Posamezna številka 10 vinarjev. Slev. 140. v LJUDMI v sodoio, 21. lunlja 1913. Leto XLL s Velja po poŠti: == Za oelo leto naprej . , K 28'— sa en meseo n • • »» 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-- za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en mese« „ . • » 2'— V opravi prejemar, meseCno „ 1-70 = Sobotni. Izdaja: = za celo lete .....„ 7'— za Hemčljo oeloletno . „ B-— za ostalo Inozemstvo „ 12a— Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . ■ po 18 V za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... ,, 10 M za večkrat primeren popust. Mm oznanila. zattTid, lartilet Iti: enostolpna petltvrsta po 18 vin. Poslano a ■! enostolpna petltvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob S. url pop. Bedna letna priloga Vozni red, K3- DredntStvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/OL Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne e=b sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol St 8. — Bačnn poStne branllnloe avstrijske ŠL 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 16 strani. Akcijske družne v Avstriji. Moravski agrarni poslanec Fr. Sta-nžk je v finančnem odseku stavil predlog, naj bi se samostani v Avstriji na izdatnejši način pritegnili k osebno-dohodninskemu davku nego doslej. Da je tak predlog izšel iz vrst čeških kmečkih poslancev, ni nič posebno čudnega. Češko pisano agrarno časopisje, z »Venkovom« v Pragi in s »Selškimi Listy« v Olomucu na čelu, stoji v sovraštvu proti katoliškemu kle-ru na isti stopinji, kakor socialistični »Freigeist« v Libercu ali Adlerjeva »Arbeiter-Zeitung« na Dunaju. V vseh teh listih mrgoli vsak dan mastnih psovk na »farje«. Sedaj pa k stvari. Stančkov predlog je znamenje našega časa. Imovina katoliške Cerkve, kolikor je je še ostalo,je predmet nenasitne ropaželjjnosti socialistov, judov in vseh tistih, ki so z njimi enakih misli. Ror cerkvenega premoženja je proces, ki se od srednjega veka sem kakor rdeča nit vleče skozi zgodovino. Vse razkolniške sekte so divjale proti gmotnim imetjem Cerkve. Najprej je zahteval Hus, da bodi kler popolnoma ubog. Husiti so potem tudi vso cerkve in samostane, katerih so sc mogli polastiti, porušili. Potem jo prišel Luther. Tekom 16. in 17. stoletja je bila Cerkev na Nemškem, v severnih deželah in na Angleškem oropana vsega premoženja. Pro-testantizem se je tu izkazal kot sistematičen roparski pohod proti katoliški Cerkvi. Lačno plemstvo je z deželnimi knezi na čelu zaplenilo cerkvena premoženja. Potem je prišla na vrsto Francija z veliko revolucijo. Judje in prostozidarji so začetkom 20. stoletja to delo dokončali. Sedaj vlada Francijo 120.000 judov z Rainachom na čelu. Francoski kler se je v 1501etnem boju strahopetno obnašal; razdvajali so ga notranji prepiri, svetni in redovni kler sta delala drug proti drugemu. Enak roparski pohod so prostozidarji in judje izvršili tudi v Italiji in na Portugalskem. V Avstriji so se koncem 18. stoletja pod vplivom velike francoske revolucije cerkvena premoženja od strani države zaplenila, prodala in največkrat za sramotno nizko ceno oddala pleme-nitašem. Pri tem so šli državi na roko razni cerkveni dostojanstveniki sla- LISTEK. V. Božinov: Noč pri Lozenoradu. (Slika iz balkanske vojne./ Veter prinaša šum lokomotive, ki se jc škripajoč in hropeč ustavila pred malim kolodvorom daljnje provincijc. Zdaj pa zdaj se čuje šum izstopajočih vojakov in žvižg železničarja. Na dalj-njem obzorju sc jasno vidi krvavi žar zažganega sela, ki od časa do časa razsvetljuje temne oblake z vijoličasto barvo ter zopet zamira v nočni temini. Iz vlaka sta sc spustili po temnem potu ob kolodvoru dve senci ter izginili v mraku. Njun razgovor je pritajen in zamišljen. Kadar umolkneta, se jima pojavlja pred očmi nebroj prikazni tam na bojnem polju, druga drugo napadajoč, držeč sc za vrat in škripajoč z zobmi. Ta iluzija jima neprestano bega pred očmi in vodi še bolj željno tja, kamor sta se namerili. Vsak korak jima je odmerjen, urno se pomičeta naprej, izgubili sta že smer pota, po katerem sta šli. Bili sta to mati in hči, ki sta nosili toplo obleko in hrano svojemu junaku. Tako miijc cela noč v bega spomina, kakor opat Rauten-strauch. Vse to jc natančno opisano v delih Sebastiana Brurunerja, ki so ga zato razni gospodje monsignori hudo sovražili. Da se v Avstriji boj proti gmotnemu premoženju Cerkve i nadaljuje, nam dokazuje Stauekov predlog. Katoliški kler naj ne zapušča strahopetno bojne črte, ko gre za brambo cerkvenega premoženja, marveč naj se pokaže pravega moža o pravem času in na pravem mestu. Ako se to ne zgodi, bo konec tak, kakor je bil na Francoskem in Portugalskem. Saj so cerkvena premoženja v Avstriji vendar le majhen drobec celokupnega ljudskega premoženja. Naredimo proračun. Koncem leta 1912. je bilo na dunajski borzi zaznamovanega 34.112,000.000 K (34 milijard 112 milijonov kron) premoženja v papirjih po kurzni vrednosti. Denarna vrednost vseh obdavčenih zemljišč v Avstriji znaša približno 14 milijard kron. Denarna vrednost vseh hiš, tovarn in gospodarskih poslopij se pa lahko ceni na 30 milijard kron. V Avstriji imamo torej približno 80 miljard K premičnega in nepremičnega premoženja. Hranilnih vlog v znesku 10 milijard nismo upoštevali, ker jim stoji nasproti 14 milijard hipotečnih dolgov. V tej veliki vsoti narodnega premoženja v Avstriji se ceni premoženje katoliške Cerkve na okroglo 1 milijardo kron, torej komaj .80. del. V tej vsoti je pa zapopadena tudi denarna vrednost cerkva. Država potrebuje vedno več dohodkov. Davkov jc vedno več in večjih, težjih. Tu naj državo reši cerkveno premoženje, tako meni poslanec Stančk in vsi enakomisleči. Saj je dovolj dobro znano, da se davčni fiskus obrača vedno le proti množicam, pravih bogatinov davkoplačevalcev se pa ogiba. Bogati finančni in tovarniški juclje lahko mirno dalje žive v svojem razkošju, njih se ne zavida in tudi davčni urad jih ne nadleguje. Zato so akcijske družbe. Te zloglasne ustanove imajo samo ta namen, da prikrivajo premoženje posameznih milijonarjev. Koncem leta 1910. je delovalo v Avstriji 62 delniških bank, ki so imele 1.251,000.000 Iv delniške glavnice; zaslužile so pa 1910. leta 128,000.000 K čistega dobička, t. j. akcijska glavnica se jim je obrestovala po 10 odstotkov. globokem molku in hitenju proti dragemu cilju. Na daljnjem obzorju sc jc že pojavila žarka rdečica zore, ki z nežno močjo dviga ognjeno krogljo v višino ugaslih nebesnih svetilk. V daljavi se čuje glas zvona iz male cerkvice, ki jo od rane zore polni pobožni narod. Svečenikov glas se razlega tajno in zamolklo po malih galerijah, čujejo se težki vzdihi in šepet tihe molitve. Grobovi so pokriti z nebrojnimi svečami, tuintam sc vidi mati, kako objema križ z oslabelimi rokami ter ga obliva s solzami. Izza tega sela pa se ponosno vzdigujejo na nekoliko stotin metrov visoke utrdbe Kirk-Kilise, ki jo jc pred nekoliko dnevi zapustil sovražnik ter jo ostavil v rokah bulgarsko vojske. Nebo sc vodno bolj pokriva s črnimi oblaki, ki vlivajo nebroj vodenih curkov, okopi so polni vode, ki jc iz-tirala mokre vojake na ravan, nc da bi jim dala le trenotka počitka. Na predstraži se sprehaja po polju vojak z visoko privihanim ovratnikom in s puško preko rame, napol sklonjen in premočen; ostri pogledi mu švigajo v brezmejno ravnino, ki mu prinese nenavadne iluzije. V mislih sc mu prikazuje njegov dom . . . Pri mizi ugleda svojega sinka, kako napeto išče po Koncem leta 1910. jc delovalo v Avstriji 581 delniških družb z delniško glavnico 3.194,000.000 K. Čisti dobiček je znašal 331,000.000 K, to jc več ko .10 odstotne obresti. Tu naj prime finančni minister! Zakaj naj bi država ne zahtevala zase 4 odstotke, 6 odstotkov pa prepustila delničarjem? Davčni fiskus bi lahko imel na ta način 100 milijonov novih dohodkov na leto. V Avstriji je 12.000 tovarn, ki so večinoma v rokah judov. Še nikoli ni noben socialist rekel na kakem shodu, da naj država vzame ju-dom tovarne, pač pa socialisti na vseh shodih dan na dan zahtevajo, da naj se cerkvam vzame premoženje. Zahtevati moramo enako pravico za vse. Kdor svojega lastnega imetja ne brani, ga bo tudi izgubil. K sklepu moramo opozoriti na to, da pohaja avstrijski kler v obče iz revnejšega ljudstva, da je torej cerkveno premoženje na ta način v prid revnim ljudskim slojem. Praga. Rudolf Vrba. Skaiit. Angleška organizacija Skautov pod poveljstvom generala Baden - Po\vella priredi v prvem tednu julija letošnjega leta velik zlet angleških Skautov in razstavo skautovskih potrebščin. Pričakuje se, da se bo zbralo nad 50.000 mladih junakov. Zlcta sc bodo udeležile tudi skautske organizacije vseh drugih narodov. Ideja Skautov se je porodila iz angleško - burske vojne. General Robert Baden - Povvcll je pri neki priliki spoznal, da zamorejo na vojni tudi mali dečki izkazati velike usluge, viclcl je pa tudi zdravo prirodno življenje Bu-rov, in tako se je porodila v njem misel vzgojiti mladino na zdravi prirodni in moralni podlagi v dobre državljane in branitelje svoje domovine. Tako se je začelo na Angleškem skautsko gibanje (Boy Scouts Movement), iz katerega je leta 1911. nastala zveza Skautov (Boy Scouts'Assoeiation). Tega leta so prvič Skauti obrnili nase pozornost širše javnosti. Prvi splošni zlet se je vršil leta 1909. Zbralo se je 11.000 Skautov, anglikanski škof Taylor - Smith jo imel slovesno službo božjo in nagovor, v katerem je pozival dečke, naj si izberejo za svoj vzor načelnika Skautov Jezusa Kristusa. zemljevidu razne točke Tracije. V kotu moli njegova siva majka z veliko pobožnost j o za spas svojega sina in bulgarsko vojske) A njegova žena? Bog zna, kod hodi po opravkih okoli hiše ali na polju! To vprašanje si stavlja pri vsakem koraku, ki ga spremlja s težkim vzdihom. Noč počasi spušča svojo temno kOpreno nad utrujene vojake, ki za nekoliko časa žc spe v globokem snu. Dež polagoma ponehava in le redko-ma sc sliši iz daljave grmenje, ki spremlja bliske, ki osvetljujejo celo okolico. Hipoma začuje polahke korake, ki sc za čas izgubljajo, potom pa zopet udarjajo na njegovo uho. Tiho se ustavi, prisloni uho k zemlji, nagubanči čelo in nameri puško proti mestu, odkoder razločuje korake. Slišijo se vedno jasneje in jasneje in že za malo časa opazi dve črni senci, ki sc mu bližata. Polahko sc vzravna in zavpije z ostrim glasom: »Stoj! Parola?« A glas se mu zamolklo izgubi v nočni temini. Nikdo mu nc odgovori. Globoko zasope in kmalu ponovno zakliče: »Streljal bom — kdo jc tam, povej parolo 1?« Drugi splošni zlet je bil leta 1011'< v Windsorju, kjer se je zbralo žo nad 40.000 Skautov, ki so slovesno defilira* li pred kraljem Jurjem V. Letošnji zlet se bo vršil v Birming* hamu. Program je jako zanimiv. Dne 2. julija postavijo velikansko taborišče in istega dne se odpre razstava. Taborišče bo trajalo do 8., razstava pa do 10. julija všteto. Vsa skautska družina (8 oseb/ bo prebivala pod lastnim šotorom. Posebni šotori bodo za inštruktorje Skautov. Izurjenost dečkov se bo kazala v tem, kako spretno znajo razviti taborišče za tako velikansko množico. Posebna zanimivost bodo tudi produkcije morskih Skautov. Jako zanimiva obeta biti tudi veli« ka razstava, ki bo otvorjena v veliki palači Bingley Hali. Delila se bo na 45 oddelkov in bo obsegala vse, kar spada v področje Skautov, na primer: poljska bolnišnica z vsemi potrebščinami, vaje Skautov na kolesih, požarno hrambe, vrtnarstvo, čebelarstvo, mizarstvo, kovaštvo, telovadba itd. Za najboljše izdelke se bo dajala nagrada, ki bo včasih dosti znatna. Tako na primer znaša I. nagrada v ročnosti pri pomoči v nagli nezgodi 2400 kron. Skauti so se jako naglo iz Anglež škega razširili tudi pri drugih narodih, tako cla zavzemajo te mladeniške organizacije skoro žc pri vseh kulturnih narodih važno stališče. Jako močne in ugledne so na Poljskem, uživajo simpatije pri vseh krogih, a šolske oblasti, zlasti deželni šolski svet, jih podpirajo z vsemi močmi. Jaz sem najprej zadel na poljske Skaute čisto slučajno pri priliki ab-stinenčnega shoda lansko leto v Lvo-vu. Na abstinenčni razstavi sem videl poseben oddelek, ki je imel napis: Skaut. Toda začetkoma se nisem brigal za to ime. Videl sem mlade osebe, dečke in deklice, patroljirati pred zastavo v svojih uniformah in z velikimi drogi v rokah. Hotel sem se šaliti z njimi, a ti ljudje so bili tako resni kot odraščeni, da sem takoj spoznal, da se jim ne gre samo za šport in igračo. Kmalu potem sem se znašel med starejšimi Skauti, a zadnji čas sem občeval skoraj izključno z njimi. Seznanil sem se v Lvovu z njihovimi voditelji, Malkowskim, Piascckim in drugimi, a v Krakovu sem nadaljeval svoje stike z njimi. Ko sem prečital njihovo slovstvo ter si ogledal njihovo življenje, sem začel z njimi primerjati v duhu naša te- Tcdaj pa začuje njegovo uho dobro znani mili glas svoje žene in de' teta, ki se plazita proti okopu. Dasiravno je spoznal glas svoje žene in hčerke, vendar ponovi svoj poziv; onedve se mu vedno bolj in bolj približujeta, no oziraje se na zapoved ljubljenega junaka. Na prvi mah je kar okamenel in srce mu zatriplje od radosti. Ali spom-i ni se dane prisege ter zakliče z obupnim in plakajočim glasom: »Vrnita sc — prepovedano jel Streljal bom!« .Vse njegove prošnje, so bile zaman> žena in hčerka sta hiteli v njegov objem, kakor da bi ga. niti ne čuli. Zmrači se mu pred očmi — zemlja se počne tresti pod njegovimi nogami, v ušesih mu zašumi, v glavi se mu zvrti in po kratkem premišljevanju se odloči. — Za hip odjekneta v nočni tišini dva močna strela, katerih prask prodre daleč v brezmejno ravnino in zopet zamre v nočni tišini. Ko se zave, začuje krik ljubljenk žene in jok deteta, kar mu trga junaško srce. Ne premišlja dolgo in steče brez moči k njima. Zcna se mu je vila od težkih bolečin v predsmrtnem trenutku — a na drugi strani jc ležalo težko ranjeno dete. Zaplakal jc grenke solze, poljubljal tisočkrat njeao lite to lovadna društva, in ta primera je Izpadla zelo na korist Skautov. Skaut ni navadno telovadno ali športno društvo, telovadba in šport mu je samo eno izmed sredstev v dosego namena. Telesna vaja pri njili ni enostranska, samo vaje na telovadnih orodjih in vojaško korakanje in obračanje, ampak obsega vse dele telesnega razvoja. Telesni razvoj sam je pa tudi samo sredstvo v dosego drugega namena: razvoj popolnega človeka na moralni podlagi. Skautstvo vzgaja celega človeka in zaradi tega mora človek postati Skaut, dokler je še mlad in se da lahko upogniti. Skaut ne sme pjji opojnih pijač, ne sme niti zavžiti bonbončka z rumom, ne sme kaditi tobaka, biti mora »čist v mislih, besedah in dejanju«, ne sme povedati nobene neresnice, biti mora postrežljiv in vljuden, vsak dan mora izvršiti vsaj eno dobro delo itd. Kljub tako hudim postavam se ideja Skautov širi neizrečeno hitro in v Galiciji je že blizu do 10.000 organiziranih Skautov, večinorpa srednje - šolske mladine. Dr. L. L. X X X Oddelek poljskih Skautov in Skautinj pride meseca avgusta v Ljubljano na katoliški shod. LjoMjansko občinsko gospo-darstvo. Proti proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1913 sta vložila občinska svetnika S. L. S. Ivan Iv r e g a r in Ivan Štefe na deželni odbor naslednjo pritožbo: Podpisana se pritožujeva zoper sklep mestn. sveta ljubljanskega z dne 28. maja 1913, s katerim se je odobril proračun mestne občine ljubljanske za leto 1913. Ta sklep izpodbijava v celoti; posebej pa grajava sledeče točke: L Pri izredni potrebščini naslov: »Amortizovanje in obrestovanje posojil«. in sicer številke naslova 1. do všteta 14- y, teti slučajih se gre za sledeča posojila: a) Posojilo v znesku 2,450.000 K, dovoljeno s sklepom deželnega zbora kranjskega z dne 15. januarja 1909. Glede tega velja sledeče: Dovoljeno je bilo za: 1. osuševanje barja 130.000 K; 2. višjo dekliško šolo 120.000 K; 3. III. mestno deško in II. dekliško fiolo 700.000 K; 4. mestne tržnice 800.000 K; 5. proslavo 601etnice cesarja 280 tisoč kron; 6. delnice plinarne 420.000 K. Skupno 2,450.000 K. Porabilo se je pa za: 1. dekliški licej 220.991 K; 2. novo vojaško preskrbovališče 253.685 kron; 3. osuševanje barja 209.200 K; 4. c. kr. obrtno šolo 514.603 K; 5. cesarjev jubilej 63.012 K; 6. ljudsko šolo na Prulah 83.424 K; 7. Za načrte 6829 K; 8. Poljanski most 21.905 K. Skupno 1,373.649 kron. Porabljenega jc tedaj 1,373.649 K. Pojasnila: • UT Ostanek posojila se bo porabil po dopisu magistrata z dne 24. novembra 1910 v poravnavo računov za začeta, a še ne dovršena dela pri c. kr. obrtni šoli, obeh ljudskih šolah, za zgradbo delavskih hiš, sklenjeno povodom cesarjevega jubileja in za dekliški licej. Posojila se je dvignilo pri Mestni hranilnici ljubljanski meseca avgusta leta 1909 in 1910 1,000.000, oziroma 700 tisoč kron. Takrat je bil Ivan Hribar še župan ljubljanski. Meseca maja leta 1911 pa 750.000 K, takrat je pa že bil na magistratu vladni komisar Laschan. Posojilo 1,000.000 K je bilo dovoljeno dne 9. aprila 1892. Med drugim je bilo določeno 280.000 kron za osuševanje barja in za nakup vojaškega pre-skrbovališča in za jubilejni most 200 tisoč kron. S sklepom deželnega zbora dne 29. julija 1895. se jc dovolilo, da sme mestna občina delni znesek tega posojila 600.000 kron, ki jo določen za nakup vojaškega preskrbovališča in za osuševanje barja porabiti -začasno za regulacijo mesta. V poročilu 1. septembra 1908 pa naznanja mestni magistrat, da se bo imenovani znesek 600.000 kron porabil za nakup vojaškega preskrbovališča ter za osuševanje baz\ja, kakor je bil prvotno dovolil deželni