PoSfciina plačana v goievini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1*50.
ST
TRGOVSKI >
mm trgovino, Industrijo trt obi,
■■M&tdniiitvo in upravriištvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 o,	t leta
Popisi se ne vračajo. — St pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. ]£T 45 D. mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
IJETO VIS.
Telefon štev. 333
LJUBLJANA, dne 19. aprila 1924.
Telefon štev. 333
ŠTEV. 48.
Za davčno reformo.
V	zadnjem času so skoro popolnoma potihnili glasovi o naši davčni reformi. Le na shodih in raznih zborovanjih se tu in tam čujo ponižna resolucija, ki roma navadno pot v arhiv generalne direkcije neposrednih davkov. Politični boji in politične strasti so skoro popolnoma zapostavile za naše narodno -gospodarstvo tako važno vprašanje.
Vladi se naravno ne mudi. Izpustila je iz rok inicijativo tem rajše, ker ji je vsikdar pokorna narodna skupščina brez bistvenih izprememb odobrila zakon o taksah in je brez resnega odpora dovolila še nadalje pobirati izredne davčne pribitke. Preskrbela si je s tem izdatne vire, ki ji bodo brez dvoma omogočili tudi dejansko doseči ravnovesje v državnem proračunu.
Vlada je preskrbljena za enkrat, ker si je v svesti, da bo proračunjene davke tudi dejansko prejela. A ko bo pa v tej ali oni pokrajini dohodek na davkih vendarle manjši, nego je pro-računjeno, je pa finančni minister lahko brez skrbi, da bo Slovenija znova doprinesla tudi te »žrtve« slovenske davčne prakse in plačala zopet par milijonov več, nego bi ji bilo treba.
Vlada je torej popolnoma desinte-resirana na davčni reformi. Tembolj pa smo na njej interesirani gospodarski krogi, ki od ,dne do dne bolj občutimo nevzdržnost veljavnih davčnih meril. Vedno bolj se kaže potreba, da se znižajo sedanja merila vsaj pri hišno-najemnem davku, pri posebni pridobnini in dohodnini. Vse na to mereče predloge pa generalna direkcija neposrednih davkov dosledno odklanja, ces da se tik pred davčno reformo pač ne izplača pre-minjati davčnih meril. Ta izgovor se do čuda natanko ujema z izjavo nekega našega visokega uradnika v Beogradu, ki bi moral dobro poznati ostrino sedaj veljavne davčne zakonodaje. Ni mogoče neutemeljena domneva, da ravno od te strani piha za nas v davčnopravnem oziru tako neugoden veter iz Beograda.
Na eni strani se odklanja še tako utemeljene predloge iz Slovenije, da *e ublaži sedanja davčna obremenitev, na drugi strani pa se reforme, če že ne zavlačuje, pa vsaj ne pospešuje.
Vse kaže, da prej ne moremo pričakovati, da bi se naša davčna bremena izdatno ublažila, dokler se ne uveljavi enoten zakon o neposrednih davkih s takimi merili, ki bodo vsaj približno ustrezala davčni moči davkoplačevalcev.
Hkratu pa je nujno potrebno, da se uredi tudi vprašanje avtonomnih davčnih doklad, ki so velikokrat še višje nego je državni davek. Zgledov za to ureditev ne manjka v naših sosednih državah.
Davčna reforma in ureditev avtonomnih doklad sta za narodno gospodarstvo v Sloveniji najvažnejši vprašanji. Ugodni rešitvi teh dveh vprašanj bi morali posvetiti naši merodajni faktorji brez razlike strank in stanu največjo pozornost, da se čim-preje prepreči prekomerno izmozga-vanje davkoplačevalcev v Sloveniji!
Stranke, ki ne bi usmerile vseh svojih sil na to, da se ti dve kardinalni točki naših gospodarskih vprašanj čimpreje uresničita, pač ne smejo in ne morejo pričakovati, da bodo našle dosti simpatij med našimi gospodarskimi krogi.
Carinska politika.
(Iz referata tajnika Centrale industrijskih korporacij v Beogradu g. dr. Cvetka Gregoriča.)
Delo na projektu nove carinske tarife bo v najkrajšem času dovršeno. Naša industrija pričakuje, da ji prinese nova carinska tarifa možnost razvoja, za nekatere panoge pa sploh možnost daljnjega obstanka.
Sedanji carinski ažijo je daleko pod dejansko relacijo papirnatega dinarja napram zlatemu. Ako se vpo-števa velike razlike med carinskim ažijem in dizažijem dinarja ter po-[ misli, da so cene skoro vseh predmetov, izračunane v zlatih dinarjih, večje nego so bile pred vojno, je jasno, da je sedanja carinska zaščita neraz-merno manjša, kakor ona, ki jo je nudila srbska carinska tarifa pred vojno. Carina z ažijom znese n. pr. od 1 para moške obutve danes le 7% od vrednosti predmeta, dočim je znašala pred vojno 23%, od 1 kosa luksuzne ženske obleke le 2.8% napram 10% pred vojno. Luksuzna taksa, ki se plačuje s 300% ažijem, nekoliko povečava sedanjo carinsko zaščito, toda le glede zelo omejenega števila predmetov.
Druge države plačujejo carino v efektivnem zlatu, to je s polnim ažijem. Vzlic temu pa so povišale svoje
•	osnovne predvojne carinske postavke j z ozirom na svoje ekonomske prilike 1 in na to, da je cena proizvodov, pro-računana v zlatem denarju, po vojni večja, kakor je bila pred vojno. To povišanje osnovnih carinskih postavk so izvršile nekatere države n. pr. Francija in Italija z upeljavo tako-zvanih »coefficients de majoration«, ki varirajo po kategorijah predmetov. Češkoslovaška republika je pridržala stare avstrijske avtonomne carinske postavke, ki pa se imajo množiti s koeficienti, ki varirajo od l—30, po-največ od 10—20. Če se upošteva, da je 100 češkoslovaških kron ravno 17 švicarskih frankov, to je, da bi že koeficient 6 odgovarjal zlati pariteti, je jasno kako krepko je zaščitila Češka svojo produkcijo s tem, da je j ustvarila sebi tudi ugodno podlago za trgovska pogajanja z drugimi državami.
Dejstvo, da se pri nas ne plačuje carina s polnim stvarnim ažijem, je imelo za posledico, da so na široko odprta vrata uvozu inozemsKega blaga na veliko škodo naše domače proizvodnje in da država sama izgublja Velike vsote carinskih dohodkov. Mi dajemo na ta način državam, ki uvažajo k nam, veliko pogodnost, za katero ne dobivamo nikake protikon-cesije, ker mora plačevati naše izvozno blago inozemskim državam carino po efektivni zlati pariteti. Naše carinske postavke olajšavah) inozemski konkurenci, da dela z dumpin-gom, ki tolče posebno našo industrijo za obutev in težko železno industrijo.
