ftCSIft VSAK DAN MALICE iN KOSILA Bpr[peïroiuRI TRŽIČU ^OGAT IZBOR JEDI PO NAROČILU VELIK SENČEN VRT pri tel. 53-575 Gorenjska^ Bank* Banka 4 posluhom PESTREJŠA DEPOZIT NA PONUDBA D Uto XLIX - št. 49 - CENA 150 SIT Kranj, petek, 21. junija 1996 Pet let samostojne Slovenije Čas sreče, razum in poguma Letos je praznični 25. junij torek. Tudi pet let nazaj, leta 1991, je bil. Potem je bila sreda. Tako kot takrat so tudi danes dovoljene sanje. Prišel je četrtek Tudi letos bo. Vendar bo, upajmo, mir. Pred petimi leti se je na ta dan začela vojna. Najodločilnejši dnevi postavljanja slovenske samostojnosti in državnosti so bili pred petimi leti po dnevih in datumih enaki kot letos. Tudi pred petimi leti je bil 25. junij torek. Tistega dne zvečer so trije zbori takratne skupščine sprejeli Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Ustavni zakon za izvedbo Temeljne listine in posebno Deklaracijo. Parlamentarcem in gostom so govorili najodgovornejši politiki tistega časa: predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, predsednik skupščine Republike Slovenije dr. France Bučar in predsednik vlade Lojze Peterle. Dan pred tem, 24. junija, je skupščina sprejela 100. dopolnilo k slovenski ustavi, ki uzakonja novo zastavo in grb nastajajoče slovenske države. Zvečer, 26. junija, ko je bila nova država stara en dan, je na Trgu republike v Ljubljani zastava nekdanje skupne države počasi drsela z droga, na njem pa je zaplapolala slovenska država. Zaigrana je bila slovenska himna, prvič pa je bil postrojena častna četa takratne teritorialne obrambe, danes Slovenske vojske. Tega večera je slavnostni govornik dajo vendarle užaljeni vojaki in federalisti mir vsaj ta večer, če je sicer zanje vojna edina rešitev. "Ne moremo razumeti, kako bi moglo to koga motiti, ko velja vsem naše odprto srce in iztegnjena dlan. Skaljeno je naše veselje. Je tako mogoče izbrisati iz spomina vse, kar je Slovenija v dobrem in slabem delila z drugimi. Ne ogrožamo nikogar. Zato ni treba letal nad naša mesta, ne tankov na naše ulice. Silo kaže tisti, ki mu manjka argumentov in trezne presoje... Ostali smo sami s seboj. In s prijatelji, ki se niso prestrašili in nas ne bodo zatajili. Zmogli smo, ker je bila naša vera trdna in ker ni bilo zle misli v naših dejanjih," je dejal tistega zgodovinskega večera Milan Kučan. Danes, pet let po teh dogodkih, je Slovenija država, ki jo povprečen prebivalec sveta še išče po zemljevidu ali pove, da ne ve zanjo (to se dogaja tudi večjim), v vseh drugih svetovnih združenjih in organizacijah pa je Slovenija zraven. Koliko to znamo izkoristiti, je drugo vprašanje. Prav tako je naš problem, če počenjamo doma in po svetu neumnosti. Račun bomo plačali mi. Država namreč ni igrača, ki jo lahko, Milan Kučan dejal: Nocoj so dovoljene potem ko je oguljena ali polomljena, sanje. Jutri je nov dan. Marsikdo med zborovala je vedel, da bo četrtek, 27. junij, nov dan, saj je bila agresija na Slovenijo neizbežna. Ko je pol ure pred slovesnostjo bojno letalo Jugoslovanske armade preletelo Ljubljano, je hitel iz Ljubljane v Zagreb in Beograd klic, naj zavržeš in kupiš novo. Državo in nacionalno samostojnost lahko zapraviš, nove pa kupiti ne moreš. Sedaj, ko se seli duh Bruslja tudi v Slovenijo, je treba svojo državo še bolj negovati. Državljani bomo to rade volje storili, če bo država naša. • Jože Košnjek Pred Dnevom državnosti 1996 Človek in država v odločilnih trenutkih uspeta le, če sta do kraja predrzna Pogovor z dr. FRANCETOM BUČARJEM, gorenjskim rojakom pet let po rojstvu države, kateri je bil za botra. STRAN 1 9 Evropska zveza na sončni strani Alp Bodo kmetje okušali med ali pelin? Ker ni znano, kdaj bo Slovenija postala polnopravna članica Evropske zveze in kakšna bo tedaj skupna kmetijska politika zveze, je težko odgovoriti na vprašanje, ali bodo slovenski (gorenjski) kmetje v združeni Evropi okušali med ali pelin, se jim bodo kazala nebesa ali pekel, jim bo sijalo evropsko sonce ali pa se bodo tudi na sončni stran Alp razpasle sence in megle. emona centri emona marketi emona trgovine |,v| za vso družino v emona merkur i te trgovino w ■ ■ I trgovina na drobno, d.d., Ijubljana V četrtek, 27. junija, ob 20. uri bo v škofjeloški Kašči 4. letošnja GLASOVA PREJA z naslovom Dora, Domen in Jan S tremi umetniki, tremi Ločani, z mamo Doro Plestenjak in sinovoma Domnom Slano in Janom Plestenjakom se bo pogovarjal publicist Miha Naglic. ^jffifA Za dobro postrežbo bo poskrbela restavracija Kašča. ' T-vflr ™ Rezervacije po telefonu: 064/223-111 in 064/624 300 pivnica KRéèavijwtdw Konzumacija za večerjo in čašo vrhunskega vina je 1.500 SIT. STRAN 45-51 Tine Golob, najbolj leteči Golob na Gorenjskem in snemalec TV Slovenija Snemati v parlamentu, to te ubije "A ves kaj, tisto, ko das noter tudi del sebe. To so razne reportaže, ko se nekaj dogaja, naj bo kroparski praznik ali nekaj, kar je v naravi, živo, kmečki prazniki, običaji, plan-šarski bal... To je najbolj zanimivo. Najbolj butast pa je parlament, ta te ubije. Najtežje je sede snemat tiste seje, vrtanje po nosu, poslanci berejo cajtnge, čakaš dve, tri ure, vleče se, da ni za nikamor..." • Igor K., foto: J. Pelko STRAN 1 1 DANES V GORENJSKEM GLASU stran 5 Preddvor praznuje stran 28 Oplenova hiša vabi Naslednja številka bo izšla v sredo, 26. junija KOMPAS HOLIDAYS Slovenska 36, Ljubljana • tel: 061 125 20 65 • fax: 219 111 IBIZA, od 595 DEM 24. VI., 1. VII., 8 dni, polpenzion PRO MONTANA Trgovina, zastopstva, športni programi TRŽIČ - DETELJICA, tel.: 064/53-200 NAJVEČJA IZBIRA dEBS) NAHRBTNIKOV V SLOVENIJI in kompletna oprema za treking, plezanje in prosti čas! Miti :5Vstwji SALON POHIŠTVA KRANJ, PREDOSLJE 34 (KULTURNI DOM) TEL.: 241- ■031 VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA KOMPLETNO OPREMO VAŠEGA DOMA S5S5 • KONKURENČNE CENE • UGODNI KREDITI • BREZPLAČNA DOSTAVA Oi < -r O > Z X c/j CQ £ uj qj LJ -3 (0 O g O O § n d ^ • MONTAŽA VEČINO POHIŠTVA IMAMO V ZALOGI Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure PHILIPS GRUNDIG Panasonic _____ SONY COMING i ■■■1 XV, VIDEO, HI-FI CENTER KRANJ Mirka Vadnova 7, Primskovo, tel.:064 241-056 EKRAN 55 cm, TELETEKST SIT 69.900 ALI 7x11.347 IZREDNO UGODNO DVODELNI HI-FI CD MINI SISTEM SIT 89.936 ALI 7 x 14.600 PHILIPS r i f GRUNDIG 1 l VIDEOREKORDER 2 glavi SIT 48.990 au 7 x 7.953 EKRAN 37 cm IZREDNO UGODNO SIT 39.500 ALI 7 x 6.413 NAVEDENE CENE VELJAJO OB TAKOJŠNJEM PLAČILU Za zadovoljitev najtežjih zahtev alpinizma je PLANIKA razvila " program visokogorske obutve, ki združuje naj zahtevnej šo tehnologijo s popolnim udobjem uporabe. Zanesljiv, za avtomatske dereze prirejen gumijast podplat in posebno ojačana gornjik in notranjik odgovarjajo visokim kvalitetnim zahtevam, istočasno pa je poskrbljeno za optimalno klimo v čevlju in sicer z uporabo posebnega prezračevalnega sistema in ustreznih materialov. ¥»W W T% QT Al/T J A * NOVO IZ DRUŽINE ÜT ATVTTTVrdTTTr OBUTVE Petek, 21. junija 1996 ZA IN PROTI 3. STRAN • GORENJSKI GLAS V Čigavi kranjski centralni športni objekti? "Boji*4 za kranjske centralne športne objekte med Športno zvezo Kranj in občinsko upravo trajajo že poldrugo leto, od odprtja zimskega olimpijskega bazena. Katera stran ima (bolj) prav, katera manj, predvsem pa, ali je mogoč kompromis, ki bi bil v korist predvsem kranjskemu športu, smo poskušali izluščiti iz odgovorov z obema sprtima stranema. Za sogovornika smo izbrali kranjskega župana Vitomirja Grosa in v.d. vodje strokovne službe Športne zveze Kranj Aleksandra Stoj an o vi ca. Lastništvo objektov za Športno zvezo ni bistveno vprašanje Našemu županu dam popolnoma prav, ko je želel formalizirati lastništvo pokritega olimpijskega bazena, ne morem pa se strinjati z njegovimi metodami, predvsem pa ne z zahtevo po »prevzemu drugih športnih objektov v Kranju brez dogovora s Športno zvezo, ki legitimno upravlja z njimi in bo upravljala do sprejema zakonov, ki bodo družbeno lastnino dokončno uredili. Kaj je resnični povod za ^strinjanja med občinsko upravo oziroma županom Grosom ter Športno zvezo Kranj? Kaj hoče občina, *«/ zveza? "Da bi lahko v celoti osvetlili "problem" pokrite-8a olimpijskega bazena, Moramo poseči v daljnje 1989, leto, ko ie bilo Rudisu lz Trbovelj izdano gradbeno dovoljenje. Na podlagi pridobljene dokumentacije in sredstev telesnokulturne skupnosti je Rudis kot pooblaščeni investitor sklenil izvajalske pogodbe z Gradbincem, ETP, Instalacijami Ljubljana in Cevovodom laribor. Gradnja je potekala pod vodstvom gradbene Aleksander Stojanovič, v.d vodje strokovne službe Športne zveze Kranj. športu. Zakaj predlog Športne zveze o ustanovitvi javnega zavoda ni bil sprejemljiv? "Za župana Grosa je "neposlušnost" Športne zveze pomenila grob napad na njegovo osebnost, prizadet je bil njegov motiv samospoštovanja. V takih primerih reagira človek neracionalno, še zlasti, če gre za osebnostno strukturo, katere značilnost je prikrita agresija. Le na tak način si znam tolmačiti nasilne akcije gospoda Grosa do delovanja Športne zveze. Mi pa vse preveč radi identificiramo mestno občino z njenim županom. Ta je tisti, ki je híariíx la pod v< 8a odbora, ki ga je imenovala občina Kranj, do Športne zveze in do vsega, kar je z njo Zaradi denarnih težav se je gradnja povezano, tako nasilen. Njegovi uradniki zavlekla do 19. oktobra 1994, ko je bil trobijo v isti rog, ker se na smrt bojijo za °pravljen tehnični pregled. Komisija je svoja delovna mesta. Mi pa vemo, da je del Zahtevala nekaj tehničnih korektur in dopol- odločanja v občini tudi mestni svet, s katerim r^tev dokumentacije, izvršni svet občine pa je konstruktivni dialog zaradi razumnih Kranj pa je pooblastil Domplan, da opravi ljudi mogoč. Na žalost pa tudi oni zadevajo v kakovostni prevzem pokritega olimpijskega neracionalno obnašanje župana, ki mnogih pzena in pripravi vse za prenos oojekta v sklepov in priporočil sveta enostavno ne Jastništvo občine Kranj. Čeprav nekatere izvršuje. Župan Gros od drugih zahteva tehnične pomanjkljivosti še niso bile odpravi- zakonitost, sam pa se poslužuje zakona ulice. l.ene> je bila svečana otvoritev bazena 14. Po črki zakona (Zakon o društvih, člen 37) Januarja 1995, mesec dni kasneje je upravna se pravni status športnih objektov do spreje-^nota Kranj izdala uporabno dovoljenje, ma posebnih zakonov, ki bodo lastništvo °bjekt pa še do danes ni bil prenesen v last nekdanjega družbenega premoženja uredili, Mestni občini Kranj. ne more spreminjati. Društva so tista, ki so 'Spora" med županom Grosom in Športno del družbene lastnine upravljala in so za njo ryezo formalno torej ne bi smelo biti. Ker pa odgovorna tudi do sprejema novih zakonov. ,e občina Kranj že februarja 1994 pismeno Župan Gros je hotel te zakone prehiteti, *adolžila Športno zvezo za upravljanje z Športna zveza pa je predlagala rešitev, ki jo semi športnimi objekti, torej tudi s pokritim predvideva sedanji osnutek Zakona o športu ° mpijskim bazenom, in ker je Športna zveza - ustanovitev javnega zavoda za šport, acela polniti bazen kljub izrecni prepovedi Ustanavljanje javnih zavodov je v pristojnos-j ranjskega župana, je bila zamera takojšnja ti občinskih svetov. Ustanovitev javnega dokončna. Županu niso bili zadostni zavoda po našem predlogu bi dolgoročno j^umenti plavalcev, da nimajo kje trenirati rešila tudi problem lastništva in upravljanja s y da jim jC dragocen vsak dan treniranja, športnimi objekti. Kakšni motivi so vodili ztrajal je na formalnostih - pravno povsem svet mestne občine Kranj, da našega pre-Pfavičeno, a v veliko škodo športnikov. dloga takrat ni podprl, mi ni znano. Morda ga OAv. , , , ni tudi zato, da se ne bi konfrontirali z P*i: , V dok«™v™lu ff&faf ?rav županom, ki našega predloga in njegovih *S Udi P° n'katerlh 'EffffiSk da,ne posledic preprosto ni razumel in jih zato tudi *SlM'!epYVttih',irtJbtvlt? ZaČf!? S,ejt Z & mogel izkoristiti sebi v prid. Vdiranje in '««nJt°udenu^ih V€zi okl°bZ lomljenje ključavnic je bilolbolj preprosto." min J občina zvezi dolgovala ie 23 } J K F W^í'^'^AÍT^'^^ZÍiïí0 Kakšno je trenutno, zlasti finančno in SteiíJW» i «*sijnih prevzemov objektov kadrovsko stanJe v športni zvezlf kako je s o ?we ključavnic ipd). Odločba sodišča centralnlmi 5pJortnimi objekti, koliko za -j~rt. M/ULUVlili, lyu.f. vru*v«/e .moiem kopališčem vred in dvorano na Planini, ki So pa !l ïfgovimi metodami, abso- unrsniauje zau { mu del § ta mladih Sporttfho?^ za psihološko pripravo vrhunskih ugovora l\V KramubT-Sehe5nega§Portnikov; opravlja strokovne, organiza-üPravlia \ „{SÍporLno ZV6Zr', k\ ^ cyske in administrativne naloge za klube in 2akonov\?JimVn.bo "PravlJala ?° sP/eJemxa društva itd. Preživlja se s svojimi storitvami n° uredili « družbeno Iastnmo dokonč- brez tolarja dotacij Mestne občine Kranj. Ta je že spred letom dni ukinila financiranje », Sizifa nr.'A j 3 S1 , y obratovanja in vzdrževanja športnih objek- K^M&t!^e?*M%lra80Stl Sporta V tov> vse t0 Je sedaJ na inovativnosti in 5! SS ^£^/n,|-'?Pl,*ir flPWjfíl·C,^e* "udarniškem" delu zaposlenih. Objekti pa °kr°8 laliZffc* Predv?e™ xzaradL sP°ro,v seveda ne sprenesejo improvizacij. tov. Obn l. centralnih Športnih objek- v > v j šrosoJu j svetJe pri tem podprl župana Vedno bolj se jim pozna, da župan Gros že n*lneo zadevo" preložil do sprejetja nacio- leto blokira plačevanje dotacij za vzdrževanje «« programa športa ter zakona o športnih objektov. Medtem pa ta del pro- Vprašanja brez odgovorov Enaka vprašanja kot Aleksandru Stojanoviču smo iz uredništva prejšnji torek pismeno, po faxu, naslovili kranjskemu županu Vitomirju Grosu in ga prosili bodisi za intervju ali za pismene odgovore. Do tega torka, ko se je iztekel rok za oddajo v tisk, se županu očitno ni zdelo vredno odgovoriti. Vitomir Gros, župan Mestne občine Kranj računskega denarja plemeniti v bankah, kjer ljalcu. Vendar je predsedstvo Športne zveze ima sam svoj interes in ga hrani za predvo- odnose med klubi obvladovalo, kranjski šport lilno kampanjo, ko bo moral kupovati glasove je bil vedno v slovenskem vrhu. Z odnosi, volivcev. Propadanje športa in športnih ob- kakršni so zdaj med občino in Športno zvezo, jektov pa se nadaljuje. Športa zato, ker tudi pa neke perspektive športa v Kranju ne vidim, klubi nimajo dovolj denarja za ekonomske Gospod Gros se obnaša, kot da šport najemnine, objekti pa zato, ker zamujeno financira s svojim denarjem. Denar pripada investicijsko vzdrževanje enega segmenta športu in ta mora z njim racionalno razpola-povzroči pravo verižno reakcijo." gati. Občinski svet to razume, a nima moči, da bi se uprl samovolji župana. Športna zveza je Mar pravzaprav ni vseeno, kdo drži roko ™ Pogovor. in tudi za kompromise. Doku-nad skupnimi kranjskimi športnimi objekti? m™tlJano imamo> kolikokrat smo poskušali Ne nazadnje so jih graditi Kranjčan, tudi Pntl í P°g°.vora z žuPanom-Pa nas Je na vse občinska upraia in Športna {veza sta 35ÏZÏ ^'JP^JS^SÍÜ br„„ui: fc^.^r^,«;, ut un -~ i. objekte, potem pa bomo mi odločili, kdo od V^oiT*™ MMP*H^P*J*^ bo še ostaïv službi," je bil običajen "Lastništvo nad športnimi objekti nas do °fc7u ^SU^fle^ v LrZ začetka občinskih iirišev na Športno zvezo u§ZlS^ill odloča o orofe res ni zanimalo.. Menili smo in še vedno ^^i^^T^^nX menimo, da morajo z njim upravljati športni- , h nobenih kontaktov.P ki. Ker je večina kranjskih športnih objektov K namenjenih vadbi več panog in imajo skupno Naj zaključim; lastništvo športnih objektov infrastrukturo, je pač z njimi upravljala za Športno zvezo ni bistveno vprašanje. Naj Športna zveza, in to dokaj uspešno. Seveda bodo last tistega, ki mu bo to določil zakon. Z je med klubi prihajalo do trenj zaradi njimi pa želimo upravljati, ker to znamo in razporeditve terminov vadbe ali tekem, slaba zmoremo in ker smo to v preteklosti dokaza-volja je bila pogosto usmerjena proti uprav- li." • H. J., foto: T. Doki IZ GORENJSKIH OBČIN Spet na počitnicah na Pokljuki Pokljuka, 21. junija - Otroci iz razvojnega oddelka kranjskih vrtcev so letos ponovno letovali na Pokljuki. To je že njihovo četrto letovanje. 20 otrok, 12 tovarišic in dve kuharici so preživeli prijeten teden ob različnih aktivnostih, od sprehodov v okolico, rajal-nih in gibalnih igrah, spoznavanju rastlinskega in živalskega sveta, nabiranju rož in drugih rastlin za herbarij. Počitnice so jim tudi letos omogočili: Iskra Tel iz Kranja in Gozdno gospodarstvo z Bleda, ki sta jim odstopila počitniški hiši, Mobitel iz Kranja, ki je z dvema mobilnima telefonoma poskrbel za stalen stik z dolino, Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije s kombijem za prevoz in kamero za snemanje, Vzgojnovarstveni zavod Kranj je poskrbel, da niso bili lačni, Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo je prispevalo nagrade za delavce, za zdravstvene storitve pa sta bili pripravljeni dr. Majda Medvešček in dr. Albina Alijeski. Vzgojiteljice se vsem omenjenim zahvaljujejo za pomoč. V nedeljo na Lužah še bolj slovesno Luže, 21. junija - Kresna nedelja, 23. junija, je odslej Eraznik vaške skupnosti uže, kot je bilo to že pred drugo svetovno vojno. Nedelja bo zato na Lužah še bolj slovesna kot sicer. Ob 10. uri bo v vaški cerkvi, posvečeni Janezu Krstniku, maša za vaščane, po njej pa blagoslov vaške kapelice. Ta je bila namreč lani poško dovana zaradi prometne nesreče, vaščani pa so jo temeljito obnovili. Tudi si cer v samostojni vaški skupnosti, še lani del krajevne skupnosti Visoko, pridno delajo. Obnovljajo poljske poti, uredili so mostove, delali na vaški kanalizaciji. V nedeljo krajevne volitve Preddvor, 21. junija - V nekaterih gorenjskih občinah so že izpeljali volitve v nove svete krajevnih in vaških skupnosti, ponekod jih ta dolžnost še čaka. Za nedeljo, 23. junija, tik pred dnevom slovenske državnosti, so volitve v organe krajevnih in vaških skupnos ti razpisali v občini Preddvor. Krajane toplo vabijo na volišča, kjer naj izberejo svoje nove predstavnike. Stara vodstva KS so nam reč od dolgega mandata že precej utrujena, • D.Ž. Srečanje ob kr anj skem vodnjaku Kranj - Ob dnevu državnosti in peti obletnici razglasitve samostojne Slovenije kranjs ki župan v ponedeljek, 24. junija, ob sedmih zvečer prireja srečanje ob vodnja ku na Glavnem trgu. Program bodo oblikovali gojenci glasbene šole Kranj, moški pevski zbor Kranj in obrtniški pevski zbor Janez Bleiweis, pihalni orkester občine Kranj in kranjska gimnazija, ki bo prikazala predstavitev mesta Kranj na Internetu. • Program bo po vezovala Andreja Rekar. H. J. Karavanška voda julijana spet v središču pozornosti Vrtickarji "napadli" slavno julijano Jeseniški vodovodni delavci odprli jašek in vodo julijano, cevovod pa Teos Perne pregleduje skupaj s kranjskogorskimi komunale i. Upnikov je menda kar trideset, Perne jim dolguje več milijonov mark. Cevovod je zapuščen in še vedno ni vkopan, zato so nekateri vrtickarji vanj napravili luknje in natakajo vodo v kanglice. Jesenice, 21. junija - Ob karavanški vodi julijana, za katero ima koncesijo Teos Perne, naj bi se zdaj nekaj dogajalo: v resnici pa se ne dogaja prav nič. Upniki še vedno čakajo v dolgi vrsti na poplačilo dolga, ki ga nekateri ocenjujejo kar na 5 milijonov nemških mark. Pravni nasledniki jeseniškega Vodovoda, JEKO - IN so sicer odprli jašek in pipo, a kaj, ko cevovod poteka na prostem in ni vkopan in je večkrat poškodovan, zraven tega pa eden izmed upnikov, jeseniški Meting, Perneta toži in ne dovoli, da se polnilnica vode odpre in uporablja, dokler Perne ne plača najemnine, ki jo je za polnilnico dolžan. Vodovod Jesenice, ki ga že kar nekaj časa ni več, je predlagal stečaj, vendar so v kasnejših postopkih pri JEKO - IN, pravnemu nasledniku Vodovoda, ugotovili, da je veliko bolj modro, da sklenejo poravnavo. Vodovod sploh ni bil največji upnik, saj je bil Perne Vodovodu dolžan "le" 70 tisoč nemških mark. Večji upniki so drugi, na Jesenicah in drugje, izvzeta niti ni država, ki ji Perne dolguje plačilo za 90 novih delovnih mest. JEKO - IN je tudi v izogib tega, da ne bi plačeval sodnih stroškov za uvedbo stečaja - menda v višini 300 tisoč tolarjev - predlagal enoletni odlog dolga, vendar z devizno klavzulo. Na-sledniki nekdanjega Vodovoda pravijo, da upajo, da bo uspel plačati in puščajo svojemu dolžniku, da vendarle nekaj stori in vodo začne prodajati, zasluži in poplača dolg. Vendar menijo: problemi z vodo julijano se nikdar niso z Vodovodom začeli in se z Vodovodom tudi ne bo bodo končali. JEKO -IN torej s Perne-tom nima nič drugega kot poplačilo dolga kot vsi ostali upniki. Zdaj je voda julijana "v rokah" kranjskogorske občine, kajti izvir vode je na območju te občine, medtem ko cevovod poteka po jeseniški občini. Kranjskogorska občina sama daje koncesije, a Perne jo že ima, saj mu jo je podelila država. Tako lahko kranjskogorska občina z njim samo sklene pogodbo o najemu vode. Perne sam predlaga kranjskogorskim svetnikom, naj bi plačeval najemnino v višini 4.200 nemških mark, vendar pa je še vprašanje, kako se bodo svetniki odločili. Mesečna najemnina 4200 mark za trženje komercialne vode je nizka cena, zato se že sliši, da bodo pristali na ceno najmanj 10 tisoč nemških mark. Ob koncu minulega tedna so jeseniški vodovodarji že prišli, da bi odprli jašek in pipo, vendar se je nekaj zapletlo. Zato so v začetku tedna Jesenice Pernetu vodo samo odprle, cevovod in pretok vode pa je nato pregledoval skupaj s predstavniki kranjskogorske komunale. V kakšnem stanju je cevovod, ki poteka tudi nad zemljo, si je lahko misliti. Že tedaj, ko so se spori začeli, je bil na več krajih neustrezen, zdaj pa so celo vrtickarji, ki imajo vrtičke poleg cevovoda, navrtali v zapuščeni cevovod luknje za zalivanje svojih vrtičkov. Voda bo tudi dokaj vroča pritekla v oddaljeno jeseniško polnilnico, saj se v nekaj kilometrov dolgem cevovodu hudo segreva. Ko je voda Julijana prosto tekla v Savo, je bilo vse v redu. Ko pa naj bi tekla v cevi, je tekla nazaj v predor in poplavljala. Tudi to tehnično napako je bilo treba odpraviti. Toliko zapletov," kot jih ima ta nesrečna jeseniška voda julijana, si je le težko predstavljati. Kako naj bi prišla - če bo ob takem cevovodu sploh lahko prišla - v polnilnico, če je pa upniki ne pustijo odpreti? Številna vprašanja, številne špekulacije in ugibanja, a zelo malo pravih in zanesljivih odgovorov. Ta slavna Julijana se je res rodila pod nesrečno zvezdo. Še najmlajše zlo so vrtickarji: najhuje je, da se je komaj rojena in v lasti zasebnika zadolžila čez vse razumne meje. • D.Sedej 70 - letnica gasilskega društva Suha Nov prapor in avtomobil Suha, 20. junija - ani Prostovoljnega gasilskega društva Suha so v nedeljo s slovesnim razvitjem prapora in prevzemom novega-ga-silskega avtomobila proslavili 70-letnico društva. Praznovanje se je v društvu začelo že v petek, ko je bila v prostorih gasilskega doma na Suhi slavnostna seja. V soboto je bila potem mokra me ddrušt-vena gasilska vaja in po njej pa kresovanje, v nedeljo pa so pripravili osrednjo slovesnost Z veselico. V nedeljo, ob svečanem razvitju prapora in prevzemu gasilskega vozila, so pripravili tudi svečani mimohod. Botra ob razvitju prapora sta bila Mojca Kos in Marjan Kovač s Suhe, botra avtomobilu pa Protokolarni objekt Brdo in Hranilnica Lon. Tako prapor kot avtomobil je blagoslovil župnik iz Predoselj, ob 70-letnici pa so podelili tudi priznanja. Visok jubilej prizadevnih gasilcev na Suhi so pred razvitjem prapora in nabavo avtomobila podprli krajani in podjetniki, Gasilska zveza Kranj, slovesnost pa tudi številni sponzorji. Tudi ob proslavitvi jubileja pa so gasilci PGD Suha nadaljevali s tradicijo zbiranja denarja, saj so organizirali veselico tako v soboto zvečer, ko je bilo kresovanje, in v nedeljo popoldne po slovesnosti. A. Ž. - Foto: T. Doki Koliko bi Jeseničani dobili za odpadke iz treh občin? V dveh letih za odpadke 2 milijona mark Nazadnje seje zgodilo to, kar je bilo ob problematiki deponije na Črnivcu nekaterim Jeseničanom že v začetku jasno: občinska sveta Jesenice in Kranjska Gora naj bi dovolila dovoz odpadkov na jeseniško deponijo na Mali Mežakli. Vse tri občine naj bi v dveh letih na Mali Mežakli zasedle 16 odstotkov deponijskega prostora. Lovski in ribiški jubilej Gorenja vas, 20. junija - Lovska družina Gorenja vas in Ribiška družina Visoko sta v soboto v šoli v Gorenji vasi pripravili razstavo in kulturni program. Slovesnost, na kateri so v kulturnem programu nastopili Gorenjevaški oktet, Miha Dovžan in Jožica Kališnik, med gosti pa je bil tudi župan občine Gorenja vas-Poljane Jože Bogataj, je bila hkrati uradni uvod v praznovanje 50-letnice Lovske družine Gorenja vas in 40-letnice Ribiške družine Visoke. Lovci bodo namreč zlati jubilej proslavili v začetku avgusta. Tako lovci kot ribiči, kot je poudaril povezovalec v programu in dramski igralec Jože Logar, so si v minulih desetletjih prizadevali za ohranjanje narave in dobro gospodarjenje z divjadjo ter vodami. Ob lovski in ribiški razstavi pa so v šoli tokrat odprli tudi likovno razstavo Janeza Justina, o kateri je kritično spregovorila ob otvoritvi umetnostna zgodovinarka Polona Škodič iz Postojne. Vse tri razstave bodo v šoli odprte do nedelje, 23. junija. • A. Ž. Jesenice, 21. junija - Jeseniški svetniki so se včeraj zvečer odločali o tem, ali naj dovolijo občinam Radovljica, Bled in Bohinj deponiranje komunalnih odpadkov na odlagališče Mala Mežakla. Kakšno je pravzaprav odlagališče na Mali Mežakli in koliko bi občina Jesenice dobila za odlaganje odpadkov? Tudi odlagališče na Mali Mežakli ni lokacijsko ustrezno, saj obstaja potencialna nevarnost za onesnaževanje podtalnice. Prav zato je Ministrstvo za okolje in prostor z nepovratnimi sredstvi sofinanciralo sanacijo Male Mežakle. Z ministrstvom sta občini Kranjska Gora in Jesenice tudi sklenili tripartitno pogodbo o sofinanciranju sanacije. V tej pogodbi je med drugim določeno, da bo odlagališče do leta 2000 po potrebi in proti plačilu stroškov na razpolago kot nadomestno odlagališče za Radovljico, Bled in Bohinj - a le na saniranem delu. O dodatnem izkoriščanju pa odločata jeseniški in kranjskogorski občinski svet. Ob upoštevanju sedanje količine odpadkov bi preostalih 415 tisoč kubičnih metrov deponijskega prostora zadoščalo za Jesenice in Kranjsko Goro za naslednjih 12 let, uvedba ločenega zbiranja odpadkov na izvoru in pridobitev lokacij za odlaganje gradbenih materialov pa bi življenjsko dobo deponije podaljšalo še za nekaj let. Občine Radovljica, Bled in Bohinj so zaprosile za soglasje o začasnem deponiranju komunalnih odpadkov na deponijo Mala Mežakla. Občine so v hudi stiski, saj so problemi zaradi odlaganja na Črnivcu, pred vrati pa je tudi turistična sezona. Komunala Radovljica na območju vseh treh občin že ločeno zbira odpadke na izvoru in tako steklo, papir, avtomobilske gume in bio odpadki niso več med odpadki, ki se deponirajo. Letna količina odpadkov, ki naj bi jih sprejela Mala Mežakla je okoli 10 tisoč ton ali 30 tisoč kubičnih metrov - to je približno toliko, kot je količina odpadkov iz občin Jesenice in Kranjska Gora. Malo Mežaklo so odprli leta 1987, do junija letošnjega leta pa deponijo zapolnili s 305 tisoč kubičnimi metri ali 122 tisoč tonami odpadkov. Vsa zmogljivost deponije po projektu sanacije znaša okoli 860 tisoč kubičnih metrov, z upoštevanjem količine materiala, ki se uporablja za pok-rivne sloje pa koristna površina znaša okoli 720 tisoč kubičnih metrov. In tako bi glede na sedanjo količino odpadkov deponijski prostor zadoščal za odlaganje za 12 let. Do zdaj so v deponijo Maj3 Mežakla vložili, skupaj z letošnjo investicijo, 3 milijone in 356 tisoč nemških mark. Pod predpostavko, da bo čez dve leti začela delovati regijska deponija, bo potrebno na Malo Mežaklo investirati še okolij' milijonov in 500 tisoč nemških mark-Skupni stroški investicije in obratovanja za sedem let pa znašajo vec kot 13 milijonov mark. Od 1. septembra letos naj bi lZ občin Radovljica, Bled in Bohinj za mesečno odlaganje odpadkov 0» Malo Mežaklo na Jesenicah dobil1 91.630 nemških mark - 110 nemSkjn mark za tono odpadkov - na let° milijon mark in po dveh letih * milijona nemških mark. Vse tf občine naj bi v dveh letih zasedle 16 odstotkov deponijskega prostora- PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINSKEM PRAZNIKU Miran Zadnikar, župan občine Preddvor Največ težav je pri komunalnem urejanju občine Po poldrugem letu obstoja ima občina Preddvor že marsikaj pokazati. O tem, kaj se je tam dogajalo letos in kaj se še bo, govori preddvorski župan Miran Zadnikar. Preddvor, 21. junija - Občina Preddvor uradno še nima °bčinskega praznika. Dan slovenske samostojnosti, ki je ravno na polovici leta, sovpada pa tudi s turističnimi prireditvami v občini, je zato ravno pravšnja priložnost, da Se ocenijo dosežki v delu °bčine. V občini imate ta čas "v ognju" dvoje večjih investicij. Kako ju obvladujete? "Res smo v občini začeli z dvema večjima naložbama. Na Zgornji Beli urejamo obrežje Potoka Belica in gradimo nov toost. Z deli smo začeli kasneje, kot je bilo sprva predvideno, saj smo se odločali med èunskih sredstev. Škoda, da je adaptacijo in novogradnjo in v vodo padel že skoraj dogo- Kljub temu da krajani Jezer- cijske tehnologije (poleg vse- skega želijo bojkotirati delo- ga drugega bo moč uporabljati vanje za zdaj še skupne občine tudi Internet). Hkrati bodo Preddvor in kljub navodilom delavci Telekoma zamenjali in pobudam, íci jih dajajejo tudi primarni vod kabelskega posamezniki vsem društvom sistema. Od volje občanov je iz te krajevne skupnosti, pa odvisno, ali se bomo ob tem so le-ta na naš poziv predložila odločili tudi za položitev vod- zahtevane programe dela in za nikov za kabelsko televizijo, načrtovano delo prejela tudi Občane pozivam, naj ne za- dotacije občine Preddvor za mudijo cenovno ugodne delo v letu 1996. za vse edinstvene priložnosti! Pošta potrebe tako kot ostale kra- pa se bo v kratkem preselila jevne skupnosti tudi Jezerjani v nove, večje prostore v dose- tekoče prejemajo dotacije za danjih za gasilce premajhnih delo." garažah gasilskega doma v S kakšnimi težavami se še Preddvoru. S tem bodo ugodi- spopadate v občini? li tudi željam krajanov Kokre, "Z večjimi težavami pri da se tudi celotno naselje komunalnem urejanju se srečujemo tudi v Preddvoru. Kokra priključi k dostavi Poštnega urada Preddvor. S tem se -ipiacijo in novogradnjo in v vodo padel 2e skoraj aogo- . * ... 5 naposled odločili za slednjo, vorjen odstop zemljišč in s tem Projekt za sanacijo odseka bo razbremenilo središče Pre J"adaptacijo bi življenjsko razširitev krajevne ceste od ceste od mostu čez Kokro pri ddvora, vaško jedro pa razši odo mostu podaljšali le za znamenja proti Mačam." Jelovici pa do zdravstvenega rilo in dokončen izgled dobilo 'ekaj let, vrednost obnove pa doma, hkrati pa tudi odsek z realizacijo projekta nove J oda le malenkost nižja od In druga velika naložba? proti šoli, je bil naročen že ceste skozi Preddvor." vrednosti novogradnje. Izvaja- "Drugo večje gradbišče, kjer leta 1994, vendar je zaradi Kam gre največ občinskega •ec del je Vodnogospodarsko je investitor občina Preddvor, kadrovskih sprememeb pro- denarja? P?dJetje, ki je za podizvajalca je v Kokri, kjer obnavljajo jektantskega podjetja začasno "Letošnji proračun je bil na •zoralo verjetno najugodnejše- podružnično šolo. Krajani, ki zastal. Letos želimo urediti občinskem svetu sprejet brez ga ponudnika g. Prestorja z so pokazali zelo veliko željo za vsaj odsek proti šoli - upamo, večjih težav. Lani pa so nam °ele. Naj še povem, da je se preureditev šole, bodo s pros- da bo projekt nared do jeseni, bile z zakonom prepovedane gradnja mostu na Zgornji Beli tovoljnim delom opravili kar Izvedba celotnega projekta je vse večje investicije, ker Mest- StlIa med prednostne na" tretjino vrednosti potrebnih odvisna predvsem od priprav- na občina Kranj ni sprejela •ozbe v občini, med drugim del. Solo bomo skušali obno- pdi zaradi odločbe republi- viti, saj je bistvenega pomena r^ega cestnega inšpektorja, ki za razvoj in obstanek prebival- 1° je izdal po (srečnem) zdrsu cev najdaljše vasi v Sloveniji. t2i ei>a avtobusa na rob po- Kljub temu, da na vseh držav- . U V IWUUJU liti iv/»^ r l°ka. Ta odsek je bil tudi prvi, s katerim smo že lansko Pomnlad neuspešno kandidir-a'' na razpis ministrstva za polje in prostor. Avgus-|°vske poplave so lani ces-l'sČe docela spodkopale. Ta nih forumih poudarjajo razvoj manj razvitih in obmejnih območij države, pa je praksa precej drugačna. Ne glede na lansko obljubo pristojnega ministrstva, da bo občini Pre-ddvoir dodelilo sredstva za ta "a'oŽba nas bo veljala od 13 namen, pa je obljuba letos kar °. .15 milijonov, od tega je izpuhtela. Bojim se, da šola do j Ir»istrstvo za okolje prispeva- otvoritve v septembru ne bo Y Približno pet milijonov, končana, prostore na podstreš- stfn6' Sem' da dajani dobro ju bomo najbrž urejali šele v ^delujejo in da so nekateri prihodnjih letih." l° brezplačno odstopili Odkar Preddvor obstaja kot emljišče za ureditev varne občina, se srečujete z "odce- este" pitvenimi" težnjami Jezerske- , ga. Kako Jezerjanom kaže s to(k„ so tudi sicer šibka samostojno občino? •■vvašiÏ občini? "Predlog Zakona o postop- kar iit .Lsk"šamo obvaljati, ku za ustanovitev občin ter za krailJ?; ïfí,?!^ 5!5F^j5Ž določitev njihovih območij je v in če ne bo doma* ""J °" °""V ° pv/"'v"N" v, bo sprejet do cest ta83 lzvaJalca razširili parlamentarnih počitnic. Usta Šola v Kokri, največja "družbena" naložba v občini, je še brez strehe.___ U_ .* "ujuuijv «1»^»^»..^. UJU1VV1U V Drin"1 Baš,Ja so bili sPornladi tretjem branju in do Sa^ so sami s PomočJ° večjih zapletov, bo cesSega izvaJalca razširili parlamentarnih poč... Por k-?- pred BašlJem in za t0 novitev nove občine Jezersko j§ča biomase. Sistem biomase tako imenovane družbene de- ;n abl» le polovico za tako bo potemtakem odvisna samo je namreč v svetu zaradi skrbi javnosti: šola, otroško varstvo, esticijo potrebnih predra- ge od rezultatov referenduma. 7n xictn nknlíp. in zaradi neo- kultura, šoort, socialno varst- ljenosti lastnikov, da ostopijo proračuna za leto 1995. To je potrebna zemljišča, od projek- bil razlog , da smo v letošnje ta kanalizacije ter od odločitve leto prenesli kar 28 milijonov o napeljavi toplovoda iz kur- tolarjev. Veliko denarja terjajo za čisto okolje in zaradi neo- kultura, šport, socialno varst- mejenih količin surovine (lesni vo, pa tudi za zaščito in sekanci) izredno primeren in reševanje je treba prvenstve- stimuliran z državnimi sredst- no poskrbeti." na Beli je zdaj še v gradnji, v ponedeljek zvečer pa ga gj'ovesno odprla najstarejša faranka, 93-letna Marijana i!^* s Spodnje Bele. vi. S predstavniki KS Preddvor in občine smo si pred kratkim ogledali delovanje podobnih sistemov v sosednji Avstriji in ugotovili, da bi bilo nekaj takega idealno tudi za Preddvor. KS se je zaradi tega pred kratkim prijavila na razpis za izdelavo študije o uvedbi sistema kurjenja na biomaso, Veljate za precej zaposlenega župana. Kdaj ste na voljo občanom? "Vsi, ki z menoj sodelujejo ali me iščejo kot občani, vedo, da me je zaradi prezaposlenosti kar težko ujeti. Uradne ure za občane imam ob ponedeljkih popoldne, čas za reševanje ki bi ga do polovice financirala problemov pa si vzamem ka država." darkoli. Želim le, da me ljudje Obetajo se vam novosti prej pokličejo v občinsko pi- glede telefonije in poštnih sarno, da se za termin vnaprej storitev... dogovorimo. Tako lahko teža- "Teleicom naj bi v sodelo- vam preddvorskih občanov vanju z občino saniral gospo- namenim večjo pozornost, kot darski objekt ob občinski stavbio, ki skorajda že razpada. Z zamenjavo obstoječe če se oglašajo nenajavljeno. Več težav in nejasnosti pa bomo lahko rešili na sestan Praznične prireditve Preddvor praznuje PETEK, 21. JUNIJA, ob 20. uri Turistično društvo Preddvor poklanja Marinki Lombar, mentorici folklorne skupine v Preddvoru, PODOKNICO NEDELJSKEGA DNEVNIKA. Na dvorišču gostilne Majč bo igral ansambel Nagelj, pri Marinki Lombar pa bo vasoval Podokničar. Pel bo kvartet Jutro z Jezerskega. SOBOTA, 22. JUNIJA, ob 20. uri Na dvorišči Vzgojnega zavoda Preddvor CELOVEČERNI KONCERT ANSAMBLA "GAŠPERJI". Sodelujeta voditelja Betka Šuhel in Janez Dolinar ter vrsta zanimivih gostov. Od 18. ure dalje in tudi po koncertu bo v središču Preddvora veselica s triom Storžič. NEDEU A, 23. JUNIJA, ob 15.30 45-LETNICA FOKLORNE SKUPINE V PREDDVORU Program z voditeljem Marjanom Šnebergerjem: - povorka narodnih noš - županov nagovor - upokojenski pevski zbor iz Preddvora - veterani Folklorne skupine Preddvor (izvirni preddvorski plesi) - Folklorna skupina Pastirček Kranj (Pegam in Lambergar) - Folklorna skupina KUD Matija Valjavec Preddvor "Cirles" (venček belokranjskih, preddvorski plesi) - nonet Jezersko (venček narodnih) - igralska skupina KUD Preddvor (skeč Snubač) - otroška folklorna skupina TD Preddvor (izvirni preddvorski plesi) - Folklorna skupina Sava (primorski plesi) - kvartet Jutro Jezersko - podelitev občinskih in Maroltovih priznanj Ob 18. uri veselica s triom Storžič. analogne telefonske centrale kih po naseljih, ki jih imam z novo digitalno se bomo namen kar kmalu spet sklica-uvrstili v vrh telekomunika- ti." • D.Z.Žlebir PREDDVOR Občina Preddvor čestita svojim občankam in občanom ob peti obletnici SLOVENSKE DRŽAVNOSTI Preddvorski gasilci bodo slavili stoletnico Ob slovesnosti že obnovljeni dom gasilcev? Preddvor, 21. junija - Lani so v Preddvoru začeli z dograditvijo gasilskega doma. Do jeseni, ko tamkajšnje gasilsko društvo slavi stoletnico obstoja, bi radi predali namenu vsaj garaže, pravi predsednik društva CIRIL ZUPIN. "S prizidkom h gasilskemu domu smo pridobili vse vitalne prostore, potrebne za zaščito in reševanje: garaže, orodjarno, sejno sobo, učilnico, pisarne in sanitarije. Predračunska vrednost naložbe je bila 49 milijonov tolarjev, do tretje gradbene faze 24 milijonov. Vendar smo do te faze porabili veliko manj denarja, le 9 milijonov, vse ostalo predstavljajo prostovoljne delovne ure," pravi predsednik Zupin. "Naredili smo celo več, kot smo xačrj°va-i'x Saj" smox.,"redi?i Ciril Zupin še dvorišče in rešili primarne vode. Med načrti nam omenim še obnovo strehe na starem delu in ureditev okolice. Upajmo, da bo do jesenskega slavja ob stoletnici gotovo vsaj toliko, kot smo si začrtali, seveda pa je odvisno tudi od tega, ali bo država temu namenila kaj denarja. Doslej je prispevala milijon tolarjev." Letos so preddvorski gasilci velikokrat intervenirali, dvakrat tudi zaradi večjih gozdnih požarov, večkrat pa zaradi manjših dimniških. S poklicnimi gasilci dobro sodelujejo, včasih pa jih pri intervencijah celo prehitijo. Kar nekaj deset prostovoljnih gasilcev je moč mobilizirati v zelo kratkem času. Preddvorski gasilci imajo štiri gasilska vozila, sedem različnih črpalk in ves ostali potrebni strojni park. Med željami, kjer je zdaj na prvem mestu čimprejšnja ureditev prostorov za delo operative (garaže in okolica doma), pa omenjajo tudi nakup ustrezne gasilske opreme, s katero bi bili kos nevarnim snovem in prometnim nesrečam. • D.Ž. Folklorna skupina Preddvor PROJEKTIRANJE - NADZOR • INŽENIRING - OBLIKOVANJE FRANC BIZJAK &.p„ IG. BELA 44,4205 PREDDVOR; tel., fax (064) 45-212 GOSTILNA Gostilna BIZJAK in RENTA CAR RUDOLF Iskrene iestitke ob prazniku! ODDAJANJE SOB IN APARTMAJEV Šolska ulica 3, Preddvor, tel.: 064/45-012 TRGI S GRADBENE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. Preddvor 70 A, 4205 Preddvor Stanovanje: 4205 Preddvor, Belska c. 53 Tel./fax: 00 386 64 /45-694 Tel.: 00 386 64/45-890 Mobltel: 0609-617941 direktor Ivan Grginič AHAT SERVIS TEHTNIC INDEtlKATtSMHSUOJtV ROBLEK ANTON s.p. BaSelJ 15/c, 4205 PREDDVOR Tel.: 064/45-765, Mobltel: 0609-639994 V Preddvora skoraj iz vsake hiše kdo pleše pri folklori Pleše že tretja generacija, pravi Preddvor, 21. junija - Seveda, saj mineva 45 let, odkar je Tržičan Franc Uršič naučil Preddvorčane nekaterih izvirnih plesov, ki jih folkloristi nespremenjene plešejo še danes. V Preddvoru, zibelki folklore, plešeta dve skupini, članska in otroška, za praznik pa so oživeli tudi veteransko. Vselej je vzporedno z vaško plesala tudi šolska folklorna skupina, ki pa je plesala Maroltove plese in ne izvirnih preddvorskih. Za praznični nastop so preddvorski folkloristi letos naštudirali tudi program belokranjskih plesov, da se predstavijo ne le kot izvirna, temveč tudi kot reproduktivna folklorna skupina. Marinka Lombar, ki je pred nekaj leti prevzela mentorstvo folklorni skupini in s tem poskrbela, da tradicija ni zamrla, med izvirnimi preddvorskimi plesi omeja "zibenšrit", marzulin (mlinarski, kmečki valček), šuštarsko polko, kraje polko, štajeriš, traplan in gorenjski pozdrav. Člani jih dobro obvladajo, ljubko jih mentorica preddvorskih folkloristov Marinka Lombar. zaplešejo tudi otroci, ki jih vodi Alenka Lombar, veteranom pa se ob znanih zvokih tudi naglo obudi spomin in pete jih zasrbijo kot včasih, ko so še aktivno plesali. Marinka pravi, da so nekateri neumorno plesali neprekinjeno 20 ali 25 let, zato jim ob prazniku ne uidejo posebna priznanja. Del folklorne skupine so tudi instrumentalisti, trio Storžič, sami veseli mladci. Dolga leta pa je folkloro vodil zdaj že veteran Franc Tičar, veteran je tudi Ciril Šavs, ki je skupino vodil in ji igral. Besede le malo povedo o folklornem izročilu teh krajev. Najlepše ga bo oživelo nedeljsko dogajanje, ko se bo v čast preddvorske folklore zbralo kar nekaj znanih folklornih skupin. Prireditve« povezane s folklornimi plesi, vseje pritegnejo veliko število obiskovalcev. Pričakujejo jih tudi v nedeljo, pa ne le v nedeljo, vse tri dni, kar bo potekala prireditev Preddvor praznuje, ki je tudi zrasla iz folklore. • D.Z.Žlebir Turistično društvo Preddvor Skrbimo, da se vedno kaj dogaja O Turističnem društvu Preddvor, enem od treh prirediteljev tridnevne slovesnosti Preddvor praznuje, smo te dni zapisali že veliko besed. Kaj pa počnejo takrat, ko se ne pripravljajo na tako množična praznovanja? Preddvor, 21. junija - Predsednica društva Mirjam Pavlic pravi, da društvo že dolga leta skrbi za raznovrstna dogajanja v Preddvoru, bodisi samo bodisi v sodelovanju s folkloristi. Lani so med drugim izdali prospekt in razglednice Preddvora, skrbijo za ureditev okolice, klopi in parkov, sodelujejo s turističnim podmladkom v šoli, vključujejo se v očiščevalne akcije... "Maja letos smo odprli turistično poslovalnico, kjer so uradne ure vsak torek in petek od 16. do 18. ure, uraduje pa prijazna gospodična Alenka Lombar. in okolici ter posredovanje le-teh, zato vabimo vse občane, naj se oglašajo v poslovalnici in pripomorejo k razvoju in promociji tu- O drevišnji podoknici, ki jo TD Preddvor poklanja mentorici folklorne skupine Marinki Lombar, smo že veliko napisali. Za njo se obeta že rizma v Preddvoru," spobu- naslednja prireditev, tradicio-ja Mirjam Pavlic svoje ro- nalni družinski pohod na Sv. Mirjam Pavlic Namen društva je tudi zbirati informacije o Preddvoru jake. "Z drugimi društvi pa sodelujemo na turističnih sejmih, kot sta denimo Gosttur v Mariboru in Alpe Adria v Ljubljani, letos pa smo bili s promocijskim materialom prisotni tudi na Primorskem sejmu. Oglašajo se nam že turistične agencije iz tujine, ki jih zanimajo počitnice pri nas in si želijo priti na dopust ravno v naš kraj." Jakoba, kjer bo 25. avgusta najprej maša, pester program z nagradami pa pripravljajo turistični delavci. Vse leto poteka akcija "Najlepše urejene hiše in vrtovi", jeseni pa podelijo nagrade najboljšim. Sezono vsakič zaokrožijo z izletom, letošnji cilj pa je Še skrivnost* Pri prireditvah jim pomagajo sponzorji, za kar se jim ob tej priložnosti tudi zahvaljujejo. • D.Ž. Marjana Košnjek, najstarejša faranka Medetova mama so pred leti na ohceti še plesali Skrivnost dolgega življenja je v tem, da delaš z veseljem, ne z nejevoljo, in da si rad med veselimi ljudmi, tako menijo 93-letna Medetova mama, Marjana Košnjek s Spodnje Bele. Spodnja Bela, 22. junija - Kot dekle je bila Sneščeva Manca, rojena na Spodnji Beli 16. decembra 1903, v preddvorski cerkvi pa krščena, prvoobhajana, birmana in poročena. Vse zakramente je prejela od župnika Lahmayerja. Omozi-la se je 23 let stara z Medetovim Janezom, z njim pa primožila tudi skrb za njegove samske brate. "Menda me bodo v Preddvoru položili tudi k večnemu počitku," pravijo vedra in živahna Medetova mama, daleč od tega, da bi se bili že voljni posloviti. "Dolgo sem že na svetu, menda je Bog pozabil name. Ampak vsakomur želim tako dolgega življenja, kakor je dano meni. Kolikor je let, sem hvaležna tudi za dobro zdravje." Kako trden je njihov rod, priča tudi dejstvo, da sta živi tudi dve mlajši sestri, ena v Škofji Loki in druga v Zagrebu, pa druga k drugi zaradi starosti ne morejo. Medetova mama, sicer zdravi, bistri in živahni, merijo svojo vsakodnevno pot okoli hiše s palico za oporo. Še pred tremi leti, ko se je možila vnukinja Katja in ženil vnuk Janez, pa so s sinovoma še zaplesali. O receptu za dolgo življenje jih povprašam. Z veseljem je treba delati, ne z nejevoljo, menijo Medetova mama, ki so radi obdelovali majhno kmetijo, čeprav je bilo delo naporno. Družina se je preživljala s kmečkim delom in z Rodova, med katerima je več kot 90 let razlike: Medetova mama s pravnukom Janom. svoje pozne starosti niso vedeli. Sinova Franc (naslednik na domači kmetiji) W Jože (naš kolega pri Gorenjskem glasu} pa pomnita tudi veselje v hiši, ko so kaJ skupaj zapeli. Mama so radi prepevali »6 v dekliških letih. Spodnjebelska dekleta so se ob nedeljah popoldne zbirala na vrtu in prepevala, preden so se skupaj odpravila k nauku. "Vabili so me * cerkvenemu zboru, a mi starši nis pustili, ker so bile vaje za mlado dek1 prepozno zvečer," se utrnejo spomini- Spomin imajo Medetova mama ? dober. Nekje še hranijo fotografijo svojega prvega razreda v preddvorski dvorf*" redni ljudski šoli. Učila jih je učitelj Miheličeva. "Učila sem se lahko, v Šoli »j od nas zahtevali tudi lepopisje, dekleta P smo se navajala tudi na ročna deij^ Spomnim se, da sem si na roke sesu predpasnik..." Učitelji so pri pouku m trebovali tudi palico, pa tudi klečanje J bila kazen za nemir in neposlušnost. Danes Medetova mama še veU*^ berejo in se zanimajo za življenje okro* sebe. Naročeni so na Gorenjski gia' Kmečki glas in Družino, tudi televisi pogledajo. Edina tegoba je Prece^rat sluh, zaradi česar morajo v hiši ve povzdigniti glasove. Dveletni pravfl Jan mami včasih zameri, da um v^aaui Zamen, p- „ slišijo, a je ob velikem pnjateij»%^ tudi v visoki starosti, povesta sinova Franc in Jože. V družini se je rodilo šest otrok. Takole so si sledili: 1928 Manca, 1929 Franc, 1931 Janez, 1934 Ivanka, zamera kmalu pozabljena." Jan je očetovimi cajnami, cambohi in košara- zadnji pred vojno rojeni sin (Jože) je enajsti pravnuk Medetove mame (ovf mi, ki so jih pletli in prodajali kmetom umrl še v plenicah, in 1946 Jože. Mama najsti je na poti), ima pa osem vnukov daleč naokrog. Ata so umrli pred 14 leti, so vse rodili doma in za bolnišnico do štiri še žive otroke. • D. Z. Žlebir Gostišče Ursic ZAGORICA NAD KAMNIKOM 10, tel.: (061) 825-446, 825-355 Delovni čas: BISTRO: 6.00 - 22.00; RESTAVRACIJA: 12.00 - 22.00 NEDELJA: 7.00 - 21.00 11.00 - 21.00 BISTRO: 30 sedežev; RESTAVRACIJA: 110 sedežev Bogata ponudba jedi klasične kuhinje, rib in morskih sadežev, velika in raznolika ponudba solat iz solatnega bifeja, kvalitetna ponudba buteljčnih, arhivskih in šampanjskih vin iz hlajene vinske vitrine. Nudimo nedeljska kosila, poslovna kosila in večerje, sprejemamo zaključene družbe, poroke in bankete, poslovne sestanke, seminarje, konference, ter razne predstavitve. Nudimo tudi organizacijo večjih prireditev izven gostišča. Velika planina Zaklad narave Informacije: - Glavni trg 23 Kamnik, tel. /fax.: 061 817-202 - žičnica, tel.: 061 825-566 Sprehodi, večje planinske ture, prijetno počutje v Pastirskem ambientu ob svežem kislem mleku, skuti, siru. Vse to in še mnogo več je moč Povedati s samo dvema besedama - Velika planina. Na planoti je eno najbolje ohranjenih pastirskih naselij na Slovenskem. Turisti so sem gor zahajali že v devetnajstem stoletju, njene lepote in mir pa privabljajo kopico ljudi še danes. Pozimi smučarje, poleti miru željne sprehajalce in pohod-nike, padalce in zmajarje ter gorske kolesarje. Vse to na samo eni planoti - Veliki planini. Nanjo se lahko povzpnete sami, seveda pa vas v njene višave lahko popelje tudi nihalka. V poletnem času od ponedeljka do četrtka vsako polno uro od 8. do 18. ure ter ob koncu tedna vsako polno uro od 8. pa do 20. ure. Pod vznožjem Velike planine pa tisti, ki ste navdušeni smučarji, prav gotovo poznate gostišče Žičnica. In zdaj je čas, da ga spoznajo tudi drugi. Dovolj prostora tudi za številno družbo je tam, v gostišču za štirideset, zunaj pa pod leseno streho kar za stopetdeset ljudi. In če vas prijetno in umirjeno okolje še ne prepriča, vas bo prav gotovo navdušila kulinarična ponudba gostišča Žičnica: sveže postrvi, piščanci na žaru, nadevani kozlički iz krušne peči, pa orehovi štruklji in eno še Posebej divjačinski golaž. Od prejšnjega konca tedna naprej za dobro voljo vsako dcW° P°P°ldne skrbi ansambel Viharnik. Tisti pa, ki si želijo še dlje, se v gostišču Žičnica lahko "UOVOrilO 7a naiam . —il·, i« ~»ii,v»r,ih na \AaliU nlanini Tam na nlanini bodo lanKO dobili '°nčnice eljo l ■■,.....!. | ■ | , | ; i -f 3| ' ' II'' I ■ ' ■■■■■■ j domoA riJ0 23 naJem udobnih in prijetnih koč na Veliki planini. Tam, na planini, bodo lahko dobili nenrf mleko- kruh in sir, s katerim jih bodo oskrbovali tamkajšnji planšarji. In prav gotovo ni iekVoire,mbn° tudi dejstvo, da boste, če se boste odpravili na izlet, v dolini pri gostišču Žičnica svoje ur na 2 koni'čke lahko pustili brez skrbi. Prostorno parkirišče je skrbno varovano vseh štiriindvajset odriih i'tudi 2 nočnim čuvajem in tremi psi. Pod Veliko planino bo v naslednjih mesecih prišlo na gosSiepP števil° domačih in tujih turistov, zato ni čudno, da je v načrtu temeljita obnova, ki bo ISCe že kmalu spremenila v prijeten hotel z več kot petdesetimi posteljami. Dom na Kisovcu Prijetno okolje in mirna narava ter kup možnosti za zabavo Zakaj bi v poletni vročini silili v pločevinasto gnečo, zakaj se prerivali na nekaj kvadratih razbeljene obale, ko pa je komaj nekaj deset kilometrov od nas prava oaza hladnega miru. Planina Kisovec pod Veliko planino je izletniška točka, kakor nalašč za poletni oddih cele družine. Tisti bolj hribovsko razpoloženi se boste tja odpravili peš, za druge tja pelje lepo urejena cesta. Franc in Boža Prusnik sta dom na Kisovcu spremenila v ljubko oazo miru. Na 1275 metrih višine je prostora za številne enodnevne goste, pa tudi za tiste, ki bi si tam želeli ostati dlje. Dom na Kisovcu ima namreč kar šestdeset ležišč, tako da si tam lahko privoščijo prave počitnice vsi, ki jim ni do hrupa v dolini. Ob koncih tedna pa je veselo. Restavracija s sedemdesetimi sedeži je priljubljena med številnimi izletniki, ki se vedno znova vračajo tja na tri vrste enolončnic med tednom, med vikendi pa, da poskusijo odlične jedi na žaru, po naročilu celo odojka in podobne speciali-tete. Mirna in prostorna okolica doma je kot nalašč za piknike v naravi, prostora je za več sto ljudi. Pred tremi leti obnovljen dom na Kisovcu je odprt vsak dan in vse leto. Veseli bodo vaših vnaprejšnjih naročil na kosila ob posebnih priložnostih kot so obletnice, rojstni dnevi, piknik za zaključeno družbo... Ob koncu tedna vas bo tam čakalo nedeljsko kosilo, predvsem pa se tam ne boste nikoli dolgočasili. Dobra družba in možnost izletov po čudovitih okoliških planinah vas bo privabljala znova in znova. Informacije po telefonu 061/825-224. SMO NA DOPUSTU Veselo v Kamnik pa malo naprej... Ansambel Nagelj iz Kamniškega kota sicer ne poje povsem tako, pa vendar. Tokrat Vam na sledečih straneh skušamo predstaviti del turistične ponudbe doline reke Kamniške Bistrice. Za celo območje lahko brez sramu rečemo, da je rpavi zaklad narave. Kristalno čiste in hladne brzice reke Kamniške Bistrice, njena dolina, zeleni gozdovi. Pa Velika planina. To stoletno naselje pastirjev... Vsepovsod en sam mir, neokrnjena narava in pa prijazni ljudje. Prijazni ljudje, ki znajo prisluhniti potrebam in željam popotnikov. Ki vedno radi vidijo, da se popotniki vračajo nazaj, v naročje kamniških vrhov. Tod najdejo svoj kotiček tako tisti, ki imajo radi daljše pohode v visokogorje kot tudi oni, ki rabijo le miren sprehod po zeleni travi. Oaza miru, lepot in gostoljubja vas pričakuje. Dobrodošli v dolini Kamniške Bistrice! Tudi na počitnicah se ne odpovejte dobri in zdravi hrani \fA CïTf /CTlTftllFN Konvekcijska pečica na topel zrak. Omogoča ^±r%.yjM x ^yJ.MJ^/i ▼ hitrejše, varčnejše, bolj zdravo, nizkokalorično kuhanje. Konvekcijska pečica deluje na principu vpihovanja vročega zraka, ki kroži po posodi. V njej lahko gratiniramo, pečemo, kuhamo, odtajamo, vzhajamo testo, pogrejemo. MAGIC KITCHEN popolnoma nadomešča klasično pečico, pa še bolj varčna je, kajti velikokrat pečemo v pečici manj, kot je njena zmogljivost. Zato jo priporočamo predvsem majhni družini in tistim, ki skrbijo za svoje zdravje in se izogibajo uživanju maščob. Ker je MAGIC KITCHEN lahka in prenosna, jo lahko vzamete s seboj tudi na dopust. Uživajte v dobri in hitro pripravljeni hrani, saj boste presenečeni, kaj vse lahko pripravite v njej. Zastopa In prodaja: MONIA, d.o.o., Miklošičeva 38/111, Ljubljana Tel.: 061/131-11-63,132-01-41 Kamniški Bistrica - Ta čas teče že peto leto, kar ob Kamniški Bistrici deluje eden od treh mednarodnih piknik centrov v Evropi, piknik center PRI JURJU. Centri bodo šest let delovali pod okriljem Evropske gospodarske skupnosti, ki bo po zaključenem poskusnem obdobju izdelala natančne smernice in ustrezno zakonodajo, ki bo tovrstni, okolju prijazni turizem, dokončno uveljavil tudi v tem koncu sveta. Ideja o piknik centrih, dopolnjenih z Western Trekking Clubi, potepanjam po naravi, je doma v Kanadi. Trije evropski poskusni centri pa naj bi v šestih letih nabrali dovolj potrebnih izkušenj za odločanje o tem, če tovrstni turizem sploh sodi v to, drugačno in bolj gosto naseljeno okolje ter pod kakšnimi pogoji. Piknik center PRI JURJU se je v Sloveniji v tem času že dodobra uveljavil. Pred dvema letoma so imeli tudi uradno predstavitev, ki je bila odlično ocenjena tudi na državni ravni. Prevzel je organizacijo prireditev, kot so osrednja prvomajska proslava v Kamniku, vsakoletni gorski tek in praznovanje stotih tridesetletnikov. Vedno je poleg udeležencev zraven tudi veliko medijev, saj so te, drugačne prireditve, zanimive za marsikoga. In ker je piknik center PRI JURJU odprt tako rekoč vse leto, brez dneva počitka, ni čudno, da so v sodelovanju z Zeleno bratovščino iz Rudnika ter klubom študentov iz Rožne doline pripravili celo praznovanje prihoda dedka Mraza, ki se ga je udeležilo kar tri tisoč ljudi. Sicer pa je na piknik centru PRI JURJU prostora za 12 tisoč ljudi. Zanje pripravijo piknike s hrano po domačem ali kakšnem drugem načinu, organizirajo zabavo na teh prireditvah in poskrbijo, da je vse skupaj kar se le da okolju prijazno. Delo je strokovno ekološko usmerjeno, ne nazadnje se to kaže tudi v uporabi treg vrst ekološke posode, pripravljene iz listja, ki je prav gotovo novost ne le pri nas in že uspešno izpodriva plastiko in karton. Piknik center je povezan tudi s tujimi turističnimi agencijami na flamsko govorečem območju in v Ameriki. Gostje, predvsem iz Clevelanda, pridejo v Kamniško Bistrico, kjer jih sprejmejo narodne noše in jim predstavijo našo deželo. Piknik center PRI JURJU zato vabi k sodelovanju vse gostinske in turistične delavce na območju Gorenjske, saj so prepričani, da bi s skupnimi močmi lahko zadovoljili še tako specifične potrebe tistih, ki prihajajo k nam. In še o Western Trekking Clubu, ki je ta čas še v razvojni fazi. Tudi zanj se lahko dogovorite v piknik centru PRI JURJU. Potepanje s konji po naravi - ta čas jih imajo šest, kmalu pa bo zgrajen novi hlev s prostorom za petnajst konj, najverjetneje arabske pasme - bo prav gotovo vznemirljivo za marsikoga. Potepanje po naravi, opazovanje dogajanj v njej, sozvočje z njo je ena od oblik turizma v prihodnosti. Piknik ceter PRI JURJU pa širi svojo dejavnost tudi na obalo, organizirajo eno ali večdnevne turistične pakete, izlete v Benetke in na Komate, in še in še. Letos sudi nekakšen slovenski Disneyland, enotedensko prireditev, kamor bodo povabljeni vsi slovenski osnovnošolci, predvajali pa jo bodo tudi na eni od satelitskih televizij. Za več informacij so na voljo na številko 061 825 547. Drugačen, okolju prijaznejši turizem PRI JURJU SO V SOZVOČJU Z NARAVO Novost v Evropi - drugačen turizem, prijazen naravi. -Disneyland v Sloveniji. - Western Trekking Club. Ob bistrem izviru Kamniške Bistrice ...vsakdo ve, da je doma gostoljubje. Dom v Kamniški Bistrici svoja vrata za goste odpre sredi aprila. Vse do jeseni nudi popotnikom okrepčilo in možnost počitka v mirnem planinskem okolju. Kraj, kjer na piano privre bistra in kristalna Kamniška Bistrica je shajališče vseh tistih, ki ljubijo lepote narave. Dobra gostinska ponudba v domu sodi seveda zraven. Lepote narave, svež zrak in mir radi prebudijo pajke v želodcih popotnikov, in zoper to ni boljšega zdravila, kot je gostinska ponudba v Domu v Kamniški Bistrici. Prijazni gostitelji radi zadovoljijo tako organizirane skupine kot seveda tudi posamezne obiskovalce. Gostje lahko izbirajo med že pripravljenimi kosili kot tudi med jedrni po naročilu, pa naj bodo to ribe, zrezki, divjačina - njihova gostinska ponudba je vsekakor zelo pestra. Nepogrešljivi so seveda žganci in enolončnice - torej hrana, kakršno smo vajeni iz planinskih postojank. Dom v Kamiški Bistrici bo imel svoja vrata odprta vsak dan vse do novembra, med zimo pa ob koncih tedna in ob praznikih. Planinski dom v Kamniški Bistrici, Stahovica 9,1242 Stahovica V gosteh pri Planinskem orlu Šestdeset let se popotniki ustavljajo ob Kamniški Bistrici v Stahovici. Točneje, v Gostilni pri Planinskem orlu, ob cesti, ki vodi do izvira Kamniške Bistrice.. Daljnega leta 1938 je tamkajšnji gospodar v kamniških gorah uplenil čudovitega orla. Odtistihmal je omenjena trofeja zaščitni znak dobre gostinske ponudbe. Ko vstopite v gostilno pri Planinskem orlu, vam je kmalu jasno, kaj vam bodo z veseljem ponudili -tu je doma prava lovska kuhinja. Prijeten lovski ambient človeka pripravi na srečanje z lovskimi specialitetami, prav tako kot tudi z drugimi dobrotami domače kuhinje. Ponudba izvrstne domače hrane pod Orlovo streho vedno znova privablja prave gurmane. Tako ob koncih tedna, ko je ponudba nekoliko bogatejša kot seveda tudi ob običajnih delovnih dneh. A dobra gostilnska ponudba ni edino, kar vam lahko ponudijo pri Planinskem orlu. Če želite svoje počitnice preživeti v prijetnem planinskem ambientu, s kopico možnosti za različne sprehode, pa kolesarske ture, bo najbolje, da si pri njih rezervirate eno od kvalitetno opremljenih sob. Dopust v biseru kamniškega konca vam bo zagotovo za vedno ostal zapisan v spominu. Gostilna pri Planinskem orlu, Stahovica 20, tel.: (061) 825-410 k X TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2, 4000 Kranj, Slovenija Tel.: 064/221-103, 221-139, 221-146, fax: 064/211-790 IZ KATALOGA "NOJE POLETJE": CLUB BERNARDIN PORTOROŽ, 5 DNI OD 185 DEM 7 POLPENZIONOV ŽE OD 285 DEM V NOVIGRADU 260 DEM, POREČU 280 DEM VRSARJU 269 DEM, NA KRKU 324 DEM BRAČU 219 DEM, HVARU 215 DEM... ORGANIZIRANI PREVOZI S HIDROGLISERJEM IRIS V DALMACIJO IN PRODAJA LADIJSKIH VOZOVNIC JADROLINIJE. 7-DNEVNO KRIŽARJENJE PO DALMACIJI 399 DEM ✓ TAJSKA 12 DNI OD 1.385 DEM ✓ ŠRILANKA 8 DNI OD 1.399 DEM ✓ RDEČE MORJE 8 DNI 999 DEM POČITNICE V ŠPANIJI, GRČIJI, TURČIJI, PORTUGALSKI, NA MALTI.. MECA SPEKTAKEL - FESTIVAL BAR. 21. IN 22. 6. 96 V PUUSKI ARENI • nastopajoči: Eros Ramazzoti, Kelly Family, Gina G... Spoštovani! Z veseljem Vam sporočamo, da smo za naše obiskovalce v Predjami pripravili spet nekaj novega. V petek, 14. junija 1996, smo odprli Erazmov rov, po katerem se je po legendi Erazem Predjamski oskrboval v času obleganja. Gre za 30 m visok rov, ki se nadaljuje vertikalno nad najstarejšim delom gradu. Rov je bil prej zasut, tako da prehod ni bil možen. Zdaj je očiščen in opremljen s klini, ki služijo kot pomoč pri plezanju. Obiskovalce, ki so se odločili za obisk tega rova, smo opremili s kombinezoni, gumijastimi škornji, čeladami in lučmi, za varnost in večjo dražpri plezanju pa služi tudi plezalna vrv za navezo. Ogled skupaj s pripravami traja eno uro. Ko obiskovalec pride na vrh rova, se mu odpre čudovit pogled po dolino. Sledi spust po gozdni stezici, ki vodi h gradu. Menimo, da je dodatna ponudba Pre-djame - poleg krajših - krožnih in alternativnih daljših ogledov same Jame pod gradom in Predjamskega gradu, dovolj zanimiva, da se odzovete našemu vabilu. Ogled je možen vsak dan skozi poletje. Svečano odprtje rova je bilo v petek, 14. junija 1996, ob 20.30 uri. Tedaj so nas obiskali vitezi s sosednjega gradu, v Predjami pa se je zopet pojavil vitez Erazem in njegovo spremstvo. Za prijetno vzdušje so poskrbeli rogisti in vokalno instrumentalna skupina Duma. Večer smo zaključili v soju sveč in bakel ob kozarčku dobrega vina in Erazmovih skorjic. Krpanova dežela - dežela ob Cerkniškem jezeru "Mislim, da ni najti v Evropi ne drugod na svetu tako čudovitega jezera," piše Valvasor. Jezero, ki spomladi umre in jeseni spet oživi. Ko voda odteče skozi požiralnike in spet priteče, prav od tam. Naravne znamenitosti, kot so Cerkniško jezero, Rakov Škocjan in Križna jama, pa hrib Slivnica, stražar Cerkniškega jezera, tista Slivnica, na kateri coprnice kuhajo točo in slikovita Loška dolina ter najvišji vrh Notranjske Snežnik, z istoimenskim gradom ob vznožju. Mnogotere so lepote teh krajev, obiščimo jih torej. Gostilna Peščenek V centru Cerknice Cerknica je s Cerkniškim jezerom zagotovo eden najlepših biser-°v Notranjske. Nekoč majhen kraj, caries pravo mesto z vsemi stvar-mi> ki jih tako mesto mora imeti. "JI nekaj dobrimi gostilnami, med katerimi nntnun i7ctnna Gostilna Peščenek, ki se nahaja v samem centru mesta, tako rekoč ob glavni cesti, tam, kjer se odcepi pešpot na Slivnico, 1114 metrov visok vrh, ki pokončno stoji nad Cerknico in je kot nekakšen stražar Cerkniškega jezera. ~**nl*ko Jezero, foto: J. Košir Gostilna Peščenek, katere lastnika sta Stana in Franc Ci-mermančič skupaj s sodelavci že vrsto let držita gostilno na dobrem glasu. Običajnim, klasično evropskim jedilnikom poskušajo dodati bogat izbor morskih jedi, ob koncu tedna pa so gostom na voljo žrebičkova pečenka, žre-bičKovi zrezki, odojek, kozliček, telečja in svinjska pečenka ter divjačina. V prijetnem ambientu gostilne je mesta za 60 gostov in seveda muzikante, ki za goste poskrbijo z živo glasbo. Postregli vas bodo vsak dan, razen četrtka, ko je lokal zaprt, od sedmih zjutraj do enajste ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa je lokal odprt od desetih do triindvajsetih. Kakorkoli že boste obiskali Cerknico, oglasite se v Gostilni Peščenk, za rezervacije in vse ostale informacije pa je dostopna tudi telefonska številka (061) 794- 114. Dom na Slivnici oprniccint Me vešče, v dežju, soncu ivju in snegu jadramo na Slivnico. Še ti, preden se luna obrne, zapleši v višino, poleti, metlo zajaši, nadeni si krila in z žaubami podplate namazi. Odpluj po zraku do horizontov; me, pa vetra ti damo. Slivnica je 1114 metrov visok vrh, ki kraljuje nad Cerknico in Cerkniškim jezerom, coprnice, ki zasedajo in kuhajo točo v tamkajšnjem coprniškem breznu pa se z metlami vozijo nad celo Notranjsko in zacoprajo notranjske fante in može. Ja, po starih verovanjih se na Slivnici zbirajo coprnice, dandanes pa v tamkajšnji dom prihajajo gostje od blizu in daleč. V največji meri po zaslugi Franca Frasa in podjetja Horizont Trade iz Logatca, ki že dve leti skrbi za gostinsko ponudbo v njem. Z Gorenjskega bomo na Slivnico najlažje prišli kar po avtocesti proti Primorski, pri Uncu zavili z nje, se peljali do Cerknice, odkoder nas do doma, ki je le streljaj pod vrhom hriba, vodi še kakih devet kilometrov zgledno urejene makadamske ceste. Izpred doma se obiskovalcem razpre veličasten pogled na Cerkniško jezero in kraje okrog njega, največjo Cerknico, Grahovo na levi. Če vreme dopušča, je mogoče videti tudi Triglav in Kamniško - Savinjske alpe. Primorsko zakrivata visoki Nanos in pobočja Javornikov. Ponosno pa se šopiri najvišji notranjski vrh Snežnik. Dom na Slivnici je tako zaradi razgleda kot središčnega položaja v pokrajini zelo primeren za izhodiščno točko za izlete po Notranjski. Prav zato v ponudbi Doma na Slivnici lahko zasledimo tudi krajše vikend in daljše sedemdnevne pakete. Slednji pa s polpenzionsko oskrbo velja le okroglih 20.000 tolarjev. S Slivnice se začenjajo mnogi izleti: v bližnjo Postojnsko jamo in Predjamski grad, v Rakov škocjan do obeh naravnih mostov, k Cerkniškemu jezeru z njegovimi naravnimi znamenitostmi, do Dolenjega jezera, kjer si pri Kebetovih lahko ogledate maketo Cerkniškega jezera, ki na najboljši možni način razlaga delovanje presihajočega jezera, ali pa po slikoviti Loški dolini do gradu Snežnik ob vznožju istoimenskega vrha, ki se dviga nad njim. S svojo neokrnjeno naravo pa vas bo zagotovo privabila tudi sama Slivnica, ki ji vsak letni čas nadahne novo podobo, od značilnih lilij in kukovic, ki na Slivnici vzcvetijo spomladi, do pravih sibirskih zim, ki hrib v belino ovijejo pozimi. Takrat se vreme preobrne na glavo v pičlih dveh urah, iz sončnega dneva v snežni metež. Medtem ko Slivnica pozimi, cesta je redno plužena, ponuja možnost za zimske športe, pa v letnem času poleg pohodništva in kolesarjenja (priporočjiva tura Slivnica - Grahovo - Cerknica - Slivnica) Slivnica nudi "zavetišče" navdušencem letenja bodisi s padalom bodisi z zmajem. V dolini je na turistični kmetiji Kontrabant v Dolenji vasi na voljo jahanje, na Cerkniškem jezeru pa surfanje, čolnarjenje, ribolov in seveda kopanje. V Domu na Slivnici razpolagajo s 36 ležišči, od tega v dveh sobah za večje skupine turistov, tu pa sta še dve dvoposteljni sobi in štiri sobe s tremi ležišči. V restavraciji v prvem nadstropju lahko pogostijo med 100 in 120 obiskovalci, spodaj pa je gostom na voljo tudi pivnica. V Dom gostje prihajajo skorajda iz vsega sveta, saj so nedavno gostili celo Korejce, ki že po tradiciji prisegajo na zelenjavno hrano, ki je posebno spomladi prava specialiteta tamkajšnje kuhinje. V zelenjavnih solatah in juhah si lahko privoščite nekatere "zelene" specialitete, ki rastejo samo na Slivnici, ime rastlin in recepte za njihovo pripravo pa v Domu na Slivnici skrbno skrivajo. Dolgoletne izkušnje v gostinstvu pa seveda narekujejo ponudbe raznovrstne evropske hrane s poudarkom na ribah, morskih, jezerskih in potočnih. In kot pravijo gosti, je njihova posebnost zajtrk, ko postrežejo domači "šmorn", kot rečemo tudi na Gorenjskem. Vse potrebne informacije vključno z rezervacijami za večje družbe, poslovna kosila, praznovanje takih in drugačnih jubilejov boste dobili na telefonski številki (06O9) 619 - 489, na voljo pa je tudi telefax (061) 743 - 284. In če se za konec spet vrnem na začetek. Vsako leto v avgustu je na Slivnici prireditev Coprniški shod. Tudi letos bo, vse coprnice pa takrat lahko izjemoma pridejo tudi v parih. MAJICE HÜG0 IN ZAKRPICE uiitek netiuluknlenr norm E C" PRI VAS DOMA 2 3 DRUŽINSKE POČITNICE ZA MALE IN VELIKE ŠKRATE 7 x polpenzion - pohorska večerja ali piknik - pohodniški izleti (Rogla - Lovrenška jezera) - družabne igre - izlet s kopanjem v Terme Zreče (Rogla) - neomejeno kopanje v Termah Zreče - za otroke brezplačni TOBOGAN (Terme Zreče) -turistična taksa in zavarovanje - športne aktivnosti... Dodatno: tedensko žrebanje nagrad, iskanje zaklada, ribolov, obisk pravljičarja, lovca, tabornikov, gorsko kolesarjenje... UGODNI PLAČILNI POGOJI IN POLETNI POPUSTI ZA OTROKE Ü 7 8 k. Q VELIKOST: 1, 2, 4, 6, 8, 10, 12 CENA: 990 SIT + PTT Z ZAKRRCO ZAKRFAM STRGANE HLAČ ZA MAMICE IN OČKE M, L, XL, XXL AU MAJICO KAR Z UKALNIKOM! CENA: 1.500 SIT + PTT CENA ZA EN PAR JE 340 SIT + UNION TURIZEM Tel.: 063/768-1106, 1107, 1116 Fax: 063/762-446 Predstavništvo Ljubljana 061/329-264 061/315-389 PEÏÜ^ TURISTIČNA AGENCIJA Glavni trg 24, 4000 KRANJ - SLOVENIJA tel./fax ++386 64 223 285, 221 554 KATALOG POLETJE '96 SLOVENSKA OBALA 7 dni polpenzion Ankaran 286 DEM, Simonov zaliv 290 DEM, Izola 268 DEM; Piran 250 DEM, Portorož 249 DEM 7 dni nočitev zasebne sobe in apartmaji Portorož, Piran, Izola, Simonov zaliv 80 DEM ISTRA 7 dni polpenzion Umag 240 DEM; Pula 240 DEM, Opatija 260 DEM 7 dni nočitev zasebne sobe in apartmaji v Istri 80 DEM l\ V M Kri K K 7 dni polpenzion Mali Lošinj 244 DEM, Krk 249 DEM, Cres 296 DEM; Pag 245 DEM, Rab 229 DEM; Crikvenica 227 DEM SREDNJA IN JUŽNA DALMACIJA 7 dni polpenzion Silba, Dugi otok, robinzonski oddih na Komatih že od 88 DEM/osebo Najemi hiš z lastno plažo in privezom za čoln Brač, Hvar, Korčula, Vis, Pelješac že od 200 DEM dalje Dubrovnik z letalskim prevozom že od 350 DEM dalje ORGANIZIRANE POČITNICE V TUJINI Z LETALSKIMI PREVOZI (Portugalska, Španija, Malta, Tunizija, Grčija, Turčija,...) UGODNI PLAČILNI POGOJI! Turistična agencija PELIKAN, Glavni trg 24, Kranj tel. 064 223 285 ali 221 554 Ljubljanska 8$, Domžale 061/711-229 MAGNY COURS 27. 6. - 1. 7. (cena 329 DEM) HOCKENHEIM 26. 7. - 28. 7. (cena 209 DEM) BUDIMPEŠTA 9. 7.-11. 7. (cena 139 DEM) ITC - DTM: NORISRING 22. 6. -23. 6. (cena 169 DEM) SLOVENSKO PRIM0RJE, ISTRA IN KVARNER SREDNJEDALMATINSKI OTOKI (Brač, Hvar In Vis) POSEBNO LETALO Odhod iz Ljubljane in Maribora KRIŽARJENJE PO SEV. IN JUŽNEM JADRANU IZREDNO UGODNE CENE - OBROČNO ODPLAČEVANJE ZAHTEVAJTE NAŠE KATALOGE - POŠLJEMO VAM JIH PO POŠTI! MAJICA: VEUKOST ZAKRPICA: ŠTEVILKA MOJ NASLOV: PODPIS STARŠEV: NAROČILNICO POŠLJITE NA ITIOleX , I. C. TRZIN, DOBRAVE 1, 1234 MENGEŠ. NAROČILA PO TELEFONU (061) 715-1OO OD 8. URE DO 16. URE. POPUSTI ZA VRTCE. Hi Kaj imajo skupnega 6. julij, 3. avgust in 7. september? To so prve sobote v poletnih mesecih, ko bomo za bralke in bralce Gorenjskega glasa pripravili tri celodnevne izlete z avtobusom + ladjo na avstrijsko Koroško: v Celovec, v Mmimundus, po Vrbskemjezeru... Na izletih bo dovolj časa za turistične oglede, za nakupe -vselej pa bomo poskrbeli za veselo razpoloženje in dobro voljo. Vse informacije in predprijave: Gorenjski glas - mali oglasi, 064/223-444 ali 223-111. Podrobnejši programi in cene v vsaki številki Gorenjskega glasa. ANTICELULITNI KOMPLET Vitka Odstranuje celulit, odvaja vodo iz telesa, urejuje prebavo, odpravlja strije in postanete vitki, ker shujšate. Prijateljice so mi govorile, da sem lepo zalita, jaz pa sem vedela, da imam veliko kilogramov preveč. Ker sem velika, se je to kar nekako skrilo. Velikokrat sem se odločila, da bom shujšala, a sem zdržala na dieti le nekaj dni, kvečjemu en teden. Ker pa rada jem, sem v naslednjem tednu dobila nazaj vse izgubljene kio-grame in še kakšnega zraven. Potem pa sem kupila Vitka komplet in čudo - normalno sem jedla in shujšala pet kilogramov prvi mesec, naslednji pa tri. Čaj in kremo sem uporabljala pol leta in lepo počasi shujšala za 20 kg. Tako je koža ostala mladostno napeta, brez gub. In letos bom z veseljem oblekla, kopalke, ker nimam celulita. PAKIRANJE ZA 1 MESEC + PTT STROŠKI Vitka čaj: 1.700,00 SIT Vitka krema: 2.100,00 SIT proizvaja in prodaja BIOTIKA p.p. 212, 6320 Portorož, tel.: 066/79-908 SOBOTNI VEČERI NA DOMAČIJI PAR GW0LESNK DRAGO FRELIH IN IZIDOR MIKLAVČIČ: SVET IZ PTIČJE PERSPEKTIVE IZPOD JADRALNEGA PADALA DIPL. ING. OLGA OBLAK: TRŽENJE KMETIJSKIH PRIDELKOV SREČANJE OB POLNI LUNI KAJ NAS ŠE ČAKA? PREBERITE V PETKOVIH KAŽIPOTIH GORENJSKEGA GLASA SPONZOR: ŽUPAN OBČINE GOR. VAS - POUANE G. JOŽE BOGATAJ KJE? SUŠA 9, 4224 GORENJA VAS tel.: 682-174 INTERVJU Tine Golob, najbolj leteči Golob na Gorenjskem in snemalec TV Slovenija Snemati v parlamentu, to te ubije "A veš kaj, tisto, ko daš noter tudi del sebe. To so razne reportaže, ko se nekaj dogaja, naj bo kroparski praznik ali nekaj, kar je v naravi, živo, kmečki prazniki, običaji, planšarski bal... To je najbolj zanimivo. Najbolj butast pa je parlament, ta te ubije. Najtežje je sede snemat tiste seje, vrtanje po nosu, poslanci berejo cajtnge, čakaš dve, tri ure, vleče se, da ni za nikamor..." Golobi (columb idae, lat.) - srednje veliki ptiči razširjeni po vsej Zemlji... to tako naprej lahko preberete v Leksikonu Cankarjeve založbe, 5. natis k leta 1987, na str. 300. Gre torej za ptiča. Goloba z malo, goloba torej. Midva z Janezom pa sva tokrat v svoje mreže ujela Goloba z veliko, točneje Valentina Goloba, kot ponavadi piše na njegovi Press "kreditaciji, kadar v svojo kamero lovi slike iz takih in drugačnih Prireditev, svetovnih prvenstev, avtomobilskih sejmov... in, ma ja na Gorenjskem akreditivi niti niso potrebni, saj ga vsi poznajo. Blazno zgovoren tip, veseljakar, tisti, ki je v parlamentu s stola padel in ki je s Predsednikom Kučanom na ti, muzikant, ki zna zagosti na frajtonarco, Usti, ki obožuje pritrkavanje slovenskih zvonov, aja pa Šenčurjan, tisti, ki Je lani za motive, ki smo jih na TV Slovenija tolikokrat gledali pri bremenski napovedi, dobil nagrado Društva novinarjev Slovenije... Tine, *ije videl cel svet in še kaj zraven... In če bi zapisali vse njegove zgodbe v knjigo, bi bržkone ogrozili debelino telefonskega imenika... Pa jo nismo. Ampak oni dan smo rekli marsikakšno, obrito in kosmato. Glede na to, da ste čisto dostojen Predstavnik vašega priimka, saj ste v glavnem kar leteči, torej vedno na {erenu in glede na to, da ste ... "No, dajva se kar tikat, bo lažje..." ». ste, torej si jih letos praznoval okroglih 50 in si v vseh letih dela na televiziji nabral mnogo izkušenj, Sjede na vse to sem se, ko sva iskala Prosti termin za tale intervju, spraševal, a je tale Golob še vedno *ggnan kot kak pripravnik, ali pa jjgg človek res toliko dela s tisto kamero...? "Hmmm... če ti povem čisto tako med brati. Zagotovo sem eden tistih snemalcev na TV Slovenija, ki naredijo največ. Mogoče tudi zato, ker delam doma, na Gorenjskem, kjer Poznam teren, poznam situacijo in se lahko blazno hitro zasučem. Ne glede £a to, na katerem področju ali v katerem kraju se kaj dogaja. Kamor 8rem, naj bo v Iskro, Savo, Peko ali Pa v Kranjsko Goro, točno vem, kako lIJ kaj. Upam si trditi, da bi dvakrat ?" Pa trikrat toliko naredil v enakem Casu kot ljubljanska ekipa. Seveda pa ?