Leto IV., štev. 218
V Ljubljani, torek dne f8. septembra K923
Poštnina pavlallrana.
Cena 1*30 om
MH»)» o" « »lutral.
Sune mesečno 12-50 Din K inozemstvo 25'— a neobvezna
Oglasi po tarifa. Uredništvo:
Hfltiosiieva cesta št. 16/1 Telefon it 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Rešimo sokoiski Tabor!
Račun prt poStn. čekor. zavodu štev. 11.812.
Ljubljana, 17. septembra.
Italija je formalno okupirala Reko. Izjavlja, da s toni ni izvedla nobene aneksije in naša vlada so dela, kakor Ja bi to rosno verjela. Izven vsakega dvoma pa je, da je italijanski korak prelom dosedanjega stanja in da po-moni le eno: ali Jugoslavija sprejme laške predloge, ali pa bo sledila okupaciji beseda ancksija . . .
Ki dvoma, da je italijanski korak akt največje nelojalnosti in uprav iz-(lajniškega izigravanja naivnega zaupanja jugoslovenskili državnikov v lides romana. Okupacija Reke jo odgovor gospoda Mussolinija na registriranje rapallske pogodbe, ki so jo izvršilo v sporazumu ž njim, je njegova pro-tipotcza na plaho politiko Jugoslavijo, ki ob poteku 15. septembra ni nažla nobeno energične geste, s katero bi bila znova poudarila svoje pravice. Mussolini je vse dobro pripravil. Depo-lijevo demisijsko pismo je ležalo že od 2. septembra v njegovi miznici in njegovi diplomati so medtem z vso vnemo sondirali v Parizu in Londonu. V trenutku, ko je naš naivni gospod Nin-{ič slovesno nesel reške pogodbe v re-jistraturo Ligo narodov, domnevajoč si, da so z zlatimi črkami vpisujo v knjigo velikih državnikov, jo bila laika poteza že v polnem teku. In general Giardino je imel svoj dekret žo v žepu, ko so v Rimu šo prijateljsko stiskali našim delegatom roke, zagotavljajoč jih, da se »pobotamo..
Italijanski korak je namerna provoka-elja. Manjka mu vsake moralične, pravne in dejanske upravičenosti. Zakoniti predstavnik Reke ni podpredsednik njene konstituante temveč njen predsednik Zanella. Edino ta b) bil upravičen zahtevati, da se v reške zadeve vmeša v slučaju, da sam položaja ne obvlada, tuja sila. Zunanjo pomoč Reki pa bi morale v takem slučaju v duhu rapallske pogodbe nuditi skupno Italija in Jugoslavija. Argumenti Deppolija so v ostalem prazni izgovori. Na Reki je danes baš tako stanje, kakor pred šestimi meseci ali pred enim letom in z okupacijo ne bo nič boljše. Ore le za pretvezo, ki naj za prvi trenutek nekoliko zakrije pravo stanje stvari. In to je: Italija si ie Reko nasiloma vzela. Pogajanja med Jugoslavijo in Rimom imajo le še formalen značaj. Ore le za obliko, v kateri naj Jugoslavija prizna laktično stanje.
Mussolini je dobro špekuliral. Na dr-favnem krmilu Jugoslavije se nahaja vlada, katere moralična avtoriteta je skrajno slabotna, ki se opira le ua manjšino enega dela naroda in ki je v vsem svojem dosedanjem postopanju pokazala da ni sposobna nobene energične akcije. Proti taki vladi si upa Rim vse.
Na laško izdajstvo bi morala Jugoslavija odgovoriti z učinkovitimi protiukre-I. Vlada bi po današnjem dogodku ne smela niti trenutek več sedeti na svojem mestu. Ves narod bi se moral dvigniti ter preko kabineta, kateremu zaupa prijaviti svoj ogorčeni protest prod celo Evropo.
Nastopil je trenutek, da se z Italijo Pogledamo pred Ligo narodov. Spor ra-ii Reke je sedaj odprt v otil meri, ko Statut Lige zahteva razčiščenje pred tri-Junalom Zveze narodov.
Proti verolomnj Italiji a p e-Hrajmo na Zvezo narodov!
INŠTRUKCIJE ZA NINČIČA... Beograd, 17. septembra, r. Včeraj so se zunanjemu ministru dr. Ninčiču po Posebnem kurirju poslale Inštrukcije da »adaljuje pogajanja z italijansko delega-tiio v Ženevi. V tem času bo Pašič pripravil definitlvni odgovor po predlogih, to iih ie Mussolini v svojem pismu predložil Ninčiču.
ZOPET 300 OFICIRJEV UPOKOJENIH. Beograd, 17. septembra, r. Danes le M podpisan ukaz, s katerim se stavila Pokoj 300 častnikov, ki so bili sprejeti bivše avstro-ogrske vojske. Beograd, 17. septembra, r. »Prepo-"><1» poroča, da je v vojnem ministrstvu Pripravljen ukaz o napredovanju 30 polkovnikov v čin brigadnih generalov. Verjetno je, da bo ta ukaz objavljen na dan "Sta prestolonaslednika.
BELGIJSKA KRALJEVSKA DVOJICA V ITALIJI. Turki, 17. septembra, n. Včeraj Je '"'spela semkaj, strogo privatno belgijska kraljevska dvojica, posetila pinako-leko in druge zavode in se potem vrnila Racconigl.
NOVA KATASTROFA NA JAPONSKEM. Pariz, 17. septembra, s. »Matin. Jav-"a lz Osake, da je postalo včeraj 5000 )seb žrtev ciklona, ki je divjal okoli Tonila. Skoda znaša 30 milijonov icnov.
Reka v laških rokah
ITALIJANI SO VČERAJ OKUPIRALI REKO TER PREVZELI VOJA-ŠKO IN CIVILNO UPRAVO).
guvernerja. List zatrjuje, da Italija no
Rim, 17. septembra, r. Reška vlada je podala demisijo.
Rim, 17. septembra, r. Agencla Štefani javlja: Italijanska vlada je dobita od podpredsednika parlamenta Dep-polia pismo, v katerem jo opozarja na žalostne prilike na Reki in na bed no stanje naroda. Deppoll v depeši navaja: «Mesto je izgubljeno in izroča svojo usodo v roke italijanske vlade. Reka je uprla svoje oči v pričakovanje svoje usode v Italijo, da jo ta odbrani s svojo hrabro vojsko, da preskrbi prebivalstvo in prevzame v svoje roke vso njeno upravo.®
Vlada je ua ta brzojav zaključila sledeče: Ministrski svet, ki je prejel pismo podpredsednika roške konstituante Deppolia, ki izjavlja, da vlada mesta Reke z ozirom na nezdrave priliko na Reki in v brezupnosti ua boljši položaj podaja ostavko, imenuje senatorja kraljevine Italije, generala Giardinlia za vojnega guvernerja mesta Reke z nalogo, da osi-gura javni red in oskrbuje upravo. Ta sklep vlade je dostavljen vladi v Beograd.
Beograd, 17. septembra.- d. Ker sta Baroš in Delta še stalno zasedena od laških čet, sta z današnjim dnem tudi ta dva jugoslovenska kraja pod formalno laško okupacijo ter obstoja opasnost, da bodeta z Reko anektl-rana.
Rim, 17. soptembra. j. Vest o imenovanju guvernerja za Reko jo napravila v tukajšnjih krogih globok vtis. Listi zagotavljajo očividno inspirirani, da no gre za aneksijo Reko, temveč lo za od-pomoč bednim razmeram. Italija je Bvoj korak naznanila vsem silam.
»Giornale d'ltalia» piše med drugim, da je prišla Italija vsled položaja na Reki v jako mučen položaj, ker noče kršiti po rapallski pogodbi nastaloga pravnega stanja. Na drugi strani pa ne more Reke izročiti lakoti, stiski in anarhiji. Vsled tega je Italija poslala tja svojega
izziva, nočo dvigniti Balkana in preko račiti mej sklonjenih pogodb. Treba jo pomagati onemu, ki ne more živeti. Komplikacijo so vsled edino mogočo poti, lri jo preostajala italijanski vladi, izključeno.
»Tribuna, naglaša, da loži edini vzrok za imenovanje vojaškega guvernerja v tem, ker je treba vpostaviti na Reki mir in red in urediti upravo. Italija no išče konflikta z Jugoslavijo. Tudi Jugoslavija mora vpoštevati težavni položaj Roke. Rešitev reškega problema vsled tega ni najmanj otežkočena, Tudi »Epoea. pišo v enakem smislu. Nekaj previdnejšo se izraža «11 Mondo», ki ugotavlja samo, da nosi vlada v tem važnem vprašanju vso odgovornost in Bi mora glede korakov pridržati popolno akcijsko svobodo. Tudi »I.a voce republieana. meni, da je z imenovanjem guvornerja stopilo reško vprašanje v povsom novo fazo. Gotovo bo ta način Italijo vplival na potek nadaljnjih pogajanj. Posledico 60 bodo v kratkem zapazile.
Sušak, 17. septembra, j. Danes je prispel novi guverner na Reki general Giardino z ladjo iz Opatijo. Na obali ga je čakala množica ljudstva, večinoma fašisti, ki so ga sprojeli z burnimi pozdravi. V slavnostnem sprevodu je odšel general Giardino v guvernerjevo palačo, kjor jo imel kratek nagovor, ki ga jo kmalu nato izdal v proklamaciji reškemu prebivalstvu. Po ponovnih ovacijali jo odšla množica z godbami in zastavami po mestu, ki jo v italijanskih zastavah.
V proklamaciji izjavlja guverner, da Izpolnjuje povelje Rima in Italije in zagotavlja, da bosta oni Imeli odločilno besedo pri določanju usode mesta Reke. Da ljo poživlja prebivalstvo k strogi disciplini, miru in redu ter sodslo vanju za uspešno izvedbo upravnih poslov. Incidenta ni bilo. Med pristaši avtonomistič-no (Zanellove) stranke, ki tvorijo gotovo večino prebivalstva, vlada velika potrtost.
Ogorčenfe v Beogradu
NAIVNE IZJAVE NAŠE VLADE.
Beograd, 17. septembra, p. Danes popoldne je dospela v Beograd vest, da so Italijani anektirali Reko. Ta vest je povzročila v Beogradu pravo pobtino. Pred uredništvi listov so se zbirale ogromne mase naroda, ki so glasno protestirale proti izdajniškemu postopanju Italije in proti nepazljivosti naše vlade. Trdilo se je, da je bil Pašič že včeraj popoldne obveščen o nameri italijanske vlade. Novinarji so hiteli v zunanje ministrstvo, kjer so jim dali sledeče informacije: Po laškem poročilu je reška provizorna vlada g. Deppolia na Reki odstopila, ker ni smela več nositi odgovornost ?a bedo na Reki in obupno stanje meščanov. Deppoli je o tem koraku obvestil rimsko vlado, ki je nato imenovala generala Giardini-ja za guvernerja Reke. Rimska vlada je s tem prevzela odgovornost nase. Italijanski odpravnik poslov v Beogradu, g. Summonte, je opoldne posetil g. Ljubo Nešiča in mu sporočil odločitev rimske vlade. Summonte je naši vladi javil, da italijanska vlada s tem noče prejudicirati nadalnjim pogajanjem, niti izpreme-niti stanje, ki je obstojalo doslej. Status quo ostane isti. Italija s temi aktom ni napravila nikake aneksije. Ljuba Nešič je to izjavo takoj sporočil Pašiču, ter obvestil vse ministre. Vlada je to vzela na znanje in veruje pošteni besedi Italije!« Pod splošnim pritiskom ogorčene javnosti je vlada zvečer izdala nastopni komunikč:
«Beograd, 17. septembra. Italijanski odpravnik poslov Summonte je danes opoldne sporočil v imenu svoje vlade zunanjemu ministru, da imenovanje generala Giardinija na Reki ne pomenja nikake izpremembe glede sedanjega statusa quo tega mesta ali prejudiciranja eventualnega sporazuma, marveč da se mora smatrati kot nujni korak v svrlio zavarovanja proti mogočim izpadom skrajnih elementov, katerih aktivnost jc
zadnle dni postala zelo velika. V tem smislu je dobil zatrdilo tudi naš poslanik v Rimu."
Komunike prebivalstva nI pomiril. Vrši se velika akcija, da se skliče protestni shod, ki se bo najbrže vršil v sredo.
Beograd, 17. septembra, p. «Pravda» je prejela poročila iz Pariza, da se v tamoš-njili političnih krogih trdi, da je bil med Mussolinijem in podpredsednikom reške vlade Deppolijem izvršen sporazum, da reška vlada demisijonira, ako bi se izvršilo registriranje rapallske pogodbe v Ženevi. Dejansko nosi Depollijevo pismo datum od 2. septembra. To pokazuje jasno, da beda na Reki in skrajni elementi, kakor to pravi komunike italijanske vlade, niso razlog za ta akt italijanske vlade. Z gotovostjo se lahko trdi, da se je to zgodilo iz političnih razlogov in da je Italija na ta način prehitela pogajanja o reški državi s laktično okupacijo, kateri pozneje zelo lahko sledijo vse ostale formalnosti aneksije. Z napetostjo se pričakuje, kaj bo sedaj storila Jugoslavija.
Sušak, 17. soptembra. r. Dogodki na Reki so tukajšnje prebivalstvo silno razburili. Vse vesti o nevzdržnem stanju na Reki so prazne. Stanje tam je normalno. Prehod s Sušaka na Reko je ostal svoboden ter ni dosedaj nikakih spremomb. Na Sušaku prevladuje mnenje, da je z okupacijo reško vprašanje likvidirano. Mussolini jo hotel Reko, in vzel jo je. Pogajanja se bodo sicer nadaljevala, vendar so Italijani sedaj v čisto drugem položaju. Mussolini je že vzel vse ono, za kar smo so mi borili.
Dunaj, 17. septembra, r. Sklep Italijanske vlade, s katerim je imenovala generala Oiardina za guvernerja Reke, jc izzval v tukajšnjih diplomatskih krogih veliko zmešnjavo* Splošno se smatra, da je reški problem stopil ponovno v vc-lekritičen stadij.
ANTANTA PRED FALERONOM.
Rim, 17. septembra, j. Italijanska mornarica, ki je določena za Pirej, je danes ob dveh zjutraj odplula iz Tarenta. Skupno obstoji Iz bojnih ladij «Cavour» in «Qiulio Ccsarc« ter Ilotilje torpedovk. Francija je odposlala bojno ladjo «Jcau-ne d' Arc», Anglija pa dreadnouth «Hood». Vse ladje bodo pod poveljstvom italijanskega admirala. CIrška skupina obstoječa iz ladij »Averon., «Llmnos», »Halkis. in «Mitileni». ie že pripravljena.
LEGAR NA ITALIJANSKEM DVORU.
Rim, 17. septembra, j. Zadnje vesti iz Raconigijn zatrjujejo, da se je stanje prin-cezinje Mafaldo poslabšalo. Prestolonaslednik je bil brzojavno pozvtui k bolniški postelji.
Rim, 17. septembra, n. Zdravstveno stanjo italijanske princosinje Mafaldo, ki jo bilo včeraj jako slabo, se jo danes toliko zbolišalo, da jo izven nevarnosti.
Poraz socialistov na Češkem
IZID NEDELJSKIH OBČINSKIH VOLITEV V ČESKOSLOV. REPUBLIKI,
Praga, 17. septembra, d. Včeraj so se vršile po več nogo 4 letih po vsej Češkoslovaški državi občinsko volitve. Volilni boj jo bil jako oster. Mnenje, da bodo socialisti, ki so bili dosodaj v posesti nad 50 odst. vseli občin, znatno izgubili, so jo izkazalo za pravilno. Dosedanji volilni rezultat kažo naravnost ogromen poraz socialistov, predvsem socialne demokracijo iu znatno naraščanjo meščanskih strank. Malo uspehov jo dosegla klerikalna stranka pod raznimi firmami. Na Slovaškem so jo pokazalo separatistično gibanje pod Hlinkovim vodstvom kot jako močno. Izid občinskih volitev bo imel poslodice za celokupno politično situacijo v državi. V Pragi sami so češki narodni socialisti so pokazali slabejšo nego so narodni domokrati (Kramafova stranka). Dosedanji župan dr. Baxa so bo skoraj gotovo umaknil narodnemu demokratu.
Praga, 17. septembra, s. V Pragi so dobili čoški narodni socialisti 22, komunisti 19, naprodni socialisti (Modračok) 1, češki socialni domokrati 9, češki posestniki 1, češki narodni demokrati 23, židovske Btranke 2 mandata, dočim so ostali nemški socialni demokratje brez
mandata, klerikalci bo dobili C mandatov, obrtna stranka 7, nemški blok -1 mandate. V Libereih jo dobila nom-ška volilna zajednica 20, češka stranka 6 mandatov. Tudi iz drugih občin liber-škega okraja javljajo, da so komunisti in socialni demokratjo izgubili vočino v občinskih zastopih. V Karlovih V»< r i h jo izvoljenih 16 nomških nacional-cov, 5 nemških narodnih socialistov, 8 socialnih demokratov, 2 krščanska socialista in 1 Čoh. V T e p I i e a h jo izvor ljonih lo 0 socialnih demokratov (dosodaj 15). V Budjevicah bo dobile zdru^ ženo češko stranka 18 mandatov, dočim so češki socialni demokrati izgubili svoja prejšnja dva mandata. Tudi nemški socialni domokrati so padli od 7 na 9 mandata. V O 1 o m u c u so socialisti padli od 17 na 6. V B r a t i s 1 a v i jo zmagala HlinUova separatistična stranka, dočim so dobili čoškl socialni demokrati samo 3 in združeni nemški in madžarski socialni demokrati, ki so si priborili pri zadnjih volitvah M mandatov, samo enega. — Komunistov jo bilo izvoljenih 7, in od združenih čeških strank 3 zastopniki. — I'o vsem Slovaškem jo separatistični uspeh precej močen.
Laško bodalo za našim hrbtom
DEMARSA JUGOSLAVIJE V SOFIJI. — RUSKE PRETNJE.
Solija, 17. septembra, s. Jugoslovanski poslanik t Sofiji je izročil bolgarskemu zunanjemu ministru noto, v kateri izjavlja Jugoslavija, da jc zvedela o zbiranju bolgarskih tolp na meji, ki hočejo vpasti na jugoslovansko ozemlje. Jugoslovanska vlada bi v tem primeru prekoračila meje in zasledovala tolpe, da jih uniči.
Berlin, 17. septembra, s. cOst Express» javlja iz Rige, da sporoča ruska vlada oficijelno, da je Cičcrin Izročil bolgarski vladi noto, v kateri zahteva izročitev generalnega štaba bivšo belo armado. Poleg tega zahteva zaporo ruskih vojaških šol v Bolgariji in prepoved vojaških organizacij na bolgarskem ozemlju, čijih delovanje jo naperjeno proti sovjetski vladi. Za člano umorjeno rusko misije zahteva sovjetska vlada odškodnino 20 milijonov zlatih rubljov. Cičcrin posedujo bajo listine, iz katerih je sokrivda bolgarske vlado dokazana.
Sofija, 17. septembra, n. Bolgarska brzojavna agentura poroča: Bolgarska vlada jo dobila poročilo, da so ob srb-sko-bolgarski meji koncentrirani močni oddelki jugoslovanskih čet, da preprečijo morehitne vpade komitašov v Maee-donijo. Bolgarska vlada izjavlja kategorično, da ne bo nikdar dovolila zbiranje komitaških tolp na svojem ozemlju in da jo z vojaškimi silami, ki jih ima na razpolago, žo ukrenila vso potrebno, da prepreči prehod tolp na jugoslovensko ozemlje.
Pariz, 17. septembra, j. V tukajšnjih političnih krogih je vzbudil pozornost Članek «Tempsa» o jugoslovanski-bolgarski napetosti. O stanju zadeve se doznava na olicijelnem mestu, da so velesile pred
14 dnevi vplivale v Parizu, da nastop! Francija proti organizacijam na jugoslo-vansko-bolgarski meji. O organiziranih bolgarskih tolpah so jc zvedelo v Parizjl in Londonu iz poročil poslaništva v So-liji. Dokazano je, da so tolpo oborožena z modernim orožjem. Bolgarska vlada zatrjuje, da so vso vesli neistinite in predlaga, naj velesile pošljejo posebna komisijo, ki nnj se na mestu prepriča, da vlada po vsej Bolgarski mir. Na drugi strani se je ugotovilo, dn izvira orožja bolgarskih tolp iz Italijo. Zveza med Rimom in Sofijo jo trenutno vznemirila, vendar pa se smatra nevarnost vojne zh izključeno. Merodajni krogi so mnenja, da Bolgarija ne bo na lastno pest storila kai kih korakov proti Jugoslaviji.
Beograjska vlada hoče očividno zadeva končnoveljnvno rešiti. Francija, čije kontinentalna politika stremi za ureditvijo vseh sporov, pozdravlja simpatično prizadevanja Jugoslavije. Vsled tega pišo ofi-cijozni «Temps> o vojni nevarnosti, čeprav na uradnih mestih teh vesti ne potrjujejo. Vsekakor osvetljujejo macedon-ski konflikti politiko Italije. Bolgarija računa z italijnnsko-jugoslovanskim konfliktom gledo Reke. Kakor so čuje, Je velika množina italijanskega orožja izkrcana v pristaniščih Črnega morja. Ostali del pošiljatve naj bi Italija dobavila tekom dveh let. Na posvetovanju bolgarskih tolp je objavil bolgarski general med drugim, da se Italija pritožuje o nedelavnosti tolp, vsled česar grozi z ukinjenjem subvencij. Članek ugotavlja končno, da v pariških krogih male antante vendar računajo z novo vojno nevarnostjo med Jugoslavijo ter Bolgarijo.
BIrekforij etiajsforice
na Španskem
Madrid, 17. septembra, s. Kralj je pod pisal dekret, s katerim se parlament raz-pušča.
Madrid, 17. septembra, n. Novi ministrski predsednik, general Primo do Ri-vera je predložil včoraj zvečer kralju odlok o ustanovitvi vojaškega direktorija, obstoječega iz 8 generalov, predstavlja-jočih vojaško pokrajinsko poveljnike in iz treh generalov pehote, konjenice in
topništva. Vojaški direktorij bo obstojal torej skupno iz U generalov, ki bo ostal toliko časa na vladi, dokler so ne ekro-pi položaj Španije.
Madrid, 17. soptembra. n. Kralj je podpisal odlok, s katerim so imenujojo generali Vlila, Spinosa, Hermoso, Navarro, Rodriguez, Jordana, Mayandoia, Ruiz Portal, Muslera in kontreadmiral Magai za člane vojaškega direktorija.
Snozemske borze
17. septembra:
Curih: Berlin 0.000003-1; New-York 5(35.25; London 25.68; Pariz 32.75; Milan 24.85; Praga 16.975; Budimpešta 0.03125; Bukarešta 2.80; Beograd 6; Solija 5.45; Varšava 0.0020; Dunaj 0.0079675; avstrijske žigosane krone 0.00795.
TRST:, devize: Beograd 24.40 do 24.70, Praga 68.25 do 69, Bukarešta 10.25 do 1075, Berlin 0.20 do 0.35, New-York 22.00 do 22.75, valute: dinar 24.60 do 24.80, dolar 22.55 do 22.70, carinski franki 87.75 do 88.50, avstrijske krone 0.0325 do 0.0335.	,
DUNAJ: Devize: Beograd 761 do 763; Berlin 0.0375 do 0.0425; Budimpešta 3.75 ("o 3.85; Bukarešta 314 do 316; London ,321.500 do 322.500: Milan 3094 do 3106;
New-York 70.935 do 71.185; Pariz 4105 do 4118; Praga 2123 do 2133; Solija 668 do 072; Varšava 0.225 do 0.235; Curili 12.225 do 12.275; valute: dolarji 70560 du 70960; levi 645 do 654; nemške marku 0.04 do 0.043; funti 319.700 do 321.300; francoski franki 4055 do 4085; liro 3070 do 3090; dinarji 752 do 758; poljske marko 0.215 do 0.235; lejl 308 do 312; švicarski franki 12.410 do 12.490; češke krone 2105 do 2121; madžarsko krone 2.25 do 2.45.
PRAGA: Dunaj 4.57; Berlin 0.26; Rim 149.75; Budimpešta 17.50; Pariz 187.75; London 153.50; Ne\v-York 33.75; Curih 601.75; Beograd 36.75.
Berlin: Dunaj 1.875.30; Milan 5,785.500; Praga 3,190.900; Pariz 7.581.000; London 598.500.000; Ncw-York 131 869.800} Curih 23.541.000; Beograd 1,416.450,
V nedeljo dopoldne so so zbrali na Bledu na okrožni sestanek ,IDS zaupniki vseh okrajnih organizacij JDS v kranjskem in radovljiškem okraju, ln sicer: Bled, Brezje, Ljubno, O t o č e, O v s i S e, P o d n a r t, Kranj, T r ž i C, Š k o f j a L o k a, Bol). Bistrica, S r e d n j a v a s, Jesenice, Koroška Bela, Kranjska gora, R a d o v 1 j i c a, Lesce, B r o z n i c a. Kot gostjo so bili zastopani Mengeš, Domžale, Oplot-Jiica. Opravičena je bila odsotnost Poljan
Zborovanje je vodil predsednik oblastne organizacijo dr. Ž c r j a v, in sta liačelstvo JDS ž njim zastopala podpredsednik JDS dr. Pno in poslanec lteisner. Predsednik je predvsem pozdravil vso zastopnike krajevnih organizacij, posebno ra navzoče župane: Cirila P i r c a iz Kranja, Ivana Lončarja (Tržič), Hermana T o m c a (Bled). Posebno močna depu-tacija jo prišla z Jesenic pod vodstvom dr. Kogoja in iz Ljubnoga pod vodstvom g. ,Tos. A ra b r o ž i č a.
Prvi je o političnem položaju poročni predsednik JDS
dr. Žerjav:
Leto dni je tega, kar je v Zagrebu •kongres Javnih radnika«, ki sc je ba-vil z upravnimi težavami v državi, posebno pa s takozvanim hrvatskim problemom, zašel v tragično pegrnško, da je radikalom in radičevcem na ljubo naperil ost proti demokratski stranki. Niso se vsi prisotni tega zavedali, a večino, so vodili osebni motivi, ranjeno samoljubje, da so za nepriliko iskali krivca tam, kjer ga ni bilo. Radikalsko - demokratska koalicija — z ozirom na strankarsko prupaeijo neogibna formacija — jc bila ubita v trenutku, ko je ravno bila na tem, da oživo-tvori sicer uirtvo črko ustave. Nepregledna je škoda, ki jo radi toga atentata trpi država. Zagrebški kongreaistl so razbiti, dobiček jo pobrala radikal-ska stranka. Uradništvo in invalidi so bili vrženi nazaj.
Bilanca homogenega radikalskcga režima je zelo pasivna. Predvsem glo-de onega vprašanja, ki je izza zagrebškega kongresa ta režim prineslo. Nam demokratom so razni kratkovidna!! očitali, da smo zaostrili položaj na Hrvatskem. Začela je politika kolebanja. Izvedba ustave se jo odložila in mesto da bi se držali ravne trdne linije, se je Izgubljalo čas z vsemi možnimi kombinacijami. češ, da se bo zanje pridobilo Radida. Vse to se jo izjalovilo. Mesto notranjepolitičnega boja je prišla stvar v najostrejšo fazo, da je Radič odšel v inozemstvo. Prekinjenje vsakterih razgovorov s Hrvati jo popoln krah radikalsko politike, obenem pa vede nazaj na one metode, ki so bile vodilno za demokratsko stranko.