Edina ugodnost, katero uživa naša industrija, je oprostitev otl carine pri uvozu nekaterih surovin, pol-fabrikatov, pomožnih sredstev, strojev in orodja, kakor tudi v tem, da se z izvoznimi carinami obtežava izvoz nekaterih surovin. Te ugodnosti pa niso sposobne, da bi nadomestile pre-j nizko carinsko zaščito. Izvozne carine na gotove izdelke, kakor moko, mast, izdelke iz mesa in na strojeno kožo preprečujejo ali vsaj znatno otežko-čajo naš izvoz, ker se našim proizvajalcem onemogoča konkurenca na inozemskih trgih. Kot primer naj služi le mast, katere se je v 1. 1921. izvo-
zilo 1234, v 10 mesecih leta 1923. pa samo 258 ton. Z našim sistemom izvoznih carin v zvezi z drugimi okol-nostmi omogočamo, da kupuje Avstrija naše prašiče in da iz njih izdeluje salame, medtem ko se naša salama ne more uvažati v Avstrijo. Madžarska more kupovati in mleti našo pšenico ter moko iz te pšenice eksportirati v druge države, v katere je naši moki uvoz onemogočen ali vsaj precej težaven. Na drugi strani so ukinjene naše uvozne carine na mast in moko, tako da more inozemsko blago prosto k nam.
Industrijalci inozemskih držav ne uživajo samo carinske zaščite, ki je večja od naše, temveč so zaščiteni tudi z drugimi merami, med katerimi zavzemajo važno mesto razne uvozne in izvozne prepovedi. Izvoz nekaterih predmetov, med katerimi se nahajajo razne surovine, ki so potrebne industriji, odnosno uvoz raznih predmetov industrijske proizvodnje se pripušča samo na podlagi posebnih dovoljenj. Ta sistem ustvarja možnost, da se izvoz in uvoz poedinih predmetov po prilikah trga in potre-
bah industrije regulira s tem, da se izdajanje izvoznih odnosno uvoznih dovoljenj po potrebi ustavi, kar se dejansko prakticira.
Nadaljnje ugodnosti, katere uživajo industrije inozemskih držav, so posebne znižane železniške tarife za izvozno blago. Razne inozemske industrije dobivajo eksportne premije.
Gori označenih ugodnosti naša industrija nima. Efekt tega je, da se je morala omejiti produkcija, tako da morejo tovarne delati samo z 20 do 50% kapacitete, kar proizvodnjo po-dražuje. Blago tujega izvora se uvaža, naš dinar gre v inozemstvo, naš konsument pa vzdržuje inozemske delavsko moči ter plača davek tujemu ministru financ.
Nadejamo se, da bode nova carinska tarifa prinesla tako težko pričakovano potrebno zaščito industrije in dala možnost intenzivnejšega dela in popolnega izkoriščanja naših tovarniških naprav. Velike važnosti je nova carinska tarifa tudi zato, ker bo tvorila podlago za trgovinska pogajanja, ki jih je treba zaključiti s sosednimi državami.
Cene svetovne trgovine v prvem četrtletju 1924.
Naredili bomo tabelo, kakor jo je j Jugoslavijo žalibog tudi sedaj še ni-objavil »Trgovski list« že večkrat. Za j mamo nič sestavljenega.
Indeka 1914 = 100		Nemčija	Poljska	> _o m 0 -V. >cn a) O	~— a 22	Francija	Norveška J	Danska	Japonska j	Švica	Anglija	Holandska lj	Švedska ||	Amer. Unijaj J
Višek	1920	1.714			670	588	425	403	294)343		310	304	366	227
Višek	1921	3.197	65.539	—	643	409	314 290		2191238		200	214	267	135
Višek	1922	167.412	346.353	1675	601	362	260	182	206176		166	167	170	150
Januar	1923	205.417	551.904	1003	575	387	220	192	184	175	167	159	156	149
Julij	1923	3,989.800	3,070.000	967	566	407	235	207	193	180	159	145	157	139
Avgust	1923	28,624.800	5,356.900	958	567	412	231	2.02	191	175	159	142	160	141
September	1923	306,335.800	7.302.200	957	569	425	2341205		211	173	163	145	155	142
Okiober	1923	18.295 milj.	27-9 milj.	973	563	42Cj237j207			212	181	164	148	153	143
November	1923	49.072 milj.	68’6 milj.	964	571	452 242|210					182	172	143	151	146
December	1923	165 bil.	142 milj.	984	577	4682441210					183	173	154	150	144
Januar	1924	147-1 bil.	252 milj.	990	571	505 254*		223					176	156	152	143
Februar	1924	143-1 bil.			1029	573					227								140
Marec	1924	147-25 bil.	—	1036	—			—					—	—	—	
Od začetka leta 1924 izkazujejo cene svetovne veletrgovine v skoraj vseh državah rastočo tendenco; izjeme so: Unija, Nemčija in Italija. Na Nemškem 30 padle cene v januarju za 11%, v februarju za 3, v marcu so pa za 3% poskočile itd. Ker so bile cene v lanskem juliju v večini držav naj-nizje, jih primerjamo z onimi v letošnjem januarju — torej pol leta — in vidimo tole: Nemčija + 3.677,499.900 odstotkov, Poljska +8.108%, Francija + 24%, Anglija + 10+%, Japonska + 10% — če so ostale januarske cene iste kot sq bile v oktobru — Danska + 7% %, Holandska -1- 71/2 %,
Norveška + (i%%, Rusija +3%, češkoslovaška + 2l/:,%, Švica +1 */,■%, Italija +0.9%, Švedska —3%.
Januarja 1924 so bile v sedmih od uavedenih državah cene višje kakor je pa sedanja svetovna pariteta — te številke smo dobili po drugem računu —, in sicer: v Švici za 22%, An-i gliji 12, Poljski 11, Švedski 7, Nem-j ški 5, Danski 4 in Holandski 4%. Na drugi strani je pa svetovnotrgovski indeks v štirih državah pod svetovno pariteto, in sicer: v Češkoslovaški za 1%, Norveški 9, Franciji 14 in Italiji 16%. Kakor vidimo, je v tem računu pariteta dolar.
Naš gospodarski in finančni položaj v tuji luči.
