509. štev. V Ljubljani, torek dne 27. maja 1913. Posamezna številka 6 vinarjev. »DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani ▼ npravniStvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; 8 poSto celoletno K 20'—, polletno S 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1’70. —' Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se pošilja upravništvu. a Telefon številka 118. ». is s: Leto 11. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. J1 OrednlStvo in upravništvo: st Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulfca št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana - — Ako sta lega Položaj enaka — kultura ni enaka. Najbližja zgodovina ne bo borba med Slovenstvom na eni strani in 'med Nemštvom na drugi strani; m», ta zgodovina bo borba med Slovanstvom in Nemštvom. Spričo tega je povsem vse eno, ali^ je par slovanskih vasi v Šleziji čeških ali poljskih; povsem vse eno, ali je par krajev v Macedoniji bolgarskih ali srbskih, ali so v Liki Hrvati ali Srbi, ali je v Istri slovenska ali hrvatska šola. Najsi je slovenska ali hrvatska, za njo kot slovansko se bo bil boj; za njo kot slovansko šolo je vredno in potrebno, »bojak biti«. Zato pa je tudi čisto odveč, vedno govoriti: »Mi« Slo- venci, »Vi« Hrvati, »Vi« Srbi. V teh velikih borbah smo vsi le »mi«. Nikako rodoljubje. ampak uprav kratkovidnost in silna nerazsodnost je zato, če kdo kliče: Šamo Slovenec sem! S takim vpitjem samemu sebi koplje jamo pod nogami; zakaj jemlje svojemu narodu »raison d’etre«, pravico za borbo pred svetovno zgodovino. Zato proč z vsakim Samoslo-venstvom! Mi poznamo Slovenstvo kot živ del Slovanstva! (Prim. o tem izjave na mariborskem zborovanju!) Kakšne difuzije se bodo pri tem izvršile same po sebi, to je stvar razvoja, ki ga nikaka trma poedinih ljudi ne more zadržati. Zato pa pred njimi ni treba imeti nikakega strahu. Dolgo so se Hrvati ogibali stikov s Srbstvom, ker so se bali —. se posrbiti. Dandanes se polagoma zlivajo v eno, a zato niso mani Hrvati, niti manj močni; obratno: samozavestnejši so. Še se ogibljejo nekateri Slovenci stikov s Hrvatstvom in Srbstvom, ker se boje — se pohrvatiti, posrbiti. A to je le naravno reakcija. Zlivajoč se s Hrvati in Srbi v enoto, ne bomo nič man] Slovenci, obratno, samozavestnejši bomo in močnejši/ * Le poglejmo, kako vneto so iskali po Balkanu razne Kucovlahe in druge narode, da bi z njimi opravičili potrebo autonomne Albanije. Tako drug drugemu služi in se vsi krepe. FRAN RADESCEK: Jugoslovanska arena. Kulturna slika iz polupretekle dobe. Po igri. Burno in navdušeno so ploskali plebejci zmagovalcem, bledi in prepadli so kričali črni gospodje, zverinsko in divjaško so rjuli žurnalisti raz tribune, predstaviteljem družbe pa je sicer izginil smeh raz okroglega obličja, pač pa je krivi nos za-dobil malo daljšo obliko. V tem hipu zatrobi trobač odmor. Diplomatje so se počasi zbudili. Kaj je? Kaj se je zgodilo? Zaspano se pretegne diplomat in zija na okrog kot tele v nova vrata. Ne ve nič o zmagah balkanske raje, ne ve, da poginjajo škodljive zveri pod pravičnimi udarci sužnja, ki lioče človeško živeti. Besen krik žurnalistov doni naprej po težkem ozračju, v katero iz-hlapeva topla prelita kri, ki se vije v potokih med okrvavljenimi borilci. Večje in manjše mlakuže strjene krvi so raztrosene po celem pozori-šču. Najbližji gledalci so obrizgani s krvjo, na diplomatski loži je sicer tudi videti krvave sledove, vendar kričeča rudeča barva zatemneva te sledove. Obleka, žezlo in krona diplomatov je obrizgana od krvi... Na temenu diplomirane glave obležal je kosec možgan bornega borilca. Kolega diplomata to opazi in srdito pograbi kosec in ga zažene na bojišče. V tem mu zašepeta nekdo na uho: »Ker nimamo nikakih ne maramo ni takih.« Sedma velesila psuje in kriči naprej in kliče na pomoč »Društvo za varstvo živali« proti zverinstvu Srbov. Med tem pa se oprezno splazi suha postava v dolgi črni halji skozi skrivna vratiča v razkošno diplomatsko ložo. Smrad po zastareli in vonj sveže krvi udarja mu v nos. Za hip postoji, na to vstopi. Nerazločno šepetanje in žive ge-stikulacije v diplomatski loži so kmalu končale in mož v črni halji se oddalji na svoje mesto. Takoj za njim se priziblje — težko sopeč in vedno otirajoč si tolsto obličje — jajčasta postava debe-luharja. Pred glavnini diplomatskim vhodom izroči možic svojo posetnico. globoko klanjajočemu se slugi, češ, da hoče govoriti z diplomati o gospodarskih interesih na Balkanu. Vstopi in kmalu se zopet prikaze med vrati, vrže par zlatnikov pred slugo in zadovoljno momljaje odcmca na svoje mesto. Hrup žurnalistov in priganjačev se nadaljuje neprestano. ’ Vsa pozornost občinstva je udi-njana kričačem, nikdo ne vidi kake spletke se vrše za hrbtom. Pes v diplomatski loži jezno renči, vzbujen iz sladkega »dolce far niente«, in hlasta po zraku, prenapo-ljenem s težko atmosfero. Traaa-ra! Zadoni zdajci trompeta. Hrup se polagoma poleže. Star čokast policaj, z zarjavelo sabljo ob boku, v »flekastem« jopiču postavil se je z bobenčkom na neki zaboj. Klerikalna komedija. * Senzacijonelno! Metropol-film prve vrste. Senzacijonelno! Naj novejši film. Posnetek po resnični sliki. Novo! Samo enkrat v -Dnevu"! Novo! Oj, politika slovenska, kaj vse s taboj se godi, včasih ena sama ženska lahko vse izpremeni. Kranjski kmet je lahkoveren klerikalcem je verjel — klerikalni štab prešeren ga je v svoje zanjke vjel. Ubogi kmet je pridno molil, mirno čakal pomoči — vedno s klerikalci volil — a dobil ničesar ni. Klerikalci so dobili vsak za sebe svoj mandat, se v deželni dvorec skrili, in začeli barantat! Kaj vse tam se je godilo, nihče o tem vedel ni — vse se je previdno skrilo — »kaj volilce to skrbi?« Vsak skrbel je najprej zase — sai to njim je glavna stvar, porabiti dobre čase — in množiti svoj denar. Ko so delali kupčije, so se sprli med seboj (to se ljudstvu vse prikrije to je le notranji boj). So poslanci šli na Dunaj, da tam vsak spregovori, kaj v politiki na zunaj, kaj na znotraj se godi. Toda niso govorili — rajši odšli so v salon, tam so Theimerci Kamili delali vsak svoj poklon. Tam so se posvetovali, kdo deželni bo glavar, (Šukljeta so v pokoj djali, ker se zdel jim je prestar), Kjer se kaže kaj denarja, tam sedel bi vsakdo rad —■ Šušteršič za poglavarja bil je prvi kandidat. Drugim bilo ni po volji, mislili so: »Ne, ne boš,« — Povše se jim zdel je bolji ker je bolj ponižen mož. On pa ni se dal ugnati in je res glavar postal (znal je pota poiskati — vse je v kozji rog ugnal). Ker povsod je mnogo zlobe, zginil je preljubi mir, klerikalci od te dobe so imeli svoj prepir. Bila huda so nasprotstva, bilo mnogo razprtij, (vendar izven njih sorodstva, nihče o tem vedel ni). Prišla Theimer je Kamila odgrnila Je zastor — vsemu svetu je odkrila slavni klerikalni spor. Ker v imenu so morale nam zaprli Metropol — ker ljudstvo želi šale in zabave bolj in bolj. - Preskrbeli so predstavo klerikalci nam sami — v gledališču za zabavo zdaj skrbeti treba ni. LISTEK ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) To vprašanje in ton, v katerem Je bilo zastavljeno, sta presenetila Argentino in Zileto. »Ako vam je ostati v tem pavi-lonu«, je vzkliknila deklica, »potem lik ov°lim, da prebivate v tej kleti. v7>ga žena! Če bi le vedeli, kako nP7n^°milu)em • • • 1° vendar so mi krat ne *va^e muke... Samo ta-tila hV * Tuilerijah, sem ču-nja' « vredni vsega pomilova- 7a jaz'« je dejala Magdalena da * >>sem Čutila takoj takrat, aa ste angel...