m
p
Q\)&
i:i;i!i::'

'□^='
AVTOHISA KRŽIŠNIK
Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagorje, Selo 65 tpjpfra: prodaj a 0601/64-729,servis 0601/63-399
^ 'Z^Sč^Vjuf

%
	
	»-m	Si: xjx;xxxxx
mazoa
Svetovno priznanje varnosti, ekologiji, udobju, eleganci in kvaliteti VSI SERIJSKI MODELI:
3letna garancija ali 100 000 prevoženih km
F*
*	6 let garancije proti rji
*	ekolo*kl motorji s 16V tehniko

dvojna zračna blazina - airbag
*	varnostna skrinjica za potnike na zadnjih sedežih . * centralno zaklepanje
*	temna stekla
*	nastavitev servo volana ugodni avstrijski krediti - Mazda Bank
.ugodni le,.ing
PRODAJA VOZIL MAZDA - SERVIS - PRODAJA REZERVNIH DELOV - LIČARSTVO -KLEPARSTVO - AVTO VLEK A - PRODAJA BARV GLASU RIT - RENT-A-CAR
<S> Hvunnni
Ugodni krediti in leasing.
ilVmiMITOK
CELJE d.d.
DELOVNA ENOTA TRBOVLJE, Savinjska c. 36
prodaja 27-664, servis 27-110
odprte od Z do 19. ure.	- H	jj
ob sobotah od ti. do 12. ure	
SONATA
IBJHJA
JIZNiGS
[CEUE
1
• UVODNIK •
Nedavno sem slišala pripoved, ki me je ganila s svojo modro resnico... Ko sem danes premišljevala, kaj naj zapišem v uvodnik, sem sklenila, da pripoved podelim z vami. Nekako takole gre.
Služabnik, ki so mu vsi pripovedovali o zlatu, kako lep da je in sploh krasen, si je ves čas svojega življenja prizadeval, da bi ga ugledal. Šel je k cesarju in ga prosil, naj mu ga vendar pokaže.
Cesar ga je napotil po stopnicah v zgornje nadstropje. Rekel mu je, v prvi sobi je zlata, kolikor ga hočeš. Služabnik je ubogal. Stekel je po stopnicah in planil v sobo. In glej ga zlomka!
Zagledal je zlata in takoj spoznal, da so v palači, v kateri je živel že od svoje mladosti, vse stopnice narejene iz zlata.
Taki smo včasih tudi mi, ko iščemo smisel življenja in se sprašujemo, kdo smo in zakaj smo tukaj. Medtem ko iščemo, smo nepozorni do malenkosti. Tekamo po zlatih stopnicah, da bi našli zlata, ne da bi se zavedali, da ga imamo ves čas pred očmi.
NASLOVNICA: Teden otroka
Avtor rifbe: Matej Hohkraut Oblikovanje: Slavko Garanti ni


120 let bolnišnice Trbovlje
Gradijo podhod
Češki premog v Zagorju
Pogovor:
Joža Jamšek
Otroci -
srečni ali trpinčeni
Šklocanje za službo in hobi
50 let doma Tišje
Film
Velikanov ne bo!
KOLEDAR
DOGAJANJ
24.	septembra - ZKO Trbovlje objavlja abonmajsko gledališko sezono '96/'97 in z njo predvidene predstave večernega, OŠ in lutkovnega abonmaja. Prijave zbirajo v pisarni ZKO v DD Trbovlje, kjer nudijo tudi vse ostale informacije.
25.	septembra - V Kovini Šmartno pri Litiji se zberemo novinarji, da nas seznanijo o vsem, kar ima bolj in
manj lepega povedati javnosti tamkajšnji direktor. Kljub vsem sistemskim oviram se podjetje uspešno pojavlja na domačen in tujem trgu. Kmalu pričakujejo potrditev certifikata kakovosti ISO 9001, pa tudi sicer so takorekoč vsi njihovi napori tako ali drugače povezani prav s kakovostjo.
26. septembra - Trboveljski vrtec Ciciban, kije edini v Zasavju pričel z izvajanjem eksperimentalnega programa Korak za korakom fundacije Soros, obiščeta gostji iz ZDA. Profesorici se seznanita s
pogoji dela in okoljem, v katerem teče njihov licenčno zaščiten program predšolske vzgoje in izobraževanja. Seveda pa vzdušje preverijo tudi pri delu samem - kako so se znašle mentorice in otroci mesec dni po uvedbi programa.
27.	septembra - Pihalni orkester SVEA Zagorje slavi. Visok jubilej praznujejo, kot najbolj znajo - s koncertom v domači dvorani in pred domačim občinstvom.
28.	septembra - Se vrača poletje? To zagotovo ne, po vremenu sodeč pa se ne kaže jeziti na jesen z
zamujenim, a vendarle sončnim koncem tedna. Čas za gobarje in nabiralce kostanja.
29.	septembra - Še zadnje Jesenske serenade so na gradu Bogenšperk. Pravo serenado so pripravili trboveljski nogometaši, ki so v nasprotju z rokometaši prijetno presenetili.
30.	septembra - Nič še nismo prestavili ure, čeprav je marsikater računalnik obdržal v spominu popravek ure zadnjo nedeljo v septembru. Pa ne bo nič ušlo, le slab mesec bomo bili še kar po starem.
Mateja Grošelj

s
Spomnimo se
Letos poteka 120 let, odkar so v Trbovljah zgradili prvo bolnišnico. Gradili so jo od leta 1872 do 1876, opremljali pa še kako leto kasneje. Delovala je pri takratni Trboveljski premogokopni družbi. Njena naloga je bila med drugim ta, da je skrbela za zdravstveno varstvo rudarjev in njihovih družinskih članov, pokojninska zavarovanja, v tistih letih tudi za prehrano ipd.
Kolikor je znano, v Trbovljah od začetka odkopavanja premoga ni bilo kakšnih bolnic, niti ambulant v današnjem pomenu besede. Z razvojem rudnika, tako Maureijevega kakor tudi Vodenskega - eraričnega, pa so postopoma urejali lastniki tudi ambulante in bolnice. Maurer je imel svojo bolnico vrh Kurje vasi, pred Terezijo. To stavbo z balkonom so porušili pred dvema letoma. Vodenska družba pa je imela svojo bolnico na Polaju. Tudi to zgradbo, v kateri je bil nazadnje samski dom, so pred leti porušili in na isti lokaciji zgradili stanovanjski blok. Tretja takšna bolnica pa je bila v hiši pri "Apenpeči" na sedanji Vodenski cesti, ki je deloma služila tudi kot izolirnica. Danes so v njej stanovanja.
Vsi ti bolnišnični objekti pa niso mogli zadostiti vse večjim potrebam zaposlenih rudarjev in njihovih družin. Potem, ko je bila ustanovljena TPD, so s strani Bratovske
skladnice Trbovlje začeli s pospešeno akcijo za zgraditev nove bolnice. Postavili so jo na takratnih Vodah. Zemljišče je odstopil Rudnik, ki gaje poprej odkupil od Kobivška. Bolnico je gradil domač podjetnik - stavbenik Franc Lotsch. Nova bolnica je imela tri bolniške sobe s skupno 42 posteljami, ordinacijsko in operacijsko sobo, domačo apoteko, stanovanje za zdravnika in strežno osebje. Zanego bolnikov so nastavili usmiljene sestre. V stavbi je bila tudi kapela, posvečena brezmadežni devici Mariji.
Bolnike sta imela na skrbi dva zdravnika, občasno tudi le eden. V kletnih prostorih pa je bila vrsta pomožnih prostorov. Kasneje so zgradili zadaj bolnice še dodatne pomožne prostore. To zgradbo so po zadnji vojni ob širitvi in modernizaciji ceste porušili. Potem, ko je bila zgrajena in odprta leta 1925 nova bolnica, sedanja Splošna bolnišnica Trbovlje, so staro bolnico preuredili za ambulantne potrebe in drugo.
Ko so pred leti zgradili nov zdravstveni dom, so staro bolnico na Ulici 1. junija namenili drugim potrebam. Sprva je bila v načrtu preureditev stavbe za potrebe ene ljubljanskih veletrgovin, ko pa je ta načrt padel v vodo, pa so prostore oddajali v najem številnim najemnikom za najrazličnejše potrebe -
menjalnica, rent-a-car, odvetniška pisarna, zavarovalnica, fotokopimica, pisarne ipd. Tem namenom služi stavba, ki slavi letos svojo 120-letnico, še danes.
Tine Lenarčič
BOLNICA
*«jg		jjglg	
iMJIl	1		
Spoštovani,
prepričani smo, da ste v teku velikih priprav na letošnje volitve, ki bodo 10. novembra. Ob tem Vas obveščamo, da smo pri časopisu Zasavc oblikovali ponudbo oglaševanja in predstavitve vseh političnih strank oziroma kandidatov s programi v predvolilnem obdobju.
Na informativnih straneh objavljamo informacije o strankarskih dogajanjih brezplačno, in sicer v devetih vrsticah (po našem urejevalnem računalniškem sistemu). Med omenjeno sodijo predvsem vesti s tiskovnih konferenc, ki jih pripravljajo stranke oziroma kandidati. Od 26. septembra do 8. novembra ne bomo objavljali strankarskih prispevkov, sicer namenjenih za rubriko Pisma bralcev.
Naša ponudba zaj ema širšo predstavitev stranke oziroma kandidata s programom, in sicer v obliki reportaže, pogovora (ena ali več strani, pol strani, tretjina strani) oziroma oglasa. Pogovor ali reportažo lahko stranka oziroma kandidat opravita z novinarjem, lahko pa se predstavila tudi sama, saj odgovarjata za vsebino.
Cene reportaž, pogovorov oziroma oglasov so take, kot veljajo za ostale oglaševalce.
Poleg tega smo pri časopisu Zasavc oblikovali tudi ponudbo oblikovanja in raznašanja plakatov in letakov. Cene teh so odvisne od količine, barve, nanjo vpliva tudi raznos, tako da se o tem lahko dogovorimo sproti.
Pri oblikovanju oglasov in reportaž se bomo potrudili po svojih najboljših močeh. Seveda pa Vas prosimo, da nas čimprej obvestite, na kakšen način bi se želeli predstaviti. Ker koncept vsake številke časopisa sestavljamo že vnaprej in ker smo omejeni s prostorom, je Vaše čimprejšnje naročilo še kako dobrodošlo. Tako bomo lažje uskladili vsebino časopisa s predstavitvami oziroma se odločili za prilogo, če bo ta potrebna.
Lep pozdrav,
Peter Ravnikar v.d. direktorja
mm:
V četrtek, 26. septembra, so se hrastniški občinski svetniki po krajšem premoru sestali na svoji 19. seji. Kljub obsežnemu dnevnemu redu je seja tekla brez zapletov in bila kmalu končana.
Ob potrditvi zapisnika s prejšnje seje je bil potijen tudi zapisnik korespondenčne seje, ki je bila izvršena telefonično. Vsi člani občinskega sveta so sprejeli pozitivno mnenje k prijavljeni kandidatki za ravnateljico Osnovne šole Vitka Pavliča Hrastnik Ljudmili Deželak, dosedanji ravnateljici te šole.
Svetniki so soglasno sprejeli in drugič obravnavali Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o določitvi objektov, pomožnih objektov in posegov v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje in se lahko izvajajo na osnovi pridobljene odločbe o priglasitvi nameravanih del. Prav tako so drugič obravnavali in sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o plakatiranju. Z denarno kaznijo se kaznuje pravna oseba, če redno ne vzdružuje plakatnih mest, lepi in namešča plakate izven plakatnih mest, lepi plakate na izložbena okna poslovnih prostorov in ne odstrani plakatov ter ne očisti plakatnih mest. Posameznik se z denarno kaznijo kaznuje, če lepi in namešča plakate izven plakatnih mest ter lepi plakate na izložbena okna poslovnih
prostorov.
V	prvi obravnavi so svetniki sprejeli Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Kulturno rekreacijski center Hrastnik - KRC Hrastnik. Iz dosedanjega naziva se črta "14. oktober". Za javno infrastrukturo na področju kulture so na območju občine Hrastnik občinski svetniki s sklepom določili naslednje nepremičnine in opremo: Delavski dom Hrastnik (celoten objekt), Kinodvorana Dol pri Hrastniku (kinodvorana z odrom in soba za predvajanje filmov), Knjižnica Hrastnik (prostori, v katerih se odvija dej avnost matične knj ižnice Hrastnik), Muzej Hrastnik (celoten objekt) in Poslovno -stanovanjski objekt (prostori, namenjeni poslovni dvorani, mali sejni sobi in spremljajoči prostori).
V	nadaljevanju seje so svetniki kot primerno osnovno za drugo obravnavo sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, sprejeli Pravilnik o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Hrastnik, izdali soglasje k spremembam in dopolnitvam statuta stanovanjskega sklada občine ter sprejeli spremembo Sklepa o organiziranosti in delovanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Hrastnik.
Jerca Vučetič
Niso zavarovani
Radeče - Da imajo člani komisije za vzgojo in preventivo v cestnem prometu v Radečah kaj delati zgovorno pove podatek, da se dnevno iz Radeč odpelje blizu 800 ljudi, ki pa žal hodijo po povsem nezavarovanih poteh in prečkajo ceste tam, kjer signalizacije sploh ni. Na šestih mestih bi bilo nujno označiti prehode, še posebej pa pri mostu čez Savo, kjer je nova železniška postaja in jo prečkajo šolarji in tisti, ki se na delo vozijo v druge občine. Podobna slika je v centru mesta, kjer na najbolj frek-ventnih poteh in ulicah ni prehodov. Žal tudi ostale signalizacije ni, na glavnem križišču pa bi lahko postavili tudi semafor. Člani komisije so zahtevali, da se čimprej osvetli most čez Savo in označijo ceste, ki ogrožajo varnost učencev napoti v šolo in so manj kot 4 kilometre oddaljene od šole. Te naj bi uredili čimprej, tu pa bi veljal tudi poseben režim. Skratka svet največ časa namenja varnosti, kije v Radečah ob vse večjem prometu nujno potrebna.
F. K.
Urejanje zalednih voda
Radeče - Ko so v radeški dolini začeli z gradnjo HE Vrhovo, so velik problem predstavljale zaledne vode. Prej, ko ni bilo betonskega korita Sopote so si tam našle pot do tega potoka, kasneje pa to ni bilo več slučaj.
Drnovšek na obisku
V petek. 4. oktobra bo Zasavje in Zagorje obiskal predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Po obisku v Trbovljah, na Lakonci, bo predsednik obiskal tudi občino Zagorje. Ogledal si bo Rudnik Zagorje v zapiranju. Pozneje se bo sestal tudi z ostalimi gospodarstveniki v občini in vodstvi LDS Zasavja. V hotelu Medijske toplice na Izlakah bo predstavil program LDS za letošnje državnozborske volitve.
T.P.
Konferenca Zelenih
Na tiskovni konferenci trboveljskih Zelenih so člani pregledali dejavnosti v zadnjih dveh letih in podali načrte. Med drugim so povedali, da si ne posvečajo le ekološkim vprašanjem, temveč tudi za bolj prijazen odnos administrativcev do občanov. Med načrti so izpostavili nalogo, da si bodo prizadevali finančno osamosvojiti ekološki sklad, tako kot sta to stavbnozemljiški in stanovanjski sklad.
T.P.

a
„	... E S I	1

■......................................................-j/ '	:, 4C- - kC ■T' --- ■E.:- ■■ i U_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________J
Investitor Savske elektrarne je v Radečah zaledne vode rešil s številnimi drenažami in meteorno kanalizacijo. Nekaj do Iga j e še ostalo, investitor obljublja, da bo v okviru Ministrstva za okolje in prostor do leta 2.000 uredil vse zaledne vode ob zajezbi nove HE Vrhovo. Tako bodo že letos v vrhovški KS uredili Ličarjev in Klanškov graben. Dela bodo opravljali v novembu in decembru, njihovo skupno vrednost pa ocenjujejo na 31 milijonov 500 tisoč tolarjev. Ministrstvo j e pred kratkim objavilo javni razpis, ki bo trajal 20 dni, potem pa bodo izbrali izvajalca. Priložnost za marsikatere gradbince, ki so trenutno brez dela.
F.K.
Prenova sindikalnega doma
Trbovlje - Pred tedni je SGP Zasavje pričelo po naročilu Spekter d.o.o. z adaptacijo "sindikalnega doma" na Gimnazijski c. 22. Dom je bil zgrajen prva leta po 2. svetovni vojni in je bil namenjen v glavnem samskim delavcem, kasneje pa so v njem prebivale tudi manjše, predvsem mlade družine. Dom je bil nujno potreben obnove, prvotnemu namenu pa že davno ni več služil. Zato so se upravljale! odločili, da vsaj deloma pripomorejo k zmanjšanju velikih potreb po stanovanjih v Trbovljah. Z najetim republiškim posojilom bodo s temi adaptacijskimi deli pridobili 22 neprofitnih stanovanj. Dela bodo končali predvidoma prihodnjo pomlad, medtem, ko bodo razpis za najetje teh stanovanj objavili po vsej verjetnosti že oktobra letos. Zgradba bo tudi na zunanji strani dobila povsem novo podobo.
T.L.
Sanacija teras končana
Trbovlje - V letošnjih poletnih mesecih je v Domu upokojencev Franca Salamona potekala obnova oziroma sanacija teras. Te terase v zgornjih nadstropjih predstavljajo hkrati tudi kritino za nekatere bivalne prostore, kar je povzročalo večjo škodo, pa tudi nelagodje pri oskrbovancih tega doma, bodisi v negovalnem ah bivalnem delu. Hkrati s sanacijo teras so deloma razširili tudi prostor za terapijo. V Domu F. Salamona so vse razpoložljive zmogljivosti zasedene. Trenutno je v tem domu 187 oskrbovancev, za katere skrbi 72 zaposlenih. Na čakalni listi za bivanje v tem domu pa so številni domačini, pa tudi občani iz drugih občin. Vse kaže, da bo vodstvo moralo začeti razmišljati o razširitvi zmogljivosti, da bi sčasoma lahko zadostili vse bolj rastočim potrebam. Naj omenimo še to, daje sanacijska dela financiralo pristojno ministrstvo. V zadnjem času pa so oskrbovanci tega doma počistili okolico doma, posebno so poskrbeli za striženje živih mej, ki tvorijo ograjo. Pri tem delu sta se še posebej izkazala Dani Planinc in Stane Slanšek, za kar se jima je vodstvo doma posebej zahvalilo ter jima dalo priznanje.
T.L.
Nejasne materialne možnosti radeske sole
Ekonomski položaj šole je zaradi sprememb s prenosom računovodskih del iz bivše Občine Laško v Občino Radeče precej nejasen. Žal šola ni prejela finančnega plana za vzgojo in izobraževanje za letošnje koledarsko leto, ocenjujejo pa tudi, da tudi pri telovadnici, ki požre ogromno denarja, niso pokrite vse obveznosti s strani nekaterih klubov.
Sicer pa je na šoli še vedno prostorska stiska, ker primanjkuje prostorov za kabinetni pouk, šolsko zbornico in podobno. Občina Radeče ni načrtovala sredstev za investicije v osnovno šolo, zato tudi ministrstvo ne da adekvatnega deleža. Toda slej ko prej bo to potrebno, saj se bliža obdobje devetletke, ko bo prostorska stiska še hujšakot je danes. Ker ni bilo sredstev, so v šoli letos opravili le najnujnejša vzdrževalna dela, preuredili bivši arhiv v učilnico za računalništvo, v pripravi pa je tudi asfaltiranje okolice in plinifikacija šole. Ob tem velja poudariti, da je uspešno zaključen projekt učne diferenciacije. Z njim so v radeški osnovni šoli konkurirali na državnem natečaju šolskih inovacij in uspeli, saj so jih uvrstili med izbrance. Šola pa je pripravila tudi nekaj manjših projektov, s katerimi so se predstavili krajanom Radeč.
Poleg navedenega pa šola zelo veliko dela z
učenci v tako imenovanih interesnih dejavnostih. Minulo sezono je tako delovalo kar 32 krožkov in so skupaj opravili 1120 ur. Pri tem je potrebno poudariti, da so bili med uspešnejšimi gledališki krožek, ki je v kraju pripravil vrsto prireditev, pevski zbor, fotografski krožek, ki skrbno pripravljakroniko kraja, delo pionirske hranilnice, delo socialnega krožka, kije kar dvakrat pripravil prireditve za oskrbovance doma starejših v Loki, paplaninski krožek in še nekateri. Čebelarski krožek, kije v samem državnem vrhu tovrstnih krožkov pa je na Dnevih slovenskega šolstva v Ljubljani prejel posebno priznanje za izvirnost predstavitve. Skratka bogato delo, ki pa seveda terja sredstva, zato ni čudno, da šolnike v Radečah najbolj skrbijo materialne možnosti. Upamo, da bo radeška občina vendarle podala finančni plan, tako da bo šola vedela pri čem je, uspešna pa je k sreči kljub temu.
Franci Kadunc
n


'JR
ar // :ay/


plečih delavcev
Zares črnino, da doslej razen ene stranke nobena druga ni naravnosti ttikorek<Hhreznvlnkuv,ol)so<maenostr#iiskoravnanJe slovenske gospodarske zbornice zaradi prekinitve oziroma odpovedi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Hkrati pa je predlagala tudi odpoved posameznih panožnih kolektivnih pogodh. Pričakovati je bilo, da bosta to storili še vsaj dve stranki
oziroma njuni vodstvi, pa se vsaj doslej to ni zgodilo.
Zdi sc. da delavcem ne vstane drugega kot uporaba vseh tistih mer.
ki Jii> imajo sindikati napisane v programih in statutih, in če bo potrebno, da se zatečejo tudi k splošni stavki, /ag. f .vob, bilo slednje, zdaj v predvolilnem času. najslabša možnost, vendar, žal, tudi edini uspešni, legami poseg, k, pa hi zagotovo imel zle posledice, ve poznamo stanje v gospodarstvu in drugje. Lep čn s je veljalo prepričanje, da tudi delodajalci nočejo segali po razvijanju socialnega sporazuma, tako zelo težko doseženega in podpisa,tega: Zdelo se je tudi. da
/a pretirane, saj so uveljavljene ne le v razvitem, temveč tudi v manj ia/vite,it svetu. Za,o je tembolj presenetljiva njihova odločitev, da po tej poti skušajo zmanjšati stroške svojega poslovanja. Ni jim bilo dovolj Odpuščanje ljudi. Segli sr, po tistem, kar je pravzaprav sploh omogočilo delavcem preživeti resda ne v vsaki firmi, vsakem pod je.i ju.
™	lun	ud	»c luhju vcu
tekme s stroški, toda večina gospodarstvenikov hkrati dobro ve, da država niti približno ni izpolnita vseh svojih obetov v zvezi z zagotavljanjem boljših pogojev poslovanja, in »e nazadnje; tudi banka Slovenije zelo dobro pozna razmere, pa ni pokazala niti najmanjše pripravljenosti posredovati zlasti tam. kjer ne b, bistveno ogrozila trdnosti tolarja. Tako se sam po sebi ponuja grenak občutek, da želimo vse. breme in težo postopnega izboljšanja položaja gospodarstva doseči na plečih delavcev.

