OZene, dekleta! ^ ^ . Danes začenjamo L žensko stran" [ Cena h 0.50 Domoljub V Cfribltant 16. JuHfa 1941-XIX ^ Leto 54 . Šiev.29 Redazione • Amministrazione: Lubiana, Kopitarjeva 6 — Letna naroCnina 18 Lir; inozemstvo 30 Lir Črna sora postala kraljevina T» dot se je glede Črne gore zgodil važen dogodek. Obnovljeno je bilo kraljestvo s posebnim proglasom. Besedilo proglasa o neodvisnosti Črne gore se glasi: Ustavodajna narodna skupščina, ki predstav, tja črnogorski narod In svesto tolmači njegovo volje, zbrana na Cetlnju dne 12. julija 1941-X1X, ukrene to, kar sledi: 1. Suženjstvo, vsiljeno po skupščini v Podgo-riei dne 36. novembra IMS z zvezo med Črno goro in Srbijo, je končano. 2. Odstranjen je režim, ki ga je v Črni gori uvedla Jugoslavija in dinastija Karadjordjevičev; vidovdanska ustav« in ustava s dne 3. septembra 19S1 sta ukinjeni; < 3. Črna gora* se obnavlja kot suverena in neodvisna država v obliki ustavne monarhije. 4. Narodna ustavodajna skupščina proglaša, d« vii bo Črnogorci, hvaležni za osvoboditev svoje dežele oboroženim italijanskim silam, spominjajoč se tesnih' vezi, ki vežejo dinastijo Petrovič-Njegoš z dinastijo Savojske hiše, zaupajoč v obnovitveno delo, ki ga je vedno povsod razvijal Duce za Fašistično Italijo, sklenejo zvezati življenje in bo. dočnost Črne gore z Italijo, upoštevajoč z njo vezi zelo tesne vzajemnosti. Pogodbe, ki bodo sklenjene pod vtisom te vzajemnosti in ki so določene, da vpeljejo Črno goro v okvir Rima, bodo postopoma sklenjene med Italijo in Črno Goro. 5. Narodna ustavodajna skupščina sklene zaradi odsotnosti naslovnika za najvišje mesto vladarja, zaprositi za uvedbo regentstva in zaprositi Nj. Vel. Kralja Italije, da določi regenta za kraljevino Črno goro, kf bo izvajal ta statut. Potem ko je govoril poročevalec ustavodajne črnogorske nar. skupščine, je italijanski Visoki Komisar grof Mazzolini v svojem govoru po. udaril, da je razpad mozaične države Jugoslavijo dovolil obnovo črnogorske neodvisnosti. Sile italijanske vojske so prišle, da bi izvedle nalogo pravice, civilizacije in človečanstva ia zmagovita Italija vrača svobodo in pravico črnogorskemu ljudstvu. Grof Mazzolini je nato opozoril, da Je bila Italija edina država, ki je na mirovni konferevt v Versaillesu branila pravice Črne gore. Visoki Komisar je zaključil svoj govor dobesedno s temi besedami: »Ko sprejema Vaše želje, namerava Italija razvijati s Črno goro plodno «vezo in dejansko sodelovanje na vseh področjih. Ta dan pomeni za Črno goro začetek novega evropskega reda, ki ga genij Mu990llnija in Hitlerja utrjuje in bo z njim ustalil dobo pravice, miru in sodelovanja med narodU Eksc. Visoki Komisar na Notranjskem V nedeljo» dne IS. julija se je g. Visoki Ko-minar Eksc. Emilio Grazioli podal med notranjsko ljudstvo, da bi stopil v stik s tamošnjim prebivalstvom in se spoznal z njihovimi življenjskimi razmerami. Njegov obisk je bil v prvi vrsti namenjen delavskemu in kmečkemu ljudstvu. Ljudstvo je to dobro razumelo in vrnilo pozornost e toplim in navdušenim sprejemom. Po vseh krajih, od ljubljanske okolice pa notri do cerkniške doline se je ljudstvo slovesno pripravilo, da sprejme visokega predstavnika oblasti. Prvi cilj potovanja Visokega Komisarja je bil Dolenji Logatec. Na glavnem trgu pred železni, škim križiščem ga je že pričakovala velika množica Šolska mladina se je postavila v ipalir ter mahala ■ trobojnicami in fašističnimi zastavami. Sprejem so zelo poživile narodne noše, ki so v velikem številu prihitele k sprejemu. Ob prihodu Visokega Komisarja je izrekel dobrodošlico komisar logaškega okraja, vitez Umberto Rossini, ki je Visokega Komisarja ves čas nato spremljal po logaškem okraju. Iz špalirja je stopila tudi deklica v narodni noši, ki je odličnemu gostu izročila lep slovenski šopek. Besedo je nato povzel župan Oblak, ki je v imenu ljudstva izrazil Visokemu Komisarju dobrodoš. lieo ter se mu zahvalil za veliko skrb, ki jo je slovensko ljudstvo že spoznalo po važnih reformah v korist naših kulturnih in gospodarskih . ustanov. Eksc. Grazioli se je za županove besede zahvalil ter poudaril, da naj njegov obisk pokaže skrb fašistične vlade za čim boljši razvoj pokra, jine in slehernega njenega prebivalca. Zlasti naj dokaže, dé je skrb fašistične vlade največja za delovno in kmečko ljudstvo. Zagotovilo, da bo Velika Italija spoštovala vero, kulturo, šege in navade, se Izpolnjuje ln Je najlepši dokaz, da v fašistični Italiji tudi dejanja potrjujejo besede. Skrb Italije za Ljubljansko pokrajino pa se kaže tudi ▼ prizadevanjih za njen gospodarski napre- dek. Dolžnost ljudstva je, da zato povsod lojalno sodeluje. Prva in največja dolžnost kmečkega prebivalstva pa je, da koristno obdela čim več zemlje in da tako čim več doprinese za prehrano prebivalstva. Iz Italije je bilo doslej uvoženih v Ljubljansko pokrajino 50.000 stolov moke za prehrano prebivalstva. Italija je to rada storila, ker je prepričana, da bo ljudstvo lojalno sodelovalo. Italija pa ne more nikakor dovoliti, da bi mirno življenje, red in razvoj v družinskem življenju motil komunizem, ki ga bo dosledno in povsod zatirala. Italija hoče prinesti red in pravico in omogočiti prebivalstvu mirni razvoj in napredek. Eksc. Grazioli si je nalo ogledal občinsko hišo in farno cerkev, nakar je v prostorih občinske hiše sprejel okoliške župane ter jim dal navodila, kako morajo požrtvovalno skrbeti za bla-gobit ljudstva. Nato je nadaljeval pot proti La-zam. kjer so ga v Ivanjem selu pozdravili šolska . mladina, gasilci in zastopniki občine. I Kakor v Dol. Logatcu, tako je bil deležen enakega sprejema visoki gost tudi na Rakeku, v. Cerknici, v Martinjaku, Grahovem, Ložu in Starem trgu. Povsod ga je prebivalstvo pričakovalo pod okrašenimi slavoloki in ga navdušeno spre-jemalo. Sam pa se je zanimal za kulturne in gospodarske razmere posameznih krajev. Na po-vralku je bil deležen zelo lepega sprejema tudi na Vrhniki, kjer ga je zlasti množica sprejela s prisrčnimi ovacijamL Obisk g. Visokega Komisarja na Notranjskem je pokazal, da se kmečko in delovno ljudstvo Ljubljanske pokrajine zaveda skrbi, ki jo on kaže za malega človeka. Zelo ugodno je bila zlasti sprejeta novica, da je povsod naklonil županom znatne zneske za podporo najbolj siromašnih rodbin v občini. Zalo ni nič čudnega, če ga je ljudstvo povsod pozdravljalo z dolžnim spoštovanjem in z lojalnostjo. Sprememba območja občin Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, na podstavi kraljeve uredbe z dne 3. maja IMI-XIX, št. 291 in ker smatra za nujno potrebno, da se deli občin, katerih sedeži so po novi meji Ljubljanske pokrajine ostali zunaj pokrajine, priključijo takajšnjim občinam in okrajem, odreja : ,...«« Člen 1. Začasno se dodeljujejo: občini 91. Jošt (okraj Ljubljana): zaselek Suhi Dol kraja Goli vrh Iz občine Trata in kraj Planina iz občine Črni vrh, oba iz škofjeloškega ^'"občini Polhov Gradec (okraj Ljubljana): kraja Setnlk (kat. občineCrnl vrh) in Setnlca, oba Iz občine Crnl vrh (škofjeloškega okraja); občini Dobrova pri Ljubljani: kraj Tosko četo iz občine St. Vid nad Ljubljano; mestni občini Ljubljana: kraji Dolnice, Gli' niča, Kamna gorica in Podutik iz občine St. Vid nad Ljubljano; ■ občini Skocijan (okraj Novo mesto): kraj Jerman vrh iz občine Bnčka; občini Sv. Krii pri Kostanjevici (okraj Novo mesto): kat občina Veliko Mraševo I (kraj Veliko Mraševo) iz občine Cerklje ob Krti; občini Adlešlči (okraj Črnomelj): katastrska občina Marindol (kraji Marindol, Milici in Paunoviči) iz občine Netretič (okraj Karlovac, Hrvatska). , Člen 2. Ta odredba stopi v veljavo z dne« objave. ____ Ljubljana, 2. julija IM1-XIX. ^ OSNOVNA. CELICA. 5rsiii Tijjn -i ìo£»Els* ia aapeti poročil o *2ii zantgah in počasi bi ntwni marsikdo peaa&ti oj aeiatere csno^e. u katerih Jt ag-a- itasitf itTijenje. ifuf sc nane :n- v-..a sa:n.:> et ia:-*tai fccfiiŠBt awst*, kruba. frinii. kremfirj». ae «an«? c<> tajS. «Jo-.ni ali lep-. oč-l^ii. Xa noi? ETijenje «Lau tud; u ae&ate ni iučr-jui» djjurrtejz jzaša^t. c« k? det-iae iiijfüno. fcüzi Cv^en^e ai Teč flanešt« ja äPr«itao «o bili !ju.}je potKX-owTa pro- •tefa trrtjreji j» #ìt? T« p« tam «> fcka'i jtoSo «• rastliis- ki so jim wraa.V. ali ki » ireTen am «d • BemxaTTieja. Po igteda moiri, j aaa BoMkì ü prosinca fiaiKOskega pUatelja a ; -üLi 3je. Dr-üaa je, tak* prav jo ti aorti, izror saiiraaja htaoke. trme meemt>-:-~U med ljudmi ter Tir inf^Tt »t>''j. ZaiTO itaf «e pow>?- I noma ta «rie. Viai naj il si t te 32 ozira, kakor jca -irajzo. vi« m puÉfiiir' 1 ti' očeniake in p:?z?e!pe iz fa šo pr^koe^ H>iobai kocnc-^i. Ti 10 preTieL t stoj pruizraai skoraj tse potrabonosne mm»eti, ki so pi kdaj Ijvdje ačili ali BMhb ali taci iirajali o zakona in infili. 5ack koma-111 ihm o zatona in o družini je t krz'.kem ta: Zakon ai a>: inpp, kakor dogovor m»d moton» ia iaac. ki m prekiiše. kadar je to zakon- «k. Tadi t èa=a. ko je bfiu^ fka.pak teh zeacV, ki io aiiii. da pr,«^,^ tne » bdo, ia da je torej firlj«,^ , dt-ljzi je poooi.Tonaa mtio!-j. Otrok iztrgan U topčega družiaakega krefa ter izročen v breurčaa državaa ragajiiiijča ali pa vrien na cesia, ki ga po «oje Tigoji za — postopala in Zaaa« je. da je propad velikik narodov vedno taajal razbrvtanoat in goiiobo v zakona in inaiai. Tako je biie rečno pri «tarih Rimljanih, ki so si v KrUtasoTem času osvojili vest rret Poljski rosnaaopi«« Henrik Sieakievič nam telo raaoTa» opisuje U propad driiiine t svojem ve-la ieym remami >Qm vadiš«. T Ukraine m aiil^osjkeni lTrnn 90 bile free, ki bi imele le • see ne gremo »Ce va* prav razumem, potem v taki družbi tudi zakona ne bi bilo več,« dostavlja gospa Hribarjeva. »Kajti zakon je po sedaj veljavnih pojmih omejen le na dva posameznika. V bodoči druibi bi pa bila ljubezen med obema spoloma tudi podru-žabljena, to se pravi, spolno življenj* bi bilo popolnoma pomešano. Ali •• vam h* zdi, da bi to stanje naglo privedlo do nemogočih posledic?« »Glede tega si moramo biti popolnoma na jai-nem. človeka j* treba vzeti takega kot je. In tu je človek — morda bo gospod doktor ugovarjal, vendarle j* čista resnica — popolnoma izzenačen z živaljo.V stoletjih smo si mi ustvarili toliko tako imenovanih nravnih predsodkov, in to je krivda krščanstva, da se sedaj le težko dogrebemo do čiste resnice, ki pa je vendar tako enostavna. Človek kna telo, ki j* po svojem ustroju prav tako kot živalsko, množi se kakor žival, in rad bi vedel, zakaj bi se prav človek moral utesnjevati v nepojmljive moralne izmislice, ki nam jih je prineslo krščanstvo.« »To vam rad priznam, da je človek po svojem telesu in njegovih sestavinah enak z drugimi vrstami živalskega sveta. Toda, je pa vendarle razlika med človekom in živaljo popolnoma bistvena. Vi pozabljate, gospod inženir, da je človek ne samo telesno, ampak tudi duhovna bitje. Seveda, vi duhovnost zanikate. Toda kljub vsem naporom materialistov duhovni svet obstoji, in kljub vsemu dokazovanju se ne boste mogli nikoli prepričati, da je človeški razum in njegova volja le odcedek možganske mrene, ampak nekaj popolnoma netele&nega, duhovnega, kar pri živalih ne morete in ne boste mogli nikoli zaslediti. Če je torej č lovek telesno duhovno bitje, in ne samo telesno, kakor je žival, je že s tem rečeno, da se bo v vseh zadevah ravnal po zakonih duhovnosti, ki je pač ustvarjena zato, da gospoduje telesnosti, torej tudi v takih zadevah kot so zakon, ljubezen itd.« »Razumem,« pravi Vagner. »vse vprašanje se vrti okrog tega, aH obstoji duhovnost ali ne obstoji. Vi pravite, da se duhovnost da dokazati. Vsako dokazovanje je dvomno, nezanesljivo, varljivo. Prav to hočem poudariti, da na svetu ni nič popolnoma trdnega, o čemer bi se dalo reči: tako je in nič drugače. Pod takim vidikom gledum jaz na dokuze o bivanju duhovnosti, o duši, o Bogu, ter sploh o vsem, kar človek ne more na ta . ali oni način s svojimi čutj otipati. »Vaši nazori so sicer za mladega človeka, rekel bi, skoraj privlačni, toda nesmiselni in nemogoči,« pravi sodnik Hribar. »Saj si, recimo, pravice ni mogoče predstavljati brez nekega trdnega duhovnega ozadja.« »Toda pravice si predstavljati sploh ni treba! Pravice sploh nil Pa naj pride norec in pove, da pravica jel Jaz se na vsako govorjenje o pravici požvižgam.« »Potem so tudi druge vrednote, kakor so to dobrota, ljubezen, usmiljenje, za vas brezpomembne,« doda Grašič. »Ne le brezpomembne, ampak celo smešne in naravnost škodljive. Tako imenovane krščanske kreposti usmiljenja, milosrčnosti, ljubezni, dobrote in še ne vem kakšnih drugih dobrih in tercialskih lastnosti smatram jaz za izraz, nemočne in sramotno propale človeške miselnosti, ki si ne upa seči brezobzirno do skrajnega dna človeške narave ter iz njega zaživeti povsem naravno, pristno in nepokvarjeno Življenje.« Gospa Hribarjeva je z nekakim občudovanjem zrla na mladega moža, ki je s svojo miselnostjo predstavljal tako izrazito nasprotstvo vsega, kar ima človek za sveto in dobro. Vendar je bilo to občudovanje kakor občudovanje samomorilca, ki zna biti v načinu samomora jiadvse izviren in iznajdljiv. Skrajni cinizem inženirja Vagnerja je ogor-čil Grašiča. »Seveda, ob takem pojmovanju življenja Je čisto razumljivo, da vidite rešitev socialnega in posebej delavskega vprašanja v podružablje-nju vsega, tudi človeka in njegove sreče. Ven- roman dar padate pri tem v dve usodni zmoti. Prvs je, da se človek ne more ne v taki, ne v drugačni socialni obliki povzpeli do tiste neslutene višine v uživanju Humih dobrin, da bi na ta način dosegel nekak raj na zemlji, kot si vi to zamišljate. Dejansko življenje, prenapolnjeno s trpljenjem, ta vaš nauk popolnoma ovrže. Druga je ta, da človek kljub vsemu samodopo.-vedovanju in siljenju le ne more izbrisati iz sebe duhovnega sveta, njegovih zahtev, ki se najbolje izražajo in združujejo v očitkih vesti. Izbrišite mi vest, in postal bom vaših nazorov.« Vagner je molčal. »Lahko mi sicer odgovorite na isti način kakor prej: Vest je zame izmišljotina katoliške duhovščine. Toda prepričajte se o tem, če se morete. To je le eden izmed dokazov, ki govore proti vašemu pojmovanju o novi družbi in o novem človeku. Tu je sodnik Hribar obrnil pogovor drugam. Večer je nato potekel v razgovoru o stvareh, ki niso tako ostro črtale razlike med mladima možema. Mesec september je morda eden izmed najlepših mesecev v letu, posebno na deželi, kjer narava kar vidno prehaja iz poletne vročine v hladnejšo jesensko zasanjanost in otožnost. Zadaj za gozdom Ob cvetoči ajdovi njivi se je mudila na delu Pogačarjeva družina. Dva najmlajša fanta sta se z glasnim vpitjem podila po gozdu, stikala po drevju ter tu pa tam nagajala starejšemu Jožetu, ki je tolkel kepe skupaj z materjo in sestro Marijo. Nedaleč od tod sta orala oče Martin in hlapec. Od časa do časa je počil bič ter se oglasilo spodbudno prjganjanje hlapca, ki danes nikakor ni bil zadovoljen s prepočasno hojo volov. Fanta v gozdu sia nenadoma začela rjuti, kakor da bi bila obspdena. Radovedno so ,se ozrli vsi proti gozdu. Spremembo je povzročil prihod nekoga, ki se je Začel poditi z otrokoma po hosti in ki ga oni z njive zaradi gostega grmovja niso mogli opaziti. Toda vedeli so, du je prišel Vagner, ki se je zelo rad poigral z otrokoma in ki je rad prihajal na polje, ne le zato, da je obiskal Muriio, marveč tudi zato, ker je kakor Grašič ljubil tudi on življenje v prosti naravi. Delo se je bližalo h koncu. Oče in hlapec sta vpregla vole, vsa družina se je vsedla na voz ter se med razgrajanjem obeh najmlajših utrujena peljala proti domu. Marija je šla z Vagnerjfcm peš po gozdu. »Zdi se mi, kakor da ti sonce nikakor ne more vzeti bele barve, naj se še tako trudi in pripeka. Jaz pa sonca ne maram, moj najbolj priljubljeni kraj je gozd. Ali ni lepo v gozdu, zlasti ko človek še drži trdno v svojih rokah to, kar tako radi primerjamo gozdnemu življenju, zelenemu drevju, sploh vsemu, kar poganja in raste, namreč mladosti« »Mladost je lepa, toda če je brez cilja, je kaj malo vredna. Velikokrat .sem ti mislila o tem govoriti. Rudi. Mislim, da je danes ugodna prilika. Tvoje življenje je, bojim se, brez vsakega cilja. To je tisto, kar me najbolj boli.« »Ali ni ljubezen eden izmed najvišjih ciljev, kar si jih more človek staviti?« »Res je, tudi jaz sera tega mnenja, vendar mora imeti ljubezen neko vsebino, neko ozadje, drugače je preveč na trhlo zgrajena. Tvoji nazori, zlasti o veri, so taki, da nikakor niso sposobni poglabljati ljubezni med dvema dušama.