286 št. — 5. teto. Poštnina pavšalirana.
Posamezne številke 1 D.
V Alvbv|anl, v Četrtek, 14. decembra 1922*
c h'i<>	---------II—	-—-
Naročnina za kraljevino
SMS
Mesečno 15 D Letno 180 D'
Inozemstvo; Mesečno 30 D. Letno 360 D
Oglasi: enostolpna min vrsta ••krat 50 para. večkrat popu*
JUGOSLAv
'G?/.
Jalu
hi
mm
Pašičevo manevriranje.
PASIC PRIPRAVLJA TLA ZA HOMOGENO VOLILNO VLADO. RA-PIKALI SI OBETAJO LAŽJE VOLITVE OD RAZKOLA DEMOKRATOV. -SNUBLJENJE MUSLIMANOV.
Beograd. 13. decembra. (Izv.) Ni- ministrskega predsednika Pašiča, ki
Uredništvo:
Woltova ulica 1/L Teieton 360
,A(< Uprava-.
n trg 8. Teieton H
JUfjj.	tokopisi	se ne vračajo.
/ašanjem ie priložiti znamk« za odgovor
kola Pašič ie obvestil svoje dosedanje ■tfnistre-kolege, da nekateri od njih pri Sovi vladi ne morejo več priti v kombinacijo in uaj zaradi tega ne bodo nejevoljni, ker to zahtevajo razmere v klubu. in splošni politični položaj. !z tega se jasno vidi, da je Pašič začel pripravljati tla za homogeno volilno vlado. Ta njegov korak je gotovo posledica včerajšnje Pašičeve avdijence pri kralju. Vidi se, da je sedaj težišče pol ožaja v radikalnem klubu, kjer so baje že določeni kandidati za ministre la tudi že za prihodnje volitve, ker si radikalci od razkola demokratske stranke obetajo lažje volitve.
Beograd, 13. decembra. (Izv.) V demokratskih krogih se je danes mnogo tovorilo o novih korakih designiranega
skuša prepričati krono, da ni mogoče sestaviti koalicijske vlade. Pašič je doslej s svojo misijo le manevriral, da je dobil mandat za sestavo homogene volilne vlade.
Beograd, 13. decembra. (Izv.) Včeraj se je sestal designirani ministrski predsednik Pašič z načelnikom muslimanskih desničarjev Maglajličem in mu je ponudil, naj vstopi v njegov kabinet Maglajlič je izjavil Pašiču, da nima njegova skupina ničesar proti temu, da vstopi v novo vlado, vendar pa se morajo prej izpolniti gotovi pogoji.
Beograd, 13. decembra. (Izv.) Včeraj je povabil Nikola Pašič k sebi radičevega desidenta dr. Hauslerja, da se informira pri njem o razmerah v Hr-vatskem bloku.
Zastoj v reševanju vladne krize.
PASIC NA DVORU. — DOSEDAJ ŠE NI DOSEGEL USPEHA PRI SE-iTAVLJANJU VLADE. — ODPOR RADIKALOV NAPRAM DEMOKRATOM. — MAHINACIJE RADIKALOV.
Beograd, 13. decembra, jlzv.) Povodom krstne slave kralja Aleksandra |i bil ministrski predsednik Pašič z o-Stalimi ministri in poslanci pri svečanosti sekanja kolača na dvoru, vsled Česar je danes v reševanju vladne kri-8e nastal zastoj. Pašič se danes ni raztovarjal z zastopniki parlamentarnih Skupin o sestavi koalicijske vlade. — Vendar so demokratski in radikalni poslanci zbrani v svojih klubih in komentirajo dosedanji razvoj krize in poskuse Pašičeve, da jo reši. Radikalni klub Je obveščen o izidu avdijence Pašiča pri kralju, ki pa se za enkrat drži še tsjno. Pašič skuša sestaviti homogeno volilno vlado, kar se mu pa dosedaj st posrečilo. Radikalci so zelo nezadovoljni, ker se demokratski klub še ni definitivno razcepil. Oni zatrjujejo, da S demokrati ne morejo sodelovati v
vladi, ker so nezanesljivi. V kombinacijo bi prišli le takrat, ko nastane v njihovih vrstah popolen razkol. — Da upravičijo možnost rešitve uradniškega invalidskega in agrarnega vprašanja v narodni skupščini, skušajo sedaj radikalci, kakor zatrjujejo demokratski krogi, sprožiti misel, naj bi se finančnemu odboru predložilo povišanje dra-ginjskih doklad za državne nameščence, finančni minster pa naj bi povišal podpore invalidom. Na ta iračin ne bi bilo treba predložiti parlamentu uradniškega in invalidskega zakona, glede katerega smatrajo radikalci, da so demokrati nezanesljivi. Vendar se to ne bo moglo zgoditi, ker rešitev uradniškega in invalidskega vprašanja ni mogoča brez povišanja davkov, oziroma brez novega davčnega zakona.
Krona za sporazumno rešitev vladne krize.
KRALJ SE BO POSVETOVAL S PARLAMENTARNIMI PRVAKI O
Najugodnejši rešitvi vladne krize. - kralj Aleksander
2EL1 REŠITEV VAŽNIH ZAKONOV. — PRIBIČEVIC PRI KRALJU.
Beograd, 13. decembra. (Izv.) »Novosti* pišejo: Se tekom jutrišnjega dne bo, neodvisno od Pašlčevega mandata X* sestavo nove vlade kralj povabil k
sebi na posvetovanje parlamentarne prvake in druge izkušene politike. To stori krona zaradi tega, da se more hitro odločiti, ako tudi tretja misija Pašičeva ne bi imela uspeha. H kralju so povabljeni Ljuba Davidovič, Stojan Protič, Voja Lazič, dr. Anton Korošec te cn zastopnik Spahove skupine muslimanskih levičarjev. Kralj Aleksander ieli, da se za vsak slučaj sestavi po-
slovna vlada, ki naj bi pred razpustom narodne skupščine spravila pod streho važne zakone, posebno o uradnikih in invalidih.
Beograd, 13. decembra. (Izv.) Svetozar Pribičevič je včeraj popoldne po-setil Pašiča in imel z njim daljši pogovor. Kasneje je kralj Aleksander sprejel Pribičeviča v avdijenci, ki je trajala četrt ure. Pribičevič je razložil kralju svoje nazore o rešitvi vladne krize, o razmerah v demokratskem klubu in sploh pri posameznih parlamentarnih skupinah.
Izboljšanje jugoslovansko-ruskih odnošajevL
ZASTOPNIK SOVJETSKE RUSIJE V BEOGRADU. — 0DN0ŠAJ1 MED JUGOSLOVANSKO IN RUSKO DELEGACIJO V LAUSANNI SO PR1-SRCNEJŠI, KAKOR SO BILI V GENOVI.
Beograd, 13. decembra. (Izv.) Semkaj je privatno dospel zastopnik sovjetske vlado Korješkov kot delegat svoje vlade za rešitev vprašanja ruskih be-
guncev. O tej zadevi bo imel z našo vlado poluradne konference. Zaradi njegovega prihoda je posetil zastopnik ca-ristične Rusije Strandman ministrskega predsednika Pašiča in se je hotel pri njem informirati, ali ne pomenijo po razgovori s Korješkovim in njegovo bivanje v Beogradu odprave poslaništva stare Rusije v Jugoslaviji. Ta poizvedba je tudi zaradi tega upravičena, ker je bolgarska vlada sporočila zastopniku
carističue Rusije, naj z novim letom zapre svoje pisarne v Beogradu. Iz Luusa-nne poročajo, da so odnošaji med načelnikom ruske delegacije Cičerinom in jugoslovansko delegacijo sedaj veliko boljši kot v Genovi, dasi načeluje naši delegaciji dr. Spalajkovič, ki je srdit nasprotnik sovjetske Rusije. Na vsak način je treba le pozdraviti dejstvo, da je sovjetska vlada poslala v našo državo svojega delegata, iz česar se da sklepati, da se je začelo delovanje za zbližanje in za vzpostavitev odnošajev med našo državo in Rusijo.
PRVI KORAK ZA OBNOVO AVSTRIJE.
London, 13. decembra. (Izv.) Pri drugem čitanju zakona o gotovih olajšavah za trgovino v zgornji zbornici so govorniki pri predlogu o posojilu, ki iaj se dovoli Avstriji, splošno naglaša-li, da pornenja ta predlog prvi korak za obnovo Avstrije. Lord Salisbury je povdarjal, da je Avstrija zopet dobila zaupanje.
NALOGE ORGANIZIRANEGA DELAVSTVA ZA SVETOVNI MIR. Haag, 13. decembra. (Izv.) Na svetovnem mirovnem kongresu je imel včeraj tajnik mednarodne zveze strokovnih organizacij Fimmen govor o nalogah organiziranega delavstva za
svetovni mir, v katerem je ljuto napadal vojno v vseh njenih oblikah, kakor tudi oboroženi mir. Ruski delegat Radek se je zavzemal za razredni boj potom oborožene akcije. Vandervelde pa mu je odgovoril, da bi boljševiki storili bolje, ako bi osvobodili Georgijo in ne bi usmrtdi socijalistov. Ako je treba vojno pobijati z vsemi sredstvi, je treba na drugi strani ohraniti pravico do obrambe v sili za narode kakor Francijo in Belgijo, kakor tudi pravico do obnove opustošenih polflrajin.
POVRATEK ROMUNSKE KRALJICE.
Beograd, 13. decembra. (Izv.) Jutri dopoldne so romunska kraljica Marija povrne v Bukarešta
KRONANJE NAŠE KRALJEVE DVOJICE.
Beograd, 13. decembra, (Izv.) Iz poučenega vira se doznava, da se vrši kronanje kralja Aleksandra in kraljice Marije prihodnje poletje, morda šele po novih volitvah v narodno skupščino. Kronanje se bo vršilo najslovesnejše.
KRSTNA SLAVA KRALJA ALEKSANDRA.
Beograd. 13. decembra. (Izv.) Danes se je vršila na dvoru krstna slava kralja Aleksandra. Povabljeni so bili na sekanje kolača ministri in poslanci, kakor tudi vseučiliški profesorji in 3 dijaki k’ so dobili nagrado od kralja. V dvorni ka pelici je bila služba božja, nato pa slovesno sekanje kolača. Potem se je kraljeva dvojica razgovarjala z navzočni-mi ministri in poslanci. Slovesnosti je prisostvovala tudi romunska kra’jica Marija. Povabljeni so bili tudi načelniki parlamentarnih klubov Rajar, Karah-mehmedovič in Gjuričič. Po ceremoniji so bili prisotni povabljeni na prigrizek.
FRANCOSKO STALIŠČE GLEDE REPARACIJ.
Pariz, 13. decembra. (Izv.) Ministrski predsednik Poincare je podal novinarjem razne izjave. Med drugim je dejal, da je francoska vlada trdno odločena, nastopati samostojno, tudi ako bi se reparacijska komisija za 15. januarja 1923 izrekla za novo spomenico Nemčiji. Na vsak način ni mogoče pred tem dnem storiti nikakih ukrepov.
