NAPOVED SEJ ZA MESEC MAREC SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA
35. seja zbora
združenega dela
ki bo v četrtek 7. marca 1985 ob 15.30
33. seja zbora
krajevnih skupnosti
ki bo v četrtek 7. marca 1985 ob 15.30
31. seja družbeno-političnega zbora
ki bo v četrtek 7. marca 1985 ob 15.30
VSEBINA
Poročilo o izvajanju načrta dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Ljubljana-
Šiškavll. poiletju1984..........................        8
Osnutek sprememb in dopolnitev odloka o davkih občanov.............      16
Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov.........      16
Osnutek odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega
zemljišča..............................      19
Osnutek odloka v priznanjih občine Ljubljana-Šiška................      19
Osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in
od plačil za storitve...........................      21
Delegatska vprašanja in odgovori......................      22
Kadrovske zadeve...........................      24
RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Gospodinjska 4, Ljubljana
RAZPIS za podelitev inovacijskih nagrad in priznanj
Raziskovalna skupnost občine Ljubljana-Šiška bo podelila za dosežke na področju inovativne dejavnosti v letu 1984 naslednje nagrade m priznanja:
—  veliko plaketo z denarno nagrado
—  3 diplome z denarnimi nagradami
—  knjižne nagrade z diplomami.
2.
Inovacije   in  tehnične  izboljšave  lahko  prijavijo  delovne  in  druge organizacije, skupnosti in društva, kakor tudi vsi delovni Ijudje in občani občine Ljubljana-Šiška.
Ustrezno dokumentirane prijave bo ORS Ljubljana-Šiška sprejemala do vključno 31.3. 1985.
RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Gospodinjska 4, Ljubljana
R A Z P I S
za sofinanciranje raziskovalnih nalog iz programa
Raziskovalne skupnosti občine Ljubljana-Siška
za leto 1985
1.
Raziskovalna skupnost občine Ljubljana-Šiška bo v letu 1985 sofmancirala nove raziskovalne naloge in raziskovalne naloge, ki so že v teku.
2.
Sredstva, ki so namenjena sofinanciranju raziskovalnih nalog bo ORS Ljubljana-Šiška razporedila po naslednjem ključu:
Področje oziroma izvajalec                                                                               Delež v %
A.  Raziskovalne naloge s področja gospodarstva                                                        65
B.  Raziskovalne naloge s področja družbenih dejavosti                                              20
C.  Raziskovalne naoge, ki izhajajo iz podiplomskega študija
in samostojnega raziskovalnega dela                                                 .                     15
3.
Dokumentirane prijave na razpis bo ORS Ljubljana-Šiška sprejemaia do vključno 31.3. 1985.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA
Zbor združenega dela
Št.: 1-06-3/82-41/85 Datum: 31. 1. 1985
Na podlagi 209. člena statuta občine Ljubljana-Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82)
SKLICUJEM
35. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana-šiška, ki bo
v četrtek, dne 7. marca 1985 ob 15.30
v desni sejni dvorani skupščine občine Ljubljana-Šiška, Trg preko-morskih brigad 1.
Dnevni red:
1.  Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in ugotovitev sklepčnosti zbora združenega dela
2.  Potrditev zapisnika 33. seje zbora
3.  Predlogi in vprašanja delegatov
4.  Poročilo o izvajanju načrta dolgoročnega programa gospo-darske stabilizacije v občini Ljubljana-Šiška v II. polletju 1984
5.  Osnutek dolgoročnega plana občin m mesta Ljubljane za obdobje 1986—90/2000 z urbanistično zasnovo mesta L|ubljane
6.  Osnutek dogovora o skupnih temeljih dolgoročnih planov občin v širšem prostoru L|ubljane
7.  Uresničevanje programov dela SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje za leto 1984 ter predlogi planov z njihovim finančnim vrednotenjem za leto 1985
8.  Predlog družbenega dogovora o usklajevanju davčne poli-tike v SRS v letu 1985
9.  Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
10.  Osnutek odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zmeljišča
11.  Osnutek odloka o priznanjih občine Ljubljana-Šiška
12.  Osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občin-skem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
13.  Mnenje o predčasni razrešitvi individualnega poslovodnega organa DO VEKTOR
14.  Obravnava gradiva za sejo ZO SML in določitev delegata
15.  Kadrovske zadeve
Gradivo:
— k2.,4., 9., 10., 11, 12. in 15. točki — objavljeno v JT
— k 5., 6., 7. in 14. točki — SML
— k 8. točki — gradivo boste prejeli naknadno
Predsednik zbora Andrej Cimerman, I. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA
Zbor krajevnih skupnosti
Št.: 1-06-4/82-42/85 Datum. 31.1. 1985
Na podlagi 209. člena statLta občine Ljubljana-Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82)
SKLICUJEM
33. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana-Šiška, ki bo
v četrtek, dne 7. marca 1985 ob 15.30
v sejni dvorarii skupščine občine Ljubljana-Šiška, Trg preko-morskih brigad 1.
Dnevni red:
1.  Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in ugotovitev sklepčnosti zbora krajevnih skupnosti
2.  Predlogi in vprašanja deiegatov
3.  Poročilo o izvajanju načrta dolgoročnega programa gospo-darske stabilizacije v občini Ljubljana-Šiška v II. polletju 1984
4.  Osnutek dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986—90/2000 z urbanistično zasnovo mesta Ljubljane
5.  Osnutek dogovora o skupnih temeljih dolgoročnih planov občin v širšem prostoru Ljubljane
6.  Uresničevanje programov dela SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje za leto 1984 ter predlogi planov z njiho-vim finančnim vrednotenjem za leto 1985
7.  Predlog družbenega -dogovora o usklajevanju davčne poli-tike v SRS v letu 1985
8.  Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
9.  Osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občin-skem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
10.  Osnutek odloka o priznanjih občine Ljubljana-Šiška
11.  Osnutek odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča
12.  Obravnava gradiva za sejo ZO SML
13.  Kadrovske zadeve
Gradivo:
— k 3, 8., 9., 10., 11. in 13. točki — gradivo objavljeno — JT
— k4.,5., 6. in 12. točki — SML
— k 7. točki boste gradivo prejeli kasneje
Predsednik zbora Miloš Mikolič, I. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA
Družbenopolitični zbor
Št.: 1-06-5/82-43/85 Datum: 31. 1. 1985
Na podlagi 209. člena statuta občine Ljubljana-Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82)
SKLICUJEM
31. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana-Šiška, ki bo
v četrtek, dne 7. marca 1985 ob 15.30
v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana-Šiška, Trg preko-morskih brigad 1.
Dnevni red:
1.  Poročilo komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vpra-šanja družbenopolitičnega zbora
2.  Potrditev zapisnika 30. seje zbora
3.  Pobude, predlogi in vprašanja delegatov
4.  Poročilo o izvajanju načrtadolgoročnega programa gospodar-ske stabilizacije v občini Ljubljana-Siška v II. polletju 1984
5.  Osnutek dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986—90/2000 z urbanistično zasnovo mesta Ljubljane
6.  Osnutek dogovora o skupnih temeljnih dolgoročnih planov občin v širšem prostoru Ljubljane
7.  Osnutek odloka o priznanjih občine Ljubljana-Šiška
8.  Obravnava gradiva za sejo ZO SML
9.  Kadrovske zadeve
Gradivo:
-k2., 4., 7. in9. točki — JT - k 5., 6. in 8. točki — SML
Predsednik zbora Anton Gerbec, I. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA
Skupna seja
Št.: 1-06-2/84-3/85 Datum: 4. 1.1985
SKRAJŠANI ZAPISNIK
5. skupne seje vseh zborov skupščine občine Ljubljana-Šiška, ki je bila v četrtek, 20. decembra 1984 ob 15.30 v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana-Šiška, Trg prekomorskih brigad 1. Ljubljana.
Skupno sejo je vodila predsednica skupščine tov. Anka Tomin-šek.   V sprejem je predlagala naslednji
Dnevni red:
1.  Potrditev zapisnika 4. skupne seje
2.  Nadomestne  volitve  delegata za zvezni zbor skupščine SFR Jugoslavije
Predlagani dnevni red je bil soglasno sprejet.
Pred pričetkom seje je predsednica predlagala v verifikacijsko komisijo za ugotovitev sklepčnosti zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora naslednje de-legate:
Zbor združenega dela:
—  tov. Artnik Lada — kot predsednika
—  tov. Žibert Marjeto — kot članico in
—  tov. Saksido Neli — kot članico
Predlagano verifikacijsko komisijo zbora združenega dela so delegati soglasno potrdili.
Zbor krajevnih skupnosti:
—  tov. Gaber Hermana — kot predsednika '— tov. Šavnik Tomaža — kot člana in
—  tov. Lončar Jožeta — kot člana
Predlagano verifikacijsko komisijo zbora krajevnih skupnosti so . delegati soglasno potrdili.
Stalni predsednik verifikacijske komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora je tov. Srečko Vrhovnik.
Predsednik verifikacijske komisije zbora združenega dela tov. Lado Artnik je poročal, da je na seji od 61 delegatov prisotnih 50 delegatov.
Predsednik verifikacijske komisije zbora krajevnih skupnosti tov. Gaber Herman je poročal, da je od 31 delegatov na seji prisot-nih 26 delegatov.
Tov. Srečko Vrhovnik je podal poročilo, da je na seji družbeno-političnega zbora prisotnih 17 delegatov.
K 1. točki dnevnega reda:
Zapisnik 4. skupne seje so delegati brez razprave soglasno potrdili.
K 2. točki dnevnega reda:
V skladu z določili zakona o volitvah in odpoklicu delegatov v zvezni zbor skupščine SFR Jugoslavije je predsednica predla-gala izvolitev tričlanskega predsedstva v naslednji sestavi:
—  tov. Srečka Vrhovnika — kot predsednika
—  tov. Janjo Domitrovič — kot člana in
—  tov. Jožeta Gabrovška — kot člana.
—  za zapisnikarja pa tov. Nado Vlaj. Delegati so predlog soglasno potrdili.
Pred pričetkom izvedbe nadomestnih volitev je predsedujoči tov. Srečko Vrhovnik ponovno ugotovil, da je na seji navzoča veči-na delegatov vsakega 2bora in da lahko skupščina veljavno začne z nadomestnimi volitvami delegata v zvezni zbor skupščine SFR Jugoslavije. Pri tem je na kratko navedel razloge za nadomestne vohtve deiegata v zvezni zbor skupščine SFRJ in pojasnil postopek za izvedbo volitev. Nadomestne volitve delegata v zvezni zbor skupščine SFRJ je potrebno opraviti do 4. 1. 1985 zaradi tragične smrti tov. Radislava Klanjščka. V skladu s tem je republiška kandi-dacijskakonferencanaseji,dne19. 12. 1984zakandidatadoločila tov. Milovana Zorca. Nadalje je naznanil, da je občinska volilna komisija predložila 117 overjenih glasovnic ter overjeni razglas o potrditvi liste kandidata za nadomestne volitve v zvezni zbor skupščine SFRJ.
