Letnik I. (LVI.) V Ljubljani, 20. februarija 1903. List 1. DANICA! CERKVEN LIST ZA VSE SLOVENSKE POKRAJINE. WL= \o krono, tiara imenovano, so mu dejali n;. glavo ). marcija 1878. leta. Kar je šlo memo oči krščanskega sveta le dvakrat vseh teh preteklih 19 sto let. to se danes pr; Leonu \!!1. ponavlja v tretje. Le samo prvi pape/ sv. Peter in zadnji Pij IX. sta namreč učakala tacega slovesnega dne. kot "a praznuje te dni katoliški svet. To veliko zgodovinsko dejanje mora pač pretresov alno vplivati ta hip na Vas poslušajoče. kakor tudi na mene. ki naj Vam božjo usmiljenost slavim to uro. Od cerkve sv. Petra v Vatikanu pa do zadnje cerkvice v samini stoji naj v dolini ali v višini, hodi si pri nas doma ali tam v Ameriki med našimi rojaki do skrajnih mej vseh delov sveta, povsod se /glasujo danes zvonovi in veselo done vun v ozračje in ponosno spremljajo slednjega katoličana, ki se je namenil v sv. kraj zahvalit Boga /a nenavadno milost, ki jo je ska/al sedanjemu vladarju vesoljnega krščanstva. Prav v kratkih črtah naj označim torej te slovesne trenutke delovanje našega sv. očeta Leona XII!.. odkar vlada božjo cerkev, t. j. delo njegovih 25tih let. Božja previdnost je odredila, da krmari naš papež Leon XIII. čolnič sv. Petra v nenavadno burnem času. Dandanes se zelo podkopava stalo vsacega, ki stoji više. Otroci ne marajo veliko /a starišev opo-niinjevanja; marsikomu ni veliko do cerkvene ali svetne gosposke; sploh ne veliko do teh. ki na čelu stoje po poklicu ali po stanu: saj se še celo očitno velikrat onemu ploska, ki je bil pokorščino odrekel njim, kojim jo je bil prisegel. In Leon XIII.? Ves čas svojega višepastirstva je ljudstva in posameznike učil v ognjevitih spisih in živo besedo: Bogu, kar je božjega; vladarju, kar je vladarjevega vsakemu vse. Kako priden, kako osebno dela len je pape/ Leon XIII.; kako se mu škoda /di vsacega delu izgubljenega trenutka. Varčnost s časom je sploh /nak vsacega Vas, ki je priden v svojem poklicu; a posebno mora /nak biti vsacega učenjaka. Da ni tako. bilo bi malo učenjaštva po svetu. Delalcu. kupcu je čas denar; učenjaku je pa čas še več od denarja čas mu je tisti božji bla-godar, ki ga svojo dobo / bogatimi obresti svojemu stvarniku mora povrniti. Leon XIII. ima celo zaslišanja katolikov in tudi neka-tolikov i/ vesoljnega sveta redoma tako vravnava, da mu ta tako važni posel stane kolikor mogoče le malo dobe, in sicer kolikor mogoče tega časa, ki mu ga je najmanj škoda. Zato sprejema svoje vernike najraje takrat, ko je že dovršil svoje dnevno delo s peresom. Tako delalen in pri delalnosti tako nadarjen je /ato postal Leon XIII. tudi tako učen. Pesniku je v starem latinskem in v svojem materinem jeziku; modroslovec je in bogoslovec; vsako vednostno in vsako umetnostno naporovanje mu je drago kot punčica v lastnem očesu. Sam tako učen zato ponavljaje opominja duhovščino in svetne učenjake, naj se poprimejo vsako-jakega vero podpirajočega vednostnega delovanja. Bogato vatikansko knjigarno je odprl sosebno za učenjake-zgodovinarje iz ktere si bodi dežele. In naj so kterih že koli osebnih menenj, vsi naj se prepričajo tudi iz teh mutastih a tako glasen jezik govorečih listin o božjem poslanju Kristove cerkve na zemlji. Veliko učenih je poklical v Rimu in tu je z njimi v vedni trajni ved-nostni zvezi. Ni li posebne časti vreden tak vednostni papež? Ko bi se kedaj, recimo kak tujeverec, klanjati ne maral njega pa-peškemu dostojanstvu: papeževega slovstvenega delovanja in njega duhovitega pesni-kovanja tega pa prezirati nikdo ni v stanu. Čudno potem ne more biti, da so tako učenemu in previdnemu papežu nalagali na j teža v ne j sin poslov svetni mogotci. Za razsodnike ste ga namreč 1. 