*** od oKotira 1947 *W tednik (\m , — gd j januar- j119*» kot poltednik - Od • Januarja 1960 trikrat te- sicer ob pone- »redah in sobotah ^A8 ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA KRANJ — SOBOTA — 20. JULIJA 1963 — LETO XVI. — ŠT. 84 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenic«, Kranj, Radovljica, skofja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Koeijso LJUDSTVA ZA GORENJSKO **** Ob dvaindvajsetem juliju Brezposelnost, beda, stavke... In potem — bombe, okupacija, zapori, internacije in smrt! Smrt? Ne! Na milijone ljudi se je uprlo ... Oživela je Jahorina, Majevica, Gorjanci. Tudi na Jelovici, pod Storžičem in na Pokljuki se je dogajalo nekaj izredno pomembnega. Okrog Kamnika, prek Save in Kokre so tiste noči tekali kurirji, ob-veščevavci, aktivisti, člani vojnih komitejev. Vstaja 27. julija. Tako je bilo določeno. Toda dogodki so dozoreli prej. Med gozdovi pri šmartniku so odjeknili prvi streli organizirane partizanske enote že 22. julija. Ob Kamniški Bistrici in ob Savi so se zrušili prvi mostovi, slišati je bilo prve eksplozije. Od takrat do danes je že polnih dvaindvajset let. To je doba novega rodu. Doba velikih sprememb, doba svobodnega proizvajavca in samoupravljavca. Kaj bi bilo z 80.000 ljudmi iz naših obmejnih krajev, ki so bili določeni za izselitev, če bi ne bilo dvaindvajsetega julija — vstaje? Kje so danes toliki brezposelni, ki so vsak dan posedali pred tovarniškimi vrati in lačni prosili dela? Kje so danes biriči pred kmetijami? Kje so toliki nepreskrbljeni starčki, berači, ki so hodili od hiše do hiše? Prvi streli dvaindvajsetega julija, revolucija in delo naših rok je vse to pustilo v ozadju na bridkih straneh naše zgodovine. Mir, svoboda, delo, napredek! Te želje so bile in ostajajo še danes. Pfav sedanji pogovori v Moskvi dajejo nam in vsem ponovno upanje, da bo svet odstranil nasilje in mirneje zadihal. h ^ vstaje kovanje Gospodarski uspehi našega okraja v prvem polletju ne osnove za preseganje letnega načrta Količinski obseg proizvodnje in tudi nominalni osebni dohodki za 18 odstotkov višji kot lani Boljša preskrba z domačim in uvoženim reprodukcijskim materialom, povečani Izvoz, zmeren porast celotne notranje potrošnje ln ne v majhni meri tudi povišanje nominalnih osebnih dohodkov — vse to je pripomglo, da je gospodarstvo našega okraja zelo ugodno zaključilo letošnje prvo polletje. Tako lahko ugotovimo ob analizi zbranih podatkov o gibanju gospodarstva. Ob tem ugotavljajo, da celotno prvo polletje kaže ugoden razvoj gospodarstva in da so celo dane realne možnosti za preseganje postavljenih ciljev v letošnjem letu. V mesecu juniju je proizvodnja po obsegu za 18 odstotkov višja, kot je bila v istem mesecu lani. Skupni uspeh proizvodnje v prvem polletju v primerjavi z istim obdobjem lani pa kaže povečanje za 11 odstotkov, kar je tudi ugodno spričo ugotovitve, da so bili prvi meseci dokaj slabi. Med našimi občinami še vedno kaže največji vzpon v naraščanju proizvodnje škofjeloška občina. Seja okrajne skupščine Ljubljana Ne brez urbanistične dokumentacije LJUBLJANA, 19. julija — Na današnji tretji redni seji okrajne skupščine Ljubljana so odborniki v zvezi z analizo občinskih družbenih planov sprejeli sklep, naj bi občinske skupščine oziroma njeni ustrezni organi uskladili občinske plane z načeli gospodarskega in družbenega razvoja okraja Ljubljane v letu 1963. Hkrati je okrajna skupščina tudi menila, da bi bila izdelana analiza letošnjih občinskih družbenih planov lahko g^g^tl oziroma organ, Racija*"28 v delovnih m tako v siol no Psovanje ss^r* iet°s - 'WPripor<*iiv skl odbor C?*1** in krajevnim naj k ^ Ponovan,-! /npravij° uva"je dneva vsta- vs*iCentraina SeoL°,Ve^kegar°Slava dneva Ne b^'pa k nafoda za tr-* Usat" v PonedM - ?a sam dan Cv *a ,> druJh ^..dopoldne, O? v^aje ,tetne službe ^ * leC? občini ?'aJa Pa bo v ?« n ***>vlM*u. V PuŠtalu- SSš^S^ * zdru. Sw, °b, o|adnefva vstaje 7 V* ka8a društva in flkajšn^a ^S^u^novanje. ob * sliki L Pnreditev: Go- ^Sk« obst^^io tu- Kako nameravajo urbanisti urediti področje kranjske komune Novi center Kranja Večja središča naj navezujejo nas e svojo okolico — Velike spremembe na Koroški cesti — »Staro« mesto in njegove težave Več letošnjih novosti s področja problematike urejevanja naselij v kranjski komuni pomeni začetek novega načina dela. Vse doslej namreč pri tej dejavnosti nismo zasledili široko zastavljenega sistemtičnega dela in obravnavanja področja komune kot celote. Zaradi preobilice nerešenih vprašanj je bilo delo urbanistov usmerjeno k urejevanju posameznih najnujnejših področij, čemur pa je prepogosto sledila neenotnost, neusklajenost in Še druge pomanjkljivosti. Pogrešali smo tudi, da bi delo urbanistov slonelo na dobrih ekonomsko tehničnih analizah, ki bi vsestransko utemeljile ta aH oni urbanistični program in kasnejše zazidalne načrte. Vplivna območja Med prvimi novimi koraki je Izredno pomembna določitev vplivnih območij v občini. Občinska skupščina Je že sprejela sklep, naj bi se v prihodnje izgrajevala le naslednja naselja: Kranj, Naklo, Šenčur, Cerklje, Golnik, Preddvor, Zg. Jezersko in njihove obrobne vasi. V ostalih naseljih bi le vzdrževali obstoječe objekte in Jih po potrebi dopolnili z najnujnejšimi objekti in komunalnimi napravami. S tako uokvirjenim prihodnjim razvojem naselij skušajo preprečiti, da b« se pokrajina spreminjala v nepregledna naselja in omogočiti nastanek močnejših središč ki bodo sposobna navezovati nase okolico. Zato naj bi imela 'središča dobro razvito preskrbo, zdravstvo, šolstvo, kultumo-prosvetno dejav- nost pa tudi dovolj možnosti za zaposlitev. Tako na primer razmišljajo o tem, da bi Cerklje dobile lokalno industrijo, kjer bi se okoličani lahko zaposlili, v Preddvoru bi razvijali turistično dejavnost, razen tega pa obstaja predlog, naj bi tu zaradi močnega surovinskega zaledja nastalo središče lesne industrije. Turizem bo vodeča gospodarska panoga tudi na jezerskem *področju. , Proučevanja teh vprašanj sodijo na začetek urejanja urbanistične problematike. Na projektivnem podjetju v Kranju v tem času po naročilu urbanistične skupščine izdelujejo urbanistične programe Jezerskega, Preddvora, področja Krvavca in Kranja. Urejevanje Kranja Rok za izdelavo urbanističnega programa Kranja Je sredi leta vsem bravcem ob prazniku iskrene Čestitke 1965. Program bo urejeval vrsto stvari. Določil bo cone za stanovanja, za industrijo, obseg mestnega centra, vrsto gradenj, urejeval promet, predvideval shemo komunalnih naprav itd. Zazidalne načrte bodo izdelovali sproti v naslednjih letih. Nadaljevanje na 2. strani 3 tudi kot del materiala za začetna dela za izdelavo sedemletnega perspektivnega plana. Nadaljevanje -na 2. strani " Kolektivi proizvodnih podjetij te občine so zaključili letošnje prvo polletje z 18 odstotki večjim uspehom kot v lanskem prvem polletju. Sledijo radovljiška občina s povečanjem fizičnega obsega proizvodnje za 15%, tržlška za 9%, kranjska za 8 odstotkov več jim obsegom proizvodnje kot lani v istem obdobju. Posebne težave v jeseniški Železarni v oskrbi s surovinami itd. so povzročile, da celotno tamkajšnje gospodarstvo še ni povsem izravnalo občutnega padca v letošnjih prvih mesecih. V celoti vzeto je razumljivo in pravilno, da so za prav toliko (za 18 odstotkov) narasli tudi, osebni dohodki vseh zaposlenih v našem okraju'v prvem polletju, saj je izboljševanje življenjskih razmer glavni smoter celotnih naših naporov v proizvodnji; izvozu itd. Prav tako je razveseljivo, da gibanje cen ne kaže več tendenc navzgor, marveč da so cene dokaj ustaljene. V nekaterih primerih so se cene znatno znižale, tako da tudi v povprečju beležijo v juniju Nadaljevanje _ na 2. strani 1 Prijateljski obisk iz La Čiotat KRANJ, 19. julija — Danes je predsednik občinske skupščine Kranj Martin Košir priredil sprejem za mlade goste in njihove spremljevavce iz francoskega mesta La Ciotat. Obisk skupine iz La Ciotat je v okviru sodelovanja s prijateljskimi mesti in že četrti po vrsti. V skupini je 26 mladincev in 4 spremljevavci, vodita pa jo gospod in gospa Roux. Letos sta že drugič v Kranju in sta izjavila, da sta z velikim veseljem prišla ponovno k nam. V programu bivanja francoskih gostov pri nas je ogled vrste kulturnih, prirodnih in zgodovinskih znamenitosti. Trije izleti bodo celodnevni: v Kranjsko goro, Planico in na Vršič; na Bled, Pokljuko in v Bohinj ter v Postojnsko jamo. Razen tega bodo imeli več krajših izletov: na Ljubelj, kjer je spomenik francoskem internirancem, na Okroglo, v Ljubljano, v Begunje, na Krvavec in drugam. Udeležili se bodo vseh prireditev v počastitev krajevnega praznika. V Kranju bodo obiskali tovarno Iskro, šolo »Lucijana Seljaka« in se večkrat srečevali z našimi pionirji in mladinci. V istem času kot gostje iz La Ciotat se bodo odpeljali na Vršič tudi gostje iz Oldhama. Francoski mladinci bodo odpotovali domov 6. avgusta skupaj s 26 naših mladincev in štirimi spremljevavci. — S. S sprejema gostov iz La Ciotat pri predsedniku občinske skupščin« gtfota. 