« »Pojdi, pojdi, to so prazne govorice, ki nimajo s pravo ljubeznijo nobenega opravka! Prava ljubezen se mora popolnoma sprostiti kakršnih koli predsodkov ali ozirov. Kdor ji stavlja na pot kakršne koli ovire ali pregraje, ta ne razume srca mladega človeka, ki hoče v svojih čustvih iti do zadnjih posledic. Tolikokrat sem ti rekel, da sedita pravwera in nravnost kot nekaki slepi in brezzobi čarovnici na ozki poti, ki vodi do popolnoma neskaljene in nemotene predaje v ljubezni. In zato jaz vero in vse posledice, ki izvirajo iz nje, sovražim « (Nadaljevanje prihodnjič.) Oiultura v somraku Navajeni smo bili, da so naše kulturne razmere ocenjevali in vodili krog slavističnih iz« vedencev ter nekaj tako imenovanih »kultur« nih delavcev«. Kdo drugi je v teh tako važnih' in za narod življenjskih vprašanjih le malokdaj prišel do veljave. Kako velik paradoksi Kulturo, ki je bistveno sestavni del slovenskega, kakor tudi vsakega narodnega občestva, naj bi vodila po bogve kakšnih potih in stranpotih' le peščica v liberalni šoli vzgojenih slavistov, in od njih odvisnih »kulturnih delavcev«! Te razmere so se pri nas stopnjevale že do tako nevarne ostrine, da si bil kot nekulturni ele« ment obsojen, komaj si zapisal kje kako be< sedo, ki ima kaj kulturne vsebinskosti, kaj šele» da bi se spuščal v kritiko naših kulturnih, mor« da celo knjižnih razmer. Kultura, prepuščena na ta način samopaš-nosti in izigravanju liberalno-slavistične teorije, se je začela naglo oddaljevati od bistva narodne duše ter kmalu zašla v vrtinec nena-rodnih političnih stremljenj, ki so našemu narodu več škodovale kakor marsikatera zunanja sila. Najvišji cilj te kulturne samozvanosti je bil, kako vzeti v zakup vse, kar količkaj diši po slovenstvu, po slovenski kulturi« znanosti in umetnosti, ter se zapreti z njimi v nedostopne meščanske salone ali jih omejiti na maloštevilna kavarniška omizja. Tako smo se sčasoma znašli pred dejstvom, da je naša kultura postala ujetnica nekaterih literarno umetniških klik, ki so se brez ozira na razliko v svetovnem prepričanju organizirale v nekako kulturno republiko, zapečatile studence kulture ter se ljubosumno nanje vsed-le, kakor so nekdaj za časa Kristusa sedeli farizeji na Mojzesovi postavi ter jo ljudstvu svojevoljno tolmačili. Toda kadar narod ne dobi zdrave in tečne hrane, začne segati po tisti hrani, ki mu je najbližja in ki jo more doseči. Če nima narod kruha in dobrega vina, bo kmalu žrl obcestno travo ter pulil in gnjavil gozdne korenine. Ker se je naša kultura tako oddaljila od naroda, od njegovega notranjega življenja ter od njegovih potreb, je narod začel hlepeti po drugi, bližji hrani, ki so mu jo nudili razni nepoklicani, nevarni in neodgovorni skupinarji. Če ne bi bilo naših stanovskih in predvsem krščansko usmerjenih ljudskih organizacij, bi danes zijal že tako rekoč nepremostljivi prepad med našo meščansko inteligenco ter na drugi strani med kmetskimi in na splošno nižjimi sloji. Čeprav so tudi v preteklosti pred svetovno vojno naša mnogovrstna prosvetno kulturna ali svetovno nazorna gibanja naredila marsikako napako na škodo naroda, jih je vendarle prevevala v glavnem le ta misel: kako čim bolj podrediti osebno in skupinsko kulturno delovanje koristim in potrebam naroda, prilagoditi lastno mišljenje in lastno nehanje mišljenju in nehanju narodove duše ter se v vsem svojem prizadevanju tako rekoč istovetiti z narodovo dušo, iz katere smo se vsi rodili. Pojav, ki se je začel v vedno silnejšem zamahu izoblikovati pri rtas, ni neznan tudi drugim narodom. Vendar ima pri nas značilnost, ki je pri drugih nima. Dočim so znali drugje take bolestne izrastke vedno omejiti ter jih niso nikoli pustili h kakšni odločujoči besedi, pa je pri nas kulturno literarna klika salonskih književnikov in slavističnih mogotcev vzela v za-kup vse kulturno dogajanje in odklonila vsa-; kogar, ki ni mogel sprejeti njihovih liberalnih in filomarksističnih stremljenj. Res je, da se je med našim narodom izoblikovala sčasoma močna krščanska kulturna za< vest, ki je ni mogla streti nobena še tako krepka in smotrna liberalna ali marksistična propaganda. Toda spomnimo se le na čase Mahni« čevega nastopa, ko je ta veliki katoličan in Slovenec opozoril slovenski katoliški svet na dejstvo, da se je kultura, zlasti pa književnost že v velikem delu oddaljila od krščansko obče« stvene zamisli , ... „„v (Nadaljevanje prihodnjič.) 31 GORIŠKA ROMA K MARIJI Oi, prtdMe vsi, ki trpite, oj, pridite iene, možje, in starci, ki v grob že visite, k Marij« stegnite rok« I Oj pridi mladina predraga, pokloni nedolžni ji svet, Marija iz ran ti pomaga, katere bil vsekal je sveti (dr. Tul) £ito je poželo, seno pokočeno, sadje dozoreva ia trta obrača trnca na grozdu tako, da jitn ne uide noben sončni žarek, kajti rebula potrebuje sooča, da bo jeseni zlata, ko sonce samo, ki jo obseva. — Dnevi so vroči, da zrak prav miglja pred tvojimi očmi. Škržati grčijo po brajdah, da nebote prislnh- Slika Matere božje na Sveti gori pri Gorici neS. Ozračje je prepolno omamljivega vonja in srečen bi bil človek v takem poletnem dnevu, ko bi pač ne bilo vse tako, kakor je v resnici. Na klopi pred hiio poseda družina. Trudni so in vendar ne morejo k počitku, ker je prelepo -v večernem bladu. .Približali so se dnevi romarskih potov in o tem- se družina pogovarja. Vsak, od najmlajšega tja do starega očeta in mame se bo tudi letos nekam podaL Koliko je naiih romarskih cerkva, kamor pojdejo iskat pomoči ta vse prevelike potrebe, lastne in luje! Nekdo se bo odpravil na Sv. Goro, drugi na Sv. Višarje. Na Sv. Gori je vseui Slovencem okoli Gorice predobro znan pater Zo-Irooij. Ze nekaj let, kar vodi naie ljudstvo in ga tolaži v vseh dušnih potrebah. Vesel je pater Zo-fronij, ko vkli prihajat na Goro Brice, Ipavce, Kra-ševce m celo Gorjance. Prihajajo zlasti radi oni, ki so videli, kako so to svetišče razdejali topovi Spominjam se kmečke družine, ki je štela deset olrok. Ti otroci so z grozo gledali oue strašne dni proti Sv. Gori, ko so jo granate zadevale. Zrasli so ki otrooi v može m žene in večkrat so prihiteli k Mariji in se spominjali, kako so bili takrat žalostni, ko so njeno svetišče podirale topovske krogle. Svetogoreka Mati božja gleda po dolini na druge božje poli: na Kostanjevico, na Mirenski grad, Log pri Vipavi in na mali otok Barbano na Jadranskem morju. Nepozabno ostane v spominu vožnja v čolniču, iz katerega odmeva naša pesem: Marija k Tebi, uboge reve. . Mali in oče pojdela letos na Sv. Višarje. Nekoliko oddaljeno je to svetišče, a ona dva se poti ne strašita. Bog ve, kaj imata v srcu, da hočeta ravno visoko gori na hrib, kamor še mladi težko pridejo. Oh! Oče, mati! Težko je danes vaše breme in vendar ne obupujeta. Vsa prenovljena se z božje poti povrneta v svoj skromni dom, kjer bosta težave življenja prenašala vse leto naprej. Tako se v takih poletnih večerih družina pogovori o dnevih romarja. Tieti, ki ne bi zmogel dolge poli, pojde kar v sosedno vas na žegnanje, da bo tako vsak doprinesel svoje. Vsi ti dnevi bodo marsikomu lepi spomini iz otroških let. Kamor koli prideš v življenju, povsod se boš spominjal teh lepih dni, ko si roinal s starši, brati in sosedi k Mariji. Ti spomini ti bodo pomagali če z marsikatero težko uro v življenju. Kadar koli in kamor koli nas pač popelje pot do naših svetišč, si bomo misliti: Vsa ta svetišča so po vojni vstala iz razvalin, in tako bo tudi sedanje človeštvo prišlo do vstajenja. Kajti, še so ljudje, ki romajo do Marije in prosijo goreče, ne le zase, temveč za vse naše ljudstvo. Rabljeva roka Spisal J. Fletcher Ray. Poslovenil Franc Poljauee. Prav tisti trenutek se je v mirtovem grmiču zbudil ptiček in sladko zapel. In tedaj se je zazdelo, da je vsak ptič po vsej Judeji to pesem povzel. Ej! in to petje ni bilo kakor petje ptičje ali človeško, ampak pelje veliko blaeoglasuejše. kakor bi ga premogla zemlja. In ko se je glorija sladkega glasil razlila nad ■noja začarana ušesa, sem se zmislil na besedo Pisma, ki jo je spregovorila Debora; nekako takole je bilo: Ko so skupaj prepevale jutranje zvezde ita vsi sinovi božji radostno vriskali'« »Glej, Scipio! To sva slišala: zvezde so pele in sinovi božji so od veselja vriskali. V Antiohiji sem slišal veliko ljudi ki so skupno peli slišal sem velike množice v Rimu in Atenah; toda vse petje na zemlji je samo šepet proti petju jutranjih zvezd. In glej! Ko so božji sinovi pesem povzeli, je pač vsa zemlja slišala to radostno petje, z nebes na zemljo prihajajoče. Mogočno petie, ki je valovalo nad Kal va ri jo, je odmevalo od mesta in od daljnih gričev, dokler se nam ni zazdelo, da sta zemlja in nebesa eno. Zvezde »o bledele pred prihajajočim jn-trom, pa fikim jutrom! Zemlja ga dotlej nikdar ni mogla videti njemu podobnega. Ko se je vzhajajoče sonce vzdignilo nad griče, si je vsako drevo, si je vsak grmič in vsak cvet nadel škrlatno in zlato glorijo. Zrak «am je dihal radost — vsa žalost in vse vzdihovanje je mi-■ilo.^ScipioI Ta predima svetloba, ki je člo- veške oči niso mogle gledati, ni bila niti svetloba sonca, niti Itiue, niti zvezd; niti ni bila pozemeljska — luč. Meni se zdi, da je bila svetloba božje plori je. In mi rimski vojaki smo bili kakor s slepoto udarjeni spričo te veličastne božje navzočnosti. Scipiol Slišal sem te, kako si pravkar rekel, da nisi mogel nič videti, ker ti je sonce naravnost v oči sijalo. Tako sva midva nekaj časa ležala na obrazih in sva oči zakrivala pred sveflobo. ki naju je slepila. In to ti povem, da je tisti čas in v tisti veličastni svetlobi — človeškemu očesu neviden — Je/us iz Na-zareta, božji Sin. iz groba vstal.« Tedaj je Rufus nehal govorili in je nekaj časa molče strmel predse kakor človek, ki gleda neznane reči. »Toda, povej mi, Rufus,« sem dejal, »povej mi, morebiti bi pa tisti kamen močen mož kakor vojak, pa imaš vendar tudi modrost in nisi tiste vrste pamet, ki se da preslepiti), povej mi, morebiti bi pa listi kamen močan mož sam mogel premakniti"« Preden je Rufus mogel odgovoriti, je Pro-bus stopil na noge in zelo ognjevito zavpil: »Kamen se je zavalil Uva komolca daleč, "! človeka, ki bi ga mogel sam premak- niti. Zato pa ta, ki po je bil kamen v grob pokopal, ni bil človek, če bi bili pred ta grob nagrmadili jaruzalemsko obzidje; če bi bili na tisto kamenje navalili skale, ki so se razpočile na Kalvariji, bi bil Križani grob vendar razdrobil Mar menite, da bi kateri koli grob mogel obdržali nesmrtnega Boga?« i_i i-6EB- ki se Je b" "Prva norca delal, smo gironi: _ na vso moč začudeni in nismo vedeli Kaj naj porečemo. Čutil je naše oči na sebi in glavo povesil. , »Ne nikar me fako ne glejte,« je delal, « dni £ k« J* » preforijn svoje oči povzdignil v moje. in tisti Tieniitek sem vse vedel.« Dvogovor v imefiiu 1 Pod varnim okriljem koSate«. grmu je spala ljubka spornim ict. Teduj nu jo nenadoma zbudi svetla Inf, fcj se jc ruzlilu čez poljuuo. Bila je jasuu uučj j„ tan» nn vzhodu sc je dvignila v vsej svoji le. poti polna luna ter razsvetlila širno polje. pre. senečena in očarana je strmela spominčica v to nočno krasoto. »Dober večer, ljuba cvetijo!« je nenadoma spregovoril nek glas zraven nje. »Kako je lep tvoj cvet v mesečini! Se aikoli nisi bila tako lepa!« Spominčica se je prestrašila. Zagledala j« tik zraven sebe nočnega metulja. Imel je črni, žametasta krila in sredi njib dvoje modrih, le. pili oči. Toda ko je videla, da je z njo prijazen, se je pomirila. »Dober večer! Kdo pa si ki me tako po. zdravljuš? In kako me poznaš, saj te še nikoli nisem videla.« »Juz pa te vidim vsako noč, ko (i že mimo spiš. Jaz sem nočni metulj. Podnevi počivam, ponoči pa letam od cvetke do cvetke ter nabiram sladkega medu. Tolikokrat sem bil že pri tebi, in dulu si mi veliko medu.« »Pa zakaj ne prideš podnevi, ko jaz ne spira. Dala bi ti ga še več, in tako rada bi gledala modre oči nu tvojih črnih krilih.« »Ne prenesem sončne svetlobe. Sonce bi me namreč s svojo vročino in s svojo svetlobo takoj umorilo.« »Kakšna škoda! Jaz pa brez sonca ne morem živeti. Nič ne vem, kaj se ponoči godi Kako lepo bi bilo, če bi se mogla cele dni ali cele noči tako pogovarjati. Ti veliko potuješ in vidiš. Koliko lepih stvari bi mi lahko poved« I !« »Toda žal. taka je pač najina usoda. Ločeni sva. Le kadar bodo tako svetle mesečne noči, da se boš ti zbudila, bom prišel k tebi in se bova razgovarjala o toliko in toliko lepih stvareh.« — Mesečina je postajala svetlejša ter razsvetljevala ljubko spominčico in modre oči na metuljevih krilih. Pogovarjala sta se celo noč ter obžalovala, da čas tako hitro mineva. Medtea pa je začela padati rosa in prinesla vsem rastlinam novega zagona za težavno življenje jutrišnjega dne. Meni se zdi, da je ta sprememba v Probu prav tako čudovita sama v sebi, kakor zgodba o odprtem grobu. »Naprej pripoveduj Rufus,« sem rekel. »Kaj pa potem?« »Samo to,« je dejal, »pogledal sem Proba; v strahu sem ga bil prijel za róko. Pojdiva, sem dejal, in šla sva proti grobu. Midva sama, drugi so zbežali; saj je s sončnim vzhodom njih straža prenehala. Grob je bil tili ia prazen, in nobenega večjega znamenja ni biló, da je kdo v njem ležal. Nulo sva znova stopila protr vhodu in zelo skrbno gledala po tleli, tla bi čisto zagotovo vedela, da ni nihče vanj stopil; v srcu sva pa vedela, da je grob razgnalo od zuotraj.« »In kaj sta videla?« »Sledi čevljev več ljudi. Toda bilé so samo od straže, saj dobro veš, Scipio, da so naši čevlji okovani z železom, in njih vtisov nihče ne more zgrešjtl šle so pa samo do dreves divje smokve in nazaj.« »In nič drugega?« Sledi nobenih drugih čevljev »i bilo. En« reč sva pa še videla.« »Ej?« »Vtise bosih nog. Sledila sva jib. dokler nisva prišla do nekega kosa pota, kjer je zemlja vlažna in mehka, Scipiol Kaj misliš ti?« »Ne, ne vem.« »V odtisu obeh nog, glejl se je jasno videla čisto nova »led rane kakor r žebljem vtisnjena. Sledila sva io prav do palmovega gaja, ki pelje proti Jprdanu in Galileji; ko sva pa na tisto pot samo priilà, jrti nisva mogla več videt». Vrnila sva se po poli, po kateri prišla in sva spoštljivo in v strähn obstala i« gledala odtise z žeblji prehorfenih nog Križa-nega. (Nsdsìievanfr prihodnjič.) /ulj }e H M IfAJfl Slovenci! V stiskah smo Be vselej zatekali v Mariji in radi poromall na njena boija pota Ker na moremo gori, pa poromajmo na dolenjske Brezje, to je Zaplaz v župniji Čatež. Tam ie do preklica vsako nedeljo ob 11. služba božja, ob ponedeljkih, sredah in sobotah ob Vil. (novi čas) sv maša in stalno vsaj po dva spovednika. Železniška zveza je ugodna posebno z ljubljanske strani z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 7. url BO minut in pride na najbližjo postajo St. Lovrenc ob 9. uri 28 minut. Komarji že dohajajo v lepem Številu. Osebne vesti o Nova maša. V ponedeljek, 14. julija, je imel svojo novo mašo g. Franc Sodja C. M. v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani. Pridigoval je g novomašniku njegov rojak g. vseučiliški profesor dr. Alojzij Odar. Ko izražamo veleugledni bohinjski družini in njenim sorodnikom svoje iskrene čestitke, prosimo Boga, naj da g. novo. tnašniku v najobilnejši meri vsega, kar je potrebno za vzorno delo v velikem Gospodovem vinogradu I ...... ,, . , o šestdesetletnico svojega življenja je obhajal v petek 11. julija telesno bolan, duševno pa veder in svež upokojeni profesor novomeške gimnazije, dr bogoslovja iu modroslovja, g. Ciril Ažman. 