Nato je poimensko poklical vsakega delegata vseh treh zborov in jim izročil glasovnice ter jih pozval h glasovanju.
Glasovanje je bilo končano ob 16.05 uri, nakar se je predsedstvo umaknilo k ugotavljanju izida glasovanja.
Po ugotovitvi izida glasovanja je predsedujoči razglasil izid glasovanja.
Naznanil je, da je bilo oddanih 91 glasovnic. Glasovalo je 91 de-legatov, od tega 89 delegatov — ZA
1 delegat — PROTI
1 glasovnica pa je bila NEVELJAVNA
Predsedujoči je razglasil, da je kandidat za nadomestnega delegata v zvezni zbor skupščine SFR Jugoslavije tov. Milovan Zorc z 89 glasovi izvoljen.
Vodja skupne strokovne službe Nada Vlaj, I. r.
Predsednica skupščine Anka Tominšek, I. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA
Skupno zasedanje
Št: 1-06-1/82-11/85 Datum: 4. 1.1985
SKRAJŠANI ZAPISNIK
11. skupnega zasedanja vseh treh zborov z ločenim glasovanjem skupščine občine Ljubljana-Šiška, ki je bilo v četrtek, 20. 12. 1984 po skupni seji vseh zborov SOb v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana-Šiška, Trg prekomorskih brigad 1. Ljubljana.
Sejo je vodila predsednica skupščine, tov. Anka Tominšek.
Predlagala je, da zbori obravnavajo nekatere točke, ki so bile predvidene za obravnavo na ločenih sejah, na skupnem zasedaniu. in sicer:
1.  Potrditev zapisnika 10. skupnega zasedanja
2.  Predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SRS za obdobje 1981—1985 v letu 1985
3.  Predlog resolucije o politikt uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 v letu 1985
4.  Predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana-Šiška zaobdobje 1981—1985 v letu 1985
5.  Krajevna skupnost in združeno delo
6.  Predlog programa dela zborov skupščine občine Ljubljana-Šiška za leto 1985
Delegati vseh treh zborov so soglašali, da omenjene točke dnev-nega reda obravnavajo na skupnem zasedanju in so predlagani dnevni red soglasno sprejeli.
K 1. točki dnevnega reda:
Brez razprave so delegati vseh treh zborov sprejeli naslednji sklep:
Potrdi se zapisnik 10. skupnega zasedanja vseh treh zborov skup-ščine občine Ljubljana-Šiška.
V nadaljevanju seje so delegati poslušali uvodni ekspoze k predlogu resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 v letu 1985, ki ga je podal predsednik izvršnega sveta tov. Dušan Brekič in so ga delegati prejeli v pisni obliki tudi na mizo.
Delegate je seznanil tudi z dopolnilnim predlogom izvršnega sveta k že predloženim dopolnitvam in spremembam. ki so jih de-legati prejeli na mizo in sicer k IV.poglavju, v katerem se pred prvim odstavkom doda besedilo: »Zivljenjsko raven si bomo iz-boljšali le z uspešnejšim in gospodarnim delom«.
Predložene dopolnitve predloga resolucije tako skoraj v celoti vsebujejo vse pripombe in predloge, ki so jih posredovale dele-gacije.
Obrazložil je tudi razloge, zaradi katerih posameznih pripomb in predlogov ni bilo mogoče upoštevati pri pripravi amandmajev k resoluciji.
K 2. točki dnevnega reda:
O tej točki dnevnega reda so razpravljali vsi odbori občinske skupščine, predsedstvo OK SZDL in izvršni svet, ki pa k predlogu resolucije nimajo spremljevalnega predloga. Tudi delegacije niso posredovale pisnih predlogov oziroma dopolnitev.
Brez razprave so delegati vseh treh zborov z ločenim glaso-vanjem soglasno sprejeli nasledji
sklep:
Skupščina pooblašča delegate za sejo zbora občin skupščine SR Slovenije, da glasujejo za sprejem predloga resolucije o poli-
V  delovne skupine je bilo imenovanih 50 družbeno-političnih delavcev iz organizacij združenega dela in strokovnih služb ozi-roma upravnih organov. Komisija je delovnim skupinam naložila sprotno spremljanje izvajanja posameznih nalog in predlaganje konkretnih rešitev in pobud za hitrejše uresničevanje dolgo-ročnega programa v občini. To poročilo je sinteza dosedanjega dela delovnih skupin, pri njegovi sestavi pa smo uporabili isto metodologijo, kot je bila uporabljena pri izdelavi načrta, kar omo-goča večjo preglednost in spremljanje realizacije posameznih nalog.
V poročilu ne zajemamo vseh nalog iz načrta, saj smo jih veliko opredelili kot stalne naloge, nekatere med njimi pa bodo dale konkretne rezultate šele v prihodnjem letu ali celo v naslednjem srednjeročnem obdobju. Za večino teh nalog velja ugotovitev, da smo jih konkretizirali v resoluciji o družbeno-ekonomskem razvoju v letu 1985 in da so dobile ustrezno mesto v smernicah za pripravo srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990. Ne glede na to pa komisija ugotavlja, da je povsod prisotna pove-čana aktivnost posameznih subjektov, na kar nedvomno vpliva tudi prisotnost delovnih skupin, ki s svojim delom spodbujajo k večji angažiranosti in učinkovitosti, pa tudi k bolj odgovornemu odnosu do nalog iz dolgoročnega programa ekonomske stabi-lizacije. Velik prispevek pa so v teh aktivnostih doprinesle tudi razprave ob predlogu zaključkov XIII. seje CK ZKJ.
II. IZVAJANJE PROGRAMA KONKRETNIH NALOG IN UKREPOV
A. Skupne naloge
V načrtu smo kot najbolj pomembne skupiie naloge določili prestrukturiranje gospodarstva, hitrejše vključevanje v medna-rodno delitev dela, zagotavljanje pogojev za hitrejšo rast pro-izvodnje ter boljše gospodarjenje z družbenimi sredstvi in fi-nančno konsolidacijo gospodarstva.
Podatki o poslovanju gospodarstva v obdobju januar—septem-ber in nekatere ocene do konca leta 1984 kažejo, da se nekatere temeljne naloge iz resolucije o družbeno-ekonomskem razvoju v letu 1984, ki so identične nalogam \z dolgoročnega programa, dokaj dobro uresničujejo. Tako je dosežena visoka stopnja rasti industrijske proizvodnje (7,8%), izvoz na konvertibilno področje pa je narasel za 6%, finančni rezultati so za obdobje januar— september zelo ugodni. V marsikateri OZD se je izboljšala likvid-nost pa tudi preskrbljenost industrije s surovinami in repro-materialom je — razen v nekaj primerih — na zadovoljivi ravni. Investicije v gospodarstvu kažejo na visoko stopnjo prestruktu-riranja industrije v smeri hitrejšega vključevanja v mednarodno delitev dela, uvajanja sodobne tehnologije in izboljšanja delovnih pogojev. V obdobju, ki ga zajema to poročilo, je bil predan name-nu izvozni terminal v Slovinu — DO Slovenijavino, v zaključni fazi je izgradnja novega proizvodnega objekta v Iskri — DO IEZE — TOZD Keramika in rekonstrukcija obrata sinteze v Colorju — TOZO Smole, z izgradnjo in rekonstrukcijo proizvodnje je pričel Donit — TOZD Laminati, zaključena pa je bila tudi rekonstrukcija obrata proizvodnje celuloze v Aero — TOZD Tovarna celuloze in papirja.
Pri razporejanju dohodka oz. čistega dohodka še nadalje raste delež sredstev za akumulacjo, pada pa delež dohodka za skup-no, splošno in osebno porabo. Tako se je delež sredstev za aku-mulacijo v razporejenem dohodku povečal od 22,7% na 26%, delež sredstev za vse oblike porabe (razen investicijske) pa se je zmanjšal od 47,6% na 42,8%. V devetih mesecih letos so se osebni  dohodki  povečali za 51 %, akumulacija pa za 88%.
Dejavnost vseh družbeno-političnih organizacij in izvršnega sveta je med drugim ob vsaki priliki usmerjena tudi v zagotavlja-nje večje obveščenosti delavcev, kar je eden izmed predpogojev za uspešnejše uresničevanje nalog iz dolgoročnega programa. Nedvomno so tu doseženi določeni prerniki, vendar je v nekate-rih sredinah delavec še vse premalo seznanjen s stanjem v OZD. Po nepisanem pravilu prihaja prav v takih OZD do raznih ne-zaželjenih posledic.
B. NALOGE PO POSAMEZNIH PODROČJIH
1. Družbeno politični sistem in varstvo ustavnosti ter zakonitosti
a) Glede uresničevanja ustavnega položaja občine komisija ugotavlja, da tečejo tako v občini Siška koi tudi mestu Ljubljana ustrezne aktivnosti za spremembe statutov družbenopolitičnih skupnosti. Pri pripravi sprememb bo potrebno z vso odgovor-nostjo ponovno oceniti, katere so tiste potrebe in interesi, ki jih je nujno skupno razreševati in uresničevati na nivoju mesta Ljub-Ijane, kot posebne družbenopolitične skupnosti. Da bi lahko oce-
nila ustreznost ureditve prenosa nekaterih področij v pristojnost skupščine mesta Ljubljane, poziva komisija vse subjekte v ob-čini, da ocenijo z vidika svojega delovnega področja vključevanje občine v družbenopolitično skupnost mesta Ljubljane, sode-lovanje obeh družbenopolitičnih skupnosti in uresničevanje skup-no dogovorjenih nalog. Na podlagi teh ugotovitev bo komisija po predhodni obravnavi problematike na družbenem svetu za družbenopolitični sistem ocenila in v skladu s sprejetimi stališči po potrebi predlagala dopolnitev »načrta«. Pri tem ji bo v veliko oporo in pomoč tudi široka razprava o sklepih 13. seje CK ZKJ, y kateri je bila posebna pozomost posvečena nadaljnjemu razvo-ju polltičnega sistema socialističnega samoupravljanja.
V  razpravi o delovanju delegatskega sistema smo pozor-nost posvetili obravnavi delovanja konferenc delegacij. Menimo, da je nujno do novega mandatnega obdobja dopolniti oz. spreme-niti odlok o delegiranju delegatov v zbor združenega dela skupšči-ne občine Ljubljana-Siška.
V razpravi je bila izpostavljena potreba po zagotovitvi povrat-nega informiranja in pregleda nad delom delegatov naše občine, v tistih samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvod-nje, ki so ustanovljene v okviru širših oz. več družbenopolitičnih skupnosti.
