.160.
POLITIČEN
NAROD.
Leto XXXII.


k
aSfadniilvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dvorISče nad tiskarno). J m j e d n i k o m je mogoče govoriti le od
K..—12. ure dopoldne, »efcopisl se ne vražajo; nefrankirana pisma •e ne sprejemajo. UredniSkega telefonu iter. 74.
v
V iijubijani, v soboto, 16. julija 1904.
Izhala vsak dan, Uvzemši nede<je in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejemam ia celo leto 26 K, la polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, la 1 mesec 2K 20 h. V up ravnis tv* prejeman: ia celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. - Plačuje se vnaprej.
Upravnlštvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. Vipre|ema naročnino, Insernte in reklamacije. -
I n • * r atl se računalo enostopna pctitvrsta (dolilm TJ milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, «a irlkral
9 b, za več kot trikrat 8 ta. T reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsl« 36 Ii. — Pri večkratnem objavl]en|u primeren popust.
VpravnlSkeia telefona iter. Z88.
Slovanska vzajemnost.
Ljubljana danes pozdravlja slovanske goste iz vseh krajev naše drla ve. Zastave plapolajo, dvigajo se tribune, pripravljeno je vse, kar premore Ljubljana, da pokaže svoje slovansko lice. Svoje liee pokaie — ali tudi Brce? Velik del Ljubljane kaže tudi svoje srce odkritosrčno in brez hlimbe. Je en de! Ljubljane, ki stiska na tihem pesti in bo svoj gnjev nad to manifestacijo razlil kmalu v gotovih liatih izven Kranjske. Je drugi del Ljubljane, ki se bo pretresel in si morda izpraševsi vest, ali je njegovo narodno delovanje res tako, kakor ga danes z»trjuje slovanskim gostom.
Mi se radujemo vsakega pojava slovanske solidsrncsti, ker vidimo v tem vstajanje onih, ki so tlačeni, prezirani in izkoriščani. Bili so ravno naši katfoliško-nar. poslanci, ki so v državnem zboru povzdignili čisti prapor slovenstva, klicaje vse poštene, odkritosrčne zastopnike Blovanskih narodov, naj stvorijo v državni zbornici »Slovansko zvezo«. S tem so se nagi državni po slanci povzdignili nad moreii separatizem, ki je v Avstriji kriv, da gospodari liberalni birokratski nemški centralizem, ki je najhujša mora za ■lovanske narode. Katoližko-riarodni poslanci slovenski in hrvaški so izrazili idejo, od katere upamo, da ima bodočnost v Avstriji in bo strla marsikako spono, katera nas zdaj vklepa v tesne in moreče razmere zatiranih ljudstev.
Ali je torej mogoče, da Be ne bi rado vali tudi tega pojava slovanske vzajemnosti, katerega priča je danes Ljubljana? baj to je izvrševanje idej »Slovanske zveze«!
Bratje Cehi so se prepričali v zadnjem zasedanja državnega zbora, da bo naši za-
stopniki tudi v dejcnu izvrševali, kar cb-ljubujejo v programu. V težki parlamen tarni borb;, ko se je obatrukcija zatiranih ljudskih zastopnikov ustavila nasilstvu libe ralnega nemškega zistema, so spoznali, da je slovensko katoliško ljudstvo poslalo v državno zbornico može, ki so znaSajni in cd ločni borivci »a prava slovanskih narodov. In zbližanje rasnih slovanskih strank, za katero ima ravno ^Siovan8ka zveza« svoje ne-utajljive lasluge — to nam bo i v bodoče geslo za parlamentarne borbe. Izključeni so iz te zveze le oni, ki lasmehujejo sveto prepričanje našega ljudstva, ki sa zahrbtno vežejo z našimi narodnimi nasprotniki in se za lečno jed osebnih ambicij vdinjajo biro kratizmu za sluge njegovega zistema.
SlavHosti završa in izzver e. A duh mora ostati, vlade ti in delovati. V praktifinem delu je reiitev slovarskega vprafanja v Avstriji.
Mi vidimo uspeh slovanskemu delu v demokratični organizaciji širnih ljudsk'ih slojev na temelju krščanskem in narodnem. »Gosposki narodi" morejo vladati le tedaj drugim, ako imajo izredne predpravice, po katerih manjšina lahko tlači večino. To je usoda sedanje Avstrije, to je vzrok, da toliko slovanskih narodov ne pride do veljave. Zato smo mi z vso odločnostjo širili stanovsko, narodno in državnopravno zevest v najširših slojih našega ljudstva in ga kličemo, da naj vstane, da se naj združuje, da naj s skupno močjo odbija napade in gradi stavbo boljše svoje bodočnosti.
Potrebno je dalje, da se vez med slovanskimi narodi utrjuje z medsebojnim spoznavanjem. Zlasti mlajši naši somišljeniki se vežbajo v raznih slovanskih jezikih, in nobene priložnosti ne izgrešimo, da ne bi opozarjali na tako medsebojno izučavanje in spoznavanje. Iz tega upamo, da se tudi gospodarske zveze med slovanskimi narodi okrepe in vedno nove osnujejo. To je prak-
tično delo, ki edino more dvigniti slovanske narode v Avstriji ift zunaj nj^r'
„Sokol" si je postavil za nalogo, dvigati narod s telovadbo. V knjižici „Sokolska ideja in Slovenci" je podstarosta dr. Vladimir Ravnihar naštel mnogo vzrokov, iz katerih se na Slovenskem „Sokol" ni tako razvil, kakor drugod. A pozabil je glavnega: „Sokol" je moral začeti pešati, ko ga je začela izrabljati za politično sredstvo stranka, ki je zatajila slovensko ljudstvo in se zvezala z Nemci, z onimi Nemci, ki so sklenili, da ugonobč slovenski narod. Na isto povelje smo videli slovenskega „Sokola" in nemškega „turnerja" pehati se pri volitvah za istega kandidata proti Slovencu! To je notranji črv, ki razjeda slovenskega „Sokola". Ista roka, ki je sklenjena z baronom Schweglom v zvezo proti slovenskemu narodu, daje „So-kolu" povelja. Ker ,Sokol" ni imel notranje moči, da bi bil svojega starosto odvrnil od pogubnega narodu kvarnega dela, niti, da bi se bil iznebil takega starosta, je pokazal, da ne razume dela za narod.
Drugod je šel „Sokol" drugačna pota. Ne bavimo se natančneje ž njimi danes, a to povdarjamo, da je d e 1 o z a s 1 o v a n-sko vzajemnost životvorno in uspešno le tedaj, ako izvira iz plodonosnega dela za svoje lastno ljudstvo.
Mi pozdravljamo vse te stotine slovan skih gostov, ki jih sprejema slovenska Ljubljana z odkritosrčnim veseljem. Vez med severom in jugom postaja tesnejša, medsebojno spoznavanje napreduje, in iz tega mora nastati sčasom tudi krepkejša slovanska politična sila v državi. Telovadba je le eno sredstvo ljudske vzgoje, primerno zlasti srednjim, meščanskim slojem. Mi želimo, da tudi oni, ki se združujejo na tem temelju, ostanejo zvesti velikim kulturnim namenom, za katerimi mora težiti vsak narod, da se ohrani in razvija I Zdravo telo
bodi prebivališče zdravi, pošteni, verni slovanski duši! Naroda, ki je zvest veri svojih očetov, ne sme »Sonol« trgati na dvoje z nasprotno agitacijo, ne sme zatajiti velikih ljudskih slojev in njihovih teženj 1
Slovanski gostje pa So naj te dni ra-dujejo med nami! Gledajo naj, kako vstaja Ljubljana iz razvalin, divijo se naj lepi deželi, katero branimo z vsemi silami, da jo ohranimo sebi in slovanstvu! Kar ima slovenska Ljubljana, jim rada da. Upamo, da pridejo časi, ko bomo mogli dati več, nego premore današnja naša gostoljubnost.
Radost, s kater« prihajajo slovanski gostje k nam, nam pa vžiga pogum in nam daje novih nad za bodoče boje. Utrjuje mm upanje, d« pride dan, ko se vsi Slovani v Avstriji združijo, da vržejo zistem nemšk o 1 ibera 1 neg a gospod-stva in odpro svobodno pot razvoju našega ljudstva!
V to ime: »Ziviol« in „Na z d a r !*
pismo iz Belgrada.
(Izvirno poročilo.)
Kralj Peter je bil v Kruševcu, kjer so odkrili spomenik mnakom, palim na Kosovom polju 1. 1389. Minoli teden je kralj sprejel v avdijenci novega nemškega poslanika Hajkinga. Dne 12 julija je kraljev rojstveni in imendan, ki ga praznujejo po vsi deželi. Dne 14. julija odpotuje kralj v kopališče »Ribarska Banja«, kjer ostane mesec dni. Isti dan odpotujeta prestolonaslednik Jurij in kraljevič Aleksander v Švico, kjer ostane ti štiri tedne, začetkom septembra kralj prepotuje jugo-zapadno srbjo, potem se vrne v Belgrad radi priprave za kronanje, ki se vrši 21. septembra ▼ samostanu Ziči. Večje slavnosti bodo 24., 25 in 26. septembra v Balgradu. Ruskega cara bode zastopal eden velikih knezov, črnogorskega kneza prestolonaslednik Danilo, bolgarski knez Ferdinand pa pride sam, ostale države bodo zastopali poslaniki. Kra-
LISTEK.
Za dom v bojni grom.
Črtica Napisal V. L.
L
Velik senčnik iz svilnega papirja je zastiral svetilko, stoječo sredi mize; rdeča luč, ki je silila skozi navzlic neštetim gubam in gubicam, se je razlivala po obrazih starice in mladenke, ki sta sedeli zamišljeni na naslonjaču.
Samovar je govoril kakor sam seboj temne, čudne, monotone reči. Nekaj puBtega, mučnegf, kakor otožna misel jo plavalo iz kota v kot po sobi, ki je sicer pričala o blagostanju svojih prebivalk. Zdaj si mislil, da te gleda izza velike japonsko vaze na mizici v kotu dvoje velikih, vodenoielonih oči, ket bi ti hotele izpiti dušo, zdaj sa ti je dotaknila lic nevidne, zoprnohladna perot, zdaj se ti je zdeio, da je nekaj tako bolestno vzdih nilo za starinskim kaminom.
Prijetna gorkota je bila v sobi, samovar je pel kot star, pozabljsn trubadur, in mučna misel ae je družila z dolgim časom in z drhtečo skrbjo v neznosno trojico.. .
Deklo je vzdignilo svojo krasno glavico,
streslo svilo svojih las nazaj, porinilo knjigo od sebe, in kdo ve, od česa se je vzpel otožen vzdih iz njenih fiaorezanih, z neko sa-njavo potezo obdanih ust proti stropu, do svetlega kolobarja, ki se je risal nad sva tilko, ravno sredi neukusno sestavljenega ornamenta.
»Mama, kako dolgo je že sedaj, odkar je odšel Vanja na vojsko ?« je vprašala, kakor bi se bila hipoma domislila, z glasom, ki ni izražal niti dolgega časa, niti otožnostij marveč neko nezavedno, š<j vso neznoanejše čustvo, kakor sredi med obama.
»Osem . . . devot tednov, — cela dva meseca že", jo naštela nato na drobnih, belih prstkih. »Kaj neki dela sednj-le, siromak ? Ali je na straži, sredi vibra in burje, ali počiva brez spanja na mokrih tleh in misli na naju? Ali se ravno bojuje s sovražniki . . . Morda dirja za njiaii čren polje, visoko na konju, sablja mu šviga kot blisek na desno in lovo in z naperjenimi sulicami, z zavihto nimi sabljami mu Bledijo kazaki ter sejejo smrt v rumeno druhal. . .«
Ob tej sliki, ki je vat.sla pred njeno dušo, se jo ja polastilo navdušenje, neka svečanosladka groia jo je obšla, kakor bi hodila po uiici z nepokrito glavo, in lica so
ji zardela, ko so njene misli zasanjale bratovo junaštvo in njegove slavne čine na daljnih mandžurskih tleh.
A v tej misli je bilo nekaj bridkega, kot bolna slutnja, in hipoma jo je zgrabilo kakor hladna roka, ki nas prime za sreč, da nehotč pomislimo, kje stoji gorje z napetim lokom in strupeno strelo ter meri v nas, da bi nas ranilo in prodrlo jezove naših solza.
Starica pa je odložila pletenje, sklenila roki, povzdignila rosne oči in dejala s tresočim se glasom, v katerem se je družila bolest in udanost, skrb in tista tiha, junaška moč, ki nam daje mir, pogum in življenje, kadar vidimo v nevarnosti to, kar smo ljubili vse žive dni in na kar smo prirastli z vsako žilico svojega bitja:
„Ali pa leži na bojnem polju — s prestreljenimi prsi, s krvavim licem, skrčenimi rokami in zaprte so njegove oči, veš, tiste lepe, rjave, ki so naju gledale tako veselo, — zaprte za večno. In nič več se ne odpro njegova usta, da pokličejo: „Mama!" ali „Sonja!" Nič več se ne razprostrl) njegove roke, da naju objamejo. Zdaj morda v smrti oklepajo sabljo, s katero se je boril za carja
in Rusijo ... In morda bove kmalu čakali zaman njegovega vsakotedenskega pisma."
„Ah mama, mama . . . bojim se, da so tvoje besede resnične ... Če bi bil Vanja umrl, morda ravno danes . . . Tako tesno mi je že celo popoldne, mama, tako čudno mi je v duši ..." je zaplakala Sonja in skrila svoj obrazek ob materinih prsih
»Ne plakaj, dete . . . Kakor hoče Bog, kakor je ukazal car ... O da bi znala, s koliko mukami sem ga vzgojila in koliko solz, radostnih in bolestnih, sem prelila nekdaj ob njegovi posteljici, ko je spaval in ni znal, da ga objema materina duša z vso svojo neizmerno ljubeznijo in bedi nad njegovimi sanjami ali nad njegovo ljubeznijo ... A ko bi imela še enega, še dva, še tri . . . blagoslovila bi jih z radostjo . . . da gredo v boj za dom in carja, za rusko ime, za čast in moč širne domovine . . . Ponosna bi bila nanje, če bi se vračali s križci na prsih, a še ponosnejša morebiti, če bi znala, da spe v ponosnih, velikih grobovih tam na širnih poljih daljnega Vztoka. Vse dolgujemo domovini in carju. In kaj naj damo zanju plemenitejšega, nego kri junaških sinov . . ."
Častitljivo so vzplamtele starkine otožne
I jeva krona bode narejena is bronastega topa, ki bo ga Srbi rabili pred sto leti v boju s Turk'. Krona bede pozlačena; naro čena je v P«rizu po načrtu prcfesorja M. Valtrovič., upravnika narodnega muzeja. Troški bodo znašali 20 000 frankov.
S Cetinja se je vrnil kraljev odposlanec dr. Nenadovič ki je izvršil politično m sijo in knezu Nikoli izročil red „Karadjordjeve zvezde0. V kratkem bode imenovan podpolkovnik in bivši minister Antonič za srbskega zastopnika na Cetinju.
V kor st ruskim ranjencem so bile nedavno velike slavnosti, katere je otvoril kralj sam. Čistega dohodka je bilo do 30.000 di narov, kt |ih pošljemo ruskemu rdečemu križu. K ko se priprosti narod zanima za sedanjo rmko vojsko, kaže naslednji dogodek Predno je kralj odpotoval v Kruševac. razgovarjal se je z narodom. Tu stopi pred kralja neki seljak in ga vpraša, ali bodo Rusi premagali Japonca Kralj je obširno pojasnil vzroke rusko - japonske voiske ter dostavil: »Bodite brez skrbi, ker Rusi so tako močni, da bodo strti svojega nasprotnika.« To pojasnilo je pomirilo množico.
N* jesen se vrši sestanek srbskih, bolgarskih, hrvaških in slovenskih dijakov, kakor sem že poročal. V odboru za priprave bo najugled iejši meščani, da slovesno sprejmo razne goste.
Cisarska kovnica na Dunaju je začela kovati jubilejne novce po 5 dinarjev v sre-Iru. Na novcih bodeta podobi kralja Petra in Kara Janja z napisom v spomin na pro slavo Htoletmoe prvega Brbsttga vstanka preti Turkom. Čez meseo dni pridejo v pro met tudi nove jubilejne poštne znamke. Učenci na šolah dobe slike kraljeve rodo vine in svetinjice.
Letos se prično graditi nekatere večje železnične proge, ki bodo vezale večja me sta z B lgradom. L'citacije hodi 3., 5 in 8. avgusta; kavcija zoaš. 315 000 dinarov.
Vladi je razpustila srbski makedonski odbor ter zaplenila v Vranji orožie. muni-ci|o in bombe. Toda že se snuje nov od bor, ki bode še aktivnejši ker v njem ne bodo aktivni častniki in uradniki. V Mike domji sta sedaj dve srbski vstaški četi, ki branita narod proti razbojniškim četam, katerih je oolno io Makedoniji.
v
Štajerske novice.
š Zrelostni izpiti v Mariboru. Od
4 do 6. t. m. so se vršili na mariborskem učiteljišču zrelostni izpiti, katere je delalo 15 gojencev in 3 vnar ji. — Od 7. do 9. t m. bo se vršili zrelostni izpiti na učiteljišču šolskih setter, katere so do vrši1 e sledeče maturantioje: C »Inerič Marija, Corett! Ju stina, Dolin Frančiška, Frenner Antonija (z odliko) Gajšek M«rija Gorišek Matilda, G er linger Mirna, pl. Hjffmann Andreja (z odliko), Jurič Terezi a, Hladnik Marija Kosi Nika (z odliko), Kossek Marija (z odliko), KraSovic Mari a (z od.iko) Mešek Ana, Pau lošič Mari ta, Pirkmaier Marija (z odliko) Planker Em», Prestar Mclita, Prosenc Frančiška, Scbeligo Štefanija (z odliko), Solk Karolina, Terstenjak Ema, Vipave Lora (z odliko) Wodiczka Marija (z odlike), Za-mejio Ema.
š Odbor .Slovenskega pevskega društva" V Ptuju prosi vse gg. poverje nike, pevska društva, pevke in pevce, sode lujoče pri slavnosti dne 7. avgusta t 1. v Mariboru, naj vzamejo doposlane jim note gotovo seboj, sicer bi j h manjkalo pri koncertu. Ktr bode skupna pevska vaja prepo-trebna, posebno glede novih skladb, prosijo se vsa slavna petska društva, kakor tudi
oči in z neko svečano, prekipevajočo po-božnostjo, vsa polna svete materine misli, jo jejše gorkeje objela Sonja, in njene mlade ustnice so poiskale materinih, velih, nagubanih, trpečih.
Potem je vstala in šla tihih stopinj k harmoniju. Ponosna pesem je v veličastno ognjevitih zvokih vzkipela izpod njenih drobnih, mehkih, drhtečih ročic: „Bože carjd hrani! ..." In tedaj ni bilo več v sobi one bolestne mučne misli, zelene oči niso več gledale izza vaze, nič več ni vzdihovalo za kaminom in prazničen mir kot na predvečer Vstajenja je razgrnil tiho srečo svojih kril nad devo in starko, katere ustnice so se pobožno gibale in katere duša je molila ...
II.
Jasno, bojaželjno se je razlegal vojaški rog nad ravnino. Mračen, meglen je vzduh, tla so močvirna, in ko se zadrve mali, žilavi konji v diru naprej, pljuska rumeno blato na vse strani. Konji drvijo naprej... Komaj se dotikajo tal s kopiti, njihove nozdrvi trepečejo široko odprte in njihov rezget se meša z žvenketom orožja, s pokanjem karabink in s prasketanjem ognja japonske pehote, ki ni oddaljena niti dvesto metrov več.
posamezne č. pevke in pevci, da pridejo še predpoludnein v Maribor. Začetak konoerta bode ob '/2^. — V26. ure, torej bo za tiste udeležence ibko ugodno, ki se žele odpeljati zvečer ob V48- uri iz Maribora. Udeleženci, ki želd prenočišča, naj sa obrnejo na lokalni odbor v Mariboru, na g. dr. Milana Gorišek, odvet. kont. v pisarni g. dr. GlaBerja. Spored koncerta objavi se kmalu.
š Šoštanj: Tukajšnji .Nemci" so dobili novega „ pravdnega dohtarja" v osebi znanega hajlovca Jos Werbnigg-a, trgovca z mešanim blagom in železnino v Soštanji. Ker je naše slov. ljudstvo iz okolioe postalo zavedno in začelo spoznavati svoje „prija telje", mu baje njegova trgovina nič več toliko ne nese, zato se je pa g. Werbnigg za vsake slučaje poprijel še drugega "gšelti", pri katerem pa nima nič kaj sreče, ker se v pravnh rečeh toliko razume, kakor zajec na boben. — G. W. ali veste, kako pravi nemški pregovor? »Schuster bleib' bei dei-nem Leisten"l — ^Prijaznost " davčnega pristava J e s c h o u nigg-a proti slovenskim strankam sega že tako daleč, da osorno odpravlja stranke, seveda pa samo slovenske, že pred zaključkom uradnih ur. To jo isti hajlovec, ki je še pred tremi leti upil ponoči v Velenji: .Živijo Slovenci, pereat nemčurji 1" — Spošte.V soboto, dne 2. t. m. popoldne, pride na našo o. kr. pošto okoli-ki kmot z vprašanjem, ča je že prišel: „Naš Dom". Navzoči usnjar in obenem c. kr. poštar mu nato odgovori: „Kaj „Naš D im', „Stajerca" si naročite, ta je boljši 1" Tako torej imsmo na naSi pošti agenturo »giftne krote!" Radovelni smo, kaj poreče temu drznemu c. kr. poštarju veleslavna o. kr. poštna direkcija v Gradcu. — V pondeljek, 18. t. m, delili bodo presvetli knez in škof lavantinski v naši župni carkvi zakrament s v. birme. Ker se fabriš <a godba pridno vadi mašo (.Pred stolom Tvoje milosti"), smo jako radovedni, kaj bo zopet „stuhtali" nemški gispodje.
š Umrl je v Bisernicah, župnija Sv. Jurij ob Sčavnici, dne 10 t. m. gesp. Anton Gvetko, pek in posestnik parnega mlina, v 64 letu svoje starosti, previden s bv. zakramenti za umirajoč*.
š Sv Marko niže Ptuja. 01 1. ju
lija sem vžiga silna vročina na Dravskem polju. V ponedeljek, 11. juliia, je vročina dr kipela do 31° R, v torek 32° R in v sreio 32R. Vse zeva v težkem vzduhu cgniene vročine. Ljudem na polju se kar spari voda v vrčih Žanjce medle vajo; ni čuda, da je smrtnonevarno obolelo že osem žanjic, iz med katerih je ena, stara 22 let, umrla vsled vrtoglavice. Leži na smrtni postelji tudi par moških, kateri so razgreti napivši se spar jene vode oboleli na vročici. V četrtek, dne 14 julija, smo pokopali enega izmed teh, pridnega, dobrega, poštenega posestnika, Alojzija Zivarca iz Prvenc, h. št. 10. — Truplo neke ženske sta pred kratkim potegnila dva kosca iz Drave pri Završkem brodu.
Idrijske novice.
i Ubožna hiša. V petek, 8. t. m., je
bila pri nas občinska seja, v kateri so oddali zgradbo ubožne hiše g. Mat. Muravcu za 34.000 kron. Zidarska mojstra g. Treo iz Ljubljane in Kacin iz Goriškega sta zahtevala prvi 36.500 kron, drugi 35.500 kron. Cenjena je bila na 37.063 kron.
i Gasilni dom dela preglavice našim gasilcem in mestnim očetom. Prvi hočejo imeti v ta namen neko županovo hišo, a drugim se zdi predraga in so ponudbo odklonili. Časi so minuli, ko so kar od žu-
pana hiše kupovali za mestno porabo. Prejšnji župan g. Lapajne je bil tako srečen, da je oddal hišo za 18.000 kron, ki se je potem do tal podrla, a g Šepetavec ne dobi več tako ugodnih tal. Njega dni so mislili, da denarja ne bo nikoli zmanjkalo v mestni blagajni, sedaj ko nas plaši ogromni dolg, smo postali bolj previdni.
i Elektrarna je večkrat na dnevnem redu pri občinskih sejah. Ljudje se pritožujejo, da ni vse v redu, a lastnik elektrarne se izgovarja, da ne krši pogodbe, katero je sklenil z občino. V zadnji seji so ga malo pri vili, da bo moral bolj skrbeti za redno razsvetljavo.
i Znani dopisnik »Narodov" očita knezoškofu, da je pri zadnji birmi v Idriji napravil „kšeft".Kak „kšeft" pa je bil oni, ko ste Vi g. dopisnik iz škofove hiše dolgih osem let dobivali hrano zastonj? Pa bi rajši zapisali, ker ste o tem gotovo najboljše informirani, o drugem znate tako samo zabavljati.
i Na umazano poročilo v .Sl. Narodu" z dne 6. t. m. odgovarjamo kat. nar. rudarski pisarji sledeče: Ni nam bilo treba
v	uradnih urah letati okrog hišnih gospodinj, da naj razobesijo zastave o prihodu našega knezoškofa. Mi smo zvesti člani one družbe, ki šteje v svoji sredi le zna-čajne ljudi, ki se zavedajo svojih dolžnosti, kedar pride škof delit sv. birmo. Ako imate
vi	v svoji stranki gospodinje, katere le z vašim terorizmom razobesijo zastave, kedar pridejo v Idrijo Schwegel ali Tavčar in njih privrženci, vam tega prav nič ne zavidamo. Ker svojo dolžnost kot rudniški pisarji zvesto in natančno izpolnujemo, se vaših zavratnih napadov prav nič ne bojimo. A nikar nas preveč ne izzivajte, sicer nas mine potrpežljivost ter obelodanimo nekaterih vaših pristašev preteklost, ki je presneto oblačna. Lažnjivega denuncijanta se je pokazal dopisnik „Narodov". Laž je, da so rudniški pisarji v uradnih urah letali okrog, naj se razobesijo zastave ob škofovem prihodu v Idrijo. V šoli ne uživa spoštovanja med součenci oni dijak, ki je na sumu, da je „ovaduha. Ako kdo črni stalno nastavljenega uslužbenca brez pravega vzroka, mu pravimo da je denuncijant. Ako se pa še laže in navaja izmišljene prestopke, da bi uslužbence pri višjih očrnil ter jim ukradel zaupanje, je to še grše. In če to stori še celo visokošolec, pri katerem se vendar pričakuje kaj omike in olike, in nima druzega namena, kakor le škodovati komu, je to tako podlo, da ne dobimo v slovenščini izraza, s katerim bi primerno ožigosali tako nizko postopanje.
i Stanovalci za gradom dobe vendar enkrat toliko potrebni vodovod. Pred vsakimi volitvami so ga zagotavljali, a ker hišniki v veliki večini niso glasovali za liberalno stranko, ni bilo vodovoda leta in leta. Sedaj ko je v odboru 7 mož katoliško-narodne stranke, se stvar ni mogla več zavleči.
i V tajni seji so hoteli imenovati stalnim učiteljem telovadbe na naši nižji realki ljudskega učitelja, ki za to študije še niti pričel ni. A ni obveljalo. Sploh v tajni seji ni šlo vse tako gladko, kakor so nekateri liberalci pričakovali. Neki svetovalec se je nejevoljen izrazil: „haj hočejo, da bode mestna blagajna kar kaka posojilnica!" Pravijo, da so imeli preje tajni posvet, kako bi bili napeljali vodo na svoj mlin. Saj bo šlo vse, kakor znani triumvirat predlaga, so si laskali. A tudi oni časi so minuli, ko je le trojica vse nasvetovala in izvršila. Sedaj se ne glasuje kar po domače, temuč
so resne razprave o rednem poslovanju z občinskim premoženjem.
Mengiške novice.
m Gorelo je v ponedeljek v Trzinu. Pogorel ie Zankarjev kozolec poln pšenioe. Zaigal ie šolski otrok. Skoda je precejšnja.
m Utonil je, kakor je že »Slovenec« poročal, dijak Lovro Kvas. Naj Še nekaj pristavimo. Bil je odličnjak, priden in lep dečko. Sel je os eni svet dobro pripravljen. Opravljal je šestnedeljsko poboinost sv. Alojzija in ravno tisti nesrečni dan, ko se je Sel kopat, je de|al: Se jutri grem k spovedi, da sklenem pobožnost. A Bog je hotel dru gače. Pač hitra, a srečna smrt!
m Novo mašo bo pel 7. avgusta č. g. Ivan Hribar. Pridigoval mu bo č. g. dekan A. K o b I a r, nekdanji raengiški kaplan.
m Zrelega tiika so zaprli v Kamniku v osebi Fr. Z rovnika. Komaj da je ušel iz kranjskogorske ječe, je že zopet enega zabodel Fant ie komaj 20 let star, pa je bil gotovo že 15krat zaprt Žalimo, da bi se iz Ljubljane več ne povrnil!
m Naši fantje bo prišli iz Brezij vsi navdušeni. Romanja se je udeležilo 60 mladeničev. Vozove so imeli okrašene s troboj-mcami, sredi voza pa je bil naš vrli zastavo noša, mladenič Fr. F u n t e k , z novo dru štveno zastavo, ki je na Brezjah vzbujala občno pozornost. Ko so prišli v Mengeš nazaj, so peli velegrajs'«) himno in marši katero oko sa je zarosilo, videč tako navdušeno mladino. Imeli smo pripravljena tudi še dva govornika, enega za izobraževalno društvo, druzaga z* Marijino družbo. Žil, da radi pomanjkanja časa nista prišla na vrsto. Pa druurikrat!
m Lovskega psa g Stareta. ki je bil vreden 200 K, je nekdo ubil. To so jerebice vesele, ker ni več njihovega preganjalca.
m Čez drevored je s kolesom prepovedano voziti. Naj bi se napravil slov en-s k i napis
Jeseniške novice.
j Luckmannova politika na Jesenicah. N« Jesenicah se mora zidati nova šola. Sedaj je štirirazrednica s štirimi para-lelkami, otrok zadosti za osemrazrednico. Kaj sklenejo modre glave ? Sedanja šolska občina naj bo razdeli in vsaka naj ima svojo štirirazrednico. In te glave modrujejo dalje : Nova šolska občina naj bo na Savi, Jesenice in kmečke vasi Hrušica, Plavž, Plavški Rovt pa naj bodo zase šolska občina; za to naj ostane stara šola, za novo šolsko občino na Savi naj se zida nova šola. Krajni šolski svet je takoj spoznal, odkod ta načrt, da je to prvi korak k ločitvi tudi polit, občine, priprava za nemško šolo, in je bil zoper lo čitev ter sklenil, naj se raje zida za celo občino nova šola večrazrednica. Prostor je ponudil gospod Treven zastonj. O tem je sklepal občinski odbor v nedeljo, dne 10. julija, in sklenil: Šolska občina naj se le razdeli in za Savo naj se zida nova šola štiriraz-rednica. Samo gg. Trevea in učitelj Guštin sta bila zoper. Gospod Luckmann je dosegel, kar je želel, in sedaj se lahio v pest emeja, brez težave bo dosagel svoje namene. Ne bo dolgo, in Nemec bo gospod v občini — in šola bo — nemška. Kako pa je gospod Luckmann dobil zase odbornike? Takole prav počasi je govoril: »Če zidamo tako šolo, kekor hoče krajni šolski svet, bo stala četrt milijona, in čo bo stala na Trev
Dalje v prilogi L
po sovražniku smrtno žetev, kot žanjica žito na njivi. On sploh ne vidi sovražnika. Oa gleda plemeniti obraz vladarja, vidi se v paradni fronti in imperatorBko veličanstvo se sklanja k njemu ter mu lastnoročno pripenja križ! Za carja! Za carja! Ta misel vrvi z neznano hitrico semtertja po njegevih možganih. In zdaj . . . kakor bi ga nekaj silno udarilo na levi pod prsi, zdaj na desni, zdaj zopet. .. Nekaj gorkega bo meša z znojem pod njegovo obleko, temno mu postaja pred očmi, a njegova sablja še vedno kosi, kosi...
Ivan Aleksejevič je zdrknil počasi s konja. In ko je padal, s sklonjeno glavo, povešenimi rokami, počasi, naprej..., se je ujel še na bodalo. A njegov desetnik, videč padati poveljnika, je zamahnil z brezglasno besnostjo po Japoncu, kri in nekaj gostega, belega je brizgnilo iz lobanje in padel je.
Sovražnik se je poskušal rešiti v divjem begu. A zdajci so se zgrnili okrog njega novi oddelki. Veselo so se risale v meglenem vzduhu zelene uniforme, kopje in sablje so švigale, karabinko bo pokale in smrt je žela, dokler je ntal le še eden izmed ru mene tolpo na bojišču. Poslednji smrtni krik je zamrl nad bojiščem . . ,
