9. štev. V Ljubljani, v t 8. avgusta 1874. Letnik II. Inserati se sprejemajo in velj& tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 12 „ „ n n 2 „ 15 „ n n ii 3 »i Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Btarem trgu h. »t. 16. Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta , , 5 ,, — „ za četrt leta . . 2 ,, 60 ,, V administraciji velja: Za celo leto . . 8 za pol leta . . 4 za četrt leta . . 2 „ 10 V Ljubljani na dom pošiljan ^jC* velja 60 kr. več na leto. Vredništvo je na stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek , četrtek in saboto. Beseda o volitvah. Dne 15. prihodnjega meseca se imajo sniti vnovič deželni zbori, goriški in tržaški nekoliko prej. A predno se to zgodi, imamo še tri volitve poslancev namesto odstopivših dveh in umrlega tretjega. Zadnja volitev, ki se bo vršila dan pred začetkom zbora, nas ne briga toliko; volilo bo namreč ustavoversko veliko posestvo kranjsko izmed sebe gotovo ustavaka, slovenski veliko-posestniki se menda — kakor druga leta — tudi letos ne bodo vdeležili volitve. Ta volitev nas toraj malo briga. Tim veče važnosti za nas pa ste dve drugi volitvi, namreč volitev poslanca mesta ljubljanskega namestu odstopivšega dr. Suppana, in volitev poslanca za kmetiški okraj vipavsko — idrijski, kteri je po odstopu gospoda dekana Grabrijana zgubil poslanca, ki se bo težko dal popolnoma nadomestiti. Važnost volitve mesta ljubljanskega je pač vsakemu jasna. Ljubljana je srce kranjske deželo, da, celo srce vse Slovenije, od nje pričakuje vse telo slovensko moči, oživljenja, vtr-jenja. Naravno je, da ima glavno mesto značaj vse dežele, da se reče: kakoršna dežela, tako glavno mesto. Značaj mesta se najbolj spozna po zastopnikih njegovih v različnih zborih. Kako narobe, nenaravno pa je to glede Ljubljane! Mesto, zajezeno in na široko ograjeno s slovenskim prebivalstvom, s kterim je vedno — ker mora biti — v dotiki, ima nem-čursko-ustavoverno-liberalne zastopnike po vsih zborih, zastopnike, kteri so javni sovražniki naroda, v čegar sredi žive! Ni mar tako mesto pravo čudo? Kaj si morajo misliti ljudje, kterim je vse to znano, o Ljubljani, kedar pošlje nemško-ustavoverne zastopnike v deželni ali državni zbor? Nič druzega, kakor da Ljubljana nima neodvisnih meščanov, marveč da so v nji gospodarji c. kr. uradniki, penzijonisti in — judje, kajti judje so povsod ustavoverni, ker to jim denar nese. In res je tako! Izjemši jude, kterih je še premalo, da bi pri volitvi mogli kaj nagajati, so vsi drugi gori omenjeni stanovi mero-dajni, tako da bi se skoro lahko reklo o Ljubljani „c. k. mesto." Ti zaduše pri volitvah s svojim navalom dolgih nepretrganih falang neodvisne meščane in dajo Ljubljani tisti značaj, ki je vladi po volji. Da-si je tako, vendar nam neodvisnim meščanom in volilcem ni rok križem držati in od daleč gledati, češ, „saj vse nič ne pomaga;" roke nam - namreč niso še popolnoma zvezane in če se ojačimo in otre-semo vpljiva c. k. vladnih organov in kar se jih drži, nam je zmaga mogoča, kakor smo imeli že večino v mestnem starešinstvu in tudi že zastopnika v deželnem zboru. Kar je bilo takrat mogoče, zakaj bi zdaj ne bilo? Le proč s strahom pred birokracijo, vsak volilec naj bo ponosen na svojo neodvisnost, naj se zaveda svojega stanu in pomisli, da ne on je zarad c. k. uradnikov, marveč da so c. k. uradniki zavoljo njega na svetu, da c. k. in drugi penzijonisti žive le od njegovega davka. To naj pomisli, potem gotovo ue bo imel čisto nepotrebnega strahu pred tisto vrsto ljudi, ki svojo plačo iz c. k. blagajnic vlečejo. Če bodo volilci mesta ljubljanskega vse to natanko pomislili, sprevideli bodo, da je naša beseda do njih prava, moška beseda, potem se nam ni bati, da ne bi bil voljen tisti, kterega bo slovenska, edino domoljubna stranka priporočala. Ker je volitev še le 7. sept., imajo volilci še dovolj časa, pretresati in premišljevati naše besede. Tudi mi bomo med tem našli priliko, še kako besedo spregovoriti. Manj, kakor volitev ljubljanskega mesta, nas skrbi volitev naslednika vrlega poslanca Grabrijana, kteri je gotovo le vsled telesne slabosti moral pustiti mesto drugemu, na ktero ga je v prvi vrsti domoljubje vezalo. Kakor mi, so tudi volilci njegovi popolnoma prepričani, da je kot poslanec neutrudljivo branil njihove pravice, potezal se za njihov blagor, ker ja stal trdno kot skala na strani verne narodne stranke. S tem si je pridobil popolno zaupanje svojih volilcev, toraj bodo gotovo poslušali njegovo besedo in volili tistega, kterega bo on za vrednega spoznal, da