Pariz, 13. decembra. (Izv.) Ministrski predsednik Poincare je po svojem povratku iz Londona sprejel novinarje in jim je izjavil, da si stališči Francke in Anglije v vprašanju zastav popolnoma nasprotujeta. Jasno je izjavil in bo na petkovi seji parlamenta ponovil, da Francija ne more dovoliti brez zastav Nemčiji moratorija, najsibo še tako kratek.
Fariz, 13. decembra. (Izv ) Repara-ci;ska kombija je na današnji popoldanski seji zaključila razdelitev zavarovanih in nezavarovanih predvojnih dolgov bivše Avstrije in Madžarske med nasledstvene države.
NOVI GENERAL. TAJNIK DRUŠTVA NARODOV.
Ženeva, 13. decembra. (Izv.) Društvo narodov objavlja: Holandska vlada je dovolila dr. Zimmermannu dopust in ga je do 1. aprila 1923 odvezala dolžnosti kot župana rotterdamskega. Dr. Zimmermann bo dne 15. t. m. nastopil na Dunaju svoje mesto kot generalni tajnik društva narodov.
Borzna poročila.
Curih, 13. decembra. Berlin 0065, New York 528, London 24.49, Pariz 37. 40, Milan 26.375, Praga 16.65, Budimpešta 0.23, Zagreb 1.65, Bukarešta 3.20, Varšava 0.0325, Dunaj 0.0075, avstrijske krone 0.0076.
Berlin, 13. december. Dunaj 11.47, Budimpešta 349, Milan 40.149, Praga 24.588, Pariz 56.957, London 37.406.25, New York 8067.78, Curih 152.617, Beograd 9975.
Praga, 13. decembra. Dunaj 425, Berlin 35, Rim 161.75, avstrijske krone 4.25, Budimpešta 131.50, Pariz 227, London 146.75, Nevv York 31.65, Curih 602 25, Beograd 39.
Dunaj, 13. decembra. Devize Zagreb 214.75—215.25, Beograd 859—861, Berlin 8.55—8.85, Budimpešta 30.65—30.75, London 328.700-329.300, Milan 3526 -3531, New York 70.975—71.125, Pariz 5014—5026, Praga 2227—2233, Sofija 544.50—545.50, Curih 13.435—13.465. Valute:	Ameriški dolarji 70.600—70.90o,
bolgarski levi 523—527, nemške marke 8.70—9.70, angleški funti 328.200 -329200, francoski franki 4955—4985, italijanske lire 3492.50—3507.50, jugoslovanski dinarji 847—851, romunski leji 417—419, švicarski franki 13.-345—13.405 Češkoslovaške krone 2210—2220, madžarske krone 29.70—29.90.
Zagreb, 13. decembra. Devize: Dunaj 0.1125—0.1175, Berlin 0.94—1.14. Budimpešta 3.10—3.40, Bukarešta 46—0, Italija 371—375, London 338.50—343.50, Ncw York 74—75, Pariz. 523.50—528.50, Praga 234.50—237.50, Sofija 54—56, Švica 1400—1410, Varšava 0.45 -0.55. Valute: ameriški dolarji 73—74, avstrijske krone 0.114—0.119, bolgarski levi 53— 55, angleški funti 333.50—338.50, francoski franki 518.50—523.50, madžarske krone 3.10—3.40, romunski leji 0—17, italijanske lire 367—371,
Igra*
Bclgrsfska politika, označevana s kratko besedo »režim«, je bila vlada dveh najmočnejših politič. strank, ki sta imeli obe en skupen cilj: vladati, in vsaka še svojega posebnega: oškodovati svojega zaveznika.
Močnejša stranka so bili seveda vedno radikali: oni so v bistvu zastopniki Srbije, dočim zastopajo demokrati vse in vsled tega ničesar. To je gotovo težka situacija za demokrate:	radikali So jim stavljali
vsak dan nove pogoje in demokrati so bili vedno stavljeni pred alternativo: ali izstopiti iz vlade, kar za nobeno ceno niso hoteli in nočejo storiti, ali pa sčasoma zgubiti še tisto malo programa, kar so ga imeli, in tako likvidirati stranko.
Ker so si pustili radikali v rezervi za vsak slučaj še Protiča, ki naj bi v danem momentu sestavil vlado Iz radikalov In sedanje opozicije, so uvideli treznejši demokrati, da postaja njih situacija nevzdržna, ker so obkoljeni od vseh strani. Zato je začel Davidovič previdno tipati okoli sebe in navezavah stike z opozicijo: skratka, parirati Protičevo potezo. Tu je seveda takoj trčil s Prib’čevi-čem, ki je že neštetokrat dokazal, da je morda vse, samo eno ne: politiki In ker je Pribičevič nekoliko vehementnejši od DavidoUča M zlasti. ker obstoja demokratski klub iz več’no nepoiitikov, je Davidovič vedno podlegeL Tako je prišla zadnja vladna kriza, kjer je zopet dobil Paš'č mandat, da sestavi vlado.
Ta kriza pomeni za demokrate jako težko preizkušnjo. Najpreje je še enkrat pršlo do dvoboja med previdnejšim Davidovičem in nepoliti-
čnim Pribičevlčem, kjer le Davldo* vič zopet podlegel. Tako imamo na eni strani radikale, ki imajo proste roke na vse strani In na drugi demo« krate pod Pribičevičevim vodstvom, ki tvorijo lahko vlado samo še z radikali in po milosti radikalov.
Zdaj še-Ie so demokrati uvideli, da je lahko naenkrat konec njihove« ga vladanja — in sicer to pot za vedno. V tem strahu so naredili potezo. da se č’ovek prijemlje za glavo in Čudi, kako je kaj takega mogoče. Danes, ko so že vse stranke v državi uvidele nujnost revizije ustave In pr‘sta!c na njo, je demokratski klub sklenil, da gre v vlado z radikali samo pod pogojem, če se radikali zavežejo, da se ne bodo pogajali z nobeno stranko, ki stoji na stališču revizije ustave.
Smatramo radikale za preveč uvidevne, da ne bi spregledali te taktike in primerno reagirali na njo. — KaLl Izjava govori za vsakega do-vo'j jasno, kaj zasledujejo z njo demokrati: na višjem mestu denunct-rati radikale, da imajo namen tvoriti vlado z revizljomstičnlmf strankami, da so torej nedržavotvorni hi edini demokrati res državotvorni. S tem so hoteli radikale vstrašitl, da se re hi spustili v nobena pogajanja z drugimi strankami kot z demokrati — ali če bi se navzlic temu spustil1, jih onemogočiti nazgoraj In doseč’, da dobe mandat za sestavo vlade demokrati, ki bi potem stav« IJali pogoje radikalom. Temu se pravi: hazardna igra, kjer se stavi vse na eno karto: zato postaja igra zanimiva za neinteresiranc gledalce.
Kralj Aleksander za revno prebivalstvo.
KRALJ POKLONIL 30 VAGONOV KORUZE SIROMAŠNEMU PREBIVALSTVU.
Beograd, 13. decembra. (Izv.) Povodom svoje krstne slave je kralj Aleksander sklenil nakloniti v onih krajih, ki trpe pomanjkanje živil, revnemu prebivalstvu trideset vagonov koruze. Kraljeva želja je, da noben kraj naše domo-
vine, ki nima dovolj živil, ne sme ostat! brez njegove pomoči. Uprava dvora je dobila nalog, naj izvede ta kraljev sklep in naj izroči ministrstvu za socialno politiko VOD 000 dinarjev za nabavo omenjene količine koruze.
Sprejem Grčije v Malo antanto?
SPORAZUM O IZPREMEMBAH SRRSKO-GRŠKE POGODBE. ROMUNI IN CEHOSLOVAK1 SO SPROŽILI MISEL SPREJEMA GRČIJE V MALO ANTANTO. - ZADEVNA KONFERENCA SE BO VRŠILA ¥
BEOGRADU.
Beograd, 13. decembra. (Izv.) Po-razgovori o podaljšanju zveze med Srbijo in Grčijo, ki se je sklenila 1. 1913, so zaključeni. Pogodba se je sedaj postavila na novo pod’ago in se je raztegnila na vso državo, vendar pa so se nekatere točke izpremenile, oziroma dopolnile. Porazgovori so se v bistvu vršili med grškim zunanjim ministrom Po-lti-sem povodom njegovega bivanja v Beogradu pred dobrim mesecem. Pri tej priliki sta se oba zunanja ministra, dr. Ninčič in Politis, popolnoma sporazumela o podaljšanju te zveze in o potrebnih izpremembah. O tej stvari je razpravljal dr. Ninčič tudi z načelnikom grške delegacije na konferenci v Lau-sanni, Venizelosom, in se je ž njim popolnoma sporazumel o izpremembah, ki
ATENTAT NA AMERIŠKEGA KONZULA.
London, 13. decembra. (Izv.) Reuterjev urad poroča iz Malte, da je doslej neznana oseba streljala na ameriškega konzula Mitcbeila in ga ranila. Napadalec je pobegnil.
VSTAJA V SUDANU.
Kahira, 13. decembra. (Izv.) V Sudanu je izbruhnila vstaja. Domačini so ubili nekaj redarjev in trgovcev in napadli celo policijsko postajo Sedo, vendar pa so bili odbiti. Vlada je odredila kazensko ekspedicijo.
RAZOROŽITVENI KONGRES V MOSKVI IZJALOVLJEN.
Helsingfors, 13. decembra. (Izvirno.) Razorožitveni kongres v Moskvi se je izjalovil, ker se Rusi branijo, podpisati nenapadalni pakt pred sklepom dogovora o vprašanju znižanja oboroževanja.
RAZDELITEV AVSTRIJSKIH PREDVOJNIH DOLGOV.
Praga, 13. decembra. (Izv.) Na včerajšnji seii senatnega odbora za zuna-
se imajo izvršiti v novem besedilu srbsko-grške zvezne pogodbe. Venizelos in dr. Ninčič sta o poteku razprave o tej stvari obvestila tudi ministra za zunanje stvari Romunije, Duco, Češkoslovaške, dr. Beneša. Med državniki male antante se je sedaj v Lausanni pojavila misel, naj bi Češkoslovaška in Romu« ni ja sklenili z Grčijo pogodbo, enako oni, ki je bila sklenjena med Grčijo In Srbijo. Na ta način bi tudi Grčija postala članica male antante. Konferenca o tem se v kratkem skliče v Beograd, kjer se bodo zunanji ministri male antante sestali z grškim ministrom za zunanje stvari. Ni izkjučeno, da bo na te) konferenci zastopal Grčijo Venizelos sam.
nje zadeve je minister za zunanje posle dr. BeneŠ odgovarjal na razna vprašanja, tičoča se zunanje politike, in je med drugim govoril tudi o razdelitvi predvojnih dolgov bivše Avstro-ogrske monarhije. Rekel je, da je Češkoslovaška predlagala po svojem delegatu reparacijski komisiji v Parizu, da prevzame 40% teh predvojnih 'dolgov. Reparacijska komisija pa je določila, da odpade na češkoslovaško 41% na Avstrijo 36 %, na ostale nasledstvene države, Jugoslavijo, Romunijo, Poljsko in Italijo pa 23%. Kar se tiče predvojnih dolgov bivše Ogrske je reparacijska komisija določila, da odpade na sedanjo Madžarsko 50%, na Češkoslovaško 17%, na Jugoslavijo in Romunijo pa 33%.
