iN « j ▼ e č j i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 ^Kgjiaam—ww^i.i,," Ll i n . ■ =i|------ — TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 94, — ŠTEV. 94~ GLAS NARODA r List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays i and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YOBK, MONDAY, APRIL 22, 1929. — PONDELJEK, 22. APRILA 1929. TELEFON: BARCLAY 6189 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL Nove ponudbe nemške vlade STARI CLEMENCEAU ZOPET PREROKUJE NOVO VOJNO Nemčija je namignila, da bo stavila nove ponudbe. Medlo upanje za zadolžno konferenco vidijo v tem, da je dr. Schacht zanikal ultimatum, katerega je baje stavil konferenci, PARIZ, Francija, 20. aprila. — Medel žarek upanja, da bo mogoče vendarle rešiti reparacijska podajanja, pred popolnim polomom, je bilo mogoče videti danes. Čeprav so številni mednarodni izvedenci prepričani, da je razdor nemškimi in zavezniškimi izvedenci preko vsakega popravila, so vendar čutili v drugih krogih, da bo tridnevni odmor, povzročen od nenadne smrti lorda Revelstoke, omehčal nemška srca. Plenarna seja se bo vršila v ponedeljek. Dr. Hjal-mar Schacht je ponovil danes, da bo nadaljeval s pogajanji ter namignil, da bodo imeli Nemci nove predloge za likvidacijo vojnih dolgov. Majhen optimizem med zavezniškimi delegati je bil okrepljen vsled tajnega sestanka, katerega je sklical včeraj Owen D. Young, načelnik konference. Ni pa znano, o čem so razpravljali. Schacht je ponudil zaveznikom v svojem zadnjem memorandu letna plačila $393,000,000 tekom sedem in trideset let oziroma osem in petdeset Ibt. Domneva se, da je dobil dr. Schacht navodila iz Beri ina, naj modificira svoje zahteve in naj ne prevzame odgovornosti za prekinjenje pogajanj. Schacht je povedal United Press, da ni smatral svojega ultimata za resničen ultimatum. On je le razmišljal o svojem predlogu glede temelja za bodoča pogajanja. Dočim so zavezniški delegati naprtili Nemcem krivdo za izjalovljenje pogajanj, je trdila nemška delegacija, da je bila visoka napetost konference vzrok poloma. Dr. Kari Melch ior, nemški delegat, je rekel, da je napetost pred razdorom skoro mejila na histe rijo. PARIZ, Francija, 20. aprila. — Nemško stališče prlede reparacij se nagiba proti novi vojni, — je rekel Georges Clemenceau, francoski vojnočasni ministrski predsednik v pogovoru, ki je bil objavljen danes v Echo de Paris. Clemenceau je rekel baje: —'Nemcem je le treba zavrniti izpolnenje plačil pod Dawesovim načrtom, da nas upravičijo vzdržati okupacijsko armado v Porenski po dobi, določeni od mirovne pogodbe. LEVIATHAN" JE 0DPLUL DOBRO ZALOŽEN PROTI DOMU Ameriški parnik Leviathan, dobro založen s pijačo, je odplul proti domu. — Na krovu ima dovolj vina, žganja ter piva, da postreže vsem žejnim potnikom, prav do meje dvanajstih milj. FRANCIJA PRAVI, DA BO PLAČALA Poincare ima na razpolago $400,000,000 za orožje, katero je nakupila Francija. — Če bo dogovor Franciji v prid, bo najbrž zahteval ratifikacijo dogovora med Mellonom ter Beren-gerjem. PARIZ, Francija, 21. aprda. — SOUTHAMPTON, Anglija, 21. aprila. — Ko je pričel parnik Leviathan, sedaj pod privatno upravo, S svojim prvim potovanjem V šestih letih kot Ministrski predsednik Poincare se mokra ladija, niso bili zadovoljni s tem vsi družbi-!-30 poslužii vsakega varnostnega ni uradniki. Storili pa so vse, kar je bilo v njih moči, da se izognejo reklami. Dviganje pijače na krov je bilo zavlečeno včeraj do mraka, radi navzočnosti fotografov in uradniki niso hoteli izjaviti danes, koliko pijače so vzeli na krov. SVINEC JE ZDRAVILO PROTI RAKU Nova razkritja v zdravljenju raka. — Trdijo, da je že starodavnost poznala zdravilne lastnosti svinca ter njegovih derivatov. Priznali pa so, da jc bilo dovolj pijače, da se jo porabi na tem po- Poziv na Ccolldge-a, naj tovanju in da bo vržena vsa preko j piše. krova, če jo bo stalo š« kap, ko ! _ bo dosežena meja dvanajstih milj. I NORTHAMPTON'. Mass 21 Parnik je imel 247 potnikov pr-' aprila, — Izdajatelji vztrajajo" v vejra Kazreda ler pričakuje po- svojih naporih, da odgovore pre j-brati prav tako veliko število v »njega .predsednika Coolid^a od Cherbourg,.. To število ni bilo ne-1 njegovega objavljenega sklepa običano visoko, kot ko izjavili • f]a bo opustil svojo pisateljsko ka-uraklniki. rijero. Potnikom bodo postregli s pi-j Undnik nekega »naga ci na seje jačo, katero bodo hoteli, vendar oglasi! včeraj pri Coolidgu ter -a pa ne bo nikake bare. (skušal pregovoriti, naj nadaljuje Neki mož, ki je pomagal nakla- s svojo serijo člankov, tikajoči], dati zaloge alkoholnih pijač na se njegovega življenja. Ni znano krov. pod kritjem noči, je izjavil kaj je odgovoril molčeči Cool- pozneje, posvojeni povratnem j kojnem ameriškem poslaniku v j Franciji. Mvron llerrieku. DVIGANJE NEMŠKE BOJNE LADJE PHILADELPHIA, Pa., 21. apr. Razkritje, da so sestavine žvepla, imenovane sulhidriLvzrok narast-ka novih eelie raka, je bilo sporočeno Ameriški Filozofski Družbi, potom dr. Hammetta, člana raziskovalnega zavoda Lank en au bolnice v Philadephiji. Posledica tega razkritja so po-zdravili kot otvorjenje novega po-skavo problema ra'ka.g Dr. Hammett je sledil delu dr. Bella, angleškega raziskovalca glede raka, ki je dokazal, da zavlačujejo gotove svinčene sestavine narastek celic ra'ka. Ker je svinec ponavadi smrtonosen, se to zdravljenje raika uporablja le redkokdaj. Pred dvemi leti se je dr. Ham-mett zopet lotd dela, da razkrije vzrok učinka svinca na ustavlje-nje rasti celic. Podvrgel je hitro rastoče korenine neke rastline akciji svinčenih razredčb ter na-1 šel, kla je bil narastek novih celic ustavljen in da je bilo mogoče zapaziti mikroiikopično v celicah temno padavino. Ko so to padavino preiskali, so našli, da je kombinacija svinca z organskimi žvepienimi sestavinami. Preiskovalec je sklepal iz tega. da je igral svinec svojo vlogo pri povzročenjn narastka novih ceiie in da je svinec ustavil delavnost žveplengi sestavin. S preiskavami se nadaljuje. koraka, da omogoči, če treba, napraviti plačilo $400,000,000 za Združene države. Ta svota bo zapadla prihodnjega avgusta za zaloge orožja, katere je nakupil koncem vojne Luči en Klotz, takrat ni i raneoski vojni minister. V Londonu ter Xew Yorku ima baje francoska zakladnica dovolj denarja, da zadosti plačilu, dočim ima Francoska banka trikrat tako veliko množino denarja, da ga izda. če treba. Tako plačilo bi se ne dotaknilo francoske valute, kot se je izrecno povdarilo. Še vedno pa je tajnost, kaj bo storil Poincare. To je odvisno od dogodkov. Smatra se pa zagotovo, da bo vlada zadostila svojim obveznostim, ali potom direktnega plačila aLi pa i>otom Mellon-Be-renger dogovora. Plačilo $400,000.000 pa bi povzročilo gotovo komplikacije, o katerih se je študiralo izza časa. odkar je postalo jasno, da ne bo časa za komercijalizacijo kateregakoli dela nemškega dolga, da se omogoči Franciji zadostiti njenim obveznostim. Prva teh komplikacij je, da bi Francozi vlekli v glavnem iz Londona. kar bo mogoče povzročilo sitnosti tam. Odkar j<* prišel Poincare k sili. je redno plačal letne svote. dogovorjene v Mellon-Berenger dogovoru. čeprav ni bil ta dogovor še odobren. Smatra se za absolutno gotovo med njegovimi intimnimi prijatelji, da bo izpolnil do črke obligacije z o žirom na obljubo Francije, da bo plačala za slabo kupčijo, (katero je napravila leta 1020. Dobila je približno le dve t ret in i cene, katero bo morala Sedaj Francija plačati. ITALIJANSKI KRALJ PREČITAL SVOJO POSLANICO ITALIJANOM Kralj je povedal Italiji veliko novico, naj bo pripravljena za vse slučaje. — Monarh je navedel izjalovi jenja razoroževalnih zasedanj v svojem otvo-rilnem govoru pred 28. parlamentom. RIM, Italija, 21. aprila. —Sto-odstotni fašistični parlament z osemindvajseto zakonodajo izza združenja Italije, je bil formalno otvorjen včeraj od kralja Viktorja Emanuela III., sredi cerimonij, ki so bile sicer teatralske, a primerne nravi živahnega italijanskega naroda. Ce je bil ministrski predsednik .Mussolini dinamična sila. k'r jc o-mogočiia ta parlament, j-- bila njegova oseba razvidna le iz uprave cele prireditve, liil je v resnici dan kralja. Kar r;e tiče zunanjih manifestacij, so zavzemali kralj, kraljica in prestolonaslednik Humbert središče pozornice, dočim je zavzemal Mussolini skrajno ponižno stališče. Oeriinonije dneva se lahko razdeli na dva dela. En je obsegal mnogo aplavdiran sprevod kralja tr njegove družine iz Kvirinala v parlament. Drugi del pa je vključeval cerimonije, spojene z zapri-seženjem nekako štiristo novih potslaneev ter nekako pol ure trajajoči prestolni nagovor, v katerem j.' kralj seveda pohvalil uspehe skoro sedem let trajajoče fašistične vlade ter nudil splošen pregled položaja dežele. Navadni narod je pris.