zasede njegovo mesto, in ga bo priporočil. Toliko se nam je zdelo potrebno spregovoriti o dveh nas zadevajočih volitvah. Bolj obširno bomo govorili, kedar bosta že odločena kandidata. Orglavska šola. „Zastran orglarske šole" govori v zadnji „Danici" gosp. prošt dr. A. Jarec: „Kako važno je to vprašanje, se že zdaj očitno kaže sem ter tje po deželi, a še živeje in obširniše pa se utegne razvideti in Čutiti v nekoliko letih, ako se sedanje zadeve ne spremene." V resnici za cerkvena predstojništva pomisleka vredne besede oziroma na žalostni faktum, da vlada muzikalično izobraženje učiteljskih pripravnikov skoraj popolno prezira, česar nam je dokaz ljubljansko učit. izobraževa-lišče, kjer se komaj desetina pripravnikov mu-zike vadi. Gotovo je tedaj resnica, „ako se sedanje razmere ne spremene," da bo po naših lepih cerkvah slava božja „in tympano et choro — in chordis et organo" prenehati morala. „Opoviram je treba v okom priti in jih odpraviti", govori g. prošt! Prav ima, gotovo so vsi duhovni naše škofije njegovih misli. Stan turških Slovanov posebno v verskem oziru. (Konec.) Grški duhovni med Bulgari so najemniki, o kterih govori Gospod v evangeliju. Najemnik skrbi le za svoj dobiček, da ovce striže in kolje, a za blagor ovac mu ni mar. Tako si polni grško duhovstvo svoje žepe, a je vzrok dušne in telesne nesreče naših južnih bratov. Da niso nič bolji svetni Grki, ki kupčujejo med turškimi Slovani, nam ni treba dokazovati. Že nekdaj se je reklo: „Graeca fides, nulla fides"; dandanašnji velja to tem bolj, kolikor niže od starih Grkov so se v nravnosti po-greznili moderni. Pač žalosten stan tedaj pri naših ljubih bratih na jugu! A vzrok temu? Kaj druzega, nego nesrečno odkrojenje od oživljajočega središča Rima. Rim je krščanstva srce, v ktero se mora vse stekati, ki pa nasprotno daje tudi vsem posameznim delom moč in življenje. Kdor je ločen od Rima, ločen je od studenca žive vode: zapasti mora žalostnemu stanju, smrti v dušnem in nekoliko tudi v telesnem življenju. Dokaz temu so nam vsi orientalski narodi. Rusija si sicer prizadeva in prizadeva vzdigniti se iz žalostnega spanja, iz dolgoletne teme, — ali, ne gre, kakor bi bilo želeti, vsaj pri prostem ljudstvu ne. Smemo pa tudi s prepričanja reči, da ne bode šlo, dokler se ne zaceli globoka rana, dokler se ne zveže pretrgana nit življenja — edinost z Rimom. Ako gojimo ljubezen do slovanskih bratov v srcu, ako želimo srečno prihodnost vsega slovanstva, dragi čitatelji, kaj nam bode uva-živšim vse to bolj na srcu, nego, da pomoremo po svoji moči z besedo in djanjem južnim Slo- vanom, da pridejo zopet do vira pravega življenja, da se vrnejo zgubljeni sinovi v očetov dom, kjer jih čaka prava časna in večna sreča? Istina je sicer, da je pred Bogom vsaka duša enake vrednosti, in da pred njim ni razločka med Slovani in Germani; ali mi smo ljudje, žive stvari. Kot taki imamo človeške razmere, zveze, človeške čute, kterih zatreti ne moremo in ne smemo. Vsaj so rekli že stari Grki, da je malo vreden, kdor brata zaničuje in druzega prijatelja išče. Lepo je, velik dar je pred Bogom, ako zapusti sin slovenskih starišev svojo milo domovino podavši se v daljno Ameriko, da oznanuje ondi Križanega: — toda prašam, bi li ne bilo bolje, lepše, če bi se napotil k bližnjim našim sosedom na jug, ter skušal zgubljene ovčice pripeljati nazaj v očetov hlev? Bi li ne zadostil tako dvema, cerkvi in narodu? To velja tim bolj, ker bi bila žetev gotovo bogata. Dokaz temu bedno stanje ondotnih krščenikov, ki bi se gotovo radi poprijeli uka, kojega bi jim razglašal nje- Dovolite pa vendar, prečastiti duhovni bratje, da tudi jaz, ki si že nekaj let z muziko muhe preganjam, nekoliko besedi o tej zadevi vdobrovoljni premislek odkritosrčno, naravnost rešem; postavim jih v paragrafe, kajti v prihodnje se bomo bržkone vaditi morali okoli nas plesajoče paragrafe večkrat ogledavati ter jih premišljevati. l. Orglarska šola je neobhodno potrebna z ozirom na okolšino, da se vlada za cerkv orglavee skrbeti več ue prizadeva. §. 2. Zato je cerkev sama primorana po svoji moči skrbeti, da se bo slava božja tudi v prihodnje glasila „in chordis et organo." §. 3. Ta namen doseči mogoče je s tem, da se za muziko talentirani mladiči od 14 naprej, ki znajo brati in pisati, v orglanji, splošni cerkveni muziki in potrebnih cerkvenih obredih podučujejo. §. 