Izhaja jjgued daily PROSVETA • • '' pi .Jhg V mP^JW!»^ glasilo slovenske narodne podporne jednote Urednllki ta upravnlški prostori: M9T South Lawndata Ava. Office of Publication: Aphone! Rockau 4904 ixro-rzUL aaanv. Cene lista ja $6.00 Jamar? 1*. un, et Um poot-ottloa the Act of Cwirm of Moreta t. im. CHICAGO. ILL. PONDELJEK. tO. JULIJA (JULY SO). 1942 Subscription $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 142 Acceptance for walling at special rata postage provided for to section 1101, Act of Oct S, lflT, authorised on June 4. IIIS VSA SLOVENIJA JE V PLAMENIH! . Od Maribora do Trsta so Slovenci v smrtnem spopadu s fašisti in nacisti.—Srdite bitke divjajo med četniki in Italijani pri Reki. Hrvatje stopajo v četnisko armado. "Po-glavnik" Pavelič na fronti (Izvirna brezžična brzojavka Prosveti iz Moskve.) Moskrs preko New Yorka. 18. julija.—Vsa Slovenija je v plamenih! Od Maribora do Trsta je slovensko ljudstvo v smrtnem spopadu z okupacijskimi silami Nemčije in Italije. Zemlja sama gori pod nogami nemških in italijanskih invaderjev. Nikjer več se ti invaderji ne čutijo varne. V Mariboru so slovenski četniki razstrelili veliko zalogo mu-nicije, raznesli so z dinamitom vojaški vlak in z bombami razdejali glavni stan nemškega poveljstva. Mnogo nemških častnikov in vojakov je bilo ubitih in ranjenih. V Ljubljani je bil izvršen napad na italijanskegs komisarja Graziolija. Pred kratkim so slovenski četniki razstrelili železniško postajo Verd pri Vrhniki in prava bitka, ki je trajala tri ^jedne, je divjala med četniki in Italijani. Slovenske četnike sta vodila Miron Dražič in Andrej Tratnik. Istočasno se je vršilo krvavo bojevsnje pri Ljubljani, Gorici, Trstu, Divsči in v več krajih ns Dolenjskem. Posledice tega bojevanja je bila, da so slovenski četniki pognali Italijsne iz stotin vasi, v katerih je tskoj zavihrala zastava svoboda fe prabšvalctMssUsi Domače vesti Obiski ln pozdravi Chicago.—Michael R. Kumer, prvi gl. podpredsednik SNPJ, je 17. julija obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Drugi obiskovalci so bili: Mary Lumbert iz Diamondvilla, Wyo., John Valetič in Jos. So-lič s sinom Billyjem, Gary, Ind. Nova Adamičeva knjiga prihaja New York.—Prve dni prihodnjega septembra izide v založbi Harper & Brothers deseta knjiga Louisa Adamiča z naslovom "What's Your Name?" V tej knjigi Adamič razpravlja o tujih imenih v Ameriki in problemih, ki jih povzročajo priseljencem ter njihovim otrokom tuja imena. , Naši člani-vojaki Powhatan Point, O.—Od društva 536 SNPJ so že štirje člani odšli v armado. Zadnja sta šla Matt Svetnich in Mike Boko-llch. Srečno vrnitev vsem! Nov grob v Coloradu Trinidad, Colo.—Pred dnevi je tukaj pljučnica pokopala Antona Pavloviča mlajšega. Rojen je bil v Ludlowu, Colo., in zapu- organizirali lastno upravo. Četniki so uplenili Italijsnom 80 avtotrukov s strelivom in živežem ter mnogo topov in strojnic. Pred dnevi so četniki okupirali Litijo, kjer je industrijsko središče. Hitlerjeve! so strašno razkačeni in nacijski hlspci pihajo jeze.—Itsd Regent. London. 18. jul.—Jugoslovanski četniki so zavojevani v bitkah z italijanskimi regularnimi četami šest milj proč od Reke in izvršili so več drznih napadov iz Julijskih Alp na italijanske fiarnizije v bližini Trsta. Poročila o bitkah med četniki in Italijani so prišla v London iz podtalnih virov. Ta pravijo, da je morala Italija povečati svojo okupacijsko armado na 300,000 vojakov, ki so zavojevani v bitkah s četniki ob italijansko-hrvatski meji. General Draža Mihajlovič, poveljnik Četniške armade, se bori proti Italijanom in hrvatskim vsts-fcem. Naskoki ns italijanske vojaške narnizije pri Trstu so bili izvršeni ponoči. Ti so v soglss-ju t Mihajlovičevo strategijo zadajanja udarcev osiščni okupacijski sili v vgč različnih krajih »sV » a.sno. Italijani morajo kot posledica te strategije držati vojake čete v različnih krajih. Da se zavarujejo proti ponoc-nim napadom, so osUčne okupacijske čete postavile barikade "kroR Ljubljane. Celja. Karlov-ca. Delnic in Crikvenice v seve-i '-/apadnem delu Jugoslavije. Najbolj vroče bitke se vrše na ¿rti od Trsta do Ljubljane ln '1*1 je na črti od Zagreba do dalmatinskega obrežja. Dr, Ante Pavelič, Hitlerjeve lutka in poveljnik hrvaških vsta-*< v. s« nahaja na fronti in vodi "perscije vstašev proti četnikom na stranj nemških in italijanskih «'t. Glavni del Mihajlovičeve «•rmade. ki šteje čez 200.000 mož. J" na Hrvaškem Hrvatje kažejo »dno sovraštvo napram Italijanom in stopajo v četniško ar rriado. t Crns gora je pod kontrolo čet-V Ixjndon dospele poročila privijo, de se Um vrte le T»»*ke med četniki In oeiščnimi vetami. Clevelandeke Cleveland.—Dne 17. jul. je v bolnišnici umrl Jakob Logar, star 63 let in doma iz Tolmina na Goriškem. V Ameriki je bil 38 let in tukaj zapušča sins, v starem kraju pa ženo. Bil je član društva 142 SNPJ.-Matt Miheiič iz Madisona je bil pred enim tednom oropan za $80 na ulici, ko je na rdeči signal ustavil svoj avto in sta mimo prišla dva bandita v svojem avtu.— John Zupan, sin urednike Gla-sils KSKJ, je javil zadnje dni, da je z drugimi vojaki vred srečno prispel v Anglijo. Is Penaerlvanije McKeesport, Pa.—Mijat Vuko-vič, član društva 347 SNPJ, je pred dnevi tako nesrečno p%-del, da je umrl za poškodbami. Star je bil 54 let. Napetost med Ameriko in Finsko Državni department odredil zatvoritev konzulatov Washington. U. C* 18. jul.^ Amerika je storila korak naprej v smeri, ki kaže, da je prelom diplomatičnih odnošajev s fin-sko republiko blizu. Državni department je odredil zatvoritev konzulatov na Finakem, zaeno pa je pozval finsko vlado, naj zapre svoje konzulate v Združenih državah do 1. avgusta. Odnošsji med Ameriko in Finsko so se ohladili, ko be je slednja pridružila nacijski Nemčiji v vojni proti sovjetski Rusiji. Držsvni podtajnik Sumner Welles je zdaj obdolžil Finsko kršenje konzularne pogodbe z Ameriko. V juliju preteklega leta je finska vlada informirala Ameriko, da se vse zadeve, nanašajoče se na funkcije ameriških konzulatov na Finskem, vodijo preko finskegs zunanjega ministrs, ne pa direktno s krajevnimi avtoritetami, kot je določala pogodba med državama, sklenjene 1. 1934. "Ta akcija finske vlsde v bistvu pomeni zanikanje pravic ameriškim konzulom," je rekel Welles. "Oni ne morejo izvrševati svojih poslov, ker jim je bil delokrog omejen." ^Status finskega poslsništva v Washlngtonu in smeriškege poslsništva v Helsinku ni bil iz-premenjen. Finski p o s 1 s n i k je Hjalmar Procope, ameriški pa H. Arthur Schoenfeld. Položaj med Ameriko in Finsko aličt zdsj onemu med Ameriko In šča ženo, otroka, starše, dva brata In SCTtM. »tar K^'» tet. Nemčijo v fcasu, ko je Washington odredil zatvoritev nemških konzulatov in ameriških v Nemčiji. To je bil preliminarni korak v prelom diplomatičnih odnošajev in napoved vojne Finsks ima štirinajst konzulatov v Ameriki in teritorijih, katere bo morala zapreti. Državni department je prej večkrat posvaril Finsko, da bo izgubila prijateljstvo Amerike, če bo nsdsljevala vojno proti Rusiji ns strsni Nemčije. Kabinetna kriza Braziliji Štirje ministri izstopili iz vlade Rio de Janetro. BrarfillJa. 18. jul.—Uradno naznanilo predsednika Getulija Vargasa, da ao štirje ministri izstopili iz vlade in da ao bile resignacije sprejete, Je alarmiralo javnost. Na znanilo je prišlo nepričakovano Resignireli so justični mini »ter Prsncisco Cempos, vojni minister Felinto Muller, mini-gter za tisk in propagando Tri-gUo Leitao Du Cunha in Justični podminister Lourival Fon-tes Delavski minister Marcon-des Filho Je dobil pozicijo Jus-tičnegs ministrs. zs vojnegs ministra je bil imenovan polkovnik Alcides Goncalvez. za ministra propagande in tlsks.RS Joee Dos Rels. Justični minister Cempos je dejal, da je resigniral zaradi bolezni. On je stopil v vlado lete 1937. v letu. ko je spisal novo brazilsko ustavo Vzroki izstopa drugih ministrov niso bili pojasnjeni. Čikaški Nemci zanikajo obdolžitve Tri jo poslani v okrajno jetniinico Chicago. 18. jul.—Trije izmed šestih Nemcev, ki so obdolženi, da so pomagali nemškim saboter jem, ki so se v dveh skupi-nsh izkrcali na ameriškem obrežju, so zanikali obdolžitve, da so pomsgsli sabo ter jem. Te je včeraj zaslišal federalni komisar EdWin K. Walker. Pri zaslišanju so nastopili Otto Richard Wergln, njegova žena Kate in Lucille Froehling. Vsled težkih obdolžitev, da so ogražali vsrnoet Amerike, je bilo zahtevano poroštvo $50,000 za vsakege. Ker ga niso mogli položiti, so bili vsi odvedeni v okrajno jetniinico, kjer bodo če-kali na obravnavo. Walker Jc dejel, da bodo ponovno zaslišani prihodnji teden. Ostali trije Nemci, ki so obdolženi, da so pomagsli sa boter jem, nieo bili zaslišani. TI so Hans Max Haupt, njegova žena Erne, oče in meti seboterja Herberta Haupta. in Walter Wil-helm Froehling, mož Lucille Froehling. DISKUZUE 0 "ZA-MRZNENJU" DELAVSKIH MEZD Predsednik Roosevelt pošlje poslanico kongresu [ JEKLARSfU DELAVCI PROTESTIRAJO ' * • i * Washington. D. C« 18. jul.