°, s tem povezane tudi velike izkušnje." Žedolgo delaš s kamero? "18 let bo tega." Pojtroki si sicer strojnik, zaposle-ÜPa_ste bili v kranjski Iskri? • 'Tehnik, ja. V Iskri sem začel, 5^il sem se za finomehanika, ob j»eUi sem dokončal tehnično šolo in ako prišel do srednje izobrazbe. Ko D 01 Sel iz Iskre, se spomnim, da so mi Ponudili mesto obratovodje, ampak {Jjene delo izza žice nikoli ni veselilo. kauH3 Je fabrka", pa ne, da bi ?rkoli slabega mislil o tem, jaz pač "sem bil srečen v tem delu." 0*TV ni bila takoj kamera...? Içj Najprej sem bil v laboratoriju, del Sem popravljal kamere, a me to ^o ni preveč veselilo, pa sem bil >el ? nek&J ^asa nov'nar na radiu. sem šel z njim v Poljansko dolino, na Slajko pa čez hribe na Ermanovec... Mater, je bilo lepo, cel dan sem se potepal." harmoniko približaj," če se recimo snema ansambel. Pri taki kameri si od nekoga odvisen, s prenosno kamero, kot jo imam jaz, pa je vse odvisno od tebe, sam kadnraš... vse delaš sam. V prejšnjem primeru, se kontrola opravlja sproti, jaz to naredim tukaj v dopisništvu. Kamera, ki jo imam zadnja štiri leta, je vredna okrog 100.000 nemških mark, ampak je danes zagotovo že zamortizirana." Je bila takrat možnost izbire...? "Seveda. Jaz sem se prej ukvarjal z novinarstvom, in ko je bilo prosto mesto snemalca za Gorenjsko dopisništvo, sem prišel sem. Moj predhodnik je bil Marjan Kragar, ki je potem šel na svoje, sedaj ima priznano naredil namenoma. Prišli so tudi domov, spraševali, kje je bil foter, a je bil pri partizanih ali pri beli gardi. Jajca, da ti povem, in to takoj za začetek. S časom se navadiš. Ko zadevo tehnično obvladaš, to ni več problem. Drugače pa pravim, doma namreč učim sina Klemena, pa se včasih kar skregava, a mu pravim, dober snemalec boš čez kakih pet let. Izkušnje so tu zelo pomembne. Če si reporter, se nobena stvar ne ponavlja. Recimo za filmsko snemanje danes ne bi bil več... kajti, pri igranem filmu lahko en kader ponavljaš tudi dvajsetkrat, celo dopoldne. Jaz bi ponorel. Rad imam, da sem na dogodku, da se nekaj dogaja, pa naj bo šport, ki je Sem stal v Mozirju na avtobusni postaji, pa pride en možakar do mene in reče: "Zapomnite si, pošto morate vi gor pr'nest," bil je iz vasi nekje gor pod hribi in je mislil, da sem poštar: "Ma-dona, odkar ste vi, ne dobim več nobene taprave pošte." In potem z radia spet nazaj na televizijo? "Potem sem pa dobil fest človeka, to je bil Drago Pečko, ki je imel novinarsko šolo in mednarodne tečaje za režijo. In smo po domače rečeno začeli malo fušat s kamero. Takrat smo za Lesnino naredili neki veleprojekt, ki so ga nato predvajali po vsej Jugoslaviji. Ja, pri Pečku sem se pravzaprav navadil dela s kamero, snemanja. Včasih so bile še Bolexove kamere na filmski trak in na tako imenovani "feder", ko ie bilo potrebno vrteti z roko. Tudi, ko sem začel v Kranju, so bile še take kamere." Je pa razlika med pojmoma snemalec ali kamerman, kajne? "Kamerman dela s taveliko kamero v studiu. Na ušesih ima slušalke in režiser ga vodi iz režije, reportažnega avtomobila, kjer je kontrola kamer. "Tole zoži, tega s sem" sem za Val 202> pokrival pa doli območJe Kamnika, Tuhinjske hod"}6"' ^Pomnim se> d3 sem takrat t0f J naokrog z mopedom in magne- in i?°m' ki se mu Je rekl° "Nagra" sem • al kakih 10 kilogramov. Pa Grad10 mannil čez Kamnik, Gornji dolin Za Mozirje in v Logarsko 2veče?"i,0b. petin zJutraJ sem šel' Prišel a Je Dila ura osem» Pa sem Prkn ,omov in s seboj prinesel 12 je hfi In pravi urednik, takrat a sam ini urednik Silvo Matelič, češ Pa srüu2 PrisPevkov imaš, za to se nared0 01 sPlačalo hoditi. Danes pa Je h? ene8a in enako pot seveda, nanw Pa faJn> ^ povem, ko sem Pocíí 8 hodil z mopedom. Greš greš n VeJiko doživiš, veliko vidiš, 2a«im?v0eearib^ UHtaViŠ' 56 jS- k3j Poletie -iT aj P°navad1 na J znhtam moped, recimo lani privat video produkcijo. Kar rekli so mi naj grem jaz, ki sem se že ukvarjal z novinarstvom. Tako sem praktično padel noter, brez kakšnih velikih izkušenj." Kaj pa fotografija za hobi, kamera...? "To že, se spomniš, ko so bile kamere "super 8", tako sem imel doma tako za hobi, znanja pa. nobenega. To je bilo podobno, kot danes, ko imajo mnogi videokamere. Kako pa je to posneto, se pa ve... Včasih kdo pride k meni, naj mu zmontiram, kar je posnel na videokamero. Pa zmontiram in opazim, da je na posnetku kup "švenkov", zoomov in podobnega. Tak posnetek je praktično neuporaben." Se spomniš prvega prispevka na televiziji? "Uhhh, gotovo ne... Vem, da sem takrat delal z Janezom Čadežem... Ja. Veš, da se spomnim. Mislim, da je bila to 30-letnica kranjske Save in je govoril Stane Dolanc. Takrat sem snemal s filmsko kamero. Bilo je na Gorenjskem sejmu, Dolanc je bil na odru ozadje za njim pa belo, v to belino pa je svetil še reflektor. Zmeril sem svetlobo in posnel. A me je neslo, saj sem za TV Dnevnik naredil čisto črnega Staneta Dolanca. Bil sem povsem brez izkušenj, svetlomer je zagrabil belino in sem pač blendo na kameri zaprl. Dolanc je seveda bil čisto temen. Drug dan so od UJV prišli preverjat, kaj za en človek, da sem, če nisem nemara tega Se spomnim, ko sem kake štiri leta nazaj delal v parlamentu. Bil je tak dolgčas, da sem zaspal in padel s stola. In so mi rekli, da take sramote pa ne smem delati. Nikoli več, da ne bom šel v parlament. Hvala bogu, sem si mislil J a, takrat so nas kar pošiljali na seje, enkrat enega, enkrat drugega, no mene po tistem nikoli več. dinamičen ali pa veselica, karkoli. To je tisto, kar sem vsa ta leta rad delal in še vedno me to veseli." Torej se ti bolj prilega delo snemalca na terenu, kot pa delo kamermana, ki je koneckoncev v primerjavi z reporterstvom tudi bolj statično? Zdaj, ko je bil pri nas papež, sem snemal pritrkavanje. Osem cerkva. To je bil največji užitek. Pa da ne boš mislil, da sem ne vem kako cerkven, sem pač kristjan. Ti povem, nikjer na svetu ne pritrkavajo. V Ljubljani, ko je bilo kup tujih novinarjev, so me ti spraševali, od kod pritrkavanje, da kaj takega še niso slišali. Sem bil v Crngrobu, tam je cerkveni turn 10x10 metrov in v njem zvon težak dve toni in pol. Zelo velik, ampak, ko prideš gor, ga nič ni. Ker je tako velik turn, se lahko sučeš po njem, kakor hočeš. Gori sem kadriral, zvok pa sem posnel spodaj. To je res nekaj božanskega, Ko bom enkrat v penziji, sem si rekel, bom naredil film z naslovom "Večno lepa pesem slovenskih zvonov". "Delo, ki ga opravljam, me bogati, srečuješ veliko ljudi, od zdravnikov, športnikov in delavcev... Človek avtomatsko dobi neko širino, to koristi k splošni razgledanosti. Posebno pa je veselje delati, če imaš kraje, kjer delaš, zelo rad. Verjamem, da če bi bil v ekipi v Ljubljani, zagotovo v svojem delu ne bi toliko užival, kot tu na Gorenjskem. V reporterstvu si inovator. Ko sem lani dobil tole nagrado (nagrada DNS za izstopajoče časnikarske storitve, op. I.K.), baje prvi med slovenskimi snemalci ali pa fotoreporterji, vredna pa je bila okrog 3000 DEM, je v obrazložitvi pisalo, da sem to nagrado dobil za posnetke, ki so jih takrat uporabljali pri vremenski napovedi. Se spomniš, tiste cerkvice, pa hribe in polja... Ljudje pravijo: "Kako vidiš." Če hočeš videti, potem vidiš. Dober snemalec si šele takrat, kadar vidiš, kar drugi ljudje ne vidijo. Na Gorenjskem je res lepa pokrajina, in če jo gledaš s srcem, lahko narediš zelo dobre posnetke. Za "vremenske" posnetke sem včasih porabil več kot uro, čeprav je "bilo po televiziji vsega 30 sekund. Včasih sem šel take posnetke delat zjutraj, ko je šlo gor sonce. Ampak to sem delal zelo rad. V spominu mi je recimo ostal dogodek, ko so odpirali triglavsko kapelo. Otvoritev so naredili v sredo, ker bi bilo v soboto preveč ljudi. V sredo jih je bilo 8000. Tista množica je dala tako lep občutek, kar neko energijo je bilo čutiti. Bili so trije zvonovi, taki bolj majhni. In so začeli pritrkavati. Veličastno. Fantje so se kar tepli med sabo, kdo bo pritrkaval, oni s Šmarne gore, pa oni iz Smlednika, pa so prišli spet drugi... Kamniški koledniki so peli tisto... Slovenski zvonovi zvonite..., tam 8000 ljudi in tišina. To je neverjetno." Takrat najbrž delaš čisto drugače, z drugimi občutki? V takem počutju je najbrž težko snemati? Te kdaj "nese" ob takih trenutkih? "Ne. Zdaj nič več. Z elektroniko skoraj ne moreš kiksniti, posnetki uspejo skoraj 99,9-odstotno. Računaj, da ta kamera, ki jo imam sedaj, na terenu ni niti enkrat zatajila. To je zelo pomembno. Hmmm... nekaj problemov sem imel le lani, ko je bila 50-letnica taborišča na Ljubelju, ko je bilo tisto deževje in veliko vode... Ampak to je bilo čisto upravičeno." Ima vsak snemalec lastno kamero? "Ta kamera je vseskozi v našem dopisništvu. To je velika prednost. Kamero imaš, kot da je tvoja in jo tudi čuvaš, kot da je tvoja. Tako je tudi zmeraj v redu, ker če bi bila le -ta v Ljubljani, je gotovo ne bi bilo več. Vsaka malenkost, če pri kameri kaj ni v redu, me moti in vedno sem takoj zato, da se popravi, če je kaj narobe. Enostavno ne moreš delati s polovično kamero." Na začetku pa si sam skrbel za kamere drugih? "Leta in leta sem popravljal kamere drugih in bil na neki način v anonimi, kot so sedaj mehaniki, ki skrbijo za mojo kamero. Mogoče je to tudi krivica, ker za teboj stoji še toliko in toliko ljudi, ki skrbijo, da vse skupaj sploh lahko steče. Na televiziji piše Tine Golob, ampak če ne bi imel vzdrževalcev, da bi "rihtali" moj objektiv, pa to in ono... potem ne bi bilo nič od snemanja." Nadaljevanje na 12. strani INTERVJU Glede na to, da največ delaš na dopisništvu, kako izgleda en delovni dan? ^ícer imamo tedenski plan, če pa se dogaja kaj posebnega, recimo smetišče Črnivec jutri (s Tinetom sva se pogovarjala v začetku prejšnjega tedna, o.p., I.K.)..., ne veš, kaj bo, smeti je vedno več, oni tam zapirajo smetišče... Zapirajo zato, ker je nepravna država, ne ve se, kdo pije in kdo plača. Verjemi mi, če danes tamle na mostu cesto zapreš, pa postaviš nekaj tja gor, za to ne boš nič odgovarjal." Najboljša pa je bila potem tista, ko je rekel Demšar (prometni inšpektor UNZ, o.p., I.K.): "Če ne bi bil pripet z varnostnim pasom, kar tudi nisem bil, bi bil pa mrtev." "Gotovo," sem rekel. Kameri v prtljažniku ni bilo nič, tudi jaz sem čez dva dni bil spet zunaj in sva s Tonetom Smolnikarjem dala skozi vojno, on novinar, jaz sem pa snemal. Takrat niti trenutek nisem pomisli, kaj se lahko zgodi. To je v tistem trenutku enostavno del tebe." Te kar zagrabi? "Zagrabi in ne gledaš na nevarnost." Ampak novinarji imamo največ Podobno je bilo na Kosovu? dela, največ tem prav od takih zadev? "Točno to. A si videl takrat, ko so tiste nemške vojake prekopavali na kranjskem pokopališču, kakšne je takrat počel Gros. Kdaj bi to morali že narediti ena, dva, tri. Ne pa, da sem jest dva dni na britofu delal po osem ur. To je bilo toliko enih jajc, pa ključavnice, pa pretepi, pa varnost, pa policija, pa unega na gobec..." Take zadeve ponavadi pridejo nenapovedano vmes. "Saj veš, kako je to, včasih je z dogodki mrtvi period. Recimo samo dnevni dogodki na Gorenjskem, kar se praktično po planu dogaja. Potem pa pride, kaj takega kot iskanje zasutih pod plazom, pa se ti vse podere. In letiš delati tisto. Pa če je kaj, kjer je policija zraven, če je prometna nesreča, kaj podobnega..." Aha, kako pa je s tem? Polemike so posebno okrog te akcije, ki je na programu ob četrtkih zvečer in sicer o tem, ali kazati mrtve po televiziji ali ne. Kolikor vem, se to dela skupaj s policijo? "Pri teh stvareh moraš imeti neko etiko. Jaz ponesrečenih ne snemam v glavo. Snemam pokrite, pa kakšna roka, ki se vidi ven, pa gor kakšna ura, ampak le do te mere, da ga ne identificiraš. To tudi ni fer do njegovih domačih in tistih, ki so ga poznali." Pa se človek navadi snemat take stvari? "Se. Malo zoprno je. Res pa je tudi, da ti včasih enostavno ni za gledat... Odkrito povem." Tudi ti si imel na službeni dolžnosti karambol? "Med vojno sem se zaletel s 140 na uro." Se je pa blazno mudilo? "Na Brnik. Ko so ga bombardirali. Naši so bili osli in so na strehe avtomobilov napisali TV. Pa me je z avionom nadletel kakih deset metrov, jaz sem malo preusmeril pozornost, nakar se na cesti pojavi kolesar in je dal levo smer ter zavil, ne da bi pogledal nazaj. V avtu sem imel Mirana Šubica od Dnevnika in Lada Stružnika od Dela. Jaz proti Brniku, kolesar proti Šenčurju. Zavore zacvilijo, kolesar se naenkrat ustraši in ko sem bil dva metra od njega, se premisli in zavije nazaj, meni pred avto. Izbira je bila njega podret ali pa v štango. Sem mislil, da bom štango zgrešil. Odtrgal sem volan, z njim padel na cesto in obležal. Bil sem napol pri zavesti, pogledam na eno oko, vedel sem, da sem počil, pa vidim okrog mene vojaške čevlje in dve brzostrelki na tleh. Ne boš verjel, da sem dejansko mislil, da bi eno vzel, pa bi jih potolkel... V tistem trenutku sem mislil, da so "uni". Bili so naši policaji, ki so šli za menoj proti Brniku in so imeli brzostrelke. Zaslišim sireno, pride rešilec, pa doktorica in mi nadene kisik. Da ti vidiš, kaj je to, ko ti da gor kisik, to zadihaš, ko madona. Na televiziji v Ljubljani je bil tisti dan dežuren Franjo Mavric, Zvezdan Martič, ki je šel potem na Brnik, pa je videl moj avto razbit in je v Ljubljano sporočil: "Tineta so zadeli z avionom." Z glavo sem razbil šipo, pa je zgledalo, kot da je priletel izstrelek. Mavric pošlje ekipo v Klinični center, da me posnamejo, me ni, pridejo v Kranj, me ni. Jaz pa sem ležal v porodnišnici, kjer je bil med vojno intervencijski oddelek. Na eni strani je bil Šubic, na drugi pa sem ležal jaz. Stružnik jo je dobil v komolec. "Tam je bilo še bolj nevarno. Tam pa te ni nihče nič vprašal. Na Kosovu sem bil vsega skupaj kake tri mesece. Vsak dan so se ob petih začele demonstracije. Smo bili v Uroševcu, ko so jih policaji tepli, lomili roke..., kamera je bila na tleh prižgana, kar so pozneje tudi ugotovili. Tiste kasete sem takrat uspel spraviti na varno, en mesec po tistem pa so na dopisništvu in pri meni doma vse pregledali. Najprej so rekli, da grem dol za en teden, pa štirinajst dni, pa tri tedne, potem se pa spomnim, ko sem na velikonočni ponedeljek klical domov, dobil na telefon Klemena in sem mu rekel, naj vse pozdravi, saj me ne bo nikoli več domu... To je bilo na ponedeljek, v četrtek pa sem prišel domov. Vem, da je bil lep sončen dan, nekje v aprilu, ko sem zagledal hribe in šel z aviona, sem jokal. Potem sem kušnu zemljo. Koliko so me zaradi tega zajebavali, posebno vaši Glasov -ci. Ampak rekel sem si, da ne grem nikoli več." No, kaj pa vojna pri nas? "Že. Samo takrat nisem razmišljal. Slovenija je moja domovina. Jaz sem pa glavo nosil naprodaj čisto nekim tretjim ljudem." Se je zgodilo kdaj na takih zadevah, Kosovo pa to..., da je bil kdo do tebe kot snemalca nasilen? "Na Kosovu je bilo to normalno. Demonstracija, nekaj tisoč ljudi, hodil sem med njimi in snemal tiste roke s prsti dvignjenimi v obliki črke V. Takrat sem se naučil, da je množica nepredvidljiva. Podrli so me na tla, ker sem bil črn, so mislili, Če se vrneva k snemalcu gorenjskega dopisništva, rekel si že, se mi zdi, da je to precejšnja prednost, da delaš tako rekoč doma? "To je zagotovo velika prednost, ker poznaš kraje in ljudi. Recimo pred kratkim, ko sva z Janjo (Ko-renovo, o.p., I. K.) snemala Nicholasa Omana. On ni dal izjave nikomur, ne časopisu, ne drugi televiziji, samo nama, državni televiziji. Skoraj bi rekel, da je to del osebnega poznanstva. Midva sva ga snemala v vseh sitaucijah, naj je ta bila dobra ali slaba zanj. In se je odločil, da bo dal intervju samo nama. Tudi Meršol je telefoniral, če lahko kaj "zrihtam". Pa sem dejal, da tudi za naju ne vem, če naju bo jutri še sprejel. Danes naju pač je." Aha. Eno vprašanje iz naše redakcije. So kakšne razlike, če delaš z novinarjem ali novinarko? "Spol ni važen. Fino je, če sta dva usklajena. Lahko bi rekel, da z Janjo zagotovo najbolje delam. Janja ima novinarski del, meni pa po drugi strani tudi ni treba razlagati s čim bom pokrival slikovni del, to je moja skrb." Tudi meni se zdi, da jo kar dobro vižata? "To pa gotovo." Ko sva bila leta '90 z Igorjem Bergantom na svetovnem nogometnem prvenstvu v Italiji, sva šla v neko restavracijo na špagete. Kamero sem tam imel vedno na tleh med nogami. In ko sva šla proti restavraciji, prideta dve ciganki, prosjačit... Silita v naju, v Igorja, pa se jih le rešiva... Čez čas pa priteče ena za nama in Igorju da potni list, pa pravi: "Izvinite, nišam znala, da ste naši, takrat smo bili še v Jugoslaviji." A ti kdaj pomaga pri nošenju opreme? Koliko, da je že težka kamera? "Deset kilogramov. Haa, zdaj sva dobila brezžični mikrofon, pa ga tale je pa od beograjske televizije. Prav tako Labermka in so nas nagonili in obrcali..., polomili rekorder. Ko so ugotovili, da so ga usrali, da smo mi pač Slovenci, takrat smo na Kosovu imeli imidž, so naslednji dan prišli v hotel in prinesli 10 kilogramov kave pa 20 "štek" cigaret. Za opravičilo, ker smo bili tepeni." Kaj pa tisto z Grosom, na volitvah izpred nekaj let? "Ah, to je bil predvolilni šou, on je to vedel. S tem si je ustvarjal popularnost. Lahko bi rekel, da v tej deželi živijo civilizirani ljudje. Saj imaš konflikt, da se kdo noče snemat, da pa bi imel težave zaradi fizičnega obračunavanja, pa ne." Imajo ljudje pri nas rešpekt do vas televizijcev, glede na izkušnje od drugod, videl si namreč že precej sveta? "Se mi zdi, da so ljudje precej sproščeni." včasih nese. Prav veliko robe tudi ni več zraven. Zdaj, ko imaš elektronsko kamero, skoraj ne rebiš več luči." Kadar ima Janja kje kakšne druge stvari, se zgodi, da kdaj kar sam narediš prispevek, da si hkrati snemalec in novinar? "Ja. Včasih, še preden je prišla Janja, sem naredil veliko prispevkov sam. Tiste reportaže, ki so bile objavljene v rubriki "Zrno do zrna" pred dnevnikom, o Kroparskih kovačih, Komendskih lončarjih, Dražgo-ških kruhkih... Včasih sem kamero postavil na stojalo, jo priklopu, in sem se šel posnet. Tudi sedaj še naredim kakšno zadevo, recimo ob nesreči na Voglu, ko je neke ljudi zasul plaz, pa sedaj, ko so iskali Belaka... Nisem mogel dobiti Janje, pa sem šel kar sam." Kdaj pa je težje kot snemalec hodit naokoli, ali pozimi, ko je hladno in ledeno ali sedaj poleti, ko je vroče ko sto hudičev? "Zdaj imava prednost, ker imava v avtu klimo in sva prav gospoda. Avto sem pravzaprav pršpilal. Finta okrog avta pa je bila v tem, da sem za novo leto igral frajtonarco na žurki vodstva RTV v Kanuju. In smo ga srali sto na uro, pa so me vprašali, koliko košta. Sem rekel, da nič, no, en orn'k avto... In ga imava s klimo, 16 V... Sicer pa je veliko težje snemati pozimi. Recimo na Ljubelju je zaprto, nobeden ne gre gor, tebi pa pravijo, pojdi na Ljubelj gledat, zakaj je zaprt. Greš in jasno že v Tržiču naletiš na kolono. Pa nesereče pozimi, plazovi, to so zoprne zadeve. Smo šli letos s helikopterjem gor, nazaj pa skozi meglo... Nekje na Dolskem, ko je ponavadi slepo letenje, pa začne delati pak, pak, pak... Ni dosti manjkalo, da ni zaledenel propeler." Kaj ti je najljubše snemati? "A veš kaj, tisto, ko daš noter tudi del sebe. To so razne reportaže, ko se nekaj dogaja, naj bo kroparski praznik ali nekaj, kar je v naravi, živo, kmečki prazniki, običaji, planšarski bal... To je najbolj zanimivo. Najbolj butast pa je parlament, ta te ubije. Najtežje je sede snemat tiste seje, vrtanje po nosu, poslanci berejo cajtnge, čakaš dve, tri ure, vleče se, da ni za nikamor..." Ni taprave akcije? "Imam občutek, da ni ustvarjalno, če pa ni ustvarjalno, potem je to sranje." A kdaj posnameš kakšno zadevo, ki je ne naročijo direktno iz Ljubljane? "Tudi. Pravijo, da se v Bohinju že kopajo, pa bom šel verjetno jutri gor, posnet kaj za konec dnevnika. Kako se v Bohinju kopajo, kar je sicer zelo nenavadno za ta čas. Vedno gledaš, da je ustvarjalno in nekaj, kar bi utegnilo ljudi zanimati. Pelješ se z avtom, se ustaviš, posnameš... z leti imaš rutino za to, če posnameš, se tudi objavi. Še zmeraj je tretjina mojega srca v novinarstvu." Glede na staž na televiziji, ali lahko rečeš, ah tega pa ne bom šel posnet, se mi ne da, pošljite drugega? "To pa ne. No, zdaj mogoče, ker imam doma Klemena, ki snema za rezervo tako, da se da... " Klemena si za kamero navdušil ti? "Naučil tudi in ga še učim, se včasih kregava ko hudič. A veš, kako je to, to je še mlad fant in ne zastopi, kaj vse se da narediti. No nedavno pa je bil s Kučanom na Poljskem. To uživa ob takih stvareh. Sicer pa dela že kake tri leta." Klemen je edinec? "Ne, ne, še eden je. Se pravi, da ni vedno žena sama doma? "Ne, ne, k sreči... ha ha..." Ja. Precej si od doma, bile so tudi nevarne zadeve, kako doma gledajo na to? "Res sem veliko na poti. Ampak, a veš, kaj ti povem. Tudi zate to velja, če se boš kdaj odločil za reporterja. Preden se poročiš, moraš vedno vedeti, da moraš res imeti tako ženo, da te razume, drugače je to bolj švoh. V aprilu sem bil 21 dni V tujini... v Maleziji, dvakrat v Nemčiji, na Dunaju in na Češkem." Gredo radi novinarji s tabo? "Najraje. Recimo Bule ne bi nobenega drugega vzel, pa Smolnikar, kadar gre na avtomobilski sejem, grem obvezno jaz z njim. Včasih je tU že malo problemov, ko enostavno ne moreš več, ko je že preveč tega... koneekoncev je treba imeti tudi malo življenja zase." Kako si urediš sobote in nedelje^ tudi takrat je ponavadi kaj zo posnet? "Velikokrat ja. Si pa potem dam prosto kakšen dan med tednom ali pa so nadure. Včasih sem bil vse sobote in nedelje od doma, sedaj pa mi je šport vzel Klemen. Včasih ima tudi po tri, štiri stvari na dan. Pozimi, ko je smučanje, praktično ne dela drugega kot samo šport." Torej nekaj prostega časa pa J*. ostane? "Ker sem Golob, sem ljubitelj ptic in narave. Se hecam. Precejkrat grem v hribe. Rad sem v veseli družbi, ker sem veseljakar. To me včasih sicer v "kšeftu" hodi narobe, ker mi nič ne verjamejo. Se spomnim, ko sem posnel Kacina in tisto njegovo prometno nesrečo. Kličem v Ljubljano, Tomaž Perovič je bil takrat dežuren, in sporočim, da sem posnel nesrečo od Kacina. On pa: "La la la la la la la ija ija o. Proklet nategne, zmeraj se zajebavaš." Potem se pa pozanima« pa tisto, saj je res... Ne verjamejo ti, če se vedno hecaš. Sem najbrž eden redkih Slovencev, ki imajo vikend doma." Na vrtu? "Imamo hišo, 50 m od nje pa sem dokupil parcelo, kjer imam leseno brunarico in kadar kaj ne štima, grem tja. Pa kakšni znanci pridejo, pa ma» spečemo, kakšen kozarček popijemo, malo raztegnem harmoniko, mal° zapojemo... zelo rad sem vesel, t0 bogati življenje. Povem, ni boljšega-"vikenda" ne bi zamenjal za nič." A dobro obvladaš harmoniko?^ "Ja. Včasih sem igral kitaro, Pot^j pa frajtonarico, kakih 12 let sem D« pri muziki. Enkrat sem v Larixu " Kranjski Gori poklicno igral cel mesec. To crkneš... Ravno zdaj c» dan sem doma razlagal Klemenu, 2* let sem bil star, ko sem prišel oo vojakov, pri 28 sem se oženil, vmes pa naredil tehnično šolo, nenehno sem iskal punco, bajto sem naredil, pa . pri muziki sem igral. Ker v Šenčur) je taka navada, bajta mora bit, kar J sicer butasto. Sedaj se pa sprašujem-kako sem to zmogel, muziko, bajt > žensko, vse v enem šusu... , Ampak kar se muzike tiče, ta o človeku energijo človeku, energija P ti da tudi zdravje. In za energij moraš skrbeti sam, če jo potrosi g moraš prej nehat. Da je ne potros do konca." Zdi se mi, da je ti še nisi potr& "Jaz imam energije še pa še.' • Igor K., foto: J. REPORTAŽA Nataša in Alenka Kejžar sta sestri in prijateljici, ki v bazenu postaneta tudi tekmici Alenka je postavljala rekorde tudi zato, da je prehitela sestro Že nekaj let sta sestri Kejžar med najboljšimi plavalkami v Sloveniji, še ne osemnajstletna Alenka pa se je uspela uvrstiti tudi na letošnjo olimpiado v Atlanto Sestri Natašo in Alenko Kejžar poznajo vsi, ki se vsaj malo zanimajo za šport in plavanje. V bazenu sta na domačih tekmah vsaj za nekaj metrov, če ne kar za polovico bazena, hitrejši od tekmic, lepe rezultate pa sta lani začeli dosegati tudi v tujini. Vse to pa ni naklucje, saj sta tako Nataša kot Alenka že kmalu začeli izstopati iz povprečja Plavalcev v Radovljici, kjer sta začeli svojo športno pot. Najprej je bila plavalka Nataša "Dve leti in pol sem starejša od Alenke in tako sem tudi prva šla v Plavalno šolo v Radovljici. To je bilo v prvem razredu osnovne šole. Hitro sem se navdušila za plavanje, Po mojih stopinjah pa je čez dve leti šla še Alenka. Vendar pa sem bila prvih nekaj let pač vedno pred njo W sva pri trenerju Cirilu Globočni-ku začeli plavati skupaj šele, ko je bila Alenka v tretjem razredu," se začetkov plavalne kariere spominja Nataša, ki bo letos oktobra stara dvajset let. "Ko sva z Alenko začeli plavati skupaj, me je hotela vedno prehiteti m tako je kmalu dosegala dobre rezultate. Jaz pa sem bila tudi trmasta in je nisem hotela spustiti naprej. Tako sva obe pridno trenirali in med nama se je razvilo tisk, ki ga nisem ravno najbolje prestala, vendar pa se sedaj, ko je vse za mano in mi ni uspelo doseči potrebnega rezultata, za to ne obremenjujem. Bo pač v prihodnje bolje! Še veliko tekmovanj in priložnosti je. Najprej me čaka evropsko prvenstvo in svetovno prvenstvo v malih bazenih, univerziada, pa sredozemske igre in morda čez štiri leta nova olimpiada. Toda to je še daleč in o tem sedaj še ne razmišljam," optimistično načrtuje Nataša, ki je lani uspešno končala kranjsko Gimnazijo in je letos brucka na Fakulteti za računalništvo v Ljubljani: "Mislim, da je pri študiju najtežje v prvem letniku, nov način dela je in vse je drugače, vendar pa upam, da mi bo uspelo narediti izpite, in da bom vzdržala skupaj s študijem in plavanjem," pravi Nataša, ki je resna tako pri študiju kot pri športu. Kljub vsemu pa ji vedno ostane tudi nekaj prostega časa: "Z Alenko imava veliko skupnih prijateljev, predvsem plavalcev, večkrat pa se na potep odpraviva tudi vsaka s svojo druščino, sošolci ali s svojim fantom. Kljub temu da prostega časa ni veliko, pa se ne pritožuje-va, saj se najdejo tudi takšni trenutki, ko greva v kino, jaz rada sestavljam sestavljanke (puzzle) in tako malce pozabiva na plavanje, Najvišje stopničke so za sestri Kejžar že navada tate," načrtuje Alenka, ki podobno kot sestra Nataša največ časa preživi v bazenu in v šoli, v prostem času pa rada gre na sprehod s psom Arisom, v kino, le redko pa jo zanese pot v disko: "Diska nima rada, saj mi ni všeč glasba, ki se tam vrti. Tudi sicer bi lahko šla v disko le ob sobotah, ker so vse druge dni treningi, vendar pa tega ne pogrešam. Imam dosti prijateljev in nikoli mi ni dolgčas," pravi Alenka, ki je te dni z mislimi že v Atlanti. Trener Ciril Globočnik je "drugi oče" sester Kejžar "Če klub sistemstko dela z mladimi, je jasno, da bodo na površje vedno znova prišli dobri mladi plavalci. V Radovljici imamo takšno "politiko", da tistim, ki so uspešnejši, vedno dajemo tudi boljše pogoje za delo. In to že najmlajšim. Pri tem členka in Nataša sta prijateljici in tekmici hkrati j^kakšno pozitivno rivalstvo, ki v °istvu obstaja še danes," pravi ^ataša, ki kot starejša sestra še anes vedno "kontrolira" sestrine ,ezultate: "Alenka je bila vedno i °yŠa od svojih sovrstnic, vedno je na pol bazena pred njimi in že ij*£pj na začetku se je vedelo, da lahko uspe." ^enkini dobri rezultati pa so sestro Jatašo pred štirimi leti tudi pre-priçali, da ni končala plavalne ariere, od katere se je že začela javljati. "Res sem imela pred leti „. *aj krize, saj sem imela čeprav povsem pozabiti pač nikoli ni mogoče," razmišlja Nataša, ki je imela kar nekaj krize, ko so se Kejžarjevi lani preselili iz Radovljice v Kranj: "Vse življenje sem preživela v Radovljici in tam sem imela veliko prijateljev. Kar naenkrat pa je bilo lani julija treba v Kranj in prve tedne sem se kar čudno počutila. So nama pa veliko pomagali prijatelji plavalci, ki so iz kranjskega prišli v naš klub in so naju spoznali s tukajšnjimi prijatelji," pravi Nataša. Alenko so za plavanje navdušile prijateljice "Če ne bi prva plavala Nataša, je vprašanje, če se ne bi odločila za kakšen drug šport. Všeč mi je bila naprimer tudi odbojka. Vendar pa je bil oče plavalec, že na morju sem bila vedno rada v vodi in tako sem se odločila za plavanje. Sprva sem seveda mislila, da bo vse skupaj bolj "hec", nato pa so se v tretjem, četrtem razredu začeli resni treningi. K odločitvi, da vztrajam pri plavanju, so veliko pripomogle prijateljice Tamara Štefelin, Martina Mašič, Zdenka Muren, s katerimi smo skupaj hodile na treninge. Začeli so se uspehi, največ pa so mi pomenili rezultati na državnih prvenstvih. Tam je bilo vedno tudi veliko družbe, plavalci smo se med seboj dobro razumeli in to mi je poleg rezultatov vedno veliko pomenilo," pravi Alenka, ki je že kot mladinka začela z zbiranjem državnih rekordov in jih je kronala z letošnjo prvo zmago za Slovenijo v svetovnem pokalu: "Zmage v svetovnem pokalu, posebno v disciplini hrbtno, ki ni moja prva disciplina, sem bila zelo vesela, saj je nisem pričakovala. Po rezultatu je moja prva disciplina prsno, najraje pa Elavam hrbtno in ravno v disciplini rbtno mi je uspela prva zmaga za svetovni pokal," razmišlja Alenka, ki se te dni pripravlja za nastop na olimpijskih igrah v Atlanti: "Olimpijske igre so moj največji cilj tako letos kot v prihodnje, saj upam, da to niso zadnje. Sedaj se stoodstotno pripravljam za Atlanto, treniram samo za ta cilj in upam, da bom tam dosegla svoje najboljše rezul- VelPa iz osnovne v srednjo šolo kar tv.UCO skrbi kalen hn Sin vse. skunai. hkrati teki?1*' da bi iz pre- skrbi, kako bo šlo vse skupaj. no vojna v ni bilo skoraj nič Slnv"" — k*'a ta^rat ravno vojna ko in Crnovanj in razmišljala sem že, dio~* Prenehala s plavanjem. Posle-jtT® tega so bili slabši rezultati. puSneJe sem le ugotovila, da brez zdr^Ja ne gre> in da bom lahko s^mžila šolo in šport. Skušala sem tatPnbHžati svojim "starim" rezul- jim l L 'n k° sem ug°tovila' da se in n "ko, sem spet začela trenirati Sevedt0pati Z bo,išim občutkom in N ataša večjimi uspehi," pravi usDef-' ki Pa ji kljub trudu letos ni nast °-oseči olimpijske norme za je L-?P v Atlanti: "Lovljenje norme Žeie,.° res kar naporno, saj so si vsi si *_!' da J° dosežem, sama pa sem £arn8a- 8°tovo še najbolj želela. e Je bil to velik psihični pri- Alenka je v Kranju hitro našla družbo in prijatelje. Med njimi je tudi vaterpolist Erik Bukovec normalno delo, kar pomeni, da klub lahko pride do finančnih sredstev, da lahko "gradi" treninge in se udeležuje tekmovanj. Brez denarja se na žalost rezultatov ne da narediti," poudarja Ciril Globočnik, »ki je z leti postal drugi oče Alenki in Nataši. Zaradi novega bazena v Kranj Imeti pri hiši dve vrhunski športnici pa tudi za starše pomeni veliko odrekanj, žrtvovanja prostega časa in "prilagojenega" življenja. "Z možem sva sicer Jeseničana, v Radovljico pa smo se preselili, ko je bila Alenka stara dve leti. Takrat sem dobila stanovanje pri banki, lejer sem zaposlena še danes. Tako smo štirinajst let živeli v Radovljici in vedno smo načrtovali, da bomo kupili hišo na Bledu ali v Radovljici. Vendar tam so hiše drage in začela Mama Kati in oče Bogdan hčeri redno spremljata ob bazenu, če le tekma ni predaleč povezujemo starost, rezultate in vse to primerjamo s Slovenijo in tudi v mednarodnem merilu. Seveda je težko reči, da bo nekdo, ki je Trener Ciril Globočnik pravi, da sta dekleti nekaj posebnega tudi izven bazena uspešen v nižjih razredih, kasneje tudi v svetovni "špici", saj je razvoj lahko različen in nekateri se razvijajo prej, nekateri pa kasneje," pravi Ciril Globočnik, trener pri Plavalnem klubu Radovljica in eden najzaslužnejših za uspehe sester Kejžar: "Nataša in Alenka sta odstopali od ostalih že v zgodnjih letih, čeprav Alenka ni plavala rekordov že prva leta. Vendar pa moram poudariti, da Alenka in Nataša ne odstopata od ostalih le na treningih, ampak tudi v vsakdanjem življenju. Tako je Alenka vzorna v gimnaziji, Nataša pa pri študiju, kar mislim, da je zelo pomembno. Zelo pomembno pri razvoju vrhunskega športa pa je tudi, da se tekmovalcem omogoči sva se ozirati malo dlje..... razmišljala sva, da bo olimpijski bazen v Kranju, in da bosta dekleti tako imeli bliže na treninge. Prav srečo sva imela, ko smo izvedeli za hišo za Mlaki, od koder imata sedaj dekleti res blizu v šolo in na treninge. S preselitvijo pa sta morali postati tudi precej samostojni, saj sem še vedno v službi v banki v Radovljici in tako prihajam domov šele sredi popoldneva. K sreči Alenka rada in tudi že kar dobro kuha, Nataša pa navadno pospravlja in z njuno prehrano nimam skrbi. Najraje imata špagete, ki so hitro pripravljeni," pravi mama Kati, ki je bila skupaj z očetom Bogdanom, sicer profesorjem matematike na kranjski gimnaziji, vedno "zaveznica" svojih deklet. "Dekleti sta si zelo različni, saj je Nataša zelo vase zaprta, rada najprej vse dobro premisli, "premelje" pri sebi, šele nato pa pove. Alenka pa je bolj neposredna, narejena "bolj na hitro", kar pa je največkrat kar dobro. Včasih imata pri napornih treningih tudi "krize", vendar pa sta do sedaj vse uspešno reševali. Se najtežje je bilo tisti dve leti, ko Nataša ni več dosegala rezultatov, ki jih je prej že plavala in takrat smo rekli, da je res dobra, ker je vztrajala. Posebej je bilo grozno takrat, ko jo je Alenka "prehitela". Vendar pa je nato Nataša spet začela dosegati nekdanje rezultate in lani je bilo krize konec," pravi mama Kati, ki seveda doma in ob bazenu vedno stoji ob strani svojih deklet. Z očetom Bogdanom sta tudi plavalna sodnika in dekleti redno spremljata po tekmah, če le niso predaleč. Poleg tega, kot večina staršev, pomagata pri delu radovljiškega kluba in sta ponosna na rezultate vseh plavalcev, ne le na Alenkine in Natašine rekorde in zmage. Vilma Stanovnik, foto: T. Doki REPORTAŽA SAFARI IN RAZVEDRILNI PARK GANSERNDORF Živalski vrt brez kletk To je edinstveno doživetje! Ste že kdaj hranili slone, kamele, lame, opice in druge živali skozi okno svojega avtomobila? Ste že kdaj skozi strešno okno avtobusa božali žirafo in vam je pri tem od hvaležnosti oslinila roko vsaj do komolca? Si lahko predstavljate vaš občutek, ko vas od leva ali tigra loči le okensko steklo? NE? Če hočete vse to in še več doživeti, vam vsekakor priporočam obisk Safariparka pri Dunaju. Park je velik 680.000 m2. Če si želite ogledati prav vse, si morate vzeti najmanj šest ur časa; če pa imate s seboj otroke, se čas vašega zadrževanja v parku lahko le še podaljša. Ob vstopu v Park dobite zastonj zavojček krme za živali na osebni avto. Pot skozi kraljestvo živali je dolga 6 km. Skozi Park se peljete z lastnim osebnim avtomobilom, lahko pa tudi z avtobusom Safariparka, ki odpelje vsako uro, vožnja pa traja približno 45 minut. V Parku gojijo več kot 750 živali - od morskih prašičkov do slonov, od pritlikavih zeber do nosorogov. Samo debelo-kožci (sloni in nosorogi) dnevno požro približno 400 kg sena, 50 kg kruha, 70 kg ovsa, 45,kg korenja, zraven tega pa še veliko sadja in zelenjave. Za več kot 50 velikih roparskih mačk (levov in tigrov) potrebujejo dnevno 350 kg mesa. V razvedrilnem parku se vsakih 30 minut začenja kakšen šov program. Odkrit stadion premore 1600 sedežev. Tam vam prikazuje ameriška višinska skakalna skupina svoje predstave v vodi in sloviti smrtni skok v vodo s 35 metrov višine. V areni na prostem je na voljo 1400 sedežev, tam pa vam prikazujejo dresuro morskih levov. Navdušila vas bo vzgoja papig, ki vozijo kolo in znajo računati, parad kač in šov Vesela kmetija. Vse nastope ponovijo večkrat dnevno. V razvedrilnem programu se ne le zabavate, marveč lahko zajahate tudi ponije in kamele. Ogledate si lahko še indijski tempelj, ki ga čuvajo čudoviti in mogočni beli in zlati tigri, ki jih je na svetu samo še nekaj. Skrivnostna moč borilnih menihov iz Kitajske Kar ste doslej gledali le v filmih, lahko sedaj gledate v živo! Občudovali boste borilne veščine in mistično moč osmih mojstrov šaolinskega kung-fuja, ki do popolnosti obvladujejo svoje telo in duha. Na svoji evropski turneji so legendarni menihi iz samostana Šaolin očarali več kot 100.000 obiskovalcev. In tako se je Direkcija Safari - in razvedrilnega parka odločila prvič letos predstaviti ta senzacionalni nastop. Ekstremno težkih nastopov se borilni menihi iz Kitajske uče v najtežjih razmerah. Izključno harmonija telesa in duha omogoča menihom dosegati popolnost, nepojmljivo hitrost in preciznost svojih vaj, neposredno zatem pa vztrajati v meditativnem mirovanju. Lahko vam navedem nekaj zgledov: Na golem trebuhu si menih brez kakršnegakoli pripomočka skledo tako pričvrsti, da je kar pet drugih menihov nikakor ne more odstraniti. Zelo atraktiven nastop je, ko si menih namesti na grlo kopje in z njim pred seboj potiska avto. K vajam sodijo tudi palice in jekleni drogovi, ki jih menih zlomi, celo zdrobi in to z rokami, nogami, rameni in glavo - deli telesa, ki so z urjenjem postali neobčutljivi. To je zares izjemno doživetje, ki ga obiskovalec zlepa ne pozabi. Park je odprt vsako leto od 30. marca do 27. oktobra. Možen vstop vanj je vsak dan od 9.30 do 16. ure, zapirajo pa ga ob 19.30. In kako pridete do Safariparka? Park leži 30 km iz Dunaja proti Pragi. Torej se peljete po južni avtocesti A2, ter 5 km pred Dunajem zavijete levo na avtocesto A23 smer Praga -Budimpešta. Sploh pa ni nujno imeti svoj avto, da bi prispeli v Ganserndorf. Vsakih 30 minut odpelje z Dunaja pospešeni vlak. Dovoz z železniške postaje Ganserndorf do Safariparka je brezplačen. Skozi Safaripark vas nato zapelje njihov safarijski avtobus, čigar voznik vam bo med vožnjo pojasnjeval zanimivosti o živalih. Poskrbljeno je tudi za okrepčilo, saj imajo samopostrežno restavracijo, več stojnic z bogato ponudbo jedil in pijač, bonbon bar, safarijska prodajalna spominkov itd. Torej če ste ljubitelj živali in če ne prenesete, da vam paznik diha za vrat in vam teži za vsak meter, ki ste ga naredili preblizu kletke, potem nikar ne zamudite svobode gibanja v Safa; riparku. Tu niso prijazne le živali, ampak tudi pazniki. Pozor! Ob koncu še priporočilo: Ne bodite preveč prijazni s pavijani, kajti lahko se vam pojavi vprašanje, kako jih spraviti s strehe avtomobila? • Andreja Mrak Nekoč je bila v radovljiškem grajskem vrtu velika vrtnarija Rože so bile mestu v ponos Vsak starejši Radovljičan se spomni vrtnarije Prešeren. Vrtnarska družina je po denacionalizaciji ostala brez premoženja, Radovljica brez cvetja. Radovljica - Krivica boli, pravi Antonija Zupan, vrtnarjeva Tončka, kakor ji pravijo domačini, ko spregovori o svoji družini vrtnarjev, ki so skrbeli za vrtove italijanskih grofov, se sredi dvajsetih let preselili v Radovljico, kjer so dobrih dvajset let uspešno gospodarili na vrtnariji Prešeren. Steklenjak vrtnarije Prešeren, kjer je rastlinje vzgajala vsa družina. Gospa Antonija Zupan se že bliža osemdesetim, pa še ni vrgla puške v koruzo. Bori se za tisto, za kar je prepričana, da je njeno, moč pa si (še vedno) nabira v hribih, kamor jo kdaj pa kdaj mahne v spremstvu otrok. "Nikoli nisem živela kar tako, tudi za vrtnarjenje se nikoli nisem nehala zanimati. In spomnim se, kako sem pred petindvajsetimi leti hodila delavce prepričevat, naj ne posekajo stoletnih tip za Savni-kovo vilo, kjer so potem uredili parkirišče za avtomobile!" "Od petnajstega leta starosti sem delala na vrtnariji, ki jo je oče leta 1926 kupil zato, da bi si ustvaril dom, družino in vrtnarsko podjetje, ki je bilo Radovljici lahko le v Še posebej so bili ponosni na bogato zbirko kaktusov, ki je kmalu po nacionalizaciji izginila neznano kam. ponos. Naša vrtnarija, ki je stala v grajskem vrtu, je bila ena najlepših na Gorenjskem in okras mesta. Njene lepote smo razstavljali in prodajali od Ljubljane do Celovca. Oče je bil šolan vrtnar in je delal v Udinah pri grofu Checconu. V stari Jugoslaviji je iz kraljičine roke prejel mojstrsko priznanje." Vrtnarijo Prešeren so nacionalizirali maja '48, leto za tem je Martin Prešeren umrl, hči pravi, da zaradi žalosti ob izgubi premoženja. Leta 1950 je vodenje vrtnarije prevzel mož Antonije Zupan, prav tako cvetličarski mojster. Pa se je žal komaj šestintridesetleten ponesrečil pri delu v gozdu, Antonija pa je ostala sama s petimi otroki, od katerih je imel najstarejši komaj sedem let. Po tistem so vrtnarijo zravnali z zemljo in na mesto, kjer so včasih Prešernovi gojili cvetje, postavili spomenik padlim partizanom. Cvetličnjak so prestavili na drug konec Radovljice, kjer stoji še danes. Pred petnajstimi leti jo j® kupil drug vrtnar. Pred petimi leti so tudi Zupanovi vložili denacionalizacijski zahtevek, a kaj, ko o nakupu vrtnarije in kasnejši denacionalizaciji, razen pričevanj, ni mogoče dobiti nobenih dokumentov. Antonija Zupan sumi, da so uničeni, ker je njen brat vedno želel, da bi oče vrtnarijo prodal občini in je nebi prevzela sestra z možem. "Že od leta 1991 se stvari ne premaknejo naprej. \ tem času so stanovanjski objekt, ki ga je kupil moj oče, podrli, kljub temu da je bil najverjetneje spomeniško zaščiten. Stara sem že m hudo mi je, ko vidim, kaj se dogaja-Pisala sem pismo županu, pa m niti odgovoril ni. Tako hitro so včasih vzeli, pa tako počasi vračajo nazaj..." pravi Antonija Zupan, ki še vedno upa, da bodo tudi krivice, ki so se zgodile njej, nekoč p0' ravnane. • M.A SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2, 4220 ŠKOFJA LOKA Končujemo gradnjo stanovanjskov~poslovnega objekta v Škofji Loki • visoko kvalitetna gradnja • neposredna bližina mesta • garaže v objektu V PRODAJI STA ŠE DVE 3-sobni stanovanji s kabinetom velikosti 98 m2 CENA 1.700 DEM/m2 STANOVANJA VSELJIVA 30. 7. 1996 MOŽNOST NAKUPA LOKALOV za mirno dejavnost Informacije po tel. 064/620-371 od 7. do 15. ure SANITARNA KERAMIKA 4000 KRANJ, Ljubljanska c. 30, tel.: 064/332-202, fax: 064/332-203 PESTRA IZBIRA KOPALNIŠKE KERAMIKE • CERÀMICA DOLOMITE (sanitarna keramika) • INDA (kopalniška oprema) • SANT'AGOSTINO (keramične ploščice) • CASALGRANDE PADANA (granitogres ploščice) • GEBERIT (instalacijski material) • GORENJE KERAMIKA (Keramične ploščice) • KERAMIK (keramične ploščice) • ARMAL - ARMATURE • KOIPASAN - KOPALNE KADI SILVANOL-G osnovni zaščitni premaz za les Kakovostna zaščita pred gnitjem in črvivostjo. Primeren je za zaščito strešnih konstrukcij, predelnih sten, lop, drvarnic, gospodarskih objektov, skladišč. Priporočamo tudi uporabo lazurnega premaza SILVANOL - v 12 barvnih odtenkih - in drugih izdelkov za zaščito lesa Prodaja: SILVAPRODUKT, Dolenjska cesta 42, LJUBLJANA, tel. 061/127 34 97 in tel./faks 061/127 35 20 Ovs V srcu ik lesa. vrat ?Sl orez dekorativne balkonske ograje, po svežem lesu dišeče postelje, sten in podov, ki sestavljajo čudovito celoto v objemu zaključnih in obrobnih letev. So to skladnost lesa, prostora in okolja pomagajo ustvarjati nepogrešljivi lepljeni masivni leseni elementi in drugi gradbeni materiali z lesa. Ekološko in človeku prijazno bivalno okolje vam pomaga ustvariti mizarstvo, profiliranje lesa in žaga AOVSENIK ALOJZ UJ^ Jwerskac. 108 c, 64 000 Kranj ^^tel: 064/242 481 242110, fex.:064/242 094 M aUímex ínt. RAZSTAVNI SALON KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME ZLATO POLJE 3K, tel.: 064/224-013 PESTRA IZBIRA KERAMIČNIH PLOŠČIC IN GRANITOGRESA HIDROMASAŽNE KADI IN TURŠKE KOPELI SANITARNA KERAMIKA ARMATURE KOPALNIŠKO POHIŠTVO ate vse Hvala za obisk! POSEBNA PONUDBA ARTIKLOV 4jg0^ V MESECU JUNIJU BTV 51 cm, TTX, STEREO DESIGN, HYPERBAND, SCART, NOVI MODEL... £5.785760-8^ 61.181,00 SIT BTV 55 cm, TTX, STEREO DESIGN, RAVEN EKRAN, HYPERBAND, SCART... lA&teflfrSfT 69.396,00 SIT BTV 63 cm, STEREO, TTX, HYPERBAND, RAVEN EKRAN 126T7-7&^0StT 99.990,00 SIT VIDEOREKORDER 2 GLAVI, VPS, HYPERBAND, SNEMANJE Z ENIM DOTIKOM... 510^BQ^T 43.990,00 SIT VIDEOREKORDER 4 GLAVE, VPS, LONG PLY, HYPERBAND, NOVI MODEL... 5&JG3$QSrT 52.790,00 SIT HI-FI STOLP 2 X 80 W (PMPO), CD, DVOJNI KAS., RADIO, KOMPLETNO DALJINSKO J7-T0347eü-StT 55.990,00 SIT HI-FI STOLP 2 X 120 W (PMPO), CD, DVOJNI KAS., RADIO, KOMPLETNO DALJINSKO -9^480T0e-STT 65.990,00 SIT PRENOSNI KASETOFON, CD, RADIO, AUX VHOD, LOČLJIVI ZVOČNIKI... 2&570ïe0-S1T 24.999,00 SIT A Trgovina in storitve, d.o.o., Kidričeva 2, 4000 Kranj, tel.: 064 21 23 67, 21 11 42 DELOVNI ČAS od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure sobota od 9. do 12. ure XV AVDIO • VIDEO • HI-H mmmmttmiMmmMaaw/mmmmmmmmmmmmm SENK POHIŠTVO - SENK TRADE, d.o.o. Projektiranje, izdelava, prodaja notranje opreme Britof 23, 4000 Kranj Tel. (064) 242-064, 242-358, fax. (064) 241-767 Proizvodni program: kuhinje dnevne sobe spalnice pisarne zidne in stropne obloge parket zaključne letve oprema hotelskih sob gostinska in druga oprema po načrtu LI KOŽAR IZDELOVALEC STREŠNIKA S 70-LETNO TRADICIJO IN EVROPSKO KVALITETO PO UGODNI CENI. Likozar Marjan, s.p. Benedikova 18, 4000 KRANJ Tel./fax: 064/311-047 Sfinga ATELJE d.e.e. SALON POHIŠTVA TITOVA 1, JESENICE tel./fax: 864 441 (25-20) JUNIJ • UGODEN MESEC ZA NAKUP Ugodne cene kuhinje SVEA Zagorje Sedežna garnitura NOVA OPREMA Spalnice, vzmetnice, dnevne sobe... Kredit 24 mesecev T + 7 % Prevoz in montaža po dogovoru JESENICE Tel.: 064/81-761, fax: 064/82-275 Tel./fax: 064/861-551 prodaja plina projektiranje trgovina montaža plinskih inštalacij montaža vodovodnih inštalacij montaža centralnega ogrevanja servis plinskih trosil TRGOVINA DOM #mm/1j« t\ f% f% ŽABNICA GRADBENI MATERIAL OD TEMELJEV DO STREHE AKCIJSKA PRODAJA DO 25.6. - APNO - MODUL. BLOK - KLINKER ZIDAK - STREŠNA OKNA VELUX, ŠTEL INF. V TRGOVINI ALI PO TEL.: 311-545; 312-266 SLIKOVNA KRIŽANKA smuht t, juniju vw tChemo ^**0^^ traovsko in Droizvorinn trgovsko in proizvodno podjetje, d.d. LJUBLJANA, MAISTROVA 10 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO VAŠEGA DOMA V TRGOVINAH LJUBLJANA Slovenska 49, 061/310-423 Maistrova 10, 061/320-348 Šmartinska 152, 061/1402-103 Cesta na Brdo 109, 061/268-824 Preglov trg 15, 061/1407-784 Dunajska 210, 061/1685-245 KRANJ Staneta Žagarja 53, 064/241-397 Mladinska 2, 064/214-091 JESENICE Kidričeva 21, 064/81-703 DOMŽALE Ljubljanska 84, 061/724-269 KAMNIK Perovo 27, 061/812-873 JOŽE KOŠNJEK slike GORAZD ŠINIK Pet let samostojne Slovenije Zgodba o uspehu vendarle ni pravljica Ob peti obletnici za Slovenijo in državljane Slovenije prelomnih dogodkih smo vprašali nekatere sodržavljane, ki so takrat odgovarjali za uspeh osamosvojitvene operacije, na najodgovornejših državniških in političnih dolžnostih pa so tudi danes, kakšni so njihovi razmisleki ob jubileju. Je država Slovencev in državljanov Slovenije po petih letih tisto, za kar smo se zavezali. Bi bili lahko po petih letih dlje, ali smo dosegli največ, kar smo mogli. Smo pravna in socialna država, varna in prijazna do vseh, v njej živečih. Vsem, ki so bili pripravljeni odgovarjati na naša vprašanja ali napisati svoja razmišljanja, iskrena hvala. Skupna ugotovitev pa je: zgodba o uspehu države na sončni strani Alp vendarle ni pravljica, ampak je resničnost. Da bi bilo tako še naprej. MILAN KUČAN, predsednik Republike Slovenije Država mora prva spoštovati zakone Milan Kučan je bil v osamosvojitvenih dneh predsednik predsedstva Republike Slovenije in usklajevalec političnih in vojaških akcij. "Ob nastanku se je Slovenija zavezala zelo visokim standardom, tudi pravnim, po katerih naj bi bilo urav-navano njeno življenje. Z Deklaracijo ob neodvisnosti je slovenski parlament izrecno potrdil, da je Republika Slovenija pravna in socialna država, in da bo kot mednarodnopravni subjekt spoštovala vsa načela mednarodnega prava ter v skladu z načeli pravnega nasledstva tudi določbe vseh veljavnih mednarodnih pogodb, z vsemi posledicami, ki so povezane s takšnim stališčem. S temi opredelitvami so skladne določbe v ustavi, ki opredeljujejo Slovenijo izrecno kot Pravno in socialno državo. Obe ustavni opredelitvi sta niedsebojno povezani. Sta dosledni stališču, da je država last državljanov in v njihovi službi, da jih ne smt ogrožati, ampak jih mora varovati, spoštovati njihovo dostojanstvo in ščititi njihove pravice. Vsekakor velja, da tam in takrat, kadar državne Ustanove in upravljalci države ne spoštujejo zako- nov, takšnega spoštljivega odnosa ni mogoeče pričakovati od državljanov. Takrat ko država ne spoštuje svojih lastnih zakonov, ni mogoče več govoriti o pravni državi. Sedaj, po petih letih preizkušenj in velikih naporov, ki jih zahteva ustvarjanje nove države, uveljavljanje sistemskih političnih, gospodarskih in socialnih reform, urejanje zapletenih vprašanj nasledstva nekdanje skupne države ter umeščanje države v mednarodno življenje in njeno vključevanje v mednarodne organizacije, je mogoče ugotoviti, da Slovenija v splošnem sicer sledi standardom, ki se jim je sama zavezala že ob plebiscitu in z vsemi osamosvojitvenimi dokumenti ter z ustavo in na njej temelječi zakonodaji. Prav tako pa je treba ugotoviti, da smo soočeni tudi z nekaterimi resnimi problemi, ki jih ravno zaradi doslednosti zavezam, deklariranim ob osamosvojitvi, ni mogoče spregledovati. Sama pravna ureditev, nove organizacijske rešitve, novo ustanovljeni organi in načini njihovega konstituiranja sami po sebi še niso zagotovilo, da bi pravna država v vsej svoji razvejanosti in ob potrebi po doslednem spoštovanju načela delitve oblasti že tudi zagotavljala pravno in socialno varnost, kakršno ljudje upravičeno pričakujejo in terjajo in kar je zaveza upravljalcev države in nosilcev oblasti. Mislim, da Slovenija je zgodba o uspehu. Slovenija ima sedaj odprta vrata v evropsko združevanje in se je navadila živeti odgovorno." LOJZE PETERLE, državnozborski poslanec in predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Storili smo, kar je bilo treba Lojze Peterle je bil leta 1991 predsednik vlade Republike Slovenije, ki jo je oblikovala takratna koalicija Demos. "Vesel sem, da smo leta 1991 storili tisto, kar je bilo treba storiti in kar je sledilo politični volji ljudi in programu Demosa kot nove politične sile. Ko gledam na dogodke iz tega časa, pa nisem vesel dejstev, ki so sledila razpadu Demosa. Dinamika preobrazbe se je upočasnila, nekatere stvari na gospodarskem, socialnem in drugih področjih pa so ostale neurejene, čeprav nam je marsikaj uspelo postaviti na pravo mesto. Po razpadu Demosa je začela močno naraščati javna poraba in v tem je glavni razlog za zmanjšano uspešnost slovenskega gospodarstva. To bo ključni prihodnji problem slovenske politike. Danes sem prepričan, da bi lahko moja oziroma Demosova vlada naredila bistveno več, če je ne bi začeli rušiti od znotraj. Očitno so imele nekatere sile posebne interese in zelo nenavadno je, da se koalicija sama od sebe podre. To se je zgodilo Demosu. Prepričan sem, da bi lahko še delal naprej in tudi naša vlada bi lahko nadaljevala z uspešnim delom, čeprav je bil položaj težak, posebej zaradi vloge zbora združenega dela. Vendar se je ta koalicija sama odpovedala oblasti in vladi ter prepustila pobudo drugim. Nekatere Demosove stranke so sodelovale pri prvi Drnovškovi vladi. Javna poraba se je povečala, nihalo pa je šlo na levo oziroma na staro. Očitno so bili znotraj Demosa tako različni pogledi, da nekaterih stvari ni bilo mogoče uresničiti. Po petih letih slovenske države nisem zadovoljen, vendar sem realist, zato pa sem lahko tudi optimist. Vesel sem, da smo ob peti obletnici samostojnosti podpisali sporazum o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji, kar daje Sloveniji evropski položaj glede politike, varnosti in gospodarstva. Slovenska država se je potrdila in je definitivno na svetovnem političnem zemljevidu. Imamo pa še marsikaj za storiti. Mnogi problemi so povezani s preteklostjo, težave imamo s pravno državo, vendar mislim, da je mogoče sedaj, pred vstopanjem v Evropsko unijo, postaviti zadeve na trdna tla, na zdrava izhodišča. Vlada, ki bo to delala, bo delala za svoj poraz, vendar ima naša država velike možnosti za napredek. Moramo se pa zmeniti, iz česa izhajamo in kaj lahko realno naredimo." JOŽEF ŠKOLČ, predsednik državnega zbora Nadarjena Slovenija Jožef Školč je bil junija 1991 poslanec Liberalnodemokratske stranke v družbenopolitičnem zboru skupščine Republike Slovenije. . "Če bi se vam pred petimi uí*' tam neKie konec junija rodil otrok, tedaj bi danes ne le ponosno tekal in 0rez prcstanka klepetal, tem- bi znal zagotovo narisati *e prav človeške človečke, pa tudi poteze velikih tiskanih mu ne bi bile več tuje. "očasi bi že začeli razmišljati 0 niali šoli, na petem rojst-j^rn dnevu pa bi med gle-^?njem posnetkov prejšnjih Pihanj tort za hip pomislili: J°J> kako čas hitro teče! Ko danes skupaj gledamo Posnetke izpred petih let, vlste siovite posnetke iz slo-enskega parlamenta in pro-,'ave, dan pred zloveščim 1 rotn vojnega spopada, je 2dl Pogosto slišati: Joj, kako *s hitro teče! Iskreno verja-,nem, da ljudje tega ne gjvorijo zato, ker je bil Krat na prenekateri glavi £K las več, na mnogih "°ra2ih pa tudi kakšna guba ffil Tudi ne zato, ker bi se - da DO dir zgodovine *d°nsal usodnost tistih dni. n V:e' omemba naglice časa je na«' ^alco izraziti ponos na idSo skupno državo, ki se je uspela tako hitro znebiti otroške okornosti in suvereno zakorakati v svet. Ponos državljanov, ki so si upali sami izpisati ustavo in zakone ter zarisati pota evropskih integracij. Ponos državljanov, ki so si znali tako hitro zgraditi vse temeljne ustanove demokratičnega življenja in vzvode gospodarskega razvoja. Ponos državljanov, ki so se tako v alpskojadranskem vrtcu kot v težki balkanski realki naučili, da se bodo le z znanjem in pogumom lahko enakovredno kosali v veliki šoli civilizirane- ga sveta ob koncu stoletja. V tem hitrem času ob koncu tisočletja pa je neizmerno pomembno, da bomo znali izbirati pravo hitrost. Tisti, ki poznate mojo strast do gora, mi boste oprostili naslednjo visokoletečo prispodobo. Naj bo torej občutek naglice sedanjega časa podoben tistemu trenutku, ko visoko v hribih, s pogledom, uprtim v daljave na robu obzorja, za hip pogledate na uro, ki vas opozarja, da se bo treba pripraviti za sestop v dolino. Veste, da vas v dolini čaka obilica dela, tudi napornega in mukotrpnega, a vas je današnji vzpon in vsa prijateljska srečanja med potjo, predvsem pa obetaven pogled z vrha, navdal s takim poletom in energijo, da že komaj čakate novega vzpona. Zato lahko danes, ko praznujemo dan državnosti in peto obletnico osamosvojitve Slovenije, s ponosom pihnemo svečke in si pogledamo v oči: Ja, čas res hitro teče, a smo ujeli korak z njim. Državljanke in državljani Slovenije, vsi prebivalci te naše nadarjene dežele." Dr. IVAN KRISTAN, predsednik državnega sveta Policija v beograjskem stanovanju Dr. Ivan Kristan je bil leta 1991 zadnji slovenski član jugoslovanskega ustavnega sodišča. "Slovenci smo v teh petih letih dosegli dejansko veliko, posebej v primerjavi z drugimi deli nekdanje skupne države. Pri zunanjepolitični uveljavitvi bi težko dosegli več. posebno zato, ker se je v začetku pri mednarodnem priznanju kom-pliciralo. Ko nas je priznala Unija, so se stvari bistveno premaknile in po petih letih imamo že podpisan sporazum o pridruženem članstvu v Evropski uniji. Znotraj imamo očitno problemov več. Posledice izgube jugoslovansjkega trga so bile hude in še do danes niso odpravljene. Državni svet je zato predlagal državnemu zboru sprejem zakona, po katerem bi pomagali podjetjem, ki so na jugu največ zgubila. Zgodba o uspehu je bila mogoče malo preveč poudarjena, vendar ni razlogov za napovedovanje krize. Kako sem jaz doživljal osamosvojitev. Ker sem bil član zveznega ustavnega sodišča, je bilo na trenutke kar dramatično. Sodišče je obravnavalo vrsto slovenskih zakonov, ki so jih federalni organi napadali. 25. junija smo imeli še sejo sodišča, nato pa smo nameravali v Ljubljano na slovesnost. Računali smo na letalo zveznega izvršnega sveta, vendar smo morali na redno linijo. To je bil sploh zadnji let iz Beograda v Ljubljano. Računal sem, da po vojni ne bo treba več v Beograd, vendar je Brionska deklaracija terjala, da v trimesečnem moratoriju še sodelujemo v zveznih organih. Predsednik Kučan je zahteval, da sporazum spoštujemo, obenem pa sva se dogovorila, da v za Slovenijo kritičnih primerih zadeve zaostrimo in tudi zapus- timo sejo. V začetku oktobra se je to tudi zgodilo. Predsednik ustavnega sodišča je dal v presojo nevarno zadevo: sklep zveznega predsedstva o umiku armade iz Slovenije. Če bi sodišče sklep ovrglo, bi imeli nasprotniki umika v armadi razlog, da bi ravnali drugače, saj bi imeli ustavno pokritje, na kar pa tudi Evropa dosti da. Jaz sem uvrstitvi te točke na dnevni red nasprotoval. Poslovnik je določal, da moramo zadevo imeti v rokah osem dni pred obravnavo. V tem primeru je bil poslovnik kršen. Protestiral sem tudi, ker nisem imel več pogojev za normalno delo. Tako kot še nekaterim Slovencem je tudi meni zvezna polici-ja zasedla beograjsko stanovanje. Dejal sem, da nimam pogojev in zagotovil za varno življenje. Večina članov sodišča je predlog za presojo sklepa o umiku armade iz Slovenije spravila na dnevni red, mi pa smo sejo protestno zapustili. Kasneje sem zvedel, da so določili sodnika poročevalca iz Makedonije, ki pa je sprejel vse moje argumente in s sklepanjem ni bilo nič." OGLAS ir^lAIRCOCàllL/As IG>/ŽIIIRIL© p.p. TI lOï ILjwIblIjjrairíca, telefon: Tavam po svetu oó"J/^'J in izbiram najboljše za vas! IZKUŠNJE KUPCEV ČANG ŠLANGA NA VIDEOKASETI! Te zgodbe na videokaseti poklanjamo vsakemu kupcu Čang Šlanga, če naroči vsaj dve škatli in vsakemu kupcu Chang Luncha. Čang Šlang je na slovenskem trgu že tri leta. Tisoče naših kupcev je občutilo njegovo učinkovitost, kar potrjujejo njihova pisma. Na stotine kupcev Čang Šlanga je svoje izkušnje predstavilo tudi na videokaseti. Izbrali smo izvrstne zgodbe: DRAGO POLC "Nisem verjel v Čang Šlang, dokler ga nisem preizkusil. Shujšal sem štirideset kilogramov. To je del moje osebne zgodovine..." LIDIJA K0LETIČ "Preizskusila sem čisto vse: od uvoženih shujševalnih tablet do shujševalnih čajev, vendar je Čang-Šlang zame najboljša rešitev. To je del mojega življenja..." CANG SLANG shujševalni čaj Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanje idealne telesne teže. Izjema pri tem je Čang Šlang čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, vetrov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Čang Šlang bodo izgorele odvečhne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Čang šlang je sestavljen iz posebnih sestvin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Čang Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica Čang Šlang vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego željene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang Šlang, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijemo eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro raspoloženje. Isti učinek boste dosegli če popijete dve skodelici Čang Šlang pred spanjem. Uživanje čaja ni dovoljertb otrokom in nosečnicam. Cena: 999 SIT ZAHVAUUJEMO SE VSEM KUPCEM V SLOVENIJI, KI SO POVEDALI SVOJE MNENJE O ČANG ŠLANGU NA VIDEOKASETI IN S TEM POMAGALI VSEM, KI ŽELIJO SHUJŠATI. DZIRLO GUARD - USTNIK ZA TRAJNO UPORABO IfflrlB GUARD ^ ' V črni in prozorni (kjer boste lahko opazovali njegovo delovanje) I IB Dva kompleta ali več: 799 SIT URAVNALEC PRSTOV "HAIWX" Ponujamo vam novi uravnalec prstov "HALLUX" iz mehke gume, ki neboleče uravnava prste. Nosite ga lahko ves dan iz že takoj boste občutili olajšanje. Tudi čevlje lahko brez skrbi obujete. Cena: 1.999 SIT KRIMA ZA HÏÏR0 IN TRAJNO DifílACUO Cena: 2.799 SIT SHUMVALNE HLAČKE Hitro se rešite odvečnih centimetrov obsega stegen in pasu. Mikrocelice shujševalnih hlačk ustvarjajo pogoje, da lahko spet pridobite sanjsko postavo! CkCMï WmAíCWiE AW Ml€l nCPUETOSY CW*M W1TH MO H*MetJIFF«MUNC»SC«LM[ M Strep krema uničuje dlake na korenu. Strep se uporablja za dlake nad ustnico, na bradi, za noge in za intimna mesta. BIOTERM Cena: 2.999 SIT PAS ZA PRAVILNO DRŽO HRBTA MEDICINSKO PRILAGOJEN PAS ZA ODSTRANJEVANJE MASCOBNIH NASLAG, 3-5 cm V 21 DNEH Pas BIOTERM Vam omogoča, da v Pas BIOTERM - Vaš intimni prijatelj in Cena: 1.999 SIT roku 21 dni zmanjšate obseg pasu in bokov za 3-5 cm, oziroma toliko, kolikor potrebujete za vitko postavo. Pas BIOTERM imate na sebi preko noči, lahko pa ga nosite tudi podnevi (6 do 8 ur). KREMA PROTI STAROSTNIM PEGAM Cena: 2.999 SIT GIGIRICCI GIGIRICCI-LOSION, KI POSTOPNO VRNE LASEM NJIHOVO PRVOTNO, MLADOSTNO NARAVNO BARVO Revolucionaren dosežek kemične industrije v borbi za ohranitev mladosti! Ali poznate vzroke za sivenje las v starosti? Naj vam jih na kratko razložimo. Lasje so pretežno sestavljeni iz proteinov, kateri vsebujejo tudi snov MELANIN, količina melanina pa določa barvo vaših las. S starostjo se količina melanina v laseh zmanjšuje, zato lasje postopoma sivijo in s časoma postajejo popolnoma beli. Losion GIGIRICCI je blaga, brezbarvna tekočina, ki vsebuje pigment, po sestavi podoben melaninu. Z vsakodnevnim vnašanjem na lase bo ta pigment postopoma nadomestil melanin. Rezultata ne boste takoj opazili kajti GIGIRICCI deluje počasi in postopoma. Okolica ne bo opazila nenadne spremembe! Losion ne vsebuuje snovi, ki bi vašim lasem škodile in jih razžirale, kot se dogaja pri barvanju las. Primeren je za vse barve las, za vse dolžine. Uporabljajo jih moški in ženske. NEVERJETNO, VENDAR RESNIČNO, PREPRIČAJTE SE SAMI! psihoterapevt Vam omogoča, da se ponovo z veseljem pogledate v ogledalo in da ugotovite, kako izzivalni ste za Vašega partnerja. Pas BIOTERM je izdelan v različnih velikosti glede na obseg vaših bokov in pasu. King Kong 50 kondomov v medu - medenjaki. Cena: 2.999 SIT Cena: 1.399 SIT NAROČILNICA - 061/213-475 IME IN PRIIMEK: ......................... ULICA in št.: ............................... KRAJ, poštna št.: ........................ KOLIČINA: ...................IZDELEK: Naročilnico pošljite na naslov: DZIRLO International d.o.o., p.p. 45, 1101 Ljubljana za vse izdelke: + PTT stroški in pakiranje DJ PRAZNIČNI INTERVJU Pred Dnevom državnosti 1996 Človek in država v odločilnih trenutkih uspeta le, če sta do kraja predrzna Pogovor z dr. Francetom Bučarjem, gorenjskim rojakom, ob petem rojstnem dnevu države, ki ji je bil za krstnega botra Kdo ne pozna dr. Franceta Bučarja? Rodil se je 2. februarja 1923 v Bohinjski Bistrici. Od tu je šel v Ljubljano, študirat. Postal je partizan, služboval v državni upravi, 1956 doktoriral, bil profesor za javno upravo na Pravni fakulteti. Leta 1978 so ga zaradi "pomanjkanja moralnopolitičnih kvalifikacij" odpustili in pregnali v status "neobstoječe osebe". Da še °bstaja, smo vedeli po njegovih spisih v Novi reviji in Po nastopu v Evropskem parlamentu v Strasbourgu, kjer je 1988 zahteval, naj Zahod preneha s Podpiranjem jugoslovanskega komunističnega režija. Spomladi 1990 je sam postal predsednik prvega demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta, kije nato sprejel novo ustavo in razglasil samostojno slovensko državo. Bil je torej med njenimi očeti in hkrati krstni boter Republike Slovenije. Danes je ta Pravnik po stroki in gorenjski rojak državnozborski Poslanec. Pred Dnevom državnosti smo ga obiskali v n]egovem kabinetu in tam je v delovnem, a prijaznem vzdušju nastal naslednji pogovor. Kako je postal, kar je gospod profesor, ^^Ls^aših ljudi ste zapisani Tj^r-^Lkot politik, kot eden gg-ŽL^Lžg bili P™d petimi leti na ~^r^SB/a za osamosvojitev Slo-^^Jljso^zanjo prispevali največ. Tj^^üípogovoru ob peti obletni-l^r^B£dovinskega dogodka tako ^--lj£j>ova mogla mimo poli-^~r--^£Lgg_sy« oba Gorenjca in se &^gffggg__zq osrednji gorenjski rf^p^JLjgMo vso stvar zastaviva 7^jy^-PQ_jorenjsko. Nam lahko ^^liiarišete črto Vašega rodu? m.oi staP-av Boninc sem po materi, Sicer t? 6 se Je v BohinJ Priselil. Pa sem skoraj z vsemi v žlahti, če ne v prvem pa v petnajstem kolenu. Že z desetimi leti sem rrioral od doma, v gimnazijo, v Škofove zavode. Do tistega dne še besede gimnazija nisem slišal. Moj oče je bil Šuštar. Ko pridem nekega dne iz šole, sta pri očetu v delavnici sedela fajmošter in šolski upravitelj. In sta rekla: "V šolo boš šel!" Domnevam, da ste morali v šoli pokazati neko nadarjenost? "Kaj pa vem! Takrat so bili za gimnazijo še sprejemni izpiti, in če mi ne bi nekoliko pogledali skozi prste, gimnazije ne bi videl. Spraševali so me namreč stvari, ki jih v bohinjski šoli nikoli nisem slišal. O tem, ali in kako zdelujem, me ni pozneje nihče spraševal; to je bilo samoumevno. Vsako leto znova pa je bilo vprašanje, ali bom ostal, zaradi denarja. O počitnicah sem zmeraj delal." So imeli tisti, ki so Vas poslali v Škofove zavode, "skrivni načrt", da postanete duhovnik? "Tega ne upam reči. Župnik že mogoče, šolski upravitelj gotovo ne. Kakšne stare tete so imele gotovo svoje misli o tem, kako bi lahko postal gospod." Kdaj ste maturirali? "Takoj po okupaciji, na klasični gimnaziji v Ljubljani, kamor so nas pregnali iz Šentvida. Ko se je vojna začela, sem bil doma v Bohinju, na velikonočnih počitnicah." Kako pa je šlo naprej? "Istega leta (1941) sem se vpisal" na pravo. To je bila pravzaprav edina meni dosegljiva študijska disciplina. Bil sem namreč brez sredstev. Edino od OF, katere simpatizerji smo bili tedaj praktično vsi po vrsti, sem dobival po tri lire na dan. Stanoval sem v hiši Lili Novy, v neki katakombi v grajskem hribu." Domnevam, da ste bili med drugo svetovno vojno kot vsi gorenjski fantje postavljeni pred dilemo: ali v nemško vojsko ali k partizanom. Kako ste jo rešili? "Z menoj je bilo drugače, ker sem živel v Ljubljani, v drugi državi, pod Italijo. Sodeloval sem v OF. 21. maja 1942 so nas Italijani zvečer obkolili. Tisti, za katere seje vedelo, da jih iščejo, so ušli čez streho, zato so pobrali vse, ki smo ostali. Zaprli so nas v Šempetrsko kasarno, 10. junija so nas poslali s transportom v Italijo. Takrat sem prvič videl morje. Dva meseca sem bil v Gonarsu, potem v konfinaciji. Naposled so nas iz zbirališča za nemško delovno silo (Sammelstelle fuer deutsche Arbeitskraft), nekje ob Padu, poslali v Nemčijo. Nabrali so vse po vrsti: politične zapornike, navadne kriminalce, prostitutke, vse mogoče... Takrat smo en teden zelo dobro živeli. Prvič med okupacijo sem jedel z nožem in vilicami, dobili smo celo kozarec vina. A to je trajalo le do sobote. Potem so nas natrpali v vagone z zamreženimi okni in smo šli. Ko smo bili že v Nemčiji, sem nekega večera na neki postaji skozi okno na sosednjem vlaku ugledal napis: Villach-As-sling. In sem ušel iz transporta in prestopil na ta drugi vlak. Ponoči smo se pripeljali v Beljak, kjer sem prestopil na vlak za Jesenice. A bil sem brez denarja. Ko smo se pripeljali do Podrožce, pred tunel, pride kondukter: "Fahrkarten, meine Herren, bitte!" Je nimam, sem rekel. "Jo boste pa plačali!" Nimam denarja. "Imate kakšno izkaznico?" Nimam. "Potem pa kar tule malo počakajte!" Medtem smo bili že skozi tunel, vlak se je začel ustavljati in jaz sem skočil z njega. Ko je človek enkrat predrzen, je res do kraja predrzen! Potem sem se namreč usedel na bohinjski vlak, v poseben vagon, kar med nemške vojake, ki so šli hajkat partizane. V Soteski so izstopili. Vprašal sem starega Tirolca, kam gredo. "Da oben," je pokazal v visoki breg. Ostal sem sam v vagonu, ki je bil na koncu podaljšane kompozicije. V Bistrici sem izstopil in šel domov naravnost, po bližnjici, ne skozi postajo, v kateri so Nemci ravno tedaj delali kontrolo! Včasih človeka res varuje Usoda! Naslednji dan sem imel po sestri že zvezo s partizani. Skupaj sva šla nazaj na vlak, nesla mi je nahrbtnik, peljala sva se do Žirovnice, od tam pa peš v Gorenjski, poznejši Kokrški odred..." Gorenjski je bila, najbrž prav zaradi trdega nemškega prijema, prihranjena večja preizkušnja z nesrečnim domobranstvom. Po drugi strani je gorenjsko partizanstvo manj kot osrednje, dolenjsko, obremenjeno z revolucionarnim delovanjem KP. Kolikor vem, v svojih pogledih vztrajate pri narodnoosvobodilnem in humanističnem značaju partizanstva? "Kdor je šel na Gorenjskem v partizane, je šel zato, da se izogne mobilizaciji v nemško vojsko, o kakšnem komunizmu se nam še sanjalo ni. Od tistega dne naprej sta bila on sam in vsa njegova žlahta zavezana partizanski, narodnoosvobodilni stvari. Pot mobilizirancev v nemško vojsko je bila znana: najprej šestmesečna "Ausbildung" v Franciji, potem za štirinajst dni domov na dopust, nato v Rusijo, na fronto, ali v partizane. Naš odred je bil vojaško izvrsten, sestavljen iz samih izurjenih vojakov. Ta bele so na Gorenjsko uvozili iz Ljubljane, čisto na koncu. Zato se mi zdi neumno in kar pobesnim, ko jih poslušam, kako danes napenjajo svojo zgrešeno stvar. Na Gorenjskem ni bilo nobene "komunistične zarote"." Ko Vas je po vojni doletela "prekomanda" v Ozno, ste jo zavrnili. Kako ste si upali? "Ko smo osvobodili Begunje, smo šli čez, na Koroško, od tam v Dravograd, kjer sem dobil brzojavko, naj se javim v Ljubljani, na štabu Knoja. Ti so te poklicali le, če si bil perfekten ali velika baraba; pri meni je šlo mogoče za oboje. Policaj pa že ne bom, sem si rekel. To ni bilo junaštvo; bila je čisto preprosta in predrzna odločitev, ker sem se ustrašil, da potem ne bom mogel ven. In na ta korak sem še danes ponosen." Če zdaj preskočiva iz onega v naš čas, je zanimivo to, da ste danes v Državnem zboru predsednik komisije, ki izvaja nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. Ali ni to svojevrstna ironija zgodovine? "To je čisto naključje. Možna je druga vzporednica: kakor nisem takrat o teh tajnih službah vedel ničesar, tako danes spet ne vem nič. Čeprav sem predsednik komisije, o tej službi ne vem ničesar, čisto po pravici povedano, ne o vojaški ne o civilni. Počutim se kot zamašek na vodni gladini." Vam ta funkcija vseeno "paše": ker ste starejši in ker veljate za poštenjaka! "To so relativni pojmi, kajneda! Edino starost ni relativna." Vrniva se v leta po vojni. Tedaj ste delali v državni upravi... "Čakajte, najprej sem moral doš-tudirati! A so rekli: ja ljubčki, če boste vsi študirali, kdo bo pa delal! Tako sem delal v financah in študiral ponoči, tako rekoč na skrivaj. Naposled sem si izprosil šest mesecev neplačanega študijskega dopusta, med katerim sem bil bolj lačen kot v Gonarsu. Tik pred zadnjim izpitom je prišla še direktiva: Ajd na progo, Šamac-Sarajevo! Za tri mesece. Ker me ni bilo do časa nazaj, sem izgubil službo na financah. Doštudiral sem pa le! In dobil takoj novo službo, na zakonodaji. Nastopil sem samozavestno: mlad človek, partizan, s fakulteto, akrabolt nazaj! Predstojnik, dr. Rupnik, mi je dal nalogo, ki sem jo hitro in enako samozavestno izvršil. A me je zavrnil. Tako sem začel študirati, kje sem ga polomil. Šestkrat sem šel k njemu, vendar se sploh ni hotel pogovarjati. Sedmič je videl, da sem zadel bistvo in je rekel: Francelj, sedi. Pozneje, ko sem opravil vajeništvo v zakonodaji, mi je dostikrat pokazal svoje stvari in jih popravil po mojih pripombah! To je bila zame izvrstna šola! Na njegovo priporočilo sem šel v Beograd, za šefa kabineta k dr. Breclju. A sem bil kmalu spet v Ljubljani, sekretar zbora v republiški skupščini. Takrat enkrat me je Stane Kavčič povabil, da bi bil finančni minister v njegovi vladi, kar sem zavrnil. To mi je zelo zameril. Sicer pa so bila to moja najbolj lahkotna leta. Zapisnike sem delal kar na zalogo, saj je bilo vse znano vnaprej. Svojo prvo knjigo Uvod v javno upravo (1969), sem napisal tu, v skupščini. Imel sem vrh tega brihtno in sposobno tajnico, ki sem jo navadil, da je kar ona opravljala moje delo." A takrat še ni bilo takih, ki bi "afne guncal"? "Ne, ne, takrat je šlo vse lepo "po žnori". Predsedujočemu sem napisal scenarij, on ga je prebral, poslanci so dvignili roke in vse je bilo urejeno. Ko sem se 1990 vrnil v skupščino, sem si rekel: to sceno pa ti že obvladaš. A se je začelo in nadaljevalo čisto po novem!" V šestdesetih letih Vas vodi pot iz praktičnega dela v tedanji upravi k strokovnemu p(r)oučevanju le-te na pravni fakulteti. V letih 1967 do 1978 ste bili vodilni strokovnjak za javno upravo. Torej v letih, v katerih je Kardelj upravo vse bolj mešal s samoupravo. Kako ste gledali na to zmes? "Honorarni docent sem bil že med delom v skupščini, od 1964. Predaval sem tako, da sem pred študenti na glas razmišljal. Potem sem dobesedno stekel domov in te misli še sveže natipkal. V teh predavanjih sem užival jaz sam in študentje z menoj. Mladi ljudje želijo resnico in znajo biti hvaležni, če jim jo poveš. Lepi so spomini na polne predavalnice in na tiste žareče, hvaležne oči. No, to je bil hkrati začetek mojega konca. Čeprav nisem nikoli usekal naravnost po Kardelju ali komu drugemu. Moja metoda je bila ta, da se hotel čisto dobronamerno analizirati pojave, in če sem odkril, da ne štimajo, sem to tudi napisal. Spomladi 1978, ko se je tega že nabralo, sem se vrnil iz Amerike. Bilo je pred izpiti, a sem moral kar na hitro spokat. Sedanji predsednik državnega sveta, tedanji partijski šef fakultete, je predlagal, da se oceni "primernost" knjige in njenega avtorja. Nakar se je stvar zelo hitro odvila, kot bi podiral domine. Sledili so zame težji časi." Status, v katerega ste bili prestavljeni po svojem razhodu s samoupravnim socializmom, označujete z besedama "neobstoječa oseba". Kako je biti v takšnem "staležu", v praksi? Nadaljevanje na 20. strani PRAZNIČNI INTERVJU "Ta termin so poznali že stari Rimljani. Te naenkrat ni bilo več, še z nagrobnikov so zbrisali tvoje ime. To je po svoje hujše, kot če bi te zaprli." Ali to pomeni, da ste ostali tudi brez dohodkov? "Ne, imel sem srečo, ker sem se, kot partizan od 1941, lahko upokojil. Nisem pa bil nikamor več povabljen, objaviti nisem mogel nobene vrstice več, ni me več bilo." V proces osamosvojitve Slovenije ste se vključili s sodelovanjem v Novi reviji. V njej objavljate še danes. Nekateri kolegi, s katerimi ste bili skupaj pri 57. številki in v Demosu, so se medtem oddaljili od tega podjetja: Spomenka Hribar, Taras Kermauner, dr. Ivan Urbančič, dr. Dimitrij Rupel... Kako vidite njihovo pot Vi, ki ostajate? "V tem ni nič čudnega. Takrat je bilo drugače: doseženo je bilo popolno soglasje v bistvenih rečeh. Ko so bile te uresničene, je šel vsak svojo pot." Dva od nekdanjih sodelavcev iz Slovenske demokratične zveze (SDZ), s katerimi ste skupaj tvorili tudi uredništvo Demokracije (katere prvi izdajatelj je bil prav Gorenjski glas), sta danes na diametralno nasprotnih položajih v slovenski politiki: dr. Dimitrij Rupel in Janez Janša. Prvi je postal liberalni demokrat, drugi je po nazivu socialni demokrat, dejansko pa neko čudno poosebljenje skrajne desnice in re-vanšizma na Slovenskem. Zdi se, da edino Vi ostajate zvesti nekdanjim skupnim izhodiščem? "Demokracija, naš prvi neodvisni časopis, je bila na dobri poti, da postane konkurenca Delu. Dosegla je že naklado 24.000 izvodov. Potem se je zalomilo. Krščanski demokrati niso hoteli sodelovati, so že imeli vizijo obuditve svojega Slovenca. To je bila velika napaka. Slovenec je partijsko glasilo in kot tak ne bo -nikoli dober časopis z zadovoljivo naklado. Poleg tega je še za časa izhajanja prišlo do diverzij znotraj uredništva. Izhajali so članki, ki so napadali mene, denimo. Spodbujeni so bili od zunaj. Potem je šlo vse navzdol: nivo, naklada... Da ostajam "zvest" nekdanjim izhodiščem, ni dober izraz. Lahko bi ga uporabili pejorativno: da sem ostal za časom." Kakorkoli že: takrat ste opravili fenomenalno delo... "Že, že, šlo je za naš skupni, subjektivni napor. Po drugi strani je bil prejšnji sistem notranje že tako trhel, da se je sesul brž, ko smo mu malo pomagali." Vsi niso pomagali; krščanski de-mokrati, denimo? "Ti sploh niso imeli nič zraven, sploh jih ni bilo. Po svoje jih je treba razumeti: saj niso imeli ljudi. Po vojni so bili dobesedno obglavljeni, bodisi da so jih potolkli bodisi da so morali v emigracijo. Tisti, ki so se okoli 1990 kljub vsemu pojavili, so bili zraven zato, ker smo jih povabili mi. Demos je razpadel, ko je svoje dosegel, SDZ pa zato, ker so ji k temu pomagali Janez Janša in razni prebežniki, Igor Bavčar, na primer." Kako gledate na Janeza Janšo danes? "Od vseh potencialnih in najbolj verjetnih bodočih predsednikov vlade bi si najmanj želel njega. Zakaj? Zato ker je, sodeč po njegovih potezah v zadnjem času, in kljub dobri volji, ki mu je ne zanikam, nagnjen k skrajnostim. Te pa vodijo v totalitarni režim. Vrh tega ne smemo pozabiti, da so vsi veliki totalitarizmi našega stoletja nastali iz socialnih demokracij, iz socialistične podlage." Pa še res je: Mussolini in Hitler sta bila v začetku neke vrste socialista. In Stalin tudi... "Ja, res je tako." Kaj vse počnemo z lastno državnostjo in samostojnostjo Kako je danes z demokracijo in demokrati? "Prej ste rekli, da nisem šel ne sem ne tja. Zakaj? Zato, ker je moderno pojmovanje političnih strank povsem drugačno od tistega, ki smo ga podedovali in je še v veljavi pri nas. Krščanski demokrati naj bi bili posebna stranka, ker so krščanski. A to je nesmisel. Če hočeš danes v Evropi biti demokrat, moraš sprejemati humanistično izročilo. To pa je pretežno krščansko. Enako velja za socialno demokracijo. Si lahko predstavljate moderno stranko, ki ni tudi socialno usmerjena? In hkrati še zelena, ekološka. Vsaka sodobna stranka mora torej vsebovati te tri razsežnosti: humanistično, socialno, ekološko..." Toda po tej logiki pridemo spet nazaj na samo eno stranko? "Ne na eno stranko, temveč na razpršitev političnega telesa na skupine, ki nastopajo s svojo intelektualno močjo. Američani jim pravijo "pressure groups". (Webster: vsaka skupina, ki pritiska na vladne uradnike in na javnost z lobiranjem, propagando, itd., z namenom, da bi vplivala na zakonodajno in izvršilno oblast; op. M.N.) Do izraza mora vrh tega priti neposredni vpliv posamezne osebnosti, ki s svojo moralno in intelektualno močjo vtisne pečat novemu razvoju. Ne v smislu mnenjskega voditelja, ki ima za seboj svojo "čredo". Prav zato sem ogorčen tudi nad Janševo zahtevo po ponovni uvedbi možnosti za odpoklic poslanca. To je največja norost. Poslanec ni poštar, ki mu lahko rečeš: če ne boš pridno nosil, te bomo pa odpoklicali. To bi bil konec demokracije, oziroma vrnitev v Kardeljevo "demokracijo". Poslanec mora biti neodvisen od kogarkoli. Volivec mu da mandat, carto bianco, da v njegovem imenu opravlja družbene zadeve. Izvolil ga je zato, ker verjame v njegovo intelektualno sposobnost in etično zrelost. Če poslanec tega nima, potem je zgolj uradnik in plačanec svoje stranke." Vi to vsekakor niste. Pa vendar, ali v Vaših letih ne bi bilo lepše v miru uživati svoj penzion? "Dajte no, to je spet ena neumnost. Najprej povem to, da sem kot predsednik skupščine prejšnjega sklica leto in pol delal zastonj. Potem šele so mi dali plačo, zato, ker je bil to slab zgled. Kar se starosti tiče, naj spomnim na trditev Ralpha Dahrendorfa, da je pokojnina ena od blagodati moderne družbe. Ob tem se spomnim na stari rek: Timeo danaos et dona ferentes. Po mojem mora človek delati od rojstva do smrti, če le more, in sebi primerno. Enim se pamet skisa že pri štiridesetih; na drugi strani vidimo prof. Trstenjaka in njegovo bistrino pri devetdesetih. Moč libida pada že od osemnajstega leta naprej, prav tako se niža možnost retencije (pomnjenja), zmožnost ananlize pa se celo povečuje." opažamo pri ljudeh? Nemara ne gre samo za zavist zaradi visokih plač? "Po mojem je za vsem tem načrtni poskus rušenja parlamentarne demokracije pri nas. Kakršenkoli že, je parlament simbol demokracije. Vsi veliki totalitarni sistemi v tem stoletju so nastali tako, da so najprej uničili parlament, mu odvzeli vso moč in ga spremenili v kuliso. Zato je vsako miniranje parlamenta izjemno nevarno. Napihovanje okoli plač je prijem, ki ruši avtoriteto parlamenta. Plače so morda res razmeroma visoke, ekonomsko pa niso noben problem. Če ukinemo vse poslanske plače naenkrat, ali če jih povečamo za desetkrat, se to v nacionalnem merilu ne bi prav nič poznalo. Cilj te sovražne kampanje je drugod." Kdo je nosilec te kampanje? So to mediji? "Mediji predvsem posredujejo. Poročajo o tem, kako se v parlamentu prepiramo. Ja, kaj pa je parlament drugega kot kraj za prepir? Tu je presečišče različnih nacionalnih interesov, prostor, kjer se le-ti soočajo. Parlament imamo zato, da bi v njem reševali konflikte in ne, da bi se božali ali v njem dosegali nirvano. Vprašljiv je kvečjemu način tega početja: da se ne tolčemo s koli po glavah, marveč pridemo sem in se zmenimo. Jaz nisem niti malo navdušen nad tem parlamentom. Ta je, na žalost, stoodstotna odslikava stanja v naši družbi. Kar zamerim tistim, ki delujejo v ozadju tega stanja..." Kdo so ti? "Tega vam seveda direktno ne povem. Saj si lahko sami predstavljate. V ozadju vsega tega so nosilci starih pojmovanj o vlogi parlamenta. Ta je bila v prejšnjih časih v tem, da je odločitvam, sprejetim v polit-biroju, dal pečat pravne norme. Parlament je bil poštni urad, ki je žigosal partijske pošiljke. Vprašanje je, kje je ta politbiro zdaj? Rečeno drugače: kje je center moči, kjer se dejansko sprejemajo politične odločitve? Zopet ni v parlamentu. Vendar jim je ta, kakršen že je, vseeno napoti. Toliko jim še meša štrene. Mediji so ravno tako produkt prejšnjega sistema. Ljudje pa sploh ne razumejo, kaj je demokracija, saj našim načinom privatizacije. Ko so krščanski demokrati škartirali Mencingerjev predlog lastninjenja (tega jim ne morem odpustiti), so rekli; dajmo raje vse skupaj pravično razdeliti! Mencingerjeva zamisel pa je bila: zatečene strukture v podjetjih naj zaenkrat ostanejo, vendar se morajo potrditi s svojo uspešnostjo. Podjetja naj se rešujejo sama. zaposleni naj jih postopoma odkupijo. Če tega ne bodo zmogli, bodo sami propadli, brez političnih intervencij. Peterletovi so trdili nasprotno: bodimo pravični, stare strukture je treba odstraniti, torej vse razdeliti. Za kaj smo se pa borili! In kaj so s tem dosegli? To je bilo, kot t" takratnim vodilnim pomahali Z rdečo cunjo pred očmi. Reagira" so nepremišljenemu izzivu primer' no: Fantje, reši se, kdor se more> denar ven, hitro ustanovite by paSS firme, pograbite vse reference, stare firme pa naj gredo v stečaj. Peterletovi so jih dobesedno pahnili v tako početje. Najprej so glasovali za ta* koncept lastninjenja, zdaj pa 'J parlamentu vpijejo o udbomafij1; Kar naprej tožijo, kako oni drug} kradejo, ne znajo pa postavi*1 učinkovitega nadzornega sistem3' To je dvakrat nič." V 150. številki Nove revijejj objavljen govor, ki ste ga imetij. Kocbekovi 90-letnici pri Sv. JufjjO, ob Ščavnici, 25. septembra 1994^ njem stoji tudi tole: "In taki^J^i smo, smo tudi danes sposobni veU}^ podvigov, sposobni ustvariti sjjj£. mostojno državo, in to v mednarojt-nih razmerah, ki so nam bijej začetku vse prej kot naklonj^i sposobni to državo opremiti z tno^, erno ustavo - pa hkrati nesposob^jl to državo živeti, nesposobni ustvajji-potrebno soglasje o temeljnih vf^, notah, ki nas edine lahko povezuj. življenja sposobno skupnost. J}£?1 smo pred istim problemom po§}}^-in moralne prenove. Samo taJ^H lahko odpre tudi nove vizije.'