Kolpic SLhvko,
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 137
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 13, .1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Demokratska stranka v obupnem boju v Cleveland za obstanek. Uporniki imajo kandidate
Cleveland. — Demokratska stranka v Clevelandu bo imela letos pri primarnih volitvah največji boj od časa svojega obstanka. Stari demokrati, katerim načeljuje Mr. Gongwer imajo borbo z uporniki, ki so postavili 1060 kandidatov za precinktne načelnike.
Ti precinktni načelniki so jedro stranke. Izvoljeni so od naroda in so pravi vladarji v stranki. In letos se gre za to: ali bodo izvoljeni oni precinktni načelniki, katerim zapoveduje Gongwer, ali bodo izvoljeni oni, ki so od naroda postavljeni?
In v tej borbi med demokrati v Clevelandu se najbolj smejejo republikanci, ki so letos prinesli na površje večje število kandidatov kot kdaj prej. Republikanci mislijo, da bodo zmagali radi nesloge med demokrati.
Vladajoča sila v politični stranki so precinktni načelniki. Regularna demokratska stranka v Cuyahoga okraju ima kandidate v slehernem volivnem okraju. Enako število imajo tudi "uporni demokrati."
Kongresman Crosser v 21. ckraju bo imel lčtos prvič štirj republikanske nasprotnike. V tem okraju še nikdar ni bil izvoljen republikanec, dočim ima demokrat Crosser sijajno priliko za ponovno zmago.
Izredno zanimiv je slučaj, ki prevladuje v 20. kongresnem okraju. V tem okraju voli nekako 15,000 Slovencev in bratov Hrvatov. Kongresman 20. okraja je Martin L. Sweeney, ki se bo moral letos silno boriti, da obdrži svoj urad.
Napram njemu kandidira Joseph Breitenstein, bivši zvezni pravdnik v Clevelandu, katoličan, in poleg njega še Thomas Hurley, ki je brat Jim Hurleya, ki je tajnik Sweeneya. In poleg teh imamo v 20. kongresnem okraju še dva republikanca kot kandidata za kongres, ki pa seveda nimata nobene prilike biti izvoljenim.
55 kandidatov obeh strank se je priglasilo za izvolitev kot državni senatorji. Cuyahoga okraj izvoli le 6 senatorjev. 246 kandidatov imamo za urad državnih poslancev, katerih izvolimo 18.
Pionir umrl
Danes zjutraj smo dobili iz Warren, Ohio, telefonsko vtest, da je v Ambridge, Pa., preminul dobro poznani slovenski pionir feed Ogulin. Ranjki je bil rojen 5- oktobra, 1868 v vasi' črešnji-ce, Trška gora, fara št. Peter pri Novem mestu, odkoder je prišel v Ameriko pred 38. leti. Pokojni zapušča žalujočo soprogo Ano, tri hčere Mrs. Mary Habich, Mrs. Sophie Gorup in Mrs. Ano Petrich. Slednja biva v Warren, Ohio, in je soproga dobro poznanega Mr. John Petricha. Zapušča tudi 6 vnukov in dve nečakinji. Pogreb pokojnega se vrši v sredq zjutraj iz hiše hčere Sophie v Ambridge, Pa., 198 Ma-plewocd Ave. Bodi ranjkemu pionirju rahla ameriška zemlja. Naše iskreno sožalje vsem preostalim !
Naši kandidati
Za državni senat države Ohio kandidira letos ponovno naš poznani senator William M. Boyd-Boic. Mr*. Boič je demokrat. Na republikanski listini vidimo ime Michael Boiča, ki kandidira za državnega poslanca. Naši slovenski kandidati za državno zbornico so pa sledeči: Filip Bartel, Ralph Butala, slovenski odvetnik, Joseph Mohar, poznani mehanik in plumber, Joseph Ogrin, dosedanji državni poslanec, Joseph Poznik in Edward Seitz. Ti kandidati nastopijo pri primarnih volitvah, ki se vršijo 9. avgusta.
Governer podpisal
V soboto je governer Martin L. Davey podpisal postavo, glasom katere se posodi raznim mestom $1,500,000 na račun prodajnega davka za podporo brezposelnim.
Je še kriza
Da še prevladuje kriza v Clevelandu je najboljši dokaz, ker so se v mesecu maju znižali dohodki pošte. Vseh dohodkov je bilo $724,000, dočim so znašali dohodki v maju lanskega leta $871,000.
Surovo maslo
Zvezna vlada bo te dni kupila 50,000,000 funtov surovega masla, da ga pozneje razdeli Bied brezposelne.
Smrtna kosa
V St. Luke's bolnišnici je v nedeljo večer preminul na posledici operacije dobro poznani rojak John Cergol, star 52 let, po domače Bajnikov John. Doma je bil iz vasi Vatovlje na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 25. leti. Tu zapušča žalujočo soprogo Heleno, rojeno Gustinčič, sina Johna in tri hčere, Mary, Jennie in Frances, v starem kraju pa mater in sestro Marijo, poročeno Gregorčič. Pokojni je bil član društva Krasni Raj št. 160 JSKJ in društva Združeni Slovenci na Jutrovem. Pogreb ranjkega se vrši v četrtek ob 8:30 iz hiše žalosti na 9418 Elizabeth Ave. pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin! Naše iskreno sožalje preostali družini.
Plumberji in WPA
Plumber j i so preteklo soboto zaključili svoje letno zborovanje v Clevelandu in so ob zaključku ostro obsodili zvezno vlado, ki oddaja plumberska dela WPA delavcem. Plumberji trdijo, da trpijo ogromno škodo radi zveznega tekmovanja. Kakšno škodo pa trpijo plumberski pomočniki, ki bi bili brez dela, ako jim ne bi pomagala zvezna vlada, tega plumberji niso omenili.
Miss Frances Tomažič
Miss Frances J." Tomažič, hčerka uglednega trgovca John Tomažiča na 16821 Grovewood A.ve., je graduirala v soboto 11. junija na John Hay višji šoli. Naše prav iskrene čestitke, Frances, kot tudi tvojim dobrim staršem.
Graduantinja
Na Euclid Central višji šoli je graduirala te dni Miss Anne S. Koračin, hčerka dobro poznane družine Mr. in Mrs. Frank Koračin, 1060 E. 222d St. Naše iskrene čestitke njej in njenim staršem!
Važna seja
Prosim vse one žene, ki boste delale v kuhinji ob priliki prireditve mladinskih pevskih zborov, da se gotovo udeležite seje v pondeljek 13. junija ob 7. uri zvečer v S. D. Domu na Waterloo Rd. —! Mrs. J. Hrvatin.
Slovenska moška zveza ustanovljena v Barbertonu
Prvo pot za organizacijo žensk v Zedinjenih državah so ugladi-le naše slovenske žene in dekleta, ko so ustanovile Slovensko žensko zvezo, ki tako sijajno napreduje, da šteje po nekaj letih obstanka.že nad 10,000 članic. In sedaj so se oglasili tudi moški, ki so hoteli imeti tudi svojo zvezo. Iz Barbertona, Ohio, nam poroča Mr. Jos. Lekšan, da se je tam pred nedavnim ustanovila Slovenska možkai zveza, in kot je bilo videti takoj v začetku, vlada veliko zanimanje za to organizacijo, ker je takoj pri ustanovitvi pristopilo 50 moških v društvo. In da ustanovitelji pričakujejo, da jim bodo sledili tudi drugi moški po širni Ameriki, so dali svojemu društvu številko 1. Namen Slovenske moške zveze je, da se poučuje in izobrazuje meške tako, da bodo v resnici ponosni slovenski možje v Ameriki, da znajo za svoje dolžnosti kot soprogi in očetje, da bodo dobri gospodarji pri hiši, katere odgovornosti se danes malo moških zaveda v Ameriki. Začasni uradniki nove ustanove so: Fred Udovich, predsednik, 183 22nd St., Barberton, Ohio. Tajnik Andrew Blazic, Box 14, Barberton, Ohio, in blagajnik Frank čič, 56 — 20th St., Barberton, O. Za nadaljna pojasnila se obrnite na zgorej navedene uradnike, živela Slovenska moška zveza v Ameriki!
_-o-
Je kradel pri WPA
James Conian, 45 let star, je bil v soboto na zvezni sodni j i obsojen v pet let zapora, ker je kradel material, ki je bil last WPA. Conian je bil zaposlen pri WPA delih ob jezerskem bregu kot superintendent. Priznal je, da je ukradel 16 ton materiala, katerega je prodajal raznim stavbenikom. Za ukradenp blago je dobil $1,000.00. Zvezna sodnija bo sedaj pozvala vse one gradbenike, kf so kupovali material, da se zagovarjajo, češ, zakaj so kupovali material od nepoznanega človeka.
Candy in davek
Nedavno tega je neki sodnik v Summitt county, Ohio, razsodil, da je sladkor ali pravzaprav "candy" — hrana in torej prodaja candya ni podvržena prodajnemu davku. Državna davčna oblast je radi tega naprosila generalnega1 državnega pravdni-ka, da apelira proti tej razsodbi na najvišjo sodnijo države Ohio, ki naj razsodi ali je candy — hrana ali sladkarija.
Društvo Kras
Delegatje društva Kras št. 8 SDZ za prihodnjo konvencijo so: Louis Jerkič, Joško Jerkič, John Lokar, August Svetek in Mrs. Jennie Koželj. Njih namestniki so: Anton Svetek, Frank Matoh, Anton Stefančič, Mrs. Frances Lah in Mrs. Mary Spillar.
Mr. Fidel zbolel
Zbolel je dobro poznani naš prijatelj Mr. Anton Fidcl, Unionville, Ohio. Ker je Tone sicer krepka korenina, upamo, da bo kmalu zopet zdrav med svojimi!
Iz bolnišnice
Mr. in Mrs. John Kinkopf, 20960 Miller Ave., nam sporočata, da se je njun 11-letni sinko vrnil iz Rainbow -bolnišnice, kjer se je nahajal nad dve leti.
Predebela ženska
Če je vo,ša žena preveč debela, ni to noben vzrok za razporoko, je odločil Common Pleas Court sodnik Sil-bert v soboto. Joseph Jarus, 34-05 E. 110th St., je vložil tožbo za razporoko, rekoč, da tehta njegova žena 300 funtov, da je "nemarna," "počasna" in radi ,woje teže zanemarja svoje gospodinjske dolžnosti. Možu je ugovarjala Mrs. Jarus, ki je rekla, da se .je zredilai od onega časa, ko je imela svoje zadnje dete, pred lh. leti, in da jo je mož od onega časa zanemarjal, da je bil neprestani iz doma in se je vlačil z drugimi ženskami. Sodnik Silbert je razsodil, da debelost ženske nikakor ne more biti vzrok razporoke.
