Slev. i v LlBtllanl, v ccirlel£ do: 5. lanoafla 1922. Leto L. Naročnina za državo SHSs za celo letu uaprei Dlu 90'— za pol leta „ „ 45-— sa četrt leta „ .. „ 22 50 l« en mesec „ .. „ 7'SO za Inozemstvo i oelole no.....Dlu. 150-— me ečno ..... H 12-50 = Sobotna izdala: — v Jngjsiavlji. . . Din. 10 — v inozemstva ... „ 20 — Posamao Slev. 50 por. 5 Cena lnseratom: si Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po K 4'— In K 6 —, veliki oglasi nad 45 mm Tišine po K 8 —, poslana itd. po K 12 —. Pri več|em naročilu popust. Izhaja vsak dan tzvzemii ponedeljka in dneva po praz« nlkD ob 5. ari cjatraj. Mesečna priloga: Vestnlk SKSZ. Poštnina plačana v SotovlnL £155" Uredništvo le t Kopitarjevi oliol itev. 6/IIL Ro°oplat se ne vračajo; netranklrana plsmc se ne sprejemajo. Uredn. telet. šiv. 50, npravn. itv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava |e v Kopitarjevi al. 8. — Račun poitne bran. ljubljanske št. 650 aa naročnino In it. 349 za oglase, ■agreb oS.OIl, sarajev. 7563, praške In dana) 24.797 Ljubljana, 4. jan.. Vse napovedi radikalno-demokratske vlade, naj zvene še tako lepo in naj obetajo sama nebesa na zemlji, sprejema naša javnost skeptično. Ni to zdravo razmerje med ljudstvom in vlado, vendar je nezaupanje ljudstva utemeljeno in temelji na izkušnji. Dobrobit in konsolidacija države sta v veliki meri odvisna od dobre uprave, ki si je ni mogoče misliti brez dobrega uradništva. Uradništvo pa svoji nalogi ni kos, ako ne zavzema tistih mest, za katera je kvalificirano; in četudi ima država lepo število dobro kvalificiranega uradništva, se uprava ne bo zboljšala, ako se nameščajo, premeščajo in odpuščajo uradniki po svoji strankarsko-politični in ne po svoji strokovni kvalifikaciji. Ni samopo-sebi najhujše gorje, ako se vlada poslužuje uradništva v dosego političnih ciljev, ako so ti cilji državno-politični in ne stran-karsko-poltični. Toda najostrejšo obsodbo zasluži praksa, ki so jo prevzele od srbi-janskih strank tudi prečanske stranke, da se poslužujejo državnega uradništva v strankarskopolitične svrhe in s tega vidika uradništvo nastavljajo in odstavljajo. To je korupcija najgorje vrste z naravnimi zlemi posledicami: uradništvo se korum-pira, poleni na račun strankarske pripadnosti in se po tej poti število uradništva čezmerno množi, uprava pa trpi in ljudstvo kolne. Zdi se, da so sedanje vladne stranke v tem oziru izgubile vsak čut sramote. Kaj naj rečemo o demokratih in radikalih, ki se brez vsakega sramu pred javnostjo pogajajo za ključ, po katerem naj se namesti radikalno in demokratsko uradništvo. Pri zadnjem pogajanju so se po hudi borbi pogodili za radikalno-demokratski ključ 9:7. S tega, za vladne stranke edino merodaj-nega vidika je vsakomur jasno, kako da se je uradniški kader v naši državi pomnožil na visoko število nad 200.000, ki etane državo do dve in pol milijarde dinarjev ali deset milijard kron na leto, pa kljub temu uprava — predvsem v ministrstvih — ne funkcionira. Vlada napoveduje, da bo zmanjšala število uradništva, ostalo uradništvo pa da bo bolje plačala. Načelo je gotovo dobro, toda verjamemo pa prav nič, da bi vlada, ki sistematično goji korupcijo v uradni-štvu, ta načrt pošteno izvedla, predvsem Eri tistem delu uradništva v ministrstvih, i je prišlo tja na svoja mesta zgolj iz razlogov strankarske ali »porodične« pripadnosti in katerega edini posel je, prejemati mesečne plače, piti v uradu turško kavo in pušiti cigarete. V tej domnevi nas potrjuje predlog ministra dr. L. Markoviča, da naj bo uradništvo odgovorno edini in zadnji inštanci državnemu svetu. Ta predlog ne bo v zbornici dobil večine, kakor je tudi ni v odboru, vendar govori cele knjige. Še bolj nas pa potrjuje v tej domnevi raksa. V finančnem ministrstvu je v ne-em oddelku že odslovil demokratski načelnik Petrovič uradništvo, ki ne pripada demokratski stranki, a demokratsko uradništvo je pustil na njihovih mestih, tudi take, katerih kvalifikacija obstoji v pitju turške kave in pušenju cigaret. Quousque tandem? Iz zakonodajnega odbora. Belgrad, 4. januarja. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora so razpravljali o zakonskem načrtu glede organizacije državnega sveta in upravnih sodišč. Seji je prisostvoval tudi dr. Laza M a r k o v i č. Dr. Markovič je predlagal, naj bo dopustna pritožba proti uradnikom, ki so poidreeni direktno ministru, samo na državni svet. Proti temu predlogu je ovoril dr. Š i m -r a k , ki je naglašal tudi za upravno postopanje potrebo inštanc. Sprejeta je bila končno določba, naj bo možna pritožba tudi na ministra in šele potem na upravno sodišče. Odbor je predelal prvih 30 paragrafov predloženega zakona. NOVA TURŠKA OFENZIVA. Rim, 4. jan. Iz Carigrada se poroča, da nameravajo Turki začeti ofenzivo proti Grkom. Dr. Momčilo NInčič - Belgrad, 4. januarja. (Izv.) Kakor znano je ministrski predsednik g. Nikola Pa-š i č kandidiral za ministra vnanjih zapev dr. Momčilo N i n č i č a , bivšega finančnega ministra. Tej kandidaturi so se demo-kratje uprli, ker bi na ta način bilo kršeno prvotno številčno razmerje med radikal-skimi in demokratskimi ministri in so še včeraj poleg zahteve po ustanovitvi posebnega parlamentarnega odbora govorili o načrtu, naj bi postal minister vnanjih zadev dr. Voja Marinkovič (sedaj minister London, 4. jan. Resolucija, ki jo je poslanec Reawes predložil ameriški reprezentančni zbornici, veli med drugim: Was-hingtonska konferenca je pokazala, da gotove države, ki so upnice Amerike, izdajajo velik® svote za pomnoževanje oboroževanja na morju. Zedinjene države popolnoma razumevajo težkoče, s katerimi se ima boriti Evropa in je pripravljena, fun-dirati evropske dolgove, ako bi se za to pojavila potreba. Toda ako Francije ne ganejo prošnje človeštva po svetovnem miru in namerava ta država svoje podmor-nike celo še pomnožiti, je za Ameriko pri- Vojno ministrstvo ni proti »Orlom«. Belgrad, 4. jan. (Izv.) Nekaj časa sem se opaža, da gotovi oficirski krogi — ne vsi — preganjajo vojake-orle, mesto da bi bili veseli, da imajo še kaj poštenih fantov. Ker se zadnji čas te vesti množe, je interveniral v ponedeljek, 2. t. m. predsednik Jugoslovanskega kluha dr. Anton Korošec pri vojnem ministru Zečeviču med drugim tudi v tej zadevi. Vojni minister mu je zagotovil, da vojno ministrstvo nikdar ni izdalo kakega odloka, ki bi bil naperjen zoper orlovstvo in Orle. Če bi se kje godile vojakom-Orlom krivice, naj enostavno nastopijo pot pritožbe. Vojna uprava se zaveda, kako velikega pomena za armado in državo je orlovstvo. POLITIČNO POTOVANJE DR. MARKOVIČA. Belgrad, 4. januarja, (Izv.) Dr. Laza Markovič odpotuje jutri zvečer v Zagieb, kjer bo ostal za božične (pravoslavne) praznike. Njegovo potovanje ima političen pomen. Dr. Markovič bo stopil v stik z zastopniki hrvatskega bloka, poskusil pa bo tudi z reorganizacijo radikalne stranke na Hrvatskem. ZAGREBŠKI NAMESTNIK PRI FINANČNEM MINISTRU. Belgrad, 4. jan. Pokrajinski namestnik za Hrvatsko in Slavonijo g. Demetro-vič je imel danes daljšo konferenco s finančnim ministrom dr. Kumanudijem, na kateri je poudarjal potrebe povišanja dodatkov na plače občinskim uradnikom v Hrvatski in Slavoniji, G. minister je obljubil, da bo potrebne vsote za te dodatke realiziral s 3 in pol milijona dinarjev, ki se bodo dobili od dela 10 odstotnega davka na takse, ki je predviden za to leto. Danes dopoldne je g. namestnik posetil tudi prometnega ministra ter mu naglašal potrebe, naj se čimprej začne s popravili v pristaniščih v Bakru in Martinščici. Minister je obljubil, da bo storil vse potrebne korake. Nato je g. namestnik zainteresiral g. ministra o potrebi dela na progi v Rogaško Slatino. Za ta prometna popravila je že predviden kredit v tem ministrstvu. ZOPET RAZCEP MED SOCIALISTI? Belgrad, 4. januarja. Kakor javlja današnji «Balkan», preti izbruhniti med socialističnimi strankami, ki so se bile nedavno ujedinile, nov razkol. Vzrok razkola bi bila oseba V. Korača, katerega dolže, da je od vsega početka pomagal le demokratom. BANCO ITALIANA DI SCONTO. Vodstvo kr. italijanske delegacije v Ljubljani nam sporoča: Novice radi situacije italijanskih bank, katere so bile ob- minister vnanjih zaflev. notranjih del), radikali pa bi dobili ministrstvo notranjih del. Radikali na ta načrt niso pristali. Danes je demokratski klub imel dopoldne ob 10. uri sejo, kjer so de-mokratje po mestoma jako burni debati pristali na Pašičev predlog. Kakor se govori, je igrala tudi pri imenovanju dr. Mom-čila Ninčiča za ministra vnanjih zadev jako važno vlogo »bela roka«. 