2». MB-J* TE DNI PO SVETU # PODPIS SPORAZUMA ŽE KONEC TEDNA Trojni razgovori v Moskvi dobro napredujejo. Po mišljenju londonskih političnih opazovavcev so razgovori že toliko napredovali, da bodo verjetno že konec tedna podpisali sporazum. Angleški listi tudi že predvidevajo, da bi v Jeseni lahko prišlo do sestanka »na vrhu«. • ZAROTA V SIRIJI V Bejrutu se je bliskovito razširila vest o novem d) ža\ udaru .v Siriji, do katerega jej prišlo predvčerajšnjim. Po ;k.< ' ročilih radia Damask so udar zelo hitro zadušili. Liudje in dosrodki •Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje In do#># Na Bledu povprečno dnevno 35 odstotkov več gostov čeprav hotelske in ostale turistične zmogljivosti na Bledu še niso povsem zasedene, je tu povprečno 250 do 300 gostov več kot lani. Zadnje dni je bilo tu 1700 do 2100 gostov. Več je tujih turistov. Včeraj je bilo na Bledu 2020 gostov, od tega 1164 tujih. Tudi podatki za prvo polletje dajejo ugodno sliko, saj je bilo letos v tem obdobju kar 35 odsottkov več nočitev kot lani v istem času. Nočitve tujih turistov so porasle /a 54 odstotkov. Tudi v kampu Zaka je već turistov kot lani, in sicer povprečno dnevno okrog 100. V petek je bilo pod šotori v kampu 260 gostov, lani na isti dan pa le 81. Lani je bilo v avgustu največ 273 gostov v kampu. Pomagali bodo Litijčanom Jesenice — Skoda, ki so jo povzročili Litiji potresni sunki, znaša prek 400 milijonov dinarjev. Občinski sindikalni svet na Jesenicah se je odločil pomagati prizadetim Litijčanom. Odzval se je občinskemu sindikalnemu svetu v Litiji, ki je prosil vse občinske svete v Sloveniji za pomoč v obliki gradbenega material« ali denarju.' Jeseniški občinski sindikalni svet bo zaprosil vse gospodarske organizacije, podjetja in ustanove na področju jeseniške občine, da razpravljajo o pomoči prizadetim Litijčanom in jim pomagajo v okviru možnosti. Pri tej akciji bodo pomagali člani posameznih' sindikalnih podružnic in priporočali samoupravnim organom ugodno rešitev. — U. 80 let radovljiških gasivcev Danes bodo člani prostovoljnega gasivskega društva Radovljica proslavljali 80-letnico obstoja društva. Za to priložnost bo begunjsko turistično društvo priredilo pri kopališču kulturno prireditev, na kateri bo nastopila folklorna skupina in oktet kulturno-umetni-škega društva »Antona Tomaža Linharta«. Prireditev bo drevi ob 2030, medtem ko bo slavnostna seja društva, proslava in parada jutri dopoldne, popoldne pa Še zabava s plesom. »SPLOŠNO MIZARSTVO« v Radovljici potrebuje takoj več MIZARSKIH POMOČNIKOV Pogoj, da so odslužili vojaški rok. Osebni dohodki po pravilniku. REMONT ČEVLJARSKIH STROJEV KRANJ sprejme; "T VEČ KOVINOSTRU-GARJEV in 1 STROJNEGA TEHNIKA z Večletno prakso za delo v konstrukciji. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve in osebnimi pttdatki sprejema uprava podjetja. i.ASIVSKA PROSLAVA IN RAZVITJE PRAPORA NA TRSTENIKU (iasivsko društvo Trstenik priredi 21. julija ob 13. uri proslavo 25-lctnice obstoja društva. Ob tej priliki bo razvilo prapor pod pokroviteljstvom Komunalnega servis;! Kranj. Botrujeta Ančka Dr-inota in Janko Vogrič. Po slovesnosti zabava s plesom. V primeru slabega vremena bo prireditev 28. julija. Vljudno vabljeni. Igra šeačurski kvintet »MP«. Arabsko stopnišče v zadnjem Sašu na vseh koncih in kratili t" meljfep nometnjo. Na tem stoo"'-Šču pa je Se vedno dovolj nereda In smet?. Zmedenost v tem konm sveta je pepolna. Za kronološko spremljavo dogodkov v posameznih deželah Je morda naš okvir celo nekoliko preozek, vendar |c potrebno vsaj površno pregledati, kaj vse se je v zadnjem času ujelo na arabski muholovec. Arabski politični relief s« običajno začne v Iraku. Nasprotja s Kurdi so se zaostrila do stopnje, iti v preteklosti ni bila nikoli dosežena. Mala državljanska vojna in dra.alerti ukrepi bagdadske vlade, rezanje glav vsem, ki so vmešani v kurdijsko oboroženo vstajo, niso ostale brez odmeva v državi, p« tudi že iz tujine so se zaslišali glasovi obsodb in ugovorov. Po uradni diplomatski pošli je Sovjetska zveza sporočila Bagdadu, da ne more mirno gledali preliva- li la krvi v kurdskih planinah, Sovjetski ugovor so v Bagdadu zavrnili I razlago, da je rtesta Mo-rkve odkrit poskus vmešavanja v iraške notranje zadeve. Takšno zavrnitev bi morda ob boljšem po- ko zvemo, da je bilo Ribanje Kur-dov v preteklosti večkrat deležno pomoči iz Sovjetske zveze. Drugo potresno območje v arabskem svetu je Sirija. Iz Sirije prihajajo vsak drugi dan vznemirlji- ARABSKI MUHOLOVEC znavanju kurdskih razmer lahko vzeli za neprištevno. Dejstvo je, da je Sovjetska zveza s Kurdi povezana prek kurdske manjšine, ki živi na ozemlju Sovjetske zveze, čeprav je ta manjšina v primerjavi s številnimi kurdskimi državami na Bližnjem vzhodu prav maloštevilna. Izmed vseh držav, kjer živijo Kurdi, jih je ob Kaspijskem jezeru in na Kavkazu, na sovjetskem ozemlju najmanj. Toda pritožba postane še bolj razumljiva, ve novice o zarotah, preprečevanju zarot in pretekanju politične oblasti iz rok v roke. Sirija ni država, ki bi imela trdne noge. Popolni prenos državne oblasti v roke stranke BAAS, številne čistke in zatiranje zarot s težkimi kaznimi nI pomirilo duhov in splošnega nezadovoljstva. Sirija danes kaže sliko države, ki Je v razsulu. ćeprav še ni točnih podatkov o tem, kdo je sprožil sedanji" novo zaroto, Je političnih ugibanj o voditeljih zarote in o ciljih nasilnega prevzema oblasti že precej. Ti glasovi prihajajo skozi različne kanale iz libanonskega glavnega mesta Bejruta, ki je že nekaj dni pred sedanjo napetostjo poročal o nezadovoljstvu v Siriji. Vsa ta ugibanja pa niso še dokončno prečiščena. Morala bi vsekakor še skozi filter, preden bi njihovo resničnost . vzeli za dokončno. Nekateri na osnovi proučenih virov trdijo, da se je pred dnevi vrnil v Sirijo bivši poveljnik sirskih oborožn i h sil general Hiriri, ki ga je sedanja baasovska vlada zamenjala pred tedni s položaja in ga poslala za vojaškega atašeja v Pariz. General Hiriri se je ilegalno vrnil k četam na jugu države, ki so bile privržene njemu in zveste zagovornice njegove smeri. Drugi glasovi, ki prihajajo, trdijo, da so vesti o generalu Hiriri Izmišljene, ker so ga med t«" videli v Parizu. Sirska vlada o voditeljih se* nje zarote ne stil in podatkov. To lahko r nI, da voditeljev še niso Jf^ aH pa bi bilo odkritje imen danjem položaju prej ^ škodljivo za stranko kor pa koristno. VladineizJ«* ^ omejujejo na splošni podaj8 %o bo o zaroti vse poi«8'^^ bodo voditelji vojaškega P«« *~ stavljeni pred sodišče; Zarota ni minila *^®%L tO izgub na obeh straneh. «s ^ blie na obeh straneh P"**' ^ Jedro zarote se Je »»"J*« greSi nameravajo urediti cccC, križišče, ki bo Pff"&& SJa» proti Golniku in Je?crRazeO st oproti jesemv-— -jj, y>-j bo z novim urbanista« p0\e^.