^jjíi besede zvenijo neverjetno aktuajU^-V čem je pravzaprav ta naša nespo. sobnost "s to državo živeti^ njeni peti obletnici? ob Smemo na temelju pravkar reče-nega sklepati, da boste jeseni spet kandidirali za poslanca? "Bom. Tako sem se odločil, čeprav imam majhne možnosti, da bi bil izvoljen. Ostajam pri demokratih, ki so majhna stranka. Intelektualci tudi sicer nismo priljubljeni v teh demagoških časih." Odkod ta sovražni odnos do poslancev nasploh, ki ga zadnje čase te pri nas nikoli ni bilo. To je proces, ki se je komaj dobro začel." Toda ali ni ta skrivni center sprejemanja političnih odločlieV, flvIjenjeTNa" tb je m2£ Koc' definiran zgolj abstraktno, blizu zloglasni udbomafiji? "Ne, to je pojem, ki se sliši zelo siciljansko in je kot nalašč za medijsko rabo. Pa vendar: za vsem tem so konkretni nosilci posameznih interesov. Udbomafijo, ali kakor ji že rečemo, smo sami ustvarili! Z "To je dolgo vprašanje, ,£, zahtevalo še daljši odgovor. P°2fa jte: kdor hoče biti samostojen, nj fl3 najprej razviti samostojen pog1^ ^ življenje. Na to je mislil Kocbek, je 1941 formuliral zahtevo po *Y y membi slovenskega narodnega ^ čaja. Vprašanje je: ali vzeti usodo v svoje roko ali samo za r jati gospodarja, Dunaj z Be°^/ali dom, Beograd z Brusljem 1 Rimom. .; oi str*1'1 Nadaljevanje na £i> PRAZNIČNI INTERVJU 21. STRAN • GORENJSKI GLAS Za prvo so potrebni novi vzorci mišljenja in ravnanja in odgovora na to ključno vprašanje pravzaprav še nismo izoblikovali. Ce hočeš biti samostojna nacija, ne moreš še naprej živeti po miselnih vzorcih, ^oblikovanih v času podložnosti, v katerem je ključne odločitve namesto tebe sprejemal nekdo drug, tebi Pa prepuščal le posledice. V trenutkih odločitve je treba tvegati." Kaj vam pomeni "moralna pre-govg% ki jo večkrat omenjale? Je ta gg/em blizu "reevangelizaciji" Ja-H*za Pavla II.? "Glejte, ta nesrečna "kolabora-cija v genih" mi je ušla iz ust v trenutku, ko sem bil jezen, ker smo se spet uklanjali Italijanom, podobno kot 1941. Ja, a res ne moremo brez tega! Ne, to nima nikakršne zveze s krščansko vzgojo v ponižnosti. Saj v tem je ravno vic. Kolaborira se vedno zaradi nekih koristi, ki jih imaš za pomembnejše od resničnih moralnih vrednot." Kolaboracija je potemtakem uti-litaristična? 'A, seveda!" vsakogar, ki bi jo želel spremeniti, lahko označite za novega Kardelja? "Naša ustava je vrhunska moderna ustava, na katero smo lahko upravičeno ponosni. Zato jo je treba kljub neprestanim odporom izvajati v dejanjih. Ker se je njeni nasprotniki ne upajo lotiti neposredno, skušajo po ovinkih. Tako posredno protiustavno dejanje je bila uvedba lokalne samouprave, ki je povsem skregana z ustavo. Proračun, ta kapitalni instrument moderne države, so torpedirali s skladi izvenproračunskega financiranja po kraigherjanskih zgledih. Nespošto- "Tako je, zdaj se bo začelo to lobiranje. Najprej bodo pridobili krščanske demokrate in komuniste, to ne bo noben problem, ti dvoji gredo zmeraj vkup." Kako, a res tako mislite? "Govorim čisto resno. Pri vseh umazanijah, doslej spočetih v tem parlamentu, so vedno mežnarili krščanski demokrati. To si upam trditi in to napišite." "Če pojem reevangelizacije de-^onfesionaliziramo, se vrnemu k Vrednotam, ki so oblikovale Evro-P° v to, kar je bila. Gre za zavest zgovornosti do sebe, do družbe, do narave. To je krščanski duh, druga-od tistega, ki je zapopaden v ^arxovi enajsti tezi o Feuerbachu. Mi nismo gospodar nad zemljo, mi J° samo upravljamo! Človek ne ^ore nadaljevati v duhu znanst-Vene paradigme, ki je bila v veljavi jjd 16. stoletja dalje in nas je PnPeljala na luno. Toda tako na-Prej ne gre. Potrebna je nova, navsezadnje bi ji lahko rekli tudi eevangelizacijska paradigma, ka-ere bistvo je po mojem v duhu zgovornosti." Kako^ ste kot kristjan doživeli ^^hjoglavarja katoliške Cerkve? k pravzaprav me ni presenetil. ož1Vel sem ga kot potrdilo, da je Z. do 80 odstotkov Slovencev j *°reninjenih v krščanskem izroči-2q čePrav jih v cerkev hodi le 18 do . odstotkov. Kot sicer v Evropi. To agoceno potrdilo je treba zdaj ra?Vllno ovrednotiti in se po njem Doiv^- Zgrešeno bi bilo, če bi 2Qllllk°, naravnano na tistih 18 do »skušali zdaj razširiti na 80 ^stotkov. To napako so naredili liiiH- ko Je bil° sprva 80 odstotkov Ju0i za OF. Če bi Cerkev tedaj to sta^Eala in se ne bi ravnala po raz - Vzorcin' oi se stvar lanko diln1Jala drugače in narodnoosvob-kom P°Dude "e bi mogli prevzeti •jerTUnisti' Vendar niso bili priprav-Vo/ ne- tvegati ne prevzeti odgo-V£0no.^i> ravnali so se po preteklih stal ' iZODlikovanih v razmerah Ta mesec, 10. junija 1996, je Republika Slovenija podpisala spo-razum o pridruženem članstvu v Evropski uniji in hkrati vložila prošnjo za polnopravno članstvo. Ali ni brezpogojno navezovanje na Evropsko unijo (EV) in pristajanje na njene zahteve svojevrstna "kolaboracija"? Komaj pet let uživamo polno suverenost, ki smo jo mukoma iztrgali Beogradu, a že ponujamo dobršen del te zlata vredne pridobitve Bruslju v zakup... "Tu je treba razlikovati dvoje. Eno je, da se mi s tem svoji suverenosti ne odrekamo; samo prenašamo jo en del na drugega, ker jo pač lahko, ker jo imamo in jo lahko kadarkoli ponovno uveljavimo, z izstopom. Čisto nekaj drugega, sramotnega in poniževalnega pa je to, kako popuščamo Italijanom! Tu ne gre za evropske, temveč za italijanske zahteve, ki so jih Italijani spretno plasirali v Bruselj. Nakar jih je ta predstavil kot svoje. Ko smo jim enkrat ugodili, so Italijani, -pomislite, kako so spretni! - posredovali pri Angležih, naj vendar ne ovirajo te njihove male sosede na poti v Evropo! Oglej je bil izdaja nacionalnih interesov. To, kar so podpisali zdaj, ni nič drugega. Kaj so pa sploh podpisali, kdo ve? V zadevi Ogleja smo vsaj vedeli, na kaj je pristal Peterle. Vsakršno popuščanje te vrste je vrh tega v nasprotju z ustavo." Je članstvo v EV za nas sploh smotrno': vanje ustave se kaže v odnosih vlade in parlamenta in v smešenju le-tega..." Zdaj bo najbrž na udaru tisti člen ustave, ki prepoveduje prodajo zemlje tujcem. To so pa hude reči. "So hude, ampak stoje." Še beseda o gorenjskih in bohinjskih rečeh Ali ima tudi Vaše nasprotovanje regionalizmu korenine v ustavi? - Po eni strani je razumljiva težnja Kranja, da bi Gorenjska spet postala regija in s tem posebna (samo)-upravna instanca. Po drugi je mogoče razumeti Bohinjce in Blejce, Ločane in Žirovce, in druge, ki temu nasprotujejo, češ da med seboj in Ljubljano ne potrebujejo še enega, vmesnega "filtra". Ste potemtakem regionalizmu nenaklonjeni tudi zato, ker ste Bohinjec? "Odkar obstaja slovenska novodobna politična zavest, je v znamenju zahteve po slovenski nacionalni enotnosti! Zdaj bi radi nekateri doseženo spet razdeljevali. V tako majhni državi, kot je naša, lahko zlahka vse upravljaš iz enega centra - ne zaradi centralizacije, temveč zato, ker je taka uprava racionalna, enostavna in poceni. Protiutež taki upravi mora biti močna lokalna samouprava. Vendar je sedanja oblast ne pojmuje tako; za njih je lokalna samouprava še vedno le kardeljanski podaljšek državne uprave. Samouprava je pa samouprava, dobesedno, in ji ne moreš predpisovati, kaj naj sama s seboj. Kar je mogoče poenotiti, naj se ureja centralno. Kar je specifično bohinjskega ali žirovskega, je treba prepustiti občinam. Zato jim je treba prepustiti tudi ustrezna sredstva. Lokalna samouprava pomeni prestrukturiranje državnih financ, vendar jo tudi v tem oziru še naprej obravnavajo kot izpostavo države na lokalni ravni. Čeprav mi je beseda regija že sama po sebi zoprna, priznavam, da so določene zadeve, ki zanimajo tako Radovljico kot Kranj. Toda to naj najprej sami ugotovijo, kaj in kako, ali je to res v njihovem interesu. Za tem regionalizmom se skriva predvsem težnja po novih delovnih mestih za lokalno birokracijo, ki je te pozicije nekoč že imela. Poglejte, kdo je najglasnejši v teh zahtevah in vse vam bo jasno. Svoj pisker pristavljajo tudi tisti, ki so izgubili pozicije v centru in zdaj iščejo novih, nekje vmes." Kako ohranjate svoje stike in vezi z Bohinjem? "Tam imam svojo bajto; ne vikend, bajto, kmečko, ki sem jo tudi uštimal. Drugič imam zraven malo zemlje, ki jo obdelujem, kmetjem. Prav to je bilo tisto, kar me je obdržalo v suhih letih, ko so me preganjali. Takrat je bil to zame azil." le Podrejenosti, ki so jo pripoz-^adiUdi V. odnosu do okupatorja. nali last" Se Danamo s slovenskimi kanit?1™' ki so deJansko velik vo£Pridnost, solidnost, zaneslji-ti nI' delavnost... Toda če te lastnos-ta h PrStiŠ v službo drugemu, te bo obrn!ia • in te 8ladi1' hkrati Pa Jin mora m Spravil sebi v Prid- Zda^ •astn ■ tC na žalost že propadajoče Dar?SStl vPreči v novo slovensko i,rr~^-JS/yfvo> da imajo pri nas ^^liJlkolaboracijo v genih" ^-^SB^Krsta pri Savici"? "Najmanj, kar lahko rečem, je, da ne kaže hiteti. EU je predvsem gospodarska združba, katere smoter je poenotenje. Ključno vprašanje za nas pa je: ali bomo mi v tej Evropi ohranili svojo nacionalno identiteto? Ali je to tista in taka Evropa, ki omogoča, da ostanemo, kar smo?" Včasih se mi zdi, da prav ljubosumno čuvate Vstavo Republike Slovenije. Po eni strani Vas razu-mem, saj ste eden od njenih tvorcev, po drugi ne vem, če je prav, da Za rojake Bohinjce ste bili tedaj še obstoječa oseba? "Absolutno. Tudi moji otroci so se družili s svojimi vrstniki in poznajo razliko med mestnim in podeželskim. To vidiš že, če pogledaš, kako kdo prime lopato. Če je ne drži prav in če zraven še trpi, potem veš, da je mestni človek. To mimogrede. Sicer pa se jaz še zmeraj čutim doma gor, v Bohinju, ne v Ljubljani." To je pa lepo. "Ne vem, če je lepo. Tako je. In gor bom pokopan, če bo prav." Tudi to je lepo, vendar upam, da ne bo kmalu. "Jaz tudi!" Zamisliva si naposled možnost, da se v kresni noči, s 23. na 24. junij 1996, sprehajate tam nekje okoli sv. Janez Krstnika ob Bohinjskem jezeru. In najdete praprotno seme, ki po starem izročilu omogoča videnje v prihodnost. Kaj bi si z njim v žepu zaželeli za prihodnost slovenske države, ki goduje dan pozneje? "Da bi se okrepila slovenska samozavest! Da bi ljudje znali živeti s svojo državnostjo in da bi se sporazumeli v temeljnih zadevah. Če tega ni, potem ni mogoče živeti skupaj. Taka je moja želja. Ob jezeru se pa ne bom sprehajal, ker Bohinjci tega ne počnemo." Gospod profesor, najlepša hvale za te modre in spodbudne besede! P.S. Ko je bil "uradni del" pogovora za nama, sem profesorja povprašal, kako si razlaga fenomen slovenske osamosvojitve: je bila dosežek poguma posameznikov, ki so nas takrat vodili, ali je bila posredi tudi kakšna višja, "kresna" sila? "Imeti moraš pamet, pogum in sposobnost izkoristiti srečne zgodovinske okoliščine - da jih znaš identificirati, analizirati in spreje-tiustrezne sklepe, prav tedaj, ko ta zgodovinska priložnost nastopi, ne prej ne pozneje, ko je prezgodaj ali prepozno. In mi smo takrat to zmogli, hvala Bogu!" Ob tem se mi je zazdelo, da smo pred petimi letimi skupaj zmogli nekaj podobnega kot mladi France Bučar takrat, ko se je predrznil uiti s transporta v Nemčijo in se na "strogo nadzorovanih vlakih" prebiti v Bohinj in od tam v partizane. Sicer pa je znano, da hrabrim pomaga sreča... * Miha Naglic PRED DNEVOM DRŽAVNOSTI Dr. JANEZ DRNOVŠEK, predsednik slovenske vlade Markovic se je uštel Dr. Janez Drnovšek je bil junija leta 1991 slovenski član zveznega predsedstva in član slovenske delegacije na pogajanjih z Beogradom in Evropsko skupnostjo. V svoji knjigi Moja resnica je med drugim zapisal: "Očitno je Ante Markovic v svojem prizadevanju kot predsednik zvezne vlade napačno ocenil nekatere okoliščine - zlasti odnos mednarodne javnosti oziroma mednarodne politike do jugoslovanskega vprašanja. Res je, da si mednarodna politika ni želela razpada Jugoslavije, in da je bil zanjo manjši problem ohranitev jugoslovanske federacije, kljub temu da je načelno morala priznavati demokratične spremembe v Sloveniji ter Hrvaški in tudi pravico do samoodločbe. Markovič je to razumel bolj kot brezpogojno podporo jugoslovanski vladi in federaciji. Markovičeva vlada je takrat v tujini dobila ugodne finančne aranžmaje. Markovič je navzven vzbujal večje upanje in zaupanje kot pa znotraj Jugoslavije. Videti je bilo, kot da želi mednarodna skupnost s podporo Markovičevi vladi kupiti mir v Jugoslaviji. Tudi obisk ameriškega državnega sekretarja Bakerja juni-ja v Beogradu so si nekateri razlagali kot podporo zvezni vladi in federalni opciji in kot namig, da bo mednarodna skupnost zamižala, če bo federalna oblast poskušala urediti razmere v Jugoslaviji in zagotoviti nadaljnje delovanje federacije. Najbrž so tako ocenjevali tudi generali JLA. Vojaki so se očitno zavedali, da bi bila vojaška konfrontacija z vsem slovenskim narodom zelo problematična in bi težko dobila podporo merdnarodne skupnosti. Zato je bil vojaški poseg usmerjen tako, da naj bi JLA zavzela vse mejne prehode, nadzorovala meje in najpomembnejše komunikacije v Sloveniji. Skušala se je izogniti neposrednemu spopadu s prebivalstvom, s Slovenci. Če bi ji intervencija uspela, bi to praktično pomenilo, da je Slovenija komunikacijsko zaprta, saj bi JLA nadzorovala glavne strateške pozicije in slovenska osamosvojitev bi nekako padla v prazno. Lahko bi trajalo mesece ali celo leta, preden bi prišlo do kakšnih političnih dogovorov ali drugačnih premikov. Če bi bilo takšno stanje vzpostavljeno, bi mednarodna skupnost težko naredila karkoli drugega, razen da bi pozivala k političnim pogajanjem. Mednarodno priznanje Slovenije pa bi bilo v takšnih okoliščinah skoraj nemogoče. Vendar je Slovenija reagirala zelo odločno. Zelo hitro je postalo jasno, da se je pripravljena braniti vsa Slovenija, da vsi ljudje stojijo za osamosvojitvijo. Zelo pomembna je bila informacijska vojna, ki jo je takoj začela izvajati Slovenija v mednarodni skupnosti, igrala je na podporo mednarodnega javnega mnenja. Ta podpora je takoj prišla in je gotovo vplivala na odločitve zahodnih politikov. Lahko bi rekli, da je Slovenija dobila medijsko vojno proti JLA, ta pa, multinacionalna, ni bila motivirana za boj proti Slovencem in je v desetdnevni vojni doživela polom. Svojo vlogo v takratni vojni sem videl v iskanju možnosti za Čimprejšnjo prekinitev sovražnosti in s pogajanji zaključiti slovenski osamosvojitveni proces. Vsa svoja prizadevanja sem zato usmeril v priprave na prekinitev spopada, umik JLA iz Slovenije. Včasih sem se vprašal, kakšna je pravzaprav bila moja vloga. Zlas-ti ob nenavadnih situacijah, ko mi je general Kadijcvič povedal, da je bilo bombardiranje Slovenije pripravljeno, potem pa so ga odpovedali po najinih telefonskih pogajanjih. Tisto bistveno, kar sem takrat zagotavljal, je bil odprt komunikacijski kanal. Lahko smo se pogovarjali ..." fiAffjA mmm im° VARNOSTNA SLUŽBA Radovljica, Šercejeva 22, tel.: (064) 71-41-41 Ob dnevu državnosti čestitamo poslovnim partnerjem in jim želimo veliko poslovnih uspehov. JANEZ SLAPAR, general Zmaga je za vojaka nekaj najlepšega General Janez Slapar je bil med osamosvajanjem vršilec dolžnosti načelnika republiškega štaba Teritorialne obrambe in zastopnik poveljnika Teritorialne obrambe Republike Slovenije. "Predsedstvo republike me je imenovalo na to funkcijo septembra leta 1990. Med osamosvojitveno vojno sem poveljeval teritorialni obrambi, ki je kasneje prerasla v Slovensko vojsko. Takrat je v operativni sestavi delovalo nekaj nad 35.000 oboroženih mož. Ko smo v Ljubljani 25. junija v parlamentu in večer kasneje na Trgu republike razglašali in slavili samostojno državo Slovenijo, slutnje o agresiji na mlado državo niso bile več slutnje, ampak realnost. Ocenjevali smo, da bo razglasitev samostojnosti tisti ključni trenutek, v katerem se bo jugoslovanska vojska odloČila za poseg. Temu primerne so bile tudi naše priprave na morebitni spopad. V začetku junija je bilo angažiranih okrog 2000 pripadnikov Teritorialne obrambe. 23. junija se je število dvignilo na 11.000, dva dni kasneje pa je bilo pod orožjem 16 do 17.000 ljudi. S tem številom oboroženih mož smo tudi začeli osamosvojitveno vojno. V teritorialni obrambi smo se tako na eni strani pripravljali na spopad, na drugi strani pa na slovesne trenutke razglasitve samostojnosti. Enote 13. korpusa jugoslovanske armade, ki je imel poveljstvo na Reki, poveljeval pa mu je general Marjan Čad, so se že premaknile na slovensko ozemlje. Postavili smo prve blokade na Črnem kalu in v Vipavski dolini. Tudi nekateri udeleženci sredine proslave so morali v ljubljano po obhodnih poteh. Sploh je bilo 26. junija zvečer dramatično. Pol ure pred začetkom proslave je nadzvočno letalo jugoslovanskega vojnega letalstva preletelo Ljubljano. Po preletu sem se pogovarjal s poveljnikom letalskega korpusa v Zagrebu in ga prepričeval, naj tega ne počenjajo več in naj vsaj ta večer dajo mir. Zagreb mi je zagotovil, da tega ne bodo več počeli. Vzporedno so potekale priprave na proslavo. S predsednikom predsedstva Milanom Kučanom sva pred proslavo trenirala pregled častne čete in predajo raporta. To je bila sploh prva postrojitev častne enote slovenske vojske. Zato izkušenj nismo imeli. Prijetno je bilo videti to četo in osebno sem zelo ponosen, da sem bil zraven ob prvi post-rojitvi častne čete, in da sem predsednika države spremljal ob pregledu čete in potem na govorniški oder, kjer je sluteč napad, izrekel tiste znamenite besede: Nocoj so dovoljene sanje. Jutri bo nov dan. To se je res zgodilo. Po veličastni proslavi in navdušenju smo odšli v Cankarjev dom. Vendar za kratko. Še isti večer smo imeli sejo koordinacijske skupine, ki je delovala pri predsedstvu države, po seji pa sem odšel v štab, kjer je veljala popolna pripravljenost. Komaj sem slekel svečano uniformo in sodelavcern povedal, da grem na krajši počitek, je zazvonil telefon. Na drugi strani žice je bil obrambni minister Janša ifl povedal, da je oklepna enota zapustila vojašnico na Vrhniki. Nadel sem si bojno uni; formo in v njej vztrajal štiri tedne, do popolnega konca vojne. Mislim, da smo takrat delovali modro v dogovarjanju in odločno na bojišču. Položaj smo obvladovali i° se spuščali v spopade le tam, kjer je bilo nujno. Rečeno vojaško: uspelo nam je, da je bilo število žrtev minimalno. Smrt vsakega človeka je tragedija. Ne glede, kako se je končala moja vojaška kariera, sem ponosen, da sem bil poveljujoči vojski, ki je drŽavi zagotovila samostojnost. Ti občutki so edinstveni. Zrna; gali smo, ker smo tako hoteli in ker smo bili enotni, ker se nismo ločevali po najrazlič* nejših merilih, in ker sm° izkoristili trenutek, ki nam je bil ponujen. Za vojaka pa Je zmaga v vojni nekaj najlepše- J. Košnjek Praznične misli dokončno vključujemo v prostor, ki mu dejansko pripadamo. V tem okviru bomo sedaj oblikovali svojo in evropsko prihodnost. Mogoče je reči tudi kaj kritičnega. Zaradi napak Demosa je cena tranzicije previsoka. Zlasti plačuje delavstvo. Za moderno evropsko državo niso dovolj samo ustavnopravne odločitve, velike besede in deklaracije, ampak predvsem čvrsta in učinkovita praksa, v kateri se življenje zboljšuje in približuje evropski ravni." JANEZ KO C J AN Čl t, poslanec in predsednik Združene liste socialnih demokratov: "Da smo bili takrat v naši stranki zoper osamosvojitev, je seveda najbolj odvratna laž. Osamosvojitev smo podprli, podpisali sporazum strank o plebiscitu in glasovali za vse odločitve glede osamosvojitve in nove ustave. Kot Stranka demokratične prenove in stranka relativne večine v takratni skupščini smo imeli častni delež pri osamosvajanju. Naši člani so bili takrat na nekaterih odgovornih položajih, konec koncev pa je bil tudi predsednik predsedstva naš član. Podtikanja so samo del umazane politične igre. Ni jim dovolj potvarjati polpretekle zgodovine, ampak to počnejo z dogodki, ki so nam še blizu in sveži. Mislim, da smo lahko na pet let samostojne države ponosni. Slovenija je uveljavila suverenost in neodvisnost in bila sprejeta v vse ustrezne mednarodne organizacije. S podpis o m sporazuma,o pridruženem članstvu je napočil nov trenutek, ko se vsem drugim državam. S svojo trdnostjo bomo drugim pokazali, da smo vredni svoje države, da nismo narod, ki bi ga vsak lahko izsiljeval in ki poklekne pred vsakim pritiskom. Doma je več dogodkov, ki zadevajo nacionalne interese, vendar se politika ne uspe poenotiti. Odloča preglasovanje, kar je sicer demokratično, vendar bi bilo v najpomembnejših stvareh najbolje graditi na soglasju. Dosegli smo ga edino leta 1990 in 1991, ko nam je šlo za nohte in je bila v nevarnosti država. Sprašujem se: ali mora res vedno priti do najhujšega, da najdemo skupni jezik. Poskušajmo ga vendarle najti prej." ŠTEFAN MATUŠ, poslanec Slovenske ljudske stranke: "Lahko smo ponosni, da imamo vendarle že pet let svojo državo, za katero pa se je treba stalno boriti. Evropska evforija je povsem odveč. Ker nisem evroskeptik, ampak evrorealist, mislim, da bo morala Slovenija v prihodnje veliko storiti, da bo v Evropi ohranila svojo državno in nacionalno identiteto. Tudi v prihodnje moramo računati na pritiske. Jaz ne bi nikomur popuščal. Kot suverena država smo enakopravni in enakovredni sogovorniki ZMAGO JELINČIČ, poslanec in predsednik Slovenske nacionalne stranke: "Prepričan sem bil, da bomo v teh petih letih naredili bistveno več, kot smo. Socialna vprašanja so iz dneva v dan ostrejša, zdravstveno varstvo peša. To ni hvalnica prejšnjemu režimu. To so gola dejstva in dokaz, da vladajoči strukturi uhajajo stvari iz rok. Naslednje volitve morajo stvari postaviti na trdneje temelje, v parlament pa morajo priti ljudje, ki bodo šesta' vili boljšo vlado. Žal se m slovenska identiteta obtolkla-Danes je Slovenija manjša, k°l je bila v času osamosvojitve-Hrvati so naredili nekaj agre' sivnih potez in si prikljuČd} ozemlje ob Dragonji, pri Strt' govi in Banfiju, pri Hotizu ob Muri in tako naprej. Gre & agresijo, ki je Slovenija ne & smela trpeti. Žal nimam0 vlade, ki bi ji kaj bilo ** slovenske identitete. Tudi kobilarna Lipica, ki je rešena r$ račun zakona, ki ga je predlagala naša stranka, je del slovenske identitete. Pozabljaj da je identiteta tudi slovenska kultura. Naredili smo bore malo. Rečeno po domačC-obnavljajo se samo cerkveJn samostani, ostalo pa propad^ Evropa je nujna posledica {? Slovenija se ji ne more izogf ti. Vanjo bomo šli, vendar plačujemo mnogo previsok ceno. Če bomo podpisali j* kakšen evropski sporaz^' nam bo zmanjkalo stvari, aa bi jih položili k nogam nuti*! Evrope! Slovenska vlada 1 diplomacija se ne zavedaj da tudi Evropa rabi Slove?' jo, predvsem zaradi strateg ga položaja. V Natu niso bre razloga dejali, da bodo, če o potrebno, na ozemlju Slov nije namestili atomske koniÇ' Ce bo začelo padati, je b°lq da pada po nekakšni Slovenj}* kot pravijo, kot pa po ltal"' Franciji ali Nemčiji, fatyfí kim zahtevam bodo sledili drugi, ustrezne varovalne Z konodaje pa še nismo spreje. Evropa je dobila novo ko..ni jo. Določena stranka in n)e ljudje pa politično promoc1', in predvolilne točke, katere V bo plačevala desetletje Slovenija." . J. Košnja Slaščičarna Šmon na Bledu praznuje 30-letnico Slaščičarno Šmon so predstavili tudi na BBC Biejci se lahko zahvalijo mami Francija Šmona, da lahko uživajo ob svetovno znanih sladicah. Zaradi nje je namesto duhovnika na Bled prispel slaščičar. Bled - Po nekajletnem delu v ljubljanskih hotelih se je pred tridesetimi leti Franci Šmon odločil, da gre na svoje. Na Bled. Začel je z majhnim, danes pa so njegovi sladki izdelki znani daleč naokoli. Seveda, beseda teče o Franciju Šmoifu, lastniku slaščičarne Šmon, ki letos praznuje tridesetletnico delovanja. Gospod Šmon, ko turist vpraša, kje na Bledu postrežejo z najboljšimi slaščicami, ga bo vsak domačin napotil prav v vašo slaščičarno. Človek dobi občutek, da je vaša slaščičarna na Gorenjskem daleč najbolj znana. Se strinjate? "Da je najbolj znana, ne bi upal trditi. Je pa res, da smo kar precej znani. Ko se naprimer v bližini slaščičarne odpre novi lokal ali trgovina, je v njihovih reklamnih sporočilih obvezno omenjeno, da so locirani v bližini slaščičarne Šmon. V teh letih smo že postali nekakšna orientacijska točka na Bledu." ■ Kaj pa turisti? So Pogosti gostje v vaši slaščičarni? 'Turisti radi pridejo k nam, predvsem Angležev je veliko. Če drugega ne, pridejo na obvezen popoldanski čaj. Lahko se pohvalim, da so pred leti k nam prišli tudi z BBC-ja (britanska državna televizija, op. p.) ln posneli prispevek, ki so nato v Angliji predvajali'. Po tej oddaji se je dogajalo, da ?° angleški gostje po vsem Bledu spraševali, kje je Brown bear (rjavi medved, °P- p.). Rjavi medved je namreč znak slaščičarne Sirton in Angleži so se ga najverjetneje najbolj zapomnili." - Po osamosvojitvi so se Cistične sezone poslab-*afe. Se to pozna tudi pri vas? 'Seveda se slabše turis-icne sezone poznajo tudi P1"* Smonu. Predvsem med Jednom se to občuti, med-lem ko imamo konec tedna *edno dober obisk. Se pa JJJaere že izboljšujejo, še edno pa ni tako, kot je bilo Pred leti." , " Če se povrneva k začet-sï'íx Kako ste sploh zašli v aS?arsrvo in kasneJe na "Moram povedati, da je bila moja prva želja postati duhovnik. Vendar me mama ni pustila, saj je bil študij za našo družino predrag. Tako sem pač postal slaščičar. Sprva sem delal v Ljubljani po različnih hotelih, nato pa sem si pred tridesetimi leti zaželel iti na svoje. Tedaj je Žito na Bledu oddajal svoje prostore. Sprva je bilo prostora bolj malo, z leti smo dograjevali, uredili tudi vrt. V naslednjih letih načrtujem zimski vrt, saj nam pozimi zmanjkuje prostora." - Verjetno se je težko obdržati med najboljšimi, posebej če je govor o sladicah. Kako vam uspeva? Vendar nam uspeva. Ob tem ne smem prezreti zaposlenih, na katere se povsem zanesem. Večina jih pri meni dela po dvajset let, tri so pri nas tudi že dočakale upokojitev. Trenutno imam dvanajst zaposlenih, ki delajo vse, samo sladoled še vedno sam pripravljam. Pri- "Res je. Sladice so artikli, ki morajo biti dnevno sveže. Krofi, kremne rezine ali torte niso tako obstojne kot golaž ali klobasa. Pri sladicah se takoj vidi, če niso sveže. Poleg tega si vedno vezan na rok. Če kdo naroči torto, jo moraš pripraviti do roka. Tukaj ne moreš zamujati, saj napri-mer tudi rojstni dnevi ne morejo počakati. Poleg tega je Bled turistični kraj, zato moraš neprestano delati. prava sladoleda je namreč zelo delikaten postopek, kjer ga človek lahko hitro kaj polomi. In takrat je najbolje, če veš, da si ga sam polomil." - Kaj pa recepti? Imate kakšen skrivni, lasten recept? "Posebnih receptov nimamo, pravzaprav je pri slaščičarstvu pomembno le odstopanje v količini uporabljenega sladkorja. Nujno pa je slediti svetovnim slaščičarskim trendom, zato si pogosto ogledam slaščičarske sejme. In če tam vidim kakšno zanimivo in okusno sladico, jo poskusim narediti tudi sam." - Kaj vam slaščičarji izdajo svoje recepte? "Ne. Navadno moraš kar sam ugotoviti, kako narediti sladico. Tako imamo eno sladico, ki sem jo prinesel iz Duesseldorfa, za katero sem potreboval kar nekaj časa, da sem jo 'pogruntal'. No, pri tej sladici, so mi delno tudi pomagali. Iz Pariza sem prinesel drugo sladico, ki sem jo malo spremenil in nastala je Šmonova rezina." •v/ v\( /rv/v'v \ s\fO\ si: vsem s\ ojim sr ras kam ii / v not coitiso /MS I OHO /N /•■-*« 'PASJE /V \ SFM OH/AMJASOM C l SI f l A OH DMA l OR/AWOSli: NEMOGOČE DOBRE CENE! BTV V0YAGER 51TTK BTV V0YAGER 55TTK BTV SOFT LINE 70 TTK slika v sliki VIDEOREKORDER PHILIPS VCR 451 GLASBENI STOLP KORTING MC 101 CD 49.990 SIT 58.930 SIT 120.124 SIT 54.900 SIT 22.990 SIT V TEDNU 24 19 iS8" UPO TEL: 061/737-006 kovinOtehna OGLASI Ofl M%K8lff trgovina, proizvodnja uvoz-izvoz, ribarnica gostinstvo, turizem RIBA ZA VASO ZDRAVO PREHRANO PESTRA PONUDBA SVEŽIH RIB • MORSKE RIBE - NAJRAZLIČNEJŠE VRSTE • SLADKOVODNE RIBE POSTRV - AMERIKANKA POTOČNA POSTRV BOHINJSKA ZLATOVŠČICA • KONZERVIRANE RIBE • SLANI SARDONI IN SLANI FILETi SARDEL • POLENOVKA KOT NAMAZ • KVALITETNO - HLADNO STISKANO -DEVIŠKO OUVNO OLJE POLEG SVEŽIH RIB V RIBARNICI DOBITE VSAK DAN 3 - 4 TOPLE MALICE TER PRIGRIZKE PO NAROČILU TER RIBE, KI SO V DNEVNI PONUDBI Po oceni GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE in normativih Evropske skupnosti je bila naša ribarnica ocenjena kot tretja v Sloveniji. CEMENTNINE JLIJKLoLOLtlifMX. IZDELAVA, PRODAJA IN MONTAŽA IZDELKOV IZ BETONA. Staneta Žagarja 52, 4000 KRANJ Tel. (064) 324-474 Tudi na počitnicah se ne odpovejte dobri in zdravi hrani ........Hf iMUlIMIH..................................CREPES MAKER - s priloženi nim keramičnim krožnikom za Y vse ljubitelje palačink in tiste, ki boste to šele postali. Ali ste kdaj pomislili, da je mogoče brez štedilnika in brez kakršnekoli maščobe v hipu speči čudovite palačinke? Najbrž ne - pa je res! CREPES MAKER - nov električni aparat Vas bo navdušil, saj peka palačink nikoli ni bila tako preprosta in hitra. Zastopa in prodaja: MONIA, d.o.o. Miklošičeva 38/111, Ljubljana Tel.: 061/131-11-63, 132-01-41 ski letalski center lesce*b 4248 LESCE, BEGUNJSKA 10 Telefon: +386 (0)64 733 431 Fax: +386 (0)64 733 882 panoramski polet -Bled panoramski polet - Bohinj panoramski polet - Triglav let po želji panoramsko jadranje skok s padalom TANDEM - 3000 m šolanje za motornega pilota snemanje iz zraka vleka reklamne mreže 5.500,00 SIT/3 osebe 11.000,00 SIT/3 osebe 16.500,00 SIT/3 osebe 22.000,00 /uro SIT/3 osebe 5.500 SIT/uro + aerovleka 21.000,00 SIT/osebo 13.750,00 SIT/uro 27.500,00 SIT/uro 27.500,00 SIT/uro KMETIJSKA GOZDARSKA ZADRUGA, z.o.o. KRANJ, Šuceva 27, tel. uprava: 268-500 direktor tel.: 238 501, komerciala fax: 258 510 Po ugodnih cenah vam nudimo kmetijsko mehanizacijo: - senena linija programa SIP in Bori Sežana - traktorji ZETOR, v mesecu juniju 5 % popust - traktorji TORPEDO - cisterne za gnojevko CREINA - nakladalci za gnoj _ ♦hladilni bazeni za mlek Belgiji in na Nizozemskem Dopisovanje v tujem jeziku ima več prednosti, med drugim se naučimo jezika in si pridobimo prijatelje iz drugih držav. Dobili smo že drugo pismo z naslovi dopisovalcev, ki nam jih tokrat pošilja Tadeja Bolka iz Poženi-ka. V uredništvu rubrike ...NAJST pričakujemo še več podobnih predlogov z naslovi jrendov iz bližnjih evropskih ali daljnih eksotičnih dežel, z angleško ali kako drugače govorečimi vrstniki Tadejino pismo pa pravi takole: "Stara sem 16 let. V angleščini si dopisujem že četrto leto. Dopisovalce imam predvsem z Nizozemskega, kjer jih imam možnost tudi obiskati. Posre- dujem vam naslove enega fanta in treh punc iz Nizozemske ter naslov punce iz Belgije. Njihovi hobiji so kot od vseh mladih: glasba, šport, zabava... GERT - JAN AGEUNK KRUIZEMUNTSTRAAT 14 7 7322 LG APELDOORN NEDERLAND (starost 23 let) CAROUNE MULDER VAN SLINGELANDTPLANT- SOEN 20 2253 WT VOORSHOTEN NEDERLAND (17 let) NANCY ROELOFS BURCHT 41 7608 JB ALMELO NEDERLAND (15 let) ENITH DE BOER HOUTOLU1F 16 262S DK HOORN NEDERLAND (16 let) NELE GEVERS ZWALUWENSTRAAT 15 2440 GEEL BELGIUM (16 let) In še za tiste, ki bi radi pisali vneti dopisovalki Tadeji: Tadeja Bolka, Poženi* 15, 4207 Cerklje. Tadeji hvala za sodelovanje. Nagrada ji ne uide-Vsem ostalim pa veliko sreče z novimi prijatelji. Tudi v Kranju "permanentni make-up " To je naravni make-up, ki nam olajša jutranje Učenje* Trajno Učenje poudarja Unijo in lepoto našega obraza, XSX"rr*S Trajni make-up. Privoščite si sal ob izgubi obrvi zaradi različnih bolezni, opeklin, obsevanj... Več o permanentnem make-upu vam bodo radi povedali v Studiu Rafaela v Kranju, vsak dan od 16. do 19. ure. Dobite jih po telefonu: 064/326-683. V 6 Ne, nikakor nismo pozabili na naše utečene rubrike. Tudi vaše predloge naj vzdevkov skrbno spravljamo injih objavimo, ko nam to dopuščata čas in časopisni prostor. Tokrat objavljamo dvoje vaših pisem z vsemi NAJSTni-škimi duhovitostmi vred. Škoda, ker bralcem ne moremo pokazati tudi pisem z veselim okrasjem ilustracijami, nalepkami in drugimi dodatki Prepričani smo, da kljub telefonom in drugim sodobnim pripomočkom za komunikacijo med mladimi kroži še veliko tako izvirnih pisem, ki zbližujejo NAJSTnike med seboj. No, pa k stvari! "Najprej vas lepo pozdravljam," piše Darja Potočnik iz Zgornje Luše. "Vaše štiri strani so mi ZELO všeč, pa vam še jaz pošiljam nekaj vzdevkov. Začela bom kar pri sebi: sem KLOP (zaradi večinoma črne garderobe). Ostali pa so: KOMAR (iz imena), MILA TRAVCA (od spraševanja pri zemljepisu: v vsakem rastlinskem pasu je mila travca), PTIČ (ker tako malo poje, včasih je tudi SUHA "JUŽNA"), ROBČEK (ker ga nikoli nima), SLON (ker je okrogel), FRENKIČ (iz imena), ŠTAJERC (kerje doma s Štajerske), GRAH ali FIŽOL (iz priimka), ŠILJO (ker je majhen in suh) ČOPKA (zaradi čopa vrh glave). Darja Rozman z Brega ob Kokri in Romana Zupanec iz Potoč, pa sta nanizali 14 naj vzdevkov svojih sošolcev in sošolk. Toliko zaradi tega, ker sta stari štiriNAJST let. takole si sledijo: 1. SUHA JUŽINA (ker Je suhec) 2. LUKAS (podoben je Lucasu iz Seaquesta) 3. KLOP (ker se te vedno drži) 4. DON VINČENZO (ima se za zelo pomembnega) 5. MIŠKA (ker je majhen) 6. MEDO (zaradi kosmatih nog) 7. MAČO (full, full, full dober tip) 8. MLEČEVKA (ker je bled) 9. "VALAR" (ima "povalano" rit, Je brez) 10. KMETAVZ (full se tako oblači - grozne obleke) 11. ŽABA (zaradi nog) 12. HUDIČ (čudnop se obnaša) 13. BABA (obnaša se kot ženska, čeprav je fant) 14. PUŠČAVSKA PODGANA (je full puščobna). Vsem trem hvala. Nagrade sledijo! ]%a matur antcu Tisti, ki vas zdajle na vso moč zreta matura ali zaključni izpit, ste si pred končno preizkušnjo kar dvakrat napolnili baterije: na maturantskem plesu in maturantskem izletu. Nekateri sijih boste šele potem, ko bo najhuje za vami. Mi tokrat objavljamo fotko z maturantca, ki so si ga na Costa Bravi privoščili bodoči blejski gostinci Preden bodo začeli po hotelih kuhati in streči gostom so si sami pustili postreči, preden bodo prijazni in ustrežljivi natakarji in kuharji, so si še zadnjič dovolili biti razposajeni, odšte-kani, crazu... Fotke je v Španiji posnel naš sodelavec Sladžan. Petek, 21. junija 1996 NAJST NAJST NAJST ] Stran 27 • GORENJSKI GLAS Vprašaj kozmetičarko Pretirano sončenje nas prehitro postara Sem zelo belokoža, čeprav imam sicer temne lase. Če sem predolgo na soncu, sem vsa rožnata, zato se ga izogibam. Vendar imam sonce rada, na morju pa bom letos kar tri tedne. Svetujte mi, kako naj se zaščitim, da bom imela lep ten, ne pa rdečice ali celo mehurjev, piše 17-letna SANJA. Med ljudmi še vedno prevladuje mnenje, da je zagorela polt znak zdravja in lepote. Vendar zaradi ozonskih lukenj in večjega pojava kožnega raka to ne drži več. Pretirano sončenje v želji, da čimhitreje porjavimo, se še zlasti v prvih dneh na soncu, lahko konča z opeklinami in celo trajnimi posledicami. Te pa so močna izsušitev, staranje in gubanje kože, nastajanje počenih žilic, groba koža. Sonce pa še zdaleč ni tako nevarno, če pustimo koži, da s postopnim izpostavljanjem soncu po nekaj minut sama naredi varovalni plašč. To je pigment melanin, ki nastaja v pigmentnih celicah. Dodatna naravna zaščita paje rožena plast, ki se odebeli. V zadnjem času je zelo popularen obisk solarija, predvsem z vidika priprave kože na močnejše sonce. V solariju so žarki UVA, ki povzročajo nastanek pigmenta melanina, ne pa tudi opeklin. Zelo malo pa je UVB žarkov - le toliko, da se v koži razvoje debelejša varovalna plast. Sončenje v solariju je ena od zaščit pred sončenjem na prostem druga je uporaba sredstev za samoporjavitev. Na počitnicah ob morju ali v gorah, kjer je sonce še posebej močno, pa je obvezna uporaba kvalitetnih zaščitnih sredstev, ki vsebujejo tudi zaščitne faktorje. V prvih dneh naj bi bil zaščitni faktor višji. Z zaščitnim preparatom se namažemo pol ure preden gremo na sonce. Tudi na ustnice ne smemo pozabiti. Zavarujemo jih z negovalno šminko, ki vsebuje zaščitni faktor. Predvsem bi ti svetovala sončenje zgodaj dopoldne, ko sončni žarki niso tako močni. Me 11. in 16. uro pa je sonce najmočnejše, zato si v tem času poišči dobro senco, ali kar je še bolje, počitiek v sobi. Če hočeš ohraniti zdravo in lepo kožo, moraš tudi po sončenju poskrbeti zanjo. Temejito se oprhaš z namenskim šam-ponom za lase in telo po sončenju. Tak šampon ne vsebuje detergenta, ki bi kožo osušil, temveč jo pomirja. Po umivanju kožo obraza in telesa še nahranimo. Sonce, voda in veter jo namreč izsušijo, in če ji ne vrnemo izgubljenega, se začne hitro starati. Zato je potrebna nega z negovalno kremo alt mlekom po sončenju. Vsak kožni tip zahteva svojo negovalno kozmetiko in po sončenju jo je potrebno negovati ne glede na starost. Kozmetičarka Ana Mali 3 i* •4* S\ \ t H t \ S I M 4 i I \ f \ iN I t I i S i telefon 064 218-785 Dragi mladenič, draga mladenka! Izdajalske kopalke Tudi vročina ima svoj čar in prav Je, da ga izkoristimo sebi v prid. V času, ko pripeka sonce, zorijo vsi plodovi narave, pa naj bo to sadje ali zelenjava, in zdaj je čas, da jih užijemo v polni meri in prečistimo svoje telo in kožo. Ne samo mamice, tudi hčerke se v tem Času bolj pozorno ogledujete v ogledalu in ga sprašujete o svoji lepoti in primernosti za lahka oblačila. Še sreča, da je temu tako, kajti drugače bi "lišpali" le obraz, telo pa tako pokrijemo s kavbojkami in prevelikimi puloverji in tako je vse O.K. Kratka krila, kratke majčke in kopalke, to pa je že nekaj "izdajalskega". Zdaj je čas da se "pokažeš". Veliko šolskih skrbi in obveznosti je prineslo tudi zasedenost in številne sladkorčke, vse skupaj pa morda malo nezadovoljstva v ogledalu. Danes ko je pouka konec, si naredi načrt, ali še bolje, povabi eno ali dve prijateljici, da skupaj začnete oblikovati svoj novi look. Jej po zdravi pameti in se veliko gibaj Ne bomo naštevali, koliko kalorij najdeš v kakšni hrani, tudi ne, ob katerih urah kaj počni, pomembno je, da si sama želiš sprememb in akcija bo stekla. Uživaj veliko negazirane tekočine (dva litra na dan), zelo dober je čaj iz koruznih laskov in kopriv (poparek), ki ga spi/ kakšen liter na dan za dobro odvajanje vode. jej veliko sveže in če se le da surove zelenjave in sadja, pazi pa pri sladkor-čkih, sladoledu in pre- velikih količinah ogljikovih hidratov v kruhu, makaronih, rižu... Toliko o prehrani, na katero glej s svojo zdravo pametjo in ne z različnimi dietami v roki. Druga pomembna stvar pa je gibanje in tega si sedaj načrtno privošči zvrhano mero, rezultati pa te bodo presenetili in osrečili. Celulit je problem, ki se pojavlja že pri mladih in tudi prav je, da se mu že v tem obdobju posveti pozornost. Brez panike o tem ali sploh imaš celulit, se posvetuj z mamo, ki zagotovo ve, kako izgleda celulitna koža. Če pa ji ne zaupaš dovolj, stopi v kak kozmetični salon po nasvet. V kozmetičnih salonih poznajo postopke, s pomočjo katerih pomagajo pri odpravi celulita, najbolj pomembno pa je, da se za sebe malo potrudiš sama, kar bo preprečilo nastanek "pomarančne kože" in ti dvignilo samozavest. Važna je samozavest! Da, samozavest je tista, na katero računaj, ko boš pridno telovadila, tekla, plavala in pojedla dovolj sadja in zelenjave ter popila dovolj tekočine, sladkarije pa popolnoma opustila. Vse napisano, razen skrbi zoper celulit (še dobro, da ga fantje nimate, (ha, ha ha), velja tudi za moški del mladine. Lep začetek počitnic in veliko prijetnih doživetij ti želi kozmetičarka Mojca Zaplotnik. P.s. Make-up poleti omeji le na večerne ure, da ne boš vsa razmazana od vročine, pa tudi parfumi niso za na sonce, to menda že veš. Studio MA, nebotičnik, IV. nadstropje, Bleiweisova 6, Kranj; od 9. do 19. ure; telefon 064 218-785 NAJST predlog za tvoje počitnice iVa pot! Če nameravaš poleti potovati (boljše ideje za počitnice tako rekoč ni), s seboj nejemlji preveč prtljage. Potujemo lahko na različne načine: z nahrbtnikom na avtoštop, z vlakom, z avtobusom od cilja do cilja, z druščino v prijateljevem (za pot trpežnem) avtomobilu... Popotnih zamisli je celo vrsto, mi pa tokrat ponujamo eno udobnejših. cenimo, da so glavne priprave na potovanje (potovalni cm in načrt) že za teboj in da Potrebuješ le še nekaj nasvetov, kaj vzeti s seboj in kako Se obnašati na poti, da bo Potovanje minilo brez večjih nevšečnosti. Hekaj zlatih pravil: Potuješ, da vidiš in doživiš kaj novega, da navežeš stike z novtmi ljudmi he obremenjuj se s tem, kaj °°š nakupil(a) na poti i hoj cilj je dobra zabava nikar ne obljubljaj staršem, da Se boš vsak dan oglašalfa) s Potovanja, zlasti še, če greš KQm na tuje, kjer bo obljubo nernogoče izpolniti ce potuješ za krajši čas, se jim penimo oglasi samo enkrat, tak-j^fco prispeš na cilj; če greš za tednov, se jim Javi enkrat ^densko, da bodo mirneje spali 9d doma si verjetno vajenfa) ua°°Ja, vendar na poti ne pri- čakuj preveč: morda bo postelja pretrda in tudi prhati se ne bo mogoče ravno vsak dan. Katera oblačila vzeti s seboj? Če potuješ za krajši čas, ne potrebuješ veliko garderobe. Za teden dni zadošča: * 3 do 4 poletne majice * 2 kratke hlače * ene dolge hlače, najbolje kavbojke ali kakšne iz tanjšega materiala * pulover, trenirka ali kaj drugega z dolgimi rokavi za morebitna hladna presenečenja * kopalke * perilo * nekaj parov nogavic * sončna očala, kapa s senčnikom za močno sonce * za na noge pa superge, dekleta lahko udobne sandale * v dekliško potovalko sodi tudi tanka letna oblekica * za oba spola je potrebno tudi nekaj kozmetike (poleg tekočega mila, zobne kreme in ščetke ter lahkega deodoranta še sredstvo za sončenje, osvežilni robčki, za dekleta majhen zavitek higienskih vložkov, pa tudi zavoj toaletnega papirja ne bo čisto odveč). Če potuješ za več tednov, vzemi večje število majic in nekaj več perila in nogavic, vse ostalo ostane isto. Vse to boš najlažje prenašal(a) s seboj v veliki športni torbi za čez rame ali v nahrbtniku, če ne nemaravaš ostati na enem mestu, pač pa potovati od kraja do kroja. Zagotovo ne pozabi na: * svinčnik, notes in adresar sodijo v vsako popotno torbo: svojim najbližnjim moraš napisati vsaj kartico s pozdravi * fotoaparat (da s poti prtneseš dokumentirane vtise) Kaj pa hrana? Nekaj je zagotovo vzemi s seboj, tudi če imaš na počitnicah sicer za to dobro poskrbljeno. Vsaj kak sendvič naj bo v popotni bisagi, nekaj sokov s slamico, kakšen sadež, kak slan prigrizek, bombone ali žvečilce za osvežitev daha. Na kaj je treba posebej paziti? * denar, potni list in morebiti še kak dokument imej vedno pri sebi, v torbici okoli vratu ali pasu, da ti Jih zagotovo nihče ne ukrade * dragocen nakit raje pusti doma * če greš na tuje, denarja ne menjaj v prvi menjalnici, pač pa preudari, kje je tečaj ugodnejši * če se namestiš v hotelu ali kampu, imej svoje stvari trdno zaprte v kovčku ali torbi, da se ne bi komu "prijele na prste" * medtem ko se greš kopat, torbice z denarjem in dokumenti ne puščaj brez nadzora (nekdo naj ima to vedno na očeh) * če potuješ s skupino, se drži dogovorjenih pravil. Najbrž si take in podobne nasvete slišalafa) že z več strani Pa nič zato, čeprav je videti kot še eno soVjenje pameti, ti bo tale "vodič" na poti zagotovo prišel prav. O nasvetih tistim bolj avanturističnim popotnikom pa prihodnjič. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Mali galeriji v Mestni hiši je na ogled razstava Premantura '95, dela nastala v lanski slikarski koloniji Likovnega društva Kranj v Premanturi. V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. V galeriji Pungert je na ogled razstava del slikarja Todorčeta Atanasova. BLED - V Hotelu Astoria razstavlja slike Brane Jug, fotografije pa Oskar Dolenc. V Knjižnici Blaža Kumerdeja je na ogled razstava Bled v utrinku tisočletja. V Hotelu Toplice razstavlja grafije slikar Lojze Spacal. RADOVLJICA - V Čebelarskem muzeju je na ogled razstava ročno rezljanih modelov za loški kruhek Petre Plestenjak - Podlogar. V galeriji Šivčcva hiša razstavlja slike Bojan Bensa . V avli Občine Radovljica je na ogled razstava Gostoljublje nasmeh turizma. BEGUNJE - V galeriji Avscnik razstavlja Martin Avsenik. BOH. BISTRICA - V Domu Joža Ažmana je na ogled razstava slik Valentina Hodnika (1896-1935) ob stoletnici slikarjevega rojstva. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu so na ogled dela nastala na Mali Groharjevi koloniji. V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan med 9. in 17. uro, ob ponedeljkih je zaprto. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja Jože Peternelj-Mausar slike na temo Motivi iz moje mladosti. V galeriji Ivana Groharja razstavlja Franc Novinc TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava ob 30-letnici Folklorne skupine Karavanke in razstava Etno Lom 96, dela otroške likovne kolonije. V Primožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domače obrti Jerneja in Mateja Kosmača. ŽIRI - V galeriji Stare šole-žirovskega muzeja je na ogled razstava slik Jožeta Primožiča. MOTIVI DUPELJ NA SLIKAH Duplje - Po enem letu premora sta Meta in Matjaž Mauser od minulega petka do nedelje gostila v Dupljanski graščini udeležence II. slikarske kolonije. Tam so se zbrali Dolfe Pen iz Murske Sobote, Niko Ribič iz Maribora, Štefan Horvat iz Višnje Gore, Milena Rupar iz Ljubljane in Mojca Vilar iz Domžal. Ker je bila kolonija ena od prireditev ob 750-letnici vasi Duplje, so se slikarji zanimali predvsem za vedutc kraja in etnografske motive. Nastalo je več kot 40 slik v različnih slikarskih tehnikah, od akvarelov do olj. Izmed nastalih del so udeleženci kolonije izbrali 38 slik, ki so jih postavili na ogled v Dupljanski graščini. Na nedeljskem odprtju razstave se je zbralo kar okrog dvesto ljudi. Gostitelj kolonije in razstave vseeno pričakuje, da bodo slike privabile v Duplje še kakšnega obiskovalca vse do konca julija. Kot je Matjaž Mauser obenem povabil, ob predhodni najavi vsakomur rad odpre grajska vrata in razkaže tudi muzejsko zbirko in druge znamenitosti graščine. • S. Saje GROHARJEV TEDEN Sorica - Jutri se v Sorici začenja tradicionalni, letos že 9. Groharjev teden z vrsto prireditev za otroke in odrasle, ki ga pripravlja Prosvetno društvo Ivan Grohar iz Sorice. Jutri, v soboto, ob 19. uri bo v cerkvi koncert, na katerem sodelujejo prof. Tone Potočnik, Brane Robenšak in kvintet Sonček. Tudi v nedeljo, 23. junija, ob 17. uri bo koncert, nastopil pa bo mladinski orkester Orfej iz Sorice. Ves prihodnji teden, v sredo, četrtek, petek in soboto se bodo v Sorici odvijali dnevi risanja in slikanja. Likovna dela pa bodo razstavili v soboto, 29. junija ob 17. uri v Groharjevi rojstni hiši in v šoli. Sobotni večer bo popestril koncert rap skupine Captamur v dvorani Zadružnega doma. V nedeljo popoldna pa bodo pripravili še zabavni program za otroke in odrasle. SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV GORENJSKE Tržič - Jutri, v soboto, bodo v različnih krajih tržiške občine promenadni koncerti, na katerih bo nastopilo sedem pihalnih godb z Gorenjskega. Srečanje pihalnih orkestrov sodi v program skupnih prireditve Zvez kulturnih organizacij Gorenjske. Koncerti bodo ob 17. uri in sicer v Lomu, Podljubelju, Ljubelju, Retnjah, Bistrici, Jelendolu in Tržiču. Srečanje se bo ob 20. uri zaključilo s skupnim nastopom v poletnem gledališču pri sv. Jožefu nad Tržičem. Nastopili bodo: Pihalni orkester iz Škofje Loke, Godba na pihala Gorje, Pihalni orkester jeseniških železarjev, Mengeška godba, Mestna godba Kamnik, Pihalni orkerster mestne občine Kranj ter Tržiški pihalni orkester. * Boris Kuburič Nova stalna razstava Muzeja novejše zgodovine GIMNAZIJA JESENICE Trg Toneta čufarja 1 4270 JESENICE razpisuje prosto delovno mesto 1. UČITELJ PSIHOLOGIJE za določen čas s polnim delovnim časom od 1. 9. 1996 do 31. 8. 1997, z dopolnjevanjem učne obveznosti na Srednji šoli Jesenice. Pogoj: kandidat mora imeti visokošolsko izobrazbo v skladu s Sklepom o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce - laborante v programih srednjih in osnovnih šol, Ur. I. RS št. 42/95). Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 5 dneh po končanem zbiranju prijav. SLOVENCI V 20. STOLETJU Ljubljana - Sinoči so v Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) odprli novo stalno razstavo o zgodovini Slovencev v 20. stoletju od prve svetovne vojne pa do danes. Projekt, ki je seveda skupinsko delo, je nastajal dlje časa, glede na zahtevnost in uporabo tehničnih pomagal, ki so danes ob dokumentih, fotografijah in mu-zealijah že kar obvezna stvar, pa so ustvarjalci razstave s sodelavci tudi za postavitev potrebovali kar nekaj časa. Kot je na tiskovni konferenci v sredo dopoldne povedal direktor Muzeja dr. Iztok Durjava, so pri nastajanju te razstave naleteli na veliko razumevanja ne le pri Ministrstvu za kulturo, ki je projekt financiralo, Eač pa tudi pri posameznikih, od aterih so dobili v dar nekaj gradiva, od sponzorjev in od nekaterih kulturnih ustanov kot na primer Restavratorskega centra, ki je nekatera dela opravil brezplačno. Muzeološko interpretacijo zgodovine preteklih več kot devetdeset let so muzealci razporedili v več sklopov. Le- ti se tudi pokrivajo s prostori, ki jih ima muzej na voljo, pri tem pa je baročna viteška dvorana v sredini razstavne poti ostala kot nekakšna muzejska oaza, ki bo v prihodnje služila kot oddih, predah za obiskovalce. Muzej novejše zgodovine zdaj ponuja že četrto stalno razstavo, odkar je bil sploh ustanovljen; zadnjo razstavo na tematiko NOB, ki so jo po več kot treh desetletjih pospravili v depoje leta 1990, seveda niso pospravili v celoti, pač pa je kustos Vanja Martinčič predstavil vojno obdobje na slovenskih tleh le z izborom dokumentov, fotografij in muzejskih predmetov v vitrinah. Bolj kot v ostalih prostorih se zdi, da je program multivizije, ki visoko pod stropom z vseh štirih sten gledalca zasipa s serijo vojnih fotografij iz bogate muzejske fototeke, svetlobnimi in zvočnimi vtisi, ki še podčrtujejo vtis o posledicah, ki jih pusti vojna na vsakih tleh. Če bo obiskovalec ob petnajst minut trajajočem vojnem "spektaklu" dobil kurjo polt, potem je učna ura zgodovine iz tega časa vsekakor dosegla svoj namen. Muzejska postavitev se seveda začenja s prvo svetovno vojno, v katere preddverju je seveda železniška kavarnica iz tistega časa, s sliko cesarja Franca Jožefa in mobilizacijskimi oglasi na stenah ter z zvočno kuliso. Vstop "na fronto", v rov s periskopom, vojaškim bivališčem, ki se je v tej vojni končevalo - za nekatere z življenjem, za druge s pokopališčem-, je nazorna podoba vojskovanja na začetku stoletja, kot si ga je zamislil avtor Marko Štepec. Predstavitev Slovencev med obema vojnama se po zamisli avtorja Ljudmile Osjak deli na politična, gospodarska in kulturna dogajanja, ustanovitev nove države, boj za slovenske meje, ustanovitev ljubljanske univerze, uvedbo diktature, gospodarsko krizo in dogodke pred izbruhom druge svetovne vojne. Predstavitev Slovenije v povojnih razmerah je predstavlje- Razstavo, ki se razteza v osmih razstavnih prostorih, spremlja tudi zloženka, katalog pa bo izšel v jeseni. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan med 10. in 18. uro, razen ob ponedeljkih in praznikih. Po razstavi bo organizirano tudi vodstvo. Zarja v gosteh Razstavo, ki se razteza na več kot 380 kvadratnih metrih, so si zamislili Nataša Urbane, Marko Štepec in Marjan Loboda, avtorji posameznih sklopov pa so: Irena Kodrič, Vanja Martinčič, Ljudmila Osjak, Marko Štepec, Nataša Urbane in Ivo Vraničar. Razstavo je oblikoval Marjan Loboda. na na razmeroma majhnem prostoru, ki pa so ga tudi po zamisli oblikovalca celotne postavitve razstave arhitekta Marjana Lobode, izrabili tudi po višini. Dežela delavcev in kmetov, avtorica postavitve je Nataša Urbane, se začenja s povojno obnovo do začetka petdesetih let. Rdeča barva sten stropa in razstavnega pohištva z originalnim gradivom iz tega obdobja, uporabo filmskega in fotografskega gradiva (trinajstminutni filmski obzornik), ter svetlobe in glasbe popelje obiskovalca v ne tako davna desetletja slovenske zgodovine. Na to temo se navezuje tudi predstavitev slovenskega gospodarstva po letu 1945, v katerega je avtor Ivo Vraničar domiselno nagnetel izdelke, stroje in še marsikaj, kar mor- KONCERT KOROŠKIH PEVCEV Bled - V cerkvici na Blejskem otoku je bil minulo soboto koncert, na katerem se je s svojim letnim koncertom predstavil Mešani pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva Zarja iz Železne Kaple. Nekaj več kot trideset pevk in pevcev je letos februarja, potem ko se je zaradi drugih obveznosti poslovil dirigent Gabrijel Lipuš, začelo prepevati pod vodstvom Slavka Mežka iz Žirovnice. Ker pa obstaja v Železni Kapli tudi otroški pevski zbor z nekaj več kot tridesetimi pevci, je prevzel tudi to skupino. Zbor, ki ima sicer izredno dolgo tradicijo, skoraj osemdeset let že obstaja, je v zadnjih letih sicer dosti nastopal, ni pa pripravljal letnega koncerta. Zato je bilo tembolj zanimivo, kako ga je mogoče oblikovati z novim dirigentom in to v razmeroma kratkem času. Po predvidenih koncertih v domačem kraju in okolici, se bodo koroški pevci na jesen še nekajkrat predstavili v Sloveniji, najprej pa na koncertu v Sevnici. Slavko Mežek je za pevsko sestavo izbral program, ki obsega slovenske umetne pesmi, vendar pa so te v manjšini; večji del letnega koncerta je namreč obsegal koroške ljudske pesmi v priredbah Kernjaka, Krtamolca, Vrabca in drugih, dodal pa je še po eno primorsko, slovensko in gorenjsko ljudsko pesem. Vse, še posebej pa korošne ljudske, je občinstvo, ki je dodobra napolnilo otoško cerkvico, pozdravilo s hvaležnim aplavzom. • L.M. GLASBENA LOKA '96 Škofja Loka - Ljudska univerza Škofja Loka v sodelovanju z Glasbeno šolo Škofja Loka že šesto leto zapored organizira poletno glasbeno šolo. Letos se je v poletno šolo prijavilo več kot 80 mladih glasbenikov iz vse Slovenije. Teden dni se bodo izpopolnjevali pod vodstvom priznanih mentorjev Drage Ažmanove, Andreja Grafenauerja, Klemena Ramovša, Antona Grčarja, Borisa Šinigoja, Alojza Zupana in Petra Kopača. Med poletno šolo se bo v večernem času zvrstilo tudi več koncertov. Prvi uvodni koncert bo jutri, v soboto, ob 18. uri v kapeli Loškega gradu. Nastopila bosta Andrej Grafenauer, kitara in Klemen Ramovš, kljunasta flavta. Do sobote, ko se bo poletna šola zaključila z nastopom udeležencev poletne šole v kapeli Puštalskega gradu, se bo v tej kapeli, pa tudi v cerkvi v Crngrobu zvrstili Še trije koncerti. Eva Hren in Uroš Usenik, duo kitar, bosta v Crngrobu nastopila v ponedeljek, 24. junija, ob 18. uri. Andrej Zupan, klarinet in Hinko Haas, klavir, bosta nastopila dan kasneje, v torek, ob 19.30 v Puštalski kapeli. Tam bo tudi koncert Anje Burnik, flavta in Petra Zoltana, klavir. • L.M. da še hranimo tudi v domačih predalih, ne da bi se zavedali, da je to že tudi zgodovina. Nataša Urbane je zasnovala tudi naslednja dva sklopa razstave - samostojno Slovenijo, ki se začenja s prelomnim 1991 letom z razbitinami vojaškega helikopterja in drugimi avtentičnimi muzealijami, poleg tega pa je predstavljen o tudi civilno dogajanje, od nosilcev nove miselnosti, strank itd. Na TV ekranu je mogoče opazovati dogodke iz desetdnevne vojne. Večnamenski prostor z novimi slovenskimi simboli dopolnjuje računalniško voden aparat za kemične analize kot predstavitev računalniške dobe. Trije računalniški programi - znameniti Slovenci, zemljevidi in simboli ter poglobljena predstavitev razstavljenega gradiva bodo obiskovalcu nudila tudi bolj natančne informacije, saj vseh podatkov na omejenem prostoru ni mogoče ponuditi. Kot most pa se od tal in čez strop vzpenja mozaik podob znamenitih Slovenk in Slovencev. V tem prostoru bodo tudi učne ure za najmlajše, pa tudi za srednješolce in drugi programi za odrasle. • Lea Mencinger Muzej pod Studorom OPLENOVA HISA VABI Studor • V nedeljo, 23. junija, ob 15. uri bo pred Oplenovo hi§° slovesnost, na kateri bodo proslavili petletnico, odkar je ta bohinjska domačija odprta kot muzej bivalne kulture v Bohinju. Oplenova hiša, gre za bohinjsko domačijo stegnjenega tipa, je bila od lastnikov odkupljena že leta 1981. Stavba, ki je last občine Bohinj je pred časom uredil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. Strokovno pa s tem muzejem, v katerem je razstavljena oprema in pohištvo avtentična zapuščina zadnjih lastnikov, upravlja Gorenjski muzej Kranj. Stavba je sicer iz začetka 19. stoletja, nekateri ostanki zidovja pa so seveda še starejši. V hiši je črna kuhinja s šipovnikom (zidanim obodom), kamra in pa hiša, v kateri je nad pečjo Še vedno ohranjeno ležišče, podstrešje in klet. Oplenova hiša je odprta vse leto. Posameznikom in skupinom jo odpira oskrbnik Gregor Resman, ki ne glede na uro dneva razkaže obiskovalcem domačijo - muzej. Obletnico so v Bohinju sklenili proslaviti kar se da prisrčno. Povabili so kar dve folklorni skupini - Otroško folklorno skupin0 Bohinj in Folklorno skupino KUD Srednja vas, nastopile pa bodo tudi Srenjske predice. Zbrane bodo nagovorili bohinjski župan Franc Kramar, Vladimir Knific, ravnatelj Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj in Barbara Ravnik-Toman, ravnateljica Gorenjskega muzeja Kranj. • L.M. Nova knjiga Marka Pogačnika ELEMENTARNA BITJA Ljubljana - Založba Iskanja je ta teden predstavila novi prevod knjige Marka Pogačnika "Elementarna bitja -Inteligenca narave in zemlje". Delo pripoveduje o bitjih, k> jih vsi poznamo iz pravljic in pripovedk: o škratih, vilah, rusalkah, ognjenih duhovih.... ^ Kot pravi avtor, obstajajo ta bitja na dveh bivanjskih ravneh hkrati: njihovo telo ima obliko energijskega vrtinca, ki vibrira na vitalnoenergijski ravni, njihova zavest pa temelji na čustvenem nivoju. Zaradi tega nam elementarna bitja niso dosegljiva R° miselni poti, ampak samo prek čustvene povezave. Skozi svoje praktične izkušnje in stike z elementarnimi bitji avtor bralca vod1 s pripovedjo, risbami in razpredelnicami. Delo je v izvirniku izšlo v nemškem jeziku in nekako sodi v ciklus, ki se je začel z Zdravljenjem zemlje v osemdesetm. nadaljeval s Ko se boginja vrne v začetku devetdesetih in nato z delom, ki je pravkar izšlo v slovenskem jeziku. "V natančno trinajstih mesecih, ki so potekli od mojega prvega stika 1 elementarnimi bitji, 26. januarja 1993, do tedaj, ko sem dokončal rokopis, so mi ona sama pokazala in mi pojasnila vse temeljn razsežnosti elementarnega sveta. Počutil sem se kot gost, ki so ga povabili v neznani svet, da bi nato svojim bližnjim lahko poroča o njegovi osupljivi lepoti in resničnem obstoju," pojasnjuj Marko Pogačnik nastanek knjige, ki je slogovno nekaksn poročilo o tem, kaj je preživljal v trinajstih mesecih svojeg življenja, dopolnjeno s teoretičnim pogledom na elementarn bitja in nekaj praktičnimi napotki. ,j Glede na to, da so njegove knjige najprej začeli objavlja nemški založniki, Marko Pogačnik še vedno piše v nemščini; n^ nemškem tržišču so knjigo Elementarna bitja prodali Že ^ dvanajst tisoč izvodih, ta čas pa pripravljajo tudi prevode nizozemskem, angleškem in hrvaškem jeziku. V slovenščino J knjigo prevedla Miriam Drev. • M.A. KONJIČKI Junij je mesec, ki čebelarjem letino piše Čebele je treba imeti rad Čebelarji imajo različna mnenja o letošnjem juniju in pašni sezoni. Tistim pod Krvavcem bi morala pomagati država, kdor pa je čebele odpeljal na pašo, ni razočaran. Junij je v Sloveniji, sploh pa na Gorenjskem, mesec, ko čebelarji že ocenjujejo, ali bo leto, ki se še prevesilo ni v drugo plovico, dobro, srednje ali slabo s pašo in s pridelkom medu. Temu je nekako prilagojena tudi kranjska čebela, ki je pridna delavka, trdna in ciklusno tako akli-rnatizirana, da družine v panjih v juniju dosegajo največjo razvojno moč. Za letošnji junij in s tem v zvezi tudi za čebelarsko leto pa bi lahko po mnenjih sodeč ocenili, da bo povprečno ali pa celo podpovprečno. Medtem ko predsednik Čebelarske družine Cerklje Franc Zorman-Ča-mernik in tajnik Andrej Repnik Ugotavljata, da na območju pod Krvavcem ni prav paše in morajo nekateri družine celo krmiti, tajnik Čebelarske družine Komenda Franc Prezelj ugotavlja, da so čebele v akacijevi paši kar dobro prebile in da trenutno ponekod že medi smreka. Drugače povedano, čebelarji, ki imajo na Gorenjskem družine čez leto doma v čebelnjaku, se letos za zdaj ne morejo pohvaliti z dobro pašo. Regrat in sadje sta zaradi dežja domala povsod skoraj čisto zatajila. Tisti, ki so čebele odpeljali v nekatere znane pašne kraje, pa so ta trenutek še kar zadovoljni. Tako se tudi se tudi letos potrjuje ocena in že od nekdaj čebelarjem poznana ugotovitev, da pravi čebelar, ki mu je čebelarjenje morda šc nekaj več kot zgolj ljubi-teljstvo, med letom čebele prevaža. "Razvoj čebeljih družin na Cerkljanskem je še kar močan. Kakšna je paša, pa so najboljše merilo roji. Če ob dobri paši roju daš v panj štiri satnice, jih v nekaj dneh že zastavi z delom in kmalu potegne celice. Letos je takšno leto, da močni roji v najboljšem primeru potegnejo dve Franc Prezelj, tajnik ČD Komenda ima čebele v paši. Od prejšnje sobote do sredine minulega tedna je bila na območju med dolino Črne in Tuhinjsko dolino dobra smrekova paša. Ko je dobra paša, ima pravi čebelar pripravljeno satje. Kazen za gobarje brez košar satnici," sta pred dnevi razlagali predsednik in tajnik Čebelarske družine Cerklje. O vročini, ki je bila za mesec junij minuli teden precej nenavadna, pa sta menila, da ni najboljša za čebele v krajih, kjer zemlja ni težka ali močvirnata. Je pa letos dobro medi-la akacija v Prekmurju, pa tudi tista na Primorskem oziroma v Braniku. "Letošnja sezona je za zdaj za čebelarje, ki ne vozijo v pašo (pa tudi pri vožnji v pašo je treba poleg znanja imeti največkrat tudi precej sreče) takšna, da bi jim morala država pomagati. V tujini je tako, pri nas pa največkrat tudi službe, ki se ukvarjajo z napovedmi ali ugotavljanjem stanja oziroma medenja, ta trenutek sploh še ne delujejo." Čeprav je zanimanje za čebelarstvo med mladimi precejšnje in daje celo vtis, da narašča, je in bo najbrž še lep čas v Sloveniji označeno predvsem kot ljubiteljsko-upokojenska dejavnost. In prav nad slednjo, predvsem upokojensko dejavnostjo, bi se bilo potrebno zamisliti. Pa ne zaradi tega, ker upokojenci ne bi bili perspektivni za čebelarjenje, pač pa zaradi državnega nerazumevanja za spodbujanje čebelarstva kot gospodarske dejavnosti. Ne nazadnje drži trditev, da razvito čebelarstvo pomeni tudi razvito vrtnarstvo, sadjarstvo, zdravo naravo in okolje... Pregovor pravi: čebelo ie treba imeti rad. Če je letina slaba, ji moraš dati jesti. Le tako ti bo ob dobri paši potem obilno povrnila. • A. Žalar Mira svetuje V boju proti zajedavcu Varroi jacobson ne gre prisegati samo na naravni način, prav tako pa ne tudi zgolj na kemične preparate. Predvsem je potrebno redno nadzorovati družine in ugotavljati morebitno napadenost. Varroo lahko ugotavljamo s spremljanjem naravnega odpadanja varoj, kar je posledica naravne smrtnosti le-teh. Tako odpadle varoje štejemo na vazelinski podlagi na dnu panja. Če junija v desetih dneh odpade manj kot ena varoa na dan, lahko počakamo z zdravljenjem do jeseni. Pri odpadanju pet do deset varoj na dan, začnemo zdraviti čebele takoj po točenju medu. Če pa na dan odpade deset do trideset varoj, začnemo zdraviti takoj. Pred vsakim zdravljenjem pa moramo medišča sprazniti. Za vse informacije glede čebeljih bolezni in njihovega zatiranja pa naj se čebelarji obračajo na specialista za zdravstveno varstvo čebel Janeza Jelenca, dr. vet. med. na Veterinarskem zavodu Slovenije, Območna enota Kranj. Telefon 064/221-063. Nevarne jelše ob robu gozda Nekateri gobarji, ki so imeli "stalna lovišča" gob, bodo letos razočarani. Žled je pozimi podrl sožitje med drevesi in gobami, ki navadno rastejo skupaj. Ribiška družina Kranj 20. aprila letos je bila v pranju skupščina zveze gobarskih družine Slovenije, katere organizator je bila že Jetjič Gobarska družina Kr»nj. Takrat je ob 35-letnici |?rganiziranega gobarstva v Sloveniji izšla tudi druga Štefka Gobarskega vestnika. V*ani gobarskih družin Slove-ga lahko dobijo v svojih Robarskih družinah, cena zanj Pa je 1200 tolarjev. V tej ^tevilki so tudi nekatera poz-Jjana imena članov gobarskih Jjružin in med njimi je tudi eterminator oziroma prepoznavale Franc Vrhovnik iz r*ranja. Njegov glavni mentor Pri spoznavnaju gob in miko-Ç8»je nasploh je bil dr. Dušan rsčaj «2 njjm sem prekriža. sah se ni (več) dovoljeno voziti z avtomobili ali motorji in po stranskih makdamskih cestah tudi ne." Za letošnjo nevnavadno junijsko vročino pravi Franc Vehovnik, da podrasti oziroma rasti gob ni škodila. Vlage je v gozdu po letošnji zimi dovolj. Bolj presenečeni pa bodo morda nekateri ljubitelji gob, ko bodo ugotovili, da je hrastovo drevo izginilo iz gozda, ker ga je polomil pozimi Skrb za urejenost in za vode Ribiška družina Kranj je uredila okolico brunarice v Prašah, asfaltirano cesto do nje in ob cesti tudi ograjo. Zdaj obnavljajo tudi brunarico na Bregu. Delo pri urejanju okolice brunaric ril sem vso Slovenijo. Znanje, ki vsem mora imeti rad naravo. Dober in "vzdržljiv" želodec s prepoznavanjem in določanjem strupenih in nestrupenih gob, kot je poudaril, nima pri tem nobene zveze. Zaupal mi je, da je danes, ko že pozna številne vrste gob, zanj največja nagrada, če odkrije gobo, ki je šc ni videl. Pred leti je bila takšna veliki lovkar. Ta mediteranska, in v Sloveniji zelo redka goba, raste tudi pri Tržiču. Zanimivi pa so tudi njegovi nasveti in gjj videl tudi prvo slovensko razlage gobarskega bontona. lo}?? ° gobah, ki jo jeleta "Potrebno se je zaščititi z* 'zdal Ante Beg." pred klopi. Po prihodu iz brane Vrhovnik, ki bo pri- gozda je obvezno tuširanje. ucJnje ieto zacinjega marca Letos do konca maja so imeli danes v Kliničnem centru ze blizu 70 kloparjev. Tisti, najbolj strupeni, so menda v jelšah na robu gozda. Sicer pa zdaj velja, da se morajo gobarji v , - si ga pridobil, sem lahko Or«stno uporabil kot determi-Šk r- na razs*avan v Kranju, cah ^°ki, Tržiču, na Jeseni-Ravnah na Koroškem, v jurski Soboti, Celju, Ribnici, p^orju in drugod. Na Orehku vpriem sPoznal župnika, ki je sem ?yedel 0 8obah- Pri nJeJ ede • Abrahama, je i Slov k^***1 Poznavalcev g°b v nii, • mJi> ki ima zaradi števil Hrastov turek raste v poletno-jesenskih mesecih. druge podobne akcije seveda niso edina in glavna naloga članov Ribiške družine Kranj. Njihova skrb je pravzaprav dobro gospodarjenje z vodami, v okviru športnega ribolova pa so tudi različna srečanja in tekmovanja. Na letošnjih treh tekmah, dve sta bili aprila, ena pa junija, so bili najboljši pri pionirjih Martina Dežman, Jaka Dežman in Matej Rupnik, pri mladincih pa Marko Popit, Darko Dopudja in Sandi Kokaš. Pri članih je bil najboljši Martin Dežman, drugi je bil Borut Dežman, tretji pa Lazar Angelovski. Že pojutrišnjem bo na Savi veliko muhar-sko tekmovanje, naslednjo soboto pa potem nočno tekmovanje za veliko ribo v Bobovku. 