256 Naši dopisi. Iz Gorice 4. avgusta. (Izv. dop.) — Goriški deželni zbor se prične letos 16. avgusta, in je imenovan za deželnega glavarja grof France Coronini, za namestnika njegovega pa, kakor v poslednji dobi, dr. Josip Tonkli. Oboje imenovanje, sosebno pa, da Coronini zopet stopi deželi na čelo , je merodajno gosposko na Primorskem ne samo osupnilo, ampak menda tudi zelo udarilo. Namene in načrte so imeli od te strani popolnem drugačne, in zato jih je hudo spekla onemoglost, katere v drugih pogledih ne poznajo in jo temveč zavračajo z nezavirano vsemogočnostjo! Sicer pa gospodje, ki so zdaj poparjeni, so dobili po prstih, kakor so delali in zaslužili. Sicer bi Slovenci ne bili toliko poto-lažeui, ko bi ne vedeli iz skušenj, da je Coronini srečnejši kot predsednik bodisi deželnemu ali pa državnemu zboru, nego pa kot samo poslanec, načelnik kakemu klubu in v obče kot aktivni politik. Globoki čut pravičnosti ga kot sodnika strankam nikdar toliko ne zapelje, kakor pa tedaj, kedar je prisiljen računiti z raznimi političnimi faktorji, kateri vsled specifičnih namer oddaljene vzore le prepogostem sami v sebi zatirajo, česar pa ravno Coronini kot politik dozdaj ni še dobro umel. Bodimo toraj zadovoljni, da zasede zopet mesto, za katero je v prvi vrsti sposoben, in katero bo, kakor trdno upamo, Italijanom in Slovencem enako pravično zasedal. Laška stranka se ga je veselila poslednji čas iz drugih vzrokov in ga je zarad načelništva posebnega kluba v državnem zboru nenavadno povzdigovala; z istih razlogov ga nekateri Lahi hvalijo tudi zdaj, nekoliko tudi iz nasprotstva proti prejšnjemu deželnemu glavarju. V obče pa je zadovoljnost odkritosrčna, in goriško mesto mu je priredilo prešlo sredo bakljado in godbo, kakor se mu je tudi poklonilo po posebni deputaciji. Nisem Vam še poročal, da nabirajo za spomenik Štefanu Kocjančiču, in so doslej v malo tednih nabrali okoli 90 gold. Duhovni, učenci pokojnikovi, so marljivi v doneskih. — Radodarne doneske za zastavo nabira tudi „Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici", in ima uže nabranih 252 gold.; vsota se gotovo poveča, ko nameravajo zastavo blagosloviti še le prihodnje leto. Pri nas se veliko pleše, tudi ko bi kazalo slabo letino. Zlasti goriška slovenska okolica vabi, se ve da v laškem jeziku, vsako nedeljo s celo vrsto tiskanih plakatov , kakoršne razobešajo po zidovih goriških ulic. Okrajno-goriško glavarstvo je sicer ravno letos razposlalo županstvom ukaz , da bi prepovedala prepogoste plese , ali župani, sosebno če so sami krčmarji ali v dotiki s „kompari" - gostilničarji, se ne zmenijo velika za dotične nasvete in ukaze, in tako se fantje slovenskih rodovin na laška vabila v najhujši vročini pod pekočim solncem tudi na dalje razgrevajo, zdravju gotova ne na korist. Šolsko leto je dovršilo te dni tudi pri nas svoj navadni tok ali kolobar, učenci in učitelji so se razpršili na razne vetrove na zaželeni počitek. Naj vsem dobro tekne ! Dotične statistike navrstimo prihodnjič nekoliko. Prem 20. avg. {Letina, Dvoje v čudnem pomenu rabljenih izrazov,) Kar letino tukaj in sploh v okolici zadeva, rad bi vse najboljše poročal, kar pa, bodi Bogu potoženo, ne morem. Pomladi je še vse nekako lepo