55. štev. Velja v Ljubljani in po pošti: «10 leto . K 360*— po) let« ... o I80 — ietrt leta , . . „ 90— za mcsec . . „ 30 — Za inozemstvo: ccla !cto . K •ISO1— pol cu. . . . „ 2l0-— Celil lcia . . o 120'— m mesec . . . « 40 — V Ljubljani, sobota 5. marca 1921. mimna pittcm v gotovini. leto Novi uarucniki na Bcsi jajO naročnino po nakaznici Ogla s. se zaračunajo po porablienem proštom m siei 1 tttrn visok lei 55 mm lliok piosto. za cnliiai ;i K za veCkrai popusu Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno . . 4 dolarje Četrtletno. . . 2 dolatia Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 61. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu . štev. 8. Teleion štev. 44. ■ Izhaja vsak dan zjutraj. FosEmezna številka velja 160 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopi nrca ali znamka. — Dopisi naj se tranluraio — ■ " Rokopisi se ne vračajo. ........ Ustavne določbe o nar«, skupščini. Ženska \oiilna pravica odklon]ena. — Revizija volilne pravice uradništva. — Referendum odklonjen. — Kvorum za parlament. Gospod minister in javnost Beograd, 4. marca. (Izvirno poročilo.) Današnjo sejo ustavnega odbora otvori predsednik dr. Ninčič ob 9. — Dr. Pavlčlč (narodni klub) čita redakcijo novega odstavka vLldove Noviny:t javljajo, da Je finančni minister dr. Engllš ministrskemu predsedniku dr. Cerneinn predložil svojo ostavko. Dr. Cerar sl Je pridržal dva dni, da's* premisli. UKRADENA REMBRANDTOVA SUKA. LDU' Dunaj. 4. marca. Dunajsko policijsko ravnateljstvo je dobilo iz Hamburga naznanilo, na je bila tam ukradena slika Rembrandtova, vredna 20 milijonov. Za zasledbo tatu jo razpisana nagrada pol milijona. BORZNA IN TRŽNA POROČILA, 4. marca. Valute ln devize Zagreb: Devize. Berlin 233—23% Italija 539—8-10, London 575—578, Newyork (kabel) 147.50—148.50, Newyork (ček) 115.75—147, Pariz (ček) 1055—1060, Praga 106.25—186-50, Svlca 2450—0, Dunaj 20.35 —20.40. Valute. Dolarji 144.75—145.25, av. strijske krone 0—21.25, bolgarski levi 161 —0, češkoslovaške krone 175—0, 20 kron v zlatu 490—496, angleški luntl 550-0, francoski Iranki 1035—1055, napoleondorl 491—497, nemške marke 228—232, romunski leji 194-197. italijanske Ure 527—531. Dunaj: Ameriški dolarji 715—719, nemške marke 1171—1177, angleški luntl 2800—2820, iraticoski Iranki 5200-5210, Italijarske lire 2657.50—2677.50, jugoslovanski dinarji 1950—197« poljske mar«e 80.50—82.50. švicarski franki 12.080 do 12.100, češkoslovaške krone 928—932, madžarske krone 171.50—173.50. Praga: Nemške marke 125.75, švicarski franki 1303.50, Italijanske lire 283, francoski franki 563.50. angleški funti 103, ameriški dolarji 76, jugoslovanski dinarji 205.50, avstrijske žigosanek rone 10.35, poljsko marke 7.37'la. Curlh: Berlin 9.75, New York 599. London 23.36, Pariz 43.20, Milan 21, Praga 7.70, Budimpešta 1.43, Zagreb 4.10, Dunaj 1.30, avstrijske žigosane krona 0.92 */». Efekti. Zagreb: Banka za Primorje 0 do 1025, Banka za trgovino in industrijo 383 do 390, Eskomptna banka 1440—1450, Ve-resljski zavod 0—585, Poljedelska banka 100—103, Hipotekarna banka 310--324, Kreditna banka 820—850, Trgovinska banka 270—271, Jadranska banka 1773 —1», Ju-goslovenska banka 560—575, Ljubljanska kreditna banka 905—910, Narodna banka 640—645, Praštedionlca 9100—9150, Rlječ-ka pnčka banka 458—165, Slovenska es-kcmpiiia banka 615—655, Srbska baak« 735—740. - Pošljite naročnino! Nastop novega ameriškega predsednika Hardinga. Fašistovski nemiri in požigi. Podrobnosti o izgredih v Gornji Italiji. MUSLIMANSKE ZAHTEVE. POVIŠANJE UVOZNE CARINE. Dolgovi glavnih držav in naši dolgovi. Koncem leta 1920. so imele naslednje države te-le dolgove, označene najprej v lastni valuti, a v oklepajih preračunane na francoske franke po današnjem kurzu: Nemčija 196.100 milijonov mark (45.103 milijone frankov), Francija 219.388 milijonov frankov, Anglija 7882 milijonov funtov šterlingov (425.628 milijonov frankov), Italija 78.107 milijonov lir (39,053.5 milijonov frankov). Zedinjene države 24.225 milijonov dolarjev (339.150 milijonov frankov)', Belgija 19.591 milijonov belgijskih frankov (18.612 j milijonov), Švica 3700 milijonov švicarskih frankov (8510 milijonov). — Na glavo pride dolga v omenjenih državah v lastni valuti oziroma v francoskih frankih v oklepaju: v Nemčiji 3246 mark (747), v Franciji 5773 frankov, v Angliji 174 funtov Sterlingov (9396), v Italiji 2137 lir (1068), v Zedinjenih državah 226 dolarjev (3164), v Belgiji 2556 belgijskih frankov (2428) in v Švici 939 švicarskih frankov (2150). Ako se vzame kot merilo za visokost deleža dolga, ki pride na vsakega državljana omenjenih držav, valuta dotične države, mora prenašati največji dolg francoski podanik (5773 frankov), a najnižji dolg švicarski podanik (939 švicarskih frankov). Ako se pa vzame za merilo današnji kurz posameznih valut, izražen v francoskih frankih, nosi največje breme angleški podanik (9396 francoskih frankov), a najnižje nemški podanik (747 frankov). To so pač čudni rezultati vojne za zmagovalce in premagance. Posebno zanimivo je konštatirati, da ima Klana zmagovalka Francija skoraj petkrat višji dolg (219.388 milijonov frankov), nego poražena Nemčija (45.103 milijone frankov) po današnjem kurzu marke. V primeri z omenjenimi državami je naša država najmanj zadolžena. Vsi njeni predvojni, medvojni in povojni dolgovi znašajo preračunani v francoske franke okroglo 9400 milijonov, t. J. na glavo 732 frankov. Proti tem dolgovom stoji tirjatev pioti Nemčiji na vojni odškodnini v znesku okroglih 11 milijard mark v zlatu ali preračunano v francoske franke po današnjem kurzu v znesku od 31 680 milijonov frankov. Ako bi mogla in hotela Nemčija plačati naši državi prisojeno ji vojno odškodnino danes, bi naša država.ne le ne imela dolgov, marveč bi imela v blagajni gotovine v znesku 22.280 milijonov francoskih frankov, ali 55.700 milijonov dinarjev in kar imponira še bolj 222.800 milijonov kron! Ali solventnost Nemčije, oziroma njena dobra volja, plačati naloženo ji vojno odškodnino, to sta še dve veliki vprašanji, katere bodo rešili dogodki prihodnjih let morda vse drugače, nego se pričakuje. Naša država naj se nikar preveč ne zanaša na srečo, ki ji jo obeta vojna odškodnina, temveč naj vodi svojo gospodarsko in finančno politiko tako, kakor da ne bi imela računati z vojno odškodnino. Sicer zna doživeti razočaranje z vsemi težkimi gospodarskimi posledicami. Ako bo pa prejela vojno odškodnino v celi vsoti, ali vsaj v znatnem delu Iste. tem bolje. SASA POŽRTVOVALNOST ZA TRPEČE BRATE! SPOMINJAJTE SE »JUGOSLO-VENSKE MATICE«! Angleški glasovi o kralju Nikiti. London, 3. marca. Povodom smrti kralja Nikite, pišejo »Times« med drugim: Ce bi kralj Nikita umrl prej, bi ne bilo treba biografom zabeležiti njegovega neslavnega odhoda iz Črne gore. Vodstvo Velike Srbije, za katero je deloval preko pol stoletja, ni pripadlo njemu. Kralj Nikita je bil srednjeveški monarh in despot, dober vojak, vajen planinske vojne proti Turkom. Njegove pesmi so služile kot propaganda za črnogorske aspiracije v borbi proti Turkom. Znana je njegova hrabrost v vojnih letih 1861. do 1875. in 1876.