^ mom treba urediti W p^jki" jn mesta z letališčem |jublj^ 01< na drugi strani t, škofjeloškim Vf^S>^g& noma nerešeno je ffZa* s sK"„v>i ki ga bodo skušal. t*W^ 200 na nas Zla- skimi garažami za ^ lov. Te naj bi Pr^čju TI i* tem polju, na obm^^m Vodovodni stolp, n* morda še v bližim is Razbremenitev^ ^ ohranitev 'f***9?L#& Stari del mestaJ^ega treba razbremeniti m ^ta ^ meta. Osnovna z*"" *na Je- , da bi ostala tata.l*^trebjy adaptacije, ki bi ^Sobn^Jii bi objekti ustrezali ser ^ trebam, naj bi • «f tari \ g(r prijemi ohranjale ^ Predvsem naj bi mi. kali.' ,ć„ii stinski in trgovski i« l8telnatJ, Da bi bila »°fprCšei*ov;fl i* obdelava stavb o*"1*, trf»g(I*. In na Titovem t^tacIJo^r delati njihovo dokumrf gjjjj mero in podobno'- paJ*«%e nju lokalov *#U brez take dokumenta pr more biti *»dr£V vsem pa je «e"?fa°Zato **go. lovitost komple^; * t0 jffr ba najti denar tudi za ^ v č« ne vse naenkrat, j kem letu nekaJ- ki $'^0 Urbanistični pro?X*£ d, ti* daj izdelujejo, na[{\xo^ * osnov«, po katei\.ietiin- ...cjC slednjih treh desetlet.^ b0gi »< Julija 1963 v ti$ vročih dneh v poletnih dneh 1941. leta, ko so po osamljenih kmetijah v okolici Jesenic, Kranja in drugod po obronkih Jelovice, Pokljuke in Kamniških planin dozorevale češnje, 80 hkrati tudi dozorevali pogoji za vstajo. Na Oblakovi planini, nad Brezovico, na vodiški planini, pri Črnivcu, pri Begunjah, nad Nomenjem, nad Vetrnem, na Njivicah, na Obranci — povsod so se zbirali tisti, ki jim je doma v dolini grozila smrt. Pred hišnimi vrati, pred izhodi iz tovarn in drugod so oboroženi okupatorski vojaki lovili naše ljudi in polnile so se celice v begunjski mučilnici, taborišča v Nemčiji... Kazniva je bila že gola želja po življenju in prostosti, težnja po boljšem in lepšem, zlasti pa misel o svobodi in pravici naroda. so poro-v juliju *U £mPkninah ~ kot lHl ^mcl * Bleda že mkov^V'.6 bil° vedno več »ubež- ^nistič S° *mazali povsod k0" d°lino m* Znake* in vznemirjali Dohod emCi S° naPravili Prve dru?am "m- Pokljuko- Jelovico in ugotovili °gar niso dobil»- Le varni. S°' da n*so nikjer več Tale P° »ttdu nV5eI Sedem^jSti julij. so hodilin g Vodiške Planine 0pa2ovali am?zniki- Oprezno so stopaij d, okolico in previdno rakov'o!.1!* b> bilo slišati ko- Ire8orjevcit SO se P°d Malim ^[ tistem,, J tako Povije doma-- j™1 kraju. Bili so resnih n razprave so bile krat. obraz0v ke ' °dlociin £ e so blle krat" iT. VsTAjSeT Končni skIeP 3«-bil *u na t- ' AQ s to vestjo so od- 1 HjaniJll'f° — dvajsetega ju- skrivr Su 'e več ]Judi na V $kofji t , .zbralo pri Kovačevih lar' Čin Bi,i so Jak°b Pin-flne Seve- D0linar- Tone Fojkar, Ivo Vrknvc in jQŽe Kavčič ° 0r^QizaHur- govorili so se Raciji odborov OF, o zbiranju mladine v SKOJ in o drugih problemih. Podobni pogovori so bili tudi po drugih krajih in ljudje so povsod začeli slutiti, da organizirana sila združuje vse njihove želje v močan in nepremagljiv zid množičnega odpora. Tako so se teden dni kasneje — 27. julija — v gozdu nad Selcami zbrali komunisti iz kranjskega območja in Selške doline. Tam so govorili o številu pušk, ki jih že imajo, o številu ljudi, ki bi bili pripravljeni iti v partizane in o možnostih oboroženega odpora proti okupatorju. To zadnje se je zdelo marsikomu povsem nemogoče. Ceste, mesta in vse po dolini je ječalo in se treslo pod mogočnimi nemškimi tanki, oni pa — z nekaj puškami — so govorili o možnosti končne zmage. Toda Štefanove besede so bile tako prepričljive, da je maloduŠje kaj hitro splahnelo. Nemirna noč P riprave so zajele vso gornje-savsko in bohinjsko dolino, vse kraje ob Kokri in ob So-rah, delavska središča pa so bila vir prvih partizanov. Ena Izmed prvfh nemirnih noči je bila noč med 31. julijem in 1. avgustom. Sredi tiste poletne noči so se ljudje okrog Žirovnice pa tja do Gorij in Jesenic zbudili ob dveh močnih eksplozijah. V večini so slutili, da je to partizanski pozdrav in znak resnih dni. Dva železniška mostova sta klonila in dolge nemške kompozicije — namenjene v Grčijo in v druge vzhodne kraje — so se ustavile. Partizani so prišli tisto noč z Obrance. V trdi temi so prišli v dolino, prekoračili Savo in izpolnili prevzeto nalogo. Jelovčan je poznal vsak grm in hodili so go-tov6 kot podnevi. Vendar je bil prav Jelovčan tudi tisti, ki je slutil, da nekaj ne bo v redu. In res ni bilo. Ko so se proti jutru vračali na Obranco, so prišli v pravo hajko. Prav tiste noči. ko so namreč partizani šli v dolino in presenetili Nemce z rušenjem mostov, so tudi Nemci šli na Obranco nad partizane. Seveda s pomočjo domačega vodnika in prepričani so bili, da bodo partizane zasačili v spanju. Boj je bil kratek. Sest Nemcev je takrat šlo zadnjič v boj. Partizani pa so imeli dve žrtvi — Ferda Korena in Viktorja Erzenška. Bataljon Prešernove brigade na pohodu Z obeh strani Save Tiste dni je vrelo. Skupine so se zbirale v čete, nastajale so prve partizanske enote in borci so slovesno prisegali zvestobo narodu in boju. »Prisegam ...!« Tako je odjeknilo pod Storžičem in prav tako je odmevalo v temo jelovških dolin. Iz prvih čet sta tako nastala prva dva bataljona. Skoraj 200 mož, fantov in deklet se je pripravilo za boj. Prvič naj bi skupaj sodelovala oba bataljona v napadu na Begunje. Tam bi , morali osvoboditi politične zapornike, ki jih je bilo že kakih 300. Pri tem naj bi sode- lovalo tudi prebivavstvo kraja in to naj bi dalo vstaji mogočno, množično obeležje. Tak je bil načrt, načrt, ki jc bil poln poguma in. optimizma. Dogovorjena je bila noč med 5. in 6. avgustom. Kranjsko-tržiški bataljon (imenovan storžiški) je prišel na Dobrčo, kot je bilo določeno. Toda cankarjevcev z Jelovice ni bilo. Stvar je bila prišla Nemcem na uho in zastražili so Vse prehode prek Save. Storžičev-ce pa so napadli na Dobrči. Begunjski zaporniki so takrat zaman čakali na osvoboditev. Prebivavci so zaman prisluškovali tisto noč, kdaj bodo lahko po- magali partizanom. Padle so žrtve pod Stolom, na Dobrči in tri dni kasneje je bil zadnji obračun v Kotliču na Jelovici. Takrat je padlo trideset Nemcev. Padli pa so tudi trije partizani. Ti spopadi so takrat pomenili višek tako imenovane julijske vstaje kot odra/, splošnega razpoloženja prebivavstva za boj proti nasilju. Tc akcije so razredčile partizanske vrste, toda preživeli borci so bili se trdnejši temelji za nove partizanske enote in z < ponovno vstajo, ki je znova izbruhnila v decembru 1941. K. Makuc Bl«d iq , „, Sezona' se i"1*!3 - Turistična Ur^no iJr bUža vrhuncu in 1ni Privabil Vreme je zadnJe l°«U*e i„ nu Bled številne klinu !Udi tu'e turiste. 6 dovoli « Cmu J« »a Bledu teLPr0St0ra' ^j je bilo S0raJ rahi nezasedenih, kar ?.leduVeH. Preseneča. Na te Petora, saj Je bilo 2° Postn e približno 3°o d° S0raJ rahi nezasedenih, kar ?ed«veSr° Preseneča. Na 5 tuji n?r.P0Vedati, da števil- v°ži t* nan1 S,Cer *oiu™° ^dar si2nani turistični kraj, ?leda v Ja Pretežna večina Pop^a;i "ajveč dveh d? Po neiT ■Ldeva°Jih ozin> v£°V°rih iTh Že "^njenih LfJe skmw f bodo '^asti tC na SS dalj časa »dr-5 te*a Da °b vmitvi- Ra-SnC k*pL? Prihodnje S??ne tSS?^6 tu* nove &,ahko "h °V' tak° da sko-C dobro. ' da za naprej T' * je So bilj i gostov. Ve-b(*$tatistika tujci- sai J* k,' Wiafi ,2abel^ila kar bi'og?ed8inh,tuIista* "tlcr^' to S j bleJskega vJ> lani^^ovmsko turi-VJ^Sje na Bledu »Jona? J« grad J , 2anhn«nJe. la^ p«!* medtem ko ""^Oilfl.t0 žtevilko krep- ?nSvZsdkr>blejske- -to: bilihra2peli ob* fjer so zadnje ra > C]f avtom°- ^e !m° tuii T šotore sk°- ^d«}re8istrac ■ ^1Sti« saJ so 200 tU kaf"Piralo kar t v kori^nikov lef I PJmerjavi s To med*e dokaj lepa vani* da Se t ,e? drugim tudi Slušatelji prvega letnika predvojaške vzgoje na Trati pri škof Ji Loki z zanimanjem poslušajo svojega komandirja, ki jim pripoveduje o sestavi ln borbenem namenu puike V taboru predvojaške vzgoje na Trati Vsak dan devet ur dela •Jas rr- V j , Ktivi jn i, , lo' zlasti v fetaT dokoni avtocamP ^ilo tudi de? Urejen- ver- ?eli0,koPavcevtO U|c'°- Okrog Vr^(:Jl2iia toni; t!