Kampanja proti odvisnosti na goriških šolah Piero Contestabo uvedel letošnji Ricmanjski teden Kanalski Slovenec Tadej Pivk odličen četrti na prestižni tekmi Sellaronda v turnem smučanju >/20 Primorski ČETRTEK, 13. MARCA 2008 št. 62 (19.152) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Javne finance dobro, zasebne slabo Vlasta Bernard Pozitiven podatek o znižanju deleža italijanskega javnega dolga na bruto domači proizvod je te dni zasenčil podatek Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), po katerem so italijanske plače na 23. mestu lestvice tridesetih članic OECD. Več kot Italijani zaslužijo v »stari« EU celo Španci in Grki, manj pa samo Portugalci. Zvišanje davčnega pritiska je močno prizadelo zaslužke italijanskih družin, ki se preživljajo z odvisnim delom. Res je v zameno prišlo do znatnega izboljšanja javnih financ, h kateremu je svoje prispevala tudi vojna napoved davčnim utajevalcem in odkrivanje sive ekonomije. Davčni priliv se je povečal tudi zaradi lanske pospešitve gospodarske rasti in tukaj smo pri drugem bolečem poglavju. Iz trimesečnega vladinega poročila o položaju javnih financ je namreč včeraj prišla potrditev, da se bo italijanska gospodarska rast v letošnjem letu zmanjšala za več kot polovico glede na lanska predvidevanja (1,5%) in se bo gibala med 0,5 in 0,7 odstotka. To j e že skoraj stagnacija, ob kateri je ilu-zorno pričakovati izboljšanje finančnega položaja italijanskih družin, pa tudi za javne finance nadaljevanja trenda izboljšanja ni mogoče predvideti. Gospodarski in finančni položaj države in njenih prebivalcev, s katerim se bo po volitvah srečala nova vlada, je žal tak, da ne glede na zmagovalca ne bo omogočil izpolnitve radodarnih volilnih obljub. Potreben bo globok premik v gospodarski politiki, reforme, ino-viranje in zlasti spodbujanje razvoja, brez katerega se državne in zasebne blagajne ne morejo polniti. EVROPSKA UNIJA - Danes in jutri bo v Bruslju zasedal Evropski svet Prvi evropski vrh pod slovensko taktirko Pottering, Janša in Barroso včeraj počastili 50-letnico Evropskega parlamenta TRST - Riccardo Illy včeraj v pogovoru z novinarji Z vizijo prihodnosti »Doseženi rezultati omogočajo deželi dodaten razvojni impulz v naslednjih letih« Riccardo Illy je na včerajšnjem srečanju izpostavil številne točke svojega programa kroma TRST - Levosredniski kandidat za predsednika dežele FJK Riccardo Illy je včeraj na tržaškem sedežu svojega volilnega štaba predstavil volilni plakat, obenem pa je bi- la to priložnost za pogovor z novinarji in odgovornimi uredniki deželnih medijev. Predsednik deželne uprave seje v razgovoru dotaknil številnih točk svojega programa in po- vedal, da na neutemeljene napade tekmecev ne bo odgovarjal. Je pa pripravljen na vska-kršno konstruktivno soočenje. Na 3. strani pristanišča - Slovenski gospodarski minister v Luki Koper Sodelovanje bližnjih pristanišč je njihova razvojna priložnost KOPER - Za slovenskega gospodarskega ministra Andreja Vizjaka je ključna razvojna priložnost koprskega pristanišča sodelovanje z bližnjimi pristanišči, v prvi vrsti seveda s tržaškim. Viz-jak je na včerajšnji slovesnosti ob odprtju prenovljenega skladišča na terminalu za sadje tudi podprl vsa razvojna prizadevanja Luke Koper, in sicer tako v posodobitvi obstoječih zmogljivosti kot v izgradnji novih. Vsa pristanišča se po njegovih besedah srečujejo s pomanjkanjem prostora, optimiranjem storitev in nenazadnje tudi s posegi v prostor. V sodelovanju pa Vizjak vidi ključno razvojno priložnost in možnost konkuriranja ostalim evropskim pristaniščem, tako v severnem kot južnem delu celine. Predsednik uprave koprske pristaniške družbe Robert Ča-sar je glede sodelovanja na razpisu za koncesijo v tržaškem lesnem pristanišču dejal, da gre v tem primeru za gospodarske interese, partnerstvo in sodelovanje s kolegi iz Trsta, ki imajo na razpolago terminalske kapacitete, kakršnih v Kopru primanjkuje. Na 6. strani italija Gospodarska rast letos le 0,6-odstotna RIM - Italijansko gospodarstvo bo v tem letu raslo počasneje, kot je vlada napovedala pred nekaj meseci. Bruto domači proizvod (BDP) se bo predvidoma povečal za 0,6%, in ne za 1,5%, kot piše v finančnem zakonu za leto 2008. Rast naj bi se nekoliko povečala v prihodnjih letih, in sicer za 1,2% BDP v letu 2009 ter za 1,5% BDP v letu 2010. Kljub temu naj bi se javni dolg v tem letu znižal s 104 na 103% BPD, davčni pritisk pa s 43,3 na 43,1% BDP. Tako piše gospodarsko ministrstvo v svojem rednem trimesečnem poročilu. Na 18. strani BRUSELJ - Danes in jutri bo v Bruslju prvo od dveh zasedanj Evropskega sveta pod slovenskim predsedstvom, ki ga bo vodil premier Janez Janša. Vrh bo predvidoma potrdil nov cikel lizbon-ske strategije ter morda rešil nekatera podnebna in energetska vprašanja. Včeraj pa je Janša nastopil na slavnostni seji Evropskega parlamenta ob njegovi 50-letnici. Skupno s predsednikom skupščine Hans-Gertom Potteringom in s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom je poudaril, da napredek Evropskega parlamenta v pol stoletja delovanja odraža napredek, ki gaje v tem času dosegla Evropska unija. Na 4. strani V Čedadu predstavili evropski program IPA za jadransko območje Na 6. strani »Rai 1964«: razstava sodobnih umetnin Na 9. strani Igralka Barbara Cerar spet na tržaškem odru Na 12. strani Proti goriškemu državnemu tožilcu vodijo preiskavo Na 14. strani V Planici pričakujejo skoke čez 230 m Na 19. strani SLABO VREME Huda neurja v Veliki Britaniji in na Holandskem LONDON, AMSTERDAM - Sever Velike Britanije in Severno Irsko so včeraj drugič v treh dneh znova zajeli močni vetrovi in nalivi. Preplah pred nevarnostjo neviht so včeraj izdali tudi na Nizozemskem, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po navedbah britanske policije se je zaradi vetrov, ki so pihali s hitrostjo več kot 130 kilo-me trov na uro, na av to ces ti na se ve ro -zahodu države prevrnilo več tovornjakov. Močni vetrovi so zajeli tudi Severno Ir sko. Po na po ve dih me te o ro lo gov se severu Anglije in jugu Škotske obeta tu di sne že nje, za se ve ro za hod An gli -je pa je še vedno v veljavi preplah pred po pla va mi. 2 Sreda, 12. marca 2008 MNENJA, RUBRIKE / GLOSA O moralni in politični drži škofa Gregorja Rožmana, Jo2e Pirjevec_ Zgodba ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana čustveno Primorcev ne zavezuje, saj imamo dovolj opravka s spominom na kakega drugega njegovega sobrata. Toda, ker še vedno pogojuje današnjo politično sceno v Sloveniji, ne moremo biti do nje brezbrižni. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je, kot znano, 1. oktobra 2007 ugodilo zahtevi sedanjega ljubljanskega nadškofa Alojza Urana in razveljavilo sodbo glede Rožmana in prvaka SLS Mihe Kreka, ki jo je izreklo vojaško sodišče IV. armade 30. avgusta 1946. Sodišče je ugo to vi lo, da je tis ti dalj ni pos to pek kr šil vrs to pro ce du ral nih do ločb in da bi ga bi lo treba obnoviti. Zadevo je vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje. V odgovor na to odločitev, ki ima politične razsežnosti, vezane na današnjo stvarnost, je odgovorila Zveza združenj borcev za vrednote NOB in izdala brošuro, naslovljeno »Škof Rožman v zgodovini«. V njej so tako ugledni pisci kot so Marjan Žnidarič, Spo-menka Hribar, Ljubo Bavcon, Janko Pleter-ski, Janez Kos podali svoje videnje Rožmano-vega primera, vezanega na medvojno dogajanje v Ljubljanski pokrajini. Kot znano, je v tem predelu naše domovine prišlo do usodnega razkola med Osvobodilno fronto in silami, ki v odporu proti okupatorju niso bile pripravljene sodelovati s komunisti. V prepričanju, da se odločajo za manjše zlo, so se povezale najprej z Italijani, pozneje pa z Nemci in s tem sprožile bratomorno nasilje, spomin na katerega nas še vedno bremeni. Ker je po odločitvi Vrhovnega sodišča Rožman tehnično »nedolžen«, kar zadeva sodelovanje s sovražniki, so omenjeni avtorji skušali ugovarjati tej tezi in poudariti odklonilno sodbo, ki gaje o njem dala zgodovina. Pri tem je predvsem zgovoren prispevek Janka Pleterskega, v katerem je vrsta dokumentov, ki govore o Rožmanovi kolaboraciji. Tako na primer spomenica z dne 12. septembra 1942, ki jo je škof izročil generalu Robotti-ju. V njej je niz predlogov, s katerimi »zdravi del Slovencev« ponuja sodelovanje z italijanskimi vojaškimi oblastmi, »da bi ponovno vzpostavili red in zatrli prevratniške in puntarske elemente«. Ker sem v zadnjem času o Rožmanovem primeru dobil novo gradivo, naj k brošuri, o kateri govorim, dodam še nekaj informacij. V Gorici je katoliški tednik »L'idea del Popol-o« januarja 1944 objavil članek, v katerem je poročilo o pridigi, ki jo je imel Rožman 12. decembra 1943 v obrambo svojih političnih odločitev. V trenutku, ko se je že zarisoval na obzorju poraz Hitlerjevega Tretjega Rajha, je škof zavrnil obtožbo, da je »največji izdajalec«, ker sodeluje pri uničevanju lastnega na-ro da. V pre pri ča nju, da mo ra pri di ga ti res -ni co, je dvig nil svoj glas pro ti »brez bož ne mu komunizmu«, »največji zmoti«, ki naj bi grozila Slovencem. S tem je obsodil OF, ki se je skupaj z vzhodnimi in zahodnimi zavezniki bo ri la pro ti na ciz mu, in od kri to sto pil na stran režima, o katerem ni bilo mogoče dvomiti, kakšno usodo načrtuje za naš narod v primeru zmage. Kaj reči ob taki moralni in politični drži? Najprimerneje je navesti komentar, s katerim je nekaj dni kasneje Mussolinijev list »Il Corriere di Como« povzel članek iz goriškega tednika in z njim podal lekcijo - očitno preveč previdnemu - kleru Salojske republike. »Ta resnično katoliški in italijanski škof obsoja z jasnim pogumom protiversko in protinarodno delovanje komunistov in slovenskih upornikov (...) Odločne in jasne besede, ki pričajo, kako v religiozni mlačnosti našega časa še obstajajo duhovniki, ki se brez obotavljanja in s čistim duhom ne boje nastopiti proti napadom kršiteljev božjega reda in pravice. Italijanski katoliki se bodo lahko marsikaj naučili iz plodnega dela tega visoke ga pre la ta«. VREME OB KONCU TEDNA Pred poslabšanjem še kakšen pomladni utrinek Darko Bradassi_ Največja anomalija v teh zadnjih dneh je dejstvo, da smo se po dolgem času nekako povrnili v normalnost. Temperature zraka visoko nad nami, ki nam povedo, koliko je zrak resnično topel, in to brez vplivov zemeljske površine, so v teh dneh skladne z dolgoletnim povprečjem. To se dogaja potem, ko smo v tem mesecu zabeležili izrazita nihanja, temperaturni razpon na višini okrog 1500 m v prostem ozračju je v nekaj dneh presegel 18° C, kar se ponavadi zgodi v več mesecih. Od temperatur, ki so bile do 13° C nad normalnostjo se je živosrebrni stolpec v višinah spustil več kot 5°-C pod povprečje. Končno pa se je v teh zadnjih dneh prehodno povrnil v normalnost, to kar se sedaj dogaja je skladno s povprečnim dogajanjem od leta 1974 do leta 2007. Na okrog 1500 m se temperatura giblje okrog ničle, na okrog 3000 m pa okrog -8°C. V prihodnjih dneh se bodo višji sloji ozračja spet segreli. Nad Evropskim severom vztraja obsežno in globoko ciklonsko območje, nad južnim in osred- njim Sredozemljem pa se krepi anticiklon. Med njima pihajo močni severozahodni do zahodni tokovi, ki iznad Atlantika prinašajo proti Evropi razmeroma vlažen zrak. Naše kraje v glavnem obvarujejo Alpe. Na severni strani alpskega grebena se kopiči vlaga in pihajo močni vetrovi, na južni strani pa se zrak s spuščanjem segreva in suši. Zato bo v teh dneh vremenska slika na južni strani alpskega grebena zelo različna in veliko ugodnejša od one na severni. Pri nas bo v teh dneh občasno spet malce zadišalo po pomladi. Izboljšanje pa ne bo kdove-kako korenito in dolgotrajno, bo pa, glede na dogajanje v zadnjih tednih, nadvse zadovoljivo. Največ sonca lahko pričakujemo predvsem danes in jutri, od sobote pa pričakujemo novo postopno poslabšanje. Zgleda tudi, da bo v gorah nekaj več jasnine kot v nižinah, kjer bo predvsem v nočnih in jutranjih urah lahko bolj vlažno in megleno. Kot kaže, bo to nekakšen uvod v nekoliko hladnejše obdobje z občasno nestanovitnostjo, ki naj bi se začelo v prihodnjem tednu. Pogojnik je sicer obvezen, ker do tedaj manjka več dni in so spremembe vse prej kot nemogoče. Anticiklon nad Sredozemljem bo, kot kaže, v nedeljo oslabel, na njegovo mesto pa se bo iznad severne Evrope spuščal hladnejši severni zrak in nekaj ciklonskih območij. Zaenkrat, torej, dajmo čimbolje izkoristiti to prehodno izboljšanje. Danes bo delno jasno, v popoldanskih urah se bo predvsem v Julijskih pre-dalpah povečala oblačnost. Predvsem v dopoldanskih urah bo v gorah nad okrog 1000 m pihal močan severozahodni veter, ki bo popoldne postopno oslabel. Jutri bo delno jasno do spremenljivo oblačno in povečini suho. V soboto bo začel pritekati proti nam z jugozahodnimi tokovi bolj vlažen zrak. Zjutraj bo ponekod še delno jasno, čez dan se bo oblačnost povsod povečala, proti večeru bo ponekod rosilo ali rahlo deževalo. V nedeljo bo dosegla naše kraje vremenska fronta. Pretežno oblačno bo s padavinami, ki se bodo čez dan okrepile. Ob morju bo pihal jugo. REZIJA - Po sledovih starodavnega običaja Velika noč v znamenju kozlička Na velikonočni ponedeljek v številnih krajevnih gostinah posebni jedilniki na podlagi kozličkovega mesa REZIJA - Starodavni velikonočni običaj žrtvovanja kozlička je zelo razširjen v vsej Fur-laniji. Prav tako je znano, da so nekoč žrtvene kozličke v glavnem vzrejali v dolini Rezije. V duhu obujanja starih navad bosta združenji »ViviStolvizza« in »Pro-loco Resia«, v sodelovanju z ostalimi dejavniki na teritoriju, letos priredili niz srečanj v tamkajšnjih gostiščih, ki bodo v znamenju vsestranskega ovrednotenja gastronomske kulture doline Rezije. Na Velikonočni ponedeljek (letos pade na 24. marec) bodo v gostišču-restavraciji »Alle Alpi« na Ravanci, v gostilni »Alla Speranza« v Bili, v baru »Seve e Franci« na Solbici in v planinskem domu »Sella Buia« prav tako na Solbici predstavili posebne menije, predvsem v znamenju odličnega kozličkovega mesa. Vodja skupine kuharjev in pomočnikov je chef Carlo Moznich. Poleg kozličkovih zrezkov in pečenke bodo navedeni lokali ponujali tudi rezi-janske zavitke »čalčune«, rezance z kozličkovim ragujem, razne prikuhe, prepečence in seveda domače slaščice. Vse velikonočne specialitete bodo spremljala najboljša furlanska vina. Napoveduje se torej priložnost, da Velikonočni ponedeljek izkoristimo za izlet v naravo in za spoznavanje neobičajnih okusov in vonjav doline Rezije. Obvezne telefonske rezervacije (tel. številke 0432.672473 - 333.1126609 - 333.8508259) prireditelji sprejemajo do četrtka, 20. marca. Zaradi velikega povpraševanja in zanimanja, ki je je deležna pobuda »Degustacija kozlička v Reziji«, priporočamo, da se zainteresirani vsekakor zglasijo res čimprej! Z istim dnem, 24. marcem, bo ponovno odprta tudi »Ta lipa pot« na Solbici. Gre za krožno pešpot, ki predstavlja odličen izsek kulturno-zgodovinskih in istočasno tudi naravoslovnih znamenitosti doline Rezije. Pešpot štarta in se zaključi v Solbici, na izbiro pa ima dve progi: pet ali deset kilometrsko. Poti se lahko lotimo peš ali z gorskim kolesom. Steza nas vodi mimo potokov, slapov, zavije v gozd, nato gre čez leseni mostiček, si ogledamo staro »frnažo« in si privoščimo požirek sveže vode iz naravnega izvirčka. Mimogrede v Solbici lahko obiščemo muzej brusačev in nedaleč od tam staro naselje »IKkej« ter domačijo Lettig z obokanim stebriščem iz 18. stoletja. Več podatkov o pešpoti in o pobudah, ki se odvijajo v Solbici in sploh v vsej dolini, lahko dobimo na spletni strani www.vivistolvizza.it. (nm) Na fotografiji levo spomenik brusačem na Solbici, desno slap črni potok nm Jutri v Čedadu predstavitev dvojezične zbirke pesmi Luciana Morandinija ČEDAD - Jutri (14. marca) ob 20.30 bo v dvorani Societa ope-raia na trgu Foro Giulio Cesare v Čedadu predstavitev dvojezične pesniške zbirke priznanega furlanskega pesnika Luciana Morandinija z naslovom »Cam-minando camminando« (Iti hoditi). Zbirka je pred kratkim izšla pri Založništva tržaškega tiska. Na predstavitvi bo sodeloval sam avtor, ki ga bo predstavil pesnik in časnikar Miha Obit. »Luciano Morandini (r. 1928) sodi med najuglednejša pesniška imena v Deželi Furlaniji Julijski krajini in uvrščajo ga med anto-logijske sodobne italijanske avtorje. V smislu moralnega univerzalizma in občutljivosti do humanega okolja, ki je značilna za vso Morandinijevo generacijo, je opaziti tudi pesniškovo pozornost do naroda v soseščini -do Slovencev«... (Marko Kravos, iz uvodne besede) Trinkov koledar bodo predstavili jutri v Breginju Kulturno društvo Stol iz Bre-ginja in krajevna podružnična šola prirejata v sodelovanju s Kulturnim društvom Ivan Trin-ko iz Čedada predstavitev Trin-kovega koledarja za leto 2008. Predstavitev vsakoletne beneške publikacije s pestro vsebino bo jutri (petek, 14. marca) ob 19. uri v avli šole Breginj. Uro prej, ob 18. uri, bo ogled etno - vojne zbirke Mazora. Kulturni večer bodo obogatili učenci šole Breginj, Pevski zbor Naše vasi iz Tipane in Vokalna skupina Bre-ginj. Udeležence bodo pozdravili predstavniki občin Špeter, Tipana in Kobarid. / ALPE-JADRAN Četrtek, 13. marca 2008 3 TRST - Na sedežu volilnega štaba včeraj predstavili predsednikov plakat Illy gre na deželne volitve z rezultati in vizijo prihodnosti Na neutemeljene napade ne bo odgovarjal, pripravljen pa je na vsakršno konstruktivno soočanje TRST - Levosredinski kandidat za predsednika deželne uprave Riccardo Illy se je včeraj predstavil na sedežu svojega volilnega štaba v ulici Diaz. Formalno je bila to predstavitev volilnega plakata, dejansko pa je Illy ustvaril priložnost za sproščen pogovor z novinarji in odgovornimi uredniki deželnih medijev. Predsednikov program sloni na osmih vsebinskih sklopih, ki segajo od znanja preko gospodarskega razvoja in kompetititivnosti, do socialnih vprašanj, zdravstva, infrastruktur in poenostavljenega sistema upravljanja. Illy je ob tem izpostavil tudi svoja načela in stil, ki ga bo vodil v volilni tekmi. Poudaril je, da na nesmiselne in neutemeljene napade ne bo odgovarjal, je pa pripravljen na vsebinsko soočanje glede vseh argumentov, ki zadevajo deželno upravo in prihodnost dežele Furlanije Julijske krajine. Njegov program sloni na dveh glavnih iztočnicah. Po eni strani na prikazu vsega, kar je deželna uprava uresničila v pravkar zaključenem mandatu, po drugi pa na projekciji tega, kar namerava uresničiti v prihodnje. Glede tega je predsednik naglasil pomen uresničevanja prometnih infrastruktur, ki so po njegovi oceni temeljnega pomena za razvoj dežele. Tako je med drugim napovedal dograditev tretjega pasu avtoceste A4 za leto 2012. Predsednik se je glede na vprašanja novinarjev dotaknil več argumentov, med temi Evroregije, pri čemer se bo tudi v prihodnosti zavzemal za njeno dokončno os- Riccardo Illy na sedežu volilnega štaba pred svojim volilnim plakatom kroma novanje. Omenil je pozornost do gospodarskega razvoja in ustvarjanja delovnih mest, zlasti za ženske, k temu pa sodi tudi ustrezna krepitev struktur za varstvo otrok. Nadalje je Illy govoril o zmanjšanju stroškov za delovanje deželnega aparata. Pri tem je navedel pomemben rezultat, po katerem so stroški od 122 milijonov evrov iz leta 3003 zdrknili na 84 milijonov leta 2007. Illy je govoril tudi o odnosih s Slovenijo in Hrvaško. Glede sporne Ekološko ribolovne cone je dejal, da je bila ta očitna volilna floskula, kar dokazuje dejstvo, da je sedaj zamrznjena. S Slovenijo pa se bodo po padcu schengenske meje nadaljevali in- tenzivni stiki. Sodelovanje je nastavljeno na več ravneh s skupnimi omizji. Za takšno omizje glede teritorija in varstva okolja so se pred nedavnim dogovorili tudi ob obisku slovenskega ministra za kmetijstvo. Srečanje se je zaključilo z zdravico ob čaši nezmotljivega Kantetovega šampanjca. (du) VOLITVE - V nedeljo Walter Veltroni v Trstu in Gorici TRST - Vodja Demokratske stranke in kandidat za ministrskega predsednika Walter Veltroni bo v nedeljo, 16. marca, obiskal Trst in Gorico. Po zelo obiskanih shodih v Pordenonu in v Vidmu računajo v DS na visoko udeležbo. Veltroni bo prej v Gorici ob 16. uri v gledališču G. Verdi (Ul. Garibaldi št. 2/a). Premaknil se bo nato v Trst, kjer bo govoril v športni palači na Čarboli (-Ul. Visinada št. 1). Sicer so organizatorji sprva nameravali prirediti volilno srečanje na Velikem trgu. Toda glede na uro, a še zlasti glede na vremenske napovedi o slabem vremenu so se odločili za športno palačo, kjer pričakujejo vsekakor dober odziv ljudi. Srečanje v športni palači se bo začelo ob 18.30. Uvodno besedo bo najbrž imela mlajša ženska. Sledil bo govor deželnega tajnika DS Bruna Zvecha, ki bo uvedel Vel-tronijev poseg. Listi Meda izključeni Volilni urad tržaškega prizivnega sodišča je včeraj izključil iz volilnega boja kandidatni listi za poslansko zbornico in za senat, ki ju je v deželi FJK vložilo gibanje Movimento europeo diversamente abili (Meda). Slednje lahko do jutri vloži priziv. Volilni urad bo nato izžrebal vrstni red, v katerem se bodo stranke predstavile na glasovnicah v deželi. 4 Četrtek, 13. marca 2008 SVET / EVROPSKA UNIJA - Danes in jutri v Bruslju spomladanski vrh povezave Evropski svet bo prvič zasedal pod slovenskim predsedstvom Vrh bo predvidoma potrdil nov cikel lizbonske strategije ter se spopadel z nekaterimi podnebnimi in energetskimi vprašanji BRUSELJ - Danes in jutri bo v Bruslju prvo od dveh zasedanj Evropskega sveta pod slovenskim predsedstvom, ki ga bo vodil premier Janez Janša. Marčna zasedanja so tradicionalno posvečena gospodarskim temam - lani se je EU zavezala okolj-skim ciljem, letos bo potrdila nov cikel lizbonske strategije ter morda rešila nekatera podnebna in energetska vprašanja. Na tokratnem spomladanskem vrhu EU bodo evropski voditelji posvetili pozornost predvsem zagonu novega cikla prenovljene lizbonske strategije za obdobje 2008-2010, podnebnim spremembam in energetiki ter stabilnosti finančnih trgov, med zunanjepolitičnimi temami pa je na dnevnem redu zamisel francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja za ustanovitev sredozemske unije. Lizbonska strategija je bila dogovorjena na vrhu v portugalski prestolnici spomladi leta 2000. Takrat so si voditelji zastavili strateški cilj: unija naj v naslednjem desetletju - torej do leta 2010 - postane najbolj konkurenčno in dinamično ter na znanju temelječe gospodarstvo, ki bo zagotavljalo vzdržno gospodarsko rast z več in boljšimi delovnimi mesti ter večjo socialno ko-hezijo. Na vrhu bo poudarek tudi na boju proti podnebnim spremembam in pod-nebno-energetskem paketu ter tretjemu svežnju ukrepov za liberalizacijo trga elektrike in plina. Oba dosjeja sta trenutno v ospredju prizadevanj EU, ker pa pomembno vplivata na različne interese - držav, podjetij, industrije, okoljevarstvenikov in potrošnikov - sta sprožila veliko različnih odzivov. V okviru podnebno-energetskega paketa bo po pričakovanjih predsedstva vrh EU podal politične usmeritve za nadaljnjo obravnavo zakonodajnega svežnja, potrdil pa naj bi tudi časovni okvir dela za njegov sprejem. Tako bodo voditelji potrdili, da mora biti paket dogovorjen še letos, potrjen pa še "v trenutnem zakonodajnem obdobju", torej najkasneje zgodaj 2009, izhaja iz osnutka sklepov. Viri blizu slovenskega predsedstva so v Bruslju zatrdili, da "načrt slovenskega predsedstva ni tako daljnosežen", kot je bil lani nemški, ko je EU potrdila zavezujoče okoljske cilje, a da ima predsedstvo pred seboj predvsem globalni časovni okvir, v katerem je treba doseči dogovor o paketu. Viri so za STA pojasnili še, da je cilj, da se dogovor doseže v letu dni, pravzaprav zelo ambiciozen. Evropski svet bo pregledal tudi napredek na področju nadaljnje liberalizacije notranjega trga z električno energijo in Glavna tiskovna dvorana na sedežu Evropskega sveta v Bruslju dan pred vrhom ansa zemeljskim plinom ter odobril strateški energetsko tehnološki načrt. Kot so se že dogovorili ministri, pristojni za energetiko, naj bi sedaj voditelji še potrdili, daje treba dogovor o ločitvi energetskih velikanov doseči do junija letos, torej še v času slovenskega predsedstva. Šefi vlad in držav bodo pozornost namenili tudi finančni stabilnosti in državnim premoženjskim skladom, saj se bo rast v EU zaradi nedavnih pretresov na finanč- nih trgih - te je zaradi zloma ameriškega hipotekarnega trga čutila tudi EU - nekoliko upočasnila. Predlagali bodo dodatne dejavnosti za večjo transparentnost in izboljšanje delovanja trgov. Evropski voditelji bodo danes ob večerji na pobudo francoskega predsednika in nemške kanclerke Angele Merkel govorili tudi o ustanovitvi sredozemske unije. Predlog je za nekatere članice sporen, saj naj bi bil glavni cilj francoskega predsed- nika, ki ostro nasprotuje članstvu Turčije v EU, predvsem zagotoviti alternativo polnopravnemu članstvu Turčije v EU. Čeprav Evropska komisija in več držav članic poudarja, da je EU enotno začela pogajanja s Turčijo, katerih cilj je članstvo države v EU, in da druga možnost ni sprejemljiva, EU za zdaj nima enotnega stališča do tega vprašanja. Najprej je treba imeti jasno idejo o tem, za kaj gre, in razprava na tem vrhu naj bi pomagala razjas- niti predlog o sredozemski uniji, so povedali viri pri slovenskem predsedstvu. Ob robu vrha se bodo na današnji večerji sestali tudi zunanji ministri EU, med njimi vodja slovenske diplomacije in predsedujoči zunanjim ministrom Dimitrij Rupel, ki imajo na dnevnem redu Afganistan in Bližnji vzhod. Zahodnega Balkana sicer na dnevnem redu ni, vendar so viri pri slovenskem predsedstvu o možnosti, da se razprava o tem vendarle odpre, dejali: "Ne moremo obljubiti, da razprave o tem ne bo." Ob robu vrha bodo sicer kot običajno potekali številni dogodki. V danes dopoldne bo socialni tripartitni vrh med predsedujočim triom - poleg premiera Janše se ga bosta udeležila predstavnika prihodnjih dveh predsedstev, francoski minister za delo Xavier Bertrand in češki premier Mirek Topolanek, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti Vladimir Špidla ter predstavniki evropskih delodajalcev in sindikatov. Janšo bo spremljala ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman. Po koncu socialnega vrha se bo premier Janša udeležil tradicionalnega vrha Evropske ljudske stranke (EPP), ki se ga bo po napovedih udeležil tudi hrvaški premier Ivo Sanader. Običajno se vrha EPP udeležijo številni evropski voditelji, med njimi nemška kanclerka Angela Merkel ter vodja evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker. V Zagrebu so napovedali, da naj bi imela Janša in Sanader ob robu vrha EPP dvostransko srečanje, na katerem naj bi govorila o razvoju dogodkov pri reševanju vprašanja zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC), ki je ena temeljnih ovir za napredek Hrvaške na poti v EU. Sanader se bo v Bruslju predvidoma sestal tudi s predsednikom Evropske komisije Jo-sejem Manuelom Barrosom in visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Javier-jem Solano. Vrh EU se bo sicer pričel danes pozno popoldan, voditelje pa bosta sprejela premier Janša in zunanji minister Dimitrij Rupel. Najprej se bodo srečali s predsednikom Evropskega parlamenta Hens-Gertom Potteringom, nato pa bo po prvem delu zasedanja sledila večerja - posebej se bodo sestali premieri, zunanji ministri in tudi finančni ministri, med njimi minister za finance Andrej Bajuk. Voditelji bodo zasedanje nadaljevali v petek, ko naj bi uradno tudi sprejeli sklepe celotnega vrha. Ana Vučina Vršnak in Petra Miklavc (STA) EVROPSKA UNIJA - Slavnostni govorniki na zasedanju evropske skupščine ob 50. obletnici ustanovitve Pottering, Janša in Barroso: Napredek Evropskega parlamenta je napredek celotne unije STRASBOURG - Napredek Evropskega parlamenta v pol stoletja delovanja odraža napredek, ki ga je v tem času dosegla Evropska unija, so na včerajšnji slavnostni seji ob 50-letnici te institucije v Strasbourgu poudarili predsednik parlamenta Hans-Gert Pöttering, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsedujoči Evropskemu svetu, slovenski premier Janez Janša. "Evropski parlament je postal zgled drugim regijam v svetu," je poudaril Pöttering ob obletnici institucije, ki se je kot Evropska parlamentarna skupščina prvič sestala 19. marca 1958 v Strasbourgu. Vse doseženo pa po njegovih besedah ni samoumevno, ampak se je bilo za to treba boriti. Parlament si je sedanji položaj izboril "z vztrajnostjo in jasnim kompasom", je dejal Pöttering in dodal: "Tako bi moralo biti tudi v prihodnje." V petih desetletjih se je iz skupščine s 142 imenovanimi člani razvil neposredno izvoljeni parlament s 782 poslanci iz 27 držav, ki ima zakonodajne pris- tojnosti. Tako Potering kot Barroso in Janša so poudarili, da se bodo pristojnosti parlamenta z novo, reformno pogodbo unije, ki naj bi po načrtih stopila v veljavo prihodnje leto, še okrepile. "Naša skupna naloga je, da obujamo evropsko kolektivno izkušnjo. Iz nje lahko črpamo moč za spopad z aktualnimi izzivi. Pogled nazaj moramo združiti z mislijo za naprej," je dejal predsedujoči Evropskemu svetu, premier Janša. Če pred pol stoletja ne bi združili moči, danes verjetno ne bi živeli v miru in blaginji, je še menil in dejal, da po- dobno velja tudi za naslednjih 50 let. "Če je bilo prvih 50 let EU namenjenih evropski agendi - našemu političnemu in gospodarskemu razvoju in reformi, bo v naslednjih 50 letih v središču pozornosti tudi globalna agenda," je še menil predsedujoči EU. Spekter aktivnosti EU je po besedah predsedujočega Evropskemu svetu vedno večji, vendar za vse velja eno samo pravilo: "Uspeh raste premosoraz-merno z enotnostjo - enotnostjo med državami članicami, sektorji, interesnimi skupinami in generacijami; med regionalnimi, nacionalnimi, evropskimi in globalnimi akterji". "Institucije EU moramo biti pri tem za zgled," je dejal Janša. Predsednik Evropske komisije Barroso je poudaril, da Evropa za soočenje z globalnimi izzivi potrebuje močne institucije in bo uspešna, če bo uspela ohraniti partnerstvo med njimi. Dejal je še, daje močan parlament nepogrešljiv partner ostalih evropskih institucij. Pöttering pa je samokritično spo- mnil na vidike evropskega parlamentarizma, ki, kot je dejal, še vedno niso zadovoljivi. Evropski parlament tako v nasprotju z nacionalnimi parlamenti še vedno ne more odločati o povečanju lastnih finančnih virov, na področju skupne zunanje, varnostne in obrambne politike ni prave povezave med evropsko in nacionalnimi sferami, v EU pa tudi še ni skupne in enotne volilne pravice, je naštel predsednik parlamenta. Ob tem je priznal, da institucija potrebuje kritično javnost, ki z budnim očesom spremlja njeno delo. Menil je, da je EU v svoji raznolikosti zapletena kot no-be na dru ga skup nost na sve tu, in pro -sil medije, naj to upoštevajo pri svojem poročanju. "EU predvsem ne bi smeli zlorabljati za grešnega kozla v primeru neuspeha na nacionalni ravni," je opo-zo ril. Slavnostne seje so se med drugim udeležili številni še živeči nekdanji predsedniki Evropskega parlamenta in predstavniki nacionalnih parlamentov iz več članic unije, tudi Slovenije. Parlament je imel ob ustanovitvi le posvetovalno vlogo. Danes, petdeset let kasneje, pa soodloča o široki paleti zakonodaje na 37 področjih, sprejema proračun Evropske unije in nadzoruje delo Evropske komisije. Lani podpisana Lizbonska pogodba, ki naj bi po načrtih stopila v veljavo prihodnje leto, bo še okrepila zakonodajno moč parlamenta, saj soodločanje razširja na 85 področij. Povečalo se je tudi število uradnih jezikov parlamenta. Medtem ko so leta 1958 v Evropski parlamentarni skupščini uporabljali štiri jezike, ima danes Evropski parlament kar 23 uradnih jezikov. Prvi predsednik institucije, ki se od leta 1962 imenuje Evropski parlament, je bil Robert Schuman, za njim pa jo je vključno s sedanjim Potteringom doslej vodilo še 22 predsednikov. Govorom je sledil kratek koncert Evropskega mladinskega orkestra, praznovanje rojstnega dne parlamenta pa se je s torto in zdravicami nadaljevalo zunaj plenarne dvorane. (STA) / SVET Četrtek, 13. marca 2008 5 ZDA - Obtožen je vpletenosti v prostitucijo Newyorški guverner Spitzer po seksualnem škandalu odstopil Njegov namestnik David Paterson bo prvi temnopolti guverner New Yorka in prvi slepi guverner v ZDA BELA HIŠA ZDA si ne želijo vojne z Iranom WASHINGTON - Bela hiša je včeraj zatrdila, da v ameriški administraciji "ni nikogar", ki si želi vojne z Iranom, čeprav ameriški predsednik George Bush v sporu glede iranskega jedrskega vprašanja ne izključuje nobene možnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "V administraciji ni nikogar, ki bi se zavzemal za kaj drugega kot diplomatski pristop do Irana," je dan po tem, ko je v torek odsto pil povelj nik ameriških sil na Bližnjem vzhodu, admiral William Fallon, zatrdila tiskovna predstavnica Bele hiše Dana Per-ino. Perinova je sicer še kot "absurdne" označila obtožbe opozicijskih demokratov, da Busheva administracija pri vojski ne tolerira različnosti mnenj. Admirala Fallona, ki je znan po konfliktih z Bushevo administracijo glede politike v regiji, je minuli teden časnik Esquire označil kot glavno oviro za razglasitev vojne proti Iranu. Fallon je odločitev za odstop v odstopni izjavi sicer pojasnil s tem, da so "nedavna poročila, ki namigujejo na razhajanja med mojimi pogledi in cilji predsednikove politike, postala v ključnem času moteča in ovirajo prizadevanja v regiji". Obrambni minister Robert Gates je Fallonov odstop sprejel z "obžalovanjem", ob tem pa zatrdil, da v pogledih Fallona in ameriške administracije glede Irana ni bistvenih razlik. S položaja bo uradno odstopil 31. marca. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, ima Fallon za sabo že kar 41 let kariere v vojaški mornarici, poveljnik ameriških sil na Bližnjem vzhodu pa je postal marca lani, ko je po upokojitvi nasledil generala Johna Abizaida. Fallon je sicer odstopil nekaj tednov pred poročilom o Iraku, ki naj bi ga 8. in 9. aprila predstavil general David Petraeus in v katerem naj bi izrazil stališče o morebitni zamrznitvi ali nadaljevanju umika ameriških sil iz Iraka. (STA) Eliot Spitzer ansa ALBANY - Demokratski guverner ameriške zvezne države New York Eliot Spitzer je včeraj odstopil, dva dni po tem, ko je prišlo v javnost, daje obtožen vpletenosti v prostitucijo. V ponedeljek ga bo na položaju nasledil njegov namestnik David Paterson, ki bo postal prvi temnopolti guverner New Yorka in prvi slepi guverner v ZDA. Spitzer v minuto dolgi izjavi ni omenil, ali je dosegel dogovor z zveznim tožilstvom, da bi se izognil obtožbam. "Ne morem dovoliti, da bi moja osebna čustva motila delo," je dejal Spitzer na novinarski konferenci, na kateri je ob njem stala njegova soproga Silda. "Verjamem, tako kot so drugi rekli, da naš največji ponos kot človeških bitij ni v tem, da se nikoli ne zmotimo, ampak da se poberemo, vsakič ko pademo," je dejal in odšel z novinarske konference, ne da bi odgovarjal na novinarska vprašanja. Škandal je izbruhnil v ponedeljek, ko je prišel v javnost podatek, da je 48-letni Spitzer, oče treh najstnic, porabil na tisoče dolarjev za prostitutko visokega ranga. Zgodba je toliko bolj presenetljiva, ker je Spitzer še kot pravosodni minister New Yorka z veliko gorečnostjo preganjal ne le zločince z Wall Streeta, ampak tudi prostitucijske mreže. Skrušeni Spitzer je že v ponedeljek nastopil s svojo soprogo na kratki novinarski konferenci in priznal, da je naredil napako, razočaral svojo družino in volivce New Yorka. Od takrat pa so se vrstili pritiski republikancev, da bodo v primeru, če ne odstopi, proti njemu sprožili postopek za odstavitev. 53-letni Paterson, ki ga bo nasledil, naj bi bil liberalen demokratski politik, ki se dobro razume z republikanskimi predstavniki v parlamentu zvezne države. (STA) ZDA - Demokratske primarne volitve Barack Obama premagal Hillary Clinton v Mississippiju NEW YORK - Senator Barack Obama je v torek zanesljivo premagal senatorko Hillary Clinton na strankarskih volitvah za izbiro demokratskega predsedniškega kandidata v ameriški zvezni državi Mississippi. Ameriške televizije in tiskovna agencija AP so Obamo razglasile za zmagovalca že na podlagi vzporednih anket. Vzporedne ankete so pokazale, da je senator iz Illinoisa v Mississippiju dobil 90 odstotkov podpore med temnopoltimi volivci, ki predstavljajo skoraj polovico vseh demokratov v državi. Newyorška senatorka je zanesljivo osvajala glasove belih žensk in tudi moških, več kot 60 odstotkov udeležencev volitev pa je menilo, da ima Obama boljše možnosti za zmago proti republikanskemu kandidatu Johnu McCainu. Volitve so imeli tudi republikanci, vendar je McCain že zbral dovolj delegatskih glasov za osvojitev nominacije. Obama je imel do torka skupaj 1579 delegatov, Clintonova pa 1437. Za zmago jih je potrebno zbrati 2025. Zaradi zapletenega sistema delitve delegatskih glasov, bodo natančnejši podatki o razdelitvi 33 delega- BARACK OBAMA tov Mississippija znani šele kasneje, vendar pa naj bi Obama po ocenah analitikov povečal svojo skupno prednost za najmanj 6 ali 7 delegatskih glasov. Do konca strankarskih volitev in zborovanj se bosta demokrata pomerila še v Pennsylvaniji, Indiani, Severni Karolini, Zahodni Virginiji, Kentuckyju, Oregonu, Montani, Južni Dakoti in Porto-riku. V ozadju volitev v Mississippiju in pripravah na volitve 22. aprila v Pennsylvaniji, kjer bodo razdelili 158 delegatov, pa sta se volilna štaba Clintonove in Obame zapletla v nov besedni dvoboj. Članica finančne- ga odbora Clintonove in prva ženska podpredsedniška kandidatka v zgodovini ZDA Geraldine Ferraro je izjavila, daje Obama tako uspešen le zato, ker je temnopolt. Izjava za majhen kalifornijski časopis je povzročila vihar in volilni štab Obame je zahteval, naj se Ferrarovo nemudoma odpusti. Obamina svetovalka Susan Rice je povedala, da je to veliko hujše, kot pa izjava Samanthe Powers, ki je pretekli teden Clintonovo označila za "pošast". Powersova je izgubila položaj neplačane svetovalke Obame, Clintonova pa je v torek izjavila, da se z izjavo Geraldine Ferraro ne strinja, kakor tudi podobnimi osebnimi napadi članov obeh kampanj. Geraldine Ferraro je bila leta 1984 podpredsedniška kandidatka pri Walterju Mondaleu, s katerim je izgubila na volitvah proti Ronaldu Reaganu in Georgeu Bushu starejšemu. V torek je na televiziji Fox izjavila, da se ne bo opravičila in Obamin štab obtožila, da proti njej vodi sovražno kampanjo. "Njegov politični uspeh je v veliki meri posledica tega, daje črn. Vodi sicer uspešno kampanjo, vendar kar je res, je res," je vztrajala Ferrarova. (STA) Brown čestital Sloveniji za uspešno predsedovanje EU LONDON - Britanski premier Gordon Brown je včeraj v Londonu, kjer se je sestal s slovenskim predsednikom Danilom Türkom, Sloveniji čestital za uspešno predsedovanje Evropski uniji, še posebej za njena prizadevanja za premik naprej glede vprašanja Kosova. Türk je po srečanju z Brownom poudaril, da Slovenija resno jemlje svojo nalogo predsedovanja EU, in pojasnil, da je bila sedaj zelo zaposlena s pripravami na vrh EU, ki bo danes in jutri v Bruslju. Obenem je dodal, da je treba gledati tudi naprej, na preostanek mandata. Junija bo še en vrh, na katerem bo pozornost namenjena tudi vprašanjem, povezanim z razvojnimi cilji tisočletja. Brown je o vrhu EU dejal, da bodo ena osrednjih tem problemi svetovnega gospodarstva. Povedal je tudi, da je Velika Britanija podala poseben predlog glede energetske in podnebne politike. Brown bo kmalu obiskal Slovenijo. Rice in Gates prihodnji teden v Rusiji o ščitu WASHINGTON - Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice in obrambni minister Robert Gates bosta naslednji teden na obisku v Rusiji, kjer se bosta z ruskimi kolegi pogovarjala o odprtih vprašanjih med državama, med drugim tudi o načrtovanem ameriškem protiraketnem ščitu v Evropi. Riceova in Gates se bosta z ruskima kolegoma - obrambnim ministrom Ana-tolijem Serdjukovom in zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom - srečala v ponedeljek in torek. Kot je pojasnila tiskovna predstavnica Bele hiše Dana Perino, bodo nadaljevali pogovore, ki so jih začeli že oktobra lani. Predsednik ustavnega sodišča Korinek se umika DUNAJ - Predsednik avstrijskega ustavnega sodišca Karl Korinek je verčaj sporočil javnosti, da se umika s svojega položaja s koncem aprila letos. Njegovi odločitvi da so botrovali zdravstveni razlogi, je sporočil Korinek, ki je vrhovnemu sodišču predsedoval v zadnjih petih letih. V tem času je ustavno sodišče sprejelo tudi nekaj novih razsodb v korist postavitve dodatnih dvojezičnih tabel na južnem Koroškem, v dobi Korinek pa je bilo opaziti tudi dejstvo, da je vrhovno sodiščo pri razlagi Avstrijske državne pogodbe postalo bolj restriktivno kot v prejšnji mandatni dobi. Tako je ustavno sodišče leta 2005 razveljavilo lastno razsodbo o dvojezični krajevni tabli za Škocjan iz leta 2001 in prvič odstopalo od prakse, da enkrat zajamčenih pravic ni mogoče spet odvzeti. (I.L.) AVSTRIJA - 70. obletnica anšlusa izzvenela tudi kot poziv k samokritičnemu očiščenju zgodovinskega spomina Ne le prva žrtev, od začetka tudi storilka! Uradna Avstrija se je včeraj na spominski seji v avstrijskem parlamentu na Dunaju spomnila priključitve nemškemu rajhu 12. marca 1938 DUNAJ - S skupno sejo državnega zbora in zveznega sveta (zbornice avstrijskih zveznih dežel), katere so se udeležili tudi avstrijski predsednik Heinz Fischer ter člani avstrijske vlade na čelu s kanclerjem Gusenbauerjem, so se včeraj v historični dvorani avstrijskega parlamenta na Dunaju spomnili nasilne priključitve Avstrije k Hitlerjevi nacistični Nemčiji oz. tako imenovanega anšlusa. 12. marca 1938, torej pred 70 leti, je namreč v Avstrijo vkorakala nemška »wehrmacht«, le tri dni za tem pa je na sto-tisoče ljudi na Dunaju pozdravilo Adol-fa Hitlerja in njegovo napoved, da bo Avstrijo priključil nemškemu rajhu. Tenor nagovorov na spominski slovesnosti: Avstrija ni bila le prva žrtev Hitlerja, temveč od vsega žačetka tudi storilka! Nauk za danes pa naj bi bil, da je treba graditi mostove kljub nasprotujočim si političnim gledanjem. Ze pred včerajšnjo spominsko slovesnostjo v avstrijskem parlamentu je avstrijski predsednik Heinz Fischer na televiziji ob 70. obletnici anšlusa dejal, da je poleg tistih, ki so pozdravljali prihod diktatorja, bilo mnogo takih, ki so vedeli, da »Hitler prinaša vojno«, vendar so ti bili že v zaporu ali izgnani. Dogodki pred 70-timi leti so bili - tako Fischer -»dramatični udarci« za Avstrijo, je v svojem deloma zelo občutnem govoru na včerajšnji skupni spominski sejo izpostavil predsednik Heinz Fischer in pristavil, da je v luči zgodovinskih izkušenj najpomembnejša naloga politike danes, da gradi mostove. Ze na začetku skupne seje obeh domov je predsednica avstrijskega parlamenta Barbara Prammer zavrnila vsakršni poskus omalovaževanja soodgovornosti Avstrije za zločine Tretjega rajha, predsednik zveznega sveta Helmut Kritzinger pa je dejal, da je spričo svoje starosti (leta 1938 je bil star deset let) še nekako priča časa, ki se spominja zmagoslavja nacistov na Dunaju, in to tudi v svoji ožji domovini, na Južnem Tirolskem, ter upora posameznikov. Sicer pa se je zahvalil predvsem učiteljem na avstrijskih šolah, ki prispevajo k osveščanju mladi- ne o zgodovini in njenih krivicah ter spodbujajo k večjem zanimanju za politiko. Podkancler Wilhelm Molterer je v repliki na dogajanje pred 70-timi leti ugotovil, da je prevladovalo nezaupanje v bodočnost Avstrije. Tako je Hitler zlahka odstranil meje in izbrisal Avstrijo. Tisti, ki pa so svarili pred anšlusom in se mu upirali, pa so že takoj spoznali nastroje-nost novih oblastnikov in se znašli in umirali v zaporih ter koncentracijskih taboriščih. Samo v prvih tednih po anšlu-su so nacisti v Avstriji zaprli nad 75.000 židov, političnih nasprotnikov, pripadnikov etničnih manjšin itd. Tudi zvezni kancler Alfred Gusen-bauer je orisal zgodovinska ozadja dogodka, ki je Avstrijo uvrstil med tiste, ki so odgovorni za masovni pokol ljudi in pokop demokracije. Spomnil pa je tudi na tiste, ki so se zoperstavljali priključitvi in nacizmu ter se obenem zahvalil vsem tistim, ki so po letu 1945 pomagali obnoviti Avstrijo. Ivan Lukan Spominska seja v avstrijskem parlamentu ansa 6 Četrtek, 13. marca 2008 GOSPODARSTVO PRISTANIŠČA - V Kopru slovesno odprli prenovljeno skladišče na terminalu za sadje Slovenska vlada spodbuja sodelovanje sosednjih pristanišč Za gospodarskega ministra Vizjaka je sodelovanje izjemna razvojna priložnost KOPER - Slovenski minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki je včeraj skupaj s prvim možem Luke Koper odprl novo skladišče sadja v pristanišču, je med drugim povedal, da vidi ključno razvojno priložnost koprskega pristanišča v sodelovanju z bližnjimi pristanišči. Ob tem je podprl vsa razvojna prizadevanja družbe, in sicer tako za posodobitev obstoječih zmogljivosti kot za izgradnjo novih. Kot je znano, si Luka Koper prizadeva pridobiti koncesijo za upravljanje tržaškega terminala za les. Vizjak je na včerajšnji slovesnosti še dejal, da izjemno razvojno priložnost za vsa pristanišča na tem območju, ne le za koprsko, vidi prav v medsebojnem sodelovanju. Vsa pristanišča se po njegovih besedah srečujejo s pomanjkanjem prostora, optimiranjem storitev in nenazadnje tudi s posegi v prostor. V sodelovanju pa Vizjak vidi ključno razvojno priložnost, da pristanišča skupaj konkurirajo ostalim evropskim pristaniščem, tako v severnem kot južnem delu Evrope. Glede podelitve koncesije družbi Luka Koper za upravljanje pristanišča je Vizjak dejal, da je potrebno razčistiti nekatera predhodna vprašanja lastništva zemljišč. Dejal je, da sam ni nosilni minister, ki bi odločal in vodil postopke, podpira pa prizadevanja, da se to čim prej uredi in da Luka Koper v najkrajšem možnem času pridobi tudi vse ustrezne dokumente. Glede energetskih načrtov in projektov družbe TGE je Vizjak dejal, da pozdravlja sleherni energetski projekt, ki je za Slovenijo koristen. Prepričan je, da se danes ne da nobenega energetskega projekta umestiti v prostor, če ni zagotovljene družbene sprejemljivosti, kar je tudi v prihodnjem obdobju ključna naloga vseh gospodarskih nosilcev tega projekta. »Prav je, da izpostavijo tako pozitivne kot negativne plati, da vzpostavijo partnerstvo z lokalno skupnostjo in gospodarskim subjektom, torej z Luko Koper, z okoliškimi prebivalci in civilnimi iniciativami,« je dejal minister. Na vprašanje glede morebitne prodaje Luke Koper je odgovoril, da gre za špekulacije, ker vlada o tem nikoli ni govorila. Kot je pojasnil, si vlada želi predvsem nadgraditi dejavnost in aktivnost Luke Koper tudi z določenimi strateškimi povezavami. »Kot vemo, so nekatere težave nadaljnjega razvoja pristanišča povezane tudi z ogromnimi investicijami v železniško infrastrukturo,« je dejal in dodal, daje bilo v smislu sodelovanja opravljenih nekaj pogovorov s potencialnimi partnerji in ne kupci. Vizjak meni, da je smiselno to nadaljevati in konkretizirati. Časar je glede pridobitve koncesije v Pogled na koprsko pristanišče iz ptičje perspektive arhiv tržaškem pristanišču dejal, da v tem primeru ne gre za investiranje, temveč za sodelovanje. Po njegovih besedah se je sodelovanje med tržaškim in koprskim pristaniščem z novima upravama okrepilo. »Ni še konkretnih dejanj, bil pa bi čas, da presežemo svojo majhnost in postanemo tudi mi nekje koncesionar,« je prepričan. »Gre za gospodarske interese, za partnerstvo in sodelovanje s kolegi iz Trsta. Če imajo na razpolago terminalske kapacitete, naše pa so prepolne, zakaj ne bi prek njihovega pristanišča operirali, denimo, določeno količino lesa ali nekaterih drugih generalnih tovorov,« je dejal Časar, ki je glede koncesije za upravljanje pristanišča optimist. Dejal je, da zaupa tej vladi in verjame, da bo do koncesije lahko kmalu prišlo. Predstavnik tržaške Pristaniške oblasti Franco Giannelli je glede možnosti, da bi Luka Koper upravljala tržaški terminal za les dejal, da do tega lahko pride. Po njegovih besedah Luka Koper skupaj z italijanskima partnerjema ni edina, ki sodeluje na razpisu, Pristaniška oblast pa se bo odločila za najboljšo ponudbo. Potrdil je tudi, da tržaško pristanišče želi sodelovati s koprskim, še posebno pri železniških povezavah in drugih možnostih. S preurejenim skladiščem je koprski terminal za sadje pridobil 3600 kvadratnih metrov skladiščnih površin. Zmogljivost zorilnic banan je bila povečana od prejšnjih 1500 ton na 1800 ton mesečno, nova naložba pa je veljala 2,8 milijona evrov. POSVET - Na TZ Javna uprava postaja vse bolj »elektronska« TRST - V prostorih tržaške Trgovinske zbornice je bil včeraj posvet o elektronskem trgu javne uprave, ki sta ga organizirala ministrstvo za finance in sama zbornica. Nakupi vmesnih dobrin in storitev s strani javnih uprav v EU so v povprečju vredni 16% do 17% BDP, v Italij i pa znaša ta delež 20%. Od tod prizadevanja javne uprave in še posebej finančnega ministrstva za racionalizacijo postopkov in za izboljšanje konkurence med podjetji, ki kandidirajo za dobave. Finančni zakon 2007 je z lanskim 1. junijem uvedel obvezno uporabo elektronskega trga javne uprave za nakupe do vrednosti 206 tisoč evrov, kolikor je sicer vredna polovica vseh nakupov. Za podjetja to pomeni priložnost za konsolidiranje uporabe telematskih instrumentov pri njihovih prodajnih strategijah, je bilo rečeno na posvetu, na katerem so tudi orisali tehnično pomoč, ki jo zbornice pri tem nudijo podjetjem. EVROPSKI PROGRAMI - Včeraj v Čedadu v organizaciji Dežele FJK Predstavitev osnutka novega programa EU za čezmejno sodelovanje ob Jadranu ČEDAD - Do konca meseca bo Evropska komisija odobrila nov program čezmejnega sodelovanja IPA (Instrument for Pre accession Assistance) za jadransko območje, o katerem je tekla beseda na včerajšnjem posvetu, ki ga je v Čedadu organizirala deželna uprava Furla-nije-Julijske krajine. Program vodi Dežela Abruci, katere predstavniki so napovedali, da bodo prvi razpisi za novo programsko obdobje 2007-2013 po vsej verjetnosti izšli pred letošnjo jesenjo. Na uvodnem plenarnem zasedanju, ki ga je odprl deželni odbornik FJK za mednarodne in evropske zadeve Franco Iacop, se je zbralo več kot tristo predstavnikov javnih uprav, združenj, univerz in razvojnih agencij iz sedmih italijanskih dežel (FJK, Veneto, Emilija-Romanja, Marke, Abruci, Molize in Apulija) in Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Srbije, Albanije in Grčije, torej držav, ki so ozemeljsko zajete v to vrsto programa. Osnutek operativnega programa je zasnovan na ključ nih te mah vzdr žnos ti, do stop nos ti in tu riz ma ob mo -čij, ki jih povezuje Jadransko morje, njegov finančni sklad pa za obdobje 2007-2013 znaša 290 milijonov evrov, razdeljenih na triletja. Glede na prejšnje programsko obdobje (čezmejni jadranski Interreg IIIA) je novost vstop dveh novih držav članic EU, Slovenije in Grčije, in sodelovanje Srbije s statusom »phasing out«, ker ne meji na Jad- ransko morje, kot sicer zahteva čezmejni značaj programa IPA. Po tem režimu bo lahko Srbija sodelovala v programu izključno pri projektih institucionalnega sodelovanja in s skladi, ki bodo razpoložljivi do leta 2012. Plenarnemu zasedanju v Čedadu je sledilo pet vzporednih zasedanj, posvečenih konkurenčnosti in ino-vativnosti, institucionalnemu sodelovanju in mrežam, okolju in energiji, kulturi in turizmu ter transportu in mobilnosti. Obračun je okrog sto predstavljenih projektnih predlogov, od katerih jih je tretjina prišla od držav v procesu približevanja Evropski uniji. Odbornik Iacop je izpostavil pomen sodelovanja med objadranskimi državami, ki je po njegovem mnenju »ključ za kulturni, gospodarski, socialni in politični razvoj teh držav in tudi same Furlanije-Julijske krajine«. Naša dežela je namreč vsak dan bolj projektirana v Evropo in je od nekdaj povezovalka slovanske in latinske kulture, vezni člen med Jadranom in Srednjo Evropo. Iacop se je ustavil tudi pri pomenu čedajskega zasedanja, ki promovira razširjeni evropski prostor, čezmejni program pa pomaga pri ustvarjanju pogojev rasti, stabilizacije in razvoja balkanskih držav. K temu prispeva tudi vzpostavljanje in krepitev komunikacijskih mrež s Furlanijo-Julijsko krajino, ki se zaradi svoje lege v osrčju Evrope zagotovo lahko obogati s tovrstnim sodelovanjem, je bil prepričan deželni odbornik Iacop. Pesimizem podjetij v severovzhodni Italiji PADOVA - Iz konjunkturne raziskave fundacije Nordest izhaja, da je 41,6% podjetij v severovzhodnem delu države v lanskem drugem polletju zabeležilo rast proizvodnje, 36,3% pa tudi izboljšanje naročil. Kljub temu pa iz raziskave, ki jo je naročila Banca Cari-paro, izhaja, da podjetniki iz Tri-veneta gledajo v prihodnost s pesimizmom, saj jih zgolj 28% predvideva rast proizvodnje v prihodnjih mesecih, le 30,6% pa povečanje naročil. Raziskava, ki je bila izvedena na vzorcu tisoč podjetij vseh sektorjev z več kot 10 zaposlenimi v Venetu, Triden-tinski-Južni Tirolski in Furlaniji-Julijski krajini, je še pokazala, da ostaja konjunktura ugodna pri izvozu, pri katerem je udeleženo 42,6% podjetij. Ta so v zadnjih 12 mesecih na domačem trgu uresničile 84% vse prodaje, v EU 10,7% in v državah zunaj EU 5,3%. V FJK daje eBay zaslužek 384 ljudem TRST - Po raziskavi, ki jo je naročil eBay, eno največjih podjetij za trgovanje po spletu, je postala elektronska prodaja vir zaslužka za 384 prebivalcev v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Deželni podjetniki prodajo po spletu največ oblačil (38%), avtomobilov, motorjev in skuterjev (28, 6%) in vina oz. ga-stronomskih izdelkov (14%). FJK je med prvimi deželami severne Italije po številu oseb, ki si s prodajo po spletu zagotavljajo vir zaslužka. Thalia (Generali) podvojila dobiček TRST- Družba Thalia Sa, ki je pristojna za investicije skupine Generali v sklade hedge, je lani povečala čisti dobiček za 106%, na 8,5 milijona švicarskih frankov. Dobiček pred davki, ki je znašal 10,6 milijona frankov, se je povečal za 105%, skupni prihodki pa za 62% in so znašali 22,5 milijona frankov. Leto 2007 je bilo za družbo še posebno uspešno tudi glede na vrednost upravljanega premoženja, ki je preseglo 3,3 milijarde frankov in se glede na leto prej povečalo za 72%. EVRO 1,5477 $ +0,64 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. marca 2008 valute evro (povprečni tečaj) 12.03. 11.03. ameriški dolar japonski jen 1,5477 158,45 1,5379 158,37 ruski rubel 36,7690 36,6600 7,4562 britanski funt 0,76660 0,76455 norveška krona 7,8905 7,8780 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,5817 15,6466 259,30 3,5371 1,5790 15,6466 260,69 3,5338 kanadski dolar 1,5302 1,5261 bolgarski lev 1,9558 3,6940 1,9558 slovaška krona 32,320 3,4528 32,347 3,4528 latvijski lats 0,6970 0,6969 2,6000 islandska krona 106,32 104,67 hrvaška kuna 7,2663 7,2715 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 12. marca 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,86125 2,85 2,7875 2,6 LIBOR (EUR) 4,30375 4,60313 4,59125 4,58875 LIBOR (CHF) 2,56833 2,82167 2,86333 2,935 EURIBOR (EUR) 4,301 4,605 4,588 4,588 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg _ 20.307,63 € +210,63 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 12. marca 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE INTFRFI IROPA 37,04 -1,20 INIEREUROrA KRKA 35,40 106,35 -0,53 +0,47 LUKA KOPER 71,87 +0,57 MERCATOR 323,43 -0,41 MERKUR - - PETROL 704,45 +0,57 TELEKOM SLOVENIJE 288,15 -0,57 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 - AERODROM LJUBLJANA 126,33 +1,04 DELO PRODAJA - - ETOL 194,00 +2,11 ISKRA AVTOELEKTRIKA 50,00 - ISTRABENZ 93,00 -0,66 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 38,00 - MLINOTEST - - KOMPAS MTS NIKA - - PIVOVARNA LAŠKO 84,97 -1,00 PROBANKA 41,95 -0,12 SALUS, LJUBLJANA SAVA 710,00 TERME ČATEŽ 532,98 +0,46 ŽITO 275,00 +0,86 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 12. marca 2008 +0,02 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 2,4975 -0,10 ALLEANZA ATIAMTIA 8,235 1941 -0,27 ailaniia BANCA ITALEASE RAMICO POPOIARE 6,2 1155 -4,57 +9,99 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA POP MIIAMIO 2,985 +1,01 +2,40 BCA POP MILANO EDISON ENEL 7,48 1,841 7 1 +0,78 -0,59 ENI FIAT 22,54 12 63 -0,28 -1,23 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI 20,77 +0,33 +0,68 FONDIARIA-SAI GENERALI IFIL 27,23 28,00 +1,57 +0,36 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 4,755 4,465 2111 -0,31 +1,71 LUXOTT1CA 17,55 -8,77 +1,93 MEDIASET 5,405 -1,66 MEDIOBANCA 12,62 +1,75 PARMALAT 2,51 +5,24 PIRELLI e C SAIPEM SAIPEM 0,657 2701 +2,67 +1 20 SNAM RETE GAS 4,28 -0,30 STMICROELECTRONICS 7,05 +0,47 TELECOM ITALIA TENARIS TENARIS 1,313 15 8 -3,53 +1 96 TERNA UBI BANCA UBI BANCA 2,8025 15 64 +0,23 +1 23 UNICREDITO 4,76 +0,44 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 109,96 $ +0,04 IZBRANI BORZNI INDEKSI 12. marca 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 9.647,40 2.131,77 -0,00 SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 6.309,33 116,83 +0,09 -0,11 -0,07 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Banjaluka 4.074,94 2.031,58 -0,45 +0,37 Dll\J, Dal llalUKCl FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 4.006,74 1.669 26 +3,62 -7,39 DCICA 1 J, DCUUI Cl*_l SRX, Beograd BIFX Sarajevo 867,68 4.637,44 -7,66 -3,40 Dir A, ~>alaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 27.420,27 6.765,51 -1,88 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.110,24 1.73518 -0,38 -0,33 Nasdaq 100 S&P 500, New York 1.308,77 -0,90 MSCI World, New York 1.420,86 +2,16 DAX 30, Frankfurt FT^F mn 1 nnrlnn 6.599,37 +1,15 +1 51 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.776,40 4.697,10 3.776,5901 3.776,5901 +1,50 +1,27 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.523,2 3.647,64 +0,94 +1,14 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio 12.861,13 +1,60 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 2.917,94 23.422,76 4.070,12 16.127,98 +2,00 +1,86 -2,30 +0,03 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it 282 Petek, 14. marca 2008 ITALIJA / APrimorski ~ dnevnik TRŽAŠKI OBČINSKI ODBOR - Proti izdaji integriranega okoljskega pooblastila Železarna: priziv občine na deželno upravno sodišče Deželna vlada je izdala sporno pooblastilo upravitelju železarne, podjetju Lucchini ŽELEZARNA - Po končani poskusni fazi so se emisije razpolovile Škedenjska železarna še vedno razdvaja tržaško mestno in deželno upravo. Tržaški občinski odbor je vložil priziv na deželno upravno sodišče zoper sklep deželne vlade Furlanije-Julijske krajine o izdaji integriranega okoljskega pooblastila družbi Lucchini, upravitelji-ci škedenjskega industrijskega obrata. Dipiazzova uprava je že na petih lanskih srečanjih servisnih konferenc o železarni nasprotovala izdaji integriranega okoljskega pooblastila, za katerega je podjetje Lucchini zaprosilo 28. julija 2006. Dokument je bil podjetju nujno potreben, sicer bi tvegalo prekinitev delovanja v železarni. O pooblastilu so na sejah servisne konference povedali svoje deželna uprava, tržaška pokrajina, tržaška občina, tržaško zdravstveno podjetje in deželna agencija za zaščito okolja. Župan Dipi-azza je nasprotoval izdaji dovoljenja, ker po njegovem mnenju upravitelj železarne ni zajamčil konkretnega znižanja onesnaževanja zraka. Pooblastilo naj bi po njegovem služilo podjetju za nadaljevanje delovanja, s tem pa za še nadaljnje onesnaževanje Škednja in okolice. Deželna uprava Furlanije-Julijske krajine se ni zmenila za mnenje tržaškega župana in je 28. decembra lani izdalo podjetju Lucchini zahtevano pooblastilo. Dipiazza je že na prvi letošnji seji občinskega sveta napovedal, da se bo tržaška občina pritožila na deželno upravno sodišče. Mestni odbor je to formalno storil 21. februarja z odobritvijo ustreznega sklepa. V njem je zelo podrobno naštel okoljevarstvene in druge norme, ki naj bi jih deželna uprava kršila z izdajo integriranega okoljskega pooblastila. Med drugim je omenjen sporazum o soglasju o razvoju industrijskega območja v Škednju z dne 20. januarja 2003 in sporazum o soglasju o ukrepih za izboljšanje okoljskih razmer na industrijskem območju v Škednju z dne 14. oktobra 2003 (med drugim sta ga podpisala ministrstvo za okolje in ministrstvo za gospodarske dejavnosti), po katerem naj bi železarna konec leta 2009 končala z delovanjem. Po mnenju tržaškega občinskega odbora deželna vlada ni smela enostransko spremeniti teh sporazumov. M.K. Znatno manj dioksina Sodnik Tomassini bo jutri odločal, ali se lahko pospeši delovanje aglomeracijske centrale Sodnik na tržaškem sodišču Massimo Tomassini bo jutri med ustrezno razpravo odločil, ali bo lahko škedenjska železarna pospešila delovanje t.i. aglomeracijske centrale in torej povečala proizvodnjo. Tomassini sledi delovanju centrale od leta 2005, ko je javni tožilec Federico Frezza odredil njeno zaplembo, ker je iz dimnika E5 (vanj pritekajo vse emisije centrale) izhajala prekomerna količina dioksina.Us-trezni sodnikovi odredbi je sledilo »poskusno« obdobje upravljanja centrale s ciljem zmanjšanja količine dioksina, ki se porazgubi v zraku. Po tretji fazi se je zdaj količina dioksina, ki izhaja iz kamina E5, razpolovila in je kar 4 krat pod od zakona predvideno mejo. Poskusi, ki so se za- ključili decembra lani, so namreč pokazali, da se lahko ob smotrnem upravljanju količino dioksina zmanjša 10 krat glede na od državnega zakona predvideno mejo in 4 krat glede na bolj omejitveno mejo, predvideno od deželnega zakona. Na osnovi zadnjega merjenja, ki ga je decembra opravil izvedenec tržaškega sodišča Marco Boscolo, je bila količina dioksina, kije izhajal iz dimnika E5,0,0988 nanograma na kubični meter. To se pravi 4 krat manj od meje 0,4 nanograma na kubični meter, ki jo dopušča deželna zakonodaja. Sodnik Tomassini bo jutri na tej podlagi odločal, kot rečeno, ali izdati vodstvu železarne dovoljenje za pospešitev delovanja aglomeracijske centrale ob