Ne rečemo, da se ena in druga stvar nt dala drugače prijeti in da smo v včasih prenačeini doslednosti zadeli v občutljivosti, ki bi so jim bolje izognili, a glavna smer ie potrjena: Naše državno vprašanje so no da rešiti po separatističnih koncepcijah. Poleg slovenskega in hrvatskega separatizma je zdaj stopi! na dan srbski separatizem in hege-monizem. Ustava, ki jo v glavnih smereh našo delo, ga zanika. Če bi bila provedena, bi še bolj izgubil. Koliko olajšanje napetosti bi bilo, če bi danes že zborovali oblastni sabori, ki jim je zagotovljena večja moč, kot so jo imeli rajnki deželni zbori, in pa okrajni zastopi. Srbskega separatiz-m a ne bomo potolkli s slovenskim separatizmom, nasprotno, ojačali ga bomo. Potolči so ga da 1 e z j u gosi o-venskim n a c i j o n a 1 i z m o m. Slovenci, Hrvati, Srhi smo in ostanemo in se bomo razvijali naprej iz svojega kulturnega stanja: a ta n;iš plemenski čut ni prav nič oškodovan no odstavljen, ču nanj gradimo narodni čut jngoslovensivi. Nič si no prikrivamo, da moramo na tej evoluciji delati ne le med Slovenci, demokratska stranka se brez strahu loteva te vzgoje tudi v srbskem delu naroda.
Bilanca režima je pasivna tudi, ker m ojačani zlasti Neme i. Pasivna je v kulturnem oziru. Kar jo pa najbolj žalostno, je, da se vobče Širi prepričanje, da so upravne odločitve za-visne od tega, kateri stranki pripada predlagatelj; širi pa se tudi prepričanje, da se z denarjem da v$q doseči. Ti dve dejstvi, ki se opirala na čisto nedvojbene pojave v državni upravi, sta najopaznejši rakrani na narodnem telesu. Demokratska stranka se danes mora na celi črti boriti za tn. da država zopet postane pravna država.
Govornik se jo nadalje pečal s posledicami hrvatsko abstinenc*, ki jo največji podpornik sedanjega plemenskega režima. SLS se krčevito otresa o d-govornosti zanj. A ta odgovornost je historična. No lo da SLS že od osvoboditve posredno dosledno išče stikov z radikali, ko je letos spomladi kralj želel, da radikalsko - demokratska koalicija nadaljuje svoje delo 't izvodbo ustave, je dr. Korošec kot tsstopnik federalističnega bloka zapro-il z nepreglednimi posledicami, če se to zeodi. Radič. Spaho in Korošec so
očetje radikalske homogene vlado, feii so tako daleč, da so radikalcom zabra-nili vzoti Slovenca v vlado. Kakšno veselje jo bilo pri njih, ko je bila imenovana homogena vlada! Skupno so kovali njen program. Zdaj pa taje odgovornost. Sicer pa je historični strah pred demokrati tolik, da bi SLS danes i zopet upostaviia radikalski režim, samo da so ogne obnovi demokratsko-radikalsko koalicije. Ktiluk, davki, korupcija, nasilja, redukcije, vse to se radikalom rado odpušča! Za realno mislečega jc čisto prazno besedičenje, če se SLS opravičuje, da bi bilo dnigačo, čo bi imeli parlament v Ljubljani. Ona je z nerodno svojo taktiko celo zapre-eihi, da še nimamo oblastnega zbora v Ljubljani, te«a pa, da bi v Ljubljani nastavljali oficirje, si pa menda niti sama ne domišlja. Slovenci smo močni dovolj, da bi lahko z aktivno politiko v državi ogromno dosegli. Brezposelnost inteligenco raste. Velcsejm dokazuje istotako, da je vprašanje državnega e d i n s t v a krušno v p r a š a n j o Slovencev.
Demokratjo imajo čisto jasne programske linije. Provodila ustave, pobijanje vseli separatizmov z vzgojo v jugoslovenski liucijoiiftlizem, povsod aktivno udejstvovanje, boj abstinenci in državnopravnim zablodam. Pravna država vseskoz, čistost uprave. Popolna razbremenitev centrale s samoupravo in dekoncentraeijo.
V okviru ustave je izvedljiva colo dekoncentracija 111. instance v tej obliki, da bi gotova, zlasti gospodarska ministrstva ustanovila v Zagrebu in Ljubljani ekspoziture, kjer bi v mnogih zakonito n a š t e t i li i n z a j a m č o n i h p r i m e r i h končna odločitev padla doma za one oblasti, ki so v gospodarskem okolišu te ekspoziture (p o m o 8 n i š t v a). Treba le volje za delo, no pa državno-pravnih kapric, in da se izvesti vse v okviru u s t a v e v popolno zadovoljstvo naših pokrajinskih teženj. (Izvajanja dr. Žerjava so bila sprejeta z opetovanhn velikim odobravanjem.)
Nato je izvajaj
dr. Dlnko Puc
o razmerju nasproti drugim političnim strankam. Naglašal je, kako zgrešena jo bila politika naših naprednjakov, ki so mislili, da bodo dosegli uspehe s cepljenjem v stanovske politične stranke. ideja je bila morda dobra, ker prvotni namen je bil pravilen, organizirati ločeno stanove, potem pa skupaj udariti. Paktičen uspeh jo bil porazen, ker smo so naprednjaki začeli klati med seboj. Iz tega nam nujno sledi nauk, da jo sicer potrebna strokovna organizacija posameznih stanov, toda to organizacije ne smojo služiti političnim ciljem, marveč so morajo stanovi politično organizirati v eni stranki Govornik je opozarjal na silno Škodo, katero je prinesla ta razcepljenost v zvezi z demagoškim nastopom klerikalne stranke, ki jc obečala Sloveniji avtonomijo, pa ji je prinesla samosrb-ski režim. Odločno je zavrnil zavratne očitke samostojnih, da so demokratjo preprečili sporazum ter zlasti poudarjal, da smo demokratjo nosilca liste ponudili SKS ter da so vse drugo tr-ditvo laž! Slovenski naprednjak danes nima druge zaslombe kot v demokratski stranki: grehi na naprednem programu se maščujejo nad nar. socijaj. stranko kot nad samostojno kmetško strako. Mi vabimo k združenemu nastopu vse naprednjake, brez razlike, tudi radikalce, samo da mora njih politika postati narodna (brez Nemcev, Madžarov in Turkov;), jugoslovenska (110 pa velesrbska!) ter poštena! Ako ne, pojdemo svojo pot naprej, ker smo uverjeni, da zmagamo! (Buriio odobravanje.)
Za dr. Pucom je govoril
poslane: Reisner:
Za delo nam treba idejo, volje in moči. Ideja naša je zdrava in lera, nihče jI ne more blizu. O vsakem, ki jo prestopil k radikalom v Sloveniji, vemo, da ga ni vodila nobena ideja. Zato so tega pokreta ni bati, Volje treba, da pokažemo še več. Hvalisanjo o «najkulturnejšem» plemenu nas bo samo obsovražilo. Lahko postanemo kulturonOsci in organizatorji v Jugoslaviji, a ne z bahaStvom, temveč samo z dolom. Močni smo lahko demokrati še mnogo boij. Pri volitvah smo napredovali. Preobrat političnih razmer v državi, kot nekakšna reakcija ne more biti trajen. — Nato je govornik pojasnjeval razne pojave v upravi, dokaz, na ljubljanski birokratizem ni nič kaj vzoren in da tudi v tem oziru samohvala potrebuje korekture. (Živahno odobravanje je sledilo izvrstnemu govoru.)
Nato so govorili zastopniki organizacij: Jesenice (gg. Pibrovc, Rav-n i k), Tržič (L o n č a r), Ljubno (A m-b r o ž i č). Medvode, Srednja vas. Bled daljo g. Krof iz Save o važnosti no-vinstva. Pozdrave izpod Pohorja jo prinesel iskreno pozdravljen od vseli zborovalcev naš stari borite!j g. Tete I i n š e k iz Oplotnice.
Končno je dr. Žerjav naznanil, da jc JDS za radovlii.ški okrai imenovala
i«.
«0901
stalnega tajnika in razvil nag načrt glede obrtniške organizacije.
Po eni uri je predsednik ob nem navdušenju zaključil triurno zborovanje.
»Slovenec" v zagati
Klerikalci se nikakor ne morejo otresti opravičenega očitka, da so kot neza konski očetje samoradlkalske vlade so-krlvi na odpuščanju naših oiiclrjcv. Da bi svojo sokrivdo prikrili so si najeli nekega avstrljakanta, ki ne more preboleti, da niso bili v našo žandarmerljo sprejeti vsi žandarincrijskl oficirji, ki so opravljali pri nas med vojno In pred pre vratom rabeljsko službo. Ta črno-rume-ni junak sedaj obtožuje drja 2erjava, da je na seznam prošenl 30 avstrijskih žan-durmerijskih oficirjev uradno napisal tole: «Ce se ti orožniSkl oficirji, ki so pod bivšo Avstrijo pri orožništvu služIli, v našo vojsko sploh sprejmejo, prosim, da se takoj razporedijo v Južno Srbijo, 2erjav.»
Clankar v «S!ovencu» bi rad natvezll javnosti, da Je dr. 2er]av odgnal 30 slovenskih, narodnočutečih In nckomproml-tlranih orožlliških oficirjev, ne da b| preje vsakega posebej ocenil ter o nJem svoje mnenje povedal. Znano pa Je, da Avstrija slovenskih žandarmerljskih oficirjev navadno sploh nI sprejemala In nI bilo med temi niti toliko Slovencev, kolikor štejemo prstov na eni roki. .Slovenec. pri tem dobro vč, kak boj Je slovenska delegacija vodila v Beogradu n. pr. proti gg. Vidlcu, Ramrothu in Ko-schaku, ki so vsem voditeljem našega narodnega pokreta v 1. 1917. In 1918. le predobro znani. Ko so se gg. potem trudili, da z intervencijami dosežeio sprejem v našo orožniško službo. Je n. pr. iakratni podpredsednik min. sveta dr. Korošec na vso moč podprl 2er)avovo akcijo za čiščenje ter se Je pohvalil, da je orožnlškcga majorja Vidica iz svojega kabineta napodil. 2a! se je nekaj teli častnikov znalo vseeno držati — do danes.
Proti nJim Je dr. Žerjav držal, In oba takratna slovenska ministra sta ga v tem energično podpirala, izvrstne starejše orožniške podčastnike ki so po prevratu bili Imenovani za oficirje v orož-niški službi ln njemu se je zahvaliti, da so po prestanem izpitu mogli ostati oficirji.
Stališče narodnih ljudi napram bivšim orožniškim oficirjem Je bilo globoko utemeljeno. Severna meja napram Avstriji sploh še nI bila urejena, tudi na jugu ne. Pred nami je bil koroški plebiscit. Ali naj zavzamejo v takih razmerah najvažnejša In najbolj zaupna mesta ljudje, k| so bili nacijonalno vse prej nego zanesljivi?
Da ne bo nepotrebne debate ter odvlš-nlli očitkov, naj »Slovenčev« Informator raje pove, kateri zaveden Slovenec kot iandarmerijski oficir radi dr. Žcrlava nI bil sprejet v našo vojsko, ali pa ni bil nameščen v Sloveniji!
Crno-rmenl zaplotnlkl, ki streljajo sedaj na dr. 2erjava, so postali predrzni. To zanje ni dobro. Zavedajo naj se, da sc časi dunajskega režima nikdar več ne povrnejo. Ce ne bodo dali miru, bomo ž njimi začeli drugače govoriti.
Politične delete
+ Izza kulis. Interesantne informacije v zakulisnih stikih med radikalijo in zagrebškimi blokaškimi Zajedničarji ter o življenju blokaške štailipe prinaša •Riječ« v dopisu iz Beograda pod naslovom «Izza kulis radlkalsko-obzora-ških, med Beogradom in Stlnnesom.. Navaja, kako je zajedničarska grupa okrog «Obzora« s spretno transakcijo pri stopila k glavni blokaški tiskovni centrali »Tipografiji«, ki poleg «Obzora« izdaja tudi oJularnji Iist», «Vcčer», «Mor-iren« itd., v zaledju pa Ima Eskoinptno banko. «Tipografija» je precej časa z ogromnimi stroški tudi v Beogradu vzdrževala »Epolio« in financirala — Proti-čev dnevnik «RadikaI». Čim ie Protič pogorel, so Obzorašl začeli iskati zveze z Ljubo Jovanovičem, kateremu so sporočali vse intimnosti iz zagrebškega bloka! Njemu so tudi namignili, da je treba Radiča malo prestrašiti z izročitvijo sodišču, pa bo pobegnil. Ko se Je to res zgodilo, so od radikalov zahtevali poplačilo svojih uslug, toda radikali niso dali ničesar. A Obzorašl vseeno ne morejo opustiti zvez z Beogradom, ker jc Eskomptna banka preveč vezana na Beo grad. Poleg tega je «Tlpografl)a» dobila stike tudi z nemškim magnatoin Stlnnesom, začela izdajati «Morgcn» In polagoma uvajati propagando proti Franciji. Navzlic vsemu temu Je »Tipografija« s svojimi špekulacijami zašla v velike kalamltete in kombinira s prodajo «Obzora». Morda ga kupi — Beograd. V tem oziru — končuje «Riječ» — lahko te dni pride do Interesantnih Izprememb.
Gostovanje Elskega v drami. Ruski igralec Vladimir Elskij, gostuje v sredo dne 10. septembra v tukajšnji drami kot Hamlet. Na gostovanje tega umetnika, ki jo nastopal kot Hamlet mnogo po raznih gledališčih e Rusiji, opozarjamo vse gledališko občinstvo. Začetek ob 20. uri. Vstopnice so na razpolago v sredo dno 10. septembra dopoldne in popoldne ob običajnih urah pri dnovni blagajni v operi in pol uro pred predstavo pri vo-černi blagajni v drami.
Mestno gledališče v Celju. Letošnja sezona so jo otvorlla v petek dne 1-1.
soptembra z Medvedovo tragedijo pravdo in srco«. Ker jo igra dramatično in tehnično bolj šibka, kljub zanimivi vsebini ni zapustila preglobokega vtisa. Prav pa je, da so soznani občinstvo pred vsem z našimi domačimi dramatičnimi proizvodi. Ze ta predstava, jo pokazala da vejo z gledaliških desk novo sveže življonje. Prav Jiosebno je troba pohva-liti g. režiserja Zeleznika, ki je krasno insccniral posamezna dejanja, spravil primemo živahnost v nastopa in tudi s kratkimi odmori povzdignil zanimanje za potok celokupno igre. Zelo dober jo bil sum tudi v vlogi oskrbnika Dizme. Poleg njega so stali v ospredju Erazem (g. Drenovec), Andrej (g. Grogorin) in Katarina (gdč. Marnova). Pri ostalih igralcih se je videla velika sigurnost in potrebno razumevanjo vlog. Skupni nastopi so bili v nekaterih scenah nekoliko preglasni, tako da se niso slišali dovolj jasno poedini igralci. Gledališče je bilo piav lopo obiskano, želeti pa je, da pokaže del občinstva v bodoče nekoliko več taktnosti in ne moti predstavo z neumestnim šušljanjem. Gledališko vodstvo naj v bodočo tudi konsekventno zabrani vsakemu zamudniku vstop med igranjem da ne bo brezobzirnega ropotanja z vrat-mi in stoli.
Jesenska razstava pri Jakopiču. Dosedanji poset je zadovoljiv, toda ne pre-živahen. V nedeljo je vsled pičlega obiska vodstvo izostalo, vršilo pa se bo zato morda še tekom tedna, prav gotovo pa v nedeljo. Tiste, ki so jim posamezni umetniki brez razlaga neuniijivi, na vodstvo ponovno opozarjamo. Prodanih, oziroma kupljenih je že več del. Sklenjena je prodaja Pilonove litografi-je .Stavbe« ter Jakčevih bakropisov «Na Rujani«, «Večer n« in litografije «V gledališču«. Za nekatera dela, zlasti Pilono-va, se povpraševalci živahno zanimajo. ♦Narodna Galerija« si bo tudi nabavila par del, ki visijo sedaj v razstavnih prostorih.
Sokolstvo
Naraščajski dan celjske sokolsko iupe dne 16. t. m. v Celju. Bil je lep praznik sokolske mladine. Prvič se je zbrala v starodavnem mestu ob Savinji lepa četa dečkov in deklic krepkih teles, vedrih obrazov in bistrih oči, da pokaže sadove tihega dela po telovadnicah. No predvečer nebo ni bilo baš naklonjeno onim, ki so se pripeljali z vlaki iz vseh krajev celjske sokolske župe. Zato pa je tem prijaznejša nedelja zbrala pestro množico naraščaja obeh spolov ob 6. na dvorišče mestne osnovne šole, kjer se je vršila tekma za prvenstvo, o kateri bomo poročali obširneje prihodnjič. Ob 10. so se vršile proste vaje za popoldansko javno telovadbo. Točno ob 11. sta odkorakala celokupni naraščaj in deca s spremstvom članstva iz telovadišča z žeiezničarsko godbo in sokolsko kavalkado na čelu. So-kolski prapori so zaplapolali in mogočna povorka se je razvila po glavnih ulicah mesta, kjer jo je simpatično pozdravljala mnogobrojna množica prebivalstva. Naraščaja in dece je bilo okoli 500. Pred Narodnim domom se je mladina ustavila in jo je v krasnih besedah pozdravil z balkona starosta celjsko sokolske župe br. dr. Gvid. Sernec. Spominjal se je lepih dni lanskega naraščajskega nastopa v Ljubljani ter bodril mlada srca k ljubezni do izobrazbe, dela in domovine. Ob 15. se je vršila javna telovadba naraščaja in dece ua prostornem dvorišču mestne osnovne šole. Lahko se trdi, da so bili vsi nastopi tako točni in eksaktni, da se mora čestitati mladini in vzornim voditeljem. Celokupni program je razvil raznovrstno sliko intenzivnega dela po telovadnicah, predočil je ljubko najpriprostejše igre do najtežjega telovadnega nastopa. Vse pa se je izvršilo po gotovem sistemu, ki mora vzbujati v mladini veselje do telovadbe in doseči lepe uspehe. Ob koncu javnega nastopa se je poslovil starosta celjskega Sokola, br. dr. Milko Ilrašovec s prisrčnimi besedami od naraščaja in dece, ji raz ložil pomen sokolskega gesla ter izrazil željo, da se prihodnje leto s podesetoriini vrstami zopet snidejo v Celju. Upravičeno je ludi naglašal, da bi na praznik sokolskega naraščaja ne smel manjkati noben zaveden celjski Slovenec. Zvečer je priredilo društvo Sok. dom v Narodnem domu prijateljski sestanek, ki je potekel zelo animirano.
Porofa
Maribor, 17. septembra.
Vlom v Spodnje-stajersko posojilnico.
Jesensko porotno zasedanje Je bilo ot-vorjeno danes z razpravo proti dvema železniškima uslužbencema radi vloma v Spodnje-štajersko posojilnico.
Začetkom aprila Je moral sluga Spod-nie-štajerske posojilnice v Mariboru, Josip Stelcer radi zastrupljenja krvi v bolnico, kjer Je 19. aprila umrl. Stclcer je imel navado, da Je v poslovnih prostorih posojilnice v družbi moških popival. Med drugimi sta hodila k njemu na pijačo tudi ključavničar južne železnice, Vid Kri-štofič in skladiščni delavec juž. železnice, Alojzij Gašparič. Ko pa je poznele ravnatelj zavoda prepovedal Stelcerju popivanje v prostorih posojilnice, si je ta nabavil svoje ključe, ki sta mu Jih preskrbela Imenovana železničarja.
Po Stelcerievl smrti sta Oašparič In Krlštoflč hotela najprej vreči ponarejene ključe v Dravo, končno pa sta se dogovorila, da Je bolje, ako vlomita v poso-illnlco. da bosta imela vsal kako korist
od ključev. To se /e tudi zgodilo, v no čl od 29. na 30. junija Je Krlštofič vlomil v posojilnico, navrtal blagajno, ukrade 24 — 28.000 K gotovine in celo vrsto moške in ženske zlatnine ln srebrnine skupni vrednosti 253.120 K. Ukrade, stvari jo Krlštofič dne 30. junija zal^" pal v Bctnavskeni gozdu, pozneje pa vsj skupaj zanesel z Oašparičem v gardero. bo na glavnem kolodvoru. Cez nekaj dni Je bila Izvršena pri obeli hišna preiskava lil je našla policija pri tej priliki pri Kri, štoiiču odtiske ključev posojilnice iiiveč! jo množino gotovine, nakar sta bila Ga' šparlč in Krištoflč takol aretirana ln sta krivdo tudi priznala. Postala sta pravj priložnostna tata.
Porotniki so soglasno, potrdili vpraša, nje glede vloma, nakar sta bila Krlšto-flč In Oašparič obsojena vsak na dve let[ Ječe.
Oropani turisti na Pohorju.
171ctni France Beronik, hlapec v Ho. škem Pohorju, ie nepoboljšljiv uzmovid, Bil je kljub svoji mladosti sicer že tri-krat kaznovan radi tatvine, kar pa še nI spametovalo. Dne 15. avgusta je srečal v gozdu pri Sv. Bolfenku na Po. horju 151etno Eino Lierzerjevo in njeno prijateljico Karollno Siebererjevo, ki sta bili na potu proti Mariborski koči. Ko ji opazil, da ima Lierzerjeva v zapestju krasno zlato uro, je skočil proti njel z nožem v roki, JI strgal uro z roke ln po-tem zbežal. Uro Je skril v gozdu v nekem štoru in Jo je nameraval ob ugodili pri. liki prodati. Ko |e bil aretiran, je poka. zal orožnikom skrivališče ukradene ure, koščka tanke verižice pa še niso našli.
Porotniki so soglasno potrdili vprala. nje glede tatvine, zanikali pa z 8 glasovi izvršitev s silo, nakar jc bil France Bs. ronik obsojen na poldrugo leto Ječe.
Objave
X Zahvala. Veselična odbora delav. stva glinarne g. dr. Irgoliča na Ješenci in opekarne g. dr. Pipuša v Račah sta mi izročila od prirejonih veselic z dna 8. septembra in 19. avgusta prebitek in sicer prvi 200 Din, drugi pa 312 Din 50 par za nakup učnih knjig revnim učen-cem trirazredne osnovne šole v Račah, Za blagohotno naklonjenost revni šolski mladini v Račah najtoplejša zahvala. -Iv. Moliorko, nadučitelj.
X Enoletni trgovski tečaj na žensk realni gimnaziji v Ljubljani. Vpisovanji se vrši v soboto dne 29. septembra od 15. do 17. ure, sprejemni izpit pa v nedeljo dne 30. septembra ob 9. uri. Pouk se prične 1. oktobra ob 8. uri. V enoletni trgovski tečaj se sprejemajo: a) ab solventke IV. razreda meščanske šole gimnazijo ali prvega letnika učiteljica] ako imajo v računstvu, jezikih, zemlje-pisju in zunanji obliki najmanj red 2 i« ako napravijo sprejemni izpit. PričenSI z dokončanim 5. razredom kake srednj« šole in z dokončanim II. letnikom učite ljišča odpade sprejemni izpit.
X Enoletna gospodinjska šola v «MU dlki». Vpisovanje se vrši dne 1. oktobri od 10. do 12. ure. Pouk prične dne 2. ok tobra ob 8. uri. Sprejemni pogoji bodi pozneje objavljeni.
X Pevsko društvo «Slavec» obveš« pevski zbor, da se vrše redne pevski vaje vsak torek ob 8. uri zvečer za rao ški in vsako sredo ob pol 8. uri za žet ski zbor. Prva pevska vaja za mošk zbor je danes, dne 18. septembra, za Ser ski zbor pa v sredo dne 19. septembri Prihajajte točno, da tudi končamo točni
—	Pevovodja.
X Odbor društva «Soče» poživlja sv( jo člane, da se v kolikor mogoče velike; številu udeleže pogreba vrlega člana, i nepozabnega, zvestega prijatelja rojak g. Luka Silo, ki se vrši danes dne 1 septembra ob 17. uri iz mrtvašnice tu! deželne bolnice.
X Siov. lovsko društvo. Na izredne občnem zboru Slov. lov. društva v Lju ljani dne 12. septembra so se določi za vso člane obligatorične cene divjai ni in sicer franko oddajna postaja. Sri kg 25 Din, gams kg 15 Din. Zajci k ir.ad nad 3 kg 80 Din, pod 3 kg 60 D1 jerebica 20 Din, prepelica 10 Din, fat 50 Din, velika raca 25 Din, mala ra 15 Din, kljunač 25 Din in kožica 10 P
—	Odbor Slov. lovskega društva. X «Domovina», vzgojevalno in izobi
ževalno društvo v Ljubljani ima obi zbor v pondeljek dno 24. septembra 6. uri popoldne v pisarni Akademske kolegija (Kolodvorska ulica 22). Odb
X Kredarica ln Stanlčeva koča p Triglavom ostaneta odprti in oskrbov do dne 23. septembra in to le v sluč lepega vremena, sicor pa zapustita osli ' nika koči prvi dežovni dan med tedni
X Kino «IdeaI» predvaja veliko i numentalno delo v treh delih po i! imenskem romanu «Mo.st vzdlhljajev« katerem igra glavno vlogo priljubi, največji artist sveta Luciano Albert Krasni naravni posnetki iz Benetk Italije sploh, vseskozi zanimivo dejr ter jo le vsakemu priporočati, da si film ogleda. Predvajanje I. dela traja 17. do vštevši 19. septembra, II. dela 20. do vštevši 23., III. dela od 24. vštevši 26. septembra.
X Darovi. Namesto venca na k umrlega očeta šum, komisarja ln?.. torja Novaka jo darovalo uradništvo neraino inšpekcijo voda v Ljubljani goslov. Matici 190 Din, dr. Fran Roš, vetnik v Laškem, lz neke kazenske ravnavo 100 Din, dr. Natlačen iz i kazensko poravnave 500 Din, Isk hvala!
prvo priloga „Jutru'» št. 218, fine 18, septembra 1923.
Politični odmevi
Pred petnajstimi leti
17.	septembra 1908. Razmerje se jioostruje. V naprednem časopisju sledijo še podrobnosti o Ptuju in citati o hvalisanju stidmarkovskega tiska z nemškutarskimi tolovajstvi. Prihajajo poročila iz provlncijalnih nemškutar-pkih gnezd, posebno iz Kočevja in štajerskih trgov, kjer nemškutarija nastopa z infamnim izzivanjem, aroganco |n napadi na poedine zavedne Slovence. Kampanja postaja vedno brezobzir-nejša. Napredno časopisje se pojavi z belimi kolonami, c. kr. cenzor prehaja v svojo strogo funkcijo.
Napetost je vedno večja in čaka ventilacije na »velik o m protestnem shodu proti n e m -gkim divjaštvom v Ptuju», napovedanem za naslednji dan (v petek) zvečer v Mestnem domu. Propaganda gre po vsej Ljubljani, istočasno s propagando na popolno bojkotiranje ljubljanskih nemških in nemškutarskih tvrdk in sploh ljubljanskega »Herren-volka«. ki postaja vedno arogantnejši in vsak večer v Kazini »kanibalsko proslavlja svo.ie veseljo »nad junaštvi ptujske fakinaže.*
18.	septembra 1908. Dan manifesta-djskega shoda in demonstracij proti ljubljanskim Nemcem. Takega shoda Ljubljana še ni videla. Velika dvorana »Mestnega doma« je bila nabito polna, glavni kontingent pa je bil zunaj na trgu. Desettisočglava množica. Motto temperamentnih govorov na shodu: «Svoji k svojim!», neizprosen bojkot in prezir nemškutarjov! Višek navdu. fenja so izzvale besede dr. Oražna: »V Ptuju jo tekla slovenska kri . . . Kri ima magično moč, čo so žo pripoveduje o tem. Vendar vam priporočam mirno kri, da ne bo dana prilika baronu Schwarzu (ogorčeni fej in pereat - klici!) rabiti orožništvo in vojaštvo, ki ga je poklical v zaščito tukajšnjih Nemcev. Odgovorili bomo na narodnogospodarskem polju! Slovcnci! Pesnemaj-mo Cehe, ki so na tem polju ubili nasprotnika. Ravnajmo se po njih! Ko se to zgodi, bodo tudi na cesarskem Dunaju spoznali, da bo Avstrija ali slovanska — ali pa jo ne bo!»