7. julija pa bo tudi odprt lov na klena na jezeru na Bregu. Gospodar Ribiške družine Kranj Matevž Hudovernik je z uresničevanjem letošnjega programa zadovoljen. "Uredili smo cesto do brunarice v Prašah in tlakovali tudi okolico brunarice. Ob cesti pa smo z ograjo razmejili travnik. Zdaj potekajo dela na brunarici na Bregu. Sicer pa je bila dokaj dobra bera tudi pri vzgoji mladic v ribogojnici v Besnici. V Mavčičah je v teh dneh v kanalu pod elektrarno v drstu veliko podusti. Predv Po enj tudi zanimive in sem koristne nasvete. irm? njegovem mnenju mora gozd podati s košaro m ne vec fdp?1 ber prepoznavalec gob s polivinilasto vrečko. Gozdar te lahko kaznuje, če nimaš --' prepoznavalec gob ber minator) predvsem do-1 sPomin, razlikovati mora košare, ali če imas vec kot žled. Vsako leto so tam zrasli poletni jurčki, letos pa jih ne bo. Franc Vrhovnik ve, da je med poletnim gobanom in hrastom neke vrste sožitje. In ker hrasta ni več, tudi jurčkov tam ne boste več našli. Sicer pa v gobarski bonton sodi tudi pravilo, da zrelih (črvivih) gob ne trgamo, ampak jih pustimo pri miru (za seme). In še to. Odkup gob (za izvoz na pri- ori.Ve' ne sme imeti težav z dva kilograma gob. Tudi po mer) se bo letos začel šele 1. uentacijo (v gozdu) in pred- travnikih oziroma gozdnih ja- septembra. • A. Z.alar brunarice uredila asft njej ograjo. Položili okrog brunarice. mi je v Prašah do "altirano cesto in ob pa so tudi tlak Izvalilo se je 527.000 mladic potočne postrvi, ki smo jih sami vzgojili in jih vložili v naše gojitvene potoke. Vložili pa smo tud že precej konzumne ribe. Tako vsak mesec povprečno vložimo 500 do 600 kilogramov rib v Savo, 200 kilogramov v Kokro in okrog 400 kilogramov v Zbiljsko jezero." Posebnost, bi lakho rekli, na katero so v Ribiški družini Kranj v teh dneh še posebno ponosni, pa je drstišče pod elektrarno v Mavčičah. Ko je bila v Mavčičah v gradnji elektrarna, so člani Ribiške družine Kranj predlagali, da namesto tako imenovane nefunkcionalne ribje poti pri elektrarni, zgradijo pod njo raje kanal za drstišče. Odločitev se je zelo hitro izkazala za zelo dobro in predvsem pravilno. Ta "naprava" vsako leto zelo dobro deluje. Tako na primer tudi v teh dneh, ko je v drstnem kanalu polno podusti. * A. Žalar KONJIČKI IM(I/\ UMSKI liV l IIIKO IGRE DISTRIBUCIJSKA HISA DISTRIBUCIJSKA HIŠA, KJER SO DOMA NAJBOLJŠE IGRE C.S.C., d.0.0., Gornji trg 24, Ljubljana, tel.: (061)125-9-153, 125-9-235 LESTVICA NAJBOLJŠIH 10 (PC CD ROM): 1. DUKE NUKEM 3D 2. EURO 96 3. FIFA SOCCER 96 4. WORMS 5. CIVILIZATION 2 6. THEME PARK (EA CLÀSSICS) 7. ACTUA SOCCER 8. COMMAND & CONQUER 9. WARCRAFT2: EXPANSION DISK 10. ENCARTA 96 (eidos interactive) (ega/gremlin) (elektronic ARTS) (ocean/team 17) (microprose) electrònica arts gremlin virgin blizzard microsoft Pozor: Tudi vi lahko glasujete za najboljših 10. Pošljite nam vaš glas - naslov Igre, za katero glasujete na dopisnici. Med vsemi, ki bodo glasovali, bomo izžrebali praktično nagrado. NOVOSTI AH-64D LONGBOW (ELECTRONIC ARTS, bojna simulacija helikopterja 2CD-ja) ELECTRONIC ARTS nadaljuje tradicijo odličnih bojnih simulacij z enim najboljših bojnih helikopterjev na svetu. Pri izdelavi igre so sodelovali strokovnjaki Iz podjetja JANE'S INFORMATION GROUP (eno najboj znanih založniških podjetij, ki se ukvarja z vojaškimi časopisi) in pa ustvarjalec letalskih simulacij Andy Hols, ki ga poznavalci poznajo Iz iger, kot so: F-15 STRIKE ÉAGLE, GUNSHIP 200, F-19 STEALTH FIGHTER.. Skratka pri EA so združili dva aduta In dobili brezpogojno uspešnico. Igra se lahko poleg odlične grafike In zvočnih efektov pohvali še z realistično pokrajino, povzeto iz pravih ameriških topografskih map, s 5 različnimi načini letenja od takojšnje akcije, pa do podrobnejšega urjenja, ki vas bo resnično vživelo v dogajanje. Za popestritev pa si boste lahko ogledali tudi številne fotorealistične animacije. Novosti v ponudbi: CHAOS OVERLORDS (WIN95) DUKE NUKEM 3D, EURO 96 (nogomet) NORMALITY, THE SETTLERS 2, WITCHAVEN 2. NAGRADNA IGRA Na nagradno vprašanje smo prejeli celo 6 pravilnih odgovorov. Na žalost je bilo med prispelimi dopisnicami mnogo nepravilnih. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali nagrajenca, to je g. Peter Frelih iz Železnikov. Nagrado (CD ROM igra DARKER) bo prejel po pošti. Novo nagradno vprašanje: S čim se ukvarja skupina JANE'S INFORMATION GROUP? Med pravilnimi odgovori bomo podelili nagrado: CD ROM iga TIME GATE. Odgovore pošljite najkasneje do 10. julija na naslov CSC, d.o.o., pp 6, 1351 Brezovica pri Ljubljani (ne pozabite pripisati svojega naslova!) Podjetje C.S.C., d.o.o., se ukvarja z distribucijo in prodajo računalniških In video iger ter multimedije. Našo kompletno ponudbo si lahko ogledate v trgovinah HOBBIT v Ljubljani, Žalcu in Mariboru. Kmalu pa tudi drugod po Sloveniji. V naših trgovinah lahko izbirate med igrami za osebne računalnike (PC CD ROM), igram in opremo SONY PLAYSTATION; SEGA - MEGADRIVE, SATURN; NINTENDO GAME BOY in SUPERNINTENDO. Na izbiro je tudi vsa računalniška oprema in multimedija. Trgovina HOBBIT, Gornji trg 24, Ljubljana, tel.: (061) 125-9-153, fax: (061) 125-9-235 AKCIJSKA PONUDBA V MAJI/ in Jl/MJU: 3D LEMMINGS 4990,00 SUPERKARTS 3990,00 DARKER 4490,00 SYSTEM SHOCK 1990,00 DESTRUCTION DERBY 4990,00 TIME GATE 3990,00 DUNGEON MASTER II 4990,00 U.S. NAVY FIGHTERS gold 4490,00 FLIGHT COMR (3 igre) 2990,00 WING COMMANDER II 1990,00 MORTAL KOMBAT II 2490,00 WING COMM. ARMADA 1990,00 NBA LIVE 96 5990,00 WIPEOUT 4490,00 Glasba izpod Žirka Prva plošča Lintvernov Ko sem se oni dan (kak teden nazaj) peljal v Žiri, kjer smo bili zmenjeni z Lintvernoma Dragom in Matjažem, da kakšno rečemo o njihovi prvi plošči, sem ob cesti videl plakate, ki so obveščali, da bo skupina v soboto igrala v Račevi vasi (če se ne motim). Fanta sta mi povedala, da res in ko sem se vračal proti Škofji Loki..., sem še v Žireh na štop pobral Ireno. Punca, srednješolka, kot je povedala, je rekla, da gre le 2 kilometra do Sela in na vprašanje, če kaj pozna skupino Lintvern, je rekla: "Seveda. S prijateljico komaj čakava na sobotni koncert..." Sodelovali ste z Adijem Smolarjem, ki vam je napisal tekste in melodije? "Ja, vse tekste in melodije je napisal Adi Smolar. Štirje komadi so stari že kake dve, tri leta, iz časov ko smo se v nekem lokalu v Žireh spoznali z Adijem, ki je imel tam koncert. Sicer imamo tudi nekaj svojih komadov, a jih na plošči nismo hoteli mešati z Adijevimi, zato smo pri njem naročili nadaljnjih pet skladbic in plošča je tu." Igrate tudi skladbo "Iskra, čas in mraz", ki je sicer na prvi Adijevi plošči? "Takrat, ko smo Adija prvič slišali, se nam je najboljši kqmad zdel prav "Iskra, čas in mraz" in ko smo bili pred tem, da čisto zares izdamo svojo ploščo, nam je dal na izbiro, da zanjo lahko izberemo katerikoli njegov komad. In smo ga. Zdi se nam, da je komad celo bolj primeren za band kot za kantavtorja." Snemali ste v Panovem studiu v Kranju izdali pa pri ljubljanski založbi Menart? "Ja, za snemanje v studiu Pan smo porabili kakih 60 ur, stroške so nam pokrili naši sponzorji, naš material pa so se odločili izdati pri Menartu. Sicer je bilo tu nekaj zavlačevanja, vse je bilo gotovo že lani decembra, no plošča in kaseta sta končno zunaj. Potrebno pa je poudariti, da nam je ovitek likovno pripravil akademski slikar Tomaš Kržišnik. Lintvern so: Drago Kramperšek (vokal, kitara, orglice), Matjaž Zabukovec (kitara), Robert Križnar (bas), Vojc Erznožnik (bobni), Drejc Pogačnik (klaviature), Nataša Gladek in Urša Poljanšek (spremljajoči vokali). Tudi naš znak, zmaj Lintvern, je njegovo delo." Zmaj torej? "Lintvern je zmaj. ki po legendi živi v hribu Žirk. Ime je sicer nekoliko nekomercialno, mogoče težko zapomnlji-vo, no mi smo dali prednost dejstvu, da je ime izvirno in ima nekaj skupnega s krajem, od koder prihajamo. Vsi, razen klaviaturista, ki je iz Kranja, smo iz Žirov." Videospot je danes skorajda nujnost? "Pa precej denarja tudi. Upamo, da nam bo tja do jeseni enkrat vseeno uspelo posneti vsaj en video. Najbrž bo to naša prva velika uspešnica "Nedelja lep je dan". Jutri se greva menit (to je bilo prejšnji petek) v Ljubljano za spot in večji promocijski nastop." Baje ste v živo najboljši, kakšen je pravzaprav žele-zen repertoar vaše glasbe, tako na koncertih, kot na vaši prvi plošči? "Na plošči je mogoče slišati rock'n'rollov do bluesa in klavirskih balad, skratka imamo nekakšen hmmm... lint-vem stil. Ja, lintvern stil napiši. Sicer pa na koncertih poleg svojih igramo tudi stare rockerske zadeve, naj bo v" džumbus varianti ali pa akustično. V živo smo res dobri, z back vokali... folk pravi, da je super." Nastopi v prihodnje? "Upamo, da jih bo čimveč. FtluieUsiivne novice XXII. Podjetje za proizvodnjo, video zastopanje in trgovino d.o.o. Kranj, Smledniška 58, 4000 Kranj, tel./fax: 064/320-041 LESTVICA 10. NAJBOLJ IZPOSOJENIH FILMOV V MAJU: 1. OBLEGANI 2 (Under Seage 2) Steven Seagal 2. MASKA SMRTI (Mask of Death) Lorenzo Lamas 3. ZAZNAMOVAN ZA SMRT (Marked for Death) Steven Seagal 4. POLJUB SMRTI (K/ss of Death) Nicolas Cage 5. UTEMELJEN SUM (Just Cause) Sean Connery 6. IZBRUH (Outbreak) Dustin Hoffman 7. KONGO (Congo) Dylan Walsh 8. HITROST (Speed) Keanu Reeves 9. RESNIČNE LAŽI (True Lies) Schwazrenegger 10. VRTNICE IN SMRT (Dark and Deadly) Jack Scalia MREŽA (The Net) - akcijski triler V napetem trilerju Mreža prelepa Sandra Bullock, v vlogi računalniške strokovnjakinje Angelle Bennett, odkrije tajni računalniški program, ki ga ne bi smela videti. Zaradi tega postane tarča tajne teroristične organizacije, ki za zaščito svoje skrivnosti ne izbira sredstev. V boju za lastno življenje se lahko Angela zanese le nase... CASPER (Casper) - mladinski Amblin Entertainment in izvršni producenti Steven Spielberg, Gerald R. Molen in Jeffrey A. Montgomery vas bodo popeljali na kraj poln smeha in presenečenj, v povsem noro hišo strahov. Ob izredno domiselnih posebnih efektih kreatorjev vrhunskih filmov Kdo je potunkal zajca Rogerja in Jucski park boste uživali ob filmu Casper, dinamični družinski pustolovščino. V maju smo vam zastavili nagradno vprašanje o superagentu 007. Kar 627 bralcev pozna Jamesa Bonda in njegove akcijske pustoloviščine. Nagrajenci so: 1. nagrada: en teden brezplačne izposoje filmov - Janez Zavrl, Pot na Jošta 19, Kranj 2. nagrada: 2 glasbeni kaseti - Alojzija Čebašek, Voklo 12, Šenčur 3. nagrada: čistilna kaseta za videorekorder - Marjan Trškan, Jaka Platiše 3, Kranj Novo nagradno vprašanje: V katerem filmu, ki je na naši lestvici, igra Sandra Bullock vlogo voznice avtobusa? Nagrade so: 1. 14 dni brezplačne izposoje filmov v videoteki Lipa, 2. en teden brezplačne izposoje, 3. 3 prazne audio kasete. KAKO DOBITE NAŠO NAGRADO Odgovore pošljite na naslov ALTEKA d.o.o., Kranj, Smledniška 58 najkasneje do 13. julija. Slovenija je 6. junija izdala letošnji tretji sklop znamk. Prva je namenjena Zagorju ob Savi in njegovi 700-letnici. Na znamki je grad Gamberk, kakor ga je videl zgodovinar J. V. Valvasor. Druga znamka je namenjena kolesarskemu svetovnemu prvenstvu za mladince, ki bo 10. avgusta v Novem mestu. Tretja znamka je likovno najbolj uspela (M. Licul) in je posvečena 5. obletnici osamosvojitve Slovenije. Naslednji dve znamki sta skupaj v bloku in predstavljata dve najbolj znani slovenski gobi - lisičko in jurčka. Znamki sta na pogled zelo lepi, vendar ne sodita v blok, ker človek nehote pogleda, kje so Sne-guljčica in sedem škratov. Pošta je pri tem mislila tudi na filateliste in izdala esej v treh začetnih fazah. S to donacijo podpira Filatelistič-no Zvezo Slovenije. Eseji se dobijo v filatelističnh trgovinah, dobijo pa ga tudi vsi člani klubov. Dve znamki sta namenjnei 100. obletnici olimpijskih iger ter bližnjim letnim olimpijskim igram v Atlanti. Znamke so likovno zanimive, vendar z dvema velikima napakama - z izpisanimi štirimi našimi udele- ženci na znamkah smo se uvrstili med arabske šejkate, ki običajno slavijo žive, športnike in, ne nazadnje, z napačno slovensko zastavo na robu male pole! Znamki sta izšli v mali poli s tremi serijami v obrnjenem vrstnem redu (vsekakor drugič malo več pozornosti ne bi škodilo). Dne 15. 6. 1996 je izšla tudi redna poštna dopisnica s Škocjanskimi jamami. Filatelistična zveza Slovenije je ponovno začela l izdajo filatelistične revije NOVA F1LATELIJA (četrtletno), ki je prenehala izhajati leta 1959. Želimo ji vso srečo na novi poti. Od 17. do 30. junija 96 poteka v Kranjski Gori (Brdo pri Kranju in Gozd Martuljek) XV. evropsko W svetovno prvenstvo v lokostrelstvu. Pošta je to žal prezrla, zato je filatelija Mauritius izdala poseben do-tisk dopisnice (Milan Batista) in prijavila dva žiga, ki bo na pošti Kranjska Gora spet 24. junija, prvič je bil v ponedeljek, 17. junija. Dopisnice se dobijo na samih tekmovali*' čih kakor tudi v filatelijah. Mihael I. Fock FILATELIJA MAURITIUS in FOTO STUDIO 163 Tavčjarejva 19, 4000 KRANJ, tel. (064) 224 505 od 16. do 19. ure Nudimo: - ves filatelistični pribor - žige in dotiske - ocena in odkup opuščenih zbirk znamk, starih pisem in razglednic - nasveti za oblikovanje zbirk - fotografije za dokumente - družinski posnetki - komercialna fotografija- razvijanje filmov in izdelava fotografij -........---- ČAROBNA FORMULA Vitara in Magna za Andrejo Grašič Podjetje Suzuki Odar utrjuje poslovne vezi s slovensko naftno družbo Petrol. Vsi imetniki Petrolove plačilne kartice Magna imajo posebne popuste pri nakupu avtomobilov in mo-tociklov znamke Suzuki, Magno pa so pri Petrolu podarili tudi naši uspešni biatlonki Andreji Grašič, ki se sicer že nekaj časa vozi s suzukijem vitaro. S tem avtomobilom je Andreja prevozila vso minulo zimo, še posebej pa ji je koristil, kadar se je z njim odpravila na Pokljuko, kjer prav v tem času že potekajo priprave na novo biatlonsko sezono. Plačilna kartica Magna si je v dobrih dveh letih in pol pridobila sloves najbolj razširjene plačilne kartice, saj ima že več kot 75.000 uporabnikov, uporabiti pa jo je moč na vseh Petrolovih bencinskih servisih in na več kot tisoč drugih mestih. • M.G. Vzemite več kot 1000 zaposlenih. Na leti) pripravite zanje vsaj dva izobraževalna seminarja. Nato jih enakomerno razporedite po 69 lokacijah v Sloveniji. Poskrbite za enoletno garancijo za vsa popravila. Ta naj velja tudi za vse nadomestne dele, ki so dostavljeni vsak dan. Za vsak primer dobro ,..„ Pgrejte Še 50 nadomestnih vozil. Dobili boste največjo avtomobilsko mrežo pri nas. Znanje, ki Zmaguje na svetovnih pistah, je doma pri najbližjem prodajno-servisnem centru Renault. y(/f RENAULT - največja prodajno-servisna mreža v Sloveniji RENAULT AVTO ŽIVLJENJA VRTAČ d.o.o. Audi Visoko 77a, Visoko pri Kranju 4212 Tel./fax: 064/43-072, 43-148 NOVO • NOVO • NOVO • NOVO PRODAJNI SALON V KLETNI ETAŽI BLAGOVNICE GLOBUS POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER ZA VOZILA VOLKSWAGEN IN AUDI GOLF RABBIT športni sedeži, električni pomik vseh stekel, blokada motorja proti kraji, voznikov sedež nastavljiv po višini... od 22.996 DEM IZREDNO UGODNI KREDITI in jeasing za fizične osebe, obrtnike, podjetja... čas: od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Z« HOV PRODAJNI CENTER iščemo mlade, usposobljene iSpDAJALCE VOZIL. Lastnoročno napisane vloge pošljite do 28. junija 1996 "« VRTAČ, d.o.o, Visoko 77a. AVTOHIŠA 1 (HJ HONDA ŽIBERT i mm m m i m i 11 jMlni m 1M h t NOVI MODELI IV CMC ?INGO žeza AERODECK 21.900 DEM SHUTTLE mm ï 11 ž i? 1 m7m\ mt SUBARU Britof 173, 4000 Kranj, tel.: 064/242-167 ROVER SERVIS, PRODAJA STARO 2A NOVO KREDIT, LEASING Janez Kadivec Pipanova 46, Šenčur TEL.: 064/41-573, 41-426 AVTO MOČNIK Britof 162, Kranj, tel.: 064/242-277 POSEBNA PONUDBA PRIMERA 1.6, 16V, 102 KM STANDARDNA OPREMA: • AIR BAG • CENTRALNO ZAKLEPANJE • ABS • MEGLENKE • ELEKTRIČNA ZAŠČITA PRED KRAJO • SPOJLER CENA: 33.990 DEM DARILO: KLIMA p o.KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LJUBLJANSKA 22 Tel.: 223-276, 211-225 NAJ BO DRUŽINSKA LIMUZINA ALI ŠPORTNI KUPE Da bo vaša odločitev lažja, ju preizkusite na testni vožnji, v Alpetour Remontu pa vam bomo našli najugodnejšo pot do nakupa megana. TEST: SUZUKI X-90 LAHKOTNOST GIBANJA Komaj se je dobro pojavil na cestah, že si je suzuki x-90 prislužil vrsto pripomb: od tega, da je to za nič uporaben avtomobil, do primerjave z vesoljsko ladjo in avtomobilskimi starodobniki. Tovarniško sporočilo pa je jasno: avtomobil za prosti čas in zabavo, ki se v angleščini imenuje fun car. Nadaljuje pa se lahko z besedami: fun to own, fun to drive, kar po domače pomeni, da je zabavno že Earkiranje na domačem dvorišču, še olj pa vožnja. Suzuki X 90 je nekakšen mešanec med terenskim avtomobilom, kabrioletom in dvosedom. Konstruktorji so ga postavili na temelje suzukija vitare, toda njegova podoba je povsem drugačna. Na zaobljenem nosu so nagajivo oblikovani žarometi, karoserijske linije so oble in kabina je prirezana takoj za sedežema. Na zadnjem delu je navidezno velik prtljažni pokrov, ki ga na obeh straneh omejujejo dovolj vpadljive zadnje luči, poseben pečat , it ' pa mu daje zračni stabilizator. Sedeža sta torej samo dva, zato je X-90 uporaben predvsem za takšne in drugačne duete, zagotovo pa ne za družinski avto, ker enostavno ni prostora, za vožnjo vseh družinskih članov ali pa večjih kosov prtljage. A vendar življenje s tem avtomobilom ni dolgočasno. Ko je sonce pretoplo, voznik odstrani stekleni polovici strehe in nad potniškim prostorom ostane samo vzdolžni strešni opornik. Steklena dela imata svoje mesto v posebnih žepih v prtljažniku, ker pa je tam tudi rezervno kolo, od prtljažnega prostora ostane bolj malo. Dvema potnikoma je v kabini namenjeno kar dovolj prostora, vendar pa je v avtomobilu premalo prostorčkov za odlaganje drobnarij. Oprema je zadovoljiva, elektrika streže samo steklom v vratih, ne pa tudi ogledalom, osrednja ključavnica pa samo bočnim vratom in ne tudi prtljažnemu pokrovu, za katerega je potrebno nekaj vaje. Armaturna plošča je zelo podobna modelu vitara in to velja tudi za TEHNIČNI PODATKI: vozilo: terenski avtomobil, 2 vrata, 2 sedeža. Motor, štirivaljni, štiri-taktni, vrstni, nameščen spredaj, poganja prednji kolesi, 1590 ccm, 71 KW/96 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d.3710 mm, š.1695 mm, v. 1560 mm, medosna razdalja 2200 mm. Najvišja hitrost: 150 km/h (tovarna) 152 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 6,9/10,9/9,01 neosvfnčenega 95 okt. neosvin-čenega bencina na 100 km. Poraba na testu: 10,8 I. Cena do registracije: 34.700 DEM (Suzuki Odar, Ljubljana) °*t iz Alp«"*' alpina Program ROLERJEV iz Žirov! Na voljo v vseh trgovinah Alpina v Sloveniji. Posebne odlike naše kolekcije so: "odlično prileganje nogi (dolgoletne izkušnje v oblikovanju in proizvodnji obutve) Izbira optimalnih materialov za posamezne kakovostne razrede 'zagotovljen servis in oskrba z dodatnimi deli motor in podvozje suzukija X-90. Avtomobil je tako namenjen tudi brezpotjem, ob običajnem pogonu na zadnji kolesi, voznik lahko uporabi tudi vsa štiri kolesa in reduktor motorne moči. Kakšnih posebej zah- tevnih terenskih avantur si s tem avtomobilom vendarle ne kaže privoščiti, ker jim tudi ni namenjen. Precej bolje se suzuki X-90 znajde na običajnih cestah in s primerno količino šminke je namen dosežen. Če ne drugega, je takrat deležen številnih pogledov, v katerih je vsaj kanček zavisti. Do prave mere pa je izkoriščen tudi 1,6-litrski motor s 96 konjskimi močmi, ki je vsaj do višjih vrtljajev dovolj tih in miren, po drugi strani pa zelo poskočen in zmogljiv. Pri vožnji skozi ovinke velja upoštevati zakonitosti zadnjega pogona in tudi vsega 371 centimetrov dolžine. Tako kot je živahna oblika, je živahna tudi vožnja in zadek pw pospeševanju zelo rad zdrsne iz prave smeri. Ker je karoserija nasajena na dokaj trdo vzmetenje, avtomobil že na manjših cestnih grbinah zoprno poskakuje, toda to je del njegovega živahnega karakterja. Fun car zato ne pomeni samo živahnega avtomobila, ampak tudi živahno življenje. Z vetrom v laseh ali pa s streho nad glavo. Drugačna uporabna vrednost Suzukijevega ter-enca X-90, pa je čisto drugo poglavje. • Besedilo in slike: M. Gregoric ZA PREPIH IN RESNO VOŽNJO Podjetje AC Avto Triglav, ki je v začetku letošnjega leta podpisalo zastopniško pogodbo za avtomobile Fiat, Lancia in Alfa Romeo, je razširilo prodajno servisno mrežo, večja pa je tudi ponudba vozil, predvsem dostavnih in športnih. In najpomembnejše: do konca leta ne bodo spreminjali cen. Letos se je namreč že kar nekajkrat zgodilo, da so pri Avto Triglavu morali spreminjati cene, zaradi okrepitev italijanske lire. Zato so se ob zadnjem povišanju odločili za cene v markah, hkrati pa zagotavljajo, da so se s koncernom Fiat dogovorili, da bodo cene do konca leta ostale nespremenjene. Sicer pa so v prvem četrtletju prodali manj avtomobilov, kot so načrtovali. Prodanih je bilo nekaj več kot 1500 avtomobilov vseh treh znamk, med njimi največ fiatov. Tržni delež je znašal približno 6 odstotkov, med zastopniki pa so z lanskega tretjega, zdrsnili na sedmo mesto. 2 razširitvijo prodajno servisne mreže, v kateri je 26 prodajnih mest, uvajanje sistema neposrednega naročanja, za-loge vozil pri trgovcih in uskladitve dobavnih rokov, ki znašajo do 15 dni bodo poskušali do konca leta uje11 zastavljene prodajne cilje. Prodajo bodo spodbujali tudi s krediti in lastnim leasingom. Tudi pri ponudbi modelov se slovenskemu trgu obeta kar nekaj novosti. Novo gospodarsko vozilo scudo se pridružuje že znanemu ducatu, za sladokusce in ljubitelje prepiha Pa prihajajo še fiat barcheta, fiat coupe 1.8 16V, alfa romeo GTV in alfa rome° spider. V jeseni se bosta pridružili »e dve povsem sveži lancii in sicer kapP3 coupe in petvratni kombi kappa S™ nekaj kasneje pa naslednica f'at tempre, ki se imenuje marea in bo na voljo kot klasična štirivratna limuzina ali kot petvratni kombi. • M.G. Visoko zmogljiva pnevmatika za deževne pogoje. GOODJpVEAR AQ.UATRED in EAGLE AQ.UATRED Prodaja: BOLTEZ VAŠ NAJBOLJŠI PARTNER ZA VARNO VOŽNJO KRANJ, STANETA ŽAGARJA 58 c telefon: 064/331-639, 331-662 ^nes je zadnji šolski dan Po krivici jih štejemo za "piflarje" ^,eraJ srednješolci, danes pa osnovnošolci začenjajo dvomesečne po'etne počitnice. Priznanja najboljšim. Jjjjjjjjj» 21. junija - Šolsko leto 1995/96 je še fakultativno nemščino. Obiskovala sem tudi j,.' vsaj za tiste uspešnejše, medtem ko precej krožkov: pri biologiji, matematiki, kemi-L^!Co manj uspešnih čakajo še popravni ji, slovenščini, likovni krožek..." zau?' Judi maturantom in drugim dijakom Urška je torej univerzalna, čeprav ji bolj tol·ií y u* Hiaiurainoiii m uiugmi uijmkuiu uiana jc iuicj uiuvcizdiiict, icjjiav ji uuij litoj?7n.'n letnikov srednjih šol, ki slednjo "ležijo" matematika, fizika in kemija. S teh UŽjytliei0 z zaključnim izpitom, še ni dano tekmovanj ima tudi vrsto priznanj, večinoma *>od * z«služenin počitnic. Do konca pri- srebrnih, Vegovo pa tudi zlato. Vsa leta je h V I? ^dna imajo še nekaj preizkušenj, tekmovala tudi za bralno značko, ima tudi KQiv pred vpisom na visoke šole in priznanje iz logike, jezika... Kdove ali bi nam toirf 7°' vsem osmošolcem, ki so pouk Urška povedala vse to, če ne bi bilo doma njene l*jcali pred ostalimi, še ni jasno, ali se bodo stare mame, nekdanje učiteljice (v prosveti dela ypisali na želeno šolo aH pa bodo tudi Urškina mama), ki je na vnukinjine dosežke '"'i izbrati rezervno možnost. zelo ponosna. Vsi trije so pridni, tudi Urškina Naihr.1;*; i • x i i u i *-u starejša brata (eden od njiju, tudi odličnjak, ta ^ÏÏf^ïï^^jZ easnla,Unra„atkra„jSkiSila2iii)J.p,avi4bic, srecmJešolske prinodnosti najbolj brez L.1, Osnovnošolsko smetano, ki je vsa leta ion a^a z °dnčmm spričevalom, so pred tor m ^eta na svojih sprejemih pohvalili tudi naj5nj?ki župani. Osemletm odlični uspeh pa ni t>ok * kar ^ko doseže bodoči srednješolec. Hj^z za to sta dva gorenjska šolarja, ki jima je dos k ^ose^ največ, kar se v osnovni šoli da o$n brezmadežno odliko v vseh razredih (JJ0vne šole, vse možne točke na "mali maturi" H Pri slovenskem jeziku in prav toliko pri m leinatikiV pa še kupček priznanj na različnih íe!?Vamm- To sta Urška Markun iz osnovne Klin Franceta Prešerna v Kranju in Klemen k;ar iz osnovne šole Toneta Čufarja na >icah. jer[P° majskem zunanjem preverjanju znanja »5čin; -3 dosegla vse možne točke pri materi- Klemen Klinar s Plavš-kega Rovta si je veliko delovnih navad, ki so mu pomagale k odliki, pridobil na domači kmetiji. Prav pred koncem šole je bilo veliko dela s spravilom sena. Tudi Klemen pravi, da se mu ni treba veliko učiti. "Sošolci me imajo za "piflaria", vendar po krivici, saj se skorajda ne učim. Naredim pač nalogo, se pripravim se na kak referat, to pa je v glavnem vse," trdi Klemen, ki ima porav tako kot Urška vrsto priznanj za dosežke v matematiki, fiziki, kemiji, angleščini... "Pričakujem pa, da se bo v prihodnje treba bolj učiti. Vpisal sem se namreč na Škofijsko klasično gimnazijo. S 160 zbranimi točkami (80 Ith.111 m matematiki, z zlatim Vegovim priznan- m za matematiko pa ima dovolj točk, da se za šolski uspeh in 80 za malo maturo i; vpiše na katerokoli elitno jmnazijo. Urška si je iz-rala kranjsko. "Pravzaprav se niti ne učim veliko," pravi nadvse uspešna šolarka. "Kaki dve uri dnevno porabim za šolo, drži pa, da delam sproti. Poleg tega se matematike in slovenščine) imam dobre možnosti. Ob vpisu so mi zagotovili, da se jeseni vidimo. Odločitev za gimnazijo je bila težka, izbiral sem še med jeseniško in ono v Želimljah, za škofijsko pa sem se odločil zato, da bom lahko stanoval v internatu in mi ne bo treba izgubljati časa z vožnjo." Najboljšima gorenjskima osnovnošolcema tudi v našem uedništvu želimo, da bi bila v v glasbeni šoli sedmo leto gimnazijskih letih in pozneje v življenju enako učim tudi klavir, v šoli pa uspešna. • D.Z.Žlebir, foto: J. Pelko Se Ja radovljiškega občinskega sveta Denar za župnišče, cerkev in športno dvorano je dov,Jica - Občinski svet občine in osnutek odloka, po ra2D Seu v sredo najprej brez katerem bo občina za obnovo reda 3Ve Umalcni' z dnevnega župnišča, kaplanije, cerkve in pr0mPredlog za spremembo pripadajoče infrastrukture na tolarjev. Svet je soglašal s prodajo dveh občinskih stavbnih parcel v Lescah ter po ene v Novi vasi in v delu" n Ia režima v starem Linhartovem trgu zagotovila Radovljici, zavrnil pa je pro-°dlok» , JICC m osnutek v naslednjih treh letih skupno dajo dveh parcel pod Volčjim Pa Je m8iasilu obeine'nat0 nekaJ mam" kot 220 tlS0Č hnbom. Soglašal je z lastnin-WrnemK • drJu8,m sPreJel mark- za dograditev športne jenjem ŽVZG Kranj in skle-2lcJalneo m doPolnitve za- dvorane pri srednji gostinski nil pomagati Tapetništvu ter ga načrta Lesce - cen- šoli v Radovljici pa v pri- Radovljica, ki je zašlo v ianovanjski program hodnjem letu 26,7 milijona težave. • CZ. Čestitamo ob 25. juniju, dnevu slovenske samostojnosti in državnosti OBČINA ŠKOFJA LOKA s*rijsko slovensko bančništvo nudi univerzalni bančni servis na 25 bančnih mestih na Koroškem gojilnica-Bank |Q ZVEZA BANK Stoletnica radovljiškega turističnega društva Manj nočitev kot pred pol stoletja V Radovljici so lani beležili manj nočitev kot 1939. leta in trikrat manj kot sredi osemdesetih let. Radovljica - Jutri (v soboto) bo na Linhartovem trgu v Radovljici osrednja prireditev ob 100-letnici turističnega društva Radovljica. Praznovanje se bo začelo ob štirih popoldne in bo trajalo vse do polnoči. Nastopila bo folklorna skupina s harmonikarjem, gledališka skupina z Bohinjske Bele bo uprizorila Županovo Micko, ob 21. uri bosta modna revija in nastop Kranjskega dixieland ansambla s pevko Metko Štok, predstavili bodo videoka-seto o Radovljici, na stojnicah pa bo ves čas prodajna razstava etnoloških spominkov. Že v nedeljo so v avli občine odprli razstavo društvenih dokumentov, razglednic, prospektov in vsega drugega, kar kaže na stoletni razvoj društva. Kot je povedal predsednik radovljiškega turističnega društva Andrej Golčman, je društvo začelo svojo stoletno pot 1896. leta, ko sta bili ustanovljeni Društvo za olepšavo mesta Radovljica in Društvo za privabitev tujcev za občine Radovljica, Lesce in Begunje z okolico. Prvi prospekt alpskega letovišča Radovljice z okolico je izdalo 1908. leta, z izgradnjo bazena 1933. leta in nato še hotela Grajski dvor pa je mesto dobilo dobre možnosti za razvoj turizma. V petdesetih letih so v društvu začeli graditi kamri Šobec, ki ga je potlej prevzelo novoustanovljeno društvo v Lescah. Šestdeseta leta je zaznamovalo posredovanje pri oddaji skoraj štiristo ležišč v zasebnih sobah, za primerjavo povejmo, da jih je danes samo še 26. S posodobitvijo hotela Grajski dvor in ustanovitvijo izobraževalnega centra IBM ob koncu osemdesetih. let so v stoletni društveni zgodovini zabeležili največ nočitev (65 tisoč). Osamosvojitvena vojna je zmanjšala število tujih gostov, zožilo se je delovanje izobraževalnega centra, močno se je skrčilo število zasebnih oddaj alcev sob, prav tako tudi število ležišč v Grajskem dvoru... Nove okoliščine, ki se najbolje odražajo v podatkih, da je Radovljica lani beležila le 19 tisoč nočitev ali 2.600 nočitev manj kot 1939. leta, vplivajo tudi na delovanje društva, ki se ukvarja predvsem z informacijsko dejavnostjo: dajanjem informacij v društveni pisarni, izdajanjem prospektov in kart, postavljanjem informacijskih tabel... Ker nima lastne gospodarske dejavnosti, ga vedno pestijo tudi finančne težave. • CZ. Odločanje tudi o samoprispevku Mekinje, 20. junija - V krajevni skupnosti Mekinje v občini Kamnik se bodo na nedeljskih volitvah članov sveta krajani v krajevni skupnosti odločali na referendumu tudi o krajevnem samoprispevku. Če se bodo odločil za 1- določili in uredili prostor za odstotni samoprispevek do rekreacijo, urejali z denarjem leta 2000, bodo z zbranim javno razsvetljavo in asfaltirali denarjem asfaltirali Jeranovo preostale makadamske kra- in Cesto treh talcev, financirali jevne ceste (Kotarjevo), zgra- izdelavo dokumentacije in iz- dili pločnik od Osnovne šole gradnjo prizidka k Osnovni šoli Mekinje do Zduše in avtobus- Mekinje, širili in urejali poko pališče skupaj s komunalnim podjetjem, dokončali kanalizacijo in sicer del Jeranovega in Zduša-Breg, urejali Keršman-čev park in otroško igrišče, sofinancirali vzdrževanje in obnovo Mekinjskega doma, no potajališče za smer Kamnik, urejali zgornji del struge Os-ranca ter še naprej podpirali na ta način z zbranim denarjem od samoprispevka delovanje raznih društev, Osnovne šole ter zagotavljali delovanje krajevne skupnosti. • A. Žalar Ob obletnici slovenske državnosti, samostojnosti, in demokracije čestitamo OBČINA ŽELEZNIKI K mobitel URADNI y\|#|| POKLIČI PRODAJALEC .A—^ ZDAJ! KIDRIČEVA 6b/ (OROSKA 26. KRANJ] TDfltois Prodaja tekočih in trdih goriv telefon 064 77 081 064 53 429 PAPIRNICA MD7 Po ugodnih cenah vam nudimo EKSPRES BREZPLAČNO DOSTAVO PISARNIŠKEGA MATERIALA NA VAŠ NASLOV! AKCIJA!!! Do 30. 6.1996 zbiramo naročila za nakup šolskih potrebščin, učbenikov in delovnih zvezkov na tri obroke oz. na-tri Čeke. Tel.: (064) 325-474 GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Pri Avto-mbto zvezi Slovenije so po gorenjskih dneh v rninulih dneh opravili 22 vlek, 7-krat pa so nudili strokovno pomoč. GASILCI Kranjski gasilci so prejeli obvestilo, da gori v skladišču bombaža v IBIju, vendar so ugotovili, da je nekdo za IBliem kuril odpadke. Resnično pa ie gorelo v Surovini na M. Vadnova, kjer se ie vžgal odpani material in kamion. Gasilci so požar pogasili. Vozili so tudi vodo na Jošta. Pri gašenju v torek omenjenega požara ob železniški progi na Rečici in v Zaki so sodelovali tudi gasilci iz Podhoma. Jeseniški gasilci so prepeljali vodo za Športno društvo Jesenice, eksplozivno telo -minometno mino iz 2. svet. vojne'iz.Tržiča ter pohiteli v hidroelektrarno Moste, kjer je nekdo našel naboje. NOVOROJENČKI V Kranju se je v minulih dneh rodilo 12 otrok, polovica dečkov in prav toliko deklic. Izmed 6 deklic je najlažja ob rojstvu tehtala 2.550 gramov, najtežji deček pa je bil korenjaček s 3.850 grami. Na Jesenicah se jim je pridružilo 8 novorojenčkov. Rodilo se je 5 dečkov in 3 deklice. Najtežji deček je tehtal 3.910 gramov, najlažji pa 2.080 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so na interni oddelek sprejeli 45 bolnikov, ki so urgentno potrebovali zdravniško pomoč, na pediatriji 23 otrok, na kirurgiji 143 bolnikov, na ginekologijo pa 5 bolnic in 8 porodnic. GOSTILNA IN PIVNICA MarinšeK NAKLO Tel.: 064/48-220 Poleg bogate izbire jedi nudi tudi jedi z žara, pečene na kamnu, odojka in jagenjčka, v petkih in sobotah pa ples ob žvi glasbi. 19.-30.junij 1$96 .RAČUNALNIŠKI KLUB )fentium 75 že od 136.208,00 ŠlT ali 7.372,00 SIT mesečno! Tel.:064/22 10 40 Fax:064/22 37 92 £gnesljivi partner za vsa denarna vprašanja v Avstriji! .ontana ?>V d.o.o. BLED Zgornje Gorje 8 4247 ZG. GORJE TRGOVINA: tel. 725-323 -vodovodni material - kopalniška oprema - keramične ploščice - barve, laki, čopiči - gospodinjski aparati - papirnica, filmi ODPRTO: od 9. -12. In 15. -19. ure, sobota od 9.-12. ure NUDIMO VAM KOMPLETNE OBNOVE KOPALNIC! UGODNE CENE! UGODNE CENE! UGODNE CENE an državnosti v Cerkljah V soboto, dne 22. 6. 1996, ob 20. uri bomo proslavili dan državnosti s kulturnim programom in slavnostnim govornikom prvim brigadirjem slovenske vojske Antonom Krkovičem ob velikem ognjemetu pred samostanom in cerkvijo v Adergasu. ŽUPAN FRANC ČEBULJ SKD SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR KRANJ VSE NAJBOLJŠE, DOMOVINA TEBI V ČAST BOMO NA SV. JOŠTU NAD KRANJEM DNE 23. JUNIJA ZVEČER PRIŽGALI KRES. Spregovorila bosta ANDREJ ŠTER in dr. JANEZ REMŠKAR ob KRESU bomo s pomočjo pevskih zborov zapeli, ob zvokih ansambla bomo zaplesali. Začeli bomo ob 19. uri. SDS Socialdemokrati Slovenije vabimo člane in prijatelje k molitvi za domovino h kapelici na KOFCAH nad Tržičem, v nedeljo, 30. 6. 1996, ob 11.30 uri. Po končani sv. maši bo pri Planinskem domu na Kofcah še srečanja udeležencev. V primeru slabega vremena prireditev odpade. Vabljeni! TRŽIČ TRG SVO6O0E 18, 44290 TR2IČ" TEL: 064 50 072, FAX: 064 50 790 V LETOŠNJEM LETU PRAZNUJE 30 LET POBRATENJA S FRANCOSKO OBČINO STE MARIE AUX MINES. TESNO PRIJATELJSTVO MED MESTOMA SE JE OBDRŽALO TUDI ZARADI ŠTEVILNIH SKUPNIH ZNAČILNOSTI OBEH MEST. V mesecu juniju vam bomo z osmimi vprašanji predstavili nekaj značilnosti, ki nas povezujejo. Prve črke pravilnih odgovorov vam bodo dale geslo, ki je hkrati tudi odgovor na zadnje vprašanje, ki vam ga bomo zastavili konec meseca. Med pravilnimi odgovori na vsako od vprašanj bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel priložnostno nagrado. Izmed vseh prispelih pravilnih odgovorov pa bomo izžrebali srečneža, ki bo v družbi sebi drage osebe, preživel teden dni v Alzaciji. Nagrajenci bodo izžrebani na veselici v Tržiču, 6. julija 1996. Tako Tržič kot Ste Marie aux Mines imata bogato obrtniško tradicijo, iz katere se je v obeh mestih ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja razvila proizvodnja, ki je botrovala nastanku tovarn. Izdelovanje tekstila, predelavo in obdelavo lesa je v zadnjih letih prizadela gospodarska recesija, zato v obeh mestih vidimo razvojne priložnosti v turizmu, kmetijstvu in malem gospodarstvu. Kako z eno besedo imenujemo del gospodarstva, ki temelji na proizvodnji? Dopisnice z odgovorom in vašim naslovom pošljite najkasneje do 26. junija 1996 na naslov: Občina Tržiuč, Trg svobode 18, 4290 Tržič. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Izredna seja državnega zbora se nadaljuje Skoraj tri milijarde za popravilo cest Državni zbor je sklenil, da bodo plače direktorjev z individualnimi pogodbami javne, bru*0 regres 102.000 oziroma 82.000 neto pa pripada tudi zaposlenim v negospodarstvu. zakona o davku od dobift* pravnih oseb je bil spreje^ Finančni minister ni bil p? Ljubljana, 21. junija - Izredno zasedanje državnega zbora je zadnja dneva pote- kalo dokaj hitro. Vendar je državni zbor vseeno v veliki zamudi, saj sta sklicani že dve redni seji, ki pa se sploh še začeli nista. Poslanci so sprejeli zakon o izvajanju socialnega sporazuma, ki so ga partnerji podpisali pretekli teden. Zakon je dodatno obtežil državni proračun za 500 milijonov tolarjev, ker bodo do bruto regresa 102.000 upravičeni tudi de- lavci v negospodarstvu, ki so zadnje mesece niso zaslužili 110.000 tolarjev (izjema so železničarji, kar bi terjalo dodatnih 200 milijonov tolarjev), plače direktorjev z individualnimi pogodbami pa bodo javne. Parlament je sprejel za državo pomemben zakon za zagotovitev sredstev za odpravo posledic zadnje zime. Poškodovanih je 300 kilometrov cest, škode pa je za okrog 7 milijard. Nekatere občine lokalnih cest niso sposobne popraviti, zato bo pomagala država. Poslanci so tehtali med tremi predlogi: Slovenska ljudska stranka je hO tirano zadovoljen, saj prišlo v proračun nekaj rfl1 jard manj. Davek se v Pn meru naložb zmanjša z 40 ^ 20 odstotkov, vendar se denar ne sme prelivati plače. Zato so poslanci teij li kontrolo, zavrnili pa P^ milijard, katere lokalne ceste dlog, da bi bila v prin* pa bodo popravljene, pa bo naložb v nova delovna &c\ odločala vlada. Tudi zakon o oprostitev popolna-spremembah in dopolnitvah J. K oš nje k zahtevala za popravilo vseh cest in zato 4 milijarde tolarjev (1,7 milijarde za lokalne ceste), SKD blizu 3 milijarde, od katerih bi šlo za lokalne ceste 700 milijonov tolarjev, tretji blok pa je menil, naj o tem odloča vlada. Odločitev je bila na strani pičlih treh Slovesno ob dnevu državnosti Vrhunec v ponedeljek in torek Ob 25. juniju, dnevu državnosti in 5, obletnici osamosvojitve, bodo številne prireditve osrednje državne prireditve pa bodo v ponedeljek in torek v Ljubljani. Ljubljana, 21. junija - Prireditev in mokracije Ljubljana vabi že danes ob proslave c Cankarjevem domu v LlV?«!: proslavitev 25. junija, dneva državnosti, 17. uri na ploščad pred Halo Tivoli, kjer jani. Program bodo oblikovali deklic1 in pete obletnice osamosvojitve in bo praznovanje dneva državnosti in kvintet iz Bukovice, otroška folkloro* začetka desetdnevne vojne za Slovenj- srečanje ob zaključku šolskega leta. skupina Oton Zupančič s Sore, M^dj jo, bo veliko. Najslovesnejše bo v Osrednji zbor Liberalne demokracije voska pihalna godba in ansarrtbel ponedeljek, 24., in v torek, 25. junija, ob prazniku pa bo v torek, 25. juny a, ob Jevšek. Organiziran bo tudi srečelo* v Ljubljani. V ponedeljek ob 20. uri bo 12. uri na Šmarjetni gori nad Kranjem. Združena lista socialnih demokratov t>° v Cankarjevem domu slovesna akade- Nastopili bosta glasbeni skupini Orleki imela jutri tradicionalno srečanje na rnija. V torek, na praznični dan, pa bo in Čuki, ob treh popoldne pa bo govoril Mostecu pri Ljubljani. Začelo se °° ob 20. uri slovesna seja državnega predsednik stranke in vlade dr. Janez popoldne. Iz Kranja in drugih kraje" zbora, ob 21. uri pa slovesna prireditev Drnovšek. Priporočilo: vozila parkirajte bodo organizirani avtobusni prevodna Trgu republike. V sredo pa so v na kranjskem sejmišču, od koder bo Slovenski krščanski demokrati, SI£ državnem zboru odprli razstavo Slo- vozil na Šmarjetno poseben avtobus, venska ljudska stranka in Socialdemo*" venske aktivnosti v Londonu 1991 - Podpredsednik državnega zbora in ratska stranka pa vabijo na slovesnost» 1994. poslanec Slovenskih krščanskih demok- kresovanjem na Jančah, ki bo v ü0tie\ V uredništvo smo dobili kar precej ratov Miroslav Mozetič vabi v ponedel- deljek, 24. junija, ob 19. uri P* obvestil o slavnostnih prireditvah. Na jek, 24. junija, ob pol devetih zvečer na planinskem domu. Krščanski demokfi\ tem mestu obveščamo predvsem o kresovanje na Banovcu pri Medvodah, ti pa bodo imeli osrednjo proslavo jum tistih, ki jih pripravljajo politične To je že tradicionalno srečanje, na ob 18. uri pri Zbiljskem jezeru. • *' stranke. Mestni odbor Liberalne de- katerega so vabljeni tudi udeleženci Košnjek Spomin na peto obletnico vojne Dejanja, vredna obžalovanj in ponosa Gorenjski teritorialci niso mislili, da bodo morali obrniti orožje proti vojski, ki so jo imeli ^ svojo. Vseeno so dobro opravili svojo dolžnost. Brnik, 21. junija - Ob spominskem obeležju na brniškem letališču so v sredo popoldan s krajšo svečanostjo počastili peto obletnico vojne za samostojno Slovenijo. Peter Zupan, ki je bil v času vojne poveljnik pokrajinskega štaba TO za Gorenjsko, se je v govoru spomnil tedanjih dogodkov. Poseben pozdrav je namenil družini padlega Petra Petriča. Plošča pred vhodom v letališče spominja z likom letala nad kontrolnim stolpom in napisom na dogodke ob napadu jugoslovanske armade na državo Slovenijo. Ob njej so se v sredo zbrali obrambni minister Jelko Kacin, načelnik generalštaba SV Albin Gutman, častniki Slovenske vojske, poslanke in poslanci državnega zbora, gorenjski župani in drugi gostje. Na svečanosti v organizaciji Aerodroma Ljubljana, občine lec je pri tem padei- |j njegovo junaštvo so ^Qi0 šele ob premiku enote, £ (fj. odkrili njegovo truplo- " ^ čev junaški napad je bi$l . Cerklje in pokrajinskega poveljstva Slovenske vojske Gorenjske je slavnostni govornik Peter Zupan izrekel poseben pozdrav Ireni, Matjažu in Alenki Petrič, ženi in dvema od treh otrok padlega vojaka Petra Petriča. Kot se je spomnil dejanja hrabrega borca, se je Petrič skušal približati tankom enote JA na Brniku in uničiti poveljniški tank. Njegov izstrelek je poškodoval tank, toda pogumni teritoria- Gorazd Šinik vplival na upad bojne & m$ vojakov JA, je med drwf, ocenil tedanji poveljnik l· y enjskih teritorialcev. Zup* ^ tudi poudaril, da je sporn'' ,„ 27. junij 1991 hkrati obžalovanja in poln za yj|i da so slovenski vojaki oP*. $ svojo dolžnost. Teritoriai ^ obžalovali, ker so moral' tj po orožju in ga obrnit' vojski, ki so jo imeli »e prej za svojo. A ko so s ^ in orožjem šli nad >>10V #t" so potegnili jasno in ostr v med nekdanjo JLA rfli oV< sorsko vojsko. Govorn yij besede je pospremil * 6ji slovenskimi pesmimi c^^C dekliški zbor Andrej y"e0tf iz Cerkelj. • Stojan Saj«> Predstavitev knjige dr.Viktorja Meierja Zakaj je razpadla Jugoslavija Ljubljana, 19. junija - V Ljubljani so v torek predstavili knjigo dr. Viktorja Meierja Zakaj je razpadla Jugoslavija. Avtor, odličen poznavalec zgodovine jugoslovanskih narodov, jo je v izvirniku izdal lansko jesen, v slovenskem prevodu, delu Mojce Drčar Murko, pa jo je založilo Znanstveno in publicistično središče. Delo ki, zajema dogodke od Titove smrti pa do padca Srebrenice v letu 1995, je poročilo o dogodkih in njihova analiza, dopolnjena s strnjeno zgodovi- no dogajanj na balkanskem prostoru, saj je bila najprej namenjena nemško govorečim bralcem. Po Meierjevem Erepričanju sta za razpad Jugoslavije, i se mu nikoli ni zdela umetna tvorba, poleg splošnega razpoloženja tedanjega vladajočega političnega razreda, ki ni bil naklonjen nikakršnim- demokratičnim reformam, kriva predvsem Miloše-vičeva nacionalistična politika in armadni vrh, nikakor pa ne Slovenija in Hrvaška. "Knjiga je dosledno očividčevo por- očilo o dejstvih, poznavalčeva an'af'Q^o ozadnjih, aktualna replika na Še rn vgnezdeno mnenje o "krivdi" ^P^ie, cev in Hrvatov za razpad Jugosia z prepirljivi, na dejstva oprti Pr p kolektivne slepote Zahoda, ki J' vjjor vsako ceno hotel obnoviti Jugosla pri tem pa visel zdaj na Markoviču, ^, na Miloševiču in naredil us?d?*util3 pačne poteze, ki jih je najbolj °w0jc^ Bosna," ocenjuje prevajalka *jarj3 Drčar Murko in pri tem V°rL^' predvsem pomen piščevega stro* fgČ ga pristopa. Viktor Merier je bil n^oVa< dolga leta novinar in politični oP^pj ' lec dogajanj v jugovzhodni ^fj^if poročalje za Neue Zuercher Zeu jp-nato za Frankfurter Allgemeine tung. • M. A. ^y GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Unitech LTH-OL Škofja Loka veliko vlaga v ekologijo Tuji lastnik ima posluh > ekologijo Avstrijski Unitech je tovarno dokapitaziral s sodobno in ekološko prijazno tehnologijo v vrednosti 4,2 milijona mark. Škofja Loka, 21. junija ■ Unitech LTH-OL je zdaj v 86,9-°dstotni lasti avstrijske firme Unitech, ki je v tovarno Pripeljal sodobno in ekološko prijazno tehnologijo. Veliko So v zadnjih treh letih vložili v ekologijo in lahko se Pohvalijo, da na nekaterih področjih celo presegajo tehniko v matični tovarni, znano pa je avstrijska okoljevarstvena zakonodaja ostra. Livarna in orodjarna ostaja v Vincarjih, zaradi težavnega dostopa z velikimi tovornjaki blago zdaj 'azkladajo ob carinjenju na Trati in ga nato z manjšimi Pripeljejo v tovarno. . Livarna in orodjarna se je e*a 1989 izločila iz Loških l0varn hladilnikov, z bivšo Matično hišo danes nima po- saj so se razen devetih upravičencev v internem lastninjenju vsi izrekli za združitev svojih deležev v enotni delež. Pri ptembnejših poslovnih stikov, lastninjenju bodo upoštevali •0 razpadu Jugoslavije so tudi zadolžnice in po konča-. fiubili polovico trga in pod- nem postopku bodo bodo 'vJe je bilo globoki krizi, notranji lastniki imeli 7,6-od- 'skalo je nove povezave na stotni delež, pokojninski sklad *Vr°pskih trgih. Jeseni 1992 pa 5,6-odstotnega. so .,. Premoženje prenesli na „ f^ad za razvoj, s čimer so Poslovanje postaja uspešno stn? ,zPe,Jan prodajo 51-od- Po globoki krizi zaradi iz-tf?.nega deleža leta 1993 av- gube jugoslovanskega trga, ki sJriJski firmi Unitech AG iz * " ' ' - ' ' ' • 8 Mrchdorfa. s°dobno in ekološko Pnjazna tehnologija j pogodba je vsebovala tudi ti°*apitalizacijo v višini mark, ki so jo izpeljali je imel polovični delež, so se tržno preusmerili in lani je Unitech LTH-OL kar 91 odstotkov prihodka ustvarila v izvozom, domači trg pa ima samo 9-odstotni delež. V Škof-ji Loki obvladujemo 80 odstotkov trga, le petino prodaje gre prek matične firme v Avstriji, zanjo izdelujemo več vrst vodnih črpalk za vozila BMW, kakršne matična firma obdeluje in montira ter dobavlja BMW-ju. Prihodek se je v zadnjih letih hitro povečeval, leta 1993 je znašal 11,8 milijona mark, leta 1994 je znašal 16,32 milijona mark in lani 21,79 milijona mark. Preraču-nano v tolarje je prihodek leta dele* ^n,tecn svoJ lastninski 1994 glede na leto poprej 1 Povečal na 66,8-odstot- porasel za 64 odstotkov, lani ..■do konca leta 1944 je na pa glede na leto poprej za 44 razv • D08°dbe od sklada za odstotkov, je povedala d' dele? °dkuPil še 20-odstotni torica Mirjam Jan-Blažič. °dst(L? 'tak°- P°stal- -86-'8" Podjetje je lani uspešno Direktorica Mirjam Jan-Blažič in direktor za ekonomsko področje Peter Richter iz Avstrije. 215 do ^ruarja 1994. Speljana "je bila I obliki prevzema novih stroja in naprav za proizvodnjo in ^Prernljanje proizvodnega pro-jesa, zagotavljanje kakovosti n varstvo okolja. Tovarna je 1 ïu doDila sodobno in eko-°Sko prijazno tehnologijo, jamo leta 1993 je na naložbe J ekologijo odpadlo 13 odstot ■y sredstev dokapitalizacije. £ dokapitalizacijo je av-■Jjski Unitech svoj lastninski r*« povečal na 66,8-odstot- porasel za 64 odstotkov, lani 53f•io konca leta 1944 Je na pa glede na leto pTej aLV Podlagi pogodbe od sklada za odstotkov, je povedala direk-razv0j odkupil še 20-odstotni torica Mirjam Jan-Blazic. "vež in tako postal 86,8- Podjetje je lani uspešno ^stotni lastnik škofjeloške poslovali, še bolj ambiciozen ovarne. je letošnji plan. Po izgubi leta Preostalih 13,2 odstotka je 1993, ko je znašala 28 milijo-.^rviranih za interno razde- nov šilingov, je podjetje leto 1994 zaključilo brez izgube in brez dobička, vendar še ni smo podpisali pogodbe o prenosu dobička v Avstrijo, temveč lanski ostaja v tovarni, lev iri po*,' ,Je trenutno v teku in K Tek bo v kratkem zakliu- kih n j- 0 kot večina slovens-oblif JetiJ se niso odločili za 'kovanje delniške družbe, je povedal direktor za ekonomsko področje Peter Richter iz Avstrije. Škofjeloško podjetje je avstrijski Unitech, ki je zdaj v 100-odstotni lasti Bank Austrie, kupil zaradi povečanja zmogljivosti, podjetniška strategija pa temelji na večji stopnji obdelave in s tem na večji moči lastnega financiranja Avstrijski koncem Unitech ustvari 2,2 do 2,3 milijarde šilingov letnega prometa s 1.400 zaposlenimi. Z vstopom Avstrije v EU banke ne smejo biti več pretežni lastniki podjetij, zato bo na vrhu koncema prišlo do lastninske spremembe, kar pa na tovarno v Škofji Loki ne bo imelo vpliva. Obema vodilnima, Blažičevi in Richeterju, je skupščina družbe 3. junija mandat podaljšala za dve leti. Ekološko čista livarna ostaja v Vincarjih Pred dvajsetimi leti smo bili finančno sposobni plačati ceno Ereselitve, v devetdesetih letih, o se je zaostril problem ekologije pa ne več, zdaj so vsi izpusti v dovoljenim mejah, zato o preselitvi ne razmišljamo več. Če občina želi, da se preselimo, bo morala to ceno plačati, je dejala Blažičeva. V zadnjih treh letih smo zelo veliko naredili z ekologijo in odveč je bila bojazen, da tuji lastnik nima posluha zanjo, na nekaterih področjih smo celo presegli stanje tehnike v matični tovarni v Avstriji, znano pa je, da ima Avstrija zelo strogo okoljevarstveno zakonodajo, je dejala Liljana Ogorevcki kot kemik v tovarni skrbi za ekologijo. Po priključitvi na zemeljski plin so izpusti v zrak pod dovoljenimi mejami, zmanjšali so tudi hrup. Leta 1993 so se priključili na komunalno čistilno napravo in zaprli vse iztoke odpadnih in tehnoloških vod, v Selščico odteka le deževnica. Posebej velja omeniti merilno vzorčevalno napravo, ki omogoča popoln nadzor nad vodami v proizvodnji ter na odtoku iz tovarne, takšne naprave še nima nobena druga tovanra v Škofji Loki. • M. Volčjak ^ka Slovenije ustavila poslovanje KB Triglav Gorenjska banka lahko ostane v igri wska banka se je dogovarjala o nakupu Komercialne banke Triglav, vendar posel ni bil sklenjen ^e *arad,aV^" Jun'Ja " Banka Slovenije milijonov tolarjev dobička, nakar so ' " likvidnostnih težav z današn- revizorji ugotovili, da vendarle ni tako, saj ima zaradi slabih terjatev za približno 900 milijonov tolarjev potencialne izgube. Vendar ima dovolj jamstvenega kapitala, tudi solventna je, problematična je le dnem ^ercii 1 ,raja do preklica "oziroma ^ooierr' i 2acasno ustavila poslovanje lahíí!n* Danke Triglav iz Ljubljane, 8Poročiia -dn·· JuM ' bo BS ovali JaJStvn «oge iOO-odstotno državno Slav u J°;MaHenec BS v KB Tri-^ncj A k Zorman, guverner n* tiskovniH? p«.a Je dogaJanJe pojasnil "»m konferenci. "Orn?*l «*Uin peieKJ, DO OS iuui auivtmim je, uiiiL·iimuLim jt it Poslov preK katerih bank bo poslej njena likvidnost. Do konca maja jeimela 1 za varčevalce, saj imajo celo več rezerve kot zahteva BS, šele po PodlaS ,9xlaln.a banka Triglav je na P°slovaia Casnih Podatkov za lansko leto a,a uspešno, prikazala je celo 211 * nranilne vloge in depozite ]amči anava in varčevalci bodo lahko \Pogledna sredstva dvignili takoj, ko °o BS sporočila prek katerih bank bo zda) potekalo poslovanje. Vezana Vio8c pa bodo lahko dvignili, ko se °° iztekel rok vezave. Guverner Arhar je dejal, da razpolagajo Z cefotno evidenco, in da je strah ljudi ^potreben. Pri TB Triglav se je Pokazal ie ena resnica, da so banke v Uoveniji druga drugi volk, je dejal ™har, saj je drugod po svetu običajno, da v takšnih primerih druge banke Priskočijo na pomoč. * prihodu revizorjev se je likvidnost poslabšala in v celoti ni več izpolnjevala obvezne rezerve. BS je svojo kontrolo poslala v KB Triglav 3. junija, se sestala z bančnim upavnim odborom in nadzornim svetom, ki sta poznala težave. Ker je to zasebna banka (njeni lastniki so podjetja, uslužbenci in direktorji banke), so bili zainteresirani za njeno predsanacijo, BS so celo sporočili, da naj bi to napravili z dokapitalizacijo v višini 2,5 milijona tolarjev (svežega kapitala) v 45 dneh. Hkrati se je KB Triglav začela pogovarjati o pripojitvi k drugi banki, z Gorenjsko banko iz Kranja so že podpisali pismo o namerah. Nenehno pa se je zastavljajo vprašanje, kako lahko pomaga BS, čeprav je pomoč s svežim denarjem nemogoča, pomaga lahko le z refinanciranjem blagajniških zapisom BS v tuji valuti, tudi državnih vrednostnih papirjev. Minuli ponedeljek ie svoj pristop predstavila Gorenjska )anka, ki je želela asistenco BS, vendar smo povedali, da je to nemogoče, je povedal guverner Arhar. Direktor Gorenjske banke Zlatko Kavčič je že pred časom napovedal prihod v Ljubljano, vendar proti pričakovanjem niso kupili banke Noricum. Očitno so našli boljšo možnost, saj so kupili Cimosove prostore na Dalmatinovi v Ljubljani in konec minulega tedna z oglasom le začeli iskati nove sodelavce. Gorenjski bani bi torej zelo prav prišla pripojitev TB Triglav, saf bi s tem pridobila njene kliente. TB Triglav ima 26 milijonov tolarjev bilančne vsote in z njo 1,7- do 1,8-odstotni tržni delež v Sloveniji. Ker so se nato likvidnostne razmere v TB Triglav še poslabšale, se je svet BS sestal včeraj zvečer in danes zjutraj ustavil njeno poslovanje, za pooblaščenca je imenoval Boštjana Zormana. Lastniki TB Triglav imajo zdaj 15 dni časa, da banko rešijo, še eno možnost predstavlja skupščina delničarjev, ki je bila že prej sklicana za 28. junij, ko se bodo morda odločili za dokapitalizacijo. Še vedno obstaja možnost, da jo prevzema druga banka in Gorenjska banka torej še lahko ostane v igri. Če res ostaja, nam danes tam ni uspelo izvedeti. Če bodo te možnosti propadle bo preostal likvidacijski postopek, zanj se lahko odločijo lastniki ali ga predlaga BS. • M. Volčjak Lepenka še vedno ni prodana Kranj, 19. junija • Drugi postopek za vnovčitev stečajne mase tržiške tovarne Lepenka na kranjskem sodišču minuli torek ni bil nič uspešnejši od prve javne dražbe novembra lani. Premoženje so skušali prodati za 1 milijardo tolarjev, vendar do roka ni nihče plačal 10-odstotne varščine niti ni prijavil svoje ponudbe. Kot je po hitro končanem postopku povedal stečajni upravitelj Mitja Ulčar, bo stečajni senat predvidoma prihodnji teden sklical upniški odbor, ki bo odločal o nadaljnjem postopku. Zaenkrat so odprte vse opcije vnovčenja premoženja podjetja, vendar je po njegovem mnenju sedaj velika ovira tudi tako imenovani "efekt Vidma". Težave pri plasiranju denarja tujcev v našo državo so postale Še večje, doma pa je malo interesentov za tako velike nakupe. Medtem ko se stečajna ekipa ukvarja s prodajo premoženja, najemniki tovarne še naprej uspešno vodijo proizvodnjo. V teh dneh se je pojavil nov proizvod iz tržiške Lepenke, to je potiskan dvoslojni beli papir. • S. Saje Danes dražba za ZLIT Tržič, 21. junija - Premoženje tržiškega podjetja ZLIT, ki je v stečajnem postopku, bodo skušali prodati danes ob 12. uri na prvi javni dražbi v kranjskem sodišču. Izklicna cena je 5.343.000 nemških mark v tolarski protivrednosti. Kot je tik pred iztekom roka za plačilo varščine povedal stečajni upravitelj Matija Roblek - Majcen, na prvi dražbi najbrž ne bo nobenega kupca, saj ni nihče položil kavcije. Tudi v tem tržiškem podjetju so uspešno oživili proizvodnjo. Na žagi, v tapetništvu, pohištvenem obratu in upravi je 125 delavcev, ki mesečno ustvarijo za okrog 380.000 nemških mark prihodka. Če stečajni postopek ne bi oviral financiranja nakupa reprodukcijskih materialov, bi obseg proizvodnje lahko še povečali. Zaenkrat imajo namreč dovolj naročil za izdelke iz proizvodnega programa. • S. Saje KBM Infond zapustil Iskroemeco Kranj, 21. junija • Družba KBM Infond je 10-odstotni lastninski delež v kranjski Iskraemeco prodala kapitalskemu skladu, zanj se je zanimal tudi nemški Siemens. KBM Infond se je torej odločil za domačega kupca, v zameno pa je dobil delnice nekaterih drugih podjetij, v katerih je že prisoten in tako svoj delež povečal v Večeru, Primorskih novicah in Pinusu. V Iskriemeco so s tem zadovoljni, saj med lastniki ne žele imeti tujcev, direktor Nikolaj Bevk pravi, da lahko uspešno delujemo brez povezav s strateškimi partnerji. Sami delnic KBM Infonda niso mogli kupiti, ker niso ustanovili sklada lastnih delnic, kar nameravajo storiti na naslednji skupščini delničarjev, ki bo 4. julija. BSC - poslovno podporni center iz Kranja ima na razpolago 300 m2 pisarniških prostorov in 100 m2 prostorov primernih za manjšo ali prototipno proizvodnjo. Prostori so namenjeni malim inovativnim podjetjem s področja proizvodne ali storitvene dejavnosti kot npr. inženiring, računalništvo, projektiranje, konstruiranje in razvoj, ki vsebujejo visoko stopnjo lastnega znanja, inovacij in lastnega razvoja. Prostori so na razpolago v Škofji Loki po subvencionirani najemnini. Vabimo vse podjetnike, ki jih ponudba zanima, da med 7.30 in 15. uro pokličejo BSC Kranj po telefonu: 064 273 297. "GIDOR" obrtno podjetje p.o. GORENJA VAS v stečaju na podlagi SKLEPA OKROŽNEGA SODIŠČA V KRANJU, oprav, štev.: St 15/94-209 z dne 13. 6. 1996 objavlja RAZPRODAJO premičnega premoženja po ponovno 40 % znižanju cen 1. Razprodaja se nanaša na neprodane zaloge naslednjih vrst stvari: reprodukcijski material kovaško-ključavničarske stroke, polizdelki, izdelki, ležaji, elektromotorji, avtodeli, klinasta jermena, električni kabli, vodovodni material, barve-laki, rezilna in merilna orodja, drobni pisarniški in kuhinjski inventar in drugo. 2. Od strojne opreme je po znižani ceni v zalogi še naslednje: - stružnica KRAVSEKO 70.000.- SIT - pnevmatski ročni krivilni stroj 60.000.- SIT - strojne škarje za pločevino 30.000.- SIT - vretenska stiskalnica WEINGARTEN 60 t 90.000.- SIT - stranski brusilni stroj z mizo in 2 brusa 60.000.- SIT - padalno kladivo z elektromotorjem 45.000.- SIT - pnevmatsko kladivo ITAS VČ 150 150.000.- SIT - protiudarno kladivo 250.000.- SIT 3. V prodaji je še nekaj druge strojne opreme in inventarja. Kupec plača kupnino in prometni davek pred prevzemom. Prodaja in informacije so vsak delavnik od 8. do 12. ure, razen četrtka in sobote, ali po tel. na štev.: 064/681-479. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Davki, ki ne bodo sprejeti z aplavzom Davki na premoženje bodo prav tako evropski Pri davkih na premoženje je finančno ministrstvo najbolj previdno, skupaj z davkom na dodano vrednost in trošarinami pa naj bi jih prav tako uvedli z letom 1998. MEŠETAR Mejo za plačilo davka na stanovanje oziroma stanovanjsko površino nameravajo postaviti pri 80 kvadratnih metrih za štiričlansko površino, torej na vsakega člana odpade 20 kvadratnih metrov. Doslej je bilo neobdavčenih 160 kvadratnih metrov stanovanjske površine in mejo bodo torej krepko spustili. Pri počitniških hišicah oziroma stanovanje pa te nteje ne bo, kar pomeni, da bo njihova površina obdavčena v celoti. Večkrat, tudi v parlamentu, smo že slišali vprašanje, kdaj bomo tudi pri nas dobili davke na premoženje in tako obdavčili tiste, ki si lahko privoščijo drag avtomobil, počitniško hišico itd. Kakor hitro pa finançar j i povedo, kakšni avtomobili naj bi bili obdavčeni, vprašanj ni vec, vsakdo - seveda tudi poslanci - pa si želi, da njegovo premoženje ne bi bilo obdavčeno. Tega se zavedajo tudi na finančnem ministrstvu in minister Mitja Gaspari je ob nedavni predstavitvi izhodišč za premoženjske davke dejal, da je zakon že napisan, vendar so pri njem previdni, ker ni urejen kataster nepremičnin, vrednotenje stanovanj itd. Premoženjski davek pri nas zdaj plačujejo le fizične osebe, premoženje pravnih oseb pa ni obdavčeno. Davek od premoženja plačujejo posamezniki, ki Eosedujejo stavbe, počitniške išiče oziroma rekreacijske prostore in plovne objekte. Osnova za davek je vrednost objekta oziroma dolžina plovila, določena je lestvica davčnih stopenj, za plovila pa je določen letni pavšalni znesek davka. Davek plačajo le tisti, ki imajo več kot 160 površinskih metrov stanovanjske površine, določene so še nekatere druge oprostitve. Po sedanjih predpisih davek od premoženja pripada občinam. Neke vrste davek na premoženje je tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki se plačuje po zakonu o stavbnih zemljiščih. Plačujejo ga uporabniki zemljišč oziroma stavb ali delov stavb: lastniki, najemniki, imetniki stanovanjske pravice. Pri novem zakonu pomagali tuji strokovnjaki Ker se na finančnem ministrstvu zavedajo, da so premoženjski davki zelo občutljiva stvar, so pri pripravi zakona o premoženjskih davkih previdni, pomoč pa so poiskali pri tujih strokovnjakih. V razvitem svetu imajo namreč premoženjski davki že dolgo tradicijo in nekatere poznamo le po pikantnih člankih, kako so dacar-ji preganjali filmsko zvezdo zaradi utaje davka, izkazalo pa se je, da je ogrlica z diamanti ponarejena. Pri nas dragoceni nakit in krzno ne bo obdavčeno, saj bi imeli dacarji s stikanjem po stanovanjih preveč dela. Lahko pa pričakujemo druge premoženjske davke, kakršne že dolgo poznajo v drugih državah. Tuji strokovnjaki, sodelavci OECD, so za naše finančno ministrstvo pripravili študijo, s katero si lahko pomagajo pri pripravi zakona. V njej so zajete izkušnje drugih držav na področju premoženjskih davkov, tudi držav v tranziciji, kakršna je Slovenija. Potem ko smo proučili izkušnje drugih držav, menimo, da je najprimerneje začeti z obdavčenjem zemljišč in stavb, ne glede na status lastnika. Šele v drugi fazi naj bi prišli na vrsto davki na premično premoženje, predvsem motornih vozil, plovil, letal in helikopterjev, pravi Davke na premoženje naj bi uveljavili z letom 1988, hkrati z davkom na dodano vrednost in trošarinami. S premoženjskim davkom naj bi se izdatnost davčnih virov povečala za 4 do 6 milijard tolarjev letno, pri davčni osnovi, ki je ocenjena na 230 milijard tolarjev. Sedaj z davki na premoženje zberejo le 300 milijonov tolarjev. Tako kot doslej se bodo tudi v prihodnje premoženjski davki stekali v občinske blagajne in obeta se jim torej več denarja. Pri določanju stopenj naj bi objčine imele tudi nekaj svobode. finančni minister Mitja Gaspari. Dobili naj bi torej dva zakona, s prvim (ki je že napisan) bodo obdavčene nepremičnine, z drugim pa premičnine. Davek na vsa zemljišča in stavbe Z novim zakonom naj bi bila obdavčena zemljišča in stavbe in sicer stavbna zemljišča in zemljišča kmetijskih in gozdnih površin ter stanovanja, stanovanjske hiše, pomožni stanovanjski prostori, počitniške hišice in poslovni prostori. Davčni zavezanci pa bodo tako fizične kot pravne osebe, torej lastniki in uporabniki zemljišč oziroma stavb. Tako bi bile ustvarjene tudi ekonomske cene zemljišč in stavb, s tem pa tudi stvarnejša cena stroškov posamezne dejavnosti, ki jo opravlja davčni zavezanec. Zdaj se namreč dogaja, da nekatere poslovne površine niso izkoriščene ali opuščene prodajajo, takšna brezbrižnost se z novimi davki na premoženje ne bo ve "splačala". Na vprašanje, ali bo obdavčeno tudi cerkveno premoženje, odgovora še ni. Minister Mitja Gaspari pravi, da bo to odvisno od statusa, ki bo dogovorjen državo in rimskokatoliško cerkvijo ter z ostalimi verskimi skupnostmi. Če želijo integracijo v sistem na enakopraven način, potem bo seveda veljalo načelo, da so obdavčitve za vse davčne zavezance enotne. Tüdi ali pa predvsem, če se to premoženje uporablja za pridobitno dejavnost, kamor seveda običajno sodijo tudi gozdovi. Osnovo za davek bi določali različno, glede na predmet obdavčitve. Pri kmetijska in gozdna zemljišča naj bi bi bila osnova njihova uporabna vrednost, za stavbe pa uporabna vrednost površine stanovanj, stanovanjskih hiš, pomožnih stanovanjskih objektov, garaž, prostorov za počitek in rekreacijo in poslovnih prostorov, izračunana v površinskih metrih. Davek na nezazidana stavbna zemljišča bi se plačevala od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je prostorsko izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Davek na zazidano stavbno zemljišče pa bi se plačeval od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe. Vrednotenje nepremičnin bi izvedli vsake štiri do pet let. Odkupne cene goveje živine Čeprav v Sloveniji niso ugotovili niti enega primera t.i. bolezni norih krav, so potrošniki reagirali dokaj podobno kot v državah, kjer se je bolezen pojavila in razširila. Poraba govejega mesa in izdelkov iz govedine se je zmanjšala, posledice občutijo poleg govedorejcev tudi v mesno predelovalni industriji in v trgovini-Ker je ponudba veliko večja od povpraševanja, so po logiki ekonomskih zakonitosti padle tudi odkupne cene. V Mesninah dežele Kranjske, kamor oddajajo živino tudi številni gorenjski govedorejci, so, na primer, letos cene znižali že dvakrat: aprila za pet odstotkov in pred dnevi še za šest odstotkov. Poglejmo, kakšne odkupne cene za goved (preračunane na meso) veljajo od 10. junija dalje v Kmetijsko gozdarski zadrugi Sloga Kranj, ki odkupljeno živino prodaja Mesninam dežele Kranjske! Evropske premoženjske davke bodo najprej uvedli za zemljišča in stavbe, nato pa tudi na avtomobile, letala, plovila in helikopterje, izpustili pa bodo nakit in krzno. Upoštevali bodo dejansko torej skupno površino zemljišča, torej površino parcele in ne samo površino zgradbe kot doslej. Določili bodo nove cone oziroma območja, predvsem za poslovne prostore in sicer glede najemnine in lastništva - coning trgovin, lokalov, drugih poslovnih prostorov. Za vrednotenje stavb bo potrebno urediti enoten sistem vrednotenja, nemara najbolje v površinskih metrih ter ponovno izvesti vrednotenje, saj v nekaterih občinah ni bilo izvedeno že dvajset let. Glede na sistem vrednotenja nepremičnin pa se bo potrebno odločiti ali nadgraditi obstoječe vrednotenje m ga v določeni meri popraviti ali pa začeti s popolnoma novim vrednotenjem. Stopnja premoženjskih davkov naj bi bila največ 1-odstotna, seveda pa bi bile stopnje lahko različne. Za zemljišča naj bi bila davčna stopnja 0,10 do 0,15 odstotka vrednosti zemljišča. Ta je razvidna iz bilanca stanja podjetij, za zasebna zemljišča pa naj bi veljali pavšalni zneski po kvadraturi Glede na vrsto zemljišč naj bi davek znašal od 5 do 15 tolarjev na kvadratni meter. Davek bi morali plačevati tako za kmetijska kot gozdna in stavbna zemljišča, zazidana in nezazidana. Problem zemljiške knjige in katastra Obdavčenje zemljišč in stavb pa bo pravično in učinkovito, če bi izpolnjeni nekateri predpogoji, ki niso v pristojnosti finančnega ministrstva. Dovolj znan je problem zemljiške knjige, vpis vanjo pa je možen v petih letih od uveljavitve zakona, torej do leta 2000. Približno dve leti bi bili potrebni za ureditev zemljiškega katastra, Geodetska uprava naj bi bi do leta 1988 uredila kataster zgradb, popisala torej vse zgradbe, etaže itd. Strokovne osnove za vrednotenje stanovanjskih nepremičnin pripravlja ministrstvo za okolje in prostor s sodelovanjem fakultete za arhitekturo in gradbeništvo. Dokler tega ne bo, bo vrednotenje na pamet zelo težko, čeprav bomo po besedah Mitja Gasparija prav zaradi tega prisiljeni uporabljati preprostejše metode, kakršne so upor-abljali tudi Avstrijci, ki pomagajo pri pripravi našega zakona. Z novim premoženjskim davkom pa o ukinjeno nadomestilo za uporabo stavbnim zemljišč, ki temelji na starem ekonomskem sistemu. Davki takšni, da ljudi ne bodo silili v prodajo premoženja Premoženjski davki s sorazmerno nizkimi davčnimi stopnjami najbi predstavljali le dopolnitev drugih davkov. Najprej naj bi uvedli premoženjski davek na nepremičnine, ki naj bi imel najširšo osnovo in ustvaril pregledno odvisnost med dohodki od dejavnosti in imetjem. Težave pa po oceni ministra Gasparija pričakujejo pri obdavčitvi stanovanj in stanovanjskih hiš. S stanovanjsko reformo je moč sorazmerno ugodno kupiti stanovanje, po drugi strani pa so ljudje "s svojimi žulji" in ugodnimi posojili zgradili stanovanjske hiše, zdaj pa bodo težko plačevali premoženjski davek. Rešitve bodo take, da ljudi ne bodo silile v prodajo stanovanjskih enot, ker ne bi zmogli plačevati davka. Zaplete pa ie seveda moč pričakovati tudi pri obdavčevanju zemljišč in gozdov. • M. Volčjak Vrsta živine Plačilni razred Ocena Odkupna cena za meso (v sit/kg) 1. E2.E3 477,61 Biki do dveh let ter II. E1,E4,U2,U3 436,11 telice in krave prvesnice III. E5,U1,U4,R2,R3 415,34 do 30 mesecev IV. U5,R1,R4,02,03 353,05 v. R5.01.04 311,50 VI. 05,P1,P2,P3,P4,P5 249,21 Krave 1. E2.E3 352,56 od 30 mesecev II. E1.E4, U2.U3 321,89 do 5 let, biki III. E5,U1,U4,R2,R3 306,57 nad 24 mesecev, IV. U5,R1,R4,02,03 260,57 voli nad 30 mesecev v. R5.01.04 229,93 VI. 05,P1,P2,P3,P4,P5 183,94 1. E1.E2.E3 264,42 Krave, stare več II. E4,U1,U2,U3 241,43 kot 5 let III. E5,U4,R2,R3 229,93 IV. U5.R4.01,02,03 195,44 v. R5.04 172,43 VI. 05,P1,P2,P3,P4,P5 137,94 Kmetje dobijo denar za krave v 25 dneh, za ostalo živino pa v 20 dneh. V bohinjski gozdarsko kmetijski zadrugi, ki ima v svojem okviru tudi klavnico, še naprej odkupujejo živino po cenah, k1 veljajo od 22. februarja dalje. Poglejmo jih! Plačilni razred Biki do 2 let, telice in junci Teleta Krave do 5/nad 5 let Biki nad dve do 30 mes. leti 1. 502,57 804,11 402,05/331,69 452,31 11. 484,62 775,39 387,69/319,85 436,16 III. 448,72 717,95 358,98/296,16 403,85 IV. 403,85 646,16 323,08/266,54 363,46 v. 358,98 574,36 287,18/236,92 323,00 VI. 269,23 430,77 215,39/177,69 242,31 Voli nad 30 mes. 402,05 387,69 358,98 323,08 287,18 215,39 & SUZUKI ko jc varnost trdno v vi vaših rokah Dianthus PREUDARNOST IN VARČNOST: ■ dvojni airbag ■ servo volan MIIMMJL· JLmm JCL od 19.990 DEM naprej TRI KVALITETE V ENEM: • dvojni airbag + servo volan • centralno zaklepanje • HI - R avtoradio - kasetofon od 20.990 DEM napref Evropski Šampion varčnosti ^ra^k ZMAGOVALEC "3 ECO TO UR OF EUROPE" * ** * *-9»0 D!M ■»«Pr·í SPECIALNA od 24.990 DIM naprof od 24.490 DEM naprof PONUDBA SUZUKI Odar Prodaja in servis pri pooblaščenih trgovcih nal Specialna cone za lastnike kartico mag POSLI IN FINANCE UREJA MARUA VOLČJAK Kam še lahko vložite certifikat Kranj, junij • Lastninski certifikati veljajo do konca letošnjega septembra, velika večina jih že zamenjalo z& delnice, nekateri pa se še niso odločili, zato smo pregledali, kakšne so še njihove možnosti. Lastninske certifikate lahko zamenjate za delnice podjetje, kjer ste bili ali ste zaposleni, če te možnosti nimate ali svojemu podjetju ne zaupate pa imate na izbiro dve možnosti. Lahko se odločite za javno Prodajo delnic, ki jih razpisujejo predvsem večja Podjetja ali pa certifikat zamenjate za delnice pooblaščenih investicijskih družb. To smo zapisali za vse tiste, ki se doslej še niso odločili, kaj naj napravijo s Svojim certifikatom, takšnih pa ni več veliko, saj je Porabljenih že več kot 80 odstotkov certifikatov. Če torej ne čakate, da vaše podjetje dobi soglasje agencije za privatizacijo, lahko izbirate med pooblaščenimi investicijskimi družbami ali javnimi prodajami. Skoraj vse pooblaščene investicijske družbe še zbirajo Certifikate in stopite lahko do najbližje pošte, kjer vam bodo povedali, kakšna je izbira in tam boste certifikat lahko tudi oddali. Praktično vse banke imajo prav tako sv°je sklade oziroma investicijske družbe, zato,, lahko stopite tudi do bančnega okenca. Gorenjska banka je penimo soustanoviteljica Nacionalne finančne družbe, *i ima tudi Gorenjski sklad in certifikat lahko vložite v najbližji bančni poslovalnici. . Največje javne prodaje delnic so že mimo, vendar jih Ç nekaj še poteka, nekaj pa jih lahko še pričakujemo. Jako zdaj poteka javna prodaja delnic Modernih nuerierov iz Ljubljane, za njihove delnice lahko certifikat zamenjate do 16. julija, tudi v Kranju in Sicer na ulici Mirka Vadnova 7, od 8. do 12. ure. Poteka *e. javna prodaja delnic IMP Elektromontaže iz Hubljane in sicer do 26. junija ter Zasavskega raČunalniškega centra Trbovlje do 5. julija. - Napovedane pa so še javne prodaje Gorenja Velenje, ^ita Ljubljana, Gradisa Ljubljana, Colorja Medvode, ^rand hotela Metropol Portorož in še nekaj manjših. Informacije o tem, kam lahko vložite svoj certifikat, *Je ga lahko zamenjate za delnce, koliko so vredne in Podobno dobite v informacijski oziroma privatizacijski Plsarni, ki jo je že marca letos v Ljubljani odprla genija za privatizacijo. Telefonska linija 061/131-00-59 le odprta od ponedeljka do petka med 9. in 16. uro. ZAŠČITA POTROŠNIKOV PREVZEM AVTOMOBILA r KOLIKO JE VREDEN TOLAR n Na našo pravno pisarno se je obrnil kupec, ki je pri podjetju G AMA AUTO, d.o.o., kupil rabljen avtomobil alfa romeo. Ob prevzemu avtomobila je kupec ugotovil, da ima avtomobil več pomanjkljivosti, med drugim tudi alarm ni delal. Prodajalec je kupca napotil na servis, češ da bo serviser napake nemudoma odpravil. Kupec se je ravnal po navodilih prodajalca in avtomobil odpeljal na servis. Vendar je bil nemalo presenečen, ko mu je serviser za popraivlo izstavil račun in zahteval, da ga takoj poravna. Kupec je račun plačal v dobri veri, da mu bo prodajalec plačani znesek povrnil. Glede na to, da je kupec ugotovil napake ie pred prevzemom avtomobila in jih tudi nemudoma grajal, je bil prepričan, da mu bo prodajalec povrnil stroške popravila zlasti še zato, ker se je prodajalec s pripombami kupca strinjal in ga celo napotil na servis. Vendar prodajalec kasneje o povračilu stroškov popravila ni hotel nič slišati in tudi na dopise pravne sluibe ZPS ni odgovoril. Ker je kupec ie ob pregledu vozila, ko je bil navzoč tudi prodajalec, opazil očitne napake in jih takoj sporočil prodajalcu, je seveda upravičen zahtevati, da prodajalec na lastne stroške stvarno napako odpravi. Vendar nam opisani primer nedvomno kale na to, da bi se kupec veliko lažje izognil vsem kasnejšim zapletom v zvezi s povrnitvijo stroškov za odpravo napak, če bi odklonil prevzem avtomobila in zahteval, da prodajalec najprej napake odpravi. Če prodajalec napake ne odpravi, lahko kupec zahteva zamenjavo vozila. Sonja Teržan Informativno okno KDD Kranj, junij - Od srede, 19. junija, naprej je v poslovni stavbi na Trgu republike 3 v Ljubljani (bivša Iskra) odprto informativno okno KDD Centralne klirinško depotne hiše. Informativno okno je namenjeno predvsem občanom, ki tam lahko oddajo vlogo za: izpis - potrdilo o stanju na računu vrednostnih papirjev, izpis iz delniške knjige na zahtevo delničarja, spremembo enotne identifikacijske številke imetnika vrednostnih papirjev, preknjižbo vrednostnih papirjev na podlagi sodnega sklepa o dedovanju in drugo. Na okencu so na voljo tudi vse pomembne informacije o načinu poslovanja klirinško depotne družbe, seznam članov, na katere se občani lahko obrnejo za nakup in prodajo prednostnih papirjev in podobno. Okno je odprto od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro, ob sredah pa tudi od 14. do 15.30. NAKUTNVFRODAINI i N AK LWVPRODAJN11N AKUWI/HiOD ATN1 MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Jesenic«) 88,30 12,38 12,75 «,55 9,15 AVAL Bled 741-220 AVAL Kranjska gora M1-03» BANKA CREDITANSALT d d. Lj 88,50 89,30 12,50 12,90 8,60 9,00 EROS(Stari Mayr), Kranj 88,80 89,10 12,53 12,60 8,70 o* GEOSS Medvode 88,80 89,10 12,53 12,60 8,70 8,90 GORENJSKA BANKA (vse enote) $7,50 90,10 12,18 12,80 8,48 %27 HRANILNICALON, dd.Kranj 88,65 89,29 12,50 12,60 8.80 8,95 HKSVigred Medvode 88,40 8940 12,30 12J0 8,50 8,90 HIDA-tržnica Ljubljana 88,85 89,10 12,56 12,62 8,78 8,87 HRAM ROŽICE Mengeš 88,60 89,15 12,57 12,70 8,76 8,91 IURIKA Jesenice 88,40 89,60 12,40 12,65 8,60 9,00 INVEST Škofa Loka 88,80 89,10 12,60 1264 8,70 8^5 LEMA, Kranj 88,70 89,10 12,52 12,60 8,70 8,90 MIKa Strelišče 88,70 8940 12,52 1263 8,70 8,92 NEPOS (Šk. Loka. Trata) 88,80 89,00 12,57 12,60 8,80 8,90 NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk. Loka 88,60 89,60 12,4$ 12^5 8,67 946 PBS d.d. (na vseh poštah) 86,90 89,40 11 JO 12,65 8,25 8,95 ROBSON Mengeš 88,70 89,10 12,55 12,65 8,75 m SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 88,70 89,10 12,52 12,62 8,72 8,85 SKB (Kranj, Radovljica, Šk Loka) 87,80 89,70 12,35 12,78 8,59 940 SLOVENIJA7URIST Boh. Bistrica 87,50 • 12,18 • 8,48 . SLOVENÍJATURIST Jesenic* 88,40 89,60 12,40 12J55 8,80 9,10 SZKB Blag. mesto Žiri 88,40 89,75 12,20 1176 8,50 9,18 ŠUM Kranj 21143? TALON bLpoMfi, Trnu, skuta, Zg. Banji 88,70 89,25 12,50 1265 8,60 8,89 TENTDURS Domžale 88,50 99,70 12,50 1295 8,70 940 TROPICAL Kamnik - Bakovnik 88,80 89,00 12,55 12,63 8,78 8,98 UKBŠk.Loka 88,30 89,80 12,45 12,78 8,60 940 WILFAN Kranj 360-2*0 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 714411 WILFAN Tržič 53-116 POVPREČNI TEČAJ 88,42 89,96 12,40 1270 8fi4 848 Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom NOVA TEL ŠT.: tel.:360-260 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.:53-816 BRDO PRI KRANJU ^064122-11-33 "TT7777T FITNES 14^ 4x Celovec 10. - Oktoberstr. 