Naročnin« mesečno	^^^^^^	^^^^^^ ^^	^	Abbonamulli M«»»
12 Lir, u inoiem-	^/Btr ^fe	^B^k	W	^^^^^^^^^ 12 Lir«; Estero, m«-
rtvo 20 Lir — ne-
•• 20 Lir«, Edudon«
deljik« izdala c*-	^^M fl^M ^Hf A flH^	M JHNLm^	^^M anno
loletno 34 Lir. u	flH ^ IV ■ g^^^^M	^^M	Lir«. Est.ro
Inozemstvo SO Lir.	^ ^^M ^^M Hlr JBB g	fl^B	C C Pa Lubiana
Ček. rmi. Ljubljana	^^ W A ^^^ ^^M g	J^V	10.650 p«r <11 «bbo-
10.650 m naročnino	^^^^^^^ J/B^^^^BJ	aamenU: 10.349 per
in 10349 u iiueraU.	^^^ ^^^^	—————	^ 1« ta.enlo.lL , >
Podrninioal	Izhaja vsak du a|atra| rum ponedeljka la daava po praznika.	Filial«! t
Noto me« t o,
Nov* naeto. \
S Dradnlltvo la npntii Kopltar|«v« 6, L|nbl|ana. g Izkljnčna pooblaičenta ca oglaševanje Italijanskega In tujega | Redazioo«, Amminlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. 1 Concessionarla eaclntiva per la pubblleltl dl proveatenza italiana izvora: Unione Pubblicitft Italiana S. A, Milano.	g	Telelon 4001—4005.	1	ed estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A, Milano.
Nad 3000 ujetnikov v Marmariki
Število ujetnikov pri Got el Ualebu je naraslo že nad 3000, število topov na 128, oklepnih vozil pa na 100 Med ujetniki je tudi angleški general — 14 angleških letal sestreljenih
Vojno poročilo št. 733
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Uspeh osnih čet na bojiiču pri Got el Ualebu je zavzel le večji obseg: med ujetniki, katerih itevilo je naraslo že nad 3000, je tudi angleški general, poveljnik I. angleške oklepne brigade. Tudi itevilo zajetih topov se je pomnožilo na 128, število oklepnih vozil na 100 ter Itevilo avtomobilov na okoli 200. V naše roke je padlo veliko avtomatskega orožja in opreme.
Pretekle dni so se v bojih posebno odlikovale nemške oklepne divizije in motorizirana divizija »Trieste«,
Sovražni protinapadi so bili takoj odbiti.
Letalstvo je nadaljevalo z napadi na sovražnikovo zaledje, kjer je bilo več požarov in eksplozij. V bojih z italijanskimi in nemškimi lovskimi letali je angleško letalstvo izgubilo 10 letal.
Eno naše letalo se ni vrnilo, druga pa so bila poikodovana.
Bombniki in lovci to napadli letališče v M i -k a b b i in v letalskih bojih sestrelili Itiri »Spit-iire«.
Nnia letal« so severno od Nllovega izliva zadela srednjevelik sovražni parnili in ga hudo poškodovala.	•
Angleška letala so izvedla napad na okolico S. Antioca in Cagliarija. V zadnjem krtju st« bili dve osebi ubiti, 15 pa ranjenih.
Vihodno bojišče, 3. junija. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča:
nikovih sil, stisnjenih med klešče v žepu pri Izju-mu južno od Harkova, je letalstvo italijanskega ekspedicijskega zbora sodelovalo v plemeniti junaški tekmi z nemškimi tovariši. S pogostimi lovskimi križarjenji, ki so onemogočila sovražniku ogledovanje in nadzorovanje nad gibanjem motoriziranih nemških vozil, s spremljevanjem zavezniških oglednikov in bombnikov, r uničevalnimi nastopi zoper boljševiške, v žepu zaprte čete, se je italijansko lovsko letalstvo izkazovalo od zore do mraka, ne da bi 6i bilo dovolilo oddiha. Pri teh nastopih so plemenito sodelovali njegovi piloti, radostni, da morejo dokazovati 6vojo hrabrost ter prispevati za 6kupno zmago.
V prav malo dneh kar se da žive delavnosti, ki je trdo preskusila telesni odpor pilotov, so leteli na tisoče ur ter 60 z nemškim letalstvom zagotovili zaveznikom popolno oblast na nebu. V teh dneh zmage, ki 60 zanesljiv pogoj za veličastne dogodke, ki bodo trdno ostali v zgodovini, velja premislili V6e težave, prestane med hudo zimsko dobo ter 6e spomniti preteklosti, ki je prinesla zmago nad sovražnikom, iz česar je mogoče dobiti močno pobude za bližnje nastope.
Berlin, 3. junija. AS. Nemški današnji jutranji listi prinašajo na prvih 6traneh poročilo, da je Duce sprejel poveljnika italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji, generala Messeja, ki je podal Duceju važno poročilo o podrobnem poteku delovanja italijanskih čet na vznodneni bojišču in o sijajnih nastopih in uspehih pri številnih bitkah na odseku, ki jim je bil zaupan.
»Borsen Zeitung« nato dodaja važen komen-
Med zmagovitimi nastopi za uničenje sovraž- • tar, v katerem med drugim pravi, da 6e je itali-
Čungking v jeklenem objemu
Bitke divjajo v 24 kitajskih provincah — Najhujši boji so v čekjangu,
Sansiju in Junanu
Tokio, 3. junija. AS. Japonske sile, ki napredujejo proti severu ob železniški progi Kanton-llankov, so včeraj prispele na levi breg reke Telkve in jo nato prekoračile. Drugi japonski oddelki so danes zjutraj pregnali nasprotne čete, ki so bile razpršene po nekem hribu 15 km zahodno ob Cungve, tretja japonska skupina pa je zasedla Jinghangajo na železniški progi Kanton-Hankov.
Tokio, 3. junija. AS. Japonski vojni dopisniki poročajo iz različnih bojišč, da je po sedanji japonski ofenzivi v Cekinagu, Junanu in drugih kitajskih provincah vojaški položaj kitajske vlade v Čungkingu po6tal kritičen. Japonska je v boju f roti Čangkajšku in proti kiiajskim komunistom poslala velik del svojega vojaštva in napada na različnih bojiščih. Sovražnik se tega zaveda in je zato zbral v Čekiangu nič nianj kakor 30 divizij, da bi se z njimi uprl japonskemu vdiranju. Čang-kajšek je izročil poveljstvo obrambe v Čekiangu
enemu 6vojih naizvestejših namestnikov, generalu Ku Čutungu. Jekleni obroč okoli Čnngkinga se vedno bolj stiska in prejemanje vojnega gradiva od morske strani je za Kitajsko le še lep spomin na preteklost. Izločitev birmanske ceste, postopno zavojevanje Junana in drugi japonski udsrci na vseh straneh bodo po mnenju japonskih dopisnikov kmalu žalostno odjeknili v Čungkingu.
Sanghaj, 3. junija. AS. Japonski napad na Kitajsko se nadaljuje in položaj je za Kitajce vedno nevzdržnejši. Japonski pritisk je izredno nevaren v Kantonu, poleg tega divjajo bitke zdaj v nič manj kakor 24 provincah. Kitajci nudijo obupen odpor pri Čekiangu in Kianksiju, toda ta odpor je tudi zadnji. Prav tako je blizu Anhveja kitajski jx)ložaj zelo 6lab in Hangking, mesto ob severnem toku reke Jangce, je v nevarnosti. Kitajske izgube 60 zelo velike tako v moštvu kakor v orožju.
Pomen nove pogodbe med Nemčijo in Turčijo
Nemčija hoče Turčijo osvoboditi stoletne ruske grožnje glede Dardanel
Berlin, 3. junija. AS. Nemški diplomatski zastopnik je na vprašanje novinarjev glede turško-nemške pogodbe podal te-le izjave:
>Za sedaj nisem pooblaščen, da bi razlagal uradno poročilo, še manj da bi pojasnjeval podrobnosti o pogodbi, ki dovoljuje — kakor je znano — Turčiji kredit 100 milijonov mark za nakup orožja v Nemčiji. Uradno poročilo je dosti zgovorno; kvečjemu lahko povzamemo nekaj načelnih pojasnil, ki 60 bila objavljena že ob drugi priliki in zadevajo gospodarske odnose med Ber-
Povratek nemških diplomatov iz Amerike
Frankfurt, 3. junija. AS: Včeraj so se pripeljali s posebnim vlakom v Frankfurt nemški diplomati iz Brazilije in Paragvaja. Bilo jih je 250. Med njimi je bil tudi nemški vojaški pribočnik v Rio de Janeiru.
Rudarske stavke v Angliji
Lisbona, 3. junija. AS: V Angliji se nadaljujejo stavke v premogovnih rudnikih. Tisoči rudarjev so v različnih angleških pokrajinah trdno odločeni prisiliti svoje lastnike, naj jim povišajo mezde. Angleški listi pišejo, da je obžalovanja vredno, če morajo v času, ko na vseh straneh zahtevajo povečanje vojne proizvodnje, angleški rudarji na ta način nastopati. Zahteve rudarjev so kaj razumljive, če se pomisli, da delavci in delavke v orožarnah zaslužijo dvakrat toliko kakor rudarji.
Konec luksuznih vlakov v USA
Stockholm, 3. junija. AS: »Svenska Dagbladet« poroča iz Newyorka, da bodo s 15. junijem v Združenih državah odpravljeni luksuzni vlaki.
Pomanjkanje sladkorja
Lisbona, 3. junija. AS: Med Anglijo in Združenimi državami je prišlo do prepira zaradi sladkorja iz Kube, Angleški poslanik v Kubi Forbes je prispel v London, kjer naj bi se odločilo vprašanje nakupa celotnega sladkornega pridelka v Kubi v letu 1942. Izvedelo se ie, da bodo del tega sladkorj* kupili na osnovi zakona o posojilu in najemu,
linom in Ankaro. Ti odnosi so čedalje lolj prisrčni. Med Nemčijo in Turčijo ni nikdar bilo — in tudi ni moglo biti — nobenih Fporov. Nasprotno: med njima je zmeraj vladala tesr.a družnost skupnih koristi zlasti v gospodarstvu, ar se ne da trditi za anglo-sasonske sile, ki so v rednih časih s Turčijo imele le okrnjene trgovske zveze. Dejstvo je, da Turčija v gospodarskem pogledu sodi k evropski celini, kjer lahko na najbolj uspešen način razvije svojo življenjske koristi. Nemčija je že od vsega početKa z iskreno I jut eznijo spremljala turško revolucijo ter vedno upoštevala, da ima Turčija pravično in zakonito zgodovinsko poslanstvo, da brani morsko ožino.
Boj proti boljševizmu, ki ga Nemčija in njeni zavezniki bijejo, ima nunen osvoboditi Evropo, torej tudi Turčijo od stoletne ruske grožnje glede Dardanel.«
Ob koncu se je predstavnik dotaknil š« vtisa, ki ga je vest o pogodbi vzbudila v tuiini: >Novica je posebno v anglo-saksonskih deželah vplivala kakor bomba.«
Novinarji so glede pogodbe vprašali še vojaškega predstavnika za mnenje. Ta je jedrnato odgovoril: »Dejstvo, da se je Turčija odločila za nakup orožja v Nemčiji, dokazuje, da je to orožje mnogo boljše kakor vojni izdelki drugih dežela, ne glede na to, da pošiljke iz drugih dežela težko dospejo do cilja.«
jinsko-nemško sodelovanje udejstvilo v popolni meri na treh različnih bojiščih: na libijskem bojišču, na vzhodnem bojišču ter na morju, kjer so Osne pomorske in letalske sile 6amo v mesecu maju potopile več kakor milijon ton sovražnega trgovskega ladjevja, kar je vsekakor mogočen uspeh tega. izdatnega sodelovanja, ki bo tudi zagotovilo končno zmago, ki bo takšnemu sodelovanju neobhodno sledila.
Črne srajce odhajajo na bojišče
Rim, 3. jun. AS. Skupina bataljonov Črnih' srajc »Leonessa«, ki jo je Duce pregledal 31. maja, jc včeraj popoldne odpotovala ob navdušenih manifestacijah prebivalstva. Ob 18 «o bataljoni odšli ob obnovljenih manifestacijah navdušenja velike množice, ki je vojake obmetavala s cvetlicami in se strnila okrog odhajajočih, da bi bolj® pokazala svoj ganjeni ponos, na kolodvor Termini, kjer jih jc pregledal Sef glavnega stana Milice in jim izročil Ducejev pozdrav. Črne srajce so odgovorile z mogočnim »A noil«. Med prisrčnimi manifestacijami ljudstva, ki je vzklikalo Duceju in italijanskim oboroženim silam, so nudile fašistične žene z zveznim Tajnikom in pokrajinsko zaupnico odhajajočim okrepčila. Črne srajce so odpotovale z najbolj navdušenimi vzkliki Duceju.
Nemško vojno poročilo
Boji na nznih odsekih vzhodnega bojišča - Canterbury zopet bombardiran Se en angleški strahovalni polet nad Nemčijo
Hitlerjev glavni stan, 3. junija. Nemško vrhov, poveljstvo objavlja:
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so krajevni napadi omogočili uničenje obkoljenih sovražnih skupin. V teh bojih je izgubil sovražnik nad 1500 mrtvih, 2000 ujetnikov, 54 topopv, 287 metalcev granat in strojnih pušk ter tri tanke in štiri letala. Nenadni sovražni napad na neko divizijo se ie izjalovil z visokimi izgubami. Na bojišču je obležalo nad 400 mrtvih.
Na severnem odseku trajajo trdi krajevni boji v močvirnatih predelih pri Vol ho v u. Nemški napadi so odrezali sovražniku važne preskrbo-valne zveze. Sovražnikovi protinapadi so izpodleteii in pri tem je bilo s pomočjo strmoglavih letal pokončanih 32 sovjetskih tankov.
V	vodah Črnega morja so bojna letala potopila iz sovjetske ladijske spremljave 3000 tonsko petrolejsko ladjo.
V	pristanišču pri M u r m a n s k n so strmo-
flava letala s težkimi bombami zadela lest veli-ih tovornih in prevoznih ladij,
V	času od 21. maja do 1. junija so Sovjeti izgubili 610 letal. Od tega jih je bilo sestreljenih 4% v zračnih bojih, 74 jih je sestrelil« protiletalska obramba, 14 kopna vojsk«, ostanek pa je bil uničen na tleh. V istem času je bilo na vzhodnem bojišču izgubljenih 53 nemških letal.
V	Severni Airiki se boji nadaljuječo.
Tudi preteklo noč je bilo mesto C a n t e r -
b n r y napadeno z lahkimi in težkimi razdiralnimi bombami, kakor tudi z 10.000 zažigalnimi bombami.
Pri poletih nad rokavsko obalo in pri poletih posameznih angleških bombnikov nad zahodno Nemčijo je včeraj lovska obramba skupno z mornariškim topništvom sestrelila 20 sovražnih letal. Eno nemško letalo pogrešajo.
Angleško letalstvo je v noči na 3. junij izvedlo strahovalne polete na več krajev v zahodni Nemčiji. Večji požari so bili posebno veliki na stanovanjskih četrtih ter na javnih zgrad-bah. Nočni lovci so s protiletalsko obrambo sestrelili 14 napadajočih bombnikov.
Dočim navaja angleška propaganda 20.C00 mrtvih kot uspeli letalskega napada na Kttln, se ugotavlja, da je obžalovati 200 mrtvih žrtev lega napada.
Berlin, 3. jun. AS. Govoreč o bojih na južnem odseku vzhodnega bojišča, nemški tisk ^ianes zjutraj poveličuje velik delež italijanskih vojakov, ki so ga dali in ga še dajejo na bojišču. Glasilo nemških oboroženih sil »Borsen Zeitung« poroča, da so v noči na 1. junij italijanske in nemške napadalne čete dosegle velik uspeh. Zavezniške armade so presenetile precejšnje sovražne sile, ki so hotele preiti v ofenzivo, ter tako zopet prevrnile in prekrižale nasprotniške račune in zadale boljševikom zelo hude krvave izgube.
Stockholm, 3. jun. AS. Letalski sotrudnik lista »Vorkshire Post« piše tole o angleškem letalskem napadu na Koln: izgubo 44 letal, ki so jo morale utrpeti angleške letalske sile pri napadu na Koln, moramo resno premisliti, kajti, če bi ■« take izgube nadaljevale, bomo morali žrtvovati vsak mesec nad 1300 bombnikov, torej število, ki ga letalske tovarne navzlic pospešenemu dela ne bodo mogle nadomestiti. List dodaja, da j« nemška obramba zelo močna in da so angleški napadi na sovražno ozemlje predragi.
Berlin, 3. jun. AS. Vojaški krogi so »poročili, da je nemško protiletalsko topništvo skupno z lovskim letalstvom včeraj sestrelilo ie 15 angleških letal, ki so priletela nad zasedeno francosko obalo. »Volkischer Beobachter« piše, da ie angleško letalstvo izgubilo v treh dneh 200 letat.
Berlin, 3. jun. AS. Izvedelo se je, da so zadnjo noč angleška letala spuščala razdiralne in zali-galne bombe na stanovanjske četrti nekaterih zahodnih nemških mest. Po dosedanjih poročilih je bilo sestreljenih 12 sovražnih bombnikov.
Berlin, 3. junija. AS. Gled« na novi angleSkl teroristični napad, o katerem poroča včerajšnje nemško uradno vojno poročilo, poudarjajo nn nemškem pristojnem mestu zlasti hude izgube. ki jih jo imel nasprotnik, potem pa pripominjajo, da so naravnost fantastične številke angleškega letalskega ministrstva, ki, kakor jo znano, govori o 1000 letalih, ki da so tudi preteklo noč letela nad nemškim ozemljem. Skoraj točno je število strojev, ki jih je angleško letalstvo izgubilo, ker london«ka poročila javljajo, da je bilo sestreljenih 33 letal. Toda razmerje v odstotkih, kakor ga navajajo angleška uradna poročila, je treba pomnožiti vsaj r. 10, zakaj najmanj z 10 je treba deliti število letal, ki so sodelovala pri nočnem napadu na Duis-btirg in Oberhausen. Iz istega vira poudarjajo obseg represalij nemškega letalstva, ki je tudi preteklo noč sesulo na tone bomb na mesti Canterbury in Ipsvvich.
Rim, 3. junija. AS. Angleški ministrski predsednik Churchill ic v poslanski zbornici priznal, da se 35 letal iz angleških oddelkov, ki so preteklo noč na.padala evropsko celino, ni vrnilo v oporišča.