° 25 st0-Se Poras Pa bJdo te Ste- ŠKOFJA LOKA — Pred nekaj dnevi je v tabor predvojaške vzgoje Lipica na Trati pri Skorji Loki prispela prva skupfna obveznikov I. letnika predvojaške vzgoje Iz obeh dolin in mesta. Med 100 taborečimi, ki bodo tam ostali 14 dni, je največ kmečke in delavske mladina ter vajencev. V glavnem so to 17 in 18 let stari fantje, o katerih se Je komandant tabora Frido Vidmar zelo pohvalno izrazil. Dejal Je, da so mirni in vestni pri delu, tako da tokrat v naselju sredi gozda ni nikakršnih problemov. Delo se prične že ob 5. uri zjutraj in traja vse do 21. ure. Seveda ne izkoristijo tega Časa samo za vaje iz predvojaške vzgoje (teh je skupno s predavanji iz moralno-političnega področja 9 ur na dan), ampak imajo tudi ve- liko športa in drugega razvedrila. Moralno - politično delo vodi komisar Jože Krapš, na predavanjih pa v glavnem razpravljajo o vlogi mladine nekoč in danes, o delavskem samoupravljanju in o drugih družbenih procesih v naši državi. Med drugim bo slušateljem o gospodarstvu škofjeloške komune govoril predsednik tamkajšnje občinske skupščine. Žal, imajo manj stikov s predstavniki občinskega mladinskega komiteja, čeprav so sprva obljubili, da bodo sestavili program ideološkega dela za to skupino slušateljev predvojaške vzgoje. Za to skupino bo v istem taboru še ena 100-članska skupina škofjeloških mladincev, ki bodo poslušali program drugega letnika predvojaške vzgoje. ■— 2. Ali Se veste, ... ... da se lahko te dni vsi neplavavci v Tržiču naučijo plavati. Zveza za telesno kulturo in telovadno društvo Partizan Tržič sta namreč na trž.i-škem kopališču organizirala plavalno šolo, in to vsak dan od 9. do 10. in od 17. do 19. ure. Priče tek plavalne šole je bil ta teden. ... da gospodarski strokovnjaki na podlagi ustrezne analize dosedanjega gibanja go- spodarstva v tržiški občini menijo, da bo industrija presegla letni plan za 7 odst., kmetijstvo ca 11 odst., gozdarstvo bo plan doseglo v predvideni višini, gradbeništvo ga bo preseglo za 12 odstotkov, trgovina za 14 odst., gostinstvo za 6 odst., obrt za 15 odst. in komunala za 8 odst. Prognoza bo seveda uresničena le tedaj, če bodo posamezne gospodarske organizacije tudi v prihodnje dosegale dosedanjo dinamiko proizvodnje. I I I I I Doslej pretežno le zelenjava Kmetijska zadruga Tržič Je do konca letoinjega maja realizirala odkupno dejavnost precej više, »kakor pa Je bilo predvideno s olanom. Delno je temu vzrok povišanje cen kmetijskih pridelkov, vendar pa je tudi fizični obsecr odkupa prekoračil predvidevanja. V dosedanjem obdobju oziroma v obdobiu do konca maja so zalagali tržišče predvsem z zelenjavo, medtem ko se bodo krompir, žito, ribez in živina pojavili na trgu šele v tretjem in četrtem četrtletju. Precejšen problem, ki t Lire tr-/iško kmetijsko zadrugo, ie tudi ta, kako zadovoljivo uskladiščiti krmo. Hleva, silo«ov ln IJeTtilflSv namreč ne bodo gradili. Kmet i i ska banka zadrugi ni odobrila zaprošenega kredita, čeprav |e zadruga in občma 7^crotovila lastno udeležbo. Problem poštam-težil ob podatku, da ima zadrti'! oribližno 60 odstotkov zemMišč, ki Jih unravlla. posejanih s krmnimi rastlinami. V prihodnje zadruga ne bo mogla uspešno gospodariti, če ne bo organizirala takšen živinorejski obrat, kot ie predviden. 7. arondacijo in odkupi se površina zemljišč namreč stalno veča. zato čedalje bolj primanjkuje hlevskega gnoja. Do konca mala Je kmetijska zadruga Tržič dosegla vrednost prometa v višini 32,980.000 dinarjev, kar predstavlja 46,2 odstotka letnega plana. — P. Iz naših kolektivov Prvi skupni koraki Združitev je samo navidezno trenutno dejanje, praktično pa je to daljši proces — Nadaljnja organizacijska utrditev podjetja — V prihodnje: nabavili bodo težko mehanizacijo Proces združevanja gospodarskih organizacij) k! Je sicer sprva zajel zlasti industrijska podjetja, si je kaj kmalu utrl pot tudi v druge gospodarske dejavnosti. Tako so se preti »uesccl združila tudi tri gorenjska gradbena podjetja, in sicer GRADBENO PODJETJE TRŽIČ, GRADBENO PODJETJE KAMNIK IN KRANJSKO GRADBENO PODJETJE. Vzrok za združitev Je bil kaj preprost! Vsa ome-njena podjetja so bila kot samostojna prešibka, da bt se lahko uspešno udeleževala licitacij za zahtevnejše gradnje. Tudi določena kooperacija, ki so se je posluževala omenjena podjetja v nekaterih primerih, nI dala zaželenih rezultatov in tako so prizadeti spoznali, da se Jim odpira najugodnejša perspektiva v združitvi vseh treh podjetij v novo podjetje, v katerem pa bodo prejšnja podjetja poslovala kot samostojni obrati. Nekaj mesečno obdobje je nedvomno le nekoliko prekratek čas, da bi se pokazale vse prednosti ali pomanjkljivosti, ki jih je prinesla združitev treh gradbenih podjetij v novo podjetje »NOVOGRADNJE« Tržič. Toda kljub temu je to doba, ki že lahko da odgovor na nekatera vprašanja. V gradbenem podjetju NOVOGRADNJE Tržič menijo, da je združitev samo navidezno trenutno dejanje, praktično pa je to proces, ki traja dalj časa. Upoštevati Je namreč treba, da so se združila tri podjetja, ki so imela svojo notranjo organizacijo, svoje navade in končno, da so se združili trije delovni kolektivi. Zato so v začetku prav te okoliščine povzročale določene težave, ki pa so sedaj pretežno že mimo. V prihodnje pa še vedno ostane nadaljnje organizacijsko utrjevanje podjetja kot ena izmed pomembnih nalog. In kako se je združitev uveljavila oziroma pokazala z ekonomske plati? Nedvomno je na večji obseg gradenj in deloma tudi na ceno gradbenih storitev v določeni meri vplivala tudi združitev. Prav /družitev Je namreč omogočila večjo koncentracijo gradbene mehanizacije ln smotrnejše razporejanje zaposlenih. Ko je združeno podjetje zaživelo, se je kaj kmalu pokazala potreba po tako imenovani težki mehanizaciji, ki je ločena podjetja niso uporabljala oziroma potrebovala. Zato bo moralo podjetje NOVOGRADNJE nabaviti pr»v takšno mehanizacijo; nekaj Jo bodo že letos, ostalo pa prihodnje leto. Trenutno primanjkuje podjetju tudi ustrezen tehnični kader, \endar pa predvidevajo, da bo ta problem rešen Se letošnjo jesen. Da pa podjetje nima večjih problemov s pomanjkanjem ostalega kadra, se ima delno zahvaliti tudi dejstvu, da ima dokaj v rauu urejena delavska naselja in prehrano. Vsi delavci pa po prestani preizkušnji dobijo tudi delovno obleko in čevlje, kar je predpisano t ustreznim pravilnikom. Podjetje je prevzelo pogodbena dela tudi v Portorožu, kjer so bila gradbišča odprta skozi vso zimo ln kjer »o gradnje forsirali vse do pričetka turistične sezone. V Luciji je podjetje zgradilo ena izmed naših najlepših restavracij, v Piranu pa samopostrežno restavracijo. Sedaj pa bodo zgradili se štiri stanovanjske bloke. To, dji si je podjetje poiskalo delo v zimskem času ob morju, se temeljito odraža tudi v izpolnjevnnju planskih obveznosti. Takšen ukrep je bil še toliko pomembnejši prav v letošnji hudi zimi, ki je mar sikateremu gradbenemu podjetju prinesla kopico nevšečnosil. Za konec pa še nekaj številk! Splošno gradbeno podjetje NOVOGRADNJE Tržič je do konca letošnjega maja doseglo vrcdhoit gradbenih storitev v višini 799.791.000 dinarjev ali 49,9 odstotka l«t« nega plana. Od tega je obrat v Tržiču, ki je v sklopu podjetja naj« večji obrat in ki ustvarja približno 45 odstotkov realizacije, dosegel vrednost gradbenih storitev za 389.405.000 dinarjev ali /\4 letne zadolžitve. Tako visoka prekoračitev obrata v Tržiču gre predvsem na račun že omenjenih izvršenih del v Portorožu. V prvem polletju pa je podjetje realiziralo že okrog 70 odstotkov letnega plana, medtem ko bo obrat v Tržiču letno zadolžitev kmalu izpolnil. — I. P. Sobota, Žfl. frig* g*. Sovjetska ekipa avto-moto društev KOVROT in IRBIT je v sredo in četrtek obiskala tudi Gorenjsko. štiriinšestdeset udeležencev, med katerimi se jih je 29 pripeljalo z motorji, ostali pa z avtobusom in sedmimi osebnimi avtomobili, se je za dva dni nastanilo v hotelu Park na Bledu. V četrtek so z Bleda odpotovali proti Zagrebu. Kako bodo odločili kolektivi V Mlekarni, Kmetijskem gospodarstvu, Oljarici in Klavnici razpravljali o ustanovitvi kmetijsko-živilskega kombinata bodo KRANJ, 18. julija — Člani sveta za kmetijstvo občinske skupščine Kranj so se na svoji včerajšnji aeji pogovarjali o analizi možnosti za ustanovitev kmetijsko