M.V.
Parado* pod uro
Minulo sredo je zagorska tržnica, imenovana Pod uro, tudi dejansko zaživela. Po piceriji, ki tam že nekaj časa obratuje, seje namreč tja preselil Paradox, podjetje za računalništvo, trgovino, proizvodnjo, svetovanje, kooperacije ter marketing. S svojo šestletno tradicijo je podjetje zagorskim, pa tjidi zasavskim kupcem dobro poznano. Za te je sedaj še obogatilo svojo ponudbo. Tako ponuja razširjeni program iz usnja (ženske in moške torbice),
na voljo pa je tudi večje število ur, raznovrstnih proizvajalcev (SEIKO, LORUS, PULSAR). Že od prej pa so zvestim obiskovalcem Paradoxa poznani prozi vodi: ročno poslikano steklo, muransko steklo, okraski ter ženski in moški parfumi, pa tudi slike. V Paradoxu pa slovijo tudi po zavijanju daril na italijanski način, po novem pa se začenjajo uk valjati tudi s kataloško prodajo ur in torbic.
Galerija Paradox je odprta od 7. do 20. ure. Njen cilj je Zasavčanom ponuditi vse večjo izbiro raznovrstnih izdelkov, tako da ne bo potrebno venomer po nakupih ven iz Zasavja.
R.F.
tel.: (0601)
Poletje za založništvo, marketing in trgovino Cesta ZOJulija 2/c 1410 ZAGORJE OB SAVI
166; fax: (0601) 64 494
Zasavc d.o.o. bo v času od 23. - 27. oktobra pripravil razstavno - prodajni sejem podjetništva, obrti in trgovine.
Sejem bo v Delavskem domu Zagorje in na prostoru ob njem.
Organizator, Zasavc d.o.o., bi rad pripravil pesno ponudbo, velik izbor in pritegnil razstavljalce vseh področi j in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki ter obrtniki iščemo vse, ki hi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor.
Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo najkasneje do S.oklobra pošljite na naslov Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje O/S.
Podrobnejše informacije dobite po telefonu 0601/64-250 ali 0601/64-166, fax.: 0601/64-494.
Prijavnica
Zanima me sodelovanje na Zasavce vem sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno - prodajnega prostora na Zasavce vem sejmu (od 23.- 27. oktobra na naslov:
Razstavljal hi rad:
a)	v Delavskem domu
b)	na prostoru ob njem (ustrezno obkroži)
Rabil bi______m2 razstavne površine.
Za podrobnejši dogovor prilagam svojo telefonsko številko:_________ Podpis:

INFORMACIJE 64-250, 64-166
OKOVIČ Franko VODOINSTALATERSTVO
Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953
PROTES d.o.o.
Opekarna 22, Trbovlje
PRODAJA, MENJAVA, CENTRIRANJE AVTO GUM
Delovni čas:od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00, sob: od 8.00 do 12.00 __________________telefon: 0601-21-107_____________
ČE SE VAM JE POKVARIL VIDEO, GA DAJTE V PRAVE ROKE.
VIDEO ZALOKAR
ŠUŠTARJEVA 3, TRBOVLJE, TEL.:26 885, 22 466 SEDAJ TUDI PRODAJA AVDIO-VIDEO, TV, PANASONIC, TEHNICS, PHILIPS, KENVVOOD Na koncu vsak pride k nam, zakaj tega ne storite takoj?
ELEKTRO BERDNIK d.o.o.
Trg Franca Fakina 46, Trbovlje, telefon/fax: 0601-27-047 delovni čas: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 18.30
CANDY, BLANCO, MIELE, S0NY, SHARP, SYNTEC0
Ugodni plačilni pogoji: 5 obrokov!
Za gotovino 5% popusta!
PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje
V	novi avtomobilski avtopralnici vas čaka temeljito in hitro pranje vašega jeklenega konjička, ki ga lahko istočasno očistimo tudi spodaj.
V	pneumatic servisu vam ponujamo preko 1000 različnih avtoplaščev,
vseh dimenzij in znamk. Imamo tudi pestro izbiro aluminijastih platišč. Ugodni plačilni pogoji. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h.__
Arho avtodeli
UM. junija 7, tel.: 0601/26-590 Avtodeli-oprema vseh vrst (Ugodni plačilni pogoji) del.čas: 8.00-13.00 in 16.00-19.00, sobota 8.00-12.00
Poslovalnica Hrastnik
Aleša Kaple 12, tel.: 0601/43-360 del.čas: 8.00-13.00 in 16.00-19.00, sobota 8.00-12.00
Trgovina	Pohištva vseh vrst - popusti 5-25%
POHIŠTVO	Krediti 12-24 mesecev
(bivša	telefon: 0601-22-369
Cankarjeva	odpiralni čas
Založba)	8.00-11.30 sobota
16.00-19.00	8.00-12.00
LEA ZLATARNA
*	bogata izbira zlatega nakita
*	izdelava nakita po naročilu
* UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI
_______Ul. Mire Pregljeve 4, Litija, tel.:061 883 476
GRAFEX
TISKARNA. ŠTAMPILJKE, NARISI Podlipovica 31,14ll Izlake
VABI K SODELOVANJU
1.	SODELAVCA V GRAFIČNI PRIPRAVI ZA TISK
Pogoji: grafični tehnik, oblikovalec, arhitekt ali drug ustrezen poklic, nudimo priučevanje
2.	OFFSET TISKARJA
Pogoji: grafični tehnik ali druga ustrezna usmeritev, nudimo priučevanje
3. KOMERCIALISTA
Pogoji: grafični tehnik, ekonomski tehnik ali komercialni tehnik z ustreznimi izkušnjami
Podrobne informacije dobite na telefon 0601 74 180.
Cesto 20.julija 2/c; MIO ZAGORJE OB SAVI
Id (0601)64-250) 64-166, lax(060l) 64-494
ZASAVC d.o.o., Podjetje za založništvo, marketing in trgovino OBJAVLJA
prosto delovno mesto glavnega in odgovornega urednika-ce, časopisa Zasavc
Na objavo se lahko prijavijo kandidatke-ti, ki poleg splošnih pogojev iz Zakona o javnem obveščanju, izpolnjujejo še naslednje pogoje:
-	imajo končano najmanj srednjo šolo družboslovne smeri ali ustrezne druge
-	imajo vozniški izpit
-	delovne izkušnje na podobnih opravilih
Delo bo sklenjeno za določen čas 9 mesecev z enomesečnim poskusnim delom. Po uspešno opravljeni poskusni dobi, je možnost sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas.
Pisne prijave z ustreznimi dokazili pošljite na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c,
1410 Zagorje, v roku 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
Češki premog v zagorskih vrečah
Na tem ljubem svetu je vse mogoče. Zavoljo tega je mogoče

Borovnik ga je poskusno kupilo
in ga tudi nekaj že prodalo v
vrečah po 30 kilogramov, kot ^oTemie V
tako kupcem bodisi v vrečah
In tako se je zgodilo, da v Zagorju ob Savi po skoraj poltretjem stoletju pridobivanja domačega, recimo dokaj kakovostnega programa kupujejo to
gorivo v tujini in ga prodajo porabnikom. Še pred desetimi, petnajstimi leti bi bilo to malodane bogokletno dejanje, ampak dandanašnji je, kot smo rekli, vse
Ibvvvdvioj:



Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660
OSEBNI RAČUNALNIKI:
PC 486 256K DX4/100 AMD PCI PC 486 256K DX4/120 AMD PCI PC 486 5X86-133 AMD PCI PC PENTIUM 100 PCI PC PENTIUM 120 PCI PC PENTIUM 133 PCI
102.400
103.100
103.600
128.600
132.800
143.800
PC PENTIUM 150 PCI	156.900	
PC PENTIUM 166 PCI	176.800	
PC PENTIUM 200 PCI	195.500	3» E
PC PENTIUM PRO 150	233.900	m z z S
PC PENTIUM PRO 180	233.900	s °
PC PENTIUM PRO 200	243.800	o 5
DOPLAČILA:		° o
CD ROM MITSUMI 6X	10.400	S 3'
CD ROM MITSUMI 8X	19.800	s 5
SB AP 6400 STEREO 16BITZ0LTRIX	6.300	x> < r— ^
SB 32 PnP CREATIVE OEM	19.700	
VGA 2MB PCI (iz 1MB)	4.300	™ o O p
HDD 1.2GB (iz 850MB)	1.100	£ S
HDD 2.1 GB (iz 1.2GB)	15.411	o S
BARVNI MONITOR 15" LR NI	15.400	■3‘o
OEM DOS 6.22	6.500	3 o
OEM VVIN3.1EE	5.800	S £
OEM WIN 95 SLO	17.900	° o
RAM 16 MB + PARirr (iz 8MB)	8.400	£ ?
RAM 32 MB + PARITY (iz 16MB)	15.510	—; c • S
mogoče, zato ne preseneča omenjeni uvoz.
Sicer pa ga uvažajo tudi v sosednjem trboveljsko-hrastni-škem rudniku, iz Indonezije, in ga pomešanega z domačim prav tako prodajajo v vrečah po 25 kilogramov. Bojda pa prodaja le ne gre tako, kolje bilo predvideno, kar pa je že drugo vprašanje, v katerega v tem stavku ne bi drezali.
Iz Češke uvoženi premog ima skorajda enake lastnosti kot domači, iz do včeraj odprtega rudnika. Ima manj kot en odstotek žvepla, malo pepela, prav tolikšno, morebiti še malce višjo kurilno vrednost. Edina lepotna napaka na njem je - malce višja cena. Kdorkoli si ga bo omislil v tonah, bo zanj prispeval vsaj 18 tisočakov za tono, ve se; v vrečah po 30 kilogramov pa bo prav tako dražji, kot je sedanji zagorski. In kako to, da je sploh prišlo do nakupa premoga iz te srednjeevropske države? Povpraševanje po premogu za ogrevanje resda ni več tolikšno kot prejšnja leta. Ocenjujejo pa, da ga na slovenskem trgu vsako leto potrebujemo in pokurimo sto tisoč ton. Poraba se bo iz leta v leto zmanjševala, bojda za kakih 10 odstotkov, vendar bo minilo še kar dosti, preden bo premog izginil iz naših kurilnic oziroma peči. Zdaj, ko je uveljavljen zakon o prepovedi ogrevanja s premogom, ki vsebuje več kot en odstotek žvepla, in ko smo prenehali
pridobivati tjave premoge v vseh rudnikih z omenjeno vsebnostjo žvepla, bo potrebno porabnikom omogočiti nakupe uvoženega.
Še celo v Zasavju računajo, da bomo letos in prihodnja leta porabili od pet do šest tisoč premoga za ogrevanje. Sicer pa so na razpolago podatki o tem, vsaj kar zadeva že omenjeno domače podjetje Borovnik iz Zagorja ob Savi. Doslej je prodaja premoga v vrečah strmo rasla. Pred tremi leti, ko so ga začeli polniti v vreče, so napolnili 21.700 vreč. Letos jih bodo vsaj 35 tisoč, leta 2.000 pa že okoli 54 tisoč vreč. Za prodajo premoga, napolnjenega v vreče v Trbovljah, nimamo pri roki podatkov, vendar je znatno višja od zagorske.
Eno z drugim: vsaj še nekaj časa tudi Zagorjanom prodaja premoga ne uide. Gre le za ogrevanje z njim in čedalje manj domačim, pač pa uvoženim. Kot rečeno nekaj dvomov prinaša le njegova cena. Utegne se zgoditi, da bodo tisti, ki morajo varčevati tudi pri nakupih kurj ave, raj e segali po trboveljskem premogu, ne pomešanem z indonezijskim, namreč kupovanem v tonah, pri tem pa bodo tvegali, da jim bodo inšpektoiji gledali pod prste, kajti odlok o prepovedi ogrevanja s trdimi gorivi z več kot enim odstotkom žveplaj e v veljavi in kazni zoper kršitelje so občutne.
Milan Vidic Foto; Tomo Brezovar

lili«
BO
Izvajajo Sorrosov program
V	sredo, 25. septembra, sta se v Trbovljah mudili dve ameriški strokovnjakinji, ki se ukvarjata z delom vzgojno varstvenih institucij v državah ZDA, pa tudi drugod po svetu.
Gostji sta si ogledali vrtec VVZ Ciciban na Trgu revolucije. Pogovarjali sta se tudi s trboveljskim županom Janezom Malovrhom. Gre za sodelavki Sorrosovega programa, ki so ga v začetku septembra letos pričeli izvajati v tem vrtcu s sloganom Korak za korakom. Ta program izvajajo v več državah sveta, v Sloveniji pa v osmih krajih.
T.L.
Vabilo krvodajalcem
Pred kratkim je OO RK Trbovlje v sodelovanju s SB Trbovlje javno sporočil vsem Zasavčanom, da se transfuzijski oddelek SB Trbovlje nahaja v težavah.
Začelo je namreč primanjkovati krvi v vseh skupinah, ker so bile potrebe v zadnjem času še posebno velike. K sodelovanju in prostovoljni oddaji krvi vabijo nove in sedanje krvodajalce. Kot običajno poteka oddaja krvi vsak četrtek zjutraj na transfuzijskem oddelku SB Trbovlje.
T.L.
40 let SEŠ Trbovlje
Ekonomska srednja šola Trbovlje, ki zadnja leta deluje v okviru učnega zavoda Gimnazija-Ekonomska srednja šola Trbovlje, bo v soboto, 5. oktobra, ob 19. uri slavila svoj 40-letni jubilej.
V	okviru praznovanja bodo v četrtek, 3. oktobra, ob 19. uri v kletnih prostorih šole otvorili filatelistično razstavo bivšega ravnatelja šole.Bogana Steha in razstave likovnih del diplomanta ekonomske šoleBogdana Baroviča. Jubilej bodo slavili v športni dvorani KRC v Hrastniku. Za to priložnost so povabili na slavje vseh 2400 maturantov, rednih in izrednih. Za to priložnost so izdali tudi brošuro o 40-letnem delu ESŠ Trbovlje.
T.L.

BEŽI
INTEGRAL zagorje d.o.o.
Tel.:64 443, 64 032, 64 420
PLIBERK
LENTI
LENTI
11.10.1996
19.10.1996
31.10.1996
Prijave in informacije "INTEGRAL" Zagorje
/Cm na	y -
S
h«* 066*416-348
«1* 0609-633-107	1
mam v
MIRKO PAVŠEK
Vedno gradi na lastnih močeh, ne mara skrivljenih poti in prevelikih izzivov, njegov življenjski moto pa je, da ljudem pomagaj, zlo odvračaj, saj dokler si človeku potreben, si človek.
Nobenega "plavega" ni naredil, ko je še do pred tremi leti hodil v službo. Pravi, da se od denarja živi, zato je treba tudi službovati. Otroštvo je imel skromno, vendar lepo. Nameraval se je izučiti za kovača, a je postal rudar. Ko seje zaposlil na trboveljskem Rudisu seje ob delu šolal, a pozneje kot nadzornik investicij spet delal v zagorskem rudniku rjavega premoga. Menda je rudarstvo nekdaj doprineslo k svojevrstnemu življu v zagorski dolini. Tovrstno kolektivno, prijateljsko medsebojno ravnanje je imelo poseben šarm. Sploh smešnic ni manjkalo, za revanšizem pa niso marali. "Transport od dostave materiala do končnega produkta je bila separacijska veriga, kjer se ni smel pretrgati noben člen," je povedal Mirko Pavšek in omenil še neljube katastrofe, ki so se dogajale 480 metrov pod zemljo. Kar moralno uteho je imel, ko se je pred tridesetimi leti, v času najhujše eksplozije metana, ravno šolal. V nesreči je takrat umrlo enajst rudarjev, nikdar pa mu ni bilo vseeno za žrtve. Za primerjavo pa je dodal, da ne bi bilo nobenega rudarja več, če bi se jih v povprečju ponesrečilo toliko, kot sedaj v prometu.
Večino svoje pozornosti pa namenja Toplicam, kjer je že deset let predsednik krajevne skupnosti Rudnik-Toplice, ko so veliko naredili na področju komunalne in cestne infrastrukture. "Svojčas je zagon
napredkaizhajal iz rudnika, ki je zgradil vsa večja zasavska poslopja,"
je dejal. V Toplicah seje pred desetletji kar trlo ljudi, več je bilo pekarn, mesarn, trgovin, industrijska cona je imela tam poseben utrip. Z zatonom rudarstva so poskrbeli za lepše okolje. Delavske kolonije pa videza kraja ne kvarijo. Menda bi ustregli še kakšnim zahtevam krajanov, a financ ni na pretek.
Tudi svoj prosti čas koristno porabi. Njegov hobije planinarjenje, še v snegu se poda v hribe. V mlajših letih pa je bil atlet. Tekmoval je za trboveljskega Rudarja in slovensko Olimpijo. Mnenja je, da držijo Štukljeve besede, da moraš trenirati, toda srca ne smeš obremenjevati. Dejstvo zanj je tudi, da življenje ne pomeni le lepih stvari, vendar si je treba napake zapomniti in jih ne ponavljati. Čeravno se civilizacije spreminjajo, se mu sedaj ne zdijo ravno rožnati časi, saj je bolj psiha na udaru.
Zase pa pravi, daje družinski človekin že četrt stoletja v zakonskem jarmu. Menda je recept za uspešen zakon tudi v obojestranski popustljivosti, o varanju pa meni, češ čeiščeš, je prilik vedno veliko, sicer jih pa ni. V astrologijo in podobne vraže pa ne verjame, saj je človek dejanj. Pripomnil je še, da se ni nikoli potegoval za Veliko štelo' oziroma visok položaj ter napredoval bolj zaradi lastnega dela, znanja, pridnosti.
Petra Radovič


B
X;::x:x:::x-.:: .:X;X:::: x-x-xi-xxx x-x-x-x-x-x x-x-x-x x xvx-x-x
n lili!
Na ».eetku jcbda vzgoja sezaene
Marših
U'l
di,
OIlL‘SIIO/1 1
!|
II
'KM:
danes, saj se vzorci nege iti bolj liberalne vzgoje vseskozi izboljšujejo.
prevladuje represija, ki jr ni mar to
■x-x*X‘*-v'*'v-‘*xx-xyx-X'X'X\-x-x-x*x*x*X\yXv.x-x*x->XyXX*x*x*X\*x,xx*XvXX*x*XyX-Xy
jcra/amlj^ jejot ..................................................
vrna,pcui;i?;ogik:i. pokareri imajo.starši :| :
'H*
jvaoje,
.moralno paniko,;,.::k||||||l||l;i|
op, ■ S MlmnmoMjo do otrokovih čustev
blagostanje otrok torej ni le v kvaliteti
•.•.•.•.■.•.•.y.-.v.\v.v.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.v.-.-.-.-.-X-Xv.-.-.-.-.-X-Xv.v.-.-.-X-X-X-X-X-X-X-X.v.X.X.X.:.;.
rl.::k:vt:x.v.v.i,o,:.vov,;.;.v.v

kar jim jo zmešnjav,i glede om.koveg.i /.mp.in|,i

v
zro manjše,
SiLCl |)d sl V v j Iflv 111 l<tu US Uit- lt</,4\ v
lllit,;- .........................


Čufo Čatipi, samostojni podjetnik iz Radeč:
"Mislim, da imajo otroci na razpolago premalo kvalitetnih igrač. Otrok rabi velko pozornosti, predvsem ko začnejo hoditi v šolo, postanejo zahtevnejši. Pa tudi preobremenjeni so v šolah, saj nosijo k pouku težke aktovke in tudi učenja imajo veliko, da jim malo časa ostane za igro. Seveda so otroci nagajivi, sicer niso zanimivi. Od ljudi pa je odvisno, kako resno jih jemljejo." Antonija Titovšek, upokojenka iz Radeč: "Verjetno' si nekateri starši vzamejo premalo časa za otroke, kljub borbi za obstanek, ko so dovolj obremenjeni že v službah. Za otroke je treba skrbeti od dojenčka naprej, saj človek raste skupaj z navadami. V puberteti je zamujeno ljubezen, pozornost ali ostalo težko nadoknaditi. Mnenja sem, da bi bilo lahko manj igrač v obliki orožja, z igrišči pa so v urbanem okolju kar omejeni."
Karel Kavšek, upokojenec iz Hrastnika: "Igrišč je več v zgornjem kot spodnjem Hrastniku. Veijetno otrok nihče ne jemlje kot "nebodijihtreba", tudi kakšnega nasilja nad otroki ne opazim.
Veijetno šolaiji rabijo več pozornosti, sploh v prometu. Otroke pa je treba imeti rad, ne glede na to, če so navihani."
Renata Štros, učenka iz Trbovelj: "Zdi se mi, da igrišč za otroke ni dovolj in je zanje bolj slabo poskrbljeno. Predvsem bi lahko imeli dneve, ko bi se lahko več igrali. V
gmstC
šolah po mojem mnenju niso preveč obremenjeni." Mitja Rozina, samostojni podjetnik iz Trbovelj: "Premalo je poskrbljeno za otroke. Tisto malo, kar je, pa je premalo
zavarovano pred hišnimi prijatelji -psi. Mislim, da bi moral biti strožji nadzor nad tem. kako so igrišča urejena. Sicer je v okviru varstvenih ustanov poskrbljeno. samoiniciativa pa ni velika.
Namreč ne izgleda ravno, da se otroci v mestnem parku igrajo s pasjimi iztrebki."
Natalija Dolanc, prodajalka iz Zagorja: "Za otroke je dobro poskrbljeno, verjetno je tudi dosti odvisno od okolja. Nekje se . recimo igrišča izrabljajo za druge stvari. Verjetno pa je nasilje prisotno ne samo nad otroki, ampak tudi med otroki." Ivan Novak, brezposeln iz Zagorja: "Igrišč za otroke je bolj malo in so ponavadi opremljena s pasjimi iztrebki.
Peskovnikov tudi ni, čedalje več je rolerjev, ki sploh nimajo primernega 'plača'. V prometu pa je nevarno tudi ža ostale otroke, ki kar sami tekajo naokrog, sploh v zdajšnjih časih je preveč nezgod."
vsa
y.-yyyyyy.-y.-y.-'J ^
fiF
Tatjana Polanc
Til vclild in til mali
Biti mati ali oče je presneto odgovorna služba, Id zahteva celega človeka. O tem sem prepričana, čeprav sama Se nimam otroka, in zato ne morem pisati na podlagi izkušenj. Lahko le razmišljam. Morda se boste strinjali, morda ne. In resnično se mi zdi, da pogoji v tem svetu niso niti najmanj naklonjeni starševstvu. Včasih ne morem razumeti, da se toliko ljudi odloči za otroka, pri tem pa niti ne pomislijo, kakšno odgovorno delo bodo prevzeli. Četudi pomislijo in so pripravljeni v vzgojo vložiti najboljši del sebe, se lahko naenkrat vse obrne. Družina potrebuje denar, starši morajo zaradi tega hoditi v službe, delati nadure, se muditi na sestankih,... Tistega časa, ki bi ga želeli posvetiti otroku, pa kar ni, vedno ga zmanjka. Morda ostane nekaj ur, ki pa jih žele starši preživeti zase, že tako imajo polno glavo skrbi.
Ker idealnih pogojev ni, če si jih sami ne ustvarimo, je vsakršno takšno sanjarjenje neplodno dejanje. Nekje je treba zaslužiti denar, da potem otroku kupiš obleko, hrano, igrače, ki se v kasnejših letih prelevijo v drage šolske knjige, moped ali celo avtomobil. Ampak nikar ne recite, da so otroci drag špas. Nihče nikogar ne sili (morda pa tudi), naj bo mati ali oče. Če imaš rad otroke, pa si ga ne moreš (kruto rečeno) 'privoščiti', si lahko prijazen tudido drugih navihancev, lahko se ponudiš sorodniku in brezplačno popaziš na njegovega korenjaka. Opraviš dobro delo in nič te ne stane.
Seveda je eno teorija, drugo pa praksa. Moja mami bi rekla, da če bi vsi tako razmišljali, bi nas nikjer več ne bilo. Vendar ni vse tako pesmistično, se mi zdi. Morda za družbo, za posameznika pa ne. Vsak lahko sam stori korak k boljšemu razumevanju otrok in k zmanjšanemu številu primerov fizično in psihično zlorabljenih otrok. Imeti nekoga res rad, ga spoštovati z vsemi njegovimi slabostmi vred, ne glede na spol, starost in barvo, ne velja le za odrasle, ampak tudi malčke. Čepravjih ta veliki večkrat ne jemljemo resno, so ti mali nagajivci dostikrat bolj bistri od nas. Seveda jih nismo še naučili ustreznih prijemov, ampak moč imajo. In tisti ta veliki, ki niso omejeni v svojih prepričanjih, znajo to moč prepoznati in ji dajejo pomen. Včasih se celo učijo od njih, če le znajo poslušati. Nikoli jim ne lažejo, pa če gre še za tako majhno stvar, saj lagati vendar ni lepo. Nikoli jih ne udarijo, ker konec koncev kam bi pa prišli, če bi se kar takole tepli. Ali morda udarimo soseda, ko nam med kosenjem pomendra narcise v vrtu? Seveda ne. Če tako stori malček, pa tresk po njegovi riti, da si bo zapomnil. In si bo, zagotovo. Sklenil bo, da je treba tepsti druge, če ne zaradi kaznovanja pa zaradi ustrahovanja.
Ljudje smo taki in smo drugačni. Eni se tepejo vseskozi, oče tepe mater, tepe otroka,... To so težke stvari, težko je povleči zaključek. Še težje je soditi. Tisti, ki pa imate veliko raje ljubeznivo besedo od udarca, ste tisti, ki imate moč, da spreobrnete vse ostale. Več bo ljubezni, radosti in spoštovanja med ta malimi in velikimi, med Ženskami in moškimi, bolj lep bo ta svet in otroci bodo vedno dobrodošli v njem.

