st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
6 
■ 
ep
ig
ra
fs
k
i m
at
er
ia
l 
zi
d
a
n
ih
 g
ro
bo
v 
v 
st
a
re
m
 t
rg
u
 ..
.  
11
1
Izvleček
Avtorica predstavi epigrafske najdbe zidanih grobov v Starem trgu (Kolaciona). Med nji-
mi izstopata napisna kamna AIJ 8 in AIJ 9, od katerih se prvega povezuje z zidanim gro-
bom I, drugega z zidanim grobom II. Epigrafski material ni izpričan v ostalih zidanih gro-
bovih Starega trga. V prispevku je prvič predstavljena fragmentarna votivna plošča, ki jo je 
Saša Djura Jelenko odkrila 2. 12. 2006 v Starem trgu pri arheoloških izkopavanjih. Njena 
fragmentarna ohranjenost ne pušča veliko manevrskega prostora za interpretacijo, kljub 
temu pa predstavlja novo pomembno pisno sled iz antične Kolacione.
Abstract
The author presents epigraphic finds of walled graves in Stari trg (Colatio). Inscriptions 
AIJ 8 and AIJ 9 stand out among them; the first one originates from walled grave I, the 
second one supposedly from walled grave II. Epigraphic material has not yet been attested 
for other walled graves in Colatio. For the first time a fragmentary votive slab, which was 
found on 2nd December 2006 by Saša Djura Jelenko in Stari trg during archaeological ex-
cavations, is presented. Due to its fragmentary preservation the possibility for interpreta-
tion is limited; nevertheless a new written trace from in the Roman time very important 
settlement Colatio was found. 
Rimska naselbina Kolaciona, današnji Stari trg pri Slovenj Gradcu, je nas-tala ob glavni cesti Celeia – Virunum, najverjetneje že v 1. st., kar potr-jujejo tudi najdbe, ki se vrstijo od 1. do 5. st. V Starem trgu se je odvilo 
že več arheoloških raziskav, ki so pokazala pomen in pomembnost Kolacione 
v antiki. Raziskan je del svetišča, več stanovanjskih objektov, del zgodnjean-
tičnega grobišča ter nekaj temeljev stavb na pobočju grajskega hriba. V ta kon-
tekst sodi pionirsko delo dr. Hansa Winklerja, ki je v Starem trgu izkopaval 
med leti 1909 in 1914. Odkril je mnogo zanimivih najdb, vendar nas na tem 
mestu najbolj zanimajo zidani grobovi (v Kolacioni jih je Winkler odkril 5), v 
Epigrafski material zidanih 
grobov v Starem trgu 
(Kolacioni) pri Slovenj Gradcu
Julijana Visočnik
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
ti
s 
h
er
ed
it
at
i, 
le
tn
ik
 1,
 š
te
v
il
k
a 
1 –
2
11
2
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
katerih so naleteli tudi na epigrafski material.1 Zidani grobovi že sami po sebi 
dodajajo na pomembnosti naselbini, saj govorijo o bogastvu, preskrbljenosti 
prebivalcev (predvsem elite); epigrafski material predvsem iz zidanega groba I 
pa to samo še potrjuje.
Zidan grob 1
Poleg nagrobnika AIJ 8 je H. Winkler v zidanem grobu I odkril še veliko 
drugega materiala, bolj ali manj obdelanega. Naj najprej navedemo te najdbe:  
A. Štiri plošče 
Gre za štiri obdelane, vendar nedokončane marmorne plošče (izkopavanja 
dr. H. Winklerja, 1911).  Plošče so bile neglajene, spredaj ravne, zadaj polkro-
žne z luknjami za spone, ob straneh obklesane. Trenutno veljajo za pogrešane.
Literatura: Djura Jelenko, 2004, 33, sl. 17; 30; Djura Jelenko, 2006, 361 št. 
28.
B. Zgornji del nagrobne stele 
Odlomek zgornjega levega zaklinka marmorne stele z upodobitvijo delfi-
na (izkopavanja dr. H. Winklerja, 1911). Hrani Deželni muzej v Gradcu (inv. 