« Se h i ° re^a nagl°' kakor bi oaia, da je ne premaga ganjenost: »Vrnimo se gor!« ’dn prei, preden mi ne obljubite, nia s e stanovat gor, k nama dve-na<« Je dejala Zileta odločno. »Ali hočete! Pa naj bo!« daleiia-ma PF* Se^ ’e Mag- »Morebiti je res boljše tako!« Magdalena f6 vrn^e’ je nadaljevala Z vJrT-' Preljivam v tej kleti, da sim'01 -Ji om se mi Je Posrečilo. Daviti pnšla v P^k in dospela v ta oavdion. za kar se imam zahvaliti pred vsem podkupljivosti nekega služabnika, ki sem si ga pridobila za drag denar. Vse na svetu je treba plačati — najbolj pa še zvestobo!« Zileta je poslušala z začudenjem in s tajno grozo to žensko, ki je govorila tako preprosto o smelih rečeh, ki jih je bila dovršila. »la Človek«, je nadaljevala Magdalena Feronova, »bi mi moral prinesti vsak večer živila za naslednji dan. Včeraj se je moral zelo začuditi. ko ni mogel noter, ker ste bili zaklenili vrata. Mojo skrb si pa tudi lahko predstavljate, ko sem poslušala cele ure, kako hodite vidve seinter-tja, ne da bi vedela, s kom imam opraviti... Nazadnje sem prišla na vrh stopiijic, in ko sem slišala vajin pogovor, sem bila pomirjena... Tak šna je moja istorija...« Nekaj minut je trajalo mučno molčanje; nazadnje je povzela Magdalena: »Zdaj se vprašujeta gotovo, zakaj sem se splazila skrivaj v park, zakaj se skrivam in kaj je moj namen, ki ga hočem doseči v Fonten-bloškem gradu? Kaj ne da?... Vedeti hočeta odgovor na strašna vprašanja, ki si jih jedva upam zastaviti sama sebi? Naslonjena na svojo mater, jo je poslušala Zileta z grozo in sočutjem. Margentina pa se je samo Čudila. »Poslušajta.« je nadaljevala Magdalena Feronova, »moje srce je tako polno bridkosti, da mi poka. Toliko časa sem trpela molče, da sem se naveličala molčanja in ga ne morem več prenašati...« »Tolažili vas bova,« je rekla Zi-leta krotko in jo prijela za roko. »Zame ni tolažbe,« je dejala Magdalena, majaje z glavo. »Izgubljena sem in obsojena ... Duša in telo, vse, kar imam se zvija v meni v poslednjih krčih strašnega smrtnega boja...« »Upajte, upajte!« je rekla Zileta, ki ni mogla zadržati sočutne solze. Ovila je Magdaleni roke okro* vratu in jo hotela poljubiti. Toda Magdalena je vstala, sunila jo od sebe skoraj sirovo in prebledela kakor zid ... »Nesrečni otrok,« je dejala s temnim glasom osuplo, trepečoči Zi-leti, »kaj ste hoteli storiti! Ali ne veste, da si lahko nakopljete smrt, ako se me dotaknete!« Margentina je viknila, prijela hčer in jo stisnila k sebi. »Ne bojte se ničesar,« je povzela Magdalena in si potegnila z roko po čelu, ki je bilo mokro od znojnih srag. »Zadošča vama. da se me dotikata čim najmanj mogoče ... Kje sem se že prekinila? Ah, da, hotela sem vama povedati, po kaj sem prišla v Fontenbloški grod ...« »Čemu bi se mučili tako?« je dejala Zileta. »Zame in za mojo mater ste ubogo, trpeče bitje — mučenica, ki trpi žalostno usodo. To vam zagotavlja najino simpatijo in moje resnično prijateljstvo.« »Kljub temu morate vedeti, kako in kaj«, je odgovorila Magdalena s trdnim glasom, »zakaj najini usodi sta spojeni za nekaj časa. In potrebno je, da vam to, kar jaz namerjam, ne bo škodilo.« Molčala je dolgo, kakor da se zdaj obotavlja govoriti. »Poslušajte,« je povzela zdajci, »kaj n.e, da sovražite kralja Franca?« »Bojim se ga, to je vse, kar čutim do njega,« je odgovorila Zileta trepetaje. »A jaz ga sovražim,« je dejala Margentina. »Tu se stika naša usoda: vse tri imamo skupnega sovražnika; dočim pa mislita vedve samo, kako bi se ga ubranili, mislim jaz, kako bi ga napadla ... Zakaj sovražim kralja francoskega? Zato, ker mi je naložil najhujšo muko, ki more zadeti žensko srce, in mi prizadejal najhujšo žalitev, ki jo je mogoče pripraviti ponosnemu človeku ... Sklenila sem se osvetiti. In pravzaprav sem se že osvetila. Semkaj sem prišla samo, da prisostvujem svoji osveti. Sledila sem kralju v njegov grad, da ga vidim umreti.« »Kralj bo torej umrl? ...« »Da,« je dejala Magdalena mirno. »Obsojen je bolj gotovo kakor nesrečna žrtev, nad katero dviga krvnik svojo roko, da bi ji položil zanjko okrog vrata... Da, da, kralj je obsojen. Da, kralj bo umrl. In prisegam vama, njegova smrt bo strašna, in ljudje bodo govorili o njel še dolgo kot o nenavadnem dogodku!« Magdalena je govorila s tolikšno trpkostjo, da sta Margentina in Zileta nehote trepetali. Kako je mogla vedeti, da bo kralj umrl? Odkod je jemala to gotovost, ki jo je delala v tem trenotku mogočno kakor arhangele zla ali boginjo usode. izpolnjujoče slepo svojo obsodbo? Nista si je upali prašati tega. Samo gledali sta jo z radovednostjo, spojeno s sočutjem in grozo. Magdalena pa je povzela: »A zdaj je potrebno, da izvem gotove stvari... Pred vsem. kaj se ie zgodilo po vašem doživljaju y Puščavnikovi jami? Vidim, da se čudite, dete moje, ko govorim o tem dogodku, kakor da bi ga poznala v vseh podrobnostih... Toda poznam ga, saj sem jaz sama napotila vojvodinjo Etanpsko v Puščavnikovo jamo...« »Rešili ste me torej že drugikrat! Ah, od tlej se mi je pripetil dogodek, ki pomeni največje čudo v mojem življenju: našla sem svojo mater!...« Magdalena }e pozorno pogledala Margentino. »Ali hočete vedeti, kako? .. .* ie vprašala ta. »Da.,. če vam ni nevšečno... morebiti nam to lahko kaj koristi.« »Vojvodinja Etanpska me le prišla obvestit v Pariz, da je moja hči tu, v Fontenbloju.