25 Lodeng. 22 Si. Veitrstr. 70 Steing. 209 3x Beljak Ossiacherzeile 56b Italienerstr. 14 Maria - Gailerstr. 30 Velikovec Umfahrungsstr. 6 Wolfsberg ATS ALUMINIJASTA FOLIJA, 20 m..................................................14,50 VREČKE ZA MALICO, 100 kosov.................................................0,00 PAPIRNATI ROBČKI "Morana", 4-slojni, v zavoju 10 x 10 kosov... 0,00 PAPIRNATI ROBČKI "Morana", v zavoju 100 kosov.....................7,00 KREMA ZA SONČENJE "Ombra", zaščitni faktor 15 ali 20,100 ml... 30,00 MLEKO ZA SONČENJE "Ombra", zaščitni faktor 10 ali 12,250 ml... 30,00 MILO"Clivia"ali"Fee",150g.......................................................4,00 ŠAMPON ZA LASE, različne vrste, 200 ml................................12,00 KOPEL "Adriana", (blaga ali sveža), 300 ml..............................14,00 POMIVALNO SREDSTVO "Zekol Zitro", 21..............................24,00 LEDENI ČAJ, (breskov ali citronin), 1.51......................................8,00 LIMONADA "Goldana", (cola, zeliščna, citronina, pomarančna), 1.51.... 7,00 GRAPEFRUff80k.il...................................................................7,00 JEDILNA ČOKOLADA "Bella", 400 g........................................14,00 MLEČNA ČOKOLADA "Bella", 100 g...........................................3,00 BRESKVE, (blago sladkane), 1/1 pločevinka................................0,00 FIŽOL, 850 ml pločevinka.............................................................5,00 DELIKATESNO OUE "Osana", 41............................................54,00 SONČNIČNO 0UE"0sana", 21...............................................32,00 TESTENINE, (špiralice, široki rezanci, rožički, špageti), 1 kg.. 1100 SIR "Geheimratskaese", 45 % maščobe, 250 g........................17,00 ŽELE SLADKOR, 1 kg...............................................................15,00 UPOŠTEVAJTE, DA SO NAVEDENI IZDELKI V ZALOGI LE NEKAJ ČASA (do prodaje). CENE SO V BRUTO In VKLJUČUJEJO VSE DAVkE VSE, KI RADI POCENI KUPUJEJO VEDETI NI NIKOLI ODVEČ Kako privarčevati sredstva za izgradnjo doma, nakup vrednejših dobrin, za šolanje otrok, za doto vnukom, za dodatno pokojnino, za ...? Ob trdni podpori strokovnjakov, ki z vsem svojim znanjem in prizadevanji za dobro človeka jamčijo, da je vaš denar varno naložen in visoko obrestovan,je uresničitev vaših ciljev lažja kot kdaj koli prej. RENTNO VARČEVANJE KREKOVE BANKE! Rentno varčevanje je posebej ugodno dolgoročno varčevanje za različne namene. Ponuja vam številne možnosti, izmed katerih sami izberete zase najprimernejšo obliko. Neglede na vaš izbor se vaša sredstva v okviru rentnega varčevanja obrestujejo po obrestni meri, ki omogoča, da vaše premoženje zanesljivo in strmo narašča, vam pa med tem pripadajo vse prednosti in ugodnosti, ki jih Krekova banka zagotavlja svojim komitentom, in še več. V skrbi za vaš jutri bomo kot edina banka nezgodno zavarovali vse rentne varčevalce. To je naše darilo za vaše zaupanje. Obiščite nas v vam najbljižji poslovni enotil V osebnem razgovoru vam bomo z veseljem pojasnili vse, kar vas zanima. RKNTNO VARČ ZA DAN URESNIČENIH Dobrodošli v Ljubljani na Pogačarjevem trgu 2, tel.: 061/13 28 135, v Ljubljani na Linhartovi c.9,tel.: 061/31 17 22, v Mariboru, Murski Soboti, Zrečah, Šoštanju, Novem mestu, Novi Gorici, Kopru! Wm KREKOVA BANKA d.d. NHOti KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Če so se kmetje veselili sončnih, vročih dni, ko so kosili in pospravljali prvi letošnji odkos, zdaj že nekaj časa zastonj pogledujejo proti nebu in se sprašujejo, kdaj bo narava končno namočila že precej izsušene travnike in njive. Pomanjkanje moče za zdaj najbolj občutijo govedorejci, ki ostajajo brez normalnega drugega odkosa in kajpak tudi brez "zelene krme". Kmetom, ki so predlani ali že leto prej investirali v namakalne naprave, se nakup obrestuje, saj tudi letos z namakanjem izboljšujejo rast na travnikih in njivah in zmanjšujejo posledice suse. Zal je kmetij, ki so se za sušne razmere opremile z namakalnimi napravami (na sliki je rolomat), na Gorenjskem še bolj malo. • CZ. KRANJ, C. Na Klanec 9 Tel.: 064/331-375 O prodaja rezervnih delov za traktorje !iWT, Tomo Vtnfeovtc, Zeior, Universal, Fiat, Torpedo O kar dani (domači, uvoženi), rezervni deli za kardane in popravilo kardanov O akumulatorji, olja, jermeni O popravilo vseli lipov traktorjev (generalna popravila motorjev, menjalnikov,..) tudi na vašem domu O rezervni deli SIP 5 iTARi DVOR 1 Škofja Loka, Kidričeve 26,tel.: 634 .$00 HLADILNIK HZ 26.3 S 59.110,- m čeke 1+2 ali 0+2 za gotovino m Siki 1+6 ali 0+5 Vabljeni, jutri, 22.6.}ob 10. uri O^fc* pred PC, kjer se boste pomerili v *W spretnostni vožnji s kolesi. Prve tri Çyr čakajo lepe nagrade, vse udeležence y^ vožnje pa sladoled. PRIDITE! 4? Jutri Rogova kolesa s 15 % popustom, artikli iz programa akustike pa z dodatnim 5% popustom ali plačilo na čeke brez pologa. Prvič v gorenjskih gozdovih Stroj, ki seka, obvejuje, razžaguje... V blejskem zavodu za gozdove ocenjujejo, da je procesor s svojimi dobrimi in slabimi stranmi primeren predvsem za delo v gozdovih, ki so jih prizadele naravne ujme. Peračica - Gozdarski inženir Rok Gašperšič iz Mišač, zastopnik podjetja Waldcom-merce AG v Sloveniji, je v sodelovanju z Združenjem gozdarstva Slovenije že sredi maja predstavil delovanje procesorja in transporterja v gozdnem revirju Ravnik v bližini Logatca, minuli teden pa sta stroja, kakršnih imajo v Skandinaviji več sto, prvič delala tudi v gorenjskih gozdovih, natančneje - na samotni kmetiji Alojza Rozmana na Peračici pri Brezjah. Vošarjeve oz. Janeščeve kmetije, kot se po domače pravi Rozmanovi domačiji, na kateri ob "pomladku" živahnih otrok gospodarita Alojz in Blanka, se drži neverjetna smola. Ob koncu lanskega maja je strela udarila v njihovo gospodarsko poslopje in leseni deli stavbe in večina kmetijskih strojev so pogoreli. Poslopje so do jeseni dali pod streho, posledice pa kljub solidarnosti še občutijo. Po drugi svetovni vojni jih je prizadela nacionalizacija, ki jim je pobrala lepe gozdove, iz katerih je potlej "smetano" pobrala država. Ko so gozdove s približno trideset let starimi smrekami pred časom le dobili nazaj, jim je spet poraslo upanje, da jim bodo "nekoč nekdaj" prinašali tudi gospodarske koristi. No, upanje je bilo le kratkotrajno! Snegolom, ki je lani in letos v gozdovih na območju blejskega zavoda Eoškodoval okoli 15 tisoč ubičnih metrov drevja, se je najbolj "znesel" nad gozdovi v radovljiški krajevni enoti, še posebej pa na Rozmanovi kmetiji, kjer so gozdarji odkazali za posek okoli 750 kubičnih metrov poškodovanega drevja ali skupno okoli sedem tisoč drevesc. V gozdu se je že mudilo Gospodar Lojze se je zavedal, da ob vsem delu na kmetiji in ob rokih, ki so jih zaradi nevarnosti luba-darja postavili gozdarji, tolikšnega dela v gozdu ne bo zmogel sam in se je že začel dogovarjati o poslu z različnimi skupinami. Pri tem očitno ni imel najbolj srečne roke, izvajalec, s katerim se je že dogovoril za posek in spravilo, je tik pred zdajci rekel "ne". Če bi zavod za gozdove tedaj zahteval izvršbo in bi delo zaupal enemu od gozdarskih podjetij, bi lastnik za spravilo vsakega kubičnega metra lesa (ob že vračunani vrednosti lesa) moral doplačati še tri tisoč tolarjev, kar bi ob veliki količini lesa pomenilo za kmetijo tudi Gozdna "kolega" procesor in "sadovih" svojega dela. darji iz blejskega zavoda za gozdove, ki so ob tem tudi želeli spoznati, kaj nova tehnologija poseka, ob vej e-vanja, razžagovanja in spravila lesa pomeni za gozd. Veliki kupi drobnega in malovrednega lesa na Rozmanovi kmetiji dokazujejo, kako neusmiljeno se je nad njihovimi gozdovi znesla narava (žled). veliko izgubo. In v takšnih okoliščinah, ko se je z delom v gozdu že mudilo, je vskočil Rok Gašperšič s "svojima" strojema, procesorjem in transporterjem; strokovno pomoč pa so ponudili goz- Orjak z dolgo roko Procesor je stroj, ki si v gozdu sam utira pot (dela vlako), seka drevje, ga obvejuje in razžaguje na določeno dolžino, transporter, ki izgleda kot traktor s polprikolico in nakladalnikom, pa ga naloži in ga odpelje iz gozda. Posebnost procesorja ie "roka", s katero lahko seka les v desetmetrskem pasu levo in desno. Ima široke gume in pogon, ki omogoča premagovanje ovir. Dobre in slabe strani nove tehnologije "Prve izkušnje z uporabo procesorja in transporterja v gorenjskih gozdovih kažejo, da ima nova tehnologija prednosti in slabosti," sta med ogledom Rozmanovega gozda ugotovila Andrej Avse-nek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, in Igor Lampe, vodja krajevne enote Radovljica. "Prednosti so predvsem velik delovni učinek (na Rozmanovi kmetiji so v eni uri "obdelali" tudi dvanajst transporter med počitkom ob kubičnih metrov drevja), varno delo, možnost dela ponoči in v vseh vremenskih okoliščinah, nič več ni ročnega dela...In kaj so slabosti? Pro-cesor je primeren predvsem za goloseke in robne sečnje; kjer je na majhni površini veliko drevja. Za delo potrebuje dokaj lep in ne preveč strm teren ter tudi precej gosto mrežo nenormalno širokih vlak. V gozdu ostaja za njim precej veievine in drugih sečnih ostankov, ki bi j«1 morali pospraviti, če bi površino hoteli pogozditi. Tudi panji so precej visoki in bi jih bilo treba obeliti..." Le za delo v izrednih razmerah? Čeprav je med gozdarskimi podjetji in podjetniki v Sloveniji kar precej zanimanja za uporabo procesorja in transporterja v naših gozdovih, v blejskem zavodu za gozdove poudarjajo, da sonaravnega gospodarjenja z gozdovi ne pi smeli prilagajati tehnologiji' ampak se bo tehnologija morala prilagoditi gospodarjenju-Ocenjujejo, da je uporaba procesorja primerna le za posek in spravilo v iglastih gozdovih, ki so jih prizadele naravne ujme (veter, sneg-žled), ne pa za redno sečnjo in spravilo. Primerjava m^ Skandinavijo, kjer prevladuje delo s tovrstnimi stroji (ima)0 jih 650), in Slovenijo ni m?*" na, ker je med njima velik3 razlika: na severu Evrop6 gospodarijo z gozdovi na velikih površinah, medtem ko g/e pri nas za malopovršinsko gospodarjenje. • C. Zaplotm" Leto je naokrog in pridelovalci se spet sprašujejo: Kolikšna bo letos cena krompirja Pridelovalni stroški za zgodnji krompir znašajo okoli 55 tolarjev za kilogram, z* srednjezgodnjega 40 in za poznega nekaj manj kot 20 tolarjev. Kranj - Leto je naokrog in pridelovalci krompirja so spet pred najpomembnejšim vprašanjem: koliko bodo letos iztržili za svoj pridelek. Ker so že tudi na lastni nepredvidljiv je trg s krompir kovinOtehna NEMOGOČEJE MOGOČE!!! jem, jim je na takšno vprašanje zelo težko odgovoriti. Cena bo odvisna od domače letine, torej od zakona ponudbe in povpraševanja, pa najspretncjši trgovci tudi od pridelka v sosednjih kozi občutili, kako državah, uvoznih in izvoznih možnosti in še od nekaterih drugih okoliščin. Pridelovalce zdaj najbolj zanima, kakšna je (bo) cena zgodnjega krompirja. Po podatkih kmetijske svetovalne službe, ki redno objavlja tržne informacije, velja pri prodaji na debelo za mladi krompir cena od 80 do 125 tolarjev za kilogram. Iz tržnih pregledov je razvidno, da so med tržnicami velike cenovne razlike in da Trgovina Gorenj esavsIca 1 S, Kranj TeL: 22J-820, 22J-8JO Servis KAliŠNikovA 26, Kranj TeL: 241-592 ga ponujajo po cenah od 80 do 180 tolarjev za kilogram. Čeprav so cene zgodnjega krompirja v zadnjih dneh nekoliko upadle, je po mnenju mag. Neve Žibrik iz Kmetijskega inštituta Slovenije preplah med pridelovalci neutemeljen, saj je padanje cen proti koncu sezone normalen pojav. Pa ne le to! V državah Evropske zveze je zgodnji krompir le za 70 do 120 odstotkov (odvisno od letine) dražji od poznega krompirja, medtem ko je pri nas razlika še precej večja. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so ocenili, da so bili maja stroški pridelovan- ja, sortiranja in vrečenj zgodnjega krompirja n-četrthektarski parceli ob P* čakovanem tržnem pridel 11,5 tone na hektar 55 tolarja za kilogram, str ejj na pol hektarja veliki pare; pa ob enakem hektarske^ pridelku 52,07 tolarja, ki pridelovanja srednje godnjega krompirja polhektarski parcelo znas synthesizer in mnogokrat skupaj muzicirata P dom gasilcev, 'e«afe Saj-država je ivo/'o 7Jed petlmi leti dobda ^ prat0?05''a Se zmeraj je Kak* ■ ar*avnosti. res. Sa"' dlakocepci? Saj ni *> resVm? driava> kaJ»eda, čudna in t še zmeraJ malo a bi bijl lrc,nzicijsko zmedena, vsak hi k samoumevno in na Prosl°ZUmel> dastadriav-dan, Tava m Praznik na tisti uržavni T° postali država. *° iTdjh Pa °men ' Pusti-Mord danosti. v*&oT fan Javnosti - )]° Stevdne asociacije na težko in mukoma pridobljeno -državnost. Če bi rekli: dan države ali celo državni dan, bi se vsi državljani uščipnili v roko in si rekli: oh, sreča, oh tisočletni sen, res smo drŽava. Če pa rečemo dan državnosti, potem je že tako, da v mislih in domišljiji zaplujemo v davne čase pred petimi leti, ko smo se rodili in državnost pridobili. Zato, ker plujemo v to preteklost in ker smo še vsi čili in krepki, se v političnih kih piscev in herojev državnosti, se bo praskal za ušesi - kdo je pravzaprav zrušil komunizem? Se je sam vase sesedel ali so ga dotolkli pravi ljudje na pravem mestu in ob pravem času? So mu zadali smrtni udarec zainteresirani tuji krogi, lokalni patrioti pa so po komunistični mrhovini le zašibali z leskovo palico? A pustimo času čas, čez tisoč let bo vse znano. Čas bo zacelil tudi raznorazne lokalne Tema tedna Glosa Državni dan Tako kot imamo kulturni dan bi lahko imeli tudi državni dan in ne dan državnosti. Če tukaj rečeš "državnost", se takoj najde politik, ki se bo trkal po prsih, kako da je zaslužen za slovensko državnost. vrhovih prav ob tem prazniku znova in znova porajajo različne interpretacije, kako da je tedaj v resnici bilo. Napisalo se je na kupe memoarske literature. Ko bo čez tisoč let kakšen tuji zgodovinar prebiral to čutno in sentimentalno zgodovinopisje brezštevilnih slovens- travme in rane, iz katerih še zmeraj kaj bridkega curlja in kaplja. Ko oni dan poslušam nekega domačega politika, ki je svoj nastop pred dnevom državnosti kot dober politik, seveda, izkoristil za politično promocijo samega sebe in svoje stranke, ni mogel mimo krutega dejstva, da se bodo na dan državnosti najbolj trkali po prsih tisti, ki so desetdnevno vojno za Slovenijo prečemeli za mejo - v Celovcu in v drugih krajih na avstrijskem Koroškem. Pričakovati je bilo, da bomo enkrat za vselej in iz prve roke izvedeli, kdo, za vse na svetu, je bil takšna baraba in narodni izdajalec? Kdo je zapustil svojo domovino v najbolj kritičnih in usodnih dneh njene zgodovine? Kdo je kot podlasica "skliznil" čez mejo in se potem vrnil ter tolkel po prsih: mi smo jo rešili, mi smo stali v prvih vrstah? Od raznih namigovanj, kdo da je vse bil in kdo da je lahko tudi bil, nimamo državljani nič. Meglo in kup nezdravih podtikanj in sumničenj ter medsebojnih obtoževanj. Borci za dan državnosti, tisti, ki so stali v prvih vrstah, naj torej enkrat že povedo: tainta politik je v času bitke za Slovenije "šibnil" v Celovec, a ne po par teniških copat, ampak za nekaj najbolj kritičnih dni v hotel ali zasebni apartma. Naj bo država oprana sramote, da ima baje med političnimi vrhovi še vedno take, ki so bili bojazljivci in strahopetni izdajalci slovenske državnosti. Tako pa zgleda vse skupaj sitno: nadležen je tisti heroj, ki uporablja neimenovane izdajalce za svojo promocijo, nerodno je izdajalcem, ki so bežali čez Karavanke, najbolj pa je vse skupaj zoprno državljanom, ki nič ne ne vedo, še manj verjamejo.. • D.Sedej \ 24 URDOBRt GUWÜEH! OD 24. 6. - 29. 6. 1996 LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. POWER DANCERS - VŠEČ SI Ml 2. CUPIDO - HISTORIAS Dl AMOR 3. NAPOLEON - NAPOLEON 4. ICE MC - GIVE ME THE UGHT 5. GINA G. - OOH AHH... JUSTA LITTLE BIT 6. ALEXIA - SUMMER IS CRAZY 7. TINNY TOT - LA BAMBOLINA 8. FOXTER - LEMON TREE 9. GIMME 5 - KO UGASNEJO LUČI 10. U 96 - HEAVEN 11. SCOOTE - REBBEL YELL 12. ROBERT MILES - FABLE 13. NEW/ DATURA - MANTRA 14. JAMIE DEE - U 15. NEW/SWEETBOS feat JON - WOT 16. KLUBMEADS - KLUBMOPPING 17. NEW/BLISS PEAT- U TAKE ME UP 18. NEW/TALEESA - FALING IN LOVE 19. THE SOUNDLOVERS - RUN AWAY 20. NEW/DO MOOLIGAN SYSTEM ECSTASY 21. 24-IH STREET GET DOWN ON IT 22. NEW/CUBAN ÀNGELS EVERYTIME EVERYDAY 23. IMPERIO - CYBERDREAM 24. TEH BIMPS feat VINCENZO - LADY BUG 25. NEW/DINSPIRATION -1 WANT U Z... 26. LOS DEL RIO-MACARENA (remix) 27. CT GROOVE feat MANU - MAD 28. 7 T feat KOOL AND THE GANG - LADIES NIGHT 29. DA VINOY - GOING ALL THE WAY 30. MZ HEKTOR - DANES JE MAXI MALNO DOBER DAN LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. CELINE DION - BECAUSE YOU LOVED ME 2. BACKSTREET BOYS - GET DOWN... 3. TINATURNER - QN SILENT WINGS 4. VILI RESNIK - IŠČEM TE 5. EROS RAMAZZOTTI - PIU BELLA COSA 6. CALIFÒRNIA - HREPENENJE 7. DANA DAWSON - SHOW ME 8. NEW/BRYAN ADAMS - THE ONLY GOOD THING... 9. DAZ - OPROSTI Ml 10. NEW/SUGGS - CECIUA 11. NEW/MICHAEL LEARNS TO ROCK - SOMEDAY 12. SONIC DREAM COLLECTIVE - I WONDER WHY 13. NEW/BLUE (THE STORY OF) THE CHARMLESS MAN 14. NEW/CHILDREN - CHILDREN 15. FUN FACTORY - DONT GO AWAY TRZISKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Lep pozdrav, prijatelji Tržlškega Hita. Pa je teden naokoli in mi se oglašamo v Gorenjskem glasu z novo lestvico, katero smo skupaj izoblikovali v ponedeljek. Dobili smo veliko vaših dopisnic, kar pomeni, da vam je lestvica še vedno všeč, in da radi v njej sodelujete. Podelili smo tudi nagrado našega pokrovitelja KNJIGARNE DOMINA iz Radovljice, ki jo prejme Jože Dovžan; Kranj. Da ne pozabim, sotrpinka v našem studiu pa bo Mojca iz Kovorja. ČESTITAVA! Torej, če se želite zabavati in obenern poslušati najnovejšo glasbo ta hip, potem prisluhnite vsak teden T. HITU. ČAO Vesna in Dušan Lestvica: 1. Sonce - ČUKI (1) 2. On silent wings - TINATURNER (2) 3. Atlantida - GIMME 5 (9) 4. Ne laži - 4 FUN (4) 5. Rebel Yell - SCOOTER (novo) 6. Pomlad - NAJ RUPEL (novo) 7. Drill instructor - CAPTAIN JACK (13) 8. Všeč si mi - THE POWER DANCERS (12) //ZmSSVN 9. You and I - SCORPIONS (14) 10. Always be my baby - MARIAH CAREY (3) 11. Ooh aah ... just a little bit - GlNA G. (7) . 12. That c.l.t.a. feeling - CAUGHT IN THE ACT (novo) 13. Sexy eyes - WHIGFIELD (8) 14. Iščem te - VILI RESNIK (6) 15. Dream land - SLO ACTIVE (novo) Izpolnite kupon in ga pošljite na Radio Tržič, Baios 4, Tržič, do 24. junija. RADIO T i? 2 t C KUPON Glasujem za skladbi: št. Moj predlog: Moj naslov: in št. LESTVICA 5 + 5 NA RADIU ZIRI UREJA SAŠA PIVK 1. DEL: I. 4 FUN: Ne laži 2. HELENA BLAGNE: Angel moj 3. STRMINA: Spet domov 4. MARTA IN VILI: Vse kar sva bila 5. MONROE: Solza sreče II. DEL: 1. FARAONI: Ti nisi sam 2. JAN PLESTENJAK: Brez drog 3. SASHA: Vrtnar 4. NAPOLEON: Napoleon 5. SENDI: Zase me vzemi Živio! Upam, da vas pomlad nosi vsaj toliko na svojih krilih kot oblikovalec lestvice 5 + 5 in da se predajate z vso močjo žarkom, ki vabijo k zabavi. Tudi^ sredo smo se v našem studiu krepko zabavali in ob lestvici podelili tudmagradi Založbe Bimi iz Ljubljane, ki ju prejmeta Zorka Čelič, Frankovo nas. 73, Škofja Loka in Urša Eržen, Bukovica 4, Selca, ter nagradi - pizzi v Pizzerii Romano v Kranju, ki je glavni sponzor naše lestvice. Sladkali se bosta Nataša Trček. Pod griči 12, Žiri in Lea Jezeršek, Nova Oselica 5, Sovodenj. Čestitke in pozdrav do prihodnjič. Kupončke pa pričakujem na naslov Radio 2in, Trg svobode 2, 4226 Žiri. Vaša Saša Pivk. KUPON Glasujem za: Moj naslov: GORENJSKI GLAS • 40. STRAN PO GORENJSKEM GLASBENIKI MESECA JUNIJA Alpski kvintet med igranjem na odru... Glasbenike smo fotorepor-terka Tina Doki, snemalec Pavle Dobovšek in avtor projekta Drago Papler obiskali na nastopu v Domu upokojencev Poljane v Ljubljani, kjer živi tudi njihov dolgoletni prijatelj in znani besedilopisec Marjan Stare. Televizijsko reportažo z obiska Glasbeniki meseca: Alpski kvintet si boste lahko ogledali v programu GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ danes, v petek, 21. junija, ob 22. uri. Alpski kvintet je okrog sebe združeval vedno dobre glasbenike in pevce. Sedaj z njimi ob pevkah Ivanki Kraševec in Branki Kraner prepeva ponovno Oto Pestner. Ker je v času našega obiska imel tudi kot član New Swing Quarteta nastop v Mengšu, smo naš glasbeni potep zaokrožili še s pogovorom z njim po mengeškem koncertu in tako povezali predstavitev vseh osmih članov Alpskega kvinteta. Alpski kvintet je izdal 35 kaset, plošč in zgoščenk, za prodajno uspešnost ie prejel v tujini pet zlatih plošč, eno diamantno ploščo, doma pa dve zlati plošči, na kar so člani zelo ponosni. In kaj pravijo glasbeniki o sebi, objavljamo v tem zapisu. • Jože Antonu, kitarist in vodja ansambla iz Zgornjih Gorij pri Bledu: "Glasbeno pot sem začel pri znani Godbi na pihala Gorje, kjer sem igral 10 let, krilovko in mali boben-ček. Za rojstni dan mi je stric Hugo prinesel kitaro in bil sem prav užaljen, ker mi ni kupil jazz trobente, nad katero sem bil navdušen. Po radiu sem začel poslušati glasbo Avsenikov in Zadovoljnih Kranjcev. Ko sem slišal kakšno Avsenikovo vižo, sem vzel v roke kitaro in poleg poizkušal igrati ritem. Ta me je tako navdušil, da sem se potem odločilza poklicno glasbeno pot. Kitara je pn narodnoza-bavnem ansamblu za ritem, kot bobni pri zabavni glasbi. Po osnovnem poklicu sem finomehanik, za katerega sem se izučil v Lescah v tovarni TIO. Opravljal sem ga zelo kratek čas, leto in poH Začel sem pri Veselih LancovČanih, kasneje pri ansamblu Gorenjci iz Radovljice, po vojaščini pa sem se odločil za poklicno pot glasbenika in odpotoval z Alpskim kvintetom na našo prvo pot v tujino v Francijo. Pri Alpskemu kvintetu sem ostal vseh 30 let. Kot direktor Gorenjske glasbene agencije Antonič, s.p., želim dati več narodno-zabavnega poudarka turističnim krajem Bledu, Bohinju in Kranjski Gori. S Turistično poslovnim centrom Bled in ob podpori Občine Bled smo se letos odločili za poletne koncerte ob sredinih večerih v juliju in avgustu na terasi Poslovno trgovskega centra Bled z naslovom Veselo po domače, kjer bodo igrali sami znani ansambli. Veselo po domače pa bo tudi v soboto, 29. junija, ko bo z gosti Alpski kvintet praznoval 30 let dela." • Ivan Prešeren, trobentar v Alpskem kvintetu, aranžer in komponist iz Most pri Žirovnici: "Violino sem igral že pri 6 letih, potem sem za nekaj časa prekinil, pri 12 letih Ea sem začel igrati trobento, la Jesenicah sem naredil nižjo glasbeno šolo, zatem pa v Ljubljani še srednjo glasbeno šolo. Ker sem v študentskih letih igal jazz in dixieland glasbo, sem te vplive, vložke prenesel v instrumentalne polke, ki jih igram na svoj način kot nekakšen domači swing. Težko bi rekel, katere pesmi so bolj znane, mogoče so mejnik skladbe Čas počitnic, med pevskimi pa Kranjica in Ko v nošo se odenem... Na ploščah je še veliko zanimivih stvari, ki pridejo v poštev bolj za televizijske oddaje. Pred leti sem pomagal razvijati trobento na ventile pri priznanem proizvajalcu koncertnih B trobent Martinu Lehnerju v Alpski kvintet V okviru akcije GORENJSKEGA GLASA in GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ "Glasbeniki meseca" smo vam junija predstavljali ansambel Alpski kvintet, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. K sodelovanju smo ob torkovih zapisih novinarja Andreja Žalarja povabili tudi bralce in gledalce, ki so na kuponih posredovali vprašanja za Alpski kvintet. Bischofshofnu pri Salzburgu. Z ženo Ivanko, ki poje v ansamblu, novo melodijo takoj preizkusiva in ugotoviva, če je kaj za izpiliti, ali za popraviti. Z glasbo se bom ukvarjal naprej z malo več odmora, da bo ostalo še kaj prostega časa za zasebne izlete in šport, saj je treba malo misliti nase in na zdravje." • Janez Per, baritonist, pozavnist in basist iz Mengša: " Pri 11 letih sem začel igrati bariton pri Mengeški godbi. Prvo leto sem se učil pri godbi, potem pa smo vsi mladi fantje Šli v glasbeno šolo. Šolanje sem nadaljeval najprej na baritonu, potem pa na pozavni in pozneje še pri prof. Miškoviču v Ljubljani. Izučil sem se za kovinostrugarja, potem pa posvetil glasbi, ki je del mojega življenja. Igranje inštrumenta je približno tako kot šport, če imaš kondicijo, zaigraš. Pri Alpskem kvintetu sem 26 let. V zadnjem Času smo naredili tudi nekaj skladb za bariton, najbolj znana je Janezov bariton, s katero smo v tem žanru hoteli narediti nekaj posebnega. Rad ga igram, to je pač inštrument, s katerim sem zlit, in ki ustreza moji pojavi. Z baritonom me je narisal slikar Jože Trobec in karikatura je postala zaščitni znak Alpskega večera, jaz pa maskota Alpskega kvinteta. Polno sem angažiran pri Alpskem kvintetu, sem župan novoustanovljene občine Mengeš, doma pa imam 10 hektarov veliko kmetijo, tako da mi dela ne zmanjka. Ko sem z Alpskim kvintetom potoval po tujini, sem videl, kako se lotevajo urejanja okolja in infrastrukture, turizma ter promocije. To poskušam prenašati na našo mengeško občino... • Vinko Sitar, klarinetist iz Mengša: "Igrati sem začel, ko mi ie bilo 13 let pri Mengeški godbi, saj takrat še ni bilo glasbene šole. Zbral nas je kapelnik in nas učil, kasneje sem obiskoval glasbeno šolo. Medtem sem se izučil pri očetu za krojača. Po vajenski AUTOLINE KRANJ Bleiweisova 10 4000 Kranj tel.: 064/216 563 PANČUR Blejska Dobrava 1 4273 Blejska Dobrava tel.: 064/874 000 p/ tih* . s dobi sem se vpisal in šolal na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, zraven pa igral pri Godbi milice v Ljubljani, vse do služenja vojaškega roka. Po vrnitvi sem imel bolezenske težave in nisem smel igrati, zato sem se vpisal na Pedagoško akademijo v Ljubljani. Postal sem učitelj in poučeval, potem pa začel ponovno igrati. Pri Alpskemu kvintetu sem že 27 let. Zaradi kondicije je treba dosti vaditi, ostalo potem samo pride. Težko bi se odločil, katere viže so mi najbolj pri srcu. Doma rad poslušam klasiko, včasih jazz, karkoli. Imam družino, dva sinova, ki tudi že poskušata malo igrati. " • Edi Semeja, harmonikar iz Doba pri Domžalah: "Moj stric je bil prof. glasbe na Glasbeni šoli v Domžalah, stari oče je igral harmoniko, moj oče pa kontrabas in tudi jaz sem šel po isti poti. Pri sedmih letih sem šel v glasbeno šolo, kjer sem trobental in naredil štiri letnike. Igral sem tudi kontrabas, potem sem pristal in ostal pri harmoniki. Sedem let sem igral v Švici, po vrnitvi sem dve leti sodeloval z Veselimi planšarji Francka Povšeta. Alpskemu kvintetu sem se pridružil decembra 1983, ko je prejšnji harmonikar Jože Burnik zbolel, pa so člani prišli k meni s prošnjo za nadomeščanje. Pri Alpskem kvintetu sem že 13 let. Lepi in prijetni so spomini iz tega obdobja. Najrajši igram viže, ki jih publika najbolj toplo sprejme. Harmonika je v bistvu spremljevalni inštrument, moraš biti soliden, zelo dober, če hočeš, da igraš s takšnimi mojstri, kot so in-strumentalisti Alpskega kvinteta. Nisem gojil nobenega športa, tudi hobyja ne. V glavnem se ukvarjam z glasbo kot poklic in hoby hkrati. Po poklicu sem strojni tehnik ljubljanske strojne tehniške Šole, vendar je prevladovala muzika. Imam družino, sina in hčerko. Oba igrata, hčerka violino, sin pa klavir in sinthesizerje, kar je danes moderno." ... in po koncertu skupaj s svojim dolgoletnim besedilopis**01 Marjanom Staretom. • Ivanka Kraševec Prešeren, pevka iz Most pri Žirovnici: "Peti sem začela popevke daljnega leta 1957. Nastopila sem v oddaji Pokaži, kaj znaš, dobila prvo nagrado, štipendijo Radia Ljubljana in se preselila v Ljubljano. Do konca sem se izučila za šiviljo, ker sem se že doma začela učiti. Snemala sem z raznimi orkestri Radia Ljubljane, od narod-nozabavnih do zabavnih in ljudskih, sodelovala s Folklorno skupino France Marolt, kjer sem pela stare belokranjske pesmice. Potem sem bila članica ansambla Mihe Dovžana, 20 let pa pojem pri Alpskem kvintetu, kjer je tudi moj mož Ivan Prešeren. Rada pojem narodnozabavno glasbo z modernimi stili, ki so blizu popevkam, še posebno valčke. Pri Založbi Sraka je izšla kaseta z 20 popevkami, med katerimi so zimzelene melodije: Bele rože iz Aten, Prodajalka vijolic, Violino cigano, Zakaj nocoj je tih večer... Mož Ivan mi je napisal lepe pesmi dobesedno na kožo, kjer mi ustreza notaliteta in možnost interpretacije. S svojo nizko štimo imam prepoznaven vokal. Alpčki so me poiskali pred 20 leti, in da sem tako dolgo vztrajala, so zasluge fantov in mene, da smo se tako dolgo razumeli. Sedaj bo pa treba počasi zaključiti..." • Branka Kraner, pevka iz Ljubljane: "Začela sem davnega leta 1978, ko je popevka Ko me osvajaš dobila nagrado publike in nagrado za najboljšo debitantko. Tistega leta je bila tudi najbolj priljubljena popevka leta. Potem sem se uveljavljala na Slovenski popevki in takratnih' jugoslovanskih festivalih do leta 1993, ko sem prestopila k drugi zvrsti glasbe, k Alpskemu kvintetu. Z njim sodelujem tri leta. V Srednji glasbeni šoli sem se učila petja. Prehod ni bil težak, bil je le drugačen pristop in način petja. Vsesko- zi sem aktivno delala 11 zabavnem področju, se udei£ zevala festivalov, posnela jo kaseto leta 1980, sing ploščo in cocktail LP. NajbjJJ znane popevke so še PoletD žigolo, Ljubljanski zvon, Sne| v maju in Vse te čaka. £ Alpskim kvintetom sem P°ft nela štiri projekte. Pevs* tercet se vokalno in barv" izredno lepo skupaj zlije. Vsi od nas je lahko solist, prepev„ pa lahko v duetu ali tercetu. • Oto Pestner, pevec Ljubljane: "Za začetek k» iere štejem leto 1968, ko seg sodeloval z mojim očetom, je imel svoj ansambel in tak* ^ smo posneli moji prvi pl°*' otroškim glasom. Druga Pf lomnica je bilo sodelovanja New Swing Quartetom 1£* 1970, kjer sem sodeloval Pjj gost, potem pa sem zamenj njihovega člana drugega } norista Vlada Bezenška, KJ J odšel v Zagreb študirat vet«^ ino in je glasbo opustil. Sle o je dolga zlata doba slovenj popevke od leta 1971 do W 1980. Moje komponiranje > je hkrati začelo, vse stvari n«. bile festivalske, bile so t" stvari, ki so bile vzporedne- , letu 1982 sem se več z*^ ukvarjati s producentskim aranžerskim delom. Moje, delovanje z Alpskim kvi° tom je zadnji dve leti neko.1 ^ drugačno kot prej, ne b» mogel Šteti za rednega In zasebno? Sem P°r°c^-Rad užijem doma vsako Pr to minuto, ki mi je na razH^ lago, da je oddih res oW Hobyji? Kakšen video, sP^ hodi, zbiranje vinilnih in n CD plošč..." Televizijska repor\ Glasbeniki meseca: A'/v ki kvintet bo na spoj?", GORENJSKE TELEv*j ZIJE TELE-TV danes, v petek, 21. j^Q ob 22.00 - Foto: W Doki SLI POSLOVNI SISTEM MERCATOR. d.d PC PRESKRBA TRŽIČ Salon pohištva In talnih oblog, Balos 1, TRŽIČ !j^@^®o 180 m2 dodatnih razstavnih površin • POHIŠTVO ZA KOMPLETNO OPREMO VAŠEGA STANOVA^ • SVETILA • VGRADNI APARATI • TALNE OBLOGE, LEPILA, LAKI ZA PARKET Brezplačno jx>laganje kupljenih tapisonov, itisonov in toplih podov! BREZPLAČNA DOSTAVA POHIŠTVA IN TALNIH OBLOG DO DOMA' ^ UGODNI PLAČILNI POGOJI: - do 30% popusta za gotovino - 5 mesečni brezobrestni kredit brez pologa -do 48 mesečni kredit brez pologa - pri nakupu na kredit vam priznamo tovarniški gotovinski popust Astrolajf od 21. junija pa do naslednjič OVEN Glede na to, da ste z vašim zadnjim dopustom, izletom ali karkoli ste si t teJ smeri privoščili v začetku j.8a meseca, zadeli glavni do-jj*. boste bržkone kaj po- Nah f*a Ponovm tutu jeseni. jabrafi ste si nove energije, le d ?arJa za plačilo zadnjega '8a državi vam bo spet ^anjkovalo. Tu ste zares spravljivi. V ^ BIK \^ J Zavedati se ^^^T morate, da ze-I ^ lenjava ni I 1 samo zelena, s^^^^^F paradajzi so D/~í^-' recimo rdeči, IJNta tudi, karfjola je bela ^Koruza rumena. Ampak vi se licr^K ^oste> va^° bližnjo oko-j^. boste prepričevali, da ste 3aJi zelene paradajze, zeleno jJ^ko, zeleno karfjolo in "?Mn° k°nizo. Edina razlaga slanih" sanj bi lahko bila Par ^a: v P°letJu se vam °heta J dnj prehlada, problemček z 0ln in zjutraj kakšen tazelen. DVOJČEK Sedem rodov nazaj ste imeli dva prednika, kot je razvidno iz vaše astro-t^QOvine, je bila ena ženska, j0 n pa moški. Potem je tu Ha,°ra. no, napisano je o j'edniku šest rodov nazaj, ki ožmel za soseda nekega astrol-m· Od njega se je naučil j/oskopskih znanj. Baje, da izvrstni talenti pojavljajo le Qa^Sakih šest rodov in ravno je prišla vrsta. Poskusite RAK To, da vam je te dni nekdo prinesel češnje (ali pa vam jih kdo še bo), ima v zvezdah poseben pomen. Star pregovor namreč pravi, kdor češnje v dar dobi, ta še cev let fino žvi. Filozofi pa so že v stari Grčiji pogruntali, da kdor češnje vse poje, druge kupi še. Ja v prihodnjem mesecu si boste nekaj kupili. Kaj, zvezde žal skrivnostno molčijo? ti LEV Iz Afrike v astrološl center prišla ena pošta. Pisalo je: Samo za levinje. Našle ste si prijateljico, s katero boste skovale popoln načrt, s katerim boste presenetile prave moške. Seveda, če ti ne bodo prepogosto držali v roki škarij ali noža (plastika ni izvzeta, o.p. av.). Ne branite se skupnih večerij, niti obiskov v poznih nočnih urah. Pazite se datuma 3. julij in pazite na šifre, ki vam zagotavljajo vroče in pestro poletje. Podpis antilopa. Hja, moški levi bodo v teh dneh očitno dremali in poslušali muziko. DEVICA Vaše priprave na poletje so v polnem zamahu, mislim lovlenje sončnih žarkov in pleskanje kože na rjavo farbo, pa te zadeve... No, pretiravat glih ni treba. Bo čisto zadosti, da ujamete sonce takrat kot je, tako da se vam ponoči ni treba sončiti. Znanstveno je namreč dokazano, da sonce ponoči ne sije. Baje, da tega ne verjamejo le še pripadniki plemena Hulu -Bulu. Vi pa baje niste...? |~ ^*^n TEHTNICA M ^ Verjamem, | «L m da so vam všeč nj| SUHE mi^ke, toda kljub temu vam kanček pazljivosti ne bo škodilo. Miške se rade poigrajo in vam kakšno ušpiči-jo. Zadnjič ste dobili neko sporočilo na računalniku ftu je v zvezdah sicer malo megleno, sporočilce je bilo lahko tudi na papirčku ali pa samo z očmi...), toda očitno ga niste prav razumeli, drugače bi že ukrepali. Ste se že spomnili, katera roka vas je pobožala po zadnji plati (t.j. riti) in zakaj?! ■nr»-1 ŠKORPIJON nrj- da vam je v juniju, posebno na začetku kar dobro za-lavfalo, se držite načela "ne menjaj konja ki zmaguje". No, če doma slučajno nimate konja, potem za vas to načelo ne velja, za vas imamo v zvezdah drugega, namreč "ne menjaj mince kemičnega svinčnika, če ta še piše". Če slučajno doma nimate kemičnega svinčnika, potem za vas... (tokrat je na vaših zvezdnih straneh napisanih 86 strani). STRELEC V juliju vam bo nekdo zrih-tal recept za pripravljanje presenečenja. Pripravite ga lahko na tri temeljne načine: 1. Na način "neprijetno"; 2. na način "prvovrstno"; 3. na način "neverjetno". Mislili boste, da boste vse tri načine priprave obvladali že v treh dneh. Napaka. Variant je namreč milijardo. Samo John Presenetec je znal pripraviti vse. No, skoraj vse, namreč na nobenega od Poskrbite za varen vsakdan in varnejšo finančno prihodnost. Svojo in svojih najbližjih. Adriaticova življenjska zavarovanja Vam nudijo pestro izbiro možnosti, da prehitite negotovost prihodnosti in da Vaši finančni viri ne ugasnejo v primeru nezgode, manjše delovne sposobnosti, starosti ali v primeru najhujšega. Izbirate lahko med raznimi oblikami življenjskih zavarovanj za primer doživetja, katero lahko spremenite tudi v eno izmed vrst rentnih zavarovanj. Odločite se lahko za življenjsko zavarovanje za primer smrti ali pa za kombinacijo življenjskega in nezgodnega zavarovanja in še mnogo več. Zahtevajte podrobne podatke o življenjskih zavarovanjih. Pokličite na telefon 064 211 688, obiščite Adriaticovo poslovno enoto Kranj ali najbližjo pooblaščeno agencijo. Adriàtic Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica treh temeljnih načinov ni uspel presenetiti samega sebe. KOZOROG Bliža se čas Eoletnih za-av, žurov, veselic in bliža se dan, ko boste ugotovili, daje do novega leta le še 171 dni, ni pa daleč tudi dan, ko bo do novega leta ostalo le še 168 dni. Zdelo se vam bo neverjetno, fascinantno, ampak z vsakim novim dnevom bo manj dni preostalo do novega leta. Če se boste s posli ukvarjali na podoben način, vam preostane le še upanje, da bo novo leto čimprej tu. VODNAR Prav pasalo vam bo, če boste po vro-čem dnevu skočili v morje, jezero, • tt Strminovci imajo svoj FAN-CLUB Ljubitelji strmin Oprostite, skupine Strmina • če iz Gorenjskega glasa in naše oddaje na televiziji TELE-TV še niste uspeli izvedeti vsega o dekletu in fantih, je njihov Fan klub za vas še poslednja rešilna bilka. In če ste zamudili otvoritveni žur minuli petek, vam je zares lahko žal. Ne verjamete? Ja, kar verjemite. Strmina, skupina, ki je bila pred nekaj meseci naša skupina meseca se je odločila, da je vendarle skrajni čas, da se odloči za ustanovitev svojega FAN KLUBA. Rečeno storjeno. Ker pa seveda vsaka ustanovitev potrebuje svoj svečan in tudi glavni sponzor in pa sedež Strmininega Fan kluba. Kot sem že omenil, je fantom pri zabavam u občinstva na pomoč priskočil eden letošnjih petelinov Adi Smolar, pa domači Fantje spod kovčka, en, dva, tri oziroma nekaj več poljanskih bluzov AAA AAA banjo, tudi tuš nebi bil napačen, samo da teče. In tudi v gostilni boste naročili pijačo. Kelnar vas bo spraševal, kaj, vi pa mu boste odgovorili, da ni važno samo da teče. In čez nekaj minut bo prisedla Brigi-ta Bukovec. " RIBI Tudi vi imate podoben talent kot tisti, ki so rojeni v znamenju dvojčka. Namreč, da kakšno stvar napo-veste in se potem res zgodi. Tako boste 6. julija napovedali, da bo 31. julija sreda. Hmmm... vesel začetek, in ker so strminovci mimogrede veseli mu-zikantje, in ker poznajo Adija, pa Braneta in Monro-jevce - hja potem je ob otvoritvi pač en velik žur. Vse skupaj se je odvijalo v Hotovljah, v Piceriji Fortuna, ki je, mimogrede povedano briljantno za začetek. No, dlje brž ne boste prišli, saj se vam po glavi podi kup prijet- naj nejših razmišljanj kot pa prebiranje zvezdnih vrstic. V prihodnjem mesecu boste še posebej zadovoljni s samim seboj in bližnjo okolico. FAN KLUB SKUPINE STRMINA Pizzerija FORTUNA Karmen in Slave Demšar Hotovlja pri Poljanah 32 4223 Foljane nam je odbluziral Gwolesnku Brane. Slišali smo tudi Mon-rojevce - skratka žur je bil popoln in je trajal do zgodnjih sobotnih ur. Ja in sedaj še tisto glavno -kako postati član Strmininega Fan kluba. Enostavno - dve svoji fotografiji pošlite v Piz-zenjo Fortuna Karmen in Slavcu Demšarju. Za ostalo bosta menda poskrbela onadva. Ko pa bomo o Strmini zvedeli še kaj novega, pa boste seveda pravočasno izvedeli. Prvi, jasno! • Besedilo in foto U.Š. radio triglav 96 MHz PREROK 1090/41-29 090/42-38 S tem kuponom vam odobrimo 20% popusta AVTO VLEKA PREŠERN; 5g|pPREŠERNJ0ŽE 64248 LESCE Savska 36A NON STOP MOBITEL:0609-610-633; BOGATA PONUDBA UP RADOMLJE Prodajni salon C 061/727-122 Posebej ugodne cene v mesecu JUNIJU. Miza in 4 stoli že od 32.500 SIT dalje. Ob koncu vsakega meseca bomo izžrebanemu kupcu povrnili stroške nakupa do 50.000 SIT. SOBOTA, 22. JUNIJA 1996 TVS 1 8.30 Videostranl 8.55 Otroški program 8.55 Radovedni Taček: Šola 9.10 Portret Načeta Simončiča 9.30 N. Simončič: Kljukčeve dogodivščine 9.45 Zgodbe iz školjke 10.15 Učimo se tujih jezikov: Angleščina 10.30 Guliverjeva potovanja, španski film 11.50 Izobraževalna oddaja 12.20 Iz baletne produkcije srednje baletne šole v Ljubljani 13.00 Poročila 13.05 Hugo, ponovitev Tv igrice 13.45 Vrhunski posnetki, D.N., angleška dokumentarna serija 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program 17.55 Slovenski magazin 18.25 Ozare 18.30 Hugo, TV Igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.05 TV nocoj, napovedniki 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.45 Šport 19.50 Utrip 20.10 Presodite 21.15 Sokolarstvo, kanadska dokumentarna oddaja 22.10 Turistična oddaja 22.25 Napovedniki 22.30 Včeraj, danes, jutri 22.40 TV dnevnik 3, Vreme 22.50 Šport 23.10 Ona, angleški film 0.50 Poročila 0.55 TV jutri TVS 2 9.00 Euronews 10.30 Poglej in zadeni, ponovitev 12.00 Ciklus filmov Billyja Wilderja: Emperor Waltz, ameriški film 13.40 Znanost od blizu, kanadska znanstvena nadaljevanka 14.05 100 let olimpijske slave, 1. del športnega filma 14.55 SP v športno-ritmični gimnastiki, posnetek iz Budimpešte 15.55 EP v nogometu, prenos 17.50 4x4, oddaja o l|udeh in živalih 18.20 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 19.25 EP v nogometu, prenos 21.25 Moški za vsako vižo, nemški film 22.55 Sobotna noč KANALA 8.55 Spot tedna 9.00 Kaličopko, ponovitev otroške oddaje 10.00 Risanka 10.30 Glasbeni spoti 11.00 Dance session, ponovitev 11.30 Oddaja o stilu, ponovitev 12.00 TV prodaja 12.20 Predstavitev izdelkov 12.45 Videostranl 13.55 Spot tedna 14.00 Aronove viteške igre na Socer-bu, reportaža 14.45 Chicaške zgodbe, ponovitev 16.00 Piinska svetilka, ponovitev ameriškega čb filma 18.00 Otroški kotiček: Mala morska deklica, ponovitev; Račje zgodbe 19.00 SP v športno-ritmični gimnastiki. posnetek20.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.00 Rumeni lasje in zlata trdnjava, ameriški barvni film 22.45 Dežurna lekarna, španska humoristična nanizanka 23.15 S kamero na potepu 23.45 Spot tedna 23.50 TV prodaja 0.10 CNN poroča POPTV 9.00 Brisco Countv, ml., ponovitev nanizanke 10.00 Srečni Luka, ponovitev nanizanke 11.00 Highlander, ponovitev nanizanke 12.00 Vr. 5, ameriška nanizanka 13.00 Grand Prix Magazin 14.00 Fantovščina, ponovitev ameriškega barvnega filma 16.00 Argument, ponovitev 17.00 Imamo jih radi 17.30 Beverly Hills 90210, ponovitev nadaljevanke 18.30 Melrose Plače, ponovitev nadaljevanke 19.30 24 ur 20.00 Elijev ogenj, ameriški barvni film 22.00 Razprtije, ameriška nanizanka 23.00 Ljubezen med platnicami, ameriški barvni film 1.00 24 ur, ponovitev TV 3 10.00 Otroški in mladinski program 12.00 Vera in čas 13.00 Dvomljiva prednost, ponovitev barvnega filma 14.40 Družinski studio 18.00 Živali, dokumentarec 19.00 Dnevnik 19.30 Klubski večer Nove revije 20.00 Pasji Detektiv, ameriški barvni film 21.45 Boston Pops, ponovitev 22.45 TV prodaja 23.10 Smrtonosna ključavnica, ameriški barvni film HTV1 12.00 Dnevnik 12.20 Prizma 13.20 Žumberak, cestastvo tišine 14.20 Briljantina 15.10 Vsi poročevalci sveta 16.00 Poročila 16.05 Televizija o televiziji 16.35 Sinovi viharjev 18.00 Turbo Limach show 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.10 Dokumentarna oddaja 20.55 26. mednarodni otroški festival Šibe-nik 96, prenos otvoritvene slovesnosti 22.05 Tujčev denar, ameriški barvni fi!m 23.45 Dnevnik 0.05 Polnočna premiera; Glavni osumljenec, nanizanka 13.30 Video strani 13.45 TV Koledar 13.55 Beverly Hills, 90210, ameriška nanizanka 14.45 Melrose Plače, ameriška nadaljevanka 15.30 EP v nogometu 15.55 EP v nogometu, prenos tekme iz Londona 18.05 Sladki pomarančni poljubčki, dokumentarna oddaja 19.00 ÉP v nogometu, prenos iz Leedsa 21.20 EP v nogometu, iz studia 21.30 Osfest 96, prenos zaključnega večera iz Osijeka 23.10 vldikon 23.25 Od duha k duhu, dokumentarna serija 23.50 HR TOP 20 AVSTRIJA 1 12.25 Klic v sili Kalifornija 13.15 Življenje in jaz 13.35 Čudovita leta 14.00 Blossom 14.25 Princ iz Bel Aira 14.55 Nick Foley 15.40 EP v nogometu, prenos četrtfinala iz Uverpoola 18.00 Tohuwabohu, TV zmešnjava 18.50 Nonstop neumnost, zadnji del 19.20 EP v nogometu 96: četrtfinale, prenos iz Londona 21.35 Šport v soboto 22.00 Trden kot jeklo - made of steel, ameriški akcijski film 23.35 Teksaški graničar, ameriška akcijska srhljivka 1.00 Festival na Dovanskem otoku 1.40 Klic v sili, Kalifornija, ponovitev 2.25 Trden kot jeklo, ponovitev ameriškega filma 4.05 Priča obtožbe, ponovitev ameirške drame AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Hello Àustria, Hello Vienna, magazin v angleščini 9.35 Nekateri so za vroče, ameriška komedija 11.30 Zmaga ljubezni, ponovitev italijanske melodrame 13.00 Čas v sliki 13.10 Počitniški otrok, nemška komedija 14.35 Počitnice s Piroscho, nemško-avstrijska komedija 16.10 Nabodeno v Avstriji, kulinarični magazin 16.30 Dežela in ljudje 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozrl se po deželi 17.35 Kdo me hoče?, živali iščejo dom 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Spori, državljani se bojujejo za svoje pravice 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Kaj pa je sedemdeset let..., zabavna oddaja 23.20 Čas v sliki 23.25 Priča obtožbe, ameriška drama 1.15 Pogledi od strani 1.20 Šport v soboto, ponovitev 1.50 EP v nogometu 96, dogajanje današnjega dne 5.05 VI-deonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni spot 19.10 Mini pet -otroška glasbena lestvica 19.40 Utrip Kranja (ponovitev) 19.55 Danes na videostraneh 20.00 Top spot 20.08 EPP blok - 2 20.10 Poročila 249. (ponovitev) 20.25 Duhovna misel - 4. oddaja 20.35 Kulinarika: Emons-ka in rimska kuhinja v gostišču Smuk v Retnjah pri Krizah 21.00 2. sobotna sreča '96 (akcija TA ODISEJ, GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV Kranj in GORENJSKEGA GLASA) 21.55 EPP blok - 3 22.00 Odprti ekran (ponovitev) 21.40 Kamera presenečenja: Ovekovečenje ob 50 letnici mature prve povojne generacije kranjske gimnazije 21.55 Z Gorenjskim glasom na Koroško 22.30 5. gorenjsko prvenstvo harmonikarjev v Besnici 96 (iz studia) 23.30 Video-boom 40 (prva slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 94. oddaja 00.25 Erotični film (distribucija: ALTEKA d.o.o. Kranj) 1.55 Z vami smo bili... nasvidenje 1.56 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 1.57 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKA TV Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Klnofilija 18.40 Kinološko društvo FIDO 19.00 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA KINO ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO -otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sproeda za nedeljo 22.45 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.25 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Rožnati planet s klovneso Miko-Mako 9.50 EPP 10.00 - 11.30 Kviz z znanjem do izleta 10.50 EPP 11.10 Nagradna uganka 11.20 Novinarske prispevke 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Pregled tedenskih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.15 Snemanje Deutsche Welle 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarksl prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche Welle 18.50 EPP 19.30 Večerni program s Stoja-nom Lavtarjem v oddaji Večno mladi 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Odajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo na 88,9 Mhz iz Kovorja in 95 Mhz iz Tržiča. Program bomo začeli ob 13.30, govorili pa bomo o knjigi Šerpe umirajo počasi. Sledila bo ob 14.30 oddaja Ta dobrih 10 radia Tržič. Nato bodo na vrsti aktualne informacije, pa horoskop, ob 16.10 bodo sledila obvestila. Nadaljevali bomo z oddajo Deutsche Welle poroča, nato pa bomo Izpolnjevali glasbene želje poslušalcev. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17.30 do 18.00, nato pa bomo prebrali še pravljico izpod peresa Zlate Volarič. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 10.00 Aktualno 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 18.30 Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Minute za klasično glasbo 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 - mladinski program 11.00 Evropa v enem tednu 12.00 BBC -novice 12.30 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 športni utrinki 17.00 Male živali in mi 18.00 Študentska tribuna 19.30 Odpoved programa RRGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 M Hz -L J U 8 L J AN A: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro Slovenija 7.15 Novice 8.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 Lestvica. Doktorjevih 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.15 Novice 19.25 Vreme 19.30 Rick dees - ameriška glasbena lestvica 22.30 Hot mlx disco žur 24.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 • 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna Iskrica 11.10 Za življenje, za danes in jutri 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 13.00 čestitke in pozdravi poslušalcev 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio vatikan 20.35 Molitev + priprava na nedeljo 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program radio triglav 96 MHz HTV2 CENTER amer. kom. ORANGUTAN V HOTELU MAJESTÍK ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. rom. kom. MESEČINA IN VALENTINO ob 17. in 19. uri, prem. drame OTHELLO ob 21. uri ŽELEZAR amer. kom. PTIČJA KLETKA ob 18.30 uri, amer. drama ZADNJI PLES ob 20.30 uri BLED amer akcij, film ZMEDA NA POŠTNEM VLAKU ob 18. uri, amer. kom. ANGLEŽ ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. psih. thrill. POSNEMOVALEC ob 18 30 in 20.30 uri ŽIRI amer. akcij, film OSUMLJENIH PET ob 20.30 uri NEDELJA, 23. JUNIJA 1996 TVS 1 8.30 Videostranl 8.50 Tedenski izbor 8.50 Živ žav 9.35 Sredi galaksije zavij levo, avstralska nanizanka 10.00 Glasbena oddaja 11.00 Atlas človekovega telesa, ameriška izobraževalna serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Mednarodno zborovodsko tekmovanje Maribor '96: Najboljši slovenski zbor 13.00 Poročila 13.05 Šentvid pri Stični: 27. tabor slovenskih pevskih zborov, prenos 14.25 Nedeljska reportaža 14.55 Dlan v dlani 15.10 Pirat, ameriški film 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Po domače 18.45 Za TV kamero 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.05 TV nocoj, napovedniki 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.45 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.20 Dosje 22.40 Napovedniki 22.40 Včeraj, danes, jutri 22.50 TV dnevnik 3, vreme 23.00 Šport 23.10 Ciklus filmov Orsona Wellsa: Confidential report, ameriški film 0.45 poročila 0.50 TV jutri, Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 9.10 Tedenski izbor 9.10 Angleška glasbena lestvica 10.00 Videošpon 10.45 Hugo, TV igrica 11.15 Karaoke, razvedrilna oddaja Tv Koper - Capodistria 12.15 V vrtincu 13.00 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 13.45 Planet Šport 14.25 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 14.55 SP v športno-ritmični gimnastiki, posnetek iz Budimpešte 15.55 EP v nogometu, prenos 17.50 Kolesarski magazin 19.25 EP v nogometu, prenos 21.20 Očetje in sinovi 22.20 Modri deček, angleška drama 23.25 Športni pregled 23.55 SP v športno-ritmični gilmanstiki, posnetek iz Budimpešte KANALA 9.00 Muppet Show 9.30 Kaličopko, otroška oddaja 10.30 Risanka 11.00 Jeleni z zahoda, ponovitev ameirške nanizanke 12.00 TV prodaja 12.45 Spot tedna 14.50 Rumeni lasje in zlata trdnjava, ponovitev ameriškega filma 16.30 Muppet show, ponovitev 17.00 Mala morska deklica, risana serija 17.30 Račje zgodbe, 5. del sinhronizirane risane serije 18.00 Skrivnosti izgubljene doline, amerišp-kega film 19.00 SP v športno-ritmični gimnastiki, posnetek 20.00 Jessie, ameriška nanizanka 21.00 Kako je bil osvojen divji zahod, ponovitev ameriške nanizanke 22.45 Unpato, ponovitev 23.45 Spot tedna 23.50 TV prodaja 0.10 CNN poroča POPTV 8.30 Spidi in Gogi show, otroška oddaja 9.30 Morska deklica, otroška serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Edera, nadaljevanka 11.30 Kuharjmo skupaj, kulinarična oddaja 12.00 Med prijatelji, oddaja o narod-nozabavni glasbi 13,00 Avtodrom, ponovitev oddaje o avtomobilizmu 13.30 Grand Prix Magazin 14.00 Elijev ogenj, ponovitev ameriškega filma 16.00 Razprtije, ponovitev nanizanke 17.00 Januarski mož, ameriški barvni film 18.30 Lois & Clark: Nove Supermanove dogodivščine, nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Navaronski topovi, ameriški barvni film 23.00 Na sever!, ameriška nanizanka 0.00 Grdi raček, nanizanka 0.30 Eureka, ameriški barvni film 2.30 24 ur, ponovitev TV 3 11.00 Otroški in mladinski program: Nas pet 12.00 Angelus 12.15 Iz življenja cerkve 13.00 Pasji detektiv, ponovitev barvnega filma 14.30 Družinski studio 18.00 Vera in čas, ponovitev 19.00 Dnevnik 19.30 Angelus, ponovitev 20.00 Vodni stroj, film 21.45 Zdrava video glava, vodi Tomaž Domicelj 22.45 Daljni sorodnik, film HTV1 11.40 Risanka 12.00 Poročila 12.20 Kmetijska oddaja 13.10 Folklora 13.40 Mir in dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera box 14.50 Vedno v nedeljo: Oprah Winfrey Show 17.10 Poročila 17.15 Pied Piper, angleški barvni film 18.50 Kremenčkovi, risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.10 Bravo! 22.15 Dnevnik 22.35 Človeška žival, dokumentarna serija 23.30 Poročena in z otroki, ameriška humoristična serija 0.00 Poročila 13.15 TV koledar 13.40 Briljantina, ponovitev 14.25 športna nedelja: Peta hitrost 14.05 Peta hitrost 14.50 NBA pregled 15.30 EP v nogometu, oddaja iz studia 15.55 EP v nogometu, prenos 18.15 Vidikon 18.55 EP v nogometu, prenos 21.20 EP v nogometu, iz studia 21.35 Podoba, ameriški barvni film 23.05 šport, reportaža AVSTRIJA 1 9.40 Bugs Bunny 10.05 Confetti-club 10.10 Ena, dva ali tri 10.35 Confetti-club 11.05 Disnevjev festival 12.00 Sanjska ženska z Beverly Hillsa, ameriška komedija 13.25 šport: ITC: International Touring Car Champion-ship 15.50 EP v nogometu, četrtfinale 18.05 Gospod Fižolček, angleška humoristična oddala 18.25 Srček 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Noro zaljubljena 19.30 EP v nogometu '96, četrtfinale 21.45 čas v sliki 21.55 K stvari 23.10 Vizije 23.15 Dunajski slavnostni tedni, portret skladatelja Herberta Willija 0.00 Festival na Donavskem otoku 0.30 Odprta vrata, italijanska drama 2.20 Kriki smeri, ponovitev ameriške TV kriminalke 3.50 Teksaški graničar, ponovitev ameriške akcijske srhljivke 5.30 Princ z Bel-AIra, ponovitev AVSTRIJA 2 10.30 Kultura 11.00 Novinarska ura 12.00 Visoka hiša, iz parlamenta 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja za manjšine 14.00 Pogledi od strani, ponovitev 14.30 8ritanski kraljevski vrtovi, dokumentarna serija 15.00 Pomlad na Immen-hofu, nempki film 16.30 Wildlife, dokumentarni film 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorie 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija zdaj 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Žeja po maščevanju, nemški TV film 21.50 Kraj zločina: Frankfurt - Miami?, nemška TV kriminalka 23.20 Čas v sliki 23.25 En, dva, tri, ameriška komedija 1.10 Pogledi od strani 1.20 Kultura, ponovitev 1.50 EP v nogometu 96, pregled današnjega dne 5.15 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 EPP blok -1 9.07 Glasbeni spot 9.10 Miha Pavlina (ponovitev otroške oddaje) 9.45 Mini pet - otroška glasbena lestvica 10.15 Krila na nebu: Pokal breitling (produkcija: Marko Malec) 10.55 EPP blok - 3 11.00 Poročila 249#(ponovitev) 11.15 Top spot 11.20 Duhovna misel - 4. oddaja 11.30 Marindol - poletni mladinski tabor ob Kolpi 12.10 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 94. oddaja 13.10 Z vami smo bili... nasvidenje 13.11 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.12 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ- POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 LOKA TV 19.00 Nedeljska reportaža 19.30 Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.40 EPP blok 20.45 Film, podnaslovljen ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Antonov obzornik 19.20 Športni utrinek 20.00 Potopisna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.40 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Detusche Welle 22.00 Videostrani TVSISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja -ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 »i* deostrni RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodn« napoved 5.50 EPP 6.50 EPP gfi Pregled dnevnega tiska 7.50 Err 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znarn domov 8.50 EPP 9.20 Zvone MoJS in njegov kanček upanja 9.50 En" 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.50 EPP ^ Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 t^r 14.00 Voščila 14.50 EPP 15.25 EPr 15.30 Dogodki in odmevi RS Nagradna uganka 16.20 Pre^8 Gorenjska 16.50 EPP 17.20 HgJ daleč, visoko 17.50 EPP 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 vrj. 19.30 Večerni program - Glasba P" izboru Urše Mralje 24.00 Zaključi programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15.30 "j UKV stereo na 88,9 Mhz iz KoVOO" in 95 Mhz Iz Tržiča. .à Pozdravu iz studia ob 10.00 JH Klepetalnica, Klepetulje so se vrnn» Ob 11.40 se bomo z Ivkom Be«PJ tom potepali po planinah. Opo'0^ uw na violi loru ihvlhip., - - Nedeljska duhovn amisle, nato pj podrobnosti iz našega vsakdanjika-^ njih bomo govorili o praznovanj Dneva državnosti v Tržiču. Ob IZ-ïg bodo na sporedu obvestila, ob 1 pa glasbene čestitke. Nedeljsko P" poldne bomo zaključili s Kolovrat"' domačih, ki se bo zavrtel ob 14.3U- R TRIGLAV 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 MjJ vrtiljak 9.55 Fiat Pančur 12.00 OW\ niče, BBC. voščila 13.00 NedelPK tema 14.00 Osebna voščila 1**: Dogodki in odmevi 16.00 OseDJ" voščila 17.00 Nedeljski klepet Minute za ljubitelje resne glaSU 18.45 BBC - poročila Na* R ŽIRI 8.00 Napoved programa 8.40 zgodovinski spomin 9.10 Aktuai^ tema 10.00 Kmetijska oddaja 1»S Minute za narodnozabavno 11.00 Škofjeloški tednik H-40.^ 12.00 Nedeljska duhovna misel lgg Čestitke 13.30 Nedeljsko poP°°U 16.00 Škofjeloških 6 17.30 Nedelj srečanje 19.30 Odpoved program* RRGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE= MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz fl 7.00 Dobro jutro z glasbeno skup' 7.30 Kaiičopkova druščina 8.30 . poldne z RGL 9.30 Naj, naj P*5* m tedna 9.15 Novice 9.30 Kam dane Ljubljani 10.00 Horoskop H^Ajfi hovna misel - Rudi Koncilija rep0f BBC-novice 13.00 Nedeljska ""--r taža 13.25 Pasji radio 14.00 Poj*^ janje ladjic 15.00 Vodeni profl'í. 15.15 Novice 17.15 Hollywoo° oddaja o filmu 18.15 Vreme v z , 18.45 Športni pregled 19.20 PJJ žrebanja LOTO 20.30 Vedeževa" 22.00 Satelit R OGNJIŠČE nÀ 5.30 - 8.30 Jutranji program jj-go Duhovna misel, svetnik dneva ^ Dod. inf. oddaja 9.00 Prenos »Vfo maše 10.00 Reportaža 12.15 Ce^ $ in pozdravi naših poslušalcev QÍ, Slovencem po svetu in domovi' ^ misijonska oddaja 18.30 V0C/-S|J' oddaja 19.40 Za najmlajše P0,^ šalce 19.50 Verska oddaja w%jfi postaj 20.15 Radio Vatikan ^U-Naši svetniški kandidati 21.20 ralna glasba 22.00 - 5.30 n* glasbeni program Ana Mali ^ medicinska sestra - kozn**«c* Latam* 4* 30 "iS^yar°nski topovi 16.00 Ran9erfiBH TO Krila- nanizanka 17.00 ^rt)ara n^nanizanka 18.00 Santa pRMte-'lniadalevanka 18.55 Rolling i.0p kvli iQnLhoke). reportaža 19.00 (5*d*c. ari3?.24 ur 20-°° Električni ^•A.S'HarTleriški barvni film 22.00 »T30 enor,ameriška nadaljevanka íaeriSka nana,aSC6na« 2300 Magnum. tev 0.3o pn'2anka °-00 24 ur. pono-|w 00 P0P 30, ponovitev 9.00 n 7" !Š*n? Sa 8y°Jo moč - slovenski ca50 VwJS°M?y ia3° TV prodaja sL B><*I Dr,n,aŽ.12-30 ™ razgledni-Sï0- izbo?^ev 13.30 Družinski C&a Vide' nf30 ™ prodaia 16-00 &*kl in mia9J.ava,' Ponovitev 17.00 o^inski £ladlnski Program 18.00 6 Hai9-l0Tvn*er,J4- del 19.00 Por-?ivide| 20 onpodaja 19.30 Marijana, 2enia c'2rkv?raVie na tri 21 00 lz lm.Vnik Si«e-KPonovitev 21.45 TV fin«* moč TVoProdaia 22.30 Noč ^ Radio pM- finski nokturno filla *,3s Moià ,o 93 Darvnega Alta. 15.10 %azarTlsel 15.05 Poro- McSSfftLl8* Anglešči-Modu j 16.45 Angel Falls, aS3SSL^anka 17.SO Kolo oslc 21.45 Mali sejm velemestu, dokumentarna oddaja 22.10 Dnevnik 22.30 Slika na sliko 23.00 Deček in njegov pes, ameriški barvni film 0.35 Poročila HTV2 17.20 Video strani 17.35 TV koledar 17.40 Mestece Pevton, ameriška nadaljevanka 18.35 Podobno in različno 18.45 Pozor, steklo 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Mur-phy Brown, humoristična nanizanka 20.45 Hrvaška in svet 21.35 Kri, znoj in slava 22.30 Sum, nanizanka 23.20 Zakladnica, glasbena oddaja AVSTRIJA 1 11.30 Sanjska ženska z Beverly Hillsa, ponovitev ameriške komedije 13.00 Otroški program 15.40 Lois in Clark: Nove Supermanove pustolovščine 16.25 Knight Rider 17.15 Katts & Dog 17.40 Kdo je šef? 18.05 Polna hiša 18.30 Alf 19.00 Tenis s Tomom, teniški tečaj s Thomasom Mustrom 19.05 Ro-seanne 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Nežni povzročitelji zmede, nemška komedija 21.40 03 - teleclub 21.50 Ko se zakon spremeni v pekel, ameriška TV drama 23.25 Čas v sliki 23.30 Tenis iz Wimbledona 0.15 Apartma, ameriška komedija 2.15 Čas v sliki 2 2.45 Schiejok, ponovitev 3.45 Dobrodošli v Avstriji 5.35 Risanka AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Vreme 10.15 Umor, je napisala, ponovitev 11.35 Slika Avstrije, ponovitev 12.00 Čas v sliki 12.10 Šiling 12.40 Avstrijska kulinarika, recepti, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Orientacija 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara - Kalifornijski klan 15.10 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Posebna izdaja 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Vaški zdravnik 21.05 Tema 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Srečanje - kultura 1.30 Pogledi od strani 1.35 Santa Barbara - Kalifornijski klan 2.20 K stvari, ponovitev 3.35 Naš svet: Naš svet: Vsakodnevne zgodbe, ponovitev 4.20 Kultura 5.00 Videonič, novi videospoti TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.05 Glasbeni spot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni spot 19.10 Poročila 250. 19.25 Iz izbora 19.55 Danes na videostraneh 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Srečanje najstarejših krajanov Zlatega polja 20.30 Šport: Predstavljamo kolesarski klub Žirovnica, gosti: Edi Rakovec, Maks Pogačar, Mitja Šorn in Damjan Vidmar (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditeljica: Branka Jurhar) 21.10 Poročila 250. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Servis in prodajalna Valy Žagar v novih prostorih 21.35 Vroča kolesa - 6. oddaja 22.05 Gorska avto moto dirka veteranov - Šmarjetna gora '96 (reportaža) 00.10 Poročila 250. 00.25 Z vami smo bili... nasvidenje 00.26 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.27 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Športni pregled dogodkov 21.00 EPP blok 21.05 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev ... Videostrani T TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ue ob glasbeni podlagi radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. url. 19.00 Ob zaključku za 8. r v OŠ 20.00 Dan odprtih vrat v OŠ Železniki 20.45 Iz arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Radio klub Bor Kranjska Gora 18.40 Obisk v Parizu 19.00 Risanka 19.15 Satelitski program Deutsche Welle 21.15 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno KINO zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.10 Nagradna uganka 11.20 Novinarski prispevki 11.40 Prihaja čas čudežev 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 črna kronika 13.40 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metir, sekunde 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevri RS 16.00 Terenski studio Šenčur 16.20 - 17.20 Gost v studiu: Župan občine Naklo Ivan Štular 16.50 EPP 17.20 Gost v studiu župan občine Preddvor - Miran Zadnikar 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Roberotm Baumanom 19.50 EPP 22.00 Gl. oddaja Old timer shop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz iz Kovorja in 95 Mhz iz Tržiča. Najprej bomo zavrteli in predstavili nekaj novosit iz fonoteke, nato pa bo na spoedu oddaja Storite nekaj zase. Nadaljevali bomo z informativno oddajo ob 15.30. Sledila bodo obvestila ob 16.10, nato pregled zunanje političnih dogodkov v oddaji Deutsche Welle poroča. 17. ura je čas, ko vas seznanimo z novostmi na številki 92, ob 17.30 pa se bo pričela oddaja Tržiški hit. Tudi tokrat bodo za presenečenje poskrbeli pokrovitelji oddaje. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 10.30 Novice 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila BBC 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Občinski tednik - občina Kranjska Gora 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.45 BBC novice 19.00 Voščila RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 9.00 Krik usode 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 12.00 BBC novice 12.30 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Otroški program 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL za študente 16.00 Avtomobili: Alpetour -Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Modni bla-bla 21.00 Zaslon - oddaja za računalništvo 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program m 19. In 21. ŽELEZAR amer. drama ZADNJI PLES ob 18.30 in 20.30 uri TOREK, 25. JUNIJA 1996 TVS 1 10.30 Videostrani 11.05 Otroški program 11.05 Japonske pravljice: Ribič Ur- oshima Taro 11.40 Guliverjeva potovanja, španski film 13.00 Poročila 13.05 ABC - ITD, ponovitev TV Igrice 14.50 Tedenski izbor 14.50 Atlas človekovega telesa, ameriška izobraževalna serija 15.20 Obzorja duha 15.50 Modri deček, anglepka drama 16.55 Mostovi 17.25 Komisar in kompanija, nemška nanizanka 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Otroški program: Sredi galaksije zavij levo, avstralska nanizanka 18.30 Kolo sreče, TV igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Brez ženske ne gre, 16. epizoda anglepke nanizanke 20.35 Srce dežele 21.10 proslava ob dnevu državnosti, prenos s Trga republike 22.20 Včeraj, danes, jutri 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.50 Šport 23.00 Sova Taggart, škotska nanizanka V območju somraka, ameriška nanizanka 0.15 poročila 0.20 TV jutri, Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 12.10 Tedenski izbor 12.10 Sedma steza 12.40 Osmi dan 13.10 Ognjena moč, ameriška dokumentarna serija 13.40 Slovenski magazin 14.10 Trend, oddaja o modi in vizualni POP kulturi 15.00 Analitična mehanika 15.30 Nedelsjkih 60 16.35 Brez žensk ne gre, angleška nanizanka 17.05 Dr. Quinnova, ameriška nanizanka 17.50 Sova: Taggart, škotska nanizanka 18.40 Vcleraj, danes, jutri 18.45 Prisluhnimo tišini 19.15 Videošpon 20.05 Gore in ljudje 20.55 Muenchenčana v Hamburgu, nemška nadaljevanka 21.50 Opus 22.40 Trnuljčica, angleški kraljevi balet 0.50 Tenis: Grand Slam, posnetek iz Wimbledona KANALA 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Glasbena oddaja 17.30 Novosti iz zabaviščnega sveta, ponovitev 18.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 19.00 CNN poroča 19.30 Dežurna lekarna, španska humoristična nanizanka 20.00 Her-manova glava, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Jeleni z zahoda, nanizanka 21.30 Sirene, nanizanka 22.30 Živeti danes: Raspotovanja 23.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo 0.00 Spot tedna 0.05 TV prodaja 0.30 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Magnum, ponovitev nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev nanizanke 13.00 Morska deklica, ponovitev otroške serije 13.30 Športna scena, ponovitev 14.00 Električni jezdec, ponovitev ameriškega barvnega filma 16.00 POP 30 16.30 Krila, nanizanka 17.00 Dangerfield, nanizanka 18.00 Santa Barbara, nadaljevanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Chicago Hope, nanizanka 21.00 Acapulco Heat, nanizanka 22.00 M.A.S.H., nanizanka 22.30 Avtodrom, oddaja o avtomobilizmu 23.00 Magnum, nanizanka 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev TV 3 9.00 Noč ima TV moč - Slovenski nokturno, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Video kolaž 12.30 Koncert skupine Šank ročk, ponovitev 13.30 Družinski studio, izbor 16.00 Zdravje na tri, ponovitev 17.00 Otroški in mladinski program: A.. Ab...Abcčih, ponovitev 18.00 Medical center, 20. del 19.00 Dnevnik 19.30 Marijana, 7. del 20.00 Boston pops 21.00 Kaj ima ljubezen s tem, dokumentarni film 21.45 TV dnevnik 22.30 Noč ima svojo moč - slovenski nokturno 0.00 Radio FM, ameriška humoristična nanizanka 0.30 TV prodaja HTV 1 7.15 TV koledar 7.25 Poročila 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 10.25 Rentgenski žarki 10.45 Prisluškovanje naravi 11.15 Aktualnosti 11.25 Urejanje in izkoriščanje primorskih travnikov 11.30 Otroški program 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.40 Carrie, ameriški barvni film 14.40 Otroški program in.OB Poročila IB.IO /•#.• otv IS* >n 21. url /ti IVAH amar. arot trirlll. JADt ob IB.iiO In i»fj ;1i> on SKtiPJA LOKA amer. i/uO. metodi. GAHRINUION ob 20.30 tiri BONBONIERA CAFFE BUTIQUE BiMO MAISTROV TRG 12, KRANJ TEL.: 223-892 DELOVNI ČAS: od 8. do 19. ure SOBOTA od 8. do 13. ure Sponzor današnje križanke je Bomboniera Caffe Botique BIMO, ki je za izžrebance prispeval prijetne nagrade: 1. nagrada: 4 kg kave 2. nagrada: 2 kg bombonov 3. nagrada: bomboniera Gorenjski glas prispeva še tri zanimive nagrade, zato svinčnik v roke in rešujtel Vse, kar morate narediti je, da pravilno izpolnete kupon križanke, ga prilepite na dopisnico in pošljete do srede, 3. julija 1996, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 KRANJ ali oddate na turističnih društvih Bohinj, Cerklje, Dovje -Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Škofja Loka, Tržič in Trustičnih agencijah Meridian -Jesenice, tik-tak - Preddvor. Da bo skodelica kave zares dobra, poskrbi Bonboniera Caffe Boutque BIMO s svojo mešanico turške in ekspreso kave Zlati Minas. Kavo, bombone, bomboniere, darilne zavitke jn skodelice za kavo dobite na Maistrovem trgu 12. Pridite in se prepričajte! Da vam bo jutro prijetno, si privoščite skodelico črne kave, mešanico prvovrstnih kav, ki ohrani poln okus še dolgo po pitju. ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE C. 1. MAJA 75, Kranj V sredo, 18. junija, je na javnem žrebanju komisija izmed 1.728 pravilnih rešitev, ki so prispele v naše uredništvo, izžrebala: 1. nagrado - stensko svetilko Lighthouse prejme: JOŽICA LOVKO, Strahinj 34, 4202 Naklo 2. nagrado - namizno svetilko Massive prejme: MATEJ KOŠIR, Pot na Bistriško planino 14, 4290 Tržič 3. nagrado - baterijsko svetilko Bàren prejme: MARIJA AHAČIČ, Trg svobode 15, 4290 Tržič 4., 5. in 6. nagrado - Glasovo majico prejmejo: JANEZ URH, Boh. Bela 92/a, 4263 Boh. Bela; LUDVIK MLINAR, Mlakarjeva 9, 4000 Kranj in TOMAŽ OMAN, Pipanova 18, 4208 Šenčur. Nagrajencem iskreno čestitamo! CARL0 BRUNI ROBERT REDFORO 3RUG0 IME MESTA AL0ST VLOGA DRUŽABNIK MUZEJSKI UPRAVNIK OLEFINI POLARNA ŽIVAL CESTNA VUUGA SKAN0. MOŠKO IME ST. MESTO V EGIPTU PEVKA FALK POKR.V VIETNAMU 22 16 RIMSKI HIŠNI BOG SKLAD. BARTOK SESTAVINA SVET. PJJM PESNICA MM POROK VRSTA KACE VOJAŠKI 0DD. STO- GARY ROMAIN DIRKALNA STEZA NAKAZA 15 PRAVNIŠKI POKUC SNOP SLAME POLET 0RANŽADA VELIKA ŽIVAL GLAVNA ŽILA NERODEN ČLOVEK KEM. ELEMENT 20 HRIB PRI BEOGRADU SUM.BOG PLODNOSTI NORVEŠKO MESTO MERA ZA RITEM POKR.V ITALIJI MESTO V J. FRANCIJI 'REPR0ST0 LJUDSTVO 25 FRAN TRATNIK ZA POLTON ZVIŠANI E POGLAVJE KORANA RIBJA JAJČECA 18 TRDITEV, POSTAVKA OČE ZVEZDA SPREMENLJIVKA GL. MESTO EKVADORJA REKA V AVSTRIJI K0ŽČICE GL MESTOl ITALUE FR. PEVKA SYLVIE SL. PESNIK JOSIP MARJAN DOLENC 12 IGRALEC PACINO OŽINA NA MALAKI nBNANK PREPOVED UGOVOR VEZNtK AUMAN°* 17 AM. IG» JAMES 24 BONBONIERA CAFFč BUTIQUE BIMO Odprte strani Doc. dr. Emil Erjavec STRAN 46 HANZIMKL, STRAN 50 rii ., ti'.. v j ^. i » » , po domače Gams iz Ločila (Hart) pri Brna Slovenija m Avstrija, več prednosti kot slabosti Ddava m zagotaylja več visokih cen Štefan Domej, kmet in svetnik STRAN 49 FRANC JOŽEF SMRTNIK, STRAN 51 skupnosti juinokoroških kmetov v koroški kmetijski zbornici kmet iz Kort nad Obirskem v občini Železna Kapla Evropa se "dogaja" predvsem v kmetovih glavah Slovenski kmetje popolnoma neorganizirani POGLEDI GORENJSKEGA JUGA l, golemu kmetu ne moremo ne danes ne tijkoli obljubiti, da mu bomo rešili ^Sovo individualno lastnino in individual-h ^°**v°dnjo pred kapitalistično premoč- ' Obljubimo mu lahko samo, da ne bomo njegovi volji nasilno posegali v Kgove lastninske razmere. In lahko se \>e\lamemo za to> da b°do kapitalisti in ^ ^Posestniki uporabljali v boju proti s£lm kmetom čimmanj nezakonitih sred-nev in da se kolikor mogoče prepreči dan°Sredno roPanJe in sleparstvo, kar se nQm le PreP°8osto dogaja. Posrečilo se kap- *).°. to 'e izjemoma. V razvitem nii\xalist}čnem proizvodnem sistemu ne ve goli**-tye 5e konča poštenost in kje začne kje-ia- Vendar pa je vedno velika razlika, os/g 6 Javna oblast, ali na strani sleparja ali strQ^r^eneSa- Mi smo vendar odločno na do»1 ma^eSa kmeta; storili bomo vse, kar je ZQdUstno' da mu olajšamo prehod v °dlor°' m *-e se za to še ne bi mogel hhlc ltl' da mu omogočimo daljši rok za premislek, med katerim bo ^isl °Sta^ na svofi ParceH- Tega ne delamo samo zaradi tega, ker niQl!