—1877. Bil je oboževa-telj Rusije in je živel v dobrih odno-šajih z Avstrijo. Uvedel je moderne ioeje v svojem narodu, odpravil fevdalne odnošaje in izvedel ureditev zakonov, uredil sistem vzgoje, zgradil ceste in male železnice. V evropski vojni je pričel izgubljati vero v končno zmago in se je sporazumel z Avstrijo, ko pa se je pokazalo, da se bo vojna končala z zmago zaveznikov, sta bila on in njegova dinastija že diskreditirana v očeh Srbov ter ga je skupščina v Podgorici 1. 1918. odstavila s prestola kot oviro ujedi-njeniu Jugoslavije. V izgnanstvu je zaman pričakoval povratka v domovino. Podpiral ga je italijanski kralj, nedavno pa Je prejel tudi pokojnino, ki mu jo je določila beograjska vlada. »Daily Telegraph« piše. da je bilo vladanje kralja Nikite modro in da je Crna gora napredovala pod njim. Mož iz Rapalla. Tako nazivlja dr. Trumbiča bivši avstrijski generaloberst Stefan Sar-kotlč v nekem dunajskem tedniku. Interesantna so njegova tozadevna Izvajanja tudi iz — našega vidika. »Mož iz Rapalla«, pravi Sarkotič, »je pri nekem predavanju v Splitu zagovarjal »glasoviti« dogovor. Poudarjal je posebno dva argumenta, ki sta ga dovedla do tega, da je podpisal famozni dogovor. Prvič: »Jugoslavija je slaba in majhna dežela, Italija pa velika in mogočna«; drugič: »Jugoslavija nujno potrebuje konečne ureditve svojih meja, če hoče v svetu veljati kot gotova, konsolidirana država.« Prvi argument je bil znan tudi že pred Rapallom, minister za zunanje stvari — čeprav na razpoloženju — ga ne bi smel nikdar izustiti. Drugi argumet pa zveni zelo tragikomično. Ce je Jugoslavija tako nujno potrebovala konečne določitve meja, zakaj si jih niso preskrbeli že takoj Iz početka? Tako slabe, kakor one v Rapallu, je mogla imeti vsikdar, radi tega ni bilo potrebno, da se je mož dve leti mudil v Parizu... Z mejami, ki jih je prinesel iz Rapalla Trumbič, se je rnogel zadovoljiti morda dr. Vesnic, Hrvat pa nikakor in nikdar. Sreča je le bila, da Oiolitti in Sforza nista globlje zrla v Trumbl-čevo notranjost, da nista zapazila, kako nenadoma in nujno potrebuje ta mož konečnih meja za Jugoslavijo. Bila bi jih gotovo, kakor sta to storila v Sloveniji, premaknila tudi globoko v hrvaško notranjost, morda celo do 25 km pred Zagrebom (kakor pred Ljubljano) In v Dalma-clii do grebena Dinarskih Alp. »Kot Hrvat ali Slovenec«, zaključuje Sarkotič. »bi rajši bil utrpel odprto rano na telesu, kakor pa zakrito in gnoječo. Gospod Trumbič ima morda čisto vest. Kolikor časa bo ra živel, bo nad njegovo glavo žalostno plapolal težko ranjeni hrvat-sko-slovenskl orel, spominjajoč ga s svojimi otrpnjenimi perotmi na strašni zločin v Rapallu.« Razna poročila. Vshodno - pravoslavna bogoslovna fakulteta na zasrehikum vseučilišču. S kraljevim ukazom se Je osnovala na vseučilišču v Zagrebu vshodno - pravoslavna bogoslovna fakulteta. Prvi profesorji te fakultete so že Imenovani. Ce bodo grad- Beležke. /. Ravnopravnost tu in tam. Banatski Švabi se politično in gospodarsko krepko gibljejo in organizirajo. Obe njihovi glavni stranki, nemško - švabska ljudska stranka in švabska avtonomistična stranka, sta se pred par dnevi združili v enotno politično organizacijo na strogo nemškem programu. Švabi v Banatu imajo svoje politične liste, imajo svoje šole, imajo svoje kulturne organizacije. Nihče jih ne ovira. Tako pri nas. Kako pa se godi našim rojakom v Avstriji, katere demokratizem in prosvitljenost se toliko hvalisa po svetu in tudi med nami?! Ustava in zakon. Pri razpravi o volilnem sistemu za narodno skupščino so se radikalni zastopniki v ožjem ustavnem odboru nrotivili predlogu, naj se prevzame v ustavo tudi določba o proporcijo-nalni volit vi. Utemeljavali so svoj odpor z izgovorom, da ne gre v ustavo spravljati določb, ki spadajo pravzaprav pod kompetenco zakona. Načelo je popolnoma pravilno. Tudi mi smo mnenja, da v ustavo ne spadajo določbe podrejenega značaja, mnogokrat odvisne od krajevnih razmer. V tem oziru so kovač* naše ustave do sedaj že mnogo grešili Uverjeni smo, da se nekatere take od ustavnega odbora sprejete odločbe niti ne morejo v resnici izpolnjevati tako na primer določitev rokov pri aretaciji, hišni preiskavi l. t. d. Take podrobnosti gotovo ne spadajo v ustavo, a vendar so jih mirno akceptirali baš oni radikalci, ki hočeio v vprašanju volilnega proporca tako skrbno čuvati značaj u«tave. No pa seveda; radikalcem je proporc trn v peti. Zato bi ga radi iztisnili iz ustave in ga proglašajo za I detailni problem čeprav je vsekakor načelnega pomena in mnogo važ- ! nejši kakor nešteto določb, ki so jih ; gospodje radikalci stavili v ustavni načrt. Londonska konferenca se pripravlja na zasedbo premogov- J nin okrajev Nemčije in na rešitev niškega vprašanja. čete, ki pridejo v poštev v Nemčiji so senegalski strelci, za Rusijo na študira vrhovni svet kvaliteto in frankoleznost diplomatov na Mada-gascarju in nekje na Balkanu. Odkar je v Parizu monsieur Vesnič stopa Madagascar bolj v ozadje. zadnjem mlnistralaiem svetu je bila tudi razdava o upravni prldelltvl otoka Krka. Ministrski svet je uvaževal razloge bana dr. Tomtienoviča In skJenli, da se otok Krk v upravnem pogledu prideli podnu ško-rešld županiji. Proračun Gradca. Graški občinski svet jc v četrtek začet posvetovanja o mestnem proračunu za leto 1921. Po poročilu finančnega referenta podžupana Engelhofra znašajo izdatki za rodno poslovanje 245,196.390 kron, a pokritje 99310.500 kron. Primanjkljaja je tedaj 145385.890 kron. Stavka pri Alpinski montanski družbi. Iz Gradca poročijo: Ker Alpinska montanska družba ne drži dogovora, ki ga Je sklenila ss vojimj nameščenci pod pretvezo, da se jc p« pogoooi uruniia pismena napaka, so začeli stavkati v zvezi industrijskih na« meščencev združeni delavci omenjene dni« žbe, katerim so se pridružili tudi rudarji v Kosflachu, Seegralimi, Tolmdorfu, Zeltwegu Eisenerzu, Vorderubergu in Neubergu. Na« meščencl podjetja v Donawitzu se stavk! niso priključili. Šlrajk