— Predsednik Roosevelt bo poslal poaebno poslanico kongresu s pozivom, naj sprejme zakon glede "zamrsnenjp" in kontrole mezd, da se pflspivči inflacija. Voditelji demokratske večine v kongresu so bili • informirani o Roosevcltovi akciji in opozorjeni, naj bodo pripravljeni. Diskuzije glede "zamrznenja" in kontrole mesd se nadaljujejo. Za to sts se izrekla Leon Henderson, nsčelnik ursds ss kontrolo cen, in Psul V, Mc-Nutt, načelnik nedavno ustanovljene komisije zs mobilizacijo človeške sila. ko sts nastopila pri zaslišanju pred kongresnim odsekom. Roosevelt študi-rs vprašanje kontrole mezd že več tednov. Za tako kontrolo so se izrekli tudi ekonomski vešča-ki. Kanada je fte uveljavila sistem mezdne kqntrole in možnost je, da bo kongres sledil zgledu Ksnade. j i Nekateri kongresu i ki in sens-torji so svetovali, nsj se vprs-šanje mezd raŠi po kongresnih volitveh v prihodnjem novembru, dočim so drugi zsvzeli stališče, da je polrebns takojšnja akcijs. Kupna sils konzumen-tov stalno narašča* dočim aa sa-loge civilnega*blaga krčijo, kar povzroča bojazen pred inflacijo. Gotovo je, da bo načrt glede "zamrznenja" mezd naletel na opozicijo v kongresu. Unije Ameriške delevske federacije in Kongresa Industrijskih organizacij so se že odločno izreklo proti "zamrznenju" in kontroli mezd. Chicago, 18. jul.—Po maanem shodu v Indiana Harborju, na katerem so govorniki kritizirsli odlok vojno-delavskega odbora, ker se je izrekel proti povišanju plače delavcem, uposlenim v tovarnah "Mšlegs jekle", zs doUr ns dsn, se je vsč tisoč delsvcev zbrslo pred tovarnami Inland Steel Co. in Youngstown Sheet & Tube Co. ter demonstriralo. Odbor je odredil zvišanje le za 44 centov na dan. Delavci so nosili nspise z besedilom: "Odbor je kspitulirsl pred Henderson^m,"—"Milijoni za kontrolo cen. za delavce pa 44 centov."—"Henderson bi mo-rsl biti ns pjačilni listi jekler-skih kompenlj." Herbert Lucrum, pokrsjinski direktor jeklsr-ske unije CIO, js v svojem govoru udrihal po Hendersonu in gs nszvsl za diktatorjs. Odpor proti nacijem se siri Poljaki ubili načel-nilca geatapovcev Vseslovanska proslava v Chicagu N Poštni tajnik prečital Rooseveltovo poslanico Ckicego. 20. jul.—Slovanaki dan, ki je bil obenem obletnica zmage Poljakov naij Nemci v Grunwaldu 1. 1040, ki se je vršil včeraj v Soldiers Fieldu, je bil zaeno manifeatacija solidarnosti slovsnskih narodov za zmago demokracij v vojni proti oaišču. Proslav ae js udeležilo okrog 50,000 Čikažanov r slovanskega porekle. Zsstopsne so bile vse slovsnske nsrodnosti. Slovanski narodi ao se zbrali v Soldiers Fieldu, ds izrszijo lojalnost Ameriki, odločnost V borbi zs porsz oslšča ln zaupanje predsedniku Rooaeveltu. 10,000 >seb v narodnih nošah slovanakih narodov je korakalo mimo odra, na katerem so stali govorniki. V pohodu, ki je trajal dve uri, so nosili smeriške in slovsnske zsstsve, kskor tudi zsstsvs združenih nsrodov. Slovenci so bili zsstopsni v pohodu. Kot govornik je nastopil poštni tsjnik Frank C. Walker, ki je prečital Rooseveltovo poslanieo, vsebujočo spel ns Slevsne, naj bodo pogumni in odločni in trdni v veri, ds bo osišče poraženo. Drugi govorniki so bill general Joseph Barzynski, poveljnik šestega armadnega zbora; dr. Pedro Čabrič, jugoslovsnski konzul v Chicsgu; polkovnik Vlsdimir H urban, čehoslovsški poslsnik v Wsshingtonu; dr. Ksrol Ripa, poljski konzul; Leo Krsycki, prsdsednlk Vseslovanskegs kongresa; polkovnik P. P. Berezin, militsristični ataše ruskega poli sni» t va, In več drugih. Barer in je v svojem govoru apeliral ss večjo zsvezniško pomoč maršalu Timošenku, poveljniku ruske srmsde, ki je zsvojevsns v srditih bitkah s Hitlerjevimi legU jami. Sloviti poljski operni pevoc Jen Kiepurs je odpel tri pesmi ln potem drsmstlčno naznanil, ds je prišel ns vseslovensko pro-slsvo kljub grožnji svojegs uprs-viteljs, da bo preklical pogodbo s njim, če bo pel na prosiš vi. Madžari pobili 2500 Srbov i ^ ' Revotla pri Novem Sadu zatrta ; _ . Bera. Ivlea. 18. jul.—Predsed-ogrske vlsde Nlkolss von Ksl-lsy je dejsl v Budimpešti, ds «o ogrske čete ubile 2500 Srbov v januarju in zatrla revolto. Bitka med Madžari in Srbi se js vršlls v Zsbslju nedaleč od Novega Sada. Rebelem so priskočili na pomoč "komunisti" U Banate. Revolta se je pričels 4. janusrjs. Kallay je dejsl, da je bilo tudi nekej nedolžnih ljudi ubitih, ko so se zbrsll ns cestah in opazovsli bitko med ogrskimi vojaki ln srbskimi rebeii. , Nemški padalci pobiti v ozadju bojne črte Moskva priznala padec Voroiilovgrada, industrijskega mesta v Donski kotlini. Hitler vrgel milijon vojakov v ofenzivo. Britska osma armada zabila zagozde med osiično bojno črto v centralnem sektorju egiptske fronte. Japonci poklali 600,000 kitajskih liste civilistov Nelson zahteva konec stavke Cestni železničarji se vrnili na delo Washington. D. C.. 18. Jul.— Donsld M.'Nelson, nsčelnik od-bors zs produkcijo bojne opreme, je posvsl unije Ameriške delsvske federscije, nsj tskoj prekličejo stavko stsvbnih delsvcev v Pittsburghu, Ps. Unije so okllcele staVko v snsk protesta proti odloku posebnega vlsdnegs cdbors, ki je odbil sa-hteve glede zvišsnjs plsče. Člani unij, ki so okliesle stavko, so bili uposlen! pri grsdnjl vojno tovarne, ki bo stala sto milijonov dolsrjev. V stavki so zsvojevsni tesarji, zidarji in navadni delavci. William J. Kelly, član eksekutivnegs odboru msdnsrodns tesarske unije, jo dejal, da bo posvsl stavkttje, naj ae takoj vrnejo na delo. Detroit« Mich.. 18. jul.-Dlvje stavka, ki so je oklicalt cestni želfcznJčsrjl ln votnlkl avtobu-sov, člsni Ameriške delavsks federacije, je bila preklicana ln vsi so se dsnes vrnili na delo. Odločitev glede preklica stavke jé padla na masnem shodu stsv-karjev, na katerem so govorili voditelji unije. TI so nsglašali, ds je stsvks nelegslns ln neu-prsvlčens Hi ds ovlrs ameriške vojne napore. Stsvks je izbruhnils, ko je bits zahteva, da morajo biti plače cestnim železničarjem in voznikom avtobusov takoj zvišane, zavrnjena. 2upan Edward J. Jeffries je zapretil, da bo posts* vil federslns čete ' ns vosove cestne železnice In svtobuse, če ne bo stsvks prekljcsns. Buffslo. N. Y» 18. jul.—Okrog tisoč delavcev, ki ao sastavkali proti American Magnesium Corp., je zavrnilo apel föderal» ne vlade, naj se vrnejo ne delo. Federslnl posredovalec Clsrence Lemotte je naznanil zaališanje o sporu med stsvksrjl In kor-porscijo in Izrekel upsnje, da se bo konflikt izrsvnsl. Zaslišanje ae prične v pondeljek. 18. jul.—Poročila c odporu proti nad jem v okupira nih deželah prihajajo v London V nekaterih je «idpor dobil značaj revolte. , Vest iz privatnih virov pravi, da so poljaki uporniki ubili Pranza Walda načelnika Gesta-pe. In štiri njegove pomočnik* Nspedll so avtomobil, v katerem so se nahajali. Zadnjo seboto so Poljaki ublU Berlin. IS. Jul.—Tsjfun na Erkha GdKhrta načelnika ne Formozi. japonskem otoku, je cljske tajne policija v Lubllnu. ubil 250 ljudi, se glasi poročilo' Poročils pravijo, da je bilo čez iz Teklja. Porušil Je več hiš in' 50 gastapovcev ubitih v bitkah povzročena škoda znaše več ml- s poljskimi guerilci v zadnjih lijonov dolarjev. I dveh tednih. Tajfun dijval na japonskem otoka Trgovina s suknji v Perziji New Delhi, Indije, 18 Jul.— Trgovina s sužnji je bile obnovljena v Perziji ln drugih erab-skih deželah, ko ae ja Vojne ray tegnila ne Srednji vzhod. Brit ske* svtoritete ne morejo ustaviti te trgovine, ker so preveč zaposlene. Nad ji izgnali 20000 Udov iz Francije Pariz, IS. jul.—Govornik na tukajšnji radi i/poeta J i, katero kontrolirajo Nemci, je prltnel* de so narijske vojašk*- oblasti Izgnale 20,000 Židov Is Pariza In drugih mast okupirsne Frsnci-je. Žid je so bili deportirsni v vzhodno Evrepe. Zbiranje let na italijanskih otokih Sest osiičnih divizij premeščenih Istsnbul. Turčijs. 18. jul.-Veliko prifnikanju nemških In Italijanskih motornih kolini In trarih|»*rtov i/ grških luk, \ glavnem iz Soluna, ns ItaliJsn ske Dodekanaške otoke je v teku. Tako St glaae poročila ki so prlšls sem Is zanesljivih virov. Aest nemških in ilslijsnsktt divizij je Ibrenih ne omenjenih otokih, ki lete nedoleč stran od repednegs obrežje Turčije In l r leto milj od Ciprs. britske <»te i ške trdnjave v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Italija je prej poslela ne Do-dekaneške otoke dve pehotni diviziji, Nemčije pa eno motorno | divizijo. Moekva. 20. jul.