Katolišk cerkven list. J}o M9. V četertik 1*. sušca 1852. Tečaj W. Vcuec na grob sestre Frančiške Puliar. .spoštovane pevke na cerkvenim koru krajnskiga mesta. Umerla .sušca 1S32. Nebeški ženin te priserčno ljubil, Te čisto »i nevesto je odbral, Za tvoje nježno (hiško serce snubil. In zgodej ti nevestni vene podal! Oj draga cvetka, oj sestrica mila, Prcljubezniva naša Francika ! Za zmiraj si se oh! od nas ločila. Za večno glas iz sladkih ust neha. Skoz trinajst let prepevala si slavo Bogu nebes, ti dragi slavčik m«>j! S plamcčih pers se k Njemn je v višavo Glas petja dvigal čverstogibeni tvoj. Pogreša Krajncov te pobožna množra. Molitvi njih perut dajala si, Pogreša z brati, sestram' mat* ubožca, Pekoče, oh! jih tvoja zguba skli! Zdaj bledi perstki delavne ročice Oklenejo Boga Zveiičarja; Zastonj, zastonj se bogomilo lice Iz večnosti nazaj še nam smehlja.— Ze glas doni: — „Vzem" zemlja, kar je tvoje, Naj vzame Kristus to, kar Njemu gre; Telo je iz zemlje — duh Mu slavo poje. Ki iz Nič ga v čudno luč poklical je.u v Cuj! svetih zdaj duhov z nebes veršenje, Deviških trum. ki pridejo po njo, Glasi se rajnee glas kot razodcuje, Nebeški mir sc zlije na zemljo; Potihne vse, vsak serce biti čuje, Sprelep akord nad grobam zadoni, Se s svetovnetih pers tolažno snuje, Harmoniški soglas serce topi: „Vem! moj Zveličar ž'vi, de dan posledni, De sodni dan iz groba vstala bom , In de v životu, ko je bil popredni. Ugledam Ga. k' odpre se groba dom. To upanje globok" mi v persih klije !M — Utihni! greuka zdaj britkost serca, Ubikni duh. ki sc v britkostih vije! Zdaj z Bogam serčik! z Bogam sestrica! Janez Puhar, Grajski kaplan. Ije pastirskima lista precastltiga La-vantlnskifa Škofa. Kdo nas, preljubi Moji, ni slišal ali bral velike nesreče, toliko strašnih rev in težav preteklo leto posveti, dc jih vse svoje žive dni in oh dnevih naših očetov šc culi nismo! Kar ni deževje zalilo, je po množili krajih toča pobila: kar je toči ostalo, jc slana vzela: kar ni slana vkončala, so po dolinah strašne povodne pobrale: in kamor niso vode dosegle, jc po planinah preliiter sneg zavalil. Naj lepši travnike in poljane so plohe oderlc: cele hrame in hleve so dereči valovi odnesli: veliko ljudi in živine je potonilo: in veliko jezer naših bratov in sester posveti nima kaj jesti, nima kajusjati: tudi posledni prevžitek ubogih, ljubi krompir, je večidel gnil. Slaba letina je po veliko krajih bila. huda lakota stiska ljudi, in dc med nami hujših bolezen in veči morije ni, jc božje roke posebna dobrota, ki ljudem ljubo zdravje ohrani, če ravno po nekte-rih krajih hudo stradajo. Kaj vender hoče vse to bili? Kaj nam toliko rev in nadlog po svetu veli? Jeli stari Bog, naš ljubi Oče, višej ne živi? Ali nas jc pozabil? Stari llog še živi. naš ljubi Oče vedno za nas skcrbi. in nas ravno po tih velikih nadlogah k sebi kliče, kteri smo le prepogosto v dobrih letih Njega pozabili. ^ P reo berili te s c k meni iz vsega svojiga serca s p o s t a m. jok a m i u o b ž a I o v a n j e m. veli gospod llog po svojim preroku Joelu, spreobčrnite se k Gospodu, svojimu Hogu, kteri je d ob milji v in milosti v, poterpcžljiv in vclikiga usmiljenja. Kdo ve. če se zopet k nam ne oberne in nam svoj