1885 zaprosili Nemške in Španske v boju /a karolinške otoke in svet je sprejel njegovo razsodbo. Klanjali so se mu in so 11111 klanjajo vladarji po svetli in to ne le katoliški; tudi katoliški veri nasprotni svetni veljaki. Kar pa ljudstvo opaža ob svojih vladarjih, to samo potem rado stori. Zato se katoliško ljudstvo po svetu na okrog divi Leonu XIII. kot ponosu naše sv. cerkve ter uvida, kako se ob njem pobesedno izpolnuje stara prorokba imenujoč ga „himen de cvelo luč doli z neba". Kot ognjevit cerkveni glavar pa Leon X!H. z vso mogočo vnemo skrbi tudi za svojih podanikov pobožnost 11 o ž i ve nje. Sam mož vstrajne molitve v svojih spisih do vernikov bodri ljudstvo po zemlji: naj ne zanemarjajo v svojem življenju molitve priporočajoč še prav posebno, kako naj se časti Jezusovo božje srce, sv. družina Jezus, Marija in Jožef ter rožnivenška kraljica Marija. S takim pobožnostnim stremljenjem je dosege! med drugim tudi to, da ste bila za njegovega papeževanja vstanovljena 2 patrijarhata. >1 nadškofijskih in veliko nad l()f) novih škofijskih sedežev ali vikarijatov. In to je tudi dosege! moleči Leon XIII., da se vračajo v katoliško cerkev sosebno še plemenite angleške rodovine in prav mnogi angleški duhovniki. Pred nedolgim se je cerkvi v naročje vrnilo tudi •">().( K )>) Nestorijancev in Armencev verskih ločin, ki ste se v 5. stoletju odcepili od katoliške cerkve. Istotaka je Leona XIII. težnja ob ze-dimbi razkol 11 i kov z rimsko-kato-liško cerkvijo. V to svrho je v delovanje povabil razun drugih tudi ponos slovanski. Slovencem sploh znanega djakovaškega škofa Jurija Strossmaver. Posrečilo se 11111 to samo enega človeka do ta! tlačeče delo za enkrat še ni. A otrebila se je in ogladila se je ta pot tako. da bo Leona XIII. nasled-njikom brezdvombeno mogoče postalo, da jo nastopijo z vspehom ter srečn oizvršijo to delo. ki se bo smelo imenovati najimenitneje vseh, kar se jili je zadnja stoletja izvršilo na blagoslovljenih tleli sv. katoliške cerkve. Ta svet preobraztijoča zadača je Leonu XIII. pač zaplavala leta 1880 pred dalekogledim njega očesom, ko je god slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda z nad vse imenitno okrožnico „Grande 11111 nus veliko darilo44 ukazal s posebno sv. mašo in posebnim duhovniškim brevirjem praznovati 5. julija od konca do konca zemlje povsod, kjer bivajo katoličanje. In tako je posta! slovanski papež uprav Leon XIII. Sv. očetu Leonu XIII. ni svetnega lispa kraljev in cesarjev; niti vojaštva nima. niti brodovja a dvigni! se je. akopram v današnjem valovitem času. do največe duševne mogočnosti, kar jih pozna svet. Z njego\ <> velikansko osebnostjo se jezavrsilo H), stoletje in z njim se pričenja stoletje po Kristu. Človeških raznih slojev tok jo tak da možje v letih kot je sedaj sv. oče Let»11 XIII te dni postali ^ Jletni starček že davno ne žive več v poklicu nego počivajo ter si takim počitkom skusijo podaljšati zi\enje. A Leon XIII. ni nastopi! poti počitka. Mladeniškim ognjem v duši p«»klada telesno upognjeni starček svojo desnico n.: plug »b oni njivi, ki se imenuje sveia cerkev. Svojo 'ljubeznijo obsega ta ;uV;deiiic-si:iiVek ves svet: ves katoliški in tudi ves n k.i toliški prvega vladajoč za drnzega se prav posebno moleč, da bi se pridni/i! pvj ko prej skupini enega pastirja in e ie čiv.l.