živilskega kombinata Kranj, ki bi povezoval naslednje gospodarske organizacije: Oljarico, Mlekarno, Klavnico in Kmetijsko gospodarstvo. Priprave na izdelavo analize so bile dolgotrajne, vestranske in temeljite ln so dokazale, da bi bila trajnejša proizvodnja oblika so- delovanja podjetij, katerih proizvodnja se med seboj dopolnjuje, zelo koristna. Analiza bo osnova za razpravo po prizadetih kolektivih, ki so s predlogom sicer seznanjeni, kaj več pa o tem pred proučitvijo možnosti niso razpravljali. O analizi, dopolnjenimi s stališči kolektivov, bo jeseni razpravljala občinska skupščina, ki bo tudi dokončno sklepala. Težnjo za ustanovitev kombinata med drugim narekujejo naslednje prednosti: razširitev in uskladitev proizvodnih zmogljivosti ter uvajanje novih izdelkov v skladu s skupnimi interesi kombinata, možnost boljše tehnološke povezave med pridelovalnimi in predelovalnimi obrati, ureditev medsebojnih tržnih odnosov, formiranje skupnih služb in prodajne mreže, možnost pridobivanja in združevanja sredstev za hitre in 200 tisoč lipanov iz Bohinja Vzrejni odstotek je letos prvič presegel polovico — Ribice v posebnih sodih potujejo v nova bivališča f) Ob Bohinjskem jezeru je edi- # no vzgajališče lipanov v naši 0 državi. S prvimi poskusi so za-O čeli že v letih 1954 in 1955, ven- # dar bi šele za zadnja tri leta „#} lahko govorili o množični vzre-Q ji te vrste rib. Precej težav so $ namreč morali prebroditi, pre-#> den so ugotovili, kakšna hrana tj najbolj ustreza mlademu zaro- # du in kako ga je treba oskrbo- # vati. Tuje ribogojnice ne izda- # jajo svojih skrivnosti. Center za vzgojo lipanov sodi v Okvir ribogojnice v Bohinjski Bistrici, ki je enota zavoda za ribogojstvo Ljubljana. Da je edino vzgajališče lipanov prav v Bohinju, ni slučaj, saj je tam na voljo hrana zanje — jezerski plankton. Letos so dosegli doslej največje uspehe, saj je vzrejni odstotek presegel 50, prejšnja leta pa se je gibal med 20 in 40. V slovenske reke bodo skupaj oddali okoli 200 tisoč mladih lipanov. Pomen centra- je še posebno velik spričo tega, ker so lipani pri nas v izumiranju. V mnogih rekah, kjer je bilo njihovo domovanje, je že večji del teh rib propadel. Tako sedaj zalagajo z mladim zarodom Savinjo, Soro, Kokro, blejski revir Save in nekatere druge reke. Lansko leto so lipane iz Bohinja vložili tudi v Plitvička jezera, vendar pa je letos med slovenskimi ribiškimi družinami toliko zanimanja zanje, da jih v druge republike verjetno ne bodo pošiljali. Proizvodnja je torej sprejeta, še vedno pa ostajajo težave s plemenskim materialom. Lipanj se namreč drstijo le v naravnem okolju (razen tega jih je izredno malo) in morajo zatorej vsako leto v času drstenja (marca in aprila) poiskati drstišča, jih loviti in osmukati. V času drstenja so reke visoke in je lov zelo otež-kočen. Ikre nato zadržijo v valilnici ribogojnice, ko pa se izvale, jih premestijo v rotacijske bazene na obali Bohinjskega jezera. V bazenih ostanejo od maja do konca julija, ko dosežejo dolžino od 3 do 5 centimetrov. Sele nato smejo v naravne vode. V ribogojnici vzgajajo še belov-čico — posebno vrsto postrvi, ki v naši državi živi edinole v Bohinjskem jezeru. Med vojno jo je tja prinesel neki ribič. Belovčiča tehta od 200 do 300 gramov, živi pa v globini med 10 in 40 metri. V rotacijskih bazenih jo zadržujejo do velikosti 3 "centimetrov, potem pa jo vlagajo v jezero. Delo z belovčicami je enostavnejše, saj se smuka jo kar v vališču in jim. tako plemenskih rib ni treba sproti loviti. — S. uspešne naložbe za razširitev in modernizacijo proizvodnje, možnost poseganja na zunanji trg. Vse te prednosti bi lahko dosegli le, če kombinat ne bo zakrival resnične podobe ekonomičnosti poslovanja posameznih vrst proizvodnje, če bodo enote ohranile največjb možno samostojnst in če bodo odnosi med njimi pogojeni z normalnimi tržnimi odnosi. Omenjena podjetja so sodelovala že doslej. Tako je KG Kranj dobavilo Mlekarni poldrugi milijon litrov mleka, Mlekarna Kranj pa je vrnila 866 tisoč litrov sirotke in 276 tisoč litrov posnetega mleka za pitanje mesnatih prašičev in 16 tisoč kilogramov goveje živine in telet. Med Oljarico in KG v preteklem času ni bilo močnejšega sodelovanja. KG je tu odkupovalo le manjše razpoložljive količine tropin za krmne'mešanice. Ker pa KG sedaj potrebuje že 65 vagonov mešanice letno, je nabavilo komlpetno mešalnico in jo pogodbeno oddala Oljarici, da jo usposobi za obratovanje za potrebe Kmetijskega gospodarstva. Razen tega ima KG poizkusno posajenih 5 ha repice, — S. 7 Ribič Lojze je pokazal, kako lovijo plankton v rezervnih bazenih. Hrano sicer zbirajo v jezeru. Plankton iz bazenov pride v poštev le, kadar v jezeru ni mogoče loviti, pa tudi sicer je primeren le za večji zarod, ker je zaradi ugodnih pogojev v bazenu večji. Obvestilo »Gozdno gospodarstvo Kranj obvešča vse gozdne posestnike, da prevzema od kmetijskih zadrug Cešnjica, šk. Loka in Gorenja vas s 1. 7. 1963 vso gozdarsko dejavnost, to Je javno gozdarsko službo z odkazovanjem, gozdno gojitvena dela, varstvena dela in izkoriščanje gozdov, vključno z odkupom lesnih sortimentov. Gozdno gospodarstvo Kranj bo od 1. 7. 1963 dalje opravljalo vse zgoraj navedene dejavnosti v občini Škof ja Loka prek gozdnega obrata Škof ja Loka s sedežem v Škofji Loki, s svojim gozdno-tehničnim osebjem in delavstvom — razporejenim po terenu. Izplačilo za prodani les bo 14-dnevno v Zalem Logu, češnjici, Bukovici, škofji Loki, Poljanah, Gorenji vasi in Sovodnju po razporedu, objavljenem na navedenih sedežih. Ob izplačilu za les bodo imeli področni gozdarji in logarji tudi uradne ure za stranke.« Pogled na dvajset rotacijskih bazenov. Vložijo okoli 15 tisoč mladih lipanov. SAP Ljubljana poslovna enota „GORENJSKA" Kranj obvešča vse koristnike motornih vozil, da komisija za tehnične preglede vseh vrst motornih vozil posluje vsak dan od 6. do 13.30 in ob sredah od 16. do 20. ure v Kranju, Ljubljanska e. 22 Posamezne učinke vozil merimo z najpreciznej širni strojnimi napravami Se priporočamo! Poklicna industrijska šola pri Železarni Jesenice RAVNATELJSTVO POKLICNE INDUSTRIJ^? ŠOLE PRI ŽELEZARNI JESENICE PODALJS JE VPIS ZA METALURŠKE POKLICE VALJ* CA IN TOPIVCA. Sprejem bo še 20. avgusta ob 7. uri na šoli na Jesenicah. Pogoji za sprejem so naslednji: 1. Z uspehom dokončana osemletna osnovna šola, 2. starost do 17 let, 3. telesna in duševna sposobnost. Prošnjo z življenjepisom, rojstnim listom, zaključnim ^riaV. valom iz osemletke, mnenje šole, pošljite na upravo šole do .".^j, gusta. Kolikor bi vseh dokumentov ne mogli priložiti K.P Je jih morate prinesti sami na dan sprejema. Učenci, ki in2 ^njo kakšen popravni izpit na osemletki, se vpišejo pogojno- * eftte morate kolkovati z državnim kolekom za 50 din. V njej na naslednje: ^ z* kateri poklic se prijavljate, če želite stanovati v natu, ali se boste vozili — odkod in s čim — in podobno, r še znamko za 25 din za odgovor. f Vsak učenec, ki se izučuje metalurških poklicev, P!!eJ"f^%-I. letu šolanja 10.000 din nagrade, v II. letu šolanja 11 000 °, tak0 grade in v III. letu šolanja 12.000 din nagrade. Vsem so pra zagotovljena delovna mesta. . , v • • hranit' * Učenci izven Jesenic imajo možnost stanovati in se «*« ^Qix šolskem internatu. Mesečna oskrbovalnina se za te poklice krije iz nagrade. ^ Za potovanje domov med šolskim letom dobi vsak u^e"e. jfi. Upraviteljstvo, kjer ste hodili v osnovno šolo, vam naj »na lezniško objavo za 75-odstotni popust na železnici za s.pr~JuPravi določeni šoli. Na dan sprejema morate objavo žigosati šole, kjer se prijavljate za nadaljne šolanje. # i Ostala navodila boste prejeli v šoli. Ravnateljstvo strokovne *>!