zbor z dne 9. aprila 1892, Pri porabi posojila z dne 15. januarja 1909 pa vidimo zopet postojanko 2 53.685 kron za novo vojaško preskrbovališče, ki se je gradilo v zameno s stavbnim svetom starega vojaškega preskrbovališča na Dunajski cesti glasom računskega zaključka za 360.000 kron (aktivum), in pa novo zahtevo 130.000 kron za osuševanje barja, ki se pa ni porabilo. Če sc je glasom poročila mestnega magistrata z clne 1. septembra 1908 porabilo 360.000 kron za nakup vojaškega preskrbovališča, ni umevno, zakaj se je zopet iz posojila z dne 15. januarja leta 1909 porabilo 253.685 kron za vojaško preskrbovališče, ko je vendar glasom računskega zaključka leta 1909 žel znašal dolg pri Mestni hranilnici ljubljanski za gradnjo vojaškega preskrbovališča 357.748 kron, in se je staro stav-bišče ob Dunajski cesti dobilo v zameno. Iz porabe posojila 2,450.000 kron je razvidno, da se je večinoma v vse druge namene porabilo, kakor je pa določil deželni zbor. Porabilo se je posojilo za1 zgradbo c. kr. obrtne šole, kar ni omenjeno v namenu posojila; za delnice plinarne je bilo določeno 420.000 kron, a glasom računskega zaključka 1911 se je za te izdalo 371.804 kron. Zakaj se je ostala vsota okroglo 48.0C0 kron porabila? Za osuševalna dela na barju se je leta 1908 porabilo 240.000 kron; v posojilu iz leta 1909 15. januarja je bilo stavljeno 130.000 K, porabilo se je pa 209.200 kron. Zakaj ta diferenca? Za zgradbo višje dekliške šole je bilo dovoljeno 120.000 kron, za dekliški licej sc jc porabilo 220.991 kron. Za tržnice je bilo dovoljeno 800 tisoč kron. A tržnice se niso naredile in se je denar v druge namene porabil. Iz dopisa mestnega magistrata z dno 24. novembra 1910 je pa razvidno, da se bo še ostanek kredita tudi porabil za dekliški licej. Poročilo govori tudi o zgradbi delavskih hiš povodom cesarjevega jubileja. Kje pa so tc hiše? Popolnoma pravilno se je poprej občinski svet obračal na deželni odbor, da ta izposluje pri deželnem zboru dovoljenje za eventualno drugo porabo posojila. Tako pri posojilu 1 milijon 600.000 kron z dne 5. maja 1899, ko je deželni zbor dovolil ostanek . posojila za porabo pri mestni elektrarni, in pri posojilu 1,000.000 K iz leta 1892 9. aprila, ko je dovolil porabo 600.000 K v druge namene, ki so se pa končno vendar le po poročilu mestnega magistrata porabili v prvotne namene. Le od leta 1909 naprej se ni vprašalo deželni zbor za dovoljenje niti pri posojilu iz leta 1909 15. januarja v znesku 2,450.000 kron, ki se je samovoljno porabilo popolnoma protipostavno v druge namene. In pri posojilu 1,803.200 kron iz leta 1910 29. jan. b) Posojilo v znesku 1,803.200 kron, dovoljeno od deželnega zbora kranjskega s sklepom z dne 29. januarja leta 1910 za sledeče namene: za kanalizacijo 500.000 K; za napravo ceste, ki bi vezala Kar-lovško cesto z novim mostom čez Ljubljanico in podaljšanje Opekarske ceste 200.000 K; za c. kr. obrtno šolo 1,000.000 K; podvoz na Martinovi cesti 103.200 kron. O tem posojilu velja naslednje: Od tega posojila se je dvignilo 'dne 21. novembra 1911 600.000 K. Sedaj se dviguje 1,000.000 pri kranjski deželni banki. Ker se kanali nabiralniki šele leta 1913 grade, most pri Operkarski cesti še ni narejen, in tudi ne drugi mostovi, narejen je pa samo podvoz na Martinovi cesti, porabilo se je pa že od tega posojila 600.000 kron in se dviguje sedaj 1,000.000 kron za kanalizacijo, je očividno, da se zopet to posojilo rabi v popolnoma druge namene, kar jc protipostavno. Če se tedaj postavljajo v proračun 1913 zneski 2,450.000 kron kot pasivum, oziroma dolg občine in istotako znesek 1,803.200 kron, je to neupravičeno, ker se ne sklada z določili zakona, da mora deželni zbor vsako spremembo dovoljenega posojila v druge kakor prvotno določene namene odobriti. Logično je tudi znesek, ki sc rabi za obrestor vanje teh drugače porabljenih posojil, neopravičen in torej proračun v protislovju z obstoječimi zakoni. Vidimo pa tudi nadalje, da so se veliko večje vsote rabile za gotove stvari kakor je bilo določeno. Jubilej-ski most ima v posojilu ki'edita 200.000 kron, stal je okroglo 260.000 kron, Mestni dom 240.000 K, stal je okroglo 260.000 kron, c. kr. obrtna šola kredita 1,000.000, stala gotovo 1,600.000 K (ko-lavdacije noče magistrat izvršiti), Ljudska kopelj 40.000 K, stala več, »Tivoli« stane čez 250.000 kron. (Odkod se je poleg glavnico Podturnske graščine za prodani svet v znesku 178.510 kron ostala vsota vzela?) Iz rednih dohodkov gotovo ne. Mestna občina je dobila staro vojaško preskrbovališče na Dunajski cesti, da jc zgradila erarju v zameno za svet novo vojaško preskrbovališče, kar jc stalo približno 360.000 kron. Stavbi-šče ob Dunajski cesti tvori sedaj gla-vinsko last mestne občine. Prodati so sme svet v smislu sklepa deželnega zbora z dne 31. januarja 1910, da sc kupne pogodbo čez 2000 kron, predlože deželnemu odboru v odobrenje. Glavin-slca last v smislu § 81. občinskega reda pa ostane to, če tvori ta last zemljišče, ali pa gotovino in se ne sme brez dovoljenja dž. zbora oz. odbora v smislu § 81 občinskega reda odtujiti in potrebuje pri znesku nad 100.000 kron Najvišjega potrdila. Mestna občina je pa že prodala čefc 330.000 kron tega sveta in porabila denar brez vednosti deželnega zbora, oz. odbora za tekoče potrebščine. To nasprotuje določilom § 81. občinskega roda, ker se je glavinska last občine protipostavno zmanjšala, a dolg je ostal. Za kaj se je to skupilo pora-, bilo? Vsled toga so tudi postojanke v prejšnjih računih nepravilne, in ker se proračun 1913 naslanja na prejšnje račune, je tudi iz tega razloga proračun 1913 nepravilen, ker je bila poraba iz izskupila protipostavna. Zakaj je vrednost tega sveta v aktivi kljub odprodaji vedno 320.000 kron (leta 1910 in 1911) in mera vedno 27.179 m3? Delnico plinarne so se kupile za okroglo 371.000 kron. Navedene so pa v računskem zaključku 1911 v vrednosti 167.200 kron. Odkod to zmanjšanje vrednosti? Enako trdimo tudi o nadaljnih po« sojilih, da sc niso v namene, za katere so bila dovoljena, porabila. Če tedaj, kakor gori izvajamo, nistv bila porabljena v zakonito določene namene, potem so dotične posojilne po^ godbe bile sklenjene protipostavno, oz. se za protipostavno porabljeni denar ne sme iskati pokritja v proračunu za izredne potrebščine toliko časa, dokler oblast, ki ima nadzorstvo nad mestno občino in njenimi organi, dotičnih korakov ne odobri. Naš predlog je, da deželni odbor postavke v pokritje obresti in amortizacije gorenjih dolgov iz občinskega proračuna kot postavke izredne notreb-ščine izloči. II. Silno čudno sc nam zdi tudi to, da se v proračunu za leto 1913. zahteva potrebščina za pokritje obresti in amortizacijske kvote glede zneska 600.000 K, ki se je dvignil iz posojila 1,803.200 K, in sicer dne 21. novembra 1911. Kakor že rečeno, se je ta denar dvig* nil in v mestne namene porabil že leta 1911 in bi moral tedaj tvoriti pasivno postavko pri izkazu občin, premoženja tako lota 1911. kakor leta 1912. VJ računskem zaključku za leto 1912. ne najdemo te postavke nikjer kot pasivum mestne občine. Kljub temu zahteva mostiii občinski svet kritje za plačilo obresti iu amortizacijo od tega zneska. Dani sta dve možnosti: ali da je računski zaključek za leto 1911. olepšan za znesek 600.000 K; če pa to ni, pa se no bi smelo iskati kritja za plačilo obresti in vračilnega obroka. ga močil s solzami. Njene oči pa so z nenavadno čudnim pogledom vedno slabeje gledale ljubljenega moža — roke njene so klonile ter objele poslednjikrat njegovo glavo, a ustne so se ji s težkim vzdihom združile z njegovimi v zadnji poljub. Za trenutek pozneje pa je ležalo v njegovem naročju — mrtvo truplo. Nekaj časa zre vojak kakor blazen brezčutno predse, potem pa se naglo vzravna, pogleda puško, ki mu je ugrabila ljubljeno ženo in onesrečila dete, ter jo besno sune v stran — nato pa se poslednjič zagleda v mrki mrtvaški pogled uboge žene, ki zre v brezmejno višino. Z bližnjega bopa vlomi nekoliko Vejic, napravi iz njih križ ter ga položi na prsa mrtvi ženi. »Zla usoda te je spremljala ter te privedla sem, da umreš od kroglje, ki je bila namenjena sovragu,« prišepeče in nagne glavo. »Prva dolžnost vojaka je, da izpolni prisego, ki jo je dal domovini. Da, jaz sem jo izpofciil in se onesrečil sam za celo življenje. Oprosti mi! Nedolžno si umrla — ali slava bodi tvojemu prahu, ki bo počival na bojnem polju in bo pokopan poleg slavnega zidovja lozengradskega.« Nato sc približa svojemu detetu, vzame ga na roke, poljubi ga in se z lahkim korakom odpravi proti postaji Rdečega križa. Nebo je bilo pokrito z neštcvilni-mi zvezdami; daleč izza gora sc jc skrival mescc. ki ni mogel vztrajati pri po- gledu na ta prizor. Iz daljave so prihajali jutranji zvoki zvona, ki jc s tuž-nim glasom vabil k rani molitvi; glas se mu je tajinstveno razlegal po vsej okolici ter se pomešaval z vojaško trobento, ki je pozivala vojsko na novo borbo. Pred vratmi zdravnika Rdečega križa jc bilo vse polno bolnih vojakov, ki so prihajali po prvo pomoč. Prvemu izmed njih, ki je bil laže ranjen, poda nesrečni oče svoje dete ter mu zaše-peče: »Potrudi se, da mu pomaga zdravnik in da se reši. Tudi ono je trpelo z Bulgarsko in za sveto stvar, ki se zanjo borimo vsi!« Ko to izreče, poljubi dete in sc izgub: z brzimi koraki v daljavi. Lice mu je bilo rumeno in onemoglo kakor iz voska. Oči so se mu globoko skrivale pod obrvmi kakor nedolžnemu krivcu, roko so mu drhtele od veliko razburjenosti, a telo je bilo premočeno'do kosti. Nazaj beži na stražo ter zavzame neopaženo zopet svoje mesto. Puško,'' ki jo je bil sunil na stran, vrže zopet čez ramo ter stoji do druge stražine izmenjave nepremično, globoko zamišljen v svoje misli. Čutil je veliko bolest, kakor da se mu hoče telo oprostiti od duše. Kri se mu je od mraza sesedala po žilah, a noge so mu žc davno odpovedale službo — ali on je vršil svojo dolžnost . . . Ko sc jc v jutro pojavila straža, ki ga ic imela zamenjati, jc našla na nje- govem mestu zmrzlega vojaka, kraj njega pa je ležal papir, popisan s težko roko. Na njem so bile besede: »Iz-polnivši svojo dolžnost do domovine, ki sem ji ostal zvest do zadnjega hipa in žrtvoval v borbi za osvobojenje njenih sinov ženo in morda tudi dete, izročam svojo mesto carju v popolnem redu. Čutim, da nc bom mogel — zlomljen od bolečin — zdržati mraza, ki mi sili v premrzle žile, ter mirno čakam konca svojega življenja. Zagrebito moje in telo moje žene v skupni grob, a za moje otroke bo že skrbel Bog in velika Bulgarska. Na svidenje, sinovi Balkana! Na svidenje, stara moja majka!« Nekoliko korakov oddaljeno najdejo truplo njegove žene, z borovim križem na prestreljenih grudih. Vojakom se porose oči nad tem pretresljivim prizorom in nihče ni zmogel niti besede vsled ginjenosti. Pokopali so ju s častjo cele posadke v osvojenem mestu v skupni grob ter okrasili rušo z zelenimi vejicami slave in mučeništva. Predno so spustili trupli v grob, jo pritrdil poveljnik njegovega polka kolajno na telo umrlega vojaka, ki jc umrl, izpolnivši verno svojo prisego. Trobente zatrobijo k zadnjemu počeščenju, svečenik pomoli k Bogu in sprevod se turobno vrača nazaj, proti osvobojenemu Lozongradu. Tam v daljavi, v malem selu pod Balkanom pa siromašna doca dan na dan gloda in pričakuje vrnitve svojega očeta, in matere. Nc razumejo šc sive starke, ki je vso svojo bol skrila v gube svojega iztrpljenega lica in ki jim pripoveduje, kako, se more vsak narod popolno osvoboditi samo takrat, ko njegovi sinovi ne poznajo nič višjega in močnejšega od svojih dolžnosti. Nebo je zopet mrko in pokrito s temnimi oblaki, ki bože proti Črnemu morju . . . Enmal pujamrajna. »Oli, sej sm vedu, de se u šo use puglihal. Zupa sc na sne nekol tku uroča kokr se skuhal Sevede ne! Tku sm biu pa žo u strah, de u Kamilca pu-hrustala use Sluvencc du frementa, če u ud nas kej kusti ustal, j h u pa vrgla kašnmu duniskemu kužat, de se u ma-sliu iz nim. Tku sm s mislu; no, pa ni bila dovoljena, Filharmonija asanirala. To je pričakoval tudi deželni odbor, ki je svojčas pritožbo zoper izredno lansko podporo zavrnil. Izredna podpora bi bila znabiti opravičena, če bi mesto Ljubljana imelo godbo Slovenske Filharmonije celo leto. Ta godba pa išče asanacije še na drug način, namreč s tem, da je v poletnem času na Bledu, oziroma jc žc nekaj mesecev sploh mi bilo, tako da ni nihče vedel, kaj je ž njo. Zato predlagamo', da se podpora za godbo črta, oziroma, da se vsaj črta od redne podpore znesek 10.000 K. Glede izredne podpore pripomnimo, da te postavke ne moremo grajati, ker jc to znesek, ki jc imel priti do izplačila vsled odklonjene pritožbe lansko leto, in se je to zaradi blagajniških bilanc preneslo na leto 1913. V. Ker so finance mestne občine zelo neugodne, kakor se je splošno povdar-jalo, zalto predlagamo, da se črta iz proračuna sledeča postavka: Druge izredne potrebščine, št. naslova 5. V prostorih Simon Gregorčičeve ljudske knjižnice ima namreč gotova politična stranka svojo strankino pisarno in strankarske prostore sploh. Naj knjižnica predloži izkaz svojih potrebščin in koliko je porabila od prejšnjih podpor za knjižnico in za knjižnične prostore. Če je bilo mogoče imeti v prostorih knjižnice tudi strankino pisarno, sledi iz tega, da bi bilo za knjižnico lahko manj prostorov, torej tudi manjša najemščina. VI. Končno se pritožujemo proti temu, da se je prepustilo dajati razne podpore mestnemu magistratu, kar je popolnoma nedopustno, ker stvari, ki so po zakonu prepuščene občinskemu svetu, teh ne more odkazovati občinski svet komu drugemu, kajti s tem sc spreminja zakon. Predlagamo, da dež. odbor razveljavi tozadevni sklep, eventualno črta dotični znesek, ki je bil magistratu v razdeljevanje odkazan. Državni zbor Dunaj, 10. junija. Po viharju. Včeraj je zbornici pretila kriza. Češki agrarci so v zvezi z Rusini hoteli za vsako ceno preprečiti zasedanje v juliju. Nemški poslanci pa so se zalotili, da zlomijo obstrukcijo. Do osme ure zvečer so jim zatrjevali vlada in razni voditelji strank, da z glavami rinejo v steno. Konečno sc jih je usmilil ministrski predsednik grof Stiirgkh in jim zgradil zlat most, da so sc rešili iz zagate, pobiti in osramočeni. Vlada jim je primaknila štiri tedne, da torej s 1. septembrom stopijo v veljavo višje uradniške plače. Vsa svota znaša okroglo tri milijone kron. Obenem je vlada obljubila, da morda že v septembru skliče državni zbor, ki reši finančni načrt. S tem je bil zagotovljen tudi proračunski provizorij in vse jc kazalo, da se zbornica mirno razide na počitnice. Kar nenadoma nastane vihar v zbornici. Dr. S t e i n \v c n d c r je kot poročevalec o proračunu odgovarjal poslancu Chocu, ki 'je v svojem govoru dokazoval, da avstrijski Slovani nimajo povoda slovesno se spominjati 25-letnice vladanja nemškega cesarja. Dr. Kteimvcnder pa je brez potrebe trdil, da ostane Avstrija v zvezi z Nemčijo, ali je to parlamentu všeč ali ne. S tem je Steinwendev prvič kot poročevalec prekoračil svoj delokrog. Proračunski odsek ga ni bil pooblastil, da on tem potom čestita zavezniku. Drugič pa je dr. Steinwender kruto žalil parlament, češ, da sploh nima pravice govoriti o vnanji politiki. Ta »lapsus linguae«, ki pa skoraj gotovo ni bil slučajen, je vzbudil vihar, ki je trajal nad dve uri. Skoraj vsi slovanski poslanci, tudi češki socialni demokratje, so zagnali nepopisen krik: Abzug in pfui Stcimvender! Tudi Poljaki so bili razkačeni in zahtevali, cla Stcimvender prekliče svoje žaljive besede. Ministri grof Stiirgkh, Zalelski in Heinold so prigovarjali Steimvenderju, naj prekliče svojo izjavo. Toda Steimvendcr jc mirno sedel na svojem mestu in prezirljivo zrl na galerijo. Ker je bil vihar vedne močnejši in je pretila nevarnost, da «e. poslanci zgrabijo, je predsednik prekinil sejo. Dolgo uro so sc posvetovali načelniki z vlado, kaj storiti. Konečno so sestavili izjavo, s katero je bil tudi Stcimvender zadovoljen. Po 10. uri se vrne dr. Sfeimvender in izjavi: Kot star parlamentarec sam obžalujem prejšnji nemir. Priznam brez ovinkov, da sem kot poročevalec prekoračil svoj delokrog in izrazil le svoje osebno mnenje. Izjavljam tudi, da ni kakor ne dvomim o pravici parlamenta, sodelovati in odločevati tudi v vprašanjih v nanje politike. S tem jc bila ta afera končana in zbornica je v drugem branju z večino glasov sprejela proračunski provizorij. Odklonila pa je Tomši-kov predlog, da se v provizorij ustavi 17 milijonov za železničarje. Odklonjeni so bili tudi predlogi, da se dovoli 20 milijonov za telefon, zviša melioracijski zaklad, dovolijo za poštne uslužbence milijonov. Soglasno je bila sprejeta resolucija, da vlada takoj odpusti vse rezerviste. Obveljalo je z 226 glasovi proti 101, da vlada v jeseni predloži predlogo, s katero naj sc vsled draginje primerno zviša kongrua. Rezervisti. V današnji seji je minister za deželno hrambo odgovoril na interpelacije glede podpor za družine rezervistov. Že v novembru so dobile vse deželne vlade nalog, naj sestavijo komisije za podpore, kar se je tudi zgodilo. Te komisije so reševale došle prošnje. V mnogih slučajih »o sc rešitve zakasnile vsled poizvedovanj. Ugodno je bilo rešenih 90 odstotkov vseh prošenj. Samo v Galiciji je bilo clo konca aprila izplačanih 3,697.000 kron, v maju 1,221.900 K, v Dalmaciji do konca aprila 2,516 953 K. Do srede junija je bilo izplačanih že 15 milijonov. Mogoče pa je, da so se pri tolikem delu pripetile napake in so morda posamezne druži- Na strani 69. »Proračuna mestne občine ljubljanske za leto 1913.