§tevilka 244 TRST, v četrtek 3. septembra 1908 Tečaj XXXIII —i— IZHAJA VSAKI DAM — ta*. H rcJcijmh !» praznikih ik 5 , tk psssMJklfc s* 9. zjitrsj. TMJUBflBe štev. se prodajajo po S nvfl. (6 stot.) ▼ mmogik l«»fc&k*rnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, 5%. Petre, Foctoici, Sežani, Nabrežini. St. Luciji, Tolmin«, Ajdor-Mral, DornbergTi itd. Zastarele S t ©T. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokosti 1 N.ice. CENE : Trgovinske in obrtne oglaaa po 8 st. mm, ««aertcice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po »C m. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrsi 20 K, vsaka a*iaJgoa vrsta K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, naj-ShaaJ pa 40 stot. Oglasa sprejema Ineeratai oddelek uprave .SuBosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti )m moč I — VABOĆNZNA ZNAŠA — m m leto 34 K, pol let« t2 K, 3 mesece O K; oa na* roSbe brea doposlsue naročnine, se uprava ne ozira. ■*re«aiu u m*i»11o tituj* ,.«JDIMOSTI" aftan«: ■ i«te* x s ae, hi i«t» a so ■ ■ ▼si dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-▼ana pisma as ss sprejemaj« ia rokopisi so oo vraisjo. Naročnino, oglase in reklamacije jo pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: sfloa Giorgio Galatll 18 (Narodni dsm) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠT EP A.JT GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna kocsorclja lista »Edinost" v Trstu, nI. Giorgio Galatti št. 18 Feitno-hruillaltal ralun It 841 652. TELEFON it 1157 BRZOJAVNE VESTI. Smrtna obaodba Sicinskdga razveljavljena. DUNAJ 2. Kasacijiko sodišče je danes razpravljal" o ničnostni pritožbi morilca ga-!iš«cega namestnika grofa Potoičrnski obsojen na amrt na vešala ter je ;4tvk*zato novo razpravo pred IvovBkim sodiščem. To razsodbo utemljuje kasacijsko B&dižče, da obstoji razlog ničnosti v tem, ker je Ivoviko sodišče po krivici odklonilo pred-'uge zagovornikov, nai so preišče duševno iOsnje obtoženca in njego o prejšnje življenje T peibopaticnem oziru. Žrebanje. UUNAJ z\ (Srečke cgr. rdečega križa), -lavni dobitek 20000 K je zadela serija 7119 it. 92. — (Srečke za gradnjo bazilike). IrLavni dobitek 20.000 K je zadela serija 1772 št. 61. O požaru v Sarajevom. SARAJEVO J. Hiše, ki so včeraj pogorele. so bile vse enonadstropne in so pripadale mohamedancem. Og^nj je bržkone ■Dastal vsled neprevidnosti ali nemarnosti neteča delavca. V neki mali sobi je zgorela 'cdbina o<"e, mati in otroci. Roparaki napad. ZAeveru. Angleški kralj. MARIJINI LAZI 2. Angle&ki kralj cd-potuje od tukaj prihodn;! petek. Zdravje Tolstega. BEROL1N 2. Iz Petre grad a brzojavljajo : Zdravje se je Tolstemu nekoliko zboljšalc. Vendar ni nevarnost še odstranjena. Roparski napad na trgovce. » RANKOBROD o. M. 2. V Ode*i je fl&som neke vesti ..Frankfurter Zeitung" pet roparjev napadlo neki shod trgovcev, od katerih so zahtevali denarja. Nato so roparji ' vrgli bombo, vsled česar je bil eden trgovec ranjen. Dva roparja sta bila ubita, trije pa ujeti. L adi j a se razbila. LONDON 2. Angleška jadrenica rAma-zon" se je na obrežiu Valesa razbila, Od 28 mož posadke jih je 26 utonilo. IZ MAROKA. SALLAM \RNIA 2. Mulej Hafid je bil v Ud/idi proglašen sultanom. Prebivalstvo je priredilo velike manifestacije ifa slavnosti; obl&stnije to neutralne. Pariz 2. Neki parnik. ki vozi med C&iaisom in Doverjeru, je včeraj v viharju vsprejel na ladijo moštvo neke toverne ladije, ki se je razbila. Z vsega obrežja poročajo c nesrečah. Znoj m 2. Italijanski minister za unanje stvari Tittoni je ob 10. uri predpoludne odpotoval preko Kravske. ! Naša irredenta na grobu Dante-a. Dante kakor pesnik-genij je jedna naj-svetlejih zvezd prosvete, ali istodobno tudi svojina vseh ostalih prosvetljenih narodov. Tudi mi Slovenci se klanjamo duhu tega vsesvetnega velikana. In ko se Italija pripravlja, da povodom obletnice Dante jeve smrti priredi na njegovem grobu v Raven ni zaslužene časti velikemu pesniku, se pridružujemo temu kulturnemu slavju tudi mi, ker znamo ceniti zasluge učiteljev čl oveća n s t v a. Ali, kakor skoro vsikdar, ko Italija slavi svoje in svetovne nositelje luči, ali pa svoje velikane za ujedinjenje domovine, tako je tudi to pot naša irredenta — ta non3ens, ta absurd italijanstva — ki uporablja priliko, da tej kulturni manifestaciji dade znak politične demonstracije. Naša irredenta pak misli, da je njena demonstracija tem opravičeneja. k*-r je Dante z nekaterimi svojimi stihi ovekovečil aspiracije irredentizma samega avstrijskih Italijanov. Zastonj bi mi tu dokazovali irredenti, da je Dante pevai o Italiji do Kvarnerskih otokov jedino radi tega, ker je — — — slabo poznal geografijo in etnologijo. Irredenta bi naai odgovorila: pa mi ravno hočemo ono, kar je le želel ali slutil. Mi imamo proti dantevskim idealom I irredente drug, močneji argument: faktične razmere sedanjosti. Te razmere bi hotela irredenta potajiti. V ta namen pači zgodovino, geografijo in etnologijo, in to hote in zlobno, a ne — kakor je to storil Dante — bona f i d e in zanešen po svoji pesniški fantaziji. Radi tega pačenja faktičnih razmer se vodi borba med nami Hrvati in Slovenci proti irredenti« Ne treba, da bi dokaze vali tu, kie je pravo, a vemo tudi za vzroke in provzročitelje krivic, ki jih počenja irredenta. Nam je glavno da tu naglasimo, kako v Italiji danes Dante zadobiva nekako sekundarno ulogo kakor pesnik, genij, mislec, a glavno kakor — ideal irredentizma. Pod njegovim imenom se je osnovalo v Italiji društvo „Dante Alighieri*4, ki bi imelo PODLISTEK. Nekdanji ugled daljavo. ; pegied. V njena se zrcali nje duša, v njem Avgustovo solnce je pošiljalo poslednje njegova bodočnost v izobilju rt > e žarke preko strehe velikega salona tja sreče in prekipevajoče blaže« iosedni vrt. Prijeten hlad je objemal n o s t i... rastlinje v secci, a tam na bližnjih vrhovih Vladko Ivanec, sploh nadarjen mladenič, ćrevet! je še trepetala solnčna svetloba in na je gorel ▼ šolah za razne jezike. Že na i-:rehab je odsevala popoldanska vročina, gimnaziji, a še bolj se je pozneje na učite-migljajoča kakor valčki biserne srudenčine. Ijišču bavii z modernimi jeziki in učnimi me-porobju gredic je dišala reseda. so «e todami. Njegovemu stanu sicer neprijazna »kbljivo smehljali pisani klinčki in raznobojne usoda mu je naklonila priložnost, da se je v Tini .e, ki so se uprav kc>atile s krasnimi nižjih razredih latinskih Sol