4. Šola naj bo na deželi kje — ne v Ljubljani; več vzrokov zato govori: a) domači kmečki mladenči bi se v okuženem ljubljan skem močvirji spridili, se z gospoščino pačili, kar bi jim ne bilo v posebno korist; b) saj ni potreba, da bi vsaka reč ravno v Ljubljani biti morala, c) stanovanje, življenje etc. je ua deželi nekoliko cenejše, d) zamore se na deželi kmečkim rokam primerno delo temu ali onemu sem ter tje v roke dati. §. 5. Najpripravniši kraj zato bi pisatelj teh vrstic spoznal Velesovo, kjer je v praznem samostanu dosti prostora za potrebne muzikalije, namreč male orgije, kaki dve fis-harmoniki in kaka dva klavirja. Ako Velesovo ni ljubo, bi svetoval Idrijo, Kamnik, Novomesto ali sploh kraj, kjer je kak večji prostor, potreben za muzikalije. 6. V kraju, kjer bi bila orglarska šola, naj se postavita dva muzikalična kaplana, ka-koršnih ne manjka v škofiji, in eden v muziki popolno izobražen učitelj, kteri ima voditi or-glarsko šolo; kaplana sta mu pomočnika v muzikaličnem poduku, posebno za cerkveno koralno petje in cerkvene obrede. §. 7. Šole vodja naj se plača na leto z 7—800 gld., gg. kaplanoma naj se za njun trud nekoliko letne nagrade podeli. §. 8. Patron šole in vzdržnik je mil. ljubljanski knezoškof; kajti mi po deželi s pičlimi dohodki, ki nas pa še k vsim koristnim in nekoristnim zavodom pode, ne moremo vsim kaj. Oprostite zato, da naravnost govorim: Naj tudi nekteri za dobro reč vneti duhovniki ob-ljubujejo to ali uno svoto, — za kar jim sicer gre dolžno spoznanje — so vendar le moči gov pravi prijatelj, in drugič sporočila že ondi bivajočih blagovestnikov, ki tožijo le, da nimajo podpore, nikdar pa ne, da je bulgarski narod trdoglaven, marveč nasprotno. Še bolj pa bi se morali k temu nagibati, če pogledamo v prihodnost, na slučaj namreč, da razpade Turčija. Kaj potem? Ne pridejo li morda južni Slovani v oblast razkolniške Rusije? Kaj jim bode to pomagalo? Ako slepec slepca vodi, ali ne padeta oba v jamo? — Kako dobro bi bilo tedaj, ko bi dobila v tem slučaju Rusija že obilno število katoličanov Pustimo v Ameriki Nemce, Francoze in druge narode, vsaj se hvalijo, da so na vrhuncu olike; ako je istina, naj si pomorejo sami, naj razsvitle s svojo lučjo ostale v temi bivajoče sorojake. Mi pak mračni Slovani glejmo, da bode čista naša hiša, potem še le idimo pometat pred druzih prag! -P preslabe in zato iz šole ne bo nikdar nič — vse naše besedovanje bo zastonj, ako je naš mil. knezoškof v svoje oskrbništvo ne vzame; on edini ima dohodke in kapital zato, in, beseda naravnost iz srca! — njegova dolžnost je škofijski kapital deloma za škofijo porabiti. §. 9. Da mladenčev za orglarsko šolo manjkalo ne bo, naj gg. cerkveni predstojniki skrbijo, da boste mežnarija in orglarija primerno dostojne naturalne dohodke imeli. Ti dve službi zedinjeni nam boste dali dosti mladenčev, ki bodo z veseljem ter gorečnostjo pomagali „in domo Domini et in atriis domus Dei nostri" prepevati slavo Najvikšemu „in tym-pano et choro — iu chordis et organo." V to pomozi Bog! Nekoliko muzikaličen duhovnik. Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani 7. avgusta. Ia Dunaji je vlada prepovedala vstanovitev frajmavrarske lože. Vradni listi so jej zarad tega hvalo peli, češ, da je s tem pokazala svojo neprestrašenost in moč. Liberalni listi pa se iz frajmavrarjev norčujejo ter jim odrekajo vsakako važnost. Pravila prepovedane lože so podpisali naš rojak, dvorni operni pevec Škarija, dvorni glediščini igralec L e w i n s k y, pa nek zdravnik, dr. B e i 1 i n g, ki še avstrijski državljan ni. Ti komedijanti Avstrije pač še ne bodo pogubili Preden se prično deželni zbori, se vsi ces. deželni namestniki snidejo na Dunaji, da se z ministrom Lasserom dogovore o raz nih obravnavah. Vlada bode deželnim zborom neki izročila le malo predlogov. I9iB3i;>j**l4.i časnik „Reform" piše o| „mladoslovencih" iu „mladočehih" tako-le: „Mladoslovenci in mladočehi so pokazali manifestacije, ktere mora državopravna opozicija zelo obžalovati, ki pa tudi — in to je zname nito — ustavovercev niso zelo ogrele. Mlado Slovenci dajo v nekem spisu, ki se ima med ljudstvo razširjati, račun o svojem delovanji v državnem zboru in se razglašajo popolnoma ustavoverne. Postavijo se na tla ustave, na kterih edino bi se dalo po njihovem mnenju za blagor naroda slovenskega delovati. Ti mlado Slovenci menda mislijo, da imamo le dvoje na zbir: zdanjo ustavo ali pa absolutizem. Toda zdanja ustava je s pomislikom po posebni politični arit metiki tako ustvarjena, da vladajoči centralistični in nemčurski stranki zagotovlja večino. Če bodo šli Slovenci za mladimi vodji po tleh te ustave, je ponemčenje naroda slovenskega le še vprašanje časa. (Čujte, Slovenci!) — Za mlado-čehe je Gregr razglasil