PRIMORSKI DHEVK1K GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Letn VT iix /1 crv7\ PoStnina plačana v gotovim _ u v 1 • Ote V. 116 (.160/) Spedizione in abbon. post. I. gr. Jubilejna našega dnevnika bo izšla v ponedeljek 5. junija t. I. na šestnajstih straneh v dvobarvnem tisku s pestro in zanimivo vsebino. TRST, četrtek 1. junija 1950 Cena 15 lir MARŠAL TITO NA POTOVANJU H ^roamo druge poli razen poli v socializem - Nihče nam ne more ponovno vsilili starega reda izkoriščanja cloveka po človeku - Z naše poli ne bomo krenili! - Naša moč je v enolnosti in bralslvu naših narodov! ^EOGHAD, 31. — Mi smo U®?* edina nevtralna in ne-jnsna država, ki nima nobe-» obveznosti ne do Vzhoda i,k? tudi ne do Zahoda — je danes maršal Tito, ko J” *>Vorii pred 30.000 ljudmi, m ®°. Sa pričakovali in porjavili v mestu Prokoplje ob “ki njegovega potovanja po „ Na Zahodu so za sedaj, . ° «er poznajo sile našega “Stva in naše države, pre-s pritiskom na nas, to-jjoni na Vzhodu vsak dan >rJ-° na'tboIj ogorčeno gonjo lom* naSl državi, čeprav je ta feva3 1)0 dvetl letlh ostala ja-p ~~ je dodal maršal Tito. SonOUdarjai°č- da so naPori Je 2 i/zh°da, katere namen e;' 9 Pnkaže, da je Jugosla-i.'“tašistična država, katera v imperialistični ia-W.-, oje,'f na neuspeh, je »e b ^‘to izjavil: «Pobrigali ». .mno, da je nobena kleveta tih 0 hiogla uresničiti. da nas PHsn-i Trravokacije ne bodo da omadežujemo vi-jadvignjeno zastavo Mark-*e im rž^nina, pod katero smo Si in za katero bom „ - — za katero bomo tu- Ui-b de t»o potrebno. izjavi) 2ria,'*o V'il maršal ašo pot — je ta0 ■- "‘ursat Tito. Mi nima-eociali^e poii> razen poti v umreti rt ' in pripravljeni smo {e h• i • poslednjega človeka. nam. 'kri0 to Potrebno, če bi dohifPoskušal odvzeti pri-be JEh VeHke osvobodilne bor-Petpl ena sila, niti oni krul;ič fe ti j * Pomočjo inozemstva, ,ne drugi s katerim koli kku m ne uspel v p0~ Mari da nam ponovno vsili človeku^ nps te monolitne sile, ki Do rtfj.fd izkoriščanja človeka Ua., od leta 1941 v oaniu Ukg osvobodilne borbe in p »Uju velike delovne borbe za dditev socializma, ne more tje več ne od zunaj no od lP“faj premagati. Audarjajoč, da rf-a pred Ju-■slaoijo ie leto ali dve, ki bo-« po svojem napredovanju Mi prejšnjim letom, ker je !~rpbno vložiti vse sile, da bi k 'zvršii petletni načrt, je JfMl Tito izjavil. da so v Ju-naciji za izvršitev načrta oin* izgradnje potrebna o ti sredstva. S tem v zve-dejstn naTšal Tito opozoril na nj > da Jugoslaviji nihia ničesar, umil dvajset in štirideset milijonov, o katerih te govori že poldrugo leto. lahko dobi tudi kaka slabša država — je dejal Tito. Toda to, kar smo dobili, nismo dobili zaradi tega, ker morda hočemo preiti v njihov tabor, kakor se to govori na Vzhodu. Ne mislite, tovariši, da se bomo mi kdaj prodali za ne vem kakšna posojila. Ce nam. hoče kdo dati posojilo, naj ga da, toda mi vemo, da bo t.d vsega imel tudi on koristi, ker bomo mi posojilo vrnili z obrestmi. Za to posojilo bomo od njih kupil: stroje, ki jih oni izdelujejo, in bodo od tega imeli tudi oni koristi, ker bodo pr« dah svoje blago. Mi izjavljamo: Ce se hočete pogajati na tej osnovi, je prav, če pa ne, m treba. Mi bomo v tem primeru morali morda nekatere stvari odložiti, toda z naše poti ne bom0 krenili Spominjajoč se na dneve naruano-osvo-bcAUna borbe in izrekajoč priznanje ljudstvu topiičkega kraja, pred katerim je vnel ta govor, je maršal Tito izjavil: ftPi epričan sem, da boste vi. ki zvesto čuvate tradicije svoj h prednikov, vedno trdni v teh m morda še v težjih dneh, če bodo prišli, da bi ohranili, skupno z ostalim našim ljudstvom velike pridobitve naše osvobodilne borbe, daJ‘as°vi proti 16. na odloži wavljanje 0 francosko li^kern. trustu, dokler ne bo a zadostnih informacij, današnji seji vlade je l Uthan poročal ° sprejemu. se bodo pogajanja ver-začela 15. junija. Glede njegov načrt. Minister lil *^orinacije Teitgcn ie izja-hri,_ pomislekov ie Teit- lhrt.UiaviE da skuša francoska 11 Premagati angleške ugo-in da Anglija do sedaj h' uc*eležbe pil poga-Iz Londona javljajo \ ■ da bo britanski odgo- Vef, ®.-t zadnjo francosko noto ttj. “to izročen jutri zjutraj ktjMi vladi. V obveščenih V|,, Izjavljajo, da bo bri-^ Zsrt vlada verjetno smutra-W., nii francoski odpovur za ‘Mvoljivegn. h Iflbniatski urednik AFP ^Pravi, da ni bila do sedaj 'ttlrt a hobena uradna izjava, 'M 13:1 “e ne prikriva razo- fevaie, kj ga je francoski od- fcujr povzročil v Londonu, stališče je vedno, da Wre Velika Britanija pm % a.a prenhodni dogovor, ao-he bo na Jasnem r> nje-7» izvajanju. Nekateri «iz-cel° zatrjujejo, da \ ?ka vlada niti ne '*cl i, da k„ ka Britanija udeleii- ,va)anj- JShi ?merlSkl listi danes ko-britansko stališče v^ari ddfltanovega načrta in £ bi rt,Ja3°. da Velika Bruani-« Še sporočilo sv<> Edtšča na zadnji fran-1» I oW lo8- Londonski listi A 7®:lrm> pišejo o tern vpra-tl išot splošno odobiavnio a državanil. ki so Sk^eti 'Tutku pripravi iene tolbi biin°?rt Zatrjujejo celo, 7S ne da se Angl1-)'1 U'«e 1 udeležila konfercn-liiAtp ae mti načelno prista-li hh v> Ust da ti nrgu-w ‘s0 prepričljivi in pra- vi da bi bilo bolje, če bi on-1 tanska vlada predložila tudi | praktične predloge. Dean Acheson je danes članom senata in zbornice, zbranim na posebni skupščini go-voril o razgovorih jnmistrcv m zunanle zadeve atlantskih držav v Londonu. Dejal Je, na «imajo v novi doktrini « obrambi ZDA po sili razmer vodilno vlogo» Glede Schuimanovega načrta )e dejal, da je ta pomemben znak obnovljene sile Evrop'-' In pripomnil, da beležijo londonski sestanki začetek nečesa novega, polnega upov m P»i čakovunj. , Govoril je nato o truncusk nemških cxinosih in dejal. dJ bo Schujnanov predlog omo-eoči’ sprejem Nemčije v zahod no-evropsko skupnost, kar ds je temelj okupacijske politike v zanodni Nemčiji. Omenil je nalo ražgovoic, ki iili ic imel v Parizu s Schuma-nojn g ede Indokitajsfce m vedj dejal, da so bili razsovon skrajno zadovolifvi. Dotak.id sc je dalie gospodarske kome renče držav britanske skupno sti v Sidneyu in prlpommL da bn ameriška vlada skusala koordinirati «naporP v juzn) m južno vzhodni Aziji z naon ri Commonwealtha. Nato je obtožil Sovjetsko, svežo. da je posvetila zelo va žen del svojih virov v vojaške namene, kar da je ustvarilo nevaren položaj. Glede Nemčije je govoril o sklepih, ki so bi>i sprejeti v Londonu po volitvah v zahodni Nemčiji, glede Avstrije pa izjavi , da bodo civilni komisarji . imenovani ukljub zavlačevalnim n,ane- vi om Sovjetske zveze, ki se nadalje ovira sklenitev mirovne pogodbe«. Ameriško moli TOKIO. 31. — Ameriške okupacijske oblasti so postavile pred ameriško vojaško sodišče 11 Japoncev, katerim očitajo, da so m»d neko manifestacijo pred cesarsko palačo napadli ameriške vojake in Jih pobili na tla. Ameriški krogi hočejo dati temu dogodku kar najjvečji poudarek. Pri tem seveda valijo krivdo na komuniste, če; da so komunistični agenti, provo-katerji skušali izrabiti proti-ameriško razpoloženje, ki je zavladalo po manifestacijah proti ameriškemu vzgojitelju Eelsu, svetovalcu za prosvetne zadeve pri Mac Arthurjevi vladi in velikemu sovražniku komunistov. Zaradi tega ne izključujejo možnosti, da bi a-meriška vojaška oblast, ki za ta dogodek vali krivdo na komuniste, skušala udariti po demokratih in začeti z zatiranjem japonske komunistične partije. tika, ki se vodi v OEEC, odraža tudi na delu ECE in to v negativnem smislu, ker tej poslednji organizaciji ne dovoljuje razvoja delovanja v duhu mandata, ki ga je dobila od glavne skupščine OZN. Na sedanjem zasedanju je zastopanih 24 evropskih držav, dalje ZDA in Sovjetska zveza. Vse vzhodne države so poslale številne delegacije. Ta organizacija ie nrva od organizmov OZN. v kateri Sovjetska zveza sodeluje, potem ko je začela bojkotirati OZN, ker nacionalistična Kitajska ni članica te organizacije Na jutranjem zasedanju je dosedanji predsednik. Norvež Frihagen poudaril važnost zasedanja. ker «mora ta komisija nastopiti novo pot«. Pozval je delegacije, naj ne dovolijo, «da bi politična nasprotstva motila čisto tehnično delo komisije«. Izvršilni tajnik Gunnar Myrdai je govoril o dosedanjem delu komisije in dejal, da upa, da bo proti koncu poletja lahko predložil prizadetim državam nekatere konkretne načrte za začetek pogajanj- Na popoldanskem zasedanju se niso mogli zediniti glede izvolitve predsednika. Zato ga bodo volili 2. junija. Sjprejet je bil dnevni red. Jutri zjutraj pa bo komisija začela splošno razpravljanje o svolem delova. nju v lanskem letu. Prejšnji predsednik Frihagen je tudi dejal, da bodo predlogi za pogajanja med Vzhodom in Zahodom, ki naj bi se konkretizirali v poedinih sporazumih ali v skupinah dvostranskih sporazumov, lahko ((spremenili ozračje in omogočili vzpostavitev mednarodnih gospodarskih odnosov«. ((United Press« pa javlja iz Washingtona, da je ravnatelj oddelka za odnose z inozemstvom pri departmanu za poljedelstvo Stanley Androws izjavil, da ima Sovjetska zveza ((znaten višek žita. ki ga je nakopičila«. V zvezi s ponudbo o prodajanju žita Zahodni Evropi je Andrevvs dejal, da je Sovjetska zveza potom Poljske in Madžarske ponudila žito Zahodni Nemčiji po 90 dolarjev za tono, Italiji pa po 100 dolar- jev za tono, kar da pomeni, da Sovjetska zveza »določa cene na podlagi svojih političnih namenov«. Dejal je, da uporablja Sovjetska zveza isto taktiko na Daljnem vzhodu, kjer kitajske tvrdke, ki so pod sovjetskim vplivom, ponujajo po posredovalcih v Hong Kongu sojo poceni, ki je za 10 ali 15 dolarjev, nižja od ameriške. Nizozemska je kupila določeno količino soje in ravno tako so kupile vojaške oblasti Japonske okoli 40.000 ton, dolarje pa je Sovjetska zveza uporabila za nakup ameriškega surovega bombaža. Za sedanje zidanje je Izvršilni tajnik Mj-rdal pripravil obširno poročilo o svojem potovanju po evropskih prestolnicah in v Moskvo. Kakor smo že včeraj poročali, z vseh strani izjavljajo, da so prežeti z dobro voljo do sodelovanja. Potek dela te komisije bo pokazal. v kakšni meri so ta zatrjevanja odkrita jn dobronamerna, kajti vse dosedanje delovanje te komisije ni dalo konkretnih rezultatov, ravno zaradi obstajanja Marshallovega načrta, ki evropskim državam veže roke, da ne morejo svobodno iti po poti pravega sodelovanja pri reševanju evropskih gospodarskih težkoč, sodelovanju, za katero so ECE in njeni odbori nuditi povoljen okvir. :------ in žalioilno policijo HANOVER. 