Mesečna poročila društva švicarskih bank objavljajo v aprilski številki poročilo o našem gospodarskem in finančnem položaju, ki je v toliko zanimivo, da nam kaže, kako presoja inozemstvo naš gospodarski položaj.
Osobito zanimiva so poglavja o naši industriji, o naši zunanji trgovini.
O	naši industriji izvajajo poročila nastopno:
Čeprav je Jugoslavija v prvi vrsti poljedelsko orientirana, ima vendar nekaj početkov industrijskega razvit-ka, namreč z uporabo poljedelskih produktov in njihovo predelavo za direkten konsum. V tem oziru pridejo v poštev osobito sladkorne tovarne in mlini. Omeniti je še tkalnice in predilnice in industrijo za predelavo lesa.
V	državi se dobivajo precejšnje množine premoga in kovin (kaber, svinec itd.), vendar je pridobivanje radi pomanjkanja kapitala zaostalo. Pridobivanje premoga, ki je doseglo leta 1913. še 3V2 milijona ton, ni te izmere do sedaj doseglo, dasi kaže izza leta 1919. izdaten napredek.
Industrija, ki se je tekom inflacijske dobe umetno pospeševala, se nahaja sedaj v krizi zaradi pomanjkanja kapitala. Iskala je inozemske kredite in posameznim strokam in družbam se je tudi posrečilo si preskfbeti potrebna sredstva. Skupna prizadevanja, ki bi bila potom neke holandsko-angleško-amerikanske skupine skoro uspela, so se zaenkrat ponesrečila. Sedanja kriza pa utegne imeti tudi blagodejne uspehe; ako je na eni
strani naravno in logično, da obdeluje Jugoslavija industrijsko lastne poljedelske pridelke, bi bilo na drugi strani napačno, še ne ukoreninjeno industrijo umetno pospeševati, posebno ono, ki more svoje izdelke vnovčevati v notranjosti le vsled pretirane carinske zaščite. Jugoslavija ima ves interes na tem, da izvaža les, živino itd., vendar bo mogla trajno vršiti to le, ako bo kupujočim državam nudila možnost uvažati lastne izdelke brez prekomerne carinske obremenitve.
Glede zunanje trgovine omenja poročilo, da je bila Srbija po vojni skoro popolnoma porušena in da so tudi nove pokrajine mnogo trpele. Živil, surovin in drugih najnujnejših življenjskih potrebščin je jako pomanjkovalo. Prevozna služba je bila popolnoma desorganizirana. V denarnem prometu je obstajal največji nered. Napeto politično razmerje z nekaterimi sosednjimi državami je povzročilo, da se je mogla dokončati demobilizacija šele v mesecu maju
1920.	Jugoslovanski narod je tekom petih let pokazal občudovanja vredno vnemo za vzpostavitev, čeprav še ni vse popolno in je več vrzeli, vendar so pokazali veliki napori že dosedaj odlične uspehe.
Spričo tega položaja je razumljivo, da je tekom vzpostavitvenih naporov postala trgovska bilanca močno pasivna. Vendar pa se je v zadnjem času močno izboljšala in je že 1. 1923. izvoz presegel vrednost uvoza. Izvoz je znašal v odstotkih uvoza leta 1919.: 23.10,
Evropske valute do k
Položaj drugih severnih in severovzhodnih držav je primeren agrarnemu njih značaju in razveseljiv. — Finska valuta vse leto ni kolebala več kot za 5%; sedaj mislijo na vpe-ljato zlate vrednote, sledeč zgledu drugih ruskih obrobnih držav. Nasloniti se hočejo na kurz funta in predlagajo kot vrednostno enoto eno dvajsetino funta, torej toliko, kakor je bila pred vojsko nemška marka, in nekaj več, kakor je bila naša krona. Finska banka, ki je sploh zelo aktivna, se sistematično pripravlja na novo vrednostno ureditev. Skušnje, ki so jih imele Estonska, Latvija in Litva s svojo vrednotno reformo, oziroma z zopetno vpeljavo zlate vrednote, so kar najboljše. — Glavno mesto Estonske je Reval, Latvije Riga, Litve Kovno. — Latvijska vrednotna enota, lat, se prišteva sedaj najboljšim in največ vrednim valutam sveta, in deviza Riga notira včasih čez dolarsko pariteto. Litvanska deviza litas, enaka desetini dolarja, je na relativno isti višini kakor dolar, in tudi estonska marka je že več mesecev napram dolarju stalna.
Tudi poskus z rentno marko v Nemčiji in z zlolim na Poljskem se je dosedaj dobro obnesel. Marka je od 15. novembra naprej, torej od njenega začetka sem, splošno stalna; poljska marka se pa v zadnjih mesecih vsaj poslabšala ni. Dosedanji najnižji zaključki denarnega razvrednotenja v teh dveh deželah sp: bilijon papirnih mark za zlato marko in 1,800.000 poljskih mark za zloti, oziroma za zlati frank. Če bo stabilizacija trajna, zavisi na Nemškem od razvoja repa-racijskega vprašanja, na Poljskem pa od izenačenja v proračunu. Obe ti dve vprašanji sta pa spojeni z rešitvijo mednarodnih problemov in se torej
0 bodočnosti ne more nič gotovega povedati.
Mesto Gdansk si je ustvarilo novo enoto, gdanski goldinar, ki je v trdnem razmerju z angleškim funtom.
1 goldinar = 100 centov. Zato trpi tudi goldinar, če trpi funt. Vendar dosedaj ni bilo še nič posebnega opaziti in so tudi finančne razmere Gdanskega take, da bi moral biti goldinar trden. Veliko bo odvisno tudi od razmerja do Poljske in pa od zmožnosti, kako si bo Gdansk pridobil ugoden promet.
Druge srednjeevropske enote so se zadovoljno razvijale, razen ogrske. Avstrijska krona je slej ko prej stabilna. Češka krona je bila v zadnjem
■n«.««.
1. 1920.: 38.65,1. 1921.: 60.65,1. 1922.: 58.30 in 1. 1923.: 124.95.
Številke leta 1920—1922 niso povsem zanesljive, ker so pri uvozu vpoštevane tudi vrednote iz repara-cijskih dobav Nemčije, Ogrske in Bolgarije, ki delajo bilanco še neugodnejšo, nego je bila dejansko.
Izvoz se izza leta 1919. stalno dviga. Višina izvoza je jako odvisna od letine. Kakor je bila letina 1923. po-voljna, vendar bi izvoz dosegel še ugodnejše uspehe, ako bi bila koruza bolje uspela.
Pri izvozu iz Jugoslavije je Švica na četrtem mestu.
