-proletarec" je delavski list za misleče čitatelje
PROLETAREC
Official Organ Vugoslav Federation, S. P.--GlatiUo Jugoitlovan^ke Socialistične Zveze
glasilo — p r o s v e t n e matice j. s. z.
iT. - NO. 1483.	CHICAGO, ILL., 12. FEBRUARJA (Febru«ry 12), 1936.
1'ublUhe«! vtrekl? at 2.UH M. I.UMMiiMlr A»r.
LETO — VOL. XXXI.
AMERIŠKO DELAVSTVO NA PRAGU NOVIH BOJEV
KAMPANJA PROTI UNIJAM, DA SE ONEMOGOČI STAVKE
Zanemarjenje politične akcije povzroča delavskemu ljudstvu ogromno škodo
Program delavske tajnice. — Socialni zakoni pod kapitalistično kontrolo brez veljave
Vojna v Afriki kvarna za imperialiste
Italijani stradajo vsled izdatkov za militarizem in vojno
Stavke se zopet množe v vseh krajih dežele
DELAVSKA tajnica Frances Perkins je v intervjuvu s čas-niškimi poročevalci razložila, da obsega njen program, ki je zaeno program Rooseveltove administracije, sledeče postavke: "
1.	Primerne zavarovalnine za delavce.
2.	Strogi zakoni za varovanje delavcev pred poškodbami pri delu.
3.	Naredbe za varovanje delavcev pri nezdravih delih, da se jih ubrani industrijskih bolezni.	' —
4.	Zgraditev novih delavskih predelov in podrtje sedanjih, v katerih so neprestano
izpostavljeni nevarnosti požara. Dalje, da se s pomočjo novih hiš odpravi prenatrpanost v starih stanovanjskih predelih.
5.	Skrajšanje delavnika.
6.	Zabranitev dela v industriji vsem, ki še niso dopolnili 18. leto.
7.	Postava za določitev primerne minimalne plače z na-
cih presledka zopet množe. Nekatere so poravnane s kompromisom, tu in tam podjetje prizna unijo, toda le malokatera stavka se konča brez težkih žrtev za delavce, pa bodisi zmagovita ali poražena.
Boj bi bil delavcem veliko o-lajšan, če bi bili organizirani tudi politično, ne samo stro-
Proračun italijanske vlade za bodoče fiskalno leto določa $185,000,000 za oboroževanje in vzdrževanje armade, kar je za revno Italijo ogromna vsota. V nji niso vključeni izdatki, ki jih ima Italija s svojo vojno v Etiopiji, ki so tudi ogromni. Beda med prebivalstvom se veča. Kdor je imel kaj prihrankov, ali naložene v inozemstvu, jih je moral posoditi vladi. . S pomočjo patriotičnega navduše-vanja jih je pripravila, da so ji izročili tudi zlato (prstane, ure itd.), srebro, staro železo in druge kovine.
Teror je povečan. Črnosraj-čniki in policaji preganjajo vsakega, ki je denunciran, da se je o vojni v Etiopiji ali o Mussoliniju "nepatriotično" izrazil.
NEPRILIKE FRANCIJE IN ANGLIJE Z LJUDSTVI V NJUNIH KOLONIJAH
Srd malih dežel na Lloyd Georga, ker svetuje izročitev njihovih kolonij Nemčiji in ! Italiji
Izgredi proti Židom
redbami za preprečen je izko-| i^no^KapitaHzem 7 Zed.'dr-1 Da Poljskem
ribanja
To so majhne zahteve, dasi se na papirju mikavno glase.
Ampak kako to, da demokratska stranka, ki ima vsa ta leta v kongresu več kot zadostno večino, ne stori ničesar izdatnega celo za ta skromni program? čemu se demokratska večina v kongresu ne zgane, da bi sprejela dodatek k ustavi, s katerim bi bilo omogočeno sprejeti veljavne postave U reguliranje delavnika in me-«de, za odpravo otroškega dela, za zavarovalnine itd.?
Vzlic vsem sprejetim zakonom je danes delavstvo še prav tako prisiljeno stavkati za svoje zahteve, " kakor pred nevv dealom, in opraviti ima prav s tistimi oblastmi, kakor itirimi leti.
Zaradi brezposelnosti so bile plače prošla leta znižane toliko, da ne dovoljujejo drugega kakor pasje življenje. V delavcih vre in njihov ;^nev se izraža
žavah besni kakor že dolgo ne in pripravlja tla fašizmu. Položaj za delavce je o pašen, kajti posedujoči sloj ni niti malo privolji, da popusti od svojih profitov, niti ne dovoljuje planirane ekonomije—tudi take ne, ki bi bila i njemu v prid. Le če se delavstvo prične resno organizirati industrialno in politično, bo v stanju zmagovati brez dolgotrajnih stavk in ob enem bo s svojo ogromno silo lahko ustavilo tudi pot fašizmu. Organizacija premore vse.
Avti za nagrade
Poročila iz Moskve pravijo, da večina ljudi, ki imajo v glavnem sovjetskem mestu av-pred tomobile, so jih dobili v nagrado za svoje zasluge. Avtomobile ima 142 najboljših delavcev tovarne Stalin v Moskvi, številni drugi delavci, najboljši sovjetski letalci, predsednik dr-
Gibanje ekstremnih poljskih nacionalistov, ki je modelirano po nemških nacijih in mu je glavno geslo boj židovstvu, se veča, enako tudi pogromi, v katerih je bilo mnogo Židov u-bitih in ranjenih, še več pa jim je drhal napravila gmotne škode z razdejanjem njihovih hiš in trgovin.
Policija ne drži rok križem, kar je razvidno iz njenega poročila, da so v zadnjih 4. mesecih minulega leta policaji pobili 51 oseb, 133 pa ranili. V istem času je bilo ubitih 46 policajev in 80 ranjenih.
žavne akademije znanosti, da-v stavkah, ki se po nekaj mese- lje višji državni uradniki itd.
Tujerodni državljani
V preteklih 50 letih se je priselilo v Zed. države 28 milijonov ljudi. Od teh jih je dobilo ameriško državljanstvo 23 milijonov, tri milijone tujerodcev pa so še podaniki dežel, iz katerih so se priselili.
Iporabljanje plebej&ke za jaeanje "plave" krvi
Aristokracija se ponaša s "plemenito", "plavo" krvjo, zato je med njo običaj, da ignorira vsakega, ki se poroči s plebejcem ali plebejko. Posebno do svetovne vojne je bilo to pravilo strogo izvajano. Zdaj Pa je že toliko bankrotiranih eks-kraljev in obubožanih prin-cev, da radi pogledajo za bogatimi Amerikankami, ki naj jih bi izkopale iz finančnih za-&at. Na dvorih pa je staro pravilo zaničevanja vsega, kar je "plebejskega", še vedno v veljavi.
Tudi otroci spodenega španskega kralja Alfonsa so "ple-i meniti" in "plave" krvi, čeprav Spanci niso več njihovi podlož-j niki. Eden Alfonsovih sinov, ki trpi na posledicah degeneraci-je bivšega španskega dvora, je Zgubljal toliko svoje plemenite krvi, da so zdravniki obupali v naporu, da mu ohranijo življenje. Samo ena možnost je še, 80 rekli, in nato pojasnili, da življenje lahko podaljša kri plebejcev. Dobili so tri, ki «o ponudili svojo zdravo kri za °krevanje bivšega španskega Prestolonaslednika. Ponudba Je bila kajpada z veseljem »Prejeta.
Bolezen, na kateri trpe sino-VI španskega eks-kralja, se
imenuje "hemophilia" in pomeni krvavljenje. Iz vsake ranice ali tudi male praske začne teči kri, ki jo je mogoče ustaviti Ae-le po dolgem času. Temu jo je odteklo že toliko, da je do kraja oslabil.
Hemophilia je bila zanesena na dva dvora — ruskega in španskega, z ženskami, ki so se primožile z angleškega dvora. Izvira vedno od matere, toda žensk se nikoli ne loti, pač pa edino moških.
Prisor is zadnje generalne stavke ▼ Pekinu, III. — Governer je takoj mobiliziral milico, da jo bi poslal nad stavkarje, "ako potrebno". Velike starke so sa te dni pričele v New Yorku in v mnogih drugih mestih.
Priprave za kampanjo v prid Proletarca, klubov JSZ in Prosvetne matice
Aranžiranje shodov v maju. — Nova agitacijska tura. — Stanje naših publikacij in Zveze
Na seji odborov JSZ dnle 7. februarja je tajnik Pogorelec poročal, da je imela JSZ ob koncu leta 1935 devetintride-set aktivnih klubov, enega pasivnega in sedem članov at large.
Mesečna poročila tajnikov klubov izkazujejo, da je imela) JSZ koncem decembra nekaj nad 800 članov, toda na podlagi razpečanih znamk, na kateri se računa število članov v strankinem uradu, pa jih je imela 699, kar pomeni, da je v zvezi nekaj nad sto članov, ki koncem decembra članarine niso imeli plačane.
V prošlem letu so bili ustanovljeni novi klubi v naselbinah Red Lodge-Bearcreek, Mont., Maynard, O. in Presto,, Pa. V slednji se bo vršila zadnjo nedeljo v marcu konferenca klubov JSZ in Prosvetne matice za zapadno Pennsylva-nijo.
Prenehala sta lani klub št. 65 v Johnstovvnu in klub v Povvhatan Pointu, 0.*~ Pasiven je klub št. 33 v naselbini Nan-ticoke, Pa. V klube je bilo tekom leta sprejetih 119 novih članov in približno toliko jih je odpadlo, deloma vsled preseljevanja, brezposelnosti, bolezni in drugi pa vsled kakih osebnih zamer in brezbrižnosti.
Dohodki JSZ in Prosvetne matice v prošlem letu so znašali s prenosom od predprošle-ga leta vred 84,337,34, izdatki pa $3.171.06. V konvenčnem fondu je 550.61. Obresti, ki jih dobivamo" od ~ posojila JRZ Ljudski tiskarni, in ki jih bi imel prejemati Proletarec, se uporablja za nakupovanje knjig, katere pošiljamo ob koncu vsakega leta društvom Prosvetne matice, da jih razdele med člane.
Na agitaciji za Proletarca in
(Nadaljevanje na 5. strani.)
MUSSOLINI je pravilno računal, ko je predstavnikom angleške in francoske vlade dejal: "Ako vaše osvajanje tujih dežel v Afriki in drugod po svetu ni bilo nemoralno, nego civilizacijska misija, čemu naj se vpad moje armade »v Etiopijo smatra za kaj drugega?" Ni sicer rabil natančno takega stila, toda vsa vladna propaganda v Rimu je neprenehoma naštevala angleške osvojevalne vojne in posebno še njen vpad v Južno Afriko, kjer ni imela niti najmanjšega vzroka trditi, da se gre za civilizacijo.
Arabci so prvi zapopadli, da imajo v prerekanju med evropskimi fmperialisti nekaj prilike za odpor proti tuji nadvladi. , Tako se je pričela pred nekaj meseci akcija za osvoboditev Egipta izpod angleške kontrole. Dijaštvo v Kairu in v drugih mestih Egipta je demonstriralo, ampak Anglija je bila na odpor pripravljena. Precej dijakov in drugih je bilo pobitih, še več pa pretepenih in ranjenih. Tudi na vladni strani, ki je podložna angleški kontroli, ni bilo brez žrtev. Končno je Anglija privolila v popust — egipčanska vlada, strogo podložna nji, je odstopila, v novi pa so dobile zastopstvo tudi stranke, ki so zoper to, da bi morale izpolnjevati samo povelja angleške vlade. Angleži pa so v taki politiki izredno spretni. Egipt je še prav tako pod njihno kontrolo kakor je bil.
Italija je navalila na Abesinijo, da jo osvoji. Anglija se je za to zadnjo samostojno afriško deželo zavzela, da ji ohrani neodvisnost. V Egiptu.pa so nacionalisti vprašali: "Ako je Ant gliji res na tem, da obvaruje samostojnost Abesinije, čemu je ne da tako važni deželi, kot je Egipt?" A namesto odgovora je priplulo v Aleksandrijo mogočno angleško brodovje ;n opozorilo Egipčane, da angleški imperializem nič ne prizanaša in se nič ne pomišlja, kadar so njegove koristi v nevarnosti. Mussolini pa je vzklfikal: "Vidite, kar smatrajo zase za dobro, očitajo meni ža zločin."
Druga je prišla na vrsto Francija. V Siriji, nad katero ima "mandat", je zavrelo. Kakor v Egiptu proti Angliji, tako je tudi v Siriji dijaštvo prvo vzplamtelo v bojih za nodvisnost. Posle-" (Nadaljevanje na 3. strani.)
Novi poskusi ščuvanja in intrigiranja v Mehiki
Priprave v Clevelandu za nominacijsko konvencijo socialistične stranke
Kot smo že poročali, se prične prihodnja konvencija socialistične stranke v soboto 23. maja v.Clevelandu, v mestnem avditoriju. Zborovanje bo trajalo najmanj tri dni. Predsedniškega in podpredsedniškega kandidata bodo delegati nomi-nirali na seji v pondeljek popoldne 26. maja. Zvečer istega dne bo banket, na katerem bo socialistična volilna kampanja otvorjena. Velik shod socialistične stranke se vrši v soboto večer 23. maja v Public Music Hali.
Na čelu pripravljalnega odbora je John N. Thurber, taj-
nik soc. stranke clevelandske-ga okraja. Predsednik finančnega odbora je Robert Dullea.
Ta konvencija bo poleg konvencije, ki se je vršila 1. 1924 (istotako v Clevelandu) najvažnejša v povojni zgodovini socialistične stranke. Ako bo v stanju frakcijski boj v stranki likvidirati, bo izvršila veliko delo. Če pa bo večina vztrajala pri drastični akciji zoper "staro gardo", se bodo strankine moči več ali manj razcepile tudi drugod, ne samo v New Vorku. Tisti, ki žele enotno stranko, se nadejajo sporazuma in delujejo za spravo.
Intrigam v Mehiki ni konca. Katoliška propaganda je v prošlih par letih storila vse mogoče, da diskreditira mehiško vlado vsled njenega ' socialističnega učnega sistema" in zaradi preganjanja cerkve. Katoliške organizacije v Zed. državah so pritiskale na predsednika Roosevelta, da naj interveniral kar pa je odklonil, češ, da se ameriška vlada ne bo umesavala v notranje zadeve
tujih dežel, četudi se z marsičem, kar počno, ne strinja, posebno še ne z verskimi in poli-tičnimi persekucijami.
Nato so mehiški škofje postali drzni, začeli so izdajati pastirska pisma, v katerih so pod kaznijo neodpustljivega smrtnega greha staršem prepovedali pošiljati otroke v "brez-verske državne šole" — a mehiška vlada jih kljub temu izzivanju ni hotela preganjati.

NAS NOVI NASLOV
Naslavljajte pisma in razne druge posiljatve Proletarcu, JSZ in Prosvetni matici na 2301 S. Lavundale Ave., Chicago, lil.
Nato so katoliški voditelji priredili par demonstracij, češ, 'brezbožni' delavci bodo navalili na katoliške demonstrante, nato bo delavcem pomagala še policija in posledica bo par sto ubitih katoličanov. Toda zavedni delavci so ostali doma in pustili katoliške demonstrante, da so se izkričali do hripavosti. Isto je storila policija, predsednik Cardenaz pa je vljudno sprejel deputacijo demonstrantov in poslušal njene proteste in zahteve. Nato so se razšli.
Tem neuspehom je sledila nova taktika, v kateri je katoliška propaganda dobila vso pomoč ameriškega kapitalizma. "Mehika postaja vidoma komunistična," so obupno dognali. Vsako stavko mehiških delavcev so proglasili za moskovsko pod-vzetje in maslo — komunisti imajo denarja kot pška, mehi-
ške delavske organizacije pa se pripravljajo na proglasitev Mehike za komunistično državo..
V kabinetu baje nastaja razkol, generali kujejo naklepe; za civilno vojno, nasprotne struje delavcev pa se organi-j žira jo na odločen odpor proti [ komunistični poplavi.
Dne 10. feb. je prišla iz mehiških vladnih krogov izjava, da v Mehiki sploh ni komunističnega gibanja, ki bi kaj pomenilo, in da opora predsednika Cardenasa delavstvu ni nikakršen "komunizem", pač pa sodelovanje v naporih za izboljšanje življenskega standarda mehiškega ljudstva bodisi v industriji in na poljih. Ampak katoliška in kapitalistična propaganda laže in intri-gira dalje.
NASE I* It IIIEII IT V K
SHEBOYGAN, VIIIS.
"RDEČE ROŽE", socialna drama v 4. dejanjih. Vprizorjena h« v nedeljo 16. februarja oh 2:30 pop. v Hrvatskem donui. Glejte podatke o nji v oglasu na 4. strani in v dopisu na 2. strani.
