podarske, obrtniške m i narodne Ixhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskamici jemane za celo leto 4 gold pol leta 2 gold za četrt po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr za Četrt 1 gold. 30 kr 1 gold.; pošiljane i i Ljubljani sredo septembra 1873. O b s e g: Pređi vstvo na Kranjskem. Poslavitev Kranjskih razstavnikov v Dunajski razstavi. Vprašanje zarad kolekture učiteljske. Novićar. Na Triglav. (Konec.) Narodni spominki iz Istre. Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Gospodarske stvari 80 do 100 gold. Se ve j da ta manj stane y ker je ne- Predivstvo na Kranjskem. 3pisal Piskár koliko bolj po domače napravljena, toda za praktično rabo je ravno tako dobra, kakor lično ali elegantno narejena Lanu smo vložili prvokrat v godilnico okoli 48 centov zelenih, na zraku suhih stebel, in okoli 6 centov stebel y ki so se y dni poprej na rosi godila y vse iz Ko sem prvikrat šel na pot na prijazne Gorenske izvirnega semena Rus kega lanu — ter smo godilnico ravnine v Vodice, povabljen od si. odbora kmetijske napolnili z vodo iz bližnjega potočiča, ki izvira kake družbe, so me obhajale različne misli o predmetu terega sem imel oživiti in razširiti y m o namenu kaki pol ure nad godilnico iz malih izvirkov in teče skoz močvirnate travnike vedno po solncu tako da se že iVJl »V/UJ 1UJV1 V//J1 * JL11 Ali 1 Ct/JOAJL 1 bi y IU VJ iiCblliUUU y XVI JLUU^ T 11 llWiV U « T UiiW * VA 11V J^V OV/iUVU f t^lXV y UM UV sem ga imel doseči in spolniti. To pa posebno zato, ker poprej omehča in sogreje, predno pride do godilnice. mi od ene strani niso bili ne zemlja, ne prebivalci in Voda je sploh čista, in kakor se vidi, precej prosta žene napredek v kmetijstvu toliko znani, da bi bil mogel leznatih delov in soli, ki so lanú škodljive. ^ v n ^ ^ vm rr /\ 1 X M m 1 ^ ^ J) ^ ^ ^ Á ^ / \ ^ M t -» /s X I ^v M ^ -» M /% •« M rv o vsem tem kaj odločnega sklepati. Od druge strani mi je pa dobro znano, kako težko je pri nas kjer ni vojenje je šio precej dobro in redno. __ . • A. • n i • i*i • r Lan y kteri se je poprej na rosi 8 dni godil, je bil v vodi v v kmetijskih učilnicah izučenih in izkušenih kmetoval- dneh goden. Prvi lan pa, koji se je čisto surov in samo , kak kmetijsk predmet po čisto novem načinu v na zraku suh djal v godilnico, bil je goden v 11 dneh. cev življenje izbuditi in vpeljati. Toda tukaj sem se kmalu prepričal da Znamenja pravega in rednega gojenja so Voda se so vse začne počasi peniti in nekoliko zopern duh dajati. Stebla okoliščine bolj se, kakor sem si mislil. Zemlja in pod- postajajo čedalje bolj krhka, in Če se lik iz stebla po- nebje sta večidel za vse kmetijske pridelke prav pri- tegne, se mora popolnoma in rad odločiti in ne sme nič pravna, in to je prva podlaga vsakega napredka. Dru- drobnih nitek na steblu ostati. Posebno znamenje, da gič pa spet moram reči, da, kjer so kmetovalci tako je lan goden, je toraj: steblo se nekoliko nad marljivi kakor tukaj, in kjer deluje tako marljiv in korenino odlomi in lakno iz stebla potegne; za vse dobro vnet mož, kakor je prečastiti gosp. T. če se lakno lepo in rado dá noter do konca iz stebla Kajdiž, župnik v Vodicah, ondi se že more marsikaj potegniti in se ne trga in ne prijemlje stebla izpeljati. Zat< > ce se steblo potem s prsti nekoliko pogladi, da se ve3 lik od-ato bom poskusil v „Novicah" v kratkih črticah pravi in se potem steblo poskuša prelomiti in če krhko opisati izid svoje misije, namreč poskušnjo o zbolj- pokne in se na přelomu nič drobnih nitik, kakor paj- V # f f i w • 1 w • t . # 1 Ti 1 1 sanji predivstva. čevina, ne drži, takrat je lan goden. Ce se pa lakno I — fv • ^ — • . ^ - . Vv » uv V4 4 JUA^ UUlJaiMlV J V JLMX1 g V Vt V JU* V/v W VJ> AMMUV Godilnico za gojenje lanú v vodi napravili smo na steblo še prijemlje in nerado doli gre, če steblo prvo na Kranjskem v Vesci v Vodiški županiji; pri přelomu ne pokne druga je še osnovana, toda ne že dodelana Vodicah. y y tudi ampak se ovije m če se pri v Godilnica v Vesci je 4 sežnje dolga y sežnj e přelomu drobné nitke stebla drzé, onda lan še n i goden. Dokler se pri přelomu drobné nitke, kakor paj čevina vidijo y katere se pri nekolikem poglajenji z dvema pr- široka in 4 čevlje globoka. Obsega toraj 16 štirjaških stoma niso od stebla ločile, tako dolgo lan ni goden in sežnjev prostora in gre va-njo 50—60 centov suhega pri takem negodnem steblu se tudi od suhega nikakor lanú. Godilnica je po vseh štirih stranéh z lesom ob- ne dá pezdirje in leseni deli ločiti od iakna. Debeleja in moČnejša stebla so prej godna kakor Tla so z ložena in zad s prstjo zabita, da vodo drži. lesenimi dilami vložena, da se blato ne delà. Naprav- bolj drobná in slaba, vendar pa se mora počakati da ljena je tako, da se voda iz bližnjega potočiča lahko v so "tudi ta godna, in se ni treba bati, da* bi se prva godilnico pelje, spodej pa je naprava taka, da se voda pregodila, predno so poslednja godna. To veljá pa lahko izpustí, kedar je potreba, da se lan lahko na od popolnoma zdravih stebel, kajti če so stebla že po- suhem vlaga in izlaga, kedar je goden. Pazno oko bi sicer marsikaj pogrešalo kar se le- prej pri rašči bolna, rujava, in kakor pravimo y zami- žana ju Míinv vx^v ui ohj\ji i-ucii ome« j pugji^otsiiu j Adi ou ig- £a<\w<\ , oc lau tli til Clla&U pote tiče, toda za prvo poskušnjo moramo zadovoljni treba, že poprej odločiti. se lan tudi enako ne godi in taka stebla je po- da se je toliko dalo napraviti, dokler kmetovalci Poskušali smo tudi lan goditi v kadéh na pro- biti nimajo še dobička. Taka godilnica, kakoršna je ta in stem, pa ta skušnja nam ni dobro izpadla. Lan se je godil- toliko velika se > sme računati^ da stane po okoliščinah v naše začudenje veliko bolj počasi godil ko v 288 nici. Misliti bi se dalo, da se lan v kadéh popřej zgod kakor v godilnici, 8kušnja kaže , da temu ni tako f se vođa od solnca lože segreje, Tudi se lan v kadéh Medalje za sodelovalce so dobili: M. Lipoid, c. k. nadrudniski svètnik v Idríji f ne godi tako enako, kakor v godilnici. Posebno se mora paziti na to, da na lan v godilnici nič blata ali blatnaste vode ne pride, ker to lanu silno škoduje. Tega srao se po naključji prepričali, ker nam je pri neki ploh na enem oglu nekoliko blatne vode na lan prišlo in nekaj snopov lanú zablatilo smo potem lan iz godilnice vzeli in ko je bil suh y kar ondi se jelakno trgalo, ko da Ko je Ljudevit Dimic, knez Lotar Metternich in Janez Murnik iz Ljubljane. Pohvalno pismo so dobili : Rudnik v Šent-Janži za rudo in premog rudnik v