Uvoz se ni primerno dvignil, ker ga je vlada omejevala, da ni kurz dinarja kolebal.
Po švicarskih uradnih podatkih je Jugoslavija uvozila v Švico (v tisočih švicarskih frankov) 1. 1920: 24.908, 1.
1921.: 46.683, 1. 1922.: 22.097 in leta 1923.: 26.530. V istem času je Švica uvozila v našo dršavo: leta 1920. za 8336, I. 1921. za 5491, leta 1922. za 2709 in lela 1923. za 4592 tisoč švicarskih frankov.
Švicarski izvoz v našo državo je trpel vsled strogih odredb trgovskega ministrstva v Beogradu. Z odredbami se je preprečilo uvoz luksuznega in drugega blaga, ki ni neobhodno potrebno. Vsled njih je trpel uvoz ur, vezenin in čokolade. Te mere so danes skoro popolnoma ukinjene. Jugoslovanski trg, ki utegne postati pomemben za Švico, je vreden naše posebne pozornosti.
nca marca leta 1924, 'Ko"“J
času predmet hudih napadov, pa se jih je srečno ubranila. Tudi za bodočnost ni nobene nevarnosti, če bo bančni urad češkoslovaškega finančnega ministrstva še nadalje tako ču-ječ, kakor je bil doslej. Deflacijska politika Jugoslavije in Kumunije se je tudi dobro obnesla; pravijo, da je dinarju pomagala pogodba z Italijo, ugodna trgovska bilanca in pa poskus uravnovesenja v proračunu. Ru-munski lej je stabilen in se zdi, kakor da se je Rumunija prvič osamosvojila in da njena finančna politika ne sledi več francoski. Bolgarski lev se je ob novem letu zelo majal, je pa sedaj bolj stabilen; razmere postajajo sčasoma trdne in redne. Ogrska krona se je pa kar sesedla in notira manj kakor avstrijska. Priporočajo Avstriji in Ogrski, naj bi se njeni enoti izenačili; prej ko se to izvrši, boljše bo za obe državi.
V	jugovzhodni Evropi se v zadnjih mesecih ni zgodilo nič posebnega. Turška valuta se nagiba bolj na slabo stran; odprava kalifata in neurejene razmere v dolgovih nasprotujejo zdravemu gospodarskemu razvoju. Isto velja o Grški; vendar je pa zgubila deviza Atene manj na vrednosti, kakor pa deviza Carigrad.
Proti pričakovanju dobro se je obnesla vrednotna reforma v Rusiji. Červonec si je priboril zmago, računanje v zlatih rubljih se je izkazalo stabilnejše in pripravnejše, kakor so bili pričakovali. Tako bo menda sovjetski rubelj v doglednem času iz ruskega denarstva popolnoma izginil, in konec bo vrednotne zmede. Sovjetskih rubljev sedaj prav nič ne izdajajo. Prijatelji Rusije želijo, naj bi ruska vlada nikar ne pozabila, kakšne vrednosti je urejeno denarstvo; in zato naj bi nikar spet z inflacijo ne zmanjšala vrednosti novega denarja, ki je bil doslej skoraj popolnoma stabilen. Novih bankovcev ne smejo izdati čez 50% kritja.
*Veselo 'Veliko noč vsem prijateljem trgovskega lista" I
‘Uredništvo in upravništvo.
Trgovina.
Obdačevanje inozemskih potnikov. —
Na izvajanja dopisa v eni zadnjih številk, ki se peča z obdačevanjem trgovskih potnikov, ugotavljamo, da ureja pri
nas obdačevanje inozemskih potnikov § 81. zakona o neposrednih davkih, ki določa, da so inozemski potniki za poslovno obratovanje v tuzemstvu zavezani pridobnini v izmeri najmanj 80 Din. Davek odmeri davčno oblastvo na sedežu političnega oblastva, ki dovoli poslovno obratovanje v tuzemstvu. Po trgovskih pogodbah, ki jih je imela Avstrija s posameznimi državami, Se je le redkokdaj obdačevalo inozemske potnike. Pri tem je ostalo tudi po političnem preobratu in je jako dvomljivo, ako se je v zadnjih šestih letih obdačilo v Sloveniji kakega inozemskega potnika. — Kakor izvemo, se bavi s sestavo enotnih določil za obdačevanje inozemskih potnikov že dalje časa načelnik v ministrstvu za trgovino in industrijo g. Todorovič.
Izvoz našega vina v češkoslovaško.
»Narodni Listy v Pragi priobčujejo, da se je češkoslovaški generalni konzul v Beogradu pogajal z jugoslovanskim ministrom trgovine glede izvoza našega vina v Češkoslovaško. Upati je, da se bo ta izvoz povečal, a za kompenzacijo se bo eksportiralo češkoslovaško pivo v Jugoslavijo.
Konkurzi v Nemčiji se množijo. Stabilizacija nemške valute je povzročila, slično kakor v Avstriji, nebroj insolvenc. Število konkurzov raste od kar se marka v vrednosti ni bistveno izpremenila vedno višje. V januarju je bilo BI konkurzov, v februarju 41, v marcu 68, celokupno v treh mesecih 140. To je od tretjega kvartala leta 1922. največje število izza časa, ko je število konkurzov oso-bito v juliju bilo največje.
Češkoslovaško - avstrijska trgovinska pogajanja prekinjena. — Češkoslovaško-avstrijska pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe, ki so se vršila na Dunaju, so prekinjena. Pogajanja, ki so trajala nekaj dni, niso dovedla do ni-kakih pozitivnih uspehov in so se češki delegati že vrnili v Prago. Vzrok neuspehov je bil v glavnem ta, da nima še v Avstriji za 125 aK od kilograma.
Industrija.
»Drava«, lesna industrijska delniška družba v Mariboru, bo po sklepu občnega zbora z dne 12. aprila 1924 izplačevala za 1. 1923 petodstotno dividendo in
triodstotno superdividendo v skupnem znesku 10 Din za kupou, ki se bo vnov-čeval izza dne 1. junija 1924 pri družbeni blagajni.
Karteliranje avstrijske železne industrije. Glasom vesti »N. Fr. Presse«: se je izvršila pred kratkim združitev češkoslovaške železne industrije z Alpinsko montansko družbo, s katero naj se uredijo obojestranske razmere, tičoče se trga in cen. Zvezni člen med Češkoslovaškimi železarnami in novim železnim kartelom bo Alpinska montanska družba, ker avstrijski kartel ni storil nika-kih direktnih pogajanj s češkoslovaškim.
V	kratkem se imajo zvišati cene železu v Avstriji za 125 aK od kilograma. Na železnem trgu se kažejo znaki zboljšanja.