^°' da sodi mali kmet, ki livi od svojega dela, virtualno k nam, ^ et~ tudi iz neposrednih interesov stranke..." Soqi ', '° m predvolilna obljuba Slovenske ljudske stranke ali Postni dem°kratov Slovenije, obljuba v letu 1996, ko je RS ^anstx> združena članica v EU in hkrati zaprosila za polnopravno Za s, °- Slednje utegne postati, po bojazni nekaterih, usodno ravno naVe°,Venskega kmeta, ki je po evropskih merilih "mali kmet". Ne, v en9 je obljuba, ki jo je novembra 1894 zapisal Friedrich Engels krnel ^ne^° vprašanje v Franciji in Nemčiji; to je postalo eden nQdai*- dokumentov marksizma o agrarnem vprašanju. Preden "k}nJxlemo> zapišimo, da način, kako so ruski komunisti reševali ne**is~k vPrašanje" ni bil Engelsova zamisel; le-tej so dolgo sledili kQpit l..SOcjaldemokrati. Če zdaj v njegovem pisanju samostalnika "kmetlStÍ.in kapitalistična premoč nadomestimo z besedno zvezo SQmi '{v ^0D* ÈU in njegova moč", postane nadvse aktualno in kar obeta evropska slana? 0v ,----ie vprašamo, ali in kako se bodo slovenska država in prns,kemu kmetu naklonjene stranke zavzele za njegov interes? eaen preberete obširen prikaz teh obetov na naslednjih straneh, bilo dobro malo pogledati v zgodovino. Ta nam razkrije, da je kontr ko kmetijstvo doslej preživelo eno agrarno revolucijo in dve kodnreVoluciJL Agrarna revolucija je strokovni pojem, s katerim dinarji zapopadajo zlato dobo slovenskega kmetijstva v času Marije Terezije, v 18. stoletju. Takrat je nastajala moderna držčava, ki je potrebovala vse več denarja. Tega je pridobivala po ekonomskem nauku fiziokratov: da je edina prava podlaga državnega bogastva dohodek od zemlje. Če bi imeli več prostora bi lahko orisali številne ukrepe, s katerimi je država spodbujala razvoj kmetijstva: razdelitev srenjskih pašnikov, uvajanje novih kultur in novih načinov pridelave, prevratne spremembe v poljedelstvu in živinoreji, ki so se po svoje odrazile tudi v kmečkem stavbarstvu... Potem je nastopila prva agrarna kontrarevolucija, v drugi polovici 19. stoletja. Povzročila jo je železnica. Ta je v slovenske n • i j • * dežele pripeljala konkurenco, kmetijske be soreniskemu kmetustvu p^e, # so mi cenejši od shvensm. 0 ' ' Kmetje so se začeli zadolževati, kmetije pa drobiti. Izhod: Amerika. Komentar dr. Petra Vodopivca, zgodovinarja: "Ko se je v drugI polovici 19. stoletja, z novimi prometnimi potmi (železnica), slovenski prostor odprl industrijsko razvitejšim državam Zahodne Evrope in Avstrije, sta konkurenca in prepih v glavnem uničila tradicionalne gospodarske panoge, nastanka novih, sodobnih obratov in podjetij pa nista spodbudila." (Slovenija po letu 1995, zbornik.) - Kdo nam zagotavlja, da ne bo naša vključitev v EU prinesla podobnih, za nas usodnih nasledkov? Ostane nam še druga agrarna kontrarevolucija, tista, za katero so poskrbeli revolucionarni komunisti. Spomin nanjo je še živ, saj se je komaj sklenila. Končala se je, na da bi ji uspelo kmetijstvo do kraja uničiti. Njen veliki navdihovalec, Edvard kardelj, je bil odpoklican Z revolucionarnega prizorišča, še preden mu je zmanjkalo idej. Njegove dediče je spričo tega, kar so storili s slovenskim kmetijstvom, očitno pekla vest, saj so "malemu kmetu" v zadnjih letih svoje vladavine zvalili toliko nepovratnega ali poceni posojenega družbenega denarja, da te radodarnosti še zdaj, v demokraciji, ne more pozabiti. Spet nas je zaneslo in še preden smo se izpovedali, je zmanjkalo prostora. Mogoče je tako še najbolje. Sicer pa imamo zdaj "daljši rok za premislek", med katerim lahko še ostanemo vsak na svoji parceli. Premislimo tedaj vso stvar še enkrat. Ker je lahko usodna. Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran 45 / Kranj, 21. junija 1996 Pričakovanja in izkušnje Slovenija je pred kratkim podpisala sporazum o pridruiitvi Evropski zvezi, predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je predsedniku ministrskega sveta zveze Lambertu Diniju izročil ie tudi vlogo za polnopravno članstvo naše dnave v zvezi. Vlak, ki pelje v Evropsko zvezo, je torej krenil z začetne postaje in na poti do cilja ga lahko ustavi samo še negativno razpoloženje slovenskih državljanov, ki naj bi se o tem odločali na referendumu. Ali imajo slovenske oblasti ob začetnem sopihanju evropskega vlaka že odgovore na vprašanja, kakšne bi bile prednosti in slabosti življenja v veliki evropski "družini", se bo družbeni proizvod povečal ali zmanjšal, kakšne bodo posledice v javnem sektorju in v posameznih gospodarskih dejavnostih, kakšne v kmetijstvu...? Ker izkušnje kažejo, da je prav kmetijstvo najtrši oreh v pogajanjih med Brusljem in državami, ki trkajo na vrata združene Evrope, so v Sloveniji že pripravili prve ocene posledic v kmetijstvu. Kakšne bodo posledice? Dva scenarija obetata, da se bodo dohodki kmetov Izboljšali, le tretji, najbolj črnogled, dopušča možnost, da bi se celo poslabšali. Natančnih odgovorov ni mogoče dati, ker ni znano, kdaj bo Slovenija vstopila v zvezo in kakšna bo tedaj skupna evropska kmetijska politika. Če mnogi kmetje vidijo Evropsko zvezo le kot pošast, ki hodi po Evropi in uničuje (male) kmetije, si je vendarle treba naliti vsaj nekaj kapljic čistega vina: kmetije so propadale (opuščale kmetovanje), kmetije propadajo in kmetije bodo propadale tudi v prihod-nosti- ne glede na to, ali se bo Slovenija včlanila v Evropsko zvezo ali ne. In tudi slovensko kmetijstvo bo (spet neodvisno od članstva v Evropski zvezi) moralo v prihodnosti še marši' kaj postoriti na svojem pragu, če bo hotelo slediti splošnemu napredku in sodobnim razvojnim težnjam. Slovenski kmetje, gorenjski pa še posebej, ie od nekdaj zelo radi pogledujejo prek Karavank in Alp v sosedno deželo Koroško in se primerjajo s položajem njihovih kmetov; to zanimanje pa se je še povečalo, odkar je Avstrija predlani postala polnopravna članica Evropske zveze. Prve ocene kažejo, da so se skupni dohodki kmetov v prvem letu "življenja** v Evropski zvezi v primerjavi z letom prej povečali ód 10 do 20 odstotkov, da je dohodkovni položaj kmetov v posameznih kmetijskih dejavnostih različen in da so jo (zaradi padanja vrednosti lire in bolezni norih krav) še najslabše odnesli govedorejct C. Zaplotnik Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik KMETIJSTVO I N E V R O P S K A ZVEZA Doc. dr. Emil Erjavec Slovenija ni Avstrija, vec prednosti kot slabosti "Najslabše, kar se nam v kmetijstvu lahko zgodi, je to, da bomo Evropsko zvezo dočakali nepripravljeni," pravi doc. dr. Emil Erjavec, vodja raziskovalne skupine za proučevanje posledic vključevanja Slovenije v evropske povezave na področju kmetijstva * Ko se pogovarjamo s kmeti, je pogosto vprašanje: ali je za Slovenijo nujno, da se včlani v Evropsko zvezo ali bi po vzoru nekaterih drugih držav lahko ostala zunaj evropskih povezav... "To vprašanje je izrazito osebno, politično... Volivci, ki bodo na referendumu odločali o vstopu Slovenije v Evropsko zvezo, bodo prej želeli zvedeti, kakšne so prednosti in slabosti vstopa. V Sloveniji za zdaj na vrsto pomembnih vprašanj še nimamo odgovorov, med drugim tudi ne na vprašanja, ali bo vstop v Evropsko zvezo pospešil gospodarski razvoj ali ne, se bo slovenski bruto družbeni proizvod povečal ali ne, kakšne bodo posledice v posameznih gospodarskih panogah in vplivi na okolje, koliko lahko Slovenija računa na pomoč skladov Evropske zveze... In čeprav na takšna in podobna vprašanja ni odgovorov, se mi zdi, da nam bo članstvo v Evropski zvezi ob dobri pripravljenosti lahko prineslo več dobrega kot slabega." Dva scenarija obetata boljši dohodek, tretji slabšega * Za kmetijstvo je več znanega, posebna raziskovalna skupina že proučuje posledice vstopa Slovenije v Evropsko zvezo. Kaj se bo zgodilo s kmetijstvom? "Veliko je neznanega, tisto, kar vemo, pa je naslednje: če bi Slovenija zdaj v celotnem obsegu sprejela sedanjo skupno evropsko kmetijsko politiko, bi prešla z nižje zaščitne ravni na višjo in bi se dohodki kmetov povečali približno za 40 odstotkov. V sosednji Avstriji, s katero se slovenski kmetje zelo radi primerjajo, so bile razmere ob vstopu v Evropsko zvezo bistveno drugačne, saj so z visokozaščitnega sistema prešli na nekoliko nižjo raven. Kakšne pa bodo dejanske posledice v slovenskem kmetijstvu, je nemogoče napovedati, ker ni znano, kakšna bo tedaj, ko bo Slovenija postala polnopravna članica zveze, njena kmetijska politika. Ta politika se namreč spreminja tako, da države vse bolj odpirajo meje in da dohodke kmetov čedalje bolj ščitijo z neposrednimi kompenzacijskimi plačili iz proračuna. Če Slovenija ne bo upravičena do teh plačil iz skupne evropske blagajne, kot je že slišati iz Bruslja, se bodo dohodki kmetov povečali le za nekaj manj kot 25 odstotkov. Skupina je pripravila še tretji scenarij o možnih posledicah, po katerem bi se dohodki kmetov (ob sedanji produktivnosti) v primerjavi s predlani zmanjšali, morda celo do ene četrtine. Ta scenarij predpostavlja, da bo v petih do osmih letih prišlo do nadaljnje liberalizacije skupnega evropskega kmetijskega trga in s tem do sprostitve mednarodne trgovine s hrano, drastičnega znižanja zaščite kmetijstva in spustitve cen na svetovno raven. Tudi ob tem scenariju moramo biti pošteni in se vprašati, kaj bi se sicer zgodilo s slovenskim kmetijstvom, če bi ostalo zunaj Evropske zveze. Ne verjamem, da bi v takšnih okoliščinah lahko zdržalo s svojo zunanjetrgovinsko zaščito. V kmetijstvu bo dolgoročno prišlo do liberalizacije trga, tudi Slovenija jo je z vstopom v Cefto in s podpisom sporazuma Gatt že najavila in začela. Izračuni so nam tudi pokazali, da bi se kmetijski proračun v Sloveniji podvojil, če bi, denimo, Slovenija danes vstopila v Evropsko zvezo. Slovenski delež bi se povečal le malo, za vsega nekaj odstotkov, medtem ko bi okoli 90 milijonov ekujev oz. približno polovico podvojene vsote prispevala Evropska zveza, S temi sredstvi bi lahko spodbudili preobrazbo kmetijstva, pospešili razvoj podeželja, dali kmetijstvu poleg pridelovalne še krajinske, poselitvene, estetske, socialne in druge vloge in uresničili ostale cilje, zapisane v strategiji razvoja slovenskega kmetijstva. V Sloveniji zdaj za vse to ni denarja ali ni dobrih smernic, Evropska zveza pa bi lahko s svojimi programi regionalne politike veliko pomagala, kot je, na primer, tudi pokrajinama Baden - Wuertem-berg in Južna Tirolska." Največ bodo pridobila hribovska območja * Študija, ki ste jo pripravili, ugotavlja, da se bo v Evropski zvezi položaj nekaterih kmetijskih dejavnosti izboljšal, drugih pa poslabšal. Kaj si lahko v Evropi obetajo gorenjski kmetje, ki so predvsem govedoreja, številni tudi na območjih z oteženimi pridelovalnimi razmerami? "Čeprav možnih posledic nismo analizirali po regijah, vsi scenariji kažejo, da bo razviti hribovski svet, kar Gorenjska nedvomno je, največ pridobil, najslabše pa jo bo odnesla nižinska severovzhodna Slovenija, za katero že najbolj optimistični scenarij prinaša negativni rezultat oz. izgubo, vsi ostali scenariji pa ji obetajo še slabše. In zakaj naj bi osrednja oz. severozahodna Slovenija največ pridobila? Prireja mleka in mesa je v Sloveniji tržnoce-novno na nižji ravni kot v Evropski zvezi, zato bi se z vstopom v zvezo povečale tako cene kot subvencije. Bistveno bi porasle tudi intervencije za hribovsko in gorsko območje, vendar le ob predpostavki, če bi k deležu Evropske zveze prispevala svoj del še slovenska država. Tudi napovedi gibanja ekonomskih rezultatov za pridelovalce krompirja, ki jih je na Gorenjskem precej, so kljub predvidenemu padcu cen v najbolj realni varianti še vedno ugodne. Evropska zveza je zelo zbirokratiziran aparat z zapletenim sistemom financiranja kmetijstva, zato je ta sistem treba dobro proučiti in v pogajanjih doseči čimboljši izhodiščni položaj. Avstrija je v tem uspela, proračun za kmetijstvo je podvojila in Čeprav so odkupne cene kmetijskih pridelkov padle povprečno za 30 odstotkov, so se dohodki kmetov realno povečali." Naša prednost so (malo) nižje cene * Je takšno pripravljenost kot, denimo, v Avstriji mogoče pričakovati tudi v Sloveniji? "Najslabše, kar se nam lahko zgodi, je to, da bomo vstop v Evropsko zvezo dočakali nepripravljeni; sicer pa je s spretnim pogajanjem mogoče postaviti tak model kmetijske politike, ki bo boljši od sedanjega." * V Avstriji po prvem letu "življenja" v Evropski zvezi negodujejo predvsem govedoreja, ki zatrjujejo, da se jim je položaj v spremenjenih razmerah poslabšal Se kaj takega lahko zgodi tudi slovenskim govedo rejcem? "Razmere med Slovenijo in Avstrijo niso primerljive. Avstrijski govedorejci so prešli z boljšega na slabše, slovenski bi šli s slabšega na boljše. V Avstriji so prej visoke govedorejske cene občutno padle, z neposrednimi proračunskimi plačili pa vse te razlike ne pokrijejo. Naša velika prednost je v tem, da so cene kmetijskih pridelkov nižje od evropskih, vendar ne toliko nižje, da bi ovirale vstop, kot ga bodo verjetno ovirale nizke cene na Madžarskem." * V Sloveniji je vprašanje mlečnih kontingentov ob velikih presežkih mleka aktualno že v sedanjih razmerah, v Evropski zvezi se jim zanesljivo ne bi mogli izogniti. Govedorejce skrbi, kakšna bo njihova usoda, če jim bo zveza določila kontingent na sedanjih količinah mleka... "Če bi bil kontingent na sedanji ravni, in če bi mlečnost dvignili na evropsko raven, bi število krav molznic, od katerih bi odkupovali mleko, padlo s 130 tisoč na 80 tisoč. Kaj bi to pomenilo za živinorejo, predvsem za izrabo travinja, kmetijcem ni treba posebej razlagati. Ker pa Slovenija v Evropsko zvezo ne vstopa danes, bo medtem prirejo mleka lahko še povečala pa tudi sicer ni nujno, da se bo sistem kvot obdržal tudi po letu 2.000. Nekateri v Sloveniji poudarjajo, da bi morali do vstopa v zvezo bistveno povečati prirejo mleka in s tem tudi osnove za kontingent. Ce izhajamo iz sedanje kmetijske politike evropske zveze, je takšno razmišljanje pametno. Le kaj pa bomo rekli kmetom, ki bodo na veliko investirali v mlečno prirejo, v primeru, če bo Evropska zveza morebiti liberalizirala tržni red za mleko, odpravila kvote in znižala odkupne cene?" Evropska zveza bolj kot Slovenija podpira male kmetije * Slovenske (gorenjske) kmetije so v povprečju zelo majhne, med najmanjšimi v Evropi. Že največje kmetije se bodo težko kosale z evropskimi, kakšna usoda čaka male? "Izkušnje kažejo, da pri tem ne gre za konkurenco med kmetijami, ampak za primerjavo med kmetijskim in drugimi poklici. Nihče nikogar ne meče s trga, vsak se mora sant odločiti, ali je pripravljen še naprej delati za skromen dohodek in zaslužek ali celo z izgubo. Starejši rod kmetov, ki nima kam iti, vztraja pn kmetovanju za skromen zaslužek, medtem ko se mlajši že sprašujejo, ali jim kmetijski poklic zagotavlja enako blagostanje kot sorodni poklici. Ce so zdaj, v razmerah gospodarske krize, v kateri ima kmetijstvo tudi pomembno socialno vlogo, še nekako pripravljeni delati sedem dni na teden po štirinajst ur na dan za tristo mark mesečnega plačila, te pripravljenosti v prihodnosti, v boljših gospodarskih razmerah, zanesljivo ne bo več. Zdaj je tako, da le najuspešnejši kmetje zaslužijo na mesec toliko, kot, na primer, delavci v državni upravi, nikakor pa se ne morejo primerjati z zaslužki podjetnikov. Nekateri zganjajo demagogijo in govorijo o Evropski zvezi kot o grozeči pošasti, ki bo uničila vse male kmetije. Nasprotno! Evropska zveza z neposrednimi plačili in drugim', oblikami intervencij celo bistveno bolj podpira male kmete kot sedanja kmetijska politika v Sloveniji. Male kmetije se bodo lahko obdržale predvsem kot mešane kmetije, k' bodo del dohodka zagotavljale iz drugih dejavnosti. Ob tem, ko bodo nekateri kmetje opuščali kmetovanje, bodo drugi povečeval' kmetije, od katerih bodo lahko dostojno živeli-Pričakujem, da bomo v prihodnosti imeli v Sloveniji dve skupini kmetij: večjo skupin0 mešanih kmetij, ki jim bo kmetovanje pre" dvsem način življenja, in manjšo skupino večjih kmetij (od 2.000 do 5.000), ki se bodo P° velikosti in produktivnosti morale prilagodit' evropski konkurenci. Kmetje povezujejo propadanje kmetij z Evropsko zvezo predvsem zato, ker se bo z vstopom v zvezo verjetno spremenil tud' vrednosti sistem. Ena od teh vrednot je močna navezanost na zemljo in podeželje (posledica je tudi drobnoposestna sestava kmetij), z večjo vlogo podjetništva in trga, kar bo Evropska zveza nedvomno prinesla, pa bodo mnog' poiskali vrednote tudi drugje. Čeprav so velike spremembe možne le oJ> generacijskih zamenjavah, pa bo do nekaterih sprememb na kmetijah prišlo že prej, drugim tudi do zmanjšanja števila krav. Če je bila krava tedaj, ko so kajžarji prešli z drobnice na kravo, simbol blagostanja ,fl napredka, je v Sedanjih razmerah v hlevih' kjer jih ni vsaj dvajset, trideset, simb°l revščine. Krave na malih kmetijah bom morale odstopiti mesto prašičem, drobnica s sadjarstvu, zelenjadarstvu..." Dražja surovina za klavnice in mlekarne * Kakšne bodo posledice v živijo predelovalni industriji? "Klavniška industrija bo šla zanesljivo na slabše. Poceni uvoza z vzhoda ne bo ve ' surovina bo dražja, močna bo konkurenc okoliških predelovalnih obratov. Mlekarn bodo morale računati z višjo ceno surovin6* žitarji pa z nižjo. Od pripravljenosti predelovalne industr'J bo veliko odvisna tudi usoda kmetijstva. Ca za priprave je še dovolj: v najboljšem P".1"6^ bomo pristopili k Evropski zvezi v petih ^ šestih letih, realno v šestih do osmih GORENJSKI GLAS / 46» stran / Kranj, 21. junija 1<)% najslabši različici pa v osmih do petnaj8 , letih. Zdaj za Evropsko zvezo še nismo zre"' * In nenazadnje: kaj lahko od Evrog^ zveze pričakujejo porabniki hrane? "Višje cene! Če bi Slovenija v tem trenu*Jj vstopila v Evropsko zvezo in bi v ce . sprejela njeno kmetijsko politiko, bi se x2^^Q potrošnikov za hrano povečali skoraj za milijonov ekujev." ^"g- Jurij Kumer, vodja gorenjske kmetijske svetovalne službe U vse le ne bo kriva Evropska iveia Opuščanje kmetovanja, ki ne pomeni vedno tudi propada kmetij, ev7'e že začelo in se bo neodvisno od tega, ali se bo Slovenija Utrnila v Evropsko zvezo, nadaljevalo tudi v prihodnje. Vropska zveza bo morda te spremembe le nekoliko pospešila." Z razpravah o posledicah vstopa avenije v Evropsko zvezo na področju klik tijstva je slišati tudi mnenja, češ -or več Evrope, toliko slabše za So takšni in podobni strahovi ]!$vičeni? » Strahovi obstajajo, deloma tudi upravi-y J10, vendar vseh le ne bi smeli pogojevati z sst°Pom Slovenije v Evropsko zvezo, ampak J^trebnimi spremembami v slovenskem J^etijstvu. Marsikaj, kar pripisujejo vstopu tvropsko zvezo, bomo v našem kmetijstvu orali urediti, ne glede na to, ali bo .,°Venija postala polnopravna članica zveze ' ne- Spremembe so nujne predvsem na PfoČju storilnosti, kakovosti in ponudbe Jndelkov ter dohodka na kmetiji oz. v Največje breme prilagajanja bodo zanesl-p0 nosili kmete, svoj del pa bosta morali J^Pevati tudi slovenska država in Evropska tu!va' Ocenjujem (enakega mnenja pa so nekateri kmetje), da bo s širitvijo : r°pske zveze proti vzhodnim in sredn-tjj^Pskim državam sedanja skupna kmetov Polltika le težko vzdržala in da bo (3°ne morala postati bolj ohlapna in tudi J sprejemljiva za različnosti in posebnosti j^jneznih okolij. Težko je namreč verjeti, 01 b°do iz Bruslja narekovali ukrepe na Hočjih s težjimi pridelovalnimi pogoji, d Pak bodo verjetno to prepustili pre-Vsei* državam." ^ugodni časi *a povečevanje kmetij ^Čeprav nj znano, kdaj bo Slovenija ^Bla__polnopravna članica Evropske ^LJg_6o na ta korak morala dobro leviti že prej. Kaj naj bi v slovens-fr>2ZULorenjskem kmetijstvu ukrenili v ^Svljalnem obdobju? iriQ^tè - na območjih, kjer je smiselno in 02 n°> bi morali izboljšati posestno sestavo dvj Povečati kmetije, kar bi posredno tudi storilnost in povečalo dohodek dosJ-" ^ času gospodarske krize je to težko C \ P°goj za živahnejši promet s kme-var 1Ini zemljišči je zagotovljena socialna deia,°st krnetov v ostalih gospodarskih gostih. Se^SJc - kmetije bodo morale bolj pospešil dls. at* dohodek v dodatnih in dopolnilno tüJavnostih. Pomemben delež kmetij si Wto V prinodnJe del dohodka zagotavljal s n°stm'VanJem' del pa z nekmetijskimi dejavno*1, Slovenski kmet se namreč težko ^tnije Za °Puščanje kmetovanja in oddajo Pr0st v naJem, zato je pripravljen nekaj več %n;gf Časa in tudi denarja vložiti za to, da C kmetiJo. Prih0iretJic - na kmetijah bodo morali v kijj^ nJe še bolj kot doslej paziti na stroške, ra*liČif dru8im mogoče zmanjšati tudi z %e ulmi oblikami medsosedske nabave in dSe ,^skih stroJev. Na Gorenjskem že nekaj strojnih krožkov (v Škofji Loki, Sociïïah' v Komendi), na nekaterih e Priti iNaklo) pa se na ustanovitev tudi Javljajo." ti^J UkrePU> % «e bo prepozno ttJMf^&Lbi v pripravljalnem obdobju ik^r^Ji^Kaj pa naj bi v tem času Ïbl morala ukrepe in celotni sistem UPnikm lnterveniranja hitreje prilagajati S0dročju jski politiki Evropske zveze. Na i ne raz lnterveniran.ia imamo zdaj nena-,aviti namere: intervencije je mogoče uvel-ï°stODko, VeČ načinov, vse težje breme t)f\J r^OV Hvali...!' Nporna UVelJavljanja različnih denarnih aJe takoSl kmetiJska svetovalna služba, ^nistrafVSe mani razvojna in vse bolj UVn° tehnična služba. V slovens- kem kmetijstvu imamo tudi dokaj slabe informacijske osnove, nimamo niti registra kmetij, zato bi morali čimprej urediti zbirko podatkov, ki bi bila podlaga za vse ukrepe. Država bo morala pravočasno spremnih in prilagoditi tudi zakonodajo, potrebno za uveljavljanje kmetijskih intervencij (zakon o kmetijstvu, zakon o kmetijskih zemljiščih, status kmeta...), skupaj s stroko pa naj bi čimprej pripravila za okolje in porabnike hrane sprejemljive programe kmetovanja, ki bi prek blagovnih znamk zagotavljali tudi kakovost in zaščito potrošnika... Da je slovenska hrana v povprečju še zelo zdrava, bi se morali najprej zavedati kmetje, potlej pa tudi trgovci in porabniki hrane. In nenazadnje: država bi morala takoj, še pred vstopom Slovenije v Evropsko zvezo, ukrepati na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami, sicer ob vstopu v zvezo ne bomo imeli več "živih kmetij", ki bi lahko izvajale dogovorjene prostorske programe. Opuščanje in zaraščanje kmetijskih površin v hribovskem in gorskem svetu je namreč tako obsežno in nenadzorovano, da preseneča tudi največje poznavalce pokrajine. (Izrazit primer je škofjeloško območje.) Čeprav z zaraščanjem izgublja tudi kmetijstvo, je to predvsem prostorski problem. Gre namreč za pokrajino, ki jo potrebujemo kot rekreacijski prostor, za turistično dejavnost... Ker so sedanje finančne podpore na teh območjih odvisne predvsem od količine pridelane hrane, bi morali po zgledu Evropske zveze čimprej pripraviti sistem, ki bi spodbujal obdelovanje, vzdrževanje oz. negovanje krajine." Pravila ali recepta ni * Nekateri kmetje vidijo v Evropski zvezi le pošast, ki bo "požrla" številne slovenske oz. gorenjske (male) kmetije. Bodo kmetije res propadale samo zaradi morebitnega vstopa Slovenije v Evropsko zvezo? "Že zdaj, ko še nismo v zvezi, nekatere kmetije opuščajo kmetovanje. Število pridelovalcev mleka se je prepolovilo, zmanjšalo se je tudi število živinorejcev. Opuščanje kmetovanja, ki ne pomeni vedno tudi propada kmetije, se je že začelo in se bo v omejenem obsegu nadaljevalo tudi v prihodnosti, neodvisno od tega, ali se bo Slovenija včlanila v zvezo ali ne. Evropska zveza bo morda le nekoliko pospešila ta proces, sicer pa pravila oz. recepta ni. Usoda kmetij bo največ odvisna od splošnega gospodarskega razvoja in od ljudi, ki delajo na kmetijah. Ni nujno, da bodo opuščale kmetovanje le manjše kmetije. Velikost je le eden od kriterijev, ki omogoča obstoj kmetije. Kmetovanje lahko opusti tudi katera od večjih kmetij in tudi manjša kmetija lahko ob primerni usmeritvi dobro napreduje." Ivana Valjavec, direktorica Gorenjske mlekarne Mleko je ie (skoraj) evropske kakovosti "Naša politika, ki se ukvarja s posledicami morebitnega vstopa Slovenije v Evropsko zvezo, se uči predvsem na avstrijsko-koroških izkušnjah, pri tem pa zanemarja, da se naše razmere precej razlikujejo od njihovih,' pravi Ivana Valjavec, direktorica največje gorenjske mlekarne. * Izkušnje avstrijske Koroške kažejo, da so bile mlekarne celo slabše pripravljene za vstop v Evropsko zvezo kot kmetijstvo. Ali bi to veljalo tudi za slovenske razmere? "Če se primerjamo s koroškimi mlekarnami, potem lahko rečem, da smo pripravljeni kar dobro; v primerjavi z velikimi mlekarnami, ki naredijo na dan tudi tridesetkrat več sira kot, denimo, Gorenjska mlekarna, pa smo bržkone pripravljeni še slabo." * Vstop Avstrije v Evropsko zvezo je spodbudil povezave v živilsko predelovalni industriji, še zlasti med mlekarnami. Ali je takšne procese mogoče pričakovati tudi v slovenskem mlekarstvu? "Napaka je, ker se naša politika, ki se ukvarja z možnimi posledicami vstopa Slovenije v Evropsko zvezo, uči predvsem na koroških izkušnjah, pri tem pa zanemarja, da se slovenske razmere precej razlikujejo od koroških. Na avstrijskem Koroškem je res prišlo do združitve več mlekarn, vendar so bili to manjši predelovalni obrati, za katere je bilo povezovanje nujno že zato, da so bolje izkoristili prevelike predelovalne zmogljivosti in zmanjšali stroške. Za slovenske mlekarne je značilno, da so v povprečju večje od malih koroških zadružnih obratov, ki so se združili, in da vsaj za zdaj nimajo prostih predelovalnih zmogljivosti. Žal si ne znam predstavljati, kako bi se lahko povezale slovenske mlekarne, ko pa so lastniško tako zelo različne. Vsakršno povezovanje, ki ne temelji na kapitalskih osnovah, pa je že vnaprej obsojeno na neuspeh." Država ščiti domači trg * Koliko so slovenske oz. gorenjske mlekarne že zdaj izpostavljene tuji konkurenci? "Slovenski trg je pred uvozom mlečnih izdelkov zaščiten s posebnimi uvoznimi dajatvami (prelevmani), zato ponudba tujih izdelkov, preračunana v količine mleka, predstavlja le tri do štiri odstotke domačega odkupa mleka. Izdelki prihajajo na naš trg predvsem s Hrvaške, iz Nemčije, Avstrije in Italije. Močnejši so izvozni tokovi. Slovenija proda na tuje trge okoli sto milijonov litrov mleka ali skoraj četrtino celotnega odkupa, od tega 60 odstotkov kot surovo mleko in 40 odstotkov v obliki izdelkov, ki jih izvaža predvsem na Hrvaško, v Bosno in Makedonijo. Gorenjska mlekarna, na primer, je lani odkupila 33,5 milijona litrov mleka, od tega ga je štiri milijone litrov prodala na Hrvaško." * Je slovensko mleko po kakovosti že konkurenčno evropskemu? "Slovenski mlečni pravilnik je glede mikrobiološke kakovosti (števila mikroorganizmov v mililitru) enak kot v državah Evropske zveze, po številu somatskih celic, ki kažejo na zdravje vimena krav, pa so še razlike. V Avstriji je primerno le mleko, ki vsebuje manj kot 250.000 celic v mililitru, v Sloveniji je meja pri 400.000 celicah. Podatki kažejo, da gorenjsko mleko že zdaj po kakovosti bistveno ne zaostaja za evropskim. V Gorenjski mlekarni je aprila kar 74 odstotkov oddanega mleka vsebovalo manj kot 400.000 somatskih celic, 21 odstotkov od 400.000 do 600.000, le pet odstotkov mleka pa več kot 600.000 celic. Kar zadeva higiensko kakovost mleka, je bilo 83 odstotkov mleka v ekstra razredu (do 50.000 mikroorganizmov v mililitru), 9,5 odstotka v prvem razredu (od 50.000 do 100.000) in vsega 7,5 odstotka v ostalih razredih (nad 100.000, zalito mleko). Povprečno je vsebovalo 3,21 odstotka beljakovin in 3,99 odstotka mlečne maščobe." rntti; NJSKI GLAS / 47. stran / Kranj, 21. junija 1996 Podvojitev količine -to ni realno! * V mlekarnah zatrjujejo, da je mleka Že zdaj preveč in da ne vedo kam s presežki, kmetijski politiki pa poudarjajo, da bi prirejo in odkup mleka morali vsaj podvojiti, če bi hoteli doseči normalno izrabo travinja in s tem ob morebitnem vstopu Slovenije v Evropsko zvezo tudi zadostne mlečne kontingente. Kako uskladiti naravne možnosti in tržne potrebe? "Mlekarne v Sloveniji smo že zdaj moralno zavezane odkupiti vse ponujene količine mleka. Če bi ta obveznost obveljala tudi tedaj, ko bi namesto sedanjih 360 do 380 milijonov litrov morale odkupiti 600 milijonov litrov, bi ob sedanjih izvoznih nadomestilih (pet tolarjev za liter mleka in sedem tolarjev za mleko v izdelkih) vse propadle. Ob izgubi pet tolarjev pri litru bi si pri izvozu 250 milijonov litrov mleka nakopale 1,25 milijarde tolarjev izgube, kar je štirikrat več od dobička, ki so ga vse slovenske mlekarne lani ustvarile v minulem letu. Zdi se mi, da je izdatno povečanje količine mleka ne glede na naravne možnosti nerealno." * Ali odkup še narašča? "Odkup se še povečuje, vendar ne več tako skokovito kot v prejšnjih mesecih. Razlog je podražitev koruze in ostalih krmil." Nove blagovne znamke * Koliko se cene slovenskega mleka že lahko primerjajo z evropskimi? "V Avstriji je bila larfi maloprodajna cena pasteriziranega mleka 10,50 šilinga za liter in cena steriliziranega mleka 8,90 šilinga, pri nas 73 tolarjev oz. od šest do sedem šilingov. Podobno je bilo razmerje pri surovem mleku: avstrijski kmetje so za liter skupaj s subvencijo dobili 4,80 do 5,00 šilingov, v Sloveniji je bila lani cena okoli 45 tolarjev." * Kako bo Gorenjska mlekarna izkoristila čas do morebitnega vstopa Slovenije v Evropsko zvezo? "V Gorenjski mlekarni že zdaj razvijamo lastne blagovne znamke za skupine izdelkov (najbolj znana je Megamilk), delamo izdelke po tuji licenci (napitki Lattella) ali v sodelovanju s tujimi mlekarnami (Jogurti Meggle), v prihodnje pa bomo sami razvili ali prevzeli še dve ali tri uveljavljene znamke. Načrtujemo tudi tehnično in tehnološko posodobitev mlekarne (izgradnjo nove hladilnice), izboljševanje kakovosti izdelkov, obogatitev ponudbe in zmanjševanje stroškov." Avstrijsko (koroško) kmetijstvo po poldrugem letu "življenja" v Evropski zvezi Pod evropskim soncem boljši zaslužki kmetovi Čeprav natančni podatki o dohodkovnem položaju avstrijskih (koroških) kmetov v prvem letu "življenja" v Evropski zvezi še niso znani prve ocene pa kažejo, da je bil lani njihov dohodek od 10 do 20 odstotkov večji kot predlani. Najslabše so jo odnesli govedorejci, ki so Z&° občutili posledice padanja vrednosti italijanske lire. Ko je Avstrija 1. januarja 1995 pristopila k Evropski zvezi, je sprejela glavna načela skupne kmetijske politike (enotnost trga in svobodno trgovanje med članicami zveze, zaščita kmetijske pridelave Evropske zveze pred ostalo svetovno konkurenco in finančna solidarnost med članicami) in tudi glavne reformne ukrepe, med katere sodijo znižanje cen kmetijskih pridelkov, količinsko zmanjšanje pridelave, finančno podpiranje kmetij z neposrednimi plačili, uvedba olajšav (ugodnosti) za majhne kmetije, pospeševanje ekološko prijaznega kmetovanja in podpiranje predčasnega upokojevanja kmetov. V praksi je to pomenilo, da je Avstrija z lanskim 1. januarjem prevzela 22 tržnih redov za vse glavne poljedelske in živalske pridelke, nov način financiranja kmetijstva, kmetijske smernice in vse drugo, kar predstavlja skupno kmetijsko politiko zveze. Tržni redi, kakršne je imela Avstrija pred vstopom v Evropsko zvezo, so kmetom zagotavljali dokaj visoke cene kmetijskih pridelkov in zanesljivo prodajo. Ko je Avstrija vstopila na skupni evropski kmetijski trg, je prišlo do občutnega znižanja cen. Odkupna cena mleka je padla povprečno za 32 odstotkov, cena govejega mesa za 20 odstotkov, prašičev za 25 odstotkov, žita od 35 do 50 odstotkov - in tako dalje. Cene krmil, v katerih kot sestavine prevladujejo žita, so se tudi znižale, vendar manj, kot so pričakovali kmetje. Cene mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin so se lani zmanjšale le za malo, do večjega znižanja je prišlo šele letos, ko so v Cilj 5b zajema 70 odstotkov ozemlja Evropska zveza še posebej denarno podpira območja, ki so slabše razvita, in ki po kategorizaciji zveze spadajo v območja, znana pod imenom "cilj 5b". Avstriji je uspelo doseči takšen položaj za 70 odstotkov koroškega ozemlja, izjema so te predeli med Celovcem in Beljakom in okolice obeh mest. Evropska zveza je v prvem letu na tem območju sofinancirala nekatere skupne projekte. primerjavi s predlani padle tudi od 30 do 50 odstotkov. Kaj pa cene hrane v trgovinah? Najbolj so se ob vstopu Avstrije v Evropsko zvezo pocenili mlečni izdelki, medtem ko so se goveje meso in izdelki iz govedine za vsega pet, šest odstotkov. "Tu gre za problem, ki v prihodnje v javnosti lahko negativno vpliva na razumevanje in na odnos do kmetijstva. Avstrijska država in dežele so namreč namenile iz proračuna velike denarje za to, da bi kmetom olajšale položaj, ki je nastal zaradi velikega znižanja odkupnih cen pridelkov, davkoplačevalci oz. potrošniki hrane pa ob nakupih tega občutnega znižanja cen ne občutijo," pravi dr. Ernest Groeblacher, direktor koroške kmetijske zbornice, in poudarja, da sta razliko pobrali predvsem predelovalna industrija in trgovina. Degresivne podpore za prehodno obdobje Ko je Avstrija pristopila k Evropski zvezi, se je v državi močno spremenil sistem pospeševanja kmetijstva in tudi način financiranja. Stroške izvajanja tržnih redov je prevzela Evropska zveza, pri različnih pospeševalnih ukrepih zveza prispeva četrtino in država tri četrtine sredstev, za nekatere podpore pa ves denar zagotovijo država oz. njene dežele. Pri financiranju na državni ravni je uveljavljeno načelo, da 60 odstotkov sredstev da država, 40 odstotkov pa dežele. Avstrija se je pri pogajanjih po vzoru nekaterih članic zveze Dr. Ernest Groblacher, direktor Koroške deželne kmetijske zbornice zavzemala za to, da bi se postopoma vključevala na skupni evropski kmetijski trg. Bruselj s tem ni soglašal, pristal pa je na dodatne, t.i. degresivne podpore, ki naj bvi ublažile posledice občutnega padanja cen kmetijskih pridelkov. Podpore so bile prvo leto najvišje (100-odstotne), letos so 65-odstotne, prihodnje leto bodo samo še 40-odstotne, zadnje leto pa 15-odstotne. V štirih letih bodo med kmete razdelili 16 milijard šilingov degresivnih podpor, od tega so jih prvo leto 7,2 milijarde. Olajšave tudi za mlade kmete Avstrijski kmetje dobivajo hektarske premije za žito, oljnice, beljakovinsko bogate poljščine, hmelj, lan, konopljo, škrobni krompir in za mirovanje zemljišče, premije za bike, vole, krave in ovce dojilje, različne regrese za ekološko kmetovanje ter za kmetovanje na gorskih območjih in na drugih območjih s težjimi pridelovalnimi pogoji. Po novem jim pri nakupu gnojil in koruznega semena ni več treba plačevati posebnega davka. Država in dežela jim plačajo polovico premije za zavarovanje proti toči ter 70 odstotkov stroškov kontrole mlečnosti. Kmetje so upravičeni tudi do različnih finančnih podpor za naložbe v kmetijstvu in gozdarstvu, za predelavo in trženje kmetijskih pridelkov, za neposredno prodajo pridelkov na domu, za kmečki turizem... Posebnih ugodnosti so deležni mladi kmetje in kmečke skupnosti za samopomoč (strojni in proizvodni krožki) ter območja, ki po kategorizaciji Evropske zveze sodijo med slabše razvita (cilj 5b). V prehodnem, štiriletnem obdobju dobivajo tudi t.i. degresivne premije za žita, oljnice, beljakovinsko bogate Lani 1,7 milijarde šilingov EU- podpor Kmetje z avstrijske Koroške so lani na podlagi domala 40,000 prošenj prejeli skupno 1,7 milijarde šilingov, od tega 1,25 milijarde hektarskih premij, 188 milijonov šilingov živalskih premij, 487 milijonov šilingov degresivnih premij in 144 milijonov šilingov za zaloge, ki so jih zaradi vstopa Avstrije v Evropsko zvezo morali prodati po nižjih cenah. 15.526 prošenj je bilo za hektarske premije in 19.704 za Živalske. Največje kmetije so prejele tudi več kot milijon šilingov podpor. rastline, sadje, zelenjavo, krompir, konopljo, prašiče, plemenske krave in svinje, perutnino... Večje kmetije imajo obvezno praho Naj spregovorijo še številke! Kmetje, ki pridelujejo pšenico, rž in silažno koruzo, bodo letos dobili 6.333 šilingov premije na hektar, od tega 3.928 šilingov evropske in 2.405 šilingov t.i. degresivne premije. Za pridelovanje beljakovinsko bogatih rastlin je skupna hektarska premija 7.234 šilingov, za oljnice 9.309,... Kmetje, ki imajo več kot 17,5 hektarja obdelovalne zemlje, so upravičeni do vseh teh premij le pod pogojem, da, najmanj desetino zemljišč pustijo mirovati oz. da na njih ničesar ne sadijo ali sejejo. Za "mirovanje" dobijo 5.626 šilingov na hektar. Manjše kmetije (do 17,5 hektarja zemljišč) lahko uporabljajo vsa zemljišča in dobivajo premije kot večje ali pa tudi pustijo del zemljišč mirovati in prejemajo višje premije. Premije za šnio strmih travnikov košnji Poglejm^še nekatere preostale premije! Za pridelovanje alternativnih poljščin (oljne buče, mak, kumina, sončnice...) je letos degresivna Skoraj povsod težje razmere Na avstrijskem Koroškem so zadovoljni, da po merilih Evropske zveze kar 95 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč sodi v območja s težjimi pridelovalnimi pogoji, za katere daje združena evropska petnajsterica dodatne, v nekaterih primerih pa višje podpore. Pri razvrščanju zemljišč so upoštevali nadmorsko površino in povprečno strmino zemljišč v občini. premija od 3.055 do 3.900 šilingov na hektar in za krmne dosevke (ogrščica, lucerna, detelja, ovsenica...) od 3.250 do 6.800 šilingov. Premije so tudi za pridelovanje lanu (lani 12.646 šilingov na hektar), konoplje (lani 10.628 šilingov), krompirja in še nekaterih drugih poljščin. Evropska zveza, država in dežele namenjajo velike denarje tudi za pospeševanje ekološko prijaznega kmetovanja. Samo za izvajanje avstrijskega programa, ki obsega različne ukrepe za ekstenzivno kmetovanje, zmanjšanje uporabe mineralnih gnojil in kemičnih pripravkov za varstvo rastlin, so lani porabili 7,4 milijarde šilingov. Pri orni zemlji letos vsota različnih premij ne sme preseči 8.500 šilingov na hektar, pri pri travinju je meja pri 9.500 šilingih. Za košnjo strmin površin je premija, odvisno od strmine, od 2.000 do 4.000 šilingov na hektar. Če se na orni zemlji odpovedo uporabi kemičnih sredstev za varstvo rastlin, lahko uveljavljajo 1.400 šilingov premije na hektar. Če pa se odpovedo samo mineralnim gnojilom, je premija 2.000 šilingov. In kolikšne so premije za živali? Za bike in vole daje Evropska zveza 1.490 šilingov premije (ob določeni starosti živali pa še enako premijo), za krave dojilje 2.400 šilingov, za ekstenzivno rejo bikov, volov in krav dojilj (do 1,4 glave velike živine na hektar) še 495 šilingov dodatka, za ovce dojilje 272 oz. 340 šilingov. Degresivna premija za plemenske krave in telice je 1.350 oz. 2.250 šilingov, za plemenske svinje 910, za prašiče pitance 52 šilingov, za mleko 53,3 groša za kilogram... Gorska območja in ostala področja, kjer prevladujejo težji pridelovalni pogoji, dobijo, odvisno od razvrstitve v kategorijo, od 1.000 do 2.412 šilingov premije na hektar. Dohodek kmetij se je izboljšal Gorenjske kmete zaradi približevanje Sjl venije k Evropski zvezi kajpak najbolj zam^ vprašanje, ali se je dohodkovni polo*' avstrijskih (koroških) kmetov po vstopu ^v strije v zvezo izboljšal ali poslabšal. Ob terfl)*. govedorejci poudarjajo, da se je njihov P0'0 J predvsem zaradi znižanja vrednosti italija^ , lire in posledic t.i. bolezni norih krav poslab"' in ko ostali kmetje glede dohodkov D,s pretirano zgovorni, v koroški kmetijski zb°. niči zatrjujejo, da so bili lanski dohod V prvem letu kontingenta niso presegli Avstrijski kmetje, ki se ukvarjajo f pridelavo mleka, v prvem letu "življen' ja" v Evropski zvezi niso presegli nad0* nalnega mlečnega kontingenta, ki st sestoji iz količine v mlekarno oddane%& mleka (2.385.000 ton) in mleka, ki 8* kmetje neposredno prodajo šola-11' vrtcem, hotelom in drugim (360.00» ton). Ce namreč kmet odda v mlekarn0 več mleka, kot mu dovoljuje konting^ in če je hkrati kontingent presežen tudi državni ravni, mora od presežka plaČw za pospeševanje prodaje 15 odstotkov vec, kot je "ciljna cena" (4,89 šilinga ** hektar). Vstop Avstrije v Evropsko zveZ° je še pospešil trgovanje z mlečniffl' kontingenti, predvsem manjše kmetij* jih prodajajo večjim. GORHNJSICi GLAS / 48« jslntii / Kranju 21.» juniju 19*) kmetov boljši od predlanskih. Natančni p°d >0 ki iz analize kmetijskega ministrstva oo^ znani v dveh tednih, prve ocene pa kažej0' ^ se je dohodek kmetij izboljšal od 10 do odstotkov. Premije in ostale denarne podp^.^ so v prvem letu očitno dobro nadome* , občutno zmanjšanje odkupnih cen pride^ vprašanje pa je, kako bo v prihodnosti-letos so degresivne premije za 35 odstot nižje kot lani, čez tri leta jih ne bo več in b° tudi avstrijski kmetje dobivali enako P00*^ kot vsi ostali v zvezi. Na nekaterih km^Jj, predstavljajo premije in ostale denarne P ^ pore tudi 60 do 70 odstotkov dohodkov, le. $ do 40 odstotkov pa dohodki, dosežen prodajo pridelkov. Najtežje je govedorejcem ^ Posledice vstopa Avstrije v Evropsko zv ^ so v posameznih kmetijskih dejavnostih ^ zlične. Agrarni ekonomisti so napovedova < f se bo slabo pisalo predvsem prašičereji,ve tJj0; enainpolletne izkušnje kažejo prav naspr° t cene pujskov so na domala enaki ravnJ ^ pred vstopom Avstrije v zvezo, rejci P ^ upravičeni še do hektarskih premij, Pre ^jo živali in drugih denarnih podpor. Dobro . odnesli tudi pridelovalci žit, v najsla ^ položaju pa so govedorejci. Začetek 1 Jjp obetaven, odkupne cene bikov so se zmanj ^ celo za tri šilinge pri kilogramu manj (s $ 43 ATS), kot so pričakovali, potlej Pj^j nastopile težave, ki jih niso mogli Pr niti najboljši agrarni ekonomisti. Vre ^ italijanske lire je v enem letu padja * ^ odstotkov, to pa je bil za Avstrijo, ki ji je $ glavni trg za prodajo klavnih in pleme ^ goved, hud udarec, ob katerem pa tokrat j mogla sama ukrepati, tako kot je lahko F ^ vstopom v zvezo. Položaj govedorejcev J jj$ dodatno poslabšala t.i. bolezen norih kra < občutno zmanjšala povpraševanje po g0, 'f mesu. Posledica so se pokazale pri ceni,, ^ padla na 35 do 37 šilingov za kll0.g ^ta Evropska zveza bo govedorejcem trl6^' pomagala iz "sklada" za usklajevanje rn lutnih razmerij s skupnim zneskom P° sq[0 jarde šilingov (k temu bo enako ^ primaknila še avstrijska država), Pole^je 2* pa bo prispevala 300 milijonov šiling0 ublažitev posledic t.i. bolezni norih kra ■ Štefan Domej, kmet in svetnik skupnosti južnokoroških kmetov v koroški kmetijski zbornici hropa se "dogaja" predvsem v kmetovih glavah ^kateri negodujejo, da se jim več ne splača kmetovati, dajejo zemljo v najem, kmetujejo le še ekstenzivno in "vlečejo" podpore. Drugi ^Prejemajo spremenjene razmere kot izziv, najemajo zemljo, povečujejo hleve, razmišljajo o zmanjševanju stroškov in oplemenitenju pridelkov...,"pravi dipl. inž* Štefan Domej, doma iz Rinkolpri Pliberku. Kontrolorji tKako ste se koroški kmetje pripravl-'^jna_ystop v Evropsko zvezo? Ste bili o ^Ojdobro obveščeni? j koroška kmetijska zbornica kot interesno stopstvo kmetov je v času priprav na tonite v Avstrije v Evropsko zvezo in med Rajanji dokaj dobro obveščala kmete o uPni evropski kmetijski politiki pa tudi o 3- kaj jih čaka. Cele skupine agrarnih ,Konomistov so se ukvarjale z vprašanji, ,.a^ne bodo posledice v kmetijstvu in v ^lsko predelovalni industriji in kakšne v pameznih kmetijskih dejavnostih. Kdor je lel biti obveščen, je za to imel dovolj °znosti. Večina se, žal, v ta vprašanja ni *'iko poglobljala, ker se jim je Evropska e2a zdela precej oddaljena in ker si ni ustavljala, da bo včlanitev v zvezo prinesla #e dodatek, nadomestilo p"Vst govorijo o denarnih podporah yfopske zveze, Avstrije in deloma de-*e'e. Večina razume te podpore le, kot dodatek, nekaj, kar kmetje dobijo "za Povrhu" vsega, kar iztržijo s prodajo. V ^nici ne gre za dodatke, ampak le za nQdomestilo dohodka ob zmanjšanju ^upnih cen oz. za drugi del dohodka «metij," Sta .jStvo ta^° vel,ke spremembe. V knY°V?k' organizaciji kmetov smo bili precej ž(j ^ni do teh sprememb, kritični smo še tudi ^ aJ. ker menimo, da vseh velikih naravnih in Hj 8»h razlik med državami, članicami zveze, ^ mogoče spraviti pod skupno evropsko glç*jtljsko politiko. Zdaj poti nazaj ni več, 1 moramo naprej in poskušati nove osnovne programe (gre za podpore poljedelstvu in živinoreji) zelo velik delež kmetij, listi, ki teh možnosti niso izkoristili, so si po nepotrebnem zmanjšali dohodek. Povsem drugače je, na primer, pri naložbah, kjer se morajo za vlaganja najprej odločiti na kmetiji, denarne podpore Evropske zveze pa so lahko le dodatni vir. No, teh podpor tudi ni toliko, da bi se kdo samo zaradi njih odločil za naložbo!" Najbolj negodujejo govedorejci Kakšne izkušnje imate kmetje (. muramo napicj ui puaR.uaau nw»v »ui>ji.> ----v -------- .....- *ere čimbolje izkoristiti sebi v prid." enainpolletnim "življenjem" v Evropski ^Sjvčlanitvi Avstrije v Evropsko zvezo zvezi? )^SlHJudi o posledicah za kmetijstvo so "Razmere v kmetijstvu so podobne kot v tJ^!*eodločili drugi sloji prebivalstva... DHL;.Sekakor! Domnevam, da je bila tudi polovica kmetov "za", saj je njihova ostalem gospodarstvu, kjer so nekateri z Evropsko zvezo pridobili, drugi pa izgubili. Napovedi, da bodo za govedorejo nastopili boljši časi, se, žal, niso uresničile. Izkazalo se je, da številne mlekarne niso bile dovolj pripravljene za konkurenco na skupnem evropskem trgu in so po vstopu Avstrije v Evropsko zvezo cene znižale celo pod raven bavarskih mlekarn, močno pa so upadle tudi odkupne cene mleka. Podobno je bilo v prireji govejega mesa, kjer se je prav tako pokazala slaba pripravljenost mesne predelave na nove razmere. Govedorejci so na začetku doživeli pravi šok, od katerega so se nekoliko opomogli šele po enem letu, ko so prejeli denarne podpore Evropske zveze in Avstrije. Njihov položaj sta dodatno poslabšala padanje vrednosti italijanske lire in t.i. bolezen norih krav, ki je zmanjšala zanimanje za porabo govejega mesa." * Koliko so v govedoreji upadle cene, je dohodek govedorejcev še vedno manjši, kot je bil prej...? "Natančno ne morem odgovoriti, ocenjujem pa, da je njihov dohodek skupaj z denarnimi nadomestili Bruslja in Dunaja še vedno za 30 do 40 odstotkov manjši. Vzdušje med govedorejci je zelo slabo, kmetje iz okolice Podjune, na primer, prodajajo mlečne kontingente ali jih oddajajo v najem. Odkupna cena mleka je bila prej šest do sedem šilingov za liter, medtem ko je zdaj skupaj z državnim nadomestilom okoli pet šilingov. V težkem položaju so tudi kmetije, ki so se v preteklosti zaradi nestrokovnosti in nepremišljenosti preveč zadolžile. Kmetije, ki imajo po par milijonov šilingov dolga - in takih je kar precej - se ne bodo skopale iz težav."Zlati časi za prašičerejce ♦ Na vaši kmetiji se ukvarjate predvsem s prašičerejo. Kako je "Evropa" vplivala na to dejavnost? "Čeprav napovedi za prašičerejo niso bile najbolj spodbudne, smo z vstopom v Evropsko zvezo "padli" v ugodne razmere pomajkanja prašičev na skupnem evropskem trgu, dodatno pa se je zanimanje za prašiče povečalo še po pojavu t.i. bolezni norih krav. Za prašičerejo so zdaj zlati časi, za katere pa je težko napove- časov, drugačnega mnenja in je svetovala, da lahko glasujejo tudi ^lnska frakcija podpirala vstop Avstrije v Podi° ^aša stanovska organizacija je bila na n'agi študij, ki kmetijstvu niso obetale |J °ljŠih časov, drueačneea Proti«.. ^JPKhod \ W bil preveč boleč... k^SJJe^kmetom oz. vašim predstavni->cpJ^£e[o doseči v pogajanjih? iavjrav pogajanja o kmetijstvu so najbolj JdUj^ia sklepna dogovarjanja med Brusl-o)[ron "Unajem. Pogajanja so se največ sukala toh 3 vPra§anj o pogojih kmetovanja avstrijs-gent:^etov. predvsem o pridelovalnih kontin-žve2i ki na^ Di Jin AvstrlJa dobila v Evropski prehc? tem, ali bo avstrijsko kmetijstvo v podD nem Času lahko dobivalo dodatne ^eo" e* koliko ozemlja bo Bruselj uvrstil PoSemanj razvita, hribovska območja, ki so Je (Jq anJ' skupni evropski politiki upravičena UspejQ dodatnih podpor, koliko bo Avstriji tako h l!Veliaviti regionalne programe - in iletnQ 7^- Pogajalcem je za prehodno štir-degre ?°dobje je uspelo zagotoviti še dodatne jiitt u'V,}e (vsako leto nižje) podpore, ni pa ^tiist ' da bi zunanJetrgovinsko zaščito za tefih i odpravljali postopoma kot v neka-arugih državah - članicah zveze." * Ali v^p^gj^e(/e sploh seznanjeni z vsemi n^r^-£2È>0r, do katerih so upravičeni zaprosijo? S° °bves?e moraJ° tudi sam kaJ storiti za t0'da to jim ..^ in seznanjeni z vsemi možnostmi, PosanJ da3eJo Evropska zveza, država in Pravij0 ZT dežele- Čeprav nekateri še vedno °do vi *Žh P°dP°re ne zanimajo, in da ne *b°rnic i* Zahtev' Pa Je koroški kmetijski Ze v prvem letu uspelo vključiti v Negotovost: kako v prihodnje "Koroški kmetje se po enoinpollemem "življenju" v Evropski zvezi sprašujejo, kako dolgo bo obveljala sedanja skupna evropska kmetijska politika in koliko denarja bo v Evropi na razpolago za kmetijstvo v prihodnosti. Negotovost povečuje tudi dejstvo, da je že zdaj za nekatere podpore krog upravičencev omejen in da bodo prej kot v treh letih prenehale veljati degresivne podpore." dati, koliko časa bodo trajali. Odkupne cene so zelo dobre in skoraj take kot v najboljših časih, k iztržku od prodaje pa je treba prišteti še denarne podpore Evropske zveze in Avstrije." * In kako je na hribovskih, gorskih kmetijah, kjer je glavni vir prihodka gozd? "Snegolomi so povečali ponudbo lesa na trgu in vplivali na znižanje že tako nizkih odkupnih cen borove hlodovine in ostalega lesa. No, pocenitev hlodovine ni posledica vstopa Avstrije v Evropsko zvezo, ampak predvsem razmer na evropskem trgu lesa, zmanjšanja vrednosti italijanske lire in splošnih gospodarskih okoliščin." GORENJSKI GLAS / 49. stran / Kranj, 21. junija 1996 pridejo na kmetijo * Zunanjetrgovinske zaščite ni več. Je v takšnih okoliščinah kmetijske pridelke lažje ali težje prodajati? S prodajo je zdaj še težje, kot je bilo prej. To še posebej velja za manjše rejce ali pridelovalce. V takšnih razmerah je nujnost, da se kmetje združujejo in da na trgu nastopajo skupaj. Na področju govedoreje je že prišlo do združitve vseh rejskih krožkov v enega, ki zdaj poskuša s skupnim marketingom. Tudi prašičereja razmišljamo o skupni tržni usmerjenosti na Koroškem in o tržni znamki, ki bo tudi malim rejcem zagotavljala prodajo." * Kmetom ni nič vnaprej danega, za vse podpore morajo zaprositi sami, izpolniti številne obrazce... So se že navadili na "evro-birokracijo"? "Kmetje se na to niso navadili, ampak so jih k temu prisilile razmere. Če hočejo dobiti nadomestila, ki predstavljajo na kmetijah pomemben vir dohodka, nimajo druge izbire, kot da se usedejo, izpolnijo obrazce in zaprosijo za nadomestila. Po občinah je to dobro organizirano, tam so tudi ljudje, ki jim pri tem pomagajo. Za vlaganje prošenj veljajo določeni roki. Za poljedelske podpore je bilo prošnje treba vložiti do 15. maja, formalno so jih lahko vlagali še do 1. junija, vendar se jim je za vsak dan zamude vrednost podpor zmanjšala za en odstotek. Pravilnost podatkov in uresničevanje napovedi (setve, prireje...) v obrazcih preverjajo kontrolorji, ki nenapovedano pridejo tudi na kmetijo." * Ali kmetje od denarnih podpor plačujejo dajatve državi oz. deželi? "Ne! Podpore, ki jih kmetje dobivamo od Evropske zveze in od Avstrije, so le drugi del dohodka oz. nadomestilo za razliko ob zmanjšanju odkupnih cen, zato bi bilo smešno, če bi od tega plačevali še dajatve. Kmetje smo namreč "pavšalisti" in ne plačujemo davka od dejansko ustvarjenega dohodka, ampak od od ocenjene kmetijske oz. gozdne vrednosti." Lani 234 tisoč šilingov "EU-podpor" * Če ni poslovna skrivnost... Koliko podpor je za minulo leto prejela vaša kmetija? "Kmetija obsega 21 hektarjev njiv, en hektar travnikov in dvajset hektarjev gozda, še štiri hektarje zemlje pa imamo v najemu. Trenutno redimo 46 plemenskih svinj in se ukvarjamo s prodajo pujskov. Lani smo prejeli 54 tisoč šilingov hektarskih premij, za ekološko okolju prijazno kmetovanje 50 tisoč šilingov, 75 tisoč šilingov degresivnih državnih podpor in za plemenske svinje 55 tisoč - skupno torej približno 234 tisoč šilingov. Nekateri kmetje so, žal, naredili napako in so ves denar ne najbolj premišljeno investirali v nakup dragih traktorjev in ostalih kmetijskih strojev. V takšnih okoliščinah so dobro zaslužili trgovci s stroji, ki so že na začetku leta izpolnili letošnji prodajni načrt. Na kmetijah, kjer se dobro zavedajo ekonomike kmetovanja in razmer v kmetijstvu, zelo pazijo na pridelovalne stroške in tudi trikrat premislijo, predno se odločijo za nakup lastnega novega stroja ali za gradnjo (dragega) objekta. V svetu že poznajo cenejše tehnološke rešitve, le pozanimati se je treba." * Kakšne so posledice evropske konkurence v predelovalni industriji? "Na Koroškem smo že zaprli tri mlekarne, pet mlekarn se je združilo v eno, ta pa se je že povezala z največjim avstrijskim mlekarskim sistemom, ki bo poskušal konkurirati ostalim evropskim mlekarnam. Do koncentracije prihaja tudi na področju mesne predelave, kjer zmogljivosti že doslej niso bile povsem izkoriščene." Hanzi Miki, po domače Gams iz Ločila (Hart) pri Brnci Država ne zagotavlja več visokih cen Vstop v Evropsko unijo je povzročil v avstrijskem kmetijstvu strukturne spremembe. Družbena vrednost kmetovanja je padla. ty je liter mleka vreden samo še štiri šilinge, potem bo marsikateri kmet, ne glede na dodatne podpore, pustil kmetijstvo in počel M { drugega, pravi Hanzi Miki iz Ločila, vasi v podnožju Korenskega sedla z okrog 300 prebivalci. Za vas so povedali, da ste poklicni kmet z ekonomsko izobrazbo. Ste tudi aktivni v kmetijskih organih dežele in zagovornik biološkega kmetovanja. Je vaša kmetija velika? "Lastnik kmetije je še oče. Sem srednje velik kmet za koroške razmere in bom kmalu, vsaj tako kaže, kmalu edini kmet v vasi. Sedaj nas je še pet ali šest. Travnikov imamo 14 hektarov, 33 hektarov pa je gozda. Končal sem srednjo kmetijsko šolo v Salzburgu, študiral pa sem tudi agrarno ekonomijo. Imam nekatere funkcije. Sem predsednik Kmetijske izobraževalne skupnosti, ki z raznimi akcijami pomaga južnokoroškim kmetom. Imam pa tudi dovoljenje za kontrolo biokmetovanja in to edini na Koroškem. Dopolnilna dejavnost kmetije sta predvsem žganjekuha ter izdelovanje pijač in napitkov iz domačega sadja ter jagod, ki jih pridelujem povsem naravno." Ko je Avstrija vstopala v Evropsko unijo, ste bili kmetje, tudiu jujnokoroški, precej glasni nasprotniki tega koraka. Je bil strah upravičen? "Do določene mere je bil. Avstrija sedaj sama ne more več oblikovati agrarne politike. Komanda prihaja iz Bruslja. Mogoče lahko kmetijsko politiko sooblikuje in vpliva, da je avstrijski kmet deležen večje podpore. Unija nam je prinesla najprej slabše cene in kup birokracije, ki jo je sedaj dolžan opravljati kmet. Za vsako žival v hlevu in za vsak posevek na polju je potrebnih kup papirjev. Kontrola je stroga in kmetje so zaradi tega razočarani. Svobode, ki smo jo bili vajeni prej, ni več. Treba pa je povedati, da bi se položaj kmeta v Avstriji poslabšal tudi brez vstopa v evropsko unijo. Država finančno ne bi bila več zmožna zadrževati visoke ravni cen kmetijskih izdelkov. Pri žitu in govejem mesu je bila naša proizvodnja bistveno prevelika. Izvažali smo, vendar poceni, država pa je kmetu krila razliko, ker mu je pač garantirala visoko ceno. Letno je šlo za to iz državnega proračuna sedem, osem ali celo devet milijard šilingov. Vsota se je poviševala in država ni zdržala več. Ocena, da se je položaj kmeta poslabšal zaradi Evropske unije, je zato relativna." Kakšne so sedaj cene kmetijskih pridelkov in živine? "Nižje so, vendar ne povsod enako. Pri žitu je bil padec večji kot pri koruzi. Prašičje meso ima sedaj, tudi zaradi bolezni norih krav, malo boljšo ceno. Prej je dobil kmet za kilogram bikovega mesa 55 šilingov, sedaj pa 38. Treba pa je povedati, da dobi kmet za vsak hektar, ki ga zasadi ali zaseje, za vsakega bika ali kravo, ki ju krmi po zahtevah unije, določeno podporo. Za zdaj veljajo tudi tako imenovane degresivne izravnalne cene, ki bodo pa po štirih letih članstva v uniji ukinjene. Kmetje smo zaradi tega nejevoljni." Koliko znašajo te podpore? "Na splošno je to zelo težko povedati. Vse je odvisno od tega, koliko in kaj nasadiš in poseješ, kaj imaš v hlevu. Tu ni nobene povprečne številke. Za hektar žita dobiš 3500 šilingov ali nekaj več, če ga seveda prodaš. Če pa ga imaš zase, podpore ne dobiš za vsak hektar. Cena prašičev narašča, vendar še ni dosegla ravni pred vstopom v Evropsko unijo. Mislim, da sedaj plačajo 18 šilingov za kilogram. Cene pujskov pa rastejo. Če me že sprašujete po podporah, ki razumljivo vaše kmete najbolj zanimajo, moram povedati, da pa Unija zelo spodbuja biokmetovanje, vendar ima glede tega jasna in stroga pravila. Razen unije pospešuje biokmetovanje tudi država Avstrija, ki ima poseben sklad OE - pul imenovan. Ker je pridelkov preveč, je treba pridelavo upočasniti, ekstenzivirati. Kmet tako dobi podporo, če ne uporablja umetnih gnojil, herbicidov, stabilana in podobno. Za dražavo m unijo je ceneše kmetom dati podporo, kot pa imeti probleme z visoko proizvodnjo. Sklad da za tako kmetovanje za hektar 4500 šilingov. Če je žito za trg, primakne Unija še okrog 3500 šilingov in tako skupaj z izravnavo cene dobi kmet za hektar okrog 10.000 šilingov. To se pa splača in zato se je v Avstriji biokmetovanje zelo razširilo. V enem letu je v Avstriji število biokmetij naraslo na 25.000, na Koroškem pa jih je 2500. Logika unije je: producira naj se tisto, kar je zdravo, pa čeprav v manjših količinah, da bo lahko cena višja." Tudi vi ste biokmet? "Uradno nisem. Z občino Podklošter sem se pogodil, da bom prevzel kompostiranje biood-padkov iz občine. Biokmet namreč sme kompostirati samo odpadke iz svoje domačije, ne pa od drugih. Občina urejuje ustrezen prostor. Glede tega so predpisi strogi. Evropska unija pa uporabo komposta ne šteje za biokmetovanje. To je zapletena zadeva. Imam pa licenco, da biokmetovanje lahko nadziram in tudi sam se ga držim." Ukvarjate se tudi z gojenjem jagod in žganjekuho. Morate imeti za to posebno dovoljenje ali celo obrt? "Za žganjekuho, manjšo žago ali gostilno velja, da je to dopolnilna dejavnost kmetije in priložnost za dodaten zaslužek. Vendar so omejitve, do kam smeš. Vse sadje in tudi jagode, v kolikor jih ne prodam, predelam doma. Sadovnjaka ne škropim, prav tako pa tudi pri pridelovanju jagod ne uporabljam kemije. Imam jih 80 arov. Moram reči, da brez žganjekuhe in jagod ne bi preživel. Jagode prodajam direktno. Sam poiščem kupca ali pa me ljudje poiščejo sami. Uvedel sem tudi sistem samopostrežnega nabiranja. Kilogram tako nabranih jagod računam od 23 do 25 šilingov. Pri jagodah ni niti v Avstriji niti v Uniji posebnega tržnega reda. Razmeroma prosti smo in tudi cena se oblikuje prosto, na osnovi ponudbe in povpraševanja. Pred vstopom v Unijo je Avstrija v času zorenja domačih jagod prepovedala uvoz, sedaj pa tega zaradi prostega pretoka blaga v Uniji ne Marijan Olip iz Sel sme več. Dokler ne bo hujše konkurence splača. To je dobra, vendar občutljiva trži1 ftt niša. Takšne niše pa so kmalu zasedene.' Kdo je torej v Avstriji z vstopojU. Evropsko unijo pridobil in kdo zgubjjl "Ponovno bom povedal, da neke spl°^c ocene ni. Kmet, ki veliko neposredno prodaj3' tako kot na primer jaz, ali dela doma salame1 klobase, je nekaj pridobil. Cene mojih izdela0 se na primer niso tako hudo znižale. Največ p so zgubili kmetje, ki so imeli intenziv11 proizvodnjo in so se specializirali samo živino, koruzo ali žito. Mešane oziro"1 kombinirane kmetije, ki imajo vsakogar0 kaj, pa so zgubile nekoliko manj. Je pa res-država Avstrija iz svojih javnih financ še ve< pomaga kmetijstvu. Vendar s to razliko, da) D prej posredno pomagala kupcem v tujini, da 1 kupovali poceni avstrijske pridelke, sedaj P |/ ostaja ta denar doma. Na splošno pa velja, t ^ so sedaj ekstenzivni proizvajalci na boljšem- R Ü Kaj napovedujete Sloveniji, c£j^ članica Evropske unije? dvseM vas jc le i "Pojavile bi se težave in tom pre strukturne, tako kot so se pri nas. Pri še dodaten problem: majhne kmetije. Kar .fl preživelo, bo, kar pa ne, se bo m01^ prestrukturirati. Tudi opri nas je tako, M podporam. Vrednost in spoštovanje kmetova % ja padata. Kmečko delo ni cenjeno. Če bo do i kmet za liter mleka samo 4 šilinge, , premislil, če se ga mu še splača proizvaja. Raje bo iskal prihodnost drugje. OpuŠ^j. površine jemljejo pri nas v najem p°^ * kmetje, večinoma zastonj, vsaj manjše p0^ šine. Danes moraš nekomu že nekaj plačati, ti pokosi travnik." ' I Za krmo samo seno in otava Pred tremi leti smo ustanovili interesno skupnost selških kmetov. Evropa pomaga skupinam in ne posamezniku, pravi Marijan travnikov in 25 hektari gozda. Kaj se je pri vas in v koroškem kmetijstvu spremenilo, odkar je Avstrija članica Evropske unije. "Spremenilo se je v toliko, da moramo vsako leto izpolniti cele kupe formularjev in da je cena živine močno padla, pa je kljub temu nihče noče kupiti. Enako se dogaja pri lesu. Deloma je kriva velika količina lesa zaradi snegoloma, deloma pa je kriva tudi Evropska unija." Pri nas smo slišali in brali, da Evropska unija podpira manjšo proizvodnjo in eko kmetovanje. Podpore naj bi bile velike. Je to res? "Unija res finančno pomaga, vendar so proizvodi toliko cenejši, da ni mogoče govoriti niti o izravnavi, kaj šele večjem denarju. Prav tako bomo podpor deležni samo pet let, potem pa bo konec." Kje se na vaši kmetiji Evropa najbolj pozna? "Pri nas je tako, da vse, kar proizvedemo doma tudi prodamo in imamo srečo, da nismo toliko odvisni od splošnih cen. Gojimo pa tudi bio kmetijstvo. Pridelke težje prodamo, vendar pa smo lahko dražji. Naša živina je kakovostna. Krmimo jo doma in tudi doma zakoljemo. Seno in otava sta Danes nam to prihaja prav, sj Olip, selški kmet s 15 hektar* Mi lahko poveste, koliko podpori, dobili lani zaradi biokmetovanja? "Glede finančne podpore sem sedaj, kos j v uniji, nekoliko na boljšem. Prej sem mor3 vsaki prošnji navesti tudi dohodke družin5 ^ članov oziroma partnerja, sedaj pa te£p,ej treba več. Soproga je namreč zaposlena- . so bile zato podpore minimalne, sedaj znašajo letno okrog 65.000 šilingov." V Selah ste kmetje dobro organjÒÏÍ^ Ustanovili ste interesno skupnostjej^ kmetov. Se je obnesla? ^ "Interesno skupnost selških kmetov ^ ustanovili pred tremi leti. V to nas je Vi]Sp\ nuja. Pred tem se je vsak posameznik t° fl predvsem za svoje planine, potem Pa $ spoznali, da je v skupnosti moč. Takr t nismo zavedali, da nam bo prišla ta skup . prav tudi sedaj, v Uniji. Ponuja nam do t možnosti za podporo. Evropska unija r é skupnosti spodbuja in jim tudi raje m pomaga kot pa posameznikom. "Kaj svetujete slovenskim kmetojjb-bodo vprašani za članstvo v Uniji? Član* krma. Nobenih krmil in drugih dodatkov. Prireja je sicer manjša, vendar je meso kakovostno. S tem razbremenimo trg." GORENJSKI GLAS / 50. stran / Kranj, 21. junija 1996 "Jaz sem bil od vsega začetka proti ^ v evropski uniji in tudi danes bi bil, ce j $i ponovno spraševali. Vsakemu Slovencu, ^ $j sprašuje o tem, odsvetujem članstvo. (( zunaj, ne more biti slabše, kot če si notn- Ste bili v Selah proti? y6t "Kje pa. V Selah je bila za unijo naj "glasov. Kako se je to zgodilo sam Bog v6' Franc Jožef Smrtnik, kmet iz Korl nad Obirskem lovenski kmetje popolnoma neorganizirani *Se vaši kmetje ne bodo strokovno oziroma stanovsko organizirali, jih bo Evropska unija zmlela kot buldožer. Mi to dobro 'p0* Imamo zbornico, kije sicer majhna, vendar nam veliko pomeni, svetuje slovenskim kmetom mladi visokogorski koroški kmet Franc Jožef Smrtnik, kije na kmetiji nasledil očeta Franca Smrtnika, najjužnejšega koroškega kmeta. l moški pa smo v gozdu, ki je za našo lJo glavni vir dohodka. Živine imamo jvža svojo uporabo. V hlevu imamo šest ^ tri gorske vole, ki dajejo kakovostno iv'. ^a domačo uporabo imamo prašiče, u1 n* kmetiji pa je gozd, ki ga je 250 , rov. Travnikov imamo 10 hektarov in DLS!m° dvakrat, seno in otavo. Oče se je i^l. kmetijo pa sem prevzel jaz, ki sem ^ eitl> tako kot moji štirje bratje, končal nsko gimnazijo v Celovcu." o? d imate. Imate lastno |^a.m°- Ima jo sosed in če moram kaj b grem k njemu I^Ügg» država določa, koliko lesa posekati? K. ysako leto imam natančno določen nBent. Letošnji znaša 800 kubikov in . Vse, od najkakovostnejšega lesa do I» íe glavni dohodek, veliki pa so L r°Ski. v Avstriji so razna zavarovanja L raga. Treba je zavarovati posestvo, ^.Pja in družinske člane. Zavarovalnine , 10 letno blizu 100.000 šilingov." ^*J**di svoj lov? --1- \% smo navdušeni lovci. Od šestih smo lovci štirje, oče pa je lovski nadzornik. Opravil je ustrezen izpit." Ali z lovom tudi služite? "Ne. Imamo ga za svojo zabavo. Meso od uplena porabimo doma. Če pa pade kaj večjega, na primer jelen, pa meso prodamo." Kdo nadzira vaše lovišče? "Oče je lovski čuvaj. Za vsako leto nam določijo uplen. Za zdaj je to 11 srnjakov, gojitev jelenov pa imamo skupaj z vašim zavodom Kozorog. Skupno lovišče obsega blizu 50.000 hektarov. Jelena lahko uplenim samo v svojem lovišču." Gozd je bistvo vaše kmetije. Kaj se je spremenilo, odkar ste člani Evropske unije? "Za zdaj ne občutimo nobenih večjih sprememb, razen precejšnjega padca cene hlodovine. Ker smo pričakovali pri trgovanju z lesom boljše čase, smo razočarani. Vprašanje pa je, ali je za sedanje stanje na lesnem trgu kriva samo unija. Leso moramo ponujati. Včasih so se na vigred trgovci tepli za les in smo lahko zbirali, sedaj pa prosimo in telefoniramo, da ga kdo vzame. Kaj pa nas gozdarje v uniji še čaka, še ne vemo. Napovedujejo nam popisovanje gozdov. Če bo to taka birokratska vojna kot je bila pri travnikih, bo nekaj groznega." Unija vam pomaga z denarjem, ker vztrajate in kmet ujete tako visoko. Vsaj tako so mi povedali. "Da, vendar sem moral vse travnike prej popisati in se obvezati, da bom pet let kosil samo dve košnji, seno in otavo, in gnojil samo s hlevskim gnojem, in to preležanim, da je tak kot prst. Ker spoštuejem dogovor, dobim letno za hektar okrog 6000 šilingov, kar znese skupno okrog 60.000 Šilingov." Nekaj pa to vseeno je. Kako porabite ta denar? "Ta denar imamo za sprotno uporabo, za nakup goriva in za delno poplačilo ročne košnje. Imaš vsaj občutek, da ne garaš popolnoma zastonj. Vendar je ta pomoč iz leta v leto manjša in tega vira dohodka ne bo več." Ali država visokogorskim kmetom ne pomaga več? "Kmetje, ki smo pripravljeni živeti tako visoko, v takih razmerah, on obdelovati zemljo ter skrebti za krajino, bi morali dobiti veliko večjo pomoč. Mi bi morali dobiti letno vsaj 100.000 šilingov. V zameno pa bi se morali obvezati, da bomo skrbeli za zemljo, jo obdelopvali, kosili in skrbeli za življenje v teh krajih. Ker tega ni, ljudje še vedno odhajajo. Cene so katastrofalne. Mleko je slabo plačano. Prej si dobil za tri tedne starega telička 5000 šilingov, sedaj pa od 1500 do 2000 šilingov. Za zdaj se splača živino rediti in jo potem zaklati in prodati doma. Problem pa bo, ko bodo vsi počeli to, saj je vprašanje, kdo bo toliko mesa pojedel." Kaj obetate Sloveniji, če bo nekoč članica Evropske unije? "Pričakujem, da bo unija postajala z novimi članicami vedno bolj neučinkovita. Razrašča se birokracija in je že sedaj tako, da polovico denarja, ki ga Bruselj namenja kmetom, požrejo uradniki. Za Slovenijo je sicer prav, da gre v Unijo, vendar bo vaše neorganizirano kmetijstvo Evropa zmlela kot buldožer. To sem jasno povedal tudi zadnjič v Preddvoru. Vi nimate strokovne, stanovske organizacije. Politično oprgani-ziranje v tem primeru nič ne pomaga. Mi imamo izkušnje. Čeprav je naša zbornica šibka, nam vseeno pomaga in nas rešuje. Slovenski kmet pa je v tem pogledu nebogljen." Birokracija je prava nadloga ko ^0t imetje so tudi državljani razočarani, ker od obljubljanih pocenitev, razen pri moki in smetani, ni bilo nič, je povedal v v°ru mladi kmet Franc Krušic iz Velinje vasi. Njegov oče Anton, so povedali, je na svojo pest pred leti postavil dvojezični krajevni napis. Krušicevi so trdna in zavedna slovenska domačija. pfc^ŠČgpo kmetijo. Jo lahko pre- i--~-1 Se tudi vi pritožujete nad birokracijo, \i ^àisÉS žOžzanteva Evropska unija? ^rov° SrednJe veliko kmetijo. Okrog 35 %t lmamo svoje zemlje. Polovico je !%>v ico pa miv in ravnikov. 10 imamo tudi v najemu. Na Franc Krušic, kmet iz Velinje vasi (Wellersdorf) pri Bilčovsu Ko i?am° vsakega po nekaj. V hlevu % ohh ,molznic- Podpisal sem, da bom iNsk t 40,000 litrov mleka-Imam 10 Njem SVlnJ- Razen tega doma letno % n.°kro8 20 blizu 130 kilogramov fcv eJo £f.aŠiČev- Doma zakoljemo tudi lih i2in°- Klanje in prodaja mesa in ava n»f. na domu še kar uspeva. °ra p m to dovoljuje. Živinozdravnik l° pa § 2akolom pregledati živo žival, % n.„e..meso- Vendar nam obetajo k, 5:t,Klanie ivnico.' na prostem ne bo do\ ^klav"0' ampak boš moral imeti vam splača? k* &U °tilXÍ?g?nt je 40 000 ljtrov mleka. lA^Paï^0 P° pet šiling°v za liter-k0*1 raiP i! oddaJal skoraj zastonj, zato z e odda leličke in puJske> Nekaj o^o n?^a domu' neka3 pa Sa' če Him „ elamo v skuto i" jo proda-. strankam." ^eiete? "Sejemo ga na okrog petih hektarih, vendar za svojo uporabo. Sejemo tudi oves in razne krmne mešanice, ki kar dobro uspevajo." "Tudi. Sploh je vzdušje med kmeti slabo. Volja do dela peša, nejevolja pa narašča. Večina cen je padla, pa tudi drugi državljani od obljubljanih pocenitev nimajo veliko. Kolikor vem, sta se pocenili le moka in smetana. Nad kmeti je uvedena stroga kontrola. Za malenkostno napako pri izpolnjevanju formularjev si kaznovan in moraš vrniti denar tudi za nazaj. Natančno moraš na primer napisati, da od krave, ki ima telička, ne smeš oddajati mleka. Obvezal sem se, da bom polovico travnikov gnojil, polovico pa ne in da ne bom upoprabljal umetnih gnojil. Za to dobim subvencije. Skupno znesejo nekaj tisoč šilingov. Nekateri kmetje, predvsem starejši, nad birokracijo obupujejo. Na stara leta pa tega ne bomo počeli, pravijo. Kmetijska zbornica je na vsaki občini imela svojega človeka, da je pomagal pri izpolnjevanju obrazcev. Če ne bi bilo teh ljudi, bi bilo problemov še več." Grozi torej predvsem manjšim kmetijam propad? GORENJSKI GLAS / 5L stran / Kranj, 21. junija 1996 "Ko bodo začasne subvencije usahnile, se zna tudi to dogajati. Evropska unija je smrt za male kmete in teh je na Koroškem precej. Veliko je takih, da je mož zaposlen, žena pa je doma. Denar, zaslužen v tovarni, gre v kmetijstvo in marsikdo v tem ne vidi več prihodnosti, zato kmetijo enostavno opusti in da zemljo v najem. Tudi mi moramo biti pri naložbah in prihodnih usmeritvah previdni. Enostranske specializacije so nevarne. Pravijo nam, da načrtovanje za obdobje, daljše od petih, ta trehutrek ni smiselno." Unija je neizprosna do avstrijskega kmeta in kmetijstva, ki sta v vseh ozirih na boljšem kot slovensko. Kaj se obeta našim kmetom? "Pri vas imam veliko dobrih prijateljev. Evropska unija ima za vas dvojni pomen. Vključevanje vanjo je za vas smiselno zato, da se dokončno odlepite od Balkana. Tvegano pa je zaradi razvitosti kmetijstva in njegove zemljiške strukture. Tudi veliko denarja pri vas po nepotrebnem vlagate v stroje. Vsak hoče imeti vse, vsak želi imeti vse novo. To so velike, vendar malo izkoriščene naložbe. Pri nas imamo stare traktorje. Veliko strojev imamo skupnih. To je edino smotrno." gorenjski glas «52. stran EJGA ZA GORENJKE, O GORENJCIH MED GORENJCI PO GORENJSKI Na nagradno vprašanje, povezano z nocojšnjim koncertom skupine PARNI VALIAK na Bledu (ob 21. uri v športni dvorani) smo prejeli le pravilne odgovore: odbojkarski kljub Bled je najuspešnejši gorenjski odbojkarski klub. Vstopnice za Parni valjak prejmejo: ANDREJA BOGATAJ, Srednja vas 169, Šenčur: TADEJ KRIŽAJ, Alpska 61, Lesce; RADO SUŠNIK, Svetinova 19 a, Jesenice; LIDIJA GRAŠIČ, Barietova 19, Cerklje; KSENJA SUŠNIK, Svetinova 19, Jesenice; MELITA SKUMAVEC, CestavRovte 19, Jesenice; VOJKO POLJANEC, Partizanska 5, Žiri, SANDRA RADOŠEVIČ, Deteljica 5, Tržič; JANA KLUN, Britof348, Kranj, BRANKO HORVAT, Bevkova 43, Radovljica. P.S.: Če ste zamudili nakup vstopnic v predprodajl - uro pred koncertom (nocoj) jih bo še nekaj v prodaji na blagajni športne dvorane Bled. Trgovsko podjetje d.d., Kidričeva 54, Škofja Loka IZJEMNA PONUDBA AKUSTIKE TV Philips, ekran 37 cm, 38.443 SIT TV Philips, ekran 55 cm, 73.102 SJT TV Philips, ekran 70 cm, stereo, 140.346 SIT Glasbeni stolp Philips, FVV 330, 52.355 SIT Videorekorder Philips, 2 glavi, 41.371 SIT Videorekorder Grunding, 4 glave, 52.355 SIT Avtoradio Philips, DC330, 24.652 SIT in še nekaj drugih artiklov T do 6- julija pri takojšnjem plačilu Loka BC Železniki, tel. (064) 66 364 Loka BC Medvode, tel. (061) 611 106 UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP Ko beseda resničnost postane V tem tednu trikrat -10 % 1. Naša izbranka, gospa Darinka, je že izgubila 10 odstotkov svoje začetne teže. 2. Garancija za 10 odstotkov manjši obseg pasu in nog. 3. V tem tednu za 10 odstotkov nižja cena. LEPE NOGE; VITEK PAS, VSE ZA SUPER DOBER STAS! MUH m'L Studio MA, nebotičnik v Kranju; 064/ 218-785 od 9. do 19. ure. H, lih- Petek, 21.jmUg; ton EJGA Danes zjutraj, torej v petek, 21. junija, je le navsezgodaj izbruhnilo koledarsko poletje. EJGA V astronomsko fizikalnem laboratoriju FNTso izratu^ je poletni Čas začel ob 04. uri in 24 minut EJGA Na okroglo: ob pol petih zjutraj. EJGA Že cel teden povsod na Gorenjskem vlada loto vročica: za sedmico * super dobitek 27 milijonov. EJGA V Kranjski Gori je cel teden najbolj odmevala vest iz Časopisa z zeleno piko, da naj bi zadeva s karavanško pitno vodo j* začela funkcionirati EJGA Ne, na policah vaše trgovine boste zastonj iskali plastenko z napisom Julijana. EJGA Pač pa se vam bo povsod ponujala EdiM * marketiniki strokovnjaki iz Kolinske predvčerajšnjim v škofjeloški Kašči še posebej predstavili velikemu številu gorenjskih trgovcev. EJGA V dnevih, ki P} bodo za večino mini počitnice, saj v ponedeljek zaradi prazničnega torka ne bo kake posebne delovne vneme, zlasti po uradih. EJGA Po stari gorenjski šef v teh dneh vrstila kresovanja, gasilske veselice in druge oblike proslav ob Dnevu drfavnosti. EJGA V Medvodah bodo še naprej žagali Žagarja EJGA Vr bodo prav danes in jutri na vrhuncu slavnosti ob občinskem prazniku. EJGA Jutri zvečer ansambel Gašperji v Preddvoru - in prihodnjo soboto Alpd® Zgornjih Gorjah • bosta pripravila mega celovečerna koncerta z uglednimi gostjami in gosti. EJGA Tr). i.. :! .