-l na svoj račun, 'kajti ceste so bile polne ter odusevljenje je bilo velikansko. Vse je vršilo s pravim kraljev- j skim pompom, katerega ljubijo Italijani nad vse. Kralj pa je tudi pogreval dostikrat premlele' fraze o velikosti Italije ter njeni bodoči nalogi v družini narodov. SMRT KAJZERJEVEGA BRATA Prejšnji princ Heinrich je umrl v sedem in šestdesetem letu svoje starosti. — Bil je mornar ter se ni mogel brigati za politiko, ker se je njegov brat preveč ukvarjal žnjo. Revmatične pilule ukradene. Governerjev sin se je zaročil. BUOOKLilNE, Mass.,. 21. apr. Včeraj popoldne je bila objavljena zaroka Miss Betsey Cashing z James Rooseveltomt sinom gover-nerja države Xew York. Gover-ner in njegova žena sta prišla iz Albanvja. Nevesta, je hčerka odličnega specijalista za možgane ter je stopila v družbo pred dvema letoma. 'Hairier", katero so po zaključku vojne potopili Nemci pri Soapa Flow. To dviganje smatrajo za najbolj značilno v zgodovini mornarice. Trije potresni sunki v Bologni. _ —- ___ _ BOLOGNA, Italija, 21. aprila. Mesto Bologna je doživelo včeraj tri potresne sunke, kojih zadnji je prišel včeraj zjutraj ob enajst ill. To je bil že sedmi potresni suuek v sedmili dneh. V Monte Maggiore 60 se zdrobile vse stare hiše in več delavnic je bilo poškodovanih. Xa stotine prebivalcev Bologne je spalo na javnem trgu kot da bi ne zaupali atreham. ker so se bali, da se bodo porušfle. SYDNEY, Avstralija, 11». apr. — Tatvina 250. Of KI revmatičnih pilul iz neke tvornice je povzročila dosti smeha. Škoda je /našla nekako tri tisoč dolarjev, a kom-panija pravi, da najbrž ni izvršil tatvine človek, bolan na tej sitni bolezni, ker bi drugače ne mogel splezati na streho. 11EM M ELSM AR< 'K. Ne nič ija, aprila. — Bivši pruski princ Heinrieh, brat nekdanjega nemškega kajzerja, je umrl danes tu-kaj na pljučnici. Pokojni je dosegel starost ne celih sedem in šestdesetih let. Le-| ta 1877 je stopil v mornariško I službo, v kateri je napravil svojo j karijero. Leta 1906 je bil imenovan admiralom ter poveljnikom nemškega brodovja. Tri leta pozneje je odložil poveljstvo ter bil imenovan generalnim inšpektorjem mornarice, s činom veleadmi-rala. Tekom svetovne vojne se je o-mejil princ Heinrich na vlogo o-pazovalca na različnih fronta!«. Ko je izbruhnila revolucija, se je umaknil popolnoma iz političnega življenja ter se nastanil na svojem posestvu v Hemmelsmarck, kjer je vodil mirno življenje do svoje smrti. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA -GLAS NARODA", NAJVEČ JI SLOVENSKI DN ZVlli K V AMERIKI. DENARNA NAKAZILA ■i-"1 1 --- F Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 500 ................$ 9.30 1,000 ........ $ 18.40 2,600 ........ $ 45.75 " 5,000 ................$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 ▼ Italijo Lir 100 ......................$ 5.71 " 200 ......................$11.30 " 300 ......................$16.80 B00 ......................$27.40 " 1000 ......................$54.26 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi t dinarji* lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljšo pogoje. Pri velikih naka-*ilih priporočamo, da se poprej z nam eporaramete glede načina THtVar'ia. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNI* NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LKTTKB ZA PRISTOJBINO 75c. 3AKSER STATE BANK 02 COBTLANDT STREET, felephonš: Barclay 0380. NEW JO&K. N. JL. - , ; :,,- ' - -v <;> - r -______________________________________ J ©LAS NARODA, 22. APR. 1929 GLAS NARODA {SLOVENE DAILY) Owned and Published by 0LOVENIO PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Starokrajska porota. Maribor. 3. aprila, sebno surovo m izzivalno se je ob-Za prvi dan porote je vladalo'napram drUŽbK ki tV°." Foch kot človek in vojskovodja. med občinstvom malo zanimanja. Morda gre to na račun .slabega Frank Baker, President _ . _ mm ___ vremena, morda pa tudi nezanimi-' 1 . Louia Benedik, Treasurer i . ' . , pustil omenjenega vasti slučajev. V porotni dvora-, Place of bnaj 92 Cortlandt 8t., rili Anton Stupan. brata Jurij in Anton Kae, Jakob Paskolo in Lojze Gasparič. Zadnji je bil za-večera gostilno obtoženi Viktor Janševeč. Domov ta celo leto velja Ust ta Ameriko *n Kanado —______$6.00 Za pol leta_________$5.00 of the corporation and addrea§ea of above offioeta: ni je bilo opaziti predvsem price, 1 . . „ ... . _ , _ . . , , , „ [grede je obtoženec prehitel nave Borough of Manhattan, New York City, N. T. i ki so imele k posameznim sluca-, „, , ^ __»-—--_-;. . r . . »deno dražbo m v zaMiiehljivem na I jem izpovedati. Porotni senat je' " G L A 8 N A R O D A " ! bil adnes sestavljen sledeče: Pred- (Voiee of the People) Uednik dr. Žiher, predsednik o- krožnega sodišča; dr. Kovča in okrajni .sodnik dr. Adamič kot Imued Every Day Except Sundays and Holiday*. celo leto ga četrt leta __$1.50 Za New York Za pri leta Za inozemstvo ea celo leto 7.00 Za pol leta _----------$3.50 $7.00. . , _______$3.5o\:°^- sji drz, pravdnik dr. Jančič. Naj- Obtožbo je zastopal vi- Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. *'Glas Naroda" iehaja vsaki dan ievtemSi nedelj tn pratnikov. Dopisi brea podpiaa in osebnosti «e ne priobčujejo. Denar naj a* blagovoli polil jati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tndi prejinjo bivaliHe naaani, da bitreje j deževju. najdemo naslovnika. _ prej se je pričela razprava proti F. Meriču radi hudodelstva ropa. Zagovornik dr. Veble. 41 PRI BELEM DNEVU JO JE OROPAL." •4GLAS NARODA", 92 Cortlandt Btreet, New York, N. J. Telephone: Barclay 6189. NEMŠKE REPARACIJE kjer jo je vrgel na tla. Xato je vzel iz košare torbico z denarjem vred ter izginil v z gozdu. Nikogar ni bilo, ki bi oropani Aplinčevi pribite! na pomoč. Razbojnik pa Na cesti iz Veržeja proti Do PrekujK-evalka z jajci Barbara Alpine iz Veržeja je bik: namenjena na prekmursko stran po opravkih in hitela po cesti : dvema košarama ter 040 Din go tovine. Denar je imela v ročni torbici, ki se je nahajala v košari v levi roki. Pri prvem mostu čez Muro pa je navalil na njo nez- V Parizu .se je vršila konferenca finančnih in gospo- !"aoec, Ivi je bil šel prej nekaj ča- . . . . ... 'sa po cesti pred njo, jo zgrabil od darskih strokovnjakov. kojiii namen je bil določiti, kolikojzadaj -n jo MvIekel y Wižnj. gozd /nora Nemčija plačati. Pogajanja so dospela na mi*tvo točko. Niso bila prekinjena, pač pa samo odgodena. To se podomače reče, da ni bil napočil ugoden trenutek io je potegnil v Bučeeovce. kjer }je v družbi svoje ljubice in njeno niti za spravo niti za kreg. . (sestre zapravljal denar. Toda niti Nemci, niti zavezniki ne mislijo oditi iz Pa- ki Pa *> hudodelca - piše «e i Franc Meric in je palir delavcev i iza praznih rok. 1— na podlagi 0pi.>a takoj pogrun- ii lede okroglih vsot in določenih odplačil se ni mo- popeljali v zapore 'okrajnega .sodišča v Murski Sobo-goče takoj sporazumeti. |ti Zagovarjal in izgovarjal pa Treba je pa določiti nekak temelj, na kojem bodo na-;*1 obtoženec prvotno na vse .mogoče načine. Celo na pijanost daljna pogajanja mogoča. ni pozabil m pa (la je nameraval Amerikanec Dawes je bil napravil načrt, koliko naj |Aplmčevo samo objeti, je zatrje-, . . , , i - -i val. Končno pa je ob raznh ob- Nemčija plača 111 kako naj plačuje. Kmalu se je pa izkaza- težilnih okolnostih vendar priznal lo, da je načrt izvedljiv. zločin ropa 7. omejitvijo, da je od- , . , , , . . . i w. _ nes"l le 300 Din, ostale kovače pa ( e bi hotela Nemčija zadostiti določbam Dawesovega da je za^nal p0 ?ozdu načrta, bi si morala izposoditi v inozemstvu ogromne vsote denarja. Ves ta denar bi šel v zavezniško žrelo. ra^nn posvetil z električno svetilj-ko najprej Juriju Kacu v obraz, nato pa še Antonu Stupanu. Jurij Kae je v razumljivi razburje-nasti pahnil Janševea v stran, da •se jc zvrnil na tla in da mu je pri padcu skotalil klobuk z glave v neznano smer. Nato pa so pričeli Jbrez uspeha iskati klobuk vsi navzoči, dokler ni Stupan. zinil: Janševee si ga naj sam išče. če ho "Temps" prinaša nekaj karakterističnih podatkov iz življenja slavnega francoskega vojskovodje. Bilo je leta 1907, ko je Clcmen-ceau kot šef kabineta poveril Fo-chu vodstvo vojne šole. Ko je dobil laskavo ponudbo, je Foch odgovoril: Gotovo veste, gospod ministrski predsednik, da