31. — Na ob. mejni črti anglo-sovjetske okupacijske cone pri Liebecku je prišlo do številnih spopadov med zahodno policijo in 1200 člani «Nemške svobodne mladine«, ki so se vračali iz Berlina. Do incidenta je prišlo zaradi tega, ker so oblasti Sclile-swig-Holsteina sklenile, da morajo biti vsi mladinci zdravniško pregledani. Razširile so se namreč vesti, da so med festivalom «namške svobodne mladine« v Berlinu izbruhnile epidemije. Ranjenih je bilo več policijskih agentov in mladincev, ko so ti skušali prebiti policijski kordon. Ko so mladinci videli, da niso uspeli v svojem namenu, so se zbrali pred mejo in začeli peti ter plesati. Poročila pravijo, da Je 7000 mladincev prispelo v Luebeck. Hrani jih prebivalstvo s sovjetskega področja. Določeno število teh mladincev se je lahko vrnilo domov. ker se je podvrglo zdravniški preiskavi, drugi pa so odgovorili, da bodo toliko časa čakali na meji. dokler ne bodo zahodne oblasti preklicale svojih ukrepov. li mladinci so izjavili, da je okrog 25 tisoč mladincev iz Zahodne Nemčije sodelovalo na festivalu v Berlinu. BERLIN, 31. — «Der A-bend«, ameriški list za Nemce poroča, da je 40 članov «Nemške svobodne mladine« za binkošti izgubilo življenje pri neki prometni nesreči. bodo razpravljali v ital. parlamentu RIM, 31. — Zadeva demo-kristjanskega poslanca Hektorja Viole, ki je obtožil nekatere člane vlade, med temi ministra za pošte Spatara raznih nered-nosti, je spet oživela. Viola je namreč predložil tajništvu zbornice vprašanje, v katerem je ponovil zahtevo, naj ustanovijo parlamentarno preiskovalno komisijo ter obnovil obtožbe. Zadevo bo potemtakem obravnaval parlament, saj je pred dnevi tudi liberalni poslanec Rerrone Capano predložil zahtevo, da bi ustanovili parlamentarno preiskovalno komisija v zvezi z obtožbami Viole.. Razprava, ki bi se morala začeti jutri V čertek, je bila od-godena do 6. junija. BEOGRAD, 31. — Po izredni vročini, ki je prejšnji teden zajela jugoslovansko prestolnico >a ko se je barometer dvignil do 37 stopinj Celzija v senci, je v Beogradu bila nevihta z močnim vetrom, ki je polomil mnogo dreves. Ozračje se je zaradi tega ohladilo in je temperatura padla na 20 stopinj C. Klerofašistični ialzifikat dokaz brezprinmega nesramnega varanja in zločinskega hujskanja italijanskega ljudstva proti lugoslaviji ■ -• -■■ivv' ib mm mm** mmm Per quaranta siorni (torni® h gi& stata tu la doitiifiazMHte jttgosiava. Furono itiiitrartta glottit tl! terrorc e II ha* stmie litini lakirava mnm (M® „Chi e in torto deve falsare la verita e ricorrere alla menzogna" (»Kdor je kriv, mora pačiti resnico in se zatekati k laži"), so vpili klerotašisti na torkovi seji tržaškega občinskega sveta proti ljudski oblasti v Istrskem okrožju MEDTEM PA SE NJIHOVA GLASILA IN ONI SAMI DOBESEDNO TOČNO DRŽIJO GORNJEGA PRAVILA. FOTOGRAFIJA, KI JO OBJAVLJAMO ZGORAJ PREDSTAVLJA TRŽAČANOM IN GORIČANOM PREDOBRO ZNAN PRIZOR IZ DOBE PO ODHODU EDINIC JUGOSLOVANSKE ARMADE IZ TRSTA IN GORICE: ANGLEŠKI POLICAJ PRETEPA PROTIFAŠISTIČNEGA IN PROTIIMPERIALISTIC-NEGA MANIFESTANTA. TO SLIKO PA JE OBJAVIL V RDEČEM KRIČEČEM OKVIRU DEMOKRISTJAN-SKI MILANSKI ILUSTRIRANI TEDNIK mILLUSTRAZIONE DEL POPOLOn, STEV. 22. Z DNE 28. MAJA 1950 IN — KOT VIDITE — POD SLIKO ZAPISAL TOLE VNEBO-VPIJOCO LAZ: «TEROR. — ŠTIRIDESET DNI JE BILA GORICA PODVRŽENA JUGOSLOVANSKEMU GOSPOSTVU. BILO JE ŠTIRIDESET DNI TERORJA IN TITOVSKA BATINA JE DELALA BREZ PRESTANKA«. TEMU PRAVITA DE GASPERI IN SFORZA — «ISKRENA ZELJA ZA SPORAZUM S SOSEDNJO JUGOSLAVIJO . . .!» TRŽAŠKEMU ZUPANU BARTOLIJU PRIPOROČAMO, DA SI GORNJO SLIKO Z NAŠIM KOMENTARJEM VRED IZREZE IN JO POŠLJE NARAVNOST, NA ORGANIZACIJO združenih narodov v lake success. Kaj lahko odgovorite na to? Nedvomno nam bo kupoprodaja okrog razdelitve področij vpliva pojasnila vozel vseh velikih vprašanj, ki so na. dnevnem redu v zvezi s ((titoizmom«. Ne bo nam celo treba uporabiti podrobnosti prejšnjih vprašanj. Vsekakor postaja očitno, da so se v vseh treh državah začeli pojavljati «titoisti», in sicer že takrat, čeprav ni bil to namen ne Grkov, ne Spancev, ne Jugoslo-vanov. Ce pa govorimo o drugih državah, bomo ugotovili, da so v ! njih nagibi, ki spravljajo tu «ti-toiste« na površje. Primeri teh treh omenjenih držav so različni. Ljudje v teh državah, ki se niso strinjali s politiko razdelitve področij, so začeli delovati mnogo prej preden je ((titoizem« postal'bavbav Kominforma. Zgrešena politika boljievlkov - jaz ne verjamem, da s0. t° boljševiki je sprožila ((titoizem« in medsebojno seznanila (ititoiste«, ne da bi sami to zahtevali. Sčasoma -o se navezali stiki in to je v v. Glejte, to mislim o «titoizmu». SADOVI VASE POLITIKE: PODALJŠANO ŽIVLJENJE FAŠIZMA V ŠPANIJI Vaša sedanja politika ni prav nič boljša od tiste iz časov ((Nacionalne unije«. Na zunaj je drugačna, toda še vednp nasprotuje koristim našega republikanskega cilja. O vsem je treba obširno go. voriti. Pozornost zasluži, da ugotovimo vsaj nekaj elementov za presojo. , Vi trdite, da Je boj za mir in proti imperializmu boj za repu-biiko. Ta trditev, vzeta dobesedno, se zdi pravilna. Toda za kateri mir in proti kateremu imperializmu se borite? Seveda, vi se borite, vi in drugi kominformlstl sveta, za isti mir in proti istemu imperializmu z Isto komlnformi- Jose del Bario: ODPRTO PISMO POLITBIROJU CK KOMPAR UJE SPANlJh 7. Pes laja, mesečina pa gre mimo stično taktiko in politiko. To vaše geslo je treba razumeti ’ prav narobe. Spanci se bodo res borili za mir in proti imperializmu, in sicer kolikor bodo sposobni organizirati lastne sile v vojni proti fašizmu v Španiji. Strmoglaviti Franca in si priboriti republiko, to je naš glavni prispevek v boju proti imperializmu, v boju za mir. Pravj komunisti, revolucionarni socialisti in vsi napredni demokrati vedo, da so narodi Španije dovolj močni, da se osvobo-de in si zagotove svojo neodvisnost, tako da republika —• ko bi bila znova upostavljena — ne pride imperialistom v roke. Pravi komunisti, revolucionarni •socialisti in vsi napredni demokrati vedo, da bo republikanska Španija 'dovolj močna, da ohrani ugled svoje neodvisnosti, da ohrani svojo suverenost in da nikoli ne postane steber imperialističnega bloka, ki bije bodisi ((hladno« ali odkrito vojno s svobodnimi državami. Pravi komunisti, revolucionarni socialisti in vsi napredni demokrati vedo, da ima. jo samo eno možnost boriti se proti imperializmu, in sicer tako. da organizirajo sile, da bi začeli vojno proti fašizmu. Naposled vedo da je boj za republiko boj za'mir proti imperializmu. To je tako in ne drugače. Vsak protifašist ve, da mora biti boj proti Imjierializmu ena iz- med njegovih najvažnejših dejavnosti. Mnogo pa nas je, protifa-šistov, ki vemo. da vi s to vašo politiko že zdavnaj podpirate imperializem, namesto da bi se borili proti njemu. Vrednost politike se ceni po njenih sadovih. Sadovi vaše politike so nadaljevanje’ življenja fašizma v Španiji. NE ANGLOSAŠKA, NE MOSKOVSKA KOLONIJA Od dne do dne povzročate v republikanskem taboru večji razkol. Vsak dan bolj odtujujete Komunistično partijo 0(j nj£nih najbližjih zaveznikov. Vsak dan izgubljate čedalje več partijskih sil. Dogaja se vam.' isto, kar se je dogajalo tudi drugim korrtunistič-nim partijam,'. Dejansko razbijate protiimperiallstične sile in jih spravljate v podrejen položaj. Vi demoralizirate in begate zdrave sile. Na pasivnost obsojate in celo sovražniku izročate vse tiste sile, ki nočejo, da bi se njihova domovina spremenila v anglosaško kolonijo In ki se prav tako boje, da ne bi postala ruska kolonija. Razen tega, zlasti s svojim ((pogumom« razbijate protilmperiall-stične sile v svetu, ko slepo poslušate in uveljavljate politiko Kominforma. Stopili ste na stran tistih, ki so nasproti jugoslovanskim.' sindikatom zakrivili diskriminacijo v Svetovni sindikalni federaciji, ki so vrgli jugoslovanske žene iz MDF2, jugoslovansko mladino iz SEDO jugoslovanske študente pa iz Svetovne študentske organizacije itd. z vsemi posledicami, ki jih bo imelo to za podobne španske organizacije. Vam ie to vseeno, ker postavljate kot pogoj slehernega možnega sodelovanja s španskimi Ptoffa-šisti odobravanje vaše kominfor-p in potemtakem ovira na poti vi niste samo -enotnosti, matveč jo tudi onemogočate. m slabitve’ protiimperi^ističnih sil Kot sovražnike to impenau stčne' agente napadate vse tiste, ki vas nočejo ubogati. Niti vam, niti tistim, ki vam komandirajo, ne ere v račun, da bi se španski narodi dokopali do možnosti bo. ja da bi strmoglavili fašizem in •nostavUi republiko. Tako pritrjena ’ republika bi bilai neodvisna in suverena, kajti tisti narod ki se je osvobodil sam, ne krivi hrbtenice in se ne klanja. Vi pa hočete republiko, kakršna je Poljska. Iz vsega tega lahko sklepamo, da niti vsi protifašisti bojevite Španije niso «lskali podstrešja«, kakor pravite, in da ga tudi jaz nisem iskal pred nekakšnim ((reci gibanjem«, kakor ga zaničljivo Imenujete. Socialisti in napredni republikanci, ki so v tem gibanju, so dosledni protifašisti, ki so ves čas pregnanstva ohranili pošteno, pravo stališče, zvesti ljudstvu in naši republiki. Socialisti in napredni republikanci vedno branili tisto, kar so branili naši narodi. Na mednarodnem.' področju pa so vam dali lekcijo, ki bi se je morali naučiti. Ze od septembra 1939 tja do junija 1941 so obtoževali Angleže kot glavne krivce našega poraza, odločno pa so napadali Hitlerja kot sovražnika človeštva številka 1, vi pa tega niste hoteli storiti. Tedaj ste s svojim stali-ščem prvikrat razbili našo enotnost, enotnost nas vseh. ki smo šli z roko v roki skupaj s Španijo, da bi še naprej združenj nadaljevali pot kot nepomirljivi pristaši odpora in boja za republiko ter proti kapitulantstvu. Od nacističnega napada na Rusijo tja do septembra 1942 so bili socialisti in napredni republikanci zopet najzvestejši zavezniki komunistov v boju za republiko. In tedaj ste se jim pridružili, da bi utrdili temelje republikanske vlade, ki je niso nikoli zapustili. Septembra 1942 ste jih izdali, da bi začeli svojo katastrofalno politiko »nacionalne združitve«. Izdali ste pakt UDE (Union de-mokratica espanoja — Španska njeno večino. Škodoželjno je, da ste čakali na trenutek, da bi z napadom name napadli bojevito Španijo. DOBRO JE TREBA PROUČITI VZROKE. ZAKAJ JE NASTALO TISTO. KAR IMENUJEMO «TITOIZEM» Naposled bi vam rad povedal,, da morajo komunisti in z njim! socialisti in vsi napredni repu- navljali ste hvalnice Churchillu,.----------------------------lclm- medtem ko socialisti in napredni | blikanci dobro in temeljito pro- — „.,1.1!. . „ ■■ utjf| prave vzroke naStanka jn rojstva tistega, kar imenujemo «titolzem». Tisti, ki tega ne verjamejo, se bodo kmalu prepričali o tem, ko bodo brali vaše ci-sunstvo. Več načinov je, da te stvari proučimo, najbolj učinkovito pa je, da odpotujemo v Jugoslavijo m tam na mestu vse proučimo. Zato sem.' prepričan, da bi bilo treba organizirati široko del ega-cijo Spancev, ki bi položila na tehtnico resnice vse, kar trdite vi, kominformisti, na drugi strani pa vse, kar trdijo jugoslovanski komunisti. Trepritan sem, da nam bo takšna delegacija storila mnogo dobrega. Nihče se ni v zadnji vojni boril bolje in uspešneje kakor Jugoslovani. Njihove izkuš. nje je treba proučiti. Republikanska Španija ima v Jugoslaviji odkritosrčne tovariše iz jiorbe in v njih moramo videti aktivni del našega boja proti fašizmu. Ce hočete skriti prijatelje naše borbe (saj so že tako mnogi Spanci prepričani, da nimamo mnogo prijateljev), bežite od odgovornosti. bomo republikanci niso imeli 'iluzij. Zato so po pravici nastopili proti vaši politiki. Ni jim bilo treba čakati, da bi Stalin izjavil, da je ta vojna pravična — v trenutku, ko je nacizem.' napadel ZSSR. Brž ko so počije prve puške proti Hitlerju, je postalo socialistom m naprednim republikancem očitno: odločili so sc, da se ne bodo pokorili vaši argumenta-liii o ((nacionalni združitvi« In niso se pokorili. Koristi našega tepublikanskega cilja so jim bi-i>' več kakor vse drugo. Leta 1945 ste jih znova izdali, ko bi bili morali že takrat z njimi ustvariti ((bojevito Španijo«, izdali ste jih in sodelovali s Hiralovo vlado. v kateri je bila večina ministrov razpoložena kapitulantsko. Socialisti in napredni republikanci so ostali pošteni in bili so proti tej vladi, v kateri ste imeli vi svoje predstavnike. Sodelovali ste tudi z Loplsovo vlado, socialisti in napredni republikanci pa so napadli vas In to vlado in ustvarili ((bojevito Španijo«. Niim se moramo zahva. liti, da so se vsi tisti ki se lahko postavijo pokonci, postavili pokonci, da bi svet vedel, da republika vstaja. Pa tud, jaz se nisem mogel znajti nikjer drugje kakor v ((bojeviti Španiji«, in ko demokratska unija) in potemta- napadate te prijatelje, napadate kem ste izdali naše ljudstvo. Po-1 protifašistično Španijo alf vsaj Mi. ki mislimo drugače, svojo nalogo nadaljevali. Vi pa ostanite in kričite. Španski pregovor pravi: «Pes laja, mesečina pa gre mimo«. (Konec) in svuciiaiii Krogi nočejo uau ^ °4JV SLOVENSKE KULTURE na stadionu „Pn/i maj“ v Trstu bo drugo nedeljo 11. junija 1.1 Žalitev padlih za V glasilu tržaških komin-formistov «11 Lavoratore« z dne 29. 