GLAS
JPlllflJIjlU! .. ..sil
TKLKFOH: 4687 CORYLANDT.
slovenskih
Entered as Second Claw Matter, September 21, 1903, at the Post Office it Mew York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 187V.
TELEFON: 2878 COBTLANDT.
NO. 258. — STEV. 255.
NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 30, 1917. — TOREK, 30. OKTOBRA, 1917.
VOLUME
V. — LETNIK XXV.
Nemčija ponuja mir.
-ooo-
NEMCIJA JE PONUDILA BELGIJI MIH. — ZUNANJI MINISTER DE BROQUEVILLE JE PONUDBO ZAVRNIL. — NEMŠKI ZAČASNI PREDLOGI. — POSKUS RAZDVOJITI ZAVEZNIKE.
-ooo-
True traii>latiou flUiJ »ilh th»» i*>st master at New York on Oct. :J0, 1917. an rv«juir«Hl by the art of Ck-t. 6, 1917.
London, 29. oktobra. — Belgijski list "Ija Metropole ki izhaja v Londonu, pravi, da je belgijski zunanji minister baron de Broqueville preprečil nemški poskus razdvojiti zaveznike.
Kakor pravi ta list, je Nemčija pred kratkim stavila Belgiji mirovno ponudbo.
, "La Metropole" pravi, da je mirovno ]>onudbo prinesel nek belgijski industrijelni in finančni mogotec, ki pozna osebno zunanjega ministra de Broqueville. &el je v Pariz skozi Svieo in je prosil za sestanek z zunanjim ministrom, ki se je ž njim sešel v nekem pariškem hotelu.
Odposlani« pravi, da ga je pooblastil postavni svetovalec nemške vlade v Belgiji, baron von der Laneken, da naj predlaga, da se naj poloficjelni belgijski in francoski delegati sestancjo z nemškimi delegati v Berau v Švici, kjer naj bi postavili podlago za stalni mir.
Stavljeni so bili sledeči začasni predlogi:
— Priznanje belgijske neodvisnosti; odškodnina za vojne izdatke; povračilo za vojno pokončanje v soglasju z belgijskim državnim zakonom in sklicanje mirovne konference v Bruslju pod predsedništvom kralja Alberta.
List pravi, da je baron de Broqueville preprečil ta poekufl razdvojiti zaveznike.	, -ooo
Razmere v Avstriji.
-ooo-