0 dr. Ninčiču je splošno znano, da spada med intimne goste kraljeve, čegar zaupanje uživa v visoki meri. šel čas, da računa s trenotnim položajem. Francija ima vojsko, ki je večja, kakor ona, ki jo je imela Nemčija pred vojno. Francija ne odklanja samo zmanjšanja svoje vojske, nego vztraja celo na popolni svobodi, da jo še pomnoži. Stališče Francije glede povečanja mornarice pomenja izdatek stotin milijonov dolarjev. S takim oboroževalnim programom se gotovo ne bo bavila država, ki se nahaja v finančnih stiskah. Ameriški narod mora z vso pravico vztrajati na tem, da se francoski program izvede s francoskim in ne z ameriškim denarjem. javljene v raznih tukajšnjih časopisih, so brez prave podlage in pretirane. Brzojavi iz Rima obveščajo, da momentana vstavitev plačil »Banco Italiana di Sconto< nima nikake zveze na druge enake institute, od katerih solidnost je osigurana. V prihodnjih dneh bo zopet tudi »Banco Italiana di Sconto« odprta in bo zopet poslovala. češko posojilo Avstriji. Dunaj, 4. januarja. (Izv.) Z ozirom na vesti, da je ob priliki zadnjega sestanka v Lanih bilo tudi dogovorjeno, da bo Češka posodila Avstriji 500 milijonov čeških kron, javljajo iz Prage, da se je o denarni pomoči Avstriji res govorilo, toda le pogojno. Češka vlada b odala Avstriji posojilo, če se posreči Češki zaključiti v Angliji investicijsko posojilo v znesku 5 milijonov funtov. KLIC PO VARČNOSTI. Praga, 4. januarja. (Izv.) V češkoslovaškem parlamentu bodo zahtevali opozi-cionalni poslanci natančno revizijo dohodkov vseh parlamentarcev, ki so obenem tudi državni uradniki, in bodo zahtevali, da se ukine sistem dvojnih plač. Zahtevali bodo znatno redukcijo števila državnih avtomobilov. DR. ŠRAMEK OZDRAVEIi Praga, 4. jan. (Izv.) Znani češkf parlamentarec in minister dr. Šramek je toliko okreval, da je sanatorij že zapustil, vodstva poslov v ministrstvu pa še ne prevzame. MOBILIZACIJA DVEH LETNIKOV V RUSIJI. Pariz, 4. jan. Kakor poročajo listi Iz Moskve, je sovjetska vlada baje sklenila, da v vsej Rusiji mobilizira dva letnika. AMERIKA ZA VOJAKE. Pariz, 4. jan. V ameriški reprezentačni zbornici je bil včeraj predložen zakonski načrt, po katerem naj se vsote, ki jih zavezniki dolgujejo Zedinjenim državam, z obrestmi vred takoj po povračilu razdele med vojake, in sicer polovica med ameriške, polovica pa med angleške, francoske, belgijske, italijanske in portugalske vojake. DR, BENEŠ O SMERNICAH SVOJE POLITIKE. Pariz, 4. jan. V razgovoru s praškim korespondentom lista »Gaulois« je ministrski predsednik dr. Beneš povdaril, da je zasledoval dve smernici, namreč popolno izvedbo mirovnih pogodb in odpravljenje stoletnih animoznosti, da se uresniči obnova Srednje Evrope. Zato se je ustvarila mala ententa in se je Češkoslovaška približala Avstriji. Končno je povdaril dr. Beneš, da trgovska pogodba med Avstrijo in Češkoslovaško ne vsebuje ničesar, kar bi dalo Italiji povod za »krbL ' " Naša finančna politika. (Govor dr. Širaraka dne 30. dec. 1921.) V seji narodne skupščine dne 30. decembra m. 1. je poslanec Jugoslovanskega kluba dr. Janko Š i m r a k pri proračunski razpravi izvajal: Najprej treba ugotoviti, da je bila naša finančna politika nestalna, da se je v njej preveč eksperimentiralo. Začeli smo že 1. 1918., ko smo žigosali kronske novča-nice, potem pa lepili nanje potvorjene in prave znamke; končno smo izvršili zameno po 1 :4, ki ni bila dobra ne z našega gospodarskega stališča ne s stališča notra^ njega zadovoljstva v državi. Tako je šlo vse do današnjega dne, ko nimamo sklepnega računa. Vsako tudi najmanjše podjetje mora koncem leta napraviti svojo bilanco in točno poznati svojo aktivo in pa-sivo. Samo naša država nima bilance že od 1. 1913. Finačnik dr. Kumanudi. Kako nestalna je naša finančna politika, se je moglo lepo videti v zakonodajnem odboru. Dobili smo brez števila različnih odredb, od katerih so bile mnoge druga nasproti drugi protislovne. Po kakšnih potih je hodila naša finančna politika, zadosti ilustrira posojilo, ki smo ga hoteli najeti v inozemstvu, da z njim izboljšamo svojo valuto, pridemo vsaj za silo v proračunsko ravnotežje in sploh izboljšamo svojo gospodarsko moč. Navada je, da pošlje vlada, kadar se sklepajo taka posojila v inozemstvu, svoje strokovnjake do inozemskih finančnikov, da prouče tla, da-li bo mogoče dobiti posojilo in pod kakimi pogoji. Pri nas je pa bilo čisto drugače. Naš finančni minister je najprej v finančnem odboru podal eks-poze, v katerem je na najtemnejši način orisal naše finance; to se je razneslo ne samo po naši državi, ampak tudi po tujini. Ko je to izvršil, se je gospod finančni minister odpravil v tuji svet, da sklene posojilo. Ob sebi se razume, da pogoji za posojilo niso mogli biti sijajni, ko je vsak vedel iz uradnega poročila gospoda finančnega ministra, da so naše finance razdejane. Kaj je s nosojilom? Gospod finančni minister nam povodom svojega govora o dvanajstinah ni ničesar povedal, kaj in kako je prav za prav bilo s tem posojilom. Oitali smo v listih, da je bil g. minister v Londonu, odkoder je odšel v Pariz, da je iz Pariza zopet šel v London pa nazaj v Pariz, a lepega dne se je pojavil v Belgradu. (Dr. Kumanudi: Ni tako I) Ravnotako smo čitali, da je obvestil ministrskega predsednika g. Pašiča in da je o tem poročal klubu, a mi nismo o tem dalje ničesar čuli. (Klic: Obetal je objaviti. Dr. Šečerov: Tudi to pride.) Vsi se spominjamo, da je proti vsemu temu postopanju oziroma proti oddaji posojila v inozemstvu dvignil svoj glas v časopisih g. Mijatovič. Službeno so se njegove navedbe kratko dementirale, a do današnjega dne nam niso pojasnili, kaj je na celi ti stvari. Ali ima morda g. minister poseben razlog, da nam ne pove, kaj je z oddajo tega posojila? Potem naj enostavno izjavi, da tega ne more vreči v javnost, ker bi to škodilo finančnemu položaju naše dežele, in mi opozicionalci se bomo s tem zadovoljili. Moratorij. Ena stvar me je te dni najbolj začudila, a to je, da se je celo v ministrskem svetu razpravljalo o moratoriju. Kdo je zahteval ta moratorij? Zahtevali so ga belgrajski trgovci, ki so v svojih skladiščih nakupičili ogromno blaga, da bi kasneje z njim špekulirali. To blago so nakupili v tujini, a sedaj, ko je valuta padla, so menili, da je najbolje, če izgubo njihove prevelike špekulacije plača država. Ako bi se ta stvar izvršila, potem to ne bi pomenilo samo popolnega propada našega kredita v inozemstvu, ampak tudi delni državni bankrot. Ena izmed »Komisij«. Ne vem, ali je g. finančnemu ministru znano, da smo pred približno enim letom ustanovili komisijo za zameno denarja v izpraznjeni Dalmaciji. Predsednik te komisije dobiva po 120 dinarjev na dan in ysak član po 100 dinarjev dnevno. Ta ko- Amerika proti Franciji. misija dela, kakor se mi zdi, že leto dni. To ni komisija strokovnjakoov. Zamenjava denarja se navadno izvršuje na davčnih uradih, ker so ti najbolj sposobni za to delo. Ni bilo torej treba ustanavljati tako komisije, da tekom dolge dobe opravi la posel. Znano mi je, da so Italijani v Istri in Gorici postopali na drug način. Poslali so enega uradnika, ki je davčnim urndoiu prinesel nove novčanice in jih zamenjal za stare. Tako je bila cela stvar rešena v nekoliko dneh. A pri nas ne ta zamenjava vxši že celo leto. Mislim, da bi mogel gospod finančni minister tej nezakonitosti napraviti konec. Izenačenje plač in davkov. Tu so so razni gospodje pritoževali, da še niso izenačene plače uradnikov v državi in tudi ne davki. Mislim, da se bo ta stvor tako dolgo zavlačevala, dokler v finančnem ministrstvu na važnih mestih ne bodo sedeli tudi Hrvati in Slovenci. V finančnem ministrstvu je 900 uradnikov in med temi snmo 7 Slovencev in do 12 Hrvatov. (Radikalec Čeda Kostič: To je plemenska politika. Hrvatje so v Zagrebu na finančnem ravnateljstvu.) Nikakor nočem uradnikom v finančnem ministrstvu očitati morda kaj nepoštenega ,toda ti ljudje ne poznajo razmer, ki so v Hrvatski, Bosni in Hercegovini, v Dalmaciji in Sloveniji. V finančnem ministrstvu bi bilo treba nastavljati take uradnike, ki poznajo razmere v posameznih krajih. Potem bi vse delo v finančnem ministrstvu bolje uspevalo in ne bi bilo toliko tožba iz pokrajin onkraj Save