blagoslov (žegen) podeli.44 In Gospod Hog bo odgovoril in svojimu ljudstvu djal: „G lejte, j a* vam hočem poslati žita in vina, de bote zadosti imeli. Napolnili bote s k e d n e s s t e r n e n i m in p o I n r vina bodo vaše kleti. V živa I i bote d«» s i tiga in hvalili ime Gospoda, s v o j i g a B o g a, ki na nt je čudo dobriga storil.44 To nam dobri Bog "obeta, ako se popolnama k njemu obernemo; in kar on obljubi, zvesto dopolni, vreme in še obilnejeda, vdari, pa zopet ozdravi, kakor je za človeka potreba in prav. Se hočemo iz vsega serca oberniti k Gospodu, svojimu Bogu, ste nam potrebni sosebno dve reči: Svoje hudobne poču tke za tre ti, in premagati svoje pregrešno poželenje, svojo vest očistiti in se popolnama z Bogam spraviti. Perva stopinja se zgodi s svetim poštam in pobožnim premišljevanjem, druga stopinja se stori s čisto spovedjo in vrednim svetim obha-jilam. K temu nas sveta mati katoliška cerkev k svetimu postnimu času opomina, k temu nas ona vabi in kliče za sveto veliko noč, naj bi poste r-gali star kvas pregrehe iz svojih sere, in bili novo testo pravični ga življenja, naj bi obhajali pri hodno veliko noč ne v starim kvasu hudobije in m a I o p r i d n o st i, m a r-v e č v presnim kruhu čistosti in resnice, kakor sveti Pavi uči. Tudi jaz Vam pišem, Vas dohovski oče, svojim ljubim otročičem, svojim ovčicam viši pastir, ter vam v imenu matere katoliške cerkve svet post za to leto 1852 oznanim, de se bote vedi! i prav in zvesto postiti, kakor je pravovernih katoliških kristjanov sveta dolžnost. (Slcdč dnevi, ob kterih se imajo verni postiti in mesnih jedi zderžati.) lic bo pa naš post Bogu prijeten in nam v iz-veličanje, se postimo v duhu pokore in v žalosti čez svoje grehe. Naj se posti oko nesramnih pogledov — uho ne poslušaj zapeljivih marnov — jezik nc govori pregrešnih reči: naj se posti serce pregrešnih želja naše noge in roke vsake grešne priložnosti. »Nič hi nam ne pomagalo se postiti, zraven pa grešiti,44 pravi sveti Avguštin. kedar pa vidimo gerde ljudi ob postnih dneh meso jesti, in čujemo malopridne kristjane cerkvene zapovedi prevzetno zaničevati, ue poliujšajmo se, temuč sc spomnimo besede Kristusove, ki pravi: .Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor ii e v e r n i k i 11 očitni grešni k.** (Dalje sledi. 1 Ktere bukve brati je nar boJj«i? Bukve, ktere so vsi svetniki božji noč in dan preberali, in se iz njih keršanske modrosti in svetiga življenja učili, — bukve, ktere tudi jaz vam, ljubi bravci! perporočim, dc jih vsaki dan enkrat ali tudi večkrat v roke vzamete in pridno berete, ali mi veste povedati, ktere so? Morebiti mi bote odgovorili: sveto pismo: jaz vam pa rečeni, de ne. Svetiga pisma ne zamorejo vsi brati, še manj pa vsi njegovih globokih skrivnost razumeti: bukve pa, ktere jaz mislim, zamorejo vsi brati, tudi tisti, kteri nobene čerke ne poznajo, in jih tudi vsi brez razločka razumeti: ali mi zamorete zdaj povedati, ktere bukve jaz mislim? Te bukve, ktere vam jaz danes perporočim in jih kakor nar boljši zmed vsili bukev nasvetu pohvalim, so pisane s presveto rešnjo kervjo Sina božjiga in pravi sc jim ter pije nje Kristusovo: učenik, kteri jih vsakimurazumljivo razlaga, je Kristus