BEOGRAJSKO GLEDALIŠČE POVABLJENO V SOFIJO.
Beograd, 13. decembra. (Izv.) Gledališka uprava je dobila povabilo od sofijskega gledališča, naj se udeleži proslave 65 letnice gledališča v Sofiji, ki se vrši dne 24. decembra.
Dunajsko pismo.
Dunaj, It), dec 1922.
Gospod Plavšlč je zbolel. Tako glase kratka poročila iz Beograda. Ali to Se ni tako gotovo, da je zbolel na svojem telesu, marveč utegne se naknadno potrditi, da je zbolelo le naše državno telo, gospod Plavšič pa ima hudega mačka. Nič čudnega po tolikih potovanjih in tolikem šampanjcu, s katerim so zalivali velikanske finančne načrte, da so v njem — utonili!
Plavšičeva akcija se je popolnoma ponesrečila. Ako se pa obistinijo hudomušna poročila belgrajskih listov, da so stali ti eksperimenti ves zlati zaklad Iz avstro-ogrske banke ln del dolarskega posojila, tedaj bo treba malo resneje pobaviti se z vsemi temi poskusi In tudi s tistimi, ki so jih povzročili. AH je Jugoslavija res edina država, kjer posamični možje lahko uganjajo take in enake dragocene igrače na račun državljanov, ne da imajo ti poslednji pravico, postaviti nerazsodne in pa nesposobne špekulante na zatožno klop?
Deviza Zagreb je bila včeraj v Z0-rtehu 1.77%, kar pomeni naravnost katastrofo nasproti devizi 2.30 in više v dobi, ko je rožljalo v tujini še naše zlato In izposojeni dolarji. Malo nižjo devlzo smo Imeli pred Plavšičem, a to utegnemo tudi še zopet doživeti. Kaj pa potem, in ako pojde še niže doli po klancu? To je zelo verjetno, če ni toliko kolikor gotovo.
Interesantno je bilo, zasledovati notacije tuje devize v Zagrebu in Beogradu pod pritiskom Plavšičevih eksperimentov. Te notacije so se zelo razlikovale od notacij v Ziirichu in v prizadetih državah. Ali kdor je dobro računal so bili tuji finančni krogi, ne naši. VZagrebu in Beogradu ste lahko določevali svoje cene, ali priznal jih ni pa nihče. Ako ste hoteli n. pr. lire, ste jih morali plačati po tržaških cenah, ne po zagrebških ali belgrajskih. Na sploh pa je vsa devizna kupčija v Jugoslaviji skoro popolnoma zaostala in ž njo kupčija z inostranstvom sploh. — Ako moramo plačevati liro že s 15 kron in celo više, — ako ne dobimo za *dinar niti 1000 a. K. in so vse ostale valute po prlik! v enaki višini, tedaj pač ne moremo hvaliti Plavšičeve finančne umetnosti. Za državo bi bilo bolje, da je ostal pri svoji balkanski banki, če tudi bi ta nekoliko manj »zaradila«.
Plavšičeve previdnostne odredbe delajo na mejah velikanske težave. — Cariniki Imajo silno stroge naloge o načinu pregledovanja, a veliko premalo Jih je, da bi mogli v redu opravljati svojo nalogo. Vsi vlaki, tudi nagliči, Imajo zamude po dve uri in čez edino vsled carinskega pregledovanja. V Mariboru n. pr. stoji po noči kar po troje vlakov, ki čakajo oderšenja. V četrtek sem se vozil z belgrajskim brzovlakom na Dunaj. Do Maribora smo prišli točno, a tu smo stali čez dve in pol ure; V Avstriji so nam to zamudo skrajšali na poldrugo uro. — Silno neprijetne so take zamude zvečer, ko vlaki zamude Celo — »poslednjo plavo« in morajo ljudje iti peš domov ali pa potrošiti ogromnih tisočakov za voz ali avto. — Vse take sitnarije na meji ne poma-fajo nič. In poleg vsega se človeku fabi tisto ostudno stikanje carinskih organov po — žepih in najskrivnejših delih toalete, človek se čuti poniža-
nega, žaljenega v svojem dostojanstvu, silno oviranega v prostem kretanju in naravnost oškodovanega na času in pa imetju. — A vse to brez sleherne koristi. Ako Ima kdo interes na tem, da izvaža našo valuto, najde drugačnih poti in sredstev, da nemoteno opravlja tak tihotapski posel. — Kako je pa Rade Passitsch (najivnl Jugoslovani pišejo Pašič) plačal onih 23 hiš, ki jih je kupil v Berlinu?! — Pred kratkim je bil na Dunaju in je Imel celo vrsto sob v prvem ringhotelu za dvoje oseb. Plačal je milijone... Kako jih je prinesel na Dunaj? Ergo — čemu tisto bedasto preiskovanje žepov in žepičev, listnic itd., ko je vse to brezuspešno in po drugi strani silno škodljivo potnikom in naši državi. Ako bi kletvine kaj zalegle, tedaj bi Jugoslavija bila že davno »ukleta«. Naš ugled v tujini je pod ničlo, a k tej žalostni nižini pomagajo v veliki meri tudi carinske in policijske razmere na naših mejah.
Samo še en zgled! V Mariboru sem bil priča ob 2. popolnoči, da neki naš človek ni mogel odpotovati, ker je imel pri sebi en milijon avstrijskih kron. — To svoto je Slovenec kupil 5e za nekako 820 dinarjev, ali na dan odpoto-vanja so bile te krone vredne okoli 1100 dinarjev; zato je moral ta človek ostati v Mariboru, iskati ponoči stanovanje in drugi dan šele izposlovati dovoljenje za odhod s toliko (!) svoto avstrijskih kron. Kaka radost, kogar doleti taka odredba naše carinske politike! Pa se čudite, ako ljudje čedalie bolj kolnejo, čeprav tudi v prejšnjih dobah niso ravno preveč molili!
Dinar torej pada in pada vkljub vsem eksperimentom poklicanih finančnih ženijev. — Ali kako moremo kaj boljšega pričakovati, ko naša vlada sama nasilno potiska vrednost naše valute navzdol! Le primerjajte vse poštne, brzojavne, telefonske, železniške tarife, poglejte cene vsemu monopolnemu blagu — ln računajte, ali vlada sama ne določa tako nizko vrednost našemu dinarju in denarju sploh. Kjer morajo plačati v domačem prometu en dinar za pismo, tri dinarje za priporočeno pismo, tam nimajo pravice zahtevati, da mu ostali svet više ceni itak tako malo cenjen denar!
Ker sem že pri pošti, naj omenim, da izmed vseh nasledstvenih držav je Jugoslavija edina, ki ne uživa nlkakih olajšav, marveč se nahaja v bogati družbi svetovnega prometa. Iz Avstrije plačujemo n. pr. za navadno pismo v vse nasledstvene države po 1200 a. K., v Jugoslaviio pa po 1500 a. K. — In poštni promet z Jugoslavijo je velik!
In tudi pri pristojbinah za potne liste dela naša država neprijetno izjemo. Vojaške osebe, uradniki in obojih rodbinski člani, dalje delavci, služkinje itd, ne plačajo za potni vizum nič, — le Jugoslovani so tako bogati, da morajo plačevati visoke pristojbine! Zakaj le pri nas take izjeme? Ali morda v Beogradu res mislijo, da so vso pamet oni sami požrli, vsi drugi državniki in diplomati pa da so magarcl, ki ne znajo varovati Interesov svojih državljanov?	A.	O.
Slovenske gospodarske razmere.
in
m. SLOVENSKA
Ce pregledamo današnji položaj slovenskega kmetijstva, vidimo, da je vkljub vedno racionalnejšemu in intenzivnejšemu gospodarstvu v težki krizi. Srednjega kmeta sicer preživljata visoko stoječa živinoreja in gozd, mali kmet, katerih je ogromna večina, pa pridela na polju mnogo premalo za lastno prehrano, živine in gozda ima pa tudi premalo, da bi mogel odprodajati. Pomanjkanje zemlje je torej pri našem kmetu zelo občutno, vsled česar bi se morala razdeliti čim prej še ostala ver leposestniška zemlja ln tudi del gozdov. Naše agrarno vprašanje pa seveda vkljub temu še daleko ne bo rešeno. Nujno bo potrebno, da se slovensko kmetijstvo z izdatno državno podporo Specializira na nekatere najbolj dobička-nosne sadeže, za katere sta naša zemlja in naša klima primerni (n. pr. hmelj in sodobno) ter na gojenje, plemenske živine. Vkljub temu pa naše kmetijstvo seveda ne bo moglo nikdar več preživljati vsega slovenskega prebivalstva, ki se je v zadnjih desetletjih v naravnost strašnih množinah moralo izseljevati v Nemčijo in v Ameriko ter si služiti kruha v tamošnjih rudnikih. Žena z otroci je ostala doma, obdelovalo borno pose-stvece, mož je pa odšel v Ameriko, prihranil tekaj tisočakov in se vrnil, da je odšel sin.
Prvi in najvažnejši naš narodno gospodarski problem je tedaj ta, kako prehraniti oni del našega naroda, ki se ne more preživljati od svoje grude? Odgovor na to naše vitalno vprašanje je samo eden, namreč z industrijo. Ustvaritev velike slovenske industrije je tedaj eksistenčne važnosti za naš narod :n kdor bi nam to v katerikoli obliki oteževal ali oviral, zadeva naš narod v srce, mu onemogočuje eksistenco. Od svoje nove države zahtevamo zato v prvi vrsti, da nas čim najbolj podpre v našem stremljenju po ustvaritvi čim večje industrije, za katero imamo pa tudi prav vse predpogoje, namreč veliko število najboljših delavnih moči, les, premog, vodne sile in že precej dobro urejena prometna sredstva.
Slovenija že doslej nikakor ni brez industrije, ona je že danes Industrijsko najbolj razvita pokrajina naše države. Glede na veliko bogastvo naših gozdov je jasno, da se je razvila najvišje naša lesna industrija. Naše šume pokrivajo 680.000 ha z letnim naravnim prirastkom 2.5 milijona kubičnih metrov. Razen go-
INDUSTRUA.
rivega drva se je nasekalo v njih n. pr. leta 1920 skupno 170.000 kubičnih metrov trdega in 860.000 kubičnih metrov mehkega lesa. Eksploatacijo naših gozdov vodi cela vrsta lesnih podjetij, ki imajo skupno 100 parnih in in 1944 vodnih žag z 153 polnojarmenikov, 2015 navadnih jarmov, 3943 rezil in 1022 cirku-larjev, zaposlenih je bilo pa v teh podjetjih okroglo 4000 oseb. Ta les se izvozi deloma neobdelan, deloma ga pa obdeluje cela vrsta industrijcev, zadrug, društev in obrtnikov in sicer izdelujejo navadno pohištvo, zvito pohištvo, stole, glasovirje, vozove, parkete, merila, Cveke, rakve, lesno volno, sode, rešeta, metle, strojila in zamaške za domačo rabo in za eksport. Važna panoga naše lesne industrije je tudi veliko pridelovanje oglja.