št. 17?).2 Trenutno založen.
Na trikotnem marmornem odlomku nagrobne stele je vzdolž preloma (60 
cm) izklesan delfin. Delfin je usmerjen navzdol in v levo, manjka mu zaključek 
repa. Prikazane so tri plavuti.
Literatura: Pahič, 1977, 24, 56, Stari trg 3; Djura Jelenko, 2004, 33, sl. 21; 
Djura Jelenko, 2006, 361–362 št. 29.
C. Odlomek reliefnega kamna 
Manjši marmorni odlomek z ostankom reliefa (izkopavanja dr. H. Wink-
lerja, 1911), na katerem sta upodobljena stoječa ptiča in del vitičastega okrasja. 
Trenutno velja za pogrešanega.
Literatura: Djura Jelenko, 2004, 33; Djura Jelenko, 2006, 362 št. 30.
D. Polvalji 
V zidanem grobu I in v poslopju na »njivi 7/8« je dr. H. Winkler odkril 
več apnenčastih polvaljev in njihovih odlomkov. R. Egger3 omenja tudi ostan-
ke podboja (izkopavanja dr. H. Winklerja, 1911 – zidan grob I in 1912). Hrani 
Deželni muzej v Gradcu. Veljajo za pogrešane. 
Literatura: Pahič, 1977, 15, 24, 56, Stari trg 10, 11; Djura Jelenko, 2004, 30, 
33, 56, sl. 17; 33; Djura Jelenko, 2006, 362 št. 31.
1 Prim. Djura Jelenko, 2004, 8–11; Djura Jelenko, 2006, 357–362.
2 Domnevno gre za spomenik, ki je omenjen pri Pahiču (1977, 24, 56, Stari trg 3).
3 Egger, 1914, 74.
6 
■ 
ep
ig
ra
fs
k
i m
at
er
ia
l 
zi
d
a
n
ih
 g
ro
bo
v 
v 
st
a
re
m
 t
rg
u
 ..
.
11
3
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
Napisi in odlomki napisov iz zidanega groba 1 in 2
A.Odlomek nagrobnega spomenika
Kot poroča H. Winkler,4 so odlomek našli v času njegovih izkopavanj v 
Starem trgu leta 1911 – zidan grob 1 (parcela 222). Nagrobni spomenik je ležal 
med edikulo in zunanjim temeljem zidanega groba I, na razdalji 2,60 m od te-
melja edikule, na zahodni strani. Gornji del stavbe grobne edikule, ki je stal na 
temelju (5,20 x 5,50 m), je imel dva prostora. V obeh so našli veliko bogatih pri-
datkov (ostanki koščene mrtvaške postelje). Gre za grob visokega uradnika, ob 
katerem sta bili pokopani še dve ženski osebi, na kar nakazujejo pripadajoče 
grobne najdbe in ostanki  noriško-panonske noše.5 Edikulo je obdajalo zidov-
je (17 x 14,5 m). Zidan grob I je stal v bližini 6,50 m široke rimske ceste. Odlo-
mek je del stalne postavitve v graškem deželnem muzeju, lapidarij Eggenberg 
(inv. št. 16).
Slika 1: AIJ 8 (foto T. Jeseničnik).
Opis: Ohranjen je desni vogal večjega marmornega nagrobnega spomeni-
ka. Rob okvirja je profiliran, napisno polje omejuje na zgornji in desni strani 
(verjetno tudi spodaj). Na plošči je prikazan zgornji del liktorja in kurulske-
ga stola. V času odkritja je bil ohranjen večji del kurulskega stola. Winkler je 
domneval, da je bil spomenik težak od 700 do 800 kg. Črke so pravilno klesa-
ne in še dobro vidne. 