in Donave. Znano je, da žive Srbi v Bosni in Hercegovini, pa tudi na Hrvatskem in ti Srbi zahtevajo isto kakor Hrvati. Zato naj nihče ne smatra, kakor da govorim s plemenskega stališča. Minister se vežba. Kot opozicionalec moram odkrito in lojalno reči, da je naš finančni minister poštenjak, kakor bi rekli mi Zagrebčani, in da se on včasih ne vozi v uradnem av- Za leto 1922 se računa na sledeče dohodke v zlati rubeljsk) veljavi: Direktni davki 37.5 milijonov, indirektni davki 30, carina 9.5, transport, pošta in brzojav 98.5, vrednost naturalnega davka od kmetijstva se ceni na 400 milijonov. Žal se nam nič ne poroča o stroških, ki glasom drugih poročil visoko presegajo dohodke; le da točno število ni znano. Feiiiično-yospGdarskQ zbSižanje med Rusijo In Nemčijo. Vprašanje politično - gospodarskega zbližanja med Rusijo in Nemčijo je postalo zelo aktuelno. V zvezi s tem so velike osebne izpremembe, ki so se koncem starega leta izvršile v oddelku za vzhodne zadeve pri ministrstvu zunanjih poslov v Berlinu. Kakor znano, se zgolj še Francija upira priznanju sovjetske republike. To pa v glavnem zato, ker ima še od caristične Rusije tirjati okoli 20 miljard. Sicer je Lje-nin voljan ta dolg priznati, toda pod nekaterimi pogoji, ki francoskim upnikom niso všeč. Ko se Rusija s Francijo in Anglijo dogovori, bo temu skoro gotovo sledilo tudi politično priznanje sovjetske vlade. Pri tem pa bo prizadeta Nemčija. — Francozi predlagajo namreč Rusiji naj odstopi Franciji vojno odškodnino, katero ima pravico na podlatfi § 116 in 117 mirovne pogodbe od Nemčije zahtevati, kar bi imelo seveda za posledico, da bi Rusiji bilo treba izplačati Franciji od carističnih predvojnih dolgov: 0. Ruski sovjet se sicer še brani ta pogoj sprejeti, toda zelo verjetno je. da končno privoli v ta aranžma ali vsaj v podobno rešitev. Zato je v največjem interesu Nemčije, da svoje gospodarske zveze z Rusijo, ki so relativno zelo živahne, čimbolj utrdi, da ne bo zopet na škodi. ~AMl^IKA^IN—GOSPODARSTVO V EVROPI. T.ondrtm. 4 inn Reuleriev urad iavlia tomobuu; toda na urugi strani pa moram reči, da on svojih teorij v praksi često ne zna uporabiti. Treba torej, da se malo vežba. Hvala Bogu, doslej so se tudi drugi finančni ministri vežbali, a reči se more, da se pri nas vsi vežoajo, začenši od g. ministrskega predsednika pa do poslednjega državnega uslužbenca. (Dalje sledi.) Ruske finance. Iz Moskve se brezžičnim potom poroda: Zlati rubel je danes vreden 100.000 sovjetskih papirnatih. Leta 1922 bo ruska vlada izdala za 230 milijonov zlatih rub-ljev papirnatega denarja. Skupna emisija papirnatega denarja je dosegla v letu 1921 enajst trilijonov (?) in 900 miljard papirnatih rubljev. Na IX. vseruskem kom. kongresu je Kresinski poročal o finančni politiki in državnem proračunu. Padanje denarne veljave treba ustaviti potom počasne, na točnem preračunanju dohodkov in stroškov države sloneče omejitve emisije. Glavni Air dohodkov tvori davek na industrijo, ki je do 25. decembra 1921 prinesel državi 46 miljard rubljev. Ostali davki so znašali 62 miljard rubljev. Dohodki od železnic in paroplovstva so znašali od avgusta do decembra 264 miljard rubiev. Dohodki poštne in brzojavne uprave so do decembra dosegli vsoto 304 miljard rubljev, od katerih pa 284 miljard pravzaprav ne pride v poštev, ker značijo račun pošte erarju samemu. Cclomba. 32 Pro?per Mčrimče. — Poslovenil —5—. To je bil trenutek splošnega razočaranja. Župan je očividno pobledel, Orso je nasršil oči, da se seznani s papirji, ki jih je zelo pozorno prebiral prefekt. »Norčujejo se iz nas,« je znova zavpil Orlanduccio in jezno vstal. »Pojdimo, oče; nikdar bi ne smeli priti semk Trenotek je zadoščal, da se je Bnrri-cini umiril. Zahteval jo, da se pregledajo papirji; prefekt mu 'ih je ponudil brez besede. Tedaj je privzdignil zelena očala na čelo in preletel lirtine z navidezno še dosti mirnim izrazom, d očim ga je Colcmba motrila z očmi pravo tigre, ki preži na damjeka, ki se bliža iz gnezda svojih mladih. Toda/ je porkušal razlagati nesoglasje Barricini in si potegnil očala nazaj ter izročil listine prefektu, spoznal je dobroto pokojnega gospoda polkovnika ... moral je misliti... da polkovnik prekliče sklep, da ga odslovi... Dejanjsko je ostal posestnik mlina, torej...« »Jaz sem tista,< je rekla Colomba z zaničevanjem, »ki sem mu ga naklonila. Oče je umrl in v teh razmerah sem pač morala ohraniti uslužbence.« »Toda,« je poskusil ugovarjati pre-fekt, »Tomaso je vendar priznal, da je pisal pismo ..., to je jasno.« »Meni je jasno le to,« se je vmešal Orso, »da v celi zadevi tiče strešne nesramnosti.« — w —j — i----- ---— # — * ----i— ' iz Washi.ngtona: Predsednik Harding in njegovi ministri so se dve uri posvetovali o gospodarskem položaju v Evropi. Uradno se sporoča, da ni bi! storjen noben sklep glede politike Amerike v vprašanju udeležbe evropske konference. Evropske velesile doslej še niso poslale predsedniku Hardingu nobenega oficielnega ali polofi-cielnega predloga glede udeležbe. BOLJŠI POLOŽAJ V EGIPTU. London, 4. jan. Iz Egipta se poroča, da se položaj vidno boljša. Vojaške varnostne odredbe ostanejo še dalje v veljavi. IRSKI PARLAMENT SPET ZBORUJE. Dublin, 4. jan. Irski parlament je zopet začel razpravljati o angleško-irskem dogovoru. Več govornikov je izjavilo, da je razpoloženje za ratifikacijo v deželi ugodno, celo v mestu Corku, ki velja kot trdnjava sinfajnovcev. BRIAND O FRANCOSKO-ANGLEŠKI ZVEZI. London, 3. jan, »Daily Mail« objavlja nastopne izjave, ki jih je dal ministrski predsednik Briand, preden je odpotoval v Cannes: Ključ evropskega položaja je v varnosti Francije, Zveza Velike Britanije in Francije, ki se nam ni obljubila, bi bila najboljši dokaz, da naš ladijski program ni naperjen proti našim angleškim prijateljem in da bi se proti njim tudi nikdar ne mogel naperiti. Je podlaga, na kateri bi se mogla zgraditi obnova Evrope, da bi postala res trajna. Sklonimo torej najprej trajno zvezno pogodbo med Veliko Britanijo in Francijo, kateri se lahko polagoma pridružijo druge zvezne pogodbe, ki bi pritegnile tudi druge zaveznike, morda na podlagi formule za dogovor glede Tihega oceana. Francoska-angleška zveza pa mora biti jedro in temelj vseh drugih dogovorov. ZAVAROVANJE PROTI BOLEZNI V RUSIJI. Moskva, 4. jan. Zakon o zavarovanju proti bolezni predvideva oddajo tri do pet odstotkov od delavskih mezd po poklicu. Plačevati morajo delodajalci. Zdravila, katera predpišejo uradni zdravniki, se morajo slej ko prej dajati brezplačno, zdiavila pa, ki jih predpišejo privatni zdravniki, se morajo plačati, PROTESTNO ZBOROVANJE NA DUNAJU Dima j, 4. jan. (Izv.) Danes so priredili nemški naeionalci protestni shod proti zaključitvi avstrijsko-českega sporazuma v Lani in pozdravljali Nemce iz sudetskih dežel. Shoda se je udeležilo samo malo število dijaštva. Do incidentov ni prišlo. p^SsfSipr^ nfsvS^fi Redukcija uradnikov. Ker se uradniške drsginjske doklade ne izplačnjo, če se ne reducira število uradnikov, so demokrati in samostojneži sklenili, da reducirajo najprej v svojih vrstah. Kot prva prideta v poštev Dclfe Ribnikar in Sancin ki podasta, kakor čujemo, ostavko na svoje službeno mesto, ker nista popolnoma usposobljena Prav tako obljubljajo stari demokratski učitelji, n. pr. Jaka Dimnik in drugi, da pojdejo v pokoj. Naši poslanci se pa opozarjajo, da govore demokratski uradniki, da se bo odpustilo le uradništvo. ki ni pri JDS, SKS in RS. To bo še korupcije! -f O ministri dr. Gregorju Žerjavu |e napisal znani Krsta Cicvarič v »Beograjskem Dnevniku« od 2. t. m. uvodni čl-inek, iz katerega posnemamo sledeče stavke: »Mi imamo tri talentirane državnike: prvi je Svetozar Pribičevič, drugi je Voja Ma-rinkovič, tretji pa je dr. Gregor Žerjav. Ti so najmočnejši med današnjimi parlamentarci in najboljši predstavniki naše današnje politične generacije.« (Kaj bo rekel na to g. Pucelj? Op. ur.) — »Vpliv dr. Žerjava je vsak dan večji, tako da moremo reči, da je Žerjav najvplivnejša osebnost med našimi parlamentarci, t. j. človek, ki ga najmočneje čutimo v našem parlamentarnem življenju.« — »Njegov vpliv izvira iz njegove naravne inteligence, visoke politične kulture in njegove nenavadne delavnosti, ki je naravnost fenomenalna « — Potem sledi Žerjavov življenjepis, kateremu sledi kratka razlaga neuspehov demokratske stranke v Sloveniji. Za te neuspehe seveda ni odgovorna »fenomenalna Zer-javova delavnost«, ampak »slovenačka demokratska inteligencija nije dovoljno agil-na.