Poleg lesne industrije igra pri nas najvažnejšo vlogo rudarska Industrija, ki se razteza v glavnem na premog, svinec in cink. Premogokopov imamo pri nas okroglo 50, a v pogonu je jedva polovica, ki pa producira danes 40 odstotkov vse premogovne produkcije v Jugoslaviji, to je okroglo 1,250.000 letno z 12.000 delavci. Premoga je v izobilju po vsej Sloveniji, le v nekaterih krajih la iz novejših formacij, vsled česar kvalitativno zaostaja, dočim dajejo nekateri rudniki najboljši premog, n. pr. Za-bulcovica (5.400 kalorij), Zagorje (.4.72' kal.), Hrastnik (4.fiS0 kal), Trbovlje (4.330 kal.) itd. Največje št:vi!o premogovnikov se nahaja v rokah »Trboveljske premogokopne družbe« (ustan. 1. 1872.) in samo njeni rudniki producirajo letno okrog'o 1 miljon ton premoga (samo Trbovlje pol milijona ton), to je nad tri četrtine vse slovenske produkcije. Od tega premoga porabi okroglo polovico naša Industrija, ostanek pa železnice in ostale pokrajine naše države.
Precej bogati so tudi naši svinčeni rudniki, ki leže večjidel v severnem delu Slovenije in so najmodernejše urejeni. Leta 1920 se je produciralo v njih 52.00C centov svinca, delalo je pa okroglo 1000 delavcev. Važna sta dalje še dva cin-kova rudnika z najmodernejšo cinkarno v Celju. Poleg tega se dobiva v Sloveniji še baker, antimon, mangan, grafit, železo itd., a ti so večji del propadli, ker so prešibki. Eno največjih naših narodnih bogastev pa predstavlja znameniti rudnik živega srebra v Idriji, ki je žal pripadel ItalijL
• Politične vesti.
Položaj v Beogradu.
Položaj v Beogradu dozoreva v toliko, da pred prihodom poslancev hrvat-skega bloka v narodno skupščino ni misliti na preobrat naše notranje politike. Odgovor, ki ga je dal Ljuba Davidovič hrvatskim poslancem v Zagrebu potrjuje to misel. Tudi je na hrvatski strani že danes jasno, da se bo moral Pašič-Pribičevičev sistem vreči direktno v narodni skupščini na podlagi parlamentarne diskusije in glasovanja. Ljuba Davidovič od svoje strani je za to politiko prispeval še toliko, da je demokratski klitb na njegovo zahtevo sklenil podpirati novo vlado samo toliko časa, dokler ne izvede najnujnejših zakonov, da pa ne dovoli vladi skrajnih pooblastil. Računati moramo torej s pravo krizo do-
sedanje politike šele v narodni skupščini, ko se bo nova vlada predstavila narodni skupščini in bodo iirvatski poslanci prijeli Davidoviča za dane obljube parlamentarnega podpiranja pri besedi. Režim se krčevito drži svojih položajev, ki so jih v nemali meri zakrivili ravno Hrvati vsled svoje abstinenčne politike.
Krona In sedanja vladna kriza.
Ker se je demokratska stranka v pogledu hrvatske politike razdvojila in je dana možnost, da doživi nova Pašičeva vlada radikalno-demokratske koalicije v narodni skupščini poraz, ako se strnejo dosedanje opozicijonalne stranke, hrvatski blok In Davidovičeva skupina v enotno fronto, je Pašič dvakrat poskušal sestaviti vlado tako, kakor je izrekla
željo krona. Značilno je, da Je Pašič ptl
drugi avdijenci zahteval od krone mandat za sestavo volilne vlade, krona pa je to zahtevo odklonila in vztrajala na tem, da Pašič poskusi sestaviti zgolj poslovno vlado. Izgleda, da naš vladar na poseben način presoja sedanjo situacijo. Po eni strani bi rad poslovno vlado, ki naj v najkrajšem času reši še pred-stoječe nujne socijalne in upravne zakone, po drugi strani pa že upošteva iz-premenjeno situacijo, nastalo iz novega stališča hrvatskega bloka, in noče poveriti sestavo volilne vlade Pašič-Pribi-čeviču, dokler ne bo narodna skupščina po prihodu hrvatskega bloka vanjo pokazala svoje prave večine. Iz te?a stališča krone se razvidi, kako previdno, obenem pa širokogrudno presoja naše notranje razmere ter da se ne izpostavlja niti na eno, niti na drugo stran.
Zopet nova afera.
Z našim Kristanom imamo smolo. Kamor ga posadimo, nastanejo afere. Sedaj prinaša zagrebški »Obzor«, da se je Antonu Kristanu odvzela uprava posestva Belje, ker je centralni odbor za posestvo Belje ugotovil, da je s svojim delovanjem oškodoval državo . Finančni minister bo ta odlok podpisal tekom današnjega dne. Ta nova afera se bo predala javnosti ter državnemu odvetui-lcu v kazensko postopanje.
Ljubljana — Milano.
Načelna politika! Koliko se je žc pisalo o tem predmetu in s kako vnemo so zagovarjali načelnost politike! Posebno pri nas Slovencih ni bilo stranke, ki bi se bila tako često in oglušujoče priduševala na načelnost svoje politike kakor SLS. Kako pa je z načelnostjo pri tej stranki so sedaj pokazale ljubljanske občinske volitve. Mi sicer ne pravimo, da je posebno zlo, ako stranka upošteva politično in strankarsko situacijo v danem momentu in ako temu primerno uravna svojo kompromisno taktiko. Toda v to je potrebno odkrito priznanje, ne pa hinavsko trkanje na načelnost in doslednost. Recimo ba5 pri minolih ljubljanskih občinskih volitvah so se naši katoličani združili s komunisti in socljalnimi demokrati in osnovaii znano »Zvezo delovnega ljudstva«. V obrambo te zveze so šli preko običajnih fraz o brezverstvu in nevarnosti za cerkev, ki je pri drugih prilikah bilo glavno orožje klerikalne propagande po deželi in mestu. Naenkrat so komunisti in socijalisti prenehali biti nevarni cerkvi in veri. Rekli so: sedaj gre za soci-jalno vprašanje, za zvezo ljudi, ki čutilo s trpcCimi sloji. Dobrot Končno tud! program! Samo vprašanje je, ali bo ta program ostal trajen in ali se ne bodo znova pojavile stare programatičue skrbi za vero in cerkev. Da so take izpre-membe zelo verjetne dokazuje slučaj občinskih volitev v Milanu, ki so se prejšnji teden vršile skoro pod istimi okolnostmi, kakor v Ljubljani. Na eni strani so stali komunisti in sociiallsti, na drugi pa »Zveza nacijonalnih strank«. Zmagali so nacijonalisti, kar pomeni pri sedanji politični konstelaciji v Italiji toliko, kot pristaši nesocialističnih družabnih in političnih ciljev. Najbolj zanimivo pri tej zmag Je, da so jo omogočili italijanski katoličani, ki to sedaj v svojih listih tudi odkrito in bahato razglašajo. Ti Italijanski katoličani pa so nastopa Mussolinijeve fašistovske vlade zagovarjali pod vodstvom proslulega prošta Don Sturze najradikalnejša soci-
Inž. M. Klodič.
Železniška zveza Slovenije z morjem.
Končno in za korist cele Slovenije rešeno vprašanje.
Hočem tukaj nekaj pripomniti k Izvajanjem, ki se jih Je slišalo prigo-dom zborovanja v Brodu na Kulpi dne
1.	oktobra t. 1. v prilog propadlega projekta železnice Kočevje—Brod Moravi-ci in kar je glavno, predočiti pomen uzakonjene proge na Vrbovško za štajersko, ki se ga danes še premalo ceni.
Govorilo se je na omenjenem zborovanju o znanih razlogih, radi katerih je zgradba železnice na Brod Moravice baje utemeljena. Da se jih le čisto na kratko dotaknem: »»Tudi druge železnice imajo vzpon 25 %0 In več (Arlberg, Tatiern, Gotthard itd.)««; to utemeljevanje je tako lajiško, da se ne izplača odgovarjati nanj! —»»Dovozno želez, smemo baje radi tega izgraditi bolj strmo (25% 0), ker Je glavna proga Zagreb—Sušak (16% o) v normalnem času zelo obremenjena in bi torej velikega prometa, prihajajočega tudi še od dovozne žel., Itak ne zmagala««; ravno nasprotno velja — čim več morem naložiti prehodne vlake na dovozni progi, katerih število more zaradi gostega prometa na glavni progi biti torej le majhno, tem kasneje mi dovozna železnica odpove, torej ima položnejša Železnica s 15% • prednost, katera je načeloma tn vedno na strani proge z manjšim vzponom (pod sicer enakimi okolnostmi). — »V območju proge Ko-Čevje-Brod Moravice je neznansko veliko iam*i *	na	drži ta proza
mimo teh šum, tako, da Ima Čabar še vedno 32 km daleč do najbližje postaje Brod na Kupi, pri čemur ni prezreti, da leži težišče omenjenih šum še dalje proti zapadu (Trava, Draga, Loški potok. Prezid). Razločil sem že v nekem prejšnjem Članku, kako bi se dalo Ca-brancem ustreči na neprimerno cenejši način z gradnjo 40—45 km novih cest. Ako pomislimo neizmerno važnost dobrih cest v bližini državne meje za vojaške namene, ni preveč rečeno, da bi bili čabrancl razmeroma neznatni kredit za te ceste, izrabljajoči ravno debate o žel. zvezah, danes lahko že imeli, ako ne bi s progo na Brod Moravice zamudili konjunkture časa. Potem se je slišalo, »»kako imenitna je zveza na Brod Moravice za vojaške interese««, ako kdo razlaga, da je strma žel. boljša od položnejše, od granice bolj oddaljene, odgovarjam: vsak rekrut ve, da to ne more biti res. Hvalil se je tudi »»priključek pri Brod Moravicah««, kateri, kakor znano, neposredno ni mogoč, ker le*i to ogiballšče (ne postaja!) v prehudem strmcu. Odličen prometnik mi je rekel, da se za tako rešitev problema, kakor se jo tam predlaga, lepo zahvaljuje, ker utegne biti za obratovanje nevarna, itd. Govorim tu vedno o smeri Ljubljana — Kvarner, za kako drugo smer namreč zveza Kočevje— Brod Moravice itak ni za nobeno rabo. Toda vse to le mimogrede.
