POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
IIPppiNn . Skrb za povečanje kmetijske proizvodnje. — Nasveti — razgovori — izkušnje. — Za večjo donosnost krompirja. — Skr-
il UL D111 H. bimo za pravilno prehrano našega rastlinstva z dušikom. — Važnost kolobarjenja. — Žičniki. — Slovensko vinogradništvo pred važnimi nalogam,!. — Rez vinske trte po pozebi. — Prašičjpreja. — Ohromelost svinj. — čebelarstvo v Sovjetski Rusiji. Širimo medovito gozdno drevje! — Par besed o zavarovanju goveda.— Letni občni zbori podružnic. —• Dvodnevni tečaj za zamiranje škodljivcev in bolezni ter škropljenje sadnega drevja.
štev. 2
V Ljubljani, 1$. februarja 1941
Leto 58
Skrb za povečanje kmetijske proizvodnje.
Ing. t
Na konferenci, ki je bila v kmetijskem ministrstvu 13. t. m., o setvi letošnjih spomladanskih posevkov in o organizaciji dela zaradi posejanja vseh razpoložljivih površin, kakor tudi za zboljšanje in povečanje živilskega pridelka, so poleg predstavnikov kmetijskega ministrstva in načelnikov banskih uprav sodelovali tudi predstavniki ministrstva za vojsko in mornarico, inšpektor državne obrambe, ministrstva za prehrano in preskrbo, zastopniki direkcije za zunanjo trgovino, Zveze kmetijskih zbornic, Glavne zadružne zveze in Srbske kmetijske družbe. Po zaslišanju strokovnih referentov o vprašanju poživitve in povečanja setve letošnjih spomladanskih posevkov in o vprašanju zboljšanja živinske proizvodnje ter o sklepih, ki so bili sprejeti na predhodni konferenci z načelniki kmetijskih oddelkov banskih uprav, ter po vsestranski razpravi, se je soglasno ugotovilo, da je v ta namen potrebno izdati sledeče ukrepe:
1.	Da se v polnem obsegu uporabijo obstoječi predpisi ali po potrebi izdajo novi, ki bodo določili stroge sankcije. S temi ukrepi se bo zagotovilo, da bodo vse neobdelane kmetijske površine v bodoče obdelane in posejane.
2.	Še pred setvijo je treba zajam-čiti kmetovalcem rentabilne minimalne cene za njihove pridelke in vse cene v državi po možnosti stabilizirati.
3.	Terensko delo v kmetski služ-
B. F.
bi je treba čim bolj ojačiti in je treba kmetijske strokovne organe razbremeniti drugih dolžnosti, ki nimajo zveze z delom za pospeševanje kmetijske proizvodnje.
4.	Ministrstvo za vojsko in mornarico naj po možnosti omeji ali pa oprosti za čas, ko se opravljajo spomladanska poljska dela, od vojaških vaj ali pa naj daje pogostejše krajše dopuste obveznikom in živini, kakor tudi kmetijskim strokovnjakom v javni službi.
5.	Banskim upravam naj se v korist njihovih semenskih skladov podele takoj nova denarna sredstva za plačevanje razlike med cenami semenskega in trgovskega blaga.
6.	Prometno ministrstvo naj odredi, da se bo semensko blago čim hitreje in brez odlašanja odvažalo na namembne postaje.
7.	Ukinejo naj se odpreme dovoljenja za semensko blago od strani Prizada, ali pa naj Prizad od strani banskih uprav daje dovoljenja brez slehernega odlašanja.
8.	Za prehrano živine in za povečanje proizvodnje živinske hrane naj se zagotove živinorejcem potrebne količine semena rastlinja za krmo. Tovarne olja naj do konca tega meseca dajo na razpolago živinorejcem vse razpoložljive količine, in sicer okoli 1000 vagonov oljnih tropin, po cenah, na podlagi katerih so kalkulirali pri določanju cen olja. Prav tako naj sladkorne tovarne odstopijo suhe rezance po
ceni, po kateri so jo obračunavali pridelovalcem sladkorne pese.
9.	Zagotove naj se potrebna sredstva za izvedbo zadružne in iz-venzadružne selekcije, kakor tudi za nakup zadostnega števila izbranih samskih živinčet za razplodbo. Obenem naj se točno izvaja licen-ciranje.
10.	Izdajo naj se potrebni ukrepi, da se vsa izbrana, zlasti pa samska plemenska živinčad, zadružne in nezadružne selekcije oprosti vpo-klicev v vojaške namene do skrajne nuje.
11.	Izdati je treba potrebne ukrepe, da se prepreči klanje moškega in ženskega zaroda, ki je sposoben za razplodbo.
12.	Za izvedbo sklepov te konference naj se ustanovi pri kmetijskem ministrstvu stalen odbor iz vrst predstavnikov kmetijstva.
Že pred konferenco v ministrstvu je banovina Hrvatska v lastnem delokrogu podvzela razne ukrepe in izdala potrebna navodila kmetovalcem. Tako kmetijski oddelek te banovine ugotavlja, da je bilo v jeseni za okoli 20% manj posejane ozimne pšenice kot sicer, kljub temu da je bilo razdeljeno 145 vagonov semena ozimne pšenice in 2.5 vagona semenske rži.— Toda tudi to, kar je bilo posejano, ni najbolje, ker je bila kaljivost semena vsled neugodnih lanskih rastnih prilik samo okoli 80% namesto normalnih 95% in ker je pšenica sejana po koruzi, ki je prepozno spravljena. Verjetno je, da pšenica ne bo dobro prezimila in zato je tudi nastopilo živahno povpraševanje po semenu j arih žit (pšeni-
ee, rži, ječmena in ovsa). Spričo teh neugodnih izgledov je kmetijski oddelek izdal, sledeče obvestilo:
1.	Direkcija za zunanjo trgovino je bila naprošena, da nakupi.iz inozemstva seme j are pšenice »Mani-toba«. Ker je pa malo verjetno, da bi se nakup posrečil, se priporoča, da kmetje posejejo v februarju in najdalje do 10. marca seme ozimne rtšenice prolifik kot j ari posevek. Setev je treba čim prej izvršiti (ko izklije, mora vsaj za nekaj ur zamrzniti), če tudi mogoče polje ni najbolje pripravljeno, ker zaenkrat druge pomoči ni, da bi se proizvodnja krušnega žita povečala.
2.	Da bi se omogočila setev ozimne pšenice tudi pozneje, oziroma setev koruze na spomladi poplavljenih področjih, bo ban. kmetijska poskusna postaja v Osijeku izvedla jarovizacijo ozimne pšenice in koruze. (Kaj se razume pod jarovizacijo in kako se izvede pri pšenici,' smo pisali v »Kmetovalcu« v letniku 1937 na strani 3. Glede jarovizacije koruze pa bomo poročali v prihodnji številki) .
3 Priporoča se setev ozimnega ječmena kot j aro žito najkasneje do 15. marca, ker vlada veliko pomanjkanje v semenu jarega ječmena. Sicer daje taka setev za 10—15 odst. manj kot setev istega semena v jeseni, ali toliko rodi tudi ja-ri ječmen manje.
4.	Ker je verjetno, da bodo ozimni posevki slabo prezimili, jim je potrebno pomagati z umetnim gno jem čim sneg skopni in pred valjanjem. Valjanje je treba izvršiti čim se zemlja na površini posuši, a 14 do 20 dni zatem treba žito po-branati. .
Banovina bo dala za nabavo Umetnih gnojil 20% podpore od nabavne vrednosti.
5.	Lanska koruza je slabo dozorela in radi tega je potrebno, da se pred setvijo preizkusi kaljivost semena. Kjer se seje ozimna pšenica po koruzi, je vprašanje rane sorte koruze zelo pereče. Banovina je že lani nabavila seme takšne sorte ter ga bo letos množila, da ga bo za leto 1942 dovolj na razpolago.
6.	Banovina je nabavila 100 mtc semena italijanske ljulke, ki je bila doma proizvedena in ga bo oddajala po polovični ceni. Pospeševati se mora proizvodnja živalske krme tudi na kraških zemljiščih in zato daje banovina 50% nabavne' cene kot podporo vsem onim, ki bodo sejali mešanice francoskega ljulja in pasje trave.
Isto podporo dobe tudi oni ki bi popravili travnike z zasejavanjem posameznih travnih mešanic.
7.	V slučaju vremenskih nezgod (toče, poplave) je banovina sebi zagotovila 10 vagonov semena čin-kvantina za naknadno setev.
8.	Da ne bi tvornice špirita uporabljale zdravo koruzo za izdelavo špirita, je banovina podvzela akcijo, da se posejejo večje površine s sladkorno peso, ki naj bi služila v bodoče kot surovina. Razdelilo se bo brezplačno seme sladkorne pese in razen tega se bo za vsak oral posejane sladkorne pese izplačalo kmetom 300 din kot premija. Pri nabavi umetnih gnojil za sladkorno repo se bo dajala podpora 25% od nabavne vrednosti. Pridelovalcem repe je osigurana primerna cena (47 din za 100 kg), a odpadki pri fabrikaciji špirita (repni rezanci) se bodo vračali proizvajalcem Za živalsko hrano.
9.	Iz Holandije bo banovina nabavila 6 vagonov krompirja za seme, rane sorte Bintje, ki se je v 41etnih vzporednih poskusih pokazala kot prikladna za prilike na hrvatskem Primorju.
10.	Napravljeni so koraki za nabavo 10 vagonov semena konoplje in 1 vagona semena lana.
Tudi pri kmet. oddelku naše ban ske uprave je bila pred konferenco v ministrstvu anketa, ki je proučevala vprašanje, kako bi se mogla še letos čim bolj dvigniti proizvodnja hrane v Sloveniji. Na anketi so bili zastopniki kmetijskega oddelka ban. uprave, Kmetijske zbornice, Kmečke zveze, Gospodarske zveze, Prevoda in kmetijske šole.v Št. Juriju ob juž. žel. Poročilo ne pove, zakaj niso bile zastopane tudi druge državne in ba-novinske ustanove, oziroma organizacije kmetov, ki bi gotovo mogle koristno sodelovati pri reševanju tako važnih vprašanj.
Iz poročila referenta posnemamo, da je kmet. oddelek v jeseni pre-skrbel za izmenjavo domačega se^ mena pšenice z zboljšanim semenom domačega izvora, deloma tudi iz Banata, ki se je oddajalo po znižani ceni. (Kot čujemo je bilo tako nabavljeno in razdeljeno okoli 12 vagonov semena, večinoma v severnih krajih banovine).. Tudi razkuževanje semena se je propagiralo in šo se dajale podpore za skupno razkuževanje. Med ukrepe; ki naj služijo za dvig produkcije, navaja poročilo tudi okrožnico na vsa okrajna načelstva in opozorilo
v časopisih na možnost nabave apnenega dušika po znižani ceni.
Za spomladansko setev je po mnenju referenta treba predvsem poskrbeti za izmenjavo semenskega krompirja, za kar je akcija že v teku. Pomanjkanje za naše kraje prikladne sorte koruze naj bi rešila neka zadruga, ki naj bi nabavila takšno seme. Kje ga bo nabavila in kako se bo to seme razdelilo, poročilo ne pove. Verjetno to ne bo lahka naloga, ker kakor iz poror čila banovine Hrvatske sledi, takšnega semena pri nas ni lahko dobiti in ga bo v tej banovini šele leta 1942 dovolj na razpolago, ko bo razmnoženo onih 500 mtc, ki so nabavljeni v jeseni za te svrhe. Mnenja smo, da ne bi bilo odveč, če bi se tudi v naši banovini postopalo isto tako načrtno in pritegnilo radi selekcije prikladne sorte za naše posebne prilike še strokovno usposobljene moči pri naši kmetijski poskusni postaji. Smatramo namreč, da anketa ni bila popolna, ker se k razpravi tako važnih vprašanj ni povabilo tudi Kmetijske poskusne postaje, da bi se našlo odgovarjajočo' smotrno rešitev tega vprašanja, če ne za sedanjost, pa vsaj za bodočnost.
Glede nabave umetnih gnojil, konstatira poročilo, da je njihova uporaba sedaj rentabilna, žal pa primanjkuje fosfornih gnojil. Pri tovarni za klej so podvzeli korake radi zbiranja kosti iz katerih bi se potem izdelovala fosforna gnojila.
Končno so bili na anketi sprejeti sledeči predlogi:
1.	Izdajo naj se navodila občinam, ki naj skrbijo, da bo vsa njivska zemlja pravočasno obdelana in posejana. Ako pri kaki hiši manjka delavnih moči — zaradi vpoklica k vojakom ali drugih nujnih razlogov — naj občine po svojih organih in članih občinskega odbora poskrbijo za potrebno pomoč od strani sosedov.
2.	V kolikor kmetijski oddelek banske uprave ne bo mogel obvladati vsega posla za preskrbo kmetov s semenskim blagom in v kolikor se kmetje oz. občine niso za to pravočasno javile, naj občine tudi poskrbijo, da v njihovem območju ne bo manjkalo semen za pomladanske setve in naj pravočasno zberejo naročila, izvršijo nabavo ter poskrbijo vse potrebno za prevzem semenskega blaga. Občinam naj pri tem delu pomagajo v prvi vrsti blagovne zadruge pa tudi strojne in druge kmetijske zadru-

ge. Ravno tako naj občine s pomočjo zadrug skrbe tudi za skupno nabavo umetnih gnojil.po možnosti v vagonskih množinah.
3.	Pospeševati je treba proizvodnjo in konsum dobre zelenjadi. Zlasti mali ljudje in revnejše družine si lahko pridelajo z vrta obilo slastnega živeža. Zelo primanjkuje zemske in zgodnje spomladanske vrtnine. V vsaki občini je pravočasno preskrbeti zanesljiva zele-njadna semena in pravilno vzgojene sadike. Vrtovi se morajo teme-ljitejše obdelati, povečati in izboljšati, pripravljati je treba več komposta in vsak vrtni prostor intenzivnejše izkoriščati.
4.	Ponovno in z vsemi silami naj se zavzamejo naše kmetijske organizacije in Kmetijska zbornica za odpravo trošarine na cement, ki se rabi za gnojišča in gnojnične jame, ter za znižanje cen cementu. Obenem naj se zida uredba o obvezni graditvi gnojišč in gnojničnih jam.
Kot je razvidno iz vseh teh poročil, vsebujejo sklepi konference pri kmetijskem ministrstvu Splošna navodila za one ukrepe, ki bi se naj podvzeli takoj. Vsak kmetijski oddelek pri banskih upravah pa naj bi podrobni program za svoje področje sam izdelal. Če primerjamo ukrepe, ki jih namerava podvzeti banovina Hrvatska s predlogi ankete pri kmetijskem oddelku naše banske uprave, bomo ugotovili, da vsebujejo prvi niz ukrepov, ki bi bili koristni tudi pri nas.
Tako iz poročila namreč ne moremo ugotoviti, da je naš kmetijski oddelek sam nekaj podvzel glede preskrbe semena j arih žit, trav, detelj, industrijskih rastlin in drugih kulturnih rastlin, kakor je to storila banovina Hrvatska. Edino naj bi bila v teku akcija glede semena koruze, o čemer je bilo že govora in akcija za izmenjavo semena Ikrompirja. O slednji tudi ne vemo podrobnosti, saj še ni niti objavljeno, koliko je bilo lani priznanih krompirjevih posevkov po Okose-imu in koliko je tega semenskega Iblaga na razpolago. Verjetno razpoložljiva količina ne bo pokrila jpotrebo, kakor je ni pokrila tudi v preteklih letih. Ali ne bi kazalo, 'da se priznanje krompirjevih po-isevkov razširi in da se ne priznavajo samo prijavljeni posevki, tem več posevki vseh posestnikov v iokolišu, kjer se ugotovi, da so po-:sevki zdravi in se prideluje krompirja čez lastno potrebo? Sedaj i opažamo, da romajo dan za dnem
kmečki vozovi iz enega kraja v drugi radi nabave semena krompirja in da posestniki semenskega blaga dnevno povečavajo ceno, računajoč s tem, da se kupci ne bodo hoteli vračati s praznimi vozovi domov. Če se pa bodo razglasili celi okoliši kot sposobni za pridelovanje semenskega krompirja in bodo posestniki dobili izkaznice od Okosema, bo nabava olajšana in tudi ne bo mogoče neprimerno zvišanje cene ali prevare glede kakovosti.
Najbolj čudno se mi zdi, da pred logi ankete ne vsebujejo ukrepov, ki bi povečali proizvodnjo industrijskih rastlin, še manj pa krmnih rastlin, ki je spričo živinorejskega značaja našega kmetijstva eno od najbolj perečih vprašanj. Še celo v priporočilu, da se naj vse kmetijske organizacije in Kmetijska zbornica (zakaj ne tudi banska uprava?) zavzamejo za odpravo trošarine na cement, ni nikjer do-taknjena potreba cementa za gradnjo silosov, ki šele omogočajo smotrno proizvodnjo in izrabo krmnih rastlin potom živinoreje. Ne moremo verjeti, da vprašanje živalske hrane ni bilo predmet te ankete. Ali ne bi bilo zopet potrebno, da se obnovi pred leti opuščeno razdeljevanje travnih semen in pospeševanje proizvodnje travnih semen potom krožkov? Da se je to delo smotrno nadaljevalo, bi ne bili letos v takšni zadregi glede travnih semen, ki jih iz inozemstva ne moremo uvoziti, doma pa je proizvodnja nazadovala.