Boštjan Pihler
Laž in ckoloijija
Približno deset let je že od tega, ko sem v knjigi Vladimirja Bartola Alamuta prebral zanimivo razčlenitev lažnivcev, ki me je s svojo enostavnostjo in mnogokrat potrjeno realnostjo kar prevzela. Glasi se nekako takole: Lažnivce lahko v grobem razdelimo na tri tipe. Pri prvem gre za laži brez prikritega koristoljubja, izrečene dobronamerno, zaradi, lahko bi rekli, boljšega vzdušja. Imenujmo7'1/ipravljičnelaži. Okarakteriziralibi jih lahko kot nedolžne (čeprav mogoče nobena laž to ni). Med pravljične lažnivce sodimo verjetno vsi, ki na primer otroku pripovedujemo o dedku Mrazu, zobnih miškah... S takim pripovedovanjem jim po eni strani krepimo domišljijo, po drugi strani pa postavljamo temelje za njihova prva razočaranja. Vsaka palica ima pač dva konca.
Drugi tip lažnivcev predstavljajo tisti, ki lažejo zato, ker v resnici bolj malo vedo, bi pa vseeno radi kaj povedali. Ker ne poznajo resnice, govore vselej o težko preverljivih stvareh. Lažnivci iz navade med drugim radi govore tudi o sebi in svojih podvigih, kar je, zaradi težke preverljivosti, seveda razumljivo. Lažnivcev iz navade je ogromno. Res, da ne delajo ne vem kako velike škode, vendar pa še manj koristi.
V zadnjo skupino lažnivcev sodijo ljudje, ki lažejo zaradi povsem konkretnih koristi. Ko lažejo, se popolnoma zavedajo resnice, vendar te, zaradi ugodnosti, ki jim jo prinaša laž, ne želijo obelodaniti. Tako, kot lažnivci iz navade, so tudi lažnivci iz koristoljubja pri svojih trditvah praviloma preveč "prepričljivi". Čeprav se zavedajo resnice, se jim, ko lažejo že dovolj dolgo, rado zgodi, da začno svojim lažem dobesedno verjeti. Mcrikoristoljubnimi lažnivci je dosti otrok, vendar Žal tudi dosti odraslih. Slednje bi preimenovali vlažnivce iz pohlepa Naj omenim le politike, ki po volitvah celo sami priznavajo, da ne poznajo politika, ki bi izpolnil vsaj polovico svojih predvolilnih obljub.
In sedaj to analizo lažnivcev povežimo z ekologijo. Prepričan sem, da so z ekološkega vidika napeč škode naredili lažnivci iz pohlepa Gre povečini za bolj ali manj vplivne ljudi, ki nas zaradi lastnega blagostanja namenoma le enostransko informirajo, to je, nam lažejo, saj bi celostno informiranje ogrozilo njihovo bogastvo in lažen sloves. Sem sodijo na primer akterji svetovne farmacevtske industrije, ki nam zgolj zaradi velikih dobičkov ponujajo "okolju prijazne" pesticide, katerih učinekpa je mutagen in zaradi katerih sta na primer rojevanje spačkov in sterilnost (neplodnost moških) vse pogostejša.
Seveda je tudi Zasavje, kot tragičen simbol zastrupljene regije, polno lažnivcev iz pohlepa Lažnivcev, ki so hlastajoč za dobičkom širili svojo dejavnost in nam hkrati storili neprecenljivo škodo. Ciljam na podjetja, ki so se navzven vselej kazala v najlepši luči, hkrati pa so j’ tekočimi trakovi pohabila lastne delavce ter z ostanki proizvodnje zastrupila krajino. Katera so ta, nam čivkajo že vrabčki na ograji, tako da jih ni potrebno posebej izpostaviti. Nekatera od njih danes s pomočjo svetovnih informacijskih sistemov, na primer Interneta, lažejo že celemu svetu. In njih predstavniki so na to celo ponosni. Kot daje na Internetu le strogo izbrana družba in kotda v tej državi ni tudi pedofilov in neonacistov. Dajte no, plačaš in si notri. Hudopokvarjen pa si, če to storiš z denarjem, ki bi ga moral investirati v ekološke rešitve. Bistven ekološki korak naprej bomo storili, ko bomo nehali lagati iz pohlepa.

Po končani Šoli za oblikovanje je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo. V arhitekturi ne vidi prihodnosti, morda tudi zaradi tega, ker pravi, da pri prenovi arhitekturne dediščine malokdo upošteva stroko oziroma posameznika. Med drugim je projektirala detajle mostu v Renkah, ki pa je ostal nedokončan, in se zaradi tega ne more hvaliti z njim. Bliže so ji grafično oblikovanje, fotografija in slikanje. Od lanskega poletja slika tudi akvarele, ki jih bo danes, 3. oktobra, ob 18. uri postavila na ogled v avli zagorskega delavskega doma. Sicer pa Joža Jamšek iz Renk zase pravi, da se zanima za preveč stvari. Kakorkoli, na otvoritev njene razstave ste vabljeni vsi, da si ogledate ciklus akvarelov s skupnim motivom metulja, ki so bili sprva ujeti v kvadrate, namenjene voščilnicam, pozneje pa so se razvili v slike, ki niso in ne želijo biti zgolj dekorativne.
Morda bi najprej povedali več o svojem delu arhitektke?
Ukvarjala sem se s prenovo arhitekturne dediščine. To delo je predvsem timsko, šele tako je lahko uspešno. Potrebno je namreč povezovati več področij. Če se dela lotevaš kot posameznik, te namreč sploh ne upoštevajo. Gre za prenovo ali celih vasi ali le kakšnih posameznih objektov. Na študentskih taborih v Zagorju smo se ukvaijali s prenovo gradov, in sicer Gamberk, Valvasorjev grad, Kolovrat... Pa tudi s prenovo vasi naprimer Podkum. Potem je stvar kar nekje obtičala.
Kako to, da ste iz arhitekture 'ušli'?
Morda ravno zaradi tega, ker v arhitekturi kot posameznik ne moreš ničesar doseči. Videla sem, kako se je zgodilo z mostom v Renkah. Projekti so bili takrat narejeni z Inštitutom za metalne inštrukcije. Most še sedaj ni dokončan in sploh ni tak, kot naj bi bil po projektu. Lahko bi rekla, da je most zdaj nek arhitekturni spaček. Manjka mu cel kup stvari.
Če bi bil narejen po projektu, bi bil krasen. S tem, kakšen je, se pa res ne morem hvaliti.
Je bila kriva politika?
Ja, litijska. Res se jih ne da pohvaliti.
Zadnja leta se ukvarjate predvsem z grafičnim oblikovanjem in fotografijo.
Ja, to mi je bolj v krvi. Ukvarjam se predvsem s črno-belo fotografijo, kar se da odlično povezovati z raznimi računalniškimi programi. Zdaj imam v projektu dve stvari. Prva so ilustracije za poezijo, kijih bo potrebno obdelati še z računalniškimi grafičnimi programi. Druga pa je oprema pesniške zbirke.
Kaj pa obdelava stekla?
Največ se ukvarjam s peskanjem stekla. Večji efekt dosežeš pri steklenicah oziroma kozarcih. Narediš šablono in po njej lahko na steklu oblikuješ celo grafiko. Takšno steklo je potem primerno za razna poslovna darila.
Se pri svojem delu povezujete
s podjetniki ali vas poiščejo sami?
V bistvu me kar sami najdejo, ker vedo, s čim se ukvarjam.
Danes boste na ogled postavili svoje akvarele, ki jim je skupen motiv metulj. Zakaj ravno metulj?
Zato ker so bogatih barvnih kombinacij, kljub temu, da pravira metuljem niso preveč podobni. Nekateri nanje gledajo kot na deko -rativ, kot bi ne imeli vsebine, (čez čas) No ja, saj mogoče je pa to.
Boste ostali pri slikanju akvarelov?
Izgleda, da bom, še kar nekaj časa. Stvar napreduje, se razvija. Tako se en motiv ne ponavlja.
letom oprašuje cvetove.
Zanima vas dosti področij.
Moji prijateljski krogi vsebujejo več glasbenikov kot pa ljudi moje stroke. Takih, ki pojejo, igrajo kakšne inštrumente in se znajo pogovarjati tudi o drugih dogodkih, ne le o glasbi.
Imate radi glasbo?
Rada. Poslušam irske in škotske balade. Tako s prijatelji tudi
prepevamo.
In nastopate?
Ne, to še ne. Niti nimam takih ambicij. Čeprav zbiram vse note in tekste angleških ljudskih balad.
Igrate tudi kakšen inštrument?
Oh, ni da bi omenjala. Malo igram klavir, flavto, ampak...
Jemljete svoje delo kot sprostitev?
Seveda. Za zraven h kakšnemu resnemu delu...
In kaj je potem resno delo?
Ko delam za preživetje. Ne, ne, saj ni tako hudo... So pa v bistvu res težki časi. V Ljubljani naprimer deluje več kot osemsto arhitektov, v Zasavju je sicer drugače. Ampak ne vidim kakšne prihodnosti, da bi se ukvarjala z arhitekturo. Morda z interierji, vitražo. Nekaj teh vitražev bo moč videti tudi na razstavi. Zaenkrat je vsekakor prevladovalo delo, ki ga počnem iz veselja. In potem se delo pretopi tudi v finance. V bistvu se vse stvari odvijajo same od sebe. Vse teče po nekem redu, kljub temu, da izg leda nered.
"Slike so kot umetnost
Mreža linij in barv poskuša ustvarjati prostorsko iluzijo; slike vedno znova
banje v prostoru. Urejeno neurejene ploskve so razigrane In dramatične v odnosih med barvami ter polje prvinskih po-
roke. K„. bi hotela reči 1'rldi! ali Odleti proč, metulji"
Tudi kaj berete?
V zadnjem času precej. Imam pač čas, ker nisem ujeta v službo, ki bi trajala od šestih do dveh. Imam kar precej svobode. Vesela
sem, da nisem obtičala v kakšni pisarni, v kakšnem nekreativnem delu.
Vam je kakšna zvrst bližja?
Berem vse vrste literature,... No ja, malce se ukvarjam tudi z astrologijo, zato prebiram tudi tovrstno literaturo, tako da vidim, da so stvari nekako določene, da so človeku dane določene možnosti, čeprav ima seveda vsak svojo lastno voljo.
Gledate tudi v svoje zvezde?
Ja, ves čas. Čeprav bolj tako, za nazaj. Nismo prerokovalci. Imam pa prijatelje, s katerimi se dosti pogovarjamo o tem pa o radiesteziji, refleksni masaži. Zanimam se tudi za fitoterapijo, to je zrdravljenje z zelišči. Zanimivo je. Sprehajaš se po naravi, najdeš določene rastline in potem s prijatelji kuhamo te aromatične čaje, ne ravno z določenim namenom.
S čim se še ukvarjate?
Rada potujem. Zanima me, kako živijo ljudje drugod, s čim se ukvarjajo. Tri mesece sem bila pri sorodnici, ki živi v Kanadi. Ona se že precej časa ukvatja z vitraži in ona me je v to uvedla. Ogledali sva si precej galerij. Ko se bo vrnila domov, naj bi skupaj odprli studio v Ljubljani in se ukvarjali z vitraži. Dostikrat smo potovali tudi s pevskim zborom. Toje študentski zbor Univerze Tone Tomšič. Pojem pa tudi pri evropskem zboru, v katerem smo združeni pevci iz različnih evropskih držav. Dobimo se enkrat letno. Letos je bilo to srečanje na Madžarskem. Pojemo pa v narodnih nošah.
Menite, da kot umetnica lahko ustvarjate v Renkah, Zasavju oziroma v Litiji?
V Litiji težko. Še ta kipar, ki je bil, Zlato Rudolf, je zdaj odšel drugam. Ker v Litiji sploh ni videl možnosti, da bi lahko ustvaijal. Včasih so bili vsaj kakšni razpisi za financiranje kakšnih projektov. Zdaj so sicer prenovili kulturni
dom na Stavbah, ampak bo trajalo še nekaj časa, preden bo stvar zaživela. V Litiji vlada bolj športni duh, ne toliko kulturni. Edino na gradu Bogenšpcrk se še dogaja kaj zanimivega.
Se prištevate k Zasavju ali Litiji?
Vsepovsod malo. No, v Litiji imamo društvo Levstikova pot. Tam še največ sodelujem, kar je teh priprav za oblikovalce. To me še najbolj veže na Litijo.
Kako to, da ste se zdaj odločili razstavljati v Zagorju?
Zdi se mi, daje Delavski dom v Zagorju primeren prostor. V Litiji je samo občinska avla, ki je bolj primerna za razstavo načrtov in takih stvari kot pa za razstavo nekih slik. En čas je bila tudi galerija v Farbarjevem gradu. Vendar zdaj stvar sploh ne funkcionira. Prostor je sicer primeren, ampak potreben prenove. Pred desetimi leti smo se tam trudili mladinci, prirejali petkove večere na različne teme, toda potem je vse zamrlo.
Tatjana Polanc Foto: Tomo Brezovar

Trpinčenje in zlorabljanje otrok sta pojava, pred katerima si še vedno vse preveč zatiskamo oči in ušesa
Trpinčenje otrok
Trpinčenje otrok je obstajalo v zgodovini človeštva tako rekoč od zmeraj in v določenem obsegu gaje človeška družba vedno dopuščala. Šele v zadnjem času je to vprašanje postalo poseben socialni problem, vprašanje, o katerem se bistveno več razpravlja, ter pojav, ki se ga bistveno bolj raziskuje kot nekoč.
Poznamo več oblik trpinčenja otroka:
-	fizično nasilje zoper otroka znotraj družine
-	zanemarjanje otroka znotraj družine
-	psihološko oziroma emocionalno zlorabljanje otroka znotraj družine
-	institucionalno trpinčenje
-	zlorabljanje otrok izven družine (zloraba otrok v zvezi s prostitucijo in zloraba otroškega dela)
V zvezi s starostjo so najbolj izpostavljeni doj enčki ter maj hni otroci do tretjega ali četrtega leta. Storilci so v veliki večini primerov starši ali njihovi namestniki, za dejanje samo pa nosita odgovornost oba starša. Večina storilcev je tudi relativno mladih. V zvezi z intelektualnimi značilnostmi storilcev raziskave niso pokazale, da bi obstajala zveza med stopnjo inteligentnosti in trpinčenjem otrok. V ožjem socialnem okolju vplivajo trije dejavniki na razvoj situacije, ki vodi v trpinčenje otroka, in sicer značilnosti otroka, značilnosti storilca in situacija, v kateri je prišlo do takšnega ravnanja. V številnih primerih pride do trpinčenja otroka zaradi tega, ker otrok ni izpolnil starševih pričakovanj ali pa ni mogel zadovoljiti njegovih potreb.
Spolna zloraba otrok
O spolnih zlorabah otrok, predvsem o pedofiliji, je v zadnjem času veliko govora. Verjetno zato, ker so takšne stvari predolgo zavite v meglo, ko pa se odkrijejo, pa "potegne" pravi plaz novih odkrivanj zlorab, raznih
polemik in razglabljanj.
O spolni zlorabi otroka govorimo takrat, kadar odrasel človek ali mladostnik načrtno uporabi ali uporablja otroka za to, da se spolno vzburi in da poteši svojo spolno slo. Odrasel človek j e v odnosu do otroka zmeraj v položaju močnejšega. Otrok je majhen in neveden. Največkrat tej odrasli osebi tudi zaupa in je celo odvisen o nje. Zato otrok ni sposoben svobodno odločati in zavestno sodelovati pri dejanjih, kijih zahteva odrasli. Kadar pod temi pogoji pristane na sodelovanje, ni mogoče spregledati, kako zelo to škoduje njegovemu nadaljnjemu razvoju.
Spolna zloraba je navadno dejanje, ki se ponavlja. Vsa dejanja ne povzročajo telesnih poškodb, pač pa globoke motnje, strah, izgubo zaupanja, vse skupaj pa vodi k hudim duševnim poškodbam. Vsako leto je prizadetih na tisoče otrok vseh starosti. Deklice so spolnemu nasilju izpostavljene pretežno v okviru družine ali v krogu družinskih prijateljev. Največkrat je to nasilje, ki ga izvajajo sorodniki moškega spola, osebe, ki imajo do otroka očetovski odnos, včasih celo sam oče, včasih očim ali materin prijatelj ter sorodniki, kot so stari oče, stric, brat ali bratranec. Dečkov člani njihovih družin ne izrabljajo tako pogosto, kot to velja za deklice. Pri spolnih zlorabah je le malo storilcev otroku ali njegovi družini popolnoma neznanih.
Ko otroci spregovorijo
Otroci, ki pripovedujejo o zlorabljanju, ne lažejo, četudi njihove pripovedi zvenijo neverjetno. Včasih se zgodi, da pripišejo dejanje kakšni drugi osebi in ne dejanskemu storilcu.
Če mora otrok trpeti težja in bolj perverzna dejanja, bo skoraj gotovo o tem še dolgo molčal. Kadar pa otrok govori o takih rečeh, ste lahko prepričani, da jih je tudi doživel.
Otroku morate verjeti. Izkušnje so pokazale,
da otroci na tem področju zmeraj govorijo resnico. Pripovedovanje o spolnem zlorabljanju ni v skladu z otroško fantazijo.
Dojenčki in malčki, ki so zlorabljeni, tega ne morejo povedati z besedami. Vendar zlorabljeni otroci prav gotovo kažejo znamenja svoj e stiske. Reagirajo prestrašeno, jočejo, kričijo ali pa se z vsem telesom obračajo proč. Žal ljudje, ki niso neposredno prizadeti, teh reakcij največkrat ne razumejo pravilno. Odrasli pogosto ne pripisujejo zlih namenov niti tistim ljudem, do katerih sicer ne kažejo posebnih simpatij. Storilci znajo to odvisnost in zaupljivost izkoristiti.
Otrok se boji izdati skrivnost, saj mu je storilec to strogo prepovedal in mu zagrozil s posledicami.
Pedofilija
O pedofiliji govorimo takrat, kadar poskuša odrasel človek zadovoljiti svoje spolne želje in potrebe na otrocih. Pri tem je treba razmejiti, do kdaj je človek otrok. Pri nas je ta meja pri 14. letu starosti. Pedofilija je kaznivo dejanje. Znano pa je, da je bilo nekdaj spolno partnerstvo med odraslimi in otroki v mnogih kulturah povsem običajno. Dejstvo je, da so moški bolj nagnjeni k pedofiliji kakor ženske. Strokovnjaki razlikujejo več vrst
Varen in ljubljen
"Ja, ja, pa sem prišel v prave roke..."
pedofilov. O pogostosti pedofilije vemo zelo malo. Veliko staršev namreč ne prijavi storilca iz bojazni, da kazenski postopek utegne tako ali drugače škodovati otroku. Pedofilno dejanje poteka ponavadi na domu otroka ali odraslega in le redko zunaj ali v avtu. Po mnenju psihoanalitikov imajo tudi pri pedofiliji odločilno vlogo izkušnje iz prvih let življenja. Opirajo se na dejstvo, da skoraj vsi pedofili poročajo o zgodnjih sporih z očetom inmateijo.
Krvoskrunstvo (incest)
O incestu govorimo, če pride do spolnih odnosov med očetom in hčerko, materjo in sinom ter bratom in sestro. Do nedavnega je bilo najbolj pogosto krvoskrunstvo med bratom in sestro, zlasti v revnih družinah, kjer spijo otroci v isti postelji, pa tudi v moralno razpuščenih in nezdravih družinah in v primerih, ko živijo bratje in sestre že od otroških let ločeno in se pozneje srečajo v družini kot nekakšni tujci. Po pogostosti je na drugem mestu incest med očetom in hčerko. Skoraj vsi avtorji ugotavljajo, da je oče, ki ima krvoskrunsko razmerje s hčerko, pogosto alkoholik. Bolj pogosto je v razbitih družinah, v katerih ni skladja med možem in ženo, in tam, kjer mati iz raznih razlogov potiska hčerko med sebe in moža in tako ali drugače spodbuja intimnost med njima. Poleg tega so ti očetje omahljivi, neurejeni, spolno in osebnostno moteni, nezreli, asocialni, manj inteligentni, pogosto tudi vdovci in ločenci.
O posledicah incesta za otroke ni enotnih mnenj. Nekateri avtorji opisujejo zelo hude posledice za otrokov duševni razvoj. Pomembna j e tudi otrokova starost. Otroci, ki doživijo krvoskrunstvo v predpuberteti in puberteti, imajo več duševnih stisk in
občutkov krivde. Večina teh ljudi ima pozneje psihosomatske, nevrotične in spolne motnje ter težave v zakonu.
Ko sumimo, da gre za zlorabo
Kadar sumimo, da gre za zlorabo, moramo najprej natančno opazovati tako otroka kot tudi okolje, v katerem živi in tako po možnosti svoje sume potrditi. K naslednjemu koraku moramo pritegniti strokovnjake in z njihovo pomočjo razkriti dejansko potrjeno zlorabljanje ter mu napraviti konec. Prizadetemu otroku je treba nuditi terapevtsko pomoč, eventuelno je treba podvzeti pravne mere. Vsak otrok, ki ga je doletela zloraba, oddaja signale in sporočila.
Ta se od primera do primera razlikujejo, kar je odvisno od konkretnega položaja posameznega otroka, od tega, na kakšen način je zlorabljen, v kakšnem razmerju je s storilcem ter koliko je star in v katerem razvojnem obdobju je.
Trpinčenje otrok v Zasaviu
Verjetno tudi v Zasavju nismo nobena izjema, kar se tiče trpinčenja otrok. Ker mi pred zaključkom redakcije na policijskih postajah in centrih za socialno delo ni uspelo dobiti podatkov, koliko je bilo v letošnjem letu prijav, da so otroci trpinčeni in koliko je bilo kazenskih ovadb zoper starše, jih bom napisala naknadno v prihodnji številki. Seveda je vsako ugibanje o raznoraznih številkah odveč.
Ne slepimo se
Tina stanuje v bloku. Že zjutraj, ko se zbudi, iz sosednjega stanovanja zasliši obupane krike šestletnega fantka. Kadar se srečajo na hodniku, je mamica zelo prijazna, oče pa tih, zadržan in mrkega pogleda. Na zunaj so sicer čisto uglajena družina, ampak Tina vse prevečkrat posluša udarce, jok fantka in kričanje očeta. Kadar se v tepež in prepir vmeša še mamica, je tudi ona vsa v modricah. Ampak Tina nima poguma, da bi poklicala na policijo in prijavila dogajanje izza sosednjih sten.
Ne bodimo še mi Tine in prijavimo nasilje, če izza sten slišimo razna "čudna" dogajanja. Otroci so res naše naj večje bogastvo. In verjetno vsakdo ve, da bogastvo kmalu izgubi vrednost, če z njim ne ravnamo lepo in premišljeno. Ni problematičnih otrok. So le problematični starši.
Jerca Vučetič Foto: Tomo Brezovar

Društvo gluhih in naglušnih ljubljanske regije v Trbovljah deluje že od leta 1990. Srečujejo se vsak četrtek od 16. do 19. ure v prostorih na Gimnazijski 22, ko je možen tudi nakup baterij za aparate naglušnih.
Prejšnji četrtek udeležba gluhih ni bila v velikem številu, so se pa ravno tako prijetno pomenkovali. Ljubljanskega tajnika sicer nadomešča Hrastničanka Milena Pavlič, v njeni družbi pa se njen mož Slavko Pavlič, Trboveljčani Vera in Albin Pušnik ter Marija Kerhlanko, dobro počutijo. Marsikatere življenjske izkušnje in povesti izmenjajo, tako seje recimo Albin Pušnik rodil edini gluhonem od desetih otrok v družini, dve leti pa, sveže zaljubljen, preživel v taborišču. Slavko Pavlič, ki je zaradi meningitisa v otroštvu oglušel, je zaposlen v Steklarni Hrastnik, občasno pa objavlja prispevke tudi v glasilu Iz sveta tišine. Kljub nizkim pokojninam so vesele narave, vzdušje pa jim večkrat popestrijo tudi vsakdanje situacije, ko bi se morali kaj zmeniti, pa se niso mogli. Naprimer zgodilo seje, daje odraslemu v trgovini prodajalec, ki ga ni razumel, namesto: Kaj boste kupili? napisal na listek: Naj pride mama. Pravcata zmešnjava pa vlada tudi na teletekstu, kjer jim TV Dnevnik prevajajo tako, da se sredi prenosa pojavijo podnapisi: TV Dnevnik je končan, lep večer še naprej. Le da potem na ekranu ni videti, da bi bilo vse tiho.
Tekst in foto: P.R.
Zbiratelji prišli rna
i
račun
illlil kratkim: i j e? Ei ialtilis |||i|||||i|||i| Trkn'1 je ; kpričng::: uspelo dubiu s\.'i .lmši\cm prosti'! Sede/ lega ilmši\,i |c i'd<lej na Gimnazijski c. 22 hi. v bivši gozdarski hiši. poleg pisarne KS I i.nic.i l-.ikin.i l)mši\i> ]e kur šle\ ileno. \ njihovih \isi,ih p.i :e fitiiiumo tudi 30 mladih filatelistov, Članski sestanki so vsak : l|il|i| iijstiSlilČeitrtelt ■ v iTicsecu;::p|| |$|| j tf jk T/oslej je dotštvB:j: občasno povezovalo svoje članstvo v zgornjih prostorih hotela Rudar na Trgu revolucije.
Obvezna deratizacija
Na področje Trbovelj poteka od 23. septembra do 5. oktobra, obvezna deratizacija (uničevanje miši in podgan).
Ta zalega se vedno znova pojavlja in povzroča precejšnjo škodo v raznih oblikah, tudi zdravstvenih. Akcijo izvaja ZD Trbovlje, preko svoje higiensko epidemiloške službe. Deratizacija je obvezna za vse, tako gospodinjstva, kakortudi podjetja, zavode, šole.
T.L.
Aktivni iovci
Lovski pevski zbor ZLD Zasavje v Trbovljah je v zadnjem času kljub počitnicam večkrat nastopil s svojim koncertnim programom.
Pod vodstvom zborovodje Alberta Ivančiča je zbor pel narodne, lovske ter umetne pesmi v Trbovljah, Zagorju, Lazah, na Kalu in v Sevnici. Nastopali so ob jubilejih lovskih družin. Večkrat pa so pospremili svoje lovske tovariše na zadnji poti.
T.L.
Breme preteklosti
Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941 -1945, Glavni odbor v Celju je 30. septembra končalo z vpisovanjem zamudnikov v članstvo tega društva.
Evidenca članstva z vsemi potrebnimi podatki je povezana s tožbenim zahtevkom, ki ga je društvo preko svoje zveze vložilo zoper ZR Nemčijo za plačilo odškodnine v skupnem znesku 713,290.626,00 DEM. Zahtevek je vložila Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945. V Mariboru pa je 19. septembra potekal 3. simpozij na temo "Nemška mobilizacija v letih 2. svetovne vojne na Slovenskem". Podanih je bila vrsta referatov zgodovinarjev, pa tudi udeležencev - prisilnih mobilizirancev. Na simpoziju je bilo slišati mnogo novih podatkov z raznimi analizami in ugotovitvami, pa tudi v zvezi z zahtevkom za plačilo odškodnine s strani ZR Nemčije.
T.L.
Razveseljujoči Komet
V sredi), 2. oktobra, ob 10. urijev novi dvorani doma DO Trbovlje nastopila poleg nove direktorice Doma upokojencev in oskrbovancev Franca Salomona na Tereziji, tudi skupina za samopomoč samopomoč z imenom Komet.
:!l:i|i|i|l|!!!!li||!!||p:::
stalnim ansamblom Dobi » jutro Franci Matko. Predstavila se je
liliji ičiiiltiiiiiiiiii
veliko veselje tako nastopajočih, kakor tudi navzočih poslušalcev
Tedna upokojencev DU Trbov-
dokazali, koliko življenjske vedrine, dobre volje in zmogljivosti ter znanja je v njih, kljub visokim letom življenja.
Zanimiv upokojenski (eden
\ okviru l edna upokojencev Trbovlje, ki poteka od 30. septembra tlo 6. oktobra so v ponedeljek, 30. septembra, ob 17. uri v Likovni galeriji DD odprli skupinsko razstavo ročnih in likovnih del upokojencev.
V imenu DU je spregovoril član lOJanez Zavotovšck, poleg razstave je v kulturnem programu sodeloval ŽPZ DU Trbovlje pod vodstvom Nande Guček. Tudi na tokratni razstavi
skega krožka, ki ga že vsa lem vodi: po štrdkdvhiiiin organizacijski plati, letošnja 'zlaloporo-
likovnikov, upokojencev. Delu r; i /. .s B v tj a l c c v pa: se.! ah ki) primerjajo z najboljšimi Izdelki piiznanih tovrstnih ustvaijulcev.
slptZMdsijihjč