Knapovžih za svinčeno rudo in živo srebro fužine bratov Globočnikov v Železnikih i y in v Jese- ňovou za surovo in kovano železo bil sicer trden in lakno Čvrsto ko svila, samo bilo zablatenih snopov, Ambrožič Miha iz Mojstrane za panjovet grof Gustav Auersperg v Mokricah za nasadbo bo bilo iz papirja Ne vem , kako bi bilo po tem takem blatno gojenje priporočati. Podobaje, da se lan v blatu veliko pregodí. rovcev, kostanjev itd., poprej zgodi, ko v vodi, in da se kmalu Maï baron Gustav Berg v Mokronogu za bukove dile Janez Mah v Slateneku za izrejo sviloprejk Yama t Poslavitev Kranjskih razstavnikov v Dunajski razstavi. Medaljo za napredek so dobili : Kranjska obrtna družba za železo, Avgust Tschinkelnovi sinovi za nadomestno kavo cukranke in sadje, delničarska družba za papir in tiskarsko obrtnijo Leykam-Vevče za papir ■ France Rode iz Ljubljane za furnire, Simon Pakiš iz Jurjovic za leseno robo, M. Lôwenfeld v Radečah za modele lesnih vozil Jožef Wertheimer za olje in kravajce, y y France Gustin iz Metlike za vino Rihard Janežič iz Ljubljane za vino Pavel Voraun za vino Anton Globočnik iz Stražiša za žimnata áifca ; y y Karol Florian iz Kranj a za sukno France Supančič za slamnike y koce y in plahte p i savke deželna posilna delalnica za prte, serviete in bri y y Albert Samasa za zvonové / Valentin Plemel, fajmošter naKoroški Beli, za zbirko c. k. jetnišnica v Ljubljani za tkanino, prte in su- kane gumbe y Kranjskih rastlin. Medaljo za zasluge so dobili: Gozdarski urad kneza Auersperg gozdne pridelke Franc Ks. Sou van iz Ljubljane za sukno plahte itd. y koce y y v Kočevj kupcijska in obrtnijska zbornica v Lj za čevlje Valentina AhaČica, Janeza Dobrina y .jjublj Janeza ani za Dov JULU I^JL lU^iaU y £JC*JLLCt>3 XVJLCA gozdarski urad Kranjske obrtne družbe na Javor- iz Tržiča žana, Matevža Klobčavarja in vdove Ignacija Megušarja niku za gozdne pridelke in šoto, kmetijska družba v Ljubljani, Antona Fuchs-a sin v Kokri za primerjevalne pre-iskave o dorašči lesá in podučno razstavo objedenega blago Janez Globočnik iz Železnikov za žeblje in železo, Albert Samasa iz Ljubljane za medeno bronasto y m skeg bjedenega lesa Fidel Terpinec y V lesa Ljublj za izdelke iz barvar a, luaa , Rajmund Andretto iz Sela in Tomaž Ločnikar iz Vica za salame y Karol Galle iz Ljublj za moko E. C. Mayer iz Ljubljane za drat in dratene žeblje Gusel iz Loke za parkete, Deisinger iz Loke za parkete, Naglič iz Loke za parkete, France Kotnik iz Vrda pri Vrhniki za parkete Janez Fajdiga iz Sodražice za leseno robo, f y y y Kranjska obrtna družba za moko Leopold Jug iz Kranj za moko y Peter Majdič iz Mengša za moko grof bratj ajKAllš lít XTJL Cll^iod Zia UI UIV u , Lanthieri iz Vipave za vino Vrhpoljsko y nike imen Pakiš iz Jurjevic za leseno robo rudnik v Šent-Janžu za ilnate izdelke, Albert Samasa za peči, Petričič in Pirker iz Ljubljane za krtače in glav Kozlerj iz Ljublj za pivo y Primož Hudovernik za žimnata sita Terpii predil y in Zeschko za klobučino za papirnice, a«,«» in tkalnica v Ljubljani za bombaževo iz Ljubljane za olovo hladilnico Edmund Terpin za papir, Janez Giontini v Ljublj ani za bukvo vezna delà, Albert Samasa za brizglje in Henrik Schwingshakel y prej o in tkanino Ahačic Valentin, Janez Dobrin, Janez Dovžan, Ma Oberwalder iz Domžalj za slamnike, kupčijska in obrtnijska zbornica v Ljubljai špice Idrijske, kmetijska družba za prejo iz svile in prediva za tevž Klobčavar in vdova Ignacija Megušarja iz Tržiča za pospešbo domače obrtnije, y f Miha Pakič iz Ljublj za škafe y panjove, rešeta ; žlice, pinje, sodce, pehare, pletenice deželni Kranjski muzej za marmore, kupčijska in obrtnijska zbornica za pospešbo do Ivanka Ferjančič iz Idrije za špice, Franc Ks. Souvan za pospešbo hišne obrtnije Matevž Trevn za pece itd., Vincencij Vošnjak za pletene čepice in jopice Viktorina Rehn za izdelke otroške, Matica slovenska za na svitlo dane knjige in zem- ; mače obrtnij y ljevide y mestna občina Idrijska za špice y Albert Samasa za cerkveno odj in zvonové y France Kohert za plastično karto Avstrije, razstavna deželna komisija za zbirko in razstavo ženskih izdelkov y Janez Murnik, tajnik kupčijske zbornice in za delà pri razstavi o zgodovi obrtnij Ljublj ajdeb. izdelke c. k. realka v Ljubljani za obris šole Rozalija Dorfmeister za pletena delà, Marija Janežič za filet Guipure, šola nunska v Skofj i Loki in v Ljubljani za ženske > Ana Lahajnarjeva za z zlatom vezane izdelke. Šolske stvari. Vprašanje zarad kolekture učiteljske. Iz Dolenjskega je „Novicam" došlo sledeče vpra- šanje Ker bodo naši učitelj odstopili od sedanje kolekt oktobra letošnjega leta e in začeli vleči plačo v denarj ib 7 koliko kolekt ljem zato prosim „Novice", m let naj nam naznanijo, J se čit za aj dolžni? Ker je nam sedaj žitna ko lektura že pred rokami, in ker sem že slišal učitelj; let řeči , Uřk UU pu uitvaui voc ^uuiax iv u i ui ug a i ^ i *», kmet pa ne vé in tudi ne razume, koliko da mu je dolžan dati, tedaj prosim, podučite nas po lepi navadi fc VU X y AU «v* vvaoj da bo po navadi vse pobral kot drug 7) 7 Novic". Naši kmetje so že silno přeloženi z davki akaj bi še učiteljem v tej njim prihodnji srečni dôbi več dajali, kot smo jim dolžni! Eden, ki je naprošen v imenu cele fare se do Vas za svèt obrniti. Odgovor na vprašanje. Na to vprašanje Vam po zanesljivi pozvedbi radi postrežemo z resničnim odgo- Kolektura učiteljska se tam, kjer ni kakošna drugačna navada ali ne obstojí kaka posebna odločba, odrajtuje za čas od s v. Jurija do s v. Jurija druzega leta in v tacih krajih gre učitelju za ta čas vsa vorom. in za skale držati, da nas nevihta ni v brezdno pome-tala. Po skalnatih žlebih je voda kakor v potocih tekla, tako, da ko sem znak doli plezal, mi je voda večkrat v zatilnik za obleko tekla, pri čevljih pa ven, kakor da bi pod obleko cev napeljana bila. Enega naših tovaršev je nepopisljiva nevihta tako zbegala in oma-mila, da si ni več upal nog prestavljati, in sta mu oba vodníka morala pomagati. Srečno vendar smo prišli vsi do koče nazaj Nevihta je ponehala, deževalo vendar je še zmirom malo. Ob 7. uri odrinemo naprej Po ™ « konjski planini" se je razvedrilo. Nabiraje si očino zeljše (Edelweis) in drugih cvetlic gremo čez sedlo m ob uri pridemo do koče v „zgornji krmi". Fanta sta na ognjišču že ogenj imela , in kar brž za-čnemo nad njim sušiti svojo mokro obleko. Zapustivši ga tedaj tam z vodnikom Francetom Skomovcem odrinemo drugi doli ob 10. uri. Malo časa smo hodili in jelo je spet grometi in bliskati se. Toča z dežjem tako strašno spet razsaja, da se spravimo pod neko skalo vedrit; al voda je jela scurkoma po skali teči in ker ni varno po hudem vremenu pod skalo bivati, skočimo na stezo in hitimo naprej Do niti přemočeni smo prišli popoldne ob 2Í/<1 un v M oj strano k Smercu. Mati so v peč še ena polena priložili in za želodec skrbeli, drugi pa so nam kolektura, kakor dozdaj ; zato ker za ta cas vsa —Vi i------------i- —^ '------- čeravno bi ona 2 obleko postregli, da smo svojo sušiti dali morebiti prestala pred začetkom prihodnjega šolskega leta, to je, tistega časa, ko ima nova šolska postava od 29. aprila 1873. leta v veljavo stopiti se ne dá povedati, ali se bode plača po §. 