« najdemo pod štev. naslova 14. glede anuitet-ne kvote po 3200 K in obresti po 26.892 kron nasvet mestnega magistrata za leto 1913., čeravno sc je posojilo dvignilo, kakor se jc svoj čas poročalo, dne 21. novembra 1911. Kaj je s temi 600.000 kronami? Kje tiči anuiteta in obrestna kvota za minolo leto? Zakaj ni v računskem zaključku ta kvota kot proračunska postavka? III. Referent o proračunu za leto 1913. Je povdarjal, da je proračun silno obremenjen z osebnimi postavkami za lastne mestne uslužbence; navajal jc posebej, da je državna oblast, ki je prevzela posle policije, mestni občini prepustila zelo veliko policijskih, definitivno in provizorično nastavljenih uslužbencev, ki se jih sedaj na magistratu ne rabi. Da bo v Ljubljani policija podržavljena, se je vedelo s popolno gotovostjo skoraj eno leto pred 1. aprilom 1. 1913. Županu jc moralo biti a.iano tudi to, da bo več ali manj policijskih uslužbencev, ki jih državna oblast ne bo prevzela, občini preostalo; moral bi tedaj pravočasno skrbeti, da: se za te ljudi oskrbi delo in službe. Če pa že tega ni storil, bi bila vsaj njegova dolžnost, paziti na to, da se nc nastavljajo novi pro-vizorični uradniki in uradnice, kakor se je to zgodilo tekom leta 1912. Proračunske postavke za leto 1913. glede dotičnih provizoričnih uslužbencev so brezpotrebne in jih grajamo ter predlagamo, da se jih iz občinskega proračuna črta. S tem hočemo doseči, da se tem proviroričnim uslužbencem na pravilen način služba odpove. Sploh pričakujemo, da se bo kolikor mogoče malo provizoričnih uradnikov nastavljalo, ker posli pri mestnem magistratu niso taki, da bi se o njih moglo reči, da so nenadni in da je za njih opravljanje potrebno provizoričnih uslužbencev. Posli so precej stalni in se naj za njih opravljanje nastavijo stalni uslužbenci. Tudi ni mestni magistrat ali občina kaka oskrbovalni-ca za ljudi, ki so izgubili službe in jih iz raznih razlogov drugod (ne morejo dobiti. Predlagamo, da se v proračunu če-tajo sledeče postavke: Za pomožnega uradnika Jur. Ver-čiča (stavbni urad); za pomožno uradnico Anton. Kruli-movo, ki jc omožena in kot taka sploh ne bi smela biti uslužbena; za pomožno uradnico Pavlo Ko-njarjevo; za pomožnega uradnika Ant. Rup-nika; za pomožno uradnico J. Bajželjevo; Vsi ti .med pisarniškim osobjem. Nadalje za sluge: Karol Kressal, Alojzij Lju-bič in Joško Dolnovec; končno za vse druge, ki so bili na ta način nastavljeni. Prosimo, da se ta naša pritožba predloži v pristojno rešitev deželnemu odboru. IV. Slovenski Filharmoniji se .jc dovolila v proračunu podpora: redna 20.000 kron, izredna 10.000 K. Pričakovali smo, da se bo z zadnjo podporo, ki je tku hedu! Gespud dohtar Trillar u soj dobr srce in soje neprecenlive muči šc naprej pusvečvou leberaln pulitik, kokr jh je du zdej. Gespud dohtar Nuvak je pa tud veseu, de sa mu za enkat natvezl še deželnudbornške časti in skrbi na urat. Gespud dohtar Taučar je pa tku al tku zmeri »dobrga vola«; »če teče kri, iz nusa teče«, s niisl, kedr s negau pudložnki skočja u lase, pa se smeja h temu špase, ket je navada ušli starejšeli diplumatu, ke sa »u boje za narud« usivel.« Tkula m jc ta teden enkat pujamru gespud Mulavrh in se tku glubok uddelinou, kokr kašn drvar, kedr razseka i»i razžaga cela klaftra dru. »Ja, ampak dost ni mankal, de ni zaruputal. Prmejš, strune sa ble žc tku napete, de b hmal pupokale. No, in kdu pa u godu naprej brez strun; sej seaia splača!« dudau šm jest kulkr mugoče pumirjevaln. »Hedu je blu, hedu. Jest sm žc predlagu u »Sluvenskmu Narude«, de dejma naša vojska kar demubilizirat in se udejma enkat za useli, de u pol gmah. No, pa naš generali nisa bli iz tem zaduvoln. Ceu generalštab jc zro-ju, čš: če b dubl mi tak penzjon, kokr ga dubeja ta prau generali, nej b že blu; ampak tkula prazneh rok in čistga srca stopt u penzjon, tu pa ni nč; tu ni za nekamer.« »Prou prpuručliu tu res ni; tu maja prou! Če b že saj kašne medalje al pa križčkc delil, b že nč na reku. Nali-ter vašeh lcbcralneh g(|:icralu raa že tku lepu šroke prsa, de b se ene par ta-keh udlikuvajn prou pusebn naj ne pu-dal.« »Nč; pr nas se.prou nč na dubi. Če edn umrje še u praumo čas, ma saj en pusten pugreb; če pa čaka starast, se mu pa na gudi dost bulš ket fijakar-skemu kojn; no, tulk de h šintari ga glih ne daja, tulk je na bulšem, drgač pa prou nč. Kar za rep — čm rečt: za frakšeselce ga putegneja preč ud kurita, pa ga pesteja lepu pučas pujemat; če ga še pesteja; al marskermu še clu pumagaja, dc preh konc uzamc in na dela napotja »mladem, čilem mučeni«. No, i:n keder je na umno svet in ni nu-benmu več na pot, pol ga pesteja pr gmah in še le ub stuletne negauga rojstva se spoune spet najn gespud Pud-krajšek. al pu dumače »Harambaša«, de napiše zasluge, punavad kašnga čist druzga pukojnga rodaluba. kokr ga ma u rnisleh. No, in kedr šc Harambašata več na bo, pol u pa .še tu izustal in usak u naumen, čc u še urau narudna ledina in sadiu krumpir, de b ga druh pol ukupaval.« »Gespud Mulavrh, dons pa uni tku modr guvareja, de jc mogu bt pu mojeli misleh sam Salamon ena figa prot nm. Kokr zineja, pride čista resnica vn. Dondons res ni nubene hvaležnast več na tem svet. In kulk se more člouk martrat, de pride mal naprej, kc uča-seh usega tega ni blu treba. Učaseh sa Ide spuštval cnga že sam zatu, če je mou lepa sukna in hlač ne preveč za-flikancli; dc b mu du glau pubrklou in pregledu, čc je u nc use tku kokr more bt, tisi pa šc za mislt ni blu.« »Ja veš, učaseh še medicinska ve-cla ni bla tku razvita.« »Tist je use glih! Sej dondons tud na brklaja sam mcdecinari pu glavah našeh pulitičneh vuditelu; sej se če že usaka babnea na tu zastopt. Učaseh je blu tu use drgač. Jest sc šc tku dobr spounem na en zburuvajne iblanskch ubrtniku, kokr dc b blu učeri. Tekat jc slopu na oder rank Ilorak in začeu: »Als ich Reichratsabgeordneter war in Wien. Tak sem predlahal, da mora biti Krajnska dežela slovenska. Potom prišel pan kajzer a povidal, ja nc dam nic. Na, da haben sie jctzt den Gcv/erbc-stanrl.« Tku jc puvedu rank Horak in ubrtniki sa mu začel tku upit »žiuja«, de je na en uhu uglušu in (na ramah sa ga nusil naukul. Tu sa bli časi za pu-litkarje, tu; ne pa dondons, ke--« »No, viš! A na pravem jest zmeri, dc ie dondons en pulitičn vuditel na slabšem, ket Marku pes. Kdur ga du-seže, pa ga krccne, namest de b že tri šrito pred nim klubuk dol uzeu. Puglej zdej gespud dolitar Trillarja! Kulk se jc gnou in garu za lcbcralna stranka. On ni sam desna roka gespuda žc-pana; on jc že več ket ubc županuve ruke. Pousod, ker je blu kcj za delat, pa de ni nč nesl, pousod sa nega naprej p urila L In kua ina zdej ud tega? Preh je mou saj ket deželn udbornk ene par krajcerju za usa druga muja, zdej sa pa tulk časa ruguvilcl preke nem. dc sa mu še ta prbulšek udicdl. ne premalo dobile. V takih slučajih naj se družine pravočasno pritožijo. Poslovnik. Po daljši razpravi je zbornica pritrdila predlogu odseka, naj se začasni poslovnik podaljša do 15. maja 1914. V razpravi je češki agrarec Durich utemeljeval resolucijo, naj vlada predloži načrt zakona, s katerim se bodo poslancem določile primerne odškodnine. Stavbna društva. Zbornica jc sprejela načrt zakona, s katerim sc izpreminjata §§ 2. in 3. zakona z dne 28. decembra 1911, drž. zak. št. 244. Vlada se pooblašča, da letos in bodoče leto uporabi 2 milijona kron za posojilo društvom, ki grade mala stanovanja. Društva pa morajo dokazati, da bodo v šestih letih imela na razpolago potrebna sredstva. Pokojnine vdov. Obveljal je načrt zakona, s katerim se določa najnižja pokojnina vdovam po državnih uradnikih in učiteljih na 1100 K in vdovam državnih slug na 600 K. Za vdove višjih razredov se določijo pokojnine: 1200, 1300, 1400, 1800, 2400, 3000, 4000 in za tri najvišje razrede po 6000 K. Ta zakon velja tudi za vdove, ki že uživajo pokojnine. Državno sodišče. Obveljala je izprememba § 29. za-koina z dne'18. aprila 1869, št. 44, ki se sedaj glasi: Državno sodišče sklepa z večino glasov. Za odločbo, ki jc v nasprotju s pravnim rekom v judikatni knjigi, jc treba osem glasov. .V judi-katno knjigo pride pravni rek, ako je državno sodišče to sklenilo z 8 glasovi. Predsednik odločuje, ako so glasovi razpolovljcui. Vojaška služba, sodniki, odvetniki ln notarji. Poslanec F o n je poročal o načrtu zakona, s katerim se všteva vojaška služba v prakso sodnih, odvetniških in notarskih kandidatov. Vsled mobilizacije so bili zadnji čas hudo prizadeti kandidatje, č etudi se jim šteje mobilizacija za orožne vaje. Novi zakon določa, da se imenovanim kandidatom za vsako leto vštejc v prakso doba vojaške službe, ako nc presega šest mesecev. Ta zakcin velja tudi za kandidate, ki so bili poklicani v vojaško službo po 1. novembru 1912. Delavska knjižica. Socialni demokratje so 1.1911 pred lagali, naj se delavske knjižice opuste in vpeljejo navadne izkaznice, na katerih bode vpisano samo ime, starost in rajstveni kraj delavcev. Razlika bi torej bila, da bi legitimacija ne označila identitete časa in kraja, kjer je bil delavec zaposlen. Delavske knjižicc zagovarjajo delodajalci, sklicujoč sena določbe obrtnega in rudarskega zakona. Delavci pa žele samo legitimacije. Ker sc socialno-politični odsek ni mogel zediniti, je sklenil predlagati zbornici, naj se sama odloči za vprašanje. Ali naj vlada predloži načrt zakona, s katerim se bode delavska knjižica za-menila v legitimacijo, ali ne? To je nekaj novega. Zbornica na) izjavi mnenje, ali jo načeloma za delavsko knjižico ali za legitimacijo. Ako je za poslednjo, potem naj vlada pred- Puglej, usak člouk ma učaseh kašn prbulšek; še restanti dubeja ub nedelah glaš vina za prbulšek; gespud dohtar Trillar pa prou nč. Use ta druh sa ubrsl spet najn, ket se ubešaja tiste sukne, ke sa udveč, na klajderštok; deželn ud-borništu je pa stisnu hitr gespud dohtar Nuvak pud sukna, de mu ga ja na more nubedn več spihat---« »Ja viš, tega jc pa gespud dohtar Trillar sam uržah. Za kua jm je pa šou na lim? On nej b ta narpreh use lepu ud sebe udložu, kar ni blu use skp nč, deželn udborništu nej b pa ubdržu. ,Viš. gespud dohtar Taučar je biu bi brihtn tekat, ke sa mu tli praun zastopstu mestne hranilnee, ke vrže ene lepe krajcarje na Jet, prou na lepa viža spihat in sa ga zvulil za predsednka; predsednk pa, kokr veš. na more bt ub enem tudi praun zastopnk. Gespud dohtar Taučar je ta lbezcn sojeh prja-tlu brž sprevidu, se prou cifrast za-hvilu na te izredn čast in jm kar na-raunast u zobe puvcdij, de »e na čut urednga te velike časti, zatu pa raj ustane sam praun zastopnk. kokr du zdej. Gespudem se jc cfctkat mal nus pubesu, pusebn gespud dolito;' Švigl ni biu pusebn kuntent iz tem, al kua sa pa tli? Tih sa bli, pa jc blu. O, kej tacga je treba desetkat preh premislt, predn sc stri; pa šc kedr se stri, jc prehmal. Na lak lim b se nekol iia usedu Boltatu Pepe iz Kudnluaa. loži potrebni načrt zakona. Današnje glasovanje pa je slučajno, ker je večina poslancev že odšla, ostali pa so skoraj vsi socialni demokratje. Sicer pa z današnjim glasovanjem vprašanje ni šc rešeno. Razprava o tem vprašanju je bi>la jako živahna, ker je poslanec Einspin-ner brez potrebe izzval odpor socialnih demokratov in se zelo potegoval za to, rla naj delavske knjižice, ta preostanek Mctternichove Avstrije policijskih ši-kan ostane. Pri glasovanju se s 145 glasovi proti 87 potrdi odsckovo vprašanje, to je, da naj sc delavske knjižice odpravijo. Koncem seje je bilo zopet nekoliko ropota. Predsednik jc namreč predla- gal, da naj se skliče prihodnja seja pismeno sporazumno s scniori, dr. Adler je pa predlagal, da naj so skliče seja 8. julija. Norčevati sc je namreč hotel iz nemške narodno zveze, ki je, kakor znano, malone parlamentarno krizo izzvala, ker je hotela zasedanje že meseca julija, a ker je to še enkrat dr. Adler predlagal, so bili pa hudi nanj in so pričeli celo ropotati. Posebno razburjeni so bili Teufel, Hummer in Seidl, ki so s pultnimi pokrovi ropotali. Pri glasovanju jc bil dr. Adlerjev predlog odklonjen, predsednik je nato ob desetih zvečer zaključil sejo. Poletno zasedanje je končano. Parlamentarne počitnice se torej zopet nadaljujejo . . . Slovimo Ciril - Meiodov Jubilej! Razen Konštantinovega jubileja slavimo letos še drugi, sicer manjši, a za nas zelo važni jubilej. Letos je minilo 1050 let, odkar sta sv. Ciril in Metod iz Konštantinovega mesta Carigrada ponesla sv. križ med Slovane, postavila temelj krščanski izobrazbi med Slovani ter jih uvrstila v vrsto kulturnih narodov. Središče misijonskega in kulturnega delovanja sv. slovanskih apostolov je bilo na Moravskem in v Pano-niji, ki je bila na sedanji zahodni ogrski planjavi in je segala tudi v sedanje slovensko ozemlje. Torej so bili naši slovenski pradedi neposredno deležni delovanja sv. Cirila in Metoda. Sv. slovanska apostola sta gotovo vzgojila mnogo slovenskih duhovnikov in prosvetiteljev. Posebnega občudovanja je vredno delovanje sv. Cirila in Metoda ker sta delala v zelo neugodnih razmerah, bila skoraj neprestano preganjana in sumničena, a vendar sta do3egla toliko uspehov, da je njuno delo zapustilo globoke sledove v cerkveni in kulturni zgodovini. Sv. Ciril in Metod se odlikujeta po izredni gorečnosti in vztrajnosti, s katero nista vplivala samo na svojo bližnjo okolico, ampak svojim učencem znala vdihniti vero in krščansko slovansko izobrazbo z Moravske in Panonije razširili daleč na vzhod, sever in jug ter ustvarili ono staroslovansko književnost, katero še *dai občuduje učeni «vct. Slovanski narodi se pripravljajo za proslavo Ciril - Metodovega jubileja. Na Velehradu na Moravskem so se začele uvodne slovesnosti že 14. februarja, svoj višek bodo pa dosegle dne 5. julija in v naslednjih dneh. Na Velehradu se neumorno dela za olepšavanje stavb, ki stojijo ob grobu sv. Metoda. Tam se bo postavil velik kip papeža Ldona XIII., ki je zapovedal češčenje sv. Cirila in Metoda za ves katoliški svet; v veliki velehradski cerkvi se bo priredil lep oltar sv. Cirila in Metoda z umetniško dovršenimi slikami (iko-nostas) za službo božjo po vzhodnem obredu. Najlepši spomenik letošnjega jubileja pa bo velikanska umetniška slika, ki predstavlja,, kako se zastopniki slovanskih narodov poklanjajo sv. Cirilu in Metodu ter se jima zahvaljujejo za krščansko vero in izobrazbo. Sliko je izvršil češki slikar Ncumann. Na Velehradu in sploh na Moravskem se bodo vršile velike društvene in cerkvene slovesnosti v proslavo Ciril-Me-todovega jubileja. Ali naj Slovenci popolnoma pozabimo, da sta sv. Ciril in Metod tudi med Slovenci širila in utrjevala krščansko vero in izobrazbo ter skozi naše dežele potovala v Rim? Ali naj pozabimo, s kolikim navdušenjem in s kaka vztrajno gorečnostjo je škof Slomšek med Slovenci širil češčenje sv. slovanskm apostolov? Ali naj sc izneverimo tradicijam naših najzasluže-nejših mož, ki so leta 1863. s tolikim navdušenjem slavili tisočletnico sv. slovanskih apostolov? Leta 1863. so se po vseh slovenskih pokrajinah vršile velike slavnosti v čast sv. Cirilu in Metodu. »Slovenske Večernice« družbe sv. Mohorja (leta 1863) so bile posvečene sv. solunskima bratoma. V znanstvenem zborniku »Zlati Vek'< so naši prvi pisatelji in znanstveniki proslavljali delo sv. Cirila, in Metoda ter Slovence navduševali, naj ostanejo vedno zvesti učenci sv. bratov. Gotovo je torej priifierno, da letos kar najslovesneje proslavimo sv. Cirila in Metoda. Naša izobraževalna društva, podružnice »Slovenske Straže« naj se s primernimi prireditvami spomnijo ustanoviteljev krščanske izobrazbe med Slovani; naše Marijine družbe, naj proslavijo velika vzornika krepostnega življenja in apostolskega dela; naši učitelji in katehoti naj slavijo sv. Cirila in Metoda kot velika apostola, učitelja in vzgojitelja, naša mladina naj se vnaipc za posnemanje mladinskega vzornika sv. Cirila. V vseh naših cerkvah naj sc dostojno proslavita velika svetnika katoliške Cerkve in goreča misijonarja, ki sta doloma neposredno, deloma pa po svojih učencih pridobila vse Slovane za krščansko vero ter odločila zmago sv. križa med Slovani. Ob lOoOlctnici zmage sv. križa med Slovani naj se torej naše ljudstvo z novim ognjem vname za krščansko vero in krščansko izobrazbo, da bi med nami vedno zmagoval sv. križ, katerega sta oznanjala sv. slovanska apostola. Prosimo Boga, naj bi se vsi slovanski narodi, ki častijo sv. Cirila in Metoda kot svoja apostola, povrnili nazaj v naročje one Cerkve, kateri sta bila sv. brata vedno vdana, da bi se uresničila želja sv. slovanskih apostolov, ki sta hotela vse Slovane združiti v eni veri in eni Cerkvi. Ob IGOOletnici svobode krščanstva prosimo Boga. naj bi katoliška Cerkev v slovanskih državah dobila popolno svobodo. Naš katoliški shod naj bo velika manifestacija v proslavo 16001etnice zmage sv. križa in v proslavo velikih slovanskih apostolov, "ki sta sv. križ tako zmagoslavno ponesla med Slovane. Naj bi veliki svetovni dogodki po- apostolsko gorečnost, da so krščansko ,^pešili uresničenje velike ideje, kater^ so zastopali sv. Ciril in Metod, veliki papež Leon XIII., škofa Strossmayer in Slomšek, namreč zediujenje vseh Slovanov s katoliško Cerkvijo! Potem bo rešen velik del jugoslovanskega vprašanja. j • Prepričani smo, da bi se slovensko-hrvatski katoliški shod moral ozirati na to stran jugoslovanskega vpi'aša-nja, dati priliko za posvetovanja o vzhodnem cerkvenem vprašanju ter s tako posebno prireditvijo ali slavnostnim govorom proslaviti spomin sv. Cirila. in Metoda. Idrijske novice. i Osebne doklade ima sedaj vse stalno nastavljeno učiteljstvo c. kr. rudniških