TRST, četrtek 29. decembra 1955
Leto XI. - Št. 307 (3236)
UREDNIŠTVO:
St. 37-338 višine v širini
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638, 93 808, 37-338
-pUrut gorica: ul. Ss. ‘peni^V: ““K?!*Vg^su^s ~2 3oTn‘	tIi	-VeVogla^v	z	"	T	TtL	p ALI °GLASI D° s
'irini 1 at^a: tr*ovsk' 60- nnančno-upravni 100, osmrtn.ce to lir . Za FLRJ za vsak n«n širine 1 Stolpca za vSe vrste oE^SoV p), 60 Z.	UublUf ^trltan".
20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - 2 - 373 . Izdata Založništvo tržaškega tiska O. ZOZ-Trst
Stavka železničarjev preklicana po ohllnbah Gonelle In Hnpellnlla
On i/lailiic obljube ne bodo izpolnjene, se bo akcija železničarjev zaostrila Medparlamentarna komisija pospešeno proučuje vladne ukrepe - Borzni agenti vztrajajo pri svojem stališču - Martino odpotoval v Pakistan, Indiju in Ceylon
(Od našega dopisnika)
RIM, 28. — Po ponovnih razgovorih senatorja Bltossi-ja in poslanca Lizzadrija z ministroma Gonello in Ange-linijem je tajništvo CGIL sklenilo preklicati stavko železničarjev ki bi se morala začeti danes opolnoči. Tajništvo železničarskega sindikata pravi, da sta ministra Gonel-la in Aogelini dala nedvoumne obljube, zaradi katerih stavka za sedaj ne bo izvedena, kar pa še ne pomeni, da se železničarji odpovedujejo sindikalni akciji. Skrbeli bodo, da bodo obljube obeh ministrov čimprej uresničene. Ce pa se to ne bi zgodilo, dodaja poročilo sindikata, se bo sindikalna akcija železničarjev močno zaostrila. Za sedaj čakajo železničarji na izid prihodnje vladne seje, ki bo po zagotovilih obeh ministrov v prvih dneh prihodnjega tedna
železničarjev CGIL je danes predložil ministroma Gonelli in Angeliniju tudi železničarski sindikat CISL. Gre predvsem za vključitev posebne nagrade za 183 mesečnih ur za vse potujoče in strojno o-sebje železnic v poenoteno plačo.
Sindikat poštarjev CISL pa je izdal poročilo, v katerem sporoča, da se ne pridružuje stavki, s katero grozijo poštarji vključeni v CGIL. Po mnenju CISL ni treba prehitevati dogodkov, dokler se je mogoče pogajati.
Medparlamentarna posvetovalna komisija za zakon o pooblastilu je danes zasedala ves dan in začela proučevati posamezne člene zakonskega načrta o pravnem položaju državnih nameščencev. ^lomi. sija je nekatere člene spremenila, tu kaj dodala, tam črtala. Komisija je končala z de-| lom opolnoči in ga bo liada-
Iste zahteve kot sindikat | ljevala jutri ob 9.30.
Začetek pogajanj za mir na Malaji
Odporniške sile zahtevajo neodvisnost Malaje - Malajski min. predsednik hoče govoriti samo o amnestiji za člane odporniških sil
BALING, 28, — Razgovori med malajskim ministrskim predsednikom Rahmanom in predstavnikom odporniškega gibanja Cin Pengom so se začeli danes v prostorih angleške sole v Halingu. Ob svojem prihodu v Baling je ministrski predsednik izjavil, da ne bo nobenih pogajanj in da se bo danes razgovarjal samo o amnestiji, ki jo je ponudil, takoj ko je prišel na oblast, in na podlagi katere naj bi člane odporniškega gibanja internirali.
Današnji sestanek . je trajal
dve uri in 45 minut. Popoldne so se delegati ponov | ) sestali in razgovori so trajuii poldrugo uro. Jutri zjutraj bo nov sestanek. Med današnjimi razgovori je malajski ministrski predsednik obrazložil vsebino amnestije, ki jo je ponudil članom odporniškega gibanja. Delegat odporniškega gibanja Cin Peng pa je zahteval priznanje malajske komunistične stranke po zaključku pogajanj. Malajski ministrski predsednik pa ie to zahtevo zavrnil, čeprav ni bil dosežen še noben sporazum, se poudarja, da so razgovori potekali v mirnem in ugodnem ozračju.
Pred pogajanji so zastopniki odporniških sil na Malaji, k; se že osem let borijo proti britanskim oblastem, objavni poročilo, ki pravi, da so pripravljeni pogajati se, če se nasprotna stran namerava lazgovarjati pošteno in pametno. Odporniške sile so izdale tudi manifest, v katerem zahtevajo, naj postane Maiaja cimprej neodvisna.
KoaMisKa vlada nemških slrank v Posatiu
SAARBRUECKEN, 28.	—
Hubert Ney, predsedinik po-sarske demokristjanske stranke. ki je na nedavnih volitvah dobila 14 sedežev izmed 50, in Heinrich Schneider, predsednik demokratične stranke (12 sedežev), sta danes sklenila, da bosta sestavila koalicijsko vlado s socialdemokratsko stranko, ki jo vodi Kurt Conrad in ki razpolaga s sedmimi sedeži.
«Demokratična stranka« bivšega nacista dr. Schneiderja je sporočila, da bo ugovarjala veljavnosti volitev 18. decembra. Glasilo stranke «Die Deutsche Saarii utemeljuje pritožbo s tem, da je Schnei-derjeva stranka na volitvah dobila 14.000 glasov več kot Hoffmannova krščanska ljudska stranka, ki je naklonjena evropeizaciji Posarja, da pa je kljub temu dobila manj sedežev (12) kot Hoffmannova stranka (13). List dolži tega volilni zakon, po katerem je bilo v volilnern okrožju Saar-bruecken z 250.000 vpisanimi volivci razdeljenih 18 mandatov, v volilnem okrožju Neu-kirchen z 246.000 volivci pa 19 mandatov.
Schneiderjeva stranka zahteva, naj se okrožju Saar-bruecken dodeli še en mandat, ki bi pripadal njej kot najmočnejši stranki v tem okrožju, obenem pa naj se razveljavi eden izmed mandatov. ki jih je dobila Hoffmannova stranka v okrožju Neuki rchen.
nik Otto Grotevvohl včeraj v mongolskem glavnem mestu Ulan Batorju podpisala skupno izjavo. Izjava govori o razvoju in okrepitvi odnosov med obema državama, zlasti na gospodarskem in kulturnem področju, in pravi, da je razvoj odnosov mogoč samo na osnovi petih načel koeksistence, ki se jih obe vladi držita tudi v svojih odnosih z ostalimi državami, ne glede na razlike v rasi ali družbenem sistemu.
Skupna izjava poudarja nadalje, da je mir v Evropi in Aziji nedeljiva celota, in obtožuje ZDA, da so ustvarile številne vojaške bloke in obnovile militarizem v Zahodni Nemčiji, kar vse pomeni grožnjo za mir. Edina pot za rešitev nemškega vprašanja je »vzpostavitev kolektivnega miru v Evropi, razpustitev vseh vojaških blokov ter likvidacija monopolističnega kapitala in veleposesti v Zahodni Nemčiji«.
Parlamentarna skupina MSI je zahtevala izredno sklicanje poslanske zbornice, tako da bi lahko takoj sprejela vse potrebne ukrepe v zvezi z zakonom o pooblastilu. Zbornica bi se torej morala sestati še pred potekom parlamentarnega pooblastila vladi, torej pred II. januarjem.
V Milanu so se danes ponovno sestali predstavniki borznih agentov vse Italije. Po seji je bilo izdano poročilo, ki ugotavlja, da je bila stavka borznih agentov popolna in da je »preprečila nevarnost hudih motenj na tržišču zaradi posebnega položaja«, ki da je nastal z odobritvijo Tremellonijevega zakona. BOrzni agenti ne bodo popustili od svoje zahteve, naj se čl. 17 Tremellonijevega zakona odpravi in bodo vztrajali pri svojem sedanjem stališču.
Predsednik vlade Segni, ki se je danes vrnil s Sardinije v Rim, bo jutri predsedoval sestanku medministrskega sveta za obnovo, na katerem bodo govorili o sestavljanji: proračuna za prihodnje finančno leto. Ni izključeno, da bo imel jutri Segni tudi razgovore s predstavniki sindikatov o vprašanjih v zvezi z izvedbo zakona o pooblastilu. Segni je danes sprejel tudi zunanjega ministra Martina, ki je proti večeru z letalom odpotoval na obisk v Pakistan, Indijo in Ceylon. Pred odhodom je dal Martino tisku nekaj izjav, v katerih pravi predvsem, da Italija ne more stati ob strani ob širokem razvoju, ki se pojavlja v azijskem svetu. V poučenih krogih zatrjujejo, da gre Italiji predvsem za razširitev gospodarskih odnosov z azijskimi državami, ki si mnogo prizadevajo za razvoj svojega go-snodarstva. zlasti za industrializacijo, pri čemer bi lahko Italija precej prispevala z izdelki svoje sicer premalo zaposlene strojne industrije.
A. P.
Vlada doslej sodišču še ni nakazala stalnih prostorov.
Po izvolitvi predsednika bo ustavno sodišče lahko začelo z rednim delom. Vrsto vlog je začel včeraj okrajni sodnik v Pratu, ki je pristal na zahtevo zagovornika, naj ustavno sodišče razsodi o ustavni zakonitosti člena 113 enotnega besedila zakona o javni varnosti. Danes je storilo isto sodišče v Grossetu, spet zaradi člena 113, ko je kot prizivna islanci sodilo nekega Pie-tra Verdija, obsojenega na 12 dni zapora zaradi nedovoljenega lepljenja lepakov »zadružnega centra«. Gotovo bo prav zakon o javni varnosti omogočil še celo vrsto prizivov.
„Afera (jiiallonibardo
Pravosodni minister je postavil pred disciplinsko sodišče preiskovalnega sodnika, ki je ugotavljal kazenske odgovornosti zaradi primanjkljaja 900 milijonov v državnem tiskarskem zavodu
POMEMBNOST TITOVEGA OBISKA V EGIPTU
MOSKVA, 28. — Agencija Tass javlja, da sta SZ in Kitajska podpisali za leto 1956 novo trgovinsko pogodbo, ki določa povečanje trgovinske izmenjave med obema državama.
RIM, 28. — V javnosti je naredila globok vtis vest, da je pravosodni minister Moro ukazal postaviti pred disciplinsko sodišče sodnika Salvatora Giallombarda, ki je obtožen, da je povzročil «objavo hudih in neosnovanih obtožb proti vladi«. V zgodovini sodstva je primerov postavljanja pred disciplinsko sodišče zelo malo.
Dr. Giallombardo, ki je star 41 let, je znan predvsem [.o tem, da je bil državni tožilec na znanem «procesu milijard«, ko so bili na zatožni klopi številni trgovski agenti, obtoženi nelegalnega prenosa milijard tuje valute v inozemstvo. Tožilec si je takrat vztrajno prizadeval, da bi odkril predstavnike velike finance, ki so nedvomno stali za slamnatimi možmi.
Nato je bila Giallombardu poverjena preiskava o nered-nostih v upravi državnega tiskarskega zavoda, ker se je v letih 1950-51 pojavil deficit 200 milijonov lir. Gre za zelo zapleteno zadevo, v kateri se omenjajo, kot poročajo nekateri listi, tudi visoki državni
ministri. Ta material je izročil preiskovalnemu sodniku dr. Marchesi, funkcionar zakladnega ministrstva, ki je izvedel knjigovodsko kontrolo.
V glavnem gre za to, da ie v času korejske vojne nenadoma nastalo hudo pomanjkanje papirja, zaradi česar so morali tudi časopisi omejiti obseg. Državni tiskarski zavod je imel velike zaloge, ki jih je ravnateljstvo iz še nepojasnjenih razlogov začelo prodajati po cenah, ki so bile mnogo nižje od tržnih. Mnogo papirja je šlo na primer v Francijo, precejšnja količina pa tudi nekemu demokristjan-skemu listu, ki je medtem nehal 'izhajati in ki je verjetno svojo zalogo preprodal drugim časopisom iste barve. Nazadnje se je zgodilo, da je ostal državni tiskars-ki zavod brez papirja in da je moral celo kupovati svoj papir, ki ga je poprej prodal, seveda po mnogo višjih cenah. Tako tudi ni nič čudno, če je prišlo do tolikšnega primanjkljaja.
Glavno, kar je razburilo ministra Mora, je očitno to, da
funkcionarji, demokristjanskl | so podrobnosti o tem prišle
voditelji in celo poslanci in 1 v javnost
Enakost pogledov v mnogih bistvenih političnih vprašanjih
Sprejem v Kairu - Titov pozdravni govor - Zdravice na banketu - Titove izjave za tisk
KAIRO, 28. — Po slovesnem sprejemu in pozdravu z odposlanci Naserja v Suezu je maršal Tito s spremstvom, pozdravljen od številne množice, odpotoval s posebnim vlakom v Kairo. Vzdolž proge, posebno v kairskih predmestjih, so se zbirali ljudje in pozdravljali geste.
Na železniški postaji v Kairu so predsednika republike pozdiavili Naser in njegovi sodelavci. Velika množica je z vzkliki, zastavami in godbami pozdravljala predsednika Tita, ko se je z Naserjem v avtomobilu peljal do predsedstva vlade, kjer je Naser izrocJ gostom visoka egiptovska odlikovanja. Predsedniku repuo-like je Naser izročil najvišje egiptovsko odlikovanje, lento Nilskega reda.
Iz predsedstva vlade sta se predsednik Tito in Naser po skoraj enournem razgovoru odpeljala skozi gost špalir ljudstva v rezidenco predsednika republike, bivšo kraljevsko palačo Kubeh, od koder je maršal Tito po kairskem ra-
VOLILNA KAMPANJA V FRANCIJI
se nadaljuje z nezmanjšano ostrostjo
Medsebojna obtoževanja Mendes - Francea In Duclosa - Tudi alžirski guverner Soustelle je posegel v volilno kampanjo Poziv MNP strankam desnega centra In republikanske fronte
Ustavno sodišče se sestane januarja
RIM, 28. — Ustavno sodišče bo po vsej verjetnosti sklicano v drugi polovici januarja s posebnim odlokom predsednika republike. Na prvi seji bo sodišče izvolilo svojega ,	.	,
predsednika z večino glasov, i Ia osta*a v ozadju. Predvidevajo, da bo za pred- Faure je izjavil, da je tre-sednika izvoljen De Nicola. |ba Alžircem dati jasno ustav-
PARIZ, 28. — Francoska volilna kampanja se nadaljuje nezmanjšano ostrostjo in kandidati si ne privoščijo počitka. Velika je bila sinoči pozornost za volilno zborovanje, ki je bilo v Parizu in na katerem je govoril Mendes France, ki je na zborovanje povabil tudi Duclosa, Ta je pobijal argumente Mendes Francea. V volilno kampanjo pa je danes posegel še alžirski guverner Soustelle, ki je prišel danes ponoči z letalom v Pariz.