\ Dragi! darujemo slavnemu godovujaku za to njega ljubezen svojo ljubezen 111 »jo zvestobo svoj upajoči pogled opirajoč prav posebno se danes do večnega kima: Kjer je Rim. tam je Leon XIII.: kjer je Leon XIII.. tam bije vesoljne svete cerkve gorko srce: v tem srcu vesoljne sv. cerkve pa naj je vir našega živenja vir našemi živenja za tostran 111 unstran groba. Amen. V proslavo petindvajsetletnice papeža Leona XIII. Kdo je vidni poglavar sv. cerkve? V sv. pismu berem sledeče besede, ki jih je Jezus Krist govoril apostolu Petru: „Ti si Peter skala in na to skalo bom zidal svojo cerkev in peklenska vrata je ne bodo zmagala44. Ali pa te besede prav navajam? Da prav doslovno. Gospod Petru ne govori: „Cerkev vstanovim in tebe postavim nadnjo", nego pravi: „\Ta to skalo bom zidal svojo cerkev44 in še pristavlja: .Tebi dam ključe nebeškega kraljestva" najvišjo oblast. \a tej neomajljivi naredbi Gospodovi je vkoreninjena naša vera. da je Peter poglavar cerkvi in tla tudi njegovi nasledniki to oblast in dostojanstvo podedovajo in posedujejo. Dne '». marcija 1. LS7N je stopil kardinal pred novoizvoljenega papeža Leona XIII. Dejal mu je trojno krono na glavo rekoč: ..Sprejmi n trojno krono kinčano tiaro in vedi. da si oče vladarjem in kraljem, najvišji |>astir vsem na ^vetu živečim vernikom in namestnik Jezusi Krista. kteremu bodi čast in slava na vekov veke". Sivolasi starček' Nekaj let in postane žrtva smrti, tako si je mislil marsikteri. Kajti papeži ne vladajo dolgo. Neki drug. »verski zgodovinar i:nenuje ironično |>ostavo hierarhije to. da papeži nastopijo pot in j>o-prišče slave tedaj, ko se človek po zakonu narave pripravlja za smrt. Zatorej jo uajpo-menljivejši obred pri kronanju papeža ta-le. Hliža se mu duhovnik, ki drži v eni roki tr>tnik. ki je na njem sop prediva: v drugi roki pa svečo. Predivo vzigajoč pred očmi papeževimi govori hladnokrven: „Sancte Pater non vide'v> inno> IVti i. Sv. Oče, ne boš vitk i let sv. I Vira ~ \ resnici \!adajo papež povprek le >odem iet. Nolvna reč tako ne doka/nje minljivost' in necimurnosti vsake velicije. kakor ta trojna krema, ki bežeč na krilih smrti pokriva m diči zdaj eno zdaj drugo osvelo glavo. Soli m ir tudi / glave Leona XIII. smrtna krila odnesla tiaro > IVtindvajset iet je minulo od tistega vzvišenega trenuti. i. In to • bila le?a nadelo ve>i.ega delovanja. Kdo naj je opišeV Njega delalnost na tem p» * IT11 je tak« » \ m iranska. \ strojna :n »šlet in a. d.! je \ razgledovali je vsem ti svetu. Le. »n je mož poln glol oke modrosti, pre-v dne bist»oumpo>ti. nadčloveške moči in vstrajnosti. On je neutruden v apostolski de!a!n«»sti kot nam« s'ni!; Jezusa Krista.. neustrašen. nevpogijiv in neprunagljiv sredi neštetih skrbi in težav, sredi večnega boja s sovražni! i sv. vere in katoliške Cerkve. Polil očetovske skrbi je do svojih veruii sinov in ik\ ra ter obenem T>oln pomilovanja in potrpljenja do zabredlih ovčic in celo du on«h, ki so odpadli od sv. cerkve. Okrasi! je nevesto Kristovo s tem. da je proglasi! za blažene in svete mnogo služabnikov božjih, da je posvetil