ua križu sam. Hran je teli bukev že pobožni Lavrenci Skupuli vse serčno perpo-roča rekoč: »T e r p e č i Z v e 1 i č a r j e t i s t a knjiga. ktero ti jaz v branje perporočim, i 11 iz k t c r e z a m o r c s jedro vsih čednost p c r-dohiti. On je knjiga življenja, ktera ne le kar pamet z besedami razsvetluje, ampak tudi z živi 111 i zgledi voljo podžiga. Svet j c p o I n k n j i g: p a k a r c 11 a s e n e n a j d e, ktera bi umetnijo, vse čednosti perilo bi t i, tako popolnoma učila, kakor edino premišljevanje terpečiga Z vel ičar j a.u Iu zares ni je čednosti /.misliti, ktera bi v bukvah Kri-stuso\iga terpljenja ne bila z živimi barvami popisana. Se hočeš učiti ponižnosti, poglej nasveti križ. Na njim visi Sin božji, od svojiga ljudstva zasmehovan in zapljiivan. perštet med razbojnike. Se hočeš učiti pokor šine. poglej na sveti križ. Na njim visi Tisti, od kteriga sv. apostel Pavi piše, de je pokorili bil noter do smerti in sicer do smerti na križu. Sc hočeš učiti poterpežl ji vos ti in v danosti v voljo božjo, poglej na sveti kriz. Na njim visi Tisti, kteri je molil: »Oče, ne moja, ampak Tvoja volja naj se zgodi.44 Se hočeš učiti krotkosti in pohlevnosti, poglej na sveti križ. Xa njim visi Tisti, kteriga je že prerok Jezaia tako lepo popisal rekoč: »Darovan je bil, pa svojih ust ni odperl; kakor ovčica bo na morise pefrjan, in kakor jagnje bo omolknil pred tistim, ki ga striže in svojih ust ne bo odperl.44 In kakor sv. apostel Peter dostavi: »Ko so ga kleli, ni klel, in ko je terpel, ni protil, ampak se je (voljno) zročil ti-stimu, ki ga je po krivici sodil. Naše grehe je nosil na svojim životu na svetim križu, de bi tudi mi grehu odmerli in pravici živeli, skoz kteriga rane smo ozdravljeni.44 Se hočeš učiti spokornosti, poglej na sv. križ. Na njim visi nedolžno Jagnje, ktero grehe sveta odjemlje. Se hočeš učiti ljubezni, poglej na sveti križ. Na njim visi Tisti, kteri je govoril: »Veči ljubezni nobeden nima, kakor ako življenje da za svoje prijatle.44 In zopet: »Oče! odpusti jim; ne vejo, kaj delajo." Se hočeš učiti stanovitnosti, poglej na sveti križ. Na 11 jim visi Tisti, kteri je umirajoč govoril: »Dopolnjeno je.44 Zares: ni ga zgovornišiga pridgarja, kakor je molčeči Kristus na križu, in ni je lepši pridige, kakor je pridiga popisana v bukvah ter-pijenja Kristusoviga. Zato se ne bomo več čudili, de so vsi svetniki božji te bukve noč in dan preberali, in iz njih vso svojo modrost in krepost zajemali. Pač lepe so besede sv. Bernarda, ki pravi: »To je moja vikši učenost, Jezusa v e d i t i in sicer križaniga. To premišljevati, imenujem modrost; v to stavim popolnost č e d n o s t i, o h i I n o s t učenosti, bogastvo z v c- I i č a n j a, zaklad zasluženja. T o me povzdigne v nesreči, in me stori zmerni ga v sreči: na potu ž i v 1 j e n j a med p r i j a 11 i i n sovražniki je to moja nar boljši tovaršija.