šol. Pred tednom so bile nakazane tudi onim članom učiteljskega zbora, ki jih doslej šc niso imeli, in sicer od 1. maja lani. Po 25 odstotkov je bilo nakazanih dvema, dvema tudi po 10 odstotkov, ostalim po 20 in 15 odstotkov. Provizoričnim učiteljem je bila nakazana mesto osebne doklade letna podpora, in sicer dvema po 90 K, ostalim po /5 K. i Posestvo Matevža Moravca je kupila dne 16. junija na dražbi Okrajna hranilnica in posojilnica za 37.000 K. i Razpisalo je mestno županstvo zgradbo občinskega poslopja št. 509. Dela so proračuchjena v skupni vsoti 78.964 K 25 h. Ali ni nekoliko prenagljeno? Navadno je treba počakati pri razsodbah upravnega sodišča pismeno izdane razsodbe. Ali bi ne bilo pravilno, da bi tudi naše županstvo to storilo? Tudi deželni odbor ima še govoriti, predno se začne z delom. V razpisu se ne omenjajo naprave, potrebne za nastanitev gasilnega društva, katero ima priti tudi v to poslopje. Če se bo prav izvedlo ter ima št. 509 služiti v stanovanjske namene, se v hiši priredita dve večji uradniški stanovanji in štiri manjša. Obenem sc nastani gasilno društvo, katero se je moralo svoj čas umakniti čitalnici iz teh prostorov. Dramatično društvo pa je dobilo, kakor pripovedujejo, dovoljenje, da sme v nekdanjem gledališču poleg skladišča postaviti gledališki oder. Tako bi tudi to poslopje prišlo zopet do svojega namena, naprednjaki pa lic bodo več pritiskali na občino, naj jim zgradi dvorano. i Klerikalne mlstifikatorje in časnikarske rokovnjače nas ozmerja liberalni dopisnik v zadnjem »Narodu«. Zakaj? Zopet sc je nekdo naprednjaka privoščil in ga v »Slovenskem Domu« malo potegnil. Taccga počenjanja smo že v Idriji navajeni in tudi lega, da hitro vržejo krivdo na našo stranko. Mi tu slovesno izjavimo, da pri nobenih takih zahrbtnih napadih ni sodeloval kak naš pristaš. Mi bi se tudi ne ozirali na take izbruhe, ko bi si ne izbrali za to osebo, kateri s tem lahko veliko škodujejo. Sedaj pravijo, da jc dopis v »Slovenskem Domu« zakrivil rudniški pisar Kanduč, katerega zato pobalinsko v »Narodu« opsujejo. Po dopisu, katerega so od uredništva prejeli, trdijo, da jc Kandučeva pisava. — Ali so otročje naivni? Kdor je tako pameten, da se bo na tak način znal maščevati nad svojim nasprotnikom, bo tudi toliko previden, da bo znal zatajiti svojo pisavo. On bo z levo roko pisal, ali pa posnemal kakega drugega. Naj nas pa toži, ako ni on! se bijejo ob prsa. Kdor bi hotel za take otročarije iskati pravice pri sodniji, bi kazal, da je ravno tako otroško omejen, kakor liberalni dopisnik. Zakaj so $e zopet na Kandu-ča vrgli? On je hodil v zadružno šolo pol leta popolnoma na svoje stroške in je tam dobil prav laskavo spričevalo. To bode v oči posebno one, ki tirjajo od občine in tudi dobe povrnene stroške, ako niso zmožni za svoj posel in se morajo izven Idrije iti posebej učit. Naravno, da Kandučevo nesebično obnašanje ni prijetno za one, ki iz korita zajemajo. A silno podlo in skrajno umazano je sumničiti priprostega rudarja, ki je tako odvisen od svojih predstojnikov. Tu se gre za kruh, za obstanek. Višji, ki naših družabnih razmer ne pozna, lahko šikanira ali celo odslovi od dela, misleč si, bogve kak razgrajač ali častikradec da jc, naj je tudi popolnoma nedolžen. Mi bi svetovali našim nasprotnikom, naj le tam iščejo krivca, kjer imajo zadosti vzroka za take napade, ne pa. pri onih. ki se za počenjanje liberalcev ne zmenijo. Znano je, da so si naši liberalci med seboj zelo v laseh in ne maraja kaj eden za'druzega. Saj so prejšnjo čitalnico ravno radi tega hvalili, ker je bila toliko prostorna, da se je človek lahko umaknil zoprni osebi na skupnem sestanku. Zato tudi sedaj še tako tiščo po dvorani na občinske stroške. Naj torej le iščejo dopisnika v »Slov. domu« med svojo gardo! i Profesor Vofll lz Švedskega je ta teden pregledoval naš rudnik. On je znan kol prvi geolog v Evropi. Ker misli izdati ravno o živem srebru večje delo, si je osebno ogledal Almaden na Španskem, rudnike po Italiji in Idrijo. javno seja trgovske in ofirine zbornice. V petek je imela trgovska in obrtna zbornica zopet sejo. Predsedoval je g. Knez. Pozdravil je na novo vstopiv-šega člana g. Franchettija in prebral poročilo trgovskega ministrstva o potrditvi predsednika g. Kneza in podpredsednika g. Pammerja. Nadalje poroča predsednik o raznih telefonskih zvezah na Kranjskem Iz zanimivega poročila posnemamo sledeče: Izdelal se je projekt, po katerem se zvežejo Domžale po telefonu z Ljubljano. Proga bi se lahko podaljšala tudi clo Kamnika. Stroški tega projekta so določeni na 7600 K. Na interesente odpade 2280 K. ki so jih že vložili. Iz Domžal in Mengša je prijavljenih 12 naročnikov. Glede Postojne stoji stvar tako le: En projekt namerava, telcfo-nično zvezo Postojne z Ljubljano preko Planine, Logatca in Vrhnike. Stroški so ugotovljeni na 4Q.000 K. Drug projekt določa zvezo Postojne z Gorico preko Vipavske doline. Ta zveza bi stala 94.000 K. Prizadete občine so dale glede SOodstotnega prispevka teh projektov nepovoljne odgovore. Gorenjska telefonična zveza bi šla iz Ljubljane gori do BelcpeČi. Stranski progi bi bili Kranj-Tržič in Blcd-Bohinj, Težava je s prispevki interesentov. Vendar je upanje, da se bo zveza izpeljala, ker se tudi deželni odbor zaradi električnih central za njo zavzema. Po poročilu o telefonskih zvezah je utemeljeval g. Ogrin sledeče predloge, ki se tičejo delavske zavarovalnice v Trstu. 1. Ministrstvo se naprosi, da uvede revizijo o poslovanju Delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu. 2. Ministrstvu naj se sporoči, da od ogromnega kapitala Delavske zavarovalnice, ki dobiva prispevke tudi iz Kranjske, ni niti vinarja naloženega na Kranjskem. Ministrstvo se naprosi, da odredi, da se gotova svota kapitala, ki odpade na Kranjsko, pri nas naloži. 3. Ministrstvo sc naprosi, da zaradi vedno rastočih zavarovanju podvrženih podjetij na Kranjskem ustanovi lastno delavsko zavarovalnico s sedežem v Ljubljani, kateri naj se pridruži tudi starostno zavarovanje, kadar se vpelje. 4. Ministrstvo se naprosi, da sedanja pravila delavsko zavarovalnico iz-promeni glede S 18., točke 2. in 3.. in sicer tako, da bi predstojništvo ne imelo pravice uvrščati zavarovalne obrte v nevarnostne razrede in odstotne postavko ter razsojati o poškodbah. Nadalje naj sc razveljavi proporčni volilni zistem v zmislu dodatka k § 24., t. 5., odst. 5., pravil z dnem 2. avgusta 190S, ter naj ostane prejšnja norma, da ima vsak delodajalec en glas. G. Ogrin izvaja: Primorska, Dalmacija in Trst tvorijo skupno zavarovalnico s sedežem v Trstu, Po tozadevnih pravilih tvori predstojništvo 18 članov. Predstojništvo voli izmed svojih članov upravni, odbor, ki ima tako rekoč popolno odločilno moč. Že iz narodnega stališča ni to priporočljivo. Lahi so vsled posebne volilne konstclacije v večini. Veliko bi vedeli povedati tudi A odmeri rentnine in pri uvrstitvi v razrede. Prispevki se izterjavajo , vsakega pol leta od izplačanih mezd. Zakonito so uvrščeni vsi obrati -o 12 nevarnostnih razredov, v celem pa v stoodstotne postavke. Popolnoma krivično sc uvrščujejo stvbni obrti na Kranjskem v normalni odstotek nevarnostnega razreda za visoke zgradbe v velikih mestih, dočim se po deželi grade male pritlične hišice. Kritizira dalje način, kako sc rente izplačujejo iz obresti glavnice. 11 milijonov glavnice je sledeče naloženih: Za okroglo 3 milijone jc vrednostnih papirjev in sicer za 800.000 kron je naloženih v goriških in dalmatinskih, ostalo jc naloženo v. vseh mogočih papirjih, samo v kranjskih nič. Delavske hiše v Trstu, vredne 850.000 K, v katerih prebivajo ponajveč laški regnikoli, se jim vsaj na papirju obrestujejo po 41%. Pri 44 tržaških hišnih posestnikih (baje ni nobeden Slovan) imajo izposojenih 2.800.000 po 41/2%. Tržaška občina je dolžna zavarovalnici 800.000 po 412c/c. Pri nekaterih hišah imajo v Kopru 105.000 po Od 8 milijonov razpoložljive glavnice nima Kranjska ničesar, dasi prispeva eno tretjino. Če se tako pristransko denar posojuje, ne moremo imeti zaupanja v tak zavod. Kako se prispevki izterjavajo? Od lota 1909. obstoji poseben zakon, ki je v veljavi do leta 1914. Po tem zakonu je dolžan delodajalec revizorju zavarovalnice pokazati izplačilne liste. Gorje, čc te niso v redu! Če so pa v redu, pa ti uradnik pravi, da niso pristni in tebi meni nič odmeri prispevek na podlagi prijav delavcev v bolniško blagajno po svojem posebnem sistemu. Obenem ti piše, da se v slučaju pritožbe ni bati, cla bi se zavarovalnici ne ugodilo, dokler je le-ta pasivna. Za slabo gospodarstvo pri zavarovalnici naj torej kranjski obrtnik plača. Kljub temu, da je zavarovalnica dolžna svojim strankam kolikortoliko lepa pojasnila dajati, delajo uradniki vse mogoče sekature napram prispe-vancem; nič boljše ne ravnajo z ljudmi, ki dobivajo rentnino. Za ves zavarovalni okoliš imajo nastavljenega enega uradnika, ki je za silo zmožen slovenskega jezika, pa še ta je zelo slabo kva-1 lificiran za to mesto. G. podpredsednik Pammer se oglasi k besedi ter pravi, da nima nič proti drugemu stavljenemu predlogu. Prvi predlog naj bi bil tako stiliziran, da bi Kranjska ne bila zapostavljena v zastopstvu zavarovalnice. Tretji predlog bi bil pa udarec v vodo. G. zbornični svetnik Lenarčič se strinja z vsemi stavljenimi predlogi. Pravi, naj bi se drugi predlog takoj sprejel, ostali pa se temeljito pretresali v odseku. Ugovarjati mora g. podpredsedniku Pammerju, da bi bil tretji predlog nesprejemljiv, ker mora Kranjska stremiti za tem, da se ta predlog prejkomogoče izvede. Svetnik Ložar predlaga, naj bi se izvolil za predelavo tega štatuta poseben odsek, ki naj bi obstojal iz zborničnih svetnikov gg. Pammerja, Ogrina, Lenarčiča in g. zborničnega tajnika Windischerja. Sprejme se predlog g. zborničnega svetnika Ogrina pod točko 2 soglasno. Predlogi pod točko 1, 3 in 4 sc pa, izroče odseku. Izvolitev štirih članov se po g. Ložarjevem predlogu soglasno sprejme. Računski zaključek za leto 1912. Zbornični član g. Ivan Mejač je poročal o zborničnem računu za leto 1912 in o petih zborničnih zakladih za isto leto. Zbornični redni dohodki so znašali 99.382 K 32 h. redni stroški pa. 75.833 K 18 h; presežka jc torej 23.549 K 14 h. Za nakup lastne hiše se je dalo s pristojbinami vred 123.837 K 99 h in se je ta strošek deloma pokril s prejetimi posojili v znesku 118.750 K. Skupno premoženje zbornice ob koncu leta 1912 je znašalo 150.345 K 22 h, katero pa je bilo obremenjeno z dolgovi za hišo v ostanku 117.734 K 51 h. Čisto premoženje zbornice ie torej znašalo ob koncu leta 1912 32.610 K 71 h. Pokojninski zaklad zborničnih uslužbencev je imel leta 1912 dohodkov 11.437 K 33 h in stroškov 7440 K, torej presežka 3997 K 33 h, ki se je pribil glavnici. Končno premoženje tega zaklada je znašalo 85.620 K 17 h. Ustanovni zaklad za onemogle obrtnike je imel leta 1912 dohodkov 612 K 15 h, stroškov pa 600 K. Njegovo stanje je znašalo ob koncu leta 1912 14.760 K 94 h. Zaklad za višjo trgovsko šolo v Ljubljani sc je pomnožil leta 1912 za 2i92 K 90 h in je znašal ob koncu leta 1912 6284 Iv 40 h. Zaklad za volitve je imel stroškov 3023 K 70 b, dohodkov pa le 2023 K 70 h. Glede volitve enega člana obrtne nadaljevalne šole v Mokronogu se odkloni predlog zborničnega člana Lo-žarja, ki predlaga v ta zastop g. Bulca, gostilničarja v Mokronogu, sprejme pa se predlog g. Franchcttija, ki priporoča g, Lasetskyja. Krajevni zvezi škontistov se dovoli enkratna podpora 50 K. Sledi tajna seja, v kaetri sc podcle fazne podpore in ustanove. Balkanske homaiile. Srbija Bulgarijo vnovič poživlja na konierenco in predlaga demobilizacijo. Belgrad, 21. junija. (Oficielno.) Srbska vlada je potom svojega poslanika v Scfiji izročila bulgarski vladi noto, v kateri ponavlja svoj predlog glede na obojestransko demobilizacijo in jo vnovič vabi na konferenco v Peterburg. Srbski državniki ne upajo v mir. Belgrad, 20. junija. Neki srbski državnik je izjavil »Srbobranovemu« dopisniku, da je mirna rešitev spora z Bulgarijo skoroda izključena. Bulgarija je bila že pred meseci obveščena o srbskih zahtevah, a je molčala vse doslej, dasi je bila očividno z vsega početka odločena, da ne privoli v srbske zahteve. Hotela je pač pridobiti časa, da zbere svojo vojsko oziroma sc prepriča, v kakšnem smislu bi imela izpasti ruska razsodba. Sedaj je jasno, da ne Srbija ne Bulgarija nočeta popustiti in Rusiji sedaj pač ne bo kazalo izpostaviti sc s carjevo razsodbo mržnji ene ali druge države, ali pa obeh, kakor tudi nc verjetni možnosti, da bi se nasprotnici carjevi razsodbi ne pokorili. Radikalna rešitev stvari postaja zgodovinsko nujna. Gre za obstanek balkanske zveze, ki je mogoča le na podlagi primernega ravnotežja med zavezniki. Ako v bodoči skoroda neizbežni bulgarsko-srb-sko-črnogorsko-grški vojni zmaga Bulgarija, potem je balkanska zveza pokopana; nasprotno pa, ako Bulgarija podleže, postane balkanska zveza trdna in stalna, ker bo stala na temelju ravnotežja in potrebi medsebojne vzajemnosti. Edino taka zveza bi bila v korist Slovanstvu. Kar se tiče Srbije, je popolnoma gotovo, da nc bo popustila; izključeno je, da bi se v Srbiji sestavila vlada, ki bi sc upala odstopiti od znanih minimalnih srbskih zahtev. To vedo tudi v Rusiji in vedo tudi to, da jc sedanja dinastija svoj obstanek zvezala s tem vprašanjem. Odločitev mora v kratkem pasti. Praske v Makedoniji. Belgrad, 11. junija. (Oficielno.) Zadnje dni so se na treh mestih na srbsko-bulgarski demarka-cijski črti pripetile praske med patruljami. Na srbski strani so bili ubiti en podčastnik in dva vojaka, en podčastnik pa ranjen. Bulgarske izgube so neznane. Bulgarija noče na konierenco, preden Se Srbija ne uda. Sofija, 21. junija. Poučeni krogi trdijo, da jc bulgarska vlada rusko vprašala., kakšno stališče zavzema glede razsoilbe v srbsko-bulgarskem sporu. Ruska vlada je odgovorila, da se bo pogodba pač izpolnila, toda o tem se bo po njenem mnenju treba baš ha peterburški konferenci dogovarjati. Bulgarije ta odgovor ni zadovoljil in se zato konference ne udeleži, dokler Srbija bulgarskega stališča ie sprejme. Izjava dr. Daneva. Sofija, 21. junija. Dr. Danev je izjavil o položaju: Mi trdno vzdržujemo svoje stališče in hočemo, da se pogodbe izpolnijo, naj se zgodi, kar hoče. Mobilizacija v Bulgariji končana. Belgrad, 20. junija. »Politika« poroča: Vlada je bila zaupno obveščena, da je Bulgarija mobilizacijo končala. Črnogorci pozvali rezerviste pod orož-(e, Cetinje, 21. junija. Kralj je pozval pod orožje še 9000 rezervistov, ki odrinejo takoj v Peč. Bulgarske žene demonstrirajo proti fojski. Sofija, 20. junija. Razna znamenja kažejo, kako zelo si srbsko in bulgarsko ljudstvo želi zopetnega rairu in dela, kar je povsem naravno. Saj si je lahko misliti, kaka beda mora vladati v družinah, ki so bile odvisne edinole od zaslužka moških, ki so sedaj že toliko časa odsotni na bojnem polju. Izpočetka so sicer občine in dobrodelne organizacije podpirale revne družine vojnih obvezancev, toda v to svrho razpoložljiva sredstva so povsodi že davno pošla. Sedaj so žene in otroci prepuščeni največji bedi in vsem mogočim težavam. Ni čuda, da ie ženam končno oošla ootrpežlji- vost ter so v svojem obupu začele javno zahtevati, da se jim pošlje može in očete domov, oziroma da se da kruha njim in otrokom. O takih demonstracijah se poroča iz mnogih bulgarskih krajev in celo iz Sofije. Uspeha te demonstracije seveda niso imele, da, v Jambolu in Plovdivu so nad demonstrujoče ženske nagnali celo ko-njeništvo, ki jih je s sabljami in konjskimi kopiti razgnalo. Nezadovoljnost se jc pa polastila tudi srbskega in bulgarskega vojaštva in tu in lam prodre na dan vest o vojaških uporih, dasi se to seveda skuša potlačiti in prikriti. (To poročilo je bulgarskega izvora, zato verodostojno, čeprav nekoliko socialistično pobarvano. O demonstracijah se je tudi drugod poročalo.) Ključ položaja je v Rumuniji. Bero-1 i n, 20. junija. »Lokalanzeiger« dostavlja poročilu bulgarskega odgovora Srbiji nekatere opazke, ki imajo svoj vir v pol-uradnih krogih: V krepki volji ruske vlade, da skupno z drugimi velesilami prepreči novo balkansko vojsko, kakor tudi v brez-dvomni miroljubnosti kralja Ferdinanda je sedaj še edina tolažba, ki jo dopušča tre-notna situacija. Prav gotovo pa je, da ne bo izbruhnila vojna dotlej, dokler ni stališče Rumunije, ki je misli zavzeti v novem konfliktu, jasnejše izraženo kakor danes. V Bukareštu je ključ sedanjega položaja in vse diplomatične naloge udeležencev in vseh prijateljev miru so sedaj obrnjene na to, da vplivajo na kralja Karola. Predvsem dela Rusija na to, da Rumunija ohrani Bulgarijo in Srbijo glede svojega stališča v eventualni vojski med tema dvema državama v negotovosti. Rumunija mobilizira. Bukarešt, 20. junija. Rumunija bo v slučaju srbsko-bulgarske vojske mobilizirala in odposlala arma'do čez Donavo. Posebna srbska misija za Rusijo. Belgrad, 20. junija. »Tribuna« poroča, da se prestolonaslednik Aleksander z Novako-vičem, Nikoličem in Pavlovičem poda v Peterburg, da tam izroči caru lastnoročno pismo kralja Petra. Ta akcija je paralelna z ono grškega princa Nikolaja, ki sc že v Peterburgu nahaja. Šovinistična pisava srbskega vladnega glasila. Belgrad, 20. junija. »Samouprava« piše, da Bulgari trpe na megalo-maniji, zlasti višji kregi, in da jih bo treba te bolezni ozdraviti, preden bodo sposobni za lojalno zvezo na Balkanu. Bulgarske pritožbe napram Grčiji. Atene, 20. junija. Bulgarski poslanik je predložil včeraj ministru za zunanje zadeve pritožbe bulgarske vlade glede postopanja solunških oblasti proti Bulgarom. Grška vlada bo najbrže sestavila dolg seznam ropov, umorov, nasilstev, ki so jih bili učinili Bulgari na osvojenem ozemlju proti Grkom. SPLOŠNA STAVKA V FERRARI. Delavska zbornica v Milanu jc sklenila za bodoči ponedeljek splošno stavko v provinci Ferrara. Boje se, da sc splošna stavka razširi tudi po drugih provincah v dolini ob reki Po, kjer se delavstvo že precej časa za stavko pripravlja. V Ferrari zelo vre: Poroča sc, da so ponoči požiga in da se jc ponesrečil napad na železnico. Delavci so prisilili stavkokaze, da so se morali vrniti, dasi je povsod vse polno vojakov. ZA TRILETNO VOJAŠKO SLUŽBENO DOBO NA FRANCOSKEM. Francoska zbornica jc s 496 proti 77 glasovom odklonila Jauresov predlog, da naj se polagoma vojaška službena doba zniža do oktobra 1918 na 6 mesecev, s 502 proti 77 glasovom se je odklonil tudi Rognonov predlog, cla trajaj aktivna služba v armadi 1 leto in pol. Razprava sc v ponedeljek nadaljuje. Dnevne novice. '-!