PoStnlm plačana v gotovini « mo*uiiw iiiocnua t ^ufuviui jdŠG&StSSl HM Bpedlzlone tn abbonament« postala ■■ H| Slovenski Prezzo • Cena Ur 0.50 Štev. 253 F Ljubljani, v četrtek, S. novembra 1042-XXI Leto Vil Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega tn tujega Izvora: Ooione Pubblieitt Italians S. A_ Milana Uredništvo to oprava; Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione Ammtnistrazione; Kopitarjeva 6. Lubiana = Concesslonarla escluslva per la pubbUcitš 41 provlnlenza Italiana = ed estera; Unlone Pubblleita Italiana S. /L. Milana Vojno poročilo št. 892 Siloviti angleški napadi pri El Alameinu zapovrstjo odbiti Italijansko uradno vojno poročilo št. 892 pravi; Na bojišču pri El Alameinu nista zagrizeni °opor ier neukroljiva hrabrost osnih čet niti vče-raJ dopustila nasprotniku, da bi bil dosegel kak uspeh pri svojih ponovnih mogočnih napadih, izvedenih z množicami oklepnih vozil in letalstva. ^ Nemški bombniki so dosegli in zadeli lctali-Sfa na Malti. Lovci iz spremstva so uničili eno angIeško letalo vrste Spitfire. Proslava dneva zmage na italijanskih bojiščih in v domovini Rim, 5. nov. s. Včeraj dopoldne ob obletnici zmage je tajnik fašistovske stranke s člani državnega vodstva ešl v baziliko sv. Marije Angeiske, kjer se je poklonil na grobu maršala Italije Arman-da Diaza in položil na grob lovorjev venec. Rim, 5. nov. s. Dan zmege so zlasti praznovali vojaki, ki se bore za veličino domovine. Na slehernem predelu različnih bojišč so se poveljniki spominjali pomena proslave ter poveličevali spomin junakov. Obletnico so tudi praznovali po vsej Italiji z izrazi neomajne vere v usodo te vojne, ki naj s končno neodvisnostjo domovine zagotovi nov red in rimsko pravico. Povsod so spominski obredi potekali ob številni udeležbi ljudstva. Ob stebrih v čast padlim vojakom iz velike vojne ter iz še obsežnejšega se- Hudi boji na zahodnem Kavkazu in ob Tereku V Stalingradu čiščenje in uničevanje sovjetskih skupin — Siloviti napadi angleške 8. armade spet zadržani — Letalski napadi na letališče na Malti Hitlerjev glavni stan. 5. novembra. Nemško Vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno v°jno poročilo: . Na zahodnem Kavkazu in v odsekih ob Tere-u trajajo hudi boji dalje. Bojna letala so uspeš-n° napadla pristanišče v Tuapseju. .. V Stalingradu se nadaljujejo očiščevalni bo-jj: Pri tem je bila obkoljena sovjetska skupina, ■ i se. je ®e upirala. Sovjetski protisunki so se izjalovili. Oddelki strmoglavcev so napadali zbirališča čet zahodno od kolena Volge. Pri brezuspešnih sunkih za izkrcanje severno od mesta so izgubili Sovjeti zopet eno topničarko. Na bojišču ob Donu so madžarske čete odbile več poskusov za prekoračenje reke in zavrnile tudi krajevne sovjetske sunke. Sovjetska skupina sil pri Voronežu je bila v bojih moža proti možu uničena. Na Ladoškcm jezeru so potopila nemška letala skupino vlačilcev in en tovorni parnik. Osma angleška armada je na bojišču pri El Alameinu tudi včeraj nadaljevala svoje nadmočne pehotne in oklepne napade ob močnem sodelovanju letalskega orožja. Nemško-italijanska oklepna armada je v ogorčenih bojih zopet odbila angleške naskoke. Lahka nemška bojna letala so včeraj obmetavala z bombami letališči v Lucci in Al Halfarju na otoku Malti. Nad severnozahodno državno mejo je bil podnevi sestreljen štirimotorni bombnik, nad obalo Rokavskega preliva pa eno angleško lovsko letalo. V jugozahodni in jugovzhodni Angliji so lahka letala obstreljevala za vojno važne cilje. Popis maščevalnega napada nemških letal na Canteitnry danjega spopada so se spominjali vseh tistih, ki so v slehernem času in na slehernem kraju znali dati lastno življenje za najvišjo stvar Ob tistih, ki «o padli na bojišču, so se spominjali tudi voditeljev. V Rimu je grob Armanda Diaza bil deležen posebne časti in posebnega počeščenja po najvišjih zastopnikih oboroženih sil in stranke V Redipulji je oltar vojvoda d’Aosta bil cilj mogočnega romanja oblasti, bojevnikov in ljudstva. Globoki pomen obletnice, ki se obnavlja v sku-pu civilnih in vojaških vrlin ter hkratu v vzorih in težnjah vsega italijanskega ljudstva, je izhajal bolj kakor iz zunanjih oblik, strogo prilagojenih treznemu vojnemu slogu, iz žive vneme, ki je gorela v sleherni duši, in iz ponosa nad obnovljeno prisego; zmagati ali umreti. Da bi slovesna obletnica bila čimbolj praznična, se je v vsakem mestu, vsakem trgu, vsaki vasi, lahko rečemo, na vsaki koči prikazala tribarvnica. Še višje kakor v preteklih tisočletjih, se je na kapitotekem stolpu dvigal bleščeč prapor, sijajni svetilnik za vsakogar, ki hoče, da na svetu zmaga pravica. V luči tega znamenja je potekal obred na oltarju domovine, obred, v katerem je neznani vojak postal primer žrtve, ki jo je dala domovina v vsem krogu svojega prerojenja in odrešenja, da bi slavila nastop imperialne moči. In v luči tega znamenja je ljudstvo z bojevniki na vseh bojiščih povzdignilo svojo misel k Duceju, nezmotljivemu vojskovodju v novem boju za največjo zmago. Japonska slika o zadnji pomorski bitki pri Salomonskem otočju Berlin, 5. novembra, s. O maščevalnem napadu nemškega letalstva na mesto Canterbury so se snoči razširile nekatere zanimive podrobnosti. Nemško letalstvo, piše posebni dopisnik, je hotelo za konec meseca angleškim gospodom prinesti topel pozdrav, pozdrav, na katerega gotovo niso bili pripravljeni. Močna skupina nemških letal je namreč nemoteno dospela do angleške obale. Tu in tam so se prikazali angleški lovci, a so se rajši spet oddaljili. Tudi protiletalska obramba je bila precej slabotna, čeprav se je kateri od nemških bombnikov kakor za vajo za določeni nastop nenadoma spuslil v vrtoglavo globino ter z bombami zadel velike vojaške in industrijske napra-ve, medtem ko so spremljajoča letala budno oprezovala in ga varovala pred slehernim presenečenjem. Nenadoma pa je skupina zagledala pred seboj cilj: Canlerbury. Mesto je obdajal zastor zapornih balonov. A in ovira je bila bliskovito premagana in bombniki so se naglo spustili do 10 m nad hišami in večjimi poslopji ter zmetali svoj smrtni tovor. Valovi letal so si sledili v natančnem redu ter v prav tako natančnem redu zadevali poslopja, ki so se drugo za drugo zrušila, medtem ko so plameni švigali v višino. Le nekaj minut je zadostovalo, da je bilo kočljivo delo opravljeno. Preden je skupina zapustila rdeče nebo nad mestom, se je nenadoma izkazala še v posebnem nastopu, namenjenem Amerikancem: s strojnicami so letala namreč obstreljevala lesene vojašnice, ki so v bližini Canterhurvja in kjer so nastanjene ameriške čete. Računski zaključek tega dneva je bil nadvse zadovoljiv. Canterbury je bil hudo zadet. Pripomniti je treba, da je tu šlo samo za skromen ojx>min. Nekega dne bodo namreč Angleži dobili to, kar jim je obljubil nemški maršal, z obžalovanjem bodo tedaj ugotovili, da je nemško letalstvo še zmeraj sposobno napasti z vso silo tudi na zahodu. Tokio. o. novembra, s. Nek vojni dopisnik je s krova japonske vojne ladje poslal popis pomorske bitke, do katere je prišlo 11. oktobra severno zahodno od Guadalcanara in v kateri je ameriška mornarica izgubila dve križarki in en rušilec, medtem ko je bila tretja križarka hudo poškodovana. Časnikar pravi, da je 11. oktobra japonska mornarica izplula iz oporišča odločena, da bo pospravila z morja vse tisto, kar je še ostalo od amerikahske mornarice v jugozahodnem morju. Japonske enote so plule v bojni razvrstitvi, ko so proti večeru prednje stražne ladje sporočile, da so zapazile ameriške vojne ladje. Nasprotnikova mornarica je takoj začela streljati in svetiti z žarometi, toda njeno delovanje, ki je bilo prezgodnje in netočno, ni povzročilo na japonskih ladjah prav nobene škode. Japonske ladje so odgovarjale in ftospešile brzino, da bi se čim bolj približale nasprotniku. Nenadoma so pa tudi japonski žarometi začeli delovati, obenem pa so najtežji topovi začeli z ognjem. Po prvem strelu sta bili dve nasprotnikovi ladji v plamenih. Zublji so razsvetljevali vso bojno terišče in tako so japonski mornarji lahko videli, da jo bila tista ladja, ki se je potapljala, ameriška 10.000 tonska križarka. Amerikanci so podvojili streljanje in ga osredotočili na neko japonsko vojno ladjo, toda ta ni bila zadeta in je odgovarjala iz vseh topov. Med tem je prispel ameriški rušilec, ki je hotel bolj od biizu poseči v boj, a je prišel pod ogenj topov japonske ladje in bil po nekaj minutah že potopljen. Ko so opazili, da so se ameriške ladje Nemarnosti v sovjetskem kmetijstvu in kmetijski propagandi Bern, 5. nov. 6. Sovjetski list »Pravda« je v svojem značilnem uvodniku 1. novembra pod naslovom »Vse sile kolhozniške kampanje je treba napeti v podporo lornte« najprej pohvalil napredne kolhoze in vzpodbodel podeželane, naj o pravem času izroče svoje pridelke državi, potem pa se spravil nad mlačnost širokih ljudskih plasti, zlasti kmečkih, potem pa tudi nad nezanimanje voditeljev strankinih organizacij za življenjska vprašanja kmetijstva. »Pravda« dobesedno pravi, da krajevne strankine oblasti ali pa socialne organizacije niso zadosti 6krbele za re6no propagando, da 6e ne sme izgubiti niti en 6am kilogram kmetijskih pridelkov. Zato bodo morale vse strankine in socialne organizacije pokazati vso boljševiško vnemo za žetev prihodnjega leta. Voditelji teh organizacij v piokrajinah Čeljabinsk, Molofovsk, v Baš-kiriji in Altaju so zadremali in sploh ne izvajajo ukrepov za pospešitev prizadevanja, da bi se V6a Španski tisk o vojnem sodelovanju med osnimi silami Madrid, 5. novembra, s. Odlično sodelovanje med osnimi silami poudarja spričo poostrenega delovanja italijanskih in nemških podmornic proti angleško-ameri.