mesec vinotok posebni časti Kraljice sv. rožnega venca. In ta poziv je dal uvrstiti v lavretanske litanije. Ni ga oddelka. bodisi na polju bogoslovnih ved, bodisi na polju liturgike, da bi se ne zaznal ondi vpliv in sled njegovega oživlja-jočega duha. Leon XIII. brani najsvetejše pravice sv. cerkve, varuje redove in redovne družbe, brani sužnje, brani katoliški tisk. čuje nad socijalnim vprašanjem, oznanuje božje resnice: ne ustraši se nikogar. Verni služabnik svojega Gospoda Jezusa Krista varuje in brani nevesto Kristovo. sv. katoliško cerkev, pripravljen vsak čas dati tudi življenje za Kristove ovčice. Pri tem na ni zabil onih visokih nalog, za ktere se je vedno zavzemala cerkev: glede pospešitve duševnega napredka, razvoja ved ;n gojitve umetnosti. Tako je Leon XIII. izbu.lil in poklical v novo življenje krščansko modroslovjo po sestavu sv. Toma Akvinskega. ki ga je imenoval posebnim varuhom vseh katoliških s«1! n bogoslovnih akademij. (Hlprl je tudi vrati vat kanskih knjižnic, kjer so njegovi predniki nakupioli toliko zakladov znanosti in umetnosti. »\lprl jih je. da bi se mogli nasititi vsi s to lepoto in krasoto, ktero je sveti Duh razlil v razna dela vede in umetnosti, ki so se rodiie po njegovem svetem in vstvarjajočem navdihnjenju. Po vsem tem je Leon XIII. izpričal resnico, (■.i cerkev tudi dandanes ni izgubila niti zmožnosti mti pravice do prosvele, da cerkev tudi danes vodi človeški rod })o potu napredka. Ni čuda torej. Ja katoliški svet imenuje Leona: Papeža sv. rožnega venca, pokrovitelja tretjemu redu sv. Frančiška, apostola in bran-lelja sužnjev, zagovornika katoliškega ti>ka. mojstra socijalnega vprašanja, prema-galca tramasonstva in krivega liberalizma, obnovitelja bogoslovnih ved. zlasti krščanskega modroslovja. velikana učenosti m pospešitelja vede in umetnosti. Lahko je tedaj umeti, da narodi prihodom njega sedanjega veselostnega jubileja t.umoma hite proti večnemu mestu poklonit prisego zvestobe m vernosti temu nasledniku sv. Petra, kojega prihodnji rodovi prištejejo največjim poglavarjem sv. cerkve. Narodi pač vedo, da zaklade resnice in kreposti, prostosti in pravice, miru in blagostanja varujejo in čuvajo zidovi one terdnjave, ktero je Gospod zidal na ne-stresljivo skalo, ter ji zagotovil obstanek do konca sveta. Le še prav tnalo in katoliškim narodom dojile sreča, da nčakajo 251elnico kronanja") Leona XIII., ki je bil dne 20. februarija !. 187N papežem izvoljen in dne ). marcija 1. 1X78 pa kronan. Dan blagoslova in veselja! Njega nam je najdobrotlivejši Bog poslal \' dobi, ko besnega sovraštva do Boga napolnjeni pun-tarji hočejo z največjo silo srca odtrgati od namestnika K r i sto vega. Do tega središča gredo tudi naše misli, tja so namerjena naša čutila. Papež Leon XIII. je vreden ne le občudovanja, vreden je tudi naše časti, ljubezni in hvaležnosti na vseh njegovih plemenitih mislih, besedah in dejanjih. s katerimi je izpolnil vsa leta svojega slavnega papeževanja. Sv. Oče! pozdravljamo te tudi mi. verni Slovenci, pri tej priliki' Petindvajset let je minulo, odkar apostolsko velikodušnostjo in neomahljivem pogumom zavzemaš vzvišeno dostojanstvo, ne ozirjaje se na okoli, ne vprašaje in ne /meneč se. ali tvoja pota peljejo na goro Tabor do poveličanja ali pa na goro Kalvarijo do trpljenja, do uui-čeništva. Ti stopaš s trdimi določenimi stopinjami po narisani