Berlin. 3. junija. AS. Vrhovno poveljništvo nemških oboroženih sil j>oroča, da so se v južnem odseku vzhodne fornte nemške in italijanske skupino z uspehom borile v noči od 31. maja na 1. junij. Oddelek, ki se je odpravljal na izvidništvo, je naletel na boljševiško stotnijo, ki se je pripravljala na izvidniški pohod proti nemškim četam. Nemški oddelek je takoj napadel, čeprav je bil številčno manjši in je boljševike odbil ter zajel mnogo ujetnikov.
Bolgarija se ne boji ameriških groženj
Soiija, 3. jun. AS. Sofijski politični krogi so popolnoma hladnokrvni z ozirom na sporočilo, da se je Roosevelt odločil zahtevati od severnoameriškega kongresa, naj napove vojno Bolgariji. Ironično pripominjajo, da je to le Rooseveltova teatrelična gesta, s katero bi rad popravil naraščajoče nezadovoljstvo v Združenih državah. Bolgarski uradni krogi se še dobro spominjajo na neprekinjene vrste protibolgarskih spletk, zločinov in sabotažnih poskusov, ki so jih zagrešili severnoameriški diplomati v Bolgariji pred ukinitvijo diplomatskih odnošajev med Bolgarijo in
► II
Lyttleton v Washing!onu
Angleškim in ameriškim načrtom je na poti vedno ista ovira
po morju
prevoz
Lisbona, 3. junija. AS: O pogovorih, ki jih vodi v Washingtonu posebni angleški odposlanec Lyt-tlcton se je izvedelo na pristojnih mestih, da gre za nadaljevanje posvetov, ki so bili že pred tedni med Churchillom, Hopkinsom in Marshallom. Kakor je znano, so takrat govorili, da je neobhodno potrebno vistosmeriti vojno proizvodnjo v vseh anglosaških zavezniških državah. (Jiividno je, da Čhurchillovi pogovori s Hopkinsom in Marshallom niso privedli do nikakih praktičnih sklepov in da jih je moral zdaj znova začeti Lyttleton. Vprašanje, za katero gre, ima na poti skoraj nepremostljive ovire. Gre za to, da naj bi vsaka država napela j vse svoje sile za tisto vojno proizvodnjo, ki naj- t
bolj odgovarja njenim industrijskim virom in zmožnostim, da bi se tako izognili dvojnemu delu. Mislijo med drugim na standardizacijo proizvodnje, katere koli vrste, tako da bi dotično orožje lahko uporabljali na katerem koli bojišču. Toda ta veliki načrt bi bil lahko izveden le, če bi ga ne zadrža-vala neka velika ovira, to je prevoz po morju.
Ker Angleži in Amerikanci stalno izgubljajo toliko ladij, je padla misel, naj bi osredotočili vso vojno proizvodnjo v Angliji. Toda ta misel se ne da uresničiti, ker s tem vprašanje prevoza še ni odpravljeno, kaiti namesto izdelanega orožja bi potem pač morali voziti v Anglijo surovine.
Združenimi državami. Škandalozno obnašanje ameriškega poslanika Earla med njegovim bivanjem v Sofiji je dokazal svetovni tisk, in Rooseveltov predstavnik je v Bolgariji zapustil le spomin organizatorja zarot proti varnosti bolgarske države.
Drugi Amerikanec, ki je ostal Bolgarom v spominu zaradi svojega podtalnega delovanja, je žalostni in zloglasni polkovnik Donovan, ki je kot posebni Rooseveltov odposlanec na Balkanu organiziral atentate in državne udare, kakor državni udar v Belgradu, ki se je končal z razpadom bivše Jugoslavije. Združene države so se obnašale do Bolgarije vedno ošabno in v Sofiji izjavljajo, da ie bil najčastnejši način ameriškega obnašanja do Bolgarije — pritisk na bolgarske državnike.
Bolgarski general Zaimov ustreljen
Solija, 3. jun. AS. Smrtno obsodbo nad generalom Zajimovim, ki 6e je pregrešil z vohunstvom na korist Sovjetske Rusije, je bila izj»lnjena včeraj zjutraj. Generala 60 tBtrelili.
Požar na petrolejski ladji v Tampicu
Buenos Aires, 3. junija. AS. Mehiška vlada je uradno potrdila, da je nastal v pristanišču Tam-pico požar na neki severnoameriški ladji. Uradno poročilo pravi, da je požar nastal po nesreči. Mehiško vladno poročilo tudi priznava, da je bilo pri tem pet Mehikancev mrtvih in U ranjenih ter dva mrtva Amerikanca in 14 ranjenih.
k
Umor fašista Nikola Žita
Ljubljana, 3. junija lfti'2-XX.
t)ne 1. junija ob 21.30 zvečer je kot irtev komunistične zasede padel faiist Nicola Žito.
Nicola Žito se je rodil v Napoliju dne 17. marca 1908 in se je vpisal v stranko PNF v letu 1928 (ob drugem naboru), ter je ie od najzgodnejše mladosti pokazal ves zanos za tisto črno srajco, ki jo je vet let nosil s ponosom in z vero. Tudi on je rastel v zanotni ioli fašizma, kakor vsa italijanska mladina, ki se danes vojskuje na raznih bojiščih, ljubil je borbo, ljubil je boj.
Tudi v Športnih krogih so mnogi poznali njegovo neustrašenost in njegovo navdušenje, potem ko je pridobil naslov narodnega prvaka, se je večkrat podal v tujino, kjer je v številnih športnih prireditvah branil barve Italije.
Ob začetku te vojne je ponovno zaprosil, da bi ga poslali v operacijsko zono in končno ee mu je posrečilo, da so ga poslali v to pokrajino, da bi zavzel mesto atašeja pri zvezi bojevniških fašijev v Ljubljani.
Njegova smrt je izredno velika izguba za ljubljanski fašizem, izguba, ki gotovo ne bo odstranjena, niti tedaj, ko bodo njegovi starejši tovariši skvadrizma tn strelskih jarkov iz vse vojne maščevali njegovo irtev. Njegova irtev pa ho še bolj zableščala, ko bodo oh luči zmage popolnoma odstranjeni sovrainiki civilizacije in pravice.
Nicola Žilo je padel, kakor vedo pasti vsi /tiitti in te je bojeval, dasi je bil izdajalsko in gnusno zadet izza hrbta. In zanj bret strahu smrti se bodo bojevali njegovi tovariši proti tistemu ostanku zlo-cinttva, ki je v sluibi zluta raznih narodov in to sovrainiki odkritega boja. Ti tovratniki ai v tvoji veliki nevednosti domišljajo, da bodo mogli zavreti razvoj civilizacije, ki je vzklila v imenu pravice in vod ponovnimi znaki Previdnosti, ko menijo, da bodo uspeli z umorom enega njenih predstavnikov. Kakor vedno pa bodo ti padli za Italijane, kakor tudi za civilni zbor Slovenije, ki ie ima svoje mu-čenike, hrana in tisti plamen, ki ie nad 20 let zmaguje za pravilni mir.
Za ta plamen pa je ludi Nicola Žito, mučenec ljubljanskega fašizma, irlvocal svoje mlado iivlje-nje za listo, kar je oltar naše neizmerne strasti, ko jc irtvoval najvišji materi, svoji domovini.
Njegovi zvesti tovariši so ga dvignili, potem ko je bil zadet od izdajalskega svinca, toda njegovo obličje je ostalo bleščeče od tistega notranje ga ognja, ki ga je oiarjevalo, ko je občutil vso lepoto irlve za ideje.
Sedaj ga pa fašisti straiijo tam v tisti ialni sobi, ki so jo pripravili na sedeiu federacije, in sicer o tisti sobi, kjer je prebil ure svojega dela. Rudno ga čuvajo, ko krote svoj gnus in ponavljajo svojo prisego, medtem pa se njegovo ime pridru-iuje zboru padlih za revolucijo.
Uradni razglasi
Razredni izpiti na realni gimnaziji v Kočevju
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo naredbo:
Člen 1. Dijaki realne gimnazije v Kočevju smejo opravljati razredne izpite brez plačila takse.
Člen 2. Razredni izpiti tako za dijake kakor za kandidate privati6te bodo od 1. julija dalie, izvzemši IV. in VIII. razred, za katera bodo od 20. do 30. junija.
Člen 3. Nižji in višji tečajni izpiti bodo od 15. julija dalje.
Člen 4. Izpite v jesenskem roku, ki bodo od 1. septembra dalje, 6iuejo opravljati dijaki te gimnazije, ki bi se ne zglasili k izpitom v sedanjem roku, kakor tudi tisti, ki izpita nc bi napravili, ne glede na število predmetov, iz katerih so padli.
Da 6e jim dovoli opravljati izpit v jesenskem roku, morajo dijaki obiskovati pouk, ki 6e zanje priredi v poletnih mesecih.
Predpisi za izpite na srednjih šolah pokrajine
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo naredbo:
Člen 1, — Na bivših jugoslovanskih srednjih šolah vseh vrst veljajo glede izpitov predpisi, ki so veljali pod bivšo jugoslovansko vlado, s spremembami iz naslednjih členov.
Člen 2. — Izpitnim komisijam za zrelostne, diplomske in odhodne izpite predsedujejo v obeh rokih komisarji, ki jih imenuje ministrstvo za narodno prosveto sporazumno z Visokim komisaria-tom. Če bi odposlanci ne mogli izpolniti svojo naloge ali če se ministrstvo imennovanju komisarjev odpove, jih imenuje Visoki komisar.
Izpitne komisije za završne izpite IV. gimnazijskega in IV. meščanskošolskega razreda kakor tudi za sprejemne izpite na gimnazije imenuje šolski komisar pri Visokem komisariatu.
Člen 3. — Razporeditev izpitov določi za posamezne šole šolski komisar iz člena 2,
Za sprejemni izpit na gimnazije se dovoljuje samo en rok na koncu velikih počitnic.
Člen 4. — Določbe o izpitnih predmetih pri zaključnih izpitih vseh vrst se spreminjajo takole:
a)	uvaja se izpit iz italijanskega jezika s pismeno in ustno izkušnjo;
b)	negativni izid izpita iz slovenskega jezika ne preprečuje kandidatu nadaljevanja izpita;
c)	kjer je bil predpisan izpit iz samo enega tujega jezika, se ta odpravlja; kjer je bil predpisan izpit iz več ko enega tujega jezika, ostane obvezen izpit samo iz enega jezike, po kandidatovi izbiri;
d)	izpiti iz zgodovinskih predmetov se poenotijo in obsegajo snov, ki je bila obdelana v zadnjem letu;
e)	izpit iz zemljepisja se posebei reduje in obsega snov, ki se je obdelala v zadjnem letu.
Člen 5. — Predmeti gimnazijskega sprejemnega izpita so sledeči:
a)	skušnje, pismene ali risalne: slovenski jezik, risanje, računstvo in geometrija;
b)	ustne skušnje: slovenski jezik, računstvo in geometrija, splošna izobrazba.
Člen 6. — Kolikor gre za pripustitev k popravnim izpitom, se dovoljuje popravni izpit iz italijanskega jezika neodvisno od ocene v drugih predmetih.
Neogibni pogoj za pripustitev k takemu iz-
pitu jc redno obiskovanje poletnih pripravljalnih tečajev, ki jih priredi šolska oblast.
Člen 7. — Ta naredba, ki razveljavlja vse nasprotujoče in z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo z objavo v Službenem listu za Ljub* ljansko pokrajini-
Razsodlični odbor v grafični stroki
Razsodiščni odbor, sklican zaradi reiitve predmetnega spora in 6e6tavljen iz predsednika dr. At-tilija A|x>llonija, imenovanega od Vi6. komisarja ter iz članov: Maksa Hrovatina in dr. Adolta Golie, imenovanih od Pokrajinske zveze delodajalcev, Zdenka Bačiča In dr. Adolia Vogelnika, ki je f>ozneje bil nadomeščen 6 Filipom Uratnikom, imenovanih od Pokrajinske delavske zveze, je jx> zaslišanju 6trank na ustni razpravi z dne 19. maja t. 1. in po vpogledu v pismene vloge, ki sta jih 6tranki predložili razsodiščnemu odboru in 6i jih hkrati vzajemno izmenjali, ter jx> temeljitem pretresu V6eh izvajanj, soglasno odločil: 1. Grafičnemu delavstvu 6e prizna pravica na zvišanje mezd na podstavi kolektivne delovne pogodbe iz leta 1936., ki je prenehala veljati dne 30. junja 1941-XIX, a je znova stopila v veljavo po naredbi Vi6, komisarja z dne 2. julija 1941-XIX; št. — 11. Upoštevajoč od 1 julija do tek. meseca nastalo zvišanje cen življenjskih potrebščin in okoliščine, v katerih je sedaj grafična industrija v Ljubljanski pokrajini, se ta povišek določa na 20 % mezd, ki so jih na dan 1. julija 1941-XIX prejemali delavci iteeh v zgoraj navedeni kolektivni jx>godbi navedenih kategorij. — III. Ta povišek se mora izplačati počenši 6 1. februarjem 1942-XX. — IV. Določitev nove podlage za ugotovitev izprememb draginje se prepušča svobodnemu dogovoru strank v novi kolektivni jx>godbi, za katero so pogajanja že v teku.
Zoj>er to odločbo po zakonu ni pravnega sredstva.
Popravek naredbe o cenah vina
V naredbi z dne 6. maja 1942-XX it. 83 o etnah vin, objavljeni v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino z dne 9. maja 1942-XX št. 37, se člen 4. popravlja takole:
»Za vrnjeno ali n« s seboj vzeto posodo ima kupec pravico do povračila naslednjega najmanjšega zneska: za buteljko 2 litrov 2.50 L, za buteljko 1 litra 1.50 L, za buteljko pol litra 1.30 L, za steklenico 2 litrov 1 L za opletenko 25 L.«
Gospodarstvo
Nova podružnica Banco di Roma v Ljubljani
V soboto. 23. maja so je odprla v Ljubljani nova podružnica Banco di Roma.
Odkar je bila vključena Ljubljanska pokrajina v novo politično območje, je stalno predmet vseh ukrepov, potrebnih za njen procvit v okviru goejjodarske celote Italije. Ljubljana je trgovinsko in industrijsko središče največje važnosti, pomembno zvezana t Nemčijo, Hrvatsko, Madžarsko in Dalmazcijo, pa seveda lud iz Italijo, ter bo v novem gos|>odarskem redu vsekakor črpala koristi iz bančne ureditve, kakršno ji zdaj stavlja Banco di Roma na razpolago.
S podružnicami v Fiumi, Triestu, Udinu in Veneciji, ki so tako rekoč pred vrati Ljubljanske pokrajino, z urejenim delovanjem tega zavoda na obeh jadranskih obalah in z njegovo srednje-morsko-vzliodno organizacijo, izpopolnjeno te 35 let, bo Banco di Roma nedvomno nudila novi pokrajini Italije obširno kreditno pomoč, ki bo v stanju mogočno ojačit njen gospodarskih vzpon.
Drobne gospodarske
Seja izvršilnega odbora Pokr. zreze delodajalcev. Te dni je bila prva seja izvršilnega odbora Pokrajinske zveze delodajalcev, na kateri so bili odobreni računski zaključki včlanjenih združenj za leto 1941. Nadalje so bili odobreni tudi proračuni zveze ter včlanjenih združenj za tekoče leto in
Zbor oddelkov GILL-a
Ljubljana, 3. junija 1!M2-XX.
V nedeljo, dne 31. maja je ob deseti uri na sedeiu GILL-a Zvezni Poveljnik v navzočnosti podpoveljnika, zveznega nadzornika in vseh voditeljev iz središča pregledal v zboru moške »n ienske oddelke GILL-a v Ljubljani.
Organizirane, ki so bili zbrani na majhnem trgu pred sedeiem, in sicer v polni opremi, je po slovesnem dvigu zastave pregledal poveljnik, ki je po pregledu zbranih oddelkov prišel na tribuno, ki jc bila za to pripravljena, in je pohvalil mladino zaradi načina, kako so se zbrali, in pohvalil je tudi voditelje zaradi njihovega vztrajnega in trdovratnega dela.
Nato je razdelil diplome zmagovalcem zveznih iger, nekaj izkaznic za 20. leto ter znake podvodi-teljem oddelkov, ki so srečno opravili izpite dne 14. maja.
Preden je zapustil organizirane, te je udeleiil športnih tekem XX. leta moških in ienskih oddelkov, ki so pod vodstvom izkušenih strokovnjakov GILL-a mogli doseči tako visoko stopnjo priprave.
Zbor se je zaključil s slovesnostjo zastave in s pozdravom Kralju in Duceju.
višina prispevkov delodajalcev za ta združenja. Končno je izvršilni odbor obravnaval tudi vprašanje sindikalne vključitve nekaterih panog, ki še niso včlanjene v enem izmed štirih Zvezi pripadajočih združenj.
Zvišanja glavnice. Nacionalna družba za uvoz lesa v Romi bo zviiala glavnico od 5 na 20 milijonov lir.
Zagrebške družbe. Zagrebški Titanit izpreme-ni svoje ime v D. d. za eksplozivne in kemične proizvode. Glavnica 6e zviša od 4 na 8 milij. kun. — Preslica, d. d. za tekstilno industrijo, izkazuje za lansko leto pri glavnici 2.5 in rezervah 6.88 milij. kun za leto 1941 izgube 428.595 kun (1940 3,347.317). Družba namerava zvišati glavnico. — Pokorny, zagrebška tvorni ca likerjev, je sklenila prenehati z likvidacijo in spremeniti pravila. Bilanca za leto 1940 izkazuje pri glavnici 3.75 milij. kun in upnikih 6.34 milij. kun izgube 963.425 kun. — Našičko ribogoj6tvo, d. d., izkazuje pri glavnici 1 milij. kun in rezervah 1.7 milij. kun 390.054 kun čistega dobička.
Dve novi tvornici olja na Hrvatskem. Na
Hrvatskem obstoja 6edaj ena tvornica olja, 4 tvor-nice bučnega olja in okoli 50 ročnih obratov — stiskalnic olja. Ker pričakujejo, da bo letos na razpolago mnogo oljaric, nameravajo zgraditi v Zagrebu in Osjeku dve novi tvornici olja, ki bo6ta imeli naprave za rafiniranje in ekstrabiranje.
Prehranjevalni ukrepi v Srbiji. Generalni pooblaščenec za gospodarstvo je odredil, da morajo kmetje zadržane količine koruze in pšenice oddati za prehrano mest. V interesu načrtne razdelitve blaga če prepovedan vsak zasebni prevoz moke, žita, živine, mesa, mesnih izdelkov ter masti, v kolikor za to ni dano posebno dovoljenje. Zelenjavo in sadje, krompir, jajca, perutnino, sir, mleko in maslo se lahko še naprej prosto uvažajo v Belgrad, vendar se to blago sme kupovati samo po uradno določenih najvišjih cenah.