seznanil z itali-cvetovi. Nežna, komaj razcvetela temnord^ča janščino, a pozneje s francoskim in posebno t je zašla celo med učitelja in učenko s slovanskimi jeziki, Součenci so ga imatrali ščititi italijanski jezik izven Italije. To društvo je v najboljih odnošaiih z italijansko vlado in onimi krogi, ki jih podžiga misel, da Italija ni se dovršena ; sosebno glede na naše Primorje in Dalmacijo. V obče pa je znano, da „Dante Alighieri"1 razun svojih šol tinansira tudi zloglasno „Lega Nazionale". Tej „Legi" je Dante vrhni učitelj, gran maestro, kakor se peva v himni „Lege'*. Ali ne samo glede jezika, ampak tudi glede političnih aspiracij. Ravno zato pa dne 14. t. m. v Ravenni ne bo eminentno kulturna svečanost, marveč pretežno politična demonstracija irredente, ker glavni ton vsemu programu svečanosti dado naši irredentovci, ki se pripravljajo, da pobite v velikem številu v Ravenno iz teh petero nesrečnih pokrajin". V Trstu so sprožili misel o artističnem daru, jedni „a m p o 11 a" (nekaki večni luči), ki jo postavijo na grob pesnika, da bo v njej gorela luč — simbol želje in ljubavi naših neodrešenih do „skupne domovine". Srebro (9 kg.) za to svetiljko so darovali neodrešeni iz vseh petero pokrajin, ki jih predstavlja petero statuet. Reka podarja srebrn venec, ki bo kitil stojalo (iz kraškega stalagmita, torej bo tudi slovenski kamen zastopan na grobu Dante-a, kakor bodo tudi našo domovino zastopali mnogi naši odpadniki, danes fanatični irredentovci). ..Indipen-dente" poklanja ..Legino" škatljico žigic. okovano srebrom. Pula ponesena grob Dante-a bakren venec. Vse te simbole irredentizma ponesejo v i Ravenno neodrešenci, ki krenejo iz Gorice, Trsta, Pule, Reke in Zadra s posebnimi izleti. V Ravenni pa se pripravljajo, da vsprejmejo uašo irredento, kakor se spodobi. Proti vsem tem irredentovskim demonstracijam v sosednjem kraljestvu — v koli- ( kor so naperjene proti nam — nimamo mi, seveda, sredstev, da bi se borili. Od svoje vlade pak ne moremo zahtevati zaščite, ker italijanski irredentizem je privilegovano neizogibno zlo, nekaj povsem nasprotnega veliko srbski propagandi, nekaj kakor ventil, ki izpušča eventuvelne oblačke v rdobrih od noša jih" avstro-italijanskegii zavezništva. Ali zato ostaja nam pravica, ali bolje : nalaga se nam dolžnost, da s podvojenim ognjem odbijamo ic uničimo akcija, ki je samo plod in posodica teh „feste dantesehe*1 v Italiji. Naš dementi ne bo možen dne 14. t. m. v Raveni. Dobro. Ali, ako 6e ponovi dan 16. avgusta, hočemo zopet pokazati, čegav je prav za prav Trst. Tako bi morali nastopati tudi naši bratje po drugih mestih domovine, kjer hoče irredentizem manifestirati svojo pravno posest in svoje aspiracije. V Gorici, v Puli, a posebno na Reki in v Zadru morajo Hrvatje in Slovenci izrabiti vsako in tudi najmanjšo priliko, da preprečijo načrte irredente in da s sistematično borbo zrušijo nje nenaravno moč. A potem naj se le ponavljajo svečanosti v Ravenni. Hoče-li irredenta na grobu Dante-ja pevati ali vzdihati. ali hoče pačiti zgodovino in mamiti — sebe in druge s fantazijami : nam bo to vsejedno. Za nas mora biti glavno, da bo irredenta skromna v naši hiši, ko deluje pod našo kontrolo. : i nekako slovansko korifejo: pol učenjak pol prorok, ki ga čaka še Hvetla bodočnost. Drugo leto po zrelostnem izpitu so ga nastavili učiteljem na znanem, Tržačanom Mi nočemo biti bahavi, a ko trdimo, da nam bližnje svečanosti v Ravenni ne delajo preveč skrbi, ker vemo, kako breme hoče irredenta zvaliti z duše ob grobu Danteja. Kakova bo pak irredenta, ko se okrepljena povrne domov : to bo zopet odvisno od našega bodočega dela Skupščina .Hrvatske stranke* v Spljetu. V ponedeljek 31. avgusta vršila se je v Dubrovniku seja upravnega odbora Hrvatske stranke v Dalmaciji. Na seji se je enoglasno sklenilo, da se skliče skupščina stranke v Spljetu na 14. septembra. Kakor smo nedavne obrazložili v posebnem članku, so strankarske razmere v I Dalmaciji — po volji in zaslugi vladnega zistema — v popolnem ra2sulu. Komu na korist ? Odgovora na to vprašanje smo že gori dali na koristi le tistemu, ki je to razsulo želel in je provzročil. Nijedna stranka, ki se ljuto koljejo med seboj, nima koristi od tega, A t^ Š9 ni glavno zlo. Največe zlo je, da trpi pri tem vse narodno-politično življenje, da je sterilno in neplodno za narodni interes. Komur pa ni strankarska strast zaslepila vid, mora želeti, da bi se strankarsko življenje konsolidiralo v smislu, da bodo posamične stranke tekmovale med seboj na koristnem in plodonosnom delu. Konec pa bodi enkrat mej-sebojnemu zastrupljanju. To je prava slovanska nesreča, da postajamo v slepi strasti narodno žoga v rokah Slovanstvu sovražnih i činiteljev. I Volilna borba v Makedoniji. V Makedoniji se je razvila živahna volilna borba. Snujejo se odbori, sekcije in pododbori ter se ustvarjajo programi. Neki bolgarski klubi so klenili prirediti prve dni septembra velik shod, na katerem bodo formulirali program Bolgarov. V bodočem turškem parlamentu bodo imeli Bolgari največ sedem do osem poslancev, dočim jih bodo imeli Grki štirinajst do petnajst. Ako Bolgari ne vspejo s svojimi pogajanji, ki jih vodijo z Mlado-turki, iu ako so jim ne dajo vse koncesije, ki jih zahtevajo njihovi odbori, se združijo s Srbi in Kucovlahi s skupnim programom. Efekti uveljavljenja trgovinske pogodbe se Srbžjo utegnejo postati usodepolni za razmerje mej ortodoksnimi agrarci in krščanskimi socijalci. Mi smo že pred par dnevi izvajali, v kakor neprijeten položaj je prišel dr. Lueger vsled agitacije agravcev proti trgovinski pogodbi s Srbijo. Na eni strani je v zadregi dr. Lueger, na drugi je zašel v zagato minister za poljedelstvo Ebenhoch. Se ; svojim srcem je na stran; agrarcev, kakor člen kabineta bi moral biti proti njim. Rešiti se ie hotel iz tega konflikta z demisijo. Ali tudi ta korak mu ni pridobil pardona pri argrarnih in>tran-sigentib, ki jih vodi aristokrat Hoheablum. Na tem dejstvu se vidi, kako prekipeva btrast pri fanatičn-h sgrarcih. Da si ti poslednji ne taje, da ga morda še ni bilo v Avstriji ministra za poljedelstvo, ki "bi tako intenzivno branil in povspeševal interese agrarcev — in to tudi in še posebno na pogajanjih za sklep trgovinske pogodbe s Sibijo — vendar uiu ne morejo odpustiti, ker ni preprečil provi-zoričnega uveljavljenja pogodbe. venske besede; papa sam Slovenec, si pa vpričo mame ni upal govoriti z otroki v jeziku avoje matere. Culi so Palničevi kodro-glavčki ta jezik na ulici in pa vsako poletje posebno omiljenem letovišču. Ni imel feicer v Podbrju, kjer se so igrali in zabavali s slo- mnogo otrok, a zato veliko priložnosti, da pokaže avoje duševne vrline. In takih vrlin ni bilo treba malo. Ko so se o poletni vročini vrni!i Jeto-viščarji, je bilo treba tuintam se pridružiti znanim gostom, da ostane Podbrje v starem, če že ne vsako leto v večjem slovesu in da bo venskimi vrstniki, kakor so mogli in se umeli. Ker ie Ivanec prihajal slehrni dan v hišo, se ni Vera težko seznanila z domačim učiteljem, ».