upoštevanju vseh parametrov, ki so izšli iz treh poskusnih faz. Vendar je dosežen rezultat pomemben še iz drugih razlogov. Poskusno obdobje, ki ga je odredil Frezza, potem ko j e 3. avgusta leta 2005 odredil zaplembo centrale, je namreč dokazalo, da je mogoče s specifično tehnologijo zmanjšati količino emisij tudi v drugih obratih v Italiji. Če je bilo pač to mogoče v Trstu na pobudo sodstva - in s katero je soglašalo tudi vodstvo železarne - je to mogoče tudi drugje. Poleg tega se je izkazalo, da se je z zmanjšanjem količine emisij povečala produktivnost obrata, ki je obenem zahteval manj energije. Manj dioksina pomeni skratka večjo produktivnost in varčevanje z energijo. In tudi očitno gospodarsko korist. (ag) aster Občina zaprosila za deželne prispevke Tržaška občinska uprava je zaprosila deželno vlado za prispevke za tri javna dela, ki naj bi jih izvedla v okviru delovanja tako imenovanega območja za ozemeljski razvoj. Gre za javna dela na pokopališču pri Sv. Ani, za sanacijo predora pod Montebellom in za gradnjo pesjaka. Deželne prispevke predvi-de va de žel ni za kon št. 1 iz le ta 2006, s katerim so bila ustanovljena območja za ozemeljski razvoj, znana z italijansko kratico Aster. Občine glavnih mest pokrajine sodijo že sama po sebi v ta območja, kar jim omogoča črpanje deželnih prispevkov za javna dela na občinskem ozemlju. Občinska uprava mora po zakonu le kriti najmanj 15 odstotkov predvidenega stroška. Tr žaš ki ob čin ski od bor je 6. mar ca odob ril sklep, s ka te rim je zaprosil za deželne prispevke za tri javna dela. Prvo zadeva obnovo dela pokopališča pri Sv. Ani. Delo je vredno skupno 2 milijona 100 tisoč evrov, občinska uprava bo krila 20 odstotkov tega stroška, to je 420 tisoč evrov. Drugo javno delo predvideva sanacijo predora pod Montebellom, vključno z zemeljskimi ekspertizami. Delo bo stalo skupno 2 milijona evrov, občina bo prispevala 300 tisoč evrov. O tretj em javnem deju j e v tržaški občini govor že leta. Mestna uprava namerava zgraditi pe sjak, zaen krat pa še ni zna no, kje. Pred nekaj leti je predlagala za lokacijo pesjaka območje ob nek da njem odla ga li šču pri Treb -čah, zatem med Opčinami in Fer-netiči, kar pa je izzvalo določene proteste krajevnega prebivalstva. Dokončna odločitev ni še padla. Dipiazzov odbor je vsekakor zaprosil deželno upravo za prispevek. Delo naj bi stalo milijon 200 tisoč evrov, občina bi prispevala 15-odstotni delež, to je 180 tisoč ev rov. M.K. FINANČNA STRAŽA Goljufi prodajajo lažne revije o davkih Neobstoječa revija, ki zagotavlja »davčno imuniteto« Tržaška finančna straža in agencija za prihodke opozarjata občane, da neznanci skušajo v teh dneh prodajati po telefonu lažne revije o davčnih temah. Zadnji primer so zabeležili pred dnevi, ko se je nek občan obrnil na pokrajinsko poveljstvo finančne straže, da bi opozoril na poskus goljufije. Telefoniral mu je namreč neznanec, ki seje predstavil kot funkcionar agencije za prihodke. Moškega je prepričeval, naj kupi revijo, ki naj bi jo izdajala agencija in obravnava z davki povezane teme. Dokaj bizaren je eden izmed argumentov, ki jih je goljuf uporabil, da bi prepričal sogovornika: dejal je, da naročnina zagotavlja neke vrste imuniteto pred kontrolami finančnih stražnikov. Agencija za prihodke in finančna straža obveščata, da se njuni uslužbenci ne ukvarjajo s prodajo revij, vse publikacije agencije za prihodke pa so brezplačne in dostopne na spletnih straneh. Občane, ki pridejo v stik s podobnimi goljufi, vabita, naj obvestijo najbližje poveljstvo finančne straže. Zapovedana maša za vojaške sile Tržaški škof Evgen Ravignani je včeraj vodil velikonočno zapovedano mašo, med katero so bili navzoči visoki predstavniki vojaških sil. Obreda v stolnici Sv. Justa se je med drugimi udeležil brigadni general Andrea Caso, deželni poveljnik italijanske vojske. SOCIALNO ZADRUŽNIŠTVO - Združenje Legacoop FJK odprlo nov sedež v Trstu Odprtje novega predstavništva pomemben prispevek k razvoju mesta Krepitev in izboljšanje storitev na različnih področjih, od pristanišča do socialnega zadružništva, velike distribucije, storitev in gradbenega sektorja. To so glavni cilji Deželnega združenja socialnih zadrug Legacoop, ki namerava prispevati k razvoju Trsta in sploh teritorija tudi z dodatnim izboljšanjem storitev, ki jih nudijo včlanjene zadruge. Deželno združenje Legacoop je v ta namen včeraj odprlo nov sedež v Trstu, in sicer v Ul. Lazzaretto Vecchio št. 17. Uradnega odprtja predstavništva, ki ga je javnosti predstavil podpredsednik Legacoop FJK Loris Asquini, so se med ostalimi udeležili podtajnik na ministrstvu za evropske zadeve in mednarodno trgovino Miloš Budin, deželni odbornik Roberto Cosoli-ni in predsednik deželnega združenja Legacoop Renzo Marinig. V Trstu so v zadnjem obdobju znaki, ki kažejo na družbe-no-gospodarski preporod mesta, tudi zahvaljujoč se odpravi schengenske meje, je povedal Asquini. Nova struktura Legacoop, je dodal, je v tem smislu dodaten dejavnik, ki bo prispeval k razvoju Trsta. Včeraj so predstavili nov sedež Deželnega združenja Legacoop v Trstu kroma 8 Četrtek, 13. marca 2008 TRST / MILJE - Blizu bivše slovenske šole pri Korošcih Po sedemletnem zaprtju ceste bodo popravili majavi zid Po prizadevanjih svetnika Šavrona in podžupana Crevatina je država končno privolila k posegu Občine Milje Leta 2001 so zaradi majavega kamnitega zidu ob cestišču prepovedali promet na odseku ceste, ki pelje skozi Korošce, nedaleč od nekdanjega mejnega prehoda. Spremenila se je tudi proga avtobusa št. 32, ki je navadno vozil po omenjeni cesti. Zid je državna last, zato je morala miljska občinska uprava pred izvedbo popravil zaprositi za dovoljenje upravo državne posesti. Po številnih pozivih in resolucijah je bilo dovoljenje podpisano šele pred dnevi, skoraj sedem let pozneje. Tako je lahko občinski odbornik za javna dela Moreno Valentich končno naročil začetek del. Za poseg pri Korošcih se je od vsega začetka potegoval edini slovenski predstavnik v miljskem občinskem svetu Danilo Šavron, pomemben pa je bil doprinos podžupana Franca Crevatina. Poseg bo izvedla Občina Milje, ki se bo za kritje stroškov naknadno domenila z upravo državne posesti. »Postopek je bil odločno predolg, naposled pa smo le dočakali dovoljenje,« je povedal Šavron, ki je spomnil, da je med zadnjo volilno kampanjo obljubil občanom, da bo problem rešen. Zid stoji ob zgradbi bivše slovenske osnovne šole, ki jo sedaj uporabljata gobarsko društvo in krajevni orkester, občasno pa gosti tudi volišče. Dela bodo stekla pri vaškem izvirku: v tamkajšnji kamniti steni je malo Marijino znamenje, pod njim pa plošča iz leta 1902, na kateri je viden slovenski napis: »Pite konici bistro vodo, vi pa vos-niki vince slodko«. 106 let star slovenski napis ob pokrajinski cesti pri Korošcih kroma DREVORED XX. SEPTEMBRA - Pobuda Drevored v cvetju in pomladne poslastice Dobrodošla pomlad Sprehod med pisanim cvetjem in bohotnim rastlinjem - Pestra izbira za vse okuse Kdor se bo te dni podal na Drevored XX. septembra, si bo lahko privoščil sprehod med bohotnim pomladnim cvetjem in rastlinami. V okviru tradicionalne pobude Drevored v cvetju in pomladne poslastice (Viale in fiore - Delizie di primavera) je namreč 53 prodajalcev napolnilo drevored s kaktusi vseh oblik in velikosti, drevesi limon, pomaranč, jabolk in marelic, zimzelenih gredic in raznobarvnih rastlin, pa tudi s kioski dišečih in orientalskih začimb. Letošnjo izvedbo priljubljene pobude, ki jo prirejata tržaška občina in združenje Assofiori v sodelovanju z agencijo Flash, centrom Rossetti in podporo Fundacije CRT ter družbe Acegas Aps, bogati slikovita, sicer nekoliko kičasta scenografija ob vhodu na drevored, na Trgu Bonifacio. Veselijo se je predvsem otroci, ki izpod »kamnitega« oboka radovedno stegujejo ročice pod vodo umetnega slapa. MILJE Velike težave urbanistov V Miljah se spoprijemajo s hudimi težavami glede urbanističnih vprašanj. Pristojni občinski urad, ki mora nadzorovati urbanistični razvoj teritorija, gradbene dejavnosti in tudi najmanjše vsakdanje posege, je že dol go v stis ki, saj se so o ča s ce -lim ku pom za os ta le ga de la. V zadnjih tednih je prišlo do večje ga za su ka, po tem ko je ob čin -ska uprava zamenjala odgovornega funkcionarja, istočasno pa se je več ge o met rov od rek lo mes tu v pi sar ni. Po besedah miljskega župana Neria Nesladka je njegov občinski odbor podedoval od prejšnjih upraviteljev zelo zapleteno situacijo, ki je v glavnem posledica slabe organizacije dela: »Ko smo prevzeli upravljanje občine, je imel urad za ur ba nis tič no na -čr to va nje ogro mno za lo go de la in 64 obremenilnih sodnih postop kov. Ta urad pa se ne ukvar -ja samo s proučevanjem malih posegov: pristojen je med drugim tudi za industrijsko cono...«. Nesladkov odbor se je zaradi kriznega stanja, ki skrajno upočasnjuje birokratske postopke, odločil za reorganizacijo urada. Doslej odgovorno osebo je zamenjala z novim funkcionarjem, urad za ur ba nis tič no na čr -tovanje vodi sedaj geometer Marino Baldas. V istem obdobju se je svojemu mestu v uradu odreklo troje geometrov (ni dano vedeti, ali je na njihove odločitve vplivala zamenjava nadrejene osebe), ki so se zaposlili drugje. Občinska uprava je v urad names ti la še mla do in že nir ko, tre -nutno pa osebje ne more zadostiti potrebam, saj primanjkujeta dva uslužbenca, zaostalo delo pa se ko pi či. »Zadeva ni enostavna, ker se mo ra no va eki pa pos top no vpeljati, to pa zahteva seveda nekaj časa. Računam vsekakor, da bo urad v ne kaj me se cih de lo val s pol no pa ro,« je na po ve dal žu -pan. Po uda ril je, da bo do os ta li dve mes ti v pi sar ni čim prej za -polnili, vprašanje je le, ali bo do tega prišlo v okviru mobilnosti med raznimi javnimi upravami ali pa z javnim razpisom. (af) NARODNI DOM - Slovenski informativni center »Učna ura« v Narodnem domu Večplastno delovanje Infocentra bo zaobjelo tudi šolsko mladino - Predstavljennih je bilo veliko zanimivih iztočnic - Škoda za slabo udeležbo Utrinek z včerajšnjega informativnega srečanja v Narodnem domu kroma Na vabilo, ki so ga upravitelji Slovenskega informativnega centra naslovili vsem ravnateljem slovenskih nižjih in višjih srednjih šol, profesorjem slovenščine, zgodovine in likovne vzgoje, sta se včeraj odzvali le v dveh: ravnateljici liceja Franceta Prešerna Loredana Guštin in srednje šole sv. Cirila in Metoda Ksenija Dobrila... Ko je pred mesecem dni urad Slovenskega informativnega centra v Narodnem domu znova zaživel in na stežaj odprl vrata razstavne in konferenčne dvorane oziroma galerije v pritličnih prostorih mogočne stavbe v Ul. Filzi 14, so si organizacije, ki te prostore upravljajo, med drugim nadejale, da bi vanje privabile čim večje število mladih; v predstavljenem programu je bilo tako med glavnimi točkami izpostavljeno predvsem sodelovanje s šolami. »V načrtih imamo zgodovinska predavanja, srečanja z avtorji ob predstavitvah publikacij in z umetniki ob razstavah, vodene oglede razstav in delavnice,« je na včerajšnjem informativnem in koordinacijskem sestanku poudaril ravnatelj NŠK Milan Pahor. »Pri oblikovanju tovrstne ponudbe pa je potrebno najti stične točke s šolami.« »Naša želja je tudi, da bi prostor zaživel kot učilnica,« je pojasnila koordinatorka Sic-a Jana Pečar in gostjama postregla s serijo konkretnih predlogov: ob septembrski razstavi o Trubarju je ponudila ogled krajšega filma, predavanje in delavnico vezenja knjig, ob majski razstavi o škofu Bono-mu je ponudila vodene oglede s prof. Iva-šičevo, predstavila je delavnico o Černigo-ju pod mentorstvom Franka Vecchieta, srečanje z avtorji v sodelovanju z ZTT ali zgodovinsko predavanje o Narodnem domu in Slovencih v Italiji. »Zavedamo se, da je uresničitev nekaterih projektov do junija utopija, pa vendar bi si do takrat želeli ustvariti idejo o potrebah in željah šolnikov oz. dijakov.« Udeleženki sta izražene predloge pozitivno ocenili in se obvezali, da bosta »razmišljali dolgoročno« in ponudbo posredovali še ostalim. Opozorili sta na šolsko prostorsko stisko in na težave s premikanjem, tako da sta podprli predstavljene dejavnosti v prvih oziroma zadnjih dveh učnih urah. (sas) / TRST Četrtek, 13. marca 2008 9 RICMANJE - Babna hiša Začel se je bogat program Ricmanjskega tedna Niz prireditev se je začel z razstavo del tržaškega likovnika Piera Contestaba V torek, 11. marca, se je z otvoritvijo razstave Pogled na Mlečno cesto slikarja Piera Conestaba uradno začel 25. Ricmanjski teden, ki ga vsako leto uspešno prireja SKD Slavec Ricmanje-Log. Predsednica Anna Mat ti et ti je pri sot ne po zdra vi la in ori sa la pro gram ce lot ne ga ted na, ki je le tos kar bo gat, saj se bo od 11. do 19. marca zvrstilo kar sedem zanimivih prireditev. Prisotne sta nato pozdravila tudi županja Občine Dolina Fulvia Premolin ter predsednik ZSKD Marino Mar sič. Oba sta po uda ri la na ve za nost Ric manj cev na vaškega patrona, sv. Jožefa, kateremu je posvečen 19.marec. Pred davnimi leti je ta dan pomenil velik praz nik za vas in šir šo oko li co, os tal pa je ta ko za ko -re ni njen v du ši va šča nov, da mu do ma če druš tvo že vrs to let po sve ča kar cel te den kul tur nih pri re di tev. Sli kar Pi e ro Co nes ta bo je prav go to vo eden od stebrov tržaške likovne ustvarjalnosti. Njegova dela je predstavil Mario Berdič, ki je prisotnim razložil vso sim bo li ko nje go vih slik in po uda ril, da je Co nes ta bo tako rekoč most med likovno umetnostjo na Tržaškem in v Sloveniji, kjer je zelo poznan in cenjen, še posebno na Štajerskem. Večer je obogatil nastop Dekliškega pevskega zbo ra Kraš ki slav ček pod vod stvom Mir ka Fer la na. De kle ta so s svo ji mi ža met ni mi gla so vi prev ze la pu -bliko. (mat) Piero Conestabo v ricmanjski Babni hiši kroma MUZEJ REVOLTELLA - Razstava Rai 1964 Rai: vpogled v bogato zbirko umetnin Morda vsi ne vedo, da se na sedežu deželne radiotelevizije Rai »skriva« izredno bogata zbirka del priznanih sodobnih umetnikov iz naše dežele in širše okolice. Od včeraj si ta dela lahko ogleda tudi širša javnost, saj so razstavljena v tržaškem muzeju Revoltella. »Rai 1964. Deželni sedež Furlanije-Ju-lijske krajine. Umetnostna zbirka. Palača Alda Cervija.« je naslov razstave, ki bo na ogled vse do 13. aprila in zaobjema skoraj 50-let-no obdobje, v katerem je zbirka umetnin dosegla pomembne razsežnosti in se danes lahko ponaša z enkratnimi eksponati. Pojdimo od začetka, se pravi od leta 1960, ko je tržaški arhitekt Aldo Cervi projektiral mogočno palačo med ulicami Fabio Severo, Cicerone in XXIV. maja. Ko je bila tri leta pozneje palača že skoraj nared, je sam Cervi predlagal, da bi jo v notranjosti krasile umetnine. Njegova ideja je požela odobravanje tako s strani direktorja Candussija kot tudi odgovornega za kulturne programe Gianninija, ki so si pri rimskih nadrejenih izborili prispevek petih milijonov lir, s katerimi so se seveda lotili akcije. Prvi umetniki, ki so se s svojimi deli pojavili na Rai-evih zidovih, so bili Furlan Giuseppe Zigaina in Tržačana Nino Perizi in Dino Predonzani, kmalu zatem pa še Goričana Sergio Altieri in Cesare Mocchiutti, Federico Righi, Edo-ardo Devetta, Vittorio Bergagna, Enrico De Cillia, Giorgio Celiberti, Carlo Ciussi, Fred Pittino in Angelo Variola. Seveda je tržaška prisotnost daleč prekašala ostale tako v številu kot v kakovosti. Med njimi izstopajo dela Lojzeta Spacala, Romea in Renata Danea, Marina Sormanija, Li-via Rosignana, Avgusta Černigoja, Maria Lannesa, Franca Orlanda,Tarquinia Maran-gonija, Alda Bressanuttija in Slovenca Rika Debenjaka. Likovnice ženskega spola pa niso bile pri tem zapostavljene, saj lahko na razstavi zasledimo umetnine Leonor Fini, Amalie Glanzmann in Elettre Metallino. Pred odprtjem sedeža, maja 1964, sta zbirko obogatili še deli Zorana Mušiča in Marcella Ma-scherinija, posebno mesto pa sta si izborila še umetnika italijanske manjšine v Istri Claudio Ugussi in Mario Cocchietto. Zbirko je v osemdesetih letih direktor Botteri dopolnil še s štirimi slikami Sabovih naslednikov. Zbirka je na ogled v galeriji nad avditorijem muzeja Revoltella; v manjši dvorani so razstavljeni tudi Cervijevi načrti palače, na ekranih med umetninami pa si lahko obiskovalec ogleda intervjuje z nekaterimi uglednimi protagonisti razstave (s Spacalom, Mascherinijem in Finijevo, na primer). Razstava bo iz Trsta odpotovala še v videmsko galerijo sodobne umetnosti, kjer bo na ogled do 25. maja. Skupna pomoč osebam s fizičnimi težavami Na tržaškem županstvu je prišlo včeraj do podpisa pomembnega dogovora med spletnim informativnim centrom zdravstvenega podjetja TriesteAbile.it in pokrajinskim odborom za hendikep CUPH. Gre za sodelovanje med ustanovama, ki se ukvarjata s pomočjo osebam s fizičnimi težavami: spletno stran TriesteAbile.it zabeleži vsak dan približno 10 tisoč stikov. Pri omenjenem dogovoru sodelujejo Dežela FJK, Pokrajina Trst, Občina Trst, zdravstveno podjetje ASS, družba Televita in fundacija CRTrieste. Kotiček pravljic Socialno skrbstvo občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repenta-bor ter zadruga La Quercia, v sodelovanju s KRD Dom Brišciki, organizirajo v soboto v mali dvorani zgoraj omenjenega društva (v Brišcikih št.77) Kotiček pravljic. Ob 15.30 bodo otroci prisluhnili pravljici bratov Grimm Tri peresa, ki bo podana v italijanskem in slovenskem jeziku. Vstop je prost, vabljeni so vsi otroci iz vrtcev in osnovnih šol, ki stanujejo na območju navedenih občin. NŠK - Otroška urica O beli muci Ini, ki želi postati tigrasta Tudi tokratni pravljici so mali poslušalci pazljivo prisluhnili kroma Muca Ina si neskončno želi tigrast kožušček. Kdo ji pri iskanju prog, črt in črtic lahko pomaga? Miška, zajček, kuža, ovčka, krava? Kdo sploh ve, kako in kje lahko bela muca dobi progast kožušček? To vprašanje je bilo v središču torkove otroške urice v Narodni in študijski knjižnici Trst, kjer se je tudi tokrat zbrala pisana druščina malih poslušalcev, ki so z veseljem prisluhnili pripovedovalki Fjo-ni Mezgec. S pravljico Bela muca so oblikovalci srečanja najmlajše obiskovalce še enkrat popeljali v domišljijski svet, v katerem so jim med drugim ponudili še kako dragocen stik s knjigo. Naslov tokratne pravljice je bil, kot rečeno, Bela muca, delo pa je izšlo pri založbi Kres. Slikanico sta napisali Annick Dancers in Peggy Van Den Eynde, za prevod pa je poskrbela Veronika Drolc. Pravljica pripoveduje o muci Ini, ki je za vsako ceno hotela dobiti debele črte za svoj kožušček. Hotela je proge, kakršne ima mama. Pri iskanju prog so muci z nasveti na pomoč priskočile razne živali, ki so vsaka posebej predlagale, kaj naj stori, da bi dobila progast kožušček. Miška je muci predlagala, naj si na rep obesi pentljo, kar naj bi bil prvi korak do črt in prog. Zajček ji je rekel, naj si okrog vratu obesi korenček, kuža pa je predlagal, naj si na tačko obuje rdečo nogavičko. Nato je muca Ina sre- čala še ovčko in kravo. Slednja ji je predlagala, naj hodi po treh tačkah, ovčka pa je rekla, naj bleja kakor ona. Polna nasvetov je muca Ina odskakljala domov in se po utrudljivem iskanju prog pokazala mami, ki ji je prijazno razložila, da na ta način ne bo dobila tigrastega kožuščka. Užaljena, ker so jo prijatelji potegnili za nos, je muca Ina zadremala na sveže pobarvani klopci. Ko se je prebudila, je imela na tačkah, na trebuščku in na repu vse polno modrih črt. Od veselja se je Ina dvignila z modre klopi, poskočila in se urno napotila domov. Potem ko so otroci skupaj s starši, babicami in dedki odkrili čarobni svet pravljice o muci Ini, je sledil interaktivni trenutek. Po končani pravljici so se malčki s flomastri in belim papirjem lotili izdelovanja majhne papirnate muce, ki je bila prekrita s črtami. Med pisano druščino otrok je vladalo veliko navdušenje, saj sta branje in ustvarjanje poskrbela za veselje in zadovoljstvo. Naslednja ura pravljic, ki bo prav tako zabavala mlade obiskovalce, bo na sporedu v torek, 18. marca (ob 16.30), ko bo Alenka Hrovatin pripovedovala pravljico Hopek in velikonočni zajček. Ta pravljica bo bržkone prijeten uvod v praznične dni, katerih protagonist bodo zanimivi in okusni pisani pir hi. ( sč) IG Četrtek, 13. marca 2008 TRST V Trebčah ob osmem marcu sladko in glasbeno Ob praznovanju mednarodnega dneva žena prireja Slovensko kulturno društvo Primorec v soboto, 15. marca v Ljudskem domu v Trebčah že III. izvedbo nagradne razstave domačih slaščic in slanega peciva. Po uspešni prvi izvedbi leta 2006 so se odborniki odločili, da jo ponovijo, saj je to enkratna priložnost za tiste, ki imajo skrito žilico odličnega slaščičarja, da se lahko preizkusijo in tekmujejo. Letos se bodo slaščičarski mojstri lahko preizkusili v dveh kategorijah, in sicer v pripravi običajnih sladic in tudi slanega peciva. Posebna žirija bo v vsaki kategoriji izbrala tri najboljše sladice, ki bodo nagrajene s kuhinjskimi pripomočki, za ostale sodelujoče pa bo SKD Primorec kot običajno poskrbel za »kuhinjski spominček«. Vsako leto spremlja razstavo kulturni program; leta 2006 se je publiki predstavila glasbena skupina Ano urco al pej dvej, kateri je sledila predstavitev knjige znane pisateljice kot tudi kuharice Vesne Guštin Beri, beri rožmarin zeleni, medtem ko so lani prisotne razveselili domači glasbeniki, ki so z izvirno glasbo spremljali večer. Letos pa bo prava »poslastica«: na odru trebenskega Ljudskega doma se bo predstavil Harmonikarski orkester Glasbene matice Špeter, ki je nastal na pobudo prof. Aleksandra Ipavca pred točno desetimi leti. Sestavljajo ga mladi učenci šole in glasbeniki. Izkazal se je na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih. Pravkar je izdal svojo že drugo zgoščenko »Deset ljet kupe«. Posebna kategorija bo namenjena tudi otrokom, ki obiskujejo že znane tre-benske Ciciurice; jutri bo namreč na vrsti Kuharska Ciciurica, kjer se bodo malčki preizkusili v pripravi slaščic, ki bodo razstavljene z ostalimi sladicami v soboto. Na nagradno razstavo so vabljene tako ženske, kot tudi moški, saj se je izkazalo, da so prav ti najboljši kuharji; lansko leto je namreč prav moški zmagal drugo nagrado za najboljšo slaščico. Vse zanteresirane pričakujejo v Ljudskem domu v Trebčah v soboto, 15. marca od 17. do 18. ure za dostavo sladkih in slanih umetnin, ob 20.30 pa za nagrajevanje, kulturno točko in pokušnjo. Jutri v Narodnem domu Mimoze za vas... Zveza slovenskih kulturnih društev, Krut, Slovenski klub, Narodna in študijska knjižnica, Fotovideo Trst 80 in Kons ob praznovanju dneva žena vabijo jutri v Narodni dom na kulturni večer »Mimoze za vas«. Večer se bo pričel ob 19. uri z odprtjem razstave »Misli« likovne umetnice Ande Klančič. Ob 19.45 bo sledil pogovor s kulturnima delavkama Marino Cer-netig in Luigio Negro, s podjetnico Martino Malalan in s predsednico Združenja slovenskih kmečkih in podeželskih žena Susanno Lovrencich. Pogovor bo vodila Martina Repinc. Večer bodo popestrile učenke oddelka za zabavno glasbo in jazz Glasbene matice v Trstu Valentina Sivec, Marta Donnini in Tina Revar pod mentorstvom Andrejke Možina. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 13. marca 2008 KRISTINA Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 18.08 - Dolžina dneva 11.47- Luna vzide ob 9.00 in zatone ob 0.41. Jutri, PETEK, 14. marca 2008 MATILDA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13 stopinj C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, veter 3 km na uro zahod-nik, nebo pooblačeno, vlaga 64-od-stotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,9 stopinje C. CI3 Lekarne Do sobote, 15. marca 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (040 794943), Trg Valmaura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Trg Valmaura 11, Trg Sv. Jakoba 1. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ARISTON - 16.00, 18.00 »Odette Tou-lemonde«; 20.10, 22.15 »Foxy Brown«, »Vigilante«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Jumper«; 16.15, 20.00 »Prospettive di un delitto«; 20.20, 22.00 »Rec«; 18.10, 22.00 »John Rambo«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Non e' un paese per vec-chi«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Swee-ney Todo - Il diabolico barbiere«; 16.30, 18.30 »Cenerentola e gli 007 nani«; 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 21.15, 22.00 »Grande grosso e ... Ver-done«. EXCELSIOR - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Persepolis«. EXCELSIOR AZZURRA - 14.00, 16.30, 19.00, 21.30 »Molto incinta - Knocked up«. FELLINI - 16.30, 19.00, 21.30 »Il pe-troliere«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.45, 18.30, 20.30, 22.10 »Il fal-sario«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15 »Sweeney Todd: Il diabolico barbiere di Fleet street«. KOPER - KOLOSEJ - 17.10, 19.20, 21.30 »Juno Juno«; 18.00, 20.20 »Pošast iz vode«; 19.40, 21.50 »Smrtne obljube«; 17.30 »Divji safari«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Jumper«; Dvorana 2: 22.15 »Rec«; 18.00, 20.15 »Caos cal-mo«; Dvorana 3: 16.30, 18.30 »Cene-rentola e gli 007 nani«; 20.30, 22.15 »Prospettive di un delitto«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »Rendition - Deten-zione illegale«; 18.30, 22.15 »Parlami d'amore«. SUPER - Prepovedan mladini pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 19.50, 22.15 »Grande, grosso e Ver-done«; Dvorana 2: 17.50 »Jumper«; 21.10 »Grande, grosso e Verdone«; Dvorana 3: 17.40, 20.40 »Il petrolie-re«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Non e un paese per vecchi«; Dvorana 5: 17.30 »Sweeney Tood: Il diabolico barbiere di Fleet street«; 20.00, 22.00 »Prospettive di un delitto«. Čestitke Q Kino ALCIONE - 17.30, 19.15 »Lascia perdere, Johnny!«; 21.00 »Cous cous«. AMBASCIATORI - 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Grande, grosso e Verdone«. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sklicuje 54. REDNI OBČNI ZBOR DANES, 13. MARCA v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20 Ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju članici pa zdravja in sreče v življenju. Vsi iz Opčin, še posebno pa Dimi-tri. Včeraj je MARTINA dopolnila 14 let. Če ravno smo zakasnili, ji vseeno želimo vse naj, naj... Teta Luči in nona Erminia. 8. marca se je rodil mali OLIVER. Mamici Martini in očku Aljoši prisrčno čestitamo vsi na šoli Sv. Cirila in Metoda. Naša prijateljica LENČI je uspešno diplomirala na visoki šoli za prevajalce in tolmače. iskreno ji čestitajo Majna, Daša in Martina. Na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce je z odliko in pohvalo diplomirala Alenka Možina Novi doktorici iz srca čestitajo in ji želijo še mnogo uspehov nona Dana, Maja, Pavel ter Peter, Rado in Aljoša z družinami Na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce je z odliko in pohvalo diplomirala naša Alenka Možina Iskreno ji čestitajo in želijo veliko uspeha Alekseja, Primož in Marjetica z Martinom V torek je na Visoki šoli za prevajalce in tolmače diplomirala z odliko in pohvalo sestra Venera Iskreno ji čestitamo taborniki RMV HI Izleti Vse najboljše dragi NONO in koš poljubčkov ti pošiljata Alen in Erik. Na tržaški univerzi je uspešno diplomiral iz ekonomskih ved DEAN REBECCHI. Iskreno mu čestita družina Cibi. Aja tutaja, mala MILA očku in mamici že nagaja. Staršema želimo veliko mirnih noči, novi Rošotovi / AŠD-SK BRDINA organizira društveno tekmo v nedeljo, 16. marca v Forni di Sopra. Vabljeni vsi tečajniki, člani in prijatelji. Za prijave pokličite društveno št. 347-5292058 ali 340-1653533 (Valentina). Vljudno vabljeni! KRUT vabi na štiridnevni izlet na Dansko (odkrivanje Kopenhagna, Severne Zelandije in njenih gradov, vikingov in stare prestolnice Roskilde) od 24. do 27. aprila. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka v ul. Cicerone 8/B, tel. št. 040-360072. Vabljeni! OBČINI ZGONIK IN REPENTABOR v sklopu projekta Interreg Italija-Slo-venija »Conosci il Carso - Spoznaj Kras« vabita v nedeljo, 16. marca 2008, na brezplačni vodeni ekskurziji na Volnik. Zbor pohodnikov na razpotju za Zagradec ob 9.15 za jutranja izleta (z vodenjem v italijanščini oz. slovenščini) ter ob 14.30 za popoldanski izlet (samo v italijanščini). Dodatne informacije: mobi št.: 3405569374 in e-naslov curiosidinatu-ra@libero.it. SPDT vabi v nedeljo, 16. marca, na zelo zanimiv pohod skozi geološki čas. Zbirališče bo ob 8.30 na Poklonu pri Pilu (za restavracijo Furlan). Vodič Paolo Sossi nas bo vodil po ozemlju Repentabra: s Poklona na Col, nato bomo prečkali državno mejo, se podali na Voglje, na Volniško gričevje in Marius Ivaškevičius Rež//a: Aleksandar Popovski MESTO TAKO BLIZU < - 0 « $ $ < ~ "A J 1 Prevajalec: Zdravko Duša Igrajo: Barbara Cerar, Janko Petrovec, Nikla P. Panizon, Romeo Grebenšek, Vlado Vlaškalič ponovitve: sobota, 15.03., ob 20.30 - red B nedelja, 16.03., ob 16.00 - red C (varstvo otrok) petek, 21.03., ob 20.30 - red T (¡tal. nad.) četrtek, 27.03., ob 19.30 - red K (varstvo otrok - ¡tal. nad.) petek, 28.03., ob 20.30-red F SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE «jB* ww.teaterssg.it *sfn* premiera v petek, 14. marca, ob 20.30 red A, z italijanskimi nadnapisi, parkirišče v ul. Conti otvoritev razstave MOJA KNJIGA JUST KOŠUTA ob 20.00 Mešani mladinski pevski zbor Trst vabi vse ljubitelje petja in glasbe na celovečerni koncert ob predstavitvi zgoščenke « Lilija « Zborovodja: Aleksandra Pertot Koncert bo jutri, 14. marca ob 20.30, v prostorih Športnega centra Zarja v Bazovici. 4 ^ ^ (IBHTfl tMPtRMW DEI (IBM UDKJÏHA KUiUílJdU SLOVENSKAFROSVm se vrnili mimo P'ča nazaj na Poklon. Vabljeni člani in tisti, ki bi radi bolje spoznali kraje, ki nas obdajajo! POMLADANSKI IZLET SPDT vabi člane na že tradicionalni pomladanski izlet, ki bo na velikonočni ponedeljek, 24. marca 2008. Letošnji izlet, bo potekal po Vertovčevih poteh, to je po tematski pohodni poti, ki nas vodi skozi vasi zgornje Vipavske doline. Zbirališče bo ob 8.30 pri spomeniku v Križu. Od tu se bomo z osebnimi avtomobili odpeljali v Ustije pri Ajdovščini. Vse potrebne informacije Vam nudi vodja izleta Livio - tel. 040/220155. SPDT organizira konec marca tridnevni zimski vzpon na Monte Grappa. Program: v petek, 28. marca, odhod z osebnimi avtomobili do kraja San Liberale in vzpon do koče Camparonet-ta, kjer bomo prenočili; sobota, 29. marca, pohod po lepi razgledni poti »sentiero panoramico delle Meatte«, vzpon na vrh Monte Grappa, ter preko grebena »cresta dei Solaroli« vrnitev v kočo; v nedeljo, 30. marca, po-vratek (po drugi poti) v San Liberale. Izlet vodi Franc Starec, kateri Vam nudi vsa potrebna navodila na tel. št. 3384913458. Število udeležencev je omejeno, zato je nujna takojšnja prijava. Priporočamo zimsko opremo, žepno svetilko in spalno vrečo. SINDIKAT SPI-CGIL IN KROŽEK AUSER za Kraško Območje vabita na izlet v Pordenone v soboto, 29. marca 2008. Za vpis in podrobnejše informacije kličite številke 040-2024053 in 348-6963043 (g. Fragiacomo) ter 040-327229 (g.a Milič). VABIMO VAS na lep in prijeten štiridnevni izlet v Plitvice, Šibenik, Split, Medjugorje, Mostar in Sarajevo. Odhod bo 24. aprila iz Trsta ali iz Opčin. Info na tel. št. 333-1461383. S Mali oglasi 4000 KV. METROV nezazidljivega zemljišča, med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 20.500 evrov. Tel. 347-6145807. DAJEM V NAJEM delno opremljeno stanovanje v Gabrovcu, 45 kv. metrov, vhod, spalna soba, dnevna soba s kuhinjo, kopalnica, 400,00 evrov mesečno. Tel. na 347-6259771. IZGUBIL SEM zlato uro znamke Eberhard, v okolici Trnovce. Poštenega najditelja čaka nagrada. Klicati na tel. št. 328-7908111. KUPIM malo hišo, od 30 do 40 kv. metrov v Trstu. Tel.: 320-3557811 ali 3291898705. NUDIM lekcije iz nemščine dijakom srednjih in višjih šol. Klicati ob večernih urah na tel. št. 346-9453545. NUDIM umetne nohte, pedikuro, ma-nikuro in depilacijo. Tel. št.: 3923772233. PRODAM Lancia Y 1.2 LS, 16 ventilov, letnik oktober 2000, 62.000 km, v zelo dobrem stanju. Tel. št. 3805180355. PRODAM po ugodni ceni belo vino-malvazija. Tel.: 347-1915058 PRODAM po ugodni ceni delovno mizo za geometre, z vsemi pripomočki zraven. Tel.: 349-8430222. PRODAM štedilnik s pečjo znamke Fa-gagnese (160x60). Tel. na št.: 3479473838. PRODAM BOX GARAŽO za dva avtomobila v bližini komercialnega centra »Il Giulia«, primeren tudi za skladišče, 32 kv m. (višina 3,80 m, širina 3 m in dolžina 10 m). Tel. št. 349-8633811 ali 040-566323 ob uri obedov. PRODAM pletilni stroj znamke Necchi, dvoredni (doppia frontura). Tel.: 3334555403. PRODAM spalno sobo v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. 