Na omenj. shodu predloženi podrobni projekt je zelo imponiral lajikom, ki ne vedo, da mora biti vsak tak projekt, ako je le količkaj tehniško opremljen, tako iepo rujavo, zeleno In rudeče barvan. Lajik ne ve, da je lahko na karti z navadnim svinčnikom začrtana trasa več vredna, ako sloni na dobro premii-
ljenih zdravih načelih, in da je najlepše izdelan podrobni načrt le samo papir, ako njegova temeljna načela niso prava. —
Potem se je reklo, »»da naj odločijo merodajni faktorji in strokovnjaki, katera proga naj se gradi.«« — Pokrajinska vlada v Ljubljani, vojaška oblast, slovenski trgovci (na letošnjem vseslovenskem trgovskem občnem zboru v Celju), ogromna večina prebivalstva Slovenije potom plebiscita, Ministrstvo saobračaja, narodna skupščina in centralna vlada so se izrekli za progo na Vrbovško, tako, da je ta osnova postala zakon, od Nj. Veličanstva kralja podpisan — kdo torej za Boga milega naj še odloča v stvari? Ta zadeva je že več kakor zadostno prerešetana, tudi v »Tehničnem listu« Udruženja jugoslovanskih inženerjev in arhitektov (št. 7 t. L), kjer besen sovražnik proge na Vrbovško dokazuje, da se v relaciji Ljubljana—Kvarner potroši takorekoč za 1 kilogram več premoga, da sta tam vozni čas za 1 minuto in virtuelna dolžina za 1 meter daljša kakor preko Brod Moravic ali suho rečeno — da sta obe progi toliko kot enakovredni! Primerni odgovor na to sem dal v »Tehničnem listu« št. 8. in 10., kjer dokazujem, da proga na Vrbovško ni le enakovredna, ampak boljša od one na Brod Moravice. Ali ta moj odgovor so na shodu v Brodu na Kupi seveda pozabili omeniti.
Na shodu se je tudi sklenilo delovati naprej v svrho realizacije proge na Brod Moravice. Rekel sem že drugje, da za konkurenčno progo proti državni, uzakonjeni, ne bode nikjer dobiti kapitala, da država ne bode dala dotične koncesije seM na ikodo, slednjič, da
se interesenti uzakonjene proge svojih pravic ne bodo dali izpuliti iz rok. — Govorilo se je tudi o reviziji zakona. Pri nas imajo nekateri čudne pojme o naših zakonih, zanje so le počečkan papir. Kolikor je pa meni znano, Srbi v revizijo baš tega zakona nikoli ne bodo privolili, ker bi se bali revizije tudi svojih prog (jadranska žel. itd.). Ako bi namreč revizija začela, kdo ve, kje bi nehala? Razen tega imajo tudi Ame-rlkanci zajamčene pravice v tem zakonu, kar stvar še posebno otežkoča. Po vsem, kako je nastal, se mi zdi ravno ta zakon pravi »Nolli me tangere«. Doseglo bi se morda zavlačevanje des-peratnih egoistov: Ali obvelja moja, ali pa naj vse vrag vzame. Tužna jim majka!
Predlagal se je baje tudi kompromis, naj se zgradita progi Kočevje — Brod Moravice in Črnomelj—Severin —Vrbovško brez veze Kočevje—Stari trg—Severin. Brez ozira na to, da se to protivi zakonu, da se interesente okoli Starega trga ne sme naknadno hladnokrvno ogoljufati, je to le demagoštvo: Tako bi sicer bila zasigurana žel. Kočevje—Brod Moravice, glede zveze Črnomelj—Vrbovško pa bi se reklo v Beogradu, to je luksus, le vozite iz Črnomlja preko Karlovca na Kvarner! Danes pa imamo uzakonjeno zvezo iz Kočevja čez Stari Trg, Severin na Vrbovško in razen nje tudi že dober in težji del žel. Črnomelj—Vrbovško pod streho; ostali enostavni del pa naravnost kriči po udejstitvi in se bode prav gotovo tudi sedaj gradil. Da pa ostali del še ni uzakonjen, se imajo dotični interesenti zahvaliti le proti-agitaciji in proti-inter-vencijam akcijskega odbora za zvezo na Brod Moravice! Talko je in nič dru-
gače. Akcijski odbor bi moral slednjič uvideti, da je prepozno, da njegovo delovanje le škoduje koristim celokupne dežele; posebno pa bi bilo za Čabrane bolje, da bi uporabili svoj čas in svoje moči za smotre, ki so njim samim koristnejši, ne pa za zgubljeno stvar.
Glede rentabilitete pribijem, da vkljub vsemu šumarskemu bogastvu niti prva niti druga proga kot lokalka ne more uspevati, pa naj se ml v tem oziru predlaga kakršnekoli račune. ReSt-tev leži le v tranzitnem prometu, v uporabi proge kot dovozne ceste proti morju od strani cele Slovenije. In tu se vidi kako smotreno je deloval g. min. Pucelj, ko se je zavzel ravno za zvezo na Vrbovško, ni pa delal le po slučaju, kakor se mu to očita od nasprotne strani. Po našem programu tečejo tri smeri koncentrično na Kvarner (ali v Dalmacijo preko Ogulina):
I. Jesenice — Ljubljana — Kočevje — Stari trg — Severin — Vrbovško — Sušak;
II. Maribor (Slovenjgradec, Ljutomer, Ormož) — Celje — Zidani most — Sevnica — St. Janž — Trebnje — No* vomesto — Črnomelj — Severin — Vrbovško — Kvarner;
III. Obstoječa žel. Zagreb — Karlo-vac — Ogulin — Vrbovško — Kvarner. Zveza Sevnica—Št. Janž Je nadvse važna ln Maribor dobi po njej novo zvezo z morjem, ki more ne samo relativno zaradi državne meje, ampak tudi absolutno tekmovati s Trstom. Bila bi to tu-dl glavna proga, ker se da obstoječa lokalka Št. Janž — Trebnje (3l knv prav lahko z razmerno malimi stroS»» preustrojiti v glavno progo.
V vsem tiči velikanska uzakonjenih žoL in na SL#
Jalna gesla In to z veliko večjim ognjem, kakor osebe okoli ranjkega »Novega časa*. Sedaj, ko so prilike nudile možnost, da se pokaže na delu takozva-na katoliška revolucionarnost, pa so ti novi socijalni preroki, ki tako radi kritizirajo delo svetovnega socialističnega gibanja, zlezli pod klop in celo kumova-li kapitalističnemu bloku pri občinskih volitvah v Milanu. S posebno slastjo oznanjajo ti listi, da je sedaj socialistično občinsko gospodstvo v Milanu zaključeno. Tako torej: V Ljubljani boj za socijalne ideale, v Milanu proti socijalni občini. Lep primer za razmišljanje o načelnosti politike črne internacionale.
Novi predsednik poljske republiko.
Proti pričakovanju desničarskih krogov poiske narodne skupščine je bil izvoljen za predsednika poljske republiko prof. Narutovicz. Predsednik Naruto-vicz se je rodil 1. 1865 v Ljeljšu, gimnazijske nauke je dokončal v Dibavi, na kar se je podal v Petrograd, kjer ie položil izpite na matematični fakulteti. Ker je hotel posvetiti svoje življenje znanosti, se je podal po petrograjskih študijah v Ziirich na tamošnjo politehniko, ki jo je zapustil kot diplomirani tehnik. Tukaj se je specializiral na vodne gradbe. Nato se je podal na daljša naučna potovanja po Franciji, Španiji ter se končno zopet vrnil v Švico. L. 1918 je bil izvoljen za profesorja vodnih gradb na politehnični visoki šoli v Ziiri-chu. Po svetovni vojni so antantni krogi izvolili profesorja Narutovicza za predsednika mednarodne komisije za izkoriščanje vodnih sil reke Rhein. L. 1920 it bil poklican v Varšavo ter imenovan za ministra javnih del v kabinetu predsednika Grabskega ter v nadaljnih kabinetih g. Vitoša in Ponjikovskega. Na genovski konferenci je Narutovič zastopal Poljsko kot drugi delegat. V kabinetu g. Slivinskega, kakor tudi v sedanjem g. Novaka ie bil minister zunanjih poslov.
Gospodarstvo.
LETOŠNJA ŽITNA ŽETEV.
Od podonavskih držav je dosegla najboljši rezultat pšenične žetve Bolgarija, vendar je vsa pridelana količina precej nepomembna, ker je bilo letos 20% manj površine posejane s pšenico, kakor pa v pretečenem letu. Zelo dobro je izpadla žetev pšenice v Poljski V drugih državah, ki so pred vojno Izvažale 40% vsega svetovnega izvoza, je položaj precej nezadovoljiv. Izmed evropskih držav je poleg omenjenih žetev edino v Rusiji izpadla nekoliko bolje od lanske. Temboljša pa Jo žetev v Novem svetu. V Severoame-riških Zedinjenih državah je bilo posejanih s pšenico pred vojno 46.5 milijonov akrov, med vojno 60.5, a po vojni 62.5. V Kanadi je bilo posejanih v istem času 8,17 in 23 milijonov akrov, v Avstraliji 6.4, 12.5 in 9.5 akrov. Žetev v Kanadi znaša proti lanskemu letu 129 odstotkov, v Zedinjenih državah 102%, v Britski Indiji 148%. Mednarodni gospodarski institut ceni žetev pšenice v Indijski Kanadi in Zedinjenih državah na 42.8 milijonov meterskih ton, t. j. 17% več, kakor lansko leto. Iz Buenos Airesa javljajo, da je pšenica slaba, vendar ne povsod. V zahodni Evropi je Žetev pšenice slabša, nego lansko leto. To velja zlasti za Nemčijo, kjer upajo komaj na srednjo žetev. V Franciji so rezultati nekoliko slabejši od lanskega leta, ko je bila žetev pšenice rekordna
ter bodo morali z uvozom pokriti primanjkljaj. V Angliji je pšenična žetev za 15% šlabejša od lanskega leta. V Zedinjenih državah znaša žetev 810 milijonov bušljev (proti 794 v lanskem letu). V Kanadi 388 (300), v Avstraliji je znašala lanska žetev 144 milijonov, v Argentinijl 170 Svetovna žetev pšenice znaša okroglo 3631 milijonov bušljev, od katerih pride okroglo 615 milijonov na mednarodno tržišče. Največjo količino vsega izvoza pšenice, 564 milijonov bušljev, bodo izvozile Zedinjene države, Kanada, Avstralija in Argenti-nija.
Letošnja svetovna žetev koruze ne
izkazuje tako zadovoljivih’ številk. Zedinjene države, ki producirajo preko dve tretjini svetovne produkcije, so pridelale letos samo 97% lanskoletnega pridelka. V Jugovzhodni Evropi so razmere nepovoljne vsled velike suše v avgustu in septembru. Romunija bo producirala komaj polovico proračunjene količine.
Površina posejane rži se je povečala v Poljski, Kanadi in Zedinjenih državah in žetev izkazuje precejšnjo porast proti lanskemu letu. Ječmen ie uspel precej slabeje od lanske žetve. Iz vsega tega je razvidno, da bo moral letos zopet novi svet hraniti Evropo. »Rij.*
Dnevne vesti.
GG. TRGOVCE, OBRTNIKE IN INDU-STRIJCE
vljudno vabimo, da se ob priliki oglaševanja novoletnih voščil poslužujejo našega dnevnika. Ako bi se pri komu ne oglasili naši akviziterji, prosimo, da nam svoj oglas sporoči po dopisnici najkasneje do 30. t. m. Oglase sprejemajo tudi naše podružnice v Mariboru, Celju in Ptuju. Priporočamo se tudi za oglase v božični številki 24. decembra, ki bo izšia v zelo povečani obliki in pa pomnoženi nakladi, in v kateri bodo imeli oglasi še poseben uspeh.
Uprava »Jugoslavije«.