Na področju delovanja in razvoja krajevnih skupnosti ter zago-tavljanja pogojev za njihovo delovanje se v zadnjem obdobju pojavlja vrsta težav, predvsem finančnih. Da bi ugotovili stanje na področju samoupravnega sporazumevanja med KS in združe-nim delom in še posebej vključevanja organizacij združenega dela v delo in razvoj krajevnih skupnosti je posebna delovna skupina pripravila gradivo z naslovom »Krajevna skupnost in združeno delo«, ki ga je skupščina obravnavala na decembrski seji. Poleg tega je izvršni svet imenoval delovno skupino za pro-učitev finančnega položaja krajevnih skupnosti, ki mora podati poročilo še pred sprejemanjem proračuna za leto 1985.
b)  Na področju uresničevanja ustavnosti in spoštovanja zako-nitosti sta se družbeni pravobranilec samoupravljanja in izvršni svet dogovorila o skupnih aktivnostih zlasti za spremljanje samo-upravnih aktov v OZD. Posebno pozornost bosta posvetila zlasti tistim OZD, ki nimajo ustreznih služb in tistim, pri katerih so prisotne razne pomanjkljivosti bodisi v poslovanju ali pa v med-sebojnih odnosih.
Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije je za decembersko sejo skupščine pnpravil »Analizo vprašalnika o organiziranosti in delovanju odborov samoupravne delavske kontrole v OZD občine Ljubljana-Šiška«. Organiziral in izvedel je tudi več izobra-ževalnih seminarjev za člane samoupravne delavske kontrole, žal pa udeležba ni bila zadovoljiva.
c) V skladu z zastavljeno nalogo zmanjševanja družbene re-žije tečejo v občini razprave o deprofesionalizaciji opravljanja posameznih del in nalog. Predlagamo, da pristojni subjekti z vso odgovornosijo proučijo takšne možnosti.
d) Glede na vedno večjo ogroženost družbene lastnine je med drugim nujno potrebno zagotoviti večjo učinkovitost in ažurnost pravosodnih organov. Proučiti moramo možnosti uvedbe avto-matizma pri reševanju posameznih zadev.
2. Industrija in gradbeništvo
O prestrukturiranju proizvodnje smo že govorili v poglavju o skupnih nalogah, zato bomo na tem mestu več prostora posve-tili:
—  organizacijam združenega dela, ki poslujejo z motnjami,
—  organizacijam zdnjženega dela, ki so poslovale z izgubo,
—  organizacijam združenega dela s področja gradbeništva (ne glede na to, da so vključene že v prva dva sklopa),
—  povečanju izvoza in razširitev kroga izvoznikov.
a) Organizacije zdmženega dela, ki poslujejo z motnjami
Osnova za razgovore z organizacijami je bil spisek organiza-cij združenega dela, ki ga je služba družbenega knjigovodstva posredovala preko izvršnega sveta SR Slovenije izvršnemu svetu občine. Navedene so bile organizacije združenega dela, ki so v obdobju januar—junij 1984 dosegle nižje stopnje repro-dukcijske sposobnosti od minimalne stopnje v sorodni dejavno-sti. Na spisku je bilo 26 organizacij združenega dela, od katerih smo jih 8 takoj izločili iz nasledjih vzrokov:
1.  Litostroj TOZD PZO
2.  Litostroj TOZD Nabava
—  vse TOZD DO Litostroj so udeležene na skupnem proizvo-du, ki je podlaga za skupni prihodek delovne organizacije in parcialno obravnavanje ni potrebno;
3.  Bayer Pharma Jugoslavija
—  organizacija združenega dela posluje na osnovi skupnih vlaganj in ne razporeja čistega dohodka za jačanje lastne mate-rialne baze; sredstva za razvoj zagotavljajo ustanovitelji;
4.  Rašica TOZD Commerce
5.  Union TOZD Distribucija
6.  PAP TOZD Razvojni inženiring
7.  Iskra Avtomatika TOZD Razvojni institut
8.  Donit TOZD Storitvene dejavnosti
— TOZD so v bistvu organizacije skupnega pomena
Ostale OZD so poslovale v specifičnih pogojih, zato moramo navesti z"a vsako od njih nekaj konkretnih ugotovitev. V Colorju in Aeru, TOZD Tovarna celuloze poteka ob redni proizvodnji tudi investicijska izgradnja, kar je vplivalo tudi na rezultate poslo-vanja.
Iskra ISEZ, TOZD Radiorelejni in navigacijski sistemi in TOZD Telegrafski in telefonski sistemi sta sestavni del delovne orga-nizacije, v kateri se odvija dolgoročni proces sanacije, ki zahteva samoupravne, organizacijske in programske spremembe. V obeh organizacijah so nekatere skupne značilnosti: dolg poslovni ciklus od naročila materiala do izdelave kompletne aparature ali sistema, sezonski značaj dobav in ogromno število sestavnih elementov, delov in sestavov. Ugotavljamo, da se sanacijski ukrepi uresničujejo.
Iskra Telematika Kranj, TOZD Montažno servisna organizacija izkazuje sicer slabše rezultate kot podskupina, vendar gre za zavestno zmanjševanje že dogovorjenega deleža v skupnem proizvodu v okviru delovne organizacije.
Iskra Avtomatika, TOZD Tovarna naprav za energetiko je svojo proizvodnjo dejansko prenesla šele v letu 1984 na lokacijo v Stegnah, kar je povzročilo zastoje in dodatne stroške. V 9 mese-cih so rezultati izboljšani in se približujejo dinamičnemu planu, vendar so v organizaciji še vedno težave z obvladovanjem novo-začrtanega gabarita proizvodnje.
ŽG DO Mostovna je imela slabe polletne rezultate predvsem zaradi porasta cen reprodukcijskih materialov ob fiksno sklenje-nih pogodbah, velikih bolniških izostankov in izpada plačil ob močno povečanem izvozu na konvertibilno področje. Na osnovi sprejetih ukrepov so se rezultati v 9 mesecih približali planiranim in tako računajo, da bodo poslovanje v letu 1984 zaključili brez motenj.
Agrostroj, TOZD Kmetijska mehanizacija navaja kot vzrok za poslovanje z motnjami velik delež materiala v ceni končnega izdelka, neusklajeni rasti cen vhodnih surovin in gotovih izdelkov, čestemu pomanjkanju osnovne surovine (aluminij), nelikvidnosti in zahtev po sovlaganjih za zagotovitev teh količin. Rešitev je v povečanju obsega proizvodnje, povečanju izvoza, povečanju prodaje lastnega znanja, razširitve programa namakalne tehnike in povečanju proizvodnje. TOZD ima samoupravno sprejet pro-^ram ukrepov za odpravo motenj.
V Cjrobem smo proučili tudi poslovanje nekaterih organizacij zdruzenega dela s področja drobnega gospodarstva in trgovine ter ugotavljamo, da so se rezultati poslovanja izboljšali.
b) Organizacije, ki so poslovale z izgubo
Gorenje Tiki je povečal izgubo od prvega polletja. Pri tem ugo-tavljajo, da je bil prvoten sanacijski program preoptimističen, zato so ga dopolnili in pričakujejo, da ob koncu leta ne bo izgube. Poseben problem predstavlja programska usmeritev, ki bo v SOZD razčiščena do konca prvega tromesečja 1985. Obenem so doseženi fizični in flnančni rezultati v septembru in oktobru ohrabrujoči, da bi lahko, če ne bo bistvenih sprememb v relativnih razmerjih cen surovin in gotovih izdelkov, v naslednjem letu po-slovali pozitivno. Delovna organizacija v zadnjem času čuti oporo tudi v SOZD.
Unitas je od polletja zmanjšal izgubo, vendar jo bo do konca leta težko pokril v celoti. Problemi so v »sivih« cenah barvnih kovin, obveznem združevanju sredstev za zagotovitev surovin, kreditiranju dobaviteljev in kupcev itd. ter iztrošenosti in zastare-losti opreme v livarni. Organizacija je sprejela poseben program ukrepov, ga dopolnila in skuša z največjim angažiranjem delav-cev (dela vse sobote) ter poslovnimi potezami doseči vsaj v poslo-vanju pozitivno ničlo. Glede na stalno enake pojave (poslovanje z izgubo — pokrivanje izgube z višjimi cenami — izguba zaradi višjin vhodnih cen — pokrivanje izgube) so v organizaciji ugoto-vili, da morajo ali posodobiti del proizvodnje ali pa opustiti obsto-ječi proizvodni program. Organizacija pripravlja načrt posodo-bitve, vendar z lastnimi sredstvi in silami ne bo mogla izvesti nobene od nalog v celoti. Izvršni svet je imenoval posebno delov-no skupino, ki bo organizaciji pomagala razrešiti probleme glede nabave in prodaje, tehnologije, gospodarjenja s sredstvi in finanč-ne učinkovitosti.
Iskra DO Zmaj, TOZD Baterije je zmanjšal izgubo od polletja. Na osnovi sprejetih ukrepov v organizaciji računajo, da bodo poslovali brez izgube, vendar s povečanjem zalog gotovih izdel-kov. Urganizacija je bila pod močnim vplivom razkoraka cen in pomanjkanjem deviz, ki je vplivalo tako na likvidnost kot na višino stroškov.
Iskra DO Široka potrošnja, TOZD TV Pržan je sicer ob pol-letju izkazala pozitiven finančni rezultat, analize znotraj organi-zacije pa so pokazale, da je prišlo že takrat do izgube. Zato so hkrati z rekonstrukcijo obračuna uspeha izdelali tudi program ukrepov za odpravo izgub. Vzroki za nastalo izgubo so v izredno močnem povečanju izvoza na konvertibilno področje (skupen indeks 196, od tega direktni indeks 230, kooperacija indeks 129,
maloobrnejni promet indeks 140) brez enakega tempa v politiki tečaja dinarja kot v letu 1983, v zamrznitvi cen gotovih izdel-kov ob hkratnem povišanju cen materialov, v zvišanju obrestnih mer zaradi pomanjkanja lastnih sredstev, v nepredvidenih ome-jitvah v maloobmejnem prometu in zaradi nerealizirane koopera-cijske pogodbe s strani poljskega partnerja. Organizacija je spre-jela s programom izredne ukrepe za povečanje proizvodnje:
—  delo v sobotah. delo v podaljšanem času,
—  povečanje domače prodaje ob hkratnem zadržanju obsega konvertibilnega izvoza,
—  nadzor nad vsemi kategorijami stroškov,
—  omejevanje nabav, nadzor zalog in njihovo sortiranje,
—  delna usposobitev (deblokada) za normalno poslovanje (Ljubljanska banka in Iskra banka),
—  spremembe nekaterih navad ostalih partnerjev v poslo-vanju z inozemstvom (pospešena izterjava, preusmeritev izvoza).
Ob tem je organizacija izdelala tudi kompletno predsanacijsko študijo kot osnovo za dolgoročno sanacijo in prestrukturiranje proizvodnje. TOZD predvideva, da bo, v kolikor ne bo z dodatni-mi napori odpravila v celoti, izgubo zmanjšala na cca 50—100 mio din. Za pravočasno pokrilje izgub je SOZD Iskra že podvzela ustrezne ukrepe.