347-4879766. STARODOBNIK - 23 LET - VW POLO 1050 kub. v odličnem mehanskem in karoserijskem stanju, bele barve, prodam za 1.000 evrov. Telefon: 040208989. V TRSTU PRI UNIVERZI dajem v najem opremljeno stanovanje, dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, dva balkona in klet. Primerno za dve študentki ali par. Tel. 333-5627059. S Poslovni oglasi MIZARSKA DELAVNICA v obrtniški coni Zgonik zaposli osebo. Poklicati na tel. 335285063. SALON MAJDA NA OPČINAH išče frizerko. Tel. 040/211359 ŠC MELANIE KLEIN IŠČE marljive vzgojitelje/ice z izkušnjami. Curriculum na info@melanie-klein.org SKLADIŠČE TRGOVINA v Industrijski coni pri Orehu (Milje) išče komunikativnega in dinamičnega uradnika/co. Pogoji: obvladanje slovenščine in računalništva, NE part-time. Curriculum na fax 040/9234007 MAJHEN VINOGRAD V DOLINI oddam za obdelovanje. Tel. 3494255042 / TRST Četrtek, 13. marca 2008 1 1 glasbena '[Ti matica GLASBENI SPLETI KONCERTNA SEZONA2007/03 OPERNI GALA Arije in zbori jtdEijdnskega verižna ■ "i i »L * I ' t f . < 1 T J , * k * » ml1. ♦fe * i Sol ist i, zbor in orkester S NG Opera in balet Ljubljana Dirigent: Loris Voltolinš V torek, IB.marca 2008 ob 2030 v Kulturnem domu v Trstu (ulita Petroma 4) Info in rezervacije: Glasbena matica Trst tel, it. 040 418605 {od pon. do pet. z urnikom 10-12) 0 Prireditve SKD TABOR obvešča, da je med delavniki v popoldanskih urah med 16. in 19. uro odprta fotografska razstava »Sta-ranzano - Le donne, i lavori nel Nove-cento« (Štarancan - Ženske in delo skozi dvajseto stoletje). Vabljeni na ogled! RICMANJSKI TEDEN 2008: danes, 13. marca, ob 20.30 v vaški cerkvi sv. Jožefa bo celovečerni koncert MePZ Jacobus Gallus, vodil bo Matjaž Šček. V BAZOVSKEM DOMU je odprta razstava klekljarskih izdelkov s sledečim urnikom: danes, 13. marca, od 18. do 20. ure, v soboto, 15 marca, od 18.30 do 20.30 in v nedeljo, 16. marca, od 11. do 12. ure. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na predstavitev letnega zbornika openske župnije z naslovom »Naša beseda«. Predstavil ga bo časnikar in kulturni delavec Sergij Pahor. Večer bo popestril nastop moške pevske skupine Sveti Jernej, pod vodstvom Janka Bana. Vabljeni v Finžgarjev dom na Opčinah v petek, 14. marca, ob 20. uri. KD SKALA IN KD SLOVAN gostujeta ob priliki dneva žena v petek, 14. marca 2008, ob 20.30 v domu Skala v Gro-padi, dramsko skupino iz Boršta z veseloigro v domačem narečju »Je še zmjerej kej nauga... « Vabljeni! MMPZ TRST vljudno vabi na celovečerni koncert ob predstavitvi zgoščenke »Lilija«. Koncert bo v petek, 14. marca, ob 20.30, v prostorih športnega centra Zarja v Bazovici. RICMANJSKI TEDEN: petek, 14. marca 2008, ob 20.30 v prireditveni dvorani, gostovanje dramske skupine Il gab-biano z veseloigro v tržaškem narečju »Chi tropo maza no copa gnente«, priredba in režija Osvaldo Mariutto. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju na razstavo - prodajni sejem velikonočnih pirhov in raznih ročnih del ter na razstavo fotografij Marija Magajne »Slike otroštva v črno-be-lem«. Urnik: petek, 14., sobota 15., nedelja 16. in ponedeljek, 17. marca, od 16. do 19. ure. OBČINA DOLINA v sodelovanju s Srenjo Boljunec, vabi na prireditve ob zaključku projekta »Dolina Glinščice in njena okolica«, v sklopu pobude IN-TERREG IIIA Italija - Slovenija. V soboto, 15. marca: predstavitev uresničenih posegov. Zbirališče v Gornjem Koncu, na začetku Steze Prijateljstva ob 10. uri. Spored: otvoritev Steze Prijateljstva ob petju in besedi, sprehod v sodelovanju planinskih društev SPDT in CAI, ob 12. uri otvoritev Marijine cerkvice na Pečah, sveta maša ter koncert mešanega pevskega zbora F. Venturini od Domja. Sledi: zdravica v Botaču. RICMANJSKI TEDEN: sobota, 15. marca, ob 20.30, v prireditveni dvorani celovečerni koncert MePZ Triglav iz Splita. Vodi prof. Tatjana Kurajica. SKD IGO GRUDEN prireja koncert zbora Obalca iz Kopra pod vodstvom Aleksandre Pertot v soboto, 15. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Ü3 Obvestila SSG-mala scena predstava (plus) v abonmaju Edoardo Erba MARATON V NEW Y0RKU y t* irata: rimož Forte in Danijel Malalan Režija, scene in kostumi: Miha Golob danes četrtek, 13. marca, ob 20.30 Zaželjena predhodna rezervacija. Abonenti dvignejo vstopnico po simbolični ceni (2 €). brezplačna tel. številka 800 214302 ali +39 040 362542 Ei_ll_ jcgp ¿as;i ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm, Zveza slovenske katoliške prosvete in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabijo na koncert revije Primorska poje 2008 v soboto, 15. marca, ob 20.30 v cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici. Nastopili bodo: Združeni zbor ZCPZ - Trst, ZePZ Sinji galeb DU -Izola, MePZ Ivan Kokošar - Koritni-ca, ZuPZ Sveta Lucija - Piran, MoPZ Mirko Filej - Gorica, MePZ Adriatic - Hrvatini. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga v sodelovanju z Združenjem mandolističnih ansamblov Furlanije Julijske krajine »Assoplettro« vabi v nedeljo, 16. marca 2008, ob 18. uri, v srenjsko hišo v Gročani, na koncert Deželnega mladinskega tamburaškega ansambla Furlanije Julijske krajine. Nastop bo zaključil glasbeno delavnico, ki se bo odvijala v popoldanskih urah. SKD TABOR - ZSKD OPENSKA GLASBENA SREČANJA. V nedeljo, 16. marca, ob 18. uri, gostuje v Prosvetnem domu na Opčinah »Harmonikarski orkester GM Synthesis«, dirigent Klavdij Furlan. Vabljeni! GLASBENA MATICA v okviru koncertne sezone Glasbeni spleti prireja Operni gala v izvedbi solistov, zbora in orkestra SNG Opera in balet Ljubljana, pod vodstvom dirigenta Lorisa Vol-tolinija. Na sporedu bodo arije in zbori italijanskega verizma. Koncert bo v torek, 18.marca ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Info in rezervacije na št.: 040-418605 (od ponedeljka do petka z urnikom 10-12). V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah, Proseška 131, je do 21. marca na ogled razstava slik Geni Gruden - Pejsaži. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. SKD FRANCE PREŠEREN Boljunec - Pilates in telovadba: zainteresirane obveščamo, da v petek, 15. marca, vadba ODPADE. DANES, 13. MARCA 2008, ob 20.30 bo v Ljudskem Domu Jure Canciani (ul. Masaccio 24) v Podlonjerju predvajanje filma »Duello nel Pacifico«, režiserja Johna Boormana. Večer prireja kinematografski krožek Charlie Chaplin. Vstop s klubsko izkaznico, ki bo na razpolago v dvorani. MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabita danes, 13. marca, ob 18. uri v Pe-terlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 na »Praznik mladih ustvarjalcev«, kjer bo odprtje razstave likovnih in fotografskih del, recital literarnih prispevkov (v izvedbi gledališkega krožka SKK), razglasitev zmagovalcev likovnega, literarnega in fotografskega natečaja za mlade ter nagrajevanje. NUMIZMATIČNO DRUŠTVO VALVASOR vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo danes, 13. marca 2008, ob 20.30, v prostorih gostilne Veto na Opčinah. ODBOR ZA LOČENO UPRAVO jusarke-ga premoženja Opčine, skupaj z Zbornico arhitektov pokrajine Trst, skliče danes, 13. marca, ob. 15.uri v dvorani Zadružne kraške Banke - Ulica Ri-creatorio, 2 - na Opčinah, tiskovno konferenco namenjeno predstavitvi natečaja idej za obnovo razglednega stolpa na Selivcu. Vabljeni! PREDSEDNIK UO SLOVENSKEGA VISOKOŠOLSKEGA SKLADA SERGIJ TONČIČ obvešča, da bo redni Občni zbor danes, 13. marca, na sedežu v ulici Ginnastica, 72, v prvem sklicu ob 19. uri in v drugem ob 19.30. SKD FRANCE PREŠEREN - ŠIVANJE NOŠ: obveščamo, da se bo tečaj odslej vršil v prostorih občinske knjižnice, ki se nahaja za gledališčem (vhod nasproti vrtca, tik pred mostom Na jami). SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi svoje člane, dobrotnike in prijatelje na tradicionalno pripravo na Veliko noč, ki bo danes, 13. marca 2008, s sveto mašo ob 16. uri, pri šolskih sestrah pri sv. Ivanu v Trstu, ul. Delle docce 34. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi člane, da se udeležijo 54. rednega občnega zbora, ki bo danes, 13. marca, v Gregorčičevi dvorani ul. sv. Frančiška 20 ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi danes, 13. marca, ob 18. uri v dvorano Baronci-ni v Trstu (Ul. Trento št. 8) na predavanje »Bolnikove pravice«. Govoril bo redni profesor privatnega prava na tržaški univerzi Paolo Cendon. ŠD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK, obvešča člane, ki bi se radi udeležili Pokala prijateljstva treh dežel, ki bo v soboto, 15. marca 2008 na Piancavallu, naj se prijavijo odgovornim smučarskega odseka ali na tel. št.: 040-213518, 348-7730389 najkasneje do danes, 13. marca do 14. ure. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 14. marca, ob 16.30 v dvorani Baroncini, v Ul. Trento 8, predavanje psihologa in psihoterapevta dr. Davida Darisa na temo Za sladkornega bolnika je psiholog zelo pomemben. Vabljeni so vsi! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Krut, Slovenski klub, Narodna in študijska knjižnica, Fotovideo Trst 80 in Kons v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac - Kostanjevica ob praznovanju Dneva žena vabijo v petek, 14. marca, v Narodni dom v Trstu, na kulturni večer »Mimoze za vas«. Večer se bo pričel ob 19. uri z odprtjem razstave »Misli« likovne umetnice Ande Klančič. Ob 19.45 bo sledil pogovor s kulturnima delavkama Marino Cernetig in Luigio Negro, s podjetnico Martino Malalan in s predstavnico Združenja slovenskih kmečkih in podeželskih žena Susanno Lovrencich. Intervjuje vodi Martina Repinc. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 15. marca, s pričetkom ob 16.30. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »dopolavoro ferroviario« v Na-brežini. Za ples bo igral »Duo melody«. SKD PRIMOREC prireja ob praznovanju mednarodnega dneva žena 3. nagradno razstavo domačih slaščic in slanega peciva s pokušnjo v soboto, 15. marca 2008 ob 20.30, Ljudski dom, RICMANJSKI TEDEN 2008 DANES, 13.3. Ob 20.30 v vaški cerkvi sv. Jožela CELOVEČERNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA JACOBUS GALLUS vodi Matjaž Šček _> Trebče. Slaščice in peciva lahko dostavite v Ljudski dom v soboto, 15. marca od 17. do 18. ure. Za informacije pokličite na tel. št. 338-4482535. Večer bo popestril Harmonikarski orkester Glasbene Matice Špeter pod vodstvom Aleksandra Ipavca. SLOMŠKOVO DRUŠTVO IZ SV. KRIŽA organizira predavanje z naslovom »Ikona - podoba nevidnega«. Predavala bo Silva Bogatec v soboto, 15. marca 2008, ob 20. uri, v Slomškovem domu v Sv. Križu. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, v sodelovanju s KRD Dom Briščiki, organizirajo v mali dvorani Doma v Briščikih (Briščiki št. 77), v soboto, 15. marca 2008, ob 15.30 KOTIČEK PRAVLJIC, s pravljico »Tri peresa«, (v italijanskem in slovenskem jeziku). Prost vstop za vse otroke vrtcev in osnovnih šol bivajoče na teritoriju zgoraj navedenih občin. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Zveza cerkvenih pevskih zborov vabita na velikonočno srečanje s tržaškim škofom Evgenom Ravignani-jem, ki bo v ponedeljek 17. marca v Pe-terlinovi dvorani, ul. Donizetti 3, ob 20.30. SŠKD TIMAVA Medjavas Štivan vabi vse člane na 7. redni (letos volilni) občni zbor, ki bo v torek, 18. marca 2008, ob 19.30 (prvo sklicanje) in ob 20. uri (drugo sklicanje), v gostilni pri Pino-tu, v Medjevasi 10a. Kandidatne liste in prijave kandidatov za društvene organe sprejemamo do ponedeljka, 17. marca 2008, na tel. št.: 338-7738027 (Igor). BIOENERGETSKA PREHRANA PO TRADICIONALNI KITAJSKI MEDICINI Začetek 1. tečaja v torek, 18. marca 2008, ob 19. uri, v dvorani KRD Dom Briščiki v Briščikih. Seminar bo vodila gospa Lina Lo Faro - strokovnjak za prehrano. Za informacije tel.: 3477657924. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja pravljica bo na sporedu v torek, 18.marca 2008, ob 16.30 v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico Hopek in velikonočni zajček bo pripovedovala Alenka Hrovatin. ONAV - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina priredi v torek, 18. marca, ob 20.15, na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 predstavitev kmetije GRION iz Koprivne-ga in njenih vin. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželjena je predhodna prijava na tel. 333-4219540. SLOVENSKI KLUB vabi na predstavitev monografije ANTON OCVIRK. O življenju in delu utemeljitelja kompa-rativistike na Slovenskem, uredniku temeljnih knjižnih zbirk (Zbrana dela, Sto romanov, Literarni leksikon) bo najprej spregovoril filmski posnetek, nato pa avtorja knjige Majda Stanov-nik in Tone Smolej ter Janez Vrečko s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v torek, 18.t.m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20/II). FOTOVIDEO TRST 80 sklicuje redni občni zbor volilnega značaja v četrtek, 20. marca v Gregorčičevi dvorani, ul. San Francesco 20 ob 19.30 v prvem sklicu, 20.uri v drugem sklicu. Vabimo zato, da se ga udeležijo vsi člani. Kdor ni še poravnal članarine za leto 2008, bo lahko to storil pred pričetkom. REDNI OBČNI ZBOR pihalnega orkestra Ricmanje, bo potekal v četrtek, 27. marca, v Babni hiši v Ricmanjih, v prvem sklicanju ob 20. uri in ob drugem sklicanju ob 20.30. Letos se izteče tudi mandat upravnemu odboru, zato bomo na občnem zboru izvolili tudi nove člane odbora. Zato je še posebej zaželena prisotnost vseh članov! Naj še opozorimo, da se v volilno listo lahko prijavi vsak polnoletni član. Volilna lista je izobešena v prostorih sedeža vse do 20. marca. ZSKD v sodelovanju s kulturnimi društvi vabi na ogled kabaretne predstave »Radio-aktivni live!« po sledečem razporedu: v sredo, 26. marca, ob 20. uri, Štalca v Šempolaju (v organizaciji SKD Vigred). NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER razpisuje natečaj za znak oz. grafično podobo Narodnega doma v Trstu. Dodatne informacije in razpis so na razpolago v Sic-u (ul. Filzi 14, tel. št. 040-3481248, urnik: ponedeljek-to-rek-četrtek 10-12 in sreda-petek 16-18, elektronski naslov info@narodni-dom.eu) in v Narodni in študijski knjižnici (ul. sv. Frančiška št.20). Natečaj zapade 15. aprila 2008. IH Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Damian Glavina v Lonjerju št. 255. OSMICO je odprl Paolo Pernarčič v Medji vasi, 21. OSMICO so odprli pri Coljevih v Sa-matorci št. 53. Tel. št. 040-229586 ali 340-1461778. OSMICO sta odprla Ivan in Andrej An-tonič (Cerovlje 34), tel. št. 040-299800. OSMICO je odprl Benjamin Zidarič v Praprotu št. 23. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Koc-man. Prispevki V spomin na drago Zuljko Guštin Ška-bar darujeta Marija in Ivan 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Repnu. V spomin na Julko Guštin - Škabar darujejo Marija, Jolka in Marta 60,00 evrov za Center za rakasta obolenja. V spomin na dragega moža Lucianota Malalana daruje žena Giuliana 25,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-D'Angelo-Hrovatin in 25,00 evrov za Center za raziskavo rakastih obolenj Lovenati. V spomin na dragega očeta in nonota Lucianota Malalana daruje hči Elisa-betta z družino 25,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-D'Angelo-Hrovatin in 25,00 evrov za Center za raziskavo rakastih obolenj Lovenati. V spomin na dragega očeta in nonota Lucianota Malalana daruje sin Mauro z družino 50,00 evrov za Združenje ANVOLT (Associazione nazionale volontari lotta contro i tumori). V spomin na Lucianota Malalana darujejo družine Pincer iz Vicenze 25,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-D'Angelo-Hrovatin in 25,00 evrov za Center za raziskavo rakastih obolenj Lovenati. V spomin na Lucianota Malalana daruje Nada iz Boršta 20,00 evrov Sklad Ota-Luchetta-DAngelo-Hrovatin. Savino in Livija Primožič darujeta 30,00 evrov za KD Skala. Anica Hrovatin prispeva 21,00 evrov za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. t Zapustila nas je naša draga Justina Bogatec vd. Cociancich Žalostno vest sporočajo nečaki, svak in svakinje ter vsi sorodniki. Pogreb bo v soboto, 15. marca ob 9.15 iz ulice Costalunga v Križ. Trst, 13. marca 2008 Pogrebno podjetje Zimolo 1 2 Četrtek, 13. marca 2008 KULTURA / BAZOVICA - Mešani mladinski pevski zbor Trst Vzcvetela je Lilija: zbor je posnel prvo zgoščenko Predstavil jo bo jutri na koncertu, ki se bo ob 20.30 začel v Športnem centru Zarja »Je petje najljubše opravilo, lepši svet nam je odkrilo. In pojemo vam in sebi v zabavo«, tako se glasi Vrabčeva pesem Pojemo, ki je postala vodilo Mešanega mladinskega pevskega zbora Trst. Kdor ga pozna, ve, da so prav te besede izhodišče za uspešno sedanje in bodoče delovanje zbora. Mešani mladinski pevski zbor Trst je nastal v sezoni 2001/2002. Pred tem veliko let ni bilo osrednjega zbora, ki bi združeval mladino iz vse tržaške okolice, zato je zborovodja Aleksandra Pertot dala pobudo za njegovo ustanovitev in zbrala pevce po vseh slovenskih višjih srednjih šolah. Nato je zbor prešel pod okrilje Glasbene matice in ZSKD. Iznajdljiva in temperamentna dirigentka je pevcem vlila ljubezen do petja in s svojim znanjem in izkušnjami znala dvigniti zbor na visoko kakovostno raven. MeMlPZ Trst je doslej nastopil na številnih revijah in srečanjih, posebej pa velja izpostaviti nekaj projektov, ki jih je v teh letih izpeljal. V sezoni 2003/2004 se je mudil v Rimu kot gost zbora tamkajšnje višje srednje šole Primo Levi. Naslednje leto sta sledila nastop na osrednji Prešernovi proslavi v Trstu in Gorici, kjer je skupaj z MePZ Igo Gruden in DPZ Kraški slavček iz Nabrežine izvedel vokalno-instrumentalno skladbo Razpršeno cvetje Adija Daneva pod vodstvom samega skladatelja, ter projekt Prisrčna srečanja, ki ga sestavljajo na- rodne pesmi in tudi plesi različnih narodov, ki so živeli ali še živijo v Trstu. V sezonah 2003/2004 in 2005/2006je pripravil celovečerni koncert z naslovom Božični utrip, s katerim je uspešno gostoval po tržaških, goriških in slovenskih cerkvah, predvajali pa so ga tudi po slovenski televizijski mreži RAI. Vsako leto organizira v začetku maja tudi lastno revijo, na kateri nastopajo tržaški in slovenski višješolski pevski zbori. V vseh teh letih se je v repertoarju zbora nabralo ogromno skladb. Pevci in zborovodja so zato začutili potrebo in željo, da bi prikazali naučeno, zato da ne bi dosedanje delo tonilo v pozabo. Odločili so se za zgoščenko z najlepšimi pesmimi iz vseh sezon in tako zaznamovali prvih šest let obstoja zbora. Tehnično plat so zaupali snemalcu Aljoši Saksidi, izvedbo projekta pa so s finančno podporo omogočili Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Glasbena matica, Slovenska prosveta in Zadružna kraška banka. MeMlPZ Trst se jim za pomoč najtopleje zahvaljuje. Repertoar zgoščenke je zelo raznolik: predstavlja namreč mozaik različnih glasbenih zvrsti, tem in jezikov. Poslušalec se bo ob poslušanju lahko popeljal v različne kraje sveta in poglobil v različna človeška čustva. Izbran je bil simboličen naslov - Lilija, kot izraz mladosti in miline, pa tudi kot spomin na sopevko Anno, kateri je zgoščenka tudi posvečena. Za prisrčno predstavitev zbora in zgoščenke smo se obrnili na dirigentko Aleksandro Pertot. Zakaj ste se odločili, da posnamete CD in ga predstavite publiki prav sedaj? Pravzaprav ni specifičnega razloga, ki bi utemeljeval izbiro o predstavitvi zgoščenke prav v tej sezoni, saj ne praznujemo nobene okrogle obletnice, vendar se mi zdi, da je to važen dokument za nas in za v bodoče. Mislim še, da je prav, da se zbor predstavi publiki ne samo z nastopi na raznih pobudah, ampak tudi z zgoščenko, ki dokazuje rast mladih pevcev. Zgoščenka predstavlja obenem tudi vizitko našega zbora in pa tudi darilo za vse tiste, ki radi poslušajo naše petje. Zakaj' ste CD poimenovali »Lil- j'ia«? »Lilijo« je uglasbil domači skladatelj Adi Danev na besedilo Aleksija Pre-garca, izvajali smo jo ob lanskem Dnevu slovenske kulture; ko sem iskala ime za zgoščenko, mi je prišla na misel ta skladba, ki je simbol svežine, miline, nežnosti. Kaj pa ime zbora; zakaj se še niste odločili za poimenovanje? Zbor nima še imena, ker si ga enostavno še nismo izbrali. Večkrat smo govorili o tem, vendar potem nismo nikoli konkretno premislili in organizirali ta dogodek. Nedvomno je poimenovanje MeMlPZ Trst je nastopiltudi na evropskem festivalu mladinskih zborov v tržaški Luteranski cerkvi zbora eden izmed bodočih projektov.. .tako da boste spet vabljeni na koncert! Zakaj si izbrala delo z mladimi; gotovo je lažje imeti opravka z odraslimi pevci? Ko delaš z mladimi, moraš vanje verjeti in jim zaupati, saj so naša bodočnost; mislim, da se z mladimi da marsikaj narediti. S pedagoško-didak-tičnega vidika je treba spodbujati mlade, da gledajo na vsebino in na globlji pomen stvari; še posebno danes, ko postaja družba vedno bolj konzumi-stična in površinska. Delo z mladimi te obenem tudi bogati, ker imajo mladi vedno izvirne ideje in raznolike poglede, te pa tudi izčrpa, fizično in mentalno. In za konec? Upam, da bomo z našo prvo zgoščenko približali mlade glasbi in zborovskemu petju. Zase pa upam, da bi dobila nekoga, ki bi prevzel mojo funkcijo, ker mislim, da je za uspeh potrebno stalno razvijanje in spreminjanje. Letošnja, sedma sezona poteka torej v znamenju zgoščenke: predstavitveni koncert bo jutri v Športnem centru Zarja v Bazovici, začetek ob 20.30. Poleg zgoščenke bo zbor krstno predstavil še nekaj skladb, ki jih je prav za to priložnost napisal Adi Danev. Mara Ghersinich in Nataša Zeriul TSD 2008 Letošnja, že 38. izdaja Tedna slovenske drame (TSD), ki ga bo Prešernovo gledališče Kranj gostilo od 25. marca do 6. aprila, bo znova presenetil z drugačnostjo izbranih predstav. Te se v osnovi delijo na tiste, ki sodijo v politično gledališče in predstavljajo držo upornega človeka, ter na tiste, ki razgaljajo slovenske travmatične stereo-tipe.Glede na izbor predstav, med katerimi je morala osem tekmovalnih in pet spremljevalnih uprizoritev izbrati letošnja selektorica Alja Predan, se slovensko gledališče in dramatika zbujata iz politične letargije in apati-je, v kateri sta bila od osamosvojitve naprej. Kar tri od osmih predstav tekmovalnega programa zaznamujeta razgaljanje in komentiranje slovenskih travmatičnih stereotipov. Mednje sodijo poetična drama Daneta Zajca Ja-gababa, katere krstno uprizoritev je pripravila SNG Drama Ljubljana, Dogodek v mestu Gogi Slavka Gru-ma in izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje ter kompilacija slovenskih literarnih tekstov zadnjih dveh stoletij, pod katero se je podpisal Tomaž Štrucl in jo naslovil Dolina solz, čez sto let bo vse za nami, uprizarja pa jo gledališče Glej. Revitalizacija političnega gledališča, ki ga zaznamuje drža upornega človeka, je značilnost drugih treh tekmovalnih predstav. Pod ta skupni imenovalec se uvršča reinterpretacija dela Mateja Bora Raztrganci - učenci in učitelji, kot so si jo zamislili Sebastijan Horvat in Mestno gledališče Ptuj. V omenjeni sklop pa spadata še uprizoritev Janeza Janše Slovensko narodno gledališče v produkciji Maske in koprodukciji Aksiome ter Romantične duše Ivana Cankarja v izvedbi SNG Drame Ljubljana. Tudi krstna uprizoritev nove drame Akvarij Evalda Flisarja v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj se dotika omenjenih tem, medtem ko je žlahtna komedija Douhtar pod mus! Iztoka Mlakarja in Gledališča Koper ter SNG Nova Gorica vesela izjema v tekmovalnem delu festivala. Spremljevalni del festivala, ki se bo skupaj s tekmovalnim potegoval za nagrado občinstva, sestavlja pet raznolikih predstav. Greva se Ježka je inteligentna in prisrčna reminiscenca na Franceta Milčinskega, pod katerega se podpisujeta Pernarčič&Pernarčič. Monodramo Bodi Marilyn Monroe Nebojše Pop Tasiča bo predstavil zavod Zofka Ljubljana. Avtorski projekt dramatičarke Simone Semenič Jaz žrtev v izvedbi društva Mesto žensk bo med najradikalnejšimi predstavami festivala. Dramski prvenec pisatelja Nejca Gazvode Gugalnica bo uprizoril zavod Imaginarni. Ljubezen moje babice Matjaža Zupančiča pa je Pre-danova izbrala kljub temu, da gre za plesno predstavo Plesnega teatra Ljubljana. (STA) SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Barbara Cerar se po nekaj letih vrača na tržaški oder Počutim se, kot da je v Trstu sonce Nekdanja članica SSG bo v jutrišnji premieri igre Mesto tako blizu debitirala v glavni vlogi Anike - Ukvarja se tudi s filmom in televizijo • •• Gledalci Slovenskega stalnega gledališča se prav gotovo spominjajo njenega prijaznega in milega obraza, predvsem pa številnih vlog, ki jih je odigrala na tržaškem in goriškem odru. Barbara Cerar je bila na prehodu iz drugega v tretje tisočletje stalna članica igralskega jedra SSG (takrat smo mu pravili še ansambel ...). Bila je Ana Frank, bila je Lučka v Koba-lovi Afriki, Irina v Čehovih Treh sestrah, Marianne v Zgodbah iz dunajskega gozda, nevesta nepozabne Krvave svatbe. Danes je Barbara Cerar zaposlena v ljubljanski Drami, kjer bo v kratkem začela z vajami za Življenje podeželskih plejbojev (avtor je Dušan Jovanovic, režiser pa mladi Jaka Andrej Vojevec) Barbara je že dolgo let tudi filmska igralka ... »Zadnjo stvar, ki sem jo posnela, je celovečerni film Pokrajina št. 2 z Vinkom Moderndorferjem kot režiserjem: film je končan in bi moral septembra priti v dvorane. Sicer pa tudi z velikim veseljem sinhroniziram risanke in še vedno vodim otroško televizijsko oddajo Pod klobukom,« nam je povedala pred jutrišnjo premiero igre Mesto tako blizu, zaradi katere se je za kratek čas ponovno vrnila v tržaški Kulturni dom. Zelo sem vesela, da sem spet na teh odrskih deskah, kjer so moji najlepši spomini, če lahko tako rečem. Kajti vsak začetek je pri igralskem poklicu težek in tudi moj je bil skrajno težek, a tudi skrajno lep. Tukaj imam prijatelje, tukaj imam prostorčke, ki so mi ljubi, spomine ... In če seveda vse to povežem z lepo ekipo, s katero sedaj delam, z režiserjem, ki je krasen in s katerim zelo dobro sodelujeva, mislim, da se je vse združilo v lepo celoto. In kljub neprijaznemu vremenu se počutim kot da je v Trstu sonce. Barbara bo jutri odigrala vlogo Anike, glavno junakinjo igre Mesto tako blizu. Anika je ženska, ki ima tri otroke in je gospodinja. Ob vikendih čaka moža, da se vrne iz mesta, kamor se vsak konec tedna odpelje s trajektom. Zanima jo, kaj je tam. Ker ima morsko bolezen, ne more z njim, ves čas pa sanjari o tem. Ko zgradijo most gre končno tja čez: mož seveda noče z njo ...ne vem, kakšne skrivnosti ima v tistem mestu. Po svoje ima Anika zelo zanimiv karakter, naiven karakter človeka, ki je bil vedno doma in ima neko svojo čudno logiko. Na poti v mesto sreča žensko, ki jo zapelje v prostitucijo, in temu primerno zelo žalostno konča. V bistvu gre za igro o dvojnem življenju, za igro o ženski, ki išče neko svojo identiteto: o ženski, ki ima tri otroke in je zasidrana v svoje življenje, a jo življenje na nek način tudi povleče na drugo stran ... (pd) »Anika je ženska, ki išče svojo identiteto,« o svoji novi vlogi trdi Barbara Cerar kroma / AVTOMOBILI Četrtek, 13. marca 2008 13 CITROEN C5 - Novo poglavje pri francoskih limuzinah Sodobna limuzina z zmogljivimi motorji in veliko udobja za potnike Sedem motorjev in devet varnostnih blazin - Odlično hidravlično vzmetenje Hydractive III + Eksperimentacija je bila od nekdaj Citroeno-vo geslo. Iz njegovih tovarn so skoraj vedno prihajali modeli, ki niso bili v skladu z občasnimi trendi. To velja tudi za popolnoma prenovljeno limuzino 5, ki ni več tako klasična in anonimna, kot je bila doslej, temveč so se z njo Citroenovi oblikovalci vrnili v čas, ko so se odločali za bolj drzne oblike. C5 vsebuje celo vrsto novosti, ki so značilne za večjo limuzino C6, na platformi katere so jo tudi zgradili. Z estetskega vidika je novi C5 povsem različen od starega, sodobnejši in prikupnej-ši. Zunanjost jemskladnejša in nudi gledalcu uravnovešene linije, ki smo jih občudovali že pri konceptnem modelu, iz katerega C5 izhaja. Prostor za voznika, ki mu je bila namenjena prav posebna skrb, je namenjen izključno vozniku. Predel instrumentne plošče se zgleduje po aeronavtičnem svetu in v notranjosti daje vtis dinamičnosti in vitalnosti, ki ju obljublja zunanji stil novega C5. K dobremu počutju v vozilu prispeva ergonomija upravljalnih stikal, za ilustracijo navajamo zadnjo generacijo volana s fiksnim srednjim upravljalnim delom, in sistemi za pomoč pri vožnji, kot je na primer opozorilnik nenamerne spremembe voznega pasu (AFIL) ali dvofunkcij-ski smerni ksenonski žarometi. Udobje sedišča ustreza različnim pričakovanjem, saj telesu ponuja optimalno oporo. prednja sedeža sta lahko opremljena z dvema inovativnima funkcijama: električna nastavitev zgornjega dela naslonjala in masaž-na funkcija za voznika. Užitek v vožnji in prav tako udobje med vožnjo, imata čisto nove dimenzije: doseženo visoko-kakovostno udobje na področju zvočne in vibracijske izolacije je bilo predmet skrbnega dela. C5 ima prostoren potniški prostor. Velika medosna razdalja zagotavlja potnikom izjemno udobje tako v prednjem kot v zadnjem delu vozila. Nekoliko razočarani smo bili nad prtljažnikom, ki bi nemara pri takem avtu lahko bil prostornejši. C5 je lahko opremljen z zmogljivimi premami Novi C5 je prikupnejši od dosedanjega avtomobila C6, ki zagotavljajo optimalno blaženje nepravilnosti cestišča. Nekaj posebnega so tudi zato, ker ponujajo vzmetenje po naročilu: na eni strani hidravlično vzmetenje Hydractive III +, ki močno izboljšuje udobje in dobro počutje, in na drugi strani mehansko vzmetenje, ki zagotavlja bolj neposreden stik s cesto, a hkrati ohranja kakovost na področju udobja, ki izhaja iz znanja znamke Citroën. Zgradba karoserije in preme se ponašajo z visokokakovostnimi zmogljivosti platforme avtomobila C6, ki je zgled na področju varnosti. Razpoložljiva oprema - do 9 varnostnih blazin, od tega jih je 7 vgrajenih serijsko - novemu C5 zagotavljajo prvovrstno aktivno in pasivno varnost. C5 daje na razpolago 3 bencinske agregate (1.8 /127 KM; 2,0 /143 KM; 3.0V6/;215 KM) ter štiri turbodizle, ki so vsi s filtrom trdih delcev: 1,6 HDi/110KM; 2.0 Hdi/138KM; 2.2 Hdi/173 KM in 2.7V6 Hdi biturbo/208 KM. Cene gredo od 22.100 evrov, kolikor stane 1,8-litrski bencinar do najdražjega 2.7-litrskega turbodizla, ki velja 37.100 evrov Stran pripravil Ivan Fischer BMW - Druga generacija prestižnega SUV X5 ostaja avto za petičneže 235 KM in 520 Nm navora zagotavljajo odlične zmogljivost Da je X5 avto za petičneže, o tem ni nobenega dvoma. To poterjuje tudi druga generacija tega polterenca, ki je v dolžino zrasla za skoraj četrt metra, kar je posledica rasti konkurentov in zahtev ameriškega trga. S tem so v pr tljaž ni ku pri do bi li pro stor za dva zložljiva sedeža. A namesto sedmih sedežev bo ve či na upo rab ni kov več krat podirala zadnjo klop in uporabljala do 1750 litrov prtljažnega prostora. Veliko sodobnejše je v novem X5 upravljanje večine funkcij s sistemom i-drive, ki pa je za marsikaterega upo- rab ni ka med vož njo še ved no pre zap -leten. Nobenega dvoma pa ni, daje ročica avtomatskega menjalnika vrhunska in všečna. Ploščata izvedba igralne palice daje pilotski občutek in odlično sede v roko, ki počiva na sredinski konzoli. X5 daje med vožnjo športni občutek, obenem pa je še vedno dovolj udoben in tudi terensko uporaben. Vse pa dopolnjuje stalni štirikolesni pogon X-drive, ki moč motorja prenaša na kolo, ki ima največ oprijema. Trilitrski turbodizel zadnje gene- X5, avto za petičneže racije je svojo tehnično izvrstnost še enkrat potrdil tudi v velikem in težkem X5. 