5. 1950 -javljajo, da bodo 4. 6. 1950. «BarKovljani odkrili spomenik padlim v NOB. Ce bi bilo tako, bi nas tak dogodek prav gotovo razveselil, tcda kaj vse se skriva v tej akciji kcminformistov! Pobudniki te akcije prav gotovo nimajo namena počastiti spomina padlih partizanov v borbi proti nacifašizmu, ker nam ysa njihova dejanja potrjujejo nasprotno. Oglejmo si, kaj vse delajo ti ljudje, in nam bo prav gotovo jasno, da nimajo poštenih namenov. Ze dve leti stalno in ob vsaki priliki bruhajo strup in obrekujejo vse tisto, za kar so dali svoje življenje barkovljanski partizani in na tisoče antifašistov naše Primorske. Ti ljudje, ki imenujejo vso epopejo narodnoosvobodilne borbe in borbo demokratičnih množic Trsta za sramotno preteklost, ti ljudje, ki v svojem obupnem besu prekašajo z divjo gonjo proti Jugoslaviji in ljudski oblasti v Istrskem okrožju šovinistične in reakcionarne kroge italijanskega cunjastega imperializma v Trstu, ljudje, ki se lahko ponašajo s tem ,da so si s svojo gonjo proti ljudski oblasti pridobili naklonjenost »uli v tržaškem občinske m svetu V tržaškem občinskem mestnem svetu so se pričela ponovno redna zasedanja. Svetovalci bodo zopet pričeli obravnavati mnogovrstna vprašanja, zadevajoča mesto in njegove prebivalce, predložene bodo zopet številne več ali manj važne zahteve, o katerih bo potem razpravljal odbor in jim ugodil ali pa tudi ne, vedno v skladu z njegovimi koristmi, zavedajoč se dejstva, da ima za seboj glasovalni stroj, ki doslej še nikdar ni odpovedal. Ni odpovedal pač zato, ker ima večina v občinskem odboru svoje Dulcije, Franzile, Gep-pije in Sciolise, ki jim. slepo zaupa in brez obotavljanja sledi vsakemu njihovemu u-krepu, najsi gre občini v korist ali v škodo. Celotni odbor pa zopet slepo sledi svojemu županu ing. Bartoliju, miniaturnemu tržaškemu De Gasperiju. In tako bi lahko rekli, da ti Trstu ni šestdeset glav občinskih svetovalcev, ki bi odločali o vsakdanjih problemih stotisočev občanov, marveč eden in edini, ki pribije vsako zadevo tako, kakor se njemu zdi najbolj pametno. Odnosno; ukrene tako. kakor mu veleva osebna ambicija, kljub protestom opozicije in majajočim glavam objektivnih o-pazovalcev na tribuni Tržaški župan Bartoli se je že docela vživel v vlogo diktatorja in popolnoma pozabil na troho nepristranosti, ki jo je (gotovo neiskreno) nameraval pokazati v začetku svojega Županovanja. Nemara se je že mursikdo pokesal, da je z glasovanjem pripomogel k takšnemu načinu upravljanja občine. Toda zaenkrat je kesanje odveč, ker se bo moglo stanje spremeniti le z novimi volitvami. Vendar namera nepristranskega poslušalca na galeriji in občinskega davkoplačevalca ni bila ta, da bi se vtikal v preresno okolje trenutnega stanja občinskega sveta. Zabavni del občinskih sej mu je mnogo bolj pri srcu in prav o tem bi se hote’ podrobneje razpisati. Vzemimo na primer poslednjo sejo, ker nam ne kaže zamujati se s preteklostjo, čeprav so se tudi prej uveljavljali podobni šaljivci. Na zadnji seji torej je najbolj izstopil svetovalec Monciatti, ki je povedal približno naslednje: Rusija je naš smrtni sovražnik. Nikdar ne bomo mogli pristati na to, da bi soodločala v vprašanju Trsta ona Rusija, ki je pobila toliko naših bratov, ki je zajela toliko naših vojakov ter nastopila z Zahtevami vojne škode in Vojnih ladij, brez razumevanja za težave, v katerih se je znašla Italija po vojni. Svetovalec italijanskega bloka je žel pri teh ugotovitvah gromek aplavz galerije, kjer so se zbrali ta večer njemu enako misleči ljudje. Toda ko bi Monciatti povedal sarno še nekaj besed resnice, samo še, kratek stavek, da so namreč italijanski vojaki romali 2000 km daleč v ukrajinske stepe pobijat ruske Vojake, ko jih nihče ni izzival in ko je bila Rusija v mnogo nerodnejšem položaju nego povojna Italija, bi ploskanje na galeriji na mah utihnilo. Utihnilo bi pač pri vseh onih. ki bi hoteli priznati, da ruski čloifek pač ni bil rojen Za to, da bi se pustil brez obrambe potolči na lastni zemlji! Opazovalec z galerije samega fašističnega škofa Santina, ti ljudje nimajo in ne morejo imeti nobene moralne pravice, da proslavljajo spomin tistih, ki so nesebično žrtvovali svoje življenje v borbi proti fašizmu. Spomenik, katerega nameravajo ti politični špekulanti postaviti, je odprta provokacija in skrunitev spomina žrtev nacifašizma, kajti spomenik ne nosi nobenega znaka slavne osvobodilne borbe; popolnoma je prezrto vse, Kominformisti inLega nazionale Za pravM iZUiiB Mičnega ZDora složni pri raznarodovanju naših otrokKmeliislie natevne i.n_ii?da'n.e_zi!!iu-gl: Dr. Jože Dekleva bo predaval 3. junija ob 20 v dvorani na stadionu «Prvi maja o »GOSPODARSKIH IN POLITIČNIH VPRAŠANJIH V OBČINSKEMU SVETU«. Osvobodilna fronta vabi k številni udeležbi zaradi važnosti predavanja- kar spominja na progresivno vsebino borbe, v kateri so padli ti junaki. Simbol, pod katerim se je borilo vse demokratično ljudstvo proti nacifašizmu, t. j. peterokraka zvezda, je postala za tržaške kominformiste sramota, kajti preveč spominja na slavno preteklost tržaškega demokratičnega gibanja. Se več, niti običajnega napisa »Sla-va padlim za svobode* ne smatrajo več potrebno napisati, ker tudi to ni všeč njihovim današnjim zaveznikom, tržaškim šovinistom. Vse to delajo, ker je njihova politika, ki jim narekuje, da tako delajo, ker bi v nasprotnem primeru prišli v protislovje s svojo borbo za priključitev celotnega Tržaškega ozemlja k Italiji in bi s tem tvegali prijateljstvo tržaških reakcionarnih krogov. Prepričani smo da bo bar-kovljansko ljudstvo in svojci padlih, katerim je namenjen spomenik, pravilno razumelo cilj in špekulacijo teh propadlih in korumpira-nih pc*tikov, ter ne bo dovolilo, da izrabijo kominformisti to priliko za blatenje in nesramno gonjo proti vsemu, za kar so barkovljanski partizani žrtvovali svoje življenje. Ker smo prepričani, da je večina demokratičnega prebivalstva iz Barkovelj proti takemu početju kominformi-stov, bo dosledno demokratično gibanje na pobudo Zveze partizanov STO-ja v bližnji bodočnosti poskrbelo, da se postavi na primernem m -stu spomenik, ki bo izraz volje prebivalstva, ter vreden spomina borcev jn stvari, za katero so padli. F. LIPOVEC V včeranjšnji številki Unita se kominformisti hočejo prati pred tržaškim demokratičnim ljudstvom, ki si otroške kolonije v Italiji pravilno tolmači kot špekulacijo navadnega fašističnega kova. Po 'eni strani se pritožujejo, da ni v odboru za počitniške kolonije v okvi-fu Predsedstva cone demokratičnih organizacij, po drugi strani pa je vsa njihova tiskana in ustna propaganda usmerjena v to, da bi šlo v te kolonije raznarodovalnice, kakor jim pravijo naši ljudje čim več otrok in to ne glede na to, da operirajo v tem odboru Lega •nazionale in še druge slične italijanske organizacije z iredentistično tendenco. Gredo čelo dalje in se kar se da • potuhnejo ob teh imenih, v ospredje pa postavijo ime Rdečega križa. Čudna je tudi njihova skrb za jugoslovanske o-troke, ki se je pokazala šele sedaj po Kominformu, medtem ko se poprej nikdar niso spomnili nanje, čeprav je Jugoslavija preživljala takoj po vojni Težke posledice «delovanja» kominformishčnih «sindikalistov» Pred dnevi so EnCtat sindikati zapustili svoj sedež v Ul. Imbriani, s čemer so samo ponovno dokazali, da se v nobenem primeru ne znajo upreti mahinacijam protidemokratičnega bloka, temveč da brez odločne borbe popuščajo na vseh področjih sindikalne borbe. Sindikalni voditelji se opravičujejo pred svojim članstvom, češ da so bili »primora-ni» zapustiti zgoraj omenjeni sedež. Takšna in podobna opra. vičila so seveda za delavstvo brez vsake veljave, saj dobro vedo, da je bilo vodstvo te sindikalne organizacije primorano popustiti š.e v marsikaterem vprašanju prav zaradi tega, ker ni Vodilo odločne berbe proti razrednemu sovražniku. Jasno je, da so se sedanji sindikalni voditelji podredili volji reakcionarnih elementov brez večjega ugovarjanja, veseli, da jim lahko tako pokažejo. da so vendarle že dovolj «očiščeni» in da lahko postanejo njih prijatelji. Pri tem so ti voditelji seveda popolnoma pozabili, da so sedeži sindikalnih organizacij last delavskega razreda, katero morajo prav ti Voditelji čuvati in ščititi, kot morajo čuvati in ščititi vse interese delavskega razreaa. Nezadovoljstvo delavstva nad početjem sedanjih sindikalnih voditeljev je najboljše espriie-valos o njih «delovanju» na škodo interesov delavskega razreda. Tržaško delavstvo zato upravičeno zahteva, da se sindikalna organizacija ponovno vrne na pot razredne borbe, ki je •’ preteklosti privedla do tolikih zmag. težke ča>e obnove zaradi fašističnega razdejanja. Demokratični starši obeh narodnosti vedo, da je njihovim otrokom mesto tam, kjer se bedo vzgajali v medsebojni ljubezni in spoštovanju naših dveh in vseh narodov sveta, pa naj bodo to mali ali veliki. Taka dežela pa je danes Jugoslavija, ki je v borbi za pravice narodov in za njihovo samoodločbo na prvem mestu. Naš tržaški otrok, naj bo to Slovenec ali Italijan je potreben tako kot zraka, sonca in razgibanosti prav take vzgoje in medsebojne ljubezni in spoštovanja. Samo tako bomo lahko zacelili rakavo rano šovinizma, ki nam zastruplja mladino in ustvarja imperialistom in reakciji pogoje delitve in vladanja. Naj bi v te stvari nekoliko bolje posvetili, toda v teh stvareh se bojijo luči in jasnosti kot hudič žegnane vode. Vzrok je v tem, ker so premočrtno in dosledno borbo opustili, napravili odklon na desno in postali z imperialisti eno. Ce to razumemo, potem razumemo vse njihovo strašno izdajstvo stva-; ri demokratičnega gibanja. Nič' nas tudi ne more začuditi, da bi radi s prstom kazali na slovensko učiteljstvo. Odgovornost za vse to pa nosijo med drugimi tudi kot žene in matere Marina, Morana, Katra. Ali so kolonije raznarodovalnice del njihovega interna-cionalizma? Njihovega pravimo, ker pravi internacionali-zem raznarodovanja in podrejanja koristi enega naroda koristim drugega naroda ne pozna. To je poznal fašizem. To je njegova ideologija. NADZORNEMU ODBORU KMETIJSKE NABAVNE IN PRODAJNE ZADRUGE V TRSTU Podpisani člani Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Trstu ugotavljamo sledeče: 1. Občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge je po obvestilih v časopisih »Unita« in «Delo» in po izjavah članov uprave sklican v prostorih kulturnega krožka »Kraljiči). 