Važno vprašanje živinoreje, preskrba semena krmne pese, tudi ni bilo predmet razprav na anketi. To vprašanje je za našo banovino bolj važno kot drugod v državi. Ker se na merodajnih mestih, ki odločajo o uvozu na nujnost uvoza teh semen ni dovolj no opozorilo tudi uradno, se ni mogla trgovina, kateri je oskrba s tem semenom popolnoma prepuščena, založiti z njim. Za setev na 6000 ha, kolikor se seje krmne pese v naši banovini, bo na razpolago po sedanjih izgledih le petino potrebne količine semena.
Nekako isti položaj je glede preskrbe semena za vrtnarstvo, ki ga anketa posebno priporoča. Tudi s temi semeni trgovina ni dovolj no preskrbljena radi težav pri uvozu.
Mogoče bo kmetijski oddelek sedaj, ko je bilo na konferenci v kmetijskem ministrstvu naglašeno, da treba banovinske semenske
fonde izdatneje denarno podpreti, pokazal več lastne iniciative. Po priobčenih predlogih te ankete se namreč vidi, da se skoro vsa skrb za povzdigo produkcije nalaga občinam, brez ozira ali so sredstva in pogoji za tako delo na razpolago.
Tako naj občine skrbe za pravočasno obdelavo in setev vse njivske zemlje. Po dosedanjih zakonskih predpisih za prisilne ukrepe občinam ne stoje na razpolago potrebni zakonski predpisi. Ti se morajo šele izdati, ker občine sedaj lahko same apelirajo na dobrohotno uvidevnost svojih občanov. Če pa se bodo takšni predpisi izdajali, občinam naj se dodeli le dolžnost nadzora in prijave neposejanih površin, izvedba pa se naj dodeli drugim upravnim organom, ki bodo lahko nastopili z večjo avtoriteto in večjim strokovnim znanjem.
Ravno tako smatramo, da občine lahko zbirajo v svojem okolišu, koliko znaša potreba poljskih in vrtnarskih semen, toda nabava in pravična razdelitev istih je dolžnost banske uprave in njenih organov. Zato se naj strokovnjaki pri srezih in banski upravi osvobodijo administracije, da se bodo mogli bolj posvetiti terenskemu delu, kot so predlagali na konefrenci pri kmetijskem ministrstvu.
Anketa, ki jo je sklicala banska uprava, ni torej dala one rezultate, kot jih kmetijstvo nujno pričakuje. Značilno je, da smo sprejeli poročilo o anketi šele mesec dni pozneje kot so bili sklepi narejeni. Dnevno in tedensko časopisje je prineslo to poročilo brez vsakega komentarja, kar je zelo značilno za naše pojmovanje o važnosti kme tijstva. Častno izjemo napravi j a le »Jutro«, ki je v svojem uvodniku z dne 2. februarja prineslo prav upoštevanja vredne pripombe in zahteve.
Smatramo, da je potrebno sklicati novo anketo, ki bo dala nove pobude kmetijskemu oddelku in ki bo predlagala, kolikor bo pač radi zamujenega časa še mogoče, kako se naj dotacije semenskega fonda in druga denarna sredstva za pospeševanje kmetijstva koristno uporabijo še za tekočo produkcijsko dobo. Mogoče ne bo odveč, če bi se na tej anketi razpravljalo tudi o pripravah našega kmetijstva za težko konkurenčno borbo s pre-komorsko kmetijsko produkcijo, ki bo nastopila po končani vojni. Sicer se dokončni sklepi sedaj še ne
bodo mogli storiti, vendar pa bi razpravljanje o teh problemih opozorilo naše kmetijstvo, da moramo misliti z vso resnostjo na poveča-
H&MaJtL — Kai&avjaHL — izkušnje..
94.	Koruzne storže dajem sedaj kar cele kakršni so. Ne kuham, ne parim več. Tudi ne solim, ker je vsa naša krma soljena pri spravljanju. Dam zjutraj 1 koš in zvečer 1 koš. Na vsako glavo pride dnevno
2 kg. S tem prihranim 20 kg sena dnevno.
Od dveh mesarjev dobim vsak petek približno 20 kg krvi. Vsak dan je skuhamo
4 kg. Nekaj dobijo kure, drugo svinje: 1 kg dnevno na glavo, z mešano skuhano repo, peso ali korenjem. Svinje dobijo tudi dnevno pol kg zdrobljenih kosti na glavo.
95.	Pripombe k nekaterim stavkom v člankih Kmetovalca št. 1.
»Takoj po vojni je kmet razpolagal z večjimi denarnimi sredstvi in je investiral denar v nakup strojev, umet. gnoja itd.« -t- V vsakem kraju je drugače. Pri nas so neredko kmetje kupovali zemljo po zelo visoki ceni, ne samo za lastno gotovino, ampak se pri tem še zadolžili za slab denar. Pozneje je bilo treba vračati drag denar, posledica — propast.
Ko je kmet dobil štirikrat več za par volov, kakor je dal za celo domačijo z živim in mrtvim inventarjem vred, sem upal: Sedaj se bodo kmetje rešili dolgov in začelo se bo drugo, boljše in napredno kmetovanje. Zgodilo se je ravno narobe! Zaradi visokih živinskih cen so prevzemali v tistih časih mladi gospodarji domačije po neprimerno visokih cenah in se tako neizogibno gospodarsko upropastili.
»Pomanjkanje trpimo glede težkih kož.« Vso težko živino izvažamo v tujino v živem stanju. Sedaj po zimi in ker tujina nujno rabi živež, bi lahko izvažali meso in mesne izdelke. Kp bi ovce vsaj pred pred izvozom ostrigli! Težke kože, loj in volna, česar nam ravno tako zelo primanjkuje, bi ostalo doma!
V Nemčiji, kjer tudi primanjkuje podplatov, ustvarjajo veliko industrijo za obutev z lesenimi podplati. Iz južne Francije sem prinesel nekdaj 5 parov cokel s seboj. Pozneje sem jih še enkrat naročil
10 parov, ker sem imel še tam znance. Se pozneje sem enkrat naročil po osebnem dogovoru v kopitarni v Zusmu 50 parov lesenih podplatov. Nekaj sem jih porabil doma, druge razdelil. Bili so pač le čisto drugače, boljše izdelani, kakor z domačim ročnim delom. Naši hribovci imajo povsod cokle domačega dela, katere niso nič kaj prikupne oblike, med tem ko so bile cokle francoskega tovarniškega izdelka tako lepe, da bi jih kar gledal.
Občinskim revežem sem dal napraviti obutje z lesenimi podplati. Na čevlje, ka-
nje proizvodnje in zmanjšanje proizvodnih stroškov. To so končno tudi problemi, ki so že sedaj aktualni.
kor tudi na cokle pribijem kos starega, obrabljenega kolesarskega gumi plašča. Ropot se ublaži in po ledu ne drči.
Vsaka kmetska hiša naj bi imela nekaj parov takšnih cokel. Nataknejo se v jutru, dokler se opravlja delo v hlevu. Naravnost sijajno pripravne so, kadar je treba po noči večkrat vstajati h kravam ob porodu.
Upam, da bomo kmalu dobili vzorce tega novega obuvala iz Nemčije. Pozneje se bo mogoče našel tudi pri nas kakšen podjetnik, ki bi se poprijel te zelo potrebne obrti.
»Prvo vprašanje je, kako naj kmet uporabi večje dohodke, ki jih ima zaradi boljših cen.«
Mogoče ima to vprašanje pomen za Srem, Banat in Bačko, kjer kmet proda več vagonov pšenice, koruze in svinj. Večina naših kmetov si pri gornjem stavku misli: O Gospod, odpusti mu, saj ne ve, kaj piše.
»Danes se kmet sme zadolžiti.« Nedavno sem vprašal prijatelja, ravnatelja močnega denarnega zavoda v mestu: »Ce bi se naša graščina razprodala, bi rad kupil tisti del, ki meji na naše. Aii bi dobil za to potrebni denar pri vas?« Odgovoril mi je: »Ne, popolnoma izključeno. Dajemc samo kratkoročni kredit.« Ta pa za kmeta ni, kakor tudi menica ne! Ali ni prijeten občutek, da nam nekdo velikodušno dovoli, da se smemo zadolžiti?
»Kaj moramo v lastnem gospodarstvu storiti kot pripravo na težke čase?«
Osredotočili in poglobiti moramo naše misli in razmišljanja. Ce molimo in prosimo na glas ali molče: »in reši nas vsega hudega«, pri 1em večina sploh ničesar ne misli. Nekateri izrekajo sicer reši nas, mislijo pa reši mene in še zraven mojo družino. Le malo kateri se dvigne na višjo stopnjo. Priprošnji »reši nas hudega« moramo mislili na na neko gotovo zlo, katerega želimo biti rešeni. N. pr.: Reši nas ljudi in razmer, katere so krive, da primanjkuje soli, da jo kupimo kar 5000 vagonov na Madžarskem, čeravno imamo dolgo mersko obalo in solarne. Reši nas ljudi in razmer, ki so krive, da kupimo 1200 vagonov sladkorja na Ceškomorav-skem, čeravno so vsi pogoji dani, da bi lahko pridelali sladkorja za se in še za sosedne države. Drugi nam prodajajo sladkor, ki obstoji samo iz takih snovi, .ki jih vzame pesa iz zraka, mi pa prodajamo v zameno živino, katera silno izčrpa zemljo na fosforjevi kislini. Takih
in podobnih pojavov je dolga vrsta. Kadar koli čitam o takšnih zadevah, imam vedno pred očmi številko en milijon. Milijon ima na čelu številko 1 in potem šesl ničel. To pomeni, če je pri kakšnem velikem gospodarskem podjetju na vodilnem mestu mož, ki predstavlja gospodarsko enojko, ustvari milijonske vrednote. Ce so pa na merodajnih mestih same gospodarske ničle in še le na zadnjih mestih enojke, nastanejo milijonske izgube. Za boljšo preskrbo množic z življenjskimi potrebščinami je treba osušiti zamočvirjena zemljišča. Obenem pa tudi drenažirati različne gospodarske močvare, kjer bujno uspeva strupeni plevel.
96.	Semenogojstvo. Ze več let si želim vsaj nekaj kg nalašč za seme vzgojene koruze. Vse kmetijske ustanove cele države ne nudijo niti enega stroka. Poizkusil sem s konjskim zobom. Ni za naše razmere, ker dozori prepozno. Čeravno vsak kmet odbere za seme najlepše stroke, zboljšanja ne doseže, ker ima vsako zrno lahko drugega očeta. Pri pšenici, če odberemo nekaj najlepših klasov, pri krompirju nekaj najbolj rodovitnih grmov, si lahko vsak posameznik s trajno odbiro seme zboljša. Pri koruzi je stvar bolj težavna, zamotana in spada v strokovne semenogojske roke.
»Koliko odstotkov naših kmetovalcev je pripravljenih plačati seme do 50% dražje?« Res je, da kmetje na oglase in različna priporočila ne dajo veliko. Zato naj vsako novo seme poizkusijo najprej vse državne in druge javne ustanove. Sr. kmet. referent naj pridobi v vsaki občini vsaj enega posestnika, če mogoče absolventa kmetijske šole, da napravi poizkus-no setev. Ce se bo seme dobro obneslo, ne bo treba našim ljudem kar nič prigovarjati. Kar sami bodo naravnost planili po zboljšanem semenu. Na praktična dejstva in izkušnje se kmetje zanesejo, na besede ne več!
97.	Električno luč nisem napeljal v 2 družinski sobici. Mislil sem, pogosto bodo puščali goreti brez potrebe in bo razsvetljava prišla predraga. Nedavno mi je električar povedal, kako se izračuna, v kolikih urah porabi električna svetilka 1 kilovat. Številka tisoč se razdeli s številom sveč, ki jih ima vsaka žarnica. N. pr.: 40 vatna svetilka v 25 urah, 5 vatna (sveč-na) pa v 200 urah. Petsvečna svetilka porabi na uro za 3 pare toka pri ceni 6 din za kilovat. Dal sem napeljati elektriko v te dve sobici in kupil dve petsvečni žarnici. Napeljava je danes stala še enkrat več kot nekdaj. Ko bi bil to vedel pred 10 leti, ko sem napeljal elektriko, bi ob enem uredil tudi te dve sobici in si s tem prihranil 400 din. Nasveti o pravem času so veliko vredni.
98.	Letos sem kupil blizu 100 qu apne-nega prahu po 16 din domov postavljeno,
da enkrat temeljito potrosim travnike in njive. Trošenje je zelo neprijetno delo. Z lopato ne gre dobro, roke oziroma prsti začnejo peči in boleti, čeravno jih nama-žemo z oljem. Apnim predvsem zato, da ni treba kupovati klajno apno za živina in svinje. Boljše je podati apno živini v rastlinah, kakor v drugih različnih praških.
Ali nima kdo kaj praktičnega za trošenje apna in umetnih gnojil? Dragi tovarniški stroj kmet ne more kupiti, saj bi ga rabil letno komaj kakih 10 do 20 ur. Imamo precej ' iznajdljivih kmetskih samoukov. Ko bi začeli premišljevati, bi se gotovo komu posrečilo sestaviti kaj praktičnega. Po mojem mnenju naj bi se priprava privezala zadaj za voz, ki bi ga napolnili z apnenim prahom. Prah bi sam padal ali bi ga metali v stroj, a ta bi trosil recimo na 2 m široko.
S9. Marčno številko »Kmetovalca« posvetimo pridelovanju krompirja. Napišimo vse, kar je kaj važnega in spodbudnega, da bo zbrano v eni sami številki in ne bo raztreseno po vseh številkah celega leta.
Zberimo tudi vse vzpodbudne in poučne članke o pridelovanju jedilnega olja. Vsi, ki posedujemo zemljo, moramo letos pridelati olja vsaj za domačo potrebo, da ga ne bomo odjedali drugim stanovom. Nekdaj smo pri nas pridelali bučnega olja dovolj za dom. Ze nekaj let sem prenehal saditi buče, ker nam pač vedno , bolj primanjkuje delovnih moči. Letos bom zasadil buče po koruzi in precej sončnic po razgonih v koruzi in krompirju, da bo olja za domačo uporabo.
100. Delo. Marsikateri delavec in kmet mislita: O, kako je srečna gospoda, ki ji ni treba delati! Pri tem pa ne opazita, da brez dela nikdo živeti ne more. Kdor ne živi od lastnega dela, živi od dela drugih. Vse, kar rabi človeštvo, pride iz zemlje. Kakor je ravno nam najbolj dobro znano, zemlja ne da nič zastonj. Kdor živi od dela svojih rok ali glave, je več vreden, kakor vsi tisti skupaj, ki žive od kakršne koli lenobe, od dela drugih. Dandanes je že tako, da pretežna večina kmetov in delavcev od poštenega dela ne more udobno živeti. Marsikdo si pri tem nehote misli: Nevedni siromaki, le naj delajo in nas' s svojim prekomernim delom redijo in bogatijo. Da živi po svetu toliko1 ljudi nemoteno od dela drugih, brez čuta odgovornosti in dolžnosti, zato skrbi med drugim tudi mlajša sestra srednjeveške inkvizicije.
Tujina obdeluje zemljo s stroji in traktorji. Proti temu je naše tekmovanje nemogoče. Pri nas bi v gotovih krajih 20 d<o 40 kmetov tudi lahko obdelovalo skup-n«o z najmodernejšimi stroji. Pa do take viišine se še dolgo ne bomo povzdignili, višaj prostovoljno ne! Med sosedi bi moral vladati nekakšen kliring. Storimo drug
drugemu usluge ne za denar, ampak za protiusluge. Vsi brez izjeme smo člani kmetskega stanu, ki propada, ker smo ne-složni, nič manj kot naši predniki. Stremeti moramo za tem, da bo naše kmetsko delo ne samo delo rok, ampak čim dalje, tem bolj delo naših glav, našega razuma.
Če se nekaj naučimo iz knjig, časopisov, tečajev, predavanj je dobro, .zadostuje pa ne. Mi moramo naučeno s svojo glavo premisliti in s svojim osebnim delom na lastni zemlji preizkusiti in učinek opazovati. Osebno delo ima tudi namen, da misleč človek venomer preudarja, kako bi si delo olajšal, zboljšal in učinek zvišal.
Nemisleč človek dela tja v en dan, deset-»
letja, celo življenje, brez nagona in stremljenja po zboljšanju. N. pr.: nove hleve postavi ravno tako nepraktično kakor so bili stari. Kdor ne živi pravilno, naj si bo človek, družina, stan, narod, mora trpeti. Kmet trpi, torej ne živi in se ne obnaša pravilno. Za trud, trpljenje prekomerno pridnost in delavnost, trgovec - prekupec ne plača nič, ampak le blago in proizvode. Dan za dnem garati kot živina, omrači in zatemni razum. Pišejo: najboljši učitelj je trpljenje in vendar se je kmet v stoletnem trpljenju kaj malo naučil!
Bog ni ustvaril kakšnega silnega oblastnika, ampak čisto navadnega Adama in mu še povedal: »V potu svojega obraza boš jedel kruh.« Ni nečastno, če opravljamo živino, kidamo gnoj, orjemo, seje-mo, pač pa je nizkotno in sramotno, če kak navaden ali višji lenuh krade Bogu čas, ljudem pa denar. Zakaj Bog dopusti tudi lenuhe, bo pač samo njemu znano. Ko bi bili brez rok, bi si to raztolmačili, tako pa delavni ljudje tega ne razumemo.