IMP DO IKO, TOZD SKIP je zaključil poslovanje v 9 mesecih z izgubo. Organizacija združenega dela je izdelala program ukre-pov za izboljšanje poslovnega rezultata za leto 1984. Iz pro-grama ukrepov za izboljšanje poslovnega rezultafa za leto 1984 je razvidno, da je glavni vzrok za izgubo v neusklajenosti cen. Cene repromaterialov so se v preteklem obdobju oblikovale pro-sto, medtem ko so bile cene njihovih izdelkov v pristojnosti zvez-nega zavoda za cene. Dodaten vzrok je v zmanjšanju prodaje gradbenih strojev zaradi krize v gradbeništvu. Temeljna organi-zacija je ob pomoči dejovne organizacije že preusmerila proiz-vodnjo iz serijskega v individualni program za znanega kupca, ki je dohodkovno veliko bolj uspešen. Obenem so sprejeli ukrepe za izboljšanje poslovanja, ki obsegajo:
—  povečanie obsega proizvodnje in prodaje do konca leta,
—  plan  likvidnosti  in ukrepov za izboljšanje likvidnostnega stanja,
—  program za zmanjšanje zalog in omejitve pri nabavah ter plan nabave,
—  ukrepe za zmanjšanje stroškov in povečanja dohodka. Na osnovi tega programa bo organizacija izdelala celovit sana-
cijski program do marca 1985. Osnovni cilji programa ukrepov so bili preseženi tako, da TOZD ocenjuje, da bo leto 1984 zaklju-čila brez izgube. V TOZD je v januarju 1985 prišlo do prekinitve dela, zaradi nezadovoljstva ob dodatni delitvi osebnih dohodkov v drugih TOZD in ob sorazmerno nejasni perspektivi za poslo-vanje v letu 1985 (velik delež materialnih stroškov, pomanjkanje lastnih sredstev ob visokih obrestih).
c) Problematika gradbeništva
Na območju občine Ljubljana-Šiška se ukvarja z gradbeno dejavnostjo devet organizacij združenega dela. Na področju visokih gradenj delaio delovne orqanizacije: Ingrad Celje, SGP Stavbenik Koper, SGP Gradbinec"Kranj in GIP Vegrad Velenje, ki imajo sedeže svojih TOZD Gradbene operative v naši občini.
Z instalacijskimi in zaključnimi deli v gradbeništvu se ukvarjajo Mercator, Mercator Tehna — TOZD Spectrum, Avtomontaža — TOZD Kovinarstvo Maja, Monter, Gradbeni finalist Maribor — TOZD Podi in podloge — Gradles in Usluga — TOZD Zaključna dela v gradbeništvu.
V zadnjih štirih letih je bilo na področju gradbeništva precej organizacijskih sprememb:
—  formalno je bila ukinjena delovna organizacija Megrad
—  temeljni organizaciji v Ljubljani, SGP Nova Gorica in Vegrad Titovo Velenje sta se združili s temeljnimi organizacijami na se-dežu delovnih organizacij
—  DO Slikar in DO Objekt sta se povezali z drugima delovnima organizacijama
—  organizacijske spremembe so bile tudi v PAP.
Delež gradbeništva v družbenem proizvodu občine je majhen. V letu 1981 je znašal 2,66%, v letu 1982 2,96%, v letu 1983 2,61 % in v prvem polletju 1984 samo 1,49%. Zaostrena situacija v gospodarstvu je močno vplivala na rezultate poslovanja te panoge.
Delež zaposlenih delavcev v gradbeništvu v SRS družbe-nega sektorja se stalno zmanjšuje. V štiriletnem obdobju opa-žamo tudi zaostajanje osebnega dohodka v gradbeništvu repu-blike in občine Ljubljana-Šiška za povprečjem gospodarstva. Delno je vzrok v tem, da so v šišenskih temeljnih organizacijah pretežno operativni delavci (brez skupnih služb), vendar indeksi porasta (SRS 186, v občini pa 182 ob nižji osnovi) kažejo, da osebni dohodki organizacij združenega deia v Šiški zaostajajo za panogo in za povprečjem v občini. Izvoz šišenskih organizacij združenega dela s področja gradbeništva je pomemben.
Posamezne organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z gradbeno dejavnostjo v občini, so v zadnjem triinpolletnem ob-dobju poslovale vedno na robu rentabilnosti ali celo z izgubo.
Z izgubo so v 9 mesecih 1984 poslovale 3 temeljne organiza-cije združenega dela s področja gradbeništva: Vegrad (6,8 mio din), Stavbenik Koper (66,6 mio din) in Ingrad (25,5 mio din). Pri vseh so praktično enaki vzroki izgub: sorazmerno visoki režijski stroški TOZD in delovnih skupnosti, slabo pogojena dela zaradi izredno ostre, tudi nelojalne konkurence ter izsiljevanj investitorjev in nezadovoljiva strokovna usposobljenost delav-cev.
Vegrad, TOZD Gradnje ima izdelan sanacijski program, vendar ga niso uspeli realizirati. Zato je prišlo s 1. 1. 1985 do ukinitve TOZD v Ljubljani. Dejavnost je prenešena v Titovo Velenje, kjer je veliko dela v rudarsko-energetskem kombinatu (zidanje jaškov).
Stavbenik ugotavlja, da bo poslovno leto zaključil z izgubo, ki je znotraj delovne organizacije ne bodo mogli pokriti. Združi-tev z Objektom ni dala ustreznih rezultatov, sanacijskega pro-grama pa ne bodo uspešno realizirali. Zato obstajajo tudi mišlje-nja, da bi bilo treba TOZD v Ljubljani likvidirati.
Ingrad ima izgubo zaradi vseh navedenih problemov, posebej pa še zaradi velikih bolniških izostankov, prepozno in nedosled-no obračunanih del in zaradi visokih obresti za posojila, s kate-rimi financira že zgrajene objekte. TOZD je že izdelala sanacij-ski program. Izgubo bodo pokrili znotraj delovne organizacije.
Gradbinec ima sicer enake težave, vendar zaenkrat posluje brez izgub in pričakuje celo izboljšanje rezultatov.
Smatramo, da je nevzdržna sprijaznitev s poslovanjem na meji rentabilnosti, z nizkimi osebnimi dohodki in brez ustreznih raz-vojnih konceptov. Rešitev morajo temeljne organizacije poiskati v delovnih organizacijah, kjer mora priti do specializacije, do izboljšanja organizacije poslovanja in dela, do povečanja notra-njega reda in v agresivnejšem tržnem pristopu. Ob tem morajo sestavljene organizacije odigrati bistveno drugačno vlogo kot doslej.
d) Vključevanje v izvoz
Delovna skupina je izhajala iz doseženih rezultatov izvoza v 9 mesecih leta 1984 na konvertibilno področje in iz plana kon-vertibilnega izvoza za leto 1985.
Svoje delo je razdelila na naslednja vprašanja:
—  proučitev vzrokov odstopanj v letu 1984 glede na dosežke iz leta 1983 (akcija poteka sočasno oz. koordinirano z akcijo izvršnega sveta),   — organizacije združenega dela, ki izvažajo sorazmerno majhen del svojega celotnega prihodka (PAP, Color, vse TOZD Tekstila, IMP DO IKO,
— organizacije združenega dela, ki imajo po mnenju delovne skupine pogoje, da bi lahko izvozile več (KOT, TIBA, Bayer Pharma, Elektromehanika, Tiskarna, Vektor in Tapo),
—  izvoz nosilcev samostojnega osebnega dela preko Elektro-voda, Obrt opreme in Šport opreme.
Organizacije združenega dela, za katere je izvršni svet ugoto-vil zaostajanje izvoza na konvertibilno področje na osnovi podat-kov Narodne banke SRS (ICD), so podale naslednje obrazlo-žitve:
1. Spremembe na zunanjih trgih, katerim s svojo ponudbo niso mogle takoj slediti (TZ Litostroj, Unitas, Šport oprema, Kot).
2.  Manjši porast konkretnega izvoznega tečaja v primerjavi z USA dolarjem (Slovenijales — SORA).
3.  Neupoštevanje   kooperacij   in   spremembe  v  priznavanju izvoza in deviznega priliva dobaviteljem v reprodukcijski verigi (Avtomontaža, Rašica, Iskra — Center za elektrooptiko).
4.  Prikazovanje blagovnega izvoza ne ustreza izvajalcem sto-ritev (Gradbeni finalist Maribor — TOZD Gradles, Iskra Tele-matika, TOZD Montažno servisna organizacija, Mobilia).
Izvršni svet je na 154. seji dne 14. 1. 1985 obravnaval pojas-nila organizacij združenega dela in ugotovil, da obstoječi mehani-zem spremljanja izvozne dejavnosti (ICD, devizni prilivi) ne zadošča in da bo v bodoče potrebno vključenosl posameznih organizacij združenega dela v zunanjetrgovinsko menjavo sprem-Ijati z več vidikov (izvoz blaga, prilivi, oplemenitenje ipd.).
V večini delovnih organizacij, ki bi po mnenju komisije morale dosegati večji delež izvoza v celotnem prihodku, so bili opravlje-ni razgovori, po katerih lahko zaključimo, da izvozu vse organiza-cije posvečajo veliko pozornost, da za izvoz niso nezainteresi-rane, vendar so za njihov uspešnejši prodor najrazličnejše ovire in da jim je potreben predvsem čas za uveljavitev na tujih trgih.
Pri tem je delovna skupina ugotovila, da:
—  obstajajo velike ovire pri vezavi na licenčnega partnerja (Bayer Pharma)
—  so manjše organizacije močno vezane na posrednike, ki niso življensko zainteresirani za njihov izvoz (Tapo, Tiskarna Slovenija, PAP),
—  pomenijo proizvodni programi v bistvu nadomestitev uvoza (Tiba),
—  ima COLOR dva specifična programa. Pri smolah nastopa na bližnjem vzhodu, kjer je huda konkurenca, sorazmerno ne-ugodne cene in precejšnji zamiki plačil. Pri tem so vezani na ne-
katere posrednike, ker SOZD Kemija šele začenja s svojim zuna-njetrgovinskim nastopom. Premazi ne prenesejo večjega trans-porta kot 250 km, kar predstavlja veliko omejitev glede na to, da je v sosednjih državah bazna kemija bolj razvita kot v Jugoslaviji, Kljub vsem prizadevanjem verjetno izvoza ne bo mogoče pove-čati nad delež 10% v celotnem prihodku, ker v Jugoslaviji ne proizvajamo osnovnih substanc in bo zato njihova proizvodnja predvsem nadmeščala uvoz. Z aktiviranjem investicij bodo v letu 1985 nekoliko boljši izgledi za povečanje izvoza.
IMP DO IKO predvideva ob sprejetju plana višje izvozne ob-veznosti na osnovi že sklenjenih pogodb kot pa je najavila v avgu-stu 1984 za leto 1985. Obenem povečuje svojo izvozno aktiv-nost, ker na zunanjih trgih ne poznajo njenih proizvodov. Prav tako pričakujejo, da bodo v teku leta ob rebalansu plana povečali obseg konvertibilnega izvoza.