« Zaključuje članek tako-le: »Za državo bi bilo zelo koristno, če bi se v Sloveniji okrepila demokratska stranka, kar bi jiio prav tudi zaradi dr. Žerjava, »ki je politično najbolj talentirani sin Slovenije«. — Vprašanje je le, če bo g. Cicvariču v Sloveniji hotel kdo verjeti in kakšne vso'e ie tepot prejel oziroma jih upa prejeti »Beo-gradski Dnevnik«. -f Razkol v demokratskem klubu? Iz Belgrr.da poročajo, da je izdal g. Svetolik Savič, glavni urednik »Balkana«, proglas na stare srbske samostalce, naj si zopet osnujejo svojo lastno »Samostalno stran- ko«. Pravijo tudi, da začne v Belgradu v kratkem izhajati list, ki bi bil glasilo nove stranke. — Odcepitev starih srbskih samostalcev od demokratske stranke, kateri danes pripadajo, po našem mnenju ni nemogoča stvar, ker je v demokratskem klubu mnogo malkontentov; sumljivo pa je, da se je začel zanimati za uresničenje odcepitve baš g. Svetolik Savič. »Balkan« je namreč veljal doslej za glasilo radi-k a 1 c e v. Na drugi strani pa moramo pripomniti, da je zastopal »Btdkan« vedno velikosrbsko sfrujo med radikali in delal za ujedinjenje vseh Srbov. -j- K aferi polkovnika Vasica. Polkovnika Vaslča, ki je tako dobro varoval državne koristi pri nakupu municije na Dunaju, da so mu dali na povratku v domovino častno policijsko spremstvo, bi bili postavili v vsaki pravni državi vsaj v preiskovalni zapor. Ne tako pri nas. V Belgradu sicer silno primanjkuje stanovanj, toda za tega gospoda so takoj našli v Re-savski ulici udobno stanovanje, da nima predaleč do — oficirske kazine. Fiat ius-titial -f Uradni dementi. Kakor doznava >Riječ«, se z uradne strani dementira vest, da bo min strski predsednik Pašič posetil češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Beneša in da se bo na povratku zadržal nekaj časa na Dunaju v svrho sklenitve pogodbe z Avstrijo. + Predvojno blago. Iz belgrajske »Politike« posnemamo; Takozvani »ne-ukazni uradniki (imenovani brez dekreta od ministra, ne s kraljevskim ukazoml niso dobili 1. januarja plače, ker je finančno ministrstvo zahtevalo od posameznih blagajnikov, ki so prišli v ministrstvo po denar za izplačilo plač, naj podpišejo reverz, da bodo oni sami povrnili denar, če bi bil kdo izmed »neukaznih« odpuščen iz službe na podlagi najnovejših vladnih ukreror glede znižanja števila uradnikov. Trije »neukazni« so se prišli pritožit v uredništvo »Politike«, kjer so dokazovali, kakšen greh da je, če se dela razlika med »ukaznimi« in »neukaznimi«, ker kaže praksa, da tudi za visoka mesta ni potreba baš mnogo šole. Sicer pa — pravi eden — je že res, da imam jaz samo dva razreda gimnazije, toda na predvojni gimnaziji, kar je vredno več kot današnjih šest razredov ali pa celo več kot sedanja matura.« — Je tako, kakor s predvojnim In z današnjim dinarjem, dostavlja »Politika«. + Fiasko vvashing Ionske kanference je čedaljebolj očividen. Okoli srede januarja odpotujejo vsi delegati domov. Ostanejo le še komisije, ki bodo * delale« dalje, to se pravi, reševale v podrobnostih vprašanja, ki niso bila rešena principielno! Japonska ni odnehala niti v šantunskein vprašanju. Izkoristila je izvrstno nastop Francije, ki je več ali manj onemogočila ješitev razorožilvenega vprašanja. Francoski listi sami priznavajo, da so se vsled tega simpatije Amerike do Francije zelo ohladile. Najbrž pa ne bo tako hudo. -f Glede gospodarske obnove Rusije je Ljenin zagotovil člane IX. vseruskega kom. kongresa, da ne bo sprejel nobenih pogajanj z velesilami potom kakih posredovalcev, ampak se bo pogajal samo direktno in ne bo dopustil nobene ingeren-ce kogarkoli v notranje zadeve Rusije. — Višji gospodarski sosvet v Moskvi je vladi priporočal, da podvoji diplomatično delavnost v svrho gospodarske obnove Rusije s pomočjo ostale Evrope -f Izjave rumunskega ministra za Sed-mograško. V novcimenovani rumunski vladi ima listnico za Sedmograško Cains Bre- »V potrdilo svojega ugovora imam tudi pričevanje teh dveh gospodov,« je rekla Colomba. Odprla je kuhinjska vrata in takoj sta vstopila v sobo Brandolaccio, bogoslovec bandit in pes Brusco. Oba bandita sta bila saj navidezno brez orožja; okrog ledij sta imela nabojno torbe, a puTlc, ki je bistveno dopolnilo, nista imela. Vstopivši v sobo sta spoštljivo snela čepici. Lahko si mislimo, kakšen r^nek ie imela njuna prikazen. Zupan je mislil, da bo padel znak; njegova sinova sta se junaško zaprašila proti njima iščoč z rokami po j žepih bodalca. Prcfekt se je umaknil proti vratom, dočim je Orso zgrabil Brando-laccia za vrat in kričal: »Kaj iščeš tu, potepuh!« »To je zaseda,« je pil župan, skušajoč odpreti vrata, ki jih je Saveria od zunaj dvakrat zaklenila po naročilu bandi-tov, kakor so pozneje izvedeli. »Dobri ljudje,« je izpregovoril Brandolaccio, »ne bojte se me; saj nisem tak hudič kakor sem črn. Nič slabega ne nameravamo. Gospod prefekt, vaš ponižni sluga sem. — Dragi gospod poročnik, oprostite, vi me zadavite! Prihajamo sem kot priče. Govori torej, župnik, ti imaš namazan jezik.« »Gospod prefekt,« je pričel bogoslovec. »Ne uživam časti, da bi me poznali. Moje ime je Giocanto Castriconi, bolj znan sem pod imenom župnik... Opio lite torej! Gospodična, ki je nimam čast bliže poznali, mc je prosila, da vam dam pojas- nila glede nekega Tomasa Bianchi, s katerim sem bil skupaj v ječi zaprt pred kakimi tremi tedni v Bastiji. To torej vam hočem povedati...« »Ne trudile se,« je rekel prefekt, »od človeka, kakor ste vi, ne maram ničesar slišati. Gospod della Kebbia. upam, da niste soudeleženi pri tej zaroti. Toda kdo je gospodar v hiši? Odprite ta vrata! Vaša sestra se bo morala najbrž zagovarjati radi čudnega razmerja, ki ga goji do bandi-tov.« »Gospod prefekt,« je pozivala Colomba, »blagovolite poslušati, kar vam pove ta človek. Vi ste zato tu, da izkažete pravico vsem in vaša dolžnost je iskati resnico. Govorite Giocanto Castriconi!« »Ne poslušajte ga!« so Barriciniji za-vplli vsi trije naenkrat. »Če govori vse naenkrat, vse vprek,« je rekel smeje se bandit, »ne pride do poravnave. Omenjeni Tomaso mi jo bil v ječi tovariš, a ne prijatelj. Pogosio ga je obiskoval Orlanduccio...« »To ni res!« sta zavpila oba brata hkratu. »Dve zanikanji veljata za eno potrdilo,« je nadaljeval mirno Castriconi. »To-maso je imel denar; jedel je in pil vedno boljše kakor drugi. Vedno sem ljubil dobro meso (to je moja najmanjša napaka), vsled česar sem kljub velikemu odporu proti občevanju s tem podležem večkrat z njim skupaj obedoval. V zahvalo sem mu svetoval, naj z mano pobegne... Mala deklica ..., ki sem ji bil dober, me je obo;o- žila s sredstvi... Nikogar nečem izdajati. Tomaso je odklonil, češ, da je svoje stvari gotov, ker je odvetnik Barricini zastavil zanj svojo besedo pri vseh sodnikih, tako da pojde odtod bel ko sneg in z denarjem v žepu. Kar tiče mene, sem mislil, da moram na zrak. Dixi! (Govoril sem!)« »Gromada laži je, kar je ta človek povedal,« je kričal Orlanduccio. »Da sva vsak s svojo puško na ravnem polju, bi ne govoril tekole.« »Poglejte no, kakšna neumnost!« se je zagrohotal Brandolaccio. »Ne sprite se z župnikom, Orlanduccio!« »Ali me boste vendar izpustili, go-pod della Rebbia!« je nepotrpcžljivo rekel prefekt ter bil z nogama ob vrata. »Saverija, Saverija!« je klical Orso. »V: ga, odpri vendar vrata!« »Trenotek prosim,« je rekel Brandolaccio. »Najprej se morava spraviti na varno midva. Navada je taka, gospod prefekt, | da se spravljeni prijatelji še kake pol ura v miru kaj pomenijo, predno se razidejo.« Prefekt ga je ošinil z zaničljivim pogledom. »Sluga pokoren vsej družbi,« je pozdravil Brandolaccio ter iztegnil pred se svojo roko. »Alo, idimo, Brusco,« je rekel svojemu psu, »skoči mesto gospoda pre-fc.V.a.