« (Dalje) Boben zaropoče: Vsak dan krompir, vsak dan krompir, od nedelje do nedelje od nedelje do nedelje od nedelje do nedelje vsak dan krompir...! Boben je utihnil. Možakar si obriže repo na brkih, izpljune čik, se pošteno odkašlja in: • . »Od tuuradne evropske diplomacije se daje na znanje, da je proglašen kontumac za pse, zato se poživlja vse gospodarje psov, da iste priženo v nalašč zato pripravljene prostore, kjer se bo strogo na nje pazilo. V slučaju pa, da bi se balkanska kuga razširila tudi na naše ozem-Ije, bo potreba pobiti vso okuženo sodrgo in z nasiljem, konfiskacijo in ognjem uničiti nevarne bacile. Dalje se naznanja, da je tudi med črnogorskimi stenicami nastala zelo nalezljiva bolezen, katere pri nas še ne poznamo, in vsled tega se zapre z diplomatskimi škatljami vse luknjice, kjer bi mogle izlezti stenice. Ta varnostna odredba je potrebna v to, da se izstrada ta golazen in prisili, da zapusti dragoceno lovčevo steno ali pa kameniti kader. Dalje se naznanja, da so diplo-•matje po modrem ukrepu in z dovoljenjem zverinodržca milostno dovolili. da si balkanska raja obdrži one prazne kletke, ki se ji odkažejo. S tem odpadejo prejšnje naredbe tudi »s kapusto«. Diplomatski zbor je tudi sklenil poslati nekega svojega ljubljenca v Prizemlju v harem za evnuha, ker so ga srbske uši preveč oščipale. Po isti odredbi postanejo vse kletke, v katerih prebivajo plemeniti in visoko dresirani albanski panterji last še nedoločenega gospodarja, v to prištevaje tudi Skader in Drač. Na ta način se zapre srbski pakaži za vedno pot do vode.« »Vsak dan krompir...« Še enkrat zaropoče boben, listina izgine za mastnim jopičem in mož — svest si svojega dostojanstva — se skobaca raz zaboja. Zurnalistika raz znane tribune radostno aplaudira, platea se trese od neprestanega ploskanja, galerija obdana od »štrebarjev« in obkoljena od psov, molči... črez usta plebejcev je nalepljen listek z napisom: Jezik konfisciran. Publika v parterju, v tribunah in ložah se zabava, debatira, politi-kuje in smeši balkansko rajo. »Heil dir in Siegeskranz...« »Es brausst ein Ruf...« Petje smeh, žvenket kozarcev, resni pogovori, vse to se meša v divjem hrušču in vpitju. In na pozorišču...? stranKe prava ni Hotelo o njiju namerah ničesar slišati, temveč jih je javno obsodilo — sta segla po sredstvih. ki so na Turškem navadni, v urejeni državi pa nemogoči: v pon-deljek 19. t. m. so frankovci zasedli prostore strankinega lista »Hrvat-ska« in spodili oba politična urednika P. Kerubina Šedviča in bivšega poslanca Peršiča. Storili so to v dogovoru s klerikalno tiskarno, v kateri se tiska pravaški list. To je dalo trenotno odpoved urednikoma, četudi je lastnik lista izvrševalni odbor stranke, in odstopila list Frankov-cem, ki so založili nekaj tisoč kron, da obvarujejo tiskarno pred konkur-zom. Ta palaška revolucija se je zgodila v neprisotnosti dr. M. Star-čeviča. ki je bil vsled političnih zadev na Dunaju. Afera bo imela vpliv na razrešitev hrvatske krize. Gotovi dunaiskl krogi bi zopet radi ščuvali obnovitev skrbskega kurza na Hrvaškem z baronom Rauchom na čelu. ^rankovcem. ki so proti zvezi Strance prava s srbsko-hrvatsko koalicijo, pripade važna uloga. Kajti oni bodo z najslabšimi elementi tvorili jedro iodoče chove. protisrbske stranke Rau- Kar je le na Hrvaškem mogoče. »Cas« poroča: Hrvatski frankovci zopet oživljajo. In kako! Po blamaži s srbskim »veleizdajniškim« procesom v Zagrebu, po padcu Rau-chovem in po smrti dr. Jožefa Franka je prenehala stranka Frankov-cev na Hrvaškem. Spojila se le naj-preje s klerikalno stranko in potem sta se obe dve združili s Starčevi-čevo pod skupnim imenom hrvatske stranke prava. Pa'še druga »nesreča« je zadela frankovce: kakof hitro je padel sistem, na katerega se je ozirala, se je razlilo blato, v katerem je stranka brodila, in njeni voditelji so bili vsled finančnih škandalov in nemoralnimi aferami tako težko kompromitirani, da so iih povabili v preiskovalni zapor radi podlih goljufij (dr. Horvat in dr. Sachs), nekateri so morali pa uteči na kmete in se odpovedati javnemu življenju (dr. Elegovič, dr. Vladimir Frank in 'drugi) Starčevičevi pristaši, ki so prišH v stranki do odločujočega vpliva, so sklenili politični pakt z srbsko-hrvatsko koalicijo, in se zavezali skupno se boriti proti vsakemu protinarodnemu režimu. Tej zvezi gre zasluga, da se Čuvajeva težnja: napraviti vladno večino, ni uresničila. Naenkrat se je pojavil na obzorju junak žalostnega opomina baron Rauch. Temu se je posrečilo s pomočjo vojaških krogov, ki mu jih je pridobil njegov svak general Steeb, osvoboditi zaprta frankovska goljufa dr. Horvata in dr. Sachsa s tem. da je bila proti njima preiskava radi zavarovalnice »Balkana« (vsled katere je stotine ljudi prišlo ob svoje premoženje) z višjo odredbo ustavljeno. (Kmalu se je pa pokazalo, za kakšno ceno sta bila goljufa osvobojena. Dobila sta namreč migljaj od zgoraj, da se lahko rešita zapora, če storita majhno uslugo zagrebški in budimpeštanski vladi. Nič druzega jima ni treba storiti, nego da razbijeta stranko prava in rešena sta.) In res sta osvobojena go-ljufa začela z delom za barona Rau-cha. Ker pa starčevičansko vodstvo Slovenska zemlja. Iz Ribnice. V soboto dne 24. t. m. zvečer vršil se je v gostilni pri Jakobu redni letni občni zbor tukajšnje moške podružnice C. M. družbe. Predsednik dr. Rajh poda po kratkih uvodnih besedah, omenjajoč dogodke, ki so se letos doigrali na našem slovanskem jugu, poročilo o delovanju podružnice v preteklem poslovnem letu. Tajniško poročilo omenja, da ima podružnica letos 53 članov, do-čim je pa imela lansko leto 50. V primeri s prejšnjimi leti je to število dosti visoko, kajti žalostno dejstvo je, da tvori izvzemši pri redkih izjemah pretežno večino članstva le uradništvo in učiteljstvo in drugi stanovi, sploh nedomačini. Tržani. sami in to tudi premožni, pa stojijo ob strani in jih ni mogoče pridobiti za to. Po blagajniškem poročilu je imela podružnica v preteklem letu 251 K 36 v dohodkov, kateri znesek se je, odštevši članarino 106 K, nabral ob raznih prilikah, kot so 20. septembra, Aškerčev pogreb in ob padcu gotovega mesta. Poročila odbornikov se vzamejo na znanje in se po predlogu preglednikov podeli odboru absolutorij. Pri volitvah je bil izvoljen dr. Rajh predsednikom, tajnikom Ivan Arko, blagajnikom Ernest Kobler, namestnikom pa dr. Schiffrer. Karl Puhar in France Burgar Preglednika sta Anton Adamič in Filip Peterlin, delegati za skupščino pa dr. Rajh, Karl Puhar in Milan Klun. Po kratkih sklepnih besedah zaključi nato predsednik dr. Rajh občni zbor. Iz litijskega okraja. Dne 15. t. m. je zborovala v Za-tični dična Slomškarija. Čilih Slom-škarjev, naših vrlih Slomškaric in častite duhovščine — »naših prijateljev« je bilo vseh skupaj okrog 30, pa še ti so bili iz dveh okrajev. Iz novomeškega okraja je bil namreč že prignal novi nadzornik Štrukelj svoje ponižne backe in baculje in je sam — ipsissima persona nesel svoj nadzorniški žegen v Zatično. Kar čestitati je učiteljem tam doli ob' leni Krki in Beli krajini, da so dobili takega šolnika za nadzornika. Kakor vse kaže, ne bo to nikak nadzornik, ampak strasten strankar. Gotovo ima sedaj dela čez glavo, a on gre rajše tja, kjer nima ničesar drugega opraviti, kakor se pokazati svojim bivšim tovarišem in lumine c. kr. nadzornika. Z druge strani je pa šel tja tudi zato, da je malo pojezil propadlega kandidata našega vrlega Slomškarja Polaka. Pravijo, da je bil Polak kar jezen od jeze, ko ga je ugledal. On, taka bistra glava, ki študira za profesorja, on, pisatelj, ali bolje rečeno — prepisatelj. pesnik — natus non factus — bivši nemčur, socijalni demokrat, naprednjak in bogzna kaj še vse, on ni dosegel te časti! Kdo bi se ne jezil! In Polak zna biti tudi jezen. Ali se še spominjaš, Janez, no. takrat si bil menda še Johan ali pa internacijonalni Žan, — ne vem prav — kako sva v starodavnih časih tamdoli ob meji zelene Štajerske in Kranjske krokala, kako si bil takrat strašno jezen na xčastite gospode?