-Enkrat je sv. Tomaž A k vinski svetiga Bonavcntura obiskal in prašal, iz kterih bukev on toliko učenost in sladkost svojih spisov zajema? Sv. Bonavcntura mu jc odgovoril, na britko martro kazaje: »To so moje bukve: Kristus 11 a kri ž u j e m o j u č e- II i k." Eden zmed svetnikov, kteri so bili branja teli bukev posebni prijatli, je bil tudi sv. Janez Križauski. Njegovo edino veselje in njegova nar slajši hrana je bila, cele noči klečati pred hritko martro in v premišljevanju presvetih ran Kristusovih grenke solze pretakati. To premišljevanje je v njem toliko ljubezin do terpljenja vnelo, de je dveh reči neprenehama Boga prosil; pervič, veliko zavolj Njega delati iu terpeti, in drugič, od vsili ljudi zaveržen in zaničevan živeti in umreti. Obojna prošnja mu jc bila dopolnjena; pa akoravno njegovo celo življenje druziga ni bilo kakor neprelcr-gana versta zaničevanja, kriviga obdolževanja, preganjanja in terpljenja, vonder Kristusu, ko se 11111 je enkrat perkazal in ga prašal, kakošno plačilo za toliko dela in terpljenja od njega hoče. druziga ni vedil odgovoriti, kakor tole: »Nič druziga nočem, kakor zavolj Tebe terpeti in zaničevan biti.44 In resnično je: ako hočemo, dc nam tcrpljciijc ne bo le kar lahko, ampak celo sladko in prijetno, ni boljšiga. kakor Kristusovo »erplje-nje premišljevati: kakor je to že sv. papež (Jrcgor Veliki učil, rekoč: »Nič ni tako tež k i ga. kar b i v o I j 11 o ne p r c n e sli, ako Kristus o v o te r-pljenje premišljujemo.44 In ako želimo na duši ozdraveli iu z Bogam se spraviti, zopet ni nič boljšiga, kakor svoje oči neprenehama na britko martro obračati po nauku sv. Bernarda, ki pravi „Nič boljšiga ni, rane vesti ozdraviti in dušo očistiti, kakor neprenehama Kristusove rane premišljevati.u Berirno tedaj radi in pogosto, zlasti ta sveti postni čas, v bukvah terpljenja Kristusoviga in jih pobožno preberajmo noč in dan. Zdaj pa persto-pite semkej vse pobožne duše, in pokleknimo pred križaniga Zveličarja, in per tem prežalostnim pogledu s svetim Bernardam k nebeškimu Očetu zdi-hujmo: „0 Gospod, sveti Oče! ozri se s svojiga svetiša in z visokiga nebeškiga prebivališa, in poglej na presveto daritvo, ktero ti daruje naš vikši Duhoven, sveto DeteTvoje, gospodJezus, za grehe svojih bratov, in daj se potolažiti nad velikostjo naše hudobije. Oče! spoznaj oblačilo svojiga sina Jožefa. Oh! nar hujši zverina ga je požerla in v svoji ilivjosti njegovo oblačilo poteptala: na peterih krajih ga je strašno raztergala!" Zdaj se še pa k Jezusu na križu obernimo in ga s sv. Anzelmani pozdravimo rekoč: „ K a j si storilo, o nar si a j s i Dete! de boš tako sojeno? Kaj si zadolžil, o preljubeznji vi Mladenič! de tako zaničljivo s teboj ravnajo? Ktera je Tvoja hudobija? ktera Tvoja pregreha? kakšin vzrok smerti? O jaz sim vzrok Tvo jih bolečin, jaz sim kriv tvoje smerti!*4 O Jezus, bodi nam milostijiv ! Amen. K—. Pogled na protestante. Xič ni navadnišiga iz ust protestantov slišati, kakor farizejsko bahanjc „de Boga v duhu in resnici molijo," in de jim ni potreba ceremonij in cerkvenih onrav, kakor jih katoliški kristjani imajo. — Kolika laž je to njih bahanjc, pokaže pogled na Saksonsko, to središč protestanške krive vere, kjer je Martin Luter sam živel in svojo ljuljko sijal. Vcstfalski list pravi: V večjih saksonskih mestih se nedelja še samo na tem loči od drugih dni v tednu, de se ob devetih dopoldne in ob eni popoldne zvoni. Sicer pa hodijo delavci na polje, rokodelci s svojo opravo po cestah na delo, dimniki v fabrikali se kadijo ravno tako, kakor