NAUKEGAFt. ILL.
"DVA POTEPUHA", burka v dveh dejanjih. Vprizorjena bo v nedeljo 16. februarja ob 3. pop. v Slovenskem narodnem domu. Igra je bila opisana v Proletareu z dne feb. Oglas v tej številki na 5. strani.
CHICAGO, ILL
ZABAVA kluba srbskih sodrugov *t. 20 JSZ v nedeljo 23. feb. ob 6. zvečer v Slovenskem delavskem eentru.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
— ■ w —
OSTANKI AVTA, V KATEREM JE ZGORELO 22 CRNCEV
N
IZHAJA VSAKO SREDO.
I Mlaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE.
MltOČNlNA v Zvdinjenih državah za celo leto $3.00; sa pol leta $1.76; za
četrt leta $1.00. Inozemstvo: ca eelo leto $3.601 sa pol lata $11.0»
tokfepit! In Oglasi morajo biti v naftem uradu najpozneje do pondsljka popoldne ta priobčitvv v Številki tekočega tedna. *****
proletarec
Kubnshed every Wednesday by the Yugos'.av Workmen's Publishing Co., Inc.
I
stablished 1906.
Edltor................................Frank Zaits.
Business Manager.................Charles Pogorelec.
Assktant Business Manager.............John Itak Jr.
StJBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Monthi $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
„ j, ^	.7, ,-. si 7i	i	--i	■ ■■ —	i ■ i i	i
proletarec
2301 S. Lawndale Ave.	CHICAGO, ILL.
Telepkouai ROCKWELL 2864.
Abraham Lincoln
Kakor vsako leto, so tudi na letošnji Lincolnov rojstni dan kapitalistični dnevniki polni slavospevov predsedniku, ki je izdal proklamacijo za osvoboditev sužnjev. A ko je Lincoln živel, so ga napadali, posebno še v volilni kampanji^ ko je kandidiral za predsednika.
Zdaj je že dolgo v običaju, da se vsi aspiranti za predsedniško službo, ki se potegujejo za nominacijo na listi republikanske ali demokratske stranke, primerjajo velikemu Lincolnu. Seveda mu niso v ničemur podobni. Lincoln je bil zagovornik zasužnjenih, zatiranih in izkoriščanih. Tisti, ki se mu danes primerjajo, pa so pristaši mezdne sužnosti.
Sele ko dobe Zed. države predsednka, ki izda proklama-Cijo za osvoboditev delavstva iz te sužnosti, ga bo lahko uvrstiti med velike zgodovinske može, ki so prispevali svoj del v borbi za osvobojevanje človeštva.
V številki s ene 29. januarja smo poročali o nesgo* di, ki se je dogodila 22. jan. blisu mesteca Scottsboro, Alabama. V truck so stlačili 24 ssmorskih jetnikov, da jih prepeljejo v sosedno ječo. Truck, v katerem je bila velika, napol odprta posoda s gaselinom, so stražniki ca-klenili in odpeljali. Medpotoma se je gasolin uigal. Pre-
dno so stražniki vrata odklenili, je bila notranjost tru-cka že vsa v plamenih. Samo dva jetnika so rešili, 22 pa jih jo egorelo do nespoznanja. Na sliki so ostanki trucka — past, kakršne se ne bi smelo uporabljati sa ljudi — čeprav so črni —• niti v Alabami. Ampak črnci aa jugu imajo le malo veljave.
Proletarec in frakcijski boj v S. P.
Eksekutiva JSZ je dne 7. feb. sprejela resolucijo, v kateri Članstvu priporoča, naj ne dopusti, da se bi sedanji frakcijski boj v stranki zaneslo v naše klube in v Proletarca.
Kjerkoli v S. P. se je pričelo članstvo ukvarjati zgolj z bojem drug zoper drugega, je organizacija defiioralizirana in nesposobna za delo, radi katerega obstoji. Boj med brati, kadar se razplamti, je čestokrat hujši, kakor pa borba med strankami, ki se v programih temeljito razlikujejo druga od druge. Dokaz je sovraštvo med komunističnimi strujami, medvojni in povojni razkoli v socialističnih strankah tu in v Evropi In sedanji konflikt med ameriškimi sodrugi.
Odbor JSZ je v^svoji prvi izjavi, katero je naslovil strankini eksekutivi, ta dejstva navedel in poudaril, da se z načinom tega boja nikakor ne strinja, in obsodil posledice, ki jih je povzročil.
V izjavi v tej števflki pa odbor JSZ našemu članstvu priporoča, da naj ne dopusti, da bi frakcijska napetost vnanjih vplivov potegnila tudi našo organizacijo v vrtinec.
Zaključek odbora glede priobčevanja prispevkov o sedanjih diferencah v stranki ne pomeni kratenja tiskovne svobode, ampak varovanje Proletarca. Kajti ako bi pričel priobčevati napade in izzivanja, bi bilo to kvarno listu in klubom.
S
V •	*V1	a i!	w
Kriza ameriške inteligence
Kriza je vrgla v bedo ne samo delavce, ampak je silovito udarila tudi takozvani srednji sloj, v katerega štejemo poleg malih trgovcev in podjetnikov duhovščino, pravnike, profesorje itd. Namesto dobrih pozicij, ki so jih pričakovali, imajo tisoči izmed njih le nizko plačane službe in mnogi nobenih. Veliko protestantskih duhovnikov, odvetnikov in drugih profesionalcev živi v pomanjkanju. Uvidevajo, da v sedanjih razmerah tudi za nešteto šolanih ljudi ne more biti izboljšanja. Advokatov in drugih profesionalcev je veliko več kot pa je danes služb zanje, zato si iščejo izhod iz negotovosti. Tako so mnogi postali radikalci. de nikoli se ni prištevalo toliko duhovnikov za pristale socialistične stranke, kakor danes. Intelektualcev iz srednjega sloja, to je takih, katerih starši niso bili industrialni delavci, je danes v soc. stranki proporčno več, kakor pa pred krizo in v predvojni dobi.
Mnogi izmed njih pristopajo v stranko ne da se bi v nji učili socializma in se vežbali v organizatoriČnem in agitacij-skem delu, temveč se takoj predstavijo v vlogi Mojzesa in vsiljujejo svoje zmešane teorije. Vsaki izmed njih hoče biti Kari Marx in voditelj mase, .ne vedo pa, kako jo bi organrzirali. V organizaciji zahtevajo čimstrožjo disciplino, toda ne zase, ampak za članstvo, kateremu bi radi diktirali.
Intelektualci so v delavskem gibanju potrebni. Ampak ne taki, ki prihajajo vanj zato, ker so izgubili upanje, da jim bo v sedanji uredbi mogoče najti dobro službo, pač pa tisti, ki se mu pridružijo zgolj iz prepričanja. Tudi duhovniki so v socialističnem gibanju večinoma brez koristi. Za uspešen pokret zavednega delavstva so potrebni voditelji, ki izhajajo iz proleta-riata in se učili v praktični šoli življenja. Taka voditelja sta bila na primer Eugene V. Debs in James H. Maurer. Ko sfe v delavskem gibanju razvijejo novi agitatorji te vrste, bomo spet lahko napredovali.
Za delavsko politično akcijo
Ideja za samostojno delavsko politično akcijo dobiva čezdalje več pristašev. Tudi v široke kroge unijskega delavstva prodira spoznanje, da mora delavstvo na političnem polju storiti več nego samo glasovati za "delavske" prijatelje, ki jih no-minirajo drugi.
Ni sicer verjetno, da se napredne unije, farmerske- delavske stranke, progresivna stranka v VVisconsinu, socialistična stranka in druge struje, ki so za politično akcijo v korist ljudstva, že letos združijo. Kljub temu je očividno,4da je za zedi-njenje teh strank, unij *n drugih organizacij danes veliko več *olje, kakor pa pred štirimi leti. Povzročile so jo razmere, ki delavce in farmarje hočeš nočeš silijo v spoznanje, da demokratska in republikanska stranka ie krpata sedanji sistem, zato, da bogataši ostanejo bogati in da še bolj obogate, dočim ljudje v nižjih plasteh niso deležni drugega kfiTcor gole eksistence. Ako hoče doseči ljudstvo zase več nego to, mora nehati glasovati za demokrate in republikance in se organizirati v tvoji stranki.
POT DELAVSTVA DO CILJEV
Preden je moderni kapitalistični razvoj pospešil postanek razrednih organizacij ter s tem povzročil poostritev razrednih bojev, je bilo le malo prijateljev ljudstva, ki so se zavedali dalekosežnih posledic narašča-očega in nepretrganega konflikta med organiziranimi delavci in koaliranimi kapitalisti. L#e redko število znanstvenikov je uvidelo pomen industrije in delavstva za napredek človeške družbe. Saint-Simon, Fou-rier in Ovven so prerokovali, da bo doba industrije doba najte-meljitejših preobratov.
LTsodo kapitalizma in njega pomen za razvoj delavstva sta .zlasti razumela Marx in Engels. Poznanje zgodovinskih zakonov,, po katerih je nastal kapitalizem in po katerih se razvija, je navedel prvake znanstvenega socializma, najboljše poznavalce družabnega razvoja, in njega nujnih zakonov. da so pozvali delavce v*eh narodov, naj se mednarodno združijo, če hočejo osvojiti svet in postati svobodni.
Le polagoma prihaja potem delavstvo do spoznanja in zavesti; le polagoma se budi v njem stremljenje po svobodi in pospešitvi splošnega razvoja. Cela desetletja se zaman trudijo prvi agitatorji socializma, da bi združili proletarce v boju proti izkoriščevalcem in špekulantom in tako položili prvi temelj stranki bodočnosti.
Tako delo kulture in združevanja ne more ostati brezuspešno. Danes je po vseh kulturnih deželah sveta stranka delavstva nujno vpoštevan faktor v politiki in gospodarskih bojih. Milijoni glasov se združujejo za imena socialističnih kandidatov.
V škandinavskih deželah, v Veliki Britaniji, Franciji, Belgiji, v Švici, na češkem, v Argentini itd., je delavsko gibanje faktor, preko katerega ne more nobena sila. Tudi v fašističnih deželah delavsko gibanje ni izruvano, kakor si domišljajo diktatorji, ampak potlačeno, toda bo vstalo jačje ko kdaj prej ob prvi zgodovinski priložnosti. V Zed. državah se istotako množe znaki, ki pričajo, da se ljudska miselnost razvojno pomika v socialistične smeri.
Naraščajoča moč organizacije je pomagala v neštevilnih gospodarskih bojih do zmage in za dosego modernejše zakonodaje. Doseženi uspehi pa ne morejo ustaviti našega dela in boja. Vsaka nova zmaga izziva nov boj. Cilj delavske stranke ni le izvojevanje ugodnejših delovnih, plačilnih, ali političnih pogojev za delavce v okviru sedanjega drotibnegl reda. Delu in boju stranke je končni cilj popolna, temeljita preuredba socialnih in gospodarskih stikov in zakonov. Ta cilj se ne more uresničiti v kratki dobi ene generacije. Da se razruši sistem, ki ima svoje korenine v najdavnejših časih človeštva, ne zadostuje dosedanji trud, boj in žrtvovanje zavednega proletariata, ki je še vedno napram ogromnemu številu indiferentnega in nezavednega delavstva mala, neznatna manjšina. Ali ravno zavest zgodovinske misije delavske stranke, ki mora prevzeti po popolni dovršitvi kapitalističnega procesa v svoje roke usodo človeške družbe, ki bo po tisočletnem gospodarskem in duševnem zatiranju končno zopet prosta, daje silo in po-
.....r ■	. ■ ,	. =
V nedeljo 16. februarja bo v Sheboyganu nekaj izrednega. - Drama "Rdeče rože"
Sheboygan, Wis. — Slovenci in Hrvati v Sheboyganu, v nedeljo 16. februarja imamo
izredno priliko, videti slovito Moskričevo socialno dramo "Rdeče rože". Vprizori jo pod pokroviteljstvom kluba št. 235 JSZ dramski odsek kluba št. 1 iz Chicaga. Igra ima štiri dejanja. V njih se odigravajo skoz in skoz napeti prizori rz bojev delavcev za svoje pravice, iz življenja v bednih delavskih družinah itt iz šikan pohotnega delodajalca. Dalje so v igri predstavljeni razni karakterji, ki se jih poslužujejo izkoriščevalci v borbi proti delavcem: špijoni, ovaduhi, hujskači in agenti provokator-ji. Videli boste umiranje jetič-ne žene.., predstavljen vam bo konec prevaranega dekleta, in odgon delavskega agitatorja v ječo, katerega so po krivem obtožili umora.
To je socialna drama v popolnem pomenu te besede. Pridite v nedeljo 16. februarja v dvorano vsi in privedite s sabo tudi svoje odraščene otroke. Ne boste se kesaili. Predstava bo v Hrvatskem domu na &o.
8th St. in Broadway Ave. Prične se ob 2:30 popoldne.
Vstopnice v predprodaji so po 35c in pri blagajni 40c. Dobite jih pri podpisanemu, v Hrvatskem narodnem domu, pri Frank Suši in John Ple-setzu. Za otroke do 14. leta je vstopnina lOc. Priporočam, da si vstopnice nabavite v predprodaji, kajti družina si na ta način prihrani nekaj nikljev, ki vedno prav pridejo.
Po igri bo ples in prosta zabava dokler se vam ibo ljubilo.
Klub št. 235 je v svrho vabila razposlal t po naselbini Slovencem in Hrvatom direktno iz Chicaga to številko Proletarca vsem, od katerih je imel naslove. Ako ga kdo ni prejel, nam naj oprosti, kajti poslali ga bi prav vsem, če bi imeli tudi vse naslove.
Prid-ite na predstavo vseeno in ko tbo končana, boste rekli. "Ako bi jo jutri ponovili, bi jo šel spet gledat." Torej na avl-1 denje v nedeljo ob $2:30 pop. v Hrvatskem narodnem domu.
Charles Chuck,
tajnik kluba št. 235 JSZ. I
men razrednemu boju proletariata.
Socialnih razmer ni mogoče mahoma izpremeniti. Stopnje-vaje se izpreminjajo oblike, sistem in naziranje mase. Pomen političnega in gospodarskega boja v sedanjem kapitalističnem redu se ne sme presojati le s stališča takojšnjih koristi, ki ga donaša delavstvu; pomen tega neprestanega boja je ceniti po neprekinjenem revolucionarnem vplivu na značaj in naziranje delavskih slojev. Razredni boj spreminja duševnost ljudstva. Na obzorju človeške zgodovine se poraja nov razred z lastnim prostim nazira-njem; razred, ki ima prevzeti mesto izčrpajočega se kapitalizma. Neizogiben je postanek delavske stranke, nepreprečlji-va njena zmaga. Pospeševati razvoj dejstev in ljudske du-ševnosti je naloga socialistične stranke, ki omogoči na svetu dobo svobode in sreče. čim številnejše bodo naše vrste in čim filnejši naši boji, tem prej bo ljudska emancipacija dovršena. Zgodovina bodočnosti bo zgodovina delavstva.
0 tem in onem iz New Yorka
Gcvvanda. N. Y. — Večkrat me je eden ali drugi naročnik Proletarca vprašal, zakaj nič ne napišem v lišt. Vzroki so različni. Bodisi, da so ovire radi pomanjkanja časa, glavni vzrok pa je, da Človeku kar slabo prihaja, ko vidi, kako se v teh kritičnih časih obnaša svetovna inteligenca in masa, ki se noče otresti nevednosti.
Kadi tega si mislim: "Kaj bi se revček v nevarnost podajal, ko vse skupaj smrdi po eni strani zaradi ogromne korupcije in na drugi vsled nezani-manja ljudstva za svoje lastne koristi.
Da, najrajše bi se zaril pod zemljo kakor jazbec in prišel na dan enkrat spomladi 1. 1937, da bi poizvedel, kaj se je zgodilo skozi leto 1036 in kako so se obnesli v volilnem boju hlapci devetih ameriških diktatorjev. No, pa pustimo šalo in poglejmo malo po naši naselbini in drugod.
Decembra so se vršile volitve v društvene urade. Brez male izjeme je ostalo vse po starem. Je pač tako, da ko Človeka uri-nejo enkrat v urad, si mislijo, da mora kar naprej ostati v njemu. "Kar ti spet vzemi, jaz nisem zmožen' in tako dalje drug za drugim. Tudi pri tukajšnjem Slovenskem domu smo drugačnega mnenja kakor v nekaterih naselbinah, kjer se tožarijo, kdo bo imel vodstvo in službe v domovem odboru. Dasi je nas dom plačan in tudi nekaj cvenka ima v blagajni, je vsako leto težje dobiti uradnike.