Novi državljani
Na zvezni sodniji v Clevelandu so pretekli petek sledeči naši ljudje postali ameriški državljani: Josephine Gustinčič, Veronika Troha, Josephine Terbižan, Ivan Jontez, Mike Simonovič, Jos. Skočič, Danica Medvedovič, Mary Shepard, Katarina Glivar, Mary Ajlif, Mary Slapnik, Ana Gurovič in Julia Balint. 13 novih državljanov. Zadnji izkaz 145, danes 13, skupaj 158 novih državljanov v letošnjem letu. Vsem skupaj prav iskrene čestitke !
Roosevelt je proti zvezni podpori v posameznih državah
Washington, 11. junija. Predsednik Roosevelt je včeraj podal precej krepko izjavo, v kateri pravi, da države, ki se ne zavedajo svoje odgovornosti napram brezposelnim, nikakor ne morejo pričakovati pomoči od zvezne vlade. Pri tem je imel predsednik v mislih države Illinois, Michigan in Ohio, kjer je položaj brezposelnih najbolj obupen a se državne postavo-daje ne zmenijo, da bi prišle brezposelnim na pomoč. Kratko rečeno, je Roosevelt povedal in-direktno omenjenim državam, da zvezna vlada ni tu, da bi podpirala lenobo in zaniker-nost posameznih držav, ki imajo dovolj sredstev na razpolago, da regulirajo brezposelni položaj. Roosevelt je izjavil, da bo šla zvezna vlada do skrajnosti, da preskrbi delo za vse one, ki so zmožni za delo, toda oni, ki niso zmožni za delo, morajo biti podpirani od posameznih držav in mest. Država Ohio dobiva dnevno $2,500,000 podpore v obliki WPA del. 238,000 oseb je zaposlenih pri vladnih delih. Nobena druga država v Zedinjenih državah ne dobiva toliko podpore. In država Ohio lahko podpira vse one, katere zvezna vlada ne more podpirati, se je izjavil predsednik Roosevelt.
Poročna slavnost
V sredo 15. junija se poroči Mr. Edward Zupančič, 923 E. 73rd St. i« Miss Caroline R. Rowland, 1151 E. 143rd St. Poroka se vrši v cerkvi sv. Vida ob 9. uri zjutraj. Prijatelji so vljudno vabljeni k sv. maši.
V bolnišnico
S Svetkovo ambulanco je bila odpeljana v St. Alexis bolnišnico Mrs. Jennie Kunstel, 19805 Muskoka Ave. Nahaja se v sobi št. 329.
Cleveland bo videl 29. junija najbolj pestro parado
Ena največjih parad, kar jih še kdaj videl Cleveland bo vpri-zorjena v sredo 29. junija pod avspicijami Grotto Shriners in s sodelovanjem mestne vlade. Pričakuje se udeležbe najmanj 500,000 ljudi. Zvečer se nadaljuje slavnost v elevelandskem stadionu. Izredna posebnost v tej paradi in slavnosti bo nastop narodnostnih skupin. Kot se nam poroča bo nastopilo tudi več vežbalnih krožkov Slovenske ženske Zveze, ki imajo sijajne uniforme in med temi dekleti so lepotice, ki se lahko kosajo z lepoticami vsake druge narodnosti. Skoro vsa lokalna trgovska, bratska in druga društva so na delu, da bo parada imela uspeh. Obenem bo izvoljena zvečer 29. junija "Miss Cleveland in "Miss Ohio," kateri dobiti lepo darilo v priznanje. Vstopnina k izrednim predstavam zvečer v stadionu je nizka, pri tem bo pa zabave, da še pomnite kaj enakega. Tri tone umetalnega ognja bo eksplodiralo v zraku tekom slavnosti. Za slavnost se zlasti zanimajo vse elevelandske bratske podporne organizacije. Za nas je važno, da pripravljalni odbor zlasti vabi naše Slovenke v narodnih nošah in naše vež-balne krožke. Pripravite se torej, naše žene in dekleta, da od-•nesetfe prvo nagrado. Za podrobnosti se zglasite pri Mrs. Albini Novak, 1135 E. 71st St. --o--
"Bančni večer"
Tekom zadnjih treh let sta Mr. in Mrs. Nathan in Martha Kleinman hodila vsak teden v Ritz gledališče, kjer so imeli vsak petek večer takozvani "bančni večer." Pretekli petek pa je zbolel njiju 4 leta stari sin in mati je ostala doma, dočim je Nathan odšel proti gledališču. Ko je prišel v gledališče je slišal ime "Martha Kleinman," ki bi imela dobiti $100.00. Toda prijatelji so mu povedali, da je bilo klicano ime "Nathan Kleinman." Kleinmann se je pritožil pri vodstvu gledališča, ki je pa njegovo pritožbo zavrnilo. V soboto se je podal Kleinman na sodnijo in prosekutor mu je obljubil, da bo dal danes poklicati lastnika gledališča na sodnijo, kjer bo moral pričati, čigavo ime je bilo klicano.
Smrtna kosa
V soboto popoldne je umrl Tomaž Vukčevič, star 71 let, stanujoč na 934 E. 140th St. Ranjki je bil doma iz sela Šujno, Hrvatska. Sem je prišel pred 50. leti. Bil je vdovec. Njegova-žena Katarina je umrla lansko leto. Zapušča tudi tri hčere, Mrs. Ano Bastaič, Mrs. Angelo Cujan in Mrs. Julijo Badger, ter brata Pavla. Pokojni je bil član društva žumberaška Sloga št. 21 HBZ.. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8. uri iz hiše žalosti v cerkev sv. Nikolaja pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Ranjkemu je bila leta 1935 odrezana leva noga, in želja njegova je bila, da se odrezana noga spravi in pokoplje z njegovim truplom, kadar umre, kar se bo sedaj tudi zgodilo. Bodi mu rahla ameriška zemlja!
V bolnišnici S Svetkovo ambulanco je bil odpeljan v St. Alexis bolnišnico Valentin Grill, 19102 Arrowhead Ave. Nahaja se v sobi Št. 201.
Kitajska kliče velesile na pomoč Kajsek Mi,
Hankov, Kitajska, 11. junija. General Kajšek, vrhovni poveljnik kitajske armade in pravi vladar Kitajske, je včeraj pozval vse prijateljske velesile, da pridejo Kitajski direktno ali in-direktno na pomoč.
Kajšek prosi velesile in ostale države, da bojkotirajo vsako japonsko blago, da izdajo prepoved pošiljanja orožja na Japonsko ali sploh vsakega blaga, ki bi služilo v vojne svrhe.
Kajšek nadalje pozi vije vele-
sile;, da spolnejo svoje obveznosti napram Kitajski, ko so se države obvezale, da bodo podpirale Kitajsko, kadar se bori za svojo samostojnost. Očita državam, da direktno podpirajo Japonce, ko jim prodajajo streljivo.
Izrecno pozivi je general Kaj-, šek Ligo narodov, da se Urži s veje obljube, v kateri se je izjavila, da bo podpirala Kitajsko v slučaju vojne. Kajšek pravi, da bo Kitajska sicer še mnogo trpe-ia, toda končno bo zmagala.
Zanimive vesli iz življenja ameriških
Slovencev po naših številnih naselbinah
Miss A. Klopčič iz Red Lodge, Montana, je pred kratkim naredila tri-latno skušnjo za bolničarko v bolnišnici sv. Vincenci-ja v Billings, Montana.
Velika nesreča je zadela rojaka Johna Volšiča iz Chicage. Njegov sinček, star poldrugo leto, je padel s porča v tretjem nadstropju na ulični hodnik in se ubil. Nesreča se je zgodila na naslovu 1835 W. Cermak Rd.
Odbor Baragove Zveze v Ameriki se je na zadnjem zborovanju Zveze v Clevelandu sledeče konstituiral: predsednik veleč. g. kanonik John J. Oman, podpredsednik Anton Grdina, tajnik Rev. Julij Slapfak, finančni tajnik Rev. M. J. Hitti. V vseh ostalih uradih so ostali dosedanji uradniki. Prihodnje letno
zborovanje se bo vršilo pri sv. Lovrencu v Newburgu.
V Brooklynu, N. Y., je preminula Mrs. Terezija Bizjak, soproga rojaka Štefana Bizjaka. Stara je bila 51 let. Zadela jo je kap.
Dne 16. junija bo zapel prvo slovensko glorijo pri sv. Štefanu v Minnesoti Rev. Matija Blen-kush. Je sin Jožefa Blenkusha in Marije, rojene Oman. Mati je rodna sestra veleč. g. kanonika J. J. Omana in bratranec Rev. Edwina Omana, ki je pred dobrim letom pel novo mašo v isti cerkvi pri sv. Štefanu. Novoma-šnik se je rodil 24. febr. 1912. Krstil ga je Rev. John Trobec, ki že vse skozi zadnjih 37 let župnikuje pri sv. Štefanu v Broekway, Minn.
Socialisti v Franciji zahtevajo pomoč za Španijo
Paris, 11. junija. Socialistična stranka v Franciji naznanja, da je Seine okraj dosedaj prispeval že 1,300,000 frankov za lojalisti-čno Španijo. Na eri dolar pride 25 frankov. Stranka je razposlala apel na vse svoje pristaše, da nadaljujejo s prispevki za lo-ialistično Španijo.
--o---
Smrtna kosa
V soboto popoldne je preminula Ana Roje, rojena Poznik, stara 68 let in stanujoča na 1011 E. 72nd Place. Pokojna zapušča tu tri sinove, Jakob, ki biva na Pawnee Ave., Anton in Marian v Springfieldu ter brata Jo-sepha Poznik. Ranjka je bila rojena v št. Petru pod Sveto Goro na štajerskem, kjer zapušča tri brate, Antona, Franca in Lojza ter več sorodnikov. Pogreb pokojne se vrši v torek zjutraj ob 9:30 iz( Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. ter na East Cleveland pokopališče. Bodi ranjki ohranjen blag spomin. Naše sožalje preostalim sorodnikom!
Filmska gledališča
Lastniki kakih 80 filmskih gledališč v Clevelandu so te dni na zborovanju sklenili, da bodo začeli zapirati gledališča do štirih dni v tednu, ako ne bodo dobivali boljših slik iz Hollywoo-da. Baje dobivajo elevelandska gledališča naj slabše *slike in posledica je, da ljudje ne prihajajo več k filmskim predstavam. Obstanek gledališč je nemogoč, pravijo lastniki, ako ne dobijo boljših slik na razpolago.
Delegati
Društvo France Prešern št. 17 SDZ., je včeraj izvolilo sledeče delegate za konvencijo: Stanley Dolenc, John Centa in John Zalar.