Nemški obrtniki morajo izvrševati predvsem popravila. Vodja obrtništva v Reichu je izdal naredim, po kateri morajo odslej razne skupine.obrtnikov, t. j. predvsem v oblačilni stroki, krojači in modistke, krojačice in klobučarji izdelovati na novo izdelke samo tedaj, ko popolnoma končajo svoja popravljalna dela. Izrecno je prepovedano odbijati naročila za popravilo oblek in klobukov z izgovorom, da imajo preveč dela z izdelovanjem. Nadalje pravi odredba, da morajo modistke dati vedno prednost ženam, ki delajo in ki imajo mpogo otrok ter onim, ki potrebujejo žalne klobuke. Pokrajinske organizacije morajo strogo nadzorovati nove predpise in bo prekršitev teb. predpisov imela za posledico težke kazni.
Melioracijski načrt ▼ švici je dosegel te četrto etapo. Melioriranih bo skupno okoli 310.000 hektarjev zemlje.
Kanadski vojni stroški so od začetka vojne pa doslej narasli na 3.447 milij, dolarjev.
Alessandpo Nlcotera:
„Zgodovina in ustanove fašizma"
Po /nnogih predavanjih u našem radiu • fašizmu, nieaovem nastanku in delu ie izšla sedat prva knjiga. ki ie nalašč prirejena in napisana. za Slovence z namenom, da bi jo vsak dobro razumel, da bi tako prežet dobre volje iz nje .izvajal one zaključke, ki zadenejo njega in potoiaj slovenskega naroda v sedanjem izrednem zgodovinskem trenutku in njegovo usodo v bližnji bodočnosti, kakor pisec sam prgvt.
Knjigo je napisal Alessandro Nifotera, po-našil t>a jo je prof. Koder Ivan in obsega 156 strani. Prestavijalee se je potrudil in ie prevod prav dober iit se lepo bere. Kngiga je napisana z velikim zanosom — saj govori o enem od največjih italijanskih prepatoditeljev, zbranemu <>d usode, Henitu Mussoliniju in v blestečem. pestrem slogu, ki je nasičen z občudovanja vrednimi in v zgodovini edinstvenimi slavnimi deli, ki- jih je fašizem s čudovito voljo in odločno drznostjo izvedel in jih še izvaja.
Pisec je snov razdelil na štiriintrideset odstavkov, v katerih obravnava vsako vejo posebej »letalstvo, mornarico, milico, narodno fašistično stranko, športno obnovo, industrijsko avtarkijo, javna dela, vojsko, trgovino itd.). Skratka, piše o vsem. kar se je Vodji zdelo potrebno stvariti za napredek in boljšo usodo italijanskega naroda, o izrednem poslanstvu Vodje: ustvariti italijanski narod in mu dati edinstvo in velikega novega duha o pohodu na Rim in v zgoščeni obliki pokaže vso zgodovino in razvoj fašizma.
'Fašistična revolucija, za razliko od drugih, ima tn originalno svojstvo. da se ni vsilila s krvjo ali državnim udarom. V prvem Času je prevzela oblast z nezadrianim narodnim gibanjem, lahko rečemo z vstajo, v drugem času pa se je uveljavila z zakonito uvedbo revolucionarnih načel v državni .organizem, ki ie postal z naknadnimi in primernimi razvojnimi ukrepi totalitarno fašističen.« S temi besedami pisec prikaže ogrodje in smer vsega gibanja.
Posvet ovni vojni se ie Italija znašla v hudi duhovni in gospodarski krizi. V duhovni zaradi kopic raznih demagoških političnih strank, zlasti komunistične, ki je poznala vse drugo, samo narodnosti ne, kar danes lahko od blizu gledamo. (O tem piše jasno tudi Andreas Majiochi v knjigi: Kirurgovo življenje, kjer pisatelj pretresljivo pokaže, kakšnega zaničevanja so bili deležni tisti junaški borci, ki so dali tvojo kri in zdravje za domovino, pa so njih moskovski preganjalci zaničevali potem, ko so vojno preživeli v varnem zavetju. Kako je padla avtoriteta in vie moralne dobrine/) Prizadeto po vojni, so zavezniki Italijo ogoljufali in si plen sami razdelili, njo pa pustili. Kako je bilo v duši pravega Italijana! Vse ie kazalo, da se bo vse izgubilo, v tem strašnem koncu. V najhujši uri pa je stopil na plan mož izrednih sposobnosti. gorečega srca in čudovite drzne volje, z naivno in srečno roko zagrabil za krmilo in ga uravnal v pravo smer. Vodji se je kmalu posrečilo. da je duhovno zedinil ves italijanski narod, zopet uvedel avtoriteto države, potem pa uredil državne finance in javno službovanje. Tako so se izpolnile besede, ki jih je Majjochiju rekel neki inozemec po atentatu v milanskem gledališču: »Vaša dežela je lepa. Toda vi volite pravega moža na pravfjj^mgstu,«
Knjiga ie zelo lep prikaz in vzpodbuda, kako je treba narod prav ljubiti in mu prav služit i,-JPiscc kniioe^ ie Jk.4zrcdno posrečenemu sintetičnemu prikazu ogromne tvarine le čestitati.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
in
Poveljnik XI. Armadnega zbora
objavljata
v zvezi z razglasom z dne 24. aprila 1924/XX:
V	noči na 23. maj so v Vevčah neki komunisti vdrli v hišo nekega Slovenca, ki je odklonil, da bi sledil njihovemu zločinskemu delovanju in so ga ubili ter pobili vse druge člane njegove družine.
Dne 14. maja so v Dolah partizani izdajalsko ubili Slovenca, ker je gojil čuvstva, nasprotna komunistom.
Dne 16. maja je v Vrhpolju skupina upornikov zajela neoboroženega italijanskega državljana.
Dne 16. maja so oboroženi elementi ustavili i pri Krnovu avtobus javnega prometa in odvedli s j seboj dva gasilca in sicer enega Slovenca, drugi pa je bil italijanski državljan in so stihotapili nekaj zavojev korespondence.
V	noči na 16. maj so neki saboferji povzročili iztirjen je vlaka.
Izvajajoč razglas z dne 24. aprila in ker je potekel predpisani čas, ne da bi bili odkrili zločince, je bila odrejena ustrelitev šest oseb, ki so ! zanesljivo krive terorističnega in komunističnega j delovanja.
1 Usmrtitev je bila izvriena dne 29. maja ob 5.50.
Bismarckovo slovo
(Iz spominov princa Biilowa.)
rflsmarkov odstop je imel za takojšnjo posledico to, da v nasprotju z rusko željo pogodba o medsebojni pomoči ni bila objavljena. Zaman je g. Giers izjavil, da bi se car Aleksander III. nasproti svojemu osebnemu nagnjenju čutil prisiljenega zvezati se s Francijo, če odbijemo obnovitev pogodbe. Marschall, ki je nadomeščal Herberta Bismarcka pri državnem tajništvu, in Holštein 6ta nagovarjala Caprivija, da bi pogodbe ne obnovili. Marschall je bi! tedaj pravi »minister zunanjih zadeve, kakor ga je označil Bis-mark s kruto ironijo ob njegovem imenovnju za državnega tajnika. Bil je popolnoma pod Holsteinovim vplivom, ki je s svojo zagrizenostjo, meječo včasih na pretirano strast, dal po padcu velikega vodje duška svojemu sovraštvu do Rusov in je hotel delati vse drugače kot Bismarck, ki ga je zdaj zaničeval, prej pa izdal.
Kakor je Bismarck predvideval, je imela odpoved pogodbe o medsebojni jiomoči za takojšnjo in avtomatično posledico sklenitev rusko-franroske zveze. Ze maja 1890 je bil pred nedavnim odstavljeni voditelj panslavistov Černjajev spet imenovan v vrhovni štab in postavljen za člana Višjega vojnega sveta. V istem trenutku sta car in carica ostentativno obiskala francosko razstavo v Moskvi. 23. julija je francosko brodovje pod poveljstvom admirala Gervaisa obiskalo Kronsladt, kjer sta ga ljudstvo in ruska posadka navdušeno pozdravili. Veliki vojvoda Aleksej, vrhovni poveljnik ruske mornarice, je priredil sijajno pojedino na čast admirala Gervaisa, njegovega štaba in poveljnikov francoskih ladij. Car in carica sta prišla na krov francoske poveljniške ladje »Marengo«. Pri nekem obedu, prirejenem v Peterhofu na čast francoske mornarice, je car napil predsedniku francoske republike, nato pa je ruska godba zaigrala »Marseiliaiseo«, ki jo je car stoje in razoglav poslušal. Viljem II., ki je na nesrečo pogosto fiovečaval majhne stvari, važnosti velikih pa nikdar ni znal preceniti, je več kakor enkrat pro-
slavljal kot »odločilne datumi« dogodke brez; pomembnosti. Toda trenutek, ko se je car odkril, da bi ftoslušal vojaško himno francoske revolucije, je bil resnično zgodovinski trenutek. Predstavljal je konec rusko-pruskega prijateljstva, osnovanega na političnih interesih in globokih čustvih prijatelstva, ki je držalo osemdeset let. S previdnostjo in sposobnostjo se je bilo še mogoče izogniti prelomu in vojni s Rusijo, toda ves svet je vedel, da odnošaji med dvema severnima cesarstvma niso več isti. Po carjevi brzojavki predsedniku Carnotu in napituici admirala Gervaisa v Moskvi nihče v Evropi ni več dvomil v oljstoj zavezniške pogodbe in vojaških dogovorov med Francijo in llUsijo. Prejšnji francoski poslanik La-boulaye, dober "in flegmatičen možiček, je bil odpioklican, na njegovo mesto pa so poslali onega najbolj blestečih francoskih diplomatov grofa de Montebello. V obdobju nekaj mesecev je svet spremenil svoj obraz. Tudi Viljem II. je kmalu spoznal posledice odpovedi pogodbe o medsebojni, pomoči. Trudil se je, da bi na vsak način popravil svojo napako. Z Aleksandrom III., ki ga ni maral, mu ni uspelA. Malo več sreče, je imel z Nikolajem II., toda še tu se je vse končalo z ono čudno pogodbo, sklenjeno v Bjorko.
Motil bi se, kdor bi mislil, da je večina nemškega naroda, predvsem pa nemški politiki, sprejela novico o Bismarckovem odstopu z jezo, ogorčenostjo ali vsaj z žalostjo. Glavni urednik »Kreuz-zeifungc dr. Kropatschek, sicer patriot in odličen človek, je prišel v Rathenowov konsorvativen klub, kličoč: »Gospodje, vesela novica! Od danes dalje nam ne vlada več družina Bismarck, ampak dinastija Hohenzollern!« Voditelj meščanske demokratske stranke Evgen Richter, v mnogih ozirih veljavna osebnost, je v svojem dnevniku posvetil našemu največjemu državniku članek, ki predstavlja viSek plehkosti, siromaštva in duševnega proetaštva.
Kmalu po Bismarckovem odhodu sem preživel nekaj dni v BeT-linu. O takratnem razpoloženju tamkaj bi se Francoz izrazil r. vzklikom: »Ufl« Dpmokratje in klerikalci so 6e radovali, konservativcem se je izvil vzdih olajšanja in baron Dornberg. mi je dejal, da so v južni Nemčiji vsevprek govorili: »Sedaj bo življenje slajše U
Herbert Bismarck je — resnici na ljubo povedano — vso zadevo z drugačnimi očmi motril. Prišel me je obiskat v VVildhad, kjer sem se že nekaj tednov mudil z ženo. Zahvalil se mi je, da sem bil vedno zvest njegovemu očetu, da sem bil edini izmed nemških diplomatskih predstavnikov, ki je ojjozoril na težke posledice, zvezane s kanclerjevim odhodom, ko so vsi drugi naši diplomatje molčali ali pa se omejili le na izjavo, da je genialna osebnost našega mladega vladarja najboljše jamstvo za bodočnost. Herbert mi je pripovedoval razburljive podrobnosti o brezobzirnosti, s katero je Viljem II. odpravljal njegovega očeta. Cesar nikakor ni mogel pričakati ostavke zvestega služabnika njegovega starega očeta; preko Lucanasa, pribočnika Hahnkea in ostalih posrednikov ni prenehal s terjatvijo takojšnje izročitve te važne listine. »Mojega ubogega starega očeta so pognali,< mi je rekel Herbert, »kot nepoštenega hlapca, ki so ga do grla siti.« Ponovil mi je zadnji razgovor Nj. Veličanstva s kanclerjem. S petinsedemdesetletnim Bismarckom, utrujenim po tolikih napornih jn vznemirljivih letih, bi bilo naravno treba obzirno ravnati. Zdravniki so zahtevali, naj si vzame jutranji počitek; svetovali so mu popiti čaj še v postelji, nato toplo kopel in masažo in prepovedali zapustiti hišo pred dvanajsto, predvsem v tem mrzlem mescu marcu. Na dan demisije 6e je cesar pojavil že zgodaj zjutraj pri Herbertu v vili državnega tajništva in nepotrpežljivo zahteval, naj se princ takoj zglasi pri njem. »Tako je moral moj oče, v naglici napravljen, drgetajoč iti v mrazu in dežju čez vrt kanclerske palače v vilo državnega tajništva. Cesar ga je sprejel z grobimi besedami: »Kdaj bom končno prejel vašo ostavko?« Princ se je obvladal in mirno odgovoril: »Prosim Vaše Veličanstvo, da blagovoli še nekaj ur fiotrpeti s starcem. Po tridesetletnem delu kot predsednik vlade in kancler nimam samo pravice, ampak se mi zdi celo dolžnost pred narodom in zgodovino, spoštljivo razložiti Vašemu Veličanstvu pismeno vzroke mojega odhoda.« Cesar je. suho odvrnil: »Nima smisla objavljati pisma o odstopu.«
(Dalje.)
Stran 3 ■ '
Grozna zlocinstva »osvobodilne fronte« v sodraški dolini
Zrcalo »osvobodilne borbe« komunističnih partizanov
Vse prebivalstvo Ribniške doline, So-draške kotline in Bloške planote je pod vtisom groznih zločin-stev tako imenovanih osvobodilcev, ki stra-hujejo ie par dni ob-gozdne vasice in proglašajo enodnevne samostojne republike. Kdor koli je že doživel dobrote njihove »svobode in pravičnosti« in občutil tudi posledie njihovih dejanj, ta ve, kaka nesreča je za naie slovensko ljudstvo ta morilska družba. Očividci pripovedujejo dogodke, ki jih kot tipičen primer njihovega postopanja navajamo.
Pred dnevi je prišel oddelek partizanov, tako Imenovana »brigada« partizanskih sil« v vas Za-potok pri Sodraiici. Skupina kakih 20 partizanov je polegla na travo pred Kozinovo hišo ter postavila proti vasi dve strojnici. Vaščani so se jih seveda prestrašili in izginili v hiše, ker eo se bali njihovih groženj. Dva partizana sta vprašala po 93 letnem Francu Kozinu, katerega je skrivni sodni svet »osvobodilcev« obsodil na smrt zgolj in le zaradi njegovega krščanskega prepričanja in njegove samostojne misli, ki je glasilci »svobode« pač ne dopuščajo »Da naredimo prav na kratko,« je dejal vodja »brigade« Francetu Kozinu, ki je s svojim prijateljem pripravljal drva, »ti greš z menoj, ker si izdajal.« Začel ga je pretepati z gorjačo in ga pretepal tako dolgo, dokler ni bila gorjača drobna. Toda fant, znan po poštenju in odličnem značaju, je v zavesti, da trpi nedolžen, vse to mučenje prenašal z junaštvom, kakršnega je zmožen le mož, poln volje v borbi za resnico. Ko je France pokazal »poveljniku« svoje žuljave roke, mu je ta dejal: »Ti si osel! Rajši bi vzel puško v roke kot jaz in imel bi lepe roke in bodočnost odprto in boljšo!« Potem ga je začel suvati s kovanimi čevlji in ga pestiti po glavi. Zažvižgal je na piščalko in poklical nekaj partizanov, da so ga prijeli. »Bom ie tega izdajalskega psa naučil, kaj smo mi partizani, slovenska vojska. Ce vas drugI niso naučili, vas bomo pa mi. Vi ie ne poznate partizanskih stopinj in rok. Tega izdajalca bom odpeljal t seboj, da ga naučimo, kaj se pravi biti proti nam.
Medtem je prišla Francetova mati in sestre, ki so vse hotele k njemu, da ga objamejo in se poslovijo od njega. Tedaj je ukazal vodja, naj jih odženejo v hišo. Tam so stali e puškami in jim grozili, da bodo vse postrelili, če bo kdo jokal. Molče so morali gledati, kako so fanta še naprej pretepali. Na materino prošnjo, da bi smel sin kaj jesti in vzeti s seboj, je dejal: »Nič ne pustim. Ce za nas ni bilo, tudi zanj ne sme biti. šestnajst fantov imam in jih nisem mogel nahraniti v tako veliki vasi, tak gnoj je tu notri!«
Dolgo je grozil in razsajal po hiši, potem pa se 6pet spravil nad žrtev, ki je bila po obrazu od bolečin ie vsa črna.
Ljudje so se opogumili in priSli is hiS, toda
Polšetov Janez -vzor poštenega fanta
Kot je že nedeljski »Slovenec« poročal, so
komunisti umorili v sredo 27. maia poštenega katoliškega slovenskega fanta Polšeta Janez«.
Povšetov Janez je bil v svojem kraju ne-poštenjakom trn v peti in to vprav zaradi svoje značajno6ti in fantovske odločnosti. Grozili so mu že večkrat, da ga bodo spravili s poti, toda to ga ni omajalo, niti oplašilo.
Fant je bil zelo deloven, odločen, vztrajen. Krasila ga je posebno odločna vztrajnost dn načelnost. Bu ie član in zadnji čas predsednik fantovskega odseka, član delavske KA in kluba Skala. Njegovo največje veselje pa so bile planine.
Če je kdaj prevzel kako obveznost, jo je tudi izvršil, pa naj ga je veljalo še toliko žrtev. Navdušen je bil za vse dobro in hudo mu je bilo, če je videl, da zmaguje okrog njega_ zlo. V razgovorih s tovariši in prijatelji je često tožil o tem in delal načrte, kako bi se dalo temu od pomoči.