—Ruske čete so se umaknile is Vorošilovgra-da, industrijskega mesta v Donski kotlini, na drugo bojno črto na južni strani Mlllsrova, kjer Je nemško poveljstvo vrglo v boj proti Rusom padalce. Vrhovno poveljstvo poroča, da jo bila grupa padalcev, ki so Je spustila na tla na južni strani Millerova, pobita. Samo v sektorju pri Voronežu na aevernem koncu 250 milj dolge fronte ob reki Don so Rusi izvojevali uspehe. Čete, podprte s tanki, ao udrls v predmestjs neimenovsnegs mests ln ubile tisoč Nemcev. Zsdnjs poročila prsvijo, ds se bitke ns cestsh nadaljujejo. Z okupacijo Vorušilovgradtt so nad j i osvojili severni konec Donske kotline, kjer so premogovniki ln železni rudniki. Dva nemška rogimeniš, okrog 6000 vojakov, so Rusi zdrobili v bitki pri Voronešu. Rusi so uničili tudi osemnsjst nemških tan-' kov v tej bitki Ameriška letala, katera operirajo Rusi, so sedala težke lsgube sovrsžniku ssdnjo soboto, Bombe so rssbile in poškodovala 10 tankov in 245 motornih vppOl s nemškimi taJsVi vred. Moskva. 18. jul,—Ruske čete so v protlnsskoklh vrgle Nemce nassj čes reko Don ns južni strsni Voroneža in zdrobile nacijski pehotni polk. Vroče bitke dlvjsjo zdsj ns vzhodni strani reko. , ' Nemške legije prodirajo dalje proti Stalingradu, jeklarskemu mestu In luki ob reki Volgi. Hitler je zsgnsl srmado milijon mož, ds zssede dostope do Ksv-kszs, kjer so bogsta oljna polja. Poročilo o ljutih bitkah pri Vo-ronežu Je sledilo naznanilu, ds so se morsli Nemci umakniti na drugo bojno črto.. Moekvs prlsnsvs, da na fronti na Južni strsni Mlllerovs ob progi železnice Moskva-Rostov zmlgujejo Nemci. Ruske čete so se morsle umskniU pred so-VTsžnikom. Stsllngrsd Je v veliki nevarnosti. Prvi nscijskl oddelki so prodrli do točke, ki je oddaljene ssmo 150 milj od tega mests. Nemci se ne zmenijo ss lsgube in stslno mečejo nove dlvisi-je v naskoke ns ruske poxicijo. Na ozemlju pri Brljanaku, dvesto milj južnozapedno od Moskve, so zbrane nemške rezervne enote. Ruski letalci so nspedll nemške pnrnike ln voješke transporte v Finskem zalivu. Bombe io potopile tri pernike ln poškodovale šestnsjst transportov ln topničark. Borila. 18. jul.—Vorošilov-grad, največje In najvažnejše mesto v Donski pokrajini. Je bil zavzet v naskoku po več dni trajajoči bitki, pravi vrhovno poveljstvo. Nemške mobilne kolone so potem proaeksie železniško progo, ki spaja to mesto s Staltngradom. Naznanilo o okupaciji Voroši-lovgrada, rojstnega meeta maršala Klemente Vorošllove, bivšega vojnega komisarje in poveljnika ruskih armad na seve-ro/apadni fronti, vsebuje poeeb-ni komunike, objavljen denes /jutraj Mesto je v plemenih (Vorošilovgrsd . Ima 211,000 prebivalcev in jo snen kot središče premogovno industrije. (Ueljs so g. streei.) Dr» uspešna piknik« Clevelaad, O,—Iz naznanila Francke Mifcevčeve iz Salemp, Ohio, je bilo razvidno, da ae acuta nemo na pikniku in proslavi njihovega društva SNiV dne 28. junija. Taka sa ja zgodilo. Prišlo je mnogo ljudi poleg Mihev-čevih, bilo pa je. tudi kar pet Barbičev, trije Kolesarji (Joe, Ann in Richard) in trije Zalo-karji (John, Florence in baby). Ti možje so namreč godbeniki in z njimi so priile njihove družine. Na tam pikniku smo tudi videli tri Clevelandčane, namreč Jožeta in Angelo Slškovlč in njuno hčerko. Iz Pinay Forka je prišel nai stari znanec Nace Žlemberger, dslje Završnikova žena; on ja bil delagat na 12. konvencijL Videli smo tudi par dpanjolcev, ki so člani Nacetovega društva in tudi dokaj aktivni, kakor ja rekel Nace. Blat in Josipina Qdar (ona ja bila delegatinja zadnje konvencija) in tajnik društva v Cantonu, O., Janez Bogataj in Janez Tancek z ženama iz Girar-da, Peršln in oba Ježeva iz War-rena. Seveda je prišlo mnogo drugih, tako da je bila Francka Mihavčeva zelo zadovoljna, zlasti pa zato, kar ja videla, da tudi drugi, na samo podpisani, radi sslemsko mleko pijejo. Piknik je bil uspešen v mors lnam in gmotnem oziru za njihovo drultvo in jednoto. Zakaj bi na bU? Prišla so dekleta in rekla: "Zaigrajte polko za jad-notina dekleta." John Zalokar ja dajal, da je tudi on član SN-PJ, ampak on ni sam, kajti tudi Florence in baby sta pri druš-tvu Sokolice SNPJ. In tako sa naša jednota sama oglaša. Gl. tajnik Vider je lahko ponosen, da tajnikuje tako valiki podporni jejnoti, kar tudi je. Saj so ga pa povabili za glavnega govornika na tem slavju, ki je dobro uspelo. Ir Girarda je pripeljal naš mladi Kluček tvoj mladinski krožek, ki ja pel lepe pesmi. &koda, ker bomo menda zgubili taga aktivnega člana vsled vojaščine. Na programu so imeli rasna druge točke, vsega pa si nisem zapomnil, kakor tudi ne vseh imfn rojakov, ki mc poznajo. Vem pa, da so bili tam Br-ganti in njihova hčerke, ki so to pot plesale, ne igrale. Matt Tušek, delegat 12. konvencije, je bil tudi navzoč. Fred Vider pa ja s seboj pripeljal svojo ženo Francko, da ji ni bilo treba doma dolgega časa prodajati, kajtj pač tiste dni je tudi njen sin odšel v armado. Mihevčeva sc ja pohvalila, da ja bil uspeh za druitveno bla-gsjno "ekaelent." Taki uspehi pač navdušijo društvene člsne za nadaljevanje dela v korist društvu in jednotl. Ona. je namreč to povedala nekomu v Gi-rardu, nekdo je potem povedal mani na našem pikniku 5. julija na jednotini farmi, ko sem namesto mleka prodajal pivo. Tako, vidite, izvem razne novice od rojakov in potem Jih objavim. Cas je prišel za odhod nazaj v Cleveland. S tem so se tudi končale moje počitnice, in sicer v Salemu na pikniku, ki ga je oglašala poleg drugih tudi Francka Mihevčeva. Fred in Frances Vider sta šla z nami v Cleveland, kjer sta sedla v vlak in sa oddrdrala proti Chicagu y lawndalsko okolico. Piknik v Salemu je bil izboren, in rekli so, da so se imenitno naplesali ob zvokih dobre muzike. Dne 5. julije se je vršil pik nik društev Svoboda 748 in V boj št. 53 SNPJ. Leoppldo Voz-ljevo, tajnico Svobode, je skrbelo, ds 11 bo lepo vreme ali dež. Dejala je, da ni vso noč nič spala vsled skrbi, ni pa povedala, če ja molila za lepo vreme. Kljub temu jo Je Bog uslišal, kajti imeli smo lepo vreme in Leopolda je bila dobre volje, ko je videla toliko občinstvs na pikniku. Prodalo se je za več ko $500 piv skih listkov. Točaji so bili večinoma odborniki - društva 53: Durn, Šorc, Kos in podpisani, pozneje pa je pomagalo še par drugih, članov. Vselej, kadar ima Svoboda svoj piknik, se oglasi naš Jože Irman iz Akrona, vemo pa ne, dali se mu tako dopadejo Svo-bodčanke ali njihov štrudelj in orehova potica. Joža ja dober "kustuntar" in ni nič čudno, da ga . imajo Svobodčanke rade. Piknika se ja udeležil tudi mor nariški nadporočnik Stanley C. Bolka iz Norfolka, Va., ki se je mudil na dopustu; on kot Vi-pavčan sa rad oglasi pri Durno-vih. In rečem vam, da je naš nadporočnik resnično "ekselent-ni" odjemalec, ker je kupil "samo" za $10 listkov! To je storil, ker se mu je naš piknik dopa-del in tako je lahko potretal pik-nikarje. Bolka je izkušen mornar, je 45 lat star, dasi izgleda jako mlad. Iz Bartona ali Blaina je prišel Vitez, ki me je par dni prej povabil, naj jim pridem muzicirat, a sem odklonil, ker ni bilo mogoče, četudi bi jim bil zelo rad ustregel. Manjkalo ni tudi Per-Šina in njegovega karaerata iz Warrena. Imeli smo mnogo mladine, četudi je društvo staro. Prejšnji dan pa je imelo angleško poslujoče društvo piknik in ni bilo/ velike udeležbe. Vse to kaže, da ima naše društvo mnogo prijateljev, četudi se težko dobi dovolj članov za delo na priredbah, kljub temu pa gre naprej; če drugi nočejo, se dela oprimejo pa odborniki. Udeležba je pa lc bila. Saj pa so bile dovolj delavne naše pridne Svobodčanke, na primer Vozljeva in Jontezova, dalje Kristina Ska-pin, Ivanka Krsmer in Anna Barbič, ki so pomagale pri bari in prodaji jedače, tako da je vse Šlo po grlih. Seveda ni bilo brez plesa. In spet so muzicirali Frank Barbič ml., Joe Kolesar in John Zalokar, potem pa sta prišla še Louie Trebar in Eddy Barbič. Čim pa je Camilus Zamik, 2. podpredsednik SNPJ, vprašal za valček, sem pustil baro in raigral za orkestrom Parmov komad "Pozdrav Gorenjski," potem pa šc "Od kod si dekle ti doma." Iz šentklerskc okolice so prišli John Krebelj, Louis Zorko, Katherine Sloan sadi na 2000 funtov tešld bombi v New Yorku. Ona in drugi, ki sa zapisali svoja Imena na bombo, so kupili vojne Vinc Salmič in več drugih, med- Naslednje jutro so se že pri-njimi več mladih. Posetila sta1 pravljpli za parado. Spr.va je iz-nas tudi Strausova; ona je mati gledalo bolj klavrno vsled ab-Ančke Želetove, ki večkrat poro-J normalnih razmer in drugih pro-ča v angleškem delu glasila. Na- tslav, dokaj mladine pa je odšlo vzoč je bil tudi Tone Brenčič, ne v Pittsburgh gledat vojaško pa-vem pa, če je bila tudi njegova rado. Kljub temu se nas je zbra-žena Ančka. Proti koncu ra- lo par sto s šolsko godbo na če-janja pa je ljubi Beg v nebesih lu. Društvenih zastav je bilo dejal: "Zdaj je pa že dovolj te- menda šest iz okolice, društveni-ga za dane«. Prodali ste vse in kov pa bolj malo. Glavnega go-sedaj pojdite lepo domov." Nato vornika Andreja Vidricha še ni je lepo po nebeškem taktu odprl bilo; kaj storiti? V naglici smo nebesne pipe in pričelo je liti, sklenili, da pohod se vrši, nalo-da kaj. Mi pa smo bili veseli, go govornika v obeh jezikih pa ker je bil z nami toliko dobrot- prevzame podpisani. 