22. do zdaj se 32. omenjene postave, katera se ima zadnji čas eno leto po začetku njene veljave vpeljati, do sv. Jurija leta 1874. ali pa do sicer obstoj eče dobe popolnoma dognala; če bi se pa plača po novi postavi poprej vravnala se mora to, kar je učitelj kolekture preveč dobil račun vzeti pri vravnavi nove plače. ; 7 V je do 6y2 ure za odhod že precej posušila. 7 ki se nam Tako se nam je letos godilo potujočim na Triglav. Ker ima vsaka stvar v življenji našim dve strani : solnčnato in senčnato: zakaj neki bi krasni Triglav ne imel tudi senčnate strani? Oba vodnika kakor tudi gostilna pri Smercu vsem popotnikom priporočam zarad dobre in ne drage po-strežbe, kakor tudi zarad prijaznosti cele rodbine Šiner- čeve. Bog jo živi ! France Kadilnik. Ozir po domovini. Na Triglav ! (Konec.) Po počitku ene ure podamo se na pot; pregazimo dokaj sè snegom napolnjenih jam, in gredé kvišku proti Vrat am zapazimo solnce izhajati. Krasen pogled! In zdajci prišli smo na Vrat Narodni spominki Istre. Glagoltska oporoka na škrilji cerkve sv. Duha v Boruti v Istri Prepisal J. V. * 1560 avrila dan 30. Va ime božje i blažene dive Marije, amen. Ja Vid Vitu-lović ordinavam mojim sinom i po njih svemu mojemu stregel v — ~ —- ^ y vv l/V \J * WWV^VWIfV m/vy W'C UI/II/V/IIV %/ \J vt* UIAJ * 9%>\JJ \J 1 \A> Huda sapa je tu vlekla; plaid nam je vrlo dobro rodu, da governaju tu crekav (to je, sv. Duha) i oltar s. Jeli smo plezati na ma i i Trigl m dospěli ravno ob 4. uri zjutraj do „velike stene", ki je navadno Marije u crekvi s. Mihovila ar h an gela, ki hote držat moje blago: bise meštar Gorisčić Toma, župan Jakov počivališče, predno se na ozko sedlo gre.^ Razgleda je ZgoŠić; v to vrime biše Pre-Anton Kurelid plovan. bilo zdaj kaj malo, samo v Bohinjsko dolino smo videli, njeno ohribje pa je bilo megleno ; na našo stran Bleško jezero in dolino proti Smarni gori, Grintovce pa so nam že spet megle zakrivale. Na steni se v se edaj dobro bere napis i Slava kranj skemu Triglav t GloboČnik 4S/g6 France Kadilnik 4 8/g 6 • * Mnogovrstne novice, Zgodni o in oštro zimo prerokujejo nektera zna-28. dne t. m. so že cele trume la s to vic čez menja Prago letele v svoj zimski štacijon Tudi iz Slezije se poroča, da so se št or kl je že na pot podale; 22. in Tu smo čakali svojih bolj počasnih tovaršev ter se pomenkovali: ali gremo na čelo Triglava ali ne. Zdajci * Nevtrudljivi nabiratelj národnega blaga, prečastiti go pridrvi črni oblak na vrh Triglava in koj malo zagrmi, spod J. Volčič nam je poslal to zanimivo drobtinico z do Voditelj V UUltUij pravi , V\J KTVJ OAC»MVS« JLXVULIWJ l^VTVAl VVJ ' 7 ----J --------- v ~ - / V bliska se, kar se more ! Vsi plašni se podamo v beg. ni prepisal in da ni nikjer še tiskana ; mnogo ur bilo je Al v istem trenutku zatuli veter; dež se vlije s točo in truda treba za prebranje in přepis, ker je vse skrajšano in " Za ne- škoda bi bila, da se na to bo slabo. Komaj pa izgovori to, za- stavkom, da se kaj tacega redko najde; da nobeden je še začno razsajati elementi, da smo mislili, da se slova so vže tako zlizana, da jih je komaj poznati tako sodni dan bliža. Kar tulilo je neprenehoma in večkrat koliko let je ne bo nikdo več bral je vihar tako silen nastal, da smo se morali na tla vleči veke izgubi. Vred * 290 23. av glista so velike rajde storkelj čez Vratislavo njih so posuli, vzeli so tri topove pod stěnami in dva proti jugu letele; sicer se štorklje še le konec tega me- na stenah; boj je bil med seca v južne kraje preseljujejo. stěnami, trdnj bila bi * tisti popoldne padla, ko bi Verevkin ne bil přejel od Goveja kuga na Hrvaškem je po poročilu deželne general-adjutanta Fon-Kaufmana povelje, da oaj neha vlade Zagrebške od 21. avgusta t. 1. še zmirom v 26 streljati po mestu. Hivincev je padlo tisti dan čez dve vaséh Zagrebške županije, pa je tudi v se v druzih županijah. Na Ogerskem pa je za kolero do sto; na Ruski strani trij sto, med težko lahko blizo dve o, tuû^u ^njenih je bilo u, njimi sam načelnik Verevkin, 15. avgusta pomrlo nad 64.000 ljudi! No, pod Oger- General-adjutant Fon-Kaufman s Turkestanskim sko vlado se res strašansko skrbi za ljudi in živino!! krdelom je imel tudi sila težavno pot čez golo peščeno uščavo, do 115 milj široko, Kizil Kumi (rdeče peske) endar njega je Buharski emir gcstoljubno podpiral # Naših srebernih goldinarjev ne jemljejo na Pruskem, in kar je severne Nemčije pod Bismarkovo komando, za goldinar ampak za IU krajc. manj. Res, Prajz je od nekdaj nasprotnik bil Avstriji in še dandanes je tak. Ni ne res 7 da bi Avstrij ski sreberni dovolil mu je deloma iti po buharski armadi dostavljal, se ve da proti plačilu jačo, L VAvU t lj W* y OV; TV U« JL/ JL V/ LI ^/lOlV/llU ^ J < kakor tudi krm konjem in velbljudom mlj i jedila Pri ter je pi-vsej m goldinar ne bii vreden goldinarja; Saksonska kraljeva denarna direkcija ga je preiskati dala in je našla njegovo polno vrednost, zato sreberne naše goldinarje v južni Nemčiji zeló radi imajo. Samo zavoljo Pruske komande tedaj naš denar škodo trpi in zraven še sramoto, da ni toliko vreden, za kolikor se šteje. skega tej pomoči je Kaufmanu v puščavi padlo od štirih tisoô kakor tudi mnogo konj. ? da jih Je puščavi del Kizil-Kumsk 7 Bogme! da so to krasne cvetlice Prusko-avstrij-prijateljstva, in grof Andrassy se s takimi do- velbljudov skoraj polovina, Vojaki so dobro zdravi ostali zbolelo od vročine. Najnevai puščave se imenuje Adam-Krilgan, po Ruskem převodu „ubiti celovek", po Vamberiju „človeški pogin". Vod-njaki so redki. Kaufmanovi armadi bi se bilo kmalu to godilo, kar Markozovi Edina sreča je bila to 7 da kazi ljubazni Pruske res sme ponašati ! * Alo 7 čez Škofe! t tako ropoče zdaj po časnikih vročina ni bila tako silna. Sredi Adam-Krilganskega peská je ustavil, krdelo, zložil z velbljudov vso težo ter Pruskih. Tako je nadškof Ledohovski