škim ladijskim spremljavam tudi španski tisk. Navzočnost osnih podmorskih sil f>o vseh morjih, kjer se pojavlja nasprotnik, je znamenje skupnih vzorov in dokaz, da imajo sile trojne zveze na razpolago še mnogo podmornic in mnogo drugih bojnih sredstev. Listi zaključujejo članke s pripombo da so Anglosasi pač lahko v skrbeh, ker se jim v treh vojnih letih ni posrečilo najti takšnega sredstva, ki bi pretprečilo Podmorniško vojno in stalna obsežna potapljanja njihovega brodovja. Angleško prerekanje o ravnanju z Nemci po vojni Bern, 5. nov. s. Angleški tisk že precej dolgo razpravlja o tem, kako ravnati r. Nemci po vojni. Prerekanje je pogosto zelo živahno in kaže, da toiajo Angleži še časa dovolj, da razpravljajo. »Tribune«, tednik, ki zagrizeno pobija prizadevanje ti-*iih, ki oznanjajo plemensko sovraštvo zoper Nem-ce, navaja razloge, ki vzbujajo zanimive razlage v Angleškem mnenju. Če meče Vansittard vse Ncm-Ce v isti koš, kaj neki potem misli o Willkieu, Ei-*®nhowerju, Spaatgu in koliko drugih Amerikancih Jtemškega porekla. Sam Vansittard, pravi tednik, I® tudi nemškega porekla, in sicer je nemško kri I*11 njem mogoče zaslediti v sedmem rodu. Toda . namig ne velja samo Vansittardu, temveč bolj in l?r®čno angleški vladarski hiši, ki j'e, kakor se vsi ,udje spominjajo, šele pred prejšnjo svetovno voj-spremenila ime Sachsen - Goburg - Gotha v »Omejiti se in se prilagoditi« — geslo Anglije letošnjo zimo Rim, 5. novembra, s. Ukrepi, ki so bili izdani za boljšo ureditev preskrbe prebivalstva, so bili predmet govora, ki ga je imel v Londonu trgovinski minister Dalton, ki je dejal: V trenutnem obdobju vojne ni mogoče pustiti nobene vrete izdelave, ki ne služi dejanskim vojnim ciljem, vštevši tu tudi preskrbovanje domačega bojišča. Zato sem zdaj pa zdaj odobril ukrepe, ki so omejili vso izdelavo, ki ni nujno potrebna za vojne naiprave, zlasti pa omejitve v porabi surovin, ki so potrebne za važnejše cilje. Potrebno je danes, da vsi skupaj pokažemo svoje plamteče rodoljubje. Sleherni izmed nas mora. čim dlje je mogoče nositi svoje obleke in čim dlje ujrorabljati predmete, ki se rabijo v gospodinjstvu. Trgovinsko ministrstvo namerava v najkrajšem času izvesti kampanjo pod geslom: »Omejiti se in se prilagoditi«. Posebno je treba štediti z oblačilnimi predmeti. Odrezke oblačilnih nakaznic je treba izkoristiti le ob skrajni potrebi. Pod težo sedanje vojne mora naš narod delati ipo načrtu ali pa poginiti.« Na Švedskem so začeli izdelovati umetno meso, ki vsebuje prav velik odstotek beljakovin in drugih redilnih snovi. Prodajajo ga po 3.80 švedskih kron za kg. V Madridu so aretirali 10 anarhistov, ki so ob državljanski vojni pomorili nešteto španskih narodnjakov, med njimi tudi sina generala Arunde. V Barceloni pa so aretirali bivšega komunističnega župana mesta He-lina, Baldomera Ruizn, ki je dal postreliti 150 oseb v Ilelinu, v Albaceti pa 50 zaprtih španskih narodnjakov. kmetska dela temeljito izvedla. Zakaj se v teh področjih precejšen del žita sploh ni požel in omlatil? Kaže, da v teh prostranih jvokrajinah niso pripisovali izrednega pomena neposejani zemlji, kar je imelo 6eveda svoje posledice. List pravi nato, da je treba orati temeljito in na globoko. Te temeljne resnice pa menda nekateri ni60 dodobra razumeli. Na pomankljiv način so poljedelska dela opravili v pokrajinah Kalovsku, Kujbiše-vu, Saratovu in Penci, kakor tudi v nekaterih drugih pokrajinah Sovjetske zveze. Rovno, 5. nov. s. V zadnjih dneh oktobra so stroji najvažnejših kmetijskih industrijskih naprav v Ukrajini znova začeli stopati v delo. Živeje kakor kdaj koli so se obnovila dela, ki so v tesni zvezi s pobiranjem sladkorne pese. Dela morajo bdi končana pred zimo. To leto je nemška uprava načrtno povečala pridelavo sladkorne pese Obnovita je tovarne, ki so jih uničili boljševiki, ter izdelala načrt za izkoriščanje pridelka Pri tem jim je pomagalo odlično jesensko vreme. Preiskave so pokazale, da ima pesa zelo veliko sladkorja. Ob tovarnah se kopičijo ogromni kupi sladkorne pese, da jo spravijo v silose in jo zavarujejo pred zmrz-njenjem. Tovarne so tudi obilno oskrbeli z gorivom. Kjer ni na razpolago zadosti premoga, ga pa nadomeščajo z lesom. Število tovarn, ki lahko delajo, sc je letos znatno pomnožilo. Dopolnilne volitve v ameriško zbornico Bueenos Aires. 5. nov. s. Iz Washingtona poročajo o nadaljnjih izidih pri dopolnilnih volitvah v ameriško zbornico. Demokratska stranka je dobila 182 mest, republikanska pa 167, Ni pa še znan volilni izid iz 83 okrožij. Odprava carin med Združenimi državami in njihovimi zaveznicami Buenos Aires. 5. nov. s. Predsednik Združenih držav Roosevelt je predložil zbornici zakon, ki odpravita carinske pristojbine ter sleherno trgovsko omejitev v prometu med Združenimi državami in zavezniškimi narodi, in sicer za ves čas sedanje vojne Prepovedano zborovanje v argentinski prestolnici Buenos Aires, 5. nov. s. Argentinska policija je prepovedala zborovanje, ki bi moralo biti 7. novembra v Luna Parelu na čast ruskemu odporu zoper nemški napad. Prepoved utemeljujejo z raz-logom, da zborovanje ni v skladu z določili obsed-4 »ega stanja. razbegnile iz boje razvrstitve, so japonske vojne ladje ogenj še pomnožile in spustile več torpedov,^ katerih eden je zadel neko križarko, ki je že čez nekaj minut izginila pod morsko gladino. Ostale ameriške ladje, med katerimi je ena tudi gorela, pa so izrabile temo in se oddaljile z bojnega terišča. Vladar odlikoval zmagovite letalce Rim, 5. novembra, s. Včeraj dopoldne je Nj. Veličanstvo Krnljin Cesar v spremstvu načelnika letalskega glavnega stana generala letalske armade Rina Corsa Fougiera pregledal na nekem letališču v srednji Italiji roj letalskih torpednikov, ki se je vrnil s področja bojnih nastopov na oddih po zgoščenem krogu sijajnega in zmagovitega delovanja. Vladar ja podelil odlikovanja za hrabrost na bojišču častnikom, podčastnik*!*« in latelcem iz roza ter izrekel svoje zadovoljstvo poveljniku in članom posadk za krasne zmage, dosežene v bitkah, ki so jih letalci prestali na Sredozemskem morju v spopadih z nasprotnikovim brodovjem in letalstvom. Minister za javna dela na ogledu v Genovi Genova, 5 nov. s. Iz Rima je včeraj dopotoval v Ccnevo minister za javna dela Gorla, ki so ga na postaji sprejeli zastopniki poglavitnih mestnih oblasti. Minister se je poklonil spominu padlih za revolucijo in padlih v svetovni vojni, nato pa je v spremstvu uradnikov svojega ministrstva obiskal vse kraje, prizadete po letalskih napadih in organizacije po različnih ladjedelnicah. Ob 11. jo imel na prefekturi poročilo mestnim oblastem, s katerimi je razpravljal o nujnih trenutnih vprašanjih. Nato je minister odpotoval v Savono. Vesti 5. novembra Španska letalska oporišča na Kanarskih otokih je prišel pregledovat vrhovni poveljnik španskega letalstva general Gallarza. Predsednik argentinske republike Castillo jc chilenskemn listu »Nicion« dal izjavo, v kateri pravi, da argentinska nevtralnost ne sme nikogar presenečati, saj temelji na nespremenljivem stališču, ki so ga argentinski zastopniki zavzeli na ameriških konferencah. Ta nevtralnost se tudi v bodoče ne bo nič spremenila, razen če bi nastopili nepričakovani dogodki. Zaradi zadnjih neredov v Belfastu, prestolnici severne irske, je policija pri obsežni raciji prejela 70 irskih nacionalistov. Hotela je dobiti v roke voditelja vseh protiangleških nastopov v Belfastu, nekega Henryja TVhvtea. Z ozirom na zadnji govor predsednika turške republike napovedujejo listi ustanovitev posebnega sodišča, ki bo izrekalo ostre sodbe proti špekulantom in navijalcera cen. Listi ta ukrep pozdravljajo, saj }e bil oeohhodno potreben spričo dejstva, da so v Turčiji zvišali cene živežu tudi za 600%. V Španiji so se ugodno iztekli poskusi z motornimi vozili, ki imajo kolesa čisto iz kovine brez vsakega gumi ja. . f Angleška letala so ponoči metaln zažigalne bombe v okolici francoskega mesta Bourges ter povzročila več požarov po kmetijah in drugih jioslopjih. Čangkajšek je imenoval dosedanjega kitajskega poslanika v Landonu. Kooja, za svojega zunanjega ministra, poroča japonski list »Niči-Nici«. Romunija nadaljuje s pometanjem vsega, kar izvira iz judovskih rok. Objavili so seznam, na katerem so imena judovskih pisateljev, katerih dela se ne smejo razstavljati in ne brati v Romuniji. Švedski pomorski kroj*i so zelo razburjeni, ker je izginila trgovska ladja »Bengt Stare«, ki jo je najbrž potopila kaka sovjetska podmornica. Ladja je vozila premog za Švico. Zaradi tega bo švedska vlada storila vse, da zagotovi švedskim trgovskim ladjam nemoteno plovbo. Prav tako bo izdala stroge ukrepe glede ogleduhov, ki dajejo nasprotniku vesti o premikanju švedske trgovske mornarice. 