1 kreno želimo, da se g. jubilantu čim prej povrne ljubo zdravje I d Ne pošiljajte denarja v pismih. Občinstvo se opozarja, da je prepovedano pošiljati denar v navadnih ali priporočenih pismih. Prepovedano je tudi pošiljati v pismih pošlne vrednotnice v vrednosti nad 30 lir. d Duhovne vaj ia učiteljice od 21. do 25. julija pri uršulinkah bodo polzaprte in se jih lahko udeleže vse, ki stanujejo. doma ali pri znancih. Priditel v d Za invalide. Upravičena je bila bojazen, da so bile invalidske prošnje, ki so jim bili priloženi tudi razni važni izvirni dokumenti, med bombardiranjem Belgrada uničene. Zdaj pa je ugotovljeno, da so vsi invalidski akti v Belgradi! ostali nedotaknjeni — vojna vihra, ki je sicer prizadejala toliko razdejanja, jitn je na čudežen način prizanesla. Razume se pa, da pristojna oblastva v Belgradu teh aktov ne morejo izročiti prizadetim poedincem, temveč jih bodo hranila tako dolgo, dokler se ne bodo razmere povsem uredile, nakar jih bodo po diplomatski poti Izročila posameznim pokrajinam bivše Jugoslavije. d 682 pogrebov je bilo v prvem letu iz ljubljanskih Zal h Sv. Križu. Iz samega mesta pa samo 81. d Nov» meja med Italijo ln Nemčijo je nekako sledeča: Peč nad RMečami vzdolž bivše italijansko jugoslovanske irtflIP'do točke južno od Ziri, nakar poteka v glavnem na vzhod, kjer je trojna méja med Nemčijo, Itali io in Hrvatsko. d V preizkušnjo sprejema zasebne vzorce vina, ki jih pošljejo vinogradniki, vinski trgovci in gostilničarji, Enološki odsek kmetijske pbskusne in kontrolne postaje v Ljubljani. Ta odsek bo ugotavljal razne vinske bolezni in napake ter dajal navodila za zdravljenje in čiščenje vina. Pri po-staji bo delovala posebna strokovna komisija za oceno vina. d Tri nove gasilske avtobuse je sklenila nabaviti zagrebška mestna gasilska straža. Avtobuse, ki bodo veljali več kot milijon kron, bodo izdelali domači obrtniku d 150 mestnih svetnikov in štiri mestne senatorje so odpustili s 1. julijem pri zagrebški mestni upravi. Približno toliko uslužbencev je bilo odpuščenih tudi pri mestnih gospodarskih podjetjih. d Rame nesgode. Pri padcu si je zlomila nogo petletna Ivana Zupančič od Šentjurja pri Grosuplju. — S češnje je padel in si zlomil nogo 14-letni Anton Far iz Loškega potoka. — S ko. les» je padel in dobil nevarne notranje poškodbe posestnik Adolf Sepec iz Velikega Gabra. — Avto je podrl in zlomil nogo 24-letnemu Antonu Ser- cerju lz Kočevske Reke. — Z voza je padel in si zlomil roko triletni Anton Zgonc iz Vidma Dobre-polja. — Pri padcu si je zlomila nogo 60-letna [(osestnica Ivana Dremelj iz Višnje gore. h Dnevni obroki kruha na Hrvatskem znašajo 200, oziroma 400 gramov za tiste, ki opravljajo težka dela. Olja dobe po 200 gramov, masti pa po pol kilograma mesečno in na osebo. h Na 25.004 din globe je bil kaznovan neki zagrebški pek, ker je ljudem povedal, da pride doličnega dne na vrsto še ena peka, čeprav je vedel, da ponovne peke ne bo. h Uradnicam je prepovedano kaditi v uradih na Hrvatskem. Prav tako se ne smejo za časa službe šminkati in lakirati nohte. h število prebivalstva v Zagrebu se je v zadnjih mesecih zvišalo za okrog 50.000 oseb. h Nagrade za domoljubne pesmi. Državna radijska postaja v Zagrebu je razpisala natečaj z velikimi nagradami za najboljše domoljubne pesmi. Pesniki morajo biti čisti Hrvati, ki se doslej niso nikoli izkazali kot nevredni sinovi svojega naroda. h Za mast smejo prodajalci zahtevati na Hrvatskem največ 41,50 dinarjev za kilogram. Suho svinjsko meso pa prodajajo od 50,50 din naprej po kakovosti mesa. h V Zagrebu bodo strego kaznovali tiste kopalce, ki ne bodo imeli v zaledju dostojne kopalne obleke. Odredba velja tako za moške kakor za ženske. h Mešana italijansko-lirvatska komisija je izvedla razmejitev med Hrvatsko in novo Ljubljansko pokrajino. Meja gre od točke pri vasi Osilnica in nato po stari meji med Hrvatsko in Kranjsko do točke na meji med Hrvatsko in Nemčijo in sicer na hribih Gorjancev. Zdaj pričakujejo tudi ureditev meje med Hrvatsko in Črno goro, ta razmejitev pa bo izvedena tako, da bodo upoštevane sestavine in etnični ter zemljevidni podatki. h Hrvatsko časopisje poroča, da sta padla v borbah z ostanki srbskih četnikov pri Berkoviču znan» ustaša, člana poglavnikove telesne straže Mi jo Babič in Anton Pogorelec. Oba sta bila ob sodelovanju ustaških vojaških formacij in hrvatske državne vojske slovesno pokopana v Zagrebu na Mirogoju. Na krsti obeh padlih ustašev Je položil venec tudi poglavnik, ki je v znak žalosti za padlima ustašema tudi odredil osemdnevno žalost svoje telesne straže. Dr. med. 2nlder3lt Ludvik J« odprl privatno prakso v Žužemberk« h Smrtna obsodba zaradi prikrivanja orožja. »Novi List« poroča, da je naglo sodišče obsodilo na smrt Mato Medača iz Bereka zaradi prikrivanja orožja. Smrtna obsodba je bila takoj izvršena. h Popis žita. Brezposelni zasebni nameščenci bodo šli po vaseh po vsem Hrvatskem in popisovali količine pridelanih žitaric. h V Zagrebu je bil ustreljen po obsodbi pre-kega soda 5. julija 201etni Ivan Bučica, rodom iz Blata, ki je nedavno na sprehajališču v Dubrovniku zaklical: »Živela Sovjetska RusijaU h Okoli šest vagonov krušne moke potrebuje dnevno Zagreb. .........., „ , h Poglavnik dr. Pavelič je izdal zakonsko odredbo, s katero-.oprošča davčne ln taksne dolgove d° 'h'S Muli jem je pristojna hrvatska oblast povišala plače državnim uradnikom. Vsak državni uradnik bo dobil po 500 din, njegova žena tudi po 500 din, vsak otrok pa po 50 din več kot doslej. Če sta v državni službi mož in žena, bo žena odpuščena. Izjeme so samo učiteljice in nižje zdravstveno osebje. h Posebno kmečko banko hočejo ustanoviti na Hrvatskem. Ta naj bi omogočila plačevanje kmetskih dolgov, izboljšanje zemljišč ter pospeševala poljedelski napredek sploh. Začetni kapital bi morala dati država, nato bi banka samostojno ìz-posojevala. Začetni kapital bi znašal 300 milijonov dinarjev. h Okoli 1000 Zagrebčanov ni zateninilo svoj stanovanj. Vsem prekrliteljem so za osem dni vzeti števce in so tako morali ostati ves teden bre« električne luči. h Nov most čez Savo so dogradili te dni t Brodu na Savi. Moet je lesen in so ga zgradili nad dosedanjim pontonskim mostom. Most je širok 7 nt in 800 m dolg. Zgradili so ga v 20 dneh. h Nad 40.090 delavcev je zaposlenih na Hrvat; skem pri gozdnih delih. Med delavci in deloda j al« je v teku nova pogodba, ki bo delavcem zajamčill dopuste, bolezensko zavarovanje tn uredila vse po' trebno za dobro razmerje med delavci in deloda« jalci. s Nove aredbe srbskega sveta komisarjeva Svet komisarjev je na predlog komisarja za s novinski službi na deželi. Po tej uredbi mora ja vsi zdravniki pripravniki in zdravniki do sedm? skupine, ki še niso služili na deželi, odslužiti eilQ leto v podeželju. s Letošnja žetev v Srbiji bo dobra. Zlasti pri« hajajo ugodna poročila iz Banata, ki tvori ZÀ zdaj glavno žitnico Srbije. s Državni zavod »a pospeševanje obrti f. Srbiji dela s polno paro, da se. obrt v Srbiji obnovi. Posebno pozornost obrača prireditvi raznihi tečajev. Kot novost hočejo uvesti tečaje za tek« stilno pletenje. s Belgrajski želodec. V bivši jugoslovanski prestolnici so leta 1940 porabili 130 milij. kg žil vil in 110 milij. kg premoga. Med živili je biloi 49 milij. kg moke, 18 milij. kg krompirja in zelja» 15 milij. kg čebule, česna, fižola in sočivja, en milijon 154.000 kg riža, 242.000 kg makaronov ilg špagetov, 16,900.000 kg mesa, 4,000.000 kg mast* en in četrt milij. kg olja, blizu 2 milij. kg masla, smetane in sira, nad 20 milij. litrov mleka,. 8 milij. 874.000 kg Bladkorja, 190.000 kg medu, 37 tisoč kg marmelade, 8,500.000 kg soli, 60 milij« jajc itd. g Kuharski tečaji. Po razdelitvi nakaznic za' nakup raznih živil se je pokazala potreba po po« učitvi žena o pravilni uporabi življenjskih potreta ščin. Zato so sedaj povsod kuharski tečaji, ki sd vsi zelo dobro Obiskani. Tako je n. pr. kuharski tečaj za Maribor-okolico obiskovalo 1000 žena. g V štajerskih gostilnah se smejo kruh, mes0 in mesni izdelki ter mast in vsa jedila, ki so pripravljena s temi hranili, ponuditi gostom le proti predložitvi predpisanih odrezkov živilskih nakazi ni«. Razna jajčja jedila se smejo prodajati le ob! brezmesnih dneh. g V Slovenski Bistrici je še 48 konj, za ka« tere se lastniki doslej še niso zanimali. Konji imajo vžgana naslednja števila: 685, 455, 401, 979, 01«, 977, 1005, 780, 906, 439, 691, 1029, 677, 720, 61», 815, 212, 486, 1008, 435, 639, 11 (II), 84, 83, 1009, 400, 447, 724, 419, 760, 464, 675, 777, 8 (ali 55), 667, 770, 021, 930, 771, 729, 701, 778, 910, 317, 197, 214 in 29. * • g Zagrebški mešani akademski pevski zbof je priredil nedavno koncert v nemškem Gradcu, ~ loste piše, da je ta pevski zbor ne« g Orožniki pr? Sv. Trojici so izsledili ne« varnega vlomilca Alojzija Gečka iz Gornje Rad- §one, ki ima na vesti več drznih vlomov pa lovenskih goricah. . g Na Jesenicah je 99 letna Frančiška Ogri« tako nesrečno padla na ulici, da si je pri padeti zlomila levo roko. Inž. Julius Kaerlek se je p® hujše poškodoval pri padcu s kolesa na potò» vanju iz Ljubljane na Bled. Oba ponesrečenca so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Novi grobovi V Mostah pri svoji materi in v sredi svojitj sestra je te dni odšla h Gospodu po večno pla« čilo po daljši bolezni plemenita učiteljica Vid« Jakličeva, hčerka rajnega našega vzgojitelja, or« ganizatorja in pisatelja Franca Jakliča. Rajnic« naj živi v Gospodu I Preostale pa tolaži Bog! m Umrli so: v Bregu pri Smartnem pri Kran nju posestnik Jakob Vrhovnik, v Metliki Amalij» Stroka!, v Ribnici posestnik Štefan Gorže. — V LjubijAni so odšli v večnost: Marija Truenovl«, učiteljica Vida Jakličeva, in poštarica v p. Kal« Hedvika roj. Zvokelj. Naj počivajo v mirul Uredniška pošta. Obča dr«, bolnišnica: Dopi» prejeli. 5* /ßtn>ty&.ct fio h 'thjém^ò, li Julijske krajine „Mi smo delali, orali..." Tako poje cerkvena pesem in nadaljuje: »rasti •a me boato d»ü-< lies, ve« znejea ie kmetov trud, ie preden se seme potoži v razoraoo zemljo. Najtežji so dnevi oranja: prav zdaj pred žetvijo ce goqpodar rad sponuii na peso dela in èaia, da mu trud poplača zlato klasje. Letos, ko je vlada toplo narofevala kmetu, naj ped zemlje obrne, ne vidiš zlepa ne na Kruta, ae v Gorata ali med Vipavci žalotaie pustole. ,Vse so preorati, koder se je pač moglo železo zagristi v zemlj«. , Počitek ia okrepaJo med delom Najtežje gre na Krasu. Poglejte lepo kraško dolino v ogradi. Lepo je okrogla kot guinao. Zalo pa je posebnzi umetnost v oranju. Najprej okoli iu okoli ia vsakokrat po sredini noter. Težka rdeča •em'ja se mastno Meùòi na soncu in čaka ajde, eirka, ječmena in fižola. Kraševee si pire znoj po racoraneui licu in prosi: »Mi sino orali iu sejali, ieli bomo pa, če Bog da rasie.« Zdaj brusi srpe in pogi- duje tja čez Volnik in Zekanec ali se ne pripedi oblak z zlokobnim zrnjem v nedrih. Lažje delo imata vipavski orač in njegov drug v nizkih Gorah. Dolge in prešerne, ravne in globoko zajedene so brazde, ki jih orač reže z »drevesom«. Tod se bo pocibavalo žito in trščak (to je v kraških tistih sirk) in bo obrodilo, če bo Bog dal • pravem Času moèe in vroče, he tako bo moke za pogačo in polento in vina očetu za tobak, nrateri za trak, za davke in pijavke. Pri južini, glejte jih, kako režejo hleb »mtačevoga kruha« in kroži steklenica cekinastega, ugibijejo, kako bo do žetve. Wo. pa snto le skoraj pri nje začetku in bomo potlej povedali, kako je Bog dal našim njivam rasti. Ubogi Brie je pa bolj na kratkem z oranjem in z žetvijo. Njegove grive so bolj za češnje in »rebul«. To mora v mesto na »palc«, da gre v desiar za potrebe. Za dom je pa treba njivice s šapo ali pokonico prebračati, da bo kaj polente, edine briške moke na knšči. Trdo mora udariti »kmet« (to je Volon), da bo lahko ob svetem Martinu uredil račune z »gospodarjem«. Se Bog, da ne gre polenta na tretji del. Pa vendar bomo še delali, sejali, rasli bo pa ljubi Bog dal. (Halo tihe povedano pa radi takole rečemo: Ce je letina: »Hm, hm, smo pridelali.« Ce pa je pabUa ali poeašilo, pa: »Zlomka, nični Bog dal.«) Ja. je ie tako: hvala sebi, krivdo Bogu. Pa saj skoraj n«, da bi zamerili, ker trud je bil «elik. juime skope. Bog daj, da bi zdaj vsi: Kra-•evci, Vipavci, Gorjami ia Bri« pridelali vintle polve moke. — r. L Straino neorje nad Corico in okolico V srede, dne 2. julija, proti večeru je pridivjala nad Gorice in njeno okotieo silna toča k« je - Hud je o« pomnijo, in je napravila na vseh pti-t Jelk i h ogromno škodo. Pioli sedmi uri zvečer ee le e severne strani čez Poftravno pod Koti njem pri zalila nad Soško dol tea grozeča kopica obta-6' kov, ki je začela slpati na prijazna naselja in njihova lepa polja debela ledena zrna. V hipu so bila vsa pobočja pobeljena z uirzlo, uničujočo točo, ki je nekaj časa klatila kar suha, polom pa pomešana z močnim nalivom. Med neprestanim bobnenjem groma in strahotnim šumom se je siv-kastobelo neurje pomikalo pioti jugu in neusmiljeno razbijalo v vsem pasu, ki ga je zajelo. Okle-stila je Kanal, Dcskle, Piave, potem preko Sv. Valentina in po Soški kotlini privršala nad vzhodna Brda in Gorico z bližnjo okolico. Tu ie toča tolkla nekoliko po pol sedmi uri zvečer. Poman-drala je Podsabotin, fiL Maver, Podsenico, Oslav-Ije, Pevno, Podgoro in vzhodni del šentflorjanske fare; na levem bregu Soče je zbila solkansko polje do Krouberga, razdejala goriško poi je ter vrteve in nasade v mestu in se preko Standreža pomikala mimo Vrtojbe in Bilj do Mirna in prestopila kraške grebene in se vsula na Kostanjevico in okolico. Tam je zločestno gospodarila — šele po osmi uri. Drugi val uničevanja je zajel Srednjo Vipavsko doliuo. Možno prizadete so tam občine Sv. Križ. Skrilje, Kamnje. nesrečni Vrlo-vin, ki je bil okleščen že pred tednom, Selo, Dörnberg in še kaka druga vas, iz katere še nimamo glasu. Toča je biLa. ltakor smo že rekli, taka, kot je ljudje ne pomnijo. Pogubonosni. be-lušasti oblaki so se bližali z nekim grozotnun šumenjem. Slopii sem slučajno k oknu in strme obstal: med latniki pred menoj je nenadoma priletelo nekaj kot oreh debelih kosov ledu, ki so nerodno odskočili po tleh. In potein se je nesrečni ples začel.V nekaj trenutkih je bila zemlja pokrita z belim zrnjem, ki je bilo skoraj vse izredno debelo. Bilo je nekaj minut, ki so človeka pretresle. V nemem strahu se je srce krčilo in prestrašeno šepetalo pobožne vzdihe. Ko so nai-liolj tesni hipi minuli in se ie zrnie začelo redčiti, «ms nabraK celo prgišča ledenih orehov, ki so imeli tudi rofrljate oblike. Od zanesljivih oseb smo slišali, da so posamezni kosi tehtali nad 30 gramov. — Strašno neurje je deloma pokončalo, deloma uničilo vse. kar v teh jnliiskih dneh raste, cvete in zori po naših poljih in sadovnjakih. Pšenica ie skoraj dozorela in smo že pričlei z žel vi io. Turščica je v najlepši rasti. Krompir cvete. Fižol in razne druge vrtnine lepo obetajo. Vinogradi so zaradi pomanjkanja galice skrb vseh vinotej-cev, ki se nenehoina liore s peronosporo. Breskve so v polnem zoren iu in marsikomu v tela In v to plodno in rodovitno življenje je planila ledena smrt in brezobzirno pobijala. Škode ne moremo podrobno navajati in ne «»ceniti, je neprecenljiva. l'odali smo samo beino' sliko, da sami presodite naš položaj, našo žalost — V Gorici so bili vsi drevoredi, vsi vrlovi zasuli z listjem in «dhitina vejevjem. Se druri dan senčnate goriške ulice niso bile očiščrne. Tudi na podeželskih cestah dobile pod vsakim obrobnim drevjem vse nnsllano. V mestu je toča napravila precej škode pri brzoiavnem in električnem omrežju in razbila vrsto steklenih verand in streh. Tri Mve sv. mU V nedeljo. 6. julija, smo imeli na Goriškem tri nove maše, ki so jih peli trije letošnji slovenski novomašniki goriške nadškofi je. V Dörnbergs j« novomašnikovsl g. Mirko Ber-ce iz spoštovane kmetske družine, ki je iziofala že tri ugledne učitelje. V Mirnu je opravil prvo sv. daritev g. ETrem Mozetič, tudi sin kmetske hiše. V Kobaridu ps je opravil novo sv. mašo gosp. Stanko Pontar. sin vrlega kobaridskega pismonoše. Vsem trem novomašnikom iskreno želimo, naj Bog blagoslovi njih vzvišeno delol p Nič več riža med krnSno moko. Minister za poljedelstvo in gozdove je izdal odlok, po katerem je v nekaterih italijanskih pokrajinah prepovedano mešati riževo moko med Vrnšn«. Odio* se nanaša na naslednje pokrajine: Lombardia, Piemont, Lignrija, Veneto, Emilia. Toscana, Marche, Umbri-ja in Lacija. Vsako nadaljnje nakazovanje riževe mofce je začasno ustavljeno. Porabiti pa se smejo za kruh vse tiste količine riževe moke. ki jib imajo zdaj mlini še v zalogi ali ki so na poti v mline. V ponedeljek, 14. jaUia ie alimi eden mL aasluiacjiik duhovnikov trk Hi e kofije „JI" Jakob Ukmar pomemben intilej. Pred štirid,*. Umi leti d.« 14- julija MM je bil v Trsi. £ «večen v niašnika. Kot duhovnik deluje ves (a9 v tržaškem nieslu za blagor škofije in zvelifanja duš. Sprva je bil kaplan v Bojanu in pri Starem sv Aulonu, potem profesor na gimnaziji, sedaj ima p» odgovorno mesto pri škofijskem ordinarla!«' poleg tejja pa še pridno pridiguje in ga ie najtj vsak dan v spovednici. Od svojih predstojnikov j« bil odlikovan z visokimi cerkvenimi častmi: f.astlli konzislorialui svetnik in hišaii prelal papežev. radi svoje ljubeznivosti, gorečnosti in ponižno«!! je pri svojih sobratih priljubljen kakor malokdo tržaškimi meščani pa uživa velik ugled. Zveslw«« služabniku sv. Cerkve, uvidevnemu svetovalcu svojim sobratom in modremu vodniku poliožnim dušam naj Bog da u ài kali v zdravju, zadovoljno«! in sreči Se zlali maSniški jnbilej in še čez. ga p V goriško bolnišnico so pripeljali 4(1 lrtni>. Ivana Pivka, delavca tvrdke K rez v Črnem vrhu pri Idriji- Pri delu si je hudo poškodoval nogo. -Med igro je padla in si poškodovala ključnico šestletna Marija Slamičeva iz gori&ke okolice. p Duhovniške vesti. G. Mirko Komjano. ki je v septembru lanskega leta pel novo mašo in in»'I potem bolezenski dopust, je nastopil kaplan^ko mesto v Crničah; g. Mirko Mazora, kaplan v Tolminu, je imenovan za vikarja na Srpeniei pri Bovru; novomašnik g. Efrem Mozetič gre za župnega upravitelja v Temnico, od koder bo oskrbo^»! tudi Lipo; novomašnik g. Mirko Becce je imeuovan za župnega upravitelja na Vrabčah; g. Mirko llumar. ki situi ira višje bogoslovne študije v Rimu, je jiostal kaplan v Komnu; g. Josip Zori. kaplan v Komnu, je imenovan za župnika v Mirniku. p Nadškof Kogar v Gorici. Te dni je dospel v Gorico na kratek oddih nadškol Alojzij Fngar, ki zadnja leta stalno biva v Rimu. Pri tej priliki « je v nedeljo, 6. julija, v samostanski cerkvi na Ko-stanjevici vršila svečanost srebrne poroke nao boljši kot je bil tan:. Za!, da se je ponekod zaradi preobüega deževja začela širiti rja, ki je kot peronospora na trii napravila mno«o škode na pšenici. Tudi toča je oklestila mungo klasja in marsikje oličutno skrčila pridelek. Mia-tev se bo v kratkem pričela in se že izdani vsi tozadevni predpisi, ki so številni in natančni, vendar potrebni, če hočemo doseči, da ne bodo široke ljudske plasti zapadle prehudemu pomanjkanju. p Toča padn na Krasu. Prejžnji teden je divjalo nad Trstom in njegovo okolico več neviht, združenih s hudimi nalivi in mestoma tudi s točo. Dvakrat je toča močno klestila. V meslu je padala med dežjem in ni napravila večje škode, v okoliri pa je v nekaterih krnjib klestila na subo ter je škoda velika. Posebno hudo je udarjala toča okrotf Tomaia. Prizadeti so zlasti vinogradi in sadovnjaki ter povrtnina. p Za dekana stolnega V «pitij n v Kopru je bil od rimske Materije imenovan mons. Jurij Bruni, bivši vodja koperskega semenišča in v zadujem času župni upravitelj v Barkovljab. p Duhovniški jubileji. V zadnjem Času so praznovali 25 letnico mašnrštva gospodje Alojzij Pavlin. dekan v Kobaridu. Ciril Munih, župnik oa Šentviški gori, in Franc fei raj, župnik v Lokovru. Na praznik sv. Ane 26. julija bodo obhajali 34 let-moo mašaiškega posvečenja gg. Oskar Pahor, dekan v Mirnu pri Gorioi, nisgr. Alojzij Filipič. dekan v Grgarju, ia Ivan Pišot, žhpnik na Planini na Vipavskem. 