na Poz-nanskem 28. avgusta bil obsojen na kazen s 200 tolarji ali 4mesečni zápor zato, ker je — protipostavno nekemu svojih duhovnov službo dal; državni pravdnik je predlagal celó 500 tolarjev kazni ali pa 4mesečni zapor. ne- poslal jih in vse konj ike s praznimi sodčeki bliž njim vodnjakom po vodo Ko tako vse ljudi in ži vali spet napojil ter sodčeke napolnil, odpravii se je dalj proti Amu. Hivinci so se menda nadejali, da čez to puščavo ne pride armada srečno Adam-Krilg Tudi škof Kott v Fuldi je bil zavoljo tega 7 da je kterim svojim duhovnom službo dal, na 400 tolarjev kazni obsojen. Vlada je namreč v teh deželah škofom vzela oblast, ki jo imajo od nekdaj, da ne smejo ka- sko puščavo so bili odpravili tri sto konjikov, ki so Rusom nagajali, na mejo puščave tudi samo okolo tisoč mož, ki so po nekoliko strelih naglo bežali na levi breg reke. Amu Se na reki so se trdno vprli ter resno planom, fajmoštrom itd. služeb dajati; namesti njih oddaja vlada službe. Naši dopisi, skušali odbiti nasprotnika. Na gričastem levem bregu med mestoma Pitnjak in Hazar-Asp so imeli trden so nemudoma zaČeli streljati, kakor hitro so se Rusi na desnem bregu pokazali. Hivinskih krogel je tudi tukaj obilo padlo v Ruske linije, vendar druge škode ni bilo, stan za 3000 mož posadke s 6 topovi, iz katereg Rusije 14. (26.) julija. (Dal.) Vse dru- gače so pa postopali jomun m urugi a u rum eni. nik se je naglo umaknil proti trdnjavi tiazar-Asp, za-Kar niso mogli opraviti z orožjem, skušali so z zvijačo žgavši svojo flotilijo pod stanom zato, ker ni bilo upanja J om u ti in drugi Turkmen i. razen kolesa nik ekaj Je ijenib, dveh ubitihkonj in prestreljenega Ruske bombe so razbile Hivinski stan, sovraž- za- glo umaknil proti trdnjavi Hazar-Asp in kovarstvom. Mangit 7 središče Jomutov 7 vasi okoli njega, kjer je bilo do 15.000 sovražne ar- dobrovolj made zbraně, so sežgali. Na binkoštno nedeljo med in mnogo oteti jo po reki. Kaufman je odpravii nekoliko kozakov „obednjo", to je, veliko mašo, se je prikradlo iz gr- robom brega, so jih s streljanjem odganjali. Spet so movja kakih sto Jomuških jezdecev k Ruskim velblju- bombe očistile levi breg. Kozaki so zlezli s konj na to je veliko mašo čez reko, oteti ladije, kolikor bo mogoce. Al Hivinci, skriti za razvalinami stana in za prikradlo iz gr- robom brega, so jih s streljanjem odganjali. Spet so dom ki so se precej daleč od stana pasli, ter so od- uuiu, ov ou ^x^v^j ot«u« ivi ov v/v*- ladije, oieii so euo vtsoo lauiju z goveui, ovuaini, zuom gnali od čede 400 glav. Vloviti jih, seje spustilo 300 in enacimi stvarmi in nekoliko manjih ladjic, ter so Kavkazkih konjikov. Al Jomutov je přivřelo iz grmovja odplavali ž njimi in svojimi konji na desni breg oteli so eno večo ladijo z goveđi, ovcami, žitom kakor listja; prav rokopašno klanje se je začelo 7 Kav- kazcev bilo je sicer malo; kratkimi puškami, šestcevnimi ti jezdeci so oroženi s vzetih sovražniku ; Hi vinci so po sreči pozabili vesla razmetati. Na ladijah t revolverji, šaškami (zeló 7 m na ojih železnih, ki so jih na elbljudih seboj přinesli, so přeplavali reko ter drug dan jeli mesta Pitnjak in Hazar-Asp, pod kate krivimi sabljami) in kinžali. Verevkin je Jomute vže dobro poznal, zato je na prvi krik odpravii kartečnice rem so'potem tri dni v stanu počivali. Iz Šur aha na, mesta za Kavkazci. Jomutov je v tem boji padlo 230, ranjeni na desnem bregu s 3000 večidel Kirgiskimi prebivalci bili ' * * kazcev je padlo 5 in ranjenih bilo je 24 lahko nahvaliti, da so toliko Jomutov ubili ali ranili, nekteri po SO pa skoraj vsi, kar se jih je v boj vmešalo; Kav- s0 prisli poslanci h Kaufmanu, še predno je přešel reko 7 večidel 7 f 7 velbljudi so bili oteti. Kavkazci se niso mogli „kurice onega, kdor ima bolj prosili so ga milosti in zavetja ter rekli, da želé biti I* m i i^i v\ /\ rMn /\ m ^ irv% n /\ I i X rt /\ n /\ C C { là /\ v% ir\ tt \ 7 m Po tem boji se Jomuti do Hive niso več zbor zapadne Istre sept * proso (Ko pr.) (Kandidatje za državni ustavljali. Skušali so le mostove čez vodotoče podirati Da se Vam spet enkrat oglasim m m • « • w 1 w • l • TT 1 • • # t t O Vošnjak se tudi Istrijancem ponuja.*)) in žgati, pa ni jim šlo po sreči, zakaj Verevkin jim je éam Vam sledeče 7 mile „Novice", poro Dr bil vedno s kartečami za petami, ter jih je Vošnjak tudi pri na3 nima vgnal v Hivo --------r-----j „ junija sreče! Ponudil se je našej „Slogi" za kandidat«, , na katero je drugi dan zacel streljati. kakor bi si bil lahko sam misliti mogel, odpravii 7 a, Hivinci so dvakrat poslali k njemu poslancev s ponudbo premirja; al obakrat so izdajsko napadli Ruse. Na to je Verevkin sklenil brez daljših pogovo-rov mesto pokoriti. Severna mestna vrata in stěno okrog podob 71 Sloga" bo menda škofa Dobřil Po takem mora že vedeti, da na Štajerakem mu je odkljenkalo Vred. 4 291 za zapadno, dr. Ferretich-a pa za iztočno Istro kan- verskim (konfesionsloznim) geslom agitira", ni resnično didata postavila. To sta obalsterska Hrvata (?) ) pa če si lih oba dobra konservativca, se vendar zadnji malo od slovanskega duha navdan čini, ker še ter pravi, naj mu g. dopisnik le enega člověka pové f f pravopisa svojega pri kterem bi bil on za to ali uno stranko agitira! m da principielno noče za nobeno stranko agitirati, ker imena ni zravnal. — Zapadna Istra, posebno slovenski globoko v srcu obžaluje razpor v domačem taboru ravno del imeti y moral bi svojega kandidata, oziroma poslanca zdaj > zato smo mislili, da bode luicu ^ uc*tu ouiu uiioau , ua uuuc gOSp. xt a» v IO. i. XX , uoa- jjwn ouua. - » icuuiobvu^ i\aavi uiv> uiauj luui Lino UUj danji profesor v Kopru, naš poslanec; al Hrvati ne bi iz Notranjskega, še gotovo bolj kakor g. pisatelj /v n tt/\ I 1 î-r /\ m m t« h ATT n 1-T •/ rvo rt n /\ l\/\irM m/i i « n I n vi r\ nr» r\ C ( /\ rv r m .linin 4- rt rtl ,-v „ i-_____-___i. _ Ra vnik, nek- potrebna. ko je v viharnem času vzájemnost nam neobhodno Vredništvo, kakor nič manj tudi naš dopisnik po- ga volili, ker ni njihov rojak; zato pa se bomo raji slanega" obžaluj eta ta razpor; al ves trezni svet vé, da vred so dolgo dolgo dale onega konservativca držali, nego da se glasovi na mnoge cepijo. Laški gradiči bi dobro opravili, ako bi slavnega Žamarina volili, pa slišim, da v gradih (mestih) in veleposestvu bodo liberalci zmagali. Notranjskega. r (Oslovské laži.) uje se y da „Novice" s „Slov. Gosp. si v obraz biti od „Slov. Nar." vora; alkopsovk ni konca ne kraja bilo, katere so tako imenovani Mladoslovenci pljuvali na starodavni brez