GRADBEN VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJE IN TEHNIKOV SLOVENIJE G radn ja nadvoza 4-3 na A C D IVAČ A K O Z IN A A vto ce s ta Š E N TILJ - P esn ica Franc ČAČOVIČ Lektor: Alenka RAIČ-BLAŽIČ Tehnični urednik: Danijel TUDJINA Uredniški odbor: Sergej BUBNOV mag. Gojmir ČERNE prof. dr. Miha TOMAŽEVIČ dr. Ivan JECELJ Andrej KOMEL Stane PAVLIN dr. Franci STEINMAN Tisk: TISKARNA TONE TOMŠIČ d.d. v LJUBLJANI Revijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Karlovška c. 3, telefon/faks: 061/221-587, ob finančni pomoči Mi­ nistrstva za znanost in tehnologijo, Gradbenega inštituta ZRMK, Zavoda za gradbeništvo Slovenije, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Univerze v Ljubljani ter Fakultete za gradbeništvo, Univerze v Mariboru. Tiska Tiskarna Tone Tomšič d.d., Ljubljana. Letno izide 12 številk. Individualni naročniki plačajo letno naročnino v višini 2.600 SIT, študentje in upokojenci 1.300 SIT. Gospodarske organizacije in podjetja plačajo letno naročnino za 1 izvod revije 32.000 SIT. Naročnina za naročnike v tujini znaša 100US$. Po mnenju Ministrstva RS za kulturo je v ceno vključen 5% prometni davek. Žiro račun se nahaja pri Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Enota Ljubljana, številka: 50101-678-47602. GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE UDK-UDC 05:625;ISSN 0017-2774 LJUBLJANA, JUNIJ,JULIJ,AVGUST 1997 LETNIK XXXXVI STR.: 1 4 5 -2 5 2 V S E B I N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave - Articles, studies, Ivan ZIDAR: Proceedings____________________________________ SCT VČERAJ-DANES-JUTRI, Pol stoletja izkušenj v gradbeništvu................................................................................................ 146 SCT Yesterday, Today and tommorow, Half a century of construction experience Alojz SEVER: KAKOVOST - ZAVEZA POSLOVNEGA USPEHA...................................................................................................................................154 Quality - Assured by Business Management Andrej KERIN: CERTIFIKAT ISO 9001 IN ORGANIZACIJA PROJEKTA OBVLADOVANJA KAKOVOSTI V SCT.................................................156 Certificate ISO 9001 and organisation of Total Quality Management - project in the SOT - corporation Drago GOSTIŠA: TEHNOLOGIJA IN STROJNA OPREMA ZA ZEMELJSKA DELA..........................................................................................................164 Technology and Mechanical Equipment for Earthworks Mitja KOREN: SISTEM ODVODNJE SEVERNE OBVOZNE CESTE IN KANALA 1.0 V LJUBLJANI..................................................................... 168 Northern Ring Road and Canal 1.0 Drainage System in Ljubljana Feliks PODGORŠEK: OBNOVLJENA TOVARNA ASFALTA V ČRNUČAH.......................................................................................................................... 174 Renovated Asphalt Plant in Črnuče Janez PROSEN, Aleksander LJUBIČ: METODA ZA DOLOČANJE STOPNJE TVORJENJA KOLESNIC NA JEDRIH IZ BITUMENSKIH OBRABNO-ZAPORNIH PLASTI............................................................................................................................................................183 Method of Determination of Wheel-Tracking Rates on Bituminous Wearing Courses Živko KAJDIŽ, Harun HOZO: PROJEKT VIADUKTOV MALENCE 4-1M IN 4-2M............................................................................................................................186 Malence Viaducts Project Drago DVANAJŠČAK: VODNI PREDOR SAN DANIELE........................................................................................................................................................ 196 San Daniele Water Tunnel Andrej SEVER: SANACIJA OBJEKTOV V MOSKVI - Kompleks Trehprudnih pereulok 7 -9 ............................................................................... 206 Renovation of Buildings in Moscow - Complex Trehprudnih pereulok 7-9 Daniel HALAS: STANOVANJSKI IN POSLOVNI OBJEKTI V MOSKVI.................................................................................................................... 211 Apartment and Business Buildings in Moscow Daniel HALAS: PROJEKT COMiD JAKUTSK............................................................................................................................................................. 213 Project COMiD Jakutsk Janez BIZJAK: ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI VARJENJA V SCT STROJEGRADNJI ...................................................................................... 215 Assurance of Welding Quality at SCT Strojegradnja Franc GRIS: MOBILNE DROBILNO-SEJALNE STROJNE LIN IJE...... ,............................................................................................................... 225 Mobile Crushing and Screening Plant Janez BOŽIČ, Matjaž MARUSSIG: RAZVOJ INFORMACIJSKIH SISTEMOV V SCT.............................................................................................................................. 231 Development of Informations Systems in SCT ~ ; ” TT “ Zavod za gradbeništvo Slovenije, Vladimir GUMILAR: Dimičeva 12___________________________ ZNAKI KAKOVOSTI V GRADITELJSTVU...........................................................................................................................................239 Quality Marks in Civil engineering ---------------------------------------------------------------------- Poročila Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani - Proceedings of the Departm ent of civil Engineering and Geodesy University in L jubljana Jože PANJAN: ------------------------------------------------------ MERITVE VELIKOSTI SUSPENDIRANIH DELCEV PRI ČIŠČENJU KOMUNALNIH V O D .........................................................243 Measurements of suspended particles’ size in the process of municipal wastewater treatment Pol stoletja izkušenj v gradbeništvu Half a century of construction ex­ perience Tradicija, obogatena z izkušnjam i, ter znanje ljudi z m ladostniškim poletom sta temeljni odliki delniške družbe SCT Ljubljana, ki je največje in najuspešnejše gradbeno podjetje v Sloveniji. Slovensko gradbeništvo zadnje polovice stoletja je tesno povezano z imenom SCT. Skrivnost uspešnosti, ki jo escetejevci dokazujemo na najzahtevnejših pro jektih doma in v tujin i, je v treh besedah, ki nas sprem lja jo že ves čas: znamo, hočemo in zmoremo. “Ni sramota, če nič ne znaš; sramota je, če se nočeš n ičesar naučiti," pravi rim ski pregovor. Veliko smo se naučili in vse naše znanje s strokovno preudarnostjo nudim o vsakom ur, ki ga potrebuje. Naši, doma in po svetu priznani strokovnjaki v svoje vsakodnevno delo vpletajo lastno znanje, obogateno z najnovejšimi tehnološkim i rešitvami. Pet desetletij gradbeniških izkušenj v dom ovini in na treh kontinentih sveta in več deset tisoč izvedenih pro jektov so reference, s katerimi se lahko pohvali le redko gradbeno podjetje. Tradition, enriched by the experience and knowledge of people with youthfu l drive are the basic features of SCT Ljubljana jo in t-s tock company, the largest and most successful construction company in Slovenia. For the last fifty years, the Slovene construction industry has been closely linked to the name SCT. The secret of the success of SCT in even the most dem anding pro jects at home and abroad lies in the fo llow ing words, which are always with us: we know how, we want to and we can. "There’s no shame in knowing nothing; shame is not wanting to learn anyth ing ,” goes an old Latin proverb. We have learned a lot, and we offer our knowledge and professional prudence to anyone who needs it. Our nationally and internationally recognised experts combine their own knowledge with the latest technological solutions in their daily work. Fifty years of building experience at home and in three continents, and more than ten thousand projects completed provide references which few construction com panies can match. Avtor: Predhodniki današnjega SCT so številna podjetja, ki so se v začetku osemdesetih let združevala v največje slovensko gradbeno podjetje. Največja med njimi so bila Slovenija ceste, Tehnika in Obnova. Gradbeno podjetje za ceste LRS je bilo ustanovljeno 28. januarja 1947 z odločbo izvršnega sveta LRS. Leta 1953 se je preimenovalo v splošno gradbeneno podjetje Slovenija ceste ter hkrati svojo dejavnost razširilo tudi na področje visokih gradenj. Delovna organizacija je v petdesetih letih gradila avtocesto bratstva in enotnosti Ljubljana- Zagreb, v začetku šestdesetih let pa ljubljansko prometno vozlišče in odsek avtoceste Naklo-Ljubelj. Leta 1963 je zgradila Aerodrom Ljubljana na Brniku ter leta 1965 letališča v Splitu, Zadru in Pulju. V drugi polovici šestdesetih let se je usmerila tudi na tuje trge, zlasti v ZR Nemčijo, ter od leta 1966 v Libijo (avtocesta Marble Arch-Benghazi, aerodromska cesta v Tripoliju, banka in bolnica v Agedabiji) in Irak (ceste Kut-Tisain in Nasir Nassirija). V sedemdesetih letih je podjetje zgradilo polovično avtocesto Hoče-Arja vas, ankaransko križišče, obnovilo ljubljansko letališče in zgradilo mariborsko letališče ter hotelski kompleks Bernardin v Portorožu. Delovna organizacija GP Tehnika je bila ustanovljena z odločbo vlade LRS št. III. 522, 11. aprila 1947 kot splošno stavbno podjetje s sedežem na Vošnjakovi 6 v Ljubljani. Od ustanovitve je bila osnovna dejavnost Tehnike visoke gradnje na območju Ljubljane in okolice. V letu 1964 so ustanovili strojni park in štiri gradbene obrate: zemeljska in betonska dela, opažarstvo, zidarski ter železokrivski obrat. Tehnika je začela graditi v tujini že leta 1965, predvsem v tedanji Nemški demokratični republiki (perutninska farma Mökeren, svinjerejska farma Eberswalde), ZR Nemčiji (Center Siemens v Feldefingu, te lefonska centrala v Friesingu) in Iraku (KOL 6). Najpomembnejše zgradbe, ki jih je zgradila Tehnika, so zgradba slovenskega parlamenta, univerzitetni klinični center, RTV Slovenija, poslovni center na Trgu republike (LB in TR 3), kopališče Tivoli, hotel Lev, industrijski objekti Leka, Cementarna Trbovlje, hotel Kompas na Bledu in še številne druge. Mestno gradbeno adaptacijsko pod je tje Obnova je bilo ustanovljeno z odločbo organa mesta Ljubljana 30. decem bra 1947. Prvi poslovni prostori pod je tja so bili na Šmartinski cesti, leta 1953 pa so kupili prvi kamion in žerjav. Istega leta se je podjetje preimenovalo v gradbeno podjetje Obnova in od opravljanja adaptacij prešlo na enostavne, nato pa na vedno bolj zapletene gradnje. Leta 1959 so ustanovili lasten projektivni biro, leta 1960 pa so začeli industrijsko stanovanjsko gradnjo in leta 1965 izdelavo betonskih elementov po sistemu “Jugom ont” . Do leta 1972 so razvili težko- panelni sistem gradnje, s katerim so zgradili več kot 2000 stanovanj, leta 1975 pa so razvili še proizvodnjo in začeli montažo arm iranobetonskih industrijskih hal. V letu 1963 so začeli graditi tudi turistične objekte ob morju, v letu 1967 pa so začeli tudi z deli v tu jin i, največ v obeh tedanjih Nemčijah. V Münchnu so ustanovili predstavništvo in firmo. The predecessors of the present SCT are the numerous companies which merged at the beginning of the eighties to form the largest Slovene construction company. The largest of these were Slovenija ceste, Tehnika and Obnova. Gradbeno pod je tje za ceste LRS (Roads Company of the People’s Republic of Slovenia) was founded on 28th January 1947 under a decision of the Executive Council of the LRS. In 1953 it was renamed the Splošno gradbeno podjetje Slovenija cesta (Slovenia Roads General Construction Company), and at the same time it expanded its activities to building construction. In the fifties, the working organisation built the Highway of Brotherhood and Unity from Ljubljana to Zagreb, and at the beginning of the sixties the Ljubljana bypass and the motorway section from Naklo to Ljubelj. In 1963, we built Ljubljana airport at Brnik, followed in 1965 by a irports in Split, Zadar and Pula, all in Croatia. In the late sixties, SCT moved into fore ign markets, especia lly West Germany, and from 1966 on also in Libya (motorway from Marble Arch to Benghazi, the a irport road in Tripoli, banks and hospitals in Agedabi) and Iraq (Kut - Tisain and Nasir Nassirah roads). In the seventies, the company constructed half of the Hoče - Arja vas motorway and the Ankaran crossroads, renovated the Ljubljana a irport and built Maribor a irport and the Bernardin hotel com plex in Portorož. The GP Tehnika com pany was founded by decree no. II). 552 of the governm ent of the LRS on 11th April 1947 as a general build ing com pany with its principal office at Vošnjakova 6 in Ljubljana. From its founding, the core activity of Tehnika was building construction in L jubljana and its surroundings. In 1964, they founded a machine park and four construction departm ents : earth and concrete work, carpentry and form work, masonry and concrete reinforcem ent . Tehnika began foreign construction in 1965, primarily in the then East Germany (poultry farm at Mökeren, pig farm at Eberswald), West Germany (Siemens Centre in Feldefing, telephone exchange in Friesing) and Iraq (KOL6). The most important buildings constructed by Tehnika include the Slovene Parliament buildings, the University Clinical Centre, RTV Slovenia, the Trg Republike Commercial Centre (LB and TR 3), Tivoli Swimming Pool, Hotel Lev, the Lek Factory, the Trbovlje Cement Works, Hotel Kompas in Bled and many others. The City building and reconstruction company Obnova was founded by a decree of the city of Ljubljana on 30th December 1947. The company’s initial premises were on Šmartinska cesta, while in 1953 they bought their first truck and crane. In the same year, the com pany was renamed Gradbeno Podjetje Obnova ( Building Company Obnova (Renovation)), and from reconstruction they moved into sim ple and later more complex construction work. In 1959, their own pro ject design bureau was founded, and in 1960 they began industrial housing construction, followed in 1965 by the production of concrete elements under the “Jugomont" system. By 1972, they had developed OSEMDESETA IN DEVETDESETA LETA Prvi procesi združevanja so se začeli v letu 1964, ko so se Obnovi priključili GP Graditelj in GP Domžale. Leta 1965 je bila GP Obnova pobudnik za ustanovitev združenega podjetja GIPOSS, ki je delovalo do osem desetih let. V letu 1982 sta se združili pod je tji S lovenija ceste in Tehnika, v letu 1983 pa se jima je pridružila še Obnova, h kateri se je pred tem priključila še Agroobnova. Združeno podjetje je imelo leta 1983 zaposlenih več kot 8000 delavcev. SCT je v polstoletni zgodovini doživlja l vzpone in padce ter previharil številne viharje. Zgodnja osemdeseta leta so bila za gradbenike res izjemno uspešna. To je bil čas velikih gradbenih projektov na dom ačem, predvsem pa na tujih trgih, kjer je bila dnevna realizacija samo na največjem projektu v povprečju milijon ameriških dolarjev. Obdobje sredine osemdesetih let je značilno po velikih projektih, ki jih je SCT gradil v tujini, predvsem v Iraku, A lžiriji in drugih državah B ližnjega vzhoda. To je bilo tudi obdobje, ko je SCT zaposloval največ (več kot 11.000) delavcev. Konec osemdesetih in začetek devetdesetih let je značilen po naglem zmanjševanju obsega gradbenih del, predvsem na Bližnjem vzhodu, pa tudi doma. Po osam osvojitvi Slovenije se je gradbeni trg še bolj zožil. To je zahtevalo tem eljito prestrukturiranje SCT, ki se je leta 1992 preoblikoval v delniško družbo v družbeni lasti. Poleg m atične delniške družbe je bilo ustanovljenih še devetindvajset hčerinskih družb. Agencija Republike Slovenije za prestrukturiran je in privatizacijo je v začetku jun ija 1997 izdala prvo soglasje in odločbo o lastninskem preoblikovanju SCT d.d. Ljubljana. S tem je Agencija prižgala zeleno luč za lastninjenje največjega slovenskega gradbenega podjetja. Nominalna vrednost osnovnega (nominiranega) kapita la podjetja je 2.579.150.000 SIT. Za navedeno višino bo podjetje izdalo 506.070 delnic, ki jih bo po vpisu preoblikovanja pod je tja v sodni register nadom estilo z delnicami z nominalno vrednostjo ene delnice v višini 5.000 SIT. Za zavarovanje pravic upravičencem iz denacionalizacijskih postopkov bo pod je tje začasno preneslo 9.760 delnic na Sklad RS za razvoj. Ocenjena vrednost podjetja je 3.865.719.000 SIT. Sprejet je bil program lastninskega preoblikovanja pod je tja SCT d.d., ki predvideva način lastninskega preoblikovanja. SCT se bo lastninil z interno razdelitvijo delnic v višini 20 odstotkov družbenega kapitala (101.214 deln ic - "navadne de ln ice ” , prodajna cena delnice je 7.494 SIT) in notranjim odkupom v višini 40 odstotkov družbenega kapitala (202.426 navadnih delnic). Po deset odstotkov družbenega kapitala bo prenesenih v obliki navadnih delnic na pokojninski in na odškodninski sklad, dvajset odstotkov pa na Sklad RS za razvoj. VIA VITAE - CESTE ŽIVLJENJA SCT je v preteklega pol stoletja zgradil vse pomembnejše cestne povezave v Sloveniji: avtoceste med Ljubljano a heavy-panel system of construction with which they built more than 2000 flats. In 1975, they developed the production and began the installation of reinforced concrete industria l bu ild ings. In 1963, they began building tourist facilities at the seaside, while in 1967 they began operations abroad, mostly in the two Germanies. A representative office and subsidiary were established in Munich. THE EIGHTIES AND NINETIES The first mergers took place in 1964, when Obnova was combined with GP Graditelj and GP Domžale. In 1965, GP Obnova was the prime mover behind the establishm ent of the merged com pany GIPOSS, which operated until the 1980s. In 1982, the Slovenija Ceste and Tehnika com panies joined, followed by Obnova in 1983, which had already absorbed Agroobnova. In 1983, the merged com pany had more than 8000 employees. In the fifty years of its existence, SOT has experienced many up and downs, and has weathered numerous storms. For builders, the early eighties were extremely successful. This was a time of m ajor construction projects in Slovenia and particularly abroad, where daily turnover averaged a m illion US dollars just for major pro jects. The middle of the eighties was marked by major projects built by SCT abroad, primarily in Iraq, A lgeria and other Middle Eastern countries. This period also saw the peak em ploym ent levels for SCT (more than 11,000 employees). The end of the eighties and beginning of the nineties were marked by a rapid decline in the extent of building projects, particu larly in the Middle East, but also at home. After Slovene independence, the building market contracted even further. This required a fundamental restructuring of SCT, which was transformed in 1992 into a jo in t-s tock state owned company. In addition to the m other company, 29 subsidiaries were also founded. The Agency of the Republic of Slovenia for Restructuring and Privatisation issued the firs t consent and the decree on the ownership transform ation of SCT d.d. Ljubljana at the beginning of June 1997. In so doing, the Agency gave the green light to the ownership transformation of Slovenia’s largest construction company. The nominal value of the original capital of the company is SIT 2,579,150,000. The company will issue 506,070 shares for this amount which, after the inscription of the reformation of the company in the court register, will be replaced by shares with a nominal value of SIT 5,000 each. In order to protect the rights of entitlement- holders within the denationalisation procedure, the company will tem porarily transfer 9,760 shares to the RS Development Fund. The estim ated value of the company is SIT 3,865,719,000. An ownership transform ation program m e for SCT d.d. has been adopted, estab lish ing the m ethod of ownership transformation. SCT will undergo ownership transformation in Celjem, ljubljanske avtocestne obvoznice, mariborsko hitro cesto, odseke avtoceste med Ljubljano in Zagrebom, mejni prehod Šentilj in nadaljnjo avtocestno povezavo proti Mariboru ter avtocesto od karavanškega predora do Vrbe, pa tudi enega najzahtevnejših predorov doslej, predor pod Karavankami, štiri predore na avtocesti proti Zagrebu in vodni predor v Kopru. Prve izkušnje pri gradnji avtocest v Sloveniji smo začeli pridobivati v letu 1969 z gradnjo avtoceste Vrhnika-Postojna, ki je b ila prva prava avtocesta pri nas. Z gradnjo avtocestnih odsekov, ki so bili zgrajeni od takrat do danes, so se izkušnje bogatile. Pa ne le z gradnjo na trasah, kjer je bilo izkopanih nekaj sto milijonov kubičnih metrov materialov in položenega več m ilijonov ton asfalta. Tudi z gradnjo mostov, viaduktov, predorov, nadvozov in podvozov. Zato ni naključje, da smo bili eden od pobudnikov in sosnovalcev nacionalnega programa gradnje avtocest v Sloveniji. Z vso odgovornostjo smo se lotili priprav, od projektiranja do ponudb, in v izjemno ostri mednarodni konkurenci pridob ili polovico do sedaj oddanih del nacionalnega programa. Na svobodnem trgu je konkurenca povsem normalen pojav. Mi se z mednarodno konkurenco spopadam o že več kot tri desetletja, predvsem pri nastopanju na projektih v tujini, na treh kontinentih sveta. Logično je, da slovenski gradbeniki tudi pri gradnji slovenskih avtocest usklajujem o svojo dejavnost in ponudbe, saj že več desetletij pogosto nastopam o skupaj pri različnih projektih doma in v tu jin i. Konkurenca tujih podjetij je velika, a tudi dokaj raznolika. Ponudbe italijanskih podjetij so ve liko ugodnejše od denimo avstrijskih ali nemških, ki so prim erljive z našimi in najpogosteje še manj ugodne. Vendar menim, da domača podjetja in slovenski narod ne smemo dovoliti, da bi nam ceste gradili tujci. Povsod po svetu gospodarsko krizo rešujejo z javnimi deli. Predvsem ne gre pozabiti, da ima izvajanje investic ijskih del m ultiplikativni gospodarski učinek. G radbeništvo potegne za sabo tretjino gospodarstva in SCT vključuje kot kooperante v delo številna slovenska podjetja. Slovenski gradbinci smo si nabrali veliko izkušenj ne samo doma, ampak tudi v tu jin i, kjer ne zaostajam o za Nemci, Italijani, Francozi, afriškimi ali azijskimi podjetji. Na tujih trgih smo konkurirali, čeprav nismo pridobiva li del pod enakimi pogoji kot drugi. Italijanska podjetja so kapitalsko (nekatera) močnejša in imajo doma ustrezne davčne olajšave. Imajo morda tudi nekaj več opreme za gradnjo objektov. Ne morejo pa nam biti konkurenčni pri gradnji vozišč; niti strokovno niti tehnološko. Prav tako imamo povsem prim erljive strokovne reference in znanje za gradnjo predorov (zgradili smo jih že več kot 10 kilometrov). Z dosedanjim uresničevanjem nacionalnega programa graditve avtocest smo lahko zadovoljni. Naše sodelovanje v njem je uresničilo večino naših pričakovanj. Vse nove odseke avtocest, ki smo jih zgradili doslej, smo naredili pred načrtovanim i roki. In kakovostno, kajti samo najboljše je dovolj dobro. Najprej viadukt by the internal d is tribu tion of shares worth 20% of the social capital (101,214 shares - “ordinary shares’’ , with the selling price of shares at SIT 7,494) and internal purchases of 40% of the social capital (202,426 ordinary shares). Ten percent each of the social capital will be transferred as ordinary shares to the Pension Fund and the Compensation Fund, with the remaining twenty percent going to the RS Development Fund. VIA VITAE ■ THE ROAD OF LIFE In the last half century, SCT has built all the more important road links in Slovenia: motorways between Ljubljana and Kranj, Ljubljana and Razdrto and Maribor and Celje; the Ljubljana motorway bypass; the Maribor trunk road; the motorway section between Ljubljana and Zagreb; the Šentilj border crossing; the motorway link to Maribor; a section of the Karawanke tunnel; and, one of the most dem anding tunnels to date, the tunnel under the Karawanke m ountains, as well as four tunnels on the m otorway to Zagreb and a water tunnel in Koper. Our first experience of motorway construction in Slovenia dates back to 1969, when we built the Vrhnika-Postojna motorway, the firs t real m otorway in Slovenia. The construction of m otorway sections since then has broadened our experience, but our experience is not restricted to construction along routes where hundred of m illions of cubic metres of m aterials were excavated and several million tonnes of concrete were laid. We have also built bridges, viaducts, tunnels, flyovers and underpasses. Thus it is no co incidence that we were one of the proponents and designers of the national motorway construction programme. We began fully responsible preparations for everything form project design to bidding, and in extremely tough international competition we have been awarded half of the concessions for the national program m e issued so far. In a free market, competition is a normal phenomenon. We have been dealing with international com petition for more than three decades, particularly when taking part in projects abroad in three continents. It is logical for Slovene builders to coordinate the ir work and initiatives in the construction of Slovene motorways, since for decades we have frequently been working together on various pro jects at home and abroad. Foreign com petition has been great and also varied. Bids by Italian com panies are considerab ly more favourable than for example those of Austrian or German com panies, which are com parable to ours, often even less favourable. Nevertheless, I feel that dom estic com panies and the Slovene nation must not allow fore igners to build our roads. All over the world, people solve econom ic crises through public works. Here, we must not forget that the implementation of investment works has a m ultip lica tive econom ic effect. The construction industry supports one-th ird Goli vrh na trasi avtoceste Razdrto-Čebulovica, odseke Čebulovica-Divača, Hoče-Slovenska Bistrica in konec letošnjega maja še odsek Selo-Šempeter. Kar deset mesecev pred pogodbenim rokom je SCT zgradil krožno križišče v Tomačevem na ljub ljanski severni obvoznici (Tom ačevo-Zadobrova), katere del do Šm artinske ceste je bil prav tako dograjen veliko prej, kot je bilo načrtovano - do konca oktobra lani. SCT je glavni izvajalec del na trasah ljubljanske severne in vzhodne obvozne avtoceste (Malence-Šentjakob), ki bo z gradnjo prvega tripasovnega dvocevnega predora pod Golovcem speljala promet okoli slovenskega g lavnega mesta. V oktobru lani je SCT končal dela na izjemno zahtevnem avtocestnem odseku med Šentiljem in Pesnico. Tudi avtocesta Hoče-Arja vas, kjer je SCT zgradil več odsekov, nova predora Pletovarje in Golo Rebro ter viadukta Devina in Žepina, so bili predani prometu lani oktobra. Na vseh odsekih, ki so sedaj v gradnji (S livnica-M aribor, Vipava-Selo, D ivača-Kozina in drugi), pa dela prav tako potekajo izjem no intenzivno in kakovostno. SOOBLIKUJEMO PROSTOR, V KATEREM ŽIVIMO Številni pa so tudi objekti visokih gradenj, ki jih je zgradil SCT. Cankarjev dom, izjemen kulturni center s številn im i dvoranami in zahtevno opremo, nova ljubljanska porodnišnica, farmacevtska tovarna Lek, Šmelt, časopisna hiša Delo, poslovna stavba na Bavarskem dvoru, stanovanjska soseska Zupančičeva jama in druge stanovanjske soseske v Ljubljani. Dodati je treba še številne industrijske objekte, kemične tovarne Belinka, Ilirija in Color v Ljubljani, Živilski kombinat Perutnina v Ptuju, Kolinska, Slovin, Pivovarna Union v Ljubljani, industrijske hale Iskre, Saturnusa, Avtomontaže in številnih drugih podjetij. Zgradili smo veliko č istilno napravo v Ljubljani in več manjših v drugih mestih, pa celoten kompleks ljub ljanskega BTC (b lagovno-trgovskega centra). Posebej izurjena ekipa zaposlenih se ukvarja s prenovo starih hiš - med njimi je najpom em bnejši p ro jekt obnove ljubljanskega gradu - in gradnjo ter obnovo sakralnih objektov, cerkev in samostanov (npr. Škofovi zavodi v Šentvidu nad Ljubljano, Cerkev Sv. Jožefa v Ivančni Gorici, cerkev v Grahovem). NA TREH KONTINENTIH SVETA Pomembne so tudi številne reference, ki jih je SCT pridob il v več kot 30 letih delovanja na tujh trg ih . V Avstriji je SCT zgradil velik jez za h idroelektrarno Koralpe, v Nemčiji petrokemijski kompleks v Schwedtu, več objektov in zgradb v Eisenhüttenstadtu, Berlinu, Jeni, Eberswaldu, tovarno avtoradiov v Bad Blankenburgu, poslovne objekte v MCmchnu, Frankfurtu ter belgijskem Bruslju. V Rusiji SCT gradi drugo največje letališče v Sočiju, prenavlja stare in gradi nove zgradbe v Moskvi (banke, glasbeni center, poslovne zgradbe), Jakutsku (porodnišnica) in drugih mestih. M Jordaniji of the economy, and SCT cooperates in the work of numerous Slovene companies. Slovene builders have gained great experience at home and abroad, where we are a match for German, Italian, French, African and Asian companies. We have competed in foreign markets, although we have never obtained work under the same conditions as others. Italian companies are capita lly stronger and enjoy tax relief at home. They probably also have more equipment for building facilities. But they can ’t compete with us in the construction of road surfaces, neither professionally nor technologically. In the same way, we also have suitable professional reference projects and knowledge for tunnel construction (to date we have built more than 10 kilom etres of tunnels). We can be satisfied with the im plem entation so far of the national motorway construction programme. Our participation in it has fulfilled all our expectations. All new motorway sections we have so far built have been com pleted before the planned deadline, and are of a high quality, since only the best is good enough. At first, we built the Goli Vrh viaduct on the route of the Razdrto - Čebulovica motorway and the Čebulovica-Divača and Floče Slovenska Bistrica sections, followed in May this year by the Selo-Šempeter section. Ten months before the contractual deadline, SCT completed the roundabout at Tomačevo on the northern Ljubljana bypass (Tomačevo-Zadobrova) the section of which to Šmartinska cesta was completed long before the planned deadline - by the end of last October. SCT is the main contractor for work on the route of Ljubljana’s northern and eastern motorway bypasses (Malence-Šentjakob), which with the construction of the first three-lane dual carriageway under Golovec hill will lead tra ffic around S lovenia’s capita l city. In O ctober last year, SCT com pleted work on the exceptionally difficult motorway section between Šentilj and Pesnica. The Hoče - Arja vas motorway, of which SCT built several sections, the new Pletovarje and Golo Rebro tunnels and the Devina and Žepina viaducts were opened to tra ffic in O ctober last year. On all sections currently under construction (Slivnica-Maribor, Vipava-Selo, D ivača-Kozina and others), work is proceeding extrem ely intensively and to a very high standard. WE HELP DESIGN THE PLACE IN WHICH WE LIVE SCT has also constructed numerous buildings: Cankarjev Dorn, an exceptional cultural centre with numerous halls and dem anding equipm ent, L jub ljana ’s new prenatal clinic, the Lek pharmaceutical factory, Smelt, the Delo newspaper office, the commercial buildings at Bavarski Dvor, the housing estate at Zupančičeva Jama, and many other housing estates in Ljubljana. To this we must add numerous industria l facilities: the Belinka, Ilirija and Color chem ical factories in Ljubljana, the Perutnina food group in Ptuj, Kolinska, Slovin, Union Brewery in Ljubljana, the Iskra, Saturnus and Avtomontaža industrial facilities and many others. smo zgradili več pom em bnih avtocestnih povezav in velik univerzitetni center v Mafraqu. Zgradili smo nadvoze in podhode za pešce v glavnem alžirskem mestu, v Constantinu pa obsežen kanalizacijski sistem. Veliko pomembnih objektov posebnega pomena smo zgradili v Iraku, v L ib iji pa vojaško letališče, nekaj cest, bolnišnico, poslovne objekte ter pristanišče v Misurati. SCT SO LJUDJE V SCT je bilo konec leta 1996 skupno 2.782 zaposlenih, od tega 5 doktorjev znanosti, 93 diplomiranih gradbenih inženirjev, 21 diplomiranih arhitektov, 18 diplomiranih strojnih inženirjev, 18 d ip lom iranih ekonom istov, 4 dip lom irani e lektroinženirji, 4 d ip lom irani inženirji kemije, 5 diplomiranih pravnikov in šestnajst diplomantov drugih visokih šol. Prvo stopnjo fakultetne izobrazbe ima 33 gradbenih inženirjev, 10 strojnih inženirjev 10 ekonomistov in 98 diplom antov drugih smeri. Med sodelavci je 232 gradbenih tehnikov, 92 strojnih tehnikov, 53 ekonomskih tehnikov in 98 sodelavcev s končanimi drugim i srednjim i šolami ter 142 delovodij. SCT je usposobljen za pro jektiran je in gradnjo vseh objektov, od enostavnih do tehnološko najzahtevnejših. SCT je imel leta 1996 najsodobnejšo gradbeno mehanizacijo in drugo opremo za izvajanje vseh vrst gradbenih del s skupno močjo več kot 100.000 kilovatov. Celotna realizacija SCT v letu 1996 je bila 378,9 milijona nemških mark, od tega petina na tu jih trgih. OSEBNA IZKAZNICA SCT pro jektira in izvaja: ceste, železnice z objekti, predore, mostove in viadukte, poslovne in reprezentančne objekte, banke, javne administrativne zgradbe, kulturne centre in ustanove, medicinske objekte in komplekse, klinične centre, bolnišnice, porodnišnice, zdravilišča, hotele in turistične komplekse, športne in rekreacijske centre, industrijske objekte v metalurgiji, petrokemiji, v živilski industriji, cementarne, silose, trgovske objekte, energetske objekte, hidroelektrarne, termoelektrarne, toplarne, plinovode, vodovode, jezove in pregrade, pristaniške komplekse, letališča, potniške term inale in hangarje, letališke steze in manevrske površine, hidromelioracije, živinorejske farme, vodovodne sisteme, sisteme za odvodnjavanje, kanalizacijske sisteme in čistilne naprave, ozelenitve, stroje in naprave za predelavo kamnitih agregatov, sestavne dele in opremo za gradbeno mehanizacijo v sodelovanju z uglednimi svetovnimi proizvajalci, stavbno ključavničarsko opremo. Razvoj tehnologije v SCT je pomembno obeležil življenjsko pot podjetja. Ob tem gre za aplikativni razvoj, ki se kaže že v petdesetih in zgodnjih šestdesetih letih tega stoletja, bodisi z uvajanjem naprednih tehnologij, uveljavljenih v svetu; pa naj si bo na področju proizvodnje asfalta ali posebnih betonov ali pa izvirnih opečnih izdelkov. V to obdobje sodi tudi razvoj prvega domačega We have constructed a major water cleaning complex in Ljubljana, in add ition to several sm aller ones in other towns, as well as the whole BTC shopping centre complex in Ljubljana. A particu larly skilled team of employees deals with the renovation of old houses - including the most im portant pro ject, the renovation of Ljubljana castle - and the construction and renovation of sacral objets, churches and monasteries (e.g. B ishop’s Institute in Šentvid nad Ljubljano, St Joseph’s church in Ivančna Gorica, Grahovo church). ON THREE CONTINENTS The numerous reference projects carried out by SCT in more than 30 years on the foreign market are also important. In Austria, SCT has constructed a major dam for the Koralpe hydro-electric power plant, in Germany the chemical complex in Schwedt, several buildings and fac ilities in Eisenhüttenstadt, Berlin, Jena, Eberswald, a car radio factory in Bad Blankenburg, commercial premises in Munich, Frankfurt and Brussels in Belgium. In Russia, SCT is build ing the second largest international airport in Sochi, and is renovating old buildings and constructing new ones in Moscow (banks, musical centres, commercial buildings), Yakutsk (maternity hospital) and other places. In Jordan, we have built several im portant motorway links and a large university centre in AI Mafraq. We have built flyovers and underpasses for pedestrians in the Algerian capital, and an extensive sewage system in Constantin. We have made many important buildings of particular s ignificance in Iraq, while in Libya we have built a military airbase, some roads, a hospital, commercial premises and a port in Misurata. SCT ARE PEOPLE In 1996, SCT had 2,782 employees: 5 doctors of science, 93 graduate civil engineers, 21 graduate architects, 18 graduate mechanical engineers, 18 graduate economists, 4 graduate electrical engineers, 4 graduate chem ical engineers, 5 graduate lawyers and 16 other university graduates. 