mali oglas velika prilož rjo Gorenfska borzno posredniška druiha d.d. Vaš posrednik pri prodaji in naiiupu vrednostnih papii^ev ht/nisko i.i, 4000 kiatij li l.: 04 . 2S0 m 40, :S0 i O /7 2S0 /O .W Jak s04 i 2HU nn 2 H'H'M\)il)d.si, injo'i' i^lxf.si Ulllliisl I '•hiiktlMIil''! t lli'llilMliiM Gorenjska Banka Ulp: 'uww.übkr.si TROŠNIŠKI KREDITI Za vaše jesenske nakupe lahko privarčujete tudi z najemom kredita. Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 94 - C^ENA 300 SIT (16 HRK) Kranj, petek, 26. novembra 2004 Na Krvavcu so zasnežili že toliko prog, da bodo jutri začeli s smučarsko sezono. V Kranjski Gori bodo danes vedeli, ali bodo tudi oni začeli že ta konec tedna. Na Krvavcu proge zasnežujejo in urejajo s polno paro. Obeta se jim dobra sezona Krvavec - Na Krvavcu so letos pohiteli in tako prehiteli druga slovenska smučišča, saj bodo z letošnjo smučarsko sezono uradno začeli že ta konec tedna. "Potem ko smo lani začeli obratovati sredi decembra, nam je letos šlo izdatno na roko hladno vreme, ki je omogočilo, da smo že prej začeli zasneževati smučišče. Danes je na zasneženih progah že od 30 do 40 centimetrov kompaktnega snega, tako da v soboto pripravljeni pričakujemo prve smučarje/' je razložil direktor RTC Krvavec Jasto Marcon. Po Marconovih napovedih bodo do jutri zasnežene proge Njivice - Gradišče - Tiha dolina, Spomladanska, s Tihe doline do Gospince, zasnežili so tudi že spodnji del Zvoha in progo z vrha Krvavca do doma na Krvavcu. Če bodo temperature ustrezne, bo kmalu zasnežen tudi zgornji del Zvoha, snežni progi pa bodo poskušali v naslednjih dneh potegniti tudi preko Haneke do Gospin-ce in na Kriško planino. Po lanski sezoni se je v blagajni RTC Krvavec nabralo toliko sredstev, da so poleti kupili dodatnih dvajset visokotlačnih snežnih topov in optimizirali vodovodno omrežje, kar jim omogoča hitro zasne-ževanje. V dograditev vodovodnega sistema so vložili okoli 40 milijonov tolarjev, za nakup snežnih topov pa so dali 28 milijonov tolarjev. Opravljeni investiciji so pokrili le z lastnimi sredstvi, saj na državnem razpisu niso mogli sodelovati. "Letošnje cene smučarskih kart v predprodaji, ki bo trajala do 15. decembra, so ugodne, sezonska na primer stane le dobrih 60 tisoč tolarjev," je Še dejal Marcon. Če bi sodili po velikem zanimanju v predprodaji, se Krvavcu letos obeta povečan obisk. Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič Prvaki sklonjenih glav z Jesenic Delavcem Planike odločbe Kar pet tisoč gledalcev je v torek zvečer pospremilo novo zmago jeseniskih hokejistov, ki so v slovenskem derbiju inter lige znova ugnali ZM Olimpijo. trudili, da so gledalci videli res zanimivo hokejsko predstavo," je po večnem derbiju med Acro-ni Jesenicami in državnimi prvaki iz Tivolija razmišljal jeseniški strateg Roman Pristov, ki se je skupaj z igralci in vodstvom jeseniškega kluba veselil tekme, ki je spominjala na zlate čase jeseniškega hokeja. Seveda pa bi na tekmi nekaj manjkalo, če jeseniško moštvo na koncu znova ne bi slavilo prepričljive zmage, tokrat je bil končni rezultat 6:2. Z zmago Jeseničani ostajajo na vrhu inter lige, kjer v letošnji sezoni še ne poznajo poraza. Tako igralci kot navijači pa so prepričani, da bodo "železarji" vnovič slavili tudi danes zvečer, ko se bodo v Podmežakli pomerili z ekipo podprvakov. Slavijo. Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič Gledalci so uživali v številnih akcijah in videli tudi kar osem golov. Jesenice - "Vsaka zmaga je pomembna. Še bolj pa je pomembno, da so se na tribune znova vrnili gledalci, brez kate- rih pač ni velike predstave. Takšnega vzdušja na Jesenicah ni bilo že nekaj let in zagotovo so se tudi igralci obeh ekip po- Podkorenska žičnica za božič Krai\jska Gora - "Dela na šli-risedežnioi v Podkorenu potekajo po terminskem-planu, tako da bomo poskusno obratovanje opravili v novembru, decembra pa pridobili ustrezna obratovalna dovoljenja," sporočajo iz RTC Žičnice Kranjska Gora in napovedujejo, da odprtje načrtujejo v času božičnih praznikov. Projekt, ki poleg žičnice vključuje Š^jfpra^^ umetno zasneževad^u} novo'^ilučarsko obvoznic«*v /cornišm delu smučišča, je vreden okoli 675 milijonov tolarjev. Približno 270 milijonov sredstev so pridobili iz strukturnih skladov, ostalo so lastna sredstva in krediti. Za prihajajočo zimsko sezono napovedujejo še obogatitev gostinske ponudbe na snežni plaži pred upravno zgradbo RTC Žičnice v Kranjski Gori, za otroke od 3. do 12. leta starosti brezplačno uporabo zimskega otroškega igrišča ali bivanje v notranjem varstvu, ponudbo nočne smuke, ki bo brezplačno vključena v večdnevne vozovnice. Opozarjajo tudi na ugodnejše cene smučarskih vozovnic v predprodaji in času "boom" počitnic od 1. do 12. decembra in po 5. marcu prihodnje leto. Dodajajo, da trenutne nizke temperature omogočajo izdelavo kompaktnega snega, tako da bodo vlečnice začele poskusno obratovati takoj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere. Vseh 683 delavcev Planike, od katerih jih 307 dela v Kranju, je v torek in v.sredo že prejelo sklepe o prenehanju delovnega razmerja. Obljubljenih plač ne bo. Kranj - Ko smo se v sredo okrog dveh mudili v Planiki, so delavke in delavci molče in mrkih obrazov zapuščali podjetje, ki je od ponedeljka dalje v stečajnem postopku. Razumljivo! Vsi so namreč v torek in sredo že prejeli odločbe o prenehanju delovnega razmeija s 15-dnevnim odpovednim rokom. Vsi tudi ne prihajajo več na delo, nekateri so že doma na čakanju, s tistimi, ki jih bodo potrebovali za dokončanje poslov in za morebitno nadaljevanje proizvodnje, bodo sklenili pogodbe za določen čas. Planiki-ne trgovine so za zdaj še odprte, nekatere bodo zaprli že naslednji mesec, ostale po novem letu. "Delavci so razočarani, tudi plače, ki jo je uprava obljubljala do 26. novembra, ne bo," je ugotavljala Jelica Kostadino-va, predsednica Sindikata podjetja Planika, ki predvsem zameri državi, da ni izpolnila vseh obveznosti do Planike. "Sindikat Neodvisnost je že več kot tri leta opozarjal na poslovanje z izgubo in tudi na razkošje v vrhu," je dejal predsednik Jože Tomažin. V obeh sindikatih so tudi pričakovali, da se bodo v podjetju (v stečaju) o merilih za določitev presežnih delavcev posvetovali z njimi in da bodo pripravili program reševanja presežnih delavcev. M. K. Večina delavcev še prihaja na delo in dokončuje začete posle. "Stanje je celo slabše, kot sem pričakoval," je dejal stečajni upravitelj Andrej Marine (pogovor z njim objavljamo na 19. strani) in poudaril, da se bo v stečajnem postopku, ki ni sanacija podjetja, ampak zaščita upnikov, kljub vsemu prizadeval za to, da bi ohranili nekatera zdrava jedra oz. dele proizvodnje. Planika ima za 5,5 milijarde tolarjev obveznosti, med upniki pa je največja Gorenjska banka. Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič in CN O vo CNl un m o VB-LEASING d o o.. Pot ra Krajem 38. Krani J»'''®« O H O «v»^ < M 1-4 «I GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / Simon.subic@g-glas.si Petek, 26. novembra 2004 Kongres LDS 11. decembra Na izrednem kongresu LDS bodo volili novo vodstvo stranke, saj je sedanje podalo odstop. Vrnitev stranke na vrh bo težavna. Ljubljana - Izredni povolilni kongres LDS bo 11. decembra, je v torek odločil svet stranke, ki je opravil tudi analizo volitev v državni zbor 3. oktobra, ki so se za liberalno demokracijo iztekle pod pričakovanji. Vodstvo stranke je vključno s predsednikom Antonom Ropom svet seznanil tudi s svojim odstopom, ki veljaven na dan kongresa, saj bi sicer morali do kongresa imenovali vršilce dolžnosti predsednika, podpredsednikov in generalnega sekretarja stranke. Rop je odločitev o vnovični kandidaturi za predsednika LDS preložil na dan kongresa, ko bo že jasno, ali še uživa podporo znotraj stranke. ga štaba in podpredsednik LDS Slavko Gaber, nekdanji poslanec Maksiniiljan Lavrinc in predstavnik lokalnih odborov Uroš Gruden, ugotavljajo, da se je stranka po 12 letih uspešnega vladanja soočala tudi z "različnimi notranjimi pomanjkljivostmi, ki so vplivale na znižanje ugleda stranke". Pisci analize med drugim ugotavljajo, da so se v zadnjem času na stranko ob angažiranem odobravanju veČine medijev vse bolj lepili očitki o ko-ruptivnosti in aroganci, opozicija pa je Še posebej letos intenzivno poudarjala domnevne, ^deloma pa tudi dejanske napake vladajoče koalicije, čemur Anton Rop: kandidirati še enkrat za predsednika stranke ali ne? « Ugotovitve analize položaja LDS po volitvah se precej skladajo z mnenji, ki so jih nekateri strankarski ljudje gorenjskega LDS prejšnji teden neuradno podajali po sestanku z Ropom. "Že sprejemanje davčne zakonodaje v volilnem letu je bil samomor za LDS," je robantil neimenovani član gorenjskega LDS. Po njegovem je Rop podedoval mnogo neprijetnih afer (vladno letalo, izbrisani) od prejšnjega predsednika stranke in vlade Janeza Drnovška. "Stranko je nujno treba preoblikovati programsko, saj se je preveč odmaknila od socialnih vprašanj, nujna je organizacijska prenova, po kateri bodo večjo besedo dobili lokalni odbori, pa tudi kadrovska in osebnostna prenova," se je glasil eden od komentarjev. V 33 strani dolgi analizi volilnega rezultata LDS, ki so jo pripravili dosedanji gospodarski minister in sedanji poslanec Matej Lahovnik, vodja volilne- se LDS ni uspela uspešno zo-perstaviti. V zadnji volilni kampanji, tako analiza, LDS tudi ni dovolj pokazala, da zmage ne jemljejo kot samoumevne in vnaprej zagotovljene. Med javno izpostavljene probleme, ki jim je LDS (napačno) posvečala premalo pozornosti, pa med drugim sodijo tudi nakup vladnega letala, afera Orion, premalo domišljen odnos do medijev, napačno vztrajanje pri načinu reševanja problema izbrisanih in neodločno izvajanje nekaterih kadrovskih zamenjav. K slabemu volilnemu izidu je prispeval tudi vzpon desnega populizma, menijo v LDS. Kot je ugotovil Rop, so volilni neuspeh obravnavali objektivno in v luči konsolidacije stranke. "Stranko je treba prenoviti, odgovorno pa je potrebno opraviti tudi opozicijsko vlogo," pravi Rop. Simon Šubic, foto: Tina Doki (arhiv) Proračunska luknja v Tržiču Trzic - V tržiškem LDS so znova naslovili kritiko na račun župana Pavla Ruparja. Tokrat zaradi primanjkljaja v občinskem proračunu. V izjavi za javnost je njihova svetniška skupina zapisala, daje občina Tržič med rekorderji po proračunskem primanjkljaju, saj "je pri proračunu v višini dveh milijard tolarjev, kar več kot 800 milijonov tolarjev velika luknja." Podjetje s takimi rezultati bi šlo zanesljivo v stečaj, menijo in dodajajo, da zaradi tega trpi gospodarstvo oz. delavci, ki delajo v podjetjih, ki jim občina dolguje denar. "Dolg hromi normalno delovanje občine in zato stojijo številni življenjsko pomembni projekti (npr. gradnja obvoznice), številni pereči problemi pa se ne morejo ustrezno reševati (sociala, nezaposlenost, obnova šol). Svetniška skupina LDS Tržič zahteva od župana občine Tržič resen in celovit pristop k sanaciji prezadolžene občine. Razprodaja občinskega premoženja in višanje položnic ni prava pot za rešitev finančnih problemov. Občina mora začeti varčevati pri vrsti nepotrebnih stroškov, kot so razmetavanje denaija za občinsko reprezentanco, drage službene poti v tujino in medijski populizem župana, ki se plačuje iz občinske blagajne," so svetniki LDS zapisali v izjavi za javnost. S.Š. I Če bo državni zbor izglasoval takšno vlado, kot jo je v torek predlagal novi predsednik vlade Janez Janša (državni zbor bo o njegovem predlogu predvidoma odločal konec prihodnjega tedna), potem bosta v njej dve ministrici in 14 ministrov, med njimi pa dva Gorenjca. Ljublana - Janez Janša je namreč za obrambnega ministra predlagal državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu Karla Erjavca (DeSUS) iz Naklega in Janeza Božiča (SLS) iz Selc, predsednika uprave Darsa. Pogojno lahko h Gorenjcem prištevamo še Andreja Bručana (SDS), kije bil do letoši^je izvolitve v državni zbor vodja urgentne internistične službe v Kliničnem centru in koordinator Internih klinik na Zaloški. 61-letni Ljubljančan se je namreč rodil v Krai\ju. Janševa lista ministrskih kandidatov ni presenetila, edina večja izjema je morda kandidat za notranjega ministra Dragutin Mate, direktor uprave za obrambo v Ljubljani. Na listi so sicer naslednji kandidati za ministre: Andrej Bajuk za ministra za finance, Janez BožiČ za ministra za promet, Andrej Bručan za ministra za zdravje, Janez Drobnič za ministra za delo, družino in socialne zadeve, Karel Erjavec za ministra za obrambo, Marija Lukačič za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dragutin Mate za ministra za notranje zadeve, Darinka Mravljak za ministrico brez listnice, odgovorno za regionalni razvoj in lokalno samoupravo, Janez Podobnik za ministra za okolje in prostor, Dimitrij Rupel za ministra za zunanje zadeve. Vaško Simoni-ti za ministra za kulturo, Lovro Šturm za ministra za pravosodje, Gregor Virant za ministra za javno upravo, Andrej Vizjak za ministra za gospodarstvo. Jure Zupan za ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Milan Zver za ministra za šolstvo in šport. "Kandidatov, vsaj kolikor je bilo možno, glede na to, da gre za koalicijsko vlado, nismo zbirali po t.i. kvotah in v koalicijski pogodbi ni delitev resorjev po strankah, kot je bil to običaj doslej," je ob predstavitvi svojega predloga pojasnil Janša. Med kandidati je tako sedem doktorjev znanosti, štirje so magistri, pet pa jih ima dokončano univerzitetno izobrazbo, povprečna starost kandidatov je 49 let, štirje (Šturm, Virant, Mate, Lukačič) pa niso člani nobene od koalicijskih strank oz. so strankarsko nevezani. Kljub temu pa lahko osem kandidatov pripišemo kvoti Janševe SDS (Rupel, Mate, Virant, Vizjak, LukačiČ, Simoniti, Zver in Bručan), štirje kandidati sodijo v kvoto Baju-kove N.Si (Bajuk, Šturm, Drob-niČ, Zupan), trije so kandidati Podobnikove SLS (Podobnik, Božič, Mravljak), Erjavec pa je kandidat Rousove DeSUS. Trenutno je predlagana samo ena ministrica brez listnice - za regionalni razvoj in lokalno samoupravo. "Po oblikovanju stra- tudi zavedanje, daje za pozitivno ozračje, trajen napredek v družbi zelo pomembna tudi pripravljenost državljanov, da presežemo stare delitve. Zato bo koalicija v ospredje postavljala vse tisto, kar nas v Sloveniji združuje in povezuje ter zagovarjala sodelovanje na podlagi pripravljenosti delati za skupno dobro," je pojasnil Janša. Po njegovih besedah koalicija temelji na načelih enakopravnosti in partnerstva ter prevzemanja odgovornosti za upravljanje z kojninskega in zdravstvenega varstva, izboljšanje razmer za oblikovanje in razvoj družin ter povečanje rodnosti, boljše delovanje pravne države in pravno varnost, učinkovit boj proti kli-entelizmu in korupciji v javnem sektorju ter uspešno uveljavljanje Slovenije. "Okvir vseh javnih politik bo določen z izpolnjevanjem kriterijev za vstop v Evropsko monetarno unijo in zagotavljanjem razmer za uspešno in učinkovito izkoriščanje sredstev iz skladov Predsedniki koalicijskih strank (z leve) Janez Podobnik (SLS), Janez Janša (SDS), Andrej Bajuk (N.Si) in Anton Rous (DeSUS) so koalicijsko pogodbo podpisali v torek dopoldne. teškega sveta za ekonomijo in reorganizacijo nekaterih vladnih služb v skladu z novelirano zakonodajo bom verjetno predlagal še ministra brez listnice, odgovornega za razvoj. Skrbel bo za doseganje razvojnih ciljev iz koalicijske pogodbe in Li-zbonske strategije," je napovedal Janša. Koalicija je za povezovanje Še pred vložitvijo liste kandidatov za ministre so predsedniki koalicijskih partneric SDS, N.;Si, SLS in DeSUS v hotelu Lev v Ljubljani podpisali koalicijsko pogodbo, s katero so se zavezali da bodo vse odločitve, ki se sprejemajo v vladi, v državnem zboru in nasploh pri upravljanju z državo, usklajevali s cilji, ki so zapisani v pogodbi. "Koalicija je v načela zapisala državo v skladu z rezultatom zadnjih državnozborskih volitev. "Koalicija se je s pogodbo zavezala načelom trajnostnega razvoja, ki v ospredje postavlja človeka in varovanje zdravega življenjskega okolja," je dejal Janša. Koalicija se bo med drugim prizadevala za ustvarjanje ugodnih razmer za pospešitev gospodarske rasti z izboljšanjem davčnega in administrativnega okolja, za dvig kakovosti izobraževanja, izboljšanje finančne discipline, učinkovito vlaganje v znanost in tehnološki razvoj, postopni umik države iz gospodarstva ter za oblikovanje ugodnega okolja za domače in tuje naložbe. Napovedal je tudi krepitev nacionalne in evropske identitete, decentralizacijo države, spodbujanju skladnejšega regionalnega razvoja, na solidarnosti sloneč stabilen sistem po- Evropske unije. Temu cilju bo podrejena tudi realizacija vseh programskih točk koalicijske pogodbe, ki imajo finančne posledice," je napovedal predsednik vlade. Simon Šubic Opozicija o Janševem predlogu Ljublana - Predsedniki opozicijskih strank nad listo ministrskih kandidatov, ki jo je ta teden državnemu zboru predlagal Janez Janša, niso pokazali veliko navdušenja. V SNS so se že odločili, da predlagane ministrske liste ne bodo podprli. Kot je dejal predsednik stranke Zmago Jelinčič, je v koalicijski pogodbi zapisano veliko neustreznih stvari, ki jih bodo morali izvajati bodoči ministri. Prvak LDS Anton Rop je ocenil, da je med kandidati zelo malo kompetentnih in neodvisnih kandidatov. "Pri kandidatih gre za preverjene strankarske ljudi, ki so se izkazali ali pa ne v dosedanjih nastopih v DZ ali pa pred volitvami. To je dobro, ker vemo, kaj so doslej delali, kaj govorili in kaj obljubljali," pravi Rop. Borut Pahor, predsednik ZLSD, pa je dejal, daje kadrovska sestava predlagane vlade slabša od pričakovanj in tudi možnosti, ki jih je imel Janša na razpolago. Med kandidati za ministre je kot posrečeno izbiro izpostavil Dimitrija Rupla (zunanje zadeve) in Andreja Baju-ka (finance), slednji pa bo moral po njegovem mnenju še pokazati, ali je dovolj močan, da bo izpolnil vsa pričakovanja javnosti. S.Š. 1 s*- - - } Petek, 26. novembra 2004 AKTUALNO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN KOMENTAR t* Danica Zavrl Žlebir Halo, špecerija f Večina ljudi me vpraša, pravi Jelko Kacin, ali pridem domov vsak teden. Takole jim odgovarja: "Zgodba je drugačna. Noben poslanec ne živi v Bruslju. Vsi smo bili izvoljeni v matičnih državah, zato vsi v Bruselj potujemo na zasedanje, živimo pa doma. Samo tako lahko zastopaš svojo državo in veš, kaj jo žuli." Kako se počutite v Bruslju? "Počutim se kot doma, vendar daleč od doma. Kot član konvencije o prihodnosti Evrope sem hodil v Bruselj vrsto let; zasedanja so bila v istih dvoranah, v katerih potekajo seje evropskega parlamenta. Nenazadnje sem tu sedel tudi kot opazovalec. V primerjavi s prejšnjim obdobjem je edina razlika ta, da v državnem zboru nimam več obveznosti in se lahko v celoti posvetim novim nalogam." In kako se kot evropski poslanec počutite v domačem političnem prostoru ? "V slovenskem političnem prostoru sem doma. Tu sem delal vse življenje in še vedno delam. Med drugim sem predsednik Liberalne demokracije Slovenije v Kranju in predsednik pokrajinskega odbora na Gorenjskem. Po funkciji sem član sveta stranke in na vse seje sem vabljen kot evropski poslanec. In drugič, kot evropski poslanec sem vabljen na seje odbora za zadeve Evropske zveze, ki so v državnem zboru praviloma vsak petek. Občasno pa sem vabljen tudi na seje zunanjepolitičnega odbora. Povezava je torej neposredna, in kar se mene tiče, jc za zdaj zadovoljiva." Zaplet z imenovanjem nove evropske komisije je za nekaj časa zasenčil vprašanje sprejema Turčije v EZ. Kakšno je vaše stališče glede širjenja EZ v muslimanski svet? "Dosedanja razprava o Turčiji je potekala na ravni vodij političnih skupin in predsednikov delovnih teles. Zagotovo je Turčija izjemno velik izziv za Evropo. Seveda pa tudi priložnost, da se Evropa pogleda v ogledalo in ugotovi, kako velika je. Lahko bi bila bistveno večja in vplivnejša. Turčija je velika država, ki ima okrog sebe same zapletene sosede. Na jugu Sirijo, Irak, Iran, na zahodu in severu pa Kavkaz, z vsemi tam povezanimi problemi. EZ ima izjemno priložnost, da vidijo vsi ti sosedje v Turčiji Evropo, EZ in se prilagajajo njenim standardom. Zato pomeni, po mojem prepričanju, približevanje Turčije EZ izjemno pomemben strateški proces, ki evropeizira Bližnji in Srednji vzhod in dela ta del sveta, ki je ta hip največja težava in nočna mora vsega sveta, drugačen, na dolgi rok stabilnejši', de-mokratičnejši in bolj sekularen. Zmanjšuje pa tudi dosedanji vpliv islamskih klerikov." Si ne bi EZ s pridružitvijo Turčiji pravzaprav prisvojila vseh teh problemov? "Ne. EZ je odrasla politična tvorba in nam prav niČ ne pomaga, da si z dlanmi pokrijemo oči in rečemo tako kot otrok ni, ni in s tem rešimo problem. Problemu so blizu, s tem pa dobiva EZ možnost in priložnost, da postane ključ za rešitev problema. In na ta način v svetu aktu- v __ alnejša, kot je. Če bodo ZDA v pritisnile na Izrael in na Zide, potem se bo nekaj premaknilo. Ampak, nič se ne bo zgodilo, če ne bo hkrati EZ pritisnila na Palestince. Namreč, tako kot Zidje zaupajo samo Američanom, Palestinci zaupajo samo EZ. In zato ima EZ možnost in priložnost, da v tem stoletju igra bistveno večjo vlogo kot doslej. Jelko Kacin Sicer pa je največje turško mesto Carigrad med največjimi evropskimi mesti in zagotovo največje mesto na Balkanu; tu je zgoščen tudi največji turški gospodarski in finančni potencial. Tisto, kar Evropo moti, je njen anatolski del. Ampak, kot veste, denar poganja svet naprej, državo drži pokonci gospodarstvo, to pa je zgoščeno v evropskem delu Turčije." V evropskem parlamentu ste član odbora za človekove pravice, odbora za skupno zunanjo obrambno in varnostno politiko, kot nadomestni član pa ste v odboru za transport in turizem. "Odbor za transport in turizem med drugim skrbi za skladen razvoj prometne infrastrukture. Torej tudi za tako imenovani peti in deseti koridor. Poleg tega se na odboru ukvarjamo s pomorskim, cestnim in zračnim prometom ter nadzorom letenja. Pa tudi s povsem banalnimi primeri. Denimo. Na odboru za transport smo se veliko ukvarjali s proizvodnjo nadomestnih rezervnih delov, ki so jih doslej lahko dobavljali samo izvirni proizvajalci; kdor je izdelal avtomobil, je prodajal tudi nadomestne dele. Zdaj bo mogoče nadomestne dele delati tudi drugje, kar pomeni, da se bo lahko nekdo pojävil s svojim proizvodnim programom, na primer odbijačev za različne vrste avtomobilov, in jih bo tudi prosto tržil. Ta liberalizacija se bo vsekakor zgodila. Poglobljeno smo se na odboru ukvarjali tudi z zahtevo, da se namesto trdih, velikih odbijačev, zlasti na terenskih vozilih, začnejo vgrajevati mehki odbijači. Zaradi zavarovanja pešcev. Govorim o velikih jeklenih profilih, ki so jih izumili v Avstraliji, zdaj pa je to postala moda. Tretje, s čimer se ukvarjamo, je vprašanje plačila nadomestil tovornjakov za uporabo evropskega avtocestnega omrežja in s tem povezanim vprašanjem, kam bi bil zbrani denar usmerjen. Gre za velike izzive, ki potrebujejo soglasje petindvajsetih držav članic EZ. V posameznih transportnih panogah bi to namreč pomenilo velike gmotne posledice." S čim se ukvarjate na odboru za človekove pravice? "Na tem odboru se ukvaijamo s številnimi smrtno resnimi vprašanji. Recimo, s smrtno kaznijo. Pred kratkim seje zgodilo, da so v Iranu obesili šestnajstletno deklico, kar je absolutno nedopustno. Ukvarjamo se z vprašanji, povezanimi s terorizmom, z vprašanjem Čeče-nije, kaj je vzrok in kaj posledica. Nekorektno se je zgražati samo nad posledicami, vedno se je treba vprašati tudi po vzroku. Zato je demokratizacija posameznih držav ključnega pomena. Spodbudno je, da poteka uspešen dialog o spoštovanju človekovih pravic na Kitajskem, kjer se stvari izboljšujejo tako rekoč iz meseca v mesec, Seveda se ukvarjamo tudi z "domačimi" temami. Denimo, z baltskimi državami in njihovim odnosom do ruske manjšine, ki ponekod meji že na večino prebivalstva. To je raven spoštovanja človekovih pravic znotraj EZ. Druga raven je spoštovanje Človekovih pravic v državah kandidatkah. Torej v Romuniji, v Turčiji in na Hrvaškem. V primeru Hrvaške in njihovega odnosa do Haaga je to zanje ključno vprašanje. Pa tudi vprašanje svobode tiska, na katerega Hrvaška še ni dala zadovoljivega odgovora. Tretja raven je vprašanje človekovih pravic v tretjih državah. Kamor sodijo tako tiste, s katerimi ima EZ dvostranske sporazume, kot tudi tiste, s katerimi sicer nima nobenih sporazumov in nobenih odnosov. S tem je seveda povezana velika dilema, ali naj EZ državam, ki človekovih pravic ne spoštujejo, razvojno pomoč daje ali ne. Naše dosedanje stališče je bilo, da je tudi tem državam treba pomagati. " Marjeta Smolnikar, foto: Gorazd Kavčič Po dolgem času se je med mojimi novinarskimi obveznostmi spet pojavila anketa. V manjšem kraju, kjer so pred leti zaprli vaŠko trgovino, naj bi ljudi povprašala o njihovi sedanji oskrbi. Toda kje jih poiskati? Pred cerkvijo jih na delavnik ni, na avtobusni postaji srečamo samo otroke, trgovine kot rečeno ni več, torej preostane le možnost od vrat do vrat. Z ljudmi se sicer rada družim, nerada pa jih motim v intimnosti njihovih domov, zato jim tudi nisem zamerila njihove začetne nezaupljivosti. Pa mi res ne boste ničesar prodali, so me vprašali pri dveh od petih hiŠ. Šlo je za starejše ljudi, ki imajo z neznanimi obiskovalci od vrat do vrat slabe izkušnje. Za akviziterje, ki prodajajo vse od knjig do sesalnikov in se pri tem početju poslužujejo raznovrstnih trikov, so ravno starejši lahek plen. Ne toliko zaradi naivnosti in nepoučenosti, bolj zato, ker so v svoji osamljenosti veseli vsakega človeka, ki jim je pripravljen nakloniti nekaj svoje pozornosti. Starim ljudem na domu ponujajo vse sorte, naša sogovornika sta denimo omenila, da ju je akviziter skušal premamiti tako, da se je oklical za predstavnika zdravstva, ki opravlja anketo, navsezadnje pa je v prodajo ponudil nekakšne aparate. Namen tega zapisa sicer ni razglabljati o tovrstnih zlorabah starejših ljudi, čeprav bi si tema zaslužila posebno pozornost, pač pa o njihovi vsakdanji oskrbi z nujnimi življenjskimi potrebščinami. če namreč v bližini ni trgovine, kamor bi se lahko sami odpravili peš in od tam v eni vrečki prinesli kruh in mleko, je njihova preskrba odvisna od dobre volje drugih ljudi, svojcev, sosedov, prostovoljcev. Ena od institucionalnih oblik je pomoč na domu, ki jo izvajajo javne (in tudi nekatere zasebne) socialne ustanove, vendar obsega širšo paleto ponudbe, kot je zgolj prinašanje špe-cerije iz trgovine. Neki gospe iz tega kraja prinaša živila Rdeči križ, v eni od kranjskih sosesk pa je starejša stanovalka iz višjega nadstropja v bloku dogovorjena s poslovodkinjo iz bližnje trgovine, da ji prodajalke potrebno prinesejo na dom. To ni standard v trgovski ponudbi, da pa se v posameznih primerih dogovoriti, je povedal predstavnik velike trgovske družbe prejšnji teden za okroglo mizo v Kranju, kjer zlasti starejši ljudje tako kot v manjših krajih tudi čutijo težave zaradi preskrbe. Zanimiv pa je predlog z javne tribune, ki bi olajšal preskrbo tistim mestu in onim na vasi: po zgledu lokalov "halo pizza", ki dostavijo naročnikom na dom, bi starejši ljudje lahko naročali tudi špecerijo. Morda bi v tem primeru k ceni živil morali primakniti še kak tolar za dostavo, svojo samostojnost pa bi vendarle ohranili. Le izgubljenih socialnih stikov, ki spremljajo nakupovanje (a ne v današnjih brezosebnih nakupovalnih centrih), to ne bi vrnilo. LOČANKA www.gorenjskiglas.si GORENJSKI GLAS. d o.o.. Zoisova ul. 1, Kranj GLAS Ovadba ga ne briga Minuli teden je dekan fakultete za organizacijske vede ponudil ustni odstop, pisno izjavo pa naj bi poslal danes. Kranj - Ugibanja o tem, ali bo akademski zbor Fakultete za organizacijske vede razrešil dekana dr. Jožeta Florjančiča, je končal kar dekan sam. Minuli teden je namreč na seji dekanov Univerze v Mariboru ustno ponudil svoj odstop, kot pravi, pa je že pripravil tudi pisno izjavo o svojem odstopu, ki naj bi jo rektorju Ivanu Rozmanu po pošti poslal danes. Komentiral je še ovadbo, ki so jo proti enemu od vodstvenih delavcev fakultete vložili pri okrožnem državnem tožilstvu v Krai\ju. "Pisno izjavo o svojem odstopu sem rektorju nameraval izročiti že v ponedeljek, a je želel, da z njo počakam in mu jo pošljem po pošti," je pojasnil dr. Jože Florjančič. Kot pravi, ne zdrži več izsiljevanja ožje skupine sodelavcev akademskega zbora fakultete. "Zahtevajo povišanje avtorskih honorarjev ter izplačilo božiČnice in trinajste plače. Ob tako veliki naložbi, kot jo predstavlja gradnja novega stolpiča ob študentskem domu, v katerem naj bi uredili študentski dom, prostore za inštitut in restavracijo, je to nemogoče. Če jim to omenim, pa zahtevajo sklic izredne seje akademskega zbora, na kateri bi glasovali o moji nezaupnici," je razloge za svoj odstop pojasnil Florjančič. Za naložbo v stolpič, vredno 1,5 milijarde tolarjev, bi morala fakulteta prispevati 650 milijonov tolarjev. Kot pravi Florjančič, je že uspel zagotoviti šestdesetodstotno pokritje investicije, med drugim naj bi bili gradnjo pripravljeni sofinanci- Dr. Jože Florjančič rati celo Slovenci iz Kanade, s čimer opravičuje tudi svoja poslovna potovanja v Kanado. Zato, še dodaja, sicer odstopa z mesta dekana, še naprej pa je pripravljen voditi gradnjo novega stolpiča ob fakulteti. Glede ovadbe, ki jo Je urad kriminalistične policije v Kranju vložil zoper enega od vod- stvenih delavcev fakultete pri kranjskem okrožnem tožilstvu, pa je dejal: "To me ne briga. Ta čas opravljajo preverjanja. Ko nas bo tožilka poklicala, pa bom pojasnil, kar bo treba." Po besedah vodje okrožnega državnega tožilstva v Kranju Irene Kuzma ovadba osebo bremeni storitve kaznivega dejanja ponarejanja ali uničenja poslovnih listin, za kar je zagrožena kazen do dve leti zapora. Medtem ko predsednik akademskega zbora fakultete dr. Jože Zupančič pravi, da z ovadbo Še niso uradno seznanjeni, pa so pri Univerzi v Mariboru želeli izvedeti tudi ime osebe, ki jo sumijo ponarejanja in uničevanja listin. "Ne želimo namreč, da bi nam kdo očital, da smo dopustili, da ta oseba s tem nadaljuje," je pojasnil vodja kabineta rektorja Univerze v Mariboru Mitja Kotnik. Tožilstvo jim imena kljub temu ni zaupalo. Razložil je še, zakaj niso sprejeli ustnega odstopa dekana. "Zgolj na podlagi tega ne moremo izpeljati nobenih postopkov, ki so potrebni ob odstopu sedanjega dekana in imenovanju novega." Po fakulteti te dni že krožijo imena morebitnih kandidatov za novega dekana, med njimi pa se omenja tudi dosedanjega ministra za notranje zadeve dr. Rada Bohinca. Mateja Rant Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Suzana P. Kovačič, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglič, Milena Miklavčič, Jasna Paladin, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Tehnični urednik Grega Flajnik Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič Vodja Icomerciale Mateja Žvižaj Vodja marketinga Petra Kejžar GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št, 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj In izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik). Moja Gorenjska (mesečnik), Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Gena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; naročnina za november: 2.200 SIT, drugo polletje: 13.300 SIT, letna naročnina: 26.000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, drugi letni naročniki pa 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48. GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.si Petek, 26. novembra 2004 Avto za pomoč na domu Zadovoljstvo kranjskogorskih lionsov in starejših ob predaji avtomobila. Kranjska Gora - Kranjskogorski Lions klub je 20. novembra na Gorici, Irgu pred cerkvijo, Domu upokojencev dr. Franceta Bergelja l Jesenic v uporabo predal nov avtomobil Chevrolet kalos, ki ga bodo uporabljali za pomoč starejšim občanom na domu. Za srečno vožnjo je blagoslov dodal domači župnik Janez Avsenik. Kot je povedala direktorica doma upokojencev Metka Gostič, trenutno v kranjskogorski občini od Mojstrane do Rateč tako pomoč nudijo 14 uporabnikom, večinoma starejšim od 70 let. Doslej so tri oskr-bovalke za prevoze deloma uporabljale redne avtobusne linije ali pa lastne avtomobile. "Z uporabo podaijenega vozila bomo prihranili na Času, večja bo kakovost, razmišljamo tudi o več teh storitvah. To je sicer odvisno od uporabnikov, vendar bo lažje pomagati, denimo, v primeru, koje treba koga kam peljati ali mu kaj pripeljati." Nekateri starostniki potrebujejo pomoč vsak dan in v jeseniškem domu upokojencev že razmišljajo o nuđenju storitve tudi ob sobotah in nedeljah, saj je bilo to doslej le izjemoma. Prav tako se odpira možnost dežurstev v popoldanskem času. Po podatkih predsednika Lions kluba Roberta Robiča so z akcijo, začeto junija letos in z vrhuncem na ustanovnem večeru oktobra, zbrali okoli 1,8 milijona tolarjev. Avtomobil je ob podpori večjih donatorjev, HlT-a, Acro-nija in Avtotehne VIS, stal 1,7 milijona tolarjev. Preostanek sredstev ostaja na dobrodelnem računu za naslednje akcije. S petdeset tisočaki bodo sodelovali tudi pri zbiranju prispevkov vseh gorenjskih lions klubov za nakup posebnega klarineta mladi slepi glasbenici iz Kranja. M. K. Zavrnili predlog proračuna Kranjska Gora - Po skoraj triurni precej podrobni razpravi na novembrski seji je večji del kranjskogorskih svetnikov predlog proračuna označil za slabo načrtovan in ga s preglasovanjem zavrnil. Ta naj bi bil na prihodkovni strani velik milijardo 289 milijonov tolarjev, odhodkov pa bi bilo za milijardo 347 milijonov tolarjev. Razliko 58 milijonov bi pokrivali iz ocenjenega proračunskega presežka. Svetnike je najbolj motilo prelaganje oziroma premalo denarja za investicije, kot so prizidek h gasilskemu domu v Gozdu Martuljku, urejanje parkirišč v Kranjski Gori, prometne signalizacije, občinskih cest, komunalne baze, manjkajo obvestilne table in še kaj. Po izgubi dela prihodkov od odlaganja odpadkov drugih občin na Mali Mežakli so premalo izkoriščene možnosti dodatnih virov proračuna, kot so pobiranje nadomestil za nezazidana stavbna zemljišča, pa tudi denar iz koncesije od iger na srečo bi morali porabljati tako, da bi se odpirala nova delovna mesta. Žu- v I pan Jure Žerjav pravi, da bo svetnike zaprosil za usmeritve pri pripravi novega predloga, ki ga želi dati v obravnavo na decembrski seji. Rokovno so bili s sprejemanjem že sedaj v zamudi, novo leto pa bodo zagotovo začeli z začasnim financiranjem. M. K. Stanovalcem doma starejših v Tržiču sta okrasila skupne prostore ljubiteljski slikar in izdelovalec intarzij RoČevnica pri Tržiču - Lansko jesen so imeli v Domu Petra Uzarja slikarsko kolonijo, kateri so se pridružili nekateri stanovalci. Izbrana dela udeležencev, ki so jih obesili na stene hodnikov, še spominjajo na skupno druženje z umetniki. Organizator srečanja Jože Vogelnik iz Radovljice je obljubil, da se bo v tr-žiški dom še vrnil. Obljubo je uresničil minuli torek, ko so v domu pripravili odprtje kar dveh umetniških razstav. Radovljiškega slikarja je predstavil kustos tr-žiškega muzeja prof. Janez Šter. Kot je dejal, so za skoraj petdesetletnega umetnika, ki je po izobrazbi elektromehanik, značilne mehke in razpršene barve. Z njimi nagovarja opazovalce svojih del, med katerimi so tudi risbe. Avtor je poleg slik tokrat prinesel na ogled tudi nekaj njegovih Skulptur. Njim delajo družbo v vitrinah sprejemnice umetnine iz lesa, ki jih je izdelal 80-leini Ivan Bernik iz Šentvida v- Ljubljani. Zaupal je, da izhaja iz Brezovice pri Medvodah, zato so mu bile lepote Gorenjske od nekdaj blizu. Že kot mlad mizar rad lepšal lesene šatulje z okraski iz furnir- zdelovalec intarzij Ivan Bernik (levo) in Jože Vogelnik, avtor slike v ozadju ja. Zaradi izdelovanja intarzij - z njimi upodablja zlasti znane kraje - mu ni bilo nikoli dolgčas. Na Bledu je letos prvič predstavil 19 svojih slik. V Tržič jih je prinesel manj in jim dodal Še nekaj okrasnih predmetov. Obljubil pa je, da bo rad izdelal značilno podobo Tržiča, če bo dobil primerno fotografijo motiva. Odprtje razstav, ki so se ga udeležili tudi nekateri člani Društva likovnih samo-rastnikov Ljubljana, je z zvoki citer obogatil domačin Matej Lončar. Vsem se je zahvalila za obisk direktorica doma mag. Zvonka Hočevar - Šajatovič. Ugotovila je, da njihovi stanovalci nimajo možnosti za obisk galerij. Zato jim lahko na tak način približajo umetnost, dela ustvarjalcev pa na hodnikih opazi vsak. Stojan Saje Proti zlorabi drog Pod letošnjim geslom Osveščen, nezadet sta tudi lokalni akcijski skupini (LAS) občin Jesenice in Kranjska Gora v novembru in začetku decembra pripravili več predavanj o razlogih za poseganje po drogah in odnosih v družini. Jesenice, Kraiyska Gora - V okviru programa jeseniške LAS bo 6. decembra dr. Sanja Rozman predavala o tem, kaj privlači mlade, da se preveč zanimajo za droge, 9. decembra pa dr. Zdenka Zalokar Divjak o odnosih v družini. To bo tudi tema predavanja Bogdana Polajnarja, ki ga bo jeseniška gimnazija pripravila marca prihodnje leto. Jeseniški skavti decembra še organizirajo delavnice za izdelovanje novoletnih vizitk za Jeseničane, ki se zdravijo v komunah ali metadonski ambulanti. Program kranjskogorske LAS za jutri, 27. novembra, napove- duje dekanijsko srečanje mladih in predstavitev dela skupine Žarek z Jesenic na temo stisk mladih, 9. decembra se bodo na Jesenicah pridružili predavanju o odnosih v družini, 10. decembra pa bo v Hotelu Kompas v Kranjski Gori za učence sedmih in osmih razredov osnovne šole zabava brez alkohola. "Delo LAS je predvsem osveš-čanje in pomoč tistim, ki so že zašli v svet drog," pravi koordinatorica LAS na Jesenicah Pavla Klinar, sicer socialna pedagoginja na oš Toneta Čufarja. Na predavanjih bi si želeli večjega odziva staršev, čeprav se v pri- merjavi s prvimi leti odzivnost izboljšuje. Predvsem v pogledu, da se zavedajo problematike in iščejo pomoč v svetovalnicah. Jeseniški policisti ugotavljajo, da prisotnost mehkih in trdih drog narašča, v rosnejša leta se pomika zloraba alkohola, na jeseniškem centru za socialno delo beležijo več socialnih stisk, izvira-jočih iz zasvojenosti. Pri mladih so razlogi za beg v omamo, največkrat ob koncu tedna, obremenitve v šoli in previsoka pričakovanja okolice o njihovi uspešnosti. Za kranjskogorsko občino je po besedah Vlaste Skumavc Ra- bic, predsednice LAS in svetovalke na občini, težko reČi, v kolikšnem obsegu so droge že prisotne. V LAS se peto leto zapored trudijo ponuditi čim več možnosti za preživljanje prostega časa, zlasti med poletnimi počitnicami, organizirajo predavanja za mlade zakonske pare in starše. Prihodnje leto bodo opravili analizo stanja v občini in staršem razdelili ankete, kaj bi želeli, da LAS še vključi v preventivno delo. "Droga je vedno bila, tega ni moč preprečiti. Vzgojiti moramo človeka, ki zna reči ne," dodaja Vlasta Skumavc Rabič. Mendi Kokot PONUDBA V!UA od 13.1 Ldo 30.11 2004 oz.DO RAZPRODA» ZALOG - I f I ' i I V .a iT^ I". f.. >•51; V. v • TM . C . Družba Poslovne skupine Sova v porfner^ 1 evropsko znomko A v ••• v M -J.. •1. ,, — • ■ 1' t. t - -v 1 ■m ■a. jV';-': 1'* " i v -'j » 'I .IJ J J • t p r t f rr ^ « • U lm -s« • .t , .t -V—• >.1 f. •M -'i I ,. v . «'V X fit v .•>>> t •I P. VI 'K? •Vi m ! W ''v -' J 'I* •1 • • S. a KMR JO IMA, TAiMAs DO S % BONUSA MENJAVO WUIOA raiKoucc OSEBNI AVTO MLOVIČNI PO POLOVIČNI ENOUETNO ZELO MOOONE o h ri«. / < I I O .> / v imitm t Ma im iu L-LliliCi; UL VLl-J/^L/L/dLUKIL, Iii Ko ži ALI Id V iimu /-lUlJI. L- O L- U Iri t U u L- L/a U L^/^ I- Id L LAC' tJ V-. litja" -r y.-c: v^r-v I i OBl Kranj Stara cesta I Sl-4000Kfaf^ M.:. M M tt Fmt jmm pm -sak «tEiddi \ i»eslovna skupina Sava Petek, 26. novembra 2004 GORENJSKA / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Šola za boljše čase Priznanja za dolgoletno in uspešno pedagoško delo. Častitljiva obletnica trgovskega izobraževanja v Kranju. Prihaja adventni čas Kranj - Minuli torek je bila v dvorani kina Center osrednja slovesnost ob 120-letnici trgovskega izobraževanja in 40-ietnici Srednje trgovske Šole Kranj, ki je bila hkrati tudi srečanje preteklosti s sedanjostjo. Ob tej priložnosti so nekdanjim profesorjem podelili priznai\ja za dolgoletno in uspešno pedagoško delo, ki so jih prejeli tudi bivši ravnatey šole Valentin Trilar, sedanja ravnate^ica Jožica Bavdek in drugi zaposleni na šoli, za praznično vzdušje pa so poskrbeli s kulturnim programom. Kranjsko trgovsko Šolo obiskuje 569 dijakov, ki so vpisani v trgovski in ekonomski program, dobro je organizirano tudi izobraževanje odraslih, ki ga vodi profesor Robert Ristič. Šola želi tudi v prihodnje ohraniti samostojnost in ostati na sedanji lokaciji, dobro desetletje pa že čakajo na prizidek, s katerim bi rešili trenutno prostorsko stisko. Na slednje je opozorila tudi ravnateljica Jožica Bavdek in v svojem govoru med drugim poudarila, da mora biti šola čedalje bolj naravnana k človeku, kar ne pomeni le kopičenja podatkovnega znanja, ampak tudi krepitev človekove sposobnosti, razvijanje ustvarjalnosti, kritičnosti in lastnih pobud. "Osnovno načelo vsakršne šole bi moralo biti načelo osebnosti vseh treh stebrov šole: dijakov, staršev in učiteljev. Osebni odnosi v šoli omogočajo dijakom oblikovanje pozitivne podobe o sebi, o svojem bivanju. V Času vedno večjega individualizma in Človekovega zapiranja vase je potrebno mlade še posebej vzgajati za življenje v skupnosti, za medsebojno odgovornost in prizadevanje za skupno dobro. Čut za drugega bo najdragocenejša popotnica za življenje," je dejala Bavdkova. Slovesnosti sla se udeležila tudi kranjski župan Mohor Bogataj in predstavnik ministrstva za šolstvo, znanost in šport Elido Bandelj. Bandelj je izpostavil poklicno in strokovne izobraževanje v Sloveniji, ki danes temelji na socialnem partnerstvu. "Treba bo najti ustrezne povezave z delodajalci na regionalni ravni, zlasti zaradi dogovarjanja o vsebinah odprtega dela kurikula in izvajanja praktičnega usposabljanja," je dodal Bandelj, župan Mohor Bogataj pa je v svoje misli vpletel pomen trgovanja v Kranju in možnosti, ki jih to mesto nudi sedanjim in bodočim trgovcem. Ob praznovanju pomembnih obletnic trgovske šole je izšel obsežen zbornik z naslovom Od včeraj do danes za jutri, v katerem so zbrane misli profesorjev in dijakov in zgodovina šole. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki f- s»»?, Kranj - Po zgledu evropskih mest tudi pri nas že pred decembrom začenjajo krasiti ulice in trgovine zalagati s predpraznično ponudbo. Na bližajoči se advent in veseli december pa so minulo nedeljo v Kranju spomnili tudi cvetličaiji z adventnimi venčki in božiČno-no-voletnimi aranžmaji. Zanimivo razstavo na Glavnem trguje pripravil Matjaž Beguš, v katero je poleg svoje cvetličarne Mak vključil tudi sosednje lokale, številni obiskovalci pa so se na sončno nedeljo navduševali nad dogodkom v sicer pustem mestnem jedru. Tudi v cvetličarni Art tradicionalno pripravljajo razstavo prazničnih aranžmajev, na njej pa je tudi letos sodelovala oblikovalka stekla Lena Šajn. Na sliki: adventni venčki na Glavnem trgu. D.Ž., foto: Tina Doki Nagrajenci, upokojeni profesorji in ostali zaposleni s Srednje trgovske šole Kranj. Božično drevo v Kranju Kranj - Današnja postavitev božičnega drevesa na Glavnem trgu pri vodnjaku v starem delu mesta pomeni uvod v niz prazničnih prireditev Veselega decembra v Kranju, ki se bodo vrstile od 17. decembra naprej in sklenile s tradicionalnim silvestrovanjem na prostem na Slovenskem trgu. Božično drevo bodo postavili ob desetih dopoldne, ga okrasili, ob petih zvečer pa na njem prižgali luči. Takrat bo v soju tisočerih luči in okraskov praznično zažarel ves Kjanj. Božično drevo bo blagoslovil kranjski dekan prelat Stanislav Zidar, po krajšem nagovoru župana Mohorja Bogataja pa bo ob njem Še kulturno zabavni program. Kot posebni zanimivosti današnjega dogajanja v mestu velja omeniti tudi otroško ustvarjalno delavnico ob pol treh popoldne v Mestni hiši in oblikovanje veje želja z okraski, narejenimi v delavnici, ob pol petih na Glavnem trgu. H. J. > Kranjski svetniki potolaženi V sredo so člani sveta občine Kranj nadaljevali razpravo o osnutku proračuna za prihodnje leto in ga sprejeli. Kranj - Razpravo so začeli že na oktobrski seji, ko so jo prekinili, ker župan vsebine osnutka proračuna ni uskladil s "politiko'\ Ta mesec je minil v znamenju usklajevanj hotenj posameznih svetniških skupin, zato sprejem na seji mestnega sveta v sredo ni bil več vprašljiv. Kranjska občina bo tako proračun predvidoma dobila še letos. Da bi ugodili večini predlogov svetniških skupin, so v občinski upravi v spremenjenem osnutku proračuna "premetali" posamezne postavke tako na prihod-kovni kot na odhodkovni strani. Po prvem osnutku naj bi občina prihodnje leto v svojo blagajno dobila slabih 8,5 milijarde tolarjev, oddala pa nekaj več kot 8,8 milijarde tolarjev; razliko naj bi delno pokrila z letošnjim ostankom, delno - do 250 milijonov tolarjev - pa z zadolžitvijo. Po spremenjenem osnutku je ocenjenih prilivov dobrih 8,5 milijarde tolarjev, odlivov pa okro- glih devet milijard tolarjev. Predvideno zadolževanje se povečuje še za 170 milijonov tolarjev, za 80 milijonov tolarjev večje prihodke pa' naj bi občina dobila tudi s prodajo prostorov nekdanje Alpine in prostorov v bodočem prizidku zdravstvenega doma. "Politika" je v obdobju usklajevanja nekoliko "premetala" tudi proračunske odhodke za naslednje leto. Bistveno manj denarja naj bi Šlo za kulturo (knjižnica), domove krajevnih skupnosti, Športni center Kranj, različne obnove, nakupe zem- ljišč, subvencije (v mestnem potniškem prometu), gradnjo kanalizacije in vodovoda ter rezerve, kar 75,5 milijona tolarjev več pa za osnovne šole, 8,2 mi- f lijona tolarjev več za otroško varstvo, 49 milijonov tolarjev za šport in 96 milijonov tolarjev za ceste, če omenimo le najvišje zneske. Odbor mestnega sveta za finance, ki ga vodi Alojz Potočnik, je predlagal sprejem osnutka proračuna, hkrati pa ocenil, da odhodki ne gredo v prid gospodarskim javnim službam, kot je bilo dogovorjeno in tudi sprejeto z razvojnimi strategijami. Denar se prši, še naprej vzdržujejo tudi slabi projekti, je menil odbor. Opozoril je na tveganja pri zadolževanju, predlagal, naj bo dolgoročno' investicijsko zadolževanje namenjeno izključno financiranju komunalne in stanovanjske dejavnosti. Na nerazvidnost predlaganih proračunskih odhodkov za sprejete razvojne strategije in ostale investicije sla opozorila tudi Aleksander Ravnikar in Branko Grims. Slednji je oporekal zlasti spet povečanim odhodkom za šport, vprašal, kako namerava občina reševati vprašanje deponije, kanalizacije in vodovoda, ki jih narekujejo evropski standardi, ter dejal, da za takšen proračun pač ne more dvigniti roke. Večina mestnih svetnikov pa je bila s spremenjenim osnutkom očitno zadovoljna. Z nekaterimi dodatnimi predlogi popravkov in jasneje predstavljenimi prioritetami naj bi proračun sprejeli na decembrski seji. Helena Jelovčan Srečanje rečiških jubilantov Rečica - Na Rečici se dobro in dolgo živi. Slednje potrjuje tudi cvet rečiških jubilantov, ki so zakorakali v deseto desetletje svojega življenja, pred dnevi pa so se srečali v novih prostorih tamkajši^je krajevne skupnosti. Prijetnega srečanja se je udeležilo pet rečiških "korenin": 91- 1 v letni Stanko Cerne, Jože Burja v m Tomaž Solar, najstarejši krajan 93-letni Janez Svetina in 90-letna Justina Cerkovnik, manjkali sta le 91-letna Tončka Glu-har Potočnik in leto dni mlajša Jožica Grohar. Ana Miler in župan Jože Antonič sta jim zaželela zdravja in izročila darila in cvetje, za njihovo dobro počutje pa so poskrbeli tudi člani KS Rečica Metka Žnidar, Franci Pintar, Franci Papier in Cveto Pogačar. Praznovanje je bilo priložnost za obujanje spominov, saj se jih je v dobrih devetih de- setletjih nabralo veliko. Janez Svetina je znani rečiški trgovec, minuli torek pa se je spominjal prigod kmeta Krištofa in Grimščarja. Stanko Čeme je vse življenje živel v športnem duhu in je veliko blejskih otrok naučil drsati. Znani mlinar Jože Burja še vedno živi v starem mlinu, njegova moka pa je slovela daleč naokoli. Tomaž Šolarje med domačini znan po redu in disciplini, ki se jo je držal tudi kot dolgoletni voznik avtobusa in učitelj gorjanskih godbenikov. Justini Cerkovnik pa kljub devetim križem zdravje še dobro služi in tudi živahnosti ji ne manjka. V Stanko Černe, Jože Burja, Tomaž Šolar, Janez Svetina in Justina Cerkovnik z županom Jožetom Antoničem in predsednico KS Ano Miler. mladosti je delala pri največjem rečiŠkem kmetu Krištofu in pozneje na žagi. Zdravje ji dopušča, da še vedno sama skrbi zase, za dobro voljo in prijetno vzdušje pa je poskrbela tudi na omenjenem srečanju. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki Živa in Jakob prvaka v logiki v Skofja Loka - Minulo soboto je v Ljubljani potekalo 19. državno tekmovanje iz logike, na katerem so lep uspeh dosegli tudi gorenjski srednješolci. Med dijaki drugih letnikov je namreč zmagovalec postal Jakob Boh iz škofjeloške Gimnazije, naslova državne prvakinje med dijaki tretjega letnika pa se je razveselila Živa Lese. prav tako škofjeloška gimnazijka. Škofjeloška gimnazijca Jakob Boh in Živa Ješe rada tekmujeta v logiki. a "Tekmovanj iz logike se udeležujem že od osnovnošolskih let, všeč pa mi je, ker se nanje ni treba j>osebno pripravljati. Je pa res, da je treba biti zelo zbran," pravi Živa Ješe, ki je naslov državne v prvakinje iz logike osvojila že petkrat. Poleg Jakoba in Žive so se dobro odrezali tudi drugi gorenjski dijaki. Med drugošolci je drugo mesto osvojil Jan Kogoj (Girmiazija Skofja Loka), med tretješolci pa je bil drugi Anže Babič (Gimnazija Kranj). Gorenjski srednješolci so za uspeh na tekmovanju iz logike dobili tudi sedem zlatih priznanj. Iz Gimnazije Skofja Loka so bili zlati Matevž v Meglic, Miha Mlakar, Aljaž Gaber, Rok Hari in Ajda Zun, iz Gimnazije Kranj Urša Lokar, iz Gimnazije Jesenice pa Jan Rožič. V.S. Enkratna pomoč za novorojenčke Kranj - Svet Mestne občine Kranj je v sredo sprejel osnutek odloka o enki'atnem denarnem prispevku občine za novorojence. Odlok je nastal na pobudo svetnika Bena Fekonje (SMS). V Kranju naj bi bil prispevek občine različen: za prvorojenca 20.000 tolarjev, za drugorojenca 30.000, za tretje- ali veČ-novorojenca 50.000 tolarjev, za dvojčka 120.000 in za trojčke 180.000 tolarjev. Debata v mestnem svetu je trajala kar debelo uro, saj so imeli svetniki, kljub temu da bi enkratni prispevki za novorojenčke za proračun v naslednjem letu pomenili le 12,8 milijona tolarjev, vrsto pomislekov; da bi starši (mamice) skromen prispevek morda razumele kot norčevanje, da bi kazalo pogledati socialno sliko staršev in po njej ukrojiti lestvico prispevkov, da bi ti prispevki ne smeli biti obdavčeni in da z njimi večje rodnosti občina gotovo ne bo dosegla. Nazadnje je obveljalo prepričanje, da je prispevek za novorojenca treba razumeti predvsem kot "prijazno gesto" občine, osnutek odloka pa še dodelati v smislu svetniških pripomb. H. J. GORENJSKI GLAS • 6. STRAN GORENJEC MESECA, SEDMICA / info@g-glas si Petek, 26. novembra 2004 GORENJKA - GORENJEC MESECA OKTOBRA 2004 Voditeljica in policist Ana Bester Robert Kralj Glasovanje se je nadaljevalo tudi konec minulega tedna in v začetku tega ledna. Na Radiu Triglav Jesenice so glasovali v petek, 19. novembra. Ana BeŠter je dobila štiri, Robi Kralj pa šest glasov. Nad sto glasovnic smo prejeli po poŠti. Skupaj je dobila Ana BeŠter 45, Robi Kralj pa 62 glasov. Tudi v prejšnjem krogu je bil deležen večje naklonjenosti policijski inšpektor in gorski reševalec Robi Kralj iz Tržiča. Ana BeŠter iz Ovsiš se je 1. novembra leta 1968 zaposlila v takratnem Kinu Kranj in v začetku sedemdesetih let kot voditeljica programa začela skrbeti za nakup filmov. To delo, sicer Ijubi-telj.sko, opravlja še danes. Ustvarjala je zlata leta kranjskega kina, ki se jih spominja z nostalgijo. Robert Kray iz Tržiča in inšpektor za splošne zadeve v sektorju uniformirane policije Policijske uprave Kranj in vodja gorske policijske enote. Tako kot njegov oče Anton je tudi on gorski reševalec v Tržiču in inštruktor za letalsko reševanje s helikopterjem. Čeprav je Še mlad, ima za seboj nad 600 reševanj. Begunjšči-ca in Vrtača sta zanj najlepši gori. Za Gorenjsko ali Gorenjca meseca glasujete bralke in bralci Gorenjskega glasa in poslušalke in poslušalci Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenc Tržič. Vašo odločitev na glasovanju lahko sporočite z dopisnico na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj ali po elektronski pošti info@g-glas.si ter s klicem na radijski postaji Triglav Jesenice in Gorenc Tržič. Glasovalke in glasovalce čakajo nagrade, ki jih prispevajo FRIZERSKI ATELJE SILVA v Trgovskem centru Dolnov na Primskovem, GORENJSKI GLAS KRANJ in TERME SNOVIK v Tuhinjski dolini. Tudi tokrat smo izžrebali deset nagrad. V Frizerskem ateljeju Silva se bo ozaljšala Stanka Pole, Bled, Grajska 22. Nagrade Gorenjskega glasa bodo prejeli Franc Mihelčič, Kranj, Cesta L avgusta 3, Ivanka Kos, Vokio 99, Šenčur in Franc Ferkulj, Cesta Staneta Žagarja 47, Krai^. V Termah Snovik bodo uživali Klemen Avsec, Cesta 24. junya 13, 1231 Črnuče, Jožica Šumeč, A. Travna 17, 4270 Jesenice, Mimi Sušnik, Čepulje 24, 4201 Zgori\ja Besnica, Anton Kra^, Koroška 46, 4290 Tržič, Jože Tonejo, Finžgarjeva 10, 4248, Lesce in Tončka Benedik, Strmica 3, 4227 Selca. Vstopnice za Terme bodo izžrebance čakale na blagajni. Dobili jih bodo ob predložitvi osebnega dokumenta. Čestitamo! SEDMICA Sneguljčici in štirinajst palčkov Če se bo zadovoljiva veČina poslancev državnega zbora z ministrsko ekipo mandatarja Janeza JanŠe strinjala, bo Slovenija dobila pravljično vlado. Sneguljčico in sedem palčkov krat dva. Najmanj, kar bo, bo gasilski posnetek ministrske ekipe neokusno dolgočasen. Z izjemo barvitosti in vzorčnosti samoveznic. Vem, da se ponavljam. Ampak, ponavlja se tudi mandatar. Mačistični vladni krog Janeza Janše je le zvesta preslikava vseh dosedanjih slovenskih vlad. Vsaj s te perspektive o spremembi na oblasti ne moremo govoriti. Sprememba bi bila, če bi bila v vladi dva palčka in štirinajst Sneguljčic. Pa še od teh dveh bi bil eden minister brez listnice. Tako kot je Darinka Mravljak. S čimer ne menim, da bi morala gospa voditi kateri drugi ministrski resor. Spolno je slovenska družba sicer uravnotežena, kljub temu se tehtnica nagiba na žensko stran, še zlasti v pravosodju in šolstvu, ki ga ženske domala povsem obvladujejo. Veliko jih je v zdravstvu, novinarstvu, sociali, administraciji in še kje. Na vodilnih položajih in v vladi pa so le vzorčni primerki. (V tem trenutku mi je padlo na misel, da so v družbenem življenju ženske enakovredno zastopane samo v kuplerajih.) Če mandatar med vso to množico babnic ne najde sedem takšnih, ki bi se bile sposobne (enakovredno) __ fOoronikčn v KPANJSKA CORAlO O / • « jni HTP GORENJKA KRANJSKA GORA d.d. Borovška 99 4280 Kranjska Gora Če Vas veseli delo z ljudmi, ste dinamični, komunikativni, novih izzivov, pridružite se nam. Iščemo nove sodelavce: VEČ KUHARJEV (m/ž) Pogoji: - srednja gostinska šola - tehnik ali poklicna šola - kuhar -1 leto delovnih izkušenj - izpit iz higienskega minimuma - poskusno delo 3 mesece VEC NATAKARJEV (m/ž) Pogoji: - srednja gostinska šola - tehnik ali poklicna šola - natakar -1 leto delovnih izkušenj - pogovorno znanje 2 tujih jezikov - izpit iz higienskega minimuma - poskusno delo 3 mesece Delovna razmerja bomo sklenili za določen čas, kasnejša možnost podaljšanja oz. sklenitev za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Vloge z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev pošljite v roku 8 dni od objave na naslov: HTP Gorenjka Kranjska Gora, d.d., Borovška 99, Kadrovska služba, 4280 Kranjska Gora. spopasti z izzivi razvoja in obstoja slovenske družbe v bližnji prihodnosti, potem je nekaj narobe. Bodisi z ženskami bodisi z mandatarjem bodisi z družbo kot celoto. Podpisniki pogodbe o sodelovanju v vladi so si privoščili neslano šalo, ko so v preambuli med drugim zapisali, da temelji koalicija na enakopravnem in partnerskem odnosu. Morda na enakopravnosti in partnerstvu znotraj vladajočega političnega razreda. Ne pa na enakopravnosti spolov, ki je v kontekstu spremembe oblasti nujni pogoj. Ne zaradi umetniškega vtisa gasilskega posnetka vladne ekipe, pač pa zaradi značajskih razlik. Naj mi gospodje oprostijo, ampak povprečna ženska je v primerjavi s povprečnim moškim bolj potrpežljiva, vztrajna, neposredna, odločna, pogumna, iznajdljiva, pri čemer je treba fenomen slovenskega sodstva -žal - izvzeti in obravnavati v katerem drugem miselnem tekstu. Resnici na ljubo pa moram priznati, da me je (v nasprotju z nekaterimi drugimi) prijetno presenetil mandatarjev izbor policij- skega ministra. V njegove dogodivščine iz BašČaršije se v tem trenutku ne bi spuščala. Pač v maniri, pustimo času čas. Kolikor mi je o Dragutinu Mateju znanega, lahko rečem, da gre za nekonvencionalno podobo slovenskega moškega, z izrazitim občutkom za družino in partnerski odnos v njej. Zaradi Česar upravičeno pričakujem, da bo na primeren način in učinkovito zavaroval tiste ženske in otroke, ki so žrtve nasilja v družini. Kako se bo - glede na to, da njegove korenine segajo v sosednjo Hrvaško - vedel v primeru morebitnih prihodnjih incidentov v Piranskem zalivu, bomo pa še videli. Sicer pa ne verjamem (spet v nasprotju z nekaterimi drugimi), da je Dragutin Male mandatarjev izbor v sili. Prepričana sem, da Janez Janša natančno ve, zakaj prav on. In da je znal njegovo ime pred javnostjo skrbno varovati. Približno tako, kot Vatikan, ki je slovensko javnost presenetil z Alojzom Uranom. Ampak samo tiste, ki so se delali pametne in se v javnosti poigravali z imeni. Marjeta Smolnikar Občina Radovljica ŽUPAN Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, te faks 04/531 46 84 04/537 230, RAZPIS "Priznanje in nagrada odličnim študentom Občine Radovljica" Ob prazniku Občine Radovljica v decembru 2004 bo občina nagradila zelo uspešne študente višjih, visokih šol in fakultet, ki so v letih 2003 in 2004 zaključni letnik študija in diplomo opravili z odliko. To pomeni, da so dosegli skupno oceno vseh izpitov zaključnega letnika vsaj 9,51 in prav tako tudi diplomskega izpita. Natančnejši pogoji so določeni v razpisu na spletni strani Občine Radovljica: www.radovljica.si Rok za predložitev vlog: Kandidati morajo predložiti pisne vloge z zahtevano dokumentacijo do vključno 7.12.2004 v zaprti kuverti na naslov: Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, s pripisom "študenti odličnjaki". Številka: 641-01-0024/2004 Datum: 23.11.2004 Janko S. Stušek ŽUPAN Piše Milena Miklavčič Usode 447 Mama, aH tudi naša tasladka jabolka zorijo? Alojz Zorko danes v miru uživa leta upokojin'e. Kljub temu da ves čas brklja v svoji delavnici, kjer izdeluje čudovite ornamente za parket in podobno, najde še dovolj časa, da gre na vrt, v naravo, s katero je tesno povezan še od otroštva. Na Gorenjsko se je preselil z drugega konca SI ove ni- v je, z Dolenjskega. Sli smo s trebuhom za kruhom, pravi. Celo življenje je bil borec. Nikoli ni dovolil, da bi ga usoda spravila na kolena. Mogoče so se kali za preživetje rodile med vojno, ko je bila cela njegova družina obsojena na izgnanstvo i' nemških taboriščih? "Spominjam se pomladi leta 1941," začne pripovedovati. "Padlo je veliko snega, vendar z zamudo. Pred hišo je rasla jablana, a jo je sneg podrl ravno na velikonočno nedeljo zjutraj. Čez štirinajst dni smo imeli v vasi žegnanje. Po stari navadi so vaška dekleta okrasila cerkev z venci in cvetjem. Fantje pa smo postavili mlaj. Zvečer so v zvoniku potrkavali in streljali s puško, ki je bila v lasti mojega brata. Zgodilo se je, da so ravno tisti večer Nemci peljali raškega župnika v krški zapor Ko so zaslišali streljanje, so mislili, da je namenjeno njim. To smo izvedeli šele naslednje jutro, ko smo Nemce zagledali v vasi. Eden od vaščanov je takoj obvestil mojega brata in mu svetoval, naj skrije puško na varno. Brat ga je ubogal in jadrno zbežal v gozd. Nemci so ga opazili, streljali za njim, toda na srečo ga niso zadeli. Le v hišo so nam vdrli in premetali vse, kar se je dalo, toda ničesar niso našli." Alojz ne bo nikoli pozabil. kako so grozili očetu, da ga bodo odpeljali, če se brat ne vrne domov. To se je res zgodilo, saj je bilo očetovo življenje veČ vredno kot puška. Vojaki so puško potem uničili, brata pa odpeljali zapor. Lojzova sestra mu je vsak dan prinašala hrano. Neko nedeljo je šel tja tudi Alojz, skupaj z mamo. Takrat je prvič videl Krško in vlak, ki je sopihal na drugi strani Save. Na srečo takrat kakšnega pokanja in bitk z Nemci še ni bilo, zato so fanta izpustili iz zapora. Kazen je vseeno sledila: vsak dan je hodil na delo v Cerklje ob Krki, kjer-so Nemci gradili aerodrom. Alojz je bil še majhen fantič, najmlajši v družini. Povsod je bil zraven in rad poslušal, o čem so se pogovarjali odrasli. Za vsako delo je imel majhno orodje, da je lahko pomagal po ^vo-jih močeh. Najlepše se mu je zdelo, ko so bili v hiši mlatiči in se je žito na roke mlatilo na "podu". Užival je, ko je poslušal enakomerni glas pika poka, poka pok ... Minilo je poletje, življenje je kljub bližini Nemcev teklo normalno. Zdelo se mu je, da je videl v očeh odraslih upanje, dä morda pa le ne bo kaj hujšega. Toda prišla je jesen. Ob katerikoli uri dneva so začeli Nemci trkati na vrata. Od 28 družin, kolikor jih je bilo v vasi, so jih izselili 24. Štiri družine so ostale doma. Tudi pri Lojzu. Mislili so, da so "rešeni", ker je brat delal na aerodromu. Za božič je mama spekla še orehovo potj-co. Tudi novo leto je minilo, kot je treba. Četrtega januarja, bila je še tema, pa se nenadoma zasliši razbijanje po vratih. Lojza je vrglo iz postelje "šnel auŠten". Videl je očeta in mamo, ki sta skrivala svoja prepadena obraza. Otroka je stisnilo v prsih. Zavedal se je, da se ne obeta nič dobrega. "Zelo hitro smo se morali napraviti. Dovolili so nam, da smo vzeli le najnujnejše. Oh, kako je zunaj zeblo! Snega je bilo skoraj meter. Nikoli ne bom pozabil, ko smo šli mimo hleva in slišali živino, ki je mukala. To je bil strašen občutek. Naš pes Tiger je capljal za nami in čeprav ga je oČe odganjal, ga ni hotel ubogati. Sedel je v snegu in cvilil. Na zadnji vzpetini, od koder se je še videla domača hiša, se je moja mama obrnila. Po licu so ji začele teči solze in razprla je roke, kot bi hotela še zadnjič objeti domačijo, ki jo je tako ljubila. Morda je že tedaj čutila, da svojega doma ne bo videla nikoli več, ne vem. V svoji otroški preproščini sem razmišljal, zakaj so nas odgnali od doma, kaj smo storili, da smo tako kaznovani. No, sam sem že imel kakšen "greh" nad sabo, saj sem bil kot otrok poreden, toda mama? Dan za dnem je skrbela za nas; za dom, za živino. Redno je hodila k maši in nikomur ni storila nič žalega. Nisem dobil odgovora." Njihova pot se je vlekla vse do sosednje vasi, kjer so jih strpali na tovorni avto, ki jih je odpeljal v zbirno taborišče v Brestanici. Prvo noč so prespali v neznosnem mrazu, ki je pritiskal iz vseh strani. Alojz se spominja, da so jih naslednji dan nagnali v živilske vagone, še prej pa so jim okoli vratu obesili kovinske tablice s številkami. Ko je vlak odpeljal, je v vagonu vladala tišina, le solze so nemo tekle po licih. So spomini, ki se vtisnejo v srce in dušo. In tudi ta je bil eden tistih, ki ga Alojz ne bo nikoli pozabil. "Koliko časa je trajalo potovanje, ne vem več. Na koncu poti smo se ustavili v manjši vasici Baden, koder so nas nagnali iz vagonov in nas nastanili v večji stavbi. Šele pozneje so nam povedali, da smo prišli na tromejo med Švico, Nemčijo in Francijo. V stavbi, koder smo bili, so se pred nami zdravili bolni otroci iz vseh treh držav. Toda nekoč so pripeljali tovornjaki, jih naložili in odpeljali v neznano. V smrt. Moji starši, brat in sestri so bili že takoj naslednji dan razporejeni na delo. Oče in mama sta šla služit na bližnji kmetiji za hlapca in deklo, sestri sta hodili v 11 km oddaljeni Lo er rac h na delo v restavraci- jo, brata pa so strpali i' kemično tovarno v Rhein-feldnu. Le jaz sem ostal logarju, ker sem bil še premajhen, da bi me lahko "ponucali" za katerokoli delo. Zjutraj me je na stolu čakala rezina kruha, kocka sladkorja, pol lončka grenke kave in to sem imel do kosila. Dvakrat na teden, ob torkih in četrtkih, celo do večerje. Ta dva dneva je bil za kosilo "ajntop". Tega nisem mogel prenesti, šlo mi je na bruhanje že ob samem vonju. Ob prihodu v taborišče sem imel 25 kg, dve leti kasneje pa pet kilogramov manj ..." V tovarni, kjer je delal Lojzov brat, niso imeli kosil, zato so jim jih prihranili v taborišču. Da pa ne bi imeli težav zaradi delit\'e teh kosil, so za vse delavce iz te tovarne določili eno mizo, za katero je sedel tudi Alojz. V taborišču so poskrbeli tudi za otročad. Vsak dan so imeli nekakšno šolo. Učila jih je zelo prijazna in mila nemška učiteljica. Naučil se je branja, pisanja in matematike. Na srečo so od doma prinesli nekaj slovenskih knjig, da ga je potem še mama na skrivaj učila slovenske besede. Alojz pripoveduje, da je kmalu potem, ko se je logarja kolikor toliko privadil, večkrat pobegnil k mami, ki je delala na neki kmetiji. Zanj je zmeraj imela košček kruha. V svoji lakoti ni nikoli pomislil, da si ga je odtrgala od svojih ust, da je lahko ustregla njemu. "Ne bom pozabil, kako so me nemški otroci zmerjali s "cigajner bando", ko sem tekel skozi vas! Sprva nisem vedel, kaj to pomeni, toda starša sta mi potem lepo razložila. Poudarilo sta, da sem Slovenec in da moram biti na to ponosen, ne glede na to, kaj kdo kriči za mano. Ko so me naslednjič zmerjali, sem dvignil glavo, in jim povedal, da njihove besede zame ne veljajo, ker sem Slovenec. S časom sem imel mir. Morda tudi zato, ker sem se spoprijateljil z dečkom mojih let, ki je živel na kmetiji, koder je delala moja mama in se je velikokrat potegnil zame. " /se nadaljuje/ I Petek, 26. novembra 2004 GORENJSKA/ info@g-glds.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN Vsi hitijo Šenčurju ne Medtem ko povsod hitijo z gradnjami poslovnih con ali vsaj s pridobivanjem zemljišč v ta namen, se v Šenčurju zatika. Pet let je že minilo, odkar so začeli snovati obrtno podjetniško cono, pa je še danes pozidana le tretjina njenega ozemlja. Kot voda za rože Lepo je darovati kri s ciljem, da pomagamo rešiti življenje. Šenčur - Prepočasna gradi^ja cone in nemoČ pri urejanju odnosov s podjetjem RžiŠnik & Pere, ki mu je občina pred leti zaupala realizac^o projekta, je predsednika odbora /a prostorski razvoj in urejanje prostora Božidarja Jurco navedlo k odstopu. Z ]\jim je občinski svet seznanil na zadnji seji in hkrati predlagal županu, da skliče posebno sejo o problematiki urejai\ja prostora v obrtno poslovni coni in izdelavi lokacijskega načrta zai\jo. "Prvotno obrtno cono je v izmeri 75 tisoč kvadratov že v prejšnjem mandatu v izvedbo dobilo podjetje Ržišnik & Pere, a je do danes zgrajena le tretjina cone, zato lahko brez težav ugotovimo, da se projekt izvaja neuspešno. Še vedno ostaja odprto vprašanje komunalnega opremljanja in lastništva vodov, o če- mer se s podjetjem občina ni uspela dogovoriti, za nameček pa je z njim podpisala pogodbo še za razširjeni del cone. V pozitivni razplet zgodbe ne verjamem več," je obrazložil svojo odločitev Božidar Jurca, ki je bil predsednik odbora za prostorski razvoj in urejanje prostora že v prejšnjem mandatu. Kot je pojasnil, se je odbor v tem mandatu sestal le enkiat, saj ni prejel nobenega gradiva s strani občinske uprave. Pritegnil mu je podžupan Ciril Kozjek, tudi član odbora, ki je od župana in občinske uprave zahteval podatke o obrtno poslovni coni. "Zanima nas, koliko je do sedaj podjetje Ržišnik & Pere plačalo občini komunalnega prispevka in nadomestila za stavbno zemljišče v coni in izven nje, koliko podjetij je v coni in koliko od njih je domaČih," je spraševal in dodal, da je treba zgodbo s cono čimprej zaključiti, to pa je možno le tako, da bodo znane vse relevantne informacije. Policija naj sama skrbi za svojo podobo Na nadaljevanju zadnje seje škofjeloškega občinskega sveta so svetniki razpravljali o ustanovitvi sosveta za varnost občanov. Škofj a Loka - Vsi svetniki so soglašali, da predlog ni bil dobro priprav^en. Menili so, da bi bilo treba izboljšati listo predlaganih kandidatov in bolje opredeliti i\jegove naloge, med katerimi se je veČina obregnila predvsem ob zagotavljanje pozitivne podobe poliere v javnosti in zaupanja v policyo. Policijska postaja Škofja Loka je pobudo za ustanovitev tovrstnega posvetovalnega telesa na občino Škofja Loka naslovila že pred petimi leti. Namen ustanovitve sosveta naj bi bil zagotovitev čim večje varnosti v lokalni skupnosti, zmanjšanje števila kaznivih dejanj, kršitev javnega reda in miru, večanje občutka varnosti pri ljudeh, poleg tega pa naj bi sosvet skrbel tudi za obveščanje javnosti o delu policije ter zagotavljal pozitivno podobo policije v javnosti in zaupanje v policijo. Nekateri so menili, da bi sosvet moral skrbeti tudi za pozitivno podobo policije. "Ljudje večkrat dvomijo o učinkovitosti policije, zato je prav, da ga ustanovimo," je dejala Mirjam Jan Blažič (ZLSD). Dušan Krajnik (SMS) pa je zadnje tri naloge označil kot "čudne", saj naj bi po njegovem mnenju morala policija sama poskrbeti, da ji bodo ljudje zaupali. Zorica Škorc (Glas žensk Slovenije) pa je dodala: "O policiji bi morali že takoj imeti pozitivno podobo." Svet- FONDPOLICA Varčevanje v posebnih vzajemnih skladih Galileo. Rastko m KD Bond lahko dopolnite z življenjskim zavarovanjem, kar vam omogoča Fondpolica. Informacije na ^ www.slovenica.si 811080 30 30. ■3 8 C4 KD Vi niki so imeli različna mnenja tudi o tem, ali naj bi sosvet bil represivni ali humanitarni organ in koliko članov naj ga sploh sestavlja. Pripombe so imeli tudi nad predlagano listo kandidatov, med katerimi so pogrešali predvsem predstavnike mladih, nevladnih organizacij, invalidov in malih podjetnikov. Na koncu so sprejeli sklepa, da se imenuje 11 stalnih članov sosveta, ki jih bo določila komisija za imenovanje in mandatna vprašanja, in da mora predlagatelj do naslednje občinske seje izboljšati predlog v skladu s pripombami svetnikov. Na območju policijske uprave Kranj ima tovrstno posvetovalno telo 11 občin. Komandir kranjske policijske postaje Miran Oštir nam je povedal le, da njihov sosvet zelo dobro opravlja svojo funkcijo, kakšnih konkretnejših informacij pa nam ni znal posredovati. Ana Hartman Večer duhovne ritmične glasbe Kranj - Mladinsko katoliško društvo Izziv prireja dobrodelni festival duhovne ritmične glasbe Luč sveta, ki bo 27. novembra ob 20. uri v Prešernovem gledališču v Kranju. Vodja festivala Peter Šalamon pravi, da bodo nastopili izvajalci, ki so na po- dročju te zvrsti glasbe v slovenskem vrhu. To so pater Janez Ferlež, Matjaž Knez, Odklopljen Grega, dr. Primož in skupine Gloria, Svetnik, Dlan, Krik, Trinitas, Mlada srca, Tvoj glas ter Dominik. Zbrana sredstva bodo podarili Janezu Krmelu, a T T r*^" I Po podatkih The Wall eet Journßi Europe* e posebni vzajemni ad že semkrat uvrstüi>a prvo mesto med primerljivimi 4nvesticij$kimi skladi v svetu, glede na ustvarjen letni donos. * Upptr. TlM R«Mt«r$ Ce. 9 smo sonce Medvode - Karitas Pirniče, Preska in Sora prireja tradicionalno dobrodelno prireditev Klic dobrote z geslom 'Tukaj sem - pošlji mene", ki bo danes ob 19. uri v Kulturnem domu v Medvodah. Prireditev so poimenovali Mi smo sonce, nastopila bosta Sten Vilar in Damjana Golavšek s prijatelji. Izkupiček bodo podarili 10-letnemu Deja-nu iz Žlebov. S. K. misijonarju na Madagaskarju. Društvo Izziv je bilo ustanovljeno pred dobrim letom dni in je s 66 člani edino tovrstno društvo na Gorenjskem. Predsednik društva Aleš Traven pravi, da cilji njihovega delovanja izhajajo iz črk besede Izziv: izobraževanje, zabava, zaupanje, igra, vzgoja. Članstvo je prostovoljno, v enem letu so izpeljali kar nekaj projektov. S. K. Ciril Sitarje pozval k pripravi celovitega pregleda nadaljnjih postopkov pri prostorskem urejanju na celotnem območju občine. "Nujno moramo pristopiti k izdelavi strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda občine Šenčur, saj je država svoje dokumente že sprejela," je Sitar opozoril, da se ne smejo omejiti le na obrtno cono. Župan Miro Koze^ je zagotovil, da je cilj občine Čimprejšnje zaživetje cone. "Prepričani smo, pa ne samo mi, tudi mnogi drugi, da je način, s katerim sedaj rešujemo zadeve okoli cone, dobro zastavljen," je odgovoril in obljubil, da bodo do naslednje seje pripravili vse podatke o urejanju cone. Navedel je, da bo za prvotno cono (t.i. OPC 4) v kratkem potrjena komasacija. V tem delu so vsi lastniki z izjemo enega svoja zemljišča prodali investitorjem. Pri tem je svetnike pozval, naj se v razpravah o razlogih za počasno gradnjo cone izogibajo "obremenjenosti s posameznikom". Simon Subic Škofja Loka - Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka je doslej pripravilo že več kot trideset takšnih srečanj, na letošnjem pa so podelili 86 priznanj jubilejnim krvodajalcem. Ti so najpomembnejši člen v verigi reševanja življenj in zaslužijo si večjo pozornost, je v nagovoru dejal predsednik območnega združenja RK mag. Dan\jan Slabe. Škofjeloško krvodajalstvo je v slovenskem in evropskem vrhu, je dejal generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Srečko Zaje in se pridružil misli, da bi morali biti krvodajalci deležni več zahvale. se ona zahvalila v imenu bolnikov m zdravstvenega osebja, da toliko solidarnih ljudi daruje kii. Škofjeloški krvodajalci so na srečanju prisluhnili predstavi Alenke Tetičkovič Štefka Valentin, glasbi Daniela Rampreta in povezovalki Moniki Tavčar, nato pa prejeli priznanja. Za več kot petdesetkratno darovanje krvi so jih dobili: Janez Kuralt, Vinko Pfajfar, Stane Mirt, Pavla Peternelj, Marko Potočnik, Jernej Rozman, Tomaž ZavrŠnik (vsi za 50), Janez Stanonik (za 55), Danijel Kokalj (za 70), največkrat, osemdesetkrat, pa je Na)donosnejši slovenski posebni vzajemni skiad v zadnjih treh letih -Rastko Mag. Damjan Slabe čestita 80-kratnemu krvodajalcu Jakobu Kralju z Nove Oselice. o •J, 1- u t t Kdaj bomo dočakali, da bo minister za zdravje javno izrekel takšno zahvalo v imenu bolnikov, zdravnikov in drugega medicinskega osebja, ki s pomočjo dragocene tekočine rešuje življenja? Tega zdravila ne more nadomestiti umetni pripravek, je pritrdila tudi zdravnica z Zavoda za medicinsko transfuzijo Melanija Vuksan, dr. med. in dal kri Jakob Kralj, župnik z Nove Oselice. Za človeka je kri kot voda za rože, je kratko dejal, ko so ga vprašali o njegovem dolgoletnem človekoljubnem početju. Prvič je dal kri kot osemnajstletni fant, od takrat pa jo daruje povprečno dvakrat letno. S svojim zgledom je najbrž navdušil še koga. Danica Zavrl Žlebir Vrhunska ustanova za zdravje Pol stoletja Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj. Kakovostne analize iz treh laboratorijev. Kranj - Včeraj opoldne je bila v prostorih kranjskega zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) slovesnost ob pol stoletnem delovanju omenjenega zavoda, ki skrbi za zdravje in varno okolje. Kranjski zavod je eden od devetih območnih zavodov za zdravstveno varstvo, spada med srednje velike zavode v Slovenyi, pod sedai\jim imenom pa deluje od leta 1993. Začetki zavoda, v katerem je zaposlenih 88 oseb, segajo v prva leta po drugi svetovni vojni. Leta 1954 je bil ustanovljen samostojni Okrajni higienski zavod, ki je v začetku šestdesetih let dobil še laboratorije za medicinsko mikrobiologijo in za mikrobiološko in kemijsko analizo živil, vode in vzorcev okolja. Zavod je vse do leta 1982 deloval v leseni baraki ob zdravstvenem domu, v slabih pogojih in v stalni nevarnosti požara, tega leta pa se je preselil v sedanje, sodobno urejene prostore. Tedaj gaje vodila Ana Kraker Starman, dr. med., v petih desetletjih se je v njem zvrstilo šest direktorjev, zadnji dve leti pa zavod vodi mag. Irena Grmek Košnik, dr. med.. Grmek Košnikova je na slovesnosti poudarila, da je dejavnost zavoda preventiva, usmerjena v varovanje, krepitev in ohranjanje zdravja prebivalcev Gorenjske. "V njem prebivalci in .šte- vilne strokovne ustanove najdejo strokovnjaka in svetovalca za vprašanja o varovanju zdravja. Zdravje ni blago, ki gaje mogoče kupiti od medicinskih strokovnjakov, in ni nekaj, kar nam lahko s povečanjem sredstev za zdravstveno varstvo zagotovi parlament," je dejala Grmek Košnikova in dodala, da uspešnost poslovanja zagotavljajo s kakovostnim delom. V zavodu delujejo laboratoriji za sanitarno mikrobiologijo, sanitarno kemijo in za medicinsko mikrobiologijo, med prvimi zavodi v Sloveniji so že leta 2000 prejeli certifikat ISO 9001, lani pa še akreditacijske listine. Pomočnik direktorice Peter An-želeje povedal, da se zadnja leta zaradi sprememb zakonodaje zmanjšuje število laboratorijskih analiz, polovico denarja ustvarijo s ponudbo storitev na trgu, njihove prednosti so znanje, strokovnost in priporočila, večina zaposlenih pa ima viŠjo ali visokošolsko izobrazbo. Včerajšnje slovesnosti so se udeležili kranjski župan Mohor Bogataj, direktor Inštituta za varovanje zdravja Andrej Ma-ruŠiČ, dr. med., in predstavniki ministrstva za zdravje, prikazali pa so tudi dokumentarni film o delu zavoda. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki ^upanje ima ime - vzajemni skladi KD www.kct-group.s> KD Investments d.o.o., Celovika cesta 206,1000 Ljubllana, upravlja posebne vzajemne sklade Oalileo (uravnotežen), Rastko (deiniikt) In KD Bond (oDvejniSkI). Prospekti postfinib vzajemnih skladov v upravljanju KD Investments d.o.o. so med detovnim časom brezplačno na voljo na sedežu družbe, na vpisnih mestih in pri vseh pogodbenih partnerjih, ki sprejemajo pristopne Izjave. Vpisna mesta in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh www.kd-9r0up.si, kjer so v elektronski obliki dostopni tudt polletno In letno porc^ilo ter prospekti vzajemnih skladov KD. Vlagatelj ima poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega ter polletnega poročila. Realizirani pretekli dosos! niso zagotovilo za donose v prihodnosti. Gibanje vrednosti točke posameznega vzajemnega sklada je odvisno predvsem otf stanja na trgu vrednostnih paptrjev. Vrednost točke lefako raste ali pada, zato so tudi prihodnji donosi lahko viiji ali nižji kot v preteklosti. TekočI podatki so dnevno objavljeni v časnikih Delo, Dnevnik> Finance in Vstopna provizija^, znata za posebna vzajemna sklada Oalileo In Rastko 3%, za poset)ni vzajemni sklad-KDBond pa 2%, zato se objavljena donosnost na sredstva.zmanjid za vstoono provizij. " ' . . r' ' _ ... GORENJSKI GLAS • 8. STRAN POGOVOR / info@g-glas.si Petek, 26. novembra 2004 TomaŽ Peršolja, kriminalistični inšpektor, zadolžen za področje prostitucije in trgovine z ljudmi Zaradi trgovine z ljudmi, zvodništva, posredovanja ter zlorabe prostitucije je bilo lani osumljenih štiriintrideset oseb, v prvi polovici letošnjega leta pa sedem. O prostituciji in zaslužkih zvodnikov smo se pogovarjali s Tomažem Peršoljo, kriminalističnim inšpektorjem na generalni policijski upravi. V tedniku Mladina (15, november 2004, stran 54) sem prebrala, da v Sloveniji o navezi med organiziranim kriminalom in prostitucijo za zdaj ne moremo govoriti. Kaj pravite na to trditev? "Odvisno od interpretacije oziroma iz katerega zornega kota na samo prostitucijo gledamo. V Sloveniji je prostitucija dekriminalizirana, vsako drugo posredovanje pa je še vedno kaznivo; bodisi kot prekršek bodisi kot kaznivo dejanje. Člani organiziranega kriminala prostitucijo uporabljajo kot vir zaslužka, torej protipravne premoženjske koristi." če pustiva ob strani domačo ponudbo, od kod vse prihajajo k nam ponudnice spolnih užitkov? "Glede na zaposlene v nočnih lokalih lahko ugotovimo, da večina prihaja iz vzhodnoevropskih držav; iz Ukrajine, Rusije, Moldavije, Romunije, Bolgarije. Nekaj jih pride iz tako imenovanih eksotičnih držav (Dominikanska republika, Venezuela), iz Tajske in iz afriških držav. Iz sosednje Hrvaške in Madžarske jih je v nočnih lokalih redno zaposlenih zelo malo. Opažamo pa, da se na območju Slovenije poleg domačih prostitutk s poslom prostovoljno ukvarjajo tudi nekatere iz Hrvaške in Madžarske; te pridejo in gredo. Avstrija in Italija pa sta državi, kamor - zaradi večjega zaslužka - odhajajo naša dekleta." Se prostituirajo tudi moški? "Tega podatka nimamo. Možnost vsekakor obstaja. V nočnih lokalih sicer ne, prav mogoče pa se to dogaja v stanovanjih." Kaj skupnega imata prostitucija in barski ples ? "Pri nas so prostitutke uradno še vedno zaposlene kot barske plesalke. Čeprav lastniki nočnih lokalov, ki imajo barske plesalke zaposlene, tega ne priznajo. Delno zato, ker zaradi zakonodaje ne želijo imeti težav, delno pa se zadovoljijo z dobičkom, ki ga imajo od samega obiska go- stov. Izkušnje policistov kažejo, da se lastniki nočnih lokalov vsaj navzven izmikajo kakršni koli organizaciji in posredovanju pri prostituciji. Po drugih informacijah pa naj bi lastniki lokalov barske plesalke v prostitucijo silili. Ampak, to je sivo polje, do katerega brez sodelovanja žrtev ali drugih oseb, ki so pripravljene kaj povedati, težko pridemo." Vam je morda znano, kaj se na tem področju dogaja v romski skupnosti? To me zanima zlasti zaradi nevarnosti, da se med njimi prostituirajo tudi otroci, v "Zal je to za policijo še eno sivo polje. Ne da nimamo podatkov, nimamo jih toliko, da bi pojav preprečevali, predvsem izkoriščanje in zlorabo prostitucije. In, seveda, otrok. Pri Romih je predvsem zanimivo, če lahko temu rečem, trgovanje z otroki. Njihove navade se z našimi normami ne ujemajo, zato pride večkrat do konflikta interesov." Koliko oziroma kaj veste o prostituciji znotraj homoseksualnih krogov? "Na policiji imamo o tem zelo malo podatkov. Verjetno tudi zato, ker v teh krogih še nismo zaznali nekega izkoriščanja. Nekaj informacij o tem, da se posamezne osebe prostituirajo moškim, smo sicer dobili, preiskave ali raziskave glede tega pa ni bilo." Ali pri odkrivanju kriminala, povezanega s prostitucijo, sodelujete s tujimi organi pregona? Denimo, z ukrajinsko policijo, "Če se zaznava kaznivega dejanja širi v tujino, se povezujemo tudi s tujimi policijami in skušamo verigo osumljencev -od izvora do ciljne države - razbiti. Prav za področje prostitucije in trgovine z ljudmi smo imeli z državami nekdanje Sovjetske zveze malo postopkov. Predvsem zaradi pomanjkanja informacij in podatkov o osebah, ki bi bile v teh državah v kazenske postopke dejansko vpletene." Ste v zadnjem času v zvezi s prostitucijo iz države kogar koli izgnali? Naj povem, da v kaznivih dejanjih prostitutke obravnavamo kot žrtve. Kar v resnici tudi so. Postopek sprožimo v primeru izkoriščanja, prisiljevanja v neko dejanje, katerega brez prisile žrtev načeloma ne bi sprejela. V tem primeru policijskega ukrepa ne uvedemo. S pomočjo nevladnih organizacij se potem te žrtve vrnejo v normalno življenje ali v domovino. So zvodniki slovenski državljani ali tujci? "V veČini primerov opravljajo posredovanje pri prostituciji slovenski državljani. Seveda pa so povezani z osebami s podobnim pedigrejem v tujini. V smislu pridobivanja novih žrtev oziroma prostitutk odstranijo tiste, ki pri nas niso več zanimive, in tako dalje. Ste se v zvezi s prostitucijo morda srečali s kakršno koli obliko vohunjenja kot prepovedanega dejanja? Podatka, da bi katera od teh deklet vohunila za tujo oblast, nimamo. Zato o tem težko kaj rečem. Morda ima o tem podatke naša varnostno-obveščeval-na služba." Koliko barskih plesalk ima delovno vizo? "Na policiji tega podatka, seveda, nimamo. Barske plesalke dobijo delovna dovoljenja na zavodu za zaposlovanje. Ta evidenca je torej pri njih. Na ministrstvu imamo samo evidenco prijave začasnega bivališča. Na podlagi pooblastil, ki jih imamo, potem preverjamo, če imajo bivališče še vedno urejeno. Če ugotovimo, da je pravica do bivanja potekla, pač ukrepamo. Vendar je to redek pojav." Torej ne veste, koliko tujih prostitutk dela pri nas pod pretvezo barske plesalke? "Tega podatka nimamo. Po podatkih zavoda za zaposlovanje pa za opravljanje poklica barske plesalko letno izdajo pri- yi Tomaž Peršolja bližno osemsto delovnih dovo-Ijenj." Koliko je med njimi mladoletnic ? "Vsaj po predloženih osebnih dokumentih so vse polnoletne. Kako je s tem v resnici, pa je vprašanje ponarejanja dokumentov." Kolikšne vsote denarja se v zvodniških krogih obračajo? "Cene spolnih storitev so različne. V nočnih lokalih so višje (od sto do sto petdeset evrov, nekje morda tudi več), v primerih tako imenovane stanovanjske prostitucije pa je cena od deset do petnajst tisoč tolarjev na uro. Navadno si pri stanovanjski prostituciji posrednik vzame delež zaslužka na dan. Se pravi, ne glede na to, ali prostitutka normo doseže ali ne, dobi posrednik od vsake prostitutke na dan od deset do petnajst tisoč tolarjev. S tem, da jim zagotovijo mobilni telefon in najem stanovanja. Pri tem je treba vedeti, da v teh stanovanjih dela več deklet in ne samo ena. če Številke pomnožimo s tri, kolikor naj bi bilo povprečno deklet v enem stanovanju, to znese petinštirideset tisoč tolarjev dnevno. Kar pomeni, da zvodniki zelo dobro služijo. Kar se deklet tiče, je njihov zaslužek odvisen od števila strank in števila dni v mesecu, ko to dejavnost opravljajo." Kje se z dekleti trguje oziroma, kje so naprodaj? Menda obstaja za to nekakšna borza, "V Slovenijo prihajajo dekleta preko posameznih agencij, na katere se obrnejo lastniki nočnih lokalov. O tem, kako stvari natančno potekajo, nimam podatkov. Iz podatkov, ki jih imamo, ugotavljamo, da lahko agencije pridobijo določeno število delovnih dovoljenj, na osnovi katerih potem zalagajo nočne lokale." Kje so te agencije? "Ena od agencij, ki zaposluje največ deklet v Sloveniji, je v bližini Žalca. Torej, Žalec je zagotovo center z velikim številom tujih deklet. Tudi takšnih, ki opravljajo prostitucijo v stanovanju." Koliko tujih deklet, ki pridejo opravljat, pogojno rečeno, poklic barske plesalke, pri nas ostane in koliko jih odide drugam, Denimo, na ozemlje nekdanje Jugoslavije, "No, to je še ena pomanjkljivost naše zakonodaje. Namreč, obligatornega prijavljanja izstopa tujcev iz države ni. Nekako ugotavljamo, da dekleta, ki si pridobijo delovno dovoljenje v Sloveniji, za čas veljavnosti dovoljenja praviloma pri nas tudi ostanejo." Veliko se govori o kroženju prostitutk. Kako je s tem ? "Po nekih podatkih naj bi dekle lokal zamenjalo vsaj vsakih šest mesecev. Vendar to ni pravilo. Nenazadnje je to odvisno tudi od tega, koliko časa so se z dejavnostjo pripravljena ukvar-jati. Koliko Časa je nedavno umrla Ukrajinka Olenka Popik krožila po Sloveniji? "če se ne motim, je v Slovenijo prišla leta 2002, delovno dovoljenje pa ji je poteklo nekje na polovici leta 2003. Preko delodajalca ni bila podana vloga za podaljšanje delovnega dovoljenja inje odšla. Zaposlena je bila v dveh lokalih na Štajerskem. Na območju Celja in Maribora." Marjeta Smolnikar, feto: Gorazd Kavčič Na obisku pri direktorici VDC Kranj Zlati ljudje na Zlatem polju To ni zgodba o slavnih in bogatih, temveč zgodba o ljudeh, ki zaslužijo vse naše spoštovanje. V kranjskem Varstveno-delovnem centru na Zlatem polju jih je veliko, ki delajo v centru dan za dnem, še več pa je tistih, drugačnih ljudi najrazličnejših starosti, ki so vsak dan deležni njihove nesebične pomoči in človeške topline. Kranj - Varstveno-delovni center na KidričevLulici v Kranju, ki skrbi za ljudi z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, vodi direktorica Ivica Mat-ko. Pri delu ji pomagajo strokovni delavci, delovni inštruktorji, skupinski habilitatorji, ki vodijo različne programe in radi delajo z ljudmi, ki so drugačni od nas. Ob pomoči svojih vzgojiteljev znajo živeti svoje življenje v vsej samostojnosti in polnosti, doživeti iskreno veselje in radost. "V teh lepih, novih prostorih na Zlatem polju smo začeli delati na začetku leta 2001. Dobri delovni pogoji nam omogočajo, da smo centru lahko vdihnili dušo in se naši varovanci v njem dobro počutijo. Za njihovo dobro počutje skrbimo tudi v naših dveh enotah v Škofji Loki in Tržiču. Naši varovanci so starejši od 18 let. Pred prihodom v naš center so obiskovali oddelek za Ivica Matko vzgojo in izobraževanje na osnovni Šoli Helene Puhar. Med njimi so nekateri, ki so poskusili z rednim delom in doživeli razočaranja. V centru so našli zatočišče, saj vedo, da lahko ostanejo pri nas, dokler hočejo. Zelo radi so tu in navdušeni so nad novimi prostori. Poskušamo izrabiti vse možnosti, ki jih življenje ponuja našim varovancem. Z bivanjem in delom v centru si pridobivajo nove izkušnje, postajajo samozavestni in si ustvarijo pozitivno samopodobo. Začno se zavedati, da zmorejo več, kot jim drugi pripisujejo; tudi starši, učitelji v šoli in vsi tisti, ki jih vnaprej nekako razvrstijo. V centru, kakršen je naš, pa je dokazano in varovanci tudi sami ugotovijo, da lahko prestopijo začrtane okvire. Tu bivajo brezplačno, poskrbimo za prevoz, hrano in delovne obleke. Nekatere pripelje naš šofer s kombijem, nekatere inštruktorji, nekaj pa se jih pripelje tudi z avtobusom. Delo, vnovčljivo na trgu, pa ne na normo Varovanci, ki prihajajo iz dvanajstih gorenjskih občin, v centru tudi delajo, pa niso v delovnem razmerju. Njihovo delo je tudi vnovčljivo na trgu in zanj si prislužimo nagrade. Niso visoke, povprečne nagrade znašajo 10.000 tolarjev na mesec in vsi smo nanje zelo ponosni. Za izdelke, ki jih lahko prodamo na trgu, pa je potrebno veliko truda zaposlenih, da pripravijo celoten inženiring, varovanci pa vstopajo v posamezne postopke ali sodelujejo v njih od začetka do konca. Dokazujemo, da naredijo veliko koristnega. To velja za tiste, ki so to sposobni videti in kupiti. Zal imamo samo znane kupce, radi pa bi privabili tudi druge. Varovanci potrebujejo veČ časa za izdelavo izdelkov kot drugi, zato radi naredimo veČ enakih izdelkov, ki jih lahko tudi prodamo. Težko delamo butične izdelke. Ne želimo usmiljenja za varovance, ampak sprejemanje in korektno plačilo za izde- lek. Nikakor ne moremo delati na normo in se primerjati s proizvodnjo v pravem pomenu besede, če pa imamo dovolj časa, naredimo marsikaj lepega. Varovanci vedo, kdo jih ima rad Naši varovanci hitro začutijo, s kom lahko navežejo prijateljske odnose. Izredno so navdušeni nad kranjskim županom Mohorjem Bogatajem, tudi tržiškega župana Pavla Ruparja imajo radi. Če jih ljudje sprejemajo z distanco, ostanejo zaprti tudi sami. Kot seizmološke naprave so, ki začutijo mraz ali toplino. Mnoge starše pa skrbi, kaj bo z njihovimi otroki, ko bodo sami ostareli, njihovi otroci pa potrebujejo varstvo 24 ur na dan. Dom za ostarele za varovance vzgojno-varstvenih centrov ni prava rešitev, potrebovali bi center za celodnevno varstvo. Človeku ni dobro samemu biti t Te misli sem si sposodila od kolega Ilije Bregaija, ki je ob odprtju novih prostorov centra zapisal, "da je človek po naravi družabno bitje in da tudi slovensko ljudsko reklo pravi, da človeku ni dobro samemu biti. Gojenci VDC so nekoliko drugačni od nas, toda to še zdaleč ne pomeni, da so družbi odveč. Prav ta center dokazuje, da so lahko še kako koristni, da so prav tako pridni in mogoče še bolj ubogljivi kot drugi ljudje. Razlika je le v tem, da učinki njihovega dela niso tako veliki kot pri normalno razvitih ljudeh. Na prelomu 19. stoletja je zapisal angleški pesnik William Wordsworth, da so najboljši del človekovega življenja njegova mala, brezimna, pozabljena dela dobrote in ljubezni." Taka je zgodba o ljudeh, ki so taki kot mi, pa vendar nekoliko drugačni. Danica Velkavrh i petek, 26. novembra 2004 OGLASI / tnfo@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN Svinjski zrezki svinjski kare ali meso iz vratine, marinirano, cena za 1 kg €5,49 »Namesto« cene so bile do 13.11.04 naše veljavne prodajne cene. h^ofer KG, A-4642 Sattledt, Hofer Straße 1 Izdelki so lahko v različnih embalažah. V vsaki od poslovalnic boste našli le eno vrsto embalaže. Na slikah so predlogi za serviranje. Prodaja samo na končne porabnike. Vse cene se nanašajo na izdelke brez dekoracijskega materiala. Tiskovne napake niso izključene. Cene v SIT so samo informativne in odvisne od valutnih razmerij. koncertni večer s pop zvezdo -SEVERING in PETROM CRAŠOM VELIKI KONCERT SEVERINE, PETRA GRAŠA IN PREDSTAVITEV NQVE ZGOŠČENKE SEVERGREEN PREDSKUPINA PLESNA SKUPINA TAČKE X športna dvorana Bled - drsališče V soboto, 27.11.2004, ob 21. uri CENA VSTOPNICE V PREDPRODAJI 2.999 SIT IN NA DAN PRODAJE 3.999 SIT Medijski pokrovitelj GLAS TERÄt SNOVJK iricif-k s Avtohiša Krani 4 PREDPRODAJA VSTOPNIC 3 dva trafike, avtobusne postaje Aipetour.' Mladinski servis Radovljica. Študentski servis CMOK, poslovalnice LPP, ŠOU f FOV, gorenjski študentski klubi. Aligator muzika, 4:>encinski, servisi Petrol, Hard rock shop. Nama. Maximarket. Napotnica.com,Big Bang, BOF V neposredni bližini Kranja, ob sami gorenjski avtocesti, gradimo v kraju Kokrica poslovno cono. Objekti so zgrajeni do tretje podaljšane gradbene faze in bodo namenjeni za opravljanje različnih dejavnosti. Vse informacije in prodaja: www.sava-ip.si tava IP, đM^ Sava IPf d«0«0«y Slovensica 56, 1000 Ljubljana, e-mail: tnfo@sava-ip.si tel.: 01/300 98 91, 430 41 51, 031/688 980 GORENJSKI GLAS • 10. STRAN KULTURA / kavka@g-glas.si Petek, 26. novembra 2004 Pot nas vodi iz roda v rod Breznica - Otroška folklorna skupina Breznica, ki deluje v okviru KD dr. France Prešeren Žirovnica - Breznica, bo danes ob 19. uri v Kulturni dvorani na Breznici s koncertom obeležila 10. obletnico delovanja. Več kot petdeset otrok v treh starostnih skupinah, v oblačilih, ki so izdelana na podlagi študij dostopnega gradiva in predstavljajo vsakdanji oblačilni videz otrok na Gorenjskem ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja, bo v povezavi z ljudskimi plesi prikazalo Šege in navade ter zgodbe v okviru projekta Pol, ki nas vse vodi iz roda v rod. Zgodbe, kijih bomo videli na odru, so avtorji naslovili kruh, de-setnica, romar'ce, č'bel'ce, šolsko dvorišče, hruške in kure ... Koncert bo namreč predstavljen kol nekakšno potovanje. Le-to je lahko povezano tudi s kruhom, vsak deseti otrok je namreč moral s trebuhom za kruhom, ob prihodu romarjev v vas so se tudi otrokom v vasi vedno dogajale zanimive prigode. Potujejo tudi čebele, ki tudi otrokom niso tuje. Še posebej, kadar jih pičijo. Tudi učitelji so pogosto potovali iz kraja v kraj, "odpotovati" (skriti) pa so se znali tudi otroci, ki so znali iz špajze ukrasti suhe hruške. In kako potujejo kure? V vrečah, kar bodo na svojstven naČin povedali tudi mladi folkloristi. Niti večera bo vezala pevka, pravljičarka in zbirateljica ljudskega spomina Ljoba Jenče. Scenarij, režijo in umetniško vodstvo prireditve je podpisala Malči Možina, mlade folkloriste vodijo Maruša Stres, Katja Pavlič in Jure Knavs, sceno je izdelal Stane Stres za organizacijo prireditve pa poskrbela Jerneja Stres. Igor Kavčič Fotografsico društvo Kranj, prvič Krai\j - V sredo je bila v Cafe galeriji Pungert ob sodelovanju kranjske izpostave JSKD odprta prva društvena razstava Fotografskega društva Kranj. Društvo je z razstavo sklenilo prvo leto svojega delovanja. Na razstavi sodelujejo: Vladimir Brlek, Stojan Femec, Božo Grlj, Aldo Komar, Mitja Puhar, Zmago Puhar, Mitja Smrdel, Aleš Živec, Marko Černilec, Silvester Sever, Klementina Čebulj in Klemen Čebulj. Kolje poudaril predsednik društva Mitja Smrdel, so na razstavi poskušali družno predstaviti različne fotografske tematike (od krajinske fotografije do človeške figure), različno fotografsko znanje in različne pristope, saj so nekateri člani društva stari izkušeni fotografski mački, nekateri pa ne. I. K. Stric gre spet toplice Po več kot osemdesetih letih gre stric spet v toplice in tam doživi Slovenijo, tako kot je nastala v zadnjih dvajsetih letih. Reteče - Po jutriši^i slovesnosti ter nastopu folklornih skupin in domačih tamburaških skupin se bo obeleževanje 50-letnice Kulturnega doma Reteče v nedeljo ob 17. uri zaključilo s premierno uprizoritv^o komedye Stric v Toplicah, ki jo je pod budnim očesom režiserja Boruta Gartnerja pripravila domača gledališka skupina Vagabund teater. Režiser Borut Gartner igre neznanega avtorja z naslovom Stric v toplicah ni izbral zgolj po naključju. Reteški gledališč-niki soje namreč prvič uprizorili že davnega leta 1922 v takratnem na novo odprtem Društve- nem domu in s tem nekako uradno naznačili začetek kulturnega delovanja v kraju. O tem govori tudi fotografija z igralci in delom scene iz tistega časa. Režiser je sicer za osnovo vzel tekst, po katerem so igrali pred več kot osemdesetimi leti, hkrati pa ga je temeljito posodobil, spremenil nekatera imena in mu navdahnil novo svežino. "Komedija Stric v toplicah je lahkoten pogled v našo Slovensko družbo," je mnenja Borut Gartner, ki je pred več kot dvajsetimi leti zaČel svojo gledališko pot kot igralec na rete-Škem odru, kjer je kasneje reži-ral več kot deset iger in sodeloval še pri Številnih drugih kulturnih dogodkih. V igri tako ne gre zgolj za situacijsko komiko, ki jo ustvarjajo zapleti med akterji že pred odhodom, še bolj pa v samih toplicah. Gartner v igri predstavlja nekakšno Slovenijo v malem, z vsemi travmami, ki jih njeni prebivalci nosimo s seboj in so skozi zgodovino bodisi že zakoreninjene v narodovem značaju bodisi smo jih pridobili z menjavo družbenega sistema in sodobnim "računalniškim vekom". Režiser to na zanimiv naČin pokaže skozi značaje (o tem govorijo tudi imena) glavnih likov. Če stric Glavan boluje za nekimi zanj boljšimi časi in je Bezimenko Kajtebrigovič tisti, ki v nasprotju s Slovenci opravi vsako delo, je Hana cenena delovna sila z evropskega vzhoda in Evro tisti, ki je požrl vso pamet sveta, no Evrope. Vmes se prepletajo zgodbe med poročenim parom, ki kljub težavam skuša ohraniti svoj zakon, in množico samskih, ki v sodobnem Času okrnjene med-osebne komunikacije skušajo najti svojo prihodnost. Prihodnost, posoljeno z vso to zmešnjavo, v kateri naj bi se znašli Slovenci. Ko sem se pogovarjal z režiserjem je ta skupaj s prizadevnimi Matjažem Mravljo, Goraz-dom Kozmneljem in Darkom Bogatajem ravno postavljal scenografijo. Po režiserjevi ideji so oblikovani tudi kostumi in glasba, ki jo plemeniti živi gledališki orkester. V predstavi bodo nastopili Majda Cerar, Jerica Podpečan, Tomaž Jenko, Andreja Janečko, Lenart Tupar, Boštjan Križaj, Anja Vodopi-vec. Dare Bogataj, Nuša Avguštin, Anže Gartner, Andraž Gartner, Tine Čarman in kol policaj tudi Borut Gartner. Igor Kavčič Človeške duše na tej in oni strani Odsevi kamniških stoletij Visoko - V ponedeljek, 29. novembra, ob 19. uri bo igralska skupina eksperimentalnega gledališča Teater Lampa iz Kranja v kulturnem domu na Visokem pri Krai\ju krstno uprizorila himnično farso Deset zamorčkov. Avtor nove slovenske odrske stvaritve in i\jen prvi režiser je Iztok Alidič. Eksperimentalno gledališče Teater Lampa je mlado alternativno gledališče, ki poskuša nadaljevati tradicijo in reperto-arno politiko nekdanjega kranjskega Gledališča čez cesto. Iztok Alidič je doslej na oder postavil dve igri, znamenito lones-covo Učno uro in po Andersenu v lastni priredbi igro Vžigalice. Tokratna, tretja po vrsti uprizoritev je hkrati tudi krstna izvedba slovenskega dramskega bese- dila. Gre za himnično farso z naslovom Deset zamorčkov, ki je zadnje, šesto besedilo iz malhe umetniškega vodje in hišnega režiserja Teatra Lampe Iztoka Alidiča. Kot je povedal avtor Desetih zamorčkov, v predstavi vsebinsko sploh ne gre za zgodbo, ampak za dogodek, za obstoj skupine ljudi v enem samem dnevu. Pobegli varovanci sanatorija za duševno bolne, po nekem pravi- lu tudi vsi piromani, se zatečejo v samotno hišo, kjer trepetajo, kdaj jih bo oblast odkrila in pripeljala nazaj. A ta hiša, oziroma njen glavni prostor, kjer se vse dogaja, je po neki inerciji tudi zapor, saj gledamo steno, poleg nje pa kletko, kjer imajo zaprto najbolj nevarno ubežnico. Od neznane (včasih tudi znane) roke začno eden za drugim iz-puščati duše in se seliti v nov prostor, kjer modrujejo, koga bo spet zadelo. Vmes potrka na vrata neznanec, ki predstavlja oblast, a se potuhne, ker se boji bližajoče smrti. Na koncu ostane samo še eden, usoda pa se sprašuje, kje je zdaj pravi svet, na tej ali oni strani. Celotno dogajanje bogatijo sočni in na moČ ironični dialogi. Ob režiserju in dramaturgu Iztoku Alidiču so predstavo pripravili še scenograf Matej Jenko, koreografinja Jolanda Regouc, lektorja Anica Horvat ter Tomaž Gubenšek, igrajo pa Miha Zupančič, Valerija Kuhar, Igor Cuznar, Zoran Radulovič, Maja Peternel, Jure Jenko, Anica Horvat k.g,, Kaja B. Pisker-nik, Ivan Gros k.g. ter Žiga Ažman. Igor Kavcic, foto: Gorazd Kavčič Kamnik - V Medobčinskem muzeju Kamnik je na ogled nova kulturno-zgodovinska razstava o mestni zgodovini. Razstava je zametek stalne postavitve o zgodovinskem razvoju Kamnika. Avtorja razstave, muzejska kustosa Zora Torkar in Marko Lesar, sta pomenljiv naslov Odsevi kamniških stoletij izbrala zato, ker sta želela poudariti, da razstavljeni muzejski predmeti predstavljajo le delček bogate več kot 775-letne zgodovine Kamnika. Kljub zelo obsežno zastavljenem cilju pa sta s premišljenim izborom predmetov, spremnim tekstom in posrečeno uporabo barv, uspela bogastvo kamniške zgodovine odstreti na zelo zanimiv naČin. Kamničani se tako lahko tudi v svojem muzeju na enem mestu poučijo o nastajanju Kamnika v 12. in 13. stoletju, o dobi gospodarskega razcveta v 14. in 15. stoletju, o pestrem 16. stoletju, ki so ga zaznamovali kmečki upor in turški vpadi, predvsem pa obdobje reformacije. V 17. stoletju je nekdaj pomembno mesto predvsem zaradi padca cvetoče trgovine neslavno propadalo, 18. stoletje pa je s številnimi reformami predstavljeno kot doba Odprtje razstave v kamniškem muzeju je bilo tudi tokrat dobro obiskano. sprememb in umetnostnega razcveta. 