235 KM in 520 Nm navora so namreč podatki, ki zagotavljajo, da je 2075 kg lastne mase iksa več kot spodobno motoriziranih. Četudi povezan s samodejnim menjalnikom (vsi X5 so na voljo samo z avtomatiko) mu ni mo go če oči ta ti no be ne, si cer za tak -šen po gon ski sklop zna čil ne, sla bos ti. Vse to ima seveda svojo ceno, vanj pa se za gle daj te sa mo, če se lah -ko mirne duše ločite od 60 tisoč ev-rov, več ali manj. OLIMPIJSKE IGRE - Priprave Tisoč vozil VW za igre v Pekingu Dva meseca pred prihodom olimpijske bakle na Kitajsko je Volkswagen predstavil prva vozila iz flote tisočih, ki bodo spremljala pot olimpijskega ognja po Kitajski. Same spremljevalne ekipe bodo uporabljale 346 vozil, 583 vozil bo na voljo za potrebe administracije in za podporo, 30 pa za medije in za potrebe varovanja. Ko bo bakla potovala po Kitajski, bo zaporedno sestavljenih 40 spremljevalnih konvojev. Deset vozil Volkswagen craf-ter bo posebej opremljenih za novinarje in snemalne ekipe, služili pa bodo tudi kot varnostna vozila. Vozila touran, passat lingyu in škoda octavia bo zagotovila družba Pot olimpijske bakle za igre v Pekingu 2008 bo trajala skupno 97 dni in bo dolga več kot 40.000 kilometrov. Olimpijski ogenj bo prispel v mesto Sanya na jugu Kitajske 4. maj a, na cilj v Peking pa 8. avgusta. Tourani za kitajske olimpijske igre 1 4 Četrtek, 13. marca 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Dovoljenje spomeniškega varstva omogoča širitev gradbišča Zelena luč za odstranitev kipa travniškega svetnika Podstavek bodo morali prežagati - Križišče med ulicama Roma in Oberdan naj bi odprli maja Nov premik na Travniku. Tehnični uradi goriške občine so s spomeniškega varstva dežele Furlanije-Julijske krajine pred dvema dnevoma dobili zeleno luč za odstranitev Ignacijevega kipa, ki bo v kratkem podvržen »lepotnemu posegu«. Marmornatega zavetnika iz 17. stoletja so sicer že poskusili odstraniti ob koncu januarja, kar bi dopuščalo širitev gradbišča proti ulici Mameli, svetnikov kip pa se je čvrsto držal kamnitega podstavka. »Prepričani smo bili, da je kip pritrjen s pomočjo klina. V resnici pa so vsi sestavni deli zlepljeni med seboj in jih ni mogoče zlahka razstaviti. Kamniti podstavek bo treba prežagati, za ta poseg pa smo potrebovali potrdilo spomeniškega varstva,« je povedal arhitekt goriškega tehničnega urada Diego Kuzmin, ki po-bliže sledi poteku del na Travniku. Na zeleno luč so čakali poldrugi mesec. Prošnjo so namreč vložili 25. januarja, ko so prvič poskusili odstraniti Ignacijev kip: podjetje Kusterle je ob prisotnosti izvedencev restavratorskega podjetja Eu.Co.Re iz kraja Pavia di Udine, ki je zadolženo za obnovitveni poseg, nameravalo dvigniti kip s podstavka z žerjavom in vzvodi, poskus pa se je izjalovil. Izvedenci in funkcionarji tehničnih uradov so namreč ugotovili, da je Ignacijev kip dokaj slabo ohranjen in da se marmornata površina kruši. Če bi vztrajali z dvigovanjem kipa, bi ga lahko še dodatno poškodovali. Kaže namreč, daje kip pritrjen na GORICA - Alžirci Niso teroristi, zato jim ne bodo sodili Sodnik za predhodne preiskave v Trstu je včeraj arhiviral sodni postopek proti trem Alžircem z bivališčem v Gorici in Šlovrencu, ki so bili osumljeni mednarodnega terorizma in pre-vratništva proti demokratičnemu redu. Preiskava se je začela ob koncu lanskega junija, ko so karabinjerji preiskali dom 38-letne K.D. v središčni ulici v Gorici in dom njenih bratov, 36-letne-ga B.D. in 35-letnega S.D., v Šlovrencu. Iz ženskinega stanovanja niso odnesli ničesar, medtem ko so v stanovanju v Šlovrencu zasegli nekaj knjig, revij in drugih publikacij, pa še denar, cd-in dvd-je. Ves zaseženi material je bil zapisan oz. objavljen v arabščini, zato so karabinjerski izvedenci preverjali, ali je utemeljen sum, da gre za celico islamskega terorizma. Kmalu so zaseženo gradivo vrnili, tržaški sodnik pa je včeraj osvojil zahtevo po arhiviranju, ki stajo izrazila tako protimafijsld sodnik Maurizio De Marco in goriški namestnik javnega tožilca Marco Panzeri. podstavek s plastjo cementa. Poseg so izvedli leta 1938 na ukaz fašističnih oblasti, ki so ob Mussolinijevem obisku v Gorici zahtevale, naj se kip prenese s prvotne pozicije pred palačo prefekture na sedanje mesto. Zdaj je na potezi podjetje Eu.Co.Re, ki bo izvedlo restavratorski poseg. Kipu svetega Ignacija bodo vrnili nekdanji sijaj; med drugim bodo tudi pozlatili kovinsko krono in palico, ki krasita marmornato podobo. »Upamo, da bo kmalu prišlo do odstranitve kipa. Po restavratorskem posegu pa bo le-ta kar nekaj časa ostal v skladišču. Ponovno pred cerkev ga ne bodo namestili pred koncem leta, ko bi moralo podjetje Luci costruzioni na Travniku že dokončati glavnino posega,« je povedal Kuzmin. Pred prefekturo in na križišču med ulicama Roma in Oberdan med tem časom nadaljujejo s tlakovanjem, čeprav bo šele prihodnji teden razčiščeno, ali kamenje odgovarja pogodbenim obvezam. »V prihodnjih dneh naj bi začeli s tlakovanjem ceste. Preden bodo ponovno odprli križišče, pa bo minil vsaj en mesec, saj se morajo ploščice sedimentirati. Če se bo vse izteklo po načrtih, bo cesta prevozna maja,« je povedal Kuzmin in dodal: »Od rezultatov preverjanja kakovosti kamna, ki smo jih zaupali izvedencu Giovanniju Battistiju Carulliju, bo tudi odvisno, kdaj se bodo začela dela na parkirni ploščadi sredi Travnika.« (Ale) Delavci med včerajšnjim tlakovanjem Travnika (zgoraj), kip svetega Ignacija, ki ga bodo začasno odstranili bumbaca GORICA - Proračun Davek ICI bodo letos • V II znizali za eno točko »V goriški občini dosega davek ICI najvišjo stopnjo v deželi. Romolijeva uprava se je že v volilni kampanji obvezala, da bo v svojem mandatu znižala davek na nepremičnine za dve odstotni točki. V letu 2008 nam bo pri tem pomagal državni finančni zakon. Znižati davek ICI za eno odstotno točko namreč pomeni, da bo goriška občina izgubila 800.000 evrov prihodkov letno, ki pa nam jih bo država vrnila v treh obrokih.« O prihodkih in izdatkih občine Gorica v prihodnjih mesecih je včeraj spregovoril občinski odbornik Guido Germano Pettarin, ki je predsednikom rajonskih svetov in pristojni svetniški komisiji predstavil proračun za letošnje leto. »Proračun temelji na petih smernicah. Prva je ohranjanje visoke kakovosti socialnih storitev, predvsem tistih, ki so namenjene otrokom in ostarelim. Druga je zagotavljanje varnosti in nadzora nad teritorijem, tretja pa rahljanje davčnega pritiska. Pomembno je tudi izvajanje strogega nadzora nad rednimi izdatki občine, ciljamo pa tudi na razvoj investicij,« je včeraj povedal Pettarin in razdelil med prisotnimi publikaciji s prikazom proračunskih vodil in finančnih postavk. Proračun goriške občine, o katerem se bo moral seveda izreči občinski svet, predvideva skupno 194.394.007 evrov izdatkov. Med temi je za 136.359.000 evrov naložb in za 44.535.007 evrov rednih stroškov. Med rednimi stroški bo občina namenila največ denarja področju socialnega skrbstva, in sicer 14.533.271 evrov, drugo mesto pa zasedajo redni stroški za delovanje in kontrolo občine, ki znašajo 14.180.510 evrov. »Zadovoljen sem predvsem nad dejstvom, da bomo več denarja namenili socialnemu skrbstvu kot pa birokraciji, cilj pa je, da se bo razlika med tema dvema postavkama še dodatno povečala. Občanom je treba namenjati več pozornosti, birokracijo pa je treba omejevati,« je ocenil Pettarin. Med izrednimi stroški je odbornik Pettarin navedel vsote, ki jih nameravajo vložiti v vzdrževanje prometnih infrastruktur (47.787.000 evrov), izredne okoljske posege (47.708.335 evrov), vzdrževanje nepremičnin v občinski lasti (24.520.300 evrov), vzdrževanje šolskih poslopij (1.140.000 evrov) ter realizacijo in vzdrževanje športnih objektov (1.638.900 evrov). (Ale) TRAVNIK - Zaradi zavlačevanja trgovci in gostinci v stiski Obljube niso jamstvo za preživetje Poslovanje okrnjeno za trideset odstotkov - Robert Cotič: »Podjetje ima na razpolago preveč časa za dokončanje del« Gradbišče pred Roman barom bumbaca »Posledice zavlačevanja gradbenih del na Travniku so vedno bolj občutne. Podjetju so za dokončanje del dali na razpolago devetsto dni, kar je za tovrstni poseg gotovo preveč. Za gospodarske dejavnosti tega mestnega predela, ki so že morale delati račune z negativnim trendom, to pomeni dokončni udarec.« Robert Cotič, upravitelj Roman bara na vogalu med ulicama Roma in Oberdan, je naveličan obljub. Od lanskega julija dalje je namreč njegova kavarna vklenjena v gradbišče, kar seveda ovira obratovanje, saj se nahaja na težko dostopni poziciji, goste pa odbija tudi pogled na ograjeni in razruvani trg. »Od junija dalje se je število gostov znižalo. Obiskov imamo danes od dvajset do trideset odstotkov manj, počasnost del pa ni spodbudna,« pravi Cotič in dodaja: »Trgovci in gostinci smo tudi prepuščeni sami sebi. Informacije v zvezi s potekom gradbenih del prejemamo le iz časopisja, saj se nihče ne obrača na nas s pojasnili. Žal so prenesli tudi zasedanje občinskega sveta na temo Travnika, do so- očenja na to temo bo očitno prišlo šele po aprilskih volitvah.« Cotič ocenjuje, da si gradbeno podjetje zavlačevanje lahko privošči, saj ima na podlagi pogodbe na razpolago celih devetsto dni za obnovo osrednjega goriškega trga. »Z okna naše kavarne dan za dnem opazujemo, kaj se na gradbišču dogaja. Nekaj mesecev so bili delavci v popolnem brezdelju. Če bi posneli potek del s kamero, bi bili posnetki primerni za televizijsko oddajo Striscia la notizia. Delavci so cele tedne preprosto prenašali material z ene strani gradbišča na drugo, ne da bi nadaljevali z deli.« Cotič pojasnjuje, da so se trgovine na Travniku in drugod znašle v težavah že pred odprtjem gradbišča, v zadnjih mesecih pa se je položaj poslabšal. »Negativni trend je opazen že nekaj let. Nanj je v veliki meri seveda vplival nižji priliv slovenskih gostov in kupcev. Danes pa so razmere še težje. Z obljubami, da bo po obnovi Travnika prišlo do preporoda, se žal ni mogoče preživljati.« (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 13. marca 2008 15 GORICA-DOBERDOB - Na slovenskih šolah kampanja proti odvisnostim Prekleto tanka linija, ki se ji mladi lahko izognejo GORICA Osumljeni tožilec trdi, da se ne Skupina izvedencev z obeh strani meje je s filmom in razgovorom seznanila učence z učinki uživanja drog vznemirja Soočanje z negativnimi posledicami uživanja drog, predvsem pa spodbujanje k iskanju drugačnih oblik podpore v težkih trenutkih. To je bil smisel pobude Klepet z mladostniki, ki so se je v prejšnjih dneh udeležili učenci nižje srednje šole Ivan Trinko in njihovi vrstniki iz Doberdoba. Slovenske nižje-šolce je namreč obiskala ekipa izvedencev z obeh strani meje, ki v okviru evropskega projekta z naslovom Čezmejno sodelovanje za nudenje zdravstvenih storitev prireja kampanjo ozaveščanja o posledicah različnih odvisnosti. Kampanja ne-odvisen.si, h kateri so pristopili strokovnjaki, podjetja, policija ter zdravstvene in druge ustanove, se je v Sloveniji začela prejšnje leto. Uspešnost pobude je prireditelje spodbudila, da so jo razširili tudi na drugo stran meje. Dijaki drugih in tretjih razredov šole Trinko so se srečanja udeležili v torek, včeraj pa so bili na vrsti še srednješolci iz Doberdoba. Danes in prihodnji teden bodo izvedenci na področju boja proti odvisnosti obiskali še nižje šole v Ronkah, Redipu-lji in Gradežu. S slovenskimi dijaki goriške in dober-dobske šole so se o različnih oblikah odvisnosti pogovorili psiholog Ivan Kodelja, odgovoren pri novogoriškem centru za zdravljenje odvisnosti Miha Kramli, komunikatorja podjetja IMC Bojan Kodelja in Rok Filipič, predstavnika oddelka za zdravljenje odvisnosti pri goriškem zdravstvenem podjetju SERT Andrea Fiore in Corrado Cicciarella ter predstavnika slovenske in italijanske policije Evgen Govekar in Giancarlo Conticchio. Učenci so si najprej ogledali film z naslovom Prekleto tanka linija, v katerem so zbrana pričevanja različnih odvisnikov. Med drugim so spoznali, da obstajajo poleg odvisnosti od drog in alkohola tudi odvisnost od kajenja in zasvojenost z internetom. Predavatelji so navedli primer mladoletnikov, ki so pred zdravljenjem v ljubljanski bolnišnici preživeli tudi po dvajset ur dnevno pred računalniškim zaslonom. Projekciji filma je sledila razprava, v katero so se učenci z zanimanjem vključili. »S srečanjem so bili vsi zadovoljni. Predavatelji so dijakom dali razumeti, da se lahko v obdobju mladostništva vsi znajdemo v težavah, zatočišča pa ne gre iskati v mamilih,« je povedala ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček. (Ale) TRZIC Prevažal ponaredke Peresa in ure Mont Blanc Finančna straža iz Gorice je zasegla tovor peres in ur prestižne blagovne znamke Mont Blanc. Kupčija bi goljufom navrgla okrog 135 tisoč evrov dobička. Po razpoložljivih vesteh je bil dragoceni tovor skrit v tovornem vozilu s tujo registrsko tablico, za volanom katerega je sedel hrvaški državljan, o katerem niso posredovali natančnejših podatkov. Izsledili naj bi ga naključno; vozilo s tovorom so ustavili med redno kontrolo na območju Moščenic, nedaleč od Tržiča. Finančni stražniki so se lotili temeljitega pregledovanja notranjosti vozila. Sprva tovor ni pritegnil posebne pozornosti, saj so bila v kartonas-tih škatlah shranjena v glavnem oblačila brez izrazite tržne vrednosti. Na dnu ene izmed škatel pa so našli celofanski vrečki, zaprti z lepilnim trakom. V njiju je bilo 70 peres in 63 ur s ponarejeno znamko Mont Blanc, ki so bili posamično oviti v papir. Po oceni stražnikov je bila znamka zelo spretno ponarejena in bi z lahkoto zavedla kupce. Na sedežu finančne straže so pojasnili, da so vozilo temeljito pregledali, ker vrednost prevažanih oblačil ne bi upravičeva-la stroška takšnega potovanja. Proti Hrvatu so vpisali ovadbo zaradi suma trgovanja s ponarejenim blagom. Predavatelj med dijaki v Doberdobu (desno) in udeleženci srečanja za preprečevanje odvisnosti na goriški nižji srednji šoli Trinko (spodaj) altran, bumbaca »Zadeva me nikakor ne vznemirja.« Tako je državni tožilec iz Gorice Carmine Laudisio komentiral vest, da so proti njemu uvedli preiskavo zaradi suma opustitve uradne dolžnosti, ker za obdobje dveh let naj ne bi imenoval tožilcev za potrebe sodnih obravnav. Zaradi njihove odsotnosti naj bi preprečil redni potek kazenskih postopkov pred mirovnim sodnikom. Takšna ugotovitev je izšla iz preiskave državnega tožilstva iz Bologne na podlagi poročila, ki so ga pripravili inšpektorji pravosodnega ministrstva, potem ko so lanskega julija obiskali goriško sodišče. Bolonjsko tožilstvo je nato poverilo davčno policijo iz Gorice, naj se v zadevo poglobi in naj v ta namen opravi zaslišanja odvetnikov, predstavnikov odvetniških združenj in drugih. Iz zbranega gradiva izhaja, da tožilstvo ni bilo zastopano na sodnih obravnavah pred mirovnim sodnikom med jesenjo 2005 in lanskim septembrom. Laudisio je stanje opravičeval z nezadostnim številom sodnikov in preobremenjenostjo tožilstva. Ob dramatični položaj goriškega sodstva se je obregnil glavni tožilcev prizivnega sodišča v Trstu Beniamino Deidda ob odprtju pravosodnega leta. »Se ne vznemirjam,« je včeraj dejal Laudisio ter dodal, da zaupa kolegom sodnikom in da je vedno opravljal svojo dolžnost. »Bomo videli, kako se bo zadeva iztekla,« je pripomnil. O nezadostnem osebju, s katerim razpolaga tožilstvo, je povedal, da gre za problem, na katerega opozarja že leta. Pojasnil je tudi, da ni prejel sodnega obvestila in da je o preiskavi izvedel iz časopisja: »Ne vem, kako je prišla vest v javnost. To bomo preverili.« Laudisiu je pritrdil predsednik goriške zbornice odvetnikov Silvano Gag-gioli. Izjavil je, da je položaj goriškega tožilstva znan, da pa ni odvisen od državnega tožilca, temveč od nezadostnega števila sodnikov. »Naša zbornica se bo zato obrnila na Višji sodni svet, zato da bomo prispevali k reševanju problema,« je zaključil Gaggioli. GORICA - Množičen odziv na srečanje z angažiranim duhovnikom Ciottijem Cesta je njegova župnija »Vzgoja mladih je naloga skupnosti, ne pa posameznikov - Ostaja odprt problem, kdo lahko pomaga krhkim in zbeganim staršem« Poln deželni avditorij v ulici Roma je v torek sprejel Luigija Ciottija, angažiranega italijanskega duhovnika, ki ima veliko zaslug na socialnem področju, saj je pred več kot 40 leti začel delovati med mladimi, z leti pa se je delovanje njegovega gibanja - pomoč osebam, ki trpijo zaradi mamil in drugih odvisnosti, zaradi prostitucije, priselje-ništva, duševnih bolezni, aidsa in najrazličnejših oblik emarginiranosti - razširilo na vso državo in mednarodno raven. V zadnjih letih je Ciotti stopil tudi v odprt boj prot raznim oblikam mafije. Srečanje, ki so se ga med drugimi udeležili nadškof Dino De Antoni, prefekt Roberto De Lorenzo, pokrajinski odbornik Marko Marinčič in občinska odbornica Silvana Romano, je bilo pravzaprav eden glavnih dogodkov v nizu praznovanj goriških zavetnikov sv. Hilarija in Ta-cijana, ki jih vse do jutri prirejajo goriška nadškofija, stolna župnija in cela vrsta sodelujočih ustanov. Po krajšem prizoru, v katerem je skupina italijanskih goriških skavtov prikazala stvarnost mladih v mestu, je urednik škofijskega tednika Voce Isontina Mauro Un-garo predstavil gosta kot človeka, ki iz želje po pravičnosti razdaja svoje življenje za družbeno, civilno in kulturno rast družbe. Rodil se je v kraju Pieve di Cadore v Dolomitih, že v 50. letih pa se je z družino preselil v Turin. Ko je bil leta 1972 posvečen v duhovnika, mu je škof podelil »posebno župnijo« - cesto, da bi nadaljeval svoje delo z mladimi v stiski. Že konec 60. let je na- Luigi Ciotti v goriškem avditoriju stalo gibanje Abele s svojimi številnimi projekti in publikacijami, leta 1995 pa združenje Libera proti mafijam. Po priložnostnih besedah nadškofa De Antonija, prefekta De Lorenza, ki je izpostavil vrednote italijanske ustave, in župnika v stolnici Sinuheta Marotte je gost začel svoje razmišljanje s trditvijo, da je vzgoja mladih naloga celotne bumbaca skupnosti, ne pa posameznikov. Pomemben je »mi«, ne pa »jaz«. Združiti je treba moči na javni in zasebni ravni. Ohraniti moramo ponižnost, biti »nepismeni«, pripravljeni poslušati in se učiti. Mladi so pač »proizvod tega, kar smo postavili na noge odrasli«. V njih je veliko samote, strahu pred tem, da bi odrasle razočarali, da bi ne bili sposobni živeti. Zato je prva naloga odraslih spodbujati v mladih to, kar je dobrega. Italijanska ustava govori o prijateljstvu in bratstvu, o miru in solidarnosti. Dolžnost imamo se tega spominjati in to verodostojno posredovati mladim. Sicer pa ostaja odprt problem, kdo lahko danes pomaga krhkim in zbeganim staršem. Tretji člen ustave, ki govori o enakosti in predstavlja njeno »srce«, lahko uresničujemo, če smo pripravljeni pomagati šibkim, biti velikodušni in pripravljeni odpuščati. Kdor je reven, kdor dela na črno, kdor je žrtev oderuštva ali prostitucije, ni svoboden, je zatrdil Ciotti: »Osvoboditi moramo svobodo! Dolžnost državljanovje si ne zatiskati oči pred krivicami. Biti moramo pogumni, ne smemo molčati!« Kdor predstavlja javne ustanove, ima zato dvojno odgovornost. Dejstvo, da obstajajo »prekanjenci«, ki izkoriščajo javne funkcije sebi v prid, ne sme biti alibi za nikogar. Slabi zgledi obstajajo, vsi skupaj pa se jim moramo postavljati proti, je nadaljeval in zaključil s temi mislimi. Ponovno moramo ovrednotiti besedo in dialog, saj televizija govori in ne komunicira, mobilni telefon krajša komuniciranje, internet pa vodi v virtualni svet. Konec koncev vsi iščemo globoki smisel življenja. Če ga hočemo ujeti, moramo biti pripravljeni poslušati, gledati v srce in ne etiketo. Na koncu se je Ciotti obrnil na mlade: »Zaljubite se v življenje, zaženite se v odpor za dosego vrednot in idealov! Ne zaupajte pa tistim, ki mislijo, da so vse razumeli in da vedo vse.« 1 6 Četrtek, 13. marca 2008 GORIŠKI PROSTOR NOVA GORICA - Kupcev ne motijo višje cene domačih pridelkov Po ekološko hrano prihajajo tudi iz Italije »Z ekološko kmetijo se da preživeti« - »Glede na povpraševanje pridelamo še premalo« NOVA GORICA Izseljenci se bodo sešli v Kromberku Danilo Türk bumbaca Predsednik Republike Slovenije Danilo Turk je v torek sprejel no-vogoriškega župana Mirka Brulca, ki sta ga spremljala Sergij Pelhan in Janez Rogelj, predsednik in tajnik Slovenske izseljenske matice. Turku so predstavili priprave na 52. srečanje slovenskih izseljencev s celega sveta, ki ga bo omenjena organizacija 7. in 8. junija letos pripravila na gradu Kromberk. Brulc je Turka, ki gaje zanimalo sodelovanje med Slovensko izseljensko matico in izseljenci, seznanil tudi s pobudo o oblikovanju enotnega prostora na območju obeh Goric, kjer bi bile kulturne dobrine ljudem dosegljive brez obdavčitve. Predsednik je pobudi naklonjen, so sporočili iz novogoriške občine. Po njihovih besedah je Turka zelo zanimalo še sodelovanje med mestno občino Nova Gorica in občino Gorica. Predsednik je tudi izrazil željo, da bi se udeležil katere od skupnih prireditev obeh mest, medtem ko ga je no-vogoriški župan povabil, naj prevzame pokroviteljstvo evropskega prvenstva za mladince in člane do 23 let v slalomu na divjih vodah, ki bo letos poleti na reki Soči v Solkanu. V pogovoru so se dotaknili še projekta megazabavišča, ki ga skupaj z Američani načrtujejo v HIT-u. Brulc je predsedniku predstavil pozitivne in negativne plati gradnje igralniš-ko-zabaviščnega centra. Seznanil ga je s svojim stališčem, da bi tovrstno investicijo družba HIT lahko izpeljala samostojno, so še sporočili iz novogoriške občine. Prehrambni izdelki domače, ekološke predelave so med kupci čedalje bolj cenjeni, zanje so pripravljeni odšteti tudi več denarja, saj so ti praviloma dražji. »Glede na povpraševanje po naših pridelkih pridelamo še premalo,« pravi Irma Seljak s Šentviške planote, kjer imata z možem ekološko kmetijo in konjerejo. »Kupcev ne moti, da za naše izdelke več plačajo. S prodajo smo zadovoljni, imamo že tudi stalne stranke, veliko jih je iz sosednje Italije,« dodaja Slavica Mrak, sestričina Igorja Mraka, gospodarja ekološke kmetije Stanar iz Grgarja, ki se ukvarja s kozjerejo. Tako Se-ljakove kot Mrakove kupci večkrat poiščejo kar na domu, sicer pa svoje ekološke pridelke ob drugih ponudnikih domače hrane ponujajo na stojnicah v preddverju Mercatorjevega hipermarketa v Kromberku. »Izdelki iz kozjega mleka so med kupci poznani kot lahko prebavljivi, saj jih odlikujejo nenasičene maščobe in veliko beljakovin. Posebej priporočljivi so za alergike, težave z želodcem, sladkorne bolnike, kozje mleko pa je po materinem najprimernejše za dojenčke,« pravi Slavica Mrak. Tudi kupci radi povedo svoje pozitivne izkušnje; gospa iz Italije, ki je že stalna stranka, ceni kakovosten kozji sir in ga na stojnici pri Mrakovih redno kupuje. Mlada mamica pove, da svoji hčerki redno kupuje kozje mleko ker je bolj zdravo. Poleg omenjenega pa se na stojnici dobijo še sirotka, kisava in tekoči jogurt, pa poltrdi, starani, dimljeni in mehki siri, skuta iz sirotke z drobnjakom in mlečni namazi z raznimi dodatki, kot so paprika, drobnjak, česen in hren. Za liter kozjega mleka je potrebno odšteti 1,90 evra, za sirotko pa 1,20 evra. Kilogram Duo Sluga-Corazza / V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici se bo danes ob 18. uri zaključila sezona glasbenih srečanj 2007-08, ki jih center prireja že vrsto let v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov in glasbeno šolo Emil Komel. Na odru velike dvorane se bosta predstavila pianist Carlo Corazza, ki sicer prihaja iz Pordenona, a že vrsto let deluje v našem prostoru, in violončelist Aleksander Sluga. Mlada glasbenika bosta postregla s programom, ki izhaja iz romantike in dosega naš čas; izvajala bosta skladbe Schummana, Schu-berta, Weberna, Debussyja in Cecilie Se-ghizzi. Abonmaji Komigo 08 Mlečna stojnica z ekološkimi pridelki v kromberškem hipermarketu fotok.m. staranega sira stane 22,90, evra, dimljen sir pa gre po 20,80 evra. Mrakovi, ki v Čepovanski dolini redijo kakih sto koz, so na stojnici v kromberškem hipermarketu, kjer so prisotni vsak dan med 15. in 20. uro, ob sobotah pa od 9. do 13. ure, začeli prodajati pred slabim letom dni. S prodajo so zadovoljni, saj je po njihovih izdelkih veliko povpraševanja, zlasti po mleku, sirotki in namazih. »Z ekološko kmetijo se da preživeti. Ne živimo ravno na veliki nogi, vendar smo zadovoljni,« pove Irma Seljak iz Šentviške planote. Njihovi pridelki nosijo znak Biodar, ki ga podeljuje Združenje ekoloških kmetov Slovenije in so redno nadzorovani preko mariborske ekološke kontrole. Seljakovi redijo konje, krmijo jih z doma pridelanimi žiti. Poleg raznih vrst moke, čajev, suhega sadja, sokov, kisa, čemaževega namaza, krompirja, fižola in drugega, prodajajo tudi salame iz konjskega mesa. Ponudba na njihovi stojnici je odvisna od letnega časa in zaloge. V času našega obiska je gospa prodala zadnja dva kilograma moke iz pražita einkorn ali enozrnice. Ponovno jo bo moč dobiti šele avgusta. »Povpraševanje po tej moki je ogromno. Odlikuje jo poseben okus po orehih,« pove Seljakova, ki jo kupci poiščejo tudi kar na kmetiji. Konjerejo nameravajo še razširiti in ponujati tudi jahanje. »Nekateri kupci so glede pomena ekološke predelave zelo osveščeni. Tu se zelo pozna stopnja izobrazbe. Nekateri nas poiščejo sami ali pa nas po nakupu katerega od pridelkov pokličejo in naročijo večjo količino,« dodaja Seljakova, ki na stojnici v hipermarketu prodaja ob torkih popoldan in sobotah dopoldan. Katja Munih Precejšnje zanimanje vlada tudi za letošnji abonma festivala trojezičnega komičnega gledališča Komigo 08. Na odru goriškega Kulturnega doma se bodo predstavili priznani slovenski igralci in gledališki ansambli, kot so Boris Kobal (Kdo pa vam je to delu?), Špasteater z Borisom Cavazzo (5.moških.com) in tržaška četverica Radio aktivni Live! Kabaret; na programu bo tudi »zamejska« premiera slovenske filmske uspešnice Petelinji zajtrk. Niz se bo letos začel natanko 1. aprila, prodaja abonmajev pa je že v teku. Prireditelji opozarjajo lanske abonente, da lahko do torka, 18. marca, potrdijo abonma in sedež pri blagajni Kulturnega doma v Gorici. Sejem zelenih palcev Z jutrišnjim dnem in do nedelje, 16. marca, bo na goriškem razstavišču sejem zelenih palcev (»Pollice verde«). Prireditelji napovedujejo, da ne gre le za prodajno razstavo vrtnarstva, temveč je to tudi dragocena priložnost za razumevanje okoljskih in ekoloških tem. Sejem bo vse tri dni odprt od 10. do 20. ure; vstop bo brezplačen. Grški pi in žlahtna vina Tudi na Goriškem odmeva pobuda o praznovanju mednarodnega dne, posvečenega grškemu piju 14. marca (vrednost matematičnega pija je namreč 3,14). Zanjo se je zavzel predvsem števerjanski vinogradnik Evangelos Paraschos, ki je k pobudi pritegnil lokale iz dežele FJK. V Gorici so pristopili Majda, Rosenbar, bar Corso, bar Ali, Alchimista, Giardino dei Vizi, bar Colonna, Alla Luna, Fogolar, Vinattiere v Entourageu in trgovina Mosetti, v pokrajini pa še Subida (Krmin), Devetak (Vrh), Alle Dune (Mariano), Al Ponte (Gradišče), La Baita (Koprivno), Tavernetta al Castello (Spessa) in Androna (Gradež). V teh lokalih bo kozarec p-vina jutri zvečer stal... 3,14 evra. Ključi avta v knjižnici Iz slovenske knjižnice Damir Feigel v Gorici sporočajo, da so v mladinski sobi našli ključ avtomobila znamke volkswagen. Še vedno čakajo na neznanega lastnika, ki jih je tam pozabil v petek; na razpolago so mu od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. AJDOVŠČINA - Pod vplivom alkohola Po spektakularnem trku ponesrečenec »obračunal« s policistom in zdravnikom NOVA GORICA - V HIT-u Blažič novi član uprave Nadzorni svet novogoriškega HIT-a je na izpraznjeno mesto v upravi družbe imenoval dosedanjega svetovalca uprave Matijo Blažiča. Blažič bo predvidoma zadolžen za področja igral-ništva, turizma in hotelirstva. Rojen je leta 1970, po izobrazbi je magister znanosti, v HIT-u pa zaposlen od 1993. Izkušnje je sprva nabiral v igralnici v Kranjski Gori, kasneje v HIT-ovi igralnici na otoku Bonaire na Nizozemskih Antilih, vodil pa je tudi HIT-ovo igralnico v Sarajevu. Lani je postal svetovalec uprave. Kot je znano, je članica HIT-ove uprave Jana Gerbec prejšnji mesec odstopila, ker je bila 12. februarja imenovana za predsednico uprave družbe Casino Ljubljana. Na vest, da naj bi več vodilnih v HIT-u razmišljalo o odhodu, se je predsednik uprave Niko Trošt odzval s sporočilom, v katerem je zapisal, da fluk-tuacija zaposlenih znotraj družbe in skupine ter iskanje novih izzivov posameznikov zunaj matične družbe ne predstavljata nobenega posebnega pojava. Prometna nesreča, ki se je v Ajdovščini pripetila v torkovih večernih urah, je imela nenavaden razplet: ko je nezavestnemu vozniku na kraju nesreče zdravnik nudil pomoč, se je moški prebudil, med grožnjami je zdravniku zvil prst, nato pa je še z nožem napadel policista. Vse skupaj je podkrepil s kričanjem, da bo vse prisotne pobil. Nesreča se je zgodila med prehitevanjem avtomobila na Goriški cesti v Ajdovščini, ko je 39-letnega voznika začelo zanašati. Izgubil je oblast nad avtomobilom, kije začel bočno drseti proti desnemu robniku, nato pa je z levim delom bočno treščil v drevo. Vozilo se je zavrtelo okrog svoje osi in ponovno pristalo na vozišču v smeri vožnje. Kljub spektakularnemu trčenju je voznik z vožnjo še nadaljeval kakih 60 metrov, nato pa se je vozilo ustavilo sredi se-maforiziranega križišča. Nezavestnemu vozniku sta nato zdravnik in medicinski tehnik iz zdravstvenega doma Ajdovščina nudila prvo pomoč. Naenkrat se je voznik prebudil in začel kričati, da bo vse pobil, pri tem pa je mahal z rokami in brcal z nogami. Med vso to zmedo je prijel zdravnika za prst in ga močno zvil. Ko je voznik stopil iz vozila, sta na kraj nesreče prispela še policista iz ajdovske policijske postaje in moškemu svetovala, naj se umiri in dovoli, da mu medicinska ekipa nudi prvo pomoč. Moški pa se za njune besede ni zmenil, ampak je svoje kričanje podkrepil z nožem, ki ga je izvlekel iz žepa in z njim zamahnil proti policistovemu trebuhu. Policista sta potem moškega obvladala in ga vkle-nila ter ugotovila, da je pod vplivom alkohola. »Alkotest je pokazal kar 0,94 mi-ligrama alkohola na liter izdihanega zraka, kar pa je voznik zanikal, zato je bil odrejen strokovni pregled,« sporočajo s policijske uprave Nova Gorica. Voznik je kasneje privolil v zdravniško pomoč in bil odpeljan v šempetrsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Zdravnik, ki je voznika sprejel, pa je zaprosil za policijsko asistenco, saj je bil mnenja, da je oseba nevarna tako za paciente kot za zdravniško osebje. (km) POKRAJINA Dijaki snujejo turistične poti Sodelujeta tudi SDGZ in šola Slomšek S šestimi turističnimi potmi od Kanalske doline mimo Furlanske nižine do obale bodo povezali med seboj znamenitosti, s katerimi se ponaša dežela FJK. Obenem bodo turistično promovirali kulturne, naravne in zgodovinske znamenitosti na območju goriške pokrajine. To je namen projekta Po stopinjah..., ki so ga predstavili na goriški pokrajini. Pobuda namerava spodbujati predvsem šolski turizem in je plod sodelovanja goriške pokrajine, dežele FJK, državne agencije za razvoj goriške avtonomije, deželnih občinskih uprav in drugih javnih ustanov; med pokrovitelji je tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ). K uresničitvi projekta je pristopilo šestindvajset višjih in nižjih srednjih šol iz FJK, med njimi tudi pedagoški in družboslovni li-cej s slovenskim učnim jezikom Slomšek iz Trsta. Dijaki so zasnovali turistične poti, da bi obiskovalce seznanili s kulturnimi in drugimi znamenitosti svojega kraja. Opraviti jih je mogoče v štirih ali petih dneh; na razpolago bodo tudi prenočišča. Med pokrajinama Gorica in Trst je na izbiro izobraževalno potovanje z naslovom Po stopinjah Abdusa Salama, tržaškega znanstvenika in Nobelovega nagrajenca. Potovanje omogoča med drugim ogled naravnih znamenitosti, kot so dolina Glinščice in izvir reke Timave ter Rilkejeva pot s pogledom na sesljanski in tržaški zaliv. Predviden je tudi ogled zanimivosti Gorice, predvsem obeležij in krajev spomina na prvo svetovno vojno. Pobudo spremlja publikacija v slovenskem, furlanskem in nemškem jeziku z vsemi potrebnimi informacijami. (VaS) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 13. marca 2008 i 7 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olivers 70, tel. 048180220. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU ZANARDI, ul. Trieste 31, tel. 0481481252. Gledališče GLEDALIŠČE VERDI V GORICI sezona 2007-08: danes. 13. marca, nastop Jin Xing Dance Theatre »Shanghai Tango«; informacije pri blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU: »Sipario Danza«: 17. marca, »Bolero« (Compagnia Balleto iz Rima); informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. Nazario Sauro 17 v Krmi-nu, tel. 0481-630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU Proza: 15. marca ob 20.45 »Fiato sul collo. I 21 giorni di lotta degli operai della Fiat di Melfi«. Glasba: 18. marca, ob 20.45 Ramin Bahrami (klavir) »Johann Sebastian Bach«; informacije v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481-790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu, v ERT-u v Vidmu in na www.greenticket.it. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Sezona 200708: 27. marca Skrivni strahovi na javnih krajih (Alan Ayckbourn); 17. aprila V vlogi žrtve (Brata Presnjakov); 19. junija Nadkomedija o večnem paru: ljubezni in denarju (Marin Držic, Dundo Maroje); informacije in prodaja vstopnic na tel. 003865-3352247. TEATRANDO, niz komičnih gledaliških predstav v organizaciji kulturnega združenja Gradisca... Il teatro bo v Kulturnem domu v Gorici ob 20.45: 15. marca »Mi e caduta una cavalla nel letto«. V DVORANI BERGAMAS V GRADIŠČU: 14. marca ob 21. uri Ivan Segreto »Ampia«; 10. aprila ob 21. uri Andrea Brambilla (Zuzzurro) »Tutti i santi giorni«; 29. aprila ob 21. uri Tul-lio Solenghi »L'ultima radio«; 9. maja ob 21. uri David Riondino »Fermata provvisoria«; 16. maja ob 21. uri (izven abonmaja) Lucio Belviso »Pianofortis-simo«; informacije na tel.0481-92683. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 17. marca, ob 20. uri gledališka predstava Raymonda Queneau-ja Cica v metroju; dobrodelna predstava Leo kluba Nova Gorica; pred-prodaja vstopnic v agenciji Hittours Nova Gorica. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Grande, grosso e Verdone«. Dvorana 2: niz »Gorica Kinema« 17.45 - 20.45 »Il passato (El pasado)«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Jumper«. CORSO: zaprto. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.15 »Grande, grosso e Verdone«. Dvorana 2: 17.50 »Jumper«; 21.10 »Grande, grosso e Verdone«. Dvorana 3: 17.40 - 20.40 »Il petroliere«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Non è un paese per vecchi«. Dvorana 5: 17.30 »Sweeney Todd: Il diabolico barbiere di Fleet street«; 20.00 - 22.00 »Prospettive di un de-litto«. Razstave V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (Trg Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici) bo v petek, 14. marca, ob 19. uri odprtje razstave Društva likovnih umetnikov Severne Primorske z naslovom Odprtost barvnega sveta. Razstavljajo Peter Abram, Vladimir Bačič, Lucijan Bratuš, Metka Erzar, Franc Golob, Danilo Jejčič, Simon Ju-govic Fink, Azad Karim, Vladimir Klanjšček, Miran Kordež, Lucijan La-vrenčič, Alfred De Locatelli, Damjana Plešnar, Zmago Posega, Rudi Skočir, Milovan Valič, Valentina Verč, Miloš Volarič in Bogdan Vrčon; na ogled bo do 3. aprila od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. PILONOVA GALERIJA v Ajdovščini (Prešernova ulica 3) prireja odprtje razstave Polone Petek z naslovom Slike 2001-2007 v petek, 14. marca, ob 19. uri; na ogled bo do 4. aprila. DRUŠTVO ARS iz Gorice vabi v torek, 18. marca, ob 18. uri na odprtje razstave slikarja Simona Rutarja z naslovom Zeleno modro. Slikarja in njegovo delo bo predstavil Jurij Paljk. NA MIRENSKEM GRADU, v dvorani Gnidovčevega doma,. je na ogled razstava keramik z naslovom Zemlja; razstavlja Michele Petruz, mladi umetnik iz Doberdoba; do 15. aprila vsak dan od 16. do 18. ure; informacije na tel. 003865-3984300. PRODAJNA RAZSTAVA likovnih del dijakov likovne gimnazije iz Nove Gorice v avli novogoriške športne dvorane na Rejčevi ulici bo na ogled do 19. marca. Za nakup katerega od del klicati na tel. 003865-3334020 (Mladinski center). Zbrani denar bodo namenili v humanitarne namene. SLIKARSKA RAZSTAVA TERPICTURA (Avstrija-Italija-Slovenija) v organizaciji kulturnega centra Tullio Crali je na ogled do 15. marca v razstavnih prostorih državne knjižnice v ul. Mame-li v Gorici. Razstavljajo Birgit Bachmann, Antonio Crivellari, Jaun Arias Gonano, Arjan Pregl, Claudia Raza, Larissa Tomassetti, Etko Tutta, Klavdij Tutta in Gloria Zoitl; urnik: od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. V DEŽELNEM AVDITORIJU v ul. Roma v Gorici je na ogled fotografska razstava z naslovom »La chiesa del Sacro Cuo-re: Cronaca ed immagini 1892-2008)« v organizaciji fotografskega krožka Isontino BFI. Razstavljajo Agostino Colla, Antonio Fabris, Claudio Melchior, Davide Rozic, Tarcisio Scappin, Stefano Sentieri, Luigi Tosoratti in Giovanni Viola; na ogled bo do 19. marca vsak dan med 10. in 12. ter med 16. in 19. uro, ob nedeljah zaprto. V DVORANI APT na trgu Martiri della Liberta d'Italia (poslopje železniške postaje) bo do 15. marca odprta razstava z naslovom »Prossima fer-mata... viaggio nei 150 anni di trasporto pubblico in Provincia, Gorizia e dintorni«; od ponedeljka do sobote med 15. in 19. uro (razen sred in nedelj), za skupine tudi zjutraj s predhodno najavo na tel. 0481-593506. V GALERIJI FRNAŽA na Erjavčevi ulici 4 v Novi Gorici bo do 28. marca na ogled razstava izbranih del Marjete Pahor. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORICI je na ogled samostojna razstava umentice Marine Brumat iz Fare; do 20. marca od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 16. in 18. uro, v večernih urah pa med raznimi kulturnimi prireditvami. V GOSTILNI KORŠIČ v Števerjanu bo do 21. marca na ogled fotografska razstava Marka Lutmana, Renata Elie in Simona Komjanca na temo pomladi. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ bo do 12. aprila na ogled razstava Rudija Skočirja z naslovom Moji srčni kraljici; od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, ob prireditvah in po domeni (tel. 0481-531445). V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo do 24. marca na ogled razstava »Abitare il Settecento«; od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Ob sobotah (ob 16. uri) in ob nedeljah (ob 11., 15. in 17. uri) bodo brezplačni vodeni obiski razstave; informacije na tel. 0481-547541. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7a v Novi Gorici je na ogled razstava izbranih del grafičnega oblikovalca Miljenka Li-cula, letošnjega Prešernovega nagrajenca; do 30. aprila vsak dan od 10. do 19. ure. V POSOŠKI MENJALNICI na korzu Verdi 56 v Gorici je na ogled razstava slikarja Roberta Mariana; do 31. marca po urniku menjalnice, zaprto ob nedeljah; vstop prost. À Koncerti IZ CIKLUSA ART SREDICA bo v sredo, 19. marca, ob 20.15 v Kulturnem domu Nova Gorica koncert harmonikarjev Mihe Debevca (diatonična harmonika) in Tomaža Rožanca (klasična harmonika) z naslovom Spopad harmonik. PRIMORSKA POJE 2008 bo v petek, 14. marca, ob 20.30 v cerkvi Sv. Andreja v Štandrežu; nastopajo MePZ Štandrež, duhovni zbor Anton Martin Slomšek iz Zagreba, CPZ Sv. Križ iz Trsta, MePZ Sontius iz Nove Gorice, komorni zbor Julius iz Trsta in MePZ Jacobus Gallus iz Trsta. V nedeljo, 16. marca, bo ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; nastopajo MPZ Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice, ŽPZ Prem iz Ilirske Bistrice, MePZ Duri iz Cola, vokalna skupina Grlica iz Vipave, MPZ Valentin Vodnik iz Doline in akademski pevski zbor Univerze na Primorskem iz Kopra. SCGV EMIL KOMEL, ZCPZ IN KC LOJZE BRATUŽ vabijo za koncertno sezono 2007-2008 na koncert dua Aleksander Sluga (violončelo) in Carlo Co-razza (klavir) danes, 13. marca, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: danes, 13. marca, ob 20.45 bo v deželnem avditoriju v Gorici koncert z naslovom »Fagottissimo«, nastopili bodo Mihai Timofte, Costica Marcut, Pavel Ione-scu in Gorge Hariton; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticket-pointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 04322014191). ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: v soboto, 15. marca, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bo nastopil pianist Ferdinando Mus-sutto; vstop prost. H Šolske vesti URAD DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA v ul. Brolo v Gorici bo v soboto, 15. marca, zaprt. & Izleti Koncertna sezona 2007-2008 DUO SLUGA - CORAZZA Aleksander Sluga, violončelo Carlo Corazza, klavir NA SPOREDU: Schumann, Schubert, Seghizzi, Webern in Debussy Kulturni center Lojze Bratuž danes, 13. marca 2008, ob 18. uri rave. Planinci bodo prehodili pot po soteski reke Reke od Famelj do Škocjana, drugi pa si bodo po želji lahko ogledali Škocjanske jame. Prijave na sedežu društva danes, 13., in četrtek, 20. marca, od 19. do 20. ure. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA vabi v nedeljo, 16. marca, v sklopu Kekčeve poti na pohod na Škabrijel. Odhod s parkirišča pri Rdeči hiši ob 12. uri; informacije na tel. 333-1581015 (Di-no Paulin) in tel. 0481-882328 (Marko Lutman) v večernih urah. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni izlet z avtobusom v Turin in okolico od 30. maja do 2. junija; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78398 (drogerija Mila), na tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici) in na tel. 380-4203829 (Miloš). Ü3 Obvestila DANSKA - v odkrivanju Copenhage-na, Severne Zelandije in njenih gradov, Vikingov in stare prestolnice Ro-skilde - štiridnevni izlet od 24. do 27. aprila; informacije in vpisovanje do vključno 14. marca na sedežu KRUTa v ul. Cicerone 8/B v Trstu, tel. 040360072. PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ prireja izlet v Rusijo od 21. do 29. avgusta. Na razpolago je še nekaj prostih mest v drugem avtobusu; vpisovanje in informacije na tel. 0481882285 (Ivo Kovic). PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja šestdnevno avtobusno potovanje na Poljsko med 22. in 27. aprilom; informacije in vpisovanje čimprej na tel. 0481-20678 (Božo) in na tel. 347-9748704 (Vanja). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA prireja v petek, 21. marca, klasičen zimski vzpon v kraljestvu Jalovca (Tamar-Kotovo sedlo); obvezna popolna zimska oprema; prevoz z osebnimi avtomobili; težavnost odvisna od razmer. Sestanek z udeleženci bo v torek, 18. marca, ob 18. uri na sedežu društva, Bazoviška 4, v Novi Gorici (tel. 003865-3023030). Vodita Igor Kleč (tel. 0038631629199) in Tomaž Barbič. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA prireja v soboto, 22. marca, izlet po jarkih in kavernah 1. svetovne vojne. Tura je primerna za vsakogar, potekala bo na območju Skalnice in Vodic; hoje je za približno 5 do 6 ur; obvezna oprema - svetilka in čelada; zbirno mesto ob 9. uri na Prevali; prijave in informacije na sedežu društva, Bazoviška 4, v Novi Gorici (tel. 003865-3023030), kjer bo v četrtek, 20. marca, ob 18. uri sestanek z udeleženci. Pohod vodi Rajko Slokar. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA prireja v nedeljo, 6. aprila, avtobusni izlet v Škocjan za ljubitelje pešhoje in na- ŠZ DOM prireja Športno šolo za osnovnošolske otroke. Vadbene ure bodo namenjene plesnim zvrstem in bodo na sporedu ob sobotah od 10. do 12. ure. Tečaj bo vodil strokovnjak na področju plesnih veščin Franci Vaupo-tič. Pričetek vadbe je predviden za soboto 29. marca; informacije na sedežu društva v Gorici - Ul. Brass, 20 - tel. 0481-33288 od ponedeljka do petka med 17.30 in 19. uro. KULTURNO DRUŠTVO DANICA z Vrha vabi ženske na tradicionalno večerjo v petek, 14. marca, ob 20. uri v gostilni pri Francetu v Sovodnjah; informacije in vpisovanje na tel. 3397484533 (Dolores). USTANOVLJENI ČEZMEJNI GORIŠKI MEŠANI MLADINSKI ZBOR z zborovodjo Gregorjem Klančičem vabi fante med 15. in 18. letom, ki jih zanima petje v zboru na preizkus v Točko ZKD na ul. Gradnikovih brigad 25 v Novi Gorici pred vajami zbora ob 16.20 vse petke v marcu; informacije na tel. 003865-3330311. EKOLOŠKI OTOK V STRAŽICAH je odprt ob sobotah med 10. in 20. uro, med tednom pa med 14. in 20. uro. V Podgori in Ločniku sta ekološka otoka odprta med 8. in 20. uro ob sobotah, med tednom pa med 14. in 20. uro. GALERIJA SPAZZAPAN v Gradišču obvešča, da je odprta z novimi urniki in sicer od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. DRŽAVNA KNJIŽNICA v ul. Mameli v Gorici obvešča, da bo v petek, 14. marca, zaprta zaradi praznovanja zavetnikov. MLADINSKI PEVSKI ZBOR IN PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA razpisujeta 8. Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla 2008. Revijalni del srečanja bo v soboto, 5. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, tekmovalni del pa v Kulturnem Centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 6. aprila, ob 17. uri. Zbori se lahko vpišejo najkasneje do 5. marca. Pisna prijava mora vsebovati uradno ime pevskega zbora, vrsto zasedbe, poštni naslov, predvideno število sodelujočih, program nastopa in opredelitev, v katero kategorijo se zbor prijavlja (A ali B). Prijave je treba poslati na faks 0481-882488; informacije na tel. 3333461368 (Mirko Ferlan) in na pdvrhsvmihaela@yahoo.it. SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL IZ DOBERDOBA obvešča člane, da bo v petek, 14. marca, ob 15.30 v agritu-rizmu pri Kovaču v Doberdobu seja za včlanjevanje. V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo v soboto, 15. marca, ob 18. uri predstavitev seminarja Ustvarimo priložnost, ki bo med 3. in 6. aprilom v Velenju. Iščejo 80 udeleženk in udeležencev iz vse Slovenije v starosti od 18 do 30 let. ZSKD Gorica obvešča, da bo goriški urad v petek, 14. marca, zaprt zaradi praznovanja zavetnikov. 13 Prireditve SEMINAR ZBOROVSKEGA PETJA pod vodstvom priznanega skladatelja in zborovodje Ambroža Čopi-ja z naslovom »Kako preko stilno raznolikega programa vzgojiti dobrega pevca/pevko?« bo v soboto, 15. marca, in v soboto, 26. aprila, od 14. do 17. ure ter od 18. do 21. ure v Točki ZKD, Gradnikove brigade 25, v Novi Gorici. Zaključno srečanje bo v soboto, 31. maja, ob 20. uri v veliki dvorani Mestne občine Nova Gorica; predhodna prijava in informacije na e-naslov: mepz.son-tius@gmail.com ali na tel. 00386031-371618. V CENTRU GRADINA v Doberdobu bo danes, 13. marca, ob 20.30 predstavitev knjige Spoznavanje dober-dobskega Krasa avtorice Tanje Vi-zintin. Avtorico bo predstavil Aldo Rupel, ki je poskrbel skupaj z Marino Ussai, Tamaro Lipovec in Marto Primosig tudi za slovenski prevod teksta. Publikacijo so omogočili občina Doberdob, goriška pokrajina in dežela FJK, knjigo pa je izdalo Kulturno Športno društvo Kras Dol-Poljane v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim institutom. V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo v petek, 14. marca, ob 22. uri Stand up komedija. Večer bosta popestrila Marko Murč in Klemen Mauler; v soboto, 15. marca, bo ob 21. uri predvajanje filma Dan-Z; vstop prost. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Krut, Slovenski klub, Narodna in študijska knjižnica, Fotovideo Trst 80 in Kons v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac - Kostanjevica ob praznovanju dneva žena vabijo v petek, 14. marca, v Narodni dom v Trstu na kulturni večer Mimoze za vas. Večer se bo pričel ob 19. uri z odprtjem razstave Misli likovne umetnice Ande Klančič. Ob 19.45 bo sledil pogovor s kulturnima delavkama Marino Cernetig in Lui-gio Negro, s podjetnico Martino Malalan in s predstavnico Združenja slovenskih kmečkih in podeželskih žena Susanno Lovrencich. Vodila bo Martina Repinc. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Silvano Ben-venuti iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu. DANES V TRŽIČU: 10.50, Michele Brienza iz bolnišnice v cerkev Sv. Ambroža in v Trst za upepelitev; 11.00, Ines Gratton por. Moneti v kapeli pokopališča in v Trst za upepelitev. 18 Četrtek, 13. marca 2008 ITALIJA / GOSPODARSTVO - Ministrstvo spremenilo vladne napovedi za leto 2008 Predvidena rast le 0,6-odstotna, javni dolg naj bi se kljub temu krčil Zaskrbljenost zaradi dohodkov odvisnih delavcev, ki so med najnižjimi v Evropi RIM - Italijansko gospodarstvo bo v tem letu raslo počasneje, kot je vlada napovedala pred nekaj meseci. Bruto domači proizvod (BDP) se bo predvidoma povečal za 0,6%, in ne za 1,5%, kot piše v finančnem zakonu za leto 2008. Rast naj bi se nekoliko povečala v prihodnjih letih, in sicer za 1,2% BDP v letu 2009 ter za 1,5% BDP v letu 2010. Tako piše v trimesečnem poročilu o gospodarstvu in javnih financah, ki ga je včeraj objavilo gospodarsko ministrstvo. V njem je še rečeno, da bo stopnja inflacije v tem letu 2,6 do 2,7-odstotna, razmerje med javnim primanjkljajem in BDP pa naj bi bilo 2,4-odstotno, za dve desetinki višje od prvotno predvidenega. Kljub temu naj bi se javni dolg v tem letu spet nekoliko znižal, in sicer s 104% na 103%, ter po letu 2010 padel pod 100%. »Sanacija javnih računov, ki jo je vodila Prodijeva vlada, je strukturne in ne prehodne narave,« je pojasnil gospodarski minister Tommaso Padoa Schioppa, ki je poudaril, da so predvidevanja v poročilu zelo previdna. »Pozitivna presenečenja niso izključena,« je dodal. Poročilo gospodarskega ministrstva nadalje predvideva, da se bo davčni pritisk v letu 2008 znižal na 43,1%, potem ko j e leta 2007 dosegel 43,3% BDP. »Nadaljnje znižanje davčnega pritiska na dohodke odvisnih delavcev in upokojencev bo mogoče uresničiti le v mejah, ki jih bodo dopuščale javne finance,« je dejal minister. V nasprotju z napovedmi pa poročilo gospodarskega ministrstva ne prinaša podatkov o čezmernem davčnem prilivu v prvih treh mesecih oz. o t. i. »zakladku«. O tem naj bi govorilo junijsko poročilo. Sindikati so negativno komentirali odložitev poročila o »zakladku«, ki naj bi omogočil znižanje davčnega pritiska na plače in pokojnine. Kot znano, gre za perečo zadevo, saj se je kupna moč delavskih in uradniških plač ter pokojnin v Italiji v zadnjih letih močno znižala. Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) neto povprečna letna plača italijanskega odvisnega delavca brez otrok znaša 12.946 evrov, Italija pa s tega vidika zaseda 23. mesto na svetu (med drugimi sta jo prehiteli Grčija in Španija). Po drugi strani pa ostaja delovna sila v Italiji sorazmerno draga, saj kar 45,9% bruto povprečnega delavskega dohodka poberejo davki in socialni prispevki. Zveza industrij cev Confindustria pa je včeraj izrazila zaskrbljenost zaradi nespodbudnih predvidevanj o rasti gospodarstva, ki da se nevarno približuje nični. Kupna moč dohodkov odvisnih delavcev je vse manjša VOLITVE - Na listah Mavrične levice Za poslansko zbornico bo letos prvič kandidirala predstavnica romske skupnosti Kandidatura samozvanega fašista Ciarrapica medtem še vedno buri duhove Dijana Pavlovič MILAN - Med kandidatkami za poslansko zbornico je prvič tudi predstavnica romske skupnosti. To je Srb-kinja Dijana Pavlovič, ki živi v milanski periferiji in jo je na kandidatne liste uvrstila Mavrična levica. Pavlovi-čeva je stara 31 let in je aktivna kot kulturna delavka. Državni odbor Romov in Sintov je pozval vse italijanske stranke, naj kandidirajo njihovega predstavnika, je razložila mlada Rom-ka. Mavrična levica res ni bila edina, ki se je na to odzvala, je povedala in dodala, da se vsekakor ne bi kandidirala z Berlusconijem, Veltronijem ali s strankami, katerih cilj je izgnati iz Italije »različne«. Pavlovičeva, kije dokončala univerzo, je na kandidatni listi na osmem mestu. V primeru, da bo izvoljena, se namerava v parlamentu posvečati reševanju težav, s katerimi se soočajo Romi, in sploh boriti se za spoštovanje pravic vseh Italijanov. Na italijanski politični sceni medtem še vedno odmeva kandidatu- ra založnika Giuseppeja Ciarrapica na listah Ljudstva svobode, ki se je sam označil za »nikdar skesanega fašista«. Berlusconi je skušal zadevo omiliti, češ da je Ciarrapico neodvisen kandidat in da »politično ne šteje nič v okviru evropske stranke Ppe«. Berlusconi je nato šel v protinapad z običajnimi trditvami o komunistih, ki so še vedno prisotni na listah Demokratske stranke. Sam Ciarrapico pa je v odgovor na polemike v tipičnem fašističnem slogu izjavil, da ga ne brigajo (»Me ne frego! Anzi, me ne fotto!«, je dejal). Dodal je tudi, da ga Gianfranco Fini v javnosti označi za fašista, da pa ga nato povabi na kosilo. Če sta Maurizio Gaspa-rri in Roberto Calderoli (Severna liga) ocenila kandidaturo kot neumestno in škodljivo, je Assunta Almirante (vdova znanega tajnika stranke Msi) o njem povedala: »Ubogi Ciarrapico; rodil se je fašist in vselej bil fašist, to j e njegova religija. In zdaj so ga prisilili, da vse to zanika«. Bruselj zahteva povrnitev 123 milijonov evrov pomoči BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj zahtevala, da Italija od devetih priva-tiziranih bank dobi povrnjenih 123 milijonov evrov. Gre za sredstva, ki so jih banke dobile na račun znižane davčne stopnje, do katere po oceni Bruslja niso bile upravičene. »Privatizirane banke morajo vrniti nezakonito pomoč,« je bila odločna komisarka za konkurenco Neelie Kroes, ki je pojasnila, da je Italija nekaterim bankam omogočila ugodne davčne pogoje, zaradi česar so bile te neupravičeno v boljšem položaju od preostalih bank. Devet bank naj bi bilo upravičenih do znižane davčne stopnje v višini 9,0 odstotka namesto veljavne stopnje v višini 37 odstotkov. V drugem postopku proti Italiji pa je komisija sklenila sprožiti postopek pred Sodiščem Evropskih skupnosti, ker še vedno ni izpolnila zahteve Bruslja iz leta 2004 glede povrnitve nezakonito dodeljene državne pomoči podjetjem, ki sodelujejo na mednarodnih sejmih. Umrl eden zadnjih veteranov iz prve svetovne vojne PARIZ - V 111. letu starosti je včeraj umrl zadnji francoski vojni veteran iz I. svetovne vojne, tujski legionar italijanskega rodu Lazare Ponticelli. Novico je javnosti sporočil francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki je ob tem napovedal, da bo v prihodnjih dneh razglašen vsedržavni dan žalovanja in spomina na preminulega veterana. Ponticelli je pred smrtjo dolgo vztrajal, da ob njegovi smrti v Franciji ne smejo razglasiti dneva žalovanja. Naposled se je le vdal pritiskom vlade z besedami, da bo "sprejel to čast v imenu vseh, ki so umrli". Francoska vlada je ob tem sporočila, da je Ponticelli umrl danes ob 12.45 v svoji domači hiši v predmestju na jugu Pariza, ki si jo je delil s hčerjo. Le dva meseca nazaj je umrl tudi predzadnji vojni veteran iz I. svetovne vojne, ki je bil prav tako kot Ponticelli star 110 let. Število vojnih veteranov I. svetovne vojne se je v svetovnem merilu tako zmanjšalo na vsega osem. Skesanki Banellijevi znižali zaporno kazen BOLOGNA - Prvi skesani pripadnici novih Rdečih brigad Cinzii Banelli, ki je leta 2002 sodelovala pri umoru bo-lonjskega profesorja Marca Biagija in se nato odločila za sodelovanje s preiskovalci, so včeraj znižali zaporno kazen na 10 let, pet mesecev in deset dni. Na prvem prizivnem procesu so jo obsodili na 15 let in štiri mesece zapora, vendar je kasacijsko sodišče razsodbo razveljavilo in odredilo nov proces, saj so ji bile priznane posebne olajševalne okoliščine za sodelovanje s sodno oblastjo. PIEMONT - Dve novi delavski tragediji Bat usoden za 37-letnega Turinčana Samomor bivšega delavca družbe ThyssenKrupp TURIN - Piemontsko prestolnico sta v teh dneh zaznamovali še dve delavski tragediji. V tovarni Mac v kraju Chi-vasso je prišlo v noči na sredo do smrtne nesreče: 37-letni Tu-rinčan Antonio Stramandinoli, vzdrževalec podjetja Comau, je popravljal stiskalnico, nenadoma pa je naprava izgubila bat, ki je moškega silno udaril v želodec. Poskusi sodelavcev in zdravnikov, da bi ga oživljali, so bili jalovi, zadevo pa preiskujejo karabinjerji. Včeraj je kakih tisoč delavcev raznih tovarn v Chivassu prekrižalo roke v znak protesta, stavka je trajala osem ur. Chi-vasso je industrializirano območje blizu Turina, ki se je razvilo po Fiatovi opustitvi tovarne avtomobilov Lancia. Antonio Stramandinoli je delal pri podjetju Comau, ki spada v grupo Fiat in se ukvarja z vzdrževalnimi deli. Generalni tajnik turinskega vodstva sindikata FIOM-CGIL Giorgio Airaudo je dejal, da se nesreče v turinskih tovarnah dogajajo »v kontekstu, v katerem se stroji ne smejo ustaviti: ko zastanejo, jih mora delavec takoj zopet pognati, ne da bi preverjal njihovo varnost. Edina pot je ta, da se namesto stroja postavi v središče pozornosti človeka.« Včeraj pa se je razširila vest, da je 39-letni Luigi Roca, oče dveh otrok, napravil samomor, potem ko mu pri družbi Berco (iz grupe ThyssenKrupp) niso obnovili pogodbe. Preden bi se doma obesil, je ženi pustil sledeče sporočilo: »Izgubil sem delo in s tem tudi čast. Oprosti.« Pri sindikatu FIOM so dogodek označili kot novo tragedijo prekernega dela. Po smrtni nesreči so v Chivassu oklicali takojšnjo stavko ansa SODSTVO - Primer BNL-Unipol Višji sodni svet bo sodil Forleovi RIM - Glavno tožilstvo ka-sacijskega sodišča je včeraj uvedlo sodni postopek proti milanski sodnici za predhodne preiskave Clementini Forleo. Sodila ji bo disciplinarna sekcija Višjega sodnega sveta, javna obravnava pa bo na vrsti 27. junija. Ukrep je povezan s t. i. preiskavo BNL-Unipol, v okviru katere je milanska sodnica zaprosila poslansko zbornico in senat, naj dovoli uporabo telefonskih prisluškovanj na račun nekaterih članov parlamenta. Med prisluškovanimi sta bila tudi tedanja veljaka Levih demokratov Piero Fassino in Massimo D'Alema. V obtožnici proti Forleovi piše, da je sodnica v pozivu parlamentu prekoračila meje svojih pristojnosti, saj naj bi ocenjevala odgovornosti parlamentarcev, ki niso bili vpisani na seznam preiskovanih oseb. V zvezi s Clementino Forleo se medtem nadaljuje postopek, s katerim se ukvarja prva komisija višjega sodnega sveta. Predmet postopka so sod-ničine navedbe o zaroti, ki naj bi ovirala preiskave o bančnih prevzemih. Clementina Forleo w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it Četrtek, 13. marca 2008 APrimorski ~ dnevnik 19 Že na preizkusu letalnice sedem skokov čez 200 metrov Ramere ugodne za izboljšanje Romoernov rekord 239 m - Nastopilo bo 10 Slovencev Pričakujejo 50.000 gledalcev in rekord 26-letni Robert Kranjec je 23. marca lani v Planici z razdaljo 229 postavil državni rekord v smučarskih poletih. V svetovnem pokalu je dosegel eno zmago, leta 2002 pa je na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju osvojil ekipno bronasto medaljo Prireditelji OK Planica so na le-talnici bratov Gorišek označili daljavo do 245 metrov in napovedali množico obiskovalcev; v dolini pod Poncami pričakujejo blizu 50.000 ljubiteljev smučarskih poletov. Ob tem so dejali, da je letos ob dobrih razmerah lahko v nevarnosti tudi svetovni rekord, ki ga je leta 2005 z 239 metri dosegel Norvežan Björn Einar Romören. Oče planiške letalnice Janez Gorišek je opozoril, da je športna javnost prav v Planici priča neverjetnemu razvoju smučarskih poletov -prvi polet nad 100 in nad 200 metrov - in da so poleti prek 200 medtem postali vsakdanjik. »Na planiški velikanki so poleti do 240 metrov varni in tudi možni,« je prepričan Gorišek. PLANICA - Na planiški velikanki, kjer se bo z današnjimi kvalifikacijami (11.00) začel finale svetovnega pokala sezone 2007/08 v smučarskih skokih, je po besedah vodje tekmovanja Jelka Grosa vse nared za največji slovenski športni praznik. Letalnica bratov Gorišek je uspešno prestala preizkus. V dolini pod Poncami potekajo še zadnja dela, a na veliko veselje Grosa so to bolj kozmetični popravki, saj je največja letalnica na svetu za skoke dejansko na prihod vseh, ki v tem športu kaj pomenijo, pripravljena že od nedelje, ledena ploskev na zaletu pa se je pripravljala še dlje, tako da do neljubih presenečenj ne more priti. »S preizkusom letalnice sem zelo zadovoljen, saj letos na pripravo praktično ni pripomb. Poleg tega je vodja predskakalcev Ivo Zupan letos zbral zelo dobre skakalce, tako da je bilo na začetku med nami kar nekaj živčnosti, saj so si vsi želeli čim dlje. Odločili smo se, da jim pus ti mo pre le te ti 200-me tr sko znam - ko,« je po uspešno prestanem preizkusu v sončnem vremenu dejal Gros. Na letalnici so opravili 43 skokov, še ma loš te vil ni gle dal ci pa so vi de li tu di šest po -letov prek 200 metrov. Čast, da se po zaletišču spusti kot prvi in odpre finale svetovnega pokala, je letos pripadla Branku Iskri, ki je pristal pri 147 m. »Preden si zapneš smuči, te kar stisne pri srcu, saj ne veš, kaj te čaka. A lahko rečem, daje letalnica odlično pripravljena, smučina je super in v svetovne pokalu ne najdeš takšne naprave.