Med prepevanjem pesmi »Hej Slovani« odhajajo množice v mesto. Nakrat prileti pri Nagyjevi hiši tinta na ljudi. To je bilo oljo v ogenj, množica se je hipoma razburila kakor orkan, drla proti AVolfovi ulici, prodrla policijski kordon in par trenotkov nato so na Kazini popokale vse šipe. Nemci so demonstrante polivali s tinto, kar so dobili takoj poplačano s tem, da so demonstranti razbili okna in napise na nemških poslopjih, kamor jo doseglo kamenje. Ta usoda je predvsem zadela palačo deželne vlade, Kranjsko hr.v nilnico, nemško gimnazijo, Filharmonijo i. dr. Pri raznih nemških trgovcih so potrgali nemške table in jih pometali v Ljubljanico, drugod so razbili šipe in svetilke.
Tedaj je pridirjal bataljon (graške-ga) 27. pešpolka (»Belgijcev«, »Kanarčkov«) Vojaštvo je začelo razganjati vsako gručico ljudi, jih pretepalo in suvalo. Nastal je surov dirindaj po ljubljanskih ulicah. Toda vojaštvo je z nasajenimi bajoneti vdiralo tudi v javne lokale in privatno slovenske hiše ter brezobzirno stikalo za demonstranti. Med kričanjem in »heilanjem« so poedinl vojaki, fanatični gornješta-jerski Nemci, tolkli s kopiti vsevprek in obdelavali aretirance, katerih je bilo v celoti 12 oddanih v sodne zapore. Posebno se je že ta večer odlikoval lajtnant Mayer poznejše žalostne slave .. .
Zdi se, kakor da vlada nalašč ni hotela preprečiti demonstracij, kajti vo-
jaštvo jo stopilo v akcijo šele po gotovem dejstvu. In vendar jo baron Schwarz že par dni pred napovedanim shodom dal konsignirati vojaštvo tor poklical orožništvo z vse dežele v Ljubljano, da brani peščico nemšku-tarije. Torej vse drugačo kakor v Ptuju, kjer jo vlada skupščinarjo navzlic ponovnim prošnjam za varnostno asistenco prepustila v obdelovanje faki-naži. Baron Schwarz je po migljajih takratnega kazinotskega generalštaba demonstracije očitno hotel imeti, da je nato lahko posegel po kanibal-skem zadoščenju. In ga je resnično dobil, on in krvavi avstrijski režim, čigar predstavnik je bil. Cez dva dni je napočil 20. september . . .
Iz spominov udeležnika
Seveda smo šli tudi študentje na protestni shod v Mestni dom, kier naj bi sc povedale junaške besede radi nemško-nacljonalnih nasilstev v Ptuju. Iz govorov se ne spominjam prav ničesar, dobro pa sc spominjam onega znamenitega pohoda razljučenili množic Izpred Mestnega doma v ingsto. Ljudi je bilo silno mnogo. Bilo je že precej kasno zvečer in temno se jc valila živa reka mimo Vodnika proti rotovžu. Pred tedanjo Nagyjevo železno trgovino je zaropotalo in zacigljalo prvi pot... Množica pa se ni mnogo mudila, instinktivno se je pomikala dalje, tja proti onemu poslopju, ki nam je veljal za nekako ljubljansko Bastljo, ki se je kakor rdeča cunja puranom režal nam Slovencem sredi Ljubljane. Pred Kazino! to je bil vsem In vsakomur tako rekoč prirojen bojni klic; tudi brez direktive bi bil vsakdo sam po sebi silil tjakaj, da izlije svoj nacljonalni srd nad sovražnika, ki je Imel tu svojo ekspozituro.
Val množice, v katerem sem se nahajal, je krenil z Marijinega trga skozi Wo!fovo ulico proti Zvezdi. DrugI val je bil krenil menda po Prešernovi ulici. Nekako pred Aurovo hišo pa so se naše vrste kar naenkrat zgostile; pritisk od zada) nas je potisnil naprej, toda spredaj je stal preko vse ceste kordon policije in se trudil na vso moč, da zadrži prodiranje. Policisti so si pomagali z rokami, z nogami — za sablje je bila gneča prevelika; kričali so nad nas, mi nad njimi, vse skupaj se je prerivalo semintja, dokler n| zadoncla mogočno ena od bojevitih nacljonalnlh pesmi in preglasila vse. Toda ravno sredi pesmi je nenadoma pritisnil znova neodoljiv sunek od zadaj, vse se je v besu pognalo naprej, vrsta policistov se )e zamajala, tu se je eden povaljal po tleh, tam drugI, skozi vrzeli, deloma po tleh, pa smo že mi drli dalje....
Vsa Zvezda je odmevala od vpitja in pesmi. Toda naš val je prišel že post festum; kazinska okna so že zevala, kordon policije okrog in okrog poslopja je
varoval razsute šipe...
• * •
DrugI dan so nas seveda v šoli — mi smo bili takrat srednješolci — opominjali, kaj pripovodujc disciplinarni red v tein in tem paragrafu. Seveda se nam opomini niso zdeli prepričevalni; vrh tega se je naš razrednik profesor J. kar naravnost izrazil, da je prav za prav majhen greli, če tudi nam Slovencem enkrat vzki-pi kri vzpričo nezaslišanih krivic, ki jih moramo trpeti. Bil je šele začetek šole, zato smo bili tudi dopoldne zgodaj prosti. Seveda smo si z veliko naslado ogledovali trofeje večernih in ponočnlh dogodkov. Največ stekla jo ležalo pred poslopjem Schulvereinske šole v Strellški ulici.
Dogodki drugega dne, to je sobote, 19. septembra, so se pričeli, kolikor se spominjam, že okrog ene ure popoldne v Zvezdi. Tam se nas je zadrževalo ves čas večje število, posebno v drevoredu od Kazine do Nunske cerkve. Toda vse je bilo mirno in prav za prav nismo priča-
kovali ničesar posermega ve?. Tedaj pa se nenadoma pojavijo vojaki, menda med prvo In drugo uro popoldne, nas začno odganjati in zapro sploh oni kot Zvezde proti Kazini. To je bilo seveda Izzivanje za nas, zakaj vojaki so bili — naravno — nemški »Belgijci«, oni zasovraženl rumeni »kanalčkl«, ki so nam veljali kot Izrazit predstavnik nemštva. Ni čuda, da se jc pred vojaškim kordonom nabiralo vedno več ljudi, gruče so rastle v množice in Iz radovednežev so proti večeru postajali demonstranti. Sedaj smo bili sigurni, da bo zvečer zopet »nekaj«. Z mrakom so postajale množice posebno številne in goste, a tudi pogumne; začelo so se javljati pesmi in preteči vzkliki.
Pa tudi »nasprotna« stran se nI obotavljala. Vedno več čet je bilo po cestah, v bojni opremi, a še vedno le štacijonl-
ranlti. To Je dražilo fn vzpodbadaro; vsega se je polastila velika napetost, a pomešana s precejšnjo porcljo lahkomiselnosti. Nevarna se nam situacija ni zdela, le )ako razburljiva, prijetna za našo bojevito ogorčenje. V Seienburgovo ulico so postavili tudi oddelek našl i Janezov, kar nam je bilo seveda všeč; dajali sino jlin na skrivaj cigarcto in jih ščuvali, naj nikar ne streljajo. Na streljanje seveda nismo resno mislili. Nekdo je prišel povedat, da kampirajo prod Glediščem, sedanjo opero, dragonci... Tega nismo mogli verjeti, pa smo jo udarili gledat. Res so ležali In stali tam krepki dragon-skl konji in pri njih dragonci s kara-binkami. Prijeten, nad vse razdražljlv nemir v nas je rastel, napovedovale so se velike ln Imenitne reči..,
Kraljestvo mode
Jesen, ženska in moda
Vse, kar je bilo željno lepote poletja, njega elegance, zabave ali počitka, se je vrnilo iz letovišč. Počitniška doživetja, trlumfi in razočaranja se bodo polagoma zopet pozabila. Narava se )e začela pripravljati na počitek.
Kakor v nasprotje temu pa ie začelo v vseh modnih žariščih novo življenje. Modne trgovine In sprejemne sobe se zopet polnijo. Počitek v ateljejih se je umaknil novemu vrvenju. Vse se giblje in hiti. Posvetovanja in poskušnjc se prehitevajo.
Nestrpno pričakovanje In radovednost lepih naročnic, kaj je moda prinesla novega, kaj bo najlepše in najboljše se že približuje skrajnim mejam. Ženske vseh narodov so si v ničemernosti enake. Ženska je ustvarjena za lepoto In dopadenje.
Ženskemu telesu najusiužnejša In zbog tega prcdomlnujoča ie toaleta klasične grške linije. Težko jc reči, je II bolj na mestu označba »prikrivanje« ali »odkrivanje« oblik ženskega telesa. Sigurno pa je, da je neizmerno veliko ritma In finese v gibih današnje linije, katera jc, dasl Izgleda naravna, vendar nepopisno rafinl-rana, a Istočasno umirjena In distlngvi-rana.
Zgražanja, ki so se čula skoro ob vsaki modni izpremembi, so sedaj potihnila. Seveda jc bilo težko privaditi se dolgim krilom. Boj zanje je trajal nad dve leti. Večno so ženske hotele nositi kratka krilca In težko je bilo misliti na to, da bi te kar čez noč opustile. Boj je končan. Tudi oblačenje dolgih oblek, ki so bile brez razporkov, tako zvano natikanje preko glave, jc izzvalo nebrol vzdihov. Tudi tcinu smo se končno privadile. Kot odškodnino za to pa imamo tudi obleke, katerim bolj kot kdaj tiče Ime plaščne obleke. Oblačijo se kakor plašč. Obleka se zavije okrog ledij, na desni strani spodaj globoko pod pasom se zaveže s trak-cem in zgoraj na levi pripne z enim gibom. Ncsešita obleka ali krilo, in spodaj nič drugega kakor kombineša, tanka in prosojna, ali prilegajoč sc triko — kako frivolno, a vendar dostojanstveno!
V temeljnih potezah zares enači jesenska moda poletni. Vendarle je drugače dovršena in zaokrožena. Kot jegulja ie dolga, ozka, kot ccv ravna, a kot prepovedana in drzna misel navzven udarjajoča. Krila se zvončijo od kolena navzdol. Aranžma na levi strani je močno zvončast. Zvončasti so robovi volan, zapestja pri rokavih, jopice od pasu navzdol.
Tu sc komaj dotaknem stilskih oblek, katere, kar se samo po sebi razume, še vedno so in bodo na površju.
Na razpolago so nam slogi vseh epoh, vseli narodnosti. Poslužujemo se zgodovine in časovnih domislic. CasI, ko se ie samo Ideja kake francoske kraljice ali kurtizane uveljavljala in' posnemala skozi desetletja, so minuli. Res, da je In bo Pariš vedno narekoval modo, a danes io vstvarja splošnost. Podjetnik in umetnik, raznežena bogatinka, kot v zasilno ele-
ganco odeta mldineta — vsi ti narekujejo Ideje.
V sedanji sezoni jc zopet prišel na prvo mesto nekdaj med arlstokratkaml od vseh oblačil najbolj priljubljeni klasični »Kostum Tailleur«. Res naravnost blažil-no vpliva dama, oblečena v resnično dobro izvršen angleški kostum. Tudi tako zvana smoking jopa se že uveljavlja. Dolgo pogrešani dobri znanec, tri četrtine dolgi paletot se je vrnil. Moderni so tudi angleški in razbrzdani francoski plašči, za zimo bogato obšlti s kožuhovino. A o tem drugič.
Kot slaščico koncem obeda naj dodam, da je bila v minuli dobi podčrtavana ali fingirana ženska mladost od spodaj gori, to je potom kratkega krila; sedaj pa v obratno, od zgoraj doli. Da so jasnejše izrazim o tej okolnostl, naj obrazložim, da je moda oblikovala kar najmladost-nejše žensko glavo s tem, da je lase potom preče tesno ob glavi razčesala, pu-stlvšl od skritih ušes daleč na rožna lica bogato skodran šop las. Lasje na tilniku so zloženi v grški vozel ali v polža zaviti. — Uhani vise kot dolga črna kaplja. Na drobni, precej dolgi srebrni ali platinasti verižici le obešena črna ali bela
kroglltca lz te alt one plemenite prldo-bine. Bodi še povedano, da ic ta pričesek resnično tako srčkan in mladosten, primeren za ulično kakor večerno toaleto, vrhutega pa Izredno lahkotno Izpcljiv, Pokrivalo je majhen, zvončat klobuk »Cloclie«, ki ima zadaj ali ob strani prU tisnjen grebenček z visečimi trakcl.
Novska
Ovratnica
Ovratnica ali kravata ic danes še edl-no, kar vsa) nekoliko izraža Individualni moški okus. Kakšne barve ali vzorca svile človek nosi, v tem sc Izdaja večji, boljši aH slabši okus. Narejenih ovratnic modni mož ne nosi več; kvečjemu nosi svoje posebne ovratnice, ki mu jih sešl-jeta dcklč aH žena. Modne so dandanes la še samovcznice. Njih zgodovina je stara.
Do sredine 17. veka so se nosile na-škrobane nabornice (»krauze«) In s čipkami garnlranl, včasih uprav ogromni ovratniki. Glava le ležala na velikanskem, dcbclom krožniku ali mlinskem kanmu. Okoli leta 1660. so se naškrobanl ovratniki umaknili mehki ovratnici. Takrat je prišel namreč v Pariz hrvaški polk, ki je prinesel novo modo: prostakl In podčastniki so nosili mehke robce iz sukna, častniki pa robce Iz svile, čipk ali musscllna, zavezane v vozijo aH z gumbi ali okrašeno z Iglami. V tej vrsti ovratnic je bilo mnogo različnosti In pestrosti. Zato je bila Parlžanoin takoj všeč in imenovali so jo po Hrvatih »Croat« ali •Cravattc«. V 18. veku se jc kravata aH ovratnica razvila v luksuzno dekoracijo, kar je ostala več ali manj doslej. Zlasti modne so bile nekaj časa na kravatah dragocene Igle In zaponke.
Nekaj desetletij ie bila ovratnica iakd obilna, široka in zavezana tako, da jej pokrivala vse prsi. Polagoma se je krčila, a spočetka 20. veka so gizdalini nosili zopet ogromne robce v obliki ovratnic. Potem sc jc začela doba ozkih In ličnih ovratnic, ki so za vsako prilika drugačne barve ln vrste. Predpisi gleda ovratnic so za vsako vrsto obleke drugačni. Kdor jih ne pozna, sc lahko M družbi osmeši.
Iz življenja in sveta
Zračna pošta med Atlan-tom in Pacifikom
Post Office Departement javlja, da v najkrajšem času začne poslovati direktni zrakoplovni poštni promet med Ne\v Yorkom in San Franclscom. Razdaljo 3000 milj bo poštni zrakoplov preletel v 28 urah. Tretjino pota bodo piloti morali preleteli ponoči. Zračna pošta bo iz Nc\v Yorka odhajala dnevno malo pred poldnem In bo dospela v Chlcago pred sebičnim zahodom. Tu prevzame pošto drugi pilot z drugim zrakoplovom in nadaljuje polet v tekmi s solcem. Ob zori mora dospeti v mesto Chcyenne v državi Wyo-ming. Tretji pilot In tretji zrakoplov prevzame pošto in se požene preko visokih planin Rocky Moutains in Sierras ter dospe na pacifično obalo, v San I'ran-cisco, pred solnčnim zapadom. S temeljitim proučevanjem In pripravami je poštni upravi tekom 12 mesecev uspelo zasigu-rati varnost nočne plovbe od Chlcaga do Cheyenna kakor podnevi. Silni svetilniki kažejo pilotu smer preko prerij. Luč svetilnikov prodira tudi skozi najgostejšo meglo.
Zrakoplov sam je opremljen z velikim reflektorjem, katerega se posluži pilot v slučaju, da mora polet prekiniti in poiskati pripraven teren, kamor so želi spustiti. Na vsakih 25 milj se nahajajo varnostne postaje, razsvetljene v noči. Sicer pa zrakoplov leti ponoči le nad nc-premerno prerijo, zrak nad njo je suh in brez vlage, kar omogoča lahko opazovanje svetilnikov. Prebivalci Mlddle We-sta, vzdolž te zračne proge, bodo lahko uživali krasne prizore. Umetno naprav-
ljena severna zora (aurora borealis) bd eden teli glavnih prizorov in razsvetljenci nebo se bo ponoči videlo na 50 mili okrog. Ta svetloba bo prihajala od od-« sevanja žarkov drobnih rcflektorlev 5 petero velikimi svetilniki: Chlcago, Jowai Clty, Omaha, North Plattc In Chcycnne, Vsak teh velikih svetilnikov bo svetil t močjo 600 milijonov sveč. Poleg njih lel večje število manjših, oddaljenih po 28 milj, vzdolž proge, njihova svetloba pa bo segala do 30 milj. Kažipot bo torej vsa drugače zaslguran kakor na morju. Smem žarkov bo seveda drugačna. Reflektorji vrli svetilnikov bodo krožili okrog svoja osi trikrat v minuti in metali luč navzgofl pod nebo. Svetilniki bodo delovali le odrejenem času, določenem za paslranjfl zrakoplova. V slučaju »nizkega stropa«, kakor pravijo piloti, kadar so oblaki nizka nad zemljo, 1» pilot prisiljen, da se spin sti niže in bi utegnil prezreti navpična žarke svetilnika. Zato so v razdaljaH treh milj postavljene navadne ccstnc svetilke, obrnjene proti nebu. Kadar bo zraK čist in bo pilot letel v višini kakih 7000 čevljev, bo videl dolgo, ozko in svetlol črto, ki sc bo na miljo In milje vijugala; preko ameriškega kontinenta.
Poštni piloti sc bodo vseeno moTali bo» riti z večjimi težavami, kakor piloti med svetovno vojno, ki so se navadno po» vzpeli v silno višino ter tckoin par ur! premotrili teren, med tem ko mora poštni pilot leteti od zore do mraka. Vojaški avijatiki so lahko čakali na ugodno vreme za svoje ekspedicije, pošlnl pilot sa na to ne more In ne sme ozirati, temveč more leteti, če sc tudi preklje obotaio z neba. Skoro tretjina dnevnih letov jo pod-i
Iz avstrijskih ječ in taborov
(K današnjemu predavanju v Mestnem domu.)
Ob začetku svetovne vojne )c razdelila Avstrija svoje državljane na dva dela: v Patrijote in nepatrijote. Patrijoti so bili razdeljeni na razne stopnje prve, druge iu tretje vrste. Nepatrijoti so se delili na: 1.) politično sumljive, 2.) politično nezanesljive in 3.) politično nevarne. Prvi so bili pod stalnim policijskim nadzorstvom ali »konfinirani«, niso se smeli ganiti iz svojega stalnega bivališča; drugi so bili •internirani«, odpeljali so jih v posebne tabore, kjer so živeli leta in leta, ne da bi jih kdo vprašal, kaj so storili; tretji so Prišli v ječe, kjer se jim je naprtila kaka »vadba, vsled katere so prišli pred sodišče, kjer so bili obsojeni, če pa to po vseh paragrafih nI bilo mogoče, so ostali kljub temu v policijskih zaporih, ali pa so jih sčasoma poslali v tabore ali v stare eradove, k| že davno niso služili niti za ietntgnice, kaj šele za kako drugo človeško bivališče. Kaj se je vse godilo po teh strašnih krajih, vemo doslej prav •ualo, ker naši jetniki in Internirane) še niso utegnili napisati svojih spominov. Cehi so v tem oziru bolj delavni In Imajo danes celo literaturo, ki govori o njlho-vem boju proti Avstriji. Izdali so spomine posameznih p< litikov, pesnikov, pisateljev ln drugih, ki so bili med vojno zaprti, pa tudi spomine lcgij">nn.rjcv In vseh tistih, ki so zunal drži.vc delali za
ustanovitev samostojne češke države. Tudi president Masaryk pripravlja svoje spomine.
Za naše notomce bo zanimivo Citati, kaj " je —*iio v tistih dneh pri nas v tržaških grašklh ječah, na goriškem in ljubljanskem gradu, v ječah in zaporih ter v taborih v Lipnici, Hainburgu, Litzcn-dorfu, Mifc-grabenu, Thalerhofu, Gollers-dorfu, Raschali In drugod. Vse to vedo samo oni, ki so bival! tam ...
V torek »""-.o videli pri predavanju pod gorenjim .naslovom v Mestnom domu mnogo slik, ki nam bodo kazale življenje naših izgnancev In preganjancev. Češki prof. Havelka, ki je bil tudi med internirane!, je zbral vse slike, oziroma fotografije, kar jih je mogel dobiti v skupno serijo (do 200 slik), ki kažejo razne prizore iz ječ in taborov Tu vidimo posamezne narodne vodiidje, skupine jetnikov, ženske In otroke, sploh življenje vseli teh žrtev, ki so šle na pot trpljenja za svoje prepričanje in za lepšo bodočnost naroda. Zal, da sc je iz naših krajev ohranilo le malo slik, ker se je le malo fotografiralo. Cehi so bili bolj previdni. Svestl si, da čez sedem let vse prav pride, so spravil! v ječe in tabore — če so le mogli — kakega fotografa, ki je poskrbel za to, da se avstrijska kultura ovekoveči. Tu in tam sc je posrečilo celo med vojno spraviti kako sliko v Inozemske liste, da so zavezniki videli, kaj sc godi v Avstriji. Ker so živeli naši Izgnanci po taborih skupaj s Celil, Rusi, S.bi itd., se je na ta način ohranilo tudi za uas mnogo zanimivega gradiva,
Prof. Havelka je o svoji temi predaval po Češkem z velikim uspehom. Saj je posebno dandanes, ko smo na vse že »pozabili« in lezejo denuncijanti in slične kreature predrzno na dan, potrebno, da obnovimo spomin, kako je pravzaprav bilo takrat. Zato bo gotovo tudi v Ljubljani predavanje dobro obiskano. Ravno ti »nepatrijotični elementi«, ki sicer danes tudi v Jugoslaviji nimajo veljave, so že med vojno dokazali, da jc živela pri nas — posebno od septembrskih dogodkov — jugoslovenska misel in da vsa klerikalna udanost do Habsburgovcev ni mogla zatreti pri nas one ideje, ki nas je končno osvobodila. V tem življenju po ječah in taborih je velik tlel naše politične zgodovine in prav bi bilo, da bi se tudi pri nas zbrale slike in bi se o tem predavalo po deželi med ljudstvom. Tako bi se pokazalo, koliko boja in trpljenja jc bilo treba za državo, ki jo zdaj brezvestni ljudje lahkomiselno uničujejo.
Predavanje priredita »Ceškoslovaško-jugoslovanska Liga« In »Češka obec«. Ker jc torek dan pred 20. septembrom, bo Ljubljana lahko na ta način proslavila spomin na dogodke pred 15 leti.
Prof. Havelka je posebno našim beguncem dobro znan, ker ie bil v Raschali pri Oberholabrunnu interniran skupaj z ljudmi iz Bovca in Loga ter je storil zanje, kar je mogel. Letos je izdal knjigo »Otroci mučeniki«, v kateri popisuje življenje naših otrok po taborih. O knjigi je »Jutro« dne 3. maja natančneje poročalo. Slike Iz te knjige bomo videli r>r| predavanju v Mestnem domu.
V slovenskem Korotanu
Sožitje med slovenskim in nemškim življem se je zadnje čase precej omililo In sovraštvo, nastalo po nesrečnem plebiscitu, ublažilo. Ni več «horruckanja» niti pošiljanja »iiber den Loibl«. Danes govoriš na celovški ulici brez skrbi slovensko, zahtevaš v trgovini in gostilni v našem jeziku. Po navadi te tudi v tem jeziku postrežejo. Vsaj meni sc je tako godilo. Ce pa ne znajo, se opravičijo. Pripetilo se je, da smo v nekem cclov-škem lavnem lokalu slovensko zapeli, nc da bi sc bil kdo nad tem spodtikal. Tako med ljudstvom. Drugače pa je z državnimi in deželnimi uradi, stoječimi pod uplivom in nadzorstvom »Hcimats-diensta«. Med zagrizenimi, nemšlionacl-jonalnimi uradniki naj naš človek nikar nc išče pravice in resnice, kr la za Slovence v koroških lavnih uradih nc eksi-stira. Enako kot javni uradniki, so zagrizeni tudi odvetniki in zdravniki, ki nc pustijo slovenskim kolegom niti dihati. Slučaj, ko je odvetniška zbornica v Celovcu odrekla edinemu slovenskemu odvetniku, ki je po plebiscitu ostal na Koroškem, dr. Schlclpachu pravico Izvrševati poklic, jc še vsem v živem spominu. Da so i zdravniki tako fanatično strupeni, naj izpriča sledeči slučaj: Slovenci Pliberškcga ln Vclikovškega okraja so zahtevali, naj so sprejme v službo bolniške blagalne poleg toliko Nemcev, še Slovenec dr. Petek. Tej zahtevi nasproti
so Izjavili vsi zdravniki omenjenega okrožja, da bodo bojkotirali bolniško blagajno z onim dnem, ko eventualno prestopi tja prag imenovani Slovenec. In tako ie dr. Petek pri rečenem zavodu onemogočen. Kako jc pa v tem oziru pri nas? O neki čudni mariborski nameri so ravno v zadnjem času pisali naši časo* pisi...
Enoglasni sklep deželnega zbora Ko-< roškega z dne 29. septembra 1920., ki gS js očividno diktiral strah pred plebiscitom In sc glasi, »da ostanejo Koroški Slovenci na vse veke v vsakem pogledu z Nemci enakoveljavnl«, je ostal samo na papirju, kajti Nemci so žc prvi dan po za nas nesrečnem plebiscitu pogazill ta »svečani« sklep ter napovedali Slovencem boj na življenje in smrt. Ali kakor rečeno, ljudstvo je dandanes že več ali manj izprcvldclo napako. Trdovratni v sovraštvu napram našemu življu so ostali le še javni nameščene! in drugI Heimatsdienstlerjl z nemškonaciionalnim tiskom na čelu, ki z netenjem sovraštva med obema narodoma pač nikdar prenehal nc bo. Zal, da Imajo ti luijskajočl elementi na Koroškem veliko moč, kajti v njih rokah je ves krajevno-državni in deželni aparat.
Šola In cerkev.
Na šolskem polju so koroški Slovcnci popolnoma brezpravni, kajti vlada jim po plebiscitu nI otvorila niti ene slovenske ali srednje šole; v zadnjem času se je mnogo govorilo In pisalo o skorajšnji otvoritvi prejšnje slovenske šole v St,
Vržena snegu, deževju, toči in megli In nI Izgledov, da bi nožne vožnje lalilto pričakovale ugodnejše vreme.