3. Kmetijstvo
Na področju kmetijstva so izpolnjene glavne kratkoročne na-loge iz stabilizacijskega programa:
—  kljub izgubi 150 ha najbolj rodovitnih površin zaradi potreb avtoceste je tržna kmetijska proizvodnja po stalnih cenah pri glavnih   nosilcih   kmetijske  dejavnosti   (Emona-Agroemona — TOZD   Poljedelstvo.  Govedoreja,  KIT  KZ  Medvode,  združeni kmetje), porasla za 3%,
—  v občini praktično ni bilo neobdelanih zemljišč zaradi inten-zivnega ukrepanja kmetijsko zemljiške skupnosti in inšpekcijskih organov,
—  v zaključni fazi je komasacija na 203 ha na območju Pirnič,
—  kmetijska zemljiška skupnost je v sodelovanju z Emono-Agroemono TOZD Poljedeljstvo, Govedoreja, KIT KZ Medvode in združenimi kmeti izvajala hidro in agrooperacije, založno gnoje-nje in nasutje humusa,
—  pospeševanje kmetijstva v hribovitih predelih s sofinanci-ranjem   skupnosti   za   pospeševanje   kmetijstva  pri   naložbah v opremljenosti kmetij.
Delovna skupina, ki je zadolžena za področje kmetijstva v svo-jem poročilu predlaga dopolnitve oz. konkretizacijo posameznih nalog iz načrta. Tako med drugim predlaga, da:
—  je potrebno v maksimalni meri izkoriščati vsa kmetijska zemljišča,
—  moramo oblikovati tako davčno politiko, da bo postala posest kmetijske zemlje za tistega, ki jo skrbno ne obdeluje, zelo draga,
—  morata oba nosilca kmetijske proizvodnje zagotoviti opti-malne količine semen, gnojil in zaščitnih sredstev.
Poleg tega predlaga, da na vseh nivojih zmanjšamo inter-ventno vlogo države in preko instituta »združevanja dela in sred-stev« ustvarimo pogoje za večjo proizvodnjo. Ukrepi kreditno-monetarne politike naj pospešujejo družbeno organizirano kmetij-sko proizvodnjo.
4. Gostinstvo in turizem
Aktivnosti komisije oziroma posebne delovne skupine so bile v tem času usmerjene predvsem v konkretizacijo posameznih nalog iz načrta.
a) Ker med nosilci turistične oziroma gostinske dejavnosti ni posebne zainteresiranosti za njihovo turistično oziroma gostin-sko ponudbo na rekreacijskih območjih Zbilje, Sora in Koseze, je bila dana pobuda, naj se izdela program turistične oziroma gostinske ponudbe v omenjenih rekreacijskih centrih. Komisija meni, naj se sestavi vprašalnik, na podlagi katerega bi se ugoto-vila zainteresiranost za določene vrste turistične in gostinske ponudbe v občini Ljubljana-Šiška. Ostaja odprto vprašanje kdo naj program izdela oziroma od kod naj se financira, ker za izde-lavo programa v upravnem organu ni ustreznih kadrov.
Podpiramo nadaljnji razvoj in širitev kapacitet avtokampa Dragočajna. V Vodicah naj se novi avtokamp ne gradi, ker njego-va graditev glede na bližino avtokampa Dragočajna ni smotrna. Zasebnik pa lahko odpre gostišče s ponudbo hrane in pijače.
Penzion Veronika naj čimprej poda odgovor o organizaciji mešane trgovine. Gradnjo trgovine podpiramo pod pogoji, da se začne gradnja čimprej in da bo trgovina odprta tudi ob sobotah in nedeljah zaradi avtokampa Dragočajna.
Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo naj v okviru komisije za turizem in gostinstvo sodeluje pri reševanju aktualne problematike v zvezi z gostilno Na klancu. Predvidevamo, da bo s 31. 3. 1985 ta obrat prešel v sestav Delikatese.
Komisija za turizem in gostinstvo naj spremlja prizadevanje in uspešnost najemnika KANU, ki si prizadeva za popestritev turistične in gostinske ponudbe v Valburgi ter mu nudi ustrezno pomoč.
b) Gostinski   obrati   morajo  svoj  obratovalni  čas  prilagoditi odloku o poslovnem času. Komisija daje pobudo za uvedbo dveh prostih dni v tistih obratih, ki so izven turistično-transportnih poti, lastniki pa se ukvarjajo še tudi s kmetijsko dejavnostjo. Za tako ureditev bi bilo potrebno spremeniti odlok o poslovnem času v mestu Ljubljani.
Glede bifejev v sklopu trgovin smo mnenja, da je njihov delovni čas, ki je enak delovnemu času trgovin, ustrezen, s priporoči-lom, naj imajo bifeji organizirano tudi manjšo prehrambeno ponudbo.
c) Zagotoviti je treba boljšo izkoriščenost kapacitet, ki jih imamo v okviru kmečkega turizma v Vodicah na kmetiji Tavčar. V ta namen je treba Tavčarju nuditi strokovno pomoč ter zagotoviti ustrezno povezavo med njim in turističnim družbenim sektorjem. Delovna skupina predlaga, da naj se k temu pritegne mestna turistična zveza.
5. Drobno gospodarstvo
Razmere na področju drobnega gospodarstva se niso bistveno spremenile, tako giede števila organizacij iz področja družbenega sektorja (21), števila obratovalnic iz področja samostojnega osebnega dela (cca 1350), števila zaposlenih (cca 3800) in deleža v družbenem proizvodu (cca 11 %).
V  zasebnem sektorju se število obratovalnic spreminja zlasti pri obratovalnicah,  kjer občani  opravljajo obrt kot postranski poklic.
V  družbenem seklorju drobnega gospodarstva nekatere orga-nizacije zelo težko obvladujejo sedanjo gospodarsko situacijo zaradi svoje programske usmerjenosti, posledic administrativno določenih cenovnih razmerij in prostorskih problemov. Nadaljnji omejevalni faktor razvoja je neselektivno razbremenjevanje do-hodka, čistega dohodka, predvsem pa obveznega združevanja akumulacije za različne namene, ki ob že lako nizki stopnji aku-mulativnosti  dodatno  znižuje  enostavno   in   razširjeno  repro-duktivno sposobnost drobnega gospodarstva.
V  občini sprejeti ukrepi in aktivnosti do danes niso dali kakih posebnih rezultatov. to pa predvsem zato, ker na drugih ravneh še vedno niso v zadostni meri realizirani predlogi in ukrepi za nadaljni in hitrejši razvoj drobnega gospodarstva.
Komisija za drobno gospodarstvo pri komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo je na osnovi gradiva SML pripravila konkretni akcijski program za pospešitev drobnega gospodarstva v občini Ljubljana-Šiška.
Program vključuje:
a) Stanovanjsko skupnost
Le-ta naj oblikuje in realizira tako politiko usmerjenega razvoja stanovanjskega gospodarstva in upravljanja s stanovanjskim in poslovnim fondom, ki bo omogočala vključevanje drobnega gospodarstva v izgradnjo novih kompleksnih sosesk in v že obstoječe soseske. Pri oblikovanju politike najemnin za obsto-ječi poslovni fond naj izhaja in upošteva namembnost, selektiv-nost in deficitarnost storttvenih dejavnosti. V programih revi-talizacije slanovanjskega fonda naj upošteva obveznosti in možnosti za povečanje poslovnih prostorov za potrebe drobnega gospodarstva, predvsem obrtnih storitev za občane.
b)  Komunalno skupnost,
ki bo v skladu z nalogami v družbenem planu zagotovila možnost izgradnje proizvodnih obrtnih delavnic v soseski ŠS-9 Koseze ter ŠS-12 Podutik v obdobju 1981—1985, v naslednjem srednje-ročnem obdobju, pa v ŠS-115 Stanežiče, ŠS-218/3 Vodice in MEP 1,2 Medvode.
c) Organizacije združenega dela,
ki naj pri oblikovanju razvojne in poslovne politike ocenijo možno-sti sodelovanja z enotami drobnega gospodarstva v okviru družbe-nega in zasebnega sektorja in v svojih razvojnih programih predvidijo sodelovanje na temelju dolgoročnega združevanja dela in sredstev z obstoječimi enotami in novoustanovljenimi enotami na osnovi skupnega ekonomskega interesa.
d) Obrtno združenje,
ki naj pri svojem nadaljnem delu še bolje sodeluje z upravnimi organi občine in zbomice pri uveljavljanju pravic in obveznosti članov združenja.
e) Upravne organe občine
Le-ti morajo skrbeti za skrajšanje postopka za pridobilev obrtnih dovoljenj ob predložitvi ustreznih potrdi! s strani zaintere-siranega občana.
V OZD še vedno niso dovolj zavzeto pristopili k prenosu dela proizvodnega programa v enote drobnega gospodarstva. Struktu-ra šišenskega gospodarstva je taka, da bi lahko že beležili pozi-tivne premike v tej smeri, predvsem na področju kovinsko pre-delovalne industrije, strojegradnje in elektro industrije. Vse OZD, predvsem pa iz naštetih področij je treba ponovno pozvati, da prevzeto obveznost ocenijo in realizacije prenosa ustreznega dela proizvodnega programa vnesejo v letni plan iztekajočega sredjeročnega plana in v plane obdobja 1986—1990.
Vsi novi in realizirani zazidalni načrti so v največji možnt meri upoštevali potrebe po poslovnih prostorih za drobno gospo-darstvo. Ocenjujemo, da kreditna politika za področja drobnega gospodarstva še vedno ne ustreza predvsem za področje družbe-nega sektorja. Tu sta si predvsem nasprotni politiki realnih obrest-nih mer in politika cen ter v tem kontekstu možnosti za lastno akumulacijo in kreditno sposobnost, ki mora biti zagolovljena.
Na področju politike cen še vedno prevladuje administri-ranje, namesto da bi upoštevali ponudbo in povpraševanje, s čimer bi dosegli hitrejši in pozitiven premik v kvaliteti storitev.
Zakonska regulativa in izvedbeni mehanizmi, ki bi prispevali k hitrejšemu razvoju drobnega gospodarstva.se danim pobudam in predlogom sploh ne prilagajajo ali pa prepočasi. Predvsem še vedno niso odpravljeni ugotovljeni vzroki, ki negativno vplivajo na ustanavljanje POZD (problem samoupravnih aktov, poeno-stavljeno knjigovodstvo, davčne olajšave in davek iz skupnega dohodka, revalorizacija vloženih sredstev in ponovno vlaganje poslovodje v POZD). Ob nespremenjenih pogojih za ustanavlja-nje in poslovanje POZD med nosilci samostojnega dela, ki imajo pogoje za prehod v POZD, ni zanimanja. Intencije delovnega osnutka novega obrtnega zakona vsaj delno vsebujejo odpravo navedenih ovir.
Predlogi in pobude za spremembo davčne politike, ki bi bila bolj stimulativna glede ponovnega vlaganja dohodka v obrato-valnico niso bili sprejeti, prav tako ne glede števila zaposlenih.