Nekateri kozaki streljajo s karabinko, drugi so naperili sulice in vzeli sablje med zobe; vsi so sklonjeni naprej, njihove oči ne vidijo smrti, nego le tiste rumene, žival-skobesne obraze, ki se razločijo čimdalje jasneje skozi redko meglo brezdimnega smodnika. Kako to zoprno mrgoli, ta neznosna zmes rumene keže, uniformskega sukna s pisanimi našivi in puškinih cevi in bodal! . . .
„Urd! Urd! Urd!" kipi v nebo iz tisočerih grl in se strinja v eden sam glas, strašen, silovit, segajoč do meglenega, sivega neba, —nerazločen, izražajoč le smrtno-veselo, brezbrižno, ponosno moč, ki napolni prsi, kadar zazro oči pred sabo smrtonosna žrela.
„Vperj6d!" zakriči z glasom kot bron mlad, vitek častnik zagorelih lic; a že se sam ne sliši od mogočnega „Urd!", prasketanja strelov in žvenketa orožja.
Rumeno, okrvavljeno lice z besno stisnjenimi usti, poševnimi očmi in redkimi brki se pojavi pred njim.
Kakor mehanično prereže široka klina vzduh in naperjeno bodalo omahne ter izgine, predno je doseglo njegove prsi.
In zdaj se začne strašni, divji ples. Ivan
Aleksejevič bije na desno in levo ter kriči: .Vsperj6d!" „Urd!", in sam ne ve kaj.
Nič ne čuti teže svoje sablje, ki šviga bliskovito po zraku, v katerem se že meša sopar potu in sveže krvi s smradom smodnikovega dima, šviga v neštetih krogih in počiva le, kadar se zarije v rumeno lice, lobanjo, vrat, v prsi, odete s suknjo b pisanimi našivi.
In za njim kozaki, kot Bmrtni sli, z naperjenimi kopji, zavibtenimi sabljami, suvaje in sekaje, da teče kri v potokih, brez strahu in druge misli kot na zmago in sovražnikov pogin.
Počasi se umika nasprotnik; vs»ka ped zemlje je pokrita b krvjo in trupli. Zdaj nič več ne pljuska blato pod kopiti kazaških konj.
Ivan Aleksejevič se bije kot lev. Lice mu je poškropljeno s krvavim gnjusom, ki je brizgnil izpod njegove sablje, ko je pre klala eno izmed teh vražjih rumenih glav do noBU. Sovražnikovo bodalo mu je predrlo uniformo ob desnem boku in ga ranilo; on ne čuti.
»Urd!« Vsikdar naprej, naprej za carja, do zmage!« Na desni in levi padajo tova riši; Vanja ne vidi, temveč žanje s sabljo
novem svetu, bodo otroci s Hrušioe in Plav-škega RovU imeli predaleč v šolo. Ia kam pa bomo s staro šolo f« Ia zasvetilo se je možem v glavi in so kimali: »Saj res, saj res!« — Možje, možje, ali m Blite, da fiola, kakor jo hoče gospod Luckmann, bode zastonj? Ali mislite, da davkoplačevalci na Jesenicah, Hrušici, Plavžu in Piavževem Rovtu ne bodo nič plačali za savsko šolo? Ravno tako'1 Tudi ko bo šolska občina razdeljena, dokler ostane politična občina ena, morala bo oela občina zidati šolo, torej bodo tudi Jeseničani, Hruščani, Rovtar|i aavčanom zi dali novo šolo ter bodo vzdrževali potem dve šoli, jeseniško in savsko. Jeseniška šola bo sčasoma padla ta trorazrednico, morda celo na dvorazrednioo, ker šolarjev na Jesenioah in vaseh razen Save ni še 200 in ni upati, da bo njih število kaj prida rastlo, medtem ko bo savska šola rastla, ker je že sedaj šolarjev na Savi čez 200 Posledica tega bo, da bo jeseniška šola nazadovala in se bodo otroci na Koroško hodili nemški učit. sčasoma pa bo savska šola celo nemška in slovenski otroci se bodo v nemškem duhu vzgojevali. Mislile da ne? Gosp. Luckmann je zvita glava in gleda naprej. Ustanovil je najprej privatno nemško šolo z enim razredom, v jeseni se bo odprl že drugi razred te Sole in v nemški šoh se bo podučevala tudi slovenščina, da bo lahko več slovenskih otrok vstopilo. G. Luckmann bo dejal slovenskim staršem; »Mi nikakor nočemo slovenskih otrok pcnemčiti, ampak to hočemo, da bi se vaši otroci naučili tudi nemško, da bodo ložje naprej prišli; nem Bki otroci se pa slovensko učijo, ker jim bo to prav prišlo, če znajo. Mi vam le dobro hočemo«. In ta in pa oni se bo vjel in ne bo nič pomislil, kaj pravzaprav g. Luckmann namerava. Tako bo, če ne verjamete, pa čakajte. Luckmannova politika je ta: slo vensko jeseniško občino dobiti za mater Germanijo in nemško šolo, ki jo bo plačevala občina.
Zgodovina bo govorila, da BobiliJeseničaniopozorjeni na nevarnost in obsodila bo vse kimovce, ki niso spoznali, zakaj bo gre, in ki se niso za vedali svojih dolžnosti, ter mirno pustili slovenske Jesenice priti v nemško last.
j Jesenice imajo nemško lice. Že
sedaj, ko veljajo Jesenice še za slovenske, mora tujec, ki prvič pride na Jesenice, misliti, da morajo biti tu Nemci v večini. Morda je pet samoslovenskih napisov, več jih ie samonemških, večinoma so pa dvojezični. Na vrgalh hiš ob cesti so tablice: »Langsam fahren. Počas vozite!«
j Pošta na Jesenicah v nevarnosti. Luckmann pravi, da bo Jeseničanom pošto vzel in jo prestavil na Savo. Ravno sedaj je začela tovarna zidati novo hišo tam, kjer se je v jeseni ponesrečila Koširjeva družina. Tam bo tovarniška pisarna in tam hoče imeti Luckmann tudi poštni urad. Kaj ne, to bo pripravno? Iz tovarniške pisarne se bo kar lahko stopilo čez prag v poštno pisarno in brskalo, kaj dobivajo delavci in druge stranke po pošti. Pa ne pojde tako gladko, g. Luckmann, častni občan je seniški, če se prav zanašate na pomoč drugega častnega občana jeseniškega, barona Z v e g 1 j a !
j 116 let stara je že pošta na Jesenicah, pa da bi se kar tako vzela, meni nič tebi nič? Tudi če bi bil na Savi samo-
Slišati je bilo le še žvenket orožja vra čajočih se kazakov, brskanje konj in pesem, ki je kakor enoglasno in ob isti misli privrela iz prsi zmagovitega polka: »Bože, carj& hrani!! 1«
Med palimi, ki so pokrivali bojišče, bo našli tudi Vanjo. Prebodene in štirikrat prestreljene so bile njegove prsi, ležal je vznak v krvi sovražnikov, ki so bili nakopičeni krog njega, in njegova lepa, kodrasta glava je bila vsa razbita od konjskih kopit. Toda njegove oborožene roke, ki jo je bil še v smrtnem boju ponosno dvignil k nebu, mu niti smrt ni mogla povesiti, in jasno, čisto Be je lesketala njegova okrvavljena sablja v Bolnou, ki je veselo prodiralo meglo . . .
Mirno spavaj, Vanja, v velikem, ponosnem grobu, med brati in vragi; zakaj smrt jednači. Mirno spavaj, sladko sanjaj, zakaj srečen Bi: Kje bi pač mogel lepše zaspati in zasnivati, kot v lastni krvi, preliti za carja in očetnjavo? . . •
Svet mir je bil nad starko in mladenko. Sonja je klečala pred materjo, v otožnem blaženstvu skrivala obraz v njenem naročju; roke materine so počivale na njeni glavi, igraje se z njenimi lasi, a njene suhe, trpeče ustnice so molile za sina . . .
stojen poštni urad, pošta na Jesenicah mora ostati, prometa je dovelj.
j Kako je tO mogoče, da tovarna
plačuje sedaj samo 64 % davka in doklad v občini, ko je nekdaj plačevala okoli 90% vsega davka. Tovarna se vedno širi, posestva ima vedno več, dohodkov vedno več, davka pa primeroma plačuje manj kot nekdaj, kako je to? In ra\no sedaj, ko se raiširja pokopališče, ko bo treba zidati novo šolo, bolnišnioo, cerkev 1 Pojasnite to, ki morate skrbeti za blagor občine, kako je to mogofie, kako je Luckmann to dosegel?
j Okrajna učiteljska konferenca
je bila v četrtek na Jesenicah.
j Strašna katastrofa bi se bila lahko pripetila v nedeljo v predoru Električna žica ni bila dobro pritrjena, pa je odjenjala in visela tako nizko, da se je en delavec zadel ob njo in jo a tem potegnil, da je padla in ranila več delavcev. Eden je moral v bolnišnico. Ko bi bil električni tok takrat odprt, bilo bi nad 100 mrtvih, zakaj 5000 voltov je močan električni tok.
j Strokovno društvo se bo osnovalo v nedeljo, 17. t. m., popoldne ob pol 4. uri »pri Jelenu« na Savi. Dnevni red: Govori o namenu in pomenu društva. Prebrala se bodo pravila, volil odbor, vpisovali se bodo udje. Delavci, v nedeljo k „ J e 1 e n u
j Napredno Izobraževalno društvo se je osnovalo preteklo nedeljo. Prišlo
del. Nov studenec je zelo mrzel in ima le 6 stopinj.
1 Nova samostanska iola je sklenila šolsko leto v petek. V četrtek zvečer je imela samostanska mladina vrtno veselico za odhodnico. Sedaj se samostanski prostori praznijo, po mestu in na kolodvoru mrgoli odhajajočih gojenk. Samostanska mladina gre iz Loke, pridite torej tujci v prijazno Skofjo Loko.
1 Veselico priredi katoliško izobraževalno društvo v nedeljo, dne 17. julija 1.1. Na sporedu je viteška igra »Roža Jelodvor sks, citre s tamburico in samospev. Pred in med točkami svira godba na lok.
1 Petrov tempel bode kmalu pod streho. Ko bode dodelaa, vršile se bodo ondi veselice s predavanji Prvi bode predaval gospod profesor z Bukovice o vpra šanju : »Kdo sliši travo rasti ?« Za zabavo bode skrbel Pidlman iz Selc, Gašper bode pa zdravil, ako komu kri zavre.
Izpred sodišča.
htpred deielnega sodišča
Svojega strica s kolesom povozil. Dne 10 aprila t. 1. vozilo je več idrijskih kolesarjev iz Cirknega po Sta rem šolskem trgu po mestu na cesto, ki pelje v Spodnjo Idrijo. Med hišama „Katoli-škega društva" in gozdnega oskrbništva za-
4 - \ K •• v-.V* m . i'
iilri |!
Op ®T * f k, J^M^VI [ rt < f0T
i
mmš^i
V -fc t: ih
\
I« «Sk b-m 1
\ffs
; 'v • Hfr
u
0
01
«
t> eS ti O.
«4
O. O
a
xs
B
<s a«
o
o M
m
a «
je kakih 40 glav. Poženel je kar na cesti prežal ter vabil na shod. Pongratz je go voril zopet zelo pobožno. Med drugimi smo opazili na shodu učitelja Salbergeria, nad učitelja s Koroške Bele, trgovca Rudolfa Zore. Za načelnika je izvoljen ključavničar Potočnik. Seveda bo on nosil samo ime, ker izobraževati se njemu Pongratz, učitelji in nadučitelji pač ne bodo pustili.
j Po iem SO klobase ? izpraševali so ljudje v ponedeljek po tisti nedelji, ženo, ki je bila vsa stepena. Z metliščem jo je bil obdelal kar na cesti njen mož, ki je ud izobraževalnega naprednega društva. »Seveda je bil „v rožcah". Ona je vpila, ljudje so skupaj leteli, sedaj se pa norčujejo.
j Dvogovor. Tone: Ti, Joža, zapiši so v naše napredno društvo. Joža: Me žena ne pusti. Tone: Zakaj ne? Jože: Pravi, da ne mara klobas prodajati kakor Nanetova žena, boji se, da ne bi še jaz tako izobražon postal, kakor je Nande.
Loške novice,
1 Dvajset prepelic so dobili kosci pri košnji za gradom. Pet je bilo ranjenih pet najst zdravih so pa izročili gospodu notarju Lenčku.
1 Pot k žegnanemu in novemu studencu pod Starim gradom se je zadnjo nedeljo izvršila ob zelo zanimivem sporedu in ob obilni navzočnosti ljudstva. Tudi blagajna olepševalnega društva je dobila svoj
del je France Pire, rudar v Idriji, v svojega Btrica Alojzija Vidmarja ter ga je tako nesrečno podrl, da se mu je podlaga lobanje strla in je ta skoraj na mestu umrl. Do gnalo se je pa, da je Pire pravilno vozil, skušal se pravilno na desno izogniti in tudi zvonil, tako da bi se bil ponesrečenec lahko ognil kolesarju. Sodišče je Pirca oprostilo — Siloviti gost Dne 2. aprila t. 1. zvečer je prišel tovarniški delavte Jožef Zupančič v Jakljevo gostilno na Mojstrani. Ob 10. uri ga je pozvala gostilničarka, da naj gre do mov, a ta se ni hotel odstraniti, dokler ni prišel gostilničar Jakelj domov. Zdajci pa je sunil goatilničarko v levo stegno in na levo stran trebuha, nato jo je pa še brcnil v desno ledje Ko ga je krčmar pograbil in ven potisnil ter vežne duri zaprl, tolkel je po vratih in hotel nazaj udreti z besedami: »Jože, ti ša mene ne poznaš I« Udaril je na to po šipah nad vrati in razbil še sedem velikih šip pri oknih. Obtoženec pravi, da je bil pijan. Obscjen je bil na pol leta težke ječa. — Klin b klinom Dne 12. aprila t. 1. je prišel bajtarjev sin in zidar Jožef Bališ na dom Janeza Keceljna v Vodicah. Ker je bil pa slednji precej pijan, vnel se je med njima prepir, in Kecelj je Bališa s kamnom udaril po glavi. To je pa Bališa tako razburilo, da ga je dregnil z nežem v levo podlahtnico. Obso|en je bil na 6 tednov ječo. — Dorov ni maral it i. Janez Zupan, drvar, je prišel kasno po noči v Čopovo gostilno v Plavškem R vtu in tam pil pol litra vina. Ko pa sa je bližala polnočna ura, po-
zval ga je krčmar, ker ga je poznal, da je prepirljiv človek, da naj odide. To pa obdolžencu ni bilo po volji, jel je razdajati in po mizi razbijati, vendar so ga spravili iz hiše. A komaj je bil na prostem, jel je kamenje metati na streho in po vratih razbijati ; polomil je tudi pred hišo stoiečo mizo. Naposled je pa zagnal kot pest debel kamen proti oknu spalne sobe C pevih hčera, da bo šipe zažvenketale. Kamen je zadel okvir okna, kar je preprečilo, da ni b i nihče v sobi zadet. Obsojen je bil na 14 dni zapora. — Boj v temi. Zveier dnč 4 majnika je sedelo v Jelarjevi gostilni v Studoru več gostov. Matevž KovaCič je začel zabavljati čez Janeza Gašperina, in ker le ni bilo konca prepira, udaril je bratranec Franc Gtšperin z roko po miz', da je luč ugasnila, češ, da je že dovolj zabavljanja. V tem trenotku je dobil Franc Gišperin v temi udarec po glavi, da se mu je takoj kri ulita ; a ta se je oprijel svojega napadalca in ga ni izpustil, čeravno je dobil z nožem še en sunek v levo pleče. Ko je krčmar prinesel luč, se je videlo, da je bil prvi napadalec Jožef Odar, posestnikov sin iz Studora. Obsoi^n je bil ra štiri mesece ječe. — Otrok utonil. Mlinar France Knez v Brišah je bil dne 3. junija t. 1. popoludne sam doma; žena in dekla sta odšli na polje. Pri sebi je imel poldrugo leto starega sinčka. Knez se je na trato poleg mlina ulegel in zaspal. Ko se vzbudi, pogrešil je fanta, kasneje ga je pa našel mrtvega v mlinskem žlebu. Obsojen je bil na 3 dni zapora. — Nepoštena služkinja. Marija Micottis iz Luse-vera na Laškem doma je dalj časa služila pri stotnikovi soprogi gospe Katici Frani-čevič. Spremila je svojo gospo na letovišče v Zader, a dne 13. junija t. 1. odšla je v Ljubljano. Pred odhodom je ^zela svoji gospe dva prstana, vredna po izreku izvedencev 360 K. Obsojena je bila na 3 mesece težke ječe. — Tatvina. Dne 11. majnika t. 1. pogrešila je pri svojem odhodu iz službe v »Narodnem domu" natakarica Josipina Skubic, da ji manjka razne obleke v vrednosti 30 K. Te tatvine je sumničila tamošnjo natakarico Ivano Jerše, ki je pa spočetka dejanje tajila. Ukradene reči so se našle skrite deloma v njeni postelji, deloma pa v bližnji postelji, na kateri ni nihče spal. Kasneje je pa priznala, da je to storila le iz nagajivosti. Ta njeni zagovor pa ni obveljal. Obsojena je bila na tri mesece težke ječe. — Slabo plačana usluga. Marjeta Zalokar, 22 let stara šivilja iz Rodice, je bila že zaradi goljufije, tatvine in vlačugarstva kaznovana. V noči na 8. junija t. 1. prenočila je pri Francetu Korbarju v Zgornji Šiški, a ponoči je vstala ter temu vzela zlat prstan, vreden 30 kron pa 50 kron v zlatu, dežnik in nekaj drugih reči, nakar je skrivaj odšla. Obsojena je bila na 4 mesece težke ječe. — Silovit delavec. Tonelli i,>lio iz Italije, zadnji čas delavec pri železniškem predoru na Hrušici, je vojažki begunec kateremu so se celo njegovi ožji rojaki izogibali. S svojim delodajalcem Piccinijem se je spri zaradi plače, kar ga je tako zjezilo, da se je proti svoji gospodinji Mariji Longbi izrazil, da mu bode v predoru nož v srce zasadil. Pa tudi svoji gospodinji je grozil, da ji bo vrat zavil. Obsojen je bil na tri mesece težke ječe in potem se bode iztiral iz avstrijskih dežela. — S strahu pred kaznijo jo je v Ameriko popihal pred štirimi leti Jožef Blatnik, slamnikar v Zelodniku. Dne 19. avgusta 1900 je več fantov razgrajalo pred Pintarjevo hišo v Dobu; razbijali so po durih, metali opeko in razmetali cvetlice raz okna. Ker se je gospodar Miha Pintar bal, da bi mu razgrajači živine iz hleva ne izpustili, šel je hlev zaklenit, a tu ga sune Jožef Blatnik z remeljnom, kateri je imel na koncu žrebelj, v obraz, in ga poškoduje na gornji ustnici. Blatnik, kateri se je sodišču sam objavil, je bil obsojen na 14 dni zapora.
po
svefu.
Reklamni črevlji. Najnovejša izumitev sedanje dobe so reklamni črevlji. Ti so tako sestavljeni, da njihov lastnik stopaje pušča pri vsaki stopinji sled. Pod podlati je tiskalnica z barvo Ako človek stopi na do-tičen črevelj, potisne s svojo težo barvo skozi črke in črevelj pusti na tlaku več razločno natisnjenih reklamnih vrst.
Nesrečen general. O neki nezgodi, katere žrtev sta bila pruski generalni major Zoch in njegov sluga, poročajo iz Borolina: Generalni major Zoch je napravil s svojo soprogo, svojimi nedoraslimi otroki z vzgojiteljico in slugo izlet po jezeru Wticken. Mod potjo je ustrelil general stoječ na letečo raco. Tedaj pa jo izgubil ravnotežje t?r padel vznak v vodo. Sluga, ki je veslal, je skočil za njim, toda ga ni mogel rešiti. Končno sta so pctnpila oba pred očmi tarnajoče rodovine. Šelo pozneje so na pomoč prihiteli potegnili že mrtvi trupli iz vode.
Lurd Kukor poročajo listi, je doilo 1. 1903. v Lurd 206 romarskih in 231 pt-sebnih vlakov. Število romarjev cenijo na 200 000. Ako k temu prištejemo Se one osebe, ki »o došle posamezno, je doilo v Lurd do 500.000 oseb. Vode se je razposlalo 101.000 steklenic. Maš se je bralo 27.800, k cbhajiiu je pristopilo 244 000 oseb. Zahval z« izkazano posebno milost je došlo 33.714.
Kako se nauče otrool lagati. Seveda na razne načine, posebno ako se otrok boji hude kazni ter se skušajo na ta način rešiti. O tem bi se dalo mnogo govoriti. Pogosto navadimo otroke lagati, ako jim sami lažemo. Posebno mnogo laži slišijo otroci v družbinskem življenju. Kakšen vtis naredi na otroka, ko vidi, kako prijazno govore starši s kako navzočo osebo. Komaj pa dotična oseba odide, pa prično čez njo zabavljati. Mnogi lažejo otrokom v šali ter se nato vesele njihovi lahkovernosti. Dalje se tudi prigodi, da se otroci v šoli opravičujejo s kako lažjo. In potem se še čudijo, ako prično otroci sami lagati. Pogosto se zlažejo starši otrokom o kaki stvari, katere nočejo ali pa ne morejo povedati, toda pozneje se otroci vseeno prepričajo, da so se jim starši zlagali ter jim nič več ne verjamejo. Potem se tudi ni treba čuditi, ako se skušajo otroci sami iz zadrege rešiti z lažjo. Saj ni potrebna laž, ako se noče otrokom vse povedati. Otrok mora imeti do svojih staršev popolno zaupanje. Radi tega se morajo starši varovati, da ne lažejo hote ali nehotč vpričo otrok.
Učen potepuh. Pariška policija jedo bila na k<eiu klopi spečega raztrganega po-puha ter ga prepeljala na stražnico. Pripeljejo ga pred sodnika. Ta ga vpraža : »Kdo ste ?« — »Pavel Andre«. — »Starost ?« — »52 let«. — »Stanovanje?« — »Ksmor me pripelje moja domišljija. Poleti spim po mestnih klopeb, pozimi pa blizu pogorišč«. v>Ste bili že katerikrat kaznovani?« — »52arat. Vsako zimo enkrat«. — »In sedai vas čaka nova kužen«. — »Popolnoma v redu. Dr.e 1. jui ja bom etar 53 let«. — »Znate p sati ?« — »Saj sem doktor modro slcvja«. Ker mu sodnik ni hotel verieti, po tegnil je iz žepa spričevala ter dokazal dok-torstvo, nato pa poncsno odšel v zapor da nastopi 53. kazen.
Za posojevalce dežnikov. Na Nemškem je izumil nekdo tak dežnik, ki je zelo pripraven za posojevalce dežnikov. Ta je namreč tako sestavljen, da ga zamore zapreti le njegov lastnik.
Sredstvo proti upnikom. Tako sredstvo je zuw:il major indijske armade Man-sell Pleydell. Imel je namreč odraslega ti gra, ki je ležal na verigi priklenjen pred njegoto hiš--. Major je nakupil na rsčun mnogo blaga pri tamošnjih trgovcih, ki pa so le redkofeedaj dobili denar. Nihče ne ni namreč drznil iti mimo ležečfg* tigra. Tako je major mnogokrat trdil v šali: „Pos!ali so mi svoje račune, toda predstavil se mi ni nihSe". Brutus, tako so imenovali tigre, je izvrstno izvrševal svojo nalogo. Lažal je namreč r/i rno pred vrsti ttr stražil dom. Aku pa ie vstopil k&k tuiec, vzdignil je glsvo ter pričel glrboko dihati, in to je ved,10 zi dostovalc, da je tirjajoči upnik hitro zaoustil hišo.
Velikanski karp. Velikanskega karpa 80 ujeli te dni v taborskem ribniku ,Jor-dan*. Tehtal je 13 k? ter bil dolg 75 centi metrov. Njegovo stsrost cenijo na 20 let. Ker i i tega ribnika ne morejo izpustiti vods, zato sa v niem taki karpi, katere bedo cb prilik' oolovili. R'bn;k meri 513 hektara.
Zdravilo proti »mučenju D:. Ce ment je parišni zdravniški »kademiji izročil znamenito naznanilo, v ksterem trdi, da ima mravljinčna kislina veliko moč preti zmuče-nju ži?cev. Z neko pripravo je dokazal, da l]ud,e, ki s-j zavžili to kislino, mnego več lahko delajo kot drugi, na da bi bili utrujeni. Da se dobi to Bpcsobnost, mera spiti dvakrat na dan v kozarcu vode 30 do 50 kapljic mravljinčne kisline. Ker pa ta kislina zelo vznemirja želodec, je dobro, ako se dene v vodo še malo natrona. dokler se ne tvo rijo v kozarcu nobeni plini. Dr. Clement, tudi trdi, da je to dober pripomoček proti alkoholu.
Krasne plače. Lepe plače imajo turški ministri. Veliki vezir in vojni minister imata letne plače po 265.600 K. Najboljšo plačo ima mornariški minister, dobiva namreč 336.000 K na leto. Sedanji minister ima 48,000.000 K vredno premoženje. Minister zunanjih zadev dobiva plače 176.000 kron, finančni minister pa 156 000 K. Najnižje plačan turški minister je rudokopski, dobiva namreč 111.200 K in vendar ima še vedno boljšo plačo kot prvi ministri drugih držav.
Apostol Pavel in turška policija Neko grško dobrodelno društvo jc v dobrodelne namene nedavno vprizorilo denarno zbirko. V oklicu je bilo tudi primerno mesto iz lista apostola Pavla do Galačanov. Nekaj dni potem, ko je izšel poklic, je došel v tiskarno, kjer so tiskali oklic, turški policaj, in zahteval naslov nekega »gotovega Pavla", ker je pisal Galačanom (Galata je namreč carigrajsko predmestje)
rovarske besede. Lastnik tiskarne, ki je komaj zadrževal smeh, je policaju povedal, da je „ gotovi Pavi" že umrl pred skoraj 2000 leti. A policaj v mnenju, da se je tiskar hotel iz njega ponorčevati, je dal lastnika tiskarne zapreti, ker se je branil povedati »Pavlov" naslov. Grški patriarh je moral porabiti ves svoj vpliv, da je bil tiskar izpuščen iz zapora.
Zakaj se v Ameriki ločujejo sakoni. Na shodu mater v St. Louisu je imela gospa Schoff dolg govor, v katerem je rekla: Glede ločitev zakonov stojimo še nižje, ko na Francoskem. O tem je treba mnogo misliti. Da se prepričamo o resničnosti te trditve, je treba le pregledati dolgo vrsto ločenih zakonov in njih vzroke. Henry pl. Kopff se hoče ločiti, ker noče njegova soproga ž njim govoriti. Mnogokrat ne izpre-govori pet dni nobene besede. Poroka se je vršila pred enim letom. Gospa Swenlin se hoče ločiti, ker jo je njen soprog z neko grožnjo napravil nervozno. Rekel ji je namreč, da bi jo videl najraje 30 čevljev pod peklenskim žrelom. Harner je nesrečen, ker je njegova soproga po jedi nekoč očitno pokadila svalčico. V Čikagi se hoče neki milijonar ločiti, ker soproga preveč ljubi žganje. V pijanosti kolne namreč ko drvar in razgraja. Gospa Merx ni zadovoljna, da jo njen soprog, kadar je dobre volje, šegečka z veliko klino svojega žepnega noža po vratu. Zelo nesrečna je tudi ona soproga, katere mož noče spati pri odprtem oknu. j Gospod Hanify zapazi ob 8. uri zvečer v slikarskem atelijeju mlado deklico. Ob 8 uri 30 minut je že v njo zaljubljen; ob 9. uri se že hoče ž njo poročiti, ali pa si končati življenje. Ob 9. uri 30 minut nima deklica ničesar proti Hanifyjevemu samomoru, toda ob 10. uri se že premisli. Opolnoči sta že poročena. Dva dni pozneje zapusti Hanify svojo soprogo. Pred sodnikom izjavi najivno, da je bila tega kriva le pijanost, da se sploh ni nameraval poročiti. Tej zgodbi slična je tudi naslednja: Neki bogataš je odšel z neko majhno pevko na deželo, kjer pa se je preveč napil ter se dal v pijanosti poročiti. Dva dni pozneje je dobil od svoje njemu popolnoma neznane tašče brzojavno čestitko. Takoj je odšel k sodniku ter mu priznal, da je šele sedaj zvedel, da je poročen ter naj ga torej loči.
Umrljivost v Evropi. V Evropi umrje povprek na leto 10 do 11 miljonov ljudi, torej 27 na tisoč. Največ jih umrje v prvem letu svojega življenja (250 od 1000). Največ jih umrje v Rusiji (35 od 1000). Tej sledi Ogrska s 30 od 1000. V Avstriji ie povprečno 27 od 1000. V Italiji in na Španskem jih umrje 26 od 1000, v Nemčiji
25,	v Franciji 22, v Švici 21, na Angleškem 20, na Švedskem in Norveškem pa le 17 od 1000. Tam umro od novorojencev le 103 od 1000. V tem oziru je Angleška s 145 na drugem mestu. Nato slede Francija 1G1, Španska in Portugalska 180, Italija s 185, Švica s 194. V Nemčiji umre od novorojencev 230 od 1000, v Avstriji 250, na Ruskem pa 300 od 1000. Na Francoskem doseže starost 70 M 44 oseb od 1000, na Norveškem 40, na Švedskem 33, v Italiji 31, v Švici 30, na Angleškem 27, na Nemškem
26,	na Španskem 24, v Avstriji 23, na Ogrskem pa 18 od 1000. Srednja starost je 30 do 34 let.
Ogrski državni zbor.
Včeraj so nadaljevali razpravo o zvišanju civilne liste.
Poilanec Egry je go'onl proti predle gi Vladni poslanec barcn D a n i e 1 pravi, da hrče pojasniti, zakaj ni desedaj v tpj raz p.avi nastopila vmdna stranka. D. želi in vladi so hoteli dati dovolj čas?, da se zacelilo r»ne, katere je povzročila parlamentarna revolucija deželi. V 87ojem govoru se hoče oaniti vsega, s čimur bi se posvečena vladarjeva oseba lahko spravila v razpravo. Z .e stoba vladarju pomeni za O^raao obstoj narodne države. (Nemir med opozicionalci.) Sedanja skupna dvorna uprava tvetriiseega cesarja in ogrskega kralja je popolnoma v smisiu obstoječih zakonitih določil. Nagod-beni zakon sicer določa v § 11. da dvorna uprava ni skupna zadeva med Avstrijo ii Ogrsko, toda dosedaj na Odrskem še nikdo ni dvomil o pravici vladarjevi, po svoji lastni volji urediti dvorno upravo. Govornik želi samostojno ogrsko dvorno upravo in ee strinja v lem oziru z grolom Apporyiem. Pra ssnečen ie pa bi! iz Appony,ovega zakl učka, ker je odklonil zvišanja civilne linte. Rjvno zvišanje civilne liste bode povzročilo, da bodo lahko kralj da'je časa, kakor mu je bilo dosedaj mogoJe, bival in se čutil domačega med nami. Govornik izjavi, da odklanja predlogo opozicije in da bode glasoval za zvišanje civilne liste.
KoSutovec B a k o n y utemeljuje svoje stališJe proti zvišanju civilne lista s tem ker je po njegovi misli dinastija tako malo na klonjena narodnostnim željam Madžarov. Ni izključeno, da bode prišel čbb, v katerem hode Ogrska edina opora Habsburžanov. — S;dan|a vlada zelo rada popušča narodne pravice in že zato ne bode glasoval za zvišanje civilne liste. Govoril je še proti pred-
logi Okolicsany, nato so zakljuUili Bejo.
Nemško-angleška pogodba o razsodišču.
Uradno glasilo nemške vlade pReichs-anzeiger", je objavilo bespdilo dne 12. t. m. sklenjene pogodbe med Njmčijo in Angleško o razsodišču, ki ima sledečo vsebino: Preporna pravna vpr«š nia gleda obstoječih pogodb, ako jih ne bode mogoče rešiti diplomat škim potom, »e bodo predložila stalnemu razsodišča v Haagu. Itv^ete so pa one preporno točke, ki zadevajo vitalne koristi, neodvisnost ali pa uatavo Nemčija in Angleške in na zadenejo tudi kake druge dr žave. Za vsak slučai. ki bode predložen v presoio razsodišču v Hisgu, pa sklenete obe državi še pred razsodiščem posebno pogodbo, katera m ra obsegati razporno zadevo, pravico sodnikov, č«r za osnovanje razsodišča kakor tudi način obravnave. — Pogodba se sklene za dobo petih let.
Italijanske vzporednice v Ino-mostu.
Občinski svet v Inomostu je sklenil včeraj dve resoluciji. V prvi zahteva od vlade, da naj takoj odpravi italijanske vzporednice na vseučilišču v Inomostu, da bode zopet mir. Druga resolucija je pa naperjena proti resoluciji, katero je sklenil občinski svet v Tridentu, kjer se imenuje vseučilišče v Inomostu dvojezično.
Milanski list „Corriere della sera" pri-občuje dopis nekega vseučiliškega profesorja v Padovi, kateri svetuje italijanskim visokošolcem, da naj Italijani iz Avstrije, dokler ne dobč lastnega vseučilišča v Avstriji, študirajo na malem italijanskem vseučilišču v Camerinu, kjer so skušnje na tem vseučilišču po nekem privilegiju iz 1. 1753. tudi v Avstriji veljavne.