17. novembra bodo odprli v Berdenuxu razstavo »Boljševizem proti Evropi«, ki je dosegla velik uspeh v Lillu. Italijnnsko-finskn trgovska pogajanja o blagovni izmenjavi se bodo v kratkem pričela ▼ Rimu. Finski minister Jalanti je že na potu za Rim. Lepa slovesnost na vojaškem pokopališču Ljubljana, 4. novembra. Včeraj dopoldne je bila n aitalijanskem vojaškem pokopališču v Ljubljani slovesnost polaganja vencev na spomenik, ki je v središču pokopališča, kjer so trupla vojakov, umrlih med vojno 1910—1918 in med gveriljo proti komunističnim loparjem v Sloveniji. Ob strani spomenika je stala godba mestne posadke, skupina skvadristov v orožju in oddelek čet mestne posadke. Za vsak odsek grobov je Zvezni tajnik določil eno fašistično zeno, da položi cvelje na grob junaško padlih vojakov. Ob 10 je prišel na pokopališče Visoki komisar, ki ga je spremljal Zvezni tajnik, general Montagna, ki je zastopal tudi poveljnika armadnega zbora, župan general Rupnik in podžupan com. Tranchida, kvestor, podnačelnik glavnega slana armadnega zbora, pokrajinska zaupnica ženskega fašija. tajnik fašija Ljubljane in druge civilne in vojaške osebnosti. Ko je skupina oblasti stopila v sveti prostor, se je podala pred pi- ramido, ki spominja na žrtev italijanskih bojevnikov, je godba zaigrala himno Piave in oboroženi oddelki, so izkazali čast z orožjem. Prapor ljubljanskega fašija je bil ob strani spomenika v spremstvu skvadristov. ki so se vojskovali v več vojnah. Vi6oki komisar, Zvezni tajnik, general Montagna in župan Ljubljane so položili lovorjeve vence in 60 nato pozdravili po rimsko. Ko se je razvijala ta kratka slovesnost, 60 fašistične žene sipale cvetje na grobove tako, da je imel vsak grob svoje cvetje v spomin in zahvalo. Kot začarane so se oživele vejice, ki pokrivajo grobove in se povezale s cvetjem, ki so ga polagale plemenite roke fašističnih žena na grobove. Po pozdravu pred grobovi padlih med veliko vojno se je Visoki komisar in ostale oblasti podal pozdravit grobove padlih v Sloveniji, nato pa je z dejanjem plemenitega tovarištva pozdravil kostnico avstrijskih padlih. Tudi tu, kjer je žarel plamen v žarah, so položili vence cvetja Visokega komisarija in župana in je bilo izkazano spoštovanje mrtvim. Obupano partizansko poveljstvo grozi sedaj že svoji »vojski« fEksc. Visoki komisar se je udeležil izročitve prapora bataljonu Nizza Visoki komsiar je včeraj dopoldne posetil vojašnico, kjer so nastanjeni skvadristi bataljona »Nizza«, da prisostvuje obredu izročitve prapora, ki ga je poklonil general Ezio Garibaldi, odposlanec skupine Nizzardo iz Brescie. Obredi, ki se je razvil v okvirju vojaške resnosti, so prisostvovali generalni poročnik Montagna, ki je zastopal tudi poveljnika armadnega zbora, Zvezni tajnik, podnačelnika Glavnega stana 11. armijskega zbora, glavni tajnik skupine Nizardo in druge voja-jaške oblasti. Sprejet s predpisanimi znamenji, ie Ekscel. Grazioli. ki ga je obenem z generalom Garibaldijem in drugimi oblastmi pozdravil poveljnik bataljona, 1. senjor Tebaldi, vstopil na obširno dvorišče vojašnice, okrašene z venci in zastavicami, kjer je bil postrojen v orožju bataljon, katerega je predvedel centurion Bellomo. Ko je obšel železno vrsto, je general Garibaldi izročil nosilcu zastavo in obenem naslovil skvadristom povzdigujoče besede prostovoljskega duha ter naslovil pozdravne besede v svojem in v imenu Načelnika glavnega stana Milice, poudarjajoč svoj ponos, da ima pod svoiim poveljstvom bataljon Nizza. Podrobno je opisal duhovni pomen prapora, ki je od Garibaldinske epopeje preveval duše legionarjev in ki še vedno traja v tradiciji junaštva in slave.-General Garibaldi je pokazal cilj. ki se zdi sijajen kakor zastava in ki bo dosežen za vsako ceno. Svoje plameneče besede je končal s pozdravom Nj. Vel. Kralju in Cesarju ter Duceju. Mogočni zvoki Garibaldijeve himne so zadoneli in zaključili resni obred, ki je zaradi svoje globoke vsebine, vere in ljubezni prevzel značaj obreda. Visoki komisar, general Garibaldi in drugi oblastniki so 6e nato napotili v vojaško bolnišnico, kjer so jih sprejeli ravnatelj, vojaški kaplan in sanitetni zbor Tu je general Garibaldi izročil vojni križec za hrabrost vojaku Arigu Megriju ki je bil ranjen v akcijah proti komunistom. Nagovoril je vojaka s pohvalnimi besedami ter 6e nato pogovarjal tovariško z vrlo črno srajco. Eksc. Grazioli, general Garibaldi in drugi zastopniki oblasti so se mudile drug za drugim pri vzglavju ranjencev, ter 60 za vsakogar imeli besede vere in tolažbe. Poset se je vršil v ozračju plamenečega navdušenja in s tem je bila potrjena še enkrat neizčrpna vera junaških bojevnikov, ponosnih na darilo Domovine. Ti vojaki imajo samo eno* željo: da bi čimpreje zopet zavzeli 6voje mesto v boju in v slavi. Borbeno razpoloženje množic in pripravljenost prvih borbenih protikomunističnih skupin na deželi, ki preganjajo partizanske razkropljene morilske tolpe, je iz dneva v dan večje. Ljudstvu je že dovolj partizanskega nasilja, zato sedaj bije boj za popolno uničenje komunistične drhali na naši zemlji. Obupano partizansko poveljstvo, ki je znalo voditi svojo »vojsko« le proti neoboroženim poštenim ljudem, je 6edaj v nemoči, kajti tudi mnogi verni partizanski pomagači so po vseh partizanskih grozotah spregledali in skušajo na vse načine, da bi 6e rešili partizanskega pekla in oblasti partizanskih komunističnih komisarjev. V tem obupu je izdalo glavno poveljstvo partizanskih čet posebno naredbo št. 5 s podpisoma namestnika poveljnika Andreja Tratnika-Primoža in političnega komisarja Jerneja Posavca. Že v uvodu toži poveljstvo o padanju moči partizanskih čet, vse to pa pripisuje izdajstvu in pomanjkanju orožja Poslednje, tako pravi naredba. je postalo tisti člen, za katerega da morajo zgrabiti in mu posvetiti največjo pozornost vsi politični komisarji in partizani Poveljstvo se nadalje pritožuje tudi zaradi pomanjkanja streliva in pravi, da grozi nevarnost, da bo zaradi tega še listo majhno število orožja postalo neuporabno. Spričo vedno večje in dolgotrajnejše ofenzive, tako pravi naredba, morajo najti partizani pot v zaledje. Ker je med partizani vedno manj navdušenosti in discipline, zahteva partizansko poveljstvo v na-redbi, da naj bataljonstti in odredni listi »Dolenjski partizan«, »Partizanski list', »Partizanski vestnik« in »Krim« posvečajo vsaj nekaj prostora opisu bojev (umorov seveda ne). Poveljstvo nadalje z vso »energičnostjo« zahteva od vseh političnih komisarjev, da pod smrtno kaznijo skrbe za enotnost partizanskih skupin, vse »uporniške« elemente pa Zavarujmo sadno drevje pred snegom že sedaj Kakor ie mesec september čas za spravljanje poljskih pridelkov, tako ie mesec oktober čas za spravljanje sadnih pridelkov, zlasti jabolk poznejših jesenskih vrst. Toda kdor misli, da se ni treba za sadno drevje nič več brigati v jeseni, čim ie sadje obrano in pospravi ieno v shrambe, ta se moti in ni sadie-rejec. Poudariti ie treba, da je pozno jesenski čas zelo kritičen čas za sadno drevje zaradi naglih vremenskih sprememb. Meseca oktobra in novembra zahtevata od slehernega sadiarja, da nudno pazi na sleherne vremenske spremembe, posebno za časa deževnih in hladnih dni. V jeseni, če ie topla, kot ie letošnja, se listje na drevju, posebno na jablanih, kaj dolgo obdrži in ostane zeleno. V deževnih dnevih se ozračje kai rado shladi, zlasti pa še v jeseni. V takem jesenskem deževnem vremenu kai rada zapiha tudi burja, in posledica je, prvi jesenski sneg je tu! Sedaj si pa predstavite posledice nekaj ur od\t C. E. I. S A. Compagnfa Espcrtazšone Importazione Sementl /l drl col e Druioa za izvoz In uvoz polfedeishih semen Organismo economico deila Con-fedeiazione Fascsta dei Ctin-mercianti per ll commercio coi-1’esiero delte sementi e bu bi da dest'narsi alla semina agri-cola. Vi tanno parte con e sccie tulte le Ditte Itabane operanti nel rairo all’imporiazione ed ail’espc rtazione. Per informa-ziom serivere: Gospodarski organ Faš’st čne korporac je trgovcev za trgovino z inozemstvom s semeni in gomolji, namenjenimi za sete«/ v po jedelstvu. Člani so vse italijanske firme, ki se bavijo z uvozom in izvozom. Po pojasnila pišite na: C. C. I. S. A. - Via AHabclla H - BOLOGNA močnega sneženja in pa sadno drevie še v vsej zeleni obleki. Vejevje se prične pripogibati pod sneženo težo mokrega snega in se pod takim bremenom snega mnogokrat nagne iablana. se izruje iz tal ter pade po tleh. To se rado dogaja pri mladem drevju. Pri starejšem sadnem drevju se pa vejevje lomi, da je strah pogledati po sadovnjakih. Ali se pa da proti temu zlu kaj pomagati? Z dobro voljo zelo veliko. Da. z malini trudom ob takem času se lahko obvarujemo velike škode. Zelo dober in zanesljiv pripomoček zoper poškodovanje sadnega drevja no snegu je ta, da pustimo po končanem obiranju in spravljanju sadja vse podpore, ki so varovale ve-ievje sadnega drevja pred polomi jen jem zaradi preobloženega sadu. Zato pustimo podpore iz previdnosti med vejevjem sadnega drevja, dokler listje ne odpade. Sele tedaj jih spravimo na suho z namenom, da jih bomo prihodnje leto — če Bog da srečo — spet lahko uporabili. Toda s podporami si lahko pomagamo samo pri manjšem in srednji velikosti sadnega drevja. Pri visokodebelnem sadnem drevju si pa pomagamo z dolgimi smrekovimi drogovi, na katerih koncu so nasajeni nalašč zato narejeni kavelii iz železa, s katerim primemo vejo, obloženo s težkim snegom in jo stresemo in tako sneg pade z nje. Za vsak primer moramo imeti vsaj dva taka drogova, nasajena z železnima kaveljima, katera lahko naredi vsak vaški kovač, in sicer enega velikega (vsaj 10 m velikosti) za visokodebelno drevie, drugi naj pa bo manjši za majhno drevie. Če sneži, ko ima sadno drevje še listie na sebi. moramo iti takoi na delo, da razbremenimo sadno drevje sneženega bremena, najprej malo in mlado sadno drevje, potem na še starejšega. Zamuditi ne smemo niti ene ure. Na sadno drevje ie treba paziti in ga varovati, kajti v sadnem drevju imamo neizčrnne zaklade. S štajerskega Ditta ORBENTO Milano • Via S.Gregoriot38 TUTTO PER IL CICLO Elencateci fabbisogno. Vi comu nicberemo i prezzi VSE ZA KOLO! Napravite seznam potrebščin in mi vam eporoč mo cene Na Spodnjem Štajerskem bodo priredili y j okrožnih mestih posebna predavanja za vzgojo naroda. Ta predavanja se bodo pričela v Celju in v Ptuju 5. novembra. Na teh predavanjih bodo govorili o perečih gospodarskih in kulturnih vprašanjih najuglednejši nemški znanstveniki in kulturni deiavci. V Ptuju bodo med drugimi govorili prof. dr. Sa.ria, dr. Brata nitsch in dr. Blanke. V mariborski bolnišnici sta umrla 46 letni zasebnik Cvetko Bender in 19 letna Zofka Omanova. V Sodni ulici v Mariboru je umrl 37 letni ključavničar Emil Toplak. Pri^ Mariboru je umrla zasebnica Julijana Dolgešova v starosti 96 let. V Stolni ulici v Mariboru se je smrtno iztrebijo brez usmiljenja Naredba zahteva, da partizanski komisarji zanesljivo prebero vsem 6vojim skupinam naredbo »Komandanti in komisarji so našemu štabu osebno odgovorni, da s bo v njihovih enotah ta naredba brala na zborih partizanov in da se bo na podlagi naredbe razvila zdrava diskusija,« tako pravi naredba dobesedno. Naredba zahteva, da vodijo zborovanja politični komisarji. (Ti so seveda sami član' »partije« in zato je »zdrava diskusija« pač »lahka«.) Njihova »diskusija« je prav jasna v naslednjem odstavku izdane naredbe: »V moštvu je treba vzgojiti še večji pohlep po orožju V vsakem partizanu je treba vzgojiti tako gorečo željo za orožjem, kakršno je občutil vojak rdeče kitajske armade, ki j& bil pripravljen dati življenje za svojo puško. Zato gre najvišja pohvala onemu, ki pridobi največ orožja.