« Pes je skočil skozi vrata, bandita za njim; hitro sta pobrala v kuhinji svoje oio/je in strkla čez vrt. Na orter •/• i"g so so kakor začarana odprla sobna vrata. (Dalje.) diccanu sin poslanca v bivšem ogrskem državnem zboru Cork' i a Bred.ceanu. — Minislcr Brediceanu, . ,e zastopal Rumu-nijo že na mirovni konierenci v Parizu, je dovolil pogovor buknreškemu dopisniku »Agramer Tagblatla« in mu podal naslednje zanimive izjave: »Program nove vlade je kratek: enoten volivni zakon in finanč-na refer...a, s katero se preurede davčni zakoni. Kadar bos!a rešena ta dva predloga, se razpišejo nove volitve in omogoči ustavna, parlamentarna vlada. Kar tiče narodnostnega vprašanja, skušam delati v zmislu mojega pokojnega očeta, ki so ga enako spoštovali in ljubili Rumuni in Ma-žari. Gojim prepričanje da se morajo podpirati kulturna stremljenja vseh narodov. O cerkvi le toliko, da žel".m zanjo najpopolnejšo in najširšo avtonomijo, ki naj polagoma potom naravnega razvoja dovede do ločitve cerkve od države. V šolskem vprašanju goiim prepričanje, da ima vsak pravico dobiti šolo, ako v polnem obsegu izpolnuje zakonske predpise. Državna podpora šolam se mora ravnati po razmernem številu narodnosti.« -f O indskem nacionalističnem kongresu, ki se je te dni vršil v Ahmedabadu (ne Allahabadu), se poroča še: Kongres, na katerem so bili zastopani tako brah-manski kakor muslimanski inteligenti, je spreiel resolucijo Ghandijevc. ki poživlja, naj se po celi deželi sklicujejo javni shodi (kljub prepovedi od strani angleške vlade). Resolucija določa, da izvršilna oblast pripada Ghandiju, če pa ga aretirajo, njegovemu namestniku. Dalje pravi resolucija, da Ghandi, oziroma njegov namestnik, nima pravice sklepati katerokoli pogodbo z angleško vlado, ne da bo preje vprašal kongres nacionalistov. Očividno se misli na kakšno konvencijo kakor na Irskem ali Egiptu. Dozdaj je vlada izvršila v teku zadnjega meseca okoli 3500 arestov. Pmflilfpn iCSfUftoo — Načrt zakona o narodnih Šolah je kot priloga »Učiteljskega tovariša« z dne 29. dec. 1921 stopil med nas. Ta načrt pa tepta pravice slovenskega ljudstva in mu nalaga reznosna bremena, ponižuje učiteljski 6tan in pomeni popolno ločitev šole od Cerkve. Nekaj primerov 1 Člen 50.: »V vseh osnovnih šolah se pouk vrši v službenem, srbo-hrvatskem jeziku.« — Člen 61.: »Vse učne predmete v osnovni šoli uči državno učiteljstvo — učitelji in učiteljice.'''Ako učna oseba ni iste vere, katere so učenci, more minister prosvete na izrecno, zahtevo staršev ali njihovih namestnikov oprostiti učenca od obiska verouka, ali pa imenovati drugo sposobno osebo za veroučitelja.« Po členu 53. odo-bruje učne knjige minister prosvete, knjige za verouk pa mora poprej odobriti minister ver. O cerkveni odobritvi ni nobene besede. Po členu 140. nastavlja učitelje, ozir. sestavlja za ministra prosvete (člen 145.) ambo-predlo^e, komisija, obstoječa iz prosvetnega inšpektorja (višjega šolskega nadzornika) ,enega šol. nadzornika iz oblasti in po enega učitelja iz vsakega nadzorovalnega okraja. Besedo imajo sami učitelji, starši nobene! — Šolske občine so dolžne zidati šole, zidati ali plačevati učiteljem stanovanje, z denarjem podpirati šolske izlete, šolske čitalnice itd. Šolski odbori (šolski sveti) so samo dveh vrst: krajevni in oblastni. Oba imata sko-ro same dolžnosti. Glede nastavljanja učiteljev nimata nobene besede. Oblastni inšpektor in okrajni šolski nadzornik imata precejšnji del tiste oblasti, ki sta jo doslej imela višji in okrajni šolski svet. Imata celo blast za kazen odtegniti učiteljem del njihove plače, nadzorovati delovanje krajevnih šolskih odborov in kaznovati njihove člane itd. — Ta načrt je tako nazadnjaški, da ga bodo brez dvoma zavrgli tudi slovenski liberalni učitelji Za naše slovensko ljudstvo je pa ta načrt nečuvena žalitev. Vsakemu zavednemu Slovencu bo iz načrta jasno, da pomeni sedanji centralizem za naše narodno življenje — smrt. — Kralj na lovu v Belju. Po lovu v Kamniških planinah je odšel kralj Aleksander na lov na Friderikovo posest.o v Be-lje, kjer ga je sprejel upravitelj in minister na razpoloženju g. Kristan. Kralj je ustrelil silnega jelena. Na poslovilni večerji, ki jo je priredil Nj. Veličanstvu na čast g. minister Kristan, je bil kralj izredno dobre volje. — Večerja na dvoru. Snoči so bili na dvoru na večerji m.nistra dr. Marinkovič in dr. Kumanudi ter šef generalnega štaba general Pešič. — Komand nnt celokupne šandarmeri-je Uzun-Mirkovič namerava odstopiti, ker je zakonodajni odbor sklenil, da se zmanjšajo njegove doklade in da naj se po činu izenači s šefom policije. — Upokojen je višji policijski nadzornik g. Vilko Baebler. — Železniška nesreča na Grosupljem. Dne 2. jan. ob 7. uri zvečer je na Grosupljem stroj povozil mladega fanta iz Semiča in mu odtrgal obe nogi. To je zopet dokaz, kako neumesten je sedanji vozni red, po katerem v času od pol 7. do pol 8. ure na malem obratovališču na Grosupljem pre- vnža semintja 5 do 6 vlakov. Prostor je majhen, tema, nezadostne varnostne na-redbe in tako se vedno dogajajo težke ne- I sreče, izmed katerih je že par smrtnih slučajev. Mnj bi se razdelil vlak, ki odhaia iz Ljublj .—Grosuplje in ki se tam razdeli eden v Karlovec, drugi pa v Kočevje, tako, d abi odhajal vlak na Kvčevje ob 7. uri mesto ob 6. uri. S tem ne bi železnica nič več utrpela kot enega vlakovodjoi garnitura, strojevodja, stroj in personal itak že gre za Kočevje obenem z onim vlakom ob 6. uri iz Ljubljane. Pridobilo pa bi se to, da se ne bi stroj brez potrebe eno uro kuril v Grosupljem, razbremenjeno bi bilo obra-tovališče na Grosupljem in s tem bi ?e zmanjšala možnost nesreč; ljudstvo pa bi bilo zelo hvaležno, ker bi pridobilo eno uro časa več v Ljubljani, prej bi se ogrel vlak Ljubljana—Kočevje in ne bi potujoče občinstvo eno uro zm^zrvalo v vlaku ali po nepotrebnem zapravljalo v gostilnah na kolodvoru. Če že prošnje in intervencije nič ne pomagajo, naj vsaj zaležejo vedno pogosteji dogodki človeških žrtev. — Nesreča v zagorskem premogoko-pu. Rudarji Ivan Tomše Maitin Tomše, Jurij Lazinski in Franc Burnik so delali 29. m. m. popoldne v rovu Kotredež. Kopali so zemljo in podcirali strop z lesom. Ob pol 5. uri popoldne se je pa udri del stropa in deloma podsul Ivana Tomšeta, katerega so njegovi tovariši hitro rešili, tako da je le težko poškodovan. — Razveljavljen razpust društva. — Svoječasno je zagrebška policija pod pte-tvezo, da je »Savez brijačko-vlasuljarskih pomočnika« komunistično društvo, istega razpustila in odredila kcnfiskacijo imetja. Na pritožbo društva je bila ta odredba razveljavljena in premoženje vrnjeno. — Neprilike zagrebških trgovcev na Dunaju. V »Zagrebačkem Dnevniku« je pri-občeno odprto pismo, naslovljeno na ministrstvo za zunanje zadeve in na ministra za trgovino in industrijo. Iz pisma posnemamo: Duna;ska policija je pred nedavnim časom izvršila racijo po kavarnah in lokalih, v katerih se navadno zbira »trgovski« svet. V I. okraju je bilo ob tej priliki aretiranih tudi več zagrebških trgovcev, ki so jih detektivi vodili tja v 20. okraj in sicer peš. Kdor ni hotel peš po dežju, je moral plačati voz zase in za detektive. Na stražnici so morali čakati 10 ur, da so jih zaslišali. Pri zasliševanju so jim odvzeli legitimacije, vse dokumente in ves denar, ki so ga imeli precejšnje vsote, nekateri do 800.000 kron. V zameno so jim dali prizna-nice in jih s tem poslali na davčni urad, kjer so morali plačati prav mastne davke, minimalno 100.000 kron. Trgovci zahtevajo, da se jim povrne denar in da se jim da zadoščenje. Obenem zahtevajo, da se ->ri-čne pri nas z represa!ijami, — O Conrad-Hotzendorfovi knj;gi, oziroma I. zvezku njegovih spominov »Aus meiner Dienstzeit 1906—1918« sodi znani Sosnovsky v »Koln. Vclkszeitung«, da so dragocen doprinos k zgodovini svetovne vojske in njenih vzrokov. Conrad ie podoben Benedeku, v kolikor sta oba proti svoji volji zavzemala vodilno mesto v armadi, oba sta bila tipična Avstrijca stare šele in oba sta imela enako nesrečo. Sicer pa se razlikujeta kakor noč in dan; Bene-dek je bil malenkosten »komisoficir« in neizobražen paradegeneral, Conrad ie stal na višini vojnostrategične znanosti in je obenem imel politični talent. Njegova knjiga je zgodovinskega pomena, ker sebe samega le malo opisuje, ampak govori le o stvari. Samo v dodatku k knjigi je 41 dokumentov, v sami knjigi pa jih navaja še več. Subjektivna je knjiga, se razume, kljub temu. Conrad označuje kot svojo vodilno misel, ki ga je navdajala že ob času afere zaradi sandžakske železnice, to, da mora monarhija najpreje obračunati z Italijo, potem pa anektirati Srbijo, ker se Rusije zaradi njene notranje in zunanje slabosti po japonski vojski ni bilo bati. Sicer se je že takrat bal, da se okoli Avstrije in Nemčije sklene železni obroč vseh ostalih velesil. Aerenthal in Franc Jožef pa nista hotela o taki »preventivni vojski« nič vedeli, dasi je na Conradovi strani stal Franc