So tudi takšni, ki raje prelijejo liter znoja pri kakšnem športu, kakor eno samo kapljico pri trudapolnem kmetskem delu. Meščanstvo bi si lahko ustvarilo iz gotovih kmetskih del tudi čisto svojevrsten in zelo koristen šport, ki bi mnogo pripomogel k zbližanju obeh stanov. Noben kruh ni tako dober in tako slasten kakor tisti, ki si ga človek neposredno sam pridela. Za pridne ljudi je delo blagoslov, za lenuhe prekletstvo. Lenuhi so prava socialna kuga. Ker jih toliko lenari in so na trajnem oddihu, morajo drugi preveč delati, dan za dnem, brez vsakega odmora.
Velik del Francije sem prepotoval peš, drugokrat s kolesom, tretje in četrtokrat kot tolmač in spremljevalec nekih gospodov. Ne spomnim se, da bi kdaj videl na deželi kakšnega brezposelnega postopača. Šele s«daj sem večkrat razmišljal, kaj je temu vzrok. Drugo ne more biti, kakor da francoski kmet nikogar ne sprejme in nikomur nič ne da. To bo glavni vzrok; drugače biti ne more. Kaj pa, če naša dobrota in usmiljenje na vse zadnje ni nikakšna hvalevredna čednost, ampak naravnost velik gospodarski greh? Delo-
mržnim postopačem dajemo potuho, možnost in vzpodbudo, da se lahko kar naprej klatijo po državi brez vsakega dela. Sicer pa bi nadzorne oblasti ne smele dopustiti, ' da delomržni klateži in cigani nadlegujejo delovne ljudi.
Blagostanje našega človeka bi moralo biti odvisno samo od njegovega dela. Količina in kakovost dela naj bo točno merilo za blagostanje. Koristno delo se bo nagradilo, nekoristno ali celo škodljivo delo, kakor tudi lenoba bodo vodili brezobzirno v revščino in propast.
Vsak človek od najvišjega do najnižjega potrebuje stan, ki redi živino, orje, seje, žanje in mlati, ki prideluje živež za vse. Ta stan predstavlja kmet. Njegovo delo je najvažnejše za človeštvo. Drugi stanovi, celo on sam, to delo in ta poklic ne cenijo in ne spoštujejo po zaslugi. Dokler se naše notranje prepričanje ne spremeni temeljito, tako dolgo je vsak up na zboljšanje našega položaja zaman.
Vsak posamezen mali kmetič je drobec velikega kmetskega stanu in sodeluje v proizvodnji življenjskih potrebščin. Kmet ne vidi in ne pozna glavnih sovražnikov in škodljivcev svojega stanu. Ker sovražnika ne spozna, se mu tudi ne zoperstav-Ija, se ne bori proti njemu in zato propada. Sovražniki so dvojni: notranji in zunanji. Notranji so tisti, katerih se lahko sami otresemo, brez tuje pomoči. Treba za to samo premišljen načrt in trdne, jeklene volje. Od teh smo zadnjič omenili alkohol. Danes omenjamo še pomanjkanje spoštovanja in ljubezni do svojega stanu in do kmetskega dela. Zemlja mora pripasti prej ali slej le tistim, ki jo sami obdelujejo in ne takšnim, ki jo dajejo v najem ali obdelujejo izključno s tujimi močmi.
Glavni namen teh člankov ni kmeta poučevati, ampak ga napotiti, vzpodbuditi k samostojnemu razmišljanju, da si poma-lem in sčasoma ustvari lastne nazore in trdno prepričanje. Družabni ustroj se mora spremeniti v toliko, da bodo v bližnji bodočnosti živeli delavni ljudje dobro in udobno, vsi lenuhi pa stradali.
Goričan.
fla&jede£stm.
Za večjo donosnost krompirja.
Ing. J. Zaploitnik
V »Slovencu« od 22. septembra preteklega leta čitamo v članku inž. Suhadolca »Maksimirane cene krompirja?« naslednji rentabilitet-ni račun:
Proizvodni stroški za 1 ha krompirja v 1 1940.
•i
A.	Izdatki.
I.	Stvarni izdatki:
1.	seme 2500 kg po 1.50 din . . din 3750.
2	konjska vprega (1 par konj
II.75	dni pa 110 din) . . . . " 1292
3	davek naj 1 ha (drž. ban. obč.) " 230
4.	amortizacija orodja in strot-
jev . . ......... " 33
5.	gnojenje ........ " 1610
sik upaj.....din 6915
II. Ljudsko dola (39.5 del. dni
po 26 dni........din 1027
111. Obresti na zcmlj. kapital 5%> od 20.000 ......" 1000
2.	obresti na oferatni kapital 8% '" 720
Izdatki skupaj din 9662
B.	Dohodki.
60 q krompirja po 1.50 za kg . . din 9000 Izguba gospodarstva pri 1 ha znaša torej ........" 662
V zadnjem »Kmetovalcu« čitamo v članku; »Današnja vojna in kmetijska ekonomska politika« med drugim tudi: »Medtem ko se mi borimo s temi težavami, pa se v Ameriki prodaja pšenica po 100 dinarjev, cena koruzi je padla za 50°/o, masti za 15%, kar se pravi, da se prodaja po 5 din za kg! Cene oljnatih surovin so pri nas šestkrat dražje kot v Ameriki. Bombaž stane le petino tega kot pri nas« kot izvleček iz predavanja dr. Bičaniča, ravnatelja Zavoda za zunanjo trgovino pri ministrstvu za trgovino in industrijo. Ne vemo, odkod je on črpal te podatke, vemo samo, da ima na razpolago več virov kakor mi. Inž. Suhadolc se pri svojem računu opira na knji-govodstvene zapiske 150 kmetov, ki te zapiske vodijo po navodilih Kmetijske zbornice v Ljubljani in na poročila o višini lanskoletnega pridelka krompirja. V istem članku pravi tudi, da bi še le cena 1.75 din za 1 kg krompirja ustrezala pridelovalnim stroškom. Pustimo na stran, ali je račun v celoti pravilen ali ne, in ga vzemimo za pravilnega.
Kaj bo iz našega kmetijstva, ko spet nastopijo redne razmere? Ko bodo spet odprta morja, bodo na naših trgih nastopili prekomorski pridelki. Gotovo bo tudi tem po-rastla cena, čim se izprazni večina zalog, vendar pa ta cena ne bo rasla v nedogled. Recimo, da bo cena masti narastla za 100%, to je od 5 na 10 din za kg. Kaj bo takrat počel naš kmet, če se mu splača pridelovanje krompirja šele pri ce-
ni. 1.75 din za 1 kg? Konzumenti so že zdaj proti visokim cenam postavili tehten argument s skrajno omejitvijo potrošnje. Njihovi do-. hodki jim ne dovoljujejo normalne porabe predragih pridelkov. Danes je proti konzumentom zunanjepolitičen položaj, ki se izraža predvsem v učinkih angleške blokade. Kako pa bo takrat, ko bo ta zunanjepolitični položaj govoril v prilog konsumentom? Takrat bo prepozno, premišljevati, kaj bi se v Suhadolčevem računu dalo spremeniti. Že zdaj je čas za to!
Prav gotovo- mi s svojimi pridelki ne bomo mogli vplivati na cene svetovnega trga. Kolikor bo mogoče, bomo morali gledati, da domače cene prilagodimo cenam v svetu. Na vsak način bomo morali ceneje pridelovati. Ceneje bomo morali pridelovati prav vse: žito, krompir, krmo, industrijske rastline, meso, mast, olje, itd.
V Suhadolčevem računu je postavka, ki je tu ne mislimo napada-i ti, ki pa se stvarno edina da spremeniti. To je postavka na strani dohodkov: pridelek 60 mtc krompirja na 1 ha. Danes utegne biti ta postavka resnična. Vse naše statistike se sučejo okrog te številke. Vemo, da se da pri nas doseči ne-kolikokrat večji pridelek krompirja. Primerjaj n. pr. Kmetovalca št. 1 na str. 5! Vemo, da tisto ni rekord. Rekordni pridelki so pri nas še precej večji. Ker pa je 60 mtc na 1 ha nekakšno poprečje, mora biti pri nas še tudi v zelo mnogih primerih pridelek krompirja manjši od 60 mtc na ha. Vsekakor je v tako pičlem pridelku vzrok slabe rentabilitete krompirja. Gotovo je tudi, da je v celoti možno, povečati pridelek krompirja, za 20, 25 ali tudi 30%, torej od poprečnih 60 mtc na ha na 70, 75 ali 80 mtc na ha, morda pa še več.
Kje tičijo vzroki, da pridelamo v splošnem tako malo? Jaz mislim takole:
Ponekod sadijo krompir v preveč vlažnih legah. Tam ne morejo računati z obilnim in zdravim pridelkom. Taka zemlja bo priklad-nejša za druge posevke, krompir I naj se proizvaja samo za dom.
. V splošnem gnojimo krompirju premalo, enostransko in nepravilno. Umetna gnojila so pri tem skoraj nepogrešljiva. Res da je ogromna gospodarska škoda, če pustimo da se gnojnica izteka v potoke in da propada hlevski gnoj po zanemarjenih dvoriščih — toda, če bi
bilo s hlevskim gnojem in gnojnico vse v redu, bi spet potrebovali umetna gnojila. Saj hlevski gnoj in gnojnico potrebujejo tudi drugi sadeži.
Samo po sebi se razume, da ne gre priporočati umetnih gnojil onemu, ki pušča v nemar hlevski gnoj in gnojnico, prav tako pa tudi ne gre, da bi vsi naprednejši morali čakati zadnjega zamudnika, da si uredi gnojišče in gnojnično jamo. In tega pri priporočanju umetnih gnojil tudi nihče ne misli.
Mnogokrat si krompir v kolobarju prepogosto sledi. Ker nismo vajeni, da bi vse gnile gomolje vedno spravili z njive, ostanejo povzročitelji gnilobe v zemlji do prihodnjega nasada krompirja še živi. — Če je tedaj vlažno leto, skoraj ne smemo pričakovati zdravega pridelka.
Da v splošnem sadimo premajhne krhlje, je tako znano in tolikokrat odsvetovano, da se na tem ne bomo več zadrževali.
Malokdaj pazimo na to, da sadimo zdrav krompir. Zdravje krompirja in njegova sposobnost za seme se lažje oceni med rastjo na njivi, kakor pa pozneje v kleti ali pa morda šele v vreči. Na njivi vidimo, kakšna je rast nasada v splošnem, ali so vsi grmi enakomerni, ali so vsi zdravi, ali ni morda na njivi preveč praznin, kjer krompir sploh ni odgnal ali mogoče pozneje odmrl, ali pripadajo vsi grmi po rasti in videzu isti sorti itd. Teh stvari pozneje ne moremo videti več. Pri izkopavanju vidimo, ali so vsi gomolji zdravi in enakomerni .— nekaj prav debelih in mnogo drobiža kaže spet, da dotični krompir ne bo priporočljiv za seme. Pozneje, v kleti, ko je krompir že prebran, tudi nega ne moremo več dognati. Še manj se moremo zanesti na semenski krompir, ki ga nam kdo nudi v vreči. Ta je bil lahko že večkrat prebran, že večkrat je bilo morebiti odstranjeno ono, kar bi nam zbujalo pomisleke. Zato bomo pri menjavanju semena na vsak način skušali dobiti krompir, ki je že v rasti kazal, da je dober in zdrav. Tak krompir dobimo od priznanih nasadov, ki jih je pregledala strokovna komisija dvakrat v teku rasti. — Tudi, kadar bomo sami imeli tak nadpovprečen nasad krompirja, ga bomo prijavili komisiji za pregled in oceno.
Pridelek bomo mogli poceniti le, če bomo povečali množino. Dokler ne nastopi nujna potreba pocenitve, bo pač že z vsakim povečanjem
množine narastel tudi dohodek. Zaenkrat smo še v dobi, ko dohodek raste obenem z množino pridelka — to bo trajalo do konca vojne in najbrž še nekaj čez. Potem bo pa nastopil padec cen in vse sile bo treba napeti, da bo pri nizkih cenah dohodek še zadostoval za življenje. Tega se je treba zavedati že zdaj.
To v zvezi z uvodoma omenjenima člankoma o krompirju. Podobno bi se dalo razpravljati o vsakem drugem našem sadežu. Vse kaže, da prihaja čas, ko bo vsak, ki ima obdelovalno zemljo, moral v teh stvareh misliti, vsak začeti pri sebi, in vsak opustiti misel na podpore, ker v celi skupnosti ne bo nobenega, ki bi podpore ne bil potreben. Vsem in vsakem pa bo opora trezno gledanje stvarnega položa-
ja in pripravljenost, podvzeti vse, kar bo pri dobri volji v njegovi moči.
Opomba uredništva. G. Goričan v svojih pobudah poziva, da naj čitatelji za marčno številko »Kmetovalca zberejo vse svoje izkušnje o gojenju krompirja. Uredništvo bi torej moralo ta članek priobčiti še le v marčni številki. Če ga je priobčilo že zdaj, stori to z namenom, da nudi čitateljem pobude za razmišljanje, saj je način, kakor člankar razpravlja o pridelovanju krompirja v današnjih časih najbolj prikladen. Dopisi naj torej obravnavajo vprašanje, kaj bo vsak v svojem gospodarstvu storil, da bo povečal donos, zmanjšal pa pridelovalne stroške, pri tem pa pustimo ob strani teorije.
Skrbimo za pravilno prehrano našega rastlinstva
z dušikom.
Ing. S. Goriup
Vse rastline in vsi rastlinski deli vsebujejo dušik. Zlasti mnogo dušika vsebujejo in potrebujejo rastline, ki v bujnem razvoju naglo ra-sto, kar je tudi razlog, da morajo ravno mlade rastline imeti dovolj lahko topljivega dušika na razpolago, da se okrepijo in osposobijO za donašanje zadovoljivega pridelka.
Pomanjkanje dušika se kaže v slabi rasti in v tvorbi razmeroma malih listov, ki postanejo predčasno bledikasto-rumenkasti, nasprotno pa povzroča obilica dušika v zemlji prebujen razvoj listov in stebelc. Rastline s preobilno dušično hrano postanejo zlasti ob pomanjkanju ostalih hranilnih snovi manj odporne proti raznim boleznim in škodljivcem, rade polegajo, njihova razvojna doba se podaljša.
Dušik se nahaja v prirodi v raznih oblikah. V talnem zraku najdemo elementarni dušik, katerega kulturne rastline ne morejo nepo-posrredno izkoristiti, izkoriščajo pa ga llahko neke bakterije, ki živijo svolbodno v zemlji (Azotobacter) in p>a bakterije, ki bivajo v sožitju z mietuljnicami (Bacterium radici-colai), kjer tvorijo na koreninah drolbne gomoljčke. Te bakterije prettvarjajo svoboden dušik v du-šičnie spojine, katere rastline poz-nejee lahko uporabijo za svojo pre-hramo. Računa se, da obogatijo go-moljjčne bakterije vsak ha zemlje
s kakimi 50 kg dušika na leto, torej s približno enako množino, kot Prosto v zemlji živeče bakterije ga vsebuje 300.kg apnenega dušika, presnavljajo razmeroma znatno manjše množine prostega dušika v beljakovine svojega telesa.
Iz svobodnega dušika se tvori pri nevihtah pod vplivom bliska soli-trova kislina in amoniak, ki jih padavine prinašajo v zemljo. Količina teh dušičnih spojin znaša kakih 12 do 25 kg dušika na ha in leto.
V nasprotju s temi dohodki pa izkazujejo naše zemlje tudi zelo znatne zgube na dušiku, ki nastanejo:
1.	s samim pridelkom, ki ga odnašamo z zemljišča,
2.	vsled izpiranja dušičnih spojin iz tal,
3.	vsled škodljivega delovanja denitrifikacijskih bakterij, ki pretvarjajo solitre v svoboden dušik in
4.	vsled izhlapevanja amoniaka iz zemlje pri neugodnih kemijskih talnih reakcijah.
Vsled teh izgub bi se tekom nekoliko let izčrpal ves dušik iz zemlje, ako se ne bi njegova zaloga obnavljala. Zalogo dušika obnavljamo z gnojenjem z dušičnimi mešanimi gnojili, pri čemer pa moramo stalno imeti pred očmi kulturno sposobnost in pravilen način obdelovanja zemljišča, vsebino hranilnih snovi v zemlji in potrebo ter
specifično sposobnost posameznih kulturnih rastlin pri izkoriščanju raznih oblik hranilnih snovi.
Naše zemlje vsebujejo zelo različne množine dušika, kar je pač v zvezi z njihovim nastankom, sestavo, načinom obdelave in gnojenjem. Še najmanj dušika vsebujejo peščene zemlje, kjer najdemo mnogokrat komaj 0.01 do 0.05°/o skupnega dušika. Nekoliko več dušika imajo ilovnato-peščene zemlje, nakar sledijo s stalno naraščajočim odstotkom skupnega dušika: apnene zemlje in končno črne barske zemlje, ki imajo tudi več kot 2% skupnega dušika (Ljubljansko bar-je).