30 letnico praznuje letos tudi g. David Dolitorü, ki je šel za izseljenci v Južno Ameriko in biva v Buenos Airesu. Vsem slarijencem. tistim, ki so ie praznovali, in tistem, ki iele bodo. želimo, da nam jib Vsemogočni obrani krepke ia pogum se ie dolgo vrsto let ia blagoslovi njih delo! p Kanalska procesija na Sv. goro. Kakor vsake leto, so tudi letos na »kronanco« Kanalri i2' polnili svojo večstofetno obljubo in se udeležil' običajne procesije na Sv. gor«. Sv. mašo v Marijinem svetišču je daroval kanalski g. dekan, ki i9 Imel tndi prisrčen nagovor na Številno zbrane vernike. Lepo Je pel domači cerkveni pevski zbor. Popoldne sa se nekateri vrnili po novi žični železnici na goriško postajo in od lam domov. Bolj čili romarji ao-jo mahnili pa kar pei po pobočju hriba, preko Deskel v Kanal. Jajca *e skrivali v Trsta trije razprodajalci na debela Skušali so blago spraviti « irga, da bi cene navili. Pa so ti?ke in njih jajca — nič inanj kot en milijon ia tričetrt kosov 1 — našli in zaplenili. Dragoletnike so priprli ln jim bodo namesto jsje dajali le »mineitro«. S tem v zvezi so oblastva izdala triaikim gospodinjam proglas, naj ne plačujejo jaje d rafie kot po eno liro in deset in naj drsije prodajalka takoj javijo kvesturi. Trititi hraailaiea ia MsajUaiea se je na oblastven odlok združila s »Banca delta Venezia Giulia«. Obema |e postavljen za likvidatorja odvetnik Barbo, ki ima v mestu trgovsko-pravno pisarno. Z ukinitvijo T. H. P. ie prenehal najstarejši tržaški denarni zavod. ..... p Ko je ie! čez prog«, se ]e spotaknil in padel aa feleaaiSki progi pri Barkovljah pri Trstu 22 letni Italo Jakobia. Nesrečnežu so kolesa odrezala obe nogi. p Avto, naložen s premogom, je podrl blizu postaje Sv. gora pri Gorici flO letnega Ivana Car-mana. Hudo poškodovanega so pripeljali v bolniS- " COp Za zasluge, ki si. jih je pridobil na fronti pri Tobraka, je bil odlikovan z bronasto medaljo Stanislav Abram, rojak n Trsta. p Z okaa j« pdla in se ubila 21etna Ivanka Vidučeva ob Sv. Lucije ob Soči. Očetu je šla nesreča tako h srcu, da je neznanokam izginil; morda je celo poblaznel. p Na stepaieah je spodrsnilo 161etriemu Josipu lluravcu iz Pevme. Nevarno se je potolkel po čelu in si zlomil nogo. p Ženskam prepovedano hoditi v hlačah. Coriški prefekt je izdal dekret, s katerim prepoveduje ženskam na področju pokrajine nositi v javnosti dolge ali kratke hlače. Kdor se pregreši proti tej odredbi, bo kaznovan s zaporom do 5 mesecev ia z globo do 2000 lir. Kolesarkam se zapleai tudi kolo. S tem odlokom se je goriška dežela prav umestno pridružila številnim drugim provincam, ki so že prej izdale aliène odredbe. p Važea odlok sa starše vpokticaaih vojakov. Izšel je odlok, ki določa, da imajo starši, ki imajo dva ali več sinov pod orožjem, pravico dobivati dvojao vojaško piodporo za dva sina, trojno podporo pa za tri ali več sinov-vojakov. Takih starter pri naših kmečkih družinah ai malo in se bo to razveseljivo povišanje blagodejno poznalo. Obrise Me. V zadnjih dveh Mih se je aa Goriškem obrtno šolstvo precej razvilo. Vodi ga poseben pokrajinski odbor. Posebno znana je obrtna šola za vajence solkanskih mizarjev, čipkarska v Idriji, za ienska ročna dela v Kanala ia Opatjein selu, za zidati« v Rentah, za mehaniške vajence v Gradiški, v Komnu, na Trnovem in drugod. Vseh teh M je bilo v zadnjem šolskem letu 22, učencev pa 823 in učenk 220. V bodoče nameravajo slične obrtne Sole ustanoviti v vseh večjih krajih s posebnim ozirom na obrti dotičnega prebivalstva. Razglas iiviaorejceaa. Da se zagotovi preskrba z mesom za vojaštvo ia prebivalstvo, je v Uradnem listu izšel odlok, da je treba 1. julija zjutraj ali takoj naslednje dni prijaviti vso iivino: konje, govedo, preSiče, ovce ain koze. Določene so velike kazni za kršilce tega odloka. Kesrečaa smrt. Ono soboto dopoldne se je na goriškem Travniku pripetil žalosten dogodek. Mimo vladne palače se je peljal na kolesu dvain-štiridesetlelni kmečki gospodar Reja s Kozane v Brdih. brat odvetnika Reje. Nasproti mu pridrvi izza raštelskega ovinka vojaški sanitetni avto. Ker je bil astati sklizek, je avto zaneslo v nesrečnega moža, ga je zadelo v čelo in vrglo pod kolesa: izdihnil je na mestu. Nesrečni dogodek je bridko pretresel številno množico, ki se je natekla okoli kraja nesreče. Se bolj presunjeni pa so bili domači. katerim tudi mi želimo, da bi jih" Bog potolažil. Pozor! Goriški prefekt je dal razglasiti, naj se prebivalstvo nikar ne ustavlja, ko gre mimo letališč, skladišč, električnih central in sploh vojaških objektov. Prepovedano je tudi ustavljanje blizu Sitnih silosov in sličnih zalog ter na mostovih in viaduktih. Me sme se hoditi po železniških progah «er plavati blizu mostov. Se strožje je prepovedano nagovarjati straže, Idi p*t rotira jo poleg omenjenih objektov, Se manj pa fotografirati. Na povelje straž se pa mora vsakdo takoj ustaviti, sicer sme strafa uporabljati oroijel Dve, tri iz Amsrike V Lorrainu ie pred kratkim izdihnil svojo dušo M rs. Mary Horvat, stara 02 let. — V at rubane je pred kratkim umrl rojak Anton Stanovič, star 58 let. Doma je bii od Mirne peči na Dolenjskem in je bival v Ameriki okoli 40 let. — V Cle-velandu je v mestni bolnišnici preminul rojak Anton Hočevar v starosti 32 let. — V Gene vi je po dolgi bolezni odšel v večnost rojak Jožef Coprič v starosti 99 let. Omenjeni je prej «eč let stanoval v Euclidu. Doma je bil iz Vipolž pri Gorici, odkoder .ie prišel v Ameriko leta 1911. Zapušča soprogo Marijo roj. Bregantič. — V Forest Citjrju je pred kratkim umrla rojakinja ga. Marija Jagrič. Doma je bila z Vač pri Litiji in je bivala v Ameriki 80 let. Zapušča moia, tri sinove in eno hčer. — V Clevelandu je umrl tam dobro poznani rojak Jožef Blatnik v starosti 09 let Doma je bil v Dra-šeči vasi, fara Smihel pri Žužemberku. Pokojni je bil tudi- veteran v špansko-ameriški vojni. Zapušča soprogo Ivano, sestro in več drugih sorodnikov, V starem kraju pa več sorodnikov. — V Calumetu je preminula rojakinja Marija Lakner. Doma je bila v vasi Zagozdec, fara Stari trg v Beli Krajini. Drobne Za kavne nadomestke potrošijo v Nemčiji 500.000 ton žita na leto. Nemški listi priporočajo pitje čaja, da bi se žito raje porabilo za pitaaje svinj. Vročinski val je te dni preplavil Dansko; v Kodanju je umrlo vež ljudi na sončarici. V angleškem premogovniku Whitehavenn je eksplozija jamskega plina ubila 12 rudarjev, 14 pa hudo poškodovala. Samo 40 do 85 gramov kruha aa dan znaša krušni obrok v španskem Madridu. Siiaa nearja in prelomi oblakov so povzročili zadnje dni v Turčiji veliko škodo; žetev bo hudo trpela. Osrednje glasilo nar. soc. stranke v Nemčiji »Völkischer Beobachter« bo odslej kot prvi nemški list izhajal v latinici in nič več v gotici (strogo nemške pisinenke). Petina Ijndi na Japonskem živi samo v šestih velemestih, m sicer v Tokiu, Osaki, Nagoyi, Kyoto, Jokahami in Kobe. Naznanila n Siria ski sejem za prašiče, gaved« ia kanja bo v ponedeljek po «v. Jakobu, 28. julija pri Materi božji Dobrega sveta na Slinovcih pri Ko- staajevicL jljde aera knjižica: »Zakaj«. Izmed zadnjih knjiiie posebno priporočamo: »Dolores« in »Dekleta«. Vs« povojne knjižice so izredno sodobne In se same priporočajo. Sedaj je cena knjižic 50 e. Letna naročnina je 12 lir, _ Uprava »Knjižic«, Rakovnik. Nekaj dobre polje Pred sodnljo. »Le čemu.tajite! Saj vas je ven« dar sam stražnik dobil, ko ste s kisikom hoteli blagajno odpreti.« »Ce vuni pa rečem, da je nisem hotel od preti I Slišal sum te, da je v banki zmrznil denar, pa aeus ga hotel oitajati.« Sreča v aesrečL »No, si imo! srečo pri zadnjih konjskih dirkah?« »Pa še kakšnol Pri zadnji dirki sem mimogrede našel na tleh dvadinarski novec, da mi ni bilo treba peš domov krevljati.« Kaj šele bo! Miha se pijan poganja domov. Med potjo se je zaletel v gosposkega človeka, ki ga je udaril za uho, da je Miha videl sedem sono pri polni luni. Pa pravi Miha: »Ka... ka... kaj sem ie doma?« Radovednost »Si Se vedno zaročen z Marušo?« »Nič več.« »Nič več? Potem ti iz vsega sres čestitam! Kako si se pa znebil pošaaU?« »Poročil sem jot« V prodajalni. »Prosim ss dve krooci zmešanih' sladkorčkov,« kupuje Tonček. »Ha, Tonček, tukaj imaS dva sladkorISka, pa si jih sam zmešaj,« pravi prodajalka. Prepozno. »Torej vendarle priznate, da ste pobrali tisti večer listnico, ki je bilo v njej tisoč lir« Zakaj je niste nesli na polieijo?« »Je bilo ie prepozno, gospod sodnik.« »Pa drugi dan?« »Ni bilo ie nič vel v njej.« Sporazaai. »Natakar, plačam!« — Neznani tujec, ki se je nekam "precej sumljivo obnašal, da natakarju Ček, ki ga pa natakar vljudno odkloni. Sumljivi gost da poklicati gostilničarja in se pritoži: »Zakaj ne jemljete fokov?« »Mi je prav žaT,< se je zvijal krčmar, »kajti namreč morate vedeti, da sta Gostilničarska zadruga in Zveza bank Sele pred kratkim sklenili sporazum, po katerem mi, gostilničarji, ne bomo menjavali čekov ia banke ne dajale juhe.« M kad si, dekle, U doma? »Čudno, da se je to znanje razdrlo In se nista vzela Peter Kal/a s Ceste in Micks GoljevKek is Kanala ia bi prišel on k njej kot pristopavec.« »Najbrž je dobro in prav, da se je ženilev razdrla. Peter ga večkrat rad pije in zato je pa8 bolje, da stane Micka v Kanalu ln Peter na Cesti kakor pa, da bi bil Peter v kanalu in Micka na cesti.« , Nobenega! Neki grof, strasten lovec in dobrojedec, jo nekoč povabil znanca na par jerebic. Ko so bilo že pečene, gospodarja in povabljenca pa še ni bilo, se je kuharica lotila jerebic, kajti bila je lačna in laskraa na divjačino. Ko sta priila grot ln njegov prijatelj — jerebic ni biio vež. Toda kuharica si je spretno pomagala iz zadrege. Najprej je prosila grofa, ne da bi povabljene« kaj slišal, naj nabrusi nože, čefi da jih ona nI utegnila zaradi obilce opravkov. Radevolje se jo grof spravil na delo, obenem pa je mislil na sočnate jerebičke, katerih vonj mu je prijetno udarjal v nos. Kuharica pa Je nato povabljene« zašepetala v uho: »Pazite sel Gospod ima danes napad.« —< »Kakšen napad?« vpraša gost. — »I, kakšen! Blaznòsten! Ali ne vidite, da bruai nož?« — »Da brusi noi?« ponavlja začudeni povabljenec. »Pa zakaj?« — »Boste že videli Ali ne veste, kaj počenja gospod grof, kadar dobi napad? USesa poreže vsakemu, ki pride predenj.« — »Za božjo voljo!« vzklikne prestrašeni prijatelj in — ne da bi poslušal kuharico daljo — jo ubere v divjem begu po stopnicah. Grof vpraša ves začuden žensko: »Kaj se jo zgodilo? Zakaj beži?« — »Joj, kaj niste ničesar, videli, gospod grof? Pograbil je jerebice in zbežal.« — Grof je bil ves obupan. Skoči k oknu in vidi prijatelj, ki beii čez trg, kolikor ga pete neso. Ne mara s« niti ozreti. Grof pa lah a z nožem v desnici in vpije za njim: »Vsaj eno, vsaj enote A gost beži in se drži sa ušesa, kričeč: »Miti eno, hiti enote PoHfJn/fe nem topel redni nooice. Širite naie časopis/i Dopisniki! I Keznana dežela neznani ljudje: | Tibet in Tibetane! Tempe! SM Badimi» «č^fev » Baaken i Budhistični menih i tibetanske gore Tai-šan O zgodovini Tibeta ob drugi priliki. Rajši še nekaj o veri in verskih obredih Tibetailcev. Tibet je več ali manj pod kitajskim okriljem stoječa budhistlčnn cerkvena država. Vladajoči stan eo budhistični menihi — lame, ki žive v samostanih in tudi izven njih. Vsaka osma osi'ha je budhisličen menih. Dasi je tudi precej ženskih samostanov, vendar prevladuje Slevilo menihov. Nekateri budhistični samostani 60 kar celo ineslo zase s 300 do 400 stavbami in s 3000 tlo 7000 budhističnimi menihi. Največji samostani so v okolici glavnega tibetanskega mesta Lhase. V prestolnici sami so našteli čez 18.000 budhistični" menihov. Vsi menihi, lame imenovani, žive beračenja. Tibetanci so, kakor že mimogrede omenjeno, pripadniki Budhove vere. Budha je nastopil v ». stoletju pred Kristusom v Indiji kot oznanjevalc« nove vere. Učil je, da je vse na svetu ničev«j torej tudi življenje. Re*ilev človeštva — Je 1101 Builha — j« mosoča edino .v .uničenju bralne* mesta, v višini 3630 m, v kakršni leži pri nas večen sneg, uspevajo še pšenica, grah, krompir, bob itd. Pa tudi drugod ni planota brez življenja, nasprotno: polna je življenja |>ovsod. kjer poganja le borna trava iz zemlje. Tako zvani jaki, ki so jih že udomačili in ki nadomeščajo našo govejo živino, nadalje divji osli, antilope, volkovi, medvedi in razni glodalci se pasejo včasih v ogromnih čredah po obširnih planotah. V južnem Tibetu je prebivalstvo večinoma stalno naseljeno in se peca poleg živinoreje s poljedelstvom, na severu pa žive v klobučinastih jurtah (:Sotorih<) pastirji ali nomadi, ki potujejo s čredami iz kraja v kraj. Tibetancd so le vejica ogromnega mongolskega plemena, ki mu pripadajo med drugimi Kitajci, Japonci in sosedje Tibetancev — Mongoli v ožjem |»onienu besede. Po visokosti, telesni moči in resnosti se Tibetanci odlikujejo od ostalih mongolskih narodov. Polti so vobče rumene, ki pa jx>stane pri delovnih slojih na obrazu in rokah popolnoma temna, dočim imajo premožnejši sloji 6koraj tako svetlo polt kot Evropei. Temna polt izvira le deloma od vetra, v večji meri pa od nesnage, ki se nabira na obrazu in rokah. Se temnejšo polt imajo ženske, ker si niažejo obraz in roke z mastjo in drugimi pridatki, ki naj varujejo kožo pred ostrimi vetrovi. Življenje tibetanskih nižjih slojev je precej borno. Njih glavna hrana je poleg sira in mleka tako imenovani opečni čaj (čaj, stisnjen v trde kose kot opeka), ki velja po vsej Srednji Aziji za plačilno sredstvo ali denar. Dobivajo ga iz Kitajskega v zameno za sol. Pripravlja se iz čaj. nih odpadkov, ki se stisnejo v obliko opeke. Ta čaj pa Tihetancem ne služi toliko za pijačo, nego za jed. Kuhajo ga skupno z ječmenom, sirovim maslom, mlekom itd. Za Evropejca menda ta godlja ni, toda použiti jo mora, če se mu tudi obrača Želodec, ker ^e sme žaliti gostitelja. Vsakemu gostu nalije gospodinja za prvi pozdrav v leseno 6kledico, kakršno nosi vsak Tibetanec vedno na vrvici krog vratu, vročega opečnega Čaja. Gost vzame nato od gospodarja žlico moke in jo strese v čaj. Srečen tisti, ki ume moko zniesiti v cmok, da lažje zdrsne po grlp. kakor na pol surovi lep, ki sicer nastane. Premožnejši sloji uživajo tudi meso, dasi jim njih vera prepoveduje ubijati ži- Umrli tibetanski Dalai-lama vali. Klanje bi pobijanje živali je dovoljeno le posebni kasti (stanu). Za kurivo uporabljajo Tibetanci posušeno blato domačih živali, ker se les le težko dobi in je torej zelo drag. Čeprav Je Tibet zelo bogat najrazličnejših rud in draguljev, vlada tam na sploèno revsrina, zakaj od naravnega bogastva imajo Ttbetanri le malo dobička, ker jih baje preveč izkori&Sajo Kitajci in mnogoštevilni budhistični samostani. Sedanji najvišji budhistični cerkveni poglavar — Dalai-lama — sedemletni deček Tibet je na zemlji največja in najvišja planota, ki leži sredi Azije in meri 1,200.000 km'. Dasi je Tibet skoraj petkrat večji kot bivša Jugoslavija, ima vendar komaj 6,500.000 prebivalcev. Planota je visoka 3000—5000 m; vanjo posega do 7500 m visoko gorovje Kvenlun, a na Jugu jo-obdaja najvišje gorovje na svetu, Himalaja. Zapadni del Tibeta je brez stalnih rek in hna obširna slana jezera. Podnebje je celinsko, z vročimi poletji in ostrimi zimami. Padavin dobiva planota zelo malo, posebntf njen zapadni .Sel; tudi snega pade malo. Vzhodni del planote je rodovitnejši od za-^adnega. V okolici Lhase, glavnega tibetanskega »!!■■—""VIIW Voiibirsk ; / Mk^aJiuWj* UMAhTCHOUKOUOÄ irjSwbidMih 'BütCS Stalins- j Scmìpàlatìltsk. !