Ferdinand. — Rusov živi v Berolinu okoli sto tisoč. Dotok Rusov v prestolico Nemčije čedaljebolj narašča. Opaža se, da ruski emigranti zadnje čase zelo zapuščajo dežele entente in se naseljujejo v Berolinu. Vzrok bo deloma tudi ta, da Rusi čutijo, da se političnogospodarske zveze med Nemčijo in Rusijo bolj in bolj krepijo. Sicer so se pa Rusi v Berolinu vedno dobro počutili in marsikatero rusko gibanje je od tukaj izšlo. Velika večina se bo pač prej-alislej vmi'a v Rusijo, nekaj jih pa stalno ostane v Nemčiji. Mnogi so se etablirali kot zdravniki, pravniki, tehniki, slikarji in igralci. Duševno življenje Rusov v Berolinu je zelo živahno. Ustanovili so svojo ljudsko šolo in celo neke vrste visoko šolo, več čitalnic in društev. V Berolinu izhajajo 4 ruski časniki in 1 revija. Čudovito veliko pa je ruskih književnih zalog, okoli 100! Največ se tiska ruskih klasikov in strokovnih kn'ig, ki zalagajo tudi trg na Ruskem, Ameriki in ostalih emigi ..ntksih deželah. — Nogo zlomil si je Mesec Albin na Glincah, ker je zdrsnil na ledenem potu. — Slomškova zveza. Odborova seja dne 6. t. m. ob 3, uri v tajništvu, Florianska ulica it. 7/II. — Redni oblini sbor poverjeništva splošne organizacije vojnih invalidov, vdov in sirot za Ljubljano in okolico se vrši na Sv. Treh Kraljev ob 9. uri dopoldne v restavraciji »Zlatorogi v Gosposki ullcL Vojni invalidi in vdove, vaša dolžnost je, da se občnega zbora polnošteviino udeležite! — Pregled invalidov. Vsi oni, ki doslej še niso bili pri invalidskem pregledu, bodisi da se niso pravočasno priglasili in ki se smatrajo zares za vojne invalide, naj se prlgU«se za naknadni invalidski pregled pri občinskih uradih svojega bivališča. K zglnsitvi je prinesti vse vojaške listine. — V Ljubljani stanujoči nH sp tozadevno čimpreje zglase v vojaškem uradu v Mestnem domu. — Zagrebški redarji bodo zopet nosili številke Glasom odredbe policijskega ravnateljstva, bodo nosili vsi stražniki, ki bodo imeli nočno službo, na levi strani prs tablico * številko. — Posnemanja vreden primer. Pristaši Hrv. ljudske stranke v Bosni so zbrali 47 tisoč 332 K 57 vin. in to vsoto oddali kot božično darilo tiskovnemu skladu za svoje glasilo »Hrvaške Pufke Novinet. — Potres. V Dubrovniku je bil 26. pr. m. več sekund trajajoč močan potres. Pred potresom se je ču! močan grom. — Požar na kolodvoru ▼ Skop'ju. Na starega leta dan je na kolodvoru v Skoplju izbruhnil požar in napravil nad pol milijona kron škode. — Np. «wt sta H1a obsofeaa v Skoplju oče in sin, ker sta umorila pcl'ctno hčerko tamkajšnjega učitelja in jo potem zakopal- — Z britvijo prereza! si je vrat 1. ja-nuprja letos % lelni posesln k Matija man iz Zgornje Lipnice pri Radovljici. e-peljali so gi v Ljubljano, kjer je umrl. — Nezgode in poškodbe. Ko je streljal s samokresom, je odtrgala krogli 26 letnemu Josipu Cestarju palec leve roke. — Ko je nakladal moko, si je Franc Lev-šek oddrgr'1 kožo na levi reki in se zastrupil. — Delavcu Francu Erbežniku iz Vevč je odtrgal stroj v papirnici prst desne roke. — Ponarefenl presečni Ust. Jožef Likozar iz Cerkelj je dne 29. avgusta 1921 zaklal v Cerkljah tri prešiče, katere ie poslal v Ljubljano. V mestni k avnici so ugotovili, da so imeli prešiči živinsko kugo. Ko so zaslišali mesogleda Janeza Omerzo iz Cerkelj, je povedal, da prešičev ni ogledal in da e bi! v klavnici odvzeti pregledni list ponarejen. Ponaredil ga je Janez Likozar, ki je bil zato obsojen na 6 tednov ječe. — Vlom. Na sveii večer je bilo pri Devici Mariji v Polju vlomljeno v skladišče vojaške oblačile delavnice. Odneseno je bilo blaga v vrednosti 82.800 kron. Vojaška oblas e sama poizvedovala po storilcih in je poveljstvo delavnice prijelo vojaka-krojača Mano loviča Mlrosova in Sc-vico Budimira, katera sta priznala, da sta izvedla vlom. ž Ža'jenje domovine in kralja. Mariborski kazenski senat je bil na Silvestrovo, ko e obtožencem delil izredno milostne kazni, po demokratične, srbskem zakonu prisiljen izreči radi žaljenja domovine in kralja izredno ostro kazen: tri leta ječe. Nesrečnež, kateri ga je ta kazen doletela, je Ivan Horvat, posestnik iz Nemčovcev. Bil je ovaden oro^ništvu, da je Eri nekem razgovoru med večerjo vinen /u-avijal čez Jugoslavijo in pri tem žalil tudi kralja Petra, in sicer: »Kaj neki iščejo tu Srbi. saj jih ni nikdo sem pozval, tu je bilo Mažar-sko že 1500 let in Mažarsko tudi ostane.« Nato je rabil glede kralja Petra izraze, ki ih seveda ne moremo navesti. Horvat se je zagovarjal s popolno pijanostjo in da ža.jenja Veličanstva sp.oh ni zagrešil. | P??;"? 5 ° ~ lj Železničarji. Dne 4. t. m. ob 11. uri dopoldne smo prejeli od predsednika vrh. vodstva koaliranih železničarskih organizacij iz Belgrada sledečo brzojavko: »Pitanje o jednokratnoj pomoči za poedine kategorije stoji dobro. Kadimo za sve. Pismo sleduje. — Predsednik Stanoje-v i č. — Na to brzojavko je poslal pokrajinski koalicijski odbor sledeč brzojavni odgovor: »Vztrajamo na zahtevah za vse nastavljeno in nenastavljeno osobje. Zahteve so bile pripoznane kot opravičene. Vsaka pogajanja nepotrebna. Položaj resen. Poročajte takoj.« — Koalicijski odbor. lj Na iipski univerzi je te dni umrl profesor za rimsko in nemško državljansko pravo in zelo znamenit papyroslovec dr. jur. et phil. Ludvig Mitteis ki je bil rojen v Ljubljani leta 1859. Študiral je pravne vede na Dunaju in Lipskem, postal sodnik na Dunaju in leta 1884 hab.li-tiial na dunajski univerzi za rimsko pravo. Potem je prišel v Prago, zopet na Dunaj, 1899 pa na Lipsko. Razun mnogih strokovnih študij in zelo dragocenega spisa o avstrijskem avtorskem pravu je izdal tudi veliko število papyrusov. lj »Faust« uprizorjen v korist Udru-ženja gledaliških igralcev, je nanovo in-sceniran z delno novo zasedbo. Opozarjamo p. n. občinstvo, da je začetek predstave točno ob pol 8. uri in ne ob 8. uri, lj »Ljubljana«. Drevi ne bo pevske šole, — Pevska vaja pa bo ob 8. uri za mešani zbo r.— Po vaji važna odborova seja. lj Gosp. rezervni oficirji se vabijo k udeležitvi slave badnjaka 6. t. m. Gospodje, kateri želijo jahati v sprevodu, naj to javijo Dravskemu artilerijskemu polku do 5. t. m. opoldne, da se jim dostavijo potrebni konji. Kateri ne ielijo jahati, čakajo ne badnjak v menaži Oficirskega doma, to je kasarna Vojvode Mišiča ob 15. uri. Jahači se zbirajo 6. t. m. ob 12. uri 45 minut pred Dravsko divizijsko oblastjo. Vsi gospodje v uniformi s plaščem. Komandant polkovnik: Polak. lj Na labavni večer, ki ga priredi xveza organizacij magistralnih uslužbencev danes v četrtek, 5. jan. ob pol 8. uri zvečer v dvorani Filhar-moničnega društva na Kongresnem trgu v prid svoji bolniški blagajni, vabimo občinstvo, da se ga udeleži v čim največjem številu. Vstopnina je pet dinarjev (k) lj Iv udski oder. Danes točno ob pol '20. uri vaja. Red vaj naj si članstvo oglisda na razglasni deski. — Upravnik lj Družabni k!::b šp enkrU opozarja na današnji pri eteljski večer, ki bo v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva cesla 5 ob 8. uri zvečer. — Kot vsako leto priredi naš klub 4. februarja veliko zabavo v ?Unionu<. samo še v večjem obsegu kot lani. Vabila se razjioš.jejo v kra kem. Jj Trošarina na plin. Mestni magistrat naznanja: Zakon o državni troša.ini, chlavl en v Uradnem lisu št. 110 7. dne 23. septembra 1920. pred-pisuje, da se mora tam, k er se rabi plin za kurjavo ali pogon in ia razsvetljavo, (-•» gre skoz isti plinomer, trošarina plačevati od vsega porabljenega plina. — Proti tej določbi, kakor proti višini trošarine na plin sploh, je mestni magistrat meseca oktobra 1S20 no ministrstvo financ vložil utemeljen ugovor. V cm ugovoru je povdarjat, da imajo doslej stranke v Ljubljani, kakor tudi drtgod, ki rabi o pnn za kurjavo ali pogori in za eno ali dve luči, inštaliran samo en plinomer in da si njim i zaračunava po nižji, plinu za kurjavo določeni ceni. To pa ra.li tega, da se strankam zmanjšajo troški ta instalacijo in za na^in-►cino od jilinomerov. Ako se od Uh strank sedaj zahteva no\a trošarina od vsega porabljenega pli-i'.a =p> njim co'i krivica, kajti no ^akonu je treba trošarino plačevati le od nlina za razsveljavo. j bi so odslrunila ta krivica, bi se moral pri 'V'-1'1 Kbankah postaviti [>osefcen plinomer za luč. i o p". vobče nemogoče, razen, če se obstoječa instalacija rstdere in narodi čisto nova, kar bi strankam povzročilo ogromne troške in kar bi dalo pov.il da l»i slrunke plinovo luč opustile. Pa tudi bi seda' ne bilo mogoče dobili zadostno številu plinomeiuv. Zato je magistrat predlagal, da se v tu ozn:i'enili slučajih ena ali dve luči oprostita tro-:a. ir0, lir- bodeta sicer škodo trpeli država in pliutrna. — Knako v ogo je vodstvo plinarne mespra marca 1921 vložilo na tukajšnjo finančno stražo, v kateri ie za slučaj, če bi se magistra oveniu predlogu ne ugodilo, predlagalo, da bi se strankam plin za razsvetljavo zaračunaval l>avša:no. — Minislrslvo financ oz. generalna direkcija posrednih davkov je z odlokom z dne 5 novembra 1921, št. 0:MS, oba prenloga odklonilo ter ukazalo, da je plin za kurjavo in motorje, ki nima jiosetnega plinoi. • marveč prehaja skoz isti plinomer, kakor plin .. razsvetljavo, podvržen trošarini. 