2e ko se je ljiv, da ni svoje "špine" odprl že popoldne. V mojem dopisu z dne 7. julija o Detroitu se bi moralo glasiti "mrs. F. Bole," ne Travnik, ki ima v oskrbi SND. Ona je doma iz Škocjana. Most, ki veže Canado z Združenimi državami v Detrditu, se imenuje Ambassador Bridge. Frank Barbič. Poročilo saaiopnika Herminie, Pa^-Dne 4. julija sem se udeležil razvitja zastave društva 501 SNPJ v Rices Land-ingu. Z doma sem odšel dan prej in se ustavil v Uniontownu, kjer so ponovili naročnino na Prosve-to John Uppor, John Belle, Pete Pavlovieh in Rupar Urban. Zadnji mi je ža prej obljubil, da to stori, čim ga obiščem in ostal je moš beseda. Is Uniontowna sem se odpeljal z ulično v Grayslanding, da dobim vlak v Brownsville, ampak prej sem se ustavil v Isa-belli. Na progi me je ustavil vojak in mi povedal, da Zgončevi, katere želim obiskati, so že pred meseci "nuifali." Zahvalil sem se mu za pojasnilo, ker mi ni bilo treba v hrib zaman. Obiskal sem par rojakov v okolici, Tisti vojak pa je menda sumil« ds sem morda kakšen nemški špion, četudi prodajam le možgansko medicino, ampak nadlegoval me ni. Družina Švigel je ponovila naročnino, Majk*- "za baro" pa je kupil izvod Majskega Glasa. Peš sem jo mahnil po železniškem tiru, čez reko pa s čolnom in nato v Riceslanding naravnost k družini Zorich. Bil sem dokaj utrujen in Zorchevi so mi radi dali prenočišče. Obenem sta mi povedala, rla bi društvo 5Q1 rado videlo, če bi na slavju spregovoril par besed. To sem rad obljubi). ko as Je aa bajel v Nekaj parada pričela je prišel Vidrich, ki nam je povedal, da je na poti zašel, zato ta zamuda. Namesto v Riceslanding se je zapeljal v Grayslanding, odkjer pa ga je na pravo mesto pripeljal voznik, ki mu*ga je preskrbela gostilni-čarka Zadel. Zapeljal se je kakih 15 milj. . Z Andrej cem sva si govore "razdelila"; on je govoril v slovenščini, podpisani pa v angleščini, in vsi navzoči so bili zadovoljni. Sledila so priznavanja in tretanja vse križem. Društvo je imelo uspeh v moralnem in gmotnem oziru. Poleg tega so okoliška društva poslala darila v gotovini od deset do dvajset dolarjev. Prodali so mnogo stva ri, saj so napekli menda kar sedem jancev. Društveni predsednik Ucjovič je zelo dobra duša, tako tudi drugi društveni urad niki. Podrobnosti ne bom opisoval, ker vera, da bodo to storili drugi, gotovo pa tudi Vidrich. Predsednik je ponovil naročnino na Prosveto za njegovo staro mater, tako tudi Kajfež. Prole-tarca so ponovili Pečjakovi in prispevali dolar v podporni sklad. Ob takih prilikah navadno ni ugodno za agitacijo, kajti ljudje so zaposleni s tem in onim, vmes pa so razgovori. Zvečer so mi pa vremenski bogovi skvarili ra čun, da bi obiskal rojake v interesu Prosvete. Prijatelj L. Zaubi iz Nemacolina je dejal, da je najboljše, če se odpraviva. Vozil je rojak Krumer. Komaj smo prišli do ceste, se je vlilo kot iz škafa. Upam, da vsled dežja društvo ni imelo preveč izgube. Naj povem, da boter in botra novi zastavi sta bila Smo-ličeva, ki vodita beergarden. Zaubctovemu sinu sem prodal Adamičevo knjigo Two-Way Passage. Fant je zelo nadarjen in ima več knjig, tako tudi Mein Kampf. Prenočil sem pri Zau-betovih. Fant še vedno čaka pravega okrevanja in prejema penzijo. Bil je par let pri vojakih na Havajih. Njegov brat me je v nedeljo peljal v Masontown.l Dei je še nagajal. Ustavil sem se pri Klemencu in po kratkem razgovoru sem jo mshnll na Grayslanding. Prenočil sem pri Zadelovih. Toneta Zupančiča ni bilo doma. V vas je prišel J.1 Braniselj, ožji rojak Vidricha, ker sta oba iz Cerknice. Ponudil se je, da me z avtom šc tisti večer pelje okrog rojskov na agitacijo. Tako smo obiskali več družin v Mason town u. Rezultat: tri novi naročniki Prosvete, nsm-reč Frances Istenič, John Šsjn in John Volk. Ako bi ne prišle Brensljeva izvoljenka obiskat s<**tre Istenič, bi še več obrela. kajti John je rekel, da jih Je še nekaj, ki nimajo Prosvete. Istenič je tudi sosed Vidrichov in Braniseljev. Istenič se še vedno rad šali. četudi Je le v letih, rojen istega leta kot podpisani— imProsveto sta ponovi tya Klemec in Kastehc, tako Z\ C. G. Na novo se je tudi T ročil Albin Ule, ki piZila pjH ta Bergerja v Chicagu ki ^i gostilno "neat door to" SNpf Uko seveda tudi Jkrgerji*o ¿i no Pavlo; menda so iz enega faj ja doma. Albin še ni stoplu zakonski stan in je peelar 1 Naslednji dan sem se odpeim proti MVionu, dež je naleti m komaj sem prispe) na * Kalygrijo, kjer prebiva Tone? pančič in Še nekaj druKih r* larjev. Ko je prišel Tone „¿a ta, me je peljal do polovice a. ne, ko ja Šel kupovat potrehS] ne; popovil je nfppčninu na p* letarca. Tone menda namerava stopiti v zakonski stan, ako j ne premisli. Tqne Mlakar je ¿1 di ponovil Prosveto in ProletaJ CS. Odpeljal sem se proti ali Gates, kjer sem dobil dva H va naročnika Prosveti, Fr" J», kovca in Abramoviča. Majn*. ski bus me je odpeljal v Edin. boro, kjer je ponovila Prosveto! rojakinja Gerden, vdova Jurüi je pa malo prej odšla v mesta! Hrvatinova je kupila Majski' Glas, ki je bil moj zadnji iztfc Odšel sem v Republic, da po.| iščem Zgonca, ki se je présela] is Isabelle. Rekel je, da bo » enkrat "mufal" ko dobi hišo t bližini svojega dela. Prenoči sem pri Bukovcu, ki je brat uj-j nika društva v Gatesu. On ne dela že več let vsled bolezni. Njegov sin dela v trgovini. Tu sem naletel na rojaka, ki j« nekoč delal v naši okolici. Pravil mi je, kako je zasačil "ta črna ga", ko je kare kradel v rov« in njegov zaslužek je znašal tri. krat več kot zaslužek drugik Počakal ga je in lopnil po njem, tako da je moral tat v bolnišnico n |K>tem pa še v ječo. Ampak krjanc se je malo bal, da m» črnec ne bo nagajal po vrnitvi iz zapora, zato se je preselil Škrjanc je moral plačati kazen $75, kajti v rovu se ne sme pret* pati, česar pa on takrat ni ve del; on je hotel izvršiti dobri delo v korist rudarjem. Ppt me je peljala naprej k tren rojakom. Otroci so me obkolili, ko sem jih vprašal za imena. Ali sem prerokovalec3 Odvrnil sem, da malo vem. Seveda ni manjkalo otroških vprašanj: kdaj bi konec sveta? Ne prej, da sonce neha ogrevati našo zemljo, kajti sonce nam daje življenje v ra* nih oblikah, da je zemlja stan na milijone let itd. Poučil sea jih tudi, da imena ne delajo ra>| like, da smo vsi enaki. Na vpr» šanje o vojni sem jim odgowj ril, da naši vojaki opravljajo do* bro delo, kajti krutega sovrtfc nika moramo premagati zs vb-ko ceno in tako osvoboditi milijone sužnjev. , Tam v bližini stanujejo tri slovenske družine: Stankovi, K* vačičevi, ki so naročili Proleta* ca (Kovačič je napreden moi» ima enega sina pri vojakih, eda pa je menda učitelj) in Mezan* vi. John Mezan ne dela dorf radi starosti in bolezni. Rek¿ je, da je bratranec Toneta a* larja, predsednika porotnega o* seka SNPJ. Se dalje me je pot peljal^ neko naselbino, v kateri je 90$ prebivalcev zamorskega plen* na. Spotoma sem v tisti okolifl obiskal Gramca in Crnologarji ki pa je bil še na delu. Njeg<*t žena ima tri sinove iz prvega a kona in vsi so oženjeni. Ona poljskega porekla. Odšel sem * miljo oddaljeni salun na ob» potem pa v Unlontown, kamS me Je peljal možakar Iz tiste( saluna, ki se piše Schwartz in ogrski žid. Povedal mi je. dr par slovenskih družin v okolia (Dalje na S. strani ) š (Iz Prosvete. 20. julija 1«» Domače vesti. V Pshssd* Cola, se je po nesreči /¿tftnj Anton Ssjn iz Knežak.i SNPJ. • Delavske vesti. Iz Wa*hin£ ns poročajo, ds je v tem vseh skupaj 1.250,000 dela vre»1 Združenih državah v sta^> Tansisasl i n V1 s d s Frss4| je silno nervozna zarsdi darske krize v Nemčiji Sovjetske Racija.