NEWYOR&KI ČASOPIS "SUN" JE DOBIL OD SVOJEGA POROČEVALCA V RIMU POROČILO O RAWKRAW V AVSTRUL AVSTRIJCI HREPENE PO MIRU IN HRANI, TODA BOJUJEJO SE VSEENO. — LJUDJE SO SE SPRIJAZNILI S SVOJO USODO — LJUBLJANSKI "8LOV2.N8KI NAROD" SVETUJE, DA JE NAJBOLJŠE MOLČATI. OOO
Triu- translation fU«-d with the jetrna*ter at New York on Oct. .'iO, 1917. a« require«! l»y t 1m- art of Ort. 0, 1917.
Rim, Italija, 10. oktobra. — Da-»iravtio is notranje razmere v Avstriji na brezupen način hla.be ter IMMtajajo z vsakim dnem še »La/bej-ae. je ae v»m1iio napačno, Če a« pričakuj« v bližnji bodočnosti izer-l>anja odporne sil«? Avstrije. Pomanjkanje živil v dvojni monarhiji *e približuje lakoti. Niz j* razredi v IttvilaUi mestih so akoro brez vsake hrane. Vsi, bogati in revni, ki morajo plačevati narav im*t nezaslišane eetie za živil* in oni, ki »o obaojeni na lakoto, so siti vojne. Vhi »i žele miru. To je eno in Mino sredstvo, ki more odipo-moči aploaneum pomanjkanju. Mir je, ne pa zmaga, ki si jra žele Av-
riiti t«> m* javno izpoveduje. Bojevanje pa »e vrše brez vasakega navdušenja.
Kljub vsemu pomanjkanju živil, narodnostnemu sovraštvu, pomanj kanjti navdušenja, političnim /a sle^lovanjem in splošnemu izčrpanju. pa je k one** Avstrije še pomaknjen v nedoločeno razdaljo. Znano je, da je življenje v Avstriji v la n jem času težje kot pa v Turčiji. Znano pa je na isti način, da Avstrijci niso fatalisti in da ne trj»e v molku in resignseiji.
Poleg vseh teh težkoč in sit rs -hot vojne pa so izpostavljeni Av. atrijei vladi terorja in število o-nih, ki «o poginili na vešalih ali u-inrli lakote v ječah, znaša na tisoče. Niti železna vlada Franca Jožefa ni omahujoča, slaba politika wj^lT^vejjn naslednika nista bila v stanu povzročiti revolucije ter raztrga*i veti meti Ogrsko in Avstrijo. V istem času pa se bore možje različnih nsrodnosti, ki aovra-Žnjo drug« drugo, rame ob rami, daniravno nevoljno, a vendar u »trajno in zagrizeno.
Notranje razmere v Avstriji je mogoče oceniti na podlagi visokih cen fa živila. Domnevalo se je, da «e odpora ne bo moglo podal j iati. ker «e narod ne bo hotel pod vreči polovičnemu stradanju. Senzacij on a In* poročila o stavkah in
je. Nobeno teh domnevanj pa se ni uresničilo in Avstrija je še vedno živa, dasiravno živi v velikih tež-kočah ter ni še popolnoma izčrpana. —
Možno je pripisovati nepričakovani, podaljšani odpor Avstrije nemški pomoči, moralni seveda, ne l>a materjalai. Znamenja povečane slabosti in izčrpanja Av»*trije so mogoče prikrita vsled dejstva, da se ima Avstrija boriti mesto proti dvema sovražnikoma, Rusiji in Italiji, le proti enemu sovražniku, Italiji sami, kajti ruska nevarnost ua iztočili meji Avstrije je prenehala iz izbruhom ruske revolucije. A celo v slučaju priznanja, da to obrnjeni glavni napori Avstrije proti Italiji, svoji tradicijonaLm sovražnici, se vendar ne sme podcenjevati obupnega odipora, ki je razviden iz obrambe Trsta in Trentina.
Da ni bilo tejra obupnega odpora z avstrijske strani tekom zadnje italijanske ofenzive, bi bil Trst gotovo padel v italijanske roke. Iz pisem, katera se je našlo pri avstrijskih jetnikih, ujetih od Italijanov ter iz izpovedi teh jetnikov se je nabralo zanimive informacije glede dejanskih razmer, ki vladajo v Avstriji.
Tako naprimer je znano, da se je zajelo Avstrijce s presenetil-nim napadom. Pričakovali so ofenzivo z italijanske strani, vendar pa pri tem domnevali, da se bo obra čala proti Trstu. preko kraške planote. Ker je bil ta okraj mogočno zavarovan ter napolnjen z najboljšimi četami, bi se vsak ita lijanski naskok lahko zavrnilo, s čemur bi bileo proščene čete, ki so «h-žale pozicije bolj proti severu. Neki podčastnik 47. infanterij&ke-jra potki je pisal svojo družini z dne 17. avgusta naslednje:
— Dobili smo štirinajstdneven dopust ter šli na najbližjo železniško postajo. Postaja je bila oddaljena štiri milje, a korakali smo veselo, kajti vedeli smo, da nas ca-
, Amerikanci v ognju.
Prvi ujeti Nemec je bil ranjen in je umrl. — Našli so pri njem zelo važna pisma. — Nemci ne vedo, da so Amerikanci na Francoskem.
MESTO KORMIN, KATEREGA SO ZAVZELE AVSTRIJSKE IN NEMŠKE ČETE.
uujejo Avtsrijci zadnjo ofenzivo, sta. Vse prebivalce v ozemlju za-
untajah, katere se je zamorilo v ka dober počitek ter snidenje s krvi, ao 1« potrjevala pesimistične svojimi družinami po več kot eno-nazore glede Avstrije. Od trenutka letni odsotnosti. Ravno smo bili rt o trenutka v teku zadnjih dveh na poti, ko je pri vozil za nami oe-M se je pričakovalo, da bo skie- ki bieikliat ter nam ukazal, naj se
z vrnemo. Italijanska ofenziva ae
ob Soči, je bila soglasno z izjava mi avstrijskega časopisja izgubljena za Italijane. Kljub temu pa priznavajo, da so pridobili Italijani na ozemlju.
Neki vojaški časopis svari svoje čitatelje, — da bi bila napaka pro* glašati zmago, dočim boj še ni končan. Dotični časopis pa dostavlja:
—	Mi vemo, da smo desetkrat porazili sovražnika, a vemo tudi dobro, da se bo vprizorilo obupne poskuse, da se zlomi našo odporno silo in vsled tejra ne smemo podcenjevati važnosti in nevarnosti takih poskusov, kajti mi vsi vemo da smo po številu slabejši od Italijanov, kojih artilerija je bila v zadujem času zelo povečana. Vsled tepa se moramo zanašati le na moralo naših čet in na pomoč Gospoda za našo pravično stvar.
Superijornost Italijanov se pojasnjuje na naslednji način:
Razveu angleške in .francoske artilerije in mogoče tudi ameri-kanske podpirajo Italijane tudi ainerikanske podpirajo Italijane tudi čete generala Serail.
Italjani uporabljajo velike topove.
Vojui poročevalec dunajskega lista "Reiehspost" proslavlja italijanske metalce bomb ter ra zkriva dejstvo, da se ui>orablja nove za kopne možnarje, ki mečejo zračne torpede na razdaljo dveh milj. Vsa ta priznanja glede italijanske uspešnosti so še bolj značilna, kajti do dosedanjega časa so zrli Avstrijci Italijane po strani ter jih zaničevali. Celo v času, ko so se borili Avstrije i proti Rusom in Srbom ter smatrali italijansko fronto za količino manjšega pomena, so bili številni Avstrijci prepričani, da nadkriljuje italijanska vojna umenost avstrijsko. Sedaj, ko je eela avstrijska armada dejanski zbrana na italijanski fronti, ne delajo Avstrijci nika kih skrivnosti glede ogrožanja Trsta. Kljub temu ipa se še vedno zanašajo na odporno silo in moralo svojih čet. Niso še izgubili poguma ter vstrajajo pri nadaljevanju boja, dasiravno priznavajo, da je Trst ogrožen.
— Zadnji vojaški uspehi, — pravi isti vojaški strokovni list.
—	so taki, da bodo mogoče dove-dli do okupacije Trsta od strani Italijanov, kar tvori konecni vojni eilj Italijanov. To se bo pa zgodilo, če bo' imel sovražnik zadosti svežih čet na razpolago. Ogrože-nju Trsta se ne more dai! izraz* na bolj jasen način.
Ogrsko časopisje in ogrski častniki in možje, katere so ujeli Italijani, izjavljajo, da je zavzetje Trsta nemogoče ter dajejo izraza pre pričanju, da se ne bo nikdar zlomilo vojaške in ekonomske odporne sile Avstro-Ogrske. Oni pa zapirajo oči vspričo dejstva, da padajo italijanski izstrelki nad Op-
padno od Trsta se je spravilo iz njih bivališč. To so povečini ženske, stari ljudje in otroci, ki zapuščajo svojo domove brez vseh sredstev. Njih konje in govejo živino se je rekviriralo. Na fcti način tudi njih žito in olje. Njih hišno pravo se je zmanjšalo in vso bakreno kuhinjsko posodo se jim je vzelo. Vsled tega so pustili za seboj svoje domove ter odšli v nepoznane tujine.
Avstrijsko-nemška ofenziva.
-ooo-
TRETJA ITALJANSKA ARMADA NI MOGLA PRE PREČITI PRODIRANJA MED VIPAVO IN JADRAN SKIM MORJEM — ODLOČILNA BITKA SE BO VR ŠILA PRI TAGLIAMENTU. — AVSTRIJSKE ČETE SO ZAVZELE KORMIN. — ITALJANSKA FRONTA OB SOČI JE ZRUŠENA. — OTTO VON BELOW VRHOVNI POVELJNIK.
Trne translation file*! with the master at New York on Oct. 11'17. as required by the act of Oet. tS, 1017.
Z ameriško armado v Franciji, 29. oktobra. — Ameriške baterij-dalje obstreljujejo nemške vrste v rednih presledkih in sovra/.nik zasleduje isto taktiko. Izdano ni bilo nadaljue oficjelno poročilo; posebnih infanterijskili bojev ni bilo.
fSneg. ki je sinoči padal jr ovirat vse operacije. 4
Prvi nemški vojni ujetnik, k;, e-rega so zajele ameriške eete, je umrl v ameriški poljski bolnišnici. Bil je vstreljen, ko je zadel m ameriško patrolo na odprtem bojišču pred ameriškimi strelnimi jarki.
V soboto ponoči je ameriška patrols zasledila njega in se eni g .t drugega Nemca; pozvala ju je. d;i se vstavita. Nemca pa sta pričela bežati, patrola je pričela streljati in en Nemec je bil zadet. Ujetnika so obvezali na zasilni postaji in so *ra potem prepeljali v poljsko bolnišnico, kjer se skupnemu priza devanju zdravnikov ni posrečilo rešiti mu življenje.
Ujetnik je bil poštni sel in so našli pri njem več važnih pisem. Svojo navzočnost v bližini ameri-riških zakopov je opravičiti s tem, da je v temi izgubil pravo pot. Rekel je, da nemški vojaki ne vedo, da so Amerikanci na fronti, ali pa na Francoskem; častniki jim tega ue povedo.
-ooo-
Nikdo si ne upa tožiti.
Nikdo si ne upa pritožiti in čeprav niso Italjani, temveč Slovenci. Župan iz Knina, po imenu O-njegin ^Popovič, je bil ustreljen, ker je protestiral proti postopanju vojaških oblasti. Dejanski pa ni niti protestiral in njegova ek-sekueija je bila napaka. Na nesrečo pa ni v takih slučajih nobenega pomočka.
— Napake so neizogibne in vsled tej^a ni v današnjih dneh varno za ljudi ,da sploh gsvore, — pripominja žalostno 'Slovenski Narod'. Ni ga treba boljšega dokaza kot je ta, da so se ljudje v Avstriji sprijaznili « svojo usodo.
Ponehalo je celo javno zanimanje za vojne škandale. Ogrski list "Nepszava" je skozi dolgo časa napadal ogrskega Žida in velika^ sa, Manfreda Weisza, ki je lastnik municijskih tvomic ter tako bogat, da plačuje na leto 3-1 milijo-ov kron vojnih davkov. Dolžilo se ga je, da vara državo, da podcenjuje svoj dohodek, a ni ga človeka, ki bi se dejanski zanimal za to stvar. Narod zanimajo le živila in živil ni mogoče dobiti.
Vojno ministrstvo je na predlog poljedelskega ministra oprostilo vojaške službe vse profesjonalne lovce. Ti možje streljajo ptice ter nastavljajo zanjke, a njih delo slično kapljici vode, ki pade v morje. Pomanjkanje živil, posebno v provincah za italijansko fronto je pripisovati velikemu številu beguncev iz vojnega pasu. Avstrijska mornariška postojanka Pulj je postala po zadnjem italijanskem zračnem napadu nesposobna za nadaljno bivanje civilistov in vsled tega se je odredilo, odgon vseh nekombatantov.
Mesta so prenapolnjena z begunci in njih prilika, da si nabavijo živila je zelo malenkostna, kajti v (prvi vrsti pride vpoštev armada in civilisti in tujci pridejo vpoštev šele zadnji. Težko je dobiti ne le živila, temveč tudi obleko, čevlje, premog1, tobak in druge predmete, katere se je smatralo pred vojno «a neobhodno potrebne. Vse te težkoee so postale naravnost ne znosne. Avstrijcem majka poguma, da bi ae uprli, a urtavljajo se m- wo rn adati m trojo
True translation filed with the jtost master at New York oil O-t. li»17. as required by the act of Oct. O. 1017.
Berlin, 29. oktobra. (Preko Londona.) — Iz glavnega stana nemške armade poročajo, da se nahajajo avstrijske in nemške čete, ki prodirajo v Severno Italijo pred Vidmom (Udine), kjer je bil prej glavni stan ita-ljanske armade.
Tretja italjanska armada se je hrabro vstavljala Nem eem na fronti med Vipavščico in med Jadranskm morjem.
Ta armada se zdaj umika ob obali Jadranskega morja. —
Cormin (avstrijsko mesto, oddaljeno sedem milj od Gorice), je padel.
Avstrijske in nemške čete se zdaj približujejo fronti ob italjanskem obrežju.
►Število jetnikov neprestano narašča.
Poročilo pristavlja, da je italjanska fronta zrušena. Druga italjanska armada so umika za Tagliamento.
Vse ceste so pokrite z bežečimi. V gručah je videti razen vojakov tudi civilno prebivalstvo.
Avstrijskim in ogrskim četam na Soči poveljuje general Otto von Below.
Bim, 29. oktobra. — Italjanski vojni urad naznanja, :la so Italjani zavstavili avstrijske in nemške čete v ravnini Severne Italije.
Poročilo pristavlja, da izpolnjujejo čete v jjolni meri svojo nalogo in d?, se je natančno izvršilo vse, kar je k?r tudi ostale rojake, da bo post
Zmaga je gotova.
Trne translation file<l with the post muster at New York on Oct. l'.MT. as required by the aet of Oct. *!. 11*17.
London, Anglija, 29. oktobra. Z o/.irom na to. da so ameriške eete stopile v akcijo na zapadni fronti. '"Daly Express*' omenja ameriško energijo in pravi, da bo to slabo za Nemčijo ter pristavlja, <la je zmaga, <lasi zakasnjena, zagotovljena. Svari pa, da to ne o-pravieuje zmanjšanja angleškega prizadevanja.
"Graphic" pa piše: Potomci hrabrih farni' rje v Concord so oddali strel, ki se 1»<» slišal okoli sveta. Prihod Združenih držav pomeni vee kot začasna oslabelost Rusije. Amerikam.'! naj imajo stalni vpliv z ozirom na pritisk na Italijo in naj bi s.» sklicevali na nje, kadar se pokaže pesimizem."
Povišanje poštnih pristojbin.
Opozarjamo vse čitatelje, ka-
določil generalni šteH
Rim, 28. oktobri. (Zakasnelo poročilo.) — Danes zjutraj je izdal italjf nski vojni urad dostavno poročilo, ki se glasi:
— Po hudili napadih in po našem brezuspešnem u-stavljanju se je posrečilo avstrijskim in nemškim četam prodreti levo krilo druge armade na Julijski fronti.
London, 29. oktobra. — Exchange Telegraph Co. je dobila iz Rima poročilo, da je avstrijsko-švicarska meja zopet zaprta in da pošiljajo Nemci na italjansko bojišče velika ojačenja.
Amsterdam, 29. oktobra. — Z Dunaja poročajo, da je čestital avstrijski cesar Karol nemškemu cesarju, ker so zavzele nemške čete Oedad in se mu je zahvalil, ker je dal Avstriji na razpolago par izvrstnih divizij.
Rim, 29. oktobra. — Poročila s soške fronte nazna-,]jaj°» da so se Italijani sijajno upirali mnogoštevilnemu sovražniku.
Planoto Banjšico so izpraznili brez vsake izgube.
Zmagoslavje v Nemčiji.
Trne translation filed with the post master at New York mi Oct. 30, 1917. as required by the act of Oct tt, 1917.
London, Anglija, 29. oktobra. Po eeli Nemčiji je bil razglašen šolski praznik, da se proslave avstrijske zmage nad Italijo.
Izdana je bila todi odredba, kakor brzojavlja amsterdaeaeki da ••
Bernstorffovo odlikovanje.
nina z 2. novembrom povišana sledeče :
Za pisma in druj*e pošiljatvo po prvem razredu, izvzemši lokalna pisma, znaša poštnina 3 eente za vsako unčo, ali pa del unče.
'Lokalna pisma po 2 centa za vsako unčo, ali del unče.
Pod lokalnimi pismi so za popa-dena ona pisma, ki so naslovljena v okrožju enega postnega urada. V to vrsto spadajo pisma v okrožju New Yorka: Manhattan, Bronx, Pelham in Pelham Manor.
Poštnina 3 cente znaša za vsako pismo, ki ee naslovi iz enega kraja v drug kraj v Združenih državah; nadalje v Canado, Cubo, Mehiko, Panamo in Shanghai na Kitajskem.
Za dopisnice in razglednice znaša poštnina 2 centa.
Z 2. novembrom tedaj pričnite prilepljati na vsako pismo znamko za 3 cente, na dopisnice in raz-
True translation filed with the po*t Sanice pa za 2 centa.
Washington, D. C., 25. oktobra.
master at New York on Oct. 30, 1917.
as required by the act of Oct «, 1917. 'Poštni department je oddal uradu Amsterdam, 29. oktobra. — Ce-iZa graviranje prvo naročilo za 868 sar Viljem je imenoval prejšnjega miljonov znamk po 3 cente, ki pri-nemškega poslanika v Združenih dejo po novi poštni odredbi v ve-državah grofa Bernstorffa za — (ljavo 2. novembra. Preskrbelo ee "pravega tajnega svetnika" z na- je tudi, da se izdela zadostni* Ste-i po-slovom ekscelenca. Bernstorff je vilo ovitkov (kuvert) z znamkami * sedaj ifpiiki poslanik v. Carl-'po 3c, ravno tako tudi dopisnice
. _ PO 2e.	________
m
44
NARODA
(Slovenian Daily.) Owned and published by the
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.)
ntANK SAK8EB, PrMdent.	LOCIS BEXEDIK. Trecsnrer.
Place of Business of the corporation and addresses of above officer«: 82 Cortlandt Street. Borongh of Manhattan, New York Ctty, N. X.
Na celo leto velja list za Ameriko	Za celo leto za mesto New York $5.00
in Canado....................|3.60 Za pol leta za mesto New York.. 3.00
Za pol leta.................... 2.00 Za četrt leta za mesto New York 1.50
Z* f*trt .................. 1.00 Za Inozemstvo za celo leto......
*XiLA8 NARODA." izhaia vsak dan izvtemšl n<Melj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") every day except Sundays and Holiday s Subscription yearly $3.50.
Advertisement on agreement.
Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejfinja bivališče
mi, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poSiljatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA**
§V Cortlandt S L.
New York City.
Telefon: 2876 CortlandL
Podaljšanje vojne.
(From The Evening Mail.) -ooo-
Tru<- translation filed with the postmaster at New York on Oct. 30, 1917. ma required by the act of Oct. 6, 1917.
lameli nemške ofenzive v Baltiku je sedaj očividen vsle hitrega in mogočnega udarca, karteraga sta izvedla centralna zaveznika na italjansko črto ob Soči.
Ofieijelno priznanje o razsežnein umikanju kaže, da so v treli dneh Italjani izgubili večino tega, kar so si priborili v mesecih napornega in krvavega vojskovanja. Zadnja italjanska ofenziva je imela v glavnem namen, da okrepi italjanski oprijem nad Gorico.
Ooriea ni bila varna toliko časa, dokler ^c Imeli Av-strijei v rokah Sveto goro in Sv. Gabrijel, kateri gori nad-kriljnjeta Gorieo od severa in severo-iztoka. Z zavzetjem Svete gore in Sv. Gabrijela ter z ustanovijenjem na Banj šici i adorna zelo ojačil svoje stališče glede Gorice.
Ob istem času pa je učinil veliko uslugo zaveznikom, kajti odvrnil je avstrijske sile od iztočne fronte, ki je bila najslabotnejša točka na bojni črti zaveznikov v skupnem.
Naval avstrijskih in nemških armad pa je odvzel Ca-dorni kontrolo nad Gorieo.
Poslal je italjanske armade nazaj za njih lastne meje, zapadno od Tolmina. Izsilil je opustitev Banjšice visoke planote <*1 strani Italijanov, s katere visoke planote je ogrožal Cadorna pot proti Ljubljani, največjem trans-portacijskemu središču za avstrijske operacije v obrambo Trsta.
V luči teli dogodkov se prikazuje kampanja proti Ru-siji kot gibanje, namenjeno, da se z njim paralizira ruske armade. Z zavzetjem otokov pri vhodu v zaliv Rige in v Finski zaliv, je nemško vrhovno poveljstvo obtežilo eno roko, da udari na desnem krilu ruske črte.
To ogrožanje desnega ruskega krila je imelo za po-sledieo, da je zmanjkalo Rusom v Riga distriktu vsake inioijativne sile in sicer raditega, ker je bila navzoča sila, ki bi lahko udarila od strani in v ozadju od severa.
\ sled tega se je tud odtegnilo nemške sile s fronte pri Rigi, kar se je ofieielno objavilo iz Petrograda pred par dnevi. Te čete, ali vsaj velik del njih, se bore sedaj brez vsakega dvoma na italijanski fronti.
Kot nemški naval na rusko-baltiško obal ima tudi nemški naval na Italjane ob Soči za cilj — politične posle-d ice.
Kot si je Nemčija zastonj prizadevala poraziti Ru-s jo pred revolucijo ter jo prisiliti k separatnemu miru, t;«ko skuša sedaj uporabiti isto taktiko tudi glede Itali-Avstro-nemško prodiranje ob Soči ima za namen dis-ditirati italjansko vlado, pospešiti nezadovoljstvo med i,jan>kim narodom ter na ta način ojačiti v Italiji snlo-no zahtevo po separatnem miru.
Ta nemški načrt, tako v zadevi Italije kot *ij<N je velike važnosti za ameriški narod.
Poraze, katere so doživeli Italjani, je pripisovati deli i na ojačenju avstrijskih čet z nemškimi vojaki in zalogami, deloma pa pomanjkanju topov in municije v ita-Ijanski armadi.
To pomanjkanje pa je posledica splošne paralize ita-Ijanskega industrijalnega življenja, katero paralizo je |Mjvzn>čilo pomanjkanje premoga in drugih potrebščin. '
Že večkrat se je z ofieielne italjanske strani v Rimu in Washington!! ojKizarjalo na nevarnosti, katerim bi bila Italija izpostavljena na višku svojih uspehov ob Soči, če bi takoj ne dobila velike zaloge premoga od svojih zaveznikov.
Ameriki in Veliki Britaniji se je na piiprost način
Govoricam o miru pa so zopet enkrat dodali velikanska vojna dela.
Vsak Amerikanec si mora vzeti k srcu ta zagotovila nemške vstrajnosti in žilavosti kot stvar, ki se tika njega, kot posameznika.
Vsak Amerikanec, ki govori o miru, pripomore k podaljšanju vojne.
Vsak Amerikanec, ki zadržuje vladi svoje privatne vire denarja in materijalne pomoči, podaljšuje vojno.
Vsak Amerikanec, ki se noče pridružiti ekonomski kampanji, da pomaga našim vojakom ter onim naših zaveznikov, pripomoge k podaljšanju vojne.
Vsaka unija, ki ovira industrijsko delavnost, pomaga k podaljšanju vojne.	r
Vsak kapitalist, ki noče dati deželi del svojih vojnih dobičkov, pomaga k podaljšanju vojne.
Odgovor na zadnje uspehe Nemcev mora priti iz Amerike in sicer iz ust vsakega posameznika.
-ooo---
v. Kielski prekop in njega zavzetje.
True translation filed with the post h^gv kalibra. Te trdnjave stoi«* na master at New York on Oct 30, 1917, --------e ""uiijave stoj<. na
as required by the act of Oct- 6, 1917.
.1«' ki
iti
Iv l
Italiji splo-v zadevi
pojasnilo, mcijo potrebni dvoj sij
>ra imeti Italija topove, da mora imeti mu i kuriva in da mora imeti ves drugi velikih množinah, da lahko vzdrži proti Avstrijcem. Ijanskih armad na važnem odseku s veto v-j*jo kot temno potrdilo cenitev Ita-e zmožnosti in glede njenih potreb, znemu A meri kancu se morajo zdeti nemški pruti Rusiji in sedaj proti Italiji kot svarilo. Keccu i sto zopet enkrat pokazali, da so v posesti
VI-
ui
da nima-
S kakimi težkočami bi bil zve zan napad na Kielski prefcqp, je razvidno iz poročil nekega nev tralnega mornariškega častnika ki se je ravnokar vrnil iz Nemčije. Ta častnik je bil skozi celo vr sto let prideljen nekemu poslaništvu v Berlinu ter imel neobičaj no priliko opazovati in študirati morske obrambe Nemčije.
V naseldnjem hočemo pojasniti celi problem. Obal Severnega morja v Nemčiji je nizka i pešce na po celi svoji dolžini in vsled tega je tudi opaziti mlakuže in stoječo, smrdljivo vodo. Ker je morje v bližini obali zelo plitvo je seveda težko, če ne nemogoče velikim ladjam, da bi prišle v zadostno razdaljo, da bi uspešno obstreljevale obrežje. Pristanišča ob tej obali pa so dostopna le po oz kih kanalih, po katerih se ne mo re pluti brez vodstva izkušenega pilota.
Nepotrebno je pri tem omenja ti, da so ti kanali na premeten na čin posejani z minami od prieetka pa do konca.
Datični častnik pravi, da je vsa ko prisftani&ee, vsak fort, vsaka o pazovalna postojanka in vsak veliki top ob nemški obali zvezan vsemi drugimi točkami obrambe potom strategičnih železnic, vsled česar se more v-najkrajšem času upravi ti na potrebno mesto čete, municijo in druge potrebščine. Cel sistem kanalov pa olajša železnicam delo. Kiel pa se nahaja v središču cele obalne obrambe
Splošno prevladuje naziranje, da so se nemške bojne ladje drža le svojih pristanišč, razven za tre nutne in hitre pohode. Tozadevni častnik pa izjavlja, da so nemške patrulne ladje stalno v službi v vodah Severnega morja in da se pogosto oddaljijo od obali za celih sto milj. Kot dejstvo, znano njemu, ugotavlja nadalje, da je na vadno patrulno okrožje nekako 6C milj od Helgolanda, velike mornariške postojanke, ki straži izliv re ke Labe. Reka Laba je, ki vodi v Kielski prekop in Kielski kanal sam dovoljuje vstop v Baltiško morje, vsled česar so nemške bojne ladje v stč.nu, da se na lahek način pojavijo sedaj v tem, sedaj v onem morju.
Na tej črti, ki je dolga 60 milj, — pravi poročevalec, — so <tor-pedni čolni v službi noč in dan. Za njimi je vrsta hitrih križark, ki je vedno pripravljena. Za tem* križarkami pa je vrsta težko oboroženih križark, za temi križarkami Helgoland in konečno Kielski kanal, kjer je veliko brodovje varno zasidrano. Tej strašni sili bi moral stopiti nasproti vsak sovražnik, ki bi si skulal priboriti pot do Kielskega kanala.
Malo južno od Labe se izteka reka Vezera v Severno morje. Ta
ploačnatem, močvirnatem ozemlju ter so povsod obdane od mlakuž in globokih jarkov. Vsaka sila, ki bi skušala naskočiti te forte, bi morala preko celega morja blata, predno bi mogla izvesti napad.
Nemčija pa ni bila edinole zadovoljna s praktičnim izpopolne-njem svojega trdnjavskega sistema. Na razpolago ima tudi veliko število težkih topov, ki so montirani na posebno zgrajenih železni ških vozovih. Te topove se lahko premika z ene točke na drugo in sicer s pomočjo že omenjenih železnic. Poroča se, da ima Nemčija veliko takih topov v različnih velikostih, od majhnega pa do največjega topa.
V defenzivnem m ofenzivnem smislu sta .nemška obramba obali ter nemška mornarica v takem stanju, da morajo zavezniki dcbro premisliti celo stvar, predno se lotijo tozadevne naloge.
Obletnica.
V teh dneh se je vršila obletnica splovljenja prve parne bojne ladje, ki je mati vseh strašnih plavajočih trdnjav, ki vozijo sedaj po sedmih morjih. Vsaki današnji super-dreadnought je potomec majhne ladje, katero se je splovi-!o dne 29. oktobra 1S14, torej pred 103 leti in sicer v ladjedelnicah Adam in Noah Brown v New Yor-ku. To bojno ladjo se je imenovalo "Demologos". Ta pionirska ladja svetovne mornarice na paro je bila izum Roberta Fultona ter jc razvila na svojem krovu 'zastavo mlade republike. Bilo je leta 1813, ko so se nahajale Združene države vojni z Anglijo in Fulton je predlagal, naj se zgradi bojne la-|jkatere naj bi gnala para.
Oblasti v Washingtonu so sprejele njegove načrte in v juniju leta 1814 se je pričelo z delom.
Na tisoče ljudi se je zbralo, da so priča splovljenju te ladje, ki je predstavljala popolnoma novo vrsto. Opisavalo se jo je kot plavajočo baterijo, ki se bo mogla prav tako malo gibati kot se morejo baterije na kopem. Na svo jih poskusnih potovanjih pa se je kljub temu pomikala naprej s precejšno naglico". Ta precejšna naglica pa so bile štiri milje in pol na uro in kapitan David Por ter je bil tako zadovoljen, da j< izjavil, da bi je ne hotel izpreme-niti čeprav bi hotel.
Vojafti pozdravi.
Najlepše pozdrave vsem svojim dragim v Ameriki in vsem Slovencem pošiljajo:
Enoletni prostovoljec četo vodja Simon Milač, Leše.
Podlovee Ignacij Miklle, Čatež.
Lovec Anton Dankel, Ponikve.
Strelec Ignacij Lamrpret, Sto iperee.
Tapničar Jožef Kapun, Vrh-palje v Istri.
Pešec Jožef Former iz Ricke.
Pešec Jožef Zajko iz Bukaniide (ogrski Slovenec).
Koroški Slovenci: desetnik Iv. Stocklinger, Ivan Hrovat, Frie Oodina, Martin Povalec in Simon Jus.
C'otovodja Gornik, Ribnica.
Nadlovec Potočar, Trška gora.
Podlovee A. Stibel, Selca.
Patrolovodja Rusjan, Brda.
Podlovee Berlič, Tuhinj.
Patrolovodja Andlovic, Ljubljana.
Patrolovodja R. Štembov, To-mačevo.
Četovodja R. Kumer, Železna Kaplja.
Četovodja M. Koreaičan, Hor-juL
Četovodja R. Vodušek, Ljubljana.
Poddesetnik Josip Udove, Šent Janž.
Vincenc Orešek, Tržišče.
Četovodja Jožef Musar, Ga-brice.
Ivan Lopatic, KrSka vas.
Andrej Jatnšek, lOadje.
Fran Debenc. Št. Janž.
Anton Štimec, Besljiva loka.
Ivan Rahne Kamnik.
Stanislav Grčar, Litija.
Fran Modie, Loški potok.
Anton Klaanie, Ozeljan.
Anton Hribar, Kamnik.
Jožef Erjavec, Višnja gora.
Jakob Sest, Studor.
Anton Zadnik, Krška vas.
Janez Flajs, Fr. Debevc in Anton Starina, Št. Janž.
Četovodja Alojzij Urdih, Kostanjevica.
Četovodja Jožef Komac, Soča pri Bovcu.
Četovodja Juk, Ilropot.
1 oddesetnik Ivo Stergar,, poddesetnik Poldi Ldkar, deetnik Ivo Funa, Stjak.
Henrik Colja, Marki«.
Iskren pozdrav goriškim rojakom pošiljajo: četovodja Andrej Horvat, Log-Čezsoča; saper Karel Zigon, Ajdovščina; Ivan Krackia,
KtflnAvi&Iu riM
Fran Jordan, Malence. A. Klemene i č, Kostanjevica. Ignacij Črtalič, Št. Jernej. Ivan Mislej, Podbreg, Št. Vid. Matevž Košir, Črni vrh. Ivan Bratkovič, Mihovo. Stefan Škulj. Gornje Kališče. Jurij BoKiiar, Zakobiljek. Iva« Strniša, Tržič. Jožef Urovat, Dvor. Fran Prhne, orožni mojster. Josip Arko, Dane. Fr. Urbane, Stara Fužina. Jakob Val an t. Žetale. Peter Skipar, Ljubljana. Karel Iluber, Skal ice. Tomaž Šmid. Železniki. Andrej Ži-oron, Renče. Fran I.ubaj, Colje; Ivan Godnič, Kostanjevica. Niko Korošec, Bizovik.
Listnica uredništva.
a
Fr. S., Middlebranch, O. _To
so samo večerne šole po vseh voč-jih mestih Združenih drža/v. Tudi po nekaterih manjših naselbinah izliv varujeta dve močni postojan- imajo učitelji, seveda proti plačo, ki, Bremehaven in Cuxhaven, ki J večeme fole sta dobesedno nezavzetni. Vse te točke in številne druge manjše važnosti pa tvorijo skupaj sistem obrambe, ki je najbolj popolen izmed vseh sistemov, kar se jih pozna v sedanjem času.
Pod izlivom Vezere je četrta velika mornariška postojanka, namreč Wiihelmshaven, ki je obenem iztočiiče podmorskih čolnov za njih roparske napade. Ta pošto janka je prav posebno prikladna radi njene majhne razdalje od An-fflije.
Pri razpravljanju o pripravljenosti Nemčije za napad z morske strani navaj* častnik naravnost presenetljivo serijo Številk, ki kažejo vrsto in število topov, katere se lahko privede v neposredno bližino utrdb na kopnem. Glavne obramb« Wilhelmshavetut tvori tri-najst ali lin«tS»t