Iz vsebine skupnega dušika v zemlji ni mogoče točno sklepati, ali imajo zemlje dovolj rastlinam takoj dostopnega dušika na razpolago, vendar pa velja kot nekako pravilo, da se smatrajo zemlje: z vsebino več kot 0.3% skupnega dušika za zelo bogate na dušiku, z vsebino 0.2 do 0.3% skupnega dušika za bogate na dušiku, z vsebino 0.1 do 0.2% skupnega dušika za dobro oskrbljene z dušikom, z 0.1% skupnega dušika pa za komaj zadostno oskrbljene z dušikom. Pri vsebini 0.1% skupnega dušika se za vse kulture priporoča gnojenje z 200 do 300 kg kakega dušičnega umetnega gnojila. Plodnejše slovenske zemlje vsebujejo v splošnem št razmeroma zadovoljive odstotke dušika, splošno uporabnih številk pa ni mogoče, navesti, ker so Odstotki dušika v posameznih slučajih preveč različni. Normalno vsebuje zemlja v svoji gornji plasti znatno več dušika kot v spodnjih plasteh, obratno je le pri rigo-lanih zemljah, kjer je prvotna zgor-. nja plast prišla v globino. Ako ima zemlja 0.1% dušika vsebuje do globine 30 cm kakih 4000 kg dušika na ha. Približno 90% tega dušika se nahaja v organski obliki (beljakovine in njihovi razkrojni proizvodi), ki rastlinam ni takoj dostopna, ostalih 10% pa se nahaja pretežno v obliki solitrov in amonijevih soli. V talnem zraku se nahaja seveda tudi elementarni dušik.
V zemlji spreminja dušik stalno svojo obliko. Iz protega dušika proizvajajo bakterije (Azotobacter in Bacterium radicicola) beljakovine, svojega telesa, ki ostanejo po njihovi smrti v zemlji. Še mnogo več beljakovin pa prihaja v zemljo s hlevskim gnojem in raznimi Organskimi odpadki ter ostanki rastlin. Njih se lotijo v zemlji posebne-vr-
ste bakterij, ki razkrojijo beljakovine in tvorijo iz njih amoniak. Ta se veže z raznimi kislinami v zemlji na amonijeve soli, katere mnoge kulturne rastline neposredno uporabijo za svojo prehrano. V kolikor pa rastline teh razpoložljivih amonijevih soli ne morejo neposredno uporabiti, si jih pri dovolj-nem pristopu zraka prilastijo koristne nitrifikacijske bakterije ter jih pretvorijo v solitre, ki so mnogim rastlinam še boljši vir dušične prehrane. Pri pomanjkanju zraka v zemlji pa se te koristne spremembe ne morejo vršiti in amonijeve soli se zlasti iz lahkih zemelj, ki jih ne morejo dovoljno absorbirati, izpirajo iz tal. Zalo se tudi vedno znova javlja klic po zračenju in rahljanju naše zemlje.
Pri pomanjkanju zraka se v zemlji rade razmnožijo škodljive deni-trifikacijske bakterije, ki dragocene solitre razkrajajo v svoboden dušik. Solitri so lahko topljivi in se kaj radi izpirajo iz zemlje. Zato gnojimo s solitri le tekom vegetacije, ko jih rastline lahko naglo uporabijo. Nasprotno pa moramo gnojiti s hlevskim gnojem, kompostom in organskimi gnojili čim prej', da imajo koristne talne bakterije dovolj časa spremeniti njihove beljakovine v rastlinam dostopne amonijeve soli in solitre.
Ves opisani krogotok dušika nazorno prikazuje slika.




Prirodnih in umetnih dušičnih gnojil je mnogo. V naslednjem naj v kratkem omenimo le ona dušična ali mešana gnojila, ki so danes našemu kmetu dostopna.
1. Hlevski gnoj je po svoji sestavi in gnojilni vrednosti odvisen od vrste in načina prehrane domačih živali, od vrste in količine uporabljene stelje, načina oskrbovanja in starosti. Hlevskega gnoja ne moremo trajno nadomestiti z nobenim umetnim gnojilom, ker bi se sicer iztrošil humus v zemlji in bi se fizikalne lastnosti zemlje ter s tem tudi rodovitnost sčasoma zelo poslabšala. S pridom uporabljamo
samo dozorel hlevski gnoj. Pri svežem, še ne dozorelem hlevskem gnoju nastanejo v zemlji znatne zgube na solitru, ker se vsled znatne količine bakterijam lahko dostopne ogljikove hrane izredno razmnožijo denitrifikacijske bakterije, ki presnavljajo soliter v elementarni dušik. Poleg tega pa v svežem hlevskem gnoju hranilne snovi še niso predelane v take oblike, ki bi bile rastlinam takoj dostopne. Zato ni čudno, da ima uporaba nedozorelega hlevskega gnoja v posameznih slučajih lahko za posledico celo zmanjšanje pridelka.
Srednje dober hlevski gnoj vsebuje v naših razmerah kakih 20% suhe snovi, 0.40 do 0.60%> skupnega oz. 0.16 do 0.30% rastlinam že tekom prvega leta dostopnega dušika, 0.25 do 0.30% fosforove kisline, 0.50 do 0.60% kalija in 0.45 do 0.60% apna. Poleg tega vsebuje hlevski gnoj ogromno množino koristnih bakterij, ki znatno podprejo rodovitnost zemlje.
2.	Gnojnica ima še bolj nestalno sestavo kot hlevski gnoj, ker je pomešana z večjo ali manjšo ko-lečino vode. Računa se, da vsebuje kakih 1.8% suhe snovi, 98.2% vode, 0.2%. rastlinam takoj dostopnega dušika in 0.5% kalija. Upoštevanja vrednega odstotka fosforove kisline gnojnica nima.
3.	Sestava komposta je odvisna od njegove temeljne snovi. Najdragocenejši del kompota je dušik. Zorenje komposta znatno pospešimo in njegovo sestavo izboljšamo z dodavanjem neoljenega apnene-ga dušika (3 do 5 kg na m3).
4.	Oljeni in neoljeni apneni dušik sta naši najvažnejši in najcenejši umetni gnojili. Uplivata vsled vsebine apna ugodno tudi na talno strukturo, imata pa še to prednost, da se izdelujeta doma. Vsebujeta po 16% dušika, ki se spremeni v zemlji najprej v cianamid apno. Pod uplivom tal in vsled delovanja bakterij se presnavlja cianamid v sečnino, ki jo bakterije nato predelajo v amoniak in soli-trovo kislino. Nežne in občutljive rastline cianamid (in še neke druge spojine apnenega dušika) ožge in uniči. Da postane rastlinam dostopen se mora spremeniti najprej v amoniak ali solitrovo kislino, kar je v veliki meri odvisno od temperature in sestave tal. Čim višja je temperatura, tem hitrejše je presnavljanje. Pozimi, ko bakterije radi mraza ne delujejo, se cianamid v zemlji le polagoma spre-
minja v rastlinam dostopno obliko, radi česar ga zlasti v lahkih zemljah lahko izpira voda iz tal. Iz tega vzroka se priporoča gnojiti ozi-mine zlasti na lahkih tleh v jeseni le z manjšo količino apnenega dušika, večji del pa porabiti šele februarja ali marca za gnojenje na list.
Apneni dušik se lahko uporablja tudi za istočasno uničevanje plevela, zlasti ogrščice in repice. Trosimo ga, ko so ti pleveli razvili 2 do 5 listov, pri čemer žitarice ne trpijo trajnih poškodb. Učinek na plevelu je večji, ako trosimo ob rosi, nasprotno pa so prehodne poškodbe na žitaricah manjše, ako ga trosimo ob suhem vremenu. Občutljivejših rastlin ne smemo gnojiti z apnenim dušikom na list. Ako bi n. pr. z njim hoteli izjemoma gnojiti krompir tekom vegetacije, tedaj se mora to izvršiti čim prej in na oprezen način, brez prašen j a, da oljeni apneni dušik ne pride na list. Na lahkih zemljah se priporoča gnojiti z apnenim dušikom 14 dni pred setvijo, da se tako sigurno izognemo vsaki poškodbi vsled delovanja cianamida. Na težjih zemljah z večjo absorbicijsko sposobnostjo taka opreznost ni tako nujna. Tu zadostuje če pride gnojilo vsaj nekoliko dni pred sestvi-jo v zemljo, v posameznih slučajih se je na težkih zemljah celo ugotovilo, da ni apneni dušik poškodoval rastlin niti kadar je bil dodan tesno pred setvijo.
Ker se apneni dušik zelo praši, ga navadno pred trošenjem mešamo z vlažno zemljo ali pa poškropimo s kakimi 7% vode. To velja predvsem za neoljeni apneni dušik.
5.	Sečnina vsebuje najmanj 38%-apnena sečnina pa 16% rastlinam lahko dostopnega dušika. Gospodarsko upravičenost imata ti dve gnojili le tedaj, ako sta znatno cenejši od amonijevega sulfata, čilskega in nordijskega solitra. Uporabljata se samo tekom vegetacije v slučajih, kjer bi apneni dušik lahko poškodoval rastline, oz. bi bilo njegovo delovanje prepočasno.
6.	Čilskega in umetnega natrijevega solitra letos verjetno ne bo na trgu. Verjetno pa se bo pojavil kot njihovo nadomestilo nordijski soliter, ki ima enaka svojstva in se uporablja enako kot čilski soliter. Nordijski soliter ima slabo lastnost, da vpija vlago in se vlažen težko enakomerno trosi. Treba ga bo torej shranjevati na suhem
v zaprtih posodah. Pred čilskim so-litrom pa ima njegov nordijski brat to prednost, da se pri njegovi uporabi tudi težka zemlja ne za-skorji, ker je solitrova kislina vezana na apno in ne na natrij, ki povzroča zaskorjenje. Dušika vsebuje nordijski soliter 13 do 16%.
7. Amonijev sulfat ima sedaj izredno visoko ceno in se ga težko dobi. Vsebuje 20 do 21% dušika v obliki amoniaka. Nadomestili ga bomo brez posebne škode z apne-nim dušikom ali apneno sečnino.
8. Mešano gnojilo KAS vsebuje dušik v obliki amonijevega sulfata, Nitrofoskal pa v obliki apnenega dušika. Iz tega sledi, da deluje dušik v KAS-u hitreje kot v Nitro-foskalu in se pri njegovi uporabi tudi ni bati rastlinskih poškodb, ki se lahko pojavijo pri nesmotrni uporabi Nitrofoskala. Na talno strukturo pa deluje nitrofoskal vsekakor ugodneje. Nitrofoskal in KAS se izdelujeta- v raznih sestavah, ki je razvidna iz atesta, s katerim je opremljena vsaka vreča.
K umnemu in dobičkanosnemu poljedelstvu ne spada samo pravilno obdelovanje zemlje v zvezi z vsestranskim gnojenjem. Upoštevati moramo tudi kolobarjenje ali redno menjavo rastlinskih vrst na eni ter isti njivi, kajti vsakemu kmetovalcu je dobro znano, da dobimo od rastlin le tedaj obilen pridelek, če se rastlinske vrste na eni in isti njivi redno menjavajo. Kmetovalca so k načrtnemu kolobarje-nju privedle lastne izkušnje, katere kmetijska znanost dandanes utemeljuje s sledečimi razlogi:
Iz proizvodnega stališča delimo kulturne rastline v klasnate (žita), ali take s plitvimi koreninami in na listnate, ali rastline z globokimi koreninami. K prvim prištevamo žita, k drugim pa okopavine (krompir, repa, pesa i. dr.) in stročnice (detelja, fižol, grah i. dr.). Če bi na isti njivi vzgajali leto za letom vedno le rastline s plitvimi koreninami, ki razprostirajo svoje korenine le v vrhnji plasti zemlje, potem bi se km;alu izčrpale rastlinske hranilne snovi in vlaga v gornji plasti. Nadomestiti odvzete hranilne snovi, potrebne istim vrstam rastlin, bi bilo deloma mogoče in sicer s temeljitim in obilnim gnojenjem, ki pa bi ne bilo rentabilno. Deževni-
Napredni gospodarji si bodo iz superfosfata, kalijeve soli in primernega dušičnega gnojila raje sami izdelali ustrezno mešano gnojilo ter si tako prehranila denar, ki ga računajo tvornice za mešanje.
9. Od organskih dušičnih gnojil se nudijo v prodaji ricinusove tropine, ki vsebujejo 4.5% dušika. Vrtnarji uporabljajo pri gnojenju tudi kri, krvno moko (8% dušika), kožno moko (7.5% dušika) in roženo moko (11 do 12% dušika. Vsa ta gnojila pa delujejo polagoma in prihajajo za kmetijstvo le v manjšem obsegu v poštev.
Enostransko dušično gnojenje je na mestu le v posameznih slučajih n. pr. pri gnojenju na list zaostalih posevkov. Zato vodimo pri gnojenju tudi račun o fosforovih in kalijevih gnojilih, sestavi zemlje in o specifični potrebi posameznih kulturnih rastlin, da bodemo v svojem prizadevanju za povečanje in zboljšanje naših pridelkov dosegli res zadovoljiv uspeh.
ca namreč spravi obilo z gnojili dodanih hranilnih snovi v spodnjo, globokejšo zemeljsko plast, do katere ne segajo koreninice omenjenih rastlin. Tako bi prišlo v nemar obilo drago kupljenega gnojila. Tako gospodarjenje bi bilo seveda skrajno negospodarsko. Nasprotno pa rastlinske snovi dobro izrabimo, če sejemo oziroma sadimo po rastlinah s plitvimi koreninami, rastline z globokimi koreninami, to je rastline, ki razprostirajo svoje korenine v spodnjo niže ležečo plast zemlje. Iz tega sledi, da lahko samo z redno letno menjavo rastlin s plitvimi koreninami z onimi z globokimi koreninami pravilno izkoriščamo dodana gnojila in sploh v zemlji nakupičene rastlinske hranilne snovi. Omeniti je še, da imata obe rastlinski skupini različno potrebo ne le glede množine, temveč tudi glede kakovosti hranilnih snovi. Žita potrebujejo več fosfor-ne kisline, dočim okopavine zopet več kalija in dušika. Če bi torej gojili isto vrsto rastlin več let zaporedoma, bi izčrpavali zemljo enostransko ter nekatera gnojila ne bi sploh prišla do učinka.
Poleg vpliva, ki ga imajo rastlinske vrste na izčrpavanje zemlje, je omeniti tudi vpliv listov na fizikal-
no stanje zemlje. Ta vpliv zavisi od velikosti in števila listov, ki je pri obeh rastlinskih vrstah različno. S tem je v zvezi tudi zasenčenje zemlje. Zemlja, na kateri so rasle rastline s plitvimi koreninami (žita), ki imajo male in vrhu tega še ozke liste, hitro izhlapeva vodo in postane trda. Ker zemljo ne pokrivajo rastlinski listi, lahko stol-| če dež drobne zemeljske delce v trdno skorjo. Svetloba, oz. sončni žarki, ki zemljo direktno obsevajo, spodbujajo rast škodljivega plevela, kateri ne odvzema rastlinam le hranilnih snovi, temveč tudi vlago. V taki nezasenčeni zemlji uniči sončna svetloba tudi koristne talne bakterije, ki sodelujejo pri razkrajanju in pretvarjanju rastlinskih hranilnih snovi v tako obliko, da jo zamorejo koreninice vsrkavati.
Škodljivemu vplivu rastlin z maloštevilnimi in ozkimi listi pa od-pomoremo, če vsakokrat za njimi sejemo ali sadimo rastline, ki zemljo zasenčujejo. K tem prištevamo zopet okopavine in stročnice. Te preprečijo s svojimi širokimi listi direktno obsevanje zemlje in s tem izparevanje vode, kar je zlasti v času hude suše od velikega pomena. Pomanjkanje svetlobe omejuje tudi razvoj škodljivemu plevelu. Zasenčenje zemlje z listi izravnava toploto zemlje, ker omejuje njeno izžarevanje. Na širokih listih navedenih rastlin se tvori obilo rose, ki je dostikrat v hudi suši rastlini edini vir vode. S prsteninami se vrhu tega izboljša godnost zemlje, ker zahtevajo te večkratno obdelovanje.
Iz tega sledi, da je po rastlinah, ki zapuščajo zemljo v slabem stanju saditi rastline z nasprotnimi vplivi. Z menjavo rastlin se omejuje razmnoževanje različnih rastlinskih in živalskih škodljivcev. Kakšno kolobarjenje je vpeljati na posamezne zemlje, o tem pač odločujejo krajevne, podnebne razmere, lega parcele, vrsta zemlje in gospodarska potreba posameznih gospodarstev. V glavnem se pri kolobar-jenju držimo tako zvanega norfol-škega tipa, kjer se tekom vsakih 4 let vrstijo na isti njivi sledeče rastline: okopavine, j aro žito, detelja in ozimno žito. To kolobarjenje seveda po potrebi razširimo. V splošnem se držimo načela: po rastlinah s plitvimi koreninami sejemo rastline z globokimi koreninami in po rastlinah, ki zapuščajo zemljo v slabem stanju (žita), gojimo rastline z nasprotnimi vplivi.
Važnost kolobarjenja.
Ing. Sarec Egan
Ing. B. V.