Program razvoja drobnega gospodarstva za naslednje srednje-ročno obdobje s prostorskega, ekonomskega in socialnega vidi-ka bomo pripravili in sprejeli v okviru skupnega enotnega pro-grama mesta Ljubljane do konca leta 1985. Osnutek programa, ki naj vključuje vse naše dosedanje nerealizirane predloge in pobude pa je treba pripraviti čimprej.
6. Gospodarska infrastruktura
a) Vodno gospodarska dela
Na območju občine je Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava izvršila naslednja dela:
—  podaljšan melioracijski kanal v vasi Sora,
—  dokončana so dela na regulaciji Glinščice od zahodne ob-voznice do Podutiške ceste,
—  na desnem bregu Save v Rojah je podaljšano prečno za-varovanje v dolžini 33 m,
—  v Goričanah je zavarovan desni breg Sore nad mostom v dolžini 40 m,
—  očiščen je potok Poljšak,
—  izvršena so bila dela na hudourniku v vasi Sora.
Do konca leta 1984 pa bodo izvedena še naslednja dela:
—  izgradnja opornega zidu ob Savi pri Čižmanu nad Tacen-skim mostom.
b) Področje energetike
V letu 1984 so bila načrtovana naslednja investicijska vlaganja:
—  regulatorska postaja Žibert, priključki na stanovanja v so-seski MeS 8/1 — Svetje, priključki na objekte II. in III. samo-prispevka v naši občini.
Dejansko izvršena dela znašajo le 43%, kar predstavlja delne priključke na objekte samoprispevka II (VVO Stara cerkev). samo-prlspevka III (WO Dolomitski odred, prizidek OŠ Stane Kosec, ZD Medvode), medtem ko se za sosesko MeS 8/1 Svetje izva-jajo šele pripravljalna dela za gradnjo. V gradnji so objekti iz pro-grama samoprispevka III C-5 v KS Bratov Babnik in Vzgojno varstveni center v KS dr. Petra Držaja.
c) Varstvo okolja
Za preprečitev onesnaževanja zraka, vode in zemlje bo v na-selju »Zvezda« v Šentvidu še v letu 1984 zgrajeno daljinsko ogrevanje, v naselju Podutik pa plinsko omrežje za ogrevanje medtem ko je v Medvodah to omrežje že zgrajeno.
Zgrajena severna obvoznica zelo uspešno rešuje stanje na prometnem področju, hkrati pa tudi zmanjšuje onesnaževanje zraka z avtomobilskimi plini.
Na področju zaščite pred onesnaževanjem vode in zraka posamezne OZD že pripravljajo svoje akcijske programe za odpravo vzrokov onesnaževanja.
V  fazi sprejemanja je predlog odloka o spremembi in dopol-nitvi odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukre-pih za zavarovanje vode. To pa pomeni, da je potrebno čimprej izdelati tehnično dokumentacijo in rezervirati finančna sredstva za gradnjo primarnega in sekundamega kanalizacijskega omrež-ja v KS Vodice, Šmartnem in v Tacnu.
V  naslednjem sredjeročnem obdobju je potrebno proučiti vse možnosti o postopnem opuščanju individualnih kurišč v starej-ših  stanovanjskih  soseskah,  ki  močno onesnažujejo zrak  in gradnje novih toplotnih omrežij iz združenih sredstev, ki se zbi-rajo pri komunalni skupnosti Ijubljanskih občin in OZD in obča-nov.
Stanje v zvezi s komunalnimi odpadki pa je naslednje: Aktivnosti so bile v letu 1984 usmerjene zlasti v preprečevanje nastajanja novih divjih odlagališč ter urejanje že obstoječih. Tako so bila sanirana večja divja odlagališča v KS Šentvid — na lokaciji Nemške zelenice v Poljanah. v KS Stanežiče — Medno — na lokaciji stare gorenjske železnice, pod cjostilno Cirman in pri retenzijskem bazenu Prod, v KS Zgornja Siška ob Matjanovi poti in ob poti Martina Krpana (za VVO). Sanirana so bila tudi manjša odlagališča KS Hinko Smrekar, Milan Majcen, Koseze, Bratov Babnik, Litostroj, Komandant Stane, Dravlje, Dolomitski odred in Šentvid. Sanacije pa ni bilo možno v celoti realizirati v tistih KS. ki nimajo rednega odvoza smeti in odpadkov. Te KS so: Bukovica-Šinkov turn. Vodice, Gameljne-Rašica, Smlednik, preska, Sora-Senica, Pirniče in Edvard Kardelj (skupaj 8 KS), kjer je potrebno sanirati 12 odlagališč.
Rezervat za severni del občine z območjem Medvod pred-stavlja sanitarna deponija v občini Škofja Loka na občinski meji.
d)  Prevoz delavcev na delo in iz dela
DO Ijubljanski potniški promet si v okviru danih možnosti pri-zadeva zagotavljati prevoz potnikov na delo, v šolo in nazaj kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja in raznim administrativnim ukrepom, ki so še bolj pogojevali potrebe po javnih prevozih. Ugotovljeno je, da ni prišlo do večjih zastojev v MPP. TOZD ob-mestni promet pokriva s 143 vozili 40 linij na območju Ijubljanskih in primestnih občm v skupni dolžini 1.167 km, od tega v občini Šiška 117 km. V prvih devetih mesecih je TOZD opravila 5% več km kot v lanskem obdobju in prepeljala tudi 2 % več potnikov. Vozni redi linij obmestnega prometa so prilagojeni potrebam pot-nikov, nove predloge pa stalno usklajujejo in jih po možnosti tudi upoštevajo. Glede na težave, ki jih povzroča predvsem zastarel vozni park in splošne gospodarske razmere, svojo nalogo uspeš-no opravlja. Kvaliteto in obseg storitev pa bodo skušali v prihod-njem obdobju še povečati in izboljšati. predvsem z obnovo in razširitvijo voznega parka. ki pa bo mogoč le s pomočjo širše družbene skupnosti.
e) Združevanje sredstev za komunalno infrastrukturo
Združevanje sredstev za gradnjo in vzdrževanje komunalne intrastrukture ni zadovoljivo.
Izvršni svet in DPO občine so v okviru svojih pristojnosti ani-mirale vse subjekte s področja gospodarstva in negospodarstva, da svoje obveznosti iz že podpisanih SaS in planskih dokumentov za obdobje 1981—85 poravnajo, kajti le na ta način bo možno v prihodnje realizirati načrtovane cilje opremljanja novih stano-vanjskih sosesk s pnpadajočo komunalno infrastrukturo.
f)  Problematika izrabe zazidljivih površin v industrijski coni
Raba komunalno opremljenih — visokokvalitetnih zazidijivih površin namenjenih industrijskim obratom ni ustrezna. Del teh površin je oddan delovnim organizacijam, ki rešujejo tekoče pro-bleme svojega obstoja, nimajo pa pripravljenih in ekonomsko utemeljenih razvojnih programov tako. da ostajajo ta zemljišča prazna. neurejena. ali pa služijo skladiščenju. Na nasprotni stra-ni, pa se delovne organizacije s perspektivno proizvodnjo so-očajo z obratnimi prostorskimi problemi in neredko razmišljajo o preselitvi izven občine.
Za konkretizacijo stabilizacijskega programa in smotmega izkoriščanja prostora bomo ponovno preverili zasedenost površin ter dodelitev prostih površin delovnim organizacijam, ki jih nujno potrebujejo. Ustrezna davčna politika nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč pa bo morala v bodoče zagotavljati racional-nejšo rabo prostora.
7. Stanovanjsko gospodarstvo
a) Novogradnja
V srednjeročnem obdobju 1981—1985 je bila v občini Šiška predvidena gradnja 3200 stanovanj. Plan gradnje je bil zaradi
posledic zakona o zaščiti kmetijskih zemljišč spremenjen na 2466 stanovanj; sedanja ocena gradnje pa je 2561 stanovanj.
V  letu 1985 bo zgrajenih 206 stanovanj in sicer v soseskah ŠS 107 Šentvid — Zvezda 157 stanovanj. v soseski ŠS 12 — Podutik pa 49 stanovanj. Na novo bo pričetih 313 stanovanj: od teh v soseski ŠS 7/1 Dravlje 144 stanovanj, v soseski MeS 8/1 — Svetje pa 169 stanovanj.
Sedanje razmerje v lastništvu stanovanj ni v skladu z načrto-vanim to je: 70% družbenih in 30% lastniških stanovanj, ker je odstotek družbenih stanovanj nižji (27%) v korist lastniškim, ki predstavljajo kar 73 % — novozgrajenih stanovanj.
b)  Prenova
Prenova ne poteka po predvidenem terminskem planu. kljub aktivnostim in strokovnemu delu, ki je bilo na tem področju oprav-Ijeno. Težave se javljajo predvsem pri pridobivanju soglasij skup-nosti stanovalcev in hišnih svetov ter pogojev, ki jih ti postavljajo. Zahtevna je tudi izdelava tehnične dokumentacije in postopek pridobivanja soglasja strokovnih organizacij. ki morajo opraviti drage predhodne meritve.
Za celovito prenovo in določitev prioritet pa ne razpolagajo z ustrezno urbanistično dokumentacijo, kar onemogoča izdajo odiočb (lokacijskega m gradbenega dovoljenja).
c) Odprava barakarskih naselij
V  naši občini ni dovolj učinkovita, še zlasti zato ne, ker se posamezne OZD ne vključujejo dovolj aktivno v razreševanje stanovanjskih problemov lastnih delavcev. ki bivajo v barakah. Posamezne barake v naseljih (konkretno v Korotanskem) so bile odpravljene  ob  gradnji  severne  obvoznice.   Znatna  finančna sredstva za odpravo teh barak je pnspeval SIS za izgradnjo cest 10-letnega programa, ki je bil tudi investitol- Ijubljanske obvoz-nice. Štab za odpravo barakarskih naselij v občini mora pripra-viti ustrezno analizo obstoječega stanja ter akcijski program za nadaljnje delo in zagotoviti potrebna finančna sredstva.
d) Odprava stanovanj VI. in VII. kategorije
se rešuje v občini s prenavljanjem. dosedanjim stanovalcem pa se dodelijo solidamostna stanovanja. Ti postopki so dolgotrajni in odvisni od finančnih sredstev, ki so omejena. Tovrstna stano-vanja se v večmi primerov ne prenavljajo posamično, temveč je potrebno pristopiti k prenovi celotnega objekta.
e)  Problem neupravičeno zasedenih družbenih stanovanj
je v naši občini tudi prisoten. Stanovanjska skupnost. kljub spre-jetim sklepom. da se odpravijo te nepravilnosti (izpraznitev sta-novalcev iz družbenih stanovanj, ko si le-ti kupijo stanovanje ali zgradijo hišo), ni dovolj učinkovita. Nima namreč uslrezne službe, ki bi aktivno spremljala in razreševala tovrstno problematiko. Zato delovna skupina predlaga, da se taka služba ustanovi pn sedanjem Stanovanjskem podjetju Ljubljana, ki naj tesno so-deluje s hišno samoupravo in pristojno krajevno skupnostjo. kajti le na ta način bo hitreje prišla do podatkov in informacij za svoje delo.
f)  Problem nasilnih vselitev
je še vedno prisoten. rezultati izselitev pa v večini pnmerov niso dovolj uspešni. V letu 1984 je bilo uspešno izpraznjenih 11 sta-novanj, v postopku za izselitev je še 20 stanovanj. Delovna skupina meni, da mora pristojen upravni organ naše občine aktiv-no in dosledno izvrševati vse prisilne izselitve.
g)  Problematiko SLP fonda
je potrebno hitreje razreševati. Evidenca prosilcev SLP stanovanj ni ažurna. prosilcev je vedno več, fond pa se ne povečuje. Stano-vanja so v izredno slabem stanju, več jih je VI. in VII. kategorije, ki jih je potrebno postopno sanirati, pri tem pa razrešiti problem lastne udeležbe imetnika stanovanjske pravice. Veljavni pravil-nik o dodeljevanju stanovanj SLP fonda je potrebno dopolniti v cilju, da bi bila njegova uporaba bolj fleksibilna. še zlasti pn razreševanju izjemnih pnmerov.
h) Črne gradnje                 -
Po podatkih mestne uprave inšpekcijskih služb je bilo v letu 1984 na območju občine 06 473 pregledanih objektov 55 ne-dovoljenih gradenj in sicer: 4 stanovanjski objekti, 3 gospodarski, 11 adaptacij oziroma prizidav, 17 garaž ter 20 ostalih objektov (drvarnice, ograje, škarpe).