Sredi najlepših načrtov ga je Bog, ki vse vodi in ve, zakaj je tako dobro in prav, mladega, močnega in zdravega, star je bil šele 21 let. Padel pa je na način, nad katerim se mora zgražati vsak pošten človek.
morali so molčati. Tedaj se je obrnil proti njim kolovodja in spet začel groziti: »Sramota, da ste tak gnoj trpeli v vasi. Tako velika vas in nihče se ni našel, da bi tega psa naznanil. Zdaj se je pa vendar dobil eden, ki je to storil. Gorje vam pa, če gre kdo iz vasi in kaj izda. Prišel bom in vso vas požgal.«
Vzeli so Franceta v sredo in ga odpeljali. Kakor se je pozneje zvedelo, so ga najprej odpeljali v gozd nad Zamootec in ga Um zasliševali in mučili, potem pa zaprli v neki listnjak, odkoder so ga v soboto odpeljali s 16 cigani, ki so jih ujeli, v bližino vasi Beneče Strmce ter vse ustrelili. P0 groznem dejanju so zahtevali od domačinov, da izkopljejo jamo in žrtve pokopljejo kar pri gozdu, kar so tudi storili.
Vest o zločinstvu je pretresla vse prebivalstvo, najbolj kruto pa prizadela ugledno kozinovo družino v Zapotoku, ki je izgubila svojega tako skrbnega gospodarja. Umor nedolžnega slovenskega fanta Franceta Kozine, katerega pozna vsa Ribniška dolina in Sodraška kotlina po njegovem poštenem, čistem življenju, je spet dokaz, kakšni ljudje so v napotje morilcem »Osvobodilne fronte«. Vprašajte ljudi v Zapotoku, vprašajte fante v Kotu, v šušju, v Breiah, v Ribnici, kaj je storil ta vzorni fant, da je padel pod morilčevimi kroglami, in povedali vam bodo, ker je bil pošten, ker je ljubil svoj narod, ker je ljubil svojo lod-no zemljo.
Kozina France se je rodil 18. julija 1909 v
Zapotoku pri Sodražicl kot tretji otrok očeta Ivana in matere Frančiške roj. Trdan, ki sta posredovala življenje 11 otrokom, od katerih eden, g. Mirko, bo čez 8 leta bral novo sveto mašo. France se je že od mladih let vneto udejstvoval v katoliških organizacijah in društvih. Bil je eden glavnih sotrudnikov cerkvene uodbo pri Novi Stiftiv Kot zdrav kmetski fant jo ljubil domačo grudo in jo z vso ljubeznijo obdeloval. Ko je videl, da bo domača lesna obrt — suha rol»a, v teh razmerah propadla, je navduševal domačine za sadjarstvo, ker je vedel, da so ribniška tla zanjo ugodna. Zato je ie pred leti ustanovil Sadjarsko in vrtnarsko društvo Sv. Marko pri Sodražici, ki jo ie precej storilo za napredek sadjarstva v teh krajih. Leta 1928 ga je pot vodila v Ameriko, kjer je iivel do leta 1930, ko ga je ljubezen do rodno zemlje spet pripeljala na domačo grudo, ki zdaj zdaj čuva njegovo mučeniiko truplo.
Glavno življenjsko delo, v katerega je položil vso svoje na|X»re, je bila odočna borba proti verskemu in narodnemu sovražniku, proti komunizmu, ki si je zdaj nadel krinko »osvobodilne fronte. In kot zaveden katoličan in zvest Slovenec je postal mučenec.
*
Niso zvonili zvonovi pri Mariji v Novj Štifti, kamor je France tako rad zahajal, niso doneli zvonovi od Sv. Marka in Sv Križa, to so komunisti prepovedali; iz cerkve Sv. Marka, kjer je duhovnik Gospodov bral za pokoj njegove duše daritev, pa se je dvigala k Mučeniku, Kristusu, molitev, da da Bog spoznanje nesrečnim rodnim bratom, katere je zaslepljenost in mamon tako daleč zapeljal. France je vedno odpuščal, odpušča morilcem tudi, da mu niso dovolili dostojnega pogreba, ki so ga v vseh časih tirani dovoljevali celo najhujšim hudodelcem in sovražnikom. Ne maščevanja, spoznanja daj, o Gospodi
Prvi petek v juniju
Meseca junija še posebej častimo Srce Je-zusovo. Pobožnost prvih petkov je nainenjenn i.stotako češčenju Srca Jezusovega. Zato je naravno, da pride ta poboinost v mesecu juniju še pos-bno do Izraza. V prejšnjih mesecih so se ljudje odzvali v naravnost neverjetnem številu klicu te pobožnoMi, posebno kar se tičo prejemanja sv. zakramentov. Znano je, dn se je na predvečer prv-ga petka v neki ljubljanski cerkvi zbralo toliko ljudi pred spovcdn!co, da je bilo treba mož« postave, kj jc z vljudnimi namigi vpostavil red med množico. Zn junijski prvi petek se bodo verniki gotovo odzvali tej pobožnosti še v večjem številu. Po mesecu majniku, ki je posvečen Mariji, pride junij, ki je posvečen Srcu Jezusovemu. To se lepo ujema z onim prelepim verskim izrekom: Po Mariji k Jezusu.
Ljubljanska univerza se lepo razvija
Dobri Izgledi za nadal|n|l razvoj naie najvišje šole
Ljubljana, junija.
Pred 23 leti je bila ▼ Ljubljani ustanovljena univerza ter se je s tem uresničila stara želja vseh Slovencev, da dobe tudi svojo najvišjo šolo in najvišjo ustanovo. Sicer smo imeli Slovenci io poprej Šole, ki hi jih dandanes mogli smatrati za prave vseučiliške fakultete, vendar pravega vseučilišča do 1. 1919. nismo imeli. Začetki naše univerze v razburkanih časih po prvi svetovni vojni niso bili tako skromni, kakor vobče mislimo, saj je imelo naše vseučilišče ie takoj v začetku lepo število slušateljev, kakor v zgodovini le malokatera šola takoj po svojem nastanku, te v prvem zimskem semestru je ljubljansko vseučilišče štelo 670 rednih slušateljev (od teh 19 slušateljic ter 19 izrednih slušateljev in 6 izrednih slušateljic), skupno torej 695. To visoko število slušateljev takoj ob nastanku dokazuje, da je bila univerza v Ljubljani res potrebna. Univerza pa je še dalje dokazovala zmoinost za svoj obstoj, saj je število slušateljev od leta do leta rastlo, vedno več je bilo inteligence, ki je prihajala in odhajala z univerze, vedno več je bilo strokovnjakov v vseh smereh in strokah, ki jih je naše vseučilišče dajalo ljudstvu Tudi od drugod so pričeli prihajati slušatelji na naše vseučilišče, pa tudi svetovno znani znanstveniki so radi zahajali na našo univerzo — in še prihajajo — kar zopet dokazuje, da se je naša univerza uveljavila tudi v širokem evropskem znanstvenem svetu. Treba je posebej omeniti izredno plodovitost naših profesorjev, ki ▼ mednarodnih znanstvenih glasilih redno objavljajo svoje Izsledke ter veliko število publikacij in del, ki so plod dela na ljubljanski univerzi.
Poleg začetnih težav, ki jih je imela ljubljanska univerza ob svoji ustanovitvi, no bile še druge. Razmere po prvi svetovni vojni se nikakor še niso ustalile in predvsem je manjkalo univerzi dovolj prostorov. K sreči je bil na razpolago bivši deželni dvorec, ki je kolikor toliko še odgovarjal sodobnim potrebam, samo premajhen je bil za vse fakultete. Tako sta mogli dobiti v njem predavalnice, knjižnice in seminarje le dve fakulteti: filozofska in juridična ter le deloma medicinska in tehnična, teološka fakulteta pa je sploh vedno gostovala drugod. Najteije je bilo za tehnično fakulteto, ker je manjkalo laboratorijev, predavalnic, preizkuševalnic in risalnie. Sčasoma je vseučilišče tudi tn napredovalo ter je zrastlo ie pravo malo mesto tehnične fakultete na Mirju, kateremu se je lani pridruiil zavod za strojništvo; kemični institut bo tudi kmalu ujsoraben, hidrotehnični institut je prav tako dobil lep laboratorij na Mirju, ie poprej je bil ustanovljen elektrotehnični zavod ter razni drugi oddelki, ki so potrebni vsaki tehniki. Tudi medicinska fakul-leta je napredovala; dobila je med tem časom anatomski zavod in lani lepo interno kliniko.
V letnem semestru 1942 je bilo na ljubljanski univerzi skupno vpisanih 1767 slušateljev in slušateljic. Nemogoče jih je sedaj že diferencirati po posameznih fakultetah, ker so bili med semestrom pogosti prepisi. Zdi se, da je bila še vedno. Vpisanih je bilo skupno 2365 slušateljev in
bilo med njimi približno ena tretjina. V zimskem semestru 1941-42, ki je bil seveda, kakor običajno; vpisanih je bilo skupno 2365 slušateljev in 6lušateljir, od teh na filozofski fakulteti 499 vpisov — od teh 299 slušateljic, na pravni fakulteti 432 vpisov, od teh 58 slušateljic, na tehnični fakulteti 837 vpisov, od teh 84 slušateljic, na medicinski fakulteti 425 vpisov, od teh 134 slušateljic, na teološki fakulteti pa 182 slušateljev. V zimskem semestru je torej ljubljanska univerza štela med 2365 vpisi 1712 slušateljev in 553 slušateljic.
V vseh 23 letih obstoja ljubljanske univerze Je bil najmočnejši semester lanski, ko je štel 2199 slušateljev in slušateljic.
Te številke dokazujejo, da je razvoj ljubljanskega vseučilišča stalen in harmoničen, res orga-ničen. To nam daje pobudo za optimistično gledanje v bodočnost ljubljanske univerze^
Prepelica se oglaša flped-pedk"
Jutranji koncerti krilatih pevcev na poljih so sedaj popolni. Ob najzgodnejši jutranji sinjini, ki pričenja objemati barjansko ravan, se prva oglaša ljubka prepelica in poje v presledkih svojo jutranjico: »Ped-pedi, ped-pedi. Žito lepo zori.« Letos se je še dokaj zgodaj oglasila. Ob hladnih majniških dnevih je revica mnogo morala Prestajati. Sedaj je vesela, ko nastopa toplo poletje, saj letos lahko trdimo, da se je skoraj pričelo poletje, koledarsko bo itak čez r^kai tednov pred vrati. V južnem delu ljubljanske dkolice žita prav lepo kažejo. Kmalu, ko se zjutraj začuje prepeličin glasek, se oglaša tam na neki visoki galjevUki hiši kos in glasno zapoje Vsemogočnemu svojo jutranjo pesem, ki se razlega po vsem naselju naokrog, še globoko v spanju dremajo« čem. Kosova pesem pričenja tako okoli štirih zjutraj in traja kosov koncert dobre pol ure. A tudi ljubki škrjanček je kaj zgoden pevec in hvalivec Božjega stvarnika. Njegovo žvrgolenje spremlja kosovo pesem. Nato sledi majhen, presledek. Oglasijo se sinice. Prihaja na gotovo drevo ljubka si« niča, ki poje s tako angelsko čistim in močno« sonornim glaskom, da je človek, rano vstajajoč, kar zatopljen v to novo ptičjo arijo. Lepo einica vabi: »Cicifuj, cicifuj, človek se me ne bujl« Ko se že končuje lepi koncert jutranjih naših n a j -ljubkejših pevcev, pa pridrve na kanadsko topolo nepoklicani razgrajači, zaspanci, od mnogih raz-kričani kot veliki škodljivci vrtnih pridelkov — vrabci. Njihov čev-čev skuša zatemniti lepo jutranje petje prvih pevcev. Kmalu nato se jim. to redko, pridruži še kaka vrana, ki preletava Barje, in se oglaša s svojim nevšečnim: «kra-kra!<
Otroško igrišče v Tivoliju bo do poletja gotovo
Regulacijska dela pri snovanju otroškega igrišča v tivolskem parku se v ten toplih dnevih bližajo koncu in srečni dovršitvi. številne mamice že prihajajo s svojimi otroč.iči gledat, kakšon bo v prihodnjih dnevih bodoči raj ljubljanskih otrok. Zelo pametna misel ljubljanskega župana pred leti je bila, naj Tivoli ne l>o samo za izbrano mladino, temveč za otroke vseh socialnih slojev in vseh stanov. Tako je bilo odpravljeno že pred nekaj leti teniško gri-šče in gre tam 6edaj zelo prostorna cesta za sprehajalce, onstran te ceste, ob ribniku, pa so že lani pričeli mestni delavci in pa brezposelni, ki so tam dobili zaslužek, delati veliko otroško igrišče. Teniško igrišče je bilo odpravljeno, namesto njega pa bodo letos zaživela nova igrišča, ki bodo mnogo bolj služila socialnim nalogam, zlasti pa razvedrilu vse mladine. Sedanji ljubljanski župan g. dr. Adlgešič je to iprav dobro razumel, ko je odobril načrt o zgraditvi splošnega otroškega igrišča v Tivoliju. — Razveseljivo ie bilo lani, ko je pomen tega igrišča spoznal takoj tudi Eksc. Visoki Komisar Emilio Grazioli, ki je takoj v prvih dnevih svojega nastopa odobril znesek 200.000 lir za nadaljevanje del pri tem igrišču, nadaljnjih 100.000 lir pa je odobril že letos.
Do sedaj se je zemljišče zravnalo. Težnja je, da se zgradi otroško igrišče na nivoju (zemeljski višini) dosedanjega ribnika. Toda prav tam, kjer je ribnik, ima zemlja precej padca, tako, da je ribnik v svoji zahodni širini nižji od sosednjega dosedanjega tivolskega travnika, v svoji vzhodni širini pa je bil precej nižji. To je bilo treba izravnati, kar se sedaj s kar precejšnjo naglico dogaja. V nekaj dnevih bo zemljišče ob ribniku že izravnano. Že razpadla železna ograja ob ribniku je izginila, namesto nje pa bo posejano bodičasto grmičje, ki bo dajalo ribniku nekoliko bolj prijazen okvir. Ribnik
sam ostane, čeprav bo v južnem delu zasut. Poleti bo služil tudi za vajo mladim čolnarjem, za najmlajše bo urejeno posebno brodišče, zahodni del pa bo urejen za posebno igrišče mladini, kakor za žoganje in podobno. Namesto bivše garderobe bo zgrajena nova garderoba s potrebno okrepčevalnico, z javnimi stranišči. To poslopje bo dvignjeno za eno nadstropja Na vzhoddnem kraju ribnika pa bo shramba za igralno orodje.
Sedanja mestna vrtnarija bo kot gospodarska ustanova mestne občine najbrž v kratkem preseljena na bližnje, nekdanje Kolniannovo, sedaj mestno posestvo, ostanejo pa sedanji mestni nasadi na prostoru, kjer je sedaj glavni oddelek mestne vrtnarije — drugi je v Trnovem na Zelenem potu — kot vzoren vrt s ste-klenjaki in umetnimi gredami, ki bo čez dun dostopen občinstvu.
Glavno delo, namreč nasipanje in odvaža-nje zemlje na otroškem igrišču, je v glavnem že dovršeno, samo še nekaj dni manjka, ko bo vse to delo gotovo. Sedaj bodo sledila dela pri utrjevanju cestišč in sprehajališč v tem novem otroškem raju, dela pri kanalizaciji in drenaž-na dela. Drenažna dela so potrebua za kultivi-ranje nasadov, travnatih ruš in cvetlic.
Tam, kjer je sedaj neki majhen umetniški paviljon (ki bo odj>adel), bo napravljeno brodišče za otroke. Vanj bo napeljana vodovodna voda, ki bo pritt-kala v potočku, tako da l>o .poleti j>rijetno topla, na vendar čista. Tudi voda, ki izvira pod Rožnikom, bo koristno uporabljena za otroško igrišče. Otroci bodo mogli najbrž že letos postavljati razne igračke ob teh umetnih potočkih, kakor mlinčke, male turbinice, žage in podobno.
Že letos poleti bomo videli, kako se bo obneslo novo otroško igrišče. Upajmo, da dobro!
KULTURNI OBZORNIK
0 rojstnem letu Sllvlna Sardenka
V zadnjem Domu in svetu je t opombi pod črto urednik namignil na nek nesporazum ▼ _ slovenskem javnem življenju, ki s« j« tikal rojstne letnic« pesnika Sivina Sardenka. Čudno je, da to še pri življenju pesnikovem bile mogoče take razlike ▼ pogledu rojstnega leta, kakor so bile pri Sardenko ne vedel za točen datum svojega roj-navaja 15. junij 1875 kot njegov rojstni dan, kar so potem prevzemali še drugi literarni zgodovinarji in publicisti, tako Slodnjak (v Zgodovini slovenskega slovstva), do O. Bablerja (v češkem članku o njem v Vychledych 1. 1. it. 1, 1938). Še drugi pa imajo drugačno letnico, namreč 15. {nni{ 1878, kakor jo ima pri nas Koblar y Slovenskem biografskem leksikonu in kar je v tem gotovo zelo odločujoče in merodajno. Ne motimo te, če menimo, da ta letnica temelji na lastni pesnikovi Izjavi. Zanimivo je, kako piiejo njegovo letnico uradni iematizmi. Pri roki imam šematizem za leto 1911, in berem na str. 28: 1. 1878, na str. 229 pa: 18761 Šematizem za 1. 1915 ima samo letnico — 18781, šematizem za 1. 1932 ie vedno — 18781 Letnica 18761 je torej že tretja letnica ie za njegovega življenja! Toda 15. junij 1878, je potem veljal za pravo rojtno leto pesnikovo, saj je »Slovenec« na pr. praznoval petdesetletnico pesnikovo 1. 1928, 15. junija ter jo je istočasno kakor Zupančičevo proslavil na primer tudi Koledar G. Mohorjeve družbe za leto 1929. in gotovo ie druge revije, šestdetetletnico pa »Slovenec« ni praznoval ne 1. 1935, ne 1936, ne 1938! Vendar pa vse priča, da je pesnik sam živel vsaj do petdesetletnice v veri, da je njegovo rojstno leto 1878, ewo im d»j*i »<*** iaiofssssijs x te; smeri (Lek-
sikon), pa vsaj ni protestiral proti slavitvam jubilejev na osnovi tega rojstnega leta.
Sama po tebi taka zmeda v rojstnem letu pesnikovem ni velikega pomena za nai, v kolikor morda za pesnika samega ni bila vzrok raznih uradnih neprilik. Toda za literarnega zgodovinarja pa utegne tudi taka malenkost imeti pomen iz več razlogov. Tako že zaradi tega, ker je Sardenko nekoč v življenjepisni pesnitvi »Daritev« (iz 1. 1927) napisal pesem, v kateri opisuje svoje rojstvo, čei da pade ravno na praznik svetega Rešnjega Teles«. In to z naslednjo pesmijo, ki jo po-dajemo v celoti zaradi zanimivosti motiva pa tudi za zgled njegove izredne lahkote stihotvorenja:
Vzdih stvari.