Sicer pa je alžirsko vprašanje še vedno glavni argument v volilni kampanji in vsi kandidati so te dni izrazili svoje mnenje, kako naj se reši alžirska kriza. Tudi volivci pogostoma postavljajo kandidatom vprašanja v zvezi z Alžirom, tako da so vsa druga še tako pereča vpra-
DAŠI KS BIILGOIIIOVI) POROČIM)
ii piiluranju v jugovzhodna Azijo
Srotevvohl v Mongoliji
PEKING, 28. — Kot poroča pekinški radio, sta ministrski Predsednik Zunanje Mongolije Umhagin Cedenbal in vzhodnonemški ministrski predsed-
Vrhovni sovjet je včeraj odobril proračun za 1956, nato pa je razpravljal o izmenjavi delegacij s parlamenti ostalih držav - Priznanje podpredsednika sovjeta narodnosti jugoslovanskim voditeljem
MOSKVA, 28. — Vrhovni sovjet ZSSR je danes odobril državni proračun za leto 1956, ki predvideva 592.761,156.000 rubljev dohodkov in 569 milijard 634,972.000 rubljev izdatkov. Vrhovni sovjet je tudi ratificiral vse ukaze pre-zidija, izdane od zadnjega
narodnosti, je pozitiven čini-j ju v ZSSR in da jim je bi-telj za položaj na Balkanu in vanje v Sovjetski zvezi omo-za mir v splošnem. Avhimo-1 gočilo, da so si ustvarili pra-vič je omenil, da je bil na i vilno sliko. Na drugi strani, Jugoslavijo izvršen hud pri-1 je nadaljeval Lacis, pa je tisk, naj bi se pridružila j imela ZSSR korist od «pogo-atlantskemu paktu, da pa so sto pravičnih in zaželenih kri-jugoslovanski voditelji «uspeš-1 tik«, zlasti so bile koristne no, vztrajno in odločno bra- j pripombe, da druge države z
Končno je podpredsednik rabljajo manj delovne sile za sovjeta narodnosti dejal, da | isto delo, pa tudi, da je ure-js potovanje sovjetskih vodi-:ditev mest v ZSSR nezadostna teljev v Jugoslavijo »pokaza- | in da velja isto tudi za no-lo vso modrost centralnega i tranjost stanovanj, komiteja Kp ZSSR in sovjet- Lacis je nadalje povedal, ske vlade, ki sta dala pobudo da je leta 1955 skupno obiska-za normalizacijo«.	|	lo	ZSSR	678	tujih	delegacij
Med vso debato so govor- raznega tipa, v letu 1954-pa
plenarnega zasedanja Vrhov-1 nili narodno neodvisnost«. [enotnostjo proizvodnje upo-nega sovjeta od februarja da- --	-	■	-	t —
lje.
Nadalje je Vrhovni sovjet sklenil razrešiti njunih dolžnosti dva sodnika vrhovnega sodišča, Suslina in Suldina, in imenovati na njuno mesto Kostromina in Gricina. Sklep ni bil obrazložen, prav tako niso omenili ničesar, kar bi potrjevalo govorice, da je Ma-lenkov napredoval za prvega ministrskega predsednika, kot so poročale nekatere zahodne agencije po neki oddaji moskovskega radia, v katero se je verjetno vrinila pomota.
Zvezni sovjet in svet narodnosti sta nato začela razpravljati o izmenjavi parlamentarnih delegacij. Predsednik sveta narodnosti Lacis je podal dolgo poročilo o izvajanju ustrezne izjave, ki jo je Vrhovni sovjet izglasoval 7. februarja. Danes je Vrhovni sovjet ponovno izglasoval resolucijo, ki se zavzema za razvoj izmenjave parlamentarnih delegacij in poudarja, da bo v ZSSR ugodno sprejeta vsakršna pobuda parlamentov drugih držav.
Na jutrišnji predpoldanski seji bo predloženo poročilo o obisku Bulganina in Hrušče-va v Indiji, Burmi in Afganistanu, Ime poročevalca še ni bilo objavljeno, sodijo pa, da bo Bulganin.
Med današnjo diskusijo je podpredsednik sveta narodnosti Avhimovič izrazil priznanje jugoslovanskim voditeljem, »ki niso nasedli vabam, naj se pridružijo imperialističnemu taboru, v času slabih odnosov z ZSSR«. Avhimovič je poudaril vlogo zveze komunistov in voditeljev FLRJ v borbi za neodvisnost dežele. Normalizacija odnosov med Jugoslavijo in ZSSR, je dejal podpredsednik sovjeta
no karto. Govoril je sinoči v Parizu in dejal v zvezi z vprašanjem Francoske unije, da je minila doba kolonij in da je napočil čas, ko bo treba ustvariti federalni ustroj. Glede Tunizije je dejal, da so bile konvencije z njo potrebne, za Maroko bo po njegovem mnenju najprimernejša oblika	medsebojna od-
visnost. Alžirsko vprašanje pa je tako važno in težavno, da opravičuje predčasne volitve. Nujno bo	treba poskrbeti
za red v treh severnoafriških okrožjih, za to pa ne zadošča le povečanje vojaških kontingentov, pač pa je treba najti tudi politično rešitev.
Mendes France pa je s svoje strani dejal, da bi moral novi ministrski predsednik oditi osebno v Alžir, takoj po svojem	imenovanju in
ostati tam,	dokler ne doseže
rešitve alžirskega vprašanja na kraju samem. Poudaril je tudi, da bi morali v Alžiru izvesti svobodne volitve v šestih mesecih kljub resnemu položaju. Obtoževal je komuniste, ki skušajo doseči umik francoskih čet iz Alžira. »Nekateri, je dejal, mislijo, da za vzpostavitev miru v Alžiru zadostuje odpoklicati francoske čete v domovino in nalepiti po alžirskih zidovih nekaj proglasov«.
Za njim je govoril Duclos, ki ga je ostro napadel in ga obtožil, da ni rešil alžirskega vprašanja, ko je bil na vladi. «Tri mesece po končani vojni v Indokini ste vi povzročili vojno v Alžiru«, je dejal Duclos. »Cernu, je vprašal, ni tedanji ministrski predsednik sam šel v Alžir?« Mendes France pa je od-
di številnih drugih vprašanj ne bi mogel dolgo zadržati v Alžiru in bi bil kot ujetnik svojega koledarja prisiljen najti naglo rešitev. Zatem pravi list, da se vsi strinjajo o tem, da bi se morali muslimanski volivci svobodno izreči. »Mendes France pa ne pojasnjuje, dodaja list, ali naj se te volitve izvedejo po sistemu volilnih okrožij, ali pa naj se obema kategorijama prebivalstva — muslimanom in Evropejcem — pustijo ločena sredstva za izražanje svoje volje«.
«Combat» se sprašuje, kako bi v sedanjih pogojih bilo mogoče izvesti v Alžiru svobodne volitve, ki jih Mendes France predlaga. »Tudi ni jasno, dodaja list, kako naj bi navzočnost predsednika vlade v Alžiru povzročila zmanjšanje spopadov«.
«Express» pa poudarja, da je treba izkoristiti izredno zanimanje, Jci ga javno mnenje kaže za to nesrečno vprašanje, ter objaviti vse dokumente. Progresivni »Liberation« piše, da je izbira zelo enostavna; izbirati je treba med pogajanji in vojno.
«Humanite» poudarja, da so komunisti vedno nasprotovali kolonialnim napadom, in dodaja, da je predvsem potrebno priznati pravico alžirskega ljudstva do svobode in neodvisnosti. Toda to politiko bo lahko izvedla samo večina, ki naj vključuje vse levičarske sile.
Izvršilni odbor MRP (demokristjanov) pa je izdal proglas na vse stranke, gi so združene v desnem centru in v republikanski fronti, ter na nekatere manjše formacije,
jutri mu bo zadevni dekret predložen v podpis.
Predstavnik vlade je nocoj izjavil, da se bo ustavodajna skupščina morda prvikrat sestala v začetku maja.
Nehru obišče Bonn?
NOVI DELHI, 28. — V običajno dobro obveščenih delhijskih krogih zatrjujejo, da bo indijski ministrski predsednik Nehru junija prihodnjega leta obiskal Bonn, ko se bo vračal iž Londona, kjer se bo udeležil letne konference ministrskih predsednikov držav Commonwealtha.
V zahodnonemškem zunanjem ministrstvu pa izjavljajo, da ničesar ne vedo o vesteh iz Novega Delhija o Nehrujevem obisku v Bonnu. Dodajajo pa, da bi bil njegov uradni obisk v vsakem času razveseljiv za bonnsko vlado.
govoril: »Zaradi tega, ker je , naj takoj po volitvah skupno
niki poudarjali važnost osebnih stikov med sovjetskimi voditelji in predstavniki drugih držav, zlasti pa z azijskimi narodi.
Predsednik sovjeta narodov Lacis je v svojem poročilu o izmenjavi parlamentarnih delegacij dejal, da je bila izjava Vrhovnega sovjeta 9 za-želenosti medsebojnih obiskov parlamentarcev «nov dokaz zunanje politike ZSSR, ki sloni na miroljubni koeksistenci držav z različnim družbenim ustrojem. Lacis je izrazil svoje zadovoljstvo nad podporo, ki jo je ta pobuda doživela v nekaterih državah, in obžaloval, da se parlamenti drugih držav še niso odzvali. zlesti je poudaril, da se parlamentarne ustanove v ZDa sploh še niso ukvarjale s sovjetskim predlogom; 27 ameriških parlamentarcev je obiskalo ZSSR v tem letu toda samo zasebno.
Kot je navedel Lacis, je leta 1955 obiskalo ZSSR 10 parlamentarnih delegacij iz naslednjih držav; Indija, Sved-skh, Sirija, Jugoslavija, Japonska, Luksemburg, Belgija, Francija, Avstrija. Iranska delegacija je prav zdaj v Moskvi. Ob koncu lanskega leta pa je bila v ZSSR angleška parlamentarna delegacija. Lacis je dejal, da so bili ti obiski koristni tako za ZSSR kot za druge države in dejal, da se je pokazalo, da tuji parlamentarci niso bili objektivno obveščeni o položa-
156. Letos je nadalje obiskalo ZSSR 6000 turistov tujih, 1000 sovjetskih državljanov pa je potovalo v tujino. Izrazil je upanje, da se bodo izkušnje iz leta 1955 razširile, in da bo to še bolj koristilo stvari splošnega miru. Končno je Lacis sporočil, da bodo v kratkem delegacije vrhovnega sovjeta obiskale Anglijo, Belgijo in Švedsko in da bodo v prihodnjih mesecih prišli v ZSSR parlamentarci Danske, Libanona in Bolgarije.
Današnji «New York Heraid Tribune« komentira novi sovjetski proračun in pravi, da bi moralo zmanjšanje sovjetskih oboroženih sil za 640.000 mož imeti za posledico večje zmanjšanje vojaškega proračuna, in postavlja pri tem vprašanje: «Ali n\orda Rusi dejansko povečujejo svoj vojaški potencial, pri čemer varčujejo pri vojakih in izdajajo več za novo orožje?« Sploh je vprašanje vojaških izdatkov priljubljen predmet komentarjev in vesti v zahodnem tisku v zadnjih' dneh. Tako_ vedo nekateri listi tudi poročati, da se je okrepila sovjetska tihomorska mornarica, ki sta se ji pridružili dve 10.000-tonski križarki tipa «Sverdlov», ki sta bili doslej v sestavu baltske flote. »Manchester Guardian« pa primerja izdatke za letalstvo v glavnih velesilah in pravi, da znašajo, preračunani v funte šter-linge, 9.3 milijard za ZSSR, 1.6 milijard za Veliko Britanijo in 14,5 milijard za ZDA.
narodna skupščina vrgla vlado prav v zvezi z alžirskim vprašanjem in komunisti so k temu prispevali«. Obtožil je nato Duclosa, da ima pri tem »svoj del odgovornosti« za izgubo na stotine človeških življenj v Alžiru. Bidault je sinoči govoril v Saint Etien-ne. Opravičeval je svojo politiko v Indokini in obsojal, da je Francija zapustila to deželo. Dodal je, da gre za veliko gospodarsko izgubo, ki da bo povzročila brezposelnost četrtine tekstilnih delavcev.
V Strasbourgu je govoril general Koenig, ki je dejal, da bo morala nova vlada dati dokončen ustroj Francoski uniji «v federalni obliki medsebojne odvisnosti«. Glede Alžira je dejal, da «nobena francoska vlada in noben parlament ne bi mogli spraviti v dvom dejstva, da je Alžir sestavni del Francije«. »Potrebno je dati alžirskemu prebivalstvu primerno življensko raven in upravno organizacijo, ki naj odgovarja njegovemu načinu življenja«.
Tudi tisk še vedno posveča glavno pozornost alžiru. Zlasti komentirajo današnji listi včerajšnja govora Mendes Francea in Duclosa. Faurov desničarski radikalni list »Au-rore« kritizira «mirovni načrt«, ki ga je predlagal Mendes France, in dodaja, da je ta, ko je bil na vladi, po svojem notranjem ministru poudaril, da »je Alžir Francija«. Sinoči pa je govoril o »upravnem fevdalizmu vojakov, ki zavlačujejo rešitev vprašanj«.
Konservativni «Figaro» obsoja, da je alžirsko vprašanje postalo glavni volilni argument. Kar se tiče načrta, ki ga je predlagal Mendes France, po katerem naj bi Alžir postal začasno drugi sedež vlade, se list vprašuje, ali je to dobra tehnika, in pravi, da se predsednik vlade zara-
iščejo podlago za vrsto reform in za pomirjenje v Alžiru.
V svojem pozivu predlaga MRP, naj se da absolutna prednost v prvem tromesečju 1956 trem vrstam reform, od katerih je odvisna stabilnost vlade: reforma ustave, reforma parlamentarnih metod in reforma proračuna.
Dalje predlaga MRP, naj se takoj da pobuda za diplomatska pogajanja za: a) uresničenje evropske skupnosti za proizvajanje in miroljubno u-porabo atomske sile in za postopno uresničenje skupnega tržišča, b) za omejitev in nadzorstvo oboroževanja.
Pri tem predlaga MRp o-menjenim strankam In skupinam, naj se skliče — še preden se razni bloki izkristalizirajo v novi skupščini — konferenca za splošen sporazum vsaj glede točk, ki so skupne raznim programom. Socialna akcija naj postane bolj učinkovita, s tem da se periodične debate v skupščini nadomestijo s »politiko periodičnih socialnih obdobij«.
Predsednik parlamentarne skupine MRP Robert Lecourt, ki je na tiskovni konferenci obrazložil ta predlog, je dejal, da bi bilo treba sporazumeti se o akciji na glavnih življenjskih sektorjih, še preden začne delovati nova skupščina in še pred odstopom predsednika vlade.
0 sprejemu Japonske v OZN
TOKIO. 28. — Načelnik japonske delegacije pri pogajanjih s SZ Macumoto se je danes razgovarjal z ministrskim predsednikom Hatojamo.
Po razgovoru je izjavil, da se stališče njegove delegacije pri pogajanjih, ki se bodo nadaljevala v Londonu sredi januarja, ne bo spremenilo.
Glede sprejema Japonske v OZN je Macumoto izjavil, da se o tem ne bodo pogajali v Londonu, dodal pa je, da bo sprejem neposredna posledica pogajanj. Poudaril je namreč, da obstaja sporazum z načelnikom sovjetske delegacije Malikom, da bo Sovjetska zveza pristala na sprejem ; in	uresničenje	mi'ru	in	blaei-
n™ 7»Hin?i^,N Pi° j°Z'liVJ nie nujno	potrebno,	angažiranem zaključku londonskih ti	vso	mednarodno	skupnost,
diu pozdravil egiptovsko ljudstvo. Predsednik Tito je izrazil prepričanje, da bodo razgovori z Naserjem dali še plodnejše rezultate kot njuno prvo srečanje, in da bodo še bolj okrepili prijateljske odnose in sodelovanje med obema državama.