19. stoletja avtoija v svojo raziskavo in postavitev nista posebej vključevala, saj je obdobje podrobneje predstavljeno s stalnima razstavama o kamniških meščanih in Thonetovem pohištvu. Kulturo, umetnost in gospodarstvo nekdanjega časa predstavljajo predmeti, kot so nekatere arheološke najdbe, novci kamniške kovnice, cehovski vrči, nekateri izjemni knjižni primerki, kot sta Pentatevh iz leta 1578. in Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske, slike kamniških baročnih mojstrov ter mnogo drugih. Razstavljeni so sicer le eksponati, ki jih hrani medobčinski muzej, toda kustosa ob tem opozarjata na dragoceno gradivo, ki je še vedno vpeto v naše življenje, in na bogastvo preteklih stoletij opozaija na terenu samem. Sem sodijo predvsem arhitekturni spomeniki in dragocena sakralna ter tudi posvetna dediščina, kot so Mali grad z znamenito kapelo, freske v cerkvi sv. Primoža, gotske podoknice na Seydlovi hiši na Glavnem trgu idr. Odseve kamniških stoletij si bo moč ogledati do novembra prihodnjega leta. Jasna Paladin Jasna Paladin XXXIII. del Kamniški kurhaus Ena od pomembnih pridobitev pa je bila leta 1888 tudi zgraditev mestnega vodovoda. Čeprav ob sušnih in zelo mrzlih dneh vode ni bilo in je večina gospodinj še vedno rada zahajala k mestnemu vodnjaku, je bil vodovod vsekakor pomembna in sodobna pridobitev Kamnika v tistem času. Poleg že tolikokrat omenjene železnice leta 1891 je pomembno kulturno pridobitev in velik del kamniške prepoznavnosti pomenil tudi leta 1893 odprt Sadnikarjev muzej, prvi zasebni muzej na Slovenskem, ki deluje še danes. Lepote Kamnika z okolico in razcvet Prašnikarjevega Kurhausa in turizma niso ostali neopaženi pri mnogih letoviš-čarjih in tujcih in mnogi so svoje vtise tudi zapisali. Prav njihove opazke pa so najboljši dokaz za pravilnost Prašnikarjevega dela in za vidno mesto, ki ga je zato Kamnik konec 19. stoletja imel. Fr. Gärtner je zapisal: ''Kamnik je staroslavno mesto, v katerem je nekajkrat zboroval deželni zbor. Mesto je v novejšem času, odkar se je otvorilo Kneippovo zdravilišče, precej napredovalo, čemur pa se ni Čuditi, ker ima tako krasno lego in popolno planinsko podnebje. Nadejati se je, da se to letovišče povzdigne do one stopnje, kakršno zasluži zbog svoje lege in vrlin ondotnih gostilničarjev.'' Fr. Kocbek je zabeležil: ^^Mesto Kamnik nazivljejo Kranjski Išel (Ischl). V marsičem postoji ta pridevek temu podplanin-skemu mestecu. Obkoljajo ga gore z desne in leve, iz ozadja mu pošiljajo visoke Savinjske, tod imenovane kamniške planine, sveže sape svoje, da ima vsa okolica jako zdrav vzduh." Ljudevit Stiasny dodaja: "V resnici toliko prirodnih krasot, toliko častitih starin, toliko mogočnosti v enoti in enote v mogočnosti, toliko neprisiljene prijetnosti in preproste zabave i' tako ozkem okviru ne najdeš daleČ naokoli. /.../ Čisti, sveži planinski zrak miri razdražene živce in krepi bolehno telo." IPer m fehwr titbm iefft. t^ ja ttM^t toM, ei nur fem! toM i^, mer pCT^efen Jur CSriunerung im (^hbtit en traf^ttil^ ^ttf. am \7. tn&i l?i2\, om ^ämwr Vtin^ "Kinbet fifcmcr^fu^ tX^tlKtflf Vttn^en ftoer 2>«n tblts ViOe^tr^, Uöf Vn bet ©ctt fur Ke ZWiten Um hxt^t lint^rt i^ren Sä^mer^ Wer^e^tnb anrft.Hs Ne Kraft ^dx^t, llnb ßtbt — ^ man hahi ypnx ^xanex, i>brt id? iim:& fidj erfrent«, nni «gaere ^ru'H t^rl UtetrTond n«l?men, ^ ^ Osmrtnica Alojza Prašnikarja "Pred leti že je pisal dober poznavalec slovenske zemlje: 'Kamnik je vreden, da se imenuje biser naše domovine.' (Stein verdient unter den Perlen unseres Vaterlandes genannt zu werden) /../. In res ni mnogo krajev v Sloveniji, ki bi se bodisi v prirodni krasoti, bodisi v slavi svoje zgodovine mogli kosati s Kamnikom!" Leto 1899, kije sledilo, pa ni zaznamovalo le konca stoletja, temveč - kljub zgornjim vrsticam, ki dokazujejo opevanje kraja še kakšno leto pred tem - tudi konec zlate dobe kamniškega kopališča in zdravilišča. Poleti leta 1897 je v domačem Wörishofnu umrl Sebastian Kneipp, glavni "krivec" za razcvet zdravilišč, ki so zdravila po njegovih metodah. Še bolj usodna za kamniški Kurhaus pa je bila smrt Alojza Prašnikarja (14. januarja 1899), pobudnika in lastnika zdravilišča, razgledanega in naprednega podjetnika, ki je v Kamnik oziroma sosednje Mekinje vpeljal takrat Še ne tako razširjen moderni turizem in z njim povzdignil Kamnik med najbolj priljubljena kranjska mesta. Kurhaus je sicer Še nekaj časa ostal v lasti Prašni-karjevih potomcev in vse do prve svetovne vojne užival slavo, a tisti iz 90. let 19. stoletja se ni nikdar več približal. Prašnikar je bil kot gonilna sila vsega dogajanja očitno preveč nepogrešljiv. i Petek, 26. novembra 2004 PREHRANA GORENJSKI GLAS »H. STRAN KAJ BOMO KUHALI TA TEDEN Za vas izbira Danica Dolenc Zajec ali kunec y kuhinji Zajčje meso je zelo zdravo in okusno; večkrat bi se morali spomniti nanj. Foto: D. D. Nikoli ne bom pozabila Mrav-Ijetove Pavlce s Sutne, kako seji je zalesketalo v očeh, ko si jo povprašal po njenih zajčkih. Po . sto in več jih je imela naenkrat po skrbno urejenih zajčnikih. Med drugim je gojila tudi prelepe francoske srebrece in belgijske orjake. Nisva se pogovarjali o načinih priprave zajčjega mesa, temveč le o njih negi in o tem, kako je treba ravnati z njimi, da ne zbolijo. Čistoča je bila na prvem mestu; Čim je zajec pojedel, mu je skodelico vzela, jo pomila in obrnila, da se je že sušila. Če kakšen zajec ni prišel takoj k mrežici, ko je stopila k njim, je bil že alarm: takoj gaje vzela iz kletke in dala na tla, da se je zletal. Hitro je bil ozdravljen. V posodicah jim ni puščala niti vode niti hrane ... Danes je po Sloveniji že veliko rejcev domaČih kuncev, dobijo se tudi po mesnicah. Vendar je navadno tako, da ima vsak rejec svoje odjemalce in hitro jih lahko odda. Zajčje oz. kunčje meso je izredno cenjeno kot zdravo živilo: bogato je z beljakovinami, vsebuje zelo malo maščob, po kakovosti se lahko meri s teletino, je okusno in sočno, primerno za otroke, diabetike in vse tiste, ki se morajo držati te ali one diete. Zajčje meso je še bolj okusno, če ga pred kuho pustimo v suhi kvasi vsaj 2 dni. ko, da jajca zakrknejo, jed solimo in takoj ponudimo. Zajčja jetrca po Ivanovo ' Za 2 osebi Potrebujemo: 1 zajčja jetrca, 2 jajci, pol čebule, sol, olje. Zajčja jetrca narežemo na zelo tanke lističe. V ponvi segrejemo olje in na njem zlato opražimo drobno sesekljano čebulo, nanjo nadevamo jetrca, jih opražimo le toliko, da spremene barvo. Zdaj prilijemo stepeni jajci, pustimo ponev na ognju le še toli- Nadevan zajček } večji zajček (1,25 do 1,50 kg), sol, 5 dag masla. Nadev: 2 zemlji ali 2 kosa starega belega kruha, šop peterši-Ija, ščepec majarona, poper, 3 žlice olja, 1 srednje velika sesekljana čebula; 2 jajci, zajčja ali kurja jetrca, 1 lonček kisle smetane, nekaj zajemalk goveje juhe, sol. Zajčka operemo, obrišemo in osolimo. Pripravimo nadev: žemlje oz. kruh narežemo na kocke, potresemo s sesekljanim peteršiljem in majaronom, po-popramo. Posebej na olju opražimo čebulo in na njej na hitro opečemo na drobno zrezana zajčja jetrca. S tem zabelimo nadev. Jajca razžvrkljamo s smetano, solimo, vlijemo na krušne kocke in premešamo. Z nadevom napolnimo notranjost zajčka in kožo zašijemo. Zajca položimo v pekač, polijemo z vročim maslom in damo v pečico, ogreto na 220 stopinj C. Kmalu zatem prilijemo v pekač zajemalko juhe (ali kropa) in temperaturo znižamo na 200 stopinj C. Med pečenjem meso pogosto polijemo s sokom, po potrebi še prilijemo vrelo juho. Ko meso dobi po vrhu že lepo barvo, ga obrnemo. Pečenega zajca razrežemo na lepe kose in jih zložimo na servirni krožnik. Zdaj ga polijemo s sokom iz pekača in ponudimo. Gratinirani široki rezanci s šunko Za 4 osebe potrebujemo: 30 do 40 dag Širokih rezancev, slan krop, sol Bešamel: 3 dag masla ali margarine, 3 dag moke, 1,5 dl mle- —Ti - •. •i*« t A Ste natančni in zanesljivi? Iščete vsak dan nove Izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? Bi se radi pridružili mlademu in dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res dobra izbira! Za novo poslovalnico v Tržiču iscemo: - Namestnika vodje trgovine (M/Ž) Pogoji: -V.stopnja izobrazbe - Najmanj tri leta delovnih izkušenj podobnih delovnih mestih - Poznavanje dela v trgovini na - Vodjo izmene (M/Ž) - Prodajalce (M/Ž) - Mesarje prodajalce (M/Ž) - Prodajalca - prevzemnika blaga (M/Ž) Pogoji: - najmanj tV. stopnja izobrazbe, trgovske ali živilske smeri - zaželene delovne izkušnje v trgovini Zaposlili vas bomo za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen v cas. Prijave pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Spar Slovenija d.o.o.. Kadrovska služba. Letališka 26.1000 Ljubljana. PRIDRUŽITE SE NAM! ® SLOVENIJA ka, 2 rumenjaka, 2 beljaka, 5 dag šunke, sol, poper, muškatni orešček, 2 dag parmezana, 2 dag masla. Široke rezance skuhamo v slanem kropu al dente. Posebej iz masla, moke in mleka pripravimo bešamel, ki mu dodamo rumenjaka in sneg beljakov, začimbe in na kocke narezano Šunko. Polovico bešamela zmešamo med rezance, jih rahlo premešamo in zložimo v ognjevarno posodo, ki smo jo dobro namastili z maslom ali margarino. Po rezancih polijemo še drugo polovico bešamela, ga potresemo z naribanim sirom, po siru pa nadevljemo koščke masla. Popečemo v pečici pri 200 stopinjah C, da so rezanci zlato rumeni in ponudimo. pražimo, da porjavijo. Opraže-ne kosmiče damo na naoljen krožnik in pustimo, da se ohladijo. Smetano trdno stepemo, jo zamešamo med gladko raz-meŠano skuto, sladkamo, dodamo še limonin sok in žganje. Dobro premešamo. V skodelice naložimo hladen jabolčni kompot, potresemo s polovico ovsenih kosmičev, na kosmiče damo smetanovo skuto, na vrh pa hrustljave kosmiče. Ponudimo ohlajeno. Namesto jabolčnega kompota lahko vzamemo tudi kak drug kompot; v tem primeru začinimo skuto s kompotu primernim sadnim žganjem. TEDENSKI JEDILNIK Nedelja - Kosilo: goveja juha z jetrnimi cmočki, v pečici pečen nadevan zajček, pražen krompir, radič z majonezno polivko, marmorni kolač; Večerja: jabolčne kupe s skuto, piškoti, čaj. Ponedeljek - Kosilo: gobova juha iz vrečke, gratinirani široki rezanci s šunko, radič s krompirjem; Večerja: zajčja jetrca z jajci, kruh, zelena solata. Torek - Kosilo: rižota z zelenjavo (bučke, grah, cvetača) in koščki teletine, rdeča pesa v solati. Večerja: zelnata juha s kranjsko klobaso, palačinke z marmelado. Sreda - Kosilo: matevž s krvavico, dušeno zelje, kruh; Večerja: zelenjavna juha, sirovi crrioki Četrtek - Kosilo: piščančja obara, ajdovi žganci; Večerja: polenta s parmezanom, pečena v pečici, zelena solata. Petek - Kosilo: osliči, kuhani v zelenjavi in kisu, pire krompir, zelena solata z zeliščno polivko; Večerja: turške baklave, čaj ah sadni sok. Sobota - Kosilo: segedin golaž z belimi žganci; Večerja: orehovi « štruklji, slivov kompot. Jabolčne kupe s skuto Za 4 osebe potrebujemo: 25 g masla, 85 g sladkorja, 50 g ovsenih kosmičev, 1 žlica olja, 1 lonček sladke smetane (200 g), 250 g skute, 4 zUce sadjevca, 4 žlice limoninega soka, 400 g jabolčnega kompota, odišavljene-ga s cimetovo skorjo in nageljnovimi žbicami. V ponvi razpustimo maslo, dodamo 50 g sladkorja in premešamo. Dodamo še ovsene kosmiče in jih med mešanjem Adventni vencki Čez dva dni bo prva adventna nedelja. Na venčkih bomo prižgali prvo od štirih svečk. Zajčja jetrca po Ivanovo so hitro pripravljena In so prava specialiteta. Foto: D.D. V adventu, času duhovne priprave na božič, okrasimo vhodna vrata, steno v stanovanju ali jedilno mizo z adventnim ven-čkom, simbolom luči v temi. Tradicija, ki je prišla s severa, se je tudi pri nas že dodobra udomačila. Medtem ko so bili venčki prvotno izdelani iz preprostih vejic, zdaj v njih prevladuje zelenje (smrečje, mah) pa tudi drugi naravni materiali, kot lubje, slama, suhi cvetovi hortenzije in podobno. Kakšni modni trendi letos prevladujejo v adventnih venčkih? Cvetličarji odgovarjajo, da je "dovoljeno" vse, in priznavajo, da so letos adventni venčki precej "odštekani". Seveda ni nujno, da so venčki karkoli posebnega, izvirnega; krasijo vaš dom in pomembno je, da so všeč vam, čeprav so narejeni z nekoliko okorno roko in ne pretirano bujno do- mišljijo. Prav nič ne boste zgrešili, če boste ogrodje venčka obložili s smrekovimi vejicami, pritrdili vanj štiri svečke, dodali kakšno pentljo, morda storž, košček lubja ali perle. Priporočamo vam, da v soboto popoldne obiščete razstavo adventnih venčkov v zadružnem v domu v Zabnici. Zagotovo boste dobili navdih in se tudi sami želeli poskusiti v spretnosti pletenja. Zabničani in okoličani bodo skupaj j)letli venČke danes zvečer. Že deseto leto po vrsti. Druščina sodelujočih je vsako leto večja, njihove stvaritve bolj izvirne in dognane. Ogledali si jih bomo tudi mi in vam najlepše predstavili. Helena Jelovčan GORENJSKI GU\S • 12. STRAN ZANIMIVOSTI / info@g-glas.si Petek, 26. novembra 2004 Zapostavljenost doline v preteklosti je danes pomembna prednost. Zaradi prometne in industrijske neonesnaženosti ima dolina, po mnenju etnologinje Milene Kodra, pomembne prednosti predvsem v turizmu. Zg. T\ihii\j - Tuhinjska dolina, ena od večjih dolin osrednje Slovenije, ki povezuje Gorenj- , KI pov i in Staj sko na eni in Štajersko na drugi strani, je med Slovenci vse prej kot dobro poznana, čeprav je bila zaradi svoje specifične lege vedno zanimiva za tranzitni promet. V dolgoletni zgodovini so jo večinoma zaznamovali izoliranost in revščina, razen v visokem srednjem veku od 12. do 15. stoletja, ko je predstavljala glavno pot med Podonavjem in Jadranom. Prav vpliv prometa in razvoj komunikacij, ki sta ves ta čas neposredno vplivala na način življenja tamkajšnjih prebivalcev, je v svojem diplomskem delu raziskala etnologinja in kulturna antropologinja Milena Kodra iz Zgornjega Tuhinja. Prepričana je, da ima dolina prav zaiadi svoje zapostavljenosti v preteklosti danes izjemne možnosti. Arheološke najdbe dokazujejo, da je bila Tuhinjska dolina tranzitno pomembna že v dobi Rimljanov, čeprav je predstavljala le stransko pol glavni prometni žili skozi vzporedno dolino Črni graben. Zlata doba se je za dolino pričela v visokem srednjem veku, ko so andeški grofje v 12. stoletju, ter kasneje tudi celjski grofje, zaradi lastnih političnih interesov glavno prometno pot od Podonavja do Jadrana speljali skozi Tuhinjsko dolino in s tem za nekaj stoletij odvzeli pomen poti skozi Črni graben. Posledica te odločitve je ..' / f i L •V ■» Milena Kodra bil razcvet trga Motnika, gospodarska blaginja Kamnika ter ustanovitev znamenitega hospi-ca Sv. Antona - gostišča za po-otnike v današnjem naselju pitalič. A obdobje razcveta ni trajalo dolgo, saj so Habsburžani v 16. stoletju pot ponovno preusmerili na cesto Čez Črni graben, kar je pomenilo hitro nazadovanje doline in Kamnika. Tuhinjska dolina od tega obdobja dalje, kljub številnim prošnjam, ni nikdar več dobila primata nad tranzitnim prometom. Skupaj s Kamnikom je tonila v pozabo. Znana tovorniška cesta je v tem obdobju začela pospešeno propadati. Kljub nekaterim svetlim obdobjem v 18. in 19. stoletju, ko se je promet za kratek čas ponovno usmeril čez Tuhinj, so prebivalci doline vse do 2. polovice 20. stoletja živeli v revščini, daleč stran od ponovno razvijajočega se Kamnika. Izredno slaba cesta je odbijala trgovce in kasneje turiste; kljub razvoju avtomobilizma so bile Še dolgo v 20. stoletje glavni promet v dolini konjske vprege. Slabe prometne povezave so povzročale tudi množično izse- ljevanje prebivalcev, ki so na delo hodili v kamniške tovarne. Kljub mnogim načrtom se jo je izognila tako železnica, kot tudi avtocesta in do pred kratkim, vse do leta 1987, koje bila asfaltirana cesta Čez Kozjak in je celotna dolina dobila moderno prometno povezavo, je dolina predstavljala najmanj razvil del kamniške občine. A danes ni več tako, poudarja Milena Kodra. Stoletja zapostavljenosti so dolini prizanesla z onesnaženjem in ji ohranila neokrnjeno naravo. S strokovnim pristopom in povezanostjo krajev si dolina lahko veliko obeta od turizma. Terme Snovik so v 10 letih delovanja že dodobra prepoznavne v slovenskem prostoru, vendar še zdaleč niso edina možnost doline. Tu je še neokrnjena Menina planina, pri- merna za turno smučanje, sankanje in pohodniŠlvo, pa vse bolj obiskane turistične in ekološke kmetije. "S celovito predstavitvijo naravne in kulturne dediščine v dolini, v povezavi z že cvetočim zdraviliškim turizmom, ima Tuhinjska dolina vse možnosti, da postane paradni konj kamniškega turizma," še dodaja. Jasna Paladin, feto: J. P., M. K. Tuhinjska dolina Dediščina Gašperja Križnika inštitut za siovensko narodopisje ZRC SAZU, Občina Kamnik in Kulturno društvo Motnik so pripravil posvetovanje z naslovom Gašper Križnik (1848-1904) in njegov čas. Kamnik, Motnik - Gašper Križnik, rojen v Motniku, ima za slovensko znanost in kulturo prav posebne zasluge. Čep rav samouk, brez formalne izobrazbe in čevljar po poklicu, je zaslužen za izjemno zbirko slovenskih ljudskih pesmi, predvsem pa pripovedk, pravljic in legend, pri čemer je najbolj dragoceno njegovo zapisovanje besedil v motniškem narečju. S tem je v avtentični obliki ohranil neprecenljivo kulturno dediščino, ki zadeva jezikoslovje, glasbeno in slovstveno folkloristiko, etnologijo in zgodovinopisje. Kot je bilo v 19. stoletju pogosto, je bil tudi Križnik veliko bolj cenjen v tujini kot pa doma, ob lOO-letni-ci njegove smrti pa se mu je s tokratnim simpozijem poklonila tudi slovenska znanost. Tridnevno posvetovanje so na gradu Zaprice v Kamniku v sredo kot slavnostni govorniki začeli dr. Monika Kropej, predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje, kamniški župan Tone Smolnikar ter izredna članica SAZU dr. Zinka Zor-ko, V dveh dneh se je s svojimi referati javnosti predstavilo 23 strokovnjakov z različnih področij, ki so s svojimi prispevki osvetlili tega "ambicioznega čevljarja iz Motnika" in njegov čas. Križnikova dela so zanimiva za etnologe, ki v njih razkrivajo materialno, družbeno in duhovno kulturo tistega časa, za jezikoslovce, ki proučujejo strokovno, predvsem pa dragoceno narečno izrazje v njegovih zapisih, za folkloriste, ki jih zanima pravljična motivika, zbrane ljudske pesmi, pregovori idr. Člani Inštituta za slovensko narodopisje sicer priznavajo, da njegovo folkloristično in etnološko delo še ni ustrezno ovrednoteno, prav tako so Križnikovi zapisi Še neizkoriščen vir mitologije, so pa zato, kot je poudarila glavna organizatorka srečanja dr. Marija Stanonik, pomen tega moža in njegovega dela želeli primerno ovrednotiti prav s tem posvetovanjem in zbornikom predstavljenih referatov, ki ga nameravajo izdati. Znanstveni simpozij se bo s strokovnim ogledom Tuhinjske doline ter predavanji in kulturnim programom zaključil danes, v petek, 26. novembra, v Križni-kovem rojstnem kraju Motniku. Jasna Paladin, foto: Gorazd Kavčič Skupaj sta šest desetletij > 18. novembra sta Juika in Jože Draksier iz Britofa praznovala 60 let skupnega zakonskega življenja. Pomen Gašperja Križnika je v uvodnem nagovoru predstavila tudi dr. Monika Kropej. Biserna Julka in Jože Draksier. Britof - Julka se je rodila leta 1924 na Sovodnju v Poljanski dolini kot tretja v družini s 13 otroki. Tako kot vsi njeni bratje in sestre je že kot otrok morala s trebuhom za kruhom. Pozneje jo je iskanje dela pripeljalo v Kranj, kjer je delala v gostilni Gaštej na Laborah, med drugo svetovno vojno pa kot služkinja pri lastniku tovarne čevljev Prešeren. Tam je 20-letna spoznala postavnega 13 let starejšega Jožeta, ki je kot izuČen čevljar delal v proizvodnji. Domaje bil s Podreče in z bratom Janezom, ki seje bil tudi izučil čevljarskega poklica, sta se vsak dan, leta in leta, v soncu, dežju in snegu, ki ga je včasih namedlo precej več kol zadnja leta, s kolesi vozila 12 kilometrov na delo in popoldne spet nazaj. Za razliko od Julke, ki v svojih mladih letih ni poznala zabave, je Jože mladost s svojima dvema bratoma in sestrama kljub težkim časom preživljal zanimivo. Pel je pri takratnem cerkvenem pevskem zboru v Mavčičah in sodeloval v kulturnem društvu, ki je vsako zimo pripravilo kako amatersko gledališko predstavo. Julka in Jože sta se vzela novembra 1944, še med vojno. Poročni obred so morali naglo končati, kajti ravno tedaj so bombardirali kranjsko železniško postajo. Leto pozneje pa se jima je že v svobodi rodila hčerka in treba je bilo misliti na gradnjo doma. Najprej, sta ga skupaj z bratom Janezom in njegovo ženo sezidala v Švab-ski vasi v Kranju, kmalu pa so ugotovili, da je hišica za dve družini premajhna in so v Bri-tofu, tokrat skupaj z Jožetovo sestro Ivano in njenim možem, zgradili večjo. Tu skupaj s hčerko živita še danes. Gradnja je bila tiste čase zahtevna in družina je bila za marsikaj prikrajšana. Zakonca Draksier sta pozneje delala v tovarni Planika. Julka je vse do upokojitve delala v proizvodnji inje veljala za pridno delavko, Jože pa je napredoval in delal v oddelku osnovnih sredstev. Deloval je tudi pri sindikalni organizaciji in za državne praznike organiziral zanimive izlete po Sloveniji in v sosednjo Hrvaško. Izletnikov je bilo skoraj vselej za dva avtobusa. Poleg sindikalnega dela pa je sodeloval tudi v pevskem zboru. Pel je od leta 1945 pa vse do prenehanja delovanja moškega in mešanega pevskega zbora dr. France Prešeren pod vodstvom dirigentov Liparja in kasneje AjdiČa. Sedaj sta Drakslerjeva že dolgo v pokoju, Julka od leta 1978, Jože od 1968. Tudi v tem času ne mirujeta, med drugim sta delala v planinski koči na Kamniškem sedlu, popazila na dva vnuka, sedaj tudi na pet pra-vnučkov. Zdravje jima je doslej kar dobro služilo, sedaj pa ju že pestijo tudi težave, no, pa saj imata 80 in 94 let! Mama Julka še vedno vodi gospodinjstvo in je možu v veliko oporo. Na svoje 60 let dolgo zakonsko pot gledata s ponosom in zadovoljstvom. Vedno ni bilo lahko, a lepi spomini vendarle prevladajo. Naj bo lepo Še naprej, naj jima služi zdravje in naj uživata ob pogledu na svoje pravnuke! Danica Zavrl Zlebir J Petek, 26. novembra 2004 RADIJSKI SPOREDI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS »13. STRAN PETEK, 26. NOVEMBRA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora-RADIO TRBOVUE R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek: Živeti je lepo 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep: 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prispevek: Tina Turner - 65 let 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek; Kako stvari delujejo 11.15 Tina Turner - 65 let 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Tina Turner- 65 let 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek: 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzne informacije - minute za GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Vasovanje s Podokničarjem 22.00 Glasba 24.00 SNOP iz studia Radia Kranj R QORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo • obrtni poklici 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.15 Aktualno: Nove orgle v cerkvi sv. Križa v Planini pod Golico 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Planinski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi - go-dovniki 9.00 Gorenjec, Gorenjka mese- ca 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.25 Obvestila 12.30 Novice^12.40 Oglasi 13.00 Dr. Petek: črevesne bolezni 13.40 Oglasi 14.00 Veterinar na obisku: rakasta obolenja psov 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno; mali oglasi po pošti 15.30 Novice 15.40 Oglasi 16.00 Vreme 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Radovljica 17.00 Pogled v današnji dan ■ Bodica tedna 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Druga stran 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 20.00 Druga stran: koncertne napovedi 20.40 Oglasi 21.00 Glasbena Gverila 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 1001 nasvet, ponovitev 22.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica MATEJA 9.00 Aktualno 9.30 Za kulturni vsakdan - MAGICA LATERNA 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.20 Sosedje, dober dan 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.35 Pregled tiska 18.00 Planinska oddaja 19.00 Zmagovalni oder 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, ceste 7.20 Nočna kronika 7.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.30 Carpe diem 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 12.00 BBC novice 12.30 Do- godek dneva 13.00 Rešeto 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 19.20 Vreme 19.30 Znova-Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7,00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRajevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. In 4. Skriti zaklad 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba; Ponovitve 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9,00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Mozaik Slovenije 9.40 Glasbene želje 11.00 Regijske novice. Osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.00 Regijske novice. Osmrtnice 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 16.35 Snidenja -nagradna uganka s terena 17.00 Regijske novice 17.15 Orgonski top 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.20 Nočni program SOBOTA, 27. NOVEMBRA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora-RADIO TRBOVUE R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? Župariu Jesenic 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9,00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave: strah 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Bistre glave vedo odgovore prave: 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.45 Temperature doma in po svetu 11,50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Verska oddaja 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupen nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme in Robert Bohinc 6.15 Da vas prebudimo: obrtni poklici 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.15 Aktualno 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno: 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8,05 Ekološki nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Razstava v kranjskem VDC 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik občine Žirovnica 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.45 Podarim 12.50 Podarim-dobim 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Motorci 15.30 Novice 15.40 Oglasi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Zgornja Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.30 Včeraj, danes. jutri 17.40 Oglasi 18.00 Oddaja o modi, ponovitev 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19,40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke: Leseno srce 20.15 Mozaik Slovenije 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Made in Italy-glasbena oddaja 22.40 Oglasi 23.00 Veterinar na obisku, ponovitev 23.40 Oglasi RSORA 6,00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8,15 Novice'in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico MATEJA 9.00 Radijski kviz 9.30 Prgišče pravljic 9.40 Kje tišči zajec? 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo London -BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.25 Kino 16.30 Športna oddaja 18.00 Desetnica -estvica popularne glasbe 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz - UUBUANA: 104,8 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vre- me 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 9.30 Smo v Evropi 12.00 BBCnovice 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 16.30 Carpe diem 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročita, Vaša pesem 11.00 Za življenje, za danes in jutri: 1. Besede mičejo Ž Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Infonnativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovene' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21,15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi; Ponovitve; 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovene' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja 11.00 Regijske novice. Osmrtnice 11.30 Brez-, plačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na ob-"isku 12.30 V ringu 13.00 Glasbeni gost 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Sobotno popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program NEDELJA, 28. NOVEMBRA 2004 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Novice 14.10 Prispevek 14.15 Minute za zgodovino 14.30 Oglašanja s športnih prireditev 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Nedeljsko popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Nedeljsko filmsko popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Novice 18.15 Izgubljene živali 18.20 Kino kviz 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupen nočni program R GORENC Oddajamo od 6.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo, R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Veterinar na obisku 6.15 Pravljica za otroke: Žabja pesem 6.25 Obvestila 6.40 Oglasi 6.45 Zdrav način življenja, ponovitev 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: 75 let Slavka Avsenika 10.25 Obvestila 10.30 Nedeljske novice 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi 11.40 Oglasi 11.55 Pet do I2h 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.40 Oglasi 12.50 Teden vseživljenjskega učenja 13.00 Nedeljski gost - Dario Cortese 13.40 Oglasi 14.00 Voščila - Slovenci in potovanja 14.25 Obvestila 14.40 Oglasi 15.00 Dobri ljudje 15.30 Novice 16.00 Voščila 16.05 Vreme, ceste 16.10 Voščila 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan -Zlatko Dobrič 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18,40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi, ponovitev 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Minute za prijetno razpoloženje (resna gkasba) 19.25 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Dr Petek, ponovitev 22.40 Oglasi RSORA 7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.10 Smeh za smeh 9.00 Aktualna tema 10.00 Dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Škofjeloški tednik 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kulturni utrip 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Praznični jutranji program 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo dr. Jožef Smej 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila -»- AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sakralna glasba 10.00 Radijska oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRa jevcem 12.25 Napoved popoldanskega programa 12.30 Prenos sv. maše iz Ljubljanske stolnice 14.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Misijonska akcija za otroke 19.00 Prenos 10. gala koncerta iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Graditelji 24.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 00.30 Sobota ob 21.15 R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Podoknica - oddaja o narodnoza-bavni glasbi 9.30 Povej naprej 10.00 Nedeljska reportaža 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi, zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program PONEDELJEK, 29. NOVEMBRA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - MURSKI VAL R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek; Jabolko zdravja 7,30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Se res poznamo - gost Bojan Požar 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek: Kako stvari delujejo 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13,10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Športno popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Zimzelene livade 22.00 Glasba 24.00 SNOP iz studia Radia Kranj R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV Stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo: Narečna iskrica 6.25 Obvestila 6,30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo: kaj je v salamah 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Jeko in 10.25 Ol> vestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Gorenjska tedenska črna kronika 12.20 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno, prometna varnost na Gorenjskem 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Novice 15.40 Oglasi 16.00 Vreme 16.05 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Jejmo malo, jejmo zdravo, ponovitev 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbena skrinja: Dobri znanci 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.55 Tedenska gorenjska črna kronika, ponovitev 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Moja je lepša kot tvoja: ansambel Rubin 20.40 Oglasi 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 22.00 Ponovitev športnega prispevka 22.40 Oglasi 23.00 Motorci, ponovitev 23.20 Glasba do polnoči RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Jezik in govorica telesa 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Komentar 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Gorenjska, dober dan 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 - obrtniki 18.00 Šolski radio 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100.2 MHz - ŠANCE; 99,5 Mhz -UUBUANA: 104.8 MHz 6.00 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8,30 Kratko In sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport na RGL-u 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.30 Globus. mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kultumi utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla, bla 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba, 3. Prepadi in mostovi (do 24.00) 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki io odmevi RASL 16.15 Kultumi utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šport plus (mozaična športna oddaja) 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program TOREK, 30. NOVEMBRA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav. Kranj in Sora-MURSKI VAL R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Novice 9.10 Predstavljamo vam slovenske glasbenike: Amor 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Prispevek: Megasrčkov horoskop 10.15 Zlatko Dobrič 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora-RADIO KRANJ R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek: Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost župan občine Šenčur 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novi- ce 11.10 Mali oglasi 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Izgubljene živali 13.15 Prispevek: Med Brusljem in Strasbourgom 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek: borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek; 16.55 EPP 17.00 Novice 17.10 Vreme, ceste 17.20 Avtomobillstična oddaja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.50 EPP 20.00 Golobova pred- premiera 22.00 Glasba 24.00 SNOP iz studia Radia Kranj R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6,45 Vreme 6,50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.15 Prireditve v občini Tržič 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Energetski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Gibljive slike 10.25 Obvestila GORENJSKI GLAS «14. STRAN RADIJSKI, KINO SPOREDI / info@g-glas si Petek, 26. novembra 2004 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 14.00 Prosta delovna mesta 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Big bang 15.30 Novice 15.40 Oglasi 15.45 Turistično društvo Tržič 16.00 16.05 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Kviz-koteka 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno: Pop abeceda 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bohinj 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke 19.45 Lestvica izpod Triglava 20.15 Glasbeni večer po izboru Braca Korena 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Računalniške novice 23.00 Kulturni utrinek, ponovitev RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Dnj-ga jutranja kronika 7.30 Črna kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Radovedni vseved 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice 7.20 Nočna kronika, Horoskop, Izbranka tedna. Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodars^o 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 10.30 Gost, tema 11.00 Kamniške novice 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Iz tujega tiska 13.00 Rešeto 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 20.00 Horoskop 20.30 Večemi program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo {dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi, 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS be-račk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Kulturna razglednica 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program SREDA, 1. DECEMBRA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav. Kranj in Sora-RADIO KRANJ RKRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste. vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek: Kako stvari delujejo 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Oglašanje Dobro jutro Slovenija 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Minutka za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek; 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek: 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Prispevek: 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Oddaja za upokojence 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni predmeti 19.10 Mladi, nadarjeni, obetavni EU 19.30 Zadetek 20.00 Ne krop ne voda 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Nasvet psihologinje - kajenje - nasveti za prenehanje 8.25 Obvestila 8.30 Novice 9.00 Telekomu 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Olimpijski kotiček 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: Zlata kočija formula ena 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 4 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 13.50 Mo-torci 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Novice 15.40 Oglasi 16.00 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Moda in čas 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Jesenice 19.00 Aktualno 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Misli iz Biblije 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.41 Minute za prijetno razpoloženje 20.00 Pot k svetlobi in zdravju 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.45 Zlata kočija formula ena, ponovitev 22.40 Oglasi 23.00 Misli iz Biblije, ponovitev RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Dmga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.15 Novice, dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 10.00 Novice In dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Župan na obisku - Občina Škofja Loka 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes' 17.00 Na planetu glasbe 19.00 Miklavž na obisku v studiu radia Sora 20.00 Študentska napetost 21.05 Odpoved programa + Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGL-ov gost 11.30 Vaše mnenje o 12.00 BBC novice 12.30 Vo- litve 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.30 Kinomatik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 21.00 Vedeževanje R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir S'.OO Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Infomiativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Spoznanje več - predsodek manj 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Občina Cerkno 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šolska oddaja 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program ČETRTEK. 2. DECEMBRA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora-RADIO PTUJ R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Kako stvari delujejo 11.15 Fondpolica 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: TUŠ 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek: oglašanje Dobro jutro Slovenija 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek: na pla-nlncah 16.50 EPP 17.00 Prispevek 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek: To so naši 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.25 Oddaja EU 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.50 EPP 20.00 Četrtkov tuti fruti 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.02 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.47 Kaj je novega v porodnišnicah 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način življenja: Dejavniki, ki omogočajo zdravje 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Zakladi ljudske modrosti 9.10 Lek se predstavlja 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.45 Jutranja uganka 10.00 Gibljive slike: Železar 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Mavrica - razstava Radia Triglav 11.40 Oglasi 12.00 BBC -novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščita 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno - OKS 13.10 Kamen spotike 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.10 Vreme doma in po svetu 15.00 Aktualno 15.30 Novice 15.40 Oglasi 16.00 Vreme, ceste 16.05 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.05 Psihološka astrologija 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Minute za slovenski jezik 18.30 Tednik občine Radovljica 19.00 Oglasi 19.10 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Zimzeleni četrtek 21.00 Glasba do polnoči 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Zdravnikov nasvet, ponovitev 22.40 Oglasi 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni vsakdan - Izza odra 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa 21.