4 Arhiv KPM, Fond dr. H. Winklerja, 1. 11. 2.
5 Djura Jelenko, Groh, 2006, 405–422, predvsem 412.
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
ti
s 
h
er
ed
it
at
i, 
le
tn
ik
 1,
 š
te
v
il
k
a 
1 –
2
11
4
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
Mere: 80 x 126 x 32 cm. V. črk: 9–8 cm. 
[- - -  Clau]dia Celeia
[- - -  he]rédes v(ivi) f(ecerunt). 
Prevod: ... iz klavdijskega municipija Celeje ..., postavili dediči za življenja.
Literatura: AIJ 8; RISt 379; ILLPRON 1910; Wedenig, Epigraphische Qu-
ellen, C 36; Kremer, 2001, 292, 294; Visočnik, 2006, 381–382 št. 23.
Dopolnitev napisa je negotova, saj se ne ve, koliko ga dejansko manjka. Če 
je bil korulski stol (sella curulis) na sredini spomenika, potem ga na levi manj-
ka zelo malo. G. Kremer6 je mnenja, da imamo pred seboj celoten napis, kar se 
zdi na prvi pogled manj verjetno. Glede na upodobljene atribute (liktor, kuru-
lski stol) lahko sklepamo, da gre za grob pomembnega municipalnega uradni-
ka iz Celeje (Šašel Kos, 2001, 196), ki bi torej naj na svojo nagrobno ploščo na-
pisal le ime mesta in omenil dediče. Če bi bila to edina napisna plošča iz tega 
zidanega groba, bi bilo malo verjetno, da lokalni veljak na svoj spomenik ne 
bi napisal še (oz. predvsem) svojega imena. Ob izkopavanjih pa so naleteli še 
na fragment z dvema velikima črkama (glej naslednji napis), ki je očitno spa-
dal k istemu grobu, a k drugemu napisu, na katerem bi morda lahko našli več 
osebnih podatkov o lastniku tega bogatega groba. Kje je katera plošča »vise-
la«, je vprašanje, ki je povezano tudi s statiko in podobnimi gradbenimi zako-
nitostmi. Če pa tehnične probleme pustimo ob strani, bi bilo verjetneje, da bi 
plošča, katere fragment sta okoli 16 cm veliki črki OD, krasila zunanje obzidje, 
saj bi bilo v tem primeru pokojnikovo ime (ob predpostavki, da je tam bilo), vi-
dno dlje. Upoštevati pa je treba tudi možnost, da upodobitev kurulskega stola 
ni bila na sredini napisa; v tem primeru lahko manjka več napisa in med dru-
gim bi pričakovali tudi ime pokojnika.
Napis sodi v drugo polovico 1. st.7
B. Del napisne plošče
V bližini nagrobnika AIJ 8 (slab meter južneje) je bil odkrit še fragment z 
dvema velikima črkama (okoli 16 cm). Po skici sodeč je bila plošča odlomljena 
z vseh strani. Winkler je zato domneval, da ne pripada nagrobniku AIJ 8. Fra-
gment je izgubljen.
6 Kremer, 2001, 292, 294.
7 Na osnovi ponovne preučitve grobnih pridatkov in novih spoznanj o kostnih rezbarijah mrtvaške postelje lahko z goto-
vostjo trdimo, da sodi v drugo pol. 1. st. (prim. Djura Jelenko, Groh, 2006, 405–422). S tem lahko povežemo še kamna št. 24 
in 25 ter ju datiramo v drugo pol. 1. st.
 Wedenig, 1997, 146 navaja različna mnenja. R. Egger govori o lepih črkah 1. st., J. Šašel in W. Modrijan ga prav tako posta-
vita v 1. st. G. Alföldy govori o času med 50 in 150 po Kr. T. Schäfer zaradi stilističnih kriterijev zagovarja čas Flavijcev, do-
pušča tudi možnost datiranja v začetek 2. st. zaradi frizure liktorja, pa tudi v drugo polovico 2. st. zaradi kurulskega stola in 
apek sa v drugi vrstici. J. Ronke datira v pozno 1. st. in čas Trajana. L. Mrozewicz daje prednost 2. ali 3. st. 