Z ureditvijo te direktne zrakoplovnc proge je upostavljen neposredni depešni promet med San Franclscom, Chicagom, New Yorkom in obratno. Ameriška poštna uprava se nadeja, da se bo občinstvo izdatno posluževalo hitre dostave. Izdala bo nove originalne znamke za zračno pošto.
Življenska doba naših Sen
Jean Paul trdi, da »človek prav za prav živi le dve minuti in pol». Morda ima pravi V eni minuti se smehlja, v diugi zdihuje ln polovica jo posvečona ljubezni. Morda ima prav tudi Jean Jaeques Rousseau, ki trdi, da »ne živi oni najdalje, kateremu jo največ let, tom-več oni, ki je svojo življenje najbolje izkoristil«. Toda statistika se no meni za dušovno življenje človeka, ampak lo r.a fizično. Zanimiva jo ugotovitev, da ee je v vseh kulturnih državah doba človeškega življonja precej podaljšala. Posebno so kaže to podaljšanje pri ženskah. Medtem ko jo bila po predzadnjih statističnih podatkih življenska doba Sensk 42 in pol leta, je vzrastla sedaj na 55 let. Tudi za življensko doho mož, ki je trajala povprečno le 88 let, kaže itatistika zvišanje na 48 in pol leta; torej se je življenska doba. mož zvišala za m in pol leta. Iz teh podatkov jo razvidno, da je življenska doba naših žen ta več kot šest let večja nego ona mož.
Vzrok krajše življensko dobo mož je brezdvomno ta, da mora mož v borbi za vsakdanji kruh svoje silo veliko bolj napeti nego žena, da torej tudi prej opeša. Sicer so se v zadnjih dvajsetih letih tudi žene veliko bolj posvetilo raznim poklicem. Toda njih delo jo lo lažje, bodisi duševno, bodisi telesno. Zmerno delo pa koristi zdravju. Zlasti nervoz-nost in histerija se z delom najuspešnejo pobija. Enakomerno delo pospešujo življensko dobo najbolj, kar posobno dokazuje Anglija, kjer so žene izredno obilno posvečajo raznim poklicem, veliko bolj kot pri nas in kjer dosežojo povprečno starost 56 !ot.
Kolumbovo jajce
Med frazami, ki se jiii poslužujemo, le posebno znan vzklik: «Kolumbovo jajce!« Marsikdo pozna tudi legendo, po kateri je baje nastala ta fraza. Kolumbu so na nekem častnem banketu zavidneži poniževali zasluge, češ Ameriko najti ni bilo niti teško niii duhovito, kajti končno bi bil znal to vsak tepcc. Kolumb je nato zahteval, naj postavijo jajcc pokonci na mizo, češ stvar je zelo lahka. Poskušali so, a zaman. Naposled jc vzel Kolumb jajce, ga postavil trdo pokonci, da sc je nekoliko ubila lupina In jajce je stalo na mizi. Zavidneži so seveda protestirali, češ da bi tudi oni znali tako, toda odtlej govori človeštvo o Kolumbovem jajcu, kadar hoje reči: «Ze!o lahko, a znal je to vendarle en sam!« — Povest o Kolumbovem jajcu je prav slična povesli o gordijskem vozlu, kl ga ni znal nihče razvozlati, a ga je Aleksander Veliki kar presekal. Tudi to je bilo lahko, storil pa je edini Aleksander.
Toda historiki trdijo, da jajce sploh ni bilo Kolumbovo, nego bi sc moralo reči .jajce Brunclleschijevo«. I.eta 1421. so se sešll najslavnejši arhitekti v Florencl na posvetovanje, kako bi sc katedrala Santa Marla de Fiore najlepše zaključila s kupolo. Arhitekti so prinesli s seboj tudi svoje načrte. Arhitekt Brunelleschl ni Imel nobenega načrta ter je Ie ustno predlagal, naj ima kupola obliko jajca, ki stoji pokonci. Arhitekti so se mu rogall in ga s posmehovanjem tako razžalill, da je sejo zapustil. Šele na ponovno vabilo in ko so mu arhitekti dali zadoščenje, je prišel Brunelleschl zopet na posvetovanje.
Stavbniki bi bili namreč radi vide!!, da bi jim Brunelleschl pokazal svoj načrt aH model ter jim natančno razjasnil svojo
Rupcrtu pri Vclikovcu in one v Št. Jakobu v Rožu. Ali do sedaj so ostala vsa ta zagotovila le — na papirju. Šole — specijelno ljudske —- so v slovenskem delu Koroške prave vzgojevalnice nemškega fanatizma in renegatstva. Učitelji in kateheti — če od zadnjih ni kateri slučajno slovensko čuteč duhovnik — navdušujejo na milost in nemilost izročeno ji mdeco za velikonemške idejo in vlivajo slovenskim otrokom v duše in srca sovraštvo do vsega, kar je slovansko. Obenem ne opustilo nobene priliko, da bi no opozarjali otrok na trpljenje Nemcev pod francoskim jarmom v Poruhrju. Tako vzgajajo šovinistični nemški učitelji in kateheti slovensko koroško deco, Tužna nam majka!...
Kljub neprestanim hujskarijam proti Jugoslovcnom, se šolski otroci še prav živo spominjalo časov jngoslovcnskc uprave in svojih slovenskih učiteljev. Posebno se radi in s smehljajočim obrazom spominjajo na Izlet v Ljubljano, ki Jim ostane neizbrisen v mladih srcih. V tej zadevi sem so na raznih mestih spustil z deco v pogovor in povsod so mi odgovarjali, da se še spominjajo, «kako zelo lepo je bilo«.
Od koroških slovenskih učiteljev so po plebiscitu ostali trije v domovini, katerih ne le da šolske oblasti ne nastavijo, marveč jim oblastva niti državljanstva ne priznajo, češ, da so služIli Jugoslaviji, zato so državljani SHS. In vendar ti reveži niso nikdar služili izven Koroške ln nikdar zapustit svole rodne grude. Takih gorostnsnlh krivic je pač zmožen cdl-nolc koroški Hcimatsdicnst in nietnu uod-
mlsel. Toda tega nI hotel storiti. Pač pa je arhitektom predlagal: »Kdor postavi jajce na marmorno ploščo tako, da bo stalo mirno pokonci, na) dobi delo in naj zgradi kupolo!« — Nato so poskušali jajce postavili, a vsi zaman. Filippo Brunelleschl pa |o naposled prijel jajce, ga trčil ob ploščo in mu lupino utrl, na kar jo jajce mirno obstalo pokonci.
Ko so začeli arhitekti vzklikati, da zna tako vsakdo postavljati jajca pokonci, |c odvrnil Filippo, da bi pač znali zgraditi tudi jajčasto kupolo, ako bi jim prej pokazal svoj model, in jim natančno razložil svoj načrt. In nato so poverili delo Flllppu. Kupola ima resnično obliko pokonci stoječega jajca, kl mu je spodaj konica utrta.
Tako pripoveduje VasarI v svojih »Življenjepisih umetnikov« iz leta 1550. Laški hlstorik Benzoni pa le ta dogodek obrnil na Kolumba in prenesel leta 1571. doživljaj Brunellcschija na Kolumba. Brunelleschl je postavil jajce že leta 1421., Kolumb pa šele 1493. Tako uživa Kolumbovo jajcc siavo po zaslugi Brunelleschlja.
Tarok
OkultistI trdijo, da v egiptovskih temp-ljih tarok nI bil nepoznan In Egipčani so ga baje sprejeli od svečenikov Izglnelega sveta Atlantide. Cisto resno se pripoveduje, da je kralj Arthus gojil to Igro na svojem dvoru In prekvartal marsikatero noč. Besedo tarok izvajalo od staroegip-čanskih besed Tarut (»vprašana«) In Ta« risk (»zahtevam odgovor«). Tarot ali tarok bi se reklo torej po naše uganka. Naj-globokeiše skrivnosti človeštva so skrite v vseh 56 kartah, v velikih in malih arka-nlli (skrivnostih). Veliki arkani je dvaindvajset kart s številkami, mali arkani so pa ostale karte v štirih običajnih barvah.
Kabalisti delijo ves obstoj vesoljstva na tri dele ali tri svetove, kl so Bog, vesolj-stvo in človek. Kakor najde človek svojo pot v vesoljstvo potom Boga, Isti motiv najdemo pri Igri tarok. Zalibog pa okul-tistl niso taroklstl in zato lim je tudi medsebojna zveza med Igro in starim pomenom kart nepoznana.
Posamezne karte taroka so bile prvotno zaznamovane s hebrejskimi črkami. Prva karta št. 1 je Imela črko Alef. To se pravi človek. Iz te črke se je polagoma razvila iigura plešočega komedijanta ali pagat. Dvajseta karta se Imenuje »sodni dan«. Enaindvajseta ni označena s številko hi se 11 pravi »norec«. Dvaindvajseta pa pomeni svet ali vesoljstvo. To so bile seveda prvotne označbe za tarok; po toliko in toliko letih so sc ta prvotna imenovanja kart izpremenila. Skls, »norec« starega taroka postane 22. karta ln 21. (tnond) prevzame pomen 20. In 21. Norec je simbol lahkomiselnosti, brezskrbnosti in neumnosti, lastnosti, ki jih ima nekoliko vsak človek. Vse karte od 1—20 Imajo svo| simboličen pomen in nam slikajo vse mogoče slučaje človeške sreče in nesreče, moči, zločinov In nevarnosti. Skozi te slučaje išče torej človek (št. 1 pogat) pot k Bogu. Ker le »slab«, ga lahko vzamejo vsi simboli od 2—22.
Lepe simbolične slike starega taroka so že davno izpodrinile banalne slike novih Igralnih kart. Sama pagat In skis sta ostala še precej enaka. Navadno nam predstavlja karta »skis« norca, ki drži na dlani majhnega plešočega pagala-človeka. Norec jo najmočnejša karta v Igri, ki premaga ves svet, močnejša le kot vsi kralji in vitezi štirih barv. Norcu in neumnosti so pa pripisovali modri Izumitelji tega oralda tudi vse slabe lastnosti ln grehe, vse prestopke božjih zakonov. Igra tarok je torej tudi simbolična slika večnega boja pekla in nebes, zemlja vmes je pa le meja med obema kraljestvoma.
Igralci taroka so mistične simbole taroka že davno pozabi!!, če so jih sploh kdaj poznali. Triumflrajoče vam napovedo pagat-ultimo, no da bi slutili, da naznanijo s temi besedami končno zmago vsega človeštva nad peklenskim ognjem. In če zgubijo ultimo, se jezijo nad smolo v Igri, ne vedoč, da zgubljen ultimo ne
rejcua državna in deželna oblastva! — To bi bilo kričanja v nemškem Izraelu, če bi pričeli mi posnemati koroške hcl-matsdlcnstovske metode. Ker se posebno na tem polju grobo krši senžermenska pogodba, v kateri so zajamčene pravice narodnih manjšin, je dolžnost naše vlade, da že vendar enkrat poseže energično vmes In stori tem nečuvenim krivicam konec. Ce drugače ne gre, pa naj se vsaj izvaja — reciprocitcta ...
Duhovniki ponekod še poučujejo deco krščanski nauk v slovenščini, jih pa pri tem eminentno kulturnem delu, kjer in kolikor more ovira ves aparat, ki ga ima na razpolago Heimatsdienst. Vsled vsemogočih šlkan, katerim jo Izpostavljen slovenski duhovnik na Koroškem, se ved-dno bolj Tedčijo oni, ki si upajo svojo narodno zavednost javno pokazati. V vsej Rožni dolini sta menda le dva taka neustrašena moža; drugI so — kar je navsezadnje razumljivo — rezervirani in se otneje po večini le na slovenske cerkveno molitve. Ljudstvo toži, da manjka na Koroškem svečenikov a la Arnuš, Ra-žutl, Meško, Arnejc ln drugI, ki žive sedaj v nekakem prognanstvu raztreseni po Sloveniji. Vsega spoštovanja vredni dekan Llmpl, katerega so helmatsdlen-stovske bestijc o polnoči z najsvetejšim izvabile na pot skozi zasneženi gozd, ga potem zavratno napadle In z več revol-vcrsklmi streli težko ranile, da je po dolgem in mučnem trpljenju komaj ušel smrti, ta častitljiv mož te še vedro brez službe in živi v revščini v Celovcu, ker «presvetlio škof dr. Helter nc more dobili zanl nrimc.rne.va mesta, mal leni ko
pomeni drugega kot zmago neumnosti nad človeškimi slabostmi. Tako hI lahko imenovali tarok »Igro človeka« ln ravno Isto simboliko zasledujemo lahko pri znani igri «L'Hombre».
Domače
Sušenje sadja
Sadje, ki odpada, bodisi da je črvivo ali morda žo nekoliko nagnito, čestokrat ne najde prave uporabe. Pod drevesi leži, ne da bi se kdo zmenil zanj, medtem ko bi ga znala umna gospodinja izvrstno uporabiti. Ko smo bili na deželi na počitnicah in nam je lastnik sadnega vrta dovolil, da smemo pobirati sadje, ki širno odpada, smo so skoraj vsak dan oborožili i noži in vsa obitelj je lupila in pripravljala jabolka za sušonje. Izločili smo peške in vse slabo, zrezali olupljena jabolka na krhljo. Naložili smo jih na ploče, na kakršnih pečemo gibanico; to ploče smo prej na debelo pokrili s papirjem, da niso zarjavelo. Potem smo krhljo sušili v pečici in na štedilniku ali pri dobrih znancih, kadar so pekli kruh, pa tudi v poči, ko so vzeli kruh iz nje. Za štedilnik sem si napravila šc posebne sušilnice. V precej debelo lesene okvirje sem zabila po vseh štirih Btraneh v enaki razdalji žebljičke. Proko njih sem podolgem in počez napela žico, da sem dobila mrežo. Po tej rnrezi položim papirja, natrosem nanj krhlje, ki jih sušim na štedilniku po obedu. Imam tri take lese.
Na vseh treh so krlilji; stoje pa mrože druga na drugi; na štedilniku jih menjavam, da ni vedno ista na ploči štedilnika in so torej more vse sadje enakomerno sušiti. Paziti treba, da je med posameznimi mrežami toliko prostora, da moro zrak do sadja. Kadar so krlilji nekoliko osušeni, jih tudi lahko sušimo na Bolncu dalje, ako je dovolj vroče. Suhi so dovolj, kadar ne počijo, če jih skrivimo. Hranimo jih v velikih kozarcih, v škatlah ali v vrečah na suhem prostoru. Prav tako sušimo tudi lahko hruške in breskve. Pomniti treba, da jo olupljeno sadje za Bušetije mnogo bolje in nc zaostaja za nikakim kompotom.
Posebno fine bo čošplje, ki jih sušimo na ta-le način: Poparimo za hip češplje in jih olupimo. Naložimo jih na lese. Pod njimi pa zapalimo na žerjavici košček žvepla. To ne sme trajati več kot eno minuto. Potom jih sušimo najprej, na solncu ali na sušilnici ob zmerni toploti ali v pečici. Ko Be je sadjo žo nekoliko osušilo, vzemi koščice iz njega in stisni vsako čcšpljo v prvotno obliko. Potem dodobra posuši češplje. Shlajene in prezračeno vloži tesno v velike ko-zarco ali v zabojčke.
Malo znano, izvrstno domače sredstvo
Kalij — tudi manganova sol imenovan — se naj zaradi svoje mnogolične uporabljivosti upošteva od vsake gospodinje. Ako raztopiš 10 g kalija v pol litru vode, dobiš temnordečo tekočino, katere vzemi jedilno žlico na 5 litrov vode za razno uporabo v gospodinjstvu. Na primer: Ako hočeš sveže meso, ali že očiščeno perutnino shraniti več dni, umij ju v zgoraj navedeni raztopini (svetlo-rdeči; ena žlica kalija na 5 litrov vode) in vsaka gniloba je za nekaj časa izključena.
Poleti, o veliki vročini, dobi včasih lijak jako neprijeton duh. Ako vlijoš dva- do trikrat na teden nekaj kalijeve raztopino v lijak ter ga potem poplak-lieš z mrzlo vodo, izgine vsak duh.
V spalnici, posebno kjer so majhni otroci, naj bo vedno pripravljena posoda s kalijo vo raztopino. Vsako rabljeno plenico doni takoj v lahno kalijevo raztopino do onega časa, da jo lahko ope-rcš. Nočne omarice, ki so navzele ne-
je podelil že več slovenskih fara župnikom — Nemcem.
Opazil sem, da se tudi cerkev, ki je bila in je ponekod šc danes edino zatočišče slovenskega ljudstva na Koroškem, sicer počasi, ali sigurno in dosledno po-nemčuje. V Borovljah n. pr. so bili nedavno napisi v cerkvi slovenski. Novi župnik Nemec jih je cdstrani! in nadomestil ne morda z latinskimi, marveč z nemškimi. Da la možakar, kakor tudi novi katehet molita in pridigata samo nemški, skoraj ni treba posebej poudariti. Lepo slovensko petje pri slovesni in «deseti» maši se jc moralo umakniti nemškemu. Slovensko moliti in pridigati je dovoljeno le kaplanu pri prvi jutranji maši. Zal, da boroveljskl primer ni osamljen. Tako jo tudi cerkev ponekod v slovenskem delu-Koroške že stopila v službo vsenemštva.
Društveno življenje.
Društveno se koroški Slovenci prccej živahno gibljejo, ali manjka jim žal — kakor že rečeno — vodilne inteligence In tudi primernih prostorov. Ponekod pogosto prirejajo lepe, poučne in večinoma zelo dobro obiskane društvene zabave. Kakor nikdar prej, hrepeni ljudstvo po takih prireditvah, kajti Korošec lepo petje neizrečeno ljubi. Ali žal, da v do-stili primerih manjka pevovodjl partitur in cclo spremljevalnih pripomočkov (gla-sovlr, harmonij itd.). V tem slučaju si pomagajo na primitiven način In zapojo »po domače«, samo da včselo jc! S tein delajo ljudstvu veselje, ga obdržc zvesto svoii srudi iu domači aovoridL Dobil
Bale so razširili Igro tarok v Evropi, posebno v Avstriji, cigani, kl so jo prinesli Iz Orijenta. Toda viri o početku in nastanku igre so še nejasni ln zaviti v popolno temo.
ognjišče
prijeten duh, očistil, ako postavig lonček s kalijevo raztopino vanje ter ga pustiš nekoliko ur v njih.
V sobah bolnikov postavi sklede z močno, temnordečo kalijevo raztopino, da se očisti zrak. V par urah postano tekočina rumenkasta, iz česar jo razvidno, da je navzela vse slabe snovi.
Tudi za konserviranjo jajo je kalij Izvrstno sredstvo. Raztopi 2 grama kalija v 2 litrih vodo, pomošaj tokočino in položi jajca vanjo tako, da so od tekočine popolnoma pokrita. Po preteku ene ure vzemi jajca iz tekočine, jih dobro obriši in zavij v svilnat papir ali pivnik. Tako zavita jajca položi v zaboj ali košarico in jih shrani na suhem no premrzlem kraju. Tako konservirana jajca ohranijo svoj okus tudi pol leta.
Športni
Olimpijski dan
Po vsej državi se Je zadnjo nedeljo vršil «01impijsk| dan«, na katerem so se zbirali z raznimi prireditvami prispevki, da sc omogoči našim jugoslovanskim športnikom udeležba na oiimpijadl, ki sc vrši prihodnje leto v Parizu. Naše športno organizacije žallbog ne uživajo one podpore od strani činlteljev, ki bi morali uvideti pomen telesne vzgoje naše mladine za napredek našega jugoslovanskega naroda. Želeli bi le, da bi ti činiteljl upoštevali apel, ki ga Je v svojem lepem nedeljskem predavanju, na katerega se še povrnemo, zakllcal dr. Demetcr Blel-weis, da je dolžnost vseh z vsemi močmi podpirati Idealno stremljenje mladine, kl hoče delovati na tem, da bo naša država tudi v tem ozlru postala enakovred na z drugimi, ki žrtvujejo ogromne vsote za telesni, ln s tem tudi duševni razvoj svoje mladine.
Olimpijski dan v LJubljani Je kljub gotovim zaprekam potekel ugodno. Mate-rijelnl uspeli gotovo ne bo tak, kakor v drugih naših mestih, kjer se vse, staro ln mlado, zanima za šport, toda upamo, da bo čisti dobiček vseh prireditev tak, da se nam ne bo treba sramovati, ako bodo naši slovenski športniki, mislimo predvsem na naše lahkoatlete, odšli kot lcprezentantl jugoslovanskega športa na prihodnjo olhnpljado. V nastopnem podajamo poročilo o nedeljskih prireditvah
Staletnl tek.
Ob desetih dopoldne se Je vršil staletnl tek skozi LJubljano. Teklo so ie po Isti progi kot pri zadnjem stafetnem teku za pokal »Jutra«. Teka so se udeležili vsi ljubljanski klubi razven Primorja in Slavile. Kot prva je dospela na cilj štafeta Jadrana v času 4:15.2. Druga Je dospela štafeta Laska, tretja pa štafeta Ilirije. Ob cestah se je zbralo mnogo občinstva, ki le z zanimanjem sledilo boju tega v LJubljani že priljubljenega sta-fetnega teka skozi mesto.
Matineja.
Športna zveza je med prireditve Olimpijskega dne uvrstila tudi matinejo v dramskem gledališču, na kateri so sodelovali naši operni in dramski umetniki. Uvodoma je g. dr. D. Blelweis v kratkem, pa jedrnatem predavanju očrta! raz voj in pomen športa ter orisal naloge Jugoslovanskih športnih organizacij v bodoče. Za svoja tehtna izvajanja je žel glasno pohvalo. Koncertne točke, solo-speve in operna arije so izvajali gg. Be-tetto, Šimenc ln gdč. Sfiligojeva. O. Be-tetto Je dovršeno, z rablim, deccntnim podčrtovanjem komike zapel arijo Keca-Ia iz Smetanove Prodane neveste in arl-
sem utis, da je narodna zavest lil hrepenenje po narodnem društvenem življenju med koroškimi Slovenci sedaj bolj razvito, kot pred plebiscitom, kar Je za narodni obstanek naših rojakov onkraj Karavank gotovo dober znak.
Združitev z Nemčijo.
Bodoče volitve se še ne bodo vršile — kakor so pred časom namigavali nekateri naši listi — v znamenju združenja z Nemčijo. Poslednja se nahaja sedaj v prekarnem položaju; z zapuščenim revežem se pa še lastni brat rad ne druži. Zato je misel združitve začasno odložena, ne pa — opuščena. V zadevi združitve z Nemčijo sta v Avstriji dve precej nasprotujoči si strujl. Do sodaj najmočnejša stranka: krščanski socljalistt so sicer navdušeni za združitev z Bavarsko, ker Je — tako pravijo — to eno In isto ljudstvr, med tem ko so socljalnl demokrati lil nacijonalisti za brezpogojno združitev z Nemčijo, kakor hitro bo za to dana možnost. Prej ali slej bo prišlo gotovo do tega, ker so v principu vsi za združitev, dobro se zavedajoč, da Avstrija v sedanjem obsegu nima nika-ke »sijajne« bodočnosti, niti »vsemogočnosti«, ali do uresničenja tega ideala avstrijskih Nemcev Je — kakor sedaj stvari stoje — najbrž še dolga pot. Sicer pa kdo naj Jim to stremljenje zameri?
Mnenje o JugoslavlJl.
Kakor koroški Slovenec z nekakim naivnim Idealizmom ljubi Jugoslavijo in se mu kar oči bliskuio in solzo uoralaio. ko
Ealfj se dobro rabi tudi za Izpiranj« ust in za grgranje. Toda za to je treba čisto svetle tekočine. Som in tja polo-i tudi zobno krtačico in gobo v kalijevo raztopino ter jo potem g svežo vodo no, plakni.
S kalijem odpraviš tudi uši vrtoie Spomladi, ko so prikažejo popki, poma,j deblo in veje vrtnio t slodečo kalijevo raztopino: 1 in pol grama, kalija in i j„ pol litra vode.
Kor je kalij poceni In jako uporabljiv naj ne manjka v noboni hiši, kjer tj pazi na snažnost.
Dlijl kostanj se uspešno uporablja na. mesto mila. Posuši ga in stolci. Vfi,, olupljencga Btolčenega kOBtanja zmešaj z 8 1 vodo ter pusti to stati teden dni, Potem zmes kuhaj eno uro v pokritva lor.cu. Napuied jo precedi. V tej teko. čini mencaj perilo. Treba jo je takoj po. rabiti, ker drugače izgubi svojo moj, Rabi se posebno uspešno za fino perilo" in volneno blago. Gospodinje, nabirajte zato v jeseni kostanj, olupite ga in ite, žite na listke, ki jih posušite. Hraniti ga treba na Buhem prostoru.
vestnik
jo Flgara Iz Mozartove opere *Figatova svatba«, katero nameravajo tekom pri, hodnje sezone uprizoriti v ljubljanski opa ri. — O. Šimenc v dr. B. Ipavčevi <Cc na poljane rosa pade« nI bil povsem si. guren, ter se le brez potrebe posluževal nazalnih tonov; v Lajovčevi »Serenadi., biseru slovenskih solospevov ter v na-vrženem aTioso Iz Leoncavallovlh «Ba. jazzev« pa Je vseskozi brllilral in si za. služil viharno ploskanje. Gdč. Sfiligoje-vi koncertno petje očitno bolj prija kot operno. Za nje obsežni, temno barvani glas ste bili Cajkovskega »Pesem hrepe-nenja« In arila Iz «Onjegina» primerno izbrani. Obe točki Je odpela občutno, lz-razito. — Izvajanja vseh treh solistov, katere ie na ne posebno izvrstnem klavirju vzorno spremljal g. prof. Ravnik Je publika sprejela hvaležno, večkrat s viharnim ploskanjem. O. Betetto je mo, ral na zahtevo arijo Kecala deloma po. noviti, g. Šimenc pa eno točko navreii, — Poleg pevskih točk je ga. Šarite vi krasno recitirala odlomke iz Rabindra-nath Tagore-ja knjige «Rastoči mesec*, g. režiser Lipah ie z zanosom podal An-tonijev govor Iz Shakespearejevega »Ju-lija Cezarja«, ga. Marija Vera Je globo-ko realistično prednašala Zupančičevo «VlziJo«. Tudi umetniki iz drame so bili deležni Iskrene pohvale poslušalcev. Gle-dišče žal ni bilo polno, kakor bi to za. služil krasen spored In namen priredit, ve. Kot zastopnik velikega župana ie prisostvoval prireditvi dvorni svetnik dr. Stare nadalje komandant Dravske divizije polkovnik Vučkovič s šefom gene-ralnega štaba, magistralni ravnatelj dr, Zamik ter avstrijski konzul dr. Kohlruss s soprogo. Športna zveza je z nedeljsko akademijo nehote opozorila na potrebo sličnih prireditev. Morda bi bilo umestno, da naša opera, ki ima dovolj solistov in sollstlnj na razpolago, vsaj enkrat nami sec aranžira v drami podobno matinejo, na kateri bi se izvajali najboljši slovenski samospevi s spremlievanjem klavir-l Ja. Na ta način, bi občinstvo seznanila z razvojem in napredkom slovenskega samospeva in bi nudila priliko opernim solistom in solistinjam, da nastopajo tudi na koncertih. Hkrati pa bi dala pobudo našim skladateljem za intenzivnejše udei stvovanjc. Napredek ln spoznavanje domače glasbe nam mora biti v prvi vrsti pri srcu. V tem smislu bi matineje vršile važno kulturno nalogo. Ce bi jih publika upoštevala in obiskovala Je pa drugo vprašanje. Toda začeti Je treba!