je inoj brat jezuit. Vem, toda to je postranska stvar, je odgovoril Cie-inenceau. Vi nam boste vzgajali dobre častnike in to je glavno. Foch sam je pripovedoval naslednjo zanimivo anekdoto. Bilo je med prvo bitko na Marni. Kolodvor Fr-re ChampenOise je nam gorel nad glavo ko smo študirali zemljevide. Granate so eksplodirale, toda nihče se ni zmenil za to. če. In je nato odgovoril obtože- Del° je bil° zel° naporno in po nec z nožem, ki ga je porinil Stupanu globoko v prša. Obtoženec se zagovarja, da je izvršil zločin v silobranu. češ, da ga je hotel Jurij Kac pri iskanju klobuka ponovno napasti, pa je v samoobrambnem namenu zgrabil za nož ter da je v usodepolnem tru-nutku prišel vmes pokojni Anton Stupan. Priče pa vedo o vsem tem drugače izpovedati in so njihove izpovedbe tem obte-žilnejše. ker je Janševee znan kot pretepač in aufbiksar. noči sem trdno zaspal. V hiši je vladal vso noč nepopisen direndaj. kar me pa ni motilo, da bi ne mogel na stari blazini sladko spati. Opolnoči so me naenkrat zbudili, češ. da me je generalni štab ollikoval z redom častne; lejrije. Dobro, dobro, sem dejal, se obrnil na drugo stran in znova trdno zaspal. Čez pol ure so ni" ponovno zbudili, češ da mi pošiljajo iz generalnega štaba cigarete in odejo. To je bila vest. ki mi je takoj pregnala spanec. Noči so bile z,ilo hladne, odej sploh nism > moč. Ko pa French tudi s tem zagotovilom ni bil pomirjen, se je Foch razburil, rekoč: C'e se .stara Wellingtonova pehota ne bo mogla vzdržati v strelskih jarkih, bom moral ponlati tja svoje fante Tedaj je maršal French dvignil glavo, rekoč: Willingtonova pehota se bo držala. Nekemu francoskemu novinarju j«' Foch izjavil, da ni nikoli koma udira I 24. julija 1918. ko je šlo za odločilni korak, s katerim bi bila vojna končana, je povabil k sebi poveljnike vseh treh zavezniških armad in jim pojasnil svoj ofenzivni načrt. Vsak poveljnik je imel svoje pomisleke. Foch bi bil lahko izdaj striktno povelje, ker je bil vrhovni poveljnik, toda zavedal se je dobro, da podrejenost ne nlore biti dobra, če ni pro-tovoljna. In zato je upošteval Težavni izrazi. -- \ Že domača govorica povzroča včasi človeku zadrege, kakorhi-tro pa začne mešati v domačo go-vorco tuje m visokodoneče izraze, ga polomi. S tujkami iu tujimi izrazi je sploh križ. C'e ga nimaš trdno V pesti in če nisi globoko prepričan o njegovem pomenu, je boljše, da podomače poveš. Ko smo nekoč, menda je tega že šestnajst ali sedemnajst let. sedeli v znan: slovenski gostilni na Stagg S tree tu v Brooklynu, je neki Clevelaudčan naravnost moj-ster-ko raztezoval svoj meh. Domači harmonikar se je kar penil od jeze in je bil od zavisti zelen. Toda domači harmonikar je bil vse pomisleke poveljnikov zavez- kaprol pri sol latih ter je bil ve-niških armad. Kot vojskovodja lik kritik pod Bogom. je stal vedno na stališču, da je treba razumeti one. s katerimi ima človek opraviti. Enako je so,lil Foch o optimizmu. Optimizem in pesimizem ta bila zanj dve brezpomembni besedi. Po Foehovem mnenju igra pri človeku glavno vlogo temperament. Kot vojskovodja j" veljal splošno zaoptimista. ker je bil vedno prepričan, da bo zmagal. Porotnikom je bilo stavljenih j ;mejj in brez tobaka smo bili že xei^peh je sploh izključeval. Pr pet vprašanj. Glavno vprašan je ! ^^ dn- | njegovem mnenju mora biti zlasti Bilo je 31. oktobra 191(5. Wm-' vrhovni poveljnik ei so zasedi Obtoženec je bil obsojen na;dirali prot vprašanj glede uboja so porotniki potrdili z 11 glasovi. vedno dobr*1 isedli Gheluzelt in so pro-in trtln0 prepričan o zmagi, roti Hooge. Po hudih bo-*ka3ti -sit,0r *e ',ola-sti })odr°-ien1'' jene štiri leta težke ječe s poostritva- Orožni- m»- Pri tem pa ne gre samo za neizmerno visoka odplačila, pač pa za dejstvo, da se ne more ugotoviti, kdaj naj bi bilo teh izplačil konec. IZ LJUBOSUMNJA POBIL TEKMECA DO SMRTI. 31 letni Jožef Polajžar je prišel na Štefanovo v družbi Antonije Tokarjeve in Terezije Pešk live v Ekartovo gostilno v Prepolah Nemčija naj bi enostavno plačevala petdeset, šest- na Dravskem polju, kjer se je deset, sto ali še več let. j prav pridno plesalo ill pilo. V gostilni je bil tudi kmetski fant Zato so se sestali strokovnjaki, da določajo, koliko naj Frane Pušnik, ki je tudi zaplesal Nemčija plača ill V kolikih letih. nekajkrat s Torkarjevo. Cfcoli OCE TN HČERKA RADT UMORA NA ZATOŽNI KLOPI. Bilo je v nedeljo dne 12. avgusta 1928, ko je med 14 in 15. uro počil v bližini madjarske meje pri prekmurskem Središču strel iz lovske puške.. Ob njivi tik gozda je zakrilil z rokami Ludovik Po-rek iz Lončarevc ter obležal na tleh martev. Središki župan in križevski orožniki so se podali takoj na delo, da izsledijo krivca. Pri tem so bile jako dobrodošle izjave pokojnika, ki se je omenjenega dne mudil med pol 12. in pol 13. uro v gostilni Mihe Žlebiča v Središču, kjer je dejal, da gre na mejo čakat svojega tasta Karola Batora, ki da mu bo prinesel 40 pengov. Sličnih pričevanj je bilo zelo veliko, radi Česar je padal takoj sum na Karola Batora. Ker pa se pokojni ni prav posebno dobro razumel s svojo ženo Ilonko Porekovo, se ve:lno močneje pojavljala domneva, da je I- (23. ure je zapustil obtoženec skup- lonka Porekova naščuvala svojega bilo' no s Torkarjevo gostilno ter jo očeta Karla Batorija. da izvrši Da SO zavezniki neznansko dosti zahtevali, je bilo no s Torkarjevo gostilno ter jo očeta Karla Batorij jasno. Istotako je bilo jasno, da SO Nemei ponudili smešno spremljal do njenega doma. Za umor nad njenim možem, kar se j njimi sta prispela Franc Pušnik je 12. avgosta 1928 tudi zgodilo, i in Štefan Kolar, hlapec pri Pušni- Zato se je samo posebi porajalo : koyih. V tem trenutku se je ob-j vprašanje, kje se je v usodnem j tožence umaknil in prinesel s se- nahajal pokojnikov tast. V temi hipu ga je pa polomil načelnik nemške delega^boj vozno ročico, skrito za svojim eije dr. Hjalniar Sehaeht. [hrbtom ter zamahnil nato z njo nizko eeno To naj bi bil nekak temelj, nekak začetek. (s takšno silo po Pušnikovi glavi. Začel je-govoriti o krivici, ki se je zgodila Nemčiji, o aa se je Frane Pušnik komaj za Z eilO besedo par korakov spotekel. nato pa iz- Na podlagi poizvedb in- mnogoštevilnih pričevanj se je moglo ugotoviti, da je v kritičnem času nekako prispel obtoženi prednostih, ki bi jih morala biti deležna — z eno besedo 'par korakov spotekel. nato pa iz- iz smčri' nieje v SonlbatS^S — ubral je nekak patriotske strune, toda brenk ni našelradi trpljenja možganov. • lovsko puško 0b_ Obtoženec priznava dejanje. Sku- x , . * .. .. odmeva v strogo denarnem ozračju. ia omfliti , trditvijo. da je tomio. fWe„a na podlag, pasa- I ° * . .. , ., . , , . i meznili mdieij. da se je obtoženi In tako je bilo določeno in sklenjeno, da je treba še tudl iPusmk "danl njef fvakrat,K. Bator podal omenjenega dne ... v . po glavi in da je zavihtel vo^no' ne kaj časa počakati, da se naval patriotizma poleže m rol.[eo nad Pužnika iz razlogov «- pridejo zopet številke k besedi. lobrana. Ka podlagi Dawesovega uači*ta so bila vsa pogajanja nemogoča. "AUFBJKSARJEVA" USODA. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje glede uboja in je bil obtoženec na podlagi tega krivdo-Nemčija določbam ni mogla zadostiti, pa naj bi imela reka obsojen na 4 leta težke ječe. še toliko sile in volje. Pri vsem tem je jako značilno, da se je svoječasno} Xa zatožni klopi se je zagovar-tudi načelnik nemške delegacije, Hjalniar Schaclit, delo- jal radi uboja 23 letni tovarniški ma strinjal s tem načrtom. delavec. Viktor Janševee, ki se obtožuje da je v noči 16. deeem-Pogajanja se bodo torej nadaljevala. ,bra 1928 na Cigonei (mariborski okraj, desni breg) zabodej pose-Kajti tudi Franciji poteče dne 1. avgusta tekočega stniškega sina Antona Stupana iz leta rok, ko bi nlorala plačati Združenim državam štiristo Levica, ki je dva dni nato podie-nrilijonov dolarjev za vojni materijal. težki p0^^'- Nož bil namreč čisto prodrl osrčnik, radi Amerika bi rada dobila to vsoto, dočim je Francija česar je nastopilo izkrvavljenje. noče tako zlepa plačati. J Obtožnica slika dogodek zelo po- Zato bi bilo škoda, da bi se pogajanja z Nemčijo raz-' ?r1(>bno in priPoveduje' da je PVJ' sel omenjenega večera proti 20. }uri v gostilno Ignacija Tkauca na *na dogovorjen kraj, kjer se je imel sestati s pokojnini Ludovikom Pocekom. Tamkaj se je skrij za drevjem ter ustrelil zeta, čim se je pojavil na licu mesta, nakar je neutegoma odhitel v vas Sombat-fa, da bi mogel iz izpovedb vašča-nov. ki so ga bili videli, dokazati svoj alibi. Najobtežilnejša izpoved za Bator ja je brez dvojbe ona priča Josipa Somegvja iz Sombatfe, ki pripoveduje, da je usodnega dne slišal v že označenem presledku iz smeri meje strel iz lovske puške kmalu nato pa se je v isti smeri pojavil obtoženec, ki je korakal proti hiši kovača Bagarja v Som-batfi. Priča Frane Nemeth iz Sombatfe pa izpoveduje, da je Bator kritičnega popoldne prišel k njemu ter izpil s hitrico 3 kozarce vina. Poznala se mu je vznemirjenost. Oba obtoženca pa zanikujeta in izbiti iz Nemčije, kolikor CiROnCi Uxdi °btoŽeliee' ki je ^- krivdo -ter se različno izgovarjata. . ---------^ '----- koj pri svojem vhodu pokazal svo- j Bator pravi, d.a je omenjenega tiTf&MlkoV. 