33 civil engineers, 10 m echanical engineers, 10 econom ists and 98 others have non-university higher education. Our staff includes 232 building technicians, 92 mechanical technicians, 53 econom ic technicians, 98 people with other secondary education and 142 foremen. SCT can design and build all types of constructions, from the simplest to the technologically most demanding. In 1996, SCT had the most up-to-date construction mechanisation and other equipm ent for carrying out all forms of construction work with a total power of more than 100,000 kW. SCT’s turnover in 1996 was DM 378.9 m illion, a fifth of which was generated in foreign markets. ID CARD SCT designs and implem ents: roads, railways with facilities, tunnels, bridges and viaducts, commercial mlina za drobljen je kamenih agregatov. RAZVOJ IN TEHNOLOGIJE K razvoju SCT je veliko prispeval lastni laboratorij, ki je bil pomembna pomoč operativi pri najzahtevnejših gradnjah. V začetku devetdesetih let je prerasel v inštitut IGMAT, akreditiran za vse vrste preiskav materialov pri gradnji, s poudarkom na betonu in asfaltu. Pomembni so bili dosežki pri uvajanju novih asfaltnih sistemov in zalivnih mas, ki se jo uporablja pri d ila tacijah in izolacijah. Omembe vreden je tudi raziskovalni projekt na področju masivnih betonov v h idrogradnji, ki je potekal pod okriljem organizacije UNIDO pod vodstvom SCT. V razvojnih oddelkih nekdanjih ločenih podjetij smo uvedli v sedemdesetih letih pomembne tehnologije, kot na primer velikopanelni montažni sistem v stanovanjski g radnji, ki smo ga kasneje izpopolnili in prilagod ili ostrejšim potresnovarnostnim predpisom. Razvili smo več tipov industrijskih hal, primernih za različne razpone, pomemben pa je prispevek tudi na področju mostogradnje. V osemdesetih letih je SCT uvedel v slovenski prostor novo tehnologijo gradnje prekladnih konstrukcij viakduktov s pomočjo pomične opažne konstrukcije, ki omogoča hitro gradnjo kontinuirnih nosilcev, kjer so razponi med podporami do 45 metrov. V tunelogradnji obvlada SCT najmodernejše tehnologije, kot je nova avstrijska metoda v predoru Karavanke ali pa izkopavanje vodnih predorov s pomočjo stroja TBM (Tunnel Boring Machine), ki vrta predor v celotnem profilu (na prim er predor San Daniele, Italija). Poseben izziv so bila velika g radb išča v tu jin i, kjer se je bilo treba pri gradnji spoprije ti z ekstrem nim i razmerami pri visokih tem peraturah - prek 50°C, na primer v Iraku in Libiji ali pa pri minus 50°C v Jakutsku. Gradnja v takih razmerah je zahtevala veliko inventivnosti v tehnolog iji kot tudi v organ izaciji dela. SCT že od leta 1981 izdaja lastno strokovno revijo Tehnični inform ator SCT, v katerem so obeleženi razvojni dosežki v zadnjih petnajstih letih. Skupno je izšlo več kot 200 strokovnih člankov s področij visoke in nizke gradnje, stro jegradnje in raziskav ter drugih aktualnih tem. Veliko je tudi drobnih inovacij, ki so našle mesto v reviji, pa tudi izum s področja uporabe odpadnih olj pri vzdrževanju mehanizacije. Na področju strojegradnje je ob številnih tipih mlinov, drobilcev, v ibrosit in dozatorjev, ki so v uporabi pri predelavi kamenih agregatov, pomemben razvoj odpraševalnih naprav kot prispevek SCT k čistejšemu okolju. Kot podpora proizvodnji je vedno deloval tudi razvoj organizacije in inform atike, z dom iselnim i rešitvami in računalniškimi programi za spremljanje proizvodnje, brez katerih bi si le težko predstavlja li obvladovanje procesa v današnjih razmerah nenehnih sprememb v družbenem in v okolju na sploh. and representative facilities, banks, public administration buildings, cultural centres and institutions, medical facilities and complexes, clin ical centres, hospitals, maternity hospitals, health spas, hotels and tourist complexes, sports and recreation centres, industrial facilities: for m etallurgy, petrochem icals, the food industry, cement works, silos, shopping facilities, power supply objects, hydro-electric power plants, coai-fired power plants, district-heating stations, gas supply systems, w atersupply system , dams, port complexes, airports, passenger terminals and hangers, runways and taxiing areas, water drainage, animal­ breeding farms, sewage systems and cleaning equipment, regreening, machines and equipment for processing stone aggregates, component parts and equipment for building m echanisation in cooperation with the w orld ’s leading producers, final build ing fittings. Technological developm ent in SCT has marked the life of the company. In this context, we have applied development, which appeared in the fifties and early sixties through the introduction of advanced, internationally recognised technology, either in the production of asphalt pavement structures or special concretes or for original brick products. This period also saw the first Slovene mill for crushed stone aggregates. DEVELOPMENT AND TECHNOLOGY The com pany's own laboratory has made a great contribution to the developm ent of SCT, providing much assistance to operators in the most demanding construction jobs. At the start of the nineties, it grew into the IGMAT institute, accredited for all types of investigation of m aterials in construction, with the emphasis on concrete and asphalt structures. Important achievements were made in introducing new asphalt systems and insulation material used in dilatation and insulation. It is also worth mentioning a research pro ject in the area of massive concrete in hydro­ construction, which has run under the aegis of the UNIDO, led by SCT. The development departments of the formerly separate companies saw the introduction in the seventies and eighties of important technologies, such as for example prefabricated large panel mounting systems in housing construction, which was later upgraded and adapted to the stricter earthquake-safety legislation. Several types of industrial hall suitable for various sizes were developed, while the contributions to bridge-building have also been important. In the eighties, SCT introduced to Slovenia the new technology of the building of transport constructions of viaducts with the help of mobile panel constructions. This enables the rapid construction of continuous beams, where the span between the supports is up to 45 metres. In tunnel construction, SCT has mastered the latest technology, such as the new Austrian method in the Karavanke tunnel or the excavation of water channels with the help of a Tunnel Boring Machine (TBM), which bores the tunnel in its full profile (for example, the San OD KAKOVOSTI K POSLOVNI ODLIČNOSTI Daniele tunnel in Italy) T rad ic ija v boju za kakovost naših izdelkov in trdna odločitev, da se zapišem o kakovosti s svojo politiko in dejanji ter trdo delo na projektu zagotavljanja kakovosti v zadnjih letih so privedli do pridobitve certifika ta ISO 9001, ki nam je v vzpodbudo in ponos. Certifikat je hkrati vstopnica v aktivna prizadevanja pod je tja za vključevanje v evropski program kakovosti in nacionalni program kakovosti Republike Slovenije. Naše prizadevanje je torej tudi del skupne evropske strategije: oblikovanja družbe na poti k poslovni odličnosti in v tretje tisočletje. Z močno voljo, včasih tudi s trmo, hočemo biti boljši. Veliki uspehi nas ne uspavajo, saj nismo z ničim er zadovoljni. Vemo namreč, da je vsako stvar mogoče narediti še bolje in hitreje. Zato z optimizmom gledamo v prihodnost. In to vedno znova tudi zmoremo. Z ljudmi, ki našemu podjetju v resnici pripadajo. In s sodobnimi delovnimi s tro ji, brez katerih bi bili nemočni v ustvarjalnem preoblikovanju narave in urejanju človeku prijaznega okolja. Construction abroad also represented a special challenge, since we encountered extreme conditions for building work, with tem peratures above 50 °C in for example Iraq or Libya or below - 30 °C in Yakutsk. Operating under these conditions required a great deal of inventiveness in technology and in the organisation of work. Since 1981, SCT has been publishing its own professional periodical Tehnični Informator SCT to showcase research achievements in the last fifteen years. More than 200 professional articles covering building construction and civil engineering, machine construction and research, and other topical themes. There have also been minor innovations which have found a place in the periodical, as well as creativity in the use of waste oils in maintaining machinery. In the area of machine construction, with numerous types of mill, crushers, v ibrating sieves and dosers used in the preparation of stone aggregates, an important development has been the dust-removing equipment, which has helped towards a cleaner environm ent. To support production, the development of the organisation and its inform ation systems have been underway constantly, using carefully considered solutions and computer programs for monitoring production, without which it would be d ifficu lt to claim a m astery of the process in today ’s conditions of constant changes in society and in the environment in general. FROM QUALITY TO BUSINESS EXCELLENCE The trad ition of the struggle for quality of our products, the firm determ ination to ensure that the core of our polic ies and activities is quality, and the hard work we have put into the quality assurance pro ject in recent years have led to the acquisition of the ISO 9001 C ertificate, which is both an incentive and a source of pride. At the same time, the C ertificate is an entry ticke t to the active efforts of the com pany to be included in the im plem entation of the European quality program m e and the national quality program m e of the Republic of Slovenia. Our efforts thus form part of a jo in t European strategy: putting the company on the road to business excellence and into the third m illennium . With a strong w ill, som etim es also with stubbornness, we want to be the best. Major success does not lull us to sleep, since we are never satisfied. We know that everything can be done better and faster. This is why we are op tim istic about the future. And we must always do this anew, with the people who belong to our company, and with modern machinery w ithout which we would be powerless in the creative transform ation of nature and the ordering of a people-friendly environment. Alojz SEVER: Kakovost - zaveza poslovnega vodstva KAKOVOST - ZAVEZA POSLOVNEGA VODSTVA Q uality — Assured by Busi­ ness M an ag em en t UDK 624:338:658.56 ALOJZ SEVER P O V Z E T U s p e š n o s t v s a k e g a k o le k t iv a je v v e l ik i m e r i o d v is n a od u s t r e z n o o r g a n iz i r a n e g a in v o d e n e g a k o n tro ln e g a o rg a n a , ki s svo jim i a k t iv n o s t m i z a g o t a v l j a k a k o v o s t s is te m a . V is o k o s t r o k o v n a p r o fe s io n a ln o s t k o n t ro ln e ekipe, vzpostavljen i s is tem kontro le kakovosti v k o le k t iv u , d ire k tn a p o d re je n o s t n a jo ž je m u v o d s tv u t e r s p r e je m a n je s t r o k o v n ih p o b u d in re š i te v , z a g o ta v l j a jo k o le k t iv u p r im a t m e d s o r o d n im i o r g a n iz a c i ja m i . N e s p o r e n d o k a z z a to je SCT, ki je v s v o j i 5 0 - le t n i z g o d o v in i d o s e g a l u s p e h e tu d i z d o g n a n j i in a k t i v n o s t m i la s tn e g a S e k to r ja k a k o v o s t i - IGMAT, d .o .o . U M M A R Y T h e e f f ic a c y o f e v e ry w o r k in g c o l le c t iv e d e p e n d s g re a t ly on an a d e q u a te ly o rgan ised a n d g u id e d c o n t r o l b o d y w h ic h c a n a s ­ s u re th e q u a l i t y o f th e s y s te m t h r o u g h its o p e r a t io n s . H ig h ly - s k i l le d p r o fe s s io n a ls in th e g ro u p , a q u a l i t y c o n t r o l s y s t e m w e l l - e s ta b l is h e d in th e w o r k in g c o l le c t i v e , d i ­ r e c t s u b o r d in a t io n to th e c h ie f m a n a g e ­ m e n t a n d th e a c c e p t a n c e o f e x p e r t in i ­ t ia t iv e s and s o lu t io n s all e n s u re th e w o rk in g c o l le c t i v e h a s p r e - e m in e n c e a b o v e c o m ­ p a r a b le o r g a n is a t io n s . S C T g iv e s in c o n t e s t a b le e v id e n c e th a t it h a s a ls o a c h ie v e d i ts 5 0 - y e a r t r a d i t i o n o f s u c c e s s th ro u g h re s e a rc h and th e a c t iv i t ie s o f i ts q u a l i t y c o n t r o l d iv is io n - IG M A T LTD. E K • S SGP “Slovenija - ceste ” , ustanovljeno leta 1947, je pri izvajanju del na področju cestne infrastrukture vedno bolj spoznavalo potrebo po strokovnih tehnoloških rešitvah. Ocenilo je, da je nujno potrebno usposobiti lasten laboratorijski kader, ki bo s svojo dejavnostjo usmerjal proizvodnjo in vgrajevanje gradbenih materialov. Tako je bil v začetku petdesetih let ustanovljen zametek gradb iščnega laboratorija , ki se je ob koncu petdesetih in začetku šestdesetih let razširil in prešel v Centralni laboratorij, ki je pripravlja l potrebne recepture za proizvodnjo asfaltn ih mešanic, istočasno pa kontroliral proizvodnjo in vgrajevanje zemeljskih, asfaltnih in betonerskih del. Avtor: Alojz SEVER: Kakovost - zaveza poslovnega vodstva Osnovna dejavnost laboratorija pa se je kmalu razširila na optimiziranje proizvodnje, uvajanje novih tehnoloških dosežkov in neposredno sodelovanje pri razvoju podjetja. Tako so bili, skladno s širitvijo podjetja ustanovljeni v okviru laboratorija posamezni oddelki, ki so za potrebe matičnega podjetja izvajali potrebno kontrolo, opozarjali na napake pri proizvodnji in vgrajevanju, sodelovali pri izobraževanju operativnih kadrov in prenašali ter razvijali nove materiale in tehnologije. Laboratorij za plastične mase in h idro izolacije je razvil in zaščitil epoksidne tlake imenovane JUPOX, asfaltni laboratorij je razvil drenažni asfalt imenovan MAKROMAK ter polimermodificirana veziva in izdelke z osnovnim imenom LIVO (livotan, livobit ...), betonski oddelek je razvil recepture za lahki in težki beton v montažni gradnji s poudarkom na hitrem razopaževanju itd. V obdobju združevanja gradbenih podjetij z različnimi usmeritvami v velike koncerne ter prodiranje na tuje trge se je podjetje SCT še kako zavedalo, da brez strokovno močnega laboratorija ne bo m oglo slediti vse ostre jšim kakovostnim zahtevam trga, zato je ustanovilo Sektor kakovosti, ki je v svoji sestavi vključeval nekdanji Centralni laboratorij ter gradbiščne laboratorije na proizvodnih enotah in deloviščih v širši dom ovini in tu jin i. Pri zahtevnih delih v tu jin i, pri katerih je SCT nastopal kot vodilni partner, je bil Sektor kakovosti povezovalni člen med izvajalcem in investitorjem, istočasno pa tudi svetovalni servis pri reševanju operativnih tehnoloških problemov. Strokovnjaki oz. tehnologi, zaposleni v laboratoriju, so p redstavlja li dosežke matičnega podjetja, pogojene z lastnim znanjem in izkušnjami na številnih posvetovanjih, sim pozijih in kongresih po dom ovini in tujini, kakor tudi v člankih v strokovnih pub likacijah. Bili so in ic iatorji ustanovitve strokovnega časopisa Tehnični informator, ki ga SCT kot edino gradbeno podjetje v državi izdaja že 18 let in bo letos izdalo že 40. številko. Izkušnje pridobljene v dom ovin i, predvsem pa v tu jin i, so izoblikovale potrebo po ustanovitvi Inštituta, ki bo svoje aktivnosti usmeril tudi zunaj matičnega podjetja. Vodstvo podjetja SCT je sodilo, da je tržna usmerjenost podjetja v vseh segmentih in ne samo v osnovni dejavnosti osnova za uspešno poslovanje. Ustanovljen je bil Inštitu t za gradbene materiale IGMAT, d.o.o., ki je s svojim i dejavnostmi na področju raziskav gradbenih materialov aktivno posegel v slovenski prostor. Odločitev vodstva SCT se je kmalu pokazala kot smotrna, IGMAT se je na trgu hitro uveljavil in konec leta 1996 pridob il od Urada za standard izacijo in meroslovje akreditacijo za izdajanje certifikatov za mineralne agregate za betone in asfalte ter za h id ro izo lacijske trakove na osnovi bitumena. Postopek lastninjenja bi zastavljene aktivnosti IGMAT v določenih segmentih lahko zavrl, zato je vodstvo SCT spre je lo smelo odločitev, da se IGMAT izključi iz SCT in lastnini sam ostojno. S tem je bil omogočen nemoten razvoj Inštitu ta na vseh področjih registriranega delovanja, saj je očitek o neodvisnosti in nepristranosti, ki je bil dosedaj pogosto prisoten, v bodoče izključen. SCT je na ta način prišel do kakovostnih inštitutskih uslug in optim aln ih rešitev na kontrolnem in razvojnem področju, saj bo imel m ožnost ocenjevanja uslug na vseh treh najpom em bnejših segmentih, to je kakovosti storitev, hitrosti njihove izvedbe in cene. V 50 letni zgodovini SCT je bil torej odnos do kakovosti s tem pa ind irektno do širitve in strokovne usposobljenosti laboratorijske ekipe stalno prisoten in vzpodbujan, kar je nenazadnje p ripe lja lo SCT do letos p ridob ljenega certifika ta ISO 9001. Andrej KERIN: Certifikat ISO 9001 CERTIFIKAT ISO 9001 IN ORGANIZACIJA PROJEKTA OBVLADOVANJA KAKOVOSTI V SCT UDK 006.83:624 ANDREJ KERIN C e rtific a te ISO 9001 and organ isation of Total Q uality M an ag em en t - p ro ject in th e SCT - corporation P O V Z E T E K • S U M M A R V p r v e m d e lu č la n k a je o b ra v n a v a n p o m e n c e r t i f i k a t a ISO 9001 z a p o s lo v n i s is te m SCT. N ada lje so op isane znač ilnos t i in nače la pr i o r g a n iz a c i j i p r o je k ta c e lo v i t e g a o b v la ­ d o v a n ja k a k o v o s t i . P r e d s ta v l je n a je o r g a ­ n iz a c i ja p r o je k ta c e lo v i t e g a o b v la d o v a n ja kakovosti in sm eri nada ljn jega razvoja s is tem a k a k o v o s t i v SCT. In th e f i r s t p a r t a re g iv e n th e m e a n in g s a n d im p o r t a n c e o f th e C e r t i f i c a t e fo r SCT. F u r th e r a re d is c u s s e d c h a r a c t e r i s t i c s and th e p r in c ip le s to b e ta k e n in c o n s id e r a t io n in o r g a n is a t io n o f T Q M - p r o je c t . T Q M as a d e v e lo p m e n t p r o je c t o f th e c o r p o r a t io n SC T is p r e s e n t e d . A t la s t th e r e a re m e n ­ t io n e d th e fu t u r e o b je c t i v e s o f th e Q u a l­ i ty S y s te m o f SCT. UVOD Triindvajsetega januarja 1997 so presojevalci certifikacijske ustanove Bureau Veritas Quality International (BVQI) ugotovili, da SCT d.d. izpolnjuje vse potrebne pogoje za podelitev certifikata kakovosti po standardu ISO 9001. To je nedvomno pomemben mejnik v življenju SCT, še to liko bolj, ker prihaja v letu, ko praznujemo 50-le tn ico obsto ja podjetja. Certifikat je bil podeljen za naslednja področja delovanja: projektiranje, inženiring ter gradnja vseh vrst gradbenih objektov od cest, avtocest, železnic, letališč, mostov in tunelov do hotelov, energetskih objektov, cerkva, šol, poslovnih, športnih, stanovanjskih, industrijskih objektov in zgradb v zvezi z varovanjem okolja. Velja za SCT d.d. s sedežem v Ljubljani na Slovenski 56 in še za 14 drugih stalnih lokacij, ki so navedene v dodatku. Naključje je hotelo, da smo prejeli certifikat kot stoto podjetje, ki ga je presojal oz. certific ira l BVQI. Zato je certifikat našel mesto tudi v promocijski publikaciji BVQI ob stotem certifika tu ISO 9001 te ustanove v Republiki Sloveniji. Publikacija bo segla v številne države sveta, kjer ima BVQI svoje podružnice in kjer Avtor: mag. Andrej KERIN, dipl.inž., SCT d.d., Slovenska 56 , Ljubljana Andrej KERIN: Certifikat ISO 9001 Certificate ofiApproval Awarded to SCT D.D. LJUBLJANA, SLOVENIA. AND SITES A S LISTED IN THE ATTACHED APPENDIX. Bureau Veritas Quality International certify that the Quality Management System o f the above supplier has been assessed and fo u n d to be in accordance with the requirements o f the quality standards detailed below ---------------------------------- QUALITY STANDARDS------------------------------------ EN IS O 9001:1994 --------------------------------------------------SCOPE OF SUPPLY — ------------------------------------------— DESIGN, ENGINEERING A ND CONSTRUCTION OF ALL KINDS O F BUILDINGS AND CIVIL ENGINEERING STRUCTURES FROM ROADS, MOTOR-WAYS, RAILWAYS, AIRPORTS, BRIDGES AND TUNNELS TO HOTELS, POWER- STATIONS, CHURCHES, SCHOOLS, COMMERCIAL-, SPORT-, RESIDENTIAL-, INDUSTRIAL BUILDINGS AND BUILDINGS IN THE HELD OF ENVIRONMENTAL PROTECTION. 23RD JA N U A RY 1997__________________________ Subject to the continued satisfactory operation o f the supplier’s Quality Management System, this Certificate is validfor a period o f three years from: ______________________23RD JANUARY 1997_________________ 28TH JANUARY 1997 _________ t k .a ( d L . For Bureau Vericas Quality International rä i Certificate No:20395 SF06/M Slika 1: Faksimile certifikata Slika 2: Podelitev certifikata 7.2.1997 v Vili Podrožnik ( z leve Zoran LEKIČ, direktor BVQI Slovenija, Ivan ZIDAR, glavni direktor SCT, lan DAY, direktor holdinga BVQI, London) so morda tudi SCT-jevi sedanji ali bodoči investitorji. S pridob itv ijo certifika ta izpolnjuje SCT b ližnji cilj, ki smo si ga zastavili v decembru 1994 - uspešno opravljena certifikacijska presoja do konca leta 1996. Certifikat pomeni formalno potrditev zavestne odločitve vodstva SCT za ureditev poslovanja in resnega namena zagotavljanja kakovosti na vsakem koraku v odnosih do naročnikov in znotraj poslovnega sistema. Certifikat je SCT pridobil kot prvi slovenski velik gradbeni poslovni sistem, čeprav je treba vedeti, da je med manjšimi gradbinci, projektanti in sorodnimi organizacijami že bilo podeljenih nekaj certifikatov (TIM Laško, Marmor Hotavlje, IMP Montaža Maribor, Trimo Trebnje, INNTAL d.d., Salonit Anhovo - cement IBE Ljubljana, Tegrad Ljubljana, kasneje pa tudi ESO TECH d.d. Velenje)1. POMEN CERTIFIKATA Certifikat pomeni, da sodimo v družino tistih po stanju 30. 4. 1997 že 2312 podjetij v Sloveniji in veliko večjo družino pod je tij v Evropi, ki so vpelja la standarde ISO 9000 (EN 29000) za vodenje in zagotavljan je kakovosti. Standardi EN 29000 so skupaj s standardi EN 45000 (po teh poteka akreditiran je preizkusnih laboratorijev in certifikacijskih organov) pod laga za vzpostavitev nove ravni zaupanja na skupnem trgu evropske unije v kakovost izdelkov in storitev. Oboji navedeni standardi so sprejeti od leta 1992 kot slovenski s tandard .3 C ertifikat razumemo tudi kot vstopn ico v aktivna prizadevanja podjetja v uresničevanje Nacionalnega programa kakovosti Republike Slovenije in Evropskega programa kakovosti (EQP). Naše prizadevanje je torej tudi delček skupne evropske strategije oblikovanja družbe na poti k od ličnosti (The Society tow ards excellence). Certifikat pomeni v Nemčiji prav to liko kot pri nas, saj je seznam akreditacijskih ustanov, ki so formalno priznale pristojnosti BVQI za izvedbo presoj in izdajo certifikatov kakovosti, dokaj obsežen ter zajema vse države EGS, ZDA, Kanado, Novo Zelandijo in še nekatere druge. C ertifikat je, po svoje, tudi spričevalo izkušenj, ki smo si jih v SCT pridob ili ob gradnji najzahtevnejših objektov v Slovenji in drugod po svetu. Ponosni smo, da lahko prispevamo pomemben delež pri avtocestah 1 GV april 1997 (posebna izdaja) 2 Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije dne 1.7.1997 3 Mitja Borko: Evropska politika kakovosti in Slovenija, Organizacija, Revija za management, informatiko in kadre, letnik 29, št. 9, november 1996, Moderna organizacija Kranj Andrej KERIN: Certifikat ISO 9001 kot največji investiciji v Republiki Sloveniji, enako kot je lahko zadovoljen vsak investitor, ki se je ob izbiri izvajalca odločil za SCT in s tem za kakovost, ki je s certifikatom tudi m ednarodno priznana. Pomeni tudi potrditev dolgoletne trad ic ije v kontroli kakovosti njihovih izdelkov, saj smo imeli lasten laboratorij za kontrolo kakovosti že pred davnimi tridesetim i leti. Prepričani smo, da je certifika t dobro orožje v boju s konkurenco in da bodo certifikat ugodno sprejeli tud i njihovi bodoči kupci. ORGANIZACIJA PROJEKTA OBVLADOVANJA KAKOVOSTI Vodstvo poslovnega sistema SCT takole opredeljuje razloge, zaradi katerih smo se odločili za dokumentiranje sistem a kakovosti skladno s standardom ISO 9001 in s tem za pot do certifikata: • ekonomska nuja in zm anjšanje nepotrebnih stroškov, saj je prvič kakovostno opravljeno delo najcenejše, • formalna potrditev prizadevanj za kakovost na več kot desettisoč objektih in prek 3000 km cest, ki smo jih predali investitorjem na štirih kontinentih sveta, • uspešnejši nastop na trgu v boju s konkurenco, • spoštovanje standardov kakovosti vodi k boljši organiziranosti ter jasni razmejitvi odgovornosti sodelavcev, • premišljen sistem kakovosti je odlično orodje za vodenje, • nadaljevanje korakov na poti k celovitemu obvladovanju kakovosti in do odličnosti, ki jo bodo morda merili tudi po merilih evropske nagrade za kakovost. Projekt zagotavljanja kakovosti je terjal v SCT veliko naporov, saj je bilo neposredno vključenih v delo prek 60 delovnih skupin, v centralni proces usposabljanja pa je bilo vključenih prek 500 sodelavcev sicer 2800- članskega kolektiva. To zadnje pomeni, da se je še veliko večji krog sodelavcev aktivno vključil v izvajanje sistema kakovosti, prav vsakdo pa je seznanjen z bistvom projekta. Slika 3: Organizacijsko mesto projekta ISO 9001 v organizacijski zgradbi SCT Andrej KERIN: Certifikat ISO 9001 Poglejmo si nekoliko podrobneje organizacijo projekta. Že v osemdesetih letih smo se lotili več razvojnih problemov po principu pro jektnega dela, kot smo ga navajeni na g radb išč ih4. Zaradi dobrih izkušenj pri takem pristopu tudi nismo pom išlja li, da bi se kako drugače lotili projekta celovitega obvladovanja kakovosti v SCT. Za start smo izbrali trenutek reorganizacije, ki je om ogočila enostavnejši pristop, kot bi bil v pogojih velikega števila odvisnih družb, saj pravni subjekti, hočeš nočeš, zahtevajo svoje, pa čeprav je najboljša volja odgovornih, da bodo delali po skupnih načelih in pravilih. Omenjena reorganizacija je pomembno zm anjšala število pravnih subjektov v SCT, saj se je domala vsa osnovna dejavnost organizirala v dveh največjih profitnih centrih Cestni program in Visokogradnje, v nasprotju z do takrat veljavno organizacijo, ki je štela 37 odvisnih družb (po reorganizaciji jih je ostalo le še 9; 4 so v izločanju iz poslovnega sistema). Prav to je namreč eden izmed pogojev za uspešnost projekta. Tudi za ta projekt so nam bila dobrodošla načela, ki jih postavlja standard ISO 9001 za področje razvoja, kot so jasna projektna naloga, sprotno preverjanje razvoja v vmesnih fazah, jasna delitev dela itd. • Projekt smo poim enovali Projekt ISO 9000 in ga za spremembo od nekaterih prejšnjih tudi formalno postavili v organizacijsko zgradbo (glej sliko 3). • Imenovali smo vodjo projekta, kar je sicer za vsak projekt potreben pogoj, a smo pri tem večkrat delali v preteklosti napake zaradi časovne stiske ali pa zaradi pom anjkanja primernih kadrov. • Formalno smo imenovali delavce v projektno skupino in jim opredelili skupne in naloge kot posameznikom. • Postavili smo terminski plan z vmesnimi, bližnjimi in dolgoročnejšim i cilji. • Imenovali smo nadzor projekta v obliki sveta kakovosti, sestavljenega iz predstavnikov najvišjega vodstva poslovnega sistem a in ob tem imenovali tudi osebo, zadolženo s strani najvišjega vodstva neposredno za projekt. Skupščina SCT d.d. je v decem bru 1994 sprejela Program celovitega obvladovanja kakovosti, imenovala Svet kakovosti in spreje la organizacijo Projekta zagotavljanja kakovosti oziroma krajše Projekta ISO 9000. Usmerjevalec ce lotnega dogajanja na projektu je Svet kakovosti, ki ga sestavljajo predstavniki vodstva poslovnega sistema SCT z glavnim d irektorjem na čelu. V Svetu kakovosti so torej namestniki glavnega direktorja za posamezna področja, direktorji strokovnih področij in predstavnik vodstva, ki je zadolžen za uvedbo sistema kakovosti v celotnem poslovnem sistemu. Podpisani sem to nalogo z veseljem prevzel, ker sem čutil, da vsi sode lu joči na projektu želijo odpraviti pom anjkljivosti v svojih okoljih. Prvi pogoj za uspeh pa je tudi, da najvišje vodstvo podpira delo na projektu. Glavne naloge Sveta so naslednje: • sprejem anje politike kakovosti, • do ločitev m erljivih ciljev kakovosti, • sooblikovanje projektne skupine za uvedbo sistema kakovosti oz. Projekta ISO 9000, • odobravanje poglavij Poslovnika kakovosti, • sooblikovanje plana vzpostavljanja in vzdrževanja sistema kakovosti in njegova odobritev, • kontinuirno spremljanje dograjevanja Projekta ISO 9000 na podlagi poročil vodstva projekta, • določanje priorite tn ih nalog ob odstopan jih od plana, • odobravanje in kontrola stroškov projekta. SESTAVA IN IZBIRA PROJEKTNE SKUPINE Projektno skupino sestavljajo sodelavci, ki so v posameznih organizacijskih enotah ob svojih rednih nalogah zadolženi za vodenje kakovosti, za uvajanje sistema na svojem področju in za vzpostavitev ter organizacijo podprojektov na svojem področju. Tako so v projektni skupini predstavniki profitn ih centrov: Cestni program , Visokogradnje in Mehanizacija, predstavniki posameznih odvisnih družb v sestavi poslovnega sistem a SCT, odgovorni vodja kakovosti za Strojegradnjo ter predstavniki posameznih poslovnih funkcij. Projektna skupina razrešuje skupne naloge, za vsako posamezno področje pa so izoblikovani podprojekti, v katere ,so poleg članov osrednje skupine po potrebi vključeni še sodelavci posameznega področja. Člani projektne skupine so torej poleg vodje projekta nosilci kakovosti za posamezna področja poslovanja in za odvisne družbe (v shemi na sliki 4 so prikazani kot Quality Managerji - QM). V organizacijskem modelu so neposredno odgovorni svojim direktorjem oziroma vodjem področij in organ izacijskih enot, strokovno, z vidika vodenja kakovosti, pa predstavniku vodstva, 4 Taki projekti so bili: Uvedba izboljšanega potresno varnega velikopanelnega sistema v stanovanjski gradnji, Širitev proizvodnih kapacitet v Strojegradnji SCT, Prostorska razvojna usmeritev SCT, Investicije v tehnološko opremo, Ureditev centralnih skladišč, Uvedba tehnologije prekladnih konstrukcij brez vmesne podpore pri gradnji viaduktov, ekološka projekta Sanacije brežin in Protihrupne ograje, Projekt informacijskega sistema za Projekt 202D v Iraku, Projekt zagotavljanja kakovosti na velikih projektih itd. Andrej KERIN: Certifikat ISO 9001 zadolženem za področje kakovosti za poslovni sistem kot celoto. Načelna shema organizacije projekta je na sliki 4. Slika 4: Načelna shema projekta celovitega obvladovanja kakovosti Naloge projektne skupine so naslednje: • izoblikovanje term inskega plana projekta, • obravnava vseh nalog projekta, ki so skupne za poslovni sistem, • obravnava in odobritev poročil, ki jih pripravi vod ja pro jekta za Svet kakovosti, • obravnavanje zadolžitev, ki jih odredi Svet kakovosti in konkretizacija izvedbe nalog, oblikovanje predlogov za podpro jekte v sistemu kakovosti. Člani projektne skupine imajo naslednje naloge: • definiranje potekov poslovanja na posameznih področ jih (vsak za svoje področje), • sodelovanje pri vzpostavljanju m edsebojnih povezav, • dokum entiranje potekov poslovanja v organizacijskih predpisih, PODPROJEKTOV • uvajanje dokum entiranih potekov poslovanja v prakso, • sprem injanje potekov po potrebi, • organiziranje dela na podpro jektih za svoje področje, • uvajanje in zagotavljanje poslovanja skladno s predpisi, • izobraževanje za vzpostavljanje sistema kakovosti, • organiziranje izobraževanja za sodelavce na svojem področju delovanja, • prenos znanja na sodelavce, • opravljanje notranjih presoj skladno s planom presoj, • soodločanje pri poslovnih odločitvah, ki lahko Andrej KERIN: Certifikat ISO 9001 pomembno vplivajo na kakovost, • zagotavljanje, da delo teče v okviru odobrenih stroškov. Svet kakovosti je v razširjeni sestavi skupno s strokovnim kolegijem pri glavnem d irektorju SCT v začetku leta 1995 potrdil plan dokumentiranja poslovanja kot obvezen planski dokument izvedbe Projekta ISO 9000. Izdanih je bilo 61 odločb o imenovanju projektnih skupin za izdelavo posameznih organ izacijskih predpisov z opredeljenim i roki in nalogam i. Samo delo je teklo po načelni shemi komunikacij, ki smo jo uveljavili za razvojne projekte in je prikazana sliki 5. prikazovanja postopkov v blok diagramih, predvsem pa spoznajo, kaj je ob načrtovanju pom em bnejše in kaj bi lahko enostavno zanemarili. Ločena podrobna analiza posameznega postopka v več inačicah in skupinah pokaže, da postopki vendarle vsebuje jo veliko skupnih elementov. Sinteza tako dokumentiranih postopkov lahko omogoči posplošenje in poenostavitev, s čimer dobimo razumljiv in enostaven organizacijski predpis, detajle pa razrešujemo z navodili. Udeleženci delavnic in obenem projektnih skupin so si dokaj hitro izostrili občutek za to razlikovanje. V obliki delavnic smo organizirali tudi usposabljanje delavcev za uvajanje posameznih postopkov v prakso. Odziv sodelavcev na delavnicah je bil praviloma zelo ZUNANJE INSTITUCIJE IN SODELUJOČE DRUŽBE (PODJETJA) FORMALNE POVEZAVE VOD: VP: S1-Sn: DPn: S1n: LEGENDA: VODSTVO SCT d.d. VODJA PROJEKTA SODELAVCI V TIMU DIREKTOR PODROČJA n SODELAVEC PODROČJA 1 Slika 5: Shema organizacije razvojnih projektov v SCT d.d. s prikazanimi organizacijsko tehničnimi povezavami Kot učinkovito orodje za delo na Projektu so se izkazale delavnice, na katerih so člani projektnih skupin dokumentirali postopke v poslovanju in s tem izoblikovali osrednji del posameznega organizacijskega predpisa. Delavnice smo praviloma organizirali za več različnih skupin hkrati. Izmenjava izkušenj med skupinami v večini prim erov izboljša trenutno uveljavljen delovni proces ali pa vsaj pomaga pri oblikovanju grafičnega prikaza nekaterih vsakodnevnih opravil. Z vsako novo delavnico vse več sodelavcev razume samo tehniko dober, centralno organizirano usposabljanje pa je steklo do ravni de lovodij in mojstrov, ki ob takem izobraževanju dobijo naloge prenosa znanja na svoje delavce v skupini. V proces izobraževanja je bilo vključenih na ta način prek 500 sodelavcev. Pomemben delež v usposabljanju so odigra li tudi različni pisni dokumenti: okrožnice, članki v strokovni reviji podjetja Tehnični informator SCT in ne nazadnje Poslovnik kakovosti, organizacijski predpisi in navodila. Ob tem smo se od ločili, da bodo dokumenti sistema Andrej KERIN: Certifikat ISO 9001 kakovosti tudi na zunaj opazno ločljivi od siceršnje vsakodnevne dokumentacije. Razmnožujemo jih na posebnih predtiskanih pap irjih , ki med drugim tudi onemogočajo nekontrolirano razdeljevanje dokumentov sistem a kakovosti. Kontrolirano razdeljene kopije so tore j na prvi mah ločljive od nekontroliranih, inform ativnih. KAKO NAPREJ? Po pridob itv i certifikata ISO 9001 projekt še zdaleč ni zaključen. Zdaj se pravo delo šele začenja. Vzpostavljen je le osnovi sistem kot orodje za delo, ki je zasnovan tako, da sam po sebi zahteva stalno dopolnjevanje v sm islu znanega Dem ingovega5 kroga planiraj - naredi - preveri - ukrepaj (Plan - Do - Check - Act). Mirno lahko trdimo, da se sistem kakovosti v zadnjih dveh letih postopoma uveljavlja kot orodje za vodenje v našem vsakodnevnem delu in certifikat nas obvezuje, da bo tako tudi naprej. Naš cilj je torej daljnosežnejši in se ne bomo zadovoljili zgolj s pridobitvijo certifikata ISO 9001, ampak želimo celovito obvladovanje kakovosti. To predvsem zato, ker stanje na mestu, ko je dosežen neki cilj, avtomatsko pom eni stagnacijo in nevarnost, da začne podjetje nazadovati in da med drugim izgubimo tudi certifikat. Gre torej za stalen razvoj in izboljšave in prav temu je namenjen sistem kakovosti. Prepričan sem, da bomo dokazali tistim , ki v id ijo v standard ih ISO 9000 le povečanje birokracije , da to nikakor ni res, saj smo že od vsega začetka načrtovali gradnjo sistema kakovosti kot sistem stalnih izboljšav, birokracije pa le toliko, kolikor [o zahtevajo normalni poslovni odnosi v razvitem svetu. Ce pri delu ni nikakršnih pravil in delitve odgovornosti, potem je tako delo obsojeno na stih ijsko im provizacijo, ki pa le redko in naključno požanje uspehe. To je tudi možen odgovor na nerazrešene dileme, ki se kljub temu pojavljajo v slovenskem prostoru, ko govorimo o prizadevanjih za inovativno poslovanje. Certifikat nam tore j ne bo omejitev za inovativnost, ne bo nas omejeval pri celovitem obvladovanju kakovosti (Total Quality Management - TQM) in ne bo ovira za druge, v teoriji poznane, m etodologije vodenja, kot je npr. Reinženiring poslovnih procesov (Business Process Reengineering - BPR)6 ali pa npr. učeča se organizacija (O rganisational Learning - O/L)7. O primerjavah navedenih metodologij vodenja pišeta Niels Bjorn - Andersen in Akemi Chatfield v decemberski številki Organizacije8. V članku kaže analiza prednosti in slabosti posameznih m etodologij, vendar pa so cilji skupni in se metodologije med seboj ne izključujejo. Prej bi jih lahko razumeli kot medsebojno nadgradnjo. V praksi to pomeni, da se bomo aktivno prizadevali za doseganje novih ciljev, kot je npr. Evropska nagrada za kakovost - nekakšno spričevalo o odličnosti podjetja, ki je nedvomno tudi naš cilj. Zanimivo, da se pridobitev certifikata časovno skoraj ujema tudi s prvo podelitvijo Priznanj Republike Slovenije za kakovost (PRSK)9 podjetjem, ki so storila še korak naprej in se samoocenila po modelu EFQM /Evropski komite za management kakovosti/za Evropsko nagrado kakovosti.10 Ocenjevanje je potekalo v okviru pilotnega projekta pod pokroviteljstvom Urada za standardizacijo in meroslovje, ker ustrezna zakonodaja še ni bila sprejeta. V SCT ocenjujemo pridobitev certifikata kot lepo zdravico ob 50. obletnici, a tudi kot obvezo za nadaljnje delo pri izvajanju nacionalnega in evropskega programa kakovosti. Vendar v SCT s p ridob itv ijo certifikata še nismo rekli zadnje besede. Pripravljene imamo že nove programe, ki bodo še bolj u trd ili zaupanje kupcev v naš sistem kakovosti in v objekte, ki jih gradim o. 5 Deming W.E.: Out of the Crisis, MIT 1989 6 Hammer M. in Champy J.: Reengineering the Corporation. A manifesto for Business Revolution, Nicholas Breaiey, London, 1993 7 Lewit B. in March J.: Organisational learning - Annual Review of Sociology Vol. 1988, 14, str. 319-340 8 Niels Bjorn-Andersen in Akemi Chatfield: Uporaba informacijske tehnologije za oblikovanje organizacije 21. stoletja (prevod Jože Zupančič) Organizacija, Letnik 29, št. 10, Moderna organizacija, Kranj, december 1996, str. 591-602 9 PRSK - Kriteriji za prijavo in ocenjevanje MZT- USM, Ljubljana 1995 10 The European Quality Award 1996 Application Brochure. European Foundation for Quality Management E.F.Q.M., September 1995, Brussels, Belgium Andrej KERIN: Certifikat ISO 9001 L I T E R A T U R A *21 B jo r n - A n d e r s e n N. in C h a t f ie ld A .: U p o r a b a in f o r m a c i j s k e te h n o lo g i j e z a o b l i k o v a n je o r g a n iz a c i j e 21. s to le t ja ( p r e v o d J o ž e Z u p a n č ič ) R e v i ja O r g a n iz a c i ja , L e tn ik 2 9 , št. 1 O, M o d e r n a o r g a n iz a c i j a , K ra n j, d e c e m b e r 1 9 9 6 D e m in g W. E.: O u t o f th e C r is is , M IT 1 9 8 9 H a m m e r M. in C h a m p y J .: R e e n g in e e r in g th e C o r p o r a t io n . A m a n i fe s t o f o r B u s in e s s R e v o lu t io n , N ic h o la s B rea ley , L o n d o n 1 9 9 3 H a u e A . : P ro je k t i v o r g a n iz a c i j i z d r u ž e n e g a d e la , Č G P D e lo 1 9 8 2 Kerin A .: M a g is t rs k o d e lo : R azvo j o rg a n iz a c i je v e č je g a g ra d b e n e g a p o s lo v n e g a s is te m a o b d ru ž b e n ih s p r e m e m b a h v z a č e tk u d e v e td e s e t ih let. U n iv e rz a v M a r ib o ru , FO V K ra n j, 199 5 K erin A .: Z a g o ta v l ja n je k a k o v o s t i z a p o s lo v n i s is te m SCT, T e hn ičn i in f o r m a t o r S C T št. 34, L ju b l ja n a , s e p te m b e r 1 9 95 K erin A . : N e k a j v id ik o v c e r t i f i k a t a ISO 9 0 0 1 , T e h n ič n i in fo rm a to r SCT, št. 38, m a r e c 1 9 9 7 , L ju b l ja n a K erin A .: M e s to ra z v o ja v v e č j ih g r a d b e n ih p o d je t j ih in c e lo v i to o b v la d o v a n je k a k o v o s t i k o t ra z v o jn i p r o je k t SCT, R e fe ra t z a p o s v e t o v a n je R a z v o j v g r a d b e n i š t v u in in ž e n i r i n g u - T r ib u n a r a z v o jn ik o v , M E G R A 97, m a r e c 1 997 K o ž e l j B.: R a z v o jn o r a z i s k o v a ln o d e lo , M o d e r n a o r g a n iz a c i j a , K ra n j, 1 9 8 0 K o ž e l j B.: O r g a n iz a c i j s k a p r o b l e m a t i k a in o v a c i j s k e d e ja v n o s t i , P r e d a v a n ja n a 3. s to p n j i , V Š O D , K ran j, 1 982 L e w it B. in M a r c h J.: O r g a n is a t io n a l le a r n in g - A n n u a l R e v ie w o f S o c io l o g y Vol. 14, 1 9 8 8 S ta l lw o r th y E. A. a n d K h a r b a n d a O. R: In t e r n a t io n a l c o n s t r u c t i o n a n d th e R o le o f P r o je c t M a n ­ a g e m e n t , G ow er, C a m b r i d g e 1 985 N o t r a n j a g r a d i v a S C T Drago GOSTIŠA: Tehnologija in strojna oprema za zemeljska dela TEHNOLOGIJA IN STROJNA OPREMA ZA ZEMELJSKA DELA Technology and M ech an ica l Equipm ent for E arthw orks U D K 6 2 4 .1 3 .0 5 D R A G O GOSTIŠA P O V Z E T E K Z e m e l js k a de la so n e d v o m n o n a jo b s e ž n e jš a poz ic i ja pri izvajanju nizkih gradenj. V prostoru s e s r e č u je m o z n a j r a z l ič n e jš o g e o lo g i jo in n a j r a z l ič n e jš o k o n f ig u r a c i jo te r e n a , k je r i z v a ja m o d e la . G le d e n a d e js tv o , d a so s t r o j i z a iz v e d b o te h d e l z e lo d r a g i in z a k o m p le tn o izvedbo del u p o ra b l ja m o ob iča jn o c e lo t e h n o lo š k o v e r ig o s t ro je v , m o r a m o v s a k o n a b a v o iz r e d n o s t r o k o v n o in te h t n o p r e š tu d i r a t i . P ozna ti m o r a m o k o n k u re n č n e te h n o lo g i je in ocen it i m o ž n o s t i p e rs p e k t iv n e z a p o s le n o s t i o p r e m e . Pri v e č j i m e h a n o - o p r e m i je n o s t i p o d je t ja m o r a m o te ž i t i tu d i z a č im v e č jo t i p iz a c i jo o p r e m e , k a r e k o - n o m iz ira vzd rževan je . S a m o s p rav i lno izb iro o p r e m e , k a k o v o s tn im k a d r o m in d o b r o o rg a n iz a c i jo de l b o m o k o n k u re n č n i na t rg u . • S U M M A R Y E a r th w o r k s a re u n q u e s t io n a b ly th e m o s t e x te n s iv e p a r t o f c iv i l e n g in e e r in g s t r u c ­ tu re s . S p e c i f ic g e o lo g ic a l a n d r e l ie f c h a r ­ a c t e r is t i c s h a v e to be d e a l t w i th b e fo re c o n s t r u c t io n c a n ta k e p la c e . A s m a c h in e s f o r th is t y p e o f w o r k a re v e ry e x p e n s iv e a n d te c h n o lo g ic a l c h a in s o f m a c h in e s are n e e d e d fo r c o m p le t e r e a l is a t io n , each acqu is i t io n m u s t be taken in to c a re fu l expert c o n s id e ra t io n . It is im p o r ta n t to h a v e know l­ e d g e o f a ll c o m p e t in g t e c h n o lo g ie s and to e s t im a t e th e p o s s ib i l i t i e s f o r th e p ro ­ spective use of the equ ipm ent. If the com pany is to be m e c h a n ic a l l y w e l l - e q u ip p e d , it is n e c e s s a r y to a im to h a v e a h ig h n u m ­ b e r o f m a c h in e s o f th e s a m e m a n u f a c ­ tu re r , w h ic h r e d u c e s m a in t e n a n c e c o s ts . To be a b le to c o m p e t e in th e m a r k e t , the c o r re c t s e le c t io n o f e q u ip m e n t , h ig h -q u a l i ty s ta f f a n d th e e f f i c ie n t o r g a n is a t io n o f w o rk a re n e c e s s a ry . Potreba po izvajanju zemeljskih del velikega obsega je danes vse večja in pogostejša. Vzporedno z razvojem industrije in prometa vse bolj rastejo potrebe po masovnih zemeljskih delih na prom etnicah, h id ro ­ energetskih objektih, regulacijah itd. Razvoj gradbenih stro jev za zemeljska dela gre v smer ustvarjanja vse večjih učinkov ob povečanju okretnosti in elastičnosti pri delu. Ob tem se teži k ustvarjanju največje stopnje mehaniziranosti del in čimvečji kontinuiteti v njihovem izvajanju. Osnovna smer razvoja strojev je nagel prehod iz mehaničnega pogona in komand na hidravlični pogon in komande. To je om ogočilo veliko večjo varnost pri delu (manj okvar) in mnogo večjo okretnost, kar se odraža v znatno krajših delovnih ciklusih in s tem povečanju učinkov. Omogočilo pa je tudi povečanje velikosti in moči strojev. Ker so taki novi stroji z veliko močjo in velikimi možnostmi zelo dragi, zahtevajo pred nabavo detajlno ekonomsko Avtor: Drago GOSTIŠA, dipl. inž. gradb., Planjave 6, Logatec Drago GOSTIŠA: Tehnologija in strojna oprema za zemeljska dela študijo. Da bi jih pri delu mogli popolno in učinkovito uporabiti, je nujno poznati njihove konstrukcijske in eksploatacijske karakteristike. Pri tem je potrebno dobro spoznati in preučiti tehno log ijo dela in tako organizirati delovna mesta in delo v celoti, da bo mogoča polna sinhronizacija vseh strojev v delovnem procesu. Zemeljska dela so zelo raznovrstna. Za hidroenergetske objekte, kjer se izvajajo velike pregrade in kanali in je potreba po vgrajevanju velike količine zemljin, se zaradi specifičnih pogojev morajo uporabljati specifični stroji (rotacijski bagri, bagri vedričarji itd.), med tem ko se pri gradnji cest in aerodromov lahko uporabijo zelo različni stroji. Zem eljska dela lahko razdelimo na vrsto zemljišča in glede pogojev dela na naslednji skupini: • izkop v zemljišču na suhem (bagri, dozerji, skreperji, nakladači, grederji, freze za homogenizacijo in kemično stabilizacijo zemljin in stroji za komprimiranje zemljin), • izkop v zem ljišču pod vodo (plovni bager s periodičnim delovanjem - bager vedričar in bager rifuler). Trend razvoja strojev je č im večji prehod na kolesa s pnevmatikami (večja okretnost), med tem ko se gosenice uporablja jo pretežno na slabo nosilnih tleh. Stroji so v pretežni meri opremljeni z dieselskimi motorji, le večje enote so opremljene z elektromotorji. V novejšem času se naglo razvija proizvodnja “univerzalnih" strojev s p rik ljučn im i orodji (bagri s čelno, globinsko in grabežno žlico; greder s prednjim plugom in riperji itd.). Za zemeljska dela je značilno, da je učinek strojev odvisen od vrste zem ljišča. Iz tega razloga je zelo pomembna klasifikacija zemljišča. Za dela na izkopu je v svetu v uporabi več vrst k lasifikacije : 1) zemlja, lapornata glina, glineni škriljevec, trda kamenina, 2) lahka peščena glina, mehka glina, pesek in gramoz, običajna zemlja, trda ilovica, rahla kamenina, zemlja s kosi kamenja in koreninami, lepljiva glina, trda kamenina, . 