Nocoj je Naser priredil svečan sprejem v palači Abdio na čast visokemu gos»u. Sprejema so se udeležili najvišji funkcionarji Egipta, ugledni zastopniki javnega in kulturnega življenja ter domači in tuji novinarji.
V zdravici na banketu ;e Naser poudaril velik pomen obiska predsednika Tita v E-giptu. «Mi v Vtis ne vidimo samo voditelja prijateljske di-žave, do katere je egiptovsko ljudstvo čutilo vedno naklonjenost in občudovanje, temveč tudi velikega vojaka 111 državnika. Kot vojak ste prepeljali Vaše ljudstvo skozi najtežje dni druge svetovne vojne, kot državnik pa lahko S ponosom gledate na Vaše uspehe. Pokazali ste energ.jo, hrabrost in odločno voljo ori premagovanju vseh težav. Zato zaslužite naše največje občudovanje«, je dejal Naser in poudaril, da sta Egipt in Ju-goslavija enako odločena, bo-
. riti se za svojo svobodo in j neodvisnost. »Povedali smo vsemu |vetu, da se mir rešuje samo, če se vsem državam, velikim in malim, prizna pra-j vica do samostojnega življenja.« Naser je poudaril željo | Egipta, da okrepi sodelova-I nje z Jugoslavijo na politič-1 nem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih in izrazil upanje, da bo obisk predsednika Tita pomenil začetek vrste medsebojnih obiskov, ki bodo še bolj okrepili medsebojne stike.
V odgovoru na zdravico je maršal Tito izrazil prepričanje, da bodo njegov obisk :n razgovori še bolj okrepili medsebojno razumevanje in vsestransko sodelovanje ter prispevali k nadaljnji krepitvi medsebojnega prijateljstva in uresničenju konstruktivnega mednarodnega sodelovanja 111 miru v svetu. Poudaril je, da imata Egipt in Jugoslavija o mnogih bistvenih vprašanjih enake poglede, kar je omogočilo krepitev in razširitev medsebojnega prijateljstva in razumevanja. Nedvomno je, da je do tega prišlo po zaslugi egiptovske revolucije, ki ni važna samo za afriško celino, temveč je svetovnega pomena. Pokazala je, da narodi Afrike ne dovoljujejo, da oi se z njimi ravnalo kot z objekti svetovne politike, temveč da se hočejo udejstvovati kot enakopravni člani mednarodne skupnosti. Najbolje izražena manifestacija tega razvoja je bila bandunška konferenca, ki je pokazgla, da je enotnost sveta stvarnost, da je narodom razdeljenost na bloke tuja, da je trajen mir pogoj za razvoj narodov, zlasti tistih, ki so šele pred krat-kim pridobili neodvisnost, za uresničenje pozitivnega in konstruktivnega sodelovanja vseh držav na osnovi spoštovanja načela neodvisnosti, integritete, enakopravnosti, ne-vmešavanja v notranje zadeve drugih držav in reševanja spornih vprašanj z mirnimi sredstvi. Razvoj mednarodne skupnosti neodvisnih in enakopravnih držav zahteva tudi rešitev vprašanja gospodarske neodvisnosti in odstranitev razlik med razvitimi in nerazvitimi državami. Jugoslavija pozdravlja dosedanje uspehe Egipta in sodi, da je za odstranitev obstoječih razlik
Po vesteh iz dobro obveščenih krogov se bodo jutri pričeli v Kairu jugoslovansko-egiptovski politični razgovori.
V izjavi egiptovskima listoma «Ai Gumhurta« in «Al A-hramv je predsednik Tito poudaril, da so se odnosi med Jugoslavijo in Egiptom po egiptovski revoluciji hitreje razvijali, ker imata obe državi v mnogih vprašanjih ena. ke poglede in ker imata mnoge skupnega v svoji borbi za neodvisnost.
Sklepi skupščine FLRJ
BEOGRAD, 28. — Zvezna skupščina je na današnji seji med drugim sprejela odlok o podaljšanju veljavnosti družbenega načrta za leto 1956 do odobritve novega družbenega načrta, odlok o začasnem finansiranju federacije, republik in politično-gospodarskih enot ter predlog zakona o stanovanjskem prispevku. Clan zveznega izvršnega sveta Mi-lentije Popovič je obvestil skupščino, da bo zvezni izvrš. n* svet predložil skupščini v edobritev nov družbeni načrt, ki bo prispeval k povečanju proizvodnje, k odstranitvi neskladnosti med ponudbo in povpraševanjem in omogočil stabilizacijo tržišča. Novi družbeni načrt bo predložen februarja. Predlog zakona o stanovanjskem prispevku, ki ga bodo plačevala vsa podjetja iz plačilnega fonda v poseben sklad, bo omogočil u-spešno stanovanjsko izgradnjo.
Blagovna Izmenjava med FLRJ in Romunije
BUKAREŠTA, 28. — Dane* sc se v Bukarešti uspesno končali jugoslovansko-romun-ski razgovori o blagovni izmenjavi v prihodnjem letu, ki bo znašala 11 milijonov dolarjev v obeh smereh. Prav tako je fcil dosežen sporazum o u-reditvi pogojnih finančnih terjatev.
Hehrajeve Čestitke FLRJ ob izvolitvi v VS
BEOGRAD, 28. — Predsednik indijske vlade Nehru je brzojavno čestital predsedniku republike maršalu Titu ob izvolitvi Jugoslavije v Varnostni svet. Nehru je izrazil prepričanje, da bo udeležba Jugoslavije pri delu Varnostnega sveta v tem kritičnem raz. dobju prispevala k stvari miru, k boljšemu razumevanju in k rešitvi mnogih zapletenih vprašanj.
V odgovoru na čestitke ie predsednik Tito zagotovil, da bo zasto jnik Jugoslavije v Varnostnem svetu stor>I vse, kar je mogoče za stvar miru in pozitivnega reševanja nerešenih mednarodnih vprašanj.
razgovorov.
zlasti razvite države.
Trgovinska pogajanja med Moskvo in Bonnom
BONN, 28. — Vladni predstavnik je izjavil, da se bodo v začetku prihodnjega leta začela pogajanja za sklenitev prvega trgovinskega sporazuma med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Kancler Adenauer je med svojim septembrskim obiskom v Moskvi obljubil, da se bodo pogajanja čimprej začela, vse-kako pa takoj po vzpostavitvi diplomatskih odnosov med o-bema državama.
Ustavodajna skupščina v Tuniziji
TUNIS, 28. — Tunizijski ministrski svet je sklenil ustanoviti ustavodajno skupščino, ki bo izvoljena z neposrednimi splošnimi volitvami. Ministrski predsednik Tahar Ben Amar in notranji minister Mo-nai Slim sta odšla k beju, da mu obrazložita sklepe vlade. Bej je sklepe odobril in
Farmarska politika v ZDA
pomemben argument v volilni Kampanji
V vladnih skladiščih je nakopičenih za 8 milijard dolarjev presežkov - U gibanja o Eisenhowerjevi kandidaturi - Predsednik odpotoval v Key West
WASHINGTON, 28. — Predsednik Eisenhower je danes zjutraj odpotoval z letalom v Key West, kjer bo ostal dva tedna. Letalo je po treh urah in pol prispelo na letališče Boca Chica, od koder je predsednik odpotoval z avtomobilom v Key West. Na potovanju so predsednika spremljali njegov brat Milton, general Howard Snyder, general Gruenther, njegov osebni zdravnik in manjše število funkcionarjev Bele hiše.
V Key Westu bo predsednik pripravil svoje poslanice kongresu. ki bo začel zasedati 3. januarja.
Kakor poroča ameriška a-gencija »Associated Press«, je baje precejšnja večina republikanskih voditeljev sedaj prepričana, da bo predsednik Eisenhower ponovno kandidiral pri volitvah leta 1956. Agencija je izvedla referendum med 134 republikanskimi vidnimi osebnostmi (državni guvernerji, predsedniki strankarskih organizacij itd.) z vprašanjem: »Ali predvide-vtate 'novo kandidaturo Eisen-howerja?». Odgovori so sledeči: 77 pritrdilnih, 19 pogojno pritrdilnih, 17 negativnih. 21 vprašanih ni izreklo nobenega mnenja. Drugi odgovor se
nanaša na tiste, ki so mnenja, da je Eisenhowerjeva kandidatura odvisna od njegovega zdravstvenega stanja.
Ista agencija javlja, da med demokrati prevladuje mnenje, da ima Stevenson največ možnosti, da bo določen za kandidata demokratične stranke. Od 126 demokratičnih voditeljev, katerim je bilo postavljeno vprašanje: «Kdo je po vašem mnenju najbolj primerna osebnost v vaši državi za demokratično kandidaturo pri volitvah leta 1956?», jih je 76 navedlo Stevensona, 5 Kefauverja, 3 Laušeja. 3 pa Harrimana. 39 vprašanih pa ni izreklo nobenega mnenja.
Med številnimi vprašanji v predvolilni kampaniji bo far-marsko vprašanje eno najpomembnejših. Demokrati obtožujejo republikance, da so z napačno politiko cen znižali dohodke farmarskih družin na raven, ki je za več kot polovico nižja od nefarmarskih družin. Republikanci pa očitajo demokratom da so s teni. da so zajamčili cene farmar-skim izdelkom, z državnim denarjem kupovali glasove farmarjev. Demokratski predsednik Truman je namreč dosegel zakon, ki je farmarjem zagotovil 80 odst, tržnih cen
za njihove Izdelke. Eisenho-werjeva uprava pa je jamstvo precej omejila in skuša prilagoditi cene farmarskih izdelkov domačemu tržišču.
Ker je poglavitna težava farmarjev v tem, da imajo velikanske presežke, ki jih država odkupuje- po zelo ne ugodnih cenah, je senator Alexander Wiley predlagal, i • vladi imenovali ljudi, kt bi skrbeli samo za prodajo kmetijskih presežkov, ki jih je sedaj samo v vladnih skladiščih za okrog 8 milijard dolarjev. Vzdrževanje teh presežkov stane ra dan milijon dolarjev; ti stroški pa padajo v breme potrošnikov.
Republikanski poslanec n
d«Znhi D?kot* Berry Je dejal, da bi u.egnila postati politika republikanske stranke do farmarjev politični samomor
nmnr tranf “• 8°sP°darski umor za farmarje. To je eden izmed precejšnjega števila re-publikancev, ki se pridružujejo demokratom. Le-ti nameravajo v kratkem predložiti kongresu ukrepe za zboljšanje položaja farmarjem ter * temi predlogi presenetiti Eisen-howerjevo vlado, katero dol-ze'.,.da.Je ^-Pravila farmarje v najhujso stisko zadnjih dese-tih let,
»l‘0)ll\r.KI I>.\EV1
28 decembra 1789 je bila v Ljubljani uprizorjena Linhartova »Zupanova Micka«. To je rojstni dan slovenskega gledališča.
Danes, ČETRTEK 29. decembra
Tomaž, Vrhoslav Sonce vzidle ob 7.46 in zatone ob 16.28. Dolžina dneva 8.42. Luna vzide ob 17.11 in. zatone ob 7.46. Jutri, PETEK 30. decembra Evgenij. Branimir
PO ODOBRITVI ZAKONSKIH NAČRTOV 0 GOSPODARSKIH SPORAZUMIH
Pred izvajanjem sporazuma
o obmejnem blagovnem prometu
Promet med Trstom in sosednjimi jugoslovanskimi področji bi se znatno povečal in bi dosegel vrednost 4,2 milijarde lir
darskih odnosov z'Jugoslavijo, temveč bo istočasno predstavljal tudi začetek izvajanja sporazuma, ki naj poveča gospodarske stike med Trstom in jugoslovanskim zaledjem.
Obvestilo konzulata FLRJ
Iz uraSa predstavnika vlade FLHJ v Trstu sporočajo, da ne bodo sprejemali strank dne 2. in 3. januarja 1956. Stranke bodo zopet sprejemali v sredo, 4. januarja.
Sestanek odbora sindikata kovinarjev
Včeraj se je v Ul. Zonta sestal odbor sindikata kov,-narjev Delavske zveze. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki tovarniških odborov kovinarske stroke. Odbor je razpravljal o položaju stroke v zvezi s pogajanji o dokladi za menzo, o izpopolnitvi delovne pogodbe in o izboljšanju mezd in plač, V razpravljanju so ugotovili, da nepopustljivost Conf Industrie in industrijcev kovinarske stroke povzroča med delavstvom nezadovoljstvo, ker o-stajajo vsa vprašanja nereše-
ČITATELJI
naročite se na
PRIMORSKI DNEVNIK
Naročnina znaša:
mesečno	lir 400.—
četrtletno	»	1.100.—
polletno	»	2.100.—
celoletno	»	4.100.—
za INOZEMSTVO
letno: lir 8.000.—
Samo nedeljska številka:
mesečna naročnina.
lir 100.—
letna naročnina:
* 1.000 —
Isto za INOZEMSTVO:
lir 2.000.—
Zneske lahko vplačate na naš poštni rač. št. 11/5374
V zadnjem času so števil-
.	ne trolejbusne in avtobusne
r..i. Odbor je sklenil pozvati: proge ACEGAT preobremenje-delavce, naj o teh vprašanjih j ne s potniki. Vozila so tudi izčrpno razpravljajo, naj na ob navadnem urniku natrpa-najbolj prikladen način pro j na z ljudmi. V jutranjih, o-lestirajo proti sedanjemu sta-1 poldanskih in večernih urah, nju in naj se potegujejo za p-u delavci in uradniki gredo tu, da se ustvari enotna fron-, pa ge vračajo iz službe, ta vseh kovinarjev.	SQ nej(atere proge tako • obre-
Končno je odbor razpravljal o sklicanju ustanovne sindikalne skupščine.
Sestanki in skupščine Delavske zveze
Drevi ob 18.30 bo v Ul. Zonta 2 sestanek koordinacijskega odbora malih kovinarskih podjetij. Ob isti uri bo tudi skupščina kovinarskih
Poročali smo že, da je vla-1 carinskih olajšav v višini 500 da 21. decembra na svoji seji milijonov lir letno, odobrila tri zakonske načrte, Upamo, da bo zgoraj ome-ki se nanašajo na ureditev njeni vladni sklep Bod J21 de_ gospodarskih odnosov med cembra pomenil ne samo ko-Italijo in Jugoslavijo. Med te. ra^ naprej k ureditvi gospo-tni zakonskimi načrti je tudi •	•	-	-
načrt, ki predvideva izvršitev Sporazumov sklenjenih 31. marca 1955 v Rimu. Ti sporazumi so sestavljeni iz; 1. trgovinskega sporazuma, 2. plačilnega sporazuma, 3. sporazuma za olajšavo krajevnih izmenjav med obmejnimi področji Gorico in Vidmom z ene strani, Sežano, Novo Gorico in Tolminom z druge, 4. sporazum o lokalni izmenjavi med obmejnim področjem Trsta z ene strani in področjem Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice z druge strani.
Omenjeni vladni sklep je zanimiv, saj so bili vsi omenjeni sporazumi podpisani že 1. aprila t.l., vendar jih je vla. da šele sedaj uradno odobrila in jih bo predložila parlamentu v ratifikacijo. Ta sklep potrjuje vesti, da se bližajo pogajanja o ribolovu in gospodarskem ter tehničnem sodelovanju, ki so se po diplomatski poti vidila ves ta čas, ugodnemu zaključku. Vlada namreč nikakor ne bi hotela pričeti razprave o gospodarskih odnosih z Jugoslavijo v parlamentu, če ne bi bila prej vsaj načelno rešena tudi o-menjena vprašanja. Zaradi tega predstavlja ta vladni sklep prvi korak k rešitvi vseh spornih gospodarskih vprašanj in s tem tudi nov korak k zaželenemu splošnemu izboljšanju odnosov med obema državama.