kazalo in precejšnjih pridelkov obetalo, a pozneje je pa, razun trave, vse nekako plitvo postalo. Sadja, edinega vira, iz kojega se po teh krajih, kedar rodi, more pre-potrebnih novcev za druga neizogibna plačevanja skupiti, letos po celem tukajšnjem pohribji toliko kot prav nični. Ozimna žita: ječmen, pšenica in rž so sploh, sosebno pa bolj po vrhovih, zelo redka, a klasje pa lahko in plitvo; jarina se tukaj razun kaj malega ovsa in nekoliko prosa, sem in tje tudi kakega mernika ajde, ne seje. Oves bode tudi zelo lahek, Z lanom se tukajšnji poljedelci tudi le malo ukvarjajo, a še ta bil je zelo kratek. V tem obziru naj bi se tukaj v prihodnje z boljše vrste semenom poskušati pričelo; vspeh bil bi upno prav povoljen. — Krompir pričel je po nekaterih njivah, sosebno bolj v nižavah^ uže sedaj zelo črneti, osobito bolj pozni; dalje je pa tudi ta božji dar po podzemeljskih spodjedežih tu in tam zelo in močno objeden. Fižol in turšica sedaj še precej lepo kažeta. Tudi brajda (vinska trta) obeta precej grozdja, če je kaka uima ne doleti in če bode moglo , ker je zelo pozno ocvetelo, tudi dobro in pošteno dozoreti, kar je pa, ako Bog bolj toplega vremena skoraj ne da, zelo dvomljivo. Edino seno se je letos dosta bolje sponeslo, nego bilo je to lansko leto. Hvala Bogu, bode vsaj živini kaj polagati, ako Bog in sv. Florijan seno daljne nesreče in vničenja dobrotno obvarujeta, S prikuho tudi ne bode dosta prida. Ker bode zavoljo sploh slabe poljske letine zelo trda za denar in živež ljudem, prizanašalo se gotovo senu ne bode, in to na veliko škodo domači živinoreji, katera še dolgo na oni stopinji napredka ne bode, na katero bi se, ko bi „sila tako hudo svojih koles ne lomila'^ , povzdigniti in zboljšati dala. Prišel bode čas, ko se bode s prav dobrim in lepim senom naloženi voz za vozom ob vodi Reki proti Trstu in nasprotno proti Reki za slepo in nepomenljivo ceno pomikal. Kolika škoda in kolik spodjedež boljšemu in ugodnejšemu blagostanju prebivalcev cele tukajšnje doline je to! A življenje sebi in svojim oteti oklene se človek tudi naj-zadnje prilike, čeravno sam previdi, da mu bode iz tega v prihodnosti neiznosljivo novo zelo nastalo. — In tako je zopet v naših ubožnih krajih beda, pomanjkanje in druge iz tega izvirajoče nadloge za eno celo leto neizogibno zlo, katero bode marljivim gospodarjem in skrb' 257 nim družinskim očetom mnogo skrbi in britko-tužnih ur, dni in tednov napravljalo! Bog mili nam skoraj boljših časov daj! Potrebni, da! —nad vse potrebni smo jih od prvega do zadnjega brez razločka vsi. Na tiskovinah slovenskih ubožnih listov, kakoršne županstva betežnikom za bolnišnice izdajajo, kakor tudi po nekaterih slovenskih časnikih rabi se uže več časa sem na ne pravem mestu in tudi menda ne v pravem pomenu čudni izraz, kateri na čitalca vselej prav neprijeten utis napravlja. Kedar se kdo v kakem mestu, kjer se tudi zavod, kamor se bolniki v zdravljenje in postrežbo spravljajo, naglo ponesreči in telesno več ali manj poškoduje, piše se prec, da so tega in tega nesli v „bolnico''. Beseda ^^bolnica*', naj se naglasa, kakor se hoče, ima med ljudstvom po deželi vselej in edino le pravi pomen za „bolno osebo ženskega spola". Toraj žudna kombinacija! Zakaj