Urbanistična inšpekcija je proti vsem kršiteljem ukrepala, vendar rušenja stanovanjskega objekta ni bilo.
i) Sanacija soseske Draveljska gmajna
Pri programu sanacije soseske Draveljska gmajna so do-končana dela na objektih C 2 in A 2. Izvajalec del SGP Gradbinec je na objektu A 2 dolžan odpraviti še pomanjkljivosti, ugotovljene 22. 10. 1984 na hišnem kanalizacijskem pnključku.
Obračun stroškov izvedbenih del je še v teku. prav tako tudi zaključno strokovno poročilo za objekt A 2. ki ga pripravlja FAGG Ljubljana. Na osnovi končnega poročila o uspešnosti sanacije in skupnih stroškov, bo sanacijska komisija odločila delitev vseh stroškov, skladno s samoupravnim sporazumom o sanaciji.
Za nadaljnjo sanacijo dveh objektov B 2 in E je v izdelavi pro-jektna dokumentacija, ki jo pripravlja Biro 71 Domžale. Izvajalec del SCT Ljubljana je že pristal za saniranje objekta B2 s 50% udeležbo, ostala razlika 7% predstavlja tekoče investicijsko vzdrževanje, 43 % pa izboljšave oz. investicije, ki jih bodo morali kriti soinvestitorji. Skupna ocena stroškov sanacije objekta B 2 znaša 52,283.000 din. V fazi sprejema je ustrezni sporazum o pristopu k sanaciji objekta B 2. SGP Beton, ki je nosilec sanacije objekta E, je 29. 10. 1984 obvestil sanacijsko komisijo. da na osnovi obstoječe dokumentacije (samoupravni sporazum o sa-naciji Draveljske gmajne iz leta 1977) iz pravnega vidika ni doižan sanirati objekta, ki ga je zgradil v letih 1976/77, zato odklanja vsako nadaljnjo sanacijo.
Delovna skupina smatra, da mora sanacijska komisija vztrajati pn vseh izvajalcih del v Draveljski gmajni, da se dosledno uresni-čujejo sprejeti sklepi družbenopolitične skupnosti. Z izvajaicem del SGP Beton je potrebno. kot je to že s SCT Ljubljana, skleniti ustrezen samoupravni sporazum o sanaciji in vložiti vse napore, da se podpisnikom sporazuma, izvajalcem del kot somvestitorjem in stanovanjskemu podjetju (za del vzdrževalnih stroškov) omo-goči v dogovoru s SKB Ljubljana finančna usposobitev.
8. Urbanizem
a)  Planski dokumer. .i
Dolgoročni plan razvoja občine in mesta Ljubljane (Ljublja-na 2000).
Delovno gradivo dolgoročnega razvoja občine je bilo v javm obravnavi po posameznih KS, organizirana pa je bila tudi raz-prava v okviru mestne konference SZDL
Gradivo je dopolnjeno s pripombami iz razprave in bo predlo-ženo v ponovno javno obravnavo in sprejem skupščinam občin in mesta kot osnutek dolgoročnega plana.
b) Srednjeročni plan 1986—1990
Obravnavane in sprejete so b>'~ smernice plana, v pripravi je dogovor o temeljih plana druž1" ¦^pjlitične skupnosti in osnu-tek plana.
c)  Izvedbene naloge
Sprejeti so bili zazidalni načrti, planirani v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine L|ubljana-Šiška v letu 1984. razen zazidalni načrti za otoke ŠO 13 Dravlje, ŠS 201/4 Tacen. ŠP 6 Agrostroj, novelacija zazidalnega načrta Tacen—Šmartno— Gameljne.
Do izvedbenih akcij ni prišlo, ker je potrebno prostorske sesta-vine družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 dopolniti. V fazi dopolmtve družbenega plana teh akcij ni možno izvajati. Poročilo o stališču izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in medresorske komisije za pregled družbenih planov je bilo posredovano zborom skupščine na oktobrskih sejah 1984. Po uskladitvi družbenega plana bodo aktivnosti tekle naprej, vendar se bodo posamezne naloge pre-našale v leto 1985.
V leto 1985 se prenašajo še naslednje naloge:
Predlog odloka o sprejetju zazidalnega načrta ŠS 12 Podutik II. faza l.^etapa, sprejem zazidalnega načrta ŠP 6 — Agrostroj, osnutek odloka o razglasitvi krajinskega parka Šmarne gore za naravno znamenitost, osnutek odloka o razglasitvi etnoioških spomenikov na območju občine Ljubljana-Šiška.
Do zastojev je prišlo zaradi sprejetja nove zakonodaje na področju urejanja prostora, graditve objektov in novih elementov, ki jih ti zakoni predpisujejo. Navedeno urbanistično dokumenta-cijo je potrebno dopolniti in prirediti v skladu z novo zakonodajo.
d)  Financiranje dokumentacije
Občina Ljubljana-Šiška je financirala izdelavo planskih doku-mentov iz sredstev proračuna. Ta naloga ostaja v pristojnosti občine.
Financiranje dokumentacije za stanovanjsko gradnjo se vrši iz sredstev za urejanje stavbnih zemljišč, dokumentacijo za indu-strijsko gradnjo pa financirajo posamezni investitorji.
Planske in študijsko-raziskovalne naloge se financirajo iz sred-stev proračuna in sredstev uporabnikov. Višina sredstev pro-računa bo opredeljena s finančnim načrtom upravnega organa.
9. Zaposlovanje
V tem poročilu nismo prikazali izvajanje nalog s področja zapo-slovanja. Večina nalog zadeva organizacije združenega dela, ki jih nismo hoteli obremenjevati z dodatnimi anketami. Vendar je ne glede na to treba reči, da smo te naloge smiselno vgradili v resolucijo za leto 1985, vgrajene pa bodo tudi v plan skupnosti za zaposlovanje.
10. Izvajanje  nalog   na   področju   nagrajevanja   po  delu
Rezultati devetmesečnega poslovanja v gospodarstvu kažejo na povečano rast dohodka glede na preteklo obdobje za 69%, pri tem pa rast sredstev za osebne dohodke zaostaja za 11.1 % za možno rastjo, določeno z resolucijo za leto 1984. To zaoslaja-nje je deloma rezultat neizdelanih pravilnikov o nagrajevanju po delu in neuresničevanja (nevgrajenosti) zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu (ZMRD) v samoupravne akte, kar •je povzročilo tudi pobudo družbenega pravobranilca samoupravlja-nja za urejevanje te problematike v OZD.
a) Večina branžnih sporazumov je že pripravljenih. s tem pa se  šele  začenja  proces  vsebmskega  izpopolnjevanja samo-upravnih sporazumov in pravilnikov.
Problem, ki je še vedno odprt, je minulo delo, za katerega ni enotnih meril in so rezultati bolj odvisni od položaja dejavnosti, kot od prispevkov delavcev.
Še posebno pa je problematično ugotavljanje deleža minulega dela v družbenih dejavnostih, ker le-te ne oblikujejo lastnih sred-stev za investicije.
Storjeni so že prvi koraki za ugotavljanje inovacijskega do-hodka in v nekaterih OZD so že sprejeti ali pa v sprejemanju pravilniki o inovacijskem nagrajevanju.
Dosedanji pregled pokritosti s samoupravnimi akti je pokazal. da ima akte usklajene že 86% vseh OZD oziroma 70°/o vseh zaposlenih v občini Ljubljana-Šiška.
Se vedno pa je odprta problematika branžnih sporazumov za področje družbenih dejavnosti, kjer se predvideva zmanjšanje števila SaS, s tem pa je tudi povezan dmžbeno ekonomski polo-žaj delavcev za družbene dejavnosti, ki se kaže v prepočasnem odpravljanju razlik med OD delavcev v gospodarstvu in OD delavcev v družbenih dejavnostih.
b)  V dosedanjem obdobju niso bile ugotovljene potrebe po skupinah za pomoč pri oblikovanju pravilnikov in drugih aktov o nagrajevanju po delu. Na tem področju je bila pnsotna aktivnost družbeno političnih organizacij, ki so preko svojih oblik delovanja vplivale in usmerjale izgradnjo sistema nagrajevanja po delu.
Splošna ocena je, da so storjeni določeni premiki na področju normativne urejenosti samoupravnih aktov, kar je prvi pogoj za nadaljnji vsebinski pnstop k dejanskemu nagrajevanju po delu.
11. Splošna poraba in davčna politika
a)  V drugem polletju je uprava za družbene prihodke. še zlasti pa izvršni svet skupščine občine, mesečno obravnavala stanje izterjave davkov. Osnovni namen teh razprav je bil predvsem v zagotavljanju zadostnih sredstev za financiranje občinskega proračuna, poleg tega pa v tem, kako v prihodnje zagotoviti večjo učinkovitost davčnih organov, tako pri zajemanju kot tudi pri izter-jevanju davčnih obveznosti. Nesprejemljivo je namreč dejstvo, da lahko uprava za družbene prihodke zaradi stalnega spreminja-nja ustrezne zakonodaje, slabe tehnične opremljenosti. pa tudi neustrezne kadrovske zasedbe opravi odmero davkov in prispev-kov šele v drugi polovici leta, v primeru kmetijstva pa šele ob koncu leta.