— Sveto pismo je napačno razumel Miša Jambrik iz Novega Sada. Ker je čital, da je Bog rekel: »Človeku ni dobro samemu biti« — — se je oženil, ampak — kar s tremi ženskami. Zato ga je sodišče v Novem Sadu obsodilo na eno leto »samevanja«.
— Ogenj v Kresnicah. Dne 10. t. m. je v gospodarskem poslopju posestnika Gabrščka izbruhnil požar, ki je uničil hišo, hlev, svinjak, mnogo poljedelskega orodja in vso krmo. Zgoreli so tudi štirje prašiči. Kako se je izcimil požar, se še ne ve. Škoda je ogromna.
— Uboj. Dne 10. t. m. so fantje iz Dobrovolj nad Mozirjem tako pretepli svojega tovariša Gašperja Šternkukar-ja, da je par dni pozneje na poškodbah umrl.
— Oral bi rad, pa ni imel pluga nek neznan nepridiprav. Zato ga je ukradel v petek posestniku Jožetu Babniku iz Gaberja. Sedaj ga iščejo orožniki, da ga poh\ alijo za njegovo »poljedelsko delavnost«.
-- Tatvina magneta. V Črnomlju je neznan storilec vlomil v barako za tovorne avtomobile, last tvrdke Bunc in Klemenc in ukradel pri avtomobilu magnet vreden 35-40.000 kron. Storilec je moral biti strokovnjak, ker le od vzel magnet, ne da bi avto kaj poškodoval.
— Tatvina. Pretečeni teden so neznani uzmoviči vdrli v mlekarno na Bre zivici in ukradli tam zaposlenemu Pavliču več obleke in 8.000 kron denarja.
— Za 6 mesecev so zašili Alojzija Klopčiča iz Zaloga, ker je svojo mačeio ranil s sekiro.
— Medved. Mariji Maček na Vrhniki je neki dvonožni medved ukradel dva panja čebel v vrednosti 4000 kron.
— Ni se mu posrečilo. Pri Velikovcu so carinski uradniki zasačili poslovodjo »Zadruge« Iz Solčave, ki je nameraval iz Avstrije vtihotapiti precejšnjo množin j svilnatih robcev. Blago so mu odvzeli, njega pa izročili sodišču.
— Okraden Amerikanec. Neznani tatovi so te dni ukradli nekemu Ameri-kancu na Brezovici več tisoč dolarjev. O zločincih ni nikakega sledu.
— ČEVLJI za zimsko vreme, močni, topli, posebno priporočljivi za gg. oficirje, lovce itd. se dobe na glavni zalogi tovarn PETER KOZINA & KO, LJUBLJANA, Breg 20. Kupujte Jih, dokler še zaloga traja!
Ljubljana,
= Rojstni dan N. V. kralja. V nedeljo 17. decembra 1922, rojstni dan Njegovega Veličanstva našega kralja Aleksandra I. se bo v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja vršila svečanost, kakor sledi: Po slovesni sv. maši, ki se prične ob 10. uri, se bo zapela zahvalna pesem »Te Deum« s pripadajočo molitvijo in z molitvijo za kralja. Nato se bo na koru zapela državna himna. — Oblastva in uradi se udeleže slovesne službe božje in njej sledečih cerkvenih obredov. — Vsi državni uradi in javna oblastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. Tudi zasebniki se poživljajo, da okrase hiše z državnimi in narodnimi zastavami. — Po službi božji v stolnici bo gospod pokrajinski namestnik v namestniški palači sprejemal čestitke in poklonitve predstavnikov oblastev, uradov in pa korporacij. G.ospod pokrajinski namestnik priredi v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva kralja tudi slavnostni zajutrek ob 13. uri.
= Ravnateljstvo mestnega doho-darstvenega urada se preseli v nove uradne prostore na Gosposvetsko cesto (bivša mitnica). Radi tega se v petek 15. in v soboto 16. decembra ne uraduje.
= Javno predavanje prillkom proslave 50 letnice Glasbene Matice v Ljubljani. V petek, dne 15. t. m. vrši se ob 8. uri zvečer v dvorani Filharmonične družbe predavanje pod sledečim naslovom: »Delovanje Glasbene Matice in njen pomen na razvoj slovenske glasbe«. Predava dvorni svetnik in pa ravnatelj ljubljanskega muzeja dr. Jos. Mantuani. Predavanje samo Je precej široko zasnovano ter dobe tako poslušalci nekak celoten pregled slovenske glasbe od vsega početka naprej. Predavanje obsega glavne točke: a) Doba stvarnega interesa. — Predzgodovina Glasbene Matice, b) Doba narodnega interesa, c) Doba organizacije na narodni podlagi, osamosvojitev in delo Glasbene Matice, č) Delo Matice po prevratu. Odbor vabi slavno občinstvo v prvi vrsti pa še našo mladino, da se tega predavanja v obilnem številu u-deleži. Vstopnina je prosta, pobirali se bodo le prostovoljni prispevki na korist Glasbene Matice.
= Poziv trgovcem! Danes v četrtek 14. t. m. ob 3. uri popoldne se vrši v prostorih trg. in obrtne zbornice v Ljubljani javna plenarna seja, na ka-
dovoljujem izrecno opozoriti štajerske interesente, gg. ministre, poslance In vse druge štajerske merodajne faktorje. Tl naj gledajo na to, da se vse proge Izgradijo kakor glavne ter da v Sevnici ne bode treba obračati vlake kakor v Zidanemmostu in da se zgradi v Trebnjem zvezni lok v smeri proti Črnomlju.
Na podlagi vsega tega je rentabili-teta nove železnice na Vrbovško absolutno zasigurana.
KJe nudi proga na Brod Moravice sličnih možnosti in ugodnosti? To je vzrok, da sem nekoč rekel, da bi bila zgradba žel. na Brod Moravice nesreča za Slovenijo.
Dosedaj smo v časopisih obdelali le smer Ljubljana — Kvarner ozir. Dalmacija, smer štajerska—morje pa še ne. — To naj se zgodi sedaj v sledeči tabeli, ki prinaša pa radi popolnosti tudi še enkrat glavne podatke glede Ljubljane. Številke v oklepajih veljajo za končno točko Ogulin (smer v Dalmacijo, iz Ogulina v Split je še 325 lan); v dotičnih številkah zvladanih višin niso vštete višine na progi Maribor—Zida-nlmost, ampak je Zidanimost vzet za Izhodišče.
Proge:
1. Maribor — Zidanimost — Sevnica — St. Janž — Trebnje — Črnomelj — Vrbovško — Sušak 320 (248) progovnih kilometrov; zvladana višina 998 (575) m. 2. Maribor — Ljubllana — Kočevje
— Brod Moravice — Sušak 350 (304) Prog. km; zvladana višina 1235 (800) m. 3. Maribor — Ljubljana — Karlovac
— Sušak 485 (365) prog. km. 4. Maribor
— Zidanimost — Zagreb — Sušak 396 (276) prog. km. 5. Maribor — Čakovec
— Zagreb — Sušak 422 (302) prog. km. 6. Maribor — Ljubljana — Trst 301 prog. km.
a) Ljubljana — Kočevje — Vrbovško — Sušak 225 (152) prog. km; zvladana višina 1116 (581) m; b) Ljubljana — Kočevje — Brod Moravice — Sušak 200 (153) prog. km; zvladana višina 1135 (702) m; c) Ljubljana — Karlovac — Sušak 331 (211) prog. km.
Razvidi se, da skrajša nova zveza pot Maribor—Kvarner 1. proti najkrajši obstoječi, 4. za nič manj kakor 76 km in da zaostaja daljava Maribor — Kvarner le 19 km za razdaljo Maribor —Trst! Ta razlika se bo dala še zmanjšat! za 4 km na 15 km. Iz številk tabele se vidi, da je samo pri a) proga na Vrbovško navidezno slabša od one na Brod Moravice, namreč glede pot! Ljubljana — Kvarner. Ali razlika 25 km (ki se bode dala tudi še zmanjšati) pride radi manjšega vzpona glede voznega časa le malo v poštev, glede prevoznih stroškov pa malodane spjoh ne; manjši vzpon 15 %0 pa ima to velikansko ugodnost, da je kapaciteta železnice več kakor za polovico večja kakor pri b) (25% 0), kar igra posebno v vojaškem oziru odločilno vlogo. Pri vseh drugih daljavah in višinah je prednost od kraja in izdatno na strani zveze na Vrbovško. — Proga pod 1. je za 30 km ozir. 56 km krajša od proge pod 2., pri čemur se tudi prihrani 237 ozir. 225 m višine; proga pod 2. glede.Ogulina ne more konkurirati niti z obstoječo žel. pod 4. Pri progi pod a) se v smeri Ogu-
teri hočemo razpravljati tud! o nastalem silno kritičnem položaju vsled zavlačevanja izdaje novega deviznega pravilnika ter storiti potrebne sklepe. V interesu vsakega posameznika je, da se zanesljivo udeleži omenjene seje. — Gremlj trgovcev v Ljubljani.
— Nesreča pri delu. Ko je v kemični tovarni v Mostah delavec I. Špelko snažil stroj, je po neprevidnosti segel z roko predaleč, vsled česar mu je stroj popolnoma strl desno roko.
= Pobalinstvo. Doslej neznani vagabundi so v nedeljo ponoči razdrli in uničili pod Tivolijem skoro vse ptičje hišice. Žalostno!
=* Zakonska ljubezen. Preteklo nedeljo je Marijo Plahutnik njen mož tako udaril po glavi, da ji je izbil desno oko. Žensko so odpravili v bolnico, »ljubezniv« mož bo pa odgovarjal pred sodiščem.
= Da ga ne bi zeblo, je dne 10. t. m. neki neznan uzmovič ukradel bančnemu uradniku Francu Ramovšu iz o-bešalnlka v kavarni »Evropa« 8000 K vredno suknjo.
= Tat v podstrešju. Na Gosposvetski cesti št. 13 je bilo Valentinu Lega-tu, upravitelju Kolizeja ukradeno iz podstrešja več stvari v vrednosti 1650 kron.
= Smrtna kosa. V Metelkovi ulici št. 1 je umrl po daljšem bolehanju gimnazijski profesor g. Franc Verbič. Pogreb se vrši danes popoldne ob 4. uri na pokopališče k Sv. Križu. Naj počiva v miru!
= Ne zamudite! Danes prvi del »Indijski grobni spomenik« v Kino Tivoli.
Maribor.
Mariborska porota. Radi požiga se je zagovarjal v torek pred tukajšnjo poroto 43 letni posestih in gostilničar Farkaš iz Koprivnika. C ioženec je živel v divjem zakonu z svojo sosedo, Faniko Obranovo, s katero sta vodila skupno gospodarstvo na obeh posestvih. Ker pa je Farkaš v zadnjem času začel zapravljati, ter je tudi z Obranovo grdo ravnal, je ta odšla od njega na svoje posestvo ter se ni hotela na Farkaševo prigovarjanje več vrniti na njegov dom. Predzadnjega avgusta pa je naenkrat izbruhnil v gospodarskem poslopju Obranove požar, ki je uničil vsa gospodarska posloj ;a. Osumljen je bil Farkaš, ki Je svojčas grozil Obra-novi, ker ga je zapustila. Vendar se porotniki niso mogli prepričati o njegovi krivdi, vsled česar je bil Farkaš oproščen.