ob delavnikih. Gorje je katoliškim otrokam, ako pridejo k protestanškim mojstram rokodelstva učit se ali v fabrikali delat. Večidel ne slišijo v tacih hišah nič od Boga: gospodinja že kriči, ako katoliški posel vsak teden enkrat v cerkev gre, ker že toži čez potrato časa. Iz fabrik pa pridejo komaj na 3 mesce otroci enkrat v cerkev: pozabljeno je vse, kar so se doma in v šoli naučili; zdaj znajo le prav kleti kakor neverniki, in tudi nič boljši ne živeti. Dc bi protestanti svoje zmote bolj na noge spravili in jih tudi v katoliške dežele raztrosili, so sc veliciga serpana IH5I v Elbcrfcldu njih nar bolj glasoviti oznanovavci: llarles, Snetlage, Grucn-eisen i. t. d. sošli, pogovorit se, kako bi se to do-veršiti dalo. Gustav-Adolfova družba je izrekla, de zdaj se da nar več v Avstrii storiti. Ali je to res, bi se smelo dvomiti. Dozdaj se ve le od dveh tempelnov v Avstrii, ktere zidati je imenovana družba perpomogla: v Kadanju fKaadcu) na Češkim in v Ljubljani *). — Posebno gibanje kažejo protestanti v Niskozemlji f Holandii) v zatiranje katoliške vere. Napravili so tam 4 družbe, kterili *) Tudi fevtrn* Amerika je protest&ntanu v Ljubljani I6o0 gold. po^Ula. kar »ino iz verjetnih ust »lisah predsednik je poslanec van Dam van Vsselt. Svoj namen išejo te družbe doseči, de 1) uboge otroke zastonj v od rej o jemljejo. Se ve, de se take sirote le v fanatiškim protestantizmu redijo. 2) De ka-toličanam, ki so ali po nemarnosti aii po nedolžnim svoje premoženje zgubili, obilno pomoč ponujajo, to de s to pogojo, de katoliško vero zatajč. V ta namen nabirajo denarje per svojcih. J) De v sredi katoličanov zemijiša kupujejo in jih protestanškim naselnikam prepušajo; —de v takih krajih fabrike postavljajo in le protestanške rokodelce vanje jemljejo. Ali, hvala Bogu, katoliški Holandezi se še zmiraj svoje vere zvesto deržijo. Oni ne poslušajo sladkih besedi zapeljivca, in ne berejo pro-testanških bukev in zabavlic, kakor sc to po \em-čii godi. Kavno tako skerbni so zastran listov in dnevnikov. Skorej v nobeni katoliški hiši, še v katoliških gostivnicah sc ne najde protestanški časnik. ( V naših gostivnicah pa skorej ni katoliš-kiga časnika v nemškim jeziku!) Za male in visoke šole so oni silno veliko storili. V malih šolah se šolski bratje in scsire vedno bolj pogosto vpe-1 ju jejo. — Ni ga naj i i v llolandii katoličana, dc bi sc bil od šc tako velikiga števila denarjev preslepiti dal. de bi bil k protestautam prestopil. Nasproti so pa zlo pogostne spreobenijenja dosluže-nih vradnikov, ki so v katoliških krajih službe dobili, dc bi tam protestantizem podpirali. Kavno jeseni p. I. je protestanški vradnik svoji 20 let stari hčeri rad dovolil, v katoliško cerkev stopiti, in jc še z veseljem veliko plačal, dc je bila v klošter vzeta. Posebno se spreobračajo pogostama v severnim Brabantu kmetje, ki so jih imenovane protestanške družbe tje naselile. Kadar le toliko per-gospodarijo, de tim družbam zamorejo verniti. kar jim prodano posestvo velja, že stopijo v katoliško cerkev. Se ve, de te družbe Ic takim možem kupljene posestva dajejo, ki se jim v protestantizmu dovolj uterjeni zdijo in katoliško vero na vso moč čertijo. Ali vseljeni med katoličane vidijo, dc ti