Izkušnje iz tega obdobja kažejo na to, da moramo v Ljubljani čimpreje zagotoviti ustrezno računalniško obdelavo, poleg tega pa je potrebno tudi razmisliti o drugačni organiziranosti nekaterih davčnih služb.
b)  Na področju splošne porabe so še vedno prisotne naloge, ki zadevajo racionalizacijo del uprave, kar pa je nedvomno odvisno od zmanjševanja zakonskih in drugih predpisov, ki določajo obseg opravljanja posameznih upravnih funkcij. Prav v tem trenutku so v okviru republike pripravljena nekatera gradiva, o katerih bo tekla razprava v prvih mesecih pnhodnjega leta.
c)  Na prejšnjo točko se navezujejo tudi aktivnosti okrog orga-niziranja same državne uprave, pri čemer je delovna skupnost upravnih organov v drugi polovici leta sprejela še nekatere samo-upravne  akte.  Zaradi predvidenih sprememb glede osnov in meril za določanje osebnega dohodka delavcem v upravnih orga-
nih na nivoju republiške, še ni bil na novo sprejet pravilnik o osno-vah in merilih za razporejanje osebnih dohodkov. Predvidoma bo sprejet v januarju prihodnjega leta.
S sprejetjem novih sistemizacij del in nalog v delovnih skupno-stih je ustvarjen pogoj za izboljšanje kadrovske strukture za-poslenih.
12. Družbene dejavnosti
iJa področju družbenih dejavnosti je bil dan v drugem polletju tekočega leta pri izvajanju dolgpročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Ljubljana-Šiška poseben poudarek kvaliteti izvajanja osnovnih programov s področja otroškega varstva, osnovnega šolstva, osnovnega zdravstvenega varstva, razisko-valne dejavnosti ter množičnih kulturnih in telesno kulturnih aktivnosti.
a) Zdravstveno varstvo
Izvajanje nege bolnika in zdravljenje na domu se uresničuje v skladu s programom za leto 1984 in v okviru zagotovljenih finančnih sredstev. Celotna problematika osnovnega zdravstve-nega varstva s poudarkom na preventivi je bila posredovana skupščini občine, ki je sprejela ustrezne sklepe in usmeritve glede razreševanja posameznih vprašanj, ki v praksi spremljajo uresničevanje osnovnega zdravstvenega varstva na območju občine Ljubljana-Šiška.
Prostorske zmogljivosti so maksimalno izkonščene v enoti Šiška in ZD Šentvid, v enoti Medvode pa se razpoložljivi prostor postopno vključuje in predaja v izvajanje posameznih zdravstve-nih storitev. Optimalno so izkoriščene tudi vse šolske zobne ambulante ter obratne ambulante v posameznih DO.
Kadrovska zasedba v okviru TOZD Šiška je bila v drugem pol-letju tekočega leta v skladu z normativi, veljavnimi za mesto Ljubljana s poudarkom na taki organizaciji dela, ki zagotavlja nemoteno   izvajanje   programov  po  posameznih  dispanzerjih.
Z vidika uresničevanja konkretnih stabilizacijskih usmeritev so zdravstveni delavci v drugem polletju namenjali posebno pozor-nost tudi predpisovanju receptov v cilju zmanjševanja porabe zdravil in s tem v zvezi zmanjševanja stroškov, ki jih pokriva ob-činska zdravstvena skupnost za zdravila.
b)  Izobraževanje
Vse osnovne šole in šole srednjega usmerjenega izobraževa-nja imajo izdelane stabilizacijske programe s konkretno oprede-litvijo temeljnih vsebinskih ciljev. Pri tem so vse šole namenjale posebno pozornost smotrni razporeditvi kadrov in dvigu kvalitete znanja učencev, ki ga strokovno spremlja Zavod za šolstvo. Bistveno se je izboljšala kvalrtikacijska struktura pedagoškega kadra. V drugem polletju tekočega leta opravlja vzgojno izobra-ževalno delo v osnovnih šolah 469 učiteljev, od katerih ima ustrez-no izobrazbo 419 učiteljev ali 89,33%. Osnovnim šolam zlasti primanjkujejo učitelji za pouk matematike, fizike, slovenščine in angleščine, srednjim šolam usmerjenega izobraževanja pa diplo-mirani inženirji za pouk elektronike in strojništva ter metalurgije. Razreševanju teh problemov tako osnovne šole kot srednje šole še nadalje namenjajo ustrezne napore, pri čemer pa je bila proble-matika srednjega usmerjenega izobraževanja posebej obrav-navana na skupščini družbenopolitične skupnosti s posebnim poudarkom na stanju srednjega usmerjenega izobraževanja za občino Ljubljana-Šiška.
c) Otroško varstvo
Družbeno varstvo otrok se v drugem polletju 1984. leta izvaja v predvidenem obsegu, kar velja tudi za program družbeno denar-nih pomoči. VVO Rezke Dragar, VVO Manice Komanove in WO Medvode so se združili v enovito vzgojno varstveno organiza-cijo s 1. 1. 1985.
V  tem razdobju je bil dan poseben poudarek izkoriščanju pro-storskih zmogljivosti VVO. Še nadalje se uspešno izvaja skrajša-na 5,5 urna oblika vzgoje in varstva otrok, ki je bila prvič uvedena v občini Ljubljana-Šiška in ki jo uvajajo tudi v drugih občinah.
d)  Socialno skrbstvo
V  drugem polletju tekočega leta je bil dan poseben poudarek intenziviranju delovanja patronažne službe v povezavi s centrom za socialno delo, z Domom starejših občanov Marije Draksler-Marjane in s socialnimi komisijami v krajevnih skupnostih v cilju kontinuiranega zagotavljanja  pomoči  socialno in zdravstveno ogroženih občanov.
Dom starejših občanov je tudi v drugem polletju izvajal vse aktiv-nosti v zvezi s povezovaniem doma z ožjim in širšim okoljem. Pri tem dom zagotavlja dnevni razvoz hrane za 45 starejših občanov izven doma in vključuje v domsko ambulanto okoli 80 starejših
občanov, ki niso vključeni v dom. Dom starejših občanov izvaja tudi razne kulturne in družabne prireditve, v katere se vključujejo starejši občani izven doma.
e) Socialno varstvo
V   skupnosti  socialnega varstva je bil sprejet samoupravni sporazum o uresničevanju socialno varstvenih pravic, ki je poeno-til osnove, merila in postopke za uresničevanje socialno varstve-nih pravic ustanoviteljic ter izobraževanja in zdravstva.
Pripravljen in sprejet je brl sporazum o uvedbi enotne evidence prejemnikov socialno varstvene pomoči, ki jo bo za Ljubljano iz-vajala strokovna služba zdravstvenega in socialnega varstva.
Za skupščino DPS je bila pnpravljena analiza o uresničevanju vseh vrst socialno varstvenih pomoči, ki jih prejemajo socialno prizadeti občani z območja občine Ljubljana-Šiška. Na podlagi analize bo možno sprejeti konkretni akcijski program za nadaljnje razreševanje najbolj perečih problemov s področja socialnega varstva.
f)  Raziskovanje in razvoj
V drugem polletju 1984. leta so se kontinuirano izvajale naloge na področju pospeševanja inovativne dejavnosti v OZD. Razisko-valne naloge, ki jih sofinancira občinska raziskovalna skupnost Ljubljana-Siška, potekajo po načrtu in bodo predvidoma uresni-čene do konca tega leta.
Pospeševanje raziskovalne in inovacijske dejavnosti med mladino poteka preko Mestne zveze organizacij za tehnično kulturo in klubov mladih tehnikov občine Ljubljana-Šiška.
Poseben poudarek je bil namenjen vsebinski pnpravi reso-lucije za leto 1985 z vidika nadaljnjega uveljavljanja razisko-valnega in razvojnega dela, ki se pomembno vključuje tudi v na-slednje srednjeročno obdobje.
g)  Kultura
Na področju kulturne dejavnosti je potekala intenzivna pove-zava med profesionalno m ijubiteljsko kulturo. S sredstvi občinske kulturne skupnosti je bila sofinancirana adaptacija DPO v Pirni-čah in Medvodah ter izvedba popravila v Domovih krajanov v Sori in Smledniku.
Izvedena je bila sanacija Vodnikove domačije in pnpravljen program dejavnosti za naslednje leto. Z delom je pričela tudi ko-misija za oglede kulturnih domov v občini in pripravila pnonteto postopnih obnov domov za naslednje srednjeročno obdobje.
Knjižnica Šiška je odprla nov pionirski oddelek z začetnim fon-dom 2000 knjig in razširila prostore v podružnični enoti v Šentvidu.
V  drugem polletju tekočega leta se intenzivno razrešuje tudi prostorski problern Centralne knjižnice Šiška.
h) Telesna kultura
Vrhunski šport se izvaja v okviru dogovorjenega in usklaje-nega programa, ki je bil sprejet na nivoju Ljubljane.
V  drugem polletju je bil program vrhunskega športa v občini Ljubljana-Šiška racionaliziran v skladu z dogovorom med Ijub-lianskimi občinami v okviru SITKS. Na območju občine Ljubljana-Siška se v okviru vrhunskega športa izvajajo programi hokeja, košarke, alpskega smučanja, gimnastike, namiznega tenisa in atletike.
Za financiranje delovanja šporinih društev so bila izdelana enotna merila za izvajanje vadbe in načrtovanih akcij, ki jih ures-ničujejo občinske telesnokulturne organizacije.
13. Zaključek
Komisija je ob obravnavi tega poročila obravnavala tudi pro-gram dejavnosti za izvajanje resolucije o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana SRS za obdobje 1981—1985 v letu 1985, ki ga je pripravil izvršni svet Skupščine SRS. Komisija ugotavlja, da za izvajanje občinske resolucije ni potrebno spreje-mati še poseben program aktivnosti, ker so vse glavne naloge že opredeljene v načrtu izvajanja dolgoročnega programa. To pa seveda ne pomeni, da ne bi nekaterim nalogam dali več pozor-nosti. To so zlasti tiste naloge, ki zadevajo ohranjanje visoke stopnje rasti industrijske proizvodnje, večje vključevanje v med-narodno delitev dela, večjo vlogo znanstveno-raziskovalnega dela in področje življenjskega standarda in socialne varnosti.
Komisija predlaga skupščini, da vsem organizacijam združe-nega dela in vsem drugim subjektom v občini, ki imajo posredne ali neposredne obveznosti za izvajanje resolucije in načrta izva-janja dolgoročnega programa, naloži, da v svoje planske doku-mente in redne aktivnosti vnesejo tudi konkretne naloge zlasti na zgoraj omenjenih področjih.
Posamezne delovne skupine so svoj del poročila pripravljale v različnih rokih, zato so v poročilu nekateri podatki tudi za 9 me-
secev preteklega leta, kar pa po mnenju komisije ne zmanjšuje vrednosti tega poročila. Pomembni so pozitivni premiki v odnosu do sprejetih nalog in v širokem vključevanju vseh subjektov, kar nesporno vpliva tudi na kvalitativne pokazalelje v izvajanju pro-grama in v celovitem dnjžbenem razvoju.
Ljubljana, dne 22.1. 1985