-' Nujna prošnja do vseh somišljenikov. Dva meseca nas še ločita do katoliškega shoda v Ljubljani. Vsak dan postajajo pripravljalna dela večja, od vseh strani se nam javljajo mili gostje. Stroški za priprave impozant-nega shoda, za pripravo telovadišča itd. bodo veliki. Prosimo torej vse naše somišljenike, da vsi prispevajo po svoji moči za to, da se katoliški shod kar najlepše izvrši. To jc sedaj vseh nas najnujnejša nalog a., zato prosimo: vsi sc udeležujte pri-p ra v 1 j a 1 n i h del s tem, da vsak pošlje kak d a r b 1 a g a j n i katoliškega shoda! Denarne pošiljatve naj se pošljejo na naslov: Anton Sušnik, c. kr. profesor v Ljubljani. Darove bomo hvaležno objavljali v »Slo-vencu«. ;- Za katoliški shed v Ljubljani. Odseki za priredbo katoliškega shoda so pretekli teden vztrajno delovali. Tudi v naših ljubljanskih društvih je živahno gibanje, da pripravimo dragim gostom bivanje v Ljubljani kar najprijetneje. Državna in južna železnica sta posebne vlake in znižane vozne cene že dovolili, obratni ravnateljstvi pa nam še nista dostavili natančnih zaznamkov dohodov in odhodov vlakov s posameznih postaj, zato tudi že pripravljenih zglasilnic še nismo mogli razposlati. To se vsled ponovne intervencije g. poslanca Povšeta gotovo zgodi prihodnji teden; do tedaj naj pa somišljeniki po vseh župnijah že zbero udeležence. Še enkrat prosimo, da se obrne pozornost na pristne narodne noše. Priporočati bi bilo tudi shode po naših društvih in cerkvene govore o proslavah, ki so v zvezi z letošnjim katoliškim shodom. Iz Poljske, Hrvaške in Češke prihajajo številni oglasi; preskrbeti jc torej treba za čimvečjo udeležbo iz slovenskih dežel! Včeraj jc bil ogled prostorov domobranske vojašnice, ki smo jo dobili na razpolago vsled vplivne intervencije drž. in dež. poslanca viteza Pogačnika. Idealnejšega prostora bi nc bilo mogoče tudi nalašč zgradili za shod in telovadišče. Pri telovadbi nastopi nad 1000 slovenskih Orlov, poleg tega bo pa še za gledalce dovolj prostora. Včeraj zvečer jc imel zopet sejo odsek za zunanje priprave, ki jc že določil glavne točke in red slavnostnega sprevoda. Med drugim je odsek za z u n a n.j c priprave d o T o č i 1, da v slavnostnem sprevodu igrajo samo godbe, ki jih on določi in naprosi. O posameznih točkah slavnostnega sprevoda bomo ob priliki poročali, za danes lahko zagotavljamo, da je že sedaj gotovo, da tako slikovitega slavnostnega spevoda Ljubljana šc ni videla. Te dni se določi že tudi vse potrebno za manifestacijo na Kongresnem trgu. Po dosedanjih propozicijah se bo sv. maša darovala na vzvišenem prostoru nad velikim balkonom nad portalom deželnega dvorca, kjer bodo zbrani vsi došli dostojanstveniki. Kdor bi imel glede priredb kak nasvet ali kdor želi kaj informacij, naj piše na naslov: Osrednja pisarna za katoliški shod v Ljubljani, Ljudski Dom, I. nadstropje. -}- Kmetska županska zveza in deželni glavar. Odbor »Kmetske županske zveze« je sklenil v svoji seji dne 21. junija 1913 soglasno: l.da izreče visokorodnemu gospodu deželnemu glavarju dr. Ivanu Šusteršiču najudanejše čestitke k petdesetletnici; 2. da mu izrazi svoje neomejeno zaupanje, svojo neomejeno uda-nost in zvestobo kot načelniku avtonomne uprave, proseč ga, naj se ne ozira na nobene napade, zlasti ne na one, ki prihajajo od izvestnega časopisja, ki ne zasluži drugega nego enostavno preziranje. -f Naše občine in deželni glavar dr. Ivan šusteršič. Občinski odbor v Boh. Srednji vasi je sklenil z ozirom na nizkotne napade liberalnega časopisja na osebo deželnega glavarja dr. Ivana šusteršiča v svoji seji dne 18. junija 1913 soglasno sledečo resolucijo: Občinski odbor občine Boh. Srednja vas z ogorčenjem obsoja podle napade liberalnega časopisja na velezaslužnega deželnega glavarja in požrtvovalnega voditelja S. L. S. dr. Iv. šusteršiča in mu izreka svoje neomejeno zaupanje. (Sledi 18 podpisov.) Občinski svet na Jesenicah je sklenil: Ogorčen nad nečuveno podlim pisanjem izvestnih slovenskih listov proti našemu vrlemu deželnemu glavarju gosp. dr. Ivanu Šusteršiču, izjavlja odbor občine Jesenice gospodu deželnemu glavarju svoje popolno zaupanje. Obžalujemo, da se da slovensko časopisje vdinjati v tako službo, zato liberalno slovensko časopisje ni zmožno omajati našega zaupanja do S. L. S. in njenega načelnika. Junaško v boj zoper tako časopisje! Po delih sodimo moža, ne po klevetah! (Sledi 25 podpisov.) -j- Vsako sredstvo dobro. Današnja >Tagespcst« piše v svojem uvodniku, da je na svetu ena sama država, ki od zadnjih slovanskih zmag nad Turki sem še trše pritiska na svoje slovanske državljane, in to je Rusija, ki nc dopusti Poljakom najmanjše svobode. Žalostno je sicer, da pravoslavna Rusija tako tlači Poljake, a za Tagespošto« tem slabše, ker jc tako nevedna, da nc ve, kako tlačijo Poljake Nemci v vzornem nemškem cesarstvu, kako se ilačijo Slovenci na Koroškem, kako zatirajo Mažari Slovake, Rumune in Srbe in kako so Hrvate oropali ustavnih pravic, kako tlačijo Mažari celo tudi sedinograške Nemce. Vsega tega »Tagespošta« ne ve, ali pravzaprav ve, samo svojim bralcem noče povedati, ker ji ni za tlačene narode, ampak za to, da Slovane v nič devlje. >Tagespošta^ naj enkrat Nemčijo vpraša, zakaj je z Rusijo taka prijateljica? Ravno zaradi Poljakov, ki jih obe državi složno preganjata. + Županstva in društva, posne-majtel Županstvo v Višnji gori je poslalo »Slovenski Straži« 10 kron, županstvo v Zg. Tuhinju 5 K. — Hranilnica in posojilnica v Št. Petru na Notranjskem jc poslala »Slovenski Straži« 20 kron, hranilnica v Vurbergu 10 kron. — Krasno urejeno bi b i-1 o lahko naše narodno-o br a m b n o d e 1 o, a ko bi v s a k o slovensko ž u p a n s t v o in v s a-k o naše društvo u o s 1 p. 1 o S 1 noči v hišo, kjer se nahaja pošta. Ker so bila poštna vrata zaprta, je začel močno razbijati, potem je šel k gospodarjevim vratom in tam notri udri, nakar jc pričel gospodarja in gospodi-njo Šusteršič pretepati. Na veliko vpitje so se drugi stanovalci v hiši prebudili. Prepodili so ga s tem, da jc ondot-ni v isti hiši stanujoči g. J. Čop, vodja bol. urada, parkrai ustrelil iz samokresa ter s tem preprečil veliko nesrečo, katera bi se lahko zgodila njemu kakor drugim v hiši stanujočim. Drugi dan ga jc orožniška patrulja takoj zasledila in ga oddala v novomeške zapore. — Na kranjskem kolodvoru se je tobila Marijana Golob z Gorenje Save, ko je pomagala nalagati les v skladišču. Z enega teh skladišč je padla in jc bila na mestu mrtva. — Vpisovanje za I. gimnazijski razred bode na c. kr. I. državni gimnaziji (Toma-nova ulica, zraven Narodnega Doma-) v nedeljo, dne 2 9. j u n i j a od 9. do 12. ure. Natančnejše naznanilo se čita v šolskem poslopju. — Sprejem v prvi gimnazijski razred. Na drugi državni gimnaziji v Ljubljani (Poljanska cesta) bode vpisovanje za prvi razred šolskega leta 1913/14 v nedeljo, dne 29. junija 1913, dopoldne od 9. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev in prineso s seboj krstni list in obiskovalno izpričevalno zadnje ljudske šole. Sprejemni izpiti bodo v soboto, dne 5. junija, od 9. ure dopoldne dalje. Zunanji učenci se lahko tudi pismeno zglase, ako dopošljejo imenovane listine pravočasno ravnateljstvu, zglasiti se pa morajo vsaj pred izpitom osebno pri ravnateljstvu. — Tiskarski škrat nam je napravil toliko napak, posebno v četrtkovi številki, da vseh niti omeniti ne moremo. Popravimo naj samo, da je v listku o »Medvedu« napravil ptico slavec za ptico ženskega spola. Zapisal je: Vendar, kaj bi se dajala, trezna ti si, jaz sanjava! Glasiti se mora: trezna ti si, jaz s a n j a v ! Z OGRSKEGA. V magnatski zbornici so dne 20. t. m. razpravljali o ustanovitvi ogrsko-grške-kaioliške škofije v Haclo Dorogu. Evgun Szabo napada rumunske škofe, češ, da bi bil Rim proti ogrskem litur-gičnem jeziku tolerantnejši, če bi ne bili proti njem rumunski škofje v Rimu agitirali. Katoliški škof Arpad Va-rady z veseljem pozdravlja predlogo, ki je že dolgoletna želja ogrskih grško-katoliških vernikov. Rumunski škof Basilij Hoszu izjavlja, da načelno rumunski škofje ustanovitvi škofije niso nasprotovali, žele zgolj, da ostane ne-izpremenjeno posestno stanje rumun-skili škofij. Prosi ministrskega predsednika, da naj reši narodnostno vprašanje. Primas dr. Gcrnoch je prepričan, da se mir kmalu vrne, če bodo cerkveni knezi taktno postopali. Tisza izjavi, da hoče nadaljevati akcijo, da sc liarmomično spoje Rumunci z »ogr-stvom«. EGIPČANI VRNEJO TURČIJI ZARUB-LJENE VOJNE LADJE. Egipčanska vlada je naznanila Turčiji, da lahko zopet razpolaga s torpedno križarico in s 4 topničarkami, ki jih jc egipčanska vlada zarubila začetkom laško - turške vojske. Ladje se vrnejo v Turčijo, ko se pripelje potrebna posadka. UuHlianske novice. lj »Sveta vojska,« K občnemu zboru. ki bo jutri popoldne ob 4. uri v Ljudskem domu in h kateremu naj pridejo predvsem vsi udje, imajo pristop in so povabljeni tudi vsi. ki niso vpisani, a se za treznostno akcijo zanimajo. Sprejemali se bodo tucli novi udje. Zborovanje bo v dvorani drugega nadstropja. lj Šentjakobsko prosvetno društvo priredi v nedeljo 22. junija izlet na Vrhniko. Z južnega kolodvora odhod ob 7. uri, povratek v Ljubljano ob 9. uri zvečer. Vabimo! lj Neumestno zavijanje. — Zopet odkrita tatvina v trgovini. Nedavno smo poročali o aretaciji jako glasnega »naprednega« kričača Zidanška iz trgovine Kenda. Dopisnik, ki nam je o tem poročal, je pisal: »da je državna policija odkrila veliko tatvin raznega blaga , ki so ga kradli uslužbcnci tukajšnjih trgovin.« »SI. Narod« je iz tega napravil napad na vse (!) trgovske sotrudnik e. Umevno je, da uredništvo samo ne more biti pri vsaki aretaciji in da uredništvo s tem tudi nikakor ni hotelo žaliti poštenih irgovskih uslužbencev, ker je zaupalo dopisniku, da je izvedel, da ima državna policija na piki še kake tičke, ki s poštenimi trgovskimi uslužbenci in sotrudniki nimajo nikakc zveze. Dan potem je državna policiia prijela nekega Magistra, ki je imel pod roko svojo »trgovino s čevlji«, a se jc potem dognalo, da to ni bil trgovski uslužbenec kake trgovine in da je čevlje kradel pri tukajšnji čevljarski tvrdki Horvat. Pošieni trgovski uslužbenci in gg. šefi bodo zelo zadovoljni, če ostane v Ljubljani pri edinem slučaju v Kendovi trgovini. Žalibog se nam danes poroča, da je policija kljub razburjenju Slovenskega Naroda« pri Viljemu Spilzerju na Marije Terezije cesti aretirala nekega uslužbenca, ki je kradel žganje. Piše sc baje Č a r m a n in jc opravljal nekoliko nižjo službo kot knjigovodja Zidanšek pri Koritii. Bil je hlapec, vsekakor tudi uslužbenec. Da je naše uredništvo hotelo žaliti kakega poštenega trgovskega uslužbenca ali solrudnika, je infamno zavijanje, noben poštenjak nc more za to, če se v njegovem stanu kaj napačnega primeri. Niti na misel nam ni prišlo, da bi hoteli trgovske sotrudnike splošno žaliti, o njih niti pisali nismo. Naš list se je brez svoje koristi tolikokrat postavil za pravice trgovskih sotrudnikov in tudi uslužbencev, da ga sumničenja, ki izvirajo iz plitvih liberalnih intrig, ne morejo zadeti. Kako naša stranka trgovske sn-| trudnike vpnšteva in jih ne prezira, je po-I kazala s tem, da ie samo ona poslala izmed trgovskih sotrudnikov v občinski svet zastopnika, ki ondi krepko zastopa koristi trgovskih sotrudnikov. Nekateri liberalni kričači med trgovskimi sotrudniki so pa na ^stanovskem« in >socialnem« delu samo s strankarskimi zavijanji. Plitve možgane morajo imeti tisti, ki bi takim zavijanjem nasedli. Čudno, da se izvestna liberalna > tankovestna« gospoda prav nič ne zgraža, ko se po liberalnem časopisju vsak dan vsi naši pristaši proglašajo za izvržke in nepoštenjake in ko liberalno časopisje posebno duhovniški stan dosledno kar na splošno blati. lj Kje so delavske hiše? V pritožbi, ki jc vložena proti proračunu mestne občine za leto 1913 in o kateri poročamo na drugem mestu, se omenja tudi vsota, ki je bila ob cesarjevem jubileju določena za socialno proslavo cesarja. V tej vsoti je bila tudi zgradba delavskih hiš. Radovedni smo, kje in kako bo po tej pritožbi liberalna večina. pokazala, kam so izginile te delavske hiše. ij Iz ljudskošolske službe. Namesto obolelega nadučitelja na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, g. Iv. N. Jegliča, je do konca šolskega leta imenovana za suplemtinjo abs. učit. kandidatinja gdč. Elza So s. Ij Streljanje na gradu. Povodom patrccinija v trnovski župni cerkvi se bo jutri med glavno dopoldansko službo božjo streljalo na gradu. ljVojaška godba svira jutri od pol 12. do pol 1. ure popoldne v »Zvezdi«. lj Gremij trgovcev naznanja svojim članom: Nekateri trgovci so se pri gremiju pritožili, da hodijo stražniki po prodajalnah ter zahtevajo, da se te v opoldanskem času zapro. Pomočniški zakon z dne 14. januarja 1910 pač zahteva. da imajo trgovski uslužbenci prost opoldanski čas, ne določa pa, da se morajo ta čas trgovine zapreti. Gremij trgovcev je naprosil c. kr. policijsko ravnateljstvo, da tako nepostavno postopanje svojih uslužbencev prepreči. lj V pojasnilo policijskim stražnikom. Stražniki, ki so prišli od drugod, kolesarje pode s hodne poti ob državni D' na j ski cesti na cesto, ki je za tovorne \ ozovf. Občinstvu, posebno pa kolesarjem, je dobro znana deželnovladna naredba, da se kolesarji tam smejo voziti, samo izogibati se m > rajo pešcem in če je le teh preveč, morajo s svojimi vozili na cesto, ali jih pa voditi za »ušesa«. Zgodil se je pa tudi že slučaj, da je stražnik ukazal dami z otroškim vozičkom, da je morala na cesto, sam pa se je par dni pozneje tam peljal s kolesom. Ob Dunajski cesti je bil svoj čas še tozadevni napis. če je še, nam ni znano. To beležimo pa samo vsled tega, da ta praksa ne postane naredba, katere bi ne bilo v nobenem deželnem zakoniku, kakor je ona, ki to dopušča — le poišče naj se in moštvo naj se pouči! Primorske vesli. p Volitve na Tržaškem. V ponedeljek se bodo vršile v Trstu volitve za prvi razred. V okolici kandidirajo Slovenci v 1. okraju trgovca Antona San-cina in odvetnika dr. Josipa Wilfana, v 2. okraju kamnoseka Josipa Negode-ta in odvetnika dr. Otokarja Rvbara. v 3. okraju pa železniškega uradnika V^nceslava Černigoja, podjetnika Karla Malalana, upokojenega uradnika Ivana Renčlja in odvetnika Edvarda Sla vika. To so kandidati političnega društva »Edinost«, za katere naj glasuje vsak Slovenec! p Politični shod v Pazinu. Dne 20. junija sc je vršil v Pazinu velik shod zaupnikov političnega društva za Hrvate in Srbe. Prisotni so bili poslanci dr. Laginja, dr. Trinajstič, dr. Kurelič in Stihovič. Predsedoval je dr. Trinajstič. Poslanec dr. Kurelič je razložil razmere v istrskem deželnem zboru. Vlada naj neha podpirati laško nasilnost v deželnem zboru, pa bo kmalu zavladal red. Dr. Laginja je razvijal prava ški program in pojasnil razmere v držav-; nem zboru. Poslancem se je izreklo zaupa-i nje. Dr. Trinajstič je zaključil shod s po-! udarkom, da se bomo tudi v javnem živ-I ijenju držali katoliških načel. Komur ni to prav. svobodna mu pot! p Smrtna nesreča. Iz Anhovega na Goriškem poročajo: V nedeljo, dne 15. t. m., je šel Valentin Gabrijelčič iz Anhovega v Plave k maši. Domov grede sreča izven Ložic proti Anhovem svojega nečaka, ki se je s kolesom vračal iz Kanala domov v Ložice. Na ve se, kako je bilo pri srečanju, četudi je pot lam precej široka. Nečak je podrl strica na tla. Ponesrečenega Gabri,Ielčiča so privedli domov. Vidnih poškodb ni bilo opaziti; bil je pri zavesti in le tožil je, da ga bol i glava. Spravijo ga v postelj, kjer p?, kmalu izgubi zavest; drugi dan ob 11. uri je ponesrečeni izdihnil. V torek ic prišla komi^ja, ki jc dognala. da je glava nad tilnikom bila prebita. Bil jo skrben gospodar in katoliški mož, kakor cela njegova družina. n Skala na tiru. V sredo zvečer bi se bila na progi med Št. Mavrom ira Plavmi pri čuvajnici št. 85 zgodila velika nesreča. V tovorni vlak št. 74, ki vozi iz Gorice okrog pol 7. ure zvečer, se je zaletela velika skala. K sreči je priletela en trenutek prezgodaj, ker se je zaletela v odbijače (pufarje). Če bi bila priletela en trenutek pozneje, bi bila zadela strojevodjo in nesreča bi bila velika. Pufarji so skalo nesli kakih 200 m daleč, nakar je stroj skočil s tira. Vlaki so imeli zamude od pol 7. do 10. ure zvečer. Brzovlak, ki vozi iz Gorice ob 7. uri 20 minut, je šel šele ol? 10. uri zvečer. p Igralnice ni več v Gradežu. Igralnica v Gradežu ni imela dolgega življenja. Komaj par dni je tega, ko je šla skoz časnike vest, da so jo otvorili in da dere vse vanjo poizkušat svojo srečo, pa že zopet prihaja glas, ki pravi, da jo je policijska oblast zatvorila. Dne 18. t. m. je vdrla policija v dvorano sredi najbolj goreče igre in je zalotila mnogo tujcev pri »rouletti«. Vse ravnatelje in »eroupierje« so zaprli, denar zaplenili, goste razgnali, lokal pa zapečatili. Oblast jc storila ta korak, ker sc jc v par dnevih, kar obstoji igralna banka, že nakopičilo več pritožb o njenem poslovanju. p Nemški »Verinshaus« v Pulju. V Pulju si hočejo Nemci zgraditi svoj »Vereinshaus«, ki ima biti izveden čisto v smislu slovenskih narodnih domov. Nemci hočejo torišče za vse priložnosti:. Gostilno, prenočišča, telovadnico, knjižnico, čitalnico, dvorano za igre in koncerte itd. Rožne stvori. Strašen zločin v Bremenu, Napad na katoliško Marijino šolo. Več učenk ustreljenih in ranjenih. Dne 20. t. m. dopoldne je vdrl brezposelni 301etni učitelj Schmicd, rojen v Sulzcju na Ilanoverskem, stanujoč navadno v Berolinu, v katoliško Marijino šolo. ko so šolarji pravkar zajtrkovali. Na hodniku je ustavila Schmieda učiteljica Pdhl, na katero jc takoj ustrelil, a je ni zadel. Krogla je brenčala mimo Pohline glave. Schmicd je nato vdrl v šolsko sobo, kjer jc bilo 65 deklic 6 do 7 let starih. Napadalec je pričel iz dveh revolverjev* med deklice streljati. Dve učenki sta se takoj zgradili mrtvi na tla, tretja je, ko je bežala, padla po stopnjicah in si tilnik zlomila. Deklice so bežale, Schmicd je pa za njimi streljal. .