« Za najdaljšo daljavo dneva je poskrbel Norvežan Johan Evensen, ki je v prvem poskusu poletel 212 m in tako precej izboljšal osebni rekord (204,5 m), v drugem pa meter manj. Dvestometrsko znamko so preleteli še avstrijski skakalec Balthasar Schneider dvakrat (210/209 m), ki je kar kričal od navdušenja, njegov rojak, le da iz reprezentance nordijskih kombi-natorcev, Wilhelm Denifl (206 m), ter tudi Slovenec Gorazd Robnik, eden od 14 Slovencev, ki so doslej preleteli 200 metrov, ki je v prvem poskusu izenačil osebni rekord (201 m): »Letalnica je odlično pripravljena, zato se obeta lep vikend.« Kako mogočna je velika naprava pod Poncami in koliko zbranosti zahteva, je na svoji koži občutil avstrijski skakalec Philipp Gruber, ki je grdo padel in so ga odnesli iz ciljne arene ter odpeljali v bolnišnico. A po prvih informacijah se k sreči ni resneje poškodoval. Na današnjih dveh uradnih treningih in v kvalifikacijah za jutrišnjo (15.30) in nedeljsko (10.15) posamično tekmo bo slovenske barve zastopalo deset slovenskih skakalcev. Na sklepnem dejanju sezone se bodo predstavili Robert Kranjec, Jernej Damjan, Primož Peterka, Jure Šinkovec, Jurij Tepeš, Primož Pikl, Rok Urbanc, Jure Bogataj, Mitja Mežnar in Rok Mandl. V soboto (10.15) pa bo na sporedu ekipna tekma. NOGOMET Pokal UEFA: Fiorentina naprej LIVERPOOL - Fiorentina se je po streljanju 11-metrovk uvrstila v četrtino finala pokala UEFA. Po rednem delu je Everton z goloma Johnso-na v 16. in Artete v 66. minuti izenačil stanje s prve tekme v Firencah. Angleži so dobrih 100 minut gospodarili na igrišču. Pri strelih z bele točke je bila Fiorentina boljša s 4:2. EVROLIGA - Rimska Lotto-matica je z 68:63 premagala Barcelono in še lahko upa v uvrstitev v final four. ODBOJKA - Copra Piacenza je s 3:2 (23:25, 14:25, 25:21, 25:20, 15:13 premagala grški Panathinaikos Na prvi tekmi je zmagala s 3:1) in se uvrstila v zaključni četveroboj Lige prvakov, kar je včeraj uspelo tudi ruskemu Kazanu. FREIRE - Španec Freire je v sprintu osvojil 1. etapo dirke od Ti-renskega do Jadranskega morja. Drugi je bil Alessandro Petacchi. ŠPILAK - Švedskemu kolesarju Liquigasa, Kjellu Carlstromu, je uspelo nemogoče. Po begu praktično od začetka do konca je dobil tretjo, 165,5 kilometra dolgo etapo kolesarske dirke Pariz-Nica. Slovenec Simon Špilak (Lampre) je zasedel odlično 17. mesto. NOSE ČIST - Športno arbitražno razsodišče v Lausanni je slovenskega kolesarja Tomaža Noseta (Adria Mobil) opralo vseh sumov jemanja nedovoljenih poživil. Storil je le administrativno napako. Ker Mednarodni kolesarski zvezi in Svetovni pro-tidopinški agenciji (WADA) ni prijavil jemanje zdravila testoviron za zdravljenje osteoporoze, je obveljala enoletna kazen, ki pa mu je medtem že potekla. JADRANJE - Vasilij Žbogar je olimpijski teden jadranja v morju pred Barcelono v razredu laser končal na četrtem mestu, v skromnejši zasedbi razreda 470 pa sta bila Karlo Hmeljak in Mitja Nevečny šesta, sestri Teja in Al-ja Černe pa enajsti. Zmagala sta Italijana Zandona/Trani. NOGOMET - Mancini požrl torkovo trditev, da odhaja Si je že premislil Med srečanjem s predsednikom Morattijem je zatrdil, da bo ostal do izteka pogodbe ALPSKO SMUČANJE - Finale v Bormiu Brez obeh smukov, pod vprašajem tudi super-G MILAN - »Moštvo bom vodil še v naslednjih dveh mesecih in pol. Tako sem se odločil, moj odhod pa nima nobene povezave s porazom z Liverpoolom,« je na novinarski konferenci po torkovi tekmi nekoliko presenetljivo izjavil Interjev trener Roberto Mancini. Vendar tresla se je gora, rodila se je miš. Novica, kije zaposlila italijanske športne novinarje ves včerajšnji dan, je zvečer izpuhtela kot milni balonček. Mancini se je namreč srečal s predsednikom Massimom Morattijem, ta pa je po srečanju zatrdil, da bo Mancini ostal do izteka pogodbe, prihodnje leto pa s klubom naskakoval zmago v Ligi prvakov. Skratka, Mancinijeva izjava po tekmi naj bi bila le čustveni izliv, povezan z razočaranjem zaradi izločitve iz evropskega pokala. Včeraj so novinarji ugibali, ali se je trener morebiti celo sprl s predsednikom zaradi Figa. »Nikoli se nisem vtikal v moštvene zadeve in tudi se nikoli ne bom,« je zatrdil Moratti. Ne glede na srečen konec napihnjene zgodbe pa je na dlani, da ozračje v In-terjevem taboru ni najboljše, moštvo pa pravzaprav niti še ni dokončno osovjilo domače lige... BUFFON - Vratar reprezentance je podaljšal pogodbo z Juventusom do leta 2013, ko bo star 35 let. UDINESE-HIT - Videmski prvoligaš je na prijateljski tekmi tesno z 1:0 premagal Hit Novo Gorico. Edini zadetek je v prvem polčasu dosegel Di Natale. KO SEŽANCEV - 1. slovenska košarkarska liga, 1. krog za obstanek: Šentjur - Kraški zidar Jadran 89:76. V MILANU - Naši na tekmi Inter - Liverpool Do gola je bilo vzdušje fantastično »'Arrivederci, arrivederci' so proti koncu tekme (Inter - Liverpool op. ur.) peli angleški navijači Interjevim,« nam j e Križan Luka Švab, ki si j e skupaj s kontovelskim prijateljem Evgenom Banom (sicer televizijskim voditeljem v Milanu) in Tamaro Leghissa iz Ses-ljana ogledal torkovo povratno tekmo osmine finala lige prvakov Inter - Liverpool, opisal vzdušje na milanskem San Siru. Interjevi navijači ste znova bili razočarani. »Na žalost. Ko navijaš za Inter, je pač tako. Mancinijevi varovanci se niso izkazali. Niso se borili, kot bi bili morali. Po zadetku gostov so popustili na celotni črti. Tekma pa je bila zelo korektna.« Kje pa ste sedeli na San Siru? »Sedeli smo zelo blizu igrišča, tako da smo lepo videli vse nogometaše direktno v obraz. Vzdušje, vsaj do Li-verpoolovega gola, je bilo fantastično. Pravi praznik.« Po golu pa? »Po golu so nekateri navijači začeli zapuščati tribuno. Razočaranje je Luka Švab kroma bilo preveliko. Tu v Milanu so bili skoraj vsi prepričani, da bo Interju uspel podvig. Žal smo se navijači ušteli.« Angleži so najbrž praznovali. »Angleški navijači so praznovali tudi pred tekmo. Po milanskih ulicah je bilo zelo zanimivo, saj jih je bilo okrog štiri tisoč. Po tekmi so seveda nadaljevali šov. Na srečo je bilo vse skupaj zelo mirno in ni bilo neredov. Pohvaliti pa moramo Interjeve navijače, ki so po tekmi zaploskali obema ekipama in tudi gostom na tribuni.« Kdaj pa ste slišali novico o morebitnem odstopu Mancinija? »Ko smo se vračali proti domu, so o tem govorili že številni navijači na me-troju.« (jng) % 1 * hi iA Smukača sezone Didier Cuche in Lindsay Vonn ansa BORMIO - Organizatorji finala svetovnega pokala v alpskem smučanju v Bormiu so morali odpovedati ženski smuk. Sprva so ga prestavili za dve uri, ker je v noči na sredo padal sneg, ki so ga skušali od-stra ni ti, ven dar pa je pre to plo vre -me one mo go či lo do bro pri pra vo pro ge. Med na rod na smu čar ska zve -za ( FIS) je ta ko do konč no od po ve -da la tek mo. Že pred časom je Američanka Lindsey Vonn dokončno zmagala v smukaškem seštevku pokala med tekmovalkami (755 točk). Druga je po de ve tih tek mah v tej dis ci pli ni Avstrijka Renate Gotschl (448), tretja pa Kanadčanka Britt Janyk (390). Moški smuk je bil v torek prav tako dokončno odpovedan in mali smukaški globus je pripadel Švicarju Didierju Cucheju (584 točk). Drugi je bil Američan Bode Miller (579), tretji pa Avstrijec Michale Walchhofer (579). Slovenec Andrej Jerman je bil 7., kar je najboljša slovensk smukaš-ka uvrs ti tev sploh. Danes sta na sporedu superve-leslaloma. Moški bo ob 9.30, ženski p ob 12. uri (oba po Rai3), vendar sta tekmi pod vprašajem. / 2 0 Četrtek, 13. marca 2008 SPORT TURNO SMUČANJE - Slovenec iz Kanalske doline Tadej Pivk na prestižni Sellarondi 42 kilometrov, 2.700 m višinske razlike, 4. mesto in le 0,7 l vode Tekmoval v dvojici z Alessandrom Piccolijem iz Rablja - Prihodnje leto na zmagovalnem odru? Na 14. izvedbi najprestižnejšega italijanskega tekmovanja v večernem turnem smučanju Sellaronda Skimarathon 2008 se je na odlično četrto mesto uvrstil 26-letni Slovenec iz Kanalske doline Tadej Pivk, ki je tekmoval v paru z Alessandrom Piccolijem (letnik 1972 iz Rablja). Oba sta branila barve kluba Aldo Moro iz Žabnic. Pivk je bil z doseženim rezultatom zelo zadovoljen: »To je moj tretji nastop na tem zahtevnem tekmovanju. Lani smo se uvrstili na 12. mesto. Letos pa smo v najboljšem primeru ciljali na 5. mesto. Bila pa sva v zelo dobri formi in vse je šlo po načrtih, tako da je bilo 4. mesto popolnoma zasluženo.« Tretje uvrščena člana avstrijske ekipe Ismc-Askimo Ringhofer in Verbnjak sta čez cilj presmučala z 51 sekundami prednosti. »Pravzaprav Avstrijca nista bila nedosegljiva, čeprav med tekmo nisva nikoli pomislila, da bi lahko stopila na zmagovalni oder. Nastopilo je 377 tekmovalcev iz Italije, Slovenije, Švice, Avstrije in Nemčije. 42-kilometrsko preizkušnjo (in 2.700 m višinske razlike) smo namreč začeli počasi in zatem smo stopnjevali ritem. Stalno smo prehitevali druge pare in na cilj smva prišla po 3 urah, 29 minutah in 55 sekundah. Nekateri so startali na vso moč in zatem so jim pošle moči. Na tako zahtevnih preizkušnjah je pač treba tekmovati z določeno strategijo. Treba je dozirati moč in seveda biti zelo dobro fizično pripravljeni,« je razložil mladenič iz Žabnic. Pivk in Pic-coli sta s seboj imela le 0,7 litra tekočine (vode) in le nekaj za pod zob. »Skušala sva biti čim lažja in imeti čim manj opreme,« je pojasnil Pivk in dodal, da so se na to večerno tekmo pripravili zelo dobro. »Veliko sva trenirala in pozorna sva bila tudi pri prehrani. Teden pred nastopom sva najprej zaužila veliko beljakovin (meso, jajca), zatem - nekaj dni pred maratonom - pa sva v glavnem jedla le ogljikove hidrate (testenine, riž).« Predstavnika iz naše dežele sta tokrat imela precej sreče tudi z vremenom. Proga, ki se vije okrog gorske verige štirih prelazov (Campolongo, Pordoi, Sella in Gardena), je bila dobro pripravljena. Temperatura pa ni bila preveč ostra (od -2 do -3 stopinj Celzije). »Večkrat se zgodi, da se temperatura spusti tudi do -14 stopinj Celzija. Tekmuje pa se v vseh vremenskih razmerah. Letos je bilo le oblačno. Lahko pa bi tudi snežilo in vseeno bi tekmovali. Organizatorji prekinejo tekmo le v nemogočih in zelo ek-stremnih vremenskih razmerah.« Letošnji Sellaronda Ski Marathon sta osvojila Guido Giacomelli in Hansjorg Lunger (Ski Team Fassa - Alta Val-tellina), ki sta 42-kilometrsko progo presmučala v 3 urah 15 minutah 7 sekundah. Skoraj četrt ure pred dvojico PP (Pivk-Piccoli). »Onadva sta res razred zase. S tem se pač ukvarjata profesionalno. Že drugo uvrščena dvojica Murada-Boscacci pa bi lahko bila v najinem do- metu, saj sta imela le tri minute prednosti. Za prihodnje leto se morava znova dobro pripraviti in poskušala bova izboljšati letošnje četrto mesto. Naloga vsekakor ne bo lahka.« Tadej Pivk pa otoplitvam navkljub še ni spravil smuči na podstrešje. »13. aprila sem bom udeležil tekmovanja 'Sci Alpinistica Monte Canin, ki se odvija na progah na Žlebeh (Nevejsko sedlo) in na slovenski strani Kanina. »Ta preizkušnja je zelo zahtevna. Dolga je 20 km in premagovati moramo 2100 m višinske razlike. V petek (jutri op. ur.) pa bom tekmoval tudi na tradicionalnem 'Lussaris- simu',« je še zaključil simpatični Tadej, ki se skoraj vsak dan s smučmi poda na Višarje. Posnetke z nedeljskega smučarskega maratona Sellaronda si boste lahko ogledali danes (ob 13.45) na brezplačnem satelitskem kanalu RaiSportSat. (jng) Popravek Naš smučarski delavec Lojzko Po-povič je prejšnji teden na športnem prazniku na Trbižu prejel državno zvezdo FI-SI in ne deželno, kot smo pomotoma zapisali. Za napako se mu opravičujemo. NAMIZNI TENIS - C2 V kolektivu blestel mladi Rotella CUS Udine Agere - Kras 3:5 Solari - Vittorio Lubrano 3:2 (7,-5,-7,6,10); Marega - Robert Milic 2:3 (8,-10,8,-2,3); Pozzuto - Stefano Rotella 2:3 (-7,-8,10,5,6); Marega - Vittorio Lubra-no 3:0 (4,10,9); Solari - Stefano Rotella 0:3 (7,7,10); Pozzuto - Robert Milic 3:0 (7,6,7); Marega Stefano Rotella 0:3 (3,5,8); Pozzuto - Vittorio Lubrano 1:3 (9,-3,8,8). V soboto so si Kraševci prislužili ponovno zmago. Bolnega Toma Fabiani je zamenjal trener in veteran Robert Milic, ki je svojo nalogo opravil povsem častno. Ekipi je priboril pomembno točko ter igral preudarno in požrtvovalno. Tekma je bila na začetku izenačena. Prva tri srečanja so se končala šele v petem setu z nihanji v prednosti. Naši so bili bolj dejavni in osvojili več točk pri napadu. Pomembna je bila zagotovo zadnja tekma pri stanju 4:3 (v korist Krasa). Vittorio Lu-brano ni blestel v prvih dveh tekmah, zato pa je proti solidnemu Pozzutu potegnil na dan temperamentnost in koncentracijo, ki sta potrebni za precizno igro in pravilno taktiko. Seveda pa ne moremo mimo dejstva, da se je tudi tokrat izkazal najmlajši v ekipi Stefano Rotella, ki je prislužil Krasu vse tri možne točke. Čeprav je nihal v učinkovitosti, je bil toliko zrel v igri, da je uspel vsiliti svoj koncept igranja in biti uspešen predvsem v končnici posameznih setov. (M.M.) 71 Obvestila ŠD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK, obvešča člane, ki bi se radi udeležili Pokala prijateljstva treh dežel, ki bo v soboto, 15. marca 2008 na Piancavallu, naj se prijavijo odgovornim smučarskega odseka ali na tel. št.: 040-213518, 3487730389 najkasneje do četrtka, 13. marca do 14. ure. ŠZ DOM prireja Športno šolo za osnovnošolske otroke. Vadbene ure bodo namenjene plesnim zvrstem in bodo na sporedu ob sobotah od 10. do 12. ure. Tečaj bo vodil strokovnjak na področju plesnih veščin Franci Vaupotič. Pričetek vadbe je predviden za soboto 29. marca. Informacije glede prijave in vpisa na tečaj nudimo na sedežu društva v Gorici - Ul. Brass, 20 - tel. 0481 33288 od ponedeljka do petka med 17.30 in 19. uro. AŠD-SK BRDINA organizira v nedeljo, 16. marca društveno tekmo v For-ni di Sopra. Vabljeni vsi tečajniki, člani in prijatelji. Za prijave pokličite društveno št. 347-5292058 ali 340-1653533 (Valentina). Vljudno vabljeni! JADRANJE - Jaro Furlani v Dubaiu na prvi preizkušnji RC44 Cup »Naš cilj je skupna zmaga« Tudi letos v družbi jadralcev, ki nastopajo na Pokalu Amerike - Dobre uvrstitve na prvi letošnji etapi - Konec aprila v Cagliariju Prejšnji konec tedna se je v Dubaiu zbrala svetovna jadralska smetana, med njo pa tudi naš slovenski jadralec Jaro Furlani. Študent gradbenega inženirstva se je že lani pridružil slovenski ekipi Ceeref, ki nastopa v jadralnem razredu RC44 s Črnim sokolom, letos pa mu je lastnik jadrnice Igor Lah obnovil enoletno sodelovanje. Letošnji cilji slovenskega poslovneža Laha, ki je la ni nas to pil le na ne ka te rih pre iz -kušnjah pokala, pa so višji: »Udeleži li se bo mo vseh šest re gat, cilj pa je skupna zmaga,« nam je orisal Jaro letošnje načrte. Pokal RC44 šteje letos šest preizkušenj, na vsaki pa se bodo pomerili skupaj profesionalni in amaterski jadralci v flotnih re-gatah, dvobojih in regatah ob obali. Novost predstavlja DHL Cup: pokal bo prejela ekipa, ki bo zbrala najboljši skupni rezultat vseh regat ob obali. Pravila klase RC 44 določajo, da so lahko na krovu posamezne jadrnice štirje poklicni jadralci in štirje amaterji, v flotnih regatah in regatah ob obali je krmar lastnik, v re-gatnih dvobojih pa je lahko profesi-o na lec. V vrtincu svetovno znanih jad- ralcev se je znašel tudi Jaro Furlani, ki letos jadra s taktikom Jamesom Spithillom, Michelejem Ivaldijem, Jordanom Smithom in Magnusom Augustsonom - s smetano ameriškega pokala. »Vsi razen Magnusona branijo barve BMW Oracla, Šved pa je sedaj v bistvu brez službe, saj so ga zaradi nejasne usode ameriškega pokala odslovili z nemške ekipe (op. a. United Internet Team Germany). Sedaj tekmuje v klasi RC44 in PP 52,« je povedal Jaro, ki na krovu jadrnice skrbi za jadra. Prva letošnja preizkušnja je stekla v Dubaiu prejšnji konec ted- Član tržaškega pomorskega kluba Sirena Jaro Furlani se je prejšnji konec tedna udeležil z ekipo Ceeref (lastnika Igorja Laha) udeležil prve preizkušnje pokala RC44 kroma na. So de lo va lo je le šest po sadk, saj so se nekateri odpovedali nastopu tudi zaradi visokih stroškov. Azijsko turnejo so tako izpustili italijanski Mascalzone Latino, slovenska Ekipa 44 in tržaška Magia Marina Quaia-ta. Odsotni sta bili tudi japonska in polj ska eki pa: »Na sled nji me sec od 23. do 27. aprila bomo tekmovali v Cagliariju. Mislim, da bo tam prisotnih 11 ekip,« je napovedal Jaro Furlani, ki je sicer s svojim prvim letošnjim nastopom zadovoljil: »V flot-ni regati smo bili drugi, v dvoboju prvi, na regati ob obali umetnega otoka Palma pa četrti,« je pojasnil. Flotno ragato in regato ob obali pa je osvojila italijanska posadka Hiros-hi - Citta di Milano lastnika Arman-da Giuliettija. Krmar dvakratnih zmagovalcev je bil Sebastian Col, ki je lani na ameriškem pokalu krmaril Arevo Challenge: »Sebastian je francoskega rodu. Uvrščajo ga med pet najboljših jadralcev match race-jev. Dodatno vrednost ekipi daje tudi odlični Južnoafričan Ian Aenslie, član ekipe Shosholoza, ki posadko trenira,« je orisal nasprotnikovo ekipo Jaro. Čez mesec dni bo tržaški jadralec nadaljeval jadralno avanturo v Cagliariju. Zanimalo nas je še, ali je taka izkušnja zanimiva tudi iz finančnega vidika: »Ekipa mi krije vse stroške, tudi letalsko karto,« nam je zaupal Jaro in dodal, da prejme tudi dnevnico. Ni pa nam razkril, koli ko zna ša. ( V. S.) / ŠPORT Četrtek, 13. marca 2008 21 KOŠARKA - Promocijska liga na Goriškem Dom se bo odslej boril za napredovanje Kljub (uspeli) pomladitvi ekipe so v 18 nastopih rednega dela dosegli kar 14 zmag Monfalcone - Dom 45:40 (15:12, 28:17, 36:34) DOM: Voncina 10, Gravner, Cej 8, Belli 8, Kojanec 4, Kristan-cic 4, Faganel 5, Campanello, Čotar nv, Zavadlav 1, Bresciani nv, trener Peter Brumen. SON: 24; PON: nihče. 3T: Faganel 1. Domovci so v zadnjem krogu prvega dela prvenstva grdo klonili proti Tržiču. Čeprav so bili varovanci trenerja Brumna nemoti-virani, saj so se že pred srečanjem uvrstili v nadaljnji del tekmovanja, bi si take predstave ne smeli privoščiti, saj so prikazali res najgršo igro v letošnji sezoni. Sezona pa se bo za Goričane takoj nadaljevala, saj se bodo v naslednji fazi tekmovanja pomerili skupaj z Vilešem in Gradežem proti prvim trem ekipam iz tržaške skupine Skycra-persom, Scogliettom in Inter-muggio. V novonastali skupini bodo domovci začeli s šestimi točkami, ki so si jih nabrali z zmagami proti neposrednim tekmecem v prvem delu prvenstva. Kljub porazu v zadnjem krogu je obračun rednega dela sezone pozitiven, saj so domovci na osemnajstih tekmah utrpeli le štiri poraze. Poleg tega so kar dvakrat premagali neposrednega tekmeca za napredovanje Gradeža. Z Vilešem pa so varovanci trenerja Brumna prvič zmagali, drugič pa hudo izgubili, zato bo ta ekipa domovcem nedvomno nadležna, če se bodo z njo ponovno srečali. V Domovem taboru so seveda glede prihodnosti ambiciozni in bodo vedno ciljali na maksimalen cilj, to se pravi napredovanje v D ligo. Če pa jim David Cej (na sliki) je bil z 258 točkami najboljši Domov strelec rednega dela prvenstva, Cristiano Franco (216 točk) pa je imel najboljše povprečje 14,4 točke na tekmo. Na lestvici Domovih strelcev sledijo: Albert Voncina 155, Fabrizio Campanello 127, Miha Gravner 118, Massilimiano Belli 104, itd prinčič to ne bo uspelo, bodo lahko vsekakor z letošnjo sezono zadovoljni, saj je le ta bila ključnega pomena za pomladitev ekipe. Mladi so imeli veliko možnosti za igran-je,tako da so vsi (Čotar, Pahor, Voncina in Zavadlav) precej napredovali, čeprav bi po mnenju trenerja Brumna lahko pokazali še več. Dobro so se odrezali tudi veterani, med katerimi sta nedvomno izstopala kapetan Cej in vedno zanesljivi Franco. Važno vlogo so odigrali tudi Campanello, Kri-stancic, Belli in Gravner, ki pa so včasih preveč nihali v igri. Razumljivo se bodo morali vsi zdaj veliko potruditi, da bi lahko v končnici čim več napredovali. (Albert Voncina) UNDER15 Jadran ZKB - Udine Basket Club 53:80 (14:14, 15:17, 14:27, 10:22) JADRAN ZKB: Pegan, Gre-gori, Škerl 15, Dellisanti 17, Kraus 2, Daneu 7, Longo, Frandolič, Sacher 12, DellAnno, Valič. TRENERJA: Mario Gerjevic in David Ambrosi. TRI TOČKE: Škerl 1. V prvih dveh četrtinah so se jadranovci enakovredno borili proti solidni ekipi iz Vidma. Zatem so gostje dokazali, da so nekoliko bolj izkušeni. Varovanci trenerske dvojice Gerjevič-Am-brosi niso bili najbolj natančni pri metih. Pri gostiteljih so se tokrat izkazali Niko Daneu (v napadu in v obrambi), Luca Dellisanti in Tadjan Škerl. turnir alpe adria Jadran v Rovinju v finalu vodil proti Olimpiji V nedeljo so se začetniki nabrežinskega Sokola in goriškega Doma pod imenom združene ekipe Jadrana udeležili Turnirja Alpe Adria v Rovinju. V prvi tekmi so se jadranovci srečali z domačini iz Rovinja. Z agresivno igro so si takoj priborili precejšnjo prednost petnajstih točk, ki so jo iz četrtine v četrtino povečali do končnih 32 točk. Pod koši se je uveljavil Antonello, ki je ulovil mnogo odbitih žog, v napadu pa sta se poleg Ridolfija in Ušaja odlično izkazala še Kojanec in Regent. Kar deset igralcev se je vpisalo med strelce, kar priča o dobri skupinski igri. V finalu so se naši fantje spoprijeli z ekipo Olim-pije, ki je v prvi tekmi premagala ekipo Reko. V prvi četrtini so jadranovci igrali odločno in motivirano in presenetili objektivno boljšega nasprotnika. Ljubljančani so nam zaupali, da je bilo prvič, da je kaka ekipa vodila proti njihovi izbrani vrsti. Že v drugi četrini pa je Olimpija pokazala svojo moč, ko je na igrišče stopil Kodrin, 186 cm visok začetnik, ki se spretno premika po igrišču in je pod košema skoraj nepremagljiv. Jadranovci so se upirali nasprotniku do konca tekme in prikazali nekaj lepih prodorov ter skupinskih akcij. Na sploš no mo ra mo pod čr ta ti lep na pre dek vseh na -ših začetnikov, ki igrajo iz tekme v tekmo boljše in bolj samozavestno. Polfinale: Rovinj - Jadran 31:64 (4:20, 19:34, 24:50) JADRAN: Regent 7, Kojanec 12, Peric 1, Ridolfi 18, Devetak 3, Pernarcich 2, Ušaj 15, Sardoč 2, Anto-nello 2, Osso 2, Abrami, Pintar. Finale: Jadran - Olimpija LJ 31:60 (16:13, 18:34, 27:45) JADRAN: Antonello 4, Sardoč, Peric, Regent, De-vetak 5, Kojanec, Ridolfi 9, Ušaj 11, Osso 2, Pernarcich, Abrami, Pintar. PLANINSKI SVET Pohod SPDT skozi geološki čas V nedeljo, 16. marca 2008 ob 8.30, se bodo tržaški planinci zbrali na Po-klonu (za restavracijo Furlan) in se od tu napotili na izredno zanimiv, čezmej-ni pohod. Cilj izleta je predvsem spoznavanje našega bližnjega okolja in geološke zgradbe kraških tal, ki je v tem času, ko se narava komaj prebuja, najbolj vidna. Pod vodstvom dobrega poznavalca in ljubitelja geoloških znanosti, Pao-la Sossija se bomo podali po ozemlju Re-pentabra: s Poklona na Col, nato bomo prečkali državno mejo, se podali na Vo-glje, na Volniško gričevje in mimo P'ča nazaj na Poklon. Pot ni zahtevna in je primerna za vse. Hodili bomo približno tri ure in pol. Vabljeni člani in prijatelji, ki bi radi spoznali zanimivosti teh krajev. Za morebitna pojasnila tel. 040/2176855 -Vojka. (M.P.) Pomladanski izlet SPDT Na velikonočni ponedeljek, 24. marca 2008 organizira SPDT že tradicionalni ''Pomladanski izlet''. Letošnji pohod, bo potekal po Vertovčevih poteh, to je po tematski pohodni poti, ki nas vodi skozi vasi zgornje Vipavske doline. V teh krajih je živel in delal Matija Vertovec, duhovnik, poljudnoznanstveni pisec, rojak in učitelj vipavskih vinogradnikov. Pohod po lahki, lepo označeni poti bo trajal 4 - 5 ur; najvišja točka je 422 m visoki Ostri Vrh, najnižja pa Uhanje na 75 m n.v.. Udeleženci se bomo zbrali ob 8.30 pri spomeniku v Križu. Od tu se bomo z osebnimi avtomobili odpeljali v Ustije pri Ajdovščini. Vse potrebne informacije Vam nudi vodja izleta Livio -tel. 040/220155. (L.S.) SPDT - članarina Odbor SPDT obvešča člane, da bodo lahko plačali društveno članarino na Občnem zboru, ki bo danes, 13. marca 2008 v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška, 20 ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Med letom lahko plačajo članarino v Tržaški knjigarni, na sedežu društva (ul. Sv. Frančiška, 20) v ponedeljkih ob 21. uri in pri odbornikih. Vabljeni! Po dolini reke Reke in v Škocjanske jame SPDG prireja prvo aprilsko nedeljo avtobusni izlet v Škocjan pri Divači. Izletniki bodo imeli možnost izbire med planinskim programom in ogledom svetovno znanih jam. Planinci bodo prehodili označeno planinsko pešpot po soteski reke Reke in sicer od mostu v Famljah do Škocja-na. Zelo zanimiva pot, mimo nekdanjih mlinov in ruševin gradov, zahteva okrog tri ure hoje. Okrog dve uri traja voden ogled Škocjanskih jam. Udeležencem priporočamo tudi sprehod po Škocjanski učni poti, ki nudi obiskovalcem zelo zanimiv, predvsem pa nazoren vpogled v geološko dogajanje na tem delu Krasa. Na učni poti priporočamo tudi ogled treh muzejev, oziroma zbirk. Ob vpisu je treba poravnati strošek avtobusnega prevoza, medtem ko bodo vstopnice za ogled jame interesenti lahko nabavili neposredno v Škocjanu. Prijave sprejemam na sedežu društva, Verdijev Korzo 51/int., danes, med 19. in 20. uro ter v četrtek, 20. t.m., prav tako med 19. in 20. uro. Rok za prijave se zaključi 29. marca. Tridesetič pohod na Arihovo peč V priredbi koroških planincev, članov SPD Celovec, Športne zveze iz Celovca in krajevnega prosvetnega društva iz Šentjakoba je v nedeljo, 2. marca potekal 30. zimski pohod na Ari-hovo peč, v spomin na februarja 1945 padle partizanske borce. Pohoda se je, ob prelepem naravnost pomladanskem vremenu, udeležilo okrog petsto planincev s Koroškega, Slovenije in tudi Italije. Pod Arihovo pečjo, kjer je bil v zimi 1944/45 urejen partizanski bunker in kjer je v bližini padlo osem partizanov, je bila, pri spominski plošči, krajša komemoracija. Udeležil se je je tudi eden od preživelih borcev, Bogdan Mohor - Ston. Pohodniki so zatem nadaljevali pot do koče na Bleščeči planini, celovškega SPD. V dolino so se vrnili po gozdnih poteh, mimo Ressmannove lovske koče. Na Čemernici, kjer je bil start in cilj pohoda, so udeležencem izročili priznanja. Letošnjega pohoda Arihova peč se je udeležila tudi manjša skupina članov SPDG. Po poteh Valentina Staniča Planinsko društvo v Kanalu, poimenovano po Valentinu Staniču, pripravlja ob koncu meseca, vsakoletni pohod od Solkana, preko Sabotina, Vrho-velj in Korade, do Kanala. Celotna pot zahteva okrog osem ur hoje, možno pa jo je prehoditi samo polovično, od Solkana do Vrhovelj, oziroma z Vrhovelj do Kanala. Prireditev bo v soboto, 29. marca. Kam na velikonočni ponedeljek ? V Brda, seveda. Vabilo velja za člane SPD Gorica, ki bi drugi praznični dan Velike noči radi preživeli v naravi in prijetni društvi, v upanju, da bo tudi vreme vsaj nekoliko naklonjeno. Cilj letošnjega pomladanskega izleta so zahodna Brda, z ogledom nekaterih naravnih in kulturnih zname- nitosti. Podrobnejše informacije bo društvo posredovalo v prihodnjem ted- Počastitev 150-letnice rojstva dr. Henrika Tume V juliju bo minilo 150 let od rojstva političnega in kulturnega delavca ter planinca in alpinista dr. Henrika Tu-me. Tuma je precejšen del svojega bogatega življenja preživel na Primorskem in posebej v Gorici, od koder se je moral, v letu 1923 dokončno izseliti. Ob pomembni obletnici se bo v Gorici in Novi Gorici zvrstilo kar nekaj prireditev. Goriški planinci so se odločili, da natisnejo razglednico s Tumovim portretom. Na razpolago bo že ob bližnjem občnem zboru. Osrednji društveni izlet PD Nova Gorica PD Nova Gorica prireja od 23. do 30. avgusta osrednji društveni izlet v visokogorje med Avstrijo in Nemčijo. Prenočitev je predvidena v planinskih postojankah in mladinskih zavetiščih. Predviden je vzpon na tri vrhove v okolici prelaya Brenner in na najvišji vrh Nemčije, Zugspitze. Skupino bodo spremljali trije vodniki, maksimalno število udeležencev pa je 46. Podrobnejše informacije nudijo na sedežu društva v Novi Gorici, Bazoviška 4 tel. 00386530023030 ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro. BALINANJE - ZSŠDI Turnir dvojic je pripadel Kramarju in Doljaku Prejšnji teden je balinarska komisija pri ZSŠDI priredila zadnje tekmovanje med zimskim časom, zadnje pa bo po vsej verjetnosti čez kak teden, ko bo izvedla turnir četvork. Enaindvajset pisanih dvojic sestavljenih z žrebom je merilo moči v ponedeljek, sredo in petek v Domu pristaniških delavcev. Končno prvo mesto je zasedla dvojica v postavi Kramar-Doljak. Medtem ko je uspeh prvega prava redkost pa se je Krasov balinar med zimo večkrat postavil v ospredje. Kljub že prestanih sedmih križev pa zagnani Samatorčan redno obiskuje balinišče in sad tega so tudi uspehi, ki jih je požel med zimo. Prejšnjo nedeljo je na zadnjem tekmovanju, ki ga je oskrbnik Nevio priredil med zimsko sezono skupaj z društvenim kolegom Mi-ličem, zasedel drugo mesto. V petkovem finalu sta jima stala nasproti Petaros in Ba-gozzi. Resnici na ljubo je bilo od njiju pričakovati večji odpor, a Petaros, ki ga sicer poznamo za dobrega bližalca, se nikakor ni znašel na veliko bolj tekočih stezah v Bazovici. Njegov soigralec Bagoz-zi pa se v vlogi tolkača ni preveč znašel, tako da je večkrat z napačnimi izbiri skušal to pomanjkljivost nadoknaditi z bliža-njem, kar pa se na koncu ni obrestovalo, saj sta Kramar in Doljak kljub zapravljenim priložnostim gladko slavila z 11:5. Na tretje mesto sta se uvrstili dvojici Guštin-čič - Pelizon in Cattunar - Moreu. Pred kratkim je tekmovanje s šestnajstimi dvojicami organizirala tudi ba-zovska Zarja. V kakovostnem finalu sta končno prvo mesto dosegla Mervic in Calzi, ki sta bila boljša od Petarosa in Lada Fatur, člana Obrovske gradnje. V Miljah pa je Gajeva dvojica Tencich - Leghis-sa in Calzi zasedla drugo mesto, na zadnjem obračunu trojk pa je v Domu pristaniških delavcev slavila ekipa v postavi Massimiliano in Donato Covac ter Skupek. Gajeva ekipa, ki bo 27. t.m. opravila krstni nastop v C ligi vsako sredo zvečer redno trenira na balinišču pri Brišči-kih, kjer bo ob četrtkih s pričetkom ob 19. uri odigrala domača srečanja. (Z. S.) KOLESARSTVO Dobre uvrstitve Vidonija, Komaca in Doglie Člani tržaške amaterske kolesarske ekipe Team Eppinger Saab MG so že začeli novo sezono. Pred kratkim - po skupnih pripravah v Lecceju - so nastopili na tridnevni preizkušnji pri Imperii v Liguriji (Tre giorni di Bordighera). Roberto Vidoni iz Nabrežine se je uvrstil na odlično drugo mesto v kategoriji mladincev. Andrej Komac iz Bovca pa se je udeležil dirke v Bardolinu in v kategoriji mladincev se je uvrstil na 3. mesto. Predsednik tržaškega kluba Ivo Doglia pa je tekmoval v kraju Campigo di Caste-franco Veneto. V kategoriji »gentleman« je osvojil solidno drugo mesto. Pred njim se je uvrstil le Mose Segato. ORIENTACIJSKI TEK Soliden nastop Gajinih tekmovalcev na Lipici Open Okrog 700 tekmovalcev iz celotne Evrope (prisotna je bila tudi francoska selekcija) je v soboto in v nedeljo tekmovalo na 16. izvedbi tekmovanja v orientacijskem teku Lipica Open, ki se je odvijalo pri Krajni vasi pri Dutovljah. Na težavni in blatni progi so nastopili tudi nekateri člani ŠZ (sekcija za orientacijski tek) Gaja s Padrič in iz Gropade. Najvidnejši rezultat je dosegel Peter Ferluga, ki se je v nedeljo uvrstil na drugo mesto v začet-niški kategoriji »beg«. Prvak Lipice Open 2008 pa je bil ruski tekmovalec južnoti-rolske ekipe Sport Club Meran Mikhail Mamleev. NOGOMET - Državni nogometni amaterski pokal (državna faza): Seveglia-no - Legnago Salus 2:2. 