« Ej, Johan, ali pa še veš. kako je bilo takrat pa tudi fletkano? Ali še veš — no, pa ne smem ravno vsega en pot povedati. Torej zelen je bil od jeze. ko je ugledal svojega tekmeca. Skoda, da ga ni ravno takrat nam v zabavo, potomcem pa v večni memento »pismeno« fotografiral župan Erjavec iz Drage. To bi bil dvojni umotvor, nekak Rolando Furioso secondo. ki bi ga ovekovečil klerikalni umetnik Erjavec. V zadoščenje in da pomirijo užaljen genij, so ga izvolili >eno«- glasno za predsednika podružnice. Tukaj enkrat vendar ni propadel Zdaj sedi na konju — in to že na drugem. Prvi je njegov šepasti pegaz, ki tako neusmiljeno brca po »Angeljčku« in »Vrtcu«, da se vse kadi in lete izpod njegovih obrabljenih kopit male besedice s tako močjo na vse strani, da resno prete pokončati vso slovensko poetiko. Moj bog, Janez, nehaj! Ti ne sodiš na pegaza, ker sediš na ščetincu in jahaš h koritu: Tvoj pegaz, oj, Johan, ni pravi kopitar, predobro se to na ščetinah pozna; — le takega pegaza jaše koritar, ki svoje mišljenje sramotno proda. Na zborovanju je nek Samec nekaj pravil o ljudskem petju v cerkvi in šoli. Pridigoval je kakor kak leme-natar. Za prihodnje zborovanje pa so naprosili Polaka, da bo »predaval« o ljudskem petju v oštariji. Bo zanimivo! Iz Zagorja ob Savi. Dne 25. t. m. je bil občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda v gostilni g. Miillerja. — Žalostno za zagorske razmere, da še sklepčni nismo bili. Ni dovolj, da se samo plača tiste bori dve kroni na leto in s tem misli, da je vsak storil svojo narodno dolžnost. — Zagorje Je važna postojanka v narodnem oziru. Bili so se tudi boji, padle so žrtve glede narodne zavednosti in vendar je zmagala naša pravična slovenska stran. In po teh hudih in vročih bo-•jih naj zopet zavlada mlačnost in tihota?? Kdor trdi. da smo trdni V Zagorju v narodnem oziTU — se jako moti — in ta ne pozna indu-strijelske kraje — v takih krajih se čez noč preobrne, ter prične pihati ostra sapa. — In mi stojimo nepri pravljeni in nezavedni. Zgoditi se nam zna, da bodemo ječali pod tujim jarmom. — Toraj kdor se zaveda, da je Slovenec, naj stori svojo narodno dolžnost s tem, da pridobiva člane za našo prepotrebno sv. Cirila in Metoda družbo. — Če bodemo enakrat edini in zavedni, ne bode sile, katera bi nas zatrla. — Ti narodno ženstvo bi pa pač lahko žrtvovalo malo več zavednosti. V dnu duše mora človeka zaboleti, ko vidi kakšna mlačnost vlada med našimi narodnimi dekleti. Za vse dru ge nepotrebne stvari se ima čas. Li ni to sramota, da se je občnega zbora vdeležila edina narodno delavna gospica Berta MiiHerjeva. Kako bodete dale kot mati, če si že kot dekle nezavedna Slovenka svojim bodočim otrokom navdušenja za narodne svetinje. — Ce bodeš ti slovensko dekle imelo tako malo narodne zavednosti in da so ti vsa druga raz lična zabavališča ljubša, kakor pa malo in skromno delo v prid naše šolske družbe, mora zopet v naši lepi zagorski dolini zavladati naš kruti sovrag. Upam, da ne bodo moie besede zaman, kakor tudi niso bile besede g. Miillerjeve. da naj nas osem. kateri smo se udeležili občnega zbora položimo v znak o-groženja nad zagorsko narodno občinstvo mali dar na oltar družbi. In tako ie nabrala 14 K 70 v. Občni zbor se vrši dne 8. rožnika v gostilni g. Ivan Millerja z istim vsporedom, kakor bi se moral vršiti v nedeljo, dobro bi bilo, če bi kdo prišel od glavnega vodstva iz Ljubljane, da bi malo navdušil našo mlačno občinstvo. —fer. Iz Predoselj. Jezik samo takrat obrne, kadar ga g. po čeljusti udari, Zabret mu pa brco priloži. Dnevni pregled. Ker so se ljudje za pondeljkov »Dan« pri nas kar trgali, ko so brali v njem vzorno delovanje njih dežel nega poslanca Zabreta, zato hočemo danes o tem možu zopet malo spregovoriti. V nedeljo bo pozdravljal škofa. Oblečen bo v narodno nošo. Pravijo hudobni jeziki, da bi mu bolj prileglo, če bi se oblekel v turške hlače. Zelo smo radovedni, če bo povedal škofu, da se on najbolj zvesto ravna po njegovi rudeči brošuri, katero sta z g. mamo trikrat prebrala, da sta si vse natančno zapomnila. Tudi »ona« se je zadnjič tako jezila na »Dan«, da so jo morali gospod poslanec hoditi tolažit vsak večer, kar jim je bilo lahko, ker so jo ta teden poslali »zdravit«. Pa le potolažite se. Časti vam ne more nobeden vzeti, tolažbe vam je pa dal že skoraj preveč.’ Saj pravijo, da mora se daj še druge tolažit, ker sta s Pod lesnikom tako navskriž. To vse naj pove v nedeljo škofu, ko ga bo po-zdravljal. Možje, ali vas ni nič sram, da nimate drugačnega moža, ki bi vas zastopal, kot je ta Cilk. Saj vas je vendar nekaj. Vzemite se skupaj in ne pustite se vleči od takega poslanca. ki gleda samo na svojo mošnjo. Kot cestni načelnik sedaj mostove kar preklada in prestavlja in s® baha. da je vse njegovo delo. Naj le pokaže, kaj je že naredil za okraj, ki ga ima za poslanca. Še komaj ga poznalo ljudje. Prihodne leto mu bo že odklenkalo. Prihodnlič bomo pa povedali o Zabretovem poslanskem delu in pa ^povest od . Sirca,. kateri Kie se tore} najde pravica? Kakor je znano, je dobilo uredništvo od ljubljanskega deželnega sodišča nemško pisan odlok, v katerem so se navajali razlogi za neko konfiskacijo »Dneva«. — Uredništvo je odlok vrnilo s pripombo, da za ljubljansko sodišče v uredništvu »Dneva« ne razumemo nemško — pač pa da morajo na ljubljanskem sodišču za slovensko uredništvo slovenskega dnevnika znati slovensko in izdati odlok v slovenskem jeziku. — Na to je dobilo uredništvo »Dneva« odgovor, da ljubljanskemu sodišču jezikovni predpisi ne dovoljujejo Izdati ta odlok v slovenskem jeziku. —/'(To je pač odgovor najnesramnejše vrste, če si upa kak urad trditi, da mu jezikovni predpisi ne dovoljujejo s slovensko stranko slovensko občevati!!! Takih predpisov ni — in po zakonu ne more bitk) Po pisarni dr. Novaka smo se pritožili na Gradec. Ako že v Ljubljani za slovenščino ni pravice, je je v Gradcu še manj. Včeraj smo dobili od dež. sodnije sledeči odgovor: »Z ozirom na Vašo tozadevno pritožbo na c. kr. predsedstvo višjega deželnega sodišča v Gradcu, ker se Vam je dostavil sklep deželnega sodišča v Ljubov ljanl z dne 14. aprila 1913. pr. VII. 21.13-1, zadevajoč zaplembo časopisa »Dan« z dne 14. aprila 1913. štev. 467. v nemškem jeziku, se obveščate, da c. kr. predsedstvo višjega deželnega sodišča v Gradcu glasom odredbe z dne 19. maja 1913. praes. 