3 3) rahla zemljina, plodna zemlja, žilava zemlja, laporji in škriljevci, mehka kamenina, trda kamenina, zelo trda kamenina, 4) p lodna zemlja, slabo nosilna zemljina, lahka zemljina, težka zemljina, mehka kamenina, trda kamenina. Pri izvajanju zemeljskih del je nujno upoštevati zbitost materiala, ker je od tega odvisna njegova prostorninska teža. Ena je teža materiala v raščenem stanju, drugačna pa je prostorn inska teža po izvršenem izkopu. Pri izkopu se vedno računa teža v raščenem stanju. Po izkopu se material razrahlja, kar se izraža s koeficientom razrahljivosti (manjša prostorninska teža), ki je različen za različne vrste m ateria la (od 0,85 do 0,67). Pri komprimiranju zemljin (ne kamenin) pa lahko dosežemo večjo prostorn insko težo (zbitost) kot v raščenem stanju, kar defin iram o s koeficientom kompaktacije, Zemeljska dela obsegajo naslednje operacije: • iz k o p nenosilnih tal (če so) (univerzalni bager s skrepersko žlico, h idravlični bager z globinsko žlico na širokih gosenicah, buldožer na širokih gosenicah); • iz k o p humusa (dozerji, skreperji, grederji); • iz ko p : - direktno (nakladaš, bager, skreper, dozer); - z rahljanjem (dozer - nakladač, dozer - skreper, ripanje); - z miniranjem (vrtalna garnitura - dozer, nakladač, bager); • t ra n s p o r t (vozila s praznjenjem zadaj, vozila s praznjenjem na dnu, dem perji, skreperji); • ra zg rin ja n je (dozer, greder, skreper, trimer); • hom ogen izacija (koherentne zemljine - freza), če je potrebna • kem ična s ta b iliz a c ija (posipalec, freza) za koherentne zem ljine - če je potrebna; • k o m p r im ira n je : - koherentne zem ljine (statični in v ibracijski va ljarji in ježi, gumni va lja rji); - gramozi (statičn i in v ibracijski valjarji, v ibracijske Drago GOSTIŠA: Tehnologija in strojna oprema za zemeljska dela p lošče, gumni valjar); - kamenine (statični in v ibracijski valjarji). Pri nekaterih delih je lahko operacija transporta dominantna, med tem ko druge zajemajo samo prerivanje ali odm etavanje na stran. Kadar je potrebno izvesti vse navedene operacije, ima vsekakor prednost stroj, ki izvrši čim več operacij sam (kompleksni stroji, kot npr. skreperji). Pri izboru strojev za zemeljska dela je potrebno upoštevati naslednje: • količina del, rok dokončanja, obseg gradbišča, široki ali omejen (jarek) izkop, kar je odločilno za ve likost in število strojev; • lokalni pogoji, kot so vrsta zemljišča, nosilnost tal, vodostaji in klimatski pogoji, ki določajo metode dela, izbor strojev in izbor transporta; • pogoje dostave in vračanja strojev z gradbišča, objekti na poti (nosilnost, višina), vodni tokovi, ceste, daljnovodi itd., kar lahko od ločilno vpliva na izbor ve likosti strojev in izbor delovnih mest; • visoke vode, način izkopa in konfiguracija terena lahko vpliva jo na uporabo strojev glede na možnost prem ikanja in premeščanja; • možnosti za napajanje strojev z električno energijo (elektro bagri), oskrba z delovno silo in možnost prehrane lahko vplivajo na izbor strojev. Pri zemeljskih delih se lahko računa z letno količino delovnih ur od 1900 (koherentne zemljine) do 2600 (kam enine). VPLIVI NA EFEKTE GRADBIŠČA IN STROJEV PRI IZVAJANJU ZEMELJSKIH DEL O bičajno dajejo proizvajalci podatke o teoretičn ih učinkih strojev pod optimalnimi pogoji, ki jih običajno v praksi ne moremo doseči. Če želimo take podatke izkoris titi, moramo uporabiti korekcijske faktorje. Le tako lahko vnesemo vse specifične vplive, ki so karakterističn i za vsako posamezno gradbišče. V prvi vrsti nastaja problem izkoriščanja delovnega časa (koeficient časa kč), ki je odvisen od raznih pogojev (nedelje in prazniki, nizke temperature, padavine, tankanje goriva, vzdrževanje strojev, selitve strojev, število izmen itd.) in se g ib lje od 0,50 do 0,90. Dalje vpliva na praktični učinek strojev koeficient gradbišča (obseg dela, pogoji dela - prostor, geologija , suho - mokro, stroj dela samostojno ali v povezavi z drugimi s tro ji, verziranost strojn ika; organizacija g radb išča - pogoji vzdrževanja, tehnični pogoji, izbor osebja in njihove izkušnje), ki se g ib lje od 0,50 do 0,85. Odvisno od vrste stroja in vrste del obsta ja še cel niz drugih redukcijskih koeficientov, npr. pri izkopu in transportu koeficient polnjenja žlice (kp), koeficient razrahljivosti materiala (kr), koeficient obračanja (ko) itd. Praktični učinek (Up) stroja je torej zmnožek teoretičnega učinka (ut) in vseh redukcijskih koeficientov. TEHNOLOŠKA UPORABNOST IN TRENDI RAZVOJA POSAMEZNIH (NEKATERIH) VRST STROJEV HIDRAVLIČNI BAGRI: z globinsko, čelno, grebežno, planimo, profilno žlico in planirnim plugom, teleskopski bager. Uporabljamo jih za široke izkope (kjer uspešno izpodrivajo kom binacijo buldožer - nakladač), izkope jarkov, planiranje in humuniziranje brežin in dviganje manjših bremen. Razvoj gre v smeri hitrosti premikanja, hitrosti delovnih operacij in čim večje kapacitete delovnih orodij. Pri nakladanju na transportna sredstva je uskladiti kapacitete tako, da je potrebno 4-6 operacij nakladanja za napolnitev koša transporterja (enako velja za nakladače). DOZERJI: buldožer, “engldoser”, "tiltdozer” , “pušdozer". So zelo močni in robustni stro ji. Uporabljam o jih za: odstranjevanje humusa, čiščenje terena (drevesa, panji, skale), izdelavo usekov in nasipov (rinjenje materiala je ekonom ično do 100 m in je odvisno od velikosti p luga), grobo planiranje izkopanega in nasutega materiala, rahlanje trdega zemljišča (“ripanje”) in porivanje skreperjev pri polnjenju koša. Razvoj gre v smeri čim večje moči pogonskega motorja in velikosti pluga. SKREPERJI: so najkompleksnejši stroji za zemeljska dela. Pri delu so zelo okretni, hitri in sam ostojni. S skreperji opravljamo izkop (humusa, zemljin), transport in planiranje. Pri izkopu težkih zemljin mu pomaga dozer z “ ripan jem ” in porivanjem (push dozer). Ekonomična transportna razdalja je odvisna od velikosti koša (do 50 m3 - do 4 km). Za optim alne učinke je poglavitno dobro vzdrževanje transportn ih poti. Na žalost kljub cenenemu delu za slovenske razmere ni primeren, ker se geologija prevečkrat menja. Razvoj gre v smeri večjih moči m otorjev, vgra ju jeta se dva m otorja (twin power), prenos moči se izvaja prek elektrom otorjev, izvajajo se specialn i elevatorji za hitrejše polnjenje koša itd. GREDERJI: so stroji namenjeni v prvi vrsti finim delom (planiranje, profiliranje). Uporabljamo jih še za: planiranje brežin, izkop plitv ih jarkov, odstranjevanje humusa, prečne izravnavanje mas, mešanje in homogeniziranje zemljin, vzdrževanje cest, čiščenje snega itd. Razvoj temelji na večji moči, večjem nožu, priključkih (riperji, p lug), opremi z lasersko nivelirno napravo itd. Drago GOSTIŠA: Tehnologija in strojna oprema za zemeljska dela NAKLADAČI: v prvi vrsti so namenjeni za nalaganje materiala na vozila, po potrebi (če je material sipek) pa tudi za izkop z nakladanjem. Običajno so na kolesih s pnevmatikami. Razvoj povečuje okretnost stroja (dvodelna šasija - zglob) ter povečuje moč in velikost žlice. Zlasti so uporabni za nalaganje materiala iz deponij. STROJI ZA KOMPRIMIRANJE: pri izvajanju zemeljskih del (nasipov) uporabljamo različne tipe komprimacijskih sredstev glede na kakovost m aterialov, in sicer: • za koherentne materiale uporabljamo statične in vibracijske ježe, statične valjarje in gumijaste valjarje; • za gramozne materiale uporabljamo vibracijske valjarje, vibracijske plošče in gum ijaste valjarje; • za ostrorobe kamenine uporabljamo vibracijske valjarje. Razvoj gre v smeri čimvečje teže, čimvečje gibljivosti (zglob) in čim večjega učinka v g lobino. D inamični učinki se lahko prilagaja jo debelini p lasti in vrsti materiala. V novejšem času so komprimacijska sredstva že oprem ljena s senzorji za ugotavljanje zb itosti. Za izvajanje zemeljskih del obstaja še množica strojev (vrtalne garniture, transportna sredstva, hidromehanizacija itd.) V referatu sem opisal le del strojev, ki se uporabljajo običajno pri nas in v svetu. Mitja KOREN: Sistem odvodnje severne obvozne ceste SISTEM ODVODNJE SEVERNE OBVOZNE CESTE IN KANALA 1.0 V LJUBLJANI The N orthern Rincp Rood end C enel 1 -O D rainage System in L jub ljene UDK 625.78 MITJA KOREN P O V Z E T Na območju Ljubljane v sklopu gradnje avtocestne povezave gradimo Severno obvozno cesto in vzhodno avtomobilsko cesto . Zaradi vodo-varstvenega območja, v katerem se nahajata cestna odseka, je nastopila potreba po materialu, ki zagotavlja 100 % vodotesnost odvodnega sistema. Tako smo se za odvodno SOC in kanal 1.0 do Save, ki poteka po VAC, uporabili cevi iz duktilne litine proizvajalca Pont-a-mousson iz Francije. Od marca 1996 do oktobra 1996 smo zgradili 16.872 m odvodnih kanalov in zvez ter 850 peskolovov in jaškov. Pri tem smo prvič v Sloveniji uporabili duktilne cevi za kanalizacijo premerov DN 1200 mm, DN 1600 mm in DN 1800 mm v skupni dolžini 5.394 m. U M M A R Y The Northern ring road and Eastern motorway are being built in the area of Ljubljana as a part of the construction of the motorway connection. Because both segments are located in­ side the groundwater protection area, it was necessary to use materials which guar­ anteed a 100% water-tightness of the drainage system. That is why pipes manufactured from ductile castings by Pont-a-mousson of France were used. From March to October 1996, 16,872 metres of drainage canals and connections and 850 ditches for sand retention and pits were constructed. This was the first case of the use of ductile canalisation pipes of diameters DN1200 mm, DN1600 mm and DN1800 mm along a total length of 5,394 metres. E K • S UVOD Na obm očju Ljubljane smo v letu 1995 začeli graditi severno obvozno cesto in leto kasneje še vzhodno avtom obilsko cesto. Ker je omenjeni odsek SOC kompletno, VAC pa delno na obm očju I. in II. vodo-varstvenega obm očja, je bilo treba zagotoviti stoodstotno vodotesnost odvodnega sistema meteornih voda z vozišča in delno tudi iz brežin. Izbrani material, ki naj bi zagotovil stoodstotno Avtor: Mitja KOREN, dipl. inž.,SCT d.d., Cestni program, Slovenčeva 22, Ljubljana Mitja KOREN: Sistem odvodnje severne obvozne ceste vodotesnost kanalizacijskega sistema, je bil iz duktilne litine proizvajalca Pont-a-mousson iz Francije. Pomembno je tudi to, da imajo omrežja iz duktilne litine kakor tudi same cevi veliko daljšo življenjsko dobo. Duktilni material za potrebe vodovoda v Sloveniji uporabljam o že nekaj let, medtem ko ga za potrebe kanalizacije uporabljam o redkeje in to šele nekaj zadnjih let. Prvič v Sloveniji pa smo uporabili duktilne cevi za kanalizacijo premera DN 1200 mm, DN 1600 mm in DN 1800 mm. DUKTILNI MATERIAL Cevi in fazonski kosi iz duktilne litine so iz visoko kakovostne železove litine z dodatkom magnezija, kjer je prisoten ogljik v čisti obliki kot sferoidni grafit. S tem dosežejo dobre mehanske lastnosti materiala, visoko mejo e lastičnosti, dobro udarno trdnost in natezno trdnost. Cevi iz duktilne litine so izdelane po centrifugalnem postopku v skladu s standardom ISO. Po ISO standardu so izdelani tudi spojni in fazonski kosi ter tesnila iz elastomerne gume. Cevi so dolge od 6,00 m (za manjše premere) do ca 8,00 m za večje. Za izdelavo kanalizacijskih sistemov v glavnem uporabljajo obojčne cevi in fazonske kose, m edtem ko pri vodovodih uporablja jo več prirob ičn ih. Cev ima tudi notranjo in zunanjo zaščito. Notranja zaščita je cementna malta Al, ki je nanesena centrifugalno, kar om ogoča zelo gladko notranjo površino in s tem dobre karakteristike toka (faktor hrapavosti je 0,03). Cementna malta Al je zelo odporna proti obrabi, zato je lahko h itrost toka v ceveh do 7 m/s pri stalnem toku in do 10 m/s pri občasnem toku. Notranja obloga je tudi zelo kemično odporna in jo je m ogoče uporablja ti pri pH od 4 do 12 (pri stalnem toku) in pri pH od 3 do 12 (pri občasnem toku). Zunanja zaščita cevi pa je izvedena z vročim cinkanjem (najmanj 200 g /m 2), prek katerega je nanesen rdeči epoksi (duktil cevi, uporabljene v vodovodnem omrežju, pa so črne). Vsaka cev v proizvodnji je tudi preizkušena na tlak 40 do 60 barov (odvisno od premera). Obojčne cevi se spaja zelo fleksib ilno. To omogoča veliko prilagajanje konfiguraciji terena med polaganjem in tud i kasneje (do 5° pri DN 200 mm in do 1,5° pri DN 1800 mm) ob s toodsto tnosti tesnosti spoja. Zaradi gum ijastega tesnila, ki je tudi izolator, med dvema cevema na cevovodu ni potrebna nobena dodatna katodna zaščita. SITUATIVNI OPIS SISTEM ODVODNJE Sistem odvodnje SOC je sestavljen iz glavnega kanala 1.0, ki poteka vzdolž cele trase SOC in se nadaljuje ob trasi VAC do izliva v Savo, omrežja sekundarne kanalizacije, ki služi za odvajanje vode iz nadvozov, priključnih ramp in servisnih cest, ter sistema duktilnih obcestnih požiralnikov - peskolovov) in požiralniških zvez, ki odvajajo meteorno vodo direktno z vozišč v glavni kanal ali v sekundarne kanale. Kanal 1.0 (glavni kanal) poteka od krožišča Tomačevo vzporedno z osjo ceste (1 m od osi) do obm očja VAC, kjer zavije s trase ceste in ob njej poteka do prečkanja s staro Zaloško cesto v duktiln i izvedbi, naprej prek lovilca olj do izliva v Savo pa v betonski izvedbi. Dolžina duktilnega dela na SOC je 3.722 m (DN 600 mm - 54 m, DN 1200 mm - 295 m, DN 1600 mm - 2.645 m in DN 1800 mm - 728 m), na VAC je 1.672 m(DN 1600 mm - 1183 m in DN 1800 mm - 489 m), skupna dolžina duktilnega dela kanala 1.0 je 5.394 m. Betonskega dela kanala 1.0 iz cevi DN 180 cm pa je 800 m. Jaški na duktilnem delu kanala 1.0 so izdelani iz duktilih cevi DN 800 mm, dolžine 40 cm ali 100 cm, privarjene na sredino cevi DN 1200, 1600 ali 1800 mm. Na delu, kjer je kanal g loblji, je bilo treba jašek nadvišati z duktilno cevjo DN 800 mm do višine planuma spodnjega ustroja. Kasneje pa smo izvedli še betonski del jaška s pokrovom. Na duktilnem delu kanala smo imeli tudi nekaj betonskih jaškov tlorisnih dimenzij 220/220 cm, različnih globin, ki so rabili kot redukcija za prehod s cevi DN 1600 mm na DN 1800 mm in obratno. Betonski jaški so bili tudi na pravokotnih lomih kanala. Redukcije kanala s DN 600 mm na DN 1200 mm in redukcije DN 1200 mm na DN 1600 mm pa so izvedene z reducirnim i fazonskim i kosi. 1 Sekundarna kanalizacija, ki rabi za odvodnjo voda z nadvozov, priključnih ramp, servisnih cest in krožišča je sestavljena iz ravnih odsekov kanala iz duktilne litine DN 300 mm do DN 600 mm. Na lomih kanala so montažni betonski revizijski jaški DN 100 cm proizvajalca Stavbar IGM Hoče. Sekundarni kanali so prek redukcijskih kosov priključeni na glavni kanal 1.0. Skupna dolžina vseh izvedenih sekundarnih kanalov na obm očju SOC je 5.530 m (DN 300 mm - 3.590 m, DN 400 mm - 1.200 m, DN 500 mm - 332 m in DN 600 m - 408 m) Duktilni peskolovi DN 500 mm, globine 1,5 m odvajajo vodo s cestnih površin prek požira lniških zvez DN 200 mm v sistem sekundarnih kanalov ali pa direktno v glavni kanal. Na obm očju SOC je skupno 685 Mitja KOREN: Sistem odvodnje severne obvozne ceste peskolovov, dolžina požiralniških zvez DN 200 mm pa je 5.948 m. TRANSPORT IN SKLADIŠČENJE Prve manjše količine cevi, pripeljane iz Francije s kamioni, smo deponirali oziroma skladiščili v železo- krivnici SCT na Kajuhovi cesti. Tam smo sklad išč ili tudi gumijasta tesnila zaradi njihovih zahtev o skladiščenju. Kasnejše večje količine pa so pripeljali po železnici in nato z vlačilci na gradbiščne deponije. Za odvodnjo SOC in kanala 1.0 je po železnici prišlo okoli 400 vagonov cevi in fitingov, kar je približno 5.800.000 kg. Iz železniških vagonov smo cevi s pomočjo avtodvigal naložili na vlačilce in odpeljali na traso kanalizacije, kjer smo jih deponira li. Vseh kamionskih prevozov z železniške postaje do deponije je bilo več kot 1000. Zaradi ne pridobljene trase kanala 1.0 na VAC smo morali večji del cevi deponirati na enem mestu, kar je v kasnejši fazi zahtevalo ponovno nakladanje, prevoz in razkladanje. Transport cevi z železniške postaje je predstavlja l kar velik problem, saj je z največjo pošiljko v slabem tednu prišla več kot polovica zgoraj omenjenih cevi in fitingov. Za razkladanje in nakladanje cevi manjšega premera (do DN 800 mm) smo uporabili vrvi v obliki ploščatega tekstilnega jermena, za cevi večjega prem era pa smo uporabili p lastific irane pletene jeklene vrvi s p lastific iranim i kljukami. Cevi in fiting i do premera DN 300 mm so bili vezani v pakete, cevi in fitinge večjih premerov pa je bilo treba razkladati posamično. IZDELAVA KANALIZACIJE Tehnologija polaganja duktilnih cevi večjih premerov (k a n a l 1.0) je b ila naslednja: • Po izkopu kanala, ki je bil na dnu širok okoli 3 m, smo izvedli planum tem eljnih tal okoli 10 cm pod dnom cevi (na delu trase je bilo treba zaradi slabih tem eljnih tal - mešala sta se konglomerat in pa glina - izvesti kamnito gredo, debelo 50 cm). • Geometer je na vsako dolžino cevi zabil količek z višino dna cevi. • Približno meter od količka smo na točno višino dna cevi v beton postavili meter dolgo leseno bankino 10/10 cm in jo obbetonira li. • Ko se je beton osušil, smo začeli polagati cevi. Cevi smo polagali s pom očjo avtodvigala in bagra, pri tem je sodelovalo pet delavcev. Od globine jarka je bilo odvisno, kakšno avtodvigalo potrebujemo (za plitvejše jarke je zadostovalo 30 t avtodvigalo, za najgloblji kanal pa smo potrebovali 5 0 1 avtodvigalo). Bager, ki je potiskal cevi, je bil CAT 225, še lažje pa smo delali s CAT 235. Pred spajanjem je b ilo treba očistiti notranjost obojke in gum ijasto tesnilo ter ga vstaviti v obojko, z mastjo namazati gumijasto tesnilo in del cevi, ki pride vanjo, nam estiti cev na ustje obojke in jo z bagrom porin iti. Ker so lahko cevi med seboj zamaknjene za 1,5°, smo z njim i brez težav sledili radijem osi vozišča. Na mestih jaškov in priključkov sekundarnih kanalov smo samo položili cev z nastavkom DN 800 mm. V enem dnevu (12 ur) smo spojili do 250 m cevi. Poiskusili smo polagati cevi tudi d irektno na podložni beton, kar Mitja KOREN: Sistem odvodnje severne obvozne ceste pa je bila slaba rešitev, saj je cev pri montaži drsela veliko slabše kot po leseni bankini. • • Po končanem polaganju cevi smo zaopažili za "podložni" beton (širine cca 1,5 m in višine 20 cm) ter s pom očjo črpa lk za beton podbetonira li cevi. • Po končanem razopaženju betona smo začeli z zasipom cevi do tem ena cevi. • Na mestih požiralniških zvez smo izvrtali luknjo premera DN 254 mm, v katero smo namestili fazonski kos, imenovan 'fo rs h e d a ', in ga obbetonira li (ta fazonski kos je drugačen od fazona na sekundarni kanalizaciji in z njim nism o imeli problema glede netesnosti). • Po končani namestitvi in zabetoniranju nastavka za požiralniško zvezo smo opravili izkop in planum jarka za požira lniško zvezo DN 200 mm in peskolov DN 500 mm. • Izdelali smo poste ljico iz peska frakcije 4/8 mm za cev in podložni beton za peskolove. • Položili smo cevi in peskolov v smeri od glavnega kanala proti peskolovu. Montažo smo izvajali s pomočjo bagra (MH 5), za fazonske kose, ki jih je bilo treba vgrajevati pod kotom, pa so monterji izdelali orodje, ki je om ogočalo centrično stikovanje. • Cevi smo obsipa li s peskom frakcije 4/8 mm in cevi in peskolove zasipali in utrdili do višine planuma spodnjega ustroja. • Zasipali smo glavni kanal in ga utrd ili. • Betonske dele peskolovov, ki so bili ob robu vozišča, smo izdelali skupaj z robnikom, ostale peskolove in revizijske jaške pa smo nadvišali tik pred asfaltiranjem. Ker cevi (DN 1200, 1600 in 1800 mm) nismo polagali kontinuirno iz ene strani proti drugi, smo naleteli na problem stikanja cevi. Nekaj stikov smo izvedli pri betonskih jaških (betoniranih na licu mesta), ostale pa smo spojili s pom očjo spojnih kosov. Ker je bilo treba cev odrezati dvakrat (enkrat zato, da smo dobili z obeh strani ravno cev brez obojke, drugič pa za kos cevi, ki je bil za 5 do 10 cm krajši od razdalje med cevema), je izdelava takega stika tra ja la en dan. Pri tem je bilo treba upoštevati tudi to, da so cevi konusne (da jih lahko pri vlivanju potegnejo iz modela) in da je pri razrezu cev uporabna le do 1/3 ostanka cevi z obojko. Potek gradnje sekundarnih kanalov pa je bil naslednji: • Izkop jarka in planum temeljnih tal v širini enega metra. • Izdelava peščene poste ljice iz peska frakcije 4/8 mm, debeline 10 cm in pod ložnega betona na mestu jaškov. • Montaža baznih delov betonskih revizijskih montažnih jaškov, duktiln ih cevi od DN 300 mm do DN 600 mm in fazonskih T-kosov. T-kosi so na mestih priključkov požira lniških zvez, ki so obo jestransko obojčni, p rik ljuček pa imajo obojčn i (pri kanalu DN 300 mm) ali p rirob ičn i (pri kanalu nad DN 300 mm). Cevi, jaške in fazonske kose smo m ontirali s štirim i delavci in s pom očjo bagra. Treba je bilo paziti, da so obojke in gum ijasta tesnila očiščena in da sta gumijasto tesnilo ter cev, ki pride vanjo namazana z mastjo. Zaradi ve liko rezanj cevi (pri požiralniških priključkih in revizijskih jaških) smo na dan položili, namestili T-kose in revizijske jaške ter zasuli do 100 m kanala. • Nato smo obsipa li cevi s peskom frakcije 4/8 mm. • Cevi smo zasipali hkrati z izdelavo izkopom za požira ln iško zvezo, ki je bila narejena na enak način kot požiralniška zveza na glavnem kanalu. Hkrati z zasipom smo nadgrajevali tudi montažne revizijske jaške. • Betonske dele peskolovov z LTŽ pokrovom smo hkrati z robniki. Revizijske jaške pa smo dokončali tik pred asfaltiran jem . Cevi za sekundarno kanalizacijo in požiralniške zveze smo poskušali spojiti tudi s pomočjo "tirforja" (naprava za ročno stikovanje cevi), kar pa se je pokazalo kot težko in dolgotra jno. Mitja KOREN: Sistem odvodnje severne obvozne ceste Na prvih kanalih v obm očju severnega dela krožišča smo za priključek požira lniških zvez na sekundarne kanale uporabljali sedlaste fazonske kose. Te je ponudil proizvajalec kot najboljšo rešitev. Potek dela za namestitev fazona je bil naslednji: • izdelava kanala DN 300 mm do DN 600 mm v celi dolžini, • vrtanje lukenj na mestu priključkov požiralniških zvez premera DN 232 mm, • namestitev sedla in • izdelava požira lniške zveze in peskolova. tudi potek izdelave kanala, ki je bil naslednji: • izdelava kanala DN 300 mm do DN 600 mmdo mesta prvega požira lniškega priključka, • nam estitev fazonskega T-kosa, • nadaljevanje izdelave kanala do mesta drugega priključka, nam estitev fazona itd. in • izdelava požiralniške zveze in peskolova. Do netesnosti na sekundarnih kanalih je prišlo samo zaradi uporabe sedlastih fazonskih kosov na zgoraj omenjenem odseku. Sedlasti fazonski kos je v izvrtano luknjo po celem obodu sedel le slab centimeter in tako je pri najmanjšem premiku iz smeri stik puščal. Sedlo je bilo pritrjeno še z dvema vijakoma 0 8 mm, ki pa sta bila namenjena samo za pritrd itev med montažo. Zaradi s labega deta jla priključka trije odcepi med revizijskim i jaški na rampi iz smeri Črnuče niso bili tesni. Zaradi bližanja roka končanja prvega dela rondoja so ostali kanali nesanirani. Sanirali smo jih naknadno (glej poglavje o odpravi pom anjkljivosti). Zaradi slabosti om enjenega fazonskega kosa smo od proizvajalca zahtevali drugačno, boljšo rešitev. Tako smo namesto sedel izbrali T-kose (v osnovi so namenjeni za vodovode), ki so bili veliko bolj fleksib iln i in so imeli enake lastnosti (zamiki med cevmi do 5°) kot same cevi. Pri tem pa se je spremenil KONTROLA KAKOVOSTI Kakovost in skladnost duktilnega materiala je kontroliral ZAG Ljubljana na predloženih tovarniških atestih za vse vrste dobavljenih izdelkov. Kontrola je bila tudi v skladišču in deponiji v obsegu 5 % naključno izbranih izdelkov in v laboratoriju na vzorcih dolžine okoli 20 cm. Na deponiji so preverjali d im enzijo izdelkov, trdoto m ateriala izdelkov in pro tikorozijsko zaščito izdelkov. V laboratoriju pa so kontro lira li kakovost materiala (mehanske lasnosti). Interno kontrolo zemeljskih del in vgrajenega betona je opravil IGMAT, investitorsko kontrolo pa je opravil ZAG. Mitja KOREN: Sistem odvodnje severne obvozne ceste Kontrolo tesnosti - skladnosti kanalizacije je izvajalo podjetje VARINGER, in sicer v skladu s standardom EN 1610 in Navodili Institucije za preskušanje in potrjevanje tesnosti kanalizacijskih vodov pri gradnji avtocest, izdanimi februarja 1996. Test na cevovodih je potekal z zrakom, test na betonskih jaških pa z vodo. Pri kontroli skladnosti so morali biti cevovodi zasuti in zasip utrjen. Poleg že omenjenih netesnosti na sekundarni kanaliza­ ciji je prišlo do netesnosti tudi na požiralniških zvezah. Tu je do netesnosti prišlo zaradi nepazljivosti pri nadaljnjih delih. Del teh netesnih odsekov smo popravili z zamenjavo defektnega dela cevi pred asfaltiranjem. Netesnost na dveh odsekih požiralniških priključkov na kanal 1.0 pa smo ugotovili šele po asfaltiranju. Njihova sanacija je opisana v naslednjem poglavju. ODPRAVA POMANJKLJIVOSTI Za sanacijo priključkov požiralniških zvez na sekundarni kanal smo izbrali pod je tje COSMIC iz Kastena, sam princip saniranja pa se imenuje "COSMIC 2000". Pred začetkom sanacije so posneli netesni del, in sicer s pomočjo robota in video kamere. Na posnetku se je dobro videla netesnost stika priključka in kanala. Sam potek sanacije pa je bil naslednji: • Na robota so nam estili gum ijasti klobuk, na katerega so nanesli fiberg las poliestrski material - vložek. • Z robotom in s pomočjo video tehnike (spremljava je prek ekrana iz vozila) so namestili klobuk z vložkom na želeno mesto. Vrh klobuka je segal približno 20 cm v požira lniški prik ljuček, krajci klobuka pa so pokrili rob sedla in luknje. • Nato so v gumijastem klobuku ustvarili pritisk, da se je vložek oprije l stene želenega mesta (za boljšo sprijemljivost so vložek z zunanje strani namazali z poliestrskim kitom). • Ko je material nalegel, so prižgali UV-žarnico, ki je pospešila strjevanje vložka. • Po končanem strjevanju (cca 1 h ), so gumijasti klobuk spustili in izvlekli. • Sledil je še pregled saniranega mesta s kamero. Po končani sanaciji smo ponovno kontrolirali tesnost kanala. Ugotovili smo, da sanacija ni bila 100%, zato smo jo morali ponoviti. Za sanacijo požiralniških zvez pa smo izbrali sistem "FOREVER PIPE". Postopek, ki je zagotovil obnovo poškodovane cevi, je namenjen tudi za sanacijo vodovodnih napeljav. Postopek je bil naslednji: • V zvezo so potisnili cevasti vložek, predhodno impregniran s smolo (epoksidno sm olo), katerega mere so bile enake meram same napeljave. • Vložek so po napeljavi potisnili naprej s pomočjo hidrostatičnega pritiska, ki ga je ustvaril vodni stolp višine 6 m. • Pritisk vode je om ogočil, da se je vložek in s tem smola, s katero je bil prepojen, enakomerno in tesno prilagod il poškodovani steni. • Po končanem vnosu obloge v cev so smolo polim erizirali s postopnim segrevanjem vode, ki se je nahajala znotraj vložka. Naknadna kontrola tesnosti je pokazala, da je bila sanacija uspešna. SKLEP Zaradi skrajšanja roka gradnje dela trase severne obvozne ceste od krožišča Tomačevo do Šmartinske ceste in Bratislavskega nadvoza je bilo treba skrajšati tudi čas gradnje sistema odvodnje SOC na tem delu in kanala 1.0 v celoti. Kanalizacijo smo začeli graditi v krožišču Tomačevo marca 1996 in končali s kanalom 1.0 oktobra 1996. V tem času smo izvedli 16.872 m odvodnih kanalov in zvez ter 850 peskolovov in jaškov. Kljub temu, da je bil duktil za nas nov material, smo tehnologijo montaže cevi hitro osvojili. Med samo gradnjo smo spremenili tudi nekaj detajlov (povezava požiralniške zveze s sekundarnim kanalom, priprava podloge - bankin za glavni kanal itd.), ki jih je nadzor tudi potrd il. Zaradi h itrosti gradnje in začetnega nepoznavanja duktilnega m ateriala je prišlo tudi do nekaj netesnih odsekov (okoli 2 % izvedene količine). Netesne odseke smo kasneje uspešno sanirali in tako izdelali stoodstotno vodotesni sistem odvodnje padavinskih voda z območja cestnih površin SOC v Ljubljani. Feliks PODGORŠEK: Obnovljena tovarna asfalta v Črnučah OBNOVLJENA TOVARNA ASFALTA V ČRNUČAH Renovated A sphalt P lan t in Č rn u če UDK 691.16.006.3 FELIKS PODGORŠEK P O V Z E T E K Članek obravnava obnovljeno tovarno asfalta v Črnučah, ki je zgrajena po najnovejših dosežkih asfaltne in okolju prijazne tehno­ logije. Novost pri obnovi je uvedba računalni­ škega krmiljenja celotne proizvodnje. • S U M M A R Y The article discusses the renovated as­ phalt plant in Črnuče, which is built in ac­ cordance with the most recent advances in asphalt technology and environmen- tally-safe technology. The renovation process included the introduction of a computer- guided production process. 1. UVOD Leta 1978 je bila v Črnučah postavljena prva tovarna asfalta na področju bivše Jugoslavije in celotne vzhodne Evrope kapacitete 300 t/h. Do konca leta 1996 je proizvedla skupaj 4,173.313 t, kar je zavidanja vreden dosežek tudi v evropskem merilu. Ker je obratovala polnih devetnajst let, lahko rečemo, da brezhibno, jo je bilo - ne glede na še sorazmerno dobro ohranjenost - potrebno obnoviti. Po izčrpnih preverjanjih in tehničnih posvetih je bilo sklenjeno, da se tovarna popolnom a obnovi, saj ne bi bilo smotrno zamenjati samo nekaterih delov. Poskrbeti je bilo treba predvsem za zaščito okolja, saj stara tovarna ni bila več zmožna zadostiti vse ostre jšim tovrstnim zakonom. Za izvedbo tega zahtevnega projekta je bila ustanovljena nova družba TAČ d.o.o. v naslednji lastninski sestavi: SCT d.d. L jubljana 51,00 % KPL p.o. Ljubljana 24,50 % CP Gradnje d.o.o. Ljubljana 24,50 % Stroje in naprave je tako za staro kot tudi za novo tovarno dobavilo in sestavilo pod je tje Ammann iz Langenthala v Švici. Proizvedena je na osnovi najnovejših dosežkov asfaltne tehnologije ter je popolnoma računalniško vodena. Gradbena dela je izvedlo podjetje SCT d.d. 2. GLAVNI SESTAVNI DELI TOVARNE ASFALTA • betonski silosi z dozirno napravo, • sušilni boben z gorilcem , • odpraševalna naprava, • silosi za lastno in tuje polnilo, • cisterne za bitum ensko vezivo, Avtor: Feliks PODGORŠEK: Obnovljena tovarna asfalta v Črnučah naprava za vm ešavanje naravnih bitumnov, priključek zem eljskega plina, cisterne za gorivo, naprava za dodajan je raznih granulatov, naprava za doziranje recikliranega asfalta, mešalni stolp s silosi za vroče kamene frakcije silosi za vročo asfaltno zmes, električni p rik ljuček s trafo postajo, pogonski m otorji in komandni prostor. zamenjati vse stare elektromotorne pogone z novimi TASC pogoni. Krmiljenje vseh dozirnih naprav poteka iz komandnega prostora s pom očjo centralne procesne enote AS 2000, in sicer: • izbor kamenih materialov, • delež kamenih m aterialov v % in • regulacija celotne zm ogljivosti. 1. Preddoziranje 27 TASK pogoni 6. Krmiljenje AS 2000 2. Sušilni boben T 27100 A 7. Cisterne za vezivo 6 x 60 m3 + 2x(30 + 30 m3) 2.1 B E TO N S K I S IL O S I Z D O ZIR N O NAPRAVO Pri obnovljeni tovarni asfalta so ohranjeni betonski silosi za kamene m ateriale - kapacitete 7000 m3 - vključno z razkladalnim silosom in celotno strojno linijo za polnjenje silosov. Tu je obnovljeno celotno krmiljenje, ki je vključeno v obnovljeno tovarno asfalta in računalniško vodeno iz komandnega prostora. Pod silosom je pritrjena dozirna naprava, ki se sestoji iz dozirnega traku s pogonskim motorjem, reduktorjem in sklopko, dozirno loputo in sondo, ki kontrolira pretok materiala. Zaradi novega računalniškega krmiljenja je bilo potrebno Predprogram iranje m ineralnih sestav, usklajenih s sestavami asfaltnih zmesi, nam omogoča optimalno polnjenje vročih silosov. Pod dozirno napravo se nahajata dva zbirna trakova (obstoječa), ki preneseta kameni m aterial v sušilni boben. 2 .2 S U Š IL N I BO BEN Z G O R ILC E M Pred sušilnim bobnom je nameščen dozirn i trak, ki je reverzibilen. Sušilni boben oznake T 27 100 in dolžine 10,00 m Feliks PODGORŠEK: Obnovljena tovarna asfalta v Črnučah ima premer 2,70 m. Postavljen je na dva nosilna obroča, ki ležita na nosilno-pogonskih valjih. Sušilni boben je toplotno izoliran in nagnjen za 4° proti izteku. Zm ogljivost sušilnega bobna 1 2 3 4 5 6 7 8 O d s to te k v la g e v % Material vstopa v boben na začetku, potuje po njem s pom očjo posebnih vzdolžnih lopat in na koncu pada v vroči elevator, kjer je term ometer, ki nam kaže temperaturo kamenega m ateriala pri izstopu iz bobna. Na koncu bobna je kombiniran o ljn i in p linski gorilec. Pod gorilcem se nahaja ventila tor tipa HTR 65 kapacitete 36000 Nm3 zraka/h, ki dovaja svež zrak v gorilec. Zaradi zm anjševanja hrupa je opremljen z dušilcem. Ob bobnu je črpalka za dovod goriva in naprava za dovod in regulacijo plina. Kapaciteta bobna je odvisna od temperature segrevanja in vlage kamenega materiala. Pri segrevanju materiala na 180°C in temperaruri osnovnega m ateriala 10°C je kapaciteta sušenja naslednja: pri 3 % vlagi 320 t/h 4 % vlagi 292 t/h 5 % vlagi 256 t/h. G orilec tipa IB 600 - K/L.3 ima največjo zm ogljivost 23,5 MW pri največji porabi zem eljskega plina 2340 Nm3/h. 2 .3 O D P R A Š E V A LN A N AP R A VA Za izločanje prašnih delcev iz dimnih plinov rabi odpraševalna naprava. S sušilnim bobnom je povezana z dovodno cevjo. Na njej je loputa za dovod svežega zraka. Sestavljena je iz hladilnika z zbirnim polžem za grobo lastno polnilo, filtra z vrečam i za čiščenje dim nih plinov in zbirnim polžem za fino lastno polnilo, sesalnega ventila torja z dušilno loputo in dimnika. Zmogljivost odpraševalne naprave je 73000 Nm3 zraka na uro. Največja dopustna koncentracija trdnih delcev na izstopu iz odpraševalne naprave pa je 20 mg na Nm3. 