« To je klic obupanega partizanskega poveljstva, kajti tudi po njem že sega roka pravice in mu prerokuje zanesljiv konec. To poveljstvo že čutj in bo čutilo iz dneva v dan v večji meri, zato daje v obupu poslednje ukaze svojim zaslepljenim hlapcem. Da je tudi med partizani vedno več nezaupanja, potrjujejo tudi ujeti partizani, ki zatrjujejo, da bi že davno ušli partizanom, če ne bi imeli nad seboj partijskega paznika in molrilca. Po novi naredbi partizanskega poveljstva je sedaj evidenca posameznikov v skupinah še poostiena in vsak vodnik s svojim življenjem odgovarja za vsakega partizana, ki bi ušel. Ujeti izpovedujeio. da je padlo zaradi tega že več partizanskih vodnikov. Partizansko poveljstvo je skušalo naše ljudstvo ustrahovati' z nasiljem in z umori, da bi sledilo njihovi akciji, ljudstvo pa je vs‘alo in mu napovedalo boj. Partizansko poveljstvo hoče sedaj ustrahovati še, svoje »borce« in jim grozi s koncem. Ta konec pa bo prišel tudi za to poveljstvo, ki nosi vso odgovornost za toliko nesrečo našega naroda. Objava Nogometne zveze Nogometna zveza je objavila svoje osmo poročilo, ki pravi: Verifikacije tekem v mladinski skupini: Po pregledu sodniških poročil o tekmah 18. in 25. oktobra ter 1 novembra je Zveza verificirala te-le rezuliate: Tobačna tovarna : Žabjak 0:0; Vič : Mladika 3 :0, Mladika : tobačni tovarna 3 : 2. Vič Žabiak 1 : 0, Žabjak : Mladika 2 : 0. Pri tekmi Vič : Žabjak, dne 1. novembra, je bilo ugotovljeno, da moštvo Tobačne tovarne ni prišlo ob določenem času na igrišče, s čimer se tekma prizna z rezultatom 3:0 za Vič. Končni vrstni red v mladinskem razredu Je takšenle: Vič 6 točk, Žabjak 3, Mladika 2 in Tobačna tovarna 1 točka. Skupina B: Po pregledu sodniških poročil je Zveza verificirala te-le tekme: I. skupina: Tobačna tovarna : Žabjak 1 : 1, Vič : Žabjak 6 :0, Tobačna tovarna : Žabjak 3 :0, Mars : Vič 9 : 0 in Mars : Žabjak 8 : 0. Pri tekmi Tobačna tovarna : Vič, ki 6e je, kakor znano, končala z rezultatom 7 :0 za Tobačno tovarno, je Zveza ugotovila, da., je v moštvu Tobačne tovarne nastopilo kar 5 igralcev, ki ne bi 6meli nastopati, ker niso bili pravilno prijavljeni. Tekma 6e zaradi' fega prizna z rezultatom 3:1 za Vič. II. skupina: Ljubljana : Korotan 17 :0, Ljubljana : Mladika 1 : 1. Pri pregledu sodnikovega poročila o tekmi Mladika : Korotan, po poročilu službujočega odbornika in na priziv SK Ljubljane proti verifikaciji te tekme, ki se je kot znano končala z rezultatom 18 : 0, je Zveza ugotovila, da 6e moštvo Korotana ni tako borilo kot bi 6e moralo in je s svojo igro omogočilo, da je pripomoglo Mladiki do tako visoke zmage. Tekmo je Zveza anulirala. Zveza obžaluje takšno nešportno ponašanje. Končni vrsti red po točkah v I. skupini: Mars 5, Vič 4, Tobačna tovarna 3 in Žabjak 0; V II. skupini: Ljubljana 3, Mladika 1 in Korotan 0. Zaradi tega se bosta prihodnjo nedeljo srečala v borbi za prvo in drugo mesto Ljubljana in Mars. Moštvo Viča pa ostane brez drugega na tretjem mestu, ker je Zveza anulirala tekmo Mladika : Korotan. Finalno tekmo med Marsom in Ljubljano bodo odigrali prihodnjo nedeljo ob 15 na Stadionu. Tekmo bo sodil g. Vrhovnik, stranska sodnika pa bosta gg. Pušenjak in Kos. ponesrečil s kolesom 59 letni Martin Jesih. V Slovenski Bistrici je umrl nagle smrti Viktor vitez Zierenfeld, ki ima sorodnike tudi v Ljubljani. V Mariboru je nadalje umrl bivši sodnik Viktor Svetel j. Zadnji čas je bil v službi pri socialnem zavarovanju. V Celju je nepričakovano umrl sin celjskega slaščičarja Mantel L Bil je vnet organizator. S. S. VAN Dl NE: iSJvUvtiastni tekač -“IjjUiliiHHigl;,. ""SiilHIiBIHfiH:!. ""“IliiiililiilStt- -"SMlfo,. ""®ili!H!iSiii:i. "''SKfe,.. •"BjlililliliH.- • > •”S;jjiili m 9 »Sigurd!« Ko ga ie Bella Dillard zagledala, je kar poskočila, njen glas pa je razodeval, da ji je nekam odleglo. Sigurd Arnesson, učenec in posi-novljenec profesorja Dillarda, je bil res zanimiv človek. Bil je izredno visok in suh, da 6e je skoro skozen j videlo. Njegova glava je bila na Drvi pogled videti predebela v primeri z njegovim trupom. Bil je odločnega in ustaljenega vedenja v nasprotju s posmehljivim in šaljivim izrazom njegovega obraza: Obraz je imel podolgovat, nn njem pa je gospodoval velik orlovski nos nad mišičastima čdjtistima, ki sta ka.zali, da ima mož silno voljo. Gosti rdečkasti lasje in sivo-modre oči, polne zvijačnosti in bistrosti so dajale njegovimu izrazu nekaj močnega, istočasno pa mu navdihovale prikupljivost in spoštljivost. _ Sigurd Arnesson gotovo ni bil srednje vrste človek. En sam njegov pogled mu je zadostoval, da je z njim zajel ves ta prizor pred neboj in je nalahno pomignil Belli Dilkrdovi. Nato se je obrnil k Kriminalni roman profesorju in s skoraj posmehljivim glasom spregovoril: »Mi hočete povedati, kaj se je zgodilo v tej hišir Kaj pomenijo ti avtomobili in množica ljudi tu zunaj? In policisti pri vratih ...? In ko se mi je slednjič le posrečilo premagati ker-bera pred vhodom, sta me popadla dva policista in me potisnila sem brez vsakih poklonov in ne da bi mi bila količkaj razložila, za kaj gre. Zabavna je vsa stvar, toda... brez glave... Oh, oprostite, če se ne motim, je tu okrožni upravnik. Dober dan, go6pod Mark-ham. Preden je Markham mogel odgovoriti na pozdrav, se je že oglasila Bella: »Prosim te, Sigurd, bodi malo bolj resen. Gospod Robin je vendar že mrtev!« »Taščica, hočeš reči, glej ga no, glej! Če se že imenuje Taščica, pravim, kako naj bi bil sploh drugače končal?« Novica ga niti najmanj ni pretresla. »E, če smem vprašati, kdo pa ga je poslal na drugi svet?« »Tega dozdaj še ne vemo,« je odvrnil Marhkam z glasom, ki je Arnes sonu očital njegovo brezbrižnost. »Gospod Ijlobin je bil ustreljen s puščico naravnost v srce.« »Brezhiben strel!« Arnesson je sedel na naslonjalo za roke in stegnil svoje krake. »Ali mi lahko povesta, kako naj bi Taščica vzela zanjo primernejši konec? Predstavljajte si: S puščico z loka jo je zadel naravnost v srce neki ...« »Sigurd!« Bellin glas je bil ri preiskavi. in sem ga položil k oknu iz previdnosti, dokler ne pride policija.« Arnesson je kolebal, potom pa nekam hudobno pomežiknil. »Zanimiv primer za psihoanalitika, gospod profesor. Bogve, kakšna podzavestna misel se vam je porodila v tistem trenutku!« Nekdo je potrkal na vruta in že je skoznje pokukal Burke. »Doktor Doremus vas čaka spodaj. Njegov ogled je končan.« Markham je vstal. »Ne bom vas zdaj več nadlegoval,« je dejal profesorju in dekletu. »Prosim vas pa, da ostanete še nekaj časa tu. Preden odidem, bi rad z vama še govoril.« Dr. Doremus nas je nestrpno čakal v salonu. »Nič zapletenega ni,« je dejal, preden je Markham našel način, kako bi spregovoril. »Tale naš rloTok je bil umorjen s puščico, ki se mu je zasadila v prsi med četrtim in petim rebrom ter’ mu prebila srce. Krasen zadetek, primojdunaj! Puščica je bila izstreljena z veliko silo. Smrt je nastopila približno pred dvema urama. Zato se najbrž ne bomo dosti zmotili, če rečemo, da je bil Robin ustreljen o-krog poldvanajstih. Lahko se tudi nekoliko motim, ker nimam še vseh podrobnih podatkov. Smrt je prišla verjetno, ne da bi njena žrtev mogla to količkaj slutiti. Lobanja je zadaj močno počena. To je čisto razumljivo, kajti ustreljeni Robin je udaril z glavo z vso silo ob kamnita tla.« »Zanimivo,« se je oglasil Vanee, očividno precej brezbrižno. »Povejte še malo, gospod doktor, ali je res mogel biti udarec z glavo ob kamenit tlak izredno hud?« Doremus je z začudenjem pogledal Vauceja. »Tako hud, da je počila lobanja.* je odvrnil. »Nisem mogel 6icer tefja točno ugotoviti, to se razume, a a n n J stran lobanje kaže znake najtežje po škodbe. V nosu in ušesih sem pn mrtvecu našel strnjeno kri, kar je znaiv, da mu je počila lobanja, lo pa potrjuje še nek drug značilen pojav, namreč ta, da umorjenčeve oči škilas' gledajo. Po mrliškem ogledu vam do n lahko .povedal kaj več.