vrsticeodgo- slovenski program: „za vero, dom , cesarja**, prisi- Mlado8lovenci z nemškutarji v zvezi iščejo kmete pre- Ijene so bile odbijati nesramne laži, da ne bi svet govoriti, naj grofa Hohenwarta ne volijo, s tem, da mislil, da nimamo zagovora za svoje stališče. e smo u jim pravijo: „Hohenwart ima grajščino; on je grof; pod gori omenjenim geslom noter do „Narodovega ako njega izvolite, bo za to govoril, da se kmetom zopet prihoda vsi Slovenci složno postopali, vprašamo: kdo ------ kriv, kakor tista klika, ki je iz Sta- jarskega vrgla novo geslo pod imenom „za narod, Tagespošta". „Lai- robota (tlaka) in desetina naloži". Drhal, ki tako drug je razpora in svobodo"? Da „Presse", „ govori, mora naše kmete za tako neumne imeti, da oni res kaj takega verjamejo, čemur ves svet osle kaže ! Naši omiko kmetje kakor kmetje vsega našega cesarstva dobro bacherica" zato ploskajo „Narodu", je pač dosti očitno, da tudi nemškutarji dobro vedó, da Mladoslovencem gré ; yy da je to bosa zvijača. Desetine in tlake nikdar vedó več ne bo in ne more biti. Odkljenkalo jima je po zasluga razpora, ki sklepu državnega zbora in cesarjevim pritrjenjem leta („Morgenrothe des deutschen Liberalismus") prinesti v ima „zarjo nemškega liberalizma" 1848. na vekomaj , m na milijone kmetov bi stopilo na slovensko deželo! noge s koli in kosami, ako bi se kdo le predrznil na to misliti. In ravno naš grof Hohenwart vstopil bi se prvi na pomoč kmetom, ki bi odbijal vsako po- Dolenje Vaší. — Žalostnega srca naznanjam vsem skusbo tlake in desetine, kajti njegovo minister- bolezni sošolcem, prijateljem in znancem pokojnega, da je moj sin Andrej Može, stud. medicinae, po dolgotrajni / j j o - - ----------uuíoůui , £ju. ay^uoiai c. stvo ravno je pokazalo, kakor nobeno drugo, da hoče viden sè s v. sakramenti 23. avgusta t. 1. v 22. letu svoje starosti, pre- dati pravico vsem ljudstvom in vsacemu izmed ljudstva. Pa kaj bomo to še razkladali, ker vsak pošten člověk mirno v Gospodu zaspal. ve y daje zgolj le sleparija nepoštenih ciganov!*) Někdo „iz Notranjskega a se se vedno trudi v „Národu" dokazati, da so duhovni in sploh verni kaj;oličani krivi vseh prekucij , vsega prelivanja krvi na Španjskem in na Francoskem. Ta siromak ne vé ali noče vedeti, da ravno duhovstvo in vera ste najtrdnejši jéz Bil je iskren domoljub. Bodi mu zemljica lahka! Ob enem se zahvaljujem Senožečanom in vsem drugim, ki so se v tako obilném številu vcteležili sprevoda rajn-cega na pokopališče. Anton Može župan in posestnik v Dolenji vasi pri Senožečah. Podrage nad Vipayo 27. avg J. Včeraj je zoper prekucije tijo. y in prav zato jih vsi prekucuhi čr- Najočitnejši dokaz temu je bila na Francoskem žveplova banda (komuna), kjer so liberaluhi in prekucuhi, svobodnjaki in lučnjaki naj pred cerkve zažigali dopisniku „Narodo- bil za marsikterega izmed nas, posebno pa za šolsko mladino, dan nepozabljivega veselja. Bila je namreč očitna šolska preskušnja vpričo prečast. gosp. Jakoba K oširja, vikarija iz Sent vida, in mnoge duhovne in in duhovne morili. Al škilastemu u V vemu". kteri hoče dokazati, da noc je y dan y svetovne gospode. Preskušnja se je pričela v krščan-da belo skem nauku in potem v drugih šolskih predmetih. Otroci je črno, je vsak dokaz zastonj. Zatorej ne bomo več so tako čvrsto in lepo odgovarjali, da je bilo veselje časa tratili ter dopisunu ne več odgovarjali y čeravno poslušati. Očitno se je pokazal veliki trud našega vr- pričakujemo, da bo prihodnjič še to dokazal, da so duhovni in katoličani Dunaj skega denarnega poloma (kraha) krivi; vsaj so oni po misli „Narodovega" dopisuna vse učenika gosp. Val. Pin-a y našega duhovna, katera pa tudi Val. raj-a t zeló na svetu zadolžili in da oni so celó v podobi Eve zapeljali Adama! liani y y duhu skrbite, skrbite na dan spravite, ali Dragi prijatelji in rodoljubi v Ljub- da kmalu „Dnevnik" v našem sta v pravém pomenu očetovska gojitelja šolske mladine. Posebno zanimivo je bilo sli-šati, kako izvrstno so šolarji in šolarice v slovnici in pravopisji podučeni. Po končani preskušnji so stopile iz klopi tri belo-oblečene šolarice: ena s prelepim ce „Dnevnika" ne, aa oi vsaj da bi venec yy Novice" vsak drug dan izhajale, da zataremo najbolj »vnjtaik. , ki rogovilijo , „ cvetičnim šopkom v držeča in med nju se vstopi tretja na primeren odercek roki, druga na bláznici krásen > zagrizene njemu sorodnih listih vsak dan. Narodu" in ter za^ne tako lepo in ginljivo govoriti da bci taixu ic^u tu giuijivu ^uvuiiti , un JO je VSO občudovalo; ko je govor končala z navdušeno besedo na presvitlega cesarja, čegar podobo je blagi grof Lan-thieri za to slovesnost posodil, stopijo deklice přiklonivši Čadeža Pivfee 19. dne sept, je vredništvu od gosp. Ivana došlo „poslano" ; v katerem trdi, da poročilo v 34. listu „Novic" iz Notranjskega, da on „pod brez- se pred podobo, katero sta Podraški župan in en srenjsk PaČ res cigani! zakaj odbornik s stene snela, ter jo s krasnim vencem oven- z „desetino in tlako' < morejo čajo; druga šolska mladina pa zapoje pod vodstvom se dandanes okoli potepati le taki ljudjé, ki, kakor cigani, učenika cesarsko pesem „Bog ohrani" itd. Med tem pa imajo namen slepariti kmete z goljufivim blagom, da jih okra- zunaj pokajo možnarji, da se je zemlja tresla, dejo. Cigan krade kmetu suho meso, maslo in druge reči, tudi Ko se je to dovršilo, se govornica zahvaluje predsedniku gosp. Koširji, vikariju Senbiškemu ter mu izroči v spo- konja ali kravo iz hleva; kdor pa danes z desetino in tlako kmete straši, krade jim zdravo pamet, ker misli; da so tako min hvaležnosti ličen šopek. bedasti. da se bodo ucuaau. j ua au uuuu Že leu preKupa-ue uaiie 111 uetitjuue »cuum l^iuux pi. guojjcj vib^uuiuu vi m orcumv^ ■ morebiti bali tako, kakor se še neumni otroci „parkeljna" katerimi je blagorodna gospá prsi nježnih deklic okin ---* ~ f—J —' ——— —---" 20 let prekopane tlake in desetine sednik Na to pa gosp. pred- ízročí pl. gospej Schivitzhofnovi tri svetinice s bojijo ! Vred. čala. In konečno so gosp. predsednik najpridnejše šo 292 larje in šolarice v „zlate bukve" zapisane, po imenu imenovali in s tem preskušnjo končali. Iz Badanj 2. avg. Iv. Z-k. — Vsaka reč ima svojo solnčno in senčno stran. — Obrnimo resnico teh besed na revnega Adamovega sina, ki si v potu svojega obraza prideljujejo vsakdanji potrebni kruhek. Poln upa in najboljše nade izroča kmetovalec v mladoletji seme materi zemlji proseč Očeta gori nad nami, naj bi podělil njegovemu delu svoj blagoslov. Veselo obrezuje vincar žlahno vinsko