Kaj pa klub št. 12? Ker nas je v njemu bolj malo in še tisti se vsi ne zanimajo zanj, za klubove seje in splošno delavsko gibanje, je ostalo vse po starem. Nekateri sodrugi mislijo, da plačevanje Članarine
zadostuje. Seveda so izjeme tudi tu, ker nekateri delajo, drugI pa so precej priletni. Vseeno pa je res, da bi v*»aj nekateri lahko posvetili zanimanju in delu za klub več časa kakor sedaj. Par članov, ki prihajajo na sejo, godrnja in pravijo, "John, razpustimo klub, *aj vidiš, da ne moremo nikamor." Tudi razprtija v stranki škoduje. Godrnjanje, da iz tega ne bo vse skup nič, sem slišal že ko je bil I. 1933 s sodelovanjem Antona Komika naš klub ustanovljen. Toda smo ga navzlic vsemu ohranili do danes in mislim, da ga bomo v stanju obvarovati propada tudi v bodočnosti. Kajti delavska organizacija nam ne more biti v kvar, pač pa v korist. čim aktivnejša je, toliko več lahko stori v razrednem boju in na prosvetnem polju.
štiri tukajšnja društva in naš klub ao poslala resolucijo v VVashington za VVorkers Right Amendment in dobili vljuden odgovor. Priporočljivo je, da društva in klubi in posamezniki v vseh naselbinah pritiskajo na kongresnike in senatorje za sprejem tega dodatka, kajti brez njega so sedaj zvezne postave socialnega . značaja brez pomena, ker jih razveljavlja vrhovno sodiAče. S sprejemom tega dodatka pa bi mu bila ta moč odvzeta. Prej ali slej bo delavstvo moralo takemu sodišču zapeti "memento mori" — torej boljše prej nego pozneje.
Senatna preiskava industrije streliv in orožja je dognala za javnost zanimive stvari. Med drugim tudi to, kdo so bili glavni povzročitelji, da je ta dežela stopila v svetovno vojno. Socialisti so že takrat vedeli, kaj je bil pravi vzrok vojne. Povedali so ljudstvu, da vojne pod kapitalizmom nastajajo zaradi osvojevanja, za svetovne trge in za „ uničenje tekmecev. V njih padajo vedno le sinovi delavcev in kmetov, industrijalni magnati in velebankirji pa si večajo svoja milijonska premoženja z na-daljnimi milijoni.
Zaradi resnice so bili mnogi vrženi v ječe, drugi preganjani in naše časopisje pa je šikanirala cenzura in poštna uprava. VVilson, ki se je proglašal za pristaša miru in sprave med narodi, je raza kulisnih spletk vedel, da toki njegove politike, ki se je ravnala kakor je vlekel niti bankir Morgan, vodijo v vojno.
Imperialisti kuhajo zdaj novo godljo, v kateri se bo eden ali drugi opekel in zapalil od jeze novo vojno. Tekla pa bo, kakor zadnjič, kri delavcev in farmarjev.
Tu v bližini je katoliški kolegij sv. Bonaventure. časopisi so nedavno poročali, da se bo dijake pričelo v njemu poučevati o artileriji. Kako to, da se katoliški zavod vzlic prej o-menjeni resnici o militarizmu spušča v podpiranje klanja? Svečeniki Trunk, Jager, Slaje, Smole, uredniki Jerič, Debevc, Pire in druga taka gospoda, Čemu vraga učite ljudstvo o peti božji zapovedi "Ne ubijaj", v katoliških šolah pa vežbate dijake za vojake, da bodo pripravljeni širiti civilizacijo, kakršno raztresa zdaj Bandito Mussolini po Abeslniji?
Ako se bi predstavniki cerkva res držali naukov krščanstva. hi krščanske dežele ne bile spremenjene v vojašnice. Zdaj pa delajo ravno narobe in kadar bo "sodnji dan", jih bo, mo vedeli na levi namesto n« desni. Socialisti pa bodo na desni, ker so proti ubijanju, izkoriščanju, goljufijam in ropa-
nju. — John MaUkovich.
—_—_ *
NAŠI SHODI
Chicago. — V pondeljek 17. februarja se vrši shod v Pen. ples Church, 941 Lavvrence Ave. Prične se ob' 8. zvečei Predmet, "Protesting the Ty. dings - McCormack — 'Incite-ment to DIsaffectiofT BiH". Eden izmed govornikov bo kongresnik Maury Maverick iz Texasa. V imenu soc. stranke bo govoril bodisi MaynaM Krueger ali pa Albert Goldman.
V	sredo 19. feb. bo govoril Norman Thomas v dvorani na , 1001 No. Dearborn St. Shod ne prične ob 8:30 zvečer. Predmet Thomasovega govora je, "The Priče of VVorld Peace". Vstopnina na shod 30c. Shod se vrši .pod pokroviteljstvom Jndua-trial Girls of Y. W. C. A.
V	nedeljo 1. marca bo v Ashland avditoriju shod čikaške Labor stranke. Predmet—"pri zadevanja in potrebe za združenje delavstva na političnem polju." Glavni govornik bo Francis Gorman, eden voditeljev delavstva v tekstilni indu-sriji. Ta shod se prične ob 8. zvečer.
Okrajna organizacija soc. stranke čikaškega okraja sodeluje v aranžiranju in agitaciji za vsa ta zborovanja.
Arthur G. McDowell, tajnik.
Maakarada "Delavca"
Cleveland, O. — Pevski
zbor "Delavec" bo imel maS-karadno veselico v soboto 22. feb. Vršila se bo v Slovenski delavski dvOrani v Newburghu na Prince Ave. Prijatelji in prijateljice tega pevskega zbora, ako »le mogoče, pridite mas-kirani, da bo več veselja. Maske, ki bodo proglašene za pr-venstvene, dobe nagrade.
Poleg prijateljev zbora je naravno, da vabimo tudi članstvo naših klubov iz R. Clairji in iz Oollinwooda in somišljenike spoh.
Na »videnje v soboto 22. fefo. —Jos. Lever.
Konferenca v prid političnih kaznjencev v Jugoslaviji
Pod pokroviteljstvom tako-zvanega patronatskega od»bo-ra, s sedežem »r Pittsburfhu, Pa., ki ga vodijo komunisti, rt bo v Clevelandu vršila dne 23. feb. konferenca v prid osvoboditve političnih jetnikov v Jugoslaviji, na katero so povabljene vse jugoslovanske organizacije v Ohiu. Apel za udf ležbo so podpirali Vatno G rili, LouJft Zorko, P. Margetich, Msgr. M. G. Domladovac, Frank Schneller, Janko Kovač in M. S. Djakovich.
V iproglanu apelirajo, da naj da vsaka organizacija 50c na delegata za kritje stroškov.
Proglas za sklicanje je bil priobčen j? Rad nik ti z dne 17, jan., nam je bil poslan 31. jan-
"Črncev ni škoda"
Ozie Powell, eden izmed obtoženih devetih zamorskih fantov v Seottsboru, Alabama, je bil ustreljen. Dejanje je izvršil stražnik, ki je fante vodil iz enega zapora v drugega. Stražnik je dejal, da ga je črnec ranil z nožem, pa je v silobranu pognal svinčenko vanj. Governer Alabame je stražnika javno pohvalil.
Heywood Pattersen, prvi izmed devetih črncev, ki je bil gnan ponovno pred poroto, je bil proglašen krivim posilstva i« obsojen v dosmrtno ječo. Prvotno je bil obsojen v smrt. Vrhovno sodkKe je prvi dve obsodbi razveljavilo na podlagi tehni-kalij. Sedanja obsodba je baje povsem legalna.
Kako se ravna v Alabami s črnci, kadar jih prične pestiti oblast, dokazuje poleg teh tudi slučaj z dne 31. januarja. V Scottsboro so omenjenega datuma stlačili v policijski truck* v katerem je bila posoda z gasolinom, dvaindvajset črncev, H* jih prepeljejo iz enega zapora v drugega. Vsled slabe poti j* truck odskakoval in gasolin se je razlival po tleh. Nato s« j* vžgal. Morda je kdo izmed črncev kadil, ali pa se je nesreči pripetila iz kakega drugega vzroka. Voznik, in stražnik, ki se vozila spiredaj, sta skočila doli. Zaklenjeni črnci v trucku 0 bili hipoma objeti s plameni. Ko sta voznik in stražnik odkl* nila vrata, je bilo že prepozno. Rešila sta dva. Dvajset jih zgorelo.
. čemu voziti gasolin v trucku zaeno t aretiranimi zakleti)* nimi črnci? Ali bo governer Alabame Bibb Graves kaj stori*, da se one. ki so krivi, kaznuje? Ne. kajti "črncev ni škoda".

ANDREAS LATZKO:
SEDEM DNI
ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPClČ.

(Nadaljevanje.) •
Ni bil« doktorjeva navada, da bi bil pustil druge govoriti zas*. — Takoj odgovoriti ni moirel, ker se je moral najprej otrfesti more, ki ga je hudo tež*la- ^ P^dobro je poznal ime polkovnika von Hahna. Ce bi bil tudi baron vedel kaj več o prejšnjem življenju svo-jeira ravnatelja, bi ne bil tako nepreviden, da Ji ga poniževal tik pred njegovim odhodom na dopust v Berlin. Kje naj strese jezo iz nit te ne med somišljeniki pajdaši v skriti zadnji sobi tiste Kraakejeve krčme? Tam mu * bo kmalu prišlo na uho, kdo je bil zakrivil nenadno Mangienovo izpreobrnjenje v do-brotljivost in sramotni prizor. Doktor je v duhu gledal glave za mizo — rumeno okajene zobe roparskih zveri nad mizo, politi z
vinom.
Ko se je nazadnje otresel tega privida, je § kretnjo ustavil baronovo govorjenje ter pozorno proučeval poteze v Sopjinem obrazu, preden je oklevajoč začel govoriti.
"Ostanimo kar pri avtomobilski vožnji skozi petersburška predmestja, na kar vas je pravkar opozoril vaš gospod soprog! Takrat so prenočevali ljudje pod mostovi in pod klopmi, stanovali so natrpani kakor živina v umazanih, zasteničenih luknjah, dober streljaj vstran, na širokih cestah mestnega središča pa se živ krst še spomnil ni otrok, ki so gi-nili od revščine."
"Je zdaj kaj drugače?" — je vzkliknila Sonja z bliskajočimi očmi.
"Tega ne vem, a komaj da bi verjel. Že tisoč in tisoč let se ustanavljajo države, zmerom je bil cilj splošni blagor, in zmerom je bil uspeh blagor neznatne manjšine. — Težko da bi v desetih letih dosegli več, kakor so mogla doseči doslej cesarstva in republike v svojem sto in stoletnem obstoju. Tisti, ki so zadovoljni, branijo svojo državo, državo, ki jim nudi kolikor toliko prijetno eksistenco, na škodo nezadovoljnežev."
"če bi danes prišli v Rusijo —" je hotela prekiniti baronica, — "bi moral na vešala ali v Sibirijo, natanko kakor leta 1905!" — je nestrpno dejal Landau. "Saj ne gre zame ne za Rusijo. Po mojem je bolje, da pustimo Rusijo sploh pri miru. Cemu bi hodili tako daleč, ko imamo tudi doma dovolj primerov!"
Nasmehnil se je s svojim nenavadnim, bo-1 lestno-grenkim nasmehom ter izkopal iz svoje prepolne, prastare listnice izrezek iz časniki:
f	'm	1
"Poglejte" — se je sklonil prijazno k Sonji — "to je zadnja uradna nemška statistika: zadnje leto je spalo pri nas v Nemčiji, ne morda v Romuniji ali kje drugje na Balkanu, več ko 150,000 otrok pod 14. letom s tujimi, ne k družini spadajočimi ljudmi na enem ležišču. Prepuščam mirno vaši domišljiji, baronica, da si orišete posledice. Za otroke, ki tako doraščajo, veljajo isti zakoni kakor zame in za vas in barona, če bi bili zdajle v Berlinu, bi videli, kako dero ljudje iz gledališč, kako blešče svetilke nočnih lokalov, povsod bi videli zadovoljne, lepo oblečene, site ljudi. In vendar ni skrivnost, listi pišejo o tem, da mora 150,000 otrok nravno in telesno propadati. Tu, v tem časniku, ki leži Pred vami, sem bral na potovanju poročilo o aeki siavnosti, opisane so dragocene toalete — na drugi strani pa — obrnite, baronica — cela vrsta samomorov zaradi pomanjkanja. Preko tega gremo mirno, ker tu niso kakor
v Rusiji prevrgli plasti--"
Sam se je prekinil sredi začetega stavka, «e s svojimi jeklenimi klaftrskimi koraki pretopil nekajkrat gor in dol po sobi ter nenadoma obstal pred Sonjo:
"Bil sem deset let asistent na ženski kliniki, kjer rode in umirajo podnevi in ponoči. Mogoče se še spominjate večanja svojih otrok, baronica? Dojenčki ne prosijo, oni u-kazujejo in zahtevajo, ti neznatni črvički, njih obrazki pordeče in pomodre od togote, če morajo čakati. Lačni so — zahtevajo torej Jesti! Verjemite mi, ni je revolucionarne pesmi, da bi bila tako polna elementarnega upo-,*§ kakor ta prvi protest ničesar sluteče kreature. Nikdar ne pozabim teh čistih krikov ka-
kor fanfare, jeznega, nestrpnega očitanja — in nikdar ne pozabim plahega, boječega pogled a istih otrok, potuhnjene lakomnosti, s katero so hlastnili po ponujeni potici, ko so leto, dve pozneje prišli obiskati mater, ki je bila kajpada spet rodila. Kdo bi si mogel predstavljati, kaj se dogaja v drobcenih možganih, ki se v tako kratkem času nauče ra-zun?f?ti ,lerazumljive stvari, zatirati najmočnejši prirojeni nagon? — Cesa vsega nismo dolžni oproščati ljudem, ki so bili kot otroci že tako na korenini načeti, zlomljeni?"
Sonjo je ta strastni izbruh presenetil, zatekla se je s pogledom k svojemu možu po nasvet. Kaj naj odgovori temu človeku, ki si je segal v lase, se z obema rokama oklepal čela in se ob lastnih besedah skorajda zjokal?
Toda Mangien ji ni priskočil na pomoč. Vajen Landauovih izbruhov, je bil ves zatopljen v opazovanje svoje žene. Ne čisto brez škodoželjnosti je videl, da v prepiru z zamenjanimi vlogami ni kos doktorju. Zdaj bo morala seči po argumentih, ki jih svoj čas sama ni priznavala. Mislil je na prvi zakonski prepir nekje v vzhodnoazijskem pristanišču, pri nakladanju premoga. Tedaj se je polna upornosti še zavzela za polnage ljudi-živinčeta nasproti bogatemu podjetju, ki jim je plačevalo po beličih, da so ure in ure nosili težke košare na parnik.
Kakor da so leta'obstala, je zardela gospa Sonja ko mlado dekle ob pogledu svojega moža, povesila je glavo in se od časa do ča.sa ozrla kvišku v doktorja, ki je še vedno vznemirjen tekal sem ter tja mimo nje.
"Imeli smo tudi nekaj bolniških sob prvega razreda, za profesorjeve privatne paci-jente. — Nenavadm) nasprotje, če si po ob-teku prenatrpanih -bolniških sob stopil »v katerega od teh zimskih vrtov, ipolnih košar s cvetjem, kristalnih steklenic in srebrnih pu-šic. Navadno smo sprejemali porodnice, če je bflo treba z njimi kar naravnost v porodno dvorano, pogosto je bilo tudi že prepozno, in otrok je prišel na svet spodaj pri vratarju ali v kakšni .bližnji veži. — V tprvem razredu pa so sedele dame pogosto po tri tedne ob prazni zibelki, samo da so imele »pri roki pro-fesorja, ko je prišla njih ura!" ?
Spet je nenadno sunkoma obstal pred Sonjo ter se nagnil k nji: "Da, če bi bilo mogoče prepričati bogato damo, ki je bila ro^ dila v narkozi, da je rodila dvojčke — bog mi je priča, da ne bi bil nikoli okleval, tvegal bi ibil ter ji podtaknil še drugega otroka. Nihče ne bi bil oškodovan. Kakor bi mignil, bi se našla druga zibelka in še nekaj kilometrov svilenih povojev in čepic in iplenic. Tako pa je moralo isto dete, povito v razcapane rute, že peti dan domov v kuhinjo, ki je bila spalnica obenem. Vidite, milostna gospa, za to gre! Ne zamenjava, ne maščevanje, ne onemu, ki je imel poprej preveč — premalo, ali narobe, ko bi bilo vendar za vse dovolj, če bi le —"
"če bi bili le vsi ljudje angeli!" je dopolnil baron s svojim glasnim deškim smehom ter stopil k ®?vioji ženi. Dovolj mu je bilo tega brezplodnega pogovarjanja, na skrivaj se je dotaknil Sonjinega ramena, češ, naj nikar ne neti dalje prepira z ugovarjanjem.