Med roiami, med mlaji belimi med hvalnicami je veselimi v prihajal v zlatu: src in solne Vladar. Ob naii hiii stal je zanj oltar. Za njim je srenja ila ljubezni iejna: molčečih rtater skrb in mož modrost, mladenk in mladcev pražnja veselost: ožarjala jih moč je čarodejna. Pšenična polja in bandera svilna kipela so kot koprnenja silna. In bliskoma so na Šentjurskem griči zvonovom pesem trgali topiči. Prav tik oltarja znotraj v beli »obi, v molitvi tihi pol in pol ▼ tesnobi izvil se vzdih je — Stvarnik ga je čul — kot bi se rahel cvet iz čaie vtul: Posavju bil je rojen nov Posavec. Nemara takrat t logu pel je slavec? Pod vernim, človek, sem rgdil ie krovom. Ne, niso slavci peli pesmi bele, na vrtu to jo lilije dehtele, med petjem in med blagoslovom. Duh božji veje, koderkoli hoče, odkod in kaA, ni vedeti mogoče.
S pesmijo — ki jo danes beremo kot spomin na telovske procesije po našem podeželju — je izpričal pesnik svetu, da sc je rodil med telovsko procesijo na Posavju. Katerega leta? 2e pred leti je neki podeželski župnik, ki se spozna na večni koledar in rad gleda v preteklost, vzel trud in ugotovil na podlagi znanih letnic njegovega rojstva — 1875 in 18781 — da 15. junija ni bil praznik svetega Rešnjega Telesa ter je vsa ta pesem samo plod bolestne pesnikove fikcije, če ne morda ie kaj drugega. In ta ugotovitev je potrjevala med literarnimi krogi ta motiv kot pesniško laž in bolestno mešanje njegovega poslanstva med najvišje religiozne obrede.
Medtem pa so se našli tudi drugi, ki so hoteli najprej dognati pravo rojstno leto. In tako je tedanji ježenski župnik g. Košir pogledal v krstno knjigo in ugotovil že pred leti, da se je Alojzij Merhar rodil 15. junija 1876 — torej istega leta kot Ivan Cankar— in to sporočil ikolijskemu or-dinariatu, ki ima to leto že v šematizmu od leta 1935 dalje.
Kaj pa dan tv. Rešnjega Telesa? Obrnil sem se na škofijskega kanclerja msgr. Jagodica, ki mi je potrdil leto 1876. kot rojstno leto pesnikovo, obenem pa je pogledal v brevir ikofa Wolfa — v tedanjih brevirjih so bili dnevi premičnih praznikov določeni za trideset let naprej — ter je ▼ leto 1876 dan 15. jnnija označen kot — dies S. Corporit Christil torej kot dan — sv. Rešnjega Telesa. Tako dobi Sardenkova pesem potrdilo iz življenja ter izpričava verodostojnost družinske tradicije in čistoto pesniškega navdiha.
Na drugi strani pa si ne moremo misliti, da bi Sardennko ne vedel za točen datum svojega rojstva. — Zakaj je tajil leta in se delal zavestno dve leti mlajšega? Ali morda ta dekliika nečimrnost tpada v psiholoiko značilnost tipičnega pesnika — dekliikih pesmi? Kdo ve? Vse to bo morda i« motilo bodoče literarne zgodovinarje —
zlasti psihološke smeril —, za sedaj bo ustreženo šolam in javnosti, da se potrdi pravi rojstni dan letos umrlega pesnika in ta je po krstni knjigi in brevir ju:
15. {unija 1876 — praznik sv. Rešnjega Telesa.
td.
♦
Dve salezijanski knjižici (po eno liro), št. 197 do 198 je prinesla v prevodu prof. A. Farkaša lepo knjižico P. Richarda Graefa C. S. Sp. pod naslovom: »Da, Očel« V nji je ta asketski pisatelj razložil smisel vdanosti v voljo božjo: Da, Oče, Tvoja volja naj se zgodi! V vsem in vselej se moramo
R odrediti Njegovi volji, kajti naša pota niso vedno jegova pota. Njegovim potem pa moramo prilagoditi svoj korak. Za popolnost duhovnega človeka je izredne važnosti vdanost v božje sklepe ter je poudarjanje te krščanske vdanosti tudi za današnji čas izredne življenjske pomembnosti. S tem: »Da, Očel darujemo Bogu najmočnejšo in njemu najpodobnejšo moč svojega duha: svojo voljo, svojo ljubezen! Bog pa nam daje v zameno naj-odličnejše sadove sv. Duha: zadovoljstvo in mir že na tem svetu.« — Drugo knjižico pa je za mesec majnik napisal pisatelj France Kunstelj pod naslovom Njeno življenje (št. 201-2). V nji je na pisateljsko nazoren način krepko in napeto opisal pot mladega Jožeta, ki vidi razdejanje v dušah " fantov svoje fare in njih surovost, kakor se kaže v preklinjanju Njenega imena. Jožek je stopil v Marijin vrtec in kot tak postal častilec Marijin. Z leti je videl še več grozot, kam vodi duševna surovost ter je sklenil, da se bo boril proti preklinjanju. Za to akcijo se odloči, ko gre v tovarno in ne more postati duhovnik, kakor bi rad. Zalo pa duhovno sodeluje pri ustanavljanju fantovske Marijine družbe, s katero zaustavi preklinjcvanje v fari. Vrednost te knjižice ni samo v nauku in propagandi Marijinih družb, temveč tudi v pripovedovanju in slikanju zgodb.

te novice
i
Koledar
fc-trfek, 4. junija: Sv. Rešnje Telo; Frane Karačolo, spozn. in ustanovitelj reda; Kvirin, škof in mučenec; Saturnina, devica in mučenica.
Petek, junija: Bonifacij, škof in mučenec; Valerija, mučenica; Cirija, mučenica; Ferdinand, spoznavalec; prvi petek. — I.unina sprememba: zadnji krajec 5 od 22.06. Herschel napoveduje vetrovno in toplo vreme.
Sobota, 6. junija: Norbert, škof in ustanovitelj rerla; Bertrand Oglejski, škof; Kamlida, sveta žena; Filip, spozn.; Amancij, mučenec.
Nov) grobovi
■f* V Ljubljani je v splošni bolnišnici mirno v Gospodu zaspal p. Ivan Lindič, čevljarski mojster in posestnik iz Mokronoga. Rajni je bil blaga duša in poštenjak, pobožen in veren mož, ki so ca vsi globoko spoštovali. Okrog 45 let je bil pevovodia cerkvenega pevskega zlnira. Njegove zemske ostanke prepeljejo v Mokronog, kjer l*j pogreb v četrtek, 4. junija, ob 4 popoldne na tamkajšnje pokopališče. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše dskreno sožalje!
■f" V Ljubljani je umrl po dolgi in hudi bolezni g. Ignac Kajier, bivši tajnik Zveze trgovskih združenj. Pokojnik se je svojčas mnogo udejstvoval v organizacijskem življenju našega trgovskega stanu ter je bil marljiv organizator in javni delavec. Pokopan bo v četrtek ob 4 popoldne pri Sv. Križu. Ohranimo mu blag spomin!
Osebne novice
= Poročita se na praznik Sv. Rešnjega Telesa v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani g. Merhar Drago in gdč. Kosovinc Margareta. Mlademu paru iskrene čestitke!
— Diplomirani so bili na pravni fakulteti ljubljanske univerze gg. Stanko Kociper, Franc Kaiser, Danilo Sever, Anton Linko, Miran Topo-!ovec, Vinko Slaško, vsi iz Ljubljane in g. Stanislav Mejak iz Novega mesta. Cestitamol
—	Namesto cvetja na grob mučeniško umrlega prof. dr. Lamberta Lhrlicha in akademika Viktorja Roiica so darovali naši konferenci: Ijtiblj. bogoslovci 400 lir. g. Bogataj Fr. 50 lir, uslužbenke Ljudske kuhinje 160 lir, ga. dr. Marija Kocmutova 100 lir, neimenovani 100 lir. dva druga neimenovana .po 50 lir, neimenovani 100 lir, dr. Ivo Česnik 50 lir, dijaštvo drž. učiteljišča 105.60 lir, M. B. 100 lir. — Vincencijeva konferenca za akademike in srednješolce, se vsem dosedanjim darovalcem prisrčno zahvaljuje. Naslov: Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. Cek. rač. 15.838.
—	Zelenjavo in okopnvine gnojimo z dušikom. Za pravilni razvoj rastlin so poleg toplote vlage in zraka potrebne vse vrste hranilnih snovi, zlasti dušik, fosfor, kalij in apno. Vsaka izmed navedenih snovi deluje po svoje ter je za eno rastlinsko vrsto potrebno več ene kot ostalih hranilnih snovi. Tako na primer zelenjava, ki jo gojimo zaradi zelenih delov, listov in stebelc, potrebuje predvsem mnogo dušika. Ako njej dušika primanjkuje, je rast zelo slaba, listi so bledikasto-rumenkasti, ozki, tanki in žilnati; zelenjava je brez posebnega okusa, nesočna, pridelek pa zelo pičel. Iste znake pomanjkanja lahko opazimo na okopavinah, ako nismo dovolj pognojili z dušikom. Nasprotno pa zelenjava ob zadostni količini dušika močno in hitro raste, vsi rastlinski deli so močni, listi mesnati, temnozeleni, zdravi, zelenjava sočna in okusna, pridelek na isti površini pa znatno večji. Poskusi gnojenja z dušičnatimi gnojili dokazujejo, da je za zelenjavo in vse okopavine dušik najvažnejše gnojilo, zato jim ga dajmo, dokler je še čas. Izmed naravnih gnojil, katere lahko uporabljamo v sedanjem razvojnem stanju rastlin je zlasti priporočljiva gnojnica, s katero zalivamo rastline v razredčenem stanju. Marsikdo, zlasti mestni pridelovalec zelenjave, nima na razpolago gnojnice, zato mu toplo priporočamo dušičnato umetno gnojilo, ki se prodaja pod imenom a p ne ni soli ter v obliki bele zelo topljive soli. Učinkuje tako hitro, da njegov uftnek opazimo že v nekaj dneh. Rastline si neverjetno naglo opomorejo, postanejo temnozelene in bujnejše. Z apnenim solitroin gnojimo lahko tudi že rastoče rastline, zelenjavo in okopavine, zlasti
a sedaj v prvi polovici razvojne dobe. Glede oličine moramo biti pri okopavinah zelo previdni, kajti preobilno kakor tudi pozno gnojenje povzroča prebujen razvoj zelenih delov na škodo plodov ter zakasni zorenje. Na lahko zemljo trosimo v dveh obrokih, na težko zemljo vso količino obenem in sicer 2—3 kg na ar (100 m'). Segajte po apnenem solitru, dokler je še v zalogi. Pridelovalci iz mesta Ljubljane in bližnje okolice si ga lahko nabavijo v Kmetijski zadrugi, Ljubljana, Majstrova ulica 10, dvorišče.
—	Oblačni junijski dnevi. Jutra so hladna. Prvi dnevi junija so večjidel oblačni in megleni. Dnevna toplota se počasi dviga. Zračni pritisk postaja tudi močnejši. V torek je bila dosežena nekoliko višja dnevna temperatura kakor v ponedeljek. Bilo je +22.8 stopinj Celzija. V sredo zjutraj je toplomer na univerzi v zatišju kazal najnižjo jutranjo toploto +15 slopinj Celzija. Barometer se je v sredo dvignil že na 768.7 mm.
—	Zanimivosti izpred sodišča. Navijalske zadeve, ki se obravnavajo pred kazenskim sodni-kom-j>oedincem na okrožnem sodišču v Ljubljani v dvorani st. 79. so v tem času kaj redke. Januarja in februarja jih je bilo še dokaj. Za navi-jalce je kot razpravni dan določen vsak ponedeljek v tednu. Aprila in maja so postale razprave zaradi navijanja cen in veriženja redke. Pretekli teden sta bili razpisani samo dve razpravi. V neki zadevi je sodeči sodnik izrekel oprostilno sodbo. V drugi zadevi pa je bila izrečena strožja sodba. Neki draveljski trgovec I. K., ki jc star že 68 let, nekoliko živčno bolan, je bil obtožen, da je prodajal navadno fižolico po 10.90 lir kg, ko je bila takrat določena maksimalna cena tej vrsti fižola na 4.60 lir kg. Obtožen je bil tudi zaradi tega, da je cikorijo in Kneippovo kavo prodajal po zelo visokih cenah. Z njim je bila obtožena tudi njegova trgovska pomočnica Josipina K. Prvi se je izmotaval in izgovarjal na svojo živčno bolezen in da so drugi določevali rene. Ker je bil že lani obsojen zaradi navijanja cen na primerno zaporno in denarno kazen, je bil sedaj J. K. obsojen na IS dni zapora in 500 lir denarne kazni, njegova pomočnica pa na 7 dni zapora in 150 lir denarne kazni. — Valentinu Gradu, posestniku in gostilničarju v Zg. Kašlju,
t
je samski delavec Tine H. lani avgusta ukradel iz pločevinaste kasete mnogo zlatnine v vrednosti okoli 10.000 lir. Zlatnino je potem prodal nekemu Milanu za 2.500 lir. Pred kazenskim sodnikom-poedmcem je Valentin H. navajal, da ja zlatnino vzel. Doslej še ni bil nikdar kaznovan. Že v nežni mladosti pa je izgubil očeta in mater. Zaradi te tatvine je bil obsojen na 5 mesecev 6trogega zapora.
—	Star tat aretiran. Na Pobrežju pri Mariboru so orožniki aretirali 57-letnega hišnega posestnika Teodorja Kepo in (ja izročili okrožnemu sodižču v Mariboru, ker je na glavnem kolodvoru v Mariboru okradel popotnike in tudi sicer zagrešil razne tatvine. Kakor so ugotovili orožniki, je Kepa meseca lebruarja na glavnem kolodvoru knjigovodji Widmoscrju iz Gradca ukradel aktovko, v kateri je bilo 4500 mark, razni spisi in drugo, Aktovko so našli v Kepovi hiši, od denarja pa je Kepa imel le še 450 mark. Preiskava v njegovi hiši ie odkrila številne predmete, ki jih je Kepa nakradel. Očividno je Kepa že star grešnik, ki je svoje temno rokodelstvo kril s plaščem skromnega hišnega posestnika.
—	On "mogel mož, nesposoben za delo, ki mu je še žena obolela, prosi kakršne koli po, moči, ker je brez dohodkov. Podpore na upravo »Slovenca« pod »Onemogel«.
Ljubljana
1 Služba božja v stolnici se vrši na praznik
sv. Rešnqega Telesa po sledečem redu: Ob 8 slovesna pontifikalna maša. Po 6v. maši bo procesija s sv. R. T. v cerkvi, kjer bodo blagoslovi pri štirih stranskih oltarjih. Po zadnjem blagoslovu bo darovanje sveč, ki bodo vernikom na razpolago v stranski zakristiji. Vljudno vabimo, da se sv. maše in blagoslovov udeležite v obihiem številu. Po slovesni maši bodo tihe maše ob 0, Y> 10, 10 (šolska) in ob Vi 12 z orglanjem in petjem. Sv. R. T. bo izpostavljeno po zadnjem blagoslovu do konca poldvanajste maše. — Popoldne bodo ob H3 slovesne latinske večemice, od 3 do 4 bo pa skupna molitvena ura za vse ljublj. duhovnike, h kateri pa vabimo tudi vse vernike. Pobožnost se prične s škofovo pridigo, nato se izmoli rožni venec in litanije Imena Jezusovega. — Zvečer od 7 do 8 imajo nočni častivci skupno molitveno uro. Molili bomo iz »Večne molitve« 28. uro za praznik ev. R. Telesa. Vse vernike, posebno še gospode može in mladeniče, vljudno vabimo, da se tudi te molitvene ure udeleže v kar največjem številu.
I Bogoslužje na praznik sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Jakobu. Jutranja služba božja bo kakor ob nedeljah in praznikih. Ob 8 slovesna peta maša. Po maši procesija okrog štirih oltarjev v župni cerkvi, po procesiji darovanje sveč. Nato takoj tiha sv. maša, ob pol enajstih pa sv. maša kakor običajno. Zvečer ob pol 06mih duhovna priprava za prvi petek.
il Mesečna rekolekcija ljubljanskih gg. duhovnikov za mesec junij bo na prvi petek, dne 5. junija ob 5 popoldne v hišni kapeli Doma duhovnih vaj. Posvečena bo spominu našega mučeniškega člana profesorja dr. Fhrlicha. Vsi gg. duhovni sobratje vljudno vabljeni.
I Vodstvo na umetniški razstavi kiparju F. Gor še t a in slikarja M. Maleša v Jakopičevem paviljonu bo na praznik, v četrtek 4. t. m ob 11. Vodil bo akad. slikar prof. Ivan Vavpotič. Ker je razstava že prve dneve vzbudila toliko zanimanja med našim občinstvom, opozarjamo vse ljubitelje umetnosti na to pomembno prireditev.
1 Sv. maša za pokojnim ln?.. FanuSem Emer-jem bo danes, v četrtek, ob " v stolnici pri oltarju Sv. Rešnjega Telesa, Prijatelji in znanci vabi jeni.
I Kamnoseške pomočnike vljudno vabimo na sestanek, ki bo v četrtek, dne 4. junija 1942 ob 10 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva cesta 22/1, soba št. 5. Na sestanku 6e bomo pogovorili o vseh važnih vprašanjih kamnoseške 6troke. Vljudno vsi vabljeni! Odbor.
1 Zahvala. Gospa širca Ruža, Gosposvet-ska cesta v Ljubljani, je darovala Vincencijevi konferenci sv. Cirila in Metoda za Bežigradom namesto venca na grob pok. Oražma Franc«, policijskega uslužbenca, 150 lir. — Stotero Bog plačaj!
I Sredin živilski trg. V sredo, 3. junija, je bil na živilskem trgu velikanski vrvež. Tug je nudil veliko izbiro razne zelenjave in pomladanskih prvih pridelkov. Dva otoka sta bila močno zasedena. Uvožena je bila velikanska množina graha, tako-le do dveh vagonov. Bil je ves prodan po 5 lir kg. Pretekli teden je na trgu primanjkovalo češenj, sedaj jih je dovolj. V ponedeljek so branjevci v nekaj urah poprodali do 10.000 kg lepih češenj prve vrste. Sedaj res prihajajo na trg kvalitetne češnje. Bile so po 7 do 8 lir kg. Domače glavnate solate je od dne do dne v večji množini na prodaj. Tudi domače ko-lerabce je obilo. Ljudje še vedno zelo nakupujejo raznovrstne sadike. Promet z njimi je velik. Prihodnji teden računajo, da pridejo na trg že domače češnje, ki so ietos razmeroma dobro obrodile. Mnogo češenj je na Dolenjskem, kjer ni bilo majniške slane.