2.4 S ILO S I ZA LASTN O IN T U JE P O LN ILO Silosi za polnilo so pokončno sto ječi podolgovati valji - velikosti 50 m3, ki so na spodnjem koncu stožčasto oblikovani. Silosa (dva) za lastno polnilo se polnita prek elevatorja za lastno polnilo in razdelilnih polžev. Silos (eden) za tuje polnilo pa se polni prek črpalne cevi iz avtocistern. Vsi silosi so oprem ljeni z e lektronskim i ind ikatorji nivoja polnjenja. Silosi so s polži povezani s tehtn ico za polnilo. 2.5 C IS TE R N E ZA B ITU M E N S K O VE ZIVO Cisterne za vezivo so pokončni valji narejeni iz jeklene pločevine ter izolirane. Skupaj je postavljenih osem cistern kapacitete 60 m3, od tega sta dve cisterni predeljeni po sredini. Tako je dejansko 10 cistern, od tega 6 cistern kapacitete 60 m3 in 4 cisterne kapacitete 30 m3. Skupna kapaciteta cistern je 480 m3, kar zadošča za proizvodnjo približno 8,000 t asfalta in predstavlja tri do štiridnevno zalogo. Cisterne so ogrevane posredno, to se pravi s termalnim oljem, ki se ogreva v posebnem term alnem kotlu z nazivno m očjo 600.000 kkal/H na tem peraturo 220° C. Olje kroži po bitumenskih cisternah po posebnih ceveh - tako imenovanem registru. Cisterne so oprem ljene z elektronskim i indikatorji nivoja polnjenja in z regulatorji temperature, ki lahko ročno ali avtomatsko uravnavajo željeno temperaturo veziva. Najvišja dovoljena tem peratura bitum na v cisternah mora biti v skladu z zahtevami za vsako nazivno vrsto bitumna, in to: • za BIT 200 140° C • za BIT 130 150° C • za BIT 90 160° C • za BIT 60 165° C. Optimalna tam peratura bitum na v cisternah je 10° C do 15° C nižja od najvišje dovoljene. Cisterne so opremljene s črpalko za polnjenje cistern, saj dovažamo bitumen z avtocisternami. Ob cistenah so tri obtočne črpalke, ki dozirajo vezivo na tehtnico. Vsi cevovodi so izolirani in ogrevani, prav tako tudi vsi zasuni. Za prečrpavanje bitum na iz avtocistern je izdelana posebna avtomatska postaja, ki bitumen črpa iz avtocistern s pom očjo krm iljenja v željeno cisterno. Sistem je popolnoma zaprt, tako da ni nobenih hlapov. Prednosti tega sistema so: Feliks PODGORŠEK: Obnovljena tovarna asfalta v Črnučah Slika 2: Cisterne za vezivo z betonskimi silosi • ni izgube bitum na pri prečrpavanju, • e lektrična kontrola prečrpavanja, • kontrola tem perature dobavljenega bitumna, • m inimalna obrem enitev okolja. 2.6 N APR AVA Z A V M E Š A V A N JE N A R AV N IH B ITU M N O V Namenjena je za vm ešavanje naravnih bitum nov v cestogradbene bitum ne, s čimer se poveča njihova kakovost. Sestavljena je iz silosa zm ogljivosti 3 m3, tehtnice, naprave za zračni transport in cisterne z mešalom v sklopu cistern za vezivo. Naravni bitumen se v cisterni z mešalom reztopi in premeša, nakar ga lahko prečrpamo v drugo cisterno ali pa ga uporabljamo direktno pri proizvodnji asfalta. 2.7 P R IK L JU Č E K Z E M E L JS K E G A P L IN A Tovarna asfalta je priključena na omrežje zemeljskega plina, saj je le-ta zelo primeren za uporabo, ker ima zelo nizko vsebnost žvepla. Plinski p rik ljuček ima tlak 2 bara. Za obratovanje je potreben tlak 0,2 bara, kar dosežemo s pom očjo varnostno-regulacijske proge, ki je pod sušilnim bobnom. 2 .9 N A P R A VA Z A D O D A JA N JE R A ZN IH G R A N U LA T O V Naprava za dodajanje raznih granulatov je namenjena doziranju posebnih dodatkov, kot so celulozna vlakna in podobno za izdelavo posebnih asfaltnih zmesi (npr.: DBM - drobir z bitumenskim mastiksom). Sestavljena je iz silosa prostornine 10 m3, dozirne naprave, elevatorja za granulat, vm esnega silosa, dozirnega traku in tehtnice. 2 .10 N A P R A V A ZA D O D A JA N JE H LA D N E G A R E C IK L IR A N E G A M A T E R IA LA Z O D S E S A V A N JE M PARE Naprava za dodajanje hladnega recikliranega materiala z odsesavanjem pare nam rabi za proizvodnjo asfalta z dodatkom do 25 % starega recikliranega asfalta pri 1 % vlagi. Sestavljena je iz 8 m3 preddozatorja, dozirne naprave, tračnega elevatorja, transportn ih trakov, vm esnega 1,8 m3 silosa in dozirnega traku. Tehtnica za mineralne agregate in mešalnik sta zaradi tvorjen ja par povezana s posebno dekom presijsko komoro, od koder se pare po izoliranih ceveh odvajajo v dimni kanal pred vstopom v filter. 2.8 C ISTE R N E Z A G O R IVO 2.11 M E Š A LN I STO LP Kot rezervno gorivo uporabljam o lahko kurilno olje, ki ga shranjujemo v dveh cisternah po 20 m3. Cisterni sta dvoplaščni in zaradi vodovarstvenih razlogov tudi v vodonepropustn ih betonskih koritih. Mešalni sto lp je sestavljen iz vročega elevatorja z razdelilnim i loputam i, dveh vibracijskih sit, vmesnih silosov za vroči kameni material z dozirnimi loputami, tehtn ic, kom presorja za stisnjen zrak in mešalca. Feliks PODGORŠEK: Obnovljena tovarna asfalta v Črnučah Slika 3: Mešalni stolp z vročimi silosi in siti 2.11.1 VROČI ELEVATOR Vroči elevator dviga segret kameni material iz sušilnega bobna na vrh stolpa na sita s pomočjo korcev. Visok je 30 m. Na vrhu so razdelilne lopute, ki usm erjajo material na eno od obeh sit, ali pa mimo sita neposredno v silos - brez sejanja. Presejani kameni agregat pada v silose za posamezne frakcije. 2.11.2 VIBRACIJSKI SITI Na vrhu mešalnega sto lpa sta dve v ibracijski siti tipa VA 2060 - 6, kar pomeni 6,00 m dolžine, 2,00 m širine in 6 izsejanih sestavin vročega kamenega m ateriala. Pred sitom je loputa, ki usmerja vroči kameni m aterial na sito, ali pa mimo njega. Siti sta izolirani in odpraševani prek filtra. Za preglede in popravila je vgrajeno lahko dvigalo. Z m ogljivost sita je odvisna od vsebnosti peska v kameni zmesi, kar kaže zgornji grafikon. Zmogljivost sejanja v odvisnosti od vsebnosti peska Vsebnost peska v % 2.11.3 SILOS ZA VROČI KAMENI MATERIAL 2 X 290 T V silosu hranimo vroč kameni m aterial. Sestavljen je iz 2 X 7 prekatov za posamezne frakcije skupne zm ogljivosti 580 t. Velikost posameznih silosov za frakcije je naslednja: kom ponenta 1 0/30 43 t 15.0 % kom ponenta 2 0/2 75 t 30.5 % kom ponenta 3 2/4 32 t 13.0 % kom ponenta 4 4/8 33 t 13.5 % kom ponenta 5 8/11 33 t 13.5 % kom ponenta 6 11/16 34 t 13.5 % kom ponenta 7 16/x 40 t 16.0 % Skupaj 290 t 100.0 % VROČI SILOS 290T S 7 KOMPONENTAMI IN 2. SITI VA 2060 Slika 4: Prerez skozi vroči silos Feliks PODGORŠEK: Obnovljena tovarna asfalta v Črnučah v bitumen. Vse tehtnice so elektronske, to je na merilnih dozah. Vse tehtnice - razen bitumenske, ki jo praznimo s pomočjo črpalke in razpršilne rampe - so opremljene z izpustnimi loputami, tako da pada material neposredno v mešalnik. Za preglede in popravila je vgrajeno lahko dvigalo. 2.11.5 MEŠALNIK Mešalnik tipa MA 5 je dvoosni s prisilnim mešanjem. Poganjata ga dva elektromotorja po 75 kW z reduktorjem in zobčenikom . Največja teža šarže je 5,0 t, zmeša pa se lahko poljubna količina od 0,5-5,0 t. Na spodnji strani mešalnika je ogrevana loputa za izpust asfaltne zmesi. Ta se lahko prazni neposredno na kamione, lahko pa tudi v vagonček, ki jo prenese v silos za asfaltno zmes. Na izpustu iz mešalnika je nameščen infrardeči termometer, ki beleži temperaturo asfaltne zmesi. 2 .12 S ILO S I Z A VROČO AS FALTN O ZMES Silosi za vročo asfaltno zmes -trije po številu - so kvadratnega preseka in so postavljeni na kovinsko konstrukcijo. Oblikovani so poševno, tako da se prilagajajo progi, po kateri se prevaža vroča asfaltna zmes v silose. Zm ogljivost vozička je 5,0 t. H itrost vožnje je prirejena tako, da se vse operacije, to je polnjenje, Slika 5: Pogled na silos za vročo asfaltno zmes, mešalni stolp cisterne za vezivo in komandni prostor VELIKOST VROČEGA SILOSA 290 T Število vmesnih elementov 3 Skupna prostornina izsejanih frakcij 247,0 T 85,00% Prostornina bypassa 43,5 T 15,00% Prostornina izsejanih frakcij nanašajoč se na 100% Komp. 0/2 75,0 T 30,50% Komp. 2/4 32,0 T 13,00% Komp. 4/8 33,0 T 13,50% Komp. 8/11 33,0 T 13,50% Komp. 11/16 34,0 T 13,50% Komp. 16/x 40,0 T 16,00% Silosi so izolirani, ogrevani s toplim zrakom in na zgornjem delu oprem ljeni z loputami, ki jih na koncu obratovanja zapremo, da tako preprečimo ohlajanje in nepotrebno izgubo energije. Vsi silosi so opremljeni z elektronskimi indikatorji višine polnjenja. Na spodnji strani so opremljeni z loputami za doziranje kamenih materialov na tehtnico. Vse lopute se odp ira jo in zapirajo s pomočjo stisnjenega zraka, za kar je vgrajen poseben kompresor. 2.11.4 TEHTNICE Na podestu pod vročim i silosi so tehtnice za kameni agregat, polnilo, vezivo, naprava za doziranje dodatkov v prahu ali granulah (nosilci veziva) in naprava za doziranje dopa (dodatek za izboljšanje oprijemljivosti bitumna z agregatom ), ki se vbrizgava neposredno Feliks PODGORŠEK: Obnovljena tovarna asfalta v Črnučah Slika 6: Pogled na tovarno asfalta med poiskusnim obratovanjem prevoz in praznjenje, izvršijo v enem mešalnem ciklusu - to je 60 sekundah. Silosi so velikosti 80 t, 100 t in 120 t in so izolirani, da se pri daljšem shranjevanju asfaltna zmes ne ohladi. Na spodnjem delu, ki je stožčasto oblikovan, so izpustne odprtine z ogrevanimi loputami, da se asfaltna zmes ne ohladi pri praznjenju. Na izpustu iz silosa je nameščen infrardeči termometer, ki nam beleži trem peraturo asfaltne zmesi. 2 .13 T E H T N IC A Z A ASFALTNE ZM E SI Pod silosi za vročo asfaltno zmes je tehtnica velikosti 18,00 X 9,00 m, za bremena do 50,0 t. Namenjena je za tehtanje asfaltnih zmesi na vozilih, ki se polnijo iz silosov. Povezana je z računalniškim krm iljenjem AS 2000 v komandnem prostoru. 2 .1 4 E L E K T R IČ N I P R IK L J U Č E K S TRAFO P O S T A J O Tovarna asfalta je oprem ljena s svojim (obstoječim) visokonapetostnim priključkom z dvema transformatorjema po 630 kVA, ki zagotovljata dovolj električne energije. 2 .15 P O G O N S K I M O T O R JI Tovarno asfalta poganjata 102 e lekrom otorja, od najmanjšega 0,1 kW pa do največjega 160 kW. Vgrajena moč vseh elektrom otorjev je 980 kW. 2 .16 K O M A N D N I PROSTOR V komandnem prostoru so omare z vsemi močnostnimi pogoni ter računalniškim krm iljenjem AS 2000 z mikroprocesorjem in disposistemom, ki nam omogoča predhodno shranjevanje podatkov vseh kupcev, kakor tudi zajemanje vseh podatkov o proizvodnji in dobavi asfaltnih zmesi. Vsa strojna linija se upravlja centralno iz komandnega prostora s pom očjo računalnika prek dveh krmilnih m onitorjev. Predhodno lahko nastavimo do 200 različnih receptur asfaltnih zmesi. Izbira željene zmesi je zelo enostavna in procesa ni treba prekiniti. Feliks PODGORŠEK: Obnovljena tovarna asfalta v Črnučah 3. PROIZVODNI PROCES 3.1 SU ŠEN JE Celotno napravo vključimo skladno s tehnološko shemo - posamezni motorji in pogonski sklopi se vključujejo eden za drugim, nakar vključimo gorilec. Ko dosežejo dimni plini želeno temperaturo - ca. 100° C - vključimo preddozatorje in celoten postopek steče. Na monitorju za sušenje nastavimo želeno recepturo kamene zmesi in pričnemo polniti silose za vroč agregat. Dozirne naprave nastavim o v odstotkih tako, kot je zmogljivost vročih silosov. Če pa nam med procesom kakega m ateriala prim anjkuje ali ga imamo preveč, ustrezno popravim o nastavitev posamezne dozirne naprave. Material potuje iz dozirne naprave prek zbirnega in dovodnega traku v sušilni boben, kjer se osuši in segreje na ustrezno tem peraturo - cca. 180° C. Temperatura p linov v sušilnem bobnu v obm očju gorilca je približno 800° C, medtem ko je na izstopu iz bobna od 100 do 120° C. Dimni plini iz bobna gredo prek h ladiln ika - kjer se ohladijo in iz ločijo grobi delci po ln ila - v tkaninski filter, kjer se izločijo še najfinejši delci polnila. Tako prečiščeni dimni plini Slika 7: Zaključna dela pri obnovljeni tovarni pa se nato izločajo v ozračje. Glavna naloga filtra je, da očisti dimne pline večine prašnih delcev, tako da ostane v njih manj kot 20 mg trdn ih delcev na Nm3zraka. Dimni plini se v hladilniku ohlad ijo - če so prevroči, se avtomatsko odpre loputa svežega zraka - nakar se izločijo grobi delci (grobo polnilo), ki se prek zb irnega polža transportira jo v silos za lastno polnilo. Dimni plini potu je jo nato skozi vrečasti filter, kjer se na vrečah odlagajo še najmanjši delci, ki se z izpihovanjem odlagajo na dnu filtra in se nato prek zbirnega polža transportirajo v silos za lastno polnilo. Tako shranjeno polnilo potem lahko kontrolirano dodajam o v vsako posamezno zmes, glede na zahtevnost recepture. Doziranje je enakomerno in konstantno. Dimne pline odvajamo nato skozi odprtino z dušilno loputo in sesalni ventila tor prek d im nika v ozračje. Dušilna loputa rabi za regulacijo podtlaka v sušilnem bobnu, kar je pogoj za dobro izgorevanje in brezhibno delovanje filtra. Kameni material se iz sušilnega bobna z vročim elevatorjem dvigne na sito, kjer se nato preseje v posamezne prekate vročega silosa. Pri enostavnejših recepturah - predvsem pri bitumeniziranih drobljencih Feliks PODGORŠEK: Obnovljena tovarna asfalta v Črnučah in bituprodcih - pa segret kameni material pošljem o mimo sita neposredno v vroči silos. Ko je material presejan in shranjen v silosih, se delovni proces sušenja prekine. 3.2 M EŠA N JE Smisel vročih silosov je, da lahko v tem obratu v vsakem trenutku dobim o želeno recepturo asfaltne zmesi od 500 kg naprej, ne glede na to, katera vrsta kamenega agregata se trenutno segreva in suši. Na podlagi izbrane recepture se stehtajo vse komponente, ki so potrebne za proizvodnjo posamezne vrste asfaltne zmesi. Vsi materiali se iz tehtnic praznijo v mešalec, kjer se dobro premešajo in nato praznijo neposredno na kamion ali pa v vagonček, ki prenese asfaltno zmes v silos. Iz silosa nato natovarjam o asfaltno zmes na vozila za prevoz na gradb išča. 4. SKLEP Obnovljena tovarna asfalta v Črnučah je zgrajena v skladu najnovejšimi tehničnim i dognanji in ustreza vsem ekološkim normativom. Vsa mehanska oprema je nameščena v okolju prijazno zaščitno halo, s čimer je onemogočeno kakršnokoli oddajanje emisij v okolje. PROSEN, LJUBIČ: Metoda za določanje tvorjenja kolesnic K O LESN IC NA «JEDRIH IZ BITU M EN SKIH OBRABN O Method of D eterm ination of W heel-Xracking R a te s on B i­ tum inous W earing C o u rse s UDK 625.85: 620.178 JANEZ PROSEN, ALEKSANDER UUBIČ P O V Z E T E Na k ra tk o p re d s ta v l ja m o la b o ra to r i js k o m etodo s im u la c ije p ro m e tn e o b te žb e . O pisan je p o te k m e ritv e s to p n je tv o rje n ja d e fo rm a c ij v obliki ko lesn ic . G lede na raznovrstne asfa ltne z m e s i in n jih o v o n a m e m b n o s t je o p is a n a m e to d a p o m e m b e n e le m e n t pri n a č rto v a n ju a s fa ltn ih v o z iš č n ih k o n s tru k c ij.* U M M A R Y In s h o r t , w e p re s e n t a la b o r a to ry s im u la ­ t io n o f t r a f f ic lo a d s . T h e p ro c e s s o f m e a ­ s u r in g th e ra te o f d e fo r m a t io n in th e fo rm o f a ru t c a u s e d by th e w h e e l is d e s c r ib e d . D u e to th e e x is te n c e o f d i f fe r e n t a s p h a lt m ix e s a n d th e ir use th e d e s c r ib e d m e th o d is an im p o r ta n t c o m p o n e n t in th e p la n ­ n in g o f a s p h a lt p a v e m e n ts . K • S 1. UVOD Glede kakovosti bitum enskih obrabno-zapornih plasti voziščnih konstrukcij, tako novogradenj kot tudi nadgradenj in rekonstrukcij, je bistvenega pomena zagotavljan je čim daljše življenjske dobe oziroma čim boljš ih m ehansko-fizikaln ih lastnosti teh plasti. Pri tem naletim o na dva glavna sklopa lastnosti: 1) zadovoljiva e lastičnost, stabilnost in odpornost proti nastanku razpok pri nizkih tem peraturah, 2) odpornost proti nastanku p lastičn ih deform acij pri visokih tem peraturah. Prav to slednjo lastnost bitumensko obrabno-zapornih p lasti smo doslej merili le "post festum" oz. šele, ko so se na voziščih že pojavile plastične deformacije v obliki kolesnic. Z uporabo laboratorijske m etode za določanje stopnje tvorjenja kolesnic na jedrih iz bitumenskih Avtorja: Janez PROSEN, dipl. inž., Aleksander UUBIČ, dipl.inž., Igmat, d.o.o., Inštitut za gradbene materiale, Slovenčeva 22, Ljubljana PROSEN, LJUBIČ: Metoda za določanje tvorjenja kolesnic obrabno-zapornih plasti voziščne konstrukcije je že vnaprej določena vrednost, t.i. stopnja tvorjenja kolesnic. Ta predstavlja odpornost posamezne sestave asfalta proti nastanku plastičnih deform acij v obliki kolesnic. 2. OPIS PREISKAVE Preiskava, ki je primerna za bitumenizirane zmesi z največjim zrnom kamenega materiala v sestavi zmesi 32 mm in debelino preiskovane plasti med 35 mm in 50 mm, se izvaja v zračni komori, ki jo tvori ohišje aparature. Vzorec je vpet v kalup na premikajočem se podstavku. Obtežba je kolo z nosilcem obliki in grafično v obliki diagrama. Primer testiranja oz. zapis je podan v nadaljevanju. Kazalec odpornosti b itum enskih obrabno-zapornih plasti proti p lastičnim deform acijam je kolesnica, nastala zaradi ponavljajočih se prehodov obteženega kolesa pri konstantni tem peraturi ozirom a stopnja tvorjenja kolesnice (časovna odvisnost). Preiskava tra ja 45 minut. 3. RAZLAGA K DOSEDAJ IZVEDENIM PREISKAVAM Ugotovljene vrednosti stopnje tvorjen ja kolesnic v Slika 1: Shematski prikaz (Wheel Tracking Test Machine - Dry) uteži in utežjo. Kolo se posredno g ib lje tako, da so izvršeni prehodi obteženega kolesa pri konstantni temperaturi in se tvori plastična deformacija - kolesnica. Princip je shematsko podan - skiciran v nadaljevanju prispevka. Preiskava se lahko opravlja na vzorcih, ki so bodisi p ripravljeni v labora toriju bodisi izvrtani iz vgrajene asfaltne plasti. Celoten potek preiskave, določanje plastične deformacije oz. nastanek kolesnice, kontrola temperature in štetje prehodov je z merilnimi senzorji in računalniško beleženo za končno obdelavo podatkov, ki se izrazijo v tabelarni dosedanjem toku izvajanja preiskav so pri testiranju na tem peraturi 45° C precej nizke. To nam kaže, da je za naše podnebne razmere in pri nas uporabljane asfaltne zmesi bolj smiselna preiskava pri temperaturi 60° C. Preiskava pri tem peraturi 45° C je m orda smiselna za povsem "apnenčaste" kamene zmesi v asfaltih tipa BB 4, BB 8 in BNOP16 z mehkejšimi tipi uporabljenega bitumna (namenjene za ceste skupine lahke in zelo lahke prometne obrem enitve), precej manj pa za "eruptivne" bitumenske betone (namenjene predvsem za ceste skupine od srednje do zelo težke prometne obrem enitve). PROSEN, LJUBIČ: Metoda za določanje tvorjenja kolesnic Glede na okvirne inform acije o rezultatih in zahtevah o velikosti stopnje tvorjenja kolesnic, predvsem iz Velike Britanije (3), kjer je metoda, kot je omenjeno, najbolj poenotena in standardizirana (projektirane bitumenske zmesi (4) se sicer po sestavi kamenega materiala in deležu veziva razlikujejo od naših zahtev po tehničnih pogojih PTP SCS 1989, prav tako se razlikujejo klimatski pogoji), ocenjujemo, da vrednosti WTR kot tudi same globine kolesnice izkazujejo tehnično zadovoljive - nedeform abilne zmesi za preiskane asfaltne plasti namenjene za ceste skupine težke in zelo težke prometne obremenitve (BB 11 s BIT 60, DBM 8s BIT 60, BB 11 s PmB, DBM 8s PmB, DBM 11 s PmB). Enako ocenjujem o preiskane karakteristične asfaltne zmesi, namenjene za srednje prometne obrem enitve (BB 11 BIT 90 in BB 8 BIT 90), medtem ko za preiskane zmesi, namenjene za lahke in zelo lahke prometne obrem enitve v Veliki Britaniji, ni podanih zahtev za preiskavo stopnje tvorjenja kolesnic. 4. ZAKLJUČEK Dobljene rezultate težko eksplicitno interpretiramo glede na to, da standardov oz. zahtev za tovrstne preiskave po Evropi še ni, ter da je baza podatkov o stanju obstoječe cestne mreže v Sloveniji ter spremljanje obnašanja novejših voziščnih konstrukcij še pomanjkljivo. Iz ugotovljenega pa lahko, ne glede na zgoraj omenjeno razberemo koristen rezultat, ki je potreben dodatni podatek o projektiranih sestavah asfalta. Preiskava nam zelo nazorno časovno simulira obnašanje plasti pod prometno obtežbo. Iz krivulje oz. poteka tvorjenja stopnje kolesnice je razvidno tudi gnetenje plasti, kar nam koristi za dodatno oceno prim ernosti zmesi /p lasti. Kot je razvidno iz opisa opreme, je možna simulacija prometne obtežbe pri različnih tem peraturah, kar je koristno pri načrtovanju - projektiranju z različnimi vhodnim i m ateriali, predvsem vezivi ali dodatki, kot tudi za različne klimatske pogoje. Pričakujem o, da bodo dobljeni rezultati v pomoč za uvedbo preiskave pri p ro jektiran ju novih sestav asfaltnih zmesi in kontroli kakovosti le-teh pri izvajanju del na avtocestnem program u v Sloveniji ter za postavitev okvirnih zahtev (stopnja tvorjenja kolesnic, globina kolesnice), ki bi se sčasoma ob intenziviranju števila tovrstnih preiskav in hkratnem opazovanju in primerjanju dejanskega stanja preiskanih asfaltnih plasti na cestah lahko izoblikovale v standarde in posebne tehnične pogoje za voziščne konstrukcije v Sloveniji. REZULTAT TESTIRANJA WHEEL TRACKING TEST IGMAT REZULTATI TESTA Datum: 26/11-96 DIAGRAM NASTANKA KOLESNICE 1.6 1.4 _ 1.2 I 1.0 1 08 ® 0.8 0.4 0.2 . * « 1 r O 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 ČAS (min) STOPNJA WTR= 0,61 mm/h L I T E R A T U R A 1. B S I -B r i t i s h S ta n d a r d s In s t i tu t io n , BS 5 9 8 : P a rt 11 O -a p a ra tu ra , D D 1 8 4 - m e t o d a 2. C E N - E u r o p e a n C o m m i t te e fo r S ta n d a r d iz a c io n , C e n t ra l S e c re ta r ia t : B -1 0 5 0 B ru s s e ls , B e lg iu m , Test: W h e e l T ra c k in g , C C E N 1 9 9 5 3. H ig h w a y s A g e n c y , L o n d o n , 1 9 9 3 : M a n u a l o f C o n t r a c t D o c u m e n t s fo r H ig h w a y W o rk s V o l ­ u m e 2, N o te s fo r g u id a n c e on s p e c i f ic a t io n fo r h ig h w a y w o rk s , S p e c i f ic a t io n : In t r o d u c t io n - A p p e n ­ d ix 0/1 4. T h e S h e l l B i tu m e n H a n d b o o k : P u b l i s h e d b y S h e l l B i tu m e n U .K . 1 9 9 0 Ž. KAJDIŽ, H. HOZO: Projekt viaduktov Malence PROJEKT VIADUKTOV MALENCE 4-1 M IN 4-2M M alen ce V iadu cts P ro ject UDK 624.21 1625.745.1 ŽIVKO KAJDIŽ, HARUN HOZO P O V Z E T E Članek obravnava gradnjo dveh viaduktov v sklopu vzhodne ljubljanske obvoznice na AC Šentilj-Nova Gorica, odsek Šentjakob- Malence. To je kratek opis viaduktov s poudarkom na tehnologiji gradnje. Novosti, ki smo jih uvedli za racionalizacijo gradnje, so: računalniški program za izračun nosilnih podpornih odrov, kovinski opaž za izdelavo okroglih stebrov, nosilni podporni oder sistema Hünnebeck H33, racionaliziranje podpiranja odra in opaža rebraste prekladne konstrukcije viadukta. M M A R Y This article discusses the construction of two viaducts forming part of the eastern Ljubljana orbital on the Šentilj-Nova Gorica motorway, Šentjakob-Malence section. There is a short description of the viaducts with an emphasis on the construction technology. The new features which we implemented to rationalise construction comprise a computer programme for calculating bearing support scaffolding, metal forms for con­ structing tubular columns, bearing sup­ port scaffolding of the Hünnebeck H33 system, rationalisation of scaffolding support and of the formwork for the ribbed girder con­ struction of the viaduct. K • S U SCT d.d. Ljubljana gradi viadukta 4-1M in 4-2M v sklopu vzhodne ljubljanske obvoznice - AC Šentilj- Nova Gorica, odsek Šentjakob-Malence. Projektno dokumentacijo je izdelal inženirski biro Ponting d.o.o. Maribor. Objekta sta na krakih C in F razcepa Malence in se zunajnivojsko križata nad krakom B (trije nivoji). 1. ZASNOVA OBJEKTOV Viadukta imata različni širini, ki ustrezata cestnim profilom (tabela 1). Zavedajoč se vizualne izpostavljenosti objektov je namesto razpisne zasnove s petimi montažnimi nosilci v prečnem prerezu izbran monolitni prerez plošče z dvema rebroma. Namesto oglate podpore z zgornjo prečko, ki podpira montažne nosilce, pa smo postavili pod nosilna rebra okrogle stebre, ki so pri poševnem in zavitem križanju edini primerni, saj so nevtralni za pogled z vseh smeri. Celotna zasnova je tako oblikovalsko jasna in čista. Konstrukcijska rešitev je, glede na pogoje iz razpisa, vsekakor oblikovalski maksimum tega avtocestnega križanja. Na podlagi geotehničnih raziskav sestave tal smo ugotovili, da so na podlagi iz preperelega in pregnetenega Avtorja: Živko KAJDIŽ, dipl. Inž.,SCT d.d., Cestni program, Slovenčeva 22, Ljubljana Harun HOZO, dipl. inž., SCT d.d., Visokogradnja, Slovenčeva 22, Ljubljana Ž. KAJDIŽ, H. HOZO: Projekt viaduktov Malence Slika 1:Križanje avtocestnih priključkov v Malencah (zračni posnetek) VIADUKT 4-1M 4-2 M robni venec z revizijskim hodnikom 0,85 0,85 ograja new jersey 80 0,46 0,46 vozišče 12,60 13,20 ograja new jersey 110 0,49 0,49 skupaj širina (m) 14,40 15,00 Ostale geometrijske značilnosti so: število polj 8 5 skupna dolžina med diletacijami 241,10 m 148,1 m statična dolžina 240,00 m 147,00 m prečni naklon 6% 7% (enostranski) (enostranski) vzdolžni naklon 3,50% od -1,06 % do +3,76 % tlorisna dispozicija R=300 m R=250 m Tabela 1: Karakteristike viaduktov Malence 4-1M in 4-2M Ž. KAJOIŽ, H. HOZO: Projekt viaduktov Malence skrilavega glinavca odloženi 3 do 13 m debeli sloji nenosilnih barjanskih glin, glinastih peskov s posameznimi plastmi meljev. 2. PREKLADNA KONSTRUKCIJA Kontinuirana prednapeta konstrukcija ima naslednje statične razpone (med ležišči): 4-1 M : 27,00 + 6 * 31,00 + 27,00 = 240,00 m 4-2 M : 27,00 + 3 * 31,00 + 27,00 = 147,00 m J Prekladna konstrukcija je zasnovana kot prednapeta AB plošča, debela od 30 do 45 cm, z dvema rebroma konstantne višine 220 cm in širine 110 do 130 cm, s prečniki na začetku in koncu objekta. Med osmi reber (in stebrov) je 7,20 m, konzola voziščne plošče je dolga 260 cm (4-1 M), oziroma 290 cm (4-2M). Konstrukcija je vzdolžno prednapeta z 2 x 6 = 12 kablov, 12 x 0,6” s silo 2185 kN, kakovosti a02/a u = 1670/1860 MPa, prečno pa pasivno armirana z armaturo RA 400/500-2. Kakovost betona je MB 40, delno aeriran (2 % zračnih por, OMO 100). 3. PODPORNA KONSTRUKCIJA Vmesne podpore tvorita dva okrogla stebra 0170 cm pri višjem (4-1 M) in 0140 cm pri nižjem viaduktu (4-2M). Višine stebrov se spreminjajo od 7,20 do 16,20 m. Stebri so prek “ H”blazine, debele 1,60 m, temeljeni na štirih pilotih 0150 cm (D). Piloti so med seboj oddaljeni 3 m v vzdolžni in 7 m v prečni smeri, pri čemer spodnja kota pilota sega minimalno 3D v sloj skrilavca. Vrhnja kota pilotne blazine je določena tako, da se le-ta čimbolj prilagaja terenu in delovnim platojem, tako da je potrebno čim manj zemeljskih del. Krajni opornik je sestavljen iz temeljne grede dimenzij 1,50 X 2,00 m s konzolnimi krili, ki je temeljena na petih pilotih 0125 cm. 4. OPREMA OBJEKTA Ležišča na vmesnih podporah so iz armiranega elastomera, dimenzij 700/800 mm in različnih debelin oziroma fiksna neotopf ležišča v sredini zavorne enote, kar je v skladu z zasnovo horizontalne stabilnosti objekta. Na krajnih opornikih so neoprenska (4-2M) oziroma teflonska ležišča (4-1 M). Objekt zaključuje vodoneprepustna dilatacija MAURER D 200-B na daljšem in D 100-B na krajšem viaduktu. Hidroizolacija vozišča je izvedena klasično - bitumenski trakovi s stekleno tkanino. Vsi betoni, ki pridejo v stik z zemljino, so izolirani s hladnim bitumenskim premazom in enoslojnim bitumenskim hidroizolacijskim trakom ter zaščiteni z lesnimi ploščami. Odvodnjavanje prometne površine je urejeno s talnimi izlivniki tipa SCT-IMP (1 kos/polje), povezanimi s horizontalnim odvodom in navezavo v cestno odvodnjavanje. Med izlivniki so še cevke za pronicajočo vodo, ki so horizontalno povezane samo pod spodnjimi prometnimi površinami. Hodniki in betonska odbojna ograja so iz aeriranega betona, kakovost betona MB 30, OMO 100 in 0SM025, armatura pa RA400/500-2. Ograja na zunanjem robu je zaradi udarca vozil ustrezno sidrana v prekladno konstrukcijo. Jeklena ograja je postavljena enostransko ob revizijskem hodniku. Je klasična iz okroglih cevi 0 60 mm z vertikalnimi polnili ter vroče cinkana. Prehodna plošča je zaradi visokih nasipov povečanih dimenzij, in sicer na daljšem viaduktu L = 3,70 + 2,50 + 2,50 m, na krajšem pa L = 3,70 + 2,50 m, debeline 25 cm ter izdelana v kakovosti betona MB 30, armatura RA400/500-2. Brežine pri oporniku pod objektom, kjer vegetacija ne uspeva, so urejene kot obloga iz travnatih plošč, položenih v pesek. 5. ORGANIZACIJA GRADBIŠČA Za potrebe gradnje celotnega razcepa (dva viadukta, trije podvozi, podporni zid L = 210 m, pilotna stena, ceste razcepa in deviacije gozdnih cest) je bila postavljena skupna organizacija gradbišča, (slika 2) Dostop smo uredili z AC Ljubljana-Zagreb, krak A (smer proti Zagrebu), razcepa Malence, po obstoječi gozdni cesti. Za izvoz z gradbišča smo uporabili bodoči priključek kraka D na krak B, v smeri proti Ljubljani. Krak B na AC Ljubljana-Zagreb, ki poteka pod obema viaduktoma, smo za promet dvakrat zaprli, in sicer v času gradnje obeh prekladnih konstrukcij v območju nad AC. V tem obdobju je bil cestni promet preusmerjen na krak A, po katerem je potekal dvosmerno. Gradbiščne provizorije smo postavili severno od kraka B. Za pisarne vodstva gradbišča in za manjše skladišče smo uporabili že obstoječo hišo. Za potrebe po elektriki smo uporabili električne agregate, 1. KAJDIŽ, H. HOZO: Projekt viaduktov Malence Slika 2: Organizacija gradbišča Ž. KAJDIŽ, H. HOZO: Projekt viaduktov Malence ker v bližini ni bilo obstoječega električnega omrežja zadostne moči. Na gradbišču smo uporabili dva stolpna žerjava. Večji, Liebherr HC 180, je bil postavljen centralno ob križanju viaduktov in je pokrival večji del tlorisa viaduktov. Manjši, Liebherr 32K/45, je bil postavljen dvakrat, prvič ob podpori II. viadukta 4-2M in potem ob podpori VI. viadukta 4-1 M, skladno z napredovanjem del. 6. TEHNOLOGIJA GRADNJE Poleg že uveljavljenih tehnologij in postopkov, ki so v SCT v uporabi že nekaj časa (izdelava pilotov z vrtalno garnituro Link-Belt-Cassagrande, vozički za robne vence ...), smo pri gradnji uporabili nekatere nove postopke, tehnologijo in opremo, na katere bi želeli posebej opozoriti: A. STATIČNI IZRAČUNI S PROGRAMOM STAAD III Še posebej koristen se je pokazal pri racionalizaciji armature pomožnih vmesnih podpor za nosilni podporni oder (slika 3). Omenjena podpora trikotne oblike (ker je viadukt v radiju 250 do 300 m) je zgoraj obremenjena z dvema linijama podpor SISAK nosilnosti 25 ton in leži na treh pilotih 0 80 cm (slika 4). piloti 0 80 cm obremenitev cca 25 t/m (SISAK podpore) V tehnološkemu oddelku tehnične komerciale VG se je že nekaj časa kazala potreba po uvedbi sodobnega računalniškega programa za statične izračune nosilnih delovnih odrov, konzolnih odrov in drugih začasnih konstrukcij. Za ta namen smo izbrali program STAAD III v poenostavljeni verziji za DOS za izračun konstrukcij do 60 elementov. Slika 4: Statična shema pomožne temeljne blazine Pilote je bilo treba zaradi maksimalne izkoriščenosti razporediti tako, da vsak prevzame tretjino celotne obremenitve. To povzroča v temeljni blazini, ki jih povezuje, zelo velike obremenitve. Novi program smo uporabili prvič za statične izračune Takšna statična zasnova je zelo ekonomična, vendar odrov na obeh objektih. problem nastane zaradi načina izračuna. Poenostavljeni Slika 3: Pomožna temeljna blazina Ž. KAJDIŽ, H. HOZO: Projekt viaduktov Malence statični model plošče, podprte v treh točkah. S tem smo prihranili 30 % armature (skupaj 10 t). B. KOVINSKI OPAŽ NOE ZA OKROGLE STEBRE Zaradi velikega števila stebrov je analiza pokazala, da je upravičeno kupiti kovinski opaž, ki naj bi se na tem projektu tudi delno amortiziral. Na podlagi izdelane analize glede tipa in optimalne dolžine (izdelujejo jih v dolžinah 3, 4 in 6 m) smo nabavili opaž NOE dolžine 4 m. Opaž smo uporabili 82-krat, velikost faze do 3,60 m (slika 5). Nabavljeni opaž se sestavlja iz aluminijastih segmentov in se lahko uporablja za izdelavo opaža okroglih stebrov premera med 90 in 200 cm. (slika 6) C. NOSILNI PODPORNI ODER ZA PREKLADNO KONSTRUKCIJO VIADUKTA Zaradi posodobitve obstoječih podpornih odrov in 9 0 % 88 % 86 % ... Si \ 72 % - 70 % o o N 'cCLO visina opaža število faz izkoriščenost Slika 5: Optimiranje višine opaža stebrov način izračuna temeljne blazine v obliki dvojnega nosilca, eden v prečni in drugi v vzdolžni smeri, zahteva večjo porabo armature. Uporaba omenjenega programa je omogočila natančnejši Slika 6: Opaž okroglih stebrov Ž. KAJDIŽ, H. HOZO: Projekt viaduktov Malence velike razpetine polj je bilo treba nabaviti določeno količino podpornih nosilnih odrov. Po detajlnih analizah smo ugotovili, da je najbolj ekonom ična nabava paličnih nosilcev Hünnebeck H33, ki so v prim erjavi s sistemom SISAK pri enaki razpetini dvakrat nosilnejši in obenem dvakrat lažji (na m). Nosilci so visoki 2,15 m (s statično višino 2 m) in primerni za prem oščanje svetlih razpetin do 30 m, optimalno 24 m. Nosilce sestavimo s pomočjo vijakov v zgornjem in spodnjem pasu iz elem entov dolžin 30, 170, 300, 450 in 600 cm. Nosilce je možno tudi nadvišati. Za pro jektirane razpetine 31 m smo se na podlagi ekonomske ocene odločili za izvedbo vmesnih podpor (opisane v točki 6. A), čeprav je bila cena premostitve z večjim številom nosilcev brez vmesnega podpiranja približno enaka. S tem je bila začetna investicija nabave nosilcev dvakrat manjša. Slika 8: Konzolno ležišče odra na stebrih objekta Ž. KAJDIŽ, H. HOZO: Projekt viaduktov Malence kombi 20/66 cm kombi 20/33 cm stranice os objekta kombi 20|56 cm kombi 20/33 cm stranice vozički delovni pod Doka H 20P Hünnebeck H33 IPB 300/300 Eberspacher 63 t IPB 300/600 IPB 300/600 v stebrih ZA VMESNO PODPORO (vse isto, razen pod dvigalkami je:) IPB 300/300 mmmmmmmmmmmmmmmmmmm SISAK T25 podpore 50 120 2 4 0 2 4 0 120 opaž kombi 20 C plohi + tramovi 12x12 C Slika 9: Viadukt 4-2M, shema statične zasnove podporne konstrukcije in obremenitve po elementih D. KONZOLNO LEŽIŠČE ODRA NA STEBRIH OBJEKTA Slika 10: Izvedba prekladne konstrukcije Relativno velika višina objekta (povprečno 12 m) bi pomenila ogromno porabo delovnih ur in materiala za izdelavo vmesnih in krajnih podpor nosilnega podpornega odra. Zato smo preučili in ovrednotili druge variante, znane v praksi in literaturi, ki bi omogočile podpiran je horizontaln ih nosilcev (H33) na steber bodočega objekta. Tako smo se odločili, da postavimo dodatno ojačeni pajner IPB600 (60 x 30 cm, dolžine 3 m) v škatlasto odprtino v strebru objekta, na katerega postavim o prečni ojačeni pajner IPB600 (60 x 30 cm dolžine 12 m) (slika 8). Na njem ležijo h idravlične dvigalke Eberspächer nosilnosti 63 t. Na dvigalkah je postavljen o jačeni pajner IPB300 (30 x 30 cm, dolžine 12 m), na katerem ležijo nosilci H33 (shema je na sliki 9). Ž. KAJDIŽ, H. HOZO: Projekt viaduktov Malence Pajnerje so ojačili v SCT Strojegradnji in strokovno pregledali ter odobrili na Inštitutu za metalne konstrukcije Ljubljana. E. OPAŽ PLOŠČE, POSTAVLJEN NA VOZIČKIH Z izredno kooperativnostjo projektanta in izvajalca je prekladna konstrukcija zasnovana z istim prečnim prerezom po celotni dolžini obeh viaduktov, brez prečnikov, prečk ali vut (razen na koncih). To je omogočilo izdelavo elementov posebej za ta objekt po principu "tunelske gradn je” . Opaž smo izdelali za eno fazo betoniranja oziroma eno polje + 6 m in ga prestavljali na vozičkih po odru iz faze v fazo (slika 10, 11). so bile meritve podajnosti vozišča, ter pri izračunih upoštevane podajnosti odra in betona viadukta, ki so upoštevane kot skupni nosilni sistem. Med polno zaporo kraka B smo opravili tudi druga dela, kot sta montaža betonskih ograj in betonaža robnih vencev. G. PODPIRANJE NA KONZOLNI PREVIS Viadukta smo betonirali po sistemu "polje za p o lje ” s konzolnim previsom (6 m) v naslednje polje, tako da je stik dveh faz približno v ničli točki momentov kontinuirnega nosilca. “stari” beton “novi” beton . opaž in armatura naslednje faze n ' V , [>;■' ;■■■ ■;;;; _____________________ = _ i □ podpora nosilnosti 25 t delovni pod prečna IPB600 in IPB300 pa jnerja Slika 11: Shematični vzdolžni prerez izvedbe prekladne konstrukcije Oder smo postavlili za dve polji in pol, tako da je bil mogoč premik opaža po odru iz faze v fazo (eno polje je zabetonirano in "čaka” na prednapenjanje, naslednje pa opažim o in armiramo (glej sliko 11). Najprej smo betonirali prekladno konstrukcijo viadukta 4-2M v petih fazah (X-XII/95), potem pa viadukt 4-1 M v osmih fazah (II—V II/96). Omenjeni sistem omogoča relativno enostavno, varno in hitro postavitev in prestavitev odra in opaža. Na ta način je om ogočena izredna raciona lizacija del in stroškov pri izvedbi opaža prekladne konstrukcije. F. PODPIRANJE 4-1M NA 4-2M Posebno pozornost smo namenili podpiranju višjega viadukta 4 -1M na voziščno ploščo nižjega 4-2M v predelu zunajnivojskega križanja. Ker pa bi bil nižji viadukt preobremenjen s težo zgornjega (nesimetrična obrem enitev na polovic i razpetine), smo slednjega delno dodatno podpira li na cesto (krak B). Izvedene V območju delovnega stika se običajno oder privijači za beton prejšnje faze z izkustveno določeno silo zaradi preprečevanja nastajanja “zoba ” . Za nosilni podporni oder zadnje faze viadukta 4-1M smo uporabili delno spremenjen statični sistem, v katerem so vijaki (DYWIDAG 0 26 a02/o u = 900/1030 MPa) prevzeli celotno reakcijo nosilca, tako da je razpetina, ki jo prem ošča palični nosilec H33, zmanjšana za 4,65 m! To je omogočilo postavljanje odra brez vmesne podpore, ki bi povzročila povečane stroške, ker bi bila postavljena na polovici nasipnega stožca krajnega opornika (daljši p ilo ti, dostopi ...). Omenjeni postopek razširja meje uporabnosti sistema H33, tako da smo na podoben način podpira li most čez Savo v Šentjakobu, razpetine 32 m. H. GRADNJA PREKLADNE KONSTRUKCIJE Armaturo enega polja smo vgrajevali s pomočjo žerjava, Ž. KAJDIŽ, H. HOZO: Projekt viaduktov Malence prav tako kable za prednapenjanje, ki so že skrojeni, na kolutih prihajali na gradbišče. V enem polju smo vgradili povprečno 35 t armature, 5 t kablov za prednapenjanje in 280 m3 betona. Beton smo transportirali iz SCT betonarn v Črnučah in Stožicah z avtom ešalci zm og ljivosti 6,5 m3. Vgrajevan je z dvema avtočrpalkam a nominalne zm ogljivosti 90 m3/h. Po končanem vgrajevanju z iglastimi pervibratorji je bila finalna obdelava površine voziščne plošče izvedena z a lum in ijasto vibrirno letvijo švedskega pro izvajalca Tremix. 