Vedno optimisti
V	nedeljo, 6. oktobra, ob 10. uri bo Radio Slovenija pripravilo oddajo Prizma optimizma s trboveljskimi upokojenci.
Oddajo so posneli v Trbovljah v sredo, 25. septembra, v njej pa sodelujejo kulturne skupine, športniki in drugi uspešni sodelavci DU Trbovlje: ženski pevski zbor, vokalno instrumentalna skupina, ansambel Dobro jutro, ki nastopa v okviru skupine za samopomoč Komet v DU F. Salamona, delo društva pa bo orisal predsednik Florijan Plevnik, s čemer se bo upokojenski teden končal.
T.L
Športni veterani
V	petek, 4. oktobra se bodo končala športna tekmovanja upokojencev -športnikov.
Ti delujejo v okviru Društva upokojencev Trbovlje in gostov. Ob tej priliki bodo podelili tudi medalje najboljšim tekmovalcem za dosežene uspehe v raznih športnih disciplinah. Organizator tekmkovanja pa je športna sekcija DU Trbovlje.
T.L.
Literarni večer zAdom Naglavom
V	torek, 1. oktobra, ob 17. uri je v novi predavalnici DU Trbovlje na Ulici 1. junija potekal literarni večer v organizaciji literarnega krožka DU Trbovlje in pod vodstvom Marje Kužnik.
Tema tokratnega večera je bila predstavitev knjige Ada Naglava z naslovom Mladost med rudarji v Trbovljah, ki je pred kratkim izšla v samozaložbi - 500 izvodih. Literani večer je minil v recitiranju pesmi Vlaste Ameršek o Trbovljah nekdaj, prebrali so nekaj odlomkov iz Naglavove knjige, z avtorjem pa se je
pogovarjala Maija Kužnik. Večer je popestril ansambel VIS DUT.
T.L.
V zavetje gora
Planinska skupina PD Trbovlje pri DU Trbovlje bo v sredo, 9. oktobra organizirala izlet pod vodstvom Vinka Pfeiferja.
Ob 8. uri se bodo zbrali pri Komunali na Cesti T. Čeč in se napotili preko Planinske vasi do Andrejčka ter preko Kleka domov. V Kleku se bodo nekoliko ustavili, da se okrepčajo in
zapojo svojo himno Mi ne damo se.
T.L.
Hvale vredna akcija
V okviru upokojenskega tedna je bil tudi obisk predstavnikov DU Trbovlje na domovih upokojencev, ki se zavoljo bolezni niso mogli udeležiti prireditev.
Kot običajno so jim ti predstavniki posredovali najboljše želje za vsa nadaljnja leta, izročili pa so jim tudi manjša darilca oziroma pomoč.
T.L.
V soboto, 21. septembra so imeli zagorski upokojenci srečanje z upokojenci iz Žalca ob praznovanju 20. obletnice pobratenja.
Po dobrodošlici so si ogledali DD Zagorje, kjer jih je v nagovoru pozdravil direktor Nande Rarboršek, s tem pa je sovpadal tudi ogled občine Zagorje ob Savi, ki je letos praznovala 700-letnico. V domu upokojencev so lahko pošahirali, na kisovškem strelišču pa so se pomerili strelci, opoldne pa se jih je sto odpeljalo na Zasavsko goro. Po krajšem govoru predsednika DU Zagorje, Lojzeta Zupana so Zagorjani upokojencem iz Žalca poklonili v dar umetniško sliko rudarstva v Zagorju, bivšemu predsedniku DU Žalec Konradu Pevcu pa zbirko pesmi zasavskih upokojencev pod imenom "Večerna rosa". Predednik DU Žalec Tone Debak je bil nad sprejemom navdušen in poudaril pomembnost sodelovanja. Citrarja Dolar sta s prelepimi melodijami
	m
	BS-
pričarala izjemno vzdušje, kot tudi harmonikar Nande Golčnik in ansambel Dobro jutro.
L.Z.
Njihove vrste so najbolj šinile navzgor v letih 1990 do 1994, deloma pa še tudi lani. Upokojevalo se je kar vsevprek, nihče ali malokateri pa se je vprašal, kam to pelje, kam to gre...
To niso nikakršni očitki vsem upokojenim pred dopolnjeno delovno dobo, pred popolno predpisano delovno dobo, saj je znano, da so marsikatere dobesedno potisnili v ta stan, spet drugi pa so izkoristili
možnost, ko pa je malokdo pomislil, da bo potrebno nekega lepega dne vse to plačati. Pri tem pa seje zatikalo in se še zatika. V državi je zdaj okoli 457.000 upokojencev, kar je kratkomalo spričo tega, da nas je manj kot 2 milijona, izjemno veliko število, ki mu bojda niti nikjer na Vzhodu ni para.
Zanimiv je podatek, da med vsemi temi stotisoči prejema več kot sto tisočakov le 22.445 upokojencev. Pokojnino, manjšo od povprečja vseh pokojnin prejema kar 270 tisoč upokojencev. Pokojnino, manjšo od 35 tisoč tolarjev dobiva skoraj 85 tisoč upokojencev in omenjena pokojnina ne dosega niti polovice povprečne slovenske plače. Teh nekaj številk in podatkov zelo nazorno prikazuje sedanji položaj upokojencev in pravzaprav ne potrebuje nobenega posebnega komentarja. Kvečjemu le
to, da dve tretjini upokojencev živi na robu ali blizu njega, pa naj sijih nekateri sumljivi strokovnjaki še tako vneto prepričujejo o nasprotnem. Prav tako ni treba posebej omenjati, da bodo pokojnine in sedanji položaj njihovih upravičencev marsikje v ospredju predvolilne mrzlice.
Slišali bomo marsikateri obet, marsikatero obljubo in zagotovilo, vendar se jih večina ne bo dala zmesti ali okoli doprinesti. Pri vsem tem pa so upokojenci že nekajkrat opetovano zatrdili in potrdili svojo pripravljenost nositi vso pezo in breme sedanje tranzicij e, vendar v skladu s s voj imi možnostmi in predvsem z vsemi drugimi, še posebej tistimi, ki dobivajo največ; naj pokažejo svojo pripravljenost sodelovati pri tem.
Milan Vidic


m
Vlado Benko se je s fotografijo začel ukvarjati še pri mojstru Rančigaju v Zagorju, se učil pri pokojnem VVeissu, sicer pa dokončal fotografsko šolo v Ljubljani in bil od leta 1955 obrtni mojster. Sicer po rodu Čemšeničan, je, kot se reče, za svojo dušo bolj malo fotografiral. Bolj so ga zanimale skupinske slike z veselic, porok, čeravno ni ustvarjal le na terenu, temveč tudi v svojem ateljeju Foto Benko v središču Zagorja, kjer od njegove upokojitve večidel fotografira Marija Redi, sicer njegova sodelavka že 33 let.
Menda se je že kot amater zanimal za fotografiranje, zaradi izjemne volje seje tudi odločil za tovrsten poklic. Bolj v veljavi je bila črno-bela fotografija, veliko se je tudi retuširalo. Ker ni bilo
Motiv deklice.
ravno veliko fotografov, je bil dosti na terenu, kjer je fotografiral šolarje, razne obletnice, rojstne dneve, ljudje so ga pač kar poklicali, in je prišel. Navadno so bili s fotografijami zadovoljni, čeravno pravi, da je za črno-belo fotografijo porabil več časa, saj je daljši postopek razvijanja od sušenja, retuširanja, spiranja. Sicer se kvalitetne črno-bele fotografije ponašajo z izjemnimi sencami, ampak za izdelavo takšne fotografije za osebno izkaznico je naprimer potreboval vsaj dve uri, medtem ko je izpopolnitev strojev za barvno fotografijo delo olajšala, kajti prevladujejo razna ekspresna
barvna fotografiranja. "Ampak barvna fotografija mi je bolj všeč. Ne vem, zakaj," je povedal Vlado Benko, ki je letos dopolnil 75 let in zaradi težav z zdravjem sedaj bolj malo fotografira.
Fotograf sicer potrebuje veliko opreme, pa tudi čejele-temalo,je navadno zelo draga. Pri slikanju po terenu pa seje vedno opremil z več fotoaparati za različne filme, pozabljivost pa zanj ni značilna, saj ni nikdar pozabil doma filma ali reflektorjev. V snegu in soncu je pohajal naokrog, od leta 1963 pa je bila njegova pomočnica fotografka Marija Redi, ki seji je razvijanje v temnici sprva zdelo dolgočasno in se izven delovnega časa le redkokam odpravi s fotoaparatom - takorekoč slika le po službeni dolžnosti. Mnogim tudi svetuje pri nakupu in uporabi fotoaparata. Delo pa sta si razdelila
Nekdanja slovenska miss in manekenka Tea Skarza.
Fotograf Vlado Benko.
tako, da je bil eden od njiju na razpolago za terensko fotografiranje.
"V veliko veselje sem slikal štirinožne prijatelje - živali, predvsem tudi svojega pudla in lovskega psa," je še dejal Vlado Benko, nekoč aktiven lovec. Sicer je v glavnem lovil zajce in sme. fotografiral pa razna srečanja, kjer so se zbirali lovci s svojimi trofejami. Veliko prijetnih trenutkov je preživel s
fotoaparatom, mnogo ljudi spoznal in mnenja je, da je tudi pri tovrstnem poklicu treba biti vztrajen in prizadeven. Večini so fotografi znani kot vedno nasmejani ljudje, a to je tudi odraz poklica, kjer se mnogi srečujejo z nelagodnostjo fotografiranja, ko jih fotograf nagovarja z: "Nasmešek, prosim!" ali kot je dejala Marija Redi, da zlasti mlajšim raje reče: "Glej, čebefco!" ah "Glej, ptičko!" Vendar včasih kdo reče, da bo kar resen na fotografiji, kar je vseeno bolje, kot če se prisiljeno smehlja.
Sicer je najraje fotografiral poroke, ki jih je tod čedalje manj. Poleg tega sedaj ljudje vsepovsod masovno 'škljocajo' s fotoaparati, čeravno od kakšnih amaterjev dobiva v razvijanje precej neostre, preosvetljene ali celo neosvetljene filme. Od vsega pa mu je bilo v vsej pestrosti njegove fotografske poti najvažnejše, da so bili ljudje s fotografijo zadovoljni.
Petra Radovič
—---------\
Parnasova pota
Ureja Franci Lakovič
Igor Goste
Spiranje
Večerna rosa spere prah iz trav, kamor veter ga prežene skozi dan.
Drveča reka naplavine žene v daljna moija, kdo ve kam.
Milna voda vso nesnago sčisti, neredko s krvjo zamazane dlani, ti, edina, drobna topla solzna, trpko žalost preženeš iz srca.
________________________ -j

m
Trbovlje
Mešani pevski zbor Svoboda bo
4. oktobra ob 20. uri gostoval v Zdravilišču Radenci. Pevci bodo zapeli narodne, umetne in domoljubne pesmi. Zbor bo pel pod vodstvom zborovodkinje Alenke Ramšak. Za nastop se zbor še posebej pripravlja, saj se bo predstavil poslušalcem iz raznih držav.
Mladinski pevski zborTrbovlje, ki ga vodi zborovodkinja Ida Virt, bo sredi novembra letos slavil svojo 20-letnico. V ta namen so letovali zadnje dni avgusta na Debelem rtiču v mladinskem zdravilišču. V petih dneh so imeli vsak dan vajein interne nastope. Na slavnostni koncert bodo povabili tudi vseh 600 pevk in pevcev, ki so v vseh dvajsetih letih prepevali v zboru.
V okviru Tedna upokojencev Trbovlje bo Delavska godba Trbovlje izvedla v četrtek, 3. oktobra, ob 17. uri v gledališki dvorani DD Trbovlje celovečerni koncert. Pod vodstvom priznanega dirigenta prof. AlojzaZupana- Vuja bo godba igrala dela iz popularnega repertoarja. Koncert bo brezplačen.
Znani trboveljski slikar Ervin Malešič je pripravil novo samostojno razstavo. Tokrat se predstavlja s šestimi deli v akvarelu večjih formatov v prostorih Lovskega
dvorca v zgornjih Trbovljah. Dela se nanašajo na štiri letne čase. Razstavo so odprli 20. septembra in bo na ogled do 20. oktobra v času, ko je Lovski dvorec odprt.
V	dneh 21. in 22. septembra je potekal na območju Trbovelj 14. Ex Tempore Trbovlje '96, v organizaciji društva Relik. Tema letošnjega delovnega srečanja slovenskih slikarjev in kiparjev ljubi teljevje bila Rudarske Trbovlje sedaj. Letošnjega delovnega srečanja se je udeležilo 44 likovnikov, od tega je bilo 17 članov Relika, ostali pa so bili izraznih krajev Slovenije. Vsi so skupno ustvarili 94 del, predvsem slik v raznih slikarskih tehnikah, nekaj pa je bilo tudi skulptur. V tem času ustvarjena likovna delaje pregledala strokovna žirija, kije odbrala dela za skupinsko razstavo v Likovni galeriji DD Trbovlje, hkrati pa se odločila, kateri avtorji naj bi prejeli denarne nagrade. Razstavo bodo odprli 18. oktobra in takrat bodo podeljene tudi denarne nagrade. Strokovno žirijo je tokrat vodil dr. Avguštin Cene, umetnostni zgodovinar iz Kranja.
V	četrtek, 3. oktobra, bodo v kletnih prostorih Gimnazije -Ekonomske srednje šole odprli samostojno razstavo dveh nekdanjih sodelavcev ESŠ - nekdanjega direktorja ESŠprof.BogdanaŠteha, dipl. ekonomista, in nekdanjega dijaka Bogdana Baroviča. Prvi bo prikazal del svoje bogate filatelistične zbirke, drugi pa svoje likovne stvaritve. Razstavo sla
pripravila v počastitev 40-letnice ESŠ.
T.L.
Zagorje
Misija: Nemogoče je bilo že 65. filmsko gledališče-prvega vinotoka (oktobra) ob 21. uri. V režiji Briana De Palme je tudi ta torek potekalo filmsko draženje, ki se ga udeležuj ej o cineasti oziroma ljubitelji filma. Če gre za film, v katerem igra Tom Cruise, je to gotovo filmska poslastica. Tokrat je to film, v katerem zagotavljajo, da je dovolj pasti za akcijsko uspešnico, dovolj razlogov za netipične zločince, dovolj možnosti zaigralskekvalitete.
P.R.
Joža Jamšek, dipl. arh., otvarja
danes, 3. oktobra, ob 18. uri v DD Zagorje razstavo akvarelov s skupnim motivom metulja.
T.P.
Hrastnik
V Ljudski knjižnici Hrastnik
bodo tudi v mesecu oktobru potekale raznedejavnosti3.oktobra ob 17-30 uri bo predstavitev preurejene knjižnice na temo Knjižnica j e preurejena. Kaj pa zdaj? Kako naj poiščem željeno knjigo? 10. oktobra bo ob 18. uri predavanjeBraneta Kobala o potovanju po Peruju. 17. oktobra bo ob 17.30 ura pravljic z naslovom Lačna vidra in24. oktobra ob 17-30 ura pravljic z naslovom Želod za malico. Vabljeni!
J.V.
----------------------------------■ \
V Knjižnici Toneta Seliškarja so letos že tretjič sodelovali v mednarodnem knjižnem kvizu za otroke, v katerem lahko sodelujejo osnovnošolci. Kviz ima vsako leto drugo tematiko.
Letošnje leto je bilo proglašeno za mednarodno leto boja proti revščini. Tako je tudi tema letošnjega kviza OTROCI ZA BOLJŠI SVET omogočila mnogo lastnega odkrivanja med knji gami in motivirala bralce k iskanju knjig, ki opozarjajo na razne oblike revščine v vseh obdobjih in po vsem svetu. Letos je, seveda s pomočjo zelo prizadevnih šolskih knjižničark, v kvizu sodelovalo kar 670 osnovnošolcev. V knjižnici so tako z velikim veseljem za najprizadevnejše reševalce pripravili zaključno prireditev. Tokrat je bilo to srečanje s pisateljem Viktorjem Konjarjem, ki je mladim pripovedoval o svoj em življ enju.Njegovo pri povedo vanj ejepopestril njegov sin Žiga s prijetnim igranjem na kitaro in učenci zrečitacijami Konjarjevih pesmi.
Ob zaključku so med reševalci kviza izžrebali nekaj knjižnih nagrad in glavno nagrado enodnevni izlet v Ljubljano, kjer se bo izžrebanec udeležil nadvse zanimivih prireditev.
V.V.
<_______________________________________________________________________/
135 dolgih let
Pihalni orkester SVEA Zagorje je 27. septembra proslavil visok jubilej. Koncert so pripravili v domači dvorani in pred domačim občinstvom.
Petdeset let doma "Tišje" v Črnem potoku
Hmj bo starost broi boloela
Grad Črni potok, oddaljen dva kilometra od Šmartna, v izredno lepem naravnem okolju, je v svoji preko 500-letni zgodovini zamenjal kar nekaj lastnikov. Med njimi najdemo znamenita imena graščakov. Zadnja lastnica je bila Olga Medica.
Po 2. svetovni vojni, leta 1946, je grad prešel v splošno ljudsko premoženje. Preuredili so ga v dom za starejše občane in poimenovali"DOM TIŠJE". Odločba o ustanovitvi je bila izdana novembra 1946 in že naslednje leto so se v grad ČRNI POTOK vselili prvi oskrbovanci. Bivalni pogoji (brez ustreznih sanitarij, malo število sob) in tehnična opremljenost so bili zelo slabi. Za izboljšanje življenjskih pogojev in lažje delo vseh zaposlenih so bile potrebne dozidave in prezidava gradu ter nakupi nujno potrebne opreme.
Prvo medicinsko opremo za domsko ambulanto je leta 1966 podarila skupina raziskovalcev. Plačilo za raziskovalno delo so v celoti namenili v ta namen.
Pred dvajsetimi leti so se z dograditvijo prizidka s 160 posteljami bistveno spremenili življenjski pogoji bivanja v tem domu. Zgradili so novo fizioterapijo in upravne prostore. Obnovili so stare objekte ob gradu in jim dali novo namembnost.
"DOM TIŠJE" se danes lahko pohvali s svojim vodovodom, kanalizacijo, čistilno napravo, sončnimi kolektorji za pridobivanje tople sanitarne vode in urejenim smetiščem, vse v smislu zmanjševanja vsakodnevnih obratovalnih stroškov.
Poleg vsega zgoraj naštetega so "DOMU TIŠJE" dali svoj neizbrisen pečat tudi nekateri zaslužni delavci: Ana Glojek-sestra Astorija.
Dom Tišje
Onaje zmogla vse. Ko ni bilo zdravil, jih je ona dobila pri dobrih ljudeh. Njen delavnik ni trajal 7, ampak 12 ur.
Marija Plečnik - sestra Agneta je s svojim znanjem, delavnostjo in vztrajnostjo vpeljala v dom sistem nege na toaletnih vozičkih in stolih.
Omenim naj še primarija dr. Jožeta Darovca, psihologinjo dr. Marto Gostič - Komar in sedanjega direktorja Gustija Grošlja.
V letu 1987 so v "DOMU TIŠJE" zapisali v knjigo zgodovine prvo poroko in ne zadnjo. Poročila sta se Vencelj Sluga in Barbka Čelešnik, ki sta se spoznala kot varovanca doma.
Danes se oskrbovanci doma, katerim zdravje to dopušča, pod budnim očesom fizioterapevtke vključujejo v aktivnosti delovne terapije (izdelovanje tapiserij, goblenov in mozaikov, šivanje prtov, vžiganje v les. pletenje itd.), urejanje okolice in pridelovanje pridelkov, izleti, proslave, pikniki, prepevanje v pevskem
S proslave
zboru, srečanje s svojci, praznovanje rojstnih dni itd.
Ob visokem jubileju (50-letnici) je delovni kolektiv v domu pripravil proslavo za svoje oskrbovance in njihove svojce. Po govoru direktorja doma so v kulturnem programu nastopili: domači 14-članski pevski zbor, folklorna skupina Javor in Kamniški koledniki.
Danes je "DOM TIŠJE" v čudoviti oazi miru lepo urejen in opremljen v ponos 80-članskemu delovnemu kolektivu, 205 varovancem, Šmartnu, Litiji in Sloveniji.
Tekst in foto: Karolina Šušteršič

Vencelj Sluga in Barbka Čelešnik sta se spoznala kot varovanca doma.
Izdelki oskrbovancev.
mm:
Cesta Zmage 7 1410 Zagorje Ob Savi Slovenija
Tklkkin: 0601/64 366
TEVE VARNOST d o 0
Tovarna Eksplozijsko Urnih Elkktronaprav
ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM
Zaradi selitve v nove prostore oddaja TEVE VARNOST v najem večji del poslovnih prostorov na lokaciji dosedanjega profitnega centra Elektrooprema v Zagorju ob Savi, Podvine 36.
Prostori so primerni za proizvodno in pisarniško dejavnost.
Začetek najema je prve dni novembra letos.
Dodatne informacije dobite v kadrovski službi TEVE VARNOST na telefonski številki 0601/64-366, int. 149. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi.
S____________________________________________________ ^
ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO KUHINJE V NAJEM
TEVE VARNOST gradi na lokaciji PC Motorji magneti v Zagorju ob Savi, C. 9. avgusta 59 nove poslovno-proizvodne prostore, v katerih bo med drugim prostor tudi za kuhinjo oziroma razdeljevalnico hrane za potrebe zaposlenih v TEVE VARNOST-i.
Interesente, ki bi želeli prevzeti v najem kuhinjo TEVE VARNO Sij vabimo, da oddajo svoje ponudbe na naslov kadrovske službe TEVE VARNO Sij Cesta Zmage 7, Zagorje ob Savi. Pogoj za prevzem najema je zaposlitev dveh delavk TEVE VARNOST-i. Del opreme za kuhinjo oziroma razdeljevalnico hrane je na razpolago.
Dodatne informacije dobite na telefonski številki: 0601/64-366, int. 149.
Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi.
Cesta Zmage 7 1410 Zagorje Ob Savi Slovenija
Telefon: 0601/64 366
TEVE VARNOST d,,.