• f Razpis let Svet delovnega kolektiva občinske skupščine Kranj P* sklepu seje z dne 17. julija 1963 razpisuje naslednja o lovna mesta: / 1. REFERENTA ZA KMETIJSTVO f IN INŠPEKTORJA visoka strokovna izobrazba (agronom) in • delovnih izkušenj 2. REFERENTA ZA KULTURO IN PROSVETO višja strokovna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj 3. GRADBENEGA REFERENTA m visoka strokovna izobrazba (gradb. inženir) 6 let delovnih izkušenj 4. REFERENTA ZA TR2ISČE IN CEtf^ visoka strokovna izobraaba (ekonomist) in 6 let delovnih izkušenj Ponovno pa razpisuje delovni mesti: 1. REFERENTA ZA URBANIZEM ^ ^ visoka strokovna izobrazba (arhitekt) b» delovnih izkušenj 2. KNJIŽNIČARJA s 5-urno honor«««0 zaposlitvijo srednja strokovna izobrazba in 4 leta Izkušenj Kandidati naj vlože pismene ponudbe z navedbo š0^< Izobrazbe in dosedanjega službovanja ter priloženim Ijenjepisom na občinsko skupščino Kranj. Razpis bo zaključen v IS dneh po objavi. Odkritje v muzeju na loškem gradu 8,1 ^sinlUci škof je zgradil 400 leti vodnjak J*?* Skoparjevo hišo j«i,jalttačrt,h z« urejevanje muze- (0«lr»ir?Stem v »oSkeni muzeju •taviti em Vrtu) bi n,ora11 »*vlm oh^SkoparJevo hišo -•ten, jeKt°m muzeja na pro- t^-- vodnjak. To naj bi bil ■JJJ^™*« vodnjak ali bolje večkrat« s* *kozl pokončen, UUVa ' \,«uralno oblikovan hlod, to. Tak ten° a,i kamn,tt> k°rl-paljaj, 0 »orito so delavci pri- koaokPred &koP™tev° niso, in cevi »n00?11 ^arek za vodovodne vWtiiak \, aJno odkrili globok k«>>tor;ft7!nJak *e Drav tam- 10 korit j? Vcl 2avaliu kamnite v nI Globok J« 15 metrov in 3 metre vode. Obod mmm VodBl-tT? metre vode. Obot saajjk jT* J« ix velikih in lepo kle betontKmn?v- Pokrit Pa J« bil * katneiJ, .plolčo. ki je mnogo '•*> kakor je sam vodnjak. ae nfl^ pri vsem tem, da aH vg-i ,°e spominja vodnjaka betonskn ,' ko so 8a zakriIi z ^•fcoftTi pu°ščo- Prav nad vod" Uta, jh J* bila postavljena vrtna vttl, dq,^ J? Predlanskim presta-2e to/da*?0 pa so J° tja nune. °bledćl Je s.pomin na vodnjak *o»ti vodVV^ ° Precejšnji sta" Uo lenoti a; ^ bolj Pa izred-tti je nM >sani kamni, s kateri-st«tfott ' T°cneje ugotoviti datkih m po teh skopih po-Oje, h ™ 150 samem načinu grad-bre« tvj!,pri tovrstnih objektih SovoreS5 ih 8tilnih in za čas sreči tj. OZnak. ni mogoče. K ki, ki n *° Se arhivski podat-2lati skl?1 bodo pomagali razvo-%ka {v«1 o nastanku vod- stoletja, Dopiso- -^ucckftn> * po prvem tudi Sk TU?0ru 1515' ki J'e zaJel ?^'bre? „k? iriJQ. «rad takrat PrS2-V0de- Nositi so jo mo-8rad, 7^ 12 mesta na glavah na Dr°»U z? ^e grajski oskrbnik , *1 zgraditev vodnjaka - ci-smški škof pa mu je sterne 1. .^aditev vodnjaka * ci- ^8°varS1Slnški škof pa rnu J« denarju f,,' ga sPraševaI o ceni, 86 Je zoJL^toeval »radnjo, ki •j* v dru te P'sai"iie zavlekla ? Prenet,!? pol°vico 16. stoletja ttl.tr ^a]ski obJekt 'n Otk. m»i etnografski spome- ?l0 ^^J^^i ie verjetp 0 aajnov zasIuži to posrc-8k°fji lIlJ-Se odkritje v muzeju vso pozornost. V vrsti razstav, ki jih prireja občinski svet Svobod Radovljica v avli festivalne dvorane na Bledu, je tudi razstava znanega slikarja Miha Maleša. Na sliki je njegova ročna barvna jedkanica »LJUBLJANA«. Z obiska v Osrednji knjižnici v Kranju Nov način poslovanja Prost pristop k knjižnim policam, pozornost knjižničarjev — svetovavcev in povsem nova razdelitev Osrednje knjižnice —- vse to je v veliki meri pripomoglo k močni razgibanosti in tesnem stiku med bravcem in knjigo. Knjižnično-matični oddelek s potujočo knjižnico, študijska, ljudska in pionirska knjižnica, to so štirje sestavni deli Osrednje knjižnice. Razen tega sodita sem še dve podružnični knjižnici, in sicer na Prlm-skovem in v Stražišču. J . UU' Izredne prednosti in kvalitete tega sistema so vzrok, da so pričeli po istem načinu poslovati tudi v Novi Gorici. Zanimivo pa je, da Je ledino zaorala prav kranjska knjižnica. Tega je sedaj že dve leti. A. P. Obisk v letošnjem prvem polletju V skladu z naraščanjem prebi- vavstva se veča iz leta v leto tudi število vpisanih. Če primerjamo obisk v letošnjem polletju z obiskom v istem času lani,, vidimo, kako občutno je naraslo število izposojenih knjig in s tem tudi obisk. Za ilustracijo navajamo nekaj itevilk o obisku v posameznih oddelkih Osrednje knjižnice v letošnjem polletju: ljudska knjižnica 25.496 bravcev, študijska knjižnica 8.828, pionirska knjižnica 6.386, Stražišče in Primskovo skupaj 1.153 bravcev. Obisk jc poraste! prav v vseh knjižnicah, razen na Primskovem, kjer so pionirji odprli svojo knjižnico in s tem zmanjšali število obiskovavcev. Problem pa je tudi s prostori. V vsaki knjižnici je približno 70 odstotkov leposlovja in 30 odstotkov poljudnoznanstvene literature. Pri nakupu knjižnih novitet pomaga sklad za finansiranje kulturne dejavnosti, ki bo letos dal knjižnici 27 milijonov dinarjev. S tem bo ta nakupila vse nove knjige, ki bodo izšle v Sloveniji, razen tega pa tudi nekaj srbohrvatskih in tujih. Nadwe zanimiv je ugotovitev, da za slovenskimi ljudje največ berejo nemška dela in šele nato srbohrvatska, angleška in francoska, kar pa zadeva zvrsti — bravci največ posegajo po leposlovju in šele nato po poljudnoznanstveni in politični literaturi ter revijah. Razveseljivo je da so prav delavci tisti, ki največ berejo. Pri njih je želja po kulturnih dobrinah narasla, medtem ko je pri mladini precej splahnela. Vsaka knjižnica ima tudi svojo čitalnico, kamor pa največ zahaja mladina. Vsako leto prizadene knjižnici veliko škodo prav neodgovornost in malomarnost bravcev. V načrtu imajo lastno knjigoveznico, ki bi obnovila uničene knjige, ka- kršne pridejo po nekaj mesecih iz rok bravcev. Prostor zanjo bodo dobili v osemletki »Stane Žagar«. Najbolj brana dela Zanimiva je tabela, ki jo vodijo v kranjski knjižnici o najbolj in najmanj branih avtorjih. Med najbolj priljubljene sodijo razen Greva še Sienkievvicz, Steinbeck, London, Zola, medtem ko Dostojevski in Flaubert le prepogosto ostajata na knjižni polici. Poezije nc prebirajo dosti. Najbolj brana defci v letošnjem letu so: Ljubimec Lady Chatterlev, Ilona, V vrtincu in Mladi mesec. Največji problem, ki ga bodo morali v kratkem rešiti, je pomanjkanje prostorov. Ko bodo dobili prostore Projektivnega biroja za študijsko knjižnico in prostore, v katerih je sedaj »šipad«, za pionirsko knjižnico, bo problem nekako rešen. S tem bo dobil prostor tudi klub za estetsko vzgojo otrok. Letos nameravajo uvesti debatne večere z bravci, ki naj bi še bolj zbližali knjigo ln človeka. Začeli bodo tudi z razstvami likovnih reprodukcij v čitalnici. V vežo kina »StoržiČ« pa nameravajo obesiti omarice, v katerih bodo razstavljeni ovitki novih knjig. Ra-zen teh stvari pripravljajo tudi centralni katalog Gorenjske, ki ga bodo priključili centralnemu katalogu Slovenije. — T. J. Drago Vresaik ZAKLAD i Preden se je znočiio, so se domenili za stražo. Najprej je bil na vrsti Jure, nato Bojan, Mišo je bil zadnji. Pravil je, da je proti jutru na morju najlepše. Pripravili so si vse potrebno za naslednji dan in legli spat. Ko se Je znočiio, je odšel na stražo Jure. Morje je tiho pošumevalo. Na cesti nad njimi so pob liska vali žarometi avtomobilov, ki so br-zeli v obe smeri. Doli v zalivu je postalo nemirno. Jure je oprezal v temo. V zaliv je priplavala jata velikih rib, ki so švigale nad valove in se spet zamolklo potopile. »To bo imenitno,« je pomislil. »Koliko rib bomo nalovili! Drugega dela nimamo. Mišo je ševe prenapet.« Ob svitu je straži! Mišo. Ni še motil, jutro Je bilo sveže in lepo. A tega, kar je prihajalo, ni pričakoval. Pred sončnim vzhodom je zgoraj na cesti zabrnel avto. Mišo je skočil s kamna. Kaj je, kdo se je pripeljal z avtomobilom? Kmalu zatem je avto zaobrnil in se vračal, od koder je prišel. Na robu ceste pa je stal možak visoke rasti, z nahrbtnikom in palico v roki. Spustil se je po strmini ln sc med grmičjem ln skalami, bližal taboru. Mišo je ugibal, ali naj zbudi prijatelja. Naglo Je snel s šotora karton, na katerem jc bilo napisano »Tabor morskih piratov«. Sklenil je, da bo prišleca pričakal. Gotovo je kak izletnik ali ribič! Mišo se je skril za olj kov grm. Kot da si je izbral prav njihov zaliv, je koraci! tujec naravnost proti njemu. Bil Je človek krenk« rasti, rumenih las in strogega obraza. Njegove oči so kalno zable-štele, ko Je zagledal pred seboj dečka. »Guten Morgen!« Je pozdravil. »Zdravo!