Popoldansko nogometne tekme.
Popoldne sta se vršili dve nogometa' tekmi, katerima ie prisostvovalo še pre cej občinstva. Pri prvi tekmi ie z lahkoti
mu govoriš o naši lepi državi, tako no rad sliši kaj dobrega o njej koroški nem čur. Pravi Nemec, lzvzeinši uradnikov i tem sorodne inteligence — je v tem P° gledu veliko poštenejši in objektlvnejs Slučaj Jc nanesel, da sem bil ravno o času enodnevnega štrajka Južnih želez ničarjev na Koroškem. Ni popisljivo, k£ ke tatarske in normalnim možganom n< vorjetne vesti so vsled te stavke Jugi slavijl zavidljivi in sovražni elemen raznesli po vsej deželi. Trdilo se je vso gotovostjo, da je na Hrvatskem ri volucija in da posebno v Zagrebu, kji je Radič proglasil republiko, teče ki Kralj Aleksander je ušel iz Bleda, gen ral Maister pa pobegnil preko Ljubel na Koroško, ker je baje zapleten v «ŠP Jonsko« alero bivših avstroogrsklh ol cirjev v Zagrebu Itd. Vprašujoč i me" kaj mislim o polomu v »obljubljeni dež' SHS« (tako cinično imenujejo nemšk tarji Jugoslavijo), sem jih z vso resno! jo zagotovil, da Je v Zagrebu brozdvm no »tekla kri«, kajti krvi in mesa žel: Zagrebčani so taisti dan pobili nič nia kot 30 — volov In še več kot toliko prešičev. Olede kralja — sem Tekel je mala pomota. Ni ušel z Bleda, ker nahaja med zvestim ln udanim mu pre valstvom, pač pa ie o d š e l na lov v i ke planine,, od koder bo, če bo vre: slabo, «ušel« na Bled. Glede Mals sem fantastične obrekovalco opozoril Jaka Štokovo igro: »Ne kliči vraga!« No, dva dni pozneje, ko so potom ča plsja Izvedel! resnico, so se me za J blamažo bogatejši ncničurjl s povest mi nosovi izogibali, dobro vedoč, da
zmagal Slovan nad LasSom s 5 : 2. Več-' ]e zanimanje ie vzbudila druga tekma med Ilirijo in kombiniranim moštvom Jadrana In Hcrmesa. Ta tekma se je vršila, ker naše Prlmorje nI Imelo tnomeii-tano na razpolago moštva, ki bi moglo resno nastopiti proti Iliriji, ki ie po hudem boju premagala kombinirano moštvo t 4 : 2 (2 : 0).
Igra le bila prav zanimiva, saj je sestava kombiniranega moštva predstavljala za Ilirijo prav resnega nasprotnika. V prvem polčasu je bila Ilirija ves čas v premoči in Je skoraj neprestano oblegala vrata svojega nasprotnika. V napadalni vrati se je dobro obnesel poskus z Učakom kot Srednjim napadalcem. Veliko pozornost Je vzbujalo njegovo spretno podajanje žoge. Na levem krilu jo bil Pevalck vedno na svojem mestu in Je predstavljal opasnega nasprotnika. Kril-ska vrsta Ilirije je bila na višini, obrambni trlo pa včeraj ni imel posebno srečnega dne. Igra kombiniranega moštva nas je popolnoma zadovoljila. Napad Je igral ves čas zelo požrtvovalno In pokazal tudi nebroj lepih kombinacij, le v streljanju na gol Je v prvem polčasu odpovedal. Vso pohvalo zaslužita Martinak in Jamtilk, ki bosta gotovo prišla resno v poštev pri sestavi reprezentančnega moštva Ljubljane. Krllska vrsta 'kombiniranih pa Je preccj zaostajala za Ilirljino. Obramba Je bila dobra, svoje vrline je tudi v nedeljo pokazal golmau Mlhclčič, ki ne zaostaja dosti za Miklavčičem. Gole za Ilirijo so seortali Oman 2, Vidma-jer in Učak po 1. En gol za Illrllo jc padel iz enajstmetrovke. Za kombinirano moštvo sta seortala Martinak (.1) in Rozman (H.). Tekmo Jc sodil dobro g. Drucker.
Večerna prireditev.
V	lepi dvorani Kazine se Je zvečer vršila animirana zabava, ki Je bila Izvrstno obiskana In Je gotovo mnogo doprinesla 5c materijalnemu uspehu Olimpijskega dne.
V Mariboru.
Ob Izredno velikem zanimanju s strani občinstva se Je v nedeljo vršil drugič propagandni stafetni tek skozi Maribor. (Tomšičev drevored - Aleksandrova cesta . mimo Kreditne banke . Oosposka ulica - Olavnl trg v daljavi 1450 m s sedmimi predajami.) Udeležba moštev Jc bila slabša nego prvič; zmago je drugič odnesla po hudem boju štafeta I. S. K. Maribor pred Rapidom I. Startale so tri štafete. Pomanjkljiva Je bila organizacija, prav posebno ni funkcijonlrala služba sodnikov.
SSK. Maribor : SV. Rapid 1 : 1 (n : 1.
Ta nogometna tekma ni nudila nobenega športnega užitka. Maribor, ki je nastopil močno handlcapiran, Je igral brez vsake volje za borbo in ambicijo za zmago, posebno v prvem polčasu. Pozneje postane igra mestoma vsled sodnikove oopustljivosti surova. Obisk slab.
V	pavzi med nogometno tekmo se Je Vršil lahkoatletični miting v manjšem obsegu, ki Je imel edino propagandni značaj. Sodniški aparat je deloval zelo primitivno. Rezultati: Tek 100 m: 1. Lenasi (Maribor) 12 sek. Skok v daljavo z zaletom 1. Simončič (Maribor) 552 cm. Met kroglie: 1. Barlovlč (Rapid) 887 cm. Tek na 1500 m: 1. Birgmayer (Rapid) 4:58.
Kolesarska dirka okoli Pohorja (157 ftrn) za prvenstvo Maribora, ki se je vrši la v nedello. Je uspela dobro. Startalo Je 16 dirkačev treh mariborskih kolesarskih klubov. Na cilj, kjer se ie zbralo precej občinstva, Je prispel Ivan Vesenjak (Delavsko kol. društvo) v času 5:39:45; 2. Plavčak Anton (Edelweiss) 5:39:47; 3. Franjo NabergoJ (Perun) 5:49:59. Na cilju se je formirala povorka kolesarjev in Je šla skozi mesto na čelu z godbo •Drave«. Zvečer je bila pri Oambrinusu lepo uspela športna veselica, ki Jo je priredil »Perun«.	K.
Druge nedeljske nogometne tekme
Celje: Atletiki : SK. Celje 2 : 0. Prvenstvena tekma, pri kateri se je S. K. Celjo sicer držal precej dobro, manika tnu pa še nmogo treninga. Od S. K. Celje Je bil posebno dober vratar.
S. K. Šoštanj : S. K. Trbovlje 4 : 3.
Zagreb: Ob priliki Olimpijskega dne so Jo vršila nogometna tekma med moštvoma A In D. Zmagalo je 13 moštvo s 7 : 2.
Dunaj: Po včerajšnjih izidih prvenst-vCnlh tekem 1. razreda Je prišel Rapid na čelo s pet točkami, nato sledijo Hakoah, Slovan in Vlenna s 4 točkami.
Amateurjl so padli po včerajšnjem porazu na peto mesto. Rezultati so sledeči: Rapid : Amateure 3 : 1 (2 : 1), Hakoah : VVackcr 1 : 0 (1 : 0), Vlenna : Admlra 3 : 1 (3 : 0). V prvenstvu drugega razreda so bilo odigrane med drugim: FAC. : Rod Star 1 : 0 (0 s 0), Sturm 07 : \VAC. 2 : 1 (1 : 0), Sturm 14 : Strassenbahner 1:1, Rudolfshilgel : Ocrmanla 2 : 0, Ncubau : I3ewegung XX. 0 : 0.
Gradec: Sturm Je zmagal v prvenstveni tekmi nad GAK. s 5 : 0 (1 ; 0).
Bratislava: Dunaiski Sportklub, ki Je prispel po sobotni prvenstveni tekmi izmučen, je podlegel S. C. Bratislavi z 2 : 0.
Gospodarstvo
Težkoče Jadranske banke
Iz Trsta nam poročajo:
Subskripcija delnic novega »Banco Adrialicos jo popolnoma odrekla. Ud starih delničarjev jo optiralo za nove delnico lo 3 (tri) odstotke, lino četrtino, t. j. 25 odstol. novih delnic je vzela vsaj na papirju »Jadranska banka* v Beogradu in to na račun svoje tirjatvo v znesku 19 milijonov lir, ki jih ima dobiti od cBonco Adriatieos. Ostale delnice bi imela provzetl fašistovska grupa. La ta pa je sklenila za enkrat vzdržati so vsakegu uplačiln, ker nočo vložiti v zavod denarja, dokler so italijanski^ vlada no izjavi glede tirjalve proti bivšemu avstrijskemu ernrju. Vse delovanje zavoda radi tegu počiva in splošuo prevladuje naziranje, da bo zavod v kratkem likvidirul.
Iz Splita nam javlja odbor delničarjev:
Vsled komunikeja presbiroja o stanju Jadranske banke se je tu zbralo na posvetovanje večjo število vlagateljev in delničarjev, ki so iz komunikeja sklepali na težavno stanje zavoda. Na sestanku se je poudarjalo, dn je banka vsled slabega gospodarstva sedanjo upravo iu političnih konfliktov, v katero se je podala, prišla v vsestransko težkoče, ki ogrožajo zavod. Kritiziralo se je zlasti, da Jo uprava v palačo banko v Beogradu zazidala okoli 60 milijonov dinarjev in da jo udeleženn na izgubah v Trslu moralno in mnterijel-no. Razčiščevalnl akciji, ki jo vodi odbor deinčarjev Jadranske banko v Dubrovniku, se jo pridružila tudi ogromna večina tukajšnjih nkcijonarjcv zavoda. Silno vznemirjenje med delničarji vzbujajo vesti o likvidaciji industrijske udeležbe »Jadransko banko. Zavod si preskrbuje sredstva za svojo obveze iz prodaje dol-nlc podjetij, na katerih je udeležen. Is bosanske industrije se jo tjadranska banka* skoraj popolnoma umaknila. Prodala je svojo vodilno udeležbo Nemcem pri sledečih podjetjih: <Ferrum», železna industrija, d. d. v Sarajevu (tovarna za žico in žeblje), Greinitz, d. d. v Sarajevu (veletrgovina z železno robo v raznih centrih državo) ter pri industriji železa v Zenici, največji železarni v Bosni. Vsa ta udeležba je prodana avstrijski grupi Wu(to. Isti grupi jo morala Jadranska banka prodati svojo udeležbo na železarni Muta (Greinitz). Tudi njene delnice <Dioničarske pivare Sarajevo* so prešle v tuje roke. Končno likvidira Jadranska banka, kakor se čuje od zanesljivo strani, svojo udeležbo tudi na <Pivovarni Union v Ljubljani* in pri <Tovarni za dušik, d. d. v Rušah.
voljo sovjetske vlade, vendar so večje izvozne možnosti Rusije šo dvomljivo.
Po izjavi francoskega poljedelskega ministra znaša pridelek pšenico v Franciji približno 79 milijonov metrskih stolov. Minister je mišljenja, da Franciji do prihodnje nove žetve ne bo treba uvažati žitu.
V Nemčiji se razvijajo cene deloma celo preko padnnja marke. Ponudba ni velika. Letina v Nemčiji je ugodna.
Na češkoslovaškem in avstrijskem trgu so ceno čvrste. Povpraševanje v Avstriji jo precej živaiino, zlusti po jugoslovanski pšenici, ki pa se jo te dni radi porasta dinarja precoj podražila.
Cene so čvrste tudi v Madžarski, ker so ponudbe majhne. Ponuja so nnjveč blago, ki se takoj plača. Obeta Be še nadaljnji porast cen.
Svetovni žitni trg
Na ameriških tržiščih cene valujejo, vendar zaenkrat ne knžejo tendence na zadovanja, čeprav so izgledi za kupčijo z ameriškimi poljskimi pridelki jako neugodni. Povpraševanje Evropo po ameriškem žitu je letos mnogo slabše, nego je bilo lani in bo še manje, ker ima letos Evropa dobro žitno letino. Za jesen se napoveduje precejšnje znižanje ameriških žitnih cen.
Vesti, ki javljajo priprave za ruski žitni izvoz v Nemčijo, kažejo sicer močno
Hmelj v
j Nurnberg, 14. septembra (XVH. brzojavno tržno poročilo): Slabotno nakupovanje — nekoliko ceneje.
2atec (Češkoslovaška), 14. septembra. Mirno — cene nespremenjene S000—3300 Kč za tO kg.
Žatec (Češkoslovaška), 15. septembra. Tendenca mirna. Cene za prlma čvrste, za sekunda manj čvrste. Vobče so cene nespremenjene med 3000 do 3300 Kč za 50 kg.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (17. t.
m.) Pšenica: baška, 79 — 80 kg, 2 odst., 2 vagona 345, sremska, 79 — 80 kg, 2 odst., 5 vagonov 340 — 342.5, srbijanska 78 — 79 kg, 2 — 3 odst., Beograd, dup-Ilkat kasa, 4 vagoni 335 — 327.5. Ječmen: baškl, 64 — 65 kg, duplikat kasa, ponudba 260, baškl, 69 kg, 1 vagon 360, sremskl, 64 — 65 kg, 1 vagon 267.5. — Oves: baškl, ponudba 250. Koruza: baška, 9 vagonov 265 — 270, baška defekt-na, vagon 175. Fižol: beli, baški, 1 va gon 500. Moka: baška «0», 2 vagona 557.5 — 562.5, «2», pol vagona 490, «6» pol vagona 390. Otrobi: baški v Jutinih vrečah, ponudba 150, banatski v papirnatih vrečah, 1 vagon 135.
Zagrebška blagovna borza (17. t. m.) Oves: bosanski, rešetan, franko Pri-jedor, 1 vagon 235. Koruza: baška, blago 272.5, sremska, franko Mitrovica, blago 280, sremska, franko Zagreb, 1 vagon 300. Moka: baška, franko Crvenka, na bazi «0», 2 vagona 555. Tendenca čvrsta, promet znaten, ponudba koruze velika.
Dunajski živinski trg (17. t. m.) Do-
gon rogate živine 4512. Po izvoru je bilo 1963 domače živine, 1349 Jugoslovanske, 1114 rnniunske, 64 madžarske in 23 češkoslovaške. Cene za kg žive teže: voli 10 — 16 tisoč, biki in krave 10 14 tisoč, drobnica 5 —■ 10 tisoč. Cene so nazadovale za 1000 do 1500 Ka pri kg žive teže.
Celjski trg (15. t. m.) Oovedina: v mesnicah I. 25 — 27, II. 25; na trgu: I. 25, II. 23. Teletina: I. 30, II. 30, jetra 25, pljuča 23. Svinjina I. 33 — 35, II. 30, slanina I. 40, II. 38, mast domača 40, amc-
rikanska 35, šunka 50, prekaleno meso I. 42 — 50, II. 42, perutnina: piščanec 15 — 26, raca 50, gos 100. Micko 3.75, surovo maslo 55 — 60, čajno 76, Jajce 2. Moka «00» In «0» 6.40, «2» 6.10, «4» 5.70, koruzna 3.50, zdrob 4.70. 2lto: pšenica 375, tž 325, Ječmen 320. Sladko seno 100, polsladko 75, kislo in slama 50 — 75. Ceno so poskočile pri tclctlni In moki.
Dobave
Dobnin litih cevi. Tri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici 29. t. m. ofci-talna licitacija glede dobavo 110 komadov litih cevi.
Dobava bnnduž za kolesa in fasonirano-ga železa. I'ri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici 29. t. m. oferlalna licitacija gledo dobavo lianilaž za kolesa in fasoniranega topljenega železa v palicah.
Dobava pisarniškega mnterijala. Pri upravi državnih monopolov v Iicogradu 29. t. m. ofertalna licitacija glede dobava raznega pisarniškega materijala.
= Jadranski kongres. Beograjska trgovska zbornica jo nedavno sklenila, da skličo za mescc oktober v Beogradu Jadranski kongres. K sodelovanju so povabljeno vso trgovsko zbornico In priprave za kongro3 so v polnem toku. Poleg trgovcev iu industrijalcev so bodo udeležili kongresa tudi zastopniki Uhni-ke, znanosti in umetnosti. Razprava so bo vršila v glavnem o povzdigi Dalmacije. ReSevaia so bodo vprašanja: o jadranski progi, o gradnji pristanišč, o povzdigi dalmatinsko privredc, o ribolovu, vinogradarstvu, brodarstvu, hotelski industriji itd. Splitčani nameravajo ob tej priliki prirediti v Beogradu dalmatinsko razstavo.
= Komisije za pregled sliv. Ker so
so lansko loto dogajalo večjo nepravilnosti s strani naših izvozničarjev, ki so izvažali v inozomstvo slive najslabšo kvalitete in na ta način kompromitirali našo slivo v inozomstvu, jo boograjska trgovska zbornica naprosila ministrstvo trgovino in industrije, da Imenuje za to izvozno sezono posebno komisije, ki bodo vršile kontrolo nad slivami, ki so določeno 7.a izvoz v inozemstvo. Ta korak jo imel popoln uspeh, kajti v vseh večjih eksportnih centrih so so žo ustanovilo komisijo, ki bodo strogo pazilo na to, da so bodo v inozemstvo izvažalo lo slive najboljšo kvalitoto.
= Za večjo produkcijo sladkorja. Beograjska tovarna sladkorja jo dobila v najem od ministrstva pravdo večjo komplekse sekvestriranih veleposestov v Bač-lti iu Banatu, na katerih namerava gojiti sladkorno repo.
= Letošnja žetev. Lansko leto so jo pridelalo v noši državi 12 milijonov 103.000 centov pšenico, 2 milijona 110.000 centov ječmena, 1 milijon 87 tisoč sto-tov rži, 2 milijona 052.000 ovsa. Letos je pa pridelek za celih 30 odst. večji, ker so jo pridelalo 10 milijonov 8M.OOO centov pšenice, 3 milijone 118.000 centov ječmena, 1 milijon 501.000 centov rži in tri milijone centov ovsa.
= Povišanje kapitala Hlpotekarne banke. Glavna skupščina delničarjev lli-potokarno banko jo sklenila, da so poviša kapital od 10 na 60 milijonov dinarjev. Ravnatoijstvo jo dobilo nalog, da odredi način in rok vpisovanja.
Izvoz živine preko Splita. Lota 1922. so jo proko Splita izvozilo 2083 volov, 40 krav, 38 bikov, 707 konj, 82 glav mlado živine, 3511 ovc, 6B2 koz, 5 oslov in 275 komadov perutnine. Od januarja do konca avgusta leta 1923. so jo izvozilo: 3091 volov, 101 kravo, 97 bikov, 228 konj in kobil, 58 glav mlado živine, 2795 ovc, 1270 koz, 75 osloc in 2911 komadov perutnine.
=: Naš izvoz v Španijo. Španska vlada jo nedavno, da bi zaščitila domačo produkcijo pred tujo konkurenco, dones-la zakon, po katerem so plača koefici-jont za blago, ki se uvozi iz drža r z
(tevalvlranimt valutami. S tem zakiroirt jo zaščitila Španija svojo industrijo prcil vsom pred nemško konkurenco, ki jo preplavljala a svojimi cenenimi izdelki Španijo. Ker jo ta zakon naperjen nada-J ljo tudi proti uvozu iz našo države, jol naša vlada zahtovala od špansko vlado J da so ta kooficijont za našo blago no plačuje, ker trgovinski dogovor mod predvojno kraljevino Srbijo in 5panijo| šo ni odpovedan. Španska vlada jo odgo^ vorlla v negativnem smislu in je določilu da se mora za uvoz našega blaga nnila« ljo plačevati omenjeni koefioljont.
Bolgarske Izvozne carine ua žito. Po sklepu bolgarsko vlado, je določena za izvoz vseh vrst žita 10 odst., a za izi voz moke G odst. carina od vrednosU blaga.
= Povišanje železniških tarif v Italiji,
Na sobotni seji jo italijanski ministrski svet odobril odlok v.a povišanjo železni-, škili tarifov. Na podlagi predvojnih cen znašajo povi.ki za osebni promet 220 odot. za I. in II. razred in 200 odst. za tretji razred. Na podlagi sodanjih železi nlškili tarifov gre za povišlto v meri 13 odst. za tretji razred in 0.00 odst. za drugi razred, medtem ko ostanejo cen» za prvi razred noizpromenjeno.
— Poštna In brzojavna konvencija med Italijo in našo državo. Beograjsko časopisjo poroča, da l o vprašanjo poštnq in brzojavne konvencijo med našo državo in Italijo v kratkem povoljno rešeno. Besedilo konvencijo jo io skoraj dogo-i tovljono. Olajšanjo poštnega in brzojavi nega prometa z Italijo, bo zlasti za naša gospodarsko krogo velikega pomena.
= Pogajanju za posojilo med Švicar* skiin finančnim konzorcijem in beograjska Hipotokarno banko so zadela — kakot poroča »Pravda« — na veliko težkoče, Konzorcij namreč zahteva od našo vlado podaljšanj« koncesijo za podjetje! Falsko elektrarno na 99 let. Finanč. minister dr. Stojadinovič bi bil pripravljoU podaljšati koncesijo za 10 let.
= Nemška Indeksna številka ta živ. Ijenske potrebščine jo narasla v todnu pred 12. sept. na 5.051.010. To pomeni porast za 173.7 odst.
= Vrednost sovjetskega rublja. Na potrograjski borzi so notirali dno 29. a v. gusta: 1 funt štcrling 1790 sovjetskih rabljev tipa 1923. (Vsak tak rubelj je vredon 1 milijon običajnih sovjetskih rubljov), dolnr 380 teh rubljov, švicarski frank (H). Nemška marka sedaj ne koti« ra na potrograjski borzi.
=r Naše čeSptJe v Franciji. Iz Bcogrvi da javljajo, da so izgledi za izvoz čo5i pclj v Francijo, ki jo nnjglavnojša odjo-i malka jugoslovanskih čošpelj, 7.0I0 slabi. Krivo jo temu največ, ker so lani izvozi nikl izvažali slabo pripravljeno blago, zaradi česar «0 jugoslovanskemu blagu uspešno konkuriralo kalifornijsko čošpljd ki sicer drugačo 110 odgovarjajo toliko okusu francoskih konzumentov ncgon.vi šo blago. Zato jo potrebno, da ta ko proi duccnti, kakor izvozniki in država na-pravijo vse, da so izvoz obdrži in da naše češpljo obdržijo dober slovos, ki jim po njihovi kakovosti gro. Ministrstvo tri govino in industrijo jo v to svrho žo sestavilo komisijo za pregledovanje češ< pelj v vseh večjih češpljarskih centrih. Poslovati pričnejo to konii;ijo dno 15. septembra.
m pran. m a
kupita nz.Joor.oJo pri 193
Družbi ILIRIJA, Ljubljana,
Kralja Potra trg 8. - Tel. a20.
Pisalni stroji, potrebščine
delavnica
al niča)
IJOBLJANA
Sgieniipa ulica 6/1.
Mehanična delavnica
(popr&vljalnica)
čaka sarkastična opazka o »polomu v obljubljeni deželi«.
Nemškutarji bolj kot pravi Nemci kaj radi besedlčljo o event. nekonsolidirani, koruptni ln — konec vseh koncev — zamazani Jugoslaviji in seintertja celo o •razpadu« naše države. Če zahtevaš dokazov za njih neutemeljena trditve, se ti z obrabljeno frazo kot Jegulja izvijejo češ: »tako se govori«. Ko Jih opozoriš, da je razpad naše kraljevine, kakor tudi amputacija nje posameznih delov čisto navadna utopija fantastičnih možganov, kajti razkosanje od vseh merodajnih faktorjev priznane celote ni tako enostavno, kot si to predstavlja »der klclne Kohn», Pa v potrditev njih mnenja s prav hudobnim nasmehom izrečejo ime: Radič.... Ob konstatacijl, da dokler imamo najboljšo armado v Evropi, se i za državo nam-nI bati, ciničcn nasmeh, ki ga Jim vzbuja »mesija« Radič, mahoma Izgine, družba obmolkne, le posameznik namrdl obraz, češ: »Nu Ja, die serblsche Armce, dass Ist wohl wahr...» In razgovor kre-"e nemudoma na drugo polje...
Koroški Nemci in rencgatl sicer že od itokdaj Iz vse duše sovražijo Italijana iti sa no Imenujejo drugače kot »Katzel-macher«, mu pa vsled tega, ker je dedni sovražnik Jugoslovcnov, vendarle d?.ie]o Prednost pred nami, upajoč v slučaju •sile in potrebe« na njegovo pomoč. Za-upajo pa Italijanu kljub temu prav nič In sc že vnaprej bojijo, da ga ne bodo več Pregnali iz dežeh, če jlttt prl-Jc kdaj «na Pomoč«. Dobil sem »tis, da bi večina Korošcev v slučaju izbere, vcnda'le r.tjše Videla, da zasedcio dižeio Jucoslovenl
kot Italijani. Poslednjim bi dali prednost edino Javni nameščenci.
Do Francije gojč koroški Nomci prav posebne vrste sovraštvo. Gnev do francoskega naroda se pridiga vsepovsod in ko Nemec izgovarja ime »Franzosc«, ne pozabi nikdar pripomniti prisege o »bodočem strašnem maščevanju«.
Izlet na Obir.
Visoki Obir ali »Ojstrca« (tako ga namreč imenuje kmečko ljudstvo), Je veličastna gora z najlepšim razgledom, kolikor sem jih kdaj doživel. Je to samostojen, od ostalih gorskih velikanov popolnoma ločen masiv, ki se na desnem bregu deroče Drave, med Šmarjeto in Železno Kapljo, v vlsočini 2142 111 dviga nad morsko gladino. Na Obir se po-vzpneš najhitreje iz Železne Kaplje (v štirih urah), med tem, ko se pot Iz Borovci) zelo vleče, Je pa zato tembolj zanimiva. Posebno slikovita Je sclska dolina, kjer živi idealen jugoslovenski rod, ter Izredno lepa kotlina «prl Trklju«, kjer se vrsti prizor za prizorom, eden Intere-santnejši od drugega. Od Trklja oziroma «Šajde« se prične prava alpska »partija«, •ki v vroi>.;n poletnem popoldnevu, ko se solnčnl žarki z vso vehcmcnco npro v rebra sivega velikana, to sicer lepa ali precej strma pot utrudi in žeja Izmuči, kajti od vrnožja pa do vrha Oblrja ne dobiš od narave n'M kaplje vode. Še le pod vrhom, v višir.l 2944 m te — čudo vseh čud — osveži in okrepča mrzel vrelec, ki, ako tudi neznaten, nikdar ne usahne. Prav zraven vrolca stoji vrlo lep in prav čedno oprav'«><n planinski liAicl, imenovan «Rcincrschutzhaus». kler ula-
nitica v domačem Jeziku prav uljudno iti kar Je glavno, dobro in ne predrago postrežejo. Hotel je dobro obiskovan. Ali planinca in ljubitelja narave mlče tja gor na vrh, na glavo sivega očaka, kjer se (2142) nahaja meteorologična postaja, od koder opazovalec Miha Urantscliitsch, ki je leto In dan na Oblrju, o vremenskem stanju vsako jutro telefonično poroča v 2elezno Kapljo ter redno vsak večer tclegraflra o uspehu opazovanja centrali na Dunaj. Prijazen možakar ti, ako želiš, prav rade volje razkaže velc-zanimive naprave opazovalnice. Ali bolj ltot vremenski instrumenti, zanima človeka ogromna in ncpopisljiva bližnja in daljnja okolica, ki se ti razprostira pred očmi. Prevzet od nepojmljivih čustev, motri človek vsevprek brez pravega cilja neizmerno in čudovito panoramo, kaj-' ti preobširno Jc, kar ti zre začudeno oko, da bi mogel obstati na 'kaki posamezni točki, če ni to slučajno krvavo vzhajajoče ali zahaiajočo solnce, katerega opazovanju se ne moreš odtegniti. Na vzhodu se razprostirajo visoke koroško-šta-Jerske planine, kjer v širnih šumah še dandanes živi ponosni rogovilar-Jelen. Proti jugu ti krijejo hrbet Solčavske, Savinjsko In Kamniške planine z visokim Orintovcem, kateremu sledi veriga Karavank. Od zapada te pozdravlja veličastni očak Triglav ter vrsta velikanov Julijskih Alp, ined njimi od Italijanov zarobljeni Mangart, dlvnl goriški Krn In Črna prst. Daleč v ozadju se v Jutranjem ali večernem solncu zlate Karnlškc Alpe, tem pa slede daljni pristalni Dolomiti. Na koroško-tirolski meji se dvlza
visoko nad drugimi gorskimi velikani vedno zasneženi Veliki Klck (Grossglock-ner), a temu slede na severu 'kot mogočen zid med Koroško in Solnograško, Visoka Ture. Vmes med temi velikani ieži kot v zibelki od narave čudovito zavarovana, prelopa Koroška dežela v vsej svoji krasoti, ki Jo nimaš od nikjer kot z Obirja, tako vso na ogled.