I Cepljenje proti davici. Z naredbo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino št. 77 od 25. aprila t. 1„ objavljeno v »Služb, listu« za Ljubljansko pokrajino, kos 35 od 2. maja t. 1., je proti davici odrejeno cepljenje vseh otrok od dopolnjenega 18. meseca do dopolnjenega 10. leta. Ker je večina otrok že cepljena, morajo k letošnjemu cepljenju priti predvsem otroci, ki so bili rojeni 1. 1940. in so torej 1. junija prekoračili 18 mesecev starosti, prav tako pa tudi stareiši, ki iz katerega koli vzroka prejšnji dve leti niso bili cepljeni. Cepljenje proti davici se bo pričelo v ponedeljek 8. t. m. in bo trajalo, razdeljeno na razne okraje mesta, do solx>te 13 junija za prvič ter od 22. junija do 27. junija za drugič, ker je treba vsakega otroka cepitj dvakrat. Cepljenje je obvezno ter dobe starši potrdilo za opravljeno cepljenje. Tudi ta potrdila bo treba tako kot potrdila o cepljenih kozah predložiti pri vpisu otroka v šolo. Razpored cepljenja bo objavljen v sobotnih in nedeljskih dnevnikih.
1 Prometna nesreča pod Trančo. Včeraj, malo pred 11 dopoldne se je pripetila Pod trančo, med Cankarjevim in Gallusovim nabrežjem hujša prometna nesreča. Trčila sta težji avtomobil in neki osebni avto. Pri nesreči ni bilo človeških žrtev, pač pa se je zdrobilo osebeneinu avtomobilu levo prednje krilo s kolesom. Avtomobil je bil na pogon z ogljem Lastnik trpi okoli 5000 lir škode
1 Delo mestnega tržnega laboratorija. Za prehrano prebivalstva in za splošno ljudsko zdravje 6o v vseh modernih mestih v našem stoletju pri-
čeli ustanavljati modeme tržne laboratorije, ki na- I tančno in vestno pregledujejo ljudsko prehrano. '
Zla6ti so važne kemične analize, ki ugotavljajo ne samo neoporečnost ali pokvarjenoet živil, temveč tudi njihovo kakovost. Tržno nadzorstvo v Ljubljani je to nalogo sicer vedno opravljajo, v zadnjih letih pa se je znatno izpopolnilo, ko je dobilo evoj lasten laboratorij. Najbolj važne so v Ljubljani — podobno kakor v drugih mestih — preiskave mleka. Lani je mestni tržni laboratorij preiskal skup-on 4057 vzorcev živil, od teh 3306 mleka, 751 pa drugih. Pri mleku so ugotovili v 256 primerih onesnaženo mleko, 134 primerov posnetega mleka in 129 primerov z vodo dolitega mleka. Mestni laboratorij ima tudi dovolj dela 6 preiskavo raznih drugih vzorcev, ki jih dobi od drugih oblasti glede preiskave živil, pa tudi mila. Ponarejanje mila se je namreč v Ljubljani razpaslo, zato oblasti strogo zasledujejo kupčijo z milom.
I Nove vrste triciklji. V Ljubljani 60 6e pojavili nove vrete triciklji, ki dokazujejo prav lep«o iznajdljivost naših ljudi. Poleg običajnih tricikljev na visoka in na nizka kolesa, so namreč razni ljubljanski 6luge, dostavljale! in 6lični zaposlenci uvedli zdaj tudi triciklje, ki 60 v bistvu 6tara predelana dvokolesa, le da jim ie priključeno še eno kolo, vzporedno ob zadnjem kolesu, na tem kolesu pa je lahka košara. Torej predstavljajo ti novi triciklji dvokolesa — s prikolico. Za prevažanje lažjih tovorov 6o ti triciklji prav prikladni, za težje tovore pa seveda niso, ter morajo dostavljalci pač uporabljati prave triciklje, zlasti take z nizkimi prednjimi kolesi, ki imajo težišč« bližje tlom in zato večjo nosilnost.
1 »Poročno darilo« je naslov italijanske veseloigre, ki jo je napisal O. Forzano. Igra je prijetna zgodbica med mlado farmacevt ko v podeželski apoteki in mladim avtomobilistom, ki po naključju zaide v apoteko. Prikupno je podan značaj dekleta, ki si 6kuša 6 samostojnim delom na pošten način služiti svoi kruh. Srečanje s tujcem jo vede do usodnega koraka. Igrali bodo: Lucijo — Simči-čeva, Carla — Jan, Ersilio — Nablocka, Annibala
—	Plut, učitelja — Gale, oficiala — Brezigar, Ca-stellija — Presetnik, župnika — Bratina, hišno — Rakarjeva, zdravnika — Peček, letoviščarko — J. Boltarjeva, vaščana — Vertin, delavca — Raztresen. Režiser: prof. O. Sest. Inscenator: inž. E. Franz.
1 P. I. Cajkovskij: »Evgenij Onjegin«. Prič^ tek predstave na praznik, v četrtek, bo ob 15. Peli bodo: Larino — Poličeva, Tatjano — He^balova, Olgo — Spanova, Onjegina — Primožič, Len-6kega — Sladoljev, Gremina — Lupša, Filipjevno
—	B. Stritarjeva, Triqueta — B. Sancin, 6totnika
—	Skabar, Zareckega — Dolničar, Oillota — Men-cni. Dirigent: A. Neflat, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: inž. P. Golovin.
I Zdravniško dežurno službo b« opravljal od srede od 20 do petka do 8 jnestni višji zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, poljanska 15-11, telefon 32-84.	. (
Naznanila
OLEDALTSCE. Drama: Četrtek. *. junija oh
17.Jfl: »Poročno darilo-. Hod Četrtek. — Petek. S. junija ob 15: »Konto X-. Iiven. Zelo inižan« cone od 10 lir navidol. — Robota, junija ob 17.80: »Sola »a Jene«. Red B. — Nedelja, 7. junija ob 17: ■Bom« in Julija«. Iiven.
Oper«! Četrtek, 4. junija ob 15: »Eveentj Onjs-gin«. Fiven. Cene od 20 lir navidol. — Petek. 5. ju-nI Ja: Zaprto. — Sobota. 8. junija ob 17: »La Boheme«. Tiven. — Nedelja. 7. junija ob 15: »Carmen«. Iiven. Cene od 20 lir navidol.
RADIO. Četrtek, 4. innlja. 7.30 Porodila r Italijanščini — 7.4.1 T.ahka glasba. V odmora (8.001: Napoved čaaa — 8.15 Poročila v italijanščini — 13.15 Klavirski koncert Bojana Adamiča — 12.40 Orkester vodi dirigent Zorne — 1.1 Napoved časa. Poročila v Italijanščini — 18.1.1 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Koneert radijskega orkestra, vodi dirigent T). M. ftijanec. — Pisana glasba — 14 Poročila v italiJanSčinl — 14.15 Simfonični koncert pod vodatvom dirigonta liga Tansinija — 14.45 Poročila v slovenščini — IT Dr. Ludvik PuS: Oospo-daraka navodila in poročila. Kmetijsko predavanje v MovenSčini — 17.20 Koncert ljubljanskega komornega dna Anton Trost — klavir, ftlais — violina — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Simfonična glasba — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi - 20.45 Vesela rlngaraja — 21.85 Orkester Cetra v dirigent Barzizza — 22.15 Operno glaabo Izvaja orkester pod vodstvom dirigenta Moretlija, sodelujeta sopranlslka Pina de Filipi« in tenorist Peter Snrdelli — 22.45 Poročila v italijanščini.
Petek, 5. junija: 7.30 Poročila v »tovenSčtnt — 7.45 Pesmi in napevi. V odmoru (8.001: Napoved časa
—	8.15 Poročila v italijanščini — 12.15 Koncert bari-tonista DnSana Pertota (pri klavirju Marijan Lipov-Sek) — 12.40 Trio Ambrosiano — 18 Napoved časa. — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenSčinl — 13.17 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijaneo
—	14 Poročila v italijanščini — 14.15 Domači orkester vodi dirigent Fragna — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert Komornega ihora, vodi dirigent D. M. Sijanee — 17.50 Pisana glasba — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Operetna glasba — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 VojaSko pesmi — 20.45 »Tisoč in ena noč« — hajka v dejanjih. Glasba Viktorja de Bahata: Dirigent Armando la Rosa Parosi. V odmoru: Predavanje v slovenščini — 21.50 Zanimivosti v slovpnSčini — 22 VeselH glasba, vodi dirigent Petralia — 22.45 Poročila v italijanščini.
SLUŽBA TRAFIK t četrtek. 4. junija. V četrtek, 4. Junija bodo odprte naslednje trafike: Od 7 do il: Kmetič. CelovSka 54. Kregar. DravlJe 81. Zlatič, TyrSeva. kiosk, (Strojne tov.), Kolar, Predovičeva 12, SuSterSič. Tovarniška 17. Zaje, Poljanska 11, Pokoren, Smartinska 5, Podied, Sv. Petra nasip 23. .Tuvan, Kolodvorska 35. SuStarSič, Sv. Petra 7, Pugel. Miklošičeva 34, Mrlihar. Aleksandrova, kiosk. — Tivoli, Sever. ftelenburgova 1, Novak, Gosposka 11, Oblak U, Sv. Flori.inna 38, Jerina. Gerbičeva 81, Mrvar. Tržaška, kiosk pri uri. — Od 7 do 18: Pohar, Medvedova, kiosk blizu kolodvora, PiS. Zg. SiSka 115. Oregorinčič, Stožice. kiosk Tyršova. Kovič, ZaloSka 41, Mungerte, Poljanska, kiosk, križišče Potočnikove. Kastelic. Ilirska 23, Senk. Resljova 24, KuSar. Sv. Petra 50, KordlS, Gajeva 5. PraSnikar. TvrSeva 20. Dornik, Igriška 3. Čutar, Jurčičev trg 3, Pate, Krekov trg. kiosk, Vel-kavrh. Sv. Jakoba trg 9. Merjasec. Tržaška 64, Krča, Cesta v Rožno dolino, kiosk.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: t te-trtek: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva centa 20 in mr. Murmaver R.. Sv. Petra cesta 78. — V petek: mr. SuSnik. Marijin trg 5, mr. Kuralt. Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinc, ded.. Cesta 29. oktobra 31.
I	POIZVEDOVANJE. Zatekel se je mali kanarček.
Dobi se v upravi »SLOVENCA«.
V	nedeljo sem Izgubila zapeatnlco iz SiSke do pokopališča k Sv. Križu. Poštenega najditelja prosim, da jo povrne proti nagradi, upravi »Slovenca«, ker mi je zelo drag spomin.
lz Hrvatske
Nova gozdna ravnateljstva, ki jih je hrvatski minister za gozdarstvo in rudarstvo ustanovil v Hrvatski Mitrovici, Novi Gradiški, Bjelovaru, Ogu-linu, Travniku, Omišu in Dubrovniku, bodo pričela poslovati že v prvi polovici tega meseca.
Omejitev tekstilne proizvodnje za meščansko prebivalstvo. Centrala za tekstilno blago je zaradi varčevanja $ tekstilnimi sirovinemi prepovedala vsako predelavo sirovin, prediva in tekstilnih odpadkov in krp za potrebe meščanskega prebivalstva. Ta prepoved se nanaša tako na obrtnike, kakor tudi industrijalce. Prepoved obsega od sirovin sledeče vrste: sirovi bombaž in odpadke pri preji, ovčjo volno vseh vrst, kakor tudi kožarsko volno in njene odpadke, lan, konopljo ter vse izdelke iz te sirovine ter končno kotenino in juto. Za potrebe meščanstva je dovoljeno predelati samo 25% obstoječe zaloge.
V	soboto, dne 30. maja je bila v Zagrebu na Jelačičevem trgu velika ustaška slovesnost, na
Z razstav« Oorie-Maleš
France Goršes Marija
KINO KODELJEVO — Tel. 41-64 Krasna drama globoke življenjske resničnosti
. ODPOVED LJUBEZNI
V glavni vlogi ljubljenec naše publike Charles Boyer in Irene Dunne
Film napetih pustolovščin
Capitan Fracassa
Predstave ob delavnikih ob 17.30, ob nedeljah ob 14.30 in 17.
kateri io sodelovale vse ustaške organizacije iz Zagreba. Na prireditvi sta med drugim govorila tudi minister dr. Šole ter šel hrvatske državne propagande dr. Riger.
Kakor lansko leto, bodo tudi sedaj na Hrvatskem vsako nedeljo in praznik večja ustaika zborovanja, na katerih bodo govorili hrvatski ministri in veliki župani ter ostali funkcionarji usto-škega pokreta.
Spominske znamke na lenjske žrtve bodo izdali ustaši v Zagrebu.
V okviru proslav, ki to ta teden na Hrvatskem posvečene materi 1n otroku, so v Zagrebu odprli tudi razstavo hrvatske mladinske književnosti.
Iz Srbije
Nedič voditelj srbskega delavstva. V nedeljo, dne 31. maja je imel preko belgrajskega radija govor predsednik srbske vlade general Nedič. Tokrat je Nedič govoril srbskemu delavstvu ter ga je pohvalil, da se je v vseh panogah gospodarskega življenja v Srbiji krepko lotil obnovitvenega dela. V svojih izvajanjih je Nedič govoril tudi o načinu rešitve delavskega vprašanja v posameznih državah ter je jemal za vzgled rešitev tega vprašanja v tistih državah, ki so ga postavile na narodno-socialno podlago. V nadaljnjih izvajanjih je podvrgel ostri kritiki tudi delovanje raznih delavskih organizacij v prejšnji državi. V sedanji Srbiji je dovoljena samo ena delavska organizacija, srbska delovna skupnost, katere vodstvo je prevzel sam. Kot voditelj srbskega delavstva Nedič v svojem govoru napoveduje, da bo storil vse, da bo delavstvo zaščitil pred vsakim izrabljanjem, bodisi od strani kapitala, organizacije ali pa države. Po njegovi napovedi bo delavstvo <Jobilo v vodstvu javnega življenja položaj, ki ga po svoji številčni moči in kot važen činitelj v pridobivanju gospodarskih dobrin tudi zasluži.
Posredovanje v posameznih državnih uradih niso prepovedala samo nekatera srbska ministrstva, temveč tudi nekateri drugi uradi, Tako prepoved je pred kratkim izdala tudi centrala za železo in kovine.
Nov način mletja pšenice. Upravnik srbske žitarske centrale je izdal naredbo, s katero je spremenil dosedanji predpisani način mletja pšenice. Po novi naredbi smejo mlini izmleti iz 100 kilogramov pšenice 90 kg enotne moke in 8 kg otrobov.
Znani akademski slikar Albert Sirk, ki živi sedaj stalno v Zaječaru, se tudi v novem kraju pridno udejstvuje v slikarstvu ter prireja z velikim uspehom razstave svojih umetnin v posameznih mestih Timočke krajine.
Odseke za narodno prosveto ln vzgojo so pričele ustanavljati posamezne občine v ariljskem okraju.
Vsi državni In samoupravni uradniki v Kragujevcu so imeli sestanek, na katerem so izpričevali svojo privrženost in vdanost sedanji srbski vladi.
S Spodnjega štajerskega
Umrla fe v Pristovi pri Dobrni 74-letna Ro-zalija Žibac, v Klancu pri Dobrni pa 81-letni Ivan Prebičnik. V Mariboru so umrli: 39 letvi mizarski pomočnik Rudolf Kranjc, uglaševalec klavirjev in hišni posestnik Franc Završnik, star 79 let, in kovaški mojster Jakob Kokot.
Nesreče. Simon Pulko, 42-letni kurjač v neki mariborski tovarni, je padel po stopnicah in ti razbil koleno. — 37-letna ravnateljeva žena Gi-zela Zupane se je sprehajala za Tremi ribniki v Mariboru, kjer jo je popadel pes in jo močno ugriznil v desno nogo. Prepeljati so jo moraij v mariborsko bolnišnico.
djUbeJitiv
Nckai za mlada srca
Žaba sopotnica
Nekdaj je živela žaba Poskakunja. Živela j« v mlaki, lovila muhe in komarje, spomladi pa je regljal a s svojimi tovarišicami. Njeno življenje je bilo čisto navadno žabje življenje. Ali zgodil se je — neverjeten dogodek ,.
Nekoč je sedela žaba Poskakunja na trstki in sanjarila. Rahel, topel dežek je priel in bilo ji je prijetno. Pa je mis! lila:
»Leno je življenje in lepo je živeti,« Te daj je nenadoma zaslišala nekje v zraku čudne glasove. Pogledala je in se začudila:
»Kdo so tiste živali? V tako dolgi vrsti lete in je vrsta kakor bi bila s črto potegnjena.«
Gledala je, in živali — bile so divje race — so krožil« nekaj časa po zraku, nato pa se »pustile prav tam ob mlaki, v kateri je sedela žaba.
•Kra, kra,« je zakričale ena izmed teh živali. »Od dolgega letanja seno utrujene. Moramo malo odpočiti in nekaj založiti.«
Žaba Poskakunja je skočila v vodo v strahu, da ne postane žrtev divjih rac Dolgo je ostala v mlaki. Tuhtala je in tuhtala, radovednost jo je mučila in naposled je previdno pomolila glavo iz vode.
»Kra, kra,« je rekla ena izmed ptic. »Čas je, da odletimo ... Kra, kra ... Na jug, na topli jug!«
Vse race so glasno zakrakale v znak odobravanja,
Žahino srce je vztrepetalo. Rada bi nekaj vprašala, ali bojazen ji je stiskala grlo. Bodrila se je in naposled tako ohrabrene vprašala:
»Gospe race, kaj je to, jug? Kam letite? Ne zamerite, ampak...«
»Kra, kra,« so zakrakale race in obkolile žabo. V mnogih je bila poželjiva želja in misel: Kako slasten zalogaj bi bil! Vendar si niso upale uščipniti odlične žabe. Morda so tudi pri tem pomislile, ker je žaba debela, tako rekoč predebela, da bi sc lahko zadavile pri požiranju. In tako so, namesto da bi jo uščipnile, jele mahati s perutmi in kričati:
Ena je kričala: »Lepo je na jugu!« Druga je vpila: »Tam so krasna močvirje!« Tretja je govorila: »Toplo j« na jugul« Četrta je krakala: »Na jugu so debeli črvil« Peta je zatrjevala: »Oh, tako krasno je na jugu!«
Neprestano so kričale, da j« žaba malone oglušela.