programen spis, v kterem pa le popolno spreobrnjenje k ustavi še ni izrečeno. Mladočehi hočejo zdanjo ustavo pripoznati le toliko, kar se dotika deželnega zbora, hočejo vstopiti v ta zbor, da bi se pridružili v njem liberalni stranki in za narod češki priborili dobrote zdanjega liberalizma. Glede državopravnega vprašanja pa se hočejo s staročehi vred stanovitno držati deklaracije. To je sicer nasprotje, kajti po deklara ciji je tudi deželni zbor zoperpostaven; toda če se ne gleda na to, se tudi lahko pritrdi, da zamorejo mladočehi v deželnem zboru marsikaj koristnega doseči; vendar pa bodo le stranko podpirali, ki o češkem državnem pravu noče nič vedeti, ki se zgodovinski samostalnosti kraljevine češke le posmehuje. V Gregrevem spisu se nahaja skoro brezštevilnokrat izraz svo- bodomiselna stranka." To ravno je glavna stvar: mladočehi hočejo pokazati, da so tudi oni svobodomiselni. Toda saj gre tu najprvo za samo-stalnost kraljevine češke, zato bi morala svobodomiselnost vsacega zvestega sina domovine češke najprvo obstati v tem, da bi se postavili za svobodo češkega kraljestva kot takega. V samostalnem kraljevstvu bodo potem, kakor v vsaki drugi deželi, se ve da, različne politične, cerkvene, socijalne stranke nastopile. Naj se mladočehi imenujejo svobodomiselno strauko „par excellence;" vendar pa bi morali spoznati, da svobodomiselna stranka ne more priboriti samostalnosti kraljevine češke, niti je braniti. Tu uaj bi jim bil izgled Ogrov dober nauk. Dokler je bila samostalnost kraljevine Štefanove tlačena, je bila na Ogerskem le ena stranka, ki se najprvo ui potezala za ničesar druzega, ko za to, da bi priborila si samostalnost domovine. Zdaj se v samostalnem kraljestvu razvijajo naravno narodne, politične, cerkvene, socijalne stranke. Popolnoma istih misli so mladoslovenci in mladočehi o tem, da se odpovedo klerikalcem in pridružijo boju zoper ultramontanizem. No, to se razume samo po sebi, to je zdaj vladajoča šega; toda slovenski in češki mladiči bi morali vendar premisliti, da se po necerkveni politiki bolj in bolj ločijo od večine naroda svojega." — To so pač besede, ktere bi morale našim in češkim mladim seči do srca, če ga še kaj imajo. V češkem okraju „Nemški Brod" je za deželnega poslanca izvoljen mladočeh IIruška z 291 glasovi. Staročeh Pittner jih je dobil 241. — Kakor poroča „Prag. Abendbl.", se bodo cesar 7. septembra čez Pelzenj podali v Prago, in 9. pa k vojaškim vajam v Brandiž. ■Krnska okolica voli jutri državnega poslanca namesto grofa Bel čred i j a. 0 dr. Kusvu, kterega Pražakova stranka priporoča, piše vradni „Fremdenblatt": Skoro gotovo bodo ustavoverni volilci, kterih število ni majhno, pri ožji volitvi, ker s svojim kandidatom boje ne bodo zmagali, glasovali za tistega kandidata, ki bode izrekel, da se hoče obravnav zbornice poslancev vdeležiti. Ta zveza bi morala Pra-žakovi stranki biti jasen dokaz, da njeno ravnanje pospešuje ustavoverstvo ter slabi narodno zavest. Ka dalmatinske deželne poslance so bili izmed velikih posestnikov izvoljeni 4. t. m. v Zadru Vincenc Alesani, vladini svetovalec Mery in France Milko vič. V Spletu pa Jožef Mladi ne v. Komisija ogerske gosposke zbornice obravnava postavo o nezdružljivosti poslanstva s službami oskrbovalnih svetovalcev pri delniških društvih (IncompatibilitatsGesetz) ter jo je v mnogih določbah bistveno spremenila, kar misli neki storiti tudi pri volilui postavi. „Naplo" komisijo zarad tega hudo graja, „IIou" pa poroča, da vse to se godi vsled osebne zopernosti nekega mlajšega poslanca do ministra Szaparya. Hrvaški deželni zbor je predsednik Kres ti č 5. t. m. s kratkim ogovorom odprl. Poslancev bilo je še malo nazočih in seja je trajala komaj pol ure. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Vnanje države. |»rii*ki liberalci se jako vesele, da so zaprli tudi paderbornskega škofa, kolonijski pa da bode kmalo odstavljeni Francoska narodna skupščina je za Čas svojih počitnic izvolila neko komisijo, ki bode Mac Mahonovo vlado kontrolirala. Na $}»anjskem se je Bismark opekel in vlade niso nič kaj pri volji potegniti se za Serranovo republiko. Najhujše pa je, da Serrano sam protestuje zoper prusko pomoč. Med tem ko pa Pruska očita Angležem in Francozom, da pomagajo Karlistom, se v Berolinu sklepajo pogodbe za republikancem namenjeno orožje. Bismark sme storiti kar hoče, druge vlade pa naj si ne podstopijo tega, kar njemu ni po volji! - Alfonzisti se nadjajo, da se bo Avstrija za zgubljenega sina potegnila in njihov list „Epocca" poroča, da namerava v ta namen sklicati kongres in narediti pom.rje med republikanci in Karlisti, med tem pa naj Španjci sami povedo, kakošno vlado hočejo. Če bi se stranke temu ne vdale, naj bi jih vnanje države k temu prisilile. Serranovci pa so zoper to, da se ljudstvo odloči samo in dokler ne premagajo Karlistov, nikakor ne mislijo sklicati kortesov. Izvirni dopisi. X gornjega Krasa. 