poti, kakor je določil Tvoj (los pod. Pa Ti ne stopaš sam! Oni. ktere učiš po svojih navodilih, ktere v:ie:naš po svojih krotkih besedah, ktere osrečuješ s svojo očetovsko ljubeznijo: mi tvoji verni, zvesti otroci gremo š Teboj naproti pozkusnji in če je treba, tudi trpljenju. Bodi srečen, sveti ()če! 1 )obrotljivi Bog! Milo Te prosimo, ohrani svetega (Veta. namestnika. Kristo\vga' /upnik Alojzij Kunimer. Kako sv. oče Leon XII!. mašuje. Leo XIII. se prikaže, opirajoč se n.. dva mlada duhovnika. Memogredoč memo ;jud' ! I. (»n \l!i j« bil rojiti \ K.irj-infUi din J ril :r ija 1. I ra 1. >ki>: jt,-;>.)-'.,! dii« .'7. j.intuirija 1 lNt '; kardinal ihi<. IV. ik-o mbra j. !>•"!: inr j ho ulr .ij.il Klo«. imli ♦iOK-tnicu škt»:<»v>«.\a in ."»OU tni'•» kaiibnahiv.i; in- pa, kaknr pSali n kt ri, v d>tn-d^.-fk tnuv maMiiMva. Ta bi mu bila •».- ! .',! d«.-- ivmhra ! I'.M>7 nekoliko glavo dvigne ter / milim smehljajem pozdravlja množico. Vse je nakrat padlo na kolena; tudi jaz sem klečal na desnem kolenu, sam ne vem kako. Nihče me ni mogel siliti do tega. A pred tem možem se je to lahko storilo. Blagor mu. kterenui se ni treba klanjati nevrednemu. Nasproti tej podobi očeta in apostola je bilo to moje vedenje naravno. Ena papeževih soli i/ nadgrobja v Šentpetru se je menda oživila v Leonu XII!tem. Živeča je najlepša izmed vseh. Po molčeči dru/hi valoviti kakor cutje skesanega srca: mea culpa. niea ma.\rua culpa. To se /di ! * »t osebno ra/odetije. to je prišlo iz dna srca. C.util sem. da mi je mokro postajalo \ očesnih kotih. Tega že davno msem čutil. Po str:;ni sem pogledal do svoje /ene n dosta se m v idel. Torej dva jokajoča protestanta. Masa se je /acela. /delo se mi le. kakor da nisem se nikdar slisai katoliške sv. mase. kakor da šeie /daj ra/umevaui globoki pomen njenih posaine/nih < kKk !Kt. Tako čudovito jo je starček poživi!. Dovršenim i/ra/om je ihuel vsak lave!;. o/iv:jal je vsako obliko, preobrazil je vsako gibanje. V saka krhkost je i/ginila. Ko sta ga opaa'a dva dijakona. vide! si starega Mo/esa. podprtega po Aronu in Umu. kako /r! tja v obljubljeno deželo. SI'ka :e sled 'a siki. vse vstrajajoče. v se osebno občutene. I a papež ni (»pravil >v. maše. vdejsUva! jo je. In še eden pretresujoč bi}v Voščilo tej množici. Lepimi, i/ polnega srca izrečenimi besedami je v/dihni!: ,.Pa\ vobi> Mir vam bodi". Bilo je. kakor i« > go\ 01 i vset.m sv ^ M:: ..nrbi et orbi", kakor >iivr /; balkona ceiave sv . Petra. Ako bi i !o to le pri njen:. poletu zavlada mir po vsem svetu. Zeli ga 1 sem ljudem. Slednjič sta ga spremila duh >vni : do klečalnika: njega. zmagovalca nad seboj in nad nami. nad svojo telesno ;n s\t j-» človeško slabostjo. Potem sv je brala še ena maša. med ktero je pa}-v/ na klečalu klečal in molil. Njega pro:ii na klecali! nas je vedno mikal ter zanimal. Lep pač ni .loaliim Pecci. a kedar se kvišku o/re. podane vtis čaroben, ki nehote potegne /a seboj Konec druge maše se vsede papež v naslonjač in vsak navzočnik se snie bližati in i/pregovoriti. In ta slika je bila izmed najlepših. Tu ne vidiš papeža, glavarja vernih, niti visoke glave krščanstva, nego srčno dobrega, prijaznega apostola vidiš; milega in modrega, ki rade volje daje tolažbe in dobrega sveta in blagoslavlja. Neka mati mu potoži v živahni, glasni italijanščini svojo bo! radi sina. Leon XIII. ji prisrčnim načinom dene roko na