-Lac \ ßatkuch G> l ■CWÄ/fi INKOV (TURKESTÄj ORIENTA t j ßpatar. :»« i Ihassa U^v fou- cffou-tcheou. i Kien jgyps^ig 1 . . Sias: C f^^ INDE BRIT A jW Cajcuttjj/ -z^ZBOL re—rr Zemljevid Kitajske: približno t «redi Tibet i glavnini mestom nja po življenju in uživanju. Tisti, ki se je otre-«el in znebil vseh posvetnih poželenj — trdi Budhova vera — je dosegel tako z va no >nirvano<, to je oprostitev vsega pozemeljskega. Človeku, ki ae je povzpel do tega poslednjega cilja človeštva, ae ni treba bati, da se po «mrli njegova duša ponovno rodi ter da bi se selila v razne živali in človeška bitja tako dolgo, da bo popolnoma očiščena. Ta poslednji cilj dosežejo najlažje budhi-«tiiSni menihi Odtod torej ogromno število bu-dhisti&iih menihov v Tibetu. Najvišji poglavar budhistično-ferkvene države, ki se imenuje Dalai-lama je sedaj komaj sedem let star deček. Nje- fova palača je na severu glavnega mesta Lha-e. Vsalko leto roma tja mnogo tisoč budističnih ternikov, da bi sprejeli blagoslov Dalai lame. tadar Dalai lama umrje, se napotijo višji budi- stični duhovniki v okraj, določen od umrlega Dalai lame. Pri iskanju novega Dalai lame pridejo kot povoljno znamenje v poštev razne posebnosti: predčasno cvetenje drevja, ozdravljenje hudo bolnega človeka itd. Otrok, ki ga določijo za Dalai lamo, je moral biti rojen po smrti zadnjega budističnega vrhovnega cerkvenega poglavarja. Mislijo namreč, da talko duša pokojnega Dalai lame preide v telo novega mladega tibetskega budističnega poglavarja. V Lhasi je velik zavod, v katerem se učijo mladi lamaistični novinci domačega zdravilstva. Poleg drugega pa jih poučujejo tudi v umetnosti zagovarjanja in čarovništva. Nekateri postunejo v tem ihjsIm tako izurjeni, da jim navadni ljudje pripisujejo božansko moč. Lame zato uživajo visoko čast, preprosto ljudstvo pa Budhistično svetišče v Tibetu, ki ga je odkril» letalo Trupla tibetanskih poglavarjev so deležna posebnih skrbi in obredov, zakuj ti poglavarji veljajo za utelešena božanstva. Navadne lame pokopljejo na skupna pokopališča. \se druge Tibetanee in Tibetanke pa čaka konec, ki nt preveč privlačen. Lama mrliča razseka na drobne kose. Orli požro meso, kosti pa pospravijo psi, ki jih nalašč za ta posel vzdržujejo in postijo. Zato ne najdemo v Tibetu nobenega pokopališča. Kako obširno in hvaležno, a obenem nad vsa težavno polje udejslvovanja bi imela na visokem Tibetu naša katoliška Cerkev I Tempel Badbe na Kitajskem trepeta pred njimi prav zaradi njihovih čarov« niških spretnosti. Družine so velike. Dokler je oče živ, osta* nejo vsi sinovi z njim tudi po ženitvi v isti hiši. V mnogih tibetanskih jiišab je razširjeno mnogomoštvo. Pri bogataših pa je v navadi tudi mnogoženstvo. Naravna ženitev enega moža a eno ženo je v Tibetu le redek pojav. Tibetski budhistični menih ABBmmlm®' c Fr. 1 /mkJ/č S V pustiv Je šla P L— Ni mu hotelo v (flavo, kaj bi se bilo r Hudem Koncu scodilo takega, da je morala proč. Kolikor je poznal zeta. je vedel, da je pameten možak, in tudi hči ni do nocoj nikdar dejala ničesar čezenj, celo stara dva je hvalila, da ji gresta na roke. Sedaj ni mogel odločiti, kateri je kriv. ali Matija ali Micka; previdno jo pa sodil, da naibrie vsak nekaj, kakor je žo navada v takih slučajih. Da je pa ila pré-cej v pustiv, je bil jezen., ker je vedel, da se domače nasprotje a tem le ie povečuje, ako se tako Ijdern razglaia. Sklenil je, ne poditi je nazaj, ampak počakati, da cvé natančno, kako ie bilo in se bo vse izšlo. »Oh. oh, oh,« vzdihne mlada žena. ko pride v izbico in se zgrudi aa klop. Solze ji lijó curkcma po gladkem licu in ji lajiajo bol. Očetove resne besede so jo skoro ozdravile. Zal ji je bilo. da je prišla domov. »Oh, ti Micka %noja ljuba, zakaj mi nisi prej črhnila ničesar o svojem trpljenju? Kako si mogla toliko časa prebivali tam doli. zakaj nisi že prej pustila vsega tam in prišla domov?« jo izprašuje mati. »Sedaj te pa ne pustim nazaj in kadar pride pole, mu jih povem, da bo pomnil. — Le potolaži sel — Ej. veš, oče ne misli nič hudega, govori brez premisleka. Nikar mu ne zameril Rajši mu povej, kako je bilo vendar!« Micka je morala, dasi nerada, ponavljati vse. Mati je zopet pomdovala svojo hčer. Ker se pa Micka ni hotela več razgovarjati, jo zapusti mati, naj bi se ulegJa in počila od hoje, naj bi za nekoliko pozabila svojo nesreča »Oh, kaj sem storila! — Kai mi ie bilo, da sem prišla domov?« se izvije mladi ženi iz prsi. Nasloni se ter bridko vzdihuje in joka. Nato premišljuje zadnje dogodke, zlasti kai jo je pripravilo, da je bežala od hiie. Sedaj iete vidi, da so bili vzroki precej malenkostni, da ni bilo treba zaradi njih od moža. Res je pil nekoliko preve*. res mu ni bila vieč večerja, ali komu pa vendar tekne prismojena k aia? In tepel? — Kako jo je? Suknio je vrgel vanj«, to je bilo vse. — In zato je ila v pustiv? Vest ji je dejala, da ai storila prav, da se je prenaglila. Kaj bi storila sedaj? Pač ji je velevala pamet, naj se vrne, k možu jo je vleklo tudi srce. a tega ji ni dopuščal ponos. — Hotela ni, da bi «e norčeval z njo mož, češ: »Ali si se rada vfu'1»? Ne moreš biti brez mene? Hahaha!« Hotela ni eli-iati posmeha starih dveh in zasmehovanja vaiča-nov. Tako je obvisela na Babjih Gredéh. Drugega dne ni hotela nikamor iz hiie, pa je tudi silili niso. »»Noi, ali si že kaj modi Jša?« jo je vprašal oče zjutraj, potem je pa ni več nadlegoval. Mati ji je nesila jedi in jo tolažila, zakaj vedno jo je silil jok. Tolažila jo je, da ji bo bolje poslej pri možu, ko bo videl, da noče več toliko trpeti. Vzbujala ji je upanje, da skoraj pride ponjo. Ubežnica je pestovala otroka, pritiskala ga k sebi in poljubovala, kadar je bil pa v zibeli, tedaj je iivala. Solze so ji kapljalie na šivanje, pogled jt je pa uhajal skozi «Ano, koder se je lepo videlo tja na Hudi Konec. »Oh. da bi bila že kmalu tamt« Kadar je šel kdo mimo okna se je naglo odmaknila, da je ne bi opazil, zakaj sram bi je bilo, ako bi jo videl kdo doma. Ljudem se pa težko kaj skrije. Ta in oni je sliial pri Strokovih otroški jok. To je bilo pa čudno, ker Strokovi niso imeli tako majhnih otrok. Nekaterim ženskam, ki so bose prihajale pod oknom, »e je Novljanka prepozno umikala; tako so kmalu izvohale, kdo je v izbici. In stiskale so glave, skrivnostno si namežikovale in se čudile, kaj to pomeni, da je Strokova Micka doma. Oj, to je bilo toliko govorjenja po Babjih Gredéh, kakor prej že celo leto ne. Ko pa je prišla kofkošarica Marjanka s svojim košem po piščeta na Babie Oredi, je povedala, kar je slišala v Hudem Koncu. In ženske so dejale precej: »Oh, saj smo vedele, da bo takot Pravile amo jim, da ji ne bo dobro, pa so Jo le ponujali ven in vén na Hudi Konec. Na. sedaj pa imajo! Izpolnjuje se, kar Smo jim prerokovale.« 7* Strokova Micka je pa vedela, da ni tako hudo pri Novljanu, kakor so si domišljale klepetave sosede. Komaj en dan ni videla moža in domovanja v Hudem Koncu, že ji je bilo tako hudo in dolg čas, da skoraj ni mogla prestajati. »Oh, da bi bila že skoraj tam doli!« Drugi dan ji je bilo ie hujše. Preudarjala Je, kako bi poravnala storjeno napako. Ni ji kazalo drugega, kakor skesano iti k možu. A ponos ji ni dopuščal tega koraka. Tretji dan ji pa kar ni bilo več živeti. Is-praševala je mater, kaj aaj stori. Mati, misleča, da si hči ne želi ničesar bolj, kakor biti daleč proč od moža, ji prigovarja, naj ostane, dokler ne pride sam pohlevno ponjo. Hči si je pa mislila: »Oh, kdaj iele bo to!« in jo jokala io huje. Vest ji je dejala: »Pojdi domovi« — Toda neki zli glas ji je odgovarjal: »Nikar! Ti ne vei, kako se ti bodo posmehovati!« Zopet je zmagal ponos. Zvečer se pa kar odloči. Sei. nazaj grem, naj bo karkoli. Odpravi se, poveže otroka trdneje, hoče ga zadeti na glavo, oh. pa se ie nekoliko obotavlja in pomišlja, in lejte: vrnitev se ji je zdela nemogoča in tako sramotna, da rajši ostane na Babjih Gredéh. V. Bog ve, kaj počne sedal on. ali ka| misli name, ali nič, ali je kaj hud in jezen, ker sem šla, Bog ve?« ugiblje ubežna žena v temni izbiei in ziblje dete svoje in njegovo. »Bog daj, da bi bila kmalu prl svojem možu, nikdar več ga ne zapustim, potrpeti hočem z njim,« obeta sama pri sebi, potem pa moli in prosi Boga ,da bi ju zopet združil. Ko je bila tako zatopljena v molitev, začuje pod oknom znano hojo in kmalu nato se odpro vrata v hišo, in nekdo izpregovori: »Kje pa je ona? Ali je ni pri vas?« Pri tem glasu Novljanka poskoči, srce ji zatrepeta od radosti in po vsem životu Jo prešine nepopisno veselje. Se so ji solze rosile lica, toda bile so solze radesti. »Moj Mati ja I moj Matija!« vzklikne polglasno pred se. Skočiia bi mu bila naproti, objela bi ga in ljubo pritisnila k sebi. Oh pa ta vest ji je ustavljala korak. Kdo ve, ali ji je odpustil, ali je prišel ponjo z dobro mislijo r srcu. Pokazati ni hotela niti svojim niti njemu, kako težko ga je pričakovala, kako je hrepenela po njem, kako il je bilo hudo in bridko, ker se je bila prenaglila. Zato je sedla nazaj na stol, pcalušala vsako besedo ter ga nestrpno pričakovala. Dobro se ji je zdelo, ker je že vsa odpravljena na pot »Kam pak naj bi bila šla, ko ni pri tebi!« odvrne majka osorno, vsa razvnela za srečo svoje hčere in jezna na njenega moža. »Kaj sta vendar imela?« vpraSa oče počasi. »Eh, malenkost,« začne teiko Novljan; ko pa vidi hlapca, deklo in svojo svakinjo, mu je postalo pripovedovanje ie težje. »Kje pa je vendar ona, da Je ni tukaj?« Takrat se pa vrata izbice odpro in Mica se prikaže: »Tukaj sem, le sem pojdi!« Cutila je, v kaki zadregi je mož. zato ga Je poklicala; bala se je pa tudi. da bi ga oče in mati kaj ne oštevala, kar se ji je zdelo krivično; saj si je očitala, da je sama vsega kriva, da je on nedolžen. Hitro stopi v izbico in ji iepne: »AU grel nazaj? Nocoj?« »Precej,« odvrne ona. Potem prideta oče in mati. da bi morda poravnala, ako bi se ie kaj priökala, svetovala jima to in ono ter jima povedala, da ni lepo, ako so ne zbogata. Zlasti mati je imela ceto kopo krepkih besedi, ■ katerimi bi oprijela neusmiljenega zeta. Bala sta se. da bt se h« branila vrniti se. Toda, oi Čudo! Videla sta, da Je hči i« vsa odpravljena. Mati ni vedela, kaj bi dejala. Oče pa vpraša . »L nu, aaj ni bilo nič takega 1 Pojdi va, Matija!« sili ona. »Pa pojdiva? Ali bol ti nesla? Ne bo Ii pro. težko?« jo ljubeznivo vprala Matija in si hočs oprtati zibel. »Pusti! Pustit Nesla bom jat laglje! Nesi rajši tole!« Vrže mu culo. Nekoliko sramovala sta se starih dveh, sramovala sta se drug drugega, zato sta bila tako tualobesedna. tako nagla. Oče in mati sta bila kar osupla, ker sta se mlada sprijaznila tako hitro. Čudila sta se. da se jima je tako mudilo, da se nista hotela ustaviti tudi na njune proinje. Molče sta korakala vitrle ali pa drug za drugim, kakor je bila pot. Nobeden ni mogel začeti razgovora, dasi sta si imela povedati mnogo, ker že dolgo nista govorila, niti se videla. Kako sta se kesala sedaj, da je bil priiel razpor, kako sta se pa tudi veselila, ker se je vse tako hitro in lepo poravnalo! Ko sta priila na pol pota, je izpregovorila Novljanka: »Odpočijva sit Peče me že v glavo!« Novljan ji pomaga postaviti zibel na tla. Nekaj časa stojita molče, nato pa izpregovori Matija, rahlo očitajoč: »Zakaj si bila vendar ila?« Mica ne odvrne ničesar, le neka moč jo potegne k njemu, razprostre roke in ga strastno objame ter poljubi. Pozabljeno je bilo med niima vse. ljubezen je bila ie iskrenejia. Sramovala se nista več, živahno sta se razgovar ja la do doma. Novljan je imel zopet ženo in otroka in bil je presrečen. V zadovoljnosti in ljubezni üvita io dandanes, včasih se tudi malo spreta, ako že mora biti, vendar ne gre Mica nikdar več v pustiv. Pozabiti ne moreta, kako jima je bilo takrat hudo, in so skrbno ogibljeta vsega, kar bi ju razdrlo. Ne! — Mica Novljanovq ne gre v pustiv nikdar več! (Konec.) F«zaMj«a zaklad ne asa : ■ »Kdaj pa bosta vendar pametna? Zakaj g« zbogata?« ( L 1870. je ameriška šolska ladja »Merkur« vozila mimo Long Islanda pri New Yorku. Na krovu je bil tudi neki novoporočen par. Ko nlhčo ni mislil na kako nevarnost, je službujoči častnik dobil povelje, naj takoj spusti v morje rdievalnl čoln. Ni bilo treba reševati ljudi, marveč le drobno knjižico^ ki je nevesti po nesreči padla v vodo. In ker je bila nevesta »kraljica« ladje, ji je kapitan naredil to uslugo ter ukazal reiiti njen »zaklad« iz valov. Častnik je z mornarji povelje tudi izvršil in knjižico reéiL Nevesta se je seveda čutila silno počaščena. Za knjižico ji pa menda ni bilo dosti mar: ko se je izkrcala, jo je namreč na ladji pozabila. Prišla je v roke častniku, ki jo je bil rešil iz vode. Misleč, da je kaka zaljubljena povest, jo «>dpre. A kako se mu nos povesi, ko spozna, da je knjiga nabožne vsebine. Zapre jo in odloži Toda med tistimi vrsticami, ki jih je prebral, ga je neka misel lake presunila. da je vzel knjižico spet v roke, jo bral, bral, dokler ni eele prebral. Naravnost požrl jo je, kakor pravimo. Kmalu potem se je zglasil v New Yorku pri katoliškem duhovniku, da bi ga poučil o verskih resnicah. Tako Bog uporablja malenkostne in smešne dogodke, da ujame in nase naveže izgubljene duše. Kavi nadomestki ta sebe. Na letnem zborovanju nemških zobozdravnikov je eden izmed vodilnih strokovnjakov v tem področju, prot Schönbeck. poročal o novih nadomestkih za zobe, ki utegnejo v zoboedravniiki vedi povzročiti pravi prevrat Zlato in kavčuk, pravi proL Schönbeck, postaneta ▼ bodočnosti ca te namene odveč. Uporaba zlata za zobe pomeni veliko razsipnost. Le v Nemčiji gre letno za kakinih 15 milijonov mark zlata v zobe. Nadomestek ta to ciato imajo danes v dveh novih zlitinah, izméd katerih sestoji ena iz srebra in paladijh, druga pa je posebno trda tutina jekla, ki vsebuje Vitalin. Kar se tičo kavčuka in gume, jn je r zobozdravniiki praksi mogoče nadomestiti s določenimi smolami. Končno je prot. SchOrnbeck poročal, da so tudi aluminij začeli v veliki meri uporabljati za izdelavo umetnih zob. Posebno plombe iz aluminija »o se dobro obnesle. Skrivnost zvona 2*N Med davnimi in mnogovrstnimi človeškimi iznajdbami ie morda iznajdba zvona ena izmed tistih, ki je nuj-I Imi j ostala nespremenjena. Zob modernega napredka se ga ni lotil kot toliko drufiih stvari in ga je pustil v njegovi ljubki stnrodavnosti Brž ko je človek toliko napredoval, da je znal izdelo-vati v o^nju lončene posode, "ki jih je prej sušil le na soncu, je že dobil glasbilo, iz katerega je izvabljal zvok. .................je bila odkrita. To iznajdbo je pradavni človek, ki je prišel k nam iz srednje Azije kot pastir z neštetimi čredami, sčasoma tudi praktično izrabil. On je bil namreč tisti, ki je začel prvi uporabljati lončeno posodo. Toda bilo je treba še čakati bronaste in železne dobe, da je človek dobil prvi zvonec v današnjem smislu besede. Sveto pismo nam na prvih'straneh pripoveduje o Tiibalkajnu, predniku vseh kovinarjev, ki je učil umetnost vlivanja vseh vrsl medeninastega in železnega orodja. Ali je bil tudi zvonec v vrsti tega orodia? Ko sveto pismo z veliko natančnostjo na-fiteva duhovniških oblačila v eni izmed Mojzesovih knjig, daje tudi naročilo, ki se nanaša na vijolično Aronovo «jbliko: »Naredil boš okrog nn njegovih robovih granatna jabolka vijolične, škrlatne in tenino-rriečc barve. Ob vsakem granatnem jabolku boš okrog in okrog obesil zlate zvončke. To obleko bo nosil Aron, ko bo vršil svojo službo, in zvončkanje ga bo naznanilo, kadar bo stopil na sveli kraj pred večnega Boga.« Se mnogo prej sa poznali znan zvonec na Kitajskem, kjer je dal kakih 2261 let pred Kristusovi neki cesar vliti-dvanajst zvonov, čigar razporejeni Klasovi so odgovarjali peterim tonom glasbene lcstvice. Stari Egipt je poznal brnaste zvonce. Grki in Rimljani so jih uporabljali v razne namene. Voz, ki je peljal zemeljske ostanke grškega kralja Aleksandra Velikega, je bil okrašen z zvonci ter oznanjal že od daleč njegov prihod. Vleklo ga ie 64 mul, ki so imele vsaka na sebi zvonec iz zlata. Sveti hrasti v dodonskem gozdu so dajali preroške napovedi s pomočjo zvoncev, oliešenih na njih veje. Ko je zapihal veter, so zvonci začeli zvonili in poganski svečeniki so iz tega zvonenja prerokovali bodočnost. Grški pesnik Aristofan omenja, da so vo laki med svojo nočno službo nosili zvonček. Ce so trgovci holeli sporočili, da imajo na trgu kaj naprodaj, so zvončkali z zvoncem. V Atenah in v Rimu so poganski svečeniki z zvonci klicali vernike v poganska svetišča. Na zapadli si je krščanska vera prisvojila uporabo zvonov okrog potega stoletja. Skof Gregor Turški (umrl 1. 596) poroča, da so služili kot znamenje in da so klicali menihe k božji službi. Toda šele pod kraljevanjem Karla Velikega se je uporaba zvonov razširila po vsej Evropi. V osmem stoletju ie veliki učenjak Alkuin, ki je dobil od Karla Velikega tri opatije in je ustanovil v Parizu, v Toursu in Aiz-la-Chapelle šole. prvi začel s krstpin zvonov. Od leda i so dobii zvonovi svet značaj. Vlivanje zvonov se je vedno bolj in bolj izpopolnjevalo in dosegalo umetniško višino. Sčasoma so dobili zvonovi čudovite obsežnosti. Leta 1358 so v Valenciennesu vlivi zvon neslišne velikosti. Ae večji je bil zvon v Parizu, imenovan »Jacqueline«, ki so ga vlili 1. 1400. Največji zvon v vsej zapadni Evropi pa je bila takozvana »Marija«, ki so io vlili v Strasburgo leta 1519. Najmanjši zvonček pa ie bil tisti, ki ga je prinesel Ferdinand Cortez iz Peruja. Bil je nareien iz smaragda, za kembelj pa je imel biser. Ob koncu 17. stoletja so se livar ji-umel-niki zanimali predvsem za glas zvonov in ne toliko za njihovo velikost. Iz tiste dobe izvir« slavno mojstrsko delo v Houena: zvon. ki ia tako čudovito uglašen, da ga* hnetiufejo »Govoreči«. Zvonovi pa služijo tudi raznim drugim, bolj skromnim namenom. Zvonec je bil vedno edeti izmed dnevnih spremlhjevalcev človeka. Tisoč in tisoč uslug mu je že naredil Že v svetopisemskih časih so obešali zvončke na vrat konjev. Se danes pa jih rabijo pastirji vseh krajev za svoie črede. Pastirski poklic se po večtisoč letih ni nič spremenil. Življenje čred se sploh ne spremeni. Navade pastirskega živ-1 jen ja so ostale neizpremen jene. Tako so pastirji v južni Franciji ohranili navado, da postavljajo v zvonce svojih ovae posebej za to izklesan kamen. Mi vemo, da i« v nekdanjih časih ta kamen bil nekaka čarovnija, ki je čuvala čredo raznih nesreč, hišo pa ognja. Na gradu Clées v južni Franciji je zanimiva zbirka zvoncev, ki jih je zbral od vseh strani mednarodni popotnik Henrik Sambuc. Zbral je te zvonove od vseh strani sveta. Tako vidimo zvonce iz raznih krajev Francije, iz Španije, Italije, Svice, Portugalske, iz Tirola, Balkanskih pokrajin, iz Norveške ter celo i« Afrike in iz Aziie. Tam vidimo zvonce, ki se uporabjajo za krave, ovce, koze, mezge in kamele. Ti zvonci so iz vseh mogočih kovin ter drugih snovi: i* brona, železa, jekla in bakra; zvonci iz Indo-kine so izdelani iz zvenečega lesa. Eden izmed teh zvoncev ima umetniško izdelan kembeli. Pri tem človek nehote misli na zvončke gobavcev v srednjem veku, takozvanih »lesenih jezikov«, ki so opozarjali mimoidoče na nesrečne bolnike. Duhovnik je dal gobavcu tak blagoslovljen zvonček ter mu rekel: »Tu imai zvonček, ki ti gu daje Cerkev ter ti prepoveduje prositi miloščino drugače, kakor s tem zvončkom. Ko boš prosil, se drži stran od ljudi.