—Ruski ^ gatja v Haagu so izjavi' d* mednarodna ekonomska k*1 ranča sanja končana. Datum V oklepaju na primer «uly 31, 1942), poleg vašega Imena aa naslovu pomeni, da vara Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Je pravočasno, da ss vam list ne ustavi. • . i i i i > ; 1 • ...........v Bmt ga je polomil Kongresnik Martin Dies, ki še vedno išče s svojim kongresnim odsekom protlameriške elementa tam, kjer jih danes ni, se je zadnja dni grdo spotaknil. Obdolžil je Davida V. Vaughana, člana federalnega odbora za ekonomsko bojevanje, da ima ali je imel komunistične zveze. V svoji msniji, da bi spravil čim več uradnikov Rooseveltove administracije v zvezo A komunisti in bi na U način diskredltiral novi deal—katerega bolj sovraži kot fašizem—je Martín Dies to pot naredil usodno napako. Zamenjal ja Vaughana z nekom drugim, ki ima Isto ime. AH ni to značilno za Disss? Načeluje preiskovalnemu odseku, ki mora nastopsti ns temelju stroge preiskava In dognanlh faktov, Dies pa ničesar ne preišče, temveč kar nekaj blekne, kakor navadna klepetulja. Razuma se, da je obdoU ženi Vaughan takoj resglral—in vložil proti Diesu tožbo za odškodnino v vsoti $75,000 zaradi krimnalnega obrekovanja. Kaj takšnega Martin Dias še ni doživel. Prepozno je spoznal, da nI obdolžil pravega človeka in p/oti tožbi nI mogel storiti ničesar kot kapitulirati na vsej črti. In Martin Dies je—sramotno kapituliral. Preklical je svojo obdolžitev in prosil Vsughspa odpuščanja ter mu obljubil, da on plača vse tožbene stroške, kolikor jih je bilo doslej. Dobra Šola za Martina Diesa! Odslej bo vsekakor bolj previden s svojim gobezdsvim jezikom. Ampak Dies bi storil veliko bolje, če bi preklical tudi celo vrsto drugih obdolžitev, s katerimi je poštenim posameznikom in Rooseveltovl administraciji naredil ogromno škodo. * Kako Martin Dlas služI demokraciji In pomaga pri pobijanju nacifašizma, dokazuje sledeča vest iz New Leaderja v New Yorku. —Ko je Diesov odsek zsčel s preiskavami o subverzivnih elementih v Združenih državah, je poslal nekoga v Kansas, naj polzve vse podsobnosti o delovsnju znanega klerofašista, reverenda Ge-rslda B. Wlnrods. Preiskovslec je prišel v Newton, Kana., in tamkaj se je nsjprvo zglasll pri tiskarju, ki tiska Winrodov list in njegove propagandIstlčne tiskovina. Tiskar pa ja hitro obvestil Wlnroda, naj se pripravi. Wlnród nI bil nič vznemirjen. Brzo* jsyll je Diesovemu protestantovskemu dušnemu pastirju v Texa-su, kako in kaj, ta ps je brž sporočil Diesu, naj pusti Wlnroda pri miru. Od tlstegs čsss Dies Ignorira pridlgarskega fanatika in naplfašlsts Wlnrods. Tukaj se vidi, koliko objektivnoeli, nepristranstva in demokratičnosti je pri Martinu Diesu. In temu človeku je nižja kongresna zbornica poverila silno važno in odgovorno nslogo, dfe vodi v njenem Imenu preiskave glede subverzivnih. ali nelojalnih elementov! VcČjegs kozla nI ta zbornlcs še nlkdsr ustrelila. Fašisti s križem v roki Vesti o čudnih rečeh prihsjsjo U New Yorka. Irski kstoliški krogi, ki so sa prej udejstvovali v "Krščanski fronti" in med Krščanskimi mobilizatorjl," so sdaj ustanovili "Unijo za krščanske civilne svobodščine." 2e dolgo let obstoji Unija zs ameriške civilne svobodščine, katera nepristransko pobila vsako ratirsnje teh svobodščin, tods bivši "frontarjl" in "mobilizatorjl" vsekakor ne zaupajo nepriatranskl in pristno demokratični organizaciji, pač pa mislijo, da so njihova "svobodščine" ne-ksj posebnega in vzvišenega Ds pa bodo te "ivobodščine" vlekla pri naivnih ljudeh, jih je treba krstiti sa "krščanske." To ni pri ameriških katoliških fašistih Irskega pokolenja nič novega. Kaj pa nove irska fašistična organizacija dela? Vrgla se Je s vsemi štii imt v kongresno volilno ksmpanjo. Za katere kandidate pa lomi kopja? V glavnemt za—Hamiltona Fiaha, znanega republikanskega isolacionlsta in apizarjs, ki je pomsgal Hitlerjevim agentom v Ameriki rasiirjsti nacijsko propagando. Zanimivo je, kako ta organizacija agitlra sa Plaha pod krinko krščanstva. (Resnici na ljubo je treba pripomniti, da v omenjeni organizaciji niso samo katoliški Irci, pač pa tudi protestantovski fašisti, ki se v znamenju fašizma dobro razumejo s katoliškimi fašial! ) Novodeelake demokrate In pr<»grealvne republikance naziva "židovski»-komunistično manjšino." dočim naziva sebe "krščan-sku patriot lino večino." Hamilton Fish Je "krščanaki patriot" in njegovi politični nasprotniki so "židovsko*komunistični antikristi . Tako gre ta reč pod masko krščanstva. All nI znsčllno, da je doktor Goebbets, Hitlerjev moderni Laš-njivi Kljukec, našel v Amerik» svoje najboljše hlapee med irskimi katoličani in proteetantovskimi pridlgarsklmi fanatiki? Glavni fašistični voditelji v Ameriki ao reverend! Župnik Coughlln, pastor Gerald K Smith, pastor Gerald R Wtnrod In cela vrsta drugih* Njihov krščanski evangelij Je postal evangelij nactfašlSma, Uo-lacuMilzma. aptsaratva In mrtnj« za demokracijo Njihova prtš-nice m» postale kot išče najbolj strupm« nacifašističaa propagande —m ta propagand* se vrši v znamenju krila vsled česar sa je oblast ne sme duUkniti. kajti propaganda teh ljudi je sveta vara. ., Slutimo, da se bo ta grda tloraba maščevala nad pristaši cerkva, ako pravočasno sami ne aktačunajo s njo. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT rniki svobode. Bosna je strašno trpela, prav jco Dalmacija, Lika in drugi emeniti kraji naše zemlje. In žko je trpela naša ljubljena ovenija. Grozno je trpljenje ovencev pod Nemci, Italijani Madžari. Dan za dnem prina-Slovenija nove žrtve, plame-uničujejo stare domačije, in I vse Jugoslavije se veča in ste zaradi trpljenja Slovenije. Enako silno je trpljenje v I- ri in Goriški. Te kraje je Ita-a dobila po krivici in danes ti aji zopet krvave kakor v re-lucijl. Toda Italijani so nena-tni. Rimski radio se je nedav-i hvalil, da se je povečalo štelo žrtev med slovenskim prebi-ilstvom krajev, ki jih je Ita-ia ukradle-- VH^rtir ' *< Toda vse te čftve niso zaman, rt ve so svete in svet je cilj. 2r-re bodo ustvarile novo in moč-d Jugoslavijo, zemlio bratov rbov, Hrvatqv in Slovencev, reizkušenih v trpljenju in boj-vihri. Zatorej, bratje, bodimo ožni. Strnimo naše vrste. Sa- 10 ena stranka naj vlada, stran-a rešitve domovine, 4 stranka orbe za boljšo bodočnost. Faši-i in nacisti morajo izginiti/ ted nami pa naj zavlada mir. |i hočemo ustvsrjti našo drža-o južnih Slovanov ne osnovi x)razuma, pravičnosti in ena-fcsti." ... — V...— It zasužnjene Jugoslavije "Deutsche Zeitung Kroatien" vlja: Posebna komisija finanč- ega ministrstva se mudi v vasi oraji blizu Brčka, da oceni ško-povzročeno po četniškem te->rju. V Brčku se bo kmalu pri- 11 šolski pouk, in to čim bodo >le izpraznili bosanski begun- ki so se v nje zatekli." v "Ta^esanzeiger" iz Zuericha na članek pod naslovom "Upor Bosni", v katerem opisuje pi-svoje vtise s potovanja po *ni. Vlak prispe na neko po-ajo, ki je vsa v plamenih. Hiše porušene. Prebivalci tega kra-so žrtve vojne. V bližini po-uje so zgrajene utrdbe in iz-Jpani rovi. Vojaki v civilni ob-ki stojijo na straži. Se nedav-so s strojnicami streljali na fkc iz okoliških hribov. Upor-kj, so se začasno umaknili, s še vrio niso uničeni. Nemiri ns ulkanu so se začeli junija 1041 Kasno z vojno v Rusiji. V Iccdoniji in v Črni gori, v Bos-in Hercegovini so se začeli pri. Redne hrvatske čete ka-" tudi vojske so bile nspa*-pe, hiše in cele vasi požgane, lezniske proge prekinjene, teflonske žic presekane. Komu-|t«»m načelu je Črnogorec Ko-fevič. Če ujamejo nemške, ■ lijiinske ali vstaške vojake, ne Sznajo usmiljenja. Drugo gru I upornikov tvorijo srbski na-|>nalisti in to četniki, ki so pod 'veljništvom generala Draže ihajloviča. Ti smatrajo, da je famota, ker je bila jugoelovan-' vojska poražena v teku 18 " 'n hočejo s svojo borbo re-' narodno čast.—Pravoslavno kbivslstvo Hrvatske sodeluje r^niikem pokretu. Ko se čet ■omakncjo v planine, jih ne ""'jo nikoli obkoliti. Nemške Nkc, italijanske in bolgarske *«* isti le planine južne Sr ■vse do Dinarskih Alp. Toda F no«o dolin in planin je ipornikov. Ko jih potis-|J" «z enegs mesU, se pojsvijo «m. Tisoče beguncev je I|Vw krsjih povzročilo krizo »hrani. V Sarajevu se je mo-' 'I«»biti dobro kotilo samo) Vdu, Toda že v Mostarju ni ' niti kruha, vae, ker se dobiti, je bil slab kolač I l»ut/r.,vniku ao bile na razpo- lago samo fige in zelje. Hercegovina, ki ni bila nikoli v stanu, da se sama prehrani, mora sedaj hraniti še begunce in vojsko, t DNB javlja: Vojno sodišče v Skopi ju je v procesu proti 36 članom neke komunistične tolpe kaznovalo s smrtjo 18 oseb, ostale pa z robijo od 8 do 15 let. f£ • t . . im V*. . -«imr i f.ti Kako esššše Izkorišča "Neodviano" London, B. julija (ONA).—Ko sta Nemčija «n Italija ustvarili tako imenovano "Neodvisno" hrvatsko držsvo, je Paveličev minister financ naročil pri italijanski narodni banki bankovce za sto milijonov kun. Bankovci so bili v redu dostavljeni in |>ostavljeni v promet v Hrvatski. Po nekaj mesecih pa se je ugotovilo, ds kupujejo italijanski agenti poljedelske^ proizvode za italijansko vojsko s falsificiranimi bankovci. Bankovci so bili točni dupli-kati onih, ki so bili prejšnje leto predani hrvatski narodni banki. Da za maže oči narodu, je Pa-velič poslal v Rim diplomatsko "predstavko", za katero pa se Rim ni zmenil. ( Izve se, da konkurirajo nemški agenti na hrvatskem tržišču talijanskim, kar vodi do situaci-; e, ki je najtežja za tretjo stran-co, to je za ono, ki blago prodaja. * "Deutsche Zeitung Kroatien" a vi ja: Pred nemškim znanstvenim institutom v Belgradu je dr. Sprungmann, general-štabni zdravnik, podal referat o svojem delovanju v Belgradu kot šef nemške sanitetne službe. • "Neues Wiener Tsgblatt" jav-ja: Japonski minister Jamaši e posetil južno Srbija Mesto »koplje mu je podelilo diplomo častnega občana.