4. avgusta. V današnji liberalni dobi se veliko pisari vknji-žurah in časopisih le od napredka, omike, svobode. Skoraj pri vsaki družbi donijo ti ua uho besede: napredek, omika, svoboda, tako, da te morajo že nehote ušesa boleti, ker slišiš povsod enakih liberalnih izrekov. Ni čuda, da se ta novošegnost tudi na deželi že nekterih po-prijema. Ljudstvo rado in pazljivo posluša vsako novico, in k temu se mu tu pa tam priložnost nastavlja pri kakem odsluženem vojaku, pri kakem rokodelci, ali pri komur si bodi, ki je kje po svetu bil. Tako se v kratkem liberalnega duha nasrka in nravno spridi. Da, marsikteri misli, da je čisto prost, svoboden, da lahko stori, kar se mu poljubi ne glede na to, ali je prav ali ne, in da k temu mu ne sme nihče še ovir staviti. Zato pa ne pozna nobene subordinacije in pokoršine do deželske in duhovske gosposke; ves strah pred njo je zginil iz njegovega srca. In kako bi ne, ker je postava preveč mehka iu še mehkejši njeni spolnovalci? Hudodelniki in prelomljevalci se sicer kaznujejo z ječami; a kaj pomaga, ker so v današnjem času svobode odpadle verige od rok in nog, in namesto nekdanjih „pet- in dvajseterih" za vsakdanji zajutrek imajo še boljšo hrano, kakor marsikter dober posestnik na deželi; zato skuša pa marsikdo v slabih letih in posebno še čez zimo v te gostilnice priti (kajti Ječ" ni jih moč več imenovati), kjer se dobro napita brez vse skrbi za vsakdanji kruh, kakoršnega mora toliko poštenih ljudi grenko služiti. Naj se trudijo duhovni, kolikor hočejo, vse svarjenje, opominjevanje malo izda, ker taki hudobneži se ne menijo niti za cerkvene niti za božje zapovedi. Od tod izhaja, da človek popolnoma zdivja, ki se uda svojim hudim strastim in po svoji spačeni volji ravna. Da je temu taka, naj sledeča žalostna pri godba dokaže. V Vrabčeh, vasici ua kranjsko-primorski meji, so imeli fantje preteklo nedeljo ples, kakor navadno vsako leto. Ples pa ima čarovno moč v sebi, ter privabi v vas druge fante iz sosednjih vasic. Ples in vino, zraven pa že čez mesec obstoječe sovraštvo med domačimi i vnanjimi fanti razgreje mlado kri, da močno skipi, ter oboroženi z nožmi se zgrabijo o belem dnevu na plesišči, in daj, udri mah na mah!! Pri tej priči je eden mrtev obležal, štirje pa so bili močno ranjeni. Pra- šam, kaj je tobkiii pobojev krivo? Ali ue tista razvpita svoboda, ter premehka postava in še mehkejši njeni spolnovalci? Ali ni vedel vra-beljski župan nič od obstoječega sovraštva, ki se je že celi mesec med fanti kuhalo? In če e vedel, zakaj ni opoviral plesu, ker je imel c temu tehtne razloge? Da, daleč smo prišli; evo sadu modernega napredka, omike, svobode! — S E"oliorja. Bral sem te dni v „Gr. Tagespošti" nek dopis iz Brežic, v kterem se naznanja, da bo g. Šnideršič od ustavoverne, prav za prav od nemškutarske stranke, kandidiral za poslanstvo. V tistem dopisu se obrača pisatelj do »mladoslovencev" in vse lepo prosi, tla bi za nemškutarskega poslanca glasovali, celo tirja od njih, da bi se jim ska-zali hvaležni, ker so „nemškutarji" pri zadnji volitvi za „uiladoslovenca'' dr. Vošnjaka glasovali. Pristavlja še, da Šnideršič ni ravno zagrizen uemškutar, pa nemškutar vendar je. Radoveden sem, kako se bodo pri tej volitvi naši „mladi Narodovci" obnašali. Dobra je za nje ta prilika, da pokažejo, ali so za slovenski narod — kar vedno trdijo — vneti, ali ne. Ako bodo glasovali za Šnideršiča, za nemškutarja, za tlačilca Slovencev, ne morejo več še trditi, da bi bili „narodni prijatelji"; ako pa ne bodo za njega glasovali, jim bodo nemšku-tarji nehvaležnost očitali, in jih drugokrat tudi v luži pustili. Domače novice. Ljubljana, 8. avgusta. (Zbora političnega društva „Slovenija,") oziroma shoda ljubljanskih volilcev pretekli četrtek ni bilo. Vzrok temu je bilo prepozno naznanilo do policije, ktera vsled tega zbora ni dopustila. Zato se je preložil na prihodnji četrtek. (Za mladoslovensko politično društvo) neki dr. Razlagov pisač z vsim mogočim trudom nabira ude v vradu, v gostilnici in po ulicah. Vspeh te rekrutbe pa ni posebno velikansk, ker udje kmalo po vpisu društvu hrbet obrnejo, ko namreč zvedo za kaj da grč! Tako n. p. je storil tukajšni meščan g. T. V. i več