Vojvoda Windsor, bivši kralj, obišče Ameriko
New York, 11. junija. Vojvoda in vojvodinja Windsor, obiščeta v marcu mesecu prihodnjega leta Zedinjene države. Vojvoda Windsor je bivši angleški kralj, ki se je odpovedal prestolu. Potovanje bo brez vsake uradne parade in spremstva. Vojvoda namerava študirati družabni položaj v Zedinjenih državah. Dočim je obisk neuraden, pa je vojvoda Windsor vseeno naprosil sedanjega angleškega kralja, svojega mlajšega brata, da posreduje pri angleškem poslanstvu v Washingtonu, da bo sprejet od predsednika Zed. držav.
Na potu v domovino
S parnikom "Rex" so se v soboto podali na obisk v domovino sledeči: Mr. Frank Ipavec s soprogo Antonijo in sinom v Bač pri št. Petru na Krasu, Miss Kristina Casar v Bogojino, Prekmurje in Mr. Frank J. Kramer s soprogo Mary in sinom v Vižmarje pri Ljubljani. Z novim parnikom Holland-American linije, Nieuw Amsterdam, se je pa odpeljala Miss Violet Trattar. Vsi imajo namen, da obiščejo svoj rojstni dom in si obenem ogledajo krasote naše lepe »tare domovine, nakar se zopet vrnejo v Ameriko, želimo vsem srečno potovanje in zdrav.povra-tek. Vsi omenjeni potujejo s posredovanjem potniške tvrdke A. Kollander.
*	Izredni kongresni odsek bo začel prihodnji teden s preiskavo poslovanja komunistov v Zedinjenih državah.
*	V Clyde, Texas, je nastal te dni tornado, ki je ubil 9 oseb in 40 ranil. 25 hiš je bilo uničenih.
r i
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
8117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio __Published, dally except Sundays and Holidays _
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.5«. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pofitl, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S and Canada, $3.00 lor 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 30
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at
Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 137, Mon., June 13, 1938
Iz urada kulturnega vrta
Piše A. Grdina, predsednik
Laško-francoska pogodba
V	Franciji so danes splošno prepričani, da odkar je Nemčija anektirala Avstrijo k rajhu, da se je navdušenje Italijanov za Hitlerja in rimsko-nemško pogodbo jako ohladile. Če bi italijansko časopisje smelo bi prišlo odkrito na dan s silovito1 kritiko napram Hitlerju, toda ker je pritisk od zgorej premočan, mora laško časopisje in seveda tudi javnost molčati.
V	Franciji se širijo govorice, da je Mussolinijeva hči Edda, ki je soproga laškega zunanjega ministra grofa Ciano, glavna povzročiteljica, da je prišlo do združenja med fašisti in naciji in da je tedaj Mussolini le nerad privolil v tako, bi rekli, nenaravno zvezo. Resnica je tudi, daje bil Mussolini jako nasproten laško-nemški zvezi vse do časa, ko je začela Anglija protestirati radi laškega nastopa v Abesiniji.
Tedaj se je Mussolini približal Franciji in je začel tudi z dogovori s tedanjim francoskim ministerskim predsednikom Lavalom, s katerim je bil svoječasno v bolj ozkih stikih kot sploh s katerim drugim državnikom.
Mussolini je tedaj obljubil Lavalu, da ne bo samo obdržal Stresa fronto proti Nemčiji, pač pa jo namerava še bolj utrditi, to pa seveda pod pogojem, da dobi prosto roko glede Abesinije. Bil je tudi pripravljen skleniti prijateljsko pogodbo z Jugoslavijo, toda je tedaj ravno prišlo do umora kralja Aleksandra in vsa enaka pogajanja so morala izostati.
Mussolini je bil nadalje na delu, da pridobi za sebe Malo antanto in Balkansko zvezo, in namen teh zvez je bil obkoliti Nemčijo tako, da se ne bi drznila premakniti. To je že starodavni sen Francije, obkoliti Nemčijo, tako da bi bila Nemčija prisiljena mirovati in bi se Francija počutila varno v okvirju svojih mej. Vse to kaže, da Mussolini še pred par leti nikakor ni bil naklonjen Nemčiji in je raje iskal prija telje pri nasprotnikih Nemčije, v Franciji in drugod.
Toda vsi ti načrti so padli v vodo, ko je Anglija stopila vmes in začela zatrjevati Franciji, da Italija ni njena naravna prijateljica. Zlasti je pa bil Mussolini jezen, ko je Francija na nasvet Anglije tudi protestirala laški pohod v Abe-sinijo. Italija se je tako odtujila Franciji in Angliji, pa je sledila Nemčiji, ki je izstopila iz Lige narodov. Sledila ji je Italija. Tako sta postali Italija in Nemčija zaveznici, ker sta čutili, da ju neka navidna sila približuje.
Italija je zmagala v Abesiniji in Mussolini je začel drugače se ozirati po svetu, španska je postala prihodnje polje za akcijo. Toda tu je posegla vmes Anglija, ki se je začela približevati Italiji. Naredila je bila pogodba med Italijo in Anglijo, ki je sicer pogojna, toda ki ima v Italiji sami mnogo prijateljev.
Pripetil se je še drugi dogodek. Hitler je zasedel Brenner gorski prelaz, kar je Italijane še bolj razsrdilo. Da pokaže prijazno lice, je Hitler prišel v Rim, toda oni, ki so bili navzočih pri javnih in privatnih sprejemih Hitlerja, pripovedujejo, da je bil Hitler v Italiji — mlačno sprejet. Toda Mussolini je zašel že predaleč in je moral ostati pri Hitlerju. Minili so dnevi, ko je Mussolini pripovedoval Lavalu, da edina nevarnost za Italijo je — Nemčija.
Med Italijo in Francijo se vršijo zadnje čase pogajanja glede sklenitve pogodbe. In sedaj Hitler črno gleda v Berlinu, ker mu ne ugaja laški nastop. Vendar pogajanja med Italijani in Francozi so nekako hladna, in vzrok je negotovost v Španiji. Dokler se ne bo razčistil položaj v Španiji skoro gotovo ne pride do pogodbe. To je vzrok, da Francozi zadnje čase pritiskajo na Anglijo, da nastopi energično in naredi konec civilni vojni.
Končno pa tudi Franciji ni dosti za Italijo, toda želi zvezo v toliko, da je zavarovana glede Nemčije. To Hitler dobro ve in dela ogromen pritisk na Mussolinija, da odneha s pogajanji s Francijo. Toda če bi javno mnenje v Italiji imelo kaj povedati, bi 90 odstotkov Italijanov glasovalo za pogodbo's Francijo in bi obsodilo pogodbo z Nemčijo. Italijani so bili pred svetovno vojno zavezniki Nemčije, toda tekom svetovne vojne so prešli k Francozom in to mnogo pomeni. #
Dozdaj ima naš prvi oče, Adam, samo še en spomenik in si cer v Baltimore, v Ameriki. Spomenik Eva pa stoji v Fountain Inn, So. Carolina. To bo gotovo všeč nekaterim našim prosvitljen-cem, ki tako težko vidijo spomenike v kulturnem vrtu, češ, da si jih niso zaslužili.
» # »
V Daruvarju je padel v vodo triletni fantek. Oče ga je potegnil na suho, ga slekel in ga skušal obuditi! k življenju. Ker se mu to ni posrečilo, je vzel dečka kar nagega pod pazduho, sedel na bicikelj in dirjal ž njim k zdravniku, ki je dečka po dolgem trudu spravil k zavesti. Save, vsega tega pa ljudje niso vedeli in so se križali, ko je oče dirjal z nagim otrokom po mestnih ulicah.
v	sl<	*	>):
Komunistična stranka v Ameriki je oni dan na shodu sprejela predlog, da komunistična stranka brani ameriško ustavo. Kar je stranka pozabila pristaviti na koncu je samo ameriški izra7. — bunk!
Radi tega naj domovini in vsem, ki so nas v tem namenu pesetili, doni glas tisočerih zahval in naj spomin nanje nikdar ne usahne in pozabljen ne bo. Hvala tebi, domovina, in hvala tem, ki so nas posetili! Vem, kako teško in trudapolno delo sta gosta izvršila in koliko sta neljubega prestala, ko ni bilo odgo-deno tako kot bi biti moralo. Za ves trud in za stroške, za vse besede in za darove, za vse kar sta nam pridobila na imenu za narodno stvar z vašim odličnim obiskom v imenu domovine in v imenu vlade se tudi v imenu vsega dobromislečega jugosloven-skega ljudstva, Vama, dr. Adle-šič in cenjena gospa soproga, najiskrenejše zahvaljujem! Naj bo obratno odsedaj obrnjena naša misel na domovino še toliko bolj poživljena. Naj odhajajo odsedaj naprej na obisk v domovino naši rojaki z večjim veseljem in z večjo ljubeznijo in bolj zaupno kakor da gredo nazaj k svoji materi, o kateri sta oba, župan Adlešič in njegova soproga tako lepo razlagala. Marsikateri bo več in bolje mislil nazaj v planinski raj, kakor je do-sedaj. Vse to je povzročil obisk župana in županje, pa tudi obiski častnih gostov poprej.
živela nam naša stara mati domovina v srcih tvojih sinov! Pošlji nam še takih sinov, vselej jih bomo z veseljem sprejeli in vez naša bo ostala nerazdružlji-va.
Zato se vam zahvaljujem
Pri graditvi in praznovanju kulturnega vrta smo vedno imeli nekakšen križev pot. Kar niso nam vsega nagajanja delali neprijatelji vrta, je delalo pa vreme s svojo mokroto. Edini biserni dan nam je dal Baraga, pa tem pa vsakikrat dež in dež, kakor da je treba vrtu prili-vati.
Ko smo lani na odkritju Gregorčiča in Cankarja spomenikov doživeli zelo moker dan in so bile naše žene nekatere do kože premočene v narodnih nošah, so mnoge od teh rekle : "Nikoli več nas ne bo močil dež v nošah!" Sam bi se niti ne upal jih še kdaj vabiti za nastop v slabem vremenu, toda narodna zavest jih je zopet privabila na dan 15. maja še v večjem številu in še sijajnejše opravljene. Občudovanja vredno je bilo pogledati na sijajne skupine tako slikovitih oprav, ki so se kljub slabemu jutru, ko je deževalo, vseeno zbrale k slavnostni paradi v tako krasnih narodnih nošah in uniformah dekliških vežbal-nih krožkov. Pa ne samo naši, še drugi narodi so nam prihiteli na pomoč k sijajni paradi. Številne godbe so se pripeljale na posebnih busih v sijajnih opravah, da je bilo veselje jih videti. Komu se ni ob pogledu mehčalo srce in ne krvavelo, ko je vso to krasoto namakal dež, kakor da je bil poklican prav to uro deževati. Vremenu pa nikakor ne bom ugovarjal, rajši naj hvalim požrtvovalnost navzočega neustrašenega ljudstva, ki je hotelo vse to doprinesti domovini in narodu v počast. Koliko škode na kostumih in na zastavah je bilo, toda ljudstvo se zaveda le eno: žrtev za domovino ni nikdar preveč!