7. ZAKLJUČEK Opisana organizacija in tehnologija gradnje je omogočila hitro in ekonomično gradnjo viaduktov, kjer smo groba dela končali pred rokom. Posamezne faze med betoniranjem polj so trajale tudi 14 dni. Prvotna količina 600 m paličnih nosilcev se je v tem času, ker se je sistem pokazal kot dober in ekonomičen, povečala na 1800 m. Ta sistem je trenutno v uporabi za most čez Savo v Šentjakobu in je polno zaseden s planom pridobljenih del za leto in pol. Naročnik: DARS - Družba za avtoceste v R. Sloveniji d.d., Celje Nadzor: DDC - Družba za državne ceste d.o.o. Ljubljana Projekt: Viktor MARKELJ, dipl.inž , Inženirski Biro Pointing d.o.o., Maribor Izvedba: SCT d.d. Ljubljana 4. L I T E R A T U R A V. M a r k e l j : E s te t ik a in o b l i k o v a n je m o s t o v z n e k a j p r im e r i , Z b o r n ik , 3. S lo v e n s k i k o n g r e s o c e s ta h in p r o m e tu , B le d , n o v e m b e r 199 6 Ž. K a jd iž , H. H o z o : P r o je k t v ia d u k t o v M a le n c e 4-1 M in 4 -2 M , T e h n ič n i in f o r m a t o r S C T š t . 38 , L ju b l ja n a , m a r e c 1 9 9 7 Drago DVANAJŠČAK: Vodni predor San Daniele VODNI PRED O R SAN S an D an ie le W ater Tunnel UDK 624.196 P O V Z E T E K V zadnjih letih smo priča vse hitrejšemu razvoju raznih načinov in metod pri gradnji predorov oz. podzemnih prostorov. Ena od najhitreje razvijajočih se tehnologij je gradnja predorov s pomočjo strojev TBM. SCT je kot edino slovensko gradbeno podjetje uporabilo to metodo pri gradnji vodnega predora San Daniele. Problematika pri tej metodi je zelo široka, v prispevku pa so opisane osnove te tehnologije. DRAGO DVANAJŠČAK • S U M M A R Y Recent years have seen great advances in different methods of constructing tun­ nels and subterranean facilities. One of the most rapidly developing technologies is tunnel construction using TBM equip­ ment. As the sole Slovenian construction com­ pany employing this method, SCT used it in the construction of the San Daniele water tunnel. The problems to be addressed in using this method are very wide-rang­ ing, and this article describes the basis of the technology. 1.0 UVOD V tunelogradnji so gradbinci doslej razvili in uveljavili veliko načinov in metod gradnje predorov oz. podzemnih prostorov. Pri gradnji cestnih predorov se najpogosteje uporablja nova avstrijska tunelska metoda - NATM, po kateri je izkopni profil praviloma v obliki podkve. Pri gradnji železniških in vodnih predorov ter metrojev, kjer se zahteva okrogli profil, pa se največkrat uporablja metoda, po kateri se predor izkopava v polnem profilu s strojem TBM (Tunnel Boring Machine). To metodo uporabljajo širom po svetu, izdelovalci pa ponujajo stroje TBM za vrtanje predorov praktično v vse vrste hribin in zemljin. Bistvene prednosti te metode so: • izredno hitro napredovanje pri gradnji predora (tudi do 50 m/dan), • vsa dela v glavnem izvajajo strojno, • zagotovljena je velika varnost, saj je delovna ekipa popolnoma ločena od hribine, • takoj po izkopu se v profil vgradi končna betonska obloga. V Sloveniji do sedaj te metode gradnje predorov še niso uporabili, naše podjetje pa izvaja projekt po tej metodi v sosednji Italiji. 2.0 SPLOŠNI PODATKI O PROJEKTU Cilj projekta je z razbremenilnim vodnim predorom povezati reki Corno in Tagliamento med občinama Avtor: Drago DVANAJŠČAK: Vodni predor San Daniele San Daniele in Rive d ’Arcano, okoli 35 km severozahodno od Vidma v Italiji. Reka Corno namreč večkrat poplavlja nižje ležeče predele, zato naj bi na njej zgradili jez s prelivnim poljem, prek katerega bi ob visokih vodah del vode (največ 100 m3/sek) odtekal v razbremenilni predor ter prek njega v reko Tagliam ento. Projekt zajema pro jektiran je vseh objektov, gradnjo zadrževalnega jezu s prelivnim poljem (betonski jez višine 8 m, dolžine 150 m), utočnega objekta v predor (odprt kanal dolžine 150 m ),predora dolžine 5340m ter odprtega kanala do izliva v reko Tagliam ento dolžine 300 m z razbrem eniln iki utočne energije. Od celotnega pro jekta SCT: • vrta predor s strojem TBM , ki je last italijanskega investitorja, • izdeluje AB montažne obložne elemente, • m ontira AB elemente v predoru ter injektira hribino za vgrajenim i betonskim i obroči. 3.0 OPIS VODNEGA PREDORA Glavne značilnosti vodnega predora San Daniele so: • oblika: krožni presek, • dolžina: 5340 m, • zunanji premer: 5,50 m; 23,75 m2, • notranji premer: 5,00 m; 19,63 m2, • vzdolžni padec: 3,2 % o na celotni dolžini, • ko lič ina izkopa: raščen material: 127.000 m3, razsut m aterial: 178.000 m3, 4.0 IZKOPNI — VRTALNI STROJ TBM Jedro metode izkopa predora v polnem profilu je stroj TBM, zato je prav, da ga posebej predstavimo. V Italiji uporabljajo za ta stroj izraz FREZA, za metodo pa frezanje predora, vendar je pravilneje uporabiti izraz izkopni oz. vrtalni stroj TBM, ki ga uporabljajo strokovnjaki po vsem svetu. Stroj je zelo kompleksna kombinacija raznih strojnih in elektroelementov, ki potrebuje za nemoteno delovanje dobro izurjeno ekipo strojnikov in vzdrževalcev. Pri gradnji vodnega predora San Daniele uporabljamo stroj kanadskega proizvajalca LOVAT, model M-220SE, serija 9800. Glavni sestavni deli stroja so (slika 1): 1. rezalna glava, 2. kovinski ščit v obliki valja, v katerem so nameščeni vsi pogonski motorji in sistem za vodenje stroja, 3. odrivni obroč z odrivnimi cilindri, 4. prostor za montažo AB obložnih elementov, 5. primarni transportni trak, 6. sekundarni transportni trak, 7. presip izkopnega materiala v železniške vagone. Glavne tehnične značilnosti stroja so: • premer vrtanja: 5,60 m, • dolžina kovinskega ščita: 6,80 m, • dolžina celotnega stroja: 60 m, • notranja obloga: montažni AB obložni elementi, • nadkritje: povprečno od 30 do 40 m, • geologija: aluvialna naplavina (prod G , prod z vložki gline G-CI), občasno se pojavlja nevezan prod večjih premerov, • voda: material je zemeljsko vlažen, po geološki karti ni bilo pričakovati večjih vdorov, nevarnost predstavljajo “plavajoči filtri’’, ki vsebujejo drobnozrnat razmočen material. • pogon: električni 380 V, • strojna oprema pogonskega dela: 5 elektromotorjev (vsak po 250 KM), 5 črpalk, 12 hidravličnih motorjev, • skupna instalirana moč: 1190 kW, • odrivna sila: 18 cilindrov x 1250 kN = 22500 kN, • skupna teža stroja: 230 ton. Zaradi velikih dimenzij se stroj običajno sestavi na Drago DVANAJŠČAK: Vodni predor San Daniele gradbišču in se ga po končanem delu zopet razstavi. in injektiranje. Način povezovanja posameznih betonskih Slika 2 prikazuje montažo stroja na našem gradbišču. elementov je razviden iz sheme razvite predorske Slika 2: Montaža stroja na gradbišču 5.0 AB MONTAŽNI OBLOŽNI ELEMENTI Za predor San Daniele je Železokrivnica izdelovala v obratu Industrije betona v Stožicah montažne armiranobetonske obložne elemente. Predorska cev je krožne oblike svetlega premera 5,00 m, sestavljena iz 7 krožnih elementov širine 1,20 m in debeline 25 cm. Za celotno predorsko cev je bilo treba izdelati: 4435 obročev, 31045 elementov. Elementi so označeni s številkami od 1 do 7 in tipom A in B (zamik stikov) - slika 3. Vsi elementi so opremljeni s potrebnimi nastavki, škatlami za montažo, tulci za sidranje, tulci za montažo cevi na sliki 4. Montažne elemente so izdelovali v jeklenih kalupih, izdelanih posebej za ta projekt. Izbrana znamka betona je MB 40. 6.0 TEHNOLOGIJA GRADNJE PREDORA Tehnološki ciklus gradnje predora sestavljajo naslednje delovne operacije: 6.1 izkop predora, 6.2 montaža AB obložnih elementov, 6.3 transport betonskih elementov in izkopa, 6.4 injektiranje za betonsko oblogo, 6.5 pomožne operacije, 6.6 geodetske meritve in vodenje stroja TBM. Slika 3: AB montažni obroč sestavljen iz 7 elementov 6.1 IZKOP PREDORA Izkop predora se prične izvajati z vrtenjem rezalne glave (slika 5). Na sprednji strani rezalne glave je v obliki zvezde razporejenih 5 klinov, na katerih so rezalni in transportni zobje. Med rezalnimi klini so lopute, ki se lahko poljubno odpirajo in skozi katere se pretaka razrahljan izkopni material v notranjost stroja na primarni gumijasti transportni trak (slika 6). Ob vrtenju rezalne glave se stroj hkrati odriva z 18 potisnimi cilindri od predhodno vgrajenega betonskega obroča. Dolžina enega koraka je enaka širini betonskega obroča, t. j. 1,20 m. Drago DVANAJŠČAK: Vodni predor San Daniele i Slika 4: Shema povezovanja betonskih elementov med seboj v predorsko cev Drago DVANAJŠČAK: Vodni predor San Daniele Slika 6: Vrtanje predora in transport izkopanega materiala 6.2 MONTAŽA AB OBLOŽNIH ELEMENTOV Takoj po končanem izkopu se odrivni c ilindri vrnejo v izhodiščni položaj in tako dobim o v kovinskem ščitu prostor za montažo novega betonskega obroča (slika 7). Montaža se prične z nam estitvijo ta lnega elementa, v katerem je na sredini kanal za odtekanje hribinske in tehnološke vode (slika 8). Sledi vgraditev bočnih elementov vse do temena, Slika 7: Konec vrtanja in priprava na montažo Drago DVANAJŠČAK: Vodni predor San Daniele Slika 8:Vgraditev talnega elementa kjer krog zaključi element v obliki klina, imenovan ključ (slika 9). Vsi elementi so med seboj povezani z vijaki v prečni in vzdolžni smeri. Po končani montaži obroča se odrivni cilindri zopet upro ob pravkar vgrajen betonski obroč in prične se izkop naslednje kampade (slika 10). Slika 9: Vgraditev temenskega elementa - ključa Drago DVANAJŠČAK: Vodni predor San Daniele Slika 10: Končana montaža in priprava na vrtanje 6.3 TRANSPORT Ves transport teče po železniškem tiru širine 75 cm. Železniška kompozicija je sestavljena iz: • pogonske dizelske lokomotive, • vagonov za prevoz izkopnega materiala, • vagona za prevoz ljudi, • vagonov platonarjev za prevoz betonskih ele­ mentov, • vagonov platonarjev za prevoz razne servisne opreme, • vagonov-mešalcev za transport cementne mase za injektiranje. Vlakovna kompozicija z izkopnim materialom je prikazana na sliki 11. 6.4 IN JEKTIR AN JE ZA BETONSKO OBLOGO Osnovni namen injektiranja je zapolniti vmesni prostor, ki nastane med profilom izkopa in vgrajenimi betonskimi obroči. Tako zagotovimo delovanje zvezne obtežitve in se izognemo točkovnim obremenitvam, ki jih okrogla podgradnja v obliki betonskega obroča slabo prenaša. Injektiramo s posebnimi betonskimi črpalkami, tako Slika 11: Vlakovna kompozicija da tekočo cementno maso pod pritiskom vtiskamo skozi injekcijske tulce za betonske elemente, kjer se razlije med delce hribine. Injektiranje izvajamo vsak dan, tako da ohranjamo enakomerno razdaljo med čelom izkopa in injektiranim območjem. 6.5 POMOŽNE DELOVNE OPERACIJE Med izkopom, montažo in morebitnim čakanjem na vlakovno kompozicijo je treba v predoru opravljati tudi vzporedna - pomožna dela, in sicer: • podaljševati in pritrjevati tirnice, • montirati kljuke za instalacije, • podaljševati ventilacijske cevi, • montirati svetilke, • podaljševati cevi za tehnološko vodo, • podaljševati električne kable. 6.6 GEODETSKE MERITVE IN VODENJE STROJA TBM Glede na tehnološki ciklus je treba organizirati geodetske meritve in prestavitve laserja. Stroj TBM se namreč po projektirani trasi usmerja izključno s pomočjo Drago DVANAJŠČAK: Vodni predor San Daniele Slika 12: Strojnik pri vodenju stroja TBM Slika 13: Vrtanje in vstavljanje injekcijskih cevi laserskega žarka. Laser je nameščen glede na napredovanje stroja od 200 m do 400 m za čelom izkopa. Na mestu za vodenje stroja sta dve tarči (slika 12) in položaj laserskega žarka na njih določa odstopanje osi stroja od projektirane osi predora. Za dodatno kontrolo smeri laserskega žarka smo na betonsko oblogo namestili še vmesne tarče med laserjem in strojem TBM. V idealnem primeru mora biti laserska pika v središču tarče na stroju TBM. Glede na to, da odrivanje stroja od betonske cevi upravlja strojnik in da se menjajo geološke plasti in s tem hribinski materiali, prihaja pri vodenju stroja do odstopanj od projektirane smeri. Vsako odstopanje od projektirane smeri odpravlja strojnik z naslednjimi ukrepi: • majhno odstopanje: pred pričetkom faze rezanja oz. odrivanja s potisnimi cilindri ima strojnik možnost določiti odrivni pritisk v vsakem od 18 cilindrov posebej (slika 12) in s tem usmeriti stroj v želeno smer, • veliko odstopanje: celotno rezalno glavo, ki je na začetku kovinskega ščita, je možno nagniti za določen kot v poljubno smer in tako pri odrivanju odpraviti večje odstopanje v smeri. Zelo pomembno je, da se vsa odstopanja odpravlja postopoma v več korakih oz. kampadah izkopa in pri montaži obročev. Bolje opremljeni stroji TBM imajo elektronski sistem vodenja in usmerjanja. Položaj laserskega žarka na elektronski tarči odčita računalnik, ki prek posebnega Drago DVANAJŠČAK: Vodni predor San Daniele program a določa pritisk v odrivnih c ilindrih in s tem vodi stroj točno po projektirani smeri. Predori pod Rokavskim prelivom so bili tudi izdelani s stroji TBM in tam so operaterji na stroju v svojih kabinah na ekranih opazovali sam odejno gibanje stro ja po projektirani trasi. 7.0 PROBLEMI PRI IZKOPU PREDORA S STROJEM TBM Pri predhodnih geoloških raziskavah so na celotni trasi predora izvrtali tri raziskovalne vrtine. Na podlagi raziskav teh vzorcev je ita lijanska geološka firma izdelala prognozno geološko karto trase predora z navedbo materialov, ki jih pričaku jejo med gradnjo predora. Na podlagi predvidene geologije pa je italijanski investitor izbral in kupil zgoraj opisani stro j TBM. Že po nekaj sto metrih izdelanega predora je bilo očitno, da izkopan material bistveno odstopa od predvidenega. Pri izkopu se je nevezan prod večjih d im enzij posipal do te mere, da so na površini 30 m nad rezalno glavo stroja nastajali lijaki, široki 3 do 5 m in globoki do 10 m. Po številnih pritožbah lastnikov zasebnih zem ljišč, na katerih se je udirala zemljina, so gradnjo predora z občinskim odlokom začasno ustavili. Po sanaciji površine smo skupaj z investitorjem začeli iskati možnosti za izkop predora v nevezanem produ. Iz široke ponudbe strojev TBM se za konkreten projekt izbere tisti, ki je primerno opremljen za izkop v materialih, predvidenih s predhodnim i geološkim i raziskavami. Glavna slabost te metode je, da se lahko pri bistvenem odstopanju dejanske od predvidene geologije gradnja predora zaustavi oz. da se predora v najslabšem primeru sploh ne da zgraditi. Stroja po montaži betonskih obložnih elementov v predoru ni več m ogoče vrniti nazaj na izhodiščni položaj, ampak je m ogoče na njem izvajati spremembe le do določene mere. Pri majhnem nadkritju je stroj m ogoče odkopati in ga nadom estiti z ustreznejšim , pri večjih g lobinah pa se je že večkrat zgodilo, da je stroj za vedno ostal v hribinskem masivu. Pri iskanju uspešne m etode za nadaljevanje del pri gradnji vodnega predora smo izvedli oz. predvideli naslednje ukrepe in rešitve: • utrjevanje zemljine nad rezalno glavo z dvokom ponentnim i poliuretanskim i masami, • injektiranje zemljine s cementnim mlekom pred rezalno glavo, • m odifikacija rezalne glave, • dovajanje bentonitne m ešanice in polim erov v rezalno komoro med izkopom predora, • montaža novih strojnih elementov. Vsi ti ukrepi niso prinesli želenih rezultatov, zato se je investitor odločil za najdražjo varianto, in to je utrjevanje zemljine z injektiranjem s površine. 8.0 UTRJEVANJE ZEM LJIN E Z IN JEKTIR AN JEM S POVRŠINE V geotehniki poznamo več vrst zaščite oz. utrjevanja terena. Glede na vrsto materialov, ki so jih naknadno ugotovili na trasi predora, in na stroške je investitor izbral utrjevanje zemljine s cementno maso. S površine so injektira li po celotni trasi predora. Slika 14: Vgrajene injekcijske cevi in pričetek injektiranja Tehnološke faze utrjevanja zemljine so: • odkop humusa do prodnate plasti, • vrtanje vrtin z vrtalnim drogom do globine 40 m, kjer poteka trasa predora, • v vrtine oz. v vrtalni drog se vstavi posebne plastične cevi (slika 13), • vrtalni drog se izvleče, v vrtini pa ostane plastična cev za in jektiranje (slika 14), • na injekcijske cevi se priklopi visokotlačni sistem za injektiranje, • prične se injektirati zemljina prek visokotlačne črpalke pod pritiskom 15 barov, • po končanem injektiranju se razgrne prej odkopani humus in zem ljišče se povrne v prvotno stanje. Shema tehnološkega ciklusa je prikazana na sliki 15. Shemo injekcijskih vrtin in količino injekcijske mase so določili na podlagi predhodnih raziskovalnih vrtin na vsakih 50 m po trasi predora. Uporabljena tehnologija je dala zelo dobre rezultate, saj se je ob ponovnem pričetku del bistveno povečalo napredovanje pri gradnji predora in na površini ni bilo več opaziti nobenih posedanj terena. Trenutno je predor zgrajen do stacionaže 4700 m, od tega smo z injektiranjem utrdili 4000 m trase predora. Drago DVANAJŠČAK: Vodni predor San Daniele Slika 15:Shema tehnološkega ciklusa injektiranja Legenda: 1 cementni silos 2 mešalec 3 visokotlačna črpalka 4 visokotlačna fleksibilna cev 5 stroj za vrtanje 6 rotacijska glava 7 zainjektirano območje 8 stroj TBM 9 betonska podgradnja 9.0 ZAKLJUČEK Z razvojem ekološke zavesti se vse več gradenj seli pod zemeljsko površje. Zlasti podzemni prometni objekti imajo veliko prednosti pred površinskimi. Žal pa so to zelo drage gradnje, ki si jih lahko privoščijo v bogatejših državah. SCT je pri gradnji vodnega predora San Daniele pridobil dragocene izkušnje pri vrtanju predorov s strojem TBM. Med samo gradnjo je bistvenega pomena dobra organizacija dela, saj se vse tehnološke faze med seboj prepletajo in dopolnjujejo. Celotna ekipa SCT, ki je sodelovala pri izvedbi tega projekta, je dobro opravila svoje delo, saj je takrat, ko ji je bilo omogočeno normalno delo, dosegala rezultate (maks. 26,40 m na dan, 350 m na mesec), ki se jih ni treba sramovati. Upamo, da bomo kmalu dočakali podoben projekt v Sloveniji in tako doma uporabili težko pridobljene izkušnje v tujini. Slika 16: Pogled na del gradbišča v okolici vstopnega portala Andrej SEVER: Sanacija objektov v Moskvi SA N A CIJA O B JEK T O V V M OSKVI - K o m p leks Trehprudnih pereu lok 7-9 Renovation of Bu ild ings in M oscow - Com plex Trehprudnih pereu lok 7-9 UDK 69.059.25 A N D R E J S E V E R P O V Z E T E V č la n k u je o p is a n a s a n a c ija s ta r ih o b je k to v in n o v o g ra d n ja v c e n tru M o skve . K o m p le k s je d o b il n a g ra d o m e s ta M oskve ko t n a jb o ljš a re s ta v ra c ija oz . re k o n s tru k c ija v le tu 1 9 9 6 . S ku p n a p o v rš in a ko m p le k s a p re s e g a 1 2 .0 0 0 m 2 D e la je izva ja l SCT In te rn a tio n a l, p ro je k te p a SC T P ro je k t VZ. 1. UVOD Povod za opis sanacije om enjenega objekta je bila podelitev odlikovanja za najboljšo rekonstrukcijo objekta v letu 1996 v mestu Moskva. Vsako leto združenje arhitektov predloži mestu Moskva seznam vseh gradenj in novogradenj. Po ogledu objektov se od ločijo za najboljšo rešitev pri ohranitvi starega videza objekta, ki je spom eniško zaščiten. Tako je župan mesta Moskva g. Jurij Luškov v imenu vlade Moskve med tisočimi gradbišči, ki trenutno obstajajo, podelil SCT-ju d ip lom o za najboljšo rekonstrukcijo, restavracijo in izgradnjo objektov v zgodovinskem centru Moskve. S tem priznanjem smo dokazali, da kot slovensko gradbeno podjetje prekašamo večje svetovne firme, ki se pojavljajo na ogromnem ruskem M M A R Y This a rtic le describes the p rocess o f renovating o ld b u ild in g s a n d o n e n e w c o n s tru c t io n in the ce n tre o f M oscow . The co m p le x received th e C ity o f M o s c o w A w a rd a s b e s t re s to - r a t io n / re c o n s t ru c t io n p r o je c t in 1 9 9 6 . The to ta l a re a o f th e c o m p le x e x c e e d s 1 2 ,0 0 0 s q u a re m e tre s . SC T In te rn a t io n a l c a r r ie d o u t th e w o rk ; SC T P ro je k t v is o k e z g ra d b e d e s ig n e d th e p ro je c t . tržišču v natančnosti izdelave in smislu za rekonstrukcijo spom eniško zaščitenih objektov. SCT International, d.d., je v letu 1994 podpisal pogodbo za rekonstrukcijo in novogradnjo kompleksa v centru Moskve, in sicer na ulici Trehprudnih pereulok 7-9. Rok za izvedbo del je po pogodbi znašal 18 mesecev. V septembru 1994 se je pričelo z rušitvenim i deli ter sanacijo obsto ječih objektov. Vsa dela so bila zaradi dodatnih zahtev investitorja končana v septembru 1996. 2. ZGODOVINA Objekte pri “Treh ribn ik ih ” , kot se glasi prevod “Trehprudnih” , so izdelali koncu 19. stoletja po načrtih znanega arh itekta Šehtla. To je bil arhitekt, ki se je K • S U Avtor: Andrej SEVER: Sanacija objektov v Moskvi Pogled na del objektov, ki smo jih sanirali ukvarjal, podobno kot naš Plečnik z objekti in notranjimi detajli (okrasne ograje, medeninasti ročaji v obliki netopirjev, lestenci in drugimi izdelki). Omenjeni objekt je bil do rekonstrukcije v lasti tiskarske družbe. Tako smo pri rušenju morali najprej odstraniti stare tiskarske stroje, ki jih bodo delno restavrirali in postavili v n P A B M T E A b f T B O MOCKBfal i in i l . i l l i n AAYPEATY KOHKYPCA HA AYHIIIYIO PEKOHCTPYKLJjHIO, PECTABPAL(MO H CTPOHTEAbCTBO 3AAHMH B HCTOPHHECKOM LjEHTPE MOCKBbI r ip a B H T e A b C T B o M o c K B b i H a r p a x c A a e T rs£ >u p ju y ” C^ofiT- iLum epH eiiauH ji' _____________________________( CjioŽenusL)__________________________________________________ 3 a B b i c o K o e K a n e c T B O c r p o H T e A b H b ix h peM O H T H O - _ - na najustmnune apxumeumy- p e c r a B p a i jH O H H b ix p a ö o T ■ ■ ■ ------------------------------------------ Pu Quopone^QTnHSL 7fto$aßuuiecrn$Q (rf.pj. AeSen- coua. Wpexnpvduuu nep., d.Q, ernp. i <5, H, 5' 7,8_____________ r ip e M b e p npaBHTeAbCTBa M o c k b u KD. M. A y jK K O B V L A D A M O S K V E D I P L O M A NAGRAJENCU KONKURZA ZA NAJBOLJŠO REKONSTRUKCIJO, RESTAVRACIJO IN IZGRADNJO OBJEKTOV V ZGODOVINSKEM CENTRU MOSKVE Vlada Moskve nagrajuje: f i r m o "SCT I n t e r n a t i o n a l " ( S l o v e n i j a ) za visoko kakovost gradbenih in popravljalno-restavracijskih del na arhitekturnem spomeniku Hitrostna tiskarna družbe A.A.Levensona, ki se nahaja v Trehprudnem per., d.9, objekti 1B, 4, 5, 7, 8 Predsednik vlade Moskve /podpis/ Ju.M.Lužkov Faksimile diplome in prevod Andrej SEVER: Sanacija objektov v Moskvi Objekt 4 po delni rušitvi muzej Levensona. Kompleks je bil ograjen in ga je sestavljalo enajst objektov. Po projektih je bilo predvideno, da se obdrži in restavrira pet objektov, ostale, ki niso bili tipični za obdobje gradnje, pa se poruši in na njihovem mestu postavi nov moderen objekt, ki se bo vkomponiral v celoten kompleks. 3. P R O J E K T IR A N J E IN IZ V E D B A Projekti so bili po pogodbi v izdelavi pri SCT Projekt V Z. Glavni projektant je bil Matjaž Dolenc, dipl. arh., ki je moral za vse rešitve najprej dobiti potrdilo od ruskih projektantov in njihovega Zavoda za zaščito kulturnih spomenikov (Pametniki arhitekture). V Ljubljani je vodil izgradnjo, vključno z vsemi projekti mag. Slobodan Bošnjak, dipl. inž., v Moskvi pa je bil odgovoren za gradnjo Andrej Sever, dipl. inž. Veliko detajlov, ki so jih zahtevali ruski projektanti, je bilo potrebno narisati v merilu 1:1 oz. izdelati modele iz mavca in jih kasneje vliti v bron oziroma kovaško izdelati. Najzahtevnejša sta bila objekta 1B in 4, ki smo ju Notranjost objekta 4 Andrej SEVER: Sanacija objektov v Moskvi Pogled na objekt 1B porušili tako, da so ostale samo zunanje stene. V objektu 1 B, ki je imel okoli 4000 m2, smo morali najprej sanirati zidane temelje, ki smo jih injecirali prek predhodno vgrajenih in jekcijskih cevi. Gostoto smo do ločili na podlagi razpok in ohranjenosti temeljnih zidov. S horizontalnimi injekcijami smo tudi izdelali hidroizolacijo temeljev, ker je v okolici objekta zelo visoka talna voda. Pojavlja se že na g lobini 1,5 m in je izredno otežila samo gradnjo in izkop za novi objekt. Prav zaradi izredno visoke podtalnice smo morali spremeniti načrte za novi objekt in namesto dveh ponovno projektirati samo eno kletno etažo. Izredno problem atični so bili objekti zaradi slabih temeljev in bližine gradbene jame. Zato smo morali jamo zaščititi z zagatnicam i in s črpalkami stalno uravnavati nivo podtalnice. Veliko enostavneje bi bilo vse objekte porušiti kot pa izvajati zaščito. Vendar so ruski projektanti zahtevali, da se objekte zadrži v osnovni oblik i. Objekt 4 se je pričel že tako nevarno nagibati v gradbeno jamo, da smo bili prepričani, da se bo sam od sebe porušil. Izdelali smo sonde in deformacije na objektu dnevno sprem ljali. Zaradi tega je gradnja zastala skoro dva meseca. Na koncu smo objekt pazljivo po metrskih pasovih podbetonira li in našli pod tem elji lesene Del novega objekta in objekt 4 Andrej SEVER: Sanacija objektov v Moskvi pragove, ki so bili že vsi prepereli. Prav tako je bilo pod objekti izredno veliko zidane kanalizacije, ki je na poseben - nam neznan - način odvajala fekalije in uravnavala podtalnico. Izdelali smo tudi nove protipotresne vezi in ojačili stropne konstrukcije, ki so bile v preteklosti ločne betonske plošče na jeklenih profilih. Veliko problemov je bilo z betonom, ki je bil prepojen s tiskarskim oljem in ga je bilo nemogoče končno obdelati, ker je olje predrlo skozi vsako zaščito oziroma premaze. Odločili smo se za izdelavo tamponskega sloja ob robovih plošč, ki vpija izcejajoče se olje, stropno konstrukcijo pa smo izdelali iz Knaufovih gipskartonskih plošč na aluminijastih profilih, ki so bili že tovarniško ukrivljeni na ustrezen radij. Nato smo izdelali štukaturne obrobe iz gipsa, ki smo jih prilepili na strop. Razpadlo strešno konstrukcijo smo zamenjali z jekleno in s tem pridobili mansardno etažo, ki smo jo pokrili s Hl-bond pločevino in zabetonirali. Na ploščo je bila položena toplotna izolacija v debelini 15 cm in izdelana parna zapora. Kritina je bila bakrena, zaščitne ograje pa so bile kovane in izdelane po prvotnih načrtih. V objekte smo montirali tudi nova dvigala, izdelali novo stopnišče in postavili izredno lepa hrastova vrata, ki so bila tudi posnetek starih. Velike probleme smo imeli s fasado, ki smo jo peskali in nato gradbeno in finalno obdelali in prebarvali. Pojavil se je problem izločanja svinca v fasadni opeki kot posledica njegove uporabe v tiskarni. Po laboratorijskih preiskavah so nam določili poseben premaz kot podlogo pred barvanjem, da ne bi prišlo do luščenja. Okna so bila dvojna in izdelana iz hrastovega lesa. V kletni etaži smo zaščitili okna s kovanimi rešetkami, ki so izredno polepšale zunanjost obnovljenega objekta. V samem objektu so bili uporabljeni za končne obdelave zelo dragi materiali (veliko granita, hrastov les, bronasti odlitki, keramika in podobno). Predelne stene so bile aluminijaste s steklenimi polnili. Ogrevanje in hlajenje je bilo izdelano s fancoili oziroma so bili posamezni prostori klimatizirani. Posebna pozornost je bila posvečena požarni in protivlomni zaščiti, ki je v Rusiji posebnost in mora ustrezati GOST standardom. Vsi materiali so morali najprej pridobiti ruske certifikate, čeprav so že bili izdelani po DIN standardih oziroma so imeli ISO certifikat. Vsi potrebni dokumenti za vgrajene materiale so povzročali veliko dodatnih stroškov in potov po ustreznih inštitucijah. Na koncu se je rekonstrukcija objektov uspešno končala. Tudi nov objekt s skupno površino prek 6500 m2 se je s svojo razgibano stekleno in keramično fasado izredno lepo vklopil v kompleks. Da nam je gradnja uspela, pa dokazuje podeljena diploma in predstavitev v dnevnih časopisih ter izredno zanimanje priznanih ameriških firm za najem prostorov v kompleksu. Daniel HALAS: Stanovanjski in poslovni objekti v Moskvi STANOVANJSKI IN POSLOVNI OBJEKTI V MOSKVI Apartment and Business Buildings in Moscow UDK 69.059.25 DANIEL HALAS STANOVANJSKO POSLOVNI OBJEKT - Apartment and Business Facility P O V Z E T E K • S U M M A R Y V a d m in is t r a t iv n e m c e n t ru M o s k v e se g ra d i o s e m n a d s t r o p n i lu k s u z n i s ta n o v a n js k o p o s lo v n i o b je k t s fa s a d o , ki p o s n e m a s ta ro ru s k o a r h i t e k t u r o . O b je k t je a r h i te k to n s k o razgiban in zahteven, saj so v objektu luksuzna s ta n o v a n ja s h iš n im z im s k im b a z e n o m in p o d z e m n im i g a r a ž a m i . An e igh t-s to rey luxury a p a r tm e n t and business f a c i l i t y w i th an im i ta t io n O ld R u s s ia n f r o n t is b e in g b u i l t in M o s c o w ’s c e n t r a l b u s i ­ n e s s d i s t r i c t . T h e b u i ld in g is v iv id a n d d e m a n d i n g in a r c h i t e c t u r a l t e r m s , as it i n c o r p o r a t e s lu x u ry a p a r t m e n t s w i th an i n d o o r s w im m in g p o o l a n d u n d e r g r o u n d SCT International, d .d., gradi v samem adm inistrativnem centru Moskve Stanovanjsko poslovni objekt. Objekt je osem nadstropna arm iranobetonska konstrukcija s podzemnimi garažami. Skupna površina objekta Avtor: Daniel HALAS: Stanovanjski in poslovni objekti v Moskvi znaša 9.500 m2, pogodbena vrednost gradbeno-obrtn iških in instalacijskih del je 12,50 mio USD. Objekt je arhitektonsko dokaj razgiban in zahteven, saj so v objektu luksuzna stanovanja s hišnim zimskim bazenom itd. Zunanjost objekta - fasada pa glede na lokacijo objekta posnema staro rusko arhitekturo. Po idejnih projektih ruskega avtorja so izvedbene pro jekte obdelali slovenski projektanti PROING d.o.o. in BIRO ES d.o.o. Zaradi omejenega prostora je bil dokaj zahteven izkop z varovanjem gradbene jame z Berlinsko zagatno steno. Končana je tre tja gradbena faza in na objektu se izvajajo instalacije in notranja dela. Objekt naj bi končali konec tega leta, če ne bo težav s financiranjem , saj ruski investitor objekt gradi za trg. D irektor gradb išča SCT v Moskvi je g. Andrej Žvan, dip l. inž., v Ljubljani pa koordin ira dela vodja projekta g. Daniel Halas, d ip l. inž. STANOVANJSKI OBJEKT - Apartment Building P O V Z E T E K « S U M M A R Y Za š t i r in a d s tro p n i o b je k t luksuzn ih s ta n o v a n j s p o d z e m n i m i g a r a ž a m i , z im s k im v r t o m in p ro s to r i za re k re a c i jo je z n a č i ln a m a s iv n a iz v e d b a s 64 c m debe l im i zunan jim i o p e č n im i z id o v i . T h e f o u r - s t o r e y lu x u ry a p a r t m e n t b u i ld ­ ing w i th u n d e r g r o u n d g a r a g e s , w in t e r g a r d e n a n d f i t n e s s f a c i l i t i e s w a s c o n ­ s t r u c t e d w i th s o l id 6 4 - c e n t i m e t r e th ic k o u te r w a l ls m a d e o f b r ic k . SOT International, d.d., gradi v adm inistrativnem centru Moskve za ruskega investitorja stanovanjski objekt skupne površine 4.500 m2. Pogodbena vrednost gradbeno-obrtn iških in instalacijskih del je 5,52 mio USD. O bjekt gradim o po ruskih načrtih. Objekt ima 4 nadstropja luksuznih stanovanj s podzem nim i garažami, zim skim vrtom in prostori za rekreacijo. Sama zgradba je masivne izvedbe s 64 cm debelim i zunanjim i opečnim i zidovi. G radbena jama je varovana z Berlinsko zagatno steno. Objekt je temeljen na 70 cm debeli tem eljni plošči pod nivojem podtaln ice. Rok izgradnje znaša 10 mesecev in trenutno smo končali betoniranje kleti. D irektor g radb išča SCT v Moskvi je g. Andrej Žvan, d ip l. inž., v Ljubljani pa koordin ira dela vodja projekta g. Daniel Halas, d ip l. inž. Daniel HALAS: Projekt COMiD Jakutsk PROJEKT COMiD JAKUTSK Project COMiD Jakutsk UDK 69.055:624.14 DANI EL HALAS P O V Z E T E C enter za zašč ito m a te re in o troka - Bolnišnica CO M iD v Jaku tsku , g la v n e m m estu Republike Sakhe v Ruski federac i j i s m o kot pod izva ja lec f i r m e M A B E T E X z a g r a d b e n o - o b r t n i š k a in ins ta lac ijska d e la gradil i v iz jem nih k l im a tsk ih r a z m e ra h (p o z im i p a d e jo t e m p e r a tu r e tu d i pod -5 0 ° C, po le t i p a za k ra te k čas p reseže jo + 3 0 ° C). O b je k t p re d s ta v l ja z z a s te k l je n im i z im s k im i v r to v i 16 m e d s e b o j p o v e z a n ih e n o t , ki s o v s e t e m e l je n e na 12 m d o lg ih p i lo t ih . G le d e n a iz r e d n o o d d a l j e n o s t - g r a d b iš č a je b i l p o s e b e n iz z iv z a v o d s tv o p r o je k ta re š e v a n je lo g is t ič n ih p r o b le m o v o s k r b o v a n ja g r a d b iš č a . *12 U M M A R Y W e t o o k on th e c o n s t r u c t io n o f T h e C e n ­ t r e f o r th e P r o t e c t io n o f th e M o t h e r a n d Child (COM iD) H osp ita l in Jaku tsk , the cap ita l c i ty o f S akha , Russ ia, as th e s u b - c o n t r a c to r o f M A B E T E X , a c o n s t r u c t io n a n d in s t a l ­ la t io n c o m p a n y , a n d c a r r ie d i t o u t in e x ­ t r e m e w e a th e r c o n d i t io n s (w in te r t e m p e r a ­ tu r e s to b e lo w m in u s 50 d e g r e e s C e ls iu s , in th e s u m m e r a b o v e 30 d e g r e e s f o r a short while). The facility has 16 units connec ted b y g la s s h o u s e w in t e r g a r d e n s , all b u i l t on 1 2 - m e t r e a b p i lo ts . D ue to th e e x t r e m e r e m o te n e s s o f th e c o n s t ru c t io n s ite , so lv ing lo g is t i c s u p p ly p r o b le m s w a s a s p e c ia l c h a l le n g e f o r th e p r o je c t m a n a g e r s . K • S SCT International, d.d. je kot podizvajalec švicarske firme MABETEX v letih 1993-1995 izvajal gradbeno- obrtniška in instalacijska dela na objektu Center za zaščito matere in otroka - Bolnišnica COMiD v Jakutsku, glavnem mestu Republike Sakhe na Daljnem vzhodu v Ruski federaciji. Vrednost del SCT je znašala 53 mio USD brez m edicinske opreme objekta skupne površine 58.800 m2. Objekt smo gradili v izjemnih klimatskih razmerah, saj so v Jakutsku triče trt leta negativne povprečne dnevne tem perature, ki pozimi padejo tudi pod minus 50 stopin j C, poleti pa za kratek čas presežejo +30 stopin j C. Objekt predstavlja z zastekljenim i zimskim i vrtovi 16 med seboj povezanih enot, ki so vse tem eljene na 12 m dolgih p ilo tih, uvrtanih v stalno zamrznjena tem eljna tla, ki se obratno kot pri nas preko poletja odmrznejo površinsko do globine ca 80 cm. Takšne klim atske razmere so zahtevale posebne ukrepe tako pri izvajanju del kot tudi pri samih konstrukcijskih rešitvah celega objekta. Glede na izredno oddaljenost gradbišča je bil poseben izziv za vodstvo projekta reševanje log ističnih problemov oskrbovanja gradb išča z vsemi potrebnim i resursi (delovna sila, m ehanizacija, m ateriali in oprema). Organizirani so bili d irektni cargo letalski prevozi iz S lovenije v Jakutsk, glavnina m aterialov in opreme pa je bila transportirana po železnici do Jakutsku najbliž je zadnje železniške posta je Berkatit, od koder je do gradb išča ostalo še dobrih 1000 km kam ionskega transporta po makadamu, pri čemer je bilo treba prečkati še veletok reko Leno, preko katere ni mostu in se pozim i prečka po ledu. Spom ladi in v Avtor: Daniel HALAS: Projekt COMiD Jakutsk jeseni so bili po mesec dni možni samo letalski prevozi, kar je narekovalo posebno skrb pri načrtovanju transportov. Zaposleni na gradb išču so bili v glavnem nastanjeni v montažnem naselju slovenske proizvodnje z vso oskrbo. Dela na gradbišču z do 700 zaposlenim i je kot d irektor g radb išča SCT koordiniral g. Boris Šest s sodelavci, v Ljubljani pa je projektante iz BIRO-71, kooperante, dobavite lje in transporte koordin iral vodja pro jekta Daniel Halas, dipl. inž. s sodelavci. Slovenska gradbena operativa se je tako pre izkusila tudi v tej daljni in prostrani ter redko naseljeni deželi Jakutiji, sicer bogati z nafto, plinom , prem ogom , zlatom in diamanti. Janez BIZJAK: Kakovost varjenja ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI VARJI E IM J I A V SCT STROJEGRADNJI Assurance of Welding Qual­ ity at SCT Strojegradnja UDK 621.791:006(100)ISO 9000 JANEZ BIZJAK P O V Z E T E V SC T S t r o je g r a d n j i p r e d s ta v l ja v a r je n je e n o n a jp o m e m b n e jš ih in n a jz a h te v n e jš ih d e lo v n ih o p e r a c i j v p ro iz v o d n j i . Z a v z p o ­ s ta v i te v in v z d r ž e v a n je k a k o v o s t i v a r i ls k ih de l, ki p ra v z a p r a v u s t re z a s ta n d a r d o m ISO 9000 , je b ilo p o t re b n o p re c e j de la in znan ja . V p r is p e v k u s o o p is a n e v s e z a h te v e , ki so p o tre b n e za kakovos tno varjen je in n jihova u r e s n ič i te v v S C T S t r o je g r a d n j i . M A R Y W e ld in g is o n e o f th e m o s t im p o r t a n t a n d d e m a n d i n g w o r k in g o p e r a t io n s in v o lv e d in p r o d u c t io n a t SC T S t r o je g r a d n ja . To e s ­ t a b l is h a n d m a in t a in h ig h q u a l i t y w e l d ­ in g p r o c e d u r e s c o n f o r m in g to ISO 9 0 0 0 s t a n d a r d s , m u c h w o r k a n d a s u b s t a n t ia l a m o u n t o f k n o w - h o w w e r e n e c e s s a ry . T he a r t i c le d e s c r ib e s all th e r e q u i r e m e n t s fo r h ig h q u a l i t y w e ld in g a n d i ts a p p l i c a t io n a t S C T S t r o je g r a d n ja . K • S U M 1. PREDSTAVITEV VARJENJA V SCT STROJEGRADNJI Proizvodni program SCT Strojegradnje lahko v grobem razdelimo na tri dele: osnovni program, dopolniln i program in stavbno ključavničarstvo. Osnovni program zajema izdelavo strojev s področja drobilno-se ja lne tehnike in rezervnih delov zanje, v dopolnilni program spadajo strojn i deli za gradbeno m ehanizacijo, ki jih izdelujem o za kooperantske firme O&K, BHS in Krupp iz Nemčije. Že iz napisanega je razvidno, da veliko večino naših izdelkov predstavlja jo varjenci. Za boljšo predstavo obsega naše pro izvodnje lahko navedem, da letno skupaj s firm o TKO iz Murske Sobote izdelam o in prodam o ca. 2800 ton varjencev, za kar porabim o ca. 150 ton varilne žice in elektrod. Pločevina in profili, ki jih uporabljamo za naše izdelke, so iz konstrukcijskih jekel, le manjši del pa predstavljajo razna mikrolegirana finozrnata konstrukcijska jekla in jekla višje trdnosti za posebne namene. Varimo skoraj izključno po postopku MAG v zaščiti mešanice argona in ogljikovega dioksida, pri čemer uporabljam o polno varilno žico, poskusno pa smo začeli uvajati v pro izvodnjo tudi stržensko (polnjeno) varilno žico. Uporaba klasičnih varilnih elektrod (elektro-obločni postopek) je skoraj zamrla, uporabljamo jih le za varjenje nerjavnih jekel, reparaturno varjenje, varjenje na terenu in za navarjanje strojnih delov, ki so izpostavljeni povečani površinski obrabi. Avtor: Janez BIZJAK: Kakovost varjenja Elektrode predstavlja jo le ca. 1 % skupne količine uporabljenih dodajnih materialov za varjenje. Pomembno je omeniti še, da uporabljam o tudi varilni robot, ki pa je primeren le za serijsko proizvodnjo. Varilni robot je bil pred časom že podrobno predstavljen (Tl SCT št. 32, marec 1994). Slika 1: Pogled na del varilnice 2. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI VARJENJA V SKLADU S STANDARDOM ISO 9000 Večino naših izdelkov prodamo na zahtevnih evropskih trgih. Kooperantske firme, s katerimi sodelujem o, že imajo certifika t skupine ISO 9000 in tud i od nas pričakujejo, da ga bomo pridobili v najkrajšem času. Že sedaj pa od nas zahtevajo, da imamo nekatera področja dela, ki so bistvenega porpena za zagotovitev kakovosti naših izdelkov, urejena tako, kot zahteva omenjeni standard. Za področje varjenja lahko te zahteve strnem o v naslednje vrstice: • uvajanje nadzornih oseb za varjenje, • izobraževanje in atestiranje varilcev, • vzdževanje in atestiranje izvorov varilnega toka, • zagotavljanje kakovosti vstopnih m aterialov, • atestiranje varilnih postopkov, • izdelava in ažuriranje tehnološke in varilske dokum entacije, • ustrezna priprava polizdelkov za varjenje, • nadzor pri spenjanju in varjenju, • kontrola kakovosti, • dokum entiranje sled ljivosti izdelkov. Vse zgornje zahteve so v nadaljevanju razčlenjene in podrobno razložene. 2.1. POGOJI ZA ZAČETEK VAR ILSKIH DEL 2.1.1. ČLOVEŠKI DEJAVNIK 2.1.1.1. OSEBJE ZA NADZOR VARILSKIH DEL Pri takšnem obsegu varilskih del, kot ga imamo mi, se je kot nujna pokazala potreba po osebah, ki bi poleg vodij oddelkov (mojstrov) in kontrolorjev kakovosti nadzirali varilska dela. Zato je bilo najprej potrebno najti ustrezen kader in ga primerno izšolati. Trenutno imamo dva d ip lom irana strojna inženirja z d iplom o EWE (evropski varilski inženir) in še dva inženirja strojništva s področja varjenja. Seveda vsi navedeni ne delamo izključno na nadzoru varjenja, ampak se le po potrebi vključujem o pri posameznih nalogah in problemih na tem področju. Naloge osebja za nadzor varilskih del so: • organiziranje atestiranja varilcev, • sodelovanje pri sprejemu novih spenjalcev in varilcev na delo, • pisanje lastne literature s področja varjenja, • izdelava ostale varilske dokum entacije, • poskusno (kontrolno) varjenje, • zagotovitev periodičnih pregledov izvorov varilnega toka in sodelovanje pri vzdrževanju le-teh, • a testiranje varilnih postopkov in pridob itev varilskega spričevala, • periodično izobraževanje varilcev (predavanja, literatura ...), • sodelovanje z nabavno službo pri izbiri in nakupu varilske opreme, • vpeljevanje novih varilnih postopkov in sodobnejših m aterialov za varjenje, • sodelovanje s kontrolo kakovosti pri nadzoru varjenja, • samoizobraževanje (periodična literatura, obisk predavanj, seminarjev, predstavitev in sejmov s področja varjenja), • sodelovanje in izmenjava izkušenj z varilskim i strokovnjaki v drugih firmah. 2.1.1.2. ATESTIRANJE VARILCEV Spenjalci in varilci morajo opraviti varilski atest po standardu EN 287-1. Značilnost oz. posebnost tega atesta je v tem, da se z varjenjem atestnega vzorca v določeni legi priznajo tudi lege in zvari, ki so manj zahtevni od zavarjenih. Primer: če je kandidat uspešno zavaril soležni V -zvar v vodoravnem položaju (PA), velja ta atest tudi za kotne zvare v istem in manj zahtevnem položaju (PB) ter za soležne in kotne Janez BIZJAK: Kakovost varjenja zvare na ceveh premera nad 500 mm v legah PA in PB. Debelina pločevine in vrsta materiala, ki ga kandidat uporabi za varjenje atestnega vzorca, je odvisna od m ateriala in debeline, ki ga kandidat uporablja pri svojem delu. Tudi pri materialih velja pravilo, da atest velja tudi za kakovostno slabše materiale in za debelino pločevine oziroma stene cevi, ki znašajo od pol do 2-kratne debeline zavarjenega vzorca. Atestiranje poteka v naši varilnici, poleg naše nadzorne osebe za varjenje pa je prisoten tudi predstavnik pooblaščene ustanove, ki bo izdala atest. Tej ustanovi je potrebno pred atestiranjem predložiti ateste o ustreznosti uporabljene pločevine, dodajnega materiala in zaščitnega plina. Ko je vzorec zavarjen, ga mora varilec označiti s svojim žigom. Sledi vizualni, radiografski in mehanski preizkus v laboratorijih pooblaščene ustanove. Če so omenjeni preizkusi pozitivni, pooblaščena ustanova izda atest, ki velja dve leti. Interno pa ga je potrebno podaljševati vsake pol leta. Pogoj za podaljšanje je neprekinjeno in solidno opravljanje varilskih del varilca. To podaljšanje potrdi nadzorna oseba za varjenje. Po preteku dveh let lahko pooblaščena ustanova, ki je izdala atest, le-tega podaljša še za nadaljnji dve leti. Primer: Pri nas kandidat opravlja atest na pločevini kakovosti S355J2G3, debeline 12 mm za soležni in 15 mm za kotni zvar v položaju PA (vodoravni položaj v žlebu) z varilno žico DIN 8559 SG-3, premera 1,2 mm. Atestni vzorci so standardnih dimenzij 300 x 125 mm. Tak atest omogoča varilcu, da v praksi vari omenjeni in slabše materiale, debeline 6 do 24 mm (soležni zvari, položaj PA), 6 do 30 mm (kotni zvari, položaja PA in PB), soležne zvare na ceveh premera nad 500 mm (položaj PA) in kotne zvare na ceveh premera nad 500 mm (položaj PB). Imamo pa tudi nekaj varilcev, ki imajo ateste za debelejše pločevine in posebne vrste materialov (Hardox 400, StE 690 in StE 960) ter za ročno obločno varjenje. 2.1.1.3. LASTNA LITERATURA Vsaka proizvodja, in tako tudi naša, ima svoje značilnosti, posebnosti in izjeme. Za izobraževanje spenjalcev in varilcev je nujna kakovostna literatura. Ker pa ne obsta ja knjiga, ki bi temu ustrezala (sploh pa ne v slovenščini), bi morali imeti pravo varilsko knjižnico, da bi lahko vsakdo poiskal ustrezno literaturo za rešitev varilskega problema. Prav zaradi teh razlogov smo se odločili in napisali skripta z naslovom Tehnološki priročnik za varjenje dinamično obremenjenih elementov, ki se konkretno nanašajo na našo proizvodnjo in na večino varilskih problemov, ki so povezani z njo. Ta priročnik je tudi glavna literatura za interno izobraževanje spenjalcev in varilcev. Priročnik občasno sprem injam o in po potrebi dopolnju jem o. V uporabo so ga prejeli vsi spenjalci in varilci ter vsi ostali, katerih delo je neposredno povezano z varjenjem. 2.1.1.4. IZOBRAŽEVANJE SPENJALCEV IN VARILCEV Izkazalo se je, da je poleg praktičnega znanja, ki ga vsak atestiran spenjalec in varilec prav gotovo ima, potrebno občasno dodatno izobraževanje. To poteka ločeno za spenjalce in varilce, prisotni so vodje varilskih oddelkov, vodja kontrole kakovosti in drugi, ki so kakorkoli povezani z zagotavljanjem kakovosti pri varjenju. Kot je bilo že navedeno, je osnova za predavanja lastna literatura. Poleg tega predavatelj opozarja udeležence na najpogoste jše napake, ki so bile opažene pri njihovem delu v zadnjem času, predstavi jim novosti s področja varjenja v podjetju in odgovarja na njihova vprašanja. Svoj prispevek na predavanju dajo še vodja kontrole kakovosti, vodja proizvodnje in vodja Centra za kakovost. 2.1.1.5 POSKUSNO VARJENJE Vsi varilci morajo svoje varilsko znanje redno dokazovati POTRDILO O PRESKUSU VARILCA §L 22480.3 Oznaka: SIST EN 287-1:135 P BW W01 wm t10 PA M ni « Popis varilnega postopka proizvajalca 5 St varilca (fie obstaja): 6 Ime in priimek: 7 St dokumenta: s 8 Vrsta dokumenta: 9 Datum in kraj rojstva: 10 Zaposlen pri: 11 Predpis / preskusni standard: 12 Poznavanje stroke: Opravil / Ni preskuien (neustrezno prečrtajte) DRAGAN LAZIČ CJ 302500, Dunaj, Avstrija potni list 04.02.1963, Jahovac - Bjelina "MONTER "KAČAREVIC MIROSLAV s.p., Maribor, SLOVENIJA SIST EN 287-1 Podatki o preskusu Področje veljavnosti Način varjenja Pločevina ali cev Vrsta zvara Skupina(e) materialov Vrsta dodajnega materiala / oznaka Zaičitni plin Pomoinl materiali Debelina preskuianca (mm) Zunanji premer cevi (mm) Lega varjenja Žlebljenje / podložka ___ 135 P BW W01 SG-2 (VAC 60) M21 10 PA P. T (D > 150 mm) BW.FW W01 istovrstni dodajni material istovrstni zaičitni plin 03-20 PA. PB ss-nb. ss-mb, bs-ng. bs-gg 25 Dodatna navodila boste naili v priloženem listu in / ali popisu varilnega postopka »L: 2« Vrsta preiskave ali preskusa Izvedena in sprejemljiva Se ne zahteva 27 Vizualna X 28 Radiografska X 29 Magnetna X Penetrantska X 31 Makro o brus X 32 Prelomni preskus X 33 Upogibni preskus X 34 1 1 1 I X 35 *) Po potrebi, podatki v prilogi Ime. datum in podpis vodjo preskuianja: Andrej Zajec, dipl. ing. / / y ' 17.05.1996 t-TA-" 37 Institut za metalne konstrukcijo J __L- roisfemtt*tt«wM7.os.i99« - Ljubljana Veljavnost preskusa do: 17.05.1998 Podaljianje veljavnosti preskusa s strani preskusne Datum Podpis Služba ali naziv Podaljianje veljavnosti preskusa s strani delodajalca-ke ali nadzorne osebe Datum Podpis Služba ali naziv n.A< % o . 5 .n M l /K g - OPOMBA: potr dio velja do navedenega datuma la v primero. če ja vsakega pol leta podaljiano s i Slika 2: Varilski atest po DIN 287-1 Janez BIZJAK: Kakovost varjenja s poskusnim varjenjem. Predvsem velja to za varilce, ki še nimajo daljših delovnih izkušenj pri nas, ali pa je bila pri njih opažena slabša kakovost dela in ponavljajoče se napake. Ti varilci opravljajo poskusno varjenje vsakodnevno pred pričetkom dela, ostali pa ne tako pogosto, vendar v vsakem prim eru dva do trikra t tedensko. Pri poskusnem varjenju morajo varilci na poskusnem vzorcu pravilno izvesti korenski varek polovičnega V-zvara v vodoravnem položaju, ki je pogost in zelo zahteven zvar. Varilec nato zvarni spoj poruši (prelomi), ocenjuje pa se prevarjenost korena zvara, kajti neprevarjen koren predstavlja eno večjih napak v zvaru in močno zmanjšuje trdnost zvarnega spoja. Rezultate posameznih varilcev beležimo, saj poleg kakovostnega dela predstavljajo osnovo za interno podaljšanje varilskega atesta vsakih šest mesecev. 2.1.1.6. EVIDENCA SPENJALCEV IN VARILCEV Nadzorna oseba za varjenje mora voditi natančno evidenco o spenjalcih in varilcih. Vsak spenjalec in varilec ima svojo mapo, v kateri so naslednji dokumenti: • veljaven varilski atest po EN 287-1, ki pokriva tis to obm očje zvarov, ki ga dotičn i tudi opravlja, • preglednica, v kateri so kronološko vpisani rezultati poskusnih varjenj, • list opažanj, v katerega lahko oseba za nadzor varilskih del vpisuje morebitna opažanja in pripombe. 2 .1 .2 . KA KO V O ST V S TO P N IH M A T E R IA LO V 2.1.2.1. OSNOVNI MATERIALI Za zagotovitev optim alnega zvarnega spoja ima zelo pom em bno vlogo osnovni material (npr. pločevina, razni profili in cevi ...). Seveda mora biti izbrani osnovni material dovariv, za kar pa je poskrbel že konstrukter pri načrtovanju varjenca. O dločilnega pom ena pri tem je kemična sestava materiala, ki jo mora zagotoviti proizvajalec. Potrdi jo z atestom, ki ustreza standardu EN 10204 3.1 B. Izda ga od pro izvajalca m ateriala neodvisna ustanova. Atest vsebuje podatke o proizvajalcu, trdnostnih lastnostih dobavljenega materiala in podrobni kemični sestavi. Navedena je tudi številka šarže, iz katere je bil pridobljen ta polizdelek (npr. pločevina). Seveda morajo biti z isto številko označene tudi vse dobavljene plošče pločevine, ki pripadajo tej šarži. S tem dokumentom proizvajalec garantira, da dobavljeni m aterial ustreza dobavnim pogojem , ki mu jih je do loč il kupec. 2.1.2.2. DODAJNI MATERIALI ZA VARJENJE Zelo pomemben dejavnik za dober zvar so tudi dodajni materiali. Za varjenje po postopku MAG uporabljamo polno in stržensko žico raznih dimenzij in kakovosti, za ročno obločno varjenje pa uporabljamo oplaščene elektrode. Velja pravilo, da naj bo dodajni material kar najbolj podoben osnovnemu. Premer (debelina) žice ali elektrode pa je odvisna od vrste in dimenzije zvara, ki ga varimo. Zelo pomembno je shranjevanje dodajnih m aterialov, še posebej pa je potrebno biti pazljiv pri strženskih žicah in oplaščenih elektrodah, ker njihovo polnilo oziroma plašč zelo veže vlago (je higroskopično). Vse oplaščene elektrode morajo biti zato pred varjenjem predgrete po navodilih proizvajalca. Pri varilnih žicah je zelo pomembna kakovost izdelave same žice (kemična sestava, trdnostne lastnosti, enakomerna pobakrenost in stalen premer), kajti ti parametri neposredno vplivajo na kakovost in videz zvara. Iz teh razlogov nam mora pri nakupu dodajnih materialov proizvajalec priložiti ustrezen atest, s katerim dokazuje, da dodajni materiali ustrezajo našim dobavnim pogojem. Za nemško področje pa morajo imeti dovoljenje oziroma potrditev DB (Deutsche Bundesbahn) o primernosti. 2.1.2.3. ZAŠČITNI PLINI Za varjenje po postopkih MAG, MIG in TIG moramo na mesto varjenja dovajati tudi zaščitni plin, s katerim ščitim o zvarno talino pred stikom z atmosfero. Pri MAG postopku uporabljam o kot zaščitni plin čisti ogljikov dioksid ali pa različne mešanice ogljikovega dioksida z argonom. Izjemoma in za posebne namene pa tej mešanici dodajam o še kisik, helij, vodik ... V SCT S trojegradnji imamo do večine varilskih mest napeljan centralni sistem zaščitnega plina, kar zagotavlja njegovo stalno kakovost, odpade zamudno menjavanje in transport plinskih jeklenk. Uporabljam o plinsko mešanico M21, ki je sestavljena iz 83 % argona in 17 % ogljikovega dioksida. Mešanico iz sestavnih komponent mešamo sami v posebni mešalni komori in jo po že omenjenem centralnem sistemu dovajamo do varilskih mest. Varilec mora le še nastaviti ustrezen pretok zaščitnega plina skozi šobo na varilni pištoli, ki je odvisen od različnih dejavnikov, znaša pa od 10 do 18 l/m in. Tudi pri komponentah zaščitnega plina nam mora proizvajalec zagotoviti njihovo ustreznost (primerna čistost, čim manjša vlažnost), kar ob dobavi potrdi z atestom. 2 .1 .3 . IZ V O R I V A R ILN E G A T O K A 2.1.3.1. PERIODIČNI PREGLED IN VZDRŽEVANJE IZVOROV VARILNEGA TOKA Janez BIZJAK: Kakovost varjenja Za zanesljivo in kakovostno varjenje morajo biti tudi izvori varilnega toka brezhibni in primerno vzdrževani. Zato je potrebno vse varilne izvore občasno pregledati v skladu s standardom DIN 60974. Varilne izvore nam servisira jo strokovnjaki SCT Elektroobnove, imamo pa tudi dobro založeno skladišče z rezervnimi deli in potrošnim materialom zanje. Pregled opravlja pooblaščena ustanova, ki tudi izda atest. Ta se opravlja vsaki dve leti in sicer se pregleduje zunanjost varilnega izvora, stanje električnih priključkov in kablov, napetostna trdnost in izolacija. Vsakoletno pa je potrebno pregledati natančnost merilnih instrumentov (ampermetra in voltmetra) in merilcev pretoka zaščitnega plina (rotametrov). Vsak uporabnik varilnega izvora mora vsakodnevno pred pričetkom dela pregledati stanje varilnega izvora in varilne pištole. O bčasno ali po potrebi pa mora varjenja, smer varjenja, posebnosti pri varjenju, predhodna in naknadna obdelava zvarov, številka WPS plana, ki mu pripada določen zvar in sp lošna navodila za varjenje). Varilni načrt je potrebno izdelati za vsak varjenec posebej, kar predstavlja kar velik zalogaj, če je v proizvodnji veliko število različnih varjencev. Zato se ponavadi za podobne varjence izdela samo en varilni načrt. Pri spenjanju in varjenju mora biti varilni načrt vedno na delovnem mestu in tako na voljo uporabnikom . 2.1.4.2. POPIS VARILNIH POSTOPKOV (WPS PLANI) Namen izdelave in uporabe WPS planov je v zagotavljanju kakovosti zvarov na podlagi uporabe optimalnih varilnih parametrov. WPS plan je potrebno izdelati za vsako obliko in ve likost zvara. uporabnik izpihati prah iz notranjosti varilnega izvora. Navodilo za varjenje WPS št.: £ o - 3 Ust: t Listov: Uporabnik je dolžan vsako opaženo napako in probleme LJUBLJANA 4.9 javiti osebi za nadzor varjenja, ki organizira popravilo. D elavnica: Postopek vsakodnevnega pregleda in postopek pri odpravljanju ugotovljenih napak je predpisan v internih navodilih SCT S trojegradnje. 2.1.3.2. PREGLED ZAŠČITNEGA PLINA Za zagotovitev optimalnih rezultatov varjenja moramo vsaj vsake pol leta pregledati tudi zaščitni plin za varjenje v skladu s standardom DIN 32526. Plin pregleda pooblaščena ustanova, ki tudi izda ustrezen atest. Pri nas uporabljamo za zaščitni plin mešanico z oznako M21, ki je sestavljena iz 83 % argona in 17 % ogljikovega dioksida. Prisotnost vode pri odjemu na varilni pištoli ne sme presegati 10 ppm (delcev vode na milijon delcev plina), sama sestava mešanice pa lahko odstopa do 2 % pri posameznem plinu. Za zagotovitev tako strogih pogojev mora biti celotna plinska napeljava pravilno izvedena, komponente, ki sestavljajo mešanico, pa morajo biti ustrezno čiste in suhe. Kriterije določa standard DIN 32526. Zapisani so tudi v naših dobavnih pogojih, pro izvajalec plinov pa jih potrdi z atestom ob vsaki dobavi. 2 .1 .4 . D O K U M E N T A C IJA ZA ZAG O TO VITE V KA KO V O STI V A R JE N JA 2.1.4.1. VARILNI NAČRTI Varilni načrti so poleg tehnološke najbolj pomembna dokum entacija pri spenjanju in varjenju. V njih je navedeno varilno zaporedje za zaključeno skupino zvarov (ponavadi kar za cel varjenec). Varilni načrt je sestavljen iz risbe varjenca, kjer so razvidni in označeni vsi zvari in iz pisnega dela, kjer so za označene zvare podrobna navodila za njihovo izvedbo (položaj V a rile c :................................................................................... Stu Š t.po trd ila : .............................................................................. Datum pre skusa : V a riln i po s to pe k : ]& S ............................................ Material: O b lika z v a r a : ...........K&Ln)....?ZYCLC............................ D ebelina m ateria la: D odajn i m ateria l: / ^ . . . < £ 5 5 . 9 £< 3>-3............ Variln i po loža j: Z a šč itn i p l in , .......m Ü S Z i, ........ H g d .................... ...ž,.*,.. <993 SLJ&bA.... ....8. m m .... ..m ........ Oblika v a r je n e zve ze Varilno zap o re d je Param etri z a v a r je n je Š tev ilka va riln e p la s ti s t. p o s to pka Premer do da jn e q a m ateria la E lektričn i to k (A) N apetost (V) V rs ta to ka H itro s t ž ic e / pomik ž ice A 2 M >5 m H z H ,z lto -3 0 0 J&0-J16C .22-31 25-2 .1 = M = (■*> m jm in d-10 Dopoln iln i poda tk i: r SužSenje e le k trod : ........... ....... ..................... D o iiu tr.u to p lu in u o b d t lu v u : p o s to p e k , - P re tok p lina (količ ina), Z . 'v Z K '. 'l& iZ liT S a J e n j£ ° ' £o * - s,opn |’a P o g r e v a n ja - Izž leb ljen je : ~ — - Z a va ro va n je z v a ra s podlogo: ....... “ ......... - T ehn ika va r je n ja : V £Q yofJ'Q ]/flQ - Tem pera tu ra p re d g re va n ja , ............ - ............ " "e“ p r S S F d o h H b z v a ra , & . m rr. - Tem peratura pre dh od ne ga - R a zd a lja kon ta k tn e šebe d o m ateria la: 18^20 varka (S t.p las ii) Izdelal: 3.8. /W3 'Karol %ožin, ing. (Ime. Spremembe: MESEC/LETO 5M. //993, Jozel& tusic, dipl. /ng (Ime, datum, podpis) 1 Odgovoren: SOJER Feliks. dlpUng. One: 2Z7.1993 Slika 3: Vzorec WPS plana Vsebuje naslednje skupine podatkov: • svojo številko, • osnovne podatke: vrsta zvara, osnovni in dodajni material, vrsta zaščitnega plina, debelina pločevine, lega varjen ja in datum preizkusa, Janez BIZJAK: Kakovost varjenja • skico izgleda zvara in varilnega zaporedja, • vse potrebne varilne parametre za vsak varek posebej, • dopolnilne podatke: pretok zaščitnega plina, navodila za morebitno predgrevanje, dodatno toplotno obdelavo, dodatne zahteve pri varjenju, • podpis osebe, ki je WPS plan izdelala in potrdila. Prednost teh planov je v tem, da varilec na preprost način razbere in uporabi vse varilne parametre, ki so potrebni za kakovostno izdelavo vsakega zvara. WPS plani imajo tudi izobraževalni namen, ker lahko iz njih dobi varilec osnovno teoretično znanje o varilnih param etrih. 2.1.4.3. NAVODILA ZA VARJENJE Včasih je potrebno določen problem ali pa celoten postopek, ki ga varilec pogosto opravlja, podrobno predstaviti in opisati. V SCT S trojegradnji rešujemo to z navodili v oblik i plakatov, ki jih obešam o na tis ta delovna mesta, kjer se srečujem o z do loče­ nim problemom. S tem je njegova rešitev uporabnikom vedno pred očmi. Kot je verjetno že razvidno iz napisanega, izhaja potreba po teh navodilih iz napak in problemov pri varjenju in zahteve, da se te ne bi več ponovile. Tako obstajajo navodila za izvedbo izteka zvara, odpravo zajed in zarez, toplotno obdelavo materialov pri varjenju, za dnevni pregled varilnih izvorov, označevanje zvarov na varjencih (žigi varilcev) itd. 2.1.4.4. ATESTI VARILNIH POSTOPKOV PO EN 288-3 IN DVS 1702 Atesti varilnih postopkov so potrebni za stalno zagotavljanje kakovosti varilskih del. Z njimi dokazujem o svojo sposobnost za brezhibno izdelavo določenih skupin zvarov. Pred začetkom atestiran ja se je potrebno odločiti, kateri osnovni m aterial in debelino bomo uporabili. To je odvisno od tega, katere materiale uporabljam o v proizvodnji. Obseg odobritve varilnega postopka je podoben atestu varilca po EN 287-1, se pravi, da atest velja tudi za manj zahtevne materiale, zvare in lege varjenja, kot je bil zavarjeni vzorec. Osnova za začetek varjenja atestnih vzorcev je popis varilnega postopka (WPS plan) za zvar, ki ga je potrebno izdelati. Vzorce lahko vari le varilec, ki ima opravljen atest po EN 287-1 za tak zvar in osnovni material. Tudi tu mora biti prisotna nadzorna oseba iz pooblaščene ustanove, ki bo izdala atest. Za vse pri varjenju uporabljene materiale je potrebno priložiti ustrezne ateste. Zavarjeni vzorec se vizualno pregleda, opravijo pa se tudi radiografski, natezni, upogibni in metalografski preizkus, poleg tega pa se preveri tudi zarezna žilavost in trdota zvara ter njegova m ikrostruktura. V SCT Strojegradnji imamo opravljen atest po EN 288-3 za pločevino kakovosti S355J2G3, debeline 6 in 12 mm v položaju PA. S tem pokrijemo približno 95 % vseh zvarov na pločevini te kakovosti. Za varjenje drobnozrnatih konstrukcijskih jekel s povišano trdnostjo (npr. StE-460 in StE-960) je priporočljiva odobritev postopka po smernicah DVS 1702. Način varjenja je podoben kot pri ostalih atestih, le preizkusi so zahtevnejši, ocenjevalni kriteriji pa zelo strogi. Pri nas imamo odobren postopek za varjenje soležnih in kotnih zvarov na 15 mm debeli pločevini kakovosti StE-960. Atesti varilnih postopkov veljajo, dokler se ne spremenijo parametri in način varjenja, ki so bili uporabljeni pri atestnem vzorcu. 2.1.4.5. VELIKO VARILSKO SPRIČEVALO PO DIN 18800-7 Ker večino svojih izdelkov prodam o na zahtevnih tujih trgih, moramo kupcu dokazati svojo varilsko sposobnost. To dokazujemo s stalno visoko kakovostjo varjencev in z varilskim spričevalom, ki ustreza standardu DIN 18800-7. Tako spričevalo izdajajo trenutno le v tu jin i, našega je izdal inštitu t SLV iz Duisburga. Za pridobitev velikega varilskega spričevala je potrebno zagotoviti potek proizvodnje (varjenja), ki dejansko ustreza standardom ISO 9000, torej vsem tistim pogojem, o katerih govori celoten prispevek. Veliko varilsko spričevalo velja tri leta in ga lahko po preteku veljavnosti ustanova, ki ga je izdala, podaljša še za tri leta. Vsakih šest mesecev nas obišče kontrolna oseba omenjenega inštituta, ki preverja potek in organiziranost varilskih del, usposobljenost odgovornih oseb za varjenje, varilcev in splošno stanje varjenja. Veliko varilsko spričevalo preneha veljati takoj, ko kontrolna oseba ugotovi, da ne zagotavljam o več vseh pogojev, pod katerimi je bilo le-to izdano ali, če smo začeli uporabljati drugačne osnovne materiale in varilne postopke, kot so navedeni v atestu. 2.2. PROIZVODNJA ■ VARJENJE 2.2.1. PRIPRAVA POLIZDELKOV Pri pripravi polizdelkov za varjenje moramo največ pozornosti posvetiti zvarnemu robu, t.j. mestu oz. navidezni črti, kjer se varjenca dotika ta oz. sta zelo približana in kjer bo nastal zvarni spoj. Obliko in d im enzijo zvarnega spoja in s tem tudi zvarnega roba je predvidel že konstrukter. Prav tako je konstrukter z obliko varjenca in s položajem zvarov že zagotovil spenjalcu in varilcu neoviran dostop z varilno pištolo na mesto varjenja. Janez BIZJAK: Kakovost varjenja Zelo pomembno je, da je zvarni rob pravilno pripravljen. Na njem ne sme biti nobenih sledi nečistoč (oksidov, škaje, barve ...). To dosežemo s peskanjem in brušenjem površine ter s skladiščenjem polizdelkov v suhih prostorih. Če predvideni zvarni spoj zahteva še dodatno pripravo zvarnega roba (npr. posnemanje za V, K, X in ostale oblike zvarov), mora biti to izdelano natančno po dokum entaciji (načrtih). Polizdelek mora biti tudi ustrezno raven. Posebno pozornost moramo posvetiti vlagi, ki je pri varjenju nezaželena. Če pripeljem o, npr. pozimi, material iz hladnega skladišča v toplejšo varilnico, se na njem kondenzira vlaga. Zato moramo Großer Eignungsnachweis Comprehensive Form o f Verification Anerkannte Ausbildungs-, Prüf-, Überwachungs­ und Zertifizierungsstelle Akkreditierte Prüflaboratorien Dem Unternehmen It is hereby certified that the firm SCT Strojegradnje d.O.O. wird fü r den Betrieb in SLO-61001 Ljubljana, Kavčičeva 66 in the plant bescheinigt, daß er gee ignet ist, Schweißarbeiten im folgenden Anwendungsbereich durchzuführen: is qualified to carry out welding works in the following fields of application: Normen/Vorschriften DiN-standafds/Reguiations DIN 18800-7 Stahlbauten mit vorwiegend ruhender Beanspruchung Schweißprozesse teilm. Metall-Aktivgasschweißen, 135 (tMAG) Welding Processes Grundwerkstoffe S235, S355, S460N, S960Q Parent Metals Einschränkungen/Erweiterungen Restrictions/Extensions Schw eißaufsichtsperson (Name, Vorname, Geburtsdatum; Beruf) Welding Coordinator (Name. Christian namen, date of birth, profession) Dieser Eignungsnachweis gilt nicht für Schweißarbeiten, die in der Bun­ desrepublik Deutschland ausgeführt werden. S960Q eingeschränkt auf die Fertigung von Komponenten für Bauma­ schinen. Ing. Bizjak, Janez, geb. 04.10.1966, SFI Vertreter Ing. Subelj, Roman, geb. 07.10.1969 (Name, Vorname, Geburtsdatum; Beruf) Deputy (Name, Christian namen, date of birth, profession) Bem erkungen Remarks Dieser Eignungsnachweis gilt nur in Verbindung mit dem Überprüfungs­ vertrag Nr. 94 37 338. Weitere Bemerkungen s. Rückseite. Geltungsdauer Validity Eignungsbescheinigungs-Nr. Verification Certificate No. ausgestellt am issued on Allgem eine Bestim m ungen siehe Rückseite General requirements p.Lo. 13. Dezember 1998 16.97 8. April 1997 Hühndorf/Ms Schw eißtechnische L e h tjjn c IV e rs i chsanstalt / Schweißlechnische Lehr- und Versuchsonstalt SLV Duisburg GmbH Postfach 101262 - 4 /0 1 2 Duisburg Tel. 0 2 0 3 /3 /8 1 - 0 Bismarckstraße 85 ■ 47057 Duisburg Fax 0 2 0 3 /3 / 8 1228Gruppe Gütesicherung Fax 02 0 3 / 35 05 69 Geschäftsführer: Institut im Prof. Dr.-Ing. H. Thier Deutschen Verband für URB 6900 Duisburg Schweißtechnik e. V. Slika 4: Kopija velikega varilskega spričevala Janez BIZJAK: Kakovost varjenja z varjenjem počakati, dokler se varjenec ne segreje na tem peraturo okolice, seveda pa ga lahko tudi umetno segrejemo. 2.2.2. SPENJANJE Pri spenjanju nastaja iz posameznih podsklopov in pozicij končna oblika varjenca. Spenjalec mora biti pozoren na vrstni red spenjanja, pomembne mere, število, dolžino in obliko spenjalnih varkov in posebne zahteve pri spenjanju (npr. predgrevanje materiala). Vse te zahteve so natančno navedene na načrtu, tehnološki dokum entaciji in na varilnem načrtu. Pri spenjanju novega (prvega) varjenca pa je nujna tudi prisotnost konstrukterja, tehnologa in osebe za nadzor varilskih del. Če izdelujemo večje število enakih varjencev, je smotrno izdelati spenjalne priprave, ki zagotavljajo natančno pozicioniranje posameznih sestavnih delov varjenca, kar pomeni precejšen prihranek časa in m ajhno možnost napak. Vsaka spenjalna priprava, ki jo je potrdila kontrola kakovosti, ima svoj matični list, kar zagotavlja ob njeni pravilni uporabi kakovosten izdelek. Preden speti varjenec prevzame varilec, ga podrobno pregleda kontrolor, ki posveti največ pozornosti meram varjenca, videzu in dim enzijam spenjalnih varkov ter m orebitni ukrivljenosti celega spetega varjenca. Treba je še poudariti, da se napake neposredno po spenjanju lahko odpravijo, ko pa je varjenec že zavarjen, je odprava napak skoraj nemogoča ali pa ekonomsko neupravičena. Spenjanje zahteva veliko izkušenj in znanja, zato mora imeti spenjalec opravljen varilski atest po EN 287-1, varilni izvor, s katerim se spenja, pa mora biti brezhiben in atestiran. 2.2.3. VARJENJE Pri varjenju se varjenec združi v nerazstavljivo celoto. Pravilno konstruiran in izveden zvar ima lahko skoraj to likšno trdnost kot osnovni material. Varilec mora biti pri varjenju pozoren predvsem na naslednje: • varjenec mora postaviti v optim aln i položaj in si s tem zagotoviti doseg vseh zvarov, • upoštevati mora navodila vodje, tehnologa in se držati sprem lja joče dokum entacije, • izdelati takšne zvare, kot so predvideni po načrtu. Najpomembnejši dokument pri varjenju je varilni načrt, ki predpisuje vrstni red in način varjenja. Varilni parametri za vsak zvar pa so razvidni iz popisa varilnih postopkov (WPS planov). Kljub pazljivemu delu pa se pri varjenju po javlja jo razne napake. N ajpogostejše so: • • neprevarjenost korena zvara, • d im enzijsko neustrezen zvar, • vezne napake (zlepi), • zajede na prehodu zvara v osnovni material, • nepravilni zaključki zvarov, • notranje napake (vključki, pore, razpoke ...) zaradi nepravilnih varilnih parametrov. Če katero od navedenih napak opazi že varilec, jo je dolžan odpraviti sam. Po varjenju varilec očisti varjenec obrizgov, poreže pomožne elemente za varjenje (npr. pločevine za iztek zvarov, ušesa za dviganje in obračanje ...) in po potrebi obrusi zvare (predvsem zaključke). Kontrola kakovosti pregleda varjenec in ugotavlja naslednje: • ustreznost pomembnih mer, • dim enzije in videz zvarov, • morebitne deformacije varjenca zaradi toplotnih učinkov, • konstrukcijsko pomembne zvare pregleda še s posebnimi postopki za ugotavljanje napak v notranjosti zvara in m ikronapak na in tik pod njegovo površino. Varilec mora pri delu na svojem mestu imeti: • sredstva za vzdževanje varilske opreme in pomoč pri varjenju: kombinirane klešče, žično krtačo za čiščenje, sekač, kladivo in orodje za čiščenje obrizgov ob zvaru, rezervne kontaktne šobe za varilno pištolo, pršilo za čiščenje varilne pištole, škatlo z originalnimi rezervnimi deli za varilni izvor in m etlico; • osebna zaščitna sredstva: nadglavno in ročno zaščitno masko z ustrezno zatem njenim steklom, zaščitno obleko, usnjen predpasnik in rokavice, usnjene zaščite za spodnji del rok in nog, pokrivalo, zaščitne čevlje z jekleno kapico in zaščitna očala za brušenje. Svoje delovno mesto si mora varilec urediti tako, da nemoteno vari, hkrati pa ne moti sosednjih delavcev (zaščitni panoji). Poleg tega mora biti čim bližje delovnemu mestu urejeno odsesavanje škodjivih plinov in dima, ki nastaja pri varjenju. Varjenje je eno izmed najzahtevnejših del v Strojegradnji, zato mora imeti vsak varilec veliko izkušenj in opravljen atest po EN 287-1 za vse vrste zvarov, ki jih vari. 2.3. KONTROLA KAKOVOSTI 2.3.1. VIZUALNI PREGLED ZVAROV Kontrolor kakovosti najprej preveri splošni videz zvarnih spojev, in sicer posveti pozornost naslednjim morebitnim napakam: prekinitvam in zaključkom zvarov, obrizgom in drugim nečistočam v zvarnem področju, zajedam na prehodu zvara v osnovni material, vidnim napakam Janez BIZJAK: Kakovost varjenja Slika 5: Urejeno varilno mesto z vso potrebno opremo na površini zvara ter ožganinam. Navedene napake obravnava standard EN 25817, dopusten obseg posameznih napak pa je v obliki izvedbenega razreda naveden na načrtu. Kontrolor tudi preveri, ali so bili izvedeni vsi, na načrtu označeni, zvari. 2.3.2. DIMENZIJSKI PREGLED ZVAROV Preveriti je potrebno, ali dimenzije posameznih zvarov ustrezajo dimenzijam na načrtu. Kontrolor si pri merjenju Slika 6: Varilec pri delu pomaga s posebnimi šablonami za merjenje zvarov, s katerimi ugotavlja morebitna odstopanja. Preverja tudi obliko temena (zgornje površine) zvara, ki je lahko izbočena, vbočena, ravna ali povešena. Dopustna odstopanja dimenzij zvarov od predpisane in ustreznost oblike temena zvara tudi razberemo iz standarda EN 25817 in na podlagi izvedbenega razreda, ki je označen na načrtu. 2.3.3. KONTROLA ZAHTEVNIH ZVAROV S POSEBNIMI METODAMI Posebno zahtevne zvare, ki imajo odločilen pomen za trdnost zavarjenega konstrukcijskega elementa, moramo preveriti še z zahtevnejšim i neporušnim i preiskavami. Pri nas uporabljamo preizkuse z ultrazvokom, z magnetnim fluksom in s penetranti. Pri pregledu zvarov z ultrazvokom se ugotavljajo srednje in večje napake v zvaru in top lo tno prizadeti coni. Najpogostejše napake, ugotovljene z ultrazvokom so: večje pore ali gnezda por, neprevarjenost korena, zlepi zvara z osnovnim materialom, lunkerji v osnovnem materialu, večje razpoke ter vključki plina in nečistoč. S pom očjo ultrazvoka lahko natančno določim o tudi položaj in ve likost napake. S pregledom zvara z magnetnim fluksom ugotavljamo majhne in mikrorazpoke ter zajede na in tik pod površino zvara. Pri tem preizkusu izrabljamo lastnost magnetnih silnic, ki se pri prehodu čez napako prekinejo. Z zelo drobnim železovim prahom, ki ga nanesemo na opazovano področje in ga nam agnetimo, pa te prekinjene silnice postanejo vidne. S penetranti ugotavljamo prisotnost površinskih razpok. Površino zvara premažemo z obarvano tekočino, ki prodre tudi v najmanjše razpoke. Ko preko zvara nanesemo razvijalec (kredo v razpršilu), se le-ta na mestu razpoke obarva s tekočino iz razpoke. Če katera od ugotovljenih napak presega dopustno mejo, določeno z že večkrat omenjenim standardom EN 25817, je potrebno zvar na mestu napake izžlebiti ali izbrusiti, ga ponovno zavariti in prekontrolira ti. 2.4. DOKUM ENTIRANJE SLEDLJIVO STI IZDELKO V 2.4.1. OZNAKE NA IZDELKU Vsak varjenec mora biti ustrezno označen, da se lahko vsak trenutek ugotovi, za kateri izdelek gre. Pri transportu obdelovanca ali posameznih pozicij znotraj proizvodnje mu mora biti priložena ustrezna dokumentacija (spremni list), ki do ločata obdelovanec, razvidne pa so tudi delovne operacije, ki so potrebne Janez BIZJAK: Kakovost varjenja pri njegovi izdelavi. Zato je vsak izdelek oprem ljen s tipsko ploščico, na kateri je številčna oznaka izdelka (ponavadi kar številka sestavne risbe), zaporedna številka izdelka, mesec in leto izdelave ter oznaka SCT Strojegradnje. Na ploščici so še oznake kontrole o opravljenih preizkusih, na njeni levi pa žig končne kontrole. Desno, poleg tipske ploščice so žigi spenjalcev in varilcev, ki so varili izdelek. S pom očjo teh oznak je torej vedno možno razbrati za kateri izdelek gre, kje in kdaj je bil izdelan, kdo ga je spenjal in varil ter kdo in kako ga je prekontrolira l. 2.4.2. KONTROLNI LIST IZDELKA Za vsak izdelek mora tehnolog izdelati kontrolni list. Sestavljen je iz treh delov: glave, zaporedja kontroliranih mer in postopkov ter potrd ila končne kontrole. V glavi so poleg številke kontrolnega lista točni podatki o izdelku, številka delovnega naloga, število izdelkov v delovnem nalogu, zaporedna številka izdelka, oblika tipske ploščice in prostor za žige kontrole po pomembnejših operacijah v postopku izdelave. V drugem delu so navedene mere in postopki, ki so pomembni za zagotovitev kakovostnega izdelka in jih mora kontrolor preveriti in tudi vpisati izmerjeno vrednost. Poleg njih se mora podpisati delavec, ki je opravil posamezno operacijo (npr. spenjanje, varjenje, mehanska obdelava, pleskanje ...) in kontrolor, ki je preverjal kakovost izdelave po vsaki operaciji. Če kontrolor ugotovi, da je izdelek izdelan v skladu z načrtom in s tem ustreza meram, ki so navedene v kontrolnem listu, podpiše izjavo, da je izdelek narejen v skladu z zahtevami, Center za kakovost pa verificira vse postopke kontrole kakovosti. Kontrolni list se shrani v arhivu, kopijo pa se po dogovoru s kupcem priloži izdelku. V primeru, da izdelek ne ustreza zahtevam, kontrolor sproži postopek za odpravo ugotovljene neskladnosti. Iz pravkar napisanega je razvidna povezava med izdelkom (tipska ploščica) in kontrolnim listom. Vsak trenutek (ko npr. kupec ugotovi pom anjkljivosti na izdelku) lahko ugotovim o njegovo poreklo, kdo ga je izdelal in kontroliral ter vse prekontrolirane mere in postopke. 2.4.3. DELOVNI NALOG Z delovnim nalogom je določen tip izdelka, število izdelkov v delu in rok izdelave. Pri razrezu mora delavec na tehnološko dokumentacijo napisati številko šarže polizdelka (pločevine, profilov...) iz katere je bila odrezana dotična pozicija. Številka šarže je označena na vsakem polizdelku in ima povezavo z atestom o kakovosti materiala, ki nam ga ob nakupu priloži proizvajalec. Pri izdelavi vsake pozicije mora kontrolor po vsaki fazi izdelave obdelovanec pregledati (medfazna kontrola) in ugotoviti, če je obdelovanec izdelan po zahtevah (to potrdi s svojim žigom) in šele potem lahko potuje na naslednjo fazo izdelave. Ko je pozicija izdelana, mora kontrolor opraviti končno kontrolo. Če pozicija ustreza postavljenim pogojem (pravimo tudi, da je pozicija izdelana po načrtu), kontrolor to potrdi s svojim žigom na tehnološki dokumentaciji in obkroži besedo “naprej” . Če pozicija kakovostno ne ustreza, kontrolor obkroži besedo “s top ” in sproži postopek za odpravo neskladnosti. S tem vzpostavim o še povezavo med posameznimi pozicijam i izdelka in končnim izdelkom (kontrolni list). Ugotovim o lahko torej, iz katerega polizdelka (številka šarže) je bila odrezana posamezna pozicija in daje bila pred vgradnjo v končni izdelek prekontrolirana. 