3938—25 c. 1£—2. glede te pritožbe ne more ničesar ukreniti. Predsedstvo c. kr. 'deželne sodnije v Ljubljani, dne 12. maja 1913. Elsner, 1. r. Ali ste slišali ljudje božji! Kje naj se torej v Avstriji išče pravice? V Ljubljani pravijo, da ne smejo izdajati slovenskih sklepov, v Gradcu pravijo, da ne morejo ničesar ukreniti. Vprašamo: zakaj ne? A11 je to justlca? AH je to pravici? Kdo torej odločuje? Eden ne sme, drugi ne more? Kje pa je tisti, ki mora, ker zakon tako zahteva? Kdo je tore kršil zakon? S tem poidemo pred parlament. ZafcaJ Imamo urade? Zato. da vrše svojo dolžnost. Kako pa vrši svojo dolžnost n. pr. mariborsko poštno ravnateljstvo, kaže ta le slučaj. Vrnili smo poštnemu ravnateljstvu v Mariboru neko nemško pisano odredbo. ker mora poštno ravnateljstvo v Mariboru znati slovensko. Toda — odgovora na to še danes nimamo. To se pravi: ravnateljstvo misli: če nečete nemškega odloka — pa- nič. To so avstrijski uradi! To le jezikovna enakopravnost! . Politično delovanje g. Susterši-čeve v dežemem odboru vzbuja rešpekt v vseh ženskih organizacijah, ki se bore za politično svobodo žene. Najbrže bo izvoljena za častno članico vseh takšnih društev. Za poslanca izvoljena Kuneticka se čuti sedai še močnejšo odkar ve, da ima tako močno in delavno so vrstnico na političnem polju. Zenskim težnjam se ne bo nič več mogla zagraditi pot — vlada bo morala rada in nerada vpoštevati žensko v politiki. »Zlati vek zdaj ženskam pride.« »Klerikalno maščevanje«, pod tem naslovom piše »Zarja«: Klerikalce v deželnem odboru so spravila razkritja Kamile Theimerjeve iz duševnega ravnotežja in sedaj iščejo, nad čim bi svojo jezo ohladili. V soboto so se znesli nad »Dramatičnim društvom« in zaprli »Kine metropol« v deželnem gledališču, češ da so se »predstavljali filmi škandalozne, nemoralne in pohujšljive vsebine« Ta motivacija se nam zdi čudna, zakaj kolikor nam je znano, v »Kine metropolu« niso kazali kinematografskih posnetkov ostudnega boia dr. Šusteršičevega za deželno glavarstvo, njegovega plezanja po lestvici podlih intrig in malopridne felonije. Tudi sicer dejanje m nehanje klerikalnih prvakov še ni kine-rr.ntografirano in Javnost se pohuj-šuic nad političnimi škandali in nad politično nemoralo v klerik, stranki in v deželnem dvorcu za sedaj le iz pisane besede in ne iz živih slik. Moralne gnilobe, ki je klerikalno stranko in ki je zadnji čas tako »zadišala« po vsem Kraniskem, da si vsi spodobni elementi v deželi zatiskajo svoje nosove, kakor rečeno, ljudje niso gledali v »Kine metropolu«. Tam so se jim kazale slike, ki jih je z moralnega stališča pasirala ljubljanska državna policija m ki so jih že prej po drugih mestih policijski varuhi morale označili za dostojne. Dr. Šušteršič, ki ima glede na politično moralo debelo kožo kakor. slon. je pa glede na »ostalo« morali tenkočuten kakor štirinajstletna de* vica in hoče Ljubljančane obvaro* vati »moralnega pohujšanja«. takega patrona je manjkalo preganjani morali! Potem naj pa še govore, da rf mladina zavedna. Udeležba pri tekmovalnem streljanju srednješolcev V Ljubljani raste od leta do leta. Predlanskem jih je bilo 116; vlani 160, letos že 204. Številke jasno dokazujejo, kako se srednješolci zavedajo vel. vrednosti streljanja za kul* turno povzdigo slovenskega naroda. Zavedajo se, da posebno spretnost ^ streljanju jači osebno samozavest (Besede ekscelence g. divizionerja Kusmaneka). Številke udeležencev streljanja pričajo, da raste osebna samozavest slovenske mladine, ki bo enkrat voditeljica. G. stotnik Gas* ser je zatrdil, da se je v tej mladini tako globoko vkoreninila domovinska ljubezen in patriotična zavest, da $e-‘Tianjo lahko vsikdar zanese. Prepričan je, da bodo ti mladeniči V ponos in čast Ljubljani in krasni .kranjski deželi. Ce smo kedaj nad slovensko mladino obupavali — bili smo neopravičeni. Zavest raste. Krenili so na pravo pot, pustili vse. kar ima orpaviti s povzdigo duha in čuvstev in se oprijeli flinte, ki jači osebno samozavest. Ta mladina. kakor upamo bo rešila slovenski narod prodirajoče — germanizacije. Podlaga pa se je zmeraj sama peljala. V petkovi dnevni notici: »Čuden uradni slučaj višjega državnega pravdnika«, je tiskarski ali bogve kateri škrat malo ponagajal in iz besede »zadej«, napravil zmeraj, kar je marsikaterega bralca spravilo v dobro voljo. Dotični stavek se ima glasiti: Pa da ne bo pohujšanja«, so šli stebri peš naprej, podlaga pa se je zadej sama peljala. (Drugje ne hodijo stebri peš naprej, tudi podlaga se ne pelje zadej, toda v Novem mestu Je še kajf drugega mogoče.) Nenavaden promet na novomeškem kolodvoru. -Kakor se nam iz Novega mesta poroča, se je te dni na novomeškem kolodvoru pričel izvanredno živahen promet. Prihaja več izrednih tovornih vlakov, naloženih z materijalom za novo belokranjsko progo. V petek pred odhodom večernega osebnega vlaka ja bilo na vseh tirih vse polno vlakov, tako, tla je železniško osobje moralo biti zelo pozorno in delavno, da se ni zgodila kaka nesreča. Promet sploh na dolenjski progi se prihodnji teden 5e poveča. Zgradba nove pr°' ge izvablja tudi dan na dan obilc tujcev od vseh strani. Zdaj se je pričel najzanimivejši zadnji del proge, zveza dosedanjega tira dolenjske železnice z novo belokranjsko progo. Vzpored porotnih obravnav v Novem mestu, mora za to pot po izredni milosti in modrosti g. predsednika novomeškega okrožnega sodišča ostati še tajen. Tudi če bi ga slučajiio zvedeli kje drugje, moramo molčati, ker bi s tem spravili v nevarnost vse dotične uradnike, ki o tem vzporedu morda kaj vedo. Po novomeškem okrožnem sodišču je začel zdaj strašiti duh pokojnega Meternicha, ki se nepričakovano pojavlja tudi pri belem dnevu. Mi bi to ljubezen g. predsednika do slovenske žurnalistike -lahko zayrnili z jednako ljubenjivo nagajivostjo. Pa tega ne bomo še storili, ker upamo, da se bo g. predsednik poboljšal in bo sam izprevidel, da tak birokraški šimelj spada v najstarejši arhiv ka-binetne justice, nikakor pa ne v demokratično dobo 20. stoletja. Kot ori-ginelnost te specijalitete novomeške justice pa naj navedemo, kako si Novomščani to najnovejšo predsednikovo odredbo razlagajo. Pravijo, da gospod predsednik zato ne pusti več vpogleda v knjigo razpisanih obravnav, ker se boji. da bi toliko s tem, da semtertja o kakšni boo zanimivi obravnavi za dan popreje obvestijo javnost. Ne! Gospod predsednik se le tega boji. da bi časnikar ali sploh kak poročevalec in teh je v Novem mestu veliko, iz te knjige koval denar