njih sosedje niso tako robati in nevedni, ne tako praznoverni in raz uj zda ni, kakor so jih jim pastorji popisovali: ampak de so oni prave mladike, ki se deržijo vinske terte — Jezusa Kristusa, in od njega življenje imajo, protestanti pa so suhe mladike brez soka, ker sta jih Luter in Kalvin odlomila od debla sv. katoliške cerkve, ktera je sama »steber in terdnost resnice." (i. Tim. 3, 15). Kmalo začnejo hoditi v katoliške farne ccrkve, popustijo svoje dozdanje presoje, — in se spreobemejo. Ogl^d po Slovenskim« * Blara ffospa Frančiška baroninja Aihel-bur-ova je v Teržiču. Kadolci in Kranju ver, 100 goldinarjev za Tratarsko pogorelo eerkev per mnozih gospodih in srospeh nabrala. — Ziviffa keršanskiga duha mora pač tinti biti. kteri. hišo božjo olepšali, ne nama » svojim premoženjem pripomore, ampak tudi svoje brate in sestre v Kristusu napravi, svojo vero v djanju po- "^Lj ubij a na. „Pr;s pred enim mes-cam dali vpisati, o priložnosti po svoje vpisninske liste pošljejo. Na eni strani lista je podoba svetiga Hermagora in Fortunata, na eni pa vpisanje častitiga de-ležnika. L. Jeran. Razgled po ker»aiiskim svetu. Ogersko. V hvalno in izverstno vredovani list „Kat. nepiap" piše neki goreč vernik me^ca prosenca iz Vajda - Ilunjada naslednjo veselico: „ H v alj en bodi Jezus Kristus! Ta veličanski pozdrav vselej nar občutljivši ginjen . s priserčiiim veseljem oglašujem. Vender pa tega svetiga imena nisim nikoli v sladkejšim veselju oznanoval. kakor ravno v dan .Jezusoviga imena, ko se je v Vajda-flunjadski katoliški cerkvi na enkrat sedem kal vinske vere spoznovavcov svojim verskim zmotam odpovedalo, in so vse resnice Jezusoviga Božjiga nauka iz polniga prepričanja sprejeli." rTc osebe, zmed kterih je eden 51. drugi pa 50, 41. tO. 25. 14 in 12 let stari, so po štirmesečnim pridnim podučevanju. z Božjo sveto gnado razsvitljeni, čisto spoznali, de ra»no kakor nad vesoljnim nezmernim svetam en sam Bog gospoduje, in kakor je le ta edini večni Bog ie eniga samiga Odrešenika Jezusa Kristusa poslal »vet odrešit: ravno tako je ta edini Od-rešenik Jezus Kristus po svoji božji modro.-ti in svetosti le eno edino vero in eno edino mater sveto cerkev postavil; de ta po Jezusu postavljena edina vera in mati sveta cerkev pa ni druga, kakor ravno sama katoliška vera in mati sv. cerkev; ker med vsimi dru-zimi verami iu cerkvami, ki keršansko ime imajo, le sama ta od ravno tistiga ediniga Jezusa svoj začetik ima. in v ravno tistim (Jezusovim) času začeta, že nad osemnajst sto let. vkljub vsim krivovercam in preganjanjem še zmiraj živi. in kakor na terdi skali počivajoče poslopje Božje do dne današnjiga v svoji celi neomadežani čistosti nepremakljivo terdno stoji. Potem znotranjim čistim prepričanju so bili med vernike edino-zveličavne, apostolske, vesoljne matere cerkve slovesno sprejeti. Ko so bili novi verniki opomnjeni: de naj posih-mal ne bodo zadovoljni samo s keršanskim katoliškim imenam. temuč de naj si iz globočine svoje duše zmiraj prizadevajo, de bodo s spolnovanjem vsakoršnih dobrih del pravi keršanski katoličani; je starejši zmed njih z naslednjim velikoserčnim odgovoram pričujoče prehitel: r.lest se v 51 letni storosti nisim za to svoji dozdaj