avstrijskih zobotehnlkov. Ke*, se avstrijskim zobotehnikom doslej ni priznala pravica, da bi drli zobe, so 2. t. mt začeli stavkati zobotehniki po vsej Avstriji. Ženska prlpuščena k sodni služb! r Nemčiji. V Nemški posianški zbornici je bil predlog za dopustitev žensk v sodno službo in kot porotnic v poimenskem glasovanju sprejet z 170 proti 126 glasovom. Gospodarstvo. bene razmere v Zagerub dopuščale, se bodo predavanja na tej fakulteti začela že ta semester, drugače pa v začetku šolskega leta 1921/22. Dekanat jemlje prijave do 15. aprila t. I. Krk se prldell vendarle HvratskL Na NOVA IZVOZNA CARINSKA TARIFA, j Po novi, uradno objavljeni carinski tarifi je Izvoz blaga prost Izvzemšl pšemcc, ! ovce, konje, kobile, žrebeta. Izvoz živine jc dovoljen samo preko obmejnih veterinarskih postaj oziroma carinarnic. Državni živlnozdravnik mora na carinski deklaraciji potrditi, da sc izvoz lahko dovoli. Prepovedan je izvoz goveda in bivolov, izvzemši živino proko 500 kg žive teže, tehtane pri nakladanju, in krav, ki so stare nad tri leta. Med nadaljnje prepovedane predmete spadajo ovce (Izvzemši rejene ovne, volno in volnene izdelke), pšenična moka, sladkor, premo* (izvzemši lignit), zlato in stc-bro In njih izdelki, ter staro ht surovo železo. Izvozna carina je za posamezne predmete določena na sledeči način: pšenica 20 dinarjev, oves 10 din., riž 50 din., krompir 5 din., makovo, solničoo, konopljeno, bučno seme In ostali oljnati plodi 100 din., sladkorna ropa In odrezki 20 din. Rastline, Id se jih vporaU za izdelovanje krtač 5 din., opij 500 din. Konji in kobile belgijske in norške rase, stare preko 3 leta 500 din. na glavo, žrebčad iste rase do 3 leta 200 din., konji bi kobile in žrebčad ostalih pasem 2000 din. mozgi 500 din., osli 200 din., živa govedina preko 500 kg težka na komad 500 din., pod 500 kg težka, na giavo 1000 din. Zaklana in očiščena in odrta 300 din. od kosa, žive ovce 30 din. od kosa in koze 20 din. Zaklane koze in pitani ovni 100 din. od 100 kg. Žive svinje 300 din. od komada, zaklani prašiči in sveže svinjsko meso 100 din. od 100 kg, gosi in kure žive 6 din. na komad, kokoši, race In druga živa perutnna 3 din od komada, zaklana perutnina 100 dinarjev od 100 kg, zaklani konji, očiščeni ‘n odrti 100 din za 100 kg. Konji pa se smejo klati samo, ako niso za drugo porabo sposobni, in samo pod nadzorstvom državnih ž i v In ozd ra vn ik ov. Za mesne izdelke se plača za nasoljeno suho in prekajeno slanino 100 din., nasoljeno meso, prekajeno in sušeno, pod čemur se razumejo tud! šunke in na drugi način konsorvirano meso 120 din., sviniska in gosja mast 120 din. za 100 kg, medtem ko se salama, mortadela, klobasice in nadevano meso-carino prosti. Divjačina in meso od divjačine 300 din., sveče in kislo mleko »er smetana 10 din. za 100 kg, jajca 200 din, med, Izcejen ati v satovju 50 din., čebelni vosek 500 din., mast m olje iz kosti 120 din., topljen in netopljen lej 120 din. Volna 2000 din., volnene krpe In odpadki, kakor tudi volneni izdelki 500 din., stara vojaška obleka 20 din. Kozja dlaka 100 din., ščetine, konjska griva in žima 2000 din., ostale vrste živalske dlake 50 din., perje 200 din., kokoni 100 din., za vse 100 kg, ovčje, koz;c In svinjske kože, surove 400 din., jagnječe In kozličje kože 200 din., goveje kože, telečje, blvolske, konjske, oslovske In mul 800 din., lisičje, od kune, vidre, dihurja, divje mačke 1000 din., volčje, medvedje, pasje in jazbečeve 500 din. Odpadki pri klanju, namreč volovski rogovi, kosti, kri od zaklane živine, žile, odpadki od surovih ln v apno vloženih kož 100 din. Čreva, želodec, pljuča, srce, jetra* ledvice, glave in odpadki pri Izdelovanju glavnikovi n nožev 10 din., črni in rumeni kavijar 500 din., raki in školjke 20 din. Za gozdne produkte se plača: za drva 1 diin. za 100 kg, pri tem pa je prepovedano izvažati hrastov in kostanjev les za iu delavo tanina, za les za stavbe in za tehnično porabo v hlodih in panjih nad 30 era srednjega premera se plača za hrast, kostanj in oreh 8 din., za javor, jasen in brest 6 din. Od ostalega listnatega drevja (bukev, lipa, vrba itd.) 3 din. Za okrogli les srednjega premera 15—30 cm se plača za les od listnatih dreves ista carina, kakor za debelino nad 30 cin, od Iglastih dreves vseh vrst 3 din. Jamski les se sme izvažati Iz liško-krbavske in modruško-reške županije. Palice pod 15 cm premera, bodisi okrogle ati obsekane, vinogradskl koli, pa« lice hmeljovske 1 -50 din. Les za tehnično porabo obsekan, tesan in žagan, deske, lat-ve, vesla in vrtita v vseh dimenzijah ln sor-tlmentih razen onih, ki Imajo svojo posebno postavko plačajo, ako so od hrasta, oreha in kostanja 6 din., od javorja, jasena ;u bresta 4 din., od ostalih listnatih dreve« 1.50 din., od iglastih vseh vrst l din. Izvoz hrastovih železniških pragov je pre« povedan. Kocke za tlakovanje ulic, les za kolarje, deske za zaboje In sodi, v katera se vlaga blago, deske za strehe, obodi za sita plačajo 2 din. Bukovi ki železniški pragovi, bukove deske za zaboje, bukove dog« plačajo l din. Vse postavke se razumejo za 100 kilogramov. + Izpremeinba Izpričeval o Izvozu blaga. Carinski svet le določU, da se ukine dosedanja odredba, ki se je glasila, da sa morajo potrdila o izvozu blaga iz nevtralnih držav obsegati razen splošnih podatkov tudi klavzule, da je blago proizvod kapitala in dela v dotični državi, iz katere blago izvira in da upravljajo podjetja, v katerih ja bilo blago izdelano, lastni državljani. -i- 2ltne cone od 2. t. m. Sombor: Slab dovoz, živahno povpraševanje. Vendar pa so cene ustaljene. Pšenica notira 980—lOufl K, nova koruza 390—410 K, oves 350—360 K, pokvarjena koruza 340—350 K. Izvoz V Nemčijo je precej velik. — Vinkovcl: Pšenica 1000—1010 K, nova koruza 430—440 K, oves 355—360 K. Inozemski trgovci kupujejo mnogo blaga ter ga spravljajo v Italijo, Nemčijo in Češkoslovaško. + Cene žitu In moki v Novem Sadu (1. t.m.): Pšenica 950, rž 780—810, oves 320—330, ječmen 520—550, nova in stari koruza 380-390 K. Moka nularica 15, m*, ka za kuho in kruh 1 krono cenejša. Otrobi 320 K. Malo popraševanje inozemcev, ker so jim cene še vedno previsoke. + Podržavljenje električnih central. Ministrstvo za gradbe Izdeluje naredbo o podržavljoniu vseh električnih central V državi. + Dolžina železniške mreže v Jugoslaviji. Koncem lanskega leta je bilo v Jugoslaviji skupno 9158 km železniške mreže, od tega je bilo 6395 km normalnih in 2763 kilometrov ozkotirnih prog A. K. Green: Nevestina skrivnost. (Dalje.) Detektiv se ni več obotavljal. Tiho