« Potem se J obrnil k Markhamu in ga vprašal: >*> radi še kaj,« Strašna smrt župana Brulca in tovarišev Uradni zapisnik o poškodbah in vzrokih smrti izkopanih žrtev, ki so jih mučili in ubili partizani Ekshumacija teh žrtev je bila 28. oktobra 1942., ter 60 pri tem sodelovali in bili prisotni kot priče: Brulc Janez, sin umorjenega bivšega župana, Bab-"'k Nande, vojaški korat, M. V. A. C., Udovč franc, Zajčji vrh štev. 2, Lojk Anton, Zajčji vrh štev. li( Bartolj Jože, Stopišče štev. 4. Že ob pri-hki ekshumacije pokojnih žrtev so priče mogle ugotoviti neštete poškodbe na truplih, katere so mogle biti zadane le od divjaške grobe nasilnosti. Zupan Brulc Franc, je ležal v približno 1.20 m d°lgi jami na trebuhu, noge je imel upognjene v golenih nazaj. Na hrbtu in deloma na vratu mu je ležala velika skala. Nekaj metrov nižje 6ta v skupni jami ležala županov 6in Jožef Brulc in posestnik Turk France zvita drug ob drugem; tudi ta jama ni bila dosti daljša od prve. V bližini. rn tudi v jamah je bilo najti 6ledove ognja — zoglenele ostanke polen itd. Da bi 6e strokovno zdravniško ugotovilo poškodbe na truplih pokojnih žrtev, je bil naprosen g- okrajni zdravnik dr. Korbar A., da pregleda trupla in da strokovno ugotovi nasilne poškodbe na truplih pokojnikov. Pregled se je vršii dne 29. oktobra 1942. v Stopičah pri mrtvašnici. Trupla 60 bila v glavnem prav dobro očuvana, ter je bila mogoča identifikacija poedinih žrtev. Pri pregledovanju poedinih trupel je bilo na Posameznih truplih ugotoviti sledeče poškodbe, ki s° z gotovostjo bile zadane nasilno: 1. Na truplu pokojnega župana Janeza Brulca J? bilo mogoče ugotoviti sledeče: Na glavi zdrobljene nosne kosti, oči in veke grobo iztrgane, porezane ali posekane zgornja in spodnja ustnica, jezik iztrgan ali pri korenu izrezan, ker ni bilo mogoče ugotoviti niti ostankov jezika, odrezano ali odtrgano levo uho. Na desni strani obraza popolnoma zdrobljena spodnja čeljust in lična kost. Na trupu 6predaj obširne rdeče podpludbe, deloma ožgana koža in površni defekti, kot posledica silnih udarcev in paljenja z ognjem. Na desni roki manjkajo prvi trije prsti, na levi dva prsta. Nobena teh poškodb ni bila naravnost smrtna, tako, va je mogoče skoraj z gotovostjo soditi, kar kažejo tudi nekatere poškodbe, da je bil še živ zakopan. 2. Na truplu sina prve žrtve Brulc Jožefa je bilo ugotoviti: na glavi, oči z okolnim tkivom grobo iztaknjene, nos popolnoma zdrobljen, levo uho odtrgano, desno uho do polovice odsekano, ®Podnja čeljust popolnoma zdrobljena, isto deloma tudi zgornja čeljust. Desna roka na treh mestih 2l°mljena. Na levi podlaktici močne poškodbe in Podplute. Pokojnik je umrl verjetno vsled poškodbe •nožganov, kot posledice silnih udarcev po glavi. 3. Truplo tretje žrtve Turk Franceta, posestnika iz Zajčjega vrha štev. 6, kaže sledeče nasilne poškodbe: na glavi — na čelu velika rana, de6na lična kost popolnoma zdrobljena, levo oko z okolico izbito iz lobanje, odbita ali odtrgana desna polovica nosu; najtežja, 6mrtna poškodba je zadaj za levim ušesom, na tem mestu je popolnoma zdrobljena lobanja in gotovo tudi poškodovani možgani. Desna roka v zapestju zlomljena, zlom- Razdeljevanje oblačilnih nakaznic Danes, v četrtek 5. novembra t. 1., ho mestni Preskrbovalni urad pričel dostavljati oblačilne nakaznice na dom upravičencev z izjemo pripadnikov vojaških sil, ki morajo dvigniti karte v uradu. Kot je bilo že javljeno, se smejo oblačilne nakaznice uporabljati od 6. novembra 1942 in veljajo do konca leta 1943. Imamo samo dve vrsti nakaznic in sicer sive barve za osebe, ki so že dovršile 4. leto in rožnate barve za otroke od 1. do dovršenega 4. leta. Otroci do enega leta karte ne dobe. Prejem oblačilne nakaznice mora podpisati vsak osebno, ali družinski glavar ali pa odrasla oseba v družini za člana družine. Podpisi morajo biti čitljivi, tako da se kasneje lahko ugotovi, kdo je prevzel oblačilno nakaznico. Osebe, ki so prišle v Ljubljano po 11. aprilu 1941.. morajo podpisati posebno izjavo, ki bo priložena oblačilni izkaznici. Če bi pa taka oseba slučajno ne dobila Priložene izjave, naj jo zahteva od raznašalca. Predno gori navedene osebe ne izpolnijo omenjene izjave, jim dostavljalec ne sme izročiti oblačilne nakaznice. Cena oblačilne nakaznice znaša 1 liro. Naprošamo upravičence, da je v dneh dostave vsaj en član družine, ki je zmožen podpisati prejem oblačilne nakaznice doma in da ima pripravljen denar. Reklamacije za prejem oblačilnih nakaznic pa bo prevzemal urad šele po končani razdelitvi. Posebej pa opozarjamo, da naj družinski glavarji, oziroma osebe, ki bodo prevzemale oblačilne nakaznice, vrnejo vse nakaznice onih oseb. ki so začasno ali stalno odsotne in to zabeležijo na hrbtni strani potrdila. Pri stalno odsotnih je navesti tudi razlog odsotnosti in kraj bivališča. Začasno odsotni pa bodo dobili oblačilne nakaznice kasneje na uradu. ljen je tudi palec na tej roki. Na obeh rokah so na obeh zapestjih globoke odrgnine, kot posledica vrvi ali verige s katero je moral biti pokojnik zvezan. 4. Truplo pokojnega Vidmar Antona, rojenega 12. I. 1912. iz Št. Jošta štev. 15 kaže, da je bil pokojnik z vehementno silo udarjen po glavi tako. da mu je ta sila zlomila tilnik, kot posledica tega udarca je tudi popolnoma zdrobljena desna stran obraza. 5. Na truplu Vidmar Lojzeta, roj. 23. III. 1913. iz Št. Jošta štev. 15. je na glavi ugotoviti, da ima popolnoma zdrobljen zatilnik in je bila ta poškodba gotovo smrtna. Na obeh rokah ima hude poškodbe — desna je v komolcu vsa zbita, leva ima popolnoma zdrobljeno zapestje. 6. Na truplu pokojnega Ovniček Franceta, roj. 11. XI. 1905. iz Zajčjega vrha štev 4, je spredaj na prsih — za pr6t nad in znotraj prene bradavice na levi 6trani vidna urezna rana, ki 6ega 6kozi 6rce in je vidna tudi na hrbtni 6trani na odgovarjajočem mestu; soditi je, da je bil s silo zaboden ležeč na hrbtu. Razen te smrtne poškodbe ima pokojna žrtev popolnoma zdrobljeno desno zapestje. Razen teh naštetih poškodb je na vseh truplih najti sledove pečenja z ognjem in podpludbe na mnogih mestih po telesih, ki kažejo, da so bile vse žrtve piav kanibalsko mučene, predno jih ie smrt rešila trpljenja. Stopiče, dne 29, X. 1942 Dr. Korbar, sanitetni referent v Novetn mestu. Razne kočljive zadeve iz sodne dvorane Stanovanjske odpovedi in selitve — Otroški voziček in kolo ne Ljubljana, 3. nov. Zanimive so stanovanjske odpovedi, podana okrajnem sodišču, za pretekli mesec oktober, ko jih je bilo samo 41, s katerimi so hišni gospodarji zahtevali izpraznitev najetih stanovanjskih prostorov. Bile so večidel enomesečne odpovedi, le nekatere so zahtevale 3 mesečno odpoved, druge pa štirinajstdnevno. V desetih mesecih je bilo drugače podanih 620 odpovedi. V novembru je bil v časih pred 40 leti velik selitveni termin Stranke so se prav pred nastopom zime rade selile in si izbirale primerna stanovanja, ki 60 bila toplejša in mogoče mo-derneje, takratnim prilikam primerno urejene. Pred 40 leti pa so bile prav redke sodne stanovanjske odpovedi. Takrat je veljala navadna ustna odpoved, izrečena ali od strani gospodarja ali pa največkrat od strani najemnika. Velika je bila selitev straftk pred 40 leti. Kronist je takrat kratko zapisal, da se je 1. 1902 novembra preselilo 180 družin in 200 posameznih strank. Potožil pa je tako-le ob tej veliki selitvi: »Pokazalo se je pri tem. da imamo v Ljubljani veliko hiš, pa premalo praktičnih stanovanj, ker je (0 strank ostalo brez stanovanja in so se morale vtakniti za silo v stare kaznil-niške prostore (na Žabjeku, ki so ga prav takrat izpraznili in so kaznjence preselili v novo kaznilnico na Miklošičevi cesti op. ur.) ali v druge hiše. Deložiranih je bilo 15 strank.« Čudna je zgodba o ukradenem vozičku. Gospe] Albini je bil ukraden 500 lir vreden otroški voziček. Odpeljal ga je neki oženjeni delavec. Zaradi vozička 6e je razvila daljša kazenska pravda, katere končni rezultat je bil, da ie bil delavec Martin obsojen na t mesec in 15 dni strogega zapora. Druga zgodba, ki jo je obravnaval kazenski sodnik-poedinec na okrožnem sodišču, datira še v dobo razsula bivše jugoslovanske vojske. V vojaško skladišče na Vrhniki je bil na Veliki petek 11. aprila 1941 velikanski naval. Tja je prišel s kolesom tudi France Petrič. Kolo je pristavil k zidu, sam pa je pogledal v skladišče. Ko se je pozneje ozrl po kolesu, tega ni bilo več. Železniški delavec Tone iz Logatca si ga je prisvojil in se na njem odpeljal proti domu. Pozneje je prislonila dan. da hrani Tone Petričevo kolo. Bij je ovaden zaradi prestopka tatvine. In te dni je bila njegova zadeva likvidirana pred sodiščem. Zaradi tatvine kolesa je bil obsojen na 1 mesec in 15 dni strogega zapora. Kdor lažno ovadi kako osebo oblastem, ni deležen amnestije! To je skušala n. pr. šivilja Pavla Berlotova, o kateri smo že poročali, da je bila zaradi prestopka zoper pravosodje v smislu §-a 139 k. z. obsojena na 5 mesecev strogega zapora. Ta je pred sodnikom sicer svoje, zelo grdo in odvratno dejanje skesano priznala. toda izgovarjala se je, da «o jo njene »prijateljice« nahujskale v dejanje, da je lastnega moža ovadila vojaškim oblastem. Mož je tako dober, da ji je vse odpustil in ji nosil celo v zapore razne priboljške. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Julij Felaher, je v torek dopoldne izrekel sodbo proti brezposelnemu knjigovezu J. Grčarju, ki je bil obtožen zločina tatvine 900 lir vrednega plašča. Sprva, se je obtoženec skušal na vse mogoče načine izmotavati. Izmislil si je, da mu je bil lastnik plašča že več let dolžan 1200 bivših dinarjev. Zato si je prilastil plašč, (ta bi prišel do kritja svoje_ terjatve. Prvo razpravo je senat preložil, da bi se zaslišal lastnik plašča neki Rodič, ki biva na deželi. Obtoženec bi moral dalj časa čakati na razpis nove razprave. Pa je v njegovo celico zazvonila vesela vest, da je prišla iz Rima Kraljeva amnestija in da bo mogoče tudi on pomilo-ščen. Ves vesel je napisal pismo predsedniku senata in popolnoma preklical svoj prvotni zagovor ter prosil, da naj se razprava čimprej nadaljuje. Bil je močno presenečen, ko so mu sedaj pred senatom povedali, da za njega ne velja amnestija in da ni deležen velike dobrote Kralja in Cesarja. Udal se je v usodo. Zaradi zločina tatvine je bil obsojen na razmeroma nizko kazen 6 mesecev strogega zapora. Drugače je zaradi tatvine presedel že 12 let ječe po raznih zaporih. Šport Pred šestim kolom državnega nogometnega prvenstva Prihodnjo nedeljo se bo zavrtelo šesto kolo letošnjega sila zanimivega državnega nogometnega prvenstva. Vodeči Livorno, za katerega nihče ne bi pričakoval, da bo tako silil v ospredje, bo šel v borbo z Bologno. Pa papirnatih računih prisojamo spet zmago Livornu, saj se bo 6estal s klubom, Id po rezuPatu pretekle nedelje stoji šele na sedmem mestu s petimi točkami, kot jih imata Bari in Lazio. — Genova, ki je v tekmi pretekle nedelje zasedla drugo mesto in porinila letošnjega državnega prvaka Romo na šesto mesto, bo imela račune z Atalanto. Vsekakor bo tudi v nedeljo zmagala in dobila nadaljni dve dragoceni .