Davki in takse.
Uvozne in izvozne občinske takse. Finančni minister je pod št. 8861 z dne 3. marca 1924 izdal nastopen odlok: »Opazil sem, da uvajajo mnoge občine, katerim se je odvzela pravica pobirati občinsko trošarino, uvozne in izvozne takse na razno blago, ki niso stvarno ničesar drugega nego trošarina. S takim ravnanjem občine same ustvarjajo draginjo, ker se vsled takse razno blago po-dražuje. Vsled tega in da bi se draginja ne povečala, odrejam, da se v bodoče ne odobri pobiranja uvozne in izvozne takse mestnim in tržnim občinam. Občine, katerim se je že dovolilo pobirati te takse, morajo s pobiranjem prenehati od 1. julija 1924 dalje«.
Promet
Promet pisem z naznačeno vrednostjo
je izza dne 1. aprila 1924 razširjen pod običajnimi pogoji tudi na Bulgarijo in T určijo.
Brzojavni promet s Turčijo. Brzojavi za Turčijo se sprejemajo le »via Bulga-rie« (taksa fres 0.425) in »via Roumauie« (taksa fres 0.495). Brzojavi, kateri niso opremljeni izrecno z oznako »via Rou-manie«, se odpravijo preko Bolgarije.
Prometna omejitev v Banatu. Na progah Beli Manastir—Baranjsko Petrovo Selo—Velika Kikinda—Cakovo je ustavljen celokupni železniški promet, ker
v dotičnem okolišu še ni definitraso urejene meje.
Paroplovna družba »Oceaniac na Sn-šaltu. — Paroplovna družba »Oceaniac d d. je sklenila, da prenese svojo centralno upravo na Sušak, kjer bo v naj-krajšem času pričela poslovati v lastnih lolcalih.
Povišanje madžarskih železniških ta-rifov. Po vesteh »N. F. Presse< nament-vajo madžarske državne železnice v okviru velikih reform zvišati tarife na zlato pariteto.
Iz naših organizacij.
Gremij trgoveev za politični okraj Brežice vabi na svoj občni abor, ki se vrši v četrtek, dne 8. maja 1924 ob 10. uri dopoldne v Narodnem domu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo tajništva. 2. Odobritev letnega računa. 3. Proračun za leto 1924/25. 4. Predlogi. 5. Slučajnosti. 6. Volitev novega odbora. — Za slučaj, da ni ob določenem času zadostno število članov navzočih, se vrši občni zbor eno uro pozneje z istim sporedom ob vsakem številu-članov. Vsak član ima pravico staviti na občnem zboru predloge, ki jih pa mora vsaj 3 dni prej načelstvu prijavili.
Gremij trgovcev Celje poroča: Sedma' carinska konferenca v Celju se je vršila dne 16. t. m. v prostorih Javne skladišne in prevozne družbe, toda žal ob zelo pičli udeležbi. Uspehov, ki nam jih je g. Dimitrije vič v razpisu C. št. 61.446 od 26. oktobra 1923 obljubil, ni bilo do sedaj, opaziti. Vsa vprašanja, ki so bila na prvih carinskih konferencah stavljena, ostala so še danes nerešena ter je po. temtakem samo ob sebi razumljivo, da se je zanimanje naših gospodarskih krogov napram taki instituciji zelo ohladilo. Radi verjamemo, da imajo razni gospodarski krogi marsikatere težnje pre«K lagati, toda radi brezuspešnega reševanja se ne javi nihče in ako želi kdo ka-terosibodi zadevo imeti rešeno, tedaj se mora s kolkovano vlogo obrniti na merodajno mesto. S tem seveda odpade važnost udeležbe teh konferenc. Na ti konferenci je upravnik carinarnice g. Kladnik začel s predavanjem o osnovnih pojmih kemije, v kolikor to zahteva carinska služba. Značilno je, da naš komentar carinske službe ne vsebuje raznih postopkov pri carinjenju raznih kemijskih stvari, kakor ima to stari avstrijski carinski komentar. Radovedni smo sedaj, ko se je sestavila nova carinska tarifa in ki bo v kratkem predložena narodni skupščini v odobritev, ako bo ta odgovarjala ureditvi moderne carinske službe.
rnmsmmmmam^»esBBesei^ HRJDO HA < I .....   >
rRADE MARK i	~	----->.
Razno.
Trgovinska pogajanja z Italijo. — Dne
15. t. m. so se končala pogajanja med jugoslovensko in italijansko. delegacijo za sklenitev trgovinske pogodbe, in sicer o železniškem in obmejnem prometu-Konvencija je izdelana na podlagi našega načrta, ki je bil nekoliko izpreme-njen, le glede nekaterih točk se še ni mogel doseči končnoveljavni sporazum. Sklenilo se je, da se zahteva posredovanje med obema vladama, ako se ne bi mogel doseči sporazum med jugoslovan* sko in italijansko delegacijo.
Madžarsko-rumunska gospodarska po^ godba. Gospodarska pogajanja med Madžarsko in Rumunijo, ki so se vršila zadnje mesece v Bukarešti, so dovedla do končnih uspešnih rezultatov in je pričakovati podpisa tozadevne pogodbe v najkrajšem času. Nazvažnejše točke te gospodarske pogodbe se tičejo ureditve dolgov madžarskih državljanov napram rumunskim, ki so bili preje avstro-ogrski podaniki, dalje hipotekarnih posojil, ogrskih zavarovalnih družb* pri katerih so zavarovani sedaj nmiun-ski podaniki, olajšav pri sodnem postopanju in izročitve hudodelcev.
Reševanje stanovanjske krize na Angleškem. Dočim se pri nas rešuje stanovanjsko bedo v glavnem le z raznimi prisilnimi odredbarhi in omejitvami, ki kažejo, da si vlada še ni na jasnem, k a-
Štev. 48.
» «.	StznamvroVK* l mUMIOTMU
TRGOVSKI LIST, 19. aprila 1924.
»»i iVM»**»Miw»wwiii i m	>wwwi	m	mn
Siran 3
mmmmmmmmmmut
ko naj bi začela z likvidacijo sedanjega neznosnega položaja hišnih posestnikov, vidimo, da vlade drugih držav to vprašanje obravnavajo in rešujejo vse drugače. Kako postopa Češkoslovaška, smo poročali že v eni zadnjih številk našega lista. Še zanimiveje pa je postopanje angleške vlade. Posebna vladna komisija je izdelala poseben načrt o zidavi hiš z 2,500.000 stanovanji. Razne špekulacije pri nabavi stavbnega materi-jala se bo pobijalo s posebnimi odredbami. Proračuni so že izdelani. Komisijo podpirajo pri njenem delu vse panoge stavbne industrije in delavska udruženja. Zadnji čas je, da tudi pri nas prime vlada za ta edino uspešna sredstva za odstranitev stanovanjske bede. Svoje urade naj namesti v lastnih zgradbah, obenem naj pa zida tudi sama stanovanjske hiše za uradništvo ter podpira zasebno gradbeno podjetnost s posojili in olajšavami.