se je splazil nazaj, izposodil si ključ iznova. pogledal z lastnimi očmi ter se vrnil k doktorju ves prepaden. Nerazumljivo! je govoril pogled, s katerim je izročil ustrežljivi sobarici ključ Genovefine sobe. Ženska jc morala vsekako opaziti njegovo strmenje, zakaj rekla mu je par besedi, ki so vznemirile Gryca očivid-no še bolj. Po dveh. treh kratkih vprašanjih je krenil naglo„v hotelsko pisarno, toda ne po stopnicah, na katerih ga je čakal zdravnik. Pet minut je minilo, ne da bi se bil vrnil; doktor je že Izgubljal potrpljenje, ko se je zdajci pojavil detektiv pod stopnicami ter mu pomignil, naj pride doli. Kameron je hitel k njemu in spoznal takoj, da se je moralo zgoditi Orvcu nekaj posebnega. Oryce se je zasmejal — kar le bilo pri njem redka stvar — in krenil naglo proti Izhodu. Pojdiva, je vzkliknil, nič časa nama ne preostaja. Vam morda ne. ie r< ’ •' 1 ' tor odločno, toda moje mesto je tu. Gospodični Gretorexovi se vidi. da potrebuje prijatelja, in če je zares urno* bolna —. Cujte. je odgovoril oni kratko in ostro, pred petimi minutami bi vam bil morda še pritrdil; zdaj pa vem nekaj, kar je izpremenilo ves moj nazor o tej stvari. Odkar sein videl damo pred tremi urami, je sprejela poset nekega gospoda. Celo uro je ostal pri nji v sobi. in ko je odhajal — ako ste gospodično res ljubili, zberite zdaj vso svojo moč — je naročil služkinji, ki sva jo videla zgoraj. da se vrne in privede s seboj svečenika; sobo. v kateri je pravkar govoril z damo, da naj pripravijo. ker se hoče zvečer poročiti ž njo. Spodaj, v pisarni, je ponovil svoje naročilo, in —. Kdo je bil? Kako je ime temu lopovu? Ali n ari ni povedal? Govorite, da bom vsaj vedel vso svojo 1 sramoto Pustil je karto. Ime vam utegne biti znano, je rekel detektiv in pomolil doktorju posetnico, na kateri je bilo zapisano: Dr. Julij M o le s w ort h. Molesworth, jc ponovil zdravnik z nejevernim, osuplim glasom, lo ni mogoče. Kak tujec je moral zlorabiti njegovo ime. Menite? Prav gotovo! Vsak mora uvideti, da nista mogla imeti ta dva nikake-ga stika med seboj. Molesv/orth je bil tnoj tovariš na vseučilišču; vrl zdravnik je. nastavljen pri zdravstvenem uradu. V zasebni praksi se ukvarja izključno z revnimi bolniki. Kako, za Boga, naj bi se bila spoznala? Mogoče ie vse na svetu. In tudi če bi se bila. ne vem, kako bi jo mogel pridobiti zase. Mo-lesvvorth je eden najbolj prenapetih ljudi, kar sem jih srečal v svojem življenju. To rekši je doktor Kameron nedvomno vzravnal svojo lepo, visoko postavo. Oryce je smehljaje zmajal z glavo. rekoč: O tem sa lahko prepri- čava. Stopivši v pisarno. Je prosil, | naj mu natančneje opišejo moža, ki je oddal posetnico. Nenavadna prikazen, se je glasil odgovor Biti mora človek, ki ve, kaj hoče. Rasti je srednje, temnih las in brez brade. Njegov nasmeh je prijeten, toda kadar pogleda grdo, bi se ga marsikdo ustrašil. Kar se tiče njegove obleke —. Toda doktor Kameron je vedel dovolj. Proč odtod! je zaklical, mahaje z rokami, ter planil na ulico. Četrto poglavje. Ko sta bila zunaj, je doktor obstal in pogledal okrog sebe, kakor ne bi vedel kod ne kam; ves je bil omamljen od zadnjega udarca. Gryce ga je prijel za roko in mu jel dopovedovati, da je potreba naglice. Naglice? je ponovil Kameron. 'Kaj naj bi me priganjalo k naglici? Kjer manjka neveste, tudi ženina ne pogrešajo. . Moja prva dolžnost je kajpak, 1 obvestiti starše, kle se skriva nJU nova uči; mislil pa sem. da vesto tudi vi kako nalogo zase. Tukaj? Mogoče. Ali hočete poizkusiti? Gospodič* na je sedaj sama — lehko da se vam posreči —. Ne. ga je prekinil zdravnik ž globokim studom v glasu in obrazu, tega ne morem. Tako daleč ne seže niti moja ljubezen niti moje usmiljenje. Odhitel je k vozu in skočil vanj; Gryce mu ie sledil ter mu sedel na« sproti. Na mestno železnico! je zaklical kočijažu. . , . To nepričakovano odkritje nama je vzelo celih deset minut, se je obr-n*l k doktorju, kakor bi ga hotel prositi oproščenja; morava jih dohiteti kolikor se da. Kameron je molče pokimal; zdelo se je. da se ga polašča globoka brezbrižnost. Oni pa je medtem nadaljeval: Vseeno bi vam hotel razložtll, kako si jaz tolmačim to stvar. Alt me boste poslušali? (Dalj« iv >6.) Dnevne vesti. — Predsednik deželne vlade dr. Vilko Baltič sprejema stranke, kakor je bilo že objavljeno, izključno le ob ponedeljkih, sredah m četrtkih od 11. do 13. ure. Občinstvo se na to opozarja in se prosi, naj se drži teh ur. ker je k. predsednik z drugim delom preobložen. — F.notna stanovanjska naredba. Ministrstvo za socijalno politiko pripravlja novo, za celo državo enotno naredbo o stanovanjih in najemnini za trgovine in pisarne. Te lokale bo mogoče pod gotovimi pogoji odpovedati. — Vsa mesta sekvestrov zasedena. Ministrstvo pravde poroča, da so vsa mesta komisarjev in njihovih pomočnikov pri sekvestriranih imetjih zasedena in da naj se nihče ne obrača na ministrstvo radi teh mest. — Ljudsko štetje v mariborskem okrajnem glavarstvu, izvzemši mesto Maribor, izkazuje sledeči končni rezultat: vseh prebivalcev je 95.346, od teh 92.166 naših državljanov, 1944 tujcev in 1236 še nedoločenih. Po narodnosti je 89.540 Slovencev, 496 Srbohrvatov, 207 drugih Slovanov. 4971 Nemcev, 63 Italijanov, 35 Madžarov itd. — Pozor na prepovedane časopise! Zadnjič smo priobčili seznam časopisov, ki so v naši državi prepovedani. To so posebno skoraj vsi nemški časopisi, ki izhajajo na Koroškem, v Gradcu in Pragi. Vkljub temu pa prihajajo ti časopisi v Ljubljano. kjer jih potem pošta seveda uniči. To dokazuje, da nekateri naročniki še vedno obnavljajo naročnino in zametavajo tako denar v lastno škodo. — Prihod dr. Kukovca v London. Minister za trgovino in industrijo dr. Vekoslav Kukovec je došel v London 27. februarja. — čemu se zadirate? V »Jutru* se le obregnil nekdo ob naš list, češ, da smo napadli obe učiteljici v Selnici ob Dravi. Naj bi vendar poprej prebrali naš »napad*. Učiteljstva v Selnici niti omenili nismo, pač pa se je nanašala kritika na učiteljici pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, za kar ie iinel naš Informator gotovo tehtne vzroke. — Okrožni agrarni urad v Ljubljani ntznanja, da sprejema stranke v uradnih poslih Izključno samo v torek, četrtek in soboto od II—13 ure. Vsled preobilice de'a V pisarni in zunaj na veleposestvih se o4> drugem času stranke brez Izjeme tn brez-oogajno odklanjajo. — Nove uniiorne zagrebških redarjev. %ed kratkem so zamenjali zagrebški redarji dosedanje kape s čeladami, kot jih imaio angleški in amerikanski redarji. Re-davrstvo dobi tudi novo obleko po vzorcu redarjev v velemestih. — Za glasovanje v Šlezljl pobirajo nemški agitatorji nemoteno po Mežiški dolini pris-pevke. — Nemčurski informator je tisti gospod, ki je pred glasovanjem stanoval v Pliberku pri Nemcu. Naše oblasti ga pač morajo poznati. Lnibiiana. — Vs| državni nameščenci, ki imajo pravico do družinskega stanovanja v Ljubljani in do sedaj še niso dobili istega nakazanega, so vabijo, da to naznanijo na naslov: inž. Matevž Kolarič, stavbeni svetnik, Ljubljana. Poštno in brzojavno ravnateljstvo (tehnični oddelek). — Judovsko sinagogo dobimo baje v Ljubljano. Tako poročajo listi. — Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo v četrtek 10. t. m. ob 3. popoldne. — Ljubljanska srajca. 