trto ter pozabi na ves trud, spom-nivši se, da mu bode jeseni zlato vince grelo srce, ter mu trudne ude okrepčavalo se potem, ko se bo mati narava oblekla v lepo novo, belo oblačilo. — To je solnčna stran za kmeta. — Vendar kmet sam ne vé, ko seme seje, kaj bo nanesla suša ali moča, ne vé, če vsula se bo ledena toča ali prišla druga uima, in mu pokončala v malem trenutku trudapolno delo mnozih dolgih in vročih ur. Naše Vipavce je Bog dosedaj do-brotljivo obvaroval prehude šibe, ki jej pravimo toča, al tare nas druga nadloga. Kolikor smo imeli pomladi dežja preveč, toliko imamo ga sedaj premalo. Huda vročina in suša nas dan na dan spominjati, da živimo ;,v dolini solzá". Fižol je šel skoraj ves, in če se ne odpró nebeške zatvornice, šla bode tudi turšica. Sadja bilo ni skoraj nič ; vina, kakor kaže, přidělali bomo skopo malo. Kamorkoli se tedaj člověk ozre, povsod zagleda le samo „miserere". In glejte, to je kmetova senčna stran! — „In ne gledé na vse to" — tako pravi naš kmet — „povikšujejo se nam vedno bolj in bolj naši stroški! Zboljšujejo se učiteljem plače, davki so vedno veči itd." — „Za kmeta pa nihče ne skrbi" — rekel mi je spoštovan mož. Počasi oče, počasi, odgovorim mu, tudi za vas skrbijo. Ali ne slišite, kolikrát se je deželni zbor že pritoževal zoper prevelika davkarska bremena; če je le nekaj malega dosegel, ni on kriv tega; — ali ne berete, kako so „Novice" klicale večkrat okrajne komisije , naj pazijo , da zemljiški davek po novi postavi se zmanjša; ali ne vidite, kako se družba kmetijska prizadeva, da tavžente in tavžente dobi podpore vsako leto za zboljšek kmetijstva! Glejte, ravno sedaj snuje se na Slapu vinorejska šola, ki dobro gleštana utegne biti celi Vipavski dolini in tudi drugim velika dobrotnica. Al kakor je podoba, niste nič kaj vneti za imenovano šolo! „Mi sadili bomo naše trte tako, kakor so jih sadili naši očetje! časih bilo je manj poduka, a več kruha kakor sedaj..." — Te in enake odgovore dobi člověk, ako hoče pomagati kmetu do boljše příhodnosti in blagostanja. — Iz tega je pač razvidno, kako zeló je potreben naš kmet poduka in pravih mož, ki ga vodijo po pravi poti do sreče prave, ter ga rešijo „egoistov", ki rastejo dandanes iz tal enako gobam po dežji. Razvidimo pa tudi, kako ljudstvo malo bere dobre kmetijske knjige in časopise; saj drugače bi se ljudem dalo še kaj dopovedati! Potem pa tožite čez hude čase! „Z umom orožite se, ne bojte se znoja na čelu!" tudi vam kliče slavni Koseski, ljubi kmečki očetje ! Iz CeŠDjie 20. avg. (Po naključbi zakasnjeno.) Spo-mladi smo se nadejali dobre letine, ker je vse lepo rastlo. Preveliki nalivi ob času cvetja škodovali so setvi tako, da bomo v naših krajih komaj seme nazaj dobili. Zraven tega nas pa še vedno toča obiskuje. Že' dvakrat nam je letos polja mlatila; prvikrat v začetku žetve, v drugo pa 10. dne t. m. Bali smo se v presilni vro-čini, ker je velika vročina v naših brdih nenavadna, da bo hud ropot, ko pride dež. Strah ni bil pražen, zakaj 10. dne je toča pri hribih ajdo požela, oves pa do celega omlatila. Tudi sadja ne bo. Trda se nam kaže; če bo še dragina, kaj bo, ker smo že zdaj po žito v Ljubljano hodili! Ko nam je prvikrat toča potolkla, so malo škodo cenili, menimo da zarad davka. Potožiti Sa moramo, da obnašanje in govorjenje nekterih gospo-ov nam je večo žalost dělalo, kot nesreča, katera nas je zadela. Neki gospod iz Kamnika nam je kmetom rekel : če bi jez cesar bil, bi vse cerkve v štale spre-menil, in djal bi noter konje in lepe vole. Ko smo gledali na Dolenjsko stran, in je videl znano cerkev, se je pa tako odřezal: da bi bil h.... popřed hřib od-nesel, kot je bila tam cerkev zidana ! — Vprašamo : ali ni tako obnašanje vražje? Potrebno bi bilo, da bi takému člověku kdo povedal, naj se spodobno obnaša^ ko med nas še krščanske kmete pride, sicer bomo na drugem mestu pomoči zoper tako ajdovsko točo iskali; za zdaj mu le to rečemo, da bi tak bradač le za ver- boltarja pri h..... na pravem mestu bil, ako bi ga kaka mladoslovenska koterija ne vdinjala za agenta! Kmet — priča. Novoniesto 26. avgusta. ( V Bis Čiv cisi pri Mirnipeči) vnel se je požar ter je pogorelo 20 hiš in 34 pohištev z vsem pridelanim žitom, z enim voličem in 15 prešiči. Skoda po tem požaru se ceni na 32.750 gold. — Zava-rovani so bili le 4 kmetje na 3200 gold. Revščina po- gorelih kmetov je neznano velika, ker so skoraj vse svoje imetje zgubili. Revščina teh kmetov je pa še po tem veča, ker je toča 19. julija t. 1. tudi grozdje na njenih nogradih pobila. Slavno vrednišivo „Novic" pokazalo je že večkrat v enakih potrebah dobrodelno srce za revne.*) Iz Nove-Oselice v Poljansfci dolini na Gorenskem. — 23. dne u. m. je bil tukaj silovit požar. Popoldan po treh, ko so bili vsi Gričani na polji, zažgal je otrok, komaj 4 leta star, šupo svojega očeta z vžigalnim klin-čekom ; strašan plemen se pokaže, ki hitro švigne na bližnji farovški hlev, kateri sè slamo krit je naglo po- gorel z vsem, kar je bílo v njem ; padej o iskre tudi na cerkveno streho, vendar, hvala Bogu, sta bila farovž in cerkev požara oteta po velikem trudu faranov, kteri so nagloma na pomoč prihiteli. Najhuje pa je bilo to, da ni bilo vode dobiti iz dveh studencev. Oj ! kako silno potrebno je posebno v takih krajih, poslopja z a varovat i; al kaj tacega pri nas priporočevati, je žalibog! toliko, kot bob v steno metati! Iz Vižmarjev 30. avg. (Zahvala in prošnja.) Mnogim dobrotám, ki nam jih je že dodelil si. deželni odbor, je dodal še novo, da je 100 gold, iz deželne bla-glajnice dovolil v podporo naprave dovožne poti k železniční postaji v Vižmarjih. Dolžnost naša je, očitno hvalo izreči za to dobroto, zakaj v tako slabih časih in preobilnih stroških bilo bi to preveč žrtovati za našo z vsemi križi obloženo srenjo. Naj toraj mi je do voljeno, da z zahvalo izrekam tudi očitno prošnjo, da bi nam si. družba kmetijska blagovolila tudi mlatilnico darovati.