Zakaj niso prognali Tolstoja.
Nemški listi trde, da so istinito nameravali Tolstoja zaradi njegovega članka proti vojski y listu »Times" prognati v Sibirijo, a da je car Nikolaj dotični predlog ministrstva kratko malo odbil. Po teh vesteh trde dobro poučeni krogi, da je car napisal na predlog ministrstva, da naj se Tolstoja pošlje v prognanstvo, sledeče: »Lev Nikolajevič lahko piše, kar hoče, ne bodem ga motil na večer njegovega življenja. Svobode ki jo je užival za, čas vlade mojega deda in očeta, mu tudi jaz ne bodem kratil." Ko je Tolstoj zvedel, da je ministrski svet sklenil njegovo prognanstvo, a car za to ni hotel dati dovoljenja, je rekel: »Nesreča Rusije niso nikdar bili carji, marveč vedno le carjevi svetovalci."
Hrvaška kadetna šola.
Vslod dogodkov na kadetni šoli v Pe čuhu se vladal krogi in merodaini hrvaški politiki resao bavijo z vprašanjem o hrvaški kadetni šoli za deželno brambo. Svojo za htevo bodo stavili pri razpraeah regnikolarne deputacije jesmi.
Ercolessijevo izdajalstvo.
Akoravno Ercoles-i ni nrugel izdati zelo važnih načrtov Franoo»ki, jh zanimivo, kako staii^če te zavcalo časopisje v Italiji v tej zadevi. B»ez vsakega dokaza so takoi obdolžili Avstrijo, da je imela izdajalci Erco lessiia v svoji s užbi. Proti hujskanju naših ljubih })ri!Htel|ev in zaveznikov ja m,orala nastopiti italijanska vlada. Vaekskf r snačilno ie to za preaojo javnega mnenja napram Avstriji.
Pavel Kroger.
Kakor ie splošno mnenje v Londonu, bode angleška vlada dovolila prevoz zemeli-skib ostankov umrlega tr^nsvalskega pred sednika Krii^erja v Prttorijo.
Preosnova armade na Angleškem.
Angleški voioi swini«ter Arnold Forstar jo v pcslaniški zbornici obrazložil vladni načrt o preosr;ovi angleške armade. Pred vsem ja pričela vl»da a preosnovo vojuega ministrstva. M nister pravi, da se mora odpraviti triletna vojaška siužba in zagotoviti doslu-ženim vojakom trajen zaslužek. Stavilo pro stovoljcev se mora znižati na 200 000 mož.
Sokolska slavnost v Florisdorfu.
Čehi v Florisdorfu so po svojem starosti n»znani»i, da letos ne prirede sokols e slavne sti v Fiorisdorfu, Nemški listi pravijo, da so to Č shi n«jbr£e sklenili na zaupno naznanilo obiaatij, da bode slavne st prapo-vedaos.
Tako je v Avstriji 1 Slovani, kjer bivaj« v velikem šitevilu, kakor ravno na bpodnjem Avstrijskem, so r.e smejo javno z rojaki za bavati, Nemci pa se smojo zibavati in haj-lati med Slovani kolikor hočej«, in živ krst se ce zmeni za to.
Francoski kulturni boj.
»Journal officiel de la republique fran-caise" je prijavil razglas francoske vlade, š katerim se je odpravil pouk v kongre-gacijskih šolah na Francoskem.
Na Francoskem so bile katoliške šole vladni framasonsko - židovske - socialistiški kliki že četrt stoletja na potu. Na vse načine so poskušali odpraviti svoboden pouk na Francoskem, češ, da morajo braniti ljudo-vlado. Prvi naval je brezverska zveza na Francoskem izvršila 1 1880., ko je pregnala jezuite. Isto leto so zahtevali tudi, da mora imeti vsakdo spričevalo usposobljenosti, kdor hoče učiti na javnih šolah, in 28. marca 1882. leta so odpravili iz vseh državnih šol krščanski nauk. S tem je bil neomogočen pouk redovnikov na državnih šolah, a fak-tično so redovniki še 1. januarja vodili pouk v 2000 javnih šolah. Tedaj je bilo 13.000 občinskih šol, v katerih so poučevali redovniki, in 7000 šol so imeli razni redovL Skupno so redovniki poučevali v 20.000 šolah, v katerih je bilo 1,600.000 učencev in sicer 1,200.000 deklic in 400.000 dečkov. Sčasoma so ustanovili državne brezverske šole, a poleg njih so kongregacije ustanovile 7000 novih šol. Kongregacijskih šol je bilo 14.000 s 1,400.000 učenci. Combes je prevzel nalogo, da uniči kongregacijske šole. Pričetkom je odpravil 1680 zavodov onih moških redovnih družb, katere še niso bile priznane na Francoskem. Nadalje je odpravil 81 ženskih redov, ki so se pečali s poukom ženske mladine. Ko je odpravil bivši „abbe", nepotrjene redove, se je spravil na nepotrjene redove in je odpravil tudi mnogo šol, katere so vodili na Francoskem priznani redovniki. Skupno je Combes zatrl 10 000 šol z 800.000 učenci. A še je 4000 šol s 400.000 gojenci, katere bodo odpravljene z zadnjim zakonom. Država bode morala sedaj poseči globoko v žep, da bode nadomestila odpravljene šole. Z mirno vestjo je Combes trdil zvestim svojim somišljenikom, da letni izdatki ne bodo večji, nego 25 milijonov frankov. Istinito pa bodo stroški veliko večji. Fenelon Gibou je izračunil, da bodo stale državo nove šole 355 milijonov frankov in vsakoletno vzdr-žavanje 40 milijonov. Za Pariz n. pr. so v vladnem proračunu stroški za nove šole proračunjeni s 6 milijoni frankov, a prejšnji trgovski minister Roche je bil mnenja, da bodo stale 200 milijonov. Iz vsega se vidi, s kakimi sredstvi se liberalci bore proti katoličanstvu.
Naši ljubi „zavezniki".
V ponedeljek so pričeli naši ljubeznjivi italijanski sosedje in zavezniki z vajami ob Garda-jezeru, in sicer se bode »kolesarilo." Ta nov način vaj bode vodil polkovnik italijanskega generalnega štaba Chiarla. Vojaške kolesarje bode podpiralo kolesarsko društvo „Andase", ki šteje 200.000 članov. Vaje bodo med Peschiero in Brescio. General Saletta, šef italijanskega generalnega štaba, s polkovnikom Povio in še z dvema častnikoma italijanskega generalnega štaba pa nadaljuje svoje študije ob avstrijski meji in so ob naši meji zbrani 3 generali in 8 polkovnikov. General Garibaldi je že nastavil kadre garibaldinske armade. Razdelil je svojih 80.000 prostovoljcev v 16 legij po 5000 mož. Legije so v Neaplu, Rimu, Li-vorni, Benetkah in Milanu. Na razpolago ima Garibaldi 50.000 pušk in 2 in pol milijona patronov, a ne v Italiji, marveč v inozemstvu, kar pa je Garibaldijeva tajnost.
Katoliški časnikarski kongres na Španskem.
Na kongresu španskih kstdiških časnikarjev je bilo navzočih 6000 oseb. Predsednik ja zborovaicem naznanil, da je papež pri njegovem zas nanju povdar|al potri bo združenja vseh španskih katoličanov i'i navajal kot zgled, kako se godi katoličanom ria Francoskem, kjer niso složni. Nadaljni govorniki bo govorih o važnosti kršč. časopisja. Katoličani so dolžni podpirati dobro časopisje, geslo bodi: ljubezen, požrtovalnost in svoboda Tudi ženske imajo pri raiš;rjanju kat. ('flsepisja lepo nalogo, skrbeti ztto, da imajo družine dobre časopise. Sklenili so ustanoviti kat. brz. posredovalni urad v Msulri iu in na vhdo resolucijo proti pornografskemu časopisju.
Bulow in Witte.
Ruski listi izjavljajo, da sestanek Wit-teja z nemškim kanclerjem Biilovom ni v nikaki zvezi z najetjem ruskega posojila. Državnika sta se sešla z namenom, da se porazgovorita o odstranitvi nesporazumljenj, ki so nastala pri razpravi o nemško-ruski trgovski pogodbi.
Z Balkana.
»Novosti« v Peterbufgu pišajo o položaju v Makedoniji sledeče: Razmere v Makedoniji so s« zadnji čas poslabšale. Vsa nameravane »reforme* bodo imele le zgodovinski pomen Rizpor mod Srbijo in B;lga-rijo na eni ter noed Grki in Rumuni n« drugi strani se je vkljub vsem lepim frazam o zvezi držav na Balkanu poostril. Turška vlada stoji brezdvomno na stališču, da Makedonija na potrebuje preoanov. Mikedonsko vprašanje j«? poeUln že krit čno deloma za redi voiske v Vdhodni Aziji in deloma tudi
Dalje v prilogi IL
z»to, ker akcije Ruaije io Avstrije ostale vetovlsati ne podpirajo.
Turike uporne čete v Skoplju so ae pomirile.
Škodo, ki jo je povzročil napad z di namitom v Bodami so popravili. Sedaj vozilo zopet vlaki po tej progi tudi ponoči.
Slovenci na Dunaju.
Društvo »Straža- na Dunaju je'
priredilo zadnjo nedeljo, 10. julija, prav dobro obiskan prijateljski sestanek v VIII. okraju v salonu in na vrtu gospoda Medveda (Lerchengasse 29). Med vsemi udeleženci je vladala bratska vzajemnost in neprisiljena, srčna radost. Vsakdo se je čutil v tej družbi popolnoma domačega! Poleg medsebojne zabave so dobili navzoči tudi še drugega užitka: naši mladeniči so zapeli nekaj prisrčnih pesmi in mlada sinova gospoda Strahovnika sta navzoče razveseljevala z mičnim tamburanjem. Pogovorili smo se tudi gledč udeležbe dunajskih Slovencev pri shodu na Velehradu v prvih dneh avgusta. »Stražo" bo zastopalo nekaj članov društva. Dne 14. avgusta in 11. septembra se vrši slovenska služba božja na Dunaju, kakor po navadi, potem pa je obakrat prijateljski sestanek pri g. Medvedu, kakor zadnjo nedeljo. Če se .Straži" posreči v prihodnjem letu, nabaviti si društveni harmonij in najeti društvene prostore, potem bo mogla zares vsestransko izvrševati svojo nalogo. V to pomozi Bog!
Rusko - japonska vojska.
Japonci iz Kajčova prodirajo proti Dašičavu in N:učvanu. Zasedli bo že jako važne točk*. Nektj kilometrov pred Dašičavum so Be 14. t. mes, ustavili, da pridejo za njimi težki topovi. Pri zavzetju Kajčova sf, kakor trdijo Rusi, Japonce podpirali tudi Hunbuzi. Japonci so imeli znatne izgube posebno pri prehodu preko reke, ker ao Rusi jako uspešno streljali na njihove vrste. Ako hočejo Japonci še dolgo operirati v Mandžu riji, se morajo polast ti Njučvana, od koder bodo svoje armade preskrbljevali s hrano. Došle brzojavke poročajo o gibanju čet naj-raznovrstnejše ter se vse nikakor ne vje-majo. Priobčujemo jih, kakor smo jih dobili:
Peterburg, 14. julija. General Sa-harov portči: Od dne 12. t. mes. Japonci nadaljujejo z ofenzivo. Med prednjimi stra žami je prišlo do boja. Japonske čete se koncentrirajo na cesti iz Liakotana proti Tanči. Dne 13. t. m. smo slikali od Rut »ce streljanje topov. V noči na 12. t. mes. je opazila v smeri proti prelazu Dalin poizvedujoča ruska četa, da je zasedel sovražnik pri Siaoušanu močno pozicijo ter da se močne sovražne čete kcnoentrirajo v boun-toči pred prelazom Dalin. Vzhodno od Ljao-jana je vse mirno.
Peterburg, 15. julija. Ruska brzojavna agentura poroča iz Hijčena : Oddelek generala Mišflenka je bil na jugu Črnih gor časten boj. Japonci utrjuieio pozicije osem vrst od Dašičava. Vročine je 55 stopir j (?). Posebno so navdušene čete vsled vesti, da so Rusi častno odbili napad na Port Artur.
Peterburg, 15. julija. Listi poročajo iz Dašičava: Ruske prednje straže so opazile, da se je sovražnik pričel gibati. Japonci so baje menjali svoja stališča. Zjutraj 14. t. m. smo odposlali poizvedovat konjeniški oddelek. Ta je opazil, da so se Japonci umaknili iz kajčovske doline. Rusko deeno krilo je bilo torej prosto. Takoj smo skle nili, 16. t. m, zopet odposlati poizvedovalne čete. Japonci navidezno odstranjujejo svoje Čete iz središča. Ako se ta vest potrdi, nameravajo Japonci bržkone udariti čez prelaz Dalin. Japonci spravljajo na gore velike topove, bržkone pa so to le leseni modeli, ter hočejo s tem Ruse prevariti, kar pa se jim ne bo posrečilo. Isti poročevalec brzojavlja: Sovražnikovo gibanje proti severovzhodu je povzročilo, da smo poslali naše poizvedo valne čete proti sovražnikovemu levemu krilu. Pri tem so opazili, da je prelaz Dalin nezaseden. Bržkone so Japonci tamkaj stoječe čete poslali na pomoč proti Ljaojanu prodirajočim četam, ali pa proti Port Arturju, kjer so imeli Japonci v noči 11. t. mes. velike izgube. Japonski generalni štab sa boji vojaških operacij v nižini.
Peterburg, 15. julija. General S a h a r o v poroča: V smeri iz S a j m a o i proti Ljaojanu smo zapodili v beg japonske prednje straže, dasiravno so jih podpirale v boju hunhuške tolpe. Naše čete so zasedle Saneiapudzo. Japonci so nato napadli naše desno krito. NaSi jezdeci so se umaknili. Boj se je pričel ob '/42 popoldne ter trajal tričetrt ure. Precej v začetku boja je bil general Rennenkamf ranjen v nogo, toda je vseeno ostal pri svojem oddelku. Dragonski stotnik Zederberg je bil ubit, dva kozaška poročnika pa ranjena.
Dalje je še bilo ranjenih 13 kocakov, 8 konj je bilo ubitih, 11 pa ranjenih.
Niučvan, 14 julija. Prodiranje Japoncev proti Dašičavu je povzročilo predvčerajšnjim celo vrsto prask. Po daljšem boju ■e je posrečilo Japoncem zasesti Taočia in včeraj Ehtoho. Ruski uradniki so priprav ljeni, da vsak čas zapunte Niučvan.
Peterburg, 15 julija. Japonci so pri Kajčovu zopet zlorabljali zastave »Rde če ga križa*. 9 t. m. so obesili tako zastavo pred prednjimi četami, nek»r so Rusi takoj nehali streljati. Japonci pa so pripeljali k zastavi svoje topove ter piičeli streljati. To so Rusi z daljnogledi natančno videli.
Veit o 30.000 padlih Japonoih — demontirana.
Pretekli teden je pretresla svet novica iz Petrograda, da je pri naskoku na Port Artur padlo okolu 30000 Japoncev. T o vest sedaj Japonci uradno demontirajo. I« Tokia prihaja naslednja uradna brzojavka z dne 15. t. m : V Evropi razširjena vest, da so bili med nočnim napadom 11. t m. na Port Artur Japonci odbiti z izgubo 30 000 mež, je n e o s n o • v a n a , ker izvzemši malih prask prednjih strsž, se onega dne sploh ni izvršil noben resen naskok na ruske pozicije.
Ze takoi prvi dan, ko jmo dobili brzojavko o strahovitem japonskem porazu, smo dejali, da pričakujemo skoro japonskega de-mentiranja. S tem, da Japonci dementirajo, pa še ni rečeno, da niso doživeli pred Port Arturjem velikega poraza.
Precej dolgo časa so čakali z demen tiranjem. Sedaj svet pravzaprav ne ve — nič. Primerja ruske in japon. brzojav., in verjame naj, komur hoče, ali pa nobenemu. Čudno je le, da pariška poročila pripovedujejo o tem japonskem porazu toliko podrobnosti in celo vedo, da so se podkopi na ozemlju treh kvadratiih kilometrov razleteli pod Ja ponci. Počakati je treba še nadalinib po ročil, da napravimo končno sodbo o „30 000 mrtvih laponcih".
Petrograd, 14 julija. .Rusj" po roča iz Mukdena iz gotovega vira: Velika sila III. japonske armade, ki jd v noči na 11. jul. napadla Port Artur, je bila popolnoma poražena s pomočjo podkopov. Izgube so ogromne. Rusi sj iigubili 1000 mož.
Peterburg, 15 julija. O oosamez nost.h napada na Port Artur dne 10. in 11 t. m. še ni ničesar znanega „Novoje Vremja" poroča iz Ljaojan!«, da so Rusi napad sijajno odbHi. General Feck je raaledoval sovraž nika do Nanjlina.
Junaška deklica
Iz Mukdena poročajo ruski listi o junaških činih neke ruske deklice. Junakinja, ki je stara 20 let, se je oblekla v moško obleko, se nazivala Mihael Smolko ter se posebno odlikovala kot tolmač. Ako je bilo treba izvršiti kaj posebno težkega ter so potrebovali prostovoljcev, se je oglasila ona prva, da je šla opazovat japonske pozicije. Dne 21. junija je z malim kozaškim oddelkom ne le prinesla ruskim poveljnikom potrebnih informacij, ampak se ji je posrečilo vzeti Japoncem veliko čedo živine, katero so ti zaplenili Rusom.
Koliko stanejo moderno vojsko na morju ?
V modernih pomorskih bitkah se potapljajo na dno morja velikanske vsote. Ze enokratno streljanje na Port Artur modernih japonskih križaric „Kasuga" in »Nišin" stane mnogo denarja. .Kasuga" ima 4 velike topove, ki stanejo 1 J/» milijona mark. Vsak top izstreli v minuti 2 kroglji. Ker stane vsak strel 1600 mark, porabijo ti topovi v 5 minutah 64.000 mark. Vsak manjši top stane 72.000 mark in vsak njegov strel 280 mark. Ima pa ta ladja 12 takih topov, katerih streli stanejo v 5 minutih 140.000 mark. Sploh so proračunali veščaki, da vsaka bojna ladja napravi v enourni pomorski bitki državi 5 milijonov mark škode.
Vreme v Mandžuriji.
Peterburg, 14. julija. »Ruskoje Slovo« poroča iz Dašičava : Vroči dnevi in mrzle noči bo se zopet pričele, toda vročina ni dosti posušila dolin. Povsodi je polno umazanih mlak. Korakajoči vojaki morajo piti umpzano vodo, ker ne morejo dobiti druge. Čete spe po vlažnih tleh ter tako udihujejo nezdrave pare. Take so sedaj razmere v Mandžuriji.
Car na potovanju.
Z 1 a t o u s t, 14. julija. Car Nikolaj in veliki knez prestolonas'ednik Bta danes dopoldne dospela sem. Car je pregledal čete ter jim podelil svoj blagoslov. Opoldne je odpotoval car v Ufo.
Japonski ogleduhi kot berači.
O japonskih ogleduhih v Mandžuriji piše »Vcstočnoje Obogrenje«. Na Japonskem je posebna politična stranka, ki se poslu žuje v svojo svrho beračev. Ti berači, ki
imajo posebne vrste obleko, služijo posebno *
dobro kot poizvedovalci. Taki berači hodijo molče okoli, prosijo molčč daru z zvoncem, ki ga nosijo vedno seboj. V obraz jib ne sme nihče pogledati in tudi ničesar ne vprašati, razven pristaši detične stranke. Pogosto se prigodi, da tak berač ne govori več let nobene besedice, ker so napravili obljubo molčečnesti, toda zato tem pridneje zasledujejo naročila svoje stranke. Tudi donašajo taki berači zelo točna poročila. In taki berači so sedaj prišli iz Japonske ter se razkropili po Mandžuriji. Nekaj takih beračev je v Inkavu prerezalo žice od min, ki so jih Rusi položili v ustju reke Liaobo.
Japonski neuspehi pred Port Arturjem.
Peterburg, 15. julija. Dopisnik ruske brzojavne agenture poroča iz Mukdena: Kakor poročajo, so naše čete 3. in 4. t. m. pred Port Arturjem napadle na desni hranilni črti Japonce, jih pognale nazaj ter zasedle vzhodno stran Sunsantske doline, 6. t. m. pa tudi višino. Naše izgube so neznatne. Japonci so izgubili, kakor trdijo Kitajci, do 2000 mož. Do sedaj niso Japonci dosegli še nobenih pravih uspehov.
Kuroki v nevarnosti?	[
London, 14. julija. Iz Tokia: General Kuroki poroča, da Rusi od vseh strani zbirajo svoje sile in jih postavljajo proti njegovemu središču in desnemu krilu.
„Orel" — bolnišnica.
Milan, 14. julija. Iz San Rema se poroča, da je došel tja „Orel", ki je bil od posebnega odbora ruskih gospa prirejen kot morska bolnišnica s 400 posteljami. Priredba te bolnišnice je stala 200 000 rubljev. »Orel" se pridruži baltiškemu brodovju. Na krovu je 8 zdravnikov in 20 postrežnic.
Bitka pri Daiičavu?
London, 15. julija. Iz Čifu poro čajo, da se bije med Kajčovom in Dašiča-vem ljut boj. Tudi dopisnik »Maila« poroča, da se vrše pred Dašičavom neprestano boji. V torek so zasedli JaDor.ci po daljfirm boju Tach&o, v sredo pa E^hoti ho. V N učvanu vedno slišijo streljanje topov. Ruske oblasti v Njučvanu so pripravljene, da vsak čas lahko zapuste mesto. Vendar stoie na vseh straneh še ruske prednje straže. Tudi v Vu tajci so ee ruske čete. Ruska posadka bo ostala v mestu do skrajnega časa ter bo mto odšla v Hajčen. Njučvanskim Kitajcem so rekli Rusi, da se bodo kmalu vrnili, četudi ae umaknejo pred japonsko pre močjo, ter zopet mesto zasedli.
Pariško poročilo o položaju na bojišču.
Pariz, 15. julija. General Oku stoji baje s 50.000 možmi 6 klm. od Niučvana ter koraka po železniški progi med Niuč-vanom in Dašičavom. Tako grozi Kuroki od vzhoda, Oku pa od zahoda železniški progi, kjer se bosta oba združila. Kuropatkin, ki ima v Dašičavu le 30.000 mož, bo moral zapustiti svoje utrjene pozicije pri Dašičavu. Kuroki namerava prisiliti Kuro-patkina, da se umakne iz svojih pozicij proti severu. Tudi trdijo, da zamore japonska ofenziva proti Hajčenu prisiliti Kuro-patkina, da se umakne zajedno iz dašičav-skih in hajčenskih utrdb proti Ljaojanu ter se šele tu resno upre japonskemu prodiranju proti Mukdenu. Tu se tolažijo, da ima Kuropatkin na razpolago železnico ter se torej lažje giblje kot Japonci. Na vprašanje, ako se bodo Rusi umaknili iz Niučvana, je rekel neki častnik: „Bržkone, toda gotovo še ni. Generalni štab upa, da Okuvo prodiranje proti Niučvanu Kuropatkina ni presenetilo". Zadnja poročila trdijo, da je deževje ponehalo, tako, da kaže toplomer 50 stopinj Celzija.
Književnost in umetnost
* Prakticka rukojet' srovnavaoi jazykuv slovanskych S.ožil V č n c e s I a v H r u b f , c. ur. vreh f soudni rada v Opa>č V Praze. Nakladem vlastniaa. Tisk« m »Unie«. V konrai u J. L, Kobera, knihkupce v Prazo. 1904 — Cim večkrat se shajajo zastopniki raanih slovanskih ro dov, tem bolj čutijo potrebo, da bi se med seboj čim najbolje razumeli. Slovanski jezik je pravzaprav le eden ; samo narečia so raz lična. In kakor se Stksonec inVtstfalcc ne razumeta, ako prvič govorita pač pa se polagoma drug drugemu privadita, tako je tudi s Slovani, le s tem razločki m da bo pri nas razlike narečij fusirane v književnem jeziku.
Praktična slovanska vzajemnost je nemogoča brez vzajemnosti v jeziku. A noben slovanski rod se neče odpovedati svojemu narečju. Kako d^serti torej vzaiemncst ? G. državni poslanec V. H r u b f je brez dvojbe pokazal najbolj praktično pot, ki ie tudi iz-
peljiva in se je že večkrat dobro obnesla: Vsak Slovan naj govori svoje narečje, a naj pozna tudi razlike v drugih slovanskih narečjih, da jih razume. Pri shodih slovanskih časnikarjev, kjer vsak zborovavec zna poleg svojega vsaj še eno slovansko narečje, se je ta metoda vrlo obnesla. Govorili sovsivsak po svoje,a so se vsi razumeli. To je gotovo tista pot, ki ima bodočnost. To nikogar ne užali, pa vsem koristi.
G. H r u b f je globoko proučil razlike raznih slovanskih narečij. A ni napisal težke, znanstvene primerjajoče slovnice, ampak v resnici praktično knjigo, iz katere je res mogoče dobiti toliko vednosti, kolikor je potrebne za obvladanje vseh slovanskih narečij, ki se govore v Avstriji. Razlaga nam, kako se izpreminjajo glasovi, kako se izgovarjajo besede, sklanja, Bprega itd. Metoda je lahka in prijetna, ker poučuje gosp. pisatelj z zgledi.
Posebno pozornost je posvetil pisatelj slovenščini, iz katere je izbral več jako dobrih zgledov. V opazkah dodaje opombe, ki razlagajo Cehu nove besede in oblike.
To je gotovo praktično delo za slovansko vzajemnost Ravr.o zdaj, ko je toliko Slovanov raznih narečij zbranih v Ljubljani, posebno čutmo potrebo, da se to znanje daleč razširi. Želimo, da bi vsak slovanski narod imel tako knjigo, knjigo g. Hrubega na vsaj vsak L-eh !
Dnevne novice.
V L j u b 1 j a n i, 16 julija.
Pod tujčevo peto. „Divji Amoniti" v »Učit. Tovarišu" se togote, ker smo jih prijeli, da priobčujejo samonemške odloke c. kr. deželnega šolskega sveta. Kdo se ne smeje, ako bere v „Narodu" (!) sledeči odgovor: „Ne iz servilnosti, temveč iz principa priobčuje „Učit. Tov." te odloke samo v nemškem jeziku, da svet vidi, kako malo se še spoštuje v naših višjih uradih slovenski jezik in da bi se čimprej temu odpomoglo. Vsemogočni državni poslanec dr. Šusteršič, na noge! Izposlujte nam na Dunaju, da dobi naš slovenski jezik tudi v teh korporacijah večjo veljavo in hvalo Vam bo pel „Učitelj-ski Tovariš" in z veseljem priobčeval samo v slovenskem jeziku izdane odredbe. To pojasnilo pa velja samo pametnim ljudem, ne pa „Slovenčevim" urednikom in njihovim bralcem." To je dobro zanje, da omejujejo liberalci svoje pisanje samo na svoje kratko-umne bravce, ker za vsakega pametnega človeka je to preneumno. Kako da apelira »Narod" na dr. Šusteršiča, ki nima v kranjskem dežel, šolskem svetu nič opraviti — ? Ali že »Narod" sam dr. Tavčarja ne šteje več? Saj je vendar dr. Tavčar član deželnega šolskega sveta, intimus Heinov, on je Nemca Schafferja spravil v dež. šolski svet, poleg tega je dr. Bleiweisova umna glava v tej korpo-raciji, ki ima odločno liberalno večino! Ne izgovarjajte se drug na drugega! Vi ste izdajalci, eni iz kruhoborstva, drugi iz ne-značajnosti, tretji iz vladehlepnosti. Zato vas pa tudi zadeva usoda izdajavcev: ki ležite pod tujčevo peto!
P. n naročnikom! Kakor smo omenili koncem minulega meseca, smo morali te dni ustaviti list vsem onim gospodom naročnikom, ki v naznanjenem roku niso obnovili naročnine. Samoobsebi je umevno, da to naše postopanje n i izraz nezaupanja do cenjenih naših naročnikov, marveč edino le zahteva točnosti in reda. — Pripomnimo pa, da smo voljni uvaževati vse opravičene želje in bomo lahko postregli vsakomur z zaostalimi številkami.
Osebne vesti. V torek, 19. t. m., bo na dunajskem vseučilišču doktorjem modro-slovja promoviran veleč. g. Janez G n i -d o v e c, gimnazijski učitelj v Kranju. Vrlemu g. doktorandu prisrčno čestitamo! — Č. g. L. Lah, idrijski mestni k a p e 1 a n, je včeraj na Dunaju napravil drugi rigoroz iz bogoslovja.
Liberalni deželni odborniki in po škodovani po toči. »Slovenec" je pozval liberalne deželne odbornike, med njimi dolenjskega poslanca dr Tavčarja, da Be naj kaj stori za poškodovane po toči. Ako brez dovoljenja deželnega zbora delajo drage okraske pred deželnim dvorcem, zakaj bi se ne usmilili ti liberalci ubogega kmeta, ki ga je toča tako hudo zadelal Mi zahtevamo, da pride ta stvar
vdeželni zbor in da ae nujno obravnava takoj pred vsemi drugimi! Hinavska slovensko nemška koalicija izjavlja v „Narodu": »Ljudstvo čaka z obupneitjo na deželno podporo, pa je ne more dobiti, ker jo je klerikalna obstruk-cija požrla". To je grda laž. Katoliškona-rodni poslanci so opetovano izjavili, da v slučajih ljudske potrebe preneha obstrukcija. Krivda liberalcev je, da se ne da podpora, ker hočejo 1 i • beralci ta denar porabiti za svoje mestne veselice in razvedrila. A to se bo maščevalo nad njimi!
Gg. abiturijenti o. kr. II državne gimnazije v Ljubljani so izročili družbi sv. Cirila in Metoda prvo polovico pokroviteljnine v znesku 100 kron. Drugo polovico dopošljejo po počitnicah. — Živeli narodno zavedni mla deniči!
Pomenljiva deietletnica. Dne 11.
t. mes. je preteklo deset let, odkar je niže-avstrijsko namestniitvo potrdilo pravila prvega slovenskega katoliškega a k a dem ičneg a društva »Danice«. Dobro je še vsem v spominu, koliko zaprek je stavila vlada ustanovitvi tega društva. Najprej se je upirala temu, da bi bil društv.poBl. jezik slovenski, češ, da je tako društvo odtegnjeno policijskemu nadzorstvu, drugič ji pa ni ugajala slovenska trobojnica kot društveni znak, ker je še tedaj videla v naši trikolori znak panslavizma. Raditega iz-prva vlada predloženih pravil ni hotela potrditi ter društvo prepovedala, nakar so se njegovi ustanovitelji pritožili na kasacijski dvor, ki je omenjenega dne zgoraj navedene razloge proti nameravanemu društvu ovrgel kot neosnovane ter dovolil ustanovitev »Danice«. Tako je tudi v tem oziru ustanovitev »Danice« velezanimiva in bomo v kratkem o tem še obširnejše poročali. »Danici« pa, ki se je tekom desetih let tako krepko razvila, želimo ob tej priliki, da vrlo napreduje, saj je edino slovensko akademično društvo, ki ima res pravi slovenski program, dočim je vsem drugim našim akademičnim dru štvom prvi in menda edini ideal — boj proti »klerikalizmu«, in naj se že imenujejo narodno radikalne ali pa svobodomiselne. Žalostno, ali — res! Zato pa s tem večjim veseljem kličemo »Danici« : Vivat, crejcat, floreat!
Iz kopališ5. Zadnji letoviški list zdra-višča Bled naznanja, da je bilo letos do 2 julija na Bledu 897 strank s 654 osebami. Od 2. do 9. julija se je število strank pomnožilo na 520, oseb pa na 897. — V Daruvaru v Slavoniji je bilo do konca mi-nolega meseca 625 oseb.
—	Nova domača tovarna Kakor
čujemo, bo ravnatelj »Vzajemnega podpornega društva« g. S a m s a zgradil v Ilirski Bistrici na Notranjskem tovarno domačih le senih izdelkov vsake vrate. Občine bodo iz-vestno v njihovem lastnem interesu to za vso okolico važno podjetje podpirale. Ždimo le, da bi tudi drugod oživel se duh podjetnosti in da bi na domačih tleh vzcvetela domača industrija. — Tudi tovarna testenin v II. Bistrici se zopet zgradi, a v večjem obstgu.
Razglednice Kolovrata in Strme Njive ie te dni izdelal g. Rožun, fotograf v Litiji. Delo hvali mojstra
—	Pogorel je v Kozjem kozolec kiju čavničarja Kaspreta.
—	Promoviran je bil včeraj na dunajskem vseučilišču doktorjem prava g. Do minik P u c . odvetniški koncipijent v pisarni g. dr. Treota v Gorici. — Na gra-škem vseučilišču je bil promoviran g Karol Podgornik, koncipiient pri dr. Tumi.