Od številnih jezer glcdalcu najbolj Imponlra veliko Vrbsko jezero s takorc-koč neločljivim sosednjim Cclovccm. Po divni Rožni dolini so vijo mogočna, od Korošcev toll opevana reka Drava s premnogimi večjimi in manjšimi dotoki. S porobkov košato obraščenlh gričev zrejo v dolino starodavni gradovi, ki Še dandanes bude med ljudstvom grenke spomine na temno.preteklost. Med rodovitnimi poljanami in zelenimi gaji sc pa belijo mična mesteca In trgi ter čedne vasi in sela. Raznobarvna in raznolična panorama, kakršna se človeku v življenju le redkokdaj nudi. Ko v jutranjem solncu, ki kot zrcalo odseva od globoko pod teboj ležečih jezer, zreš na to izredno naravno krasoto, si nc moreš kaj. da ne bi vzkliknil s pesnikom:
Preveč lepote na enkrat oko Je moje zrlo, zato po tebi mnogokrat srcc mi bode mrlo..,
Ko so — prevzet od tega, kar ti nudi razgled z vrh Oblrja, utopiš v razmišljanje o preteklosti, o onih časih, ko Je bil ta lepi svet nc le čisto naš, marveč cdo središče in zibelka našega naroda, kar nc izbrisno izpričuje na aosoosvetskem uo-
IJtt stoječi dragoceni zgodovinski spomenik nekdanje časti in slave, na drugi strani pa zreš neposredno na kruto sedanjost, ko brezsrčni tujec gospodari nad našo lastnino, a potomci nekdanjih slovenskih vojvod Ječe pod tujim Jarmom, te nehote objame bridka žalost......
Dejstvo, da narod tam doli pod teboj, stanujoč na lepili gričih in rodovitnih poljanah šo govori Jezik, v katerem sc nekdaj prisegali slovenski knc„! zvestobo domači grudi, da koroška mati, kljub po-tujčevalnim nemškim šolam, kramlja na domačem ognjišču s svojo dcco v domači govorici, tc končno nekoliko po. miri, kajti dokler ljudstvo ohrani domačo govorico, do tedaj za svoj narod nI izgubljeno.
Od historične, za vsakega nacijonalnc-ga Slovcttca in Jugoslovana sveto ravnine, sem od lepega Gosposvetskega polja sc razlega mogočni glas starodavnega orjaškega zvona Gospe svete, odmeva od strmih sten Južnih alp ter severnih Visokih Tur. Ta veličastni zgodovinski zvon nosi značilen napis: »Wann wird dio letzte Stundo schlagen?« (Kdaj bo bila zadnja ura?)... Kljub ncvescli sedanjosti zatrdno upamo, da bo na ti lepi grudi prej drugim, kot našemu narodu odbila — zadnja ura... Zato skrbeti je dolžnost vseli pravih sinov In hčera veliko Iti mogočne Jugoslavije...
Ko bo Korotanski slovenski rod na svoji zemlji zopet svoj gospod, takrat bo pogled z visokega Oblrja na lepi slovenski Korotan šc mnogo lepši in slajši, kot jc dandanes..f
(Daljo prihodnačj
Ljubezenski roman iz najsrnmotnej-še dobe človeške zgodovine.
Konec Inkvizicije.
Ali io bilo umestno in koristno napisati ta roman? Ali jo »Veliki inkvizitor« lo pamfiet proti inkviziciji ali pa je nepristranska slika dobe in dejstev?
Na ta vprašanja odgovarja zgodovina, ki jo odprta vsakomur in ki je utajiti ni mogoče.
M. V. pl. F c r o a 1 je napisal knjigo »Tajnosti inkvizicije in drugih tajnih Španskih družb«; zgodovinar M. pl. C 11 e n d a s pa je Fcrealovo epohalno delo opremil z obširnimi historičnimi opombumi. To oboje jo poleg drugih zgodovinskih virov dalo vsebino našega romnna.
V dobi, ki plove zopet po klerikalnem vetru in ki nas hoče privesti znova nazaj v strašno in sramotno oblast cerkvene inkvizicije, jo naš roman tudi koristno delo. Ze se oglašajo predrz-
nežl, ki trdijo, Ja je »Veliki Inkvizitor« laž in kleveta. Zato naj dostavimo šo nekaj pripomb!
Pisatelj FGrčal nas je seznanil z običaji in razuzdanostjo visokili dostojanstvenikov svetega oficija, z glupim in barbarskim verskim fanatizmom pa-poškili uradnikov, z grozovitimi mukami, ki sta si jih izmislila strah pred reformacijo in divji nemški asketizem. Mučenje jo donašalo nenasitnim redovnikom prelope dobičko in jo zatiralo vsakršno kritiko; zato se mu na noben način niso hoteli odreči. Najmogočnejši vladarji so bili hlapci Vatikana, ki je bil resnični Bog sveta! Koliko bogastva in koliko moči so ugrabili in-kvizitorji zase, za Vatikan in vladanje, na zakonit način. Papeški in vladarski absolutizem ter blazni verski fanatizem sta dolga stoletja uganjala orgije z ognjeni, vodo in mečem.
Zgodovinar Cuendas, sam rodom Španec, je po španskih arhivih sestavil pregled žrtov, ki jih ima na vesti španska inkvizicija v dobi od I. 1481. do 1820. pod grozovlado 15 generalnih in-kvizitorjev. Pregled se glasi:
1.	Živih na grmadah | sežganih	Iz effigie (v, slikah ali | rakvah) j sežganih !		Obsojenih na gaiere aii ječo -......- '
L. 1481. do 1498. pod prvim generalnim inltvi-zitorjem Tomažem Torreqaemudo.....	10.220		6840	97.371
L. 1498. do 1508. pod drugim generalnim inkvi-1 zitorjem Dozo in vel. inkvizitorjom Lncerom	2592		892	32.952
L. 1508. do 1517. pod tretjim generalnim inkvi-zitorjem Ximenesom Cisnerosem.....	3364		2232	48.059 !
L. 1517. do 1521. pod četrtim genoralnim iDkvi-zitorjem in kasnejšim papežem Adriauom Florenciom.............	1620		560	21.835
L. 1521. do 1523. iuterreguum.......	324		112	4481
L. 1523. do 1545. pod petim generalnim inkvizitorjom Alfonzom Manriipiezom.....	2250		1125	11.250
L. 1545. do 1546. pod šestim generalnim inkvizitor jem Tahdro............	840		420	6520
L. 1546. do 1550. pod sedmim generalnim inkvizitorjom Luxiso in med vlado Karla V. . .	1320		660	6600
L. 1550. do 1597. pod vlado Filipa H. ...	3990		1845	18.440
L. 1597. do 1621. pod vlado Filipa III. . . .	1830		692	10.716
L. 1621. do 1665. pod vlado Filipa IV. . . .	2852		1428	14 080
L. 1665. do 1700. pod vlado Karla II. ...	1630		540	6812
1 L. 1700. do 1746. pod vlado Filipa V. , . .	1600		760	9112
L. 1746. do 1759. pod vlado Ferdinanda VI. .	10		5	170
L. 1759. do 1788. pod vlado Karla III. . . .	4		—	56
| L. 1788. do 1808. pod vlado Karla IV. . . .	—		1	42 |
K tem številkam pa Je prišteti še nad 100.000 oseb, ki so bilo pod vlado Ferdinanda VIT. obsojene v ječo, na gaiere ali v pregnanstvo. Zgodovina trdi, tla jo okoli 5 milijonov Špancev pobegnilo iz domovine pred inkvizicijo. Španija, ki jo v dobi mavrskih vladar-jov štela 35 milijonov duš, jo imela končno lo še 10 milijonov prebivalcev.
K vsem tem španskim žrtvam pa šo niso prištete neštevilne žrtve inkvizicije v Siciliji, Sardiniji, na Flandrskem, na Nemškem, v Ameriki in v Indiji.
Papež Inocene III. je 1. 1208. uvedel inkvizicijo, ki jo je i. 1183. zahteval že koncil v Veroni, najprej v Franciji. Nekaj let nato je dospela inkvizicija v Italijo. L. 1231. je papež Gregor IX. prepovedal Citati evangelije ter ukazal vsakogar, ki bi čital sv. pismo, preganjati po inkviziciji. L. 1232. je ta papež uvedel inkvizicijo deloma tudi v Španiji. Inkvizitorske posle so sprejeli dominikanci. Dve stoletji so so Španci borili proti inkviziciji, a 1. 1484. jo Tomaž de Torrerpiemadn. podpiran po la-komnem Ferdinandu aragonskem, uvedel inkvizicijo tudi v Kastiliji in Ara-goniji. Potem se je razširila inkvizicija tudi na severu Kvropc, je preskočila morja ter divjala celo v Ameriki in Indiji.
Kako je morila po Flandriji, jo opisal Charles de Coster v svojem velikem romanu »Til Ullenspiegel Lam Dobrin«, ki ga je letos izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani.
Skoraj neverjetno, a resnično je, da so trajale te gnusobo nad pet stoletij.
Šele 4. decembra 1. 1808. se je Napoleon poslužil pravice zmagovalca in je v Chamartinu, neki vasi blizu Madrida, izdal ukaz, da se razpuste španski tribunah svetega oficija, ker so bili pro-tivni njegovi suvereniteti. Ko je Španija priznala Napoleonovega brata Jožefa za kralja, so na njegov ukaz sežgali vse nove in stare tožbe te vrste. Ohranili so le one akte, ki so bili zgodovinsko važni zaradi prizadetih oseb ali iz kakega drugega vzroka. Nedotaknjeni so ostali vsi registri, ki so obsegali razsodbe sodišč, kraljevske na-redbe, rimske bule in breve, dalje 30 ohranjeni vsi zapiski o zadevah, nanašajočih sc na tribuna! in vse vesti o imenovanjih uradnikov sv. oficija.
Porušili pa so skoraj vse zgradbo, ki so takrat pripadale inkviziciji. Toda to se ni moglo izvršiti brez truda in brez prelivanja krvi. Toda Francozi so nastopili energično in uspešno.
Da navedemo samo en primer, navajamo doslovno besedo Poljaka polkov-
nika liumanskega, kf mu Je francoski maršal Soult naročil, naj odpravi madridsko inkvizicijo. Lumanski piše:
»Ko sem 1. 1809. bil v Madridu, sem posvečal posebno pozornost poslopju inkvizicije. Napoleon je že bil izdal ukaz, da ja zatreti vso to ustanovo povsod, kamor sežo njegovo zmago-nosno orožje. Spomnil sem maršala Soulta, tedanjega gubernatorja, na ta ukaz. In poveril mi je nalogo, da odpravim inkvizicijo. Pripomnil sem, da moj polk — deveti poljski lancierski — nikakor ne bo zadoščal za to službo. Dejal sem mu, da pa se upam lotiti tega dela, ako mi doda še dva druga polka. Ugodil je moji zahtevi.
Eden izmed teh polkov — 117 — je bil pod poveljstvom polkovnika de Lilla. S to vojsko sem šel proti inkviziciji. Poslopje je obdajal močan zid. Inkvizicija je imela okoli 400 mož posadke. Ko smo prišli do zidu, sem po straži pozval menihe, da se vdajo cesarski armadi in naj odpro vrata inkvizicije. Straža, ki jo stala na zidu, so jo par hipov razgovarjala z nekom znotraj obzidja; potem pa jo namerila puško mod nas in je ustrelila enega naših vojakov.
To je bil znak za napad. Dal sem povelje svojim vojakom, naj streljajo na vso, ki se prikažejo na zidu. Kmalu so je pokazalo, da je borba neenaka.
Zidovi inkvizicije so bili namreč vsi polni vojaštva; tudi so Se vojaki skrivali za doprsno obzidje ter so so pokazali le toliko, da so mogli streljati na nas. Naše čete pa so stale na odprti ravnini in so bile izpostavljene moril-nemu ognju. Topov nismo imeli; tudi se nismo mogli vzpeti na zidovje. Vrat pa vkljub najhujšemu naporu nismo mogli vlomiti. Videl sem, da treba pre-meniti način napadanja. Dal sem torej posekati drevesa in jih prinesti k obzidju, da ž njimi zrušimo steno.
Dva teh strojev smo izročili toli-kerim vojakom, kolikor jih je bilo treba, da so mogli delati uspešno. Začeli so silovito butati ob zidove, ne meneč se za dež krogel, ki se je vsipal po njih. Zidovje se je stresalo, neprestani težki, dobro merjeni udarci lesenih lomilcev so končno predrli zid. Cesarska vojska je skozi napravljeno odprtino vdrla v zgradbo inkvizicije.
Tu pa smo prejeli nov dokaz, kako daleč sega jezuitska nesramnost. Ko smo si hoteli priboriti pot v notranje prostore poslopja, so se pojavili generalni inkvizitor in ostali duhovniki v svečeniških oblačilih iz svojih skrivališč. Razžaloščenih obrazov, z rokami.
prekrlSantmf na prsih", držeči prste ig
ramenih, kakor da niso ničesar slišali so očitajoč vpraševali svoje vojake' »Ali zakaj se vendar borite z našimi prijatelji Francozi!?«
Kakor da nas hočejo prepričati, dj niso oni vojakom ukazali, naj se branijo! Nadejali so se, da jih bomo srna-trali za prijatelje; okoristiti so se hoteli s splošno zmedo in so namerovali v času plenitve uteči. Toda njihova prokanjenost jo bila preglupa. Postavil sem jih pod strogo stražo, a vse vojake inkvizicije sem proglasil za našo ujet« nike. Nato smo začeli preiskovati to zgradbo pekla.
Šli smo od sobe do sobe. Našli smo mnogo oltarjev, razpel, voščenk, nikjer pa ni bilo niti sledu zlih dejanj, ki so se morala vršiti na tem mestu. Nikjer ni bilo onih izrednih stvari, ki smo pri. čakovali, da jih najdemo v poslopju inkvizicije. Povsod lepota in sijaj, naj. vzornejši red; vso jo bilo krasno in občudovanja vredno. Stropi in tla so se svetila; marmornati okro.ski so pri. čali o najodličnejšem okusu. Vse je bilo tu, kar je prijalo razvajenemu očesu in izobraženemu duhu.
Toda kje je ostalo orodje za mu. čenje, ki so nam ljudje pravili o njem? Kje so temnice, ki so bajč vanje zapi. rali ljudi? — Zaman smo jih iskali. Sveti očetje so zatrjevali, da je vse la grdo obrekovanje in da smo videli vse.
Ze sem hotel zaključiti proiskovanje. Zares, pregovorili so me, da je inkvizi-cija nekaj povsem drugega, kot so nam pripovedovali ljudjo. Toda polkovniku do Lillo se ni hotelo, da bi kar tako pronehal. Dejal mi je:
»Polkovnik, danes ste vi poveljnik, in kakor ukazujeto, tako se mor* zgoditi. Ampak če hočete poslušati moj svet, tedaj ukažite pregledati še ta marmornata tla! Naj vlijejo vode po njih, da vidimo, ni li kje mesta, kjer bo stekla voda navznotraj.«
Odgovoril sem mu: »Polkovnik, storite, kar hočete,« in dal sem prinesti vode.
Marmornate plašče so bile velike in krasno uglajene. Ko so na veliko jezo inkvizicijo vlili vode po njih, smo natančno opazovali vsako špranjo in ali ne prodira kje tekočina. Kmalu je za-klical polkovnik, da je našel, kar je iskal. Poleg ene izmed teh plošč se ja namreč voda jako hitro poizgubila, kakor da je pod njo prazen prostor.
Rešimo sokolski Tabor!

4927
Vsem sorodnikom, piijatoljem in znancem potrtim srcom naznanjamo, da jo naš predobri mož, oče, stari oče, gospod
nadučltelj v pokoja
v 63. letu starosti danos ob 1. uri ponoči po dolgi in mučni bolozhi za vedno zaspal.
Pogreb bo vrši v torek, dno 18. septembra ob 6. uri popoldne iz drživue splošno bolnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu,
Lj ub I j an a-Praga, dno 17. septembra 1923.
Ivana, roj. Maslč, žena. — Milko, tov. disponent; Stanko, profesor; Evgen, železn uradnik; Mirko, podčastnik, sinovi. — Lojzka Sila, roj. Doležal, snaha. — Zdenko, Stantčka, vnuka.
8$
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo, da je dne 5. septembra t. 1. ob '/, 3. uri zjutraj v Radečah pri Zidanem mostu nenadoma preminula gospa
Pogreb pokojuice bo je vršil duo 13. septembra 1.1. v Krškem.
Pravočasna objava pogreba je morala vslod negotovosti, kjo so bo pogreb vršil, iaostati, ker so nastalo razno zapreke radi na-moravanega prevoza trupla pokoj uice v Litijo.
Vsem, ki so spremili pokojnico k zadujomu počitku in nam podali zuaio sočuvstvovanja na težki i/gubi, izrekamo naSo naj-iskreuejso zahvalo.
Žalujoči ostali.
4926
Brez posebnih obvestil.

Odobreno od ministrstva Narodnega zdravja novoiznajdono in klinično preizkušeno zdravilo kot najboljše sredstvo proti rcuinatizimi je
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsom sorodnikom, prijateljem in znanccm, da jo naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
Jožko Borštaar
pismonoša v Litiji
v nodoljo dno 16. soptembra ob 19. uri po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti v b7. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnkega bo v torek ob 16. uri iz hiše ža-lofiti, Gradec pri Litiji št. 13, na litijsko pokopališče. V Litiji, dne 17. septembra 1923,
Marija Borštnar, soproga. — Zora, poštna upravnica; P«-plna, poročena Hojan, hčeri. — Janko Bojan, magistr&tni uradnik, zot. — Bnška, Janezek, vnuka, in ostali sorodniki.

Ja se takoi
krasno posestvo z gostilno in trgovino
z vsem premičnim inventarjem, obsegajoče enonadstropno hišo, gospodarsko poslopje, vrtov« iu njivo. Lop kraj v Sloveniji. Odda se tudi v najem samo gostilna in trgovina. Potreben kapital za najem Din lOO.OOO'—. Refluktira se lo na resue ponudnike pod ,,Krasno posestvo" na Aloma Company, auončna in reklamna družba z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg štev. 3, kjer se tudi eventualno izve naslov. 4887
Perfektno
strojepisko
veščo nemške stenografijo, srbohrvaškega, nemškega in po možnosti slovenskega jezika, se sprejme takoj pri večjem podjetju. Obširne ponudbo z navodbo dosedanjega službovanja jo poslati pod »Strojepiska« na upravo »Jutra«. 4931
Obvestilo.
P. n. javnost tem p6-tem obveščam, da trgovina z lesom pod imenom
z današnjim dnem preneha obstojati, kar naj izvolijo gg. trgovci in drugi v gotovih slučajih upoštevat*. 4925
lisn Zgaga, Podporezen.
n
dr. Ivana Rahlejeva.
Zdravilo je patentirano in zaščiteno z znamko v naši državi in v vsem kulturnem svetu. Izdeluje in razpošilja so po vsem svetu samo iz laboratorija dr. Ivana Rahlejeva iz Bleda, sedaj preseljenega iz Ljubljane v Beograd. Za informacije in naročila se je obrniti na laboratorij dr, Ivaua Ralilejeva, Beograd. Kosovska nI. 43.	ma
Direkcija državne imovine „Bcljc" v Kneževu (Baranja) javlja, da bo dne 20. septembra ob 11. uri dopoldne v prostorih direkcije pismena oiortalna licitacija za nabavo okoli 2000 vagonov črnega premoga, proizvod naše ali katere tujo zemlje.
Pogoji licitacije so nastopni:
1.	Dražbenik se mora zavezati, da premog takoj dobavi;
2.	da v ponudbi navede provenijenco iu vrsto premoga;
3.	cene so morajo računati za vsako vrsto in provenijenco posebej, in sicer franko postaja Beli Manastir.
Ponudba mora biti kolkovana s kolkom za 20 Din in poslana v zapečatenem zavitku direkciji najpozneje do dne 19. istega meseca v Kneževu; a ponudniki, ki osobno pridejo, lahko ponudbe izroče na dan licitacije do 10. ure dopoldne odrejeni komisiji.
Kavcija za naše državljane s 5 °/0, a za tuje z 10 % se mora položiti v zmislu čl. 89 zakona o drž. računovodstvu.
Licitanti, ko pošljejo ponudbe pismenim potem, pa ne pridejo osobno, morajo svoji ponudbi priložiti reverz o položeni kavciji.
Licitacija je za ponudnika obvezna takoj, za direkcijo pa, ko jo ministrstvo za finance odobri.
Pravico udeležiti se te licitacije imajo samo oni, ki s potrdilom pristojnih zbornic dokažejo pravico do tega posla in ki dokažejo, da so plačali davek za tretje četrtletje 1.1.
Iz pisarne direkcije državne Imovine Belie v Kneževu
dne 7. septembra 1923., g. Št. 99 82.	4851
Zahtevajte „JUTRO"
v vseh javnih lokalih!
Ugodno se proda:
Nova, komaj dovršena vila z dvema parketiranima praznima stanovanjema. K viii spada 950 m' ograjo nega vrta. Istotam so prodajo stavbno parcele na Dur°j-W cesti od 1800 do 4000 m: - Natančne informacijo so dobijo v pisarni stavbenega podjetja
Tavčar & Svetina, Ljubljana, Oosposvet-ska oesta 8	4923

Zobozdravnik
dr.
zopet ordinira.
POZOR! 4917
Kupuiem stare obleke, čevlje, pohištvo itd. Pridem tudi na dom,
MARTIN DRAME
Ljubljana Sv, Jakoba nabrežje it. 29,
I Kdor hoče kaj prodali | | Kdor hoče kaj kupiti Kdor \m sliilbi Itd. i naj inserlra u Jutru" i
Najstarejša slovenska
pleskarska in lifiarsto
iS:
Ivan Bricelj
Dunajska cesta 18
b» priporoča. IzvrSItev toSsa, Cena morni
GOSPODINJI
zahtevajte povsod naj boljšo angleško krem v vseh barvah. Glavn zastopstvo „F0RTUNA' i Bizjak in drug, L|ul ,t4 Ijana, Krekov trg 7-i poleg Mestnega domi
Cenejša kot železna in lončen posoda je prvovrstna
aluminijeva posoda
Preprodajalci naj zahtevajo cenike. Zastopstvo tvornice kovinskih izdelkov 61 a t
F. Hofineister, Kumberg bei Grf
S'.eiermaTk-	m
Domače vesli
SLON V CVETUCNJAKU. .'Ka vrtnarski ... t.ivi. Saj ste ven-Har tudi bili? O, sedaj je že zaprta. Krasno so jo uam priredili noši mojstri vrtnarji: Bajt, Bir.ovlčnr, Ferant, Ilerz-oianskv, Keše, Korslka, Simono iu Strekelj.
Kako nas spremlja cvetje In zole-fje od rojstva do groba, kako je našo iivljonjo zvezano g cvetkami, plemenitimi rastlinami in drevjem, kako jo flovek kralj in vendar le del vesoljno narave, so nam pokazali razstavljale!. Nazorno ln prav okusno.
Od krstno mizico ln zibeli preko ccr-fcvenib sveči; nosti eo nas sprcmljaii h svojimi ljubljeno! na prvi taatanek z izvoljenko. In cvetke so govorile rno-eto nas poslej vedno Ziveje, vodno razločneje , . . Dokler so nismo zaročili in poročili. Kajpada so pozneje včasih nežne cvetko s poročno obleko jzpremene v koprive in med nnjraeli-kejSe, baržunaste rožne lističe se za-lepa celo kakn trnjeva robida. Ali kakor dež po solncu mora biti. mora za žalostjo spet radost priti. Teče življenje, tečo a neločljivo teče vzporedno l njim cvetje in zelenje . . . Medtem pa rastejo naše hčerke in vzcvetcvajo ob nas kakor vrtnice in se razvijajo paši sinovi kot mladi hrastič-i.
Ah, na ženinih licih se žo pojavljajo Jesenski cvetovi in na moževo glavo pada slana. Kako dolgo še, ko nam polože otroci v krsto poslednjo cvetko? Bo U krasil naš grob vsaj trnjev venec?
Ogledovali ste vrtnarsko razstavo, fiač gojili tudi take-le misli in se zahvaljevali vrlim razstavljaleera za užitek, ki so ga nam pripravili---
Meni pa se je te dni ponoči sanjalo. Pa smo imeli prekrasen cvetličnjak. Ali, še vse lepši, bujncjSJ, razkošnejši, se vse pestrejši, bogatejši in vonjivej-ži, nego je bil oni v ljubljanski jezdar-nicl. Od radosti smo bili pijani, od ponovi na svoj cvetličnjak vsi otročji. Oj, bratje, ni ga krasnejšega in milejšega od našega cvetličnjakal Lo gojimo ga, napajajmo, čedimo, trebimo, da ho šo večji, še bogatejši! — In v otroškem idealizmu, v naivnem optimizmu nam niti na misel ni prišlo, da bi se našel kdo, ki bi nam hotel uničiti to radost, oblatit! naš ponos, ubiti naše stremljenje.
Pa naš cvetličnjak je dobil vrtnarja, ki se nanj ne razume. Takoj smo rekli, da njegovo delo ne bo dobro. Pa so vstali pred nami ljudje, ki jim ves cvct-ličnjak ne dopade: no svobodni vonj cvetic, ne harmonija njihovih barv, ne obsežnost vrta. Ti ljudje so javno hvalijo, da so oni pomagali postaviti vrtnarja, ki je takoj začel hoditi z moti-ko nad vijolice, s krampom nad rože. Iu končno jc razbesnil slona ter ga pognal v naš cvetličnjak. In besni slon nam mandra, ruje, lomi, puli palmo, lovore, vrtnice, ciklame, asparagose, astre in primule. Vse nam hoče uničiti strašni slon! Mnogi med nami jokajo za krasoto, mnogi tožijo, da so jim po-mandrani idealizem, optimizen in naivnost ... Pa jih je tudi mnogo med nima, ki jih vse to od srca boli, ki pa ne zdvajajo in pravijo: »Ne boš dolgo, brezvestni vrtnar. Poženemo Tebe in Tvoje tihe pomočnike, pa bo v cvetlič-njaku kmalu vzklila nova razkoš in vzcvetela še lepša harmonija . . . Cvet-ličnjaka podreti ne damo. I Ali sem sanjal, ali je resnica?