Toda doktor je hodil sem ter tja in se obrnil k njemu:
"Zakaj ponavljate ta stari izgovor? Potem moram ponoviti tudi jaz: so bili ljudje pred desetimi leti angeli? Recite jim danes, da je sramota, jemati siromašrtim ljudem hrano ter jo prodajati! Kdo si bo dal dandanašnji prepovedovati, češ, da si ne sme za svoj pristni denar privoščiti pogač in smetane, kolikor mu drago — vseeno, ali ostane dovolj mleka in belega kruha za vse nemške dojenčke in bolnike ali ne? Kar je bilo mogoče, ko nam je primanjkovalo, naj bi bilo nemogoče samo zato, ker pomanjkanja ni več? Kar postrezite mi s psovko kakor gra-bež ali skrivač — ni mi treba angelov, že samo zasmehovano bogastvo vojne dobe zadostuje! A kdo vpraša danes ta dan po tem, kdo skriva svoje ipreobilje, ker ga plačujejo " nemški starši in otroci s silnim pomanjka-
njem
(Dalje prihodnjič.)
Ameriški družinski koledar
Letnik 1936
=====
=31
je. po obsegu največji izmed vseh jugoslovanskih koledarjev, ki izhajajo v tej deželi, in edini, ki je vezan v platno. Ima 22 ^ strani. Stane 75c. Upoštevajoč njegovo velikost, je to najcenejši jugoslovanski koledar.
Vsebuje 11 povrstnih del, šest razjtrav in člankov, drset potopisnih in drugih t>pisov, razne podatke, statistični pregled jugoslovanskih podpornih organizacij, seznam jugoslovanskih konvencij v prošlem letu, seznam slovenskih časopisov in razno drugo gradivo. Ilustriran je z okrog sto slikami.
Naročite si ga% če ga še nimate. PriporbČite ga znancem. Tudi vaši sorodniki v starem kraju ga bodo veseli, če jim ga pošljete,
VAJE ZA NAPADANJE V MRAZU
Na vrhnji sliki j« poročnik, ki zapenja vojaškemu letalcu suknjo, pre-dno stopi v letalo, da se spustita ■ pilotom v srak sa dozdevno obsipavanje New Yorka s krogljami ia strojnice. Na spodnji sliki je isti vojak pri operiran ju svojega orožja. Ta vaja s vojaškimi letali se je vršila v sadnjem silovitem mrasu, da ugotove, če bi taka sima mogla napad na mesto, ali pa obrambo sanj v čem ovirati.
Za inozemstvo stane S 1.00,
\vmmmmm%mmwmtmmmmi
mm^amI
Izčrpek seje zapisnika odborov JSZ dne 3. januarja 1936
Seje odborov JSZ v petek 3. januarja so se udeležili: od eksekutive, Filip Godina, Peter Kokotovich, Fred A. Vider in Frank Zaitz.
Navzoči od nadzornega odbora JSZ: Anton Garden in Frank Udovich. Odsoten S. Chavich.
Od nadzornega odseka slov. sekcije navzoča Angela Zaitz. Odsotna Alice Artach in John Hujan. Od prosvetnega odseka prisotna Ivan Molek in John Rak. Poleg teh je udeleženec seje tajnik JSZ Chas. Pogorelec.
Za predsednika seje izvoljen Filip Godina.
Zapisnik prejšnje seje sprejet kot čitan.
Dopisi. — Tajnik Pogorelec prečita razna pisma, povečini nanašajoča se na resolucijo eksekutive JSZ, ki jo je razposlala v protest proti razjedajo-čemu frakcijskemu sporu v soc. stranki. (Imena vseh, ki so odgovorili, in listov, ki so resolucijo priobčili, so bila priobčena v Proletarcu z dne 8. januarja 1936.)
Poročilo tajnika.
Že na zadnji seji sem omenil, da pričakujem, da bo december izredno dober mesec glede članstva naše Zveze, nisem se motil, kajti v tem mesecu so klubi naročili znamk za 1044 članov. Ker pa so bili drugi meseci v teku leta slabejši kar se tiče naročanja znamk, bo število našega članstva v 1.!
1935, bazirano na naročenih znamkah, nekoliko nižje kot je bilo 1. 1934, in sicer za 45 članov. S tem še ni rečeno, da smo v številu članstva nazadovali, pač pa je precej takih, ki so zaostali s članarino več mesecev. To je vzrok manjšemu številu s plačano članarino.
Aktivnih klubov imamo danes 38 in 2 pasivna. To sta kluba v Imperialu, Pa., in Nantieoke, Pa. Na Imperialu je prišlo septembra meseca v klubu do nekakih nesoglasij, ki smo jih skušali izravnati s tem, da smo poslali tja sodruga Smre-karja in Yeranta. Poročala sta, da sta spor izravnala, toda pozneje se je izkazlo, da se to ni zgodilo, kajti klub ni od tedaj naročil nikakih znamk več, niti mi ni tajnik poslal mesečnih poročil, ali naročil za znamke v teh mesecih. Pisal sem o stvari ponovno s. Yerantu in ga delegiral, naj gre zopet tja, ako mu bo mogoče spraviti klub v pravi tir.
Poročilo o računih bo predloženo na bodoči seji. Omenim naj zdaj le, da smo imeli v u-praVnem fondu koncem decembra $210.68, v konvenčnem pa $550.61. K temu naj dodam, da smo od receiverja Milard State banke prejeli nadaljnih 6%, kar znese $22.87.
Izjavo naše eksekutive glede sporov v stranki smo poslali 20. decembra vsem tajnikom državnih strankinih organizacij, vsem socialističnim listom in uradom federacij, Forvvardu in Nevv Leader. Odgovorili so nanjo dozdaj štirje državni tajniki, tajnik Nevv England di-strikta stranke, finska federa-
NEPRILIKE FRANCIJE IN ANGUJE Z LJUDSTVI V NJUNIH KOLONIJAH
(Nadaljevanje s 1. strani.) dica je mnogo ubitih in ranjenih. Francija Sirije ni pripravljena dati iz rok. Izgrede v Damasku in drugih krajih Sirije je zatrla, Musolinijeva propaganda pa vprašuje: "čemu počnete to, kar meni ovirate? Mar je Jtalija s svojo staro kulturo manjvredna za civilizacijska podvzetja v Afriki, ali v Aziji, kakor pa Anglija in Francija?"
Pariz in London sta v odgovarjanju, ali pa v molčanju na taka vprašanja vedno v zadregi, italijanske radio postaje pa brne v pojasnjevanju, kako človekoljuben je fašistični Rim in kako hinavski je London, pa tudi Pariz.
Anglija noče, da se Italija ojača z Etiopijo. A prav tako neljubo bi ji bilo, če Haile Selassie Musolinijevo armado porazi in jo spodi iz dežele, kajti to bi bilo olje na ogenj nacionalističnim domačinom v angleških kolonijah. Anglija pa si želi predvsem mir, kajti posestev za izkoriščanje ima več kot zadosti. Enako Francija.
Iz tega razloga sta Hoare za Anglijo in Laval za Francijo sklenila znani famozni pakt za podelitev dveh tretjin Etiopije blaznemu il duceju. Razumela sta to tako: Boljše je dati Italiji Etiopijo in jo obdržati v njunem prijateljstvu, kakor pa pomagati Etiopiji in s tem riskirati svoje kolonije. Kupčija je bila pre-sramotna in Hoare je bil vržen iz angleškega kabineta. Laval se je obdržal še nekaj časa, a končno je padel tudi on. Stara igra kapitalističnega imperializma pa se nadaljuje. Italijo je treba nekako zadovoljiti, pravijo imperialisti v Angliji in Franciji. Ravno tako Nemčijo, ki zahteva povratek kolonij. "Mandat" nad njimi imata večinoma Anglija in Francija, ki ga ne dasta iz rok. Toda velike kolonije imajo tudi Portugalska, Belgija in Nizozemska, čemu jim naj bodo, je nedavno vpraševal v angleški zbornici David Lloyd George. Dajte jih Nemčiji, ki jih potrebuje in zahteva, in dajte jih Italiji — ako hočete mir v Evropi!
V malih deželah je spet završalo in imperialisti so se potuhnili. Toda njihova igra ne prestane, dokler ne bo vržen sedanji sistem in ga nadomesti socialistični.
cija, Devere Allen, člana strankine eksekutive iz Connecticu-ta in več drugih. Nekateri z našimi argumenti popolnoma soglašajo, toda tudi drugi, ki so odgovorili, jim ne oporekajo.
Referendum za določitev bodočega zbora JSZ je bil razpisan in glasovnice poslane vsem klubom in posameznim članom (at large).
Prosvetna matica.
Kakor v ostalem, boste tudi o tej ustanovi dobili podrobno poroči^) na prihodnji Seji. Posebnih aktivnosti v tem oddelku, razen razpošiljanje literature prošli mesec ni bilo. Igre so bile poslane "Zarji" v Clevelandu, in pa mrs. Angeli Pre-glet, Gilbert, Minn., kateri smo računali odškodnino za izposojene igre. Iz starega kraja smo. naročili par operetic in igre, ki so izšle zadnje čase.
John Rak dodatno poroča, da je bila literatura poslana društvom kot običajno v toliko izvodih, kolikor smo v danih finančnih okolščinah največ zmogli. Dalje je poročano, da je s. Berlisg, pevovodja detroit-skega pevskega zbora "Svoboda", priredil Seliškarjevo dramo "Kamnolom" v glasbeni obliki.
Literatur^.
Poročila o agitaciji za Proletarca, Koledar itd., so bila sprejeta na znanje. Diskuzije pod to točko so se udeležili Ch.
Pogorelec, Anton Garden, Fi- . lip Godina, Fred A. Vider, Fr. Zaitz, Peter Kokotovich in An^ gela Zaitz.
Za enotnost JSZ.
Fr. Zaitz izvaja kvarnost sedanjega frakcijskega boja v soc. stranki in predlaga, da se mu naša zveza ogne kolikor največ mogoče. K predlogu je navedel, da se naj v ta namen sprejme poseben proglas na članstvo, ki ga naj z odobritvijo odbora priredi poseben odsek. K temu predlogu govore Garden, Vider, Molek, Fr. U-dovich in Peter Kokotovich.
Predlog F. Zaitza sprejet.
Izvoljeni v odsek za prireditev proglasa Chas. Pogorelec, I. Molek in Fr. Zaitz.
V razpravi, kdo naj odločuje o veljavnosti proglasa, ki ga prirede ti trije, je na predlog Frank Udovicha sklenjeno, da se ga predloži v razpravo in sklepanje prihodnji seji.
Fr. Zaitz opozarja na določbe v pravilih glede udeleževanja sej. Zeli, da naj tajnik opozori vse one, ki se jih ne udele-žujejVredno, da naj navedejo vzroke odsotnosti.
XI. redni zbor JSZ.
Sledi razprava o pripravah ^ za XI. redni zbor JSZ. Sklenjeno, da se z njo nadaljuje na prihodnji seji.
Konec zborovanja ob 1:15 zvečer.
IZJAVA EKSEKUTIVE J. S. Z.
Eksekutiva JSZ je sprejela v petek 7. februarja 1936 sledečo izjavo:
"V proglasu odborov JSZ, ki smo ga z ozirom na notranje spore v am. soc. stranki sprejeli na svoji seji dne 23. dec. 1935, ga razposlali članom eksekutive soc. stranke ter njenemu časopisju, in ga zaeno priobčili v Proletarcu, smo poudarili svoje nesoglasje s sporom, ki razsipava agitacijske sile socialistične stranke.
Ker skušajo pristaši ene ali druge stranke zanesti frakcij-ski boj tudi v naše klube, svetujemo članstvu in klubom kot celotam, da se ne spuščajo v zvezo ne z eno ne z drugo strujo. Na prihodnjem zboru JSZ pa bo prilika, da po temeljiti razpravi definiramo za JSZ z ozirom na sporna vprašanja v soc. stranki popolnoma določno stališče.
Delokrog naših klubov je dovolj velik in naše naloge so zadosti obsežne, da se vsaj za sedaj poseganju v frakcijski boj bodisi s to ali ono strujo čisto lahko in v korist naše zveze ognemo.
Urednik Proletarca naj poroča o odnošajih in razvoju v stranki, kolikor je to v informiranje članov potrebno. Odkloni pa naj dopise ali članke, v katerih setfteti frakcijske strasti.
Uverjeni smo. da se bo socialistično gibanje v tej deželi v eni ali drugi obliki ojačalo čim ie izmota iz sedanjh razprtij.
Mi delujemo v tem smislu. Dokaz temu je, da so naši klubi proporčno znatno jačji kakor stranka kot taka povsod, kjer se funkcionarji angleških klubov in njih člani rajše ukvarjajo s teorijami in vseobsegajočimi proglasi kakor pa s stvarnim in praktičnim delom.
Naprej z agitacijo za naše klube, Jsz in Prosvetno matico! ODBOR JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE.
dr. f. paulich
ZOBOZDRAVNIK
Ordinira vsak dan raze nsrede od 9. zjutraj do 9. zvečer.
V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610
2125 SO. 52ND STREET
CICERO, ILL.
CLOTHCRAFT ST
OBLEKE SUKNJE POVRŠNIKI
IZ
CISTE VOLNE
16
.00
Obleke po meri $21 in eeč; hlače po meri od $3.95
Močnik Clothing, Inc.
6421 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O.
V Slovenskem narodnem domu
SE PRIPOROČAMO
»MMMMMMMMMMMM
FENCL*S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III.
Tel. Crawford 138W
Pristna in okesna domača Jedila < Cene smerne. Postrežba točna. ]
M<>##IIMIIMM»M»»»>#»>
.lumrnntK
Milvvaukee Leader
Največji ameriAki socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 r.a pol leta, $1.50 za tri mesece.
Naslov: 540 W. Juneau Ae«.
MILVVAUKEE, WIS.
inrannnwunnnin:n!r.:nn3:n:nniniinruimnmmmj
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
KARODSA
2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Ml tiskamo e slovenskem, hrvaikem, slovaikem. čeikem. poljske«, kakor tedi r angleškem ia nemikem Jesikn.
NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCU
OB LINCOLNOVEM ROJSTNEM DNEVU
Abraham Lincoln, šestnajsti
predsednik Združenih držav, ostaja še danes eden onih redkih velmož v modernem svetu, ki vzbujajo neizčrpljivo zanimanje. Med tujerodci je on brezdvomno najbolj počaAčena osebnost v ameriški zgodovini. Lineolnova velika popularnoet med priseljenci se je začela že v njegovem življenju. Mnogo odličnih tujerodcev je imel za svoje sodelovatelje in navdušene pristaše.
Romantični življenjepis Lin-colna je bil že neštetokrat povedan. Rodil se je 12. februarja 1809 v leseni koči v Kentu-ckyju. Oče je bil nepismen farmar in ono malo šolanja, kar ga je imel Lincoln v mladosti, je bilo od matere. Ostal je na tarmi do 21. leta. Potem je šel sam v svet, mlad orjak, skoraj šest čevljev štiri palce visok, in začel svojo karijero kot poljedelski delavec in tesač.
Potem je poskusil svojo srečo kot trgovski pomočnik in poštar. Nato se je odločil za študiranje prava. Pridno se je učil zagovorništva in postal mojster angleškega stila. Kmalu je zaslovel kot i z boren govornik.
I/Jmed vseh javnih vprašanj one dobe ga je suženjstvo najbolj zanimalo. Zlo suženjstva je bilo zasajeno v rani koloni-jalni dobi. Tekom dveh stoletij se je suženjstvo razširilo širom dežele, ali korenine njegove so bile na jugu. Tam je suženjstvo postalo "institucija", ki so jo zagovorniki navdušeno branili k,ot podlago gospodarske sigurnosti.
Ustvaritelji ameriške Konsti-tucije so se nevarnemu vprašanju suženjstva izognili. Prepovedali so le nadaljno uvažanje sužnjev, misleč, da bo to zlo sčasoma umrlo naravne smrti. Jug pa je postal dežela bombaža ifil suženjstvo se je še bolj u korenin ilo.
mmm'
Lincoln je takoj stopil na stran abolieijonistov (onih, ki so zagovarjali odpravo suženjstva) in postal je njihov glavni predstavnik. Ravno to vprašanje ga je dovedlo do kandidature za predsedništvo in do njegove izvolitve za predsednika 1. 1860.