2. Prostori, izbrani za občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Trstu, se nahajajo v zgradbi, kjer ima sedež tudi politična organizacija, katere pripadniki so v številnih primerih vršili moralni in celo fizični pritisk na posameznike, ki so različnih političnih mišljenj. Zaradi tega ti prostori niso prikladni za mirni in uspešni potek občnega zbora zadruge, ki ima le izrazito gospodarski značaj. V potrditev te ugotovitve naj služi dejstvo, da so na lanskem občnem zboru zadruge vršili pritisk na udeležence celo nečlani, pripadniki političnih skupin s sedežem v tej zgradbi. 3. V časopisu »Primorski dnevniki) je bilo objavljeno obvestilo, da se občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge vrši na sedežu zadruge v Ul. U. Foscolo 1. Na ta način so obvestila, izdana s strani uprave zadruge, ki si nasprotujejo v pogledu prostorov, ustvarila med člani zmedo. Na osnovi gornjih ugotovitev podpisniki sklepajo, da je bi! občni zbor sklican v omenjenih prostorih z določenim namenom, da se občnemu zboru vsili potek, ki ni v skiadu s splošnimi predpisi, ki urejajo življenje zadruge. Te okoliščine so lahko ugodne za določene politične skupine, toda nasprotujejo pravim koristim zadruge in njenim članom. Zatorej podpisani člani Kmetijske nabavne in prodajne zadruge pozivajo nadzorni odbor, ki je odgovoren za izvajanje zakonskih in statutarnih določb in ki mora ščititi pravice vseh članov, da podvzame vse potrebne ukrepe; L da se občni zbor vrši v pogojih in prostorih, ki bodo zagotovili stvarni in mirni petek občnega zbora v splošno korist vseh članov brez moralnega in fizičnega pritiska s strani kogarkoli; 2. da se dan sklicanja občnega zbora Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Trstu prenese, kakor je v podobnih primerih predvideno po zakonu. Podpisani opozarjamo nadzorni odbor, da je odgovoren za nepristranski potek družbenega življenja in za izvajanje določb pravilnika in zakona ter izjavljajo, da bodo primorani pravno postopati v slučaju, ako nadzorni odbor ne bi podvzel tozadevnih primernih korakov. Trst, 27. maja 1950. (SLEDE PODPISI) KOLEDAR Qhdaiidce - 'žCma - ČETRTEK 1. junija Juvencij, Radovan Sonce vzide ob 4.19, zatone ob 19.47 Dolžina dneva 15.28. Luna vzide ob 21.40, zatone ob 4.28. Jutri petek 2. Junija Marcelin, Velimir PRESKRBA Vrnitev nakazil. V petek 2. junija naj vsi razdeljevalci ra-cioniranih živil vrnejo občinskemu prehranjevalnemu uradu nakazila za moko, prikuho, kruh in izhlapelo mleko. Urad bo posloval ves dan nepretrgoma od 8 do 15. OF SESTANEK OF SEKTOR SV. IVAN Danes ob 20 sestanek OF za sektor Sv. Ivan v dvorani na stadionu »Prvi maju. Govoril bo tov. Vojo. Udeležite se sestanka polnoštevilno. PROSVETNA DRUŠTVA PEVSKA VAJA Pevski zbor »Slavko Škamperle« ima v petek ob 20.30 v običajnih prostorih pevsko vajo. URADNE OBJAVE Umelnoslna razstava grafike Božidarja Jakca v galeriji Scorpione Razstava grafike slovenskega umetnika Božidarja Jakca je odprta vsak dan od 9 do 13 in od 16 do 20 ure v galeriji »Scorpione« v Ul. S. Spiridione 12. DAROVI IN PRISPEVKI Namesto cvetja na grob pok. Mirota Kraševca daruje Zofija Pregare - Colja 500 lir za Dijaško matico SINDIKALNE VESTI TRŽAŠKI VELESEJEM «Astra» poroča, da se bodi ta teden sestali v Rimu pred stavniki Tržaškega velesejma in trgovinskega oddelka VU s predstavniki ministrstva za zunanjo trgovino, di se dogovore o določitvi posebnih «izrednih seimskih kont ngentov« za uvoz iz inozemstva ob priliki tržaškega sejma. Stvar je zelo važna, kakor poudarja tudi Astra, zaradi udeležbe nekaterih držav pri tržaškem sejmu. Lete so namreč pripravljene sodelovati pod pogojem, da lahko uvozijo na razstavo toliko blaga in ga tam tudi predajo, da bi z izkupičkom lahko krile svoje stroške na prireditvi. Sicer bi namreč morale izdati v ta namen tujo valuto, kar Pa jim ne ustreza. Uradna udeležba na sejmu se je med tem povečala; razen FLRJ in Brazilije se je prijavila tudi Avstrija. Pripravljajo tudi pomorsko turistično potovanje iz Pireja ob grških in turških pristaniščih, pa tudi drugod ob Levantu, kjer bi izbrana ladja naložila vse interesente za obisk tržaškega sejma in jih pripeljala v Trst Sejmska ustanova nam je obenem sporočila, da je narasla skupna vsota vplačanih povračljivih deležev na podlagi tretjega seznama na 4,063.000 lir. Obenem pripominja, da nas ločijo od prireditve komaj trije meseci in da naj vsi, ki še niso ničesar vplačali, pohitijo, da bi ustanova tako mogla izvršiti vsa dela. Med poslednjimi vpisniki so: Tržaški arzenal 150.000, Stock d.d. 200.000, F. Parisi 250.000, Commercio Combustibili 50.000, A. Pagani 25.000, Donda 20.000, Ass. comm. legnam? 15.000, Alabar. da F. Macorig, Infra, dr. O. Rozzo po 10.000, in še nekateri po 5000, 3000 in po 2000. Vojaški most kanala Revija naših narodnih noš bo v nedeljo 11. junija na STADIONU „1. MAJ" Marsikak del starinski’ na odne noše se je ohranil do danes kliub prevladovanju pom šča njene noše. Marsikje niti ne moremo več tečno opisati nekdanjenoše in še manj najdemo njene dele, da bi jih shranili sebi jn zanamcem v pouk Zato je dolžnost vseh, ki ljubimo svojo pr teklost, da zbiramo ostanke ljudske noš - in jih pazljivo shranimo ali cddamo v muzeje, da b mo lahko to naše narodno bogastvo oživili ob posebnih slavnostnih prilikah, kakor bo za nas 11. junija Dan slovenske kulture. Pojasnilo predsedstva cone Giede na odločitev ZVU, kr je bila objavljena v včerajšnjih dnevnikih tukajšnjega ozemlja in s katero je pooblastila predsednika cone, da bo izdajal dovoljenja za javna zborovanja, povorke, tiskanje lepakov itd., si je predsedstvo cone pridržalo pravico do objave raznih podrobnosti ter danes sporoča naslednje: Prošnje za izdajo dovoljenj za razna javna zborovanja, povorke. tiskanje lepakov itd., ki se jih je do sedaj preko poveljstva civilne policije naslavljalo na ZVU, se mora od sedaj naprej dostaviti v urad tajništva predsedstva cone, poslopje prefekture soba št. 35. Prošnje so lahko spisane na kakršnem koli papirju, morajo pa vsebovati vsa pravila, ki so bila do sedaj predpisana. Prošnje za dovoljenje manifestacij v tržaški okolici ali v drugih občinah cone se lahko dostavi preko občinskih uradov ali krajevnih policijskih poveljstev, katerih dolžnost je, da jih takoj odpošljejo na zgoraj imenovani tajniški urad predsedstva cone. Vse prošnje morajo biti dostavljene najpozneje 7 dni pred rokom, ki je določen za manifestacijo. Vsa ta pravila veljajo za vse manifestacije, ki bodo po 11. juniju letos. Prošnje za manifestacije, ki naj bi bile 11. t. m., morajo biti torei dostavljene najkasneje do ponedeljka 4. t. m.. preko TRST, 31. 342. pionirski oddelek angleške vojske — BETFOR — bo postavil preko kanala «Bailey» most. ki bo vezal ulico Trento z ulico Cas-sa di Risparmio. Most, ki bi moral biti dograjen jutri v četrtek, bo olajšal zastoj prometa. ki ga ie povzročila odstranitev starega mostu ob začetku kanala. Gradbeni material za most ho dobavil TRUST. Letovanje dijakov nižjih srednjih šol ZAM organizira za slovenske in italijanske dijake nižjih srednjih šol Trsta in okolice počitniške kolonije. Pridejo v poštev dijaki od 13 do 15 let. Vpisovanje se vrši na sedežu mestnega cdfcora ZAM, Ulica Machiavelli 13 II., od četrtka 1. junija dalje, dnevno od 9 do 12 in od 15 do 18, in pri referentih za kolonije po terenih. Vsak dijak mora pri vpisu položiti 500 lir ter oddati krstni list ir.1 potrdilo o istovetnosti (certificato di au-tenticitžD. Pohvaliti moramo pobudo Tržaške filharmonije, ki omogoča gostovanja znamenitih solistov v Trstu. In med te spada slavni Hubagjev učenec Josef Szigeti. V Kolikor ni postal popularen s svojimi številnimi javnimi koncerti, pa je širši publiki prav gotovo znan zaradi številnih posnetkov na gramofonskih ploščah. Szigeti nam je v torek zvečer ob sodelovanju orkestra Tržaške filharmonije nudil izreden glasbeni užitek * odlično izvedbo Brahmsovega violinskega koncerta v D-duru op 77 Pravijo, da je on eden najboljših intrepretov tega koncerta, in to bo najbrž držalo. Izhaja to ne samo iz briljantne tehnike in muzikalnega podajanja ampak tudi iz violinistovega temperamenta, ki mu je rapsodičen značaj te Brahmsove mojstrovine prav blizu. Sila, ki jo je mestoma vložil v svojo izvedbo, je bila tolikšna, da nas je držala v pravi napetosti; zdelo se je, kakor da orkester ne bo kos njegovemu temperament u. Pa ne samo velika sila, tudi najmajši dinamični odtenki so našli v Szigetiju svojega mojstra. Brahmsov koncert je pred nami zaživel v. svojem polnem blesku. Ta violinski koncert je zmimenit po tem, da je glavna melodija drugega stavka-adagia poverjena oboi. Zaradi ,te Brahmsove samovolje so samoljubni, užaljeni violinski virtuozi dalj časa puščali, v ne-mar ta koncert, končno pa so se le morali udati pred veličino Brahmsove mojstrovine. Orkester je dirigiral Tržačan Luigi Toffolo Njegov umetniški razvoj dobro napreduje in počasi se dirigent otresa nepotrebnih gest. ki služijo predvsem očem publike, ter se temeljiteje mglablig v umetnino. S tem pa postane tudi njegov odnos do orkestra bližji in realnejši. Vsa dela izvzemii Brahmsa je Toffolo dirigiral na pamet in to s sigurnostjo in izdelano tehniko. Uvodoma smo slišali v Trstu prvič izvajan Vivaldijev koncert v A-duru za gcdalni orkester in čembalo, ki ga karakte-rizira pregledna arhitektonika in sveža lirika. Natbolj se je dirigent potrudil pri Treh preludijih (Inter-mezzih) za Sofoklejevega «Kre,-Ija Edipa« — mladostno delo italijanskega skladatelja Ilde-branda Pizzettija, ki pa že kaže na kasnejšega izvrstnega poznavalca orkestra. Odlično so očrtani dramatski efekti in tragično obeležje dogodkov. Koncert je zaključil Strawin-skijev balet »Ognjeni ptič«. Bogastvo orkestralnih barv in značilni ritmi so v dirigentovi interpretaciji lepo prišli do izraza. Občinstva je bilo tokrat manj kakor navadno; tudi je bilo čutiti pomanjkanje nosa med njim in izvajalci. S SEJE CONSKEGA UPRAVNEGA ODBORA Nekaj važnejših odločilei Fašistka Do 1/ecchi se ne more sprijazniti z dejstvom, da ne more biti občinska svetovalka Pristojbina za poštne pakete v Jugoslavijo. Po sporazumu med Jugoslavijo in tukajšnjo Vojaško upravo je od danes 1. junija t. 1. dalje znižana poštna pristojbina za pakete. Za pakete do 1 kg znaša pristojbina 133 lir, do 3 kg 178 lir, od 3 do 5 kg 222 lir, od 5 do 10 kg 444 lir, od 10 do 15 kg 666 lir. od 15 do 20 kg 888 lir. I! RADIO IM JDGOSL. CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) ČETRTEK 1. 6. 1950 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in 'objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slov.; 7.15: Jutranja glasba. 