Ko so se umirile, je žabi najdebelejša raca pojasnila, kaj je jug. Pojasnjevala ji je e tako gorečnostjo, da se je žaba vsa razkoračila od navdušenja in vprašala:
»Ali je tam tudi mnogo muh?« »O, celi roji letajo,« je rekla raca. »Kree, kree,« je rekla žaba Poskakunja. Ozrla se je, če je morda tovarišice ne gledajo in poslušajo. Nato pa je kriknila:
»Vzemite še mene s *ebojl« »Izborno,« je vzkliknila visoka raca. »Samo kam naj te denemo? Peruti nimai!«
»Kdaj odletite?« je vprašala žaba. »Takoj, takoj, takoj!« so zakrakale race. — »Krak, krak, krak — hladno je tu. Na jug, na jug, na topli jug!«
»Prosim, samo deset minut ml dajte časa, da razmislim. Morda se domislim česa,« je zaprosila žaba.
Skočila je v mlako med trsje in se zarila globoko v blato, da bi je nikdo ne motil pri razmiš-
Težko — in vendar lahko
Časih ne vež, kaj bi počel, pa poskusi tole: Vzemi krožnik, položi nanj novec in natoči toliko vode, da je novec pokrit. Potem reci svojim gledalcem, naj vzamejo novec iz vode, ne da bi si zmočili prste. Nihče ne bo mogel 6toriti tega brez našega slavnega »aparata«. Medtem si pripraviš košček plutovine in vtakneš vanj tri vžigalice. To daj v vodo, da plava in prižgij V6e tri vžigalice. Ko vžigalice že dobro gorijo, povezneš prazen kozarec čez košček plute in kozarec jootisneš do gladine vode. Takoj 6e voda dvigne v kozarec, novec pride na 6uho in tako ga lahko vzamemo proč, ne da bi si prete zmočili.
Paskalova enačba
Slavni Blaž Pascal (f 1662)) je bil matematiški fenomen. Kot deček 16 let je napisal računsko delo o stožcu, ki je bilo najučenejša študija te vrste 6em od časa starih Grkov do danes. S to svojo razpravo in poznejšimi 6vojimi genialnimi deli je zadivil ves učeni svet. — Toda Pa6cal ni bil 6amo matematiški genij, ampak obenem tudi iskren vernik, otroško vdan Bogu in 6V. Cerkvi. Umrl je v Parizu v 6tarosti 39 let.
V njegovem življenjepisu beremo neko zanimivo črtico. Ko je ležal na smrtni postelji, ni mogel 6v. obhajila prejeti zaradi bljuvanja. To mu je bilo težje od vseh muk njegove bolezni. Žal mu je bilo, da za najtežji čas svojega življenja ni imel Jezusa pri 6ebi. — Toda njegov matematiški genij tudi takrat ni miroval. On je bil vajen, da je z lahkoto reševal najtežje računske probleme. Zato si je v teh težkih urah postavil sledečo nalogo. Z ene 6trani enačbe stoji zlati ciborij in Jezus v njem. A z druge 6trani živi ciborij — žalostno 6rce Pascalovo z nepoznanim »X«. Išče 6e 6edaj vrednost, ki bi 6e mogla zameniti z Jezusom. — Ko bi rešil ta problem, bi mu bilo lahko. On bi namesto Jezusa enostavno poklical ali postavil to nef>oznanico na svoje me6to.
Toda kdo hoče rešiti ta problem! Ali je kje na nebu (v nebesih) ali na zemlji, kar bi bilo enako Sinu božjemu? Ko bi oni X vsebinil vsa bogastva in vse lepote vsega V6emira, vendar bi bil Jezu6 neskončno bogatejši in lepši, do6tojnejši in večji. Noben X ne more zameniti Jezusa!
In vendar je Pascal sijajno rešil svojo nalogo. Takole: Pozval je k sebi 6voje prijatelje in jih zaprosil: »Pojdite v mesto, tam poiščite kakega siromašnega bolnika; prepeljite mi ga v mojo sobo in potožite tukaj zraven moje postelje. Temu bolniku izkažite vso mogočo jiozornost in čast in ne-euite ga z mojim denarjem kakor Jezusa samega.*
Prijatelji mu izpolnijo zadnjo žeijo. Ko 60 mu
ljevanju. Preteklo je ie osem minut, race so že stale pripravljene, da odletijo, kar se nenadoma iz vode tam pod trstjem, na katerem je prej sedela, pokaže žabji gobček. In izraz tega gobčka je bil tako vesel, da ni mogel biti veaelejši.
»Domislila sem se, domislila,« je zmagovito kriknila žaba Poskakunja. »Dve gospe raci naj vzameta v svoja kljuna paličko. Za paličko se oprimem. Gospe raci bosta leteli in me tako nesli. Samo krakati ne smeta, tudi jaz ne bom, ker sicer zletim na zemljo.«
Da bi se takšna žaba nosila v daljavo kakšnih petdeset tisoč kilometrov, ni kdo v« kako prijetno. Ali ta zanimiva misel žabe Poskakunje je bila tako zanimiva, da so jo race sprejele s tako navdušenostio, da so kričale in mahale s perutmi. Po kratki seji so race sklenile, da se bosta dve po dve vsake tri ure menjavali. Ker je bilo rac, kakor govori uganka, toliko in toliko in še enkrat toliko, potem pa še enkrat toliko, žaba pa je bila samo ena, nista po dve raci prišli kaj pogosto na vrsto. — Race so našle lepo paličko: dve sta jo vzeli ■ v kljuna, žaba pa se je z gobčkom obesila nanjo. In jata rac se je z žabo Poskakunjo dvignila v višave.
Strašna je bila višina, v kateri so race letele. Žabi je pohajala sapa. Strašno se je tresla, ker v začetku race niso bile vajene nositi žabe in se niso zlagale v letu. Ubogo žabo je veter mikastil v zraku kakor bi bila iz papirja. Morala je napeti vse sile in stiskati čeljusti, da ni padla na zemljo.
Ali po nekolikih urah letenja se je privadila in celo iznašla, kako si izboljša svoj položaj. Začela je gledati, kaj in kako je tam doli pod njo. Tam pod njo so se naglo gibala polja, bežali travniki, pašniki, reke, gorovje. Prej, dokler ni bila privajena temu letu na ta svoj novi položaj, ni vsega tega mogla videti. Kar visela je v zraku in gledala v višino. A zdaj, ko se je privadila na ta svoj novi položaj, je bila bolj spretna, ponosna in vesela.
»Kako izvrstno sem si izmislila,« je rekla sama pri sebi.
Race so v obliki klina letele za prvima racama, ki sta nosili žabo, krakale in jo občudovale:
»Zelo pametna glavica je ta naša žabica. Med nami racami ni najti takšnih pametnih glavic.«
Žabe pa je mislila na mnoge reči. Gledajoč pred seboj mnoge reči, nepregledne zemeljske nižine in višine, se je spomnila, da se racam ni za-
hvalila za njihovo prijaznost. Že je hotela krik-niti zahvalo, pa se je v zadnjem hipu spomnila, da bo to pomenilo strmoglavljenje, kajti ust pač ne sme odpreti. Se tesneje je stisnila svoje čeljusti, če*, da je treba potrpeti. Tako je letela žaba ves dan. Raca, ki so jo nosile, 10 se med seboj izmenjavale. Spretno so vsakikrat zagrabile s kljuni konca palice. Strašno jc bilo tisto izmenjavanje žabi Pri nekem takšnem trenutku bi žaba s palice skoraj zdrknila v globino.
Zvečer se je vsa ta družba ustavila poleg nekega močvirja. Povečerjale so race in tudi žaba »i je nalovila muh Zgodaj ob zori pa so race z žabo spel odletele Letele so race, letele . .. Pod njimi pa so se menjavala požeta polja, pokošeni travniki, gozdovi, ki so bili kakor bi goreli v jesenski barvi široke in deroče reke in plašni potočki. Od časa do časa so se slUali tudi glasovi ljudi. Nekateri so gledali in opazovali leteče race in njih tovor. Zdelo se jim je nekaj nenavadnega Ko je žaba vse to videla, je zaželela, da bi leteli bliže pri zemlji, da bi slišala, kaj se pogovarjajo ljudje.
Na prvem oddihu je zaprosila: »Ali bi ne mogle leteti, gospe race, nekoliko nižje? Od prevelike višine se mi kar vrli v glavi. Bojim se, da ne oslabim «
Race so ji obljubile. Drugo jutro so letele tako nizko, da je žaba iahko razumela ljudsko govorico^ »Poglejte, poglejte,« so kričali otroci v prvi vasi. »Race nosijo žabo!«
»Poglejte, poglejte,« so se čudili v drugi vasi: »Kakšen čudež!«
»Poglejte, poglejte,« so kričali ljudje v tretji vasi. »Imenitno! Kdo neki je iznašel to umetnost?«
Žaba ni mogla premagati izkušnjave. — Ljudje morajo vedeti, da je to njena žabina iznajdba. Pozabila je na nevarnost, da ako odpre usta, zleti v globino. Zakričala je na vse grlo:
»To je moj izumi Jaz sem, ki sem ga izumila!« In ko je kriknila, je strmoglavila na zemljo. Race so v strahu zakrakale, ena je celo zletela za žabo, da jo ujame. Ali žaba je, kakor piica, letela na zemljo. V racah je bil strah, da se ne bi poškodovala.
Ker so pa race letele zelo hitro, ln žaba z njimi, žaba ni padla na zemljo tam, kjer je kriknila, temveč mnogo dalje, in sicer že v sosednji vasi. Strmoglavila je naravnost v mlako, ki je bila tam. Race so še videle, kako je pljusknila voda visoko.
To je bila sreča v nesreči žabe Poskakunje. Ljudje v tisti vasi in vsi ostali, niso vedeli odkod je tista žaba in kdo je. Smatrali so jo, kakor vse ostale žabe, za navadno žabo, ki je reg-ljala z njimi v tisti mlaki. Ona jc sicer skušala pripovedovati, odkod je in kako je prišla sem. ali niso je poslušali. »Baha se,« je bilo mnenje vseh.
čudovite živali kenguruji
(Obisk v-zoološkem vrtu.)
Kakor za vsako ljubezen, mora imeti človek tudi za ljubezen do kengurujev za to potrebni čas. Zakaj te šegave živali 60 tako plašne, da se ne dajo božati niti od strežnikov, ki jih že leta in leta krmijo 6 6enom, listjem in z repo, in ki 60 jim mogoče 6 steklenico mleka pomagali do rasti. Pa imajo dovolj povoda, da ne zaupajo človeku. Z zankami in mrežami, 6 kiji in sulicami jih človek lovi po travnatih in grmičastih ravninah Avstralije. Celo tako 60 ljudje kruti do njih, da prirejajo s psi in z avtomobili pravo gonjo na kenguruje, samo da jih jx>bijajo in je zato že več vrst kengurujev izumrlo. Skoraj je ni živali, ki bi bila tako krotka, kot je kenguruj. Kenguruj je poosebljena krotkost; 6e ga puetiš v miru, je pravi pravcati vegetarijanec, ki ne pozna krvoločnosti, čeprav vsebujeta njegovi zadnji nogi tako moč, da treska
pisatelj D. H. Lawren-k nem. li&ta) pripovedo-
z njimi ko s cepci. Angleški ce mi je nekoč (piše dopisnik val, kako je skoraj 3 metre dolgi satneč kenguruj besno butal v lovca in bi ga bil brez dvoma ubil, če bi ga bil zadel v jetra. V nasprotju z okrnjenima sprednjima nožicama, na katerih kakor ohromeli visita peteroprstni tačici, 6ta namreč zadnji dve nogi mogočno razviti. Kakor bati kakega 6troja 6uvajo v sovražnika, kadar se kenguruji branijo. Na zadnjih nogah manjka palec. Zla6ti močno razvit pa )e četrti prst, ki je obdan 6 kopitastim nohtom, a drugi in tretji ftfst sta povsem okrnjena tej čudoviti rodušna zaj
a drugi
Na tej čudoviti živali je vse posebno: |>osebna je dobrodušna zajčja ču
glava z dolgima uhljema
privedli bolnika, pokaže umirajoči Pa6cal 6 prstom na njega in reče: »Glejte 6edaj Jezusa, mojega Boga in Zveličarja pri meni.« To je bilo zadnje sv. obhajilo Pascalovo. Kmalu nato je umrl.
Mislimo si 6edaj, da vstanejo iz groba glavni matematiki 6tarega veka, ki 60 živeli pred Jezusom: Pitagora, Arhimed, Euklid ... Kaj bi ti rekli k oni enačbi in njeni rešitvi? Gotovo bi dvomljivo majali z glavo in ukorili svojega genialnega kolego: »To je vendar kriv račun! Ti zamenjaš neizmernega Boga z bednim zemeljskim črvičkom. To je proti zakonom vsake matematike. To ni rešitev naloge, nego najgorša psovka in zasmeh božjega Veličanstva.«
Tako nekako bi modrovali 6tari pogani, in to — po človeškem računu — povsem pravilno.
Toda za njimi je došel Bog na ta svet" in prinesel 6 6eboj novo algebro, 6 katero je prevrgel vse človeške račune. Eden od osnovnih nastavkov Je-
zusove algebre 6e glaei tako: »Kar koli 6te 6torili kateremu najmanjših mojih bratov, ste storili meni.« Mat. 25, 40. Kot temelj Jezusove matematike je torej postavljena sledeča enačba: Bližnji = Jezu6. Zato 6e je Pascal v 6vojem življenju brez oklevanja poslužil te formule, pa je namesto Jezusa postavil siromašnega bolnika v 6vojo izbo.
Ko bo nekoč nezmotljivi Sodnik začel urejevati in pregledovati človeške račune, bomo slišali, kako bo govoril Pascalu: »Pojdi 6emkai! Prejmi kraljestvo, ki ti je pripravljeno od začetka ker jaz 6em bil
kraljestvo, ki ti je pripravljeno od začetka sveta; ker jaz sem bil lačen, pa 61 me nasitil, žejen sem bil, pa si me napojil, bolan 6em bil, pa 6i me obiskal.« Mat. 25, 35. Torej 6am Bog bo pred vsem 6velom proglasil, da je Pascalova enačba, katere 6e je naučil v Jezusovi algebri, nezmotljivo prava.
Blagor vsakemu, ki se v 6vojem življenju drži te Jezusove enačbe! In tudi mi, ki opravljamo pobožnost prvih petkov, rešujemo to enačbo 6 6vojim delom, zlasti še v ča6u toliko socialnih prepadov, in rešili bomo svet — brez komunizma in proti njemu!
H9_______
Čim je prišel Kužek na cesto, je zagledal gospoda, ki ga ni bil doslej še nikoli videl. Zato je brž sklenil, da ga bo moral zasledovati. Toda tisti gospod se je ustavil na vogalu ceste in je vprašal Kužka:
sebno čuden je pa žilavi, dolgi rep, na katerem 6edi kenguruj kakor na pručici. Večidel 6e kenguruj premika 6kokoma, pri čemer porine 6voie do 100 kg težko telo po 6 m in še več dalje. Zakaj, ta izredna žival zmeraj nekam beži. Cim le kaj zasušlja, pa 6e na vso moč prestraši. Ker ima komaj toliko pameti kakor ovca, kar brezumno skače okoli in si včasih ob plotu razbije glavo.
Kengurujev glas je povsem nemelodičen. Navadno ga 6ploh ni slišati. Le če kenguruja kdo draži ali če meni, da mu kaj grozi, pa na kratko in nejevoljno zakruli, a pri tem 6e prav nič ne spremeni prijazni izraz na njegovem zajčjem obrazku. Kdor opazuje to čudovito bitje, ki ima na prsih prekrižani nožici, ko da bi prosilo pomoči, ga ima od dne do dne rajši. V nekaterih zooloških vrtovih 60 imeli posebne, orjaške kenguruje, ki 60 pa izumrli. Jako zanimivi so »medvedji kenguruji«, ki kakor veverice plezajo po dre-
»Oprostite, gospa, ali imate vžigalice?«
»Kaj?« je zabrbljal Kužek. »Ce imam vžigalice? Seveda, kajpa da jih imam! Prosim, prosim, na razpolago so vam!«
In Kužek je dvignil krilo, pri tem so se pokazale njegove moške hlače in je vzel iz žepa vžigalice!
vesih na Novi Gvineji. Imajo jih v zooloških vrtovih v Sydneyu in Bri6baneyu, v tujini pa navadno brž poginejo.
Nasprotno pa se dozdeva tako znanemu Ben-net-kenguruju iz Tasmanije in rdečkasto-sivemu gorskemu kenguruju iz južne Avstralije naše jx>d-nebje všeč. Znano je, da se mladiči skrivajo v trebušni gubi samice in da jih samica prenaša okoli ko v povojčkih. Tu se mladiči prisesajo in pijejo materino mleko, ali pa iztezajo svoje zadnje nožice iz materine torbice, ki čuječe sedi jx>d kakim grmom kot ganljiva prispodoba nesebičnega materinstva.
Ko je tako izdal svojo preobleko, je postal silno nejevoljen in zato je brž de-jal:	'
»Ali se nisem izvrstno našemil? Stavim, da me ne bi nikdar spoznali!«
Prvi kompasi
šele potem, ko je imel človek iglo magnetnico, jc bila omogočena prosta plovba jx> morju. Vsi jiomorščaki, ki so 6e v starih časih upali na odprto morje, so bili v nevarnosti, da zaidejo in utonejo.
Igla magnetnica je bržkone kitajska iznajdba, ki so jo poznali že leta 121. po Kri6t. roj. Pa je niso uporabljali najprej na morju, ampak v puščavah. Magnetizirano jeklo so vtaknili v košček plute, ki je plaval v plitvi lončeni posodi, ki je bila polna vode. Tako se je 6ama od 6ebe obrnila proti severu. Na Kitajskem in Japonskem so okrog 1. 235. po Kr. r. poznali f>osebne magnetne vozove, ki so jih vozili pred cesarjem, kadar ie šel kam na potovanje. Na takem vozu je stal kipec v obliki genija, čigar roka je zmeraj kazala proti jugu, pa čeprav 6e je voz obračal kamor koli. Igla je seveda tudi pri teh kipcih kazala proti severu, le roka je kazala na jug. V Perziji pa so imeli pločevinasto ribico z vzbočenim trupom, toda z vodoravnimi lavutmi, ki je plavala na vodi. Glava in trup sta ila zmeraj obrnjena v severno-jtižno smer. Kasneje, ko 60 kitajski pomorščaki razširili svojo plovbo do Sundskih otokov in še dalje proti jugu, je postal kompas na ladjah neobhodno polreben. Od Kitajcev so prejeli iglo magnetnico najprej Arabci, odtod pa evropski narodi.