Jug te izvolitve ni hotel priznati in je izstopil iz Unije, še-storica juž.nih držav je stvorila "Konfederacijo" in izvolila Jefferson Da viša svojim predsednikom. Izbruhnila je državljanska vojna, ki je trajala štiri leta in končala s porazom Konfederacije. L. 1863 je Lin-
coln izdal epohalno "proklama-cijo emancipacije", ki je osvobodila vse sužnje. L. 1864 je bil zopet nominiran in izvoljen vnovič. Dne 4. marca 1865 je imel svoj drugi inavguralni go vor, vzvišen v mklih in stilu. Ali že naslednji dan 14. april« ga je zadela kroglja morilca in umrl je drugi dan. Njegova smrt ni le vžalostila Amerikan ce, marveč ves svet. Dva izmet
je sodeloval z Lincolnom, je bil učeni dr. Lie^er, katerega se smatra za avtorja slovitega "General Order No. 100."
Vloga oklopnja e . edakega nženirja Ericssona, "Moni-or je znana vsem, ki so kaj Mtali o državljanski vojni.. Vforda manj znana je interven-•ija Rusije. Rusko brodovje iih 'acifiku je namreč pod povelj-tvom admiralov-Popova in Le-
naročnikov, čeprav so nekateri osnafyjev*H, da je Bt. t Air za delavsko časopisje iz gubljen. Nasprotno, ravno v U j naselbini je po večini zavedno ljudstvo, čeprav «o si frarrčiAkan. napravili malo molilnico, ki pa nam ne dela posebnih pregla vie.
V soboto 1. feb. ju oudola j društvo št. 254	slavilo
20 letnico obstanka. Vsled snega udeležba ni bjla velika, toda med temi, ki so prišli.^e za vladalo prav prijetno razpoloženje.
Govorniki so orisali delo društva v tej doibl, zlasti dobro izvedena pa je bila agitacija za mlade člane, ki sta jo prednašnla Jos. Oulkar in Fr. Jakobe, člana angleško poslu-jočega društva Friendly City. Vsekakor je bila ta prireditev zt«lo dobro usmerjena. Hvala za prijaznost in gostoljubnost vsem ondotnim ljudem!
Naš socialistični klub ima j svoje seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani druš. Sv. Alojzija v Conemaughu. Mnogi so se namreč izrazili, da bi I pristopili, če se bi seje spet I vršile v omenjenem kraju. Zdaj jim je ustreženo in upam, da se klubu res pridružijo ter sodelujejo v njegovem delu. Vsak delavec bi moral smatrati za eno izmed svojih dolžnosti jačati delavsko organizacijo, kajti edino v socializmu je rešitev človeške družbe. Vse druge strairke so le krpa-rija in pa pesek v oči. — A. V.
zamude. Na ta način bodo v zek — in milijoni le od relifne tem važnem podjetju vse naše pomoči.
kolonije zastopane z lokalnimi Delavci, glasujte na volilne poverjenci in sodelovatelji. dneve v svojih občinah za de-Ker imamo veliko število na- lavske kandidate, ki imajo sku-ielbin, v katerih ni nikakega pen program za skupne Ijud-našega društva, se zavedni po- skc koristi. Dokler bo ljudstvo sdinci posebno nuprošajo, da pošiljalo v urade samo politike obrnejo na "Narodni Adre- ke, ki so služabniki kapitaliz-tar" lfifiFifth Ave., Nevv York. ma, bodo skrbeli edino za ko-\\ Y. Edino na ta ijačin bo mo-1 risti kapitalistov in jim prodali goče, da bodo navedene v A-j v njihovo korist celo tiste na-dresarju tudi take naselbine. i prave, ki so zdaj občinska po-
---sest, pa ne zato, da bi drugi za
or i ___*»/•	1 nas davke plačevali.
Sheboygan v VViscon- Ko HRitiram v volilnih kam,
nnu in delavsko gibanje panjah za naše ljudi, mi vsakdo obl jubi, da bo glasoval za-
iz kanade
ABRAHAM ~ UNC OLN
največjih liberalnih beguncev one dobe, Lajoš Kossuth in Giuseppe Mazzini, sta napisala navdušene pohvale Lincolnu spomin.
Predno je postaf predsednik, kakor tudi za časa predsedovanja, je Lincoln vzdrževal najbolj prijateljske zveze s tujerodci. ."Jaz bi bil jako nedosleden, ako bi zagovarjal kak načrt, da se pri krati jo Človeške pravice, pa naj bo kdo rojen v inozemstvu in govori drug jezik", je pisal nemškemu uredniku Dr. Canisiusu. Slavni Carl Schurtz in drugi Nemci, ki so pribežali v Ameriko po revoluciji l.i 1848, so bili Lincolnovi navdušeni pristaši. "Nikdo ni bližji mojemu srcu kot Vi," je pisal Carl Schurtzu.
Eden izmed tujerodcev, ki
sevskega priplulo v San Francisco, oziroma v Nevv York, da prepreči morebitni napad An-v glije in Francije.
Skozi ves čas civilne vojne je imel Lincoln med tujerodci veliko zašlo m bo. V njegovi armadi so bili vojaki vseh mogočih narodnosti. — FLIS.
"DVA POTEPUHA" IZ WAIJKEGANA PRIDETA 8. MARCA V CHICAGO
Chicago. — Martin Judnich je nam sporočil, da se je dramski odsek Slovenskega narodnega dom a v VV au keganu odzval našemu vabilu in pride v nedeljo 8. marca v Chicago, da vprizori na prireditvi kluba št. 1 v korist Proletarca burko "Dva potepuha". V nji je 1C igralcev in ijrraik. Prihodnjo
Mesto Sheboygan v \Viscon-dnu ima nekaj nad 40,000 prebivalcev. Osem narodnosti je zastopanih med njimi, med katerimi so Slovenci dokaj jaka skupina.
V mestnem svetu so zastopani vsaka vvarda z dvema kon-cilmanima. Ali je med njimi kaj razlik? So, kdor jih hoče videti in priznati. Imamo tri socialistične aldermane in tri pro-im (Mali s > republikanci in demokrati, nekateri pa le "nestrankarji" a prav tako zastopniki kapitala.
Po domače, to so taki ljudje, kakršni se dopadejo milvvau-škemu "Obzoru", torej Schnei-derjevega tipa. Prvi so v veliki manjšini, a po robu se jim 1e dobro in nemalokrat tudi uspešno postavijo, posebno kadar je potrebna za sprejem kake ordinance dvetretjinska večina, kar se je v prošlem letu večkrat prigod ilo.
Lahko bi imeli že mestno elektrarno, pa so jo nam na-zadnjaki odbili, ker so na referendumu pridobili večino, da je glasovala zoper sebe.
Sosedno mesto Manitovvoe ima svojo elektrarno in tam plačajo za 25 kilovvat ur 87c,
nje — češ, saj zmerom volimo samo za socialistične kandidate. Ampak na volilne dneve u-vidimo, da večina kar naprej glasuje sebi v škodo.
Tudi cerkev se uporablja v protidelavske namene. Pripetil se mi je slučaj, ki ni osamljen. "Glasujte za tega in tega," sem urgiral neko žensko. "Bo dober alderman in za nas bo delal."
Oiedala me je začudeno in rekla: "Kaj, ta nam bi še cerkev podrl!"
Ni pomislila, da nam podirajo naše domove, da farmarji izgubljajo kmetije, da so milijonom delavcev podrli vse prihranke in nešteti so vsled tega brez sredstev na starost. .
Opazovalec.
Prosvetna matica
W. Al!iquippa, Pa. _ Društvo 122 SNIPJ in samostojno društvo Sokol ostaneta v Prosvetni matici. Prvo po plačevalo mesečno $1 in drugo 50c.
Obe društvi sta prejela vsako po en zavoj knjig za razdelitev med člane, ki radi Či-
. t a jo napredno literaturo. V Sheboj ganu pa plačamo za imenu obeh se Prosvetni mati-ravno toliko $2.42.	jci zahvalim za poslano čtivo.
Nasprotniki že zdaj pridno — Geo. Smrekar. agitirajo proti tej stvari. Nače-	_
lju je jim tukajšnji Sheboygan Press.
dnevnik
NIKAR BITI SIZRJI
Toronto, Ontario, Canada. ^
V tej naselbini sem razpečal družinskih koledarjev med n*. še rojake. Koledar za I. 1936 je dobil precejšen odmev med na* šimi rojaki v Torontu, in čitate-Iji so zadovoljni z njim, poseb-no še rato, ker radi črtajo fc* kaj o Kanadi. Tudi ostali roja. ki, raztreseni po tej ogromni deželi, se 'zanimajo za ta koledar, ker dobil sem več odgovorov od njih, da so ga naročili in jim ugaja.
Upam, da bo vsako leto do. bil več-j i uspeh, kajti za dru^o leto bom opisal v koledarju verni Ontario in njegove rudnike, ker tu je zaposlenih po-lovico naših rojakov.
Zima je v Kanadi zelo ostri zadnje čase, tako da se ni dosti za pokazati na svež zrak, ker ušesa ali nos kmalu zmrzne. Ponekod je toplomer padel od 30—40 pod ničlo in to že drži tri tedne neprenehoma.
Maškarada v Torontu.
Torontsko društvo "Bratska Sloga" št. 648 SNPJ, priredi maškaradno zabavo v soboto zvečer 22. februarja. Rojake in rojakinje vljudno vabimo, da se udeleže te zabave v čim večjem številu. Apeliram tudi, da se na željo našega društva maskirate, komur le mogoče.
Društvo bo darovalo nekaj lepih nagrad za izbrane maske. Zato pa, kdo se ne bi ma-skiral , na predpustho soboto zvečer, ker to je naše staro veselje! čim več bo maskiranih, tim več bo zabave. Zato pa, rojaki, le na noge in pripravit« se za ta večer, da se po dolgem času zopet veselo in vsi skupno zabavamo. — V. F. Ručigaj.
. Njihov argument je, da Utilities družbe I NEPREBAVNOSTI
i^itiivv* in i^iiun. »i iuuumijv . . . .	- - - iiLrnLiiiivnvvi i
nedeljo jo iati ansambel prvič j Plujejo visoke davke, e kate- ... a	m-
vprizori v SNI) v VVaukeganu. nmi "Pomagajo" malim dav-| IrinCrjCVO tire H KO VliO
... .....	, L* 111»I u/•*» * • <i I,«»-»■> L'.. 1/:■.>..	_
vas reil tega
DRAMSKI ODSEK KLUBA ŠT. 1 J. S .Z.
vprizori
pod avspicijo kluba št. 235 J. S. Z.
V NEDELJO 16. FEBRUARJA 193G
v Hrvatskem domu na Broadway in 8th St.
SHEBOYGAN, WIS.
SOCIALNO DRAMO V ŠTIRIH DEJANJIH
ItIIE V E KOŽI
i ••
i
Spisal JOŽE MOšKHIC Vstopnice v predprodaji 35c, pri blagajni 40c. Pričetek točno ob 2:30 popoldne.
OSEBE:
To ne Jerič, tovarniški (lolavec, jfl. zaupnik.........
Cilk«, njegova iena
Ivanka, njena sestra.........................
Fra nce, tovnrni&ki delivw, Ivankin zaročrnoc.
Goldtehmied, tovarniški ravnatelj.................£......
Filder, tovarniški pod ravna tel j ...........................
Mara, tovarniška delavka.....................................
Marine, tovarniški delavec-zaupnik.....................
ihviii, tovarniški delavec-zaupnik.........'....'.,.......«t
Dular, tovarniški preddelavec in zaupnik ......
Žagar, tovarniški slusra .................................
Tajnica pri Filderju.........................................
Oroiniiki načelnik ............................
Zbor delavcev in delavk.
SODELUJ K PEVSKI &BOR '"DANICA".
Suflira Mrs. Katka Zupančič, markira Filip Godina, režira Louis
A Beniger.
Tffra se vrši v sedanjem času.
I., III. in IV. dajanje »oba pri Jeriču. II. dejanje pisarna v tovarni. Pred igro in med dejanji igra Hrvatski tamburaiki »bor.
Chat. Pogorelec Minka Alesh Angela Zaitz John Rak Filip Godina Louit Beniger Alice Artach Joteph Turpin Frank Sodnik John Hujan Vinko Ločniškar . Elica Zupančič Anton Andret
prizori
Več o tej igri in o sporedu naše prireditve dne 8. marca bo v prihodnji številki Proletarca.
Dramski odsek kluba št. 1.
koplačevalcem. Kakšna ironija!! Ce bi govorili po pravici, bi priznali, da morajo prebi-
"Zahvaliti se Vam moram za Tri-
valci mesta skrbeti za profit in neri«vo grenko vino. Skozi leto dni va /ioi-Ln	i	sem trpel radi neprebavnosti — kar-
za davke kompanij, poleg pa koli s/m povžil je ustvarilo plin v
-------plačati tudi svoje direktne dav- mojem ielodcu. Pred tremi tedni
ke. Bogate družbe seveda ni- sem opazil vaš oglas, kupil stekleni-
Poverjenci "Narodnega koli javno ne priznajo, da pla- co in od p^* č*jne i,ičke. ki »em
Adresarja"	i ^	f "aiim denar- ^	Tr^Z
w v ,	,<VT , . A <Jem- Ml bl ,ahko plačevali cu. Moja čreva sedaj delujejo redno
New Tork, — Narodni A-| dvojni davek, če nam znižajo kot ura in sedaj jem i slastjo. Vaš
Na obisku v Bon Airu	______ _________-- _________________________
. . I AJ-,___Ičuieio Havkp v n«iim	PoviU je moja želodčna sitnost pre
Johnstownt Pa. — Zimo imamo, ko to piSem, že precej ča-
7«1m n i i; I '	. ---------1 .----------- vt»v/j m uavrn, ti- nam zrnzajo	koi ura m seaaj jem s slastjo. Vai
sa zelo ostro. Ljudje se drže na	dresar , podvzetje g. Ivana | ceno za elektriko na stopnj'o ! »vtsti. w.ll.ce A. Combs."
toplem in le tisti, ki morajo z	Mladineo v Nevv Vorku, sporo- za kakršno bi jo producirilo	Ako trpite vsled ^P^bsvnosti,
doma se spuščajo v mraz. Ko	ča, da je odziv s strani poedin- mesto ako nostane fi n-iorAva	aPetita- "P^nice, plinov,
je padal toplomer nižje in niž-	cev, ki jim je bilo ponujeno po-l^o -a iL 1	^TTt T^T
io ^o !wwt'i\tt iilina b * i . i iijck"^« iitnu	spanja, prevelike utrujenosti, kupite
V p 1 p .V • !WrJe ey:a PwlvzetJa v Predsednik elektrarniške dru-	si Trinerjevo grenko vino; jemljite
aa je premvaistvo izumrlo.	raznih kolonijah, izredno do- žbe ima 55 tisočakov letne pla-	redno po em> ^ajno žličko Pred
.Vsled dolgočasja sem po-	ber. Pričakuje se. da bo orga- j če, poleg njega pa je mnogo
grabd torbo m zloži.1 vanjo ne-	nizacija poverjencev v krat-; drugih uradnikov ki preTma-
nJ.1HjL* ?m?krj™ (lru*b,e'	ke™ dovršena, in tedaj stopi haljo vsaki več tisoč na leto. Za
Družinske koledarje in imenik delo z nabiranjem podatkov, ki navadne delavce pa zadostuje naročnikov Proletarca ter jo j bodo zabeleženi v Adresarju. 35c na uro. Mesto ima svoj vo-
mahuil po strmi cesti v Bon Air, da ohišjem prijatelje in
Cilj "Narodnega Adresarja" je, da se v eni knjigi priobči
XT *r	... J*-»	* ^iii t\iiji|ti MiuiKi
znance. Narprvo sem se oz asi • u »it.	. ...
•	, ; .	popis vseh naših organizacij in
^	- rasježe, d« . UHlall0V> kakor tudi imenikJ in
s, pnsel. je rekel Nace "No, adresar naših trgovcev, obrtni-
IUI uu i \>nrvi L' •> i	• .a
pa saj vem, kaj te je prineslo. Tu so trije dolarji za obnovitev naročnine."
V hišo pride Joe VVidmar. "Hallo! Tudi jaz se bom naročil. Zapiši me za eno leto." Po daljšem družabnem pomen-ku sem odšel k Frank Turšiču. Tudi njegov dom slovi za hišo prijaznih ljudi. Dejal je, da bi naročnine na Proletarca in na Prosveto naenkrat ne zmogel — torej za sedaj Prosveto, ob prvi priliki pa Proletarca. Vzel pa je knjige Cankarjeve družbe. Ker je bila že noč in zunaj huda zima, sem prenočil pri njih.