« je odvrnil Mišo. Zdaj je vedel, da je mož pred njim Nemec. Moral je napeti spomin, da .je nalovil, vse tiste nemške besede, ki se jih Je učil v šoli. Nemec se jc razgledal, in ko jc opnzii. šotor, je prhnil predse: »Hm, ste mi zasedli prostor?« v>kT OMUH — 1 ir i Ž-o* GOLOSOVSKI fclim verjeti Nasigri • *Ste zvein4 dne ob desetin dopoldne sem bil v arhivu. , »Le to u kaJ novega?« me je sprejel Tomilin. JI? Vodi v • F*^ste sami,« sem odgovoril. »Sled Ljudmile Zajkov- ^kati »V Jetniško bolnišnico... Morda bi jo morali tudi tam Vod-Ja arntva11 Ui boto'šmce'« me )e z odgovorom presenetil l^n so'in i . jef ?GestaPov • J P°blali> če ie obolela?« dar *c boin-? oblčaJno niso zdravili bolnih jetnikov. Ponavljam, l>ooin° u*odo SniCe ni bilo! ln v zvezi 2 ZaJkovsko — i?' da se°e Vemo'(< ie odgovoril Tomilin in mi na *^ar res ? ^aSn° razbral: »Zakaj vdiraš skozi ou^n« vime-s katerim bi sc lahko še pogovoril?« sem za njeno na-namenil takšen nk *^ar iv»e • Jasno razbral: »Zakaj vdiraš skozi odprta vrata?« bl'Pan0 orri poluJte v 7 nyrja v zahodno Nemčijo,« je odgovoril Tomilin, »poišeit "te se )a jn '-<*nouno Nemčijo,« je odgovorit lominn, »poiščite , , Poprosite, naj vam pove vse, kar ve o Zajkovski. eI dati[ kak*na »In »Šal« »nterv uja. jc bila resnica. Bojim se le, da vam ne bo seiHPreVaiavec zamrntl al. Nenadoma mi je šinila v glavo misel: ?streHi v„ fudovski, kaj se je zgodilo z njim? Je morda živ?« s^erjetno « 1". ,0pa- %sVa1, sPr«Tni 'L' ,odgovor'l Tomilin. »Po končani vojni sc je dolgo ^•i so^a ,al naslove in priimke. Odkrili so ga šele 1950. leta. »T0 pom nci Petindvajset let zapora.« *J?°rda en1, da -i'c ie zdaj v kaznilnici?« *P°iskai"' ' ^ilin i? born in se z njim pogovorili« pričawel° trioJh * ?dkimaI z *lavo-^am Jte Prev v t!1v°vek ste. Pojdite in ga poiščite, vendar ne ^Pogra^sij1^ novega vam ne bo P°vedal- Mi. na primer, c zapiske z njegove razprave. Tudi Cudovski po- trjuje izdajstvo Ljudmile Zajkovske.« »Da, da, to vem ... V celici je bil s preiskovavcem Bronkejem, ko je Zajkovska napisala svoje poročilo Kornerju... Toda vseeno! Vsekakor se morava pogovoriti!« »Srečno pot!« —Tomilin mi je ob slovesu stisnil roko. Vrnil sem se v hotel in telefoniral na letališče. O tem, kje je Cudovski, bi lahko poizvedel le v Moskvi, v glavni upravi kazensko-pobol j sevalnih zavodov ministrstva za notranje zadeve. Zvečer istega dne sem z letalom odpotoval iz Pribelska, ne da bi zvedel kaj novega. Se vedno nisem imel nikakršnega dejstva, ki bi potrjevalo moj dvom, vendar pa sem bil še vedno prepričan, da je Ljudmila Zajkovska nedolžna in da pisma ne lažejo. V uredništvo nisem odšel. Razume se, da to ni bilo preveč spodobno, vendar sem se — odkrito povedano — bal, da bi moji predstojniki onemogočili iskanje. Materi in sestri sem strogo naročil, naj vsem tistim, ki bodo po telefonu spraševali zame, sporočita, da se še nisem vrnil s službenega potovanja. Takoj po prihodu sem odšel v ministrstvo za notranje zadeve. Načelnik glavne uprave kazensko-poboljševalnih zavodov, sivolasi in pozorni polkovnik, heroj Sovjetske zveze, je z razumevanjem poslušal mojo zgodbo. »Dobro vas razumem,« je dejal. »Včasih želi človek verjeti intuiciji in ne dejstvom. Počakajte, omenili ste priimek Cudovski? Da, spominjam se ga. Leta 1950 sem predsedoval vojaškemu sodišču, ki ga je obsodilo. Kari Karlovič cudovski je po narodnosti Nemec. Njegovi predniki so se že pred davnimi časi naselili v Rusiji. Tako je bil volksdeutscher. Zdaj je v kazensko-poboljševalnem domu. Vem, ker je pred nedavnim poslal prošnjo za pomilostitev.« »Bi se lahko sestal s Cudovskim?« »V mesto Borsk boste morali odpotovati. Svetujem vam, da potujete z letalom, preostanek poti pa boste zmogli z avtomobilom.« »Moram zaprositi za posebno dovoljenje?« »Časnikarji in drugi predstavniki javnosti lahko ob vsakem času obiskujejo kazensko-poboljševalne domove. 2elim vam uspeh!« Vrnil sem se domov in kupil letalsko vozovnico. Potovanje do t ja in nazaj je veljalo devetsto rubljev. Sestra Kača mi je posodila tisoč rubljev. »Ko bom dobil honorar za članek, ti bom vrnil,« sem ji obljubil. -- Letalo proti 'Borsku naj bi odpotovalo šele čez dva dnevai, ob devetih zjutraj. Zvečer sem telefoniral Maši. Zaslišal sem njen glas, se zmedel in pričel jecljati. »Zdravo, Maša,« sem dcial. »Govori Aleksej. Dopotoval sem, vendar moram takoj dalje. Sestati se morava.« »Pridite k meni,« me je povabila. »Imate čas?« »Kje stanujete?« »V vaši soseščini, v Barikadni ulici.« Deset minut zatem sem se že vzpenjal po strmih stopnicah starega poslopja. Maša je stanovala v tretjem nadstropju. Prišlec je takoj opazil brezhibno čistočo in red.v sobi. V naj manjših stvareh je bilo videti bolniško čistočo: v poSkrobljenem prtu snežno belih zavesah na oknih, da, celo v zraku, ki ni izdajal sled zatohlega vonja podobnih starih hiš. »Slecite si plašč in? sedite,« mi je malce zmedeno rekla Maša. Strmel sem vanjo in pozabil, da se ne spodobi takole bolščat v skorar neznano dekle. Povesila jc pogled in zardela. 2e!ela ;e pre kiniti nevšečno molčanje, zato je dejala: »Sedite. Želite čaj?« »Prosim,« sem odgovoril. Gledala me je ljubeznivo in prijateljsko. Opogumi! sem se ii jo povprašal: »Bi mi lahko morda pripravili obložen kruhek, Maša? Danes nisem obedoval.« Urno ga je pričela pripravljati ln togost le kar vidno plahnela Pri Maši sem ostal tri dobre ure. Pila sva čaj, gledala televizijsk program in se pogovarjala. • Povedal sem ji, koga sem srečal v Prlbelsku, Pred Mašo nisem prikrival, da so me dosedanji rezultati iskani* razočarali. "Ko je zvedela, da sem sklenil z letalom odpotovati v Bo>-sk, me je pogledala veselo pa sočasno presenečeno. Tudi sam sem se ogrel. »Le kaj je tako nenavadno? Malce bi se rad sprehodil. Se posebej, ker jc tamkajšnja okolica zelo l?pa* »Ne vem, zakaj vse to poč>nj'V.v vendar sodio\ da r-to y; 16 dober človek,« je tiho odgovorila M*»Sa. Sobota. 20- Julija W« Sport # Šport • Šoort # Šoort • Šport • Šport • Šport # Šoort • Šoort ~* * Šport • Šport • Šoort • # šoort • Šport • §1* Pester program Športnih prireditev KRANJ, 19. julija t- Dopoldne je občinska zveza za telesno kulturo priredila tiskovno konferenco, na kateri so predstavniki pripravljalnega odbora za otvoritev novega športnega stadiona seznanili novinarje o poteku del pri izgradnji tega objekta in o programu športnih prireditev, ki bodo ob tej priložnosti v Kranju od 27. julija do 4. avgusta. V uvodu je predsednik ObZTK Srečko Skrt poudaril izreden pomen novega stadiona za nadalj-no rast množičnosti in kvaii-tete telesne kulture ,v kranjski občini. Po odkritju spomenika 245 padlim športnikom bo v nedeljo, 28. tega meseca, ob 10. uri otvoritevt sadiona. Potem se bodo pričele športne igre, med katerimi bo isti dan popoldne zanimiva nogometna tekma med članoma druge zvezne lige Trepčo in Ollmpijo, medtem ko bo neposredno po otvoritvi nastop orodnih telovadcev z evropskima prvakoma CER AR JEM IN BILICEVO na čelu. Naslednji dan bodo na odbojkarskem turnirju nastopile vrste Bora iz Trsta, Jesenic in Triglava, v torek bo košarkarski turnir z udeležbo mladega moštva Crvene zvezde, Ljubljane in Triglava, v sredo bodo na rokometnem turnirju nastopili igravci Slovenjega Gradca, trboveljskega Rudarja in Kranja ter igravke Ljubljane, Kranja in Pirana. V četrtek se bo pričelo dvodnevno prvenstvo JLA v atletiki in mnogoboju, na katerem bo z več kot 200 tekmovavd, med katerimi bo tudi precej jugoslovanskih vrhunskih športnikov, nastopilo 6 ekip — beograjska, zagrebška skopska, sarajevska, splitska in zemunska. Razen tega bo oba dneva tudi teniški turnir, za zaključek pa še odprto atletsko prvenstvo Kranja. Plavalna šola pričela z delom Včeraj so na kranjskem kopališču učitelji plavanja spet pričeli s poukom plavanja neplavavcev in tistih, ki se hočejo v plavanju izpopolniti. Tečaj bo trajal tri tedne, ob koncu pa bodo med, učenci priredili tekmovanje, najboljše pa sprejeli v PK Triglav. Prijave še sprejemajo. I. zvezna plavalna lipa Prihodnjič 14.000 točk Triglav : Partizan 13.896 : 13.037 