22 Četrtek, 13. marca 2008 TRST - Gledališče Rossetti Glasbeni popoldnevi Niz se bo pričel 31. marca z nastopom Daniele Barra Niz pomladanskih koncertov v izvedbi protagonistov muziklov in operete je že tradicija v tržaškem gledališču Rossetti. Mednarodno društvo operete, nosilec vsakoletne, komplementarne koncertne pobude za vredno tenje posa mez nih, večkrat ne do vo lj pri zna nih talen tov, je predstavilo včeraj nov cikel Glasbenih popoldnevov, ki ga bo - kot običajno - priredilo v sodelovanju s Stalnim gledališčem FJK. Letošnja izvedba se začenja v znamenju rahlega nelagodja zaradi odpovedi glavnega pokrovitelja in prezasedenosti ve li ke dvo ra ne gle da li šča Ros set-ti; vsi koncerti, ki so v prejšnjih letih bili deležni zelo številnega obiska, se bodo le tos odvija li v ko mor -nem okviru dvorane Bartoli. Organizacijski vodja Stefano Curtije pojas nil, da je seli tev pove zana z ve li -kim us pehom umet niš ke in mar ke -tinške politike tržaškega gledališča, kjer je dejavnost posebno razvejana in bogata na vseh področjih, obe -nem je potrdil navezanost publike na muzikal in na njegove ustvarjalce ne samo v zvezi s tem ciklom, saj so vse ponovitve gostovanja Webbe-rjevega »Cats« skoraj razprodane z rekordnim številom prodanih vstopnic (okrog 3000 v enem samem dnevu). Ljubitelji muzikla bodo poleg tovrstnih, odmevnih predstav na velikem odru lahko v prihodnjih me- secih prisluhnili po zelo dostopnih cenah spletom znanih in priljubljenih songov iz mednarodne literature tudi na štirih komornih večerih, ki jih je včeraj predstavil predsednik Mednarodnega društva operete Claudio Grizon. Letošnja glavna usmeritev bo pozornost do domačega potenciala z nastopi znanih tržaških glasbenikov v raznih kombinacijah. Niz se bo pričel 31. marca z recitalom igralke in pevke Daniele Barra ob spremljavi pianista Giovannija Marie Montija (glasbeni vodja priznanega ansambla della Rancia), ki bo posvečen ameriški in italijanski filmski glasbi. Uveljavljeni tržaški tenorist Andrea Binetti si je zamislil program o opereti v filmu in na televizijskem ekranu, ki ga bo predstavil 7. aprila s sopranistko Danielo Plos in pianistom Federicom Conso-lijem. Dobitnik predlanske nagrade Mas si mi ni Davide Cala bre se bo protagonist monografskega sporeda skladb iz opusa velikana svetovnega muzikla Lloyda Webberja (14. aprila), pri katerem bos ta sode lo vala tudi pevka Alberta Izzo in pianist Cor-rado Gulin. Zadnji od glasbenih popoldnevov bo na sporedu 21. aprila, ko bosta v dvorani Bartoli nastopila Ennio Ficiur in Daniela Pobega z dramatiziranim potpurijem znanih songov. Vstopnice in abonmaji bodo na voljo pri gledališki blagajni od petka, 14. marca. (ROP) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Rainer Werner Fassbinder: »Le lacrime amare di Petra von Kant« / Nastopajo: Stalno gledališče iz Umbrije, Stalno gledališče iz Turina in v sodelovanju z Théâtre National Populaire Villeurbanne - Lyon. Režija: Antonio Latella. Urnik: danes, 13. ob 16.00 in 20.30, jutri, 14. in v soboto, 15. ob 20.30 ter v nedeljo, 16. marca ob 16.00. DVORANA BARTOLI Patrick Sueskind: »Il contrabasso« / Apas Produzioni. Režija: Marco Risi. Urnik: do 15. marca ob 21.00 v nedeljo, 16. marca ob 17.00. La Contrada Tennessee Williams: »La rosa tatua-ta«. Nastopa The Dreamers Productions srl. Režija: Francesco Tavassi. Urnik: danes, 13., jutri, 14. in v soboto, 15. ob 20.30 ter v nedeljo, 16. marca ob 16.30. Gledališče Miela V četrtek, 20. marca ob 21.00 /»Pros-sime aperture« je naslov komične predstave, ki jo bo podal Andrea Rivera. GORICA Kulturni dom V soboto, 15. marca ob 20.45 / Gledališka predstava skupine "Gradisca... Il teatro": »Mi e caduta una cavalla nel-l'letto« (Padla mi je ena kobila v posteljo). Režija: Salvatore Zona. TRŽIČ Občinsko gledališče V soboto, 15. marca ob 20.45 / Ulde-rico Pesce: »Fiato sul collo. I 21 giorni di lotta degli operai della Fiat di Mel-fi«. Nastopata Ulderico Pesce in Andrea Satta. VIDEM Teatro Palamostre Werner Schwab: »Sterminio« / Nastopa Teatro delle Albe iz Ravenne v okviru sezone "Teatro contatto 07/08". Režija: Marco Martinelli. Urnik: danes, 13. marca ob 21.00, 15. marca ob 19.00 in 22.00 ter 16. marca ob 21.00. Jutri, 14. marca ob 21.00, Teatro Pala-mostre, foyer / Elsa Morante: »La canzone degli F.P. e degli I.M.«. Nastopa Teatro delle Albe iz Ravenne. Zamisel in režija: Marco Martinelli. V četrtek, 20. marca ob 21.00 / V okviru sezone "Teatro contatto 07/08". Valeria Raimondi ed Enrico Castellani: »Made in Italy«. Produkcija: Babilonia Teatri, Operaestate Festival Veneto. _SLOVENIJA_ KOPER Danes, 13. marca ob 20.00 / Marko Po-korn: »Kdo vam je pa to delu?«. Gostuje Café teater, Ljubljana. Jutri, 14. marca ob 20.00 / Neil Simon: »Obletnica«. Producent: Ljupčo To-dorovski - Upa. Predstava je v srbskem in hrvaškem jeziku. V soboto, 15. marca ob 11.00 / Nina Kokelj: »Španska princeska«. V ponedeljek, 17. marca ob 20.00 / Več avtorjev: »5žensk.com«. Gostuje Špas Teater, Mengeš. V torek, 18. marca ob 20.00, mala dvorana / »Večer z Iztokom Mlakarjem«. PIRAN Gledališče Tartini Danes, 13. marca ob 19.00 / Gledališka predstava »Hipoteka«. Nastopa društvo Talia - gledališki kalejdoskop. Režija: Samanta Kobal. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 13. marca ob 19.30 / Dane Zajc: »Jagababa«. Jutri, 14. marca ob 19.30 / Dane Zajc: »Jagababa«. V petek, 21. ob 19.30 in v soboto, 22. marca ob 20.00 / Andrej Hieng: »Osvajalec«. Mala drama Jutri, 14, marca ob 20.00 / Yukio Mi-shima: »Markiza de Sade«. V soboto, 15. marca ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra. Poigra«. V ponedeljek, 17. marca ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Bog masakra«. V torek, 18. marca ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V sredo, 19. marca ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. V četrtek, 20. maja ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra. Poigra«. V petek, 21. marca ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Bog masakra«. V soboto, 22. maja ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra. Poigra«. MGL Veliki oder Danes, 13. marca ob 19.30 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. Jutri, 14. in v soboto, 15. marca ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V torek, 18. marca ob 19.30 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. V sredo, 19. marca ob 19.30 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«, gostuje SNG Nova Gorica in Gledališče Koper. V četrtek, 20. marca ob 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V petek, 21. marca ob 19.30 / Molie- PRIREDITVE re: »Ljudomrznik«. V soboto, 22. marca ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Mala scena MGL Danes, 13. marca ob 20.00 / Miro Ga-vran: »Vse o ženskah«. Jutri, 14. marca ob 16.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«; ob 20.00 Jana Pavlič: »Tosca«. V ponedeljek, 17. marca ob 20.00 / Jana Pavlič: »Tosca«. V torek, 18. marca ob 16.00 / José San-chis Sinisterra: »Carmela in Paulino variete na fino«; ob 20.00 Sergi Belbel: »Mobilec«. V sredo, 19. marca ob 16.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«; ob 20.00 avtorski projekt Gregorja Čušina: »Hagada«. V četrtek, 20. marca ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. V petek, 21. marca ob 20.00 / Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje«. Šentjakobsko gledališče Danes, 13. ob 17.00 in 19.30 / W. Allen: »Bog«, komedija, režija Gašper Tič. Jutri, 14. marca ob 17.00 / V. B. Tartuffe: »Kralj na fiziki« (maturitetni spektakel), režija Jure Karas. V ponedeljek, 17. marca ob 19.30 / W. Allen: »Bog«, komedija, režija Gašper Tič. V torek, 18. marca ob 18.00 / W. Shakespeare: »Komedija zmešnjav«, komedija, režija Dejan Sarič. V sredo, 19. in v četrtek, 20. marca ob 17.00 / V. B. Tartuffe: »Kralj na fiziki« (maturitetni spektakel), režija Jure Ka-ras. V petek, 21. in v soboto, 22. marca ob 19.30 / W. Allen: »Bog«, komedija, režija Gašper Tič. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Georges Bizet: »I pescatori di perle« / Diriget: Fredrich Chaslin. Urnik: v torek, 18., v sredo, 19., v četrtek, 20., v sredo, 26. in v petek, 28. marca ob 20.30, v soboto, 29. ob 17.00 in v nedeljo, 30. marca ob 16.00. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 16. marca ob 18.00 / V okviru »Openskih glasbenih srečanj« bo nastopil Harmonkarski orkester GM Synthesis. Dirigent: Klavdij Furlan. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 13. marca: / Koncert Duo Sluga - Corazza: Sluga Aleksander - čelo, Carlo Corazza - klavir. Avditorij Jutri, 14. marca ob 20.45 / »Fagottissi-mo«. Mihai Timofte, Costica Marcut, Pavel Ionescu in Gorge Hariton. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 18. marca ob 20.45 / Nastopil bo iranski pianist Ramin Bahrami. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Danes, 13. marca ob 20.45 / Simfonični orkester FJK. Dirigent: Umberto Be-nedetti Michelangeli. Jeffrey Swann -klavir. V nedeljo, 16. marca ob 20.45 / »U- Theatre / Shaolin kun fu. A hit of Zen«. Plesno-glasbeni spektakel. _SLOVENIJA_ PIRAN Gledališče Tartini V soboto, 15. marca ob 20.00 / Koncert. Marko Hatlak - harmonika, Miho Maegaito - klavir, Jens Brulls - tolkala. NOVA GORICA Kulturni dom V sredo, 19. marca ob 20.15, mala dvorana / »Spopad harmonik«: Miha De-bevec - diatonična harmonika, Tomaž Rožanec - klasična harmonika. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST V Palači Gopcevich bo do 15. marca na ogled razstava »Da Vienna all'Eurpoa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Državni knjižnici bo do 11. aprila na ogled razstava Adalberta Stifterja z na- slovom »Stifter x 3«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00. Muzej židovske skupnosti / do 31. marca bo na ogled razstava del Annamarie Ducaton Wolinsli z naslovom: »La Porta dell'Anima - Omaggio ad Anna Frank«. Urnik: ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 19. ure. Razstavni prostor Sanmichele 11: do 14. marca bo na ogled razstava »a+u« Dimitrija Waltritscha. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. Občinska umetnostna dvorana: do 16. marca razstavlja pod naslovom »Bian-co d'ombra« Marina Brumat. Odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Muzej sodobne umetnosti Ugo Cara: »Pokopališče cigaret. Poetični projekt pepelnikov«. Urnik: od torka do sobote od 17.00 do 19.00, ob četrtkih in nedeljah od 10.00 do 12.00, ob ponedeljkih zaprto. Ogled možen do 28. marca. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška 131): do 21. marca je na ogled razstava slik Geni Gruden - Pejsaži. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. Prosvetni dom: ob delavnikih od 16.00 in 19.00 je odprta fotografska razstava »Staranzano - Le donne, i lavori nel Novecento« (Štarancan - Ženske in delo skozi dvajseto stoletje). REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. DEVIN Jadranski zavod združenega sveta: »Il silenzio dei campi« je naslov razstave Ericha Hartmana, ki bo odprta do 4. aprila. NABREŽINA Kavarna Gruden: na ogled je razstava grafik Judite Horvath Fontana »Odsevi v modrem«, ob sredah zaprto. V dvorani Igo Gruden razstavlja Dezi-derij Švara izbor slik s naslovom »Prostor in umetnost«; odprto ob nedeljah od 10.00 do 12.00 in po dogovoru. (Info.: 040-299632 in 040-200123). GORICA Državna knjižnica (Ul. Mameli): slikarska razstava Terpictura (Avstrija -Italija - Slovenija) v organizaciji kulturnega centra Tullio Crali. Razstavljajo Birgit Bachmann, Antonio Crivellari, Jaun Arias Gonano, Arjan Pregl, Claudia Raza, Larissa Tomassetti, Etko Tutta, Klavdij Tutta in Gloria Zoitl; na ogled bo do 15. marca od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. V dvorani APT na trgu Martiri della Liberta d'Italia (palača postaje) bo do 15. marca odprta razstava z naslovom »Prossima fermata... viaggio nei 150 an-ni di trasporto pubblico in Provincia, Gorizia e dintorni«; od ponedeljka do sobote med 15. in 19. uro (razen sred in nedelj), za skupine tudi zjutraj s predhodno najavo na tel. 0481-593506. Kulturni dom: do 20. marca bo razstavljala slikarka Marina Brumat iz Fare ob Soči. Možnost ogleda od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 16. in 18. uro, v večernih urah pa med raznimi kulturnimi prireditvami. Kulturni center Lojze Bratuž: do 14. marca, bo pod naslovom »Moji srčni kraljici« razstavljal likovnik Rudi Skočir. Odprto od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00. (Nadalje možen ogled do 24. aprila ob prireditvah ali po domeni). V deželnem avditoriju v Ul. Roma je na ogled fotografska razstava z naslovom »La chiesa del S. Cuore: Cronaca ed im-magini 1892-2008)« v organizaciji fotografskega krožka Isontino BFI. Razstavljajo Agostino Colla, Antonio Fa-bris, Claudio Melchior, Davide Rozic, Tarcisio Scappin, Stefano Sentieri, Lui-gi Tosoratti in Giovanni Viola; na ogled bo do 19. marca vsak dan med 10. in 12. ter med 16. in 19. uro, ob nedeljah zaprto. -/ ŠTEVERJAN V gostilni Koršič bo do 21. marca na ogled fotografska razstava Marka Lut-mana, Renata Elie in Simona Komjan-ca na temo pomladi. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. Galerija Meduza: do konca marca bo razstavljal grafike Zvest Apollonio. Pokrajinski arhiv (Kapodistriasov trg 1): do 11. aprila (otvoritev jutri, 13. marca ob 12.00), bo v priredbi Pokrajinskega arhiva Koper in škofijskega arhiva Koper razstava, ki jo je pripravila Branka Sulčič »P.P. Pius II Aeneas Sil-vius Piccolomini«. SEŽANA Kosovelov dom (galerija Mira Kranjca): na ogled je skupinska razstava »Umetniki za Karitas«. Kosovelov dom: v veliki galeriji razstavlja slike z naslovom »Žarjenje življenja« Mirjam Kocjan. MC Podlaga Sežana: do 29. marca, bo na ogled fotografska razstava »Mladi brez meja«. Fotografije so nastale v sklopu projekta Mejni dogodki na temo povezovanje ljudi z obeh strani meje ob padcu Schengenske meje. Izbrane fotografije avtorjev starih med 15 in 30 let. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3), prireja odprtje razstave Polone Petek z naslovom Slike 2001-2007 jutri, 14. marca, ob 19. uri; na ogled bo do 4. aprila. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V paviljonu poslovnega centra HIT na Delpinovi 7a je do 30. aprila, vsak dan od 10. do 19. ure, na ogled razstava izbranih del grafičnega oblikovalca Mil-jenka Licula, letošnjega Prešernovega nagrajenca. Galerija Frnaža (Erjavčeva ulica 49: do 28. marca so na ogled izbrana dela Marjete Pahor. V Mestni galeriji (Trg Edvarda Kardelja 5), bo jutri, 14. marca, ob 19. uri odprtje razstave Društva likovnih umetnikov Severne Primorske z naslovom Odprtost barvnega sveta Razstavljajo Peter Abram, Vladimir Bačič, Lucijan Bratuš, Metka Erzar, Franc Golob, Danilo Jejčič, Simon Jugovic Fink, Azad Karim, Vladimir Klanjšček, Miran Kordež, Lucijan Lavrenčič, Alfred De Locatelli, Damjana Plešnar, Zmago Posega, Rudi Skočir, Milovan Valič, Valentina Verč, Miloš Volarič in Bogdan Vrčon; na ogled bo do 3. aprila od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, IB. marca 2008 2B Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Števerjan 2007: ans. Modri val 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Film: Estrellita 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in L. Giurato) 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana storie (vodi C. Balivo) 14.45 Nad.: Incantesimo 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) 20.00 23.20 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Don Matteo 6 (i. T. Hill, N. Frassica) 23.25 Aktualno: Porta a porta ^ Rai Due 6.45 Dnevnik - Zdravje 6.25 17.20, 19.50 Resničnostni šov: X Factor 7.00 Variete: Random, sledi L'albero az-zurro 9.25 Bormio: SP v alpskem smučanju: super veleslalom 10.45 Dnevnik: kratke vesti 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Aktualno: L'Italia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 (i. E. Atalay) 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero (vodi M. San-toro) 23.05 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.20 Variete: Artu (vodi G. Gnocchi) ^ Rai Tre 6.00 8.05 9.05 9.15 12.00 12.25 14.00 14.50 15.15 16.15 16.25 17.00 19.00 20.10 20.30 21.05 22.50 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caf-fe in Italia, istruzioni per l'uso Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Bormio: SP v alpskem smučanju: ženski super veleslalom Deželne vesti in vremenska napoved Dnevnik - Leonardo, sledi Dnevnik - Neapolis Kolesarstvo: Civitavecchia - Gub-bio (Tirreno - Adriatico) Dnevnik - GT Ragazzi Variete: Gnam Dok.: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nad.: Un posto al sole (P. Rispo, M. G. Cavalli) Film: Sfida tra i ghiacci (pust., ZDA, '94, r. S. Seagal, i. S. Seagal, M. Caine) Dnevnik - deželne vesti in Primo piano 23.25 Dok.: Sfide - Intrigo in Formula Uno 0.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved u Rete 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 6.15 Aktualno: Secondo voi, sledi Peste e corna e gocce di storia 6.25 Nan.: Kojak 7.30 Nan.: Magnum P.I. 8.30 Nan.: Nash Bridges 9.30 Nan.: Hunter 10.30 Nad.: Saint Tropez 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Febbre d'amore 12.00 Nad.: Vivere 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 16.00 Nad.: Sentieri 16.40 Nan.: L'uomo che rubo la Gioconda (It., '05, i. A. Preziosi) 18.40 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Non c'e due senza quattro (kom., It., '84, i. B. Spencer, T. Hill) 23.35 Film: Virus letale (fant., ZDA, '94, i. Kevin Spacey, Dustin Hoffman, Cuba Gooding, Rene Russo) 2.05 Dnevnik, pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.50 Aktualno: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful (i. M. Mauzy, K. Lowder, C. Maroulis) 14.05 16.50, 17.05, 18.15 Resničnostni show: Grande Fratello 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Variete: Uomini e donne (vodi M. De Filippi) 16.15 Resničnostni šov: Amici 17.20 Nan.: Una mamma per amica (i. E. Herrmann, L. Graham, A. Bledel) 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (vodi G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.10 Nan.: R.I.S. 4 - Delitti imperfetti (i. L. Flaherty, F. Troiano) 23.30 Variete: Maurizio Costanzo Show 1.20 Nočni dnevnik O Italia 1 6.10 Nan.: Otto sotto un tetto 6.35 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.: Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nan.: Prima o poi divorzio! 11.25 Nan.: Still standing 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 17.15 Risanke 15.00 Nan.: The O.C. 15.55 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.50 Nan.: Ned - Scuola di sopravvi-venza 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: La vita secondo Jim 19.40 Risanke: Simpsonovi 20.05 Risanke: Futurama 20.30 Kviz: La ruota della fortuna (vodi E. Papi) 21.10 Variete: Colorado (vodita R. Brescia in B. Braida) 23.55 Variete: Mai dire Grande fratello 0.45 Realistični šov: Talent 1 ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.00 8.30, 10.30 Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor 8.10 Dnevnik - pregled tiska 8.50 Aktualno: A tu per tu - Lettere a Don Mazzi 9.00 Domani si vedra 9.30 Udinesismi, il blog in tv 9.55 10.35 11.05 12.45 13.35 14.00 15.00 16.10 18.35 18.50 19.10 19.55 20.05 20.30 20.55 21.05 22.45 23.00 23.30 23.45 0.05 15.30 Dok. o naravi Nan.: The flying doctors Koncert klasične glasbe Vprašanja Illyju Inf. odd.: A tutto gas Aktualno: La TV delle liberta Politična oddaja: Occhio azzurro Nan.: Zanna Bianca Obiettivo lavoro Inf. odd.: Udine ai raggi x Telequattro: Un'esperienza in Kenya Športna oddaja Aktualno: Carnia, terra d'emozioni Deželni dnevnik Aktualno: Qui Cortina Film: Road house - Assassino nel-la notte (dram., '84, r. J. N. Robinson, i. W. Dafoe) Gledališka sezona FJK - Rossetti 1.30 Vremenska napoved Aktualno: In contatto con la Trieste Trasporti 2007/2008 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali Film: Lotta per un cognome (dram., '85) La 7 LA ^ 7.00 Aktualno: Omnibus 9.15 Aktualno: 2 minuti un libro 9.30 Nan.: In tribunale con Lynn 10.30 Nan.: Il tocco di un angelo 11.30 Nan.: Cuore e batticuore 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Alla conquista del West 14.00 Film: Operazione Siegfried (pust., VB, '75, i.T. Savalas, R. Culp) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 18.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.00 Nan.: Stargate SG-1 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Crossing Jordan (i. J. Hen- nessy, J. O'Connell) 23.35 Variete: Speciale Chiambretti, sledi Markette, tutto fa brodo in tv 0.50 Nočni dnevnik If" Slovenija 1 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.05 15.40 Risana nanizanka 9.30 Kviz: Male sive celice (Pon.) 10.15 Dok. nan.: Koža, dlaka, perje (pon.) 10.20 Nad.: Novi jutri 10.50 Dok. oddaja 11.40 Sveto in svet: odrešenje in sprava 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Tv serija: Začnimo znova 13.50 Kviz: Piramida 15.10 Mostovi - hidak 16.05 Kratki igr. film: Genij 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Jasno in glasno: nestrpno strpni 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje deteljice 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Dok. serija: Po stopinjah Osame Bin Ladna 20.45 Tednik 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.00 Osmi dan 23.35 Film: Prikriti nasmešek {p Slovenija 2 6.30 7.00 8.50 9.20 10.30 12.25 13.55 15.25 16.15 16.45 17.10 17.25 18.00 18.05 18.35 19.10 19.40 20.00 Zabavni infokanal Infokanal Aktualno (pon.) Bormio: finale SP v alpskem smučanju, superveleslalom (M), prenos Planica: finale SP v smučarskih skokih, prenos Bormio: finale SP v alpskem smučanju, superveleslalom (Ž), prenos Tarča (pon.) Dok. serija: Michael Palin v novi Evropi (pon.) Globus (pon.) 50 let televizije Prvi in drugi Mostovi - hidak Poročila Lynx magazin Evropski magazin Glasba: Kitarski ansambel GŠ Franc Šturm in Ljudmil Rus Zapojte z nami: S. Prokofjev, I. Stravinski Film: Prepuščanje 21.35 Nad.: 4400 Povratnikov 22.15 Film: Trenutek odločitve 0.15 Film: Schulze gre na jug Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.10 16.10 16.40 17.15 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.40 23.25 0.05 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Iz arhiva Bormio: SP v alpskem smučanju: Ženski in moški super veleslalom Dok. oddaja: City folk Odmev Pogovorimo se o... 22.50 Izostritev (program v slovenskem jeziku) 0.00 Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.15 Vsedanes - TV dnevnik Športna oddaja Glasb. odd.: In orbita Avtomobilizem Film: Bravissimo! (kom., It., 55, i. A. Sordi, G. Zarfati, M. Riva) Primorski mozaik Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 10.30 23.00 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 11.00 23.30 Videostrani 17.00 Odprta tema (pon.) 18.00 Mladi upi 18.40 Videospot 18.45 Rally magazin 19.15 Mladi @ -a+e (pon.) 20.00 23.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Primorski poslanci: Srečko prijatelj 21.30 Odbojka: Marchiol Prvačina - Salonit Anhovo 22.45 Kulturni utrinek (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: Zorko Simičič: Izbor proze (2. nad.); 10.40 Kantavtorji; 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Mladi primorski talenti; 20.30 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 So-gni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualna tema; 13.00 danes do 13-ih; 13.40 Malčki o...; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika;19.30 Ne zamudite; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Mladi vir-tuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Prenos koncerta Big Banda; 22.05 Radijska igra; 23.15 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 13. marca 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona vremenska slika TRBIŽ O -3/10 O -5/10 KRANJSKA G. CELOVEC O -2/12 O ^ TRŽIČ c-^S -3/13 O KRANJ O GRADEC 0/12 o -2/12 „ S. GRADEC CELJE -3/14 O MARIBOR O-1/13 PTUJ O M. SOBOTA 0-1/12 oJr LJUBLJANA 1/14 POSTOJNA O -1/12 KOČEVJE _ O " ČRNOMELJ S' N. MESTO -1/14 o ^^ /4-V ZAGREB 4/13 O REKA 6/15 (^NAPOVED ZA DANES Delno jasno bo. Dopoldne bo v visokogorju pihal močan severozahodni veter, kakšen močnejši sunek bo lahko dosegel tudi gorske doline. Zjutraj bo povečini jasno, čez dan občasno več oblačnosti. Popoldne še lahko nastane kakšna ploha. Ponekod na Štajerskem bo zapihal severozahodni veter. Po nekaterih nižinah bo zjutraj kratkotrajna megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 3, v alpskih dolinah do okoli -5, najvišje dnevne od 10 do 15 stopinj C^ Proti nam bodo prehodno pritekali v višinah suhi severozahodni tokovi. V prihodnjih dneh bo od zahoda začel pritekati postopno bolj vlažen zrak. Nad severnim Atlantikom in Skandinavijo je ciklonsko območje, nad jugozahodno Evropo pa je območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi doteka k nam razmeroma suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 18.08 Dolžina dneva 11.47 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 9.00 in zatone ob 0.41. BIOPROGNOZA Vreme večini ljudi ne bo povzročalo opaznejših težav, le pri najbolj občutljivih se bodo na severu in vzhodu občasno pojavile manjše vremensko pogojene težave. PLIMOVANJE Danes: ob 0.19 najvišje 33 cm, ob 7.42 najnižje -27 cm. Jutri: ob 0.45 najvišje 22 cm, ob 10.24 najnižje -24 cm, ob 19.47 najvišje 16 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............ 9 2000 m ...........-4 1000 m ........... 5 2500 m ...........-8 1500 m............0 2864 m .........-10 UVINDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3. •Sj TOLMEČ O -2/12 ¿3 TRBIŽ O -3/11 VIDEM O 2/15 O PORDENON o -4/10 KRANJSKA G. ČEDAD O^ 3/14 & ¿5 CELOVEC O 1/13 TRŽIČ c— -1/14 o KRANJ O GRADEC 1/13 o 0/13 S. GRADEC CELJE 2/15 O MARIBOR O 1/15 PTUJ O M. SOBOTA O 2/14 r o LJUBLJANA GORICA f, O N. GORICA 1/15 NN- MESTO 3/16 3/14 = 5/15 ____1/14 g»™™ ° KOČEVJE «T.. > trst^JT™> rX O 8/15 ^¿^S ¿^¿^N . "o" w PORTOROŽ O * ČRNOMELJ 4/15 UMAG OPATIJA REKA 8/15 ZAGREB 3/16 O iS PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Ob morju in v nižinah bo zmerno oblačno do spremenljivo in ponekod zamegljeno. Ponoči bo lahko nastala megla v pasovih. V gorah bo spremenljivo do oblačno. V visokogorju bo pihal močan veter. Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. V soboto bo pretežno oblačno, ponekod modo možne manjše padavine. Podnevi bo pihal jugozahodni veter. NOVA ZELANDIJA - Potem ko sta nasedla na peščeni plaži Delfin rešil kita AUCKLAND - Na novozelandski plaži je prijazna del-finka rešila dva nasedla kita in ju odpeljala na odprto morje. "Bilo je neverjetno, kot da ju je sprejela pod plavuti in ju odpeljala na varno," je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa dejal predstavnik ministrstva za varovanje okolja Malcolm Smith. Blizu kraja Mahia, na vzhodni obali Severnega otoka, je Smith štirikrat poskušal v morje spraviti kita, samico in mladiča, a neuspešno, zato se je bal, da ju bo moral uspavati. Po njegovih besedah sta bili živali že utrujeni, njega pa je zeblo. Takrat pa se je pojavila delfinka, ki se pogosto igra na tisti plaži, lokalno prebivalstvo pa ji je nadelo ime Moko, je poročala novozelandska tiskovna agencija. "Kita sta bila na površini z ukrivljenimi hrbti, očitno ne sreč na, in kli ca la eden dru ge ga, to da tis ti tre nu tek se je pojavila delfinka in kita sta se potopila in ji sledila," je dejal Smith. Mor da je ki te zme del pre cej šen na nos pes ka v bli ži -ni obale, toda Moko ju je odpeljala dvesto metrov vzdolž plaže, nato pa ju pospremila na odprto morje. "Očitno ju je dobro vodila, saj ju od takrat niso več videli," je še povedal Smith. (STA) NEMČIJA - Po izboru bralcev Porsche varuh nemškega jezika BERLIN - Bralci nemškega strokovnega časopisa Deutsche Sprachwelt so se odločili, da priznanje varuh jezika za leto 2007 dodelijo nemškemu proizvajalcu avtomobilov Porsche AG. Podjetje bo priznanje prejelo za svoj o skrb za nemški jezik. Podjetje Porsche je pri zavzemanju za nemški jezik kot poslovnem jeziku prepričljivo. Medtem ko so mnoga podjetja, ki poslujejo v mednarodnem okolju, prevzela angleščino kot poslovni jezik, pa je podjetje Porsche ostalo zvesto nemščini, so zapisali v obrazložitvi. Drugo mesto je pripadlo otroškemu glasbeniku Rolfu Zuckowskemu, tretje pa pobudi koalicije strank CDU/CSU za jezikovno zaščito potrošnikov. (STA) HOLLYWOOD - Genialni režiser Scorsese sodeloval s pravim morilcem NEW YORK - Hollywoodski režiser Martin Scorsese se je pri svojih mafijskih filmih posvetoval s poklicnim morilcem. To ni edino, s čimer preseneča 66-letnik. Prav tako nenavadno zveni njegova nekdanja poklicna želja. Scorsese je v Hollywoodu znan po tem, da ne dela stvari na pol: vedno želi "snemati realistične in avtentične filme", je dejal v intervjuju za revijo Penthouse. "Pri snemanju filmov Dobri fantje in Kazino sem, na primer, uporabil kot svetovalca bivšega morilca." Na- silje je bistven del življenja: "Nasilje me fascinira," je dejal 66-letnik. Njegovi filmi prikazujejo ljudi v krizi, "v konfliktu s seboj in Bogom in svetom". Bil je ministrant in je nekoč želel postati celo duhovnik. "Krivda, pokora, greh, odrešitev, vera, Bog, smrt in hudič... vse to je bilo in je še vedno snov za moje filme," je dejal Scorsese. "Filmi in religija - v mojem življenju nikoli ni bilo nič drugega." Scorsese, 1,6 metra visoki moški sicili-janskega porekla, velja za enega najbolj genialnih hollywoodskih režiserjev. POREČ