Obiskal sem tudi starega znanca, pravo kraško koreni-1 no, Antona iPershina ki ne bo; Lahom nikdar odpustil, ker so | zasedli njegovo rodno -grudo, i
Naslednji dan sem so udeleži1! seje Slovenskega lovskega 1 kluba, o katerem je bilo pred 1 leti v Proletarcu doka j pogosto j Sporočano. Tu sem moral pojas-I niti tudi svojo lovsko srečo vi sezonr. Razume se, da je treba v takih storijah vedno kaj do-! dati, da se poveliča čast lovca,! pa čeprav niso dodatki nič v sorodu z resnico. Tudi tu sem dobil dva naročnika na Proletarca, namreč Antona Sketela ! in Antona Peršina.
Tako je Proletarec v tej na-iselbini spet na boljen za nekaj
r
kov rn profesionalcev v Severni Ameriki in v poedinih naših naselbinah.
To hvalevredno, potrebno in podpore vredno podjetje so o-dobrile in ga priporočajo vse naše glavne centralne organizacije in veliko število naših časopisov. Splošno mnenje |e, da je vendarle potrebno, da vemo kje in kaj imamo In da to zabeležimo v enem priročnem zvezku.
Priporoča se onim, ki še niso odgovorili na pisma, naj to storijo čim prej, tako da se more pristopiti k delu brez nadaljne
dovod, ki ga vsako leto izboljšujejo, pa je še vseeno dobiček. Za uporabo vode plačujemo približno $1 na te^en Uporabljam o jo tudi za škropljenje vjrtov, ker je poceni. Najvišje plačan uradnik v tem podvzet-ju ima $200 mesečno, najnižja plača pa je 65c na uro.
Znano mi je mesto, v katerem morajo posestniki plačevati od hiše $4 do $6 na mesec za vodo. Vodovod je seveda posest privatne družbe. Vrtove jim v poletju uniči suša, ker je voda predraga, da jo bi uporabljali za zalivanje.
Naša krivila je, da žive nekateri v udobju, ker imajo mi-lijonarske dohodke, večina pa v bajtah, ker je odvisna od zaslužka, kateri je navadno ni-
Tej skupini ni zima v bogve kako nadlego
obed van jem. V vseh lekarnah.
. TRINER'S ELIKIR OF BITTER WINE
Joseph Triner Companv, ( hirajo
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI

99
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
Stan« ma celo let« $6.00, pol leta /3.00
Ustanavljajte nova dru&tva. Deset članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za liat i-/a tajništvo je t
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
Prihodnja konfernca JSZ v zapadni Pa.
Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v zi-padni Pennsylvaniji se bo vrši-la v nedeljo 29. ma^ea ob 10, dop. v Slovenskem izobraževalnem domu v naselbini Pr* sto, Pa.
Na dnevnem redu bo razprt-va o našem bodočem zboru, o problemih tukajšnjih organizacij, o agitaciji za Proletafa itd.
Na klube in društva apeliramo, da zastopnike gotovo po-Sij ejo in s tem pripomorejo, di bo uspeh zborovanja čimvečjl
J. Ambrozich, tajnik.
t.tiiijiitiatiiiaiiii^As:,!!^ ■
~ BARETINCIC & SOK
Tal 1478
POGREBNI ZAVOD
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICtAN AND SURGEON
OFFICE HOURS.: At 3724 W. 26th Stre**
1:80—3:30; 6:80—8:80 Dail* Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Dsilj Tel. Canal 1100 Wednesday and Sundsy h? appointments only Retidence Tel.t Crawford M40 II ao amver — CaM Austin 5700
ZA LIČNE TISKOVINE
VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA 0NIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS.
Polarni medvedi so vajeni tirne, ta skupina je nastanjena ▼ Rrook-fieldtkem >oolo«tenem vrta blita Ckicaffa. Fototraf jih je obiskal nedavno ko je katal toplomer blitu 20 pod nt£lo. V krajih, kjer to ti medvedi doma! je toliko stopinj mraza poaimi malenkost.
••••••••«MM999999#99999C9|9Mti999MMM999MMlt
PARK VIEW WET WASH LAUNDRV CO.
FRANK GRILL, predsednik 1727-1731 W. 21.t STREET	CHICAGO, ILL.
PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU
Naii vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in Berwynu In dovaiajo čistega na dom TOČNA POSTREŽBA	DELO JAMCEN0
Telefonit CANAL 7172-7173
Proletarec, februar? 12, 1936.
Priprave za kampanjo v prid Proletarca, klubov JSZ in Prosvetne matice
Bogatim zločincem tudi v ječi ni tile
s-s-r-r
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Zvezo so bili lani Chas. Pogorelec nad Miri mesece v zapad-nih in nato v vzhodnih državah* Jgftko Oven je bil dober teden dni na govorniški turfv PeMisjrlvaniji, John Terčelj je bil na agitaciji za list v Detroitu in John Rak v vzhodnih in srednjezapadnih državah. Poleg teh so se dobro udejstvova-11 V agitaciji mnogo naši lokalni zastopniki in drugi sodrugi ter sodružice. V Penni je skoro
in Joseph Turpin, nadzorni odsek.
Razen Thalerja in Turpina so vsi ostalj izvoljeni ponovno. Tre<S A7 Vider in Peter Bernik nista več kandidirala.
Odbor je dalje sklenil, da se organizira v tem letu agita-cijske in govorniške ture za Proletarca In JSZ. Ko bo načrt izdelan, se ga predloži ekseku-j tivi JSZ. Chas. Pogorelec jej dejal, da so potovalni zastop-
sUlno na agitaciji Anton Zor- niki absolutno potrebni, ako
nlk.
Občni zbor Jugoslovanske delavske tiskovne družbe se je vršil 31. januarja. Upravnik in rtadzorniki so poročali o dohodkih Proletarca, Majskega glasa, koledarja, knjigarne in drugih.	*
Skupni dohodki so lani znašali 113,219.42, izdatkov pa je bilo i!3,W9.W:
Lanski Majski, glas, ki je bil izdan v proslavitev 30 letnice Proletarca. je imel $2,578.22 dohodkov in $2,063.54 stroškov. Knjig iz naše knjigarne je bilo prodanih samo za $417.92, za nove knjige pa smo izdali $627.65.
V upravni odbor (direkto-rij) JDTD so bili za to leto izvoljeni: Anton Garden, predsednik; Joško Oven, podpredsednik; Erank Alesh, tajnik; Filip Godina, blagajnik; Donald J. Lotrich, John Thaler JSZ in Proletarca'
hočemo storiti kaj izdatnega za razširjenje lista.
Ker smo v kampanjskem letu, bodo shodi pod avspicijo JSZ še posebno potrebni. Ekse-kutiva bo s sodelovanjem klubov storila kolikor mogoče da jih skličemo čimveč. Za pokri-i vanje izdatkov v zvezi s to agitacijo bo zbiran poseben -agi-taeijski sklad.
Podrobno poročilo o JSZ, kakor je bilo podano na seji dne 7. feb., bo v zapisniku.
K sklepu je na mestu, da ponovimo stavek s prve strani v prejšnji številki:
[THE >aui»M .\I;vi
Her*'a great nevv« for the Falcons: Last week the national office gave uk four letter* from Falcon« in Hol. land. As we'v« told you before there aru boys' and girU' group« who tre Red Falcons in almo.st every country of the vvorld. The*.« Falcon* from Holland vvrite in KngIHi, and vvhat good EnglUh, too! Bceauae <.f that we're going to publish their letter* in the <hope thut some of y«u, vvher-ever you are, or vvhether you're a Faleon or not uh yet, vvill a»swer them.
Aulsmeer, Jan. I J, 1936. Itcai Friends,
In our jMtjmr vkick is tuimal "De Wiekslug,' vkick is transluted iti j goir lunguuge *'Thr Wing Stroke", , mc renti notne vec k s ago t hi t A merica there vere uho Red F al con*, but thi* vrel: u correspondence address is give h.
The Red b'o le on m of Holland f trm n number of groups whieh ure estab-lisked ui maug tovns umi pluees hi re. F teh group in d i v it led into u t. u m her of smaller groups vkick eon-lust of eigkt or t en Imun or girls. Tkose group* ure na me d "horde". In K v gluh thia uord is kurdle, hut ve don't l.noie if thi* in tke right nord, for UHt read it m tU* dieturna,g. Kaeh "hordi " kan a leader uho is cigkteeu gears or older nnd the bogs and girls wko form the "horde" uri from tmelve to Kisteen genis old. \Ve don't lenov if suck group* esist uho in
ve tkali teli gou more about it. I should kave fargotten one thing, hov
ever. Our salutation it "Frietulskip!" uhivh in in Pa teh "Vriendsckup !"
\Ve kope you can read nar let ter nlthouifh there mili he HOme vards nhiih ure not right. If gou uriti bue h g on ran »end gonr let ter to:
Horde "Vrgbeid" p/a W. de Vri«« Cjrclamenstraat 27 Ailimeer, Holland.
and the salutation or greet-ing of the Falcons of America in also "Frlcmhhip!" Here'« ahother letter:
A materda m, Jan. H, 1*1.10. Dear friend:
In our Dulek fini Falcons /ta f ter "De H iekslug" / j end a short rejnrt about gonr trganizatmn that intac*t-ed me very muck.*
/ ah on Id I die to know something inOn hercof. /'erkaps gou Icnotv somerne u<ko is inelined to eorreajtovd mit k me about various meetings and clubs.
I believe it mili he better if gou urite first for I kaven't tke sligktest not ion hoiv it is in Amerieu. I hope gou'11 tvrite as soon us possible. \Vitk Red Falcon salute,
Friendskipl Alice Brandenburg, • Olympiaweg 60 huis Amsterdam Zuid Holland.
and urite a little Fnglish, u\e vant very muck (f c6rie*i)vnd wiik gou. lP(p are both girls and therefore uould rather con espond mit h girls.
\Ve ure not Red Falcons any more. In Holland gou ran be a Ked Falcon onlg t HI are *i*t*nt. After tkin uge gou become a "Kitde u^aekt.*' This is diffieult to tronslate. It means "red ivatekman." In Frrnek it is "ilarde Rouge." We are seventeen. IIV ure t min s. We ran aTso m rite a little French and Cmnan.
We kitjM' me vili get an 'anstver soon. Aeeept our tknnks beforekand.
Friend s h i/t!
Anna and Wiek Warffecnius Klooaterkade 19ft
Delft, Holland.
%
_ ClirlM, here'« a chance for you to write to Anna and Wiek. Irm «ure you'll be delighted with their lettera. Their letter i« ho neat and their spel-ling in thi« letter vvas perfect. Now
for a letter from a boy: •
Amsterdam, Jan. 10.16. Dear Friends:
/ read in our Uuteh Red Falcons nemsiHiper that I can eorrekpond with America. / will do it also. Nou> / mili aslc gou for your correajtandenec ud-dress. My age is H gears and my name is Jucoh Solnmons. Flfase ne-eept mg tkanks for gonr anstver be-f o rek n ml.
Friendskip!
Jacob Solomons Saff ierttr 1 1 Amsterdam, Holland
Richard Loeb, ki je bil v državni ječi bl* u Jolieta v III. umorjen v »po- j	but if so, n e nkonld be very
.	....	ru * nellim kamjencem, je imel v zaporu ves mogoč komfort. V celici je j °la'1 to rorrejijtond regulnrlg vith
Ofenziva reakcije in ostreči imel dva kanarčka, udobno posteljo, toaletne priprave in miso, kamor so mu
Alice'« letter vvas vvritten an a de- 1 Some of you Red Falcon« who like
one of tkem. Tki n we can leam muck ! rorate^ letterhead, too, shovving one i to get stamps from different coun-
ae razredni boj kliče zavedne	no,ili i**1' — to<1« n* •»•»o brano, kakršno servirajo revnim jetnikom, pač	Uou and you vili, nodoubt, leam j of |>ark* in Amsterdam. Ke sure
delavce V jačanje avojega ti-	P* drat° k®1®1«110- Pokojni Loeb je bil is bogataške družine, ki je lahko
aka in organizacije, da bo v ata-	,r?,U " P°flkLupnl?<? V	k^forU n*kajJUlikil ob*
.	j. ' .. I	»oj«" *	• prijateljem Leopoldom — oba tedaj dijaka na uni-
. J.	4am° odblJa» udarce	verxi, zvabila s sabo nekega dečka — istotako it bogate družine — in ga
izkoriačevalnega aloja, ampak	umorila sebi v zabavo.
pričeti tudi a protiofenzivo, ki	11 .----- . ..._
odpre pota v delavake zmage.	Seja in razprava v an-Delujmo v tem amialu — • 1
vat za
Anton Medved ponesrečil
Chicago — Antonu Medvedu, ki je aktiven član kluiba št. waukeeju in Joe
1 in sbora "Sava'' ter dober pevec, je pri deilu stroj odrezal »tiri prste. Tone ima v tej nesreči simpatije vseh, ki ga poznajo. Te vrste nezgode so v današnji industriji jako pogoste. Tudi ako delavec še tako pazf, jim je izpostavljen, kajti družba zahteva, da čimveč producira. žurjenje pri delu in ob enem varovati sebe pri nevarnih strojih pa ne gre skupaj.
Upamo, da bo sodrug Medved to nežgodo srečno prebolel in se po okrevanju spet veselil življenja in druž-be.
gleškem odseku kluba
st. 1. S. Z.
Mrs. Krivitz še eno hčer, Mrs. Chicago. — V petek 14. fe-BIlo Porstero, in dva sina,	se vrši redna seja an-
Louis Subana, znanega slo- Reškega odseka kluba št. 1 venskega cvetličarja v Mil- JSZ- ^° končanem dnevnem
Subana, v r€:,u *K) govorila Ljrdia Beidel
also something from us. Our "kortle" to get th? a<ldresses vvritten correct-
ivkick consists of »even bogu is nam- 'y 'f vvrite. Thi« one i« intere*t-
ed "Vrgkeid", i ehick ih F.nghsk in*":
means "Liherty." F ver g Sntuidug	. . . *
even in g ue have a meeting in our \	- - Oclft, Jan. 10, 19.16.
"konk"; that is a sumil room vkick i Dear Falcons____
ia made in the baru of a carpevter. j li« kave read in the Wiekslag On Sundag ve aluugs have a meet- ' ("Jilov of vings"), the jtaper of tke ing n itk tke vkole group dud then | Red Falcon* in Holland, tkat are ve sometimes take a vat k in the also Red Falcons in America. More-neigkborkood of our plače or vi~ h i ve i over me read tkat gou unll tvrite
a gume on our lamn. Rut nejrt Ume'letUr9 to us.
starem kraju pa dve hčeri in ° U(-,rTih tečajih, ki jih neguje
dva sina.
Vsem tem naše sožalje. Poročevalec.
Brrr
zima
soc. stranka čikaškega okraja, nato pa bodo izražena mnenja o vtisih, ki so jih dobili udeleženci debate med Thomasom in Browderjem. Nato bo splošna razprava.	^
Na to sejo našega odseka so
Tisti mrzli val je bil priče-Žalostna vest iz starega tek zime, kakršne v Wyomingu
kraja
Milwaukee. — Pred nekaj dnevi je prejela v West Allisu ^ajoča Mrs. Josephine Kri-vrtz, soproga tukajšnjega pionirja Frank 'Krivitza, iz starega kraja vest, da ji je dne 8. jan. v Kostanjevici na Dolenjskem umrl oče Jožef Suban. Star je foil 80 "let. (Pokojni Suban je bil vdovec. Pred štirimi leti mu je umrla njegova žena Marija. Tu zapušča poleg
Kemmerer, Wyo.—Brali ste vabljeni tudi starejši član] klu-nedavno, kako je neka družina ba št. 1 in upamo, da se je ude-v naši deželi šla neko lepo, to~Nžite v obilnem številu. Po seji
plo jutro ven, pozno popoldne |bo neko,iko z« Vrost)
A • - j i i- . • zabavo in udeležencem bo popa se je pnpodil mrzli val in . -	,	t. "
*	strezeno z okrepcili. Vstopnina
snežna nevihta — in družino, je nro.sta. ~
ki se je vračala domov, so našli; V soboto 29. feb. bo imel an-pozneje zmrznjeno na poti. gleško poslujoči odsek4kluba v
našem Ontru bunco and card party. Vstopnina je samo 25<*.
you
/iccanse )re um
Nr.„~H„AuriY«lllh Group Of Branch 37
To Sponsor Dance March 21
že dolgo ne pomnijo. Burja je pihala 50 milj na uro, pravi wyominski 4blizard\ če si ljudje v mestih morete predstavljati tako hitrico viharja. To pišem 7. februarja. Snežuje že 48 ur neprenehoma. Skoro ves promet je ustavljen. Toda če nas burja ne odnese, zmrzniti še ne mislimo. Kako prijetno je. če je človek v takem vremenu lahko pri topli peči. — Pozdrav sodrugom v mrzlih in toplih krajih. — Anton Tratnik.
nega /)dbora je zdaj nastala stalna organizacija. Poročilo pravi, da se je 3. januarja vršilo v ta namen zborovanje zastopnikov vseh | jugoslovanskih organizacij v New Yorku in1 = priporočajo, da se naj slična A zborovanja skliče tudi drugod
za ustanovitev lokalnih pošto-1 « .	...