Vse, kar ste doprinesli v tem zgoraj omenjenem, je čudovite vrednote v dokaz, da se niste prišli sončit ob lepem vremenu, marveč da ste šli domovini na čast v deževno vreme v najbo-ljih kostumih, ne boječ se če se vse raztopi in razpade. To je požrtvovalnost, za katero se dovolj zahvaliti ne morem. Tudi tukaj naj nadomešča, v zahvali lepo cvetoč vrt, ki od deževja
dobiva rasti in zelenja, da usahnil nikdar ne bo in tako vaš trud tudi pozabljen ne bo.
Vi, ki ste zbirali denar po hišah, ve ženske, ki ste po kuhinjah delale za veselice vrtu v korist, vi, ki ste pisali dopise in zagovarjali idejo vrta, vi, ki ste dajali in zopet dajali nadležnim kolektorjem, mnogokrat meni, mnogokrat in še več Jožetu Grdini in drugim, bodite na vse to ponosni in tega veseli. Vrt tam stoji in zeleni vam v počast in vsem, ki so zanj kaj storili. Pojdite v vrt pogosto v senco in tam mislite na domovino. V senci tam berite o delih teh, ki so knjige pisali in svoj narod budili k življenju. To bo največje plačilo za vas.
še eno posebno zahvalo ne smem spustiti iz'imenika, to je za rabo avtomobilov. Za tako veliko častnih gostov je odbor priskrbel sedem odprtih avtomobilov, ki so dandanes le redka stvar; kdor jih pa ima, lahko zahteva zanje plačilo.
Vsakikrat se v takem slučaju obrnemo na one, ki jih imajo. Dandanes imajo te avtomobile še v naselbini: družina Mrs. Ka-rolina Modic, naša pionirka, družina Mr. in Mrs. Razinger, livery, in pa Mr. Joseph Žele, pogrebnik. Po Mrs. Razinger smo dobili štiri odprte avte: Mo-dicovega in želetovega. Družina Razinger nam je odstopila dva brezplačno, in tudi želetov in Modicov in Želetov sta bila podarjena brezplačno, za kar jim hvala iskrena! Zal, da smo bili v njih mokri, ki smo se hoteli drugače malo postaviti, tako ni bilo niti za voznike prijetno. Res so nam bili vselej naklonjeni zgoraj imenovani z avtomobili.
Našim slovenskim godbam
Ker je odbor smatral dan 15 maja za največji praznik, se je obrnil s prošnjo do naših slovenskih godb: godba Bled, godba društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in godba fare sv. Lovrenca. Ker se nam je obljubilo mnogo udeležbe tudi uniformiranih društev, ki težko korakajo brez godbe, smo se obrnili še na druge godbe, da bi bil dan slovesnosti še povzdignile, kar bi bilo vnajsijajnejšem smislu, da ni bilo dežja. Tako smo imeli skupno sedem godb, razdeije nih po redu, da je številu kora-kajočih odgovarjalo. Odbor razume prav dobro, kako težko je za te obstoječe godbenike, ki se morajo sami vzdrževati, na enakih prireditvah pa navadno ničesar ne zaslužijo, nekateri le za prevožnjo z busi. Odbor bi iz srca rade volje podaril plačilo vsaj za vožnjo na busu vsem godbenikom če bi mogel, vsaj to je bil odbora namen. Vreme je tudi glede stroškov in dohodkov naredilo drugačen račun. Odbor bo po svojih močeh obljubi zadostil potom na-daljnega zbiranja darov v prid vrta. Prav tako bo odbor plačeval še druge nastale račune.
Zahvala materi in sinu Kuhar
Ko smo vedeli, da prideta dr. Adlešič in soproga, je bilo veliko vprašanje, kje naj bi gosta stanovala. K sreči so nas opomnili domači rojaki na zelo prijazen in komoden naš slovenski dom, ki je bil kakor nalašč za naša gosta, da bi boljega ne mogli najti nikjer. Ta dom je last Mrs. Kuhar in njenega sina Franka, vdove po rajnemu Frank Kuharju, poznane in spoštovane Kuharjeve družine, katera je vodila veliko let restavracijo na E. 38th St. in St. Clair Ave. Dom, kjer mati in sin stanujeta sedaj, je samo en lučaj kamna od kulturnega vrta na 942 Herrick Rd. Prva cesta od vrta na vzhodu od St. Clairja v sijajnem drevoredu, kakor da
sta stanovala v tako zvani ljubljanski "Zvezdi." Hiša se nahaja v tihem kraju, zraven pa se nahaja hiša tudi Slovenca Anton Jalovca, čestitam našim rojakom, da si pomagajo do tako lepih domov.
Ta prostor je pa služil našim gostom še posebno zato, ker je bila gospa Adlešič v tem času radi prehlajenja in vožnje po morju nezmožna veliko potovati okrog in je več časa ostala
v	stanovanju v družbi dobre spremljevalke ge. Juttner, katera je od začetka prihoda vedno gledala na to, da je gospa Adlešič z vsem preskrbljena. K temu so pomagale iz prijaznosti v odsotnosti Perdan-Juttner-jeve tudi hčerka Kuhar jeva Mary, ki je poročena, in pa Mrs. Mary Koleger, bližnja soseda na isti cesti. Te so delalo družbo in opravljale hišne posle, ko je hitel dr. Adlešič okrog po uradnih opravkih.
Slučajno je lastnica doma Mrs. Kuhar odpotovala v staro domovino že drugi dan, ko sta gosta dospela v stanovanje. V hiši sta ostala le sin Frank in pa njegov stanovanjski prijatelj Mr. Math Grdina, ki sta ob večerih delala kratek čas in kuhala čaj prijetni družbi. Hiša Kuharjeva je bila počaščena, gosta sta bila pa tudi vesela, da sta obenem imela tako sijajen prostor, ne daleč od kraja, kjer sta se morala večino nahajati. K uh ar j e vi m, Pe rd an- J uttn er j e -
vi	in Mrs. Mary Koleger iskrena zahvala za družbo in za dela vsega časa v hiši Kuharjevih. Math Grdina in Frank Kuhar pa naj bosta vesela za tako veliko čast, četudi sta včasih kje drugod spala. Dokler ste fantje mladi, se lahko prespi tudi na deskah. Kuharjevi mamici pa v domovini želimo obilega veselega in družabnega počitka po tolikih letih. Kot vdova je vodila veliko podjetje z velikim delom in naporom. Bog živi tako pionirko!
Še gostom in uradnikom
Ker smo vabili goste in so dospeli, smo jim dolžni tudi zahvale. Kar je nam doprinesel večje časti in živelja župan mesta Ljubljane dr. Adlešič, prav to so,nam pridobili za čast imena narodu tudi odlični gosti iz Washingtona, iz Columbusa in mesta Clevelanda. Po teh častnih gostih,, senatorju Robert Bulkley, governerju Martin L. Davey, županu mesta Clevelanda Harold H. Burton ter še drugi: Martin L. Sweeney, Robert Crosser, Anthony Fleger, kongresniki, ter sodniki z drugimi vred, zaslužijo zahvale in priznanja za trud in zamudo, pa še ker so se namočili dovolj v paradi. Enako dr. Konstantinu Fotič, poslanik kraljevine Jugoslavije, in njegov spremljevalec dr. Rybar, novoimenova-ni svetnik v Washingtonu. Vsem tem smo dolžni zahvale, ker so dospeli, da počaste narod jugo-slovenski, kar velja nam in naši domovini, ki nam je poslala zastopnika.
Gospodu poslaniku v Washingtonu izrekam posebno zahvalo za navzočnost v najbolji nadi, da se bomo poznali v bodoče bolj tesno med seboj. Gospod poslanik dr. K. Fotič naj sam sporoča vladi v domovini o našem vrtu in o vsem, kar je med nami doživel. Imenu naše domovine Jugoslavije dela vrt veliko in častno ime.
Mr. Frank Jakšiču, Mrs. Albini Novak, Mr. Nick Boharju, Mrs. Brezovar in drugim rediteljem prav lepa zahvala za delo in trud. Tako delo je zelo nehvaležno, je pa veliko in vredno zahvale. Mr. Frank Perme se je trudil z lepotičjem in okra-šal drevesa že v soboto, toda dež je delo uničil. Mr. Permetu gre zahvala ravno tako in onim ženam in dekletom, ki so več večerov spletale vence in pele pesmice pri Slapniku. Vse ni nič
pomagalo, venci niso bili raz-obešeni, četudi so bili spleteni. Vam pa gre vseeno zahvala in čast za delo in vašo dobro voljo. Hvala Mr. Anthony Klančarju, Mr. Anthony J. Grdina in Mr. Joseph Grdina, ki so mi pomagali pri pisanju pisem in vabil.
Prečastitim gospodom duhovnikom lepa zahvala, ki so vsi vzdržali v avtomobilih v paradi in v častni družbi tolikih gostov. Vsi ste pokazali, da ste ne samo ob lepem vremenu, marveč tudi ob času dežja in neznosnega vremena iskreni in iz srca naklonjeni.
Hvala vam, pevska društva, ki ste se odzvala s pesmijo krasnega večernega programa; naj narod ve vas spoštovati. Hvala Mr. Ivan Zormanu za vodstvo programa. Hvala Mr. John Mi-heliču za pomoč v vodstvu. Hvala narodnim skupinam od drugod za korakanje in za plese na odru. Hvala natakarjem v točilnici in kuharicam ter onim, ki so prodajale listke, nosile na mize in stregle. Ljudje vedo, kateri ste delali, tisti delate vedno povsod. Tudi godce smo imeli: Kominova in naš Hace sta nas kratkočasila.
Da, omeniti bi moral še goste iz drugih mest: iz South Chi-cage je dospel Jugoslovanski klub štirih mož: Mike Popo-vich, Nick Keltic, Emil Boxich in Peter Koljanin; isti klub nam je poslal že, parkrat poprej darove, zadnjič pa še $55 od prireditve. Takim hvala in čast! Mrs. Prisland nam je poslala brzojavno čestitko. Prav tako družina Ivan Kušar iz Chicage. Mr. Joseph Zalar, glavni tajnik KSKJ, je bil navzoč. Mr. John Jerič iz Chicage, oba dneva navzoč kot urednik Amerikanske-ga Slovenca. Iz Pittsburgha je bilo veliko ljudi, med njimi tudi univerzni profesor iz Zagreba dr. Braniš, ki se je mudil v Pittsburghu radi važnih poslov glede jugoslovanske vlade.