1- —M x>___I J__».i .JTI___ tr__•_____ ■ - je aufbifcsanrfco razpoloženje. Po-'dne šel od"doma v Kerci. narav- jih so se začeli Angleži bati za usodo svojih postojank. Treba pa je bilo držati pozicije vsaj še en dart, da bi prispele na pomoč francoske čete. In slučajno .^ta se srečala Foch in French. Angleški vrhovni poveljnik je odkrito priznal, da j<» obupan, da so njegove zadnje rezerve izčrpane, da se ne bo mogoče več boriti in da bo treba umreti. Xe. gospod maršal, je odgovori] French smeje, najprej je treba vzdržati do konca, za smrt bo še itak dovolj časa. Držite se do večera, pa vam pridem na po- nost v Sombatfo in da sploh ni bil ob meji. Obtoženka llonka Poe"k pa zatrjuje, da sta se z možem v zadnjem času dobro razumela, ter izreka sum. da je ustrelil Poeeka kak sovražnik, ki da jih je imel pokojni Poeek kot poljski čuvaj v obilici. Tudi domneva obtoženka, da j * ustrelil pokojnika kakšen tihotapec, ki jih je bojda želo veliko poznal ter z njimi občeval. Njen brat Mih* Bator pa je napram priči Ivanu Mihalič izrazil sum, da je bržkone sestra povzročiteljica umora. Priča San-dor Lepoša ve celo povedati, da je nekaj dni pred umorom zapre-tila llonka Poeek pokojnemu možu. ko j»' prišel vinjen domov: "tre počakaj gniloba, saj čez par dni ne boš več pil." -poveljnikov malodušje in s tem je bitka napol že izgubljena. Truplo slavnega vojskovodje je biio položeno k večivmu počitku v veliki dvorani Invalidskega doma v Parizu, kjer počiva tudi Napoleoni I. sredi dvor lice, v katerih počivajo trupi Ko ;a,j nič ne rečem, dobro ;gru, t okla veste, nima simpatije . . . Beseda ui bila na mostu, i" sam je zaslutil, da ga je polomil. Pa je koj popravil: — Oprost ite, sem hotel reči, da nima dt'likatese . . . In ga je polomil še bolj. * Ali pa na primer beseda "picnic". Malo jih je, ki bi jo prav iz- govorili ali zapisali. Skoro dosledno pravijo "pitnik". Nič ne rečem, dokler je bilo kaj dobre pijače, ni bil ta i/ra/. še toliko napačen, dočim ga bi bilo treba dandanes izpremeniti v "pit-nix". "Predsednik" ni tujka. pa<" pa naša domača beseda in še velika Napoleonova grobnica j šarža povrhu. Pa jih je med sto-ane. okrog so pa kape-J tirni petdeset, ki zapišejo "pre- hočejo nehote cednik", s čemur drugih slavnih mož. V kapelici aH pa zlobno namigniti, da se go-sv. Terezije je pokopan Vauban.' spodje, ki imajo to imenitno šar-v kapelici sv. Avguština kralj Je- žo. sploh no bavijo s "predsedni-rom Napoleon, v kapelici Sv. Je- štvom". pač pa s "precejanjem", kralj Josef Bonaparte, v'kar je pa izza uveljavi jenja osem- romma kapelici Device Marije Turennc\ v kapelici sv. Gregorja pa sree To ura 'd' Auvergne. Kapelica, v kateri je pokopan maršal Foch, je bila š"Ie pred leti posvečena sv. Ambrožu. Ta kapelica je na desni strani v ozadju poslopja. Blizu maršalovega groba, je oltar, za katerim je vliod v cerkev sv. Ludvika. kjer sta pokopana znamenita generala Durr in Bertrand. Tudi general Serrail. ki je umrl nekaj dni po Fochovi smrti počiva v In val. domu. RAD BI IZVEDEL za svojega prijatelja FRANK BUDIC, s katerim sva bila skupaj v West Ya. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi poroča, ali naj se pa sam javi svojemu prijatelju. — Anton Baur, Box 20, Addah, Pa. (2x 22&23) I GLAVNI SPOMLADANSKI IZLET v JUGOSLAVIJO in ITALIJO priredimo dne 10. maja 1929 Z PARNI KOM "lie de France" najnovejšim, najhitrejšim in največjim parnikom francoske parobrodne družbe. MANJ KOT 6 DNI PO MORJU IN SAMO 2 DNI PO ŽELEZNICI DodeJjene so nam najboljše kabine. — Za-arajte prastor in pišite za vsa pojasnila na SAKSER STATE BANK 32 Cortlandt Btreet New York, N. T. Tel. Barclay 0380 uajstejra amendment a v Ameriki strogo prepovedano. H- Najemninska pogodba se imenuje 'lease'. Naši ljudje ji dosledno pravijo "list" in jo sploh smatrajo za list papirja in še za ničvreden list papirja, če ima nasprotna stranka boljšega advokata. Tudi beseda "tiket"' je jako kočljiva. Le malokdo jo prav izgovori. Če greš po veselici na društveno >ejo in če je pri društvu kaj domžalskih rojakov, stavim, da bi.«" slišal naslednje pojasnilo <1 rage rojakinje: — Tie je za dva mesca. Tiklca sm pa že pvačava. Ne bo rekla ''tikete". pač pa "tiklea", kar je vsekakor čudno, pa je res. "Board of lleajth"', to človečan-sko in zdravju koristno institucijo. spravljajo nehote s samim peklom v zvezo, kajti pravijo ji "porto'hell". Celo beseda "kolona'', ki je vendar tako pripronta in lahko izgo-vorljiva. povzroča nekaterim resne tež koče. In vsledtega moram čitati dan-zadnettt sporočila naših rojakov: "Tvoja galona je olrajt, ampak . . ." (Tisto, kar sledi, je samo meni namenjeno in običajno ni ni'kak kompliment). "Special 'delivery" je "šj>ešl-diliberti". dočim je newyorSkim rojakom kinematograf "mufenca" v pravem pomenu foesede. * To je le par primerov, ki so mi slučajno na misel prišli in naj bodo nekak uvod jutrišnjo kolono. Baš. zdaj sem se spomnil. Nekateri hnenujejo mojo kolono tudi "kolonija"', toda v tej "koloniji' je malofeateri rad "'kolonist". Dobro torej. Jutri pa o rojaku, ki je moral na raport in o roja-kiK -ki je imel kevder posebne sorte. m. 4 GLAS NARODA, 22. APR. 1929 Aleksander Jablonski: ČAROBNA PRAVLJICA In vsi navzoči plemiči .so .se zadregi ozirali okrog in .si šepetali: — Odpeljala se je.... Toda v Petrograd n se je vse to končalo kakor čarobna pravljiea. Končalo se je že na kolodvoru. Generalovo so .skrili nekam v kupe, ear se je pa odpeljal v j»vojo palačo. In nikoli,več ga ni videla. Sivolasi grof, ki ga je videla že v dvornem vlaku, se je zavzel za njo, bil je zelo prijazen in neprestano ji je prigovarjal, da se mori zdaj vrniti na svoje posestvo. To da zahteva dostojnost in da ji je bo zelo hvaležen, č<* ga bo ubogala. — Kar t dite lepo v vagon — seveda vam damo poseben vagon, in vrnite se domov. Toda ta zahteva je bila pretirana. Mladostno hrepenenje, a morda tudi nikakor ni mogla sprijazniti s takim epilogom romana. (ieneralova ni hotela ničesar slišati o tem. da bi se kar tebi nič moni nič odpeljala. Plakala j' in milo profila, na ji dovolijo š" en sestanek *4v.->aj za pet minut," tola .-starikavi prof je samo poljubljal njene nežne ročice in ponavljal flegmatično, kakor o ne-čem že davno sklenjenem: — Mon enfant, o tem ne more biti govora! To je izključno, docela izključno. Cel ine.s"c je preplakala lepa nila mnoge snubače, po vrsti je odklonila mnogo rok in src, ki so ji jih ponujali naa£ gubernijsjci levi. Vsem je zatrjevala, da ostane do smrti krepostna vdova. hčerka zapuščala plemiški penzi-jonat. Kdove zakaj, toda generalova je vedno upala, da se bo zgodilo nekaj posebnega, ko dovrši njena hčerka študije. Vtepla Opetovano je pisala staremu *i jo v glavo, da zdaj mora, brez- grofu, večkrat jo odpotovala v Petrograd, toda vedno je morala poslušati isto pesem: — To je izključeno.... Do-ce-la izključeno. Grof celo ni tajil svojega nezadovoljstva, da se še ni omožila. Toda generalova o novih možitvah ni hotela ničesar slišati. Menda je imela resen nameri ostati do smrti krepostna vdo a. Edina posledica potovanj v Petrograd je bila ta. da je po pov-ratku vedno še bolj fantazirala o dvoru in dvornih lovcih in da je tako pokroviteljsko govorila s "tem ubogim "Falalejem," da slednji končno sj loh ni več zahajal k nji. Poznal sem generalovo baš v tej dobi njenega življenja in priznati od prvega trenutka, ko sta se znanila. je bij dedič enega na.j- pogojno mora "predstaviti svojo hčerko" na dvoru, da ji nalaga to materinska dolžnost. In s hčerko, dražestno, lepo ISletno mladenko, se je napotila v Petrograd. Ne vem, kaj vse je tam počela in kako si je pomagala — stari že videla utrujenost grof je že davno počival v zemljiJglost. — toda očividno je bili že vsi tako siti in vsem je šla tako živet f • I • i |vo. — Oženi se z njo, to je moja Ljubavni roman ruskega carevica. ^..ja žeija, je nadaljeval v ed j te je, osrečila te bo. stala ti ..... 