na ta način, da bi do-tično stranko obvestil tako-le: Ta in in ta dan se vrši proti vam ta in ta razprava. Če nočete, da bi kaj o tem poročal, veste, da tega ne morem storiti zastonj. Ce bi ta komentar hoteli vzeti resno in če bi bili se-r veda prepričani, da Je glede na vir. tudi resničen, bi čisto gotovo nastopali drugo pot. Kajti če morda tako delajo recimo, kje drugje, koder je ta ali oni v svoji praksi kal takega doživel, je gotovo, da ga med slovenskimi časnikarji pri prav nobenem listu ni tako zavrženega so-trudnika. ki bi kaj takega prakticiral. Tak poročevalec bi bil pri tem ali onem listu sploh nemogoč. Ali ial tega komentarja ne jemljemo reroo, Je manj pa si moremo misliti d« tyl gospod predsednik, če tudi sicer Javno prezira naš stan, mogel t«Ko poniževalno misliti o na&. Sicer pa bi tako onečaščenje našega poklica predsednika moralo brigati še le potem, ko bi takega dopisnika državni Pravdnik prejel za vrat. in kaj takega bi pač vsaka stranka takoj ovadila in ga radi izsiljevanja tiral pred kazenski senat. S tem komentarjem torej ni nič. Mi vemo za veliko boljšega, pa ga iz previdnosti zamolčijo. Ker kakor rečeno, trdno upamo, da bo gospod predsednik sam uvidel da s takimi novotarijami in preziranjem zastopnikov najširše javnosti bo ničesar opravil, razen, da novomeška justična palača postane še bolj razvpita, kakor je svoj čas bila. Novejši predniki g. Garzerollija se s takimi bagatelami niso pečali, ker £o imeli dovolj važnejšega dela, kakor kontrolirati po hodnikih, če kak poročevalec dobi kje tudi take informacije, ki so pri drugih sodiščih sploh vsakomur na razpolago. Umrl je na Kresnicah učitelj v pok. g. Janez Wohinc. Pogreb bo v sredo ob pol 10. uri dopoldne. Naj v miru počiva! Kolesar se je ubil. V Leskovcu se je ubil dne 23. t .m. ob četrt na 10. uro zvečer Franc Hrastovčan, bivši socialnodemokraški kandidat. Peljal se je na kolesu po dolini proti Zuliču in zadel ob drugega kolesarja. Oba sta padla na tla in Hrastovčan ie bil na mestu mrtev. Nepreviden kolesar. Na dan vnebohoda je neki kolesar povozil na okrajni cesti štiriletnega posestnikoma sina Martina Peterlina iz Zg. Gameljn. Kolesar in otrok sta padla na tla. Deček je zadobil pri tem znat-ne Poškodbe na obeh nogah. Smrtna nesreča. Dne 21. t. m. {s° gnali trije otroci posestnika Jože-a Mikuša iz Rakitne, med katerimi 'e ie nahajala tudi desetletna Karli-a’ krave na pašo. Ker je bilo precej so otroci zakurili ogenj. Kar-na Mikuš pa je prišla pri tem tako k'1Zr> ognja, da se ji je vnela oble-a. Deklica je vsa prestrašena in v s a^n>h tekla domov proti hiši kaki r°diteljev, ki se je nahajala •T"!*1 dvajset minut od pašnika. ]Jf- Pa se je zdrugila od bo-pm na tla. Vsled zadobljenih ope-'n. Je uboga deklica eno uro po-h”fie umrla. Obleka je na nji popolnoma zgorela. Sekira kot igrača. Sedemletni Posestnikov §in Ivan Podobnik iz muc se je te dni igral doma na vrtu seKiro. Po nesreči pa se je vsekal (pU0 koleno. Poškodba je težka, začel zakonska. Te dni se je Kamnffr,, P(?sestnik iz Klanca pri MrTlS, Wra« s sv°i° ženo. Pre-ftipn!? L^td ill-,se Je kmalu spremni iV P tep- Slednjič se je poka-alo, da je zena močnejša od moža, "| ie prišel pijan domov, zakaj zgraža ie neke grablje in je neusmilje-5.° Premlatila svojega pijanega mo-^-čka. Ženska mu je zlomila par reber. Prst mu ie odrezalo. Štiriletni j^sestnikov sin Anton Bogataj iz ~°Ka pri Kranju se je te dni igral I sosedovimi otroci na podu svo-',Ka očeta. kjer se je nahajala tudi sJ^^eznica. Medtem ko le eden bil a ^e^kov zavrtil kolo, je zgra-u Ant°n Bogataj za isto kolo tako n,«/ 0, da mu ie slamoreznica ezala sredinec leve roke. ..ya.iček z enim ušesom. Trgovec nrdi . ar ‘n posestnik y Dobrem ste Kavčič ima tri tedne Va^eEra’ P°Polnoma zdravega in ži- Uhone/a-za3čka’ ^i *ma samo en0 , o. dočim je na mestu drugega ne- a majhna vzbočina. fce Povodnji v Bosni. Kakor 'te }z. Sarajeva poroča, so naspale j)n n' v Bosni velikanske povodnji. Joče t"3' ma3a *e vsled narašču-gi c,Vo<^e železniški promet na pro- •^arajevo-bosenski Brod popolno-*,.LDretrKan- Najhuje je zadela ne-eča postajo Doboj, ki stoji štiri-eset centimetrov pod vodo. Reka »osna je preplavila na nekaterih .ymed Dobojem in Maglajenc ®?n’ško progo. Voda stoji 25 cm nekem poročilu železni-proKa mprtnltelj.stva >e železniška polama ^ Dobojem po-uničenih. Skup^CT£ "lostov je določen čas vstavljen !Jc h* nC" progi Senica-Budanka.’ ^ Maelaia »Uhajalo vesti, da Bosnaše v2S narašča in da tam neprestano de-zitje. Velika nesreča v cirkusu. prj Večerni predstavi v cirkusu Busch na Dunaju se je pripetila dne 22. t. j*1- velika nesreča. Med pripravami na pantomino se je podrl v oddaljenosti desetih metrov težek železen Ij^st. pri tem sta ij|ja delavca ta oškodovana, eden pa je dol n° nevarno ranjen. Kar se gle-'dn So bi'e osebe poško- Lnvane- Predstava se je vsled te ne-reče Prekinila. *Dwimrt neisreCnlce- Hči znanega • DSfaieforn?at<>r]a Ferrerja, ig-^ 'ga Paz-Ferrerjeva je dne 22. t. m. Lat?I1tenbloju umrla Ko je bil pred Perr • španski kralj v Parizu, je erieva hči na vse načine posku- šala. da bi prišla do kralja, kar pa so ji oblasti zabranile. Paz-Ferrerjeva je zmerjala kralja in je kakor nora letela po ulicah. Spraviti so jo morali v bolnišnico, kjer je pred kratkim umrla. Nepošteni poštarji. Dunajska policija je dne 23. t. m. aretirala sedem poštnih uradnikov in več poštnih slug, ki so že dalj časa poneverjali zaupani jim denar. Roka pravice sega daleč. Te dni je policija v Chile (Južna Amerika) aretirala znanega odvetnika dr. Brederecka. ki je meseca avgusta preteklega leta poneveril v Berlinu večje svote denarja, na kar je pobegnil v Ameriko. Nesreča parnika »Senegal« Kakor je že »Dan« poročal, ie dne 22. t. m. zadel francoski parnik »Senegal« v smirenskem pristanišču ob neko mino. Pri tem je bila ladija zelo poškodovana v vseh svojih delih. Kakor poročajo najnovejše vesti, so la-dijo slednjič vendarle rešili, da se ni potopila. Neki francoski mornar in neka mohamedanska deklica sta pri tem utonila. Velika železniška tatvina. Dne 23. t. m. je doslej neznani tat ukradel ravnatelju bostonskega umetniškega muzeja med vožnjo Bologna-Pistoaj v Italiji listnico, v kateri je imel 100.000 lir. Storilcu še niso na sledu. Sleparije soproge državnega poslanca. Soproga socijalno-demokra-tičnega poslanca Leopolda Winar-skega je pred nekaj dnevi izginila iz Dunaja. Več večjih tvrdk toži soprogo Winarskega radi raznih sleparij. Ponesrečeni turisti. Dne 23. t. m. so našli trupli dveh turistov iz Monakovega, ki sta se smrtno ponesrečila pri turi na Benediktovo steno. Umrla turista sta bila bančna uradnika Martin in Oria. Trupli so našli prijatelji obeh ponesrečencev v bližini tucinške koče. Oba turista sta padla z velike višine in sta bila na mestu mrtva. Povsod enaki lumpi. Klerikalci na Češkem izrabljajo narodna gesla in barve za goljufije. Dokazano je, da so na dan Janeza Nepomuka, ko so se v Pragi vršile zbirke za šolsko matico, poslali hradčanski klerikalci (na Hradčanah ima svoj sedež škof in drugi takšni) na ulice prijatelje z narodnimi znaki, ki so zbirali v rude-če skrinjice za klerikalne namena: »za našo Matico« in »za Svetova-clavsko Matico«. Ljudje so to preslišali in dajali. »Ta bajta se da v najetn.