< čki. Triesti-na bo morala na pot v Milano, kjer se bo srečala z domačo enajstorieo. Srečna bo lahko, če ji bo uspelo prinesti domov vsaj eno točko. Po zdajšnjih računih ji bo to dano, saj letos igra v znamenju neodločenih rezultatov. — Venezia bo imela tekmo doma. Nasproti ji bo stala Vi-cenza. Domačinom pripisujemo zrrago. — Huda bo tekma v Torinu, kjer se bo enajstorica Torina pomerila z ono Fiorentine. — Tukaj ugibat: rezultat bi bilo preuranjeno: več nade pa dajemo domačemu moštvu, čeprav vodi dozdaj Fiorentina s točko razlike pred Torinom. V tekmi Liguria:Roma 6e ne motimo, če pravimo, da bo dobilo moštvo državnega prvaka dve točki, ki sta moštvu potrebni. O Romi moremo reči, da je zazdaj slabo vozila. Tudi v tekmi Atalanta:Genova, ne bo težko uganiti zmagovalca.' Dozdaj si je Genova nabrala 7 točk, Atalanta'pa sedi na zadnjem mestu prvenstvene tabelice z dvema točkama. Genova bo v nedeljo pobrala gotovo nadal jni dve točki, posebno še, ker bo igrala na domačem igrišču. — Precej lmida borba bo tudi med Laziem in Juven-tusom. Lazio je samo točko pred Juventusom. Pri nedeljski tekmi ima pa še prednost domačega igrišča. — Bari bo imel v gosteh enajsto-rico iz Milana-Ambrosiano. Za domačo enaj-storico bo to vsekakor težka naloga. Ambro-siana je dozdaj bolj v ospredju. Bari pa igra ka- dobro, saj je dozdaj že nekaj točk pobral na tujih igriščih. Tele tekme bodo prihodnjo nedeljo: MiJano:Triestinn, Venezia-.Vicenza, Torini:FJo> rentina, Liguria-.Roma, Atalanta:Geuova, Lazio: :Juventus, Bologna:Livorno in Bari:Ainbro-siana. Športne vesti Mariborski nogometaši preteklo nedeljo niso imeli sreče. Igralci mariborskega Rapida so igrali v Rosenthalu, kjer jih je domače moštvo odpravilo s 4:2 (t :3), Železničarji pa so morali po kostanj v Gradec, kjer jim je stal nasproti Graški športni klub. Železničarji so tekmo izgubili z 2:1 (1:0). — Tudi Celjani so bili v nedeljo ob obe točki. Moštvo je odšlo v Leibnitz. Tekma je končala z rezultatom 3:2 za domačine. Kakor poroča evropska boksarska zveza, ki ima svoj sedež v Romi, se je do sedaj prijavilo kar pet kandidatov, ki se bodo borili v bližnjih dneh za ponosni naslov evropskega prvaka v težki boksarski kategoriji. Šlo bo Ljubljana K olefi ar Danes, četrtek 5. novembra: Cah. in Eliz. Petek, 6. novembra: Lenart, op. Obvestita Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta. Slavni češki simfonik Smetana je napisal opero »Libuša«, ki se je izvajala v Pragi pri vseh slavnostnih prilikah. Posebno slavnostnega značaja je njena predigra, ki jo z mogočnimi fanfarami upeljejo trobila. Ta slavnostna uvertura naj bo tudi poudarek k našim letoš-simfoničnim koncertom, ki jih bosta priredila združeni operni in radijski orkester v simfonični orkester ter Glasbena Matica ljubljanska. Poleg Smetane so na sporedu: Čajkovski s svojim znamenitim Koncertom za violino in orkester, Schubert s prekrasno Simfonijo v h-molu in Verdi s svojo značilno, živahno predigro k operi »Sicilske večernice«. Simfonični koncert je v polni zasedbi do 60 članov in bo izvajal prvi koncert pod vodstvom dirigenta Drago Mario šijanca. Solistični part Čajkovskega koncerta pa bo izvajal violinist Albert Dernielj. Na ponedeljkov simfonični koncert opozarjamo. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Na I. moški meščanski šoli v Ljubljani (Prule) se prične redni pouk v ponedeljek, dne 9. .novembra v šolskem poslopju na Prulah. Ta dan naj pridejo učenci v šolo ob 10.30 dopoldne. Oni učenci, ki iz opravičenega vzroka niso mogli doslej opraviti kakega izpita oziroma se vpisati v šolo. morejo to opraviti še v dneh 9. in 10. novembra Opozarjajo 6e, da je to zadnji rok. Ljubljansko gledališče Drama: Četrtek, 5. novembra ob 16.30: »šestero oseb išča avtorja«. lied A Petek, 6. novembra ob 15: »Oče naš«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Sobota, 7. novembra ob 16: »Hamlet«. Izven. Nedelja, 8. novembra ob 10.30: »Sneguljčica«. — Izven, Znižane cene od 10 lir navzdol. — Ob 16.30: »Deseti brat«. Izven. Opera: četrtek, 5 novembra ob 16: »Don Pasquale<. Red Četrtek. Petek, 6. novembra ob 16: »Boccaccio«. Izven. — Cene od 18 lir navzdol. Luigi Pirandello: ».šestem oseb išče avtorja«. Igra v treh dejanjih. Osobe: Oče — VI. Skrbinšek, mati — Šaričeva, pastorka — Danilova, sin — Jan, režiser — P. Kovič, igralci: Nakrst, Peček. Plut, Košuta, igralke: Gabrijelčičeva. Kraljeva, Starčeva, Sancinova, Gorinškova, inspicient — Vertin, sufler —■ Benedičič, odrski mojster — Leben, re-k vizi ter — Košič, vratar — Brezigar. Režiser: prof. O. Šest. Opozarjamo, da bo i> petek popoldne predstava ob 15. uri. Ponovili bodo Gregorinov dramatski ciklus »Oče naš...«, prvič po znižanih cenah od 15 lir navzdol. Proa mladinska predstava i> tekofi sezoni bo v nedeljo ob 10.30 dopoldne. Icrali bodo »Sneguljčico« v stihih P. Golic. V' tei priredbi imatn poleg glavnih oseb velik uspeh razbojnika Frice in Frače. G. Donizetti: »Don Pasquale<. Komična opera v treh dejanjih. Don Pasquale — Betetto. Ma-latesta — Janko, Ernesto — Lipušček, Norina — Ivančičeva, notar — Jelnikar. Dirigent: A. Nef-fat. režija in scena: R. Primožič. zborovoENNFRY- DVE SIROTI Pogledal je papir in ga zravnal. Bilo je napisano: »Za tisto dobrosrčno osebo, ki me bo pobrala... Ime mi je Luiza.! Imejte me radi!« »Terezija, preberi!« »Dobrosrčni človek si ti, vse to zla-1 to pa je najino Oh, Mihael, glej, kako je Bo" dober...!« »Hitim, da pripravim kaj za pod zob, kajti goste imamo in ...« »In jutri odpotujemo iz Pariza.« »Da, vrnila se bova v moj rojstni kraj, v Evreux. Sto liver je že lepa vsotica. Čeprav nismo bogati, živeli bomo Pa le ... vsi štirje!« I Medtem ko je Mihael zdrvel ven, da ki kaj kupil, je položila Terezija dedeti v Henrikovo zibelko. Zazrla se je v Lui-, *o in iz njenih očes sta zdrknili dve debeli, tihi solzi... j Našla je 6vojo Henriko, toda Luizina niati ne bo imela te tolažbe. Morebiti pa *a čas lava po Parizu in išče 6vojo hčerko? | Toda, čemu vse to zlato? V tem bo ®eka skrivnost. 1 Mihael 6e je ves srečen vrni) 'n Tlašel seno v solzah. »Kaj pa je?« »Mislim na skrivnost te ubožice. Nlena mati je gotovo bogata in kdo ve, kakšen razlog jo je privedel do tega, da je odložila svoj zaklad.« ^Pozneje,« ji je odgovoril mož, »bova poskušala pojasniti to skrivnost. Zdaj pa misliva na to, kako se bova zahvalila Bogu, ki nas je vse skupaj rešil gotove smrti.« III. Tisti dan, ko je v zamazanem stanovanju na cesti Mortellerie uboga družina prejela nepričakovano pomoč, so v eni izmed aristokratskih hii v Parizu slavili poroko gospodične de Yaudrey z gro-lom de Linieree. Markiz de Vaudrey je bil predstavnik tiste vrste starinskih plemenitašev* katerih rod je že izumiral. Ker mu je žena umrla že v mladih letih, je izgubil sleherno upanje, ki ga je tolikokrat pogreval, da bi dobil naslednika, ki bi bil dedič njegovega imena. Toda potolažil se je ob misli, da bo mogel dati eno 6vojih dveh hčerk nečaku, ki ie nosil njegovo ime. In res je »starejša hčerka Matilda poročila bratranca. Zakonca sta se vrnila v Chevreuse, kjer sta nameravala prebiti večino leta. V Parizu pa je 06tal stari markiz z drugo hčerko Diano, ki je bila krasno dekle, obdarjena z vsemi dobrimi lastnostmi. Bila je dobra borilka, uglajena ple- salka in imela posebne čare. Ko je dosegla osemnajsto leto, se je srečni oče znašel pred neštevilniini prošnjami za zakon, ki so bile naslovljeie na Diano. Toda Markiz je že naredil svoj izbor in ta izbor je padel na grola de Liniere-sa, tridesetletnega mladeniča, dobrega človeka, ki je bil zaljubljen v Diano. Li-nidresova bodočnost je kazala, da bo sijajna. V najkrajšem času bo imenovan za veleposlanika in tako bo dobil ministrski položaj. Toda Diana, ki se ni menila za poglede tega mladeniča, je bila že zabubljena. Imela je osemnajst let. Zima se je bližala koncu in zdelo se je, da je mladenka oslabela. Ni imela več veselja do zabav in se je najrajši umaknila v 6voje sobane. Brala je bolj malo. Vsa njena pozornost je bila obrnjena le na časopis, ki ga je njen oče od časa do časa pozabil na mizi. Na nek sprejemni dan je morala mladenka priti v 6alon, da bi izvrševala častno 6lužbo hišne gospodinje. Govorili so o bojih pri Verdunu, kjer so francoske vete sicer zmagale, toda zmaga je veljala mnogo krvi. Diana, ki jo je ta novica močno vznemirila, na zunaj tega občutka ni pokazala. Cim pa je potem, ko so gostje odšli, ostala sama, je vzela v roke časopis, ki je objavil novico o tem boju. Ko je dosj>ela do seznama padlih in ranjenih in preden je še začela brati, je mladenka za hip onemela, potem 6e opogumila in pogledala. Hip nato je iztisnila iz sebe presunljiv krik in 6e zvrnila na tla Teda-j je njen oče ravno stopil v 6obo in ji priskočil na pomoč. Bil je silno presenečen. Takoj je prenesel Diano v njeno sobo in naročil, naj pokličejo zdravnika, potem je pa napisal pismo za 6tarejšo hčerko in jo prosil, naj mu pride pomagat. Ta hčerka, ki je rodila sinčka, je imela to nesrečo, da je izgubila moža. ki ga je vzeta bolezen. Nič