S-Ar


Stanovišče pri Breginju
Srčme pozdrave pošilja vsem Biljencem in Biijenkam Elvir.
Srčne pozdrave vsem Sloven cem in Slovenkam pošiljajo: de setfiiik Maks Osredkar, Fran Nagi ič Kare! Havliček, poddesetnik Pavel Slosar, Ajidrej Murnik in četovodja Fran Rodnmr.
Desetnik Alojzij Juvan. Ljubljana.
Maks Žagar, Celje. Pi>ddesetnik Lovrenc Kert in poddesetnik Rudolf Ribič, Piuj.
Ivan Martinuč, Miren pri Golici.
Anton Kaeafura, Dol je pri Tolminu.
Ivan Rožane, Lokev pri Sežani Kajinund Battigelli, Tolmin. Alojzij Prašelj, Kontovelj pri Trstu.
Fran Frankovič, Gorica. Alojzij Rabzelj, Ruga pri Krškem.
Vincenc Plut, Semič. Rudolf Ferkulj, Dobropolje. Alojzij Debelak, Lož. Ivan Gajeta, Mokronog. Fran Kocjan. Škoejan. Ivan Rupret, Velesovo. Ivan Vončina, Idiija. Ivan Rode, Kamnik. Ivan Gositiša, Vrhnika. Ivan Malneršič, Vipava. Alojzij Kopavnik, Rateče. A. Marčan.
Poddesetnika Anton Mihevc in Lovrenc Berk; Jaako Sluga, četovodja Alojzij Bučan, desetnik Fr. Stefelin in moštvo I. voda, 5. stot-nije.
Ivan Tavčar od Kamna. Peter Kobe od Vinice. Ivan Vlah od Reke. Jože Žgavc iz Vipavskega trga Fran Pogečar in Miha Velepač iz Ljnjbijane.
Vid Rupret s Spodnjega Štajerskega.
Andrej Rubeža, Ivan Mladenič, Anton Luksek, Andrej Babie, vai iz Istre. Antoti Luban s Primorskega. A. Mikše, Celje. I. Kaluža in F. Zupančič, Trebnje.
F. Štrumgl, Žužemberk. I. Kores, Celje. V. Cone, Slatina. P. Tekslar in Pr. Avhw, Ljub-
■HH
H
Pismo slov. vojaka.
Nogales, Ariz.
Vojaki 35. infanterijskega rogi-menta so storili svojo dolžnost in prispevali za posojilo za svobodo,| in sicer sledeče svotc:
Coinp. C ............ $19.20
1
18.63
G ........... 17.00
......... 16.80
Comp. Comp. Conip. K
Comp. D ......................16.05
Comp. H ......................14.80
Comp. M ......................13.00
Comp. E ......................11.00
Comp. B ......................11.00
Comp. F ......................10.50
Comp. L ........
H. Q............
Supplies .........
Meti. Dept. 351 h . Med. Dept., Yuma Med. Dept., Lowell
8.25 0.25 6.7(1 2.60 1.30 0.65
Napadi Bolezni v križu Bolezni v bokih
Revmatizem Otrpnenje udov Bolečine v hrbtenici Kostibol
Za vse te bolezni je samo
eno uspešno zdravilo
REMO
PROTIPROTINSKO ŽLIČNO ZDRAVILO
Ena steklenica stane on dolar, tri steklenice $2.80, šest steklenic, s katerimi ce doseže popolni ozdravljenje celo v najbolj zanemarjenih slučajih, stane $5.00 s poštnino vred.
CROWN PHARMACY
2812 E. 79th St,. E., CLEVELAND, OHIO.
NAROOILNI LIST.
Prosim vas. pošljite mi____
steklenic REMO protiprotia-skega žlic nega zdravila, za katero vaui s tem prilagam
i.
Ime ..
Naslov
centov.
t
Iz Avstro-Ogrske.
Skupaj ........ $196.85
N ašo posojilo še iti prišlo do svojega viška ter še vsak lahko dobi bond: mislim, da bo do koai-. ca meseca svota še precej narasti a.
Večina vojakov je vzelo Liberty bund; seveda je precej vojakov, kateri podpirajo svojce s svojo plačo.
Na Libertv bond za $100 »pla-	■	,
- -	v	_< borzi wdeti «>rav izvanivdno na-
cujemo po $10 na mesec, m bond raščmip i.„.l--i,«..^;;.. vu, i • »tonn d-on ..	. ra<jcanje špekulacij". Zlasti silovt-
$200 pa $20 na mesec	|to je })ihl ¥ekuladje dnc
Lepo bi bilo ako bi &lovene. teml>ra Fh)llin(.:ii lnijusl,r je	po.
posnemali vojake v tem slučaju. kli,al k ?)au-ne	iu
Pozdrav vsem zavednim roja- jih prosil da naj zastavijo	vcs
kom m rojakinjam.
Špekulantje na dunajski borzi.
Ze več časa je bilo na dunajski
Pvt. G. Hegler, Co. F, 35th Inf., Noj-ales. Ariz.
VABILO na VELIKO PLESNO VESELICO,
katero priredi . Slov. Svob. Podp. Dr. štev. 12!) v Pleasant Valley, Pa., v soboto dne 3. novembra.
Tem potom vabimo vsa sosednja društva te»r ostale rojake in. rojakinje, da se polnoštevilno vdeleže te -naše veselice.
Igrala bo slovenska godba. Za izvrstno pijačo in dober prigrizek bo skrbel	Odbor.
(30-31—10)
Kje je FRANK GREGORlO ? Doma je iz Šegove vasi pri Travniku oziroma Loškem potoku. Prosim ga, če to čita, da se zgladi radi društvenih zadev. — Joseph Prijatu. 5232 Washington St., Denver, Colo. (30-31—10)
POZOR!
Stirivrstna harmonika, trikrat uglašena, Lubasovega izdelka, se proda po ugodni ceni.
Louis Spehek, 6219 St. Clair Ave., N., (27-30—10) Cleveland, Ohio.
svoj vpliv proti takim izgredom špekulacije; že tako ima država največjo težavo z xaluto. zdaj pa Še tako spe k ido v an je na (>or/.i. ki zna imeti jako hudo posledicc za vse prebivalstvo A v str: je.
Poštenjaki na Ogrskem.
Občina Hiuiimi5>esta je ( ilpusti-la oziroma izročila sodi><*u celo vjtito nast«vljcncev pri apr<»viz<i-ciji (mestni pr.skrbi». ke»i- s(. /a-državaii blago oziroma so skrivaj po visokih cenah prodajali.
Speča policija.
V policijsko poslopje v Budimpešti je prišel te dni ob 3. liri zjutraj državni tajnik Palugvay, da bi poizvedel po uspehih neke preiskave gotovih hotelov. Došlo je
do zelo mučuega prizora, državni tajni', našel vse joče uradnike speče.
ko je •lnžbu-
Dumba in ameriška mornarica.
True translation filed with the ix>st master at New York on <><-t. 30. 1!»17. as requirefl by the art of Oct. 0. 1!»17.
Amsterdam, Nizozemsko, 2h. oktobra. — Poročilo z Dunaja pravi, da j«1 prejšnji avstro-ogrski poslanik v Združenih državah, dr. Durnba v državnem svetu rekel, da je veliki ameriški mornariški načrt samo "bluf ".
Posebno naznanilo.
Doktor Covdilek. naJrwSJI ipeeUltot j« prisMwl ■ m boj r Cteralan« m «r*J« «Lm stroj« adrmvljonje bolnih mot in ft«n. Tukaj bo	Utl ui|«tal
tmOn adrmTljenJa. kakor ca Jm uporabljal ▼ najboljilh klinikah t Evropi. F>oU« taca n« raCuna nlB aa naaret« In pretftfie vaako bolno oMbo a X-ftartd br«spla«n»# ako M pusti potom pri nJem sdravltl. Vimoo Je. kdo ln kako Tu Je adrarll. aH kako dolco ete te bolni; pridiU k temm Telikuma tpeetaliata ln pokatlt a«, kal moro aa Vas stori tL
Ali imate
v
ali Imata Bolečina na ledvicah, ali « mehurju, na Jetra h f Revma-tlaam, Blavobol. an. PrtJeT Nedlato krt, bo letine In tatave.
norvoxnoat, kilo,
knSelJ, elebe pljuta. Mvatne bolezni M,

Vaša priložnost.
Sedaj Imate »rta llko, da vpraiata za a vat vellkafla »peel-alleta, ki Vaa pr»J IKe natanko m r.-> tarkl. fte nlkde al nudil take lepe prt J like bolnim moiklm In ftenakam v tem meatu. Nujno Vaa poživljamo, da naa takoj vpraiata aa ■vet. Ne tekajtei odlašanje Je nevarno.
ZA »MtM X-2ARK0V SE RAN ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE
AKO STE BOLNI.
t*koJ to VnMtm m natanko prelakatl po tem »pertaHatn; potem bodeM ^l?**0 fi® *?F0 ™>ret* owlravetL NJecov uapeh ta dober d*a

J» poeledlca veetna preiskave ln uCenlh metod, katerih ee poeluJhiJe v vaakem »a-** "J*®*1 "f116- Btro^» katere Je nabral a vaeb delov sveta, tvorijo najoopol-Bfm In naJboUtl urad v tam mestu. Tukaj morete naj« mnoco Čudodelnih .^ojev, noooadeJo svoj namen, ko vse druco nI ved pomacalo. Ja vseeno.	j« VaJC
nniamu; ako adravnik najde, da Je oadravljtva. ee bodete pre riCali, kakor hitre ■dr»Tl.t1' da ste na potu boljianja in stalcaca sdravja. Zdravnik ne mara 7,1,11	prtaluCanaca denarja, ako niste dosecll popolneca uspeha. OclaMte
ln povajtemu svojo hn'win privatno ln saupno.
DOCTOR COWDRICK, Specialist
ilk SteM« 4th Floor Betw. EvctUX U Promet, mml&ad, a
«• khrtml «s a «*e«ar. Ob andeijah od da