Nova »micum« - pogodba. Pravkar je bila podpisana podaljšana »micum« -pogodba, ki predvideva dajatve poruhr-ske industrije. Premogovni davek, ki je znašal doslej 8 frankov od tone, je določen na 1.5 zlate marke, da se s tem izloči vpliv kolebanja vrednosti francoskega franka. Dosedanja izvozna carina, ki se je smela povišati do 4%, je v novi pogodbi določena z 2 procenti. Premog ostane še nadalje prost te izvozne carine. V ostalem pogodba določa, da imajo odpasti zaplembe lokomotiv, čolnov itd. in da se morajo povrniti zaplenjena transportna sredstva. Izročitev režijskih cehov je »micum« odklonila. Izvršila se bo šele, ko se dožene splošna ureditev med vladami. Po sedanjih pogodbah se bodo dosedanje dobave premoga zvišale od 1.5 milijonov ton na 1.8 milijonov.
Napetost med Združenimi državami in laponsko. — Kakor znano, je pred par dnevi japonski poslanik v Washingtonu izročil ameriški vladi spomenico, v kateri opozarja na neugodne posledice za ameriško-japonske odnošaje, ki bi nastali, ako bi ameriški senat sprejel določbo v zakonskem načrtu, ki skoro docela zabranjuje priseljevanje Japoncev v Združene države. Ameriški senat je videl za to spomenico prave grožnje japonske vlade. Večina senatorjev je odločno protestirala proti sličnemu postopanju japonske vlade. In danes prihaja iz Washingtona vest, da je senat odobril ono določbo in s tem skoro popolnoma onemogočil Japoncem priseljevanje v Združene države. Ta vest bo japonsko vlado gotovo presenetila; kajti — kakor poročajo iz Tokija — je 15. t. m. japonski zunanji minister izjavil ameriškim časnikarjem, da trdno upa, da ameriški senat ne bo odobril določbe glede priseljevanja Japoncev. Ravno tako poživljajo vsi japonski listi ameriški narod, naj upošteva sedanji položaj Japoncev, ki bi ga ustvarila morebitna prepoved priseljevanja v Ameriko. — Več ameriških listov je mnenja, da bo predsednik republike Coolidge posegel vmes in dal svoj »vetoc; vendar pa je to zelo malo verjetno. Agencija »Central News« poroča iz Washingtona da bo to vprašanje priseljevanja povzročilo pravi diplomatski spor med Združenimi državami in Japonsko.
Jeklene valčne zastore (rolete) za portale in okna izdeluje nove, kakor tudi popravlja ključavničarstvo Avgust Martinčič, Ljubljana, Rimska cesta "14, za kar se najtopleje priporoča. — Glej današnji inserat!	*>
Listnica uredništva. Radi praznikov odpade torkova številka našega lista in izide prihodnja dne 24. t. m._________
Tržna poročila.
Novosadska blagovna borza (17. t. m.) 'Pšenica: baška, 79 do 80 kg, 2%, 325. ■Oves: baški 262.50. Turščica: za april 235 do 237.50; maj 240. Fižol: mešani 625. Moka: baza »0< 490; >6« 327.50. Tendenca nespremenjena.
Cene za meso v Ljubljani (15. aprila). {Cene Din za kg). Govedina: v mesnicah po mestu: goveje meso 20 do 26; na trgu: goveje meso I. 23—25, II. 20—23; jezik 25; pljuča 8—10; jetra 20 do 25. Teletina: telečje meso I. 28—30, II. 25—28; jetra 30. S v i n j i n a : prašičje meso I. 35, II. 30; jetra 25—30; slanina trebušna 34; mast ameriška 29 do 30, domača 37.50—38; prekajeno meso I. 40—45, II. 30—40. Drobnica: '&oštrunovo meso 19—20; jagnjetina 25;
kozličevina 30. Klobase:	krakov-
ske 58—62; debrecinske 58—60; kranjske sveže 50; kranjske polprekajene 50. Perutnina (komad) : piščanec majhen 25; kokoš 30—50; petelin 30—60.
Cene za špecerijsko blago v Ljubljani. Kava (Din za kg) : Portorico 70—72; Santos 46—50; Rio 38—44; pražena I. 92—100, II. 72—80, III. 52—56. Sladkor: kristalni beli 19; v kockah 21. Kavina primes 25. Riž: I. 12—14, II. 8—11. O 1 j e (liter) : namizno 27, jedilno 24. Vinski kis 5.50. Rižev škrob (kilogr.) 20; pšenični škrob 15; koruzni škrob 12. Testenine I. 18, II. 11.
Zagrebški tedenski sejm (17. t. in.). Sejni je bil prilično živahen. Dogon domačih volov je bil večji nego na pro-šlih tedenskih sejmih. Cene pa so na-pram prošlim sejmom ostale v glavnem nespremenjene. Telet je bilo dovolj, toda večinoma slabše vrste; radi velike ponudbe so jim cene dalje padle. Ravno tako je bilo mnogo svinj, in sicer same mršave. Nadalje je bilo mnogo konj, ki so se slabo trgovali, ker zunanjih kupcev ni bilo. Krme je bilo dovožene v večjih količinah. — Cene za 1 kg žive teže so bile: voli domači I. 15 do 16.25, II. 13 do 14.50, III. 10 do 12, bosanski voli I. 12.50 do 13, II. 11.50 do 12.50, III. 10 do 11, krave domače I. 13 do 15, II. 12 do 13.50, III. 9 do 11, teleta 12.50 do 15, telice domače 12 do 14, svinje mršave 20 do 22.50 Din. — Krma: seno 75 do 125, otava 125 do 150, detelja 125 do 150, slama 75 do 100 Din. — Konji komad: tovorni 15.000 do 17.000, težki 13.000 do 15.000, lahki 10.000 do 11.000, kmetski 6000 do 7000, fijakerski 4000 do 5000, jezdni 8000 do 10.000 Din.