6 
■ 
ep
ig
ra
fs
k
i m
at
er
ia
l 
zi
d
a
n
ih
 g
ro
bo
v 
v 
st
a
re
m
 t
rg
u
 ..
.
11
5
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
------
[---]od[---]
------
Slika 2: Del napisne plošče OD (Rokopisna zapuščina dr. Hansa Winklerja, Landesmu-
seum Kärnten, Celovec).
Literatura: Djura Jelenko, 2004, 33, sl. 17; 22; Visočnik, 2006, 382 št. 24.
Druga polovica 1. st.
C. Mejnik grobne parcele
Verjetno je bil mejnik z dvovrstičnim napisom in ločilnimi znamenji 
odkrit na območju zidanega groba I v času Winklerjevih izkopavanj (Djura 
Jelenko, 2004, 50, sl. 30).8 Velja za izgubljenega.
Mere: Višina 65 cm. 
In f(ronte) p(edes)L,
in a(gro) p(edes)L.
Prevod: Parcela meri po dolžini in širini 50 čevljev.
Literatura: Djura Jelenko, 2004, 50, sl. 30; Visočnik, 2006, 382–383 št. 25.
Če ga povežemo z zidanim grobom I, ga lahko datiramo v drugo polovico 
1. st. Glede na Winklerjeve izmere zidanega groba I, ki so navedene zgoraj, in 
ob upoštevanju rimske mere pes (= 0,316 m), lahko potrdimo, da gre za mejnik 
8 Na skici je poleg tega napisnega kamna še tloris zidanega groba I ter plošči s sponami, ki ju kot najdbi v tem grobu omenja 
Winkler. Tudi mere zidanega groba I ustrezajo meram na mejniku.
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
ti
s 
h
er
ed
it
at
i, 
le
tn
ik
 1,
 š
te
v
il
k
a 
1 –
2
11
6
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
grobne parcele zidanega groba I. In to kljub temu, da se mere ne ujemajo po-
polnoma, saj so se tudi v takšnih primerih posluževali zaokroževanja.
Winklerjeve mere: 17m x 14,5m
Velikost grobne parcele glede na mere na mejniku: 50 pedes = 15,8 x 15,8 m
Slika 3: Mejnik grobne parcele (Rokopisna zapuščina dr. Hansa Winklerja, Landesmuse-
um Kärnten, Celovec).
D. Nagrobna plošča za Lucija Apuleja
H. Winkler je po poizvedovanjih (Djura Jelenko, 2004, 28) prišel do po-
datka, da so v 60. letih 19. st. na polju vzhodno od Starega trga (rimsko grobi-
šče), ob cesti proti jugu, približno 500 m od rimskih ostankov na parceli 194 
našli ploščo. Leta 19119 pa jo je sam odkril na Ješovnikovi žagi. Najmanj od 
novembra 1911 je hranjena v graškem deželnem muzeju, depo lapidarija Eg-
genberg (inv. št. 2).10 Nagrobno ploščo povezujemo z zidanim grobom II.
Preprosto oblikovani nagrobni plošči iz grobozrnatega marmorja manjka 
desna stran. Na sredini poškodovano napisno polje je obdano s profilirano ob-
robo, ki je skoraj povsem odlomljena. V tretji vrstici se nahaja kvadratna pog-
lobitev, ki je velika 11 x 11 cm in globoka 3,5 cm. Več lukenj pa se nahaja še od 
druge do zadnje vrstice. Na zgornji strani plošče je luknja z železnim kavljem 
za nasaditev. Na levi stranski ploskvi sta dve moznici, ki kažeta na to, da je bila 
9 Arhiv KPM, Fond dr. H. Winklerja, 2. 2. 33. 
10 Arhiv KPM, Fond dr. H. Winklerja, 1. 11. 2.
6 
■ 
ep
ig
ra
fs
k
i m
at
er
ia
l 
zi
d
a
n
ih
 g
ro
bo
v 
v 
st
a
re
m
 t
rg
u
 ..