—Isti list jav-ja, da je madžarski minister >ropagande Antal prisostvoval neki "nacionalni" manifestaciji Apatinu. Podčrtal je historični pomen zedinjenja z Ma džarsko poudarjajoč, da je madžarski narod v teku svoje zgodovine prenesel najtežje žrtve za ta kraj. V ;.. — Umor treh visokih funkcionarjev London, 18. jul. (NYT).—Trije visoki funkcionarji, dr. Enovo, poštni ravnatelj Horjula Ayd, policijski ravnatelj in Nicola Uta, funkcionar udruženja bor- benih fašistov, so bili umorjeni. Morilci so zbežali. Za maščevanje so Italijani ustrelili 15 talcev. V ... — , četaiki prodirajo v Sloveniji London,* 18. julija (NYT).—Po vesteh, ki so dospele saupno v London; prodirajo četniki v Sloveniji, kjer so pričeli borbo proti italijanaki enajsti armadi. Okupacijske oblasti streljajo talce v velikem številu, toda navzlic vsemu terorju, ki ga is-vajajo proti prebivalstvu, niso v stanu zlomiti revolte. * ' V ... - u Fašistični list o četnlklk New Vork, 10. jul. (JIC).«-Neprestani napadi četnikov na okupacijske čete povzroča Ite* lijenom ssnogo briga. Regime Fascists piše: Četnike obkroža krof projektivne lojalnosti . v. Uničiti jih je treba z vsemi sredstvi, legalnimi in ilegalnimi. Ts odvratni četniški boj traja v Jugoslaviji že leto dni. Ko smo organizirali velesejem, ao četniki iftirjali naše vagone, streljali na tovorne vozove in tako dalje. Vaak mesec rastejo naši gubitki za par sto. ICT0RY «uv Kitajska povečala svojo armado ** ' 800,000 guerilcev v ozadju front Čungldng. Kitajska, 18. jul. — Kitajaka bo potegnila nadaljnjih 8,000,000 moških v armado in s tem povečala svojo oboroženo silo na 20,000,000 vojakov, da zdrobi Japonsko. Tako je izjavil general Čeng Čehjuep, di rektor departmenta za vežbanje vojakov. Povečanje armade bo doseženo z vpoklicem moških v starosti 18 do 45 let pod zaatavo. Vsi sloji bodo morali prispevetl svoj delež vojskov. Bogate družine bodo izgubile pravico odkupovanja in morale poslati svoje sinove v armado. Kitajska ima 5,000,000 vojakov v aktivni službi, v rezervah pa 10,000,000 mož. Guerilsko armado, ki operira v ozadju front, tvori 800,000 mož. Ker ima Kitajska čez 400,000,000 prebivel-cev, lahko postavi na bojiščs milijonske armade. Edino, kar potrebuje, je moderno orožje, zlasti tanke in bojna letala. Ob obletnici napada na Šovjetslio unijo Po poaredovanju sovjetske poročevalne družbe "Tass" je minister KoeanoviČ poslal v Moskvo brzojavko, katero je priobčil aovjetakl tisk in ki se glasi: "Skoro 88 let je človeštvo trpelo pod pritiskom nezaupljivosti med protifašističnimi narodi sveta in Sovjetsko Kusijo. Ni potrebno razpravljeti o razlogih, kako je do toge prišlo. Dejstvo pa je, de je fašisem od tega nezaupanje živel in ae v tam vzdušju najboljše rasvlja. Računajoč zlasti na globino tega nezaupanja je fašizem itival to strašno vojno, ki je Človeštvo postavil pred izbiro: ali borbo do konca proti silam zla ali smrt v najhujšem suženstvu in ponižsnju, duševnem in fizičnem uničenju, kakršno je samo fašizem mogel uresničiti. Tu pa ae je zgodilo nekaj, česar eovražnik človeštva ni mogel videti. Ko je fašizem 22. junija 1041 brez vojne nepo-vedi napadel Sovjetsko unijo, ni alutil, na kakšno ailo je udaril in kakšna bo reakcija v človeštvu. Veličastni odpor narodov Sovjetske Rusije in udsrci, ki pomenijo sigurno uničenje sovražnika, so Iznenadlll svet. Uspehi ruske armade na bojišču od 22. junija 1941 do danes so za vse človeštvo dragoceni. Ti uspehi kažejo moč armade, silo lndus trljsklh delavcev ln kmetov, požrtvovalnost ruakega narodnega odpora in globoki patriotizem njenih narodnih množic. Vendar mialim, da je najvažnejše za Človeštvo in za usodo fašizma, da «o ti uspehi odstranili usodno nezaupanje med demokratskimi oarodi zapade in Sovjetsko unijo. To je največji rezultet ruskega odpora. Danea je vsak pošten anti-fašlst srečen, so' zavezniški narodi pod vodstvom Sovjetske unije, Združenih držav in Velike Britanije združeni v iskrenem naporu, da se uničijo sile zla ln da v bodoče fašizem ne bo živel od napak, kakršno je nezaupanje med žrtvami fašizma. To kaže, de «e bo vojna končela ne samo s smrtjo sovražnika človeštva, temveč vstajenjem harmonične skupno sti človeštvs, kjer na bo Ukori ščevanja, strahu in stiske." Sava N. Kosanovii. j« Nemški padalci pobiti v ozadju bojne črte (NadaU«*»nj« a 1. strani.) Mesto leži v skrajnem vzhodnem koncu Ukrajine.) Kairo. Egipt. 18. jul.—Vrhovno poveljstvo pravi, da je osma bnlaka armada zabija zugyzde med osišČno bojno črto v centralnem sektorju fronte pri El Alameinu. Osiščne kolone so ae morale umakniti pod pritiskom hritske armade v neki kot, ki ¡a je britzka armada obkrožila. Dsiščne kolone so v pasti in preti jim uničenje. Avstralske Čete so okupirale Tel el Eiso (Jerusov hrib) ns severnem koncu egiptske fronte, novoselsndak? čete pa so izvrlt-e več uspešnih naskokov ns pozicije sovražnika pri Ruwelsatu in pognale v beg italijanske oklopne kolone. Srdite bitke v puščavi na «a-padnl strani El Alameina se nadaljujejo. V tej bitki ao zavoje* veni tanki in mobilne kolone. V spopadu med Italijani in južnoafriškimi četami na spodnjem koneu 50 milj dolge fronte je Mdlo več ato italijanskih voja-cov. Nemški Mdmaršal Erwin Rommel je zagnal vae razpoložljive oklopne enote v boj proti sritskim četam, ki pa so odbile vse napade in povzročile »ovratniku ogromne izgube. Angleški letalci ao izvršili nove napade na osiščna oporišča v Libiji. Čungklng, Kitajska. 18. jul.— Japonske okupacijske čete so pobile čer 800,000 civilistov v provinci Čeklang, da zatrejo odpor kitajskih guerilcev. Nedelj-njih 500,000 civilistov je pobegnilo iz te provinee is bojazni pred masa krom. Ameriški letalci so napsdli bombami Hankov, pristanišč^ mesto, ki je v Japonskih rokah. Bombe so porušile pomole ln zanetile požare. Weahlngton, D. Cm 18. jul.— Mornarični dppai tment je obje vil prvo uradno in detajllrano poročilo o pettedenski bitki za Aleutake otoke. To prlznsva, da ao Japond okupirali nadaljnji otok. Ta je Agattu, ki leži 750 milj zapedno ln nekaj milj juž no od Dutch Harborja, glavne ameriške mornariške bata», ob Aleutskih otokih. Jsponci so dvakrat napadli Dutch Harbor, ne enkrat, kot se je glasilo prej objsvljsno poročilo. ....... i; »v Avtoritete nastopile proti sleparjem odredil preiskavo r Ruski vojski v akciji pri neki vaat katero ao okupirali Nemci. Weehington, D. C.. 18. Jul.— Roy Lennstrum, bivši nakupovalni direktor pri James Stew art Corp. in kontraktor, ki je zgradil vladno munlcijako tov ur no v bližini Springfielde, lil, je bil po federalni veieporoti v Peorlji obtožen, da je oalepsril vlado. Poleg njega je velepo-rota obtožila osem drugih posa mcznlkov ln dve korporscijJ. Vsi drugI obtoženci ao urad niki Simmons Office Supply * Equipment Co., ki ima svoje to vsme v Sprlngfieldu, III. TI m* Frank Simmons, Robert Slin mons, R. Scott Holland, John C Gentry, J. D. Ilennessy in Wil llsm R. Shsver, Slednji je pod predsednik Springfield Blu<* print Co. Kongresni odsek za mlliten stične zadeve se j* odločil /a preiskavo proti reprezentantom kompanlj, ki vlečejo vlaokr k" mišne pri oddejenju kontr«) tov. Devetnejst rep razen tsn tov mod temi osem v Chicegu, j* naredilo profit $t J!*.t»4. Kongresnih Cert Vinton, d<*> mokrot Iz Oeorgije In načelnik odseka, je dejal, de ae bo |>f iskava raztegnile ne vee, ki od dejajo kontrakte za Izdelovanj« bojne opreme. Evidenca, da to agent je kompanlj dobili več mi lljonov dolarjev, je bile predi-žene odseku. Vilder o prilikah v Jugoslaviji i,'London, 8. Julija (Hadio-slivž-ba). — V teku srbohrvatske e-misije londonskega radia jc Ve-Česlav Vilder dejal: Med okupiranimi državami stoji Jugoslavija na prvem mostu v borbi proti osvojevalcem, Poleg junaško borbe Srbov, katero vodi Draža Mihajlovič, ki ga proslavlja danes ves svet, poleg učinkovitega odpora Slovoncev, katerih trpljenje kriči do neba, se čuje vedno več in več o odporu Hrvatov. 