-rovorila sta namreč, kadarkoli ie tako nanesla prilika, samo o raznih jezikih in različnih učnih metodah. Vladko je pa bil letoviščarjem bivanje na deželi čim prijetneje. |zal dečko, živahen in izgovoren, ki je znal v Med mnogimi pol slovenskimi, pol itali-jrazne jezike vpletati šal;ive opomnje in resne janskimi družinami je bila Ivancu takoj iz j metode ljubeznive dovtipe o temnih očeh. ru-početka najbolj naklonjena rodbina Palničeva. j binastih ustecih in kerubskem obrazku. Vae-Morda za to, ker je bila mnogoglava in je j le j pa je galantni kavalir pozabil povedati, bil Vladko učitelj, ki ni med tolikimi glavi-; da veljajo ti pokloni samo nji, Palničevi cami nikoli brezpotreben; morala pa tudi i Veri. Bilo je tudi nepotrebno, ker je črno-vsled tega. ker se je Palničeva rodbina srna--lasa učenjakinja vedela brez naslova, kam so trala po svojem očetu in posestvu v Podb du ; namenjeni in vsled tega ljubko zardevala tja domačo. Takoj prvo leto Ivančevega učitelje- j v sama senca. vanja v vasi so mu izročili med velikimi po-j Ni čuda. če je Vera minulo zimo nav-čitnicami nekaj glavic v pouk ; med njimi pa zlic ljubeznivosti mestnih znancev in vrstni-ni bila Vera, najstarejša hčerka, ki je na- j kov, navzlic šumnim zabavam na razkošnih predovala izborno na mestnem dekliškem oficirskih plesih in soarejah pegrešala sladko-liceju. Zlasti so jo veselili tu'i jeziki. S ganljivih pogledov mladega Ivanca. Da, zdelo petnajstim letom je govorila že irancoski, ki se ji je celo, da večkrat in več kot samo se je naučila pri posebni učiteljici, nemški, slučajno stopa za njo nadobuden poročnik kakor so govorili doma v družini, in laški, pl. Wehrmaier. daljni sorodnik stotnika ki je bii na liceju sploh učni jezik. Krazine, ki se je /ani ž njim poročila Bjena Mama Adela. dasi slovenskega rodu, a ses*ričina MH z blizu pol milijona dote... vzgojena v nemškem Gradcu, ni znala slo- (Daljeg Stran 13 »EDINOST« štev. 244 V Trstu, dne 3. septembra 190 S i * Hohenblum in njegovi fanatiki trde nam- in »cer v hiši „Trgovsko-cbrtne zadruge* ul ____— « • ■ 4 *1 _ . ____▼ " A _ _____ J_i.!. . ___»1*1 «7 m« P*M 4n M o -m reč, da je Eberhoch dal besedo, da prepreči to uveljavljenje. Minister Ebenhoch pa odgovarja. da je le obljubil, da stori vse možno,isti da ne pride do uveljavljeni a. Će se mu ni j Acquedotto štev. 22. Vsi, ki imate za ta razreda godne stroke, pazite kdaj bo v „Edino-razpisan dan za vpisovanje Giepe šole za dečke nimamo še natanjč- posrečifo. gotovo ni bilo temu krivo pomanj-! nih obvestil. Skoraj gotovo pa je, da se odpre kanje poštene volje. Tu so pač odločali važni; tudi za dečke vsaj prvi razred ▼ sredini ne- gospodarski in politični oziri državne skupnosti. Agrarci najhuje vrate zahtevajo baje, naj krona vsprejme demisijo Ebenhocha. Kam dovaja strast! Strmoglaviti hočejo torej moža, na katerega pomoč so mogli absolutno računati v vseh slučajih, da-si bi morali vedeti da zanje ne more priti nič boljšega. 15 Na krščanskih socijalcib se pa sedaj j . . - . maščuje njihova prevelika pohlepnost. Vse so; zahvalo lastnici hiše, kjer se bo n; hoteli spraviti pod en klobuk, vse upreči v j mogl« učiti v 3vojem materinem jezi svoj voz in vladati nad vsemi: nad deželo in i nad me »tom. nad agrarci in nad ljudmi, ki imajo j stu ! Živela „Trgovsko-obrtna največi interes na razvoju industrije. Vseh so j njen vrli odbor ! hoteli ščititi, vsem so obljubljali nebo in zam-' — - sta. Tudi to ae bo v par dneh vedelo in bo objavljeno na tem mestu. Cetrtstoletna borba za ljudsko šolo t mestu se vsaj bliža kraja in najdalje prihodnje leto bomo imeli dovolj prostorov na razpolago v zgoraj omenjeni hiši, ki nam jo je prav ob pravem času pre-| skrbela vrla naše Trgovsko-obrtna zadruga*4. Za to veliko pridobitev smo dolžni iskreno naša deca ika. Ž^ela nova slovenska šola v našem me- zadruga- in Slovenski trobojnici so žvižgali! Minolo u Ijo. Sedaj pa jih poplavlja vodovje navzkrižja j nede]io, ko se je Delavsko podporno društvo v interesih. Liberalne stranke nemŠKe pa - • - ... ~ - - gledajo seveda škodoželjno na ta boj in je morda v tem pojasnilo za dejstvo, da so liberalne stranke za prestoieče deželaozborske volitve na Niže-Avstrijskem odklonile kompromis s krščanskimi socijalci ter so se odloČile za samostojen boj na vsej črti. Za krščauske socijalce se menda bližajo h koncu lepi dnevi ofen^ije — zmage za zmago — in tudi njim se bliža dan trde borbe za ohranite? posesti. Interesantna je tudi vloga, ki jo igra krščansko socijalni minister Gessmann. Ta se je najprej zavzemal za agrarce, v svoji stranki je pravočasno pustil iste na cedilu, ne da bi kaj obljubil. Zato mu ni treba vzpostavljati svojega ministerjalnega devištva potom demi-sijske burke, kakor njegov manje previdni kolega Ebenhoch. A ravno proti temu poslednjemu se zaganjajo agrarci z nečuveno brezobzirnostjo. Potom tiska sta si Gessmanu in agrarni ,.