Evropejci so kaj kmalu izpopolnili to napravo. Igla ni nič več plavala, ampak je slonela na vrteči se napravi. Tudi ta naprava, ko ostane kompas navzlic vsakovrstnemu gibanju ladje v vodoravni legi, je že stara. Le jako zastarani kompasi angleškega izvora imajo še na olju ali alkoholu plavajočo, z zaznamovanimi 6tranmi sveta opremljeno magnetnico. Skoraj pri vseh kompasih novejšega izvora igla magnetnica visi in se premika tako kot vetrovnica. Zaradi večje varnosti deluje kar po več magnetnic skupaj v vodoravni legi. Zanesljive naprave za določanje 6trani sveta so bile neobhodno otrebne za evropske plovbe po širnem Oceanu, 'o je Krištof Kolumb odjadral v novi 6vct, jc imel že jako izpopolnjen kompas na ladji.
V novejši dobi, ko so prišle v rabo železne ladje, so 6e morali spremeniti tudi kompasi. Ce so v bližini igle ntagnelnice večje množine železa, vpliva to nanjo, da ne more kazati proti severu. Železna ladja je pa seveda kaj velika zaloga železa. Zato je bilo treba na oba konca kompasa pritrditi priprave za izenačenje, in 6icer precej močne magnete.
Ko 60 pa eel6 začeli na ladjah proizvajati elektriko za razsvetljavo, za Docon stroiev
E1
iS
svojo elektriko za razsvetljavo, za pogon 6trojev itd., pa tudi to ni več zaleglo, 6aj elektrika silno vpliva na magnetno iglo. Zatorej so povsem spremenili prejšnjo obliko kompasa in so iznašli vrteči se kompas. Ta naprava temelji na tem, da 6ili kako telo, ki se jako naglo vrti okrog 6amega sebe, zmeraj v lego, ki je vzporedna z osjo zemlje. Zdaj so skoraj vse velike potniške ladje opremljene z vrtečim se kompasom, ki jih izdelujejo v posebnih tvornicah po vseh državah sveta.
NAROČAJTE »SLOVENCA«
181.
Naenkrat potihne krik in sfokanje. Stražnik je jia-znanil, da se nekdo približuje. Ko se oglasi raz konja znani glas junaškega mladeniča Andreja, ki je bil prejšnje dni s Štefanom skupaj na preži, se mu odpro vrata. Vse umolkne, ko slopi iczdec v sredo oboroženih kmelov na Gradišču z besedami: »Pomirite se, tovariši! Nocoj ni nobene nevamosliU
182.
Nato pa nadaljuje: »Po Štefanovem odhodu sem se pridružil tistim kmetom, ki so se postavili Turkom v bran. Bilo jih je kakih šesi slo Bil sem v njihovem taboru. Ko sem videl, da se približujejo Turki, sem hotel takoj odjahafi, da vam sporočim. A sem počakal, da vidim, ali ga bodo kmeije ustavili ali ne in kam se bo obrnil.
tf/.—S^J5" "uuvu.i •
133.
Dolgo so se branili kmetski skoke ljutega sovražnika so odbili ne bodo prišli naprej. Toda proli strašen vik in krik. Turki so prišli za hrbet. Hipoma se jc sovražnik pomoril vse, kar mu je prišlo pod ni vdalo. Največ se jih je borilo do
zavezniki. Vse na-< . Mislil sem že, da poldnevu se zasliši po ovinkih kmetom polastil tabora in roke ali pa se jim zadnjega diha.
LJUBLJANSKI ATOGRAFI
iaiuaij
Predstave ud delavnikih oo 1« m 18.15, ob ne-delieit in orainmm ob 10.10.14.30. 1M0 1>.3*
Velefilm I	Valafllm I
Hči zelenega gusarja
FoseoGiachetti, Doris Duranti, Camilo Pllotto
kinu matica - tel. 22-41
Zabavna filmska komedija iničiilh IJubavnih »cen in ljubosumnosti
HIŠA. OREHA
Assia Noriš, Amedeo Nazzari. Umberto Mel-nati, Alida Valli kino sloc1a - tel. 27-30
Čudna pota ljubezni prikazuje lilm ČE BI BIL POSTEN... V gl. vlogah: Viltorio de Sica, Mer a Merca-der itd. kinu unio « . tel. 22-31
Šport
Tekoči dogodki
| Službe B
Dobe:
Služkinja
za samostojno kuho In vsa hlSna dela, sprejme takoj tričlanska družina. Naslov: Bethovnova ul. 18-IV. vrata 20.	b
Pošteno kuharico
popolnoma samostojno, ki bi opravljala tudi druga hlsna dela, sprejme Štiričlanska trgovska družina v Ljubljani. Plača dobra. Ponudbo na upr. »Slov.« pod »Popolnoma zanesljiva« 3413.	b
Dance bodo začeli v Rimu z mednarodnim boksarskim trobojem, ki bo trajal od 4. do 7. junija. Udeležila 6e ga bodo amaterska predstavništva Italije, Nemčije in Madžarske. Prireditev bo v Kimu v velikem stadionu 6tranke. Istočasno 6e bodo sestali v Rimu predstavniki evropskih boksarskih zvez, ki se bodo udeležili izrednega kongresa svoje mednarodne zveze (F. I. B. A.).
V	Milanu pripravljajo veliko teniško prireditev za rimski pokal. Tokrat bo na sporedu srečanje med nemškimi in italijanskimi igralci. Za i6ti pokal 6e bodo kosali tudi v Zagrebu, kjer bo gostovala madžarska državna reprezentanca. Po krajšem odmoru bodo v nedeljo nastopili 6pet nogometaši v mednarodni areni. Hrvatsko nogometno predstavništvo bo odpotovalo v Bratislavo, kjer bo igralo proti izbrani enajstorici Slovaške.
V	državnem nogometnem prvenstvu bo v nedeljo 7. t. m. na vrsti 29. kolo, ki bo tem zanimivejše, ker bo predzadnje. Moštva prvega razreda bodo nastopila takole:
Bologna: Bologna — Fiorentina.
Napoli: Napoli — Juventus.
Modena: Modena — Genova.
Livorno: Livorno — Roma.
Milano: Ambrcsiana — Milano.
Roma: Lazio — Atalanta.
Genova: Liguria — Venezia.
Torino: Torino — Triestina.
Šport v kratkem
Taddia, italijanski državni prvak v metanju kladiva, je izboljšal pri treningu svoj lastni rekord. Uspelo mu je nekaj izbornih metov, med katerimi je dosegel najdaljšo znamko 53.13 m. Taddia je izjavil, da se pripravlja na oficielno rušenje lastnega rekorda.
Na boksarski troboj v Rimu bodo poslali Madžari 9 najuspešnejših amaterjev. O Nemcih smo že poročali, da se pripravljajo v Porečah pri Vrbskem jezeru Začetek tekmovanja, katerega se bodo udeležili poleg Madžarov in Nemcev še Italijani, bo na Telovo.
Na Kalemegdanu v Belgradu 60 nastopili v nedeljo madžarski prvaki v tenisu, in tekmovali med seboj za povabljene goste, med katerimi je bila večina nemških vojakov. Največ pohvale je žel Asboth, katerega smatrajo trenutno za najmočnejšega igralca tenisa v Evropi.
Dr, Karel Diem, ki je spremljal nemške nogometaše na potovanju v Turčijo, je izjavil v Belgradu časnikarjem, da so ga tudi Turki povabili, da jim predava o rezultatih najnovejših izkopavanj v Olimpiji. Popularni ravnatelj mednarodnega olimpijskega instituta bo ostal v Turčiji le nekaj dni, za tem pa se bo spet vrnil z igralci Wackerja.
Nov portugalski rekord v plavanju na 100 m hrbtno je postavil Mario Simas. Na tekmi 6 Iran-C06kimi plavači je preplaval 100 m hrbtno v 1:09.
V tekmovanju za Tshammerjev pokal je bilo precej pomembno srečanje med dunajskima kluboma WAC in Au6trio. Ta je izgubila s 7:1 in 6 tem izpadla iz nadaljnega tekmovanja. Ostali izidi so bili: Dunajski športni klub — Wacker 3:2, Rapid — Vienna 7:3, WAC — Austria 7:1.
Argentinija — Uruguay 4 :1. V Buenos-Airesu so igrali meddržavno nogometno tekmo, na kateri so Argentinci premagali enajstorico Uruguaya z izidom 4 :1.
Flandrijske plavačice so se kosale s Parižan-kami in ;ih premagale s pičlo razliko 63:61. Nastopila je tudi svetovna rekorderka Fermande Garoen, ki je dosegla na 100 m prosto 1:14.6, na 400 m pa 6:05.5 min.
Sodar
dobro lzvežban, praktičen ln posten, dobi službo proti dobri plači. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vinska trgovina« 3390.	b
Služkinjo
za vsa hlsna dela lSSem. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 3407,	b
Postrežnico
od 7. do 16. ure, sprejme takoj tričlanska družina. Groliarjeva 3, priti. b
Za takojšen nastop
iščemo dobro, samostojno prodajalko, zmožno Italijanščine. Ponudbo na upr. »Slov.« pod »Večletna izpričevala« St. 3388. b
Gospodinjsko pomočnico
rabim s 15. junijem. Po, Stenost predpogoj. Naslov v upr. »Slov.« 3306. b

Služkinjo
pošteno, za hlsna dela, katera zna pomolztl kravo, sprejmem takoj. — MUller, Janševa 15, Ljubljana.	b
Razno pohištvo
poceni proda, t ampetova ul. 13 (Trnovo).	1
Za »Samokuhalnik« |
naj se zanimajo gospodinje, katero žele hraniti kurjavo ln čas. Enostavno In poceni. Dobi se: Franc Kcrnjak, Tržaška e. 92.
Pisalni stroj
amerlkanskl ln nemški, skoro nov, proda »Torpedo«, Miklošičeva c. 18.
Spalnica
polltlrana na orehovo korenino, se proda. Mizarstvo Hafner, Ljubljana, Podutiška 59 (So v mestu)
Več spalnic
dobro ohranjenih, ena skoraj nova, kuhinjske kredence, češnjevo pisalno mizo, krojaško pupe, dva Izvrstna gramofona s ploščami, proda: Trgovina »Ogled«, Mestni trg St. z. vhod skozi vežo. 6
Hladilno omarico
majhno, praktično za gospodinjstvo, prodam. Ivo Stembal, Vegova ulica 8 (pritličje, dvorišče, lavo).
• Nove rjuhe
kapne, blazine In mofiko belo platneno obleko za 20 letnega mladeniča, prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 3401.	1
1 Službi B
tttcio:
Knjigovodja
s 18 letno prakso, z zadostnim znanjem italijanščino ter s pcrfektnlm znanjem nemščine, francoščine tn angleščine — lSče kakršne koli zaposlitve, ker Je zaradi opustitve firme brez vsakega zaslužka. Sprejme tudi tnstrukclje, sploh vsako delo, le da bi se preživel. Ponudbo na upravo »Slovonca« tod »Vesten In sposoben« St. 3288.	a
Mlad mizarski pomočnik
Išče službo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Zelo priden« St. 3402.	a
Mesto postrežnice iščem
od 3. uro popoldne daljo. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 3397.	a
!'. 1 J (J □ 11 M
Motorno kolo
DKW, lOOccm, prodam. Beethovnova 9, hišnik.
Nove triciklje
močno konstrukcijo, nosilnost do 500 kg. Izdeluje mehanik F. Ambrož, Blel-weisova 71,

Robidovo listje
mallnovo ln od rdečih Jagod, kupuje: Drogerija Kane, Židovska ul.
Predivo
vsako količino, kupim po najvišji dnevni ceni. 2i-ma, Jager, Sv. Petra c. 7.
Globok voziček
kupim. Grudnovo nabrežje 21.	k
Barvanje
usnjenih Izdelkov s spe-clelno barvo na brlzgal-nlk. - Barve ln aceton: Efaks, Napoleonov trg.
B Sobe ■
Oddalo:
Dve prazni sobi
v okolici Ljubljane prt postaji, takoj oddamo. — Polzve se pri Oblak, Poljanska cesta 27.	s
Poštena postrežnica
za jutranje delo, dobi sobo. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 3295.	«

Parcelo ali njivo
v Ljubljani, Južni del, kupim. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »50.000 gotovine« 3410.	p
Prodam ali zamenjam
hišo, trgovino, gostilno, ln trafiko, za vilo v Ljubljani. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 33S0. m
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovenca« 1
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je dne 18. maja 1942 umrla v Mariboru naša ljuba mama, stara mama in tašča, gospa
Alojzija Vreča roj. Špirk
vdova po nadučiteljn
Pokopana je v rodbinski grobnici na pokopališču v Negovi. Spala to, Maribor, dne 30. maja 1942.
Oton in Maks, sinova - in ostalo sorodstvo.
Zahvala
Vsem, ki soi so ob bridki izgubi našega dobrega očeta in starega očeta, gospoda
Roberta Mallanda
z nami sočustvovali, mu poklonili vence in cvetje ter spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Naša posebna zahvala pa naj velia preč. duhovščini, gg. zdravnikom Šlajmerjevega doma, ki so mu lajšali trpljenje poslednjih trenutkov, tvrdki E. Je-ras in drug. Društvu trgovskih zastopnikov ter vsem, ki so nam v težkih urah stali ob strani ter na kakršen koli način počastili spomin blagega pokojnika. Bog povrni vsem!
Albina W a 11 a n d, otroci in ostali sorodniki.
Zorman:
Bratca izpod Zaplate
»Se mi je zdelo,« ga pozdravi pri vratih.
»Kaj pa da te tako dolgo ni?«
»Samo še z« kake pol mre je,« se oglasi iz sobe gospod Gorjanc. »To bo kar brž,« doda gospa Gorjančeva, ki večere navadno presedi v naslonjaču, drži odprto knjigo v roki pa — dremlje.
»V pol ure,« se nedolžno zasmeje Mihec.
»Ti pojdi spet; bom pa jaz naprej.«
»Saj bi še lahko,« odgovori Mihec.
»Sem pustil vrata na stopnišče kar odprta,« ga potisne brat skozi vrata, da Mihec vošči lahko noč že s stopnišča.
»Na tale pisma bi jutri rad poslal odgovore,« se nekaKo opravičuje gospod Gorjanc^ a A'Ie.š že sedi in čaka narekovanja. Potem pa prsti potiskajo, da jih trgovec s svojimi mislimi in besedami komaj dohaja. — —
»Lahko noč,« hoče Aleš oditi, ko končata.
»Počakaj še malo,« se predrami gospa, vstane in vzame iz omare kos kruha in nekaj sladkorčkov. »Kar ugriznil«
Aleš stegne roko, pa jo brž umakne, ko zapazi, da je ura že precej čez polnoči.
»Hvala. Oprostite... Ne bom...«
»Kolikor vem. nisi sit,« je užaljena gospa.
»Toda polnoči je že.«
»Si še bolj lačen Le daj, Ne pusti se prositi.«
»Prvi petek je. Mama —«
»Pa kaj zato. Saj 6i tudi na prvi petek lačen.«
»Tak ne sili ga, no. K zadostilnemur obhajilu bosta šla z Mihcem,« gospod prehiti gospo,
ki bi še naprej pregovarjala, »še en kos odreži za Mihe« pa s seboj naj vzame, da bosta imela za jutri; se pravi za danes, ko je že polnoči.«
»Prosim,« počaka Aleš, ze zalivali, poslovi in odhiti na stopnišče pa no stopnicah v tretje nadstropje, kjer ga čaka Mihec.
»Ključa nisi imel s seboj, sem te pa počakal, da ne bi zvonil.«
»Kruha sem dobil. Dva kosa.«
»Pa si že jedel?« ie Mihec v skrbeh.
»Ne. Saj je že polnoči in prvi petek.«
»Zato pa,« odleže bratcu. »Si bral prej pismo od doma?« vpraša, ko zapira vrata. »Jaz sem ga tudi,« šepeta v kuhihnji. »Kako mama pišejo:
... posebno prvih petkov nikar ne pozabita, ko škof tako zlo prporočajo...« bere Mihec. »Aleš, meni 6e zdi, kot bi bil doma pri mami.«
»Molila še nisva.«
Poklekneta in kratko molita.
»In kako lepo nama je Francka napisala. Najbrž ji je Četa malo pomagal. Ali pa precej. Saj Francka je šele pet let stara. Seveda, pred Svečnico ima god in rojstni dan. Samo velike črke šele zna. Tiskane. Jo je najbrž Janfek učil, ko je zmeraj pravil, da bo za učitelja. Poglej,« prinese pismo Alešu in mu kaže nerodne Franckine črke.
TUDIJAZ BVAJRADA SPET VIDELA MARIJOPROSIM DABIKAJ KMALUDOMOV MOGLAFR ANČKA.
»Spat pojdiva, da bova zjutraj moglo vstati,« priganja Aleš in pripravlja budilko, da bi ob šestih pozvonila. Postavi si jo kolikor mo-coče blizu ušes. da bi je ne preslišal. Pa jo kljub temu velikokrat. Mihec pa še ceilo.
»Če ne bom hotel, kar povej: Prvi petek je. Saj veš, kaj je mama pisala.«
»Ti, Aleš, gospod Gorjanc ie pa dober človek. Se ti ne zdi?« sprašuje Minec že pod odejo v temi.
»Saj tudi gospa ni napačna.«
»Jaz sem mn razkladal o prvih petkih, pa je rekel, da bo šel tudi sam v cerkev.«
»Ti si mu pravil]?«
»Seveda. — Ti, mama bo pa nocoj kaj malo spala ali pa sploh spat ne bo šla, ko mora tako daleč, da bo mogla biti pri obhajilu. Ko bi bila pri nama. Mama pa atej in oča in vsi...«
»Moliva zanje. Pa zaspiva,« komaj še odgovarja Aleš.
»Tako kot naju je mama naučila: Z božjim križem se pokrižam, z Jezusovimi ranami so ogrnem, pod Marijinim plaščem pa zaspim, dušo pa nebeškemu Očetu izročim. — Aleš. kaj boš ti iutri prav posebej prosil pri obhajilu?«
Toda Aleš že spi Matematična naloga ga
je dodobra zdelala. Pa tipkanje tudi.
•
Ob šestih zaropota budilka. Aleš seže z roko v temo, da ustavi njen ropot. Hoče poklicati Mihca, a ta se že oglasi: »Dobro jutro!«
Iz cerkve grede vidita za durmi klečati gospoda Gorjanca.
»Saj je rekel, da bo šel,« ves vesel hiti Mihec še skoraj med vrati. Aleš pa misli na mamo, ki jima je pisala cisto po domače pa tako iskreno: ... le redkokdej moremo k Maš pa k Obhajil...
... pejta vedva velikat... deb tud naš ludje usi Jezusa lubil pa Mater Božjo saj brez Boga namormo neč... posebno prvih petkov nkar ne pozabita ...	Konee.
Za Ljudsko tiskarno v Liubliani: Jože Kramar«
Izdajatelj: ini Jože Sodil
Urednik: Viktor Cenčič