'bo ob strani in podpirala te bo Med tragedijami kraljevskih (mogočnejših prestolov Evrope. In'pri delu za blagor naše domovine, ljubezni je posebno zanimiva ona, umiral je v cvetu mladosti, star ki jo opisuje princesa Radziwill. komaj 22 let. Nek« ■ga lepega pomladnega dne je' umiral mož, pripoveduje Radzi-! . LjUbaVm ron,an najstarejšega willova. Skozi odprta okna nje-*'™ ru*ske?a Aleksandra IlJbl1 ^ . gove sobe je sijalo jutranje jn-^ Xikola^ z dansko prin-^^Pominjajta se me, ko bom po- , , . eeso Da "mar ie zanimal Fvm.!t,vaI v ?rol>«- Oee, obljubi m;, cc in videla se je divna južna po- „ ^ r' Je zanimal , • • - c. , , • p". Oba Sta bila lena visoko izo- a Jima d o voliš, da se vzameta: krajina s sinjim Sredozemskim „ , 11 pa» „ v,-,,- , morjem daleč tam na obzorju. Pri bpaMI»- oha Polna na-l^ ™ ™ boln. .jvi po.tel.ji sta sedeli dve ^ kak° —V«* blagostanje j »»™ "mretl j0.,n m,r narodu, kateremu naj bi! r A ti. Mimi, mi obljubi, da se. poročiš z njim. Tudi on te je vreden. Bo ti boljši mož. nego bi ti m i vladala ; morejo zeni, njegova mati in dekle, ki je ljubil z vsem ognjem svojega mladega srea in ki naj bi postala , ----- * -»-• 1 ,kraljev neveste odnosno ženina po|no k,ecala Pretep ° 'OMla vojL volji. Tu je pa bila izjema. Prinee*° blagoslovil. njegova žena. Ko niti je nazivati jo "moja zaročenka." je bila prepričana šek sreče. Mlade že val in ki ga je tudi ona ljubila | JT0*! .V°r°ki' Vlada A1^«ndra ^ | II.. ki se je tako srečno začela, je (preživljala pozneje burne čast?. Vladar, ki je dal svobodo 50 mi- lil onemo- Stopil je k obema ženskama, na- na Umehnil se je in zdelo se je da so ji slednjič omogočili j sploh ne ve, o čem bi z njima go-"predstaviti hčerko," samo da se.voriL Njegov pogled je bil tuj. je odkrižajo. jk-0 se je opetovano ustavil na sta- — Saj ne pro-im ničesar. — je,rikavem. napudranem obrazu sta-trdila generalova. — Nobene mi-;re vdove, ki je stala tu pred njim lost i ne fwtrebujem. Toda dolžna j in od razburjenosti težko dihala. ,«em predstaviti svojo hčerko. I Po tem se je ozrl na njeno hčer- N-kje v palači, za stebre velike J ko, rekoč: dvorane, so skrili ti dve drhteči — Kako dražestno je to dete. Obljubim ti. obljubim, dra-Redko se zgodi, da si *ln- ~~ je govoril car in se izbrati sinovi in hčerke |skIonil nad Prineeso» ki J* še ved- Car je Se iste noči je ear Nikolaj Aleksandrovi« mirno umrl. Novi prestolonaslednik pa ni bil kos težki nalogi, ki ga je čakala. Bil je zaljubljen v lepo princeso Marijo Mesčersko. dvorno damo svoje matere. Ob-lijonom ruških tlačanov, je moral !!jubiI da z uj° Poroči. Ko ia, da je dosegla vi-|da sta bila °ba ^ljubljena in da adenič, ki jo je obo-InjT rodltelJi J;Lso imeIi n*esar kmalu spoznati, kako ga najzve-stejši j>omocniki po vrsti zapuščajo in umirajo. Kmalu je o>tal (]a 'sam in zavedal se je. da se celo da se mi je smilila. Zelo in razburjeni ženski ter jima vele- moram. priletna dama. z zadnjimi ostanki svoje lepote, je hodila vsa zamišljena dan za , dnem po starem parku in neprestano je sanjarila. Orumenelo listje je padalo z drevja, po zraku so krožile srebrne niti babjega leta, solnce je odsevalo v potoku, a generalova je neprestano blodila po parku, od jutra do -ečera je fantazirala, pod njenimi nogami je šumelo su- Ijene, ljubeče žene se je širil duh osamljenosti in zapuščenosti. Še meni, dečku, je bilo tesno pri srcu, kadar sem jo srečal. Vse o-krog nje se je staralo, čamo njene sanje so bile vedno mlade in niso hotele umreti v ženskem srcu. Ubozica je še vedno verovala. Še vedno je upala in čakala. In res usoda je hotela, da e je bo car spomnil. Verovala je vanj kakor v boga. — Saj vendar ni mogoče, da bi me izpustil kar tako. kakor se izpusti robec na tla. Tu morajo biti nekak*' intrige, zavist mi zapira pot do njega. To bi bilo grozno. Toda stari grof ji jc fh-gmatič-no ponavljal venomer: — Mon enfant, to jc izključeno. docela izključeno? Cez mesec dni je generalova sporočila grofu, da je noseča in zopet ga jc lepo prosila, naj ji izposluje sestanek "vsaj za pet minut." Toda stari grof je sprejel «o vest tako, kakor da je izgovorila lepa vdova nekaj nedopustnega ali zakrivila nekaj preveč kmetavza rskega, kakor da gre za nekaj z«'lo grdega in skoro nedostojnega. Globoko je vzdihnil, obljubil ji je, da bo zadevo uvaževal in ji sporočil, kako in kaj. Čez teden dni ji je sporočil, da ji je bilo poda j eno krasno vele posestvo v jufro-zapadnem kraju, da se pa mora zdaj brezpogojno in nemudoma vrniti domov. To seveda ie daleč ni bilo tisto, kar je pričakovalo mlado vdovino t»ree. Toda bilo je vse. Ni pre-oestajalo drugega, nego zadovoljiti se. Stari grof je o*ebno spremil generalovo na kolodvor, lastnoročno jo je posadil v vagon in preti odhodom vlaka jo je še prekrižal. — Pomniti morate samo se nekaj, mon enfant: da vam ne pride na misel pisati pismo! To je izključeno! C'e že ne pojde drugače, pišite meni. Saj veste, da bom za tako dražestno bitje z veseljem storil vse, kar bo. a morda še kaj, kar ne. bo v mojih močeh. Lepa vdova je odpotovala in se naselila na svojem novem, podarjenem veleposestvu. Toda to ni bilo več življenje, marveč nekake večne sanje. Minilo je vef let, dražestna hčerka, ki «e ji je rodila "od njega" je doraščala, a generalova je neprestano hodila po svojem starem parku in sanjala. Sanjala je no^ in dan. ' — Saj vendar ni mogoče, da bi se me nikoli ne spomnil. Tu ni IjM V |2 Veseli me, zelo me veseli. li počakati. Obe sta se tresli in križali, šepetali sta si in s pre-J strašenim". blodečimi očmi sta se ozirali po ogromni, sijajno raz-i svetljeni dvorani in po debelih/ marmornatih stebrih. Tn zopet se je generalovi zdelo, da je car nekoliko v zadregi, da ne ve, o čem bi govoril, in da jc v dvorani nekam.neprijetno. Toda čakala je. drhte > pričakovala. da izgovori neobičajno očar- stopil na Pojavij se je car sam. brez rod- Ijivo besedo. In bilo ji je malo bne. Toda to ni bil vee tisti, še n«-prijetu'>. ko se je ear nasmeh-daleč ne tL-ti. ki je nekoč v vlaku i nil, ji podal roko in že med od- njegova rodbina ne strinja z nje irovimi nazori, izvzemši najstarej-J r -1° zaljubljen v drugo irr Zato se ie z vso liu !kei" ^ pripravljen odpovedati se so po Nikolajevem pogrebu roditelji opozorili Aleksandra, da mora izpolniti zadnjo željo umirajočega brata, je earevič odgovoril, da bratove želje ne more izpolniti, k sejra s:na. se je z vso lju-|-beznijo oklenil svojega prvorojen-1 P«*tohi v prid svojemu mlajšimi ca, ki ga je pa zavratna bolezen Ibratu Vl«<> končno [>oroČi[ z njo. Dagmar je res pripela v Rusijo in se nastanila j>ri carici v Zimskem dvorcu. Ta ča.*< od v^eli .strani pritiskali na princeso Mc&čersko, a* katero je bil zaljubljen prestolonaslednik. Sporočili so ji po o-vinkih. da ni nobenega upanja, da bi postala riLska carica. Konč-|veI^ portret umrle prineeso Mes čerka, poročena Demidova, v Parizu nenadoma umrla. Aleksander je zmečkal nsoilno brzojavko, jo spravil v žep in odšel na čelu dvornih dostojanstvenikov v cerkev. Pozno po polnoči je car sam spremil novoporočenca v njuno palačo. Mlada zakonca sta ostala po njegovem odhodu prvič >ama. Sredi velike spalnice je Dapr-mar nepremično obstala. Čas je hitel, njene komornice so jo bile davno zapustile. V krasnem negližeju i z najfinejših čipk je bila zelo očarljiva, totla mladega moža, ki bi občudovaj njene čare. ni bilo nikjer. Svet se ji je zdel prazen, ko naenkrat zaslišala v sosedni sobi čuden ropot. Tiho je odprla vrata in zagledala svojega moža sedečega *a mizo. Držal se je za glavo in globoko vzdihoval. Stopila je k njemu in ženski instinkt je zmagal v nji. Položila j»> njegovo glavo v naročje in earevič je v obupu odkril svoji ženi \so dušo. — Mrtva je. edina ženska, ki sem jo ljubil — je zaklicnl ves iz sebe. — Tudi on je mrtev! — je odgovorila Dagmar. — Mož, ki sem ira ljubila bolj lirgo svoje življenje, je mrtev in zato te razumem. Toda poročena sva in ne kaže nama drugega, nego prenašati bridko usodo. Izgubila sva sicer najdražje. toda pozabiti ne smeva. da je nama ostala še Rusija, za katero morava živeti. In tnko je začelo Aleksandrovo zakonsko življenje. C'as je hitel. na zunaj se je zdel zakon sre-čen. toda pot a m ee v nista imela. Aleksander je bil zelo vljuden in prijazen napram svoji ženi. Občudoval jo je, bil je ponosen na njo, toda ni se ji upal približati, zavedajoč se. da bi jo s tem globoko razžalil. V Petrogradu je bila prirejena velika slikarska razstava in mlada zakonca sta si jo ogledala. Lahko si