11.00: Oddaja za slovenske srednje šole; 12.00: Iz opernega sveta, 12.30: Zabavna glasba; 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.0: Napoved časa - poročila v slov.; 13.15: Pojejo fantje na vasi; '13.45: Našim ženam (ital.); 14.00: Lahek spored izvaja Sto- jan Stenovič s svojo kapelo; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov. 17.30:' Politične aktualnosti (ital.); 17.45: Igra orkester Cara-gioli;• 18.00: Od Novih akordov do danes: samospevi Marija Kogoja; 18 20: Bizet: Arležanska suita; 18.45: poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19i30: Napoved časa -poročila v slov.; 19.45: Predkla-slčna glasba; 20.15: Jezikovni pogovori (slov,); 20.30: Poje komorni zbor iz Trsta; 21.00: Radijski obzprnik (slov.); 21.15. Brahms: Violinski koncert v D - molu op. 77, nato lahka glasba; 22.00: Potovanja po socialistični Jugoslaviji (itil.)r 22.20: Večerni koncert; 23.00: Zadnja poročila v ital; 23.05: Zadnja poročila v, slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan; 23.15: 15’ tangov. LJUBLJANA, MARIBOR in rei. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valih 327,1; 188.9; 212,4; 202,1 m.) ČETRTEK 1. 6. 1950 6.15: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda; 6.30: Slovenske narodne pesmi; 7.00: Napoved časa, poročila in radijski koledar; 7.10 - 8j00: Jutranji kon- cert. 12.00: Iz opernega sveta; 12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Zabavna glasba raznih narodov; 13.20: Oddaja za pionirje; 13.40: Vedri napevi; 14.00: Lahko orkestralno glasbo izvaja Stojan Stenovič s svojo kapelo; 14.30: Ljudska univerza; 14.30: Samospevi Hrabroslava VolgrTča; 15.00: Napoved časa in ooročila; 15.10 -15.30: P. I. Čajkovski: Romeo in Julija, fantazija - uvertura. 18.00: Od Novih akordov do danes Samospevi Matije Bravničarja; 18.20: Pogovor s pionirji: 18.40: Nastop gojencev glasbene šole raiona L v Ljubljani; 19.00: Napove"d časa in-poročila; 19.15: Ciklus Beethovnovih čelo-sonat: Sonata št. 1.' - Igrata čelist Sebastjan Baer in pianist Marijan Li-oovšek; 19.45: Drobne orkestralne skladbe; 20.00: Politični komentar Radia Beograd; 20.15: Trije Straussovi valčki; 20.30: Poje tržaški komorni zbor; 21.00: Gospodarska reportaža; 21.15: Simfo- nični koncert . Na sporedu: Prokofjev: Klasična simfonija, A. Račaturjan: Klavirski koncert A. Cassela: Scarlatiana; 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd; 22.15: Zabavna nočna glasba; 23.30: Poročila. Akcijski odbor za obnovo razrednih sindikatov STO-ja bo imel v soboto 3. junija ob 19.30 plenarno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Sindikalni pregled. 2. Organizacijsko poročilo: pristopne izjave in izkaznice. 3. Obnovljeni sindikati — izkaznice in članarina. Vsak član akcijskega odbora bo prejel pismeno vabilo. Člani tajništva Odbora za obnovo razrednih sindikatov bodo imeli v soboto 3. junija ob 18.30 sejo, to je eno uro pred sejo Akcijskega odbora. * * • Akcijski sindikalni odbor pekovske kategorije se sestane danes 1. junija ob 17 k seji na sedežu v Ul. Machiavelli 13, II- VA BILO na redni občni .jrnega društva Ji Osrednji, odbor Podpornega društva »Dijaška matica« v r stu sklicuje redni občni svojih članov, ki bo v n€, J 4. junija o.b 9 uri v Slovensk dijaškem domu, Ulica Buona roti št. 31, s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Tajniško poročilo; 3. Blagajniško Poro^*°’^bo- 4. Poročilo nadzornega 00 ra; 5. Volitve; 6‘ RaZn°' ODB0B TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 6950-7$l pimati šterling 1550-1579, ^ lar 627-631 dolar iffoite m citaita fhimolblu dnevniki Vaščani so si skoraj sami na novo postavili v vojni porušene hiše Ce človeka zanese pot v Subid, se mora nehote začuditi. Zlasti bo začudenje toliko večje, če to ni bila prva vas, ki jo je obiskal v Slovenski Benečiji. Medtem ko vse vasi Slovenske Benečije imajo poslopja v izredno slabem stanju, ker - jih je zob časa že močno načel in ker ljudje nimajo sredstev, da bi svoja bivališča popravili, je vas zgrajena skoraj iz samih novih hiš. Vas so namreč nemški barbari julija in septembra leta 1944 skoraj do tal porušili. Po letu 1945 so se prebivalci odločili, da si bivališča na novo zgradijo. Denarja skoraj niso imeli. Oblasti so jim dale nekaj na račun vojne odškodnine. kar ie bila osnova za pričetek dela. Z velikimi napori in žrtvami ter z zatajevanjem lastnih potreb so si prebivalci zgradili lične stanovanjske hišice, ki jih je kar lepo videti. Pri tem so skoraj vsi zlezli v precejšnje dolgove, ker jim država ni nudila večje podpore. Med ljudstvom pa je dvignilo veliko nezadovoljstvo dejstvo. da je država dala na razpolago 21 milijonov lir za zgraditev nove cerkve. Ta krivica iih toliko huje boli. ker v vasi še sedai niso utegnili zgraditi hlevov in svinjakov, in to iz enostavnega razloga, ker jim primanjkuje denar- Tudi ta primer oblasti jasno kaže, kako se poslužujejo v odnosu do slovenskega ljudstva dvojne mere. V zadnjem času so si ljudje pričeli graditi tudi vodovod in na šolsko poslopje. Vas Subid je naj večja slovenska vas. ki spada pod občino Ahten. Steie okoli 600 pre- j bivalcev. V vasi imajo petraz-redno osnovno šolo. na kateri, poučujejo trije italijanski učitelji. Gospodarske razmere, v katerih se tu nahaia prebivalstvo. so izredno težke. Kmečkega dela je malo in ga zaradi tega ženske lahko same opravijo. Moški le redko najdejo po dva meseca dela na leto. Zaradi tega se množično izseljujejo v Belgijo in Francijo, ker upajo, da bodo tam ruašli boljši kos kruha. Toda tam jih čaka nič manjše trpljenje in se marsikateri izseljenec po krajšem času razočaran vrne na domačo grudo. Ker je zemlja zelo slaba in ker je tudi ni. pridelajo domačini le toliko hrane, da jim zadostuje za tri ali štiri mesece na leto. Pred Dorušenjem vasi so imeli v vasi dobro urejeno mlekarno, v katero se je stekalo vse mleko iz vasi in ga je predelovala v sir. maslo itd. Da nadomestijo to obrt. ki je bila v vasi močno ukoreninjena. so si vaščani morali sami pomagati. Združili so se v skupine ter pričeli na zadružni osnovi izdelovati predvsem sir. Razprava pred prizivnim sodiščem zaradi oprostilna sodbe odgovornega urednika Joče" Javni tožilec goriškega kazenskega sodišča je, jkot smo že pred časom perečali, vložil priziv na prizivno . sodišče v Benetkah prcii oprostilni sod-bj odgovornega urednika tednika «Soče» Damira Fajgla. Gre naunreč za ponovno razpravo glede inkriminiranega članka pisatelja Andreja Budala “Pojdite in učite vse narode v italijanščini«. Razprava pred prizivnim sodiščem v benetkah bo 21. junija t. 1. IZ SVOBODNE DOMOVINE ... t r r f - 9000 ton različnega sadja bodo letos odpremili iz Goriške KINO VERDI. 17: “Tajnost ženske«, G. Tierney. VITTORIA. 17: “Prva žena (Rebeka)«, J. Fontaine in L. Oliver. CENTRALE. 17: »Gospa z Reke«, I. de Carlo. MODERNO. 17: “Marličeva roka«, M. Martin. EDEN. 17: »Železna zavesa«, D. Andrevvs. Goriška.je d-žela'zgodnjega sadja, zelenja.e in v-- x--.i letos, navzlic nenavadno mrzli pomladi, deževju in teči, žj uspešno zalaga z zgodnjo z.- lenjavo in sadjem sr išča v LRS. Prve pošiljke sadja in zelenjave so bile cdposlane tudi v tujino. Odkupno podjetje v Semce-tru pri Gorici je dalo na domača tržišča letos že okrog 150.000 kg zelenjave, 35.0C0 kg Pa so jo izvozili. Prvih češenj je dalo podjetje na domača tržišča že okrog 25.000 kg, en vagon pa jih je poslalo v Gra- dec v Avstrijo. Sadje vseh vrst je letos na Goriškem obetalo izredno dobro letino, zaradi aprilskega deževja pa je pričakovati srednje dobro letino. Množične organizacije in odkupno podj tje so storili že vse, da bodo pravočasno izvedeni vsi cdkupi in pravilno sortirano sadje, ki ga bodo pravočasno obrali s pomočjo vaških frontnih brigad v krajih, kjer ni dovolj delovne sile Sadje mora biti namreč hitro obrano, da ne izgubi na kakovosti jn ga morajo v najkrajšem času cdgr?miti. Ro načrtu bodo letos z Gori- škega odpremili 3000 ton raz-Lčn.ga sadja več kot lani, s.u.p .o okrog 9000 ton ter poleg tega tudi okrog pol milijona kg zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev. Odkupno podjetje je letos bolje organiziralo odkup. Nudi boljše pogoje proizvajalcem sadja in zelenjave ter nabiralcem gozdnih sadeže » in zdravilnih zelišč. Ti bodo ob prevzemu dobili poleg denarja tudi bone za nakup industrijskih potrebščin po nižjih enotnih cenah. Znatne količine goriškega sadja bodo letos poslali v inozemstvo tudi z letali. Zato so že izdelali posebne embalažne košarice iz lahkega furnirja ter zagotoviti tudi potrebno embalažo za va-gonske pošiljke in prevoz s kamioni. Glavna zbirna središča Pa bodo na železniški postaji v Plavah. Šempetru pri Gorici in v Prvačini. Podjetje pa si je že zagotovilo na podlagi sklenjenih pogodb s sadjarsko-delovnimi zadrugami, zadružnimi ekonomijami in splošnimi kmetijskimi zadrugami ter privatnimi proizvajalci 700D ton sadja, zia ostalih 2003 ton pa bodo sklenili pogodbe. — ip Dijaki tekmujejo Nedavno so dijaki in dijakinje ‘z Portcrdfa napovedale tekmovanje Dijaškejnu domu iz Kopra v raznih področjih lahke atletike. Dijaki so tekmovali v nogometu, odbojki, plavanju ng 400 m, v teku na 400, 200 in 100 m, v skoku v višino in daljino ter v šahu. Dijakinje Pa so imele tek na 200 in 80 m. skok v daljino in višino ter “boj med dvema ognjema«. Priznati moramo, da so bili diiaki iz Kopra pripravljeni, zato smo se morali pošteno bo-i-iti. da smo odnesli zmago. Posebno pripravljeni so bili mo ški. ki bi morali v nogometni tekmi bolj upoštevati športni “fair play». Dijakinje 'z Portoroža so bile začetka nekoliko razburjene, toda pri tekmovanju so se polagoma umirile, kar je prav gotovo pripomoglo k njihovemu uspehu. Tako. je bila nogometna tekma 8:0 za Koper, medtem ko šo zmagali v odbojki diiaki iz Portoroža z rezultatom 2:0'. V teku na 400 m je dosegel prvo mesto Koprčan Martinuz-zi Edvard, istotako v teku na 200 m Koprčan Cepak h' Isti dijak tudi v teku n» 100 m. Prav tako so odnesli Koprčani prvenstvo v skoku v višino, kjer je tov. Bertok skočil 1.50 m. in v skoku v daljine, kjer ie tov Debeljak sk 4.61 m. Edino v plavanju n 400 m ie dijak Rebula iz Portoroža zasedet Prvo mesu- Na n- Ulagi skupnih podatkov vseh 'ekmova e v so koprski dijaki v vseh navedenih disciplinah dosegl£ 74 točk, dijaki iz Portoroža Da 57 točk. To pomeni, da so bili eni kot drugi precej enaki. Rezultat; dijakinj pa s-> naslednji; V »boju med dvema ognjema« so zmagale Koprčanke z razliko 2:1. Tudi v skoku v višino je dosegla tov. Gregorič Nevenka iz Kopra, ki je skočila 1.10 m prvo mesto, toda v skoku v daljino pa je bila prva tov. Križmančič Zofija iz Portoroža, ki je skočila 2,78 rn. Enako so zasedle prvo mesto dijakinje iz Portoroža v teku na 200 m s tov. Bernardi Nadjo in v teku na 80 m s Bernardi Normo Celotna klasifikacija obeh ženskih skupin je bila takšna, da so dijakinje iz Portoroža odnesle 80 točk, dijakinje iz Kopra pa 53. Ce seštejemo točke moške tn ženske ekipe vsakega kraja, so Koprčani dosegli 127 točk, dijaki in dijakinje iz Portoroža pa 167 točk. Tako vidimo, da skrbi mladinska organizacija tudi za telesno vzgojo dijakov, ker le zdrava mladina se lahko uči in zraste v novi rod v vredne člane nove socialistične domovine. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Ul. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 SODOBEN IN NUJEN PROBLEM O vprašanju delovne sil' smo že ponovno pisali na t m mestu. Nedavno pa se je oglasil tudi tako imenovani “boljši in najboljši« tisk iz cone A Tržaškega ozemlja. Tako je pisal znani italijanski dnevnik v Trstu v tej stvari sledeče:... «F Jugoslavijo je odpotovala prva skupina mladih Istranov, starih od 14 do 25 let z namenom, da bodo ondi delali. Vsi so doma iz bujskega okraja. Oi tega dela so oproščeni samo tisti, ki so nameščeni v državnih in poldržavnih uradih, v kmečkih delovnih zadrugah, v sindikalnih in političnih. organizacijah, kakor tudi porečeni«. Ne glede na dejstvo, da so te trditve docela napačne in zasledujejo očitno samo špekulativne namene, namigava italijanski list na mladinsko brigado «25. maj«, ki je pr d nekaj dnevi odpotovala in ki bo sodelovala pri delih Novega Beograda, kjer so dela:e lani mednarodne delovne brigade. Ne samo mladi prostovoljci brigade «25. maj«, ampak tudi starejši tovariši so se udeležili, se udeležujejo in se bodo še udedeževali dela v brigadah, ki so postale v borbi našega ljudstva za. dvig življenjske ravni že prava tradicija. Trenutno so druge brigade, in sicer brigada «Frenk« in «7- maj«, zaposlene pri melioracijskih in namakalnih delih Mirne in Dragonje. To je vsekajkor način, in to še najbolj praktičen za rešitev vptrašanja o delovni sili. Ze večkrat so ustanovile naše organizacije takšne brigade iz lastnih članov in jih bodo tudi v bodoče. V jugoslovanski coni rešujejo postopnima problem delovne sile, kar boli seveda tiste, ki bi iz lastnih koristi radi videli, da bi naše gospodarstvo propadlo. Pri vsem tem se varajo tisti, ki mislijo, da bo to vprašanje rešeno samo ob pomoči brigad, čeprav dopminašajo te zelo učinkovit prispevek. Cepyrav se zdi protislovno, vendar živi mnogo ljudi brez dela, ki so vdani le špekulaciji in brezdelju. Na tisoče d -lovnih ur izgubljajo z nepotrebnimi in nekoristnimi vožnjami v Trst in nazaj in s ča- kanjem na blokih. Mnogo več ženske delovne sile bi bilo lahko zaposiene. Pridobljena izkustva zadnjega časa nas učijo, kako se lahko uspe, samo če celoten problem prravilno postavimo in ga vztrajno izvajamo. Tako je na primer komisija za delovno silo v. Izoli zadostila potrebam v opekarni nekdanje Nardone na ta na--čin, da je uporabila tudi žensko delovno silo, in sicer do 25 cdst. vstga delavstva. V Vangan lu so si pomagali zopet na drug način: Tu so dobili zadostno število d lav-cev za gradnjo šole tako, da Ankaran V okviru Tedna matere in olroka bomo Dfinravili otroško igrišče obdarovali pionirje m najboliše žeoe V ponedeljek so se sestale žene zadrugarke iz Ankarana in sg posvetovale o organiziranju Tedna matere in .otroka. Sklenile so, da bodo takoj pričele s pripravami za postavitev otroškega igrišča kakor tudi za obdaritev pionirjev ter za obdaritev najboljše žene. Določile so tudi, da bodo ob zaključku Tedna napravile prireditev. Tako Slovenke, kakor tudi Italijanke so že sprejele razne obveze in smo prepričani, da bo Teden matere in otroka v Ankaranu prav dobro uspel. Na tem posvetovanju so ankaranske žene sprožile za njihovo življenje in prilike važna vprašanja. Obravnavale so primer, ko kljub potrebi noseča zena ni še prejela tekstilnih nakaznic. Zene so si zadale nalogo, da bodo takoj drugi dan uredile zadev.o, ker se ne sme zgoditi, da se rešitev takega primera po nepotrebnem zavlačuje. Druga žena, ki img dojenčka, je imela posebne želje glede sladkorja. Tudi ta primer je bil urejen kar na mestu s predsednikom zadruge, za kar so mu bile žene prav hvaležne. Ta sestanek j.e pokazal, kako potrebna so podobna posvetovanja. Za prihodnjič se bodo zbrale vse žen? j2 kraja, ki bodo hkrati lahko spoznale, kakšna sloga vlada med ženami v kmečkih delovnih zadrugah. Sestanek je končno dokazal, da hočejo tudi žene na vasi sodelovati pri reševanju vprašanj, ki posegajo ravno v življfenje matere in otroka. so uporabili prt teh delih delavce, ki so bili do sedaj zaposleni v pioljedelski pn duk-ctji, zaradi njih Po točni presoji položaja ne bo poljedelstvo prav nič trpelo. Kakor v Vanganelu, tako bo lahko dobiti tudi v drugih krajih delovno silo, katero bo mogoče vključiti v industrijsko tn stavb insko produkcijo. V Škofijah so pri gradnji tamkajšnjega zadružnega, doma uredili zadevo tako, da opravljajo prostovoljno delo po vrstnem redu, pri čemer se udeležuje dela po deset članov Ljudskc ^rcntf. Toda to ne .zadostuje in treba bo politične vzgoje in prepričevanja krajevnega prebivalstva o splošni koristi tega načina dela. S tem si bomo zngotcvVi potrebno delovno silo. V Novem gradu e komisi a za delovno silo našla 12 oseb in jih vključila v industrijo. Vsekakor to število ne odgovarja prauemtt stanju jn bo mogoče v tem mestu dobiti še druge delavce in delavke. Važno stran vsega vprašanja. tvorijo tudi neopravičee zamude z dela, ki se kljub izboljševanju v zadnjem času še vedno pogosto dogajajo. Kajpada da vplivajo te zamude škodljivo na rroizvo'n,o. Sindikalne podružnice in delavski sveti se morajo v tem oziru zavzeti z vso silo. da rd-pravijo ta nedostatek. Skcda, ki jo povzročajo neopravičen> zamude je tako velika, da bi nekateri delovni kolektivi z odpravo teh zamud pridobili prap gotovo 50 odst. potrebne delovne sile. To so nekateri pogledi na ta problem, ki mora biti v problematiki naših množičnih organizacij in odgovornih organov vedno nujen. Proga KOPER - Bandelj Odh. 17.10 Koper Prih. 7.45 17.30 Križišče 7.25 i7.40 Bandelj 7.15 Prih. 17.50 Rotta Odh. 7.05 VOZNI RED AVTOBUSA NA PROGI BUJE—TRST Odh. 5.40 Buje Prih. 17.45 5.50 Kaštel 17.35 6.05 Sečjole »17.20 6.15 Sv. Jernej 17.10 6.25 Portorož 17.00 6.35 Strunjan 16.50 . 6.45 Izola 16.40 1 Prih. 6.55 Koper Odh. 16.30 Odh 11.00 Koper Prih. 16.00 11.15 K. Ankaran 15.45 Prih. 12.00 Trst Odh. 15.00 Delo mladine Mesa otirala1 na časi rojstnemu dnevu tov. Tita Kot ostale množične organizacije, je tudi mladina koprskega okraja v tekmovanju za Titov rojstni dan tekmovala s prostovoljnim delom in nri utrjevanju organizacije same. Uspehi tega tekmovanja so veliki in dokazujejo visoko zavest mladine. Za rojstni dan je mladina poslala 37 voščilnih pisem tovarišu Titu. Pri prenašanju štafete je sodelovalb 2450 mladincev in mladink. Prav tako se je mladina izkazala pri prostovoljnem delu. Napravila je skupno 18.425 ur pri gradnji zadružnih domov, popravljanju' cest,, obiranju češenj, olepšavanju turističnih^ krajev rn*podobno, - S tako delovno bilanco je mladina koprskega okraja zaključila Titovo tekmovanje. Prav gotovo bo sedaj nadaljevala in bo z delom in učenjem pokazala, da dobro zastopa napredno idejo mladine tu na obmorskem delu najdaljše veje Slovencev. Za čim boljšo ureditev našega zadružnega življenja Hvaležni smo vojakom JA, ker nam pomagajo V rasti in razvoju naše zadruge sg postavljajo pred nas vedno in nove potrebe. Ce napravimo eno, nam že sili naproti drugo delo. To je prav in dobro, ker radi delamo in občutimo, da ima naše delo uspehe. Prav te dni bomo dokončali gradnjo transformatorske kabine. Ko bo ta dogotovljena, bomo imeli kmalu tudi luč v vasi. To bo za nas zelo velike vredposti,. Velike olajšave bomo imeli pri delu posebno pa ob času trgatve, ko je treba luči tudi ponoči. Drugo važno delo bo otroški vrtec. Nad vasjo Breči smo izbrali primemo hišo, ki jo sedaj popravljamo. Hiša stoji na zelo lepem kraju vsa v drevju, da bodo imeli naši otroci res prijetno mesto. Sedaj vzidavajo zidarji večja okna in vršijo druga popravila. To bo potem najlepša hiša v zadrugi. Naše Sindikalna podružnica okrožne notranje uprave na prostovoljnem delu V okviru Titovega tekmovanja je sindikalna podružnica uslužbencev notranje uprave v Kopru poleg drugega dela sprejela tudi obveze, da bo pomagala pri ureditvi in obdelovanju posestva svoje “Oskrbe«, katero je bilo letos vzeto v najem v Škocjanu pri Kopru. Posestvo je lepo in ima zelo ugodno lego na hribčku poleg glavne ceste Koper-Skofije in obsega okoli tri hektarje obdelovalne zemlje z zgradbo za stanovanja in gospodarskimi poslopji. 2e takoj spočetka ie bilo treba zavihati rokave, Jcer je bilo posestvo že več časa brez gospodarja in precej zanemarjeno. Poslopje je bilo treba očistiti kakor Avgijev hlev v pravem pomenu besede, le da tega ni napravila napeljana reka, temveč pridne roke sindikalistov. Polje je bilo treba preorati jn posejati. Danes je lepo pogledati sadove vztrajnega in žilavega de- aievm odbor ASIZZ v W^anu Je v okviru Titovega !S|Uvania organiziral izlet K °venij0, katerega se je ude-V°. 82 žen in 5 moških, od ‘|;rih so bili možje sami in Po veliki večini Italijan-ty(),Jdn°sno Italijani. Vrav na '#ljV r°jstni dan smo odpoto-doma naravnost v Ljub-1V,k*r bas je sprejela de-[j,Ja glavnega odbora AFZ !|a j ^venijo. Tu so nam glede 'ili^iianske tovariše in tova-dab na razpolago še po-to,maSa, ki nas je kot Sh , n opozarjal na znaineni-W 'h - U’V }hiu. zanimivosti našega po- pomen tega tedna in naloge organizatorjev. Dejala je med drugim: »Teden imatere in otroka šmarno y Jugoslaviji vsako leto od 1947, leta naprej. Ima Pa svojo staro tradicijo in je nadaljevanje tiste dejavnosti naprednih ženskih organizacij pred in med vojno ter y prvih povojnih dneh, ki je bila zvezana z določenimi dnevi, posvečenimi materi in otrokom. Teden matere in otroka ima danes dvojni pomen. Predvsem je vidna manifestacija vseh naporov, ki jih dajejo ljudska oblast in množične organizacije za naše otroke. Mnogo važnejše pa je, da mora Teden matere in otroka, ki pri nas ni več kampanja, to dejavnost in napore po-jačiti. Skratka, ta teden je za nas pregled' doseženih uspehov, še močnejša koordinacija dela ljudske oblasti in množičnih organizacij, odkrivanje napak, obračanje pozornosti na tista vprašanja zaščite matere in otroka, na katere včasih v naši borb; za industrializacijo in elektrifikacijo pozabljamo. Teden matere in otroka pomeni tudi čim več zabave in veselja za naše najmlajle«. Tovarišica Tomšič je izjavila nato, da je naša socialistična država med prvimi uredila položaj otroka in matere ter žene nasploh. .Ustava in mnogi drugi zakoni in uredbe zagotavljajo posebno zaščito žene-fnatere in nedoletnega otroka. O veliki skrbi države za bodočnost mladih rodov Pa govore tudi mnogi gmotni izdatki. ki postajajo čedalje večji, kolikor bolj gradi naša država socializem. Tov Tomšič je to dokazala s tem, da je navedla več zanimivih podatkov. Opozorila je. da je bilo samo Za otroške doklade izplačano od osvoboditve do danes nad 7.239 milijarde dinarjev, ter pri tem poudarila, da v stari Jugoslaviji niso imeli ljudje pravice do otroških doklad. Za porodniške podpore, ki so prav tako nova stvar, je bilo izdanih nad 528 milijonov dinarjev. Samo v 1948. letu je bilo izdanih za vzdrževanje otrok v otroških ustanovah, invalidnino in otroške doklade nad 6.6' milijarde dinarjev ali za 65 odst. več kot v prejšnjem letu. Odgovarjajoč na vprašanje, kako je z razširjenjem mreže ustanov. je rekla tovarišica Tomšič; «Kot primer navajam, da je bilo 1939. leta samo 25 posvetovalnic za noseče, lani Pa jih je bilo 337. Pri