Vendar pa vladni sklep glede prvih treh omenjenih trgovinskih sporazumov nima praktično nobenih posledic, saj se ti sporazumi že od podpisa dalje redno izvajajo in se je na osnovi trgovinskega sporazuma že ugodno povečal promet med Italijo in Jugoslavijo kot tudi na osnovi goriškega sporazuma promet med Gorico in Vidmom in sosednimi jugoslovanskimi področji.
Drugače pa stoje stvari s trgovinskim prometom med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi področji, ker se tozadevni sporazum še vedno ne izvaja. Glede tega sporazuma je bil namreč' vnesen na zahtevo italijanske vlade poseben dodatek, ki določa, da bo pričel sporazum veljati Šele po izmenjavi not, do katere pa bo prišlo, ko bo sporazum proučil tedanji podtajnik Scalfaro.
Do te izmenjave not do danes še ni prišlo in se sporazum v Trstu še vedno ne izvaja. Zaradi tega je že bila povzročena občutna škoda tako tržaškemu gospodarstvu kot gospodarstvu jugoslovanskih obmejnih pokrajin. V našem listu smo v tej zvezi priobčili pismo Slovenskega gospodarskega združenja, kjer se dokumentirano ugotavlja, da je zaradi neizvajanja sporazuma bilo na primer v letošnjem juniju izdanih le za 67 milijonov lir uvoznih dovoljenj, medtem ko jih je bilo v istem mesecu preteklega leta za 140 milijonov lir.
Na tej osnovi prihaja v praksi še vedno do številnih primerov svojevrstnih kupčij okrog uvoznih dovoljenj za uvoz jugoslovanskega blaga, kar vse postavlja v kaj čudno luč tržaško trgovino in Škodi poslovnemu ugledu Trsta.
Izvajanje sporazuma bi o-mogočilo znatno povečanje prometa, saj predvideva sporazum blagovni promet v višini 4,2 milijarde lir, medtem ko je v preteklih letih ta promet dosegel le 2,2 milijardi lir. Poleg tega pomembnega povečanja blagovne zamenjave predvideva sporazum tudi nove oblike gospodarskega sodelovanja, ki bi bile izredno koristne za tržaško malo in srednjo industrijo, ki preživlja najostrejšo krizo.
Sporazum tako omogoča naro. čila drobnih industrijskih izdelkov, izvrševanje popravil na jugoslovanskih prevoznih sredstvih, strojni opremi tovarn itd. V tej zvezi so predvidene tudi pomembne carinske olajšave za uvoz potrebnih jugoslovanskih surovin, za začasni uvoz prevoznih sredstev, strojev itd. Sporazum prav tako ureja način plačevanja in predvideva o-hranitev do sedaj veljavnih
98 odstotkov, urad neposrednih davkov 50 odst., urad 1GE 25 odstotkov. Zvedelo se je tudi, da je parlamentarna komisija baje odobrila nepretrgani urnik za državne nameščence ter sprejela druge popravke zakona o pooblastilih.
Danes občinska seja
Danes ob 18. uri bo seja tržaškega občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o važnih vprašanjih, ki so bila vključena na dnevni red jesenskega zasedanja občinskega sveta. Ker je ostalo še veliko nerešenih vprašanj, o katerih bo govora na današnji seji, ne bo predstavljena nobena posebna interpelacija ali vprašanje.
Protest sindikata bolniških uslužbencev
Sindikat bolniških uslužben. cev Delavske zveze je spričo vztrajanja uprave združenih bolnišnic pri poskusih individualnega pridobivanja delavcev za njen načrt, po katerem naj bi bolniški uslužbenci uživali zdravstveno oskrbo teh bolnišnic na račun zavarovalne ustanove INADEL, zaprosil tajništvo Delavske zveze, naj ga podpre.
Predstavniki tajništva sindikata in tajništva Delavske zveze so se včeraj razgovar-jali s predsednikom združenih bolnišnic. Poudarili so, da imajo uslužbenci pravico, da jih predstavljajo in ščitijo sindikalne organizacije, v katere so včlanjeni, ter dejali, da je ravnanje uprave bolnišnic z uslužbenci samovoljno in da okrnjuje njihove pravice. Ne glede na izid akcije uprave ji sindikat bolniških uslužbencev oporeka pravico uvesti pooblaščeno zdravstveno oskrbo v nasprotju z voljo uslužbencev, izogibajoč se pogajanjem s sindikati. Sindikat bolniških uslužbencev si je vsekakor pridržal pravico, pritožiti se na pristojnem mestu in začeti primerne akcije v obrambo uslužbencev.
NEZftSLIŠflHO RftVNšNJE PODJETJA <M00IAN0>
Zaradi zamašene odtočne cevi suspendiranih deset delavk
Sindikat ugotavlja, da je ukrep V nasprotju z določili deloVne pogodbe
Ravnateljstvo podjetja «Mo-diano« je kaznovalo 10 delavk, zaposlenih v oddelku za upogibanje cigaretnih papirčkov ACO. Ker je ugotovilo, da je bila odtočna cev stranišča oddelka zamašena z določeno količino ostankov cigaretnih papirčkov ACO, je ravnateljstvo suspendiralo za en dan vseh deset delavk oddelka samo zato ker ni moglo kaznovati posamezno nobene od delavk. Spričo protesta tovarniškega odbora je ravnateljstvo izjavilo, da je pripravljeno znižati kazen na tri ure globe, če ostalih devet delavk pove, katera od njih je zakrivila stvar. Ravnateljstvo je vztrajalo na svojem neupravičenem ukrepu tudi kljub intervenciji sindikata tiskarske stroke
Sindikat tiskarske stroke Delavske zveze ugotavlja, da je kazen, ki jo je ravnateljstvo podjetja «Modiano» nalo. žilo delavkam popolnoma samovoljna, ker je ne opravičuje nobeno določilo delovne pogodbe in ker ne more zahtevati, da bi delavke ovadile svojo delovno tovarišico. Zato je dejanje ravnateljstva nezaslišano in vsega obsojanja vredno.
ZA RAZBREMENITEV PROMETA NA NEKATERIH FIL0BUSNIH PROGAH
Nabava nekaj novih filobnsov
bo le trenutno rešila problem prenatrpanosti
ACEGAT bo do poletja nabavil 8 avtobusov in 8 fiiobusov - Vprašanje filobusne povezave s Tržičem in odcepa proti Dolini • Boljuncu
vajencev CRDA. Razpravljali
bodo o božični nagradi, ker' J*”	""j"'
čali vajencem samo- 183 *£, !• oP0J& * ACEGAT na-
menjene, da morajo potniki dolgo čakati in se prerivati, če hočejo najti mesto v vozilu. Najbolj preobremenjene so trolejbusne proge 1, 5, 10, 11. 15. 16 m avtobus štev. 30.
Zaradi neurejenega stanja na teh progah so potniki že večkrat protestirali in zahtevali vključitev v promet več vozov. Sedaj sporočajo, da se bo stanje na teh progah izboljšalo šele spomladi oziroma do konca prihodnjega leta,
so plačali vajencem namesto 200 ur mezde, ki jim pritiče-
Drevi ob 18.30 bo v Ul. Zonta tudi skupščin« delavcev in delavk živilske industrije. Na skupščini bodo razpravljali o sklicanju ustanovne sindikalne skupščine.
Odpusti v tečaj h za prekvalifikacijo
Kljub zagotovilom odgovornih oblasti se pričakuje za soboto 31. decembra odpust 50 delavcev prekvalifikacij-skih tečajev. Ti odpusti bodo še toliko bolj prizadeli delavce, ker smo sredi zime in nimajo zato možnosti, da bi se zaposlili drugje.
Stavka (nančnih uslužbencev
Tudi tržaški finančni usluž. benci so se pridružili stavki, ki jo je napovedal njihov vsedržavni sindikat CGIL. Udeležba v stavki je bila naslednja: kolkovni urad 100 odstotkov, registrski urad 95- od-stotkov, urad za dedovanje
ročih) 8 novih trolejbusov in 8 avtobusov. Prvi štirje trolejbusi bodo dani v promet že prihodnjega marca,. ostali pa bodo prišli v Trst do konci junija. Upajmo torej, da bodo z novimi trolejbusi po-jacui omenjene pro « in na se bo stanje na teh močno obremenjenih progah vsaj za nekaj časa izboljšalo.
Ze danes opozarjamo ACEGAT, da z 8 novimi trolejbusi ne bodo mogli zadostiti potrebam naraščajočega števila potnikov na omenjenih progah. Te proge vežejo mestno središče s predmestnimi rajoni, ki se neprestano širijo in kjer je v načrtu gradnja novih stanovanjskih blokov. To velja za vse navedene trolejbusne proge. Zato je treba že danes misliti, da se bo za dobrim letom dni ponovilo sedanje stanje, če ACEGAT ne bo poskrbel za druga nova vozila. Hkrati pa moramo upoštevati tudi dejstvo, da vozijo na progah 15 in 16 vozila iz predvojnih časov in da jih bo moralo podjetje sčasoma zamenjati.
Z godbenega koncerta v kontovelski dvorani
Godba s Proseka Kontovela je na ponedeljsltem koncertu odlično odigrala več odlomkou iz znanih oper
Pred nekaj tedni je demo-
kristjanski občinski odbornik Carra, ki odgovarja za ACEGAT, na neki konferenci de-mokrščanske stranke govoril o obširnem načrtu za razširitev občinske prometne mreže. Dejal je, da so v teku dela za podaljšanje avtobusne proge 25 do Ključa. V zgornjem delu Sv. Alojzija bo ta proga spremenjena in bo zajela tudi skupino novih hiš. Trolejbusno progo 10 pa bodo podaljšali do Rižarne. Hkrati proučujejo načrte za uvedbo proge med Montebel-lom in obrežjem oziroma za spremenitev smeri sedanji progi 18, ki gr» z Monteoena do Trga Oberdan.
Nato je odbornik Carra govoril o načrtih za gradnjo trolejbusne proge med Trstom in Tržičem. Poleg tega pa je dejal, da projektirajo tudi po-jačanje proge 20, ki pelje v Milje in gradnjo odcepa pri Dacju do Doline in Boljunca. Ta nov odcep proge 20 bi moral zajeti tudi novo naselje San Sergio, ki ga bodo zgradili na področju industrijskega pristanišča. Po načrtih sedanjih upraviteljev ACEGAT, naj bi se ta proga nadaljevala skozi mesto do Tržiča. Skratka, ta proga bi vezala Milje in dolinsko občino s Tržičem. Stroški za izvedbo teh načrtov naj bi znašali okoli 800 milijonov lir.
Gradnja trolejbusne proge, ki naj bi vezala Milje s Tržičem bi marsikoga razveselila in je zato vest, da ACEGAT že pripravlja načrte, vzbudila v mestu veliko zanimanje. Zato so v občinskem svetu vprašali župana in odbornika Carro, naj obrazložita te načrte, da bodo svetovalci točno obveščeni o tej novi progi. Odgovor, ki sta ga dala župan in odbornik, ni bil preveč razveseljiv, ker sta poudarila, da je to šele zamisel in da ACEGAT v sedanjem obupnem finančnem stanju ne more niti misliti na njegovo izvedbo.
Med izjavami odbornika Carre na konferenci demo-krščanske stranke in izjavami v občinskem svetu je velika razlika, prve so bile zgolj propagandnega značaja, druge pa zelo previdne.
Mnenja smo, da bi bila ta proga zelo lepa stvar in bi gotovo koristila razvoju krajevnega turizma ob obali med Barkovljami in Devinom. Pri tem pa moramo opozoriti občinske upravitelje, ki upravljajo tudi aCEGAT, da je njihova prva dolžnost poskrbeti za ureditev vseh mestnih prog, za postavitev novih prog z bližnjo okolico (Bazovica, Opčine, Kontovel-Prosek, itd.), s kraji, ki predstavljajo za ogromno večino Tržačanov e-dini ceneni izhod iz mestnega središča. Dolžnost občinske uprave je, da v prvi vrsti misli na vprašanja v svoji občini in šele potem o drugem.
Predsednik godbenega društva pripenja zlato kolajno enemu izmed slavljencev
Srena v nesreči
Precejšnja sreča in delno tudi prisebnost sta rešila včeraj 29-letnega Ales-sandra Laura iz Ul. Commer-ciale hujšega: Mož je namreč med delom padel, pri čemer se je le opraskal po rokah in nogah in ker so mu v bolnišnici, kamor se je moral zateči z rešilnim avtom, ugotovili tudi verjetno lobanjsko poškodbo, so ga pridržali s prognozo okrevanja v 20 dneh na II. kirurškem oddelku.
Kako je prišlo do nezgode, Lauro ni znal točno pojasniti. Bil je namreč zaposlen na 4 metre visokem zidarskem odru na stavbi zdravilišča, ki ga gradijo na Trsteniku in naenkrat je izgubil ravnotežje ter padel, V tistem trenutku je Lauro spustil orodje, ki ga je imel v rokah in se oprijel odra, pri čemer je sicer zmanjšal hitrost padca, preprečiti pa ga ni mogel, ker sta mu roki popustili.
Takoj po padcu so mu njegovi delovni tovariši prisko-
čili na pomoč in eden od teh
ga je spremil v bolnišnico, kjer je zdravnikom tudi pojasnil, kaj se je pripetilo Lauru.
Nesrečen padec zakoncev iz Boršta
Ob 22,45 so v bolnici obvezali zakonca 25-letnega Marija Zobca in 20-letno Edo Marin Zobec oba iz Boršta št. 10. Moz je bil potolčen po gornjem delu desnega stegna, medtem ko so zdravniki ugotovili, da ima žena potolčen levi komolec.
Zobec je v bolnici izjavil, da mu je ob 21.30 na Senenem trgu prekrižal pot neki avto tipa fiat 1100, medtem ko se je on vozil s svojo vespo proti domu. Pri tem sta z ženo padla z vespo na tla in se podrsala po cesti. Zaradi male brzine vozila si na srečo nista prizadejala hujših poškodb tako, da so ju lahko takoj odpustili iz bolnice in se bosta doma zdravila samo tri dni. Šoferja avtomobila je identificirala policija,
Roko si je odrgnil
Ob 22.30 so z avtomobilom CRI pripeljali v ambulanto bolnice 41-letnega delavca Giovannija Devescovi iz Ul. Campamelle 102. V bolnici so na drugem kirurškem oddelku ugotovili, da ima delavec vneto desno roko in da se bo Zdravil 8 ni.
Delavec je izjavil, da si je roko opraskal že v torek, ko je idelal pri gradbi nove stavbe v Ul. del Bosco, da pa se mu ranica ni zdela huda, zaradi česar ni šel k zdravniku. Včeraj dopoldne pa mu je roka pričela zatekati, tako da je bil zvečer prisiljen poklicati RK.
Neroden padec
S prognozo okrevanja v 20 dneh so včeraj proti večeru sprejeli na II. kirurškem oddelku 29-letnega begunca Se-rafina Makovaca iz taborišča pri Padričah, kateremu so zdravniki ugotovili zlom medenične kosti.
Makovac, ki se je pripeljal z rešilnim avtom, je izjavil, da je 12, t.m. zvečer v taborišču v Ul. C. Marzio, kjer je tedaj stanoval, nerodno padel	s	postelje	na	tla. Spočetka	je mislil,	da	zadeva ne
bo	huda, a se	je	sedaj odločil	za	bolnišnico,	ko je ugo-
tovil, da se mu stanje noče izboljšati.