Koliko gostov je dospelo še iz drugih mest se ne more vedeti, ker ni bilo časa se ž njimi razgo-varjati. Mnogo se mi jih je mimogrede javilo, žal, da jih nismo mogli vse sprejeti kakor bi jih morali. Vem, da so že sedaj mnogi izpuščeni in niti od da-leko ne morem s zahvalo doseči vseh. Kaj naj pa storim za one, ki so prav tako šli na roko našemu častnemu gostu drugod, na primer v Pittsburghu, Pa. Do-spevši v Pittsburgh, so dospeli z avtomobili in spremljali naše ^oste po vseh določenih mestih, k županu ter v univerzno poslopje, kamor so imele dospeti one slike, poslane iz Ljubljane, katere smo v petek 3. junija vseeno ponesli tje. Prav tako so priredili časten in velik banket v počast gostoma v Slovenskem domu na 57th St. V Pittsburghu c,o se zanimali veliko Rev. Father Kebe, Mr. Boharich, Mr. in Mrs. John Rogina, Mr. John Dečman, Mrs. S. Babic, Mrs. Ruth Crawford Mitchel z University of Pittsburgh in Mr. Un-kovich. Pri tem so pa rojaki in znanci dr. Adlešiča, katerih je tam veliko, z velikim navdušenjem priredili sijajen banket z živahnim programom, kjer so nastopala pevska društva in se izvajale druge točke v veselje dr. in gospe Adlešič. Hvala vsem!
V osrednjem zapadu
Dne 20. maja zvečer se je podal dr. Adlešič v osrednji za-pad na povabilo v Milwaukee. Zjutraj v soboto so dospeli na kolodvor k sprejemu v Chicagu: generalni konzul dr. Petar Co-brič in več uradnikov ž njim. Iz South Chicage so bili: Mike Popovič, Poznanovič, Palandič in še drugi. Izmed Slovencev: Rev. Vital Vodušek, John Je-rich, Leon Mladič, Joe Kukman, Anton Vencel in g. Rude Staut iz Milwaukee, urednik Obzora. Od tu je bil peljan dr. Adlešič v spremstvu k fari sv. Štefana, od
tam se pa odpeljal v Milwaukee za popoldanski in večerni program.
Na potu v Milwaukee smo se oglasili v Mundelein, kjer biva kardinal, kjer se je leta 1926 zaključil s procesijo velikanski Evharistični kongres, kjer so bili navzoč tudi prevzvišeni knezoškof A. Bonaventura Jeglič. Ko smo ogledali ta znameniti kraj, smo se odpeljali v Waukegan k fari Matere Božje in tam ogledali cerkev in šolo ter naselbino v spremstvu župnika Rev. Hitija in nekaj odbornikov, med njimi tudi Mr. Frank Opeka, glavni predsednik KSKJ. Župnik Rev. Hiti je bil z ostalimi odborniki obiska zelo vesel, vsem pa je bilo žal, da se obisk ni mogel izvršiti na večji in slovesnejši način. Po kratkem prigrizku smo se odpeljali v Milwaukee, v drugo največjo slovensko naselbino v Ameriki. Dospevši v naselbino smo se ustavili v fari sv. Janeza, kjer župnikuje Rev. Anton Schiffrer, kjer je čakal sprejemni odbor: Mr. Staut, Mr. Gloyek, Mr. Novak in Mr. Fer-kul. Prva pot po obedu v žup-nišču je bila v mestno hišo. Ker ni bilo župana doma, je tajnik sprejel gosta in mu razkazal urade in naročil slikarjem, da so posneli slike navzočih obiskovalcev. Zatem se je vršil na-daljni razgled mesta. Na željo župana Adlešiča smo se peljali na ogled hiš, katere je federalna vlada dala zgraditi za delavske družine. Obiskali smo še več zanimivih poslopij in urad župana na West Allisu.
(Dalje prihodnjič)
Važna seja!
V torek zvečer se vrši važna seja društva Danica št. 11 SDZ in sicer v navadnih prostorih. Za razmotrivati bo mnogo za- • dev, tikajočih se društva i" konvencije. Kakor vam je že mnogim znano bomo tudi volile delegatinji za prihodnjo konvencijo, ki se vrši v septembru.: Prav rada bi, da bi se polno-številno udeležile te seje, ker se podam za par mesecev v staro domovino na obisk oziroma z zletom Slovenske ženske zveze in zato bi želela vam seči v roko, predno odidem, dasiravno ne pričakujem drugega kakor zdrav in srečen povratek, pa vendar, saj veste, kako se človek poslavlja, ko gre proč od svojih, čeprav samo za kratek čas. Pridite torej, drage sestre, da si podamo roke. Pozdravljene !
Predsednica.
-o-
ZAHVALA
Za zidavo kapelice na čast Mariji Pomočnici v Filovci, Jugoslavija, so darovali, sledeči: Frank Rozsman $10; po $5,: John Jagerich, Steve Nemeth; Michael S. Horvath $3; po $'1 = Agnes Kelenc, John Hozian, Joe Munka, Steve Markolia, Mike Brunecz, Barba Eržen, Steve Fticar, Martin Hozian, Frank Zadravec, Anton Hozian, John Hodnik, Tom Ven-cek, August Pintarich, Barbara Zadravec, Martin Kavas, Frank Cseh, Frank Golinar, Mike Sada j, Mike Kavas, Joe Kostrek, Frank Zupančič, John Lutar, Paul Berke, Paul Bilicic; po 50c: George Giran, John Lebar, Joe Dujan, Steve Gerich. Iz srca se vsem lepo zahvalimo. Vsem darovalcem iskrena hvala.
Frailk Rozsman, John Jagerich,
nabiralca.
—Nagrada za dvojčke. Goriški prefekt je v smislu naročila načelnika vlade nakazal Andreju Pavlinu iz Drežmce pri Kobaridu 600 lir, ker se njegova družina pomnožila z* zdrava dvojčka.
išsšSisg

llpiflf® i
PO DEŽELI ŠKIPETARJEV
Po nemškem Izvirniku K. Maya
IZ
Hipen molk —. In zacmoka lo je.
"Ah —! Oh —! Rajske dišave —! Krepko, okusno, duh-teče, vabljivo —! Škoda, da nam je prerok tako jed prepovedal —!
Tule je nož, effendi!"
Vrnil mi je nož.
Meso je izginilo —.
Naredil sem se začudenega.
"Kje pa je meso?!"
"No, na nožu vendar!" je dejal in gledal po sobi.
"Ni ga!"
Okrenil se je.
"Pa res —! Je pač z noža padlo!"
"Škoda —!
Ampak, Halef, meni se zdi, da žvečiš —'!'
Zvito se je smejal.
"Zakaj bi ne žvečil, če pa mi je meso padlo naravnost v usta —. Ali mar meniš, da bom kar celega pogoltnil —?"
"Tisto ne! Kako tekne?"
"Tako imenitno, da bi te nečesa prosil —!"
"Le kar zini!"
"Ali dovoliš, da zaklenem vrata?"
"Se bojiš, da bi nas kdo napadel?"
"Ne. Toda Očko in Omar nista prerokovih postav prouča-vala tako globoko kakor jaz. Ce bi sedaj le vstopila, bi ju utegnila premagati skušnjava pa bi jedla meso svinje. In to je tisto, kar bi rad preprečil. Ne smeta si obtežiti vesti z očitkom, da sta se onečistila z duhom mesa, ki je nadevano v čreva in prekajeno."
Vstal je, zaklenil vrata, spet sedel, potegnil nož — in si junaški odrezal funt težek ' kos gnjati ter ga z živahno naglico pospravil za redkimi brčicami.
In nato si je všečno pogla-dil trebuh ter dejal:
"Vidiš, gospod, kako zelo ti zaupam!"
"Zaenkrat sem videl le to, da ti je gnjat izredno teknila."
"Moj tek je posledica mojega zaupanja. Kar je moj gospod, to tudi mene ne bo spravile ob sedma nebesa. Zaupam, da boš molčal in da ničesar ne boš zinil ne Očkotu ne 0'ma-rju. Sicer bi trdila, da tvoje mišljenje meni več velja ko postava in koran in vsi kalifi."
"Čemu bi naj obešal na veliki zvon, kake jedi tebi posebno teknejo?"
"Vidiš, tako je! In ker je bila gnjat tako izredno dobra, si bcm vzel še kos tistele klobase. Saj mi bo naš dobri nadzornik dovolil, kajti kar da gostijubnost, to povrne Allah stotero!"
Nadzornik mu je veselo po-kimal in Halef se je resno potrudil in pokazal, da se zaen krat prav nič ne zmeni za prereka in za njegovo postavo.
In ko se je najedel, je obrisal nož ob hlače, ga vtaknil za pas in povedal:
"Nekaterim AKahovim bitjem pač ljudje delajo veliko krivico v svoji nehvaležnosti! Svinja na primer gotovo ni ničesar zagrešila, da jo pravoverni muslimani tako zaničujejo! Da sem bil za preroka, bi bil bolje pazil, kaj mi veliki angel narekuje. In vse živali bi bile v časti in slavi in veljavi, ako bi okusnost njihovega mesa razveseljevala srca človeška.
In ker smo gotovi, pa spet lahko odpremo vrata in ni se mi traba bati, da bi moji prijatelji škodo trpeli na duši."
Vstal je pa odpahnil vrata.
Hip pozneje je vstopil mlad, čeden fant.
Nadzornik mu je vesel hitel naproti, ga pozdravil in mi ga
predstavil:
"Tale je Israd, moj svak, ki sva o njem govorila."
"Prišel sem, da se ti zahvalim!" je pravil mladi človek. "Rešil si sestro smrti!"
"In ko j lahko tudi dejanski pokažeš svojo hvaležnost!" je pristavil nadzornik.
Razložil mu je moje želje in da bi rad še tisti dan odpotoval v konak ob Treski.
"Ali bi mi pokazal pot?" sem ga vprašal.
"Prav rad! Vesel sem, da ti smem in morem ustreči!"
Toda na delu sem —."
Pogledal je nadzornika.
"Danes ti ni treba več delati!" mu je pravil delovodja. "Dam. ti dopust. Šel boš z ef-fendijem in mu pokazal najkrajšo pot."
"Ampak peš ne moreš —!" sem omenil. "Naglo bomo jezdili. Imaš konja?" ■ "Izposodil si ga bom na vasi.
Kedaj pa misliš odpotovati?"
"Brž ko mogoče."
"Tako kmalu še ne boš mogel, ker tvoja obleka še ne bo suha. Medtem pa si poiščem konja."
Poslovil se je.