bi se za one dobrodelne naprave, kamor bolniki in betežniki hodijo, se vozijo in nosijo zdravit, ne rabil pošteni in prijetno doneči ter pravega pomena izraz „bolnišnica" mesto spodtikljive besede „bolnice" za ta pomen? Ako se kje dobi kakega krepkega in dela zmožnega ter nepozabljivega pohajača in splošnega spridenca, kateremu se vsako pošteno in koristno delo gabi, se ga slednjič v oni kraj obsodi, kjer je delati primoran. Kmalu na to je pa po slovenskih časnikih čitati: „Ta in ta je za toliko in toliko let ali le mesecev v posiluo delavnico obsojen bil. Zopet drug za nas deželne pri-prosteže čudni izraz še čudnejšega pomena na nepravem mestu. „Posilstvo" je kriminalni prestopek, ka-koršen se po kazenskem zakoniku navadno in ostro kaznuje, kar vse je priprostemu ljudstvu več ali manj do dobrega znano. Ne gre nam priprostim kmetskim ljudem po deželi v glavo, kako da se more poštena „prisilna delavnica" v spodtikljivo „posilno delavnico^^ pretvarjati. „Prisilno" in „posilno^^ — kolik razloček med obema izrazoma! Ce uže za staro „bolnišnico" oziroma ;;Zdravniš-nico" in pa za bivšo ^^prisilno delavnico" nimamo boljših novih izrazov, nego sta ,;bolnica" in „posilna delavnica", držimo se raje tudi v prihodnje starih dveh, katera ušesom in pa estetičnemu čutu priprostega de-želana dokaj prijetneje donita in ugajata, nego ona dva novomodna in spodtikljiva. Ker nisem nikakoršen slovenski jezikoslovec ali filolog, znal me bode radi teh mojih dveh opomb eden ali drug kakor koli zavrniti, na kar pa, to uže naprej povem, nikakor ugovarjal ne bodem, ako se za ona dva pomena kaj boljšega nasvetuje, nego sta stara in poštena izraza. Rečem pa uže pri tej priliki le to, kar je pravo, je pravo, a kar je samo na sebi grdo, tudi nikdar čedno biti ne more, če bi temu tudi celi svet ugovarjati utegnil. Naš lepi in miiodoneči materni jezik ima uže sedaj za vsak pomen pravih, dostojnih in poštenih izrazov, čemu bi ga toraj s takimi čudnimi no-votarijami sami neprijetno godili in kazili? Beseda „bolnica" naj bi toraj v prihodnje pomen-jala le bolno osebo ženskega spola, „posilstvo^^ naj bi pa ostalo v okviru kazenskih paragrafov, katero naj bi se za vsak slučaj tudi pošteno kaznovalo. Naj bode teh mojih nemerodajnih opomb v povedanem obziru konec! Da tudi častiti čitatelji „Novic" izvedo , kakošno vreme slavnoznani vremenski prerok Mathieu de la Drome za mesec avgust t. 1. prorokuje, naj tu navedem, kar o tem vrli list tržaška ^^Edinost" piše; dotični stavek tako-le slove: „Od 1. do 3. bode pritiskala vročina; od 3. do 11. t. m. močno deževje. Izvanredno slaba vremena, posebno po zapadni Evropi in ob sredozem- skem morji. Viharji v planinah. Mnogo morskih neviht. Temperatura se zniža. Povodnji posebno na Francoskem, v južni Nemčiji, na Španjskem in v Italiji. Deževje pogostoma s točo v zapadni Nemčiji in v Švici. Odstop morja v francoskih, ligurskih in jadranskih lukah. Od 11. do 18. t. m. nevihte v francoskih planinah in v zapadnih, centralnih in jutrovih alpah. Bati se je toče v Juri, v Švici, na Nemškem in v Tirolah. Na obalih jadranskega morja močni vetrovi od 11. do 17. t. m. Vetrovi na morji od 12. do 17. t. m. — Od 18. do 25. lepo vreme. Velika vročina v srednji