3 . S K L E P Za zagotovitev kakovostnega varjenja je bilo potrebno spremeniti in urediti veliko stvari. Še težje pa je doseženo stanje vzdrževati. Zato je potrebno strokovno usposobljeno osebje za nadzor varilskih del, prilagoditev tehnologije izdelave, spremljanje standardov in novosti s področja varjenja, sodelovanje z domačimi in tujimi ustanovami, ki se ukvarjajo z varjenjem in izdajajo razna potrdila z m ednarodno veljavo. Franc GRIS: Mobilne drobilno-sejalne strojne linije MOBILNE DROBILNO- SEJALNE STROJNE LINIJE Mobile Crushing and Screen­ ing Plant UDK 69.056:62-182.002.1 FRANC GRIS K • S U M M A R YP O V Z E T E V SC T S t r o je g r a d n ja s m o ra z v i l i m o b i ln o d r o b i ln o s t r o jn o l in i jo ME P U D -V D R -1 2 0 . V č la n k u s o p r e d s t a v l je n a iz h o d iš č a pri p ro je k t i ra n ju , g la v n e te h n ič n e k a ra k te r is t ik e in rezultati poskusne ga obra-tovan ja . Opisane s o tu d i p r e d n o s t i m o b i ln ih s t r o jn ih l in ij te r n a š e u s m e r i t v e p r i n j ih o v e m n a d a l jn je m r a z v o ju . SCT S t r o je g ra d n ja has d e v e lo p e d ME P U D - V D R - 1 2 0 , a m o b i le c r u s h in g a n d s c r e e n ­ ing p la n t . T h e a r t ic le p r e s e n t s th e o b j e c ­ t iv e s ta k e n in to a c c o u n t w h i le d e s ig n in g it, t h e m a in te c h n ic a l c h a r a c t e r is t i c s , a n d th e re s u l ts o f e x p e r im e n ta l o p e r a t io n . T h e a d v a n t a g e s o f m o b i le p la n ts a n d o u r n e w d i r e c t io n s in th e i r fu r th e r d e v e lo p m e n t a re d e s c r ib e d . UVOD Pomembno vlogo pri pripravi kamenih agregatov za potrebe gradbeništva imajo mobilne drobilno- sejalne strojne linije, ki imajo v primerjavi s stabilnimi stro jn im i linijam i številne prednosti: • postaviti jih je možno na samo gradbišče oziroma njegovo neposredno bližino, s čimer se zmanjšajo transportn i stroški, • čas prestavitve na novo lokacijo je minimalen, • pri postavitvi mobilnege strojne linije niso potrebna dodatna gradbena dela, • uporaba avtodvigala ni potrebna, • za postavitev mobilnege strojne linije ni potrebna pridob itev gradbenega dovoljenja. Seveda imajo mobilne strojne linije tudi pomanjkljivosti, od katerih so najpom em bnejše: • omejena kapaciteta, • om ejena kakovost proizvodov, • večja poraba energije (običa jno so gnana z dieselskim m otorjem), • težave z odpraševanjem in izolacijo hrupa. Če upoštevamo prednosti in pomanjkljivosti mobilnih drobilno-sejalnih strojnih linij, pridemo do ugotovitve, da je njihova uporaba posebej primerna v naslednjih prim erih : • pro izvodnja kamenih agregatov za spodnje nosilne p lasti voziščnih kostrukcij pri cestni gradnji (premeljava in sejanje odm iniranega ter izkopanega m ateria la na sami trasi ceste), • reciklaža odpadnega gradbenega m ateriala pri prenovah in rekonstrukcijah, • občasna premeljava sufic itarn ih in stranskih proizvodov pri tehnoloških procesih na stabilnih strojnih lin ijah. Avtor: Franc GRIS: Mobilne drobilno-sejalne strojne linije V začetku junija preteklega leta je vodstvo Strojegradnje spre je lo sklep o izdelavi mobilne drobilne strojne linije z namenom, da jo razstavi na jesenskem zagrebškem velesejm u. S tem bi ohranili stik s konkurenco na tem področju na tržiščih bivše Jugoslavije, ki so se po vojni ponovno začela odpirati. IZHODIŠČA PRI PROJEKTIRANJU O snovna stroja, ki sta bila izbrana za vgradnjo v m obilno drobilno stro jno linijo sta primarni udarni drobiln ik PUD 900x760 in vibracijska dozirna rešetka VDR 740x4300 iz standardnega proizvodnega programa SCT Strojegradnja. Ta dva stroja sta bila vgrajena tudi v polm obilno drob ilno linijo, ki smo jo izdelali za SCT d.d., Cestni program in je uspešno op javila svojo nalogo pri gradnji avtocestnega odseka Šentilj -Pesnica. Ta strojna lin ija je trenutno locirana na odseku Divača-Kozina. Drobilnik PUD 900x760 je namenjen za primarno drobljenje mehkih do srednje trdih materialov vstopne velikosti do 400 mm. Zdrobljena zrna imajo kubično obliko, na njihovo velikost pa lahko vplivamo z velikostjo izstopne rege med rotorjem in odbojno ploščo. Drobilno strojno linijo s tem drobilnikom se lahko uporablja samostojno za proizvodnjo tamponov ali pa v sklopu drobilno-sejalne strojne linije. Po približni oceni teže strojne linije in razgovoru s projektanti firme VOZILA iz Nove Gorice smo se odločili za mobilno strojno linijo v obliki dvoosnega polpriklopnega vozila s pnevmatskim vzmetenjem. Največ težav pri projektiranju je povzročalo pom anjkanje prostora in pravilna razporeditev teže linije ob upoštevanju pravilnika o merah, masah in opremi vozil. Največja dopustna transportna višina po tem pravilniku je 4 m, širina pa 2,55 m. Dovoljena obremenitev posamezne osi je 9 ton, dovoljena obrem enitev sedla vlečnega MOBILNO DROBILNO POSTROJENJE ME PUD VDR 120 © © ® © © 1 - N o s iln a k o n s tru k c ija s p o d v o z je m 2 - P U D 9 0 0 x 7 6 0 , 75 kW 3 - V D R 7 4 0 x 4 3 0 0 , 2 x 4 ,5 k W 4 - T ra n s p o r te r T K 6 5 0 , l= 7 ,5 m , 3 kW , 1 .2 5 m /s 5 - T ra n s p o r te r T K 5 0 0 , l= 7 .1 m , 2 .2 kW , 1 .2 5 m /s 6 - S p re je m n i b u n k e r 6 m 3 7 - R a z v o d n a lo p u ta T E H N IČ N I P O D A T K I: K a p a c ite ta V s to p n i ko s i K o n č n i p ro d u k t S k u p n a te ž a S k u p n a in s ta lira n a m o č D im e n z ije m e d o b ra to v a n je m D im e n z ije m e d tra n s p o r to m 2 0 t/h ca . 4 0 0 m m 0 -3 0 (1 0 0 ) 2 6 0 0 0 kg 9 0 k W /3 8 0 V 50 H z 2 5 0 0 x 4 1 2 5 x 1 5 7 0 0 2 5 0 0 x 4 0 0 0 x 1 2 7 2 0 ' Franc GRIS: Mobilne drobilno-sejalne strojne linije vozila pa 10 ton pri dvoosnem oziroma 14 ton pri troosnem vlečnem vozilu. V fazi projektiranja končni uporabnik drobilne strojne linije ni bil znan, prav tako ni bilo znano, ali bo linija delovala sam ostojno ali skupaj s sejalno linijo. Zato smo pogonski električni agregat in komandno elektro omaro predvideli na posebni sprem ljajoči mobilni enoti, na drobilni strojni liniji pa smo predvideli samo vtičnice za posamezne električne porabnike. Ta rešitev ni najboljša, vendar nas je k temu silil tudi kratek rok izdelave (3 mesece - v času dopustov), v katerem bi težko našli dobavite lja elektro agregata primerne zmogljivosti in zunanjih dimenzij, ki bi ustrezale vgradnji na samo drobilno strojno linijo. TEHNIČNI OPIS ME-PUD-VDR-120 Ob upoštevanju prej opisanih izhodišč je bil izdelan izvedbeni projekt za izdelavo mobilne drobilne strojne linije ME PUD-VDR, ki je prikazana na sliki 1. Sprejemni bunker (poz. 6) velikosti 6 m3 se polni z nakladačem. Iz sprejem nega bunkerja dozira material v drobiln ik PUD 900x760 (poz. 2) vibracijska dozirna rešetka VDR 740x4300 (poz. 3), Transport materiala poteka po principu linearnih vibracij korita, ki jih povzročajo ekscentrične uteži na dveh vibromotorjih. Kapaciteto doziranja lahko uravnavamo z velikostjo uteži in številom vrtlja jev vibrom otorjev. Grobo nastavitev kapacitete izvedemo z nastavitvijo uteži, preciznejšo nastavitev doziranja glede na kakovost vstopnega materiala in izstopno rego drobilnika pa nastavimo s frekvenčnim pretvornikom, prek katerega sta krmiljena vibromotorja. Na sprednji strani dozirne površine so vgrajene rešetke z odprtino 30 mm. Tu se drobnejša granulacija loči, s čimer razbremenimo drobilnik. Zdrobljeni material, ki pada iz drobiln ika , se s transporterjem s trakom (poz. 4) transportira na deponijo velikosti 40 m3. Izločeni material na dozirni rešetki pa se s transporterjem (poz. 5) transportira na jalovinsko deponijo velikosti 20 m3. Če je izločeni material primerne č istosti in ustrezne granulacije, ga lahko z razvodno loputo (poz. 7) preusmerimo na glavno deponijo. Transporterja s trakom sta gnana s pogonskim bobnom z notranjim pogonom. Konstruirana sta tako, da ju je pred transportom možno preklopiti z ročnim vitlom. Strojna linija med obratovanjem stoji na treh parih robustnih, stabiln ih nog. Ob pripravi na transport jo dvignemo s pom očjo štirih dvižnih nog, nosilnosti 30 t. Stabilne noge preklopim o navznoter ter strojno linijo spustim o na kolesa oziroma sedlo vlečnega vozila. Vso predpisano oprem o za polpriklopno vozilo (osi s kolesi in vzmetenjem, drsna plošča z vlečnim čepom, odbijač, dvižne noge, zavorna instalacija, električna instalacija, pnevmatska instalacija) nam je dobavila firma VOZILA iz Nove Gorice. Vgrajeni elementi imajo vse potrebne ateste po Odredbi o homologaciji vozil. Monterji VOZIL so nam zavorno, električno in pnevmatsko instalacijo tudi zmontirali. POSKUSNO OBRATOVANJE ME PUD-VDR-120 S podjetjem CALCIT smo dosegli dogovor o njihovem najemu drobilne strojne linije ME PUD-VDR-120 za prem eljavo apnenca granulacije 0-400 v tam pon v kamnolomu Stahovica. Za ta namen smo dodatno izdelali komandno elektro omaro ter pri SCT Mehanizacija najeli e lektričn i agregat polm obilne izvedbe. Po treh mesecih obratovanja pri delovanju mobilne drobilne strojne linije ME PUD-VDR-120 nismo opazili večjih pom anjkljivosti. Do zastojev prihaja predvsem pri vstopu v drobilnik. To je posledica nekontroliranega polnjenja sprejemnega bunkerja. Tako se v vstopnem materialu pojavljajo tudi kosi, ki so večji od 400 mm. Dva taka kosa se na zoženju bunkerja pred vstopom v d rob iln ik zagozdita. Ta problem bi lahko rešili z vgradnjo drobiln ika , ki bi ob enaki višini imel širšo vstopno odprtino. Takega drobiln ika pa zaenrat še nimamo v proizvodnem program u. CALCIT je na inštitutu za gradbene materiale IGMAT naročil preiskavo zdrobljenega materiala. Preiskava je bila izvedena na vzorcih materiala, zdrobljenega pri regi drob iln ika 45 mm in regi 30 mm. Rezultati sejalne analize so pokazali, da sta oba m ateriala granulometrično praktično enaka in padeta med mejni REZULTAT SEJALNE ANALIZE ZDROBLJENEGA MATERIALA NA MOBILNEM POSTROJENJU ME PUD-VDR-120 Zahtevano območje granulacijske krivulje za tampon 0-32 po JUS standardu — Dosežena krivulja pri regi drobilnika 45 mm in kapaciteti 120 t/h Slika 2 Franc GRIS: Mobilne drobilno-sejalne strojne linije krivulji tampona 0-32, kar je verjetno posledica kristalne zgradbe kamnine. Kljub manjšim pom anjkljivostim v granulometrični sestavi drobljenca (slika 2) je IGMAT za preiskani material izdal potrd ilo o ustreznosti za vgradnjo v nevezane, mehansko utrjene plasti voziščnih konstrukcij za vse vrste prometnih obrem enitev po Posebnih tehničnih pogojih za voziščne konstrukcije, SCS Ljubljana 1989. Ker so bili v CALCIT-u zadovoljni z rezultati preiskav kakor tudi z doseženo kapaciteto strojne lin ije, so najem no pogodbo podaljšali. MOBILNA DROBILNO-SEJALNA STROJNA LINIJA ME PUD-VDR/SVS Za makedonsko stranko smo izdelali ponudbeni projekt za izdelavo m obilne drobilno-se ja lne strojne linije ME PUD-VDR/SVS4x1,5 (slika 3). Drobilna in sejalna strojna linija sta na željo potencialnega kupca izvedeni v oblik i priklopnega vozila s klasičnim vzmetenjem (listnate vzmeti). Na drobilni strojni liniji sta postavljena tudi električni agregat 200 kVA v vodoneprepustnem ohišju in komandna elektro omara za celotno strojno linijo. Dozirna površina vibracijske dozirne rešetke je v celoti zaprta. Tako gre ves vstopni material skozi drobilnik. Na sejalni strojni liniji je vgrajeno troetažno vibracijsko sito SVS 4x1,5/3 in pet transporterjev s trakom za transport frakcij na deponije . NAČRTI PRI NADALJNJEM RAZVOJU MOBILNIH STROJNIH LINIJ Največja pomanjkljivost, ki se je pokazala na mobilni drobilni stro jn i liniji ME PUD-VDR-120, so zastoji na vstopu v drobilnik. Naš cilj je razvoj novega drobilnika, ki bo s svojo obliko in velikostjo bolj prilagojen vgradnji v mobilno strojno linijo. S povečanjem vstopne odprtine drobilnika bi lahko povečali kapaciteto strojne linije in maksimalno velikost vstopnih kosov. Rešiti bo potrebno tudi pogon mobilne strojne linije. Ob sprem ljanju tu jih pro izvajalcev smo pri večjih strojnih linijah zasledili dve glavni usmeritvi. Mobilno drobilno sejalno postrojenje ME PUD-VDR-120/SVS4x1.5 ( D O ( D ( D © © © © 1- PUD 900 x76 0 2 - VDR /4 0 x 4 3 0 0 3 - E !e k fričn i a greg a t 200kV A v o h iš ju ^ -T ra n s p o rte r TK650. l=6.5m 5 - S ito SVS4x1.5/3 6 - T ra n s p o rte r TK500, t-7m 8 - 16 .- Franc GRIS: Mobilne drobilno-sejalne strojne linije Slika 4 1. ) Glavni porabnik energije (drob iln ik) je prek zagonske sklopke gnan direktno z dieselskim motorjem. Ta poganja tudi manjši električni generator. Ostali stroji so gnani z e lektrom otorji. 2. ) Dieselski motor prek zagonske sklopke poganja drobilnik in hidravlični agregat. Ostali stroji so gnani s hidromotorji. Hidravlika opravlja tudi ostale pomožne funkcije (nastavitev rege drobilnika, varovanje pred preobremenitvijo drobilnika, odpiranje ohišja, preklopi transporterjev, dvižne noge ...). Slika 5 Franc GRIS: Mobilne drobilno-sejalne strojne linije Izvedba, pri kateri so vsi stroji gnani z elektromotorji, je pri mobilnih drobilnih strojnih linijah redka. Glavni razlog je v tem, da morata biti d ieselski m otor in električni generator predimenzionirana zaradi velikega zagonskega toka drobilnika. Potreben je tudi dodatni elektrom otor za pogon drobilnika. V primerjavi s prej opisanim a izvedbama pogona zahteva ta izvedba več prostora, pa tudi skupna teža je večja. Kljub tem pom anjkljivostim je naša trenutna od ločitev za pogon ME PUD-VDR-120 tipski e lektričn i agregat 200 kVA v vodoneprepustnem ohišju. Ta agregat s svojo dolžino 2550 mm še omogoča prečno postavitev na strojno linijo in s tem razmeroma ugoden izkoristek prostora. Pri iskanju ponudb za direktni pogon drobilnika z dieselskim m otorjem smo prišli do ugotovitve, da tudi v ceni pri majhnih serijah ni bistvene razlike. Poleg tega varianta z e lektrom otorji na vseh strojih ne zahteva nobenih sprememb na naših standardnih stro jih, ki so vgrajeni na liniji. V primeru razvoja mobilne linije z večjim drobilnikom pa bo potrebno natančneje analizirati vse variante Slika 7 pogona in to s tehničnega in ekonom skega vidika (zunanje dimenzije, teža, možnost krmiljenja, zagon strojev, cena, poraba energije, potrebne spremembe na standardnih strojih ob m orebitnem prehodu na h idrom otorje ...). Slika 8 J. BOŽIČ, M. MARUSSIG: Informacijski sistemi v SCT RAZVOJ INFORMACIJSKIH SISTEMOV V SCT Development of Informations Systems in SCT UDK 624:681.324 JANEZ BOŽIČ, MATJAŽ MARUSSIG P O V Z E T E K Povezovanje računalniških informacijskih sistemov podjetij v notranje informacijske splete (Intranet), kakor tudi povezovanje le-teh v svetovni računalniški splet (Internet), pomeni za podjetja novo dimenzijo v obvla­ dovanju notranjih poslovnih procesov, navzven pa neprimerno učinkoviteje obvla-dovanje tržišča, komunikacij itd. Pričujoči članek podaja rešitve in razvojne usmeritve s tega področja v okolju enega največjih gradbeniških poslovnih sistemov v naši državi. • S U M M A R Y Linking the computers within the information systems of a company together in an Intranet, as well as their linking to the global computer network (Internet), represents a new di­ mension for companies in mastering in­ ternal business processes, while exter­ nally it provides incomparably more ef­ fective mastery of the marketplace, com­ munications, etc. The paper presents the solutions and development orientations of this field within the environment of one of the largest construction business sys­ tems in Slovenia. 1. UVOD Gospodarski analitik i napovedujejo, da bo vodenje podjetij v prihodnje še bolj temeljilo na informacijskih sistemih, ki bodo omogočali dovolj hiter odziv podjetij na spreminjajoče se pogoje poslovanja in na konkurenco. Vendar pa obenem opozarja jo, da za gradnjo informacijskega sistema podjetja ne zadostuje samo računalniška podpora poslovnih procesov, temveč je potrebno te procese organizirati tako, da polno izkoriščajo vse informacije razpoložljive tako znotraj, kot tudi zunaj in form acijskega sistema podjetja. SCT je proces inform acijskega reinženiringa začel pred tremi leti. Vzrok niso bile le številne organizacijske spremembe, temveč tudi nove tehnološke rešitve in razvoj s področja računalniške podpore informatike in računalniških komunikacij. Ta je zahteval celovito prenovitev oziroma menjavo tako strojne kot tudi program ske opreme, saj je osrednji računalniški sistem IBM 4381 postal sivolasi starček, tako v pogledu porabe virov, kot v kapacitetah in zmogljivostih. Samo za obratovanje so znašali letni stroški preko 1 mio DEM, poleg tega je bilo potrebnih še vsaj toliko sredstev za razvoj in upravljanje. Če primerjamo njegovo kapaciteto, Avtorja: Mag. Janez BOŽIČ, dipl. inž., SCT d.d., Slovenska 56, Ljubljana Matjaž MARUSSIG, dipl. inž., SCT Strojegradnja d.o.o., Kavčičeva 66 , Ljubljana J. BOŽIČ, M. MARUSSIG: Informacijski sistemi v SCT je to danes, v prim erjavi z njim, že bolj zm ogljiv računalnik, z večjim eksternim pomnilnikom oziroma diskovnim i kapacitetami, ki ga lahko imamo za svojo uporabo pod delovno mizo. Poleg tega je intenziven razvoj osebnih računalnikov in lokalnih mrež postavil nove dimenzije v obvladovanju poslovnih procesov ter približal računalniško podporo širšemu krogu uporabnikov. Po temeljitih analizah se je strokovna ekipa na podlagi določenih kriterijev odločila za računalniški sistem srednje velikosti oziroma za tako imenovano skupino IBM računalnikov serije AS/400. Predvideno je bilo, da bo izbrana strojna oprema namenjena predvsem aplikacijam s področja računovodstva in analiz. Na odločitev za izbrani model je vplival med drugim tudi pomemben dejavnik prenosljivosti podatkov s starega na novi sistem in s tem zagotovitev kontinuitete informacijske podpore poslovnemu sistemu. Opredeljeno in odločeno je bilo, da bodo aplikacije za ostala področja, predvsem za področje vodenja gradbenih projektov, potekale na osebnih računalnikih in lokalnih omrežjih, ki naj bi bila med seboj povezana v informacijski splet. Pred dobrima dvema letoma se je torej postopoma začela realizacija ideje, da bi uporabnikom na delovnih mestih prib liža li ce lovito računalniško podporo z vzpostavitvijo povezav in jim s tem zagotovili nujno potrebne in pravočasne informacije. 2. SCT INTRANET Pogoj, da bi podjetje uspešno tekmovalo s konkurenco in izpolnjevalo svoje strateške cilje, doseganje ustreznega profita, se morajo tisti, ki sprejemajo odločitve, nenehno prilagajati razmeram na trgu. Iz teh razlogov so potrebne sveže informacije, ki morajo biti dostopne čim hitreje in čim bolj enostavno oziroma preprosto. Ugotovitve in m nenja strokovnjakov kot tudi lastne izkušnje potrju je jo , da je izgradnja inform acijskih baz in informacijskih skladišč potrebna zaradi zagotavljanja managementu ter poslovnim analitikom in drugim prost dostop do želenih informacij, ki jih potrebujejo, ne glede na to, kje se le-te nahajajo. Tista podjetja, ki bodo imela vzpostavljen Intranet v povezavi s svetom in uporabo inform acij iz in form acijskih skladišč, bodo zagotovo učinkovite je obvladovala tržišče in konkurenco. Podjetja že sedaj, še posebno pa bo to velja lo v bližnji prihodnosti, intenzivno povezujejo svoje računalnike v tako imenovana lokalna omrežja, ta om režja pa v med seboj povezane sisteme. Če rečemo za milijone računalnikov na svetu, povezanih v svetovni splet INTERNET, imenujemo notranji inform acijski splet računalnikov INTRANET (WAN1) v našem podjetju ‘‘SCT Intranet". SCT Intranet je povezan splet računalniških omrežij SCT-ja na različnih lokacijah v Ljubljani v povezavi z osrednjim računalniškim sistemom, ki ga tvorijo notranje inform acijsko ožilje poslovnega sistema z ustrezno odprtostjo povezav navzven prek klicnih telefonskih linij obojesmerno kot tudi prek Interneta. 2.1. OSREDNJI RAČUNALNIŠKI SISTEM IN LAN O M REŽJA, KI SO POVEZANA V SCT INTRANET Osrednji strojni del računalniške podpore predstavlja računalniški sistem IBM AS/400, instaliran v poslovni stavbi na Pražakovi 1, Ljubljana, z več term inali, osem mrež osebnih računalnikov, ki so instalirane v različnih organizacijskih enotah SCT na petih lokacijah v Ljubljani, računalniški sistemi HP 9000 v Strojegradnji ter večje število samostojnih osebnih računalnikov v organizacijskih enotah SCT. Vseh osem omrežij osebnih računalnikov je povezanih v skupno računalniško omrežje SCT Intranet. a) O sredn ji računa ln išk i s is tem sestav lja jo : • IBM AS/400 F20, procesor z ustrezno konfiguracijo, • term inali na AS/400, • ASCII klicne linije za povezavo oddaljenih PC prek te lefonskih klicnih linij (PC Support), • SDLC vhod za povezavo s skupnim računalniškim omrežjem SCT Intranet, • servisna linija za tehnično vzdrževanje AS/ 400 na daljavo. b) Računalniški sistem za razvoj in vzdrževanje IBM A S /400 F04 Sistem je namenjen za razvoj aplikativne programske opreme ter za izvajanje skrbništva nad posameznimi obdelavam i podatkov in je instaliran v Sektorju za računalniško obdelavo podatkov v poslovni stavbi Vošnjakova 8. Sistem sestavlja AS/400 F4 z minimalno konfiguracijo. Poskusno se uporablja za izdelovanje kopij podatkov iz strežnikov v WAN - SCT Intranet. 1 WAN - Wide Area Network J. BOŽIČ, M. MARUSSIG: Informacijski sistemi v SCT SHEMA SCT INTRANET - RAČUNALNIŠKA OMREŽJA POVEZANA V SKUPNI INFORMACIJSKI SISTEM ^ A POVEZAVA Z A > # 1 A INTERNE" ' IBM AS/400 F4 VOŠNJAKOVA 8 Povezava 19200 bps AS400 F20 in “ 1 AS400F4 KLICNE LINIJE KLICNE UNIJE za vstop v INTRANET SCT za izstop iz INTRANETA SCT NACS SERVER KLICNE Lil iNACS SERVER’ Twinax TERMINALI ali PC 2 vgrajenimi Twinax; n e LINIJE i \ KOMUNIKAt JE .SNA GATEWAY, IJE Slika 1 c) Skupno računaln iško omrežje SCT Intranet s e s ta v lja jo : povezane lokalne računalniške mreže (LAN2) na lokacijah in za potrebe organizacijskih enot, kot je to prikazano na sliki 1. Strežnik SCT PRAZAKOVA je prek ustreznega kanala povezan s SDLC vhodom na AS/400. Na ta način imajo vse delovne postaje v WAN - SCT Intranetu dostop do operativnih baz podatkov na AS/400. d) O se b n i ra č u n a ln ik i Vsa delovna mesta, kjer je potrebna uporaba osebnih računalnikov, so opremljena z njimi. Delo z osebnimi računalniki ima večplastno funkcijo: • funkcijo sam ostojnega računalnika, • funkcijo dela v lokalnem omrežju - lokacijska opredeljenost, • funkcijo dela prek računalniških kom unikacij na drugem omrežju v sistemu SCT Intranet, • funkcijo dela prek računalniških kom unikacij na osrednjem računalniškem sistem u IBM. 2.2. S ISTEM SKA PROGRAMSKA OPREMA ZA PODPORO DELOVANJU SISTEM A SCT INTRANET Za delovanje računalniških sistemov je potrebna tako sistem ska kot tudi aplikativna program ska oprema. Na omrežjih tečejo operacijski sistem i pro izvajalca NOVELL, za osebne računalnike so v večini primerov instalirani operacijski sistemi MS DOS R 6.22, na nekaterih delovnih postajah se uporablja kot operacijski sistem tudi Microsoft Windows 95, kakor tudi programska oprema dobaviteljev komunikacijske strojne opreme. 2 LAN - Local Area Network J. BOŽIČ, M. MARUSSIG: Informacijski sistemi v SCT 2.3. APLIKATIVN A PROGRAMSKA OPREMA V SCT INTRANET Računalniška podpora poslovnemu informacijskemu sistemu SCT zajema vsa področja dela, kjer gre za obdelavo finančnih, kadrovskih, količinskih in drugih podatkov. Obdelava računovodskih podatkov je organizirana delno decentralizirano, delno pa po hierarhičnem principu. Na posameznih organizacijskih enotah se samostojno obdelujejo in zajemajo podatki za interne in eksterne obračune, knjižijo pa se v skupnem računovodstvu. Računalniška podpora zajemanja, pretoka in obdelave podatkov za računovodstvo je organizirana prek centralnega računalniškega sistem a AS/400. 1. R a ču n o vo d sk i in fo rm a c ijs k i s is te m Podprt je z naslednjim i podsistem i: glavna knjiga, terjatve in obveznosti, stroški in učinki, m aterialno računovodstvo, računovodstvo osnovnih sredstev, računovodstvo plač. Računalniška podpora računovodskemu inform acijskem u sistemu teče na računalniškem programju SIRENA proizvajalca Intertrade ITS Ljubljana. Posamezni operativni sklopi računovodstva se nadaljuje jo v d irektorski inform acijski sistem, ki je dostopen vodstvu podjetja. Podatki za direktorski informacijski sistem se ne zajemajo le iz posameznih sklopov računovodskega inform acijskega sistema, ampak tudi iz drugih inform acijskih podsistem ov oziroma programskih sklopov komercialno -tehničnega področja. 2. In fo rm a c ijs k i p o d s is te m i p o d p r t i z ra ču n a ln išk im p ro g ra m je m za p o d p o ro p o s lo ­ v o d s tv u , te h n ič n o k o m e rc ia ln im s lu žb a m in g ra d b e n im p ro je k to m Skladno z razvojem računalniške tehnike in tehnologije je sčasoma nastalo vzporedno poleg knjigovodskega informacijskega sistema prek 200 lastno razvitih različnih programskih paketov za osebne računalnike oziroma posamezni informacijski podsistemi, za potrebe vodenja pro jektov v gradbeništvu kot pom oč pro jektantom , tehnologom , kalkulantom , planerjem, pro jektiran ju in proizvodnji gradbenih strojev, servisiranju težke mehanizacije, nabavni in skladiščni službi, financam in drugim uporabnikom. Za potrebe poslovnega sistema, je v uporabi tudi kupljena računalniška programska oprema z bazami podatkov, ki se periodično polnijo in ažurirajo zunaj podjetja. 3. P ovezava v W orld In te rn e t Povezava v Internet deluje na način, ki omogoča pooblaščenim uporabnikom pristop do njega prek SCT Intranet iz kateregakoli za tako delo primernega računalnika, ki je priključen na SCT Intranet. Teoretično je možno delo do 200 uporabnikov naenkrat. Priključitev je izvedlo pooblaščeno podjetje, ki ima ustrezno licenco za tovrstno dejavnost v Sloveniji. Obenem je bil z njihove strani zagotovljen servis elektronske pošte (E-Mail), za katero imamo rezervirano samostojno domeno v državi @SCT.SI. Po realnem povečanju prometa z elektronsko pošto, bo v SCT Intranet instaliran dodaten poštni strežnik, ki bo namenjen izključno funkciji elektronske pošte ter drugim potrebam DMS (Docum entation Management System), sistema za dokumentiranje in arhiviranje dokumentov in podatkov. 2.4. RAČUNALNIŠKO PODPRTO KO M UNICIRANJE - CAC3 V tujini že močno uveljavljen sistem prenosa informacij je tako imenovani prenos govornih sporočil prek računalniških medijev po navadnih telefonskih linijah. Ta sistem se imenuje "CAC” (Com puter Added C om m unication)4, in om ogoča, da stranke oziroma poslovni partnerji vstopajo v poslovni sistem (podjetje) po določeni tel. številki in dob iva jo ter oddajajo govorna sporočila prek telefona. Vse funkcije notranjih telefonskih komunikacij prevzame za ta namen konfigurirani računalnik, ki je integriran v računalniško omrežje SCT Intranet. Računalniško podprto kom uniciranje - CAC je komunikacijski sistem, ki omogoča sprejemanje govornih sporočil ter "sam opostrežno” pobiranje tenderjev ali razpisov za posamezne pro jekte in druge dokum entacije, m arketinškega m ateria la in drugih govornih sporočil ter njihovo preusmeritev k uporabniku oziroma prejemniku, ki ga že uvajamo v poslovnemu sistemu. Sistem omogoča predvsem naslednje funkcije: • avtom atsko odzivanje na te lefonske pozive in njihovo procesiranje, 3 Mag. Janez Božič, dipl.inž. - Projektni management kot orodje za obvladovanje sprememb, str. 183 4 CAC - Computer added communication - računalniško podprt sistem komunikacij. Postopek tega načina komuniciranja je, da stranka pokliče na zato določeno tel. številko (v našem primeru je to tel. klicna številka, ki je priklopljena na CAC server računalnik instaliran v sistemski sobi). Po vzpostavitvi zveze prek tel. hišne centrale z računalnikom ta izvede želeno aktivnost. Te aktivnosti oziroma možnosti so pa lahko različne, npr.: puščanje in jemanje govornih sporočil, predaja in razpolaga poslovnih informacij, razpisne dokumentacije itd. J. BOŽIČ, M. MARUSSIG: Informacijski sistemi v SCT • posredovanje govornih sporočil v več tujih jezikih po izbiri kličočega, • govorna pošta (voice mail), • s ta tistika delovanja sistema (pozivi, datum, čas ...), • govorna podatkovna baza (audiotex), • avtomatsko posredovanje dokumentov na zahtevo stranke. Sestavlja ga potrebna infrastruktura: • direktna zunanja telefonska klicna linija iz digitalne te lefonske centrale, • te lefonska lin ija do hišne centrale, • priključek na računalniško omrežje SCT Intranet, a) prek NACS5 strežnika je omogočen vstop in izstop iz SCT Intranet v druga okolja iz lokacije Vošnjakova 8 in Slovenska 56 v Ljubljani prek posebne te lefonske klicne linije, b) prek individualnih m odem skih povezav, c) prek Internet komunikacije. Tako je omogočeno delo in servis strokovnih služb uporabnikom zunaj lokacij, ki so povezane v SCT Intranet. Predvsem velja to za gradbene projekte in dislocirane enote. Pristop uporabnikov do osrednjega računalniškega sistema AS/400 je zagotovljen prek klicnih telefonskih linij in s program sko oprem o PC SUPPORT. Slika 2 G30 (HEWLETT PACKARD) GRAFIČNE POSTAJE TERMINALI a s EMULACIJE TERMINALOV TISKALNIKI, (PC) RISALNIKI OBDELOVALNI STROJI Modem Modem • zvočna razširitvena kartica na računalnikih, vključenih v omrežje SCT Intranet. 2.5. POVEZAVA SCT INTRANET Z ZU N AN JIM I IN FO R M A C IJS K IM I O KO LJI Vhod in izhod iz informacijskega sistema SCT Intranet poteka na naslednje načine: 3. RAČUNALNIŠKA PODPORA STROJE- GRADNIŠKI DEJAVNOSTI Strojegradnja ima specifični položaj in pomen v okviru poslovnega sistem a SCT predvsem zaradi značaja in vrste proizvodnje. Poslovni procesi, ki tečejo v okviru njene dejavnosti, so z in form acijskega vidika obvladovani prek računalniške relativno kompleksne 5 Novell Communication Server J. BOŽIČ, M. MARUSSIG: Informacijski sistemi v SCT mreže (Ethernet), ki je sestavljena iz računalnikov različnih zmogljivosti, z operacijskim sistemom UNIX (HP-UX). Najzm ogljivejši računalnik host G30 (SLIKA 2) serije HP9000 (C.S.48MHZ) je priključen v mrežo z ostalimi računalniki serije 9000 (HP800, HP340-2x in HP715). Samo mrežo sestavlja koaksialni kabel (Thinnet in nekaj metrov ThickNet) v kombinaciji z optičnim kablom in UTP ter številna križišča in vozlišča (HUB, MUX, EMULEX). Dostop do diskov in ostalih enot v mreži omogoča UNIXOV NFS sistem. Poleg nekaj običajnih terminalov so v mrežo vključeni večinoma PC terminalske em ulacije (PC/TCP), izhodne enote za izpisovanje v primeru term inalskih dostopov so mrežni tiskalniki. PC emulacije terminalov omogočajo transfer podatkovnih dato tek na PC in obratno (FTP) in izpiše tako na lokalni kot mrežni tiskalnik. Poleg standardne program ske opreme za potrebe pisarniškega poslovanja se uporabljajo različni programski paketi. Za strojn iško risanje na grafičnih postajah se uporablja računalniški program ME10, poleg ACAD se za prenos dato tek med ME10 in ACAD uporablja DXF orodje, na PC računalnikih se uporablja orodje MSG za izdelavo program ov za krm iljenje stroja za razrez pločevine. Poslovni sistem zajema in shranjuje podatke na Oraclovi podatkovni bazi verzije 7. Programski moduli so izdelani z Oraclovim i orodji SQL*Forms (V3), SQL*ReportW riter, SQL*Menu, SQL*Plus in Oraclov SQL*Loader kot pomoč pri direktnem polnjenju baze. Poenostavljen prikaz poslovnega sistema je prikazan na SLIKI 3. Osnovna značilnost tega sistema je široko področje načrtovanja. Tako je mogoče vnaprej predvideti odklone v poslovanju družbe in procesu proizvodnje. Za kakovost proizvodnje skrbi računalniška podpora z Oraclovimi programskimi moduli s tako imenovanim internim metrološkim sistemom, katerega cilj je nadzor nad kakovostjo meril in merjenja ter usklajevanje teh z m ednarodnim i etaloni (ISO standardi). V sklop podpore ISO standardov spada široka zasnova program skih modulov, ki om ogočajo izpolnjevanje teh standardov. V poslovnem procesu je vključenih več kot 80 uporabnikov, ki imajo dostop do podatkovne baze. Vzpostavljena je inform acijska povezava prek modemske komunikacije s centralnim računalnikom za računovodsko finančne obdelave. Direktni vpogledi v centralni poslovni informacijski sistem so omogočeni prek m odem skega term inala, preko njega pa je omogočeno direktno tiskanje. Težišče nadaljnega razvoja s področja informatike v stro jegradniški dejavnosti bo potekalo z večjim poudarkom na: • uvajanju dostopa do podatkovne baze z nivoja delavnic (poteka že instalacija term inalov vključno s testiranjem rač. programov), • gradnji inform acijskega skladišča, • posodobitv i strojne računalniške opreme in povečanju spom inskih (diskovnih) kapacitet, • raciona lizaciji delovnih procesov (predvsem administrativno režijskih delih), zmanjševanju papirne dokumentacije ipd.; načrtovan je prehod na programske module v grafičnem oko lju ;itd . 4 . S K L E P Reinženiring poslovnih procesov, ki bodo prilagojeni bodoči organiziranosti podjetja po zaključku lastninskega preoblikovanja, narekujejo temeljito vsebinsko pripravo in informacijsko prilagojenost z ustrezno računalniško podporo do nivoja temeljnih proizvodnih procesov. V podjetju se permanentno reorganizirajo posamezni procesi, s katerimi naj bi zm anjšali kom pleksnost organizacije in povečali njeno razvidnost, učinkovitost in uspešnost. V fazi reorganizacije procesov in uvajanja J. BOŽIČ, M. MARUSSIG: informacijski sistemi v SCT distribuiranih informacijskih sistemov se skuša zaradi razmejitve pristojnosti in odgovornosti opredeliti “ lastnika" računalniško podprtih obdelav podatkov. Za ta namen se razpoznavajo posamezni procesi prek uveljavitve standarda ISO 9000, hkrati pa se gradi lastna računalniška programska podpora. Na sedanji stopnji opremljanja podjetja s sodobnim, računalniško podprtim informacijskim sistemom je uspelo zmanjšati nekatere večje materialne stroške, dosežena pa je bila večja preglednost nad podatki ter ustvarjene možnosti za takojšnje ukrepanje vodstva podjetja, direktorjev oziroma vodij projektov. Pomemben učinek je bil dosežen z uvedbo direktorskega inform acijskega sistema in nekaterih inform acijskih podsistem ov za potrebe nadzora in vodij projektov. Razvoj in im plem entacija naslednjih podsistem ov v poslovni sistem bosta zagotavljala izboljšano inform acijsko servisiranje v naslednjem obdobju, tem eljila pa bosta na naslednjih aktivnostih oziroma na sistem ih: 1. Pisarniško poslovanje - uvedba sistema DMS6 (Docum entation management system) in ostalih podsistem ov; 2. Im plem entacija računalniške podpore analize poslovanja z ustreznim računalniškim programom. Upeljava ter uporaba ustreznega računalniškega modula za analizo poslovanja v povezavi s centralnim računovodskim sistemom SIRENA bo v prihodnosti prenesena tudi na raven odločanja, ki potrebuje za svoje o d loč itve7: • kazalce poslovanja, • dinam iko gibanja sredstev elementarnih ali kom pleksnih veličin v obliki časovnih vrst, • križne informacije v obliki specifikacije udeleženosti množice veličin ene skupine v prometu ene veličine druge skupine (npr. velikost določenega stroška po pro jektih), • sprem ljanje doseganja planov, • ugotavljanje stopnje rasti oziroma kritičnih pojavov različnih veličin, • primerjavo poslovanja podjetja s podatki okolice. 3. Uvedba računalniškega orodja oziroma sistema za prognoziranje in sim uliranje poslovnih izidov, v povezavi z lastno razvitim rač. sistemom za vodenje gradbenih projektov “PKO“ ter računovodskimi sistemi. Njegova implementacija je za kakovostno obvladovanje procesa poslovanja in simulacijskega načina izdelovanja prognoz pomembna ter nujna, saj zagotavlja: • ublažitev negativnih okoliščin , ki sprem ljajo poslovodno strukturo pri poslovnem odločanju (informiranost, negotovosti in tveganja, časovna stiska itd.), • bistveno izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti vodilnih delavcev (konsistentnost in kakovost sprejetih poslovnih odločitev, itd.). 4. Zagotavljanje vseh vrst podatkov in informacij prek SCT Intraneta do nivoja gradbenih projektov. Vpeljava računalniških orodij v sistemu SCT Intranet, 6 Kaj sistem DMS pomeni, kai nudi in kaj bo to pom enilo za podjetje : * upravljanje z vsemi dokumenti, ki vsebujejo tekst, risbe in zvok, * smotrnejše ravnanje z dokumenti (manj fotokopij, omar polnih dokumentov ...), * prihranek produkcijskih stroškov (dosedanje upravljanje z dokumenti predstavlja za podjetje strošek 15 do 25 %), * izboljšanje kakovosti informacij (ni tveganja, da bi prihajalo do napak na zapadlih dokumentih; ni potrebe po ponovnem ustvarjanju izgubljenih ali uničenih dokumentov, * zagotavlja zaupnost dokumentov, * povečuje sposobnost odločanja zaradi lažjega dostopa do podatkov, * prispevek k ohranjanju standardov kakovosti zaradi načina obdelave, ki vključuje mednarodna pravila. Sistem vključuje naslednje aktivnosti: * prenos že obstoječih dokumentov iz papirnatega v elektronski format (Back file conversion), * delovno pot dokumentov (workflow), * shranjevanje podatkov na CD ROM (CD ROM publishinig) itd. Po študiji, narejeni za Ameriško Ministrstvo za obrambo, prihrani uvedba DMS: * 40 % časa preučevanja, * 33 % produkcijskega časa, * 60 % stroškov preučevanja, * 20 % stroškov shranjevanja, * 25 % administrativnih stroškov, * 50 % vračil po prvem pregledu kakovosti, * dodatno se za 40 % izboljša zanesljivost informacij ter njihova kakovost, hkrati pa je zagotovljena njihova tajnost. 7 Računalniški program EXPERT (Kres d.o.o.) J. BOŽIČ, M. MARUSSIG: Informacijski sistemi v SCT ki zagotavljajo avtomatizacijo poslovanja, terminiranje delovnega časa, elektronske pošte, centralizacije skrbništva in nadzora sistema itd., je v fazi izbora, zagotovila pa bo vsem vključenim v poslovne procese ustrezne potrebne inform acijske storitve. 5. Posodobitev te lefonije v poslovnem sistem u SCT Posodobitev te lefonije, ki vključuje vse sedaj najpomembnejše lokacije poslovnega sistema SCT, bo zagotavljala postopen prehod na sistem ISDN8, s čemer bomo zagotovili avtonomne prečne telefonske zveze med novimi telefonskim i centralam i na teh lokacijah, za računalniške komunikacije, kar bo zagotovilo večje hitrosti med posameznimi omrežjiv SCT Intranetu. 6. Uvedba črtne kode Uvedba črtne kode na vseh segm entih poslovnega sistema bo om ogočila racionalnejše, preglednejše vodenje in obvladovanje tako knjigovodstva kot drugih področij, kjer bo uvedena. L I T E R A T U R A J a n e z B o ž i č : P r o j e k t n i m a n a g e m e n t k o t o r o d j e z a o b v l a d o v a n j e s p r e m e m b P o s l o v n i n a č r t d i r e k t o r j a z a o r g a n i z a c i j o i n i n f o r m a t i k o S C T d . d . I n t e r n a g r a d i v a S C T d . d . , S O I , S R O P P r o j e k t n a d o k u m e n t a c i j a i n f o r m a c i j s k e g a s i s t e m a S C T 8 ISDN kratica pomeni Integrated Services Digital network - Digitalno omrežje z vgrajenimi storitvami Razvoj in raz iska ve , sve to van je , p ro je k tira n je in s p e c ija ln e s to ritve , D im iče va 12, p .p . 