druzih, kteri nečejo mladoslovenci in sodrugi brezvercev narodovih biti. Omenjeni pisač dr. Razlaga vpisanim udom obeta postreči tudi z ravno izšlo knjižuro „Sloveuci v državnem zboru", itera je v lažeh nepresegljiva. Dober tek! (Godna preskuŠnja) na ljubljanski gimnaziji se je vršila od 3-6. avg., in izmed 29 osmošolcev jih je delalo pismeno 27, ustmeno 25, izvrstno zdelalo 7 (M. Mulej, F. Gornik, J. Hudovernik, A. Sterle, A. Pucsko, J. Do-enec in J. Milavec), dobro 12, za 2 meseca odstavljenih je 5, za celo leto 1. — Kakor na gimnaziji, so tudi ua izobraževališču učiteljskem te dni imeli zrelotna izpraševanja. Delalo jih je vseh skupaj 10, naredilo pa 9. (Ljubljanska gimnazija) je konec leta 1874 vseh učencev skupaj štela samo 376 (konec 1. 1864 še 648; toraj je v 10 letih zmanjšalo se ji število za 272!); izostalo jih je med letom 52 ; med temi umrlo sedem in sicer prav zmožnih in pridnih, nekaj za sušico nekaj za pljučnico, namreč iz VI. razreda, II. Likar pa V. Tavčar, iz II. A. Ponikvar; iz III. Fr. Orel, iz IV. Fr. Klopčič, in iz VII. M. Klun. Poslednji trije so bili Alojzniki. Sploh tožijo, da mora po sedanji učni osnovi mladina le preveč sedeti v šoli ter učiti se premnogoterih naukov, da vsled tega gine dušno in telesno življenje, in tal o zmanjšuje se od leta do leta gimnazija. — ("Narod") je uue dni svojim bralcem pravil, kakošne neusmiljenosti so počeli Karlisti, ko so bili premagali Cuenco; štulil je zlasti tudi dva duhovna vmes, kako da sta bila na čelu požigalcev. Zdaj pa pravi poročilo iz Ba-jona 2. avgusta to-le: „Kar se tiče gro-| z o v i t o s t, ki so jih boje počenjali Karlisti v Cuenci, ni na tem nobene besede resnice". Sicer bi tudi tega ne bilo treba praviti, ker je znano, da „Narodu" ni nič verjeti, posebno takrat ne, kadar grize katoliško cerkev in duhovstvo. (Zagrizeni list), ki se je imel po-I boljšati, kajti je še premalo skrunil in pr« -klinjal, otčpa v št. 177 z „maziljenimi vredniki pobožnega lista", in vrednik njegov naznauuje »prijateljem" svojim, da ni res, da pojde na odpust od svojega dela. Ako prav vemo, je prišla ta novica iz njegovega lastnega taborja ; naj tedaj svojo zeleno jezo izsika nad tistimi, kteri so ga želeli ua odpust spraviti, ker tudi | mladoslovencem je odveč »Narodovo" razsa-janje po drobu našega naroda. Da tudi le še nekoliko „honetni" iz rnla-|doslovencev z »Narodovim" počenjali eui ne morejo zadovoljni biti, to povsod kaž<; tudi njegova čudna »moral", ali prav za prav „ue-moral". On o vsaki priliki „moralizira" za pokorščino do postav, ki so veri in cerkvi nasprotne. Po njegovi »morali" bi b lo lepo in hvale vredno, ako bi pruski katoliški škofje lepo in natanko spolnovali tiste »cerkvene postave", ki jih je za katoliško cerkev dalo prusko-luterausko bismarkovstvo; prav gruo in pregrešno pa je po »Narodovi morali", ako katoličan pregrešnih in cerkvi krivičnih postav iz celega srca ne Ijnbi in ne spolnuje. Njemu je vse lepo in dobro, če bi tudi zapovedal Neroti, Atila ali Hunerih, da le katoliško cerkev zatira. In če izmed 50 bogoslovcev zapusti eden semenišče iu potlej zabavlja čez taisto, »Narod" njemu bolj verjame, kakor petdeseterim, ki so v semenišču ostali in so s svojim stanom zadovoljni. Pisaril je ta omikovalec Slovencev ze o vsakterih ..klerikalnostih", v št. 177 pa si je vendar še novo skoval; začel je pisati - poslušajte, kaj? O »klerikalnih babah". Kako je vendar to „omikalnol- in »estetično"! No, tva-rine mu ne bo ravno hitro zmanjkalo, ako ,hoče biti »babji list". - Zlasti, ako ne bo I pisaril le o tistih, ki »vsak dan lete v cerkev", ampak tudi o tacih, ki ulice skrunijo, ali celo otroke zametujejo in morijo. (Lahovo maščevanje.) Bilo je po dežji in na ,,tržaški cesti" polno blata. Iz gostilnice T. koraka Lah in nese na glavi košek s slad-korjinami. Bil je malo židaue volje ter polglasno piskal »mandolinatto". Kar trči v njega pek, ki nese na rami veliko vrečo moke. Veseli Talijan zgubi ravnotežje, se opoteče, in — v blatu so ležali lepi mandeljni pa melisne krogljice. Ljuti srd se poloti Talijana. \ edel |je, da mu pek škode ne povrne. Brez dolzega premišljevenja izleče svoj nož ter se spusti v diru za pekom. Na »luži" pod lipo peka do-teče, nameri z nožem, in joj, ljuto ga porine v - nabasano vrečo, ktero je pek nesel. Lepa pšenična moka se vsuje iz vreče, a koj jc bila vsa v blatu. Konec dogodbice je, tla se bosta drug druzega tožila. (Zblaznil) je one dni na šmtpeterskeiu predmestji občespoštovani mesar g. A. S.; kakor se pripoveduje, so povod temu žalostnemu činu domače razprtije. Razne reči. se imenujejo knežje Jurij Čartoriski, Adami TflrVrnOčnr denarne reue .... ... , . Sapiehain K. Sangusko, dalje grof LeČek-Bor- 7. avgust*. \ Metliki je bil te dni voljen me- kovsk duhovnik Kačala (RUSin), dr. Smolka Papirna renta 70.70. _ Srebrna renta 74.50. - or. Izvoljeni SO VSI narodniakl, med I- r>- i • it ll • . • • • , . 