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MH 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Go- spodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 Naš gost 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.30 Živalski program 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestita 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obve- stila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4, Skavtski potep 19.00 Kratke novice 19,15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turi-stika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kultumi utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi Radia Slovenija 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka t^dna 17.00 Regijske novice 17.15 Vonj po bencinu 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočniprogram Za vas v kinu Piše: Dominik Frelih AUEN PROTI PREDATORJU Triler Priporočamo ogled nad 15 let. Dolžina: 101 minut Režija: Paul W.S. Anderson Scenarij: Paul W.S. Anderson Igrajo: Sanaa Lathan, Raoul Bova, Lance Henriksen, Ewan Bremner, Colin Salmon, Tommy Ranagan, Joseph Rye Na Antarktiki, 300 metrov pod ledom so strokovnjaki našli piramido, ki se je začela nenadoma segrevati. Neznana gmota je še neraziskana. Še bolj čudno je, da ni videti, da bi jo zgradil človek. Raziskovalci na poti tja dol naletijo na neprijetno epizodo. Zunajzemeljska bitja tam izvajajo svoje rituale, kjer predatorji podjarmljajo aliene. Dvoboj je knjt, človek pa ni niti žrtev, pač pa vaba. Kdorkoli bo zmagal, bo človek izgubi. Film temelji na dveh popolnoma različnih video igricah. Sicer so lastnosti posameznih bitij za film nekoliko posplošili in režiser se je oddaljil od pravil, kakor se mu je zdelo. Schvirarzeneegerjevi predatorji iz 1987 so, kot izgleda, dolgo uporabljali naš planet za telovadnico. Vendar se začne zares. Smešna scena, ko neki predator sname čelado in napol že čakamo, da ga bo Lathan poljubila, če bi našla primeren prostor na spaki. Pošasti pa premorejo toliko faličnih in vaginalnih groženj, da bi zadostovalo za doktorat iz Freuda. Pošasti so neokusne, krvave in površne. Kake posebne globine ne moremo od tovrstnega žanra niti pričakovati. Kot je videti, film želi na neki način potrditi Dänikenovo teorijo o vesoljcih, ki so stare Azteke, Egipčane, Nazce in Azijce naučili graditi, potem pa za desetletja izginili. Vsake toliko pa se vrnili in se šli junake. Zgodba je brez pravega zapleta, deloma jo rešujejo le spake, ki pa niso tako profesionalne, kot bi človek pričakoval po Gospodarju prstanov. GARDEN STATE Drama Priporočamo ogled nad 15 let. Dolžina: 109 minut Režija: Zach Braff Scenarij: Zach Braff Igrajo: Zach Braff, Natalie Portman, lan Holm, Peter Sarsgaard Andrew (Zach Braff) je razvalina, polna antidepresivov, ki se po desetih letih vrne domov, ker mu je umria mama. Ko Petek, 26. novembra CENTER: amer. mist. trii. POZABUENl ob 16., 18. in 22. uri, južno kor. nem. drama POMLAD, POLETJE. JESEN, ZIMA ... IN POMLAD ob 20. uri; STORŽIČ: amer. grozlj. IZGANJALEC HUDIČA: NA ZAČETKU ob 17. in 21. uri, južno korej. nem. drama POMLAD, POLETJE. JESEN, ZIMA ... IN POMLAD ob 19. uri; RADOVLJICA- LINHARTOVA DVORANA: akcij. trii. TELESNI ČUVAJ ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA: anim. film KRAUESTVO MORSKEGA PSA ob 18. uri, trii. drama VAS OB GOZDU ob 20. uri; ŽIRI: Gledališka predstava Špas teater FUNJY MONEY ob 19.30; ŽELEZAR JESENICE: psih. trii. STRANSKI UČINKI ob 18. uri, fant. srhlj. VAN HELSING ob 20. uri. Sobota, 27. novembra CENTER: amer. mist. trii. POZABUENl ob 17.. 19. in 21. uri; STORŽIČ: amer. grozlj. IZGANJALEC HUDIČA: NA ZAČETKU ob 16. in 18. uri, južno korej. nem. drama POMLAD, POLETJE, JESEN, ZIMA ... IN POMLAD ob 20. uri, amer. trii. ALIEN PROTI PREDATORJU ob 22. uri; RA-DOVUICA - LINHARTOVA DVORANA: akcij. kom. BEL AMODELA ob 18. uri, akcij. trii. TELESNI ČUVAJ ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA: anim. film KRAUESTVO MORSKEGA PSA ob 18. uri, rom. kom. PRIVUVČNA SOSEDA ob 20. uri; ŽIRI: amer. psih. trii. STRANSKI UČINKI ob 20. uri; ŽELEZAR JESENICE: psih. trii. STRANSKI UČINKI ob 18. uri. fant. srhlj. VAN HELSING ob 20. uri. ima že ravno priložnost, se sreča tudi s starimi kolegi. Pri tem spozna privlačno Samantho (Natalie Portman), ki je precej čudaška. Vendar ravno toliko, da se vanjo zaljubi. Glavni igralec je hkrati tudi scenarist in režiser. Njegov prvi izdelek. Spodobna stvar, v bistvu. Zgodba o človeku brez upanja, ki v novi ljubezni spet najde smisel življenja in začne normalno živeti. Polno črnega humorja, vsi liki so skrajno čudni, film prodira v njihovo globino in igra je solidna. Braff iz Portmanove in Sarsgaarda izvleče njune najboljše sposobnosti. Presenetljivo zanimivo. IZGANJALEC HUDIČA: NA ZAČETKU Triler Priporočamo ogled nad 16 let. Dolžina: 114 minut Režija: Renny Hariin Scenarij: Galeb Carr, William Wisher, Alexi Hawley. William Wisher Igrajo: Stellan Skarsgard, James D'Arcy, Izabella Sconjp-co, Alan Ford, Billy Crawford Legendarni oče Merrin med drugo svetovno vojno izgubi vero in iz duhovnika postane arheolog. Nenadoma ga povabijo na izkopavanje sredi Afrike, kjer najdejo zakopano cerkev iz 5. stol, ko tam še ni bilo krščanstva. Vendar pa se pri izkopu dogajajo čudne stvari. Cerkev ni običajna. V njej se nekaj skriva. Nekaj kar povzroča zlo. Še več, zlo samo. Spopad se začenja. Zadnje čase je moderno delati nadaljevanja uspešnic, ki dejansko govorijo o času pred originalnim filmom. Prvi je s tem začel George Lucas s svojo Vojno zvezd. Tudi kultni Exorcist iz sedemdesetih let je šel to pot. Zgodba je še kar dobra. Govori o brezvercu, ki preko srečanja z zlom zopet dobi vero. Akcije je poskušal postaviti na nivo Hariin (Die Hard 2), kar mu je slabo uspelo. Razen eksotičnega okolja film ne vsebuje ničesar novega, kar ne bi že videli v prejšnjih treh filmih. Obsedenka ima ravno tak obraz, še glave ne obrača, nekaj tresenja ambienta, krvi od neznano kje, nekaj verskih predmetov in blagoslovljene vode in to je to. Še dobro, da od časa do časa kdo spregovori kaj v latinščini, daje bolj misteriozno. Kar loči Exorcista od grozljivk, je odsotnost strašljivih trenutkov. Ni presenečenj. Glavni igralec je sicer posrečena izbira, vendar ne spremeni kaj dosti splošnega vtisa. Pot v pekel je tlako-. vana z dobrimi nameni, pa tudi slabimi nadaljevanji. ZAČETKU ob 16. in 20. uri, amer. trii. ALIEN PROTI PREDATORJU ob 18. uri; RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA: akcij. kom. BELA MODELA ob 18. uri, drama SANJAČI ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA: anim. film KRAUESTVO MORSKEGA PSA ob 18. uri, trii. drama VAS OB GOZDU ob 20. uri; ŽIRI: amer. psih. trii. STRANSKI UČINKI ob 17. In 20. uri. Ponedeljek, 29. novembra CENTER: amer. mist. trii. POZABUENl ob 16., 18, in 20. uri; STORŽIČ: amer. grozlj. IZGANJALEC HUDIČA: NA ZAČETKU ob 17. in 21. uri, amer. trii. ALIEN PROTI PREDATORJU ob 19.uri. Torek, 30, novembra CENTER: amer mister, trii. POZABUENl ob 16., 18. in 20. uri; STORŽIČ: amer. grozlj. IZGANJALEC HUDIČA: NA ZAČETKU ob 17. in 21. uri, amer. trii. AUEN PROTI PREDATORJU ob 19. uri; ŠKOFJA LOKA: drama POMLAD, POLETJE, JESEN, ZIMA ... IN POMLAD ob 20. uri. Sreda, 1. decembra CENTER: amer. mist. trii. POZABUENl ob 16.. 18. in 20 uri; STORŽIČ: Danes zaprto! Nedelja, 28. novembra CENTER: amer. mist. trii. POZABUENl ob 17., 19. in 21. uri; STORŽIČ: amer. grozlj. IZGANJALEC HUDIČA: NA Četrtek, 2. decembra ŠKOFJA LOKA: anim. film TROJCICE IZ BELLEVILLA ob 20.uri. i petek, 26. novembra 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS »IS. STRAN Po slabem mesecu prijeli še drugo skupino preprodajalcev droge ostali dilerjev? KRIMINAL v kranjskem sektorju kriminalistične policije so preprodajalcem prepovedanih drog očitno napovedali vojno. Konec oktobra so razbili "zlatopoljsko" skupino in ovadili osemnajst ljudi, ta torek pa še skupino dvanajstih, starih med 20 in 41 let. » v Krai\i • Ze po prejetju prve skupine je med krai\jskimi zasvojenci, navajenimi rednih odmerkov omame, zavladala panika. Njihovi dilerji so pristali v priporu. Vendar pa panika ni trajala dolgo. Izprazi^jena mesta so zasedli drugi razpečevalci. Kriminalisti pravijo, da se je aktivnost skupine, ki so jo razbili v torkovi zaključni akciji, od konca oktobra opazno povečala. Kriminalna druščina naj bi z različnimi vrstami drog zalagala predvsem kranjske narkomane. Samo eden od članov skupine naj bi po ugotovitvah iz preiskave na dan oskrbel celo do petdeset kupcev. Kriminalisli iz sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Kranj so skupino preprodajalcev droge spremljali od začetka leloisnjega avgusta, tudi s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. V torek, 23. novembra, so se odločili za sklepno akcijo. Navsezgodaj zjutraj in dopoldne so potrkali na desetih vratih v Kranju, Radovljici in Medvodah, opravili hišne preiskave in prijeli enajst osumljencev. Deset so jih zadržali v policijskem priporu ter jih naslednji dan, v sredo zvečer, pripeljali na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Kranju. Med kriminalistično preiskavo in v hišnih preiskavah so kriminalisti zasegli sto gramov marihuane, 40 gramov heroina in 90 gramov kokaina, razen droge pa še pištolo in sto nabojev kalibra 9 mm, dokumente s tujim imenom, 110.000 tolarjev in osebni avto BMW, s katerim naj bi osumljenci prevažali prepovedane droge. Količine zaseženih mamil dejansko niso velike, vendar pa so kriminalisti v več kol trimesečnem spremljanju skupine zbrali tudi dovolj drugih trdnih dokazov, ki so prepričali preiskovalnega sodnika o utemeljenem sumu storitve najmanj 49 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem in drugem odstavku 196. člena Kazenskega zakonika. V vrhu organizirane kriminalne skupine naj bi bila dva Kranjčana, ki sta po ugotovitvah kriminalistov pouličnim razpeČevalcem zagotavljala vsakodnevne količine kokaina, heroina in marihuane. Med dvanajstimi ovadenimi - S. J., K A.,M. 0.,M. K., N. D., D. J., S. K, K. V., V. Z., S. R., D. K. in M. J. - je osem osumljencev doma z območja Kranja, dva iz Medvod in eden iz Radovljice, vsi so slovenski državljani, ter državljanka Ukrajine. V sredo zvečer so kriminalisti deset osumljencev pripeljali na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku - Foto: Tina Dok Ukrajinka skozi okno s sodišča V sredo je bilo na Okrožnem sodišču v Kranju zelo živahno. Že zgodaj popoldne so krimina- listi preiskovalnemu sodniku izročili "kilogramske dokaze" o preprodaji drog, okrog petih popoldne pa so na zaslišanje pripeljali deset osumljenih. Zasliševala sta jih dva sodnika, ki sta za šest osumljencev odredila sodni pripor. Medtem ko je zaslišanje potekalo brez kakršnihkoli težav, pa se je po njem zapletlo. Ukrajinka, ki je v avli sodišča čakala na sklep o priporu, je pobegnila skozi okno v pritličju. Kriminalisti sojo takoj izsledili in pripeljali nazaj. Očitno bodo morali na sodišču zamrežiti vsa okna v pritličju. Po II. februarju letos, ko je osumljenec pobegnil skozi okno stranišča, so rešetke namestili le na straniščnih oknih na zadnji strani stavbe. Kriminalisti so v pičlem mesecu dni razbili kar dve organi- zirani kriminalni skupini, ki sta po Kranju pa tudi širše (zlasti prva) trgovali s prepovedanimi drogami. Panika, ki je v torek spet zavladala med kranjskimi zasvojenci, pa tudi to pot verjetno ne bo dolgo trajala. Skratka, kriminalisti so dobili dve bitki, vojne pa še ne. Lantra brez tablic Krai\j - Med 19. in 24. novembrom je nekdo z osebnega avta hyundai lantra, parkiranega na Savski cesti v Kranju, ukradel registrski tablici KR 39-65K. Vloma v gradbena zabojnika Britof - Neznanec je v noči s torka na sredo vlomil v gradbeno barako pri stanovanjskem bloku v Britofu. Ukradel je verižno električno žago stihi ter udarno kladivo, kotno brusilko in vrtalni stroj bosch. Gradbeno podjetje je oškodoval za približno 150.000 tolarjev. Jesenice - Nepovabljenega gosta je dobil tudi zabojnik na gradbišču na C. 1. maja na Jesenicah. Lump je odnesel za okrog 450.000 tolarjev različnega gradbenega orodja. H. J. Helena Jelovčan Pozabljeno olje na štedilniku Kokra - V torek, 23. novembra, okrog enih popoldne je zagorelo v stanovanjski hiši Kokra 44. Dva dni prej sta lastnika v kuhinji gostinskega lokala, ki je sicer zaprt, pekla ribe, pred odhodom pa sta pozabila ugasniti plinski štedilnik. Olje v ponvi na. štedilniku je počasi tlelo, tle-nje se je razširilo tudi na kuhinjsko napo. Ko je v torek lastnik odprl kuhinjska vrata, je zaradi dovoda kisika izbruhnil požar. Ogenj je tudi lastnika lažje opekel po roki. Pogasili so ga preddvorski in kranjski gasilci, škodo pa cenijo na približno milijon tolarjev. H. J. Med vzroki za nesreče sta še vedno najbolj pogosta padec in zdrs Crno leto gorah Gorski reševalci ugotavljajo, da se je v primerjavi z lani povečalo število nesreč v gorah. Opozorila ne zaležejo. Ljubljana - Gorska reševalna služba Slovenije je do 6. novembra 2004 naštela 277 nesreč v gorah, kolikor se jih je lani zgodilo celo leto. Skrbeti bi nas moralo, daje že preseženo lansko število nesreč gornikov. Zlasti za zimske ture imajo gorniki preslabo opremo in znanje o uporabi varoval. Janez Kosec (levo) in Toni Smolej menita, da je treba stalno opozarjati na nevarnosti v gorah, saj bi bilo sicer nesreč še več. Večji del letošnje planinske sezone je za nami, kar pa ne pomeni, da za gorske reševalce ne bo več dela. Sami predvidevajo, da bo do konca leta približno 10 odstotkov več nesreč gornikov, kot jih je bilo lani. Ze do 6. novembra so jih namreč našteli 179, lani pa vse leto deset manj. Vseh reševanj v gorah, kjer so nudih pomoč tudi gorskim kolesarjem, padalcem, udeležencem spustov po soteskah in rekah ter drugim, so imeli kar 277. Toliko so jih našteli lani vse leto. Skupaj je bilo 195 poškodovanih oseb in 28 mrtvih, samo med gorniki pa 135 poškodovanih in 15 mrtvih. Žal so se slednje številke še pred koncem novembra povečale za eno smrtno žrtev med gorniki in dve med vsemi udeleženci. "Med vzroki za nesreče sta Še vedno najbolj pogosta padec in zdrs. Letos je bilo takih primerov kar 177 oziroma 7 odstotkov več kot lani. Povečalo se je tudi število nesreč zaradi padajočega kamenja, bolezni in izčrpanosti. Za prvo je kriva zlasti obilica snega, ki je ostala na delih poti tudi poleti. Drugo je povzročil potres, kije razrahljal ostenja in povečal nevarnost podorov. V poletni sezoni so se nesreče povečale za 15 odstotkov, kar gre pripisati večjemu obisku gora," je povedal Janez Kosec, načelnik podkomisije za informatiko in analitiko. "Zadetek v polno je dežurstvo konec tedna v helikopterski bazi Brnik, ki smo ga letos razširili še na petek. Z uporabo helikopterja - ietos je sodeloval v 94 akcijah - smo postali še bolj hitri in učinkoviti. Ponesrečenec je v bolnišnici v 1 uri in 15 minut, žal pa smo čas velikokrat izgubljali zaradi iskanja zdravnika. Med 28 zdravniki jih 13 že ima licenco za reševanje s helikopterjem. Njim se bo prihodnje leto pridružilo še 6 zdravnikov, ki so začeli z usposabljanjem lani. Kar nekaj dela smo imeli tudi z iskanjem pogrešanih oseb. Za to je pristojna policija, od katere bi želeli čimbolj hitro obvestilo, kadar gre za iskanje v gorah," je poudaril Toni Smolej, načelnik komisije za GRS Slovenije. Reševalci so predstavili tudi ugotovitve o anketah med obiskovalci gora. Poleti so jo opravili že dvakrat in s tem dosegli boljšo opremljenost pohodni-kov. Prva anketa pozimi letos pa je pokazala, da ima le malo gornikov ustrezno opremo. Mnogim je povsem tuje, kako to opremo uporabljati. Zato razmišljajo, da bi organizirali tečaje o uporabi zimske opreme za tiste, ki jih to zanima. Stoj an Saje Stacionarni merilniki hitrosti Policija si zanje prizadeva, Evropska komisija jih priporoča. Kranj - Neprilagojena hitrost je najpogostejši vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. V prvih devetih mesecih letos je zaradi tega na slovenskih cestah umrlo 94 ljudi, lani v enakem Času 72. Hitrost je pogosto povezana tudi z nekaterimi drugimi vzroki, kot so nepravilno prehitevanje, nepravilna stran in smer vožnje, alkohol. Kako pogoste so prekoračitve dovoljenih hitrosti, pove podatek, daje policija lani ugotovila več kot 264.000 kršitev te vrste, v prvih devetih letoš- njih mesecih pa že več kot 208.000. Slovenska policija trenutno uporablja 151 merilnikov hitrosti: laserskih, dopleijevih in sistemov provida. Že lep čas pa si prizadeva tudi za to, da bi ob cestah postavili sistem avtomatskega nadzora hitrosti s stacionarnimi merilniki, vgrajenimi v ohišje. Tak nadzor kot zelo učinkovit priporoča tudi Evropska komisija v svojem dokumentu Razpolovitev števila žrtev prometnih nesreč v EU do leta 2010. V sodelovanju z DARS je policija že postavila ohišje za prvi stacionarni merilnik, ki pa še ne deluje. Ko bo, bo fotografiral prehitra vozila, na policijski enoti pa bodo nato izdali plačilni nalog in ga poslali lastniku vozila oziroma predlagali uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Podoben način policisti uporabljajo že pri nadzoru z doplerjevimi ra-.darji, ki so lahko vgrajeni v policijsko vozilo ali pa stojijo zunaj. V slednjih primerih policisti voznikov, ki prekoračijo hitrost, ne ustavljajo. H. J. Kranj - 35-letna Blejka je v ponedeljek, 22. novembra, popoldne s fordom fiesto pripeljala z izvoza avtoceste Kranj zahod do križišča z regionalno cesto Kokrica-Pollca in zavila levo proti Kokrici. Pri tem je izsilila prednost 25-letnemu vozniku tovornjaka z Golnika, ki je pripeljal od Kokrice proti Polici. Kljub poskusu, da bi trčenje z osebnim avtom preprečil, sta vozili silovito trčili. 35-letna voznica je ostala ukleščena v fiesti. Iz nje so jo rešili kranjski poklicni gasilci, vendar so bile posledice nesreče tako hude, da je na kraju umrla. Na vozilih je za približno dva milijona tolarjev škode. • H. J., feto: Tina Doki 6 GORENJSKI GLAS • ^6. STRAN NOMINATOR / gorazd.sinik@g-glas.si Petek, 26. novembra 2004 -r Gorazd Šini k "Popolna gostiteljica zna poskrbeti, da se vse dogaja povsem sproščeno," je zapisala v svoji knjigi Živeti s stilom, novi na našem trgu, Rita König, tren-dovska kolumnista angleškega Vouga in Elle Decorja. O knjigi malce kasneje. Za nov Čudovit večer so poskrbeli pri Čarmano-vih, v gostišču pri Danilu v Re-tečah. Gostiteljica Vesna Čar-nian je skrbela, da se v njeni kuhinji ni prijemalo in smodilo. Hec. Da je vonjalo, in da sp na polno zasedene mize gostišča, tokrat Še prav posebej dekorirane, prihajali lepe izpeljanke inovativnih kiožnikov. Gosliteljstvo je Vesna, "chef a'la cousine", tokrat predala sinu Gašperju, popolnemu gastronomsko-enolo-škemu navdušencu, sommelierju 2. stopnje (svetovalcu za vino, trenutno najvišje stopnje izobraževanja pri nas). Na enem izmed zasebnih raziskovanj po Italiji sla Claudio Barzaghi, Euginio Bocchinio, Primož Lavrenčič in Gašper Čarman Gašperjeva Tjaša s prijateljem Primožem Lavren-čičem, vinarjem iz Podrage v Vipavi, ki se predstavlja pod blagovno znamko Sutor, spoznala zadružnike, "companione" z imenom Julij iz južnega dela Pie-monta. Vinarsko srečanje je zakrivilo "La cena rossa" - rdečo večerjo. Velika napoved, ki je narekovala predznanje ali vsaj precejšnjo odprtost in pripravlje- nost razumeti drugačnost. Tokrat nas je na vhodu sprejela simpatična modrooka Tjaša, Gašper-jevo dekle, študentka prava, ki se vse bolj in bolj znajde v Čarma-novi gostilnici. Pričakala nas je z uvodom v rdeče gastro dogajanje. Dateljne je napolnjevala krema iz maskarponeja, zraven pa smo za uvod spili - verjeli ali ne, barbero. Prvi kozarec večera je bilo rdeče vino. Kar na začetku so preskušali naše znanje, upam, da nekaterim ne potrpljenja, haha. Napovedali so drugačnost, ki so ga skozi večer potrdili. Gorenjski suši je bil po Vesnino zavil ješprenček z dimljeno postrvjo, korenček s kremo iz hrena in rdeče pese. Ob tem barbera "Rossore" vinarja Eugenia Bocchina iz La Morra v Cuneu -Piemonte. Nadaljevali smo s krožnikom kunčjih jetrc v žepkih listnatega testa, ki gaje dopolnila Malidea, vinska zvrst caberne-ta savignona, barbere in nabiola, vinarja Claudia Barzaghia iz Monferrata pri Albi, ki se je sprehodila tudi skozi hrastove sode. Smo bili že ogreti in pripravljeni na še več. Vesna in Gašper sta poskrbela za "nove obraze" kranjske klobase. Inovativni krožnik Vesne Čarman, v katerega je spletla rahlo kuhan oves. veliko začimb s črno trobento (goba) in nekaj koščki naše kranjske. Kaj reči? Slastno! Neb-biolo d'Alba, barikirano rdeče letnik 2001. Za vse prevode italijanskih vinarjev, Eugenia in Claudia, je skrbel Primož ala Sutor in kogar je res zanimalo, je lahko spoznaval potankosti rdeče vinske pravljice. "Ne iščejo, katero je boljše, delajo nove okuse in razlike med tremi," je poskušal zadeti v prevodu srž zadružne ekipe Julij. Tudi Primož Lavrenčič se bo v kratkem predstavil z vinsko novostjo. Na 63 let stari družinski brajdi malvazije, 18-letni rebuli in 12-letnem laškem rizlingu bo nastal "couve" - izbor po naše, ki bo ponosno nosil ime Burja. Lahek vetrc pa so nam prinesli na mize ob premoru. Gin tonic. Pa ne tak, ki ga vsi poznamo. Na krožniku. Skorja sladkorja, limonov sladoled in želiran gin. Petarda! Bravo! Nadaljevali smo z malim koščkom krvavice, ki se je smukal okoli sira brie. Usta smo ovlažili z "Barabbo", barbera del Monfer-ralo. V Italiji baraba kot svetopisemski lik, ne nosi slabega predznaka, smo se pa smejali. Odlična barbera, le pod kilogram grozdja na trti, in 18 mesecev v novih barikih. Po rdečem je hre- VRTIMO GLOBUS Jude Law je n^bolj seksi moški Bralci ameriške revije People so za najbolj seksi moškega leta 2004 izbrali igralca Judea Lawa. Po njihovem mnenju sije 31-let-ni Britanec laskavi naslov prislužil zaradi nadnaravne lepote, izjemnega igralskega talenta in prisrčne vljudnosti, s katero očara ljudi. Avstralska igralka Nicole Kidman, njegova soigralka v filmu Hladni vrh, meni, daje Jude seksi predvsem zaradi topline, ki jo izžarevajo njegove oči. Lepi Jude je naslov prevzel od lanskega zmagovalca, igralca Johnnyja Deppa, na seznamu najbolj privlačnih pa so letos še pevec Usher ter igralci Brad Pitt, Ben Affleck, Matt Damon, Orlando Bloom, Colin Farrell in Bruce Willis. Usher in Naomi sta zaljubljena Ameriški pevec Usher, veliki zmagovalec letošnje podelitve ameriških glasbenih nagrad, je z albumom Confessions požel velik uspeh tudi na evropski podelitvi glasbenih nagrad MTV v Rimu, kjer je prejel nagradi za najboljšega moškega izvajalca in za najboljši album. Veliko pozornost je pritegnil tudi s svojo novo spremljevalko, supermodelom Naomi Campbell. Zaljubljenca sta se na podelitvi nagrad prvič v javnosti pokazala kol par, v Rim pa sta pripotovala že tri dni pred slovesnostjo.in večino časa preživela v hotelski sobi, za katero sta odštela kar 1.400 evrov na noč. Naomi, ki se že nekaj časa bori z odvisnostjo od drog in je zaradi agresivnega vedenja postala ljubljenka medijev, je povedala, da ji je Italija zelo všeč in da se neizmerno zabava, vendar ne sme jesti preveč italijanske hrane, saj jo ta uspava. Avstralci so najbolj delavni Medtem ko Avstralci živijo v prepričanju, daje njihova država znana po podaljšanih koncih tedna, je raziskava avstralskega inštituta pokazala, da so Avstralci najbolj delaven narod v razvitem svetu. Povprečje razvitih držav, ki poleg Avstralije vključuje ZDA, Francijo, Japonsko in Nemčijo, znaša 1643 ur, Avstralci pa povprečno delajo kar 1855 ur letno. Število prazničnih dni v Avstraliji je primerljivo s povprečjem v drugih državah, vendar je plačani dopust precej krajši od evropskega povprečja. Direktor inštituta Clive Hamilton opozarja, da so avstralski delavci preobremenjeni, kar je eden od razlogov za nadpovprečno stopnjo stresa, depresije, debelosti in bolezni srca med Avstralci. Spanec za vitko postavo Strokovnjakinja za sladkorno bolezen Eve van Cauter z univerze v Chicagu v novi študiji ugotavlja, da pomanjkanje spanja povzroča debelost. Kronično pomanjkanje spanca negativno vpliva na hormon leptin, ki spodbuja lakoto in apetit. Ko raven leptina pada, občutimo lakoto, čeprav ima organizem zadostno količino energije. Oseba takrat z uživanjem hrane pridobiva dodatne kalorije in se redi. Količin^ leptina pri ljudeh, ki spijo manj kot sedem ur, je za 19 do 26 odstotkov manjša kot pri tistih, ki spijo dlje. penelo Še nekaj divjega: file divjega prašiča v omaki s slivami, pirejem z zeleno. In vinski vrhunec večera. Barolo 2000. Brez besed! Užitek zasvojenosti, bi lahko rekli, a je obenem tudi naslov zadnjega krožnika, krožnik presenečenja. Tudi Vine Bešter, direktor informativnega programa na Pop tv z ženo Marjano je bil videli navdušen in presenečen, čeprav se izjemno spozna na vina in kulinarične užitke. Claudio Barzaghi ju je vidno navduševal in "interno" razlago rdeče izkušnje. Da k čokoladi ne Marjana in Vine Bešter, Claudio Barzaghi. gre skoraj nič od vina, vemo. Barolo chinalo to zanika. Eden redkih rdečih mogočnežev, ki pokrije slast čokoladnega "moussa", v katerega je "čarodejka" Vesna Čarman umešala še tobak. Izjemen večer. Veliko novega. Mislim, da za vse. Tako za gostitelje, družino Čarman, kot za nas, ki smo imeli priložnost rdeče veČ-eije. Boštjan Rakar "Večer zahtevnih ter iskrenih vin," so enološko in kulinarično dogajanje imenovali v vasi Ponikve, v Hiši Rakar. Vabil je domačin Boštjan Rakar, Gašperjev sommelierski kolega. In vabilo je bilo tako pogumno, da je bilo vredno biti zraven. Popularnemu slovenskemu vinarju Val-terju Mlečniku iz Bukovice v Vipavi so se predstavili še "naši" zamejski vinarji: Niko Bensa, Edi Kante in Stanko Radikon. Vse bolj popularni in združeni z drugačno filozofijo okoli vinarskega maga Joška Gravnerja. Začeli smo z "obglavljenjem" Kantejevega penečega chardon-nayja, ki smo ga okušali ob sku- ti dolenjski gričev in govejega jezika. Vinarje zvezdnike je tokrat predstavljal Sergio Cesar, zamejec, Slovenec po srcu in nepogrešljiv predavatelj tako v Italiji kot pri nas, sommelier tretje stopnje. Po vinu vilovska Edija Kanteja iz Praprot na Krasu (Carso) smo okusili posebnost rebule Valterja Mlečnika. Zadimljena postrv iz Rakarjeve kuhinje je od nas zahtevala veliko odprtost do okusov. Niko Bensa iz Oslavja (Collio) je naliv so-uvignon, Stanko Radikon, njegov sosed iz vasi čez Briško mejo, pa je svoj "couve" imenoval po vasi - Oslavje. Boštjan Rakar pa ob to dodal skrivnost, hišnega jagenjčka s Črno redkvi-jo. Edino rdeče večera je bilo Rosso della Castellada, letni 19%, Nika Bense. Vau! Jelenov file v brinovčevi mlaki s čeŠplje-vim otočkom. Hm. Znajo, brez skrbi. Sladki fižolček z belim poprom in cimelovim prahom je šel ob Mlečnikov chardonnay. Darko Špenko in Tanja Večer okusov, domišljije, brezmejnih variacij. Večer prijetnega druženja. Popolni vinski "zasvojenec" je moral biti v Ponikvah. Tudi Darko Špenko, podjetnik iz Vodic, in "privatni" sommelier je okušal v HiŠi Rakar, "hiši, ki presega okvire" - so si sami zapisali. Navdušenemu in polnemu novega znanja se je Darku na koleno prislonila spremljevalka Tanja. Takole že gre uživati, kajne. Med poslom in zasebnostjo je vse manj ločnice. Že zaradi časa, če ne drugače. Podjetnik Igor Lah, pred časom je tudi on investiral na Bledu, kjer se že plete fina zgodba, je velik občudovalec vinske kaplje. Zasebno prav tako "izučen" sommelier, ki zavzeto spoznava tuja vinska območja. Pravi, da bo na Bledu imel zelo "hudo" založeno klet. In če bi Igor Lah sledil italijanskim vzorcem investiranja, se zna posmejati še kateremu od naših vinarjev. Tako kot se je posmejalo ob koncu čudovite večerje vinskim asom in našemu Gašperju. Živeti s stilom je, recimo, nekaj od zgoraj opisanega. Če daš v podnaslov še "blažena v gospodinjstvu", pa se da razumeti, Igor Lah da gre za žensko temo, za žensko knjigo. Rita König, kolum-nistka angleškega Vouga, je trendovske in uporabne ženske nasvete spravila v knjigo. Raz-vajanje z nasveti v gospodinjstvu, ha. Ob tem se je zabavala tudi Veronika Novak, prevajalka knjige, ki jo je v torek izdala založba Vale Novak. "Dobre pol leta sem prevajala, ob vikendih predvsem, ob drugem delu...," je dokaj zabavno izkušnjo s pre-voclom opisala simpatična Veronika, sestra Luke Novaka, direktorja založbe. Oblikovno zanimiva knjiga opisuje in svetuje, tudi o čokoladici po večerji, bolŠjakih in starinarnicah, obdarovanju, zabavah, piknikih,... tudi o gospodinjskih opravilih, kot je "ena runda po stanovanju"^'Verjeli gre nasmehu prevajalke Veronike. Knjiga Veronika Novak je zabavno koristna in obratno. In kot veleva angleški stil, smo na predstavitvi knjige, ob čoko-ladicah pili čokoladni in jajčni liker (se ga kdo sploh še spominja) ter sladek vermut. Spet drugače. Tudi Luka Novak se je stilsko drugačen, ob ženi Valentini veselil nove knjige družinske založbe. Pod suknjičem bela srajca čez jeans, odsekana kra- Niko Bensa. Edi Kante, Stanko Radikon, Gašper Čarman in Valter Mlečnik Luka in Valentina Novak vata. Simpatično. Modno aktualen jeans Seven (trend firma) se je podal tudi Valentini. Torbica kot velik detajl in dodatek, prav tako opazna ogrlica ob čedni črni bluzi. Živeti s stilom. In ga imeti. Imejte ga tudi danes, čeprav se ziba teta Luna. Ščip. .X' Petek, 26. novembra 2004 RAZVEDRILO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN ŠTIRI TAČKE Vili Resnik in njegov konj Citus Ana Bester Po štirih letih se pri^ub-ijeni pevec Vili Resnik spet vrača na glasbeno sceno. Za našo rubriko pa nam je zaupal, katere so tiste štiri tačke, ki jim posveča večino prostega Času. V Konjeniškem klubu Trnovo skoraj vsak dan lahko srečamo Vilija Resnika. Kadar ne snema v studiu ali nastopa, se namreč rad sprosti tako, da zajaha svojega konja Citusa in se odpravi z njim v bližnji gozd. Sicer je Vili že kot otrok sanjal, da bo nekoč odličen jahač, sanje pa so se mu uresničile, koje pred petimi leti dobil priložnost in se s konji in jahanjem dodobra spoznal. V tem kratkem času je naredil celo tečaj za inštruktorja, tako da zdaj, če le utegne, uči tudi mlajše jahače. Poleg primerne opreme, kamor sodijo zaščit- na čelada, oprijeta obleka in škornji, pa je prvo pravilo, ki se ga je treba držati, da nikoli ne stojiš za konjem, kajti njegovo najmočnejše orožje so noge. Na začetku seje jahanja treba začeti učiti postopoma, saj se nemalokrat zgodi, da zaradi posebnih gibov mlade in nadobudne jahače, ki z jahanjem pretiravajo, še cel teden bolijo mišice. Vili že skoraj štiri leta skrbi za konja Citusa, ki je po naravi zelo živahen konj in se močno razlikuje od njegovega prvega konja, ki je bil čisto Citusovo nasprotje. Pridnega in uglajenega konja je torej zamenjal dinamičen konj, poln energije, tako da sta imela na začetku kar malce težav, da sta se ujela. Vendar pa Vili pravi, da je občutek, ko jahaš takšnega živahnega konja, nekaj, kar bi moral doživeti vsak. Vendar je treba, Če želiš biti dober jahaČ, s konjem preživeti veliko časa. Najbolje vsak dan nekaj ur. Vili s konjem tudi tekmuje, vendar pa pravi, da se ne more primerjati s tistimi, ki tekmujejo že deset, dvajset let. Treba pa je imeti močno voljo, treba je biti vztrajen in se pripravljen učiti, sicer pa to velja čisto za vsako stvar v življenju. HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 Tanja Dolinšek s.p. Trboje 33, Kranj, 252,10 SIT/min Oven (21.3.-21.4.) Ker svojih čustev ne boste mogli več nadzirati, se boste končno le odločili za korak, ki bi ga morali narediti že zdavnaj. Nad reakcijo boste prijetno presenečeni. Poslovno se vam obetajo zelo dobre možnosti za napredovanje. Cel teden boste dobre volje. Bik (22.4.-20.5.) Dobili boste dolgo pričakovano sporočilo, In navkljub same pozitivnosti si ne boste na jasnem s svojimi občutki. Sprehod, oziroma mir, bo tisti, ki vam bo razbistril misli, da se boste znali pravilno odločiti. Spoznali boste, kaj res pomeni prijateljstvo. Dvojčka (21.5.-21.6.) V tem tednu boste dali na prvo mesto svoja čustva, in Iz dneva v dan boste našli priložnost za kontakt z ljubljeno osebo. Ovir, ki vas čakajo na delovnem mestu, se ne boste ustrašili, ampak boste pridobili novo motivacijo. S tem pa tudi veliko nove energije. ■ Rak (22.6.-22.7.). ^ " Polni pozitivne energije In dobre volje boste cel teden. Ljudje bodo zaradi tega Iskali vašo bližino, vam pa bo to popolnoma ustrezalo, saj s komunikacijo nimate težav. Neka oseba vam bo zelo polepšala konec tedna. Le zakaj? Lev (23.7.-23.8.) Ste oseba, ki vedno premišljuje o prihodnosti. Vse lepo in prav, a ravno zaradi tega vam velikokrat kaj uide v sedanjosti, oziroma trenutni situaciji. Prijatelj vas bo opozoril In pametno bi bilo, da upoštevate njegov nasvet. » Devica (24.8.-23.9.) Marsikoga boste presenetili, ko se boste pokazali v svoji pravi luči. Prevzeli boste odgovornost-za dejanja, s tem pa se boste tudi čustveno odprli. Približal se vam bo nekdo, na katerega niti v sanjah ne upate računati. Pustite se presenetiti. Tehtnica (24.9.-23.10.) Sprostili se boste In ugotovili, da ste v bistvu lahko hitro zadovoljni in da nI potrebno veliko za dobro razpoloženje. V tem tednu se boste veliko ukvarjali z domačo okolico In tudi s samim seboj. Naučili se boste vzeti svojih pet minut. Škorpijon (24.10.-22.11.) Splošna pozitivna sprememba vam prinaša tudi mir in sprostitev na osebnem področju. Izkoristili boste vsak trenutek, vsaj če znate uživati, in se prepustiti, da vas malo razvajajo. V ljubezni se boste potrudili in dokazali, da mislite resno. Streiec (23.11.-21.12.) Znova boste morati dokazovati svoje sposobnosti. Ker se zavedate, da je vsaka stvar ob svojem času, se ne boste pustili zmesti In se ne boste pretirano obremenjevali. Tveganje je včasih neizbežno, kar boste spoznali na čustvenem področju. Kozorog (22.12.-20.1.) Ne gre za to, da boste obupali, le spoznali boste, da če nekaj ne gre, pač ne gre. Navkljub trmi in modrim besedam. Prišel bo čas, ko bo možno, in takrat boste dali vse od sebe. To naj vam bo spodbuda v času, ko boste najbolj jezni. Vodnar (21.1.-19.2.) Že dolgo si niste vzeli pravega časa za priiatelje. Šele ko boste dobili očitek, se boste zavedali. K sreči se bo dalo še nadoknaditi. Neka oseba vas bo precej zmedla s svojimi besedam in hoteli boste izvedeti čim več, saj vam ne bo dalo miru. Ribi (20.2.-20.3.) Nad vašimi Idejami bodo navdušeni, zato je pred vami veliko dela. Nikar se že ne vnaprej ne odrecite pomoči, ki vam bo prišla zelo prav. Urejevali boste čustveni odnos, v katerem je bilo v zadnjem času več padcev kot pa vzponov. UUBO DOMA. KDOR GA IMA Plašno mucko Iz Mojstrane, staro tri mesece In pol, so njeni začasni lastniki pripravljeni oddati izključno za bivanje v stanovanju. Za druge informacije so dosegljivi na telefonski številki 031/240 916. M. R. VPRAŠANJA ZA TANJO POŠILJAJTE NA GORENJSKI GLAS. ZOISOVA 1. KRANJ ALI PO ELEKTRONSKI POŠTI NA: INFO@G-GLAS.SI TANJA ODGOVARJA "RAKICA" Zdravstveno in ljubezensko sem popolnoma na dnu. Ali bo kaj bolje? Srečno in lep dan vam želim. Kar lep Čas vam je bilo všeč tako, kot je. Znotraj sebe ste samotar, in ste velikokrat sami sebi zadostni. Prišli ste do spoznanja, zdaj morate le še sami narediti kakšen korak naprej. Srečali boste stare znance in začeli vas bodo vabiti v družbo, ki se ji, upam, ne boste odrekli. Karte kažejo, da ne boste vedno sami. Moški približno vaših let se vam bo prav previdno približeval in najprej bo hote^ postati vaš prijatelj ter vas bolje spoznati. Tudi sam je videti precej nezaupljiv in se boji prihodnosti. Skupaj ji boste šli naproti in s tem bo marsikaj lažje. Zdravstveno ste na psu zato, ker znotraj sebe niste srečni. Kljub vsemu ste komunikativni, a čisto z vsakim pa vam tudi ni do pogovora, še vse se bo uredilo, boste videli. Tudi jaz vam želim lep dan. "VRTNICA" Pišem drugič, za prvi odgovor se najlepše zahvaljujem. Sedaj pa vas zopet potrebujem. Vsako vprašanje se ti z zaČne s "kdaj". Si pa neučakana, kajne? Pa vendarle tako kot mi ostali tudi ti ne moreš prehiteti časa. Zaradi šole, oziroma kasnejše zaposlitve ti ni treba skrbeti, saj se ti izteče še bolje, kot si ti misliš. Skupna selitev s fantom je možna šele čez dve leti, šele zato, ker se ti tako mudi. Spomladi boš zelo utrujena, malo se ti bo rušil tudi imunski sistem, vendar je vse to povezano s šolo in težo obremenitve. Pred tabo je lepo obdobje in prepričana sem, da boš vsak trenutek znala dobro izkoristiti. Lepo se imej. "RADOVLJICA" Že dolgo časa sem v stiski, zato vas prosim za pomoč. Za odkrit in pošten odgovor. Ker odgovarjam na vaša pisma preko Gorenjskega glasa oziroma v reviji Moja Gorenjska, se držim tega dogovora, zato vam ne smem pošiljati odgovora na domači naslov. Šifro sem pripisala, zato upam, da se boste našli. Vprašanj imate kar veliko, poskušala vam bom odgovoriti čim več. V roku petih let boste dogradili hišo, čeprav se vam to sliši še tako neverjetno. Že v naslednjem letu boste začeli poravnavati stroške, ki so se vam nabrali iz različnih razlogov. Poslovno boste uspešni in modro boste ravnali z denaijem. Vaša starša živita čisto v svojem svetu, in nikar si ne dovolite, da vas spravljata v slabo voljo. Kakšno škodo vam s tem delata, se niti ne zavedata. Pri otrocih vam ne vidim kaj posebnega. Oba sta na življenjski prelomnici in sta obrnjena proti uspehu. Življenje velikokrat in marsikoga tepe z vseh strani in do sedaj še nihče ni našel odgovora, zakaj so eni za udarce vedno na vrsti, drugi pa nikoli. Res, najlažje je zaspati in s tem zaključiti svoj obstoj, a potem nikoli ne boste izvedeli, kaj vas lepega čaka v prihodnosti. Ste zelo močnega karakterja, kar ste že večkrat dokazali, in tudi zdaj vas ne bo zlomilo. Sledite glasu znotraj sebe, ki vam govori, da boste zmagali. Srečno! "SONČEK" Draga Tanja, kaj me čaka, ali bom kdaj imela lepše življenje? Nestrpno pričakujem vaš odgovor. Dragi Sonček, če mi boš še kdaj pisala, mi ne pozabi pripisati vsaj kakšnega tvojega podatka (letnica in datum rojstva), kot sedaj, ko si to pozabila. V preteklih dveh mesecih se ti je življenje že začelo obračati na bolje, le sama tega še nisi opazila. Stalna zaposlitev te čaka v naslednjem letu, s tem pa se ti stanovanjski problem hitro reši. Glede ljubezni pa je tako ... Fant se bo hotel vrniti, vendar ga ti na žalost oziroma na sreČo ne boš več hotela, saj ti bo med tem že nekdo drug, ki ga še ne poznaš, ogrel srce. Želim ti veliko, veliko lepega! TANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA - MOJA GORENJSKA! Na Gorenjskem pred 100 leti 4 Andraž Kalamar Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 19. do 26. novembra 1904 Žveplana voda v jeseniškem predoru Jesenice, 20, november 1904 - Pri kopanju predora skozi Karavanke so gradbeniki naleteli na novo oviro, ki bo verjetno podaljšala delo. V predoru so namreč naleteli na moČan izvir žveplene vode in je zato delo tam jako nezdravo. Vse kovine kar počrne vsled žveplene kisline. Delavci prinašajo z dela črno orodje, črne ure. Črn denar in ostalo, kar imajo na sebi kovinskega. Mnogo delavcev je že pustilo službo v strahu za svoje zdravje in to se bo verjetno nadaljevalo, če ne bodo kmalu nevarnosti za zdravje odstranjene. Voda teče v rovih tako močno, da možje delajo do kolen v vodi. Vodstvo bi rado naredilo kanal, da bi vodo speljali ven toda noben delavec ne zmore v takih razmerah delati več kot dve uri na dan. Najhuje pa je, da tisti, ki so v predoru oboleli, ne dobe niti bolniške šihte. Kje spijo Ribničani v Davči Davča, 26. november 1904 - V Selški dolini se narod smeji do-godbici, ki seje pred kratkim zgodila v Davči pri Jemcu. Poznanje Ribničan, ki prodaja "akul" svojo suho robo. Pri Jemcu je izpil oni dan osem frakeljnov žganja, daje slednjič zaspal v nekem kotu. Pozno zvečer pa so hišna mati zamesili v izvanredno veliki meltrgi kruh. Potem so jo zagrnili Čez noč s toplo odejo, da bi se kruhek ne prehladil. Zjutraj pridejo mati k meltrgi, da bi prevalili testo in naredili hlebe. Toda groza, ko sežejo pod odejo, zagrabijo za Človeško nogo, ki se je držala trupla, nikogar drugega, kakor našega Ribniča-na, ki je le nekaj zarenČal, ko so ga mati jezno izvlekli iz meltrge. Ribničan je nato presenečenim domačim pripovedoval v svojem narečju, kako je "blu", daje zaŠel v meltrgo: "pa noči sam šel vunkaj, ko sem prišel nazaj, sem opazil neko pogrnjeno stvar, katera je bila podobna majhni postelji. Ker se mi je zdelu mejhku, sem se kar vle-gel. Čudno se mi je zdelo, ker je vse taku lajzlo akul mjane, pa sem si mislil, daje le postelja tako mehka. Pa sem legel in zaspal." Kljub temu daje Ribničan zaspal v zamesenem kruhu, ni bilo kake posebne škode, hlebe so zamesili in jih potem dali živini. Ribničanu pa so se vsi pošteno nasmejali. On pa pravi, daje le na mehkem spal, čeprav je vse "akul njega lajzlu". Svet pred sto leti Šolarski štr^k v Ameriki Čikag o - Učenci in učenke Allisterjeve šole v Čikag u so pred kratkim uprizorili pravi pravcati štrajk. Otroci so se tako dobro organizirali, kakor da bi Štrajk organizirali profesionalci in Če jih bodo začeli posnemati delavci v tovarnah, bo uspešnih štrajkov še veliko. Učenci so okoli šole postavili kar 50 straž, da bi s silo zabranili vstop učiteljem v šolo. Za stražami je stalo kakih 700 dečkov in deklic, ki so neprestano rjoveli kot Indijani. Vsi so imeli pripete papirnate oznake in nekateri so bili celo oboroženi z goijačami. Štrajk so pričeli, ker so izvedeli, daje neka učiteljica v otroškem vrtcu iz plemena rjavokožcev, kar pa seveda ni res. Ko so izvedeli, da so bili v zmoti, so se takoj vrnili k pouku. Kljub temu pa je bilo to zastrašujoče opozorilo za njihove učitelje, starše in nenazadnje tudi za oblasti. Vpliv pušenja cigaret na brke New York - Neki brivec iz New Yorka je več let proučeval vpliv cigaretnega pušenja na brke ter prišel do zaključka, da cigarete res sla-. bo vplivajo na brke, ker izgubljajo barvo, splošno posivijo ter radi izpadajo. Obenem je ugotovil, da pušenje pipe ni tako škodljivo. VIR: Goreiyec in Slovenski narod (november 1904) SANJA ŠTIBERC ie doma v vinogradniških krajih Podgorcev. Stara je 19 let. Pri športu daje prednost kolesarjenju, odbojki in tudi rolanju, njena želja in ambicija pa je moda. Janez Pipan GORENJSKI GLAS • 18. STRAN POGOVOR / info@g-glas.si Petek, 26. novembra 2004 Ne sme biti sedežev % "Moram priznati, da gre za neko vzajemnost, sama izkoristim njihov talent in ime, igralci pa moj teater zato, ker vedo, da sem sposobna s posamezno predstavo odigrati najmanj 100 ponovitev," razmišlja Urška Alič Flajnik, direktorica Špas teatra. Mengeš - Z ustanovitvgo Špas teatra, prvega zasebnega gledališča v novi državi, se je Urška Alič Flajnik spustila v boj z uve-Uav^eninii gledališkimi institucgami. Po sedmih letih je v produkciji Špas teatra nastalo 10 uprizoritev, ki so doživele 1000 onovitev, ki jih je videlo skoraj 400.000 gledalcev. V vitrinah pas teatra je sedem nagrad z Dnevov komedije, Tedna slovenske drame in Borštnikovega srečai^ja. Špas teater je preprosto gledališče, ki gre. "Seveda gre, sicer ga ne bi bilo," meni njegova direktorica Urška Alič Flajnik. Kako se je med ljudmi prijela naj no vej ša komedija Funny Money^ s katero ste tudi uradno proslavili prvih sedem let Špas teatra? "Zelo dobro. Odigrali smo že več kol dvajset ponovitev. Ob tem kot direktorica gledališča vsakič znova opažam, da je ob še tako dobrem tekstu predstava lahko popoln polom, če nimaš dobrega režiserja in res kvalitetnih igralcev." In bi govorili o predstavi povprečnega amaterskega odra... "Ja. Ko sem komedijo Funny Money prebrala prvič, mi je bila samo smešna. Ni mi še bilo povsem jasno, kako jo bodo ljudje, zapleteno, kot je, razumeli. Pri branju sem se vračala nazaj, raziskovala, kdo je kdo, iskala rdečo nit... Sedaj lahko z gotovostjo rečem, da ob odličnem režiserju in igralcih dogajanju na odru res ni težko slediti." Se strinjam^ da igralci vseskozi "gor držijo'' celotno zgodbo, "In to je tisto najpomembnejše. Velikokrat me sprašujejo, zakaj angažiram uspešne igralce, ki so dražji kot manj znani igralci ali študenti. Zato, ker bi sicer predstava kaj lahko zvodenela." V sedmih letih je bilo v produkciji Špas teatra uprizorjenih deset gledaliških predstav, ki si po vrstnem redu sledijo: Dan norosti, Balkanski špijon, Sex, laži in štrudi (odkupljena), Rifietov šuštar, Stevardese pristajajo, Mišolovka, Ob letu osorej. Burka o jezičnem dohtarju, Obuti maček in Funny Money. Konec koncev ljudje na predstavo pridejo tudi zaradi znanih igralskih imen ... "Zagotovo. Mogoče bi si pri našem renomeju celo lahko privoščili predstavo, v kateri bi igrali popolnoma neznani igralci, a bi ljudje kaj hitro lahko mislili, da smo jih začeli podcenjevati." Ko gledam vaše visoke sedemletne številke, 10 predstav, 1000 ponovitev, 400,000 gledalcev. ^ 1 ki spominjajo na zlate čase gledališča, ko še ni bilo televizije, se seveda vsiljuje vprašanje, kakšna je formula za tako uspešnost? "Tudi sama sem velikokrat razmišljala o tem. V prvi vrsti moraš delati predstave, ki so všečne širši množici. Kot sem že rekla, je zagotovo zelo pomembno, da angažiraš dobrega režiserja in dobre igralce. Ko izberem tekst, najprej razmišljam o režiserju, s katerim potem skupaj razmišljava o primernih igralcih. Ob tem se je treba zavedati, da je gledališče eno veliko garanje. Se danes po sedmih letih sem od jutra do večera v pisarni in delam in delam in delam. To pomeni tudi večje število ponovitev. Ne le od 15 do 20, na mesec moramo imeti najmanj 30 ponovitev." Je dvajset ponovitev samo? Za naš teater je to samo. V oktobru smo imeli 34 predstav, 43 jih imamo v novembru, že sedaj pa je za december predvidenih več kot 50 ponovitev, tudi po Štiri, pet predstav na dan. Pred dvema letoma smo neki vikend v decembru, v petek, soboto in nedeljo odigrali deset različnih predstav. Seveda pa je to veliko garanje. Če si pripravljen delati, stati za vsem tem, potem uspeh ne izostane. In še nekaj je. Spas teater se v celoti financira sam. Zaposleni smo trije, z nekaj manj kot štiridesetimi ljudmi pa sodelujem pogodbeno glede na posamezni projekt. In ko imam končan plan predstav, moram igralce in ostale sodelavce pri predstavi plačati, ne glede na to, ali je bila dvorana polna ali prazna. Jasno je seveda, da se tako vedno boriš za polno dvorano." Začeli ste tako tekoč sami ... "Prvi dve leti sem delala sama z veliko pomočjo staršev in moža. Bila sem zelo zadolžena in sem morala zaslužiti, da sem sploh vrnila posojilo. Treba se je zavedati, da se živi samo od prodaje vstopnic. Z njimi moraš zaslužiti toliko, da A /V v /J % '■rii ^^ J 1. ff.y K « Vi' N " i ' > s .. --th • • v .v • » • '4 9 s « 'mm a.