Alkohol in njegov vpliv na človeško
telo.
-ooo-
Spksal Arnsek.
-ooo-
Beseda pomeni v (kovina), alkkmsfti,
alkohol je arabska in prah zdrobljen autimon ki no ga nekdaj rabili to je om ljudje, ki so
hoteli v ceveh, teklemicah in re-tortah kar sami ustvarjati zlato, srebro, diamante in druge drago-eemoerti. Kako pa pride ta arabska leseda c današnjim vinskim ali etilnim alkoholom v zvezo, to mi je uganka.
Dane« pozna besedo alkohol že vsak delavee, vwak gorski kmet in vsakdo ve, da z besedo alkohol v življenju označujemo vino, žganje ali špirit, rum, kotijak itd., dtosi j-e v teh tekočinah le nekaj alkohola, vet'j Klel pa je voda Pri na* torej vse pije alkohol, ker alkohol človeku daje moč, ga razveseljuje in. um redi kri. .Mamice dajejo t«» blagodejno pijačo že otroku v zibelki, in če je otrok požre par kapljic, pa je marniea vsa veneta, češ, njen mali FVaneek že pije vino in se prav malo kWo se zadrži, če ga enkrat ali dvakrat požre-Dokler bo pil ki mu bo vino di šalo, bo tudi zdrav, toa<r liog daj -Tako mamice, ki vendar žele svo jim otrokom vse najboljše, zdravje in vso srečo. — Naše ljudstvo je kot otrok, ki je set v gozd in zagledal lepe rdeče drobne čreš-nje. Otrok tri \edel, da so črešaje strupene, in ker so bile lepe in za glad dobre, se jih je natzobaL a čirešnjaini, ki jih je s tako slastjo zumžrl, je zaužil tudi smrt. Če bi bil otrok vedel, da so one črešnje st ru petnem bi ne bil tako neumen, da bi se jih nazobal.
H ocean nekoliko govoriti naj poprej o alkoholu sarnetn in njegovih lastnostih, kemičnih iu fizika-ličnih, nato pa o njegovem vplivu ■ta živa bitja. |>osetTno na človeka t isti alkohol, ki ga dobimo z večkratnim distiliranjem ali žganjem nečistega, izgleda kot čista voda. Duh ima sladek, opojen in močan zaraditega, ker hitro iz-hlapeva; če si oblijemo z alkoholom roko, bo postala nekako hladna in kmalu suha. Alkohol vre že pri 78 stopnjah Celzija, medtem ko voda šele pri 100 stop. Voda zmrzne pri 0 «t. C, alkohola pa so dosedaj ni posrečilo z naj vel-jim umetnim mrazom ptipravirti do tega, da bi zmrznil. Zanaditega je alkohol jako pripraven za termometre ali toplomere v mrzlih krajih, ker ostane v največjem mrazu nespremenjen, ( isti alkohol je lažji kakor voda; liter vode tehta 1 kilogram, liter alkohola pa 0.67 kg. Potemtakem bi moral alkohoi na vodi plavati kakor olje, toda to se ne godi zaraditega, ker alkohol vodo Mtra<*tno rc$£orbira. to se pravi, potegne vase, kakor bi j<> |* »pil. Zaradi tc njegove lafirt-atwti dobimo težko čisti alkohol, k««r kak or hitro pride v dot i ko z zrakom, /,e ni več čist, ker potegne iz zraka vase vodno paro. Naj-čistejii alkohol, ki pride v prodajo za razne zdravniške In drugo pot-rel>e, je takozvani 'JOod-Ktotni alkohol ali spiritus vini mctificisMinus. Po bolnišnicah ga. rabijo za doinficiranje. Gori kot jwtrolej a vročim in plavkastkm plamenom. Alkohol sestoji iz treh prvotnih snovi, in saeer iz kisika, ogljika in vodika. Ako tatoji dalje časa na zraku, potegne poleg vodne pare %ase tudi nekaj zračuega kisrga in alkohol se spremeui v ootovo kolino. Ta lastnost alko-holova je vzrok. da mora biti vino v sodili vedno dobro zabito, da »e pride rrak do njega, ker sicer postane iz vina kiseliea, ki ne daje človeku več sile in moči, ampak kisel obraz.
Alkohoi se nahaja v naravi v alkoholnih pijačah, kojih prva jc vino. V najslabšem naravumu vinu se nahaja v tisoč delih 'JU.3 delov tak oz vanega e t Urnega ali vinskega alkohola, kajti le o tem bomo govorili, ker v vsakdanjem življenju pride le elitni alkohol v jHištev. V najmočnejšem naravnem viuu ga je 195.5 delorv v 1000 delih. V pivu g* je uajmauje 37.7, največ 82.4 delov v 1000 delih; v žganju iu likerjih najmaug 622, največ 770 delov v 1000 delih. — Tudi v sadjevcu je alkohol, tod« mamj ga je ali toliko kakor v najslabših vinih. Sploh se nahaja al k ohol v vseh onih pijačah, katere i .»veka opijanijo ; le po poln om i nduiotae količine alkohola se na hajejo tudi v rasnih j, Kako pride sdkoiwi v
in
ined vretjem v alkohol in oglji kovo kislino. Cim sladkejši je poprej mošt. tetn močnejše je potem vino. Ker vino pred vretjem, ko še nima alkohola, ampak sam grozdni sladkor, ne opijani, po vretju *pa. zato <veuio, da je alkohol ona skrivna moč, ki dela jpi jance. Vretje se vrši pod vplivom takozvanih drožnih glivic, ki se nahajajo vsepovsodi v zraku. <Je smo grozdje tako stisnili, da ni prišel zrak popolnoma nič do me šta in smo potem mošt trdo zaprli pred zrakom, potem tak mošt ne more vreti in bo po letih ravno tako sladek, kakor je bil prvi dan svojega rojstva in tudi ne bo opijanil, ker niina alkohola. One glivice torej povzročajo, da se spreminja sladkor v alkohol. Vino vre tako dolgo, dokler ni 18.5 odstotkov alkohola v njem, potem ne dalje, tudi če je še več sladkorja notri; ta ostali sladkor se ne sipre-meni več v alkohol. Zakaj? Zaradi tega, ker prevelika koncentracija ali množica alkohola v vinu ohromi ali pa. zamori in uniči drožne glivice, ki povrzročajo vretje. Če pa priligemo potem vinu še nektajj vode, pa bo začelo znova vreti in še ostali sladkor se bode spremenil v alkohol.
Siadkor daja torej svojo moč alkoholu, toda ena desetina njegove moči ali energije se pri tem izgubi, ker pri vretju nastane ogljikova kislina. Moč naravnega vina torej ne more preseči meje 18.5—19 odstotkov.
Pivo, žgasnje. likerji, rum m druge takšne stvari (pa se delajo umetno. Pivo tudi vre, ker se spreminja maleni sladkor v alkohol, zaraditega tudi pivo ne more prekoračiti one naravne meje alkoholne moči. Žganje pa se destilira ali žge, zato ima veliko več alkohola ko<t vino. Vretje alkohola sc tem bolje vrši, čim večja je toplota; v mrazu vino slabo in počasi vre. Kolikost alkohola v alkoholnih pijačah se meri z alkoholo-metri a*li areometri, kjer eitamo, koliko delov alkohola se nahaja v tisoč delih pijače.
Ker se danes toiika množina alkohola porabi in popije, zato jc važno za vsakega, da ve, je-li alkohol koristen ali ne, in kako vpliva na človeško telo. Ker je alkohol ona moč, ki rodi pijan-stve in pijance, zato hočemo danes preštudirati, kako in zakaj se to godi.__
"Fuselole". Trdili so, da U oJja povzročajo bolezni in slabe posledice pitja, in francoski finančni -minister Witt je predlagal, naj se vina očistijo teh olj in potem bodo zdrava. Toda tudi teh olj očiščena vina so imela iste slabe posledice, ki jih je maral torej po vzroč-iti alkohol. Dh so ona olja strup, to je res, toda njih je v vinu tako neanatno malo, da sploh pri pitju ne pridejo v poštev. Danes vlada povsodi prepričanje, da je alkohoi strup, tudi pri finančnih ministrih.
Ridge je vzel pet euakih steklenic, ki jih je čisto umiti. V prvo steklenico je dal čiste studenčnice in ravno tako v ostale štiri. Potem pa je dal v vsako steklenico nekaj vrtne zemlje in prilil povsodi nekaj alkohola, razen v prvo steklenico. V drugo steklenico je dal 0.05fc laikohola, v tretjo 0.1% aikohola, v četrto 0.5% alkohola in v peto 1% alkohola. Potem je |»oložil v vse steklenice kolikor mogoče enako razvita rastlinska semena. V jH-vi steklenici brez alkohola je pognalo seme bujno in lepo rastlo, v drugi že manj močno, v tretji slabotno, v četrti neznatno, v peti pa je seme v kali zamrlo. Iz tega sledi, da je alkohol za rastline strup, da jih ovira v rasti. Ta poskus lahko napravi vsak sam <loma, ki noče vr-
OliAfl NARODA, OKT. 1917
veti svoje življenje, če so jej dani ugodni pogoji. In v resniei imamo v naravi, v zraku, vodi, v zemlji, v in na rastlinah, živalih in človeku neizmerno množico takih enoličnih živih bitij, ki so pa prostemu očesu nevidna. Pravimo jim maii svet ali mikrokozmos. Ta mali svet je ravnotako raznovrsten kakor pa živalski in rastlinski svet, ki ga gledamo s prostim očesom. Med temi drobnimi bitji so potem ravno tako, kakor med vidnimi, ena našemu zdravju škodljiva, druga indiferentna. tretja pa so tnu zopet koristna, da, celo za življenje neobhodno potrebna. Med temi drobnimi nevidnimi bitrji so oni morilci elove škega življenja, ki povzročajo na lezljive bolezni.
V eni sami kapljici vode je na stotisoče, da, na miljane takšnih naših malih prijateljev in sovražnikov. V morju in jezerih, posebno v lužah je silno veliko takih enoceličnih živalic. Bolje razvite imajo skoro vsa orna svojstva, kakor velike vidne živali; morejo se premikati z mesta na mesto, morejo se hraniti, morejo se množiti, so občutljive proti svetlobi, toploti in zunanjim pritiskom.
In če spravimo te živalice v do-tiko z alkoholom, bodisi da jih da-nio na mesto, ki je nasičeno z alkoholno paro, ali pa; jih damo v
jeti, da jc alkohol strup. Samo* »lkoholovo tekočino samo, kmalo vzeti imora dovolj velike steklene poginejo. Poprej polne in bujne, posode, da bodo imele rastline do-|se potem skrčijo in zlezejo sku-volj zraka in svetlobe ter mora PaJ- Alkohol jim je iaarebal iz te-
posode potem pokriti, da se alkohol prehitro ne spremeni v oetovo kislino.
Ako vzamemo dvoje piščancev, enemu dajemo vsak dan čiste vode, drugemu pa priliv a<mo vsak dan k pijači redno nekaj alkohola ali špirita, drugače pa hranimo oba piščanca enako dobro, b«mo videli, kako bo pijanec zaostal v rasti in kako bo slaiboten. Če mu damo malo več alkohola, pa nami pogine.
Tak poiskus lahko napravi vsakdo tudi z drugimi živalmi, če se mu jih ne zdi škoda, — samo s svojimi otroci takih poskusov naj nikdo ne dela, ker to je uboj dece. In vendar vemo, da naše ljudstvo povsod dela s svojo deco take živalske poskuse in ubija
lesa takozvane proteplazrae, vo do, ki jim je za življenje neobhodno potrebna. To je za alkohol lahko, posebno ker ima še to svoj-stvo, da silno lahko zleze v te ce* lice, kjer potem uganja svoje smrtonosno početje.
V za četku sem omenil, da alkohol zamori ali pa ohromi celo one drožne glivice, ki povzroču-jejo vretje vina, kakorhitro una •namreč vino nad 18% alkohola — naša vina ga aeveda (nikjer nimajo. Sedaj nam je jasno, 'zakaj alkohol te glivice ohromi: vino je ■namreč pri 18% nasičeno- z alkoholom in ostali alkohol, ki je nastal čez, ohromi glivice.
Tudi sem prej omenil, da. zdravniki rabijo alkohol za desinfieira-nje, to je za pogin in odstranje-
lastno deeo. Tukaj naj bi posegi*,van£ zdravi". škodljivih bakterij, ki se nahajajo povsodi v zraku. na rokah in raznih zdravmi-
Alkohol je alkohol, pa naj bo čist tali v vinu ali v pivu. Učesijak fJaule je rekel: Cisto vseeno je, ali ga nam je rodilo poetično in od pesnikov opevano grozdje ali pa prozaičen in vsakdanji krompir — iz krompirja se najnreČ tudi prideluje pivo. Alkohoi je za vsako živo stvar, za rastlino 111 za žival in za človeka strup, to je dokazala veda. In še predno je voda to dokazala, so že ljudje sami to uganili, ker jih je uživanje alkohola samo o tein poučilo.
Že v starem veku so bili ljudje, ki so delovali proti pitju in uživanju alkohola, ker so videli njegove slabe učinke in posledice, m današnja abstinenca iu družbe treuosti niso nič novega.
Vprašal me je zadnjič nek go-«pod, ki ga jako rad "čuka"' in je že ves bolan vsled pitja, naj iuu vetidar povem, če je alkohol strup in kaj pravi medidina na to. Mislil je, du bom rekel, da ni strup, da bo potem z mirno vestjo lahko pil dalje, toda neusmiljene sem mu potrdil to, kar je že večkrat slikal, namreč, da je alkohol le vseeno strup. Natočil si je žalosten novo kupico in se tolažil, češ. naj bo, saj jaz pijem le vino in ne alkohola. Ko sem odhajai, ■mi je rekel: "Prepričan sem, da pijesn z vinom »dravje, a ne bolezni in strupa, kakor trdite vi." Drugi dau dopoldne sem srečal moža na ulici. "Kam greste, gospodi Na sprehod, kaj net" ga vprašam. "V gostilno grem na če-trtinko, hudo me žčja; nimam nobenega teka več, kar treeem se — le vino me še poživi in ozdravi."
Dolgo so se branili razni ljudje, posebno vinski trgovci in pijanci ter tudi razne države proti temu, da je alkohol strup in istotako alkoholne pijače. Ugibali so na najrazličnejše oačme, kako bi ae izviti. Posebno ruska in francoska i država sta v tem prvačili. Pri vretju alkoholnih pijač nastajajo v njih tudi rasna strupe-
vmes država in sodišče, ker tukaj se gode in obenem rode uboji in hudodelstva. Kdor misli, da žganje koristi, pa ga naj d& prašiču; videl bo, kako mastne koline bo imel! Alkohol torej ni samo za rastline, ampa ktudi za živali in ljudi strup.
Poprej, ko smo govorih o lastnostih alkohola, smo rekli, dia alkohol silno strastno srka m potega vodo vase, in videli bomo, da je ravno to ona usodepolna točka, ki povzročuje. da je alkohol za živa bitja ali organizme strup. Vsako živo bitje od najmanjše gobe in rastline pa do krone stvarstva. do človeka, sestoji iz najmanjših organienih bitij — celie. Vsaka taka celica more zase ži-
ških pripravah. Ako spustimo alkohol v podobi plina nta razne male živalice, ki se premikajo, se bodo takoj nehale premikati ter bodo odmrle, ali na žuželke in živalice, Hi imajo to laistnost, da se svetijo kakor kresnice, se bodo takoj nehale svetiti in tako ugasne pod vplivom alkohola tudi ,pri vsaki drugi živali to, kar ima posebnega v življenju in obenem tudi njeno življenje. To je dokazal Gaule.
(Dalje prihodnjič.)
naboCajtk sa na
"GLAS NARODA". NAJVEČJI SLO VKNBKI DNEVNIK V ZDS. DRŽA TAE
CENIK KNJIG

katere ima
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St„	New York, N. Y
fOOC«
sa Balkana IB
flvlj^js ns tvSr. dvora sil SMszJsTiBs RudolfS (Tragedij* v Msysrllnga)
»0ZEM! \ 'N
m