2e sama aretacija dr. Mačka In drugih političnih prvakov je kazala na to, da ogromna masa Hrvatov ne-le nI nasedla vabam hrvatskih fašistov, marveč da smatra Psveličs zs tujegs agentu, ki je Ipdel Hrvatsko in JugoslsvIJo,* kar /so vitsšl potrjevali dan za dnem s novimi izdajstvi, . Frankovci so uvedli atraho-vlado. Začelo se Je klanje Srbov, da bi se osramotilo hrvst-sko ime in onemogočilo edlnstvo z brsti. Poslala ie je vojska proti Rusum, da bi se Hrvatska predela na miloet ln nemlloat v suženjstvo Nemčije In Italije. Kot reakcija na to so se pojavili | oboroženi spopadi v Hrvatski. V «orakem Kotoru se vodijo bor-e proti Italijanom. Proga Kar-lovac-Sušak je bila prekinjena dva meseca. V samem Zagorju, Varaždinu so bili udušenl krvavi neredi ln približno 00 kmetov je poginilo. V drugih krajih so vstsši tepli kmet«, okrajni prod stojnik Stublce pe je bil obsojen ns 8 let« koncentracijskega taborišča. V Lubregu je prišlo do bitke s kmeti, ki beže is voj ske v zeleni ksder. Gora Ivan člca je polna zelenega kadra. Na padi na železnice se nadaljujejo. Samo v enem tednu je bilo 52 železniških nesreč. Kmetje vse bolj ln bolj sabotirajo obdelov« nje poljs in ne prinešsjo hrano v mesta. "Briga nas, naj Fran kovcl vidijo svojo . . ,", je dejal neki kmet. Rastočega odpora ne potrjujejo le taka posamezna poročila, marveč tudi objava pre-fekte kvarnarskega področja, ki javlja, da je bilo 20 družin is vasi Velenje (Reka) obsojenih, Mrvstski list priznava Javno, da je v Beiovaru in Osjeku veliki /opan Imel govor, v ketefem Je dejal, da nekateri ljudje verja mejo, da jih bodo oni iz I ¿undone rešili. Aef fašistične propagande Rieger prav tako prizna ve, da beže ljudje v gozdove, na mesto da bi branili svojo hr vstsko zemljo. Costs ae Bllfatfl Indijske čete potlačile revolto New Delhi, Indija, 18. jul -Oddelki indij*« erm«de so po-tlačili revolto muslimanov i>!< men« Hur v provinci Afndi Ti so napadali železniške vlake In požifeli vasi Laval svari Ameriko, Anglijo Amariaka vlada ignorirala protest Vichy, Francija, 18. jul.—Pler-se l^val, načelnik francoske vlade, je posvaril Veliko Britanijo in Ameriko, da bosta odgovorni, če ae kaj pripeti francoskim bojnim ladjam, ki se nahajajo v Aleksandriji, Egipt, od izbruha aedanje vojno. Note, katero je po«l«l v Waahington, vsebuje zahtevo, da morajo Angleži izpuatiti devet ledij, ki ao zasidrane v Aleksandriji. Istočaano je L pi, ki ao dobro poznani m ao po» m ovil i Prosveto Rezgoverjall »mo ae o piknikih ln pe še po» Mibno o našem pikniku, ki ga priredi «rastmorelandska federacij« društev MMPJ v H««chw<>od parku n« nedeljo, dna 26. julij« Rojaki, pripravit«« s«, d« bost« Kotovo ne v »oči iz bližnjih In daljnjlh naaelbm! Zoraik. Pet čeških padalcev , ustreljenih Berlin, 18. jul-TuluiJAnj« ra- dlopostaj« je citirala porodilo, ki so ga objavili praški listi in kstero pravi, ds j« bilo pet čeških jMtdeleev ustreljenih v Istem času kot dvs morile« Rein-harda Heydrlcha, podnačelnika Gestsps, nacijske tajne policije. Val ao bili saaačrni v neki cerkvi v bližini Prage, v kateri ao ao skrlvsll. Ziller postavljen pod poroštva Rloomlngton, lil, 18. j|il.— George Ziller, demokratski politik, in trije drugi, ki so bili s nJim vred obtoženi, ds so prodajali dela delavcem ln denar apravili v avoje žepe, ao bil! postavljeni pod jioroštvo v skupni vsoti 834.000. Vsi so včeraj nastopili pred okrajnim sodnikom W C. BsrtiHrte« \ Tarči ja internirala nemške letalce Ankare, Turčja, 18. julija. -Člani poaadk« n«mšk«g« bombnika, ki sr je morel spusUU na tU pri Ti«bsonu, turškem o-brežju ob črnem morju« so bili Internirani. Domneva Je, da je bil bombnik na poti proti Kar- PROS VET/. Ko prinese kajak na btj je vse orodje na svoje* J se spravi v votlino, pritnfaS na lesen obroč in švigne n* J je. Istočasno gredo tudi J na lov, vsi kaki dve brega. '1 Vreme je mirno, valovi J proti bregu. Lahka megl^l nad ožinami med otoki, aJ tero veslsjo lovci. GalebiJ calijo v valovih in se J krat večji. Kajak ob kaj.J žejo lahke pljuskajoče vj vesla se potapljaj» v taktuj f& se pogovarjajo med sebi pa Um zadoni vesel smekj zdaj vrže kateri puščico <0 di s tem roko. Eden izmed] je napadel ptiča: pšica je piJ kala zrak, prebodeni ptič d poskušal, plahutajoč s pem cami, potopiti. Eskimo g» dvignil z vode, snel puščic«; zavil vrat in ga pritrdil z^dai kajak. Kmalu zapuste otok, ožine in se spustijo na pn morje. Po večurni vožnji dospejo kraj lova, kjer kukajo glave lenjev Iz valov, ter se raztn in pričnejo zasledovati plen (Dalje prihodnjič.) Sredi najbolj divje igre se prf- AGITIRAJTE ZA PROSVI kaže tjulenj: hitreje nego misel - zleti harpuna skozi razdivjane j« morske pene. Tjulenj uteče z mehom, toda dobe ga kmalu in ga usmrtijo. In zopet gre stvar ^ dalje; vse se godi z največjo Iz-vedenostjo in mirnim obrazom, kot da vse to ni nič. ' 1 Tu je Eskimo velik. In mi? 1 Da, mi smo v taki okolici resnic- 1 no majhni! " Spremimo Eskima na lov! t Že nekaj ur pred solnčnim vzhodom spleza na grič, kjer je , dober razgled, ln opazuje, ali bo vreme ugodno ali ne. Ko je glede tega na jasnem, gre domov in , obleče kožuh. V starih dobrih časih je zajtrkoval Eskimo požl-rek vode, zdaj pa mora imeti par i skodelic zelo močne kave. Zjutraj ne je sicer ničesar, ker bi : mu sit trebuh vzel vso gibčnost; tudi ne vzame ničesar s seboj, razen nekaj tobaka za žvečenje, «^s-— Mobile Unit for Blood Donors at Movie Preložil IVAM ALBREHT mu je vsa rodbina v silnem strahu pošepeU-vala, se je lotil tega, da jo pregovori. Naj preje je razložil besneči, nečedni konkurenčni boj pri gledališču. Ker ga noben pošten človek ne vzdrži, odtod nizki izvor in malovestna sestava soborilcev. Nizki izvor, je odvrnila Leonija, ima čisto drugačna vzroke. Pri meščanskih ¿oseh ni temperamenta in strasti — in vrhu tega ie pri nemških meščanskih goseh. "Ve ste vendar Uko ostudno krotke.** Gledale so debelo. Kaj se ona ne šteje več mednje? "Zato je tudi pri gledališču vsevprek samo Zid," je končala zmagoslavno. "No, za silo je nadarjena," je pripomnil ka-pelnik. "Sedaj je samo še treba, da se spet umiri." Omenil je nadalje družabno ločenost stanu in s tem združeni način življenja. Samske tete so povešale oči Kapelnik je zlorabil svojo nalogo in ja podkrepil to to^ko s primeri iz lastnega življenja. Leonija ga je poslušala do konca. Potlej ja izjavili, da ji to nič ne de. Vsi so se zdrznili "Meni tudi nič," je rekel kapelnik. "Samo če bi ti le sploh bila nadarjena, draga moja. Pri tebi je to seve znana kriza: toda jaz sem izveden v tem." "To skrb prepusti meni," je rekla Leonija; on pa: "In potlej — Igralka, kaj ps je to? Zavoljo tega ne postavi vendir človek kar cele rodbine na glavo. Imaš glas, reflektiraš na opero? Ne. Potem naj — prj drami itak ni mogoče doseči ničesar." "Ker vas godba čisto stopoglavi," ja odločila ona. "Odgovor ima za vsako reč." Ds bi se je odkriial, jo je peljal k staremu Kerstenu. Čez poletje in naslednjo zimo je kmslu prlživeli ponoslte čase, ko ni mogel dvom do njene solnčne bodočnosti. Potlej: pridržek z učiteljeve strsnl, ponesrečena vloga ali kako prehlsjenje in bojazen, da ne bodo zadostovsla njena telesna sredstva — ln pala je preko baš toliko Umnih stopnic v preplakane noči ln brezupje. Pri zdravniku za vratne bolezni je naletela nekoč v čakalncii na Hellirleda; spustil jo je nsprej. Drugikrat ja izvedela od zdravnika, da ja vprašal, kdo da je ona. Na cesti jo je se-dsj pozdravil. In napetost, s kakršno je priča-kovsla vsakokrat, aU ga sreča ali ne, je povzročala, da se ja morala po vsakem isprehodu popolnoma onemogla zlekniti po posUljl. Ni si več želeU svidenja ž njim — komaj ga je še mogla prenesti. Pri tem je Imela račune za obleke ln konpetične potrebščine in je potrošila svoj denar za gledališka vstopnice. Ona mors delati — in to je delo, če sedi tam. Učiti ps se je mogU tam le še malo ln ne od njega. Dokler ga nI bilo na oder, je samo čakala nanj. Ko je prišel, ji je pohajala sapa, se je začela tresti ln je Izgubila slehmo zmožnost, da bi čuvala sama nad seboj. Prisostvovala je usodni Igri s senčnimi podobsmi. Stari Kersten ja nsl redkokdaj, od časa do Čass, ds mu je Igral* na odru v dvornem gle-dališču. Za ocenjevanje je pozval kakega tovariša. Kakšna muke, dokler nI vedela, katerega! Če bi bil on, je biU u ver jena; pod njegovimi očmi bi posUla pri igranju boginja, ali „ ps bi se zgrudila mrtvs ns tla. Upanje, da je on — ne, njena nepojmljiva misel o tej možnosti, je bila polet v nebo in samomor ... Nikdar ni bil pozvan on. (Dalje prihodnjič.) ' IGRALKA (Nadaljevanje.) S prijateljico — pozneje vendar nI bilo iz nje nič drugega nego skrbna mati — sU sUll večer za večerom na straži pred vhodom za gledališke člane; ko so prihajali in ko so odgsjall. Bilo je še več mladih ljudi tako točnih. Dekle-U, ki so pirhajals zavoljo Heilfriedovih tekmecev, so prezlraU prijaUljici ln so prejemaU isto od njiju. Prišel je z umetno neprisiljenim korakom slavnega moža, kl ve, da ga