**) V naši srenji bi imela dokaj opravila, ker je še nekaj takih kmetov, ki še podov niso mogli napraviti po ognju. Jože Planinšek, župan. Iz Ljubljane. (Deželni odbor) je v zadnji svoji seji iž deželnega zaklada dovolil 1000 gld. podpore za pre-bivalce v Novomeškem okraji, katerim je toča in nevihta pridelke pokončala. — (Katolisko-politično društvo) je imelo v nedeljo 31. dne u. m. svoj mesečni shod. Posebno zanimiva je *) Vredništvo je přejelo to poročilo od si. okrajnega gla-varatva tedaj ni dvomiti o resniei velike revšine. Radi bomo tedaj sprejemali milodare in jih odrajtali revežem. Vred. **) Kakor so „Novice" že oznanile, prosila je družba kmetijska spet državne podpore za leto 1874., in če jo dobi, storila bo gotovo, kar bo mogoče. Vred. 293 bila prva točka dnevnega reda : „V o 1 i t v e za državni „Presse" namerava vlada vprihodnje popustiti dosedanjo zbor". Prvi poprime besedo g. France Potočni k, pot subvencij in garancij obrestnih, in na državne stro- kr. stavbeni svetovalec v pokoj i, v političnih rečeh, ske napraviti take železnice, ki se jej neobhoduo po- ki dandanes Avstrijo in vso Evropo pretresajo izvedeni dopisnik Lj ubijanskega „Triglava", m , jako nivši nemilo osodo Sloveneev v njegovih mladih letih, ko je deček v soli „poce" dobil za vsako domačo be sedo trebne zdijo. Zopet nemila smrt vzela domovini naši , in da zato mora tudi on milosti prositi, ako mu ne teče jezik slovenski tako gladko kakor bi rad obžaluje, da strast nekterih ljudi tudi v okrajnah slovenskih tako daleč sega, da državnopravni stranki pripisuje vse hudobije, kakoršne koli utegne imeti kak enega najljubših njenih sinov včeraj smo v vesnem sprevodu na pokopališče spremili truplo prečastitega gospoda profesorja Antona Lésarja političen program ! Pogledite y> Sl. Narod" > kaj ze uganja več mesecev zoper Avstrij sko državnopravno stranko, kateri zadnji čas se celó desetino in tlako pod- braL misliti bi moral, avgusta dolgi bolezni želodčinim rakom prejetih sv. sakramentih za umira- samo „Naroď tikuje; ko bi kdo da gospoda Herman in Ulaga sta naravnost izda-jalca naše domovine, in grof Hohenwart, dr. Bleiweis, dr. Costa, dr. Tonkli pa še več. Al pustimo jih — pravi ko časniki „Národové" baže ne bodo več 49. letu svoje starosti umrl. — Imé Lésar- jevo odkar kateri slavnoznano vs^h slovenskih okrajnah začela Matica slovenska svoje delovanje poleg učiteljske službe tajnik ovornik njen ves žrtoval. Železná delavnost njegova dan na dan zora mraka, kateri malo agati imeli, bodo sami konec vzeli. Ker pa vendar tu ali tam je kdo, ki ne vé popolnoma, kaj namerava državopravna stranka, razlaga gosp. Po to čnik zboru program te stranke, in naposled stavi sledeči predlog : Gledé na to, da program pravne stranke poroštvo daje obstanku in razvoju Avstrije, — da Slovanski narodnosti ne nasprotuje, ampak jo podpira odtegnil za razvedrenje svoje znana vsacemu kdor katerih mu vsak rodoljub dandanes pre pričanja rajo bliže stal. Napade na svojo osebo svojem življenji dokaj doživel kakor ne pogumno gane zavesti svojega izvi- , — da spo-svobodo katoliške cerkve od sebičnih nasprotnikov. z vest prijatelj rajni ves Novicam" delaven pornik. Zato mu položijo na gomilo njegovo neven ; cvetlico hvaležnega spomina rekó : miru počiva Slovencem nepozabljivi gozasluženi rodoljub! m no- Milo bilo na grobu nj ego vem poleg druge rodovine njegove videti starčeka očeta, komui druzih britkih udarcev štuje ne samo pravice in ampak tudi svobodo do vseh narodov, zato se katoliško- politiško društvo popolno sklada s programom Avstrijske pravne stranke, in želi in vabi vse Slovence, kateri mu še niso pristopili, da mu pristopijo, priporoča vsem volilcem slovenskih krajev, da nobenega kandidata za poslanca ne v deželni ne v državni zbor ne volijo, kateri se na svojo cast in vest ne zaveže, program državopravne stranke brez pridržkov in ovinkov priznati in podpirati. Gosp. dr. Costa izpelj uje potem sè živimi barvami in parlamentarično izurjenostjo misel gosp. Potočnika znesek 97 gold. 50 kr. Načrt za spominek in vse pri- Anton. zapustil pač ta najbridkejši tudi njegov ljubljeni (Poziv.) Za Mandelčev spominek je nabralo dramatično društvo, katero hoče to stvar dovršiti. se Nar. dalje e m kaže, kako neopraviceni SO napaai „OlOV. prave su uuguiuvijeiie, uiauj^a îe se ueiiarja. naturaj na državopravno stranko, češ, da je popustila in se obrača odbor dramatičnega društva do vseh rodo- kako neopravičeni so napadi Slov. prave so dogotovljene, manjka le še denarja. Zatoraj a zavrgla naš stari narodni program ter neovrgljivo do- ljubov, kateri hoté še kaj darovati v ta namen, s proš- kaže da mi še danes na ravno istem stališču stojimo njo j naj svoje doneske blagovolijo poslati g. Drago- kakor leta 1867. in da program državnopravne stranke tinu Z agar ju, blagajniku^ dramatičnega društva, prav nič druzega ni, kakor dalje izpeljana ideja našega gesla : „vse za vero, dom in cesarja Odbor dram, društva. {Besedo na korist Mandelcevemu spominku) na- sprejet. Potem je bil predlog gosp, Potočnika enoglasno pravijo pevci ljubljanske čit a lnice v Kranji v nedeljo septembra. Nadejamo se obilne vdeležbe Gosp. Regali omenja po tem, da so kandidatje domoljuhov iz Kranja in okolice Kranjske. skoro za vse volilne kraje postavljeni, samo za kmetiške občine v Novem mestu, Konstanjevici, Metliki in Crno- (Nov slovensk političen časnik) v duhu starodav-nega našega programa je tedaj , kakor slišimo, gotov. melju še ni nič odločenega, zato predlaga, naj bi katol. Ker se je potreba tacega političnega časnika, ki naj polit, društvo tem kmetiškim občinam željo izreklo 7 Sl bi večkrat v tednu izhajal od mnogo strani iz sloven- za svojega poslanca gosp. Potočnika izvoliti, ker se skih okrajin povdarjala, se je unidan sešlo mnogo ro-odlikuje po političnem znanstvu, je izurjen govornik v doljubov, ki so soglasno sklenili, da gledé na to MÛmSln 1-rî n /V w T^if vt A 4 n Ir A rfVv Atili 1 IO \T /\ T^r i I^n ini /kn (( nemški besedi, ki se govori v Dunajském zboru y in je y „Novice", „Danica", Slov. Gospodar 7 v da Glas" vsaki s svojim današnjim predlogom poštenje zastavil, nepre- teden po enkrat izhajajo, „Brencelj" pa vsacih 14 dni makljivo S3 držati državopravnega programa. } Ta predlog je bil enoglasno sprejet. zadostuje iz začetka, da novi politični časnik krat na teden izhaja, ki pa naj se vreduje tako f tri- da 77 Die Unterkrainer- und Lacker-Eisenbahn mit tudi Slovenci vsaj enkrat pridemo do političnega Bezug auf das adriatische und schwarze Meeru) se zove časnika, ker vsi dozdaj izhajajoči časniki se sucejo brošurica ki ivi jo je gosp. V. C. Supan, predsednik okoli narodnosti, druzih političnih vprašanj pa ne kupčijske zbornice, ravnokar na svitlo dal z blagim pretresajo zato, ker ni namen njih ali ker, kakor namenom, da se daruje nesrečnim Dolenjcem, kar se po „Slov. Nar.", niso sposobni vvodnih političnih časnikov odbitih tiskarnih stroških iz prodaje (po 20 krajc. iztis) pisati. Drugo, kar je bilo v tem shodu sklenjeno , je ce- skupi. Gosp. pisatelj v tej brošurici povdarja že več- to krat in od več strani povdarjano potrebo teh železnic. Kedaj jo