Brezvesten kolesar
Okoli 17. ure so morali zaradi udarcev na stegnu in kolenu leve noge ter verjetnega zloma kodnega sklepa pridržati na ortopedskem oddelku 76-letnega Giuseppa Gio-vanninija iz Ul. Molin a Ven-to 146, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtom.
Mož je pojasnil, da je hotel prekoračiti D’Annunžtr>v drevored, ko ?e je blizu Ul. Raffineria zaletel vanj nek kolesar, ki je nadaljeval pot, ne da bi mu priskočil na pomoč.
( OLEPALlSČA
GLEDALIŠČE VERDI
Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za premiero Verdijeve opere »Dan Carlos«. kil bo v četrtek 5 januarja tudi za abonente reda A v parterju in ložah ter za abonente reda C na galeriji.
PD «S. Škamperle*
pri SV. IVANU vabi na
silvestrovanje
-ki bo 31. t. m. z začetkom ob 21. uri v veliki dvorani na stadionu • Prvi maj«
POSLOVAL BO DOBRO ZALOŽEN BUFFET
NAMIZNI BELE2NI KOLEDAR DIJAŠKE MATICE
Je izšel
Praktični koledar spada na pisalno mizo vsakega Slovenca.
OD VČERAJ DO DAKES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 28. decembra t. 1. se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 10 oseb, porok pa je bilo 8.
POROČILI SO SE:	delavec
Giorgio Ostermann in trg. pomočnica Grazielta Visintin. uradnik Carmelo Altadonna In orof. klavirja Ammaanaria Andri. delavec Giovanni Obiltschnih In gospodinja Marija Kocijančič, zidar Ivan Furlan in gospodinja Celestina Dobrigna, mizar Aldo Vi-donis in gospodinja Emilia Ra-gazzo, trgovec Francesco Polil in gospodinja Paollma Cenci. uradnik Mario Giacomlnl in uradnica Ellsabetta Koleger, uradnik Giuseppe Calligaris in uradnica Laura Strissi.
UMRLI SO: Alojzija Pečar yd. Zulini, 74-letna Marija Godina vd. Stebel. 75-letni Masaimiliano Miani, 35-letni Micbele Bonaiuto, 58-letma Angela Pola por. Geri, 70-letna Pierima Fassetta vd. San-tini, 63-letni Josip Ban, 8-letnl Samo Siškovič, 84-letna Bartolo-mea De Sardo vd. Ravalico. 65-letni Lucio HlHembrand.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 9,1, na.l-nižja 8,6, ob 17. uri 5,4. zračni tlak 1020,4 pada. veter 2 km na uro Jugovzhodni k, vlaga 78 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 10.6.
Nočna služba lekarn
Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zoni. tri. Settefontane 2: Mar-chlo. Ul. Ginnastica 44: Rovis, Trg Goldoni 8; Rossettl, Ul. Schiapparelll 58:	Harabaglia v
Barkovljah in Nicoli v Skednju.
IZPRED KAZENSKEGA
SODIŠČA
Obsojen na pogojno kazen zaradi preklinjanja in upora
Danes nadaljevanje razprave prati nečloveškemu očetu, ki je zlorabil svoji mladoletni hčerki
Ko se je 43-letni Natale Cok iz Ul. delle Cave oktobra letos vračal s svojim sinom domov, se je blizu vhoda v ezulsko taborišče v Ul. delle Docce spotaknil ob kamen in to je moža, ki je bil nekoliko vinjen, tako razburilo, da je glasno zaklel. Nekemu policijskemu agentu, ki je bil na straži pred taboriščem je kletvica prišla do ušes in kot mož postave je takoj opozoril Coka, da je preklinjanje po zakonu prepovedano. Cok pa ga ni hotel poslušati in se mu je celo uprl, še posebno ko je agent zahteval od njega dokumente.
Moža ni bilo mogoče pomiriti, zaradi česar ga je agent s silo zavlekel v notranjost barake, od koder so Coka kasneje odpeljali najprej v bolnišnico in nato na poveljstvo policije.
Tu je mož spoznal, da je slabo ravnal, kajti preiskovalni organi so ga ne le obtožili pijanosti in preklinjanja temveč tudi, da ni hotel pokazati dokumentov in odpora z grožnjo, ker naj bi Cok po agentovi izjavi zagrozil, «da mu bo za aretacijo plačal«.
Na razpravi je obtoženi skoraj vse zanikal, predvsem pa grožnje, vendar ga je sodišče spoznalo za krivega in ga obsodilo pogojno na 4 mesece zapora in na 4.60(1 lir denarne kazni.	.	,
Preds.: Gnezda; tož.: Visal-li; obramba; odv. Sferco.
* • *
Danes se bo nadaljevala razprava za zaprtimi vrati proti 40-letnemu Francescu C., katerega so obtožili, da je zlorabil svoji dve mladoletni hčeri za svoje nizkotne namene.
Pohotneža obtožujejo; 1. da je s silo in grožnjo prisilil svojo 13-letno hčer na nenrav. na dejanja, 2. da je ta dejanja izvrševal na javnem prostoru, 3. da je slabo ravnal z družino, pri čemer je žalil, psoval in grozil ženi in hčerkama ter da jim ni dajal zadostnih sredstev za preživljanje, 4. da je dvakrat posilil svojo 16-letno hčer in 5. da je z obema hčerkama slabo ravnal, ju tepel, žalil in jima grozil ter v pijanosti strahoval hčerki, dokler ni starejša junija letos hotela izvršiti samomor.
Prva razprava je bila 1. de-
cembra, a je bila zaradi zasliševanja novih prič odložena na danes.
IZPRED SODISCA
Posledice ljubosumnosti
Nekaj prask na obrazu rokah in nogah 26-letne Marie Dubaz je spravilo njenega 33-letnega moža Maria Žopuor lata iz Ul. Milano 4 na zatožno klop pod obtožbo povzročitve telesnih poškodb. Mož pa je imel vseeno nekaj sreče in po razpravi, kateri pa ni prisostvoval, je zvedel, da so ga sodniki sicer spoznali za krivega obtoženega dejanja, a so mu priznali, da je dejanje izvršil v obrambo časti ter ga zato obsodili le na 20 dni zapora z vsemi olajšavami, ki jih predvideva zakon, to je pogojnost kazni brek vpisa v kazenski list.
&. avgusta lani je Zoppola-tova žena odšla po zdravniško pomoč na postajo Rdečega križa in ker je izjavila, da ji je poškodbe povzročil njen mož, se je spravil v tek policijski stroj irl Zoppolata so poklicali na zagovor. Mož je priznal, da je ženo udaril, a je tudi natančno povedal zakaj. Nekako osem dni prej je prišla k njemu neka ženska in ga povabila na sestanek za naslednji dan v nekem baru v Ul. Cellini. Zoppolato je šel in tu je izvedel, da ga njegova žena vara z nekim 50-let-nim možem. Jezen nad odkritjem se je mož odpravil v gostilno, ki jo je imel v najemu in zahteval od žene pojasnila. Ta je seveda vse zanikala, zaradi česar je izgubil razsodnost in ženo pošteno strešel. Ljubosumnost pa mu ni dala miru in ko je žena odšla iz lokala z izgovorom, da gre nekaj kupit, ji je sledil. Ze je mislil, da jo bo ujel pri kakem sestanku, še posebno ko je njegova žena stopila v neki bar. Vstopil je tudi on in opazil, da je telefonirala. Mož je hotel vedeti komu, a žena se je z raznimi izgovori izmikala odgovoru in s tem še bolj povečala trpljenje moža. Tedaj sta se sicer pomirila, a ko sta prišla ponoči domov, se je diskusija ponovno vnela, še posebno ker je žena domnevnega ljubimca njegove žene prinesla pokazat Zoppo-latu moževo srajco, na kate-
ri so bili sledovi ustnega rdečila. To rdečilo naj bi pripadalo Zoppolatovi ženi, a mož ni mogel ugotoviti, če to drži.
Ženino zanikanje, da bi' bila v kakršni koli zvezi z omenjenim 50-letnikom je Zoppolata tako razburilo, da je kar norel, čeprav ni prej tega nikoli storil, je sedaj dvignil roki in jo začel neusmiljeno mlatiti.
Agenti so seveda zaslišali tudi Zoppolatovo ženo in ta je tudi pred njimi zanikala vsakršno prijateljstvo ter celo dodala, da bo ženo, ki je njenemu možu z nesramnimi klevetami zbudila neukrotljivo ljubosumnost, kratko in malo tožila.
Zadeva pa se k sreči ni spremenila v tragedijo, ker sta se zakonca pobotala in zopet v miru nadaljujeta skupno življenje; Zoppolato se je namreg prepričal, da kar je slišal, ne odgovarja resnici, zaradi česar sta si zakonca vse odpustila.
Preds.; Fabrio; tož. Visalli; obramba; odv. Filograna.
Poskus samomora
Kmalu po 19. uri je moralo osebje Rdečega križa oditi na Reško cesto št. 89, kjer je položilo v nosilnico 56-letne-ga brezposelnega gostilničarja Marija Bussolinija in ga odpeljalo naravnost v bolnišnico. Tu so mu zdravniki u-gotovili lažje znake zastrup-ljenja, zaradi česar so ga iz previdnosti pridržali na opazovalnem oddelku, kjer menijo, da bo okreval že v 3 dneh.
Gostilničar je priznal, da je hotel izvršiti samomor zaradi družinskih zadev in v trenutku obupa, pri čemer mu je vinjenost dala več moči, da je spil nekaj zdravil, ki jih je on pred nedavnim še uporabljal.
Prometna nezgoda
Med vožnjo s svojo lambre-to po Korzu Cavour se je 22-letni Loredano Tamaro iz Ul. Madonna del Mare včeraj zjutraj na križišču z Ul. Milano zaletel v Fiat 500, s katerim je 36-letna Nada Ferjančič por. Marinšek iz Ul. E. De Amicis privozila z desne strani.
Mladenič je padel na tla in so ga morali s prvim avtom, ki je privozil mimo odpeljati v bolnišnico, kjer pa so ugotovili, da njegove poškodbe niso nevarne, zaradi česar so ga po nudeni zdravniški pomoči odslovili s priporočilom nekaj dni počitka. Vozili sta utrpeli le malenkostno škodo.
Vil q
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
PRVA UPRIZORITEV •GLEDALIŠČA V KROGU« V TRSTU
MILAn begovic
BREZ TRETJEGA
Drama v treh dejanjih (dveh delih)
Prevedel PAVEL GOLIA
Nastopata ŠTEFKA DROLCEVA v
vlogi Gige Baričeve in MIHA BALOH v vlogi Marka Bariča, njenega moža
Režiser JOŽE BABIC
Premiera
v četrtek	5. januarja	1956
ob	20.30	v	dvorani	na
stadionu «1. maj«, Vrdel-ska cesta ,7.
Ponovitve: v petek 6. januarja 1956 ob	16.30	in	ob 20.	uri,
v soboto 7. januarja 1956 ob 20.30 in v nedeljo 8. januarja 1956 ob	16.30	in	ob 20.	uri
VSE PREDSTAVE V DVORANI NA STADIONU «1. MAJ«
Mladini izpod 14 let vstop ni dovoljen. Prosimo cenj. obiskovalce In starše, ki kljub našim opozorilom vodijo k predstavam svoje otroke, da tokrat upoštevajo naše navodilo, ker otrokom ne bo pod nobenim pogojem dovoljen vstop.
Ker bo SNG to predstavo uprizorilo samo v dvorani na stadionu in v Prosvetni dvorani v
Gorici, vabimo vse naše prijatelje iz mesta in okolice, da si uprizoritev ogledajo v gori navedenih dnevih.
Novo cine. 16.00: «Skažena roka«, V. Johnson, A. Dahi.
Odeon. 15.30: «Sto let ljubezni«, V. De Si-ca, M. Chevalier. Radio; 16.00: «V,tezi okrogle mize«. R. Ta.ylor. A. Gardner. Venezia. 15.30: »Preganjanci«, K.
Douglas, M. Vitiale.
Skedenj; 18.00: «Tragičn:l lov«.
Rossetti. 15.00: «Tamtam Mayum-be», Kerima, P. Armendariz. Escelsior. 15.00: «Lov na roparja«, C. Grant, G. Kell.v.
Fenice. 15.00: «20.000 mi 1.1 pod morji«, K. Douglas, J. Mason. Nazionale. 15.00: «Crni maščevalec«. E Flynn, I. Dru. Filodrammatico. 16.00: VValt Dis-ney: »Lilli in klatež«. Clnema-scope.
Superciuema. Zaprto zaradi obnove.
Arcobaleno. 15.30: «Lord Brum-mel«, E. Taylor. S. Granger. Astra Rojan. 16.00: «Marcellino . pan y vino«. Pablito Calvo. Capitol. 15.30: «NaJlep5a ženska na svetu«, G, Lollobrigiaa, V. Gassman.
Cristallo. 16.00: «Perverzneži». S.
Granger. J. Simmons. Grattacielo. 16.00: «Rimske zgodbe«. V. De Sica, Tot6, S. Pampa ninl Alabarda. 16.00:	«Frenoh	Can-
Can«, F. Arnoul. J. Gabin. Ariston, 16.00: »Orli nad Tihim oceanom«, R. Russell, F. Mac Muirrav.
Armonia. 15.00: «Rdeča planjava«, G Peck.
Aurora. 15.30: «Dolga siva vrsta«, T. Power. M. 0’Hara, Garibaldi. 15.30: «Skrivnostnl vitez«. A. Ladd. P. Medina. Ideale. 16.00: «Irski upornik«, R. Hudson.
Impero. 16.00: «Cirkus s tremi arenami«. J. Lewis, D. Martin. Italia. 16.00: «French Can-Can«, F Arnoul, J. Gabin.
S. Marco. 16.00- «Saha-rska legija«, A. Ladd, A. Dahi.
Kino ob morju. 16.00: «Znajti se .ie treba«, A. Sondi.
Moderno. 16.00: ((Taborišče 111», Leo Genm. Elisa Lovver.
Savona. 15.30: «Slavni podvig generala Palmerja«, S. Hayden, E. 0’Brien, vlale. 16.00: »Tolpa desetih«. R. .Scott- J. Brando Vittorlo Veneto. 16.00:	«Zeleni
ogenj«. S. Granger, G. Kell.v. Azzurro; 16.00: ((Ognjeno oblega-nje« R. Scott. W. Morris. Belvedere. 15.30: «Konec tirana«, P. Armendariz, Y. De Carlo. Marconi. 16.00: «Vera Cruz«. G.
Cooper, B. Lanraster.
Massimo. 16.00: «Disneyevl Junaki«. Supersco-pe.
ČETRTEK, 29. decembra 1955 TJUtft' POOIAJA A
11.30 Lahki orkestri: 12.00 Predavanje; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 Kulturni obzornik; 12.55 Melodije iz filmov; 17.30 Plesna glasba: 18.00 Bach: Koncert za dve violini in orkester; 18 16 Slavni pevoi; 18.40 Koncert pianistke Damijane Bratuževe; 19.00 Paganinljevi caprioci; 19.15 Predavanje: 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Zabavna glasba; 20.30 Lepe slovenske pesmi; 21.00 M. Jeras: Emil Berliner, iznajditelj mikrofona, dram. zgodba: nato Priljubljene lahke melodije; 22.15 McDonald: Simfonija St. 3; 22.43 Večerni ples.
'1' l{ N 'I' I.
14.45 Tržaška kulturna kronika; 20.00 Glas iz Trsu: 21.05 Normam Hunt er: ((Vodovje ma luni«. komedija v 3 dej.
K «> I* 11 It
Slovenska poročila: 6.30. 7.45, 13.30. 14.30 19.30 in 23.30.
ilrvalska poročila: vsak dan oh 20.20
Italijanska poročila: 6.15, 12.30.