šarfmacheru Hohenblum že vse možno porekla. Ta aiere je sploh silno zanimiva, ker dokazuje, kako moč imajo gospodarski oziri nad vsemi ideologičnimi interesi. Hrvatska. Razpust hrvatskega sabora ? Neki nemški list poroča, da je ograka vlada sklenila razpustiti hrvatski sabor in razpisati nove. 7olitve; na katerih, tako se na« deja vlada, bi Frankova stranka dobila pretežno večino. Omenjena stranka je radi tega pozvala svoje člene v Zagreb. — V kolikor moramo prebijati položaj, menimo, da se ogrska temeljito moti s temi svojimi računi -— brez krč mar j a, ki je v tem slučaju — pretežna večina hrvatskega naroda. Rusija. Ruska carska rodbina na potovanju. Cesarska rodbina se je podala na pomorsko križarenje. ki bi trajalo sest tednov. Rusija proučava Finsko. Kuska vlada je poslala 65, deloma častnikov, deloma policijskih uradnikov v Finsko, da proučavajo tamkaj položaj. Cilj te ekspedicije bi bil v tem. da ae zamore v slučaju potrebe uvesti ruska uprava. Drobne politične vesti. Pariški mestni svet v Pragi. Iz Prage javljajo: Predsedstvo pariškega mestnega sveta je prejelo povabilo od mesta — j Praga, da obišče Prago in raz3tavo. Sedaj je j predsedstvo javilo, da se vabilu odzove! in pride v Prago. ( Volitve v Perziji. Iz Teherana poročajo: Volitve za novi parlament prično bodoči teden. Bati se je spopadov in nemirav. Iz Portugalske. Iz Lizbone javljajo. da bo parlameut zaključen 15. t. m. pomikalo pod svojo trobojnico po ulici Ca serma, je bilo slišati malenkostnega žvižganja, ki so ga proizvajali naši smrtni sovragi. Z?ižganje je prihajalo iz Vianelove hiše, one v ul. Caserma štev. 17 in iz tramvaja ! Okna, ? katerih se je žvižgalo, so si vdele-ženci sprevoda — kakor smo opazili — zapomnili ! V tramvajskem vozu je bilo 4—5 oseb in med temi se je tudi žvižgalo. Ob drugi enaki priliki bo dobro, da par naših dobrih zasede tudi tram vanjske voze ! Sicer pa je žvižganje ponehalo takoj, ko je naša masa jela reagirati ter klicati: ,.Vi-g'iacchi veni fuora !" Vianelova hiša, oziroma njeni izzivalci, bi bili gotovo okusili kaj grenkega, ko se je nasa masa na povratku vstavila pod okni po-divjaccev. Le redarstvu naj se zahvalijo divjaki, da niso prejeli lekcije, ki so jo zaslužili. Stari. Italijansko turistično društvo .Touring club Itallano" (T. C. I.) je sklenilo, da na alpinskih mejah Italije, t. j. na glavnih cestah ki vozijo iz inozemstva v kraljestvo, postavi table z nadpisi rItaliau. Te dni postavijo prve take table v Primolanu. Tržaški listi, ki so se že enkrat razljutili na „T. C. I., ker ______ ie bil priredil geografsko karto za turiste, na' g^oje i kateri so bila označena tudi hrvatsko-sloven-1 samim, ki so se brez razlike vdeležili domače ( dan, z nakladom peska, jadrajoč iz ustji prireditve. Škoda le, da je kršč. nauk izredno' Talimenta proti Trstu. Zasačil ga je vihar. Sc dolgo trajal ter da je bil ta „ofer* ravno ta j je divjal na morju še več nego v mestu. Zi- j jemal je vodo in bil je nagnjen. Parnik Warm- dan. — Za proslavo dine Vrdeljskega. sledeči: 1. Sprejem gostov. 2. Slavnostni govor. 3. Odkrijte plošče. 1. G. V. Brož : „Sponr'n na —„— ,, .. 9 . poje mešan zbor pevskega druš:va „Zore" iz D^eletoi sinček -Josipa Luksa, ki je vslužben Vrdele s spremlj. tamburaškega zbora iz Sv. j na gradu Miramar, je padel v čeber, polom-Ivana. 2. Halsbolz: „Lovska", poje moški! polnjen z vodo, ko de je mati trenotno a*-zbor pevskega društva „Višava" iz Konko- i fc*iala v k*uhinji. Dete ae je vtopilo. Sosed- 100-letnice rojstva J. Go- — Vspored sla mosti je brand se jo oprezno približal in vzel na krc v vse moštvo trabakeiina. Kmalu potem se ";e isti prebrnil. Ponesrečence so izkrcali v Trstu. Otrok vtonil v čebru na Prošeku. — Sta-1 riši zblazneli od žalosti. Na Prošeku je predvčerajšnjem zadela neko rodbino težka nesreča. 3. G. V. Brož: tamburaški zbor Dete ae 1 Živio "predsednik", j kinja. k: je videla, kako se je dete nagn:ta jz Ivana. 4. V. \ ^ez čebra in zgubilo ravnotežje, je z Oj sijaj7", poje "ženski zbor s spremlj! j vpitjem opozorila mater Ko je ista zagledal širega zbora iz Sv. Ivana. 5. A.! svojega otroka v vodi z rožicami nelja. svira Mirk: tamburaškoga ________________ — . . . . Nedved: rDija§kau, poje moški zbor in tenor-! obrnjenimi, zagnan je oouoen krik in se solo „ Velesile" iz Skednja. 6. D. Jenko: nezavesti zgrudila na tla. To pal je pomenja.o „Na moru", poje moški zbor društva „Slava" «mrfc otroka kajti hitra pomoč bi ga bila go-iz sv. M. M. spodnje. 7. Iv. pl. Zaje: „Po-ttovo r5,SlIa »atere »o slišali v blizu putnica Kola", poje moški zbor „Slovanske j orožmški postaji. od koder je pmeklr. v. i poje straže" iz Gropade. 8. A. Dvoiak: „ valčeva himna1, poje mešani zbor „Čitalnice" pri Sv. Jakobu. 9. mešani zbor „Zvonimira*4 iz Rocola. 10. V. Mirk: ..Kukavica", (odlomek iz cikla „Spo bliž'sir koder Kmeto-j ljudi. Vzdignili so otroka iz čebra in pesi. _______ sili gi oživiti. Tudi okrajni zdravnik d ^VeseFa dnižba^rpoje' Bachtinger je poskusil umetuo dihanje, -< — vse zaman ! Dete je bilo že mrtvo. Iskali so mater in našli jo Ždečo v k ,t mladi v gozdu"), poje ženski zbor s spremlj. vrta. Bledlo se ji je. Nesrečna mati je znoreli tamburaškega zbora iz Sv. Ivana. 11. Prosta! Med tem je prišel oče domov in izvedel dvoao zabava. Med posameznimi točkami svira i grozno vest, da mu je otrok umrl in čer-j. godba iz Šv. Ivana. Začetek točno ob o. uri j zblaznela. Tedaj je v divjem obupu planil popoludne. Otvoritev ljudske knjižnice v Koprivi, j Akad. fer. dr. „Balkan" naznanja, da otvori) Liše in dirjal zmedeno več ur brez cilja. Zb"ci-nela mati ima kmalu porodici. Nezgoda na delu. Težak Josip Turk v nedeljo 13. t. m. svojo peto ljudsko knjiž-j43 let, stanujoč v Kiadinu št. 27i>. 31 nico in sicer v Koprivi. Knjižnica so usta- včeraj zlomil srednji prst desno rolie, ko novi na izrecno željo in prošnjo koprivskihj spravljal balo pa?ole rodoljubov, ki so po svojih močeh prispevali v ta namen. Vsa čast pa gre ondotnemu pevskemu in bralnemu društvu „Zarja", ki je j njem nek bolnik v prepustilo brezplačno vse knjige in določilo v: etoril konec svojemu življenju, ta namen še posebno denarno svoto. Ostalo Ernest Stokel iz Trsta, star 2 Samomor bolnika v bolnišnici, iz obupa . radi s?oje neozdravljive bolezni ^e predaj ..... M*; je preskrbelo društvo r Balkan" tako, da bo štela knjižnica 60 izbranih knjig, ki bodo gotovo zadoščale potrebam ondotnega prebivalstva. Otvoritev ljudske knjižnice se je imela vršiti že 8. t. m. Toda, ker ja nase zavedno učiteljstvo ta dan zadržano na zborovanju Zaveze", ono učiteljstvo, ki je kaj na- . .i klonjeao društvo „Balkan** in vsem njegovim ska imena naiih primorskih krajev, so dvig j prireditvam, se je otvoritev preložila na 13. t. nili sedaj proti „T. C. I.u težko obtožbo, ker - m< Upamo torej, da tudi takrat učiteljstvo. na mejah kraljevine Italije da se ne smejo posebno mlajše,, pokaže svojo nakonjenost in postavljati nadpisi „Italia*\ ampak „Regnojse udeleži te pomembne slavnosti. Apeliramo d It ali a" (italijansko kraljevstvo). Kajti; pa tudi na drugo občinstvo, izlasti pa na di-da meje sedanjega kraljevstva niso še meje ja§tvo, tržaško in goriško, da se mnogošte-Italije, saj vedo že tudi otroci, _da meje ^Ino odzove temu povabilu in zadostno po-Italije sezajo dalje tam n^kje do Spica, tu hiti v Koprivo. Na ta način združi „dulce nad Grorico ^Divacciana" in izpod „Monte j cmn utili", ker napravi prijetsn izlet in po- Maggiore" . ., . 