-"v vt SIQ Janez (vodi Dr. Janez Drnovšek, poštni predal 2000, Ljubljana, je Gorenjkam in Gorenjcem v teh dneh poslal pismo. In zraven anketo - na vidiku so pač volitve. V EJGA rubriki pa predstavljamo Janeza Drnovška, vodja Službe za stike z Kdo si še upa trditi, da Vilma Stanovnik, športna ure javnostjo SIQ - seveda tistega dr. Drnovška, ki vam je poslal Stotinke v Gorenjskem glasu, ne igra košarke! Takole)* Ja > modro kuverto "2000", in tega Janeza Drnovška s Slovenskega na koš na Dnevih košarke v Škofji Loki prejšnjo ^ Ujj inštituta za kakovost in meroslovje, povezujeta le ime in pomerila pa sta se s škofjeloškim županom Igorjem v ^ priimek. slerjem. Rezultat je bil popolnoma izenačen. ^ hi V juniju izbiramo GORENJKO ali GORENJCA MESECA MAJA 1996 Štefan Horvat je se v vodstvu Vsak mesec v tej rubriki bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci treh gorenjskih radijskih postaj ter gledalke in gledalci gorenjske TELE-TV Kranj ter LOKA TV Škofja Loka glasujemo za Gorenjke in Gorenjce meseca. Danes je prvi poletni in hkrati predzadnji petek v juniju in z njim začetek tretjega kroga glasovanja za GORENJKO ali GORENJCA MESECA MAJA 1996. Možnost glasovanja je vsak petek na RADIU KRANJ, RADIU TRŽIČ in RADIU ŽARI ter na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj; ter vsak torek na LOKA TV Škofja Loka. Vse do prihodnje sobote, 29. junija, lahko glasujete z dopisnicami na naslov: GORENJSKI GLAS, 4 001 Kranj, p. p. 124, glasovnice pa lahko oddate (brez znamke!) povsod tam, kjer lahko oddate tudi rešitve Glasovih nagradnih križank, male oglase, prijave za Glasove izlete in vse drugo za Gorenjski glas: v TD Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Moj-strana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič, v Turistični biranja najbolj popularnih med popularnimi! N .A K 146 v prvem krogu nf % Štefanu Horvatu, 39 j Jjs teh ste jih 127 v druit Naša predloga, kdo bi lahko Nadi Rabič. Med prt'jj S bil GORENJKA ali GOR- glasovnicami smo ji*, *Q ENJEC MESECA JUNIJA bali 10 in nagrajenci d^h ' 1996, smo prvič predstavili prejšnji petek: V NADA RABIČ z Dovjega pri Mojstrani - 2/ ŠTEFAN HORVAT iz Kranja V drugem junijskem glaso- glasovalnega *ro£fl j»srç (v prvem: 169) glasovnic NADA RABIČ agneciji Meridian na Jesenicah ali v Tik-Taku Preddvor. Možnosti in časa za to, da namenite Vaš glas enemu ali obema predlaganima kandidatoma za GORENJKO oz. GORENJCA MESECA MAJA 1996, je do konca junija še cel teden plus en dan: lahko glasujete danes in prihodnji petek v radijskih oddajah in na TELE-TV; na praznični torek, 25. junija, še zadnjič ta mesec na LOKA TV; kadarkoli do vključno 29. 6. z dopisnico. Sodelujte v največji gorenjski akciji iz- NEJ ZEVNIK, Pot Mavčiče; LEONA 0; PERLE, Pod Plev*0dV. Škofja Loka. Tudi * J\ glasovalnih krogih V.L*\ izmed vseh, ki glasUfi ' lsk treh radijskih postaJ^šS obeh kabelskih tele^U ali z dopisnicami i naslov, vsak teden ilJ k\ ŠTEFAN HORVAT fflo dvakrat po pet tidi cev! OKNA, POLKNA JELOVICA Lesna industrija, 4220 ŠKOFJA LOKA tel.: 064/61-30, fax: 064/634-261 VRATA toplota lesa za toplino vašega doma - GOTOVINSKI POPUST do 10 % - KOLIČINSKI RABATI za nakup nad 500.000 » ^ NOVO: K - KARTICA ZVESTOBE +3 % JL Kartico pridobi kupec pri prvem nakupu nad 150.000 S ■ ^ % naslednjih nakupih je lastnik kartice upravičen do popu8 glede na vrednost nakupa. - možnost obročnega odplačevanja - brezplačen prevoz za nakup nad 100.000 SIT - GARANCIJSKI ROK 2 LETI - organiziran servis in montaža Informacije na prodajnih mestih: JELOVICA: - ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel.: 064/61-30; fax: 632 - KRANJ, Partizanska c. 26, tel., fax: 064/211-232 MURKA Lesce, tel.: 064/718-110 jtorek dopoldne bo v Kranju olimpijski tek na 2 in 7 kilometrov bo ob 10. uri na kranjskem stadionu, j* 1 pa bo tega dne ob teku zabavno. PCIMO K ZDRAVJU IN PRIJATELJSTVU KOLESARSTVO JEJ* ^* juiüja - Slab mesec Jklanr k°m Olimpijskih iger ^faj?u b° v Kranju dogodek ''«ma. V torek, 25. junija, ob 10. uri bo na kranjskem stadionu start olimpijskega teka. Progi sta dolgi 2 in 7 kilometrov. Sploh pa ne bo to \mPUCl DOLOČENI genski Olimpijski komite je odločil, kdo bo Šel na igre v J?; Slovenska udeležba bo rekordna. 36 športnikov gre ojV° liat lahko pa gre še eden več, to je 37. Skupno pa bo pprava v Atlanti štela 67 špormikov in spremljevalcev. blejski veslači Iztok Čop, Jani Klemenčič, Sadik r*> Milan Janša, Denis Zvegelj in Luka Špik. LOKOSTRELSTVO tekma na nož, ampak tek, lahko pa tudi hoja v znaku besed, ki so zapisane na hrbtni strani certifikata, ki ga bo razen majice dobil vsak udeleženec. Takole piše: Olimpijski teki so manifestacija nas vseh, ki nam šport pomeni način življenja, so zunanji izraz naših potreb po zdravem telesnem gibanju, iskanju športnih prijateljev in so nam v veselje in zadovoljstvo, ko premagujemo predvsem sebe. To bo že drugi olimpijski tek v Kranju in na prvem je teklo nad 500 ljudi. Športna zveza Kranj in Atletski klub Kranja sta glavna pri izvedbi te manifestacije. Vsak udeleženec bo dobil majico z napisom Olimpijski tek, na cilju pa certifikat s podpisom predsednika mednarodnega in slo- ÍCE LETIJO PO BRDU ' junija - V torek popoldne se je na Brdu pri Kranju venskega Olimpijskega iOjtt'.s slovesnostjo, začelo evropsko prvenstvo v tarčnem komiteja. Teka naj bi se udeleži v ^ *>red olimpijskimi igrami se je pri nas zbrala %d evroPska lokostrelska elita. toulr Desede so *men predsednik organizacijskega komiteja fy» *erenčak v imenu prirediteljev, minister za promet in lOP'Umek in predsednik Evropske lokostrelske zveze Gino popestrili. Od pol desete do 12 ldar • Minister Umek je zaželel tudi veliko užitka gledalcem, ure bodo igrah Čuki, ob 20. uri ^ ]Pa Je bilo žal gledalcev ob množici tekmovalcev (234) prav pa se bo začel koncert skupine I {|ti]je0ni.aJ. nekaj več kot trideset, pa še ti so bili novinarji in Legende Miha Jazbinška. Vsi A i m • ekiP' Za DolJše razpoloženje pa je skrbel Alfi Nipič s udeleženci teka se bodo lahko z'Kantl- Verjetno je k slabemu obisku pripomogla slaba + , Itijji .ost Širšega občinstva, saj tudi Gorenjski glas kot osrednji i i '"'in °P'S k poročanju uradno ni bil povabljen. Naj vseeno /i* 1,22 o"3 bodo najbolj zanimivi boji ravno jutri in pojutrišn- ntf o, j"1I* 23. junija, ko bo šlo tudi za medalje, morda tudi kakšno )í s* Jm Je vredno ogledati. Tekmovanje poteka na ^sred na Brdu P" KranJu- n\¥ Ht* So dopoldne potekale kvalifikacije v compoudnem stilu ¥ l?ÇÏ/f I TCPFl-I V IT A I IÏÏ jj <.razdalje, pri moških je Polzelan Grega Emeršič dosegel LiCjOAI U^rJEiO V 11/VJL1J1 •Í$ 18\ sid "a9? m s321 krogi in zasedel končno7. mesto, Sitar žili tudi vsi dosedanji kranjski olimpijci. Prijave sprejemajo po telefonih 211-176 in 211-235. V Kranju bodo olimpijski tek tega dne brezplačno kopali v letnem bazenu. • J. Košnjek Imeniten uspeh kranjskega kolesarja TADEJ KRIŽNAR DEVETI Kranj, 21. junija - Na evropskem prvenstvu kolesarjev do 23 let na angleškem otoku Man se je izkazal 21-letni Kranjčan Tadej Križnar. Bil je deveti z le 12 sekundami zaostanka, prepričljivo pa je dobil sprint glavnine. Zmagal je Portugalec Barbose. Tudi drugi naši mladi kolesarji so bili odlični. Hauptman in Murn sta bila tudi med petnajster-ico, Mugerli in Filip pa sta v sprintu zaostala. PADALSTVO Se* f ijsk ^a so v nud° motečem vetru potekale kvalifikacije v jedT stilu, kjer je zmagal Rus Mitrofunov, naši olimpijci pa \tei naslednja mesta: 4. je bil Koprivnikar, 13. Krumpestar in tyJj d« Edina naša predstavnica v tem stilu je bila i*va Va.Lz Kamnika na 40. mestu, zmagala pa je Moldavka M. Vozlič VESLANJE 111 v nedeljo regata na Bledu »NJÏ . NASTOP OLIMPIJCEV i^kjSrorj[Junija ■ Jutri in v nedeljo bo na Blejskem jezeru 41. iWdne na regata. Predtekmovanja bodo oba dneva dopoldne, rae. L· Pa bodo finala, jutri od treh dalje, v nedeljo pa od dveh ,yJa{ev,aPovedana je dobra udeležba (9 držav, 400 ekip, 784 V*'^Kan^ na^n Pa Dodo nastopili vsi olimpijski čolni in C^o. MfŽav.na reprezentanca, ki gre na svetovno prvenstvo na -A, PRIREDITVE F ÍSí?'' doma in na Madžarskem fif lHtà ' *"""" na Madžarskem -Državni vaterpolski Jm^li t h odnaJa na mednarodni turnir na Madžarsko, ki bo 'iS, j^. en< na njem pa bodo sodelovali še domači klub Nje ;fa,i2 Slovaške, Szentes z Madžarske, Koloszvar iz Y*rtar iz Makeï^^ stninS Se rS^of' niso imeli orožja za njegov met Stehta SdS0trH- M Madža?° ^ ! m^^^^^ iz razdalje (25 točk 5 trojka $a pKS? v To.^.znak' da, "e zna cemU. naslovov Pari prvega kroga so: Sadje in Goran Lavrenčak HO OrH*^^8^/?1?1^.^ kfub M organtoa^kupaj zeienjava pri Klemenu : ZT n *m£iJ^*?t($V tUmi- za KnaJmJa|Se. vaterpohste, servisJ j Ekipa Janče : Gralan fòmko^ (ob 11.00), d.o.o.: Rodeo in ^SS^'^ W^^i^^1^^^ SIMP : Éuropro (ob 11.30), K?íeJ>rfa£! m ¥edve8čaka)< * J« Marinček Klub Prekmurskih študentov : Rfl Jünií k "JTporino društvo Brezje pri Tržiču prireja DieSel bar in Vinoteka Valvasor E^PotS'A l?' ^.^afP^.to*^^.*?^]* : GEM okrepčevalnica Uob V italijanskem mestu BOLZANO je bilo padalsko tekmovanje za je 25 ekip iz petih držav, v katerih je bilo m 18 tekmovalk. Največ uspehov so dosegli posamezno osvojili vse medalje v moški in ženski konkurenci, razen srebrne, ki je prišla v roke našega ROMANA KARUNA. Prireditelji tekme so imeli kar precejšnje težave z vremenom, pošteno jim je namreč nagajal premočan veter. Tako jim je na koncu uspelo izpeljati le pet serij skokov na cilj namesto planiranih osem. Prva slovenska ekipa je na koncu nabrala en centimeter preveč za prvo mesto in tako pristala na drugem. Izvrstno drugo mesto ekipno so si torej priborili padalci ALC 1 v postavi Roman Karun, Matjaž Pristavec, Bogdan Jug, Senad Salkič in Borut Erjavec. ALC 2 so zastopali Toni Košir, Tadej Pristavec, Domen Vodišek, Gorazd Lah in Irena Avbelj, povratnica in mlada mamica, ki še lovi svojo staro padalsko formo. V ženski konkurenci je z 9 centimetri dosegla solidno 6. mesto. Prvenstvo v trojicah TUDI LETOS ZNANA IMENA v članskem četvercu bo v spomin Čeprav se je za letošnje državno prvenstvo v trojkah prijavilo le 16 ekip, pa so le te zelo kvaliteten, tako da bomo v soboto v Radovljici lahko videli kar nekaj izvrstnih košarkarjev. Naj jih omenim le nekaj: Kah-vedžič, Todorovič, Omahen, Stavrov, Mitič, Džino, Jeras, zbrali in do polčasa prišli do znosnih 31:49. Pri Radovljiča-nih je prvič zaigral tudi Rado-vič, ki je že takoj na prvi tekmi dokazal, da je prava okrepitev in je bil tudi najboljši pri domačih. Najboljši igralec tekme je bil nedvomno Ceran-ja, saj igralci Didakte enostavno NOGOMET Naklanci končno na svojem NA PRAZNIK OTVORITEV IGRIŠČA Novo nogometno igrišče jc osnovni pogoj, da bo nogomet v Naklem ostal. Naklo, 21. junija - V Naklem imajo dva razloga več za še slavnotnejše praznovanje dneva državnosti. Nogometaši so ostali v drugi državni ligi in tako zagotovili, da se bo v Naklem še igral nogomet, razen tega pa so se dokončno preselili na novo igrišče ob Merkurju. Nogometaši so pokalni prvaki Gorenjske, saj so v Kranju v odločilni tekmi porazili Kranjčane. Uradna otvoritev igrišča bo v torek, 25. junija, ob 16. uri, ko bo vso popoldne glavna dejavnost nogomet. Ob dveh bo tekma med pionirji in njihovimi starši, ob treh mladinska in kadetska, ob pol petih bosta igrali ekipi Merkurja in Živil, ob 18. uri pa se bo začela zanimiva tekma med današnjim naklanskim moštvom in moštvom, ki ga bodo sestavili nekdanji igralci Nakla. Nazadnje bodo igrali igralci, ki so se uveljavili v Naklem, pa danes igrajo v skoraj vseh slovenskih klubih. Za vse bo poskrbljeno. Organiziran bo srečelov, ki bo pomagal k boljšemu gmotnemu položaju kluba. Ljubitelji nogometa, vabljeni v Naklo. • J.Košnjek Pol stoletja smučarskih skokov v Kranju TEKMA IN SKUPŠČINA V Ljubljani je bila tiskovna konferenca, ki sta jo sklicala Smučarska kluba Ilirija Center iz Ljubljane in Triglav iz Kranja. Predstavniki obeh klubov so novinarje seznanili z organizacijo in izvedbo tekmovanj na Gorenji Savi v Kranju in v Mostecu v Ljubljani. V Kranju gre za tradicionalni, že šesti memorial Marjana Kroparja, v Ljubljani pa že memorial Blaža Horvata. Kranjčani in Ljubljančani pričakujejo dobro mednarodno udeležbo. Tekmovalo bo 50 smučarjev skakalcev iz sedmih držav. Med njimi bo več državnih reprezentantov, zlasti iz Češke, Poljske in Japonske, njim pa se bodo pridružili še skakalci iz Avstrije, Italije in Slovaške ter slovenska mladinska in članska reprezentanca v popolnih postavah. Tekmovanje na Gorenji Savi v Kranju bo v petek, (danes) 21. junija, ob 17. uri na skakalnici s kritično točko K62, po tekmovanju pa bo jubilejna skupščina SK Triglav ob 50-letnici delovanja kluba. • Nenad Antonič Spektakl na Jesenicah TURNIR V ROLER HOKEJU Jutri, v soboto, 22. junija, vse poti vodijo v dvorano Podmežaklo na Jesenicah, kjer bo o. turnir iz serije desetih turnirjev za državno prvenstvo v roler hokeju. Jeseniški ljubitelji hokeja ga težko pričakujejo. V dvorani Podmežakli bo torej v soboto še kako vroče. Organizatorji Športna zveza - ZTKO Jesenice, ŠD Jesenice, Hokejski kljub Acroni Jesenice in glavni organizatorji letošnjega državnega prvenstva podjetja Semkol iz Ljubljane in Hokejska zveza Slovenije so v priprave 6. turnirja vložili vse sile. Pričakuje se številčna udeležba ekip. Prostora na turnirju je za 16 ekip do 15 leta starosti, ter 16 ekip starejših od 15 let. Organizatorjem so se pridružili tudi sponzorji in donatorii: ROBIS, d.o.o., JESENICE TRGOVINA IN STORITVE, PRIMUS JESENICE, FINISH AVTO SERVIS IN VULK-ANIZERSTVO JESENICE, KRES JESENICE, ZAVAROVALNICA TRIGLAV, PIVOVARNA UNION, POP TV, RADIO GAMA, GORENJSKI GLAS, TELESAT JESENICE. V mlajši kategoriji nastopajo ekipe iz Ljubljane, Kranja, Naklega, Bleda, Vevč, Zagreba, Maribora, Celja, Jesenic. Poslastica turnirja pa so spopadi v starejši kategoriji. Mik prvenstva je prav gotovo v tem, da so se slovenski vrhunski igralci hokeja, porazdelili v različne ekipe, v katerih ob njih nastopajo še manj znani hokejisti, ali pa celo fantje, ki nikoli niso aktivno igrah hokeja. Za gledalce v dvorani Podmežakli bo poskrbljeno. Dvorana nudi prijeten hlad, za hrano in pijačo bo prav tako poskrbljeno, tako da bo spremljanje turnirja pravi športni užitek. Še to. Turnir se odvija zelo hitro. Tekme se vrstijo kombinirano v mlajši in starejši skupini. Igralni čas predtekmovanja je 2 x 15 minut, finalni dvoboji se igrajo 2 x 20 minut, med tekmami praktično ni odmorov. Pravila igre se od hokejskih razlikujejo le toliko, da ni modrih linij, offside pa je takrat, če je bil igralec, ki pak sprejema pred tem preko sredinske linije. (»i ia PoiiJa' 00 10- uri tradicionalni hitropotezni šahovski , V1 jeKa/^o,?rče. Pokrovitelj je Usnje Slatnar iz Tržiča, 1200) ter u a bar . Pizzeria 1 'v ŽS? ^Uu x-zÇ°í?a na ?ob-ČO r ?a5?yskT Log in Brez imena : Converse nkAj—j junija, ob 12.30 bo na igriščih v Krizah i v ok^kega teniškega prvenstva. Športni klub Tenis h Jutri 2? -lru krajevnega praznika Leš na veliki teniški turnir, Kar avs'ke tJUmJa' 00 8- HP na igrišču v Lešah. Tekma bo štela »portne igre. Če bo velika udeležba, se bo turnir Hi»Anf*le^0, prijave sprejemajo danes do 12. ure v W*-° 19 in i ,lefon in fax 53 - 084) in v brunarici ob igrišču v tòa Pa ii VSSf011 52 " m)- Zibanje bo danes ob 20. uri, W>? v i J000 tolarjev. V?ta Spor?/'^ nogometu v Železnikih - Klub malega lí'v'e ?diciona! ' i Vragi iz Železnikov prireja v soboto, 29. F^ls °dos nt s že 13- nočni turnir v malem nogometu. F^^Poldn le^ali do Četrtka, 27. junija, po telefon (064) rCe Štir» ekf (Zdeno Soklič) ali zvečer po telefonu (064) 67-■^o^st! l20.nnnP.e.PreJmeJo pokale in bogate denarne nagrade v >i0v ugotovil, da v njej deluj*)^^ liste in tudi dva svetnika0 ^« Vprašanji za g. RuPapaihf*Č a. V katerih koalicirA^ doslej nastopala stranka •> ^ ^ ki ste si jo izposodili za politično promocijo. a So* b. Kakšne barv je vr «aV; simbol stranke SDŠ. 0 Vprašanje za g. N-A. $u . Na osnovi registracije '%jl".oj tuta katere od strank z'Lj^te deluje občinski odbor >(' ki mu predsedujete? Večjj^ ste namreč v javnosti ^Jftjg* H, da z Gošnikovimi zw*a nimate nič skupnega imena. * Peter Smuk Predsedujoči v Občinskem svetu Občine Tržič 78 I Moje življenje j (zgodba o ženski, ki se je rodila brez nog in leve roke) Preden nadaljujem z zgodbo o naši junakinji Tončki, bi vam rada povedala, da me ob vsaki besedi razjeda dvom: mar res pišem zgodbo o ženski, ki se je rodila brez nog in brez roke? Ogledujem si njene slike. Vame zre prijeten in simpatičen obraz. Fotografijo je zmeraj "ujel" tako, da jo je slikal s strani, ki je bila "normalna". Njena hči, Jasna, ki hrani večino materinih stvari, mi je zatrdila: "Moja mama je bila nenavadna lenska, polna ognja, moči in volje do življenja. Toda Številni udarci, ki jih je doživela na svoji življenjski poti, so jo čez leta, spravili na kolena... ;| Toda nikoli se ne spomnim, da bi se sramovala svoje hibe na ta način, da bi se želela skrivati..." Tončka je tisti dan pri Vidi Tomšičevi dobro opravila. Ta ji je prisluhnila in obljubila, da ji bo priskočila na pomoč. Začasno, dokler ne bi našli druge rešitve, je Tončka odšla v dom invalidov v Preddvor. To je bilo zanjo zelo ugodno, saj je bil njen invalidski I! voziček popolnoma uničen in potreben temeljitega - popravila. "Malo mi je bilo tesno pri srcu, ko sem se peljala v Preddvor," nadaljuje s svojimi spomini Tončka. "Tam je bilo veliko moških in kako naj se jaz, neuko, kmečko dekle obnašam do njih?! Priznati II moram, da toliko tovarištva, kot sem ga doživela . med njimi, nisem občutila ne prej in nikoli pozneje. V srcu sem še zmeraj preživljala bolečino prve ljubezni, toda postavni fantje, ki so II mi delali družbo, so mi pomagali preganjati črne misli. Nenadoma sem se zavedela, da sem prvič v :' življenju nepopisno srečna. Bila sem med sebi - enakimi. Sreča pa ponavadi traja le kratek čas... 1 Tečaj je bil končan decembra 1945. Tedaj smo se morali raziti in le skupinska slika mi je ostala v i spomin na tiste čudovite dneve..." Tončka se je spet vrnila v Ljubljano. Že po enem tednu jo je prišla iskat mama in jo prosila, naj odide z njo domov. Želela se je s hčerko pobotati. Nerodno se ji je začela opravičevati za ] vse krute besede, ki so padle med njima. Toda Tončka je bila neizprosna: domov nikoli več. "Končno je tudi zame napočil trenutek, ko sem § želela objeti ves svet. Dobila sem službo telefonis tke in majhno sobico, kjer sem si uredila skromno bivališče," pripoveduje Tončka. Na žalost sem o telefoniji, kjer sem začela z delom, vedela marsikaj le teoretično, praktično pa je bilo USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ 'k upanjem, da je bila to le ena grenka Življenja izkušnja, ki ji bo vsaj malo koristila... . 0 Tončka se je moškim v naslednjih treh te . izogibala. Niso je zanimali. Toda njen neutrU^ jeziček se je kljub temu vneto vrtel, saj se je r ( šalila, smejala in jih imela za norca. Potihetfl ^ jim je želela maščevati zaradi obeh razočarani' a jih je doživela. Rada jim je obljubljala marsW't le redkokdaj je obljube tudi izpolnila. To se 1 pošteno maščevalo... ■ Atiï "Poleg tega so se začeli spreminjati tudi ljudi razmere, v katerih sem živela. Spomini na voj.. bolj bled*1*. vse drugače. Zelo težko je bilo vsem ustreči. Že takoj prvi dan sem se sprla s pomočnikom direktorja. Prihrumel je k meni in me nahrulil. Toda nisem bila tiho, ker sem vedela, da imam prav. Kmalu sva se pomirila in, ne boste verjeli, postala sva celo dobra prijatelja. Potem mi je še velikokrat rekel, da ne mara ljudi, ki mu samo kimajo. Ženske so me zaradi tega gledale zviška in prezirljivo, toda nihče mi ni nič mogel, ker sem bila z vsem srcem predana delu: Pa ne samo to. Zagrizeno in z vso vnemo sem delala tudi politično. Uspešno sem naredila več tečajev partijske šole in bila zato predlagana, da me sprejmejo v KP. To me je tako prevzelo, da na svoje osebno življenje dolgo časa niti pomislila nisem." Tončka je na neki način vedno bolj pogrešala vojaški režim, ki se ga je bila navadila v Preddvoru. V srcu je bila še zmeraj velik idealist. Včasih ji je direktor to poočital in jo opozoril, da bo imela v življenju zaradi tega še kopico težav. Tončka je ponavadi zmajala z glavo. Še predobro je zaznala, kako so se partizanski ideali o enakosti med ljudmi sesuvali v prah. "Avgusta 1946 sem spoznala svojega prvega moža. Na cesti se mi je pokvaril voziček, na pomoč pa mi priskoči moški, ki je šel po naključju Tončka z možem in hčerkama 1961. leta. mimo. Bolj za šalo kot zares sem se z njim malce pošalila, toda očitno sem mu bila všeč, saj je že čez nekaj dni potrkal na moja vrata, ostal je pri meni... Toda moje srce je bilo še zmeraj polno idealov o "veliki stvari", in kot sekretarka Skoj-a sem želela grozote in na tovarištvo so vedno _ Vedno bolj sem spoznavala, da me druípa y potrebuje več. Še huje: name so gledali zvi™0' ^ službi so me postavili pred dejstvo, da m? ^ potrebujejo več. To me je popolnoma spravu tira. Napisala sem ostro pismo in ga poslala Prišel je odgovor, naj poskrbijo zame. In re? Upokojili so me. To je bil hud udarec... Nenaa° ,fl sem bila sama in zapuščena, razočarana odrinjena od družbe, za katero sem živela l^jQ dajala vse, kar sem imela. Trpko in boleče le m, spoznanje, da sem bila tudi v KP le ^te\ln0, nepomembna oseba, ki jim je bila dobroa ^ dokler so imeli od nje koristi. Izstopila serrl'e i čeprav sem ostala vse življenje komunistka, ^ "njimi" nisem želela več družiti..."Uboga sem vzkliknila sama pri sebi, ko sem razn}vL//i kako ji je moralo biti pri srcu, ko so ji vsi oj> j( hrbet. Kdo ve, kaj se je pletlo v njej,, ^ 0 osamljena sedela v svoji sobici in razmüW' letih, kijih je "podarila" domovini. Doslej tu n besedico omenila, kako je lahko poskrbe"j. kako se je gibala, kako si je skuhala, oot , u biti drugim za zgled... Ta fant pa ni premogel poskrbela za najosnovnješe stvari. Njena hči mile drugega kot malo mlačnosti. Zajel me je val takole odgovorila: obupa. Bila sem razpeta med srcem in dolžnost- "Dolgo časa je imela poseben lesen cevetj, ■■ Q jo. Bolj kot sem premlevala, slabše je bilo. ga je nataknila na roko in se z njim "poganjala Lj Ljubezen je bila ostre boje s komunistično tleh. Drugače pa je bilo po stanovanju n ^ partijo. Toda ni bilo zmagovalca. V duševni stiski pručk, na katere se je zavihtela. Nobenih teitay\\& sem popila pol litra lizola... S tem dejanjem nisem imela niti pri menjavi žarnice. Na mizo je P° hiefn. priklicala smrti, saj me je fant pravočasno odpeljal stol, "splezala" po pručki nanj in rešila ProDt0i^ v bolnišnico. Le na "disciplinsko" sem morala Šivala si je pa tako ali tako vse sama. Bila je P fc oditi. Nič kaj niso bili prijazni z menoj, le to so mi ----*—'-- -—--• —• —*—'- J- *"n ne n ■'• svetovali, naj se vendar poročim, da "svetlim ciljem revolucije" ne bom v sramoto. Imela sem komaj 21 let in še danes ne vem, kako razum ni mogel dopustiti srcu, da bi to zmagalo..." Tončka se je vseeno poročila, toda zakon še zdaleč ni bil srečen. Domov je hodila le jest in spat, ves ostali čas pa je preživela v službi ali pri političnem delu. Pa vendar je bila ljubosumna in razočarana, ko jo je prevaral z njeno najboljšo prijateljico. Po dveh letih mučnega skupnega življenja sta se ločila. Tončka je spet točila solze toda z iskrenim umetnica in nikoli narediti..." Spet sem in nenadoma ugotovila, si ni priznala, da česa n* jjj^ n pobrskala med fotoZryhw postavni, pravzaprav lepotci. . -.en0 "Morda res," se je z menoj strinjala hčerka Jasna, "kajti na sliki se ne more kako so bili gnili v svoji duši... /,(v/' Nekoč je prišel k Tončki na obisk njen ^ mož. Z njim pa je bil tudi Karlo... Lepotec, ni bilo para.... t , (konec tretjega deW (h 1o 'čel << »s/ H' H % U M % S < % N S S \ 4 s K S s 'i % >m tržiške 7«iokracije, ^podu Petru ^uku, dipl. ing. A *t*etno Je sila težko živeti pod C6"0?1 °čitkov lai-l> prania [*r]o in osebnega okoriščanja, Kl°-(itki dokazljivi in vero-uU1**- Zato povsem razumem ^rir in boj za vzpostavljanje L$e' ki jo povzroča predse-t* fl Občinskega sveta Tržič. $ fcc «ot eno leto, odkar se je 4 ŠL rezuuat revizijskega poroti, C"let0 1994' ko ie imel pri ilwr>!U' tresoče se strastni bivši %• Peter Smuk glavno vlada v odnosih med rO%C' [n županom stanje po-,0< )j. obsedenosti. V svoj boj za ■10 hn! !e Predsednik potegnil ,vuPravi. Pa ne zato, da bi $ S ? iinski upravi kaj narobe, iS, na in mimo posebej za ta namen odprtega žiro računa, • na kakšni osnovi ste imeli zaobračun svojega polovičnega osebnega dohodka višji koeficient, kot jaz za celega (obema ga je namreč določila država), - kje so obresti vezanih vlog občinskega denarja v SHP, predvsem pa kje so vsi dokumenti o teh vezavah in po čigavem naročilu so izginili, ■ ali vaša Liberalna stranka še naprej zagovarja take poteze svojih vodilnih mož, - predvsem pa, koliko časa še, g. Smuk Kljub pritiskom g. Smuka, da se gradnja obvoznice ustavi, kljub pritiskom SKD Tržič, da se ustavi gradnja ceste v Lomu, kljub preprečevanju gradnje parkirnih prostorov v Bistrici in kljub nasprotovanju obnovi cerkva in mestnega jedra in kljub zaostrovanju odnosov z g. Petrom Smukom, bom samovoljno, na lastno odgovornost in za ljudi podpisal pogodbe za vse projekte, ki si jih želijo občani in v skladu z zakoni. Poteze, ki jih izvaja predsednik sveta, so nezakonite in v posmeh vsem občanom. Svojo nezmožnost in gledanje v lastni žep je bivši župan dokazoval štiri leta. Pri tem je bil tako intenziven, da je pozabil na občino. Zato so rezultati dela, kljub veliko manjšim sredstvom v tem letu in pol, občutno boljši od preteklega obdobja, predvsem pa jih je več. Sklepi sveta, ki ga je g. Smuk zmanipuliral do mere nelegitimnosti, za mene ne bodo zavezujoči do trenutka, ko bo svet zasedal v svoji zakonsko in statutarno določeni sestavi, sodelovanje s svetom pa zagotovo bistveno težje, dokler mu bo predsedoval g. Smuk. Do tega < dne pa bom po zakonih, veljavnih tudi za kranjske liberale, delal naprej. G. Smuku pa kljub vsemu, SREČNO. PAVEL RUPAR legitimno izvoljeni župan Občine TRŽIČ i N TRŽiC TRG SVOBODE 18, 64290 TRŽIČ TEL: 064 50 072, FAX: 064 50 790 Ob dnevu državnosti In ob peti obletnici razglasitve samostojnosti republike Slovenije čestitam vsem občankam In občanom Občine Tržič ŽUPAN Pavel Rupaf_ n GLASOV KAŽIPOT !► (OmcČOlMSDšO &MET DIM INA±DŠ(L<&> Izleti *ev:"' da bi na tak način fil'Sw °blasti lahko zakril 'f)i\ °kaze o rezultatih revizije "\?tdQ še kje zakrite manip-foa*1 denarjem iz občinskih ■d\y?ov- Seveda govorimo o ^l[niLker ie reviziia u80tavl-x'/Aía 0 le ene8a leta in samo J].\ nomenklatura Smukove ;liOe Ve za skrito preteklost %%attl°svojitve do leta 1994. " !N /i" izi8rava zakone, spreje-'K%n evna Pravila glede na ioJaine Potrebe, ignorira prav-nVtCna Povila in mi očita grehe, * 5a*n povzroča. gospoda predsednika • bpí5 ga svm ohčme Trii( St^ditvi Župana z občinsko i nSl· Po podreditvi Nadzorne-Kr°ra Občine Tržič in Ob-h( ?°ldne komisije Občine riu- ei° na človeka, ki ne 4 ■ 'C' °Če triiSke demokracije, m f/0^ ffbe rad imenuje, temveč Vjtl' ka{eremu je tuje eno %c, J naiel demokracije -k ki so se le kUip 1 uPrli načinu vodenja \ler.uPorablja g. predsednik. i" «Wl,na vrsti demokratičnega "Ptmiranja bo verjetno še $ ?p?-aine in zakonske obveze % £rlz,j° Poslovanja za leto Jei- .g °«' računskemu sodišču. ykuJ*0 našem mnenju mnogo Stihije izginilo, sprašu- ^domnevnih 17 MIO SIT Sj lenih od prodaje stano-Y**?n 50 bili P° govoricah \drni na neko hranilnico \%r ;lavneSa poroštva, Ni tri©'0 Prireditev ob 500-S 5nn ««i/1 Pravic zares veljala %%f°0 DEM in kje je denar, %n ob tej priložnosti manip-mimo občinskega proraču- nom* in svoji sentimentalni %Jjn.°stig.Smuku. Poodk- Družinski pohod v Preddvor Kokrica pri Kranju - Turistično društvo Kokrica prireja v nedeljo, 23. junija, drugi družinski tradicionalni pohod in sicer v Preddvor. Zbor udeležencev pohoda je v nedeljo ob 14. uri pred brunarico Turističnega društva pri Čukovem bajerju. Z naklanskimi upokojenci Naklo • Druitvo upokojencev Naklo vabi junija in julija 1996 na nasledenie izlete: 28. junija in 10. julija bodo šli na kopanje v Čateška Toplice, s seboj pa vabijo se otroke, vnuke... 3. in S. junija bodo imeli izlet v Reisseck v Avstriji. Ce želite z njimi, čimprej pokličite vašo poverjenike. S cerkljanskimi upokojenci Cerklje • Društvo upokojencev Cerklje vabi jutri, v soboto, 22. junija, na izlet v Marirje. Ogledali si boste Marirskl gaj, v katerem bo obratovala kovačnica in mlin. Postregli bodo s pijačo in kruhom, Koinlkov Janez pà bo dajal nasvete za dolgo življenje. Sledi zabava. Odhod je ob 8. uri. V sredo, 3. julija, z odhodom ob 7. uri, vabijo na nakupovalni izlet v Avstrijo, v soboto, 6. julija, pa na Visarje. Ogledali si boste $e neka; krajev v Avstriji, med njimi tudi Osojsko jezero. Za vse izlete so lahko prijavite pri poverjenikih ali pa po tel.: 422-241, kjer boste dobili tudi druge informacije. Na MatkovSkaf Domžal« • Planinsko društvo Domžale organizira 22. junija izlet na Matkov Škaf. Informacije in prijave pri vodji izleta Antonu Knavsu, tel.: 061/722-113. V Reisseck v Avstriji Žabnica • Društvo upokojencev Žabnica vabi svoje člane in druge upokojence na zanimiv vzpon in razgled v gorske skupine Reisseck na avstrijskem Koroškem, ki bo v torek, 2., oziroma v ponedeljek, 8. julija, z odhodom ob 6. uri z vseh avtobusnih postaj od Sv. Duha do Stražišča. Prijave sprejemajo poverjeniki društva. V Posočje Žirovnica • Društvo upokojencev Žirovnica vabi svoje člane na enodnevni izlet v Posočje, ki bo v četrtek, 27. junija, z odhodom avtobusa ob 6. url z Brega in bo ustavljal na vseh AP do Rodin. Prijave z vplačili sprejema gospa Arnoldova v trafiki v Žirovnici in Pavel Dimltrov, Breg 60, tel.: 802-742 do zasedbe avtobusa. Pohod okoli Bohinjskega jezera Kranj - Pohodniška sekcija pri DU Kranj vabi člane na pohod okoli Bohinjskega jezera, ki bo 4. julija z odhodom ob 6.40 z rednim avtobusom do Bohinja, hoje bo za 2 do 3 ure. Planinski izlet Medjidol - Vajnež Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi člane na planinsko turo, ki bo 27. junija in sicer na Medjidol - Vajnež (2102 m). Hoje bo za 8 ur, hrano in pijačo vzemite s seboj. V pogorje Grintavcev Kranj • Planinsko društvo Kranj prireia v soboto, 29. junija, izlet v pogorje Grintavcev - s Krvavca čez planino Košutna na Kompotelo, Koren In Kalškl greben Odhod z osebnimi avtobusi ob 7. url izpred Hotela Creina v Kranju do sp. postaje žičnice Krvavec. Ho|e bo za 7 do 8 ur. Prijave sprejema pisarna PD Kranj, tel.: 225-184. Prireditve !► Trim kolesarjenje Cerklje • športno društvo Krvavec Cerklje organizira v torek na dan državnosti z začetkom ob 8. uri potep s kolesi po cestah cerkljanske občine. Zbor udeležencev je pred OŠ Davorin Jenko v Cerkljah, po izletu bo bo pri teniškem igrišču v Dvorjah piknik, pripravili pa bodo tudi več družabnih Iger. V Gostiču Draga Begunje ■ Jutri, v soboto, bo ob 11. uri v Gostišču Draga otvoritev prenovljenega gostišča s kratkim kulturnim programom. Po Idrijskem in Cerkljanskem Občina Cerkno in Mestni muzej Idrija vabita na predstavitev novega turističnega prospekta z naslovom Po Idrijskem In Cerkljanskem, ki bo v nedeljo, 23. junija, ob 17. uri v čudovitem podzemlju aragonitne Ravenske jame. Srečanje gorskih naravovarstvenikov Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi na tradicionalno srečanje gorskih naravovarstvenikov v nedeljo, 23. junija, ob 10. uri v planinskem domu na Kališču. V soboto, 22. junija, bo pri planinskem domu na Kališču kresovanje v spomin na ustanovitev Kokrškega odreda. Organizirajo pa tudi planinski izlet na Pristovški Storžič z odhodom 22. junija izpred hotela Creina. Tekmovanje voznikov in avtomehanikov Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije in Združenja šoferjev in avtomehanikov Celje prirejata jutri, 22. junija, 15. državno delovno tekmovanje poklicnih voznikov Slovenije in 3. državno delovno tekmovanje poklicnih voznikov Slovenije in 3. državno delovno tekmovanje avtomehanikov Slovenije. Tekmovanje poklicnih voznikov bo potekalo na Avtopoligonu Ljubečna pri Celju, tekmovanje avtomehanikov pa bo potekalo v delavnicah podjetja Avto Celje. mmmmmmmm a Martin Krpan Trtic - Rezultati drugega izbirnega tekmovanja za najmočnejšega Slovenca "Martina Krpana 96", ki je bilo minulo soboto v Tržiču, so sledeči: 1. mesto vorde Trifunovič, 2. mesto Janez Štefe, 3. mesto Jože Godnov. Zmagovalci osmih izbirnih tekmovanj po Sloveniji se bodo pomerili na finalu v Portorožu, ki bo 14. septembra. Poletje na Mestnem trgu Škofja Loka • Zanka, ženska in moška oblačila, Ika, perilo in nogavice in Indian, otroška oblačila vabijo, da danes, v petek, ob 20. uri skupaj z njimi ob 20. url na Mestnem trgu pričakate poletje. 100-letnica TD Radovljica Radovljica - V Okviru priteditev ob 100-letnici Turističnega društva Radovljica bodo jutri, v soboto, od 16. do 24. ure v graščini na Linhartovem trgu: ponudba izdelkov domače obrti na stojnicah, nastop harmonikarja in folklornih parov, ob 19.30 uri bo gledališka predstava Županova Micka, ob 20.30 uri bo predstavitev vldeokasete o Radovljici, sledil bo govor župana g. Vladimirja Černeta in podelitev priznanj Turistične zveze Slovenije. Ob 21. uri bo nastop kranjskega Dixilanda s pevko Metko Štok. Program bo povezoval g. Franci Černe. Gostinska ponudba bo iz gostilne Lectar, Linhartovega hrama in Lipa bara. v nedeljo bodo prav tako od 16. do 24. ure na Linhartovem trgu številne prireditve z veselico Turističnega društva. Med drugim bo ponovno pestra ponudba domače obrti na stojnicah, ob 18. uri bo nastop ansambla Jukebox, seveda pa bo obilna tudi gostinska ponudba. Roka roko ubije škofja Loka • Klub škofjeloških študentov vabi danes, v petek, ob 21.30 un na predstavo gledališke skupine Nasa kabinet, ki bo v Klubu škofjeloških študentov Rdeča ostriga na Partizanski 1 (kasarna). Preddvor praznuje Preddvor - Ta konec tedna bodo v Preddvoru ščtevilne prireditve. Danes, v petek, bo ob 20. uri na dvorišču gostilne Majč Podokmca Nedeljskega dnevnika s Podokničarjem in ansamblom Nagelj, jutri, v soboto, bo ob 20.30 uri na dvorišču Vzgojnega zavoda koncert ansambla Gašperji, ki bo hkrati tudi predstavitev njihove nove kasete. Pred In po koncertu bo v cetru Preddvora veselica s triom Storžič V nedeljo se bo ob 15.30 z nastopom številnih folklornih skupin začela pnreditev ob 45-letnicl folklorne skupine v Preddvoru, popestrili jo bodo upokojenski pevski zbor, nonet Jezersko in igralska skupina KUD Preddvor. Ob koncu prireditve bo podelitev občinskih in Maroltovih priznanj. Ob 18. ure naprej pa bo za vse, ki jim tridnevnega praznovanja občine Preddvor še ne bo dovolj, v centru Preddvora veselica s triom Storžič. Zaradi prireditev bo v soboto od 19. do 3. ure in v nedeljo od 15. do 24. ure za ves promet zaprto središče Preddvora. Obvoz bo mogoč po lokalni cesti skozi Breg ob Kokri in bo, tako kot zapora, označen z ustrezno prometno signalizacijo. Praznik cvetja in obrti Cerklje • V Turističnem društvu Cerklje hitijo z zaključnimi deli za tradicionalno, že devetindvajseto prireditev Praznik cvetja in obrti, ki bo v osnovni šoli v Cerkljah od 28. do 30. junija, slovesna otvoritev z nastopom hannonikaric Župan pa bo v četrtek, 27. junija, ob 19. uri. Po otvoritvi bo zabavni program, nastopil bo ansambel Pop design, V petek, 28 junija, bo nastopila skupina Monroe, v soboto trio Storžič, v nedeljo pa ansambel Slapovi. V nedeljo popoldne bo tudi tekmovanje harmonikarjev, ki se bo začelo ob 15. uri. Prijave za tekmovanje harmonikarjev so možne vsak dan v pisarni Turističnega društva Cerklje. Pokličete lahko tudi po tel.: 422-506. Regijsko tekmovanje ženskih skupin GD in veselica Mojstrana • V petek in soboto, 21. in 22. junija, prireja Gasilsko društvo Mojstrana Regijsko tekmovanje ženskih skupin GD. Po tekmovanju bo oba dneva velika gasilska veselica na Prodih v Mojstrani. Z Joštarčkom na otroško rajanje Jošt • V organizaciji Mateje in Damjana Berginc so vabljeni veliki in mali otroci, željni živ-žava, na celodnevno otroško rajanje na Joštu, ki bo jutri, v soboto, 22. junija, z začetkom ob 9. url. Skupaj z vami bodo rajali Grajski norček Ferdinand, Čuki, Kaličopko, Čarodej Marko, Melita Osojnik, Tjaša Grah... Srečanje brigadirjev V torek, 25. junija, bo ob 11. uri v Kotu pri Semiču v Beli Krajini srečanje brigadirjev mladinskih delovnih brigad vseh generacij pod več kot 600 let staro lipo. Proslava bo posvečena tudi 5. obletnici samostojne Slovenije. Slavnostni govornik bo predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Jožef Školč. Nova Atlantida Suša pri Gorenji vati - Na Oomačiji Par Gwolesnk bo jutn ob 21. url Franci Zagoričnik predstavil gorenjsko revijo Nova Atlantida in Založbo Gozd. . čestitajo ^em občankam in občanom V ob 5« letu državaosti Ob dnevu državnosti občankam in občanom občine Bohinj čestitamo z vabilom na osrednjo proslavo, ki bo v ponedeljek, 24. 6. 1996, ob 19. uri v domu Jožeta Ažmana. OBČINA CERKUE CESTÍTA obČANkAM ÍN obČANOM ob PETÍ oblETINJCi dRŽAVNOSTI Občankam in občanom občine BLED čestitamo ob peti obletnici samostojne države Slovenije. Nadaljevanje na 57. strani čestita vsem občankam in občanom ob peti obletnici DRŽAVE SLOVENIJE Razkritje po skoraj treh letih Bil naj bi klasični rop Kranj - V uradu kriminalistične službe uJV Kranj so no dobrin dveh letih in pol prijeli 38-letnega M. K. z Jesenic, ki ga sumijo, da je s se najmanj tremi pajdaši 15. oktobra 1993 zvečer poskušal oropati kamnoseka Cirila Luskovca iz Srednje vasi pri Šenčurju. Do stanovanjske hiše v Srednji vasi se je skupina pripeljala z avtom okrog osmih zvečer. Trije neznanci so vstopili v garažo, v kateri je bil takrat gospodarjev sin Udarec s kladivom po glavi je fanta omamil. Neznanci so se spravili tudi nad njegovo mamo, ki je vstopila, jo napadli, z več udarci po glavi spravili v nezavest, nato pa poskušali zvleči v klet, da oi jo zvezali in v miru preiskali hišo. Sin se je medtem ovedel in pobegnil, roparji so se prestrašili in odšli, ne da bi karkoli odnesli. Hudo ranjeno mater so zdravili v bolnišnici, medtem ko je bil sin lažje ranjen. Dogodek je tedaj glasno odmeval v javnosti, ugibalo se je, kaj je bil dejansKi povod za večerni obisk v Luskovčevi hiši in za nasilje nad njegovo Ženo in sinom. Med drugim sta bili omenjani tudi možnosti izsiljevanja in maščevanja. Kriminalisti so s prijetjem enega od osumljencev ugotovili, da nobena od teh dveh domnev ne drži, pač pa, da je Šlo za klasičen rop. O pajdaših M. K. kriminalisti še zbirajo obvestila. • H. J. Potrjena sodba Prepovedano nežen Kranj - Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo sodbo kranjskega prvostopenjskega okrožnega sodišča Kranjčanu, obsojenemu na leto dni zapora zaradi spolnega nadlegovanja še ne 14-letne deklice. Senat okrožnega sodišča v Kranju je obtoženca obsodil na enoletno zaporno kazen 5. marca letos. Za kazniva dejanja so po Kazenskem zakoniku sicer zagrožene visoke zaporne kazni, vendar v tem primeru ni prišlo do "dokončanega spolnega akta", zato na videz tudi dokaj kratka kazen, ki je z odločbo višjega sodišča že pravnomočna. Obtoženec je bil obsojen po tretjem odstavku 183. člena Kazenskega zakona, ki pravi: "Učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik, zdravnik ah druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni stara štirinajst let in mu je zaupana v učenje, vzgojo, varstvo in oskrbo, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let." • H. J. ALPETOUR - BANDAG, d.d. Kidričeva 8, 4220 ŠKOFJA LOKA razpisuje prosto delovno mesto GUM AR 2 Pogoji: - V. ali IV. stopnja tehniške smeri - zaželene izkušnje - starost od 25 do 35 let Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. DONOSNO IN VARNO NALAGANJE ZA TUJE VLAGATELJE V VSEH VALUTAH VOLKSBANK BOROVUE, Hauptplatz 6 / Glavni trg 6 Tel.: 00 43 42 27-37 56- 18 ali 00 43 42 27 - 37 56 - 12 Poslovalnica Ljubelj (v stavbi carine) odprto od 12. do 19. ure, tel.: 00 43 42 27 - 62 01 * HRANILNE VLOGE * ŠEFI ZA HRANILNE KNJIŽICE * VREDNOSTNI PAPIRJI, DELNICE * KREDITI * PRENAKAZILA PO VSEM SVETU Vse posle lahko opravite v slovenskem jeziku! Veselimo se vašega obiska! VAŠ NAJBLIŽJI BANČNI SERVIS V AVSTRIJI Se preslaboten, da bi mu sodili Pogovor z novinarji prepovedan Zvoneta Lončariča so pazniki v torek sicer pripeljali iz pripora na sojenje v Kranj, vendar je bilo že po petih minutah vse končano. Preslaboten, da bi zdržal že petič razpisano - in spet preloženo - sojenje. Kranj, 21. junija - 43-letni Zvone Lončarič iz Kranja je obtožen kaznivega dejanja poskusa umora, ki naj bi ga zakrivil sredi lanskega aprila, ko je s pištolo prišel v stanovanje neformalne svakinje na Planini poračunat s svojo partnerko, ki se je odselila tja. Med prerivanjem je strel zadel svakinjo in jo hudo ranil. Zvone Lončarič je že dobro leto dni v priporu, kjer je prisiljen čakati na sojenje, ker njegova prošnja za odpravo pripora in preselitev sojenja iz Kranja v Ljubljano, ki jo je naslovil prek svojega zagovornika, odvetnika Antona Rusa, na Višjem sodišču v Ljubljani ni bila uslišana, je Lončarič v začetku lanskega avgusta začel gladovno stavkati. Januarja je bil celo tako slaboten, da so ga prepeljali v bolnišnico. Lončariča aprila, na četrič sklicano glavno obravnavo, iz pripora sploh niso pripeljali v Kranj, ker je bil prešibek. V Alkohol za volanom "Balončki" so tudi maja zeleneli Kranj - Alkohol je, razen hitrosti, še vedno najhujše zlo na slovenskih cestah, čeprav se prometni policisti trudijo, da bi ga čim bolj omejili, ce se ga ze izkoreniniti ne da. Policisti so maja za 23 voznikov, zvečine povzročiteljev hudih prometnih nesreč, in za peščico osumljencev kaznivih dejanj terjali odvzem krvi za analizo. Rezultati so zdaj znani. Prejšnji mesec je bilo samo osem vzorcev vzete krvi negativnih. V dveh je bilo od pol do enega grama alkohola, v osmih od enega do dva grama, v štirih od dva do tri, v enem pa celo več kot tri grame alkohola na kilogram krvi. Majsko povprečje je 1,09 grama. Vse bolj se potrjuje pravilo, da slovenski vozniki bodisi vozijo trezni, če pa ga že pijejo, to počno brez zavor. • H. J. KRIMINAL torek je predsednik senata, sodnik Igor Mokorel, že petič razpisal obravnavo. Tokrat so obtoženca iz Radovljice sicer pripeljali, vendar je bilo vse končano v petih minutah. Ko smo ga ob odhodu skupaj z zagovornikom Rusom čakali v sodni avli in je odvetnik želel, da novinarjem spregovori vsaj par besed, sta paznika vztrajala: "Zaprosite sodnika, naj izda dovoljenje za pogovor z novinarji..." Anton Rus je sicer vztrajal z vprašanjem, kdo je odredil, da ne sme govoriti, vendar sta Eaznika vztrajala pri svojem, ončarič, vidno shujšan in šibek, ni rekel nobene. Ko je sedel v pravosodno "marico", je odvetnik pojasnil, da je njegov varovanec izjemno slabega zdravstvenega stanja. Morda bi zdržal pol ure koncentriranega spremljanja sojenja, več ne.. Obravnava proti Zvonetu Lončariču je bila torej tudi v torek, že petih, preložena za nedoločen čas. • H. J. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 prodate in servisiranja vozil VdneM 3. do &. junija vas vabimo na ploščad pfBd na-šim salonom na Celovški 182, kjer vambomo pitazaR ^íolftiproaajni program MESEC POPUSTOV ZA VOZILA Aim ROMEO V» obiskovalci boste sodelovali v nagradnem žrebanj praktičnih nagrad, ki M v soboto, 8. junifa ob 12. tiri nappčM 'našit od 27.5. 28.6. d.o.o. Ljubljana, Celovška 182, tel.:15-95-333, 553-153 Od kod mamila? Kranj - Policisti so prejšnji teden v Kranju legitinúr8" nekaj narkomanov. Od kod jim mamila, še raziskujejo* Tako so policisti v bližini Prešernovega gledališča sre^j! starega znanca, 31-letnega G. P., pri katerem so dobj okroglo 200 semen indijske konoplje in dve p°in'.va!e' zaviti v cigaretni ovoj, z značilno ukrivljeno žličko in * uporabljeno injekcijsko brizgalko. G. P. bo moral (spet) n zagovor k sodniku za prekrške. Enaka usoda bo doletela tudi 20-letnega M. K. Poli?>Žj so ga pregledali kar trikrat. Prvič so pri njem odkrili* gramov hašiša, drugič v cigareto zvito mešanico "trave ' hašiša ter injekcijsko brizgalko, nekaj dni kasneje pa sp: brizgalko. Tedaj so legitimirali tudi 18-letnega M. V., WJ skrival osem "pisemčkov" z rjavo prašno snovjo, donMe no heroinom. S strehe v skladišče Kranj • Varnostnik Tekstilindusa-Aquasave je v ne< zvečer opazil tri sumljive neznance, ki so hodili po stre' skladišča in poskušali vlomiti. Poklical je dežurne v operativno komunikacijska^ centru UJV Kranj. Kriminalisti in policisti s kranjs^ postaje so se družno podali na lov. Prijeli so troj»^ mladoletnikov, starih 14 in 15 let, ki naj bi od 14. do 10' junija kar štirikrat obiskali skladišče z gasilsko opremo» iz njega odnašali različne predmete. Kriminalisti s° početjem fantičev seznanili starše, kljub temu pa jim uide tudi ovadba na državno tožilstvo. Črnomlja je prek mejn< I pretihotapiti 180 raiM^ Tihotapec nabojev Ljubelj - 38-letni B. M. iz prehoda na Ljubelju skušal pretihotapiti nabojev. Na carini B. M. ni ničesar prijavil, enemu od carini^ pa se je očitno zdel sumljiv in je natančno pregledal njeg, avto. Našel je 160 skritih nabojev za mesarsko pištolo lovsko puško ter 20 raketnih nabojev. Prepovedano so B. M. zasegli, sledi kazenska ovadba. • H. J. * Halo - halo gorenjski glas a tel.: 064/223 111 h iwilllllli'l IWM'IHMlIMBPHEaasra^^ 2ofÜI?,!· ,** «*!■*• »prejem««© po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na tohi/Jr v ™atli» «2- /»oj'oíi< - do 12.30. ure «tan »red Izidom Gorenjskega glasal Cena oglasov in v rubriki: lzr»tl&9 ugodne. * * lyOZNIŠKI IZPIT MED POČITNICAMI tel.: 22-55-22 AVTOŠOLA B in B i AVTO ŠOLA B in B v Kran|w na B«gwn|skl 1 O, t«l.s 22-59-22 Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 24. junija, dopoldne ob 9. in popoldne oo 18. uri. jMUPOVALNl Palmanova 25. 6., Madžarska Lenti 22.6., 6.7., Trst 2.7., Gardaland ;*LETI ■■ GARDALAND aü Aqualand 24.6., 29.6., 8.7., Rozman, tel.: 064/715-249 NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 24.6. 1996, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 za okna in vrata izdelujemo po naročilu. Pomerimo in zmontiramo. GOLDI Preddvor, d.o.o. - Tel. 45-129 JftO ŠOLA IN<*. HUMAR ^EŽE KOVINSKE VtOTlVLOMNE l^VTOBUSOM P IZLET llJOjOLA STOP 'NEK PRED DRUGIMI ŠOLA STOP rWEK PRED DRUGIMI $ovina VIDA v Šenčurju, PERILO in ŠIVILJSKI MATERIAL po ugodnih cenah - KOPALKE &Qt**rantje, šole, r^fva, klubi... Čustvo in trgovina \ "CVETKA" TEL.; 225-162 t$pŠOLA KO* ^VAAVTO šola Palmanova - Trst 25. 6., 27.6. kopalni izlet v Čatež. Drinovec, tel.: 731-050 ŠE BOUŠA AVTO ŠOLA, ZA VSE KATEGORIJE! KRANJ, KOLODVORSKA 6, (ŽEL. POSTAJA). Tel.: 221-131 ŠE BOUŠA AVTOŠOLA, KATEGORIJE A, B, C, D, E. TRŽIČ, PARADIŽ 3. Tel.: 53-602 enodelne 1.250 SIT, ženske sp. majice 800 SIT, PAJKICE, GUMBE! MAJICE potiskane po vaših željah, po cent 690 SIT, AKCIJSKA PONUDBA. Tel.: 323-667 ali osebno v trgovini VIDA, Reieva 14, Kranj velika izbira majic brez rokavov, otroških kompletov, ženskih hlač od 1.900 do 3.900, bermuda hlače vseh velikosti, ženske bluze od 2.900 do 4.500. In še mnogo drugih oblači! za otroke in odrasle. Odprto: 9.-19. ure, sobota 9.-12. ure VABUENII organizira tečaj iz CPP za A in B kat. v prostorih AMD Radovljica in v Gasilskem domu Bohinjska Bistrica. Prijave sprejemamo vsak dan po tel: 712-338, Radovljica in 721-419, Boh. Bistrica Informacije po tel.: 714-731 s teorijo in praktično vožnjo lahko začnete takoj. KOŠNJAH £i ^A vaDi vsat(0 soboto 00 20- uri na P|ese5 "P° domače" z živo glasbo dueta NIK0 Z *U KRAIGER. Ob jedeh z žara in drugimi specialitetami -zaplešite z nami! vabi vse tiste, ki pogrešajo "ŽIV-ŽAV", na veliko otroško njanje, ki bo 22. junija od 9. ure * JOŠTU dalje. Zabavali vas bodo Čuki, Kaličopko, Ferdo... in še, in še se bo dogajalo. Pridite vsi! J^EIJÍE JOC ŠENČUR rat*jska c 3, nad ŽIVILA CENTROM Nudimo vam akcijsko prodajo zlatega nakita in stenskih ur s 15 % popustom. PRIMS KO VO ^OVANJSKI *l/fax: 064/266-595 Ženske viskozne bluze, tudi za najmočnejše postave po 1.999 SIT, T-shirt majice, bele in barvne, izjemno poceni. Za skupine dodatni 25 % popust, špagarice (espadrile) samo 199 SIT. WVis GAVRAN. do.o. Servis in montaža stavbnega pohištva, senčila, predelave stanovanj, talne, stropne in stenske obloge, elektroinstala-cije, montaža kuhinj in pohištva. "Pn.°- AVGUSTA *ÍL 2?0LA GOLF ŠK. LOKA ^^/62-44-52 Pri nakupu novega avtomobila Renault - brezplačen polet nad Bledom za 3 osebe. Vsi modeli Renault DOBAVA TAKOJ Zelo ugodni kreditni pogoji. V račun vzamemo staro vozilo. INFORMACIJE: AVTOMURKA LESCE Telefon št.: 064/71 8-1 00, 71 8-1 02 Kategorije A, B, C in D - vse po ugodnih cenah! vozila: GOLF, POLO. PUM70, TWINGO, CUO. R5 Itd. Motorno kolo Yamaha 125, in tovornjak MB 814 Izpit za tovornjak, prikolico, avtomobil aH motor? Vsa vozila imajo klimatsko napravo! Avto Sola GOLF Ne samo bolj?®, ampak NAJBOLJŠE! hA AVTO ŠOLA GOLF EDINI V SLOVENIJI! UAVAM POLETI NE BO VROČE, IMAJO VSA VOZILA VGRAJENO KLIMATSKO NAPRAVO! d.o.o. '7)> 682-562 ' 7*5-770 L:06^634-800 DVODNEVNI IZLET NA BOROMEJSKE OTOKE 27. - 28.6.96, cena 150 DEM; ENODNEVNI IZLET NA "0RL0V0 GNEZDO" 13.7.1996; 17-dnevno popotovanje po ANGLIJI. ŠKOTSKI in IRSKI od 26. 7. - 11. 8. 96. VABLJENI! Odprto od 10. -18. ure, sobota, nedelja in prazniki od 10. -19. ure. 20-urni tečaj plavanja z začetkom 24. 6. od 10. -12. ure; rekreacijsko plavanje - ponedeljek, sreda, petek od 21. - 22. ure. V sklopu kopališča lahko gostje uporabljajo fittnes, odbojko na mivki. Novost pice iz krušne peči! Prodajamo rezervne dele in gume za kmetijsko mehanizacijo (Zetor, Sip, Tajfun, BCS, itd.). V zalogi kosilnice BCS mini, SIP 100, motorji za kosilnice ACME ALN 330 in LOMBARDINI diesel (13 km). Ugodne cene motornih žag Jonsered in druge gozdarske opreme. Mineralna gnojila KAN = 24,7, 6 x 30 x *8 = 35,80 SIT, 8 x 24 x 24 = 35,70 SIT, semenska koruza BC - 272 in 278 = 454,00 Sv. Florjan za gasilce v Javorjah Javorj« - Tudi letos se gasilci v Javorjah nad Poljanami ne bodo izneverili tradiciji, tako da bo tudi letos gasilska prireditev in veseiica V nedeljo, 23. junija se bo prireditev začela ob 15. uri z občinsko vajo članic gasilskih društev v občini Gorenja vas -Poljane, po koncu vaje bo približno ob 17. uri otvoritev in blagoslov nove freske s priložnostnim programom, nato pa se bo na dvorišču osnovne soie v Javorjih začela gasilska veselica. Na gasilski veselici, ki je seveda namenjena tudi zbiranju sredstev za delo gasilskega društva, bo igral ansambel Strmina, posebej pa poudarjajo, da vstopnine ne bo. Jubilej Oplenove hiše Studor - V Oplenovi hiii pod Studorjem bo v nedeljo, 23. junija, ob 15. uri slovesnost ob 5. obletnici odprtja hiše kot muzeja bivalne kulture. Na prireditvi bodo nastopili: komorni zbor Anton In Janko Ravnik, Otroška folklorna skupina Bohinj. Folklorna skupina KUD Srednja vas in Srenjske predice. Janezu Svetini v spomin Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo v torek, 25. junija, ob 19.30 večer posvečen Janezu Svetini. Odlomke iz pravkar natisnjenih razmišljanj bodo brali njegovi prijatelji, v drugem delu pa bo Peter Skoberne ob Haydnovi maši predvajal svoje posnetke iz narave. Folklorna skupina Tanec Bled - V ponedeljek, 24. Junija, ob 20.30 bo v festivalni dvorani nastopila Folklorna skupina Tanec iz Makedonije. Ob dnevu državnosti Sv. Joit nad Kranjem • Občinski odbor Slovenskih krščanski!, demokratov Kranj vabi na praznovanje dneva državnosti s kresovanjem, ki bo v nedeljo, 23. junija, zvečer na Sv. Joštu nad Kranjem. Prireditev se bo začela ob 19. uri s sveto mašo, nadaljevala z z nagovorom domačinov in znanih Slovencev, Ministra Andreja Štera in dr Janeza Remškarja. Vmes bodo zaigrali in zapeli kulturni poustvarjale:. Kranj - V počastitev praznika dneva državnosti Gostišče Dežman Kokrica vabi na družabni večer s promenadnim koncertom pihalne godbe iz Kranja, ki bo na predvečer praznika, to je v ponedeljek. 24. junija, z začetkom ob 20.30. Kranj • Župan Mestne občine Kranj vitomir Groa vabi v počastitev dneva državnosti in ob peti obletnici razglasitve samostojnosti Republike Slovenije na predvečer praznika na srečanje, ki bo v ponedeljek, 24. junija, ob 19. uri ob kranjskem vodnaku na Glavnem trgu. Program bodo oblikovali gojenci Glasbene šole Kranj, Moški pevski zbor Kranj in Obrtniški pevski zbor Janez Bleiweia, Pihalni orkester občine Kranj, Gimnazija Kranj pa bo prikazala predstavitev mesta Kranj na Internetu. Povezovalka programa bo Andreja Rekar. Bled - Na Bledu bo v Festivalni dvorani v torek, 25. junija, proslava ob obletnici osamosvojitve Slovenije in otvoritev razstave 'Apiskl kvintet skozi 30 let" ter razstava starih razgkednic Bleda. Tržič - Občinski svet tržiške občine skupaj z Zvezo kulturnih organizacij občine Tržič na predvečer dneva državnosti, v ponedeljek, 24. junija, ob 20. uri na poletnem gledališču pri sv. Jožefu nad Tržlčem pripravlja prireditev z naslovom Jaz, bratje, pa vem za domovino. Slavnostni govornik na prireditvi, na kateri bo nastopilo več kot 150 tržišklh kulturnih ljubiteljev, bo g Peter Smuk, predsednik občinskega sveta. Ob peti obletnici slovenske samostojnosti in 120-letnici rojstva Ivana Cankarja bodo nastopili: Pihalni orkester Tržič, FS Karavanke Tržič, ČPZ IgnacU Mladnik, plesna skupina Valkuta, citrar Stane Bitežnik, reertatorka Vesna Stefe, zbor kolektiva OS Zali Rovt in Janez Kikel, za družabno srečanje pa bo z narodno-zabavnimi viiami poskrbel ansambel Zarja. Uro pred prireditvijo bo v cerkvici sv. Jožefa maša za domovino, v primeru slabega vremena pa bodo osrednjo prireditev prestavili v prostore OS Bistrica. Koncert in proslava ob dnevu državnosti Radovljica • V nedeljo, 23. junija, bo v graščinski avli v Radovljici koncert Mešanega pevskega zbora A. T. IJnharta z dirigentom Petrom Skorjancem in Mešanega komornega zbora Hozan z dirigentko Elizabeto Demšar - Zupan. V ponedeljek, 24. junija, bo ob 19. uri pred Upo osamosvojitve zraven Srednje ekonomske šole v Radovljici proslava ob dnevu državnosti. Adergas - Osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti v občini Cerklje na Gorenjskem bo jutri, v soboto, ob 20. uri se bo slovesnost začela s sveto mašo v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Adergasu, ki jo bo daroval cerkljanski župnik Slanlslav Gradišek. Nato bodo člani KUD iz Adergasa pripravili bogat kulturni program. Ob dnevu državnosti bo tudi petminutni ognjemet v Adergasu. Po končanih slovesnostih bosta cerkljanski župan Franc Cebulj in predsednik občinskega sveta občine Cerklje Miha Ževnik pozdravila udeležence prireditve v Velesovem ob praznovanju 75-letnice Gasilksega društva Velesovo. Železniki • Občina Železniki vabi vse občane, da se udeležijo praznovanja pete obletnice državnosti, ki bo v ponedeljek, 24. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu Železniki. Ob 19. url bo v cerkvi Sv. Antona maša za domovino. Kamnik • Ob 5. obletnici osamosvojitve bo v občini Kamnik več prireditev, praznovanje pa bodo začeli že danes (petek), 21. junija, ko bo ob 20. uri v Matični knjižnici v Kamniku kulturni večer ob izidu Kamniškega zbornika XIII. Vsebino zbornika bosta predstavila župan Tone Smolnikar in glavna urednica Marjeta Humar, v kulturnem programu pa bosta sodelovala prof. Samo in Vladka Vremšak. Jutri, 22. junija, bo po nastopu (ob 10. uri) kamniške godbe ob 11. uri na Šutni otvoritev razstave portretov 50 Kamničanov avtorja Dušana Sterleta. Otroški program pa bo jutri sestavljen z ^ '».strani ""•"•či n.r?"mbiW> Polianšek Pogrni Ironij ' uri z .n.«"J|a' 00 lutn, v ^ Saiitel °m Polian4ek- ^»tag« Nešdan?.^04 ** dan?.pS?1(?4 duSevn° Prizadelo*. 21. junija, od 14. do 18. ure organizira že 18. tradicionalni piknik za starše In njihove otroke. Ob kramljanju, izmenjavi delovnih In vsakodnevnih izkušenj In dogajanj bo vodstvo društva poskrbelo za prijetno počutje ob srečelo-vu. Piknik bo v Invalidskem centru Mengeš, igral pa bo ansambel Gamsi. Srečanje larigektomiranih Rudnik pri Kamniku - Pod pokroviteljstvom župana mestne občine Ljubljana dr. Dimitrija Rrupla in župana občine Kamnik Toneta Smolnikarja bo jutri, 22. junija, ob 12.30 v Galeriji Janez Repanšek v Rudniku pri Kamniku (za Arboretumom) drugo večanje laringelrtomiranih Slovenije. V programu bodo sodelovali pevka Jožica Kališnik, muzikant Božo Matičič in Franc Pestotnlk-Pudoknlčar. Do tiste stezice Plmiče • Otroška gledališka skupina Odra treh herojev Plmiče bo drevl (danes, 21. Junija) ob 19.30 predstavila ekološko komično pravljico Vike Gro-bovšek, kot je zapisal umetniški vodja OTH Peter Militarov, z naslovom Do tiste stezice, tam je moje. Slavje gasilcev na Lužah Luže pri Šenčurju • V soboto, 22. 6.1996, ob 20. uri organizira GD Luže srečanje domačinov, ki Živijo v drugih krajih. Za razvedrilo bo skrbel ansambel Slapovi, še bolj praznično bo v nedeljo, ko bo gasilsko društvo » 76 letno tradicijo ob 16. uri priredilo slovesnost ob prevzemu in blagoslovitvi gasilskega vozila in prikolice z orodjem. Po pnreditvi bodo za zbrane na veselici nastopali popularni čuki. nastopom učencev glasbene soie ob 17. uri In ansamblom contry Joy od 19. do 1. ure. V nedeljo, 23. junija, bo ponovna postavitev slik, ob 18. uri pa bo recital kamniških pesnikov. V ponedeljek, 24. junija, pa se bo praznovanje začelo 10. uri z otroškim žrvtavom za Kavarno m bolšjim trgom ob 17. uri Predstavili se bodo tudi likovna in lutkovna ter plesna in glasbena delavnica, nastopila pa bo še skupina Underground. Ob 19. uri pa bo prireditev, na kateri bosta govornika župan Tone Smolnikar In predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik, v prazničnem rajanju z Atfijem Nipičem pa se bo potem ob 21. uri začelo kresovanje na Starem gradu. V občini Mengeš bo velika zabavna prireditev ob obletnici državnosti že danes, 21. junija. Začela se bo s povorko ob 18.30 in nadajevala potem ob 20. uri s proslavo v Športnem parku pri Osnovni šoli. Po proslavi pa bo zabavna prireditev s Heleno Blagne. Posebnost srečanja in zabave do jutranjih ur pa bo bogat srečeiov, v katerem bo zadela vsaka srečka. Polovico izkupička bodo prireditelji (Kulturno društvo Franca Jelovška, PGD Mengeš, TD Mengeš in Podjetniško združenje Mengeš) namenili tzgrandj! dvigala za invalidne učence v Osnovni šoli Mengeš, ostalo pa kulturi in deiovanju Podjetniškega združenja v Mengšu. Prireditelji bodo pripravili tudi velik ognjemet. V občini Medvode bo jutri (sobota), ob 18. uri srečanje članov slovenskih pevskih zborov v Zbiljah. Pod naslovom Vse najboljše domovina bodo zbori nastopili na jezeru. Organizator je stranka Slovenski krščanski demokrati skupaj s Turisitčnim društvom Zblije, govril pa bo predsednik stranke Lojze Peterle. V nedeljo, 23. junija, ob 15. uri bo na Osolnlku pri Rožniku družabno srečanje članov medvoške in vodlške podružnice SLS, ob 18. uri pa v Blagovnem centru Loka v Medvodah zaključni koncert učenk in učencev glasbene šole Franca šturma. V ponedeljek. 24. junija, ob 20.30 pa bo na Bonnvcu pri Preski kresovanje z ansamblom Jevšek, prireditelj pa bo SKD Medvode. Obvestila Odprte planinske postojanke Planinsko društvo Kamnik obvešča, da sta Zoisova koča na Kokrškem sedlu In Kamniška koča na Kamniškem sedlu od 15. junija naprej redno oskrbovani. Planinsko društvo Kranj obvešča, da bo Planinski dom na Kališču stalno odprt od 22. junija do 10. septembra, planinski dom na Ledinah pa od 29. junija naprej. Planinski dom na Krvavcu je stalno odprt do konca septembra. Planinsko društvo Javomik Koroška Bela obvešča, da ima Dom Pristava na Javorniškem Rovtu spremenjeno telefonsko številko: 064/806-702. Koncerti lf Akademski pevski zbor FRANCE PREŠEREN KRANJ vabi na LETNI KONCERT posvečer slovenski zborovski glasbi. Koncert bov soboto, 22. junija, ob 20. uri v Gimnaziji Kranj Dirigent bo Damijan Močnik. Sponzor: MERKUR Kranj Vokalna skupina Rosa Kovor - Vokalna dekliška skupina Rosa prireja koncert v ponedeljek, 24. junija, ob 19.30 v kovorski farni cerkvi. Nastopili bodo še Cerkveni mešani in otroški pevski zbor, kvintet Vedrina iz Strahinja tei mlada pianista Katja in Janez Šter. Program bo povezovala Esmeralda Vidmar. Nastop pihalnih orkestrov Gorenjske Tržič • Jutri, v soboto, bo ob 20. uri v okviru Tržišklh poletnih prireditev na poletnem gledališču na Griču pri Sv. Jožefu nastop pihalnih orkestrov Gorenjske V primeru slabega vremena bo prireditev v OŠ Bistrica. Koncert ob kresu Zgornji Brnik - Jutri, v soboto, bo ob 20.15 v podružnični cerkvi sv. Janeza Krnika koncert ob kresu. Na trdiclonalni prireditvi bodo nastopili trije pevski zbori in sicer mešani pevski zbor Titan iz Kamnika pod vodstvom Ane Stale, Komorni zbor Gallus iz Kranja pod vodstvom Angele Tomanič In Moški pevski zbor Kranj pod vidstvom dirigenta Milana Bajžlja Program bo povezovala Cilka Pengov V nedeljo ob 21 uri pa se bo ob glavni cesti Kreni - Mengeš, odcep na Zgornji Brnik začelo še kresovanje in sprejem brniških fantov v fantovsko druščino... Trideset let Alpskega kvinteta Bled, 20. junija - Alpski kvintet, ki letos praznuje 30-letnico, bo v torek, 25. junija, ob 18. uri v avt Festivalne dvorane na Bledu pod pokroviteljstvom občine Bled. UP Bled, Gorenjskega glasa in Casino Bled pripravil razstavo Alpski kvintet skozi trideset let. Na razstavi bodo stare razglednice Bleda (iz zbirke Leopolda Kolmana) In narodne noše. V programu ob otvoritvi razstave pa bodo nastopili Tanja In Katja Kokalj na citrah in Matjaž Kokalj na harmoniki. Razstava bo odprta do 30. junija vsak dan od 10. do 19. ure. Svetujemo pa vam, da pohitite tudi z nakupom vstopnic za jubilejni koncert Alpskega kvinteta, ki bo v soboto, 29. juni)a, ob 18. uri na športnem igrišču v Gorjah. Ce bo vreme slabo, bo koncert isti dan ob isti v športni dvorani na Bledu. Poleg Alpskega kvinteta bodo na koncertu nastopili še godbeniki iz Gorij in Mengša, New sving kvartet, Slovenski kvintet, ansambel Borisa Razpotnika, harmonikarja Dejan Raj in Matjaž Kokalj. die Drei Otdis (ansambel - humoristi brez instrumentov) iz Beljaka in Kraški kvintet z Bracom Korenom ki foklorna skupina Gorje-Bled. vstopnice za jubilejni koncert Alpskega kvinteta v Zgornjih Gorjah (ali v športni dvorani na Bledu, če bo slabo vreme) so v prodaji v Agenciji Kompas na Bledu (tei.: 741-515), v Trgovini Sobrie v Zgornlh Gorjah (tel.: 725-425) in v malooglasm siužbi Gorenjskega glasa v Kranju, Zoisova 1 (tel.: 223-444). Koncert v Zabrdu Sorica - Na otvoritvenem koncertu Groharjevih dnevov bodo v juti, 22. junija, v Sorici nastopili organist Tone Potočnik, tenorist Branko Robinšak ter kvintet Sonček iz Pivke. Prireditev se bo pričela ob 19. uri v cerkvi na Sorici, nadaljevala pa s petjem, predvsem kvinteta Sonček, znanega po odličnih interpretacijah slovenskih narodnih pesmi, s katerimi so uspešno nastopali tudi v Argentini, pod lipanmi v vasi. Po končanem koncertu v Sorici se boste vsi skupaj odpravili do kakih osem kilometrov oddaljene zapuščene vasi Zabrdo. ki jI Tone Potočnik, zaenkrat predvsem s kulturnimi priredtivami, ponovno poskuša vrniti življenje. Tudi v prijetnem okolju stare zapuščene vasi bodo umetniki nadaljevali s koncertom. Koncert Prima viste Jesenice • V Koso vi graščini bodo v nedeljo, 23. junija, ob 21. uri ponovili koncert skupine Prima vista. Glasbena Loka 96 škofja Loka - V kapeli Loškega gradu bo jutri, v soboto, ob 18 uri koncert v okviru prireditev ob poletni glasbeni šoli. Nastopila bosta Andrej Grafe-nauer, kitare, in Klemen Ramovš, flavta. Koncert v Grobljah Groblje - V cerkvici v Grobljah pri Domžalah bo danes, v petek, ob 20. uri koncert, na katerem bo nastopil Kvartet violončel Univerze J. Gutenberg Iz Mainza, solist bo violončeJist Jullus Berger. Na programu so dela Francka in Šostakoviča. Letni koncert Radovljica - V graščinski avli bo danes, v petek, ob 20. uri letni koncert Moškega pevskega zbora Ppdnart pod vodstvom Egija Gašperšiča. Škofjeloški poletni večeri škofja Loka - V škofjeloški nunski cerkvi bodo v okviru poletnih večerov v nedeljo, 23. junija, ob 20.30 uri kot prvi v nizu koncertov nastopili Ljubljanski madrigalistl pod vodstvom Matjaža Sčeka. V torek, 25. junija, ob 19.30 pa bo v kapeli Puštalskega gradu nastopil klarinetist Andrej Zupan, spremljava ob klavirju Hinko Haas. Šentjanžev koncert Sp. Otok - V cerkvi na Sp. Otoku pri Podvinu bo v ponedeljek, 24. junija, ob 19. uri nastopil Mešani pevski zbor Koledva pod vodstvom Egija Gašperšiča. šentjanžev koncert posvečen Kresu vsebuje glasbo Schuberta in slovensko duhovno glasbo. Renesančna in baročna glasba Žiri - V cerkvi sv. Ane na Ledinici pri Zireh bo v nedeljo, 23. junija, ob 21. uri koncert Kvarteta kljunastih flavt, ki ga sestavljajo: Nina Kokalj, Borut Bogataj, Andrej Žakelj in Dušan Mlakar Sodelujejo še Blejski plesni studio, koreografinja Sonja Šajn, na fanfare bodo zaigrali člani Pihalnega orkestra Lesce Nastop Barocco forte Bled - V cerkvici na blejskem otoku bo v ponedeljek, 24. junija, ob 21. uri koncert Tria barocco forte, ki svojo desetletnico delovanja praznuje s koncerti po Sloveniji, Avstriji in Italiji. Trio v sestavi Olga Gracelj, sopran, skladatelj in organist Maks Strmčnik in Stanko Arnold, trobenta, bodo na kloncertu poleg standardnega programa prvič izvajali tudi deia slovenskih skladateljev, ki so jih le- ti napisali za njihov trio. Koncert Okteta LIP Radovljica -V ponedeljek. 24. junija, ob 20. uri bo v graščinski avli koncert Okteta UP Bled pod vodstvom Matevža Fabijana. Koncert klarinetista Škofja Loka - V kapeli Puštalskega gradu bo v torek, 25. junija, ob 19.30 nastopil Andrej Zupan, klannetist. Gledališče It Komedija Prva klasa Tržič - V poletnem gledališču pri sv. Jožefu nad Tržičem bo danes, v petek, ob 21. uri v okviru tržišklh poletnih prireditev nastopila Mala drama iz Ljubljane s predstavo Alda Nicolaja Prva klasa. Igrajo: Jurij Souček. Iv?. Zupančič in Danilo Bene-dlčič. Če bo vreme slabo, bo predstava v tržiški kinodvoranl. Lutke brez meja Bled Danes dopoldne ob 10 uri se v okviru lutkovnega festivala Lutke brez meja začenjajo predstave v Gorjah, v Rfbnem in na Boh. Beli. Popoldne ob 18. uri pa bo pred Turističnim društvom Bled na Bledu nastopilo Lutkovno gledališče iz Mehike, fakir Joshi Toma iz Avstrije In Lutkovno gledališče GM Jesenice s predstavo Klovn Pepi. V nedeljo, 23. junija, ob 18. uri bo na Bledu nastopil Jazz band iz Italije, uro kasneje Lutkovno gledališče Fru-fru z Muco copatarico in ie lutkar lomiš Jelinek s Češke. Razstave Razstava fotografij škofja Loka - V galeriji Fara odpirajo danes, v petek, ob 19.30 razstavo fotografij Tončke Benedik. V glasbenem programu nastopa duo kitar - Dejan Upanja in Luka Vehar. Skupinska razstava Radovljica - V razstavnem salonu Dotik bodo danes, v petek, ob 18. url odprli skupinsko razstavo likovnih del članov likovne sekcije VIR Radovljica. Na otvoritvi bo nastopil mešani oktet Svoboda F. Prešeren Žirovnica. OBČINA RADOVLJICA Gorenjska cesta 19 • 4240 Radovljica • tel. 064 715 127 • 714 222 • fax: 714-684 ŽELI PREBIVALCEM LEPO PRAZNOVANJE DNEVA DRŽAVNOSTI IN VABI NA OSREDNJO PROSLAVO, KI BO 24. JUNIJA 1996 OB 19. URI OB LIPI PRED EKONOMSKO ŠOLO V RADOVLJICI JUTRI PONOVNO SOBOTNA SREČA Tudi letos bo potekala poletna akcija Sobotna sreča, ki jo pripravljajo: Turistična agencija Odisej, Gorenjski glas in Gorenjska televizija TELE-TV Kranj. Javna prireditev Sobotna sreča bo na sporedu v soboto, 22. junija, ob 10. uri na Maistrovem trgu pred agencijo Odisej. Glavnino programa bosta oblikovali štiričlanski ekipi osnovnih šol iz Tržiča in Kranja, ki se bodo med seboj pomerili v kvizu, vse pa čakajo še presenečenja. Ne pozabite izpolniti kupon objavljen v Gorenjskem glasu in ga oddati v stekleno kocko pred Odisejem. Izžrebance in udeležence prireditev čakajo turistične in praktične nagrade. Pravilno izpolnite kupon nagradne križanke in ga prilepite na dopisnico ter najkasneje do srede, do 8. ure zjutraj pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranja li oddajte na turističjih društvih Bohinj, Bled, Cerklje, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržiča ali turističnih agencijah Meridian Jesenice ter Tik-tak Preddvor. KUPON ♦ KUPON • KUPON NAGRADNO VPRAŠANJE: S katerimi prevoznimi sredstvi vas Turistična agencija ODISEJ popelje na oddih? i.......................................................................... 2............................................................................................ 3............................................................................................. GOl MLE Gorenjska mlekarna, a\a\ vabi k sodelovanju PRODAJALCA • imate izkušnje s prodajo v prehrambenih in živilskih prodajalnah • ste komunikativni • nimate težav pri navezovanju stikov • veseli vas delo s strankami v prodajalni • po poklicu ste prodajalec Želeli bi vas spoznati, saj • mi vam nudimo delo za dobo enega leta, z možnostjo podaljšanja • znamo ceniti prizadevno in uspešno delo • spoštujemo z delom pridobljena znanja in izkušnje • vemo, da smo dobri, a z vami bi bili lahko boljši Vašo prijavo pričakujemo v 8 dneh od objave na naslov: Gorenjska mlekarna, d.d., Smledniška cesta 1, Kranj, z oznako "Za razpis". GLASBENA ŠOLA JESENICE Kejžarjeva št. 22 4270 JESENICE Glasbena šola Jesenice razpisuje naslednja prosta delovna mesta: - 4 UČITELJE KLAVIRJA -s polnim delovnim časom, v katerega je všteto korepetitorstvo, za nedoločen čas - 1 UČITELJA HARMONIKE - s polnim delovnim časom, za nedoločen čas - 1 UČITELJA KLJUNASTE FLAVTE - s polnim delovnim časom, za nedoločen čas - 2 UČITELJA KITARE - s polnim delovnim časom, za nedoločen čas - 1 UČITELJA KLARINETA - s polnim delovnim časom, za nedoločen čas - 1 UČITELJA FLAVTE - s polnim delovnim časom, za nedoločen čas Začetek dela 1. 9. 1996. Prijave z dokazili o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po roku za prijavo. MALI OGLASI APARATI STROJI PANASONIC TELEFONI, TELEFAXI. TAJNICE IN TELEFONSKE CENTRALE. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV 18634-012_mse MOBITEL YANNI d.ó.o. - kompletna ponudba, dobava takoj. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na 0609/612-256, 064/218-317 15141 TRAČNI OBRAČALNIK SIP in GUMI VOZ, prodam. 049-076_20605 Prodam minikomponentnl dvokase-tar z radijem, 2x50 W. «58-371 20635_ Nov SONČNI KOLEKTOR IMP 850x1830 prodam za 30.000 SIT. ta 806-355_ 2065Q Ugodno prodam PUHALNIK Tajfun z motorjem in z "rori". 0214-968 20663 Prodam avto radio PHILIPPS DC 203 še v garanciji, za 16000 SIT. «620-643_20678 Kupim dobro ohranjeno traktorsko CISTERNO za gnojnico. «421-538 SREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANJ Cankarjeva 2, Kranj, tel.: (064) 221-621, fax: (064) 221-631 razpisuje za šolsko leto 1996/97 delovna mesta, in sicer: UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI z dopolnjevanjem dela v šolski knjižnici, za nedoločen polni delovni čas 2. UČITEUA PRAKTIČNEGA POUKA za poučevanje v programu Pleskar antikorozist, za nedoločen polni delovni čas 3. UČITEUA PRAKTIČNEGA POUKA za poučevanje v poklicu slikopleskar-črkoslikar, za določen krajši delovni čas od polnega 4. SVETOVALNEGA DELAVCA za določen polovični delovni čas 5. ČISTILO za določen polovični delovni čas Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Poskusna doba traja tri mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja gradbena šola Kranj, Cankarjeva 2, 4000 Kranj s pripisom "Za razpis - ne odpiraj". Začetek dela je 2. 9. 1996. SREDNJA TRGOVSKA ŠOLA SREDNJA TRGOVSKA ŠOLA KRANJ, Župančičeva 22 razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA za določen čas s polnim delovnim časom Prijave z dokazili o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri vas bomo obvestili v 8 dneh po razpisnem roku. Prodam KOMBAJN Hagedorn za pobiranje krompirja. Strahinj 38, Naklo, «47-019 20353 Prodam zamrzovalno SKRINJO LTH 380 I, novo in ZS LTH 300 I novo, 15% ceneje. «620-859 20426 Prodam novo Merilo 150. mm. ' digitalno kljunasto »324-629 20529 Prodam CIRKULAR za drva, enofazni motor 2,2 KW. «064-85-410 20561_ Prodam "vzdolžni zamer" z motorjem ali brez za žamanje desk. «311- 665 20563 Prodam DIESELSKI MOTOR za TRAKTOR Zetor, 47 konjskih moči, nerabljen, ugodno.«714-1C4 20570 Prodam dobro ohranjen PLETILNI STROJ Singer. «85-447, po 14. uri 20577 Prodam TV GRUNDIG súper color stereo, in avto radio Blaupunk. «325-543 20729 GORENJE pralni stroj, obnovljen z garancijo, prodam. «332-350, 325- 9 1 7 20808 Prodam izkopač «802-080 KROMPIRJA. 20826 BTV GORENJE 51 TTX za 42000 SIT, nov (v trgovini 46000 SIT). «81-808 20865 Prodam barvni TV ORBITER. ekran 55 cm. «325-505 20969 Prodam MOZNIČARKO in PRETOČNO BRUSILKO, širina 1300.O061-737-093 in 0609-610-271 20985 Prodam STROJ ZA NAVOJE Ridgid do 2 cole.©624-109 20990 OJAČEVALEC MARSHALL* in KITARO IBANEZ, prodam. «217-715 20589_ Prodam HARMONIKO FRAJTO-NARICO. «310-170_20867 Prodam novo domačo HARMONIKO od Sitarja, duri C.F.B. «312-050 20885_ Prodam HARMONIKO diatonično trivrstno in klavirsko 4x glašeno. «621-211 20915 Prodam 4-vrstno diatonično HARMONIKO MELODIJA. Jensterle Peter, Sp. Besnica 32, «403-457 20952 GR. MATERIAL CISTERNO izdelamo v vašem prostoru po vaših merah. «0609/635-262, 806-069 17152 SNEGOLOVILCE naročite 319, možna montaža «725- 19023 Prodam PORTUGALSKO PLU-TO.«241-687 19288 LEKERO, d.o.o. Cesta na Rupo 45 KRANJ (KOKRICA) V zalog* velika izbira španskih keramičnih ploščic priznanega proizvajalca GRES DE NULES & KERABEN (ISO 9001): - ker. ploščice za kopalnice in kuhinje - visoko kvalitetne talne ker. ploščice (tudi za terase, balkone) - keramična tla prihodnosti MARATHON -odpornost, pestrost, higieničnost, varnost in stil - več od tal ne morete zahtevati POPUST DO 10 % AKCIJSKE CENE * kopalniškega pohištva * tuš kabine - steklo 75-90 ie za 38.496,00 SIT * tuš kabine • polkrožne, acryl 80x80 že za 36.415,00 SIT Nudimo vam tudi: - kadi, tuš kadi - enoročne mešalne baterije - sanitarno keramiko - okna, vrata ter vse vrste senčil - laminatne talne plošče ter stenske in stropne obloge Tel.: 064/245-124 ali 245-125 Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure OPAŽ in LADIJSKI POD smrekov, suh, I. klasa prodamo in dostavimo. Andrej, 063/451-082_20547 Prodam smrekove punte, latene in late. «061/823-119_žoeoe Suhe smrekove deske, plohe in les za ostrešje, prodam. 0421-441206I6 OPAŽA 20618 Prodam večjo količino (fabjon). «0609/618-581 Gradbeno konzolno DVIGALO in elek. motor 3 KW prodam. «311- 877 20622 PUNTE železne, nastavljive do 4 m prodam 56 komadov. «41-062 zvečer • 20735 POLKNA za dve prodam. «58-463 okni 120x80 20828 Prodam SMREKO 2,5, 5,0, 8,0 cm, javor, jesen 5,0. «633-187 20829 Prodam 2000 kosov rabljene OPEKE Kikinda. «217-105 20B66 ^Prodam suh nažagan LES za obíjj jjjjjic 5x6 m, komplet cca 6 «331-361 ---"UQ MREŽE KOVINSKE protivlomn% ^ okna in vrata izdelujemo po $1* «45-129 PRODAM TLAKOVCE betonsK« 150 m2. «421-265 ^Jtfff** Prodam nova VHODNA ^S,^ TA.B43-198 __>'jjp ç SALONITKA nova 60 X 40 ^ |Jl raklamna cena, prodam.