Entoutcas.
*	Naslednik dr. Mahniča. Nedeljski ližaški «11 Piccoio» poroča z dne 15. t. m. iz Rima, da je papež imenoval prof. dr. Josipa 8rebrtdč<i za škofa na Krku. Krška škofija je bila vakantna od smrti škofa dr. Mahniča, ki je umrl lansko leto v Zagrebu. Dr. Srebrnlč jo Ml pred prevratom profeaor na goriškem somenišču, po prevratu pa je bil imenovan za profes Drja teologije na ljubljanski univerzi. Novi krški škof je znan teološki pisatelj.
. * Odhod dr. Smcdlake v Rim. Novo-Imenovani poslanik pri Vatikanu, dr. Smodlaka, je dobil od ministrstva za zunanje zadeve vse potrebne instruk-cije in odpotuje te dni v Rim na svoje novo službeno mesto.
*	Maršal Francbet d' Esperey v Bl-jolju. Francoski maršal Franchot d' Esporey je v spremstvu ministrov Jan-<oviča, Kojiča in francoskega poslanika dospel s posebnim vlakom v soboto iz Skc.plja v Bitolj. Mesto, ki jo ta ■lan proslavljalo petletnico prodora avstrijsko - nemške - bolgarske fronle, J« bilo v zastavah. Na ulicah se jo zbrala večiJsočglava množica, ki je pričakovala zmagovitega poveljnika zavez-[iHk.b čet. Maršalu d' tfsperevjn so j"'o prirejene viharno ovacije. Na grobove fiaucoskih vojakov, katerih je "ud 7000, je bilo položenih nebroj ven-fev. V imenu Saveza bivših francoskih ooje.vT.ikcv je proslavljal na pokopališču spomin padlih junakov francoski <l>-'.e?at Sanooier, nakar je govoril v liienu niiSIIi častnikov kapetan Boži-fcr VeJič, načelnik bit oljske občine "»vnovld in kor.čno maršal, ki jo na frobove svojih junakov položil v imenu francoske vlade prekrasen venec. j*p pokopaliških svečanostih se jo vr-fi:a siavi.oitna seja občinskega sveta, jui kateri je ninršnl izročil mestu BKo-Uu red fjutuc logiie.
*	Minister prosvefe v Ztgrehtt, Včeraj je prispel v Zagreb minister pro-svoto Miša Trifunovlč in si v spremstvu pokrajinskega namestnika čimiča oglodal razno zagrebške prosvetno institucije.
*	Češkoslovaško odlikovanje članov našega generalnega Štaba. To končanih manevrih češkoslovaške vrjske, ki so se vršili to dni, sta bila general Mi-lovanovič in polkovnik Nedič, ki sta so udeležila manevrov, odlikovana od Češkoslovaškega vojnega ministra z vojnim križcem.
<; Zdravniški kongres v Snbotici. V nedeljo je univ. profesor iz Zagreba dr. Cačkovid otvoril v Subotlci peti kongres Udruženja jngoslovenskih zdravnikov, ki mu prisostvujejo zastopniki ministrstva za narodno zdravstvo in za socijalno politiko in vojnega ministrstva. Popoldne je bila slovesno otvorjena higijenska razstava.
*	Poroka. Včeraj se je poročil v Sv. Jakobu v Rožu mariborski okrajni glavar, gosp. dr. L a j n š i č, z gospico Gustiko K o 1) e n t a r iz znano narodno koroško rodbine. Toroki sta prisostvovala tudi naš celovški konzul dr. Protjč z rodbino in koroški deželni poslanec. Lovro Poljanec. Bilo srečno!
*	Novi gledališki upravniki. Za opravnlka novosadskpga gledališča jo imenovan Radivoj Karadžlč, dosedanji upravnik skopljanskega gledališča; za upravnika sarajevskega narodnegi gledališča pa pisatelj, prof. Dušan Djukld.
*	Velik dar Novinarskemu »druženju. Beograjski industrijalec gosp. Vaj-fert jo daroval ob priliki proslave petdesetletnice svojega industrijskega in kulturnega delovanja Jugoslovanskemu novinarskemu udružonju 80.000 dinarjev.
*	Upokojitev zaslužnega moža. Upokojen je generalni ravnatelj čeških državnih domen, gosp. Ivan A r h, ki je v celi češkoslovaški priznan kot odličen gospodarski strokovnjak. Ob ustanovitvi ljubljansko univerze se je nameravalo gosp. Arha pridobiti tudi za profesorja. Morda bi bila sedaj prilika, da so temu odličnemu možu da prilika, uveljaviti svoje veliko znanje v domovini.
*	Konec rudarske stavke v Sloveniji. Včeraj dopoldno so je tudi v Zagorju in Hrastniku vrnilo stavkujoče delavstvo polnoštevllno na delo in je smatrati s tem stavka v rudnikih trboveljske premogokopne družbe kot končana. Radi velikega pomanjkanja vagonov pa ravnateljstvo v Zagorju in Hrastniku žalibog ni moglo zopet sprejeti vseh delavcev v službo.
*	Proslava zlate poroke pesnika Stritarja. Iz Rogaške Slatine nam poročajo. da so je morala za 15. t. m. napovedana proslava zlate poroke pesnika Stritarja radi nopovoljnega zdravstvenega stanja starčka znatno omejiti. Zvečer se jo vršila bakljada in sorena-da, kateri so prisostvovali gostje in domače občinstvo. V Rogaški Slatini se je ravno ta dan mudil okrajni glavar rirkmajer, ki je slavljencu iskreno čestital. Šolska mladina je izročila pisatelju kito cvetja. Vso druge nameravane svečanosti so se morale oimstiti. Občinski svet Rogaške Slatino je pesnika izvolil za svojega častnega meščana.
*	O novih taksah priobčujejo beograjske »Novosti* oster članek, v katerem pravijo, da dobi država oil tega ncROcijalnega in krivičnega davka okoli 800 milijonov dinarjev, ki jih bodo plačali sami konsumenti, torej v veliki večini reveži, ki komaj izhajajo s svojimi prejemki. Novi zakon jo pravo ogledalo finančne politike, v njem so kaže vsa umetnost naših »krpež - tr-pež» - finančnikov. Dajte nam pravičen zakon o neposrednih davkih. Tudi »Pravda* priobčujo izčrpno kritiko zakona o taksah in smatra, da je dolžnost parlamenta, da ta zakon odkloni.
*	V poročilo o pogrebu prof. Pleterš-nika so se vsled slabe telefonske zvezo v soboto vrinile nekatero netočnosti: sodnijo je zastopal vodja okr. sodišča dr. Kotnik, pošto upravnik L i c h t e n e k e r, domače učiteljstvo se jo udeležilo pogreba pod vodstvom nadučitclja Medveda, brežiško z nad-učiteljem Zupanom, bizeljsko z nad-ufiiteljem Pučnikom, globoško z nad-učiteljem Tomincom. Zbor domačih pevcev je pod vodstvom nadučitclja Kokola iz Stare vasi zapel krasne ža-lostinke.
*	Kolportaža «Hrvata» zabranjena.
Zagrebško policijsko ravnateljstvo je na temelju § 3. zakona o porabi tiska zabranilo kolportažo radičevsko - blo-kaškega dnevnika »Hrvat*, ki je bil v zadnjem času skoraj vsak dan kon-fisciran radi protidržavnega pisanja. Ker so zagrebški listi večinoma navezani na kolportažo, pomeni zabrana hud udarec za bloknško glasilo.
*	Za viceknnzula pri našom konzulatu v Celovcu je imenovan dr. Vladimir Vuk-mirovič. Po našem mnenju bi spadal na lo meslo človek, ki razmere na Koroškem pozna, torej v prvi vrsti Slovenec.
*	Bolnice v Jugoslaviji. Ministrstvo narodnega zdravja jc izdelalo pregled bolnic v celi državi. Bolnice pogrešajo največ v Srbiji in CrnI gori, kjer so cela okrožja brez vsake bolnice, dosti je pa lakih hol-nie, ki imajo samo po 20 do 80 postelj iu ne zadostujejo nit! zn kraj, v katerem se nahaiajo. V Srbiii in Črni eori ie v vse-
mu tamo 62 Dolnrc In v leh bolnicah Jo bilo zdravljeno pretoklo leto 02.018 bolnikov, izvršenih operacij Je bilo 0S65, brezplačno pregledanih pa 108,821 bolnikov, Od lega števila je umrlo 8263 bolnikov, kar pomeni B odstot. vseh bolnikov. V celi kraljevini je danes 163 bolnic z 18.048 posteljami. Vojaških bolnic jo 17 stalnih in 21 začasnih. — Vojvodina ima 11 bolnic, ln sicer 8 državne, 4 županijske in 4 mestne. V njih Jo 2380 postelj. — V Bosni ln Hercegovini jo 80 bolnic, in sicer 18 državnih, B mestnih, 4 rudarsko in 3 občinske. — V Sloveniji je 23 bolnic, in sicer 15 državnih in 8 privatnih, postelj v vseh teh bolnicah je 3153, torej prihaja na 1000 prebivalcev 1.9 postelj. Število bolnikov je bilo preteklo leto 27.954. — Na Hrvatskem in Medjimurju jo bilo 32 bolnic s 4557 posteljami ln bolnikov Je bilo v teh bolnicah preteklo leto 70..535. — Dalmacija ima 5 bolnic s 599 posteljami. — Kakor se vidi, ja jugovzhod države najslabše preskrbljen z bolnicami hi zato je tudi umrljivost tam največja.
*	Zdravstveno stanja v Celju lu celjskem okraju je bilo zadnji čas povoljno. Sedaj pn se zopet pojavljajo razne nalezljive bolozni. Iz okolice jo v celjski javni bolnici zelo mnogo bolnikov, ki so zboleli na griži, v Celju pa je bil prijavljen tudi slučaj Skrlatinke. Zdravstvena oblast je odredila vse polrebno, da so vsako razširjenje bolezni onemogoči.
*	Smrtim kosa. V 63. letu starosti Je umrl v nedeljo v Ljubljani g. Luka Hila, upokojeni nadučitelj, ki je skozi leta in leta vzgajal našo mladino na Krasu, najprej v Zgoniltu, petem v Povlrju, svojem rojstnem kraju, Rodiku in Vojščici. V pokoju je živel v Gorici in je za časa vojne kot begunec prišel v Ljubljano, kjer je bil precej časa tudi upravnik »Domovine*. Svojo družino je vzgojil v strogo narodnem duhu. Bil je priljubljen družabnik in izboren humorist. Pogreb bo danes, v torek, ob 5. popoldno iz državno splošne bolnice na pokopališče pri sv. Križu. — V Litiji jo umrl v nedeljo gospod Joško Borštnar, pismonoša, tast gospoda Janka Bojana, magistralnega uradnika v Ljubljani. — V Dol. Logatcu je umrl bivši večletni župan in gerent gospod Jakob Slave. Blag jim spomini
na rojstni dan prestolonaslednika, jo t>ti aretiran v Varaždinu neki Matija VlaSic, ki je bil po dogodku na Ilici skupno t morilcem Uežekoin v prostorih Hrvatsko Zajednice.
*	Nove šolo v Bosni in Hercegovini. Ministrstvo prosvoto je odobrilo potrebno kredite za otvorilov novih učiteljišč v Bosni in Hercegovini. Prosvetno ministrstvo pa namerava otvorltl v Bosui tudi večje število ljudskih šol, a osobito v onih krajih, kjer jo pismenost slabo razvila.
*	Meroizkilllii urad v Radovljici. S 30. septembrom so vsled odloka gospoda ministra za trgovino in industrijo ukino nierolzkusni urad v Radovljici, Vso posle lega urada provzame meroizkusul urad v Kranju.
*	Starček — nerodni pevce. V bosanskem selu Varcar-Vakul živi starček Marko Clrlndarčlč, ki zna peli 120 narodnih pasmi, lil doslej še niso bila nikjer objavljeno in so bilo povsem neznano. Za starčka se je pričelo zanimati tudi prosvetno ministrstvo, ki ga bo na državna stroško pozvalo v Beograd, kjer bodo njegovo pesmi literarni strokovnjaki ocenili in zabeležili.
*	Ogonj na mariborskem kolodvoru. V
ponedeljek zjulrnj so je na kolodvoru v Mariboru vnel pred carinskim skladiščem neki vagon z nezacarinjeiiim manufaktur-nim blagom, ki je prispelo iz Avstrijo za razne ljubljanske, mariborsko in zagrebško tvrdke. Ogenj so najbrže zanetilo iskro iz lokomotivo. Gasilci so imeli celo uro dovolj opravka, da so pogasili ogenj iu deloma rešili blago, dočim je del vagona zgorel.
*	2cnskn-duhovnlk. Sarajevske »Večerne Novosti* poročajo, da je bila v Vojvodini posvečena neka Olga Novak za re-lormistično svečenico. Nastavljena bo v neki madžarski vasi v Uaranji.
*	2rtve neprevidnosti v Der. Mar. v Polju. V nedeljo so Imeli v D. M. v Polju veliko slavnost. Iz Ljubljane so namreč pripeljali novo vlite, krasno zvonovo. Soveda je bilo pri tej priliki vos dan slreljanjo z možnarjem. Splošno veselje pa je skazila nesreča, ki se jo zgodila proti večeru. 191etni Klemenčič je šel namreč ravno v trenutku, ko ee je pomi-
i kal neki pogreb na pokopališče, po pu-
Najsenzacijonelnejši roman modernega sveta
LUCIFER"
39
prične še ta wiese« isfoašatš v
15«»
[slovaške. Vozil je na ovinku « nitrosija
j 70 do SO km ter v tem zakrivil kaznjivo dejanjo. šofer so je pri razpravi zagovarjal s tem, da j« !:awl taksometnr 6unni 20 km, u jo bil ]-■.'.« arjen. Na podlagi teh izpovedi ju nI,	!j-ko okrožno so-
dišče šoferja Ho,:.. , lo mi 1 mesec poostrenega zapora.
*	Velik atlhotupKka aiera v Splitu. Tihotapstvo so jo v Splitu razvilo. Posel so obuvlja kur nu veliko. Tihotapski podjetniki so si kupili posebne motorja ter si pridobili celo vrsto finančnih stražnikov, ki z njimi v konipanljl »delajo*. 1'onofl so kar ua debelo izkrcava kava, sladkor« a ponajveč špirit, na kateraga se plača ogromna carin«. Oblasti so bile neštetokrat opozorjene ua delovanja tihotapcev, dobilo so natančne podatke, kje se tihotapsko blago izkrcava, pa vso jo bilo za-mauj. Sedaj je vendar uspelo razkrinkati nekatere člane te družbe-pošten jakov, katerih eden, Ivan škarica, je iztihotnpil sam 5 vagonov alkohola. Skladišče jo imel
| na obali, kjer si jo v to svrho izkopal globoko jamo, kjer jo zafasuo spravljal sode s špiritom in beozlnom. Ko so ga prijeli, jo bil baš naložil 20 sodov neza-carlnjcnega špirita 1 Nekaj članov dično družbo je aretiranih, drugI so pobegli v inozemstvo. Ivan Škariea sam bo po i*-nosu tihotapljenemu blaga plačal 4 milijone dinarjev kazni. Zn ojlnle še ui ugotovljeno, koliko blaga so iztiliotapili. Država je oškodovana za voč milijonov dinarjev.
*	Tihotapstvo denarja v pismih. V zadnjem času se dogaja, du stranke tihotapijo denar a pomočjo pisem, ki so pošiljajo v inozemstvo. Dn so v bodoče prepreči tihotapstvo zdrave valute, je ministrstvo za pošlo in hrzojav izdalo svojim organom ukaz, da morajo vsako pismo, ki se jlni zdi sumljivo, otvorltl in ugotoviti njegovo vsebino. Denar, ki se bo našel v pismih, bo takoj konfiscirun, a obenem uvedena preiskava. Krivci »o bodo strogo kaznovali.
*	Ali sle te ie prepričali o kakovosti
»Itofant* hranilno moko za dojenčke ln otroke. Glavna zaloga: Drogerija »Adrl-ja», Ljubljana, fielenburgova ulica. 157
*	Za vso, ki prihajajo v Ljubljano po zdravila, je najpriročnejša nova lekarna Ilamor, na Miklošičevi cesti v ueposrednt bližini glavnega kolodvora.	131!)
X Hlgljenlčna česalnlea za dime O. Fettlch-Franklielm, Ljubljana, Kongresni trg 19. Negovanje las. Ondulacija. Bar-vnnjo z L'Orcal Ilonnč. El. masaža lica. Manikura. Izvršujo vsa lasna dela. Kupuje odpadeno in odrezane lase po najvišji dnevni ceni. Parfumorija.
*	Našo srednjo šolo. Inšpektor ministrstva prosvete g. Petrovič Jo Izdal statistiko srednjih šol v naši državi. Stanje srednjega Šolstva je po pokrajinah sledeče: Srbija ima G3 srednjih šol (58 državnih in 3 privatne) z 27.858 dijaki. Hrvatska in Slavonija 40 srednjih šol (30 državnih in 1 privatno) z 14. 868 dijaki, Bosna in Hercegovina 19 srednjih šol (1 privatna) z 5540 učenci, Slovenija 14 srednjih šol (2 privatni) s 5258 dijaki. Banat, Bačku in Baranja 13 in 4 privatne za ruske be-gunco s 7158 dijaki, Črna gora 11 s 3640 dijaki in Dalmacija z Boko 9 srednjih šol z 2768 učenci. Z ozirom na statistiko popisa iz leta 1921. pride v Srbiji ena srednja šola na 62.375 prebivalcev, v Hrvatski in Slavoniji na 67. 772, v Rosni in Hercegovini na 99.469, v Sloveniji na 75 462, v Vojvodini na 98.800, v Črni gori na 82.857 in v Dalmaciji na 72.286. V naši kraljevini se nahaja torej 109 srednjih šol, v katerih je 1755 razredov s 66.62-1 dijaki (46.978 učencev in 19.646 učenk). To številke značijo, da pride ena šola nu 71.(XX) prebivalcev.
*	Iz Ptuja. Zdravnik dr. Jenko v Ptuju od 15. t. m. zopet ordinira.
*	Zabranjen madžarski list. Ministrstvo za notranje zadeve jo prepovedalo pošiljali v našo državo madžarski list »A Nap>, ki izhaja v Budimpešti.
*	Židovsko novo leto. Pretekli leden so obhajali židje praznik novega leta. Po njihovem štetju je napočilo z 11. septembrom 5684. leto.
*	Usoda Berislava Anprjolinoviča. Lani in letos je prišlo v Zagrebu opetovano do izgredov, ki jih je po mnenju oblasti lahkomiselno aranžiral znani bivši vodja na-cljonalistov Berislav Angjelinovič. Angje-linovič je bil dosedaj v policijskem zaporu, kjer je prestal kazen 14 dni radi izgredov. Policija je zajedno z državnim pravdnikom poslala dve prijave proti Angjelinoviču radi izgredov in pretepov, potem radi javnega nasilja, a od okrajnega sodišča je radi prekršitve § 411. policijsko Izgnan iz Zagreba za leto dni. V soboto so Angjelinoviča izročili v sodnij-ske zapore.
*	Tragedija strojevodjo Josipa Ambro-žitSa v Bosaii. Poročni! smo že, da so na progi Rogatica-Mešiči v Bosni dne 14. t. m. hoteli izvršili razbojniki na vlak atentat. Strojevodja Josip Ambrožič jo rešil potnike nesreče, bil pa je pri tem zadet v pljuča in ja v Banji Stijenl že naslednjega dne izdihnil. Zadnje besede junaškega strojevodje so bile: »Pozdravite mojo ženo in drage mi otrofiče. llbogi moji otroci 1» Hvaležni potniki so zbrali za njegovo nesrečno rodbino v znak hvaležnosti takoj večjo vsoto denarja.
*	1'ovralok ruskih emigrantov. Te dni se vrne v Rusijo veliko število ruskih emigrantov, ki so doslej bivali v ni|Si državi. Sovjelska vlada je namreč političnim krivcem in raznim beguncem odpustila kazen.
*	K umoril policijskega kontrolorja Calovica v Zagrebu. Kot sokrivec na umom nolieiiskeca kontrolorja Galovliu
trone in smodnik, ki jih je imel spravljeno na nekem grobu. Okoli ujegu jo stala kopica vaških otrok iu opazovala, kako jc polnil patrone. Kar je odletela iskra v poleg nahajajoči se smodnik, ki jo eksplodiral z mogočnim pokom. Skoro vsi navzoči so popadali na tla in dobili opekline po ruzuih delih života. Na vpitja otrok in kričanje mater so ljudje prihiteli takoj ua pomoč in spravili ranjene otroke domov. K sreči ni bil nihče težja poškodovan. Ranjenci so bili: Val. Klemenčič, Stanku Bobnar, Fran Sešek, Anton Cimerman, Albin Zabukovec, Ivan Oblak, Viktoi Vokavšek, Jakob Anton, Franc Dov iu Žagar Bošljan. Bili so vsi prepeljani v bolnico v Ljubljano.
*	Železniška nosreni pri Zidanem mostu. V nedeljo, okoli šestih zjutraj, se je zgodila v Zidanem mostu radi napačno postavljenih kretnic težka železniška nesreča. Tovorni vlak, prihajajoč iz Ljubljane, jo zavozil na zasedeni tir in zadel v tamkaj se nahajajoče vozove. Udarec je bil tako močan, da sta skočila dva stroja s lira, osem vozov pa je bilo več ali manj močno poškodovanih. Proga proli Zagrebu ja bila zaprla radi nesrečo do polili popoldne in so je vršil promot s prestopanjem. Od tovornega vlaka jo bila ena oseba lahko ranjena, materijalna škoda pa jo zelo velika.
*	Radi avtomobilsko nesrečo pred sodiščem. Dno 20. avgustu se je prevrnil na ovinku okrajne ceste pri Tekačevem avtomobil Alojzija Palumona iz Radeč, ko se je vozil iz Rogaške Slatine. Dočim je njegova žena smrtno ponesrečila, so bili ostali sorodniki le lahko poškodovani. Radi pregreške zoper nevarnost življenja so je moral radi te nesreče zagovorjati preteklo sobolo pred celjskim okrož. sodiščem 331. šoler Vlklor lloračak iz Češko-
DomaČe borze
17. sepleinbrn: " Zagrebška borza. Na efektnem tržišču jc bila tendenca čvrsta, tečaji glavnih papirjev so narasli. Veliko zanimanje jc vladalo za dclnlce Kreditne ln liskomptne. Na deviznem tržišču je vladala Izprva ostra baisse, žele proti koncu so se nekoliko učvrstili Dunaj, Trst in I.ondon. Devize: Amsterdam 3640 — 3670, Dunaj 0.1300 — 0.1315, Berlin 0.000080 — 0.00050, Budimpešta 0.51 — 0.55, Ilallia Izplačilo m — 413, Italija ček 407 — 409, London izplačilo 421.5 — 423, London ček 421.5 — 422, Nc\vyork ček 92.75 — 93.75, Pariz 535 — 545, Praga 277.5 — 280.5, Švica 1647.5 -i 1657.5, Varšava 0.035 — 0.045. Valute; dolar 91 — 92, avstrijske krone 0.1310, češke krone 272 — 274, francoski franki 525 — 530, madžarske krone 0.35, lira 403 — 405. Hlekti: Kslcomptna 180 —. 185, Ljubljanska kreditna 225 — 230, Praštcdlona 1175, Slavenska 108 — 110.
Beograjska borza. Na deviznem tržišču je bila nestalna tendenca. Devize: Amsterdam 3610 — 3625, Dunaj 0.13 — 0.1305, Berlin 0.000090, Budimpešta 0.50, Bukarešta 42.75 — 4.3, Italija 409 — 410, London 421.5 — 421.75, Newyork 92.25
—	93.35, Pari/. 545 — 546, Praga 277.5
—	278, Sofija 165 — 170, Švica 1652.5
—	1055.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
O. Valentin We.bcr, nadučitolj. Potrjujemo Vam, da niste dopisnik čiaukov iz Smarlna cb Poki.
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubljani, Lastnik In Izdajatelj Konzorcij cJutra«, Odgovorni urednik Pr. Brozovlč,
V imenu občanov Dol. Logatca Javljamo vsem znancem in prijateljem tužno vest, da je dne 10. t. m. popoldne umrl
bivši večletni župan in serent občino Dol. Logatec,
previden s sv. zakramenti v 54. letu svoje starosti
Njegovim domačim izražamo naše globoko sožaljc, blagega pokojnika pa priporočamo vsem v molitev in trajen spomin.
Pogreb rajnika se vrši dne 18. t. m. ob 5. url popoldne na farno pokopališče.
Del. Logatec, dne 17. septembra 1923.
GERENTSTVO OIlClNE DOL. LOGATEC.
TACEN POD ŠMARNO GORO. 8. in
9. septembra je priredilo tuk. pevsko društvo «Zarja» za svoje člane pavco poučen izlot na Bohinjsko jezero ta rircll co. Da ostano izlet šo bolj v spominu svojih članov, je v nedeljo dopoldne počastilo tudi grob pok. Gustava Pirea v Srednji vasi, na katerem jo imel društveni pevovodja kratek nagrobni govor in pevci so mu zapeli v navzočnosti domačega občinstva tri v srce ^egajočo na-grobnice. Istega popoldne so pa po naključju zadeli tudi na slavnost v Gorjah, kjer so odkrili spomenik 103 v svetovni vojni padlim žrtvam občine Gorjo. V po-častitov žrtev jo »Zarja, zapela «Oj Doberdob.. Pri tej priliki se zahvaljujemo gospodu županu v Srednji vasi za velikodušno in prisrčno gostoljubnost obžalujoč, da nam čas ni dopuščal, da bi to poplačali s prepevanjem naših lepih jugoslovanskih pesmi. Zadostuje pa raj, da smo pevci odnesli najboljše vtise iz Srednje vasi in želja vseh je bila, da se drugo leto zopet vidimo — toda za dalj časa. Torej na svidenjel S tem iz-lotom smo 6e marsikaj naučili. V kolikor nas doma zavidajo, zatirajo in uhij.t-ja v napredku našega kulturnega delovanja, toliko bolj nas sprejemajo v tujih gorskih krajih z odkrito ljubeznivostjo, ker so dostojnojši v pojmovanju na polju kulture. To nas še bolj podžiga k nadaljnjemu delovanju kljub vsem sika-nam naših neprijateljev. S takim delovanjem bomo dvignili nele ponos in ugled društva, temveč tudi občine. To naj si zapomnijo naši nasprotniki; mi pa koraka,imo svojo trnje vo pot neustrašeno naprej, zavedajoč Be, da bomo edino-lo s kulturnim delovanjem prišli do cilja,
i do katerega stremi priti vsak pošten in napredno misleč človek.