118601etno državno posojdo 107.—.— Bankine akcije 973 1 J ' "in Pisčovskl. Ker nekteri svetujejo, naj se kupi -Kreditne akcije 241.75. -London 109 80. - Srebro „Gazeta Narodova", drugi hočejo popolnoma | ,03-50'~" Ce9 kr-cekini ——■— Napoleon s.8i. nov list, stvar ni še rešena. Razpis učiteljskih služeb: stni odbor. 12 ni ne enega nemškutarja. Slava Metličanom! Vi pa, Ljubljančani, posnemajte jih, kedar se vam bo zopet prilika dala! Ali vas ni sram, da vam moramo mala mesta za izgled po stavljati? - IZ O b č i n e m U r š e 11 S k e, 4. avgusta . N a K r a n j . k • m. Učiteljske službe na ljud. I se nam piše: Včeraj ckoli tretje ure popoldne I šolali v Podragi, na Planini (vipavski), v Vreinu, I vnel se je ogenj na Moti, vasi Četrt ure|v Trnu, v Postenji, v Colu in na Razdrtem z 1. južno od Mure. V kratkem času pri precej I Plačo 400 Sld- 80 razpisujejo. Prošnje do konca | jakem vetru iztočnjaku vpepelil je poslopja 9 avgU8ta pri c' k> M' 8VCtu v Post°jni- gospodarjev; dvema od teh ostali ste gospo- a .Na.c; k:ftr"da"ki šf/. ^ '? J-"P-^ejo ,,.... , . .. , . I za 1. okt. 1874 1. naslednje učiteljske službe: darski poslopji, a dvema stanovanji. Siromaki Llužba druzega in tretjega učitelja 2 j plafo 500 so tim večega milovanja vredni, ker jih obi- gld. in delavnostno doklado 100 gld.; služba če- skuje nesreča za nesrečo. Lani jim je ma!oltrtega in petega učitelja z 1. pl. 450 gld. In del. da ne vse polje s pridelki bilo poškodovano doklado 90 f1'* 8,užba Prve »Ateljice z l. plačo .v,,-*: i - u ■ u- i i ■ 1500 gl. in del. doklado 100 gl.: služba druge od miši, letos jih je obiskal mraz, pozneje učite*ce z K pl 450 g, in delg ^okla(,o f velika voda narasle Mure, a sedaj ogenj. Po-I.iniba tretje učiteljice z 1. pl. 400 gl. in del. do- peklo se je več ljudi in živine. Zapalili SO trije I klado 80 gl. — 8 temi službami je razun letne otroci V parmi. Dvoje njih pobegne, a eno — I plače in delavnostnih doklad, ktere pa se vendar triletno — puste. Le-to postalo je tudi žrtva pokojnini no Prište™j°> 6 petletnih doklad, ki se 1 „ , • • , • , , ry ,. I vštevajo pokojnini, po 40 pl., ter učiteljem in uči- plemenu, k. je vse ogorelo in se speklo. Zaradi teljk.aJm Pod Jdne' Pihov4a' stalnega Jvmestenja. razsajajočega plamena m se moglo dolgo do učitelji in učiteljice so v X. službenem redu dr- vode V studencih; pa Še te je malo bilo, terjžavnih uradnikov, vendar to ne daje pravice dol se je morala privažati iz Mure in iz mlake na f drugih, kakor do imenovanih vžitkov. Drugi uči- cvenskem pašniku. Ljutomerski gasilci imeli te,j bo vodja dokler se šola popolnoma . .... . , . • , , , a. I ne vredi, in bo imel del. doklade 150 gl., ktera so zopet priliko izkazati se hvalevredno. Žito, 8e pokojnini ue priitcva> in pr08t0 stanovanje. bivše V snopji, izgorelo je, se ve da, tudi vse. Prosilci, oziroma učitelji in učiteljice, naj vloždj Trije sedanjih pogorelcev pogoreli SO bili tudi I svoje prošnje potom predpostavljenih šolskih ob pred 15 leti llastnij v 4 tednih pri rudarskem ravnateljstvu; v I Drkanje s konji (Trappvvettfahren) bode8V°jih tP-°Th naj,d.okažej° 8V0J'° "f^^o spo- , .... . , I sobnost i. dr., prosilci za drugo službo, zmožnost 12. septembra na radgonjski cesti v daljini za vodstvo šole, učiteljice Pa, da znajo podučevati | l ure, in sicer od križa na lukavskem polji I v r6čnih ženskih delih, skozi Mnršenice do globotkinega mosta kraj j Ljutomera. — Čudna bratovska ljubezen. Ve-1 liko pozornost vleče na-se dogodba, ki se je pripetila pred celjsko porotno sodnijo, kjer je bil nekdo po krivem k smrti obsojen. Neki f Tržna cena preteklega tedna: Mernik Mesta: v Ljubljani v Kranji v Loki v Novomestu v Sodražici v Mariboru v Ptuju v Celji v Celovca v Trstu v Zagrebu v Siseku v Varaždinu ua Dunaju v Peštu * v Pragi v Gradcu 2 05 2.90 2.70 >N X Ječmena Ovsa Turšice Ajde Prosa Soršice | 1.55 1.60 1.00 2.20 2.10 2.40 2.10 1.95 — — 2.40 2.50 2.90 _ — — 1.05 2.45 2.20 — 2.35 — 2.00 — 2.40 — 2.00 2.10 2.05 1.45 2.70 2 15 2 50 2.00 1.60 1.50 2.35 1.80 — _ 2.00 1.20 1.00 2.70 2.20 2.80 _ 2 34 1.75 2.65 2.40 — — 1.90 _ — 2.40 — — — 1.62 1.40 1.33 2 25 2.25 — — 2.35 1.40 1.53 2.10 — — — — _ 1.41 2.04 — — — 2.75 — 1 94 — — — 2.50 — 1.20 2.33 — — — Tržna cena: Eksekutivne dražbe. 