Šolske vesti Iz Škofje Loke se nam poroča: V notranji samostanski šoli je bilo 184 gojenk, ki so skoraj vse stanovale v samostanu. Učenke so bile iz raznih avstrijskih kronovin, pa tudi z Ogrskega, Bosne, Italije in Egipta. Ob sklepu šolskega leta so učenke v dvorani izborno igrale igro „Stara mati". Na vrtu pa so gojenke igrale na razna glasbena orodja. Veselje je, ako vidi človek, kako skrbno je vzgojena mladina, ki je up bodočnosti. — V Kranju je štirirazredno deško ljudsko šolo letos obiskovalo 166 učencev; za višji razred so sposobni 103. Obrtno nadaljevalno šolo je obiskovalo 93 učencev. — Štirirazredno deško ljudsko šolo vRudolfovem je v minolem šolskem letu obiskovalo 229 učencev, in sicer iz mesta 117, iz drugih šolskih občin 112. Za višji razred je sposobnih 158.
—	Iz 01*515 se nam piše: Dne 14. t. m. smo imeli občinsko volitev v prvem volilnem razredu. Naših je bilo '8 glasov in nasprotnikov 8. Zato seje žrebalo. Izžrebani so bili: od naše strani Janez Čebašek s Pre-bačevega in Janez Kozina iz čirčič, od nasprotne strani pa Janez Strupi iz Čirčič in Janez Novak s Prebačevega. Volitev je vodil pravilno g. okrajni glavar Pire Prejšnji župan Franc Strupi, za katerega se toliko vlečejo kranjski liberalci, je ostal v klobuku. Bil je 18 let župan, zdaj pa ne več! Veselje v občini je splošno. Zdaj imamo mi šest odbornikov, nasprotniki pa dva.
—	Utonil v Soči. Črnogorski dela vec Nikoia RujevecizNikošie se je šel kopat v Sočo. Ker ni znal dobro plavati ga je voda potegnila za seboj. Njegova žena z drugo žensko je stala na bregu in videla, kako se je boril s smrtjo, a mu ni mogla pomagati. Mrtvo truplo so potegnili iz S^če med S>lkanom in Dolgo njivo.
—	Strela ubila Dva dečka iz Volčje-drage je nevihta vjela na cesti. Vst >pila sta v hišo Arčonovo, kjer so jima prijazno dovolili, da počakata konca nevihte. Kar udari strela v hišo. E i deček, J. Gregorič, je oble žal mrtev, diugi deček in gospodinja sta pa omedlela za nekaj hipov.
—	Kamenjali so biciklista K a r o 1 a Brežana, ko je vozil iz Proseka v Gorico.
—	Razpisana je učiteljska služba pri Sv. Lenartu, okraj Skofia Loka.
—	Utopljenko so našli na desnem bregu Save blizu Zaloga. Truplo je ležalo že približno šest do osem mesecev v vodi. Našli so pri njej še precej dobro ohranjene črevlje, jopico in srajco. Utopljenka je do slej še nepoznana.
—	Ogenj. Devetletni sin Franca Ce bulja je zafcgal vsled neprevidnosti kozolec posestnika Antona Lcžarja v Trzina. Škode j > 750 kron, zavarovalnina znaša pa le 400 kron. Vsled pridnosti sosedov in trzinskega župana so ogenj kanalu omejili. Sta riši, pazite na otroke 1
—	Pastoralna konferenoa za litijsko dekanljo bode pr hodnjo sredo, dne 20. julija vamartnem pri Litiji. Pričetek ob V.10.
—	Iz Kranja se nam piše: Včeraj dopoldne smo pokopali zadnjo sestro pokoj nega knezoškrfa Vidmarja gdč. Marjeto Vidmar. Pogreba se je udeležilo 22 gg. duhovnikov, 3 gg. bogoslovci ter mnogo ob činstva; med tem smo opazili g. gimn. ravnatelja H u b a d a , g. svetnika S a v n i k a in nekai drugih gg. prefesorjev. Pokoj njeni blagi duši!
—	»Narodni dom« v Brežicah. Poročajo nam: Kaj pridno se vrše priprave za otvoritev dne 14. avgusta t. 1. Vsakemu narodnjaku, kateri si ogleda to krasno stavbo, širi se srce radosti v novih, imenitno prirejenih prostorih. Od tal do strehe vse novo, starega poslopja, na kojega temelju se dviguje novo, ni več poznati, — vse praktično in prostorno razdeljeno: Velike gostilniške sobe, prostorna stanovanja, mnogo sob za tujce, krasno in moderno opremljena velika dvorana s stalnim odrom, povekšani vrt s steklenim salonom, velika veranda — vse razsvetljeno s plinovo lučjo. To stavbo torej hoče čitalnica brežiška slavnostno izročiti uporabi. Upoštevajoč ve-levažni pomen narodnega zbirališča ravno v Brežicah so se na vabilo čitalnice prijavila k sodelovanju nepričakovano mnoga pevska in sokolska društva, hrvaška in slovenska, tako da obeta ta dan biti dan probuje in narodne zavesti. Iz vsega, kar pripravlja brežiška čitalnica za ta dan, se da sklepati, da bo omenjena otvoritvena slavnost velikanska, — da se bo vsakemu posamezniku nudil poseben umetniški vžitek. Ta dan tedaj v Brežice, da pokažemo z mnogobrojnim številom, kako ve slovenski rod ceniti vsak pojav narodne samozavesti in narodne posesti, kar bode otvoritev »Narodnega doma" v Brežicah.
—	Prijeli so v Ci»idale slaboumnega Janeza Dermoto, ki je bil 1. 1881 rojen baje v Poljanah kot sin Janeza in Marije Dermota. Hotel je iti v Ameriko. Na ka zalcu mu manjka noht
—	Nenadoma umrl je 711etni v Dragi stanujoči kovač J ,žtf L o k a r.
—	Pogorel je skedenj Antona Pri narja v Gruiulji. Škode jo 1100 kron.
—	Mrtvega so našli v pestojinskem okraju v vodi 64 let starega kočarja Antena Barbiča iz Topolca.
—	Vzgojevalec mladine po Tavčar-Heincvem okusu. Ivan Malnarič, naduči-telj, o katerem smo že poročali, da se z nenavadnim cinizmom baha s svojo nenrav-nostjo piše v „Narodu": „V »Slovencu" otresa neko klerikalno ščare svoj smrdljiv gobec okrog mene." V tem tonu gre naprej. Obžalujemo uboge starše, ki morejo takemu sirovemu človeku izročati svojo deco, da se — od njega uči!
—	Nameravano romanje v Lurd meseca avgusta se žal ne bode moglo vršiti, zadnji čai je zlasti mnrgo oglašencev s Hrvaškega odstopilo, delema pa stavilo take zahteve, da jim ni mogoče ustreči. Firma
dok je določila kot zadnji termin, ob ka terem je treba število potnikov naznaniti in ca vsacega vsaj polovico voznine vplačati, 15. dan julija, a do danes je poslalo le malo število ogla-š e n i h božjepotnikov svoje doneske. Cujemo, da se tuintam pojavlja živahno zanimanje za potovanje, a s tem pripravljalni odbor ne more računati. Treba je odločiti se o pravem času in poslati voznino, pri pravljalni odbor sieer nasproti firmi, ki pri reja potovanje, ne more prevzeti garanoije. Iz teh razlogov je treba za sedaj roman|e v Lurd odložiti. Vsi tisti, ki so £e vplačali svoje do neske, jih dobe povrnjene po pošti tekoita prihodnjih dni.
—	črepinjo mu je prebil. V Šiški je Franca Kržišmka njegov sosed tako po glavi udaril, da mu je prebil črepinjo.
—	Na Bled je došel te dni s svojo rodbino poveljnik mornarice pl. Horsetzky iz Zadra.
—	Nemško delavsko društvo na Jesenicah. Zveza nemških delavcev, »Ger mania«, na Dunaja je vložila pri radovljiškem okrajnem glavarstvu pravila za novo društvo nemških delavcev »Erz« s sedežem na Jesenicah in na Savi.
—	Izpod Stola. Velik strah smo imeli v četrtek popoludne v Smokuču Na F gov-čevem dvorišču je eorel vez sena; zažgal ga je domač otrok. Goreč voz so takoj odpeljali, da se divji element ni prijel še hiše, s slamo krite. Starši, p zornactroke! — V nedeljo se je ponesrečila v Srednjem vrhu neka ženska s Koroškega, ko je trgala letošnje nenavadno tgodaj zrele planinke. Padla je z neke peči ter se močno pobila po glavi. — V Srednjem in Nemškem vrhu je jako veliko lepih planink; vsako leto pridejo Korošci tur jib potrgajo cele koše, veliko jih tudi s korenino izrujejo, da jib nesejo v uelovec na prodaj. Ako se jim bo še dalje pustilo tako ruvati planinke, bodo v par letih popolnoma irginile.
—	Stoletnica srbske vstaje. Na povabilo na slavnostno praznovanje srbske vstaje v Belgradu je odgovoril hrvaški dijaški odsek, da z veseljem sprejme povabilo pobratimskih visokošolcev z željo, da bo ta dan v življenju jugoslovanske mladine začetek nove dobe medsebojnega spoznanja, bratstva in solidarnosti.
—	Odpuščeni železniški uradniki.
Ogrsko ministrstvo prometa je odpustilo 32 »začasno« nastavljenih uradnikov, češ, da nima zanje posla. Vsi odpuščeni uradniki so dovršili gimnazije in železniški tečaj, a sedaj so brez kruha na ulioi. Poleg tega je ravnateljstvo umirovilo 40 uradnikov, ki so stari nad 60 let.
—	Dijaško podporno društvo za Slovence se je ustanovilo v Trstu.
—	Osebna vest G. Znnagoslav Sonc iz Tomaja je dovršil praški konservatorij z izvrstnim usoehom.
—	Iz Krškega se nam poroča: Jutri, v nedeljo, se prične pasji kontumac v občinah Krško, Cerklje in Raka; trajal bode do 10. oktobra. Na Pristavo, občine Cerklje, se je priklatil od nekod pes, poklal tu in v Vel. Podlogu nekoliko gosij in rac. V Pod-logu so ga ustrelili in raztelesenje je dokazalo, da je bil stekel. — Prihodnji teden pridejo vojaki v naš kraj. V Leskovcu letos ne bodo nastavljeni, ker je tam pred štirimi tedni umrl mož po zdravnikovem mnenju za trebušnim legarjem.
—	Opozarjamo na današnji oglas nove tvrdke prve ljubljanske izdelovalnice drož v Spodnji S ški, v katerem naznanja otvoritev izdelovala ca.
—	Uro je ukradel France Boštjančič, doma iz Mučnega pri Ljubliani, svojemu sodelavcu, ko bo popravljali železnični tir južne železnice. Ko si bili vsi na delu, se je Boštjančič splazil na kup k suknjičem in telovnikom, kjer so imeli delavci skupaj spravljene ter izmaknil uro in pobegnil. Orožniki so Boštjančiča po ovadbi nekje v ljubljanski okolioi ulovili in aretirali.
—	Na žagi ponesrečil. Jožefa Sega je v pafni žagi na Travniku pri Rakeku žaga v nogo tako prijela, da mu je nogo tako poškodovala, da so ga morali prepe ljati v bolnico.
—	Najhitrejša vožnja. Brzoparnik severno nemškega Llcyda v Bre nenu »Kai-ser Wilhelm II.« je vozil iz New Yorka čez ocean 5 dni 11 ur 58 minut. Dozdaj nedo sežen reccord. Zastopstvo tega društva ima Eduard Tavčar, Kolodvorske ulice št. 85.
Ljubljanske novice.
Sokolska slavnost v Ljubljani. Včeraj zvečer je prišel v Ljubljano sibeniški „So-kol". Na kolodvoru ga je imenom ljubljanskih „Sokolov" pozdravil g. dr. Ravni-h a r , ki je izrekel Šibenčanom sočustvo ob lahonskem napadu v Zadru. Šibenski „Sokoli" so odgovarjali: „Povrnili jim bomo!" Pojoč narodne pesmi so odkorakali v Ljubljano. Danes so vzbujali po Ljubljani dalmatinski „Sokoli" nbčno pozornost s svo-
jimi astrahan - čepicami, v katerih sredi imajo rdeč baržun in v sredini čepice kviško stoječe sokolsko pero. S posebnim zanimanjem so si ogledovali ljubljanske cerkve. Mnogo Dalmatincev je v narodni noši. Danes je vlak, ki prihaja ob tri četrt na 1 uro pop. v Ljubljano imel 35 minut zamude, z njim so se pripeljali češki „Sokoli" z Dunaja in Moravske ter tudi hrvaški »Sokoli" iz Karlovca, ki imajo seboj tudi deputacijo hrvaških kmetov v narodni noši. Hrvatje so bili že na štajerskih postajah iskreno pozdravljani. V ak je do Ljubljane spremljalo gromenje topičev. V Z danem mostu so bili Čehi in Hrvatje prav lepo sprejeti. Poaebno srčiio je Blovantke brata pozdravilo delavstvo v Trbovljah. Med dvema gričema je potegnilo vrv, na katero je obesilo narodne zastave. Litija je bila v zastavah. Najbolj mrzel sprejem je bil v Ljubljani. Tako zagotavljajo gostje, ki so se vozili s tem vlakom. Ta jih je sprejela deputacija »Sokolov«. Navzoč je bi! starosta dr. Tavčar, pozdravil jih je dr. M u r n i k, odzdravljala pa sta mu imenom Čehov g. Mauerhart, imenom Hrvatov pa g dr Božo Vinkovič, povdarjajoč, da so se prišli navduševat za borbo proti skupnemu sovražniku za skupno bodočnost Godbe na kolodvoru ni bilo. Čehi so obedovali v restavraciji na kolo dvoru.
Posebna vlaka s Češkega prideta, kakor smo že poročali ob '/i na 8. in ob 9. uri zvečer.
Umrl je c. kr. ravnatelj dež. deske v pokoja g. Andrej Reichel V 80 letu svoje starosti.
Hrvaški »Sokoli" bodo podarili slovenskemu »okolst u srebrni lipov verieo.
Državna višja realka v Ljubljani je včeraj zavrsda svo)u šolsko leto. Letno izvestje prinaša na čelu Fr. Komatarjev sois »Das slaitisehe Arhiv in Laibach". Koncem šolskega leta j« bilo 527 di|akov, od katerih ima odliko 35 prvi red 366, ponavljalno skušnio 74 drugi red 37, tretji red 13
Nezgoda V koleziji. Pred nekaj dnevi je postalo neuemu obiskovalcu kolezijskega ko pališča nenadoma slabo in gotovo bi bil uto nil, da ga ni hitro iz vode pot gnil g. Ivan Kastner.
Mlada tatica. Šele 15 let stara Marija Sturm iz Ljubljane izmaknila je igralcu Antonu Ambrožu v Spod. Šiški iz njego-govega stanovanja, med tem ko je šel s svojo ženo na izprehod, zapestnico, vredno 8 K., en par rokovic, in eno torbico, kar je bilo na odprtem oknu. Obdolženka tatvino priznava in pravi, da je skozi odprto okno v sobo zlezla in si navedene reči prilastila. Obsojena je bila na 6 mesecev težke ječe.
Umrli so: Helena Lampel, s'uge hči, stara 3 in pol meseca; v bolnici: Ana Po-lovšek, siladiščarja žena, stara 36 let; Ivan Repin, delavčev sin, star 1 in pol leta.
Kaj pa pri nas? Tudi praški magistrat je prepovedal nositi ženskam vlečke po cesti. Zagrebški »Lječnički vjestnik« zahteva, da b lično naredbo izda zagrebški magistrat.
Zrelostna izkušnja v oddelku B c k r. I. državne gimnazije v Ljubljani je bila dovršena v petek, 15 t. m., s sledečim uspehom: K ustnemu izpraševanju je prišlo 41 kandidatov, med temi dva zunanja. Zrelostno izpričevalo |ih je dobilo 31 med temi 10 z odliko, 7 jih ame po počitnicah ponavljati izkušnjo iz enega pred« meta, 3 so p*dli za eno leto. — Olliko imajo: Adlešič Jurij iz Ailešičev, Božič Bogomir iz Idrije, B u k o v i č Anton iz Gradišča pri Vipavi, Javor-n i k Tomo z Vrhnike, Kiinar Tomo s Plavžkega Rovta pri Jesenicah, Kovač Ivan iz Postojne, Miklavčič Frančišek iz Dolenjega Brda pri Poljanah, Pečarič Frančišek iz Metlike, Premrl C i r i 1 »z St. Vida pri Vipavi, T r -dan F r. iz Rhmce.
Poštni vlak je imel včeraj v Ljubljani popoludne pol ure zamude, ker se je pokvaril poštni voz. Pošiljatve so morali prenesti v drug voz.
Odletela je gospe Mariji Kordeš na Zoj-sovi cesti št. 9 amazonska papiga, ki sliši na ime »Koko«.
Mestno ljudsko šolstvo. Mestne ljudske šole so letos izdale skupno izvestje N a prvi mestni petrazredni deški šoli je bilo 530 učencev, za višji razred sposobnih 394, nesposobnih 134. Slovencev 525, drugih narodnostij 5; na drugi mestni ljudski sedemrazredni šoli je bilo 635 učencev, za višji razred sposobnih 534, nesposobnih 88, Slovencev 630, Nemca 2, drugih narodnostij 3; na tretji mestni ljudski petrazredni šoli je bilo 256 učencev, za višji razred sposobnih 220, nesposobnih 32, Slovencev 255, Nemec 1; mestna s 1 o vens k a o semra zredna dekliška ljudska šola je imela 874 učenk, za višji razred sposobnih 763, nesposobnih 92, Slovenk 861, Nemke 4, drugih narodnostij 9; mestna d v o r a z -rednica na Karolinški zemlji je imela 62 učencev in 61 učenk, vsi Slo-
■venci, za višji razred sposobnih je bilo 43 učencev in 38 učenk; mestna nemška petrazredna deška ljudska i o 1 a je imelh 214 učencev; med njimi 112 Sloventiev in le 87 Nemcev, drugih narodnostij je bilo 15, za višji <razred je spdSobiiih 162, nesposobnih 50; mestna nemška dekliška osem-razrednna ljudska šola je imela 437 učenk, rr\ed njimi 179 Slovenk in 24 6 Nemk; I m e rt a Slovencev in Slovenk, kite dve šoli obiskujejo, bomo priobčili, istega k o imena onih Slovencev, ki svoje otroke pošiljajo v „Schulvereinske" šole, o katerih še priobčimo izvestje.
Musica sacra V nedeljo, 17. juliia, v Btolni ctrkvi veiika maš« ob 10. uri: Musa „Panis angelicus", zložil Frid. Koanen; gra duale „ Justus ut palma" Ant. Foerster, ofer-torij „VenUs mea" Utto Kornmttller.
Odbor »Glasbene Matice" se je v stoji •včera šnji seji takole konstituiral: Anton Švfctek, predsednik, dr. I. Rupnik, podpred Bednik, A. Sič, tajnik, dr. Kozina, tainikov namestnik, Pavel Lozar, blagajnik, A. Pe trovčič, njegov namestnik, Roich Ant., knjiž niiar, dr. Rupnik, njegov namestnik, Anton Stritcf, šol. nadzornik, dr. Gojimir Krek, na mestnik, dr. Vlad. Ravnihar, gospod«, A. Petrov čč, namestnik, dr. Rudei, načelnik po vrjeniŠt^a, F. Milčinski, namestnik, A Pe-trovčič, blagajnik upokojninskega zaklada, dr. Orel, dr. Oblak in A. Svetek ml, odbor <n ki Artistični odsek: Hubad M A*-čelnik, G«biČ. dr. Krek Stritcf; — »sanacijski odsek Raich načelnik, Hubad. Lozar, Milčinski, Rupnik, Svetek. Odsek po kojtiinskega zaklada: Petrovčič na čelnik, A Svetek; zastopnik učiteljstva pa bo na novo fblleri.
Ljubljanski občinski svet. (Konec poro čih) O pnzivu g. Lillega, trgovca in hišnega posestnika, proti magistratnemu odloku, s ka terim se mu je naročilo, da mora svojo h šo v Čevljarskih ulicah postaviti v regulačno črto, ne pa v staro črto, je poročal občinski svetnik Stare, ki je predlagal, da nai se pri-ziv odkloni. Kakor je obrazložil g. L lleg i svojem prizivu, smatra on vso stvar kot pre zidavo svoje hiše in ne kot novo stavbo. — Obf. svetnik gospod L e n č e predlaga, da naj se g. Liikgu dovoli zidanje; gosp. dr. T r i 11 e r predlaga, da naj se zadeva pre loži toliko časa, da se na|de v mestnem ar hivu akt, s katerim se je prejšnji lastnici Czernyjevi dovolilo predelavanje. Dr. T a v čar izpodbija poročevalčeve predloge in predlaga, naj prere§etata še stavbni in pravni odsek, ali bi ne bilo mogoče podeliti gosp. Lillegu dovoljenje prezidave hiše proti re-verzu, da če mesto tam, kjer stoji hiša, iz vrši regulacijo, nš' g L^leg odstopi mestni cbčini prostor 2 r. 2 za 40 kron odškodnine. Očita poro/iBvalcu in g. županu, da prestrogo zastopata fiskalno stališče. Sprejet je bil dr. Tavčarjev predlog.
C. kr. umetno obrtna strokovna šola v Ljubljani je imela koncem leta 188 obiskovalcev in obiskovalk, med njimi Slovencev 158, Nemcev 25, 2 Hrvata, 1 Ceha, 1 Liha in 1 Angleža.
Brzoparnik »La Touraine« traneoske prekmorake družbe (zastop potovalna pisarna Ei. smarda v Ljubljani) je odplul iz Havra 2. julija in srečno dospel v Novi York 9. juliia. Vozil jp 6 dni in 19 ur.
Zamenjava koles. Kakor smo poročali je pri vrtni vestlici na Koslerjevem vrtu 5. t. m ukradeno bilo kolo »Puch« gosp. Hostniku. katerega kolo je imelo mod. šta vilko 13 972. Sedaj se pojasnjuje, da je Host nikovo kolo odpelial g. Liudovik Vrbnjak v KljuSarovcih na Stsjarskem kateremu je takrat izginilo njegovo kolo G. Vrbniak je mislil, da mu je kdo kolo zamenjal. Ukradeno je bilo torej kolo »Regent« g »ap. Vrbnjaka. To kolo je bilo vredno 180 K.
Povožena je bila včeraj popoldne na dolenjski mitnici 88letna Marija Lampe, stanujoča v Tesarskih ulicah. — Poškodovana je lahko.
Sprejeti so bili v občinsko zvezo mesla Ljubljana: AbČan Fran, Aleš Peter, Ambrož Heiena, Aurlin Fran, Babnik Marija, rojena Kozina, Beltram Anton Bitenc Miha, Bogataj Ignacij, Brenčič Fran, Calar Marija, Zettel Marija, Češnovar Lovro, Dežman Marija, roiena Robida, Dovč Marijana, Eleršek Josip, Erčulj Marija, Fatur Frsn, F/eisohmann Ernestina, roj. Tiirk, Gale Martin, G*noni Jos'p, Gotzl Aleksander, Golob Karol, Goršič Uršula, Gregorin Neža, Gregorin Rozalijn, Hinner Alojzija, Hlebš Uršula, Hrastar Karol, Hribar Marijana, Hrome Rozalija, roj. Terezija Ižanc, Jančar Magdalena, rojena Tišina, Jerala Jakob, Jarin Luka, Jorovšek Terezija, Katern M»tija, Kavšek Jera, Klemenčič He lena, Kral Henr k, Krašovec Ivan, Križnar Marija, Kopitar Valentin, Kovačič Fran, Ku mel| Gašper, Kveder Helena, Leopold Ivana, Logar Blaž, Mayer Josip, Malovrh Barbara, Marin Mariia, Medar Ivan, Merčun Rudolf, Merjaeeo Marjeta. Mišič Josip, Močnik Ka tarina, Niihtigal Martin, Oblak Miha, Odlasek Andrej, Ovjač Anton, Pančur Marija, Poulin Filibert, Pibernik Ciril, Pogačar Ana, Re
denšek Barbara, RBjsmann Matevž, Resnik Fran, Rogelj Marijana. Rosulnik Helena, Ru: doif Marija, Sladič Fran, Slanovec Marijana} Smuk Frančiška, Srakar Fran, Stehoveo Jera, Sternen Jera, Str ckti&ger Eigelbert, Svetlin Ii>an, s>etina Jera, Svmnovec J sip; bkerl Marija; rojetta Hlebš; Schlehan Ema, Sjhlehan Kar. 1 na, roiBna Nakič, Srhlehin E izabeta, Schlehan Marija, Sohmid Marija, rojena Pavlič. Submid Marija, Šuštar Marija Magdblena Taubfer Josip, Tekster Martin, Tičar l an; Turšič Marija, Ude Marija, Ulčar Ivana. Verbifi Fran, Verhovo Marija, rojena Bamberg Werzak Leooold, Vidic Valentin, Vidm«r Alojzij, Vode Uršula, roj. Lampič, Zijc Fran; Završan Josip, Zgonc Marna, Zu pančič Ant oija, rojena Britz vdova Grošelj, Zabnikar Marija Zargi Ignacij. Skupaj, je Bilo sprejetih: 105 prosilcev, 41 zak. žena in 103 otrok. — Zagotovilo sprejema v domovinsko zvezo mestne občine ljubljanske so dobili: Bidstiber Ignacij, Gilicb Miha, Hotmonn Friderik, Locardi Neža, roj. Prezelj, Matkovič Dragotin
Bazne stvari.
Najnovejša od rasnih strani
Prveg a žens keg a policaja ima Norveška. To je 56 let stara Albertina Fridtz, ki opravlja policijsko službo na Nakholmu, kjer ima tudi svoje posestvo. — Jubilej strelovoda. Ravnokar je petdeset let, odkar je Prokop Divis konstruiral prvi strelovod. — Častnik ubil vojaka. Poljski listi poročajo, da je neki podčastnik pešpolka št. 77 ubil nekega vo jaka radi neposlušnosti. — Nova drama. Ruski pisatelj Maksim Gorkij je dovršil novo dramo: „Letni gosti". — Velik požar. Velika občina Bodony na Ogrskem je pričela 13. t. m. goreti. 242 hiš in 700 drugih poslopij je ogenj uničil. 5 oseb je zgorelo, 150 je težko ranjenih. Zgorela je šola, cerkev, župnišče, občinska hiša itd. Škode je nad en milijon kron. — H i ž kanonikov na Dunaju poleg svetega Štefana cerkve je pričela včeraj goreti. Ogenj je streho popolnoma uničil. V nevarnosti je bila cerkev sv. Štefana. — Polovico jezik« odrezali so v Notf lku t Ameriki pr.icarici Sylvenale, k«r je prod prilnpt|evaniem obliznila nisem-ske znamke in 8n z»strupila. — Novo puško, ki se silno hitro sama baše je izumil danski vojni minister Madsen. — Velika cerkvena tatvina. V Ka zanu na Ruskem niso tatovi iz cerkve odnesli le čudodelne kazanske Marije, ampak tudi več drugih dragocenih svetniških podob in dragocenosti. Vrednost ukradenih stvari znaša 10 milijonov rubljev. — Z Dunaja poročajo, da je bilo pri požaru hiše kanonikov ranjenih 25 gasilcev. — V b U t a n s t i je z a d * v i i soprogo v Budimoešti 27letr»i uradnik in bivši nadporočnik S efin M*ckay. Blaznega mo rilca s i odpeljali v blaznico. — Č e t v o r č k i p o dvajsetletnem zakonu. Zakonska Bmder v Steinbschu nista imeli. 20 ltt otnk. Po 20letnem zakonu sta dobila sedal četvorčk".
Ttltfonska In brxo|av** poročila.
Bombe najdene v iredentovskem društva.
Trst, 16. jiilijs. Včeraj popoldne je pri-šlb dvanajst policijskih agentov v stanovanje laškega telovadnega društva. Policijske agenta so spreml)all dalavci z orodjem. Po licijski ificijal je pokazal tajniku društva uradno listino. Tajnik je izrekel željo, naj se obvesti predsednika, kar se je zgodilb. Predsednik je skoro došel. Osem stražnikov e stalo okolu hiše, dva v veži. Okolu hiše so je zbralo mnogo občinstva. Ob 6 uri zvečer sta došla v hišo dva policijeka agenta z vozom, v katerega sta se vsedla predsednik reškega telovadicga društva in tajnik ter dva policijskaa agenta, katera sta vzela voz neki zaboj. Društveni lokal je policija zapečatila. Sedaj se čuje o tej zanimivi aretaciji: Policija je zapovedala delavcem odpreti tla v društvenih prostorih. Sioro se je pokaza'a odprtna, v katero je stopil neki poacijtki &gent ter prišel čez nekaj trenoUov iz odprtine z z a b o jem, v katerem sta bili dve bombi. Pozneje je policija v Trstu aretirala več oseb ter jih odpeljala v zapor. Govori se, da je aretiranih še 8 oseb. Policija je našla poleg dveh bomb, 35 revolverjev, 2 zavitka eks plozivnega smodnika in mnogo patron. Policija je dobila obvestilo o tej zadevi v anonimnem pismu iz Gorice.
Trst, 16. julija. Aretirani predsednik laškega telovadnega društva je odvetnik Carlo Mrach. V mnogih hišah se vrše hišne preiskave. Laško telovadno društvo bo razpuščeno.
1215
Zahvala
U brzofavk.
Petrburg. Znani ruski pisatelj Anton Čehov je včeraj umrl.
B e r n. Švicarski zvezni svet je imenoval dosedanjega poslanika v Washing-tonu, dr. Martheraya, izrednim poslanikom na Dunaju.
Zagreb. Razprava proti 210 osebam, izmed katerih je 27 v zaporu, ki so aprila meseca napadle občinsko hišo v Podvrhu, bode meseca avgusta.
L v o v. Gimnazijski učenec VII. razreda, Dzyamba, se je pritožil pri profesorju Klingerju, ker mu baje ni bil pravičen. Ker je profesor odgovoril surovo, mu je dijak priložil zaušnico. Profesor je nato peljal dijaka k policiji, a velika množica na cesti se je zavzela za dijaka. Prišlo je do nemirov in je moralo posredovati vojaštvo.
Haag. Kakor se poroča, namtravajo razpustiti nizozemsko zbornice. Nove volitve bodo najbrže meneči avgusta.
Centa. Francoski carinski uradniki so odpotovali nazaj v Tanger, ker jim gu verner brez sultanovega ukaza ni hotel izročiti carinskega urada.
Dunaj. Rektorjem na višji dunajski poljedelski šoli je bil izvoljen dosedanji rektor profesor vitaz dr. S c h u 1 1 e r n.
Madrid. V senatu in zbornici je bil prečitan kraljev odlok, s katerim bo je zaključilo v obeh zborniuah zasedanje.
R o k i c a n. Gostilničarka in hišna po-sestmea, 221etna Štefanija plem. Hsjek, j a s kuhinjskim nožem zaklala svo|tga otroka in tudi sebe smrtno ranila. Vzrok je bil domači razpor.
Budimpešta. Dne 15. t. mes. sta bila na Odrskem dva velika požara. V Ba-lazsvagasu je pogorelo 115 hiš In 95 gospodarskih poslopij, v Feketekutu pa 97 hiš in 68 gospodarskih poslopij.
svote z a obale.
u tr Tudi
za iskreno sožalje, izraženo nam ob pre-bridki izgubi našega najiskreneje ljubjenega sina
Josipa.
Zavest, kako je bil pokojnik priljubljen, je bila pravi lek bolesti žalujočih. Naipri-srčneje se torej tem potom zahvaljujemo vsem, ki so dragemu sinu izkazali zadnjo 6ast. Posebno se pa moramo zahvaliti gg. dijakom in bogoslovcem za prekrasno petje pred hišo, med potjo in na pokopaliSCu V prvi vrsti pa gre naša zahvala tudi g. Gra-fenauerju, ki se je v prekrasnih besedah po-s ovil od dragega prijatelja. Med govorom je j ostalo le malokatero oko suho. Najsrčnejša hvala torej vsem in Bog vam plačaj blago i sožalje.
Anton, Katarina in Ivan Fohar.
Rogaški ,Štyria=vrelec'
<,//'s,I lil......»I n
Zdravilna voda proti
oteklini v želodcu in krčem, Brigthovemu Izborni vnetju ledvic, katarom
—tt-t v grlu in krhlju, v želodcu zdravim	črevih> diatezi, zaprtju,
učinki! n23c2-1 boleznih na jetrih itd.
Zdravniško priporočena!
Japonsko-rnska vojska.
London, 15 julija. Zastopnik »Daily Talegrapha« v Peterburgu poroča, da je ruska vlada določila velike j e v a n j « baltiške Navo utrjujejo.
London, 16. julija. Iz Tokia poročajo preko R m» : Operacije pr< ti Vladivostoku se prično 1. avgusta. V ta namen pripravi Japonska 4 divizije.
London, 16. julija. Potrjuje se vest, da je vladivostoško brodovje zopet na poti proti Japoncem.
London, 15. julija Situacija v Port Arturju je nejasna. Čuje se, da je Togovo brodovje včeraj po noči zopet bombardiralo Port Artur.
Peterburg, 16. julija. „Novoje Vremja" je dobilo iz Ljaojana potrdilo, da so Rusi res 10. in 11 t. m. odbili velik napad Japoncev na Poit Artur po sila krvavem boju. Isti list potrjuje, da so japonske izgube velikanske vsled eksplozije ruskih podkopov. Rusi so v tem b ju izgubili 1800 mož. V Ljaojanu sodi]f, da gre vojska Okuova preti jugo.
Berolin, 16 julij*. Govori se o velikih goljufijah v ruskem „Riečem križu", baje 20 mil. rubljev.
atentatov je
Ako se bodo nemirov proti
Solun, 16 julija. Radi aretiranih vefi sumljivih oseb. atentati nadaljev-li, bati se je Bolgarom.
Meteor o logično poročilo.
fiSlna nad morjem 306-2 m, srednji »rtčni tlak 736 0 »u
a Cu op.- C, MTMj.	Stuja b.ro-m.fcr*. T imra.	Temp«. Ocuriir	Vetreil.	Neb.	S B E SS! .
15| 9 zve«. 1 740 3		218	brezvetr.	| jasno |	
1fl| 7. zjutr. | 741-5 1 18 1 j sl. jzah. 1D| 2. popol.| 740-3 | 29 5 | sl. jug Srednja včerajšnja temperatura 21 5*				. 1 o-o > norm. 19 8*	
preklic.
Jaz Silvester KerSne po (lom.
Bunkež, gostilničar v Spod. Jaršah, obžalujem in preklicem, kar sem o Alojziju Iiučigaju, posestniku v Srednjih Jaršah, nespodobnega govoril, ker o njem sploh ničesar nečastnega ne vem.
V Kamniku, dnd 14. julija 1904.