19.00 m 23.00.
6.00 Jutranja glasba: 7.00 Koledar, vremenska napoved, napoved časa; 7.05 Glasba za dobro jutro; 7.30 Za naše žene; 11.30 Igra češka godba na pihate: 11.45 Mirko Polič: Odlomki Iz opere «Deseti brat«; 14.00 Od melodije do melodijie; 14.40 Kulturno pismo; 14.50 V narodnem tonu; 18.30 Odrska glasba;
18.00 Piran; 18.20 Četrtkov koncert; 19.15 Šport; 20.00 Melodije v 3/4 taktu; 20.40 Primorsikie m dalmatinske pesmi; 21.00 Istrska srečanja; 21.30 Naš četrtkov operni sestanek: Križem po jugoslovanski operni tvornosti; 22.30 Plesna glasba.
IH I, O V K N 9 ,1 A
327.1 m, 202.1 in. 212.4 lil
Poročila ob 5.00.	6.00	7.00.
13.00, 15,00. 17.00. 19.00. 22.00.
11.00 Radijski koledar; 11.05 Gospodinjski nasveti; 11.15 Melodije iz znanih operet; 11.45 Pesmice o zimi, snegu in Dedku Mrazu; 12.00 Opoldanski operni konoert; 12.40 Moški zbor »F. Prešeren« iz Kranja poje; 13 30 Spored popularnih orkestralnih skladb; 14,35 Želeli ste — poslušajte!: 15.15 Nekaj melodii v izvedbi orkestra Helmutha Za-chairiasa; 15.30 Iz mladinske književnosti: Tri novoletne partizanske zgodbe; 15.45 Melodije Jac-quesa Offenbacha: 16.00 Gospodinjski omnibus; 16.10 Glasbene uganke; 18.45 Igra Ljubljanski plesni sekstet; 20.00 Mladinska oddaja; 20.20 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov: 21.00 Vladimir Bartol: Med Barkovlja-mii in Skednjem (iz tržaških satir); 21.30 Dve sonati - W. A. Mozart: Sonata za klavir v A-duru; C. Debussy: Sonata za violino in klavir v g-molu.
Mali ot/lasi
BOŽIČNI POPUST PRI MOTO-GUZZI. »Cardellino« - »Zigolo« normalni - luksuzni 10.090! ■£!-rone 230» turizem, šport 39.000! Izkoristite takoj! Obiščite nas! Na ogled pri Cremascoll, Fabio Severo 18.
r h s
Ul. sv Fran. čiška 20/ tel. 37-338 sprejema ln. serute. malt oglase, osmrtnic« tu uiugo od 8. do 12.39 in od 16. do 18. ure.
TURISTIČNI URAD
ADRIA EXPRESS
Ul- Ciccrone, 4 - Tel. 29243
Silvestrovanje v Gledališču Slovenskega Primorja
31. decembra 1955 v Kopru
VhbhI program, zabava pestra in srečolov, volitev tIVliss Silvestm igra orkester "Odeon* Trobente, bobni, saksofon
Veselo v Novo leto! In za to zabavo - čim-prej si rezervirajte prostore - ZDRAVO!
Rezerviranje sedežev v pisarni Gledališča vsak dan od 9. do 12, ure do 30. decembra
Pričetek zabave ob 20.30 uri
ZAHVALA
Globoko ganjeni se toplo zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovait ob žalostni izgubi, naše drage mame in none
Katarine Slavec roj. Markuza
Posebno se zahvaljujemo domačemu č. g. kaplanu Francetu Zlobcu za tolažljive besede in sožalje ter darovalcem cvetja in vsem, ki so pokojnico spremili k zadnjemu počitku ter molili za pokoj njene duše.
ŽALUJOČA DRUŽINA MICH IN OSTALI SORODNIKI
Trst, 29. decembra 1955.
GOVOR TOV. DR. DEKLEVE NA TORKOV/ SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA _SVETA |f. ^ y ^ . im . ofro|< . <]om . gospod^VO • moda^
Z novim posojilom bi si naložili breme ki bi za večino prebivalstva bilo nevzdržno
Kot mio že včeraj poročali,	je	vladna	koali-
cija na torkovi seji tržu-škega občinskega sveta sprejela sl(lep o najemu 2 milijard 50 milijonov lir posojila. Ob tej priložnosti je top. dr. Dekleva imel govor, v katerem	je	utemeljil, za-
kaj glasuje proti najemu posojila. Zaradi njegove važnosti objavljamo govor v celoti.
Ce bi bil obseg predvojnih dolgov odločilni kriterij glede vprašanja, ali je občina v »tanju, da	se	znova	zadolži
•h ne, bi bil odgovor pritrdilen, ker je ta obseg znašal lani komaj 16« milijonov, kar lie more povzročati zaskrbljenosti pri občinskih upraviteljih, da bi zaradi tega ne prevzeli novih bremen. Ta ugoden	položaj	je	nastal	— kot
je že bilo rečeno — kot posledica poslednjih dveh svetovnih voj Dolgovi 27 let. to	je od	leta	1889 do 1916. ki
so	znašali	68	milijonov kron,
ne bremene občinskega proračuna h la pan, če so izmenljivi, če ne pa celo v visim 6u lir za vsakih nominalnih 100 kron. Tudi za dolgove od leta 1922	do	1941,^ ki znašajo
360 milijonov, velja isto, ker niso bili revalutirani.
Na novo posojilo mislijo že od leta 1945; od leta 1952 pa z neko določeno vztrajnostjo
V	juliju	ali	septembru 1952
je bil sprožen predlog, s *» terim se je zahtevalo vniikje pcsojila okrog 3 milijarde lil za zidanje ljudskih stanovanj
V oktobru istega leta je bil izvoljen študijski odbor zr to vprašanje, ki se je sestal šele v aprilu ali maju nasiednit-go leta. O vprašanju se je nato; razpravljalo v občinskem svetu. ponovno pa se le o tem razpravljalo med debato •' občinskem proračunu leta 1954, v katerega je bila že vključena postavka 3 milijard s prvim odplačilom obresti in amortizacijsko kvoto. O tem važnem vprašanju bi bil mo ral občinski svet. odločit' takrat. ko je bil predlog postavljen. ne pa sedaj, ob zaključku naše mandatne dobe. kar jemlje bodočemu občinskemu svetu možnost, da o tem odloča in prevzame svoio odgovornost,	•
Toda ni to vprašanje, ki
jiadla na občane. Posojilo, ki naj bi se najelo, je — kakor so podčrtali drugi govorniki — skrajno neugodno. Obrestna mera znaša 7.5 odst., zamudna obrestna mera 8.5 odstotkov, vsi fiskalni stroški, ki znašajo 160 milijonov, so v breme občine, ki bi morala dati za jamstvo, poleg o-stanka dodatnega zemljiškega davka, tudi del trošarine, hkrati pa prepustiti upniku morebitni prispevek države za plačilo obresti. Občina In morala plačevati petindvajset let po 184 milijonov, to je, za razpoložljivo milijardo 890 milijonov iir bo morala plačati nič manj kot 4 milijarde 600 milijonov lir, kar je vsekakor prevelik znesek za proračun, kakor je naš, ki mu ni mogoče zvišati dohodkov, ker je povprečna obremenitev na vsakega prebivalca v teh zadnjih 9 letih poskočila od 8 700 iir na 11.200 lir. Z novim posojilom pa bi naložili breme, ki bi bilo nevzdržno za o-gromno večino prebivalstva, ki doživlja do sedaj še nevi-deno gospodarsko krizo Kakor ni verjetno povečanje rednih dohodkov, tako ni verjetno, da bi naš proračun mogel doseči 'uravnovešanje brez vladnih prispevkov. In če je tako. zakaj ne hi mogla vlada že od danes prispevati z lastnimi dotacijami za kritje, če že ne vseh stroškov za predvidene higiensko-samtar-ne naprave, vsaj za tiste najnujnejše.
Kakor sem že omenil, se diskusija o najetju posojila tieh milijard vsako 'eto ponavlja, program javnih 'tel pa doživlja bistvene spremembe. Od začetka se je za htevalo najetje posojila iz ključno za gradnjo ljudskih stanovanj, da bi se tako od-pomoglo hudi krizi, ki je tedaj obstajala na tem področ->u in ki obstaja še danes Po treh letih se predlaga najetje posojila, ki pa naj bi služilo ;.a izvršitev raznih javnih del, namesto za gradnjo ljudskih stanovanj. Po tej poti ne morem slediti občinskemu odboru V prejšnjih poročilih, vštevši zadnje, se je trdilo in ce trdi, da so vsa dela, ki jih je treba izvršiti, neodložljiva in v enaki meri nujna. Kljub temu, kakor sem rekel, se od
devajo možnost najetja poso-i vseh potrebnih javnih del, iila za dela, ki spadajo v pri- bomo mogli, po vsestranski
stojnost občine, med katera diskusiji v svetu, določiti pa niso vštete stanovanjske | prednostno lestvico javnih hiše, je izjavil, da se, za pr e- j del. Dokler ne bo predložen mostitev te ovire namerava | tak program, je težko zahteva-
vključiti v program del, ki naj se izvršijo s posojilom, tudi dela regulacijskega načrta starega mesta, ki bodo zahtevala gradnjo novih hiš, preden bi porušili stare zgradbe, ki ne ustrezajo vej današnjim zahtevam. Ko omenjam ta primer, hočem, če že ne dokazati, vsaj omeniti, od kakšnih okoliščin je včasih odvisna vključitev nekega javnega dela v program takojšnje izvedbe. Tuoi zaradi nekega drugega dejstva se ne morem strinjati glede ne-odložljivosti in nujnosti javnih del, vključenih v proračun. Mislim na porušenje treh hiš na Goldonijevem trgu, kar ie bilo — tako se je zatrjevalo — zelo nujno delo, vsekakor nujnejše od vseh javnih del, ki so vključena v sedanji predlog. Toda kljub dejstvu, da je bil omenjeni predlog izglasovan, je nad 95 odstotkov Tržačanov prepričanih o nasprotnem, namreč, da je porušenje treh hiš na Goldonijevem trgu manj nujno in neodložljivo od tolikih drugih del, vštevši ona v sedanjem predlogu. Zato vprašujem; na osnovi kakšnega merila se določa prednostna lestvica javnih del. Večkrat sem že omenil nujnost, da odbor pripravi podroben seznam vseh javnih del, ki jih je treba izvršiti v nekem določenem razdobju. Sele ko bomo imeli splošen program
ti od svetovalcev, da z mirno vestjo glasujejo za neko skupino javnih del, nego za neko drugo.
Del posojila bi moral biti namenjen gradnji 157 enosobnih stanovanj in 47 poslovnim lokalom. S posojilom ene milijarde, ki ga je najel 1ACP
jamstvom občine, bi morali zgraditi 163 stanovanj namenjenih sedanjim stanovalcem IACP, ki žele ustreznejše stanovanje, medtem ko bi družine iz starega mesta morali namestiti v stanovanjih, ki bi iih izoraznili sedanji stanovalci IACP, ki so sedaj v stanovanjih. namenjenih manj premožnim slojem, da-si — kakor smo slišali na zadnji seji — so v stanju plačevati mesečno tudi 25 do 30 tisoč lir mesečne najemnine. Nikoli ne bi verjel, da so družine s tolikšnimi mesečnimi dohodki nameščene v ljudskih četrtih.
Ob tej priliki moram ponovno pripomniti, da bi moralo posojilo služiti za gradnjo ljudskih stanovanj za brezdomce, medtem ko bodo ta stanovanja šla v korist onih, ki že imajo stanovanje.
Na osnovi načrta bi morali zgraditi 157 enosobnih stanovanj, ki bodo stala 186 milijonov, ne upoštevajoč ceno za zemljišče. Vsako stanovanje bo stalo 1 milijon 250 tisoč lir in če bodo najemniki krili z najemnino le obresti
IZ DEŽELE, kjlr oče prodaja hčer v. javno hišo
Kljub volilu! pravici
so Japonke še vedno sužnje
Čeprav se nam Evropejcem | ko cenene delovne sile lahko ] je bil preteklo poletje pred-
...	-	I	1	i.l_  .	•	i _	_	 Z	.	I	1	.	Hm	^	«*	n	n	.1	M	M Antll	VlVAnclf	I
posojila, bo najemnina znašala nič manj kot 7.800 lir me-l sečno, ne da bi pri tem upo-| števali vzdrževalnino in dru-| go.
Najemnina za 363 stanovanj I moramo priznati, da dajo bo znašala za vsako povpreč-l prav te 0bleke in bujne pri-110 217.000 lir letno, to je o-l0e^e jap0fiki tisti čar, ki ga krog 18.000 lir mesečno brezlpri Evropejkah zaman išče-upravnih stroškov. Po raču-jmo japo^a je danes še ved-nih svetovalca Geppija bo na-lno za moške pojme najbolj jemnina za ta stanovanja I idealna ženska, saj je v ve-mnogo višja. Naj bo že ka-ljiki večini primerov še ved-korkoli, smatram, da stanova-1 no prepričana, da je moški nja, zgrajena s posojilom s| višje bitje, kateremu je tre-7.5-odstotno obrestno - mero. I ba služiti in ga v vsakem po-r.iso ljudska stanovanja, ker I gje(ju zadovoljiti, so dejansko nedostopna manjl Vendar pa so po drugi sve-premožnim slojem in da ob-1 tovni vojni tudi na Japon-čina nima socialnega opravi-1 jkem nastale spremembe v tila, na temelju katerega bi I družbenem življenju, poseb-si mogla lastiti pravico, da|no pa se je spremenil polo-občanom naloži visoko ceno j žaj japonske žene. To ni šlo te finančne operacije. Za u-| lahko in tudi se morajo Ja-
ponke boriti z
resničenje podrobnega regulacijskega načrta starega me-jžavami, da dosežejo rta, za izvršitev cestnih deli pravnost z moškimi, in mestne kanalizacije, kakor
Zgodovina nam kaže, da so tudi za razširitev pokopališčaI bile japonske žene do 14. sto-— vsekakor zelo koristna in I let j a zelo izobražene in so tudi nujna dela — mislim, dal aktivno sodelovale v družbe-občina nima pravice naložiti I nem dogajanju Japonske, kas-nrebivalstvu tako težko bre-lneje pa so izgubile pridob-me, zlasti če upoštevamo dej-lljeni položaj in postale ubog-stvo, da bo občinska upravaI Ijiva bitja, podrejena najprej morala verjetno v kratnem I staršem, nato možu in konč-najeti veliko posojilo, da bojno odraslim otrokom. Stevil-mogla začeti z gradnjo nove-1 ne «Madame Buterfly» sicer
zdijo kimoni japonskih de- z uspehom tekmujejo z osta-| klet in žena zastareli, vendar ] limi proizvajalci tekstila na
svetu. Največ tekstilnih delavk začne svojo trnovo pot s trinajstimi leti, kajti Japonci smatrajo, da je treba šolati le sina, hčerka pa naj si služi kruh kakor more. Na Japonskem je en milijon in pol več žensk kot moških. Zaradi tega je položaj žene posebno na kmetih zelo težaven. Kmet, ki ne more zaradi slabih letin plačati dolgov se vda ponudbam lastnikov javnih hiš in kot bi bilo nekaj najnavadnejšega proda tujcu hčer. To nečloveško dejanje potem opiše žrtvi kot sveto dejanje, ki ga je bila morala izvršiti zato, da reši svojo družino. Žrtvovani hčerki ne preostane drugega kot da stopi v eno izmed tisočerih javnih hiš ali pa napravi samomor, kar se ne zgodi poredkoma. Po zadnjih statistikah ministrstva za delo je število žena v javnih hišah na Japonskem naraslo na pet sto tisoč. Zaradi tega
neštetimi te-enako-
ga vodovoda.