1 more poleg tega, da postane otvoritev sloves- j luu."đ'" ^"^n^otTTiiJi"^-* v. To »o naše irredente - želje. J nejEa. ^tan!^ podatki deda. Na videnje S Nezgoda Z Na c. kr. oeitoljliču v Kopra «e »rši torej 13. t. m. t Koprm ! ! USTlodia", U je Lidran ob pomol, " St. vpisovanje za šolsko leto 1908/09 dne i4. in! Akad. ter. dr. „Balkan . " ' ; 15. septembra t. L od 9—11 ure pred in' Fenomen V flori. Včeraj 80 v vrtu g, 3—6 ure popoludne. J Ivana Marija Ćok v Lonjeru utrgali češnjev Dne 16. septembra se prične na vadnici cvet Na 2. soptembra gotovo neka izvan redni pouk in pričnejo na zavodu vsprejemne redna zamuda! ponavljal ne in zrelostne preizkušnje. ; Tržaška mala kronika. daieuini bolQiSr.iu Ime mu ■J4 lei. Strežnik se je, opozorjen po stokanju bolnika, pribiif.ii njegovi postelji in našel ga z globokimi umnimi ranami na vratu in na zapestju. Na odej: je ležala okrvavljena britev. Stokel pa ni umrl. kakor je to ra-t-bobnal rPiccolo", ampak živi in se nahaja t IV. oddelku mestne bolnišnice. Tatvina. Alojzij Vaspa, iz Trsta, 3!>ht 'a težak ; Josip Spangher. 29 leten tapecir Gorice ; Atilij Caranzula, 29 leten čevljar h Trsta, so bili ob 1. uri minole noči aretiram na Velikem trgu, ker so ob 11. uri predvčerajšnjem zjutraj okradli na >kodo Alojzi'± Durberšić žakelj in zaboi, v katerih so nahaiale volovske kože in loj v vrednosti K tO L Velika nezgoda v prosti luki. Trije mo z j* hudo Oparjeni. Včeraj ob 310 popoludne f i lefoniralo se je na zdravniško postajo t. r Placevalcem osebne dohodnine. V smislu § 213 zakona 25. oktobra 1896 dr. zak. se javno naznanja, da je en izvadek za leto 1908 izdanih plačilnih nalogov za osebno dohodnino glede davkoplačevalce? za cenilni okraj št. I Trst mesto in za cenitev okraj št. 2 Trst okolica od dne 10. do 23. septembra 1908 v | sobi št. 121 na tukajšnji davčni administraciji o uradnih urah od 9. prep. do 2. pop. dav' koplačevalcem osebne dohodnine rečenih okrajev na vpogled izpostavljen. Dohodninska prizivna komisija za Trst in okolico ima v poslednjih letih samo dva člena slovenske narodnosti, mej tem ko je prej imela tri. Zopet dokaz, kako je vlada, ki je tako občutljiva za svoje miljence brez* obzirna napram nam. V Ljubljani ali v drugih Debela toča v Trstu. Ves dan je rahlo pihal jug, čigar moč pa je čim dalje rasla proti popoludnevu. Črni oblaki so se zgoSčali 4. Prišel je na lice mesta dr. Bolmarcič. f je lečil tri mornarje, v katere se ie med delom zagnal vodni par vsled razpoka cev; n jih težko oparii. Ponesrečenci io: Antoo Foger, 37-letni strojni noštrom. Alojzij Ca-steliani, 30-leteo kurjač, in Rudolf Deljak, 36-leten krovni mornar. Prenesli so jih potraj v bolnišnico. Padel 2 visoćine 10 metrav v ladiiaJunici pri Sv. Marku. Kotlar Vinko Jazbec, Čim dalje bolj se širijo glasovi o ministerski; slovenskih krajih vlada poziva za vsakega vo- kupi toče in sodre. Dež je potem trajal še krizi, zato postaja tudi splošni položaj čim!ijeDega Siovenca takoj tudi jednega Nemca uro z vedno manjšo silo; silen veter in hladna na nebu in neznosna soparica je obdala vse i star 25 let . dela že tretji mesec v ladijede-mesto. Naenkrat proti 4*30 popoludne je! niči pri Sv. Marku. Ali nesrečneža lo.ou zavel silen piš iz severovzhoda; kmalu smo bož ast. Včeraj ie delal na tramovju v višin. imeli silno viharno burjo, ki je žvižgala in metrov od tal, ko }e naenkrat telebnil dol. stokala okolo hiš. Zgnani od obeh smeri bržkone radi hipnega napada bolezni, k. vetrov so se črno-belkasti oblaki zgostili nad tare. Prevozili so ga v bolnišnico v pr^co, mestom in obetali niso nič dobrega. Tu ob fcudem stanju : imel je bunke na več de i 5. uri se je uaula debela toča z gostim dežjem telesa in notranje poškodbe. Sprejeli so nad mesto : silen veter je ledena zrna zaga- i X. oddelek. njal z vso silo proti šipam hiš. Veliko zrn Loterijske številke iz:.rtbane dne l'. ie bilo debelo kakor orehi. Četrt ure je tra- \ t^mbra 1^0«: jalo divjanje narave, ki je jarke ulic spreme- c Praga: 77 ln "j 8i> nilo v deroče potoke, v katerih so plavali; Si-JI L v o v 35 24 HO 16 L>obro zdravilo : „Že dva nevarnejj. Neodvisnost Kube. V političnih krogih ponovno zatrjujejo, da povrnejo Združene države svobodo Kubi 28. januvarja 1909. Ameriška okupacija bi zvršila 1. jan. 1909. Angleži proti ustavi v Egiptu. „Berlinei Tageblatf poroča iz Londona, da je državni tajnik sir Edvard Grev vspre-jel egiptovsko odposlanstvo členov zakonodajnega shoda, ki je zahtevalo z u Egipt parla-mentarično vlado. Sir Gce\ je odvrnil, da angleška vlada nima nikuke nade. da bi se w ,, mogla v kratkem uvesti v Kgiptu p&rlamen-; >Vaidstatten ■ štev. 4. v komisije, samo da se varuje takozvano ravnotežje v korist tako neznatni manjšini, kakor 90 Nemci na Kranjskem. Pozivamo finančnega ministra, naj bo tudi nam naproti pravičen vsaj toliko, da ne krši našega posest-, nega stanja, in naj torej zopet, ko se ponudi prilika v to, primerno pomnoži število slovenskih členov tukaj š u ie dohodninske prizivne komisije! Povrnila stn se včeraj dopoludne z vojaških vaj v naše mesto polk št. 97 baron in bosansko hercegovski polk ■meinlca. lJobro zdravilo: ,,/e dva ine-e i. je bila moja žena zasrljeaa in je težJco govori'j temperatura sta bili posledica nedavne ne-: Odkar jemlje va.-še zdravilo, ne more skoraj ^ruv __! nič več- govoriti. Prosim. poSlj ite mi takoj ie O v* * j ... i steklenici. Vaš hvaležen — Miha Ko{»otec. Ko smo pedali na to božjo šibo, smo se, Koledar ln vreme. Danes: EvFemija prestrašeno vprašali, kai bo z našo bližjo in ^ Tekla, Erazma. Jutri : Rozalija devica. Tcnap^ daljšo okolico. Koliko Škode je tam provzro- ! ratura včeraj ob 2. uri popoludne (.'eL-n Čila toča, in še taka toča ! V kolikor smo pa Vreme včeraj : zjutraj lepo. -. pop. nevihta, zve -*r mogli izvedeti, ni trpela okolica veliko škode. ; vremeai'a Iz Lonjerja. Tombola r Zavarovalnice go^. živine", ki se je imela vršiti, 23. m. m., tarna, vlada. Švedska v vojni zvezi z nem-: čijo? Ptitrograjski „Rječ* je priobčila sen-!