ZASTONJ
\ IS J_____V 1_%
Zdravniška'knjižica Kažipot k zdravju.
j Ta knjižica pove enostavnim besedama o našem znanstvenim zdravljenju na domu za može in žene, kateri trpe od akutnih in kroničnih btolesti, kakor so, nalezljive in podedovane bolezni; nečista in slaba kri; stare rane; bolezni kože; mozolji na obrazu in telu; padanje lasi; kronična bolezen grla; otekli, zapaljeni in nežni delovi; slaba, nervozna, onemogla kondicija; bolezni ledvic in mehurja, ter mnoge druge podobne bolesti m teškoče. Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-zem, katar, naduha in slične teškoče.
ALI TRPITE
ka katerem izmed aledpčih simptomov: bolečino v križu, bolečine v zgibih, glavobol, izguba apetita, kisloba v želodcu, povračanje hrane, bljuvanje, žolčno liganje, nečist jezik, smrdeča sapa, izguba spanja, slabe sanje, slabost in nagla razburjenost, nervoznost in razdraženost, onemoglost ob jutrih, Crm kolobarji - I očmi, sramežljivost in izogibanje dru?.be, nemarnost, bojazen in srčna raf_Ti simptomi so znamenje, da va3 telesni sistem ni V redu in da potrebujete zdravniških nasvetov in pomoči.
NaSa brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov in teSkoč; pove vam tudi o naSem zdravljenju, ki pomaga moškim do zdravja, moči in svetosti, da so zopet možje. Zaloga znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, katere bi moral znati VBak mogki in vsaka ženjka, posebno pa tisti, ki se nameravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi so va$e teškoče obvladale, čitajte to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite se z njo.	N
Pošljite ta kupon še danes.
Di, j. HUSSELL niCB CO- S 1050Madisoa ft Clinton Sto.. Chicago. 111.
Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poštnine, prosto.
Stev. in ulica ali Box No.
Država
Svetovni trgi in ameriško blago.
(From 44The Evening Mail".)
Vojna na Francoskem.
id jih
mm
D. Olney Hough, ki je spisal že vee knjig glede niedmarodne trgovine. -pravi, da čim več vidi sveta in čim bolj študira trgovino na različnih tržiščih, tem bolj prihaja do prepričanja, da je mogoče pdvsod prodajati dobre ameriške predmete, iu sicer z do'biekom.
On smeši pripovedke, katere jc slišal od izdelovalcev, da je namreč brez 'pomena poskusiti, kajti oiii ne morejo speČati svojega blaga na tem ali onem /posebnem trgu. Brez vsake izjeme je našel, ko je šel po svetu, da je ameriški tekmec pritožirjoče sc osebe ali oseb prodajal blago na mestu, o katerem so drugi izjavljali, da je vsaka trgovina nemogoča. Popolno potrdilo tega dejstva pa je nu-šel še enkrat v Avstraliji, kamor je potoval, da dokaže to dejstvo.
Kako velik trg so &i osvojili A-imerikanei v Avstraliji za ameriško blago, je razvidno iz naslednjega :
Ameriške slike so, katere oglašajo vsa kino-gledišča. Ameriške uiuzikalne komedije je videti v glediščih ter so tudi najbolj pri-ijubljene. Ameriški soda-vrelci so splošno v rabi. Ameriški chewing gum ise prodaja v takih nmoaaiKih, da predstavljajo vredaiost več sto-tisočev dolarjev dolarjev. Avstralija je eden največj-ih svetovnih trgov za ameriške patentne medicine. Neki ameriški arhitekt načelu je grajenju novegu zveznega glavnega mesta. Drugi Amerikanci so ravnatelji in voditeiji največje rudniške dražbe. Ameriške kolonije trgovcev, posebno pta v
Svatje.
True translation filed with the post master at New York ou Oet. 30, 1917. as required by the act of Oct. 6, 1917.
London, Anglija, 28. oktobra. Sinoči smo v bližini železnice Ypres—Rouiers nekoliko izboljšali svoje postojanke. V petek zvečer so belgijske čet vprizorile u-spešen napd severno od Dixmu-de. Vjele so 16 Nemcev in emo strojno puško. Včeraj zjutraj so belgijske čete skupno s francoskimi prebredle poplavo in zasedle polotok Morkem v bližini Vyfhui-sen.
Pomorski letalci so v petek ponoči metali bombe na železniško križišče v Lichterelde; nastala je ena močna eksplozija, kateri je sledilo več majhnih. Napadli so tudi železniško križišče v Trou-rout. Bombe so padle tik vlaka, ki je bil v teku in se je takoj vstavil ; opazili so veliko razstrelbo. Bombardirali so tudi križišče v Cortermarck.
Avjatika. — Včeraj je bilo v zraku od jutra do večera veliko naših in sovražnih letal. Naša letala so mnogo (pomagala artileriji. Iz višine od 100 do 1000 jardov je bilo oddanih mnogo tisoč strelov na sovražne predmete na tleh. Tekom dneva je bilo vrženih na železniško postajo v Rouiers U9 bomb, 6 na letališče pri Abele, 121 manjših bomb na sovaržne barake ni 124 na drug predmete nasproti bojni črti.
Pariz, Francija, 28. oktobar. — V Belgiji smo na levem krilu nadaljevali prodiranje na otoku Langhem ter zavzeli več majhnih otokov, katere je imel zasedene sovražnik. Število ujetnikov, katere smo vjeii od včeraj, znaš t veg kot 200.
Na fronti oh Aisni je bil pojemajoč artilerijski ogenj; posebno
Oj, danes je lepa gorenjska vsa vas,
od radosti, solnca razgreta! Nedeljski oblečeni fantje so, hej! in v rožastih robcih dekleta.
Že bučno iu gromko je strel za-
griuel, • zasliši se godba vesela, in smeh se razlije, in šum zavrešči. clekličja so lica zardela.
Mogočno po klancu navzdol pri-drdra
kočija svetla in gosposka, samo starejšimi v njej moško sedi, in malo da ni mu preozka.
Pripeljejo v diru se hitrem nato cvetoče, vesele družice, trakovi iz svetle jih svile krase iu sveže pomladnje cvetlice.
Vrste se drugovi, kot v rožah so vam,
in ženin in sestre in bratje, tlrdrajo vozovi, ozaljšani vsi, aa njih smehljajoči se svatje.
l'o cesti poslednja kočija zdrči, v ujej rožna in sladka nevesta — in iskra konjiča, vsa v šopkih pred njo,
kot vetrič večeren jo gresta.
Kot vrtnica kresna obrazek ji rdi, bel venec v laseh se ji vije, na licih blesti se veselje in smeh in srce ji blaženo bije.
S k resi lom si gobo zanetil je ded, vihtel jo, da j^'a je tleti, prižgal si tobak je in rekel tako: "Ej, vendar lepo je na sveti!"
Sidney, so velike in proevkajoče. vro- pa je M1 y bli£ni Hourtbisft
Reklo se je, da se v Avjstraliji ne more prodajati ameriških cir-kularnih iu drugih žag. Dejanski pa je imel ameriški tekmovalec cvetočo trgovino v teh predmetih iu sličnih. Isto velja glede usnjarskih izdelkov in mazil.
Gumijeve obroče za motorje se prodaja iz Amerike v velikih množinah in to kljub velikanski konkurenci s strani domačih podjetij. Uspeh ameriškega produkta pa se je zahvaliti neumornemu delu vodstva in pa mogočnemu in pa mogočnemu oglaševanju v Listih.
Avstralija jc 'bila skozi dolgo vrsto let dobro tržišče za vodne motorje. Vsa giavna mesta v Avstraliji leže ob morju in vsled tega rje povpraševanje1 po motornih čolnih veliko.
Kerennki na fronti.
True translation filed witfi the post master at New Tork on Oct. 90, 1917. as required bj the act of Oct. 6, 1917.
Petrocrad, Rusija, 28. oktobra, jo iel na fronto, Pričel
. ... -______________
V Champagne smo odbili sovražni napad v okolici Maisons. Vdrli smo v sovražne zakope pri potoku Forges, na levem bregu Aisne hi smo se vrnili z jetniki.
je izvrševati načrt o reorganizaciji dela armade na podlagi ločitve narodov. Vojno stanje je bilo razglašeno v več mestih in trgih.
Grob na polju.
Sredi polja prostranega, sredi polja oranega spal bi rad, tako rad vekomaj, ko grem z belo nevesto na raj.
V	planem grob izkopljite mi, poljskih rož vanj vrzite mi, ko bo zarja zlatila nebo, žvrgolel moj škrjanček sladko.
V	grobu zarja sijala bo,
v grobu pesem ostala bo — ves ozarjen bom vekomaj spal ih škrjanček mi bo drugovaL
ČE VAS ZOBJE BOLE.
Ali ako potrebujete zobozdrav-niške pomoči, idite vselej k edinemu slovenskemu zobozdravniku v Pittsburghu in okolici. Naredi najboljše in za primerno ceno ter jamči. Zobe se dere brezplačno. Mi bomo pregledali vaše zobe in
vam napravili proračun brezplačno.
Urad je odprt vsakdan od 8.30 zjutraj, do 9. ure zvečer. Ob nedeljah od 9. zjutraj do 5. ure popoldne.
THE UNION DENTISTS
SQ2 SmithfioLd Street, dmgo nadstropje, Pittsburgh, Pa. Pazite na naš naslov.