JESENICE NA GORENJSKEM. Pa naj šo kdo ročo, da pri nas radikalija ne na-predujo, ko ima tako sprotne agitatorje. Pretekli tedon so jo podal nekdaj za Avstrijo tako navdušeni sedanji volesrbski radikal g. Pavlič prodajat svojo radikal-sko robo celo v najbolj klerikalno gnez do, v konzumno gostilno. To jo bilo veselja in smeha, ko je radikalni mosija ob polnih čašah rujnega vinea razlagal radikalni ovangelij. Colo najodličnejši klerikalci so ploskali in so vpisali v novo stranko. Uboga SLS! So par avstrljakan-tov, pa bo tvoja moč za vedno pokopana. Radikali so imeli daljo dne 15. septembra tudi sestanok pri Jelencu na Savi, na katerega ju prišlo 25 oseb, ob teh polovica pristašev drugih strank. Mladi g. radikal iz Ljubljane je bil tako žalosten, da se mu ni zdolo vredno, da bi govoril stojo, ampak jo kar sede pripo-vodoval, kako srečo prinašajo ladikali Slovencem. Najbrž jo mislil na kuluk, na militarizacijo želozničarjev itd. Sicer je pa potekel sestanek prav srečno: niti enemu ni počilo srce od prevelikega navdušenja. Sicer pa opozarjamo g. Pav-liča, da so Jeseničani in Savčani no damo šikanirat od ljudi z vsenemško preteklostjo. O priliki ga bomo prosili šo za njegovo mnenjo o zapitem sokolskom domu na Jesenicah.
ČRNOMELJ. Po dobro uspeli sokolski plavalni tekmi iznenadilo nas jo zopet sokolsko društvo v Črnomlju z »akademijo«, ki se je vršila dno 9. septembra na vrtu hotela Lackner. Nastopile so vsa kategorije članstva. Posebno 60 ugajale vaje gojenk v modrih kostimih pod vodstvom požrtvovalno sestre Vero Ma-lerič, kakor tudi vaje članic s kiji. Proste vajo članov pod vodstvom znanoga
sokolskoga delavca brata Miljutina Kuščarja in proste vaje članio pod vodstvom neutrudno sestre Jožico Woiss, so bile zelo dobro naštudtfano in precizno izvajano. Pri orodni tolovadbi so pokazali člani društva Sokol v Črnomlju velik napredek, žoloti bi bilo, da so tudi v bodočo članico primejo telovadbo na orodju, kor jo med njimi dovolj sposobnega materiala. S posebnim zanimanjem je sledilo občinstvo izvajanjem telovadnih skupin obrtnega naraščaja pod vodstvom brata Izidora Dražumeriča. Col program telovadbe jo bil prepleten z de-klamacijami, moškimi in ženskimi zbori ter klavirskimi in tamburaškimi točkami. Ugajal nam je tudi violinski solo brata Milana Korenčana, kakor tudi solo-petje sestro Pavlo Vončinovo. Kot zad-na točka akademijo je bila vcličanstve-na telovadna skupina, sestavljena iz vseh kategorij članstva, razsvotljena z nenga-ličnim ognjem in podprta s krasnimi jedrnatimi besedami brata staroste Vran-koviča. Cel program se je Izvajal mirno, dostojanstveno in hitro, točka za točko v najlepšem redu. Vrt je bil čarobno razsvetljen in zelo okusno okrašen. Akademija jo bila lepa harmonična celota in pestra slika pravega sokolskega življenja. Povsod smo videli zadovoljno obraze in veselo razpoloženje. Z veseljem moramo omeniti zavednost in požrtvovalnost Crnomaljcev, ki so ob tej priliki podarili društvu pecivo, lepa in bogata darila za sročolov ln tako pomar gali društvu tudi do gmotnega uspeha.
MEDIJA-JZLAKE. Ako greš iz Zagorja ob Savi po soteski »Zelenec* mimo kamonite «ohceti», prideš v vas Medija-Izlake, p. d. Podšentjur. V bližini joVal-vasorjov grad in malo naprej toplice Medija. Leta 1921. se jo ustanovilo v Podšentjurju prepotrebno gasilno društvo
in si nabavilo istočasno brlzgalno iz Co-ške, ki pa je vslod polževo počasnosti odgovornih faktorjev v Beogradu prispela šole letos koncem avguBta. Dno 2. sop-tombra se je vršilo svečano blagoslovljene brizgalne, kateri je bila kumica požrtvovalna gospa Marija Sešlar. Njej, kakor tudi g. kaplanu za lepi govor iskrena hvalj,. Popoldne jo sledila sijajno obiskana veselica, ki jo končala z lepim moralnim in gmotnim uspehom.
ŠOŠTANJ. Gospod notar Marinčok, župan šoštanjski, jo daroval domači meščanski šoli 250 Din, da bo uporabijo po razsodnosti ravnateljstva. Za vsoto so so nakupile knjige za revno učence, kar bo gotovo najbolj v smislu darovalčevi, ki je znan prijatelj rovežev. Iskrena hvala! — Ravnateljstvo.
MURSKA SOBOTA. Proslava prostolo-naslednikovega rojstva bo je izvršila tukaj — žal — tako klavrno, kakor vidov-danska. Kasno zvečer, dne 6. Beptembra, so vsaj nekateri uradniki, učitelji in častniki zvedeli, da bo naslodnje jutro ob 8. uri v katoliški cerkvi slovesna služba božja. Tudi nekaj zastav je bilo izobešenih. — Dne 7. septembra je učitelj-stvo državne osnovne šole zbralo vendar okoli 80 šolskih otrok ter jih privedlo v cerkev, stotnija vojakov pa bo je postavila v drevoredu, da je pri glavnih delih maše oddajala salve. Od raznih javnih nameščencev in dam se jo zbralo y cerkvi toliko ljudi, da niso napolnili niti klečalnikov. Kaplan g. Horvat (naš mož!) jo stopil pred oltar v rdečem plašču, — vse je napeto pričakovalo da slovesno zabuče orgle in da zaori pevski zbor. Vendar ne! Duhovnik jo čital tiho mašo, ker ni bilo ne organista, ne pevcev. Vse je bilo očividno nepripravljeno! V ženskih klečalnikih se je sprožilo polglasno vprašanje: »Kaj »Sla-
vl» nimajo organista, aa jo vse taso tU ho?» — Po maši jo peščica šolskih otrok res zapela »Bože pravde«, potem pa smo ostavili božji hram — poparjeni in ogor. čeni, z nekim deprimujočim čustvom., vsi, ki smo se zavedali velikanskega po' mena prestolonaslodnikovega rojstva nas Jugoslovane, za našo državo. Kako sodbo so si naredili o nas oni, ki jim s9 hodi po glavi »Magyarorszag»? Hm? No-čomo razpravljati o tom in sklonimo trd. no, da mora biti vprihodnje drugačel Ta. ko brez programa in pripravo so na5| državni prazniki v Murski Soboti na smejo več proslavljati. Merodajni faktorji naj so o prihodnjem takem povodu najprej posvetujejo, da se »Slavi* Izognemo nepotrebni blamaži.
ORMOŽ. V našo ormoško temo jo pri, sijal zadnjo nedeljo žarek Bvetbbe. Pod okriljem Jugoslovonske Matice sta priredila g. Rihard Papst in g. Mitja Serajnik kolektivno razstavo evojih del v poslop. ju meščanske šole v Ormožu. Učitelj Papst nam jo razstavil čez 50 pokrajin! skih olj. Sicer lepo število, toda nekatere manj posrečene slike mu precej kazijo celoten vtis ter mu nadevajo skoraj obrtniški značaj. Papst je Bamouk, ki gj diči velika pridnost, kopira pa popolnoma naravo; vendar pa v nokaterih boljših slikah stopa iz šablone. Domačin stud. arch. Serajnik nam podaja lepo število akvarelov ter pastelnih slik različnih motivov, nekaj grafike in celo tri plastične osnutke. Serajnik je mlad in še v razvoju. Čeravno je velikopotezen ter hoče biti včasih proveč moderen, se vendar poznajo v njegovih delih dobro pre-študirane barvo in sence. Nekaj svojih' dol bi bil lahko z mirno vestjo uvrstil v josensko razstavo mlajših v Ljubljani. Le malo več strokovne izobrazba in do. vršenosti! Nadarjen je dovolj.
■', --Vv .	**,,. " •'!■•	. ... v:..'/'T J
itanejo s državnim davkom na Inaorat« vred do 20 besedi Din 6'—, vaaka nadaljnja bnaada 60 par r«6. — Plafia •• vodno napro] (lahko tudi v znamkah). Na vpraiania odgovarja uprava le, ako Ja vpraftanju priložena znamka za odgovor ter manlpulaoljaka prlatojblna (I Din).
(dobe)
Trgovskega pomočnika
spretnega prodajalca ln dobrega aranžerja izložb, potrebuje rnanufakturno - galanterijska trgovina Borisa Anto-nlča, Sabac, Srbija. Mesto jo stalno in se nastopi lahko takoj. Javiti bo jo pismeno.
10141
Kuharica
popolnoma vešča, se 16če za boljšo hifio proti dobri plači. Ponudbo s fotografijo Jo poslati na ,,Nadšumarija Tom-pojevci — kod Vukovara — Srcm."	12265
Gospodična k otrokom
se išče za dobro hifio, s per-fektnim znanjem francoščine, Italijanščine ali nemščine, muzikalična, popolnoma izurjena v klavirju, ki bo imela tudi pomagati v gospodinjstvu. Smatrala fo bo kot član družine. Pla<"-a dobra. Nastop takoj. Ponudbe s fotografijo ln spričevali je poslati na: ..Nadšumarija Tompojevci — kod Vukovara — Srem."
102G2
Delo na dom
lfiče železniški uradnik. — Ponudbe pod ,,Pelo na dom" na upravo „Jutra". 10130
Mlada gospa
Je radi družinskih razmer prlmorana iskati službe. Ver-ziraua je popolnoma v poštni stroki, gospodinjstvu, vajena nekoliko trgovine ter ljubiteljica otrok, sprejme karkoli. Cenjene ponudbe prosi na upravo „Jutra" pod šifro „Prldna ln vestna". 10305
Krojaški pomočnik
želi premenltl službo, najraje v Ljubljano ali Maribor. Delam malo in veliko, kakor tudi vojaško. Franc Lukan, Planinska cesta št. 237, Sp. Šiška, Ljubljana. 10284
Kuharica
ne išče za izven Ljubljane. — Ponudbe je poslati na upravo ,,Jutra" pod „Malo dela".
10249
Sprejme se
treznega ln poštenega delovodja. nekaj dobrili mehanikov za dvokolesa ln šivalne stroje ter nekaj stavbenih ključavničarjev. — Tribuna, Karlovska cesta fit. 4. 10222
Šest slikarskih
fn pleskarskih pomočnikov, 6e sprejme takoj. Stojan Ho-lobar, slikar v Celju, Kralja Petra cesta fit. 10. 10200
Sprejmem koncipijenta
najrajši s substltucljsko pravico, sicer tudi začetnika. Plača po dogovoru. Vstopi lahko takoj. Dr. Karlovšek. odvetnik v Celju.	10311
Brivskega pomočnika
ftprejmera takoj. Nastop po dogovoru. — Josip Novšak, Laško.	10307
(iščejo)
Knjigovodkinja
damostojna moč, z večletno prakso pri večjem lesnem podjetju, želi premenltl nicst.o. Reflektira so le na samostojno vodstvo kako lesne industrije, najraje na deželi. Naslov povo uprava ,,Jutra".
10142
Službo spremeniti
Seli gospodična s prakso v vseh pisarniških poslih. — Ponudbo pod ,.Samostojna" na upravo „Jutra". 9010
Kot pisarniška moč,
«k1r.di*čnlk aH kaj sllčnega, išče službe bivši Inžeujerski podčastnik. Cenjene ponudbe na upravo ,,Jutra" pod šifro „Prvi oktober".	10209
Lesni manipulant
pošten in zanesljiv, z najboljšimi spričevali, želi spremeniti mesto. Ponudbo na upr. „Jutra" pod ..Mnnipulant", 10295
Tiskarne, pozor!
Službe išče gospodična, 20 let stara, pridna, kot najemnika aH v knjigoveznici (začetnica). Cenj. ponudbe na upravo ,,Jutra" pod fiifro ..Pridna ln delavna". 10275
Instrukcije ali delo
za popold. ure lfiče absolv. visokošolec, Slovenec, piše iu govori 5 jezikov, tudi trg. izobražen, korespondent, strojepisec, stenograf, lepa Izpričevala. Ponudbe pod šifro ,,Activit6" na upr. „Jutra".
10273
8 vagonov suhih drv
bukovih, klanih, brez okrog-Hc, prodam. Franko vagon St. Jan ž. Dol. Dobava takoj. Martin Slapšak, KrmelJ. Dolenjsko.	10120
Ugodna prilika!
Proda se v bližini Celja 500 klafter bukovih drv po zelo nizki ceni, blizu železnice, za posekati. Istotam so prodnata dva konja, 4 težki vozovi in konjska oprema. Naslov pove uprava „Jutra"	9999
Nujno se proda:
Nova amerikanska pisalna miza, velika za banke, železna velika blagajna (Wert-heimer), popolnoma v redu pisalni stroj ..Ideal C" ter gozd za izsekati v izmeri od 3 in tri četrt orala, eventuelno z zemljo vred, vse to po Jako nizki ceni. Osebno ali pismeno so zglasiti na naslov, kateri se izvo v upravi „ Jutra".	9958
Puch-motor
2 in pol HP. in pomožni motorji znamke ..Cockerell", tričetrt HP., se po nizki ceni prodajo. — Avto-FlorJanMč, Ljubljana.	6317
Lončene peči
ca 80 komadov, razne velikosti, dobro ohranjeno, so ceno naprodaj. Hotel „Slon" v Ljubljani.
Konfekcijonarji! Krojači!
Prodam stojala za obešanje oblek, oprsja in cele pupe otroške in moške ter druge v to stroko Rpadajoče predmete za izložbe, prodajalne in delavnice. — Naslov pove uprava „Jutra". 10195
Načrti
za praktično izboljšanje, ,Sln-gcr-LInksarm' šivalni stroj in za .črtalno šestilo' (oboje novo!), so naprodaj. Ponudbe pod šifro ,,Novosti 10000" pa unravo ..Jutra", 10302
Več vinskih sodov
od 300 do 600 litrov velikosti, sc nujno proda. 2elez-na peč, še nova, 1 m 25 cm visoka, nova rjuha za vozove — vse po zelo nizki ceni. — Naslov pove uprava ..Jutra".
10280
Sokolski kroj
in lep površnik, se proda. Vpraša se: čop, Magistrat, Drž. borza dela.	10290
Otroški vozički
po znižani ceni v veliki izberi ln vsakovrstni modeli. Tribuna, LJubljana, Karlovska cesta fit. 4.	10223
Nova obleka
(Mantelkleid), vlnsko-rdečo, se proda. Naslov pove uprava ,, Jutra".	10282
Rešo za plin
na dve odprtini ter z napravo za pecivo, se ceno proda. Naslov pove uprava „Jutra".
10329
Ogledalo
In 8 pari damsklh čevljov, se proda. Na ogled v trgovini Ive SIlez, Kongresni trg 6.
10335
Fotografski aparat
3 0 y 15, brez objektiva, kupim. Ponudbe z navedbo cene pod ..Fotografija" na upravo „ Jutra".	10130
Hlode kupim
Jelove ali smrekove, 4—8 m dolge, najrajše na Južni in dolenjski železnici. Ponudbo z navedbo najnižje cene za ?n3 franko vagon, na upravo „ Jutra".	10066
Pile in rašpe
vsakovrstne, Izvrstno nasekava ter kupuje stare po najvišjih cenah Ivan Figar, pilarskl mojster, Ljubljana, Hrenova ulica št. 19. 8004
Bukovo oglje
lepo blago, ter bukova ln hrastova suha drva, kakor tudi kostanjev les, kupuje stalno ter prosi obvezne ponudbe Rudolf D e r g a n , trgovec. Laško.	10215
Dobro ohranjena stroja
fikar«e za lepenko (Deckel-oeliiire) in stroj za šivanje z žico (Drathhcftmaschino), kupim. Ponudbe pod „Dobro ohranjen" na upravo ,Jutra' 10161
Suhih bukovih drv
večjo množino, do 20 odstotkov okrogline In večjo množino suhih hrastovih drv, kupim. Najnižje ponudbe naj se pošljejo: F. Grum, LJubljana 7.	10308
Vila
opremljena ali ncopremljena, 5 sob s prltiklinami, elektr. razsvetljavo, s sočivnim in cvetličnim vrtom v okolici LJubljane, se odc'a v najem s 1. oktobrom 3 923. Naslov pove uprava ,,Jutra". 10171
Trgovska hiša
enonadstropna, s prizidkom ln elektr. ia/.u ve ti Javo v polnem obratu, eno uro od LJubljano in 3 minute od kolodvora, Je radi družinskih razmer naprodaj. Cena 400.000 Din. — Ponudbo pod ..Lukratlvno podjetje" no upr, ,Jutra".
10337
Nova hiša
z velikim sadnim ln cvetličnim vrtom, ki leži ob ko-kerfikl cesti pri železnem mostu, ao proda. — Drugo pove: Dlagne ▼ Kranju.
10279
Lepa hiša
ln nekaj vrta tik Glavnega trga v Novem mestu, se proda it proste roke. — Naslov pove uprava „Jutra". 10205
28 hI vina
eventuelno samo polovico. Izbranega štajerskega, bo vsled preselitve po zelo ugodni ceni proda. Več pove upravništvo ,.Jutra".	10213
Trgovina s papirjem
z galanterijo, dobro Idoča, ali primeren lokal, se išče. Ponudbe pod ,,Dobro mesto 10118" na upravo „Jutra".
10148
Pekarijo
z dnevnim prometom 15—8000 kron, kupim. — Ponudbe pod fiifro ,,Gotov denar" na upr. „Jutra".	10181
Trgovski lokal
za trgovino z mefianlm blagom, Be odda. Pogoj : Gletno plačilo ne visoke najemnine. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „D 00.000". 10158
Gostilno ali pekarijo
vzamem na prometnem kroju v Sloveniji v najem. Prosim ponudbo pod ,,ZanimIJIv" na upravo „Jutra".	10301
Radi selitve
so ceno proda kompletno urejena ulična pisarna z vpeljanim telefonom. Naslov pove uprava „Jutra".	10322
Hlev
s podstrešjem za seno, zasebni, za 2 konja, se Išče v sredini ali v najbližji periferiji mesta. Zglasiti so pri Mirko štefauovlč. Gorupova cesta 3, II. nadstr. 10324
Na hrano in stanovanje
se sprejmo učenka meščanske ali dijakinja srednje šole. — Električna luč ln druge ugodnosti. — Naslov pove uprava ,, Jutra".	10118
Velika prazna soba
s posebnim vhodom v sredini mesta, se odda onemu, ki posodi nekaj tisoč dinarjev. Naslov pod fiifro ,,Sredina mesta" v upravi „Jutra".
10321
Stanovanje
dve sobi in kuhinjo, iščem za takoj v novi ali stari hiši. Plačam do 3000 K mesečno. Ponudbe na Aloma Company, pod „G. J. Takoj". 10201
Opremljeno sobo
ISSe za takoj mlad zakonski par brez otrok, po mogočnosti v sredini mesta, z električno razsvetljavo. Nagrado onemu, ki Bobo preskrbi.1— Ponudbe Jo poslati na upravo ,,Jutra" pod šifro »Mirni par",	10280
Stanovanje
z 2 sobama in kuhinjo, so Išče. Plača dobro. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ,.Stanovanje fit. 29". 10334
Na stanovanje in hrano
se sprejme dijak. — Naslov povo uprava ,,Jutra". 10333
Mesečno sobo
lepo, prazno, solnčna lega, parket In elektr. razsvetljava, oddam takoj. — Vprašati pod ..I.epa soba", poštni predal 13.	10320
Soba s hrano
ln .lektrlčno lučjo, »e odda dvema vlsokošolcema v bll-ilnl univerzo In tehnike. — Naslov pove uprava „Jutra" 10259
Opremljena soba
t .lektrlčno lučjo, s hrano tn z vso oskrbo, se odda s 1. oktobrom, samo gospodu. — Kje, povo uprava ..Jutra".
10336
Krasno stanovanje
z vsem konfortom v Gradcu (3 sobe) ee zamenja z ravno takim (tudi 2 sob) v Mariboru, Ptuju ali Ormožu. — Iloplso pod gosp. Schenkel, Sv. Miklavi pri Ormožu.
10318
Volčji psi
garant, čiste pasme, so naprodaj. Vila Llnner, Zgoša pri Lescah.	10330
Konservatorist
VI. let. (šola prof. Ravnika) poučuje privatno klavir. — Poizve se v Sodni ulici fit. 4, trafika.	10189
Glasovir
za učenje, so proda za 3000 Din ln zvezdogled. — Naslov povo uprava „Jutra". 10319
Kitaro
staro, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe e ceno na upr. „Jutra" pod fiifro „Kltara".
10323
Amerikancl, pozor!
Kdo posodi dobro situiranemu trgovcu na sigurno mesto, na prvo vknjižbo posestva 150.000 Din proti visokim obrestim. — Sprejme se tudi brez soudeležbe družabnik aU da dam posojitelju krasuo stanovanje. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Varno naloženo".	9972
Družabnika
s 25.000 dinarjev proti soudeležbi za podjetništvo in izdajo lista, Iščo Zeinllč, Barvarska ulica 3, Maribor.
10219
Kot družabnik
želim pristopiti z 60.000 Din k knkem tehničnem podjetju v Ljubljani ali okolici. Ver-ziran sem v strojni, stavbni ln lesni stroki. — Resne ponudbe pod ..Tehnlčnost" na upravo „Jutra". 10279
Kot družabnik
vstopi, sposoben za vsako stroko, agilen, neoženjen, 30 let star, s kapitalom v gotovini 100.000 Din, čez nekaj časa fio enkrat toliko. — Resne ponudbe na upravo „Jutra" pod ,.Industrija ali večja trgovina".	10327
Naj bo suha al' debela
vsaka bi ga rada imela. Mldve se pa za enkrat zadovoljiva le s korespondenco. Dopisi pod ,,Suha, Debela" na upravo „Jutra". 10294
Vpokojenec
želi dopisovanja a vpokojen-ko. Dopise pod „0brtnlk" na upravo „Jutra".	10287
Znanja želi
z dobrosrčnim gospodom mlada inteligentna gospodična, ki bl Ji pomagal materijelno. Ponudb^ na upravo „Jutra" pod ..Nesrečna". 10338
Mlad obrtnik
samostojen, Zeli znanja v svrho ženltve z gospodično do 24 let, ki bl posedovala nekaj premoženja, v svrho skupnega nakupa večjega obrata. — Ponudbe pod fiifro ,,Sloga" na upravo ..Jutra".
10183
Suhih gob
večjo množino prodam takoj, pozneje Ježlce (Knoppor). — — V komisijsko prodajo vzamem zimsko manufakturo ln usnje. Cenj. ponudbe prosim na upravo „Jutra" pod fiifro ..Trajna kupčija". 9817
Otroški vozički
več vrst, dvokolesa raznih modelov, najnovejši motorčki amerikanskega tipa Evans, Orionote, Motorette, Ornega, D. K. W. Velika zaloga pneu-matlke In delov po najnižji ceni. Sprejemajo se tudi vsa popravila, emaJUranJe ln po-nlklanje. Tribuna. F. B. L., tovarna dvokoles ln otroških vozičkov, LJubljana, Kariov-ška cesta fit. 4.	176
Starostna preskrba
Proti pologu večjega zneska, ki se bo sporazumno ugotovil, dobi oseba popolno hra-no, obleko ln stanovanje do smrti, pri pošteni družini, 1 uro od Maribora v Slovenskih goricah. Ponudbe na podružnico ,,Jutra" v Mariboru pod „Kmetovalec".	10199
Iščem v Ameriki
prijatelja Petra Muca. — Komur Je kaj znano o njem. naj ml blagovoli sporočiti na naslov • Franc a h a Č 1 č, strojni mojster, gozdar, urad barona Borna pri Tržiču 54.
10153
Lesotržci
ln posestniki gozdov, pozor! Kdor hoče v gozdovih natančno izmeriti stoječe drevje, naj naroči načrte moj-Iznajdbe, na podlagi katerih bo lahko natančno premeril razno stoječo drevje. Načrti se pošiljajo po celi Jugoslaviji. Zahtevajte pojasnil. Korošec Dragotin, stavbenik, Rečica ob Paki. 10312
Katera dama
bl želela imeti takoj plafič? Prevzamem proti takojšnji Izvršitvi. Cena nizka. VpraSa se v upravi „Jutra". 10339
^ >1/ >1' A!/ yl> >1/ vi/ vv
Ženska zlata ura
se Je Izgubila v nedeljo dne 16. septembra t. 1. popoldan, na poti Sodna ulica, Goepo-svetska cesta, proti Sifikl — St. Vidu. Pošten najditelj naj Jo odda proti dobri nagradi v upravi ..Jutra".	10283
Mlad kanarček
mi Je uftel. Poštenega najditelja proelm, da ml ga vrno. GJud Aleksander, Kongresni trg 6.	10281
Prav vsakdo
kdor kaj išče, kdor kaj po* nuja, kdor kaj kupuje, kdoi kaj prodaja, prav vsakdq priznava, da imajo čudovit uspeh Mali oglasi v ..Jutru",
v; \ v v;*' VK Vjv v;\ tj?
NAJBOLJŠA fiUDI
to 17.kRED.tsNu
Kdor hoie spoznati
mesta tn kraj« ▼ Hrvatski, Boanl, Vojvodini, Srbiji, Dalmaciji Itd., naj narofil
A. Melihi
Jugoslavija
Zemljepisni pregled, n. deL
Na 621 straneh podaja knjiga, ki ji je priložen tndi zemljevid, podroben popis našo države, Knjiga velja a poštnino vred 62 Din, boljša izdaja 67 Din 60 p. Naroča se pri Tiskovni sadrngl ▼ Ljubljani, Preiemova uL 64.
KONKURS.
(919
Prema naredjenju Komandanta Dravsko divizijaki oblasti J. br. 2524 cd 3 /9. 1923. g. Garuizonom odseki Ljubljanskog vojnog okruga u Ljubljani potrebaa ji jedan državni garnizoni majstor za nadzor nad čiščenjem nužnika i održavanje u ispravnosti nužničkih sprava.
Kandidati, koji bi želeli primiti svo oro elnibe, morajo ispuniti ove nslove:
1.)	Da su podanici Kraljevine Srba, Hrvata i Slo« venaca.
2.)	Da bu odslužili svoj rok u vojsci, što če do kazati dokumeDtima vojnih vlasti.
3.)	Da nisti stariji od 40 godina, što č« dokazati krštenicom ili uvero njom opštinsko vlasti.
4.)	Da su dobrog vladanja i primornog ponašanji što če dokazati uveroujom opštinsko ili policijske vlasti
6.) Da nisti pod stciištom, što če dokazati nad Iežnim uvercniem.
6.)	Da uz molbu priključe nverenje svega esnati ili zavoda, da su ovaj zanat izučili.
7.)	Da su fizički zdravi i sposobni, Sto čo te ko misijski utvrditi prilikom izbora.
8vi oni, koji žele konkurisati, neka odmah p očal j svoje molbe sa tražonim prilozima komandantu Garni zonog odseka Ljubljanskog vojnog okruga u Ljubljan Kao dan konkurisanja odredjujo so 17./9. 1923. god. 16. časova, kojog dana neka se kandidati osobno prijat kod označene komande u kasarni Vojvode Mišida, ol jekt XV., ulaz iz Vojaške ulice, vis-4 vis firmo Kanzingc gde čo so im saopštiti odluko o prijemu u službu.
1'očetu a plata sistematična, kao i svi ostali dodat' za dotičnog majstora i članova njegovo porodice su ki i kod drugih sličnih u državna službu primljenih majstor Komandant pukovnik: Ulh. A. NedltS t, r.
g
učne knjige
za
v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani,
Prešernova ulica, nasproti glavne pošte.