291etni Jos. Kocjani z Ljubljane, po poklicu knjigovez, ki Je nazadnje bival v Marenberku, je osumljen goljufije v škodo poštne uprave, kateri zločin je izvršil v Mariboru meseca novembra 1918. Dosedaj še ni prišel pravica v roke. — Roparski napad? Jakob Geršak, sluga »Jadranske banke«, je policiji prijavil, da ga je dne 27. m. m. proti polnoči v Jiradeckega vasi neki moški ustavil, grozeč mu z revolverjem. Napadalec je 30 do 35 let star, precej velik, širokega obraza, ima precej velike rjave brke ter je Imet ®rn klobuk in rjave gamaše. — Duržabui večer Sokola v Šiški sc vrši danes 5. t. m. ob 20 v gostilni Zvezda v Šiški. Sodeluje društveni godbeni odsek. Dobiček je namenjen za zletnl fond. Vstopnina za osebo 2 dinarja. — Dražba zaplenjenega konja. V ponedeljek 7. t. m bo prodan na dražbi lep, močan zaplenjen konj na pristavi Zelen hrib polog Dolenjskega kolodvora. — Ljubljansko reševalno društvo 'e pretečeni mesec posredovalo v 80. slučajih raznih nezgod. —■ Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani naznanja članom, da se vrši 1. mesečni sestanek 14. t. m. ob 16. v porodnišnici javne bolnice v Ljubljani. Spored: Naznanilo predsedstva, razgovor o liječni-Skem Vjesnikuj demonstracije prof, dr. m. Zalokarja. t Maribor. Socljalističnl sliod. V četrtek zvečer se je vršil v Mariboru dobro obiskan shod soc. dem. stranke. Govorili so poslanci Golouh, Bernot in Kopač. V sprejetih resolucijah protestirajo med drugim proti temu, da se vrše občinske volitve na podlagi !menika za volitve v konstituanto in proti ukinjenju ženske volilne pra- : vice. Posredovalnica za službe raških hcKuncev. V strniškem taborišču se je ustanovil urad za posredovanje služb ruskih beguncev, ki bivajo famkaj Nameščenja iščejo doslej t zdravnik za notranje in otroške bolezni. 2 usmiljenki, 1 slikar. 3 mehaniki in elektrotehniki. 1 prevajalec za ruski, nemški in francoski jezik, 4 mornarji za trgovinske ladje, 13 poljedelcev, 2 vrtnarja, 3 čevljarji, 1 šivilja in 1 izvošček. Ponudbe je nasloviti na naslov: Ruskij Tjerem, Rusko begunsko taborišče, Strnišče pri Ptuju. Ponesrečena tatvina. 19-letni brivec Bogomir Dulac iz Novega mesta je v trgovini gospoda Ulaga na Aleksandrovi cesti ukradel več robcev. Pri tem pa je imel smolo, da so ga zasačili. Odvedli so ga v zapor. Pil a nič plačal. 36letni brezposelni krojač Josip Višnovec je popival v Macovi gostilni v Prankopan-skl ulici Ker ni imel s čim plačati, je bil aretiran. Pri tem pa se je izkazal s ponarejenimi osebnimi listinami. razen tega je brez dovoljenja orekoračil mejo in dospel semkaj iz Gradca. Zaradi vsega tega je bil odveden v zapor, nakar bo Izgnan. Zblaznel, ker so ga oropali. V bližini Slovenske Bistrice sta pred približno enim tednom napadla dva lopova nekega 201ctnega krošnjarja In rnu odvzela okrog 30.000 kron. Krošnjar ju je kleče preprosil, da ga nista umorila. Vsled bolesti nad svo-'O izgubo je krošnjar sedaj zblaznel; prepeljali so ga v umobolnico. Okrožno sodišče v Mariboru išče zaradi tatvin in drugih zločinov več oseb. Njihova imena so sledeča: C uješ Ivan iz Šmarja i>ri Jelšah, 21 let star, gluhonem; Fideršek M. Iz Ptujske gore, 24 let stair; Gross Pavla. 24 let stara, rojena na Dunaju, pristojna v Razvanje pri Mariboru. Za-mueia Viktor, 24 let star iz Dragotincev pri Ljutomeru; Mohorič Bogomir, 21 let star, mehanik Iz Maribora; Pcrger Fr., 21 let star, delavec iz Sp. Pobrežja pri Mariboru; Soršak Julij, 18 let star, sedlarski pomočnik iz Cirkovcev pri Pragerskem; Salamon Fr. 41 let star, oženjen kočljaž od Sv. Petra pri Mariboru; Starcevič Apolonija, 27 letstara iz Temnice pni Reki, šepa na desno nogo. Slab izgovor. Zadnjič smo z začudenjem vprašali, ali je v naši armadi mogoč častnik, ki je dal v »Marburger Zeitung« ženitni oglas. Sedaj so Imenovano uredništvo Izgovarja, da je srbsko besedilo napačno prestavilo, češ, da je v besedilu stalo »vdova, ločena žena ali starejše dekle«, a uredništvo ie prevedlo, »preteklost postranska stvar«. — V sili je pač vsak izgovor dober. Neresnična vest. Kakor se nam poroča, vest, da je dr. Kimovec kupH odvetniško pisarno dr. Tschebulla, ne odgovarja dejstvom. Celie. Predrznost. Prejeli smo Iz Celja: Nekateri celjski nemški advokatic se po javnih uradih poslužujejo v občevanju izključno le nemškega iezika. Seveda jim pisarniško osobje sekundira v blaženi švabščini. Radovedni smo, kako občujejo s Slovenci v Gradcu ali v Celovcu po uradih. — Gotovi državni uradniki po nekaterih celjskih uradih še vedno ne vedo, da je uradni jezik le jugoslovanski. Prihodnjič pridemo z Imeni. Značilno. Celjski hotelir g. Martinovič, ki se kaj rad ponaša, da je Srb, se v svojih pravnih zadevah poslužuje izključno le nemških zastopnikov. Treba si bo srbstvo tega gospoda enkrat nekoliko bližje ogledati. Nova avtomobilna zveza se pripravlja med Celjem hi Vojnikom, oziroma med Celjem bn Dobrno. Konsoroij v Vojniku je kupit avtomobil državnega zdravilišča v Dobrni. Zveza se vzpostavi v kratkem Vse trgovino, razun ene, kakor tudi podružnica Jadranske banke, Id so bile radi koz zaprte, so zopet odprte. Smrtna nesreča na celjskem kolodvoru. V ortči od srede na četrtek ob pol 1. ponoči je pri premikanju vlakov prišel med odbijače železničar Kos. Stisnilo mu je prsni koš In je bil na mestu mrtev. Bil Je član celjske železničarsko godbo. Zapušča vdovo in enega otroka. Pri prvem porotnem zasedanju pri celjskem okrožnem sodišču, ki se prične v ponedeljek 7. t, tu, oridclo na vrsto sledeči slučaji: 7. marca Janez ta Franc Horvait, tatvina ter Rudolf Hvalenc, tatvina; 8. marca Janez Iljaš in tovariši, tatvina ter Edvard Grah, goljufija; 9. marca Stefan Petrovič, tatvina. — Nadaijni slučaji še niso razpisani. Novlk onsum otvorijo v Celju za farno cerkvijo pristaši SLS. Koroško. »Kulturno« delo. Učitelj na