W .....
=

NAKOPA. 30. f»T.
L
PUMO.
Ptvui« me umo po zunvijo-sti, gosptta: »reče-vaii ate aw iw
iAprehodih v Itoisu, v mondcm kopal m-u in pri kateri onih mikih pred»tav v giedaaru, h katerim me vodijo m^M sttria. Tudi re bojwn. da »e Vam bo zdelo mo-
upa, jo zasleduje, vohuni in po~
vzroča prepire___O, te nočem za
nnfo^no! Želim, da mi dovoli moj
mož n« dolžen **flirt", s komur-kol i m, uu bo »ljubilo, kajti flirt mi je v velikansko zabavo. Eden
najprijetnejiib občutkov v družbi
se mi rdi, če nam mož, ki oči vidno goji napram nam nedovoljeno
I mm t
predrzi
no ali da Vaa vaaj P0****** to "»P©* iasno_
Igrava, a javori obesiem vendar po-
i, . u .	.. . . i »olnomtt spoštljivo. So dvoumne
Moj liog, stvar je cisto pripro- 1	~ ^ ^
-4(ll it •	__, .-:»; ■ __ besede, ki mi. če jih Kgovore go-
sta: Hočejo me onittmi z vieom-'	*	^ °	6
tam Paiujuierjein. On pravi, da j«
zi lo vnet zmue; in jaz priznavam, da mi on ugaja. Toda kako naj preaoja mlada deklica pravo vred noat moža, ki ga je srečava!« aa-mo v družbi in se ji je vedno kazal le pod maako dvorjenja? Rekla Ht'in to avojim starcem; ti ko se takoj obrnili na vieomtovegn notarja, na q)«fovefii zdravnika in na patra Vaugirarda, ki j« bil njegov odgojitelj. 1'na dolžnost vaeh teh treh je, <ha lažejo. Seveda so bili opisi izvrstni — in nejasni. T«»r«*j *em ai mislila:
* V Parizu živi mlada, ljubezniva ženska, nkoro krte starosti kakor jaz, in tej jc bil Raoul — o-prostite, da ga imenujem Raouta! — tekom zadnji upam, da bo zdaj nekatere ee rem« mi je, mesu. Ta pa mora tesno) j it o po/nati in ta mi 1(1 ede onih točk, ki me zanimajo,
tovi znani mi možje na gotov način, nalik dobri godbi razigrajo
vse moje živee. Tej zabavi se ne odpovem z~i nič na svetu. Sklenila sem, da hočem to zabavo uživati, k' liktir bo v mujiih močeh; moj mož me pri tega nikakor ne sme ovirati, dokler je nedotakne-na njegova cast.
Ali sprejme Raoul ta pogoj? Prepričana isem, da ga vprašam,
da mi odgovori: '"Da!"___Toda
slišati hočem Vaše mamerje. Tekom e« le Jv^>ef ko je trajalo Vajino razmerje, so hodili za Vami, Vam dvor.'.: in Vas oboževali drugi ljudje, tv.ir je pri mladi igralki neizogLbr » . Samo enkrat sem Vaa videla, in sicer v neki Andri:-dobili ste pet šop-so izginili skoro vsi fraki iz lož; vsi gospodje so odili za kulise in tam j tekmovali za Vašo naklonjenost.
katero so Vam odgovorili ud ravnik, notar in pater Vaagirardf Moje razmerje z vicontom je bilo sicer manj oficijelrio, kakor razmerje imenovanih oseb. toda, ali ni balo zaradi tega zaupnejše in iutinmejše?
Da Vam odgovarjam, k temu sem se odiočiia samo rarto, ker Vam morem poročati o Raonlu le dobre stvari. Glede vseh treh točk
—	katere Vas tako vznemirjajo
—	mu moram dati, ako hočem biti pravična, najizvrstnejše spričevalo. Raoulovia radodarnost je glede moje osebe mejila na za-pmvljivost; pri meni je bil vedno čud o vato dobre volje in rikdar miti najmanj ljubosumen; in ko-nečno je bil zame najognjevitejši ljubimec. Mislim, da je to vse, kar želite vedeti. Torej bi svojo ulogo
.	^	. . ,|kot poročevalka lahko smatrata
1'isala sem to pssrno, kakor nu	-	■
t ,,	. za končano in bi z najodlienej-
je teklo pero; ne upam si ga t>e -- „„	- . - . .
K ' y ® smi spoštovanjem m najudanej-
■šimi pokloni podpisala svoje rine.
Toda nekaj mi to brani: ne ma-
vfcnemirjajo cisto nie manj.
Opazila wan, da ac splošno po-
milu(jejo deklice, ki vzamejo v -takem može. kateri so mnogo živeli. Ljudje pravijo o njih: 44Uboga malic k a! *7 Te besede sem slišala nekega dne, ko se je vršila poroka mlade dekliee iz kroga mojih znanem. Naredile so name sHea vtis in prisegla sem si, da se na moj poročni -dan te besede nikakor ne s&uejo izgovoriti...
Kakor pravijo, je Raoul živel jako mnogo. Baje je imelo malo Parižanov tako hrupno in veselo mladost. In v tem oziru me mučijo skrbi.
Samo Vi. go&pica, ki poznate ljubazen mojega ženina, mi morete dati v teiu oziru potrebno pojasnilo. Tako!...
enkrat prečitati, kajti gotovo hi ga raztrgala... Sploh premi&ju-l jem, če naj Vam ga odpošijeni z'
raan Vas pustiti v veliki načelni
URAIMDt
Predaednlk: JOŽEF BLATNIK, 8582 82. SL. 'Jlereland. Obla Podpredsednik: GUST 8TRAJXER, 808 E. S3. St. Cleveland. Oblo. Tajnik: ANDREW ŽAGAH, 3704 E. 78. St., CU-reUnd. Ohio. Pcxltajnik: ANTON GORENC. 7728 Omgt Are, QrelawL Ohio Blagajnik: MIKE VB ČEK. 3884 SL 78 St. CV^eland. Oblo. Zaplanlkarlca: BOŽI MAUEB, 3522 XL 82, SL. Cleveland, Oblo,
menu j cm itaouia:	. ,
h dveh let to, kar "OVI	fe 1
Iaj, če izvzamem I "T'	\^h kupletih
lahko da tej.iWjUa zjasnila... " Kako so vph^h ti šopki m to teK-In Sklenila sem Vam jusati... I !,lova^e ,na, Kawula? Ah VfmJ*\ Pripomniti moram, da bi ne bila(kaJ	ko *ta ^ ^ ?
pitfula vaak .mur d« sem ponos-l "10\^ Ah 1n	^ dovolil, da
,„, „. 4 .	. , , 'h bi!i večerjah sami z drugim
na na to, da t»cm mlado dekle	v	°
brez vsakega najmanjšega pred- ^^)<K <Mn----
sod k a. Moja rodbina mi je s tem J Kako	bi ^ilo od V«w, če
da mi je inspr-stano ponavljala: M »» odgovorili na vsa ta vpra
4 To iu to »e ne spodobi", vzel*|1H*nJa-
^ sjH^tovaiije do sjK>dohn«jJvti, | Tako s< m jni^la ilo ti-etje točke kadar sp<^dobn"St ni po moji vo-j svojega pisma, o krteri ni baš laili-lji. Vendar jKinavljam, da bi se m*'ko govoriti. — Dnvolite mi zara-bila drzniba pnauti v svoji zadevi | di previdnosti nekaj onKorienih poj;u4iiila kouarkoli, na primer: "lejišav.
tT -»pico X. ali Ro4j»ieo V. Toda- Prosim Vas, verujte mi, da ni-Vas (Mi^nam, giaa^ica. Vieonte, sem nikako brezstidno mlado de-moj bodo i mož, mije večkrat pri-lkle. Pravzaprav s-m, kakor se mi povedovni n Vas; Raoul narnivč»zdi, ae jako nevedna, kakor sploh IHive mladim dekletom vse, čf sar J večina mladih deklet v krogih, v bi te ne .-mele vedeti, in zato iuui|katerih sem » rodila. Ne morete pri njih tako velike uspehe. Mcilj« prcxlociti, ^ofqiiea, kako težko d run mi jc lnaiil odkril osroni | j t. razumeti rdei, ki jih knjige ta-/jraeaj; rekel mi je:	j ko nejasno n&zivajo *'ljubezen-
"Ta ljubezniva deklica je zelo ske zadeve
Vzemiva aa primer njegovo radodarnost. Če sem imela jaz kako
željo, ae \ ieourte <oi niti trenutek vstavljal njeni izpolnitvi, in naj ga je imelo to Mati še več denarja. Toda tpri tem 9e je držal samo nenapisane pogodbe, ki jo molče skleneta mož iz boljših krogov in njegova ljubica, ki pripada nižjim slojem. Če bi bika ta pogodba napisana, bi se glasila tako-le:
Točka L — Gospod X. obljublja, da bo skrbel za potrebe gospace Z.
Točka II. — Jfevršujoč t*i pogoj, se gospod X. lahko prog'lasi ljubimcem gospice Z., to se jxravi, da ima izmed vseh, katerim gospkui Z. istočasno izkazuje mojo naklonjenost, edini on pravico, da ae čuti varanega.
Torej je že naprej samoobsel »i umevno, da bo oni dan. ko bo g« »-j
spod X. ugovarjal kaki kipr».*i,-------
gospiee Z., zveza polnopna>m.o' Dovolite mi, da postavim za pretrgana in bo gospica Z. lahk e vzgled samo sebe. Ko me je poča-svobodmo iskala kandidata, ki bo stil Raoul s svojo ljubeznijo, je vso njegovo odkritosrčnostjo ki'" ~	Ntradrtdarnej«. Pravzaprav ga išče bilo splošno znano, da imam ;:a
skoro gotovo tudi z naivnostjo.t^ 'ž	** , ^T^' ^	tema ostale boj že pet ljubimcev.
In mogoče mi bo to samo	X";	Sicer pa me je Raoul že v pri
ker neprestano mislim na Raoulo-
K»
n
Slov. pevsko podporno društvo "ZVON"
Y CUmAXD (HKWBUKGV, OHIO.
NADZOBNI
MABT G LIHA. 8608 E. 78 8t, CkTeiaad. Oblo. ^ ^ MABTIN MABTINŠEK 3558 E 81. fjt, Clerelaod, Oble FBANK VRČEK, 8684 E 7& St, «3eTeland. Oblo.
BOLNIŠKI NADZO /6NIK1: JOHN FONDA, 7825 Burke Are., Glerel mtA, Oblo. FRANCES ZABUKOVEC. 8684 fi.78.gt, Cferaland. OhU.
TKATI J| t
LUDVIK GRUDEN. 3684 E. 78. St.. 'lereiud, Obla,
rani.
Rega se prvo nedeljo t meseca jb ft art dopoldne t Mike PU.t*H . 8611 IL 81. St. Olereland. Ohio.
ve besede: '"Nina je jako zanesljiv prijatelj___"
Prosim Vas, odgovorite mi kmalu in ne sodite preslabo o mladi dekiiei.
II.
ODOOVOS.
Niste se motili, go^pica, ko ste mislili, da bo uboga pevka, ka-koišaia sem jaz, silno ostrmela, ko dobi pismo od mlade deklice iz
ker mi dokazuje, da ste res še nedolžni. dasi se smatrate že za bolj ali mam j '' prosvitl jeno * Vaša izmota je ta-le: Vi mislite, če je mož radodaren, lieljubosunien in ognjevit, da mora imeti iste lastnosti tudi pri svoji ženi.
Zgodi se navadno prav nasprotno.
Pomnite, da ne trdim tega morebiti iz žeiifske iiečunernosti. Vi ste v vsakem ozinf neizmerno
Zdaj, ko se vrsto skrbi j.
zanesljiv prijatelj. '
In temu "zanesljivemu prijatelju pis«m to pismo. Raoulov namen Vam je znan in vem, da mu ne ugovarjate; sami ste dali ini-	^
erjativo k blitvi ter podpisati za f I d( »«» dvcli lei p-.go,lbo p«* kateri p -4■ ♦ —
I	»	: i	/•	i	i '----
niožini, imam celo kateiim se bodete
. .... .. ,	_	('bolj \-redui poželjenja kakor jaz,
najodlicnejse družbe Res je da' ^ k ^ muogo iep,i od
sem navajena pisem odličnih dam.| mfne Nisem Vas, kakor si ,aisli-\ skrivnem predalu -.oje pisalne te> v Boisu v ledali^u iu ri
mize hranim celo množico zensluh ^^ 8amo mhnogrode opazila; ceckanj z grbi m kronami; toda kadarkoli sem Vas Wdeb sem priznati moram, da se rm je zgo-,Vas apazovala Raoul lui je riU. dilo to pot prvie v življenju, da ^ svoje ^ m mQ b[ -me vpraša nevesta po lastnostih; jako n€naravn ako bi me ne bila svojega zenrna. Nekaj^trenutkov	zunaiijost moje tekmo.
i.
seai celo slutila mLstifikaeijo	Ce^iiaU Sem viemntn
vsaj past. katero sta mi nastavila
Kaj-
. 4 .. ,, „ , m . . ti Vi ste krasni, in če bi naju po-\i m najin Raoul. Toda pismo j sUva dri,go { d	bi bya
je bilo samo od ^as; da bi se o jaz	Vaša komornica. Če
MOŠKE BOLEZNI
pr^tejete k svoji lepoti svojo vzgojo, svojo duhovitost in lastnost, katere jaz že dolgo več ni-j mam, morate pač uvideti, da ima-
tem prepričala, sem si dala pokarati od Raoula nekaj pisem, katera ste pisali njemu. (Torej vidite da napram meni ni nič bolj di-
skreten kakor napram Vam.) Iu}va ya medsebojni boj preve£. nekaj vprašanj, katera sem mu enako orožje stavila, mi je pokazalo, da mu je Vaš korak neznan.
Moja zadrega je bila vel ilea. Ali im&m res pravico, dati Vaan pojasnila? Ali bi ne bila moja doli
ne-
In kljub temu se bojim, da Raoul. ki je bil zame dve celi leti najidealnejši ljubimec, izgubi na Vaši strani večino svojih dobrih
smejali, ki pa nie zaradi tega ne nost, da posnemam diskretnost, s lastnosti.
iz tega. da ne najde boljše-a To- *etku naineraval obdržati da tudi brez tega sredstva, katerega se posluži v skrajnosti, lahko na tisoč drugih načinov kaznuje gospoda X. za njegovo sko-post. Treba je na primer samo, da obesi sladko grozdje nekoliko višje, da ga on ne doseže.
Porečete mi, da stori ta lahko tudi zakonska žena. Ne, ona tega ne more. Soprog stoji pod varstvom postav, katere ljubimca ne branijo. Soprog ima pravico ukazovati.
Ah, če bi imeli naši ljubimci napram gledališkim igralkam na razpolago istte postave, kakor jih iona jo možje napram svojim ženam, bodite prepričani, gospica, dki bi igralke ne imele niti kočij, niti palač, niti demantov, niti dragocenih oblek. Toda ker take po-staive ni, morajo naši ljubdanei tako plesati, kakor hočemo igralke.
In to je ti.-i vzrok, da se tak mož, kadar se oiženi ter inia na razpolago postave, maščuje. In kadarkoli odreče svoji ženi malenkosten nakit, se mu zdi, da se je odiškodoval za ono, kar je moral nekoč dati svoji ljubiti.
Nič manj se najbrže ne bo razlikovalo od mojega položaja vprašanje ljubosumnosti, ki Vam daje toliko misliti.
("e ljubimec gledališke igralke ui ljubosumen, pokaže s tem samo, da je razumen človek.
je mogla stoba f
Švoje pismo zaključim daiui: Ljubimec se v^, razlikuje od moža. Vpa:; boste o tem prepričali.
imeti zanj utnma zve-
bese-ozirili da se
samo
dve leti, kajti po preteku terra Ča-J ROJAKI NAftOfAJTE SB NA sa se je hotel oženiti.	'"GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO.
Vprašam V**, kakino rr Inr, ,V8W8° DXKVNIIt v
NE ZDRAVIM ŽENSK i IN NE OTrlOK.

i f
+ 4
Dr. Koler najstarejši slovenski zdravnik, špecijalist v Pitts-burghu, ki ima 28 letno skušnjo v zdravljenju vseh možkih bolezni.
Hydrocele ali kilo zdravim v 30 urah in brez operacije.
Bolezni mehurja radi katerih nastanejo bolezni v križu in hrbtu in ostale bolezni te vrste zdravim z gotovostjo.
REVMATIZEM, TRGANJE, ZASTRUPLJEN JE KRVI, BOLEČINE. OTEKLINE, ŠKR0- | FLE IN DRUGE KOŽNE BO- T LEZNI, ki nastanejo radi nečiste krvi, ozdravim v kratkem času, da ni potrebno ležati Jaz rabim 606 in 904 za krvne bolezni.
Uradnae ure: Vsak dan od 9. ure zjutraj do 8. ure mcer; v petkih od 9. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od 9. zjutraj do 2. popoldne
Dr. KOLjER, 638 PENN. AVE,,
PITTSBURGH, PA.
X
Slovenski zdravnik.
odidete v Ameriko... Cc mi odgovorite, ste glede moje diakret-j 11 ost i lahko pop<vlnoma mirni. In
t
za \.suk slučaj tudi jaz prosim diskretnosti Vas.
Tri lastnosti so, go>*piea, katere, bi rada našla pri svojem bodo čem soprogu; če bo imel te tri, mi1 za vse diugo ni nič. Želim si, daj bi bil radodaren, da bi ne bil 1 ju-j bosirme.ii (govorim o maku kostni' rn neumni ljubosumnosti) in da bi bil dober Mtprog.
Vieonite Pasquier je zapravljiv, to je anaua reč; dvakrat je bil že ukor« .popolnoma uničen in giKiilo bi se mu slabo, da mu ni umrl do-, ber ujtHi... Toda <"4e je človek zapravljiv, iz tega št- ne sledi, da bi| uiorai biti tudi radodaren. Ena( mojih najboljših prijateljic iz samostana je vzela v zakon moža, ki je zapravljiv skopuh: skop za druge in (zapravljiv aa svojo osebo. Svoji žen« da komaj toliko, kolikor potrebuje neobhodno za gospodinjstvo. Oblačiti se mora tako, da se človeku smili, in jesti jako skromno, doeiin plačuje njen mož v gostilni obede jako elegant-lum gospieam...
•Jaz no maram, da bi v moji hiši igral denar kako ulogo. Jaz sem bogata, Raoul tudi. Oba pripadava oni srečni vrati rodbin, ki imajo bogaite sorodnike, po katerih bo liic^oče podedovati njihovo premoženje najbrže v prijetnih pot- do šestletnih presledkih. Velik prodal, poln modrih bank o v cev, en ključ za Raoula in en zame : tako hočem imeti urejene de name zadeve v avojem bodočem zakonskem življenju... Kaj mi silite, ali »e bo Raoul strinjal i munoj 1
Vedeti morate to boljše nego vsakdo drugi. Torej mi povejte!
IJoljše kakor vsakdo drugi mi lahko tudi poveste, ee je ljubosumen. Ljubosumno«** se mi gnu^L Toda pomialite, da ne govorim o opravičeni ljubosumnosti, o četo naravne nigrtjevu soprogov em do ki ga je oameaila. Govoriti o oni ijdboeumnooti, jpikdar ne za-'
. %
Slovensko Amerikanski
■n:
| * Sil
E-n a
i/ A
191S
Razen koledarskega dela ima še sledečo vsebino:
Nemški napadi s plinom. Živali in aeroplani.
Pesem.
Važen zgodovinski dokument. Popolen pregled svetovne vojne. Praznik v Petelinji vasi. Prag.
Problem Alzacije-Lotarinške.
Ukradeno pismo.
Red.
Veliki dobitek. Razno o otrocih.
Ooživljaj francoskega žumalista. Venizelos.
O postanku koledarja.
Ruska revolucija.
Program ruske socijalistične stranke. Aforizmi.
Normalni potek ruske revolucije.' Rusija.
Nemški cilji in Rusija. Padec rodbine Romanovcev. Prednost brzojava.
Pesem jetnikov. Kozaki in njih vojska. , Litvinski kmetje. Nevidna poslanica. Buchara.
Čudne pogrebne določbe. Album.
Krščanska svatba pri Kafrih. Večni koledar. Petelinji boji. Nekaj za gospodinje.
Oglasi.
Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte.
Naroča se pri: SLOVE NIC PUBLISHING COMPANY
82 CORTLANDT STREET,	1	NEW YORK CITY, N. Y.
..........-..............
GLAS