mislimo presenečenje princese Dagmar. ko je bila prva slika. ki jo je zagledaia na razstavi, no so jo prsilili poročit i se z enim najbogatejših mož Rusije, s Pavlom Demidovim. Ko je earevič zvedet za njeno poroko, se je hotel ustreliti. Da ni pravočasno posredoval njegov pobočnik, bi bil res izvršil samomor. I»aš ob tem času je prispela princesa Dagmar v Petrograd. Vsi so mislili, da bo izdan proglas o skorajšnji prestolonasledni-kovi poroki, toda motili so se. Nasprotno. princesa je izjavila carici. da je njeno srce pokopano z čerske. Prestrašena se je ozrla na svojega moža, ki pa ni kazal nobenih znakov razburjenja. Molče sta se vrnila v palačo. Ko je princesa slačila kožuh, je stopil A-leksander k nji in jo od vedel k velikemu portretu svojega pokoj-nt ira brata, pred katerega sta oba sedla. — Mimi. — je dejal. — brat mi je zapustil tebe in izjavil, da sem te vreden. Bil sem ne->pameten in morda sem prezrl priliko. da bi si pridobil tvojo ljubezen. Sele danes se zavedam, da te že doljro ljubim. Ko sem vi- Nikolajem in da ni na svetu «le,|del portr,t žene ki sem je nekog bl prLS!lia poror,iti se z (Tru" strastno ljubil, mi je srce zašepe- talo. da bi ne izbraj za ženo nje, marveč tebe, Če bi oživela in stala pred menoj. Ali mi moreš odpustiti ? — Iz vsega srca. — odgovorila mlada žena in ga objela. Predno je minilo leto dni, so topovi iz pet ropa vlovske trdnjave oznanjali, da se je rodil Aleksan- gini. Zato je Aleksander II. menil, da je prišel čas, ko je tr»'ba posredovati. Sklenil, je resno posredovati s princeso. Dejal je. da se je že postaral in da mora prepustiti državne posle sinu. Vedel je, da sta ga hotela Nikolaj in i Dagmar v vsem j>osnemati. Mislil jc, tudi, da je princesa prev- zela odgovornost, ki ji jo je nala , , gala zadnja želja njenega zaro-lf"1 P^^jši nesrečni car Ni- čenča. Prestolonaslednik sam ne!^ "" kl 1>a kr0Tla» v more ničesar storiti ^ pod1 ° Smrti Alek"santlrH Jc raore ničesar storiti, ker je vplivom ljudi, ki so proti reformam avtokratične oblike vlada zasedel prestol njegov sin kot A-leksander III. Na dan kronanja rp_ ,.„1-. - , ; . , je mlada carica pokleknila pred \me. la vpliv je treba v mtere- . , ( _ v . su Rusije odstraniti in po carje- * ° m JsVnjf>?a vem mnenju je bila Dajrmar edina, ki bi mogla to storiti. Car je dolgo prigovarjal prin- moza in ga vprašala če jo ljubi bolj kakor kogarkoli drugega. Njuna idila pa ni trajala dolgo. Kakor Nikolaj. tako je videl tudi Aleksander cesi, naj nsliši njegovo prošnjo, grob. ki je zeval pred njim, da ga Toda Dagmar je na vse njegove [ požre. Kakor Nikolaj, tako je prošnje odgovarjala, da ne ljubi,tudi on sprejel smrt junaško. So-Aleksandra in da jo tudi on ne,proga mu je dolge mesece z vso ljubi. Ta notranji boj je trajal ljubeznijo in požrtvovalnostjo več tednov in kočno je posredova- stregla. Car jo je opetovano pro-Ia carica sama. Nihče ne ve, kaj sil. naj mu obljubi, da ne bo ni-je rekla princesi in svojemu sinu, j koli zapustila Rusije, ki ji jo zau-znano je samo. da je bila posledi-'pa kot dokaz svoje ljubezni. Ne-ca njenega pogovora z njima, da kaj let je carica res vplivala na je prestolonaslednik zasnubil princeso Dagmar. Poroka naj bi se vršila 26. novembra 1866, 18 mesecev po smrti prestolonaslednika Nikolaja. Svečeniki so že čakali pred oltarjem. Svatje so bili zbrani in nevesta je Čakala v poročni obleki. Ko se je prestolonaslednik Aleksander pripravljal k poroki, so mu prinesli brzojavko, v kateri je hilo rečeno da je princesa Mes- svojega sina tako, kakor ji je bil naročil mož. Prišli so pa burni časi, nastala je vojna, izbiiunila je revolucija, carski prestol se ie zrušil in s tem je bilo konec nad, ki jih je gojila carica v dneh svoje sreče. ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. - GLAS NARODA, 22. APR. 1929 Zanimivi kriminalni tipi v Ljubljani. 10 (Nadaljevanje.) — Ni se ti treba bati, da bi morala nekega dne tudi v hišo za iove. Ce bi jaz umrl pred teboj, ti bo prosto preseliti se v Seheliin- Josta pa ni •chig'nila svojih oči. Rekla je le e pritajenim, glasom : — Grofica Gerlinda se mi zares smili. — Ona se bo mirno vdala v to, Josta. Jaz ji bom olajšal preselitev ter ji rekel v tvojem imenu, da lahko prihaja v grad noter in ven, kot se ji poljubi. 3*0 vsem gotovo pa sem tudi prepričan, da se bo«ta znašli skupaj ▼ prijateljfit-vu. Tvoja stvar je napraviti ji izpre-membo manj žalostno. Pogosto bo tudi najin gost, kajti določfoe ma-jorata pravijo, da ima druge predpravice, et dobro in veselilo me bo, če boste vi s svojo bodočo ženo prijiadali intimnemu krogu najboljših prijateljev. Pri tem pa je ponudila roko Rajnerju v poljub, z zelo pomemb-rim smehljajem. Na vse to ]>a bi Josta še ne postala pozorna, a ko se je v tem trenutku obrnila na titran, je videla, da je napravil vojvoda svoji ženi znamenje ter položil prst na usta. Videla je tudi, kako je vojvodinja skoro nevidno sklonila svojo glavo, v znamenje, da je migljaj razumela. Ce bi ne bila Josta slučajna priča pogovora med njenim očetom ter »zaročencem, bi ne pripisovala, temu majhnemu prizoru nikake važnosti ali j>a bi mirno vprašala Rajnerja, kaj je mislila visoka gospa z besedami: — Sedaj je vse zapet dobro. — Sedaj pa je spravila 'o pripombo v stik s srčno afero svojega zaročenca in te se ni hotela dotakniti. Vsled tega je stala sedaj pred naj>ol razkrito skrivnostjo ter je ;u mogla popolnoma pretulvtati. Tudi na očeta se ni mogla obrniti z vprašanjem, če ni hotelo izdati, kar je zadnjikrat slišala. Njen ponos bi ji sploh ne dopuščal, da si izsili priznanje, katero se ji ne nudi ■prostovoljno. In razventega je bila preveč pametna, da si ne reče, da mora biti vojvodi samemu skrajno važno varovanje te skrivnosti. Ker ni imela torej nobenega človeka, h kateremu naj se zateče s svojimi dvomi in nemiH, je prijela aopet za svoi dnevnik, da opiše, kar jo je težilo. Ta dnevnik ji je postal j>osebno v teh dneh posebno drag in zvest prijatelj, ker mu je smela zaupati vse, kar jo je težilo, ne da bi se ji bi!'* treba bati i nd iskreči je. Vsled tega je na-stal v njenem dnevniku veren opis njenih tajnih bojev, vseh njenih upanj ter "bojazni. Grad Namberg je ležal v porasli pokrajini, ob veliki reki. Bilo je mogočno poslopje, v obliki podkve, a z ostrimi vogali. Velike trate so polnile odprto središče te podkve. Nad portalom je bil izklesan grb grofa Namberga. Ta grb je kazal divjega prašiča, zabodenega od kopja v pieča. Ta grb je bil vložen v velikanskih dimenzijah kot mozaično delo "v tla velike veže v osrednjem jMislopu. Na veliko srednjo zgradbo sta mejila desno in levo krilo, vsako obstoječe iz dveh nadstropij ter dolge vrste sob. Zapadno krilo je bilo drago cenejše opremljeno kot iztočno, v katerem so se nahajali gospodarski prostori ter sob za sluza'bnHke. V tem krilu je začasno tudi stanoval grof Rajner. Onstran reke pa so se stezali krasni gozdovi posestva Namberg. Pa tudi drugače je bil grad Namberg obdan vsepovsod od gozdov in na trate ob odprti strani podkve je mejil krasni, stari park, ki «c je izgubljal zopet v gozd. Park je ibil obdan od vwoke železne ograje in na iztočni strani parka je stalo vili podobno poslopje, bivališče grofic-udov iz Nam-berga. H«a ni bila zelo velika, ker je vključevala le osem sob s bt rank i mi prostori, a ležala je povsem udobno in idilično v zelenju, vsled česar se je lahko zavidalo grofice Namberg za njih stanovanje za stanje udov. Seveda, v primeri s ponosnim gradom je izgledala hiša zelo skromna in marsikateri ponosni gospe j je bilo težko romati v izgnanstvo. Pred to miroljubno hišico je stala visoka, vitka ženska postava v dolgi, črni žalni obleki. Hodila je nepokrite glave. Dragocen solnč-i i k je ležal preko njenih ramen, a ona ga ni dirzala nad seboj, ker prodrli le posamezni solnčni žartd skozi gosto perje dreves ter metali date reflekse na njene svetle lase. Bila je lepa, ta ponosna ženska, čeprav je imela prvo mladost že Ljubljana, 5. aprila. GOSPA, PROSIM SVEŽE VODE Dne 31. marca se je na stanovanju vdove Emilije Ž. na Mestnem trgu pojavil mlad moški, ki se je izdal za zlatarskega pomočnika. Vprašal je gospo, če Ima zanj kako delo. "No, če ste zlatar, vam pa pokažem svojo zlatnino," je dejala gospa in privlekla iz omare šatuljo, v kateri je imela razne dragocenosti. Dozdevni zlatarski pomočnik .si je nekaj časa zlatnino ogledoval, nenadoma ga je pa zelo zažejalo. "Oh, gospa, ali bi mi dali kozarec vode?" — Prav rada ! In že je segla vdova po steklenici, ki je stala na mizi, ter mu natočila vode. — Ne diši