Tržne cene za mast. Beograd 10. aprila. Čista svinjska mast 37 do 38, salama 95 do 115, sušena slanina 36 do 39, pol-kajena šunka 55 do 60, prekajeno meso 35 do 45 Din za kilogram na debelo. — Zagreb 10. aprila. Tovarniška mast v sodih 35 Din in 2% embalaže, čista domača 36.50 na debelo, 37 na drobno. Sveža slanina 34 Din na debelo, slanina debela, prekajena 38, papricirana 36, hamburška 37, slanina za nadevanje 37, praška šunka 52, hrbet 44, vrat 44, cesarsko meso 37, zvita šunka bre? kosti 39, kranjske klobase 27, krakovske 26, mortadela 39, safalade, ekstra klobase in pariške 37 Din za kilogram.
Krma na ljubljanskem trgu. (Cena Din za q). Sladko seno 125—150; polsladko seno 100; kislo seno 75; slama 75—100.
Cene za umetna gnojila na zagrebškem trgu: Superfosfat 120 do 125 Din, apneni
dušik 325 do 330, 17 do 18%; Thoma-seva žlindra 155 do 160, 10% ; kalijeva sol 155 Din za 100 kg, čilski solitar 5.50 do 6 Din.
Mleko, jajca, maslo, sir na trgu v Ljubljani (15. aprila). 1 liter mleka 3—3.50 1 kg surovega masla 50—55, 1 kg čajnega masla 70, 1 kg masla 60, 1 kg bohinjskega sira 60—65, eno jajce 1—1.50 dinarjev.
Cene živini v Budimpešti (14. aprila). V tisočih madžarskih kron: Voli 8.5 do 16.5, biki 12.7 do 16, bivoli 7 do 8, krave 8.5 do 15.5, drobnica 7.5 do 8.5, junci 7 do 10, svinje težke 23 do 25, srednje 23 do 24, lahke 22.5 do 23.6 za 1 kg žive teže.
Cene	umetnih	gnojil:	Superfosfat
120—125 Din, apneni dušik 325—330 (17—18%), Tomaževa žlindra 155—160, 10% kalijeva sol 155 Din za 100 kg, čilski soliter 5.50—6.
Dunajski živinski sejm (17. t. m.l — Goveda:	Dogon	410 glav;	od tega iz
Jugoslavije .169. Cene nespremenjene. — Svinje: Dogon 1237 komadov. Notirajo: mesnate	23.000	do	27.000	aK, debele
22.000 do	25.000	aK	za 1 kg	žive teže.
Dunajski žitni trg (16. t. m.) Tendenca slaba. Pšenica je skoro brez zanimanja. Banatska pšenica notira 1.63 Kč, rumun-ska 1.53 Kč šlep Dunaj. Madžarska rž se trguje po 1.39 Kč. Turščica se prodaja po 1.30 Kč. Jugoslovanska turščica dosega ceno 1.27 Kč. Rumunsko proso notira 1.31 Kč.
Dobava, prodaja.
Dobava raznega materijala. — Pri
upravi smodnišnice v Kamniku se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: dne 8. maja t. 1. glede dobave tovotne masti in strojnega olja, dne 9. maja 1924 glede dobave envelop, etiket in pečatk, dne 10. maja t. 1. glede dobave žičnikov, dne 12. maja t. 1. glede dobave raznega železa in kovin za ležišča, dne 13. maja t. 1. glede dobave barv, firneža, terpentina in kita za okna, dne 14. maja t. 1. glede dobave dekstrina, mila in špirita, dne 15. maja t. 1. glede dobave stekla, dne 16. maja t. 1. glede dobave oglja, dne 17. maja t. 1. glede dobave krtač in metelj, dne 19. maja t. 1. glede dobave kovinastih krogljic, dne 20. maja t. 1. glede dobave medenih vijakov, dne 21. maja t. L glede dobave usnja in jermenov in dne 22. maja t. 1. glede dobave žag itd.
* t *
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Licitacija za izdelavo gravur. — Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razisuje ofertalno licitacijo za izdelavo gravur za 310 parov vložkov za plombne klešče. Licitacija se bo vršila dne 4. junija 1924 ob 11. uri pri direkciji pošte v Ljubljani, Sv. Jakoba trg št. 2. Pogoji so na vpogled in se dobe istotam v sobi št. 41. Dražitelji morajo položiti 5% (oz. inozemci 10%) kavcijo pri Pomožnem uradu direkcije pošte v Ljubljani najkasneje do 10. ure na dan licitacije.
i ari
dobavlja
DRUŽBA »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. — Telefon 2?20, Plačilo tudi naobrokel
Vabilo
na
ri
ki se vrši
v pondeljek, dne 28. aprila t. L točno ob pol 8. uri zvečer v dvorani „KAZINE“ v Zvezdi.
DNEVNI RED:
1. Pozdrav načelnika.
2. Čitanje zapisnika zadnjega občne- •
ga zbora.
3. Poročilo o delovanju gremija v
1. 1923.
4. Računski sklep za leto 1923.
5. Proračun za leto 1924.
6. Sprememba pravil.
7. Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti vrši se eno uro pozneje ravnotam z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki pa sklepa veljavno, neglede na število navzočih članov.
Načelstvo.
Stara pesem
izkopana iz tritieočletnega groba egiptovskega kralja.
OPEKO kdor dobro hoče dobiti, ta v Račju jo mora zdaj naročiti.
STREHO trpežno kdor hoče napravit’, opeko iz Račja mora nabavit’.
DENAR si prihrani, srečo privabi, blago »OPEKARNE V RAČJU« kdor rabi. To pesmico danes vsak mora znati; to šolarčku skrbna pravi že mati.
/	Ustanov. 1.1879. celefon št. 553. ^
a I’! ( Umm Tvorne jlii[	KLJUČAUNIČARSTUO j v v A
f jlfeša	flI/GUST MARTINČIČ )
	LJUBLJANA, RIMSKA CESTA 14. j
lil	se priporoča za naročila novih valčnih J zastorov (rolet) in soinčnih plaht ter f za popravilo istih. - Stalna zaloga vseh 1 potrebščin za rolete in soinčne plahte, 1 raznovrstnih štedilnikov in vseh potreb* 1 ščin za stavbe. - Izvršuje vsa ključav- A ničarska dela in popravila. - Avtogeno 1 varenje. f
'h/	, točna posirežba! Zmerne cene! ^
Sim Sreprlen el. 13
Telefon l\. 551
se priporoča za naročila. Izvršuje točno in solidno vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah.
lastna knjigoveznica
TVRDKA
LJUBLJANA Veletrgovina žita ir* mlevskih izdelkov
priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne in ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke. Telefon Mev. 449.
Brzojavi: VOLK.