glavo, prigovarja jej. vnemalno se jej nasmeji: oddibnila si je od tega nasmehljeja. Potem pridejo drugi na vrsto in papež je tolaži in blagoslavlja - in dvignejo se oveseljeni. In v duhu vidiš celo vrsto, nepregledno vrsto, trpečih, obteženih ljudi. Vsi bi radi tu memo prišli ob čudodelniku, ki jim navdihuje poguma, da naj prenašajo svojo osodo. A ta tukaj gori, Leon XIII. bi se ne utrudil, dokler bi mu rame ne opešale. Dokler bi mogoče bilo, hotela bi njegova usta govoriti tolažečih besedi in oči bi žarele milih pogledov . . . I a dan se nismo več ozirali po ime-nitno>tili večnega mesta. Še le drugi dan je prišlo to na vrsto. Tak je bil učinek papeževe maše. Tudi protestantom os ne v ved nem spominj u. Župnik Alojzij Kuni mer. Leon XIII., pesnik. .Leonis XIII. P. M. Carmina et Inscriptiones cum accessionibus no-vissimis Kditio (juiuta Utinensis. K \ e m p 1 a r i b u s č . . . ob na ta leni L con-secrationis ein s." Tem naslovom so se ob petdesetletnem spomin ju škofovstva Leona XIII. v Vidmu natisnili Leonovi lirični spevi. In to le v K M Hib iztisih. Knjižica je krasna v tisku in vezku. V roko mi došli eden teli vsekako redkih proizvodov sem izročil priznanemu veščaku v latinščini, gimnazijskemu profesorju P. Rad bi bil namreč izvede! nepristranskih sodba o Leonu XIII. pesniku ter latincu. Latinci smo sicer sami; a mož. ki mu je latinščina živenjski poklic, naj govori in govori naj mož. ki ni duhovnik. kot sem jaz. In res je govori! potem, ko je nekaj časa v rokah ime! te diobne proizvode Leonovega pesniškega duha. Nato mi jih je vrnil prisrčno zahvalo, da sem mu izročil te pesmi. Pridejal pa je pobesedno: „Da klasična je Leonova latinščina in verzi se bero, kot da bi bral pesnika H orača. Tako ima v oblasti jezik in pesniško merilo. Kot pesnik, se ve. sam ne misli, da je te visočine kot so latinski klasiki. Tega pa tudi ni pričakovati; saj so vsebina temu vezku časih Ie same „inscriptiones-, t. j. „napisi". Tri ure sem včeraj zvečer bral neprenehoma; danes zjutraj pa pesmim uvod, ki je hišk. Iz njega se vidi. da je izdana bila ta knjižica v neki dobrodelen namen Le škoda, da ni več odtiskov." To torej učitelja klasičnih jezikov sodba o klasičnosti pesnika Leona XIII. Vešča kom v poskus naj postavimo tu prvo pesmico te zbirke, ki je dedikacijskega namena. Tako-le slove: A d V i n c e n t i u m P a v a n u ni. Noimne, Vincenti, quo tu, Pavane. vocaris. Parvulus atque intans Peccius ipse vocor. Quas es virtutes magnas, Pavane, secutus O minam possim Peccius ip^e sequi! Sv. Vincenciju se torej priporočati! Leon XIII.; ker Vi ncenc i ja ga je otroka najraje imenovala mati. Bila je temu svetniku nenavadno vneta čestilka. Pri sv. krstu je namreč prejel imena Joahim, Vincencij. Rafael, Alojzij. Pozneje pa se je Leon XIII. sam je! imenovati Joahim, t. j. s prvim mu pri sv. krstu danim imenom. Leon XIII. in njega rojstno mestece. Zelo je znano, kako vdan je Leon XIII. svojemu rodnemu Karpinetu. Prepričajo se namreč lastnim okom tega dejstva vsi ta mali gorski zavičaj obiskujoči. Oskrbel je Leon svojim someščanom bolnišnico, napravil jim je vodovod, A zadnje čase je imenoval posebnega ..protektorja Karpinetu", in sicer mons. Adami. Protektor Adami pa je že sostavil popolen načrt, kako zanaprej še preskrbljevati in olepšavati to papeževo mestece. Mej drugim je namenjen rojstno Leonovo hišo „ palačo