dobimo, Bog vé, kajti po besedah vladne nove ) da prijatelji programa našega „za vero, dom sarja" napnó stranke, na deželi vse moči 7 ali programa pravne da se novemu časniku po deželi pridobi veliko 294 vreden, da izhaja, ki se naročnikov, kajti le tak list je zdržuje sam po svojih naročnikih; vse drugo in vzlasti z akcijami podpirati časnik, je životarenje na davke za prve mesece prihodnjega leta dovolil ter se končal konec meseca novembra, in da potem za malo videz, je beračija, ki le kratek čas trpí; vsaj bo „Slov. (zmirom taka!) se začno dežel Ministerstvo je zarad kol Narod", kateri po birgljah delniških šepa, to pokazal, cesije in vzlasti procesijo v Marij kedar se mu milošnja delnic odtegne. Zato naj rodo- Celi ■b .. ■ prepovedalo pro- Vaterland" J * vjL v/vv/oij u v jLuai J jiiu vviju j p T atUllaJUU praša zatega del: ali ne bode prepovedana tudi velika ljubi starega našega programa si nemudoma v vsakem veselica, ki jo baron Schwarz namera napraviti okraji zagotovijo nekoliko naročnikov, da na tej pod- razstave lagi že prihodnji mesec novi politični list stopi v živ- ljenje. Ministerstvo zeló potrtega srca pričakuj i zid (Gospodiëina Neugebauerjeva) je 28. avg s si- jajnim vspehom stopila novih volitev ; razpori med nemško ustavoversko stranko to je, med vladno stranko, so toliki, da njeni kolovodj 9 prvikrat na oder narodnega kakor Giskra, Gros in drugi taki, ki so zeló pritakni , tt _ n___Y • _ if /»____i \ . 7 J Zagrebškega gledališča v operi „Faust". „Obzor" v finanční polóm (krah) nimajo upanja, zopet izvoljenim piše, da v slavo otvorenja sabora Hrvaškega se je pred- biti. In ministerstvo stavljala opera „Faust", v kateri sta prvi pot debutirala nova primadona gospodičina Neugebauer in bariton drage glave svojih šteje gosp. Novak, in pravi, da nalogi „Mefista", ki pel Novak, inwui«i6 po oni večer. - (Turska goveja kuga) je sicer že davno neha la j na Kranjskem, a vendar morajo na meji Hrvaš ki še Lonisko-poliska'in limito • • vi i v A » " 1 1 y • 1 .1 U L J zmirom vojaške straže stati, da odvračajo kontrabant pravda se tiče Rauch iz kužne dežele v našo. Na Hrvaškem je še vse kakor a ne mu na čast, zato ga zgrabi Makanecev polno grozovite kuge, ki jim je že na tavžente po- morila goved zakaj ? zato ker nimajo oštrih postav, namesti njih pa dokaj nečimurnih gosposk. Kranjska dežela je v vsem skupaj (dozdaj, če ne bomo vdrugo nesrečni) izgubila za Turško kugo 88 boj, bil ž njim pobijal greb, kako da ga je drugi dan klical na pad a 9 P 9 pravi, tako, dr. Makanec pa Rauchu ni časti skazal, da bi se Za- Radovedno gleda svet zdaj Ogerske se bode izvršila obravnava sprave Hrvaško- b v e 1 j á sprava, kakor ste jo osnovale Da goved 9 med kterimi jih je 13 poginilo Je pobilo, za 9 75 pa se Jih ktere se je gospodarjem odškodovanja plačalo 6294 gold, iz državne kase. (Pobirki iz Časnikov.) Vsi časniki, katerim znani V-/ ^ V> A UU Vt V" V/ V f V/ * J V*» V 1 * XXMÍU^Vl U IV J V%1 deputaciji kraljevinska Hrvaška in Ogerska, nadjajo se mnogi zato, ker se je stranka „zmernih narodnjakov" in „zmernih Magjaronov" zdaj zlila (fuzionirala) veno središno, katera si za nalogo stavi Ljubljanski žurnalista in tovarš Mladoslovencev dopi- ___* ^ L ^ L Av m 13 rt n r\ Ci HPi^i n nn £ C i v^ nu i o Itt « K^i« skega pisma dognati sp ; med na podlagi kralj 1 Hrvati in Og SUje, XWCAXWI. , „ * -----MDMj bili so te dni polni poročil o kandidatih za državni kakor „Pressa* , „Triesterica" in drugi taki listi, in v državopravnih zadevah zmirom skup jn ogl 9 zbor ta pisar se obnaša v teh sporoćilih, kakor da bi tiuvja, i« —----- ---- ~r--------7 • —— — pusiaiii^ev gurt ullicjjjciíiu u.vcii »u<* on poslanstva delil! Daljih je nemčurjem in mlado- zneje neki še 12 druzih pristopilo slovencem velik porcijon, „klerikalcem" le malokterega; lagati se pa zna postopati z Deakovo stranko v zboru Ogerskem in v delegaciji. Brž prvi dan je podpisalo ta program 45 e po-Kako se bodo poslancev gori omenjenih dveh strank , katerim tako da si sam verjame Laibacherica" je přinesla že neki tableau trte zvitih. Da se vladni časnik v take pisarije spušča, Tudi naša poslancev, s stranke na posled vredile, že zdaj menda prezgodaj. Gotovo pa je, kakor se sliši, vendar prerokovati, bilo bi to, da tako gladko, kakor nekteri želijo in upajo je jako čudno v se bolj čudno pa je, da našo interpe- 9 ne ( lacijo na njeno poštenje v zadnjem listu „Novic" za- rad gimnazije Kranjske je djala „ad acta"; silno težko reči: ,,mea culpa Je tako bode se izvršila sprava, kajti da bi Hrvaška bila pod-ložnica Magjarski — tugovala bi majka Slava. Med deželni zbor, je predsed nejšimi opravili, ki Čakaj zlagala sem se ? ! Kdor še več dokazov kanibalske surovosti „Slov. Naroda" hoče, naj vzame včerajšnji njegov list v roke; i nik poleg obravnanja sprave naštel v prvi seji: prora čun deželnih stroškov in dohodkov za in osnova naprav zoper Turško gov ej 1873 kug m 1874 in To poslednje je pač obojno sila potrebno naj h uj i divjak ima vendar toliko človeškega čutja v nezmema je škoda, ki jo trojedina kralj 9 sebi, da ravno umrlega sovražnika svojega ne psuje, grdi ta list pa je že kamne metal na gosp. Lesarja leto trpí in še ni nade, da bi se te pošasti rešila k aj ti že celo do- grai ta lisí pa je ze ^muc uieuu na guop. nc»arja, kler se clrží —- zakonov Ogerske vlade! Kako ko so truplo njegovo nesli na pokopališče. Res: Zar- koristno, da se sprejme Avstrijski trgovski zak drži zakonov Ogerske vlad 9 Kakor Je nik, Vošnjak, Jurčič „omike" in „svobodě" ! — (Začetek sole na to so pravi representanti tako je neobhodno potrebno, da je zoper go v ej Slapu) ne bo Še 9 dne sprejme Avstrijski zakon od leta 1868 kugo t. ra. ker grofa Lanihieri-a ne bo Še dotistihmal iz Listnica vredništva. Ogovor g. Jak. Valenč. v Strnžniku: Dunaj a nazaj ; Čakalo se bodo tedaj do druzega tedna, Nagli pogin Vašega prešiča kaže na mrtvud možganov. da pride. - Novičar iz domaćih in ptujifa dežel. Iz Dunaja. Vladni časniki pišejo, da cesar s ka 7 fl. 45? — tursice 4 fl. Žitna cena v Ljubljani 30. avgusta 1873. Vagán v novem denar ji: pšenice domače 7 fl. 20. sorsice 4 fl. 20. - banaske rži 4 fl. 60. patenta, katerih eden razpušca stari državni zbor in drugi, kateri razpisuje volitve za novi zbor, se raz- glasita med 10. in 15. dnevom tega meseca ; čas volitev .dne novembra se ječmena 2 fl. 90. prosa 3 fl. ajde 3 fl. 60. ovsa 2 fl. Krompir 2 fl. 40. Kursi na Dunaji 2. septembra bode trajal kakih 6 tednov. (po teh poročilih) začne novi državni zbor, ki bode 6o/# metanKi