Poleg mnogih drugih škodljivcev, ki nam uničujejo pridelke, so prav neprijetni in škodljivi žičniki. To so 6 nožne, zarjavelim koščkom žice podobne ličinke hrošča poka-lice, ki objedajo mlade rastline pod zemljo ali tik na površini. Posebno jim ugajajo nežna stebelca in koreninice. Napadajo predvsem žitarice, koruzo, peso, krompir. Če se ne pobrigamo za uničevanje teh živalic, naredijo ogromno škodo. Uničiti jih pa ni lahko, ker nimamo nobenega 100% sredstva, ki bi sigurno uničil to zalego. Priporoča se pa sledeče. Pred setvijo, v nobenem slučaju pa ne pred aprilom, nastavimo v zemljo koščke krompirja, v katere se zarijejo in jih ob-žirajo te ličinke. Po nekaj dnevih koščke poberemo, skuhamo in po-
rabimo za krmo. Tudi umetna gnojila so priporočljiva. Ta so že radi tega koristna, ker mlade obžrte rastlinice ne trpijo toliko, če imajo na razpolago mnogo hrane. Da pa preprečimo napad žičnikov, uporabljamo jedka gnojila: apneni dušik, apno, ki direktno uničuje ličinke. Važna je tudi skrbna priprava zemljišča. Jarine moramo posejati čim preje, da odrastejo še pred napadom žičnikov. Ozimine pa ne prezgodaj. Sejati moramo večje količine semena in ne pregloboko. Ko preoravamo strnišče, naženimo perutnino na njive, ki pobere velike množine te golazni. Koristno je tudi valjanje, ker jim je v povaljani zemlji otežkočeno gibanje. Zato žive žičniki najraje v rahli zemlji.
yXna\Jtvo.
Slovensko vinogradništvo pred važnimi nalogami.
Lovro PetoVar
Pod sličnimi naslovi so o tem vprašanju prinesli razni časopisi objavo Vinarskega društva. V teh razpravah se govori tudi o reviziji trsnega sortimenta. Omejilo bi se naj število vrst, vodilna sorta pa naj postane laški rizling. Organizirajo se naj selekcijski krožki, Vinarski in sadjarski zavod pa naj začne z razmnoževanjem izbranih najboljših trsov.
V prvi vrsti nas vinogradnike zanima sortiment. Dosedanjega je izdala kr. banska uprava kot plod večletne razprave priznanih strokovnjakov z dolgoletno prakso ter nekaterih praktičnih vinogradnikov. Tudi pri takratnih razpravah je bila vodilna namera zmanjšanje števila sort na minimum, vendar pa se je hotelo ohraniti posebnosti vsakega vinogradniškega okoliša in tako osigurati istemu njegov kvalitetni značaj. Sprevidelo se je, da je rentabilnost slovenskega vinogradništva mogoča le tedaj, če bo to vinogradništvo proizvajalo v prvi vrsti kvalitetna vina. Da je bila ta predpostavka pravilna, dokazuje med drugim tudi dejstvo, da so bili Sloveniji vedno dodeljeni kontingenti za kvalitetna vina, kadar so se isti razdeljevali radi izvoza.
O tem, ali naj je cilj našega vinogradništva množina ali kakovost,
je mogoče zaenkrat le teoretično razpravljati. Zaključnih skušenj s sortami, ki dajejo večje množine, pri nas nimamo, pač pa imamo že 401etne izkušnje s kvalitetnimi sortami. Naše rastne prilike tudi niso takšne, da bi mogli doseči one mno-žinske rezultate kakor jih dosežejo v drugih vinskih okoliših z istimi sortami, kot jih gojimo pri nas. Izkušnja nas dalje uči, da tudi tuje množinske sorte, v kolikor smo jih prenesli iz drugih okolišev v naše prilike, niso dale one rezultate, kot smo jih pričakovali, ali pa se sploh niso obnesle. Pač pa opazimo, da nas skušajo vsepovsod drugod posnemati v proizvodnji kvalitetnih vin/ Upravičenost kvalitetne proizvodnje dokazujejo tudi računi vinogradov, kjer se prideluje v glavnem kvalitetno vino, saj so ti računi v zadnjih letih vedno bolj ugodni kakor pa računi takih vinogradnikov, ki zasledujejo kakšne druge cilje.
Domneva, da je potrebno posvetiti več pažnje proizvodnji množin-skih vin, se je mogoče porodila iz izkustva, da mali vinogradnik do sedaj še ni mogel uspešno sodelovati pri produkciji kvalitetnih vin. Toda to izkustvo še ne upravičuje menjanje trsnega izbora tam, kjer so rastne prilike res ugodne za kva-
litetne sorte, temveč bi bila takšna mera priporočljiva mogoče le v za rast trte bolj neugodnih okoliših, kjer se sedaj goje razne slabej-še ali neprikladne kvalitetne vrste, iz katerih se kljub pazljivemu kletarstvu nikoli ne bo moglo ustvariti kolikor toliko pitna vina. Dejstvo pa, da so nekatere vinarske zadruge kupovale od zadružnikov namesto grozdja mošt ali celo vino in ga potem brezuspešno s kletar-jenjem in mešanjem z uvoženimi vini skušale popravljati in prirediti okusu konzumenta, pa še ni dovolj-ni razlog, da bi se moral uvesti nekak splošen nov red v trsnem izboru in v vseh naših vinogradskih okoliših.
Radi priznavamo, da sortiment ni brezhiben in da ga je treba popraviti. Vendar smo mnenja, da se bo pri reviziji moralo upoštevati tudi načela, ki so bila merodajna pri sestavi sedanjega.
Nedvomno pa smo za selekcijo premalo storili. Uspešno so se s tem bavili že dolga leta mariborska vinarska šola, g. Clotar Bouvier in še mogoče kateri naprednejši vinogradnik za lastno uporabo. Vendar je vse to za predstoječo obnovo veliko premalo. Uspeh obnove zavisi torej od slučaja in ne od Volje vinogradnikov, ki je nedvomno najboljša. Selekcija se brez teoretične predizobrazbe in brez potrebnih pripomočkov ne da vršiti in posebno teh zadnjih nam popolnoma primanjkuje. Želeli bi, da se to delo čim prej omogoči, čeprav uspeh ne bo tako hitro viden, kakor bi nam bil potreben.
Rez vinske trte po pozebi.
Jas. Gosak
Letošnja zima ni bila nič kaj boljša od lanske, morda je hudi mraz okrog 20 stopinj in še čez, trajal še dalje kot lani. Sicer pa ne vemo, kaj nam prinese še februar. Odjuga je tokrat nastopila že par-krat, toda po nji smo dobili spet nov sneg in nov val trde zime. Stari preroki so sicer trdili, da je najbolj mrzel zimski dan okrog sv. Neže in da pripiha jug šele svečana. Te stare vremenske prerokbe so letošnje vremenske prilike postavile na glavo. Na sv. Nežo smo letos imeli močan jug, ki je prišel le še malo prezgodaj.
Pa bodi tako ali tako, dejstvo je, da je zima najbrž tudi letos opravila sVoje uničujoče delo kakor la-
ni, ko so nižinski vinogradi ponekod do dve tretjini pozebli. V- teku trideset let mojega vinogradar-jenja sem opazil, da delajo vinogradniki precej napačne zaključke o mogoči pozebi. Da pozebejo nižinski vinogradi mnogo prej kot više ležeči, bo držalo. Toda nikakor ni res, da je pozeba na napetih legah, kjer brije mrzli krivec z vso ljutostjo, hujša, kot v zavetnih ja*-mah in kotlinah. Ravno v navidezno zavetnih jamah sem opazoval tako zimsko kot tudi pomladansko pozebo v mnogo večji meri kakor p^ na zbrisih in odprtem svetu. Našel sem temu tudi vzroke. Mrzel zrak je težak ter se vliva v doline in jame kakor voda in jih polni vodoravno. Čim tesnejša je dolina, kjer leži vinograd, tem višje seže mraz. Ako pa ima taka dolina širok iztok v ravnino, zaseže mraz le nižje lege, ker se mraz na široko razteka in ne doseže posebne višine. Ob povodnji je isto. Z napetih čel in vzbočin pa odnaša vrhu tega veter mraz v zatišja, v jame in v nižine. Zaradi tega je v teh krajih pozeba mnogo občutnejša kot pri vinogradih na višinah ali legah, kjer se širi pred vinogradi ravnina. Razumljivo nam bo sedaj, zakaj so na primer vinogradi ob robu Dravskega polja malo izpostavljeni pozebi,' dasi sega trta do vznožja gričev. Iste pojave sem opazoval povsod taim, kjer ni pred vinogradi nobenega predgorja ali pa le nizko hribovje, preko katerega se mraz sicer na široko, toda le plitvo razlije.
Drugo, kar sem opazoval o zimski pozebi, je bilo to, da trta na vrhu hribov, kjer brijejo čez njo najhujše burje, sploh ne pozebe.
Tretje neprijetno presenečenje je bilo, da so debele krepke rozge, bodisi na režnikih ali ločnih po mirazu popolnoma zamrle, dočim so) tanjše trte kar lepo odgnale. Če-trtto dognanje, da ne pozebejo vsa pliemena trt enako. Tako je prete-če;no leto najhuje trpela kavščina alii kočka, dočim je črna portugal-kaa mraz precej dobro prenesla. Tu-dii žlahtnina ni bila posebno občut-ljiiva, rizling pa je bil ob vznožju viinograda precej suh.	v
Kako in kdaj bi naj torej letos izTvršili rez? V vinogradih, kjer lani i radi njihove višinske ali odprte legge ni bilo posebne škode po po-zeebi, bomo izvršili rez kakor smo bilili vajeni doslej.
Tam pa, kjer smo bili lani radi ziiimske pozebe močno oškodovani, boomo letos bolj previdni. Rez bo-
mo odložili na drugo polovico februarja ali prvo polovico marca, ko bo najhujša zima mimo.
Za rez samo pa je več načinov. Že leta 1929 so nekateri rez odložili na majnik, ko je trta že odgnala in Se je določno videlo, kaj je ostalo mrtvo. Poznam nekaj vinogradnikov, ki so tedaj imeli lepo trgatev, dočim smo ostali natrgali prav pičlo. Seveda lahko dotični, ki so se odločili za pozno rez, že poprej otrebijo izrastke iz starine, v kolikor niso za pomlajenje trte potrebni. Ravno tako naj odstranijo tudi lanski ločen (šperon). Ostale šibe iz rodnega lesa naj pustijo v miru, dokler ne ozelenijo. Ko je trta zelena, ne solzi več, ali vsaj ne toliko, da bi ji kasna rez v zelenem kaj škodila. .
Pri rezi, ki jo mislimo bolj zgodaj, do sv. Jožefa opraviti, bomo pa upoštevali, da so debele šibe zaradi svoje debelejše svrži več trpele kot tanjše. Zato bomo sicer pustili tudi take reznike in ločne, toda poleg njih bomo še narezali tudi tanjŠi les, tako za reznike kot za šperone. Ravno tako bomo postopali pri rezi na rogle. Trti bomo pustili mesto enega samega rezni-ka dva do tri., ali celo več. Ravno
tako bomo narezali za vsak slučaj najmočnejšega, za rezervo pa še dva iz tanjših rodnih šib.
Ločne ali šperone bomo privezali šele po odhodu ledenih mož (po 15. maju), ko bodo že ozeleneli. Takrat bomo odstranili ves zamrzli pa tudi odvišni les, ki smo ga za rezervo pustili.
Nikakor bi pa ne bilo prav, da bi pustili ves les, ki bi odgnal na trti. Dosegli bi res večjo trgatev, toda prihodnje leto bi ne imeli potem kaj rezati in trta bi hudo opešala.
Vedno moramo paziti, da bodo ločni nad rezniki, da nam trta ne ostari in ne postane previsoka.
Trte, ki so že prekomerno visoke in slabotne, bo najbolje korenito pomladiti in sicer tako, da narežemo 1—2 palčnika, tik nad njimi pa starino odžagamo. Pri krepkih, sorazmerno nizkih trtah je puščanje palčnikov neprimerno, ker itak ne, ali le redko rode, delajo pa samo mnogo hobotja in goščave. Pri razumni in previdno izvršeni rezi in poznejši popravi v zelenem, utegnemo, ako bomo pravočasno in pravilno škropili, doseči še zadovoljivo trgatev. O škroplje-Vvai pa iz moje prakse prihodnji«1
JfLnje\eja.
Prašičjereja.
Ing. B. V.
Kmet mora vedno premišljevati, kaj bi se še dalo izboljšati, da bi mu gospodarstvo čim bolj uspeva-
lo in da bi imel od njega čim več koristi. Nikoli ni vse popolno in tudi nikoli ne bo. Kot je pri vseh kmetijskih panogah, tako je tudi s prašičjerejo. Pri tej panogi je pa Še pOsebno potrebno mnogo izboljšanj, ker pri sedanjem stanju naš kmet nima od svinjereje velikih koristi. Velika večina goji svinje še vedno samo za lastno porabo ali pa prodaja pršutarje. Ima pa prevelike stroške, ki mu preveč znižajo dobiček svinjereje. Produkcija je predraga in pri malo nižjih cenah je prašičjereja pri nas že nerentabilna.
Važen činitelj pri prašičjereji so svinjaki. Pri mnogih je še vse preveč ukoreninjena misel, da je za prašiča vse dobro. Ne smemo toliko misliti na ime, temveč na dejstvo, da je tudi prašič živo bitje, ki ima za svoj razvoj tudi zahteve. Zato je posebno pozimi mnogo res-
nih ovir za uspešno prašičjerejo pri gospodarjih, ki imajo slahe hleve. Ravno' zaradi slabih svinjakov imajo mnogi nezadovoljive uspehe pri pitanju svinj in radi slabe plodnosti zmanjšanje rentabilnosti pra-šičjereje. Nepotrebni so veliki izdatki za drage, luksuzne betonske hleve. Mnogokrat niso niti najboljši. Betonski hlevi so vlažni in hladni, posebno če nimajo propustnega stropa. V takih hlevih se rade naselijo razne bolezenske klice, posebno svinjske kuge. Hlevi so lahko leseni, samo da je primerna velikost, svetloba in čistoča. Pod naj bo iz betona ali močno žgane opeke, kar je še boljše. Del oddelka naj ima lesen pod za ležišče, da bo živalim toplejše. Hleve moramo zračiti, da se ne bo nabirala v njih sopara. Naj ne bo hleva, ki ne bi imel priprave za zračenje. Kdor si namerava zidati nov hlev ali popravljati starega, naj se prej posvetuje s kakim izkušenim gospodarjem ali strokovnjakom, da bo
hlev res boljši od starega in ne samo lepši.
Za upešno prašičjerejo so važne plemenske živali: svinja in merjasec. Posebno moramo paziti pri izbiri merjasca. Ne glejmo samo na ceno skočnine, temveč na njegove lastnosti, ki jih bo prenesel na potomstvo. Vsaka pasma prašičev ima svoje odlike in tudi svoje oblike. Zato moramo za svojo pasmo izbirati samo take merjasce, ki v sebi združujejo najboljše lastnosti dotičn'e pasme. Pri tem moramo tudi vedeti, kako merjasec te svoje lastnosti prenaša na svoje potomstvo. Vsak plemenski merjasec mora biti popolnoma zdrav, ploden, imeti mora krepko telesno konstrukcijo, mora dobro izkoriščati hrano in biti mora mirne narave. Koža merjasca ne sme biti groba in trda, ščetine naj so fine in mastne. Barva kože naj bo rdečkasta, prepletena s finimi krvnimi žilicami, ne pa bleda kot pergament, ker je to skoro vedno znak bolezni. Če je merjasec zdrav, se spozna tudi po hoji, ješčnosti, prebavi in po- < gledu.
Razen merjasca je važna tudi plemenska svinja. Poleg vseh dobrih lastnosti, ki jih mora imeti dobra plemenska svinja, je važno, koliko mladičev lahko pričakujemo od nje. Prav zanimive poskuse je delala visoka kmetijska šola v Ko-penhagnu. V 8 letih so naredili poskuse z 38.000 prašički, da ugotovijo pravilne, hranilne norme za breje in doječe svinje. Poleg drugih važnih dognanj so ugotovili, da prasci iz gnezd z mnogo prašičkov, popolnejšle izkoriščajo hrano kot oni iz slabih gnezd. To ne store samo kot prasci, temveč tudi pozneje, ko so odrasli in se jih pita. Ugotovili so, da prasec iz zanikrnega gnezda od rojstva do zakola porabi za cca 100 krmnih enot več kot iz mnogoštevilnega gnezda. Kot vemo, predstavlja ena krmna enota 1 kg ječmena. Torej tudi ta ugotovitev naj nam bo kažipot, da izbiramo za pleme samo svinje iz močnih gnezd. Za vsak svinjak se priporoča iztekališče. Še boljše kot to i pa je paša. S pašo bomo imeli pri j prašičjereji mnogo več uspeha, pri- ! rast težine bo mnogo večji, prehra- 1 na bo cenejša in imeli bomo mnogo manj dela. Plemenska svinja bo pri paši oprasila več in močnejše prasce, prasenje bo mnogo lažje, dojile bodo več mleka, umrljivost prascev se bo znižala, vse živali bodo mnogo bolj zdrave. To pa ne
velja samo za plemenske prašiče, temveč tudi za one, ki so namenjeni za pitanje in zakolj. Če pustimo prašička v starosti 3 do 4 mesecev na pašo, bo mnogo bolj zdrav, kot če bi bil stalno zaprt v svinjaku, mnogo hitreje raste, pridobi večji trup, na katerega se bo lahko naložilo mnogo več masti. Prebavila postanejo večja in močnejša in take živali bodo v času pravega pitanja požrle mnogo več hrane in jo tudi boljše izkoristile.