Suhi pri Labudu Linhard izprašuje otroke, kedaj so raje hodili v šolo sedaj pod Avstrijo ali poprej, ko so še bili Jugoslovani. Učenec Stanko S. je odgovoril. da poprej, ko se je poučevalo slovensko. Za to odkrito izjavo je bil tepen ter je moral v zasmeh so-učencev klečati. Nemška razbojništva. Posestnik Krevalder in njegova hči Terezija sta bila na cesti iz Velikovca proti Celovcu naoadena od štirih oseb. Krevalderja so silili, da jim mora orodati konja. Ker tega ni hotel storiti so ga z bikovko pobili na tla ter še nezavestnega pretepali na tleh. da je dobil dvt? veliki rani na glavi in več ran po hrbtu in rokah. Tudi konja so pretepli do krvi. Krevald še sedaj leži. — V noči na 6. februar so nemčurji v Globasnici zamazali napis gostilničarju Val. Vuteju. — Posestniku Hafnerju v Tinjah so razbili 20 šip ter razdrli plot. IVAN ZAJC Gotovo je malo Ljubljančanov, ki osebno poznajo kiparja Ivana Zajca. Vsi oni, ki hodijo mirno mimo njega dan za dnem, niti oddaleč ne slutijo, da je to eden onih srečnih ljudi, ki se morejo z vso pravico nazivati — umetniki. Vendar z njegovega lica ne odseva ta sreča. On je vedno žalosten, sam zase, rahločuten. Vedno in vedno o nečem težko premišljuje. Glava mu je venomer polna načrtov, a žep mu je vedno prazen. Kadar kdo slučajno pogleda tega tnalega in neznatnega človeka, jadno oblečenega, niti ne bi mogel verjeti, da je to tvorec Prešernovega spomenika, da je ta človek živel in študiral več let v Parizu, v središču vse lepote in vsega okusa. Ivan Zaiec je študiral tudi več let v večnem Rimu. v tem mirnem in najprimernejšem mestu za ustvarjanje idealnih umetniških urnotovorov. — V sikstininski kapeli in v dvoranah znamenitega Vatikana je preživel mnogo srečnih trenotkov. V proučevanju klasičnih del stare Helade in starega Rima si je pridobil predvsem umetniško znanje in je kultiviral svoj okus. In ta kultivirani ukus, ki je temeljil na dobrih umetniških tradicijah, je postal njegova druga priroda. V vseh njegovih dosedanjih delih opažamo, da je v resnici občutil delikateso helenske linije. V njegovih umotvorih »Medea«, »Sapho« »De-vojke po kopanju« itd., prevladuje namesto prononsirane očesne draže-sti povsod ritmika linij. Ivan Zajc kot umetnik je bolj pesnik. nego mislec. Mesto sile prevladujejo pri njem občutki. Ustvarjajoč dela se nlkol' ne ozira na dominirajoče umetniške struje, niti na modo. Ivan Zajc ni modernist. Niti ni im-presijonist. Nagiblje se bolj h klasi-vizmu. Tendence ne pozna. Pozna edinole občutke. Služi edino lepoti V vsa ona dela. ki jih je sam osnoval in ustvaril, je vlil nekaj od svoje prirojene duše in prirojenih občutkov. Kiparji z umetniškim znanjem In kultiviranim okusom, kakor je Ivan Zajc. so v kraljevini S. H. S. zelo redki. Vsled tega je pravi narodni greh. da životari ta umemik brezpo-slen že tretje leto v Ljubljani in da merodajni Uudie. tako v Ljubljani, kakor v Beogradu, ne gledajo n? »o, da bi mu ustvarili priliko za resno delo in ustvarjanje pravih umetniških del. _____________________ P. Z. Šport in turistika. Izlet v Logatec in nazaj priredi v nedeljo 6. t. m. Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija«. Odhod ob 9. zjutraj izpred klubovega lokala v restavraciji »Novi svet«. Vabljeni so vsi kolesarji in mototi-kilsti. k Gledališče in glasba. Sprememba repertoarja. Zavoljo bolezni gospe šarlčeve se predstava »Baika o volku« v soboto in nedeljo ne more vršiti. Red B dobd v soboto mesto »Bajke« Flnžgarjevo Izvirno delo »Razvalina življenja«. V nedeljo vse vprizori »Golgota« za Izven. Premljcra »Bajke« bo v sredo 9. t. m. lilogo VUme bo Igrala gdč. VVintrova. Mestno gledališče v Celju. Danes v drugič Halbejeva drama v 3 dejanjih »Mladost«, ki je v sredo vsled nastalih ovir morala izostati Izvajanje Bachovega pasijoma In »Hla-hoiov« koncert Prejeli smo: Z ozirom na včerajšnji podlistek o glasbi v »Jugoslavi-ji* mi je čast javiti, da se izvajanje pasijona mora na vsak način vršiti v dneh 15. in 16. t. m. in ga ni mogoče preložiti, ker za druge dni ni cerkev na razpolago. Ali praž-ki »Hlaho!« 15. t. m. tukaj koncertuje, še ni nikakor določeno. Po pismih »Ulahola«, ki sem jih imel jaz v roki, pride namreč »Hla-hol« šele 15. maja v Ljubljano. Sicer bi pa tudi »Hlaholov« koncert dne 15. t m. za izvajanje pasijona ne bila nobena zapreka; nasprotno sem prepričan, da bi vsi člani »Ulahola«. če bi bili že 15. t. m. v Ljubljani, naši produkciji prisostvovali. Začetek pasijona je ob pol 6 popoldne, medtem, ko bi se koncert »Ulahola« pričel gotovo ob 8 zvečer. C. Za II. slnfonlčni koncert orkestralnega društva Olasbeije Matice 7. t. m. vlada med ljubljanskim občinstvom veliko zanimanje. Na sporedu so: Premrlov »Al'e- gro«, ki se prvič izvaja, dalje Dvorakov koncert za gosli (solist Rihard Zika) s spromljevanjem orkestra in Beethovnova eroična sinfonija v močni zasedbi. Umetniški užHek obeta biti izreden. Vsporede ta vstopnice prodaja traiika v Prešernovi ulici. Znanost in umetnost. Slovenska Matica. Tretji in četrti snopič drugega letnika »Časopisa za slov. Jezik, književnost in zgodovino« sta v skupnem zvezku izšla. Ker so cene tisku tekom lanskega leta znatno narasle, je Matica kot založnica primorana, zvišati letno naročnino »Csopisa« na 60 K. Prosimo dosedanje naročnike, naj doplačajo In vabimo nove, naj se priglasc v čim večjem številu, ker je še mnogo Izvodov »Časopisa« na razpolago. Pokrajina. Novo mesto. Podružnica Jugoslovanske Matice bo imela svoj redni občni zb >r v soboto 12. t. m ob 20. v Narodnem domu. Na sporedu odborova poročila, volitev odbora m delegatov In predavanje gospe Ula-gove o »razmerah na Primorskem«. Metlika. V tukajšnjem Sokolu Je vpisana članica, ki s svojim javnim življejTem ne deta ravno časti dobremu imenu Sokolstva. Bodimo v tem oziru strogi in neizprosni! Št, Jernej na Dolenjskem. V noči 27. m. m. je posestniku Antonu Povšetu v Šmarju nekdo okradel IOJet starega majhnega, rjavega konja, vrednega 9000 K. Konj je bi! vojaški, z močno grivo na obeh straneh vratu, s košatim, skoraj do tal segajočim repom. Na levi strani vratu je Imel pod grivo vžgane nerazločne številke, nad levim očesom pa dlako nekoliko od-drgnieno. Sv. Barbara v Halozah. Tukaišniemu šol. voditelju g. Mirku Kosi je umrl 18. m. m. oče, bivši nadučitelj Kosi pni Sv. Lenartu pri Vel. Nedelji. Pokojnik je bil dober in priljubljen šolnik. Še na smrtni postelji so bile njegove misli pri učiteljskem dtu-štvu. Domači g. župnik se je poslovil od rajnika ob odprtem grobu z lopimi nagovorom. Učiteljstvo je bilo jako