Celje.
lin prihrani 121 m na višini napram progi pod b), na Kvarner pa 19 m.
Vidimo, da ima po navedenem interes na gradbi proge na Brod Moravice le krajni trikot Kočevje — Čabar — Brod Moravice, na gradbi železnice na Vrbovško pa vsa ostala Slovenija, Površine slovenske zemlje glede na ta tn-teres stojijo v razmerju 2:34; ako odštejemo še Čabarski okraj, pa v razmerju 1:34!
Vse to je javnosti, posebno na Štajerskem še vse premalo znano — vse premalo, kak življenjski interes ima Maribor in štajerska pokrajina na gradbi novih zvez k morju v smeri II. — Isto velja za hrvatsko Primorje, katerega korist ne glede na lokalne slovenske okolnosti vendar zahteva, da se pritegne čim več prometa na Kvarner, kar omogočuje le proga na Vrbovško.
V dobi gradbe simplonske železnice in Železnice na ledene vrhove švicarske gore Jungfran itd., modernih točnih kart in drugih podatkov, se ne gre najprej gledat v teren skale, zemljo in gozdove ter trasirat, naknadno pa premišljevati o opravičenosti in koristi osnove, ampak je treba obratno najprej ugotoviti smoter in zdrava gradbena načela za novo železnico ter proučiti nje splošno korist, potem šele se Jo izmeri v naravi. To je prava pot in te smo se mi pristaši uzakonjene proge držali.
S tem je za mene debata o žel. zvezi Slovenije z morjem končana. Zadeva Je potom zakona v korist cele Slovenije rešena.
Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek 18. decembra ob pol 20. uri predava na našem ljudskem vseučilišču voditeljica mestne dekliške osnovne šole, gospa Ivanka Zupančičeva »o mladinsko-skrbstveni vzgoji«.
Gospodarska zveza v Celju je dobila te dni en vagon sladkorja in ga razprodaja celjskim trgovcem. — Oblastveno se je dovolila cena na debelo kristalnemu sladkorju 66 K in sladkorju v kockah 68 K za kg. Na drobno pa se prodaja kristalni sladkor po 70 K in v kockah po 74 K kg.
Sokolstvo.
Sokolsko društvo Ljubljana II. vabi vse svoje člane, članice in po njih vpeljane goste na družabni večer, ki ga priredi dne 16. dneembra t, 1. ob pol 8. uri zvečer v gostilni pri Kavčiču na Privozu.
Gledališče in glasba.
Spored koncerta pevskega zbora
Glasbene Matice, ki se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. ob 4. uri pop. v dvorani hotela Union. Pri koncertu sodelujejo ga. Lovšetova, Julij Betetto in prof. Ravnik. Pevski zbor poje sledeče točke: Foerster: Z glasnim šumom s kora, dr. Kimovec: Izgubljeni cvet, dr. Krek: Tam na vrtni gredi, Oskar Dev: Svatba na Poljani, Premrl: Pesem žerjavov, Adamič: Zaman pod oknom. Nato poje gospa Lovšetova Savinovo: Se ena, P. Sattner: Arija Marije iz oratorija Assumptio, Škerjanc: Pomladne no’ či. in dr. Krek: Tam zunaj je sneg. Mešani zbori: Foerster: ljubica, Lajovic: Pomladni spev, Ples kralja Matjaža,
Lan. Tein slede samospevi g. Betetta: Vilhar: Mornar, Ravnik: Melanholija,
Ipavic: Menih, Gerbič: Pojdem na prejo. Spored zaključi zbor z Adamič: Mlad junak, Gor čez jezero, Pavčič: Lenka, Adamič: Ne maram tebe in Mo-kranjac: XI. Rukovet srbskih narodnih pesmi s Kosova, ki se prvikrat izvaja na koncertnem odru. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Na sjnfoničnem koncertu, ki se vrši v soboto, dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union, se izvajajo skladbe izključno slovenskih komponistov. Združena orkestra Glasbene Matice in gledališča, nastopita pod vodstvom kons. prof. Karla Jeraja in *o v polni zasedbi 64 godbenikov. Prva točka sporeda je prijazna, ljubka, odločno v narodnem koloritu pisana Ipavčev* serenada za godalni orkester. Serenada ima 4 stavke, na koncertu se izvaja njen I. stavek. Kolikor je nam znano, Je to drugo Izvajanje te serenade v LjubljanL Naslednjo točko tvori Premrlova Božična suita za veliki orkester. Suita ima 4 dele, ra našem koncertu se izvajajo prvi trije in to prvič javno. Božično suito prištevamo k najboljšim orkestralnim skladbam našega marljivega komponista Stanka Premrla, ter se celotno delo odlikuje po izredni prisrčnosti in lahkem umevanju. V prvem stavku nam skladatelj opisuje adventno razpoloženje •—< pričakovanje Odrešenika, II. stavek nam slika veselje o Božiču, ob rojstvu Izve-ličarjevem, dočim je III. stavek zamišljen v obliki pastoralnega Scherza. Tel skladbi sledi Antona Lajovica Adagio z« veliki orkester. Ta skladba je pisana popolnoma v štilu klasičnega Rondo. Komponirana je bila leta 1903 ter jo Je Lajovic posvetil svojemu učitelju Mateju Hubadu. Predelava za 4 ročni klavir Je izšla v Novih Akordih. Po odmoru se izvajajo Karla Jeraja Lepa Vida, Škerjančevi odlomki iz godbe k »Žlahtnemu meščanu« in Trije Adamičevi plesi za veliki orkester. O teh točkah pa Jutri. Predprodaja vstopnic se vrši v Matični knjigarni na Kongresnem trgu, kjer ja na razpolago tudi podrobni spored
Knj iže vnost-umetnost
»Zveza slov. pevskih zborov« izda
letos svoj prvi pevski koledar za leto 1923. Vsakega zavednega pevca dolžnost je, da si nabavi ta koledar, ki bo po vsebini prvovrsten in po obliki prav ličen. Cena mu bo 10 din. Izide le ta teden in ga bo razpošiljala »Zvezna knjigarna«, Ljubljana, Marijin trg 8, ki tudi sprejema naročila.
Šport in turistika.
S. K. Hermes. Redni občni zbor ae vrši dne 15. decembra ob pol 8. uri v gostilni pri Stepiču. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure kasneje ob vsaki udeležbi.
Društvene vesti.
O. Z. Javnih nameščencev odpoveduje radi obč. zbora »Nabavljalne zadruge« za 14. t. m. napovedano sejo. — Predsedstvo.
Prodala po
nitno iiiiili ni:
zimsko perilo, pletene jopice, rokavice, nogavice itd.
ISIMI ul IB
LJUBLJANA, Mestni trg štev. 19.
llllliil
Zato ker je velikansko množino sukna, platna, parj henta in hlačevine prejela iz inozemskih tovaren, ter prodaja po čudovito ni. kih cenah veletrgovina
H. StermeuM, Celje, St. 358.
Cenik s tisoč slikami zastonj.
Nosile zarod! n j ihovih velikih pr ednosii
a ts č ukvpo t-pefnikc^mpof-plaie
Talinstvenl morilec deklet.
(Nadaljevanje.)
Hitro je našel stopnice. Ne da bi pomišljal, se je spodtikal baron navzgor in tako dospel v skoraj popolnoma temno prvo nadstropje.
Zaman je skušal prebrati napise na posameznih vratih in že je hotel prižgati vžigalico, ko je slišal tih, blagozveneč dekliški glas:
»Semkaj gospod!«
Svetloba, ki je za trenotek zažariia iz odprtih vrat ene izmed sob, je v prihodnjem trenotku ugasnila. Takoj nato je Čutil baron Hardy, kako ga je prijela mehka roka in ga potegnila v sobo.
Baron ni sploh ničesar mislil, ker se je vse zgodilo prehitro, da bi mo^l zapopasti posameznosti. Ko je vstopil v popolnoma temno sobo, je čutil, kako ga je potisnilo dekle v nek naslonjač in se vsedlo poleg njega.
V divji strasti je položil baron roke okoli pasu nevidnega dekleta. Pri tem se mu je zdelo, da sliši težak vzdih lepe de-vojke, katere vonj ga je opajal. Hotel je vprašati dekle, zakaj vzdihuje.
Ni še dobro odprl svojih ust, ko ga je objel sladak, opojen vonj, ki se mu je vlegel kakor svinec na njegove možgane. Mehka, hladna, z tekočino napojena rutica se mu je vlegla na obraz. Iz nje je izhajal čudni vonj, ki je tako nenadoma ohromel baronove ude.
»Kaj — kaj —« je zajecljal. Potem se mu je glava povesila na naslanjač — baron Hardy je zgubil zavest.
Bessy je hitro vstala.
»Uspelo je. Lepi, mladi mož leži v nezavesti. Kako žal mi ga je. toda ali sem mogla ravnati drugače? Ne, ni mi bilo mogoče!«
Hitro je Bessy zapustila sobo in stekla po stopnicah navzdol. Odprla je majhna vrata, ki so vodila v posebno, od ostale krčme ločeno sobico. Tukaj sta sedela oba preoblečena stražnika. Ko sta zagledala lepo ovaduhinjo, sta skočila kvišku.
»Kako je, gospodična ?«
^Zgoraj v sobi št. 3 leži zločinec nezavesten.«
»Hitro po voz!« je zaklical eden stražnikov, v službi osivel možakar. »Lopova moramo spraviti kar najhitreje na policijsko ravnateljstvo. Gospod Davis se ne bo malo čudil, ko bo videl vaš plen. Sicer po boste jutri zvedeli še več!«
Bessy je komaj slišala besede stražnika, ki ji je sedaj sledil v prvo nadstropje, medtem ko se je podal njegov tovariš po v bližini čakajoči voz.
Policijska ovaduhinja In stražnffk sta stopila v temno sobo.
»»Tukaj leži!* je dejala Bessy in peljala stražnika k naslanjaču, v katerem je v smrti podobni omotici ležal baron Hardy.
Stražnik je zavil omotenega barona skrbno v rjuho, katero je bil prinesel s seboj in dejal:
»Spraviti moramo zločinca kolikor mogoče potihoma od tukai proč. Danes le še ostanite pri točilni mizi, gospodična, in poidite šele jutri na policijsko ravnateljstvo. Vaš takojšnji odhod bi sicer pri gostih zbudil preveč pozornosti.«
Bessy ni ničesar odgovorila.
Vrata so se odprla in v sobo je stopil drugi stražnik in javil:
»Voz čaka p,-ed vratmi!«
Bessy je ostala sama v sobi.
Sedaj no izvršenem činu je objel njeno dušo silen kes, nad dejanjem, ki bo spravilo lepega mladega tihotapca morda za celo življenje v zapor.
»Moj Bog!« je stokala. »Zakaj sem stopila v službo policije? Cc bi mogla sedaj storiti vse nestorjeno, bi bila presrečna. *
Naenkrat je Hess> zavpila od strahu.
Dvoje rok jo je objelo in dvoje vročih ustnic je iskalo njene.