«:: .'J % .t ' I 9 / «. Is /u I- >•« J Delovni čas to < ponccieJj.e^' petcfe 10-12 iSr20 sobota 10-12" . .. »n uro pred predstavo nedelio "^opredpredsiavo .» .'A rf i 51, 4 9 »Uci v času usmerjenega izobraževanja se je Urška Alič Flajnik izšolala za "organizatorja kulturnega življenja". Od nekdaj jo zanima umetnost, še posebej gledališče. Na obvezni praksi se je tako navdušila nad delom v gledališču, da je v Mestnem gledališču ljubljanskem kasneje sedem let bila šefica za odnose z javnostmi. V MGL pridobljene izkušnje ji koristijo tudi pri današnjem vodenju Špas teatra. V trenutku, ko je hotela narediti nekaj več, je dala odpoved in šla na svoje. Prva komedija teatra v Mengšu Dan norosti je bila velika uspešnica in Urška odtlej naprej niti pomisli ne, da bi bilo na kateri od njihovih predstav 10 sedežev prostih. lahko plačaš ljudi. Glede na plan lahko vsak mesec zastavim svoje stanovanje." Hmmm, zlobni bi rekli, da je imperativ Špas teatra predvsem zaslužek in ne umetniška vrednost ,..? "Tega nam ne more oč^ati nobeden. Ko sem pred časom gledala izrezke iz časopisov, kaj so pred leti pisali o nas, in se spomnim, kako sem bila pod stresom, se danes samo še nasmehnem. Recimo predstave po literarni predlogi romana Mišolovka Agate Christie, doslej ni postavilo še nobeno repertoarno gledališče. Mi smo seje lotili in vanjo samo do premiere vložili 13 milijonov tolarjev. Tudi Burka o jezičnem dohtarju je bila zastavljena popolnoma nekome-ricalno. Obuti maček je avtorski projekt Andreja Rozmana Roze, v predstavi je živa glasba ..." Se mi zdi, da se je po sedmih letih spremenil tudi odnos igralcev in režiserjev do Špas teatra, Na uradni premieri Funny Money se je kar trlo odrskih "prvoligašev'', ki so se očitno radi odzvali vabilu. Kot da bi bili prepričani, da je pri vas vendarle lažje dobro zaslužiti kot v matičnem gledališču ...? "Nasprotno. Prepričana sem, da je pri nas veliko težje in bolj garaško zaslužen denar. Samo Funny Money bo v tem mesecu imel skupaj 16 ponovitev in to ne le v Mengšu, igralci se morajo peljati v Maribor, Mursko Soboto, Kranj, Portorož ... To ni film, ki ga igralci posnamejo in potem gledajo iz domačega naslanjača. Pri nas je drugače, kolikor igraš, toliko zaslužiš. Vsako nedeljo delamo najmanj po dve predstavi in vsako minutko, ko so prosti, jih izkoristim, še posebno, ko gre za uspešnice." Ali igralci tudi sami kaj potrkajo na vaša vrata, Če imate kakšno vlogo zanje? "Velikokrat oni potrkajo. Moram pa priznati, da gre za neko vzajemnost, sama izkoristim njihov talent in ime, oni pa moj teater zato, ker vedo, da sem sposobna s posamezno predstavo odigrati najmanj 100 ponovitev. So igralci, ki jim določen tekst ni všeč, in počakajo na naslednjo vlogo, nekateri pa so mi rekli, da pri meni v življenju ne bodo igrali. Predvsem se skušam potru- diti, da se igralci v našem teatru čim bolje počutijo. Gradim na enakopravnem odnosu, če je kaj narobe, mi povedo in obratno. Pomembno je, da redno plaču-ješ, kar ustvarjalci, ki delajo pri meni, znajo ceniti. Mislim, da igralci radi delajo pri nas." Kako vam uspe poskrbeti za vso potrebno logistiko med igralci in vašim teatrom? Zaposleni igralci imajo najbrž najprej obveznosti v domaČih gledališčih, šele potem so na voljo vam ,.,? "Pravzaprav Še danes ne vem, kako mi uspe. Mesečno izpeljem preko trideset predstav in mi uspe dobiti tako igralce, ki so veliko zasedeni v domačem gledališču, kot svobodnjake na drugi strani. Prednost imajo gledališča, kjer so igralci zaposleni, šele potem lahko igrajo pri meni. Tako imamo nekaj najnujnejših alternacij. Na leto odigramo med 250 in 300 predstav in v začetku meseca najprej pokličem matična gledališča, kdaj so "moji" igralci prosti, v nadaljevanju pa vsakemu na dom pošljem njegov program za Špas teater v tistem mesecu." In pri tako "navitem'* delavniku vendarle uspete najti čas za poroko, od nedavnega imate namreč dva priimka? "Res sem se konec junija poročila. Sin Žiga je star že štiri leta in z možem sva se odločila, da se poročiva. Junija sem imela prvo predpremiero Funny Money, potem pa sem v desetih dnevih organizirala še poroko." Sama ? "Seveda, kdo pa drug. Najprej sem še razmišljala, da'bi najela kakšen poročni servis, na koncu pa sem stvari uredila kar sama." Le kdo si v organizaciji upa tekmovati z vami? "Ah ne, na koncu je pač tako izpadlo. Res pa so bližnji rekli, če bo kdo zorganiziral poroko, da bom to jaz, naj bo muzika, hrana, rože, avto ..." Pravijo, da po sedmih letih debelih krav sledi sedem let suhih krav, vas je kaj strah pred manj uspešnim obdobjem ? "Vseskozi. Na primer - imam zelo uspešno premiero. Naslednji dan delam enako, kot da se ni nič zgodilo. Nikoli me ni prevzelo, češ zdaj smo pa na konju. Ravnam tako, da sem vsak dan pripravljena na boj. Lani seje že nekoliko poznal upad obiska, saj imajo ljudje vedno manj denarja. Preveč je vsega in ena prvih stvari, ki se ji odrečejo, je seveda teater. Mislim, da mi je že lani začela svetiti rdeča luč, zato sem Špas teater od znotraj povsem reorganizirala, "globa-lizirala" prodajo vstopnic, spremenila način oglaševanja, te dni bo stekla internetna stran, kjer bo moč izvedeti vse o teatru, našem in nasploh." Vas lahko v naslednjih letih kaj ustavi? "Zelo draga produkcija in oglaševanje. Zato moramo polniti dvorane do zadnjega stola, sicer lahko zapremo. V boju za obstanek je vse skupaj zelo črno belo, obstajaš ali pa propadeš." Kaj novega pripravljate v Špas teatru ? ''Zgodovino Slovencev malo drugače. Matjaž Javšnik bo napisal tekst in monokomedijo tudi odigral, režija pa je zaupana Vito Tauferju, s katerim sem že veliko sodelovala in je zagotovo ta trenutek eden najboljših režiserjev pri nas. Še pred tem pa bo v domači dvorani v Mengšu in širom po Sloveniji v decembru na sporedu še najmanj 53 predstav v produkciji Špas teatra." Igor Kavčič Piše Miha Naglic Gorenjskr kraji in ljudje od A do Ž Tavčarjeve Žirovke Zadnjič smo videli, kako so se znali Žirovci pohvaliti in o sebi zapeti v Zirovski himni in drugih besedilih. Kako pa so sicer zapisani v slovenski literaturi? Tuje slika precej drugačna, zlasti pri Ivanu Tavčarju. Pisatelj je v svojih delih večkrat ime- v noval tudi Ziri in Zirovce. Odlomke iz del, v katerih smo omenjeni, je zbrala Marija Stanonik, objavili smo jih v posebni številki Žirovskega občas-nika, ki je izšla 1987 (Ziri in Žirovci v slovenski literaturi, št. 11-12). Med njimi je odlomek iz Tr-žačana, ene od "slik iz loškega pogorja". V njej nastopa tudi ena Zirovka: "priletna žirovska-ježi- bila je lena in najrajša je ležala na peči", "ona", "mati Vrbarjeva", "mati Zirovka" ... Prava grdoba v človeški podobi, žensko dopolnilo moške "zverine", opisane v liku Vrbarjevega Matevža, njenega moža. Ko le-ta in njun otrok pretepata tržaškega posvojenca Tomažka, ju mati Zirovka spodbuja z besedami: "L^ ga, le ga, le ca". "Marušica gar Poljanec in njegova žena Žirovka ter njun sin Tinče so v TržaČanu opisani tako grdo, da so bili že v dneh po prvi objavi deležni velikega zgražanja. Zgodba je taka: Matevž, "pretepač hudobnega značaja", je v enem mladostnih pretepov izgubil desno uho. Bil je tako grd, po videzu in po značaju, da v domačih Poljanah žene ni mogel dobiti. "Končno jo je Matevž urezal na Žirovsko. A obraz si je obvezal z ruto, kakor bi ga zobje boleli, tako da se mu ni videlo uho - ki se mu tudi brez rute ni videlo! V istini se gaje prijela že bolj priletna žirovska ježica, s katero je stopil pred oltar. Ali zobje so ga boleli toliko časa, dokler ni gospod Andrej dovršil svetega obreda. Potem pa sije Matevž sredi cerkve odvezal robec, pokazal ženi golo svojo desno stran ter dejal hudobno: 'Marušica, tega ušesa pa nimam!' / Ona pa mu je tudi sredi cerkve hladnokrvno odgovorila: 'No, če bi te bila zavoljo lepote jemala, bi te tako ne bila vzela! A vzela sem te zavoljo koče in zavoljo tiste kravice, ki jo imaš pri jaslih!' / In oba sta bila zadovoljna!" (Tr-žačan, 1882) v Dve grdobi, Poljanec in Zirovka, sta se torej prav dobro ujeli. In zdi se, da je imel Tavčar Zirovke tudi sicer bolj slabo zapisane. V črtici Kalan (1878) nastopa še ena, stara kljuka, slaba gospodinja, jako nemarna in še tobakarica povrh. Kalan je Tavčarjev spomenik na Visokem. bil velik jedec. A zgodilo se je, da se je tudi njemu hrana uprla. "Tisti Fortuna nad vasjo je bil svojo prvo ženo z obilnimij)retepi polčasi v grob spravil. Potem pa je šel na Žirovsko in od tam pripeljal nekovo staro kljuko in se oženil z njo. Ali slabo gospodinjo si je bil pridobil. Vselej, kadar je kuhala in pristavljala lonce, tiščala je med zobmi malo tolminsko pipico ter po poštenem žirovskem običaju vlekla tobak iz nje. Kmalu pa se je govo- rilo, da včasih iz pipe tudi kaj v lonec odpade. In po tej govorici seje primerilo, da Fortuna spomladi ali jeseni delavcev dobiti ni mogel, ker pri tisti 'nemarni nemarnosti' nihče jesti ni hotel. Kalanov France pa se ni menil za take malosti in zvest je ostal Fortunovim tudi pri novi gospodinji. In prišel je vselej, ko se je gnojarilo, s svojim koškom ter bolj leno delal (ker je vedel, da je nenadome-sten) in dobro jedel, ker je bil skoraj sam pri mizi. Ali reč se ni dobro končala. Neko pomlad je zopet nosil gnoj tam gori nad vasjo in zopet je bil sam s Fortuno. Ko pa je opoludne sedel za mizo ter se v duhu veselil dobre južine, najlepše slasti poln, prinesla je Fortunovka veliko in obširno skledo, rahlih, voljnih in prijetno se kadečih mlincev. Kalanu seje kar srce tajalo in z vedrim obrazom je pograbil novo žlico, katero je bil Fortuna sam izrezal iz lipovega lesa." Toda nemarna Žirovka je zagrenila tudi ta slastni trenutek. "Tedaj pa je izpregovorila mati Fortunovka, počasi in mirno, kakor da bi to nič posebnega ne bilo: 'France', dejala je z milim glasom, 'malo se varuj! Moja pipica je nekje notri! Pa saj vem, da ti to nič ne de!' 'Kaj - v skledi?!' In Francetu Kalanu so kakor raku izstopile oči izpod čela, s srdito kletvijo je vrgel žlico od sebe in odšel pravične jeze poln. Od tedaj pa tudi on ni več gnoja-ril pri Fortunovih." i petek. 26. novembra 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • ^9. STRAN t s "Stečaj ni sanacija podjetja, ampak zaščita upnikov," je dejal Andrej Marine, stečajni upravitelj kranjske Planike, in poudaril, da se bo v stečajnem postopku prizadeval prodati vsaj del proizvodnje. Krai\j - Planika je od ponedeljka da|je v stečajnem postopku, ta dan so prenehala pooblastila uprave, glavno besedo ima odtlej stečajni upravite(j Andrej Marine. V Planiki ste danes, v sredo, tretji dan. Kakšno je stanje? "Občutki niso najprijetnejši. Stanje je slabše, kot sem pričakoval. Po prvih dneh menim, da bo Planiko kot celoto težko rešiti, ampak se bo verjetno dalo ohranili le zdrava jedra oz. prodati le dele proizvodnje." Delavci že občutijo posledice stečaja... "V Planiki je 683 zaposlenih, danes, v sredo, so še zadnji med njimi prejeli sklepe, po katerih jim bo čez petnajst dni prenehalo delovno razmerje. Z delavci, ki jih bomo potrebovali za dokončanje poslov in za morebitno nadaljevanje proizvodnje, bomo sklenili pogodbe za določen v cas. Je že znanOy kolikšno bo to število? "Prvi obrisi se kažejo, vendar je za navajanje konkretne številke še prezgodaj, prej moramo narediti še nekatere analize." V Planiki je bil 18. novembra plačilni dan. Delavci niso prc' jeli plač, uprava jim je obljubila, da jih bodo predvidoma do 26. novembra. Se bo to res zgodilo ? "Tisti, ki so obljubljali izplačilo plač in celo zatrjevali, da je za to tudi denar, mi niso naredili dobre usluge. Takoj, ko sem prišel v Planiko, sem takšno možnost zavrnil, saj plač ni mogoče izplačati pred narokom, ki ga je stečajni senat okrožnega sodišča določil za 25. marca prihodnje leto. Največje socialne stiske pa bomo poskušali ubla- čete posle, imamo tudi nova naročila, vendar še preračunavamo, ali se jih bo splačalo izpolniti ali ne." Ali Še vsi delavci prihajajo na delo? Zltl. Ali proizvodnja poteka še normalno? "Zdaj ne delamo drugega kot le na tem, da dokončamo že za- Večina še prihaja v tovarno, vsi pa ne, nekateri so že na čakanju doma. Nima smisla, da prihajajo, če jih za dokončanje poslov ne potrebujemo. So Planikine trgovine Še normalno odprte? Vse trgovine so zaenkrat še odprte in bodo odprte toliko časa, da prodamo naše zaloge. Finančno stanje pa ne dovoljuje, da bi trgovsko mrežo še dolgo vzdrževali in jo bomo postopoma zaprli. Nekatere trgovine bomo zaprli že pred novim letom." Planika ima trgovine tudi na območju nekdanjih republik ... "Te trgovine poslujejo v okviru hčerinskih podjetij, nepremičnine pripadajo matični družbi v Klanju, s podrobnostmi pa se še nisem seznanil, saj je za zdaj še veliko drugega dela." Razširile so se govorice, da je bila trgovska mreža, v Srbiji prodana tik pred uvedbo stečaja. Ali to drži? Nekatere nepremičnine so bile prodane, od tega pričakujem tudi kupnino. Ali so bile pogodbe v redu ali jih bomo razdrli in zahtevali sklenitev novih, ker naj bi bile cene prenizke, bomo Še preverili. Kdo so največji upniki Planike? "Največji so banke z Gorenjsko banko na čelu, med večjimi so še nekateri dobavitelji, delavci in država." Ste že navezali stike z državo oz. Slovensko odškodninsko 99 stečajni upravitelj Andrej Marino. družbo, kije največja lastnica Planike? "Zaenkrat še ne, vzpostavili naj bi jih po 30. novembru oz. potlej, ko bo že imenovana nova vlada." Neuradno je slišati, da naj bi razmere v Planiki obravnaval tudi parlament. Ali to drži? "To je pristojnost parlamenta, jaz za to ne mislim dajati pobud." Kolikšne so obveznosti Planike? "Planika ima za veČ kot pet milijard obveznosti, njeno premoženje je knjižno vredno okrog štiri milijarde, vprašanje pa je, ali ga bomo uspeli na trgu prodati po takšni vrednosti." Če bi vam uspelo, bi kar nekaj ostalo za upnike... "Pri stečaju so določena pravila, najprej se plačuje ločitvene upnike, delavce, stroške stečaja in nazadnje še ostale, navadne upnike. Ne bi rad komu dajal lažnega upanja, upam pa, da stečajna masa ne bo zadoščala le za ločitvene oz. hipotekarne upnike, ampak še za koga drugega." Kako so na stečaj reagirali tuji poslovni partnerji? "Nekateri so zelo zainteresirani za nadaljevanje proizvodnje, povedali so, da so bili zadovoljni z delom in s kvaliteto." Se boste tudi v Planiki podobno kot v radovljiški Almiri prizadevali za to, da bi proizvodnja potekala čimdlje tudi v Času stečajnega postopka? "V Planiki se bom predvsem prizadeval za to, da bi prodali posamezne dele proizvodnje. V stečajnem postopku s proizvodnjo ni možno nadaljevati v nedogled, proizvodnja tudi ne more zadrževati unovčevanja stečajne mase. Bistvo stečaja ni sanacija, ampak zaščita upnikov." Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič Prihodnost v Karboniju V ponedeljek je prvič prišlo na delo v novo podjetje dvanajst nekdanjih Alpininih delavk. Goreiya vas - V nekdai\jem Alpininem obratu v Gorenji vasi je v ponedeljek stekla poskusna proizvodnja v novem podjetju Karboni, v katerem je dobilo delo dvanajst od nekdanjih 94 delavk Alpine. Izdelovale bodo unikatno opremo za motorje. Občina je s podjetjem sklenila pogodbo o brezplačnem najemu, vendar pa bodo v zameno morali poskrbeti za vzdrževanje in naložbe v objekt. Po dveh letih jim bodo ponudili tudi možnost odkupa objekta, je razložil župan Jože Bogataj. Osemnajst delavk, ki so bile od 1. oktobra na zavodu za zaposlovanje, je pred dobrim mesecem začelo z usposabljanjem za novo delo. "Za to delo je potrebna precejšnja ročna spretnost. Glede na okoliščine - delavke smo lahko začeli usposabljati šele v oktobru, ko so nehale delati v Alpini - je bil program izobraževanja zelo skrajšan. Program je namreč sofinanciralo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve s pomočjo sredstev iz evropskega socialnega sklada, ki so vezana na proračun za letošnje leto," je pojasnil Jože KopaČ, kije z Borisom Stravsom solastnik podjetja Karboni. Usposabljanje je uspešno končalo 12 delavk, ki so jih v ponedeljek redno zaposlili. Uvajanje v novo delo bo po pričakovanju Jožeta Kopača tra- jalo približno pol leta. "Gre za ročno laminiranje izdelkov v kalupih, za kar je potrebna ročna spretnost. Nekaj tega imajo delavke že od prej, ko so delale v Čevljarski industriji, vendar je to povsem drugačen program." Zato bodo na začetku poslovali le z okrog 30- do 40-odstotno zmogljivostjo, računa Kopač. "Izgubo iz tekočega poslovanja nam bo zaradi povečanih zagonskih stroškov pokrila država." Najprej bodo začeli s proizvodnjo sestavnih delov za motorje -blatnikov, oklepov, zaščit za rezervoarje in dele motorja, zadnje sedeže in podobno. V prihodnje, je napovedal Kopač, pa bodo vlagali tudi v posodabljanje tehnologije. Precej vlaganj bo potrebno tudi v objekt, ki je po Kopačevih besedah dokaj dotrajan in V nekdanjem Alpininem obratu bodo izdelovali opremo za motorje energetsko zelo potraten. "Objekt bo treba toplotno izolirati, zamenjali bomo tudi vsa okna." V tem tednu so že poskrbeli za namestitev radiatorjev v prostorih, kjer se bo odvijala proizvodnja. "Že samo s tem bomo toplotne izgube zmanjšali za tretjino, saj je bil prejšnji sistem ogrevanja zelo neracionalen." V zelo slabem stanju je tudi streha, ki pušča vsaj na dvajsetih mestih, je opozoril Kopač, zato je bo čez dve leti treba zamenja- ti. "Zavedamo se, da nas čaka trdo delo in vsaj pet let ne pričakujemo oddiha. Ampak na dobrem gruntu ne čakajo samo na doto, ampak se dokažejo tudi z delom," je optimističen Kopač. Kot pravi, je v tej dolini precej mladih, ki jim bo treba ponuditi prihodnost. Upa, da bo vsaj delček te prihodnosti predstavljalo njihovo podjetje. Mateja Rant, foto: Polona Mlakar Baldasin Tako mlad, pa brez dela Na Gorenjskem narašča brezposelnost med mladimi, med njimi je vse več takih, ki se preživljajo s priložnostnim delom in delom na črno. Kranj - Gorenjska podjetja napovedujejo, da bodo v nasledi\jih letih zaposlovala predvsem mlade s sredi\ješolsko izobrazbo, po drugi strani pa se povečuje vpis na višje in visoke šole ter na doktorski študij. Znanja mladih in lyihova usposob^enost so torej za potrebe predvsem malih in srednjih podjety neustrezna. Kaj storiti? Odgovor naj bi dal M-LAB, Mladinski laboratory razvojnega partnerstva (Gorenjske za dvig in razvoj zaposlitvenih priložnosti za mlade. M-LAB je triletni projekt, katerega nosilec je BSC Poslovno podporni center Kranj, vanj pa je vključenih 23 partnerjev z Gorenjskega - občine, podjetja, razvojne agencije, študentska organizacija, ljudske univerze, zavod za zaposlovanje, obrtna zbornica Kranj in drugi. Z njim je BSC uspešno kandidiral na razpisu za evropska sredstva iz Pobude Equal (Enakost), ki ga je vodilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, in pridobil 74 milijonov tolarjev, od katerih bo EU prispevala 80 odstotkov, 20 pa država. V okviru projekta M-LAB želijo vzpostaviti nov model zaposlovanja za mlade, jih motivira- ti, usmerjati in vključevati v delo, kar bo pripomoglo k dolgoročno večji zaposljivosti in konkurenčnosti mladih po zaključenem Šolanju. Kot je pojasnila Franja Gabrovšek iz BSC Kranj se bodo usmerili v štiri ciljne skupine mladih:^ mlade ženske, diplomante, mlade z zdravstvenimi in socialnimi ovirami ter mlade na črnem trgu dela in podzaposlene. Projektne skupine bodo najprej analizirale trenutno stanje in poiskale vzroke, da mladi ne pridejo do zaposlitve, nato pa bodo pripravili strategijo metod, ti katerimi bodo tem skupinam mladih omogočili lažji dostop do trga dela. Simon Šubic V Savi milijon nočitev Kranj - Hoteli, ki delujejo pod okriljem Savinih blagovnih znamk Sava hoteli Bled in Panonske terme, so letos že zabeležili veČ kot milijon nočitev. Število nočitev so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za šest odstotkov, zasedenost je bila 60-odstotna in je bila za tri odstotne točke boljša kot lani. V Panonskih termah so doslej zabeležili že skoraj 700 tisoč nočitev, od tega dobro polovico nočitev domačih gostov, na Bledu pa je bil delež nočitev tujcev kar 96-odstotni. Sava je letos v razvoj turističnih zmogljivosti vložila več kot štiri milijarde tolarjev, s katerimi so obogatili ponudbo, izboljšali kakovost bivanja gostov in podaljšali sezono. Na Bledu so prenovili Kraljevo klubsko hišo na igrišču za golf. Vilo Bled, sanitarije v kampu Bled in hotel Golf, v katerem so uredili tudi novo sodobno konferenčno dvorano in center dobrega počutja wellnes v Živa. V okviru Panonskih term so odprli nov wellnes in terapevtski center Thermalium ter dokončali golfsko igrišče Livada v Termah 3000, med večje naložbe pa sodijo še nov vodni park v zunanjem bazenskem kompleksu Term Ptuj, novo apartmajsko naselje Lipov gaj v Termah Lendava in prenova zdravihšča Radenci. C.Z. Mercator prodna trgovine Krai\j - Poslovni sistem Mercator prodaja na Gorenjskem devet prodajaln in en gostinski lokal, še dve prodajalni pa oddaja v najem. Deset trgovin, ki sodijo pod okrilje Živil, prodaja oz. oddaja v najem zaradi izpolnitve odločbe urada za varstvo konkurence. V Radovljici prodaja kitajsko restavracijo in prodajalno Predtrg, v Škofji Loki prodajalno Škofja Loka na Stari cesti, v Kranju trgovino Gorenja Sava, v Tržiču prodajalno Pristava ter na Jesenicah Diskont Jesenice in prodajalno na tržnici (Cesta Maršala Tita 21), prodajalno in bife Tomšičeva ter prodajalni Plavž in Prešernova, v najem pa oddaja prodajalno Kašta na Jesenicah in drogerijo v trgovskem centru Medvode. Če bo vse trgovine prodal po izhodiščni ceni, bo iztržil nekaj manj kot 282 milijonov tolarjev. C.Z. Hit uspel Krai\jska Gora - Novogoriški Hit je v javni ponudbi za odkup delnic družbe Kompas Hoteli Kranjska Gora, ki je trajala od 15. oktobra do 11. novembra, pridobil nekaj več kot 97 odstotkov delnic. Agencija za trg vrednostnih papirjev je pred dnevi tudi uradno obvestila, da je bila prevzemna ponudba uspešna, saj Hit v njej ni navedel praga za uspešnost. Delničarji bodo za delnico prejeli 15.793 tolarjev. C.Z. LOCANKA www.gorenjskiglas.si GORENJSKI GUtö. d.0-0.. ZcHsova lil I.Kranj [3 \i 11 lufifij i M •fill ODPRTO: 7^-19 Na zalogi vedno več kot 100 vozil Vsa vozila imajo do 24 mes. garancije Tel.: (04) 201 52 40 SOBOTA! a* - la** ^smm I^A MpetCiiif rt www.a!pttour-remont.si Ijubijar^s^a c 22» 4000 Kr^nj VAM JE HUr NAJ VA5 f NE ZEBr ^»Af^A/eci-A i J OLJ^ i . Z E Priskrbeli va( olje po najur Br»xplac( 080/ EKOLd.o.o., LazelSa, 4000 Kranj, e-pošto: komerdalo@ekol.si GORENJSKI GLAS • 20. STRAN FINANCE, PODJETNIŠTVO / info@g-glas.si Petek, 26. novembra 2004 Triglav DU z novima skladoma Družba naj bi v petih letih dosegla v Sloveniji 15-odstotni tržni delež pri upravljanju denarja v vzajemnih skladih. Kraixj - Triglav družba za uprav^anje (Triglav DU), ki je v večinski lasti Zavarovalnice Triglav, upravna uravnoteženi vzajemni sklad Triglav Renta, investicijsko družbo Triglav Steber 1, ki s bo do konca leta preoblikovala v istoimenski delniški vzajemni sklad, od novembra da^e pa tudi dva nova vzajemna sklada -Triglav Evropa in Triglav ObvezniŠki, ki vlagateljem omogočata naložbe na razvitih tujih delniških trgih in vlagai\je v obveznice. Kol so povedali na nedavni predstavitvi novih vzajemnih skladov, je mešani vzajemni sklad Triglav Evropa namenjen vlagateljem, ki so pripravljeni sprejeti tveganje pri vlaganjih v delnice in še nimajo izkušenj z naložbami na svetovnih kapitalskih trgih. Sklad bo od 45 do 75 odstotkov denarja vlagal v delnice največjih evropskih podjetij, s katerimi trgujejo na organiziranih trgih držav članic Evropske unije, in v delnice podjetij, ki kotirajo v državah članicah svetovnega združenja borz. Cilj naložbene politike je dosegati kapitalsko rast na račun kapitalskih dobičkov, manj pa dividend in obresti. V času naraščanja tečajev na delniških trgih se bodo bolj usmerili v delnice, v neugodnih razmerah na delniškem trgu pa bodo povečevali naložbe v dolžniške vrednostne papirje in papirje z nespremenljivim donosom. Novi vzajemni sklad Triglav ObvezniŠki je namenjen predvsem vlagateljem, ki niso pripravljeni sprejeti visokih tveganj in dajejo poudarek varnosti ter stabilni in umirjeni rasti svojega premoženja. Temu primerna je tudi naložbena politika upravljavca sklada, ki bo večino denarja nalagal v domače in tuje obveznice s solidno bonitetno oceno ter v zakladne menice, komercialne zapise in depozite. Za delnice bo "zamenjal" do ene petine denarja, pri tem pa bo izbiral delnice podjetij, ki v Sloveniji presegajo dve milijardi tolarjev tržne kapitalizacije, v tujini pa najmanj 250 milijonov evrov. Nadzorni svet je na torkovi seji imenoval novo upravo družbe - za predsednico Tanjo Miklavc Maček in za člana Sama Javornlka. Nova uprava bo petletni mandat začela 3. februarja prihodnje leto. Investicijska družba Triglav Steber 1 se je septembra že uskladila z zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, v kratkem pa naj bi za to pridobila tudi soglasje od agencije za trg vrednostnih papirjev. Iz investicijske družbe, katere vrednost delnice je v zadnjih treh letih porasla za 233 odstotkov, se bo preoblikovala v vzajemni sklad, ki bo upravljal več kot 64 milijard tolarjev denarja in bo eden od dveh največjih vzajemnih skladov v Sloveniji. Tudi po preoblikovanju bo večino denarja vlagal v slovenske delnice, vse več pa tudi v tujino. Cveto Zaplotnik Velika odgovornost Kapitalske družbe Ljublana - Kapitalska družba je v zadnjem obdobju uresničila vse zastavljene cilje, je na torkovi novinarski konferenci dejal predsednik uprave Borut Jamnik in navedel, daje družba pridobila v upravljanje Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence, povečala tržni delež pri drugih oblikah pokojninskih zavarovanj, oblikovala kritni sklad Prvega pokojninskega sklada, postala največja izplačevalka dodatnih pokojninskih rent in zagotovila zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 1999. leta dalje skupno 46 milijard tolarjev oz. skoraj 7,7 milijarde na leto. V letošnjih prvih desetih mesecih je, upoštevajoč plačilo zavodu v višini 6,3 milijarde tolarjev, dosegla 5,9 milijarde tolarjev čistega dobička, kar je 3,8 milijarde več kot v enakem lanskem obdobju. V vse sklade, vključno s 4.796 prejemniki pokojninskih rent iz kritnega sklada Prvega pokojninskega sklada, je vključenih 262.800 članov, skupna vrednost vseh skladov pa presega 85,5 milijarde tolarjev. "Upravljanje tako velikih sredstev z namenom pridobitve dodatnih pokojnin za več kot 30 odstotkov zaposlenih v Sloveniji je odgovorno poslanstvo, ki ga bo treba upoštevati tudi pri določanju prihodnjih ciljev in usmeritev Kapitalske družbe," je dejala namestnica predsednika uprave Helena Bešter. C.Z. Pocenitev naftnih derivatov Kranj - V torek-so se v skladu z vladno uredbo spet spremenile maloprodajne cene naftnih derivatov. Vse cene so se znižale, pocenitev pa bi bila še občutnejša, če ne bi vlada hkrati zvišala trošarine. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za pol tolarja, z 206,6 na 206,1 tolarja za Hter, 98-oktanski bencin za 0,6 tolarja, s 211,1 na 210,5 tolarja in dizelsko gorivo za 2,3 tolarja, z 204 na 201,7 tolarja za liter. Za liter kurilnega olja je po novem treba odšteti 123,1 tolarja ali 2,7 tolarja manj kot pred pocenitvijo. V opazovanem štirinajstdnevnem obdobju se je v primerjavi s prejšnjim tečaj dolarja znižal skoraj za tri tolarje, padle pa so tudi nabavne cene naftnih derivatov na svetovnem trgu - pri 95-oktanskem motornem bencinu za več kot sedem odstotkov, pri dizelskem gorivu in kurilnem olju pa za dobre štiri odstotke. Vlada je trošarino za motorni bencin zvišala z 88.584 na 93.746 tolarjev za tisoč litrov, za dizelsko gorivo s 76.036 na 78.848 tolaijev in za kurilno olje z 8.884 na 11.260 tolarjev. C.Z. Posojilo brez stroškov odobritve Kranj - Abanka bo do 15. januarja prihodnje leto ponujala svojim strankam pa tudi drugim, ki z banko ne sodelujejo, potrošniška posojila v znesku do 300 tisoČ tolarjev, brez stroškov odobritve in z odplačilno dobo do dveh let. Posojilo bo obrestovala po veljavni obrestni meri, pri sklepanju pogodb pa bo upoštevala pogoje, ki že veljajo za potrošniška posojila z nominalno obrestno mero. C.Z. obmejnih prodajalnah dobra prodaja Po vstopu v Evropsko unijo v treh zgornjegorenjskih Kompasovih obmejnih prodajalnah v celoti beležijo približno enak promet kot lani v enakem obdobju. Na Korenskem sedlu ni sprememb, na platoju Karavanke se je nekoliko zmanjšal, kar za 20 odstotkov mesečno pa se je povečal v Ratečah. Jesenice - Večji obisk kupcev v rateški obmejni prodajalni vodja podružnice Karavanke Enia Pogačar pripisuje sprostitvi trgovine glede na mejo z Italijo, ko ni več omejitev vnosa blaga, zlasti cigaret. Po finančnih kazalcih vse tri trgovine poslujejo pozitivno, gostinski del pa deloma Še ne, vendar se izguba zmanjšuje. Do avgusta je 99 zaposlenih ustvarilo dobro milijardo 800 milijonov tolarjev prometa, od tega okoli 900 milijonov v Ratečah, 580 na Korenskem sedlu in okoli 360 na platoju Karavanke. Čistega dobička je bilo za približno 100 milijonov tolarjev. Največ prodajo cigaret in kozmetike Osnovna ponudba vključuje cigarete, alkoholne pijače, kozmetiko, igrače, tehniko in tekstil - vse priznanih blagovnih znamk. Največ povpraševanja je po cigaretah in kozmetiki. O naboru izdelkov Ema Pogačar pravi: 'Tradicionalno so prisotni izdelki, po katerih nas kupci poznajo, denimo prestižne znamke cigaret, kozmetike in tekstila. Vztrajamo pri dobaviteljih, ki zagotavljajo dobro kakovost. Gradimo na ohranjanju visoke ravni ponudbe, kar štejem za našo prednost." Ko so se leta 2001 njihove prodajalne iz brezcarinskih preoblikovale v obmejne, seje zaradi višjih cen njihov položaj poslabšal. Z dodatnimi ugodnostmi in dogovori z dobavitelji so tudi po uvedbi davka na dodano vrednost uspeli ponudbo in cene obdržati na približno isti ravni. "Nismo poceni, smo pa pri kakovostnih znamkah konkurenčni." Ponudba se nenehno dopolnjuje, zlasti so pozorni na novosti pri kozmetiki. Dobavitelji so večinoma tuji, domaČi so prisotni pri prehrambenih izdelkih, vinu, posamezni pri tekstilu, kozmetiki in nakitu. "Nikakor pa ne gre prodaja zdrave hrane," pravi vodja trgovine na platoju Karavanke Mojca Krašovec. Čeprav se ponudba na treh lokacijah ne razlikuje veliko, ima vsaka trgovina svoje kupce. V Ratečah in na Korenskem sedlu je že nekaj stalnih; zato so jim ponudili kartico ugodnosti. Opažajo tudi, da nekateri za-krožijo od Korenskega sedla prek Rateč in v vsaki trgovini izberejo različne izdelke. Nekoliko drugačna, tipična trgovina na avtocesti ob meji je na karavanškem platoju, kjer tri četrtine strank predstavljajo zdomci iz držav bivše Jugoslavije. Ustavijo se tudi Nemci, Nizozemci, Skandinavci. Ema Pogačar (levo) in Mojca Krašovec. Koncesija za igralni salon Med svoje storitve so kot novost že letos uvedli opravljanje brezgotovinskega plačevanja cestnine za avstrijske avtoceste za tovornjake in vozila nad 3,5 tone. Pred poletjem so tudi oddali vlogo za dodelitev koncesije za igralni salon in računajo, da bodo z gradnjo lahko začeli že pred koncem letošnjega leta. Načrtujejo, da bi ponudbo trgovin povezali s storitvami za nego in sprostitev, v gostinstvu pa z zdravo prehrano. Sodelovanje z jeseniško občino je dobro, saj je skupen interes, da po odhodu carine in špediterjev, v nekaj letih tudi policije, osmislijo mejni plato z novimi dejavnostmi. Iz sveta uporabnikov tega prostora so na vlado naslovili pobudo, naj novim razmeram prilagodi prometno ureditev, da bodo vozniki lahko brez prekrška obrnili pred mejno črto. Zavzemajo se tudi za ureditev lastništva objektov in podpirajo prizadevanja občine, da država, ki najbrž tu nima velikega interesa, le-to prenese na lokalno skupnost. Mend i Kokot Cenejši klici tujino Telekom Slovenije bo pocenil telefonske klice v države, s katerimi je največ prometa. Kranj - Telekom bo s 1. decembrom spremenil tarifni sistem v mednarodnem telefonskem prometu. Število območij mednarodnega prometa bo povečal s pet na sedem. Cene klicev v tujino bodo v povprečju nižje za 15 odstotkov, nižjih cen v času šibkejšega prometa pa ne bo več. Poslovni uporabniki bodo še naprej imeli popuste za tri izbrane države, ohranili bodo tudi mobilne dodatke. V mednarodnem telefonskem prometu bo sedem tarifnih območij. V prvem bodo sosednje države - Italija, Avstrija, Madžarska in Hrvaška, v drugem vse ostale države, ki so bile doslej v prvem območju, v tretjem države iz dosedanjega druga območja - in tako dalje, v sedm&m pa države, ki so zelo oddaljene in s katerimi je bolj malo telefonskega prometa, kot so, na primer. Vzhodni Timor, Sao Tome in Principe ali Papua Nova Gvineja. Cena za minuto telefonskega pogovora z državami prvega območja bo od 1. decembra skupaj z davkom na dodano vrednost (DDV) 30 tolarjev in bo za 30 odstotkov nižja od sedanje in za 10 odstotkov nižja od dosedanje v času šibkejšega prometa. Po novem tudi ne bo več posebne cene za telefoniranje v območju maloobmejnega prometa z Italijo, saj bo z decembrom cena padla pod sedanjo, ki velja na tem območju. Minuta pogovora z drugim območjem bo veljala 33,6 tolarja in bo za 20 odstotkov nižja od dosedanje oz. tolikšna kot v času šibkejšega prometa. Poslovni uporabniki bodo za pogovore na prvem in drugem območju lahko uveljavljali 15-odstotni popust. Cena klicev v tretje območje bo znašala 46,8 tolarja na minuto in bo za 13,3 odstotka nižja, za četrto območje se ne bo spremenila in bo ostala 91,2 tolarja na minuto, za peto območje bo cena 136,8 tolarja, za šesto 234 in za sedmo 732 tolarjev. Za države od tretjega do sedmega območja bodo po- slovni uporabniki lahko uveljavljali 30-odstotni popust. Mobilni dodatki bodo znašali od 12 do 48 tolarjev. Kot zatrjujejo v Telekomu, bodo cene od 1. decembra na 60-odstotni ravni cen klicev iz držav Evropske unije v Slovenijo, konkurenčne pa bodo tudi s cenami alternativnih operaterjev. Telekom Slovenije bo s 1. decembrom v dogovoru s ponudniki interneta spremenil tudi ceno klicnega dostopa do interneta prek številke 0888. Minuta vzpostavljene zveze z Internetom prek te številke bo veljala 4,2 tolarja, v času manjše prometne obremenitve pa 3,36 tolarja. Cveto Zaplotnik Adria Airways v združenju V Triglavu prejeli skoraj Star Alliance 1.300 prijav Ljubljana - Družbi Adria Airways in Croatia Airlines sta prejšnji teden v Frankfurtu podpisali sporazum, po katerem bosta sredi prihodnjega meseca postali regionalni članici vodilnega združenja letalskih prevoznikov Star Alliance. Regionalni prevoznik mora za članstvo v združenju izpolnjevati nekatere zahteve, med drugim mora pridobiti pokrovitelja, ki ga bo zastopal v združenju. Pri družbah Adria Airways in Croatia Airlines je to odgovornost prevzela njuna dolgoletna partnerica Lufthansa, ki je družbama pomagala tudi pri prenosu njunih programov za pogoste potnike na svoj program Miles & More. Star Alliance bo z novima članicama izboljšal kakovost svojega omrežja, zlasti z leti v jugovzhodno Evropo in iz nje. Slovenska in hrvaška letalska družba bosta potnikom lahko ponudili vse ugodnosti, ki veljajo za člane združenja. Med takšne ugodnosti sodijo prijava na let do končnega cilja, priznavanje statusa, vstop v letališke salone ter zbiranje in uveljavljanje točk ali milj v okviru programov za pogoste potnike. Člani združenja opravijo letno več kot 14 tisoč letov v 133 držav. C.Z. Kranj - Veter, ki je 14. in 19. novembrapustošil na Gorenjskem, je največ škode povzročil na območju Žirovnice, Preddvora in Škofje Loke, prizadel pa je predvsem stanovanjske in poslovne stavbe ter avtomobile. Posledice viharja so občutili tudi v kranjski območni enoti Zavarovalnice Triglav, kjer so do srede prejeli skoraj 1.300 prijav škod iz požarnih in stanovanjskih zavarovanj in zavarovanj avtomobilskega kaska, od tega veliko večino za škode na premoženju občanov. Le ena velika škoda je bila na industrijskem objektu in dve na šolah. Letošnji obseg škod je bil skoraj enak lanskemu ob toči. Cenilci so si do srede ogledali že tri četrtine objektov, za katere so zavarovanci prijavili škodo, od tega so 90 odstotkov odškodnin že izplačali. Delavci zavarovalnice si v teh dneh ogledujejo še po približno sto škodnih primerov na dan, tako da bodo veliko večino primerov rešili že ta teden. Celotno škodo ocenjujejo na 150 milijonov tolarjev. Vse zavarovance, ki Škode morebiti še niso prijavili, pozivajo, da to storijo čim prej. C.Z. Petek, 26. novembra 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN Ustanovili strojni Kmetje z blejskega gozdnogospodarskega območja so v torek ustanovili Strojni krožek Bled Bled - Več kot šestdeset lastnikov gozdov in luiietijskih zemljišč z blejskega gozdnogospodarskega območja oz. iz občin Radov-yica, Bled, Bohii^j, Krai\jska Gora, Jesenice in Žirovnica se Je v torek na pobudo blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije zbralo na ustanovnem zboru Strojnega krožka Bled. Potem ko so sprejeli sklep o ustanovitvi krožka so za predsednika izvolili Staneta Kune-ja z Brezij, sicer gozdarja v revirju Mežakla, za strokovnega tajnika Blaža Ambrožiča, študenta gozdarstva s Sela pri Bledu, in devetčlanski upravni odbor, ki ga sestavljajo poleg pred- sednika Še Zdravko Cesar iz Srednje vasi, Fredi Grilc iz Podkorena, Andrej Lipovec iz Zgornjih Laz, Janez Robič iz Srednjega Vrha, Rok Podpečan z Brezij, Andrej Cvenkel iz Ljubnega, Miha Klinar iz Pod-homa in Janez Arh iz Srednje vasi. Kot je povedal Andrej Avse- nek, vodja blejske območne enote zavoda za gozdove, so pobudo za ustanovitev strojnega krožka dali zato, ker je na blejskem območju zelo malo izvajalcev gozdarskih del, ob krepitvi deleža zasebnih gozdov in razdrobljeni zasebni posesti pa so potrebe po teh delih vse večje. Bistvo krožka je medsosed-ska pomoč oz. opravljanje storitev med kmečkimi gospodarstvi. Član krožka z lastnim strojem opravi storitev za drugega Del udeležencev ustanovnega zbora Strojnega krožka Bled kmeta oz. lastnika gozda in kmetijskih zemljišč, zaračuna storitev po veljavnem ceniku krožka in izstavi račun. Kot je ob tem opozoril mag. Marjan Dolenšek, tajnik Zveze strojnih krožkov Slovenije, država spodbuja delovanje krožkov, vendar pa veljajo za obseg tovrstne medsosedske pomoči tudi davčne omejitve. Po sedanjih predpisih lahko kmet opravi največ za 64 tisoč tolarjev storitev na hektar kmetijskih zemljišč, ne da bi mu bilo treba plačati davek, in največ za dvajset hektarjev, za večji obseg dejavnosti pa mora že registrirati dopolnilno dejavnost. Po novem letu se bodo pravila spremenila, neuradno je slišati, da bo neobdavčenih 100 tisoč tolarjev na hektar kmetijskih zemljišč in 30 tisoč tolarjev za hektar gozda. "Prva naloga je registracija krožka," je dejal predsednik Stane Kunej in dodal, da bodo potlej čim prej poskušali pripraviti katalog ponudbe izvajalcev del in cenik, ki pa ga bodo prevzeli od zveze strojnih krožkov. Članarina za leto 2005 bo dva tisoč tolarjev, do novega leta ne bo pristopnine, potlej pa bo enaka višini enoletne članarine. Kdor bi se želel včlaniti v krožek, se lahko oglasi na območni enoti zavoda ali pri predsedniku. V Sloveniji je trenutno 44 strojnih krožkih, od tega na Gorenjskem šest - poleg blejskega še Naklo, Škofja Loka, Gorenjska, Gorjan, Medvode in Pšata -Bistrica. Cveto Zaplotnik Posvet kmetijske svetovalne službe Bled - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije bo v ponedeljek in torek pripravila v Festivalni dvorani na Bledu tradicionalni posvet kmetijske svetovalne službe. Letošnja tema je Varnost in kakovost kmetijskih pridelkov in izdelkov. Za uvod v posvetovanje bodo podelili priznanja za delo v kmetijski svetovalni službi, v torek pa bodo predstavili še stanje v kmetijstvu ter glavne usmeritve kmetijske politike v prihodnjih letih. Članom zbornice za udeležbo na posvetu ni treba plačati kotizacije, vabijo pa tudi druge, kijih zanima letošnja tema. C.Z. Predstavitev evropskih standardov Šenčur - Govedorejsko društvo Kranj - Tržič bo v četrtek, 2. decembra, ob 10. uri v domu krajevne skupnosti Šenčur pripravilo za svoje člane predstavitev standardov Evropske unije, ki z vstopom Slovenije v unijo veljajo tudi za slovenske kmete. Za tri standarde, to je za nitratno direktivo, zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin ter za varnost in zdravje pri delu, je v okviru programa razvoja podeželja možno uveljavljati tudi finančne podpore. Standarde bo predstavil Franci Pavlin, specialist za živinorejo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj. C.Z. Občni zbor Govedorejske zadruge Groblje - Člani Govedorejske zadruge, ki združuje rejce črno belega, svetlo lisastega, cikastega in mesnega goveda, se bodo v nedeljo ob 10. uri zbrali v kulturnem domu Jarše - Rodica na občnem zboru. Na zboru bodo izvolili nove organe zadruge (predsednika ter člane upravnega in nadzornega odbora), obravnavali bodo poročilo o delovanje zadruge v preteklem letu in program dela za prihodnje leto, sklepali pa bodo tudi o spremembi statuta. C.Z. Skoraj osem milijard tolarjev škode Ljubljana - Ministrstvo za obrambo je seznanilo vlado s končno oceno neposredne škode, ki so jo neurja o'd 9. junija do 9. oktobra povzročila v kmetijstvu. Kot je razvidno iz poročila, je škodo prijavilo 6.571 kmetijskih gospodarstev iz osemdesetih občin. Na 30.394 hektarjih je bilo za 7,8 milijarde tolarjev škode. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo po sklepu vlade pripravilo program za odpravo posledic škode. C.Z. Olja vrtnic in mandarin za lepo kožo Še zlasti bogata ponudba narave in trgovin je pri negi telesa. Da zares dobimo naravno kremo, eterično olje ali losjon, je tudi zato potrebna precejšnja previdnost. Tako (ekološko) aloa vera olje pomaga pri suhi koži ali koži, poškodovani od sonca, masaža z jojobinim oljem, bogatim z vitaminom E, pa jo varuje in mehča. Mešanica z maščobno kislino bogatega lanenega olja z olji sladkega mandljevca, svetlina in bora-ta hrani in regenerira kožo, protioksidantska mešanica mandljevega, mareličnega, pšenično kalčkovega in avokadovega olja pa gladi gube na koži. Iz ekoloških pridelave vrtnic na severu Avstrije izdelujejo olje za mehko kožo in masažo, za sprostitev v kadi pa so dovolj že tri žlice. Olje avstralskega čajevca Melaleuca Alternifolia lajša poškodbe zaradi vreznin, ran in razjed. Najbolj bogata je verjetno "ponudba" aromaterapije, kjer masažo kombiniramo z eteričnimi olji. Možnosti so velikanske, saj ta olja pridobivajo iz bazilike, brina, cimeta, evkaliptusa, kamilic, poprove mete, rožmarina ... Tako mandarina povzdigne razpoloženje ter pomaga pri napetosti, strahu in nespečnosti, pri okrevanju od težkih bolezni. Pomaranča obnavlja kožo, krepi srčno mišico, učinkovito deluje pri melanholiji in depresiji, pomanjkanju apetita, stresu, živčnosti in vročini, pri težavah z ledvicami, celulitisu ter vnetju dlesni. Eterična olja lahko naredite kar sami. Čeprav doma izdelano ni tako močno kot kupljeno. Zmes enega kozarca (olivnega) olja in približno 30 gramov zelišč oziroma di-šavnic je potrebno segrevati na štedilniku ali loncu za vlaganje. Če dodate tudi dve kapsuli vitamina E na čašo olja, ta dobi dodatne zdravilne lastnosti, poleg tega pa olju podaljša dobo uporabnosti. Pri uporabi eteričnih olj je potrebna previdnost, saj preveč skoncentrirani razdražijo kožo in sluznico, tiste čudnega vonja ali barve pa je bolje zavreči. Sloga obogatila ponudbo strojev Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga je postala generalna zastopnica za prodajo strojev John Deere in Kuhn v Sloveniji. Krai^ - Sloga je v sredo v kmetijsko tehničnem centru v Šenčurju pripravila prireditev Dan Sloge, na kateri je predstavila novosti v ponudbi kmetijske mehanizacije - stroje znamke John Deere in Kuhn. Predstavitve so se udeležili predstavniki podjetja John Deere International (s sedežem v Švici), ki "pokriva" Šestdeset držav, med njimi tudi Slovenijo - generalni direktor Stefan von Stegmman, direktor trženja Dick Stratman ter komercialist za Slovenijo in Se nekatere države dr. Armin Titien. Nove stroje v Slogini ponudbi so si z zanimanjem ogledali tudi številni zadružniki in kmetje, med njimi nekateri že prisegajo na zmogljivost in kakovost strojev John Deere in Kuhn. Kmetje so si z zanimanjem ogledovali traktorje John Deere. 