_ zacijonalno vest. da je bila novodom zadajega i 3« fcila Vđled slabega vremena prenesena na bivanja cesarja Viljema v Švedski skienjeoa ; 30- m- v očigled temu, da so bile v bližnji pogodba, po kateri bi Š?eiaka v slučaju okolic I (Ricmanje, Boršt, Sv. Ivan itd.) druge morju podpirala i prireditve ni bilo sicer preveč udeležbe, vendar vojske oa kopnem in na Nemčijo. ,.K"ln Zeitung" pa dementuje vest. ki je tudi zelo neverjotua. to se je tombola izvršila. Cinkvino 50 K sta dobila domačina gg. H >k Cok iu Pertot Ant. Fiuančne skrbi Portugalske. Lionjerja ; i. tombolo g. Ivan Ražem. vaški izbone poročajo, da se ie radi pičlih do-! načelnik iz Bazovice in II tomb. g. Ivan hodkov ižpiačalo 1. t. m. le tretjino državnih Gerin iz Gradeža. G. Ražem te odstopil v plač. Vojaki in častniki (razun hzbonske po- I društvene namene od (istega dobička K 10, g. Gerin pa K 5, Bodi jim zato izrečena presrčna zah-ala ! Pred in po tomboli je pel domači zbor „Zastave (mešan in moški) ter je svirala domača „Lonierska godba". Po 7. uri se je pričel živahen ples, ki je trajal do polunoiŠ. v. A u.iugaiok c. ■--—--" " ------o Iz Lizbone poročajo, da se ie radi pičlih do-! načelnik iz Bazovice in II t i. le tretjino državnih : Gerin iz Gradeža. G. Ražem (razun hzbonsk< *adke» so že od l. avgusta brez plače. Dnevne vesti. Slovenska ljudska šota v mestu ! Da ne bodo slovenski stariši v mestu v skrbeh za •voje o tro čiče, jim naznaojamo. da se doe Ifj. t. m. odpreta 1. in II. razred za deklice Društvo je hvaležno vsem. ki so Lonier iz bližnjih vasi, pa tudi prihiteli Zdi ee, da gre na dobro srečo za izreden fenomen, kajti pa^ma toče je bila bržkone jako omejena in je obsegala del morja in le mesto Trst. V okolici je menda le trpelo nekaj rojanskega ozemlja. Sicer ni bilo v Skednju skoraj nič toča in tudi v Barkovljah. Kontoveln in Prošeku (o katerih se je prvotno širil glas, da so trpeii grozno ujmo radi toče) je padalo le nek^i sodre. Včerajšnja nenihta. Poplava. Trabakelj po nesrečil v predluki. Mnogo ulic je včeraj, ko je divjala nevihta, nudilo prizor deročih rek. Zlasti na trgu Goldoni je bila že prava povoden j in stoli branjevk so plavali po trgu, kakor kake barčice. Morje je bilo ves dan silno razburkano, ob nevihti pa je naravnost vrelo. Piloti so morali tesneje privezati vrvi več ladij v basenih in utrditi sidrne vrvi ladij sredi luke. — Ob 4 in pol popoludne je patnik Grot Wurmbrand plul sem iz Dalmacije. Nahajal se je tedaj na višini Savudrije in dobih so tu na videž trabakelj. ki je obupno delal znamenja na pomoč. Kapetan Wurmbranda je krenil ladijo v ono smer. Trabakelj je bil rBenvisto4< iz Gra- no imei t na katero so r*. Lonjercem deža pod poveljem „parous"* Fortunata Fi- napoved za Prlmorako : Spremenljivo a posamičnimi padavinami Xa< *.-nt vetrovi. Tendenca za nevihte. Društvene vesti. Odbor pev. društva .Kolo petek zvečer svojo sejo. odborniki nujne vabljeni. ..Čitalnica ; pri sv. Jakobu otvori v tor k •S. t. m. nove prostore v hiši „Kons. društvi1*. Tem povedom priredi v ponedeljek 7. t. iu v ncviL prostorih „Prijateljski sestanek", h katertmu so vabljena V3a St. .Ukobaka diu-št?a in klubi po deputaciji in razni St. kobski veljaki. V torek s. t. m. pa prir^ii na vrtu ..Kons. diuitra" veliko otvoritvene veselico s petjem, godba, šal|i?o poštj -t plesom v društveni dvorani. 0 ibor rOitainice^ se nadeja, da se vsa društva odzove-o v»h:lu ter &e udeleže sestanka dne 7. t. in. ob 8 uri in pol zvečer. r Narod na Čitalnica- v Rojanu prir di dne H. septembra v „Konj. društvu" v Koj&i > prekrasno igro „Sin", rodbinsko 3ramo v 4 dejanjih, spisal F.c-elbert Gaagl. Čitaloičirii so si nadeli s to icro veliko na!o?o. ki > V Trstu, dne 3- septembra 1903 »EDINOST« siv. 244 Stran I iT hočejo častno re&iti na čast slovenskemu dramatiku (lacglu. Iz posebce priiazD03ti in prijateljstva prevzrl je glavne ulog > Cirila gosp, lotič. bivši člen dramatičnega društva v Trstu. Splošno so uloge razdeljene med že poznane diletante. Slavno občinstvo se vabi na mnogoštevilen obisk. Predprodaja vstopnic v Rojanu v Kons. društvu. ..Delavsko podporno društvo" se zahvaljuje tem potom vsem onim, ko so pripomogli, da je nedeljska veselica tako lepo vspela. Zlasti se zahvaljuje si. pevskemu društvu ! .Ilirija" za krasno petje ter vrlemu pevo^oajij Lahn, svetoivanski godbi za ubrano avi-j rauje, g. Gesariu za vodstvo šaljive pošte ter j zo^picam. ki so pomagale razprodaiati raz-1 ^lednice in narodni kolek ter vsem c. gg.3 ki i -o preplačali vstopnino. Najlepšo zahvalo pa izrekamo naši čislani; rodoljubkinji gcspici M. Oernig^j za darovani j krasni spominski trak na zastavo. Odbor. ! Gospodarstvo. Tržaška posojilnica in hranilnica je imela \ v mesecu avgustu t. 1. K 1,283.436'37 pro-i iieta. Sled temi je bilo vplsčanih vlog K 329.102 77, izplačanih pa K 421,199 63; oosojil te je izplačalo K .333,677.6H. vplačalo se je posojil K 65 929 82. Premet je ickl. JI. 8. t. 1. iznaša K 12,494.239. Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu Avgustu 1908 je 143 strank vložilo 28.992 58 j i. 14« strank vzdignilo K 31.555*80, 9 j šrrankam izplačalo se ie hipot. posojil K 15 700. Stanje hranilnih vlog K 1,689 603*47. j Stanje hipotečnih posojil K 1 292.015-62. Denarni promet K 14;f.l93-Hi. Vesti iz Goriške. straže, donesla je leta 1905. več K 183.062*71. j 1906. K 207.627 93 in 1. 1907. K 161.241*06 na deželnih nakladah, skupaj torej 551.931 70 kron. Deželna naklada na pivo iznsšala je L 1905. več K 31.075*12, 1906. K 46.379*47 in 1903. K 52.340*21, skupaj K 129.794*80.. Skupne užitninske deželne naklade donesle so \ torej v minolem troletju več K 681.726*50 v j primeri 8 prejšnjo zakupnino. Občine so dobile leta 1905. več K j 170.464*45, 1906. K 206.651 in 1. 1907. K 191.021*96, skupaj K 569.137*35, dežela in občine torej več K 1,250.137*35. katera svota j je bila prej izgubljena. C. kr. erar je dobil v zadnjih treh letih j na užitnine več K 460.719*50 v primeri z j letom 1904. PHSteta ta svota deželni in občinski. kaže. da je užitnina dala večji znesek K 1,711.583*7« dohodkov, nego pod zakupnino. Deželni zbor in odbor imata torej dolžnost, da delata z vso silo na to, da se pobi-1 izbor drog, ranje užitnine ne spromeni, ne da v zakup, parfumov, fln. milo kakor se baje namerava. ! Pevski zbor „Rokodelskega bralnega druš- < tvaft v Tolminu uprizori dne 6. in 8. septem-; bra t. 1. „Divjega lovc&u, znano narodno igro' od L-inžgsria. Ob priložnosti vzidanja spominske plošče Gregorčiča na Vrstnem, posetitej na=? na povratku: odpočijete se in prisostvo- j vali boste predstavi, kakoršnja jele redka naj naših narodnih odrih. Torej 6. in 8. v Tolmin ! Odbor, i Sadje na Cerkljanskem. Na Cerkljanskem je letos izredno mnogo in lepega sadja, ja-; bolk in hrušk, da najstareji ljudje ne pamtijo ! kaj takega. vsakovrstnega pohištva navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. - Jeraj TRSTy ulica Vincenzo Bellini ter vogal ulica sv. Katarina. 