RL<*j» David# z Dobovca jo prav primerna za teden
otroka, l akolv zadovoljni hi morali bili vsi otroci in potem

malokdaj nasmehne
gl™
sosedom ali bližnjim so prlniurjiinio «ami> a spodbujamo, & je ,menjanje, drugimi, saj

x;x:>
fhc
\chc^
	
Kdo je glava družine... in kaj pravi...
Pri nas imamo dve glavi družine. Tosla očka in mama. Vedno skupaj odločata.
Očka j e dobrega srca. Včasih je zgovoren. Kadar je slabe volje, ali če mu nagajam, je resen. Vsak problem pretehta in ga reši kot je prav in v korist vsakogar. Njegov horoskopski znak je tehtnica. Ne mara laži in grdega pogleda. Rad ima ljudi in otroke, ki so prijazni, pošteni in znajo biti prijatelji.
Vedno pravi, da morajo otroci biti pridni. Pravi tudi, da on dela kot hišnik in zasluži denar, otroci pa delajo kot učenci in zaslužijo oceno.
Rado Daradan, PE A. Hokrauta
Mami in oči dobro vesta, kaj je za nas otroke dobro. Vsaj jaz tako čutim. Nikoli se ne prepirata zaradi hišnih opravil. Delo si vedno razdelimo sproti. Včasih se skregata, kadar imata preveč dela in vsak svoje načrte. Takrat se prepričujeta, čigavo delo je bolj pomembno. Mami rada šiva, očeta pa vleče v garažo. Eden pač mora biti v hiši, ker sta oba mnenja, da otroci, sploh če so trije, ne morejo biti brez kontrole. Največkrat oče uresniči svoje načrte. Reče, da ima za postoriti nekaj stvari in
smukne v garažo. Mami se potem posveti nam in pravi, da bo šivanje že počakalo in bo že potrpela kar smo otroci v prvem planu. V časih se prepir vname ravno zaradi nas, nimata pa rada, če se otroci prepiramo med sabo. Takrat nas nekaj časa pustita pri miru, če pa je le prehudo, prva reagira mami. Najprej nas pošlje narazen, potem pa včasih bolj naglas, včasih pa bolj mirno pove, da tako ne gre več naprej in da ti naši prepiri presegajo vse meje. Dopoveduje nam, da se moramo tudi otroci med seboj spoštovati.
Denis Forte, PE A. Hohkrauta
Sanje
Nekega deževnega dne sem se potikal po hiši. Našel sem skrite stopnice. Bile so za velikimi deskami, kot nekakšne poličke v skalovju. Vodile so navzdol v temačno dvorano. V njej ni bilo nič drugega kot stara žoga. Ko sem jo brcnil, je zavpila - AUUU. Ti nisi čisto pri pravi, kaj? Začudeno sem jo vzel v roke in opazil, da ima oči, nos in usta. Kdo pa si, jo vprašam. Povedala ti bom zgodbo, dobro poslušaj.
Jaz sem stari graščak. Nekoč sem živel v tej hiši. Bil sem zelo bogat. Svoje skrinje zlata sem spravil v neki dvorani tu naprej -
do nje prideš po labirintu hodnikov. Čarovnica Grdoba seje hotela polastiti mojega zlata. Vendar seje izgubila v labirintu in umrla. Njen duh pa me je spremenil v žogo, ker ji nisem hotel dati zemljevida. Imam pa spravljenega v sebi. Če ga želiš, me moraš prerezati. Res sem našel zemljevid in z njegovo pomočjo zaklad starega graščaka. V veliki dvorani so bile skrinje samega denarja. Naenkrat za sabo zaslišim rožljanje. Zagledam okostnjaka. Roke so me zgrabile za vrat, komaj še diham in čisto sem že...
Kar naenkrat zazvoni ura. Zbudim se v domači postelji. Spoznam, da sem samo sanjal.
Aleš Železnikar PE A. Hohkrauta
Sanjalo se mi je, da sem čarovnica
Sanjalo se mi je, da sem čarovnica. Postala sem velika in znala sem leteti. Spremenila sem se in začarala zajce, da so postali veverice. Pse sem začarala, da so mijavkali. Na koncu sem začarala še sebe. Postalasem kraljična iz pravljic. Vsi v moji pravljici so plesali in peli, zganjali cel kup norčij. Bili smo pokonci vso noč, nekateri, kot Sneguljčica in sedem palčkov, pašo raje hitro odšli spat. Trnuljčica j e bila dobra in prijazna z mano. Zaspala sem podnevi v gozdu na velikem bogastvu. Ko sem se naveličala živeti v pravljici, sem se spremenila nazaj v človeka. Ko je oče prišel iz službe, nisem bila
ne velika, niti leteti nisem znala, pa tudi kraljična iz pravljice nisem bila. Tudi zajci niso bili več veverice in psi niso znali mijavkati.
Sendi, 3. r. Dobovec
Kaj imam rad
Najraje se igram z avtomobili. Rada jem pomfri in bederce. Ne maram ješprenja in klobas, jezna pa sem, če moram nesti vino v hrib. Če bi mamica imela veliko denarja, bi odšla na Madžarsko. Ko bom velika, bom šla k voj akom. Zame sta najmočnejša na svetu leteči zmaj in Superman.
Manca, 7 let Dobovec
Rad imam avtomobile, rad jem sladoled, torto in čips. Srečen sem, ko mi mamica kupi kaj novega. .Najrajši pa imam bratca Andrej čka. Ne maram rib in graha. Jezen sem, če mi kdo nagaja. Če bi imela mamica veliko denarja, bi si kupila nove hlače. Ko bom velik, bom policaj. Najmočnejši na svetu je velikan!
Pavli, 7 let Dobovec

TORI
RAČUNALNIŠKA
GRAFIKA
I N
TISK
I
Računalniško oblikovanje in tisk
*	časopisov
*	internih glasil
*	knjig
*	pisanje in tiskanje not - notografija
*	propagandnega materiala (prospektov)
*	oblikovanje - napisov, emblemov
*	plakatov
*	tipkanje in oblikovanje tekstov in tabel
*	vizitk
*	samolepilnih etiket
*	obrazcev - dobavnic, faktur (samokopirnih)
*	fotokopiranje
*	spiralna vezava
*	izdelava map
*	izdelava koledarjev
Posebna ponudba
*	barvni color tisk
*	fotokopiranje
*	A4 stran samo 8 SIT
*	A4 mavrica samo 12 SIT
*	fotokopiranje na paus in prosojnice
BARVNO
FOTOKOPIRANJE
-	z možnostjo povečav do 2xA0
-	fotokopiranje z diapozitiva
"TORI računalniška grafika in tisk Trbovlje, Trg F. Fakina 2a, tel.: 0601/27 250, 61 229

AVTO KOVAČIČ
“s (3B>toyota
Tel.: 0601-20-612
Toyota - vozila, ki imajo po nemških statističnih podatkih najmanj okvar
-	vsa vozila imajo 16V motor
-	vsa vozila imajo airbag
-	garancija 3 leta ali 100.000km
Na zalogi COROLLA18kombi 4W0,rt8d(ametalna,četo33100 OEM,do Atelje
5r'.n,'55r”
STAR LET 1.4XLi	19.748 DEM
COROLLA 1.4XLi HB	25.639 DEM
COROLLA 1.8 kombi 4WD	32.623 DEM
HAICE kombi-bus 2.4TD	35.260 DEM
CARINA 1.8	37.180 DEM
RAV -4.3v	37.333 DEM
CELICA 1.8 STi	40.290 DEM
servis prodaja avtokleparstvo avtoličarstvo rent a car
il^Z457L?©[HD0£\ h3so\7©(3
Borovniško naselje 7 1412 Kisovec tel.: 0601/71 331
NAJ VAS ZIMA NE
PRESENETI!
zsoroemOa Ktisevaa
organizira brezplačen preventivni pregled vozil vseh znamk pred zimo.
Od 14.10.1996 do 14.11.1996.
Delo gratis, plačate samo porabljen material.
Zimske gume
NOKIA, MICHELIN, GOODYEAR, HANKOOK, SAVA že na zalogi.
Vse informacije vsak delavnik po telefonu 0601-71 -331 od 8.00 do 16.00 ure.
Se priporočamo!
darilo ob nakupu staro za novo - kredit - leasing
Odprto vsak dan od 7-19 in sobota od 7-14.

m
f M Š
Braser (ZDA -1996, Wamer Slovenija)
Eraser oziroma Izbrisovalec ali kar Radirka, kakor so ga dobesedno prevedli v napovedniku za portoroški kino Avditorij, nima uradnega prevoda. Veijetno zato, ker ni so našli ustrezne besede, pri kateri si ne bi polomili jezika. Film, kije Arnoldu Schvvarzeneggeiju pisan na kožo. Lik Johna Krugerja predstavlja nekakšno mešanico med Tcrminatoijem in Commandom, ki nedvomno doseže svoj cilj in namen.
John Kiuger je neuničljiv, najboljši in oh-in-sploh član strogo varovanega ameriškega vladnega urada, ki skrbi za zaščito prič. Priče so ponavadi zlikovci, Id izdajo svoje nadrejene v zameno za lagodno življenje pod novim imenom. Nekega dne pa mora Kruger izbrisati Lee Cullen (Vanessa Williams). Lee je, za razliko od ostalih zaščitenih prič, vzorna državljanka in resnična poštena oseba. To seveda ne moti ljudi, ki ji strežejo po življenju, saj je videla preveč. Lee je namreč uslužbenka v vodilnem računalniškem podjetju, ki se na tihem ukvarja z raziskavo smrtonosnega orožja, ki bi v napačnih rokah lahko pomenilo začetek tretje svetovne vojne. Ko po naključju odkrije načrte za omenjeno orožje, seveda takoj sporoči FBI. Ker pa njen šef, ki je mimogrede sam vpleten v zaroto, nima posluha za njene domoljubne namene, se stvari zelo hitro nevarno zaostrijo. Lee se pred očmi sesuje življenje in Kruger je mož, ki ji bo dal novo identiteto in jo spravil na varno. Vendar stvari ne grejo brez zapletov. Nekdo znotraj Krugeijeve organizacije začne pobijati, priče za katere ne bi smel vedeti nihče zunaj programa
	m jr rm
sH	H - krij	*
za zaščito prič. Lee je spet v nevarnosti, zato jo Kruger na lastno pest skrije in zaščiti pred preganjalci. Nazadnje Krugerja obdolžijo izdaje, tako da ostane resnično sam. Zaupa lahko le še Lee, saj je tudi njej ostal samo še on, kot zadnje upanje. Skupaj se podata na nevarno nalogo, razkrinkati pravega izdajalca in onemogočiti prodajo smrtonosnega orožja ruskemu teroristu.
Režiser Charless Russel (njegov zadnji film je bil Maskaz Jimom Carreyem) je uspešno vodil igralsko ekipo skozi vrsto akcijskih prizorov, podprtimi z obilo pirotehničnih in računalniških učinkov. Vanessa NVilliams se je v svoji prvi akcijski vlogi dobro odrezala, čeprav to ob veteranu Amiju ne bi smelo biti pretežko. Skratka, akcija spet vredna Amijevega imena, ki ljubitelje dotičnega igralca in žanra prav gotovo ne bo razočarala.
F*emske noViC*
Potem ko sta se supermodelaNaomi CampbeUinCindyCrawford odločili bolj ali manj uspešno poskusiti v igralski koži, se je Claudia Schiffer pri 26-ih letih odločila, obesiti manekensko kariero na klin in stopiti pred filmske kamere. Snemala bo z režiserjem Abelom Ferraro (Body Snatchers, Bad Lieutenant).
Najnovejši Star Trekje že nared. Zaradi podobnosti zAlicnom 4 (Alien: Ressurection) so spremenili naslov iz Star Trek: Ressurection v Star Trek: First Conntact. To bo prvi pravi TNG film (nastopali bodo samo igralci iz televizijske serije TNG). Zgodba bo hitrejša, bolj napeta, veliko vesoljskih bojev z Borgi - izredno razviti roboti, Id delujejo kot en um, ki si prizadevajo podjarmiti človeško raso. Premiera bo 22. novembra tega leta.
In kdo se je v preteklem mesecu uvrstil nalestvico filmov, ki so prinesli preko 100 milijonov zelencev? ID4 s preko 285$ milijončki, Tvvister 240$, Mission Impossible 180$, The Rock 130$, Nutty Professor 120$, Eraser 100$ in A Time to Kili 100$. Pri nas si boste zgoraj naštete lahko ogledati v roku dveh mesecev, vkotikor še niso bili na sporedu.
Jean-Claude Van Damine se vrača z Natasho Henstridge
(nepozabne lepoticeizSpecies-(V rste) v akcijskem filmu Maximum Risk, v katerem nam mišicaiz Bruslja pokaže to, kar pač najbolje zna - borilne veščine. Tokrat igra upokojenega francoskega vojaka, ki semoraizdajati za svojega brata-dvojčka, za katerega do tega trenutka sploh ni vedel, da bi odkril razlog zanjegovo smrt. Odpotuje v New York in se poda v tamkajšnje podzemlje. Pri iskanju mu pomaga bratovo dekle (Natasha Henstridge). Filmu j e zaradi majhne konkurence ob koncu preteklega tedna uspelo priti na vrh lestvice z borim zaslužkom 5.61$ milji
Na dmgem mestu (4.71$) se je znašla simpatičnapripoved Fly Away Home, posnetapo resničnem dogodku. Jeff Daniels igra očeta Anne Paquin (Klavir), ki se je po tragični izgubi
matere v prometni nesreči zaprla v svoj svet na kmetiji, kamor sta se z očetom in njegovo novo izvoljenko preselila. Anna posvoji jato gosi in jih na koncu z očetovo pomočjo v doma sestavljenem letalu popeljeta na jug...
Šele dvanajsto mesto je zasedla romantična melodrama Feeling m Minnesota (1,6$).Keanu Recves seje
zaradi tega filma odpovedal sodelovanju v nadaljevanju mega uspešnice Speed (Hitrost). Keanu igra enega od dveh bratov, med katerapride lepa plavolaska Camcron Diaz (Maska).

The Island of Dr. Moreau je s prvegamesta v prvem tednu zdrknil na osmo, nato pa na trinajsto mesto s skupnimi 20$ milijoni. Srhljivka, posnetapo istoimenskem romanuH.G. Wellsa (letos roman praznuje 100. obletnico), je že njegova tretja ekrani zacija. V najnovejši različici nastopa Marlon Brando v vlogi izgnanega znanstvenika, ki v svojem laboratoriju vzgaja genetske križance človeka in zveri, katere nadzoruje z elektronskimi vsadki. Njegovega pomočnika Montgomeryja igra Val Kilmer.
Uri
NAGRADNA
IGRA
Vprašanje bo tokrat v znamenju zmagovalca B eneškega film skega festivala. Torej, za kateri film je Neil Jordan dobil Oskarja z.a izvirni scenarij leta 1992 in si s tem pridobil svetovno slavo? Za pomoč naj povem, da muje Clint Eastvvood z Unforgiven pred nosom speljal Oskarja za najboljši film in da je z istoimensko skladbo takrat znova zablestel pozabljeni angleški pevec Boy George. Nagrade so, kot doslej, v obliki brezplačnih vstopnic za filmsko predstavo enega od kinematografov v Zasavju.
Zmagovalci Beneškega mednarodnega filmskega festivala
Letošnji festival je bil že 53-ti po vrsti in je najstarejši še živeči filmski festival na svetu. Od leta 1979 ga prirejajo vsako leto v septembru, kar mu je prineslo slavo podeljevanja resnejših in prestižnejših nagrad v jesenskem obdobju. Američani namreč raje prihajajo na majski Cannes, kjer promovirajo svoje poletne filmske hite. Žiriji je letos predsedoval kontraverzni režiser Roman Polanski. Ogledati so si vseh 17 filmov v tekmovalnem delu in se odločili takole:
-	Zlati lev za film: režiser Neil Jordan za film Michael Collins
-Posebna Grand prix nagrada žirije: režiser Otar Iossetiani za film Brigands (za briljanten, ironičen in bridek komentar glede zlorabe utopije)
-	Pokal Volpi za najboljšo igralko: Victorie Thivisiol v filmu Ponette, režiserja Jacquesa Doitiona
-	Pokal Volpi za naj bol jšega i gralca: LiamNeesonv filmu Michael Collins, režiserja Neila J ordana
-Nagrada Osellad'Oro za scenarij: Arturo Ripstein za film Profundo Carmesi
-	Nagrada Osella d'Oro za scenografijo: Arturo Ripstein za film Profundo Carmesi
-	Nagrada Osella d'Oro za glasbo: Arturo Ripstein za film Profundo Carmesi
-	Pokal Volpi za najboljšega stranskega igralca: Chris Penn za film The Funeral, režiserja Abela Ferrare
Uri
MISIJA: NEMOGOČE
DD Zagorje: 3.10. do 8.10.
Kino Hrastnik: 10.10. do 13.10.
ZGAGA
DD Zagorje: 11.10. do 15.10.
DD Zagorje: 23.10. do 27.10. HUDIČEVKI DD Trbovlje: 8 10 do 10.10. Kino Hrastnik: 16.10. do 20.10.

SlP
....
■k<-y£:+>:
ZOB DO GROBA

Ukradena srca (Stolen Hearts, ZDA -1996, Wamer Slovenija)
Včasih slabila za romantično komedijo dovolj moški in ženska v romantičnem okolju in zgodba seje kar sama spletla okoli njiju (Audrey Hepburn in Gregory Peckv Rimskih počitnicah). Časi se spreminjajoin tudi pojmovanje romantičnega ni več to, kar je bilo. Le kako bi si drugače razložili nič kaj romantičen odnos med bivšo natakarico Roz (Sandra Bullock) in priložnostnim roparjem Frankom (Denis Leary), ki mu, po pravici povedano, pošteno delo nič kaj ne diši. Roz sicer takšno življenje ni pretirano všeč, sicer pa se nad lahko pridobljenim denarjem
pretirano ne pritožuje. Kljub vsemu si Roz želi ustaljenega življenja, brez stialiu pred policijo. Zato prisili Franka v zaobljubo, da bo tokratni roparski podvig njun zadnji.
Frank sprejme donosno nalogo, ki mu jo ponudi njegov bratranec Beano. Naloga se zdi preprosta, saj morale ukrasti dragoceno sliko in jo dostaviti kupcu na prelepem otoku Nove Anglije. Seveda imata že pred prihodom na otok kup težav v obliki razbesnele patrulje ducata policijskih avtomobilov. Da pa bi bila mera polna, se agentu FBI 0’Ma!leyu tatvina zdi sumljivo podobna tatvinam zloglasnega ropaija umetnin, čeprav so ga že pred desetimi leti razglasili za mrtvega. 0'Malley paše kar vztraja, kermuje takrat, po njegovi teoriji, ušel le za las. Po prihodu na otok se po naključju znajdeta v bogati hiši, katere lastniki so na dopustu. Kmalu ju preseneti radovedni sosed, saj ne ve nič o njunem prihodu. Gladko se mu zlažeta, da sta prijatelja lastnikovega sina, ki ju je zadnji trenutek povabil v prazno hišo. Pomirjeni sosed, kije mimogrede strasten osvajalec ženskih src, ju povabi na domačo zabavo. Stvari se še bolj zapletejo, ko Frank iz televizijskih poročil izve, da je slika vredna veliko več, kot si je sploh lahko predstavljal. Medtem ko čakata na zmenek s skrivnostnim kupcem, se njun odnos vedno bolj zapleta in na dan prihajajo Rozina stara pričakovanja in razočaranja, kijih Frank nikakor ne more razumeti. Rožnato najde uteho pri uglajenem sosedu, kar Franku ni niti malo všeč...
Romanca se med stalnimi bolj ati manj zabavnimi zapleti in pogovori počasi razgubi, kljub prelepim posnetkom pokrajine in uigranosti glavnih dveh igralcev. Sandra Bullock je v primeijavi z njenimi prejšnjimi vlogami malce manj prepričljiva, saj igra odločno, prebrisano in drzno dekle, ki ve, kaj hoče. Denis Leaiy je ostal zvest svojevrstnemu humorju, s katerim se je tako dobro izkazal v družbeno kritičnih spotih na MTV-ju pred nekaj leti. Film se začne zelo obetavno, vendar mu proti koncu poide sapa. Škoda.
7pm:
Narečna popevka
Skupina Veter (na sliki v stari zasedbi), bo tudi letos nastopila na Narečnem festivalu.
V	Sloveniji je že dlje časa opaziti, da razni festivali tako ali drugače nazadujejo ali pa stagnirajo. Znane so zgodbe o Pop delavnici, pa razni prepiri okrog tega, kje se bo odvijal popularni festival Melodije morja in sonca. Kje so zlati časi Slovenske popevke, ki je (vsaj) za tiste čase ob najboljših slovenskih izvajalcih prinesla tudi obilo dobre glasbe? Žal jih ni več. Tako nam ob različnih "vaških" koncertih preostajajo le še narodnozabavni festivali, omenjeni MMS, ter tradicionalni festival Narečne popevke v Mariboru.
Festival Narečne popevke v mariborski dvorani Tabor bo tudi letos. In sicer to soboto. 5. oktobra. Če za hip pogledamo v zgodovino, se je prvi festival Narečne popevke odvijal pred natančno 34-inri leti. Prvi, ki so festival organizirali, so bili člani mariborske Katedre. Prireditelji so se z leti menjavali, zadnjih nekaj let pa se festival odvija pod okriljem mariborskega radia. Če smo pošteni, bo letošnji festival 29. po vrsti, saj je zaradi različnih razlogov petkrat odpadel. Kako pomembni so takšni festivali za mlade, še neuveljavljene skupine ali pevce, pove tudi naslednji podatek. Širši slovenski javnosti so tudi s pomočjo Narečne popevke postali znani takšni pevci, kot so npr. Edvin Fliser, Alfi Nipič ter Alenka Pinterič.
V	zadnjih letih je najpopularnejših pevcev na festivalu le še za vzorec. Odločili so se pač, naj nastopajo raje tisti, ki še niso zelo znani. Tako je postal festival nekakšna odskočna deska za nastopajoče. Tudi pogled na šestnajst
finalistov letošnjega leta potrjuje zgoraj navedeno. Nataša Mihelič, Majda Pečarič & Toni Kapušin, Jože Skubic, ans. Relax, Vesele Štajerke, Zasavci, Milan Zadnik & duo Banana, Kristali, Patricija Diklič, Baroni, ans. Ekart, Veter & Črt Kanoni, Darko Kegl, Maja Pur, Metulj, ter ans. Classic. Tudi skupine ter posamezniki iz Zasavja že leta krojijo vrstni red na festivalu. Od Mladih upov, Aleksandra Ježa, ter zadnja leta Vetra in Zasavcev. Prav Zasavci so bili lansko leto moralni zmagovalci festivala. Njihova pesem Prija'tu, pij pučas, je bila po mnenju mnogih najboljša pesem Narečne popevke 1995.
Ker so se zadnja leta pojavljali očitki, da na festivalu nastopa preveč izvajalcev iz Štajerske, Koroške ter Prekmurja, so bili člani žirije letos pri izboru finalistov še posebej pazljivi. Tako letos skupine prihajajo iz praktično vseh koncev Slovenije. Če se boste v soboto odpravili v Maribor, še tale podatek. Najdražja vstopnica (za parter) stane 1.500 tolarjev, v odmoru pa bo nastopala HelenaBlagne. Sicer pa lahko festival spremljate tudi v neposrednem TV prenosu na TV Slovenija 1, ah pa ga poslušate na valovih prvega programa radia Slovenija, ter mariborskega MM1.
Tomaž A. Štojs
Novi
Requiem
Skupina Requiem pripravlja novo ploščo, ki bo tematsko vezana na televizijo. Ker so pri produkciji uporabili drugačne prijeme, kot smo jih pri nas vajeni, so s pripravami na snemanje pričeli že avgusta. Nedvomno jim bo v veliko pomoč tudi Tomaž Domicelj, sicer lastnik založbe DOTS records. Tomaž bo ploščo pri svoji založbi izdal, nedvomno pa bo fantom pomagal tudi z različnimi nasveti.
TAŠ

Dosjeji X
The X files (The UNopENEd FiIe), ZDA, 1996,
T\VENTiETh CENTURy Fox/KARANTANijA
Paranormalne aktivnosti. Neznani leteči predmeti. Okultizem. Stvari, pri katerih navadni Zemljani skomignejo z rameni ali pa se jim naježijo lasje. Mednje pa ne sodi agent FBI Fox Mulder, ki je z njimi popolnoma obseden.Ko se skupina anarhistov dokoplje do tajnih vladinih dosjejev o obstoju izven-zemeljskih bitij in jih izročijo Mulderju, se zanj prične razkrivanje resnice. In tudi najhujša mora.
Dogodki ga pripeljejo v puščavski del Arizone, kjer Navaho indijanci odkrijejo na videz zapuščeno vesoljsko ladjo natrpano s trupli. Je zgolj naključje, da so tudi skrivni dokumenti napisani v njihovem jeziku?
Mogočniki v vladi pa si ne želijo razkriti resnice. Muldetjevo življenje ni v primerjavi z njo vredno nič. Ob strani mu stoji edino agentka Dana Scully. Čeprav je tudi ona sprva
nezaupljiva do njegove pretirane želje po resnici, pa ga vseeno zaščiti. Skupaj sestavljata grozljiv mozaik preteklosti. Ljudje okrog njiju izginjajo ali umirajo. Nihče več ni varen.
Ustvaijalcem filma je uspelo, kar uspe le redkim. Najti tisto pravo zmes akcije, mističnega in resnice ter ustvariti prvovrstno znanstveno-fantastično dramo. Podobno kot nasprotnik manipulira z Mulderjem, tudi Dosjeji X manipulirajo z gledalcem. Ko ugotoviš, za kaj v resnici gre, se stvar nepričakovano obrne v drugo smer. Dosjeji X so postali pravi kult. David Duchovny alias Max Mulder (videli smo ga v prav tako kultni nadaljevanki Twin Peaks ter filmih Beethoven in California) in Gilliam Anderson alias Dana Scully pa sta z njimi dosegla svetovno slavo.
Tudi po ogledu tega filma pa bo skrivnost še vedno skrivnost. Odgovor in resnica pa bosta še vedno skrita čakala tam nekje zunaj. Čakala, da ju nekdo odkrije.
°cena; trčrfrti
Santini
~iononnnonongionr]8fTTioinf'F3nr!^^