Pecci" otrebiti nek-terih bolj nesnažnih zidarij, ki jej stoje na okrog. Tudi ga je namen osnovati v Kar- pinetu poseben Leonov muzej. V tem muzeji naj bi bile shranjene tisoče Leona XIII. spominjajoče stvari. Tako n. pr., kar je še malemu Joakimu Pecci bilo v igračo; njegovi šolski spisi; pisma do starišev, i. dr. Tudi je iz Leonovega papeževanja lastnoročnih listin skoraj do vseh vladarjev, ki so ob enem z Leonom XIII. bili na prestolu. Se ve da se potrudi mons. Adami, da spo-polni vodovod, ki ni prav vspel, a stal do danes vendar že nad 200.000 frankov. Vsta-noviti meni še tu preskrbovalnico za stare onemogle, kmetijsko in pa strokovno šolo. Popravi tudi gorsko cesto od železnične postaje Selili do Karpineta. Vsacega ginjeva, če bere, kako se Leon oveseli vselej, kadar mu naznanijo, da bi Karpinečanje radi do njega. Vse pozna; vsacega rodbinskega imena iz Karpineta se spominja; zgodovina karpinežkih rodbin mu je znana že iz treh generacij. Pozna celo prišleca iz Karpineta, ki ga še nikoli videl ni bil. To pa zato. ker mu je tako dobro ostal v spominji njega očeta ali starega očeta obraz. Samoumevno se pa Karpinečanje nenavadno ponašajo svojim rojakom Leonom. Papeža imeti rojaka je namreč tudi za Italijana prav zgodovinsko in trajno odvažno. Imenovali so že po njem trg v mestecu „Piazza Pecci" in mu menijo na tem njega trgu zgraditi še tudi imeniten slavolok. Toliko o Leonu in o njega rojstnem mestecu Karpinetu, koje je prav v središči volskega ozemlja, v starem času slovelega radi tu najlepše govorjenega latinskega jezika — ki bode pa v novejem času in tudi še zanaprej slovelo kot rojstni kraj enega naj-večih Petrovih naslednikov na njega prestolu in morda največega papeškega prijatelja Slovanom. Leon XIII., njega rojstno mesto, mestna okolica in bližnji mu sorodniki. Nad vse odlikujo meščani visoko ležečega mesteca Karpineto Leona XIII. in njegove sorodnike. A za to jim je tudi dovolj povoda. Saj so vse občekoristne naprave tega slikovitega kraja v lepinskem gorovju potekle iz Leonove darežljive desnice. Koliko ga stane n. pr. mestni vodovod, akopram se mu po pravici prisvaja velika štedljivost oh mani potrebnih stvareh. V dokaz naslednje. Ob popravi cerkve sv. Frančiška mu je donesel prihranjenih »(KM) lir nekoga dne tamošnji oče gvardijan. .Kdo pa jc vodil te poprave?" ga vpraša. ...Naših bratov eden "" gvardijan odvrne. .Skoda, da ta brat ni opravitelj velikih denaren", papež pogovor zaključi. Leon XIII. je danes prvi posestnik v Karpinetu. To njega posestvo se mora opravljati ločeno od posestev njegovih sorodnikov. Vse konečne račune potem z oskrbnikom papež sam pregleda. Zunaj mesta ima Leon XIII. tudi svojo vilo. Tu je ob počitnicah posebno takrat bival, ko je bil bogoslovec. V vejevju košatih kostanjev je prebiral tu knjige. Tu ob tej spominjski vili se mu mora ohraniti vsako drevo. Med prvimi vprašanji dohajajočega oskrbnika je še danes naslednje: .Kaj mi li dobro oskrbljujete tudi moja drevesa?" Leon XIII. vrlo inneva, kaj zahteva njega službeno stalo napram svojim sorodnikom. Prevelika skrb za sorodnike mu je nekaj nadležnega. Ker je pa ob vsem tem vender toliko storil za-nje in je svojega brata profesorja imenoval tudi kardinalom ne more se mu očitati, kakor da bi preziral svoje ljudi. Grof Ludovik Pecci živi bolj samostanskim načinom v Karpinetu. Živahen postane, kadar