Ne da bi razpravljal o drugih delih, ki so vključeni
zelo privlačne in nasmejanih lic niso imele več osebnih mnenj, marveč so postala to
ložen v parlamentu zakonski osnutek proti brezobzirnemu in nečloveškemu trgovanju z belim blagom. Toda zainteresirani ljudje so nastopili proti temu zakonskemu osnutka z veliko propagando, ki je stala nič manj kakor 85 milijonov lir. Osnutek je bil kljub glasovom obeh sociali-stičnih strank odbit. Japonska dekleta in žena se bodo ob pomoči naprednih socialističnih sil morale še dolgo in u-porno boriti, da dosežejo popolno enakopravnost z moškimi.
V nemškem industrijskem mestu Mariu je anketa muen-strskega inštituta za publicistiko pokazala, da 78 odstotkov moških redno bere časnike, žensk pa samo 64 odst. in še od teh jih samo 35 odst. ve, kakšna je politična smer posameznega časnika. Glede radia p« je položaj drugačen. Radio posluša 95 odstotkov žensk, moških - pa samo 82 odst.
Zimska obleka iz tweeda, ki jo poživimo z usnjenim pasom, lahko pa ji dodamo ie volneni ovratnik, ki ga spletemo doma
proračun, izjavljam svoje na-1 bitja, pripravljena na žrtve, sprotovanje razširjenju poko-l Japonci to servilnost svo-pališča, in sicer dokler se neljih žena, mater in hčera dobo o tem vprašanju diskuti-lbro poznajo in tudi izkori-ralo na ločeni seji, kakor jelščajo. Nikjer na svetu niso | bilo že večkrat obljubljeno. I moški tako vzvišeni nad žen-Zaradi tega bom glasoval Iško kot na Japonskem in ni-proti predlogu.
Vitkost ni samo lepota ampak predvsem zdravje
Nekaj praktičnih nasvetov dietnega strokovnjaka Hauserja
ras mora zaskrbljati Pred- časa do časa menja seznam vsem se moramo vprašati, če I javnih del. Ne da bi diskuti-
je - spričo stanja, v kate-lem se nahajajo občinske ti-r.ance občina v~sTbltju prevzeti nova bremena. 'Khkor vsi vemo, so občinski proračuni kronično pasivni za nad dve milijardi. Vsi dohodki občine ne zadoščajo za kritje izdatkov naših proračunov. Tem strahotno deficitnim proračunom naj bi sedaj dodali še nova huda bremena, ki bi
ral o higienski in socialni nujnosti porušitve starega mesta. ki J* nesporna, bi hotel opozoriti na dejstvo, da šobila prav ta dela postavljena svoj čas med nujna dela, ki raj se izvršijo samo zato da 0 olajšali najetje tega posojila. Ko Je gospod podžupan, inž Visintin, 27. novembra 1953 opozoril svet na dejstvo, da zakonski predpisi predvi-
V ZDA SE ŽE PRIPRAVLJAJO NA PREDSEDNIŠKE VOLITVE			
J	Bo A zamer	id ija	lai Stevens l Eisenhowerja
kjer tako nepopustljivi proti Mnogo je ljudi, posebno I šibkejšemu spolu kakor prav iensk, ki se zavedajo, da ima-v tej daljni deželi vzhajajo- jo nekaj kil odveč in da bi se čega sonca.	v*“ bolie počutili, če bi bili
Zadnja vojna pa je prine- vitkejši, morda jim je celo sla poleg strahot tudi mnogo zdravnik priporočil, naj ne-novosti; ljudje iz enega kra- koliko shujšajo, da bi rožlja sveta so prepotovali mor- bremenili srce čezmernega ja in kopna, prišli v neznane dela. Vendar se shujšanja le kraje, kamor so prinesli poleg I redko kdo loti s prave strani; puške tudi svoje navade in | nekateri pretiravajo in hoče-
jo »hujšati prehitro, kar u-tegne imeti kvarne posledice za iivce, spet drugi ne znajo hujšati in se kratko m tnalo ne morejo odkriiati čezmernih kil, ker ne vedo, kako bi hujšati pričeli in kako bi se nadalje ravnali.
V svetu je zadnji čas z budila mnogo pozornosti knjiga dietnega strokovnjaka Ga-
Demokratl očitajo republikancem, da so zapravili dobro ime, ki so ga ZDA uživale v svetu - Na njihovo stran se bodo verjetno usmerile množice pred kratkim združenih sindikatov
Dejstvo, da je v ZDA po-jožai vladnega predsednika in predsednika države združen v isti osebi, daje predsedniškim volitvam v tej deželi poseben pomen. V kratkem bodo ameriški volivci ponov no pristopili k volilnim skrinjicam, da izvolijo na predsedniško mesto moža. ki menijo, da bo vreden njihovega zaupanja. Obe tradicionalni stranki, republikanska in de-
mokratska, pa se že nekaj časa temeljito pripravljata na volilno borbo, ki bo kot vedno zagrizena in trda.
Na volitvah 1.- 1952 so republikanci resda zmagali! Toda ali ne bi mogli to imenovati Pirovo zmago, če pa so komaj dve leti kasneje ob priliki volitev v kongres prejeli demokrati večino glasov, take da so ti imeli močnejše pozicije v obeh zbornicah?
r
NOVOLETNE KNJIŽNE ZBIRKE
TRŽAŠKE KNJIGARNE
Tržaška knjigarna vam je pripravila »a novoletna darila več knjiinih zbirk
po Izredno znižanih cenah
Za mladino
O. Zupančič;
T. Kralj;
J. Potrč: j. Vidic;
J. Jovanovič-Zmaj;
F. Bevk:
SKUPNA NORMALNA PRODAJNA CENA ZNIZANA CENA ZA CELOTNO ZBIRKO
Rdeča pest	L.
Ukrajinske pravljice L.
L. L.
Za odrasle
Ciciban		L	200
Pod goro		L.	100
Korejske	pravljice	L.	390
Slikanica	• orodje	L.	80
Cekin		L.	190
Kmetič tn volk		L.	60
Kos;
Maleš;
Tratnik:
Monografija	—	pl.
Makedonija	—	pl.
Monografija	—	pl.
Likovni svet	—	pl
L.
L.
L.
L.
800
1.300
1.200
1.200
L.
L.
J. Ribičiči
Narobe svet Kon Tiki
A. Gradnik:
E. Hesselberg:
SKUPNA NORMALNA PRODAJNA CENA ZNIZANA CENA ZA CELOTNO ZBIRKO
1.020 630
170
390
190
160
SKUPNA NORMALNA PRODAJNA CENA ZNIZANA CENA ZA CELOTNO ZBIRKO
L. 4.500 L. 2.600
Bliš{ in beda kurtizan Upor na ladji Caine Mačeha zemtju Starec in morje
F Bevk:
J. Swift:
F. S. Finžgar;
L.
L.
L.
L.
Pastirci Gulliver Potujeva k Himalaji L.
L. L.
Jz mladih dni Kavkaške pravljice^
SKUPNA NORMALNA PRODAJNA CENA ZNIZANA CENA ZA CELOTNO ZBIRKO
Vaška komanda
Aleš
Robin Hood l. del
910
550
170
160
160
100
450
Balzac;
Wouk;
VVrieg;
Hemingway;
SKUPNA NORMALNA PRODAJNA CENA ZNI2ANA CENA ZA CELOTNO ZBIRKO
pl. L. pl. L. pl. L. pl. L.
860
1.020
980
665
L. 1.100 L. 680
Tolstoj:	Vojna m mir I.	in	II.	del
Levvis:	Babbitt
Gončarov:	Obrov
Dickens;	Povest o dveh	mestih
Thackerary:	Henry Esmond
SKUPNA NORMALNA PRODAJNA CENA ZNIZANA CENA ZA CELOTNO ZBIRKO
L. 3.525 L. 2.520
pl. L. 1.900 pl. L. 740 pl. L. 1.420
pl. L. pl. L.
620
700
L.
L.
5.380
3.800
V. Kovačič: J. Kozak:
11 Gilberd;
L. 210 L. 200 L. 160
Robin Hood II. del L. 160 Obad	L-	420
Kozak:	Članki in zapiski	Pi-	L.	580
Mesesnel:	Umetnost	pi.	L.	440
Prijatelj:	Izbrani eseji I del	pl.	L.	800
Vidmar;	Meditacije	Pi-	L.	630
	Literarne kritike	pi.	L.	780
E. L. Woinicz;
SKUPNA NOHMALNA PRODAJNA CENA ZNIZANA CENA ZA CELOTNO ZBIRKO
Btezen
Leteča učilnica
L. 1.150 L. 700
A Savli:
E. Kastner; V. Kvonestn V. Gogolj:
Jančar;
L.
L.
Sajo in njena borba L
Taras Hulba j tu - Jitzu
SKUPNA NORMALNA PRODAJNA CENA ZN 12 AN A CENA ZA CELOTNO ZBIRKO
D Matanovič;	Pogled v elektrotehniko
M' Zei	lz ribjega sveta
W ORtwald'	Kn’	0 Remiji
Colerus-	^ poštevanke do	integrala^
SKUPNA NORMANA PRODAJNA CENA ZNIZANA CENA ZA CELOTNO ZBIRKO
160
160
200
160
350
L. 1.030 L. 630
SKUPNA NORMALNA PRODAJNA CENA ZNIZANA CENA ZA CELOTNO ZBIRKO
Čopič:	Ognjeno leto l. del
Čopič:	Ognjeno leto II, del
Mažuranič:	Smrt Smail Age Cengiča
Nenadovič:	Memoart
Petrovič:	Prepelica v roki
SKUPNA NORMALNA PRODAJNA CENA ZNIZANA CENA ZA CELOTNO ZBIRKO
L. 3.210 L. 2.000
pl. L. pl. L. pl. L. pl. L. pl. L.
680
720
260
500
520
L. 500 Bevk:	Izbrani	spisi	I
L.	260	Izbrani	spisi	II.
L.	330	Izbrani	spisi	III.
L,	260	Izbrani	spisi	IV.
L. 1.350	SKUPNA NORMALNA PRODAJNA CENA
L. 780	ZNIZANA CENA ZA CELOTNO ZBIRKO
L. 2.680 L. 1.65t
pl.	L.	550
pl.	L.	560
pl.	L.	680
pl.	L.	1.000
L. 2.790 L. 1.900
Tržaška knjigarna
T H S T, Ul. Sv. trančlftka 30 Talnimi 117-3311
običaje. Japonska, ki je bila na strani fašističnih sil in je zadnja klonila, je bila prav tako kot ostali njeni zavezni-1 tali j a in Nemčija, zasede, na vse do leta 1950. Ameriški vojaki so s pozornostjo in spoštovanjem (seveda ne povsod in v vseh primerih pokazali japonskim dekletom in ženam, da so ženske enako-Letošnje volitve v lokalne or"|pravne moškemu. Leta 1945 gane oblasti pa so znova po-l^ končno tudi Japonke dobi-| trdile, da uživajo demokrati l|e Voiiino pravico; prvih vo-med množicami več simpatij I jjtev se je udeležilo dve tret-| od njihovih nasprotnikov. Ad-I jJaponk, ki so izvolile 39 lai Stevenson ima potemta-1 £ena v najvjšji predstavniški kem najboljše možnosti, da I dom. polagoma so začele Ja-tokrat zmaga. Njegova popu-1 ponke obiskovati tudi univer-larnost je bila dovolj očitna |zo jn danes lahko naštejemo I že na prejšnjih volitvah; čejna pet visokošolcev eno viso-je zmagal Eisenhower, se je I košolko, ki si z učenjem od-za to imel zahvaliti samo svo-lpjra pot do enakopravnega! ji slavni vojaški preteklosti. I poj0žaja v družbi. Tudi last-Toda zdi se, da tokrat zaradi I ninslca pravica je bila po voj-| bolezni ne bo kand'diral. dalni razširjena na ženo, ki sij bi ga pa kdo drug iz repu-1 je prvič po tisočletjih suženj-blikanske stranke mogel z u-|stva lahko sama izbrala mo-
spehom zamenjati, je malo verjetno.
Oba tekmeca bosta v volil-
I ža, ne da bi bila prisiljena poročiti se s človekom, ki so |ji ga določili starši. Japon-
ni propagandi in agitaciji u-l^e se v tem zadnjem de-porabila	vsa	razpoložljiva I setletju lahko ločijo, če to |
sredstva,	da	si zagotovita I želijo. Tu se je pokazala v
zmago. Vsak bo skušal čim bclj povečati svoje uspehe in zasluge ter pokazati na nasprotnikove napake, S čim se lahko pohvalijo republikanci? Ti se bodo prav gotovo sklicevali na svoje zunanjepolitične uspehe, kot so na pr. pomiritev mednarodnega o-zračja, sklenitev premirja v Koreji in Indokini, sklenitev pogodbe z Avstrijo itd.
V notranji politiki bodo podčrtavali uspehe na področju industrijskega razvoja, zmanjšanje davkov idr. Demokrati ptt bodo dokazovali nasprotno. Le-ti bodo republikancem očitali, da so zapravili ugled, ki so ga ZDA imele v svetu; da so krivi oni. če je zavezništvo z zahodno Evropo povsem ohlapno; da so nasedli ruski politiki »širokega nasmeha« itd. V obraz jim bodo vrgli tudi to, da so potihem pristali na maccarthyjevsko gonjo proti čarovnicam, kar je ne samo prizadelo državljane v njihovi osebni svobodi ter v njih ustvarilo občutek panike marveč je to tudi zelo škodilo ugledu, ki ga ZDA uživajo v svetu. Zatem bodo republikancem očitali, da je njihova vlade vlada bogatih, in sicer zato, ker so na vseh ključnih političnih in državnih položajih poslovni ljudje. Od znižanja davkov, tako bodo trdili Stevensonovi pristaši, niso i-meli koristi majhni ljudje, marveč samo bogataši, kapitalistična združenja ipd.
Boj za položaj predsednika ZDA bo, kot vidimo, oster in žilav. Republikancem ne bo lahko znova priti na oblast. Gotovo pa Je tudi to, da tudi zmaga demokratov ne bo tako enostavna, pa čeorav hi Eisenhovver ne kandidiral Silo monopolov in trustov, ki stoji za republikansko stranko, zares ne gre podcenjevati. Pravkar združena enotna sindikalna organizacija pa je že izjavila, da bo podprla demokratskega kandidata. Takisto bodo menda storili tudi z republikanci nezadovoljni farmerji, a vsi ti delavci in kmetje skupaj bržkone pa le predstavljajo silo, ki bo ima go na volitvah prisodila demokratom.
vsej luči neenakost, ki je vladal i med žensko in moškim na Japonskem; saj je prošnjo | za ločitev vložilo trikrat večje število Japonk kot Japon-| cev Japonsko dekle se sedaj' vedno bolj pojavlja v| javnosti, v družbi svojih prijateljev ali zaročenca, oblečena na evropski način in celo po zadnji modi.