1'linarna pa jo od finančnega ravnateljstva dobila nalog, da tu označenim s rankam za dobo od 20. septembra I OHO do konca oktobra 1921 naknadno piedpišo trošarino ter isfo izterja, lekom tega meseca bo le plinarna strankam dostavila p.ačilne naloge ter vabi stranke, da isto irosariiio poravnajo, da se izognejo posledica«, ki zadenejo tiste, ki davkov ne plačajo pravočasno. lj Burko »lili« a št. 15« jionovi na sj>lošno zeljo Ljudski odei v nedeljo, dne s. jan. ob pol 20 uri v Ljudskem domu. Predprodaja vstopnic od danes naprej vsak delavnik od 12.-15. in od 17.—19. ure ter na |uaznik in nedeljo celi dan v pros orih uprave Ljudskega odra, 1. nadstropje v Ljudskem domu. pr Vladimir Korolenko, sloveči ruski pisatelj, je umrl 25. decembra 1921 v Pol-tavi. Bil ,e pravi tip ruskega inteligenla v najboljšem pomenu te besede, poln idealnega heroizma, poštenosti in vere v čl.v veiia. Leta 1853. se je v Žitomiru šolal na poljedelski in gozdarski akademiji ter kmalu začel idejno borbo proti carizmu, vsled česar je bil iz£man v Sibirijo, kjer je živel do leta 1885. Tam je napisal svoja prva dela. Takoj po povratku iz Sibirije je izšla njegova novela »Makarjev sonj«, ool-na usmiljenja, ki je razširila njegovo slavo tudi po inozemstvu. Najbolj pa je v Evropi znan n,egov »Slepi glasbenik«. V nasprotju z večino drugih ruskih pisateljev je v njegovih delih neka harmoničnost, prepiosla miloba, sladek ritem. Sicer pa tudi on ljubi otožno, široko, sanjavo rusko pokrajino in naravo in se navdušuje za vse človeško; je pa v njegovih delih neka posebna čisto-ta. Najbližje stoji Turgenjevu in deloma Tolst emu po jasnosti. Z boljševizmom se Korolenko nikakor ni mogel sprijazniti. Ker je bil sovjetskemu režimu naspreten, ga niso puslili v inozemstvo, da se zdravi od bolezni, kateri je sedaj podlegel. Cerkveni vesfniL lj Nočnim častivrem preuveicga RešnVga Telesa se naznanja, da je nocoj ponoči redna mesečna molitvena ura Ker mnogi častivci radi pozabijo, se jih s tem ojiozarja, da se zanesljivo udeleže. Moli se 22. ura. Orlovski vestnik. št. .Takobski krožek orlie 'r danes zvečer ob pol 8. uri občni zbor. Oijsški vešFnjk! d Kratka seja Priprav, odbora xa Dijaški dan 1921 se vrši danes 5. t. m. točno ob 17. uri v Ljudskem domu. Posamezne organizacije naj se po zastopnikih seje zanesljivo udeleže. — Predsednik. Turisiika in šport. Smuči, rabljene, razdeli »Športna zveza« dne 5. t. m. popoldne. Športni klubi, ki so zaprosili za nje, naj pridejo popoldne ob 3. uri v skladišče Gosposvctska cesta $t. 14. Prineso naj potrdilo kluba in kavcijo po 25 D. za par. — Športna zveza. Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v Ljubljani ima svoj občni zbor v petek na praznik Treh kraljev ob pol 9. url dopoldne v restavraciji Narodnega doma Udeležile se ga polnršte' "m. — Tajnik. Socialni vestnik. s Invalidom in vdovam delavske zavarovalnice zoper nezgode v Ljubljani naj služi v vednost, da se bodo počenši s 1. januarjem 1922 rente in draginjske doklade nakazovale: a) do 100 K (vštevši draginj-sko doklado) za 6 mesecev v naprej, b) do 200 K (vštevši draginjsko doklado) za tri mesece v naprej, c) nad 200 K (vštevši draginjsko doklado) pa vsakomesečno. DEVIZNI TRG. Ljubljana, 4. I. 1922. Zadnje dni je naša krona v Curihu zopet padla na 1.90. Na zagrebški borzi so se vse tuje devize in valut zadnje dni dvignile. Izjemo tvori samo Dunaj, ki je padel na 4.20 do 4.25, medtem ko je notiral koncem leta prehodno preko 5.—. Italija notira v Zagrebu kljub vsem polomom in gospodarskim krizam danes 1215—1220. — Najbolj se je dvignila Praga, kiniprekosi-1 a samo dinarja, ampak se je dvignila na 4.55. — Budimpešta stoji na okrog 46, Berlin okrog 150, a dolarji med 285—289 »n so zopet zelo čvrsti. V Curihu je narastla deviza Praga na 8.—. Na Dunaju je narastla poljska marka gotovo pod vtisi bližnje trgovske pogodbe z Rusijo na 225 n. a. kron za 100 poljskih mark. REN—MENA—DONAVA Veliki vodocestni projekt Ren—Mena —Donava oziroma Amsterdam—Koln— Passau—Dunaj—Pešta—Črnomorje se bliža svoji popolni rešitvi. Važnost te velike prometne ceste, ki preseka vso srednjo Evropo in veže Severno morje s Črnim ter teče skozi šest držav: N;zozemsko, Nemčijo, Avstrijo, Ogrsko, Jugoslavijo in Ru-munijo, ozir. Bolgarijo, se razvidi ob prvem pogledu na karto. Nemška država je s po- godbo dne 19. julija 1921 podelila družbi »Rhein—Main—Donau A.-G.« koncesijo za zgradbo vodne ceste od Aschaffenburga na Meni do državne meje pri Passavi z vsemi pristanišči, jezovi itd. ter za zgradbo velikih električnih central. Po zgraditvi pripadejo vodnocestne zgradbe državi, toda brez električnih central. Pogodba velja črez 100 let, to je do leta 2050 po Kr. BORZA. Curih, 4 jan. (Izv.) Devize: Pešta 0.87, Berlin 272, Italiia 21.95, London 21.40, New-vork 516 Pariz 41.40, Praga 8.—, Dunaj 0.18, Zagreb 1.90, Varšava 0.17, Holandska 190.—. Valute: n. a. krone 0.11. Zagreb, 4. jan. (Izv.) Berlin 150—151, Italija 1215—1220, Newyork 290, Pariz 23.50 do 24, Praga 448—455, Dunaj 4.20—425, Ziirich 54—55, Bukarešt 210—230, napoleoni 980. — Dclarii 285—289. Dunaj. 4. jan. (Izv. Berlin 36.25, Italija 290 00, London 286.00, Nevvvork 6900, Pariz 497.50, Ziirich 1330.00, Zagreb 23.75, Varšava 225 00 g Monopolski dohodki. Uprava državnih monopolov izkazuje v prvih desetih mesecih leta 1921 200,905.904 dinarjev dohodkov. Prejšnje leto je bilo v isti dobi 107,743.449 din. dohodkov. Dohodki znašajo torej v tej dobi za 93,162 445 dinarjev več kakor leta 1920. — In kljub temu so povišali sedaj cene tobaku v Ljubljani. g Dovoljenje za izvoz valute. Finančni minister je izdal naredbo. na podlagi katere sme izdajati dovoljenja za izvoz efektivne valute preko 3000 dinarjev samo širši odbor Narodne banke v Belgradu. g Žitne cene na našem Irsjo. Sombor, 3. jan. (Izv.) Pšenica notira 1520—1550, koruza 11.80 ,oves 9, ječmen 11., moka (št. 0) 21. — Tendenca čvrsta. g Dobava ogrskega premoga Juffos'av';i. Reparacijska komisija it odredila, da mora Ogrska naši državi dobavl ati dnevno 1000 ton premoga iz pečuških premogovnikov. g Preuredba carinske tarife. Finančno ministrstvo je izdelalo premembo in dopolnitev splošne carinske tarife, ležalo<. Zato se ima plačati za blago, koje jo zadelo povišanje ležarine med idežanjenu, poleg prej veljavne ležarine tudi povišano ležarino, toda to le od dneva povišanja. To ne velja pa za agio, ker je za doplačilo is.ega merodajen dan, ko se plačajo carinske pristojbine. g Tara za ambalažo pri vrečah. Vreče, ki so obšLe z juto, tako, la se oblika vreče ne iz-premeni, se smatrajo kot ambalirane vreče. Kadar se nahaja v njih jednovrstno ulago, in se ne zahteva carinjenje po neto teži. naj se odbija tara kakor za vrečo in ne kakor za bale, ker služi tukaj juta kot zavoj vreče, a zavoj ni v smislu čl. 10 pravil o tari, priznan kot tara. g Poljski uvoz tekstilnega blaga v F" 'io. Ruska vlada je dovo.ila Poljski uvoz o „-j0 do 600 vagonov tekstilnega blaga v Rusi u. g Nabava železniških voz v Nemčiii. — Železniško ministrstvo je sklenilo z Nemčijo pogodbo glede dobave 100 lokomotiv za brzo-vlake, 200 lokomotiv za osebne vlake, 100 lokomotiv za tovorne vlake in 50 manevrskih lokomotiv. Dalie smo naročili v Nemčiji 4000 zaprtih vagonov, 3500 vagonov za premog ter 1500 drugih vagonov. Tisoč vagonov dobimo lahko takoj in so že gotovi, drugi bodo morali biti dobavljeni meseca junija. g Notranje posojilo v Poljski. — Poljski finančni minister je predložil poljski zbornici zakonski načrt glede emisije zakladnih bonov v znesku 30 mi.ijard. g Nemška Avstrija in papirnat denar, V Nemški Avstriji je doseglo stanje papirnatega denar a 160 miljard n. a. kron. g Delniške družbe na Češkoslovaškem. V teku leta 1919. je bilo ustanovljenih na Češkoslovaškem 56 delniških družb z delniško glavnico 270 miljonov češkoslovaških kron Leta 1°20. 