več se ni hotela vrniti v Pariz navzlic vsem očetovim pozivom. Toda ob naznanilu o sestrini nesreči je bvoio odločitev spremenila. Zdravnikov odgovor je bil strašen. Diana di Vaudrey bo čez nekaj mesecev rodila otroka! Med dobrini zdravnikom in Matildo je bil sklenjen dogovor, da bosta očetu prikrila to nesrečo. Sestra nai bi odpeljala Diano s 6eboj v Chevreuse. Zdravnik je njen predlog potrdil. Nekega jutra je Diana v spremstvu Marion, velike Bretonke, ki jo je spremljala že od rojstva sem, odpotovala na ses.rin grad. Komaj je prispela tjakaj, so jo odvedli v njeno sobo. kjer je po tolikih naporih takoj zaspala. • Štirje meseci 60 minili od tega dne. Grof de Liničres, čeprav je bil za dolge mesece ločen, ni spremenil svojih nagnenj do Diane di Vaudrey. Nekega dne, ko je bil že sit večnega čakanja novic, se je odločno pojavil pred markizom in ga prosil za roko njegove hčerke. Dolg pogovor se je razvil med obema možema in se zaključil tako, kakor sta pričakovala oba. Potrebno je bilo počakati le še na dekletovo privoljenje. IV. Večerni sestanek je potekel v sijajnem razpoloženju. Ko se je vrnila v svojo sobo, se je Diana vrgla v naslanjač in obsedela vsa zbita Marion ji ie sledila. Novica o njeni bližnji poroki se je kot blisk raznesla naokoli. Mnogo jih je bilo, ki so ji prišli izrekat 6voje čestitke. Diana je nekaj minut molčala, nato pa 6e je hipno dvignila 6e usmerila proti mah pisalni mizi zraven kamina, vzela kos papirja in rekla: »Prižgi luč, Marion!« »Kaj mislite storiti, gospodična?« »Napisati hočem pismo svojemu očetu.« »Pismo? Čemu?« »Da mu izpovem vso resnico. Nočem se poročiti s tem možem, ne da bi vsaj moj oče jx>prej vedel, kaj sem bila storila.« »Oh, moj Bog! Nikar tega, gospodična!« »Daj, pojdi in pusti me v miru!« Diana se je lotila pisanja. Pisala je dolgo, in ko je končala, je list pomolila Marion. »Preberi 1* Božica je brala: Zakaj si je Švica zgradila lastno trgovsko mornarico K Že pred prejšnjo svetovno vojno 60 v Švici razpravljali o tem, da bi ustanovili lastno švicarsko trgovsko mornarico. Ker je bila Švica glede preskrbe blaga iz prekomorskih dežel popolnoma odvisna od volje drugih, je gotovo imela velike težkoče. Zato je švicarski zvezni svet na pariški konfederaciji leta 1919. prosil za dovoljenje proste ilovbe po morjih. Dve leti pozneje pa 60 na kon-erenci v Barceloni velesile načelno priznale pravico do plovbe tudi popolnoma celinskim deželam, torej državam, ki so bile brez neposredne zveze z morjem. Šlo je predvsem za popolnoma teoretično vprašanje, ker nobena od teh držav, najmanj pa Švica, ni čutila po vojni potrebe, da bi 6i oskrbela lastno trgovsko mornarico. Nasprotno pa je bila za Švico velike važnosti pogodba z Nemčijo, po kateri ji je bilo dovoljeno, da sme pluti po gornjem Renu do pristanišča Basela. Tako je Švica dobila po Renu neposredno zvezo 6 Severnim morjem in je mirno mogla po rečni poti uvažati blago, ki je bilo izdelano v deželah onstran oceana. Izbruh sedanje vojne pa je popolnoma spremenil položaj švicarske konfederacije. Tedaj so se spomnili pogodbe v Barceloni in so za prvo silo najeli določeno število tujega ladjevja. Te ladje, ki so imele v celoti približno 150.000 ton, so dobile od vojskujočih se velesil zagotovilo da jih ne bodo ovirale pri njihovem trgovanju. Glavno skladišče je bila Genova. Iz tega pristanišča so švicarsko blago pošiljali v obe Ameriki, amerikansko po so od tu pošiljali preko Alp v Švico. Švicarska viada se je zato odločila, da si najame za la6tno uporabo določeno število ladij, ki bi mirno smele pluti pod švicarsko zastavo. Iz tega je razvidno da bro-dovje, ki ga ima na razpolago, nikakor ne more zadostiti potrebam švicarskega uvoza. Leta 1938. je znašala teža blaga, ki je bila pripeljana v Švico iz prekomorskih pokrajin, okoli 2.2 milijona ton. Če pomislimo, da more današnja švicarska trg. mornarica napraviti na leto šest potovanj, bi potrebovala najmanj 200.000 ton ladjevja. Švicarsko trgovsko ladjevje more' dejansko prevažati blago, ki je po množini enako tretjini predvojnega uvoza. V vstopom Zdruežnih držav v vojno se je položaj pred kratkim še bolj zamotal. Severna Amerika dejansko z nobeno stvarjo več ne oskrbuje Švice. Švicarska trgovska mornarica 6e je zaradi teh ovir omejila izključno le na uvažanje živil, v prvi vrsti žita. Oskrba z živili pa je zelo važna, ker bi bil 6icer položaj prehrane v Švici danes zelo težak. HENRIK SIENK1EWICZ ROMAN V SLIKAH E « m ■ Funkcionizem ali organizem Razumljivo ie, da se oziramo še za časa voine v bodoče gospodarske perspektive. Tako prinaša »Donau Zeitung« članek, v katerem pravi dopisnik, da se s tem vprašanjem bavi v svojem letnem poročilu tudi banka za mednarodno izravnavo. V središče svoje analize 400 let obstoji že tradicija borenja v mestih ob Meni Redkokatera vrsta športa je tako ozko spojena s tradicijo kakor borenie. V nekai središčih se je desetletja ohranila borbena moč. Ta posebnost ima docela razumljivo utemeljitev. Plemenita umetnost boren ia ie zelo odvisna od mojstra in šole. Poprej se je marsikateri mladi plemič odločil za študij na tem ali onem vseučilišču, da bi se naučil pri slavnem mojstru borenja. Danes imajo sedež veliki borilni učitelji v mestih, zlasti v Frankfurtu in Offenbachu. Letos sp tudi mojstri Draždanskih borb prišli iz obeh mest: iz Frankfurta mojstri flo-veta in meča. iz Offenbacha mojstrice ženskega borenja. V prvi kategoriji je zmagal Eisen-ecker petič. Lerdnn tretjič, v drugi kategoriji pa je mojstrica Lilo AIlqauer šestič. V nobenem drugem športu ne najdemo take hegemonije ali digarhije dveh samih mest. 400 let je stara ta tradicija. Prvotno ie bila meščanska vojaška umetnost, kasneje je prešla na turnerje, končno pa je postala samostojna panoga športa. Že v 17. stoletju ie bil Frankfurt slavni sedež nemške borilne šole. bratovščine sv. Marka od Lovvenberga. Tu ob Meni je bil tudi boj med francosko in italijansko borilno šolo. Tu ie najprej zmagala italijanska šola. Pionirsko delo onih mož je položilo nove temelje za poznejšo slavo borilcev. Z velikimi tMHhiinimi žrtvami"s6” pritegnili najboljše ita^ lijanske mojstre ob Meno kot učitelje. Mnogi Ikiilčd njih so našli tu svojo drugo domovino in so poučevali rod za rodom. Tako je zrasel na novih tleh italijanske šole mojster za mojstrom. Iz te šole izvira tildi eden naivečjih evropskih borilnih mojstrov Kreussler. 50 let je učil borenie na Jenski univerzi. Nad 50 članov Kreusslerjevega rodu deluje na različnih inozemskih visokih šolah in si je pridobilo sloves izvrstnih borilnih mojstrov. Skrivnosti učenja uči rod za rodom, prehaja od učitelja na učenca. od očeta na sina. Trojni zvok borbe so: odlični duh. prožna sila in bojevito plemstvo. Te harmonije ni mogoče pridobiti od danes do jutri. Ta harmonija je plod dolgoletne vzgoje rodov. (Po M. Z.) vstavlja vpliv neugodno razdeljenega zlata na bodoče mednarodno gospodarsko oblikovanje. Banka sodi, da bodo različne dežele opravljale svoj blagovni in plačilni promet še vedno na temelju kliringa, tako da bo igralo zlato v tei skupini držav podrejeno vlogo. Lahko pa bo večje ali manjše število držav imelo menjalni promet s primernimi zlatimi rezervami po sistemu svobodnega trgovskega prometa. Tak dualizem pač ne bo rešil pravilno svetovno gospodarskega organizma. Mnogi razlagajo bodoče probleme v tem smislu, da po končani vojni sploh še ne bo jasnosti glede zadnjih problemov gospodarske narave. Temu moramo oporekati: ta vojna bo zanesljivo tudi v tem odločala, kdo, kako in kdai in s katerimi pripomočki bo razvijal v bodoče svetovno gospodarski trgovski promet. Mnogi vodilni evropski gospodarstveniki so mnenja, da zlato ne bo imelo več onega pomena v narodnem gospodarstvu, kakor ga ie imelo doslej. Le v naivišji izravnavi medcelinskega plačilnega prometa bo še vršilo določene funkcije. Zlato ne bo nikdar več gospodarilo v smislu liberalno-kapitalističnih nazorov. S tem bo odpadlo upanje, ki ga goje Združene države ameriške, da bi še vedno s svojim velikim zlatim zakladom in funkcionizmom kapitala obvladale večino narodov. Ali ni našla praksa svobodne trgovine, ki ie bila zgrajena na zlatem mehanizmu, že v svetovni vojni svojega groba? Ali ni tako imenovani Ottavva-spo/azum-pokazal, da pomeni ta pogodba z britskim imperijem popolnoma novo trgovsko mišljenje, čeprav bi hotela Anglija sankcionirati svpio oblast nad zakladi sveta. Mišljenje in oblikovanje, razglabljanje in stremljenje določene dobe ne odločajo vedno v bodočih rodovih. Prav tako ie tudi preživel sistem gospodarske dobe. Ottavva kaže po gospodarskem bodočem razvoju v veliki gospodarski prostor. Ottavva pa ie anorganska v smislu današnjega kontinentalno - evropskega sodelovanja, anorganska za Unijo in za ono območje, ki si ga prisvaja, anorganska za japonsko - azijski prostor velegospodarstva na Daljnem vzhodu. Zaradi tega bo Ottavva razpadla. Napačno pa je mišljenje, da se bo zbistril trgovski in plačilni promet, ki temelji na pre^ živelih nazorih med posameznimi državami. Ni najbolj važno to, ali se razvija menjalni promet na ta ali na drug način izravnalne metode. To vprašanje je le drugo po redu. boli tehnične narave. Mirno ga lahko prepuščamo poznejši odločitvi. Najvažnejše ie to. da so si vsi narodi na jasnem, da se bo lahko resnično 79 Zaprl je trepalnice, ker ga je spet prevzela slabosi Popadla ga je vročina in začel je blesti. Zdelo se mu je, da je pri daritvi v zapuščenem templju, kjer je ligija duhovnica Videl jo je vrh visokega stolpa s plunko v rokah in vso ožarjeno s svetlobo, podobno duhovnici, ki prepeva hvalnice na čast mesecu Trudoma je stopaj po -strmih stopnicah, da bi jo ugrabil Za njim je lezel Hilon in ga rotil, naj ne dela tega, ker se »Oni' lahko maščuje zaradi tega nad njim Ko je prišel skoraj vrh stolpa, se je pred Ligijo prikazal apostol z belo brado in dejal »Ne iztezaj roke po njej, zakaj moja je!