oprezu-jejo — ln noče opaziti ničesar. Večkrat pa se je vendar udal pritisku njenega nenavadnega oboževanja in je pogledal tja. Njegov pogled jo je popolnoma prešinil. Čutila gs je še v stopslih in je menila, ds mora asfslt rszpočitl pod njo vsled tegs. Nasprotno bi biU po pred-»tavi skoro »koprnela. On je kar spolzel, lahno naklonjen, po tlaku; okrog vrstu ruto, drugo je tiščal ns usU. Bil je videti zmeden od bo-jsznl ln je jadrno Izginil v kaki kočiji. In Leo-nijs je biU brezmejno ponosna nanj. Komedija, kl jo je nadaljevsl na cesti, jo je osrečeval skoro bolj nego njegov pogled, ki je za-polzel po njej. Igrsti komedijo — to je proglasila v rodbinskem krogu za najvišje — važnejše, nego so meščanski cilji, za edino, pri čemer človek živi. Začela je že sama paziti vsak hip na svoj vpliv, se je rszvnemsU pri časnišklh poročilih ln je Izzivsls zaradi nlčevih malenkosti zase poučne scene. Vse to je že zamogla napraviti s prevsljenim Mr"-om. GovorlU je Uko očitno o Armandu, da je ni nihče resno smatral za zaljubljeno. PrsvlU je, da je on tisti, ki je ; ln-tri^irsl Reisingerjevo proč: "ker je je bil sit." Ssj potemtakem je pravzaprav malopridnež. "Seveda je!" je rekU Leonija v zmagovitem zanosu. S prijateljico sU se razgovsrjali ln ob-čudovsli njegovo izjsvo: da bi moral Imeti eno, kl bi mogel ž njo dobro igrati skupsj. Vedeli sU za njegove lastnosti izza časa pred ločitvijo. Zapeljal je bil svojegs UsU pred zsklenjeno omaro. "Vaša hči me upropastl. Ključa nimam — toda tu notri je toalet za desettisoč mark. Tega jsz ne zmorem!" Ko jo je oče poix*l na odgovor, je gosps Hellfrldovs odprla omaro ln je pokazala sukneno krilo ln dve sUri obleki od tanjčice. Zs desettisoč mark toalet je viselo pri njegovi ljubici. Leonljs je bile očarana spričo takih lastnosti. K Umu nI bils nagnjena, da bi spleUU okrog njegs rožnaU legende. On nI bil plemeniti ljubimec, odsUvljsjoč mlada dekleU, ki so se bils brez zle slutnje splazila v njegovo sobo, z očetovskimi nauki ln s poljubom na čelo. Ni bil ljubimec, kl pove kralju resnico, ni tak, ki stopi, od nikogsr pri-čskovan, pred sodnika, da bi rešil nedolžnega. Leonljina sanjarija je bHa novejšega kova. "Kako je nallšpan ln zlepotlčen!" je vzkliknile izzivalno. Kaj je neki pri tem Uko razveseljivega — so menili osUli, Leonljs pa je od samega sočutja zavij sla oči. Ali pa sa je vzrs-dostils: "Istlns je torej: mesto Armsnd Heil-irled se sove — bogve — Aaron Fried!" Ds 11 se ji to zdi lepše? "Vsekakor. In niti Fried se ne bi smel imenovstl, temveč Carlgrsjski ali Poprometocvetski." Skomigsli so z rsmenl — tirala je t njim do grotesknosti. Vse njene iz-jsve so posule sedsj tako silne — so menili — vss U dobs njenega življenja bolestns ln oči-vidno brezupns. Kljub Umu je izrazile svojo trdno voljo zs drsmstično šolo, kakor hitro se je vrnil kapelnik z zimskega engagemenU. Bratranec naj bi jo zapeljal k sUremu KersUnu. Ker When the Bad Cross sailed fie volunteer Mood donors ssveral hundred Uvea la Loa Anettes responded. To facilitate the ta* for both workezs and ssteMished al Universal Studios. Hero joe see an interior view of the unit as and doctors zaoslve (Central Premf, se bili vživeli v značaj Eskimov. Če mi razumemo pod pogu-' mom biti se proti premoči ko tiger do zadnje kaplje krvi, tedaj morahio priznati, da Eskimo tega poguma nima mnogo, ki pri njem tudi ni v posebni veljavi. On je vse premiroljuben in dobrodušen, da bi povračal, če mu kdo n. pr. da zaušnico. Ravnajo se po načelu: "Če te udari kdo po desnem licu, ponudi mu še levo." Iz tega pa ni mogoče sklepati, da bi bil Eskimo bojazljiv. Kdor hoče napraviti o človeku pravilno sodbo, ga mora opazovati pri delu. Spremite Eskima na morje, opazujte ga pri delu, spoznali ga boste vse drugače. Če razumemo pogum tako, da se v trenotku nevarnosti mirno bližamo cilju, odstranimo tež-koče in izpeljemo, kar moremo izpeljati, z najv^tjjp hladnokrvnostjo in zremo največji nevarnosti ali celo smrti miijio in neustrašeno v obraz—če razumemo pogum Uko, tedaj je na Grenlandiji več pogumnih mož ko pri nas. Z lovom v kajaku je združenih mnogo nevarnosti Oče je utonil na morju, brat in prijatelj tudi in vendar gre Eskimo dan za dnem na morje, v viharju in mirnih valovih. Če je zelo velik vihar, ne gre prav rad, izkušnja ga je naučila, da ob U-kem vremenu pogine marsikdo. Če pa je že zunaj, vesla mirno dalje, ko da mu je vihar deveta briga. Lov v kajaku je krasna igra, vesel ples z morjem in spirtjo. NiČ ni lepšega, ko videti ponosen boj z valovi, ki zagrinjajo lovca pod seboj. Lep je tudi pogled, ko drčijo kajaki, napadeni od viharja, kot črne ptice v zatišja. Valovi jih preganjajo, vesla sviščejo v zraku, telesa so nagnjena naprej. Vse samo življe-ljenje, sam pogum, ko se kopljejo iz morskega žreU. brez kopjišča—z iztegnjeno roko —rS stisnjeno pestjo—skratka, edino, s čimer si ni mogel pomagati, ja Ml—jezik. * In pri tem je Iztegnil moj dobri Eekimo jezik iz ust ln rezal strašne obraze, da bi ml dofcazal, kakih groznih naporov bi bilo treba, če bi si hotel pomagati s Uko nepripravnim orodjem. V prejšnjih časih si je mogel in znal vsak Esldmo sam pomagati kvišku. Zdaj, ko so prišli z dotiko z Evropo, je slabši v tem oziru. Tudi je na vzhodni obali v Um pogledu boljše nego na zapadni, dasi je bilo prej narobe. Eskimo, ki se zna na vse načine spraviti kvišku, lahko kljubuje vsemu in se igra z valovi ko galeb. Ob visokih valovih položi veslo poleg sebe, nagne se v čolnu nsprej tako, da gredo valovi čez njega. Nekateri se ¿Ifliš ssd dolkr A. not vitally needed kg] jHLabsolute neoeaaitita ahould fo into WAR BONOS and STAMPS to add to tie * * ★ Think Wart Act War! Bay WAR SAVINGS BONDS—si least 10% of jrour pay ever zvrnejo nalašč in se dvignejo zopet Ur gredo dalje. Večje spretnosti in sposobnosti si pač ne moremo misliti. Kdor se ne more dvigniti sam n nI bliztf pomoči, je izgubljen. In zvrne še tako lahko! Neprevidna kretnja, napad na žival, malo večji valovi, vse zadostuje, da se Čoln zvrne s veslačem vred. To Se zgodi ravno tako pogosto tudi ob lepem vremenu. Dandanes se utppi leto za le-\ om mnogo Eskimov na ta način, -«ta 1888 Je umrlo v južni Grenlandiji na U način 15 odstotkov moških izmed vseh umrlih. Naslednji leto jih je utonilo 9 odstotkov izmed 152 moških mrli-čev. Če pomislimo, da šteje ta okraj samo 2591 moških, je to mnogo. Me lovu Pogosto slišimo, ds so Eskimi strahopetno ljudstvo. Ti, ki jih sodijo Uko, so jih videli samo na suhem sU pa ob lepem vremenu na morju—kadar so bili preko-modni, da bi kafcall svoj pogum —ali ps se niso potrudili, da bi NA S.N.P, PREJEMA VSA obrt spadajoča dela Tiska vabila aa vaaelloo In škoda, vlzlžalca. časnike. kafl koledarje. Utake Itd. v slovenskem, hrratakem. slovaške» fteihoM. angleškem jeslku la drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJfP J.I TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI SNPJ PRINTERY prišteje eden, dva. tri. štiri al! pet članov la «ne dnišftne k eni nsz» ninL Ust Pros vrta etane aa vse enako. aa člane aH nečlane UM a eno letne naročnine. Kot »e ¿lani še plačajo pri aassiasntu H* • tednik, se Ji« to prišteje k aerstahrt, Torej sedaj nI vsroks. v* da Je lisi predra« n Člane BMP J. Ust Proeveta Je vaša iaslnias is «eteve Ja v vsaki družini nekdo. M M sad «tal Ust vsak dan. - PoJasUlot—Vselej kakor hitro kateri teh Članov preneha biti ¿Itf SNPJ, ali če se preseli proč od druflne ln bo sah taval sam svoj U tednik, bode moral UsU član ls dotične družine, ki Je tako skapo* naročena na dnevnik Prosveto» to takoj naznaniti upravniltvu lista, ln obenem doplačaU doUčno vsoto listu Proeveta. Ako tefs m stari, tedaj mora upravniitvo znižati datum sa to vsoto naročnik* ROTC Cadets on Landing Net naroa, m izumira < Po Nansenu priredil IVAN BE2NIK (Nadaljevanje.) Čez krov je napetih po šest Jermenov, ki služijo v to, da se vanje zatakne različno orodje, ki mora biti vedno pri rokah. Na ene teh jermenov pritrdijo tudi ujete živali. Ptice zaUknejo kar za glave zanje. Tjulenje in mrože pa prlveiejo z vrvico. Ribe leže proeto na krovu. Kajak je Uko lahek, da ga je mogoče nesti na glavi z vsem <•»t»djem več milj daleč. Za veslanje imajo dvodelni veslo, ss kaUro drže v sredi in veslajo sdaj ns levo, zdaj na «lesno. To veslo je nasUlo gotovo iz enodelnega vesla Indijancev, ki ga vidimo še dandanes ns južnosapadnJ obali Aiaske. Bolj severno le rabijo dvodelna vesla, a ao prva še vedno v večini. 6e delje na sever in vzhod prevladuje dvodelno veslo bolj in bolj, dokler ne zmaga popolnoma. Tudi azijski Eskimi poznajo samo dvodelna vesla Ob lepem vremenu obleče Eskimo ukorvanl AknUleak aU pol kožuh is nrprrmoMJlve In gole kožuhovine, ki una na spod-