« Bolgarski kralj Ferdinand ne živi dosti v Bolgariji. Ne le sedaj, temveč tudi v prejšnjih dobah ga ni bilo v Sofiji cele mesece. Ko je živel enkrat 4 mesec »zven države, so pribili Bolgari na njegovo palačo listek: »Ta bajta se da v najem!« Ljubljana. —Vsled prepovedi dež. glavarja ie nastala zopet gledališka kriza. Zaradi tega sklicuje »Dram. društvo« za prih. soboto občni zbor v »Nar. Dom«. Ako se razmere takoj re rešijo, ie gledališče za bodočo se-zono nemogoče. Ako se šele v zadnjem trenutku začne s pripravami, bi lahko dobili še slabšo sezono, nego je bila letos. Sramota pa bi bila za slovensko Ljubljano s 50.000 prebivalci, ako bi ne mogla rešiti svojega gledališča, ki Je ob enem središče slov. dram. umetnosti. T. zv. slovenska napredna javnost bi morala dati na kler. šikane primer, odgovor. Vprašanje gledališča ni odvisno samo od odbora »Dram. društva«, oz. od par ljudi), ki se bore v odboru — ampak od vse slovenske ljubljanske Javnosti. Zato je treba, da se na obč. zboru izpregovori odločilna beseda. Vsak zaveden Slovenec bi moral smatrati za svojo dolžnost, da podpira »Dram. društvo« v boju za obstanek slov. gledališča. — Nesramnost nemške državne policije. Prišel nam je v roke nemško pisan listič, s katerim ljubljanska drž. policija potrjuje neki slovenski služkinji, da je izgubila poselsko knjižico. Ta služkinja bo skoraj gotovo iskala službe pri slovenski gospodinji, ki prav tako malo zna nemško, kakor služkinja — in zdaj naj se ti dve Slovenki dogovorita na podlagi nemškega potrdila ljub. drž. policije. Ali še ne bo reda v tem oziru? Ljubljana je slovensko mesto — zato zahtevamo slovensko uradovanje. — Ali nima moštvo pri državni policiji nikake šole? Odkar je začela funkcijonirati v Ljubljani državna policija, ga ni dneva, da bi se ne čula kaka pritožba o njej. Vsako zlo ima svoj vir in tudi vsaka neumnost ga ima! Ampak, če so pri tržaškem polic. ravnateljstvu zabili v žepe inštruktorjev polic, moštva za 3 mesece 15.000 K — potem bi se moralo vendar kaj poznati! Zdaj smo radovedni. kdo ima pri tukajšnjem ravnateljstvu šolski pouk z moštvom za zunanjo službo. Če se bodo nerodnosti tako nadaljevale, bo moralo ob- činstvo policijo samo učiti. Če ne bo drugače, bo dal v tem oziru drage-volje tudi naš list rad nekatera navodila. — Nove pritožbe nam prihajajo iz vrst starišev, da silijo kateheti mladino popoldne v šolo, kljub temu, da je sedaj dopoldnevni pouk. Otroci imajo vendar dvakrat na teden verouk in takrat je časa dovolj, da se otroci nauče, kar je potrebno. Zakaj bi imel ravno katehet prednost pred drugimi predmeti in zakaj bi ravno on motil red. Ako se ure ne porabijo za kake druge stvari, zadostujejo popolnoma za to, kar je potreba. — Kateri šolski voditelj Je v Ljubljani najbolj zanikern v uradovanju? Odgovor? Jeglič na Cojzo-vem grabnu. (Nemec bi rekel: »ein liederlicher Kerl.«) Baje ga je tega naučil nadzornik Maier, ki sam v pisarni kot nadzornik nikoli nič ne dela! Tema dvema bi bilo dobro postaviti za šefa okrajnega glavarja Schittniga iz Kranja, ki je imel drzno čelo. zahtevati od okrajnega šolskega nadzornika (!), da naj hodi v pisarno akte reševat ob — 6. zjutraj!! Za lenuharje in nesposobne ljudi, kakor so: Maier, Jeglič in K. Simon, bi bil tak-le šef a la glavar Schittnig nujno potreben! — Iz Bizovika. Dne 23. maja smo imeli ogled zaradi novega pokopališča, ker je župnik Petrič naznanil na c. kr. glavarstvo, da je v Bizoviku premajhno pokopališče. Župnik Petrič je hotel, da se staro pokopališče popolnoma opusti in se sezida novo, oddaljeno do 20 m od starega. S tem pa vaščani niso zadovoljni —oni so le za to, da se staro pokopališče razširi. Komisija je tudi to potrdila. Gospodje so odšli k oni gospodinji, ki ima ta svet v posesti in so napravili kupčijo. — Drugi dan pa pride k ženi župnik Petrič in pravi, da celo noč ni mogel spati, da se je valjal po postelji in da je sklenit da pojde drugi dan v Bizovik. To je bilo okoli 10. dop. Župnik Petrič je ponujal gospodinji 100 K — gospodinja pa ni hotela vzeti. — Petrič )e denar pustil, češ, da je že dobro, dasi mu je gospodinja rekla, da so že včeraj možje od nje svet kupili. Župnik ni hotel nič slišati, pustil je denar na omari, češ, saj smo vsi eno — oni in jaz — in je odšel. Gospodinja ni vedela, pri čem je, in je denar spravila. Drugi dan pa je prišlo nekaj mož, ki so povedali, da ž. Petrič drugače misli, nego Bizovičani. Gospodinja Je župniku ponudila denar nazaj, pa ga ni hotel vzeti, ponudil ji je še 10 vin. več. Drugi dan pa so šli možje z ženo k Petriču k sv. Petru v Ljubljano. Ko )e župnik rekel, da denarja ne vzame, ga je položila na mizo in ga tam pustila. Petrič pa Je rekel možem, da ne bodo nič opravili, ker pokopališče mora biti cerkveno ne pa vaško. To možem ni bilo po volji in so odšli. Petrič pa je rekel: saj pridem popoldne dol v Bizovik in bom vse razložil. Petrič je res prišel, pa ni nič razložil, ampak se je pri šmarnicah na prižnici spravil na ljudi, zmerjal jih je kar po imenu in je vpil. kar se mu je zdelo, temu to, drugemu ono. Kaj je to pridiga? Ali so to šmarnice? Mi bomo prav zadovoljni, če ga ne bo s takimi pridigami nikoli več v Bizovik. Seveda njemu je glavna stvar, da bi dobil pokopališče v svoje roke. pa ga ne bo. Menda bo tako kakor v Stepanji vasi,' kjer }e stvar že pred sodnijo. Petrič je rekel, da pokopališča ne bo blagoslovil, če ne bo cerkveno. S tem se pokaže, za kaj mu je. Ce ga ne bo on, ga bo pa kdo drugi — ali pa nobeden. — G. Petriču svetujemo, da prinese namreč, da prinese nam še par sto kron —- Korbar naj pa mapo prinese, ko pride na ogled — da bomo mogli tako vse pregledati in vse stroške poravnati. — Vaščani iz Bizovika. — Nečuvena surovost V nedeljo rdne 25. t. m. okoli 7. zvečer utrgal sl je ob Emonski cesti približno osemletni čedno opravljeni deček pest zaprašene trave, da bi jo nesel domov svojemu IJubliencu - zajčku. Kar ti pridirja od nekod neki človek (kakor smo kasneje' poizvedeli. Je bil to paznik Mestnega loga. torej mestni uslužbenec), zagrabi dečka, kakor razbojnika ter pozove bližnjega stražnika na pomoč. Deček se je seveda prestrašil, da je drhtel po vsem svojem šibkem telesu ter jecljal nekaj o svojem