ZAHTEVAJTE PONUDBE 1
Sodove kupim
večjo množino, nove ali rabljene, velikost od 100—700kg in sicer iz črne in pocinkane pločevine. Najnižje ponudbe in množino sporočiti Franc Majdič-u, trgovcu v Kranju.
Promet ekspresnih pošiljk potom ■
| (GRom) Simplon-Orient Ekspresa, i
Vsa tozadevna pojasnila daje tvrdka |
■
^ carinsko-posredniški | in špedicijski biro S
H	■
■ Ljubljana, Kolodvorska ul- 41 ■
g kot zastopnik Mednarodne družbe spalnih voz za S promet ekspresnih pošiiik.	jj
m
NAZNANILO PRESELITVE.
Družba mZORAm v Ljubljani
obvešča svoje p. n. odjemalce,
da se je preselila s 1. aprilom 1924
I* dosedanjih prostorov na Dunajski cesli št. 33 (pri »Balkanu«) v nove lokale na
Kralja Petra trcj št. 2
(pritličje), nasproti sodnije, kjer sprejema celodnevno naročila. Telefon št. 534. Skladišče se nahaja pa na
Martinovi cesti št. 32
med Kolinsko tovarno in tovarno za klej, kamor naj izvolijo p. n. odjemalci pošiljati svoje voznike po blago ali pa vračali prazno posodo.
Cenje nim odjemalcem se najtopleje priporočamo za nadaljno naklonjenost in podelitev naročil z zagotovilom najsolidnejše
postrežbe.
Iti
Edino zanesljiv in preizkušen je le prašclk 35a pecivo in vanilin sladlfcor anamke ,Adria'
Stroški pri vporabi bencina "^B£
Vozi tor oz
Adaptiraj tvoj avto, traktor ali stabilni motor sc patent.
,, II «a gr - G e n e r et t o r j e m **
Prospekt In reference daje
Jugo-Hag
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 24
,	Telefon	št.	560
liU Ulila—Stroški pri vporabi oglja
J
i
■
■
■
■
8
■
■
■
8
NA VELIKO! Priporočamo : galanterijo, J nogavice, potrebščine za ■ čevljarje, sedlarje, rinčice, ■ podloge (belgier), potreb- £ ščine za krojače in šivilje, p gumbe, sukanec, vezenino, \7 svilo, tehtnice decimalne { in balančue najceneje pri *
JOSIP PETELIHC i
S Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. *
AVTO
bencin, pnevmatika olje, mast, vse poprosilo in vožnja Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi lugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
‘Gržič - Slovenija
tovarna čevljev
BBeter ŽKozina & ŽKo.
ŽNajnovejši izdelek Original Goodyear Weitshoe za gospode. — Za dame lahke galanterijske čevlje najboljših kvalitet v najmodernejših oblikah. — d zdeluje sedaj tudi higijenične čevlje za otroke.
Zrodaja na malo in veliko:
Xjuhljana
Sšreg št. 20 — Zlleksandrova cesta št. I — Zrešernova ulica (Seljak) Zodružnica: Zagreb, bRačkoga ulica 3
Najboljša kolesa
»PUC H“
po ugodnih cenah priporoča
IGN.VOK
Ljubljana Novo mesto
A.- VICE Ia
Maribor, Glavni Irg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kameni-našlo in stekleno robo.
Na debelo !	Na	drobno	i
Ljubljamiska kreditna lianka
Delniška glavnica: i	: LJUBLJANA, Dunajska ce§Jci § Brzojavni naslov:
Din 30,000.000--	|	PODRUŽNIC?:	J	BANKA	LJI1E	L	J	ANA
Hovovvnl Toklndi	I	Brežlc«	Gorica	Metkovič	Sarajevo
Rezervni zakladi	s	Celje	Kranj	Novi Sad	Split
ca. Din 10,000.000 -	|	Črnomelj	Mrarlbor	Ptuj	Trst
SE PRIPOROČA ZA VSE V BANČNO STROKO SPADAJOČE POSLE
Telefon št. 2©1, 413, 302, 503 In 504
MEMAEL
barve, mastila, lake, klej, emajl, kit in zajamčeno čisti firnež najboljše vrste nudi
MEDIČ - ZANKL
Maribor
podružnica
Ljubljana
centrala
Novi Sod
skladišče
Tvornice: Ljubljana - Medvode
m\
ti
JUGOMETALIJA
Ljubljana, Kolodvorska ulica 18
I izvršuje vsakovrstna naročila za kleparstvo, vodovodne _	___ inštalacije, kotlarstvo
Ig Telefon št. 729. jf| ključavničarstvo.
| Montaža „TOPLODAROV".
§1 ...» e:	Vsa	naroClla	točno	In	solidno.
Veletrgovina
kolonijalne in
špecerijske robe
Zaloga sveže
pražene kave
mletih dišav in
rudninske vode
Ts(ii i# ssliapsstti! lipane sils
IJUGOEKSlMl
B Trgovska družba. Vekoslav Pelc <& dr. I Eksport LJUBLJANA Import
Vegova ulica S	I
Trgovska družba. Vekoslav Pelc <& dr. | Eksport LJUBLJANA Import Vegova ulica S Glavno zastopstvo za Slovenijo m zaloga mlina »UNION" Osijek
TRGOVINA
• ipecerllskim, kolonlJnlnSm, malerljalnlm blagom, deželnimi polJsKlnd pridelki, lesom In lesnimi izdelki na debelo ln drobno
.
Prip orožarno:
I los. Peteline [
LJUBLJANA,
Sv. Petra nasip 7.
J Najboljši šivalni stroji v vseh »
•	»premah Gritzner, Adler za ■ 5 ,<■ odbinsko in obrtno rabo, m H istotam igle. olje ter vse po- yj a samezne dole za vse sisteme, g S	En gros!	k
m
Pristopajte kot član k društvu »TRGOVSKA AKADEMIJA«!
I
ivsmmi iz* S
nniiiimiiiiiiara
MAGGI
-J EVE
IZDELKE:
MAGGI-jevo zabelo MAGGI-jeve kocke
prodaja vsakdo rad
ker se pri malem trudu DOBRO ZASLUŽI. Glavna zaloga M A G GI - jevih izdelkov: Fran Ks. Lešnik, Maribor, Cankarjeva ul. 26
  i imyiMinmiir ~r ir n- i mn immin.  mm ■mami,
Lastnik m izdajatelj: »Merkur«, lrgovsko-industrijsko d d., Ljubijana. - Odgovorni urednik L JERAS.
©©lasajte v »Trgovskem listu" I
^Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.
i Marstfif.NH?