13 DROGERIJA Josip Zigon ni. Caserma 8 FILIJALKA NA PROŠEKU ŠTEV. 140 barv, čopičev, pokostl1 - Zaloga mineralno vode, voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa, t&m&rtnda, malinovoa itd. itd. "^K urar In dragotinar - TRST, Corso št. 25 Izira draplj. nr in srebrolne. Sprejme se nova dela in popravljanja pa zmernih oenah. Kupuje se in menjava zlate tn srebrne predmete ter dragulje. Predmeti, ki ne ugajajo ae menjajo. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez H vsake bolečine v zobozdravniškern kabinetu dr. ]. Cermak m §. Jusdtsr TRST alica della Caserma štev. 13, 11. nadst. : i z Železnica Gorica— Červinjau. V mestni .na obdižava.i so Lahi dne 7. aprila 1904. idiLionstrativeo shod za zgradbo železnice, ki 50 se ga poleg dragih vdeležili deželni glavar ir. Pajer, vsi laški deželni in državni poslanci. zastopniki trgovsko-obrtne komore in kr. kmetijske družbe v Gorici. Zapisnik j h od a se je doposlal vsem ministerstvom in ieželaemu odboru. Deželni zbor je na to na-ožil v svoji seji z dne 3. novembra 1904. ieželnemn cdborn, naj napravi sploSni tehnični n rinancijelni načrt za zgradbo te normalno-"irne železnice oh desnem bregu Soče. Želez--.ibko ministerstvo je potem leta 1906. dovo-Ho predkoncesijo za to in sa železnico od Sv. Lucije do kranjske meje in od Sv. oucije v Kobarid. No to je vse spaio do leto 3. — Naenkrat sa je pa zoudd deželni odbor in :;ačel na vso silo meriti progo od Gorice v i erviuian. Pioti nameravani črti so prvi .orij-estiraii Gr^dišCanci. ker se je pustila nr.acaka metropola na '^strani. Sedaj pa je ^avnanje med lažnimi drugimi furlanskimi •D'inami. ker vsaka hoče imeti Železnico pred ; ,-Gm. Ako ministerstvo u®odi vsem zahte-' /am (kar ni izključeno) bo ta železnica pravi „circalus vitio'us" ter namesto najkrajše najdaljša zveza državne železnice z furlansko in potem Italijo. ( Zanimivo v stvari te dru^e furlanske že« -;-Čno proti tej nakani deželnega odbora. Da se ta stvar razmota in da se ljudstvo ito Jjo dalje mami'o v strankarske namene, je /bLodno potrebno, da se vlada izjavi, ali je 6ui< no obljubila omenjenima posianctuia, da jo ffradiln /cieznico na državne stroške, z iruge strani je dolžan povedati pa tudi de-. !n. oubor, na kak način misli f i-ri.i ur irati to podjetje m obenem U pore vzrok, zak3j ni vsooredco s to črto )ri£ei meri'i tudi črh v slo?eu?kem delu ar-ieit. v kf.r je obvezan po deželiiozborskem •kl-j-pu. M jrda se misJi pa še nadalje protezi-le kou>arjei o nižino! Prva 3lovenska mesnica v Gorici je bila • orjena v torek 1. t. m. Mesoici se nahaja uiici sv. Ivatia. Lastnik je g. Ad ;lf Urban-,!Č iz Kobandn. v Vsoeh pobiranja užitnine po crganih . kr. liaance ie v primeru s prejšnjim za-toliki« za državo koijkor za dežele in ibi ine več r-ego ugoden. O J leta 19<>t. odkar pobita už t-iiua po ustužlicncih finančne Vesti iz Istre. Vsprejemanje učencev v začetkn šolskega leta 1908—1909. na o. kr. hrvatski veliki gimnaziji v Pazinu. — Šolsko leto 1908,—1909. se začne na c. kr. hrvatski gimnaziji v Pazinu dne 18. septembra s slovesno službo božjo, ki se bo vršila ob 9. uri v Frančiškanski cerkvi. Učenci, ki žele vstopiti v I. razred, se morajo s svojimi ttariši ali njih odgovornimi zastopniki oglasiti na gimnazijskem ravnateljstvu doe 1«. ali 17. septembra ter s seboj prinesti krstni list in obiskovalno spričevalo (v smislu razpisa c. kr. naačnega mini^terstva od dne 7. aprila 1878. št. 5416) v katerem morajo biti redi vero-zuaasua, učnega jezika in računava. Vsprejemni izpiti se vrše dce 16. ali 17. septembra. Pona7ljaIni in dc-datcu izpiti se začr.o 16. septembra. V ostale razrede (II.—VIII.) se bodo učenci vsprejemaii 16. in 17. septem- j bra. Učenci, ki žele z dragih učilišč prestopiti v tukajšnje učiHšce, moralo s seboj prinesti krstni list in spričevalo o zadnjem semestru, katero mora imeti pristavek o pravilno naznanjenem odhodu. S pošte v Borštu. Iz Boršta nam pišejo: Nasa pošttrica je slavna žena. ki Be neizmerno „čuti". Ona noče biti samo poštarica, marveč si domišlja, da je pozvana v to, da določa smer političnemu življenju v našem Ali pustimo to za danes. To je po-o katerem utegnemo spregovoriti po-Za danes se hečemo pozabaviti samo poštarico. oziroma s poštnim uradom, in z jezikovnimi razmerami, ki vladajo na nji mu. Vas Boršt stoji n<* slovenski zemlji in izključno slovensko je prebivalstvo, s katerim mu je poslovati. Za te razmere so res kaj čudtie. Kdor wdno zahaja na našo pošto, opaža, da je dnevov, ko posluje v uradu s. spa poštanca sama, h zopet je dnevov, ko vidimo v uradu nekega moškega poštnega uradnika, a ta mož, ki naj ho na roko našem a slovenskemu ljudstvu, n e u meje niti besedice slovenski} aH pa i*oče uraeti. Prvo bi biio zelo žalostno. drugo pa bi pomeujaio naravnost neodpustpo brezobz rnost do ljudstva. Ali ni to naravnost žaljenje za nas do-mačine, da se dogajajo s'učaji, ko mora tistemu uradniku pritekati na pomoč telo tolmač, ah pa celo —- tolmačica v oseb; poštari čine tete?! Gospa poštarina je velika prijateljica novih emisarjev, ki kriče, da hočejo reševati slovensko ljudstvo. Govori se ceh, da ti emi>erji ljubljanskega vodstva mnogo računajo na pomoč te gospe, saj drugače — Bregu. glavje, sebej. 8 - Mnenje fiosp. dni. KAJETANA barona HORROCH operatorja na Dunaja. Gosp /. SERRA VALLO Trst. Že večkrat sem predpisat ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di C kina Ferruginoso Serravatlo) tn vsakikrat sem dosegel dobre vspehe. Ta izdelek je izborno zdravilo ne samo za mafakrz>He, ampak indi konvaiescen/e. /h;naj. dne Jt>. oktobra rqoj. Dr. Kajetan bar. Horroch. »otogrfphis Salvatore Sabbadini Trst, ulica Ponterosso 6 — Telef. 9-40 Fotografični aparati in potrebščine. tjprejroe ae razvijanja in tiske. --------PLOŠČE iu FILM^ Temna soba na razpolago gospodom dilefanforn Predmeti za beložarno luč. — Električna zvonila. — Električne žepns svetilke. Direktni dovoz štajerskih kokoši i« jajc. Specijaliteta: Graške pottlaritft. CeRe dogovorne. — Postrežba na dom Ulica Campancle št. 15. TOVARNA POHIŠTVA Alfk§aiid. Levi Mlnzi Crst — alica de&a Ccsa št. 46 Trajna zaloga pohišt^**- uilca distih Sanlta StaM Zalog? : r'Ia.zzži Komade šte*.'