.
11
7
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
plošča nekoč del nagrobne arhitekture. Mere: 88,5 x 121 x 27–29 cm. V. črk: 10 
cm (1. vrstica); 9,5 (2. vrstica); 8 (3. in 4. vrstica); 6 (5. vrstica).
Slika 4: AIJ 9 (foto T. Jeseničnik).
L(ucius) Appuleiu[s - - -]
[>(centurio)? le]g(ionis) X G(eminae) [p(iae)] fid(elis) [- - -]
II v[ir] iur(e) d[ic(undo) - - - et    ]
Rufiae Crispin[ae - - -]
5 et L(ucio) Menaudonio [- - -]
Prevod: Lucij Apulej, centurion (?) 10. dvojne, pobožne in zveste legije, 
eden od obeh županov (Klavdije Celeje?), (je postavil grob) Rufiji Krispini in 
Luciju Menavdoniju.
Literatura: AIJ 9; RISt 380; ILLPRON 1911; Wedenig, Epigraphische Qu-
ellen, C 37; Kremer, 2001, 292, 294; Visočnik, 2006, 380–381 št. 22.
Ime Appuleius je italskega izvora, v Noriku ni izpričano pogosto.11 Glede 
na zgradbo nagrobnega napisa je verjetno, da je bila Rufija Krispina soproga 
Lucija Apuleja, Lucij Menavdonij pa njun sin. Vendar lahko na osnovi njego-
vega imena sklepamo, da je bil Lucij Menavdonij sin Rufije Krispine in neke-
ga Menavdonija, s katerim je bila Rufija poročena prej. Menaudonius je psev-
11 Onomasticon I, 151.
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
ti
s 
h
er
ed
it
at
i, 
le
tn
ik
 1,
 š
te
v
il
k
a 
1 –
2
11
8
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
dogentilno ime, morda keltskega izvora, saj je znano samo še iz Čedada12 (CIL 
V 1777). 
Pridevka pia in fidelis so 10. dvojni legiji podelili med leti 89 in 96. Okoli 
leta 103 so jo iz Germanije prestavili v Panonijo; kratek čas je bila v Akvinku. 
Kdaj natančno je dobila svoj tabor v Vindoboni, ni znano, gotovo pa še v času 
Trajana, nekako po letu 107 (Ritterling, 1925, 1678–1690).13 
Predvidoma je Lucij Apulej služboval kot župan v Celeji.
Spomenik sodi v 2. st.14
Fragment votivne plošče15
Obravnavana plošča sicer ni neposredno povezana z zidanimi grobovi v 
Starem trgu, vendar je bila najdena v bližini grobišča, torej v bližini zidanih 
grobov in s tem se ponuja možnost za objavo majhnega fragmenta, ki so ga naš-
li že tri leta nazaj.
Slika 5: Nov fragment iz Kolacione (foto S. Djura Jelenko).
12 Onomasticon III, 75.
13 Novejši zgodovinski pregled legije je v: Gómez-Pantoja, 2000, 167–190. 
14 Harl, 2003, 355 ga datira v 2. st., po letu 114.
15 Na tem mestu se zahvaljujem kolegici Saši Djura Jelenko, ki mi je kamen prepustila v objavo.
6 
■ 
ep
ig
ra
fs
k
i m
at
er
ia
l 
zi
d
a
n
ih
 g
ro
bo
v 
v 
st
a
re
m
 t
rg
u
 ..
.
11
9
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
Odlomek plošče je bil odkrit  2. decembra 2006 v Starem trgu pri arheolo-
ških izkopavanjih zaradi izgradnje bencinskega servisa. Plošča je ležala kot del 
ruševine med ostalimi kamni, v kulturni plasti SE 002. Shranjena je v lapida-
riju Koroškega pokrajinskega muzeja (inv. št. 2555). 