nasledovani zmoteni veri odpovedal, de bi posihmal slab katoličan bil; ampak za to, de v sercu in duši ves obnovljen, v vsim svojim djanji po svoji zmožnosti zamorem biti zmed nar boljših katoličanov." Ta presupljivi odgovor njegoviga visokiga uma je tudi nam serca nar občutljivši skoz in skoz presunil, in hvalili smo nebeškiga Očeta, de je Jezusovo sveto ime tako poveličal. — Iz tega se vnovič očitno vidi, kdo de prestopi v katoliško Cerkev? Ne pleve, ne smet in odpadek, ne taki, kteri išejo pribižališa vsih pregreh iu potuhe za vse nagnusnosti; ampak taki, ki resnice išejo, ki žele pošteno živeti, in se s poštenim in keršanskim življenjem zveličati. * Ravno tako veselo je, kar se iz „Nagybara-t a" v Gjurski županii v ravno ta list piše. Tukej je na Svetnico prestopil v katoliško Cerkev Mihael Sabo, 35 let star, ki je bil popred krivoveric helveškiga spoznanja. Per tem je to posebno čudo, de je še pred lučjo svete vere bil luč oči zadobil. Ko je bil namreč oslepel, pribeži v serčni žalosti k Marii Materi Božji in jo prosi brambe in pomoči; in glej! kako nezapopadljive, dobrot-ijive in obilno napolnjene s tolažilam so pota previdnosti Božje! dosegel je svitlobo oči. Od tistiga časa močnimu in vednimu navdajanju svoje duše ni mogel več zoperstati, in je prosil, ga v katoliško Cerkev sprejeti. v kteri se Materi Božji spodobna čast skazuje; ne pa kakor per iuteranih, ki Mater Božjo bogokletno ob-rekujejo, kakor de bi ne bila čista devica, ali kakor de bi Jezus ne bil njen edini sin, kjer se On po jutro-dcželski šegi „pervorojen:M v sv. pismu imenuje. Sam peklenski jih uči sveto pismo tako prevračati. Ogersko. Ni dolgo, kar ste se dve celi soseski, Veliki-Tikvan in Kako v a. kjer 6000 duš prebiva, z duhovnimi pastirji vred razkolništvu odpovedale in v sveto rimsko-katoliško cerkev vernile. Perčakujejo, de bo veliko druzih sosesk ravno to storilo. Gospod Franc H o f f m a n n je njih apostel. — Smemo upati, de je to lep sati bratovšine ss. Cirila in Metoda. Ga lici a. V Buda vi je judovska družina s peterimi osebami v katoliško Cerkev s sv. kerstam prestopila. Turško. V Kol k a za s v na Carjigraškim je do 200 razkolniških armenskih družin h katolški veri prestopilo. Ravno tako se godi tudi po druzih vaseh Bur-zanske škofije. ^Presse" naznanuje, kako „Wiener Kirchenzei-tungu toži čez nekaki kazališni predstavek, v kterim je Zveličar in delo odrešenja med nar ostudniši maliko-vavske bogove iu boginje mešan. „Cela prednaša dela vtis oskrunjenja narsvetejšiga pravi VViener Kirchen-zeitung. — Dunaj, Dunaj! Pariš, 29. svečana. Šolske postave so za prihodnjič ob kratkim te: 1) Neduhovni ne smejo nobene šole napraviti brez privoljenja vladije. Ona dovoljenje lahko nazaj vzame, kadar hoče. 2) Škofje smejo du-hovnam pervoliti. male in velike šole napraviti. (Po tem takim je cerkev svobodo v učitvi zadobila). Angleško. V letu 1850 je 24, v letu 1851 pa 33 anglikanskih duhovnov h katoliški veri prestopilo. Za Tratarsko pogorel v eerkev. Od poprej . . 33 gold. 15 kr. G. P. Kristofič, mestni kaplan vKočevji 1 „ — „ Boga v njegovim svetišu častimo . . 1 „ — n Skupej . . 35 gold. 15 kr. Od^ovarna vrednika : Luka Jeran in Andrej Zainejc. — Založnik: Jožef Blatnik