tem pa je značilno tudi to, da te ustanove niso odprte samo zaradi lepšega, marveč se njihova povečana dejavnost občuti vedtio bolj. V posvetovalnicah je iskalo zaščite v razdobju od 1932. do 1936. leta samo 5405 od nad 2.2 milijona nosečih žen. Danes pride v naše posvetovalnice nad sto tisoč žen letno, kar pomeni, da se jih poslužujejo zares tiste, katerim so narae-njenen. Tovarišiea Tomšič je nadalje navedla, da je hilo Pred' vojno suno 29 porodnišnic s 638 posteljami, sedaj pa jih imamo 240 z 2570 posteljami. Otroških jasli je bilo 1939. leta 3, sedaj pa jih imamo 240 z okrog 5000 otroki. Humanitarne organizacije so vzdrževale 6 domov za učence v gospodarstvu, danes Pa je v domovih 34.000 dečkov in deklic. Skoraj milijon otrok, mladincev in nosečih zen prejema po 6000 centrih za razdeljevanje mleka mleko od mednarodnega otroškega fonda. Množične organizacije in ljudska oblast so poslali lani na letovanje nad sto tisoč otrok najbolj zaslužnih delovnih ljudi ter takih, ki jim je bila potrebna okrepitev. ccV času med lanskim in tem Tednom matere in otroka#, je dodala tovarišica Tomšič, »smo dosegli na področju otroške zaščite velikanske uspehe. Ti so bili doseženi zaradi vsestranske podpore Partije la vlade. Tov. Tito je v svojem lanskem govoru pionirjem orisal naloge skrbstva za mater in otroka, panja, marveč stalna naloga. Tretji plenum CK naše Partije je posvetil v svoji resoluciji o šolstvu posebno pozornost vzgoji otrok predšolske dobe. Pred nekaj dnevi je tov. Tito v deklaraciji ylade FLRJ pred novo izvoljeno Ljudsko skupščino ponovno opozoril, kako važno je to vprašanje. V tem času so bili izdani pomembni zakonski predpisi, ki razširjajo zaščito delovne žene in matere. To so bili predvsem zakon o socialnem zavarovanju, uredba o zaščiti nosečih žen in doječih mater ter uredba o gmotni pomoči otrokopi delavcev in uslužbencev. Zvezna vlada je dodelila v letošnjem proračunu samo za vzdrževanje ustanov za preskrbo, nego in vzgojo otrok 2,302.842.000 dinarjev. Navedla bi ie en pomemben lanski uspeh — večjo skrb za otroke na vasi. V vedno večjem številu odpirajo na vasi sezonske jasli in vrtce. Na štirimesečnih tečajih se je izučilo za negovalke in vzgojiteljice okrog 2000 zadružnic. To dokazuje, da posvečamo hkrati s socialistično preobrazbo vasi vedno več skrbi otrokom na vasi in njihovim materam ter da to skrb v vedno večji meri občutijo«, ter opozoril tudi na to, da to skrbstvo ne sme hiti vež kam- Na koncu je sodelavec Tanjuga vprašal, kakšne naloge čakajo organizatorje Tedna matere in otroka. Na to vprašanje je odgovorila tov- Tomšič: »Ne bi bil0 prav, če b; postavili nekake šablone za izvedbo tega tedna. Antifašistična fronta žena. Ljudska mladina, sindikati, kakor tudi organ; za ljudsko zdravstvo, prosveto in socialno zavarovanje, ki so neposredno zainteresirani za to akcijo, morajo vedeti, da so njihove naloge prav tako raznovrstne m obsežne, kakor je življenje otrok. Svet; za zaščito matere in otroka bodo, kakor vedno, tudi v Tednu matere ip otroka združevali delo vseh vrst množičnih organizacij. Navedla bi samo še nekatere osnovne smernice, in sicer v glavnem te-le: Borbo proti obolenju in umrljivosti otrok z vzgajanjem in poučevanjem matere; boljšo prehrano ip Preskrbo. Pri nas je umrljivost mnogo manjša kot pred vojno, treba pa je še naprej vztrajati pri tej nalogi. Pravilno vzgojo naših otrok, pomoč delovni ženi in materi, razširitev mreže ustanov, zboljšanje odnosa dp delovne mate re in borbo za spoštovanje za konskih predpisov. Nedvomno ie važna naloga tudi večanje skrbi za zdravje in vzgojo otrok, ki so pod skrbstvom. Posebno bi poudarila, da je naloga AFZ, sindikatov, Ljudske mladine, skupin ljudskih inšpektorjev in vseh državljanov, da okrivajo in se bore prot; nepravilnostim v izvajanju predpisov o zaščiti matere in otroka. Ne sme biti več primerov nepravilnega izvajanja uredbe o ustaljevanju delovne sile pri nosečih in doječih materah. Številna industrijska podjetja morajo po predpisih odpreti otroške jasi; ali vrtce ter r.a t.a način pomagati zaposlenim materam To je samo nekai nalog, piv leg teh pa se bo našlo na iere-nu še mnogo drugih,'' ki jih je treba hitro in vztrajno reševati. Teden matere in otroka. «je končala tovarišica Tomšič«, mora biti izraz vsestranske skrbi za otroke in odnosov do otrok v naši socialistični državi — Titovi Jugoslaviji. Med vztrajno borbo za zgraditev sociaHz-nna bodo delovni ljudje naše države v tem tednu obdali vsakega otroka s toplimijnaterin-skimi čustvi in skrbjo za njegovo lepšo bodočnost«. Tako v Titovi Jugoslaviji. Kako pa pri nas? Naše otroke hočejo poleg vsega še raznarodovati in našli so se ljudje v osebi kominformistov, ki hočejo to s svojo lažno propagan. do še pospešiti. gospodarstva 1 TRGOVINA• INDUSTRIJA• • Vloga Ilve t italijanski in tržaški industriji (IZ POSLOVNEGA POROČILA «ILVA. ZA 1949) Trst. Doslej je to povzročilo mrtvilo šked enjskih plavžev-lahko pa bi pripeljalo tudi fl0 likvidacije, ako ne bi bilo pte testov tiska, sindikatov, in iaV' nega mnenja. , Povojna obnova vseh Ibv*-obratov je zahtevala od 1945 do 1950 okrog 10 milijard lit, jv tega so potrosili 6 milijard v dveh posl. letih 1,948-1949. Fu nansiranje teh del v 1949; P°“ sojila ameriške Export-impor banke, fond lir ERP ter v 11 °’ vembru lanskega leta razp*50^ obligacijsko posojilo P ni milijard Ur. Za 1950—51 jo še dobiti posojila, po 0^ dosedanjih. Upravni odbotV poročilu hv.ali, da je ILV-V- , dila svoje finančne potit dš_ navadnimi kratko — in ročnimi posli in se ni zatekala k državi za P°- Družba nILVA - Altifcrrni ed Acciaierie dFtaliai) s sedežem v Genovi, ki je lastnica tržaških plavžev (poleg obratov v Bagnoii, Torre Annunziata in Piombino itd.) je ustanovljena še v 1897 s kapitalom 650.000 lir, ki je znašal po koncu druge svetovne vojne 1-250 milijonov lir in so ga v 1947 nato povišali najprej na 2.500 milijonov lir z brezplačno razdelitvi, jo 6.250.000 delnic po 200 lir med delničarje, kar so pokrili s 650 milijonov lir iz aktivnih revalutacijskih saldov in iz rezervnega fonda. Nato so izdali 2,5 milijona novih delnic (no-min, vred. 200 lir), ki so bile ponujene starim delničarjem zaradi opcije. Na ta način znaša osnovna glavnica danes 5 milijard lir. Prvotni namen družbe je bil izkop rudnin na otoku Elbi, že pred prvo svetovno vojno pa se je okrog nje koncentrirala vsa italijanska težka industrija. Po letu 1918 so se v ILVl vtopila vsa doslej povečana samostojna podjetja, tudi neindustrijskega pomena. Vsled težav, ki jih je ta balast povzročil v ■povojni dobi, se je po reorganizaciji druž- (Nadaljevanje od včeraj) Tudi če bi bilo pri deželni vladi kaj dobre volje zu izvajanje odloka o dvojezičnih šolah (pa je tudi tam ni), je seveda prav od učiteljstva odvisno, kako in v koliko se ta odločba izvaja. Ce si ogledamo politično orientacijo in poznavanje slovenščine pri teh učiteljih, nam bo slika takoj popolnoma jasna. Bivši deželni glavar Koroške Hans Piesch je večkrat priznal nacistično miselnost koroškega učiteljstva kakor je na pr. na nekem zborovanju šolskih nadzornikov v juliju 1945 v zvezi z epuracijo izjavil: «Sol ne mo. remo očistiti tako, da bi rekli: vsi nacionalsocialistični učitelji morajo proč, sicer bi morali zapreti vse šole«. Da niso nemški učitelji, ki ponemčujejo slovensko koroško deco, spremenili svoje nacistične nravi, so ponovno pokazali prav pred tedni, ko jih je silno razburila slovenska prireditev ob materinskem dnevu. Pri tej prireditvi, ki je bila 14. maja v Dobri; vesi v Podjuni, so sodelovali tudi slovenski otroci. Učitelj Fujko je naslednji dan v šoli pričel otroke za. sliševati, jih zmerjati in jim groziti, «ker so pozabili, da so v Avstriji in bi se utegnilo ž njimi še kaj hujšega zgoditi. To priliko so uporabili še šovinistično vzgojeni součenci, ki so slovenskim tovarišem grozili, da jih bodo obesili. Pedagoška kvaliteta nemškega učitelja Fujka pa se zrcali v izjavi. ki jo je izrekel učencem, ki so sodelovali pri slovenski proslavi materinskega dneva: «Ce so vaši starši tako neumni, bodite vsaj vi bolj pametni.« Ker menda ni bilo dovolj Fuj-kovega robantenja, je posegel vmes še šolski upravitelj Koe-stinger, ki je splošno znan po svojem brutalnem ravnanju z učenci. Otroke ie grozeče postavil pred' alternativo ali so za Jugoslavijo ali za Avstrijo. «P“t let smo se Korošci branili, da ne pride Tito na Koroško«, je dejal Koestinger, »vi pa še hodite na slovenske prireditve«. Slovenska prosvetna zveza v Celovcu je vložila pri deželnem svetu protest proti take- Se frak in ne ialar ne Ipc gespctleral kercšklm Slovencem Bežen pogled na koroško gol goto Koroško učiteljstvo je še vedno prežeto z nacistično miselnostjo. Učitelji in šolski upravitelji surovo ravnajo s slovenskimi učenci. Koroški Slovenci pa ne bodo klonili pred nobeno surovostjo in nobeno raznarodovanje ne bo uspelo šovinistični posvetni ali cerkveni oblasti. 11. junija boino ob „Dneim slovenske kulture" imeli v svoji sredi tudi naše brate Korošce. VAS ŠKOFIČE NA KORQSKEM mu izbruhu nacističnega sovraštva do Slovencev. Razumljivo je po vsem tem, da ni mogoče niti misliti o kakem znanju slovenščine pri takih nacističnih učiteljih. Sicer pa je že sama šolska oblast dovolj «širokosrčna», ko odreja, da zadostuje učiteljem za pouk slovenščine le poznanje koroškega narečja. Toda tudi takega ponižanja slovenskega pouka ne morejo v večini izvesti, ker je vse polno učiteljev na ((dvojezičnih« šolah, ki ne obvladajo niti koroškega narečja. Tako mi je oče v Skofičah povedal, da naroča učitelj otrokom v šoli, naj povprašujejo očeta doma, ker on slovenščine ne zna. Toda kljub vsemu preganjanju in zapostavljanju Slovenska Koroška le živi. Najdeš jo, če prisluhneš zveneči koroški govorici, najdeš jo, če odpreš svoje srce. Tudi jaz sem jo našel in občutil povsod: ob Zilji, v Bistrici, ko sem gledal, kako se solzijo oči gledalcem pri predstav; stare romantične Med vedove igre »Za pravdo in srce«; v iZahomcu, kjer mi je stari Milovnik naročil pozdrav za svojega nečaka v Trstu in so mi točno opisali vse, kar je potrebno za štehvanje, kajti tu je prava domovina te fantovske viteške igre. Galobov Slavko s svojimi tovariši in dečva-mi iz Brnce nam bo s štehva-njem in z rejem pod' lipo prinesel košček svoje Slovenske Koroške tudi v Trst na «dan slovenske kulture«. Slovensko Koroško sem našel v grapi v Hodišah, pri mlinarju Tevžetu, ki so ga nacisti izselili, a se je vmil in je globoko zakoreninjen v slovenski zemlji in v občinskem svetu hofiškem uveljavlja naše pravo. Srečal sem Slovensko Koroško pri mnogih delovnih ljudeh: pod Humpreškim gradom, kjer stoluje germanizatorski veleposestnik Mafesch, sem srečal cestarje; v Borovmkovi puškami v Bo. rovljah partizana Pepa in še druge; pri Jerišah v Podjuni sem obstal ob ljudeh, ki so kurili apnenico; v Selah je stari Meže s svojim; žuljavimi in smolnatimi rokami rad prijel za kupico, da nam je ob njej šegavo povedal to in ono iz svojega življenja, ki je v enem le enolično: menda odkar pomni, vozi hoje izpod Košute; s smehom in šalo smo premagali nevarnost, ko smo se srečali na gorskem ovinku z lojtrskim vozom, ki ga je