Evropi, neznosna vročina v obsežji sredozemskega in tudi jadranskega morja; najhujša vročina od 19. do 22. avgusta. Hude nevihte na Francoskem in v srednji Afriki. Lepo vreme od 25. t m. do 1. septembra. Mnogo vetrov na morji, v alpah in Pirenejah. Mrzli večeri v goratih krajih. Deževje v severni Evropi okoli 21. t. m. Mesec avgust bode v začetku deževen in viharen, zdravju jako neugoden, posebno v Švici, na Nemškem in v Avstriji. Bog daj, da bi se bil Mathieu zmotil se svojim prerokovanjem tako, kot se ni s takim zmotil za mesec julij t. 1. M. Rant. Iz Ljubljane. {Vesele dogodhe v cesarski družini)^ katero pričakujejo radostno vsi avstrijski narodi, pričakujemo tudi Slovenci v veseli nadi, da bode čula božja roka nad princesinjo Štefanijo in cesarskim detetom, čegar rojstva pričakujemo. — Kakor bo novo rojeno dete vidni dokaz blagoslova božjega in poroštvo sreče v visoki družini cesarjevi, tako bode ta dogodba zopet vsem zvestim Avstrijanom dala priliko, sijajno pokazati svojo ljubezen in udanost do družine cesarske in živo svoje sočutje pri veseli dogodbi, katere se bodo enako srčno vdeleževali vsi zvesti rodovi naše mogočne države. — {Da je imenovan za nadškofa goriškega) dosedanji škof poreški Zorn, izbudilo je med vsemi Slovenci veliko zadovoljnost in pa željo, da bi dobil na poreškem škofovskem sedežu naslednika , njemu vrednega in posebno za blagor naše države zanesljivo vnetega. — {f Gospa Fr. Supevčeva), vdova svečarjeva, znana dobrotnica ubogih in podpornica vseh dobrih naprav, umrla je dne 6. t. m. v 82.1. njene starosti. Pogreb obče obžalovane gospe bode danes popoldne ob 5. uri. — Naj v miru počiva velezaslužena dobrotnica! — {Jahreshericht des k, k. Obergymnasiums zu Lai-bach am Schlusse des Schuljahres 1883) obsega: 1. „Der osterreichische Feldzug im Jahre 1812, von Prof. Anton Heinrich", in pa 2. „Schulnachrichten, vom Director." — Učencev bilo je na viši gimnaziji začetkom leta 690, s koncem leta 645, tedaj jih je med letom odpadlo po odštetih na novo došlih 45. Po rojstvu bilo je Kranjcev 568, iz druzih cislajtanskih dežel 67, iz translajtanskih dežel 7, nadalje 2 Egipčana in 1 Bavarec. Po veri bilo je katoličanov 643, protestanta 2. Po narodnosti bilo je: Slovencev . . 495 Nemcev . . . 143 Lahov ... 5 oeha . . . 2 'taBMMBMM 645 Šole za prihodnje leto pričnejo se nagimnazji dne 17. septembra s slovesno sv. mašo. — {Programm des k. k, Ohergymnasmms in Rudolf s-wert fur das Schuljahr 1882/83) obsega: 1. Erziehung und Unterricht bei den Griechen von Fr. Breznik; 2. Schulnachrichten vom Director. — Učencev bilo je na tej gimnaziji 175, namreč v L in 3. razredu po 38, 258 y druzih po menj in v 8. celo le 4. Po domovini bilo je 141 Kranjcev, 9 Štajarcev, 2 Istrijana, 2 Hrvata, 1 Slavonec, 2 Nižeavstrijca in 2 Ogra. Narodnosti učencev nam program ne pove. Novo šolsko leto prične se dne 16. septembra. — (Vreme,) Preteklo noč dobili smo v okolici ljubljanski dobrega dežja, ki se otavi, ajdi in repi posebno prilega. Sploh polje kaže lepo. — {Spominski napis) v spomin prihoda cesarjevega v Kranj napravi kranjsko mesto pri novem vodnjaku na velikem trgu; napis se bo glasil: „Ob prihodu cesarja Franca Jožefa L dne 16. julija 1883 v mesto Kranj".