Paša je tudi najcenejša krma. Posebno je važna ob pomanjkanju krme v prvih poletnih mesecih, ko lahko živali na paši pričakajo nov pridelek okopavin. Pri tem tudi prihranimo čas, ki ga sicer uporabimo za pripravo krme, krmljenje in čiščenje svinjaka. Vsak priroden pašnik ali slabši travnik lahko služi za svinjski pašnik, tudi če je močneje zapleveljen. Ne sme pa biti preveč suh ali vlažen, ruša mora biti gosta in vsebovati mora čim več sladkih trav in detelj. Ker prašiči ne morejo daleč hoditi,-naj bo pašnik čim bliže hlevu. Na pašniku mora biti na razpolago voda za napajanje in blato za valjanje. Hektar dobrega pašnika preživi od maja do septembra 20 do 30 prašičev, torej je potrebno za vsakega prašiča 3 do 5 arov. Pašnik predelimo na obore, katerih število se ravna po številu prašičev. Vsak obor naj svinje popolnoma popasejo, vendar ne prenizko. Starejši prašiči in merjasci, svinje v začetku brej osti se prehranijo na paši brez dodatne hrane. Mladim prašičkom in močno brejim svinjam dodamo polovico hrane, ki bi jo sicer dobivale pri stalnem bivanju v svinjaku. Svinje, ki dojijo, hranimo tudi z zrnjem. Pri tem vedno odločuje tehtnica, če in koliko dodatne hrane naj se jim nudi. Mladi prašički in prvesni-ce morajo pridobiti na teži dnevno 300 do 400 g, druge odrasle pa tedensko 1 kg. Pašnik moramo seveda negovati in gnojiti, da bo res pašnik.
Vso pozornost moramo posvetiti tudi prehrani brejih in doječih svinj. 3 do 4 tedne pred prasenjem ločimo breje svinje od ostalih in jim izboljšamo hrano. Priporočljivo je dnevno pokrmiti cca 2 kg mešane hrane, ki sestoji iz 30%> otrobov, 30% ječmena, 30% ovsa in 10% ribje ali krvne moke. Vsakemu kg primešamo 30 g klajnega apna. Poleg tega pokladamo še 6 kg sveže pese. Svinjo, ki doji 6 do 8 prašičkov ali še celo več, mora-
mo bolj izdatno krmiti, da jih bo lahko prehranila in da se bodo hitro in pravilno razvijali. Teža prašičkov se mora v prvih 10 dneh podvojiti.
Prvih 48 ur po prasenju dobi svinja samo tekoč napoj iz otrobov zdroba ječmena in ovsa (0.5 kg na glavo). Poleti jo spustimo v prvem tednu enkrat, v drugem dvakrat na dan na pašo. Ostalo krmo dobi v svinjaku. Pozimi se mora dnevno izpuščati v iztekališče in namesto paše ali druge zelene krme, pokladamo narezano peso pomešano z rezanico detelje ali lucerne in malo otrobov poleg že omenjene mešanice. Prasci ostanejo pri materi okrog 10 tednov. Krmljenje se ravna po številu prascev in težini matere. Krma, ki je potrebna za vzdrževanje telesne teže matere, se imenuje vzdržna hrana. Poleg te hrane pa mora dobiti še hrano za tvorbo mleka, tako zvano produkcijsko hrano.
Primeri za vzdržno hrano bi bili: 1. 0.25 do 1 kg mešanice ovsa, otrobov, ječmena, koruze itd., 2. 3—4 kg krompirja (kuhan), 3. 10 kg pese pomešane z ovsenimi plevami, 4. Poleti paša. Za produkcijo mleka pridodamo še 0.25 kg šrota žitaric na prasca. Da ne bi primanjkovalo v hrani apna, nudimo še klajnega apna cca 20 g, kar se pa ravna po krmi, ki jo dobi mati. Če preračunamo hrano na potrebe beljakovin, mora dobiti svinja^dnevno 500 do , 600 g prebavljivih beljakovin. Če to vemo, bomo lahko po tabelah izbrali primerno vrsto in količino mešanice. Skrbno moramo zasledovati razvoj prascev in temu primerno uravnavati krmljenje matere.
Ohromelost svinj.
Fr. Hočevar
Zadnje čase smo čitali v nekaterih listih in tudi v »Kmetovalcu« o nevarni kužni bolezni, ohromelosti svinj. Bolezen se je tudi pri nas pojavila in zavzela tak obseg, da se je resno bati nezgod v svinjaku. Kljub resnemu prizadevanju veterinarjev se jim še do sedaj ni posrečilo, da bi našli uspešno proti-sredstvo. Naš narod pa ima proti njej svoje domače sredstvo, ki po izkušnjah pomaga do 80% uspešno. To sredstvo »črni teloh« je že stoletja nazaj znano in tudi ohromelost ni nova pojava v naših kra-jih.
Spominjam se od mladih nog, kako so to sredstvo uporabljali stari praktiki, pa bom na kratko opisal postopek. S seboj so prinesli »trnek«, to je tanko osušeno korenino črnega teloha. S šilom so svinjam prebodli pod kožo na vrhu ušesa kakšna 2 cm na široko in v to luknjo vtaknili trnek. S tem je bilo »cepljenje« opravljeno. Že v nekaj urah se pokaže učinek. Ušesa zatečejo in postanejo črno modrikasta. To je znak, da sredstvo deluje in da nastajajo v organizmu neke spremembe.
Prav v zadnjem času sem bil pri-moran to sredstvo sam preizkusit Domači veterinar mi je malo prej pravil, da proti bolezni nimajo zdravila in da je treba obolelo svinjo takoj zaklati, če hočemo še meso uporabiti! Svinja ni mogla niti več stati na nogah, jedla ni ves dan in pri dotiku se je videlo, da jo vsi udje bblijo. Izvedel sem zdravljenje kot sem opisal, pri tem pa sem bil pripravljen, da jo takoj zako-ljem, ako ne bo uspeha. Po nekoliko urah je žival postala nemirna, premetavala se je z ene strani na
drugo. Cepil sem jo zvečer, proti jutru pa so ušesa že modrikasto zatekla in se je opazilo, da ohromelost popušča. Naslednji dan proti večeru, torej po 24 urah, je svinja že pristopila h koritu in začela jesti. Posledice »cepljenja« so bile vidne še nekaj dni, toda svinja je popolnoma ozdravela.
Pripomnim, da teloh uporabljajo nekateri tudi proti rdečici, kar pa se mi ne zdi tako priporočljivo, ker imamo preizkušena veterinarska sredstva. Pri rdečici se pojavijo na ušesih mehurji, iz katerih se izceja neka rumena tekočina. To se pri ohromelosti ne opaža. Tudi pri govedu in konjih uporabljajo nekateri to sredstvo. Stavijo ga pri teh živalih na prsih.
Opomba uredništva. Priobčujemo ta opis s pripombo, da je vsak, ki ima obolelo svinjo na ohromelosti ali rdečici, dolžan pojavo bolezni takoj prijaviti sreskemu veterinarju in izvesti razkuženje, kakor mu bo predpisano. Ker se je bolezen močno razpasla in ker nimamo uspešnega sredstva proti bolezni, je ministrstvo za kmetijstvo dovolilo, da se bo onim, ki jim je žival poginila, povrnila škoda iz javnih sred* stev. Naj torej nikdo ne zamudi prijave. Želeti bi bilo, da bi naši serološki zavodi skušali iz teloha napraviti zdravilo proti ohromelosti in ga preizkusili, ker narodna zdravila imajo tudi svojo upravičenost.
Ce&*Jla\Stvo.
Čebelarstvo v Sovjetski Rusiji.
(Poročilo delegacije čehoslovaških čebelarjev v SSSR i/, leta 1936.)
V zadnjih letih prinašajo tuji pa tudi naši časopisi, zlasti čebelarski, večkrat vesti o modernem ruskem čebelarjenju in uspehih, ki so jih dosegli čebelarski znanstveniki in raziskovalci v tej važni gospodarski panogi. Smešno bi bilo, če bi t ega iz ne vem kakšnih razlogov ne hoteli priznati, še bolj pa bi bilo meumno, če bi se ne skušali okoristiti z vsemi temi pridobitvami. Da jie temu res tako, kaže dejstvo, da s>o Čehi in Slovaki že 1. 1936. poslali v Rusijo posebno delegacijo, Iki naj bi si ogledala važne čebe-ltarske ustanove, način čebelarje-mja, organizacijo čebelarstva in fpod. Poročilo o tem izletu čehoslo-waških čebelarjev v Rusijo je na-fpisal O. Brenner in ga objavil v li-sstu Česky včelar, v letniku 1936, šštev. 10—12 in letn. 1937, štev. 1—3. IKer je poročilo informativnega žznačaja in navaja mnogo važnih {problemov, ki jih rešujejo danes sovjetski čebelarji, ali pa so jih že i rešili, ne bo nezanimivo, če ga tu {priobčimo v slovenskem prevodu: Zveza čehoslovaških čebelarskih cdruštev (Svaz Zemskych ustredi) j je poslala v Rusijo delegacijo, v
; kateri so bili tov. dr. Novacky, dr. Rytir, prof. Trska, urednik Ne-praš in tov. Biolka, starosta šlez-' kih čebelarjev. K tej delegaciji sem ^e pridružil kot zasebni gost, kajti poročila o rezultatih in izkušnjah ! sovjetskih čebelarjev so obljubljala zelo mnogo pozornost vzbujajočega. Okolnosti so hotele, da tovarišem Ryti?u, Trski in pa Ne-prašu ni bilo mogoče nastopiti pota in tako smo bili v delegaciji le No-vacky, Biolka, Natšin (za Slovaš-i ko) in jaz.
i Naloga, ki jo je ta delegacija | imela, je razložena na drugem mestu te številke.*) Do Varšave sta
• O namenu s kakršnim je odšla čehoslova-ška delegacija v Rusijo beremo na str. 277. iste številke »češkega čebelarja«: »Delegacija... je odšla v Rusij •>, da bi spoznala delo ruskih čebelarjev, njihov način čebelarjenja in njihove dosedanje izsledke, hotela se je sestati s predstavniki te stroke in navezati z njimi stike, hotela se je informirati o možnostih mednarodnega sodelovanja v boju proti čebeljim boleznim, o napredku čebelarstva, o možnostih izmenjave nazorov o znanstvenih izsledkih in praktičnih skušnjah, slednjič se je hotela seznaniti s sovjetsko čebelarsko literaturo: vse to zaradi tega, da bi mogla točno informirati nad stotisoč organiziranih čehoslovaških čebelarjem o nalogah, smereh ln ciljih sovjetskega čebelarjenja.«
nas spremljala tovariša Rytir in Nepraš. Tu smo se sešli tudi s poljskimi čebelarji, ki jih je že prej obvestil o našem prihodu dr. Rytir. Čakali so nas s prijateljem Brzo-sko na peronu. Prav do večera smo bili njih gostje. Popisovanje vseh znamenitosti Varšave, po kateri so nas poljski prijatelji vodili in spomenikov, ki smo jih po zaslugi teh svojih prijateljev spoznali, bi bilo vredno sposobnejšega peresa, kot pa je moje. Svojo glavno pozornost sem obračal samo na čebelarstvo in prijatelji delegacije so imeli z mano križ in veliko potrpežljivosti. Omejili smo se (ker za drugo v Varšavi ni bilo priložnosti) samo na obisk čebelarskih podjetij, posredujočih prodajo medu in čebelarsko orodje, in na razgovor s prijatelji, ki se ga je med drugimi udeležil tudi inž. Janusz Kro-likowski, tajnik Centrale zveze čebelarjev v poljski republiki. Namen tega razgovarjanja je bil zvedeti za mnenje poljskih prijateljev o Vseslovanski čebelarski zvezi, jih informirati o pripravah za od-borovo sejo v Bratislavi in končno poizvedeti, ali bodo Poljaki sodelovali pri pripravah za mednarodne oglede v boju proti čebelnim kužnim boleznim. Podpora za vse te oglede pri Zvezi poljskih čebelarjev nam je bila obljubljena in tako je bilo naše poslanstvo končano. Izmenjava prisrčnih besed, želje po uspehih v bodočnosti, dober uspeh bodočega skupnega dela, napitnice, izprehod po varšavskih drevoredih v večernem mraku in ločili smo se ne samo z njimi, ampak tudi z našim dr. Rvtirem in urednikom Neprašem, ki sta se vračala v Prago, z iskrenim »Na svidenje«, da bi mogli zgodaj zjutraj nastopiti daljšo pot v Moskvo.
Vzdolž proge smo opazili malo panjev in kjer so bili. jih je bilo le majhno število skupaj, čeprav se zdi, da bi bilo zanje dovolj paše povsod. Natančnejšega mnenja seveda ni mogoče podati, zato sama pot z vlakom ne zadostuje. Eno je res, da poljskih čebelarjev njihova država niti od daleč tako ne podpira kot nas. Za zimsko krmljenje dobivajo v zelo majhnih količinah sladkor, denaturiran s slovečim sredstvom: pesek in borovo žaganje. Če se ne motim, dobe dva kilograma na panj. Raje za-zimujejo na medu, katerega letoš-ija cena je enaka malone ceni de-ziaturiranega sladkorja. Nasprotno pa so pašne razmere za čebelarstvo
na Poljskem ugodnejše kot na Če-hoslovaškem. Letos so pridelali mnogo medu.
Kar se tiče organizacije, so v tem najnaprednejši pomoranski čebelarji, njihova organizacija je najmočnejša. Neorganiziranih čebelarjev je na Poljskem mnogo. Tisti, ki pa so organizirani,, nimajo zdaleka tolikih koristi od svoje organizacije kot naši čebelarji, čeprav plačujejo sorazmerno enako visoko članarino.
Pot do Moskve smo si krajšali kakor se je dalo: z branjem pravkar izišle številke »Pszelarza«, ki jo je med nas razdelil spoštovani prijatelj, urednik Stanislav Brzo-sko; z debato o čebelarskih in o nečebelarskih zadevah; z opazovanjem življenja v vlaku in med drugim z razgovOrom z domačini, namenjenimi v Leningrad. Razni šaljivi dogodki in srečanja so bili hvaležen predmet za krajšanje poti. Za Baranoviči in Stolpci smo zapustili Poljsko in počasi so prihajali v vlak sovjetski obmejni stražniki, pobrali so nam kot prej poljski potne liste. V Negorolojih je bil v novi carinarnici pregled prtljage, večerja v restavraciji, menjanje valute francoske s sovjetsko, informacije pri Intouristu (kot naš Čedok = jugosl. Putnik), ki je potem skrbel za nas na vsej poti, dokler nismo končno prešli zopet iznova poljske meje v Zdolbuno-vem.
V	Rusiji nas je zlasti presenetilo to, da se za nas po odvzemu vozovnic kontrola na vlaku ni nič več zmenila prav do izstopa iz vlaka, ko so nam zopet vrnili vozovnice. Ne vem, ali naj bomo temu hvaležni ali udobnim prostorom, da smo mogli vso noč neprenehano spati. Zjutraj nam je zelo ugajalo, ko smo preštevali, kolikokrat so nas na noč prebudili na Poljskem s stereotipnim: »Vozne karte prosim!«, kar je zlasti Nepraša na poti do Varšave spravljalo.v veliko razburjenje. Ob železniški progi so se tu in tam pojavili tudi čebelnjaki in to v mnogo večjem obsegu kot pa na Poljskem. Tudi druge naprave so Vzbujale pozornost, a niso bile niti v zvezi z našo potjo niti s čebelarstvom, zato jih ne bom omenjal.
V	Moskvi.se je pokazalo, da sicer za naš prihod in namen našega pota Intourist ve, toda o našem programu samem nismo mogli dobiti pravih informacij.
(Dalje.)
GosuLaKStvo.
Širimo medovito gozdno drevje!
Kosi Ludovik
Ni ga lepšega domačega gozdnega drevesa, kakor je opevana slovanska lipa, ki jo zaradi izvrstnega medu med drugimi posebno čislajo čebelarji. Ponekod, kjer je močno zastopana, nudi čebelam v ugodnih letinah obilno pašo. Toda mogočno narodno drevo postaja zaradi dobre cene lesa zmeraj večja redkost
kako pridne delavke pri nabiranju sladke hrane pogosto zateče mrak, nakar prebijejo vso noč v kronah cvetočega drevja.
Pri nas' je razširjena Drobnolist-nata lipa (Tillia parvifolia), ki raste povsod v nižinskih in višinskih gozdovih. Glede zemlje ni izbirčna, ali najboljše uspeva v srednje glo-
1. Drobnolistnata lipa (A vejica, B povečana medovita žleza). 2. Božje drevo.
3. Tulipanovec.
Svoj čas sem prehodil več gozdov in nisem našel niti enega starejšega drevesa. Zato se mi ne zdi čudno, če nekaterim čebelarjem ni mnogo mar ta medovita rastlina, ker mislijo, da lipa slabo medi.
Še nisem opazil gozdnega drevesa, razen japonske sofore, da bi ga tako močno obletavale čebele, kakor bogato cvetočo lipo, ki s svojim prijetno dišečim nektarjem vabi krilate sladkosnedeže na pra-šitev cvetja. Zanimivo je dejstvo,
boki rodovitni sveži zemlji. Prirod-no zasejana se druži s hrastom, bu-kvo, jesenom, javorom, jelšo, brestom, redkeje tudi z drugim gozdnim drevjem. Lepo uspeva skupno s hrastom, kateremu dobro čisti deblo in popravlja gozdna tla. Ker prednjači v rasti pred svojim sosedom, jo sadimo šele pod nekoliko odrasle hrastove sestoje.