vodila živahna slovenska dečva; v Beli nam je partizan Tine Pečnik, ki si ob pomoči sester, bivših aktivistk gradi novo hišico, natočil domačega sadjevca. Sredi nemškutarskega Velikovca nas je prisrčno sprejel v svojem domu tov. dr. Petek, predsednik Demokratične fronte delovnega ljudstva. Prekratek, mnogo prekratek je bil naš obisk pri njem, živem leksikonu koroške zemlje, njene zgodovine. njenih bojev in bolesti. Bolesti! V Selah smo obiskali staro, ohromelo mater Tomaža Qlipa, enega od trinajstih aktivistov OF, ki so jih nacisti obglavili 29. aprila 1943 na Dunaju. Povedala nam je, da ji je sin pisal pred smrtjo: «Ne umrem težko, ker vem, da umrem za svobodo svojega naroda«. Tedaj me je prešinilo: Ali ni bila Tomaževa žrtev, žrtev njegovih 12 tovarišev in vseh padlih na Koroškem, zaman? O, koliko naše dragocene krvi so zabarantali naši ((zavezniki« od vzhoda in zahoda! Toda ne, Tomaževa žrtev ni bila zaman. Slovenska Koroška živi in bo živela kljub vsemu in proti vsemu. To sem spoznal, ko sem si v Zitari vesi ogledoval ((Prosvetni dom«, ki so ga zgradili mladi korošk; Slovenci s prostovoljnim delom; spoznal sem to, ko nam je partizanka Loni v Beli, ena redkih prič partizanskih borb v Svinjski planini pokazala svoja dvojčka ir še najmlajšega, ko je bivša partizanka kurirka Souda-tova Katrca priklicala svoja dva sinčka, da se bosta slikala z njo; ko mi je mala Rožica v Do-brli vesi prinesla šop velikih krvavordečih potonik, da jih v njenem imenu položim na grobove partizanov v Velikovcu. Slovenska Koroška živi in njen korak je usmerjen v še lepše življenje. D. P. ba omejila le na sektor industrije. Delavnost družbe vsebuje: izkop in pripravo metalurškim procesom potrebnih rudnin, predelovanje polizdelkov v. valjarnah. Namenili so ji bili sprva, da do največje mere okrepi svoje dopolnilne naprave in c brate, da bi tako proizvajala vse jeklo, namenjeno izdelkom najširšega trga. Tega pa ni dosegla in 80 zato ustanovili še drugo središče, družbo SlAC v Cornialianu. Ob koncu vojne, 1945, so pohiteli z obnavljanjem obratovanja v Bagnoii (plavži za surovo železo), Torre Annunziata in Piombino. V 1946 je dosegla celotna proizvodnja ILVA-obra-tov že 41 odstotkov proizvodnje v 1939. Seveda pri tem ni bilo deleža tržaških plavžev, ki so še mirovali. Ker pa je dosegla proizvodnja škedenjskih plavžev tik pred vojno 100 odstotno zmogljivost ( okrog 179.000 ton) si lahko mislimo, da je bila v DRUGEM LETU Po vojni zaposlenost ostalih o-bratov na področju rep. Italije v resnici kakih 61—66 odstotkov proizvodnje surovega železa Italije (okrog 800.000 ton letno) na proizvodnjo škedenjskih plavžev. Vsled tega se je izpremenila družbena bilanca od izgube 47,3 milijonov lir v poslovni dobi 1945, v dobiček ,83,4 milijonov lir v naslednjem poslovnem letu 1946. In sicer kljub štirikrat večjim splošnim stroškom in bremenom (1945— 277,2 milijonov, 1946 — 863,8 milij. lir) in kljub znatnim poškodbam obratov, ki so bili do koruza 1947 obnovljeni le za vsoto 600 milijonov lir. Ta konjunkturna leta so seveda šla mimo tržaškega obrata, ki j? miroval, čeprav so stro-koimjaki po pregledu škedenjskih plavžev, v 1945, ugotovili da poškodbe vseh naprav, povzročene po vojnih dogodkih ne znašajo nad 5 odstotkov. O tržaških plavžih so pričeli govoriti komaj proti jeseni 1948, v obrat pa so spravili, prvo visoko peč šele junija 1949. Družbino postavno poročilo za leto 1949 navoja naslednje podatke o proizvodnji surovega železa, jekla in valjanin: 58,15 odn. 23,49 odn. 22.87 odstotkov celokupne državne proizvodnje ital. republike. Delež tržaškega obrata, ki je vštet pri tem, je kakor vemo, neznaten. Proizvodnja je bila nasproti 1948 nižja glede valjanin, večja pa glede neposredno tržnega blaga. Prodaje in odprema so bile večje kakor v 1948, tudi za izvoz, čeprav govori poročilo, da postaja notranji trg počasi odjemalec zaradi močne domače in INOZEMSKE konkurence (to je jasno potrdilo kako škodljiv je razvoju italijanske pa tudi tržaške industrije uvoz železa in jekla iz ZDA in drugod, ki ga po vojni umetno forsirajo) in zaradi padanja, cen. Družba pa je vseeno nadaljevala s svojim načrtom za ureditev industrijskih naprav, kar naj omogoči prilagoditev mednarodnim cenam, na podlagi modernizacije in okrepitve proizvodnih krogov ter KONCENTRACIJE proizvodnje NA MANJŠE ŠTEVILO OBRATOV. V tej poslednji točki je tičala in še tiči nevarnost za Dostaviti treba, da sta 2/3 stev pritekali z domačega *• ’ italijanskega kreditnega MP je torej delež inozemstva lativen. i Pač pa se poročilo Prlt jJ,. zaradi splošnih težav težke dustrije. Po eni strani F’ državna gospodarska postopno aoprostitev /med članicami OEEC—W držav/, na kar se ILVA pravi ja, toda po drugi s lran\f. manjka vmešavanj in r,as^.a. stev bodisi doma ali v rodnih odnosih. To povzroča radi raznovrstnih cen za -(J, blag o, zaradi pristojbin ni voz—izvoz, dovoljenja suroV’ zaradi spl. promet, davka premog itd. mnogo zaPre^TA bremen italijanski proizvod in jo cpravlja nasproti 1 zemstvu v slabši položaj■ 1 f lijanske tvornice so rmrnrei . tem oropane vsake mozn izpremeniti osnovo cenam in 1 kakorkoli izboljšati. (Ta tv* razkrinkuje trditve IV. , sa za industrij, gospodarstvo, je te dni pod okriljem industrijcev razpravljal o šanju stroškov» in skušal rt”! titi izvor višjih proizvodnih .9 italijanske industrije s0C zakonodaji, zaščiti dela itd-) Bilanca ILVE na dan 31- 1949 je bila zaključena s C“,jr dobičkom 373,6 milijonov ^ (480,7 milijonov na dan 31- ,4 1948). Amortizacijska kVo£0Vl 1949 je ostala 1500 miUr • kakor v 1948 (1945 — LdIJV lijonov, 1946 — 4.086 ^ j nov). Razdelili so divideh višini 7 odstotkov (14 nominalno delnico 200 Končno so tudi sklenili P° šati obstoj družbe do 31. M-tf 2000. Delniška glavnica pripada 9 italijanskim vam in družbam, ki razp°l 7 jo s 77,88 odstotki in 5.606JŽ sebnim delničarjem, ki ostalih 22,12 odstotkov. vfU ski paket ima v rokah der«, ustanova I.RI za ranje težke industrije, m -m ima v rokah IR1 sam. 0,65 1 64,46 odstotkov, 19.09 odst- Sc1; L J' "gos. POGLED NA VRBSKO JEZERO MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiii» SPISAL: In spet se je lepega dne oglasila Agata Schvvarzkoblerica. Imenitno je pričela govoriti, da tako ne morem naprej, da je Margareta meni namenjena, da na drugega ne misli nego name in da že leta čaka in čaka; tudi ne gre zavoljo ljudi, in da se je v fari že opazilo, da imam premlado postrežni-co. Kmalu sem bil okrog in okrog obdan od sovražnika in spet sem se moral vdati! Dne 29. avgusta 1707 je naju poročil župnik gospod Janez Krstnik v poljanski cerkvi pred oltarjem Matere rožnega venca in lepo je nama govoril. Ali že- nin je komaj stal, nevesta pa je bila vendar silno srečna in niti vedela ni, kako se je sestricam obraz zavijal, ko sem hropel na njeni strani iz cerkve mimo množice, ki je prišla past svojo radovednost. Tisti dan se je prenesla postelja moje postrežnice v mojo čumnato in Margareta vvuirringova je postala moja prava in resnična žena! Stregla mi je kakor prej. Kuhala mi Je vse mogoče reči in skoraj nikdar me ni puščala samega. Ali vzlic temu je tudi pri hiši delala, kolikor je največ mogla. Vse jo je ljubilo, predvsem pa sem jo rad imel jaz, njen pravi zakoniki mož. Gospod Janez Krstnik Je velikokrat govoril, da dobi, če umrje in če bo on takrat v Po- ljanah, na kamen napis: »Mar-1 zaspal in na oni svet se je preselil kakor rumen jesenski listič, ki ga je lahna sapa spih-ljala z veje. Počiva na pokopališču sv. Martina v Poljanah in izpolnjujejo se nad njim besede: «Parva domus — mašna quies», kar se pravi po naše: Majhna hišica — velik počitek. — Bog mu dodeli ta počitek, nam pa blagoslovi Visoko, ker smo potrebni tega blagoslova, morda ne manj, kakor ga je bil potreben Polikarp Kballan, prvi gospodar dveh kmetij na Visokem! Težko Je namreč ležala Gospodova roka nad otroki in skoraj se zavedamo, da pred božjo milostjo še ni zadoščeno krvi, po Polikarpu preliti, in ne življenju Jošta Schwarzkobler-ja, ki je bilo pregrešno. . garetha coelo elemente frui-tur#, kar se menda pravi: Margareta je čisto gotovo deležna popolnega nebeškega kraljestva PRIPISANO Jaz, Georgius Postumus sin očeta Izidorja, rojen po njegovi smrti, ki mi živi še vedno čez vse ljubljena moja mati, Margareta Wulffin-gova, sedaj sedemnajst let star in v šoli pri očetih jezuitih ljubljanskih, potrjujem in pričam, da je naš oče Izidor v Gospodu sklenil svoje dneve 20. decembra 1710. Poklican je bil od tod in lahko je umrl in prehudih bolečin mu ni bilo prenašati ob smrtni uri. Tisti dan, ko je umrl, je dopoldne še okrog lazil, popoldne pa je Siba božja nas je tepla. Leta 1716 se je priklatila bolezen. Na Visokem je pograbila in pokončala gospodarja Jurija In najstarejšega otroka, Marijo Ano, tako da smo imeli v enem tednu dva pogreba. Sedaj še živita obe materi in Suzana, hči Jurija, ter jaz, Georgius Postumus, sin Izidorja. Na štirih očeh počivajo potemtakem prihodnji časi visoških dveh kmetij. Mati Margareta in mati Agata stikata dostikrat sivi glavi skupaj in čebljata kakor dve račici pri vodnjaku. Moja mati pa mi je tu in tam v svoji posvetni zaslepljenosti prikrito in sramežljivo nekako namigavata to ali ono. Tudi devetnajstletna Suzana me včasih preseneti s pogledom, ki skoraj ni dopuščen med najbližjimi sorodniki. Vse v meni pa hrepeni, da bi dal svoje telo oltarju in da bi opravljal sveto službo za duše onih, ki so se na Visoškem dvorcu pred mano s sveta ločili in ki še vedno iščejo božjega usmiljenja! Ko je vendar na svetu zame najlepsa ženska moja dobra in ljuba mati Margareta in ko vendar nikjer in nikakor ne opazim razlike med mlado in staro žensko. O, kako naj se dotaknem druge ženske, bodisi da bi bila to naša dobra Suzana? Sam Bog ve, kako naj se rešim iz stiske, v kateri zdihujem k Njemu! Tukaj se konča prva Visoška kronika. KONEC ima skupina RADE, 0,20 ltalia di Credito, 0,15 °d*\ Miner. Monte Amiata, 0,12 Sidol, dve drugi po 0,06 in ^ po 0,09 odst. Enajst delničarjev, med njimi ji^i, sednik družbe Antonio E. h -Cl razpolaga z 0,82 odst. * ^ ostalih 21,30 odst. pa odp^ preostalih 5.589 delnic® ^ Nemogoče je sicer trdi te navedbe odgovarjajo A nemu stanju in vplivom v .« bi. Posojila Ex-im-ban'tV' iislamnati možje« med d,^ f ji in v upravnem svetu 'Gjl5 čilno je, da ne zavzema Jd predsednika zastopnik odn. 1R1 kot večinskega _#!eb' carja marveč delničar bfl1'* nik! — odločajo tudi v ILVE. Zelo verjetno je P?, ir dobrodošel poseben težaškega obrata, ki je P°® aikcijo anglo-ameriških p in kjer se izvajajo (sic^j .jii!11' mirjena in počasna) mod ytr cijska dela pod ameriško ^c nanco. Vseeno pa ILVA |nil večina drugih mon^nfi družb, čipa večino ga1 l sredstev na notranjem / pa* nem trgu. Tudi v tem majhne pripravljenosti ^<»61 škega kapitala za večj* l -j0i 8' cije v italijansko indu* z neznatnimi sredstvi Plij-arir tičnim pritiskom in 1 -* jo danes pravzaprav o° ^ celo za investicijska nja domač narodni P’1 „rid^( V poslednjem času se v m zuje težavam italijanske ^ industrije nevarnost ^Jl^. zi iz Schumanovega uelekartelu jekla i n P -j !|S Sirijo se že glasovi, da1 Ogo 1 lija, ki nima dovolj P^^iO ^ J“ <