mu dopošlje papeški brat zaboj knjig, ki jih koj spravi na pripravna jim mesta in je pregleda. Zelo velik ljubitelj vednostim je ta knjigoljubivi grof Ludovik. Grof Rihard (Riccardo) je posestnik zemljišč. Drugega dela ne mara; a nad vse pridno pa obdeluje svoja posestva v Maenzi. Le grof Kamilo za vzemi je kot prvo-mestnik papeževe žlahne garde visoko stalo na papeževem dvoru. Toda tudi tega pridnega vnuka papež le toliko odlikuje, kolikor uprav zasluži. Nikoli odveč odlikovanja sorodnikov temu je papež Leon XIII. najodločneji nasprotnik. Protestantinja pri Leonu XIII. Alica baronica Gaudv je ob svojem trajnejem bivanju v Rimu 1. 1882 izprosila sebi in nektetim tovarišicam zaslišanja pri papežu. Začetna bojazljivost je došlim damam jenjala koj, ko so ugledale starčeka. „čegar umne, temne oči so se tako zaupljivo ozirale po prišlecah in čegar nežna roka jim je tako prijazno namignila dobrodošlico". Za vedno so čislani pisateljici ostale v spomin ju krasne Leonove besede, ki jih je govoril brezdvombeno namenjene njenemu peresu. So pa te-le: ..Sovez pieuse, sage et pure. atinque votre vie. cessant ici-ebs, pu-isse recomniencer un jourau paradis etdrnel Bodite pobožni, modri in čisti, da se Vaše živenje končano tu na zemlji nekega dne v novo more pričeti gori v večnem raju". Leona XIII. pestunja. 101 leto stara pestunja Leona XIII. gospa Moroni je ponesrečila. Zažgala si je bila obleko ter se opekla tako hudo. da je morala umreti. Časniki so poročali, da bi se bilo to zgodilo nekako sredi meseca januarija t. 1., in brati je bilo tudi o tem, da jo je preteklo leto sprejel bil prisrčnim načinom sv. oče. Kako bi se bila srečna starka veselila teh letošnjih Leonovih dni. Ob petindvajsetletnici kronanja Leona XIII. 3. marcija t. 1. prirede rimska katoliška društva razsvetljavo v Rimu in v okolici. — Kakor plameneča gora bo torej strmela v temno višavo ta svetični večer kupola sv. Petra v Vatikanu. Notri v vatikanski palači pa bo bdela ob teh prizorih siva glava onega višnjega oblagodarjenca, ki je učakal Petrovih let; ki bo te trenotke pač glasno hvalil to božjo milost, koja mu je vdejstvila svetopisemsko obljubo: „Starost je častitljiv venec, ki se najde po potu pravice\ (Preg. 16, 31.) Leon XIII. slovanskim romarjem. Leon je slovanskim romarjem 1881. leta v Rimu izrekel krilate besede: „Po božjem sklepu se kaže, da je slovanski narod prihranjen posebnim namenom." Slovenski rojaki! Spominjajmo se če-ščeje kot moč teh vznesenih besedi. Bodimo verni in modri; miroljubivi bodimo in so-sebno med seboj si bodimo prizanesljivi; v vsem svojem kretanji bodimo na izgled narodom naokrog. — Potem upajmo, da se vdejstve velikega Leona krilate besede: Prihranjeni smo v božjih očeh posebnim namenom. .Danica* izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za vse leto 6 kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono .tO vin Zunaj Avstrije velja za vse leto 7 kron. za Ameriko 9 kron Ako bi bil petek praznik, izide .Danica" dan poprej. V Ljubljani ^ dobe posamezne številke po H) vinarjev v tabakarnah: V. Blaž, Dunajska cesta, 12 Makso Bru>, pred škofijo 12 Hel Dolenec. južni kolodvor Alojzij Kališ. Jurčičev trg 2 Josipa Sušnik, Rimska cesta 24 Ivana Tonich. Horijanske ulice 1 Ivan Vrhovec, sv Petra cesta 52. Odgovorni vodnik in lastnik Tomo Zupan Tisk in zaloga Dragotin Hribar-ja v Ljubljani.