2554, Sl 1001 L ju b lja n a , S loven ija Tel.: + 386 61 1888 100 Fax: + 3 8 6 61 348 363 E -m ail: in fo @ g i-z rm k.s i h ttp ://w w w .g i-z rm k .s i/Ž iro račun : 50105-603-48407 I N F O R M A C I J E ZNAKI KAKOVOSTI V GRADITELJSTVU Quality Marles in Civil engi­ neering UDK 06.068:624.001.893 VLADIMIR GUMILAR 1. PREDSTAVITEV PROJEKTA Ideja o Znakih kakovosti v gradite ljstvu je nastajala v Gradbenem inštitutu ZRMK dolgo časa, z ustanovitvijo Gradbenega centra pa so se pričele tudi prve aktivnosti. Ocenjevanje in podeljevanje znakov kakovosti je učinkovita metoda inform iranja stroke in potrošnikov, to pa je ena bistvenih dejavnosti Gradbenega centra. Z začetkom izgradnje avtocest in povečevanjem obsega investicij v obnovo in graditev, predvsem pa z odprtjem gradbenega tržišča tujim proizvajalcem gradbenih materialov, izdelkov in tujim izvajalcem del (sumljivo nizke cene, včasih nepreverjena ali oporečna kakovost), pa se je dokončno potrdila potreba po označevanju proizvodov z nacionalno uveljavljenim znakom kakovosti v graditeljstvu. Gradbeni inštitut ZRMK je tako ob podpori Gospodarske zbornice Slovenije, Ministrstva za gospodarske dejavnosti, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za znanost in tehnologijo ter v sodelovanju s Pomurskim sejmom d.d. pripravil projektno nalogo in kot odgovorni izvajalec začel z izvedbo projekta Znaki kakovosti v graditeljstvu. V okviru projekta smo si zadali nalogo razviti, vzpostaviti in izvajati program ocenjevanja ze lo d o b r ih in n a jb o ljš ih izdelkov in storitev ter podeliti vsakoletna priznanja v obliki Znakov kakovosti v g ra d ite ljs tvu (znak “ZKG”). KAJ JE ZNAK KAKOVOSTI V GRADITELJSTVU Znak kakovosti v gradite ljstvu je znak označevanja, ki temelji na strokovnih, evropsko primerljivih kriterijih in metodologiji ocenjevanja in sodi v skupino neobveznih “ce rtifikacijsk ih znakov” . Od obveznih “ certifika tov skladnosti” , kot jih opredeljuje Zakon o standardizaciji, se razlikuje predvsem v zahtevnosti in obsegu ocenjevanih lastnosti, saj se kriteriji ne om ejujejo na posamezen standard oz. tehnični predpis. Podlaga za ocenjevanje so strokovno pripravljeni kriteriji, ki tem eljijo na slovenskih in m ednarodnih standardih glede na izbrani predm et ocenjevanja, pri čemer zahteve teh dopoln ju jem o z najnovejšim i Avtor: mag. Vladimir Gumilar, dipl.inž.gradb., vodja projekta “Znak kakovosti v graditeljstvu", Gradbeni inštitut ZRMK, Dimičeva 12, Ljubljana rezultati na področju stroke. Ko gre za ocenjevanje proizvodov, je tem kriteriju dana največja teža v celotni oceni. Hkrati so med kriteriji tudi zahteve, ki izvirajo iz podobnih ocenjevanj v tujin i, te pa dopoln ju je jo še kriteriji ocenjevanja procesa razvoja, proizvodnje in uporabe proizvoda oz. elementi ocenjevanja poslovnega procesa in njegovih rezultatov s ciljem pridobiti ustrezno dokazilo o sistemu zagotavljanja in ohranjanja ocenjenih lastnosti. Pri pripravi kriterijev sodelujejo najvidnejši strokovnjaki tako z univerz, raziskovalno-razvojnih ZNAK KAKOVOSTI V GRADITELJSTVU 1997 inštituc ij kot tudi iz industrije. Znak k a k o v o s ti v g ra d ite ljs tv u je ta k o p r iz n a n je n a c io n a ln e g a pom ena za n a jb o ljš e d o se žke na p o d ro č ju g ra d ite ljs tv a v R e p u b lik i S lo v e n iji. načeli ce lovitega vodenja kakovosti (Total Quality Management) temeljiti na stalnem izboljševanju kakovosti tako proizvoda kot tudi poslovnega sistema proizvajalca. ORGANIZACIJA PROJEKTA Delo na projektu je deljeno na krovni del (sistemsko razvojni del) in aplikativni del oz. aplikativne projekte (realizacija za posamezne predm ete ocenjevanja). Podrobno organizacijo, naloge in odgovornosti upravnega odbora, strokovnih teles, projektnih skupin, ocenjevalnih komisij, komisije za nadzor uporabe ZKG in arbitražne komisije ter način njihovega imenovanja določajo poslovnik ZKG in drugi akti posamezne aplikacije ZKG. Ti organi imajo sedež pri Gradbenem inštitutu ZRMK v Ljubljani. 2. OCENJEVANJE OKEN V LETU 1997 PODROČJE OCENJEVANJA V aplikaciji projekta za leto 1997 smo se odločili za ocenjevanje oken slovenskih proizvajalcev, s poudarkom na ocenjevanju energetske učinkovitosti proizvodov. Pri pripravi kriterijev in pri ocenjevanju smo sodelovali s strokovnjaki Biotehniške fakultete, Oddelka za lesarstvo in Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter drugimi eksperti s področja gradbene fizike in stavbnega pohištva. KR ITER IJI OCENJEVANJA Kakovost prijavljenega proizvoda smo ocenjevali oz. točkovali po naslednjih kriterijih in sistemu točkovanja (skupaj 700 točk): C IL J I PROJEKTA S tako zasnovanim projektom, ki naj bi postal trajna akcija , skušamo doseči naslednje cilje: • dvigniti in izboljšati kakovost in konkurenčnost izdelkov in storitev ter procesov v graditeljstvu, • pospešiti tržno obnašanje in zmanjšati negativne vplive nelojalne konkurence, • dvigniti raven zagotavljanja kakovosti (ISO 9000) in obvladovanja poslovnega procesa glede na kriterije ce lovitega vodenja kakovosti (TQM), • varovati in informirati naročnike in uporabnike, • spodbuditi raziskovalno in razvojno delo, • promovirati kakovost slovenskega graditeljstva, izdelkov in storitev. S projektom želimo spodbuditi delo na področju kakovosti v slovenskem grad ite ljs tvu , ki pa mora v Skladu z • rezultati kakovosti (500 točk): okna ocenjujemo v okviru m erljivih in nemerljivih tehničnih kriterijev energetske učinkovitosti, ocenjujemo funkcionalnost izdelkov, izdelek ocenjujemo tudi glede na okoljevarstvene oz. okoljske kriterije, estetske kriterije in glede na obsto ječa priznanja in nagrade, • u č in k o v ito s t in k a k o v o s t p ro c e s o v (130 točk): ocenjujemo obvladovanje procesa nastajanja, vgradnje in servisiranja izdelka pa tudi rezultate, ki so doseženi na teh področjih . Spodbuda za tiste proizvajalce, ki so že vzpostavili sistem kakovosti je v bonusu 70% točk tega kriterija, • z a d o v o ljs tv o k u p ce v (20 točk): podjetje, ki lahko dokaže zadovoljstvo svojih naročnikov, lahko dobi dodatn ih 20 točk, • vp liv na družbo in okolje (30 točk): ocenjujemo posredni vplivi pod je tja na varstvo okolja, ukrepe in rezultate varstva in zdravja pri delu ter status in vpliv podjetja v družbenem, pravnem in gospodarskem okolju, • finančni in poslovni uspeh (20 točk): finančna in poslovna uspešnost podjetja predstavljata dodatno garancijo, da bodo izdelki tega podjetja tudi v naslednjih letih dosegali in presegali kriterije kakovosti, na podlagi katerih je pridobljen znak kakovosti. Uravnovešenost posameznih kriterijev odraža osnovni namen in pomen ZKG. To je, da znak podaja informacijo o določenem , npr. tehničnem parametru kakovosti, v tem primeru energetski učinkovitosti, ugotovljeni na podlagi preskusov, in hkrati skozi ocenjevanje procesa nastajanja in vgradnje proizvoda ter drugih kriterijev zagotavlja, da bo ta kakovost tudi v bodoče, v procesu uporabe zagotovljena. Stroka in potrošnik tako ne dobi samo informacijo o tem, da gre za dober proizvod, ampak predvsem inform acijo, da gre v tem primeru verjetno za malo dražji proizvod, kar pa se bo z energetskim prihrankom povrnilo. Seveda energetsko učinkovit proizvod posredno pomeni tudi okoljsko prijazen proizvod, se pata parameter kakovosti ocenjuje še posebej. POSTOPEK IN REZULTATI OCENJEVANJA Strokovni svet projekta je izbral ocenjevalno komisijo, ki pri delu sodelovala z zunanjimi eksperti - poročevalci. Postopek ocenjevanja je potekal v dveh korakih, z vmesno določitvijo ožjega izbora prijavljenih proizvodov. Rezultati ocenjevanja kažejo, da okna slovenskih proizvajalcev izpo ln ju je jo visoke tehnične zahteve, stalnost kakovosti pa zagotavljajo tehnološko sodobni postopki načrtovanja, proizvodnje in kontrole, ki dosegajo ali se p rib ližu je jo zahtevam standardov ISO 9000 za kakovost poslovnih sistemov, Visoko kakovost oken in vrat dobitnikov znaka pa dokazuje tudi njihova uspešna prodaja na zahtevnih evropskih trgih, predvsem Nemčije in Avstrije. Tako so bili kot prvi vrhunec projekta Znaki kakovosti v gradite ljstvu v okviru otvoritvene slovesnosti 10. m ednarodnega sejm a gradbeništva in gradbenih m aterialov MEGRA 97 (torek, 15.4.1997) podeljeni prvi Z n a k i k a k o v o s ti v g ra d ite ljs tv u Priznanja, to je znake kakovosti v gradite ljstvu za leto 1997, je ob prisotnosti predstavnikov pokrovitelja projekta, Gospodarske zbornice Slovenije, ocenjevalne komisije in izvajalca, G radbenega inštituta ZRMK, in v imenu sofinancerjev razvojnega dela projekta M inistrstva za okolje in prostor RS, M inistrstva za gospodarske dejavnosti RS, M inistrstva za znanost in tehnologijo RS in Pom urskega sejm a d.d., podelil m inister za okolje in prostor, dr. Pavle Gantar. Izmed sedmih prijavljenih pro izvodov so dobitn iki znaka ZKG s poudarkom na ocenjevanju energetske učinkovitosti naslednji proizvodi (po vrstnem redu prijav): 1 . Okno JELOTERM, JELOVICA, lesna industrija, d.d, Škofja loka 2. Leseno okno D01 , MARLES HIŠE MARIBOR, d.o.o. 3. Leseno okno INO - 6 8 , INLES HRAST, d.d., R ibnica POGOJI ZA UPORABO ZNAKOV KAKOVOSTI V GRADITELJSTVU Gradbeni inštitu t ZRMK je kot odgovorn i izvajalec pro jekta Znaki kakovosti v grad ite ljs tvu skrbnik in imetnik blagovne znamke Znak kakovosti v graditeljstvu, s katero se lahko označujejo proizvodi, ki izpolnjujejo stroge kriterije ocenjevanja v okviru aplikacij projekta Znaki kakovosti v gradite ljstvu. Pogoji za uporabo in vzdrževanje blagovne znamke Znak kakovosti v gradite ljstvu se do ločijo v pogodbi med odgovornim izvajalcem projekta, Gradbenim inštitutom ZRMK in dobitnikom Znaka kakovosti v g radite ljstvu. Uporabnik blagovne znamke lahko v skladu s to pogodbo le to v gospodarskem prometu uporablja na naslednje načine: na samih izdelkih na embalaži, v katalogih, prospektih, navodilih, v oglasih, reklamnih film ih, video in tonskih posnetkih, na sejm ih in reklahnnih mestih. U porabnik se s pogodbo zaveže, da bo uporablja l znak ZKG samo za označevanje ocenjenih izdelkov, kar bo razvidno iz spremljajoče tehnične dokumentacije, opisa ali same izvedbe oz. vsebine prom ocijskega ali reklam nega sporočila. V pogodbi so predvidene ustrezne sankcije v primeru kršitev pogojev uporabe, predvsem v primeru zavajanja potrošnika. 3. V IZ IJA Uveljavitev znaka ZKG kot (nacionalni) znak označevanja zares kakovostnih izdelkov in storitev, ki mu bodo zaupali vsi, ki so na strani porabnika vključeni v proces graditve. Dobitniki in vsi, ki svoje izdelke prijavljajo, pa morajo videti institucijo ZKG kot metodo samoocene in primerjalnega preskušanja s konkurenti, m orajo z odgovornostjo uporabljati p ridob ljen i znak ali pa storiti še nadaljne korake v smeri izboljšav in dviga kakovosti. S projektom ne želim o nagraditi zgolj na jboljše. Želimo spodbuditi in na neki način tudi usmerjati vse ukrepe in investicije v tej smeri, tako tehnološko razvojne, organizacijske, poslovne in druge. Izvajalci projekta in sodelujoči imamo tra jnost akcije kot ključni pogoj za realizacijo ciljev projekta. V naslednjih letih bomo začeli z ocenjevanjem še drugih proizvodov in storitev, glede na izražene potrebe in interes s strani stroke in porabnikov. S strokovno pripravo kriterijev in m etodologije ocenjevanja za posamezne proizvode in storitve, s profesionalno organizacijo in vodenjem ocenjevanja ter angažiranjem vrhunskih razpoložljivih ekspertov bomo dali znakom ZKG strokovno veljavo. Na žalost pa trajnost akcije ni odvisna zgolj od strokovnosti priprave kriterijev in m etodologije ocenjevanja. Ker je projekt namenjen gospodarskim subjektom, bodo morali le-ti v prihodnjih letih nositi pretežni del stroškov razvoja in izvedbe ocenjevanja. K temu jih bo morala spodbujati in jim pomagati pokrovite ljica projekta, Gospodarska zbornica Slovenije. Čeprav gre za neobvezno ocenjevanje bodo pomembno vlogo pri zagotavljanju trajnosti projekta odigra la tudi resorna m inistrstva, predvsem na področju urejanja standard izacije in tehnične regulative, iz katere izhajajo izhodiščni kriteriji ocenjevanja. Uporabniki pa bodo z nakupom največkrat dražjih, a kakovostnejših izdelkov nagradili dobitnike, hkrati pa s pritožbami in sodelovanjem z odgovornim izvajalcem preprečevali zlorabo uporabe znakov ZKG. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO 1001 Ljubljana, Jamova 2, p.p. 579 MERITVE VELIKOSTI SUSPENDIRANIH DELCEV PRI ČIŠČENJU KOMUNALNIH VOD Measurements of su spend od particles’ size in the process of municipal wastewater treatment UDK 628.35:628.4:543.3 P O V Z E T E O b r a v n a v a n e s o m e r i t v e v e l ik o s t i d e lc e v - s u s p e n z i je na č is t i ln i n a p ra v i k o m u n a ln ih o d p a d n ih v o d in s ic e r na d o to k u in iz to k u iz p ilo tne č is t i lne naprave, iz p rezračeva ln ega (areacijskega) bazena te r useda lnega c il indra (“ m irn e g a ” usedan ja) in zgoščevan ja . Opisani s ta d o lo č i tv i v o lu m s k e oz. m a s n e k o n c e n ­ tracije in granulom etri jsk i sestav suspendiranih snovi po te h n o lo š k i o b d e la v i o d p a d n e v o d e te r v faz i k o s m ič e n ja , u s e d a n ja in z g o š č e ­ vanja v naknadn ih usedaln ik ih oz. v z g o š č e - v a ln ik ih . O p ra v l je n ih je b i lo d e v e t 2 4 - u r n ih c e lo s tn ih p o iz k u s o v v c i l in d ru e n a k e v iš in e k o t b o d o č i u s e d a ln ik i na č is t i ln i n a p ra v i . Z la s e rs k im m e r i ln ik o m v e l ik o s t i d e lc e v - p a r t ic le s iz e r je m so b i le d o lo č e n e v o lu m ­ ske k o n c e n tra c i je in g ranu lo m e tr i jsk i ses tav s u s p e n d i r a n ih d e lc e v v e l ik o s t i o d 1 .9 d o 5 6 4 pm . Ključne besede: Č is t i ln a nap ra va , reaktor, useda ln ik , m e r i tv e , laserski m e r i ln ik ve likos ti d e lc e v , k o s m i , m a t e m a t i č n i m o d e l , s u s p e n d i r a n i d e lc i , c i l in d e r , k o s m ič e n je . JOŽE PANJAN U M IVI A R Y M e a s u r e m e n t s o f p a r t i c l e s ’ s iz e o f d e n s e s u s p e n s io n s o f w a s t e w a t e r in in f lo w , b i o ­ c h e m ic a l and c h e m ic a l re a c to rs , s e d im e n ­ ta t io n a n d th ic k e n in g ta n k s , as w e l l as th e o u t f lo w w e r e p e r fo r m e d . V o lu m e t r i c a n d m a s s c o n c e n t ra t io n s o f p a r t ic le s a lo n g w ith th e g r a n u lo m e t r i c c o m p o s i t i o n w e r e d e ­ t e r m in e d . N in e 2 4 - h o u r s t h o r o u g h e x p e r i ­ m e n ts w e r e c o n d u c te d in a c y l in d e r o f th e s a m e h e ig th as th e d e s ig n e d f in a l s e t ­ t le r s on th e w a s t e w a t e r t r e a t m e n t p la n t . P a r t i c le s ’ s iz e s f r o m 1 .9 to 5 6 4 pm w e r e d e t e c t e d a n d a n a ly s e d w i th th e h e lp o f a la s e r p a r t ic le s - s iz e r . Key words: W a s te w a te r t r e a t m e n t p la n ts , b io c h e m ic a l-c h e m ic a l re a c to r se t t l ing tanks, m e a s u r e m e n t s , la s e r p a r t i c le s iz e r f lo c - s lu d g e f lo e s , m a t h e m a t i c a l m o d e l , s u s ­ p e n d e d p a r t ic le s , c o lu m n , f lo c c u la t io n K A v to r: d o c . dr. J o ž e P a n ja n , d ip l. in g .g r . ,F a k u lte ta za g ra d b e n iš tv o in g e o d e z i jo ,Inštitu t za zdravstveno h idrotehniko L ju b lja n a , H a jd r ih o v a 2 8_____________________________________________ JOŽE PANJAN: Meritve velikosti suspendiranih delcev pri čiščenju 1.0 UVOD Onesnaženost vode je predvsem vsebovanje tujih (raztopljenih in neraztopljenih) snovi v vodi, saj je voda običajno le transportno sredstvo za odstranitev nezaželenih snovi iz neposredne človekove bližine. Za določitve količine tujih snovi (organskih in neorganskih) v vodi uporabljam o različne fizikalne (npr. sušina) in biokemijske m etode (npr. kemijske porabe kisika - KPK, biokem ijske potrebe kisika BPK) idr.. Neposredno določanje količine tujih snovi (volumske in masne koncentracije) v vodi je bilo povezano z dovolj natančnim i merskimi instrumenti za določanje velikosti raztopljenih in suspendiranih snovi v vodi, pa tudi z upoštevanjem vseh biokemijskih in fizikalnih procesov, ki lahko potekajo pri tem. Šele v zadnjih nekaj letih so se razvile metode m erjenja velikosti delcev z laserskim i merilniki in spektrom etri. Že pred desetletle ji so se uvedle metode m atematičnega m odeliranje biokem ijskih procesov, ki pa se še danes izpopln ju jejo . Teoretično so se s temi problem i prvi ukvarjali Smoluchowski (v letih 1916 in 1917), za njim pa Camp (v letih 1943, 1946 in 1953), Stein (leta 1943), Fair (leta 1968), Argman (leta 1970), Weber (v letih 1970 do 1972), Parker (leta 1972), Batchelor (v letih 1972, 1976 in 1982), Hund (leta 1982), C lark (leta 1984), Lawler (v letih 1983 in 1984), Palermo (leta 1988), Haertel (leta 1990) ter Otterpohl in Freund (leta 1992) in drugi. Danes lahko neposredno določam o velikost delcev in spremljam o biokemijske procese (nastajanje kosmov - flokul oz. prirast biomase), procese kosmičenja in razpadanja delcev pri tehnološki obdelavi odpadne vode (v biološkem reaktorju ter v fazi usedanja in zgoščevanja in sicer do velikosti delcev 3 nanometre = 3 *1 0-9 m). Neposredne meritve velikosti delcev v odpadni vodi je omogočila laserska tehnologija t.i. merilnikov velikosti delcev - "partic le s izerjev” . Z laserskim merilnikom sem opravljal meritve pri devetih celostnih poizkusih na pilotni napravi za CČN v Ljubljani na 523 vzorcih s ca. 5000 analizami kakovostnih parametrov, od tega na ca. 200 vzorcih z določitvijo granulometrijske sestave in volumske koncentracije delcev (v surovi vodi, v aeracijskem in kemijskem reaktorju-bazenu in predvsem pa v usedalnem cilindru). Za določanje količine tujih suspendiranih snovi v vodi je omejitev le možni razpon laserskega merilnika velikosti delcev (uporabljali smo dve leči v razponu 1.9 um -564 p.m). 2.0 TEORETIČNE OSNOVE Da bi spoznali pomen določitve velikosti delcev, si poglejmo en manjši del teotretičnih osnov s področja kosm ičenja delcev ter njihove m ikroskopske posnetke. Osnovne teoretične enačbe procesov kosmičenja, rasti kosmov in strižne napetosti na kosme v reaktorjih (biokem ijskem in kemijskem ), kosmičenja v fazi usedanja ter procesa zgoščevanja, so poznane iz literature (Brownova difuzija [22], turbulentna d ifuzija - mehanska in t.i. d iferenci-rano kosmičenje zaradi zunanje sile - težnosti, vzgona in upora, kosm ičenje in zgoščevanje [15], [27]). Vse enačbe vsebujejo parametre velikosti delcev in njihove gostote. V literaturi so znane enačbe za fazo kosm ičenja, in sicer za okrogle, c ilindrične, e lip tične in diskaste oblike delcev oz. v obliki cilinda, d iska in snežink. Za kosm ičnje v fazi usedanja je osnovna enačba za t.i. d iferencirano usedanje - kosmičenje gostih suspenzij na podlagi do sedaj znanih enačb kinetike koagulacije in usedanja, ki prav tako vsebuje velikosti in gostote delcev. Tabela 2.1: Koeficient upora po raznih avtorjih JOŽE PANJAN: Meritve velikosti suspendiranih delcev pri čiščenju 2.1 OSNOVNE ENAČBE PROCESA KOSMIČENJA 2.1.1 Usedanje v gostih suspenzijah Zapišimo si le osnovno enačbo za t.i. diferncirano usedanje t.j. rezultanto zunanjih sil (težnosti), vzgona in upora za kosmičenje delcev zaradi različnih velikosti in gostot: j3 ( U ) = j - 4 3 P ' d ' V ^ r J J (dt + d j ) 2 21 V podani enačbi pomenijo: B(jj) fekvenčna funkcija združitev - kolizij [m 3/s] d premer delcev [m] i,j,k označbe delcev [-] g zemeljski pospešek [m /s2] ps gostota trdega delca [kg /m 3] p gostota vode [kg /m 3] X koeficient upora delca [-] Koeficient upora je odvisen od Reynoldsovega števila (Re). Pri okroglih delcih - kosmih koeficient upora določamo eksperimentalno, zato ga avtorji tudi različno podajajo. V tehnologiji odpadne vode uporabljam o predvsem naslednja izraza: X=24/Re za Re<1 2.2 A,= 24/Re + 3 /R e1/2 + 0 .34 za Re>1 2.3 kjer je: 2.4 hitrost usedanja delca - kosma [m /s] kinem atična viskoznost tekočine [m 2/s] Re = vs .d/v V s v Avtor Formula Področje Oseen 24/Re (1+3/16Re) Re<2 Goldstein 24/Re (1+3/16 Re -19/1280 Re2) Re<2 Schiller 24/Re (1+0,15 Re0’667) Re<800 Dollavalle 24,4/Re + 0,4 - Torolin 24/Re(1+0,197 Re°>63+0,0026 Re1-38) 12.103’ pa upoštevam o vrednost X.=0,4 (nekateri avtorji to vrednost upoštevajo že od R e>1.103). V tem področju so prevladujoče sile upora zaradi oblike delca. V prehodnem obm očju JOŽE PANJAN: Meritve velikosti suspendiranih delcev pri čiščenju pa ve lja jo enačbe iz tabele 2.1 za vse 1 103 je K = 0, n = 0 2.9 za 1 < Re < 103 je K = 12, n = 1/2 za Re<1 je K=24, n = 1 Re = d - v , v 2.10 d*_ v l P ) 2.11 JOŽE PANJAN: Meritve velikosti suspendiranih delcev pri čiščenju Maksimalni premer delca - kosma pa je določen z enačbo: C konstanta, ki je odvisna od številnih vplivov [-] G gradient [s -1 ] Poglejmo si še m ikroskopske posnetke kosmov, kot so prikazani na sliki 2.1 po različnih časih tehnološke obdelave odpadne vode, in tipično krivuljo porazdelitve velikosti delcev po [24], 2.1.3 Proces kosm ičenje Kemijsko - mehanska stopnja č iščenja komunalnih odpanih vod se je razvila v zvezi s pripravo pitne in tehnološke vode, kjer so koncentracije kolo idnih a) Slika 2.1: Mikroskopska povečava (100-kratna) delcev - kosmov poživljenega (aktivnega) blata velikosti do 50 pm po [16]: a) dvojna kultura kosmov po 24 urah prezračevanja, b) dvojna kultura kosmov po 18 dnevih prezračevanja, c) kosmičenje kosmov “čiste” kulture in d) dvojna kultura kosmov po 24 dnevih prezračevanja JOŽE PANJAN: Meritve velikosti suspendiranih delcev pri čiščenju 0,1 1 10 100 1000 10000 Premer kosmov (um) Slika 2.2: Tipična porazdelitev velikosti delcev bistveno manjše. Za te procese bomo navedli splošne ugotovitve in jih ne bomo natančneje obravnavali. Za večino param etrov, ki so potrebni za optim alno dim enzioniraje te vrste č iščenja imamo le okvirne podatke, ki so večinoma dobljeni na podlagi izkušenj in so zaradi specifičnosti m edija (odpadne vode) le delno prenosljivi. Dejansko reguliranje poteka čiščenja poteka na že zgrajeni napravi. Z m atem atičnim m odeliranjem se bolj objektivno prenašajo rezultati meritev s p ilotne naprave na zgrajeno napravo in optim alneje vod ijo tehnološki procesi na napravi. Z m atem atičnim m odeliranjem kinetike koagulacije želimo ugotoviti optim alno razmerje med hitrostnim i gradienti, številom trkov koloidnih delcev v odpadni vodi in strižno silo, ki deluje na delce ter usedljivostjo le teh (čistilni efekt). Pri mešalih imamo izrazit ravninski tok v horizontalni ali vertikalni ravnini (v našem primeru smo imeli horizontaln i tok - vertikalno mešalo). Pri procesu koagulacije moramo doseči optim alno dodajanje koagulantov (sredstev, ki om ogočajo združevanje ko lo idnih delcev v kosme) in optim alno mešanje, da dosežem o takšno ve likost kosmov, da je njihovo izločanje v procesu sedimentacije optimalno. Za vrtenje rotorja je potrebna vlečna sila, ki je odvisna od gostote odpadne vode, ploskve mešala in relativne hitrosti med mešalom in vodo (koloidnim i delci). Poizkušali smo določiti optimalne hitrostne gradiente, vlečno silo, ki delu je na mešala in optim alen vnos energije za mešanje. Najprej si op išim o proces perkinetične flokulacije , t.j. koagulacijo zaradi termodinamičnega vpliva tekočinskih molekul na ko loidne delce (m olekularno d ifuzijo). Ko dodamo flokulant, ki razelektri delce, se koloidni delci pod vplivom termodinamičnega gibanja začnejo združevati. Model je že leta 1917 opisal Smoluchowski [2] in ga v končni obliki lahko predstavimo kot reakcijo II. reda. Perkinetična floku lacija ima bistven vpliv pri č iščenju, če se tekočina ne meša. V primeru, da tekočino mešamo, pa imamo t.i. ortokinetično flokulacijo, ki ima v praksi običajno prevladujoč vpliv. Kinetiko koagulacije si lahko predstavljamo z naslednjim modelom: začetno število koloidnih delcev (koncentracija No v času t0) oblikuje preko trkov dvojne delce, ki nato z naslednjimi trki z enojnimi delci tvorijo tridelne delce itd. Iz začetne koncentracije No prvotnih delcev dobimo tako koncentracije enojnih delcev N,, dvojnih N2, trojnih N3, itd., tako da dosežemo po času t optimalno velikost kosmičev za usedanje v naslednji fazi čiščenja t.j. usedanju (sedim entaciji). Pri kinetiki koagulacije moramo upoštevati naslednje vplive: hitrostni gradient strižno silo optim alno število trkov Na optim alno število trkov pa vplivajo: začetna koncentracija in velikost koloidnih delcev perkinetično gibanje koloidnih delcev - Brownovo gibanje (difuzija delcev zaradi termodinamične energije tekočine) hitrost zaradi turbulentnega mešanja z mešali pH vrednost oz. ko lič ina ionov v vodi kritični (kemični) potencial oz. totalna potencialna d iferenca med delci in raztopino Nernstov ali zeta potencial - potencia l, ki je funkcija pH - vrednosti tem peratura vode ve likost kolo idnih delcev 3.0 OPIS PILOTNE NAPRAVE, POSKUSOV IN LASERSKEGA MERILNIKA 3.1 OPIS PILOTNE NAPRAVE Pilotno čistilno napravo (PČN) je zasnoval Institu t za zdravstveno h idrotehniko z namenom, da se na njej paralelno preizkusita kem ijski in b io loški postopek čiščenja odpadnih vod ljubljanske kanalizacije in odpadnih vod Tovarne celuloze in papirja Aero Medvode, za investitorja DO Vodovod - Kanalizacija, za bodočo Centralno čistilno napravo (CČN) v Zalogu. Lokacija PČN je bila izbrana na sedanjem izpustu glavnega kanalskega zb ira ln ika in zgrajena tako, da sta lahko potekala vzporedno biokemijski in kemijski JOŽE PANJAN: Meritve velikosti suspendiranih delcev pri čiščenju proces čiščenja. PČN so sestavljali rešetke, črpalke, biološki reaktor ali bazen za poživljanje (aeracijski bazen) z volumnom V = 4.0 m3, ozračevan z vodnim curkom ter opremljen s črpalkami za povratno blato. Po b io loški obdelavi odpadne vode se je le ta čistila v naknadnem usedalniku V = 3.0 m3. Kemijsko čiščenje so sestavljali kemijski reaktor, ki je vseboval dozator, koagulator (ca 60 I) in flokulacijski bazen volumna V = 1.8 m3 z dvema mešaloma ter naknadni usedalnik V = 3.0 m3. Za mešalni bazen smo izdeali brezdim enzijsko analizo in izračunal posamezna brezdim enzijska števila (Reynoldsovo, Froudovo, Newtonovo in Schmidtovo število). Za neposredne meritve usedanja smo uporabili usedalni cilinder iz prozorne plastike volumna 183 I, višine 360 cm in notranjega premera 25.3 cm. Višina je ustrezala višini bodočih naknadnih usedalnikov na CČN. Na cilindru so bile nameščene odvzemne pipe, in sicer na globinah: 0.10 , 0.20 , 0.30 , 0.60 , 1.20 , 1.60 , 2.40 , 3.00 in 3.34 m ter na g lobini 3.60 m z izpustno cevjo na stožščasto izoblikovanem dnu. 3.2 POTEK POSKUSOV IN VZORČEVANJA V letu 1989 smo od marca do sredine maja opravljali poskuse na p ilo tn i č istiln i napravi v Ljubljani za bodočo CČN. Poleg standardnih meritev kakovostnih parametrov pH, KPK, BPK5, SS, sušine in žarine smo opravljali tudi meritve velikosti delcev z laserskim merilnikom-particle sizerjem firme "Malvern” , s posebnim povdarkom na možnosti spremljanja procesa kosmičenja, usedanja in zgoščevanja. Poizkusi so potekali tako, da smo izmenično za vsak poizkus posebej iz b io loškega ali kem ij­ skega reaktorja s potopno črpalko napolnil usedalni cilinder. Polnitev je tra ja la ca 3 - 4 m inute. Takoj po napolnitvi c ilindra smo pričeli opazovati potek usedanja in pozneje zgoščevanja. Vizualno smo spremljali in beležili potek padca gladine suspendiranih snovi oz. b lata ter odvzemali vzorce v časovnih intervalih t = 0, 15, 30, 45, 60, 90, 120 m inut in 4, 8, 12, 24, 32 in 48 ur na odvzemnih višinah 0.10, 0 .3 0 ,0 .6 0 , 1.20, 1.60, 2.40, 3.00 in 3.45 m pri prvem poskusu. Zaradi omejenih sredstev in tako številnih vzorcev za preiskavo (48 + 3), smo že po prvem poskusu zmanjšali število časovnih intervalov na t = 0, 30, 60, 120 min in 24 ur za meritve ve likosti delcev, za klasične parametre pa še 4, 20 in 24 ur na višinah 0.10, 0.60, 1.20, in 2.40 m ter za blato na višin i 3.64 m. Da bi lahko sprem lja li sprem injanje koncentracije klasičnih parametrov volumske koncentracije in granulom etrijsko sestavo suspendiranih delcev, smo vzporedno odvzemali tudi vzorce iz surove vode kanalizacijskega zbiralnika in AERA Medvode ter posebej mešanice obeh vod v razmerju 80 % : 20 %. Te vzorce smo odvzemali eno uro pred polnjenjem cilindra, ker je bil za-drževalni čas v reaktorju ca eno uro, ter v času polnjenja zaradi kontrole. V času polnitve ci-lindra t= 0 sem odvzel vzorce iz reaktorjev. Vse vzorce smo odvzemali kot paralelke. Iz prezračevalnega bazena smo tako odvzeli 14 vzorcev, pri tem smo trikra t spremljali potek v usedalnem cilindru in trikrat v Imhoffovem kozarcu. Iz kemijskega bazena pa smo vodo odvzeli šestkrat. 3.3 LASERSKI MERILNIK VELIKOSTI DELCEV - PARTICLE SIZER Opisali bomo laserski merilnik velikosti delcev particle sizer firme Malvern iz Velike Britanije, last Kemične tovarne Moste, ki smo ga uporabljali pri svojih meritvah. Laserski m erilnik velikosti delcev je namenjen za ugotavljan je delcev v tekočini, delcev v plinu, tekočin v plinu, plinov v tekočin i (mehurčkov v tekočin i) in tekočine v tekočini (emulzije). Razpon ve likosti delcev je lahko od 1 -1800 mikro - m etrov (1 pm - 1.8 nm). Sami smo imeli v uporabi dve leči (100 in 300), prvo za razpon delcev 1.9 mm -188 mm , drugo pa za 5.8 mm - 568 mm. Zgradba in potrebne komponente so razvidne iz sheme na sl. 3.1. 1. Laserski del sestavljajo : posoda z mešalom za pripravo vzorca (hom ogeniziranje in umerosojanje) volumna ca 1 I ter odvzemne črpalke laserski izvor svetlobe s sistemom leč ce lica v katero se vbrizga vzoček volumna ca 1 cm 3, ki ga presvetli svetloba detektor za spremljanje odklona in zasenčenosti svetlobe 2. Računalnik in tiskalnik, ki sta povezana z detektorjem. Potek poizkusa je naslednji: pred vsakim poizkusom se celotni sistem najprej umeri, običajno z destilirano vodo, tako da računalnik na ekranu pokaže ničelno vrednost nato se vlije določena količina vzorca v destilirano vodo (poznati moramo torej razredčenost) z mešalom se narahlo vzorec premeša in nato s črpa lko vbrizga v vzorčno ce lico z laserjem se vzorec presevetli in opazuje na ekranu sprem injanje krivulje porazdelitve delcev vse do takrat, ko se preneha sprem injati izpišem o vrednosti na tiskaln iku. JOŽE PANJAN: Meritve velikosti suspendiranih delcev pri čiščenju Pomembno je, da vsaj približno poznamo razpon ve likosti delcev, torej da uporabim o pravo lečo (100 ali 300). Če smo vzorec napačno razredčili ali če je glede na spekter velikosti delcev izbrana napačna leča, nam to pokaže log vrednosti odklonov (log difference): za log < 3.0 rezultat je popolnom a zanesljiv za log < 4.0 rezultat je zanesljiv za log < 5.0 rezultat ni popolnom a zanesljiv - ponovi meritev za log < 6.0 rezultat je popolnom a napačen - napačna leča Pomembna je razredčenost vzorca, tako kot npr. pri določanlju BPK pri odpadni vodi od je 1-5, pri blatu pa ca. 80-100, zato je v teh primerih tudi napaka sorazmerno velika. Po opravljenem preskusu dobim o neposreden zapis v tabelarični obliki o velikosti delcev in njihovo kumulativo, volumensko koncentracijo delcev, ve likost delcev do določenega odstotka vseh delcev (d (50%), d(90%) d(97%) d (99%), srednji premer delcev in srednji premer manjših delcev, gra fično pa tudi izrisano kumulativo delcev po velikosti v logaritemskem m erilu. 4.0 REZULTATI MERITEV 4.1 SPEKTRALNA OZ. GRANULUMETRIJSKA ANALIZA VELIKOSTI DELCEV Granulumetrijska oz. spektralna analiza je bila opravljena na 270-tih vzorcih z laserskim merilnikom particle sizerjem. Rezultati so prikazani kot diagrami kumulative velikosti delcev v logaritemskem merilu abscis in procenta deleža posamezne velikosti na ordinatah. Podajamo le primere za vsak tip ičen vzorec: po prezračevanju (aeraciji) sl. 4.1, na g lobini h = 2.4 m po času 30 min. Na sl. 4.2 je prikazano časovno spreminjanje velikosti delcev na globini h = 0.6 m po prezračevanju dne 22.- 23.03 ter na sl. 4.3 in 4.4 pa odstotek velikosti delcev pri surovi vodi, in po prezračevanju za posamezne dneve v marcu in aprilu 1989. 4.2 VOLUMSKA KONCENTRACIJA SNOVI - DELCEV Laserski m eriln ik velikosti delcev določi volumesko koncentracijo snovi neposredno iz procentualne količine absorbirane in razpršene svetlobe na delcih glede na velikost celice (vzorca) t.j. relativni volumen. Če poznamo tudi povprečno gostoto snovi -d e lca , si lahko določim o tudi maso snovi. Mi smo Tiskalnik Računalnik Slika 3.1: Shema laserskega merilnika velikosti delcev [8] JOŽE PANJAN: Meritve velikosti suspendiranih delcev pri Čiščenju si jo določali posredno z meritvijo gostote suspenzije, gostote mešanice blata in mase suhe snovi ter volumnov oz. volumenskih razmerij t.i. “volumensko” gostoto delcev - kosmov. Določanja mase snovi suspendiranih delcev tukaj ne bomo podrobneje prikazali. Ugotovljeno je bilo več desetkratno povečanje števila primarnih suspendiranih delcev oz. biološke mase glede na surovo vodo po b io loški obdelavi vode in le ena do trikratno povečanje števila oz. mase delcev po kemijski obdelavi. na višini 2.4 m po prezračevanju in 30 min usedanja, dne 09.05.1989. — SUROVA V. IS J . — 1S_J. - o - 20 J . - M - 21 J . 17 J . - A - 30.3. Slika 4.2: Prikaz časovnega spreminjanja velikosti delcev na globini h = 0.6 m po prezračevanju dne 22.-23.03.1989. 250 1 »s X / / / / / r"" .... ........X ?— — ' , :x 30 60 120 ČAS T (m in) O V.D. (50%) • V.D. (90%) ■ V.D. (99%) □ SRED. PREM. Slika 4.3: Odstotek delcev glede na velikost pri surovi vodi in pri prezračevanju v marcu 1989 za posamezne dneve 16.0 14 0.0 * K n / X \ / ' - X I W \ \ / X h V N _______ p V*t L o.o 100.0 200.0 300.0 400.0 500.0 VELIKOST DELCEV [ MmJ 600.0 — - SUROVA V. 4.4. 4.4. 6 .4 . - o - 1 3 ,4 . - m - 1 4 .4 . Slika 4.4: Odstotek delcev glede na velikost pri surovi vodi in pri prezračevanju v aprilu 1989 za posamezne dneve 5.0 SKLEPI Opisane so eksperim entalne meritve volumske koncentracije in ovrednotenje velikosti suspendiranih delcev v komunalni odpadni vodi ljubljanske kanalizacije z laserskim merilnikom velikosti delcev - partic le sizer firme “ Malvern” z razponom 1,9 pm - 568 pm. Te vrste meritev smo prvič pri nas opravli pri devetih celostnih poskusih na pilotni napravi v Zalogu v letu 1989 na 523 vzorcih s ca. 5000 analizami kakovostnih param etrov, od tega na ca 270 vzorcih z določitv ijo volumske koncentracije in granulometrijskega sestava. Prikazan je granulom etrjiski sestav primarnih delcev v surovi vodi, po biološkem čiščenju, t.j. v usedalnem cilindru po različnih časih usedanja na različnih globinah. Rezultati se dobro ujemajo z do sedaj znanimi metodami meritev velikosti delcev in vizualnimi (mikroskopskimi) opazovanji [24], Ugotovljeno je bilo več desetkratno povečanje števila primarnih suspendiranih delcev glede na surovo vodo po b io loški obdelavi vode in le ena do trikratno povečanje po kemijski obdelavi. Poznavanje volumske koncentracije in granulometrijskega sestava suspendiranih snovi nam pomaga pri uporabi v uvodu opisanih enačb z dejansko izmerjenemi parametri in s tem omogoča objektivno določanje poteka kosmičenja in usedanja. JOŽE PANJAN: Meritve velikosti suspendiranih delcev pri čiščenju L I T E R A T U I 1. Rich G.L .: Unit operations of sanitary en geneering , Printinig C o m p a n y LTD, N e w York 1961 2. W eb er J. W . : P hys icochem ica l p ro cesses for W ater Quality Control, W iley Interscience, N ew York 1972 3. Panjan J.: M ag is trska n a loga , F A G G IZH, L jub ljana 1 9 8 4 4. Kolar J . : O d v o d o d p a d n e v o d e iz naselij in za š č ita v o d a , D ZS , L ju b ljana 198 3 5. Z lokarn ik M . : A en l ichke its theor ie in der V erfahrenstechn ik , B ayer 1 9 8 4 6. Jost W . : Diffusion in Solids, L iquids, G as e s , A c a d e m ic p re s s in c . , P ub lishe, N e w York 1952 7. Poročilo o rezu ltatih p re iz k u s a č iš č e n ja o d p a d n ih vod L jub ljane na pilotni čistilni napravi, nos i lec n a lo g e prof. dr. M. Rismal s so de lavc ivc i , L jub ljana, julij 1 9 8 9 8. Particle s izer re fe ren ce m an u a l, M alvern in s trum ents ,E ng land 9. Z anke U.: G ru n d la g e n der S e d im e n tb e w e g u n g , S pr in g er - Verlag , Berlin 198 2 10. W ate r reso u rces and en v iro n m e n ta l eng ineering , M c G ra w - Hill - S eries , N e w York 1971 11. E ck e n fe ld e r W. W esley, Jr.: Industria l w a te r pollution control, M c G ra w -H i l l Book Company, N ew York 1 9 8 9 12. A rg a m a n Y.: Turbulence and flocculation , Jour. S anitary Eng ineering Division 9 6 (1970) , 2. 13. Dick I. R.: Role of ac tiva ted s lu d g e final settling tanks, Jour. Sanitary E ng ineer ing Division 96 (1 9 7 0 ) , 2. 14. Law ler D.F.: F loccu la t ion M o d e l Testing:Partic le S izes in a S often ing Plant, Jour. AW W A, jul. 198 4 15. Parker D.S.: Physical conditiooning of activated s ludge floe, Jour. W P C F 43 (1971) , 9. s ludge o pera tiona l co nd it ions on s lu d g e th icken ing charac ter is t ics , Jour. W P C F 5 4 (1 9 8 2 ) , 7. 16. Lau A. O ., S trom P.F., Jen k in s D.: G row th k inetics of S ph aero t i lu s a n d a floe fo rm er in pure an d dual cont inuous cu lture , Jour. W P C F 5 6 (1 9 8 4 ) , 1. 17. Lau A. O ., S trom R F , Jenkins D.: T he com petit ive growth of f loc -fo rm ing and f i lam entous bacteria : a m o d e l for a c t iv a te d s lu d g e bulking, Jour. W P C F 56 (1 9 8 4 ) , 1. 18. K nocke W. R . : Effects of f loe v o lu m e varia tions on ac t iva ted s lu d g e th icken ing charac te r istics, Jour. W P C F 58 (1 9 8 6 ) , 7. 19. Javaheri, R. I., Dick: A g g re g a te size variations during th ickening of ac tiv a te d sludge,Jour. W P C F (1 9 6 9 ) , R198. 20. D O V o d o v o d - K ana lizac i ja : Analizn i rezultati v zo rcev o d p a n ih vod, L ju b ljana 1 989 . 21. Toedten H :A b setverha lten p o ro e s e r Partikel in ru h e n d e m M e d iu m , W asserw irtschaft 5 (1987 ) . 22 . Panjan J . : A na lyse der E in flüsse au f S e d im e n ta t io n und F lotation, W asserw ir tscha f t 4 (1988) . 23 . Lehr und H a n d b u c h d e r A b w a s e r te c h n ik , B a n d i , II, III, IV, V, W ilh em Ernst S ohn, Berlin - M u e n c h e n 1 982. 24. Billmeier E.: Verbesserte Bemessungsvorschlaege fuer horizontal durchstroemte Nachklaerbecken von B e le b u n g s a n la g e ,B e r ic h te aus W asserg u e tew ir tsch a ft und Gesundheitsingenieur-wesen, TU M u e n c h e n 1978 . 25. Lawler D. F., S inger P. C ., O ’M e l ia C .R .: Particle b ehav io r in gravity Th icken ing , Jour. WPCF, 1982 , 54 , 10. 26. M atsun T .: Forces ac ting on floe and s trength of floe, Jour. EE, 1981 ,1 0 7 ,3 . 27 . Panjan J.: Osnove procesa zgoščevanja suspendiranih delcev pri čiščenju komunalnih odpadnih vod, G ra d b e n i vestn ik 3 -4 -5 , 1994 . 28. B illmeier E.: V e rb esseru ng der Feststoffretention in N a c h -k la e rb e c k e n , AWT 1993 , 2. ZVEZA DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE LJUBLJANA, KARLOVŠKA 3 S T R O K O V N I IZPITI Z A G R A D B E N IŠ T V O IN A R H IT E K T U R O TER P R IP R A V L JA L N I S E M IN A R JI Z A S T R O K O V N E IZPITE V LETU 1997 A. SE M IN A R JI B. IZPITI R ok Leto M esec SEM IN A R pisni ustni VI. 1997 September 15.-19. september VII. 1997 Oktober 20.-24. oktober 18. oktober 3.-7. november Vlil. 1997 November 10.-14. november 15. november 1 -5. december IX. 1997 December 15.-19. december A. Pripravlja ln i sem ina r za strokovne izpite organ izira Z V E Z A D R U Š TEV G R A D B E N IH IN Ž E N IR JE V IN T E H N IK O V S LO V E N IJE , 1000 L ju b lja n a , K a rlo v š k a 3 (te le fon/fax: 061/221-587. Prijavo, v obliki dopisa, pošlje o rgan izatorju plačnik. Če je p lačnik sem inarja pod je tje (pravna oseba), priobči v prijavi še to izjavo. S am oplačn ik pošlje organizatorju poleg prijave še kopijo dokazila o plačilu. C ena sem inarja za eno osebo znaša 65.000,00 SIT (znesku je že prište t 5% prom etni davek). Š tev ilka žiro računa je 50101 -678-47602. B. S trokovn i izp it o rgan iz ira G R A D B E N I IN Š T IT U T Z R M K , D im ič e v a 12, 1000 L ju b lja n a , te le fon (061 )30 1 -1 33 . Prijave, v obliki obrazca, z vsem i prilogam i, ki so razvidne iz obrazca, sp re jem a o rgan iza to r 20 dni pred pisnim delom izpita. O brazce je m ogoče dobiti pri o rgan izatorju , vse in form acije pri inž. Jakobu G rošlju od 8 .00 do 12.00 ure. gradimo novo tisočletje S tanovan jska sosesk ; Z upanč ičeva jam a v Ljubljani