"Prav dobrega vodnika boš imel!" je pravil delovodja. "In vse boš zvedel od njega, kar te zanima."
"Me bo zelo veselilo! Marsikaj bi ga rad vprašal."
"Ali smem vedeti, kaj je tisto?" '
"Predvsem vi rad vedel, kje leži Karanirwan han."
"Karanirwan han —? Čemu bi rad vedel?"
"V Karanirwan han jezdijo tisti ljudje, ki 90 davi prišli tod mimo."
"Žal ne poznam nobenega takega kraja. Za Karanorman han pa vem."
"Za Tetovim je, v Šar planini?"
"Da. Pri vasi Vejice."
"Vem. Pa Karanorman han ni tisti, ki ga iščem. Karanir-van han je hiša na samoti, ni večjega kraja blizu."
"Čigav pa je?"
"Last je nekega Perza."
"Perzi so tod redki."
."Poznaš katerega?"
"Le enega."
"Kako mu je ixneV'
"Njegova pravega imena ne poznam. Pravijo mu, Kara Adžemi, Črni Perz."
"Ker ima veliko črno brado?"
"Da! Si ga že videl, da veš, kako brado ima?"
"Videl ga še nisem. Pa beseda Kara mi pove, da ima črno brado."
"Ali njega tudi iščeš?"
"Da. In morebiti je tvoj Črni Perz tisti, ki ga iščem.
Kje pa živi?"
"Se ne ve. Nekje gori pri Ljumi, mislim, je doma. Vsaj toliko se spominjam, da jc nekoč pravil o medvedih, ki jih je srečal v tistih gorah."
"Medvedi živijo v Šar planini?"
"Redki so. Pa oče mi je pravil, da so bili prej kedaj zelo številni. Leta minejo, da se izgubi kak medved v tiste gore."
"Poznaš Perza?"
"Večkrat sem ga že videl. In tudi govoril sem že z njim."
"Kaj pa je?"
"Konjski trgovec je, bogat človek. Trgovina mu menda nese. Videl sem ga včasi z desetimi hlapci in s celimi čredami konj pri našem sosedu ko-nakdžiji."
"Pri njem se ustavlja?"
"Da."
(Dalje prihodnjič)
so popisali nesrečo in jo sporočili sodišču, ki bo o zadevi vodilo nadaljnjo preiskavo. Oba voznika sta občutno prizadeta, ker se je tudi avto močnoi poškodoval. Gledalci trdijo, da sta voznika grešila, ker se nista natančno držala predpisanega cestnoprometnega reda.
V	soboto pa se je pri Dobah zaletel avto v voz Cimermana Franca, posestnika iz Dob, ki ga je tako poškodoval, da bo težko okreval.
-o-
Anglija je zopet naročila 400 zrakoplovov v U. S.
London, 11. junija. Anglija je ponovno naročila 400 vojaških letal v Ameriki v soglasju s svojim programom, da poveča svojo obrambeno moč. Prvotno naročilo se je glasilo za 100 zrakoplovov. Omenjenih 400 letal mora biti izgotovljenih tekom enega leta. Stroški so proraču-njeni na $35,000,000. Vsa vojaška letala za Anglijo bodo izvršena v dveh tovarnah v Califor-niji.
-O:-
Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev
Poznani rojak J. R. Simonich, Porterville, California, opisuje v dopisu, kako silno je bil vesel, ko je slišal radio program, ki je bil oddajan v Clevelandu dne 15. maja ob priliki otvoritve Jugoslovanskega kultur nega vrta. Slišal je natančno vse, kar se je govorilo in igralo, dasi je triti-soč milj daleč od Clevelanda. Zlasti mu je ugajal govor ljubljanskega župana dr. Adlešiča. Končno pravi: "čast komur čast!"
V	Rock Springs, Wyo., je umrl rojak Lenard Potočnik, star 66 let. Doma je bil iz fare sv. Lenart v škofjeloškem okraju. V Ameriko je prišel pred 33 leti. Zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri.	* ' j|jj
Mrtvcud je zadel rojaka Franka Knafliča v Clintonu, Ind. Star je bil 56 let in doma iz Slivnice pri Mariboru. V Clintonu je dospol v letu 1913 in zapušča tam soproge, tri sinove in hčer.
Občinski svet v Gilbertu, Minn., je za primarne volitve, ki se vršijo 20. junija, imenoval velivne odbore, v katerih se nahajajo tudi sledeči Slovenci: Edward Kern, Wilmer Šteba, Matt Marolt, John Tomšič, Peter Mat-kovič, Rudolf Kuhar in John Podpaskar. — Pred okrožnim sodiščem v Virginia, Minn., je bilo 11. junija zaslišanih 91 prosilcev za ameriško di'zavljan-stvo, med katerimi je bilo 22 Slovencev in Hrvatov.
V	Milwaukee je umrl rojak Jos. Brence, ki je bil star 63 let, lojen v Idriji na Notranjskem. Bolehal je samo en dan. V Ameriki je živel 36 let. Zapušča ženo, sina in tri hčere.
Kot piše "Naprej," ki izhaja v Pittsburghu in pravi, da je proti-fašistovski list, ne komunističen, se je sedaj sam vjel. V zadnji številki prinaša izkaz, da jc mednarodna komunistična stranka darovala "Naprej u" $15.00. Fašist in komunist sta oba enaka, oba ateista, zatiralca svobode, narodnosti in povzroče-vslca prepirov in grabita, kjer moreta. Kdor je razumen bo držal i*oke proč od komunistov !
MALI OGLASI
Stanovanje
se cdda v najem, štiri sobe, kopališče, parna gorkota. Stanovanje se nahaja na 736 E. 9Srd St. Vpraša se na 7215 Myron Ave. Tel. ENdicctt 1217. (138)
Naprodaj je
mlada Guernsey krava, Iti bo imela teleta 18. septembra. Proda se tudi šest tednov stara te-lica in štirje prešički stari po 6 tednev. Vprašajte pri Lawrence Fetkovšek, 6719 Richmond Rd.
(137),
0M0VINE
—Lansko leto se je priklatilo v škocjanske gozdove večje število divjih prašičev, ki 30 povzročili našim kmetom precej skrbi in škode po polju. Jeseni so divji prašiči uničili kar cele njive koruze. Lansko jesen so lovci ustrelili samo enega divjega prašiča, drugi pa so imeli srečo pred lovsko puško. Kmetje so bili prepričani, da se bodo divji prašiči pozimi umaknili iz naših gozdov proti Kočevju, odkoder so gotovo tudi prišli. Pa so se, žal, zmotili. Pozimi so se priklatili prav blizu vasi in iskali hrane. Sedaj pa je ta zverjad zopet začela povzročati škodo po polju. Posebno vaščanom iz Rožnika so začeli odkopavati krompir po njivah.
Eno zadnjih nedelj je prišlo iz Ljubljane z zakupnikom lova okoli 20 lovcev na lov za divjimi prašiči. Potrebno bi bilo, da občina obvesti vse vasi, ki so pi'izadete, da se uprizori pogon, pri katerem naj sodelujejo tudi domači kmetje. Ako se ta nadlega nujno ne odpravi, bodo škocijanski kmetje ob ves pridelek in ne bodo imeli ne koruze in ne krompirja.
—Nedavno je na banovinski cesti Kranj-Kamnik v vasi Vo-povlje postal žrtev prometne nesreče 46 letni Anton Ahčin, posestni iz Vopovelj. Ahčin je izpred svoje hiše stopil na cesto k vozniku Janezu Sodniku in se z njim pogovarjal. Pri tem ju je pa hotel prehiteti s precejšno brzino vozeči avtomobil, v katerem je bil poleg šoferja neki trgovec iz Belgrada. V hipu, ko je šofer dal znak s hupo in se je voznik umaknil na desno, je Ahčin od-skočil od voza na levo ravno pred avtomobil, ki ga je z odbijačem zadel v noge s tako silo, da je Ahčin v loku odletel na sprednji del avtomobila. Od tam je z glavo naprej vnovič padel pred avtomobil, ki ga je sedaj odbil na stran ceste, kjer je Ahčin obležal mrtev. Avtomobil se je kakih šest metrov od kraja nesreče ustavil. Takoj so prihiteli orožniki lz Vodic, ki so legitimirali voznika in odredili, da so ponesrečenca, ki je imel zlasti hude poškodbe na glavi, prenesli v mrtvašnico na Spodnjem Brniku. Kdo je zakrivil nesrečo, bo ugotovilo sodišče.
—Truplo v Savi. —- Posestnik Andrej Zupančič iz Hoti-ča je te dni pripravljal na desnem savskem bregu drva in jih v čolnu prevažal na svoj dom. Pomagal mu je sin Janez. Ko ju je tok zanesel v bližino peščine sredi reke, sta ugledala truplo, ki je štrlelo iz valov. Prepeljala sta truplo na hotiško stran ter sta o najdbi obvestila litijske orožnike. Ugotovili so da je utopljenec Janez Bajt iz Dapale vasi, ki so ga pogrešali že od začetka maja. Janez Bajt je bil zadnje čase močno potrt in je očitno izvršil samomor.
—	Požig. — V Podovi pri Račah je pogorelo gospodarsko poslopje posestnice Marije Dolenčeve. Požar je nastal ponoči, ko so vsi domači trdno spali. Na plat zvona so pritekli vaščani in domači gasilci, ki se jim je posrečilo rešiti iz hleva živino. Ogenj je nedvomno zanetila zlobna roka.
—	Dve hudi cestni nezgodi— Pretekli četrtek dopoldne je z veliko hitrostjo vozil osebni avto iz Kostanjevice proti Bre žicam. V vasi Sajevcah se mu je nasproti pripeljal posestnik Stih Jože iz Broda. V voz vprežena vola posestnika Stiha se pa »nista mogla pravočasno umakniti drvečemu avtu, ki je na mah podrl na tla enega vola, drugemu pa je odlomil rog, med tem ko je posestnika samega hudo poškodoval. Na kraj nesreče poklicani orožniki iz Kostanjevice
ca v avditoriju S. N. Doma.
15.—Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ priredi vinsko trgatev in ples v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130th St.
15.—častna straža SDZ ima plesno veselico v avdiioriju S. N. Doma.
23.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
22.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
29.—Društvo	Carniola Tent 1288 TM, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
30.—Jesenski	koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
30.—25-letnica	Slovenske zadružne zveze v Slovenskem domu na Holmes Ave. ; program popoldne in zvečer.
NOVEMBER
5.—Društvo	sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
6.	— Koncert Mladinskega pevskega zbora S. D. D. na Waterloo Rd. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
12.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
13.—Samostojni	pevski zbor Zarja, opera in ples v avditoriju S. N. Doma.