Opis: Marmorna napisna plošča je odlomljena z vseh štirih strani. Napi-
sno polje ni omejeno z nobene strani in je že precej obrabljeno. Zadnja stran 
plošče ni obdelana, na njej je ohranjena tanka skorja druge kamnine. Ohranje-
ne so tri vrstice napisa. Črke so razmeroma pravilne, ohranjena so tri ločilna 
znamenja v obliki trolista. Haste imajo poudarjene zaključke. Površina napi-
sne plošče je krhka (peskasto se lušči).
Mere: 20,7 x 19,3 x 3,9 cm. V. črk: 3,5 cm (1. in 2. vrstica); 3,3 (3. vrstica).
- - - - - -
    [- - -]IIMVS [- - -]
[- - -]ON(---?) sacr(um?)
[- - -  c]onlab(sum) r(estituit ali restituerunt).
Prevod: … posvečeno … sesuto (porušeno) obnovil (obnovili) …
1 Prvi in drugi I (?) sta odlomljena v zgornji polovici, M v zgornji tretjini. Dru-
gi I in M izhajata iz istega spodnjega poudarka haste. Za S je ločilno znamenje. 
2 Ohranjena je desna stran črke O. Med N in S ločilno znamenje. Črki C in R 
v spodnjem desnem vogalu obrabljeni.
3 Ohranjena je desna polovica črke O. Med B in R stoji ločilno znamenje, R je 
v spodnjem desnem vogalu močno obrabljen. 
Najverjetneje gre za manjšo napisno ploščo votivnega značaja, ki so jo dali 
narediti ob obnovi nekega objekta (morda svetišča), na kar nakazuje okrajša-
va sacr v tretji vrstici. Objekt se je namreč najverjetneje porušil (conlabsum) iz 
takšnega ali drugačnega razloga (požar, dotrajanost), zato ga je nekdo obnovil 
(restituit/restituerunt). Zaradi fragmentarne ohranjenosti ni mogoče ugotovi-
ti niti, kdo je poskrbel za obnovo niti, komu je bil objekt posvečen. 
Zaradi fragmentarne ohranjenosti datacija ni mogoča.
Summary 
The author presents epigraphic material, which can be connected with walled graves 
I and II in Colatio. Two monuments are of great importance, since their inscription are al-
most completely preserved and they both mention (one explicitly, the other only indirect-
ly) two members of local municipal elite in Roman Celeia. Lucius Appuleius (AIJ 9) was, 
besides being a soldier – centurio?, also one of the two mayors. Based on the relief (sella 
curulis and lictor) depicted on the second monument we can assume (especially if we con-
nect monument with the rich finds from this grave – walled grave I) that the other inscrip-
tion should have also mentioned a mayor from Celeia. Sella curulis and lictores are tipical 
(spremljevalci?) for the high administrators, on the municipal level primarily mayors. Not 
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
ti
s 
h
er
ed
it
at
i, 
le
tn
ik
 1,
 š
te
v
il
k
a 
1 –
2
12
0
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
only material finds but also epigraphic material proves that graveyard and therefore also a 
settlement in Colatio were rich. A new fragment of the votive slab is here published for the 
first time. Since inscription is unfortunately very fragmentarily preserved it is impossible 
to make new conclusion; except this one: we are dealing with the votive slab, which was 
made after the renovation of some building (maybe a temple).
Literatura
AIJ: Hoffiller, V., Saria, B. (1938): Antike Inschriften aus Jugoslavien. Heft I: 
Noricum und Pannonia Superior. Zagreb, Narodne novine.
CIL: Corpus inscriptionum Latinarum.
Djura Jelenko, S. (2004): Dr. Hans Winkler in njegov prispevek k arheologi-
ji Mislinjske doline: Katalog razstave, Slovenj Gradec, Koroški pokrajin-
ski muzej. 
Djura Jelenko, S. in Visočnik J. (2006): Rimski kamniti spomeniki slovenske 
Koroške. Arheološki vestnik, 57. Ljubljana, 345–415. 