Mnogo mi je do tega lepega in koristnega drevesa, zato si večkrat v jeseni, ko odpade listje, naberem
• • ' Leto 58.
zrele oreške, in jih ob priliki, ko hodim po gozdu, podtikam v rahlo zemljo med manj vreden gozdni naraščaj. Tako, igrajoče delo, priporočam tudi drugim čebelarjem, lastnikom gozdov. Uspešnejše pogozdujemo z 2 do 31etnimi sadikami, ki jih vzgojimo v drevesnici. Dozorelo seme sejemo takoj v jeseni ali pa v vlažnem pesku prezimljeno spomladi na grede. Setev je treba pokrivati, zemljo vzdrževati v vlažnem stanju in pozneje mlade rastline zasenčiti in temeljito zalivati.
Ponekod vzgajajo lipo v čistih sestojih, kar je seveda pri nas redek pojav. Tak gozd dobro po-? pravlja zemljo in nudi mnogo tehničnega lesa. Na goličavi lahko vzgojimo lep lipov gaj v zaščiti brezja, ki ga predhodno razmnožimo in nato med brezov naraščaj posadimo seme odnosno sadike.
V novejšem času sadijo v drevoredih tudi manj medovito Veliko-listno lipo (Tillia grandifolia), ki se razlikuje od prejšnje po večjih in svetlozelenih listih, cvetih in plodovih. Razen navedene še vzgajajo ponekod srebrnolistnato, kavkaško in ameriško ter krimsko lipo.
Krimska lipa (Tillia euchlora), je križanec drobnolistnate in kavka-ške lipe, po svojih izredno lepih, močno bleščečih listih, po odpornosti in medovitosti zdaleka prekaša domačo lipo.
Kdor namerava množiti to nadvse lepo in koristno eksotično rastlino, mu priporočam zaradi dragih sadik, cepiče, s katerimi lahko v pomladi precepi v precep domačo lipo. Na precepljeni bo kmalu dovolj cepičev za precepljanje drugih dreves ali pa za okuliranje lipovih sadnic v drevesnici, kjer ravno tako požlahtujemo par let stare lipi-ce v jeseni na speče oko, kakor sadne divjake.
Iz daljne Kitajske so pred nekaj sto leti. po ovinkih prinesli v naše mestne vrtove lepo Božje drevo (Ailanthus glandulosa), ki ga v zadnjem času opazimo tudi v gozdovih. Nekoliko jesenu podobna rastlina se krasi s svojimi, v mladosti do en meter in pozneje pol metra dolgimi, lihopernatimi listi, katerih lističi nosijo v svojih osnutkih posebne žleze s sladkim sokom. Drevo cvete skoraj vsako leto. Pokončno stoječi letni cveti nudijo čebelam meseca junija veliko obnožni-ne.
Danes, ko nam je itak vsaka vrsta lesa dobrodošla za kurivo in za
drugo, bi bilo koristno uvrstiti božje drevo med drugo gozdno drevje in to predvsem na slabših tleh, kjer vrednejše kulture nepovoljno uspevajo. Ta rastlina je namreč zadovoljna z vsako vrsto še tako puste peščene in kamenite zemlje in kar je najvažnejše, izborno prirašča. Jesenu podoben in mnogo manj prožen lahek les dobro gori in je uporaben za orodje, pohištvo in za druge predmete. Zaradi globoko v zemljo prodirajoče krepke korenske mreže izvrstno služi za spreča-vanje plazečih tal. Naglo rastoča rastlina živi kratek čas, le dobrih 50 let. Ako raste na primerni lahki topli zemlji, naraste do 70 cm debelo in 20 m visoko drevo. Dobro oo-ganja iz parobkov. Množimo jo s ključi in semenom. Na zračnem prostoru preležano suho seme sejemo maja na grede, ki so lahko na prostem. Nežne rastline je treba varovati pred morebitnimi mrazovi. Krepke sadike pogozdujemo redko, ker zahtevajo za dobro rast mnogo svetlobe^ Čisti nasadi dobro popravljajo gozdna tla.
V tujsko prometnih krajih je zelo priporočljivo saditi ob javnih poteh, ob robovih gozdov in drugih razglednih prostorih take gozdne kulture, ki nam razen gospodarske vrednosti služijo tudi za okras. V ta namen se dobro obnese v nižinskih gozdičih, na svežih rodovitnih tleh, krasen medoviti ameriški Tulipanovec (Liriodendron tu-
lipifera). Do sedaj je zastopan le po parkih. Značilni so njegovi veliki, četveropernati, na koncu močno, skoraj ravno odrezani listi, ki v jeseni zlato porumenijo. V juniju in juliju se ponaša tulipanovec s tulipanu podobnimi, znotraj zele-norumenimi in zunaj oranžno na-dahnjenimi cveti. Drevo naraste v obsežno in zelo visoko deblo. Na prostem se razširi v veliko krono. Dolgotrajni lahek les se da dobro obdelavati in je uporaben za različne predmete.
Na stalni prostor sadimo par let stare sadike, pri čemer je treba zelo oprezno ravnati, da se ne poškodujejo občutljive koreninice. Tu-lipanovcu ugaja v prvi vrsti svetli prostor in topla zemlja, ki je zmožna vzdrževati vlažnost.
Danes je vprašanje medovitih pasišč najvažnejši problem za napredek čebelarstva, zato je neobhodno potrebno čim prej uvesti načrtno pogozdovanje z medovitim gozdnim drevjem.
Upoštevati moramo, da je čebelarstvo samo v povezanosti z drugimi gospodarskimi panogami renr tabilno. Tako so zanimivi poskusi pokazali, da so se v krajih, kjer so pomnožili čebelne družine, dvigni-I li tudi pridelki ajde, sončnic, sadja in drugih rastlin za polovico in še ; več. To je najlepši dokaz, da maj-j hne čebele delavke z opraševanjem ! cvetja vršijo veliko in koristno gospodarsko delo.
H ad\uč*iištv£>.
Par besed o zavarovanju goveda.
Janko Furlan
Živinoreja, predvsem pa gove-darstvo je in bo vsak dan bolj pomemben sestavni del kmetovega premoženja, in to ne le radi svoje vrednosti, marveč tudi nalog, ki jih ona vrši. Čim bolj kmetijstvo napreduje, tem večji je njen pomen. Brez tega stroja, ki zbira in pre-snavlja ter vrača zemlji redilne snovi, ki jih ta nujno potrebuje, si sploh ne moremo misliti kmetijske- • ga obrata. To je že davno dognana zadeva.
A ta dragoceni stroj je tudi zelo izpostavljen nevarnostim in nesrečam. Saj veste, kako je s to rečjo! Čez noč imaš v hlevu nesrečo, ki ti prekriža gospodarske račune in onih par tisočakov, ki si jih skrbno shranil za to in ono potrebo, ti hkratu skopni. Tako se lahko pri-
peti v dobrem hlevu tudi najbolj naprednega gospodarja, tako v skromni staji, tako pri umnem kot pri zaostalem živinorejcu. Nesreča ne izbira. Mogoče ni ponesrečeno živinče izgubilo za mesarja na svoji vrednosti, a izkušnje nam izkazujejo žalostno računsko postavko. Ko se mesar pojavi na hlevskem pragu in ti milostno ponudi za živinče desetino in še manj njegove vrednosti, ti ne pomaga nobeno jadikovanje — hočeš nočeš, vzemi, kar ti ponudi, najčešče z opazko, da nima nič od tega! Da, prav te nesreče so mesarjem večkrat izdatna sreča.
Je-li res, da mora dotičnik sam in v celoti utrpeti škodo, oziroma biti na milost in nemilost odvisen od volje kupca? Ne dalo bi se to
urediti tako, da bi bil razbremenjen j in bi od te strani lahko bolj mirno spal? Modro je urediti si gospodar- , ske zadeve tako, da si težave čim bolj zmanjšamo, modro in zelo ko- i ristno pravočasno se nasloniti drug ■ na drugega vsaj tam, kjer smo si j lahko vsak hip enaki. Danes jaz, j jutri ti. To je pač igra, ki se ji ne j moremo izogniti, niti z naprednost- j jo, niti z največjo previdnostjo. | Mogoče bi ti sosed v nesreči rad iz- I datno pomagal, a sam tega ne zmo- j re. Pač pa bi ti mogel priskočiti na j pomoč z združenimi močmi.
Če zavarujemo svoje življenje, j hišo in drugo — kako, da bi ne mo- i gli tega premoženja?! Res ni nikjer j zapisano, da bi morala možnost tukaj odpovedati. Nekaj previdnosti, razumevanja in dobre volje, nekaj več čuta za medsebojno pomoč in samopomoč, oziroma če hočete: nekaj računanja — in to poglavje bi bilo vsaj od pretežne strani rešeno j v prilog vsem prizadetim.
Tukaj trčimo na vprašanje o zavarovanju vsaj goveje živine za slučaj pogina ali njegove nerabno-sti. V naprednih državah se to vprašanje vedno bolj vključuje med , nujne gospodarske postavke. Drža- i ve se zavedajo, da je zguba (nesreča) tudi državna škoda, zato podpirajo take ustanove materialno in moralno.
Sicer pa ni potrebno čakati na državo, ko je vendar interes živinorejcev, da si sami medsebojno pomagajo. Tudi ni treba, da bi tukaj delovale kake obsežne organizacije ali privatne zavarovalnice, ki bi gledale le na svoj interes in bi jim zavarovana glavnica služila kot sredstvo za dobičke, kakor je to slučaj sploh pri vseh gospodarskih podjetjih. Kmet, napravi si sam svoj račun in vzemi svoje posle v svoje roke! Imamo kmetijske organizacije (mlekarne, kmet. zadruge i. dr.), ki bi mogle zadevno svetovati, podpirati, voditi.
Pisec teh vrst je pred leti ustanovil take zavarovalnice nekje na bivšem Notranjskem v območju in s pomočjo ondotne mlekarne. Upravni odbor, sestoječ iz uvidevnih in zelo naprednih odbornikov, se je zadevno izredno zanimal in zavzel. Živinorejci — člani mlekarne, so bili načelno za zavarovalnico, a od načelnega pristanka do včlanjenja v zavarovalnico ni bilo tako lahko delo. Bilo je precej truda, posvetovanj, prepričevalnih besed, preden je bil prebit led. Podpisani je razumel, da gre pri kmetu
z vsako novoto zelo počasi, ker je njegovo in prav njegovo gospodarsko življenje sama dejstvenost. Sam kmečki sin, zrasel in delujoč med kmetstvom, si ni pridevka »škric« — tako so ga kmetje na-zvali, dokler je bil med njimi kot novinec — jemal preveč k srcu in ga ni prav nič motilo, če mu kmetje v začetku niso verjeli, čeprav je to nalogo rešil v imenu mlekarne.
Najtežje je bilo vprašanje zavarovalnine—premije in odškodnine. Vsakdo je želel vedeti, koliko plača letno za zavarovano živinče in koliko dobi za ponesrečeno živinče. Človeka, ki je vajen gledati samo na profitarske ustanove, je težavno prepričati o nečem, kar profi-tarstvo izključuje in ga hkrati postaviti pred stvar, kjer ima s tovariši sam odločati in jo izvesti tako, kakor to dotičnikom bolje prija.
Po daljšem in vsestranskem računanju nesreč, ki so se v zadnjih desetih letih pojavile v dotični občini, se je mogla doseči višina premije in sporazum v ostalih vprašanjih, na podlagi katerih so se sestavila pravila.
Članstvo pa je v prvem primeru zavarovalnice raslo le počasi. Videlo se je, da živinorejci kljub jasnosti stvari, kljub načelnemu pristanku in zavzemanju mlekarne, ki jim je nudila tolike gospodarske ugodnosti in v katero so zaupali, še vedno oklevajo. Previdnost je pač previdnost! Naj prej zavarovalnica pokaže, če je res tako kot njeni poborniki govore in če se res loči od drugih zavarovalnic (požar), katerih zastopniki znajo prepričevalno govoriti, a zavarovalnice prav tako prepričevalno trgati na znesku odškodnine.
Ta prilika se je nudila prav kmalu. Naprednemu gospodarju je poginila pri otelitvi lepa junica si-mentalka. V par dneh po nesreči je dobil dotičnik plačano odškodnino točno po pravilih ali 4 petine njene ocenjene vrednosti. Sedaj so se ostalim, ki so še vedno stali ob strani, odprle oči.
Led je bil popolnoma prebit in je pri ustanavljanju drugih zavarovalnic-šlo veliko lažje. Zgledi vlečejo!
Te zavarovalnice, o katerih podpisani ne ve, če še delujejo, so poleg odškodnine nudile zavarovancem tudi druge ugodnosti. Treba je podčrtati, da so te mogle boljše vnovčiti dele ponesrečenega živin-četa, kar je bilo v korist- vsem čla-
nom. Nudile so cenejšo zdravniško pomoč, dajale potrebna navodila za preprečenje nesreče ter po možnosti vršile vse posle, ki bi jih moral vršiti dotičnik sam, če bi ne bil zavarovan, seveda na splošno z manjšim uspehom.
Kratko: koristi vzajemne zavarovalnice so se njeni člani in tudi nečlani vedno bolj zavedali.
Take zavarovalnice se morejo ustanoviti v vsaki večji živinorejski občini ali v par manjših. Manjši delokrog (obseg) omogoča večje nadzorstvo, večje medsebojno zaupanje, večji vpogled v okoliške razmere, izključuje izdatke itd.
Zanimanje zanje je naloga naprednejših gospodarjev, ki uživajo v svojem okraju zaupanje. Iz njih naj bi izšla pobuda! Naravno je in tudi praktične izkušnje govore, da je uspeh mogoč tem prej, če se najprej sporazume manjše število živinorejcev, kateri stopijo nato pred širši krog tovarišev.
Ta v začetku sicer težavna in neprijetna, a vedno hvaležna naloga čaka vse, ki kakor koli delujejo za napredek našega kmetijstva. Treba je zbirati in združevati raztresene kmečke ude na vseh poljih kmetijskega gospodarstva in tako tudi tukaj.
Opomba uredništva. Med naloge podružnic Kmet. družbe spada tudi zavarovanje živine. Na to nalogo sta opozarjala podružnice oba zadnja odborova poročila na občnem zboru. Priobčili smo tudi vsako leto poročilo o delovanju takšne zavarovalnice pri podružnici v Trbovljah in objavili smo v 1. 1938 tudi njena pravila. Ali ne bi bilo zanimivo, ako bi čitatelji sporočili, zakaj so ostale te pobude neo-pažene in neupoštevane pri njihovi krajevni podružnici in kaj bi se naj podvzelo, da bi se tudi to važno gospodarsko vprašanje zadovoljivo rešilo.
S-Uiitoene v.ziti.
Občni zbori podružnic.
Vabilo
k letnim občnim zborom podružnic »Kmetijske družbe« z. z o. j. v Ljubljani.
1.	Poročilo odbora, predlogi in volitev funkcionarjev v smislu pravilnika zlasti §§ 2, 3, 6, 7, 8, 9;
2.	Slučajnosti;
3.	predavanja in slično.
Dne 23. februarja 1941.
Podružnice: Dob pri Domžalah, ob 2. popoldne v šoli; Šmartno ob Savi, ob pol 10.. dop. v gostilni pri »Kebru«; Nova cerkev, ob 9. dop. v osnovni šoli; Škofeljca, ob 3. pop. v šoli; Velika Štanga, ob 7. zjutraj pri Marn Janezu; Sv. Lenart v SI. goricah, ob 8. dop. v gostilni Potočnik Franja; Šmarjeta pri N. m., po jutranji maši v dvorani kaplanije; Ormož, ob 8. dop. v Prosvetnem domu; Središče ob Dravi, ob 8. dop. v obč. posvetovalnici; Krško, ob 10. dop. v šolskem poslopju; Št. Jernej na Dol., ob 8. dop. pri Šebela Antonu, Št. Jernej; Št. Vid nad Ljubljano, ob 8. dop. v dvorani obč. doma v Št. Vidu.
Dne 27. februarja 1941.
Podružnica: Moste pri Ljubljani, ob 20. zveč. v gostilni »Sedmici«, Moste.
Dne 2. marca 1941.
Podružnice: Vrhnika, ob pol 8. dop. v gostilni Turšič, Vrhnika; Motnik, ob 3. pop. v osnovni šoli v Motniku; Braslov-če, ob 8. dop. v šoli v Braslovčah; Velenje, ob 3. pop. pri nač. Blatnik Simonu, Stara vas; Šiška, ob 2. pop. v gasilskem domu; Sv. Križ pri Kostanjevici, ob pol 8. dop. v stari hiši J. Kodriča; Dobrava pri Kropi, ob 10. dop. v šoli; Sv. Jurij na Pesnici, po jutranji maši v šoli; Leskovec v Halozah, v gost. g. Furmana v Leskovcu ob 8. dop.; Dobrova, v posebni sobi F. Suhadolc na Dobrovi ob 8. dop.; Skaruč-na, v dvorani g. Vode, Skaručna ob 3. popoldne; Gorenja vas, ob 10. dop. pri g. Fr. Šraju v Gorenji vasi; Ig nad Ljubljano, ob 3. pop. pri A. Jesih, pos. in gost., Ig; Poljane nad Škofjo Loko, ob 8. dop. v šoli v Poljanah; Sv. Miklavž pri Or-
možu, ob 8. dop. v šoli; Breznica, po jutranji maši v novi šoli na Breznici; Murska Sobota, ob 8. dop. v gostilni Flisar v Mur. Soboti; Sv. Gora, ob 2. pop. pri g. Zajcu Janku v Kostrivnici št. 20; Majšperk, ob 8. dop. v občinski dvorani; Buče, ob 8. po maši v šoli na Bučah; Zdole, ob 8. dopoldne v šoli na Zdolah.