. t Uilra L.^z^ar^rto ve< chio 36. Pisarna : ulica Lazzaretto vscehlo iJo^'. 3S i Kataiogi, načrti m proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70; 6-68. (Za informacije vpraša:i 6-70), mamrn^Kmmm^mmKBm^mmmmimmmmmmm^mmmmmmmamutmmmmmm^Jf M Gumijevi izdelki in podmorske cevi. U i Josef Reiflioffer'5 f&m Dunaj 1 ® Podružnica v Trstu - Corso 29 i Zaloga anjl. raket, krogli za Tennis, Football In metanje ter igro OiaholGS ^ SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI xxx*xxxxKKX*xn*iXMxKKXXXM*XMX pariške prodaj alntce obuvala O • 9* Crst nI. S. itntonio it. 4 (hite ferni) (Catzoleria parfgfna) ^jer najdete vsaki dau nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve Čnzn IV »EDINOST« štev. 244 V Tretu. dne o. septembra 100S fci!Kor poznamo mi te gospode — gotovo ne hi bili v takih prijateljskih stikih ž njo. Do ifch cospodov se obračamo. Će že ne moremo zahtevati od gospe poštarice prave zavesti o »roji narodni dolžnosti, pa naj jo vsaj dotični £ *p >dje pouče, kaj zahteva najelementarneja obzirnost: da se bo namreč na pošti na iLovenskih tleh občevalo z ljudmi v njih materinem jeziku ! Konstituiranje občinskega zastopa v Stkanih. Dne 29. avgusta t. 1. vršila se je volitev župana za krajevno občino Dekani v ravzočnosti gospoda c. kr. okrajnega glavarja G v i deta Polley a. Županom je bil jednoglasno izvoljen dosedanji zasluženi župan g. Josip P i c i g a iz Dekani. Istotako so bili izvoljeni z vsklikom za oK\ svetovalce sledeči gospodje : I. svetovalcem g. Josip Andrijašič — Čmikal, II. svetovalcem g. Ivan Koc'ančič — Dol, III. svetovalcem g. Ivan Sever — Loka, j V. svetovalcem Josip Bordon — Podpeč, V. svetovalcem Anton Oblak — Rož ar, VI. 8j 1L Trata 6 F 1324 s katero je že pred letom dni pobegnil iz j- Budimpešte...... ; inteligenten mladenič Crnogorski knežević Danilo je V pone- j 8 kavcijo, išče primerno »lužbo ali delo. Ponudbe deljek prešel s svojo soprogo na Dunaj. pod „Marljiv" na „Edinost". 1323 : MALI OGLASI 5e računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat več. najmanjša pristojbina stane 40 — — — Plača se takoj. tno y »nkrat več. 10 stotink. ^ 1 —dU BOZEGLAV, krojač javite naslov. — Več klijentov Vas i£če ; med temi eden radi uniforme — Volosko (1328 se odda meblovans soba, ul. K»il-srero 11. pritličje, pri sdovenr-ti _13H čevljarskega pomočnika. Naslov povt lnser. odd. Edinosti. 1317 Glavno zastopstvo in zalogo kmetijskih stTojer prve slovenske tovarne bratov K. .v, K. .Težek, Blornko. ima Jos. Dekleva, Gorica, Magistralna ulica. 1243 Dobro izkušenega mladeniča zj. poslovodjo išče za svojo prodajalno z mešanim blagom Gospodarsko in konsumno društvo v Lokvi na Krasu : plača po dogovoru. Oofasiti se je dc 30. septembra t. 1. pismeno ali ustmeno. pri odboru. — Načelstvo. 12H1 Na prodaj odd. Edinosti. hiša z dobro vpeljano gostiln« v Ajdovščini. Več povt- Irw : 1 Dva gospoda iščeta meblirano sobo -hrano. Naslov v Ti-car; Edino?:. Odda se velika meblovana poba na /.fa uem prostoru za eno ali dve o»e!'i. Via Sta. Maria Mapgiore St. 4. III. n. 131* Produ ifl QP površniki, zim-ik'- .-ukn • IlUUaJU oC za odrasle in za otroke. « eiif zmerne. Tlačilo na obroke. — KOi-TORIS. ulica "*». Giovanui 16, I. nadstropje, tik Restavracije .i.a Cooperativa". laut I KNJIGARNA MAVLANDER - se je preselila-- v Fiazza della Borsa 11 Hiša na prodaj U^JT^ *.rBg£ Jskoljo St. 2IS. Sodi Javni ples | gostilne g. Polšja, vsake vrste so na prodaj na Ope:nah ^tev. I7R in v T ratu, Via della Valle ~iev. 1 _12' priredijo mladeniči v Se. .mi 01 ■ ti. septembra lf'0-S v prr-rtiorih 130. I Dve i Vsakovrstne vinske ! duica 21, Franc Buda u. veliki in dve majhni sobi, dvori-'^ • > hinja se oddajo takoj v najem v ulici I. j vatoio št. 11. Informacije pri vratarju. posode se prr-dajo v u!i< V.i-U7f i I HHHa Cp v najem soba z 2 posteljam*. T -UUU& OC Farneto -"»8. II., vrar* tj. Jrgovina z manufakturnim blagom ANTON SANZIN pok. Frana - Trst- Barriera vecchia št. II Velika Izbera belih in barvaiiili moških srajc, ovratnikov. z;i-pestnikov, ovratnic. Nov dohod pletenin za poletno sezono. Otfprlo se bo u soboto nous .i. i. !! Izvanredna prilika !! ® V petek, dne 4, septembra ob 3. uri popoludne ae odpre sova Prodajalni«! čevljev in Mih predmetov v Trstu, nlloA S&n Antonio 8 (vogal Via Snova) prodalo sc bo 10.000 čevljev za moške, ženske in otroke z 50% oDbitkom. Prodalo s© bo tudi vsakovrstnih drugih predmetov. feUIl.ll j v ulici Ghega (vogal ulice Carrarion) Toćiio ^.e bo Križ?.nsko vino belo in črne in druga razna vina. Postrežba točna. — Cene zmerne. Priporoča ae udani JAKOB MAGANJ*. n C ^^^ B S a po uporabi no vaga izdelka Stenic ni vec! „destructor' odlikovanega z diplomom velike nagrade na zadnji mednarodni razstavi v Rimu DEBTRUCTOS ' deluje lakoj Pokonča jajčku vsake golazni in ne dopusti, da «e zopet zakotijo. OCiati glavo v^ake nesnage. — „DESTRUCTOR* je za v.-ako družino neobhodno potreben. Ne pomaže, ne razjeda, ni stropen, ampak higijemćen. - Na tisoče pisem dokazuje njegovo izbornost. — „DESTRUCTOR zalaga Ctiuseppe Nuzzi & Co. - Cervignano === Steklenice po K 4'20, 2 30 in 1 50. = Preprodajakem popust. ===== Ma prodaj po vs«h mirodilnicah. Iščejo se povsod zastopniki. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi izvedenec TRST, Carlo Goltionijev trg štev. S! Zastopali tovarne koles in motokoles .aOCI! K»r-e'Jav» ^ /.aloga električnih zvonokor, lu«1: ?u pr ■ t . .. jm-nJofouoT, zoiiofoaov, in fonografo*. t pripiav za ti.'". ■ t< - Lastna delurnia zn popravljanj« Siv. »trojer, koiti, motok >.- 4t:v&i ura. v Šolan! ima svoja nov prodajainico ur v TKSTU ul. Vincenzo Bellini št 12 u««!>icfJ rente »▼ AU:oda a'.-šj-» vsaVovrstru verižice pravih tovni. A DEBELO IN DROBNO. Sprejema in vrni naročilo na deželi. Preskrbuje se pogrebe v mestn. na deželi in inoz-emstvo po zmernih cenah. Prodaja tobaka. Kater* je biia vzet* uu prej-ojepa lastnika Wran, fos.je zoper, dovoljena sedanjemu lastniku P- PETERNEL. f. pertot urar I. vrste Trst ul. Post Huoue 9 Tovarne in delavnice pohištva in stavbenih izdelkov v SOLKANU pri - Gorici. —— LuUa ž«l«7Ei*kl tir : jBorica^drlkojod^^ Mizarska zadruga v Solkanu ZALOGE: SOLKAN, TRST. via Caserma 4 Osrednje ravnateljstvo. ZALOGE: REKA. Via Pile 2 SPLIT,na novoj obali Brz.: ZADRUGA - Trst Telef. št. 1631 interurbau Žage v Soteski (Bohinj) Letna produkcija = K 1.000.000 =