mi, gospa. Skoro mlačna je. Ali bi mi ne prinesli eveže ? In naivna gospa je re.sodšla ter mu natočila sveže vode. Neznanec jo je spil dva kozarca v dušku, nato se mu je pa naenkrat nekam mudilo. Hitro je odšel, češ, da se še oglasi. Drugega dne je hotela vdova obiskati neko znanko. V svoje največje presenečenje pa je ugotovila. da ji je iz šatulje izginil bri- karici se je zdel detektiv sumljiv in pozvala je stražnika, ki je trgovskega potnika aretiral. Na policiji so ugotovili, da imajo o-pravka s starim znancem, ki ima manijo, večkra* se izdajati za detektiva in ki je nekoč že aretiral neko mlekarico ter jo prignal na stražnico. Zaenkrat je gospod 4'detektiv" doigral. NEZVESTA ŽENA IN NJEN L.JUBČEK Poročali smo pred dobrim mesecem, da je nekega dne tramvajskega sprevodnika Ž. zapustila žena, mati petih otrok, in pobegnila. Zmešal jo je zidar Ivan K., ki jo je pregovoril, naj pokaže možu roge in naj gre ž njim v solnčni Split. In je žena zapustila moža in otročiče ter povrhu vzela še moževih 2000 Din. Cel mesec in še več je ni videl mož in ni im^l pojma, kje je. Te dni se je pa žena skesano vrnila k možu. Njen ljubček, ki jo je samo izkoriščal, se je je naveličal in ji daj razumeti, da mu je najljubše, če mu izgine izpred oči. Mož se je je usmilil — kaj mu je preostajalo drugega pri petih otročičih —- in jo vzel nazaj k se- ljantni prstan, ki ga j« hitela na-j bi. Pa tudi Kolariču ni preveč takniti. Prstan - je bil vreden I ugajalo v solnčnem Splitu. Te 3000 Din in je bil spomin na nje- dni se je vrnil v Ljubljano. Bil nega pokojnega moža, obenem ji je deležen neprijetnega sprejema, je pa izginilo tudi par zlatih uha- kajti dva detektiva sta ga pova-nov, primernih za narodno nošo. J bila na policijo. Policija ga je Gospa se je takoj spomnila poseta, izročila sodišču radi zapeljevanja, prejšnjega dne in je tatvino pri- in nagovarjanja k tatvini javila policiji. Ta je včeraj prijela žejnega pustolovca osebi Jo- "MI URADNIKI, Ml IMAMO" sipa D. iz Trnovega. Zdaj ga Tp dni s0 poro£ali 0 drzni tatvini, ki je bila izvršena v bolnici. Iz pisarne internega oddelka jc bila asistentu dr. Kralju ukradena zimska suknja, vredna 300 Trnovega, najbrž lic bo več žejalo. JAZ SEM DETEKTIV Tako se je predstavil v gostilni IColezija natakarici Pavli Marinko'1500 Din in suknjič, vreden trgovski potnik U. Imel ga je Din. Tatvina je bila prijavljena preeej pod kapo, še več pa menda policiji, ki je-šla takoj na delo. v želodcu, ki mu je nenadoma od- Imela je uspeh, kajti posrečilo povedal pokorščino in tako je se ji je prijeti nevarnega tatu in detektiv" vse ponesnažil. Nata-jvlomilca. — Pretekle dni je KNJIGARNA "GLAS NARODA 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: PožigaJec .................... Plat evona .................. Po stran klobuk ............. Pri stricu ................... Prst božji .................. Praprečanove zgodbe ......... Stritarjeva Anthologija ,trda vez broš. ...................... Sisto Šesto, povest iz Abrucev .. Sin medvedjega lovca. Potopisni ro '.40 mau .35 Stric Tomova koča ........... -60 Student naj bo, V. zv......... .30 j Sveta Genovefa .............. .25 Sveta Notburga ............. Sredozimci, t nI. vez........... broš. .................... kriminalni agent prijel .v bolni«i znanega tatu in vlomilca, že llj-krat kaznovanega Franceta Oto-repca. Mož se je prišel 3. t. m. zdravit v bolnico. Boleha namreč na očeh in n? sifilisu. Agent ga je odvede[ na policijo. Tam so vzeli Otorepca v škripce in ga zaslišali. Osumljen je bil tatvine zdravnikove suknje, kajti opis tatu se je popolnoma ujemal ž njim. Seveda je Otorepee vse odločno tajil, češ, da je prišel šele te dni iz Celja, kjer se je zdravil v ta-mošnji bolniei. Policija mu seve ni verovala in je nadaljevala s poizvedbami. Izvedela je, da je prihajal Otorepee, ki je sicer za stalno izgnan iz Ljubljane, kakor tudi iz Maribora, že cel mesec v mesto. Stanoval je v neki gostilni na periferiji in tam snoval načrte za tatvine in vlome. Da bi ga nihče ne osumil, je nastopal prav bahaško. V gostilni je kazal cele šope bankovcev, češ: "Mi uradniki, mi imamo in si lahko privoščimo!" Nosil je tudi ščipalnik in je na videz res napravil ugoden vtis. Policija je ugotovila, da je tudi dijakoma Trampušu in Pogačniku s hodnika- I. državne gimnazije ukradel suknji, vredni nad 200 Din. "Zvitorepec" seveda vse taji, pomagalo pa mu ne bo dosti, kajti policija ga pozna kot zakrknjenega grešnika. Ce si bo zdaj v zaporu tudi privoščil, je drugo, vprašanje. parnik£-< » ^iDPiitšr H* 21 aprila. Columbus, Cherbourg. Brt.mi.ix 24. aprila: Berengaria, Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen 25. aprila: Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen 26. aprlia: Statendam. Boulogne. Sur Mer. Rotterdam. (Prvič). Na8 lalet. Paris. Havre Olympic, Cherbourg Pennland. Cherbourg Antwerpen Augustus. Napoti, Genova 27. aprila: Deutschl&nd. Cherbourg. Hamburg Mlnnetonka. Cherbourg 30. aprila: America, Cherbourg, Bremen 1. mala: Mauretania, Cherbourg 2. mala: Dresden, Cherbourg, Bremen 3. maja: France. Havre Vulcanla, Trat Homeric. Cherbourg Ft yn da in. Boulogne Sur Mer. Rotterdam 1'atria. povest iz irske junaške do-dobe ........................ .30 Spis je, male ixjvesti Po gorah in dolinah.............80 Svitanje (tiovekar) Pod krivo jeiko. Povest iz časov ro- jgtezosleder ........ kovnjačev na Kranjskem...... Poslednji Mehikanec .......... Pravljice H. M ajar ............ Pred tri an i, Prešern in drugi svetniki v gramofonu ............ -50 , Šopek Samotarke ................ 30 Spomini jugoslovanskega dobre- .30 volca, 1914—1918 .25 Slike, Mož s raztrgano dušo Sveta nož .........-........ Svetlobe in senee .............. 1.10 Prigodbe čebelice Maje, trda vez...l.— Ptice selivke, trda vez...........75 Pikova dama (PuSkiu) .........30 SHAKESPEAREVA DELA: Pred nevihto .................. .35 Pravljice (Mil&nski) ..........1.— Machbet. tr«lo ve: broširano Otheio .......... Kresne noži Pravljice in pripovedke (Kočutnik) 1. zvezek .....................40 Sen 2. zvezek ...................40 i Popotniki .......................go|SPLOŠNA KNJIŽICA: Poznava Boga .................. .št. 1. (Ivan Atbreeht) Pirhi .......................... -30 gruda, ivzirna povest. Povod en j ...................... .30 Praski judek .................. .25 .St. 13. (V. M. Uaršin) Nadežda Nikola jevna, roman. i>oslovenil 1". Žun, 112 tsr.. broš..........30 Št. II. (Ur. Kari Kn-liš) Denar, narodnu-gosiMMlarski spis. poslovenil dr. Albin <>j:ris, 2oe-tili dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 stra., liro«........50 Št. 20. (Jul. Zeyer* Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz 99 češeine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..............45 Št. 21. (Fridolin Žolna i Dvanajst kratkoeasnih zgodbic, II., 73 str. bn«5. ........................ .25 Št. 22. (Tolstoj) Kreutzerjeva____ sonata .....•...................60 Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna i^ra. i (oslov. C. (Jolar, C0 str., broširano .....................30 Št. 24. (E. I- Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 335 str., broš............................80 Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja II. del „.....................80 Št. 20. (L. Andrejev t Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broš..........................35 Št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne, SO str., broš........35 Št. 20. Tarzan sin opice .......90 Št. 31. Roka roko...............25 Št. :$2. Živeti ...................25 ^ ; Št. 35. (Gaj Salustij Krisp) Voj- ............' na z Jugurto, poslov. Ant. I>ok- 1._f ler. 12C> strani, brtiš........... .50 .30 Št. 30. (Ksaver MeSko) Listki, 144 strani .................. .65 št. 37. Domače živali .......... .30 Št. 3S. Tarzan in svet ..........1.— štev. 39. La Boheme ...........90 Št. 44i. Magda .4« 0 C:*- J7 Midavi; lilija ........1,-_ Q DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: Paris 26. aprila; 15 maja. France 3. maja; 24. maja. Ile de France 10. maja, 31. maja (Ob polnoči.) NajkraJSa pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti — Pijafa ln slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. VpraftaJte kateregakoli pooblafiCenega agenta FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. .80 .30 .50 .35 .35 .35 .60 .40 .35 .......1. .30 .35 M St. 47. Misterij duše ;o .70 S te v. 48. 