, , .	. .	Rundav afternoon, Februnry 10,
jank. ki se naj nato pridružijo !from 1 to 2, and every Sunday 't?i re-newyorški centrali. V njenem j after at the *ame time,- there trlll .eksekutivnem odboru so Josip1** a Yugo«lav radio pmgr.im Antončič, Ilija Bratina, Tomoif!^ ?v*r lu* uUti°n	lr.i)0
i . A . ,, . , n „ Ikilocicles, which will featuri* Mi«s Cuča, Anton Gerlach, R.. F. 0l«a Stefanovi( h, former member of
the Belifrade National Opera, in popular Vu^oslav melodies. Popo-
Sišeta, Josip Tafra, Marv vi-lyich^ Yu*°*,av Tamburitia ov,heM-? ___r» i	,	. Ura vvill tfive a selection of Yujfo.«lav
dosic in Leo Zakrajšek. Pred-,sonKH The profram .....
sednik tega odbora je Ilija Bra- ranged by Prof. Alexander Savin tina, podpredsednik ^riton! This radio is sponsored by John K. Gerlach, tajnica Marv V|Mo-i Pa,andech^wh0 wiI1 makc overy ef-
Sič- in blagajnik Leo Zakraj^ek. fo,t t0 a vvorth while Yugoslav date for you're bound to have a kil-
J program, vvhich will be of interest to hng time.
Americans a« vreli as to Yu*oslavs. j We held our official eleetion at The first half hour vvill be devoted f the last meeting and the results are to classical music and will be direeted as follovv«; John Kobza, financial sec-in Knjflishv The second part vvill i, etary, Edward Sostarich, recordinjf consist of Yu>roslttv jMipular melodies. I secretary. The educatinoal committee
tries 'vvill certainly be interested in vvriting and getting some first hand. Be «ure to get the address just right and remember to put on enough l>ostage.
*
And above aH, don't forget to correspond vvith this little column. Maybe you have somethlnK inter-
esting to teli, too. Friendship! *
(Send your corraspondence to Mary read j Jugg, 4134 W. 24th Plače, Chicago.)
Hlaca, Harry M. .Justiz. Frank Kerže, Ivan Mladineo, Josip
Naslov in urad organizacije je: Defense Alliance for Yugoslavs in Italy, Koom 526, 156 Fifth Avenue, Nevv York-(*ity. Naše mnenje o tej akciji objavimo v prihodnji številki.
Milwaukee, Wis.—The Young So- consists of Raymond Stachurski,
cialist Club of branch No. 37 is going	Kobia, and Leo -Schweiger.
co be a very a<tive branch. The neu-- j Xi<:tor wKouchich- f ^ Stachurski,
! Henry Maren and I^eo Schvveijjer are ly electe<l enterta.nment comm^tee,, on the or|Mif|t|oI| coimnittee.
Leonard Alpner, Frank Slatnick, and i The third Tuesday of every month Joe Horvatin are a proup of go get- js our regular meeting date. The has been ar-i te rs. They announce a dance will bv meeting vvill be held in Sostarich's held Saturday, March 21, at So«U- Hali, 531) South Sixth St., at 7:30 i ch's hali. Tickets are 25 cent*. Novv p. m. Everybody L« welcome. ali yoa good time hunters bag this The veteran beer drinkers made
short work of the pony. They did'nt even get their whi|?tles vvet.' I Cirls, there are about twenty male members in the club, and no girls. Hov about it, are you going to let us dovvn?
I>on't for gre t the dance.
Pub. Committee.
DRAMSKI ODSEK SLOV. NAR. DOMA
VVAUKEGAN, ILL
vprizori	,
V NEDELJO 16. FEBRUARJA 1936
"DVA POTEPUHA"
BURKA V DVEH DEJANJIH
PRttETEK OB 3. POPOLDNE.
Vstopnice: V predprodaji 35c, pri blagajni 50c, otroci lOc.
OSEBE:
Poli, gostilničar........................
Klara, njegova fcena ...........
Koruza, kmet.............................
Jera, njegova žena...................
RoraHja, njiju hiI.....................
Kos, kmet...................................
Lucija, njegova žena ............
Cecilij«, mestno dekle..........7. .
Janes, I
Jaka, i cestna potepuha
Jurča, hlapec ........................t........... Joe Golob
. Roherf. heraf ................................... Frank Nagode
Ceton, miaar in urar......................... Frank Pecdir
Hr»f», po*tni uradnik ....................... Frrnk Pierce
. Kebor, va^ki policaj........................... Paul Peklaj
Režiser: Martin Judni^.
1 dejanje pred Vrfmo n« vrtu. II. dejanje — pri tdravniku v ordina-
clj^ki In deloma v sprejemni sobi.
■. »
»iri fUvft in prouia %abava v npodnji dvorani..
.. Lovro Ogrin .. Rosi Skala .. Frank Velkovrh ...Jennie Miller .. Elste Novak ...Jack Mesec .. Mary Hrovatin .. Maymie Kirn Martin Judnicfi A ndrew Moiek
Zima za nekatere "sreča v nesreči"
Parkhill. Pa. — Zima je delavski položaj nekoliko izboljšala. Premogarji delajo bolj stalno in relifniki kidajo sneg s cest, katerega jim je prava sibirska burja odnašala pridno nazaj, število brezposelnih pa je v splošnem še vedno visoko in nobenega izgleda ni, da do-; be delo v bližnji bodočnosti. Ljudstvo še zmerom veruje v Mojzese in misli, da ga bodo le ti privedli v rešitev in blagostanje.
Zadnje čase se je v tem kraju jako razvila agitacija za To wn sen do v penzijski načrt. Ustanovljenih je precej njegovih postojank, posebno med premogarji.
Naš socialistični klub bo imel svojo sejo v nedeljo 16. feb. ob 2. pop. v dvorani druš. sv. Alojzija v Conemaughu. Ker se radi slabega vremena seja meseca januarja ni vršila, in ker imamo rešiti več važnih zadev, se pričakuje, da se člani udeleže seje 16. februarja polno-številno. Dalje vabimo na sejo tudi vse nečlane, ki verujejo v naš program in v socializem.
Frank Podboy.
Udruženje za obrambo Jugoslovanov v Italiji
Iz New Vorka poročajo, da so ustanovili organizacijo pod gornjim imenom, katere namen je boj za osvoboditev Jugoslovanov v Italiji, riana pu-blici jskega odbora, kateri je poslal poročilo o ustanovitvi te organizacije, sta Ivan Mladineo in ftaymond Hlača. Prvi
Prepir, kakršnega ne bi bilo prav nič treba
Clevelan<^ O. Želim, da priobčite ta dopis radi tejja, da »e podobne stvari ne bodo dodajale, to je, da se ne bo teroriziralo rojakov v Collin-vvoodu za prazen nič s prosekutorji, kakor se je prisodilo mojemu soprogu Vinku Godini.
Na veselici društva \Voodman of the World v Slov. del. domu se je razgovarjal z nekim članom direk-torija SDD. Ko se je vrSila seja di-rektorija, je dotični njegov član poročal. da je Vinko govoril proti direktorjem kakor ne bi bil smel.
Razpravljali so, kaj storiti. Pravili so, da se je oglasil med njimi John Lokar ml. s predlogom, da pozna prosekutorje; če hočejo, bo poskrbel, da se Godino pozove pred enega ali drujfepra na zaslišanje. Večina I^okarjevefca nasveta ni upoštevala, pač pa so sklenili Godino pozvati na zagovor in če se mu krivdo opravljanja dokažo, da mora podati obžalovalno izjavo v slovenskima dnevnikoma v Clevelandu.
Mladi Lokar, ki je hotel demonstrirati svoj vpliv demokratskega po-litišna, pa je šel preko tejca »klepa, Godina je bil pozvan na zagovor pred prosekutorja in izgubil dan zaslužka radite*a. Prosekutorju je mladi Lokar baje natvezil, da ga mora prositi za to uslugo, ker reprezenfira 5,000 (?) delničarjev S DO in direktorji žele, da se napadom na čast stori konec. Ko je stvar prišla na dan, je uvidel, da ga je za slovensko publiko polomil. Vsled tega je poskusil, da za tp njegovo postopanje prevzame odgovornost direktorij. In res
—	v Enakopravnosti so publicirali, češ, da je to moral storiti.
Dobro je, da imamo tu Frank Bar-biča. Obrnil se je do par pravnikov in ugotovil, da prosekutor sploh ni imel pravice klicati Vinko Godino na zaslišanje in da se bi mu ne bilo treba odzvati, če bi gn še nadlegoval
—	so m« rekli — naj jih obvesti.
SUNDAV SCHOOL CLASSES ABOUT KARL MARX
Kari Mar* is the founder and originator of Socialism. Whenever I think of the neme Kari Marx, my memory unconsciously folk>w.s back to the portait of this kindly gentlc-man that hung on the wall of our old Socialist Sunday Schoc . I remember very clearly, hi kindly broad face, his somewhat short nose, the gentle softness of his eyes, and his head covered vvith white hair, and his white beard equ«lly abun-dant as the hair on his head. Every Sunday ve assembled here to sing songs sueh as: "Arise Ye prjsoners of thy Nation! Arise Ye prisoners of the Earth!" the Internationale, etc. Our last Sunda.v School teacher vvho vvas Mr. Wm. F. Qiriok, novv first assistant to City Attorney Max Raskin, iaught us the Kari Marx slogan, and before Jeavfng to go home to our dinners, vve vvould stand up and shout as loudly as we could, "VVorkers of the vvorM unite! You have nothing to lose but your chains! You have a vvorld to gain!" I vvonder if my Milvvaukee friends remember ali this?
Kari Marx vva« born in Germany in 18.18 and <iied in Lornfcm in 1883. He was not a poor laborer, but rather an educated son of a rich Jewish l«wyer. Being forced into exile, he spe nt the greatest. part of his life in Ix>mlon. He made an ex-tensive study betvveen t-he laboring class, and that of the privileged class, and vvas first to note hovv this rich and privileged fevv exploited the poor.
In his book "Das Kapital" and in vvhich the Government vvas at first forced to stop the publieation, pro-bablv Ms 14th chapter is the best and most foreeful of converting al-most anyone to a Socialist. In it he -jrelates conditions of the vvorking
This book is often referred to as the \Voi kingmen's Bible.
Engels being one of the first fol-lovvcrs of Kari Marx vvorked vvith h i ni. Engels like Kari Marx vvas not a poor laborer, but a vvell-to-do-em-ployer. It vva« precisely because there men vvere broad-minded and very highly intelligent that they savv the cruelty and exploitation being enacted upon the poor by the privileged fevv. This they of course re« sented bitterly, and so Kari Marx endfavored to organize the \vorker«. Our Socialism is today based on Kari Marx theories; and he predieted that sueh as Feudalism vvas replaced by Capitalism, so vvill Capitalism be replaced by Socialism.
Louise Bratanic Jurcsjrk,
Milvvaukee, Wis.
Freedom Of The Seaš
Novv a lot of the senator«, who've never been on a boat, are arguing— to impress the voters back home, most of whom have never seen any-thing bigger than a lake—that America must demand freedom of the seas i h order that General Motors, du Pont, et al, vvill be able to use their ovvn judgement about shipping con-traband goods to vvarring countries.
THE TRUE OLYMPlC ŠPIRIT
Writing in the true špirit of the coming Nazi 01ympic games, the "Fraenkische Tageszeitung" states: "It vvould be laughable if vve re-quired out German OIynvpic teams to com pete vvith Jewi«h pigs and Ne-groes."
Bravery: The indifference of those vvho are used to it.
<V»dno, da se delavci sploh hočejo ***** I^Hon, the unbelievcabb
hours they vvere forced to vvork, sueh as 18 to 20 hour« a day, in-cluding men, vvomen, and children
ukvarjati z govoricami na zabavah in povzročajo neprilike drugim. Baibič je dejal: "Jaz ne poiivedu-
"začasni odbor za obrambo Ju- km tega samo radi tebe, Vinko, am-1» that it apparenUy wrecked ■ goslovanov V Italiji" ie bil ust*.	take neprilike prepreči tu-j their health an<l Hfes. It is said that ____,______ u.iflniim v K^a^e w.iti ne Bernard Shaw was converted to a
novljen koncem proSlega leta kt,*nJ,m ^J«kom v bodoče, kajti ne A^as-oi	• / , r?' «e jih terorizirati. Saj vendar
Agitiral je tedaj za to akcijo ;ni.mo v Ifllliji v v^jh"
posebno Hudi Trošt. Iz začas-	Jennie Godina.
Bernard
Socialist after rea-ding "Da« Kapi-trl," and probably this 14th chapter of the book had much to do vvith it.
T- ai II rn,1 '»M. 1 1 — r 1 ,1 t, II r ■ ' . _____ • '	NAJVEČJA 1	
M	SLOVENSKA	
' .v	KNJIGARNA	
1 \ SL0VC.1SKE IN	- -	
ANGLEŠKE KNJIGE		
i, i	1 f-	w
■		
1	Pišite po cenik 1	
i.	PROLETARCU 1	
A Yugoslav Weekly Devoted	r
to the Interest of the Workeri	
OFFICIAL ORGAN OF	-----------» i.
Vugoslav Federation S. P.	
PROLETAREC
	EDUCATION,
' ' i	ORGAN1ZATION
	CO-OPERATIVE
f	COMMONWEALTH-
NO. 1483.
Published weekly at 2301 S. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILL.. February 12, 1936.
VOL. XXXI.
Youth Needs Labor
IJight million unemployed young people inereasing at the rate of a million a ye«r—a generation lovver than the inseets; a generation of youth that cannot even feed itself. Such i« the plight of youth today.
Never before has there been a situation like the present one vvhen young people desirous of living as norm«I human beirvgs vvere denied the opportunity of doing »o. ThoU-sands of boys—and girls—foreed to becomc transient. Millions of stu-dents in need of earfare, lunehes, clothes and money to buy text books. The majority of college graduates unable to find jobs.
Wi.h the demand for direct relief and jobs for young people eon^tant-ly inereasing the federal government appropriated $50,000,000 and creat-ed a nevv government bureau, the National Youth Administration.~ However, most of this money has been for the aid of students at th? rate of $6 to $15 a month. The ma-jority of youth never heard of the NYA ainl only a few thousands received relief from it.
In contrast with this woefully in-adequate program is the American Youth Act. It was introduced into the House by Rep. Thomas Amlie and in'o the Senate by Sen. Benson. The American Youth Act provides for relief for students, both , high school and college, sufficient to meet their needs. It provides for work relief for unemployed non-
student youth at vvages "equal to the prevailing rate of vvages f0|v. the wdrk performed." The administration of the Act shall be under the Department of l^abor in conjunction with yuuth commissions of whom one-third shall be representatives of organized labor. It provides that no projeets shall be "directly or in-directly of a military character." It permits no diserimination because of sex, race, color, religion, or political opinion or affiliation. And what is just as important—"No youth shall be disqualified from enjoying the benefits of this Act because of past or present participation in strikes or refusal to work in plače of strikers
The plight of American Youth has a t last been recognhied. American Youth need no longer go hun-gry; organized labor need no longer fear that hungry young people will act as strike-breakers; if the American Youth Act can be passed.
The pressure of organized labor and of organized young people must be felt by Congress if this Act is to get out of committee aml on to the floor of Congress. Letters and resolutions must be sent to the Committee $n Labor and Edueation. Congress..'must feel that organized labor wiir jtot allo\v millions of young people to go hungry, to roam the streets of our cities vvithout shelter and proper care.
Conductvd Hy \iary Jugg
Major Social
Aetivities Of --Study Club
The ^Chicago During 1935
The impresaioiu received in child- , ChrUtina. Turpin and Tillie Loc hood remain. • Ali through life, in niskar are tvvo Chicago vvomen aetive times of danger or emotional stress, j vvith the Red Falcon oiganization a person goes back to his ehildhood. for children. That is the reason churches are so 1	*
eager to get children under their control.
Althought it iš a little late, a short revievv of the aetivities of the Social j Study Club during 1935 is in order. i\ Considering that. it is but a fevv years VVomen, bevvare of these hou^e-to old and has a small membership, it house canvassers who seli books for gave a good account of itself. v	! children—vvhole volumes of nicel.V- j	Public Meetings
Knowtng that this ia true, every i||Ustrated pieture books that are Eight publie Socialist meetings vvoman should take it upon herself to KU|)posw, t<) tt.„ the r#a, hiMtory of werx, hel(J umkr tht. .H|K)n*orship of
organ.ze vvork vvith, or find out th<. human ract. l recent|y came in the Social Study Club. The senior about childrtns groups such as the I ConUct with (he pnbli.her pf one of 1 comrade« he>d in these affairs Ked ralcons. I>'re can never be too (ht.m jn chicago vvho had neve> wherever they could. The iollovving many people engaged in teaching | htkapd of ft gcfcntjfic eXplanation of i« a brief summary of the meetings,
the evolution of-earth and mankind, the dates and subjeets discussed: and vvho tried to convince me—froni J^nuary 11, 1035 the presentation her books I—that there is historical of a one act >lay, /'Kisen From the proof of Noah and the ark!	Ranks" vvas given by our members.