« Pri tej besedah jo je odpeljal in Vinici) je zastonj segal po jijei. 80 ^ Ko se j* spet zavedel, je videl, da vsi kristjani sede okoli ognja, zakaj noč je bila hladna Na sredi je sedel Peter, pri njegovih nogah pa Ligija. Glauk, Ursus in drugi. Apostol jim j« spet govoril o Kristusu in o tem, kako so ga vojaki tisto veliko noč prijeli Govoril je, kako je potegnil meč, da bi Učenika branil, in kako mu je ta velel, naj ga vtakne v nožnico Pri tem se ni mogel ubraniti solz Pritisnil je roke na oči in prenehal Vinicij je zdaj spet omedlel. 7; m zboljšal svetovni red in red na mednarodnem blagovnem prometu le s harmoničnim skupnim delom in medsebojnim čutom skupnosti. Treba bo dvigati bogate gospodarske vire moči. Tega pa nam ne bo mogoče doseči z zlatimi recepti, marveč le z vztrajnim delom. V deželi cvetočih češenj Redko povab lo 17 Tokio. Povabilo v dobro japonsko hišo ni nikaka vsakdanjost. Frene-kateri Evropejec, ki je leta dolgo živel na Japonskem, tega ni doživel. Nekaj navadnega je povabiti svojega jajxmskega znanca ali trgovskega prijatelja v hotel, za kar se slednji običajno oddolži s povabilom v kako japonsko gostilno. Če je bogat, naroči Še gejše, ki igrajo na mandoline in pležejo; če je ubog — in to je večina izobraženih Japoncev, te postreže s pečeno jeguljo, pogačami in Vročim riževim žganjem, ki se imenuje sake. Povabilu v lastno hišo nasprotujejo tri stvari: tesno družinsko življenje (ki vsakega tujca moti), razkošje slavnostne pogostitve in skrb Japonca, da ne bo osumljen vohunstva, če se spusti v pretesne odnošaje s tujcem. Tako se je tudi moje družabno občevanje z Japonci v teku treh mesecev omejevalo samo na hotele in restavracije, dokler ni hotel slučaj, da sem nekemu Jaj>oncu mogel izkazati majhno osebno uslugo. To se mi je primerilo na nekem izletu v pogorje Hakone; Ha. kone je z bambusom porasla, skoraj neobljudena gorska pokrajina na podnožju Fudži-Sana. Ker je bil Japonec prijazen mož, ki je tekoče govoril angleščino, smo se priključili za ostanek izleta drug drugemu. Morda, da sem mu ugajal, morda da je malo uslugo precenjeval (v Nemčiji bi bilo to opravljeno s »hvala lepa«), tega ne vem. Toda komaj sem se vrnil v Tokio, me je povabil na ve- najslavnejši japonski gori Fudži. Zemljišče in zemlja sta v Toki ju dražja kakor v slednjem nemškem velemestu; ta park je moral veljati mnogo milijonov. Tudi obširni dvorec se je zdel za japonske pojne prekrasen, čeprav je bil samo stolp' zidan 4z kamna (taki stolpi služijo pri požarih in potresih kot zakladnica), je imela zgradba vendar še drugo nadstropje. Iz njegove usločene strehe je blestela patina starih bronastih ploščic. Šest služabnikov v modrih platnenih kimonih in cela truma svetlo oblečenih mladih dekel so me sprejeli z globokim nemim priklonom. Hišni gospodar je imel temno rjav svilen kimono s črnimi črtami, na las podoben onemu, v katerem sem ga srečal na Hakonu. Odlični Japonec se namreč odloči vselej za en vzorec blaga in za en kroj, kar za vse življenje ne spremeni. Vodili so me skozi park, čigar ponos je bil gaj prastarih češenj in drevored kamenitih kitajskih tempeljskih svetilk. Nato je zamenjal nek služabnik moje čevlje s slamnatimi san-dali. Potem sem vide! hišo: ena in trideset velikih sob, pogrnjenih a pregrinjali in obitih s poliranim lesom. Sobe so bile sicer prazne, v vsaki je bila samo ena slika v vodnih barvah ali vaza s cvetjem. Slednjič smo se ustavili v veliki osrednji dvorani, ki je bila namenjena za slavnostne pojedine. Tudi ta širok prostor je bil skoraj brez pohištva. Miza iz mahagonija in dva stola sta bila tu gotovo samo na ljubo evropejskemu gostu. Premakljive stene te dvorane so bile obložene med ozko lakiranimi rebri s temnozlato peno. Na stropu pa so bili vloženi posebne vrste grčasti leseni vložki. Zvest nasvetom svojega tolmača sem občudoval stene in strop. »Premakljiva vrata so iz nekega templja v Nari,« je pojasnjeval moj gostitelj; »njihov lak je star osem sto let^ in krizan- ^^»Kako^nai111^ vedem?« se vprašal svojega tolmača. »Slišal' teme, ki kažejo bronaste ročaje, so cesarjevo darilo. Lesen strop sem, da ga ZLopolomim.« i* rezan i* tisoč let starih gorskih hrastov, k, rastejo na severnem »Ce bi vas poučeval ves mesec,« je skeptično odgovoril, »m če [otoku Hokkaido.« bi pazljivo poslušali, bi ga najbrž« še vedno polomili. Toda tujcu *v se marsikaj spregleda in zato bodo zadostovala že tale pravila ne dotikajte se nobene skodelice, iz katere ne marate vsega pojesti. Prosite trikrat, da vam napolnijo vašo skodelico za riž (pod nobenim pogojem ne večkrat!) in ne zahtevajte tega, česar ne vidite na mizi. V ostalem pa se zadovoljite s tem, da občudujete vse, kar vidite.« Popoldne sem si naročil avtomobil in sem se peljal dvanajst milj daleč v eno izmed predmestij, ki leže mirno pod starimi bo- rovci. Ko smo zavili skozi preprosta bambusova vrata, sem videl, da nisem povabljen v nobeno hišo, ampak v grad. Dobra dva kilometra smo se vozili skozi grajski park. Grmičje z vijoličastimi cvetovi je cvetelo kakor polje daleč pod javorji. (Japonec ljubi javor zaradi žarečega jesenskega listja). Vodopadi so vrveli iz umetnih skal-natih skupin v zavojita jezerca in sredi parka se je dvigal stožcu [>odol>en. griček, ki je bil do najmanjše podrobnosti napravljen po Obedovala sva v dvoje. Po položaju najvišja gospa družine, mati hišnega gospodarja, je stregla meni, njegova žena njemu. Služabnice so prinašale jedila, toda niso prišle do mize, ampak so izročale posode že ob vratih, klečeč pred obema gospema hiše. Naštel sem štirinajst različnih jedi (dušen riž, ki tvori temelj vsake jedi in sladkarij nisem štel); riba in kokoš sta bili pripravljeni na najrazličnejše načine z gobami in sladkim stročjem, pečeni in praženi; dušeno svinjsko meso, juha iz školjk, bambusove mladike (ki imajo okus mladih lešnikov), pečeno narezano meso, omočeno v surovo jajce, ostre vložene redkvice z majhno čebulo. Z vsemi jedmi so postregli kar najbolj ljubko v rdeče in črno lakiranih posodicah in grižljaj za grižljajem začinjen v neki ostri omaki, napravljeni iz soje, ki nadomešča Japoncem sol. Sake (z-fi:>" nje iz riža) je bil na mizi gotovo samo zaradi starega običaja, to žgauje se je kmalu umaknilo dobremu burgundcu. Obedovali smo dalj časa kakor eno uro in ves ta čas nista spregovorili niti mati niti žena mojega znanca nobene besede. Po obedu so mi predstavili otroke, okroglolične fantičke z bistrimi črnimi očmi, toda zadržane in skromne. Govoriti si niso upali. Po obedu sem se v svojem vedenju pregrešil. Vino je povzročilo, da sem pozabil nasvet svojega tolmača in sem prosil za cigaro. V sobi so bile namreč samo cigarete, ne pa cigare. Moja želja je kar najbolj surovo porušila idilo pojedine. Z mnogimi pokloni sta se dami opravičevali, hišni gospodar je zgledal globoko nesrečen in ‘razpoloženje je postalo šele prijaznejše, ko je nek na hitrico poslan avtomobil pripeljal tri zabojčke različnih vrst cigar. Nesladkan zelen čaj, ki je bil pripravljen v majhnem sosednem prostoru s posebno slovesnostjo, mi je natočil sam hišni gospodar iz medene posode v tenke porcelanaste čaše. Pri čaju mi je moj gostitelj dal prinesti iz svoje zakladnice najboljše stvari: osnutke s tušem, risane na rižev papir in napete na svilo, med njimi tudi akvarelne slike: goro Fudži, slikano od najrazličnejših strani, slavce na mavričnih cvetovih, igrajoče se opice, bore pod snegom, budistične svetnike in samega Budo s sijem okoli okrogle resne glave. Japonska slikarija se zdi slikana na hitro in podobna skici, tuja tudi zato, ker ni senčena. Toda vsaka črta »sedi« s točnostjo, ki jo je mogoče razložiti samo s tem, da se slikar pripravlja mesece dolgo na sliko. Kot poslednjo zanimivost je dal poklicati moj znanec nekega umetnika, ki je pred mojimi očmi naslikal dve slikici in eno pahljačo. (Oh odhodu sem vse dobil kot darilo.) Sivolasi slikar je delai klečeč na blazini in na papir, položen predse na tla. Naslikal je bambusov gaj in sončni vzhod nad majhnimi morskimi valovi tako hitro in pri tem tako spretno, da mu ni bilo treba popraviti niti ene poteze s čopičem, (Na tem hitro vpijočem tenkem papirju iz riža bi bilo to komaj mogoče.) Japonci gredo kmalu v posteljo in ob desetih sem se priporočil. V hotelu je še čakal moj tolmač. Čutil se je odgovornega in tako sem mu zamolčal na netakten način izprošeno cigaro. Toda pokazal sem mu obe sličici in pahljačo. »O,« se je čudil, »pristni Yamagata. Podpisan od umetnika in vam posvečen!« »Moram se oddolžiti, ali ne?« Tolmač se je pomilujoče nasmehnil: »Pošljite damama škatlo evropskih slaščic in gospodu knjigo. Umetniku pa je gotovo že vaš prijatelj poklonil darilo.« »Ali je tako slaven?« »Spada med umetnike, katerim ljubitelji umetnosti že vnaprej pošljejo gotovo vsoto dva tisoč ali pet tisoč jenov in jih prosijo, da bi za ta denar kasneje dobili kako sliko, kadar koli in kai koli bo umetniku samemu ljubo. Čez pol leta ali po enem e dobijo sliko ali svoj denar nazaj. Nek umetnik vrs*® arnaga je pred kratkim vrnil pol milijona jenov, ker je odšel na potovanje in ni hotel delati... Vaš pri|gtelj je bil zelo gostoljuben.« Za Ljudsko tiskarno * Ljubljani: Jože Kramarič - Izdajatelj: inž. Sodja sečna naročnino li Ur, za Inozemstvo 15 lir - Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/U1 Urednik: Mirko J.-ornlk - Rokopis«, »e vr.t.mo - .Slo...,k! dom. Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon štev. št. 40-01