Skladišče v pritličju
veliko, zračno in suho se takoj ali pozneje da v najem. 1214 3-1 Več se izve na petra nasipu 37.
delavnica
velika in svetla, (doslej strugar-fka delavnica) v notranjem delu mesta ;e s stanovanjem vred (2 Sobi, kuhinja itd.) odda v najem novembers^i termin. 1213 3—1 ?oi}ve se na Petra nasipu 37,
1209 1—1
Silvester Keršne.
Zahtevajte
T «voj prid vselej
pristno Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
Ramo v 7avojih z varstveno znamko iupuika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh manj vrednih posnemkov.

=S/
M.U/k
1200 2
Izurjen
gostilničar
se išče na račun
z malo kavcijo za dobro idočo gostilno,
Ponudbe naj ee pod oznaoiumlom „Po-iten" p< S ljajo na upravništ\o tega listo.
Žebljarski ključavničar
in
ž »a«
se iščeta za neko tovarno na Štajerskem.
Ponudbe pod navedbo dc sedanje s užbe in siarrsti naj se pod oznameml< m „E1 senwerku pošiljajo na upravmštvo tega lista.	1195 3-3
535 52-26
Samo 6 dni!
Havre - New York
*
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske preko morske družbe.
Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in Havre v Ameriko. !Znižane cene!
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v Ljubljani, Dunajska cesta 6,
blizu znane gostilne pri »Figovcu«.
Muhe so zopet sitne!
Onesnažijo stanovanje in jedila, prenašajo bolezen od bolnikov in mrličev, od iz-metkov in mrhovine, trpinčijo človeka in živino.	949 35
Nastavite povsod amerikansko nastava za muholov
,TANGIiEFOOT:
En list velja 10 vinarjev (za 2000 muh) Dobi se povsod. Glavna zaloga za Kranjsko:
EDfnUN? KAVČIČ v LJubljani.
m- Pijte Klauerjev
»Triglav"
najzdravejši vseh likerjev.
644 160-46
Ovčji sir
najboljše vrste
blizo 1000 kg ima na prodaj
194 3 1 Anton Jakelj
na Dovjem hišna štev. 16.
Natančneje se izve pri lastniku.
Trgovski učenec
iz boljše rodbine, se sprejme takoj
v trgovino z mešanim blagom. H72 4—3 RUDOLF RUTNER, Vrhnika.
Blagajničarba
zmožna slovenskega in nemškega jezika, najmanj 25 let stara, se sprejme v špecerijsko trgovino v Ljubljani
Ponudbe pod »Blagajničarka 17"
poste restante, Ljubljana.	1205 3—1
Dne 5. t. m Je med veselico na Kozlerjevem vrfu v Ljubljani nekdo odpeljal kolo »Regent", svoje pa pustil tam. Lastnik kolesa ,,Regent" je vzel ono kolo, ki Je Imelo tudi svojo številko, s seboj, In se sedaj to nahaja pri podpisanem, kamor se naj dotičnlk blagovoli oglasiti zaradi vrnitve.	12012-2
Ludovik Vrbnjak,
Ključarovci, P. Križovci, Štajersko.
Konces. realitetni prometni biro
Iv. ]NL Plautza
Ljubljana, Rimska cesta 24
priporoča v nakup posestva na deželi, hiše v mestu, stavbinske parcele in kot posebno ceno takozvano 1090 3—2
Deleott-ovo in knezoškofijsko ===== stavbišče. =====
V
v
>
C/3 ^
tflffl	,
■O B •=	<!
o « S	S-
O. O	g
3	»	"g
. —.	ir.<
» ^ g.	O
g-	|
g ST S.	I
• s-
CD ts
2 13
TO
o« 2.
5'
D g
H.
p-t-
B g
o
~ o«
(D
Cl «—•
B 0
<5. 2
F 1 TO
O. O
Q3 -
o< g
T3 O
N
a
n
T3 O
SC O
3
■ t*r
1 0
< < s-s-
n B B
O
ft' ° i-t T3 TO O - O.
a. «
M 1
S £ 0
2 s o' 5'
T3
O TO
O
I*
0 < -
a 3
01 * o o tr n< 3 o 0
s <
B s
TO CL ■12. su
v> g
TO
u
rt. C »
M f1-^ °
O rt. c« 09 »3 O
S TO '—■. rt-b> o
5o®
^ CL £ w V C
SUH B
? TO"
t>J ft> O
ca
c
tO
rt' 3 D.
TO
B
O
t»a<
a
rt M
J3 S
C g
o S.
M U
§3
<
P CL —
cn TO
3
P
IS)
<x>
O*
•<
n