»Na pomoč!« je zopet zakrivala Bessy, toda njen klic se je zadušil pod železnim pritiskom močne roke.
»Nobenega glasu, nobenega glasu več — sicer ti v rcsntcf ne morem prizanesti, lepi otrok.«
»Kdo pa ste?« je prestrašena vparašala Bessy, ko je tajin« Stveni mož v temi odmaknil svojo roko.
»Oni, katerega si ti hotela ujeti, lepa Eessy. Sedaj pa bodi vesela! Saj sem sam slišal, kako si obžalovala svoje dejanje.«
»To je nemogoče! Gospod, katerega sem prej omotila, je bil----------«
»nekdi drugi ljubeznivo dekle. Lopov je, dasi sicer velik gospod, kateremu ena noč v policijskih zaporih nikakor ne bo škodovala. Jutri bodo čednega gospoda žalibog seveda zopet izpustili.«
Bessy je omahnila. — Trdno je bila prepričana, da je iz* gubljena.
»No, lepi otrok.« je nadaljeval tajinstveni tujec. »Tl sl me hotela spraviti v roke policiji in sama si policijska vohunka. Kaj misliš, kakšno usodo imaš pričakovati od mojega maščevanja?«
Bessy je zaprla oči in malo je manjkalo, da ni padla v nezavest
m mali m
MALI OGLASI ®
■mini m
PRODAJA:
Harmoniko, hroniatlCno z
»ehanlCnlm soreinli; vonjem Basi 42, prim. 49. mnlo rabljeno po ugodni ceni pri Josip« Jezernik ml. Kotre dež. 34. p. Zagorje o. S.
050
ABSOLVENT abit teCaJalf dober knlisovodia, veSč slov., angl. in laške korespondence, i5če primerne-Ka mesta pri industrijskem DOfljetju Nastop tako!. Ponudbe pod »Mladost« na upravo Ista.	041
P Rt r UČNO HIŠO v Mari. bo/u s trgovino In t vnom ob glavni cesti na solnCni legi po ugodni ceni. Poizve *e pri Josipu Blzjik. Maribor, Krekova ulica 2. 940
t ŽIČNI PERESNICl in 2 ihnniti (morska trava) ter \ isoko stojalo za uro.
94S
HlSO NA VRHNIKI z gospodarskimi poslopll, v sredi trga. pripravno za trgovino ali obrt. Več se poizve pri lastniku Franc Brenči;' Vrhnika 140.	947
SLUŽBE:
KONTORISTINJA s pisar. BiSko prakso bi rada pre menila mesto. Šla bi najraje za blagajničarko ali kako trgovino tudi izven Lfublione. Ponudbe prosi pod šifro »Poštena*! na unr. Bsta.	918
URADNIK Išče službe za popoldanske ure (od 15. itre dalje) Prevzame event. vsakovrstna statistična Iti druca dela tudi na dom. Nastop služtie in plača po do-Rovoru. Ponudbe prosi pod šifro »J. P. 24« na upravo lista.	952
m	^	, l   m ■■ l,llM —— n ———— — in—	»...... —    ^ "  
jsCTji P?Sporočalo se sledeče tvrdke: [jgCT
GODALNI ORKESTH« i'če kapelnika. Ponudbe pod Orkester« na npravo lista.
91b
IURIST z dveletno pisarniško prakso In izpitom Iz državnega računovodska želi s 1 jan. 1923 premenit! služ.bo. Ponudbe pod »Jurist« na uoravo lista. 945
TRGOVSKI SOTRUDNIK. 24 let star. oženjen, bre* otrok. ISče primernega mesta pri kaki tfvarni, trgovini r. lesom *II kakem drugem nodjetjn. Bil le uslužben 4 Ma pri orožnIStvn ter vešč slovenšČ:ne in nemščine v govoru in pisavi ter deloma srbohrvaščine (tudi cirilice). Naslov v upravi lista. 941
RAZNO;
V BLIŽINI GLEDALIŠČA. v novi vlM se oddnsta 2 ’m*. blovanl sobi z velim nom in konalnico. Cena prvo leto Din SOOOO.—, katere ie treba položiti kot Vavcijo. Reflektantl naj po. šliejo svole ponudbe nod šifro *Meb!ovana soba št. 953« na upravo lista. 953
POZOR 1NDUSTR1JCI! V najem se da mlin in žaga -- vodna moč —- uporabno tudi za drugo Industrijo, 5 ininut od kolodvora. Poizve se v podružnici »Jugoslavije«. Maribor.	951
Enkratna objava H din.
ŠPEDICIJE:
Orient, d d. Ljnbljana, Sodna ut. 3, tel. 463.
Balkan, d. d. Ljubljana, Dunajska c.
VELETRGOVINA VINA Brača Anličevič, veletrgovina dalmatinskega vina, žganja in olja. Pitve — Jelše — Dalmacija. — Podružnica: Logatec — Lož, Slovenija.
'Restavracija »Zlatorog«, Ljubljana. Gosposka ulica.
FOTOGRAFSKI AT E LIJ F,:
Kunc Franc, Ljubtjana, Wolfova ul. 6. Prvi domači zavod za povečanje slik.
KNJIGARNA: Zvezna knjigarna, Ljubljana, iin tre 8.
Mari
KAVARNE:
»Central«, Ljubliana. polen lubilei nem mosta, Stefan Mikolič.
.1A DP A N, Rreg vsnk dnu koncert.
TRGOVINA 7 7I.ATNINO IN SRE RRNINO:
Ivan PaH* l.hihitav a Stari tr° ?n
n
rv r? f/	r* —•	«
K AMvnr n H /y Kleemnnns ver. Fabriken. t>"rkhnm and Faurndnn.
Ober
iivi im i
li
oko jim poklonite
*»
Produktivna zadruga pleskarjev sobo- in črkoslikarjev reg. z. i o z. Lir/bHana Gnsvnska >il 4
SLAŠČIČARNA: Vola s. Ljubliana. Zidovska ul.
Franc Rrumat, trg 25'/.
Ljubljana. Mestni
STAVBNO /N VMFTNO TESARSTVO: laknb Pavlič. Domžale.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE:
J. Maček. Ljubliana, Aleksandrova cesta št 3
DORAVLJALEC KLOBAS: Novak Tavladiiac, Ljubliana. Moste 145. najceneiše in nnjfinejše klobase.
PARNA PEKARNA, lak ob Kaučič. Ljub’jana Gradišče.
PAPIRNA TRGOVINA:
I. Gajšek, Ljubliana. Sv. Petra c.
VLIVANJE VSAKOVRSTNIH KOVIN: Pezdirnik Cie Ljnbljana — Zg. Šiška.
KONFEKCIJE:
O. Bematovit. Ljubljana, Mestni trg.
TRGOVINA BOMBAŽA- SUKANCA ITD..
Karl Prelog, Ljnbljana, Stari trg 12
PRODA IA BUKOVIH DRV NA DEBELO IN DROBNO:
Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8.
i
Pevski koledar" “UST »Male pesmarice"
aii E. Adami evih:
„16 jugostomsMli narodnih pesmi"
in Preiovca skladbi:
Jaz M red rdečih rnž“ in Jms pesmi",
Vse se d }be v
Zmai linjigarni“, L^Ijann, Marijin trg 8
Is Božične praznike 'TO
priporočamo najfinejSe ipecllalltete ruma:
il-Sil, SL  	_
mr Kupu emo
rabljene prazne steklenice sa konlak vsake velikosti po nalvtilth cenaht
J L ir. VElolTo. ipiJMSazoi, LJOOLJAlillolizei.
MANUFAKTURE:
Kunstck - Pleterski, trgovina z usnjem in čevlji. Velika zaloga. Vodnikov trg št. 5.
990000 0900000
SUKNO
za promenadne in športne obleke v bogati izbiri
A.&E. Skabe ne
Llubllana. Mestni »ra it. 10.
*	i'
i
i
•	«
J
a*-
Samostojni krojači
trezni In zanesljivi, dobro Izveibanl (tudi Iz de-tele) dobjo za stalno orotl kavciji razno konfekcijsko delo na dom. Vr ašatl v Ljubljani. Emonska cesta it. 8/I. v pisarni.
„Zločin v Orcivalu”
roman E. GABORIAU
Ja izšel v knjigi. — Cena br. Din 18
Zvezna knisarna, Ljubliana
Marijin trs 8.
Prva Jugoslov. tvornica vagona, slmleva i mostova, d. c!., Brod n. S.
išle 2 ielezo-livarja
s takojšnjim nastopom Reflektira se samo na prvorstne moči z daljšo prakso. Ponudbe naj se pošljejo na gorenji naslov.
Naiprimernejse in nnjliubše derllo je ffotovo prvovrstno izdelana povečana slika, nam prillubljenlh oseb V izvršitev istih v vsaki velikosti, kakor vseh Izdelkih črno, sepija, barvano s pastelom ali oljnato po nniniljih cenah se priporoča
zape-
vetan e i Fram Ki. rriMiS:
Naročila za božična darila se sprejemajo do 20 t. m.
Za reklamne cene
se prodala
narejena
obleka
za moSke. ženske In otroke, tudi kožuhovina In trikotaia
edino le v največji trgovini
O. Bernatovič,
Ljubljana, Mestni trg 5.
Zo leto 1913
leto
19Z3
Žepna
Itoiefarja!
s	.	,	?
• v dveh lično izde-\ lanih oblikah 12X7 ; in 6X4 cm se do-S bita po vseh knji-
• garnoh intrgovinah J s papirjem, j Koledarja sta lično ve-
• zana in tiskana na do-
• bro limanem papirju.
• Naroča naj se direktno pri
»Zvezni tiskarni in hnilgsrnr v Ljubljani
Wotfova ul. it 1.
"•a	c*”
Emil Adamič:
16
jugoslov. narodnih pesmi
I. del (moški zbori) 10 Din.
II. del (meš. zbori) 12 Din.
Pevski zbori, naročajte to krasno zbirko nažih narodnih pesmi, ki so povsod, kjer so jih doslej izvajali, sijajno uspele. Dobe se v vseh knjigarnah, ali direktno pri založništvu t
»Zvezno knjigarna”, H
Ljubljana, Marijin trg 8. m
nr
rn
Čašica teta fcatnesa llkera 2* i nepopisen «iiit«*J
Priporočamo:
Cognac Dalmatia Medicina!
in druge izbrane likerje, žganja, ekstrakte in sirup**
Froa dalmatinska Ddlikonana parna destilacija \7. mORPURGO, SPLIT
Zastopnik: Adolf Kordin, Ljubljano, Beethovnova ulica i
I
Oivjan,
jelene, srne, zajce, jerebice, fazane, divje koze, kljunače itd. kupuje vsako množino in plača po najboljših cenah.
.oumumni
Brzojavi: VAJDA, Cakovac. Telefon Interurban št. 59.
so naiceneiša in primerna darila-
m
©
Glavni in odiiovorui urednik Zorko trakio.
izdaja »iusosiov. aovinsko & d.«.
Blojzij Lenček
stanbeni in pionierijski klepar
Ljubljena
s-s Sv. Petra cesfta 29	9
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela in popravila* » Solidna postrežba l ::n Zmerne cenel^j
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ijublianl