]Bf.
Jugoslovanska
MM

Katol. Jednota
U*UaoTiieu leta 1898 - - lakorporirana leU 1900. Glavni urad v ELY, M1NNJ
O LAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL EOVANSEK, Bx 251, Conemauffh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl At©., Lorain,
Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Elv, Minn. Blagajnik GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnin Neizplačanih axartnin: LOUIS f!OSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohis St., N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN OOHŽE, Elr, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, I1L IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Bor 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Bjx 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLATTTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave, W. Duluth, Minn. MATT. POG.ORELC, 7 W Madiaon St., Room 605, Chicago, IU.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PhiiDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland Ohio (i-RANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver
Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Val d opiti, tikajoči a* uradnih sader. kakor tudi denarni Miljatrs, naj •« pošljejo na glavnega tajnika Jednote, tu prt •oibe pa na predsednika porotnega odbora.
Sa osebna ali neuradna pisma od strani članov ee ne bodi osiral«.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Iz stare domovine«
--ooo-
Smrt na bojišču.	I strijskih obratov, dobro plačani
P add je v cvetu miadosti Ivan1 T,*b»ični uradniki večjih stavbjiih t'u let o, i* 7. peš;>elk, doma iz s-v- t,"r' _ strojnih in elektrotehničnih ni«-«* it* Sp. Štajerskem.	stavbniki (arhitekti),
axguxta ica je o priliki avstrijske- p»vpnfcvwtje po absolventih ga pr< iti na pada zadela italjanska Vlij,h obrtnih šol bo v slovenskih krojna ravno v glavo, da jc bil in sosednih jugoslovanskih po-tiik- j mrtev. Po«! poročilom so kraJ«iah po končani vojni nepodpisani: četo vodja P* I pecan. |dvomno z<-lo veliko. Slovenska d—.mik Rezek, |»odde*etnika	obrtna šola bo mansikatere-
Kr. Ws in Kovač ter infanterwtaj,nu domačinu pripomogla do do-
KanuMiik in Bozovnjak.
Pozdrave i* ruskega ujetništva
pošiljajo sledeči Slovenci: Fran. lirt-jforn" i* Ihf»na; lnui La]*ajsie! iz S|n«1iije Idrije; Ignacij Miklič iz Stare« a
brega kruha isi do boljše, sijaj-li.jše bodočnopti.
Preprečen je tatvin na poljih in po vrtovih.
Oblastva so izdala celo vrsto odredb, da poljske tatvine in
.	m , ■	» ——	l "j	> iac lil
trga pn Trebnjem; pustaienja v vitlogradiil in po
Viljem Papež iz Zagradca; Karel Novak iz Ljubljane ; liiko Roje iz
tov ih vsaj kolikor mogoče ouieje. ... . „ . .. . že ne preprečijo popolnoma. AU>j»j Koželj Az Driavt« pravdništva so dobila hpskf^a; Josip t,«-r.ni tz Mirna;
Z i
•tnin-rUa
Kart-1 Sel
an m
Trstu
ualog z največjo strugajo posto-KrisUjan pata proti kriveem, zal, da teh
||	| 4J	,	,	. »--»»	IV« i * i V IU . /Al « . 11<1 dV l trii
letne od Sv. Krwa pn Trstu; Li- ne ^ sktTo lllUar ^^ ker herat \ olkox u Pulja; Simon mmijka potrelme i|je naJ kuj. H i/, Pazins; Andrej Mirokov-j turamL Tudl Vl^aike ob!usti so
* niltin!1 \l:\lXt (,-tr?) : Ka	vse potrebno, da sc prepre-
V.e " ) dike ga l>.«anja -,ljo tatvine vojaštva po poljih in Matija IM*WUČ JZ Pazi vinogradih ter vrtovih. Politična
| ./ Punat na Krka (Istra, ; Ka	vse potrclmo da ^
r»d Jakoveue -- ---- 1	* *
(Min)
i«, i Ivan Kn/a.an iz Sv. Vrnči okrajna oblastva lahko zaprosijo a	m Vutou Ga^rnu " ^a vojaštvo, ki bo j.aziio na polj-
Vsniai v Istri,
Priznanje slovenskemu učitelja.
Iz <i<>r. Polsksve se poroča:
skt- sadeže. Tako moštvo se dovoli ssmo za « as najnujnejše potrebe in ne dalje kot do sredi novembra. A'si ti ukrepi in vse take od-
N ts priljubljeni naduritelj Joaip redbe pa ne IhkIo imele zaželjene-S.tbuti, ki Ima že 26 let med na-jga uspeha, če se občinstvo samo mi, je bil njegovo vzorno delo-jne postavi na stališče, da je on lanje <Kllikovan « križem za ci- v prvi vrsti poklicano v dani vilne zasluge 111. razreda.
Višja obrtna šola v Ljubljani.
Na državni obrtni šoli v Ljubljani «e je otvoria 1. višja stavbna šola in 2. višja mehanično teh-niena šola. V«ika teh dveh višjih obrtnih šol obsega štiri letnike. Za vstop v I. razred viije stavbne šode OBBiroma vi^je mehani«aio-teh-nrčne šole se zahteva, da je prosilec dovršil ali 4. razred gimnazije ali realke (nezadostni redi v tujih jeusikih »e ne upoštevajo), tali enoletni učni tečaj meščanskih šol, ali 3. razred meščanske šole, ali zadnji razred 8razredne ljudske šale. Učili jezik j« slovenski. Ustanovitev teh dveh višjih šol je za Slovence izrednega pormena. Narod, ki ti ima višjih strokovnih šol v ewi svetovnega prometa, ne more tekmovati n sosednimi, glede šolstva bolj srečnimi narodi. Do sedaj so večinoma le Nemci in Raljani zasedli vsa važnejša mesta pri tehničnih podjetjih, dočim je še celo jako malo slovenskih delovodij bilo nameščenih. Upati je, di se tosaderuo v doglednem času razmere izdatno spremene. UšeiMpi, ki duvišs t*ko višjo obrt
sVuž
•• -
ono danili
iazmerah varovati podjske in vrtne pridelke pred grabežljivimi rokami. S smotreuiim sodelovanjem celokupnega občinstva u-speh ne izostane.
Razne nezgode.
571etnega Antona Urbanca, ki je hotel iti v is t epa njo- vas, je au-grabila železniška lokomotiva in ga vrgla s tako silo v cementni steber, da si je razbd glavo in takoj umrl.
V	Selu je lokomotiva prijela neko dveletno deklico ter jo težko poškodovala na gLavi.
V	potok je padel v Spodnjem Berniku dveletni Stanislav Rebolj in se vtopil.
Z brzojavnega dro^a je padel ["delavec Simon Žitnik ter se težko poškodoval na desni nogi
V Ljubljani io umrli:
Lhie 29. avgusta: Ludvik Ga-sior, hlapec, 18 let — Marija Rus, zs&ibnica. 80 let. — Ana Pliber-nik, sluliemja. 25 let. — Andrej Erdodv, dertektivov sin, 3 ure.
Dne 30. avgusta: Josip Jeglič, ftin nadiparnika v prisilni delavnici, 9 lot.
Dne 31. avgusta: Ladislav
slug« kreditnega »voda, ____ *
Iti ili ii : i1

Dne 1. septembra: Adclf Kum|», dt-želne srnini je pisarniški pred »tožnik, 53 let. — Pran Dudoro-vič, dninar, 52 let. — Giuseppe Cdzza, italjanski pešce, vojni u-jetnik, v rezervni liouvcdski bol-oiišnici.
I>ne 2. se5>tembra: Andrej Ver-bič, dninar, hiralee, 62 let, Rade-ekega cesta 9. — Ivan Vičar, lovec, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šoli. — Ivan Janoezki, pešec, v rezervni vojaški bo In kini <• i v Marijauišču.
Dne 3. septecibra: Jernej Trpin. bivši Žagar, hiralee, 41 let, Radeekega cesta 9. — Josip Ta-kacs (Madžar), pešec; Lovro Ma-lon gorski strelec; oba v- rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šoli. — Filomena Veggian, zasebni-ca, 80 let, Gradaška ulica S.
Staatssprache na Primorskem.
Nemški listi navajajo sedaj odlok tržaškega namestnika barona Friesa z dne 31. januarja 1916, ki
opozarja vse deželne politične in policijske oblasti na Primorskem, da je notranji uradni jezik teh uradov izključno le nemški. Ljub-! ljanski "SIoveiLski Narod" piše o tem: Mi smo o celi zadevi že svoječasno olaširno poročali, ko je poslanec Spinčič vložil proti nem-ško-uaicijonalnemu delovanju barona Friesa ostro interpelacijo. Baron Fries se je takrat — bilo je v času Clam-Martinieovega padca in zdelo se mu je. da marsikaj poka — precej hudo prestrašil. Prišel je na Dumaj, kjer je našim poslancem zaupno marsikaj zanimivega povedal. Seveda, da bi sebe razbremenil. Obnašal se je prav spokorno ter se mnogo trudil, dobiti odvezo za svoje grehe — skratka : bilo je prav vspod-budno. Toda drug veter, ki ga je takrat baron Fries že vohal, ni zapihal in tržaški namestnik se je vrnil na svoje mesto — nepobolj-šan. Pa bo tudi zanj prišel čas — pokore.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnini srcem naznanjam prijateljem in znancem, da mi je dne 20. oktobra 1917 umrl soprog VALENTIN TIČ.
Ranjki je bil doma iz Moravč na Kranjskem. V Združenih državah je bival 8 let.
Hvala vsem za lepe vence, ka-, kor tudi za spremite v k večnemu! počitku na katoliško pokopališče sv. Jožeta.
Žalujoči ostali: Frančiška Tič, sop ro ura. Frances o možen a Vreček, Angela, Valentin, Kristina in Mihael, otroci. Marija Pogačar, sestra. Chicago, 111, 1957 Davto«u St.
Rojaki v ruskem iu italjanskem
ujetništvu prosim, če hi bilo komu kaj znano, kje so" nahajata JANEZ in MARTIN Iil R-JA. Dosna sta iz vasi Lasono. Spodnji Tuhinj pri Kamniku.j Prvi je bil pred dvema letoma v bolnišnici v Vladimiru na Ruskem. Za nju bi rada izvedela sestra: Mary Burja, oinožeffia Truden. 84 E. 51. St., Murray,5 Ft ah.	(30-10—1-11)
Rojake v ruskem ujetništvu pro-J si:n, ako kdo ve o mojem sinu FRANCU REJII. Doma je iZ; Ptuja na Spodnjem Štajerskem! in sedaj se nahaja v ruskem ujetništvu; njegov zadni naslov je bil: gorod Sizran, zem-skaja uprava, Simbirskaja gu-bernija; sedaj se pa že dolgo časa nič ne oglasi. Zatorej prosim cenjene rojake, da (mi kdo kaj naznani o njem, Ka kar mu bora jako hvaHežt-n, «li naj se pa sam oglasi svojemu očetu na sledeči naslov: Martin Rejh, Box 69, Maemet, W. Va., U. S America.	(30-10—1-11)
POTREBUJEM GOZDARJE,
ki znajo delati drva. Plača $1.75 od klaftre. Goad je lop in v ravnini. Katerega veseli, naj piše sa nadaljna pojasnila na sledeči naslov :
John Marcel an, (.J0.10—1-11) Shiogleton, Mich.
STATE DEPARTMENT OP
LABOR BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION
ščiti naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila. kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali piiite! Newyorski urad: 230 Pifth Ave. Urad v Buffalo:
Zflifii
TVOJA MATI, TVOJA ŽENA
IN TVOJ

H C I
Tf ADAR greš prihodnji torek k volitvam, tedaj misli na tri žen-ske: tvojo mater, tvojo ženo in tvojo ličer.
Ali se spominjaš časa, ko si prvikrat kaj resno razpravljal s svojo materjo? Toda ti prijazni in mali problemi tvoje otroške dobe in naj so bili ti pogovori še tako čudoviti, ti niso pokazali iste matere, katero si razkril pozneje.
To je bilo tedaj, ko si šel k njej zaradi svojega prvega dela, ob času prve neprilike v uradu, o novi priložnosti kake kupčije — tedaj si našel svojo pravo mater, ali se spominjaš, kako priprosto in jasno je govorila o vsem s teboj, kako je na vse pokazala s prstom in vse utrdila v tvoji pameti?
Ali ji ne zaupaš, da odloči v nečem, kar zadene tvoje življenje ?
Ali se spominjaš, ko si prvič govoril s svojo ženo o resnih stvareh? Ali si jo kedaj zavrnil v njenih ženskih nazorih? Ali so te kdaj zadeli? Ali se nisi prepričal, da to, kar se imenuje "ženski nazor", niso nikakoršni nazori: to je samo hitrejši in priprostejši izraz situacije, kakor je dobiš od mnogih moških, katere vprašaš za njihovo mnenje.
Ali ne boš dovolil svoji ženi, da stori kak sklep, ki zadene vajino življensko vprašanje I
*f DAJ pa misli na vajno hčer. Morda se ti zdi, da je l .la še včeraj otrok. Predno se zaveš, bo zrastla. Raste, da oo živela v tem svetu — tej državi — še mnogo let potem, ko boš ti že odšel. Kaka postava bo vladala njeno življenje ? Ali bo dosegla pravični delež, za katerega se danes boriš, da ga doseže?
Poskušaš pokazati ji razliko med pravico in krivico. Poskušaš napraviti iz nje ženo, ki bi bila najboljša. In pri tem napreduješ; uspešen si. Kadar zraste, si na-njo ponosen.
Ali ji ne maraš zaupati, da bi smela voliti, kar se tiče njenega življenja? Predvsem pa so vse stvari, za katere voliš, vprašanja, ki imajo namen napraviti boljši svet za življenje. Ta vprašanja se tičejo vas vseh: tvoje matere, tvoje žene, tvoje hčere, kakor tudi tebe samega.
-i. -A
-
^^LIŠAL si o kandidatih sedanjih volitev. Sodiš jih po njihovi osebnosti.
So pa trije kandidati, o katerih mora odločiti tvoj glas: trije kandidati katerih slike niso postavljene na reklamnih tablah in v poulični železnici. Kajti njihove slike so v tvoji uri, v tvoji pisalni mizi; to so trije kandidati, ki žele biti sojeni glede svoje osebnosti.
Kako bodo ti trije kandidati izšli prihodnji torek? Ali boš volil za, ali proti svoji materi, svoji ženi in svoji hčeri?
NEW YORK STATE WOMAN SUFFRAGE PARTY 303 Fifth Avenue, New York.

_......".....- .....——.....
If
QLAB NARODA, 30. OKT. 19l7.

K , .■ ■ -„- g	.

/ SLOVENSKO
podp. društvo
©
svete Barbare
KA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE
Sedež: FOREST CITY, PA.
■a tL JannarJa 19t2 w iriari
GLAVNI URADNIKI: F. B. TAFCHAR, «74 Ahatj Ave.. Bock Sprla«* Wn, Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Broo^hton, Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, box 647 Forest City, Pa. PoeBofcd tajnik: AVGUST GOST1ŠA, box 310, Forest City, Pa, Blagajnik: JOSIP MABINČIČ, S806 St. Clalr^ve., Cleveland, Oblo. Ponutnl blagajnik in zaupnik: ANT. HOCHEVAB, BFD. No. 2 txfr 27, Brtdceport, Oblo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik nada odbora: JOSIP PETERNEL, box 90, Wlllock, Pa, L nadsornik: JERNEJ HAFNER, box 65, Burdlne, Pa. X aadsomlk: IVAN GROŠELJ, 885 B. 137tb St_ Cleveland, Okla,
POROTNI ODBOR:
PrMssdalk porot, odbora: MARTIN OBREŽ.AN, box 72, B. Mineral, Kaaa 1. porotnik: FRANC TEROPČ1Č, R. F. D. No. 3, box 146, Fort Smith, Ark. 1. porotnik: JOSIP GOLOB. 1916 So. 14th St, Springfield, DL
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP T. GRAHEK. 843 E Oblo St., Pittsburgh, Pa,
Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt BU, New York, H. *.
Ganjena drnAtra. odroma njih uradniki so naproAenl poMljati rss dopis* direktno na glamega tajnika in nikogar dragega. Denar naj se pa po-Mlja edino potom poitnlh, ekspresnlb ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih č*-kur, na naslov: Frank PavlovCiC, Farmers A Miners Nstlonsl Bank. Forest City, Pa.
V sineaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, nsj to nenadoma naznanijo urada glav. laJaJka, da napako popraviti.