A <
A <
A
Pisarniškega vodja
£ sprejme takoj
^fglavna agentura „Hamburg=Amerika=Linie"
Dunajska cesta št. 31.
Ponudnik mora biti slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika vešč in ne spod 30 let star. Kavcije par sto kron se zahteva. Prednost imajo taki, kateri so službovali pri političnih oblastvih, zlasti pri okrajnih glavarstvih.
Reflektant mora biti povoljnega značaja, zanesljiva oseba brez dvomljive preteklosti.
Plača s stanovanjem, poleg pisarne vred povoljna.
Ponudbe se sprejmejo do konca t. m.	1122 1—1
Za so^olsKo slavno st
so došle čisto volnene JLawn-7ennis-oble!$e 3 belo-višnjevimi pašami le 12 gld.
Največja gbera najfinejših oblek 2a gospode o modnega blaga kakor tudi najnovejše damske konfekcije-
1212 1—t
Uclespošlovanjem
Oroslav tfernatovič.
Angleško skladišče oblek, Ljubljana, jV(estni trg 5.

d
^oA^sanl u\juAxvo xvawaxvjam s\a9n.	sem
9s\ežl ^o&eV^ene VoncesVje
A\mxuVarsVega o\)v\a
Ane juV\ja \. ^>ucc\ \a oV>r\
^ ox'wom tva \o	^e go^^oAom V\Stv\m ^os^o-
Aarjem pnporocaV\ xvavoc'\\a, Va\era \soAem •JsaVem ox'\ru \olno \xv xax\es\jWo \xMe9a\.
^ o&Y\cxum sjpo^o^anjem	1210 3-1
Vot\ccs\\ot\'\ran'\ A\mtv'\VarsV'\ mo'^s\cr mes\o ^ju^atvo.
s«.
ces\a 50.