« Zvonci na tem gradu imajo tudi lepo izdelane pasove, ki so nekateri iz lesa, lepo izrezanega in poslikanega, okrašeni z bakrom in celo kovanim železom, drugi pa so iz usnia ter tudi lepo okrašeni. Zvonec iz osrednje Afrike ima jermen iz kamelje kože. Tu vidimo tudi zvonec iz Svice, ki ga je nosila kraljica črede. (Nadaljevanje na zadn0 strani.) Smola barona Dorivala llotel je stavek ponoviti, ga pa ni zmogel Ho konca. Rumenkljasta bledica se mu je plazila po obrazn in Adamek se je zgrudil brez moči. Opij je deloval. Hitrejše, kakor je Dorival pričakoval. Zdi se, da se je razdražljivi mo/.iček kaj malo upiral strupu. Dorival si ni npal vstati s stola. S širokimi očmi je bulil v malega moža, ki je le/al pred njim kakor mrtev. Mrzel pot mu je oblival čelo. V tem hipu je zasilšal, da je zunaj nekdo odprl vrata. Globok moški glas je povpraševal po ravnatelju Adamku. Ni razumel, kaj mu je odgovorila kratkovidna gospodična, slišal je pa, da je mož rekel: >Bom počakal.« Poskoči. Samo zdaj ne biti slabiči Vzame Adamku ie tlečo cigareto iz rok, ngasi ogenj in jo dene v svojo dozo. Dozo spravi v žep. Na vse to je že prej mislil, ker ni hotel, da bi takoj vedeli, s čim je bil Adamek ,, omamljen. Hlastno je odpel ravnatelju suknjič in telovnik. V notranjem žepu telovnika je bila nsnjata listnica. Dorival je slutil, da je v njej pismo. Da bi pregledal, kaj je v njej, ni bilo Čnsa. Misliti je moral, da bo čimprej na var-nem. Vsak trenutek bi mu utegnil biti v po- I gubo, če bi se količkaj obotavljal. Slišal je, kako se zunaj mož z globokim glasom pogovarja z gospodično. Gospod je postal nepo-trpežljiv. Trdil je, da bo govoril z Adamkom samo pet minut, in silil gospodično, naj ga prijavi. Dorival spravi listnico v žep, obleče plašč, pograbi klobuk in hoče iti ven. V tem trenutku zdrsne Adamek s stola in pade po tleh. Dorival ni zmogel, da bi pustil moža ležati na tleh. Vzdigne ga in posadi spet na stol. Potem hiti v sprednjo sobo. »Draga gospodična,« pravi predstojnici pisarne, »pojdite noter k ravnatelju Adamku. Zeli vas. Mislim, da mu ni dobro.« Tik za vrati, ki so vodila na hodnik, je sedel visok, širokopleč človek, ki ga je obleka in plava brada izdajala, da je posestnik. Sli*nl je, ka je Dorival rekel. Vstal je in vprašal zaskrbljeno: »Kaj. Adamku je slabo? Moram pogledati.« Sel je skozi vrata v plačilni mizi proti vratom, ki so vodila v Adamkovo sobo. V skokn je bil Dorival pri izhodu, vzel kljnč, ki je tičal « vratih, odprl vrata, stopil na hodnik, zaprl vrala za seboj, vtaknil kljnč in zaklenil. Tako, za prvo silo je bil na varnem, da bi ga kdo preganjal. Prav takrat je zaslišal, kako je gospodična zakričola. Tri lesene stopnice so zaškripale pod njim. Na cesti je pohitel. Kmalu je zavil na Zeleno cesto, kjer se je pomešal v reko pešcev, ki je brez prestanka valovila po obeh nabrežjih. Tukaj se je čutil varnega. Dal se je gnati od živih volov do Pobrežja, se je vlačil ob Pristanu, porabil ugoden trenutek in vrgel kljnč od pisarne v vodo. Namignil je avtu, ki je pribrzel mimo, vstopil in se odpeljal v hotel. Ko se je peljal po Zeleni cesti navzgor in prečkal Poljsko cesto, je skozi okence bežno pogledal proti hiši, ki jo je bil pravkar zapustil. Pred hišnimi vrati se je drenjala velika gruča ljudi. V hotelu je plačal račun in «topil s prtlja. go v avtomobil, ki ga je čakal zunuj. Dal se je odpeljati na Severni kolodvor. S Severnega kolodvora se je peljal s cestno železnico na Dolenjski kolodvor, odkoder ga je avtomobil odpeljal na stanovanje. Pozvonil je v predsobi, in Galdino mu jo odprl. »Gnadlevi gospod že doma?« se je začudil. »Že. Rešil sem svoje zadeve hitreje, kakor sem mislil.« Sluga je nesel prtljago v spalnico in povprašal, kaj naj še stori. »Počakaj,« pravi Dorival. Vsedel se je *a pisalno mizo in napisal kratko pismo: »Milostijiva gospodična! Nujne « važn« Teči Vam moram povedati Zato Vas pn* Preserj«, V nedeljo, dne 6. julija je bila v naši župniji, in sicer na Žalostni gori, slovesnost nove sv. maše, ki jo je opravil g. Stanko Debevec. Romarska cerkev Zal. M. B. je bila okusno okrašena, tudi oltarne slike ter nekaj kipov je bilo za to priliko prenovljenih. Slavnostni govor je imel stolni kanonik g. Vovk Anton. Pred nabito polno cerkvijo — vsi sploh niso mogli v cerkev — je v glot>oko zasnovanem govoru poudarjal poslanstvo duhovnika kot oznanjevalca tistega nauka, ki je podlaga pravemu miru. Vso slovesnost je povzdignilo ubrano petje. — Vse romarje na Goro opozarjamo, da ln» v nedeljo po svetem Jakobu (27. julija) ob pol 11 spet služba božja ua Gori. Žalna na Dolenjskem. Kakor blisk se je oni dan popoldne razširila po žalski lari in okolici žalostna novica: Plešetov Loj-ze je utonil. - Lojze Javornik je s tremi brati sušil seno pod boštjanskim gradom. Ker je bil dan vroč, so se šli po kosilu malo ohladit v vodo. Lojze je prvi priplaval na globoko vodo. Ko pa je plaval zopet proti bregu, je naenkrat zginil v vodi. Čez dobre četrt ure so ga našli, a na žalost — mrtvega. Lojze je ravnokar dopolnil 21 let. Bil je zaveden in dober katoliški Jant. Udejstvoval se je mnogo v društvenem življenju. Bil je tudi dober športnik, saj je ravno on prinesel FO Žalni največ točk, da je letoa prvak Slovenije jn si priboril zlato baklo uredništva »Slovenca«. Imel je polno načrtov in še mnogo je obetal, toda volja Višjega je hotela drugače. Naj mu sveti večna luči Domačim naše iskreno sožalje! Metlika. Te dni je izbruhnil ogenj na Svo-žakih pri Metliki, in sicer pri posestniku Martinu Simoniču. Ogenj je upepelil hlev in kaščo»^— Te dni se je začela splošna žetev. Ječmen je bil letos srednje dober, a pšenica bo povečini slaba, j »osebno po nekaterih poljih, kjer je zaradi velikega dežja močno napadena po rji. Vinska trta obeta bolj slab pridelek, je opaziti, da je motno napadena od peronospore, ker vinogradniki niso imeli galice za škopljenje. — Naročite »Slovenčev koledar«, da ne boste oslale letos brez lepo knjige. Stane samo » lir. Naročila sprejema naš zastopnik Jože Bajuk, Drašiči 8. Žužemberk. V nedeljo, 13. julija ob 4 popoldne je utonil pri kopanju v Krki blizu Žužemberka vzorni akademik montanist Ciril Plevel, doma iz Zaloga, fara Cerklje na Gorenjskem. Nastale razmere so ga bile prisilile, da je iskal zatočišča čez počitnice na Dolenjskem. Našel ga je pri dobrih ljudeh v Sodinji vasi pri Žužemberku. Skrbeli so zanj kot za lastnega sina in vsa soseska ga je že vzljubila kot zglednega in ljubeznivega mladeniča. Naj se veseli pri Bogu, njegovim sorodnikom iskreno sožalje! Pogreb je bil v torek, 15. julija. Vzorni mladenič, počivaj v miru I Zagradec pri Žalni. Zopet so oživeli travniki v Logu. Od Boštjana do Kopanja se razlega pelje in ukanje. Čeprav vreme malo nagaja, se bo tudi lelos spravila krma domov. Košnja je malo zakasnela, ker je bila po bregovih do zadnjega tedna voda. Zadnji četrtek smo imeli veliko nevihto, ki pa hvala Bogu ni napravila velike škode, le zoreča pšenica je malo polegla. Strela je tudi iskala svojo žrtev. Treščilo je v »Vičev« pod, toda ljudje so to takoj opazili in požar že v kali zatrli. Ječmen so že vsi poželi in so že ponekod cepci zapeli svojo pesem. Poljfane. Te dni je 26-letni posestnikov sin Alfred Osina našel na travniku lovsko puško in se je hotel prepričati, ali je nabita. Cev je obrnil navzgor in sprožil. Cev je bila zatrpana s prstjo in je cev zato razneslo. Mladeniču je udarilo več drobcev cevi v oči, tako da bo najbrž oslepel. št. Vid nad Cerknico, Pri nas smo imeli preteklo nedeljo novo mašo. Daroval jo je g. Anton Strie, duhovnik ljubljanske škofije. Od blizu in od daleč so se zbrali ljudje ter tako počastili veliki dan g. novomašnika. Pridigal je pa g. Janez Pucelj, /upnik iz Jezice, nekdanji župnik pri sv. Vidu. Take slovesnosti dokazujejo, kako naši ljudje cenijo in spoštujejo novomašnika. Horjul. Komaj 4 letna Angela Tomaničeva, hčerka orož. narednika, je hodila te dni po cesti. Pridrvel je avtomobil in ji prizadejal nevarne poškodbe po vsem teleeu. Borovnica. V nedeljo 20. julija bo pri nas nova maša. H Gospodovemu oltarju bo prvič pristopil tukajšnji rojak salezijanec g. Jakob Turšič. Sprejem novomašnika bo na predvečer ob osmih V nedeljo se začne novomaèna slovesnost ob di setih. Pridigal bo salezijanec g. dr. Alojzij Tom-' Popoldne bodo pete li Unije v cerkvici na Žabo.' čevem. GospOdu novomašniku vài rojaki iskreno časti ta ny>. Planina pri Rakeku. Te dni Je obiskal na krat potovalni zdravstveni oddelek Ljubljanske pokra jine z ravnateljem dr. Ducejem. Preiskanih L bilo" A'Yi .. - „1, i/ -- kil vitr,v,t*Fiini «.U.t.l. ' . j,,.*, a. ■ - -------j---- —• - —----j----- - •.i.naiiiH w 422 oseb. Ker je bil zdravstveni oddelek v f'|,. nini ves dan, so mogle izrabiti ugodnost zdravniške preiskave tudi okoliške vasi. Mokronog. Naš trg j« bil več mesecev bret zdravnika. Zdaj pa sir- ------*- —' " • dr. Kari Muš«t. Tako daj na smo zvedeli, da pride k nam ......... .....Jič. Jako smo zopet dobili zdravnika ki nam je bil zelo potreben. Naj bi se g. doktor v našerti trgu dobro počutil. Višnja gora, p0 dolgotrajni in mučni bolezni je dne 7. ju. lija v Bogu zaupal 96-Ietni Ignacij »rod. t nik. Pokojnik je bil J ligledni posestnik in dolgoletni naročnik »Domoljuba«. Kako znan in priljubljen jo bil med ljudmi, jo pričal njegov lep po» greb. Mnogo je bilo vencev in cvetja. — Vsem prijateljem in znancem, ki so mu delili tolažilo v bolezni ln ga spremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljuje žalujoča rodbina Brodnik. Dobremu Ignaciju daj, Gospod, večni mir in pokoj! Goriška vas pri Mirni. 7 letni Rudolf SajeTz naš« vasi je po drevju stikal za ptičjimi gneaii. Zlezel je tudi na visok oreh. Cim pa je segel po gnezdu, se mu je pod nogami zlomila veja in je fant z gnezdom vred treščil v globino, kjer je obležal z zlomljeno desno roko. Sedaj se zdravi v bolnišnici usmiljenih bratov v Kantliji. Z Ljubljanskega barja. Ono soboto je izbruhnil požar daleč na Barju, blizu vasi Lip, ob dolgi Cesti na Rakovo jelšo. Gorela je velika lopa mestne pristave. V seniku j« bilo okrog 7 vagonov sena ter mnogo orodja: dve kosilnici, stroj za g rabi jen je in stroj za obračanje. Samo na senu ---" """ Poslopje pa je bilo znaša škoda okrog 35.000 lir. vredno okrog 40.000 lir. V «im, da pridete jutri ob II. uri v kavarno, kjer sva imela zadnji pogovor. S spoštovanjem udani sluga.« Vtaknil je pismo v ovoj, naslovil ga na Ruto Rožičevo in ga dal Galdinu z naročilom, naj ga vrže v najbližji nabiralnik. »In potem glej, sinko moj, da me nihče ne moti,« mu je še naročil. »Utrujen sem. Spati hočem, c Galdinu je gospodarjev sklep kar prav prišel. Vesel je bil, da Dorival še ni zapazil luknje v preprogi, ki jo je bil pregrnil s tigrovo kožo, in pa v kosteh je čutil tako utrujenost, da je sklenil iti za gospodarjevim zgledom. Tudi on je mislil, da bi dolgo spal. Vendar, preden je položil svojo kodrasto glavo na blazino, je odnesel pismo v poštni nabiralnik. Dorival se je oddahnil, ko je videl, da je ▼ svoji spalnici. Prestana je bila pustolovščina, kamor se je bil vrgel. Načrt se je posrečil. Brez tuje pomoči je prišel do pisma. Pismo! Kje je pismo? Stopi k oknu in odpre listnico. Obupen strah ga prevzame. Ena polovica listnice je bila polna samih bankovcev. Za vraga, kaj nerodna zadeva! Vzeti je hotel pismo človeku, ki ni bilo njegovo, in bi s pismom nesrečo nakopal. Denarja pa ni hotel krasti! Nemiren postane. Kaj bo, kaj bo? Bo že kakot ft Kje je pismo? Odpre druge predale v listnici. Vsuje se nekaj menic, menio častnikov, menic kavalir-Jev, nekaj poizvedb in poroštev, same reči, ki poslov bankirja Frica Adamk« niso postavile 5» v lepo luč, ki pa Dorival ni vedel, kam bi z njimi. Pisma ni in ga ni! »Lepa reč!« pravi Dorival. »Zastonj si postal zločinec, moj dragi!« Listnico porine v predal nočne omarice, sleče suknjič in telovnik in leže kar tak spat. Po zadnjih razburljivih urah so živci zahtevali, da se spočijejo. Zamiži na oba očesa. Hoče se prisiliti, da bi nič ne mislil. Kar poskoči. Nova strašna misel ga prešine. Za to dejanje bodo — drugega na odgovor klicalil Emila šepca! V obtožilne spise zoper Emila šepca, ki jih ima V poslovni sobi kriminalni komisar Brdavs, bodo vpisali nov, težak slučaji Slučaj, ki bo zanj sedel Emil šepec nekaj let za mrežami! Po nedolžnem! »Strašno!« zamrmra Dorival. škodo mora kolikor mogoče vso poravnati. Morda z denarjem. Pred vsem pa mora še danes vrniti Adamku listnico in kar je v njej. Zdelo se mu je kar pravilno, da dožene, koliko je denarja v listnici, sploh da si napravi nekak seznam. Vzame listnico ven, sede na zofo in prešteva denar. Bilo je dvanajst tisoč tri sto dinarjev. Potem pregleda druge papirje. V roki drži prazno listnico. Obrne jo sem, obrne jo tja, ne najde pa nobenega novega predala. Vendar, ko jo je pretipaval, je opazil, da črni usnjati ovoj ni povsod enako debel. V polovici, ki je bila bolj napeta ko druga, nekaj zaprasketa. Se bolj natančno pregleda listnico m dožene, da je zunanji ovoj dvojni. Med obema ovojema je bil prej predel, širok kakor je bila listnica široka. S črnim koncem je bil pozneje predel na zgornjem koncu za^it. Dorival je razparal listnico po šivu in jio-tegnii iz predela pismo. Bilo je pismo, ki ga je iskal. Pregledal je pismo natančneje. Naslov na modrem ovitku se je glasil: Gospod Jurij Bravec, pri tvrdki Rožič & Bravec, Bravec je bil tisti, ki so ga A Iva režo ve tolpe pobile. Tega pisma ni nikoli videl. Dorival potegne pisanje iz ovitka. Taka je torej pisava konzula Rožiča. Mož piše krepko in jasno. Po nekaj opazkah o poslovnih rečeh je Rožič pisal družabniku: »Vznemirjajo me vesti, da je Alvarcz spet plenil po deželi s svojo roparsko tolpo. On jo najnevarnejši izmed banditov, ki si polnijo lastne malhe pod pretvezo, da se bojujejo za ljudske pravice. Upam, da ga kmalu doleti usoda, kakršno je zaslužil. Zelo bom vesel, če mi že v naslednjem pismu sporočite, da so brezvestnega razbojnika obesili na telegrafski drog. Prava sramota je, da druhal, ki misli samo na umor in rop, moti deželo, da se ne more mirno razvijati!« No, vendar! V pismu je bila gola resnica. Vtaknil je dragoceno pismo v svojo listnico in pospravil denar, menice in poroštva ravnatelja Adamka v bankirjev listnico. Hotel jo je po pošti poslati Adamku. Pa se je pro-«•«.lil. Če mu vrne listnico z vrednostnimi pirji in obdrži samo pismo, tedaj si bo Adamek' prav gotovo mislil, da je človek, ki ga je okra-del, delal po nalogu konzula Rožiča. Obotavljal se je in slednjič zaklenil li«'' nico in kar je bilo notri, v svojo pisalno m i»» (Nadaljevanje prihodnjič,) _Siran 1& X Waterina Mev $ Tvoj otrok — tvoja skrb človeka skrbi le ono, kar je njegova duševna last, kar ljubi. Vrtnar, ki ga njegov vrt ne skrbi, ni dober vrtnur. Ne ljubi svojih cvetlic, ne svojih dreves, niti svojega dela! Le to nus skrbi, kar ljubimo. Mater skrbi njen otrok. Pri njem so njene misli, kadar dela, kadar počiva. Kdo ljubi svojega otroka bolj kakor mati? Pa saj je ta ljubezen, ta skrb indi povsem pravilna, popolnoma utemeljena. Ljubezen je najboljše in najbolj učinkovito vzgojno sred-«tvo. Z ljubeznijo dosežeš pri. količkaj dobrem človeku vse, brez nie pa le težko kaj. In ali nima otrok veliko dobrih lastnosti? Saj ga skva-rimo navadno šee mi odrasli. Pri otrocih do-aežeš z ljubeznijo mnogo, brez nje pa rotto! Toda v čem Obstoji ta vzgojiteljska ljubezen? Neštetokrat smo že slišali govoriti o ljubezni, tudi o slepi ljubezni. Marsikateri starši se boje, da bi z ljubeznijo škodovali značaju svojega otroka. Iz nepoznanja vzgoje je marsikateri oče prestrog. Mati pa bi hotela očetovo strogost omiljevati, pa je zato z otrokom mehka, premehka. Prikriva očetu otrokove napake, da bi se nad otrokom preveč ne razburil in ga preostro ne kaznoval. Tudi ga neštetokrat straši: »Bom pa očetu povedala!