13.—Samostojno društvo Združeni Slovenci na Jutrovem priredi plesno veselico in igro v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
19.—Carniola	Hive št. 493 TM, plesna veselica v avditoriju S .N. Doma.
20.—Podružnica	št. 25 SŽZ priredi ples in igro ob priliki desetletnice obstanka. Prireditev se vrši v S. N. Domu na St. Clair Ave.
DECEMBER
17.—Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. ■ * ■
31.—Društvo	Zvon priredi zabavni večer v S. N. Domu na 80. cesti.
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
Henry Armstrong je zmagal v boksanju z Barney Rossom oni dan v Neiv Yorku.
JUNIJ
19.—Vežbalni krožek št. 47 SŽZ blagoslovi zastavo popoldne v cerkvi sv. Lovrenca, zvečer ples v S. N. Domu na 80. cesti.
19.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffu.
19.—Veik piknik Združenih mladinskih pevskih zborov na prostorih Društvenega doma v Euclidu.
26.—Farni piknik fare sv. Kristine na Špelkotovih farmah.
26.—Podružnica št, 49 SŽZ ima piknik na Stuškovi farmi v Wickliffu.
26.—Slovenski dom, Holmes Ave., priredi piknik na Močilni-karjevi farmi.
JULIJ
3.—Društvo Danica št. 34 SDZ ima piknik na Joe Zorn prostorih na Bradley Rd.
3.—Piknik Mladinskega pevskega zbora Slavčki na Stuškovi farmi v Wickliffe, O.
10.—Zadružni piknik na Mo-čilnikarjevi farmi, ali piknik Slovenske zadružne zveze.
10. — Piknik mladinskega pevskega zbora Kanarčki na Zornovi farmi.
10.—Pevski zbor Sloga priredi izlet na Stuškove farme v Wickliffu.
17.—Zbor Slovan ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
17.—Društvo Vrtec št. 11 SSPZ ima piknik na Stuškovi farmi v Wickliffu.
24.—Klub slovenskih groce-ristov in mesarjev ima piknik na Pintarjevi farmi.
24. — Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi piknik na Zornovih prostorih na Bradley Rd.
24.—Društvo	Washington št. 32 ZSZ ima piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, O.
31.—Piknik skupnik društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi.
31.—Piknik skupnih društev fare sv. Lovrenca na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
31.—Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ, piknik na Stuškovi farmi.
AVGUST
7.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, piknik na Stuškovi farmi.
7.—Piknik župnije Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi.
14.—Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ priredi piknik na Joe Zornovi farmi na Bradley Rd. v Brooklynu.
14.—Društvo Napredek št. 132 JSKJ ima piknik na Stuškovi farmi.
SEPTEMBER
10.—Društvo	Clairwoods št. 40 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
11.—Samostojna	Zarja, 10-letnica, opera v avditoriju S. N.J Doma.
12.—Pričetek	konvencije S. D. Zveze v avditoriju S. N. Doma.
18.—Veliki koncert Združenih mladinskih pevskih zborov v S. N. Domu na St. Clair Ave.
21.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
25.—Podružnica	št. 32 SŽZ ima veliko plesno veselico v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd., Euclid.
OKTOBER
1.—Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, plesna veseli-
.4be Bailey, star 72 let, brez nog, se je oni dan podal na dolgo pot iz .Cape,Town, Južna Afrika, v London, samo zato, da je videl svojega konja pri dirki.
"Nobene muke," jo prekine Kardov, "Veliki knez zahteva od vas samo to, da tu v naši prisotnosti i zreče te svečano prisego, da nikdar in nikomur ne boste povedali, kar je bilo med Velikim knezom in vami."
"To pomeni, da izdam sama sebe" pravi Sonja z bleskajo-Čimi očmi. "Ne, s to prisego bi sama sebe ponižala. In nikdar več bi ne mogla svojemu sinu Vladimiru pogledati v oči in reči mu resnico, da -je 1 sin Romanova!"
Kardov. pristopi k Sonji in ji šepeče na uho:.
"Si li slišala že kaj o sibirskih rudokopih? O' onih ledenih grobovih, ki so polni obupnih človeških bitij, ki so prikovana s teškimi verigami na svoje delo in nikdar več ne vidijo ni solnca niti meseca. Samo smrt jih more osvoboditi od verig."
Ledeni mravljinci so šli po Sonjinem telesu. Rudokopi Sibirije! Slišala je strašne pripovedke o grobovih strahote. Vedela je, da se nikdo več ne vrne iz njih.
"Odloči se, žena" reče strogo Kardov. "Hočeš položiti prisego, ki jo zahteva Veliki knez ali pa greš jutri v najstrašnejši rudnik živega srebra."
Na znamenje Kardova stopi pred njo duhovnik z križem in reče z globokim glasom:
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI NASE NADVSE LJUBLJENE, NIKDAR POZABLJENE HČERKE
ki je v cvetju mladosti tako naglo in nepričakovano preminila pri kopanju.
Draga naša hčerka! Minilo je že dve leti, ko si se od nas lepo poslovila, nič sluteč, če je to zadnje slovo. V duhu si z nami, v duhu Te vidimo in slišimo Tvoj mili g1 as. Srce se nam krči žalosti za Teboj.
Draga naša hčerka, nikdar pozabljena. Ni minute ne ure, da bi nam ne bila pred očmi. Žalujemo in zdi-hujemo za Teboj. Junija meseca se že od daleč bojimo, ki je najlepši, za nas pa srčna bolečina.
Draga naša hčerka Helena. Tvoje ime vsak dan kličemo in ga bomo klicali, dckler se skupaj snidemo. Sprejmi ''v dar ljubezni naše solze. V miru počivaj, dok'er se skupaj ne snidemo pri Vsemogočnem.
Žalujoči ostali:
Frank Raznili. cče, Terezija, mati, Bosic in Margareta, sestri
Cleveland, Ohio. 13. junija, 1938.
VLOGE v tej posojilnici
zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne In društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670
SlNOS
U'llt
vom
Ali Sonja se za dva koraka umakne in vikne:
"Ne, ne, nočem priseči, Ne morem pljuniti na svojo žensko čast."
Nestrpno udari Kardov z nogo ob tla in pravi:
"Mar sem prenašal vse opas-nosti in napore pota zato, da se vrnem v Petrograd brez rezultata? Ona mora priseči."
"Je neko sredstvo," pošepe-če komandant ječe na uho Kar-dovu in ga potegne na hodnik. "Če se šef policije spomni v Petrogradu, da reče pri ministru policije za mene kako dobro besedo, da se mi poviša plača, bi na najpripravnejši način pokazal, kako se more iz te žene iztisniti prisega."
"Vaša plača bo podvojena," odgovori Kardov, "ako nam uspe, da njena usta prisilimo na prisego."
"Poskušali bodemo z vrelo kopeljo," šepeta poveljnik. "Ha, ha, nisem jo kar tako zaprl v staro kopalnico. Vroča kopelj ji ne bode škodovala!"
Se nekaj tajinstvenih besed pošepeče suhi človek šefu policije, a nato se oba dva povrneta k celici.
"Dobro," reče Kardov, '.'vaš načrt mi ugaja."
Ustavi se pred vrati in veleva duhovniku, da naj odide.
Ko je bila Sonja sama v zaporu, je padla na kolena in hvalila Boga, ki ji je dal toli ko moči, da je prisego odklonila. Ali sredi molitve se naen krat strese.
"Kaj je to? Zrak v celici je postal neprenosen. Iz tal, iz sten in iz stropa je puhala gosta vroča para. Kmalu opazi Sonja, da samo z velikim naporom diha. Z nesigurnim ko rakom obide stene ječe, iska-joča izhoda."
Objemala jo je strašna vro čina, kakor da je padla na pekoče solnce sredi pustinje. Začuti neprenosne bolečine v glavi. Znoj ji je v potokih tekel raz njenega telesa in čutila je kakšna slabost prihaja v njene kosti in mišice. Bednica je počela slutiti, kaj se znjo godi.
Sonja se nasloni na steno. Njena prsa so se krčevito dvigala in spuščala, ali vendar niso mogla zajeti zraka. Skozi gosto paro je videla rdeče obroče, ki so ji prihajali vedno bližje.
"Moje dete!" je poskušala Sonja zavpiti z zlomljenim glasom. "Z Bogom! — Nikdar več te ne vidim."
"Tedaj se zaslišijo trije teški udarci po vratih ječe."
"Hočeš priseči, žena?" vpil je Kardov s pošastnim glasom.
"Priseči?" je odgovarjala Sonja. "Ne, ne — tisočkrat ne!"
Nezavestna je pala na zemljo.
Ko je ponovno odprla oči, se je čutila tako slabo, da je komaj dvignila glavo.
Zraven nje je klečal sivi starec.
"Ste li vi, moj prijatelj?" je vprašala Sonja s slabotnim glasom. "Kje sem sedaj? Kako ste mogli priti do mene? O, moj Bog! Upam, da usmiljena smrt ni več daleč."
"Tiho," je mrmljal starec. Za ceno lastnega življenja sem prodrl do vas. Denar igra znamenito vlogo na tej prokleti zemlji in on mi je bil v pomoč. Podkupil sem bradatega nadzornika s polno pestjo zlatih
rubljev, Prišel sem zadnji hip,' da vas obdržim pri življenju.
"Oh, morali bi me pustiti, da umrem," je zlomljeno odgovorila Sonja, "v nebesih bi mi bilo bolje. Vem, kako grozna usoda me čaka. Vreči me hočejo v neki sibirski rudnik, v grob živih!"
"To že vi veste?" reče tiho starec. "Težko dolžnost, da vas o tem obvestim, ste mi odvzeli. Da, Sonja, siromašna, nesrečna, deviška žena, obračunaj z življenjem, kdor vstopi v temni rov sibirskih rudnikov, je izbrisan iz seznama živih."
Mlada žena zagrabi starč-lcovo roko in reče:
—	Svojo dušo sem priporočila Bogu; naj delajo z mano, kar jih je volja. Vse hočem prenesti; samo edina misel mi probada srce, misel na moje dete.
—Sonja, ravno radi tega sem vas poiskal, — jo prekine starec. — Slučajno sem bil priča, ko vam je bilo odvzeto dete. Tisti čas sem se zaklel, da dete rešim in se za njega brigam.
—	Naj vas Bog blagoslovi— vzklikne Sonja in pokriva starčkove roke s poljubi.
Starček odmika roke in nadaljuje.