Šolski sluga Pulz je izkušal morilca prijeti, a Schmicd jc tudi nanj streljal, kroglja ga je zadela v brado in mu lice predrla. Neki učitelj je poskusil Schmieda od zadaj prijeti, ko je ta skozi okno na cesto streljal in še štiri osebe ranil, a Schmied se je obrnil in ustrelil učitelja v trebuh. Učitelj je je mrtev. Morilec je nato bežal iz šole a razburjena množica ga je prijela in ga strašno pretepla. Iz rok razburjene množice je morilca iztrgala policija. Schmied je imel pri sebi šest revolverjev in veliko patron. Zdi se. da je bla-,';cn in so ga v bolnišnico oddali. Bos-mannov brzojavni urad poroča, da je bilo 15 do 20 otrok ranjenih, med katerimi so trije umrli, trije pa se s smrtjo borijo. Smešen napad na brzovlak v Ame> liki. Iz New Vorka se 19. t. m. poroča: Veliko smehu vzbuja v Ameriki roparski napad na brzovlak v bližini Spring-fielda Dva zakrinkana roparja, eden star 16, drugi 20 let, sta na progi napadla o polnoči brzovlak in ga ustavila. 16lcin; ropar je grozil in nadvlada! z revolverjem železničarje, 201etni ropar je pa odpiral poštno železno blagajno, a vlomil je le zunanja vrata. Vlakovodja je medtem ušel in priklical pomožni vlak s policijo. Neizogibni marljivi časnikarji so se s policijo tudi pripeljali na kraj napada. Nudil se jim jc nad vse smešen prizor: Železničarji in potniki so stali s povzelignjenimi rokami Mnoga obširna sredstva preti zlati žili se uporabljajo, ki naj bi zabranjevala ali možno odstranjevala zastajanje v črevesu, katero povzroči one neznosne bolečine. To se doseže najenostavnejše in najceneje z metodično uporabo Franc .Tožefovc gren-čice, vsaki dan pred zajuterkom pol al; cel kozarec. Takojšen in mil učinek te mineralne vode jc pripoznalo na tisoče ozdrav-ljencev. Pomerski plemič-graščak sc jc izrazil: Naravna Franc Jožefova grenčica je mojo sestro, ki je strašno trpela na zlati žili, popolnoma ozdravila. Vselej, ko bom slišal tožiti ljudi o enaki bolezni, bom priporočal kot izvrstno odvajalno sredstvo le Franc Jožefovo grenčico.« — Dobi se v lekarnah, drogerijah in v prodajalnicah rudninskih voda. Ravnateljstvo razpošiljal-nice Franc Jožcfotih zdravilnih vrelcev v Budimpešti. pred »smartnima« mladičema, ki sta zbežala, ko se je pripeljal policijski vlak in med begom močno streljala. Policijski psi so mladiča pozneje izsledili. Mlada roparja sta spala. Po umoru Mahmud šefket paše. Mladoturki so po umoru Mahmud Šefket pašo ukazali zapreti 2620 oseb, a razen 30 so vse osumljence iz zapo-ra izpustili. Avstrijska in nemška vojaška moč. V Nemčiji je sprejel državni zbor novo vojaško postavo. Po tem zakonu bo imela Nemčija sledeče število vojakov: v miru 770.000 vojakov, v vojni 6,000.000. Po številu prebivalstva bi morala imeti Avstrija, ako bi hotela jti roko v roki z Nemčijo, v miru 650.000 služečih vojakov, v vojski pa 5,000.000 bojevnikov. V resnici nosi sedaj v miru vojaško suknjo 350.000 vojakov, v vojski pa bi prišli v poštev 3,000,000. Italija, tretja zaveznica, ima v mirovnem stanju 280.000, v vojski bi jih spravila skupaj dva in pol milijona. Nemčija gleda baje svoji zaveznici zaradi njujine vojaške nejakosti postrani in pravijo, da bo zahtevala, da se tudi v Italiji in Avstriji število- vojakov zviša. Strašen požar uničil več tvornic. Dne 20. t. m. popoldne je izbruhnil požar za zahodnim kolodvorom v Budimpešti, kjer stoji več tvornic. Požar sc je strašno hitro širil in popolnoma uničil dve tvornici, eno pa deloma. Goreti jc pričelo v Polagyjevi tvornici pohištva. 0 požaru so takoj obvestili požarno brambo in ogroženo sosedno tvornico, a medtem je že gorela Wert-heimova tvornica za izdelovanje liftov. Omejili so se nato zgolj, da preprečijo razširjenje požara, a vnela se je le še tudi sosedna tvornica, ki so jo pa deloma ohranili. Nevarno ranjen je bil en ognjegasec. Trikratni morilec obsojen. Po dva-dnevni razpravi jc dunajska porota obsodila na smrt Emila Altmanna, ki je, kakor smo svojčas obširno poročali, usmrtil svoje tri svake Riharda, Otona in Alfreda Ber-gerja. Vprašanju o umoru so porotniki z 8 proti 4 glasovom pritrdili, dodatno vprašanje pa, čc jc bil Berger zmešan, soglasno zanikali. Pametna sekundanta. Te dni sta sc ftekaj sporekla mažarska slikarja Vasta-ghon in Szinyei-Merse. Szinyei je nato prosil svoja prijatelja Nikolaja Szmrecsa-nya in Edmunda Gajazia, da od. Vasta-ghona zahtevata vitežko zadoščenje. Ta dva sta pa. v časopisju priobčila pismo, v katerem pravita, da ne moreta dopustiti dvoboja med dvojico, ki sta bila še do včeraj najboljša prijatelja. Tudi se ne sme zgoditi, da bi mažarska umetnost na tak način izgubila enega ali drugega velikega umetnika. Slikarja naj sc lepo pobotata in namesto revolverja tudi v bodoče vodita kist in paleto. Ognjavarna obleka. Strokovnjaki so se od davna trudili iznajti postopanje, s katerim bi sc razne tkanine (napravile nezgorljive. To se jim jc tudi posrečilo, a tc tkanine so imele to hibo, da so pri pranju izgubile svojo .odpornost proti ognju. Sedaj se pa poroča, da je angleški kemik profesor Perkin v Manchestru iznašel način, ki napravi tkanine ognjavarne in obenem neobčut-ne za pranje z navadnim milom. Postopanje je naslednje: Tkanina se najprej namoči v raztopini cinovokislega natrija, potem se preobila raztopina med valji iztisne in končno se tkanina raz-pne na vroče bakrene bobne in posuši. Nato pride drugo namakanje v raztopini žveplenokislega amonija, nakar se tkanina med valji zopet izftsnc in posuši. Tako dobi tkanina poleg cinovega oksida, ki se je vsedel na vlakni, še žvCplenokisli natrij, ki se odstrani s pranjem v navadni vodi. Ko se tkanina zopet posuši, jc varna pred ognjem in kakor so pokazali številni poizkusi, je činov oksid neob čutljiv tudi pri pranju z vročo vodo in milom. Po Perkinovem postopanju1 ostanejo tudi najnežnejše barve flanelastih tkanin popolnoma nepoškodovane, tkanina sama pa postane še trpežnejša in obenem mehkejša in polnejša. Na Angleškem je tako ognja-varno blago že v prometu pod imenom »Non flam«. Stroški Pcrkinovega postopanja znašajo za otroško obleko približno 15 do 20 vinarjev. Razen flanelastih tkanin se lahko uporablja tudi drugo blago, 11. pr. musselin, v poštev pridejo zlasti za stori. Ruska plemiča morilca. 25 letni ruski diplomat Dalmatov, sin pravega državnega svetnika, ravnatelja pisarne zunanjega urada v Peterburgu, Dalmatova, in njegov 21 letni prijatelj baron Geismar sta zašla na slaba pota. V razuzdanem življenju sla zapravila vsa sredstva, ki so jima bila na razpolago in bila končno odpuščena iz državne službe. Padala sta globlje in globlje. Končno sta v njenem stanovanju ubila lahkoživko bogatinko Thieme, da bi se polastila njenih briljantov, ki jih pa nista mogla najti, ter sta ji oropala le dragocen prstan, ki sta ga uro po umoru prodala za 150 rubljev. Obsojena sta bila: Dalmatov na 17 let, Geismar pa na 15 let prisilnega dela in izgubo vseh pravic. Pred sodiščem nista kazala najmanjšega kesa ali sramu. Ruska špionaža. Rusija izdaja ogromne vsote za špionažo; samo v vojnem proračunu je v ta namen na razpolago 30 milijonov. K temu pa treba prišteti še ogromne vsote, s katerimi razpolaga še. politična policija v obmejnih gubernfjah. Pravijo, da nobena država v Evropi nima niti približno tako organizirane vohunske službe kakor Rusija, ki ima seveda tudi v svoji notranji upravi znani slaboglasni, vsepre-segajoči in zastrupljajoči policijski zi-stem. Kakor »Reichspošti« poroča njen peterbuški zaupnik, stoje v neki dvorani generalnega štabu v Peterbugu modeli vseh nemških in avstrijskih trdnjav; vsaka izprememba v teh trdnjavah se seveda tucli na modelih izvede. Kot posebno dobro znan velja Kraljevec. V Peterbugu se tudi hvalijo, da na kolodvorih in v skladiščih v Torunu, Vratislavi in Lvovu ni nobene stvari, za katero bi ruski generalni štab ne vedel. Vohunstvo je menda eden glavnih činiteljev v ruskih vojnih načrtih. Denarja v to svrho je vedno obilno na razpolago, kar je splošno znano. Korupciji so na stežaj vrata odprta in neprestano vabijo slabotneže, brezzna-čajneže, ki sc nahajajo v denarnih stiskah. Skozi ta vrata ne gredo samo izgubljenci iz nižjih slojev, marveč prav pogostokrat tucli ljudje iz najvišje družbe. Na molčečnost merodajnih činiteljev se vohun ali ovajalec lahko vedno zanese. Kako previden treba biti v Rusiji, priča slučaj barona Ungern-Stern-berga, uradnika dunajskega c. kr. ko-respondenčnega urada v Pcterburgu. To je bilo tedaj.ko se je naDunajukom-promitiral ruski polkovnik Marčcnko in so v Peterburgu v opravičbo potrebovali nasprotnega slučaja. Za žrtev je bil izbran baron Ungern-Sternberg, kateremu je neki ruski »kolega« »zaupno« izročil tajno predlogo o novinskem kontingentu, o katerem načrtu sc jc pa v vseh zapadnoevropskih parlamentih javno razpravljalo in končno tudi v Rusiji ni bil nobena tajnost. Ta načrt je Ungern-Sternberg izročil angleškemu (tedaj se je pomotoma pisalo avstrijskemu) vojaškemu atašeju. Na to je čakal polic, provokater in nemudoma ovadil. Ungern-Sternberg sc za svojo zaupljivost še. danes pokori v ruski transportni ječi. Seveda se Rusiji njen špionažni sestav časih slabo izplača in se strupena ost mnogokrat obrne proti njej sami. Tako je pred nekaj leti časopisje javno napadlo načelnika uracla ruske konteršpionaže, podpolkovnika Mjasojedova, imenitnega, življenja željnega časnika, cla svoje zaupno mesto zlobrablja v to, da Nemčiji vse ruske vojaške stvari še sveže izdaja. Podkoikovnik se je nato stepel 7. glavnim urednikom »Večerenih Vremja« in bil odslovljen — iznebili so sc ga na lep način. Povest o Azevu, ki je bil vodja ruskih revolucionarjev v Parizu, obenem pa agent »Ohrane« — politične policije, je še vsem v spominu. V Galiciji in na pruski meji vzdržuje Rusija zadnji čas na stotine vohunov in ovaduhov, ki so mnogokrat izvržki človeške družbe, denarjaželjni izsiljevalci, ki ruski generalni štab nedvomno rav-notako pogostokrat goljufajo z izmišljotinami. kakor ga tudi dobro obveščajo o željenih stvaren. Zdravnik ustrelil svojega očeta. Zdravnik dr. Ivan Vogel iz Paderborna je prišel v Monakovo in zahteval ocl starišev neko dedščino po starem očetu. Nastal je prepir, ki se je končal s tem, cla je zdravnik dvakrat ustrelil na svojega očeta in ga smrtno zadel. Milijon za sliko. Pariški trgovec z umetninami Steengrachl je nedavno nekemu drugemu trgovcu z umetninami prodal slavno Rembrancltovo sliko »Bethsabe« za en milijon frankov. Ta slika je bila leta 1781. prodana v Parizu za 1200 frankov, leta 1841. jo ie kupil Steengracht za 7800 frankov in sedaj je šla za 1 milijon. Dasi je slika kot umetnina res neprecenljive vrednosti, vendar treba obsojati špekulacijo, ki se z njo uganja. Saj jc toliko kot gotovo, cla ji bo sedanji iastnik dvignil ceno vsaj na poldrug, če ne na dva milijona. Kupil slike ne bo nihče drugi kot kak ameriški bogataš, ki seveda nc bo vedel preceniti njene umetniške vrednosti, marveč jo bo kupil zgolj radi nezaslišano visoke cene in se kasneje tudi nc bo ponašal s sliko, marveč z vsoto, ki jo je zanjo plačal. Zanimiva razsodba francoskega sodišča o cerkveni avtoriteti. Sodišče v francoskcm mestu St. Etienu je izreklo dne 5. t. m. zanimivo razsodbo glede na toženega kardinala Coullica, ki jo pred šestimi meseci v Gospodu zaspal. Nekoliko pred svojo smrtjo je kardinal prepovedal vernikom brati 3 radikalne in radikalno - socijalistične časnike. Izdajatelji teli listov so vsled te prepovedi vložili tožbo proti kardinalu. Ali sodišče je razsodilo v prilog kardinala, rekoč, da ima kardinal pravico prepovedati branje izvestnili časnikov. Prepoved jc veljavna samo za tiste ljudi, ki so kardinalovi cerkveni podložniki. Upravništva omenjenih liberalnih listov so bila obsojena plačati soclnijske stroške. Položnice bodo priložene v ponedeljkovi številki. Zadnje vesli. NOVE VOJAŠKE ZAHTEVE AVSTRIJE. Dunaj, 21. junija. Vlada pripravlja za jesen dve novi vojaški predlogi. Prvič bo vlada zahtevala povišanje rekrulnega kontingenta za 15.000 mož za skupno armado in 10.000 mož za obe deželni brambi, in sicer polagoma, tako da bi leta 1917. znašalo efektivno število rekrutov 237.000 mož. Posebno se pomnoži artiljerija in sc predvsem zviša prezenčno stanje na južnih in severnih mejah. S tem se bodo izdatki povečali za 20—30 milijonov kron. Mornariška predloga, ki pride pred delegaciji, pa zahteva 280,000.000 kron, ki se bodo dobili polom primerne operacije. Ta denar sc porabi za tri nove dreadnoughtc, ki imajo nadomestiti zastareli »Monarch«-razred, in se bosta dve ladji začeli takoj graditi v Trstu. Da sc delegati preveč ne ustrašijo, bo vlada izpočetka zahtevala le pokritje prve rate. VOJNI MINISTER V ZAGREBU. Zagreb, 21. junija. Včeraj je došel semkaj vojni minister vitez Krobatin. Njegov prihod je zbudil nekaj senzacije. KONČNI RAZKOL V STRANKI PRAVA. ' Zagreb, 21. junija. Razen žc včeraj priobčenih zaključkov jc zbor zaupnikov Stranke Prava iz Banovine pod predsedstvom dr. Mile Starčeviča sklenil se spričo možnosti skorajšnjih volitev neomajno držati pakta s hrvatsko srbsko koalicijo. Razpravljalo sc jc tudi o zvezi s Seljačko Stranko. Stranka ostane v odločni opoziciji, tembolj, ker je leto? prilika prekiniti finančno zvezo z Ogrsko. Nov list »Hrvata« bosta urejala Š e g v i č in P e r š i c, Dragu-tin II r v o j bo odgovorni urednik. Na zbor jc došlo veliko brzojavk iz vseh krajev in je jasno, cla Milina grupa .predstavlja veliko večino resničnega pravaštva. DUNAJSKA UNIVERZA ZAPRTA. Dunaj, 21. junija. Rektor jc spričo grožnje neinškonacionainega dijaštva, da uprizori škandale, ako sc dijakom zopet ne dovoli nositi barv, sam dal vseučilišče zapreti in je vsa predavanja in izpite sistiral. PAŠIČEVO POTOVANJE V PETER-BURG. Belgrad, 21. junija. Ministrski predsednik Pašič, ki bi bil moral da«ics odpotovati v Peterburg, je svoj odhod preložil, ker Bulgarija na konferenco še ni pristala. NOV POZIV RUSIJE. — BULGARIJA SE KONFERENCE LE UDELEŽI? Soiija, 21. junija. O ponovnem pozivu Rusije na. Peterburško konferenco se poroča, da jc srbski poslanik Nehlju-dov v Sofiji predlagal, naj se balkanski ministrski predsedniki konference v, Peterbugu udeleže, ne cla bilo treba balkanskim državam preje demobilizirati, ker se. glede tega žal ne cla doseči sporazum. Dr. Danev je poslaniku obljubil, da mu na to odgovori po seji ministrskega sveta. Govori sc, da sc Bulgarija konerence v Peterbugu udeleži pod pogojem, cla se ji ne naloži, cla Li morala svoje dispozicije izpremeniti. ZADNJA RUSKA GROŽNJA. Peterburg, 21. junija. Ker nista dozdaj ne Bulgarija, ne Srbija naznanili prihoda svojih delegatov v Peterburg, namerava ruska vlada obe državi v kratkem kategorično pozvati, naj izjavita, ali se konference udeležita ali ne, da bo Rusija vedela uravnati svoje nadaljnje postopanje. POMIRLJIVE IZJAVE KOKOCEVA. Peterburg, 21. junija. Vsled padanja kurzov na borzi je ruski ministrski predsednik nasproti finančnikom izjavil, da dejanski politični in gospodarski položaj nc opravičujeta tega pojava. DUNAJ PROTI PETERBURGU. Dunaj, 21. junija. Tukajšnji diplomatični krogi izjavljajo, da se Rusija nima vtikati v bulgarsko-grški spor, vsled česar je nerazumljivo, čemu se ima tudi Grčija udeležiti sestanka v Pcterburgu. BULGARIJA NI POSLALA SRBIJI NOBENEGA ULTIMATA. Suiija, 21. junija. Vest dunajskih listov, da je Bulgarija od Srbije zahtevala, naj slednja nesporno ozemlje v enem tednu znpu3ti, ie izmišljena. OFICIELNA POROČILA O PRASKAH V MAEKDONIJI. Belgrad, 21. junija. (Oficiozno.) Povelj« nik prvega poziva donavske divizije poroča, da so se 18. t. m. srbske čete spopadle z bulgarskimi komitaši. V tej bitki je bil ubit en srbski narednik in dva vojaka. Dne 19. t. m. je 50 bulgarskih vojakov napadlo srbske prednje straže med Česmo in Buko, Bulgari so bili odbiti in Srbi niso imeli no benih izgub. GRKI PROTI BULGARSKIM POPOM. Soiija, 21. junija. Grške oblasti zapirajo v Makedoniji vse bulgarske pope ko* revolucionarje, RUMUNSKI REDL. Budimpešta, 21. junija. »Az Est« poroča, da se je v Bukareštu vstrelil uradnik zunanjega ministrstva Nikola Commentar, ki jc baje kot kurir med Bukarešto, Sofijo, Belgraclom in Dunajem odpiral tajne dokumente in jih prodajal tuji državi. VOHUNSTVO V NEMČIJI. Lipsko, 21. junija. Državno sodišče je obsodilo v dveletno in šestmesečno ječe radi poizkušenega vohunstva mladoletnega železničarja Adolfa Loscherja. SMRTNA KOSA. Dunaj, 21. junija. Tu je umrl vicc-* guverner »Bodenkreclita« Julij Scharl v 62. letu starosti. SAMOUMOR MORILCA. Trst, 21. junija. Morilce živinskega trgovca Mdrtlia, 201ctni Karol Kienlich, ki jc bil v Afriko pobegnil, a so ga vjeli, je na parniku Lloyda »Glina«, ki ga jc imel prepeljati v Trst, odkoder bi ga bili oddali v Gradec, skočil na višini Krete v vodo in se utopil. STRAŠNO MAŠČEVANJE — 88 ŽENSK SEŽGANIH. Kijev, 21. junija. Ruski kmet Piriatil. jc najel za delo na polju iz neke druge gubernijc 88 delavk, ker so cenejc delale kakor domačinke. Domači kmetje so, da se maščujejo, zažgali Skedenj, kjer so tuje delavke spale, ki so vse ob požaru umrie strašne smrti. Orožniki so zasedli Piria-tinovo posestvo in zaprli 30 kmetov in kmetic, ki so povzročili strašno smrt 88 kmetic. Koroške novice. k Naravnost neverjetne rečil Kakor se sliši, clajc koroški deželni odbor vsako leto do 5000 kron podpore onim mojstrom, ki imajo vajence. Sedaj je prišlo na dan, cla daje deželni odbor to podporo (100 clo 300 K) samo onim obrtnikom, ki sc pismeno zavežejo, da imajo ali bodo dobili nemške vajence. k Konkurz nemškutarja v Pokr« čah, V konkurz jc prišel v Pokrčah' Adam Sihler, ki je celih 18 let kot župan zvonil veliki zvon nemčurstva v tej občini. »Keine Pfaffen und keine BKn-disehen!