Dne 9. marca 1941.
Podružnice: Trbovlje, ob 8. dop. v narodni šoli v Trbovljah; Cerklje pri Kranju, ob 3. pop. pri nač. v Cerkljah; Ško-cijan, ob pol 8. dop. pri g. Globevnik Iv., Škocijan; Stari trg pri Rakeku, ob 8. dop. v obč. posvetovalnici; Zagorje ob Savi, takoj po prvi sv. maši v nar. šoli, Zagorje; Cešnjevica v Boh., ob 1. pop. v hiši g. načelnika; Gornji grad, v ljudski šoli v Bočni ob pol 9. dopoldne; Dravograd, v gostilni Paternuš, ob 9. dopoldne.
Dne 16. marca 1941.
Podružnice: Šmartno ob Paki, ob 8. dop. v mali dvorani »Doma«; Sv. Bolfenk pri Središču, ob 8. dop. v šoli; Podbrezje, ob 3. pop. v šoli v Podbrezju; Ponikva ob j. ž., ob 9. dop. v prost. obč. pisarne; Sv. Bolfenk pri Središču, ob 8. dop. v šoli.
Dne 19. marca 1941.
Podružnice: Št. Rupert pri Mokronogu, ob 2. pop. pri g. nač. v Rakovniku; Begunje pri Lescah, po prvi maši v šoli; Šmarje pri J., ob 8. dop. v gas. domu; Tuhinj, po maši pri g. nač. Leveč Francu; Kapele, po prvi maši v stari šoli; Lesce— Bled, ob 10. dop. v šoli v Lescah.
Dne 30. marca 1941.
Podružnica: Sinji vrh, ob 9. dop. v gasilskem domu.
Jčtne.tCjsko -šo£iki VAitnik.
Dvodnevni tečaj za sajenje, oskrbo in precepljanje sadnega drevja se vrši dne 5. in 6. marca na Banov, vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen ter traja vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Za prenočišče in prehrano skrbe tečajniki sami.
Tečaj za zatiranje škodljivcev in bolezni ter škropljenje sadnega drevja se vrši dne 12. marca t. 1. na Banov, vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14 do 18. ure. Za prehrano skrbe tečajniki sami.
ZA&ČITNI ZNAK
KMETOVALCI!
&. duuj Muii. Jun, noueau^a. fiudeikoo u^aaMjOfte:
APNENI DUŠIK
NITROFOSKAL-Z
6:12:6
kttcofoiluil-I. 8:1:8
nitcofolud-l £.-8:8
hacočyie^/Mfuie ua^omke. pMi/jlce f^ei:
TV0RNICA ZA DUŠIK D D RUŠE
	Trsnica in drevesnica	
	Kmetijske družbe z. z o. j. v Slov« Konjicah	
	V prvovrstni kvaliteti, sortah in podlagah imamo na zalogi sledeče trtne cepljenke:	
	ENOLETNE TRTNE CEPLJENKE	
Laški rizling . . .	. rup. št. 9 Gothe Bouvierova ranina rup. št. 9 Gothe	
Zeleni silvanec . .	. « « « Kraljevina...... « « «	KORENJAKI
Muškatni silvanec	« « « Kraljevina..........rip. port.	Rip. port.
Traminec .....	. « « « Rdeča žlahtnlna...... « «	
Modri burgundec .	. « « « Beli burgundec....... « «	Rup. št. 9 Gothe
Modra frankinja .	. « « « Portugalka......... « «	Rip. beri. Kober 5 bb.
	Malvazija rip. beri. Kober 5 bb.	
	DVOLETNE TRTNE CEPLJENKE	
Laški rizling . . .	.....rup. št. 9 žlahtnina..........rip. port.	
Zeleni silvanec . .	..... « « Beli burgundec....... « «	
Traminec.....	..... « « žametna črnina ...... « «	Trtne cepljenke se prodajajo po dnevni ceni.
Traminec .....	.....rip. port. Renski rizling....... « «	(Do 50 kom. po din 3.— komad.) Intere- '
Muškatni silvanec	..... « « Biser iz čabe........ « «	senti za trte naj se obračajo direktno v
Kraljevina . . . .	..... « « Modri burgundec...... « «	Slov. Konjice, event. na isti naslov tudi v
	Portugalka rip. port.	Ljubljano.
	Trsnica Kmetijske družbe — skladišče v Novem mestu	
	ima na prodaj večjo množino trtnih korenjakov In ključev: Rip. porttalls. s	

ZORKA
PRVA JUGOSLOVENSKA DELNIŠKA DRUŽBA ZA KEMIČNO INDUSTRIJO
Pošlni predal številka 669	Q C A r D A H	Francuska ulica š». 9
Telegrami: ZORKA	D C U O R M U	- T e I e » o n = 25-887. 30-402
Ti izdelki so:
Sredstva za zaščito rastlin:
Modra galica „Zorka" * Bakreno apno »Sfinks" * Nitrosan Polibarit * Morbafin * Arsokol * Sulikol * Ortosian
Sadjarji, vinogradniki, hmeljarji, kmetovalci!
Z malo denarja in truda si lahko prihranite velike vsote!
Razni živalski škodljivci in glivične bolezni na drevju, vinski trti, hmelju, žitu, na vrtovih itd. prizadevajo ogromno škodo našemu gospodarstvu, ki presega letno vrednost nad 100 milijonov dinarjev. Dolžnost vsakogar je, da sodeluje v boju proti tem uničevalcem našega narodnega premoženja. V ta namen se poslužite sredstev tovarne »ZORKA", ki so od najboljših strokovnjakov preizkušena in priznana ter se izdelujejo doma v Subotici in Šabcu.
Razen tega proizvajajo tovarne „ZORKA" še razna sredstva za industrijo, umetna gnojila, sredstvo za negovanje in zdravljenje vina in mošta: kaliumov metabisulfit „Vinobran" itd.
Vsa ta sredstva kakor tudi tozadevna navodila dobite pri
glavnem zastopniku g. Ivanu Virantu v Žalcu ter pri Kmetijski družbi z. z o. j., poslovalnici Kmetijske družbe d. z o. z. v Ljubljani in pri njih skladiščih v Mariboru, Celju, Novem mestu, Slov. Bistrici, Slov. Konjicah, Brežicah ter pri raznih trgovcih.
Jabolčni zavijač
Monilija — gniloba
Luknjičavost na češnjah
Ne štedite z izdatki i n t r u d o m, ki Vam bo stokrat poplačan!
Inscrati se računajo po naslednjih cenah:
'/s2 strani — Din 50 + Din 3.— ogl. takse ll i«	= „ 100 + „ 7.50 „
V12 „ = „ 150 + „ 7.50 „
1/s strani = Din 200 4- Din 15-lU „ = „ 400 + „ 30-'/2 „ = „ 800 + „ 30.-
ogl. takse
1 cela stran
Priloge listu se računajo za vsakih 1000 komadov 100 Din.
Din 1600,— + Din 60,-ogl. takse (26 X 20 cm = 520 cm).
Mala naznanila-
Le proti predplačilu,. vsaka beseda 50 par, ciajmanj 10 din in 3 din ogl. taksa. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Vsakega 12. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko.
Brinje in fige za žganjekuho
ima na . zalogi tvrdka IVAN JELAČIN, Ljubljana, Aškerčeva cesta 1, telefon 26-07..	34
„Ekonom"
za večje gospodarstvo, mešanih kultur, ali vinogradov, išče službo. Ponudbe na upravo »Kmetovalca« pod »Delaven št. 62«.	62
»N E G N I L«
proti gnilobi krompirja, repe, cvetnih čebulic ir gomoljev itd. Vi kg din 25.—, zadostuje za 1500 kg. Ing. Prezelj, Ljubljana, Wolfova 3, tel. 34-73. 11
Železni plug,
nov,. še nerabljen, proda: Četina Andrej ml. Sv. Peter v Sav. dolini.	15
Ekonom,
30 let, samski, z večletno prakso, prvenstveno v .vino-gradn. sadjarstvu in sadni Trgovini, išče samostojnega stalnega mesta. Ponudbe na upravo »Kmetovalca« pod . »Poverljiv štev. 12«.	12
Docent dr. L. Matko:
»Skrivnosti človeškega telesa«
V vsebir.l knjige obravnava razne telesne pojave, ki vplivajo na to, da se človek razvije v pritlikavca ali velikana, da se zmehčajo kosti, se žensko telo prelevi v »reškega in obratno, se določi spol itd. Knjiga obsega 218 strani In 81 slik, ter stane vezana din 76, broširana din 64.
Dobi se pri; J. Biasnika nasl., univerzi, tetna tiskarna, litogfafija in kartona-ža, d. d., Ljubljana, Breg 10—12.
»M I K R O T A N«
zoper miši in podgane. 100 g zrn din 12.— ali 50 g paste din 11.— Ing. Prezelj, Ljubljana, Wolfova 3.' tel. 34-73.	S
PoseiUe kavarno flTABOR"
v Ljubljani
Drevesa
visokodebeLne slive, češplje in v krono cepljene marelice ter grmiče od žlahtnih hrušk nudi iz svoje drevesnice Joško Glaser, drž. ekonomski uradnik v p., v Kapeli, pošta Slatina Radenci.
7.
CEPILNA SMOLA
% kg din 8.—, % kg din 15.— liana, Wolfova 3, telefon 34-73.
Ing. Prezelj, Ljubic
Služkinja
poštena in zdrava, okoli 24 let stara, ki zna tudi malo kuhati, se sprejme v dobro stalno službo v Ljubljani k dvočlanski družini. Prednost ima siroti brez domotožja. Ponudbi je priložiti sliko in kako priporočilo o poštenosti, ter takoj poslati na: Uprava »Kmetovalca« v Ljubljani, Novi trg 3.	13
Orehi!
300 drevesc mehkolupinastega oreha nad 1 m visokih, proda po znižani ceni: Schonwetter, SI. Konjice.
16
Trtne korenjake in ključe
rip. portalis, ima večjo množino naprodaj : Trsnica Kmetijske družbe, skladišče, Novo mesto.	14
Težko travniško brano,
cena po dogovoru, ima naprodaj : Šenčur pri Kranju.
Kmet. podružnica, 17
»R U S O L I N«
zoper ščurke, vrečica din 6.— Ing. Prezelj, Ljubljana, Wolfova 3, tel. 34-73.	8
SLAVIJ A
jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani
ZA VAROVANJA ; požar, vlom, šipe, nesreče na potovanju, zakonita odgovornost, transport, razna zavarovanja avtomobilov, na življenje, posmrtnine i. t. d., prevzame po ugodnih pogojih.
Centrala v Ljubljani
Lastno poslopje. Telefon 21-7 ">, 21-76, Ga)eva ulica 2.	21-77.
KREDITNI ZAVOD
ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO
LJUBLJANA, Prešernova ulica 50
Telefon št.: 37-81, 37-82, 37-83, 37-84, 37-85
Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA. - Podružnica Beograd, Uzun Mirkova ulica 10. Telefon št.: 29-154. Brzojavni naslov: KREDIT BEOGRAD
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, kuponov, nakazila doma in v tujino, safe- deposits itd.
v v
ZAHTEVAJTE PRI VASEM TRGOVCU	CA\JUf
Mešanica domačih čajnih rastlin!
Najboljši nadomestek za inozemske čaje!
Po odobrenju ministrstva socialne politike in narodnega zdravja v Beogradu z dne II. maja 193j 1. S. br. 14.004
Naprodaj pri:
KMETIJSKI DRUŽBI r. z. z o. z.
V LJUBLJANI
SIOVEN1A TRANSPORT JOSIP L. SlLIH
ŠPEDICIJA—MEDNARODNO TRANSPORTNO PODJETJE ZA IZVOZ IN UVOZ BLAGA
^ w uj mm H H M ju II	Obava izvoznega in uvoznega ocarinjenja na carinskih postajah Ljubljana,
l J U BL JI /* M /aL	Jesenice, Rakek. Maribor, Sušalc - Železniški in carinski biro -
MIKLOŠIČEVA C. — TEL. 27-18, 37-18	Tarifna obvestila — Vse železniške in carinske informacije brezplačno.
KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI kupuje: hrastov mah in omelje po najvišjih dnevnih cenah.			Kupim VALILNI STROJ za 200 jajc. — Ponudbe poslaiti na: VALTER MIHELIČ, DUBRAVA, i pošta: Zavrč pri Ptuju.
CELJSKA POSOJILNICA D. D. V CELJU je najstarejši narodni denarni zavod v Celju Vse hranilne vloge, vložene pri Celjski posojilnici d. d. v Celju so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini. Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu Nalagajte svoje prihranke v Celjski posojilnici d. d. v Celju NARODNI DOM Telefon št. 22 Pošt. ček. rač. 10.591 Centrala: Celje, Nar. dom. Podružnici: Maribor, Šoštanj			IVnhDMO C£>4t1d> Pišei° številni kmetovalci, 1«VWII «? 9VSW ki so lani poizkusili to edin-fl— (»• i __m _ stveno, domače, ceneno tfVC% ff8»OČS1MC8e sredstvo za dosego obilne-• ga pridelka vseh vrst žita, detelj in drugih kmetijskih rastlin. Fitodini povzročajo bujno rast in obilen nastavek plodu ter napravijo rastlino odpornejšo proti boleznim in suši. Fitodini skrajšujejo rastno dobo za celih 10 dni, kar je posebno za žitarice velike važnosti. Za kvašenje 1 litra semena potrebujemo le 1 gram fitodina. Prodajamo začasno le PO POŠTI v originalnih steklenicah po ceni 1 din za gram. Manj ko 20 gr ne pošiljamo. Nerazredčen fitodin ohrani desetletja svojo moč. — Ce pošljete denar vnaprej po poštni položnici, ki jo dostavimo takoj po prejemu naročila, pošljemo naročeno poštnine prosto, — Preskrbrte se pravočasno s iitodinom za pomladno setev. Pri naročilih navedite vedno vrsto in količino semena, ker so za razne rastline razni fitodini najučinkovitejši. — LABORATORIJ ZA RASTLINSKA RASTILA ..Fitodin" Ijubijana pošt. predal 139
Lanetio olje, flrnež, barve, lake, kit, lan, tropine
ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi najugodneje kupite pri domačem podjetju
raedicZonkl
tovarna olja, lakov in barv
družba z o. z., lastnik FRANJO MEDIC
Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno
MASTIN
ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. — Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MASTINA"so brezštevilna zahvalna pisma Cena: 5 škat. 46 din, 10 škat. 80 din
Lekarna TRNKOCZY
Ljubljana - Mestni trg 4 (zraven rotovia)
Tekom zadnjih let so nastala v krogu sadjarjev razna zmotna naziranja o drevesnih karbolinejih v splošnem, prav posebno pa tudi o našem izdelku, ki	Jtt	1UK	M IN "
ga spravljamo že dolgo vrsto let v promet pod označbo	Mt^^^l
Zlasti je razširjeno mnenje, da je vsak drevesni karbolinej prav tako dober, celo, da je isto, kakor Arborin. Temu pa nikakor ni tako. Arborin je izdelek iz katranovih olj, ki so preparirana s posebnimi mili, ter je znamka zaščitena pri upravi za zaščito industrijske svojine v Beogradu. Zato sme Arborin spravljati v promet edino naša tvrdka Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10, oziroma ona društva in trgovska podjetja, ki so Arborin nabavila pri njej. Arborin se je tekom 18 let izkazal kot prvovrstni drevesni karbolinej za pokončavanje škodljivcev na sadnem drevju. Tako fabrikacija, kakor tudi učinkovitost je pod stalnim nadzorstvom izkušenih kemikov in fitopatologov, praktični sadjarji pa so se pri uporabi vedno prepričali o njegovi odlični kakovosti.
Vsled izrednih razmer na svetovnem trgu nam žal ni mogoče nabaviti toliko surovin, da bi mogli vsem odjemalcem dobaviti neomejene množine. Vendar je naša zaloga tako velika, da bomo lahko zadovoljili vse naše zveste, dolgoletne odjemalce. — V interesu vseh sadjarjev, ki želijo nabaviti pristni Arborin, je torej, da zahtevajo le Arborin z originalno etiketo in pa, da pošljejo čimpreje svoja naročila za zgodnje pomladansko škropljenje.
9,CHEraO¥ECllltIA" družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10.
Izhaja 15. v mesecu. — Cena listu skupno s koledarjem din 35.—; za inozemstvo din 45.— letno. — Posamezna številka din 3.—. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Novi trg štev. 3. — Za uredništvo odgovarja: Ing. Ferlinc Bogdan. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Oton Detela. — Tisk Narodne Uskarne d. d. v Ljubljani. — Odgovoren Fran Jeran,