—	Hočem svojo prisego držati, Sonja! Iskal bom Tvoje dete po vsem carstvu, in če bo potrebno tudi po vseh šestih delih sveta, ne bom miroval, dokler ga ne najdem. Stopiti hočem pred njega in mu reči: — Prinašam ti blagoslov tvoje pokojne matere, prinašam ti njen zadnji pozdrav, njeno zadnjo besedo, ki mi jo je pošepetala, besedo, ki mora postati tvoja življenska na loga. Veš li, deček, kako se glasi zadnja beseda tvoje matere? Osveta! Ti se moraš maščevati nad onim, ki je uničil njeno srečo, njeno življenje Osveta carski hiši Romanov! Oni so ubijalci tvoje matere
Starec se je vzravnal. V njegovih očeh se pojavi blesk. Zginilo je vse, kar ga je delalo za starca.
Sonja je gledala v starca kakor v Boga. Solze, katere je sedaj prelivala, iso bile solze radosti, Kajti, v trenotku ko se je poslavljala od življenja, ji je Bog poslal tola-žitelja in osvetnika njene ne-zaslužene usode.
—	Ko najdeš moje dete, ple meniti človek, — je govorila z glasom, ki se je tresel od razburjenja, — daj mu zraven mojega blagoslova tudi tale talisman.
Iz žepa potegne majhen zlat križec na dragoceni verižici, ki je bila posuta z dijamanti.
—	Predaj križec Vladimira — reče. — To je rodbinski, spomin. Z njim more priti k mojemu očetu ali bratu, ona ga bodeta spoznala. Križec mora vedno sabo nositi in ga ne sme nikdar odložiti ali zgu biti. To je čudežni križec, ki mu bo prinesel srečo.
—	Pa kako to, da tebi ni prinesel sreče, — jo vpraša starec.
—Zato ker križec ščiti samo onega, ki se nikdar ne pregreši. A jaz sem grešila, — govorila je Sonja. — Pobegnila sem iz rodbinske hiše, da sledim človeku, ki sem ga ljubila. — Predaj ta križec mojemu Vladimiru in mu reci, da naj nikoli ne pozabi svoje matere, ki trpi in umira živa zakopana v sibirskemu rudniku.
—Nikdar ne bo pozabil, — odgovori starec, skrivajoč pod suknjo dragoceni križec, — nikdar ne bo pozabil svoje živ-ljenske naloge! Neprestano, noč in dan, bo slišal moj glas; Vladimir, osvobodi svojo mater ali jo maščuj! Osveta bo njegova glavna hrana. Pozimi in poleti, v veselju in tugi, v zvoku zvonov, v žarkih solnca,
povsod bo slišal moj glas: Vladimir, čuj jok tvoje matere, ki plaka na dnu sibirskega rudnika živa pokopana: Maščuj me, Vladimir! Osveti me!
Gledaje plemenitega, tajin-stvenega starca, ki se je v plamenu svojih besed popolnoma spremenil, vpraša Sonja s po-štovanjem.
—	Kdo si ti, čudoviti človek? Kaj ti je zakrivila carska hiša, da se je tudi v tvojem srcu nakopičilo toliko mržnje? Vidim, vidim, da ti nisi slabotni starec, prognanec, ampak da se pod to krinko skriva drugi človek.
—	Uganila si, Sonja, — ji odgovori tajinstveni človek z močnim moškim glasom. Hitro odtrga iz obraza belo brado in dvigne turban z belo la-s u 1 j o. Namesto slabotnega starca je stal pred Sonjo jak,
ponosen mož črnih las in ostrega pogleda. Na njegovem čelu se je zrcalila odkritosrčnost, a na ustnicah dobrota.
—	Ta obraz! — vzklikne Sonja iznenadena. — Zdi se mi, da sem ga že nekje videla — da, na neki sliki v hiši mojega očeta. Za Boga, človek, ti si...
—	Mihajlo Bakunjin, — odgovori mirno človek, osvetnik Rusije!
Svoje strašno ime je izgovoril z velikim ponosom.
—Mihajlo Bakunjin! — je ponovila Sonja. — Pred meno j torej stoji človek, katerega veličino sem gledala v dekliških sanjah. Iz njegovih ust slišim, da hoče rešiti moje dete. Oh, sedaj razumem svoj sen. Kronani jastreb bode premagan od svetlolasega angela!
Brez prekina je Sonja izpo-
vedala Bakunjinu svoj čudoviti sen. Ko je skončala, reče veliki Osvetnik s plamenom v očeh:
— Sonja Palen! V hipu ko stojiš na robu groba, čuj usodo in odrešenje tvojega sina. Evo, Vladimir je mlado drevo, katerega sem dolgo iskal, da iz njega iztešem nezlomlji-
Imenik raznih društev
DRUŠTVO SV. ANTONA, ŠT. 138 C. K. of O.
Predsednik Jos. Meglič, podpredsednik John Hrovat, finančni tajnik Anthony Skuly, 11324 Knowlton Ave., zapisnikar Jos. Hrovat, 6731 Edna Ave., blagajnik Frank Turek, nadzorniki: Jos. Kostanjšek, John Hrovat, Geo. Turek. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani stare šole sv. Vida.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA
Predsednik John Levstek, 646 E. 115 th St., podpredsednik Anton Hlapše, tajnik Frank A. Turek, 985 Addison Rd., blagajnik Andrew Tekauc, zapisnikar Matija Oblak. Nadzorni odbor: Frank Petkovšek, Andrej Zakrajšek in Albert Novak. Vratar Matt Debevc. Zdravhiki za preiskavo novih članov so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v novem poslopju S. N. D., soba št. 2, na St. Clair Ave.
SAMOSTOJNO DRUŠTVO L02KA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1160 Addison Rd., podpredsednik John Krašo-vec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66th St., blagajnik-zapisnikar Frank Truden. Računski nadzorniki: John Ster-le, John Mlakar in John Žnidaršič. Seje se vrši jot vsako tretjo sredo v mesecu v S. Ni Domu, soda št. 4, staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200.00 smrtnine, in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike.
SAM. PODPORNO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK
Predsednik Frank Jerič, podpredsednik Andrej Škerl, tajnik in zapisnikar John Ubio. 1426 E. 55th St., blagajnik Joe Slogar, pomočnika pri blagajniku John Zaverl in Andrew Skerl. Nadzorniki: John Kastelic, Joe šlogar Jr. Zastopnik za S. N. D. in Klub društev John Ubic. Zdravnika dr. Oman in dr. Perme. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v S. N. D„ soba št. 3, ob 7:30 zvečer. Društvo je na dobri finančni podlagi, torej naj vsak društvenlk gleda, da pridobi vsaj enega novega člana za društvo, da lahko zvišamo podporo in smrt-nino.
niška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note.
SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA
Preds. Louis Erste, 6205 Whittier Ave.; podpredsednica Miss Mary Levee, finančni tajnik Frank Dejak, 1413 East 55th Street; zapisnikar Lawrence Bandi, blagajnik Martin Svete Jr. Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Mary Salamon, Fr. Bogovič. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida.
Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo 2 ali 3 ali več zastopnikov in jih pošljejo nai sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se pa vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah.
KLUB SLOVENSKIH VDOV
Predsednica Julija Bokar, 6615 Edna Ave.; podpredsednica Mary Grdina, tajnica Julia Brezovar, 1173 E. 60tli St.; blagajničarka Frances Baraga, 1045 E. 62 St.; nadzornice: Helena Mally, Jennie Kužnik in Mary Bam-bič. Klub ima redne mesečne seje vsak prvi torek v mesecu pri sestri Modic. 6201 St. Clair Ave.
DRUŠTVO SV. VIDA: ŠT. 25 KSKJ. Preds. Leo Kushlan, 6417 St. Clair Ave.; podpredsednik Anton Strniša, tajnik A. J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; blagajnik Anton Korošec. Zdravniki: dr. J. M." Seliškar Sr., dr. M. F. Oman, dr. L. J. Perme, dr. A. J. Perko, dr. A. Škur in dr. J. F. Seliškar Jr
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1. pop. Mesečni asesment se začne pobirati 12:30, na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 55. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 00 do $2000.00. Bol-
SLOV. ŽENSKO PODP. DRUŠTVO SRCA MARIJE (STARO)
Predsednica Julija Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, prva tajnica Frances Novak, 6326 Carl Ave., Telefon: ENdicott 0729, blagajničarka Catherine Perme, finančna tajnica Mary Bradač. Odbornice: Mary Skulj, Ana Erbežnik. Nadzornice: Louise Flkš, Genovefa Supan, Jennie Brodnik. Vratarica Frances Kasunič. Bolniška nadzornica: Louise Pikž, zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Cecilia Skerbec, Mary Pristov, Marija Tekavec. Zastopnice za Jugoslovanski kulturni vrt: Jennie Gornik, Mary Stanonik. Zastopnica za Klub društev SND: Mary Stanonik. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v stari šoli sv. Vida. članice se sprejemajo v društvo samo do 40. leta.
vo palico v podporo svojih idej. Tvoj Vladimir je jeklo, iz katerega hočem skovati oster meč, ki bo kaznoval pokvarjenost Romanov! — Glej, Sonja, ruski narod, dozdaj brezpravno blago, se dviguje in trga okove. Tema zginja pred jutranjo zarjo znanosti, kulture in človečanstva.
DR. SV. NEŽE, ŠT. 139 C. K. of O
Predsednica Mary Ivane, podpredsednica Frances Baraga, finančna tajnica Jennie M. Yelitz, 1267 E. 169th St., zapisnikarica Louise Pikš, 1176 E. 71st St., blagajničarka Catherine Perme. Nadzornice: Ana Godlar, Mary Skulj, Margaret Tomažin. Vratarica Frances Kasunič. „ Zdravnik dr. L. J. Perme. Društvo zboruje vsako 3. sredo v mesecu ob 7:30 v stari šoli sv. Vida.
SLOV. KAT. PEVSKO DR. "LIRA"
Predsednik/Frank Jaklich, 6218 Superior Ave., podpredsednik in pevo-vodja Peter Srnovršnik, 6127 St. Clair Ave., tajnik John Cerar, 5819 Bonna Ave., blagajnik in kolektor Anton Hren, 971 E. 64th St. Nadzornice: Josephine Maček, Vida Kmet in Mrs. Elizabeth Jaklich. Seje vsak drugi torek v mesecu. Pevska vaja vsak torek.
Tom M. Girdler, levo predsednik Republic Steel Corp., ki je lanska leto zlomil CIO štrajk, pravi, dai so časi vidno na, izboljšanju.
James J. Hines, vodja new nor she Tammany Hall klike in velika oseba v deviokratskih vrstah, je bil aretiran in obtožen raketirstva in-izsiljevanja. Tako je silnemu političnemu bossu zaenkrat odzvonilo.
Češki vojni mmistei\ Josef Machnik, ki ima v teh kritičnih časih najbolj odgovorno mesto v republiki.
Ameriška obrežna artilerija pri vajah. S težkimi hau-bici streljajo na cilj, ki je oddaljen 15 milj.