49. Tarzanove živali Taržanov sin .90 ! .90' j Stev j št. 50. Slika De Graye..........1.20 1 Št 51. St. 52. Št. 54. K ,, Št 55. broširano .....................3a : ^ Ranjena 104 str.. Prisega Huronskega glavarja Prvič med Indijanci ............ Preganjanje indijanskih misjonar- ...30 St. 2. (Rado Murnik) Na Bledu, .301 izvirna povest, 1S1 str., broš... j Št. 3. (Ivan Rozman) Testament. .30 ljudska drama v 4 dej., broš. 105 strani .................. Št 57. Rinaldo Binaldinl .............. .50 Robinzon .......................60 Robinson (Crusee) .............1.— Rabi ji, trda vez.................75 Rdeča megla ................ Revolucija na Portugalskem .... .30 Romantične duše (Cankar) ...... .90 Razkrinkani Habsburiani ...... .50 Roman treh src ................1.30 St. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, izbrane pesmi, 1S4 str., broširano..................... .50'^- 6:1 »St 64. Št. 5. (Fran Milčinskl) Gospod Frldolin Žolna in njegova družina veselomodre črtice I., 72 strani, broširano .................25 Slov. balade in romance .80 Sanin .............. ...1.50 V metežu................1.— Namišljen ibolnik ...... J>0 To in onkraj Sotle.....3» Tarzanova mladost .... .90 j>0 Štev. 58. Glad (Hamsun) ---- .90 Št 5f>. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, I. 0 Zaroka o polnoči .............. .30 Zločin in kazen (2 knjigi) ......1.60 Zmisel smrti .................. .60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60 Za kruhom, povest .............35 Zadnja kmečka vojska...........7.1 Zadnja pravda, broš........... J>0 Zgodba Napoleonovega Huzarja ..1.— Zgodovina o nevidnem človeku .. .35 Zmaj iz Bosne ................ .70 Zlatarjevo zlato ................. .90 Za miljoni .................... .90 Za miljoni .....................65 Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovee, 3. zv. skupaj ........1.50 Zvesti sin, povest .............. .25 Zlatokopi .........................20 Ženini naše Koprnele ...........45 Zmote in konec gdč. Pavle.......45 Zlata vas .......................50 Zbirka narodnih pripovedk: I. del..........................40 Zbirka narodnih pripovedk: II. del ........................10 Znamenje štirih (Doyle) ........50 Zgodovinske anekilote ...........30 Z ognjem in mečem ..............3.— Zaročenca, milanska zgodba iz 15. stoletja ........................3.— Zgodbe zdravnika Muznika.......70 Zvestoba do groba ..............1.60 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. zv. Vojnomir ali poganstvo---- .35 2. zv. Hudo brezdno .......... .35 3. zv. Vesele povesti ............ .35 4. v z. Povesti in slike .......... .35 5. zv. Študent ttaj bo. S*aš vsakdanji kruh .......................35 SPISI ZA MLADINO: (GANG L) 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pesmi .50 Roman zadnjega cesarja Habsbur-žana L30 Rdeča in bela vrtnica, opvest .. .30 Slovenski šaljivec ...............401 Slovenski Robinzon, trd. vez. .....75 Suneški invalid ................ .35 Skozi širno Indijo .............. .50 Sanjska knjiga, mala ...........60 Sanjska knjga, nova velika .... .90 Sanjska knjiga Arabska..........L50 Spake, humoreske, trda vez .... .90 Strahote vojne ................ J>0 Štiri smrti, 4. zv............... .35 Skrivnost najdenke ............ .50 Smrt pred hišo .................65 Stanley v Afriki .............. 30 Strup iz Judeje ......j......... .75 Spomin znanega potovalen .... lJjQ Št 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., brog........... .35 Štev. S. Akt štev. 113...........75 Št D. (Univ. prof. dr. Frane "Weber.) Problemi sodobne filozofij«, 347 strani, bro«. .........70 Št 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, rilijefna karikatura in minulosti, 55 str., broš. ........ .25 Št 11. (Povel Golia) Peterčkove poslednje sanje, božična 1 »ovest v 4 .slikah. 84 str., broš....... „35 Št 12. (Fran Milanski) Mogočni prstan. narodKa pravljica v 4. dejanjih, !>1 str., broš.......... .30 . > Ulic - ■ - .r$?- 'V. .. : IS \ St. 66. Kamela, skozi uho šlvan-ke, veseloigra .................45 Slovenski pisatelji n. zv. ' Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Črtice ........................2.5© Slovenski pisatelji IV. zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog. Pomlad ..-............2.50 Tik za fronto .................. .70 Tatic, (Bevk), trd. vez. ........ .75 Tri indijanske povesti...........30 Tunel, soc. roman................1.20 Trenutki oddiha ................ .501 Turki pred Dunajem .......... .30 Ura z angeli ....................1.20 V robstvu (MatičiC) .............1.25 V gorskem zakotju ............ .35 Ssaasy ■ 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti .........................50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje S. povesti .........................50 5. zv. trdo vezano. Vinski brat .. .50 6. z v. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .......................... .50 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali postne znamke po 1 aii 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljdmo poštnine prosto. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street New York 4. maja: Belffenland Cherbour*. Antwerpen Alinnckahda, Boulogne Sur Mer Hamburg. Cherbourg Hambursr Le via than. Cherbourg 8. maja: Auitanla. Cherbourg Prealdent Harding, Cherbour*. Bremen mala: Muencben. Boulogne Sur Mer, Bremen Berlin, Cherbourg. Bremen 10. maja: lie de France. Havre. (Glavni pomladanski lzieu) Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Majestic. Cherbourg Arabic. Cherbourg Antwerpen Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen Republic. Cherbourg. Bremen 11. mala: Minnewaska. Cherbourg Albert. Ballin, Cherbourg. Ham. burg Conte Blancamano. Napoll. Genova 13. mala: Reliance. Cherbourg. Hamburg -15. mala: Paris. Havre Eerengarta. Cherbourg President Rooaevelt. Cherbourg. Bremen 17. mala: New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Olympic. Cherbourg Lapland. Cherbourg, Antwerpen Minnesota. Boulogne Sur Mer Columbus. Cherbourg. Bremen Roma.. Napoll. Genova 18. r-aja: St. Louis. Cherbourg. Hamburg 22. maja: Presidente Wlson. Trst (Izlet) Mauretania. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen 23. mala: Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen 24. mala: Frane«. Havre Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Homeric. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen 25. mala: Minnetonka. Cherbourg New York, Cherbourg. Hamburg L.evlathan. Cherbourg Conte Grande. Napoll. Genova 29. mala: Auuitania. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 30. mala: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg. Bremen 31. mala: Ile de France. Havre Mzlet) Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus. Napoll. Genova. IS. junija: Paris. Havre (IZLET) t6. Julija: lie de Fntnce. Havre (IZLBT) Kako se potuje v stari kraj in nazai v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati t gtm» rl kraj. je potrebno, da je poučen « potnih listih, prtljagi ln druglb stvareh. Vsled naše dolgoletne ls-kroSnje Vam ml »amoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo^ vedno le prvovrstne brzopariiike. Tudi nedržavljanl eamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti g! morajo dovoljenje all permit la WashIngtona. bodisi za ene leto ali t mesecev In Be mora delati prodajo ▼saj en mesec pred od potovanjem la to naravnost v Washington, D. O^ na generalnega naaelnJAkega komisarja. Glasom odredbe, ti je stopila v veljavo 31. julija 192C se nikomur več ne pofilje permit po poBti, ampak ga mora ltl iskat vsak prosilec osebno. bodisi v najbližji naselnliUtl tira d ali pa ga dobi v New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastna odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCS IZ STABEGA KRAJA Od prvega julija Je ▼ veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave samorejo sum* riškl državljani dobiti SToje žen* ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole s katerimi so bile pred L junijem 1028. leta poročene. Izven kvota. Jugoslovanska kvota znaša Se ve. dno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-rili ameriških državljanov, m of J« ameriških državljank, Id so se p« 1. jnnlja 1928. leta poročili ln po> ljedeld. odroma Žene ln neporočeni otroci Izpod 21. leta onih n*. državljanov, ki so bili postavn« prlpnSčenl v to deželo sa stalno bi. vanje ta. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto bres vsake prednosti t lati. pa se nt •prejema nlkaklb proienj aa aaa» rlkansks visejs. STATE BANK