11. avgusta. 3. Jož. Obrstar-jev< vice (1G40 gl.) v Ribnici. — 2. Mar. ] (450 gl.) v Kočevji. — 1. Val. Vesel-ovo iz Retij 1(800 gl.) v Ribnici. — I. Jož. Šprohar-jevo z Luka M. je bil namreč obtožen, da je svojega j Zarečja (1800 gl.) v Bistrici, tovariša C. v hosti, ko sta drva sekala, za-1 12. vratno umoril. ženi sama na tistem mestu, ker je bilo doka-|kar-jevo iz K^ (374 gl.) v Radolici. — 3. Mat. | ..... , .. .. . , I Zabkar-jevo iz Zaloke (795 gl.) v Krškem zano, da je bilo med njima sovraštvo, in ker L AntJ Ravgeljcvo iz Staregab trga (805 L) je tudi umorjeni pred svojo smrtjo sam rekel, Ložu. — l. Mart. Kikel-evo (1315 gl.) v Ljub- Jajczaiokr. 67. I 5% Denaratvene cene. 4. avgusta. Državni fondi, avstrijska papirna renta . . renta v srebru Denar. Blago. 70 55 70.65 74 50 74.60 99.25 99.75 107__1107.50 111.— 112.— 134.— 134.50 „Luka me je", je vse pričalo zoper obtoženca, I Ijani. — 1. Fr. Brodnik-ovo iz Straže (1405 gl.) porotniki so ga krivega spoznali umora, sod-1v Krškem, nija pa ga je obsodila k smrti. Ko zatoženec sliši, da je k smrti obsojen, se zgrudi na tla, tako da so ga morali iz sodnijske dvorane nesti. Pridši zopet k zavesti prosi, da bi prišel zagovornik k njemu; temu pove še le zdaj, da on ni morilec, ampak njegov brat, to ve J šrečke"(Toz'i) 1854*. i vsa njegova rodovina. Ker pa bi on tako žel » » 1860- '•< celi/ zavoljo tatvine imel zaprt biti, je hotel še Premijski Usti* i8Pnmo_rske p° 5 vse tO sodniji, preiskovalni sodnik se poda j Hrvaške in slavonske po 5°/, proti domu po brata, pa sreča ga že na pol I Sedmo*radake p° 6'/» pota gredočega k sodniji, kteri se je hotel sam izdati, ko je zvedel, da je brat k smrti obsojen. Preiskava se bo zdaj vnovič začela in sicer zoper pravega morilca. — V sili je tudi Bismark klerikalec. Bismarkov list hoče boje, da naj papež izobči napadnika Kullmanna. Papež pa tega nasveta ne bo mogel sprejeti, ker pruske I Budenske postave lanskega leta prepovedujejo čast jemati I p"uffi-Jev« Z izobčevanjem. |Clary-jeve • I St- Genois — Nov federalističen list poljski Windischgratz-ove nameravajo ustanoviti v Lvovu. Čakajo samo | Waldstei"-°ve že na deželni zbor in na prihod vodjev fede- Reči v Ljubljani v Novomestu :5' * t. « t» v Loki »N S E ■o 02 ► v Mariboru v Celju v Ptuju Masla funt 0.50 0.44 0.50 0.44 — Špeha „ 0.44 0.44 — — 0.44 0 31 0.44 0.38 Leče mernik 3.30 — — 4.00 — — — — Krompirja „ 1.50 — — — 1.20 1.15 1.00 — Fižola „ 3.25 — — 2.90 — — Sena cent 1.00 1.10 1.40 1.00 0.80 1.70 1.00 1 50 Sem. detelja,, Prešiči cent Govedine funt 0.30 0.26 — — — 0.28 0.28 0.30 Teletiee ,, 0.31 0.30 — — — 0 28 0.28 Jajc za 10 kr. 7 7 — 5 6 _ — V Trstu: Olje dalmatinsko po 30, najboljše po 41-45 gld., sladkor 20—21 gld., kava Rio 45—60. Java po 64 gl, rajž 10—12 gld. cent. Petrolej 10—12 gold. cent. 93.50 86.50 78.— 79.— 75 25 94.— 78.50 78.— 75.75 Najlepši, najcenejši iz železa vliti sporni nj k i (monumenti), riži za altarje in veliki križi za pokopališča, izgotovl eni z najstanovitnejšimi, najbolj finimi barvami, s pravim, najbolj finim zlatom krasno pozlačeni (kakor jih sicer nikjer ne znajo delati), so — kakor že čez 20 let — še vedno na zbir v velikanski množini in različnosti ter po najnižji že trdno določeni ceni. ravno tako tudi c. k. priv. z železa vlite podlage (stala — mesto kamenitih) edino le pri C. HI. Pobiscli-n, mešč. trgovcu z železjem in lastniku privilegije nn Dunaji (\Vicn, Wlilirlngstras8e \r. 7 in nji'K<"i /.»Ioni križev i auf der Kcliinelz) nasproti * hodil pokopališča in se pošiljajo na vse kraje. Oroboi napisi se izvršujejo čisto po želji p. n. naroče- if valcev ali z zlato pisavo ali pa z izbuknjeno vlitimi in pozlačenimi črkami, kar najhitreje mogoče. Obrisi in zapisi ccne se, ako jih kdo zahteva, brez odloga pošljejo. __(9—22) skega, ki je v Ostendi. Kot ustanovniki lista | srebro...........103.50 103.75 1 '»»»»»v^vvvvvvvvrv^Movv^vvvvvv Delnice (akcije). Nacijonalne banke ...... Unionske banke........ 122 75 123,— Kreditne akcije........ 243.— 243.75 Nižoavstr. eskomptne družbe . . Anglo-avstr. banke...... Srečke (loži). Kreditne Tržaške po 100 gld. a. v. 972 I 974 905.— !915.— 155 — 155 25 100 50 „ 40 gld. 40 „ 40 „ 40 „ 40 „ 20 „ 40 „ Srebro in zlato. k. d. n »• a. v. t) M »f II ii i' II II •» II II II 160.— 160.50 106.— 106.50 52.— 53.— 25.— I 31.-25 50 ralistične stranke, posebno na kneza Čartori-1^poie^Ta-or Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. Pevec. Natisnili Blazikovi dediči v Ljubljani.