4 Kot je ob tem povedal direktor zadruge Marjan Roblek, je stroje John Deere in Kuhn vrsto let v Sloveniji prodajalo podjetje Euro Globtrade iz Voklega in nato Živila Kranj, v Mercatorju pa so se po prevzemu Živil odločili, da se ne bodo ukvarjali s prodajo kmetijske mehanizacije in so generalno zastopstvo za prodajo strojev John Deere in Kuhn ob koncu oktobra predali kmetijsko gozdarski zadrugi Sloga. Sloga, ki je po nakupu kmetijskega dela podjetja KZK Kmetijstvo Kranj, postala tudi lastnica kmetijsko tehničnega centra v Šenčurju, je s tem ponudbo kmetijskih strojev dopolnila še s traktorji, balirkami ter žitnimi in koruznimi kombajni ameriškega izdelovalca John Deere ter s plugi, krožnimi branami, sejalnicami za žito in koruzo ter obračalniki in drugimi stroji senene "linije" francoske-ga izdelovalca Kuhn. Že doslej je bila zastopnica za prodajo kmetijskih strojev nemškega Bergmanna in Stolla ter danskega JF-ja, prodaja pa tudi stroje domačih izdelovalcev Tehnostroj, SIP Šempeter in druge. V Sloveniji je predvsem med večjimi kmetije precejšnje zanimanje za traktorje John Deere, v zadnjem letu so jih kupili sto, deloma tudi na raČun sredstev, ki so jih dobili iz programa Sapard. V Slogi si obetajo dobro prodajo tudi v prihodnje, a da bi ponudbo čimbolj približali kupcem, razmišljajo o tem, da bi organizirali prodajo še v vzhodni Sloveniji. Po prevzemu KŽK-ja so prodajo strojev v centru na Primskovem že opustili in jo prenesli v Šenčur. Dan Sloge so popestrili še z nagradnim tekmovanjem v spretnost-ni vožnji s traktorjem John Deere 6420S (z vario menjalnikom). Cveto Zaplotnik AgrS Prosen Slavko s p.. Smiedniška 17. Kran; ira BOSCH yEsnk. I® jQtyteciö SIP Sčs: Mitas ruma guma t f BREZPLAČNI PREVZEM i> W V U i i STARIH AKUMULATORJEV TEL.: 04/23 24 802 Uroš Brankovič KOVINOTEHNA, d.O-O., CELJE OBJAVUA Zbiranje ponudb za prodajo ali oddajo poslovnih prostorov: Poslovni prostor na Jesenicah, Titova 1, v pritličju in kleti, v skupni izmeri 874,70 m^ s pripadajočim zemljiščem (idealno solastnino). I Pisne ponudbe pošljite priporočeno v 20 dneh v zaprti ovojnici z oznako " nepremičnina" na naslov: Kovinotehna, d.o.o., Celje, Mariborska 7, 3502 Celje. Pisna ponudba mora vsebovati ponujene pogoje najema ali kupnino ter način in rok plačila. Predmetne nepremičnine bodo prodane po sistemu videno-kupljeno. Za podrobnejše informacije in oglede je kontaktna oseba ga. Saša Stopinšek, telefon 03/5432 204. Izbrani ponudnik bo obveščen najkasneje v 30 dneh po zaključku zbiranja ponudb. Prednost pri izbiri bo imel ponudnik po presoji oz. izbiri prodajalca, pri čemer cena ne bo edini kriterij. Prodaja-ec si pridržuje pravico, da po končanem izbiranju ne izbere nobenega od ponudnikov. Kovinotehna, d.o.o., Celje GORENJSKI GLAS • 22. STRAN ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si Petek, 26. novembra 2004 Vabila, prireditve Podelitev Bloudkovih priznapj - V hotelu Kokra na Brdu pri Kranju bo danes slavnostna podelitev Bloudkovih priznaj la leto 2004. Začela se bo ob 18. uri. V.S. Evropski mladinski pokal v športnem plezai\ju - Jutri in v nedeljo bo na umetni steni v dvorani na Zlatem polju v Kranju potekala finalna tekma evropskega mladinskega pokala za športne plezalce in plezalke. Jutri, z začetkom ob 9. uri, bodo na vrsti kvalifikacije, v nedeljo, z začetkom ob 9.30, pa finalni obračuni. V.S. Mednarodna ženska liga v tloorballu - V športni dvorani na Podnu v Škofji Loki bo v nedeljo potekalo tekmovanje v dvoranskem hokeju za ženske - malem floorballu. Ob 9.30 se bodo domače hokejistke ekipe FBC Loka spiders pomerile z ekipo Wikingsov, sledila bo tekma med Wikingsi in ekipo Leobna, ob 11.30 pa se bosta pomerili še ekipi Loških pajkic in Leobna. Vstopnine ni. V.S. Šahovski turnir - KŠK in SS Tomo Zupan Kranj vabita vse ljubitelje Šahovske igre na 3. turnir ciklusa, ki bo v soboto, 27. novembra, ob 10. uri. Tekmovanje bo potekalo v dvorani Zavoda Prošport, Jernejeva ulica 12 Stražišču pri Kranju. Igralo se bo 9 krogov po švicarskem sistemu s tempom 2x15 minut. Prijave sprejemajo do 9.45, vsak udeleženec mora zagotoviti brezhibno Šahovsko uro. Informacije: Miha Škrlj, telefon: 031/416-420 ali elektronski naslov: mi-has@klub-studentov-kranj.si. O.O. Odprto tržiško prvenstvo v stre^ai^ju - V bivši karavli v Medvodah bo jutri, 27. novembra, potekalo odprto prvenstvo Tržiča v streljanju. Začelo se bo ob 16. uri. V.S, Rokometni spored - V ligi Telekom bo ekipa Terma jutri ob 20. uri gostila Gold club. VLB ligi se bo ekipa Chia Kranj v dvorani na Planini jutri ob 16. uri pomerila z ekipo DOL TKI Hrastnik, ekipa Cerkelj .pa bo gostovala pri Sevnici. V 2. ligi za moške bo ekipa Dupelj jutri ob 19. uri gostila Grčo Koče^e, ekipa Radovljice bo ob 17.30 gostila Mokerc IG, ekipa Alplesa Železnikov pa se bo na gostovanju pomerila s Krimom. V 1. B ligi za ženske bo ekipa Planine Save Kranj jutri gostila Loko. Tekma se bo začela ob 18. uri. V.S. Odbojkarski spored - Jutri je v 1. DOL na sporedu eden od treh gorenjskih derbijev. V dvorani Poden v Škofji Loki se bodo odboj-karji Termo Lubnika ob 17. uri pomerili s Calcitom iz Kamnika. Tudi Blejci igrajo doma. Tekma med Autocommercom in Salonitom Anhovo bo v dvorani SGŠ v Radovljici ob 20. uri. V 2. DOL bodo odbojkarji Astec Triglava v gosteh poizkušali prevzeti 3. mesto Logatcu, Telemach Žirovnico pa čaka težko srečanje v Žirovnici, saj se bodo ob 19. pomerili z drugouvrščenim Fužinarjem. Na Jesenice prihaja eden od neposrednih "zasledovalcev" domače ekipe Mladi Jesenice. Tekma proti ŽOK Mislinji bo ob 18. uri v OŠ T. Čufar. V moški konkurenci 3. DOL sta obe gorenjski ekipi ponovno prosti, v ženski konkurenci pa igrajo vse gorenjske ekipe ponovno na Gorenjskem - ŽOK Partizan Šk. Loka : ŽOK Izola (OŠ Šk. Loka Mesto ob 19.30), Pizzeria Morena : Bled (OŠ Žirovnica ob 17.) in Broline Kamnik : Bohinj (ŠD Kamnik ob 18.). B.M. Nogometni spored - V ligi Si.Mobil Vodafone bo ekipa Domžal jutri ob 14. uri doma gostila moštvo Ljubljane, prav tako na domačem igrišču pa se bo od jesenskega dela sezone poslovila ekipa Su-pernove Triglava. Tekma z ekipo Dravinje v Kranju se bo začela jutri, v soboto, ob 13.30, že prej pa bodo Kranjčani pripravili "dan odprtih vrat" s predstavitvijo nogometne šole. V.S. Vaterpolski spored - Jutri bodo na sporedu tekme 2. kroga državnega prvenstva. Ekipa Triglava bo gostovala v Mariboru, Kokra pa na Reki pri mladi ekipi Primorja. J.M. Košarkarski spored - V 1. A ligi za moške bo ekipa Triglava jutri ob 20.15 v dvorani na Planini gostila ekipo Postojnske jame, v 1. B ligi pa se bodo Ločani v nedeljo ob 19. uri pomerili z ekipo Radenske Creativ. V IL ligi bo ekipa Radovljice gostovala v Kočevju, ekipa Jesenic na Vrhniki, ekipa Senčuija pa v Ilirski Bistrici. V-III. ligi - center bo ekipa Krvavca v dvorani v Cerkljah jutri ob 19. uri gostila Podbočje, ekipa Žirov pa bo v OŠ Žiri gostila DGN LJubljana. Ekipa Tinexa Medvod gostuje pri Lastovki v Radomljah pri Pre-serjah, ekipi Mavrice Kamnika in Gorenje vasi pa se bosta jutri ob 20. uri pomerili v športni dvorani v Kamniku. Ekipa Kranjske Gore je prosta. V 1. ligi za ženske bo ekipa Odeje v nedeljo ob 16.45 gostila Lek Ježico, v II. ženski ligi pa se bo ekipa Jesenic jutri ob 18. uri doma pomerila z ekipo Šentvida. Domžalčanke gostujejo za Bežigradom, Triglavanke pa v Murski Soboti. V.S. VATERPOLO Troppan le še za Triglav Krai\j - Pred dnevi seje slovenski vaterpolski reprezentant Primož Troppan odločil, da ne bo več nastopal s kapico slovenske reprezentance. "O zaključku kariere sem razmišljal že nekaj časa in sedaj mislim, da je pravi trenutek^ da končam kariero. Odločitev je bila sicer težka, toda družina me vse bolj pogreša in mislim, da sem se odločil prav. Vaterpolo tudi ni šport, od katerega bi se pri nas lahko živelo, družina pa pač zahteva svoje," pravi 31-letni Kranjčan, ki pa bo še vedno igral za ekipo kranjskega Triglava, katere član je že od otroških let. Prav tako se Primož preizkuša kot trener mladih vaterpoli-stov, prepričan pa je, da ga bodo v reprezentanci uspešno zamenjali mlajši vaterpolisti. J. M. Smuči z vezmi TEGUO PRO XR JUNIOR+ TC 25 cenovno najboljši nakup za mladega smučarja dolžine 70, 80, 90 cm 19.990,00 V • Na vročem hokejskem derbiju na Jesenicah so navijači pričarali vzdušje, ki je domači ekipo pomagalo do nove zmage proti ekipi državnih prvakov iz Tivolija. Danes v Podmežakli še Slavija. Jesenice - Vzdušja, kakršno je bilo na toikovi hokejski tekmi inter lige, ni bilo v hali Podmežakli že celo desetletje. Letošnji derbiji med večnima slovenskima rivaloma Acronijem z Jesenic ter ZM Olimpijo iz Ljubljane pa očitno postajajo pravi magnet za ljubitelje hokeja. Tokrat so ti do zadnjega kotička napolnili jeseniške tribune in viČ zatresla. V naslednjih dveh minutah sta padla še dva zadetka, najprej je zadel AleŠ Kranjc ter takoj za njim Še Tomaž Ra-zingar. Čast gostov je z zadetkom v prvem delu rešil Grega Por, navijače pa je na noge spravil pretep med Alešem Kranjcem in Mattom Pettingerjem, za katera se je srečanje predčasno končalo, Aleš Kranjc pa je nato zabil še drugi zadetek za "zmaje". Vendar pa "železarji" niso ostali dolžni, saj je v 55. minuti najprej zadel David Mlinarec, v 18. pa je končni rezultat 6:2 (3:1, 1:0, 2:1), po lepi akciji z Juretom Goličičem, postavil Razingar. Za najboljšega igralca srečanja so zasluženo razglasili jeseniškega vratarja Roberta Kristana. Za najboljšega igralca tekme je bil na koncu proglašen jeseniški vratar Robert Kristan. pričarali vzdušje, o kakršnem sanja vsak igralec. Kljub glasni podpori pa domačini v začetku srečanja niso pokazali prave igre. Na drugi strani pa so Ljubljančani imeli nekaj nevarnih napadov, a jim nobenega ni uspelo zaključiti. V 15. minuti se je mreža gostov, po zaslugi Anžeta Terlikarja, vendarle pr- dobil tudi kazen igranja na današnji tekmi z ekipo Slavije. V drugem delu je, kljub številnim priložnostim na domači strani, uspelo mrežo zatresti le Terli-karju, ki je rezultat povišal na 4:1. V zadnjem delu pa je trenutek nepazljivosti jeseniške obrambe izkoristil Olimpijin branilec Damjan Dervarič ter "Težko je igrati proti dobrim Jesenicam, čeprav smo imeli tudi mi dobre trenutke. Vendar enostavno ne moremo "zložiti" 20 minut dobre igre," je po tekmi povedal trener ZM Olimpije Matjaž Sekelj. Na drugi strani pa je bil Roman Pristov veliko bolj zadovoljen: "Zmagal je hokej, saj so gledalci videli števil- ne zadetke in lepe akcije. Po-meinbno pa je, da so tribune spet polne." "Pred toliko gledalci je res užitek igrati in upam, da bodo navijači tako nadaljevali. V garderobi je bilo nekaj začetne treme, ker so tovrstne tekme vedno nekaj posebnega, vendar se je dobro izteklo," je tekmo komentiral jeseniški napadalec Anže Terlikar. Medtem ko je jeseniška dvorana pokala po šivih, pa so hokejisti Slavije pred maloštevilno publiko izgubili proti madžarski ekipi DAC z 1:2, Alba Volan pa je s 3:2 po podaljšku premagala ekipo Medveščaka. Na lestvici inter lige še vedno (pre)močno vodi ekipa Acroni Jesenic, ki ima 32 točk, Alba Volan na drugem mestu je zbrala 21 točk, DAC na tretjem mestu ima 16 toČk, ZM Olimpija na četrtem ima 15 toČk, Slavija na petem mestu je zbrala 11 točk, MedveŠČak na šestem mestu pa ima zgolj 7 točk. Danes v Pod-mežaklo prihaja ekipa Slavije, tekma med ekipama Acroni Jesenic in Založani pa se bo začela ob 18. uri. Ekipa ZM Olimpije bo v nedeljo ob 18. uri gostila ekipo Medveščaka, DAC in Alba pa bosta tekmo 12. kroga igrala šele 17. decembra. Sicer pa sta bili med tednom odigrani tudi dve tekmi za državno prvenstvo. Ekipa HIT Ca-sinoja je s 5:2 (1:1, 3:1, 1:0) premagala Triglav, ekipa HS Olimpije pa je bila s 3:5 (0:2, 1:2, 2:1) slabša od Maribora. Jutri ob 18. uri bo na Jesenicah tekma med ekipama Acronija in HS Olimpijo. Tina Tošič, feto: Gorazd Kavčič PLAVANJE LOKOSTRELSTVO Jutri Špelin memorial Kranj - Jutri se v Kranju obeta odlično plavalno tekmovanje. Pokriti olimpijski bazen bo namreč gostil že enaindvajseti Špelin memorial. ki ga plavalni klub Merit Triglav Kranj prireja v spomin na tragično preminulo Špelo Rebolj. Tekmovanje se začenja jutri ob 9. uri dopoldne, sodelovalo pa bo okoli 450 plavalcev in plavalk iz sedmih držav. Udeležbo so zagotovili vsi slovenski plavalni klubi, sicer pa tekmovalci mlajše generacije (do članske kategorije) prihajajo iz Italije, Češke, Črne gore. Hrvaške in Madžarske. Med drugimi bosta tekmovali tudi Sara Isakovič in Anja Klinar, plavalki radovljiškega kluba, letošnji udeleženki olimpijskih iger v Atenah. Organizatorji posebno pozornost namenjajo plavalni disciplini 800 metrov prosto, v kateri je pred dvema desetletjema blestela Špela Rebolj. Delegacija PK Merit Triglav Kranj bo jutri na plavalkin grob na kranjskem pokopališču položila spominski šopek. D.Z. SMUČARSKI SKOKI OK Planica nai bi bil znan danes Ljubljana - Na torkovi redni seji je izvršilni odbor Smučarske zveze Slovenije sprejel zaključno poročilo o organizaciji letošnjega svetovnega prvenstva v poletih v Planici. Soglašali so tudi s predlogom ŠD Planica, daje mandatar za sestavo OK Planica 2005 Miloš Kovačič, ki pa naj na najpomembnejše izvršilno operativne funkcije OK Planica ne bi imenoval Janeza Goriška, Branka Dolharja in v Mitje Jagra. SD Planica naj bi do danes predložil predlog nove sestave OK Planica. V.S. Lokostrelci imajo velike načrte » Ljubljana - Lokostrelska zveza Slovenije je v sredo pripravila novinarsko konferenco, kjer so predsednica lokostrelske zveze Irena Rosa, vodja strokovnega sveta Martin Fabjan ter predstavnik za stike z javnostjo Franc Podgoršek predstavili delo zveze in spregovorili o končani ter prihajajoči sezoni. Letos so veliko energije usmerili v dogovarjanja o ponovni organizaciji evropskega prvenstva v poljskem lokostrelstvu v Bovcu konec avgusta 2005. Z zadovoljstvom tudi ugotavljajo, da so v celoti izpolnili planiran program nastopov reprezentanc. Dosegli so dobre rezultate, velik napredek pa je pokazala tudi moška članska ekipa z ukrivljenim lokom. Lani so izpeljali vsa predvidena tekmovanja, že drugo leto zapored pa še FITA pokal in državno dvoransko ligo. Uvedli so tudi novo točkovanje za naziv lokostrelke, lokostrelca in kluba leta. Najboljša sta postala Staša Podgoršek in Dejan Sitar, najboljši klub pa še izbirajo. Staša Podgoršek je v lokostrelstvu dobrih pet let in dosega dobre rezultate. Gorenjec Dejan Sitar (sestavljeni lok) pa je šesti na svetovni lestvici najboljših, vendar je bil dolgo časa vodilni. Za letos je njegov cilj uvrščanje med deset najboljših, vendar želja po medaljah ostaja. A. B. ŠAH y J KOŠARKA 3: 3 MAJ NAJ VIKEND in Miklavžev POPUST „ovembra 2004 u VSA obUaia FIRE FLY, ETIREL In CRAZY CRÜK, ramen «a ImMhe « akdiskih ponudbah. Za Miklavža, od 1. ck> 6. 12. 20Ö4, .10 % xa vse blago, rason «a Isdelk« v akdiskih ponudbah od 2S. novembra do 15. decembra 2004 Ponudba vetja za izdelke v zalogi prodajaln. Popusti se ne seštevajo! Poraz Kranjčank Kranj - V ponedeljek so ko-šarkarice Triglava odigrale zaostalo tekmo 2. kroga članske lige. Na gostovanju pri favorizi- v rani ekipi SD Šentvid v Ljubljani so visoko izgubile s 106:35. Mlade Triglavanke ostajajo brez zmage na zadnjem mestu lestvice. V prvi tekmi 2. kroga pokala KZS so košarkarice Odeje iz Škofje Loke gostovale pri ljubljanski Lek Ježici in izgubile z 59:75. B. T. Osmo mesto za naše šahiste Kranj - Slovenska šahovska reprezentanca slepih in slabovidnih se je udeležila že 12. Šahovske olimpiade v španski La Pineda Sa-lou. Naše uradno zastopstvo je štelo pet igralcev ter dva trenerja, ki sta bila hkrati tudi spremljevalca. Naši igralci so nastopili v naslednji postavi: Franc Mlačnik, Emil Muri, Ivan Mlačnik, Čižman Gregor in Zlatko Hevir. Na koncu so zasedli izredno dobro 8. mesto (zmagala je ekipa Poljske) in s tem ponovili najboljši rezultat iz olimpiade v Zakopanih na Poljskem leta 2000. Za dober rezultat imata zasluge tudi trenerja Žiga Žvan in Blaž Kosmač, oba člana ŠS Tomo Zupan Kranj. O. O. ODBJA - JBZICA NWMeUA, 28.11. 2004, ob 16.46 VVTOPPfKMTT LOKA KAVA TCO - RADBNSKA CREATIV NCOeUA, 28.11. 2004, ob 19. mi iPOimiA DVORANA PODBN ( (O CO > 0) o o o E 0) > o C <0 ca ■ • g -iri 5 S55 gig St ""i UJ E (A ^ ^ < ^ O O " ig K SE q.>n gi o UJ So < O o ■a o UJ (O UJ 2 < O DC 'N < S ^ ^<8 og KO UJ (O O o So o 2 o Ü CO s Ui o N E 0 to to co C 0 'S 0 » ^^m 0 0 > 0 ■0 sj 8 co' C UJ N £ Q O < o o < o UJ z < o 'Ü CO 2 S 3 I N S CNi '"t 3 i t O CO C 'Ü » O) £ N »O ca o CO s 0 CO 1 Q. O ? N CO 3 X •N Ö Z a a: CD A 5 o cc ■N O m O 'Ü >C0 « E CO E o C 'NJ O o 0) 'CO a> CO CO ■o o z CO ■55 O < C •p <0 § cc o = (D CO 5 Ü 2 O ® c\j s s ® O =1 C D •O" p o Q. >Ü o cd CO t- N CO CO o "O o CO 9 O) o »o in CVJ C • Tt o o fs iss CO in CO CO <^J < O O 13 < o UJ < (O 0 z 1 [2 Q O o CsJ CO C\J o C ■o ■ 'O) CO • C T3 ^ N i CO C CO Ü "g g ■N 0) C »Ü 0 1 CO ^ CO C 'Ü o d) 0 * C ■o CO CO C "D i CO 2 a o C o o »Ü o C CO CO D <0 > i/i o « C 5 £ N . 0 CO 1 2 § ? w (O 2 15 a N > <0 o o « E a 0) N (D 0) Ü CO »Ü f to I CO n o CO 'O o E §>8 'Ü O to Ä •C - T 0) o O E o CO o CO •C D > ^^^ E b C » I Q -iS CO ® .SÖ o Ii •Q Ž O O O ^ ^ .t; CO CO 5 ^ a 2 o C — > 0 O) - o 5 "O ■-oP CO P 5 OJ 2 CO o a Ü h li 2 g a 6 2 to CO g O) CO o C Ü. č" s I o 0) čo-e-^ 2-5 2; O) a N D CO I I I E o o to E§ B '5 w -ti aTJ £ 2 o to ^ I = p I i 8 g -g 0) C cJ) ■O 0) ■o .Si. "o ■o g) a o w si ^ E 3 CO 1 a 3 g CO ^ CO oT C •Ü »CO •D ■O a> 03 3 g <3) to CO CP C 'Ü »CO « "D CP ■o o 3 ■O s .E S S O) CO E B tß a CO B t "O 0> •N O C 'Ü o a ci> »N (D a .S RT EC CO Ü s Sä CD r 0) ■8 E O I -S •tsi »CO o s 5 "O o o C CO C/) §8 N (O (D in CO ^ CO g Ü o « g CO g " •N C ■5 0) > C •Ü JD n O P P, o 0 »Ü ^ cvj <0 •Ü CO o a CO o g a g g ^ o s P 0 s CO •o CO CO o ■g g š o. to CO C ^ ^ (O "D »Ü I CO o •o -D Ü C Q o C 0) S E ■D n Q, CO to 52 O C »Ü O TJ > ri-i >- CO 'c 0 S CO o CO o C a ^ CO o -§ a J o o d) _3 CO .<2. CO ^^ Ü CO o N o CO CO CO "5 O) N I 0 •o CO 1 CO C g o o 3 CO s E 0 C ■o i CO o E 0 C "O N 1 ■ 0 o. p CO o T3 o .CO >N C A •O s o> (O Q. (ö»N £ o C u. o o CVJ CSi o o o 6 o CO -«t o o CVJ CO CVJ • • E 3 to »CO Q '5 0 N» 0 s 0 •D 0 » CO J. o i.i a2 3 CO 1 CO 0 II C ^ C CO CO ^ C SI aT3 I C C 0 — — C ^ ^ -o CO o ^ 5 Si g ^ CO N ^ CVJ — CO C CO Ü »to »to 50 CO cc cc ■I w ^ = g g 0 "O -= CO ^ ■o o o CO 5 h CO Ü o •N 0 C 'Ü o ti) > CO CO 'ü C CO o 'Ü C - 0 iS O 'O 3 CO 0 - « IS -o 0 0.0 o 0 a CO Tt o o CVJ . O) « 00 o CO CVJ CO o C a o 'O 3 o "O C ■o 0 0 .Ü -o C 00 O) 0 of 1 S ^ •o CO N 0 •Ö g •C a E 2 cn O 3 a -g O -g Ö O O 9 0 S to > .i "D 2 J. ^ 10 o •p C § CO CO (O .2, f 5 N N CO I I ^^m O o E g a 0 N o E d J. II 1 g to iS CO CO 3 N 0 C 0 CO ^ —' CO C I AMA o 1. iö :2 s ■eE E CJJ O 0 O) E TJ B § co q 'S s o S5 cq ž ^ CO • r^ C iS CO CO O I a C (0 E TJ 0 iS C > N £ CO CO p 0 C « a^to C 'O E g a 0 C fsi o g 3 S "S CO E o CO CO (Q O O >N O 3 C •a* E 0) N bd iS o TJ g O (Ü T3 O > <0 N (D O) 0) C > (O ž > o C UJ m >ü o o o UJ z o o > 3 TJ o N § 0 • ^^^ To "D CO •o o 0 •Ü CO •l C CO to CO Ü g •N CO 'Ü O E o 1 -S CO — .2. o C e S -S -Q -g TJ ^ O 0 a C CO »ü a to 'O 'C g 3 TJ " O « O. E CO C 3 3 CO CO 2 •ö' 0 E .2. 0 C CO > "S o s. CO g- ■ • 0 O) O CO C 0 • ^^^ C TJ 0 0 Z I ^^^ TJ g •C a 0 O) 3 ■o 3 E -ö C CO -Q II •o CO i £ g s "5 -g •2. O) III o. N ^ O 3 O CO -D 0 Ü JO 0 TJ CO C I E 0 CO CO 'ü 0 cb E O CO TJ ^ > a o O) 3 iS CO 0 c M o 0 CO •■= CO TJ 'c c CO — S % •UM N CO E B o I« o N N t- B I — C cq cq N N o S 0 o. O f O 5 •« «J C 5 o ž O- ^ CO g % O) v «J r^ž O) O. 0 CO 0 s T3 ,co £ iS 1 s o g o. t) CO g o •(Ö' o. 5 S N ^•o <0 "čo N _ 3 ^ SŽ O C Q. . >Ü w o 2 E 0 ^ .3> C O C CO C E a C CO I 0 E 0 I- r 0 > »N _ o o D •co* E ^ ¥ 2 i C CO o CO O) C :2 E CO .-O -jj- 0 C T3 oa 3 c c »Ü .2. 3 JJÖ 5 ir ■o o E C CO o s 0 TJ CO N a,5 0 CO 'č C C 0 - g E CO a CO o CO C I 0 «^^^ g a E o T3 O E 0 CO O a 0 2 p C CO Ü CO n i- .0 (O CO o" n > .a 0 CO ■a > 0 g g "č* a»Ni CO 3 •co* 2 ^ .bi Ü »O § E 2 Oi o o a g E C co 0 s s >0 « o CO o ^ o- CD O 0 CO B'-ö g O CO n 3 a O co ^ > E SZ O 0 c og O C 0 1 co č 2 « -T a Ptj > o .9- '-I co .2. C co »N T3 o 'S o N II Q. 0 2 0 a 'Ü < 3 UJ o Z < •Ü o UJ co UJ s co Ü g ■N CVJ co' co Ü C N g CO co" Ü > i I to ■D g a o > co o E O C 0 •Ü O^-N CO n O 0 co TJ o g N CO o ■ ^^^ 0 •5 o c iS to 3 co TJ UJ I- a o 0 E ■5 b g co a C co ^ •J o 0 "O C 'O co co to 3 U) 0 E s-o 'CO co s = — n co o .9 co TJ 0 o 'I s o n c co co 0 s Petek, 26. novembra 2004 GORENJSKI GLAS • 23. STRAN ■«J- o o CVJ co CVJ I (D CO <0 Ui co UI o: O (D co UJ Q C 2 0 »u cvj co 6 O) co cn g n o TO co 0 c ■e co co co 1 a TJ i n CO • ^^^ E 0 «^^^ C 0 »n o E g a •Ü I E 0 6 C CO to 3 0 C »Ü n o E 0 «^^^^ C 0 'S E g a E « C 'O E g Q. 0 6 O) n > o cö* cö" CO C 0 CO CO a o O 0 to 0 E •a g a E 2 a co 0 N "D 0 CO co C n 2. I a 3 ■o i co £1 N n p O g N o »co B »Ü = o 0 a o o co a c a ii C ^ c^ o t-E ji. 2 C 0 g E g CO o C .b č 'N 0 E 0) »o C 3 co o ^ co 1 = a.o 3 co "O 2 o co n 8 a %8 '5 . 3 o n to ^ 2 3 a ^ H E ^ 0 I s Q.T3 3 0 P co 0 co o n TJ o O) o a 0 CO o a co 0 • ^^^ c co co o 0 ■3 2 TJ a o O) E P -qt o. N 2 a t: § N o ■O k 0 > n 3 1 CO O o5 o E S TJ o n co I fH^pM co I _0 'o CD CVi co a iS o -o a N co E 0 • ^^^ c 0 'S E g a E M »Ü ^ -- £ g o. CO č 0 co TJ g co I O) E E S M n .ü g C co 'S a o co iS o o5 B 0 0 12 n co co N .Ü co co g a N I I 0 »Ü CO co o £i O co co Ü g •N O O a CVJ 0 o) 3 m ^ »co 3 ® -S 7 co 1 2 O = co 2 |i o. co o 5 C .2. 0 "5 C c o C č 0 £ g iS o. O) 5 S <1) E O a co 8 0 al i 5 co « 9 S "O g co ž a o 2 ^ ^ S LiJ -9 - > 2 = 00 to % T3 = 0 = N ä I I 0) « ^^^ c co 1 a 3 3 ■o i n •C i = ? U) o ^ O) s a co g co co CO T3 O ^ 'cö* o5 "O "0 0 g Q. co co N 1 I 0 »Ü co 0 co o a co 0 »Ü o o ■o c 'o co c co 0 01 o a *o o a n 0 co o < O I < O X 6 to co co o to c 2 g 0 c co n 0 1 co I co ■o tj c co 1 O n c O ti i 2 0 > ^ ü 2 iS > co - > 0 co P 'o'^ a S5 ^ 3 5 n N "O co g l-s g O r- ^ co TJ ^ O E ^ O) "O :=. O K^ ^ a N »o 1 « • 0 co CO TJ 1 2 co c co »co ts co iS 0 "d .. - « N o n -f co c E C co 0 g» "g o 'co o o •C 'Ü co co ■o o a c £1 0 co o co 0 c ■o 1 0 co E 'Ö g co .-i 6 ČL is co iT 5 2 O to "Sd co co I I I I § g •D CO r - »o 5 (O o) c »n ■= ll tj -o O § g CO E O ■D g E = E 0 co tj »n — O a co co co 0 2 a I ■§ 2 5; "S § 8 O O CO ^ ^ s 1^0 o. a g 1.1 I i TJ O a co c 3 co g B C E 0 co s cb 0 co 0 "0 1 C iS co 3 co c •Ü o g O 0 TJ - C - 3 > TJ 0 g co iS ■5 •3L co p > >c0 o O o ^ 0 co £ »Ü to C O) 0 0 Ü 0 0 § ^ E g iS co co = § = ^ 0 3 p co TJ 5 CO C rS C c 0 »O CVJ co o co ■57 TJ 0 c co I o a co" E n CO I ^^m i a SciS^ co o c n 0 > n o 0 c »o c co co 3 ^ TJ O Q. co O co £ co co "O O 2 ^ -O C O O .92. t: § g 5 E O 'F c co co 2 -f C/) a O ^ co C ^ co co to o) 3 ö o co co C 0 E co o 'O g co co »o M ^ i o co o o TJ o 2 O) o O) g a 0 'c* co 0 E 0 a co co U) co "O i n S C 1 co TJ iS .2 co O C Ä ^ co o o tj n n C? N co n co 0 Ü I ^^m O o C co to U- O) C o - g a « 5 s § B (D C > > o ■S o -e « iS co ^ to C ® 3 p io .g I IS 1 o KJ ^ co »o co 0 'co* »Ü ■ n 0 co C 1 (O 0 1 O) 0 •'C 0 « ^^^ co 2 co co O) 0 tß g a co > 0 1 g 3 . co o ^ E O) ■ Q. o "O o C S 0 1 0 > n 3 tj co st co C 0 »Ü in co § S co C 0 ^ co" C O g tj O) O "O g a co C co tj O Ž ^ 0 0 .B 0 2"07 6 6 g i .i. 2 § 2 co a a^" 0 g §1 C 2 d O- S C O 9 O co o co'ja E ■g £ I g 0 ^ N § C O en C S -S o a. a. S " SE .0 f-2 E < iž C 2 co p ^ n .a co ^ g §):§ 3 c: co 0 > fŽ -g ^ co P 2 "Š* š "0 n SE i E = 2 C O. iS C C to :z :i co to to M- B k > O c co o5 3 E 0 iS O) 0 co co co "O 1 I co 0 'čo* 1 "5 O) co n 3 ■O i 0 co 1 co tj g co co co ^ 0 •o 06 CVJ § a " co il 0 'c 0 .N 'O co o n "o č o g E E o g« ■0 S _ o g o a' co co 0 TJ -SS. o o C C ^ co iS T3 2> co o iS 3 tj g n CO & 3 cO 5 t: Ui o o 'Ü CO — CO - aQ .5= ^ ^ co 0 ~ "C 'N tS o S 02 S C 0 0 >o O) CVJ UJ »Ü o o o UJ z 'Ü z s z UJ z o o UJ cc Q. J o s 0 cb n co •■6 § co co o C »N a C _ a o -5 T3 s n o »u cd CO a = o >50 CO > "o 0 Ä Ii g ro II 1 S S g to o o co co = 2 'S CO o _ Q. C CO 2 C . o. ® CO ll o -D ^ > s 0 o co Ä a 0 0 "D CO d) m* t5 .2, »Ü i 6 6 o. § o 55 sč cb <0 S' C o o 0 Ä o) co •p" "O s 0 co 0 O co C o 3 > 2 ■D 2 0 a O) d) S C §■»55 = o O 0 "O > iS o v C o co ž -K S '.p to ^ -s o o co N o- co o N TD »o 0 O N o C — O co 2 tj co s 0 * C 5 O 0 .2 o E S co ■o co ^ N o co O) "O ^ o o co n I I CL .2 b C 'S co o •o § 0 o O) tj 73 E 0 r »u 'Ä co w C § E n 1 s Ie § s, n O) 11 N > li s tj 0 01 O a co C £3 0 co o a 0 C T3 0 co 0 "O 0 0" c co 0 >o N. CO S UJ < fiC o. < o o % <0 o oc o o o a o (O o N UJ O .D O \ü li CC CC a a ■ X co C c 0 1 O) •C a « n 2 o E 0 ■I 5 01 ^ g o tj C o E « CO Oi 0 s M a o > o. 6 a a 0 co 0 »Ü o co co I tj g co E 0 § n o5 o c N s £3 O 0 • ^^^ § co co N C g o > o CJ) tj O 0 _0 >0 00 co ■Q o co Oi co cb co C iS 0 2 a co iS 2 O E tr 'O co C • § o 2 = a — O) to ® 0 E co ^ S la "o -C co 0 N 0 O ■O co co o co > 0 '03" < co 6 tj co o co "ÖT T3 0 k ^^^ o > co 3 • MM Ž O > O c » ^^^ O to o E S 3 "S E g a E 0 . g E co o a o > ^ co o O- C O C to B co c tj I CO 0 c 0 »Ü o 0 'Ü O) co 6 tj 3 co O) 0 i s • ^^^ "0 tj o O 0 co 0 E CD 0 0* c co co C co co c o 0 co co tj 0 g NJ co 01 0 g . t5 o > "O co o o E S co o a 0 c a 0 O) 3 ■b co • š 0 a« o O) C 2 5 "O ^ o o co O) o 2 Q. co o a g ■g'5. ^ > « 0 o iS —' TJ "g § I CO 2 N .2 0 »O « o < 3 UJ o co o z N UJ Š O z UJ 0 1 oc a UJ O CQ < UJ§ (O o O UJ ^ s s co o a o a E o o •o o E 0 E o co n n O . »Ü c: o o o ^ 0 c co i? as ^ ,0 1 2 C 0 2 to ■o o i" co 0 0 'Ü I 5 0 'Ü 5 0 Ü 1 a 0 c tj O co co 0 »CO CO TJ i N O TJ 0 E co E 0 Ü 1 I ^^^ 0 I ^^m > O C co ö5 3 1 CO C 2 o O co s E 0 1 D .o o o a C co TJ TJ 0 CO CO C to I 0 C »Ü co N ^ O TJ O CO š co Oi 0 CO _2 0 TJ co E 2 01 o co O) 0 C 0 co r 'Ü co C co cn 0 a E C 0 N CO N CO a — £1 O T3 a - S TJ g CO • • 'CO 0 to to O C ■o co »o £3 O E 2 O) o o o CVJ o o o I o o co ^ co co .. CVJ CO • • B to »co Q .± .JL C »Ü to CO — d) O) "O E O ^ O) := E CO ^ i--"O ^ co B TJ 3 E •C 0 co co 0 I ^^^ C co 2 o. >N JQ •O (Q H £ u C (O 3 ■O E O co E p C 0 * X 0 '.p > co co O C ^ N CO 0 11 O 0 o-SŽ Q. C S-to "E E gl C "2 •©•-g § co co s N w m "K CO O) o co i- g i i ^ 2 co Ö) E co ^E Oi 2 as J. .E g ^ O -n "O ^ E 0 C 0 s ■o co N 0 Oi 3 ■a co "> a co "D a 2 0 a 1 ooooooo co co ^ b) co a. E (O (0 co< E •D 3. (B Q> ® 0) cd co ro N) b> b) N) o ci- 2. (D ^ B' p 3 Q o Q.O Q.y-y-"-y-a.Q.Q (D a (D w iD iS. iS. iS. (D 5 O (Q (D fi) n« o o a o fi)' o co 03 (D 3 co< o« o ^ 2. o o CT ? O" ^ s 5 9 co co ro f\D ui Ü1 čn caj ho n) o ro a 11 o (fi c = 3 _ 5 (O iS. a 5 3 ® < 5 Q. — &)< 3 o« n« 3' (D to O) t o u N) o o a a W to a ct> co co co ro co ć0 co CO ro -t o o o i i i i i i bo 01 ji^ o o O O O O co o CO o CO a a (D to (5 S ® O CO c t 3 3 O to 3- g co s i I 2 to 9- (D O (O O to o. <0. to to (O i. i 1(2 to o co to o to N R to -o g ^ ow o* o q. to CO X to ^ i- 3- i- w n« n< ^ 2. S 3. i o < o 3 (D W ■Ö § 3 to g "O Z. o o« o to CQ ct> 3 O (O a 3. 3 (D Ol iS i O co O Q. (t> 3 c •D O co o i n 1 3 co (B o. co z co co 3- 3 O co cb' 2. (d 00 3 T a o o U" to' S 3 o g 3 & tn o cn -nI o o ^ w čo ro "2 bo ro ik ro o ^ o ro o o o O o o o. 8 a o. JT 3 iS. iS. 8, to (i> to gž ® 2. a $ 3 to' ® iS. o o (t) o co "O S Ü1 Ol bo o CO o. o to' en ui Ol ro bi b) o CO ro a cd O a cu to to (5 Š Š« to CO h Ä O to to S. o to o« to (d (d 3 O to co« o« o« to 3 S to 3 o q- CQ. (O O 01 cn cn c;i ro ro ro fo b> iu iu iu ^ 00 OD -««J O 00 O) a- q- a d iS. i. I s 8 0 1 E. cd i 3 O 3 to 3 to a S o" -f to to to B Ü. a S. 3 o o a i: d ^ 0 n c to I o 3 to cd O« o 3 3' 5 o » g f CT 5 to o 3 ^ o D «M • ČB I s co o i I s cd ct o. (D'^D S2. o to o 2 2. II -i- (d ct B to a s N: SE to o« o. S^ ct o to II (O % n CT O. q. cd_ O O O cd i i i i i i i ( < co OOOOODODOOĆD rnmmrnrnmminmm9: oi 05 O E co a 3 ro ro ro ro bo bo co ro o o ^ i 3 3 3 3 O O n« n« cd cd S š ro ro ro ro bo ro o o S a Iž § a š to ro ro ro ro ro ro ro ro ro ro cd' o o (fi'< y. S" ^ Ä J § o P. CT W to 9 o. ^ o CT TT O n a S BI CT is' CO ro -t 000 n' n" R' ^ o. ^ to to ^ to' to" to' a (d cd ® i S'a. 5- -g. 1§ O o. o o ĆB jr O ■nI ■ O-cd ^ O S S" to" o a to cd (o to i O. to co to • • a z to ^ S. o cd (d to co to g o 5 O cd o. a o cd "d ii S - • co ^ o co to a C n C to a 3 CO co« > m O > 5 O o > O) o« cd 01 t O« cd 3 co <2 I c n c co to 3 o S. o o" 3 EH to o o >< O" __ « a o ^ to. o 0 to co o 3 o. cd a o -i CT CS u äa m Q. • cd to 3 cd 3 O 3 O CT S t to I o T3 to VBM^ ft C a cd to' o co co to cd to B Cl a (O o CO 0 co ct a to a cd 1 O co 00 co co CO ro » • o -nI cji ro O O a a (O (O cd cd o q. co m S-f 3 3 cd o co §. s « s co cd a 3 O' cd o' CO co to CT O co to o n B 3 to D m o o X m CO m o> co Ci i ro o X « IV5 O O GORENJSKI GLAS • 24. STRAN Petek, 26. novembra 2004 S. i: CT 5" o Ö cd O. co 2. o g-i. < to 3 to "O o o 5 g. S to to 2 to co 3 cd B" O) o a 3 CT a o. ä cd co » i: 2 N' to 3 ^ cd O a 3 CO w' ® to Q. cd, i cd < to' cd (O to n i Q. to 00 4 Qi cd O 3 3 to 3 O. CO to o. o, o o« S g" o s 3 cd 3 £ o' O. B f B O. O CT O 0 O. cd 1 to' cd (o to n i o. to to n 01 " — -I I o _ CT (D Djct ® I N' g- O« o =3 O ^ to cd -C i 3. o O. o ct> CT 2. <• (t> n S E ct 3 O C to IJ^ 3 to n to i cd to "O o- I! 3' 3 to o i. S ■ CT to co cd Ä- CT cd cd ffi to — o § I " čB to cd ct to iS. i| 0 3 co o - • co it 1 09 "O S 3 $ P to n o <. co cd o" 3 to »CT CT S cd co cd cd (o to gs 11 f- 3 CT " i I 11 CT O co § CT 3. O. O CT v e (d O n. B 3 to g 3 p to < S i N 3 g § co 3 B ^ cd O C cd < 3 ^ i o 5 CT (D o. 3 52. cd 05 S o to o. O co y ^ ^ sr. Ä o ^ to C co 53" 3 g k 0 cd < 1 % C I' 3 cd co. to n i a to 3 cd cd ct 3, co o (O to ro cn « O: cd 3 o< cd % X Z "Ö o o o "O 73 5 o > > co m o co m s a m O CT TT cd o Q. ^ CT a a CD o iT R"' i I 3 ° g CT 3 to. ĆD to CT to Q: 3 to c' i 3 3« II m g- 3 cd cd w (O S 0) Ä O CT o a co co S" 3 O s. o O o co o co a o to I cd 3 to 3 to 3. o ^ ClCT to cd o« O- 3 cd 3 O. š 3 k CO < cd to 3 § g cd to (O o 5 O) O« cd 4B.CT i i II cd o)« I® cd 9: I-S o cd 3 a to 5' o cd cd cd cd ^ 3 c So® o I o to o«" cd 3 cd )3 g g E 3 O 3 co to 5 5- to" co ' S" cd cd 3 o a o 3 co co C 0 3 1 O. to 532. afS H O to co 3 to (d co o & o o is: O S O «2. ^ 3 cd o o 5 S N o. cd š g S n cl a to o a o o« to n < cd O« CO g CS u o o. to to co^^ « to o Ä g S iff O. to to 3' o co o CT 0 K 1 i o« cd co cd O ^ O O« <. o cd 3 O co O CT ČB o. cd o' (O to o 3 i o« Q: to I o o - < o. co ® s o 2. ^ to CT • 8 O' cd ct to o« cd cd' 3 to co ct 3. co g. 3 to < cd O« 3 to to g to o« CT -i W s- co (O s ^ i. O io s. co cd o f i - to II o g C I 3 g 3 C o ■§ to' S - g' CT S cd to' i i i o CT o. o« to to co CT O o to o o CT S C o. o B cd < n o CT O o CT to co«. i "" a o (O cd 3 O CT o to ga S- 3 ® S" n o S § B cd to § s- 3 2. B'» sr to' < cd p 2. o - o. to a co' o. I ■ c" to cd to a C cd co o S" o« 9: g s 2! ft> o« s. to co 3 - "R.co cd ct 3 ČB ® cd' 3 3 CT a> to S t t co co CT CT ČB ČB cd' cd' 3 3 to to -o co B to (O C to r'. 3 cd 5 to (O cd = co co CT ^ s co« cd to ■D co' o 3 O co M cd to g O o. to co o S o« co« to cd o« - 3. • C71 # Oj cd i- --B cd to < o< O- 3 cd p to' o co o o. to 3 cd a co cd ct cd I O CT ČB a co cd O. O n B 3 to CT 0 1 c> to "O O' 2 ® o o o s 9: S B 5. s: <■ o o co < iS 2 o CQ co to •=: -O O to co =: O ro 00 o« cd 3 to 3 cd co I I o a to cd b co ^ o« a ČB CS u o Q to cd O. to CO = cd < o. cd 3 O« ^^m « 3 to o« S. to to 3 o w S (d w to CO co fl o C cd' 3 o to to CT 2 n g O o. to isj o to Ä o co P o' (d -o 12- fg 5 ^ co o 3 co co Oj to co o a CT O 3 cd g O S S" o 3 9: =: O O« r« ® c co co iS. to o to I CD co ? o < o o. to co •Ö CT B iS S- co 3 Q. to S o o« cß ^ to" cd < N' cd tO cd i. CT O Si o. o co a o 3 co O - • =r. 05 ct co to (D 3 "to (d • (O o < 3 to 3 cd co (O < (D cd fi> < 3 (D (O D) N O a ro ro O' cd 3 O (2 to 3 o a. to o u cd % O. o =• ČB S . - to m . N 3 cd co« 3 S.' O g g i to CT - • ČB 3 o. S ^ n« O-g a 3 to o co -T 03 cd < N r- 3 to a i c cd ^ (O CD to ■g B II O to to Ü. • ćd cd to 2. o ^ g ct ^^ 3 S2. o 3 - O O« =• cd 3 čB to 3 cd 3 i O n S 3 to O 3 to cd to to <» ž' i i i O« o« o« cd cd cd N 3 3 3 cd cd CT to JS* cd 3 3 ^ |i fi CT o 11 ^ to to ^ to ® . > ^ 3 -o 'S' 3 CO S 3 o § ® ® 5 o. o« cd_ cd < to o| 3 S o« cd (d a S 5' o cd o. ŽT to 9 o' o 3 to $ to cd t cd ÄCT cd co to ^ ig C 2 o. cd iS. 3 to to 3 o 0 9 co cd z: to 1 e =. cd o« o-i- ® cd co o ^ ^ 3 3-g CT 3 o O O < § 3 S 5 2. 2. 0< zzi ^ cd cd CT O S g 3 Ö cd (O 3 g S C o * CT ČB a CT co" 3 co 3 to n p B to to' cd (O to n to o. to 3 to 91 ö to o. 3 to (D O to. CT to" o 5 čd = to to o a cd, o $ co s s. i 3 f § ,< to o. o u to ČB co« o to §. (/)< M 'tc' (Q 0 g o. o o ol to 3 cd cd a CT o ĆD to i o« cd c^ u i to CT ČB 3 cd to o 3 3 to 3 o. to to • • ^CT 3 to 3 to C to CT =• ČB 3 Q, cd o« ? 8 3 cd to o n ^^m I B 3 to Q'w. § i w cd g 3 o« cd O« to co c> cd 3 "5 o ? p' C CT ?r to o g 3 D O. o B' ct co to o a to cö« cd O Q. co O O co to o o. ČB f n' a to C a co co 3 cd S 3 O CT O O CT to co o < -O o. ct co 0 O lg 3 co cd ä n o i; 3 CT to N 9- q) o S-3 $ cd 1 S: CT 0) n' o cd CT (O to o CD z: CT O 3. a o cd o o S2. o co -p, ^ cd to s o s 93 5 s to o a O) 3 cd co cd O cd < O o. Q. 3 cd ct ČB 3 cd to 3 to' cd cd to o n 3 0 3 cd to -J cd O n cd 3 o 3 to q. cd to § o cd ö co« s cd o cd co« f to o o' CT O ro ro o« ? cd cd 3 5 C o« ni C to o 3 to co 3 cd to ct ^ o Š 3 to 0) 3 ^ O- 3 Ä o ^ =5 to to < g p o' cd to to ^^ to CT 5 /tv ^ o (O to ro ■ c> cd ST to cd 3 c^ § a to cd (O to C»! u o o. to co cd s v» ČB CT O cd 3 to cd 3 CT O O CT C co cd S" i O. to I CT ČB a co. to o« 3 CT co c cd cd "3^(0 o g to -o o to cd t3 to N to o« o cd M o cd 3 o. cd C (O to g o - (O CT s fS cd o CT g cd (O to si ^ i g g. to IS u o« to co o. o o. cd i § I CT ČB 3 cd to q, cd O < O g p (q n (d 3 cd 3 g cd » O < CT CO to (d ct 3 cd 3 9 R 3 cd cd ÄS S a S 1- a P g CT O cd 3 to 3 CT O co o g cd C CH U § a to g a o 3 to I CT ČB a CT co' cd i co cd CO 0 CT 1 o« cd 3 O cd C a ® cd n« ^^m I CL < cd ro p o< cd 3 ai ^ to < - cd 2 g to S ttS -T to < cd cd to co« (o t? » to y < cd 3 =• cd O to 3 to 3 o s co iS n to ct o ČB a o 3 to s S 3 to ČB a to o< cd o • • n B 3 to cd' to" co iS. o a co« to ČB co« cd 3 CT ČB a CT O ĆD §- 3 o o to cb 3 2. = C' c cd o' n' ^ 3 8-1 CT O 3 ® o 2. co 9: to cd o. ? s: o to »I < N m to S o- o. =* to ČB s' o« to 3 to 3 cd 2 8 i to o - c co to cd 3 co 3 i "O ^ O to' to 2 2 3 o to o o. c^ to » co o. w fl) i a 3 o I" o 9: to' i. ^ A Ž E to' u ä -N uj U Z lu Uj I % o STROKOVNA KOMISIJA ZA IZVEDBO POSTOPKA RAZPOLAGANJA s STVARNIM PREMOŽENJEM V LASTI OBČINE JESENICE Datum: 24. 11. 04 Številka: 462-24/2004- 466-21/2004 Na podlagi 45. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03), objavlja Strokovna komisija za izvedbo postopka razpolaganja s stvarnim premoženjem v lasti Občine Jesenice naslednji: POZIV ZA JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN 1. Predmet prodaje je stavbno zemljišče, po Razpisni dokumentaciji št. I, v lasti Občine Jesenice: pare. št.: 1384, njiva v izmeri 12 84 m2, k.o. Jesenice pare. št.: 1385, njiva v izmeri 11 44 m2, k.o. Jesenice pare. št.: 1382/2, dvorišče v izmeri 73 m2, k.o. Jesenice Cena za vsa navedena zemljišča skupaj je 26.400.556,00 SIT. Cena ne vključuje DDV (20%), ki ga plača kupec. Kupec nosi vse stroške pravnega posla. Zemljišča so naprodaj izključno kot celota. Predmet prodaje je stavba s pripadajočim zemljiščem, po Raz- * pisni dokumentaciji št. II, v lasti Občine Jesenice: -pare. št.: 252/2 k.o. Javomiški Rovt, stavbišče v izmeri 2 61 m2. Cena za stavbo s pripadajočim zemljiščem je 4.559.727,00 SIT. Cena ne vključuje davka na promet z nepremičninami (2%), ki ga nosi kupec. Kupec nosi tudi vse druge stroške pravnega posla. 2. V postopku lahko sodelujejo pravne osebe in samostojni podjetniki s sedežem v Republiki Sloveniji, ter fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. V postopku lahko sodelujejo samo osebe, ki bodo prevzele pripravljeno Razpisno dokumentacijo št. I. oz. Razpisno dokumentacijo št. It. Ponudniki naj predložijo svoje ponudbe v zaprti kuverti z oznako "NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA ODKUP NEPREMIČNINE, z oznako razpisne dokumentacije, na vložišče Občine Jesenice ali priporočeno po pošti na naslov: Občina Jesenice, Cesta železarjev 6, Jesenice. Na zaprti kuverti naj ponudniki navedejo tudi ime, točen naslov ter e-mail pošiljatelja. 3. Ob predložitvi ponudbe so dolžni ponudniki položiti varščino kot garancijo za resnost ponudbe. Varščina znaša 10% od izklicne cene (brez davka) za nepremičnino, za katero kandidira ponudnik. Varščino so dolžni ponudniki virmansko vplačati na pod-račun EZR Občine Jesenice, odprt pri Banki Slovenije št.: 01241-0100007593, sklic 18 75400-7221002-00000004 s pripisom "varščina za javni poziv". Plačana varščina bo izbranemu ponudniku vračunana v ceno, neuspelim ponudnikom pa bo varščina vrnjena v roku 10 dni od dneva odpiranja ponudb. Dokazila, ki jih mora vsebovati ponudba, specifični podatki o zemljišču, ki je predmet javnega zbiranja ponudb, ter posebni pogoji in zahteve, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, kakor tudi merila za izbiro, so razvidni iz posamezne razpisne dokumentacije. Razpisno dokumentacijo lahko interesenti dvignejo proti plačilu 5.000,00 SIT in sicer na Občini Jesenice, v Kabinetu župana, vsak delovni dan, od 29. novembra 2004 dalje. Plačilo za razpisno dokumentacijo je potrebno virmansko nakazati na zgoraj navedeni transakcijski račun, s pripisom - plačilo za Razpisno dokumentacijo, javni razpis. Kopijo virmanskega naloga ponudnik predloži ob dvigu razpisne dokumentacije. 5. Zbiranje ponudb: Rok za oddajo ponudb je ponedeljek, 13.12.2004, do 12.00 ure. O najugodnejšem ponudniku bodo ponudniki obveščeni v roku 10. dni od dneva odpiranja ponudb. Nepremičnine se prodajajo po načelu "videno - kupljeno". Uspeli ponudnik mora poravnati celotno kupnino v roku 8 (osem) dni od dneva podpisa pogodbe, lastništvo in posest na prodanih nepremičninah preide na kupca s plačilom celotne kupnine. DDV, davek na promet z nepremičninami, ter vse druge dajatve in stroške, povezane s prenosom, plača kupec. 6. Občina Jesenice si pridržuje pravico, da v postopku javnega razpisa ne izbere nobene izmed prispelih ponudb, oziroma, da začeti postopek kadarkoli do sklenitve pravnega posla ustavi. Vsa dodatna pojasnila Interesenti dobijo na Občini Jesenice, Cesta železariev 6, Jesenice, Kabinet župana, g. Anton Kovač, mbt: 031/300-292. Predsednik strokovne komisije Tomaž Vidmar dirata, da so primerne za otroke. Saša Feme Knaflič z Osnovne Šole Toneta Čufarja, ki je usklajevala letošnjo organizacijo tekmovanja in je mentorica domačim tekmovalcem, razlaga, da osnovno gradivo prejmejo od zveze društev diabetikov, sama je pripravila priročnik, rešujejo teste s prejšnjih tekmovanj, znanje pa si nabirajo še iz revije Sladkorna bolezen, knjig in ob didaktični igrici. Judita Erjavec dodaja, da je poleg podatkov o bolezni, pomembno lastno miš- ljenje tekmovalcev, cilj pa je, da se vključi čim več otrok, ki bodo vedeli, kaj je zdrava prehrana, da seje potrebno čim več gibati in ukrepati, preden zbolijo. Vsi tekmovalci, ki bodo dosegli najmanj 38 točk od 40, bodo prejeli zlata priznanja, 27 točk pa je meja za srebrno priznanje. Rezultati bodo objavljeni v desetih dneh na spletni strani zveze društev diabetikov www.dia-betes-zveza.si. M. K. Turistična taksa tudi za počitniške enote Krai^ska Gora - Novi odlok o plačevanju turistične takse v kranjskogorski občini, ki so ga svetniki v prvem branju potrdili na novembrski seji, določa, da bodo z novim letom turistično takso plačevali tudi lastniki počitniških hiš in stanovanj. Zakon o spodbujanju razvoja turizma to dovoljuje občinam, ki so v preteklem letu imele veČ kot 100.000 nočitev in imajo na svojem območju najmanj 200 počitniških objektov. V kranjskogorski občini je predvideno, da bi takso plačevali v letnem pavšalnem znesku, in sicer do 30 kvadratnih metrov znesek 17.600 tolarjev, od 30 do 60 kvadratnih metrov 35.200 tolarjev in nad 60 kvadratnih metrov 44.()00 tolarjev. Sicer se v Kranjski Gori od posamezne nočitve sedaj plačuje 242 tolarjev turistične takse. Plačila so oproščeni otroci do sedmega leta starosti, invalidi, člani planinske zveze v planinskih postojankah, učenci, dijaki in Štu-.denti udeleženci izobraževalnih programov, gostinski delavci, ki stanujejo v gostinskih obratih, in udeleženci prireditev, ki so pomembne za promocijo turizma. Polovično takso plačujejo turisti v mladinskih prenočiščih in v kampih. Lani se je v občinski proračun nateklo nekaj več.kot 57 milijonov tolarjev iz tega naslova, letos do oktobra skoraj 53 milijonov tolarjev. Občina računa, da bo iz pavšalne takse pridobila okoli 15 milijonov tolarjev. M. K. lipbled UUBUANSKA 32 4260 BLED Cvj O Razpisuje JAVNO DRAŽBO leto izde ave izklicna cena 1966 100.000 SIT 1973 1.450.000 SIT 1977 1.000.000 SIT 1980 420.000 SIT 1988 50.000 SIT Predmet prodaje so stroji in oprema, in sicer: V PO Opažne plošče Osnovno sredstvo Večllstna krožna žaga Raiman Večllstna krožna žaga Paul Tračna cepilka PO 1100 Sekalnl stroj Jensen tip ZZ400 Kombi Renault - Traffic (neregistriran 280.000 km) DDV v višini 20% ni vračunan v prodajno ceno in ga plača kupec Dražba bo v petek, 3. 12. 2004, ob 10.00 uri v PC Opažne plošče, Ulica Tomgiža Godca 5, 4264 Bohinjska Bistrica. Ogled osnovnih sredstev je mogoč eno uro pred začetkom dražbe. Interesenti plačajo 10% varščine. Nakup bo izveden po načinu VIDENO - KUPUENO. Vse dodatne Informacije lahko Interesenti dobijo po telefonu št. 04/579 58 19 g. Pavel Sedlar. V PO Notranja vrata Osnovno sredstvo Brusilka HEESEMANN KSA 4 Elektromotor z reduktonem BAUER Elektromotor z reduktooem BAUER Elektromotor z reduktorjem BAUER Elektromotor z reduktorjem BAUER Elektromotor z reduktorjem BAUER Elektromotor z reduktorjem BAUER Elektromotor z reduktorjem BAUER Elektromotor z reduktorjem BAUER Os.avto ŠKODA FORMAN - 150.000 Km DDV v višini 20% ni vračunan v prodajno ceno in ga plača kupec Dražba-bo v petek, 3. 12. 2004, ob 13.00 uri v PC Notranja vrata, Rečiška 61 a, 4260 Bled. Ogled osnovnih sredstev je mogoč eno uro pred začetkom dražbe. Interesenti plačajo 10% varščine. Nakup bo izveden po načinu VIDENO - KUPUENO. Vse dodatne informacije lahko interesenti dobijo po telefonu št. 04/579 56 19 g. Štefan Beznik. D 3 T? "o O s a n teto izde ave izk iona cena 1983 2.640.000 SIT 1984 20.000 SIT 1984 11.000 SIT 1985 .8.000 SIT 1985 8.000 SIT 1985 18.000 SIT 1985 18.000 SIT 1985 18.000 SIT 1985 18.000 SIT 1993 50.000 SIT Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA Oddelek za okolje in prostor Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka Tel: (04) 5112 360, Fax: (04) 512 44 23 www.gov.si/ueskl/ ue.skofjaloka@gov.si Upravna enota Škofja Loka, Poljanska c. 2, Škofja Loka na podlagi 2. odst. 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur I. RS, št. 32/93, 1/96) In 195. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. I. RS, št., 41/04) ter 159. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. I. RS, št. 80/99, 70/00,-52/02) v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za modernizacijo pred-čiščenja na centralni čistilni napravi Škofja Loka, na parcelnih št. 914/2 in 926/2 k.o. Suha, ki predstavljajo gradbeno parcelo znotraj obstoječega funkcionalnega zemljišča s tem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST 1. Da bodo: PGD /PZI načrt pod št. 60-136-00-2002/1, ki ga je julija 2003 izdelal Hidroinženiring, d.o.o., Iz Ljubljane, Slovenčeva 95, odgovorni vodja projekta REČNIK Željko, mag.u.d.i.s., načrt PGD/PZI, ki vsebuje načrte: tehnologije, zunanje ureditve, gradbenih konstrukcij, strojnih napeljav, naprav in opreme, elektro napeljav, naprav in opreme, načrt vodovoda Poročilo o vplivih na okolje, za modernizacijo predčiščenja na CČN v Škofji Loki, ki ga je aprila 2004 pod št. 227603 Izdelal E-NET d.o.o., Kajuhova 17 Iz Ljubljane Osnutek gradbenega dovoljenja za modernizacijo predčiščenja na centralni čistilni napravi Škofja Loka, na parcelnih št. 914/2 In 926/2 k.o. Suha javno predstavljeni oziroma dani javnosti na vpogled in seznanitev v prostorih Upravne enote Škofja Loka, soba št. 8d, Poljanska c. 2, Škofja Loka od 29.11.2004 do 13.12.2004. in sicer v ponedeljek, torek In četrtek od 7.30 do 15.00 ure, v sredo od 7.30 do 17.00 In v petek od 7.30 do 13. ure. 2. Da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja Občine Škofja Loka, Mestni trg 15 iz Škofje Loke, na katero so vabljeni vsi krajani, ki menijo, da bodo z gradnjo prizadete njihove pravice In pravne koristi, v sredo, dne 15. 12. 2004. ob 15.00 url v prostorih Velike seine sobe na Upravni enoti Škofia Loka. Pollanska c. 2. Škofia Loka. 3. Da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se v času javne predstavitve nahaja v prostorih Upravne enote Škofja Loka, Poljanska c. 2, Škofja Loka ali v pisni obliki posredujejo Upravni enoti Škofja Loka, Poljanska c. 2, Škofja Loka do konca javne predstavitve - obravnavane bodo le podpisane in s polnim naslovom opremljene pripombe in predlogi; kakor tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi. NAČELNIK: Branko MURNIK univ.dipl. inž. arh. OBČINA ŠKOFJA LOKA. POLJANSKA C 2. SKOFJA LOKA POVZETEK CELOVITEGA POROČILA O VPLIVIH NA OKOUE S SKLEPNO OCENO Investitor, Občina Škofja Loka, Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka, namerava izvesti modernizacijo predčiščenja na centralni čistilni napravi v Škofji Loki. Poseg se bo Izvajal na zemljiščih s parcelnimi št. 914/2 in 926/2, obe k.o. Suha. Za omenjen poseg je skladno z določili Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Url. RS, št. 66/96, 12/00), potrebna izdelava celovitega poročila o vplivih na okolje. Najbližji stanovanjski objekt je od ograje CČN oddaljen približno 50 m. Zemljišče se nahaja Izven varstvenih pasov za vire pitne vode. Poročilo je izdelano v skladu z Navodilom o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje (Uradni list. RS. 70/96). Sklepna ocena je izdelana pod predpostavko, da bo investitor upošteval vse veljavne predpise in normativne zahteve glede obremenjevanja okolja ter vse zahteve Iz tega poročila. Na osnovi ocene obstoječega stanja okolja na obravnavani lokaciji In na širšem območju, znanih podatkov o nameravanem posegu, ocene vplivov nameravanega posega na posamezne sestavine okolja in veljavnih normativnih zahtev, ugotavljamo, da: bo največji vpliv na tla oziroma na strukturo temeljnih tal v času zemeljskih in gradbenih del; v času obratovanja večjega onesnaženja tal, ki bi pomenilo prekomerno obremenitev okolja, ne pričakujemo; parametri v iztoku po modernizaciji predčiščenja na CČN ne bodo presegli mej parametrov, ki jih predpisuje slovenska zakonodaja; dolgoročno pričakujemo izboljšanje kakovosti reke Sore in podtalnice na tem območju, bo ob ustreznem delovanju biofiltra kvaliteta zraka glede na obstoječe stanje izboljšana, bo z vidika hrupa vpliv večji v času gradbenih del, zaradi obratovanja CČN pa se raven hrupa pri najbližjih stanovanjskih objektih ne bo povečala in ne bo presegala mejne ravni hrupa za II. območje varstva pred hrupom, ob pravilnem odlaganju odpadkov nameravan poseg ne bo predstavljal obremenitev okolja, elektromagnetno sevanje ne predstavlja nevarnosti za okolje, nameravani poseg ne bo ogrožal obstoja rastlinskih In živalskih vrst ali njihovih populacij oziroma naravne in kulturne dediščine, modernizacija predčiščenja na CČN ne bo imela negativnega vpliva na krajinske in vidne značilnosti prostora, vplivno območje bo od centra CČN segalo približno 100 m severovzhodno, 120 m severozahodno, 105 m severno in 90 m južno. Nameravani poseg modernizacije predčiščenja na CČN Škofja Loka ocenjujemo kot sprejemljiv z vidika obremenitev in sprememb okolja, ker ne bo presežena dopustna stopnja obremenjevanja okolja. GORENJSKI GLAS • 26. STRAN OGLASI Petek, 26. novembra 2004 v za vse Veseli smo, ker smo s Hišo zavetja podarili toplino doma tistim otrokom, ki to najbolj potrebujejo. Pridružite se veselju in v nedeljo. 28. novembra, obiščite katero od odprtih Mercatorjevih prodajaln* in izbranih partnerjev v Mercator centrih, kjer vam pri nakupu ponujamo 10-odstotni popust. Te praznike bo sreče dovolj za vse! * v Mercatorjevih franšiznih prodajalnah p>opust ne velja. ercator tO nedeljo, 28. novembra Vrhlinski koacertai dogodek og r aTtffl --- ---EVERGREENl ARIJE in KXNG®NE Nastof^ajoči: ^^ Komorni orkester CAMERATA LABACENSIS (Tenorist: Jurij REJA Sopranistka: Dunja SPRUK Klavir: Mojmir SEPE Prodaia vstooni Prodaja vstopnic: Aligator Muzika, Študentski servis CMOK, Kino Center ^ISO CENTBR Kranj, ob 19:30 uri Pokrovitelji konecrta 0 1 < natureta (tS GORENJSKI f { MESTNA OBČINA KRANJ SIR EDAMEC za kg [ 16% popust na blagajni] i-.. ^ v/ v PA IVI ET IM I NAKUP TESTENINE ŠPAGETI/ ŠPAGETINI/BA VETTE "TRE MULINI" 500 g .8 B ä cg m JOGURT SADNI "LAND" MLEKO POLNOMASTNO t$» ü A m/i LAND O o PRŠUT V KOSIH za kg [ 19% popust na blagajni) "O C O Q. S. o C »o o «r> 3 C .§ O-> C S o C > o > C 0) C 0) u o C » o -o > o 8 o NEPREKINJEN DELOVNI ČAS: PONEOEUEK-SOBOTA 8.00 - 20.00 m t i KtS: fr 4> QU PONUDBA VEUA OD 25. ij 04. DECEMBRA 2004 I petek, 26. novembra 2004 PISMA, OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN Elektromotorji in gospodinjski aparati, d.d. Otoki 21, 4228 Železniki, Sloven]ja http://www.domel.com info@domel.com Zaradi usmerjanja v nove razvojne programe vabimo k sodelovanju strokovnjake na področju: načrtovanja in programiranja elektronskih vezij za elektronsko komutirane motorje Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: univerzitetni diplomirani inženir/inženirka ali diplomirani inženir/inženirka elektrotehnike (smer elektronika), aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika, uporabniška računalniška znanja v okolju Windows. Pričakujemo, da se boste našemu vabilu odzvali kandidati/tke, ki vam niso tuje kreativnost, kakovost pogajanj, komunikativnost, vztrajnost, smisel za timsko delo in pozitivna naravnanost pri reševanju problemov. Kaj lahko pričakujete vi? Dinamično delovno okolje, možnost stimulativnega nagrajevanja, zaposlitev za nedoločen čas. Vašo pisno prijavo pričakujemo v 8 dneh na naslov: DOMEL, Elektromotorji in gospodinjski aparati. Otoki 21, 4228 Železniki ga. Meta Habjan Tel.: 04/51 17 140, Fax: 04/51 17 122 E-mail: meta.habjan@domel.si d.d., PREJELI SMO Škofjeloški pasijon % Loški občinski svet je razpravljal o predlogu ponovne uprizoritve znanega Pasijona ali Kristusovega trpljenja, ki gaje v 18. stoletju napisal kapucin oče Romuald. Postavitev bi stala 132 milijonov tolarjev. Sem občan Škofje Loke in od krsta naprej tudi katolik, pa zato ponižno predlagam, da se to imenitno delo prestavi za okrog sedem let, ko bodo loški kapucini slavili 300-letnico samostana. Pasijon pa bi nato spet dali na oder leta 2021, ko bo poteklo 300 let, odkar ga je omenjeni pater Romuald Marušič ustvaril. Njegov Pasijon je nedvomno prvi slovenski gledališki tekst, ki je liberalnega Linharta z Ma-tičkom in Zupanovo Micko vred prehitel za veČ desetletij. Bilo bi krščansko in prav, da se Škofja Loka spomni nekega drugega pasijona, ki je žalostno in boleče za Slovence potekal leta 1945 v loških zaporih v slogu najhujše inkvizicije ter z genocidnim zaključkom po številnih grobiščih mesta in okolice. Nad tisoč mož in fantov slovenske narodne vojske, Nemcev in Hrvatov, celo žena in otrok je bilo tedaj zločinsko pokončanih. A '«r «^v " • * im AVTOKAIUVMC HYUnDHI Šenčur, tel.: 04/ 279 00 00 Samo 10% polog na 72 mesecev Pooblaščeni prodajalec in serviser $ tradicijo K*dfvec Jantz t.p.. Pipftnova 46, Š«n0ur Naslednji bo Hyundai! Izjemni prihranki do 400.000 SIT. 1.6 GLS/KUMA že za 2.853.040 SrT, MUTRDC 1.5 CRDIGLS/TOP-K že za 3.385.760 SIT, '5 CN 0 < 1 Poraba goriva: 5.7 - 9,01/ iOOkm, emisija COj: 136 - 215 Pohitite! Do odprodaje zalog veljajo izjemni nakupni pogoji tudi za vse ostale modele. Atos Pt\me prihranek do 220.(HMi Srr, Getz prihranek do 345.000 SIT, Accent prihranek do 347.0D0 SIT, antra prihranek do 350.000 SfT. Hyundai je po raziskavi J.D. Power and Associates in revije Which? Car med najzanesljivejšimi avtomobili. HYunoni HYunoni www.avto-tuslna.si „ Ä u«»« SALON VOZIL POOBUŠČENI^ SERVIS UŠINA Prodaja vozil: 04/50 22 000 Gosteče 8.4220 Skofja LoKa Kdo je bil kolaborant in zakaj, naj pošteno ugotovijo zgodovinarji, vsi pobiti so pa bili nasprotniki revolucije in komunizma. Loka naj bi bolj podprla raziskave o grobiščih in dostojno pokopala žrtve. Svojci po-morjenih domobrancev in civilistov še danes ne vedo za njihova poslednja domovanja. To žalostno poglavje državljanske vojne in narodove zgodovine naj se zaključi z realnimi mrliškimi listi, saj so dosedanji ponarejeni in zavajajoči. Občinska komisija za grobove zavzelo opravlja svoje poslanstvo. Ugotovljena so nova grobišča, spotoma pa raziskovalci nehote zvedo za mnoge pošastno srhljive zgodbe o žrtvah, ki so bile na sovjetistični način pokončane v obsedenosti zmagovalne strani. Komisija je organizirala odprtje groba domobrancev v Bodovljah. Opravili so ga svojci žrtev iz Črnega vrha. Gorenjski glas je nato objavil dopis predstavnikov ministrstva, v katerem ti trdijo, da je bil odkop nezakonit. Trije člani komisije so zato Šli protestirat na ministrstvo. Po pogovorih z g. Znidar-šičem in z g. Omerzo se je izkazalo, da je bil odkop do najdbe prvih kosti legitimen in zakonit, kajti poseg so zahtevali svojci žrtev in ga ob asistenci komisije izvedli, saj to dopušča sicer zelo nedorečena zakonodaja. Oba omenjena funkcionarja ministr- Gorenjski prijatelj RADIO SORA 89.8 91.1 96.3 Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-mail :info o £ o. tn •o FordFocus Ustvajjen za življenje Narejen, da tr^ Avto Kadivdc Mlakaneva 81 4208 Šenčur tel.: 04/279 0023 pon.-pet: 8-12.13-18 sob.: 8-12 Poraba - kombiniran naön vožnje: 5.2-7.6 1/100 km. Emisija CO,: 138-181 g/km. OBČINA RADOVLJICA OBČINSKI SVET Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Gorenjska cesta 19 .4240 Radovljica. tel. 386(0)4 537 23 00 .fax 714 684 Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Radovljica na podlagi 27. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (UL RS, št. 32/93) in 13. člena Odloka o preoblikovanju javnega podjetja Komunala Radovljica, javno podjetje za komunalno dejavnost, d.o.o. (DNUO, št. 28/03) razpisuje delovno mesto direktorja javnega podjetja Komunala Radovljica, d.o.o. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo visoko ali univerzitetno izobrazbo, - da imeyo najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, - da predložijo razvojni program dejavnosti in - da izpolnjujejo druge zakonske zahteve. Mandat direktorja traja štiri leta, ista oseba pa je lahko po preteku mandata ponovno imenovana. 4 Prijavi naj kandidati predložijo življenjepis, razvojni program dejavnosti podjetja in dokazila o Izpolnjevanju pogojev ter jih do 10. decembra 2004 pošljejo na naslov: Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, Komisija za mandatna vprašanja, volitve In imenovanja, s pripisom NE ODPIRAJ - ZA RAZPIS DIREKTORJA KOMUNALE Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v zakonskem roku. Janez Erman, l.r. Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ? i « « Petek, 26. novembra 2004 PISMA, OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 29. STRAN PREJELI SMO pet let aleje znamenitih Ločanov Aleja znamenitih Ločanov postaja počasi tudi loška znamenitost. Zanimanje zanjo narašča pri LoČanih in pri obiskovalcih našega mesta. Tako je prav, saj jim je namenjena. Da bi aleja znamenitih Ločanov ostala lo-iSka znamenitost tudi vnaprej, naj bi ostala zvesta svojemu poslanstvu. Tega nosi v svojem naslovu, torej v znamenitosti oseb, katerih obeležja so v aleji postavljena. V Muzejskem društvu Škofja Loka smo se leta 1999 odločili za "svojih" devetnajst znamenitih Ločanov, ki bi lahko stali v aleji; to so, navedeni po abecednem vrstnem redu: Anton Ažbe, Pavle Blaznik, Tine Debeljak, Ivan Dolenec, Cvetko Golar, Ivan Grohar, Anton Hafner, Fran Jesenko, Andrej Kalan, Andrej Karlin, Lovrenc Košir, Janez Evangelist Krek, Tone Logonder, France MiheliČ, Gabrijel Stupica, Ive Šubic, France Planina, Ivan Regen in Ivan Tavčar. Člani izvršilnega odbora Muzejskega društva smo se zavedali ponjembnosti in odgovornosti in smo tedaj izbrali le četrtino "kandidatov" od tistih, ki so jih z utemeljitvijo pripravili nosilci posameznih področij, to je z znanstvenega, kulturnega, umetniškega in drugih vej družbenega ustvarjanja. Pri oblikovanju seznama smo se kar najbolj potrudili. Zavedali smo se, da je naŠ izbor le približek najboljšega. Do sedaj smo v loško alejo postavili portrete kiparja Toneta Logondra (1932 - 1987), slikarja Iveta Šubica (1922 - 1989), geografa Franceta Planino (1901 - 1992), zgodovinarja Pavleta Blaznika (1903 - 1984), književnika Tinela Debeljaka (1903 - 1989), sociologa Borisa Ziherla (1910 - 1976) in relief poštnega inovatorja Lovrenca Koširja (1804 - 1879). O izboru oseb in postavitvah obeležij je bilo kar nekaj prigovorov. Tako je imel Miha Naglič pomisleke glede izbora in o "loškem lastninjenju" imenitnikov iz obeh dolin in z' žirovskega konca. Naj povem, da smo vzeli v Muzejskem društvu za vplivni teritorij znamenitih Ločanov nekdanje ozemlje freisinŠkega "Loškega gospostva". Zato govorimo o LoČanih, ne pa o Sta-roločanih, Škofjeločanih, Zab-niČanih, Selčanih, Poljancih ali Zirovcih. Bolj pa so se ljudje zagreli, nekateri celo protestirali, ko je bil postavljen v alejo spomenik Borisu Ziherlu. Boris Ziherl je bil leta 1999 sicer v širšem izboru 75 kandidatov, ostrejše selekcije pa ni prestal. Območno združenje Zveze borcev in udeležencev NOB Škofj a Loka, v nadaljevanju ZB, je pred dobrim letom predlagalo, da bi se spomenik Borisu Ziherlu iz neustrezne in neugledne lokacije izza sred- nješolskega centra na Podnu prestavil v alejo, kamor je konec leta 2003 tudi prišel. Da je Ziherl prišel "skozi stranska vrata" v alejo, sta dva razloga. Prvi je ta, da je zaslužen, da je dobila Škofja Loka popolno gimnazijo. Morda bi bil za to primernejši naziv na podstavku njegovega portreta: Pobudnik za gimnazijo v Škofji Loki. Drugi razlog, ki sem ga tudi sam podpisani zagovarjal, pa je, da je bolje spomenike ohranjevati, kakor odstranjevati. Da je namesto Logonderjeve stvaritve prišla v alejo Frliceva, je pa že druga zgodba, ki z naŠo temo nima opravka. Res pa ima sedaj Boris Ziherl v Škofji Loki dva spomenika. Logonderjev Ziherl bo lahko našel svoj prostor v zbirki Nadaljevanje na 30. starni b lil u < % b uf > O o* Pisma dobrim možem Dragi otroci, strašansko nas zanima, kakšna pisma pišete Miklavžu, Božičku ali dedku Mrazu. Veseli bomo, če si boste vzeli nekaj časa in pisma, kot jih napišete enemu od treh dobrih mož, poslali tudi na naše uredništvo. Lahko so dolga, kratka, pobarvana, narisana z barvicami ali v drugi likovni tehniki. Povsem se lahko prepustite svoji domišljiji! Deset najbolj izvirnih bomo po oceni Glasove tričlanske komisije nagradili. Vaša pisma bomo sprejemali do 6. decembra na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripi- som "Pisma dobrim možem". Ne pozabite navesti svojega imena in priimka, naslova (ulica, kraj in poštna Številka) ter starosti. Pod enim pismom je lahko podpisan samo en avtor. Nagrajence bomo obvestili po poŠti in 10. decembra javno objavili imena v našem časopisu. Srečanje z nagrajenci bo v sredo, 15. decembra, ob 17. uri na sedežu Gorenjskega glasa v Kranju. Poskrbeli bomo za presenečenje in lepa darila, deset najbolj izvirnih pisem pa razstavili v naših prostorih. Pa veselo na delo! SLOVENICA vabi k sodelovanju V Želite postati uspešni? Želite dinamično in zdup.inja vredno službo? Želite zaslužek, ki bo odvisen samo od vašega dela? Želite spoznati uspešno, sodobno evropsko zavarovalnico? Ali veste, da je SLOVENICA s svojim življenjskim zavarovanjem FONDPOLICA vodilna na slovenskem trgu? OdloČite se tudi vi in postanite naš osebni svetovalec za vse vrste zavarovanj. Razpisujemo prosto delovno mesto Podružnice Kranj >> Zavarovalni zastopnik (m/ž) Od kandidatov pričakujemo, da bodo poleg zakonsko določenih izpolnjevali še naslednje pogoje: > V. stopnja izobrazbe, > vozniški izpit B-kategorije, > komunikativnost in urejenost, > dinamičnost, > sposobnost teamskega dela, > nekaznovanost zaradi kaznivih dejanj v gospodarstvu. Z izbranim kandidatom/kandidatko bomo sklenili redno delovno razmerje za določen čas treh mesecev s polnim delovnim časom in z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Već informacij o prostih delovnih mestih najdete na httpy/www.slovenica.si/zaposlitev. Vabimo vas, da se nam pridružite In nam najkasneje v osmih dneh od dneva objave pošljete svojo pisno prijavo s kratkim življenjepisom in dokazili na naslov: SLOVENICA, zavarovalniška hiša, d.d., KADROVSKO SPLOSNA SLUŽBA Celovška cesta 206,1000 Ljubljana, s pripisom »za razpis«. n _£L SLOVENICA hiO d d. www.sIovenlca.5l/zaposlitev i/ rr'' 2004 NOVICE Hevarletna cena M Ev Ü ^^ con 000 SlT fs. Z.M8« ,1 «F ^ i - i'» M It »'4 h^gm:^- T 30 U.2004. Obi^eite . C oodrobnostm' OpeJ. Nove ideje, boljši avtomobili. Gorenjski prijatelj RADIO SORA 89.8 91.1 96.3 Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-mail:info@tadio-sora. si Talne obloge pestrih barv, vzorcev in materiolov - PVC, guma, tekstil, flotex »o o S: «M M) In *o ^ o CO >4A — o a 00 tt m o 4» g • mm M O ü o 3Ć EKO STIL, d.o.o., Smartinsko 152 BTC, dvorana E, Ljubljana Prodajni salon Delovni čas: 3on. - petek od 9. -17. ure ZAVAROVANJE STANOVANJSKE OPREME sA > CT» N v Kako pomembne so stvari v stanovanju, se zavemo šele takrat, kojih ni več. Z zavarovanjem stanovanjske opreme lahko zavarujete opremo stanovanja oziroma stanovanjske hiše, osebne stvari, gotovino, dragocenosti, umetniške predmete in drugo - tudi odgovornost za odškodninske zahtevke tretjih oseb. Zavarovanje lahko sklenete tudi na novo vrednost Za več informacij pokličite 080 2864. triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. \ GORENJSKI GLAS • 30. STRAN PISMA, HALO - HALO, KAŽIPOT / info@g-glas.si Petek, 26. novembra 2004 Nadaljevanje z 29. strani novejše zgodovine 20. stoletja, če jo bomo v Škotji Loki kdaj postavili. Kot sem navedel v začetku, se je zanimanje za alejo zadnje v čase povečalo. Ze nekaj časa se pri ZB tAidijo za postavitev obeležja v alejo dr. Viktorju Kocijančiču, enemu izmed 50 ustreljenih talcev za Kaninitni-kom. V KS Godešič pa želijo, da se v aleji postavi kip korpo-ralu Antonu Hafnerju, vodji in organizatorju upora v Juden-burgu, leta 2006, ob 1000-letni-ci prve omembe Godešiča. Naj se pri tem spomnimo, da je bil Hafner že leta 1999 favorit muzejskega društva in daje zadnji občni zbor muzejskega društva podprl predlog ZB za Viktorja Kocijančiča. Izvršni odbor Muzejskega društva Škofj a Loka teh dveh predlogov na svoji zadnji seji ni podprl, kljub navedenim sklepom. Paradoksalno! Odbor se je odločil proti svoji nekdanji izbiri in celo proti odločitvi najvišjega organa društva, to je občnemu zboru. Kako je to mogoče in ali je to prav? Del prvega odgovora je možno poiskati že pri primeru Borisa Ziherla. Pa vendar ta prece-dens ni bistven. Pomembneje je stalno in razumno preverjanje stvari; tudi svojih nekdanjih odločitev. Praviloma naj bi bile v takih primerih nove rešitve boljše kot prejšnje. Seveda, če je zanje še čas. Sam mislim, da je. Večja selektivnost bo aleji dala svojo vrednost. Da se nekoga uvrsti v ekskluzivno skupino. kakršna aleja znamenitih Ločanov je, je potrebno, da kandidat izrazito in pomembno izstopa. Seveda v nadstandard-nem merilu ter v kreativnem in pozitivnem smislu. Velikokrat tudi Enciklopedija Slovenije in Slovenski biografski leksikon nista nujni pogoj za tako vrednotenje. Cenim in spoštujem življenje ter delovanje dr. Viktorja Kocijančiča, ki je bilo zagotovo zavezano smislu Hipokratove prisege. Poleg devetinštiridesetih je tudi njegovo ime z zlatimi črkami zapisano na spomeniku za Kamnitnikom. Integriteta in spoštovanje njegove osebnosti ne moreta biti prizadeta, če mu še dodatno v aleji ne postavimo spominskega obeležja. Njegovim bližnjim se opravičujem, ker sem njihovega doktorja izpostavil. Vendar sem zaradi verodostojnosti to dolžan storiti. Predvsem zaradi nepotrebnega in nesmiselnega navijaštva premalo premišljenih takih in drugačnih predlagalcev. Da se te stvari ne bi dogajale tudi v prihodnje. Sploh pa o tem, komu postaviti spomenik v alejo, ne odloča Muzejsko društvo, še manj njegov izvršni odbor. Na koncu o tem tako in tako odločajo in odločijo občinski svetniki. Ti so zato pri odločanju še pravočasno eliminirali Muzejsko društvo. Morda so imeli celo prav. Bog ve, za kaj je to dobro? Res pa zato prevzemajo toliko večjo odgovornost. Bolj kot pred sabo in pred nami jo prevzemajo predvsem pred zanamci. Alojzu Pavel Florjančič Mučenje živine navzlic neštetim klicem Citiram: "V hlevu, ki je obrnjen stran od ceste, stojijo živali z nogami v svojem lastnem dreku. Pozimi jih je imel zunaj, ker jim ni imel kaj dati jesti. Ker jih ni oskrbel z vodo, so krave zaradi žeje prebile žico električnega pastirja. Koje Janko klal, je sosed hotel pri njem kupiti meso, vendar si je premislil, ker je videl njegovo ravnanje ... Krave naj bi pustil žejne v poletni vročini, pozimi pa naj bi v hlevu bridko mukale od lakote, krava ima vraščeno verigo (okrog vratu) s posledičnim gnojnim vnetjem; veriga je prosto visela z vratu; krvavenje iz rane...!" V telegrafskem stilu sem posnela ugotovitve, zapisane v tisku pred nekaj dnevi (Hvala za javno razkrinkanje, edino to še kaj zaleže!). Hočem pa odgovor odgovornih služb na moja naslednja vprašanja: Zakaj je veterinarska služba ukrepala šele 24. junija 2004, čeprav so vaščani pred tem že večkrat opozarjali odgovorne na trpinčenje živine pri Janezu Grči, Kamnik pod Krimom št. 11. Je res morala postopek sprožiti šele pisna ovadba Policijske postaje Vič? Citiram: "Vaščani so še povedali, da so že klicali inšpekcijo, pa ni videti, da bi kaj ukrepala!" Torej, kje ste bili, veterinarji ("ljubitelji živali"!) do 24. junija 2004, ko vas je o mučenju živine morala obvestili policija? Je veterinar kdaj pregledal živino, v kakšnem dreku stoji in kako ji z vratu kaplja kri od zažrte verige? Kakšna kmetijsko pospeševalna služba pa je to? In ta žival trpi že dolge mesece. Čeprav so vaščani to mučenje javljali odgovornim službam. Dobro bi bilo pri GrČi preveriti tudi stanje psa čuvaja in odrediti pogoje za normalno preživetje živali, ki jo ima v oblasti suro ve ž. Predlagam in upam, da bo Zveza društev proti mučenju živali Slovenije vzela stvar v svoje roke in mučitelja ovadila pri državnem tožilstvu po členu 342 kazenskega zakonika zaradi dokazanega mučenja živali. Lea Eva Müller, Ljubljana ABENA TRADE, D.O.O. VIRMAŠE 139 4220 ŠKOFJA LOKA zaposI SERVISERJA (m/ž) Pogoji: Srednja elektro šola - popravilo električnih naprav - mojstrski izpit - dve leti delovnih izkušenj - samostojnost, komunikativnost ali Srednja strojna šola - popravilo mehanskih in strojnih naprav - dve leti delovnih izkušenj ali servisna dejavnost - znanje enega tujega jezika -znanje računalniških orodij (WORD, EXCEL...) Izbranega kandidata bomo zaposlili za določen čas 6 mesecev z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Pisne prijave z življenjepisom posredujte v 8 dneh na naslov: ABENA TRADE, D.O.O., SAVSKA CESTA 34, 4000 KRANJ. HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 NaroČilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201*42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11«00 ure! Cena oglasov In ponudb v rubriki: izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica Trst 30. 11. in 1. 12.; Lenti 2. 12. in 4. 12.;Lidl30. 11.; Madžarske toplice od 25. do 28. 11., 2. 12. do 5. 12. in 16. 12. do 19. 12.; Pal-manova in tovarna čokolade 24. 11. Tel.: 04/53-15-249 PRFŠtRNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6, Kranj M. Kurat: NEKAJ DRAGEGA IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA DANES ob 19.30, za PETEK 2, IZVEN in KONTO; LUČ SVETA, festival duhovne ritmične glasbe (Mladinsko katoliško društvo Izziv, Kranj) JUTRI ob 20.00, za IZVEN, Rezervacije pri blagajni PG, tel. 04/20 10 200, wvAw.presernovogledalisce.com TRI KRONE, d.o.o., Godešič 53 Šk. Loka, tel.: 04/51 37 600 In Avto Ambrpžič, d.o.o. Pungart 2, Ribno, Bled Tel.: 04/57 41 784 Vozniki in lastniki vozil, ali ste že pripravili svoja vozila na zimo, vlago, sol na cesti? Priporočamo vam p roti korozijsko zaščito s kanadskim oljem KROWN, ki ohranja vozilo varno! r LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA Spodnji trg 14, Škofja Loka Tel./fax: 04/51-20-850, gsm: 041-730-982 Jutri, v soboto, 27. 11., ob 19.30, J. B. P. Moliere: IMPROVIZACIJE V VERSAILLESU - SCAPINOVE ZVIJAČE, komedija, režija: Jože Vozny, gib: Janez Mejač, scena: Tatjana Oblak-Milčinski, govor: Ludvik Kaluža, igrajo: Bojan Trampuš, Jože Drabik, Matjaž Eržen, Iztok Drabik, Matej Čujovič, Aleksander Vališer, Eva Mesec, Tjaša Drabik, Juša Berce, Jure Simonie, za IZVEN. NAJBOUŠA PREDSTAVA 16. ČUFARJEVIH DNEVOV! GLASOV KAŽIPOT Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki GLASOV KAŽIPOT brezplačno samo enkrat. Prosimo, da pri posredovanju sporočil to upoštevate! Prireditve Šenčurski talenti Visoko - V Kulturnem domu Visoko se bo jutri, v soboto, ob 18. uri začela zabavno-glasbena prireditev Odkriti in neodkriti talenti občine Šenčur. Nastopili bodo pevci, dramske skupine, instrumentalisti, zbori in narodno-zabavni ansambli. Najlepša viža 2004 Bled - Jutri se bo v Festivalni dvorani ob 20. ur začela prireditev Najlepša viža 2004. Vstopnice so v prodaji pri Turističnem društvu Bled. Smučarski sejem v Škofjl Loki Škofja Loka - Smučarski klub Alpetour bo jutri in v nedeljo organizator tradicionalnega smučarskega sejma. Rabljeno opremo za zimske- športe bo moč s pomočjo nasvetov smučarskih strokovnjakov prodati ali kupiti oba dneva med 8. in 19. uro v dvorani na Podnu. Na sejmu bo moč po ugodnili cenah kupiti tudi smučarske vozovnice za smučišče na Starem vrhu. Andrejev sejem Železniki - Turistično društvo Železniki vas vabi na 10. Andrejev sejem, ki bo v soboto, 27. novembra, od 9. do 16. ure na "plac pred cerkvijo sv. Antona v Železnikih. Prodajalci bodo na več kot 30 stojnicah ponujali najrazličnejše izdelke. Kupili boste lahko tudi adventrie venčke in se okrepčali pri stojnici s toplimi napitki. Miklavževanje Kranj - M-odsek planinskega društva Iskra Kranj (v sodelovanju s PD Križe) vabi v soboto, 4. decembra, otroke njihovih članov na miklavževanje v koči na Gozdu. Poskrbljeno bo za organiziran prevoz. Prijave in dodatne informacije: Tatjana Hribar, telefon 041-971537, elektronska pošta: tatjanahribar@siol.net Nastop Severine Bled - V Športni dvorani se bo jutri ob 21. uri začel nastop hrvaške pevke Severine in predstavitev njene nove zgoščenke Severgreen. Odkritje spominske plošče Pristava - Jutri, v soboto, bo ob 13.30 v Pristavi, Pristavška c. 85 (v ovčini Tržič) svečano odkritje spominske plošče v spomin pokojnemu Metodu Rotanu. Prisotnih bo več kot 200 gasilcev z vse Slovenije. if Filmski večer Kamnik - Meščani Kamnika in člani filmske - video sekcije Kluba Mavrica Radomlje vabijo na prireditev Filmski večer, ki bo v ponedeljek, 29. novembra, ob 18. uri v Razstavišču Veronika. Prikazali bodo dokumentarne filmske zapiske. Festival duhovne ritmične glasbe Kranj - Mladinsko katoliško društvo Izziv in župnija Kranj - Center, v sodelovanju s prelatom Stanislavom Zidarjem, župnikom in dekanom, vabita na prvi dobrodelni festival duhovne ritmične glasbe Luč sveta, ki bo jutri, v soboto, ob 20. uri v Prešernovem gledališču v Kranju. Ob 50-letnici rateškega doma Reteče - Konec novembra bodo v Retečah praznovali 50 let, odkar je bila prva predstava v udarniško zgrajenem kulturnem domu. Ob tem dogodku bo organiziranih več prireditev, ene izmed njih se lahko udeležite jutri, v soboto, ko boste ob 18. uri lahko uživali ob plesnem izročilu; ki ga bodo pripravili mladi s Trate, iz Sore in iz Kranja. Zaplesali bodo učenci Osnovne šole Cvetka Golarja, člani folklorne skupine Oton Župančič in plesalci folklorne skupine Sava. Vmes pa boste lahko obudili spomin na rast stavne in življenja v njej ob melodijah treh domačih tamburaških skupin. V nedeljo, 28. novembra, pase bodo ob 17. uri predstavili domači igralci pod vodstvom g. Boruta bartnerja s komedijo Stric v toplicah. Prednovoletno srečanje Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na prednovoletno srečanje, ki bo 21. decembra v gostišču Jane Darko v Studencu ob Sevnici. Odhod avtobusa bo ob 13. uri izpred vseh avtobusnih postaj, kot običajno. Prijave že zbirajo in sicer po telefonu 2311 932. Izleti Po transverzali od Socerba do Ankarana Kranj - Vodniški odsek PD Kranj vabi svoje člane na izlet po zadnjem delu Slovenske planinske poti, od Socerba do Ankarana. Izlet bo v soboto, 4. decembra, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Izlet ni naporen, lahke hoje bo 4 do 5 ur. Oprema naj bo pohodna, letnemu času in vremenu primerna. Ne pozabite izkaznice Slovenske planinske poti. Prijave z vplačili v društveni pisarni na Koroški 27, do srede, 1. decembra. Po vzpetinah nad Izolo Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v nedeljo, 5. decembra, na planinski izlet po vzpetinah nad Izolo. Skupne lahke hoje bo približno 5 ur. Odhod bo ob 6. uri z zgomje avtobusne postaje na Hrušici. Zaključek pohoda bo v restavraciji Emonec v Kopru. Izlet bo organiziran v vsakem vremenu. Prijave z vplačili za prevoz bodo sprejemali na upravi društva do četrtka, 2. decembra, do 12. ure. PROSTA DELA ŠTUDENTJE, DIJAKI www.ms-kranj.sl Mladinski Hranj, d O O., iM 8. Kranj Po kraških gozdovih Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vas v nedeljo, 12. decembra, vabi na zadnji izlet M-odseka v letošnjem letu. Potepali se boste po kraških gozdovih, kjer se je med prvo svetovno vojno dogajalo marsikaj. Odhod izpred hotela Grelne v Kranju bo ob 7. uri. Prijave in dodatne informacije: Tatjana Hribar, telefon 041-971537, elektronska pošta: tat-janahribar@siol.net. Vabljeni člani društva in ostali planinci. Na LImbarsko goro Radovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira 4. decembra lahko zimsko turo na Limbarsko goro (773 metrov). Izhodišče bo v vasi Moravče, hoje pa bo za 4 ure. Prijave in informacije v sredo in četrtek od 18. do 19.30 po tel.: 531 55 44. V Trst Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi na nakupovalni izlet v Trst in sicer v četrtek, 2. decembra. Informacije in prijave potek: 031/570 441. Predavanja Osupljive najdbe Kranj - Društvo prijateljev Sv. pisma nadaljuje z nizom avdiovizual-nih predvajanj Osupljive najdbe v banketni dvorani Hotela Creina. Tako bo jutri, v soboto, ob 10. uri proučevanje Svetega pisma in predavanje "Nestrpnost kot pokazatelj duha današnjega časa?". Predaval bo Jože Jensterle, dr. med. Vstopnine ni. Notranji mir in pot do sreče Radovljica - V ponedeljek, 29. novembra, bo od 17. do 18.30 v Knjižnici A. T. Linharta Radovljica predavanje z naslovom Notranji mir in pot do sreče - Sem res srečen? Živim tako, kot bi rad živel? Odločam o tem sam ali o tem odločajo drugi? Predavatelja sta Talia in Val Bird. Predavanje je brezplačno. Kalčki - vir zdravja tudi pozimi Podvin - Vrtnarija Reš iz Podvina pri Radovljici vabi na 12. predavanje iz niza jesenskih srečanj. Danes, v petek, ob 17. uri bo Mateja Reš predstavila zanimiv način vrtnarienja. Vso zimo lahko sami poskrbimo za vir zdravja, če na okenski polici gojimo kalčke. zvedeli boste, katero seme lahko nakaljujemo, kje in zakaj ter predvsem kako kalčke uporabljamo. Filipini Kranj - V kavarni Potepuh bo svoje potepanje po Filipinih Tanja Kavran predstavila v nedeljo ob 19. uri. Obvestila Šolanje psov Jesenice - Kinološko društvo Jesenice vabi na zimski tečaj šolanja psov. Prvi sestanek bo v sredo, 1. decembra, ob 18. uri na va-dišču v Lipcah pri Blejski Dobravi (Blejska Dobrava 160), Vse informacije lahko dobite pri g. Pircu ali pokličete po tel.: 041 666 187. Pravljične urice Bitnje - Danes, v petek, ob 17. uri bo v Gasilskem domu Bitnje v prostoru KS Bitnje ustvarjalna delavnica. Okrasili boste kozarčke. v katere boste postavili svečko in tako dobili čudovit novoletni okrasek. Vabljeni so otroci od 4. leta starosti dalje. Delavnico bosta vodila Danaja in Dominik. KRČNE ŽILE Dr med Jan Zimmermann. Na Griču 11, Izoia Srečanje numizmatikov Ljubljana - Jutri, v soboto, bo med 9. In 14. uro v M-hotelu (prej hotel Ilirija) potekalo tradicionalno mednarodno srečanje zbiralcev kovancev, bankovcev, telefonskih kartic, značk, odlikovanj, razglednic in drugih drobnih starinskih predmetov. Kegljanje in silvestrovanje Tržič - Društvo invalidov Tržič obvešča svoje redne člane, da lahko od 1. decembra letošnjega leta dalje brezplačno koristijo rekreativno kegljanje na kegljišču Pr" Ri-htariu v Zvirčah. Za invalide je rezervirana triurna uporaba ene steze, vsako sredo od 17. do 20. ure. S seboj imejte člansko izkaznico. Obenem invalide vabijo k vpisu za silvestrovanje, ki ga Društvo invalidov Tržič za svoje člane pripravlja v četrtek, 23. decembra. Nadaljevanje na 31. strani Rodio Tfiglov Prvi 9IQ/ OerenJ/ke^ Pori glo/ek Geienj/ke Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice. 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj 7/- Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava KRANJ SOBOTNA AAATINEJA Gostuje: Družinsko gledališče »Kolenc« Vače MIŠKA MINKA Sobota, 27. november 2004, ob 10. uri, v Prešernovem gledališču -MBSTXA JUO OBCI.NA Kram m K s A N.! rv? Ui fj GLAS Javni sklaO Republike Slovemie za kulturne deiavnosti. Območna izpostava KRAKJ.SeiiTušče i Kranj talV • »« Mf Senf» fires • o, . ,; Petek, 26. novembra 2004 ZANIMIVOSTI, MALI OGLASI / info@g-glas si GORENJSKI GLAS • 31. STRAN Nadaljevanje s 30. strani Koncerti Pot nas vodi iz roda v rod Breznica - Otroška folklorna skupina Breznica, ki deluje v okviru Kulturnega društva dr. France Prešeren Žirovnica -Breznica, vabi na koncert ob 10. obletnici delovanja z naslovom pot nas vodi iz roda v rod. Koncert bo v kulturni dvorani na Breznici danes, v petek, ob 19. uri. Aleš Hadalin In D.J. kvartet Jesenice - V dvorani Gledališča Toneta Čufarja se bo danes ob 19.30 začela predstava za glasbeni abonma in izven Aleša Hadalina in D.J. kvarteta. Terrafolk Jesenice - V Kinu Železar se bo v nedeljo ob 19. uri začel koncert skupine Terrafolk. 25 let MPZ Komenda Komenda - Letos Moški pevski zbor Komenda praznuje 25-let-nico delovanja in ob tej priložnosti bo jutri, v soboto, ob 19.30 v dvorani kulturnega doma v Komendi celovečerni koncert. Jubilejni koncert Železniki - Mešani pevski zbor Društva upokojencev za Selško dolino Železniki prireja ob 10-let-nici delovanja jubilejni koncert, Prireditev bo v nedeljo, 28. novembra, ob 17. uri v kulturnem domu v Železnikih. božičnih aranžmajev gospe Milene Mohorčič Cvelbar. Ogledate si jo lahko do 5. decembra. Cerkve na Gorenjskem Cerklje - Danes ob 19. uri bodo v župnijski dvorani v Cerkljah odprli prodajno razstavo Cerkve na Gorenj^ikem. Izkupiček od prodanih del bo namenjen v korist župnijske Karitas. Adventni venčki Žabnlca - Jutri, v soboto, med 14. in 18. uro KUD Tone Sifreriz Žabnice vabi v zadružni dom, kjer si boste lahko ogledali razstavo ob deseti obletnici pletenja adventnih venčkov. Vstop je prost. Skavti v Železnikih so praznovali v Konec oktobra so skavti v Železnikih praznovali 10-letnico delovanja. Zbrali so se pred župnijsko cerkvijo sv. Antona Puščavnika, kjer so z dvigom zastave in petjem himne začeli praznovanje. Predstave Razstave Tisočletna sled -Radovljica in Bled Radovljica - V torek, 30. novembra, bodo ob 19.30 v dvoranici Knjižnice A. T. Linharta odprli razstavo z naslovom Tisočletna sled - Radovljica in Bled. Dela na razstavi bosta predstavila avtorja razstave Stane Adam in Jure Sinobad. Razstava božičnih aranžmajev Kranj - Danes, v petek, bodo ob 19. url v Cafe galeriji Pungert, čisto na koncu starega dela mesta Kranja, odprli razstavo Poročni list Šenčur - Člani gledališke sekci- v je pri Kulturnem društvu Šenčur vabijo na ogled predstave z naslovom Poročni list. Igra prikazuje življenje vaške družine, ki se pripravlja na poroko hčerke edinke. Do kakšnih neljubih zapletov to pelje, si boste lahko ogledali na premieri v soboto, 27. novembra, in ponovitvi v nedeljo, 28. novembra, v Domu krajanov v Šenčurju, obakrat z začetkom ob 19. uri In sedem minut. Elizabeta je zagreta Bled - V Festivalni dvorani se bo v nedeljo ob 20. uri začela gledališka predstava - komedija Elizabeta je zadeta, ki jo bodo izvedli člani Teatra 55. Funny Money Žiri - Danes, v petek, bo v dvorani DPD Svoboda v Žireh druga predstava gledališkega abonmaja v sezoni 2004/2005 z naslovom Funny Money z režiji Vinka Möderndorferja In izvedbi Špas teatra. Predstava bo ob 19.30. Predprodaja vstopnic v Trafiki Kocka in eno uro pred predstavo. Miška Mlnka Kranj - V Prešernovem gleda-Išču si jutri, v soboto, otroci ob 10. uri lahko ogledajo lutkovno predstavo Miška Mlnka, ki jo bodo uprizorili člani družinskega gledališča Kolenc Vače. Predstava traja 40 minut in je namenjena otrok, ki so stari vsaj 3 leta. v Železniki - O začetkih skavt- v stva v Železnikih sem povprašal domačega župnika msgr. Franca Dularja, ki je bil pobudnik za ustanovitev skavtskega gibanja v Železnikih. v "Ne samo v Železnikih, ampak tudi na Brezovici, kjer sem bil župnik, sem spodbujal skavt-stvo, posebej na osnovi knjižice, ki sem jo dobil v Trstu. Zame je bilo takrat to nekaj novega, zato sem navduševal tamkajšnje fante k temu in tako se je začelo povezovanje z Ljubljano in Štepanjo vasjo. Tako seje skavtstvo v Sloveniji tudi začelo. Ob prihodu v Železnike sem svoje delo nadaljeval, še posebej pa potem, koje prišel za kaplana moj nekdanji učenec Marko Marinko, ki je že sodeloval pri skavtih na Brezovici. Z velikim navdušenjem se je vse začelo in prva tri leta je kaplan Marko Marinko uspešno vodil program. Pozneje so se pojavile težave zaradi obveznosti, ki so jih imeli ti prvi skavti, ki so že odrasli in odšli na fakulteto, saj nam je primanjkovalo voditeljev. Sedaj so razmere dobre. Vodstvo je v izkušenih rokah. V dejavnost skavtov se uspešno vključujejo kaplani." Dr. Jože Tavčar je bil med ustanovitelji skavtov: "Leta 1994 sem bil na poletnem taboru Za-brežniške čete in bil navdušen nad vzdušjem, ki je bil v taboru. Občudoval sem ustvarjalnost otrok, njihovo zavzetost, in disciplino ter medsebojno prijateljsko sodelovanje. Ob vsem tem sem bil prepričan, da bi bilo do- v bro, če bi skavte imeli tudi v Železnikih. Skupaj z župnikom Francem Dularjem in kaplanom Markom Marinkom smo dobili hitro nekaj navdušencev za vodenje, pri otrocih pa tako ni bila vprašljiva udeležba. Zelo pomembna stvai" pri skavtih je, da se najde mesto za vsakega ne glede na starost. Cilj skavtstva je osebna rast posameznika. Tisti, ki je starejši, najde izziv biti voditelj, mlajšim so pustolovščine in poletni tabori v posebno veselje. Po desetih letih smo z našim delom lahko zadovoljni. Med skavte bomo vključili v večji meri tudi starše," je povedal dr. Jože Tavčar. O sestavi članstva in dejavno- v stih skavtov v Železnikih sem povprašal Še Mojco Gaser, s skavtskim imenom "Akela", ki vodi najmlajše skavte "Volčiče". Povedala je, da steg skavtov v Železnikih šteje 60 članov. Večina jih je iz Železnikov, Draž-goš, Potoka, Martinj Vrha, Pet- rovega Brda in Podblice. vodenje so zadolženi Mitja Lorber -stegovodja ali (klanovodja), Mojca Gaser - stegovodkinja, Nina Gortnar - četovodkinja in Gašper Vodenik -četovodja. Glavni program obsega zimski in poletni tabor. Taborili so na Jezerskem, v Godoviču, v Ledinah nad Žirmi, na Blokah, v Lendavi in v Šentjurju. Večkrat so bili na Jelovici. Hodili so po Julijcih in okrog Ormoža. Lepe spomine imajo na svetovno srečanje skavtov v Čilu, na papežev obisk v Parizu in srečanje mladine, kamor so potovali skupaj z italijanskimi skavti. Obiskali so tudi Koroško in sodelovali smo v pri pripravi razstave jaslic v Železnikih. Sodelujejo pri Lučki miru iz Betlehema in izdajajo v glasilo Žebljiček. Anton Sedej Iscejo prostor za knjižnico Ljubno - Knjižnica v Ljubnem, ki je ena od enot javnega zavoda Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica, je od lanskega junija zaprta, skupaj z občino pa že iščejo nov prostor. Kot je ob tem povedala direktorica zavoda Božena Kolman Finžgar, je knjižnica prej gostovala v podružnični šoli v Ljubnem, odkoder pa seje zaradi prehoda na devetletko in potreb po dodatnih prostorih morala izseliti. Knjižnica potlej v sodelovanju z občino išče nov prostor, doslej so si ogledali tri, vendar noben ni primeren. V zavodu si želijo pridobiti tak prostor, da bi v njem lahko uredili knjižnico za potrebe Ljub-nega in okoliških kiajev in da bi bila sodobna, tudi z računalniki in e-točko. C.Z. Denar za popravilo šole v Žirovnici v Žirovnica - Močan severni veter je 14. novembra na ostrešju starejšega dela žirovniške osnovne šole povzročil za dobrih 21 milijonov neposredne škode. Objekt je bil zavarovan in od zavarovalnice pričakujejo okoli 10 milijonov povrnitve škode. Žirovniški svetniki so se 23. novembra na izredni seji odločili, da vso rezervo za sanacijo škod ob naravnih in drugih nesrečah v višini 9 milijonov namenijo za popravilo šolske strehe. Pri tem se je izkazalo, daje ostrešje v zelo slabem stanju, ker ga je kondenz zaradi neizolirane kritike dodatno uničeval. Za ustrezno izolacijo bodo potrebovali dodatna 2,2 milijona tolarjev. M. K. Urejena cesta do deponije Kovor - Komunalno podjetje Tržič že več let načrtno posodablja občinsko deponijo komunalnih odpadkov pri Kovorju. Letos so se odločili tudi za ureditev dovozne ceste od križišča za Brdo do novega zbirnega centra za ločene odpadke in klanca do roba odlagališča. Po izdelavi kanalov za odvajanje vode, postavitvi robnikov in utrditvi gramozne podlage so predzadnji teden novembra položili asfalt na približno 450 metrov vozišča. Na vhodu so pripravili tudi ploščad, kamor bodo še letos preselili iz Tržiča tehtnico za odpadke. Kot je povedal Janez Perke iz uprave podjetja, jih bo ta naložba stala več kot 30 milijonov tolarjev. Prihodnje leto bodo postavili nadstrešnico na vstopni ploščadi in nadaljevali izgradnjo obodne ceste na deponiji. Ena pomembnejših nalog za ureditev odlagališča bo izvedba odvajanja plinov. Stojan Saje Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberi.si, oddajte svoj mail oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih oglasih še nikoli ni bilo tako udobno. DELO IIMU • t * ♦ r VICE VESTNIK mmmm^m^xsiAS primorske š^ski novice TEDNIK Drsanje v Kranju Kranj - V torek, 30. novembra, bodo na Slovenskem trgu odprli montažno drsališče, ki gaje Mestna občina Kranj tudi to zimo zaupala v upravljanje podjetju Flora. Drsališče bo ob devetih dopoldne prva preizkusila Mala šola drsanja za malčke iz vrtcev ter prvošol-čke, popoldanski program pa se bo začel ob štirih z Malo šolo cirkusa, z revijalno hokejsko tekmo selekcij kranjskega hokejskega kluba ter z modno revijo zimskih in športnih oblačil, nadaljeval pa ob šestih zvečer s slavnostnim odprtjem drsališča, z ognjenim spektaklom in bobnarji. Otvoritveni program v sodelovanju z občino in Floro pripravlja zavod Mladinska mreža, ki bo za dobro razpoloženje obiskovalcev na led pripeljal tudi DJ in animatorja. H. J. Roclio Tfigloy ® Prvi glo/ OorenJ/ke^ Pnri glo/ek OeronJ/ke Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj CISTO ZADNJI HIP AUDI A4, I. 96, klima in ostala oprema, cena 1.450.000 SIT. Tel. 04/468-897 OSMRTNICA Zapustila nas je naša draga mama ŠTEFKA TRILAR iz Stražišča Pogreb drage pokojnice bo danes, v petek, 26. novembra 2004, ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah. Žara bo na dan pogreba od 12. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču ŽALUJOČI VSI NJENI, KI SMO JO IMELI RADI OSMRTNICA Po hudi bolezni je sklenila življenjsko pot MARINKA ALJAŽ roj. Urh, 1947 Od nje se bomo poslovili jutri, v soboto, 27. novembra 2004, ob 14 uri na pokopališču v Vodicah. Žara bo od petka od 13. ure dalje na tamkajšnjem pokopališču. VSI NJENI Končuje se rok za legalizacijo Radovljica - Lastniki črnih gradenj so na podlagi t.i. črno-graditeljskega zakona lahko do 10. oktobra 1993 vložili zahtevo za odlog odstranitve objekta in vplačali predpisani depozit. Novi zakon o graditvi objektov določa, da jih vložena zahteva in vplačani depozit po 1. januarjem 2005 ne bosta več varovala pred inšpekcijskim ukrepanjem, če ne bodo dotlej pri upravni enoti vložili zahteve za legalizacijo. Lastniki imajo za vložitev tovrstnih zahtev le še dober mesec časa, to je do 3L decembra letos, lastniki črnih gradenj na območju Triglavskega narodnega parka (TNP) pa do 14. januarja prihodnje leto. Daje rok za območje TNP nekoliko daljši, je razlog v tem, da so uredbe o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka začele veljati 14. januarja 2003. C.Z. MALI OGLASI 201 42 47 201 42 49 FAX: 201 42 13 Mali oglasi se sprejemno za objavo v petek - T sredo do 13.30. in za objavo v torek, v {»tek do !4.(MH DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -15. uro. Uvedli smo novo rubriko "ČISTO V ZADNJEM HIPU". S to rubriko želimo pomagati našim bralcem, ki se jim res mudi nekaj prodati, kupiti, najeti, oddati Oglas za to rubriko iahko oddate za torek v ponedeljek do osme ure in za petek v četrtek prav tako do osme ure. Cena oglasa je 2.000 SIT do 10 besed, vsaka nadaljna beseda je 100 SIT in je enotna za naročnike oziroma nenaročnike - kupon ne velja. Za male oglase po redni ceni oziroma na kuponu pa sprejemamo za torek v petek do druge ure in za petek v sredo do pol dveh. APARATI STROJI RECIVER, KASETAR. ZVOČNIKE Tech-nics, cena 30.000' SIT, prodam. V 041/826-526 13908 Prodam malo rabljen OLJNI GORILEC za centralno peč. ® 041 /264-926 i4003 Poceni prodam HLADILNIK star 6 mesecev. » 596-43-64 i4007 Prodam še nerabljeno BISERNO KOPEL vodni lanaform za polovično ceno. 'S 235-49-31, 041/334-836 uon CIRKULAR železen z leseno mizo, ugodno prodam, « 01/832-31-19 uoi9 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO 530 I in zamrzovalno omaro, g 041 /576-666 14026 Prodam PEČ za dimljenje postrvi. ® 041/361-100 14039 Prodam gumarske STISKALNICE hidravlične, belišče 80 in 100 t. ff 01/723-90- 81 14049 Prodam TEHTNICO 150 kg na uteži, -ff 25-91-449 ■ 14076 Ugodno prodam ŠIVALNI STROJ, električni, verižkarico za šivanje pletenin, tt 531-39-67, 031/251-411 i4095 HIJ\DILNIK 110 I ter pralni stroj Candy, prodam. H 041 /878-494 i4io3 GARAŽE Pri nebotičniku v Kranju oddam GARAŽO najboljšemu ponudniku, ff 252-30-94, 031/827-094_ i4043 Leseno montažno GARAŽO prodamo. » 23-24-508 14109 Kranj, Vodovodni stolp: garažo v pritličju, letnik 1960, cena = 12.000,00 SIT/mes, K 3 KERN d.O.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 > GORENJSKI GLAS • 32. STRAN MALI OGLASI / info@g-glas.si Petek, 26. novembra 2004 izhePLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, aii na spletnem mestu Izberi.si. »3 oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Gorenjski glas. d o o , Zoisova 1, Krani GLASBILA Prodam HARMONIKO frajtonarico CE-EF-BE, dobro ohranjeno znamke Prostor. ® 533-10-15,040/890-519 13897 GRADBENI MATERIAL Prodam 40 m2 borov OPAŽ in smrekove brune. tr 051 /202-229 13707 Ugodno prodam dva OKNA Jelovica, dim. 140x120 cm in 80x120 cm, bele barve in 16,2 m2 hrastove obloge (nova), dim270x20 cm. V 25-71-676 14072 Zelo ugodno prodam nova vhodna VRATA s podbojem, rt 23-10-020 U075 HIŠE NAJAMEMO Na relaciji Škofja Loka - Medvode ali Škof-ja Loka - Kranj najamem starejšo HIŠO. tr 041/591-329 13971 Najamem starejšo HIŠO na relaciji Škofja Loka - Medvode ali Škofja Loka - Kranj, tr 041/591-329 14045 HIŠE KUPIMO KUPIMO: Manjšo hišo z vrtom med Radovljico in Ljubljano. Cena: Do 25.000.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vww.alpdom.si HIŠE ODDAMO V bližini Mavčič oddam starejšo manjšo opremljeno HIŠO. V 041 /448-823 14151 HIŠE PRODAMO V okolici Šenčurja prodam dvostanovanj-sko HIŠO s poslovnim prostorom in 850 m2 še zazidljive parcele, možnost več stanovanj. tr 04/259-55-20 13269 PREDDVOR - HOTEMAŽE, na 578 m2 zemljišča prodamo zelo lepo, komplet izdelano dvodružinsko hišo, s pomožnim objektom - garaže, stara 9 let, podkletena v celoti 86,72 m2, bivalno pritličje 87.48 m2 in mansarda 95,31 m2, balkon + zimski vrt, kritina stara 1 leto. prevzem možen po dogovoru. CENA: 65.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - STRAŽIŠČE. prodamo enodružinsko hišo, stara 47 let, 63 m2 bivalne površine v etaži, v celoti podkletena, 700 m2 zemljišča, bivalno pritličje + mansarda, Ck-olje, vsi priključki, balkon, vseljiva takoj. CENA: 36.000.0000,00 SIT. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360. www.agentkranj.si KRANJ - BITNJE, na 3.000 m2 prodamo dvodružinsko hišo, 130 m2 bivalne površine v etaži, stara 16 let, podkletna v celoti, bivalno pritličje (komfortno 3SS+1) in mansarda (komfortno 3SS + 1), hiša je izdelana v celoti, terasa, CK-olje, vsi priključki, vseljiva po dogovoru. CENA: 156.650.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, w/zw.agentkranj.si KRANJ - OKOUCA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj,/tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si BEGUNJE: 77 m2, rekonstrukcija 1970, pritličje: dnevna soba, kuhinja s shrambo, wc, nadstropje: spalnica, kabinet, kopalnica, balkon; neizdelano podstrešje, dvorišče 290 m2, zelenica, poleg hiše stoji tudi star stanovanjski objekt (31 m2). Cena: 18.500.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si KRANJ - Stražišče; 132 m2, polovica hiše v pritličju na parceli 431 m2, I. 1976 v dobrem stanju, lastna elektrika, CK na plin in trda goriva, pokrita terasa 24 m2. CENA: 28 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, viww.svet-nepremicnine.si NAKLO; 294 m2, tloris 12 x 9 m, 1, 90, vl-sokopritlična, kvalitetno grajena, energetsko varčna hiša, varovana, lahko dvodružinska, kamin, zastekljena terasa, 611 m2 lepo urejene parcele. CENA: 56.5 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj. Nazorjeva 12, tel, 04/28 11 000. www.svet-nepremicnine.si SPODNJI BRNIK; 150 m^, nova hiša dvojček, ob glavni cesti, parcela 260 m2, notranjost je neizdelana, okolica je urejena. Primerna za eno družino. CENA: 25 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazoneva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremic-nine.si KOVOR; 200 m2, I. 1974 , 501 m2 parcele, prodamo dvostanovanjsko hišo dvojček, z dvema stanovanjema in neizdelano mansardo na lepi in mirni lokaciji v naselju hiš. Stara je 30 let. CENA: 37 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazoneva 12. tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si Potoki v občini Žirovnica. Hiša meri 130 m2 I stanovanjske površine (P+M) z dvema vhodoma ter polklet in zidano garažo. V zasnovi je stara 60 let, vendar je znotraj delno renovirana. Stoji v strnjenem naselju z razgledom na parceli 877 m2, ki je delno v strmini. Cena: 17,5 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING, d.o.o., Šoriijeva 11. Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, wvw.inf-ing.si MIUE - stanovanjska hiša vel. 11,5 x 12,5 m, stara 17 let, večstanovanjska, klet, pritličje, nadstropje in mansarda, parcela 755 m2, ob gozdu, mirna lokacija, cena = 60,0 mio SIT, K 3 KERN d.0,0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53,051 320 700 ŠENČUR: nova stan. hiša v izmeri 14 x 13 m, moderna zasnova, parcela 500 m2, krajna lega v vasi, cena = 57,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ - Seljakovo naselje stan. hiša I. 83 na parceli 1.012 m2, samostojno stanovanje v pritličju vel. 100 m2 in mansardi 100 m2, možnost dvostanovanjske hiše, letnik 83, cena je 69,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 STRAŽIŠČE pri KRANJU- na parceli 1.200 m2, leta 1957 narejena hiša in leta 1970 obnovljena, ima 62 m2 v pritličju, 65 m2 v nadstropju in toliko v mansardi, poleg stoji garaža z drvarnico 34 m2, hiša stoji na odlični razgledni točki in ima ceno 46,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 TRŽIČA 14 let stara pritlična atrijska hiša -dvojček na parceli 584 m2, na zelenem pasu, mirna lokacija z razgledom, v eni etaži 123 m2. cena - 47,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 GORIČE: popolnoma obnovljena in dvignjena 1995 leta stanovanjska hiša, pritličje 70 m2 + neizdelano podstrešje, parcela 300 m2. cena = 22,0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 KRANJ. Bitnje: 30 let stara hiša na parceli 622 m2, je podkletena in ima nad pritličjem mansardo. v eni etaži je 66 m2, hiša ni na prometni lokaciji, cena - 34,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700_ STRAŽIŠČE: prodamo VRSTNO HIŠO, 90 m2,1. 1965, cena 25 mio. FRAST, d.o.o., Šuceva 27, 041/366 896, klemen@frast.si KRANJ: prodamo SAMOSTOJNO HIŠO, vilo, 10x10 m, parcela 700 m2. I. 1940, čudovita lokacija, cena 55 mio, več na www.frast.si. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/734 198, majda@frast.si CERKLJE: dvostanovanjska hiša, 238 m2. parcela 1120 m2. izdelana I. 1999, lepa lokacija in razgled, cena 50 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/734 198, nepremicnine@frast.si Zg. Besnica prodam STANOVANJSKO HIŠO velikosti 12x9, visokopritlično, vseljeno pred 10 leti na parceli 760 m2, na mimi lokaciji, cena 35 mio SIT. IT 041/632-945 13739 ŽIRI - prodamo starejšo hišo na parceli 700 m2. tr 041/443-584 13937 V Kranju, C. 1. maja na dobri lokaciji prodamo dvodnjžinsko HIŠO z ločeno garažo na parceli 600 m2, objekti so potrebni adaptacije, možna nadomestna gradnja za stanovanjsko in spremljajočo dejavnost, tr 031/219-028 od 15. do 18. ure. 13998 HIŠO v okolici Kranja zamenjam za stanovanje na Bledu, tr 031/510-760 uosi Ali ste ljubitelji narave? Na lepi sončni parceli ob robu gozda prodamo stanovanjsko HIŠO, novogradnjo v III. gradbeni fazi, velikost etaže je 120 m2 (K+P+N+M) vsi priključki urejeni, brez posrednikov, lokacija Železniki - Log. tr 514-60-52 14035 V Britofu prodamo HIŠO z gospodarskim poslopjem, tr 040/537-387 14059 IZOBRAŽEVANJE » MATEMATIKA, FIZIKA, instrukcije za učence, dijake in študente, pomoč za teste in izpite, računalniška p<^pora in POSLOVNA svetovanja na področju FINANČNE MATEMATIKE. Enačba izobraževanje, Resnik s.p.. Visoko, tr 04/253-11-45 in 041/564-991 13098 NEMŠČINA (z native speakerjem)^ ANGLEŠČINA, FRANCOŠČINA, ŠPANŠČINA: inštrukcije, tečaji za vse stopnje, posebni tečaji za podjetja, itd. - največ 6 udeležencev, konverzacija. DOBRA IDEJA - DARILNI BONI ZA LETO 2005! ŠVICARSKA ŠOLA, Pot-v Bitnje 16, Kranj, tr 04/23-12-520 13801 Lesce, prodamo poslovni objekt - industrijsko halo, velikosti 105 m2, urejen dostop, cena 10 mio. SIT, Zelo ugodno. J&T NEPREMIČNINE, ŠIFTAR Jure, s.p., Kranjska c. 4, Radovljica, tel. 041-738 454, 04-531 44 24. KUPIMO Odkupujemo kostanjeve DROGOVE dolžine 9 do 12 m v lubju ali olupljene. KGZ Z.O.O., Škofja Loka, tr 04/51-30-341 dopoldan 12595 Odkupujem hlodovino smreke, bukve, hrasta, jesena. Odkupujem tudi les goli, nudim tudi odkup lesa na panju. ® 51-80-220, 041/639-348 13612 KMETIJSKO ZEMUfŠČE ali KMETIJO kupim, tr 031/54-88-41 13787 Kupim ELEKTRIČNI NOŽ za rezanje krme. tr 040/738-830 13937 TROSILEC hlevskega gnoja in sadilec krompiria kupim. » 23-30-765 i40i6 PAJEK štirivretenski in trosilec umetnega gnoja (lahko v okvari), kupim, tr 041/608- 765 14023 Kupim SAMONAKLADALKO za seno, pajek, nakladalec za gnoj in bikca do 300 kg. tr 040/661-859 14033 Kupim TRAKTOR Zetor 7745 ali podobnega in škropilnico do 300 I. e 041/250- 7 33 14054 Kupim CISTERNO za kurilno olje 2000 I. Anderle, Smokuč 65, tr 040/52-99-62 14080 Kupim MENJALNIK za lado karavan, 5 prestav, tr 041/369-014 i4089 Kupim PAJEK SIP, trosilec hlevskega gnoja, nakladalec gnoja, cisterno Creina 2200, sadilec krompirja in starejši traktor Univerzal ali IMT. tr 041/987-582_ Kupim več ton JEČMENA za živino. 9 041/551-315 14126 LOKALE PRODAMO LESCE: Nov sodoben objekt v obstoječem Trgovsko-poslovnem centru, naša novogradnja, slaba ura vožnje od Ljubljane, Avstrije in Italije, novih 28 poslovnih prostorov v štirih etažah, 43 - 320 m2, za različne dejavnosti, vselitev avgust 2005, foto in tlorisi na wvw.alpdom.si. Cena: 331.200,00 - 360.000,00 SIT/m2. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si ALBIS, d.o.o. Savska cesta 34, Kranj Poslovanje in upravljanje z nepremičninami PRODAJA IN ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV V INDUSmUSKO OBRTNI CONI KRANJ. MOŽNA GRADNJA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV Podrobne informacije o prostih . prostorih po tel. 041/426 898 Radovljica, center, prodamo poslovne prostore različnih velikosti od 15 do 70 m2 v posl. stavbi izgr. I. 1985. Cena: od 70 000,00 SIT/m2 (klet) do 204 000,00 SIT/m2 (I. nadstr.). J&T NEPREMIČNINE, ŠIFTAR J., s.p., Kranjska c. 4, Radovljica, tel. 04-531 44 24, 041-703 839, 041-738 454. KAMNIK: prodamo gostinski lokal 82 m2 + letni vrt (zastekljen), star 10 let, z vsem in-ventariem, cena - 33,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53,051 320 700 STRAŽIŠČE: oddamo bistro vel. 60 m2, letnik 1990, oprema stara eno leto, najem -120.000,00 SIT/mes, odkup inventarja 3,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. 051 320 700 LOKALE ODDAMO Oddam poslovni prostor na Koroški cesti v Kranju. IT 041/361-100 uoaa Kranj center oddamo pritlični poslovni prostor, 95 m2, vhod iz atrija v urejeni poslovno - stanovanjski hiši. Prostor je primeren za predstavništvo, trgovino ali pisarno. Cena 1700 SIT/m2 + DDV. It 040/989- 937 14068 KRANJ - center; oddamo 58 m2 velik poslovni prostor v 1. nadstropju hiše, staro 30 let, svoj vhod z izložbenim oknom na ulici, kabinet, sanitarije, velika soba. CENA: 91.405 SIT/mesec. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si ŠKOFJA LOKA-Trata; v 1. nadstropju oddamo pisarno v industrijski coni, staro 25 let, 32+25 m2, z močno elektriko, priključki za internet, telefon, kuhinia s sanitarijami, parkirno mesto. CENA: 61.000 SIT/mesec + DDV. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj. Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000. vwvw.svet-nepremicnine.si Frizerski salon v centru Bleda opremljen in v obratovanju oddam v najem. inf. po 18. uri na g 031/718-657_i409i Oddam živilsko trgovino v obratovanju, tr 031/666-926_^ Oddam prostor za skladišče 100 m2. tr 01/36-11-132 14117 OBLAČILA Po simbolični ceni prodam JAKNE in BLUZE št. 40. « 031/599-724 uoos OTROŠKA OPREMA Po simbolični ceni prodam OTROŠKI VOZIČEK globoki in športni, zraven podarim avtosedež od 9 do 18 kg. tr 041/269-323 13852 Ugodno prodam OTROŠKI kolo. tr 235-48-11 za 13930 Prodam PLETENE COPATKE za dojen-čke.tr 031/572-530_^ Otroško POSTELJICO Helena z vzmetnico prodam, tr 031/325-615 14097 Prodam OTROŠKI VOZIČEK CAM z globoko in športno košaro, zimsko vrečo za dojenčka in zložljiv otroški voziček (marela. tr 041/912-124 po 16. uri une OSTALO Pomagam pri delu v gozdu in na kmetiji, tr 051/351-845 14090 Občasno delo pri urejanju okolice HIŠE dobi oseba z območja Radovljice, tr 041/706-512 14139 PRIDELKI Prodam večjo količino krmilnega KROMPIRJA holandskega, rdečega zelja ter rdečega in rumenega korenja, tr 231-23-75 13970 NOVO V TROOVINI KOROTAN V Nudimo vam vse, kar rabite za salame, pečenice, krvavice: čreva, sol, kašo, ješprenj, začimbe, ovitke, česen, mrežice VLJUDNO VABUENI! KMETIJSKA TRGOVINA KOROTAN, d.o.o., KRANJ, Stniževo 20 Prodam suho sadje (hruške, jabolka), tr 031/595-180 13986 Prodam uležan HLEVSKI GNOJ - bio, brez žaganja za vrtičkarje - pripeljem, tr 23-26- 426 . 13990 JABOLKA več sort. sladki mošt, suho sadje in jatKDični kis vam nudimo na kmetiji Mar-juta, Čadovlje 3 pri Trsteniku. ir 256-00- 48 13993 Prodam GOVEJE MESO z dostavo na dom. tr 041/515-867 uou Prodam dobro domače VINO, belo in cviček. tr 53-36-619 14015 Prodam krmilni, jedilni krompir, jabolka, jabolčni sok. Podbrezje 218, ir 530-66-44 14041 Prodam krmilni KROMPIR in repo za kisa-nje ali za krmo. tr 233-29-73 uoss Prodam neškropljena JABOLKA starih sort, jabolčni kis in suhe jabolčne krhlje. tr 041/608-642 uoe? Prodam neškropljena JABOLKA carjevič, Senično 3, tr 595-84-66 i4078 Prodam jedilni KROMPIR po ugodni ceni. tr 041/855-107 14098 Prodam neškropljena JABOLKA in mošt. Žablje 3, Golnik, tr 25-60-207 14119 PODARIM Podarim tekstilno garderobo do 12 let. Osterman, Luže 2, Visoko 13932 Podarim PSE mešance stare dva meseca, ir 031/313-543 13954 Podarimo tri MUCKE stare 5 mesecev, navajeni čistoče ter udomačeni. Lahko jih imate v stanovanju, tr 04/25-21-503 _14005 Podarim mladega MUCKA. IT 518-50-55 ' 14009 Podarim prijaznega KUŽKA mešančka, starega dva meseca, tr 031 /336-395 14083 Dobrim ljudem podarim belo - sivo MUCO, staro tri mesece, vabljene sobne čistoče, tr 041/710-215 14112 Podarim lepega MUCKA. Pripeljem vam ga na dom. tr 533-31-21 14127 POSESTI Prodam zazidljivo PARCELO 967 m2 ob glavni cesti v Zg. Bitnje, primerna za poslovno dejavnost ali za stanovanjsko hišo, izredna lokacija, tr 041 /404-960 12993 Prodam parcelo v Izoli 850 m2 v bližini komunalnih priključkov, cena 5.600.000 SIT. tr 041/958-425 14000 V zg. Bitnju prodam zazidljivo PARCELO 600 M2. tr 041 /845-599 i4060 V neposredni bližini Škofje Loke prodam več zazidliivih parcel, tr 031/788-212 14104 Prodam zazidljivo PARCELO 750 m2 v Besnici. tr 041/784-126 uizo KRANJ prodam zazidljivo parcelo z lokacijsko inf., 1100 m2. tr 041/27-15-15 14135 MLAKA PRI KRANJU, prodamo 672 m2 zazidljive parcele, komunalno urejena, prevzem po dogovoru. CENA: 13.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, te tkranj.si 04-23-65-360, www.agen- ČIRĆE, prodamo 371 m2 zazidljive parcele, namenjena za gradnjo stanovanjske hiše, komunalna infrastruktura v neposredni bližini. CENA: 8.904.000,00 SIT. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvw.agentkranj.si RADOVUlCA - PODVIN, prodamo 509 m2 zazidljive parcele, lepa in ravna, prevzem po dogovoru. CENA: 21.600,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.sl KRANJ - SORLIJEVO NASEUE, prodamo 1092 m2 zemlilšča, 500 m2 zemljišča zazidljivega, ostalo je pomožno zemljišče, nahaja se v naselju vrstnih hiš in manjših blokov, komunalna infrastruktura v neposredni bližini. CENA: 120 EUR/m2, 28.800,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, K^anj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si BRNIK - prodamo 1022 m2 zazidljive parcele, nahaia se na robu vasi, zelo lepa in ravna, možnost gradnje kleti, vodovod, elektrika in asfalt z dveh strani, prevzem po dogovoru. CENA: 24.000,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si PREDDVOR, prodamo 1208 m2 kmetijskega zemljišča, na katerem stoji lesena brunarica, nahaja se na robu stavbnega zemljišča, elektrika in voda sta v bližini. CENA: 13.090,00 SlT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, vww.agentkranj.si KRANJ - OKOLICA, KUPIMO VEČ STANOVANJ RAZLIČNIH VELIKOSTI, ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - Š0RUJE\.'0 NASEUE. NUJNO KUPIMO 2S.S. + 1, ALI 3S.S., BIVALNE POVRŠINE 60 m2 ALI VEČ, VSI PRIKUUČKl, VSEUlVO PO DOGOVORU, ZA NAM ŽE ZNANEGA KUPCA. KUPIMO!! AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si NA LOKACIJI KRANJ - UUBUANA KUPIMO OD 1.500 m2 DO 3.000 m2 ZAZIDUlVO PARCELO, NA OSAMI V BLIŽINI GOZDA, SONČNO, NA HRIBČKU, ZA GRADNJO INDIVIDUALNE HIŠE. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vwvw.agentkranj.si ŠKOFJA LOKA - okolica, 940 m2, zazidljiva parcela v sklopu zazidalnega načrta, sončna lega. Informativna cena 21.000.000.00 SIT. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka 041 428 958, 04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA - 656 m2 in 565 m2. komunalno urejeni parceli z lokacijskim dovoljenjem. Informativna cena 32000,00 SIT/m2. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka 041 428 958, 04 512 51 22. POUANE, 700 m2, zazidljiva parcela, sončna lega, asfalt. Informativna cena 6.300.000,00 SIT BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka 041 428 958, 04 512 51 22. MOŠNJE pri Radovljici: parcela 450 m2, zazidljiva, v mirnem naselju, ravna, na sončni legi, komunalni priključki, foto na www.alpdom.si. Cena: 24.000,00 SIT/m2. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, wvwv.alpdom.si Radovljica, prodamo več zazidljivih parcel v zazidalnem načrtu Langusova 2. Parcele so velike od 470 do 1000 m2. Cena se giblje od 21.600,00 sit/m2 do 28.800,00 Slt/m2, Možnost takoišnjega pričetka gradnje. Oglaševalec: INF-ING d.o,o., Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, vww.inf-ing.si Senično, zazidljiva parcela v velikosti 1033 m2, v hribu na sončni lokaciji. Voda, elektrika na parceli. Cena: 15 milj. sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, vww.inf-ing.si Trboje, zazidljiva parcela v velikosti 603 m2, na robu zelenega pasa. Cena: 22.800,00 sit/m2. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, vww.inf-ing.si Ambrož pod Krvavcem in Ravne pod Krvavcem, prodamo več zazidljivih parcel v velikosti od 600 m2 in več po ceni od 12.000,00 do 20.000,00 sit/m2. Parcele so namenjene stanovanjski in počitniški gradnji. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, vww.inf-ing.si Zgornja Besnica, prodamo zazidljivo parcelo v velikosti 765 m2. Deloma stoji v strmini. Dostopne poti so urejene. Cena: 10,8 milj. sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, vww.inf-ing.si Moše pri Trbojah, prodamo zazidljivo parcelo z nadomestno gradnjo. Parcela meri 630 m2, stavbišča pa je 150 m2. Leži v naselju z urejenim dostopom. Cena: 15.5 milj. sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, vww.inf-ing.sl PODLJUBELJ: prodamo parcelo 1750 m2, cena 9.600 SIT/m2. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/626 581 PODBREZJE: prodamo starejšo hišo na PARCELI, 1000 m2, možna gradnja dveh dvojčkov, cena 31 mio. FRAST. d.o.o., Šuceva 27, 041/626 581 BRITOF - Voge; 483 m2, skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 12 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, Nazoneva 12, tel. 04/28 11 000, vww.svet-nepremicnine.si PODNART; 2185 m2, prodamo ravno, sončno parcelo v centru naselja, primerna za poslovno-stanovanjski objekt. CENA: 13,1 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12. tel. 04/28 11 000. wvw.svet-nepremicnine.si BLED: stavbno zemljišče 1.500 m2 za stan. hišo, v bližini jezera po 55.200,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 BITNJE: poslovno-stanovanjsko zemljišče 1.526 m2 v enem-kosu ob glavni cesti, cena = 43,2 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 PREBAČEVO - stavbno zemljišče 758 m2 za stan. hišo, cena = 28.800,00 SlT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 Zg. Dobrava pri Kropi prodam zazidljivo parcelo 800 m2, lepa sončna lega s pogledom na Jelovico in Karavanke, cena po dogovoru. tr 041/446-086 uue POSLOVNI STIKI Iščem sposobnega poroka - garanta za pridobitev hipotekarnega kredita, resni, tr 041/925-428 ui45 Kudimo ugodne gotovinske ter avtomobHske kreffie do 6 M, za ne zaiKi^e In i^oki^Ge (01» 09). Mi^iiost obremenitve osebnega dohodka do niMce. Star kreiRt nI ov^ Pridemo teifl na dom. Tel.: 02/25-24-826, gsm 041/750-560, 041/331-991. NUMERO UNO T^^itai z RWtornM fuM Kukow;M«t8p..liirMul22 2000 Mvto POZNANSTVA Bodi star od 45 do 50 let, dobro situiran, visok nad 175 cm, znaš ceniti poštenost, iskrenost, zaupanje, spoštovanje, poročeni izključeni. Šifra: PONOVNO ZAUPANJE 13738 Potrebujem starejšo osebo brez obveznosti za pomoč in družbo starejši osebi. Šifra: POŠTENOST 13784 Gospod 48 let, mladostnega izgleda, hiša pri Bledu, išče partnerico od 35 let naprej. Šifra: BLED uooi POMLADNI VETER - NOVO - od 01.12.04 dalje NAS POKLIČETE LAHKO TUDI IZ MOBIJA - Informacije tr 031/612-541 od 9. ure dalje ali pišite SMS. Vabljeni, veseli vas bomo! uoae POMLADNI VETER - gospa 52 let, preprosta, želi spoznati primernega moškega. Gospodje, prosimo, pokličite tr 090/54-24 ali 090/54-25 (186 SIT/min), od 9. ure dalje tudi ponoči. Vabljeni tudi drugi, veseli vas bomo! 14037 RAZNO PRODAMO Prodam kostanjeva DRVA. tr 041/980- 371 13962 Kupim BIKCA simentalca 100 do 130 kg, prodam silažne bale. It 041 /935-596 13965 DRVA bukova in mešana ter bikca in telico 200 do 300 kg, prodam, tr 514-11-14 13992 Prodam vrtno BARAKO na Bledu, tr 040/242-545 i399e Prodam ŠTEDILNIK s steklo keramično ploščo, hladilnik višine 185 cm - pol skrinja, smučke s čevlji št. 38 In gospodinjski over-lock. tr 040/294-905 13999 Poceni prodam PVC GAJBICE 30 kg za jabolka ali drugo povrtnino. It 25-11-978 14002 Prodam 2 obrobi za BMW 316, 2 prtljažnika za R4, 2 vrata aluminijasta, 4 gume 175/65/14 MS. tr 041/404-035 i4004 Prodam sobno stranišče (stol), tr'57-23-016,-040/316-371 . uo28 Ugodno prodam LESNE BRIKETE za kurjavo. tr 04/53-31-648, 040/88-74-25 i4077 Prodam 24 m3 bukovih DRV cena 7500 SIT/m3. tr 51-46-257 uoae Prodam SLIKE na oljnem platnu - ugodno, tr 23-23-952 uno DRVA metrska ali razžagana, možnost do-stave, prodam, tr 041/718-019 14128 Prodam 7 m3 suhih bukovih DRV. « 53-36-474 14131 Prodam HARMONIKO Hofner 96 basna, 38.000 SIT in tehtnico 10 kg. It 040/328-740 14141 STANOVANJA ODDAMO Zunaj Lesc oddam opremljeno GARSONJERO samski osebi za dalj časa, predplačilo pol leta. tr 051 /256-605 13959 V Bistrici pri Tržiču oddam 2-sobno STANOVANJE, 1. nad. , 57 m2, 1-letno predplačilo, opremljeno, tr 040/835-505 13964 BLED: Oddamo opremljeno 2-sobno na Bledu, 50 m2, CK, KTV, internetni priključek, svoj vhod, parkirno mesto, vseljivo takoj. Cena: Naiemnina + stroški 80.000,00 sit/mesec, 3 mesece predplačila. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16. wvwv.alpdom.si ODDAMO: BRNIK: garsonjera. 30 m2, opremljena, 60.000 sit skupaj s stroški; TRŽIČ: garsonjera 25m2, adapt. 2003, delno oprem., 41.000 sit. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/ 734 198 STANOVANJE 72 m2 v starejši hiši od-dam. tr 031/222-058_13975 Oddam 3-sobno stanovanje cca 80 m2, v hiši, s kompletno opremo v Šenčurju, primemo za 2-3 osebe. Inf po 16. uri na tr 041/378-067_13988 V Kranju oddam enosobno, opremljeno STANOVANJE, tr 041/202-167 13991 Oddam opremljeno STANOVANJE 35 m2. z lastnim vhodom v Žirovnici, tr 041/515-990 14030 SOBO v Kranju ogrevano, opremljeno, oddam samskemu moškemu, tr 232-50- 59 14042 SOBO v Kranju ogrevano, opremljeno oddam samskemu moškemu, tr 23-25-059 14053 V Škofji Loki oddam eno- ali dvosobno STANOVANJE 90 m2, vseljivo takoj, tr 031/626-835 14092 V najem oddam STANOVANJE v Tržiču, 50 m2. tr 041/637-100 uioe Ženski oddamo opremljeno SOBO za daljši čas v Čirčah. « 040/783-295 i4ii8 V mirnem okolju na Planini I oddam 1-sobno STANOVANJE, tr 041/320-132 14121 Oddam opremljeno GARSONJERO v Kranju, najemnina 45.000 SIT/mes. tr 041 /446-277, 202-63-85 i4i38 STANOVANJA KUPIMO Kranj, Planina, okolica kupimo dvosobno STANOVANJE na sončni legi za našo stranko, nudimo takojšnje plačilo. Gekko projekt d.o.o., Britof 79 a, Kranj, tr 04/23-41-999,031/67-40-33 i4063 Kupim ali menjam 1-sobno STANOVANJE ali GARSONJERO privatno v območju Lesc, Radovljice ali Kranjske gore. tr 041/602-395 14133 KRANJ; ZA ZNANE STRANKE KUPIMO STANOVANJA RAZLIČNIH VELIKOSTI!!! SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si Kranj - kupimo garsonjero ali enosobno stanovanje z gotovino za znano stranko. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/734 198 KRANJ: takoj kupimo DVOSOBNO STANOVANJE za znano stranko. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/ 734 198 Bistrica pri Tržiču: kupimo dvosobno stanovanje, takoj. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04/23 44 080 STANOVANJA NAJAMEMO v širši okolici Radovljice najamem enosobno STANOVANJE, tr 031/844-051 13915 STANOVANJSKA OPREMA Zaradi selitve ugodno prodam oziroma podarim nekaj stanovanjskega pohištva, tr 031/316-630 13609 ; v* I petek, 26. novembra 2004 MALI OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 33. STRAN Dva rabljena KUHINSKA ELEMENTA: (jvojno pomivalno korito in stoječo omarico, tjarve kombinirano rumeno z rjavim tipa Maries prodam za 10.000 SIT V 23-11- -|44 13983 Ugodno prodam PISALNO in RAČUNAL-fjIŠKO MIZO. tr 041/448-148 i402i ŠPORT sprejem in prodaja zimsko športne opreme. PONUDBA MESECA - SMUĆI STARO ZA NOVO. Rubin Kokrica, Betonova 44, Kranj, V 204-91-91 po 15. uri 13351 Ugodno prodam SNOWBOARD Nidecker 133, vezi ter čevlje, tr 041/991-363 dopoldan ali po 20. uri, 04/23-25-050 popoldan 13995 Prodam GLISER Playa sport Milano 4,10 m s pocinkano prikolico in zn. motor Mercu-ri 50 KS 1.92, registrirano si. Zastava 5OOOE. V 041/677-865 »4032 STORITVE Inštalacije vodovoda, ogrevanje, adaptacije kopalnic, čiščenje bojierjev. IT 040/373-644, Gregor Kozamernik s.p., Hraše 30a, Smlednik i?7io ^SENCILA ASTERIKS Rozman Peter s.p., Senično 7, Križe, It 59-55-170, 041/733-709. ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, RUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE. Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-uzije, izdelovanje in svetovanje, montaža in servis. DOBAVA V NAJKRAJŠEM ČASU. 12756 Gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje ali kopalnico ... Nudimo vse vrste elektroinštalacijskih del. Storitve nudimo hitro in ugodno. Valter Janez s.p.. Nova vas 15 a. Preddvor, tr 041/760-616 13295 Izdelava podstrešnih stanovanj, pregradnih sten, spuščenih stropov sistem KNAUF, vgradnja strešnih oken VELUX in izdelava nadstreškov za avtomobile in brunaric. V 041/515-139. Tominc Andrej s.p., Poljane 45, Poljane 13545 Izvajamo: sanacije dimnikov, vrtanje, zidava, montaža novih, popravila starih, nudimo dimne obrobe, dimne kape, montaža žlebov in snegolovcev. ff 031/422-800, Novak & Co. d.n.o., Ljubljanska c. 89, Domžale 13663 Vas moti pogled vaših sosedov, zato smo tu mi, da pridemo, izmerimo in servisiramo senčila. Vse vrste senčil, polaganje talno -stenskih oblog, brušenje in lakiranje parketa, suhomontažna prenova oken in vrat, su-homontažna zaključna dela. tr 04/23-32-484, 040/607-045, Jernej Homar s.p., Zevnikova ul 7b, Kranj i385i Izdelava mansard - knauf sistem, predelne stene, nadstreški, vrtne ute. It 041/734-115, PHO Cerklje, d.o.o., Dvorje 45. Ceridje 13911 STANOVANJA PRODAMO Prodamo enosobno STANOVANJE v Kamniku, 38 m2, 7. nadstropje, balkon, klet, cena 14.000.000 SIT adaptirano v celoti. v 01/436-01-21. 041/638-048. Traxi nepremičnine, Škofjeloška c. 20, Medvode 13974 AGENT KRANJ, d.o.o.. Vam ponuja novogradnjo v Britofu pri Kranju, 15 novih stanovanj s števci za hladno in toplo vodo, kalorimetri, vsa stanovanja imajo balkon in pari^i-rišče. Na razpolago še nekaj stanovanj in sicer: 1-sobno +1 v pritličju, 38,83 m2, CENA: 15.403.200,00 SIT (64.180,00 EUR), 1-sobno +1 v pritličju, 39,24 m2, CENA: 15.556.800,00 SIT (64.820,00 EUR), 2-sobno +1 v mansardi, 77,26 m2, CENA: 25.063.200,00 SIT (104.430,00 EUR), ki bodo vseljiva 30.04.2005. Cene že vključujejo D.D.V.(8,5%). AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - OKOLICA, NUJNO KUPIMO VEČ GARSONJER RAZLIČNIH VELIKOSTI, ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE, NUJNO!! AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360. wvwv.agentkranj.si KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo, prazno, takoj vseljivo enosobno stanovanje, predelano v enosobno stanovanje s kabinetom, 42,40 m2, 2. nadstropje/8, staro 19.let, balkon, vsi priključki. CENA: 16.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si NUJNO KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE S KABINETOM ALI DVOSOBNO STANOVANJE V KRANJU, OBVEZNO PRITLIČJE, VSI PRIKUUČKI, VSEUlVO PO DOGVO-RU, MOŽNA MENJAVA ZA MANJŠE STANOVANJE, KUPIMO ZA NAM ŽE ZNANEGA' KUPCA. CENA: cca. 13,500.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wAvw.agentkranj.si KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 96,60 m2, staro 22 let, PR./7, 2xatrij, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 22.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360, VAvw.agentkranj.si KRANJ - KOROŠKA C., prodamo štiri sobno stanovanje v izmeri 95,38 m2, staro 50 let, ogrevanje na litoželezni kamin, brez tel. priključka in KTV, terasa, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si TRŽIČ - DETELJICA, prodamo lepo trisobno stanovanje s kabinetom, 79,10 m2, 3.nad./8, staro 28 let, lega JZ, balkon. CK-olje. vsi priključki, stanovanje je lepo vzdrževano, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.700.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360. vww.agentkranj.si GORENJA VAS - center, novo dvosobno stanovanje 59 m2, 2. nadstropje, balkon, dvigalo. Infor. Cena: 19.000.000,00 SIT BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka 041 428 958, 04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA - Sorska cesta, trisobno stanovanje 95 m2, 1. nadstropje, garaža 40 m2, dvorišče 856 m2 od tega zraven stanovanju cca 250 m2 z zelenjavnim vrtom. Infor. Cena: 27.000.000,00 SIT BLOK 5 neprerničnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka 041 428 958, 04 512 51 22. Stražišče - 1. nadstropje hiše 24 let, 80 m2, trisobno stanovanje, balkon, ck - olje, garaža, vrt 60 m2. Prazno. Cena 18 mio sit. Prodamo. Pianova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041/774 101 LESCE: 77,79 m2, 3-sobno v 4. nadstropju, I, 2002, kabinet, spalnica, bivalni prostor, kuhinja, kopalnica + WC, predsoba, vetrolov, loža, veranda, klet, garaža, vsi priključki. Cena: 26.700.000,00 sit. ALP-DOM d.d. Radovljica, Cankaneva 1. 04 537 45 16. www.alpdom.si BEGUNJE na Gorenjskem: 78,97 m2, 3-sobno v 4. nadstropju, I. 1987, predsoba, kopalnica, WC. dve spalnici, kuhinja, dnevna soba, balkon, klet, vsi priključki. Cena: 18.500.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vwvw.alpdom.si RADOVUlCA - Cankarjeva ulica: 22,96 m2, garsonjera v 4. nadstropju. I. 1982, predsoba, kopalnica + WC, soba s kuhinjo, kletni prostor, vsi priključki. Cena: 8.300.000,00 sit. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alp-dom.si RADOVUlCA: 78,28 m2, večje 2,5-sob-no, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, možen lasten vhod skozi atrij, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04. virtualni ogled na wvwv.alpdom.si. Cena v novembru/m2: 378.360 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1. 04 537 45 15, wvwv.alp- rs K> S ^ t« iik« ^ r«I bA NEPREMIČNINSKO POSLOVANJE CL O S ZASIP: 91,04 m2 3-sobno v podpritličju, kuhinja z jedilnico, velik dnevni prostor, 2 spalnici, kopalnica, wc, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, I. '04, naša novogradnja, vselitev takoj, mirna okolica, foto in tlorisi na www.alpdom.si. Cena: 25.952.773,00 SIT ALPDOM d.d.. Cankarjeva 1, Radovljica, 04 537 45 15, www.alpdom.si Dorfarje; 72,38 m2, I. 2004, novo, opremljeno dvoinpolsobno stanovanje v nadstropju hiše z zastekljeno teraso, neizdelano man-sardo in parkirnim prostorom, CK na plin. vselitev takoj. CENA- 27.f37.472,00 SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj. Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Drulovka; prodamo nova stanovanja v Drulovki v velikosti od 68,65 m2 do 104.51 m2. CENA: od 24,5 mio SIT do 34,9 mio SIT z vključenim DDV in garažnim boksom, kupec ne plača provizije. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, te. 04/28 11 000. www.svet-nepremicnine.si ŠENČUR; 98,74 m2, novo štirisobno stanovanje v mansardi novega bloka, I. 2003, vsi priključki, vseljivo takoj, miren okoliš. CENA:29 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si GOLNIK - Goriče; 100 m2, I. 1967, štirisobno stanovanje v hiši^ s parkirnim prostorom, CK na olje. CENA: 17 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, wvwv.svet-nepremicnine.si TRŽIČ - Deteljica; stanovanje, 79,4 m2, I. 1978. Sot^a, spalnica, kabinet, ločena kopalnica in wc, dnevna soba z jedilnico in kuhinjo, balkon, klet. CENA: 18,5 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, Nazorjeva 12. tel. 04/28 11 000, www.svet-nepremicnine.si PREDDVOR; 59,64 m2, I. 1988, dvosobno stanovanje v mansardi hiše, lasten vhod, ogrevanje je peč na olje, uporaba dvorišča in parkirni prostor, na robu vasi. CENA: 15 mio SIT SVET RE d.o.o., Enota Kranj. Nazorjeva 12, tel. 04/28 11 000, wvw.svet-nepremicnine.si Škofja Loka - Sv. Duh - prodamo 1/2 stanovanjske hiše, kar v naravi predstavlja 4-sobno stanovanje v I. nadstr. v izmeri 100 m2, sobo v kleti v izmeri 35 m2, ter 2 garaži. Zemljišče ter ostali kletni prostori so v šo-lastništvu do 1/2. Hiša zgrajena leta 1978. v letu 1992 je bila obnovljena. Cena 25 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel. 04 50 60 300, 041 647 547 Škofja Loka - Groharjevo naselje - prodamo 2-sobno stanovanje 58 m2 I. nadstr. -obnovljeno - zgrajeno leta 1965, etažno ogrevanje na plin, vsi priključki. Cena 20 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel. 04 50 60 300, 041 647 547 Trebija, prodamo komfortno opremljen bivalni vikend, tlorisa 6x7m, K+P+M, na parceli 600 m2, zgrajen I. 1973. Cena: 25,9 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p., tel. 041/675 123. KRANJ: NOVOGRADNJA - na Primskovem bo v letu 2005 konec aprila zgrajeno 8 stan. enot v hiši z dvema vhodoma, od tega še v prodaji 3 enote: 2 enoti - 3-sobno z atrijem 86,75 m2 za 31,6 mio SIT. 1 enota - 2-sobno 72.1 m2 s teraso v 1. nad. in garderobi v mansardi za 26,30 mio SIT, v ceni je vključen DDV 8,5 %, lastna CK na plin in pad^irno mesto pred hišo. last K 3 KERN d.o o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, center: 2 SS 66,25 m2 v 2, nadstropju, letnik 1961, cena = 15,2 mio SIT, K 3 KERN d.0,0 , Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53. 051 320 700 KRANJ, Vodovodni stolp: 2 SS 58,5 m2 v 6. nads., letnik 76, cena - 16.8 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ. Vodovodni stolp; 3 SS 85,1 m2 v 6. nads., letnik 76, cena » 23,5 mio SIT, K 3 KERN d o o.. Maistrov trg 12. Kranj, tel, 04 202 13 53, GSM 051 320 700 TRŽIČ. Deteljica: 3 SS 79,4 m2 v 3. nads,, staro 26 let, s pogledom na hribe, končna lega bloka, cena " 18.6 mio SIT, K 3 KERN d,o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 TRŽIČ: prodamo TRISOBNO STANOVA-NJE s kabinetom, 79 m2, 3. nad., I. 1978, cena 19 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/734 198, maj d a@f rast, si TRŽIČ: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 77 m2. I. 1960, cena 14,5 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/734 198, niajda@frast.si Nudimo vam vsa slikopleskarska dela, izdelavo novih in obnovo starih fasad, izdelujemo in adaptiramo podstrešna stanovanja, predelne stene in strope s suhomontažnimi elementi po sistemu knauf In riggips ter montažo vseh vrst stropov sistem arm-strong. Naročila sprejemamo v trgovini Pri Juretu, na Mlaki pri Kranju, Golniška c. 30 ter po telefonu 04/204-96-30 in mobi 040/624-078 13977 Novo, opremljeno, dvoinpolsobno STANOVANJE na Slov. Javorniku prodam, tr 031 /666-374_^ Naklo - Duplje 140 m2, nizko pritličje, atrij, sončna lega. I. 2002, novo, garaža, takoj vseljivo, cena 27 mio SIT. Gekko projekt, d.o.o., Britof 79 a. Kranj, It 04/23-41-999,031/67-40-33 i4062 Kranj - Zlato polje, 37 m2, visoko pritličje, Z lega, balkon, takoj vseljivo. I, 82, cena 13 mio SIT. Gekko projekt, d.o.o., Britof 79a, Kranj, v 04/23-41-999, 031/67-40-33 14064 Prodam trisobno STANOVANJE v Tržiču -Ravne. V 031/474-555 i4ii4 Prodam opremljeno GARSONJERO v visokem pritličju na Šoriijevi 21, popolnoma obnovljena, zastekljen balkon za 14 mio SIT. V 041/341-321 ali od nedelje 031/375-214 14132 LESCE prodam 2-sobno STANOVANJE, pritličje, dve kleti, 61,49 m2. » 041/627- 361 14147 VARSTVO Iščemo prijazno gospo za varovanje male deklice od aprila 05 dalje. Morda najdemo kakšno v okolici Šenturške Gore, Cerkelj aH Brnika. Pokličite, prosim, na Tt 252-28-01 14073 VOZILA DELI Prodam avtomobilski STREŠNI KOVČEK, cena 20.000 SIT It 031/605-157 i2823 Jeklena platišča in gume za razne avte 13, 14, 15 in 16 col, nove ali malo rabljene. It 041/722-625 12024 4 zimske GUME s platišči 14 col, primerne za VW, polo, škodo fabio in seat Ibizo, prodam, tr 041 /638-699 13542 CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov ... tr 04/50-50-500 13601 Prodam PNEVMATIKE za avto s platišči Sava Intesa nove, 185/60/14R Fiatove. tr 257-83-20 14012 Prodam 4 GUME Sava eskimo 185/70/14R, malo rabljene eno sezono, tr 51-85-500 14020 Za Jugo 60 ugodno prodam 4 zimske GUME s platišči, rezervne dele. tr 25-91- 452 14058 Prodam original LITA PLATIŠČA z gumami 185/65/14 za laguno 1. tr 041/540-985 14084 VOZILA KUPIMO Karambolirana ali cela vozila od I. 92 dalje kupim, prepis in odvoz takoj na moje stroške. « 04/20-41-168, 041/730-939 11555 « Kupim poškodovano vozilo, lahko tudi to-talko. prepis in odvoz na moje stroške, tr 031/629-504 i3963 VOZILA Odkup, prodaja, prepis rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, ft 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj, d.o.o., Savska cesta 34, Kranj, 12742 ODKUP RABUENIH VOZIL od I. 94 dalje, plačilo v GOTOVINI. Uredimo prenos lastništva. Adria avto. Partizanska 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), 'S 51-34-148, 041/632-577, adria,avto@siol.net. www.raziskovalec.com/adriaavto 13006 Odkup karam bol i ran i h vozil, tudi totalko. It 031/770-833_13187 Odkup - prodaja rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. Mepax, d.o.o., 04/23-23-298. 041 /773-772 i3848 Braluv Pr^pfolnik 10. 4202 Naklo ' Tel-Tax: 04/257-6052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH . SISTEMOV TER v AVTOMOBILSKIH ^^ BLAŽI LCEV VW JETTA, I, 91, prodam, tr 041/640- 116 13938 CITROEN AX SPORT 1.0, L 97, cena 340.000 sit; DAEWOO NUBIRA WAGON 1.6. I, 98, cena 820.000 sit; SUZUKI BA-LENO WAGON 1.6 GLX. I, 98. cena 1 040.000 sit; FORD ESCORT 1.6 CLXi, I. 1991, cena 170,000 sit; VW GOLF 3 CL RABIT. I. 1996, cena 780.000 sit; FIAT BRAVA 100 16V, I. 1999, KLIMA, cena 1,180.000 sit; FIAT PUNTO 55 S, I. 1997, cena 640.000 sit; PEUGEOT 206 XR PRESENCE, I. 2000, cena 1.390.000 sit; CITROEN BERLINGO 1.4, I. 1999, cena 1.100.000 sit; PEUGEOT 306 1.6, I, 96, cena 820.000 sit; FIAT PUNTO 1.2 SX, I, 01, cena 1.190.000 sitAvtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-00 RENAULT MEGANE 1.4 RXE, L, 2000, temno srebrne barve, ABS, klima. 4x air-bag, el. paket, servo, potovalni rač., radio, cena 1.580.000. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-00 RENAULT LAGUNA 1.9 DCI EXPRESION, L, 2002, vsa možna oprema, servisna knjiga, 1. lastnik, 2,990.000 SIT Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel, 04/275-93-00 VW GOLF 4 1.4 16V, I. 1999, ABS, 2xair-bag, ALU 16col, el. paket, servo, pot. rač., servisna knjiga, zimske gume, cena 1.650.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-00 PEUGEOT 406 1,8 ST, I. 1998, KLIMA, ABS, 2xairbag, el. paket, radio z GSM, vsa oprema, 81000 km, servisna knjiga, 1. lastnik, cena: 1,600.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-00 PEUGEOT PARTNER KOMBI KT 2.0 HDI, TESTNO VOZILO, I. 2003, klima, servo, 2xairbag, el. paket, servisna knjiga, 42000 km, cena: 2.700.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-00 AUDI A4 1.6, L. 1996, bele barve, avt. klima, ABS, CZ, servo, el. paket, radio, 127000 km, Gsm: 041 256-910 LAGUNA BREAK 2.0 RXE, I. 1996; LAGUNA RXE 1,6 16V. I. 1998; DAEWOO TICO, I. 1996; MEGANE SEDANE 1.9 dCi. I, 2003; AX 1.0, I. 1997; LAGUNA GRAND-TOUR 1,9 DCI, I. 2003; TWINGO 1,2 OCEAN, I. 2004; TWINGO 1,2, I. 1998; FIAT BRAVO 1,2 16V, I. 1999. Vozila so servisirana, garancija na tehnično brezhibnost. Dodatne informacije po tel. 04/281 57 12. 281 57 11. prodaja vozil PREŠA, d.o.o., Ceri^lje na Gorenjskem. Prodam; - Nissan Primera 1,6 GX, vsa oprema razen klime, prvi lastnik. - Peugeot 406 1.8. I. 2000, avtomatska klima, ABS, komplet oprema. - Seat Leon 1,9 TDI, I. 2001 reg. 2002, klima ABS, komplet oprema. - Opel astra karavan 1,6,1. 1996, redno servisiran, lepo ohranjen.- Ford Fiesta 1,41, I. 2002, klima, abs, kot nov. - Hondo HR-V 1,61, I. 1999, redno servisiran, prva lastnica. Srečko Žibert s.p., Britof 173, 4000 Kranj, Tel: 04/23-43-100 Renault clio 1.2,1. 98, 95.000 km. servisna knjiga, odlično ohranjen, garažiran, novejši model, 5 vrat, 770.000 SIT. tr 040/392-603 13960 Prodam RT4ENAULT LAGUNA 2.0 RXE, I. 95, srebrna b.. potov, rač., ABS. air bag, el. stekla, el. platišča, tr 040/800-608 13966 Prodaja rabljenih vozil in urejanje prenosa lastništva v Kranju, Mirka Vadnova 7, (včasih Lesnina). tr 070/666-990 i3969 Prodam FORD ESCORT 1.3 CL, I. 87, 1. lastnik, dobro ohranjen + osebno prikolico, ugodno, tr 231-23-75 13972 Prodam HONDO civic 1.4, spredaj poškodovano, cena 50.000 SIT. tr 041/863- 118 13973 CLIO I. 94, prodam za rezervne dele. tr 031/222-058_13976 Prodam OPEL ASTRO I. 92, limuzina, dobro ohranjena, ugodno oz. za 240.000 SIT. tr 041/52-11-86 13984 ASTRA 1.6, 16VCDX,I. 10/98, vsa'^pre-ma, 1. lastnik, cena 1.650.000 SIT. IP 041/784-140 13994 Prodam VW PASSAT 2.0 i GL, I. 94. dobro ohranjen, servisiran, vsa oprema, pravkar opravljen tehnični pregled, cena 670.000 SIT. Inf. na tr 041/338-102 14006 GOLF IV. 1.4, 16V, srebrne metalne barve, 1. lastnik, zelo lepo ohranjen, 1. regi. 2000. « 595-87-63, 031/429-645 14022 fMONROEi GOLF III 1.9 TDi, I. 95, 5 vrat, rdeče barve. tr 031/278-986 14029 Prodam CORSO 1.2 16V, sport avtoma-tik, I. 01, redno servisiran, 1, lastnik, strešno okno, cena 1.350,000 SIT » 041/905-777 i4040 Prodam ŠKODO FAVORIT I. 93, lepo ohranjeno, ugodno, tr 040/220-879 14046 PEUGEOT 206 1.6 XS, I. 99, klima + vsa ostala oprema, kot nov. tr 041 /398-574 14047 AUDI A3 1.6,1. 97, vsa oprema, ohranjen, cena 1.750.000 SIT. tr 040/300-838 14050 Prodam ALFA 33 karavan dizel in bencin, ohranjeni, tr 051 /336-580 14056 CITROEN AX 1.1 i caban, 1. 94, 1. reg. 95, cena 280.000 SIT. tr 041-820-119 14065 Prodam HYUNDAI PONY limuzina I. 91, reg. do 5/05, servisiran, tr 040/30-73- 74,23-12-037 i4069 Prodam FORD FIESTA 1.3.1. 97, odlično ohranjen, air bag, CDZ, ele, pomik steki, metalna barva, zimske gume, orig, avtora-dio, garažiran, cena zelo ugodna, tr 041/629-736 14074 R 5 CAMPUS 1, 92, 5 vrat, 126,000 km, lepo ohranjen, prodam za 110,000 SIT. tr 041/216-002 14081 Prodam FORD FIESTA 1.3, 5/97, 55,000 km, 1. lastnica, tr 031/701-166 pet., 041/601-550 sob. i4082 Prodam R5 I, 90, neregistriran, v voznem stanju, Gomilar, tr 041/368-481 i4094 Prodam GOLF dizel. I. 92, reg, do konca marca, tr 051/229-081 i4096 Za simbolično ceno prodam avto ALFA 1.5 -33, I. 90, tr 040/340-440 i4t08 R 19 CHAMADE TXI, I. 91, CZ, strešno okno, ugodno prodam, tr 041/874-943 14123 GOLF II dizel, kleparsko obnovljen, pro-dam. tr 041/718-019_14129 Prodam MERCEDES 300 D, 1,80. tt 533-31-21 14130 GOLF IV. 1,9 SDI, 1, 02, 92.000 km. 1. lastnik, garažiran, 5 vrat. tr 041/562-892 14134 SEAT IBIZAI. 04, 5 vrat, vsa oprema, prodam. kredit na položnice, tr 041/543-876 14144 Prodam GOLF II, I. 90. tr 041/262-729 14149 OPEL ASTRA 16V, bele barve, I. 01. servisna knjiga, klima, prodam, tr 041 /78-55- 66 14152 LANDROVER FREELANDER 1.8, I. 99, vsa oprema, servisna knjiga, vlečna kljuka, strešni prtljažnik, lita platišča, alarm, cena 2.450.000 SIT tr 041 /350-508 i4i67 POLO 1.6 I. 95, servo CZ el. stekla. 5 vrat, cena 630.000 SIT tr 031/377-002 14168 PEUGEOT 306 XR, I. 95, servo, DCZ, elek. stekla, 5 vrat, cena 490.000 SIT tr 040/278-752 i4i69 ZAPOSLIMO Zaposlimo AVTOMEHANIKA, zaželeno 3 leta delovnih izkušenj. Avto Močnik, d.o.o., Kranj, Britof 162, tr 04/281-77-04 i3864 Zaposlimo AVTOKLEPARJA, zaželeno dve leti delovnih izkušenj. Avto Močnik, d.o.o., Kranj, Britof 162, tr 281-77-04 13865 Zaposlimo STROJNEGA TEHNIKA na delovno mesto sprejemnika vozil. Avto Močnik, d.o.o., Kranj. Britof 162, tr 281-77-04 13866 Majhen korak na začetku, je lahko velik korak za vašo prihodnost. Nudimo vam dobro plačano delo z možnostjo redne zaposlitve. Pokličite in se prepričajte, tr 070/610-130, MKZ, Slovenska c. 29. Ljubljana 13896 Zaposlim samostojnega MONTERJA POHIŠTVA. tr 041/765-814, Demales, Matjaž Delavec s.p., C. na Brdo 44a, Kranj 13912 Zaposlim FRIZERKO, tr 031/322-090, Andreja Kepic s.p.. Dvorje n.h., Cerklje 13937 Zaposlimo dekle za pomoč v strežbi, tr 031/322-499, 23-24-001, Bistro Žafrani-ka. J. Platiše 17, Kranj 13968 Zaposlimo VOZNIKA C kategorije za vožnjo po Sloveniji, tr 041/698-385, AGRO MOBIL, d.o.o., Letališka 37, Šenčur 13982 š d) M eC tn S £ w o d ■o to o CD Podjetje JIB design, d.o.o., se ukvarja z razvojem plovil Zaposli mizarja ali lesarske^ tehnika za dinamično timsko delo V mladem kolektivu. Delo v delavnici v okolici Bleda. 04V683 877 v Radovljici iščemo nove sodelavce in sodelavke, lahko mlajše upokojenke za telefonsko trženje. Zaželena je komunikativnost. Informacije na It 04/532-58-50, Modita, d.o.o., Šuceva 25, Kranj i406i Konik, d.o.o., PE DILE, vodilno slovensko podjetje na področju vodnih filtrov, zaradi širjenja svojega delovanja išče nove sode-lavce/ke na področju TERENSKE PRODAJE. Zaželene so delovne izkušnje na področju prodaje. Možnost zaposlitve po uspešno opravljenem poizkusnem delu. Prijave pošljite najkasneje do 10.01.2005 na naslov: Konik, d.o.o., PE DILE, Troblje 1, 2380 Slovenj Gradec, s pripisom "prijava na razpis 2" 14071 Časa del papa, Celovška 54/a. Ljubljana redno zaposli POMOČNIKA KUHARJA. Pogoji: izkušnje, marljivost in volja do dela. Tel.: 041/384 185 Papa. do.o.. Celovška S4a. Uubiiana Iščemo pomoč za delo v kuhinji in strežbi, pogoj lastni prevoz in izkušnje. Inf. na tf 201-21-28 razen ponedeljka, GTT Jošt, d.o.o.. Sv. Jošt nad Kranjem 2, Kranj uios Zaposlimo MESARJA in mesarja sekača. s 234-24-24 po 19. uri. Mesarija Snedic, Orehovlje 1a, Kranj uioz Za redno delo zaposlimo natakarja ali natakarico. Pogoji: delovne izkušnje, ustrezna izobrazba, lasten prevoz. Informacije na tr 04/255-62-50, Preša, d.o.o.. Cerklje, Pension Zaplata, Tupaliče 32, 4205 Preddvor 14137 domplan družba za inženiriog, nepren^ćnine, uft>aniz&m in energetiko, d.d. Kranj, bleiweieova 14 i»l,f 0ai/e47'4S3 20 68 700 STANOVANJE PRODAMO - Tržič, starejše 1 S, I. nadstr., 31 ni2, staro 100 let, v celoti obnovljeno 2004, cena 8 mio SIT; - Kranj, bližina Vodovodnega stolpa, dvosobno, II. nadstropje, 53,60 m2, starost 37 let, obnovljeno 2001, cena 19 mio SIT: - Šenčur, trisobno, I. nadstropje, 88,10 m2, starost 17 let. cena 22,5 mio SIT; HIŠE - PRODAMO • bližina Cerkelj na Gorenjskem, pritlična, tlorisa 12x11 m2. na parceli 572 m2, staro 12 let, 39 mio SIT; - bližina Preddvora, visokopritlična, tlorisa 13 x 9 m2, na parceli 685 m2, stara 10 let, 74,6 mio SIT; • bližina Šenčurja, energijsko varčna hiša. tlorisa 2 x 70 m2, na parceli 360 m2, leto izgradnje 2004, cena 39,5 mio SIT; - vas Leše nad Tržičem, pritlična hiša. tlorisa 116 m2, na parceli 200 m2, starost več kot 50 let, cena 9 mio SIT; • Visoko, pritlična, tlorisa cca 150 m2, na parceli velikosti 725 m2. starost 80 let, obnovljena 2001, centralno ogrevanje, cena 25,5 mio SIT; GARAŽA - PRODAMO - Zlato polje, tloris 12,5 m2, leto izgradnje 1961, cena 1,5 mio SIT; TURISTIČNO REKREATIVNI KOMPLEKS - PRODAMO • Poljanska dolina. 1 km od Gorenje vasi -gostišče s kuhinjo, apartmaji, bazeni, igrišča, na parceli velikosti 10.847 m2; v celoti zazidljiva, možnost dodatne izgradnje), starost izgradnje od leta 1975 dalje postopoma, cena 87 mio. SIT; POČITNIŠKI OBJEKT - PRODAMO • v Bohinjski Bistrici; 1-nadslropni s 27 ležišči, svojo kuhinjo: tlorisa 129 m2; na parceli velikosti 1478 m2; starost objekta 35 let, obnovljen leta 1993; oddaljen 500 m od smučišča Kobla; cena 54 mio SIT POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO • Kranj, Planina Hi., v trgovskem centru Spar, I. nadstropje. 147,30 m2 (lastna novogradnja), starost 3 leta, cena 31 mio SIT: - Kranj, blizu avtobusne postaje za gostinstvo ali trgovino, izmere 214 m2, terasa 297 m2, starost 38 let,'cena 63.5 mio SIT; - Kranjska Gora. IV. gradb. faza, pritličje, izmere 136 m2, star 14 let, 27 mio SIT; -Škofja Loka: bližina hotela Transturist; v III, in IV. nadstropju - posamezna etaža 324 m2, dvigalo, centralno ogrevanje, leto izgradnje 1975, cena 182.500 SIT/m2: POSLOVNI PROSTOR - ODDAMO V NAJEM: • Kranj, v bližini avtobusne postaje. Izmere 102 m2, pritličje, primeren za trgovino ali pisarne, starost 26 let, mesečna najemnina 2.400,00 SIT/m2 + stroški; - Kranju, Cesta Staneta Žagarja, izmere cca 40 m2,116,500 SIT mesečno: - v bližini ceste Kranj • Škofja Loka. 2 poslovna prostora, velikosti 150 in 60 m2, starost 3 leta. za pisarne ali trgovino, cena za pisarno 1.430 SIT/m2. za trgovino 1.900 SIT/m2 + stroški; KIOSK - ZA OKREPČEVALNICO • PRODAMO ■ Kranj • Zlato polje, na parceli velikosti 90 m2. opremljeno za hitro hrano, kavo in brezalkoholne pijače, starost 12 let, cena 8 mio SIT; (je v obratovanju). SKliUŠČNi PROSTOn - PROIZVODNE HALE - nin^ - v Retečah - Škofja Loka, na površini 14.000 m2; starost: postopna gradnja in obnove od leta 1958 dalje (možnost prodaje tudi dvema kupcema), cena 1.298.250.000,00 SIT; • Stegne pri Ljubljani, velikosti 600 m2. starost 30 let, cena 125 mio SIT; POSLOVNI OBJEKT • PRODAMO: • Kranj ob prometni cesti, izmere 1120 m2. na parceli 1010 m2, leto prenove 1962,120 mio SIT PARCEU - PRODAMO • Kranjska Gora - Podkoren, v izmeri 2500 m2, cena 14.500 S!T/m2; - Tupaliče pri Preddvoru; izmere 1.200 m2; voda in elektrika na parceli; cena 20.300.00 SIT/m2. - Podreča, v izmeri 1900 m2, cena 19.000 SIT/m2. možna delitev na cca 3 x 630 m2. cena 21.500 SIT/m2; - Kranj Primskovo: izmere 4.500 m2; za rekreacijski center; cena 14.500,00 SIT/m2 (možnost izgradnje športnih igrišč, s spremljajočimi objekti, voda. plin, elektrika na parceli). • Podreča, v izmeri 710 m2, cena 24.500 SIT/m2; KUPIMO: - ZA ZNANEGA KUPCA VEČJE ENOSOBNO ali DVOSOBNO STANOVANJE V KRANJU Redno zaposlimo STROJNIKE ali ENERGETIKE za popravila elektro motorjev. Tt 041/336-995, 01/426-60-97, Elektra Drole, d.o.o., Dunajska c. 433, Ljubljana Črnuče 14142 Za nedoločen čas zaposlimo delavca kovinarske smeri (orodjar, oblikovalec kovi) ali strojnega tehnika. Prednost imajo kandidati 2 delovnimi izkušnjami. MG METAL, d.o.o., Jurčkova c. 226, Ljubljana i4i48 V mizarski delavnici zaposlimo KV mizarja in delavca za priučitev. Smolej, d.o.o., Ko-vor. Pod gozdom 30, Tržič, W 59-58-802, 041/619-302 14150 ZAPOSLITEV IŠČE Glasbenik išče zaposlitev; igranje na ot>-letnicah^ novoletnih zabavah, silvestrovanju, tr 031/595-163 13155 Iščem delo kot varuška otroka na mojem domu. « 070/403-156 i4024 Iščem delo nudim varstvo otrok na svojem domu, območje Škofja Loka, Kranj, Medvo-de. o 041/713-956_14025 Iščem delo kot varuhinja otroka. U 040/547-090 i4048 Sprejmem kakršno koli delo na svojem domu. V 041/847-500 uogg Iščem delo - generalno čiščenje stanovanj, stanovanjskih hiš ter manjših poslovnih objektov, tr 051/230-228 Slavica i4i36 ŽIVALI PRAŠIČE različno težke prodam in pripe- Ijem nadom. P 041/724-144_13557 Prodam PRAŠIČA težkega cca 150 kg. tr 25-77-200 13961 IZDGPLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. ^^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Gorenjski glas. d o.o., Zoisova 1, Kranj GORENJSKI GLAS • 34. STRAN KRIŽANKA Petek, 26. septembra 2004 Zuja, d.o.o. Na Vasi 24, Voglje 4208 Šenčur Tel./fax: 04/25 95 250 Proizvodnja in prodaja spodnjega perila in konfekcije www.zu-ja.com, e-mail: zuja@siol.net INDUSTRIJSKE TRGOVINE Domžale: Ljubljanska c. 90, . telefon: 01/721 56 75 Delovni čas: pon. - pet. 9. -19. ure, sobota: 9. -12. ure Kranj: TC Dolnov, Šuceva 23, telefon: 04/204 24 61 delovni čas: pon. - pet.: 9. -19. ure, sobota: 9. -13. ure Nagrajenci bodo prejeli vrednostne bone 1. nagrada: nakup v naši prodajalni v vrednosti 4 (MU) sil 2. nagrada: nakup v naši prodajalni v vrednosti 3,000 sU 3. nagrada: nakup v naši prodajalni v vrednosti 2.000 sit Tri nagrade podarja Gorenjski glas Rešitve kri/anke inagrad-nt> geslo. sesia\ljeno i/ erk / oštevilčenih polj in vpisano v kupon i/ kri/anke, ter VASo DAVĆNO STHVILKO) pošljite na dopisnieah do srede, X. deeenibra 2004. na CJo-renjski glas. /A)isova I, 4001 Kranj. p.p. 124. Do- pisniee lahko oddate tudi v nabiralnik Cioieiijskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. Izžrebanci nagradne križanke LES 3, d.o.o. 1. nagrado: bon v v rednosti 10.000 sit prejme JANEZ TIRIN(;AR. Škofjeloška S2. 4000 Kranj 2. nagrado: bon v vrednosti 7.000 sit prejme MARIJA ZAPLOTNIK, Podreber 7. 4202 Naklo 3. nagrado: bon v v rednosti 5.000 sil prejme DOMEN ERŽEN, Jelovška e. 35a. 4260 Bled Tri nagrade CJorenjskega glasa pa prejmejo STANKA ZIIPAN, Smledniška e. 1,4000 Kranj: ANTON SEVER. Blejska Dobrava 143. 4273 Blejska Dobrava in LJIDMILA m LAMPE, I^orlijeva ul. 7, 4000 Kranj Nagrajeneem čestitamo I petek, 26. novembra 2004 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 35. STRAN prodam brejo KRAVO in teličko za nadaljnjo rejo. rt 051/322-879 139/8 Prodam PRAŠICE težke 200 kg. Hafner, Dorfarje 22, Žabnica, « 51-31-629 13979 prodam PRAŠIČA za zakol. Bukovica 23, Vodice_13980 Prodam ČB BIKCE stare 14 dni. iT 20- 42-680 13989 prodam en teden staro TELIČKO simen-talko. tr 041/515-867 uou poceni prodam PLITKE cvergle in petelin-ćka. tr 514-72-94 14018 Prodam TEUČKO simentalko 14 dni ter jedilni in krmilni krompir. V 031/725-422 14027 prodam domače, očiščene KUNCE ali za nadaljnjo rejo. tf 040/201-462 i4034 Prodam ŽREBETA norik, starega 8 mesecev in kravo za zakol, tr 041 /378-937 14044 Prodam ČB BIKCE Goriče 11, Golnik, It 25-61-047 14067 Prodam po izbiri vozno - jahalne KOBILE ali konja. P 031/830-364_uoee Prodam dve kravi breji in s teletom, tr 57-25-063_ Prodam teden dni stare SIMENTALCE. Podbrezje, IT 533-13-10 uoes Prodam PRAŠIČE težke od 100 do 130 kg, domača krma. tr 041/905-557 uoe/ SIMENTALKO ^taro pet tednov prodam ali menjam za simertlalca. tr 031/563-070 14100 Prodam TELIČKO simentalko STARO 10 DNI. n 572-13-19 i4ioi Prodam TEUČKO bohinjsko ciko staro 10 dni. P 572-12-38_uioz Prodam dve TELICKI stari 9 mesecev, tr 57-25-049 14113 Prodam TELIČKO simentalko staro 5 mesecev, cena po dogovoru, tr 041/417-256 14115 Prodam TELIČKO simentalko staro 3 mesece. tr 57-40-154, 041/995-047 i4i25 Prodam BIKCA simentalca starega 14 dni tr 041/342-350 t4i40 Prodam 5 dni staro TELIČKO simentalko. tr 252-18-72 14143 Prodam ČB BIKCA starega en teden. 15.000 SIT. tr 041/350-457 14153 ŽIVALI KUPIMO Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. tr 51-22-490 )40i0 Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. tr 031/245-415 i405? Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. tr 031/307-195 14079 Kupim TEUCO simentalood 3 do 5 tednov. tP 531-85-12 14088 Kupim BIKCA simentalca, starega dva meseca. tr 259-15-41 14093 IMGLAS' SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da je umrl JANEZ PETRIČ upokojeni sodelavec Od njega smo se poslovili v torek, 23. novembra 2004, na pokopališču v Ratečah. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. OBMOČNA ENOTA KRANJ OBVESTILO O SMRTI Z globoko žalostjo sporočamo vsem, ki ste jo poznali in spoštovali ter cenili njeno delo, da nas je nenadoma, mnogo prezgodaj zapustila naša sodelavka DARIJA POTOČNIK svetovalka na Uradu za delo Tržič Od nje se bomo poslovili jutri, v soboto, 27. novembra 2004, ob 14. uri na pokopališču Bled. Žara drage pokojnice bo danes, v petek, 26. novembra 2004, od 8.30 ure dalje v mrliški vežici na blejskem pokopališču. Sodelavke in sodelavci Zavoda RS za zaposlovaiye Območne službe Krar\j ZAHVALA Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin, bo vedno ostal. V 73. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, bratranec, svak in tast FRANC JANC Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter nudeno pomoČ. Iskrena hvala sodelavcem Predilnice, Save Tires in Iskrae-meca. Hvala g. župniku in gasilcem za opravljen obred, pogrebni službi, pevcem in vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Besnica, 16. novembra 2004 ZAHVALA Ob smrti našega dragega brata in strica ZDRAVKA HAJNRIHARJA Častnega kanonika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sokrajanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, denarne prispevke za kapelo ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se msgr. Andreju Glavanu, nadškofijskemu upravitelju za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu dekanu župnije Radovljica, župnikoma z Ribnega in Jesenic in številnim duhovnikom. Zahvaljujemo se pevcem cerkvenih zborov iz Radovljice, Ribnega in Jesenic, govornikom in dr. Mencingerju in dr. Resmanu za dolgoletno lajšanje njegovih zdravstvenih težav. Hvala vsem, ki ste v mislih in molitvi te dni z njim. Žalujoči vsi domači, ki smo ga imeli radi Koritno, Cleveland ZAHVALA V 68. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast, nečak v JOŽEF PINTAR p.d. Brankov Iskieno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sokrajanom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. župniku Cirilu Isteniču za lepo opravljen pogrebni obred, NavČku, pevcem in ŠD Šenčur za poslovilne besede. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Francka, sinova Roman in Bojan z družino Ostali so bolečina, praznina... in lepi spomini. ZAHVALA V torek, 16. novembra, nam je za vedno zaspal naš NINO IVAN KRANC Vsem, ki ste njemu in nam pomagali ob njegovi bolezni, vsem, ki ste ga osebno ali v srcu pospremili na njegov zadnji sprehod, vsem, ki ste nam izrekli sožalje, vsem, ki ste ga imeli radi - hvala! Vsi r\jegovi, ki ga pogrešamo Je Čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane in je čas, ki nikoli se ne vrne. Brez pomena za nas so razdalje, ker naših srcih si, zato pot nas vodi tja, kjer živiš zdaj ti. V SPOMIN Ljubi mamici, ženi, hčerki, vnukinji, sestri, teti, snahi in svakinji MAJI ZNIDAR roj. Krničar Mineva žalostno leto, odkar te ni več med nami. Hvala vsem, ki ohranjate nanjo lep spomin in prižigate sveče ob njenem preranem grobu. Družini Žnidarjevi in Krničarjevi Rekel nisi ne besede niti roke nam podal. Neizprosna smrt te je vzela, a v srcih naših vedno boš ostal. V SPOMIN Danes mineva žalostno leto, odkar si nas zapustil dragi ANTON ERAS ml. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke in njegov spomin počastite z lepo mislijo. VSI TVOJI Gorenja vas, 26. novembra 2004 V SPOMIN Danes mineva pet žalostnih let, odkar nas je zapustila naša hčerka MATEJA PUSTAVRH Vsem, ki obiskujete njen prerani grob, ji prinašate cvetje in sveče, izrekamo največjo zahvalo. VSI NJENI Selca, Grčarice, 26. novembra 2004 . 'i N* V ZADNJA STRAN / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo PETEK JI*. od -7 "C do 7 "C SOBOTA od -4 do6°C NEDEUA od -3 do5°C /