Ifc
.d$..
a imiiiiia1,::-::
hčer Agropop. Člani najboljše agro-kmetijske
.	- L —	-	„ i .	--

«-* Pcsmi' V »i«i Meri „ ji pri
ip||iyu pesmi rta siutij pc.mnsili lazlSSni
Pevka Louise je verjetno znana
..... marsikateremu ljubitelju glasbe. Svojo f
pmjeki, prepustila Buz, A. Kolencu. Kot	in v
lc—st:trs^L: -- -	~
.. tszzzztzzZ
........
»d Skupi™ Bahjdou Zoo, potem danes
Tudi na popularni MTV imajo svoja
ZKZzzzrzzz —■ n*™—~ -
.
izjemno popularne, kljub temu pa se tudi njim kdaj "zalomi". Zelo neprijetno stvar je povzročilo snemanje omenjene oddaje s popularnimi Oasis. Res da so jo posneli, predvajali pa je ne bodo. In kje tiči razlog? Zaradi bolezni pesmi namreč ni prepeval glavni vokalist Liam. To je storil kar njegov brat Gallagher, kar pa vodilnim seveda ni bilo všeč.
TAŠ

Globoko v žuru
O Cherie bandu bomo na naših straneh še pisali. Zaenkrat le tole: pop rockerji, katerih skladba Globoko v meni si ti se že prijema na radijskih valovih, bodo to soboto ob 20. uri igrali v Domu Svobode v Trbovljah. Na koncertu se bodo predstavili tudi domači rockerji Bohem.
*
TiP
Naše delo je timsko
Vse skupaj se je začelo z razpisom, kjer je bila v konkurenci še dveh kandidatov izbrana za novo novinarko na Radio Trbovlje. Njeno prvo delo je bilo v mladinski oddaji in poročanje kratkih vesti iz Hrastnika. Ko smo omenili Hrastnik, vam najbrž veliko izbire ni ostalo. Če pa povemo še to, da je letos avgusta dobila jubilejno nagrado ob 20. obletnici delovanja, dvomov verjetno ni več. Danes vam bomo torej na kratko predstavili Vojko Povše - Krasnik.
Kot je bilo že omenjeno, Vojka letos obhaja že 20-letnico svojega delovanja. V tem času je imela sicer tudi nekaj možnosti, da bi odšla na drugo delovno mesto, vendar kot sama pravi: "Tam kjer si, ostajaš. Poženeš korenine, spoznaš ljudi okrog sebe in se težko ločiš od tega."
Sicer je Vojka med drugim že precej časa tudi redaktorica (če ne veste, imajo redaktorji svojo pisarno v kletnih prostorih stavbe). Tako vsakdan pol delavnika preživi v redakciji, vsak tretji teden, ko pride na vrsto kot redaktorka (oba preostala redaktorja smo v naši rubriki že predstavili), pa ima spodaj še več dela. Kot redaktorka pripravlja oddaje oziroma razporeja delo, usklajuje termine s sogovorniki, nadzira delo na terenu,... Skratka, daje celostno podobo enotedenskemu programu -s pomočjo sodelavcev, seveda. Kajti vsaj radijsko
novinarstvo, je timsko delo.
Delo na radiu vključuje tudi veliko terenskega in popoldanskega dela. Terensko delo pomeni za novinarja predvsem to, da je moderator in hkrati voditelj svoj e oddaj e, omogoča pa tudi spoznavanje
Novinarka in redaktorica Vojka Rovše Krasnik
lepot naše Slovenije in ljudi in njihovih različnih značilnosti. Popoldansko delo pa prinaša predvsem razne sestanke, dogovarjanja s sogovorniki, redne popoldanske oddaje,... Vsekakor mora biti novinar buden in v toku dogodkov 24 ur na dan.
Vojka predvsem rada dela razne reportaže in tematske oddaje, po vsebini pa so to predvsem gospodarske, politične oddaje, poroča o dogajanju v Hrastniku, pokriva tudi zdravstvo, šolstvo, šport pa raje prepušča moškemu osebju.
V mnogih oddajah imajo voditelji povabljene razne goste. Ker oddaje potekajo v živo, je za novinarja kar nekoliko neprijetno, če sogovornik ni zgovoren, če ima tremo. Vojka skuša svoje goste razbremeniti treme, že pred obiskom v studiu jih prosi, naj s seboj ne nosijo listov, da bi z njih brali odgovore na njena vprašanja. Reče jim, da naj ji odgovarjajo, kot da ona o njih nič ne ve. Potem skuša voditi pogovor tako. da se lahko gost čimbolj razgovori. Vsekakor pa je za novinaija dobro, da o sogovorniku ali na splošno o temi, ki jo obravnava, pozna ključne stvari.
Tudi Vojka ima pri svojem delu določena načela. Meni, da mora novinar poznati svoje področje, po možnosti čim širše. Za vsako posamezno nalogo pa se mora še posebej pripraviti. ® Verjame tudi, da življenje ni ne črno ne belo, o ampak sivo. Zato tudi meni, da poslušalcev ni § trebarazbuijati z alarmantnimi stvarmi, kajti včasih S je veliko odvisno od tega, na kakšen način novinar ^ sporoči informacijo.
Branka Jan
TRBOVLJE
Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228
t/	i
1 .-1. SN00PV - Ti moja dolina (4)
2.	-3. AN1KA HORVAT - Lahko noč Piran (3)
3.	-4. AGR0P0P - Plešemo po mizah (5)
4.	-5. FARAONI - Sem takšen (ker sem živ) (2)
5.	-/. DOMINIK K0ZARIČ-Spomni se name (1)
1.5. ŠPICE GIRLS-Wanabe (2)
2.	-1. KELLV FAMILLV - Ares Oui (3)
3.	-1. ROBBIE VVILLIAMS - Freedom (4) 3.-4. GL0RVA ESTEFAN - VouTI be mine (5) 5.-Z. DUNE - Millions miles from home (1)

u Glasujem za:
Mol naslov:

m

Otvoritev igrišča na Podkumu
Podkum - Krajevna skupnost Podkum in ekipa malega nogometa Trgovina Čop sta v soboto in nedeljo, 28. in 29. septembra, organizirala turnir v malem nogometu na novem asfaltnem igrišču pri OŠ Podkum. Udeležilo se ga je 18 ekip, ki so bile razvrščene všestskupin. Prvouvrščene ekipe vsake skupine so se uvrstile naprej oz. v polfinale, kjer se je igralo na izpadanje. V finale so se uvrstile ekipe Ni da ni iz Zagorja, Bistro Domino Dol in Kumplast L'MUHY Zagorje.
Rezultati finalnega troboja: Bistro Domino-Ni da ni 3:1, Bistro Domino-Kum plast L'MUHY 4:1, Ni da ni-Kum plast L'MUHY 3:1 po kazenskih strelih.
Končna uvrstitev naj boljših ekip in nagrade: 1. Bistro Domino (pokal in odojek, ki ga je prispevalo podjetje ABC-TGM Trbovlje, 2. Ni da ni (pokal in darilni paket Kolinske), 3. Kumplast L'MUHY (pokal in srna v omaki, LD Podkum). Pokal za naj strelca je dobil Radenko Ristanovič, pokal za naj vratarja pa je dobil Mitja Jontez iz ekipe Bistro Domino.
Organizatoiji so obdarili tudi 4., 5. in 6. uvrščeno ekipo. Nagrade so prispevali Pivovarna Laško, Palma bar ter organizator.
Potrebno je poudariti, daje turnir potekal v res pravem športnem vzdušju, saj sije tekme ogledalo v obeh dneh kar nekaj sto gledalcev. Po zagotovilu orga-nizatorjev bo turnir malega nogometa postal tradicionalen, zato že sedaj vabijo vse sodelujoče ekipe na ponovno športno srečanje, ki bo drugo leto.
Uspešno izvedbo turnirja so omogočili sponzorji, katerim se organizator zahvaljuje: časopis Zasavc, Trgovina, gostilna in prevozništvo Čop, Kolinska Ljubljana, Gostišče Cele-stina, KumplastMarinka Ule, ABC TGM Trbovlje, Avtoprevozništvo Mirko Levec, Restavracija Zlatorog, Avtoprevozništvo Drago Martinčič, Avtoservis Marjan Žibret, Mizarstvo Roman Odlazek, AQUA, Avto KBM, TSG Sandi Lunar, Avto-kleparstvo Jereb, Zlatarstvo Mravlje, Ford Servis Hribar, Avtohiša Kržišnik, Avto-elektrika Tempra d.o.o., Frizerstvo Zupan, Trgovina Jurca Biserka, Celestra Ljubljana, Palma Bar - Beti Dolanc.
Igor Gošte
NOGOMET
Težka zmaga
Rudar - ERA Šmartno 1:0
Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 500, sodnik Turk (MB), strelec Kem (47 - 11 m).
Rudar: Pintol, Kirbiš, Florjane (Žibret), Hadžič, Buovski, Kern, Čuk, (Dolenšek), Alič, Holešek, Ramšak (Sotenšek), Borštnar.
ERA Šmartno:	Kaličok,
Omeragič, Jeseničnik, Bulajič, Polovšak, Irman, Stojko, Grobelšek, Marinček, Radinovič, Kovačič (Stefančič).
Trboveljčani so dosegli pomembno zmago v boju zasredino lestvice. Do te zmage pa so prišli po ogorčenem boju s solidnimi gosti in bili najmanj enakovreden nasprotnik borbenim in resnici na ljubo, srečnejšim gostiteljem, ki so poleg tega imeli zelo razpoloženega vratarja. Kljub temu pa je zmaga rudarjev popolnoma zaslužena. Znali so doseči gol, kar gostom ni uspelo. Odločilni goljedosegeljože Kern v začetku drugegadela, potem ko so gostje s prekrškom zaustavili
domačina Holeška. Sodniku ni preostalo dru gega kot da je pokazal na enajstmetrovko. Tekma sama ni bila lepa za oko, kar je po svojem razumljivo, če vemo, v kakšnem stanju je trboveljsko igrišče. Na takšnen igrišču so imeli gostitelji prednost. Njihov koncept igre je bil bolj primeren takšnemu terenu kot pagostom.ki so bili tehnično boljši, a teren ni omogočal kratkih podaj. Domačini so se znali prilagoditi pogojem in z borbenostjo in disciplino zasluženo slavili. To pa je bil tudi cilj.
J.P.
Najbolj realno
Jadran Šepič - Zagorje 1:1 (1:1)
Igrišče v Krvavem potoku, gledalca 102, sodnik Bohinc (Škofja Loka), strelca 1:0 Zobec (10), 1:1 Druškovič(38).
Jadran: Maksič, Jusič, Dulaj, Zonta (Opara), Šprager, Vatovec, Božičič, Bizjak, Zobec, Koradin, Pertinač (Gregorčič).
Zagorje: Bantan, Repovž, Šink, A. Kurež, M. Kurež, Kranjc (Kovač), Rižnar (Grden), Breznikar, Druškovič, Petrušič (Guna), Grčar.
V nedeljo smo bili priča dinamični, lepi predstavi obeh ekip. In nenazadnje je obveljajo, da je neodločen izid najbolj realen.
Čeprav na začetku tekme ni bilo pričakovati, da bodo gostje osvojili točko, saj je že v 10. minuti Zobec popeljal domače v vodstvo. Izenačil je v 38. minuti Druškovič po lepi akciji Petrušiča in A. Kureža. Velja omeniti sodnika, ki je obe ekipi oškodoval za 11-metrovki.Bantan, vratar Zagorjanov je branil fenomenalno. Gostje so imeli naj lepši priložnosti v 73. minuti prek A. Kureža in Grčarja. Srečanjepani minilo brez poškodb. Najbolj stajo skupila najboljši igralec tekme Kranjc (gleženj) in Petrušič (pretres možganov), a upajmo, da bosta do naslednjega kola že nared.
P.M.
Remi v gosteh
Ilirija-Litija 2:2 (2:0)
Ljubljana, igrišče vZgornji Šiški, gledalcev 150,strelcazaLitijoBegič in Žganec.
Litija: Pograjc, Zupančič (Agatič), Karamarkovič, Props, Uršič, Begič, Zajc, Žganec, Vehabonič, Žust, Mele.
Lilijani so po porazu v prejšnjem kolu tokrat z gostovanja pri sosedih iztržili točko. Po nekaj slabši predstavi v 1. polčasu, ko so jih domači nadigrali in dosegli 2 gola, lahko pa bi še kakšnega, so jim Lilijani z isto mero vrnili v 2. polčasu. Lahko pa bi celo zmagali,

če bi srečanje trajalo kakšno minuto dlje, saj so napadaliz vsem orožjem. Pravzaprav pa so bili bliže zmagi tudi domači, ki so pri izidu 2:1 zastreljali 11-m.
S.K.
ROKOMET
Skoraj dve uri
Inženiring Šarbek-ChioBesnica 23:24 (11:11)
Športna dvorana Litija, gledalcev 100, sodnika Štern (Sevnica) in Sardinšek (Brežice).
Inž. Šarbek: Jere, Peterlin J. 2, Peterlin L., Kogovšek T. 4, KogovšekB. 4, Šmejc,Gradišek5, Dobravec 2, Gorišek, Zupan, Verbajs 6, Doblekar.
Chio Besnica:	Peternel,
Miklavčič, Nedeljko 4, Šink 4, Rauter 6, Derling 2, Bajt 4, Koren 2, Markič 2, Kalan, Bolka.
V daleč najslabšemrokometnem srečanju v zadnjih dveh sezonah smo lahko videli marsikaj, kar rokometno igro ne dela zanimivo in odganja še tiste gledalce, ki si vzamejo čas in si o gledajo srečanje. Kopica napak preko cele tekme, zgrešen podaje, svoje pa sta dodala še sodnika, ki sta se nekajkrat kar izgubila, vendar pa velja v isti sapi povedati, da nista vplivala na rezultat. Srečanje so bolje pričeli gostje, ki so povedli v 5. minuti s 3:0. Domači so "krompirčke" lovili skozi ves prvi polčas le v 13. in 27. minuti jim je uspelo izenačiti. Začetek 2. polčasa ni bil nič boljši kot prvi, saj kar 6 minut nismo videli gola. Po vodstvu domačih 12:11 pa so gostjenekako zadržali prednost dveh golov vse do 52. minute, ko je bilo spet izenačeno. Po tem izenačenju so domači še drugič povedli z golom razlike, zapravili dve sedemetrovki in protinapad ter v 57. minuti novo izenačenje. V predzadnji minuti sta obe ekipi dosegli še po en gol, zadnj i napad domačih so gorenjci prekinili s prekrškom za sedemmetrovko. Toda ta "nagrada" za odigran napad je postala mora. Tako, kot že nekajkrat v zadnjem času Šarbki nimajo zanesljivega izvajalca najstrožjih kazni. Tokrat je na črto stopil kapetan Kogovšek, ki pa 25 sekund pred koncem ni zadel, gostj e pa so v protinapadu dosegli zmagovit gol preko Šinka. Resda so imeli domači nato še 9 sekund za napad, ki so ga gostje prekinili s prekrškom na 9 metrih, a je tudi zadnj i strel solidniPeternel obranil.
Velik uspeh v Nemčiji
Zagorje - V Nemčiji v mestu Spigelau je bil v soboto, 28. septembra, mednarodni turnir borilnih veščin. 270 tekmovalcev iz sedmih držav (Nemčija, Češka, Slovaška, Madžarska, Luksemburg, Avstrija in Slovenija) je tekmovalo v športnih borbah in katah (namišljena borba z več nasprotniki) v šemi kontaktu (udarec s kontrolo).
Turnirja v Nemčiji so se udeležili tudi mladi športniki iz kluba Pon-Do- KwanZagoijeinIzlake. Njihovi rezultati so pred končnico državnega prvenstva več kot spodbudni, saj so Sašo Plemenitaš, Klemen Buzina, Zagorje, Primož Bračič, Zagorje in Brigita Plemenitaš, Izlake, v svojih kategorijah zmagali, druga mesta so osvojili Klemen Juvan, Zagorje, Miloš Rozman, Izlake, Jernej Grčar, Zagorje. Tretjamesta sta osvojilalvan Bogataj in Brigita Plemenitaš, oba Izlake, 4. mesto Dino Kopušar in Bojan Forte, oba Zagorje.
I.G.
č	-----
Vratar gostovje edini, ki si zasluži omembno, vse ostalo pa smo zapisali v uvodu s sobotne tekme. Lahko pa za konec rečemo, daje tekma s prekinitvami (ki so bile potrebne ali pa ne) trajalo kar 1 uro in 50 minut, kar je svojevrsten rekord v litijski dvorani.
S.K.
Načrtovani točki
Dol TKI Hrastnik - Grosuplje 31:24
Hrastnik, športna dvorana, gledalcev 250, sodnika Svoljšak (Skolja Loka) in Dolanc (Kranj).
Dol TKI: Sikošek, Šterbucl 2, Hribar,Maček 3, Piškur l,Čapka2, Moljk 4, Oblak 2, Raušl 11, Vidmar
2,	Selak 4, Pavlič.
Grosuplje: Jambrovič, Delič, Ilc 7, Karupovič, Ljubanovič 5, Guzelj
3,	Zrnec 2, Mihelič 3, Koščak, Ham 1, Krajc.
Čeprav sobilivvesčasvvodstvu, so se gostitelji precej namučili, predno so strli odpor oslabljenih gostov. Odločitev je padla v zadnji tretjini tekme, ko so gostitelji po 18:18 naredili delnih izid 5:0 in
dokončno strli odpor gostov, ki se vse dotlej niso mogli sprijazniti z dejstvom, da so gostitelji boljši nasprotnik. Njihov pritisk na slaba sodnika, ki sta s svojimi odločitami oškodovala oba kluba, so samo dodatno destabilizirali njihovo igro, kar so gostitelji izkoristili in zanesljivo zmagali. Pri gostih velja pohvaliti veterana Ilca in vratarja Krajca, pri gostiteljih paje ponovno izstopalRaušl, pa tudi vratarPavlič, ki je v drugem polčasu zamenjal nerazpoloženega Sikoška, se je izkazal z nekaj dobrimi obrambami. Zaradi treh izključitev sta bila diskvalificirana Čapka pri gostiteljih in Guzelj pri gostih.
J.P.
Točka v gosteh
Ajdovščina- Radeče 19:19 (11:9)
Ajdovščina, dvorana na Policah, sodnika Kavčič in Jager.
Ajdovščina: Krt, Kovšča 3, Dominko, Slabe 5, Rozman 6, Mermolja, Vidmar 1, Krajnc 3, Štor L
Radeče: Lesjak, Mitič, Novak 6, Potočnik 1, Doberšek 4, Rizmal 1,
Čepin 2, Zupančič S., Zupančič G., Mašič 4, Sotlar 1.
Čeprav igra ni takšna, kot bi si v taboru Radeč želeli, so z osvojeno točko lahko zadovoljni. Tisto, kar so zamudili doma proti Škofljici, so delno nadoknadili pri borbenih Ajdovcih. Ti so vodili ves čas tekme in kazalo je, da bo radeška vrsta poražena. Prvi polčas je minil v znamenju gostov, ki so imeli ves čas pobudo in so večkrat vodili tudi s 3 goli. TrenerŽagarjezmenjavami poskušal najti pravo postavo in dal večkrat priložnost mlajšim igralcem. Igra prvega polčasa seje ponovila tudi v drugem. Ko je kazalo, da je vse odločeno, so Radečani izenačili in uspeli iztržiti točko. Pohvaliti velja vratarja Lesjaka, dobro pa je igral tudi Novak. Sicer pa so za uspeh zaslužni vsi igralci in obljubljajo, da se bodo domači publiki predstavili v lepši luči. 14 dni premora jim bo dobrodošlo, potem pa pričakujejo ekipo Dola v zasavskem derbiju.
F. K.
Rekordna zmaga članic
AQUA Zagorje - Ilirska Bistrica 38:2 (22:1)
Zagorje, igrišče TVD Partizan, gledalcev 100, sodnika Jerala in Kneževič.
Zagorje: Peško, Bolte 5, Klopčič 8, Čibej 2, Zupančič, Renčof 2, Cukjati 7, Nedeljko 3, Urankar 9, Remic 2, Ojsteršek, Klinc.
11. Bistrica: Molan, Štemberger, Mršnik, Vinšek, Kastelic, Baša, Škrab 1, Tončič 1, Štamberger, Dekleva, Iskra, Šepec.
V 2. kolu 2. SRL ženske so
domačinke prepričljivo premagale gostj e iz Ilirske B istrice, ki so dajale vtis, kot da so Zagorjanke prišle igrati šah in ne rokomet. O sami tekmi ne gre izgubljati besed, saj so gostje šele pri izidu 19:0 dosegle prvi gol. Omeniti velja, da pri domačinkah nista zadeli le Ojsterškova in Zupančičeva.
Prav tako v 2. kolu državnega prvenstva pa so starejše deklice gostovale v Škocj anu in po lepi igri zasluženo zmagale z 20:14. Gole so dosegle N. Jerman 2, Trumič 3, T. Jerman 5, Jere 11.
P.M.
KOŠARKA
Pričakovan poraz
Iskra Litus - Krka 72:84 (31:45)
Litija, športna dvorana, gledalcev 350, sodnika Koščak in Gojkovič (oba LJ).
Iskra Litus: Merčon 3, Juvan 6, Japič 7, Kandžič 13, Škrjanc 6, Bassin 7, Čeko 27, Kalinger 3.
Krka: Bordelius 9, Samar 11, Stipaničev 14, S. Petrov 8, Smodiš 22, Bajc 7, Lučev 12, Novina 1.
Lilijani so bili enakovreden nasprotnik novo meščanom v prvem delu srečanja samo prvih 8 minut, nato pa so morali priznati njihovo premoč. Prednost, ki so ji jo gostje priigrali do odmora, za domače ni bila več dosegljiva.
V 2. polčasu so domačini zaigrali kot v prvih minutah tekme. Z odlično obrambo ter uspešnimi napadi jim je uspelo ustaviti gostujoče napade. Svojo vlogo sta v tem delu odlično opravila še mladinca v domači ekipi, Japič in
TENIS PARK
Savska 5, 1270 Litija, tel.: 061-883-169
:• \ ' \
/ \ ;
še nekaj protih terminov za letne karte v Teniški dvorani