« Zažupanil je v teli letih 10.000 kron občinskega denarja. Zatu mu boelo vse prodali. iz slovanska sveia. Slavnost narodne noše valaške v Rožnovi. Češka deželna zveza za tujski promet na Moravi in Šleziji bo imela prihodnjo nedeljo, t. j. 22. junija v Rožnovi posvetovanja, ki boelo posvečena le interesom moravskega! Vala-ška. Posvetovanja bodo dopoldne. Popoldne pa priredijo v velikem obsegu slavnost narodne, valaške noše. Slavnosti se udeleži nad 1000 fantov in deklet iz vse okolice v svoji pestri izvirni narodni noši. Tako se zbuja narodna zavest .Vn kupi narodni ponos. Rudarska akademija v Krakovu. »No\va Reforma« poroča iz zanesljivega vira, cla jc. vlada izjavila soglasje glede na zemljišče, ki ga je krakovska mestna občina darovala za zgradbo bodoče rudarske akademije v Krakovu. Zemljišče meri 10.000 štirijaških metrov in sc razprostira v obližju novega poslopja poljedelske šole, ob Mickievviczevem drevoredu. V bližnji prihod njosti razpiše ministrstvo za javna dela natečaj poljskih arhitektov, na načrte za bodočo rudarsko akademijo, katere stroški so proračunjeni na dva milijona kron. Ako bi ne bilo poslopje do začetka šolskega leta 1914-i915 dodelano, bodo predavanja po za* sebnili lokalih. Milijonska oporoka poljskega kmeta. Iz Varšave poročajo dne 9. t. m.: Kmet Vitold Zalcnicki je volil »Izobraževalnemu in prosvetnemu društvu Mianovvski« v Varšavi svoje posestvo v občini Lurhanu v južni Rusiji, cenjeno na 4600 rubljev. Društvo ni hotelo volila zavoljo neznatne vredno- sti in nadležne režije niti sprejeti, pa je dalo zemljišče zaenkrat v najem. Poleg najemnine si je izgovorilo še pristojni delež dobička. ^ Med tem so odkrili na posestvu jako močne pe-trolejne vire, in so jih takoj začeli izrabljati. In v onem samem letu je dobilo društvo 472.657 rubljev kakor delež dobička. Kakšen kapital bi bil moral Zalonski voliti, da bi dobivalo društvo tako veliko obresti? Društvo. — Telovadni odsek »Orlov« trnovsko-Kcšanskega okrožja vabi na svoj prvi zlet v K n e ž a k, ki se vrši dne 22. junija 1913. — Slov. kat. izobraževalno društvo na Lokvici priredi dne 22. junija ob 4. popoldne ljudsko veselico. Pridite! — Kat. slov. izobraževalno društvo v Šmarci vabi k veselici, ki jo priredi dne 22. junija 1913, ob 4. uri popoldne v društveni dvorani v Šmarci. — Spored: 1. Pelje. — 2, »Satan ali boj za dušo«, igrokaz v enem dejanju. — 3. »V Ljubljano jo dajmo!« Veseloigra v treh dejanjih. Znameniti francoski zobozdravnik Preter piše v nekem svojem znanstvenem delu: »Otročje zobe primerjamo lahko mlademu drevescu. Njih lepota in zdravje jc odvisno od negovanja v mladosti.« Najboljše sredstvo v to svrho je Sargov Kalo-dont, ki ustreza vsem zahtevam moderne higijene za negovanje in čiščenje zob. Izredna državna dobrodelna loterija. C. kr. generalno ravnateljstvo za državno loterijo je priredilo izredno loterijo za skupne vojaške dobrodelne namene. — Srečkanje se vrši dne 3. julija 1913. — Igralni načrt je zelo bogato opremljen in izkazuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 625.000 K, med tem glavni dobitki 200.000 K, 50.000 K, 30.000 in 20.000 K itd. Dobitne šanse so torej jako ugodne. — Srečke po 4 K se dobe v toba-karnah, loterijskih kolekiurah, menjalnicah, pri davčnih, poštnih in železničnih uradih. Ljubljana, Čevljarska ulica štev. 2 — Naročila po pošti se izvrše točno. — Meteoroiogično porocMo. Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm B Cas opazovanja Stanje baro- Tompe-rutura po Colzijr Vetrovi Jfobo K ™ Z a C v mm i > i. > >0 9. zveč. 7348 18-1 si. szah. jdel. jusno 7. zjutr. 7328 100 brezvetr. oblačno 23 ,1 2. pop. 732-4 180 sl. jug del. jasno Srednja včerajšnja temp. 18 0", norm. 18-3', G r a f e n a u e r, Zgodovina novejšega slovstva. I. del. Od P o h 1 i n a do Prešerna. Cena 2 K, vezano 2 K 80 v. II. del. Doba narodnega p r o b u -j e n j a . Cena 6 K 20 v., vezano 7 K 20 v. Dolžnost vsakega zavednega in dobrega Slovenca je, da natančno prouči slovensko slovstvo ter se nauči spoznali in ljubiti može, ki so orali ledino slovenskega jezika ter proslavili njegovo ime med tujimi narodi. V ta namen bo vsakemu najbolje služila navedena Grafenaucrjcva slovstvena zgodovina, ki je priznano strokovnjaško delo ter vsestransko dovršena. Posebno toplo priporočamo isto dijaštvu višjih gimnazijskih razredov. — Delo je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. JJ , / je iu ostane slejkoprej nedosežen v presenečenem naravnem barvanju las in brade. Dobi svetli, rujavi in od Bergmann & Co., črni barvi, steklenica po _ v- i t h" K 2-50 v lekarnah, dro-lesin 0D LaDl gerijahinparfumerijali. osuezujoca pijača preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarlh, obintnih >n mehurn.h boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno podpEraliio sredsčuo pri karlovovarijskem in drugih kopeiiških zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljib 24 3S in trajno porabo. I (VI.; Izvirek: SitessMiM SHasgnjrssiM, železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani sc dobiva v vseli lekarnah, večji]) špecerijskih prodajalnicali in trgovinah z jestvinami in vinom. Zaloge pri Mihael Kasfner-u. Peter Lass-nilcu in Andrel Šarabonu. Ljubljana. 11 1913 ZHHVHIH. Za vse dokaze presrčnega sočutja ob smrti priljubljenega in nepozabnega očeta, starega očeta, brata strica in tasta, gospoda JO&IPH STRESEK! zasebnika sc najprisrčneje zahvaljujemo. V prvi vrsti se zahvaljujemo proč. duhovščini, posebno pa izrekamo zahvalo preč. gosp.trnovskemu župniku za večkratne tolažilne obiske, posebno pa ob zadnji uri predragega nam pokojnika, daljo c. kr. višjemu štabnemu zdravniku v p. g. Antonu Staretu za pomoč v bolezni, vsem darovalcem vencev, naposled pa vsem res mnogobro.inim pogrebcem, ki so s tako obilo udeležbo počastili pokojnikov spomin. Tako vsestransko izkazano sočutje nam je ob teh bridkih dneh v veliko tolažbo. Vsem stotera hvala! žalujoči ostali. Ljubljana. 21. junija 1013. ZAHVALA. Za prisrčne dokaze odkritosrčnega sočutja v bolezni in o smrti naše iskreno ljubljene soproge, matere, stare matere, tete in tašče gospe Kordule Križman roj. Geise izrekamo vsem svojo srčno zahvalo, posebno pa onim, ki so rajnki v dolgi bolezni dajali dušne tolažbo in ki so njo v lepem številu spremili do groba. Ribnica, dne 19. junija 1913. Žalujoči ostali. s koncesijo za prevažanje, malo rabljen sc takoj poceni proda. Odda se tudi brez koncesije. Več se izve Dunajska cesta štev. 6, Hi. nadstropje. luto Za osebno iu tovorno avtomobilno zvezo Novomesto-Št. Jernej-Kosta- nioirina.KVčlrn se iščejo soudeležniki. Vprn-KJcVltd J\l&ft.U ganja pocl, ||Avtomobilna zveza 1916" na upravo lista. 1916 pT5. ne srdi« 6 tednov. Sprejme se lo?n za splošna dela. F. Milan Poljanšek, Dol. Logatec. Izprašan ln strojnik Išče službe. Nastop lahko takoj ali pozneje. Naslov pove uprava lista pod št. 1919. (Znamka!) 1919 k večji družini se takoj sprejme. — Grubarjevo nabrežje št. 8, Ljubljana. se išče za zelo dobro idočo komisijsko trgovino. Obširne ponudbe pod „KOi7l-panjon 1917" na upravo lista. Poravnave izven konkurza ali v istem se izvedo najhitreje. Informacije diskretno in zastonj. Ponudbe pod šifro „Dunaj 1918" na upravo lista. za fotografsko obrt sc takoj sprejme. Naslov pove uprava pod št. 1922. (Znamka za odgovor.) v večjem mestu na Gorenjskem, v koji je sedaj gostilna in trgovina, pripravna je za vsako obrt, ker je na najboljšem kraju, se zelo ceno takoj proda, ali tudi zamenja. 1853 Kje, pove upravništvo tega lista pod št. 1853 proti prilogi znamke 10 vin. Zajamčeno pristna firolskavina I. tirolsko rdče (9-9"/2o|0) po 52 K za 1001 pri naročbi nad 1001 od Ljubljane brez soda ponudi vinogradniška tvrdka H. Mumelter & Sbhno v Bolcanu. Večji odjemalci posebne cene. Vzorci in vprašanja pri 1906 (P Švara, Ljubljana Frančiškanska ulica štev. 6. pri Bobercčku sin Q!meah se na račun ali pa pod zelo ugodnimi pogoji proda. Več se izve pri lastniku Josip Tribuč na Glincah št. 37. 1925 (3) nanaacinnnacacnaizjcaacjnancjaDaunnatian Kanadian Pacific Nova direktna brzoparobrotina linija 0 za psteiSkB in razno Mago | v Kanado m Združene države Sev. Amerike. D Odhod iz Trsta v četrtek lO.jutija 1913. 0 Brzoparniki so tako zgrajeni, da obstoji III. razred samo iz kabin ali sobic za 0 2 ali 4 osebe skupaj, so najmoderneje opremljene in zračne, na razpolago imajo [] potniki na krovu sprehajališče, jedilni in kadilni salon s kompletno godbo. — Vsi ri potniki 3. razreda so nastanjeni v kabinah in imajo vse udobnosti, zato jc ta nova « linija najpripravnejša za potnike v Ameriko in za pošiljanje raznega blaga na vse W strani Amerike. H Vsa tozadevna pojasnila daje točno in brezplačno konccsionirana potovalna pisarna U ED. ŠMARM cesta šiev'16'T "" ° aannananuuuanaaaaaanaanaannaaannaD D D D D D n D D 0 0 D □ n D □ n n D □ o St. 12.023. na deželni cesti škofljica-Turjak na 5500 K proračunjena dela in dobave sc bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen za posamezna proračunjena dela naj se predlože do 1. flb ti Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom ^ »Ponudba za prevzetje zgradbe dveh železobetonskih mostov na deželni cesti šofljica-Turjak«. Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Itazven tega je dodati kot vadij še 5o/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene ccne, oziroma, čc sc mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu (Turjaški trg št. ■ž). Od dežetac^a odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 19. junija 1913, Išče se dobrega in vestnega • I «v • za .Narodni dom' v Podgradu. Istra. Nastop čimprej. Natančnejša pojasnila daje 1896 in ponudbe sprejema PodSradsliB Hranilnica in posojilnica v Podiralu. Celje. Celje. V mestu se takoj odda stara 1740 3 specerijska trgovina. Lepa priložnost se nudi tucli takim, ki želijo, da koncesija ostane kakor je sedaj. — Naslov »Cvetoča priložnost«, poste restante CELJE. Kranjsha Ma podružnica v Liliani. _ n. a. iti živil, in rentne. nese. in iamstv. zavarovalnice .pr.J.ma zavarovanja na doživetje in smrt, otrofkih dot, rentni in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Zavod temelji na vzajemnosti. Absolutna varnost. Cene premije. Sposobni ZASTOPNIKI naj javijo svoj naslov. Prospekti zastonj in poštnine prosto. 1780 Služba 1887 oiiista in cerhovniha je razpisana v št. Ilju, pošta Mislinja, Štajersko. Dohodki osemsto kron in prosto stanovanje. Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Rla-ma. žilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 336 Kemžny (Kaschan) I. SoSl APNO ugašeno, nad 70 m', je na prodaj v Trnovem v Ljubljani. 1746 3 Več pove Val. Gregorc v Mengšu. Proda se pritlična hiša z lepim sadnim vrtom in vrt za zelenjavo. Več se izve ravnotam Zg. šiška štev. 52. 1778 " velike pasme, «tare m f\ IHP in mlade s hlevčki vred proda takoj vežbalec Daks v Mestnem domu. i837 1626 Vsakovrstne slamnike od priprostih do najfinejših po primerno nizki ceni priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu PR. CERAR, tovarna slamnikov v Stobu, p. Domžale. se takoj sprejme. Naslov pove uprava Slovenca" pod št. 1622. (Znamka za odg.) SoInCno zdravilišče na, Bledu 266, Kranjsko, najkras. Sorrktt lega ob jezeru, zračno in ietno zdravljenje, zdravljenje z vodo. Mai-oktober. Tzborni zclra-vilni učinki. !)M 11 RIKLI Sanatorium Emona ;rii„,!!,,Ja?,\ Komenskega ulica 4 Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli Ustnik ia iefzdravnik: Dr, Fr. Dergane, primar. I. kir. odd. dež. boln* Izprašani optik Fr. P. Zajec, Ljubljana Stari trg St. 9 1135 1 Očala In ščipalniki natančno po zdravniških in znanstvenih predpisih. Velika zaloga toplomerov, barometrov, vsakovrstnih daljnogledov itd. itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom. Ceniki brezplačno! se pod prav ugodnimi pogoji proda. Potrebna pojasnila daje France Res-man, posestnik na Gorici, p. Radovljica. naznanja, da je od poškodbe na nogi okreval v toliko, da prične zopet ordlnirati od 23. Junila 1.1. naprej na domu, ne more pa še delati posetov 1 »no JpEjiL !! POZOR!! Bnzmr pri Jelenu. Vsled opustitve galanterijske trgovine in izpraznjenja lokala na Mestnem trgu št 6 prodajam od danes naprej galanterijsko blago po znatno znižanih cenah, in sicer 20—30 o/0 ceneje kakor dosedaj. Za obilen obisk se priporočam, posebno opozarjam p. n. društva za ugodni nakup dobitkov za veselice. Bazar pri Jelenu 1348 Mestni trg št. 6. Proda se več voz dobrega konMii gnoja. Tabor št. 2 v Ljubljani. ,904 1891 MiM£t iz lastnih vi- DObrO II lil U nogradovšta-«. ■ js s jerskih in belo, rudecs kranjskih proda Fr. TomSič, Ifident-HrSko. Halo pojesti/o w v dobrem stanju se proda. Več sc izve pri Marjeti Štamcar, Sveti večer, p. Šmartno pri Litiji. Proda se iz proste roke v Planini na Notranjskem enonndstropnn z gostimo -san-ai hišo v dobrem stanju, s senčnatim vrtom, hlevom za 12 glav živine in s svinjaki, s poslopjem, v katerem se nahaja mlekarna, in z velikim sadnim vrtom. Kraj ima zelo lepo lego, kamor zahaja veliko letovičarjev. Pri hiši sc nahaja tudi zemljišče, katero kupec lahko poleg hiše kupi. Cena po dogovoru. Natančneja pojasnila daje Ivana Podboj, Planina St. 115 pri Rakeku. 1816 3 Pri demoliranju Naglasove hiše naTur-jaškem trgu je naprodaj vsakovrsten stavben materijal strešna in zidna opeka stavben les kamenje za nasipanje 1912 (šuta) itd. Povpraša se v pisarni »Kranjske stav-binske družbe" v Levstikovi ulici. ■OB PONUDBENI RHZPIS. Krajni šolski svet t Borovnici odda ponadbenim potom dela in dobave pri razširjenja ljudskošolskega poslopja v Borovnici za štiri razrede in sicer: 1. Dninarska in zidarska dela. 2. Napravo železobetonskih stropov. 3. Kamnoseška dela. 4. Tesarska dela. o. Kleparska in krovska dola. (i. Mizarska dela s okovanjem oken in vrat. kakor tual dopolnitev šolske oprave. 7. Ključavničarska dela z dobavo železnih nosilcev in vezi. 8. Pleskarska dela. 9. Steklarska dela. 10. Slikarska dela. 11. Lončarska dela. 12. Inštalacijo vodovoda, stranišč in močilnika. 13. Dobavo okenskih zagrinjal. 14. Napravo strelovoda. Vsa dela se oddajo ali skupno ali pa posamezno enemu, oziroma več podjetnikom. Z delom se bode moralo takoj po oddaji pričeti in stavbo še letos pod streho spraviti in definitivno pokriti. Ostala dela se bodo morala tako pravočasno 1 dokončati, da se v novih šolskih prostorih lahko prične 15. septembra 1914 podučevati. Vsi ponudbeni pripomočki, kakor so ponudbeni vzorci, izkazi posameznih del in dobav, splošni in posebni stavbeni pogoji, se dobivajo, dokler so na razpolago, proti odškodnini lastnih stroškov, v občinski pisarni v Borovnici, kjer so tudi stavbni načrti za upogled izloženi. Ponudbe morajo biti po predpisanem vzorcu sestavljene, s kolekom .za 1 K kolekovane in podpisane, ter mora se k njim priložiti dotični izkaz dela, v katerem morajo biti ponujene enotne cene zapisane s številkami in besedami, kakor tudi 5% vadij izračunani po skupni ponujeni svoti. Tako opremljene ponudbe je oddati v zapečatenih kuvertih, ki npsijo nadpis: „Ponudba za prezidavo ljudske šole v Borovnici" najpozneje do 12. julija 1913 do 12. are opoldan v zgoraj navedeni pisarni v Borovnici. Dne 12. julija 1912 ob 2. popoldan se bo vršila pri krajnem šolskem svetu v Borovnici ponudbena obravnava, katere se lahko vsak ponudnik udeleži. Zloženi vadij bo v slučaju sprejetja ponudbo ostal kot varščina podjetnika za pravilno izpolnitev prevzetih dolžnosti. Vadij v gotovini se nc bo sprejel, na pozneje došle ali pa drugač kakor po predpisanih vzorcih sestavljeno ponudbe sc nc bo oziralo. Delo oddajajoči oblasti si pridržujejo pravico, delo oddati drugemu, čc tudi ne najnižjemu ponudniku. Krasni SolsM sost d Boroonicl dne 15. i unija 1913. Franc snhadolnik l>rcdscdnik kraineua šolskeKa sveta. srednjih let, z najlepšim posestvom, dobro idočo gostilno i. dr. v ljubljanski periferiji želi se vsled družinskih in gospodarskih razmer takoj poročiti Tajnost jamči poštenost; želeti je nekaj premoženja, kar se jamči da ne bo izgubljeno. Ponudbe, če mogoče s sliko, sprejema upravništvo »SLOVENCA« — v Ljubljani pod številko 1882. — m Za moj kupčijski čebelnjak v Pod-smreki pri Višnjigori se sprejme takoj kuharica, kleparski in ključavničarski pomočnik. Reflektujem le na take ponudnike, ki nameravajo dalje časa v službi ostati. Ponudbe, v katerih naj se navede plačilni zahtevek, so nasloviti na: Peter Majdič, Celje. 