*	^ The Red Falcons also presented a fevv
Probably no American vvoman is | »unibers on program and Mattie
blind to the things that Fascism has ! lhf	a ta,k "Thc Youth
....., of Russia". Refreshments vvere served after. the meeting.
economic freedom, freedom from re ligion, and social cquality.
"Red Flowers" To In Sheboygan
Be Staged Sunday
A
Under the auapices of branch 235 , had an old love affair vvith one JSF of Sh«boygan, "Red Flovvers", a 4 act labor drama vvill be presented Sunday, February 16, at the Croatian
Hali. The invitation to present this play vvas accepted by the dramatic
VVomen, if there is no such ehild-ren's group in your community, vvrite to the National Office of the Socialist Party for information and suggestions.
*
It is nothing nevv that vvomen have a constant fight on their hands to receive vvages equal to men in various fields of vvork. But, perhaps, nothing is as pitiful as the plight of the negro vvomen in the South. Thirty thousand negro vvomen vvork tediously in the steam laundries of the South. They vvork long hours for two and three cent* an* hour. In every-čase vvhite women are paid higher, although even they have no
vvage to brag about.
-__*_.
Negro household servants in At-lanta, Ga., receive an average of $2.50 a vveek. In many instances they have to support other members of a family or help out in a family vvhere the husband'8 vvage is no higher than this.
* ~
I^aFollette in a radio s|>eech one
done to the state of vvomen abroad. But she should be equally on her toes about the danger of it if it comes to America. And it won't come advertised as "Fascism—b.v a man vvho is organizing the fascist party." It'll come in the Američan way and the road is already nicely I»aved for it. More than evi»r the cry gt»es out to vvomen, "Organize, plunge into the fight vvith the labor factions that vvill *aye you from the dooni experienced by vvomen in other countrieu.
girl employees is murdered. The blame is made at Tony Jerich, the
union organizer. Just as he is about to	evening said to thc opponents of thc
leavo for ths prison, his vvife, suffer-	*ol<he»"s bonus, "We'll, you'vc got
ing from tuberculosis, dies and leave*	them <*he veteran«) <»n your hand ,
him tvvo small chikiren vvhich are ta-	now- You havt> to ifvkon vvith them.
seetion of branch No. 1 of Chicago ken care of by Ivanka and her boy	y°u <lidn't vvant them, you .-hould and the players (14 of them) pro- friend France. J have thought of that in 1917." Could
tnise a real treat to the Sheboygan \\'ho the murderer really vvas and	not one aay the same thing to those
February H, 1935, a meeting vvas held in honor of the Austrian Socialists vvho vvere niassacred by Dollfuss' fascists. The late comrade Adolf Drei-fuss vvas our principal speaker. The Red Falcons also took a part on the program.., j March 8, 1935 Mordecai Shulman, labor attorney spoke on "The Part the Socialist Party Plays in the American Labor Movement." A one act «kit "The Age of Dissent" and Oscar B. Godina and Olga Beranek as speakers vvere also on the program. After the meeting refreshments vvere ;served.
Production for use require« the April 12. 1935, a debate vvas held elevation of the intellectual status on the subject "Resolved That the of marlkind to that of the squirrel, Xew Deal Has Not Fulfilled Its Pro-vvhich collects nuts to eat and does mises". Comrade Donald J. Lotrich not go nutty vvhen it dtscovers it argued f<u- the affirmative and Leo-has more nuts than it can eat.	nartl Serdiuk for the negative. The
Upivard And Onivard
1 stat k 31e x t ol the ysf
e\e< i Tivi: ( OM>iirn:i:
audience.	j how Tony clears himself of this
The mean ing that is brought out in blame, you vvill see Sunday. Invite
this labor drama is not only timely but aho very interesting. It deals with labor conditions of a group of factory vvorkers and a selfish boss
your friends to spend the afternoon at this program. The play vvill hav? your attention thru-out its perforA mance and you can feel assured that
who wants to exploit them to the ex- it vvill be an afternoon vvell spent treme by neducing their vvages and The Croatian Tamburica orchestra lengthening hours. A strike is called wil play several selections betvveen and tho spies and stool pigeons are j aets. A number of out-of-tovvn guests busy trying to influence the vvorkers are also ex|>ected. Admission tickets to accept the demands of the boss. in advance are 35c. They are avail-They succeed in calling off the able from ali members of branch 235 strike, but for only a short time. In J?F. The admission priče at the door the mcantime, the factory boss vvho i vvill be 40e. — Pub. Commitee. T
Lincoln Is Gone, But Slavery Remains
Capitalist editors celebraU?d the birthday of Abraham '"Lincoln last Wedne day vvith more gusto than usual. Human liberty, it vvould seem is an important matter for 1 i bera ls and conservatives alike.
Hovvever, every generation must vvrite its ovvn definition of vvhat constitutes "Liberty". The deUils are different today than they vvere vvhen the Great Emancipator lived and labored; different in degree and different in their implications.
Looking back over the decades, it becomes increasingly apparent that Lincoln did not end slavery. What he hclped to do vvas to end a eertain outvvorn and uneconomical form of human servitude. But the essential elements of slavery — those vvhich enabled one man to say to another: "You ivork and produce bread and
I wlll eat it"—stili remained.,
Slavery -vvill not be ended for human freedom achieved until the right of one man to prey upon another man is abolished. Freedom mean* more than the right to vvork vvhen some master needs ones ser-vices. Real freedom means freedom from vvant, freedom from fear, freedom to live the good life vvhich every norma! person eraves.
Real freedom is denied to mankind today because novv, more than ever before, the interest of mankind is not served by the economic sys-tem to vvhich men and nations cling. Universal freedom is a contradic-tion today because vve live under a system vvhich divides mankind into classes vvith hostile interests and op-posing idea.^.
The anti-social labor exploiter be-lieves he should be free to buy humani labor at^the lovvest |H»ssible vvage just as strongly as Ihe S<»uth ern plantation owncr contended that his liberty vvas being assailed by the Omancipation proclamation. The class-conscious vvorker ^elieves he should be free to enjoy the full frults of his toil vvith an intensity equalled only by the insistenefe of the owner's demaml for profits vvhich'
he, himself, did not earn.
Common economic interest is a requisite to real freedom. And common ovvnership of the means of life is a requisite to common economic interest. Socialism must be the emancipator of this generation from vvage .«lavery. But the very seri bes vvho feel safe in revering the dead Lincoln are strongest in their op-position to a live and vital Socialist movement.
Reading Labor Advocate.
SOCIAL STUDY CLUB ACTIVITIES
Chicago, III.—At our regular mbet-ing Friday, February 14, comrade Lydia Beidel vvill be present to give an outiine of the study classes novv being sponsored by the Cook County Sorialist Party. In adition to this subject she vvill also give her impressions on the Thomas-Brovvder debate, after vvhich a general discussion vvill fol-lovv. Some of our members attended the debate and no doubt vvill give their versions about the various points Thomas and Brovvder debated on. AH members are urged to be present. . Invit«. your friends to come along. The senior members are also vvelcome. After the meeting refreshments vvill be served. The admission is free.
*
On Saturday, February 29, our Bunco and Card Party vvill be held at the Slovene Labor Center. The admission is only 25c and tickets are available from ali members of our Social Study Club and at the office of Proletarec. We are ask ing ali comrades to help boost this affair as the net prnc«*e<Ls vvill be used for purchase more shares in the Slovene Labor Center. Some fine prizes vvill be awardcd to the vvinners. Reserve Sa-turday, February 29, and spend a fine evening vvith your comrades an I friends at the Slovene Labor Center.
Pub. Committee.
vvho "hate" negroes and take part in the ever-inereasing race diserimrna-tion? "\Vell. you brought them over here to make money for you. If you didn't vvant them you should, or ;your ancestors should, have "left them vvhere the.v vvere. But as it is, it is your duty to treat them as any other human being, help, educate, and bring them up to your level if you think they are not." Instead of this, they are denied almost every privilege • and opportunity concei-vable.
Thr rxrcutive committee of the Vugotlav Socialist Federation, at it a refular meeting Friday, February 7. instructed the editor of Proletarec not to publith any articles on factional »trife in the Socialist Party of a provocative or attacking type. In Mi previous statement the executive committee declared that Proletarec should not become a factional publica-tion or a free for ali organ, because that vvould demoralize the organisa-t ion and its official organ vvould be the first to feel the damafing effects. The ed itor is further instructed to report Qbjectively about the happen-ings in the party and in its factions so the members will be informed. At the next convention of our Federation the delegates will have aH opportunities to acquaint themselves from different reports and then take a definite stand as to what the policy of our Federation should be.
The statement, adopted at the Februar? meeting, is printed in full in the Slovene Seetion of this issue. Several out-of-town comrades were present at this meeting, namely John Gorshek, Springfield, lil.; Anton Shular, Kansas; Frank Podboy and John Terchel, PennsyIvania; and Frank Barbich from Ohio. The discussion in detail wiil be printed in the minute*.
THE P AS SIN G Sh/OW O F 1936
debate vvas held at the &NPJ Audi-toriuni vvith approximately 350 people in attendance.
May 10, 1935 a Chicago Public school teacher spoke about "Kduca-tion, Its Goal and Purpose", from a Socialist vievvpoint.
September 26, 1935 an Anti-War meeting vvas held at the l)nemployed headquarters. Slides about the Vienna revolution vvere shovvn and a talk given on War by Krnest Erber.
November 1, 1935 a discussion on "The Labor Movement and Its Attitude Tovvards Fratcrnal Organčza-tions", vvas held at Um* SNPJ Hali. Several out-of-tovvn comrades parti-cipated. The speakers vvere comrades Mary Jugg, Jothn Langerholc, Jr., (Johnstovvn), Andrevv G rum (Detroit), John Rak, Frank Zaitz and Maynard Krueger. Donald J. Lotrich presided. Ali delegates to the English Speaking Conference of SNPJ held the next day vvere invited. The attendance at this meeting vvas over 200.
November 29, 1935, movies about E. V. Debs and the SNPJ English Speaking Conference vvere shovvn. Comrades Ivan Molek and Albert Goldman gave talks about the life and vvork of Eugene V. Debs. This vvas our first meeting held at the Slovene Labor Center.
In addition to the above meetings our club presented the skit, "Age of Dissent" at a »egular meeting of the Pioneer Lodge and also hejped tfie Red Falcons sponsor their handi-eraft exhibit and Amateur Night, Comrade Pogorelec also spoke at one of our meetings about his agitational tour thru the Wcstern and North-vvestern states. On August 11, our club held an outing at the Sand
Finances
Our receipts for 1935 vvere $200.63, (not including the revolving fund of our Literature Committee) and ex-penses $186.66, leaving a net balance of $13.87. A t the Proletarec Beneflt Picnic held at Kegel'« Grove w« raise d $41.85 from the "Tombola Game" sponsored. Our club also pur> chased one share in the Slovene La. bor Center and promises to buy mor« vvhen finances permit. Our literatur« committee has a revolving fund of $33.99 on hand.
Membership
The membership of our club at the end of the year vvas 20. Thert vvas not much inerease or decreaac in our membership during the year. Ali of them were aetive in one way or another. If vve ali give more of our efforts for a campaign drive for n«w members, our next yeati's report vvill shovv an inerease that vvill doubl« if not triple our present membership.
This record of aetivities is not bad considering that most ali of our mem-bers are also burdened with various aetivities in other organizations. Due recognition goes to the Lecture and Educational iCommittee for the many fine meeting that they carried out. The Literature Committee also did a fine job in their sales of pamphleti and books. Comrade Lotrich published their report in his Searchlight several vveeks ago. This year vve can surpass our record if aH the comrades vvill give more of their time to the vvork that vvill have to be done. VVe can and must inerease our membership. With a špirit of determina-tion to accomplish this we vvill have the »elf-satisfaction of not only re-cording progress but of having car-
I ^u nes. The trip vvas financed by the members themselves and a good time ried on some good Socialist vvork. vvas enjoyed.	Publ. Committee.
SOC I Al
PAMPHLETS
The National Office of the Socialist Party has just recently published tvvo new pamphlcts. Mayor Daniel W. Hoan of Milvvaukee is the author of "Abraham Lincoln—A Real Amer-ifirst page Keadlines in the Nevv York ican", a 16 page pamphlet.	I Times and received considerable men-
."Let us cease lend our ears to false 1 tion in nevvspapers aeross the entire
a nation-vvide hook-up in answer to Al Smith and the American Liberty League. Acco^ding to the roporU Norman Thomas' speech made
Th< hea
prophets", says' the Socialist Mayor of Milvvaukee, "and unite under this slogan to achievc the goal set for us b.v Abraham Lincoln: "It is a worthy object of any good government to see that every laborer receives the full product ofj^his toil."
Single copies by mail are lOc. Bundle rates are 50c for 12 copies, $1 for 25 copies and $3.50 for 100 copies.
The other pamphlet published is Mls the New Deal Socialism?" This pamphlet is Norman Thomas' radio address that he recently made over
country and radio conunent from Boake Carter, Lovvell Thomas and
others.
Comrade Senior says, "We are getting out an edition of 100,000 copies of this speech as a small pamphlet to be »old for two cents a piece. We hope to seli the entire edition ■vvithin a short time."
Five copies are lOc. In larger quantities lc each. Our branehes are urged to help seli and distribute both pamphlets. Order them from Socialist Party, U. S. A., 549 Randolph St., Chicago, 111.
SEARCHLIGHT
(By Donald J. Lotrich.)
A Cook County membership meeting vvas held last Sundav to diseuss the internal party situation. Pre-sentations vvere made by Maynard Krueger for the militant faction an 1 comrade N. Gertlcr for the oppos-ing vievvs. It vvas evident from the speeches made by proponents of both sides that they came to the meeting prepared to have it out vvith one another. The result had a nullifying af-fect on at least those comrades vvho are not quite eertain just vvhat the vvhole squabble is about. It seems to me that the militants, in particular, made their čase no cleaner because of poor presentations and thercby, failed to gain nevv converts. Due to the large number of speakers some of us vvho desired to be heard had to be content by just listening to others.
v
I
Our unemployed club met last Thursday night and listened to several guest speakers relate various incidents worthy of note. Those vvho addressed the meeting vvere: Comrade Frank Barbic of Cleveland; Matt Petrovich of Cleveland; Comrades John Tereelj of Canonsburg, Frank Podboy of Park H1U, John Gorsek of Springfield and Anton Su-lar of Arma, Kansas. Ali are Su-preme Board members. A fierce eold on the heels of the vvorst blizard in a century_kept the crovvd dovvn at the
unemployed social Saturday.
*
We'vc got to do something to make our Social Stud.v Club more aetive. At our meeting Friday it is necessary that vve insist on more activity. — A number of nevv pamphlets have been secured by the Literature Committee. You'll vvant to read the Tho<mas-Brovvdcr (Nevv York) debate, "Socialist America", "The Trade Unions and the Socialist Party," "Tampa, Tar and Terror," "Abraham Lincoln —A Real American" and Norman Thomas' recsnt radio address. We have them ali.
WEST ALLIS AFFAIRS
Weit Allis, Wis. — The regular
meeting of our English Seetion of branch 180 JSF vvill be held Thurs-day, February 13, at 7:30 p. m., at Kraly's Hali. After our business matters have been taken care of, a debate vvill be held. The subject if "Government Ovvnership of aH Industries". We expect to hear some fine points brought out in this debate and urge ali members to be present. The senior comrades of branch 180 are also vvelcome. Briflf your friends along and let's svvell the attendance for this debate Thurs-day night.
•
On Sunday, February 23, Generil Smedley D. Butler vvill speak at the Socialist Forum on "War as » Racket." He will j>oint out in hii talk hovv big business uses the State Militia to oppress Labor. The meeting vvill be held at the spacious Milvvaukee Auditorium. Keep this dat« in mind and invite your friends.
B. Y.
EMPTY WORDS
Morality and religion are bot vvords to him vvho fis-he« in jfutters for the means of. sustaining lif«. crouche« behihd barrels in the itreel for shelter from the cutting blsst« of a vvinter night.—»Horace Greelejf.
Some lands may be better prepared for vvar in some particulars, W vvhere is a Victory-claimer to equ«l Farley?
NOTE
More English reportl and Articles on Page 5