«22]^ ^ Prodam hrastove DESKE 1-5-rfWB debelina 30. «45-202 JsSČ ji O' Prodam žlebove. 1 25 »43-259 KÀRN1S&DORN1 Izdelujemo PečM plastičnih karMI tei.: 0*4/421-0$ GJtnjo 17,4207Cerk!j IZOBRAŽEVANJ Inštruiram angleščino za 090' srednje šole. «225-467. 56f Kemijo in matematiko in$trUÍr*Ji «311-266, Petra____> Prodam KNJIGE za 3. In 8. f*j[ $K «323-499____> Prodam zelo dobro ohrajlífy'K^ KNJIGE za 6. in 7. razred. «21% Ss Ugodno prodam AMIGA 600 z dodatno og^l*ES igricami. Informacije po 10. «712-213__v, POLETNA ŠOLA NEMŠČlN&jfl jjijjj vajanje, inštrukcije, konverzfiitf iN. tujcem. ŠVICARSKA ŠOLA, *y W* 520 Kranj ANGLEŠČINO osnovne in srednje šole že » ^liL51 jspešno inštruiram v Škof)' «621-048 RAČUNALNIK 486/dx2-60 J\& jS 1MB grafična kartica, barvni rwj^ ^ 'k disk 475MB, CD rom, Souw 16pro ASP, flopy 1.44 J» programi WIN 3.1ee, Word Wordstar 7.0 itd. Prodam v kor^ ali po želji.«631-504 po 15" KUPIM ipujemo vse vrste STARIHJ W OHIŠTVA, ure, umetnin^ ^ v Odku GA p kovance, razglednice... "«-^c 1 kvalitetne RESTAVRATORSKA J ^ LUGE. ANTIKA KIRKA, Tavf^i Sjp, 7, Kranj, «221-037. ali «211 y »r °47-534-__-r^S HLODOVINO SMREKE veiJ%^C čine, E.klasa, odkupujemo, rfk |3i 15500, I. klasa cena 1350».,^^ fco kamionska cesta. 9&>\e\l 071 ali 061/864-070 Hlodovino bora, smreke mo, lahko tudi na panju. ' Kupim APN 4 ali PAN ohrnajen. «731-091 _ Za manjšo ceno kupim ČE motor. «802-649 -P Kupim STREŠNO da.® 41-443 OPEKO MACESNOVE PLOHE deb. f·.A 80 mm cca 4 m3 KUPIM. gj>£> Kupim CAMP PRIKOLICO J «733-106 ^y LOKALI Prodamo: na glavni ulici v n m jedru Kranja prodamo več * $wA m2 poslovnega prostora. 221-353, fax 221-785 qQ&192NA "SOM MÒRS/X MJfMgC PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! BREKOVICE 15, ŽIRI, TELEFON:064/691-117 ČESTITKE LOJZE! Bodi zdrav in vesel Beti. Maia in Vera; ti želijo: 20621 GLASBILA Prodam KLAVIRSKO HARMONIKO, 96 basno, Melodijo s kovčkom. «620-259 20524 MUŠIČ - MENGEŠ Tel.: (061) 738-619 PREDSETVENIKI z ježi in valjem, dvo ali trivrstni, širin od 120 do 300 cm, od 360 cm naprej pa hidravlični! ODDAMO V NAJEM Sp. % m2 poslovnega prostora * j m K parkirnim prostorom, nerstva, odlična lokacija. K * y Y 221-353. fax 221-785 PRODAMO poslovno stan^ffr, objekt i« objekt na Bledu, -1991, ima 300 rr.2 površin0- £3, h 560 m2. K 3 KERN, 221 « 221-785 PRODAMO večnamensko^ Podnartu (pizzerija, Mng'pN. Ji" \ cena 195.000 DEM 353, fax 221-785 ODDAMO trgovino v obratovanju -- najem v bl*J $j bistro 50 m2. K 3 KERN, 2Z1 221-785 Hi i fe?0,°Premljeno TRGOVINO za živil. PUGR.d.o.o., «242-j*<*ranj^ _200*3 Tržič center 100 m2. ' C8« različne dejavnosti: Kranj 4 ta ia.Loka, ob glavni cesti, cca <\T M|KE & Comp.,d.o.o.. 216- • V 20170 o* tu7!T— t C« 0 v škofji Loki, adaptirane a prostore, 41 m2, v pritličju, 5 lOta?ia različne dejavnosti, cena EM- NAJAMEMO v Kranju fi temeren za frizerski salon, v ✓ CJ" s parkiriščem. MIKE & i^SSŽf- 216-544_2Q171 S/Oy'^nter, Cankarjeva ul., oddaji 5y aiem trgovski lokal v izmeri 27 é *»nr,'iraclstropiu poslovne zgrabe, 4 V 30 °EM/m2, oddamo tudi prostore za pisarniško ali r^?, dejavnost v isti zgradbi v Vrt «AKl-ER Bled, d.o.o., «76- ^^026 _ 20181 pREDDVOR 50 m2 gost. uon^op DEM/mes in odkup inv. -L«12* M; KRANJ Planina III: lokal ^[tev^jrneren za trg. ali storitveno ÍENti L" tudi prodamo; Center & p|J°kal 90 m2 in 40 m2 v I. In 'an|na I, 20 m2, več skladišč-irniških prostorov. DOM , CINE, Koroška c. 16, !-33-00 f VÏM° ŠKOFJA LOKA nov < toC Poslovni objekt, 300 m2 ^^Kr?,ii?vršine- DOM NEPREMI-^rosio c. 16, Kranj, 22-33-00 \\X S & ODDAMO v najem za r42-754 20688 31J[rfi5S£^22_20688 Í PS?VIC| IN KRANJU oddamo '■ pisarne. 20690 u^^S-CENTER oddamo prosto Sin '^vino ali servis 40 m2 z «< 4 Parkiriščem. STANING, 242- 20691 n^j ^«rh ^~*— a51 Lft?0 ,Poslovne prostore v Kranju .2 J te '0 m2, 60 m2, 40 m2. K SS^P-. 332-061 20695 vi %vl .9°stilno s stanovanjem v «^wra na Dolenjskem. KOŠ- N<^32-061 20698 > jC^ii Kranja oddamo v najem cé i&d^oy'no. Primerno za pripra-J, NrS? hitre hrane ali podobono. V SJHgn), 223-485 2Q710 ,i» !L.ratuna\nlW\nt»8Kaln»Ww Hta«ratuna\nl{iW pribor.... 2ü ">IHl0a 128.900 'M12; 151.200 5few 160.500 ' ^V^-MpNl^' OISK. GRAF KART >nu.£alniki . S fe * 95.500 I^ORJEVVSEHZNAMK! ' RAČUNALNIKI sestavljene konfiguracije In sestava po lelji In specifikaciji 5X86-133 115.990 SIT mikto procesor AMO 5x86-133, osnovna plošča PENTIUM 75 126.990 SIT mikro procesor AMO P 75, osnovna plošča konfiguracija vsebuje ie: RAM 8M / grafična kartica 1Mb PCI / trdi disk 1Gb. disketna enota 1 44Mb. ohišju mini tower. tipkovnica, barvni monitor 14", miška. • TISKALNIKI PANASONIC, EPSON, STAR. FUJITSU, BROTHER, OKI. CANNON > MULTIMEDIJA ZVOČNE KARTICE (od 8.100 SIT dal|e) CO-ROMi (4X od 7.600 SIT dal|e) ZVOČNIKI (aktivni od 5.600 SIT dal|e) MIKROFONI (od 1.880 SIT dal|e) IGRALNE PALICE (od 3.050 SIT dal|e) MULTI MEDIJA KIT (18.990 SIT) (CD-ROM 4X. rvotna kailc« 16 M. /won* 50W) • INTERNET vstopne točke v Kranju, na Bledu In v Ljubljani fax/modemi, QuickCam kamere za internet in vsa ostala oprema za računalniške komunikacije > PROGRAMSKA OPREMA Sieinbarg. Microsoft. Adobe. Symantec„ . programi za izdelavo glasbe. MIOI datoteke ... • CD-IGRE za PC velika izbira najnovejaUi uspešnic • NAJVEČJA IZBIRA računalniških revij in knjig • POTROŠNI MATERI J AL trakovi, tonerji, čutila, diskete, škatle, podloge > PANASONIC videorekorderji. televizorji. Hi-Fi komponente, telefoni, telefaxi, avtoradiji, avtozvočniki • SAMSUNG telefoni, telefaxi odprto vsak dan od 9 do 18h sobota od 9 do 13h ŠKOFJA LOKA - v poslovni zgradbi v 1. nad. nasproti avtobusne postaje oddamo 76 m2 pisarniških prostorov. Cena najema znaša 18 DEM/m2. «061/1258013 ali 061/1257505 20796 FITNESS OPREMA - zelo ugodno prodamo skoraj novo profesionalno fitness opremo za večji fitnes studio. Poleg tega prodamo zelo ugodno tudi finsko savno. Možnost leaslnga ali kredita. «061/1258013 ali 061/ 1257505 20797 JESENICE - v centru Jesenic prodmao 3 sobno stanovanje v 4. nad. velikosti 76- m2. Cena nakupa znaša 1200 DEM/m2. Možen nakup na kredi. «061/1258013 ali 061/ 1257505 20798 Kranj Planina III, prodam ali oddam LOKAL 20 m2. «41 -172 20800 Najamemo trgovski lokal v Kranju ali bližnji okolici. «623-347 20813 ODDAMO v Kranju v mestu LOKAL 20 m2, na Planini LOKAL za trgovsko servisno dejavnost ter več PISARN. NAJAMEMO TRGOVSKE IN GOS-TINJSKE LOKALE, lahko neopreml-jene. Pripravimo pogodbo, provizijo plača najemnik. APRON «331-366 in 331-292 21005 KOLESA Prodam ital. dirkalno kolo na 12 prestav, malo voženo. «620-259 20525 APN 6 s.letnik 1988. lepo ohranjen, prodam za 550 DEM. «725-348 20600 Prodam zelo malo vozen MOPED AVTOMATIK.«325-508 20778 Novo žensko KOLO prodam 30 % ceneje. «312-259_201117 Prodam otroško GORSKO KOLO Rog. «801-492 20823 APN 6, letnik 93, izredno lep, športne izvedbe In AVTOMATIK, letnik 1984, ugodno prodam. «332-557 20979 OBVESTILA NAKUPOVALNI IZLET NA MAD-ZARSKO s kombijem, vsak teden. «49-442 70945 Obveščamo, da je z 16.6. 1996 začela obratovati kabinska žičnica Krvavec z ustaljenim voznim redom vsak dan od 8. do 17. ure vsako polno uro. Odprti so tudi gostinski objekti. Nakupovalni izlet v Italijo s kombl-jem, sreda. «49-442_20947 IZOLA oddam APARTMA blizu Simonovega Zaliva za 4-5 oseb od 20.6 dalje.«066-62-153 2100è OBLAČILA NEVESTE - obiščite butiq VERITAS in si izberite sanjsko poročno obleko. «224-158 18928 VERITAS - najcenejša izposoja POROČNIH OBLEK v centru Kranja. Maistrov trg 11, «224-158 18929 MLADOPOROČENCI - velika izbira poročnih oblek vseh velikosti. VERITAS, Maistrov trg 11, «224-158 18930_ NEVESTE - obiščite izposojevalnico oblek RIJ A v Naklem. Del.čas od 16-19. ure sob. 9-12. ure. «48-737 OTR. OPREMA OTROŠKI VOZIČEK, stol, mizica, avtosedež (kombinirano). «725-307 PRIDELKI Brezplačno ODDAM KOŠNJO sena v Selcih. «66-752 20587 Prodam drobni KROMPIR. Poklukar, Žeje 12_ 20670 TRAVNO SILAZO v balah kupim. «49-149 20673 OSTALO Prodam OKOVANE GAJBICE za krompir ali jabolka. «731-208 1938S Ugodno prodam KOLOVRAT. «733-437_20599 Prodam otroški lesen VOZIČEK (za igrače), ki ga otrok potiska. 0326- 869 20613 Posodim HODULJO za odraslo osebo. «422-059 20679 Prodam plastično CISTERNO 2000 I za kurilno olje. «331-476 20804 Ugodno prodam OKROGLE OGRADE za zaščito dreves pred divjačino. «217-213 20812 Prodam samostoječe LESTVE cena 3000 SIT. «51-458 *wb:> . POSESTI Prodamo v Cerkljah novo hišo, cena 250.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-78^_147« Prodamo pri Medvodah (Senica) nov enonadstropen prizidek 7,00x9,50 m, cena 130.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 14767 Prodamo v Vodicah enonadstropno hišo, parcela je 500 m2, možno je dokupiti še 500 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 1476& Prodamo (Žiganja vas) starejšo kmečko hišo in 1600 m2 parcela, cena 120.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_utto Prodamo v Strahinju pritličje hiše (90m2) s kletjo, ločen objekt za garažo, samostojen vhod, parcela 636 m2, svojo kotlovnic, cena 98000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 14771 Prodamo na Drulovki končano atrijsko hišo, 400 m2 sveta in nedokončano atrijsko hišo. K 3 KERN, 221-353, fax 221-353 14773 Prodamo v Tržiču meščansko hišo, 4 etaže, v pritličju trgovine, cena 290.000 DEM, v Tržiču manjšo hišo v mestu, tudi primerno za poslovno dejavnost, cena 90.000 DEM. K 3 KERN, 221 -353, fax 221 -785 14775 V Belci pri Mojstrani prodamo zazidljivo parcelo 1700 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 14781 V Dupljah prodamo zazidljivo parcelo 1130 m2, lokacijska dokumentacija je zaprošena, cena 70 DEM/m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 14783 Mlaka prodamo zazidljivo parcelo 1060 m2. K3 KERN, 221-353, fax 221-785_14784 Nad Tržlčem (pod Dobrčo): prodamo čebeljnak z dokumentacijo in 1400 m2 parcelo. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_MW Duplje prodamo brunarico 4x5 m, ni dokumentacije, parcela 530 m2, cena 27.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_14789 Tržič prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2 za 70.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221 -785 15900 KMETIJSKE POVRŠINE: Gozd Martuljek prodamo GOZD 1,5 ha in 41 a travnika. K 3 KERN. 221-353, fax 221785 15910 TfjBíftÏEHNIK^1 KRANJ Šuceva 27,24 21 21 |KRONA,tel: 623-397 NOVO trgovina ŠKOFJA LOKA, Mestni trg 32 BREZŽIČNI TELEFONI, TELEFAKSI, CENTRALE, ZAŠČITE, MONTAŽE, ISDN Trstenik (Oriova glava), prodamo VIKEND v gradnji (I plošča), parcela 500 m2, cena 50 000 DEM. K3 KERN d.o.o., «221-353, fax 221-785 wee Kupim GRADBENO PARCELO za vikend do 10.000 DEM v Planini pod Golico ali Javorniški rovi. «862-827 16850 Podbrezje prodamo 13.372 m2 gozda in travnik 335 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 18502 PRODAMO v Dupljah HIŠO v 3. gradb. fazi, 15 X 15 m, parcela 870 m2, primerna za poslovno dejavnost. K3 KERN D.O.O., «221-353, fax 221-785 18660 PRODAMO Bled stanovanjsko HIŠO na parceli 1200 m2, cena 330 000 DEM. K3 KERN d.o.o., «221-353 in fax 221-785 18662 Kupimo HIŠO v okolici Tržiča, cena okoli 90 000 DEM ali menjamo STANOVANJE ZA HIŠO, na odlični lokaciji v Bistrici pri Tržiču, 64 m2, SAT TV, tel., CK, sončna lega. šifra: MENJAVA 18838 Kupim zazidljivo parcelo v Kranju ali okolici. «331-266 dopo. in 326-585 popoldan issse PRODAMO v Kranju polovico hiše dvojček, 3 etaže po 50 m2, manjša parcela, cena 215.000 DEM, v Britof u polovico hiše dvojček, parcela 300 m2. cena 160.000 DEM. K 3 KERN 221-353, fax 221-785 _19264 Žirovnica - prodamo ZAZDIUIVO PARCELO 1011 m2, v delnem naklonu, cena 60 000 DEM. K3 KERN d.o.o.. «221-353 in fax 221-785 19566_ Senično - prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 1575 m2 po 50 DEM/m2. K3 KERN d.o.o., «221-353 in fax 221-785 19567 Oddamo ZAPUŽE gornji del HIŠE, opremljeno, cena 500 DEM/mes., 3 mes. predpl. K3 KERN d.o.o, «221-353 in fax 221-785 19575 ODDAM v najem v Kranju - klet 1. nadstr. in mansarda, v nedokončani hiši, primerno za mirno dejavnost ali pisarne na prometni lokaciji s parkiriščem. K3 KERN d.o.o., «221-353 In fax221-785_20126 PRODAMO BESNICA gozdno parcelo, 6750 m2, za 11000 DEM, možnost menjave za avto, Tržič okolic, zazidljive parcele, ŠKOFJA LOKA -okolica zazidljiva parcela 550m2 za 37000 DEM. MIKE & comp., d.o.o. 216-544 20102 Prodamo BITNJE novejšo dvosta-novanjsko hišo na parceli 760 m2, 2x100 m2, klet, garaža. MIKE & Comp., 216-544 20163 TRGOVINA K3TH3 V ŠK. LOKI NA ŠOLSKI UL.2 VAM NUDI: * KRILA ZMEČKANKE SVILENE SRAJCE VABLJENI! ODPRTO od 8. do 19. ure SOBOTA od 8. do 12. ure PRODAMO DRULOVKA - nova atrijska hiša, podkletena, parcela 349 m2, v Bitnjah samostojno hišo na parceli 500 m2, adaptirano, v Poljanski dolini novo hišo v III. grad.fazi skupaj, s staro kmečko hišo, na parceli 1200 m2, lepa sončna lega, Poljanska dolina posestvo 5200 m2 od tega je 400 m2 zazivljive parcele z lokacijskim do-voljenjen za gradnjo, mirna, sončna lega, cena zelo ugodna. MIKE & Comp., 216-544 20167 Podljubelj - prodamo BRUNARICO 5 X 7 m z ločenim garažnim objektom, parcela 1400 m2, cena 150 000 DEM. K3 KERN d.o.o., «221-353 in fax 221-785 19568 Oddamo v najem v Kranju, 130 m2 v pritličju, za pisarne, cena 1300 DEM/ m2. K3 KERN d.o.o., «221-353 in fax 221-785 19570 Oddamo HIŠO v Kranju, opremljena, CK, tel., primerna za mirno dejavnost, cena 1000 DEM, 3 mes. predplačilo. K3 KERN d.o.o., «221-353 in fax 221-785 19574 Prodamo lesen vikend pri Preddvoru 7x5 m, podkleten, opremljen, na arceli 300 m2, Prodamo na pobočju Jelovice opremljen vikend, zelo lepo urejen, brunarico 4,20 x 5,20m, na parceli 400 m2, z urejeno dokumentacijo, po ugodni ceni. MIKE &Comp., 216-544 20168 KUPIMO več stanovanjskih hiš različnih vrednosti, v bližnji ali širši okolici Kranja in Škofje Loke, PRODAMO Škofja Loka dolina Hrastnice, 10 let star vikend, lesen, klet zidana, veliko zemlje, ob gozdu, dovoz urejen, PRODAMO Prlmskovo 18 let staro hišo, CK, telefon, v pritličju poslovni prostori, parcela 300 m2. MIKE & Comp., 216-544 20100 PARCELE PRODAMO GRADBENE: SR. DOBRAVA nad Podnartom 500 m2; KRIŽE več sončnih parcel v hribu, 40 DEM/m2; ZVIRČE 842 m2 ob zelenm pasu, lokac. dokumentacija urejena. 75 DEM/m2; SENIČNO 1575 m2, elek. na pare, PREBAČE-VO 1000 m2, 80 DEM/m, Čatež okolica 4650 m2, 27000 DEM, pod BLEGOŠEM večjo parcelo in vikend; pod DOBRČO zazidljivo parcelo 1000 m2. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, «22-33-00 20455 KUPIMO Kranj gradbeno parcelo od 500 do 1000 m2 in večje parcele za montažno gradnjo na Gorenjskem. KUPIMO KRANJ okolica (6 km): 2000 - 3000 m2, sojčno parcelo na robu naselja, lahko tudi nezazidljivo. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Krani, 22-33-00 20456 Oddajamo poslovne in skladiščne prostore v izmeri 85 m.2. Informacije po telefonu: 064/634-500. Tržič - Pristava! Dvostanovanjska vrstna hiša, dve terasi, CK, tel., 250.000 DEM. PRIMO. 50-502 20649 TRŽIČ center poslovno stanovanjska hiša, takoj vseljiva, 165.000 DEM. PRIMO, 50-502_20664 Leše pri Tržiču stanovanjska hiša na parceli 800 m2, takoj vseljiva, 180.000 DEM. PRIMO, 50-502 2Q6ss V Dovjem pri Mojstrani prodamo hišo s 95 m2 stanovanjske površine za 100.000 DEM. STANING, 242-754 V Radovljici gradimo štiri stanovanjske dvojčke (osem stanovanjskih enot) na sončni lokaciji z lepim razgledom v centru mesta, 200 m2 stanovanjske površine, 500 - 600 m2 zemljišča, gradnja od III. faze, cene objektov so od 150 - 160.000 DEM, ostale informacije in ogled Makler Bled, d.o.o., Bled, Ljubljanska 3, tel. 76-461, 77-026. Bled, starejša obnovljena hiša na Rečici, 140 m2 stan., površine, 450m2 zemljišča, vseljiv objekt, mirna lokacija cena 130.000 DEM, BLED stanovanjska hiša v dvojčku na lepi lokaciji na Dobah, 250 m2 stan. površine, 600 m2 zemljišče, novejši dobro vzdrževan objekt, takoj vseljiv, cena 330.000 DEM. MAKLER Bled, 76- 461, 77-026_20184 Bled, starejša stanovanjska hiša na izredno lepi lokaciji na polju brez neposrednih sosedov, 180 m2 stan. površine, 900 m2 zemljišča, cena 240.000 DEM, Dvorska vas , starejša stanovanjska hiša, delno obnovljena, 130 m2 stanovanjske površine na zemljišču 400 m2, cena 69000 DEM ali zamenjava za stanovnaje do te vrednosti. MAKLER Bled, 76-461, 77- 026 20185 Staning Kranj NEPREMIČNINE tel.: 242 754, Tekstilna 7 KUPUJEMO-PRODAJAMO. NAJE-MAMO-ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, «22-33-00 20443_ PRODAMO: BLED, visoko pritl.hišo na parceli 900 m2, 330 m2 uporabne površine, cena 490.000 DEM, NAKLO dvostanovanjska hiša v IV. gr. fazi na parceli 700 m2, 295.000 DEM. BRITOF poslovno stanovanjsko hišo, 3 etaže x 150 m2, na parceli 1300 m2, 235.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, «22-33- 00 20450 PRODAMO KRANJ visl.pritl. hišo na parceli 900 m2 in samostojno nedokončano delvnico s stanovanje, BAŠELJ nedokončano hišo na par-clei 700 m2, 150.000 DEM, DRULOVKA IV. gr. f. vrstno hišo 160.000 DEM, STISKA VAS hiša v IV. gr. f. in 1 ha travnika, 100.000 DEM, GORENJA VAS okolica obnovljena hiša na parceli 900 m2, primerna za vikend, 105.000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, «22-33-00 20451 KUPIMO v okolici Kranja kupimo manjšo hišo ali bivalni vikend; za Slovenko živečo v Franciji kupimo manjšo hišo na večji parceli. 5000, 10.000 m2. DOM NEPREMIČNINE. Koroška c. 16, Kranj, «22-33-00 20452_______ Prodam kmetijo na Gorenjskem. «78-487, vsak večer po 20. uri 20541 CERKNO - okolica - hiša manjša-vseljiva, mali vrt, prodam. «632-002 2062(1_ TRŽIČ - Pristava nova stanovanjska hiša na parceli 1200 m2, 320.000 DEM. PRIMO, 50-502 20644 Gozd Martuljek prodamo novejšo lepo dvo stanovanjsko hišo s 500 m2 parcele za 275.000 DEM. STANING, 242-754 20685 KRANJ-Britof prodamo novo takoj vseljivo enonadstropno hišo 11x9 m in garaže 6x8 za 387.000 DEM. STANING, 242-754 20666 POLJANSKA DOLINA ali Pokljuka kupimo vikende - brunarice. STAN-ING, 242-754_20687 Starejšo hišo v okolici Kranja, kupimo. AGENT Kranj, 223-485 20713 Potok pod Blegošem prodamo starejšo kmečko hišo, popolnoma adaptirano s CK , na 1000 m2 zemljišča, za 100.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485_20717 SVARJE PRI GORICAH - prodamo hišo staro 10 let, cca 120 m2 bivalne površine, v 3. etažah. Na 1000 m2 zemljišča. AGENT Kranj, 223-485 20719 TRSTENIK - prodamo 1000 m2 zazidljive parcele z vikendom, lepo urejena okolica, voda in elektrika na parceli. Ugodno prodamo za 93.000 DEM. AGENT KRANJ, 223-485 20721 SREDNJA VAS pri Tržiču prodamo 1000 m2 zemljišča z vikendom za 55000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 20722 Besnica - prodamo gozd 6700 m2 za 8000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 20724 Zalog pri Goricah, prodamo vikend na 406 m2 zemljišča, za 26000 DEM. AGENT Kranj, 223-485_20726 Prodam NJIVO v izmeri 900 m2 v Šenčurju. Naslov v oglasnem oddelku. 20727 Prodam novo HIŠO, takoj vseljivo v središču Mengša.«061 -738-426 TV-VIDEO-AUDIO-HI-FIl ZASTOPSTVO IN PIONEER MINI STOLP PIONEER 76.990 Sli TV ISKRA 55 TTX ST 64.990 STl TV ISKRA 55 TTX 69.99Q Sjl SHERWOOD HI-FI SISTEM -ti m PO KOMPONENTAH 103.680 Sjl philips enojni ■l;,.!|;,:;J;:i4i"!'';!;, m RADIOKASETOFON 6300 Sli PHILIPS VIDEOREC.Í*) .42.900 Sli PIONEER ZVOČNIKI ■ Vt\'H;,v-..''l·l·l'N 2x 120W (POMP) 29.900 Sli SONY VHS E^180lr ! >, 590 SIT SONY AUDIO UX-S60 l-j 290 Sil KASETOFONI PIONEER,! -10% KARAOKE STOLP PIONEER -10*J t) PCXNUrXV, SAMO 2A OQTOWNO > ' IS fWDSTA KAD lOOOOjlT | '„(1 , - ' i v h 5H POPUS1A r*AU tOO.OOOSlf . ,. ' v, j j.1,"...'.yj MOŽNOST NAKUPA NA CÉKE'.MÜ POTROŠNIŠKI KREDIT > i PRI NAS JE DENAR VREOfciV /. , VEDNO V£C lit' ••••:[«• IZPOSOJA SONY VIDEO KAMERE^* CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064 222-053 LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Linhartov trg 1, tel.: 715-266 vas vabi k vpisu v 3-letni program gostinska dela, smer: natakar in kuhar 3-letni program - poklic trgovec (možna prekvalifikacija) in v Visoko upravno šolo Informacije: 71 5-265 MLAKA - prodamo večjo stanovanjsko hišo, popolnoma opremljeno, na 1300 m2 zemljišča, 400 m2 bivalne površine, več garaž. AGENT KPANJ, 223-485_20728 V Radovljici ali okolici kupimo vseljivo hišo do 200.000 DEM ali gradbeno parcelo z možnostjo gradnje montažne hiše. šifra: RA-OVUICA_20810 Prodamo GARAŽO v Šorlijevi ulici, I. nad. Mike & Co.d.o.o., 216-544 20940 Prodamo Drulovka vrstna hiša v IV. gradbeni fazi, cena 165.000 DEM. K 3 KERN, 0221-353, fax 221-785 20963 Prodamo v Britofu na parceli 900 m2 prodamo hišo 9x9m in poleg nje samostojno delavnico v IV. gradbeni fazi, ob glavni prometni cesti, cena 330.000 DEM. K3 KERN, 221353, fax 221-785 20964 Prodamo v Cegelnici 1/2 hiše v pritličju. K 3 KERN, 221-353, fax: 221-785 20966 Prodamo v Lescah montažno hišo 8 x8 m, parcela je 700 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 20957 ODDAMO v najem v centru Kranja 4 pisarne, vel. od 25-35 m2, skupaj 115 m2, v II. nad., CK, telefon, cena ugodna. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 20968 PRODAMO V Kranju starejšo VILO, 270 m2 na parceli 800 m2, dvodru-žinsko HIŠO na Bledu, VIKEND in POSEST na Dolenjskem, ZAZIDLJIVO PARCELO pri Krizah 1500 m2, na Jesenicah staro HIŠO na 2200 m2 in drugo. APRON »331-292 in 331-366 21006 POSLOVNI STIKI KRATOKORČNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVITVE PREMIČNIN IN NEPREMIČNIN. IB422-193 13993 BPD East brokers, d.d, ODKUPUJEMO delnice Lek, Mercator in druge. Tel.: 061/133-43-52 PLASIRAJTE DENAR po 3-5 % obrestih - varna garancija. 0422- 193_15957 Posredujemo kratkoročne kredite na podlagi zastavitve s pomočjo čekov in kreditnih kartic. »741-385 ali 0609/638-278 od 9. do 19. ure 15797 Vzamem POSOJILO 5000 DEM za 6 mesecev, šifra: NUJNO 20536 GOTOVINSKO POSOJILO - hitra realizacija, garancija: čeki, hiše, zlatnina, umetnine, starine, certifikatske delnice. Mestna zastavljalnica, Cankarjeva 11, Ljubljana, tel.: 061/210-174, 061/126-20-70 (pri Operi) od 10. -16. ure. KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.: 064/211-847 POZNANSTVA VIDEO - ženitna posredovalnica VIR.d.o.o., 061/263-460 16779 PRIREDITVE Narodno-zabavni ansambel vam igra na ohcetih in obletnicah. 045-229, zvečer_13823 GLASBO ZA OHCETI IN ZABAVE NUDI TRIO "BONSAJ".0421-498 DUO' TWIX vas zabava na porokah, obletnicah in v lokalih. »43-497 TRIO ali DUO igra na ohcetih, obletnicah, lokalih, cena ugodna. »731-015 20636 GLASBO za ohceti, obletnice in razne zabave vam nudi DUO 045- 292 20922 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO. »332-220_20544 Prodam: regal za dnevno sobo, sed. grt., kavč, 2 fotelja, hladilno skrinjo LTH 280 I, elek. štedilnik 4 plošče s pečico. »218-222 20557 Prodam KUHINJO BREST z vgrad-nim Štedilnikom 2p+2e. In hladilnikom. Cena po dogovoru. »622-031, PO 20. Ull_20790 Zaradi selitve ugodno prodam otroško modro sobo In belo kuhinjo, dobro ohranjeno. »327-620 20924 Prodam zložljivo MIZO z osmimi stoli dva metra. »49-442 20043 Prodam KUHINJO, PREDSOBO, DNEVNO, SEDEŽNO, REGAL in MIZO ter SPALNICO.»212-35620998 Prodam KAVČ dim. 190 X 90, skoraj nov, malo rabljen, cena po dogovoru. Informacije na »633-779 21004 0SVETUIM PRIHODNOST IN RAZJASNIM SANJE tel.090 42 87 RAZNO PRODAM ŠPORT Oddam CELULOZNI LES mladih smrek za posek.0403-170 20773 Bukova In mešana DRVA prodam in dostavim. »061/714-909 20799 Prodam 2 moška KOLESA na prestave, eno strešno OKNO (roto) 85x110 rabljeno. »730-232 20025 Poceni prodam GUMIJASTI ČOLN z motorjem Tomos T 4. »41-031 20355 ŠOTOR za štiri osebe prodam, poceni. »324-641 20534 Prodam dobro ohranjen izvenkrmnl MOTOR TOMOS T 4 L. »0609/642- 772 20551 S.p. ZIDAR: izvajamo novogradnje, adaptacije, obnovo dimnikov, tlakovanje dvorišč in poti ter kanalizacije in drenaže. »061/614-221, po 18. ure 18011 TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, do 30 % manjše toplotne izgube oz. prihranek pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več, zmanjšan hrup! »061/813-553 18071 Dobava in montaža vseh vrst stropnih oblog, idelava mansard in predelnih sten, Knauf, Rigips, Armstrong. »331-519 18443 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese, markize ter harmonika vrata -izdelujmo, montiramo In popravljamo. »213-218 18640 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavesel »621:443, Škofja Loka po 20. url SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV- če zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite »332-053 18973 PRALNI, POMIVALNI STROJ, ŠTEDILNIK popravimo hitro in strokovno. »331-450 19079 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi celoten program senčil in sicer -rolete, žaluzije, lamelne in plise zavese, roloje, screene, komarnike in markize. V naši trgovini pa dobite tudi vse sestavne dele za omenjena senčila. »061/651-247_19102 Dobavimo in montiramo ROLETE, ALU ŽALUZIJE, LAMELNE IN PLISSE ZAVESE. LEKERO.d.o.o., c. na Rupo 45, Kranj Kokrica, »245-124 ali 245-125 19158 ___{in Predelne stene, spuščeni stropovi, izdelava mansarde. PHO, d.o.o., tel. in fax: 422-707 OBLIKOVANJE IN PODMLAJE-VANJE ŽIVE MEJE, nasaditev in vzdrževanje cvetličnih korit, za privatni in gostinski sektor. »714-282 19393_ Izdelava mansardnih STANOVANJ ter montaža stropov in sten Iz opaža ali gipsa. »43-098 19659 Čiščenje preprog, sedežnih p» oken ter obnova namazov. i> 211-338_ __. Izdelava vseh vrst instalacij-tetno in najceneje.058-224^A^| Gospodinje - ali imate pr0j*j vašimi aparati in stroji? Mi F vlmo takoj.»58-224 Pri nakupu hidravlične sad1*, grozdne stiskalnice vam breffjj podarimo grozdni ali sadni m1 na »063-829-073 Tel BETONSKI STREŠNIKI GOL 068/78-074,0609/630-072, Malvnska va»12, ^Utij " nudimo betonike strešnike v dveh oblikah (zareznlk. rnedlj' in treh barvah (naravno cementna, grafitno siva in rdečo* Ugodne cene - najcenejša varianta le za 500 SIT/m2. 30 LET GARANCIJE • 25 LETTRAPlC|J Organiziramo prevoz naših Izdelkov, tel.:068-7 POLAGAMO PARKET, KERAMIKO, KAMEN, LES, BRUSIMO INLAKIRA-MO PARKET. UGODEN POPUST PRI PREDNAROČILU. TARLE s.p. »323-585 20154 Načrtovanje in ureditev vrtov in grobov, sobnih in balkonskih kor-it.»310-744 20221 Imam skupino, delamo vsa zidarska dela, hitro in poceni. »224-73020269 Prijetna gospa nudi ostarelim in bolnim OSEBNE PREVOZE po Sloveniji in pomoč v gospodinjstvu. »061/1407-658 ali 0609/624-822 TIPKAM vse vrste be»*j$ računalniku v windows »324-574, popoldan SERVIS in popravila pralnÇ *J. , na vašem domu. »332-35"' ^ ^ 917 ---T3S|0V MREŽE kovinske protivlorrifjj 150 jf ^ okna in vrata izdelujemo P° lu. »45-129 4 Vodenje poslovnih knjig podjetja in samostojne P00' #1%*. "f 742-290 BISC ITE INI AS ! NAŠ VRT JE LEP, PONUDBA PA PESTRA IN KVALITETNA del. časod 12 h doOl h GOSTIŠČE TAVERNA - BAKUS, Žerjavka 12, Kranj, tel.: 064/49-068 Novo - naravni sirup iz 66 divjih zdravilnih zelišč v 17 dneh pozdravi vsako rano na želodcu aH dvanajst-niku kot tudi kronične bolezni, gas-tritis, gastroenteritis In takoj učinkuje na bolečine. »730-128 20517 Eno okno, bide, keramične umivalnike in platišča za Golf, prodam. »242-433 20572 V najem vzamem PRIKOLICO za prodajo hrane. Kličite na »217-570 20680 Prodam rezervne dele za Z 101 In KOZLIČKA za nadaljno rejo.0681- 689 20761 POČITNIŠKO PRIKOLICO ADR IA 400 TL, 1.88, s predprostorom, prvi lastnik, prodam. »631-275, 0609/ 636-409 20575 Prodam ŠOTOR za 4 osebe in šrotar za mletje koruze In pšenice. 058- 681 20668 Prodam GLISER - KLIČEK, 3.9 M z motorjem T 18, s komandami, prikolico in cerado, reg. do I. 98, cena 1800 DEM. «328-617 20868 Prodam ŠOTOR za 4 osebe, uvožen, rabljen samo 2 x, cena po dogovoru. 0061/811-222 20951 kozmetikama Ana Mali Letence 4a, Golnik medicinska sestra - kozmetičarka Tel.: 064/46-369 PARAFANÇO - odprava celulita, pomoč pri hujsanju j SOlARij/ ergotine - za zdravo porjavetost \ { PRVIH Ò minut J * nega obraza in dekolteja * Učenje za slovesne priložnosti * klasična masaža * depilacija ^ * limfna drenaža * pedikura j ŠIVILJSTVO POLAJNAR iz Hrastja 94 pri Kranju tel.: 064/323-034 Vam po proizvodnih cenah nudi pestro izbiro: - ženskih hlač za vse postave (tudi za bodoče mamice), tunike, bluze, hlače In komplete Iz viskoze; - hlačna krila In majice za pomlad In poletje; - kratke In dolge pajklce Del. čas: NON-STOP! Priporočamo se za obisk. Prodam VRTNE GARNITURE v celoti iz masivnega lesa, dbeline 5 cm, montažne ali fiksne. 0061/812-575, Kamnik igess DRUŽBA ZA GRADBENIŠTVO - dela notranje omete In fasade z lastnim odrom. Cene so zelo ugodne, o kvaliteti se boste sami prepričali. 0 736-327, od 19. do 21. ure 19650 Zidanje, špric faze, predelne stene, dimniki In druga gradbena dela, opravi VK zidar. 0632-158 20661 R5 iS? —-iS SERVIS hladilne tehnik« JB jjui aparatov, previtje rotorjev, 8 - ji f ^ motorjev. Naklo, Pivka 20. . stolov GANJE LESENIH in OBLOG.0874-076 UGODNO - montiramo nove žlebove - baker, AL ter snegolovilce, in prekrivamo strehe. Cena ugodna. Tel.: 0609/643-925 Komplet kuhinjske malo rabljene zgornje in spodnje elemente in 100 I skrinjo - tudi malo rabljeno, komplet gume 135/13, prodam. 081-275 20925 Prodam dve mali otroški kolesi s pomožno palico in harmonika vrata, dolžina 3,20 m, višina 2,47 m. 0331 - 604 20933 KMETIJO VZAMEM V NAJEM ali GREM ZA OSKRBNIKA starejšim ljudem brez naslednikov v širši okolici Kranja ali Cerkelj. Sem gorenjski kmečki sin, srednjih let.0324- 07 0 20988 Prodam ALUMINIJASTI DROG za antene in 800 kom. Eternit Šablon sive za 80 m2 strehe.0211-882 21002_ Gozdarski VITEL za Tomo Vinkovič fiksni priklop, novi tip, prodam.0731-134 21003 STORITVE mm VEDEŽEVANJE, ASTROLOGIJA, RAZLAGA SANJ, NAPOVED HOROSKOPA IN PREROKOVANJE POKLIČITE - PREVESITE STAN. OPREMA SEDEŽNO GARNITURO - 2 fotelja + ležišče, prodam, skoraj zastonj. 050-174 20527 SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, sesalcev...0242-0372243 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na 0324-698 in bela tehnika na 331 -301, od 9. do 17. ure 2405 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih oblog. 0422-193 11964 VEDEŽEVANJE 090 44 09 BALONI, REKLAMNO DEKORATIVNI, POTISKANI PO VAŠEM NAROČILU! OSKRBA.D.O.O.. 0062/35- 304 16859 Izdelujemo kovinske zaščitne mreže za okna po naročilu. 0806-02617259 PROTON RTV SERVIS vam hitro in kvalitetno popravi vso zabavno elektroniko. MONTAŽA SATELITSKIH IN KLASIČNIH ANTEN Bleiweisova 2, Kranj, 0222-004 17510 Na zadovoljstvo strank opravljamo vsa zidarska dela. Kvalitetno, ugodno in poceni o čemer se seveda lahko prepričate sami. Vse Informacije na 0218-779 okoli 21 h 17758 Obdelava mansarde, stenskih in stropnih oblog, predelnih sten z opažem in gipsom (Armstrong spuščeni strop). 049-416 17915 Prodajamo in polagamo LAMI-NATNE TALNE PLOŠČE, FOLIRIZIR-ANE STROPNE IN STENSKE OBLOGE, tudi za vlažne prostore. LEKERO.d.o.o., C. na Rupo 45, Kranj Kokrica, 0245-124 ali 245-125 19159 SAMSUNG, GORENJE RTV SERVIS- popravila na domu. Popravljamo vse vrste TV, RA in HI-FI aparatov, popravila računalniških monitorjev. Jezerska c. 22, del. čas 9-12 in 14-16. ure., 0241-493 19165 VEDEŽEVANJE, srečne številke, pomoč v ljubezni, zdravju In denarju, spremenite si življenje In si pomagajte z mojimi UROKI. ASTRA, p.p. 1, 4223 Poljane nad Škofjo Loko 20510_ Naučim vas snemanja z videoka-mero ali uporabo videorekorderja. 058-340 20533 Gradbena dela, zaključna dela, delamo na grobo in fino, tudi fasa-derstvo. 0421-049 20582 izdelujemo fasade, omete na grobo in fino. 041-218 20583 Izvajanje sanacije, vzdrževanja vseh vrst ELEKTROINSTALACIJ. čebašek, Prebačevo, 0326-359 20617 OLJNI GORILCI - montaža, napeljava avtomatike, servis, meritve. ESA Kranj, 327-319_20626 MIZARJU Vzdrževanje elektroavto-matskih naprav na mizarskih stiskalnicah in strojih za obdelavo lesa. ESA Kranj, 327-319_20627 RTV servis SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199 20639 SERVIS sončnih bojlerjev, oljnih gorilnikov, avtomatike, meritve. BETA-S.d.o.o, tel., fax 874-059 20657 srno.no IZDELOVANJE estrihov. Klemene, tel.: 47-813 Delam vsa GRADBENA DELA s svojim ali vašim materialom, TLAKUJEM tudi dvorišča.00609-622-946 20661 VODOVODNE INSTALACIJE hitro in kvalitetno. KOŠNIK.s.p. 0332-061 20699 Posredujemo pri nakupu, prodaji, oddaji in najemu napremičnin. KOŠNIK.s.p. 332-061 TAPECIRANJE sedežnih l){Ž ) J 'pIpvJ11. J i^ini m ernem delu Kranja ali Sn líllciu alpskega bloka, J> \ baiif7>Vršir>e, zahodna lega. i?&ffi0n' CK. kab. TV, cena ^C^O:* AKLER BLED.d.o.o., hS^r6 20182 Wric MAKLER BÍe^Tb-Teï: il V "Ica '- j yi^nsar'H9arsoniera v izmeri 21 ^bc^di. brez balkona, cena ^ I %owarT10 več 4 sobnih in 2 A _£ ? ravr|o tako v Škofji ,«y0 v41 Robnih, trosobnih in *S» dr? oí1 Loki P°d nujno JOO 00 82000 DEM. O061/ ftj;----20306 ® 9ori 2 s 46 m2 v 3't>>to??M/mes. K3 KERN, * 221-785 i^fcšorlijevo nas. 2 'S^Ck inc0^ DEM; 3 ss 67 ^ Wdp„ l450 DEM/m2, tó°00 dpÍÍ Planina " 1 ■Rta DEM; 2 ss, 65 m2, ,.v 2 s . ' ^ ss- 65 m2, Vii?9 rn? V14000 DEM; f»lÍ 1 Ss" A400 DEM/m2; SfeiS Hi 44,m2/l- 71500 r '«brS? saatriisko. 92 m2, «V>'Afa c 2 ss. 75 f C^s|ovnoT2CK- Primerno 95000 ^ k°°° DÍMNcr^R 1 ss- 42 5 K°r°5ka r ;P0M NEPRE-Kac-16, Kranj, 022- rJMQ^r----- 20444 tó^ShlSí k 9arsonjero do IN^ Vl '6, Kranj, 022- 20448 '^^dSS8« uliciv *^-42$ primer™ za U 20568 JESENICE 2 ss, 9 nad. CK, tel., menjamo za večje. PRIMO, 050- 502 20642 Podljubelj: 3 ss v mansardi 1/4 hiše 90 m2, CK etažno, zemljišče, 70.000 DEM. PRIMO 50-502_20643 TRŽIČ - VIRJE: 3 ss, 80 m2, II nad., CK, telefon, 90.000 DEM. PRIMO 50- 502 20645 TRŽIČ-Ravne s 1.8.96 nudimo najem 2ss, CK, tel, najem 400 DEM, 1/2 letno predplačilo. PRIMO, 50-502 20646 Jesenice 2 ss, 54 m2, 7 nad., CK, tel., menjamo za večje. PRIMO, »50-502 20647 HRUŠICA 4 ss 110 m2, CK (po pogodbi 67 m2) prodamo ali menjamo za 2 ss. PRIMO, 50-502 20648 Kranj - v najem oddamo več stanovanj. AGENT Kranj, 223-485 20723 Prodam trisobno STANOVANJE v Kranju. »214-628 20753 Prodam 2 ss STANOVANJE 75 m2, cena 1180 DEM/m2, vselitev takoj in pregis takoj. »325-764 in 323-067 V Šk. Loki oddam opremljeno komfortno 2 ss STANOVANJE, 60 m2.»323-719 20775 Oddam 3 sobno STANOVANJE v najem. »224-631 Kranj 20816 V Škofji Loki Frankovo nas. prodam 1 sobno STANOVANJE, cena po dogovoru. »631-259 20906 Oddam GARSONJERO v Kranju. »225-743, po 19. uri 20938 Kranj Planina 1 stanovanje 2+2, 89 m2, VII. nad., prodamo. Mike & Comp., 216-544 20941 Kranj.- Zlato polje, 3 sobno 70 m2, pritličje, zaprt balkon, prodamo ali menjamo za 2 sobno. Mike & Comp., 216-544 20942 Na Jesnicah oddam opremljeno garsonjero. »403-301 20955 ŠENČUR - oddamo opremljeno stanovanje v hiši. ROBSUS Kranj, 324-165 20957 OGREVANO SOBO z balkonom, s souporabo kuhinje in kopalnice, po želji, oddam. 048-621 20958 Prodamo Kranj 2 s 65 m2 v 5. nad. stanovanje je prazno, cena 1400 DEM/m2. K 3 KERN, »221-353, FAX 221-785 20959 Prodamo na Bledu (alpski bloki) 1 sobno 35 m2 prodamo za 65.000 DEM, 3 sobno z atrijem 74m 2. K 3 KERN. »221-353, fax 221-785 2096O Prodamo Kranj 3 sobno 74 m2 na Planini III v 3. nad., cena 99000 DEM. K 3 KERN, »221-353, fax 221-785 20961 Prodamo Kranj 4 sobno 97,70 m2 atrijsko stanovanje na Planini. K 3 KERN, »221-353, fax 221-785 20962 V Šk. Loki takoj kupimo več 2 sobnih stanovanido 82000 DEM ter 1 ss do 70.000 DEM. Kupimo tudi več HIŠ na področju Šk. Loke in Kranja. »061/ 1404-300 20977 KONTAKT j PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE, PROIZVODNJO IN PRODAJO TRŽIČ, d.o.o. P I TELEVIZORJI ČEKI GOTOVINA ATLANTA 55 STEREO 62,760 56,500 VOYAGER 51 teletekst 49.900 44,500 MONTAŽA ANTEN IN NASTAVITVE PROGRAMOV! f.:064/55-U3 V Kranju kupimo več garsonjer in eno sobnih stanovanj. STANING, »242-754 20683 Prodamo več novih stanovanj v Ljubljani. KOŠNIK.s.p. 332-061 20696 Prodamo 2 ss v Drulovki 65 m2, CK.tel, SAT. KOŠNIK.s.p. 332-061 20697_ 2 sobno stanovanje 62,30 m2 na Trg Rivoli, v II. nadstr. prodamo za 100.000 DEM. Takoj prepis, vselitev po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 20711 _ V Kranju najamemo več enosobnlh stanovanj, lahko neopremljenih. AGENT Kranj, 223-485_20712 Kranj prodamo 73 m2 stanovanja v IV. nadstropju z vsemi priključki, za 110.000 DEM. AGENT Kranj, 223- 48 5 20714 V Kranju prodamo 53 m2 stanovanja, 2ss atrijsko za 82.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485_20715 V Kranju prodamo popolnoma obnovljeno stanovanje, 75 m2, z velikim balkonom, brez CK, za 105.000 DEM. AGENT Kranj, 223- 485 20716 V Kranju kupimo več enosobnih stanovanj ali garsonjer za znane kupce. AGENT Kranj, 223-485 20718 BEGUNJE prodamo 60 m2 stanovanja, II. nad. z vsemi priključki. Popolnoma opremljeno za 96000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 20720 V Kranju S del prodamo obnovljeno 3 ss STANOVANJE, 84 m2 z lastno CK - olje, Planina 3 ss, 78 m2, z garažo, v radovljici v vila blokih 3 ss, §8 m2, v Ljubljani Bežigrad 2 ss, 55 m2, v tržiču 12 let staro 1 ss, 42 m2, na Jesenicah komfortno 3 ss in 1 ss, 37 m2. ODDAMO v Kranju opremljeno 2 ss in 3 ss v bloku. KUPIMO garsonjero ali 1 ss in 2 ss v Kranju in Šk. Loki in v Radovljici. APRON »331-292 in 331-366 21001 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD- rabljeni in novi rez. deli, odkup avtomobilov. »064/692-194 19324 Prodam dobro ohranjeno avtopriko-lico 160x120 cm za 37000 SIT. 049- 014 20521 Prodam prvi odbijač za GOLF II. in MASKO Golf I. »620-259 20526 PRTLJAŽNIK FAPA ZA JUGO, možnost menjave kitov, prodam. »53-433 20604 Prodam nove rezervne dele za TAVRIJO 50 % ceneje. »53-066 Ugodno prodam PRIKOLICO za osebni avto 1,5 x 2m. »325-497 20619__________ Prodam MAŠINA za JUGO 45. »223-182 20694 Prodam rezervne dele za Z 101, Z 750 in 126 P. »53-176 20881 TRGOVINA • INŽENIRING dd • STORITVE Tel.: 061/152-10-67, tel./fax: 51-476, Ljubljana, Celovška 492 • STREŠNE KRITINE (tegola, strešniki...) • GRADBENI LES • BAKRENA, ALUMINIJASTA... pločevina in kleparski izdelki • KNAUF PLOŠČE, PARKET, KERAMIKA, IZOLACIJE, STAVBNO POHIŠTVO, TERACO PLOŠČICE, ZIDNA OPEKA • IZVAJANJE KROVSKO KLEPARSKIH DEL EsMIÏIgX VOZILA Odkup, prodaja in prepis vozil in avtosejem, v bivši vojašnici v Šk. Loki, vsako soboto od 8-12. ure Q 634-148 in mobitel. 0609/632-577, Adrija Avto Škofja Loka. 5658 LADA SAMARA, RIVA KARAVAN, MOSKVIČ ALEKO, takoj kupim.»061-1263-400 in 0609-614- 484 17143 ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL, STARO ZA STARO, PRENOS LASTNIŠTVA. »325-981 18100 Najugodnejši odkup karamboliranih vozil vseh znamk. »061/344-929, 0609/614-013 18769 Prodam OPEL OMEGA 2.0 I, CD oprema, 1.91, izredno ohran-jen.»733-585 od 15-19 h ali 0609-628-616 19760 Ugodno prodam FIAT TIPO 1.6 SX, I. 93, 75000 km, prvi lastnik, garažiran, servisna knjižica, cena 14500 DEM. »862-827, popoldan 20260 UNO 45 S, letnik 1987, reg. do 5/97, črne barve, lepo ohranjen, prodam. »41-348 20271 Prodam rdečo LADO SAM ARO, 1.12/ 86, 80 000 km, 1. lastnik, garažir-an.Q212-457 20281 Prodam Z 750, letnik 1985, lepo ohranjeno. Ogled po 18. uri. Štirn, Tatinec 3, Preddvor 20331 Prodam CITROEN BX 16 TRS, I. 84, 120.000 km, 12/96, 4500 DEM. »50-874 20421 Prodam generalno obnovljenega HROŠČA tip 1303, metalno zelene barve. Letnik 1973. »41-143 20438 Prodam GOLF diesel, letnik 1984, prevoženih 150.000 km. »45-822, Zaplotnik, Tupaliče 9, Preddvor 20530 BMW 315, letnik 1983, reg. 5.6.97, prodam ali menjam. »731-086 20535 Prodam R 4 GTL, I. 86, rdeč, prevoženih 110.000 km, reg. do 5/ 97. »323-626_20538 Prodam FORD ESCORT KARAVAN 1,8,1. 92, cena po dogovoru. 0401- 492 20539 NISSAN SUNNY 1.6 SLX, letnik 1990, prvi lastnik, 78000 km, prodam. 041-651 20542 Prodam CITOREN ZX 1,4 AVAN-TAGE.I. 10/92, prevoženih 76000 km, z veliko dodatne opreme. 0323-551, po 16. uri 20543 Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1990, reg. do 5/97, rdeče barve, cena 3600 DEM. 041-893 20545 Za 900 DEM prodam JUGO 45 I. 84, reg. do avgusta, ohranjen, oranžne barve. 0730-703 20545 NISSAN SUNNY 1.4 SLX, letnik 21 91, prvi lastnik, garažiran, reg. do 2/ 97, cena 1125.000 SIT. 0633-893 Prodam OPEL ASCONO, letnik 1985, bele barve, reg. celo leto, cena po dogovoru. 0211-325 20549 Prodam AUDI 80 CC, letnik 1986, diesel. 047-231 20550 SEAT CÓRDOBA 1.6 GLX, letnik 1994/11, bel, prevoženih 28.000 km, air bag, prvi lastnik, prodam. 0242- 861 n 20552 KNAUF, ARMSTRONG, spuščeni stropovi, predelne stene, obloge sten. izdelava mansard, izolacije... SUMONT d.o.o. Kranj, tel./fax: 064/328-022, mobitel: 0609/ 629-765 in 629-736 Z 101, 1989, cena 2800 DEM. Matovič, Deteljica 3, Tržič 20620 FIAT TIPO 1,4 model 95 nujno prodam ali zamenjam. 0326-025 20624 PRODAMO NASLEDNJA VOZILA: OPEL ASTRA TDI 5 v, I. 94, ASTRA 3 v, I. 93, ASTRA 5 v, I. 95, VECTRA 1.8, 4 v, I. 94, VECTRA 1.6, 4 v, I. 94, R 4 1988, 1991, JUGO 45 I. 89, JUGO 55,1. 89, FIAT PUNTO 55 S, I. 94, TIPO 1.8 IE, I. 93, UNO 45,1. 93, GOLF D, I. 84, GOLF BE, 5 v., I.90. R 9. I. 82, MITSUBISCHI LANCER, I. 90, FORD FIESTA I. 93, AUDI 100, 2.8. AVTOSALON STIL 0061/444-592, 061/444-688_20558 V ponudbi nova vozila: FIAT UNO, PUNTO, BRAVO, BRAVA. Posebna ponudba GOLF 1.8 GL, VELIKO DODATNE OPREME. AVTOSALON STIL, 0061/444-592, 444-688 20559 GOLF JXD, I. 85, svetlo rdeče barve, ohranjen, prodam cena 6000 DEM. 0326-094 20562 Prodam GOLF 1.3 bencin, bele barve, letnik 1987, 85000 km. Okroglo 6, Naklo, 047-764 20555 Prodam GOLF JXB, I.89, metalne barve, reistiran do 6/97, dobro oh-ranjen.064-105 20559 BX 1.6, letnik 1988. reg. do 3/97, ugodno prodam. 0681-356 dopoldan, 681-260 popoldan 20573 Prodam DAIHATSU CHARADE trubo diesel, I. 90, reg. do 11/96. 081-612 RADIO Z Vami vsak dan od 05. do 09. POSLOVNI VAL in od 15. do 21. ure Privošiile si vel in še prihranite hkrati Gorenjski glas in Radio Poslovni val Vam svetujeta, kako si privoščiti več in še prihraniti hkrati, škarje v roke, izrežite današnjih pet oglasov in v denarnico z njimi. Ko boste naročali storitve, na katere tokrat v "kuponskih oglasih" predstavljeni oglaševalci dajejo navedene super ugodnosti, bo zadoščalo, če boste s seboj imeli oglas in nižja cena bo Vaša. Prav zares si lahko privoščite in privarčujete hkrati! Kuponske oglasa objavljamo najmanj dvakrat mesečno v taki obliki po pet kuponov hkrati kot tokrat. Če morda ŽEUTE SODELOVATI KOT PONUDNIK: pravi naslov za dober dogovor je marketing Gorenjskega glasa, telefon 064/223- 111. Presenečeni boste nad našo super ponudbo za sodelovanje! _______________________ POPUST 1 5% k- GOSTILNA VIGRED Reteče 59, ŠKOFJA LOKA Tel.: 064/632-677 Vam nudi: * 15 % popusta za POSEBNE PRAZNIKE ob konzumaciji hrane -10 % ob predložitvi kupona - 5 % ob predložitvi vizitke * 10 % za vse gostinske storitve ob konzumaciji hrane - 5 % ob predložitvi kupona - 5 % ob predložitvi vizitke Kupon lahko izkoristite do konca julija 96. Vsako soboto živa glasba, popust velja tudi ob sobotah 1 O % POPUST FRIZERSTVO KUNSTELJ JENKOVA 4, KRANJ Nudimo vam: • ženske pričeske (striženje, hladna ondulacija, niansiranje) • NOVOST - modno striženje moških ODPRTO OD 7. DO 19. URE S tem kuponom imate 10 % popust pri naših storitvah Kupon lahko izkoristite do konca julija 96. Vrtna restavracija "mm KOKRICA Tel.: 064/218-956, odprto vsak dan: od 9. do 23. ure Prinesitelju kupona podarjamo 15% popusta pri naših gostinskih storitvah (tudi pri pijači). Nudimo še: • dobro domačo hrano in jedi na žaru • pečene kozličke • jagenjčke in odojke • tople malice - nedeljska kosila • izbrana domača vina z geografskim poreklom * sprejemamo rezervacije za zaključene družbe in izletniške skupine * po želji preskrbimo živo glasbo * organiziramo razne športne in kulturne prireditve Kupon lahko izkoristite do konca julija 96. , fr«---------------------- Prodam GOLF JL, I. 80, 137000 km, generalno obnovljen, odličen. 041- 702 20578 FORD ESCORT 1.8 16 V GHIA, letnik 1993, ugodno prodma. 0734-066 20580 Prodam CITROEN AX 1.1 TRE, I.88, prodam, cena ugodna. 0332-178 20581 Prodam SUBARU M 70, letnik 1989. 049-406 20590 Prodam R 18, letnik 1985, s cen. zakl., elek. pomikom stekel, zatemnjenimi stekli za 4000 DEM. 0216- 684 20591 Prodam GOLFA diesel, letnik 1990, bele barve, reg. do 2/97, cena 12600 DEM. 0326-819 20593 ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno 0 9 0-41-43 156 SIT/min ŠKODA I. 93, prvi lastnik, možna menjava. ADRIA AVTO 634-148, 0609/632-577_20630 GOLF D, I. 88, reg. 6.6.97, možna menjava. ADRIA AVTO 634-148, 0609/632-577_20631 JUGO 45, L. 88, CENA 1900 KADFTT I. 77. ADRIA AVTO 634-143, 0609/632-577 _20632 KADETT I. 88, 4 vrata Solza, reg. do 7.7.97. ADRIA AVTO 634-148, 0609/ 632-577 20633 Z 101 GTL, letnik 1987, reg. 22.2.97, cena 1800 DEM. 0714-311 20594 Prodam ŠKODO 105 s, LETNIK 1984. ©242-728 20595 Prodam GOLFA za 1800 DEM, reg. do 9.4.97. 0681-439 20596 AUDI 100 2,8 letnik 91, QUATRO. centralno zaklepanje, klima, ABS, servo, ALARM. Q632-421 20596 Prodam R 4 TL, letnik 1979, reg. celo leto, vreden ogleda. 078-645, po 20. uri 20601 Prodam R 4, letnik 91, rdeče barve. 046-561, po 17. uri 20602 Prodam P FIAT 126, I. 89, reg. do 23.3.97. Majstorovič, Trg svobode 25, Tržič, 051-494_20603 Prodam ŠKODO 105 L, I. 81, In motor TOMOS 14 M, I. 85,zelo ohranjeno. 0806-181 20607 CÓRDOBA 1,4 GLX. I.94, rdeče barve, kot nova, prodam. 0862-097 Prodam R 4 GTL, letnik 1987, reg. do 6/97. 0403-260 _ 20553 Prodam osebni avto WARTBURG, letnik 1990, prevoženih 63000, garažiran, prvi lastnik, cena po dogovoru. 0320-834 20556 HYUNDAI I. 90. GOLF D. I. 88, Z 101 I. 86. ADRIA AVTO 634-148, 0609/ 632-577 20634 Prodam FORD ESCORD 1.3, I. 84, lepo ohranjen, prevoženih 97000 km. 0421-481 20640 Prodam z JUGO 45 A, I. 86, reg. do 6/97, cena 1200 DEM. 0245-141 GOLF JXD, I. 91, reg. 97/2, 70000km, lepo ohranjen, 12800DEM. S422-685 20658 Prodam LADO KARAVAN 1500, letnik 1993, reg. do 5/97, garažiran. 043-298 20659 Prodamo FIAT PANDA 1.0 FIRE katalizator, možen kredit ali menjava. 0331-013, ali zvečer 325-659 AVTOŠOLA ing. HUMAR ŽE pETO lETO ZApOREfJ NAJBOLJŠA AVTO Šok EdiiNA šola, ki je dosEqU EVROPSKO USPEŠNOST. Tečaj CPP vsak PONEDELJEK ob 9h popoldne in ob 18 popoldne Prodam R 4 letnik 88/89, reg. do 24.4.97, 86000 km. 0621-482 20662 UNO 60 8,1. 86/10. 5200 DEM, v račun vzamem R 4 GTL ali JUGO 55. 0421-191 20665 ŠKODA FAVORIT GLX 5/93, katalizator 19000 km, prvi lastnik. 0223-857, 325-077 20666 RENAULT R 5 FIVE 1.4 1.94, HYUNDAI PONY 1.5 GS HB, I. 91, prodam. 041-860 20734 Prodam FORD 1,6 TAUNUS zelo ohranjen in R 18, letnik 1979 za 950 DEM. 047-628 20736 AX 1.1 ALLURE I. 92, SEAT IBIZA 1.2 GL, I.88, prodam. 041-860 20738 Prodam GOLF III EVROPA 1.4 CL 5 v, letnik 1994, kod nov. AVTO AS 47- 340 20739 PTFE TEFLONSKA MAZIVA Zakaj QMI...? * do 88% manjša obraba * povprečno 12% višja kompresija * povprečno 5% manjša poraba * povprečno 7.3% večja moč * lažji zagon * enostavno doziranje pri menjavi olja * manjša poraba olja * uporaba v avtomobilizmu, industriji in navtiki ...Ker varčuje vaš denar in varuje vaše okolje! Rum. - Rit c O O Run Rite nm srsrtm auttt* UPORABA V BENCINSKIH MOTORJIH POPOLN SISTEM ZA ČIŠČENJE V TREH STOPNJAH očisti rezervoar in sistem dovoda goriva, obnovi motor, izboljša karakteristike, zmanjša porabo goriva, zmanjša emisije strupenih snovi v izpuhu POOBLAŠČENI PRODAJALCI: I£jEE|l AVTOCOMMERCE, 213-977; B0LTEZ; 331-639; FORD SERVIS TRILAR, 332-711; D0NK0, 241-298; PLESTENJAK, 326-238; PINTAR, 212-191; V0MBERGAR, 242-137; TRG0C0M, 222-388; ALPET0UR, 242-589; KM -Krvničar Milan, 422-221; CHEM0, 241-442; KADIVEC, 41-573; KUNČIČ VOJKO, 47-169; VRTAČ, 43-019; VAUAVEC, 211-977; NBA, 719-099; GOLOB, 064/733-506; ČOP 84-366; ŽMIG0VC, 861-015; AVTO IN, 862-225; MAŠA, 861-20; M0NY, 78-600; MARENK, 741-213; BOGATAJ, 58-850: BENEDIČIČ, 58-771; JENKO, 632-346; PROFIL, 631-240; FAZER, 621-073; LUSINA, 632-286; »»111 AVTOŠPORT, 611-450; TAPOS, 613-352; SIMAX 721-656; MIŠA, !lM 721-120; BENCINSKI SERVISI 0MV-ISTRA VEPJ1GO, d.o.o., Mestni trg 27, Šk. Loka, tel.: 624-228, fax: 623-087 RESTAVRACIJA - NAMA - ŠKOFJA LOKA prejema naročila za: ohceti, razne obletnice, zaključene družbe, poslovna kosila! Nudi vam malice, kosila in jedi po naročilu. Naročila po tel.: 064/620-566 SE PRIPOROČA -Gostinsko podjetje SKRBIŠ FORD FIESTA 1.8 DIESEL, letnik 1992, kovinsko sive barve, cena po dogovoru, prodam. 00609/624-134 20667 Prodam ali menjam BOLHO I. 88, za Z 101 ali JUGO. Kremenovič, Mlekarska 14, čirče 20669 Ugodno prodam JUGO FLORIDA, letnik 1990, reg. do 4/97. 0212-660 20671_ Prodam GOLF JXD, I. 88, reg. do 8.6.97. 0323-914 20672 Ugodno prodam GOLF JB, letnik 1986. 078-151 20674 Ugodno prodamo R 5 CAMPUS 3 v, I. 90, R 5 CAMPUS 3 v, I .93, R 5 EXPRESS I. 94, JUGO 55 I. 88, LAGUNA RT 1.8 I. 94, LAGUNA BREAK RT 2.0 I.95, ALFA 155 1.8 I I. 93, NISSAN SUNNY, I. 92, TRAFIC FURGON I. 89, R 19 TD I. 91. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Informacije 0422-522, RENAULT Preša Cerklje 20692 Nujno prodam CITROEN OLT CIT, 1991, 1500 DEM, 60.000 km. 0422- 065 20693 OPEL VECTRA 1.8 I CD rdeča, 5 vrat, I. 91-92, dod. oprema, ohranjena, naprodaj. 0217-580 20702 Prodam PASSAT KARAVAN T diesel, letnik 1992, 70.000 km. 045-017 ali 0609/624-521_20704 Prodam AUDI 80, letnik 1992, model 93, reg. do 4/97, modre barve, cena 18900 DEM. 0861-819 20705 Kupim R 5, 5 v, metalne barve. 0325-543 20730 Prodam JUGO 45 10/89, cena 2600 DEM, in kupim stanovanje do 55000 DEM, Zoran. 323-763 20732 Prodam Z 55 SKALA, I. 89, izredno ohranjena. AVTOAS, 47-340 20740 Prodam MARUTI SUZUKI,I. 95, kovinsko siva barva. AVTO AS, 047-340_2Q741 Prodam UNO 45 SIE, letnik 1993, kovinsko rdeč kot nov. AVTO AS 047-340_20742 Prodamo HYUNDAI PONY GLS 1,5 5 v, I. 90, ohranjen. AVTO AS, 47-340 20743_-'■ _ Prodamo KADETT LIMUZINA GLS, I. 87, rdeče barve. AVTO AS 47-340 20744_ Prodam R 5 CAMPUS 5 v, letnik 1991 in I. 90, 5 v. AVTO AS, 47-340 20745_ Prodam BMW 520 I, 24 V, I. 91, kovinsko rdeč, ohranjen. AVTO AS, 47-340 20746 Prodam PAJERO 2.5 TDI, I.90, ohranjen, AVTO AS. 047-340 20747 Prodamo OPEL KADETT C, I. 76, reg. do 10/96,1500 DEM. 0241-560 20748_ Prodam PASSAT karavan GT G 60, letnik 1990, sinhro. AVTO AS, 47-340 20749_ Prodam HONDO CIVIC 1.6 I, 4 WD, bogata oprema, I. 90, klima. 0241- 096 _ 20751 Prodam R 18 modre barve, letnik 1986, reg. do 31.1.97, garažirano. Majreku. 0323-741_20754 Prodam OPEL REKORD, letnik 1979, v voznem stanju, ni pa regis-trirane.066-959_20755 JUGO 45, I.87, reg. do 4/97, bele barve, prodam.0224-652 20756 Prodam Z 101, 1.80, reg. eno leto.0324-457 20766 NISSAN SUNY 1.4 SLX, 16 V, I.93, 60 000 km, 5 V, servo volan, centralno zaklepanje, el. stekla, prodam.0242-277 20767 NISSAN MICRA 1.0 LX, I.90, 3 vrata, sončna streha, radio, črha, prodam.0242-277 20768 NISSAN PRIMERA 2.0 SLX, I.90, 5 D, servo volan, prodam.0242-277 20769 NISSAN SUNY 1.4 LX, 1.91, črn, 4 V, 105 000 km, reg. do 8/96, prodam na 0242-277 20770 Prodam R 4 GTL, 1.87.051-360 20771_ Prodam Z 128, I.88, reistriran do 21.6.97.0 730-740 20774 PASSAT DIESEL, L.84, prodam ali menjam za novejšega.0222-343 20776 Prodam GOLF JGL, I.80, reg. do 4/ 97. Informacije po 16 h na 0215-001 20777 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, malo karamboliran, v voznem stanju. 064-031 20779 FSGfiNTfiR HL£j Bratov Praprotnik 10, NAKLO Telelon/fax; 064/47 035 PRODAJA 4__JXy^ IN MONTAŽA .«à*^ IZPUŠNIH SISTEMOV AUDI 80 1,6 letnik 90, prodam za 14600 DEM. 0331-852 20803 RENAULT 5 CAMPUS, vreden ogleda, prodamo za 820.000 SIT. 0725-307 20811 Nujno prodam GOLF 1.6 D, I. 90, reg. 10/96, rdeče barve, drugi lastnik in prodamo JUGO 45. 0719-090 20814 Prodam VW SCIROCCO 1.6 GTI, letnik 1982, kovinske barve, možna menjava. 0310-537 20815 Ugodno prodam TAVRIJO, I. 92, reg. do 4.12. 96, cena po dogovoru. 043-500 20819 Prodam MERCEDES 508 D s cerado, I. 76. 058-719 20820 Prodam GOLF GL, I. 81. 050-274 20822 JUGO CORAL 55, I. 88, bele barve, dobro ohranjen, prodam. 081-261 GOLF JXB, I. 87, 6600 DEM. AVTO LESCE 719-118 20832 FIESTA NEWPORT 1.3 I, I. 93, črna. 14000 DEM, prodam. AVTO LESCE 719-118 20833 R 4 GTL, I. 86, reg. 12/96, 1700 DEM. AVTO LESCE, 719-118 20834 ASCONA 1.6 LS, I. 88, reg. 4/97, 5800 DEM. AVTO LESCE 719-118 20835 VECTRA 1.6, letnik 92/93, bela, 17600 DEM. AVTO LESCE 719-118 20836 GOLF JXB. I. 86, bel, 5400 DEM. AVTO LESCE 719-118_20837 CHRYSLER LE BARON 25 B, I. 92, 15000 DEM. AVTO LESCE, 719-118 20638 UNO 1.0 IE, I. 95, kot nov, prodam. 0332-761 20639 ŠKODA FORMAN 136 GLX, I. 93, rdeča, 9000 DEM. AVTO LESCE 719- 118 20840 NISSAN SUNNY 1.5 GL. I. 86. reg. 5/ 97, 5300 DEM. AVTO LESCE 719- .118 20641 Z 101,1. 88, modra. 57000 km, 2800 DEM. AVTO LESCE 719-118 20642 R 4 GTL. I. 87, bela, 1700 DEM. AVTO LESCE 719-118 20843 R 9 GTL. I. 87, reg. 3/97, 6/00 DEM. AVTO LESCE 719-118 20844 R 4 GTL, I. 89, rdeča, reg. 2/97, 3400 DEM. AVTO LESCE 719-118 20845 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 z 101, letnik 1988, šibedah, ALU, 2900 DEM. AVTO LESCE 719-118 20846 Z 101, I. 90, modra, 50000 km, 2800 DEM. AVTO LESCE 719-118 20847 ESCORT 1,8 16 V GHIA, I. 93, 18900 DEM. AVTO LESCE 719-118 20648 JUGO 45 A, letnik 1986, bel, ohranjen, 900 DEM. AVTO LESCE 719-118 20849 R 21 NEVADA 1.8 I, I. 89, 9800 DEM. AVTO LESCE 719-118 20850 Ugodno prodam GOLF 1.6 B, I. 87, odlično ohranjen. 0323-235 20851 Prodam JUGO KORAL 45, I.90, rdeče barve, 48000 km, reg. do 67 97. 0422-363 208&3 126 PGL, I. 90/3, lepo ohranjen, garažiran, prodma. 0324-968 20854 LADA NIVA 2100 diesel, I.87, 7000 DEM. AVTO LESCE 719-118 20855 Z 101, letnik 1984, bela, 800 DEM. AVTO LESCE 719-118_20856 KADETT 1.2, I.77, 1600 DEM. AVTO LESCE 719-118 20857 SUZUKI SWIFT SEDAN 1.6 16 V, I.90, 12100 DEM. AVTO LESCE 719- 118 20858 PRODAJATE ALI KUPUJETE AVTO? AVTO LESCE Q719-118 20859 Posredniška prodaja vozil. AVTO LESCE 719-118 2086O FIESTA 1.1 CLX, letnik 1991, črna, reg. 6/97, 11300 DEM. AVTO LESCE 719-118 20861 OPEL CORSA JOY 1.4 1, letnik 1994, črna, 17000 DEM. AVTO LESCE 719- 118 20862 FIESTA 1.1 G, I.90, 9900 DEM. AVTO LESCE 719-118 20863 GOLF JXB, I. 87/88, moder, 6900 DEM. AVTO LESCE 719-118 20864 TALON Zgornje Bitnje 32 tel.: 064/311 032 m ODKUP m PRODAJA « PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) R 4 GTL, I.84, modra, 700 DEM. AVTO LESCE 719-118_20869 R 18 letnik 1983, modra, CZ, ES. reg. 4/97, 2100 DEM. AVTO LESCE 719-118 20870 JUGO 55, I. 89, bel, 3500 DEM. AVTO LESCE, 719-118_20B7i JUGO 45, I. 89, reg. 4/97, 2800 DEM. AVTO LESCE 7 1 9-118 20872 HROŠČ 1200 letnik 74, oranžen, 2100 DEM. AVTO LESCE 719-118 TIPO 1.7 diesel, I. 91, bel, 11300 DEM. AVTO LESCE 719-118 20874 ŠKODA FAVORIT LX, I. 94, 15000 km, 9400 DEM. AVTO LESCE 719- 118 20875 ASTRA 1.6 I. I. 92, 16800 DEM. AVTO LESCE 719-118_20876 R 4 GTL, I.86, bela, 1700 DEM. AVTO LESCE 719-118_20877 SUBARU JUSTY 1.0 L, I. 90, 7500 DEM. AVTO LESCE 7 1 9-118 20878 HROŠČ 1200,1.75, rdeč, 3000 DEM. AVTO LESCE 719-118_20879 GOLF JXB, I. 88, bel. 7900 DEM. AVTO LESCE 719-118_20880 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1988, francoski, rdeč, ohranjen, garažiran za 6700 DEM. 057-841 20663 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1988, reg. do 11796, 35000 km, cena po dogovoru. 084-730 20B87 GOLF JXD, 1.86, reg. na novo, dober motor za 5900 DEM. 0312-076 20888_ Z 101 GTL, I. 84, reg. do 11/96, prva barva, prvi lastnik, prodam. 0421- 819 20869 Prodam AX TRE ohranjen, registriran do 6/97. 0328-337 20891 JUGO 60 KORAL, I.89, 135000 km, moder, prodam. 0064/327-927208« ODKUP-PRODAJA RABUENfi[ ZIL, GOTOVINSKO PLA"'1 0323-298, 0609/643-202 Prodam Z 128, letnik 1987, ^ aprila 97. 041-607 TOYOTA COROLA I. 90/5, jj DEM, možnost kredita. 9*** 0609/643-202 GOLF JXD. I. 86/4, ohranjen, )FM 11» 323-298. 0609/643-*"* DEM 20900 Prodam R 4,1. 91, barve. 046-684 reg 12/9& Prodam Z 101. 0422-677 Prodam Z 750, reg. do 0685-249 Prodam FIAT TEMPRA 1.9 D'„ 115000 km, dod. oprema. 13000 DEM. 084-306 ___< Prodam ZX 1.4 AVANTAGE, |*J 93, dobro ohranjen, dodatna j, ma. 0403-137 ODKUP - PRODAJA rabljerj ^ 0331-013, ali zvečer 325-6^ PRODAMO VEČ VOZILVflA!j ASTRA 1.4 I. 92, OPEL VEÇi^J . 91, FORD ESCORT CARAWfi | 1. 3i, runu cowun i \jr\* ji i R 5 FIVE I. 94, CITROEN VM CITROEN AX I. 90, CITRO0Jl A AX I. 95, CITROEN VISA 1.1 %\ R EXPRESS 5 I. 86, R 18,' -GOLF JXD I. 86, JXD 5 vrat I 5 vrat I. 91, JXI86, MAZDA SEAT IBIZA 1.5 I.90, JUGO JUGO 55 I. 88, Z 101 I.90. Z IVEKO TURBO DEILY 49-12^ JEEP KORANDO R S 5 FIAT TIPO 1.6 95. ODKU^ LADA. AVTO INTEX KRANJ' m c. 34, 0224-029 Z 128 1,1 GX. I. 12/87, ugodno prodam. Letencel^/ Prodam JUGO AX 55, I. lZ^j 2000 DEM. 0633-317 ___>, Prodam JUGO FLORIDA, ^ do konca leta. 0633-539 Prodam TOYOTO CORLL0 1$ V, I. 93, reg. do 9.6.97, pWé 12800 km. 050-531 Pe, il nu AVTO ALAH* mobitel poobiaačsni servu za prodajo)" % Prodam JUGO 45, letnik J^r.lC 85000 km, ugodno. 9&'v * \R poldan o0\ GOLF JX 1.3. L.87, m registriran do oktoD' dam.0241-307____> Prodam GOLFA JGL 1JviW reg. do 26.1.97, cena 2000 v ohranjen. 0861-967 Prodam ŠKODO 120 UjfJjV. 70.000 km, prvi lastnik. 9" j 20931 ---Xj Prodam GOLF JXD, I. 8^ DEM, ali zamenjam za cen« f z doplačilom. 0725-362 Prodam 126 P, 650 GL 4/97, prvi lastnik, cena 083-678 Prodam GOLF JXD, I. 87, reg. do 4/ 97. 0221-919 20782 Prodamo ŠKODO PICK letnik 1993, in I. 92. AVTOPRIS, 0312-255 20783 Prodam GOLF JX I. 81, cena 2800 DEM. AVTOPRIS 312-255 20784 Prodam FIAT UNO 10 FIRE I. 90, kov. rdeč, lepo ohranjen, ugodno. 0312- 25 5 20785 Odkup in prodaja rabljenih vozil, urejamo prepise lastništev. AVTO-PRIS, 312-255_207M FORD FIESTA 1.3, 5 v, I. 92, prodam. AVTO PRIS 312-255_20787 Prodam FORD ESCORT karavan, max. oprema, letnik 94, prvi lastnik, ugodno. 0312-255 20788 Prodam OPEL KADETT I. 89, limuzina. AVTOPRIS, 312-255 20739 Prodam R 5 GL, I. 85, reg. do 5/97. 0710-743 20791 Prodam z 128, I. 89, rdeče barve, zelo ohranjena, prvi lastnik. 0733- 25 9 20792 Prodam LADO SAMARO 1500, 5 v, letnik 95, reg. 6/97. 0323-386 20793 Prodam MINI MORIS, reg. celo leto z AL platišči. 0738-261 20801 TRGOVINA Z AVTO in dodatno oprem0 NUDI: - 200 tipov zavornih ploSčic - motorna olja: CASTROL, ARAL, VALVOLINE, AGIP, MUSTANG - rezervni deli: ZASTAVA, LADA, FIAT, RENAULT, OPEL, VOLKSWAGEN - izpuini lonci: WALKER -dodatna oprema: PREVLEKE SEDEŽEV, TEPIHI, OKRASNI POKROVI, AVTOKOZMETIKA IN DRUGO - avtoplaščl: SAVA. FULDA, MICHELIN, NANKANG - pestra izbira oljnih in zračnih čistilcev j| postra ponudba, ugodne cehe In prijazni prodajalci so aduil naše UQ° dol. čas a-19. sobota 8-13 Rožna dolina 10, LESCE nasproti ŽITA), tel.: 064/719-099, fax: 064/7]! obenem vas vljudno vabimo v naš ^0 AVTOSERVIS, kjer vam nudimo kvalitetne In hitre avtomehanlčne stori " vulkanlzerstvo (računalniško vodeno centriranje) " optična nastavitev podvozja S s del. čas 8-18, sobota 8-12 Pokličite nas na tel: 0609 633 640 ali nas oW50) na Boštjanovi ulici 30 Lesce (križišče za Kro^ m SÍ PRODAIA VOZIL f^O DETR d.o.o. ZORMAN MENGEŠ Jjgvenska c. 66 Ifi ftflNIHVOZK. t1 i-BARVNIH rXIOV ííARÒ ZA NOVO! tel, proctejo:737 313 tel. servis: 737 041 ^S^Jax:737 313 ZAPOSLITVE 5000 DEM mesečno! Posl. priložnost za vse, ki ste pripravljeni sodelovati pri našem projektu. »061/1252-199 18633 POSEBNA DIREKTNA PRODAJNA ENOTA, KI SE UKVARJA Z ZBIRANJEM NAROČIL ZA DODATNI ŠOLSKI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM NUDI REDNO ZAPOSLITEV VSEM TISTIM, KI JIM DELO NI ODVEČ. ©0609/637-492, 064/634-064 ali 56-105 18889 Izreden zaslužek najbolje prodajan program do sedaj pri DZS. »53-' 410, 0609/634-584 19639 Prijazno TRGOVKO v živilski trgovini redno zaposlimo v Škofji Loki. »623-090 20023 Ni VISO 11 RE, letnik 1985. Podogovoru. 0725-362 20936 llll·ft81? DAIHATSU CHARADE 1.0 (I.J letnik 11/90, reg. do 11/96. Flfj __20937 avto OPEL KADETT diesel, ii,J!S 'f!*9- d0 97- prevoženih 127.000 >3|j! tC2na P° dogovoru. »891-322, j iJj <^an__;_20939 tr fr^OVALNI IZLET na Madžars-JprHj K°mbijem, vsak teden. »49- \A 20944 I Kitajska restavracija AZIJA na Gosposvetski 1 v Kranju išče NATAKARJA ali NATAKARICO z znanjem nemškega jezika. Informacije po tel. 064/213 210 od 10. ure dalje. VELESOVO - Monroe poljanšek 23. 6. Sbí0VALNI IZLET V ITALIJO, s S<^sreda. »49-442 1 dftJíD- '• 88. odlično ohranjen, J* «LI/97- 4 nove gume, 9600 ?<*53-947 20950 -- ok 2 101 SKALA letnik 1989, Jih °nranjen, 2600 DEM. »332- Takoj zaposlimo PRODAJALKO ŽIVILSKE STROKE za delo v samopostrežni trgovini v Kranju. »215- 61 6 20262 Takoj zaposlimo delavce z možnostjo priučitve v kamnoseštvu. »47- 845 20387 V lokalu blizu Kranja v letnem času zaposlimo dekle lahko študentko. ÜÍ49-050, PO 15. Uri 20424 Iščemo komercialiste za Dolenjsko, dobro delo - dobro plačilo. »062/ 227-834, od 7. do 14. ure 20519 Zaposlimo mlajšega VOZNIKA C kategorije.»332-073 20568 Zelo ugodna prodaja vrhunske KOZMETIKE. Dnevna provizija, bogate nagrade, a 862-936, zvečer 20609 Iščem zaposlitev z C,E, kat. »634-774 20610 ■Ste« 4 GTL, I. 88, peščene 'n»r!Vožeriih 87000 km, za 2600 >^£g-305 _20954 jk^rn LAoo NIVO 1600, letnik Jfr/ po dogovoru. 0725-320 ifeuGO 45 A, I. 87, 66000 km, C* ''97. 066-607, popoldan ZASTOPNIKE ZA PRODAJO ATRAKTIVNIH IZDELKOV IŠČEMO. POSEBNO VABLJENI MLAJŠI UPOKOJENCI, ZDRAVSTVENI DELAVCI IN ORGANIZIRANE SKUPINE. TAKOJŠNJA IZPLAČILA. TEL: 064/801-000, 064/731-444 D^r:'ŠKODO FAVORIT 135 LS, I. a po dogovoru. 058- 20983 Dekle za strežbo v manjšem lokalu v okolici Bleda. 0741-592 206&4 Iščemo pomožnega delavca v skladišču, zaželjen vozniški izpit. Možnost stalne zaposlitve. 0332-202, od 7. do 8. ure 20709 RAG TIME CLUB KRANJ ZAPOSLI ZA VIKENDE DVA NATAKARJA. 0213-519 20750 Zaposlimo KUHARJA-ICO pripravnika. Informacije 049-068 od 12 h dalje 20759 Odličen zaslužek vam nudimo za telefonsko anketiranje brez pro-daje.0061-16-12-630 od 9-17 h 20760 Kako do 20.000 SIT na teden? Za podrobne informacije pošljite naslovljeno kuverto z znamko na naslov: Hodnik Milan, Studor 9, 4267 Srednja vas 20805 a8iawL.5v|)anje kr ŠKOFJA LOKA d.o.o. o avko-d inje kni'9ovodskih in administrativno tehničnih del zaposlimo 0 n°vno 7 • a s srednješolsko izobrazbo - lahko pripravnik. Zaželeno ^fnerr i^6 nemškega jezika. Ponudbe pošljite na naslov: Consult & e> p°d Plevno 42, 4220 Škofja Loka. ^InaSipDES 508.0061- ,^^22J10-271 20964 ^§?òll7?7/78· u9°dno Pr°-kJljGn""*—^ 20989 Sb 55|ST~-'- 45, 4/97. an th~ i""".'1 cena 3200 n- 'nglavska 90, modre cent 14, Bled Hočete dodatno zaslužiti? Pokličite 324-207 20821 REVIJA SARA vabi k sodelovanju honorarne sodelavce na podroju marketinga. Pisne vloge z opisom dosedanjih izkušenj na SARA MARKETING, p.p. 48, Kranj 20902 Iščemo pridno in prijetno dekle za delo v strežbi. 053-900 20917 Redno zaposlim VOZNIKA C kategorije za prevoze v mednarodnem prometu. 0064/217-062 20979 88, Kranj Iščemo dekle 047-305 za delo v strežbi. 20981 »422-770 88, 46 21012 ba3 l85' re9- do 11/ Darva. cena 950 DEM. Zaposlimo DEKLE ZA STREŽBO V GOSTINJSKEM LOKALU.047-610 VKDEZEVANJE, ASTROLOGIJA 090 42 86 LETNI HOROSKOP _i ŽIVALI PIŠČANCE bele za dopitanje in KOKOŠI rjave v začetku nesnosti prodajamo. PERUTNINARSTVO MOSTE 99 pri Komendi, »061/ 841-471 19346 Prodam 7 mes. brejo TELICO ali menjam za bikca. »41-870 20071 Prodam mlade KOZLIČKE - KOZI-CO. »211-374_20255 Prodam breje KRAVE po izbiri, teličke in KOKOŠI nesnice. »061-621-638 20368 Prodam KOKOŠI NESNICE. »43- 12 1 20453 Prodam TELIČKO sim. staro 9 tednov za nadaljno rejo ali zakol. »59-104 20520 Ugodno prodam 7 tednov stare PSIČKE, čistokrvne ŠNAUCERJE, velike pasme. »422-220 20523 Prodam KRAVO sim. težko 700 kg, mlado, brejo 7 mesecev, mlekarico. »64-323 20528 Prodam KRAVO v 5. mesecu brejosti z 20 litri mleka. »47-761 20531 Prodam TELIČKO sim. , staro 6 tednov. »56-003, Zupane 20532 Prodam 2 KOZI z mladičem. 293 f721- 20540 Prodam KRAVO 8 mesecev brejo in TELICO staro 10 mesecev, simen-talko. »061/627-176 20554 Prodam dve breji TELICI in KRAVO. »66-031 20560 Prodam ODOJKE, KOZE in KO-ZLIČKE.»620-582 20566 Prodam BIKCA simentalca, težak okoli 300 kg.»695-034 20571 Prodam BIKCA simentalca. »696- 060 20579 Prodam dva KOZLIČKA samico in samca, stara 8 tednov. »49-276 20564 Prodam dva PUJSKA težka od 20-25 kg za odojka ali nadaljno rejo. »422-641 20585 LABRADORCI, mladiči z rodovnikom, naprodaj. »801-436 20586 Prodam TELICO za zakol ali menjam za brejo KRAVO. »733-710 20592 Prodam PUJSKE za nadaljno rejo. »64-364 20597 Oddam 2 TIGRASTA MUCKA. »802-083 20611 Kupim ŽREBICI Haflinger letošnji. »681-077 20614 Kupim rabljene cevi za puhalnik Grič, premera 30 cm in prodam breje ovce ali z jagenjčki. »45-368 206T5 Prodam ZAJCE ugodno. »242-686, Jezerska c. 88 20628 MALTEŽANI z vzrejnim dovoljenjem na razpolago za paritev. »50-406 20637 Prodam PERZIJSKE B710-114 MUCKE. 20638 Prodam BIKCA sivca, starega 14 dni. »801-290 20675 Prodam TELIČKO in bikca sim. 110 kg za rejo ali zakol. Zalog 51, Cerklje, »421-676 20676 Prodam 7 mesecev brejo TELICO sim. in jalovo kravo. »422-059 20677 Prodam eno leto stare KOKOŠI 120 SIT. »242-672 _20701 Prodam PRAŠIČE 20-40. Kurirska pot 11, »242-672 20703 Prodam TELIČKO simentalko. Šmartno 29, Cerklje 20706 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. Sp. Brnik 87 20707 Prodajamo NESNICE v najboljši nesnosti, stare 7 mesecev. »45-580 20725 Prodam ROTWEILER mladiče, čistokrvne z rodovnikom, cepljene, rodovniški 500 DEM, samičke brez rodovnika 200 DEM. »310-31020731 Prodam KOZE z mladiči dobre mlekarice po izbiri. »47-628 20737 Prodam KRAVO simentalko brejo en mesece. »77-641_20752 Prodam 200 kg težkega BIKCA in TELIČKO - simentalca.»45-304, Sp.Bela 6, Preddvor_20756 Prodam črno belo TELIČKO za nadaljno rejo aH zakol.»421-543 20765_ ZLATE PRINAŠALCE - mladiče odličnih staršev, z rodovnikom, pro-dam. »421-034_20781 Prodam KOZLIČKA in dve kožici, stare dva meseca. »880-663 20&02 Prodam teleta starega 14 dni, simentalca. »46-283 208o6 Prodam BIKCA simentalca 140 kg in mlado kravo. »682-745 20818 Brejo KRAVO prodam. Podbrezje 160, Naklo 20652 Kupim BIKCA simentalca, starega 14 dni. »632-545 20892 Prodam jahalno KOBILO staro 4 leta. Murnik Frančiška, Pšata 5, Cerklje 20895 Prodam KOKOŠI nesnice v 6 mesecu nesnoti. »730-073 20901 Prodam TELICO brejo sedem mesecev. Plevel. Velesovo 9 20904 Prodam RJAVE JARKICE, stare 4 mesece, pred nesnostjo. Hribernik, Dorfarje 17, »631-507 20905 JARKICE rjave stare dva meseca, prodam. Glavna c. 48, Naklo 20927 Prodam TELETA simentalca 130 kg za rejo ali zakol. »47-084 20032 Prodam TELIČKO 14 dni staro simentalko. Hafnar, Zg. Bitnje 23 20949_ Prodam tri mesece staro KOŽICO, dobi se KOZJE MLEKO. »328-858 20970 Prodam TELIČKO simentalko. »312-295, Sr. bitnje 24 20971 Prodam 3 mesece brejo TELICO. »403-037, Zg. Besnica 22 20973 Prodam več telet težkih od 100-130 kg. Porovne, Poženik 6, »422-435 JARKICE pred nesnostjo in bele PIŠČANCE za dopitanje ali zakol prodam.»061-627-029, Fujan, Hraše 5, Smlednik 20993 Prodam TELICO, 8 mesecev brejo -križana. Sp. Bela 9. Preddvor 20996 Prodam TELICO simentalko, pred telitvijo. Zalog 66, Cerklje, »421-707 20999 Prodam BIKCA limuzina, 10 dni starega. »061-627-005 21007 OPRAVIČILO Pri zahvali za pokojnim LADISLAVOM KRMECEM je prišlo do neljube pomote. Pravilno se glasi: Ob tragični izgubi očeta, sina, brata in strica LADISLAVA KRMECA se iskreno zahvaljujemo... Za napako se opravičujemo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice ANE TERČON se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi internemu in kirurškemu oddelku Splošne bolnišnice Jesenice, osebju doma starejših občanov Preddvor ter gospodu župniku Gardenu za opravljen obred. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 20. junija 1996 ZAHVALA V 87. letu je za vedno zaspala naša draga mama, babica in prababica, sestra, teta in tašča ANA BLAŽUN iz Visokega, roj. Žerovnik / Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in denarni prispevek za maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Krečevi in osebju na Golniku. Hvala tudi župnikoma gospodu Cirilu Isteniču in gospodu Janezu Žerovniku za lep pogrebni obred. Hvala Navčku, gospe Milki Ropret in pevcem iz Predoselj. Hvala vsem neimenovanim za izkazano spoštovanje do naše drage pokojnice. ŽALUJOČI VSI NJENI Visoko, dne 1. junija 1996 V SPOMIN Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še iiviš. 18. junija mineva leto dni, odkar nas je zapustil ljubljeni sin in brat MATEJ REBERNIK Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in s cvetjem krasite njegov prerani grob. Mami, ati, sestra Marta in brat Robi Cerklje, 18. junija 1996 ZAHVALA Nikar ne jokajte za mano, solzne si oči otrite, je duša moja pri Gospodu, le večni mir mi zaielite. Ob boleči in nepričakovani izgubi našega dragega ata in starega ata VINKA PODOBNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično pomoč, prijateljem, sorodnikom in sodelavcem ETE, ETIKETE in JELOVICE za podarjeno cvetje in sveče, hvala gospodu župniku Francu Kavčiču za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku za poslovilne besede, pevcem iz Zirov za ganljivo zapete pesmi in vsem, ki ste nam v teh dneh kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu prišli kropit in ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sinovi in hčere z družinami Mrzli Vrh, Cerkno, Žiri, Žirovnica, 16. junija 19% GLAS CDovuelj in izdaJateii; K&ANjn0 P°djetje GORENJSKI GLAS Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma ' Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media 1 >, Kranj / Tisk: DELO - TCR, Tisžk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: /.oisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina- trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 120 SIT_ ggO Kaposi Čeprav na zadnji, 64. strani časopisa Avto hiša Kaposi d.o.o., Trgovina Kranj, l Jezerska c. 121, tol.: 064/241-358 l Tudi to je vredno natančno prebrati! Danes praznična številka, naslednjič v barvah v petek, 26. julija. Ugodnosti za nove naročnik*1 Današnjo številko Gorenjskega glasa smo v sodelovanju s podjetjema Med i a Art Kranj in Delo TČR, d.d., Ljubljana, kjer dvakrat tedensko tiskajo edini gorenjski časopis, izdelali nekoliko drugače: v treh snopičih, od katerih sta prva dva v barvah. Pred dvema tednoma ste Vaš izvod Gorenjskega glasa prejeli razdeljen na dva snopiča - eden je bil tiskan v barvah. Tako kot 7. junija je Raftmalnilki ftigfvcriru &qa Zavod x* rafunalnitto izobcafcvanje Jak nitih 13,4000 Kranj, SLOVENIJA ' TeL «64/331 441. ISDN.064/350 200, R« 064/325 971 Mkroaoft HOT LINE: 064 331020. MS JOMOCAEUNET SI Akcijska prodaja novih računalnikov. Dodaten popust za odlftnjake. Pokličite! DAN D & PRVIH 5 Liberalna demokracija Slovenije vabi vse prijateljice in prijatelje, znanke in znance, velike in male, na veliko družabno srečanje ob DNEVU DRŽAVNOSTI IN 5. OBLETNICI OSAMOSVOJITVE, ki bo v TOREK, 25. JUNIJA, točno opoldne NA ŠMARJETNI GORI NAD KRANJEM. Peli bodo ORLEKI in ČUKI, govoril pa predsednik LDS dr. Janez DRNOVŠEK. Vse dodatne informacije so na voljo na brezplačnem telefonu 080 20 00. M ZAMUDITE! LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE tudi danes, na prvi dan letošnjega poletja, časopis stiskan v povečani nakladi. Zato se je morda celo zgodilo, da imate ponekod na Gorenjskem naročnice in naročniki danes doma kar dva izvoda Gorenjskega glasa - Vašega naslovljenega in še enega zraven. Ne, nič ni narobe - za Gorenjski glas velja, da je bolje imeti dva kot nobenega! Če ste v poštnem nabiralniku našli poleg Vašega naslovljenega Gorenjskega glasa še enega zraven, Vas vljudno prosimo, da časopis Gorenjski glas predstavite sorodnikom, prijateljem, znancem in jim predlagate, da se pridružijo veliki gorenjski družini naročnic in naročnikov časopisa s polstoletno tradicijo neprekinjenega izhajanja. Zaradi praznične vsebine ob peti obletnici slovenske državnosti smo tokrat precej izvodov Gorenjskega glasa dostavili tudi v poštne nabiralnike v različnih krajih po Gorenjskega glasa, ki Gorenjskem, v katerih naš poravnavajo račune za naru\, časopis dvakrat tedensko si- nino, imajo celo petino °* cer ni redni gost. Želimo si le roma 20 odstotkov nižjo ^ to, da bi Vam bil časopis všeč, ročnino! Takle, v i da bi v njem našli dobro čih, bo izšel spet s, branje in da bi se odločili v petek, 26. julija. naročiti Gorenjski glas. H* da bo odločitev za naroČi1 Gorenjskega glasa laŽfa •, predstavimo nekaj ugodno? vsem, ki boste naročili y°, enjski glas v juniju, Ju^}tíaf. avgustu 1996, podarimo očnino do konca septembrt prvi račun za naročnino b°s prejeli šele za zadnje tri v letošnjem letu. Vsi naroča reén» ■ret À MESTNA OBČINA KRANJ - PREŠERNOVO MESTO OBČANKAM TN OBČANOM MESTNE OBČINE ČESTITAMO OB DNEVU DRŽAVNOSTI SVET MESTNE OBČINE KRANJ Branko Grims Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-T^ Arhivske fotografije za prve povojne maturante Minuli teden je Gorenjska televizija TELE-TV Kranj pripravila naravnost množično presenečenje. Kakih 30 nekdanjih maturantov kranjske gimnazije, iz prve povojne generacije, se je namreč zbralo na 50-letnici mature. Sestajajo se vsakih pet let, na častitljivo obletnico pa jih je prišlo še več kot običajno. Organizatorja Igor Slavec in Peter Ribnikar sta poleg "rednih" maturantov, ki so v šolskem letu 1945/46 opravljali zrelostni izpit na kranjski gimnaziji, povabila tudi tiste, ki so šolo končali z izpiti. Srečanje vrstnikov je bito nadvse prisrčno. Televizijska ekipa je sproščene "maturante" (danes zrele osebe blizu sedemdesetih let) tokrat presenetila z izvirno fotografijo iz leta 1945/46, ki jo je izbrskala iz arhiva Gorenjskega muzeja. Maturantje na njej resno zro v objektiv fotografskega aparata. Kaj tudi ne bi, z njimi na sliki so tudi strogi profesorji. Danes so živi le še trije, ki so poučevali prvo povojno generacijo maturantov, prof. Anton Polenec ter zakonca Sonja in Marijan Sterle. Maturanti izpred petdesetih let so na srečanju v gostilni Benedik v Stražišču, kjer so pred mnogimi leti slavili tudi svojo prvo valeto, ubrano zapeli Gaudeamus igitur. Po zvočn''• pa jim je (kot drugo presenečenje) zazven6 ista pesem iz grl letošnjih maturant (povečini maturantk). Sledilo je še tre J presenečenje: fotoreporter Gorenjskega i * sa je pred kosilom maturantom "še top' prinesel barvne fotografije, ki jih je le do? uro poprej posnel ob snidenju prve povoj generacije maturantov. :t Reportažo s tokratne kamere preseneča L si lahko ogledate drevi ob 20.20 na Goreli televiziji TELE-TV. • P.Ž., foto: G. Sini* Od 1. marca \etoe eo v Sloveniji v veljavi NOVE P05TNE 5TEVLKE Ali jih že uporabljate? VSAK DAN OB 7. URI PRENOS DRUGE JUTRANJE KRONIKE