186« Prodam dobro ohranjeno 1874 vse potrebno za špecerijsko trgovino. Cena nizka! Naslov pove upravništvo .,Slovenca" pod št. 1874. (Znamka!) Hiša vseh vrst za urade, društva, trgovce itd. Anton Černe graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev Ljubljana, ŠMuroovo ul. 51.1. Ceniki Iranko. 553 Ceniki franko. 1763 so- li gospodšnjstDU = 50°|0 prihranka = more doseči vsaka gospodinja, če rabi mesto surovega masla edino polnovredno nadomestilo Blainischein-ov „Unikum"-margarin. ,,Unikum"-margarin so izdeluje if. najčistejše goveje zrnate maščobe z najfinejšo smetano ter se rumeni in peni kot navadno surovo maslo. Dobi se v vsakem mestu ali vsaki avstr. vasi, izvedo se pa prodajalne na vprašanje pri edinih izdelovalcih svetovne znamke Blaim. scheln-ovega *Unlkum«-margarina, združ. tov. za margarin in maslo, Dunaj XIV. s prav lepim vrtom na najlepšem kraju v Rožni dolini, 10 minut od tobačne tovarne, se ceno ter pod zelo ugodnimi pogoji proda radi preselitve v Ameriko. Več se izve v Restavraciji, Rožna dolina, _1873 Dva pritlična LOKALA na ulico, za trgovino, delavnico, skladišče itd. se s 1. julijem ceno oddasta na Valvasorjevem trgu St. 6. Več pri hišniku istotam. 1865 Pozor, kolesarji! > Namesto 120, samo 80'- Franko na vsako postajo. V reklamne namene razpošljem 200 novih svetovno znamenitih grašklh dvokoles, model 1912, elegantnih in čvrstih, s torbo in orodjem namesto za K 120, za 80 K, S torpednim prostim tekom K 95-— s poštnino vred. 2e rabljena kolesa od K 40-— naprej. Nova čvrsta guma po K 5-—, 6'—, 7-—, 8'—, zračne cevi po Iv 3-—, 4-—, 5-— Svetiljke, zvonci, pedali in vsa ostala pri-tiklina po cenah na debelo. Popravila, emajlira-nje in poniklanje v lastni delavnici hitro in ceno. Razpošiljanje po povzetju. Na dvokolesa napla-čila K 20'—. Plačevanj« na obroke izključeno. Cenovniki gratis in franko. Srbo-hrvaško dopisovanje. 1064 TvorniSko skladišče dvokoles in šivalnih strojev A. Weissberg, Dunaj II. Untere Donaustrasse št. 23. ki jc tudi popolnoma izvežban v sod-nijskih in odvetniških poslih, z večletno prakso, trezen in zanesljiv, želi kot tak, ali kot vodja kake pisarne, mesta. Nastop lahko takoj ali pozneje. Naslov nove unrava lista pod št. 1819. 1, Spo&iij Mi izdeluje izborno TLO ZA l m 1&2 Lonček po K 3- ln po K 2' . žc čez 38 lot. Dobi se v trafiki v Spodnji Šiški bUzu cerkve ter v Ljubljani pri g. čvančara nasproti glavne pošte. Pohvalna spričevala na razpolago. Za gotov učinek se jamči. 1803 d3r Za vsakega t-su 1 par visokih čevljev na zadrgo iz usnja za moške in ženske le K 5-—. Prva krščanska izvozna tvrdka za čovljo na Dunaju bo jo odločila, da bi postala povsod znana, raz-pečat i 30.000 parov chevr. čovljov na zadrgo po tvorniški ceni in jih prodajati 1 par moških ali ženskih visokih čevljev na zadrgo, sličnih kakor kažo slika, samo po K ti--. Cenj oni naročniki bodo s čevlji zadovoljni in prepričan sem, da ostanejo tudi nadalje moji odjomaloi in me priporoča v krogu svojih cenjenih znancev. Vri naročilu zadostuje, da bo navede mera v centimetrih ali pa številka. Razpošilja po povzetju prva kr46. Izvozna tvrdka za čevlje, Franc Humano. SSS-fikA""ssa's° O« o. kr. trgovekesa sodišča protokollrana tvrdka, Dva dobro izurjena, solidna kolarska pomočnika se sprejmeta takoj v trajno delo, eden za izdelovanje vozov, drugi za fina dela. Prednost imajo taki, ki so že vajeni pri strojih. Anton Sedlar, kolarstvo na stroje, Kandija na Dolenjskem. 1827 Vdova ali starejša se sprejme k trem otrokam. Naslov v upravi „Slovcnca" pod št. 1907 (Znamka!) 1801 Dokler je kaj zaloge se prodajajo globoko pod nakupno ceno lepe obleke za gospode in dečke ter perilo in blago za moške in damske obleke. R. Kollman Ljubljana, Sodna ulica 4, lil, n. Umetni zavod za cerkveno slikanje J. HLAVKA slikar cerkvenih podob Praga Kral. Vinohrady Puchmalerjeva al. št. 68. Priporočamo prečastiti duhovščini poznate slike svetnikov, altarne slike, kri-ževa pota, pasijonske slike itd. na platnu, cinkasti pločevini itd., umetniško izvr-še ne po ugodni ceni. Slike ali načrte pošiljam zastonj na ogled. Dopisuje se slovensko. 3502 Najboljša priporočila. Več dobro ohranjenih OKEN se proda. Kje, pove upravništvo tega lista. (Znamka.) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ Koroško I Koroško! ♦ ♦ Edino slovensko narodno podjetje! £ 1 Hotel Trabesinger j ♦ i o Celoncn, Velikooška c.5. X Podpisana voditeljica hotela Trabesinger sc vljudno priporoča vsem velcccnjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz slovenskih goric. Na razpolago jc tudi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah, prijetno slovensko družbo. — Slovenci ustavljajte so samo v edini slovenski narodni gostilni „HOTEL TRABESINGER" v Celovcu, kjer bosto vedno dobro postreženi. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča voditeljica hotela 1785 Leon Alojzija. $ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦S Iščem »ar ucenca za pekovsko obrt iz poštene družine, koji se obenem priuči lahko tudi nekoliko slaščičarske obrti. Naslov povo uprava lista pod štev. 1756, (Znamka za odgovor.) Na Selu pri Ljubljani, Poljska ulica štev. 20 se odda več cenili stanovanj. Pojasnila istotam. 1797 Od dobrega najboljše! je še vedno izvirni Singerjev šivalni stroj Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom Ljubljana, Sv. Petra cesta Novo mesto, hiša iekarjja Bergman, Kranj, Glavni trg 119 in Kočevje, Glavni trg 79 ali pa po naših potnikih. m Žvepleno kopališče. Zgodovinski radioaktivni žvepleni vrelci -f- 58° C, učinkujejo posebno dobro pri trganju, revmi, ischias, kroničnih boleznih v vratu itd. — Železniška postaja, pošta, telefon in brzojav. Novo zdraviliško poslopje z elekt. razsvetljavo. — Električna masaža, ogljenčeva kislina in solnčne kopeli. — Moderni komfort. — Nova restavracija. — Krasna okolica. — Vojaška godba. — Prospekti zastonj. — Oddaljenost od železniškega kolodvora 8 kilometrov. 1459 Proda se veleposestvo deželne deske Krupa, pošta Gradac, okraj Metlika na Kranjskem ki obsega 300 oralov, od tega okolu 132 oralov izbornega polja (njive, travniki) ter do 168 oralov 20 do 80 let starega gozda, vse v enem kompleksu v bližini gradu, 130 do 150 m nad morjem. Kraj je topel. Železniška postaja Gradac io min. oddaljena, železnica je že zgrajena. Iz gozda se more napraviti po izsekanju zelo rodovitno polje, loke in vinogradi. Grad obsega 36 prostorov v 1. nadstropju. Pod gradom mlin na 5 tečajev, vodna sila za veliko žago. Prospevala bi tovarna za parkete ali pivovarna, ker so pri roki mrzle kleti. Cona z bogatim fundusom vred K 250.000. Proda se istotam zelo do-bičkanosna opekarna za K 15.000. Ponudbe sprejema Pozerakova banka v Pragi, od 16. do 30. junija po nje zastopniku v Krupl. 1802 St. 11.951. Razpis. 1901 občina Bloke, okraj Logatec na 4627 K 90 vin. proračun j ena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotne ceno proračuna naj se predlože do 5. lullia 1.1. ob 11. ur! dop. podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje zgradbe napajališča v vasi Stndeno, občina Bloke«. Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5°/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni ppgoji se dobe v deželnem stavbnem uradu za znesek 1 K 60 vin. (Turjaški trg št. 4). Od deželnega odbora kranfskega v Ljubi j a n i, .dne 18. junija 1913. Jutri v nedeljo otvoritev 1902 napihavanja in preje umetnega stekla Najnovejša senzačna predstava Louis Mtiller, dipl. umetnik stekla. Oskar Thurm, impresario. = SLOVENSKA TRGOVSKA ŠOLA V LJUBLJANI KONGRESNI TRG ŠT. 2 s pravico javnosti vsled razpisa c. kr. ministerstva za bogočastje in nauk z dne 20. avgusta 1911, št. 28.837. 1893 Sprejemno naznanilo. V dvorazredno Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani se bodo sprejemali ucenci dne 5 in ? julija t L od 10 do 12 ure dopoidne. # V pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 13 let ter so dovršili najmanj štiri razrede ljudske šole. V I. letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje se sprejmejo v I. letnik le učenci, ki so z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske šole. I< vpisu naj pridejo učenci v spremstvu staršev ali njih namestnikov, ter naj prinesejo krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in K 15-— vpisnine in prispevka k učilom. Ostala pojasnila daje — tudi pismenim potom — ravnatelj siv o. V LJUBLJANI, 20. junija 191.;. m Juveli, zlatnina, srebrnina ter razne ure. — Popravila in nova dela po najnižji ceni. Edina zaloga ur z znamko „TUP". Lud. terne juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec. LMonojollova ulica Stev. 3. Ceniki zastonj ln poštnine prosti! Na proda) je lepo posestvo na Čatežu ob Savi pri Brežicah, politični okraj okraj Krško, poleg Catežkili toplic, obstoječe iz: enonadstropne nove hiše z dvema stanovanjema in sicer spodaj dve sobi s pritiklinami, zgoraj štiri sobe s posebnimi vhodi, pripravno za letovičarje. Pri hiši sta dva vrtiča za zele-njad in dvoje gospodarskih poslopij, 7 parcel vsega posestva, in sicer njive, travniki, vinograd, dve hosti in gmajnska pravica. Cena vsemu posestvu skupaj je 20.000 K. Posameznosti prodajo se po dogovoru. Pojasnila daje uprava „Slovenca" pod št. 1760. (Znamka za odgovor po pošti.) ttoviiena ■■■■■■■■■ Ustanovljena »12 ■■■■■■■■■ Fr. Hopf sodno zapriseženi izvedenec v Ljnbljani Šelenburgova ulica šf. 6 prva največja ln najstarejša trgovina Glasovirii, planini, harmoniji lamerik.) najbolj slovitih tvrdk: Stelz-tiammer, Rosslor, Gzemy i Hofmann, fiorifll in idino zastopstvo dvorne tvrdke FOrster. Posojevalnica. Plačila na obroke. Najnižje cene. 333 1 Pozor! Pozor! Drože — Presgerm. Uljudno naznanjam vsem pekovskim mojstrom in trgovcem, da sem povečal svojo znano tovarno za drože in isto s parnim strojem uredil, ter mi je zato mogoče postreči brez konkurence po najnižjih cenah in z najboljšim blagom. Cene po dogovoru, večja naročila imajo še za celo leto popust. — Naročila od 4 kg pošiljam franco. Pričakuje cenjenih naročil, beležim z odličnim spoštovanjem 395E Make 7a1nkpr Prva Hubll- tovarna drož 1 lastni hiti inaKb {.dioKer Krakovsk| nas,p st. 2fi< Zlate svetinje: Berlin, Pariz, film iti 3013 1 F. K. KAISER .puškar Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6. Priporoča svojo največjo zalogo pušk in | samokresov ter lovskih priprav. Avtoma-š tične pištole: „Brownlng", „Steyer" itd. Najboljši topič „Salut". V zalogi ima vso potrebščine za ribji lov, v največji izbiri po najnižjih cenah. Poprava koles (bicikljev) ter njih deli. Popravila točno in cono. Umetalni ogenj. C. kr. prodaja smodnika. Cenik zastonj in poštnine prosto. TrflSe novice. t Knjigovodski tečaj sc je otvoril pretekli ponedeljek v dvorani ženskega odseka izobraževalnega društva. Otvoril ga je podpredsednik kuratori-ja svetnik trgovske in obrtne zbornice gospod Ložar, ki je pozdravil navzočega gospoda župnika z gg. kaplanoma, g. župana Ahačiča, g. podžupana Gras-maiejjja, načelnika črevljarske zadruge g. Golmajerja in druge. Za njim je razjasnil pomen teh tečajev za našo obrt g. ravnatelj obrtno pospeševalnega urada g. Remic. Trški župan gosp. Ahačič je pozdravil v imenu občine to prireditev. Za tečaj se je priglasilo 30 obrtnikov, in sicer 23 iz Tržiča in 7 iz Križev. Vodi ga gospod prof. Zeleznik vsak dan od 7. do 9. ure zvečer. Tečaj bo trajal do 12. julija. t Občinski odbor tržiški je sklenil V svoji zadnji seji več za trg koristnih naprav. Med drugim ge bodo napravile stopnjice, ki vodijo proti cerkvi mimo hiše Ruechove in stopnjice od hiše Kurnikove proti Fortuni. Sklenilo se je nadalje od g. barona dr. Borna kupiti svet za klavnico, katero zahteva okrajno glavarstvo čimpreje. Napravila se bo nova tržna tehtnica, ker jc sedanja v zelo slabem stanju. V »Kulir-jevi ulici« se bodo napravila vrata, ki ec bodo ponoči zaklepala. G. Jemec se odstopi nekaj občinskega sveta pred njeno hišo, na katerem bo priredila mal vrtiček z ograjo in tako olepšala prostor. Za nameravani vajenški dom se jc nakazal prispevek 20 K deželnemu odboru v Ljubljani. t Poročena sta bila g. Anton Jelene, trgovec in posestnik ter gdč. Malči Ka-liuger, hčerka šolskega ravnatelja. t Nemci ln vzgoja. V soboto, dne Letna produkcija ces 2000 Lokorcobil. H EIN RIC H Naalov za brzojavke: LANZFUIALE DUNAJ. Pisarna: DUNAJ VIII. Laudongaue 9. Telefon 188Slb. Vročeparne-Lokomobile z zaklopnim krmilom »Sistem Lentz" Jednosfavna postrežba. zmožnost do 1000 PS. Največji prihranek. Obisk Inženirja in ponudbe brezplačno. Brzojavke: Prometbanka Ljubljana. Teleton št. 41. C. kr. priv Splošna prometna banka podružnica Llubliana, prej J. C. Mayer Centrala na Dunaju. - Ustanovljena 1864. - 30 podrnznlc, lfogal Marijin trg Preskrbo vanje vseh bankovnib transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar še lahku dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupo-vanjo in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Slira-njevanjo in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. 15 Ustmcna ln pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsskdar brezplačno. Slanic denarnih vlog na hranilno knjižice dne 31, maja 1913, 31. decembra 1912 na knjižice ln tekoči račun K 214,163-979 _. So. Psfira cesta. Delniški kapital ln reserve 52,000.000 kron. Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzcinskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanjo vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambo (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin Itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja K 69,642.871— Najcenejše dežnike in domačega izdelka priporoča po najnižji coni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečustiti duhovščini ir,tovarna aszniKov Pred Škofijo 19. Prešernova ulica 4. Popravila točno in ceno. 537 t oblastveno potrfemo s ucilišče krojnega ri- sanja. Dobi sc tudi kroj po životni meri. Istotako se izdelujejo obleke točno in po primerno nizki ceni. Franja Jesih, 4172 LJubljana, Stari trS 28. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah EMIL KRAJEC preje F. Hiti 3534 Pred Skotilo štev. 20. Zunanja naročila se točno Izvršujejo flnton Presker krojač v LJubljani, s?. Petra cesta 14. *ft priporoča sl. občinstvu za mnogobrojen poset zlasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstne duhovniške obleke (talarjev itd.), iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52 Telefon 145. 2114 Tovarna za koumsko blago in zuonoiiuisica 1.HILZER&KD., Dunajsko Novomeslo, te priporoča za nabavo zvonov, melod. in harmon. zvonila vsake velikosti in glasu Jamstvo za določen in poln glas, najčistejšo vglasitev in najboljši materija!. Stojala za zvo- __novo iz kovanega železa ali lesa. Lahkotno zvone nje, najboljši način teka. Nagla izvršitev najnižje cene. Ugodni plačilni pogoji. Stari nerabni zvonovi se sprejnio v prelitjc, rauiotako se izdelujejo železna stojala najboljše konstrukcije z dolgoletnim jamstvom. Proračuni in prospekti vsak čas zastonj in franko na razpolago, enako tudi pripore-l ila kakor tudi pri-znalna pisma. L ' 1 '' •'■' *■'■ ti' -' j k.; ' if't 4 ». v \ < >n , .. -'i'2- r Preobleke. ..tf^v^ Po pravila. ' bjaE S 1 ^v^ r: . • ?*. ■ "i JIiiHi*^ Kadar hočete dobro blago kupiti, obrnite se na tvrdko D pri „S0LNCU" za vodo katera ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame. gospode In otroke, izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakovi z napisi. Bluze, vrhnja fn spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. Postrežba točna, cene najnižje. Prosim prepričajte se! 3090 za pomladansko in poletno sezono 1913. Kupon. 310 metr. dola, za f {gj™ £ kompletno moško obleko i kupon 15 kron (suknjo, hlače, telov- I 1 kupon 17 kron nik) zadostno, stane le 1 1 kupon 20 kron Kupon za črno Balonsko obleko K 20'-, kakor tudi blago za površnike, turistovske obloke, svileni kamgarn in bl.ipo za damske obleke, pošilja po tovarniški ceni kot reelna in solidna, dobroznana zaloga tovarniškega sukna SiegeMraltoi Brno, Morava. Vzorci zastonj In lranko. Vsled direktnefja naročila blaga pri tvrdki Siegel-Imhot lz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsleil velikega blagovnega prometa vedno največja izbira povbeiu bvozega blaga. Stalne, najnižje cene. Tudi najmanjša naročila so l izvrše najskrbneje, natančno po vzorcu. 404 a tfotniki v severno in iužno jRmeriko se vozijo sedaj le po domači avstrijski prog Austro-Amerikana Trst —New York, Bnenos Aires, Rio de Janeiro, Santos, Portland, Qnebeo, Montreal, Kanada i. t. d. z najnovejšimibrzoparniki z dvema vijakoma, električno razsvitljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih jeza vsakega potnika pr eskrblj eno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd. Odhod parnikov: v severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni, v Kanado vsaki mesec enkrat. Vsakovrstna pojasnila daje rade-volje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za Kranjsko, Štajersko in Koroško Simon 3