SI. 65.
Razglas.
1207 1-1
Okrajno-cestni odbor v Mokronogu naznanja, da se vrši za 18. maja napovedana, a potem preklicana
zniževalna dražba
zgradbe novega železnega mostu čez potok Mirno v Pijaveali pri
Mokronogu nepreklicno
v četrtek, dne 21. t. m., ob polu 12. uri dopoludne
v gostilni A. Tratar-ja v Mokronogu.
Delo je proračunjeno na 5441 K, od katere svote se vplača pri dražbi 10% vadij. Troškovnik in načrt sta v mokronoški občinski pisarni razgrnjena na vpogled.
Okrajno cestni odbor v Mokronogu,
dnč 15. julija 1904.
F^sine Zupančič, načelnik.


Odda se takoj v najem
prodajalna
kletka
za trgovino z mešanim blagom
na zelo ugodnem prostoru blizu cerkve in vojašnice v Ljubljani.
1208 2-1
Več se polzve pri upravništvu „Slovenea".

Naznanilo!
V novi lesni trgovini nasproti c. kr. državne železnice se prodaja les na drobno po spodaj zaznamovanih 1689	cenah. ^^ 52-35
Dllje
Debelina
»U (
/4
V« 'U
Remelnl
7/, a/ /a 101 ho
Smreka koroška In gorenjska
11 j m
ena c o 1 a vin.
Mecesen koroški ln štajerski
i
ii iii
ena c o 1 a vin.
6 8 10 12 15 18 20
36 52 72 110
5
7
8 11 14 16 18
32 45 62 100 16 I 19
4
6 7 10 12
15
16
26 42
56 90
14
14
15 20 24 28 40 54
10 10 13 18 22 24 30 34
8 10 16 19 22 26 29
r
j ! Sil« " —........-
' v	. '''■pfimt^M u tt ■" 'S'
" •■	i • .	'ju--.* -
Iz AJuMJanc v Iew lorkL
Brzoparniki: „Kalser Wllhelm II.", ..Kronprlnz V/llhelm", „Kalser Vfilheltn der Grosse", ' ..Kalserln Marla Theresla" (največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
Zopet znižane cene!
Prosta hrana že v Bremenu.
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen, pri meni ne povišajo cene
amerik. železnic.
Eduard ravčar Kolodvorske ulice 51.35
63 30-25	nasproti stari „TIŠlerJewl" gostilni.
Fllerl od '/» do 4/4 h čevelj» K —'54
Traml
4/.
•70
JOSIP MAKOVEC
založnik zveze c. kr.
819 12—11
avst. državnih uradnikov
Tomna
v • •
pecij
n
Ustanovljena 1888
5o3 26—1«
Založnik zveze c. kr. avstr. drž. uradnikov
,Alojzij Večaj!
—-> Ljubljana
Trnovo, Opekarska cesta Veliki stradon 9
priporoča si. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejših, prešanih in poljubno bar-vanih do najpriprostejših prstenih pečij različnih vzorcev, kakor: renals-sanoe, barok, gotsko, seceslon Itd, kakor tudi šted Inike in kruhne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah, ter je v svoji stroki popolnoma izvežban.
Ceniki franko in brezplačno.
slikarski in pleskarski mojster c. kr. državne železnice, si usoja slavnemu p. n. občinstvu naznaniti, da je premestil svojo obrt z Brega št. 20 v
Kolodvorske ulice št. 6 v Ljubljani,
ter se priporoča v najzanesljivejšo izvršitev vseh del, ki spadajo v stroko pleskarstva, lakirarstva, sobnega slikarstva in slikarstva napisov.
Specijalist za flodranje, posnemanje lesne barve in moderno .	slikanje sob. ■
| Zaloga vseh vrst firneža, laka in barv. |
PT 7T
O O
'vKO /k*1 /Iv) /K Mv<> /Ko Ai
Patent Adam
so najcenejši gonilna moč za kmetijstvo, obrt-nije. mline in žage, katerim voda primanjkuje; čez 4000 že v rabi; kurjača ni treba, stroški 4—5
vinarjev za eno konjsko moč. Kiepalnik za kose, cena 8 K za komad Miatilnice, gepeljni slamoreznice in klinje najboljših vrst se dobe v zalogi
Frasi Zeman-a
Ljubiij.iiin, Poljanska cesta št. 24.
OOOOOOOOOOOOOOOO
o Prva domača = oo § slovenska pivovarna §§
I! I G.Auerjavih dedičev 88
102 52-26
O	Ljubljana, Wolfove ulice 12
priporoča slav. občinstvu in spošt. go-
Q	stilničarjem svoje izborno marčno In
.0	na bavarski način ©L.
O	= varjeno pivo = OO
w	Odlikovana na razstavi živil v Parizu OO
£1}	z najvišjim odlikovanjem grand prix in QQ
jPj 1008	zlato kolajno. 52—6 qq
js«^ Ustanovljena leta 1854.
Pivovarna J. PERL E S
LJUBLJANA, PreSemove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
——— v sodčkih in steklenicah. ——
CD
<J
Gamaše, galoše.
133552-39 Zaloga obuval
D. H. POLLAK S Co. Dunaj.
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti.
V	1009 52-5
F r. 5>upeue
priporoča velcčastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno - voščene svečo
za cerkev, pogrebe in procesije,
voščene zvitke, izborni med-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, škatljah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje sc tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek ln suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila sc toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči.
<\\ ■ i • >' •, >.\ >> • i t-rS \<r£ ''H >:• ■ i A &-S <->s \ ■)

LiJU Bli Jflflfl,
Prešernove (Slonove) ulice št. 7.
Perlesova hiša
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja v Ljubljani
Sv. Petra cesta štev. 2
2 52-30 Fllijalka
Resi jeva cesta štev. 7
priporoča
najbolje urejeno zalogo različnega papirja, trgovskih in poslovnih knjig, šolskih zvezkov,
beležnic, črnila itd. Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole, nastenske table za ljudske šole, molitvenike v raznih vezeh, kipe slovenskih literatov, razno galanterijsko blago itd.
Nizke conc, točna in solidna postrežba.
Sedaj gld. 60
zelo znižane vozne cene v
Preje gld.
105
Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje.
Ig Ljubljane samo 60 d. s prosto dobro hrano že v Hamburga
Hntatr^uauiaMu v dežele: Pennsylvanija, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana, Califor-V Novi-Vork n'ia itd- toliko višJe) kolikor je tarifna cena po ameriški že-
mmhmmm leznici; s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg-Amerika Linie.
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 K are na moj naslov
1153 62-43	Fr. Seunig, Ljubljana, Dunajska cesta 31.