131 deln. družb s 705 milijoni čsl. kron 1. 1921. 110 deln. družb s kapitalom 748 mi ionov čsl. kron in 43 brez označbe kap'ta!a. V treh letih obstoja češkoslovaške republike o bilo ustanovljenih skupaj 340 delniških družb z delniškim kapitalom od 1783 miljonov čsl. kron. g Ovojni (izločeni) papir se bo prodal pri deželnem sodišču, soba št. 27, >lne 9. t. m. ob 9. uri dopoldne. g Rumuska zunanja trgovina, V prvih desetih mesecih I. 1921.. ej znašal celokupni izvoz Rumunije (cerealija, petrolej in le« 1,638.845 ton, v letu 1920. 790.532 ton. g Insolvcnca osješke manuiakturue tvrdke. Os;eška manufakturna tvrdka S. Wiesner je ustavila izplačila. g Osobni promet z aeroplani v Nemčiji. Aeroplanski osobni promet se je v Nemčiji izredno razvil. Iz Ber.ina odhaja vsak dan aeroplan v Bremen in Hamburg ob 10, uri dopoldne in dospe na mesto opoldne. Iz Berlina v Dresden vozi aeroplan 1 uro in pol. Človek lahko prepotuje vso Nemčijo z aeroplanom. Voznina znaša še enkrat toliko kot prvi razred brzovlaka. Za brzovlak I. razred se plača iz Berlina v Bremen 250 mark, a z aeropta-nim 450 mark, — Namerava se uvesti osobni I>romet na črti Berlin—Pariz—Madrid in Ber-in—Petrograd. g Znižanje cene kruhu na Angleškem. Na Angleškem so znižali te dni ceno četrtini hleba od 10 na 9 pene. Pred letom je še stal 15 pene. g Brezposelnost v Ameriki. V 1. 1921. je bilo julija meseca 5,735.000 brezposelnih delavcev. Vlada ie določila sedaj 500 milijonov dolarjev za brezposelne. g Cene žitu v Newyorku. Dne 31. decembra ie notirala v Newyorku pšenica od 120 25 do 123.25, koruza 60, pšenična moka 4 50 do 5.25. g Preproge iz Rusije. Komisarijat za zunanje trgovinske zadeve v Moskvi je naročil iz Perzije in Buharije veliko množino preprog, ki jih upa drago prodati v inozemstvo. Nemčija jih je zaenkrat naročila 500 po zelo visoki ceni. g Trgovska agencija v Pragi. (Izv.) Kakor javljajo iz Prage, je češkoslovaška vlada dovolila ustanovitev trgovske agencije kraljevine shs v Pragi. g Francoska trgovska misija v Pragi. (Izv.) V Prago je došlo te dni posebno trgovsko odposlanstvo iz Francije, ki namerava v Pragi ustanoviti skladišče vzorcev. Iz te naprave naj bi se polagoma razvil francoski trgovski muzej v Pragi. Zelo prijetno deluje pri drgnenju hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikurn za negovanje kože zob iu ust, lekarn. Feller-ja prijeluo dišeči >Elsafluid«. Je mnogo močnejši in boljši kot Franc, žganje iu že 25 let priljubljen. 3 dvojn. stekl. ali 1 špecij. stekl. z ovitkom in poštn. pošlje za 48 K: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsafrg 134, Urv. == 11 i r= sil r: m e i; i«m: Sprejme se ženitna ponudba. Vdovec z enim štiriletnim otrokom, srednje starosti, penzionist in privatni uradnik na deželi, nekadilec, išče znanja v svrho ženitve z boljšo gospodično ali vdovo v starosti od 30 do 40 let. Ponudbe s sliko na upravo lista pod: »Zvestoba 40«. Stroga diskretnost zajamčena. eventuelno s hrano se sprejme gospod takoj ali 8 februarjem. Poizve se pri upravi lista pod štev. 43. riliriHrilirinSIlin" »crMBasaDMBBazii-.-iLriuii^itfiaaaM Na stanovanje za veliko manufaktumo trge vino v Ljubljani. — Ponudbe je nasloviti: »Poštni predal št. 69«, Ljubljana. 5 Za vedno nas je zapustila naša blaga, zlata mama, stara mamica, skrbna soproga, teta, gospa Marija Vivoda roj. Badiura in nas ostavila v neutolažljivi boli same. Pogreb nepozabne se vrši iz hiše žalosti, Dolenjska ccsta štev. 48, dne 6. t. m. ob pol 4. pop. na pokopališče v Rudnik. LJUBLJANA, dne 4. januarja 1922. ŽALUJOČI OSTALI. Vsled preselitve se proda t a k o j | okrog 5000 m® Potrta neizmerne žalosti naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je najin iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod JURIJ BUK0VNIK Trasviia z Diešooiin Blagom i; ersr.ssm hišo z vsem inventarjem vred, poleg farne 1 želez, tiru drž. kol. v Ljubljani, zelo pri-cerkve, v lepem gorenjskem kraju. — 1 pravno za kako podjetje ali skladišče. Po-Ponudbe pod: »Izredno ugodna prilika«,' izve se: Vodmatski trg 7, Židan M. 48 na upravništvo »Slovenca*. 4776 j---- POZOR! POZOR! včeraj dne 3. januarja nenadoma preminul. Blagega pokojnika priporočava vsem v pobožno molitev in blag spomin. Ljubljana-Predoslje, dne 4. januarja 1922. KATARINA, soproga. IVAN, sin. Gospodarska zveza je ustanovila ki prevzema upravljanje zadružnih mle- za žganjekuho, kotle za kuhanje sira, krme in perila, nadalje vsakovrstne aparate, brizgalnice za trte itd. izdelujem po naročilu solidno in trpežno. Prevzemam karn^pod""^naj^godnejšimi^pogojir' orgi v popravilo in pocinjevanje bakrene kotle , nizira in ustanavlja na lastne stroške in druge bakrene predmete. Kupujem ali | kmetske mlekarne v vseh krajih Slo- vzamem v račun po dnevni ceni star ba-, veni|?' kuP,u->e P° najvišjih cenah vsako , . . . * . , , . ., , ' množino mleka, presnega in kuhanega ker, svinec in cm (cinaste krožnike). /,a masla> kjsicga jn sladekga sira od kme- dobro in solidno delo jamčim. :-: tov in mlekarn. :-: __________25 s spoštovanjem jssr Lastni mlečni proilajalnici ženski ŠSVAS MI STROJ ^aks Weiss; bakrokotlar > ljubljani, dunajska oe- naprodaj po nizki ceni. Moste-Selo št. 46. Novi Vodmai 189, pošta Moste j STA 29 in ŠOLSKI DREVORED pri Ljubljani. |štev. 14. (Pod Semeniščem.) t Turnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni soprog, sin in brat, gospod posestnik po kratki, trniPni bolezni, previden s sv. zakramenti, danes 3. januarja preminul. Pogreb predragega pokojnika bo v petek 6. januarja ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Janezu. Priporoča se v molitev in blag spomin. Cerknica, dne 3. januarja 1922. Uršula Hren, mati. Antonija Hren, soproga. Jožef, Mirko, biata. kot samostojna pisarniška moč, vešča slovenščine in nemščine ter knjigovodstva iu strojepisja, sc sprejme la-koj. Prednost imajo one gospodične, ki so že služile v stavbni pisarni Ponudbe brez izvirnih spričeval na upravo lista pod: »vestna 34«. Razpis službe. 55? TAJNIKA Kg.«* odda s 1. februarjem 1922. — Prednost imajo prosilci vpok. drž. uradniki, orožniki, samci. Ponudbe z zahtevo plače je vložiti do 20. januarja 1922. 471. Županstvo trg Konjice. Lepa darila za vsako priliko! Zlatnina, sreorninu. namizno op.ava in budilke, po nizkih cenah, kbkor je bila zalogu orez carine prevzeta od go p. Krepelka (Atei etz), Ios.Š2loviR-Čiiileo,Meslnl iroi3. :-: kupuje tovarna klobukov :-: »šešir«d.d. vskofji Loki. Upravitelj prevozne podružnice. Mednarodna prevozna ivrdka išče za Ljubljano sposobnega od~ premnega uradnika (prednost ima Slovenec), ki je usposobljen, da prevzame samostojno vodstvo podružnice, ki se v kratkem olvori. Prepisi spričeval, slika kakor tudi zahieva glede plače, naj se pošiljajo na upravnišivo »Slovenca« pod šlev. 53. aaHBBBBBBBBBBBBBBBBBBBHBBBHBHBBBtiflBHBBBisia a h S Naznanjam, s 5 da sem od g. Frana Krapeža J**" prevzel dobroznano B Skušal bom podjetje ohraniti na dosedanji višin. Skrbel bom za točno poslrežbo, dobro pijačo in okusna jedila. Cenj. občinslvu bodo, kakor doslej, na razpolago vsi domači in večji tuji listi ler revije, politične, leposlovne in znansivene vsebine. Na razpolago sla gosiom dva izborna, popolnoma prenovljena biljarda. :: Priporočam se slavnemu občinslvu, da bi mi ohranilo islo naklonje-:: nost, ki jo je izkazovalo mojemu predniku. :: Z velespošiovanjem Josip Carl, kavarnar. Razprodam različno vinsko in drugo F0S0D0 -^kupim razHnu |_ES. j. AUGUST1N :: LJUBI.JANA, Dunajska cesta šlev. 36. aBBBBgiBHBBBBBBBBBBBBBBBBglBBBBBBBBBHBBB Velik požar m o a B ■ a H n ■ B rs SB m in iii iii uniči vse brez gasilnega orodja. |t[ Tvrdka FRAN SAMSA :: ZAGREB jf= UUNDULIČEVA L LICA ŠT. 23 !j ima na skladišču: vse vrste brizgalnle, gasilskih oprav, čelado, pasove, ~ s. kirice, znamenja, čepico, delavsko obloko iz najboljšega drilit; na- im bavlja ročno brizgalnice, moderne boncinke, male in velike, cevi vseli ^ vrst, vederra, vijake in guinovc trpalno cevi. ™ DNEVNE CENE BREZ KONKURENCE. |?| Izdaja konzorcij >Slovencac, UJgovorui urednik Mihael Jluškurc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.