Kranj — V prvem kolu zvezne plavalne lige so domači plavavci gostili ekipo beograjskega Partizana. Kljub temu da domači niso nastopili v svoji popolni postavi, so vodili že takoj v začetku in so med tekmovanjem le enkrat izpustili vodstvo iz rok. Ena najbolj zanimivih točk četrtkovega sporeda je bila disciplina 200 m metuljček. Gledavcem je nudila pravi športnni užitek, kajti vse do poslednjih metrov nismo vedeli, kdo bo najhitrejši. Končno je. to uspelo Vladu Brinovcu, ki je tudi v tem srečanju pokazal, da popolnoma upravičeno sodi v državno reprezentanco. Pohvaliti moramo tudi Janeza Kocmurja, ki je z rezultatom 58,9 na 100 m prosto dosegel letošnji najboljši rezultat v državi. Rezultati: moški— 400 m prosto: V. Brinovec 4:47,5, P. Brinovec (oba Triglav), 4:54,4; 200 m prsno: Perišič (P) 2:44,4, Pogačnik (T) 3:00,4, Chvatal (T) 3:02,3; 200 m hrbtno: Pauljevič (P) 2:41,7, Rebolj (T) 2:42.0; 200 m metuljček: y. Brinovec 2:40,1, Peternel (oba Triglav) 2:49,5; 100 m prosto: Koc-mur 0:58,9, S. Košnik (oba Tri-Kranjski atletski sodniki bodo | glav) 1:02,2, štafeta 4X100 m me-Imeli v dneh, ko bodo v Kranju j šano: Triglav (S. Košnik, Pogač-odprli novi športni stadion, pol- nik, V. Brinovec, Kocmur) 4:43,1, ne roke dela ' Partizan 4:44,2, ženske — 400 m I prosto: Franičevič 5:57,1, Pauljev ' (obe Partizan) 6:11,1, Bogataj (T) 6:13,6; 200 m prsno: Perišič (P) 3:16,6, Debeljak 3:29,7, Pšenica (obe Triglav) 3:30,8; 100 m hrbtno: Pauljev (P) 1:21,5, Čolnar 1:29,6, Arizanovič (obe Triglav) 1:43,4; 100 m metuljček: Bogataj (T) j 1:34,8, Perišič (P) 1:41,3, Senica ' Triglavani v reprezentanci V jugoslovansko reprezentanco, ki bo 27. in 28. tega meseca nastopila na plavalnem troboju Italija - Jugoslavija - Nizozemska (tekmovanje bo v San Remu), so določeni tudi trije plavavci kranjskega Triglava. Na 100 metrov kravi bo plaval Kocmur, na 400 metrov mešano pa Vlado Brinovec. Kot rezervi sta za 400 ln 1500 metrov kravi določena Vlado in Peter Brinovec. Diamantni »C« za Janeza Brezarja V torek se je s 500. skokom pridobil najvišje priznanje v padalstvu član kranjskega aerokluba JANEZ BREZAR. Njegov dlamnat je drugi v kranjskem aeroklubu in tr.etji v Sloveniji. Razen njega ga je na Gorenjskem osvojil Še kranjčan Rudi Skofic. — P. (T) 1:44,2; 100 m prosto: Franičevič (P) 1:14,2, Jančar 1:22,1, Mihe-lič (obe Triglav) 1:26,1; štafeta 4 krat 100 ni mešano: Partizan 6:00,"2, Triglav 6:03,1. Po končanem plavalnem sporedu sta se v prijateljski vaterpolski tekmi pomerili moštvi ljubljanske Ilirije in domačega Triglava. V nezanimivi tekmi, zaradi velike premoči domačinov, so le-ti zmagali z visokim rezultatom 12:1, če-i prav so odigrali samo tri četrtine. TRIGLAV: F. Rebolj, Chvatal 2, Zgomba 2, Nadlžar 1, V. Brinovec 3, VeUčkovič 2, J. Rebolj 2, Kocmur, PiČulln, Juvan, S. Brinovec; ILIRIJA: Otruba, Vrbovšek, Kar-lin, Zvokelj, Hafner, Alujevič, Jež 1, Vrbovšek, Virant. Sodil je Piber z Bleda — z manjšimi napakami. — M. Odbojkarski turnir v Vogljalr V sredo je telesnovzgojno đV Štvo Voglje v počastitev krajevn ga praznika organiziralo ocm j karski turnir, na katerem je JJ delovalo 5 moStev. V izredno Jff burljivi in lepi finalni tekmi i moštvo iz Predoselj, v katerem -je najbolj odlikoval Tonček 5W£ vic, premagalo Šenčur, kjer i bila najboljša igravca Okorn Markun. Zmagovalno m0Štv°taIj prejelo prehodni pokal, os dve najboljši vrsti pa diplome. REZULTATI: Voglje : Besnica 2:0, Šenčur: Voglje 2:0, Predoslje : Adergas 2:0, Besnica : Aderpge. 2:0, Predoslje : Besnica 2:0, £ , doslje : Šenčur 3:2; VRSTNI RW£ Predoslje, Šenčur, Voglje, 0« ca, Adergas. — J. R- Izbirno tekmovanje za dvoboj z Beljakom Kranj priredil P1*^"] atletski miting, ki je hkrati veljal kot izbirno tekmovanje za ^ z Beljakom. To že tradicionalno atletsko tekmovanje med atle. jj„ Ijaka in Triglava bo letos v Kranju in bo združeno z ?^?" kači novega stadiona. Mitinga se niso udeležili trije mladi kranjski ..^ na kratke proge Pirjevec, Protič in M. Galjot, ki so v ponea odpotovali v Beograd na zvezni seminar za atlete - sPr\n.ter,e'majen tem ko so nekateri nastopajoči s svojo samovoljo kvarili nor ^. potek mitinga, so ga popestrili nekateri naši odlični športni -so v Kranju na pripravah za vsearmadno prvenstvo. gnhttt'- REZULTATI: moški — 100 m: Kuralt 12,0 Arizanovič 12.3. w» Naraks (JLA) 53,0, Marko Hafner (JLA) 54.9. 1000m: Cvirn Dolinar 2:46,9, daljina: Koren 546, Arizanovič 517, disk: RakV{„vjC 49,64, Konc 32,08, disk (1000 g): Fister 39,98; ženske — 60 m: »a'w 8,8 Ošina 9,3, Habjanič 9,3. — M. K. Najboljši ljubljanski mnogobojci Pred dvema dnevoma so v kranjski vojašnici slovesno podelili priznanja najboljšim vojakom in oficirjem, ki so zastopali ekipe garnizij iz Zagreba, Ljubljane, Maribora in Reke v vojaškem in oficirskem mnogoboju zagrebške vojne oblasti. Rezultati vojaškega mnogoboja: V plezanju po vrvi se je najbolj izkazal član ljubljanske ekipe, vodnik Gojko VARDA s 5,7 in 66 točkami od 100 možnih. Peter KOREN iz zagrebške ekipe je zmagoval v premagovanju vojaških zaprek s časom 1:49,7 in 90 točkami,. Najboljši metavec bombe pa je bil vojak Aleksander PAVUNOVIC, ki je s 55,22 m dosegel 60 točk, med plavavci pa je v premagovanju vodnih zaprek zmagal vojak Laso PINTAR z 91 točkami in časom 30,9, v krosu pa Stanko BORAK iz Maribora. V skupni uvrstitvi so bili najboljši: 1. Varda, Ljubljana, 324 točk; 2. Borak,' Maribor, 319 točk: 3. Koren. Zagreb, 310; 4. Pintar, Zagreb, 305; 5. Mag-dič, Ljubljana, 300 točk. Oficirski mnogoboj: V streljanju s pištolo si je s 87 krogi priboril 91 točk in prvo mesto poročnik Rade JOVANO-VIC, podporočnik Spiro NIKO VIC pa je zmagal v premagovan ?u j zaprek, kjer si je z odličnim ča- som 1:16,0 priboril 96 točk, in v metanju bombe, kjer si je z metom 55,25 m priboril 60 točk. Najboljši plavavec med oficirji pa je bil kapetan GLUyiC — 34,9 in 73 točk. Zmagovavec krosa 'je bil Stanko ARBUTINA. Skupna uvrstitev: 1. Gluvič, Lj., 349 točk; 2. Jovanovič, Lj., 348 točk; 3. Nikovič, Lj., 342 točk; 4. Kneževič, Lj., 318 točk. Ekipno so bili najboljši predstavniki ljubljanske garnizije, kii so zmagali v vojaškem in oficir-j skem mnogoboju pred ekipami iz Zagreba, Reke in Maribora. Najboljši ekipi je polkovnik Dragiša Marinko podelil pokal komandan-1 ta zagrebške vojne oblasti. — P. Za gorske moto dirke na Jezerski vrh je prijavljenih 76 tekmovavcev Jutri ob 10.30 bodo na prenovljeni cesti na Jezerski vrh gorske moto dirke, ki se Jih bodo razen naših najboljših tekmovavcev udeležili tudi dirkači iz Avstrije ln Italije. Skupaj bo v šestih kategorijah nastopilo 76 tekmovavcev. Največ se jih je prireditelju — Avto-moto društvu Kranj — prijavilo v kategoriji motorjev do 250 cem (na sporedu bo kot tretja dirka), in sicer 20. Najprej bo startalo 12 dirkačev v kategoriji do 50 cem, za njimi se bo 13 tekmovavcev pomerilo z motorji do 175 cem, za že omenjenimi 20 vozači v kategoriji do 250 cem pa bo startalo 7 prikolic. Po 20-mi-nutnem odmoru bosta na sporedu še dirki motorjev do 175 cem (6 tekmovavcev) in nad 250 ^ za katero Je prijavljenih 1»0 začev. Kot smo že omeni«. ^ na Jezerskem tekmovali vsi boljši slovenski predstavniK« |6 to športa, zelo močna ekip ^ tekmovavcev pa bo prišla ke iz Avstrije. Za tiste, ki si bodo žele« ' dati to zanimivo tekmovanje*, r^ pravi Ja avto-moto društvo ^ do devete ure poceni Prey.haiaH Jezersko; avtobusi bodo oon * Izpred kranjske avtobusne P ^ je. Sporočamo tudi, da W" ob sto na Jezersko zaprli v0. 10.15, tako da kasneje nofteD_ Vozilo ne bo moglo dlje kot o" nia na Jezerskem. ^ Za zmagovavce v P^'Tljpra-kategorijah je prireditelj P *Bg. vil denarne nagrade, plali; Mali p. d. Rozman. Anton ^5 Golnik 48 , ^jšo Iščem žensko - najraje upokojenko za pomoč gaSu. dlnjatvu v dopoldanskem y, j Zlata Savnik, Kranj, P°štfla 2713 objave RAZPIS POSTA SKOFJA LOKA SPREJME V STALNO ZAPOSLITEV 3 PISMONOŠE ^ Interesenti naj vložtJ0 P1^ ^ prošnje ž življenjepisom ^^$.]0 Skofja Loka ali Pa se cb. prav tam, kjer dobijo vse ne informacije. a