mm
mm
LI.Kantz-a
v Ljubljani
priporoča: pristni rienl, pše-uičui in mlečni kruh, ]>ccivo h knvl, brloclie, orehove in makove rožlčke, vnniliskl ln frietl-richadorfski suhor i. dr.
1015 52—6 f Na dan štirikrat sveže pecivo in sicer:
ob 6. in 10. uri dopoldne ob 2. in 6. uri popoldne.
s>M
l-Nlf
^z'V '/-'.v
1
^
m m m mm
>.v<v.v < 5
mi
\v/.\v-/. P '/^.sV.V.B
mmmgmmmmmmM mmmšmmmmmmmmm
Pri nakupovanju	1
= suknenega = i in manufakturnega — blaga -.....
se opozarja na tvrdko

HUGO1HL

-
L
v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4.
Velika zaloga
196 52—22
suknenih ostankov.
PRIHRANJEVATI
in vendar dobro kuhati more vsaka skrbna gospodinja z
Maggi - jevo prtSkovXro juhno zabelo
kajti malo kapljic — pripravljeni jedi prilitih, zadostuje, da slabi juhi, omaki, zelenju itd. takoj podeli čvrst, prijeten okus.	909
Na prodaj Je v vseh trgovinah kolonijalnega blaga delikates in dišav v steklenicah od 50 h više (dolito v izpraznjeno steklenico od 40 h dalje.)
Nlkaklh sivih las In brade več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
ECS" nucina
(zak. zajamčeno) 1098 52-4 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri fr. VI-fcKu A Comp., Praga, Vodna ulica. — V Ljubljani naprodaj v drogueryi A. Korbarja.
1011 52-5
©ptic ni =
*	«3 ta
zavod

JBjuBlj i
ana
ofurčicev trg štev. 3. a	ti	479 104 34
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. It
se priporoča preč. duhovščin: v izdelovanje vsakovrstna
duhovniške oblekt
iz trpežnega in solidnega blag t po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= Izgotovljene obleki
posebno na haveloke v na)
večji izberi po najnižjih cenah
lob&ritelj aulform avstrijskega društva železniških uradnikov
aikaSič*«*
je
najboljša mizna in osvcžn-v joča pijača, 38 24
katera je preskušena pri
kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru.
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili Prospekti zastonj in franko
V Ljub Jani se dobiva v vseh lekarnah, vežjih ipeeerijskih prodajalnicah in trgovinah i jestvinami it flnom.
Zaloga pri Mlhaal Kastnar-ju in Pete' Lassnik-u v L|«bljani.
1122 100—5
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj iluslrovani cenik z več ko 600 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reči
|Hanns Konrad
tovarna za nre In Izvozna trgovini Most it. 955, Češko
Pri t a »mer. nlk. remontolr- ur« n sidro, . .
alaUm Koskopf patent t trpe/.npm fntralu	mfl 0'CO
It jelenor<>K> usnja t eloff. verižico Is nlk-	S	J
D* In prlreakom, komad —————	—————
I
Domača umetalna steblarija
Avg. Agnola v Ljubljani,»»
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
oerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svinoem obrobljenim belim ali barvenlm steklom,
s steklom z umetno slikarijo
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfiejšega
št. bo/z.	Spričalo,
a >
2 « M -M
a> 0)
4) a>
0	A »o
O g
A 5j
® -s
M &
iS
1	s
1 g. o
ti
¥*
M
O
Prevzema tudi vsa Stavbins zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGNOLft V LJubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski cerkvi v Smartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
__Župnl urad v Smartnem pri Litiji
BET-;;	dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič,
župnik in dekan.
(a steklarska dela ter priporoča svojo izborno
927 52—b2
p pr
o
N K
(D
i
* Klal položi dar, domu na oltar!

ovenci
h	i Mal položi da^
lM«MnnMWMMN domu na oltar! 1
tS/S/'M///// '

ječ za slovenski narod vnetih trgovcev razpečava razne baže blaga, katerega dobiček naklo-„..1! nijo prepotrebni družbi sr. Cirila in Metoda. Misel, da bi zamogli omenjeno družbo 'Msct izdatneje podpirati, dovedla me je, da sera prevzel

I
e
1175 3 2 založništvo šampanjca IS
z namenom, prisostovati del dobička družbi sv. Cirila in Metoda.
Cenjeni gg. gostilničarji, kavarnarji in sploh častito občinstvo, ki se rado ohlaja z dobrim, penečim šampanjcem, naj blagovolijo upoštevati moje založništvo ter naj vztrajajo na prin- < cipielnem stališču, do ne mine banket, ževitovanje ali kaka druga veselica, kjer bi se ne penil v domačo svrho namenjen šampanjec z znamko: Šampanjec v korist družbi sr. Cirila in Metoda. Edini in glavni založnik:
Uroš Kersnik, Ljubljana, Mar. Ter. cesta 12, II. nadsfr.


,«9
Jločete li dolgo živeti
In se veseliti dobrega zdravja? Da to dosežete, skrbite za zdrav želodec in vedno urejeno prebavo.
Kdor si je pokvaril ali prehladil želodec s težko prebavljivimi, prevročimi ali premrzlimi jedili in pijačo, najde gotovo pomoč v	1078 27—2
Germanovi življenski esenci
ki se vporabija z največjim uspehom pri: pomanjkanju slasfl. slabem želodcu, pehanju, gorečlcl. zgagi, slabosti, glavobolu, omotici, krčih, zaprtju, haemorrholdih (zlati žili) Po preobilem obedu, posebno po tolstih in težko prebavljivih jedilih odstranjuje ta esenca pritisk in bolečine in pospešuje slast, s čimur prav mnogo pripomore k ohranitvi in hranitvi telesa. Ker izločuje vse slabe sokove iz telesa, deluje kričistilno in ima radi popolne neškodljivosti prednost pred vsemi drugimi sredstvi tudi po večletni vporabi, ker se pripravlja iz najfinejših in izbrano najboljših rastlinskih sokov ter ima prijeten, grenkobno aromatičen okus, vsled česar ga rade zavživajo tudi občutljive osebe, ženske in otroci.
GermanOVa življenjska esenca bi kot pravo ljudsko in domače sredstvo ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker pogosto obvaruje pred resno boleznijo, ako ni brzo pri roki zdravniške pomoči. Pri nakupu naj se zahteva vedno Germanova življenjska esenca Iz lekarne ,,Črnega orla" V Belovaru, ker se dobe tudi druga sredstva s podobnimi imeni, katerih pa nobeno ne dosega dobrote prve. V znamenje pristnosti mora imeti vsaka steklenica v zelenem kartonu popolno imetvrdke: Lekarna „Prl Črnem orlu" K. Germana V Belovaru (Hrvaško), kamor naj se naslavljajo tudi vse poštne pošiljatve. Cena steklenici K 1"40; po pošti ne manj kot dve steklenici. Za zavijanje 40 v več. Pošilja se po povzetju ali če se denar pošlje naprej. Naslov naj se napiše natančno in razločno. Pojasnila na vprašanja, prospekti in navodila o uporabi zastonj.
Germanovo življenjsko esenco moram trpečemu človeštvu kar najbolje priporočiti, ker sem se večkrat prepričal sam na sebi, kakor tudi pri številnih svojih župljanih, katerim sem jo priporočil, o njenem izbornem učinku.	Edmund Medeotti, župnik, Trojstvo, Hrvat.
Dve steklenici Germanove življenjske esence, ki sem jih prejel od Vas, sta mi prav dobro pomagali, pošljite mi še 6 stekl. Peter Gradinac, vpok. župnik, Gradec, Zinzcndorfg.
Javljam Vam, da sem poskušal že različna sredstva, a nobeno ni imelo zaželjenega učinka kot Germanova življenjska esenca.	Andrej Žižek, Sv. Ana na Krembergu.
Prosim, pošljite mi vnovič 8 steklenic Germanove življenjske esence, ki jo bom najtopleje priporočil vsem trpečim na želodcu. Sedaj sem že na potu popolnega ozdravljenja.
Apolonija HaberI, Semrich pri Peggau, Staj.

4*4*4,4"f4*4* 44* 4*4*4* 4* 4"fi4*
*f*	1012 52-6 4*
| Cementnazarezna t strešna opeka -z
iz portland-cementa in peska.
Streha prihodnosti.
I Patentirana v 30 državah.
J Trpežnejša In lnbkejša streha J kakor iz vsake druge vrste streš-x*	11 i h opek iz ilovice.
4*
4« Edini izdelovatelj za Kranjsko
T Janko Traun
^ Izdelovatelj cemeutnln, Gllnce pri Ljubljani.
i A i i A i i A i i ^ i i A i i A , i A « i A ■
• O ■
pozor!
..Planinsko zeleniko" in „Kranjski biser"
katera likerja sta kot izvrstna pripoznana po kemičnem poskuševališču za Kranjsko v Ljubljani, in kuhana pod finančnim nadzorstvom. 1179 3—2
Peter Aleš
Ljubljana, Tržaška cesta 24.
Prvi izdelovalec kuhanih likerjev na Kranjskem priporoča svojo =====
Kamnosek
IGNACU CAMERNIK
Ljubljana, Komenskega ulice 26
se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umetniška in stavbin-ska dela.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov in
vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni.
Izdeluje načrte in proračune.
1007 24—6
Ml
26 I
I5ČC $<z
velika nemebllrana soba
s separatnim vbod m »» september ali ok tober. Ponudbe pod M. A. 33 poste r»>8t., Ljubljana.	1202 3-2
Brezplačno In poštnine prosto
pošilja vsakemu na zahtevanje svoj ilu-strovani cenik prva in največja izvozna trgovina z urami, biseri, zlatnino, srebr-nino.optlšklmi stvarmi, godbenimi avtomati itd. 9^2 52—7
Dietingerjev"nasl.
Teodor Fehrsnb' h
v [Mariboru (Štaj.), Gosposka ulica 26, v lastni hiši.
Nikl. rem. ura od 1-80 gld., srebrna rem.-ura
od 4 gld., zlata rem. ura od 10 gld. dalje. Izvršujejo se tudi raz v ta stroko spadajoča po-pravila natantao, vestno Ja Jaka oeao.
— BR. NOVA KOM C —
lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem Primorju v DALMACIJI.
LJUBLJANA, Stari trg št. 15.
Prvo uzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in olja na drobno in na debelo.
u
1055 52-6
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo
Hidralične vidre in sesalke
JOSIP WEIBL
J. Spfeitz0p«ja naslednik Lljubljana, Slomškove uliee št. 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žl5no omnežie na stnoj, obhajilne mize, ognaja na mlnodvonu, obmejno ompežje, vežna vwata, balkoni, vevand«, stolpne ktilie, Štedilnike, stuelovode, železna okna, železne stveSne stole itd.
Specijaliteta: vaijiSni zastoai in soinSne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigal-nimi oporami brez vijakov.
Svojim cenjenim odjemalcem in sploh gg. trgovcem na debeli pošljemo nagelj o do 1000 komadov reklamnih papirnatih vrečic vsebino po četrt kg zastonj.
Jfomanditna družba
Dečman $ Comp.
1216 1-1
tovarna papirnatih vrečic, JLjubljana.
V trgovino se sprejme: U6C6K lepo pisavo; f » *
trgovski pomočnik
Tvrdka Jos. C- Demšar, Železniki.
11*8 3 3
Odda se
soba za letoviscarje
z dvema pottebema v inpem kraju na G -renskem blizu Bnzia. D bi se tudi hrana, ker se nabada v isti hiši g sti ni. — Več se pou«e pri Pavlu Lavrenčiču, Sp Otok, p Radovljica.	n9o 3-3
Zastopstvo
w	ay	Zastopstvo
Ivan Nep, Resman REd=star=line
Antwerpen-New-York Autwerpen-Philadelphia Ljubljana, Kolodvorske ulice št. 32, prva hiša na levo.
cc
„RED ■ STAR - LINE
RDEČA ZVEZDA
mr t Ameriko
preko Antwerpna v New-York, Philadelphia.
Qold. 70'— za železnico iri barko.
Hitra iii vama vožnja na moderno opravljenih, novih brzo-parnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih ulicah št. 4-1., od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo »RDEČE ZVEZDE":
Ivan flep. Resman.
35 22
r
N
0> U
iVflfi DOGflfl
mizarski mojster v Ljubljani, (Medjatova hiša štev. 19)
priporoča
svojo
zalogo hišne oprave.
i i l J. i j., r «\Y
i
riP
W"jSs?Jjj
. - i
«
iMU

fMii
Spalne ter jedilne sobe za salone.
Divane vsake vrste.
L
Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. JS a»a*o^I I:a m«*	■».«> B m	|
Cenik s podobami zastonj in franko. 1564 32
31 O
3 *
ID
3 o
M O
m
4
Jako važno za kolesarje!
Predno se kdo odloči nabaviti kolo, naj ne zamudi pogledati zaloge ali vsaj
naročiti cenik od
MT pravih puch-ovlh koles
najnovejših modelov, katerih edino zastopništvo ima Franc Čuden v LJubljani.
279 22
One častite gospode, kateri se zanimajo za motor-kolosa, vabim, da naj si sleherni ogleda pri meni razstavljeno
Pucli-ovo motor-kolo
da se prepriča, kako fino in popolnoma prosto je sestavljeno, tako da se sleherni lahko takoj privadi voziti.
Pucliovo kolo je do sedaj vedno med vsemi drugimi na površini
Na graščini barona Wambolta Umstadtskega na Hmelniku se oddaje služba
samostojnega kmetijskega adjunkta.
N«tančnpje sa izve pri askrbništvu graščine barona VVambolta Umstadtskega na Hmelniku pri Novem mestu.	ii96 8-4
Važno za letoviščarje!
Ker se vsako leto naseljuje več tujcev letoviščarjev v našem krasnem kraju Videm pri Krškem, sem postavil krasno vilo s 6. sobami, sobo za kopel, kuhinjo, 2 verandi, 2 kleti, z vrtom za zelišča, cvetličnjakom in nasadom drevoreda, katera je kot prva
izvanredno poceni na prodaj.
V bližnji okolici stoji že precejšnje število vil in nameravam za razvoj kraja staviti še več drugih.
Od vile je krasen razgled v romantično »Savsko dolino" in na gorovje .Gorjance"; dalje je topla kopel v reki Savi; poštna-, železniška- in telegrafična postaja v bližini ter ugodna železniška zveza z mesti Zagreb, Ljubljano in Celje.
Več se izve pri lastniku	1126 3—3
Valentinu Scagnetti,
stavbinskem podjetniku na Vidmu pri Krškem (Spod. Štajersko.)
Razpis.
1199 3-2
Ža zgradbo vodovoda za mestno občino Kamnik potrebna dela in dobave oddale se bodo po javni dražbi.
Tozadevne pismene ponudbe za vsa dela z napovedbo posameznih ali skupnih cen je vložiti do 1. avgusta t 1 do 6 ure zvečer pri podpisanem žup»nutvu.
PoDudbe m >rajo biti kolekovane in zapečatene ter imeti napis: »Ponudba za prevzetje zgradbe vod -veda v Kamniku«, katerim mora biti priložena izrecna izjava ponudnika, da isti pripotna stavbene pogoje po vsej vsebini in da sa jim brezpogo no ukloni.
Ponudbam je priložiti 5% vadij za po ponudniku preračunjeno stavbeno svoto v gotovini ali pa puoilarno varne vrednostne papirje po kurzoi ceni.
Odbor mestne obSine si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na viso-čino ponujene cene, da če sa mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun mer in stavbeni pogoji so na ogled pri podpisanem županstvu, oziroma se isti dobe, če se prej plača zanje 6 K.
Županstvo mestne občine v Kamniku,
dne 12. ulija 1904
L. S.	Josip Močnik, župan.
r<
H
H
>i
Avgust Zabkar
v Ljubljani, Dunajska cesta,
HPF* železolivarna, -^g
strojna in ključavničarska tovarna
w priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov:
fJJ izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših
napravo in popravo različnih strojev
H1 lzueiuvanje iaziiuyisumi uiuuon.iii iu ingiuiu u.
konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih transmisij za vsako industrij o.
H
M i
»j
t_______________,
A krije, kotle, peči, vrtne klopi, mize, stebre, trombe za vodo Itd. __ si
U Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mo- 'U
stove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih y in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike
itd. h
raznih velikosti.
izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike
H" 1 Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago, vse pa po primernih tovarniških cenah. ryi
_ i	CA a*	HTJ
472 50—31 rali r—^a	_


-ir—iril
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19. II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča prež. duhovščini za
izdelovanje
cerfivenifi para-
maniov.
-4r
1724 19 TT

tedeluje cele ornate, kazule v *seh liturgifinih barvah, pluvijale, obha-Jllne burze, Stole in vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju, — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih naramentov tudi rado-voljno prevzame.
Vedno najnovejši =—
nor- gramofoni
kakor tudi p loj če v največji izberi morete dobiti ls pri zastopniku nemške akcijske družbe sa gramofone
Rudolfu Weber,
urarju v JLjubljani, Stari trg štev. 76.
S f. avgustom se preselim na dunajsko cesto štev, 20, nasproti kavarne „£uropa", v Hribarjevo hišo.
Predaja se r.a obroke. — Stars plošče se zamenjajo.
4 44-4-4-4-44-4-4*444-44*4*4-4-4 444444444«44-4*4-

i
o/v
reflistrovana zadruga z neomejenim poroštvom
^ v lastni Hiši f v Ljubljani plastni
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih nlic
obrestuje hranilne vloge po
23 104—58
4
11 01
|2 [O
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske V r n AT 8 /I P /I fl posojilnice znaša	V4j,04j 4U*
staŠhran' K 5,089.883-14. Dp= K 23,8O6'3O6'40. K 98.238-41.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-liranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185
—---V
f 4
4-4
4
•f
}
f
*•
4 4
4
T
t
4 f
•f
t-4
Naivpm 7-ilara naiboliša in naiceneiša tvrdka za
nflJVCtJd Law^Cl) naročevanje ozir. nakupovanje *
Copičev za pleskarje, sobna misttrje,
zidar;« la mizarja. LakOV, pristnih angleških, za vo
zov*
Emajlne prevlake, pristne, v poHodieah po '/». V. 7» in 1 kur.
Jantarjeve glazure za pode.
Edirin tip.:*'to »n naitepde mazilu za trde »n fiiehke pode.
Voščila, štedilnega, brezbarvnega m barvastega m ^ode; najcenejše in najboljše. Rapidola, pripravnega vaako-vtstne prevlake.
Brunolina za barvanje ntsravnuga l«bd lu pohištva.	288 60—40
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv v tubah, g. dr.
SuhOufalda.
Firneža, prireienega iz lanenega olja, pr>etnag;j, kran)8keg».
Steklarskega kleja, pristnega, Stiiamceno trpežnega.
Gipsa, alabasterskega in štukaturnega.
Karbolineja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih.
Kleja za mizarj« in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših-
Ustanovljeno 1. 1832.
Adolf Hauptmann
Ustanovljeno 1. 1832.
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja
= v Ljubljani. =====
4* 4-
t
4* 4*
t 4*
4»
4»
4»
4»
t 4» 4-4* 4»
Slovenci in Slovenke!
mr kupujte
perilno milo u
sv. Cirila in Metoda.
katero je najboljše sedanjih kakovosti.
1133 10—5
}
TJ
Ceno kupite
batiste
tuzemske in francoske, v največji izberi od 24 kr. do 1 gld.;
japonsko svilo
priložnostna cena, 78 kr. za meter;
modno blago
po skrajno nizkih cenah za ženske in moške obleke, poslednje se opusti in razproda. Blago za fino moško obleko se dobi za 6 gld.;
Voile de Laine
franc., od 35 kr. do 1 gld. za meter;
Razen tega velika množina različnih predmetov, ki se prodajajo pi znižanih cenah, in ki si jih je vredno pogledati v tvrdki
bluze
iz svilenega, perilnega blaga in zefirja, najboljša kakovost, lastna manipulacija;
perzijske preproge
po tri metre široke in štiri metre dolge, prej 120 gld., sedaj 65 gld.;
Smirnske imit. preproge
po tri metre dolge, sedaj 5'90 gld.
zaloga modnega in manufakturnega blaga
Ljubljana, Mestni trg 25.
1010 52-6
Zahtevajte pfi nakupu
chicht - o vo štedilno milo
Ono je
zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi Pere izvrstno.
z znamko ,Jelen".
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.

- ;< ^m-m^s^m:-m
•!<»./• v 4 *	fi -,-it v- ' ■■/••>
<mtnr(f
.s %M
.... -J
Varstvena znamka.
Dobiva se povsod!