slabo zastopano, zato pa drugega občinstva zelo mnogo. Počivaj v miru! Brežice. Invalid natn piše: Ko sem Imel nedavno opravka pri okraj, glavarstvu sem se prepričal, da je uredništva, posebno žensk mnogo preveč, ker postopalo po pisarnah, pušijo cigarete ter sc na razne načine zabavajo. Ko se je razpusti a podporna komisija, so odpustili skoraj pot tucata ženskih pslarniških moči, toda kmalu so Jih začeti nanovo sprejemati, tako so sprejeli hčerko bogatega brežiškega peka, da sc najbrž šele uči tipkarfti. Ako pa se oglasi za pisarniško službo sposoben invalid, takrat ni prostora. Pokrajinska vlada naj bi se prepričala, katere moči so res potrebne in kakšno delo ooravllalo. Drobiž. * Romunski kralj Karol zastrupljen. Dopisniki nemških listov v Bukarešti poročajo o baje odkriti senzacijonalnl novici, ki k) prinašajo besarabski in sedmograški časopisi. Karol, kralj Romunije, je bii baje zastrupljen. Prof. Pi-rica, avtor odkritja, se poživlja na ntko trditev tajnega svetnika VVizhtej, ki je zapustil v svoji zapuščini zapiske, kjer se nahaja stavek: »Kralj Karol jc bil zastrupljen od čaše zastrupljene kave«. Motiv je po mnenju prof. Tuicu iskat! v želji intervenlstičnlh voditeljev, ki so se hoteli iznebiti na ta način zastopnika ger-manofilstva v Romuniji. • Govoreče sliko. Iz Stookholla javljajo, da se je švedskemu Inžen. Siven Berg-lutvdu po več kot desetletnih poizkusih posrečilo sestaviti film, ki govori In z največ-Jo točnostjo omogočuje produkcijo govna In slik. * Najglobokelša Jama je blizu Cuhova pri Corvočki v Qorenji Slezljl, kjer koplje globoko ni bilo mogoče, ker se je iz dprtL ne neprestano trgal mačan tok drožja, tak« da je bilo nemogoče dalje kopati. Tempera« tura je bila v globočini 10015.15 m 40 stopinj Celzija, v globočini 2221 metrov pa S3.4 stopinj Celzija. — Anglež Parson, Izumi teli parne turbine, po njem hnenoane, je predlagal, da bi zvrtali 12 angleških milj (ena angleška milja je 1.009 m) globoko v zetu-ljot er bi tako pridobljeno zemsko vročina izrabljali v obrtne svrhe. Ali uresničenje tega predloga bi naletelo na velike tehnična ovire. * Koliko slanikov Jo v morju. Neki angleški strokovnjak je Izračuna! na podlagi ribiških poročil, da živi samo v angleških vodah približno 15000 milijonov slanikov. Vseh slanikov v svetovnem morju Je okoli 200.000 milij., pa vendar preje kak milijo« več ko manj; pri tem so Šteti samo dorasli sianiki. Število malih živali se ne more niti približno navesti, ako jx>mislimo, da ena sama samica znese 80000 jajc. Ljudje ne po-užijejo niti petine slanikov, ki vsako leto dorastejo. KDOR JUGOSLOVAN, TA MATICE ČLANI Mali oglasi. Proda se: PRODA SE velik, dobro ohranjen otroški voziček, (Lel-tervvageu) po zelo nizki ceni. Vpraša se pri g. Srebotnjak, Ljubljana, Kol. ul. 31. 360 OPRAVA JEDILNE SOBE in stenski obešalnik se proda. Gosposvetska (Marije Terezije) cesta 1, II. levo. 351 VEČJA ENONADSTROPNA HIŠA z večjimi lokali pripravnimi za trgovino, In-dustrijo ali kako drugo obrt, z manjšim gospodarskim poslopjem in zemljišča 9 oralov nahajajoče se v Industrijskem kraju Gorenjske. Proda se tudi hiša brez posestva. Naslov pod 250.000 K na upravo Jugoslavije. 359 MARIJA BAUMGARTNER, Celje, Gosposka ulica 28. Prodaja spalnega jedilnega in kuhinjskega pohištva. Zaloga tapetniških Izdelkov. 179 MADRAC1 tridelni prvovrstni prima prevleka čvrsto polnjeni s la afrikansko morsko travo, B garnitura za jrosteljo K 1150 franko povzetje ali proti predplačilu pošilja »Columbia« Maribor. Cvetlična ul. 8. 270 ŠTEDILNIK zelo lepo In lično izdelan, primeren za veB« Jo gostilno ali hotel, je ceno na prodaj. -* V zalogi Imam tudi vsakovrstne Štedilnika lastnega izdelka, trpežne bi tudi po solidnih cenah. Franc Kosmač, ključavničarski mojster, Ljubljana, Jeranova ul. 5. 26| MED ITRCANJ najflnejšl namizni za pecivo, garantirano čebelnl potanec kg & 50 K. Poštni zavoj 4 kg medu 240 K franko tam. Pošilja se po pošti in po železnici. A. Maček, čebelar, Vrhnika. 214 Kupi se: DOBRO OHRANJEN OTROČJI VOZIČEK Cenjene ponudbe prosim pod »voziček* na upravo Jugoslavije. Službe: VEČ POHIŠTVENIH KVALIFICIRANIH mizarjev sprejme takoj »Lesna ta kovinarska zadruga v Stmišču pri Ptuju«. 363 PRODAJALKA MEŠANE STROKE se spreime v trgovino na deželi. Ponudbe na upravo Jugoslavije št. 35. Celje. 359 IŠČE SE učenec za večjo trgovino s špecerijskih, blagom na Gorenjskem. Ponudbe pod F. D. 1921. na upravo tega lista. 329 ^ IŠČE SE ravno Izučena pomočnica, popolnoma Izvcž« bana mauufakturne In galanterijske trgovine (tudi v Špeceriji izvežbane imajo prednost) za večjo trgovino na Gorenjskem, Vstop 1. aprila. Ponudbe pod 4. B. 1921 na upravo tega lista. 32$ Razno: VSAK DAN ciganski koncert v kavarni Egla. Vstop prost. Solidna postrežba. 363 IŠČEM NUJNO eno ad! dvoje skladišč- v mestu ali okolici proti dobremu plačilu. Pismene ponudbe na upravo Jugoslavije pod »Skladišče«. 351 DRUŽABNIK ali družabnlca za trg. podjetje se Išče. Kapital 50 do 100 tisoč. Ponudbe pod »Dobri dohodki« upravi lista. 355 MLAJŠI PODJETEN trgovec Išče lokal v mestu ali v prometnem kraju na deželi. Cenjene ponudbe pod »Lokal, poštno ležeče Ljubljana. STANOVANJE S HRANO In celo oskrbo Išče pošten mlad gospod za april ali pozneje Plača vsako ceno. — Ceniene ponudbe na naslov: P, P. M. Zčvscoj Kraljev vitez. Zgodovinski romaa (Dalje.) Četrt ure nato je zdirjala četa Jezdecev skokoma skozi Meudon. i3il je Concini s svojimi ljudmi. Vzlic gnevu in žalosti, ki sta trgala maršalu srce, vendar ni bil povsem obupal. Capestang in Oizela sta mu bila ušla. toda tolažil se je z mislijo, da mu ostane oblast; in če se obrne ta moč le količkaj po Leonorinih naklepih, ju najde, magari v nebesih ali na dnu pekla! Tako misleč je vzel Concini enemu svojih mož pištolo, vteknil jo za pas, češ, nihče ne ve, kaj se lahko primeri, ter krenil v Louvre, da bi rekel vladarju: * Sire. poslal sem vam vojvodo Angoulčrnskega, ki je vaš najnevarnejši nasprotnik. Prijel sem ga z lastno roko. Bahač mi je bil ušel; toda zasačil sem ga v brlogu, in ker se ni predal, sem ga moral podka-diti kakor lisjaka. Pri tem je poginil. Odpustite, ker vam ne morem pokazati živega. Hvala Bogu, da ste vsaj vi oteti, sire! Živel kralj!« LX1II. Bahač. Bilo je okrog desetih dopoldne. Ludvik XIII.. bled od včerajšnjega razburjenja In dolge sinočnje noči, ki jo je bil vso prebedel, čakaje znamenja. !