« Tako ravnanje zavede otroka v nepravilno presojanje stvari. Otrok potem ne gleda več v očetu osebe, ki zanj skrbi in ga ljubi, marveč vidi v njem tirana. To pa j vzgoji škodljivo. V takem okulju izgubi otrok zaupanje do svojih roditeljev in vzgoja v družini je skoraj onemogočena. Kako moraš torej ravnati, da tvoja ljubezen otroku ne bo v škodo? Otrok ima telo in dušo; prava ljubezen mora skrbeti za oboje, Kdor bi skrbel zgolj za njegovo telo, bi otrokovi duši prizadejal nepopravljivo škodo; kdor pa bi skrbel Ie za njegovo dušo, bi mu uui-I čil telo. V prvi dobi, ko otrokova duša še spi, mo-j raš posvetiti vso pozornost njegovemu nežnemu i telescu. Predvsem moraš skrbeti za red in sna-i go. Če mora dojenček ležati na mokrih plenicah, začne jokati in se premetavati. Mati je v skrbeh, če li ni njen ljubljenček bolan. Skrbi, da bo otrokovo perilo vedno suho in snažno, pa ti bo mnogo skrbi prihranjenih in tudi otrok se že sedaj nauči snage. Tudi red pri prehrani je važen. To je silno važno tudi za otrokov duševni razvoj. Če je otročiček lačen, začne jokati, ker pač drugače ne more opozoriti okolico nase. Ne more še razumeti, da je treba nekoliko počakati. Zelo zgrešeno je, če bi ga mati na tu način hotela vzgajati potrpežljivosti. Dosegla bo ravno nasprotno. Otrok bo postal togoten, svojeglaven in tudi čut za red izgubi Tudi kopanje je zelo važno. Če mati svojega otročička vsak dan že zjutraj okoplje, se bo otrok temu tako privadil, da ko bo nekoliko odrostel, materi ne bo treba vsak dan posebej ukazovati, naj se umije. Kopel je tudi izredne važnosti za otrokovo zdravje. Kdor hoče skrbeti za dušo svojega otroka, mora skrbeti tudi za njegovo telo. Če si se torej uverila o tem, teduj moreš gojiti upanje, da ti tvoj otrok ne bo samo v skrb, temveč tudi v veselje. Moderen pleten telovnik s kvadrati Telovnik je lahko poljubne, svetle barve, črte pa naj bodo "temnejše, in sicer v dveh odtenkih, n. p r.: temno rjava in rdečkastorjava ali temnozelena in bolj svetlo zelena. Volne je treba 100 gramov ene barve in po 10 gramov od vsake izmed obeh temnejših. Najprej si izreži iz papirja kroj za telovnik. Nasnuj potrebno število pentelj, nato delaj prvò vrsto: 13 desnih, 3 leve, nato zopet ' 13 desnih in 3 leve in tako do konca. Druga vrsta se plete 13 levili in 3. dosne, tretja vrsta kakor prva, četrta kakor druga, do trinajste vrste. 13. in 14. vrsta samo desne, 15. in 16. samo leve. Te štiri vrste izdelaj s temnejšo barvo. Nato pleteš zopet 12 vrst kakor prej. Naslednje štiri vrste izdelaj z drugo temno barvo in tako izmenoma do konca. Pokončne črte narediš s kvačko, po črtali, ki jih tvorijo eve pentlje in prav tako se menjavata svetlejša in temnejša barva. Pas je samo svetle barve. Med štirimi očmi L. R. — Moj mož presedi vse večere v gostilni. Komaj povečerja, pa že izgine. Sicer še ne pijančuje, a bojim se, da bo prej ali slej do tega prišlo. V Vašem primeril, mislim, se da prav lahko odpomoči. Skušajte narediti cloni privlačen in uspeh ne bo izostal. Ko pride mož utrujen z dela, si gotovo želi odpočiti si ob domačem ognjišču. Le če dom ni privlačen in mu ne nudi nobene udobnosti, si išče udobnosti in razvedrila drugje. Da mu ustvariš prijeten dom, zato ni treba nobenega razkošja, nikakega bogastva. Skrbi predvsem za red in snago, ne samo v sobi in kuhinji, ampak tudi, da si sama snažna in priknpna. Neredkokrat se žena, ko se poroči, popolnoma zanemari. Ce se dekle trudi, da bi čim bolj ugajalo svojemu izvoljencu, toliko bolj mora žena biti všeč svojemu možu. Potrudi se, da bo večerja, čeprav še tako pri-prosta, vendar okusna, šopek cvetlic na mizi ali kakšen priboljšek tndi ne bo ostal brez odziva. Važno je tudi, da žena ne iztrese vse svoje sitnosti na moža, ko se vrne utrujen domov. Prijazna beseda, majhna šala, majhna in radodarna ljubeznivost izgladi tndi gube na njegovem čelu. Če bo mož našel doma prijetno gnezdeče, ne bo mislil, da bi hodil drugam. Vera: Moj izvoljenec je že dalj časa brezposeln. Zivi sicer pri starših, a kljub temu hoče, da ga podpiram. Ker pa sama zelo malo zaslužim, si moram tako rekoč od ust pritrgovati, du mu ustrežem. Občutek imam, da me le izkorišča. Vaš občutek Vas najbrž ne vara. Ce fant pozna Vaš položaj i* brez nujne potrebe zahteva od Vas deuar, je več kot jasno, da Vas hoče le izkoriščati, da mu ni za Vas, ampak za Vaš denar. Če bi Vas resnično ljubil, bi gotovo ne bil tako sebičen in bi raje tt)di stradal, kot pa da bi od Vas kaj vzel. Z mirnim srcem mu svojo podporo ahko odrečete; seveda storite to obzirno. Če Vas resnično ljubi, Vas zaradi tega ne bo zapustil. Cr Vas pa hoče zgol j izkoriščati je bolje, da se ga čim prej iznebite. NOVELA »Kako je lepa tvoja mati!« je Marica dejala Danici med ročnim delom, ko je učiteljica za hip zapustila razred. Danica, ki se je mučila s šivanjem srajce, ki je bila široka, tako da bi jo mogel obleči vaški kovač, kratka pa, da bi komaj zadoščala za otroka, jo je začudeno pogledala. Do danes še ni opazila, da je njena mati lepa. Po končani šoli jo je poiskala med očeti, materami in služkinjami, ki so čakale pred poslopjem. Stekla je k njej in preden jo je poljubila, jo je pogledala. Prvič v življenju jo je resnično videla: vitka kakor deklica v elegantnem krznenem plašču; črni, valoviti lasje so ji silili izpod klobučka. Temne oči in rdeča usta so se živo odražala od nežne beline obraza. Bss je bila lepa. Danica se je ljubeznivo kakor mucka stisnila k njej. Obe eta se napotili preko trga in v Daničinih očeh si mogel citati, da je ponosna na svojo mamica Tudi gospa je pogledala hčerko, toda njen vtis ni bil tako zadovolj i v. »Otrok moj, kakšen pa sil Se celo po obrazu si umazana od črnita. In klobuček imaš ves zmečkan. Takšna vendar ne moreš iti z mano.« »Kam pa greš, mamica?« »K gospej Reven.« Danica se je zasmejala. »Nič hudega, čeprav ne grem tja. Grem raje domov. Saj imam itak mnogo učenja.« Dospeli sta do cerkve. Gospa je obstala. »Pridi za trenutek z menoj v cerkev,« je dejala in ljubeče pogledala hčerka Danica je odkimala. »Zakaj ne?« »Zato, ker .. x Hotela je reči: ne verujem več; toda pogledala je materi v oči in se premislila. »Zato, ker nimam časa,« je dejala. »Pripraviti se morain za jutri. Zbogom, mamica zlata!« Odskakljala je kakor mlado žrebe, toda preden je zavila okoli ogla. se je še enkrat ar.rla. Njena mati je še vedno stala pred vrati cerkve. Njen obraz je sličil žalostni Materi božji. • Ko se je Danica vrnila domov, je v naglici pobožala sestrico, nato pa se zaprla v svojo sobo. Stene te sobice, polne knjig, so bile kakor kitajski zid med njo in njeno družino; prav tako so bile stene šolske sobe pregraja med njo in svetom, saj je ni zanimalo nič drugega, kot le knjige, učenje, izpiti, profesorji, tovarišice. Edina stvar, ki jo je zanimala, so bile knjige. V njih je našla vso srečo, ves užitek. Njen svet je bil v njenih knjigab; razen tega sveta ni poznala nobenega drugega. Zato se je tudi svoji družini popolnoma odtujila. Ali je mogla reči, da pozna svoje domače, če je danes prvič opazila, da je njena mati lepa in še to šele na opozorilo tovarišice? In njeni domači, so li poznali njo? Vrgla je knjige na mizo in se naslonila na okno. Uprla je pogled na križ vrhu zvonika, ki se je dvigaj iznad streb. Zamišljeno si j'e pogladila lase. »Mami moram povedati, da ne grem več z njo k maši in k obhajilu. Nevredno je, da bi se še dalje hlinila in lagala. Se jutri ji odkrijem resnico.« Vzela je v roke knjigo in se vsedla k okno. Toda ni se mogla nč.iti. Njene misli so se neprestano vračale k isti misli. Mati ji ni nikoli ničesar prepovedala, niti ukazala. Pustila ji je popolno svobodo in ni nadzorovala nj'enih knjig, njenih prijateljstev, njenih pisem. Najbrž niti ni slutila, kako daleč je že zašla njena hčerka. Kje naj sedaj najde pogum, da ji pove resnico: »Mamica, ne verujem več.« Pri večerji Je Danica hotela pripraviti svojce na svojo izpoved. Lotila se je očeta. Oče je bil zdravnik, zelo malobescden učenjak, ki je prav tako, kakor njegova hčerka, ostal tuj svetu. Preklinjal je človeški rod, a zdravil bolnike brezplačno. Bi! je osoren, a Je kljub temu hrepenel po nežnosti. Danica ga je nadvse radi imela, a si ni upala mu tega pokazati, še kadar ga je nagovorila, je trepetala. Le od časa do časa mu Je postavila sveže cvet j* na mizo in čez nekaj dni j« našla v svoji sobi novo knjigo. 0 vsem tem pa niti eden. niti drugi ni črhnil besedice, saj bi se n» beden (zmed njiju ne znal zahvaliti. »Očka,« je dejala, »danes Je firofesor...« Dr. Pr. Grive«: NAŠI VELIKI MOŽ]E Sveta brata Ciril in Metod V Rim Sr. Ciril je med prejšnjim misijonskim potovanjem v Hersonu n» Krimu ob Črnem morju odkril dragocene svetniške ostanke rimskega papeža sv. Klementa. Vrel jih je s seboj v Moravsko in od Um v Rim. S tem dragocenim zakladom je pridobil srca Rimljanov. Pravoslavni rimski učenjaki pa poudarjajo, da eo svetinje sv. Klementa r slovanskih apostolih in njunih učencih zbujale misli na Rim ter jih vnemala za edinost z Rimom v tistem času. ko Grki že niso več imeli veliko umevanja za vesoljno cerkveno edinost. V botičnein ča«u leta 867 sta sveta brata do-spela v Rim. Papež Hadrian II. jima je šel v slovesnem sprevodu naproti, da je obenem pozdravil svetinje svetega Klementa in prihod dveh svetih misijonarjev, àe danes je v cerkvi sv. Klementa Sv. Metod, apostol Slovencev ohranjena stara slika slavnostnega rimskega sprevoda z veliko množico ljudstva in duhovščine s svečami in kadilnicami. To so bili zares slavnostni dnevi. Rimljani s papežem na čelu so'z radostno hvaležnostjo pozdravljali slovanska apostola. Rimska legenda prav živahno pripoveduje, s kakšnim veseljem, s koliko častjo in hvaležnostjo ao Rimljani in papež sprejeli slovanska apostola. Veselje je bilo toliko večje, ker se je ob svetih ostankih sv. Klementa zgodilo veliko čudežev. Solunska brata in njune učence je po Rimu spremljal papežev knjižničar Anastazij, ki je dobro znal grško. V njegovih pismih še danes čutimo, kako jo ta učeni Rimljan občudoval svetost in učenost sv. Cirila. O slovesnem sprejemu sv. Cirila in Metoda v Rimu prav lepo pravi kardinal Pellegrinetti, da se je v tem slavnostnem sprevodu sijajno razodevala vesoljna edinost svete Cerkve. Sv. Ciril in Metod, poslana od vzhodnega eesarja, prinašata svetinje rimskega papeža Klementa, spremljajo ]u slovanski učenci s slovanskimi svetimi knjigami. Sešli so se trije narodni svetovi (latinski, grški in slovanski). V nebo kipeči oblački kadila. Pomeni sveč in vzkliki rimskega ljudstva z bleščečim sijajem ožarjajo edinost src in vesoljnost svete Cerkve! V siju takega zmagoslavja sta sveta brata ftrez posebnih ovir dosegla vse, kar sta želela, rape» Hadrian II. je blagoslovi! slovanske cerkvene knjige, potrdil slovansko bogoslužje in do-svetil učence sv. Cirila in Metoda. s* Nad eno leto so se mudili v Rimu. Slabotni in bolehni sv. Ciril je po kratki bolezni umrl dne 14. februarja 869, ko mu je bilo šele 42 let. Ple-mnita žrtev za Slovane. Pokopali so ga v cerkvi sv. Klementa. Njegov pogreb ni bil mrliški sprevod. ampak zmagoslaven sprevod svetnika. Papež Leon XIII. piše, da je rimsko ljudstvo sv. Cirilu že ob pogrebu prineslo prvi dar nebeškega svetniškega čeSčenja. Po smrti svojega brata je potrti sv. Metod upravičeno dvomil, če bo sam še mogel nadaljevati težavno apostolsko dela Tedaj je nastopil slovenski knez Kocelj in papeža prosil, naj Metoda postavi in posveti za panonskega in moravskega nadškofa. Papež je to storil. S tem je bila dana podlaga za nadaljevanje apostolskega dela med Slovani. Slovenski knez Kocelj je. dal zavetje svetemu Metodu in njegovim učencem; ostal mu je edini knežji pokrovitelj do leta 874. Potem je Metod odšel v Moravo in tam deloval do svoje smrti leta 833. Proti mnogim težavam in spletkam je dobil glavno zavetje v Rimu. Papež Janez VIII. je leta 880 slovesno potrdil njegovo pravovernost in slovansko bogoslužje. Kakor je po prihodu sv. Cirila in Metoda v Rim papež Hadrian II. potrdil slovanske bogoslužne knjige, tako je papež Janez VIII. leta 880 slovesno potrdil slovansko bogoslužje proti spletkam raznih mogočnih Metodovih nasprotnikov, celo proti moravskemu knezu Svetopolku, ki je pri teh spletkah sodeloval. Rim je torej pravilno razumel slovansko bogoslužje in svete namene slovanskih apostolov. V tem je dajal sv. Metodu oporo celo proti slovanskemu knezu Svatopolku. Kakor v slavnostnem sprevodu ob prihodu svetih bratov in njunih slovanskih učencev v Rim. tako se je tudi ob Metodovem pogrebu leta 885 še enkrat sijajno jiokazala vesoljnost njunega apostolskega dela. Metodovi učenci in moravsko ljudstvo so svojemu svetemu nadškofu priredili slovesen pogreb. Pogrebne molitve so opravili v slovanskem, latinskem in grškem jeziku, kakor sta sv. Ciril in Metod kot velikana krščanske vesolj-nosti z globokim razumevanjem združevala tri velike narodne skupine tedanje Cerkve: grško, latinsko in slovansko. Tako so sodili o Cirilovem in Metodovem apostolskem delovanju rimski papeži Hadrian II., Janez VIII., Leon XIII. in Pij XI. Vse to je lepo povedal Lardinal Pellegrinetti: >Sv. Ciril in Metod, ta dva velikana, Grka. ki sta v latinskem Rimu maševala slovensko, sta presunljivo dokazovala vesoljno edinost na grobu sv. Petra pred papeževimi očmi. .. Gotovo so slovanski knezi, bizantinski cesarji in nemški škofje imeli ludi politične namene; sv. Ciril in Metod pa sta si samo to prizadevala, da bi Slovanom prinesla Kristusa in Jih rešila tistih vplivov, ki so tedaj žalili njihov narodni čut in jim odtujevali evangelij.« Božja podoba t človeku. Poglavitni nauk vse Cirilove modrastne učenosti in svetosti je bil, da je človek ustvarjen po liožji podobi in da mora to božjo podobo 8 noštniiii krščanskim življenjem v sebi obnavljati in ohranjati. Tako je razumel in razlagal t,rif" krščansko modrost, ko so mu v mlsdeniškili letih na cesarskem dvoru v Carigradu ponujali visok, posvetne Časti in bogastvo. Tako je razlagal fw veško dostojanstvo, ko je oznanjal krščansko ver» poganskim Kazaroin daleč tam ob kavkaškili Jy. rab. Tako je učil tudi Slovane. V hrepenenju v sebi ohrani čisto božjo podobo, se je odjHjvédii vsemu posvetnemu, si je izbral božjo Modrost « nevesto in se ves povžil v požrtvovalnem delu u čast božjo. Po Cirilovem nauku, ki je obenem nauk svet« Cerkve, je Kristus človeka zopet povzdignil k tisti nadnaravni bogopodobnosti, ki jo je človek imel pred izvirnim grehom. Po Kristusu smo postali otroci božji in bratje med seboj. Kristus daje vs«. kemu človeku in vsakemu narodu novo plemstva Vsak jezik je enako poklican, da slavi Kristus* in sodeluje pri skupni krščanski izobrazbi. To posebno lepo poudarja kardinal Pellegrinetti in občuduje sv. Cirila, ki so je žrtvoval u takrat ie neizobraiene Slovane, čeprav je bil Grk in grški domoljub. Sv. Ciril se je zavedal, da j» tedanja grška izobrazba presegla vse druge. A tega ni uporabljal, da bi poniževal narodni čut drugih narodov, aii preziral druge narode in jezike. Zavedal se je, da smo vsi bratje v Kristusu. Častimo sv. Cirila ia Metoda! Poslušajmo. kako papež Pij XI. priporoča če-šfenje sv. Cirila in Metoda. »Zgodovina izpričuje, kakšne kreposti, kakšna odlične lastnosti so dičile ta dva apostolska moža; z obširnim znanjem se je družila srčna plemenitost in ponižnost, z apostolskim delom trajna molitev, pazljiva skrb za sveto čistost in radovoljna telesna pokora. Naj bosta torej sv. Ciril in Metsd slovanskim narodom učitelj? popolnejšega krščan. skega življenja. Naj bi, kakor nekdaj na zemlji, tako sedaj, ko sta poveličana v nebesih, svetila (slovanskemu) ljudstvu in ga 3 čudovitim zgledom svojih kreposti vzpodbujala h krSčanskemu mišljenju in življenju. Od svetih bratov naj se uči duhovščina, ure naj se redovniki in Bogu posvečene device. Krščanske družine naj se uče zvesto čuvati postave o nerazdružnosti krščanskega zakona, o pravilni vzgoji in pouku otrok. Vsi verniki slednjič, katerega koli stanu, kmetje in delavci, veljaki in državniki, učenjaki in učitelji, p« tud! oblastniki, ki skrbe pa občo blaginjo, naj se uče služiti resnici, praviei in ljubezni, ako hočejo, da se vrne red in mir med narode in državljane m se bo njih domovina vedno lepše razcvitala.