Srebrna ruda
KALIFORNIJSKA POVEST
Spisal: Bret Harte
5	(Nadaljevanje).
S|i.*« i k«- jc prebudil, iu >.♦* hotel |>n>tiviti, pa mu ni nič poma galo. N'«|w«UI»t! jc bil m«M**iiejši in urnejši.
^oLxnejjH vzklika. >i«»l»« nejja stika ni bilo pri tej strašni borili. Dve postavi -ta m* krivili iu ena, spodnja je žarela polagoma omahovati.
'IV la j >o j«* začel Wiles plaziti skozi grmovje-.
Polagoma j** boj popiwtit
Iz temt> m* je oglasil ^las:
—	.laz va* ne vidkn. — Kaj delate?
—	Nanj j »a/i m. „ — Ali spi?
«— Da, spi.
—	Trdno:
—	Zelo trdno.
—	Tsko kot spijo mrtvi?
—	!>*, tako kot spijo mrtvi.
Smrtni boj je bil kmalo konran.
1'edro je vstal in »topil k Wilesu.
—	Ali je zdaj končano?
—	J)a. \ >«' je končano — je odvrnil Pedro.
Vi bo»te torej pri«'a, da sem jaz nabil tukaj to naznanilo.
—	Da, jaz Inun pričal.
—	Kaj naj pa /ffodi a tem človekom? — je vprašal in pokaral na <'<*uha. — Ali pra bova tukaj pustila?
—	Za kaj m*? » — Toda, ee se it.ve?
Nič m> ne bo izvedelo. I mrl je vsled pijanosti. — Vsi so ffa smatrali k<4 največjejra pijanca.
Wilewivo levo «»ku *e je zasvetilo v temi. — Pedru se je zdelo kot da bi flrlfdnl sam zlodej.
—	llinliča, nikar me u«- jrlcjte. — Kaj pa je to? — Pokrite si z roko oko, če že ne morite mežati.
—	Ničesar, drajri Pedro — je rekel Wiles, videč, da je potegnil Mehikance nož izza pasa.
—	Paz ite, jaz ne |toznam nikakc šale.
I* potolažite m', -aj vendar ni tako hudo — je rekel Wiles.
šele po *eh besedah je spravil fVdro svoj nož.
—- Zdaj je pa čas. da »e odpraviva. — Toda ne oba skupaj.
—	Zakaj pa no?
—	Zato ne, ker jaz nm"em.
—	Vi idite jhi oni strani, jaz pa t»o tej.
/h e!a >tit >e plaziti vsak v svojo smer. — Pol ure kasneje se jc že začelo svetiti na vzhodu. Svetilo se je in blesketalo ter se je slednjič vse obzorje izpremenilo v lesketajoče se zlato.
Holoee se je pojavilo na obzorju ter razsvetilo vso okolico. Vse se je prebudilo: ptiči, cvetje, slamnate bilke.
Samo Copho, močni ponosni Conho se ni ganil.
Priporočajga vsem potrebnim,
H. H. Voo Schlick. edini isdelovalec po vsem svetu glaso-vitega Bolgarskega Krvnega Čaja Jc pred kratkim prejel sledeče pismo od Mary Kovocs. P. O. 719, Kenmore, Ohio:
"J ox sem mnogo trpela vsled glavobola in izgubi is sem tek, toda Bolgarski Krvni Čaj me je sopet rešir vseh nadlog, sato ga vsakemu priporočam kot res čudovito sdraviio".
Cena eni fikaUJi BOLGARSKEGA KRVNEGA ČAJA, ki traja pet mesecev $L00, s pošto $1.10, šest šlcatelj $5.00, s poŠto f5^5. Naslovite: MARVEL PRODUCTS COMPANY, 9 Marvel Boilding, PITTSBURGH, PA
a Ako hočete zagotoviti pošlijatev, pošljite 10c. več.
četrto poglavje. KDO JE OSVOJIL RUDOKOP.

-jv
Na gfniakcm slemenu se je zaslišalo konjsko rezgetanje — Confer konj je zahteval hrane.
To re/gretanje je zaslišalo več <>*eb, ki so jahale po rebri. — Ene niu med njimi je zdelo to razmetan je zuano.
—	ZlcMlja. t "ga konja pa poznam — je rekel predsednik novoustanovljene "Blue Mass Company".
—	Kako to?
—	To je konj, katerega sem |M»*«>dil Mehikancu. — Najbrže ae j« ajcjpiv yns|nxlar kje napil ki obležal |>oleg ceste.
—	Hm. hm — je rekel dr. Guild.
Kaj pa vzdihujete?
~~~ Cela *t var se mi ničkaj ne dopade. — Nič bi ne rekel, če bi poklali kakega Amerikama, Amerikanee lahko pozabi na svojo ži-bal. — Nikakor pa me Mehikanec.— To ni pozabljivost, nekaj drugega se je moralo zgoditi.	s
—	Kaj bi ae qpodilo?
—	Poženite konje, gospodje. — Bog ve, če ne bomo prišli pre pomot
Pol ure kasneje so že atali na akali. — Pod seboj so zagledali
—	Ali vam nisem rekel! — Pijan je! — Pa še kako pijan! — je vzkliknil predsednik.
Zdravnik je gledal resno krog sebe iu ni zinil uiti besede. — stopili so s konj ter jih privezali za drevje. Nato so po vseh štirih zlezli po skali k peči.
Tedaj je pa tajnik Biggs ves začuden vzkliknil:
—	Poglejte, poglejte! — Tam je že bil nekdo! — Tam je že naznanilo !
In res je bilo na skali pribitih dvoje •plakatov. — Na ujima jc lilo naznanjeno, da je to last Pedra, Manuela, Wilesa in Rosco-mona.
—	Gospod zdravnik, to sc je zgodilo, ko je ležal naš občespo-štovani tovariš pijan v jarku. — Kaj naj storimo?
Zdravnik pa ni odgovoril na to, ampak je stopil k truplu. — Ostali so šli za njim.
Pokleknil je poleg Conha, razvil je plahto in «ra potipal za ušesi.
Navzoči so mirno pričakovali njegove izjave.
—	Mrtev — je rekel z nekoliko tresočim glasom.
—	To je čisto vrjetno. — Saj ste mu vendar dali včeraj zvečer zdarvilo. — To je vse povzročila vaša prokleta konjederska znanost. —
Toda dr. Guild je imel preveč opravka, da bi se brigal za zmerjanje svojih tovarišev.
Neprestano je gledal Conha, slednjič mu je pa odprl usta in mu otipal otekel jezik.
Ko je storil to, je planil kvišku.
—	Gospodje, potegnite naznanila s skale. — Dobro jih čuvajte. Namesto teh dveh naznanil, pribijte na skalo naše naznanilo. _ Tukaj se ni završil samo cisto navadeu rop, pač pa tudi čisto navaden umor.
—	Umor? — so vzkliknili skoraj vsi naenkrat.
—	Da, je rekel zdravnik razburjeno. — Pred vsakim sodiščem lahko prisežem, da je bil ta človek zadušen. — Napadli so ga, ko je spal.
Zatem je pokazal na revolver, katerega so se krčevito oprijemali Conhovi prsti.
Napadeni je bil sicer napel oba petelina, toda v silni borbi za življenje in smrt ni mogel izprožiti.
—	Da> to je rekel predsednik. — Z napetim revolverjem ne leže nikdo k počitu. — Kaj naj zdaj storimo?
_ — kar je potrebno — je rekel zdravnik. — Zločin se je iz-^^šil pred dvema urama.
—	Kako veste to?	•
—	KaJ hl ne vedel ? — Saj je vendar truplo še čisto gorko. — Morilec ni šel po naši poti. — Če bi bil šel, bi ga gotovo srečali. — Toda meni se zdi, kje bi bil.
—	Kje pa ?	»
—	Glavo stavim, da je v Tres Pinos.
Tedaj se je predsednik visoko vzravnal in rekel z dostojanstvenim glasom:
—	Gospodje, dva bosta ostala tukaj in bosta stražila mrtvo truplo. _ Ostali bomo šli v Tres Pinos. Nekdo je z nogami poteptal postavo. — Menda vsi dobro veste, kaj se to pravi?
Iz neznanega vzroka se je vsa družba raziskovalcev in špeku-liintov izpreobmila v dobre državljane.
—	Naprej! — .so vzkliiknili in pohiteli k svojim konjem.
—	Ah bi ne bilo boljše, tla bi prišel mrliški oglednik in da bi na kak način dobili zaporno povelje? — je vprašal previdno tajnik. —
—	Iz koliko oseb sestoji naša družba?
—	Iz petih.
—	Dobro — je rekel predsednik, ki je dobro poznal kalifornijsko postavo — potem ne potrebujemo nobenega zapornega povelja.
(Dalje prihodnjič).
Rojake v ruskem ujetništvu pro [ 8im, da ud naznanijo, kje je moj brat MIKO WARD1AN. Doma je iz vasi Dolenec, fara Adlešiče. Dne 13. septembra 1914 sta bila ujeta k Matijem Adlešič, doma iz Vrhove št. 9 iu so bili skupaj z Mihom Kle-pec in Josipom Vlašič rz Dolenc. Zato prosim, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, mu bcm iz srca hvaležen, ali sc pa naj $8111 javi svojemu bratu: Joseph Wardian, 1048 Addison Rood. Cleveland, Ohio U. S America.	(27-30—10"

HARMONIKE
•*ra»ljam po aajeltjlh • trpeflao la inesijlvo. V «stl]iro vsakdo poOJe. fce« m -d 18 lat lakaj ▼ tem poslu 1»
»vojsa halam domu V popra vat unes kranjske fctkut rm drug" armonlke ter ratanam ps letu ka fcde aahte* trs* aadaUmJ* >«*ij.
»«17
"GUN WKaZKL St, CSev
NAZNANILO
Naznanjam rojakom po Clevelamlu iu 1 »kolivi, da sem odprl na novem prosi oru
POOL, ROOM
Na razpolago Imam tudi fine cigare iu vsakovrstne cigarete, tobak in soft Drink's.
Rojakom se toplo priporočam za obilen obisk, dobro poznani rojak
R R A IN K SESEK
53« ST. CLAIR AVE,	CLEVELAND. OHIO.
Rad bi izvedel, kje se uahaja moj brat VALENTIN HREZAR (Braser). Že tri leta ne vem ničesar o njem. Zadnji njegov naslov je bil: Valentin Braser, c o Chals .Seli, Bensenville, 1M. Nahagam sc v i t a! jamskem ujetništvu. ProaLn, da se mi oglasi, ali pa če kateri izmed cenjeniii i"ojakov. ve za njegov naslov, da nu ga blagovoli naznaniti, ali pa njega samega 11a ta oglas opozoriti. — Rihard Br^'-ar, tprigioniero di guerra, Orvieto, S. VenaTizo, Italia.
(90-10—1-11)
Jaz Alojzij Hren, ki se nahajam kot vojni ujetnik v Italiji, bi rad izvedel, kje se nahaja moj bratranec FRANČIŠEK MER-IIAR, doina iz vasi Prigorice šrt. 76, ipošta Dolenja vas pri Ribnici na Dolenjskem. Obenem bd tudi rad znal, kje se nahaja JANEZ ZBAŠNIK iz Dolenje, vam št. 16 pri Ribnici. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za. tiju naslov, da mi blagovoli nazna-
Jaz Martin Režun Steklo v iz Ho-tiča na Dolenjskem želim izvedeti za FRANKA JU VAN iz Zgornjega Hotiča pri Litiji ter za ANTONA BAJDE iz Spodnjega Ilotiča. Oba se nahajata že štiri leta v Ameriki. Naiha-jajoč se sedaj v italjamskem vojnem ujetništvu, bi želel izvedeti za moje prijatelje,- zato jih prosim, da se mi oglasijo. — Martin Režun, prigioniero di guerra, Ostuni di Leece, Italia. (.30-10—1-11)
Rojaki v ruskem, ujetništvu, prosim vas. če kdo ve. kje se nahaja moj brat DOBJAN M ASE L, doma iz Laikovice pri Kamniku. Vem. da se nahaja nekje v ruskem ujetništvu, toda naslov mi cii znan, zato se že vnaprej vsakemu zahvaljujem, ki mi ga naznani, ali naj se sam javi svojemu bratu: Frank Masel, R. F. D. 1, Box 2«0, Portage, Pa., Cnited States of America.
(29-31—10)
•''gglglZfMIgfZlil^
NOVE SLOVENSKA
Columbia, plošče
Dr.LORENZ.
Jas sem edini slovensko govore« ftpertsllst mofikih boleaii v Plttsburghu, Pa.
Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure svečer. V pet* kih od 9. dopoldne do 2. popoL V nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DR. LORENZ,
POZOR ROJAKI
Prosim vsakega cenjenega rojaka, ki ve za naslov mojega bratranca g. DOMINIKA (Ivana) LUŠIN, podomače Grdin, doma iz Sodražice pri Ribnici na Dolenjskem, ter njega oziroma mojega kakega sorodnika, da mi naznani na sledeči naslov: Anton Lušin, Serbian Red Cross, Geneve, Switzerland. (29-31—10)
Najuspeftneje mazilo 1 kar tudi sa molk« brke la brado. Od to ga mastle sraatejo v C tih tednih krasni gosti In dolgi lasje kakor tudi moSkfan krasni brki in brada ln ne bodo odpadali in osiveli. Revmattsera. k osti bol ali trga- I nje t rokah, nogafc in ▼ krilu, t osmih | dneh popolnoma osdravim. rane. opeklin«, bule. ture. krut* in grlnte. potne noge. kurja očesa, ozeblin« v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor M moje adravlla bres uspeha rabil mu jamčim sa <5.1* Plute takoj po cenik, ki ga takoj poSlJem zastonj.
Krasni Bspnl KOLEDAR sa Isto 1*17
za mesec oktober, poje Slov. pevsko društvo iz New Yorka.
E 3492 (Zagorska
(Kako bora Tjubila (Odpiraj dekle kamrico (Le semkaj k meni sedi Fina češka godba za ples: (Jubilejski Sokolski marš (Mar» ^kola drugi (SuassM fma polka (Krasni dijaški valček (Glasni Predu marš (Sousedska mazurka To so rekordi z petjem in godbo, ter Vas stane vseh pet $3.75 ter poštnina 25c^ skupno $4.00.
Imam vse v zalogi in jih odpošljem prvi dan vsakemu kdor pošlje svoto $4.00.
Na naročilo brez denarja se ne pošlje blaga. Naročite te rekorde pri vašem rojaku :
IVAN PAJK, 456 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
3493
E 1640
E 1123
548
75c 75c
75c 75c 75s
I
JAKOB WAHČIČ, 6702 Bonna Ave., Clmland, Ohio.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Coloradi. naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
niti, ali naj se pa sama oglasi-j ta. — Alojzij Hren, prigioniero di gueira, Ostani di LecceJ Italia.	(30-10—1-11)
Rad bi izvedel, kje se nahajata moje dve sestri TEREZIJA m' ANGELA JURJEVEC iz Vrti-polja št. 23, podomače pri Ko-kolju, pošta Moravče, Kranjsko. Nahajam se v itaJjanskeru ujetništvu. Prosim, da se ini javka, ee pa sami ne bereta, prosim eenjene rojake, da ju opo-| zore na ta otgias. — Valentin' Jurjevet-. prigioniero di guerra, Faarte Begato, Gruppa 7, Genova, Italia.	(30-10—1-11)
PUPOSOOlLO.
Rojakomf v državi Kansas naznanjamo, da jih bo obiskal nai rojak
Mr. OTTO PSZDDL )
ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu bodo šli na roko. S spoštovanjem
__Upravniitvo "Glas Naroda".
Rad bi izvedel za naslov svoiega brate FRANKA OŠAKEN'/ do-ma iz Cirknice. okraj L#og-itec na Notranjskem. Nahajatn se že dve leti v italjanskem iijet-ništvu. Prosim, da mi kdo naznani njegov naslov, ali naj mi Piše. — Josip Ošaben, ♦pridi guerra, Forte Re-7. nuDML Genova. Italia.
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
9 m m
DELO OKUSNO.
m mm
IZVRŠUJE PREVOD DRUGE JEZIKE.
E V
• • ■
UNUSKO ORGANIZIRANA
» » t
POSEBNOST BO t
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.

▼BA NAROČILA POŠLJITE NA t
Slovenic Publishing Co.,
S3 Cortlandt St^ New York, N. T.
Xr. Janko Pleško,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti fe večkrat prepotoval države, v katerih so naii rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. Upati je, da mn bodo 8i rojaki v vaek osi lih rok*, umi t K ker ima
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa ko. lonijskih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zem^evidov,
CENA SAMO 25 CENTOV.
STENSKO KAPO CELE EVROPE $&00.
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZWr PINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI 8VET, CENA 18.00.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGR8KE Z ITALIJO. — OKNA JZ 15 CENTOV.
Imfih in denar pošljite «:
Slovenic PobHshing Company
tw*	New York, H. T.
m