Ena ura tedensko 580 DEiVlydye uri 1.150 DEM, možnost plačila na več obrdkov. /
NOVO - sistem nalepk ža fiksne in gibljive termine omogoča, da ne izgubite niti enega, plačanega termina.
/ V )
Nadaljnje informacije dobite na Tenis parku AS Litija vsak dan od 9. do 23. ure na telefon: 061-883-169.
PRAVA REKREACIJA ZA VAS NA TENIS PARKU AS!
Ji
3WC
č§
Juvan.
Zaradi petih osebnih napak so morali parket zapustiti pri domačih Mario Japičv 32,Rok Kandžičv 35. in Luka Bassin v 37. minuti, pri gostih pa Matjaž Smodiš v 38. minuti.
K.Š.
Težko priborjena zmaga
GD Hrastnik - Radenska 74:66 (34:27)
Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 350, sodnika Štor (Polzela) in Zaletelj (LJ).
GD Hrastnik: Robi Deželak, Durmiševič 4, Rok Deželak 2, Lapornik, Majes, Baloh 3, Golotič 4, Lazar, Leskovar 9, Senčar, Isoski 10, Kovačič 31.
Radenska: Flisar, Novak 9, Čor 2, Neuvrit, Grandfola, Bratkovič 4, Balažič 1, Želj 12, Pavlin 8, Banič, Ojsteršek 13, Ulaga 17.
Že v 5. minuti so gostiteljidoživeli hladen tuš. Potem, ko so gostje povedli z7:0, sta se v medsebojnem trku poškodovala Lapornik in Isoski, tako da so morali oba odpeljati k zdravniku. Nekaj pred polčasom sta se oba vrnila in celo zaigrala, oba s povitimi glavami.
Sicer pa je treba takoj povedati, da je prav poškodba obeh stimulativno vplivala na preostale igralce gostiteljev, da so zaigrali kot prerojeni in z delnim izidom 15:3 preobrnili rezultat v svojo korist in to prednost obdržali do polčasa. V nadaljevanju so gostitelji zaigrali bolj agresivno in znižali prednost gostiteljev na 1 točko. V 33. minuti so si gostitelji z dvema zaporednima točkama Isoskcga priigrali 9 točk prednosti, katero so z manjšimi razlikami obdržali do konca tekme.
J.P.
KAJAKAŠTVO
Železnik, Žagar in Laznik zmagali
Hrastnik - Na reki Stella pri Udinah v Italiji so mladi hrastniški kajakaši prvič preizkusili svoje znanje v mednarodni konkurenci in sicer v spustu. Tekmovali so na 200 m dolgi progi, vozili so dva teka, ki stase seštela. Hrastničani so trikrat zmagali: Damjan Železnik pri mladincih, Branko Žagar pri mlajših mladincih in Gregor Laznik pri starejših dečkih. Peter Kavzer je bil pri starejših dečkih 3. Nehvaležno 4. mesto pa sta si priveslala Boštjan Pečnik pri mlajših
mladincih in Nejc Kovač pri ml. dečkih.
P.K.
Kegljanje
Litija - Dadas Rudar II 8 (5103):0 (4913)
V uvodnem srečanju novega ciklusa tekmovanja so litijski kegljaš! visoko zmagali s "knapi". Za Lilijane je največ kegljev podrl Novak - 899, točke oziroma zmago pa so še dosegli: Šijakovič, Kralj, Jerič, Poglajen in Tkavc. Na klubskem prvenstvu pa je ponovno blestel Ludvik Novak, kije ugnal vse svoje kolege in še enkrat več dokazal, da nima konkurence in da leta ne igrajo velike vloge.
S.K.
Mali nogomet
Assaloni Cosmos - Agencija Luvin(MB) 1:1 (0:0)
Športnadvorana Litija, gledalcev 300, sodnika Beton in Šturm, oba Kranj, strelca: 0:1 Donko (31), 1:1 Vrhovec (32).
Assaloni Cosmos: Majcen,
Simič, Kos, Barbek, Tesko, Fele, Indof, Čarman, Vrhovec, Kristan, Milidragovič, Tanko, trener Mile Jamnik.
Agencija Luvin: Štumberger, Šprah, Kraut, Donko, Špemjak, Jakob, Kocijan, Kurnik, Šprah J., Pavlec, trener Agron Paličko.
V enkratnem vzdušju, kakršnega nima prav nobena ligaška ekipa v Litiji, ki so ga tokrat pripravili domači navijači Bio boysi in zagorski Crazy Boysi in pred številnimi gledalcije žeprvi domači napad obetal veliko, a j e se žoga kar trikrat odbilaod gostujočih igralcev na gol črti. Za tem burnim začetkom v prvi minuti se je igra umirila in domači so šele prekoBarbka v 10. minuti imeli novo priložnost, a je bil vratar gostov na mestu, kot tudi minuto kasneje, ko jeTesko izvajal prosti strel. Gostje si niso v prvi polovici tekme pripravili nobene priložnosti, temveč so s podajami na svojem delu igrišča jezili navijače. V14. minuti pa so naredili šesti prekršek. Tako so domači v
prvem polčasu izvajali kar 5 kazenskih strelov iz 12 metrov, a razen vratnice Barbka noben ni zadel. Strojniki pa so si priložnosti priigrali skoraj v vsakem napadu. Tako beležimo v 18. minuti protinapad, ki je bil neuspešen, pa priložnost Milidragoviča in še bi lahko naštevali. Šenajblisje zadetku je bil torkat naj boljši domači igralec Vrhovec v 27. minuti, ko je bil sam pred golom, aje bil gostujoči vratar uspešnejši. Gostje si ob obili domačih priložnosti, na 'žalost neizkoriščenih, v prvem polčasu razen polpriložnosti iz protinapada, niso priigrali ničesar. Drugi polčas je presenetil tiste gledalce, ki so ostali predolgo v bifeju in tako niso videli obeh golov. Najprej ga je dosegel gostujoči igralec Donko, lahko rečemo povsem slučajno, ko je žogo z zadnjimi močmi še poslal pred gol, kjer je nesrečno zadela domačega kapetana Čarmana in končala v mreži. Že v prvem napadu po golu gostov pa so domačini izenačili. Gostujočo obrambo sta Čarman in Vrhovec lepo izigrala, slednji pa je akcijo z golom lepo zaključil. Druga polovica2. polčasa je bila dokaj nezanimiva, saj so gostje umirjali igro, domači pa niso našli orožja, da bi dosegli vodstvo. Še več, gostje so preko Jakoba zadeli dve vratnici, strojniki pa so imeli zadnjo priložnost 10 sekund pred koncem, iz kazenskega strela 12 metrov, a jeTankov strel gostujoči vratar obranil. Po priložnostih bi lahko rekli, da so si gostje zaslužili poraz s 5, 6 goli razlike, po drugi strani pa zaslužijo čestitke za igro brez igre, ki jim je ob borbenosti prinesla nenačrtovano točko v gosteh. O sojenju le toliko: lahko bi šlo v učbenike.
S.K.
ŠAH
Zagorjani zmagali
Zagorje - V 2. šahovski ligi -vzhod je ŠK Zagorje v 1. kolu moštvenega tekmovanja premagal ekipo Hoče-Contrast z najvišjim izidom 6:0. Zmage so dosegli: Oto Krajnc, Martin Tomažič, Ivo Hribovšek, Rudi Regancin na članskih terMarija Sešlar na ženski inRobi Goršek na mladinski deski. Skupno nastopa v ligi 24 šahovskih ekip.
R.R.

Piše: Primož Kostajnšek
Osa skoraj odločila zmagovalca
Za zmago na rallyju je poleg hitrega voznika In dobro pripravljenega vozila odločilnih še precej dejavnikov, zlasti sreča. In prav s srečo se hitri Blejec Tomaž Jemc ne more pohvaliti. Ponavadi ga je na cedilu pustila tehnika, tokrat pa seje proti njemu zarotila še narava, in sicer v podobi ose, ki seje prikradla v pijačo In ga ob osvežujočem požirku pičila v grlo.
To seje dogajalo prav pred zadnjo HP, tako da je Tomaž kot pravi športnik stisnil zobe in odpeljal do konca, na cilju pa ga je že čakalo reševalno vozilo. Tri injekcije so sicer rešile položaj, v prihodnje pa bo pred pitjem gotovo preveril vsebino.
Natokratnemže 13.PetrolRallyju Velenje je nastopilo 44 posadk.
Proton je na svoj "domači" rally pripeljal kar celo ekipo, nastopila sta celo Valant in Ponikvar, ki sicer vozita le gorske in krožne dirke. A načrtovano zmago bi jim z nekaj več sreče skoraj odnesel leteči Tone Grum s toyoto celico. Tone sicer že celo sezono vozi izredno hitro, a tokrat je prekosil samega sebe. Po petkovem delu je namreč vodil z 8-
sekundnim naskokom pred Jemcem in že 18 sekund pred Trčkom. A že v uvodni HP drugega dne je Grum zaradi predrtih gum izgubil več kot 10 minut in sanj o zmagi je bilo konec. Z velikimi težavami se je tokrat ubadal prvi favorit Jani Trček. Potem ko je prvi dan bolj tipal sebe in avto, je drugi dan najprej odlomil prestav-no ročico, tako, da je uporabljal od sedmih le tri prestave. Za nameček so popoldne odpovedali še nekateri pogonski deli na njegovem escortu, tako, da se je po progi le še prevažal. Škoda, saj je bil avto tokrat s Sainzovim podvozjem in elektroniko res vrhunsko pripravljen. No, četrto mesto je vseeno zadostovalo za osvojitev naslova v srednjeevropskem prvenstvu. Darko Peljhan je z2. mestom in res dobrimi vožnjami dokazal, da zasluženo nosi domov vsako leto vsaj en naslov prvaka. DirkaškadedkaAleš Črnivec in Miro Grad sta s 3. mestom
dokazala, da še nista za v staro šaro.
Grega Regrat je s peugeotom 106 rally, s katerim sicer nastopa v pokalnem tekmovanju, ves čas vozil med prvo deseterico. Presenetljivo hiter je bil tudi drugi debitant Rok Čemjavski z renaultom Clio, a je po zletu s ceste z velikim zaostankom komaj prišel do cilja. Največ graje si zasluži avstrijski predstavnik Rumpler. Drogovi so letos sicerostali celi, zato pa je trpela koruza. Potem, ko Avstrijec ni več našel poti z njive, je še nekaj časa kolovratil po cesti in z zmerjanjem kazal svojo kulturo, a so ga redarji in gledalci le uspeli odstraniti.
Za konec moramo vsekakor omeniti še prvi nastop zasavske posadke (razen bivšega Zasavčana Janka Rezca, ki je vozil pred leti): Boštjan Turk in Tomaž Razboršek sta sicer vozila le zaključno vozilo in ne v konkurenci ter do cija prišla povsem cela.
c
OPEL-©-
	mm	mmm	m	mm	mm	mm	m	s	s:	is	M	m	m	Si!	1!	SSSii	1	ii
	*	mmm	m	mmm		mm			$5		m	M				m	m	::::		A*:-	
'N
AVTOSERVIS
&
AVTOSALON
Mah kovic
SPODNJI LOG 27 1282 SAVA PRI LITIJI TEL.: 061/874-112
Vabljeni ste na dneve odprtih vrat v avtoservis Mahkovic od petka 4. oktobra
do sobote 5. oktobra!
X,
Testna vozila: corsa, astra, vectra, frontera, tigra, omega.
opel o

Promet
	'm " <	TLGE SlpOfGX p.«.			i
	i	1410 ZAGORJE OB SAVI, LOKE 64	1
	TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM		
J		|S5S::p::			I.S*		-	Ir-:-,..	
AKCIJSKA PRODAJA DEKLASIRANIH S1POREK IZDELKOV OD
AKCIJA TRAJA DO RAZPRODAJE!
PO ZELO UGODNI CENI VAM NUDIMO TUDI VES Oteli GRADBENI MATERIAL!

VSEOSTALE INFORMACIJE LAHKO DOBITE PO TE LEfONO 0601/71-182 ALI 7H22. TRGOVINA JE ODPRTA VSAK DAN OD 7. DO 15., OB SOBOTAH OD 8. DO 12. URE.

TRGOVINA SlpOfQX ZAGORJE
Litija - V ovinku pri gostilni Pustov mlin je 23. septembra nekaj pred 14. uro V.A. z osebnim vozilom trčil v cestno drsno ograjo. Voznik in oba sopotnika so bili odpeljani v bolnišnico.
Zagorje - 27. septembra malo po 14. uri so bili zagorski policisti obveščeni, da se je v Potoški vasi D.J. prevrnil s traktoijem. Na gozdni poti je izgubil oblast nad vozilom, nakar j e traktor, ki je padel na desni bok, z zadnjim kolesom padel na voznika. Odpelj ali so ga v trboveljsko bolnišnico.
Hrastnik - 29. septembra nekaj pred 16. uro so bili hrastniški policisti obveščeni, da je otrok na Dolu s kolesom padel v Brnico, potem ko je zadel ob robnik ceste. Odpeljali so ga v bolnišnico na opazovanje.
Kradejo kot srake
Iz Mercatorjevega diskonta v Hrastniku so 23. zjutraj obvestili policiste, da jim je neznanec konec tedna vlomil in odnesel za milijon tolaijev blaga.
23. okrog 22. ure je J.J. na hrastniško policijo prijavil, da mu je neznanec med 13. in 22. uro vlomil v osebni avto in odtujilzadnjo polico s šestimi zvočniki. Za 27 tisoč tolaijev škode.
28. dopoldne so bili zagorski policisti obveščeni, daje med 24. in 28. še neznani storilec iznedograjene vikend hišice v Brezjah pri Čemšeniku ukradel različne
predmete v skupni vrednosti 150 tisoč tolaijev.
NLP v Litiji
24.	septembra okrog 20. ure je več ljudi klicalo na litijsko policijsko postajo, da se na nebu nad mestom pojavljajo neznani leteči predmeti. Izkazalo se je, da ne gre za obisk izvenzemeljskih bitij. Takrat je bila namreč v Litiji cirkuška predstava, močna razsvetljava pa je v povezavi z nizko oblačnostjo dajala vtis, da so na nebu neznani predmeti.
Našli motorno kolo
25.	septembra ob 14.09 uri so litijski policisti našli rdečebelo kolo z motorjem znamke Rog Pony Puch. Kdor ga pogreša, naj se zglasi na litijski policiji.
Še eno zaprtje mostu
Delovodja Ingrada iz Celja L.I. je 27. septembra ob 13.50 uri obvestil litijske policiste, da so zaprli most čez Črni potok pri gostilni Sedevčič v Šmartnem. Gradbinci imajo do 5. decembra dovoljenje za zaporo.
Poskus podkupovanja
Hrastniški policisti so 28. septembra dopoldne dobili več obvestil, da skuša S.E. podkupiti rudniškega stanovanjskega referenta, da bi mu slednji omogočil priti do stanovanja. Ponujal mu je nekaj 100 nemških mark. Policisti so denar zasegli, S.E. pa ovadili tožilstvu.
Aufbiks
Zaradi pomanjkanja prostora so aufbiksarske tokrat okrnjene. Pa to ne pomeni, da so aufbiksarji počivali. Kje pa, v Hrastniku so lasali natakarice, kradli brisalce, v Zagorju so se največ pretepali po gostilnah, v Trbovljah kradli pijačo In se spravili celo na inšpektorico. Potem so se sestali nekje vpodzemlju. Na tiskovno konferenco nas sicer niso povabili, ampak od ovaduha smo izvedeli, da pripravljajo v prihodnjem tednu nekaj novosti.

I 4
JJ23JLU


|
Mali oglasi vZasavcu bodoše naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnic^! | in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. ■ Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov * | pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le male oglase za nakapali prodajo osebnih stvari. | Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601^
STANOVANJA, PARCELE
PRODAM garsonjero, povejte ceno, tel.: 27-321
PRODAM zemljišče na Podmeji-Knezdolu, ugodno, tel.: 21-613
PRODAM garažo na Polju, tel.: 74-183
PRODAM zazidljivo parcelo na Golovcu v Trbovljah, 3.000 m2, tel.: 21-841
PRODAM parcelo z urejenim dovoljenjem, v Trbovljah, tel.: 63-126
PRODAM hišo, CK, telefon, asfalt, enodružinska, 60 m2, tudi za vikend, tel.: 65-201
PRODAM parcelo na za vikend pod smučiščem Marela, tel.: 71-174
PRODAM kiosk za prodajo časopisov v obratovanju, tel.: 22-434
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM kombi C - 25 D z opravljenim generalnim servisom, tel.: 44-332
PRODAM Z 101 SKALA, 1. '88, temna stekla, cena po dogovoru, tel. 27-561
PRODAM VW hrošča, 1. '76, reg. do 8/'97, z dodatno opremo, tel.: 41-605
PRODAM 2 avtomatika, zelen vozen, modernevozen, cena 350 DEM, tel.: 43-565
PRODAM golfa, letnik'78, reg. do 6/'97 in razbito Z 101, tel.: 25-941
PRODAM škodo 120 LS za dele prodam motorzastava850prev. 52.000 km, brez registracije, menjalnik katrca 4 TL, razne druge dele tudi akumulatorje, Štefan Sedlar, Petelinkaijeva 5, Kisovec
PRODAM alu platišča 15 col, tel.:
73-615
PRODAM alu platišča, 13 col Wiking, za Opel ali Golf, z gumami TopSpeed, cena 400 DEM, na obroke, tel.: 41-657
PRODAM sončno streho in karoserijske dele za golf, tel.: 44-187
RAZNO
PRODAM CD player Samsung, ojačevalec in dva zvočnika, cena 500 DEM, tel.: 77-184
PRODAM satelitsko anteno SPACE, staro 2 leti, ugodno, tel.: 71 -323
PRODAM zamrzovalno skrinjo, 1001, za tretjino cene, tel.: 44-332 PRODAM C 128, s kasetaijem, cena 320 DEM, tel.: 43-565
PRODAM spalnico, trosed, dvosed, omaro veliko, cena po dogovoru, Paša Suljič, Vodenska46, Trbovlje
PRODAM suha mešana drva, Jože Tori, Zgornje Izlake 19
PRODAM rabljen kavč, 2 kocki in mizo za dnevno sobo, cena po dogovoru, Barbara Kmetič, Trg Svobode 1, Trbovlje
PRODAM stoječo risalno desko ROBOTRON REISS, tel. 44-332 PRODAM obleko za maturitetni ples, ugodno, tel.: 44-332
PRODAM otroško posteljico z jogijem in športni voziček, tel.: 24-965 PRODAM otroško posteljico z jogijem, cena 3.000 SIT, tel.: 26-198
ŽIVALI
PRODAM 3 koze in siamskega kozla, cena60.000 SIT, tel.: 83-523 po 19. uri
PRODAM zajca za pleme, čiste
pasme - Beli kalifornijec, star 10 mesecev, tel.: 21-613
INŠTRUKCIJE
ŽELITE BOLJŠO OCENO -
POIŠČITE POMOČ - inštruiram matematiko in liziko, po želji tudi kakšen drug predmet, tel.: 22-248 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719
INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, tel.: 64-285.
INŠTRUIRAM angleščino za OŠ ter angleščino, nemščino in francoščino za 1. in 2. letnik srednje šole, tel.: 43-756 od 12.00- 14.00 ure.
STORITVE
DIJAKI IN ŠTUDENTJE -
Prepisujem seminarske naloge in druge sestavke z računalnikom, hitro, lepo, brez napak - RO MANIN - Kisovec, tel.: 71-323, vsak dan
OBRTNIKOM kvalitetno in ažurno vodimo poslovne knjige - ROMANIN - Kisovec, tel.: 71-323, vsakdan.
STAREJŠIM, slabotnim osebam in invalidom nudimo nego in pomoč na domu, tel.: 26-624
ČE VAM zamrzovalna skrinja
pušča vodo, zamenjamo izolacijo - 3 leta garancije, pokličite tel.: 064/332-053, mobitel: 0609/624-731
DELO - NUDI
IŠČEMO več oseb za prodajo po terenu, tel.: 27-386
ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov: Vafra Commerce d.o.o., Griže 125, 3302 GRIŽE, tel.: 063/715-735
POSLOVNI STIKI
PRODAM delnice RGD-ja po ugodni ceni, naslov v uredništvu ŽELITE PRODATI delnice Krke, Radenske, Petrola ali dmge iz javne prodaje? Po najvišjih cenah jih odkupujemo v Factor banki d.d.. tel.: 061/17-35-272, 061/17-35-273
POTREBUJETE POSOJILO, tel.: 061/220-518
AirrilillSTIIE CELJE d.d.
DELOVNA ENOTA TRBOVLJE, Savinjska c. 36
prodaja 27-664, servis 27-110
CENIK VOZIL NA ZALOGI
TIP VOZILA	LETNIK	CENA	KILOM.
JUGO 45 KORAL	1990	323.400,00	71000
JUGO 45 KORAL	1989	231.000,00	73900
JUGO 55 KORAL	1990	438.900,00	70300
JUGO 55 KORAL	1989	334,950,00	45500
ZASTAVA 101 GTL55	1987	196,350,00	87000
ZASTAVA 128 55 SKALA	1990	311.850,00	79000
ZAZ 1102TAVRIA	1992	291,000,00	41500
CIMOS AX 11 TRS	1990	519.750,00	152000
CITROEN AX l.li	1990	1.046.880,00	67000
DAIHATSU CHARADETD	1990	760.725,00	120000
DAIHATSU CUORE	1990	571.725,00	62300
IMV R5CAMPUS	1990	644,962,50	64000
IMV R5CAMPUS	1993	929.775,00	34000
UNIŠ GOLF JGLD	1984	415.800,00	150000
FORD D 1.8 CLD	1991	1.074.150,00	54900
ALFA ROMEO 1.8	1989	958.650,00	
ALFA ROMEO 1.5	1990	1,039.500,00	94500
ALFA ROMEO 33 1,3	1993	1.112.265,00	36000
MAZDA 323 1.7D	1990	1.027.950.00	71000
PEUGEOT 605	1992	2.811,000,00	137400
HVUNDAI PONY LS	1993	1.137.675,00	45500
HVUNDAI PONVI.SLS	1992	997.920,00	120000
HVUNDAI PONV 1.5GLS	1990	877.800.00	68600
ŠKODA 105L	1986	226,012,00	91000
ŠKODA FAVORIT 135L	1991	577,500,00	83000
LADA SAMARA 1300	1993	750,750,00	37000
LADA SAMARA 1300	1989	450.450,00	51000
LADA SAMARA 1300	1992	623.700,00	67000
LADA SAMARA 1300	1990	165.375,00	71000
LADA SAMARA 1500	1990	542.850,00	69000
LADA SAMARA 1300	1990	542,850,00	46520

KŠEFTI - INFORMACIJE 64-250, 64-166
s sponzorji
NAGRADE za naročnike
ZASAVCA
1.
NAGRADA:
Vrednostni bon v višini 22.500 SIT
GRAFEX
TISKARNA. ŠTAMPIUKE, NAPISI Alojz Sešlar s.p. Podlipovico 31,14ll Izlake tel.:060l -74-180; fox:060l/74-l 10
2. NAGRADA:
Kombi prevozi v vrednosti 18.000 SIT
1410 ZAGORJE
tel.: 0601/63 206 telefaks: 0601/63 206
MOBITEL: 0609/61 0051
3. NAGRADA:
Bon v vrednosti 18.000 SIT


Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija. Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
4. NAGRADA:	EUMEDIC
Komplet prve pomoči za športne ekipe model SPORT-O-PAL	Šmartno pri Litiji. Ivančna gorica tol.: «61-887-390
5. NAGRADA: Prevozne storitve v vrednosti 13.500 SIT	Srečko Rozman, s.p. Izlake 9, 1411 Izlake, tel.:0601/74-003
6. NAGRADA: Bon v vrednosti 13.500 SIT	[in CENTROMERKUR IIM tel.:061 -883-238.fax:061 -881 -209 Valvazorjev trg 25,1270 Litija
7. NAGRADA: Praktična nagrada v vrednosti 9.000 SIT	tel.: 080 15 40 Nakup iz naslonjača	vaš klic ie brezplačen
8. NAGRADA: VValkman S0NY	EU*S>RADE Prešernova 37, ZAGORJE, tel.: 0601/til 575
9. NAGRADA: Praktična nagrada v vrednosti 9.000 SIT	(JA A z	1410 Zagorje Cankarjev trg 13 BRODAR d.o.o.	tel.:0601-64-353
10. NAGRADA: Storitve v vrednosti 9.000 SIT	SobostikarstVo in pleskarstvo RESNIK Marjan, s.p.,1411 Izlake, Mlinše 12,tel.:0601/75-274
11. NAGRADA: Bon v vrednosti 9.000 SIT	Sk CVCTUČnflND ASOfS. Mojco Greben s.p.. Cesta S.julijo 1 0S9 1430 Hrastnik, tel.:0601/44-415
12. NAGRADA: Blago v vrednosti 9.000 SIT po izbiri	Trgovina z blagom »CIKCAK « SiCva HizjaHi Loa 3, 1430 Hrastnik,tel.:0601 /25-535
i
NAROČILNICA _________________________
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S ' tel.: 0601/64 250, 64 166; fax. 0601/64 494
Naročam časopis ZASAVC
Ime in priimek ...................
kraj .............. poštna št.....
ulica.............. telefon.......
datum.............. podpis........
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK
NEVESTA
Hermina Tratnik
1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 Idelava konfetov za srebrne, zlate poroke...
Trgovina	VSE ZA ZIMO: gume, vitrex, hladilna tekočina
JEREB	akumulatorji...
Podvine 30,	Ugodne cene, možnost plačila na obroke!
Zagorje	
tel.:61 -601	NOVI DELOVNI ČAS:
0609-642-010	8.00 do 14.00 in 15.30 do 18.00, sobota 8.00 do 12.00
Mercator - Trgoavto
smo uspešno podjetje z verigo 32 prodajaln specializiranih na področju avtomobilske opreme in rezervnih delov.
K sodelovanju pri vodenju prodajalne v Trbovljah Vabimo
mlajšega ambicioznega sodelavca, ki bi se želel uveljaviti na področju trgovine.
Od kandidatov pričakujemo željo za uveljavitev v prodaji urejenost, delavnost	*
in smisel za vodenje dela v prodajalni, s čimer bo prispeval k uresničevanju prodajne strategije podjetja.
kandidatu nudimo sodobno opremljeno prodajalno z zalogami prodajnega programa Trgoavta za katero ne potrebuje lastnih sredstev.
Vabimo vas, da nas za podrobnejše informacije pokličete, in pričakujemo vašo prijavo v 8 dneh po objavi na naslov:
Mercator - Trgoavto d.d. Koper Pristaniška 43/a, 6000 Koper tel.: (066) 272 510
OBVESTILO SKB banke
Cenjene stranke
obveščamo,
da bodo v mesecu oktobru potekala adaptacijska dela v SKB banki, agenciji Zagorje.
V tem času bodo zato dela s strankami občasno motena.
Za razumevanje se vam lepo zahvaljujemo.
»6W
l||JP- r-kii„..	AGENCIJA ZAGORJE
|||||l |||||l |||||l	Cesto zmage 1, 1410 Zagorje
SKB BANKA D D Tel.:0601 /61 -568 Faks: 64-699
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 9.10.1996 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanjubomo upoštevali le modre ovojnice. Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: blago v vrednosti
4.500	tolarjev
2.	nagrada: blago v vrednosti
3.500	tolarjev
3.	nagrada: blago v vrednosti
2.000	tolarjev
4.	nagrada: enomesečna naročnina na naš časopis
Izžrebanci nagradne križanke 34/96:
1.	nagrada: otroška pidžama, Andrej Zakrajšek, Kidričeva4, Zagorje
2.	nagrada: 1 kg volne, Andreja Obran, C. l.maja 80, Hrastnik
3.	nagrada: otroške kratke pajke in trak. Branko Praznik, Polje 8, Zagorje
4.	nagrada: enomesečna naročnina na naš časopis,Marija Hace, Polje 8, Zagorje Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na
uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, do 10.10.1996. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam to sporočite po telefonu; posl ali vam jo bomo po pošti.
Rešitev nagradne križanke 34/96:
ATEROM, BISAGA, JESENICE, POLICAJ, VERONA, RENOME, ZASELEK, AN, NEDA, DREVESCE, BALINAR, RANA, TED, ALIČE, ARA, NEON, NA ZDRAVJE, ARTO, OD, RADIATOR, US, NAVRATILOVA, BAT, ZD, RIŽ, OIN, TONCA, MIRAGE, LŠ, EL, IN, ENOTA, KOČA, SANJE, SAVA, OGER, FRAK
f Zi^ J	X VlNlč/?TI/yč
	<j č^EAflčhjA D£J_AVMčA
	VINKO PODLOGAR UlkatalMT), 1433 lUdei« telefoni o*oi/Si-iks
tiskanje vseh vrst tiskovin v ofset tehniki knjigotisk zlatotisk pretisk holograma sitotisk izsekovanje etiket knjigoveštvo	
V		v
m
22.3.-20.4.
21.4.-21.5.
22.5.-21.6.
Satmira-li boste in dosegli, kaikoližesi boste zapičili v glavo. Resje,
da se boste morali tudi spoprijeti z nečim, pred čimer že dolgo zatiskate oči. Št.: 9.
Precej časa boste posvetili delu. V vse, česar se boste lotili, boste vložili veliko svoje ustvarjalnosti. Ne bodite preskromni oziroma preboječi. Št.: 15.
Poskušajte s svojim časom ravnati gospodarneje in si ga vzemite dovolj tudi za spanje ter počitek, sicer se bo telo uprlo prevelikim obremenitvam nočnega življenja Št.: 5.
Držali se boste načela, da se je bolje
22.6.-23.7.	ljudi kot na
lastnih, in se s tem obvarovali marsikatere nevšečnosti. Neučakani boste. Št.:20. j j,	S	partnerjem
‘	*)osta	odkrila
j	veliko skupnih
interesov, ki vaju bodo zbliževali in vama pomagali umiriti čustveno naelektrenost. Izbirali boste meddvemamožnostima. Št.: 19.
Pred vami se odpira področje novih interesov. Kmalu boste bolj polni moči in takrat vam bo 24.8.-23.9. uspelo iztrgati več časa zase. Izogibajte seprevelikim naporom. Št.: 14.
24.7.-23.8.
Naša bodočnost
V trboveljski bolnišnici so od 18. do 30. septembra rodile:
18. 9.: Andreja Tunjič, Kisovec, sina Denisa; 19.9.: Nataša MerzeU, Trbovlje, hčer Kristino; Mihela Ferle, Radeče, hčer Tajo;
20. 9.: Gordana Rem, Zagorje, hčer Nejo;
21.	9.: Simona Korenjak - Černe, Ljubljana, sina Nejca;
22.	9.: Urška Perko, Šmartno pri Litiji, sina Tilna;
23.9.: Gordana Jager, Trbovlje, sina Petra; Branka Klanšek. Sevnica, hčer Jano;
24. 9.: Hanka Mašlč, Hrastnik, hčer Amelo;
26.	9.: Jelka Bobnik, Šentjur pri Celju, sina; Vesna Sušnik, Izlake, sina Jureta; Ksenija Stropnik, Petrovče, hčer Aljo; Jela Glavaš, Zagorje, hčer Marijo; Olga Zupan, Sevnica, sina Nejca;
27.	9.: Rasema Hašlč, Hrastnik, sina Denisa;
28.	9.: Zlata Pušnik, Frankolovo, sina Blaža;
29.	9.: Nataša Ložina - Smrekar, Zagorje, sina Jana;
30.	9.: Mateja Kmetič, Radeče, hčer Vaneso; Zlatka Pečnik, Šentjur pri Celju, hčer Mašo In sina Žana
Iz srca čestitamo!
Čestitamo tudi MIRI MARINKO, učiteljici likovnega pouka In zgodovine na hrastnlški OŠ, ki je 18. septembra rodila trojčke. Sinovi Peter, Luka In Andraž so se rodili v Ljubljani, Mira Je doma v Rimskih Toplicah, očka Milan pa je Dolan. Še enkrat Iskreno čestitamo!
Don'Donats
Tel. 063/702-469
Tudi v tej številki smo prejeli ogromen kup dopisnic z vašimi odgovori; tako lahko zatrdimo, da ste zares zares sladki. Nagrajenci, ki so na dopisnice napisali pravilen odgovor "...ker se pečejo v rastlinski masti...", pa so:
IVAN ŠTROVS, Gabrsko 26, Trbovlje MARTA BREČKO, Rudarska 16 b, Kisovec CIRILA METODA HACE, Podvine 30, Zagorje MILOJKA JERETINA, Polje 14, Zagorje TADEJA ERŽEN, Vreskovo 33 b, Trbovlje
Nagrade lahko dvignete v petek, 4. oktobra, od 10.00 do 16.00 ure, na uredništvu. Naš naslov je Cesta 20. julija 2/c Zagorje.
NAGRADNO VPRAŠANJE
KOLIKO JE VRST PECIVA DON DONATS IN KATERE SO TO?
Odgovore pošljite do 8. oktobra.
I
I
l!
lil
Uredništvo FRAČKARU seje odločilo končati s prepisovanjem bolj ali manj oguljenih vicev iz bolj ali manj preperelih knjižic. Sedaj daje priložnost vam, bralcem. Napišite nam svoj najljubši vic ali pa lasten grafit. Hecne in ne preveč pokvarjene vice itt grafite bomo z veseljem objavljali, hkrati pa najboljše (po odločitvi bralcev) nagradili v prvi številki v mesecu. Hkrati bomo nagrado podelili tudi bralcem, ki bodo glasovali.
Vice, grafite ter glasovnice pošljite na naš, vsem poznani naslov: Zasavc, C. 20julija, 2/c, Zagorje ob Savi.Ne bo vam žal!!!
24.9.-23.10.
%
23.11.-22.12.
Ne prepuščajte se črnogledosti, ohranite trezno presoj o in se držite srednjepoti. Skrajnosti vam niso pisane nekožo.Ne iščite popolnosti pri drugih. Št.: 24.
Dosegli ste to, kar ste želeli,sedaj pa morate še dokazati, da ste imeli prav, ko ste vztrajali pri svojih zahtevah. Prosti čas boste preživljali s partnerjem. Št.: 27.
Zavedati se morate, da niso pravvse kritike iz trte izvite. Za boljše odnose s sodelavci morate začeti spreminjati najprej sebe.
Št.: 30.
V prihodnjih dneh boste z eno samo ču-_ dovito potezo vse popravili, zgladili in uredili. Zelo boste ustvarjalni, zato namenite čim več časa ustvarjalnim dejavnostim.Št.:8.
Ob partnerju se boste razvedrili. Povabite ga na daljši izlet, sprememba bi obema 21.1.-19.2. koristila Le denarnico odpirajte raje bolj poredko. Št.: 13.
V prihodnjih dneh boste precej sproščeni in z nasmehom boste znali prebroditi marsikatero težavo. Merili bostemočinapodročju, ki je novo in nadvse zanimivo. Št.: 7.
23.12.-20.1.
20.2.-21.3.

Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopkurin mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavjur Nepodpisanih pisem ne objavam. Dolžina pisem/je zaradi prostora omejena na ngjvec SO tipkanili^mic, Uredništvo si pridružujepratneo skrajšatHpjmtali pa objavttkflaljšega, če oceni>^im s skrajšanjem preveč okrnilo zanimivoSrsebino.
Za premislek gospodu Čampi
Ker ne morem več prenašati Vaših nesmiselnih opazk, objav in pisanja v vsaki številki Zasavca, se bom tudi jaz s parimi vrsticami poskušal potruditi, da ne bi več nadlegovali javnosti in pljuvali po vsem, kar vam osebno ne paše. Sem povojni otrok. Nisem bil nikoli pri rdečih, pa tudi pri črnih ne. Vem pa veliko resničnih
zgodbic o katoliški Cerkvi. Povedal bijih vam samo par. Ženin oče je bil katolik v prvi svetovni vojni kot vojak v Avstriji. Vsak dan so duhovniki zažigali orožje in jim govorili, da morajo zadnjo plast zemlje braniti do zadnje kaplje krvi. Ko pa je nekega dne padla granata mednje, je župnik odvrgel plašč in bukvice, samo da je lažje bežal izpred sovražnikovih granat (v premislek gospodu Čampi). Druga zgodba, ki jo pa skorajda mora poznati, je, da Cerkev plačuje letno veliko
poslovalnica
M€D€fi Izlake
in
MflfiGfl Zagorje
UkmkgjSs
modeli iz kolekcije JESEN ZIMA 96 domačih proizvajalcev in obutev iz uvoza Nudimo vam tudi obutev iz kataloga ALPINA.
*	moški, ženski gležnarji
*	otroški gležnarji PETEJAN
*	nepremočljiva obutev GORE-TEKS
*	USNJENA GALANTERIJA
*	topli copati
*	otroški copati - figure
UGODNI PLAČILNI POGOJI!
telefon MEDEA: 74-194 telefon MARGA: 64-302

|
milijonov dolarjev, zato da ne bi objavili novic, koliko župnikov po svetu ima odnose z otroki. To je dokazano in je bilo po nemški TV. In še zadnje: španski princ je po nemški TV izjavil, da je prodajalec orožja in da mu ga odkupujeta Vatikan in Cerkev. Še enkrat navajam, da nimam nič proti Cerkvi osebno, tudi v druge reči se ne spuščam, samo vi ste me pripeljali do tega pisanja s svojim brezobzirnim pisanjem in uničevanjem papirja v Zasavcu. Upam, da boste prenehali z obrekovanjem in besednimi obračanji, ker se bom, in nekaj drugih naročnikov, tudi zaradi vas odpovedal Zasavcu.
Gospod Čampa naj gleda raje v prihodnost, če mu je kaj znana. V
vseh tako imenovanih Demokracijah upada članstvo katoliške vere. Raje se zanimajte in pišite kaj o tem, kako bi vernike pridobili, ne pa izgubili z vašimi obrekovanji in enostransko gledanostjo.
Gospod Čampa, ne želim, da mi na to pismo odgovarjate in jemljete prostor v Zasavcu. Če imate kaj za oporekati, mi sporočite pismeno ali ustno na moj naslov. Ker pa vas sedaj že besedno poznam, sem prepričan, da ne boste nehali z vašim pisanjem. Posvetite se raje svojim ovčicam.
O bog, pomagaj mu, saj ne ve, kaj čveka ali počne.
Franc Urbanija Pintarjeva 46, Zagorje


angleška modrost
¥*¥:¥:¥:¥:¥¥:¥:¥¥	¥x¥	¥5:	:¥:¥	.#:¥:.I..
Rflter«'Mič
prenehanje žalosti

Selcfen
¥:¥?IEI|Fh¥¥¥¥: ;:¥ ji
m
....
.... ,-v .
Pl

TVTBRftVIJF IMO fllHF 411
ČETRTEK, 3.10. 1996
9.00	VIDEOSTRANI 12.00 IDIJA (p), 18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 VIDEOSPOT, 20.05 PRELUDIJ, 20.15 STUDIO ZOS, 21.30 OBVESTILA
PETEK, 4.10. 1996
9.00	VIDEOSTRANI, 12.00 STUDIO ZOS (p), 18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 ŽEBLJIČKI (kontaktna oddaja s filmsko lestvico in skritim gostom). 21.15 FILM TEDNA (po izboru gledalcev)
SOBOTA, 5.10. 1996
9.00	VIDEOSTRANI 9.30 SOBOTNA DOPOLDANKA (OTROŠKI PROGRAM. KVIZ, POTOVANJA, GLASBENI GOST "M&M", BORIS PREROKUJE), 13.00 VIDEOSTRANI,
16.00	SNOOPV - kontaktna oddaja za mlade vseh starosti, 17.00 MINI PET -oddaja z otroško glasbeno lestvico,! 7.20 VSE MANJ JE DOBRIH GOSTILN -glasbena oddaja
NEDEUA, 6. 10. 1996
12.30	VIDEOSTRANI, 13.00 NOVICE TEGA TEDNA, BINGO BONGO (p), ŠPORT NA K-10 (p), KONTAKTNA ODDAJA (p), VEČNI KROG Z ROŽO KAČIČ (p), STUDIO ZOS (p), ŽEBLJIČKI (p), FILM TEDNA
PONEDELJEK, 7. 10. 1996
9.00	VIDEOSTRANI, 12.00 PESEM DOMAČA, ponovitev 17. oddaje, 18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 VIDEOSPOT,
20.15	HIGIENA - ZDRAVSTVENA ODDAJA, 20.45 ŠPORT NA K 10 -oddaja o športu, 21.30 OBVESTILA
TOREK, 8. 10. 1996
9.00	VIDEOSTRANI, 12.00 ŠPORT NA K-10 (p), 18.00 VIDEOSTRANI,
20.00	VIDEOSPOT, 20.05 PRELUDIJ,
20.15	KONTAKTNA ODDAJA, 20.45 VEČER Z METO MALLUS IN GOSTI,
22.00	OBVESTILA
SREDA, 9. 10.1996
9.00	VIDEOSTRANI, 12.00 KONTAKTNA ODDAJA (p), 16.00 VIDEOSTRANI, 18.00 OTROŠKI PROGRAM: ZAJČEK JAKA -JESENSKO LISTJE.18.20 POGOVORI O NAS - JERCA MRZEL, 19.20 KARMA-INDIJA, 19.50 PROMOCIJA ZGOŠČENKE SKUPINE VICTORV -BENETKE, 20.20 ZGODOVINA, KULTURA IN MI - OŽIVLJANJE KORENIN, 20.40 VASOVAVANJE S PODOKNIČARJEM - L del glasbene oddaje, 21.40 OBVESTILA
ČETRTEK, 3. 10. 1996
20.00	VIDEOBOOM 40	-
ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE. TEDNIKA KAJ IN ANTENE
PETEK, 4. 10. 1996
20.00	INFORMATIVNA ODDAJA,
20.30	VIDEOBOOM 40 (p)
SOBOTA, 5. 10. 1996
10.00	VKLOP VIDEOSTRANI,
16.00	TV KOPER
NEDEUA, 6. 10. 1996
10.00	VKLOP VIDEOSTRANI,
16.00	TV KOPER
PONEDEUEK, 7. 10. 1996
20.00	ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA -PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI
TOREK, 8.10. 1996
20.00	IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 ATV ŠPORT (p)
SREDA, 9. 10. 1996
20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE
ČETRTEK, 3. 10. 1996
8.30	VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 SREDA NA ETV (p),
16.45	TV PRODAJA, 17.00 TOREK NA ETV (p), 20.00 MINI PET, 20.20 SPOTTEDN A, 20.23 NE ZAMUDITE,
20.25	EPP, 20.30 ZASAVSKI MAG AZIN ,20.45 FILM TEDN A, 22.15 NE ZAMUDITE, 22.20 TV PRODAJA
PETEK, 4. 10. 1996
8.30	VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p), 16.45TV PRODAJA, 17.00 SREDA NA ETV (p), 20.00 NAŠI KRAJI IN LJUDJE: LojzeSajovec,20.30 POZOR, SNEMAMO, 20.40 SPOT TEDNA,
20.45	IZ PRODUKCIJE ZLTV SLO: PREŠMENTANE CITRE, S KITARO NA RAMO: Cole Moteti, 21.50 NE ZAMUDITE, 21.55 TV PRODAJA
NEDEUA, 6.10.1996
9.00	MINI PET (p), 9.20 SPOT TEDNA, 9.23 NE ZAMUDITE, 9.25 EPP, 9.30 ZASAVSKI MAGAZIN (p),
9.45	NAŠI KRAJI IN LJUDJE: Lojze Sajovec.l 0.15POZOR, SNEMAMO (p),
10.25	TEDENSKA REPORTAŽA: 700 MIN UTTABORNIŠTVA(p),10.55 NE ZAMUDITE, 11.00 TV PRODAJA
PONEDEUEK, 7.10. 1996
8.30	VIDEOSTRANI, 20.00 KULT&URA, 20.30 EPP, 20.33 NE ZAMUDITE, 20.35 SPOT TEDNA, 20.40POGOVOR: Jožko Čuk,22.10 NE ZAMUDITE, 22.15 TV PRODAJA
mmmm
j prt. oh I7.(Ki'solk in nihd. ob 1 7.00 in
!—	\ jj [I\J \Vyi	KINO UTtiA
mlnuD,frul„	5.10.in6.10.: OkA Vil LAN V
KINO HRASTNIK	hoteli; ma.iksth: -e. „h
3. 10. - 0. 10.: VAROVNICF	20,„ ned. oh 19 00:
(gruzlj:), .Vi., pet,m ned.oh 19.00:7.	KINO ZAGORJE
10 in 8.	10.:	M KINO ,	x	\„S1I\-
pjimsiAvi:; v. ......... ..............................£
........... E^i‘EE
KINO DOL PRI HRASTNIKU	izven    n. m,. ,
KINO TRBOVLJE
3.18.:mM(dSlm=i);čei uh.um
TOREK, 8.10. 1996
8.30	VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 PONEDELJEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 GLASBENI VEČER - KONCERT: 135 LET PIHALNEGA ORKESTRA ZAGORJE-2.del,21.15 EPP, 21.18 NE ZAMUDITE, 21.20 SPOT TEDNA,
21.25	NE ZAMUDITE, 21.30 TV PRODAJA
SREDA, 9. 10. 1996
8.30	VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJ A, 10.00 TOREK N A ETV (p),
11.30	VIDEOSTRANI, 16.45 TV PRODAJA, 17.00 PONEDELJEK NA ETV (p),20.00 VIDEOBOOM 40,20.50 EPP, 20.53 NE ZAMUDITE, 20.55 SPOT TEDNA, 21.00 TEDENSKA REPORTAŽA: OBISK dr. Drnovška v Zasavju, 21.30 NE ZAMUDITE, 21.35 TV PRODAJA
ČETRTEK, 3. 10. 1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM,
10.00	- 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR,
18.45	POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ 24.00 - 6.00 NOČNI PROGRAM
PETEK, 4. 10. 1996
6.00-10.00 JUTRANJI PROGRAM,
10.00	- 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL, 15.30 GLASBENE NOVOSTI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45POROČILA,
19.00	NOČNI PROGRAM
SOBOTA, 3.10. 1996
8.00	DOBRO JUTRO,9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU,
10.45	EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV,
12.00	KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OBVESTILA IN EPP. 13.00 POROČILA 14.00 ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA. 16.15 RADIO DW IN ZAS AVSKIDNEV NIK,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNOPOPOLDNE,19.00 NOČNI PROGRAM
NEDEUA, 6.10.1996
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICIVRTILJAK, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI.
11.15	VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODI JE,12.30 EPP, 12.45 OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE.] 9.00 NOČNI PROGRAM
PONEDEUEK, 7. 10. 1996
6.00-10.00 JUTR ANJI PROGRAM,
10.00	- 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP,
15.15	RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA. 15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 RADIO NA OBIS KU, 18.00 ODDAJA O KULTURI,
18.45	POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
TOREK, 8.10. 1996
6.00	-10.00 JUTRANJI PROGRAM.
10.00	- 14.00 PROGRAM MAJ , 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP,17.00 ŠPORT,18.45 POROČILA,! 9.00 NOČNI PROGRAM
SREDA, 9. 10.1996
6.00-10.00 JUTRAN J1 PROGRAM.
10.00	- 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 SPOROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM

Redakcija jetrnic se je dokopala do senzacionalne ugotovitve: Rdeči Revir je ženska! Od Ustavnega sodišča Redakcije jetrnic zdaj upravičeno pričakujemo, da bo volitve razveljavilo. Volitve namreč zagotovo niso bile poštene, saj Rdeči Revir volilcem ni zaupal tega elementarnega dejstva. Šlo je za očitno zavajanje, zato demokratična javnost Redakcije jetrnic pričakuje, da bo Rdeči Revir sam odstopil, še predno bo Ustavno sodišče Redakcije jetrnic nujno spoznalo, da je šlo za težko volilno prevaro in bo volitve razveljavilo.
Kot zanesljiv dokaz najnovejše ugotovitve objavljamo fotografijo Rdečega Revirja, posneto pred nekaj leti, ki nam jo je posredoval visoko ozaveščen bralec.
P.S.: Izvedeli smo, da bo v četrtek zjutraj pred nekdanjo upravno zgradbo nekdanjega Betona zborovanje proti Rdečemu Revirju. Ker ne gre za politično obračunavanje, ampak za povsem spontan shod, tudi ne bo posebnih avtobusov.
Še en P.S.: Transparente lahko prevzamete na običajnem mestu.
č-........—	■ ■■■	----
n
Redakcija čestita in pozdravlja
Zagorski pleharji so se pretolkli skozi prvih 135 let. Ob jubileju jim jih želimo še enkrat toliko. Vsakemu posebej.
Trbovlje gorijo
Ne, ne! Ne bo še ene revolucije. Le v Tovarni pohištva je gorelo, pa pri Prekoršku v mesariji.
ae J»o?
Po nekaterih nekoliko starejših izjavah naj bi se v Zasavju spopadlo kar nekaj političnih junakov našega časa. Najprej je to možnost najavil, verjetno opogumljen tudi z rezultati lokalnih volitev, prvak SNS Zmago Jelinčič. Pa s tem že ne bo nič, saj odhaja na goriško.
Zasavje je pisano na kožo tudi liberalnodemokratskemu prvaku Janezu Drnovšku, ki se tu upravičeno počuti doma. V Trbovljah so se zaradi tega razbuijali že pred časom, saj so na zadnjih volitvah prav zaradi tega ostali brez poslanca, medtem ko so bili Zagorjani s predsednikom vlade še bolj zadovoljni kot s poslancem. Letos pa menda premier sploh ne bo lovil glasov po Zasavju, ampak po z volilci bogati Ljubljani. V Trbovljah se jim bo odvalil kamen s srca, v Zagoiju pa bo v boj verjetno šel zmag vajeni župan, ki si je moči nabiral na jesenskem potepanju po Turčiji.
Hrastniška poslanca, par Miranov, Jerič in Potrč, bosta lovila volilce po že znani volilni mlaki. Tako kot je težko verjeti, da bosta v dublu prebila še en mandat, je težko verjeti tudi, da v parlament ne bi prišel nihče. Litijska poslanka Metka Karner - Lukač pa se verjetno poslavlja od poslanskega dela: štiri leta je sedela na stolu, ki so ga radiestezisti spoznali za naj slabšega v parlamentu, pa še s šefom stranke sta menda nekaj spričkana.
Tako z gigantskim bojem ne bo nič, ker je večina orjakov odpovedala sodelovanje. Seveda pa, časa je še dovolj, nas lahko preseneti kdo tretji. Kdo bi lahko rekel, da se niso spopadli velikani, če bi v Hrastniku, za kogarkoli že, svoje centimetre podstavil Marko Tušek? Saj jih je na zadnjih lokalnih volitvah v Litiji tudi njegov slabše raščeni kapetan Dušan Hauptman.
Rdeči Revir
Plazovi so še vedno dobra priložnost, da država spiska kak tolar. In, kako uspešno se s plazovi oprtani Občinarji plazijo za plazovitimi denarci?
V lanskem letu so se med dobitnike vpisali vsi. Takole uspešno:
Hrastnik	24,6 mio SIT
Litija	1,2 mio SIT
Trbovlje	6,0 mio SIT
Zagorje	11,2 mio SIT
Če upoštevamo, da je država jezila plazove z dobre pol milijarde tolarjev, smo ji izpulili dober kos mošnjička. Letos pa dolgo ni bilo nič, zdaj pa seje država z 200 milijoni le spomnila plazečih. Naš delež je zdaj še celo večji, vendar manj razpršen:
Hrastnik	14,1 mio SIT
Zagorje	17,4 mio SIT
Katastrofalni štab Redakcije jetrnic

Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami?
Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe.
Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi.
Pokojnina
ŽIVLJENJSKI KROG
Prostovoljna pokojninska zavarovanja
zavarovalnica triglav
Celje - skladišče
D-Per
-rzSrŽV 6/1996
f)
Trbovlje
5000003469,36
i—i
COBISS o
40-letnico uspešnega poslovanja praznuje LB Banka Zasavje s svojimi varčevalci
samo v oktobru
nenamenski (gotovinski), kratkoročni krediti (1 leto)
TOM + 9,9% FIKSNO
Pridite, vse možnosti so vam odprte!

NAROČILNICA
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c. Zagorje ob
tel.:
Ime in Datum kraj; ulic;
| datum
V 11
0601/64 250, 64 ■1.6.6; fax: 0601/64
priimek
rojstva
Naročam
■
časopis
ZASAVC

poštna št. telefon
, ■ podpis
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:

Savi
494

sproti,: trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)

J