>o kakšni poti naj krene zdaj, je stal pri oknu in srepo strmel proti vhodu svoje palače. Nedaleč od njega je prežal Richelieu, stiskaje ustnice ter begaje z očmi po navzočih obrazih, kakor bi se vpraševal; »Kdo pride na Concinijevo mesto? Ltiynes ali jaz? Luynes je zbijal šale, da bi spravil kralja v dobro voljo. Maršal Or-nano je čakal ravnodušno, kakor se spodobi vojaku, ki mora biti vedno pripravljen na vse. Množica dvorjanov je skrivala svoj notranji nemir in vztrajala zehaje na mestih, da bi v pravem času zavpili »2ivel kralj!« ako da Ludvik aretirati Con-cinija, in »Živel Concini!« ako se zgodi narobe... Vsi so vedeli, da sc obetajo važni dogodki. Cinq-Mars ter vojvoda in vojvodinja Angoulčmska so bili aretirani ter so čakali v sosednji sobi kraljeve odločitve. Ob treh zjutraj sc je bil vrnil Vitry iz Concini-jevega dvorca; novice, ki jih je pri- nesel, so morale biti važne, zakaj Ludvik je imel s svojimi zaupniki takoj nato dolg posvet, ki je ostal strogo tajen, Vitry pa je stal ves čas odslej z dvajsetimi Švicarji na dvorišču. Živ krst ni vedel, kaj pomeni ta pripravljenost, niti ne. kaj se je bilo zgodilo v maršalovem dvorcu. Nihče tudi ni mogel poizvedeti, ker je bilo pod kaznijo Bastilje prepovedano zapustiti Louvre. Težka negotovost je vladala po vseh prostorih. Richelieu in Luynes sta bila še posebno vznemirjena radi teoa, ker je bil dovolil Ludvik XIII. svoji jet-rici, vojvodinji Angoulemski, avdi-jenco med štirimi očmi, ki je trajala celo uro. Nato se je vrnila vojvodinja k soprogu, ki so ga stražili z markizom de Cinq-Mars v posebni sobi. kralj pa je vzel ves zamišljen spet svoje mesto pri oknu. Tako se je približala deseta ura. Kralj je molče naslanjal čelo v dlan ter si ponavljal: »Hotel me je umoriti! Concini je hlepel po mojem prestolu! On in Le-onora sta mi upijanila konja, da bi se ubil na Meudonski cesti. Eden izmed njiju dveh je nalil v mojo čašo sirupa, tisto noč. ko je Capestang prevračal čebriče...« Ba3 tedaj pa se Je vzdignil pri louvrsklh vratih hrup. Kralj se je zdrznil in željno pogledal proti vhodu. Luynes, Ornano, Richelieu in ostala gospoda, kar je ni čakalo v prestolni dvorani, so naglo pristopili. »Kaj sc godi?« je vprašal mladi vladar. »Nekakšna kočija se je ustavila pred dvižnim mostom,« je rekel Ornano. »Po mostu prihaja mlado dekle, in ž njo moški. Oh, lepo je oblečen za v Louvre! Odkod se je vzel ta nesrečnež?« »Sire,« je dejal Richelieu, »dovolite, da grem pogledat...« »Nihče naj se mi ne gane!« ga je prekinil kralj. Spodaj jc postajal hrup vedno hujši. Straža je bila zastavila prišlecema pot. Spremljevavec je bil Capestang. Dekle je bila Oizela. »Nazaj!« je kričal poveljnik straže. »Seveda!« je rekel Capestang. »Pokličite gospoda Vitryja in povejte mu. da prihajam iz Meudona!« A tedaj je zagledal Vitryja na dvorišču, kako stoji nepremično na čelu svojih Švicarjev, »Meudon!« je viknil Capestang z zvenečim glasom. Kapitan se je zdrznil ter zaklical, ne da bi se genil z mesta: »Spustite ga noter!« Capestang in Oizela sta krenila na louvrsko dvorišče in zavila takoj proti vratom, ki so držala v kraljeve prostore. Tisti hip pa se je začul za njunim hrbtom konjski dir. Cela kavalkada se jc pridrevila na dvorišče. Capestang se je ozrl, vztrepetal in zaškripal: »Concini!« Tudi Oizela jc zagledala marša-^ la. Prebledela je kakor smrt in položila svojo roko na Capestanga rekoč: »To je tisti, ki me je hotel onečastiti. To je tisti, nad čigar podlostjo se je zgrozila moja mati tako, da je bila dve leti blazna!...« Capestang je krenil Conciniju naproti. Začutil je, da se meudonski boj nadaljuje. On ali Concini — eden je moral pasti. Nehote je segel po svoj rapir. Zaklel je. Rapir Je ležal v Meudonu: vrgel ga je bil od sebe, ko je pobral Oizelo! Ali Capestang se ni mogel, ni hotel obotavljati. Brez meča je planil naprej! (Dalje prih.) kupujte Impcit raneca Vsaka rcila, kajii Is milo je veliko dražje! mora Mmi Slediti, zato n\ rabi n ZLATOROG-MILO M 99 kafiero je v kakovosti vsem Importlrnnlm milom sajamčeno enakovrstno ako ne boljie. Glavno zastopstvo za Kranjsko: R. BUHC 8VI drUSi Ljubljana, GOSPO SVCt«ka C. 7» h ipaiai 13X18 ZEISS - TESSAR 1:4, 5 F—15 cm z vsem orodjem se poceni proda. Ogleda se v podružnici .Jugoslavije* v Celju. . • Sprejmeta ae v ■ nfcb* dva hlapca !ii naj bodeta neporočena. Naslov v upravi »Jugoslavije*4. Pavel Jemc krojaški mojster Spodnja Šiška št. 22. priporoča svojo delavnico Z0 izdelovanje oblek u foapode po meri. — tma prvovrstne moči. — Točna postrežba in imerne cene. NemeiifnU« (rgoTiuu Alojz Korsika JLjtil>IJ»iia, ltJ«>fwe(flovn e. 3. Naznanjam, da mi je ravnokar doSla velika množina ik-mhru semena prava severo-nemška .Ecken-dorfer*, rumena »n rudeča, »Mamut* rudeča, katero je po 28 K kp, nadalje Velka množina rMf(|akM»* itd. za vsakovrstne Šivalno stroje po ugodni ceni pripoioča IGN. VOK, Ljubljana, Sodna ulica št. 7. nHKHKHBHB-eaeBKeeBBaee Dražbeni oklic. V zapuščinski stvari po Robertu Koprinski iz Požege so na prošnjo dedičev vrši v petek dne 18 marca 1921 ob 10. uri dopoldne v notaiski pisarni v Kamniku prostovoljna javna dražba v zapuščino spadajoče nepremičnine vložno štev. 561 kat. obe. Kamnik, obstoječe iz enonadstropne hiše št. 72 v Kamniku na Šutni, ki obsega 7 stanovanj in tovarniške prostore, ki so svo;-čas služili za belilnico, potem iz gospodarskega poslopja in 'n zemljiških parcel v izmeri 3 ha 84 a 77 m*, ki ležijo poleg po-slopjn na obeh straneh reke Bistrice, koje vodna moč bi 6e dala izkoristiti. izklicna cena, pod katero se ponudbe ne sprejemajo, znaša K 300.OtO'—, vendar 6i dediči pridržujejo pravico prodajo v 14 dneh od dne domika naprej odkloniti. Vsak ponudnik mora pred dražbo v roke sodnega poverjenika položiti vaisčino v znesku K 30.000’— v gotovini ali v v vložnih knjižicah domačih denarnih zavodov. Zdražitelj mora največji ponudek s 5 7» obrestmi od dne dražbe naprej v treh mesecih sodno položiti. Knjižnim upnikom se pridržujejo njih zastavne pravice brea ozira na prodaino ceno. ... Nadaljni dražbeni pogoji so na vpogled v notarski pisarni v Kamniku. Okrajno sodišče v Kamniku, odd I, dne 1. marca 1921. Priporočajte in razšir ajte ,Jugoslavijo* ^ 1 ~ ■Mtt m mmm m mBrn & bstanov/iena leta 1831. Ji OBČNA ZAVAROVALNICA Ustanovljena leta 1831. —------------- —-----------—— (Asslcurazconi Gen« rali v Trstu) >312 ffouc&nBio w LFMš&flani, Marilin trg —Sv. Petra cesta St«v. 2 v lastnem domin. .. !..»*»-« •«-»*«-. Tri; " " v vseh mogočih sestavah. Družba je izplačala 1» (bode nad poldrugo nnijartto Kion. lremožtnje flrnzt e /easa i.icku ____________ _________ s, &IK ■ 0B18 ■ MR m IBS Tiska »Uiiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik Ant*>o Pas«k