< Zgodovina priča, da sta sv. Ciril in Metod, ki sta s svojimi apostolskimi žrtvami proslavila krščanski Vzhod od Bagdada in Kavkaza do Carigrada ter krščanski Zahod od Karpatov do Rima, našla največ opore in najvnetejše častilce v slovenski Panoniji in v večnem Rimu. Grob svetega Cirila, če Wen je sv. Cirila in Metoda, mnogi rimski spomeniki in tople izjave rimskih papežev od 9. stoletja do danes vežejo naša srca in našo zgodovino z Rimom. Za naše mlajše STANKO IN VERICA ODKRIVATA NOV SVET Stanko in Venca sta prebivala v stari zidani hiši, ko so io liudie imenovali »Skedenj«. Osamlienček pa ni imel ognjišča, in ta povest vam bo pripovedovala, kako sta ga oba otroka vze-^ŠM la za svojega ter delila z njim ne gumo svoje hiše, ampak tudi svojo mamico, najbolj ljubeznivo mamico, ki so jo kdaj koli imeli'otroci. Toda najprej vas moram seznaniti a Stankom, Verico in d j uno hišo. Stanko je imel devet le». Niegovi kostanjevi lasje so imeli to lastnost, da so mu uhajali v čopu na čelo deset minut potem, ko si jih je najbolj skrbno počesal. Bil je eden izmed tistih dečkov, ki so bili stalno zaposleni s tem da so Izvajati'vedno kako novo sijajno zamisel. Nekateri veliki ljudje bi ga imeli za porednega in ga kaznovali takorekoč vsak dan. :Toda Stankova mamica ,ni bila taka. Dobro je vedela, da Stanko ni imel slabih namenov ter bila prepričana, da je na vrtu in po hiši to-l|ko zanimivih stvari, ki so mogle Stanka koristno zaposliti in eabavati ter ga tako odvrniti od raznih neumnosti. Verica je imela devet let. Njen resni obrazek sta razsvetljevali dve veliki modri očesci. Stanko in Verica se nista nikoli v svojem življenju prepirala, morda zalo ne, ker je Verica dala vedno prav Stanku ter mu skušala vedno ugajati. Pa tudi Stanko ie.bil koncem koncev dober bralec in je zela rad imel svojo sestrico. »Skedenj« je bil nedaleč od majhne vasi, kake tri kilometre strah od mesta. Bil ie v resnici skedenj, zgrajen že v sivi davnini, v trinajstem stoletju. .Strop i? prepletalo «|Uko črno tramovie. Sobe in hodnike so pokrivale velike hrastove deske; stopnice, trata in okna, vse je bilo z njimi obloženo, celo tam, kjer ne bi pričakovali. Skedenj je bil nekdaj last Stankovega prapradeda. Imel je tudi nek tajni hodnik, toda njegov skrivni vhod je bil pozabljen in izgubljen. Poglejmo zdaj na vrti Bil je to najlepši vrt, ki si ga mogel kdaj videti. Deloma je še obstajal jarek poln vodi. Včasih je bil to obrambni jarek. Nizek čojn se je pozibaval na njem. Na vrtu je raslo nekaj jablan. Stanko ln Verica sta imela svoj kotiček zemlje, kjer sta lahko delala, kar »ta hotela: obdelovala, sadila, kopala itd. Tam sta bili tudi dve gugal-nicf. Na vrl je mejila cvetlična greda, polna rožnih grmov in cvetlic, kakor nageinov, zvon-čic, naprstkov, mačeh ter ljubke žive ograje iz lavendela. Gospa Raveva je sama oskrbovala ta kos. Toda večja in težja dela je izvrševal Stok, vrtnar, Stanko in Verica pa sta mu pomagala rvati plevel ln namakati. V tem kotu vrta ie bila tudi stara sončna ura ter poletna utica. Ali bi morda radi spoznali očeta Stanka in Verice? Joj, joj, saj se ga sploh nista mogla »pomniti, kajti padel je v začetku vojne, ko le imel Stanko šele dve leti. Imeli so staro irsko služkinjo z imenom Brigito, ki sta jo Stanko in Verica zelo rada imela. V šolo pa nista hodila, kajti mati sama ju jo učila vsega potrebnega. Vsako nedeljo sta šla k maši v bližnji grad, kjer so imeli posebno kapelico. To vam pripovedujem zato, ker vam bom zdaj povedal, kako so našli Osamljenčka in da »o ga prav v cerkvi našli. . . Osamljenčka je spremljala žena s strogimi očmi, v plašču in s črno čepico. Otroka sta 10 že čestokrat prej opazila, ko je »edela čisto na koncu in Stanko ji je dal ime »Ljudožerka«r To je morala hiti kakšna domača učileliica ali pa uradnica, toda zelo brezsrčna žensk», ki ni mogla otrok. Osamlienček je sedel v em Izmed klopi, prav nasproti Stanka in Verice, ki «a nista mogla na ta način zgrešili s pogleda. Bi» ie celo preoblečen v sivo obleko in Stanko mu ie bil nekoliko nevoščljiv zaradi njegovih dolgih hlač. »Ne more biti več star kakor dvanajst let,« si je mislil in gladil svoja gola in zagorela kolena ter sanjal o dnevu, ko bo tudi 011 imel dolge hlače, športno čepico, poveljeval športni skupini itd. ... Toda prnv v tem trenutku se je začela maša in Stnnko se ie trudil, da bi pozabil na dolge hlače, na športno čepico in na dečka pred sabo. Tudi Verica je opazila dečka. Prav ona ga I je prva imenovala (v duhu namreč) »Osamljenčka«. Ko se je maša začela, je že opazila, da je bil deček zelo bled in da so jo njegove oči takorekoč prodirale, če se je njegov pogled srečal z njenim. Njegove oči so tedaj zadobile nek daljni izraz, kakor če ona ne bi imela na sebi nič zauimivega. Zdel se ji je žalosten. Bila ie prepričana, da nima malere, in ker ie vedela, da ie čisto sam, sc ie odlQčila, da bo moljla zanj. To je bilp njuno prvo srečanje. Drugo pot ga ie Stanko videl čisto sam. Bilo ie to pri brivcu, kajti Stanko ie šel v mesto, da bi si dal ostriči lase. Ker so bili v majhni delavnici že ljudje, je čakal v sosednii trgovini. Kar naenkrat je zapazil pred sabo Osamljenčka, ki ie _ potrpežljivo čakal, medtem ko ie črno oblečena stroga žena izbirala glavnik. — Stanko ie opazil, da je imel deček lase že ostrižene. Torej ni bilo veg Ì3S3, »Mi smo te že videli v cerkvi,« pravi Stanko. .... »Da,« je odgovoril Osamlienček. »Ti si pravkar dal ostriči lase?« je dalie izpraševal Stanko ter se trudil, da bi mu kaj povedal. »Da,« ie rekel Osamlienček. Stanko je postal obupan: Stroga žena je že plačevala. »Ali si sam?« ga je vprašal. To mu je namreč povedala Verica. »Da,« je rekel Osamlienček. Stanko se ie začutil zelo velikodušnega. »Dobro,« je rekel, »jaz ti bom dal to, kar imam najrajši.« In izvlekel ie iz hlačnega žepa fračo, ki mu jo je nedavno naredil vrtnar ter jo stisnil dečku v roke. »Toda obljubiti mi moraš, da ne boš streljal na ptičke,« ie resno nadaljeval. »Venca in jaz sva si naredila tar'o. Ona še ni zadela središča,,. iaz sem ga .e petkrat. Kmalu bom streljal na podgane.« Osamljenček ic vlaknil fračo v žep ter naglo pogledal na Strogo ženo. » »Hvala, zelo lepa hvalal« ie rekel. Prav v tem trenutku se ie Stroga žena obrnila. ......... »Ne govori z neznanim dečkoml« ie »Iro-go poudarila. »Nisem iaz t njim govoril, on je zjnanov« je mirno odgovoril .Osamljenček. »Pridi!« ie rekla Stroga žena ter z veli« častvenim korakom šla iz trgovine. »Dobro!« si je mislil Stanko, medtem ko mu je brivec strigel lase. »Ce je Verica zmolila zanj molitev, sem mu iaz dal to, kar sem imel najrajši.« Drugikrat ie prišla vrsla spet na Verico. Videla ga je na cesti, na drugi strani velikih vrat. Dve kočiji sta si stali nasproti in dva stari gospe, ki sta imeli vsaka svoi črn sončnik, da sta se branili aprilske vročine, sta se pogovarjali vsaka iz svoje kočije. In v eni izmed niiiu ie sedel Osamlienček. Zdel se ie zelo nesrečen; Verica se mu ie nasmehnila. On jo je resno gledal nekaj časa, nato ji je vrnil nasmeh. Verica je o tem takoi poročala Stanku. »Ce le ne bi mama že odšla,« ie rekla Verica, »bi io zaprosila, nai poizve, kdo je dama s sončnikom, m če bi se midva lahko igrala z Osamijenčkom.« Toda na žalost otrok je mama bila že deset dni odsotna. Odpotovala je v mesto k bolnemu stricu, ki je bil duhovnik. Bil je zelo bolan ter je imel na svetu samo svojo sestro. Morda se bo mama vrnila šele drug teden I Teda i pa se ie zgodilo neka j, kar je bilo začetek srečnejše dobe za Osamljenčka. To je bilo nekega krasnega aprilskega popoldneva. Stanko in Verica sta se prepustila slučaju ter iskala dogodivščin. »Igra j va se raziskovalce, ki iščejo izvir Belega Nila,« pravi Stanko, ki ie bil poln iznajdljivosti. Ko je to govoril, je stal z razko-račenimi nogami na obeh bregovih potoka, ki namaka Hopkinovd kmetijo. Odšla sta torej navzgor ob potoku ter si predstavljala, da jima sledi množica zamorcev in mul, ki jim vsem poveljuje Stanko. Popolnoma sta pozabila na resničnost ter nista opazila, kako se oddaljujeta. Prehodila sta že več živih meia; preskočila nekaj jarkov,-se potegnila skozi žične meje ter kot znamenita raziskovalca nadaljevala svoj pohod navzgor proti toku, da bi odkrila skrivnostne izvirke. Morala sta že prehoditi kake tri kilometre, ko sta se končna ustavila blatno in premočena na pekein kraju, kjer ie potok izginjal v zelo gostem grmovju. Stanko je vedel, da ne bi smela iti tako daleč, toda on ie delal navadno le po svoii glavi ter ni poslušal, ko mu ie vest zapovedovala neprijetne stvari. »Ti si rekel, da bova našla jezero Viktorije Njanze,« ie rekla Verica razočarano, tod/ Stanko je bil pogreznjen v globoko premisli« vanje (Nadaljevanje prih.) {Nadaljevanje z enajste tirani.) Zvon nekdaj in danes V mesecu maiu ie namieč prastar običaj, da krave iz vsake občine gredo na visoke pašnike čisto blizu ledenikov in tam ostanejo do jeseni. Pastirji obesijo na vrat prve krave največji zvonec, ki ga ta nosi z vidnim ponosom. Ta krava se postavi na čelu črede, druge ji Sledijo in jo ubogajo. V appenzellskeni kantonu dobi kraljica cel venec lepo ubranih zvončkov. Creda se pomika naprej ob prijetnem zvonč-kanju ter širi povsod, koder gre, lep koncert, ki odmeva ob skalnatih stenah. Kraljestvo prve krave traja potem ves čas do jeseni. Ko pa zgubi kraljica svoje mesto in ji odvzamejo njen zvonec, pade v nekako otož-nost. nič več je ne more raztresti, nazadnje zboli. V valeškem kantonu si mora kraljica priboriti to mesto v boju i! najboj močnimi kravami. Premagati mora drugo za drugo stare kraljice. Zgodi se včasih, da se dve kravi enake moči potiskata po ure in ure dolgo, ne da bi se ena ali druga umaknila niti za las. Večkrat se take borbe prirejajo med kraljicami različnih planinskih pašnikov. Borba je napeta ne samo za krave, marveč tudi za pastirje. Zmaga krave je zmaga cele vasi. To so planinski običaji, ki nas spominjajo na prastare čase človeštva. Že od svetopisemskih časov ima zvonec v človeškem življenju zelo pomembno vlogo. Služi mu v najbolj svete in najbolj skromne namene. Zvonec je čuvar črede. Zvon v zvoniku pa ie oznanjevalec večnosti, v kateri se izgublja naša brezpomembnost in v katero nas prijazno vabi posvečeni zvok svetega glasbila. Dopisi Novo mesto. Zadnji živilski trg se je vršil v znamenju znižanja cen. Popustile pa niso cene povrtnini, zlasti pa otročjemu fižolu. — Dalje smo videti na sejmu tudi telice in mnogo prašičev za rejo, nato pa še krave mlekarice in vole za kmelsko delo. Cene živini 60 bile kaj visoke. Prašičke po 6 tednov stare, so prodajali po 250 do 300 lir komad. Za 6 mesecev stare dolenjske ščetinarje so zahtevali do 1000 lir za kos. Osem tet stara breja krava je bila prodana za 5000 lir, \Vi leta star par volov piitcgavcev je dosegel ceno 9500 lir. Prodane je bilo precej živine. — Šolske sestre iz Smihela so v šotekem letu 1939—40 v Novem mestu pričele s konviktom, ki je imel namen dajati ženski mladini izobrazbo in vzgojo in je temu namenu dve leti odlično služil. Zìi se je v konvikt prijavljalo premajhno število gojenk, kar je povzročilo, da so bMi stroški za vzdrževanje zavoda preveliki, zaradi česar se je vodstvo odločilo, da konvikt začasno opusti. — Pri obiranju češenj se je precej poškodoval 10 letni Franc Rajar iz St. Jerneja. — Pj-i padcu z lipe si je zlomil roko 9 letni Stanko Mušič iz Trnovca. — Cirkularka je odrezala dva prsta 20 letnemu Jožefu M i beliču iz Movasne vasi. — Pri spravljanju lesa si je zlom« nogo 14 letni Alojzij Udovč iz Makovca. Dolenjske Toplice. Pri nas je prišlo že v navado, da vsako leto gore kresovi v čast slovenskima apostoloma »v. Cirilu m Metodu, ki sta v Mostova esenca Mostin Z nnšo umetno eseiico Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl. za 150 litrov L. 11 "50, po pošti L. 17-50, 2 steklenici po pošti L. 30*50, 8 steklenice po pošti L. 42—. Prodala drogcri ja Im, gabljaia. litovska il. 1 Na deželi pa zahtevajte Mostin pri Vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino. Rimu zagovarjala slov. pravice. Zato so tudi oni petek zaplapolali številni kresovi in ožanali celo topliško dolino. Tako je zagorel kres v Toplicah, nato vrh Stražne gore, na Riglju in Gor. Sušicah. Ob pogledu na veličastne, proti nebu se dvigajoč plamene smo se nehote spomnili pesmi, ki pravi: Ciril, Metod, varujta slov. rodi Šmarješke toplice pri Novem mestu. Novi hotel ima štirideset lepih sob s tekočo vodo m električno razsvetljavo. Vseh postelj je 52. Večina sob ima balkone z lepim razgledom. V kratkem dobi novi hotel tudi pohištvo. Stare zgradbe v toplicah bodo še v naprej služile svojemu namenu. V njih je 24 postelj. Šmarješki vrelci dobro zdravijo nervoznost, revmatizem in razne žen6ke bolezni. Črnomelj. Nad 800 ljudi se je v L 1940. zateklo po bolniško pomoč v bolnišnico iz Črnomlja in okolice. JABLIN - JabolCnih za izdelavo umetne domače pijače Vaa alane za 50 litrov zavitek din 30*—, po pošti din 42-—, 2 zavitka po pošti din 78-—, 8 zavitki po poŠti din litt—. Prodaja Drogerija Emana Ivan Kane • Ljabljana . Nafcotičaik Sprejem v zavod sv. Stanislava Ljubljansko škofijstvo je premestilo zavod sv. Stanislava z gimnazijo vred v Ljubljano. Dosedanji gojenci naj pošljejo prošnje za zopetni sprejem škofijskemu ordinariatu do t. avgusta. Prošnji morajo priložiti tudi zadnje šolsko spričevalo. Pojasnila glede sprejemnih pogojev dobijo starši od 25. julija naprej vsak delavnik od 10. do 12. v Slomškovem domu, Poljanska c. St. 6. Prav tam posluje tudi ravnateljstvo škofijske klasične gimnazije. &f\mn Prsiskašen redilni prašek JtaNirzapraiife Pri malih prašičkih pospešuje Redin prašek hitro rast, k repi kosti in jih varuje raznih.bolezni. Večji prašiči pa se Čudovito hitro rodijo in dobro prebavljajo. Zadostuje že I zavitek za I prašiča ter stane 1 zav, L. 4--, po pošti L. 7--, 8 zav. do pošti L15'-, 4 zav. po pošti L 19*-. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite: pravi Redin se dobi samo z gornjo sliko. Prodala drogertla Kant. UaM]aaa, 2ldonka al. 1 Na deželi pa zahtevajte Redin pri Vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnina Vitamini proti poapnoniu ŽH Učenjsk dr. Krieg je opazil nedavno pri eni svojih bolnic, kateri je zdravil živčno bolezen z vitaminom BI, da so se znatno skrčili veliki vozli poapnjenlh žil, da to popustile bolečine in da je izginil neprijetni občutek obtežitve v nogah. To mu je dalo pobudo, da je začel razmišljati o novem zdravilu proti poapnenju žil tudi pri drugih bolnikih. Po novem načinu je zdravil 35 bolnikov in uspeh je izostal samo pri petih, pri drugih pa so se pokazale blagodejne posledice že čez nekaj dni. Žal se po tem načinu ne izlečijo poapneue žile za trajno. Ko telo neha dobivati vitamin BI, se bolezen čez nekaj dni spet pojavi. Razveseljivo je pa, da na žilah ne nastanejo več tako veliki vozli in da jih prav lahko zmanjšamo, če bolnika ponovno zdravimo a tem vitaminom. Nenavadna rastlina Francoz Vernon Valley, ki Je pred kratkim potoval po dolini reke Sacramento v Kaliforniji, poroča o rastlini, ki učinkuje na živali uspavalno in omamno, če se spravijo nanjo. Rastlina spada med trave in raste samo v gorah dolne Sacramenta. Živali iz tistih kraiev jo poznajo dobro in se je izogibajo. Drugače je bilo z Valleyevimi konji, ki so si Jo privoščili med nekim odmorom, /.apadli so v nekakšno spar H in niso bili dolgo casa za nobeno rabo. Mali oglasnik V Domoljubu se zaračunajo mali oglasi p0 besedah, in sicer plača «isti ki išče služb* L.0.20 sa besedo; v ženitvenih oglasih in dopisih beseda L 1*— ; v vseh dragih oglasih slane beseda L. O HO. Vsem oglasom se prišteje še oglasni davek. Na manjši znesek L. 7-—, za ženitvene oglase L. 20'-. Redni Domoljubovi naroči iki plačajo polovico manj pri oglasih gospodarskega značaja. Pristojbina za malo oglate te piatole naprej. Kolesa, šivalni stroji nekaj novih In rabljenih, Je naprodaj prt ■ Promet« v Ljubljani, nasproti križan, cerkve. Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled. Hišo z vrtom travniki In njivami, akupno 20.090 m', prodam. Sp. Brezovo 18, VISnJa gora. Ven za kobilo fuks« Sls 207, ki Je na levo oko slepa. Brezovica «t. iS prt Ljubljani. Dobro nagrado dam onemu, ki a porosi, Icje Je siv. vol. tla st. IS, levi rog naprej, desni navzdol. Razpugčen v Novem mestu. - Jote Kram pel J, Catet Iti T, p. Turjak. Prodam drugič dva meseca brejo, lepo svinjo. Al. ZupančlG, Kriška vas St. 1«, VISnJa gora. Vem za kobilo fukso staro 8 let, na levi strani stegna ima belo okroglo llao v velikosti 30 cm. Naslov v upravi »Domoljuba« pod št. >4*1. Kmečko posestvo cel grunt, s dobro ohranjenimi gosp. poslopji In hišo. 1 uro od farne oerkve In žel. postaje, naprodaj. Folzve se : J a k 1 ! 6 A loja, gostilničar, fit. Rupert na Dolenjskem Prosim vsakogar kdor bi kaj vedel za sivega konja, 21« «t. 8326, visok 157-174, star 10 let; drugI konj temen fuks, Usaat, visok 156-170, žig 324, star T let. Konja sem oddal bivši Jugoslovanski vojski LJublJa-na-VIč. Anton Ožbold, Plešč«, p. Plešče. Med vsako količino kupim. Ponudbe na upr. »Domoljuba« pod »Med« it. «318. Drenažiranje travnikov izvršite najceneje sami. Na razpolago vam Je stro-kovnjak-praktlk. Naslov v upravi »Domoljuba« pod it 8634. Kupim večjo količino avežth besgovlh Jagod. - Ponudba a navedbo cene v upr. »Domoljuba« po« »Bezeg« it. »648. Išiem kobilo kt alisi na Ime »Zora«, via. 1 «0-178, na sadnjt levi nogi na kopitu majhna bela pika, tlg 8151. atara 1 let. — Kdor ml Jo Izsledi, naj ' Javi na naslov: Janes Gregore, Pod-smreka 8, Dobrova. Cerkovnika za kuratno ccrkev na Telčali, sprejmemo. -Primerno za upokojenega organista In obrtnika. Več ae lave prt iupnem uradu v Akocjanu pri Mokronogu. Mlinarski pomočnik Išče zaposlitev. Službo nastopi takoj. Naslov v upravi »Domoljuba« pod it. 9646. 600 lir nagrade dam, kdor ml pove. kje ae nahaja konj tuks, star okoli 15 let vlaok 164-180. 21* it 1327, na glavi Ima belo liso ln na sadnjl levi nogi majhno vidno bulo. Ivan Mlhevc, Dol. Logateo, Cevlca it. 38. čevljar, pomočnika sprejmem takoj s vso oskrbo. Fr. Travnik. Trebnje. Neki trgoves na St. Clairja je naročil večjo količino blaga iz tovarne. Ker pa naročenega blaga precej dolgo ni dobil, je pisal na tovarno sledeče pismo: »Cenjeni! Prosim vas, da mi takoj pošljete naročeno blago! Že ves teden sem v trgovini brez hlač, čevljev in nogavic.« r^^eklam^J^.^/at. '»^j t Ogl* i'S "L«P»1«-« e ' 5»11 ' * »Domoljuba«, naročnina, lase- 1 „ «-WK ra-i. - wasi?en^ss&ibBK?ssitz&tir