zajčku. Toda vse izgovarjanje mu ni pomagalo: državni policijski stražnik ovil si je okoli roke rokalce suknjiče in odgnala sta z mestnim paznikom trepetajočega dečka, kakor so gnali svoj čas gla-sovitga morilca Francesconija. na bližnjo policijsko stražnico, ljudstvo. ki se je v hipu nabralo okoli nasilnežev in prestrašenega dečka med nlimi je bil tudi nek sTedniešol-ski profesor, zgražalo se ie in protestiralo proti takemu nasilstvn, toda izkupilo bi jo kmalu, kajti »roka pravice« — seveda samo Ijtiblinnske — Je precej robata in se ni šaliti z njo. Kaj se je z dečkom nadalje zgodilo, nam ni znano. Gotovo je, da si deček ni bil v svesti grozovitega hudodelstva, ki ga je učinil s tem. da je odtrgal perišče blatne in opra-šene trave ob cesti, kajti ciganov, ki večkrat pasejo svoja kljuseta ob cestah vsaj nihče zaradi tega ne preganja. Poživljamo pa slavni mestni magistrat, da pouči svojega uslužbenca, da v prihodnje dostojneje nastopa in svojih službenih pravic ne zlorablja napram otrokom, ki se svojega pregreška niti zavedati ne morejo. Državnega policijskega stražnika pa opozarjamo, da bi lahko do-tičnega dečka na mestu legitimiral in na podlagi te legitimacije ukrenil potrebno, ne pa v navzočnosti občinstva aretiral ga in gnal, kakor največjega zločinca. Deček, ki je bil brez dvojbe boljših starišev, bo gotovo pomnil še v poznih letih ljube-znjivost ljubljanskih javnih organov — čuvajev miru in reda. — Kaj pa to? Povsod postavljajo veje. koder procesija mimo gre;, samo dolgo poslopje nunske hiše. v katerem se nahajajo razne banke, pisarne itd. se je zdelo nepotrebno in niti ene vejice ni bilo videti. Kaj porečejo k temu uboge nune? Prizadeti gospodarji se bodo po nunah ravnali. (Op. ured.: Nimamo vzroka, da bi se za drevesca zavzemali, ker se v tem oziru pri nas precej žrtvuje. Prinašamo to notico, da se vidi, kako malo klerikalci izpolnjujejo to, kar zahtevajo od drugih. Naše nune so bogate — saj bodo kmalu imele v posesti celo Šelenburgovu ulioo. Klerikalni zavodi so bogati — ako imajo denar za agitacijo, naj ga dajo še za drevesca, če so res tako pobožni. Ampak oni le jemljejo — mesto in naprednjaki pa naj plačujejo!) — »Popotnik« objavlja v svoji 5. letošnji številki to-le bogato vsebino: I. J. Baukart: Vzgojni vpliv ceste. 2. A. Nečajev — K. P.: Novejši uspehi eksperimentalne psihologije. 3. G. Kerschensteiner — Pav. Flere: Šolstvo v Mfinchnu (konec). 4. t Fr. Orožen. 5. Književno poročilo: Ocene. Novosti. 6. Razgled: Časopisni vpogled. Pedagoški paberki. Šolska higijena. Šolske in učiteljske vesti. Srednje- in višješolski vestnik. Šolstvo na slovanskem, jugu. Inostran-sko šolstvo. Razne vesti. — Razpis nagrade za komponiste. Naučno ministrstvo razpisuje nagrado v znesku 2000 K za komponiste. Prosilci za to nagrado morajo predložiti kako opero ali kak oratorij ali kako simfonično opero ali kako opero za komorno muziko itd., in sicer eno samo delo do t. avgusta t. I. naučnemu ministrstvu. Razsodba je poverjena posebni komisiji. — Poročil se je včeraj g. Zorko Prdovec. skladatelj in pevski vodja »Ljubljanskega Zvona« z gdčno. Nino Kozlevčar. Iskreno čestitamo! — N. S. Z. (Mladinska skupina prlTedi v nedeljo dne 1. jun. družinski večer v areni »Nar. doma«. Spored sledi — Aretovana brata. Brata Mile In Gregor Karič, rodom iz Hrvaškega, sta se hotela izseliti v Ameriko In se s tem odtegniti vojaški dolžnosti. Ker za to potovanje nista imela uradnega dovoljenja, ju je mož postave na ljubljanskem kolodvoru aretoval. — Umrli so v Ljubljani: Frančiška Oblak, trgovčeva žena, 70 let. — Ljudmila Vrtačnik, žena pekovskega mojstra, 31 let. — Ana Huber, mizarskega mojstra vdova, 82 let. — Janez Škerjanec, dninar. 62 let. — Kinematograf »Ideal«. Novi spored ima dva velekomična filma in sicer »Maks se vozi na jadra« in »Maric predsednik«, kar vzbuja nepopisen smeh. Dalje Je velezanimiv Pathe Journal kakor tudi lepa drama »Na robu življenja«. Ostale slike so prvovrstne. 1. Turkestan in njega prebivalci. (Potovalni film.) 2. Avguštin ljubi živali. (Komično.) 3. Kongres za telesno vzgojo. (Športni film.) 4. Leonova domačnost. (Humoristično.) 5. Zmota. (Socijalna življenska slika.) 7. Mučenik znanosti. (Drama samo pop.) V petek otvoritev vrta. Od sedaj naprej vsak petek senzacijska učinkovitost Nordiskfilm Go. V soboto »Padec Skadra«. Polanjko pred poroto. In Polanjko sedi slednjič na zatožni klopi pred ljubljanskim porotnim sodečem. Pa ni prav nič v zadregi. Zd*jpazdaj se obme k svojemu zaitopniku. k z»**ttonikom,v svojih toži tel1 e v. k porotnr*»»« k predsedniku sodnega senata m živahno zagestikulira z rokami. Prične se zgodovina njegove defravdacije. Polanjko snuje načrte. Knjigovodja Ivan Polanjko, 27-leten mož. sedi za pisalno mizo v pisarni Zadružne zv^ze in premišljuje. Kako je vendar hudo na tem svetu. Človek mora neprestano sedeti ta za mizo in delati. Kako udobno življenje imajo drugi ljudje. Hodijo v gostilne, v kavarne, pušijo fine smodke, šetajo se po parkih, roke prekrižane na hrbtu in s palico mecbne in močvirn1 kopeli. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvi Kopališki zdravnik dr Konstantin Konvalink* Zdravo podnebie, Gostogozdnata okolica. Bc gato opremljene sobe. Izborne in cene restaV racije. Prospekte in pojasnila daje brezplaČ"1 kopali$ka uprava. Stenski delavni red PF* za stavbenike v smislu zakona z dne 22. junija 1902, drž. zak. štev. 155, je založil* »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani in ga prodaja po K 1*— komad. Od dobrega najboljše! je še vedno izvirni Singerjev šivalni stroj Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom in s to varstveno znamko Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Novo mesto, hiša lekarne Bergman; — Kranj, Glavni trg 119; — Kočevje, Glavni trg 79, ali pa po naših potnikih. OE Za K10 se dobi elegantni damski prašni mantelj ali pralni kostum. Eavnotako za K 10’— listrasta ali pralna obleka za gospode. Od K 6'— naprej pristni panama klobuki do najfinejše vrste. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. Laška kuhinja T7- Od danes naprej se dobe vsak dan sveže morske ribe in najboljše vino Teran iz deželne kleti JPa.renco. Lep lokal z velikim izložbenim oknom, prav ugodno za prodajalno, ali za obrtnika, se za avgustov termin odda. Poizve se v pisarni Filip Zupančič, Blei-weisova cesta Štev. 18. I. nadstr. Potrebščine za telovadce hlače, majice, čevlje, kakor tudi za uniformiranje, srajce, čepice, peresa, kokarde, monogrami, pasovi, vrvice za zurko, sponke, vrvice za trobke in rog, trak za odznake, rokavice za zastavonoše, narodne zastave, trakovi in znaki vse vedno v skladišču v modni in športni trgovini za gospode ic, Ljubljana, nasproti glavne = pošte =====