Djura Jelenko, S. in Groh, S. (2006): Ein frühkaiserzeitlicher Grabbau in der 
Südnekropole des norischen Vicus von Colatio, Slowenien. Archäologi-
sches Korrespondenzblatt, 36/3, Mainz, 405–422. 
Egger, R. (1914): Ausgrabungen in Noricum 1912/1913. Jahreshefte des Öster-
reichischen Instituts in Wien, 17: Beiblatt. Wien, 61–86.
Harl, O. (2003): Die Donauarmee als Träger der norisch – pannonischen 
Kunst: Der Fall Noricum. V: Noelke, P. et al. (ur.): Romanisation und 
Resistenz in Plastik, Architektur und Inschriften der Provinzen des Im-
perium Romanum: Neue Funden und Forschungen: Akten des VII. In-
ternationalem Kolloquiums über probleme des Provinzialrömischen 
Kunstschaffens, 337–361.
ILLPRON: Hainzmann, M., Schubert, P. (1986): Inscriptionum lapidaria-
rum Latinarum provinciae Norici usque ad annum MCMLXXXIV re-
pertum indices, Berolini.
Kremer, G. (2001): Antike Grabbauten in Noricum: Katalog und Auswertung 
von Werkstücken als Beitrag zur Rekonstruktion und Typologie. Öster-
reichisches Archäologisches Institut. Sonderschriften, 36. Wien, Phoibos 
Verlag.
Lőrincz, B. (2002): Onomasticon provinciarum Europae Latinarum, Vol. I: 
Aba – Bysanus, Budapest 20052; II: Cabalicius – Ixus, Wien 1999; III: 
Labareus – Pythea, Wien 2000; IV: Quadratia-Zures. Wien, Forschun-
gsges. Wiener Stadtarchäologie.
Modrijan, W., Weber, E. (1981): Die Römersteinsammlung im Eggenberger 
Schlosspark. Graz, Steiermärkisches Landesmuseum Joanneum. 
6 
■ 
ep
ig
ra
fs
k
i m
at
er
ia
l 
zi
d
a
n
ih
 g
ro
bo
v 
v 
st
a
re
m
 t
rg
u
 ..
.
12
1
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
Mrozewicz, L. (1989): Arystokracja municypalna w rzymskich prowin-
cjach nad Renem i Dunajem w okresie wczesnego Cesarstwa. Poznań, 
Uniwersytet im. Adama Mickiewicza w Poznaniu.
Pahič, S. (1977): Seznam rimskih kamnov v Podravju in Pomurju. Arheološki 
vestnik, 28. Ljubljana, 13–73.
Ritterling, E. (1925): Legio X Gemina. V: RE 12. 2, 1678–1690.
Ronke, J. (1987): Magistratische Repräsentation im römischen Relief. Oxford, 
British Archaeological Reports.
Schäfer, T. (1989): Imperii insignia, sella curulis und fasces. Mainz am Rhein, 
P. von Zabern.
Šašel Kos, M. (2001): Between Celeia and Virunum – the Roman Inscripti-
ons from Southern Carinthia. V: Leitner, F. W. (ur.): Carinthia Roma-
na und die Römische Welt. Klagenfurt, Verlag des Geschichtsvereines f. 
Kärnten, 193–205.
Weber, E. (1969): Die römerzeitlichen Inschriften der Steiermark. Graz, Sel-
bstverlag der Historischen Landeskommission.
Wedenig, R. (1997): Epigraphische Quellen zur städtischen Administration in 
Noricum. Klagenfurt, Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten.
Uredniško poročilo
Vsi prispevki pričujoče številke razen članka I. Lazar so bili predstavljeni na mednarod-
nem arheološkem kolokviju Onkraj reke Stiks, ki je potekal v Slovenj Gradcu, 23. in 24. apri-
la 2009.
Editorial report
All contributions but the paper by I. Lazar were presented at  the international archaelo-
gical symposium Beyond the River Styx, which took place in Slovenj Gradec, April 23rd and 
24th 2009.