Toda vse to ni pogodu starim japonskim konservativcem, privrženim starim tradicijam. Ti bi radi zavrli razvoj in obrnili kolo zgodovine nazaj .Sovražniki napredka hočejo odvzeti ženam pravice, ki so si jih priborile po zakonu, ker pa tega zaradi opozicije ne morejo, jih tlačijo na gospodarsko-socialnem področju. Dogaja se na pn-
■a
Dvajsetletna Yokotani iz Tokia, ki ze z uspenom nasiopa v francoskem filmu, se Je lahko posvetila sedmi umetnosti šele potem, ko je v to privolilo nič manj kot 70 članov njene lodbine
TEŽAVE Z MY1.0M IN MEHI,ON NOGAVICAMI
Nekaj več pozornosti pa bo manj stroškov
r  .	-	.	.	Poliam dna vlakna, med kamer, da tekstilne delavke, ki L	spadajo tudi ny'on. per-
i	a__J n 1 m* n o c i_ I	....
tvorijo dve tretjini delovne sv le v največji japonski industriji, kljub pridobljenim sindikalnim pravicam, prejemajo najslabšo plačo, delajo brezplačno številne nadure m spijo v prostorih, ki so j. rej
Ion in enkalon, se odlikujejo po svoji veliki odpornosti proti predrgnjenju in pretrgu, se lahko perejo in hitro posušijo. Pač pa so zelo občutljiva z* vročino posebno nad 200 sto-
podobni taboriščem kot pa pinj C. Poškodujejo pa jih tu-stanovanju. *. > 50 sužnje go- 'di kisline, belilna sredstva spodarjev, ki imajo vsekakor nad 50 stopinj in pot. Vedeti interes, da zaposlijo ženske, je treba nadalje, da izdelujejo katere plačujejo še več kot danes nogavice iz čedalje tanj-ta polovico manj kot delavce. Lega materiala, kar zahteva Razumljivo je, da zaradi ta-1 sevecja zelo obzirno in rahlo
ravnanje, česar pa velik del
Volnena dvobarvna jopa, ki si jo lahko same sple
lastnic nogavic še vedno ne u-pošteva v dovoljni meri.
Zaradi nepravilnega in nepazljivega ravnanja z nogavicami pri uporabi nastanejo sledeče poškodbe:
Natrgane in izvlečene nitke. Te tvorijo največji del poškodbe, prevsem pri zelo finih nogavicah (nitke 15 —30 den). Izvirajo že lahko iz premalo previdnega vlaganja ali jemanja nogavic iz celofanskih vrečk, ki imajo precej trde in ostre robove. Pravilno je, da so nogavice zavite v poseben ovoj, preden pridejo v vrečko. Pri nakupovanju nastane precej teh napak, če športna | prodajalke ali nakupovalke o-tipavajb nogavice s hrapavi-
temo — Prišla nam bo prav	mi	prsti brez gladkih roka-
pri smučanju, nosile pa Jo bo	vic.	Isto	velja seveda tudi	za
mo tudi doma in v uradu,	ves	čas	uporabe nogavic.	Pri
kadar bo mraz najbolj pri-	nošenju	se izvlečejo nitke	pri
tisuil	"	1 dotiku z vsemi hrapavimi
predmeti, na pr. s stoli, grobimi tkaninami na kaučih itd. Najbolj tankih nogavic tudi ne smemo pri obuvanju vleči na nogo, temveč jih moramo prej. zavRi .nazaj in poiem odvijati po nogi navzgor. Posamezna pretrgana vlakenca, ki sestavljajo nit, še niso nič hudega, pač pa se že majhna iz-vlečema zanka niti po navadi pozneje kje zatakne in pretrga ter se nato spustijo vse zanke te niti
Luknja na peti, stopalu in na koncu nogavice. Vzrok temu je lahko slaba obutev, kr ima hrapavo notranjost. V prevelikih čevljih noga drsi in pri tem sčasoma predrgne nogavice. V premajhnih Cev-ljiv pa se noga greje in poti, zaradi česar postane material krhek in se nato strga. Nogavice je treba kupiti točno po meri, ker pri premajhnih zleze peta med hojo navzdol poi stopalo, tam se tvorijo gube, ki se predrsajo. Slično je pri prevelikih nogavicah.
Luknje po vsej nogavici. Te nastanejo največ zaradi po-grešk pri pranju. Nogavice je treba zelo pogosto prati, sicer se pri daljši rahi nabere v njih pot, ki načenja barvo pa tudi material sam. Pri pranju je treba pralna sredstva popolnoma izprati nogavice pa se nato ne smejo sušiti v bližini peči ali na soncu, ker postanejo sicer krhke.
pelorda Hauserja:	ePostanlt*
in ostanite vitki:* Čeprav je Hauser priznan dietik, je prikupna »tran njegovega dela prav ta, da ne propagira preostre diete in da »e po njegovih praktičnih nasvetih ravna lahko i'sakdo.
Hauser pravi, da je najbolj idealno, če shujšamo pol kile na teden. Za to količino ni potreben posebno strog ere-žlm*. Vaino je, da jedila v jedilniku razdelimo v tista, ki so redilna in v tista, ki niso redilna, pa nas vseeno nasitijo.
Naštejmo nekaj izrazito redilnih jedil; mastno meso, polnomastno mleko, poln-j-masten sir, presno maslo 'h mast, bel kruh, vse slaščice, vse omake s prežganjem, goste, mastne juhe, kandirano in posušeno sadje, očiščeni sladkor. Jestvine in pijače, ki niso redilne; pusto meso, ribe, gobe, vse zelenjave, pripravljene brez prežganja, vse solate, sveže sadje, posneto mleko, jogurt, četrtmastni ali polmastni sir, enotni kruh v zmernih količinah, jajca na vse načine, razen na volovsko oko, med kot sladilo za kompote ln pijače.
Hauser je zgostil svoje nasvete za hujšanje v deset glavnih točk;
1. Pijače: ne pijte preveč, kvečjemu do 9 del na dan, posneto mleko in sadne soke.
2. Sladila: sladkajte jedi in pijače z medom ali naravnim neprečiščenim sladkorjem.
3. Maščobe: če hočemo shujšati, se moramo zadovoljiti s kar najmanj maščobe, najbolje z oljem ali presnim maslom.
i. Uživajmo kar največ svežega sadja in zelenjave, fcl pa ne sme bili dolgo dušena, da ne izgubi vitaminov. Solato in sadje jejmo vedno pred obroki, ker nam količinsko obremene želodec in potolažijo prvo lakoto.
5. Ko jemo, si vzemimo vselej že prvič primeren obrok in se otresimo grde razvade, da bi si naložili jed vnovič. Pogosto je prav ta drugi obrok iste jedi tisti, ki povzroči čezmerno debelost.
6. Važno je, da dobi telo do. volj proteinov, ki »o v posnetem mleku in siru. Zato sto ti dve hranili važni postojanki v modernem jedilniku.
7. Ne smemo dovoliti, da bi imeli občutek «praznega želodca. (Prav v tej točki se Hauser križa z mnogimi drugimi dietiki, ki priporočajo le tri glavne obroke na dan. Hauser pa trdi, da je bolj« če jemo v več manjših obrokih, malenkost toref tudi dopoldne in popoldne med glavnimi obroki. Seveda to ne sme biti slaščica, temveč sadje, košček polmastnega sira, trdo kuhano jajce ali kaj podobnega.j
8. Pred obroki se moramo vselej nekoliko odpočiti. .Ve sedajmo za mizo razdraženi, utrujeni in živčni, kar nam jed ne bo teknila in tudi ne zalegla.
9. Ne jejmo prehitro in dobro žvečimo! Tako se nam ne bo zgodilo, da bi bil krožnik nenadno prazen, hkrati bi pa imeli občutek, da nismo • • ničesar jedli.
10. Okrepimo obroke z vitaminskimi in rudninskimi dodatki, med katerimi velja o-meniti predvsem tekoči kvas, ki ga dobimo v vsaki pivovarni in vsebuje mnogo vitamina BI.
To bi bilo nekaj najvažnejših točk Hauserjevega dela; so pa seveda le ogrodje sodobnega hujšanja, ki ni samo stremljenje po vitkosti, temveč tudi po zdravju.
»SEJA SOVOPENJSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Sovodenjshi vodovod bi imel vodohram na hribu pri Vrhu
Aparaturo novega avtomatičnega telefona bodo namestili v županskih prostorih
iSiPii!
ip'1
■: ■ ' ' .................................................................
. 1 •!
■.
Na štirih olimpiadah
V torek zvečer je bila v Sovodnjah seja občinskega sveta, na kateri so razprav ljali o številnih točkah dnevnega reda. Najprej so raz-piavljali o potrošniškem davku in o nabavi 250 kubičnih metrov gramoza; otroškemu vrtcu so sklenili dati 3.000 lir za božičnico.
Posebej so se svetovalci za držali pri občinskem vodovodu. Pomanjkanje vode je v so-vodenjski občini važno vprašanje. Mogoče bi se ga dalo rešiti z napeljavo vode iz Gradiške v rezervoar na Vrh, od koder bi speljali cevi do posameznih vasi.
Po novem zakonu bodo mo rali imeti tudi v Sovodnjah avtomatični telefon, katerega bo treba namestiti najkasneje v dveh letih. Aparat bi dali v županske prostore. Od sedanjih 5, številk bi se povečala kapaciteta avtomatičnega telefona na 18 številk. TELVE, ki ima z vladnim dovoljenjem za upravljanje telefonskih »vez za dobo desetih let pooblastilo še prihodnje leto, bo telefon namestila brezplačno. Ce bi se občinska uprava svoj čas sama odločila za namestitev avtomatičnega telefona, bi morala plačati 200.000 lir.
Novoustanovljena nogomet-
na ekipa je zaprosila županstvo za finančno pomoč, ki bi jo nujno potrebovala, da premosti začetne težave. Zupan tov. Ceščut je prebral pismo in takoj pripomnil, da so tudi nogometni enajstorici »Juventina« lansko leto nakazali finančno pomoč. Pripomnil je. da tekme privabijo v Sovodnje večje število ljubiteljev nogometa in da s prodajo blaga po gostilnah občina pobere trošarinski davek, ki je prav gotovo večji kot pa prispevek ekipi. Zaradi tega so se vsi strinjali s predlogom, da se daruje društvu 30.000 lir.
Po odobritvi izplačila odškodnine za napajališče v Ru-pi in odobritvi 15.000 lir ravnateljskemu svetu za nakup šolskih potrebščin revnim šo-h.rjem za leto 1955 so svetovalci razpravljali o izplačilu nagrade cerkovnikom in organistom. Sovodenjskemu cerkovniku bodo dali 8.000 lir, za cerkve v Rupi, Peči, Gabri-jah in na Vrhu pa po 4.000 lir Sovodenjskemu organistu bodo izplačali letno nagrado v višini 10.000 lir, za Gabrije 4.000, za Rupo pa 12.000 lir. Župniku v Rupi bodo plačali za najemnino 5.400 lir.
Več časa so posvetili prošnji voditeljice kuharskega te-
Dornberški pevci gostujejo 8.1.1956 v prosvetni dvorani
Na spori du je veliko narodnih pesmi v Maroltovi priredbi
Moški pevski zbor prosvetnega društva »Bojami iz Dorn-btrga bo gostoval v prosvetni dvorani v Gorici 8. januarja 1956 ob 16. uri. Moški zbor bo nastopil z obsežnim programom. Več kot polovica pesmi so Maroltove skladbe. Pevski zbor je na tekmovanju odnesel med primorskimi zbori prvo nagrado. Najbolj se je usposobil v petju Maroltovih priredb, zaradi česar je prejel od bivših Maroltovih pevcev v priznanje lovorov venec. Med goriško javnostjo vlada zanimanje za bližnji koncert, ki bo sestavljen iz sledečih pesmi:
F. Marolt«Juhe-Juhe». «Dol za vaškim gričem«, »Moja kosa«, «Kangalilejska ohcet«, »Furmanska«, «Barčica», »Sou-dMŠki boben«, «Te, te dobru poznam«, «Pojdam u Rute«, »Ribniška«.
Z. Prelovec: »Skrjančku«.
P. Jereb: »Moj deklič«.
P. Korun:	»Potrkali na
okno«.
R. Simoniti; «Bolen mi leži«, »Plovi, plovi«, »Lastovkam«.
P. Jereb: »O kresu«.
P. Juvanec: »Pastir«.
Otroški [ilmi
in lutkovne predstave v Novi Gorici
Otroke in starše opozarjamo, da predvajajo v kinematografski dvorani »Soča«, u-pravni palači v Novi Gorici otroške filme. Danes ob 14. uri bodo predvajali slovenski mladinski film »Kekec*, ki je prejel v Benetkah prvo nagrado, jutri, v petek ob 14. uri pa bodo predvajali film »Otroci Evrope*. Po vsaki predstavi bo nastopil tudi Dedek Mraz, palčki in čarodeji.
V dijaškem domu v Novi Gorici bodo danes in jutri, torej v četrtek in v petek ob
9., 10.30 in ob 14. uri predstave lutkovnega gledališča Svo-vc de, ki bo nastopilo z veseloigro »Debela repa*. Vstop prost.
NESREČA NA KORZU
Motociklist se je zaletel v avtomobil
Včeraj okrog poldne je na Korzu Italia prišlo do prometne nesreče, jjri kateri se je poškodoval 27-letni Pasqua-le Vitale iz Gradiške, Ul. Roma štev. 10. Takrat je po Korzu Italia proti sredini mesta vozil avto »Lancia-Aprilia« z evidenčno tablico GO 8165, ki ga je vozil 26-letni Mario Del Torre iz Romansa. Ko je ta prišel do križišča Kor-za z Ul. Generale Cascino, je zavil proti južni postaji. Med tem je v levo stran avta zadel motociklist Pasquale z motorjem GO 10106. Pri trčenju je Pasquale padel z vozila in se poškodoval. Na kraj nesreče je takoj prihitel rešilni avtomobil, ki je 'ponesrečenca odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan ln ponoči lekarna Urbani-Alba-nese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-43.
« I N O
CORSO. 16.00: «Kruh, ljubezen in...», cinemascope, V. De Sica in S. Loren. VERDI. 16.00:	»Nad usodo«,
cinemascope, E. Parker in G. Ford CENTRALE. 17.00:	»Divji
ples«, G. Cooper in B. Stan-wick.
VITTORIA. 17.00: «Mirni pa-pa», A. Lualdi in F. Lati-
more.
MODERNO. 17.00: »Vrača se tretji mož«, M. Lockwood in O. Welles.
čaja v Sovodnjah g. Nade Ro-jic za nabavo ekonomskega kuhinjskega lonca, ki stane 6.500 lir, in za dodelitev novih prostorov. Svetovalci so mnenja, da je treba najprej poiskati primerne prostore za občinskega zdravnika, ker šolski prostori zaradi higienskih razlogov niso primerni. Svetovalci so sklenili kupiti lonec, obenem pa bodo skušali urediti spodnje županske prostore. da bi v njih namestili zdravniško ambulanto.
Prispevki za božičnico revnih otrok
Za božičnico revnega otroka so razna goriška podjetja darovala županstvu svoj prispevek v skupnem znesku 286.000 lir.
Živahna dejavnost goričkih gasilcev
Včeraj so pogasili dva požara in s silo odprli vhod v stanovanje Lucie Pompeo
Včeraj ob 10.40 so morali goriški gasilci v Podgoro v Ul. Attimis, kjer se je v poslopju, ki je last dr. Cosarja vnel dimnik. Gasilce je poklicala na pomoč najemnica stanovanja Santa Giusti. Ker so gasilci ogenj takoj pogasili, je škoda malenkostna.
Popoldne pa so morali gasilci v Ul. Lungo Isonzo 47, kamor jih je klicala Lucia Pompea. Ker ni našla ključa, ni mogla v stanovanje, v katerem je ležal njen devetletni sin. Gasilci so k poslopju pristavili lestev do okna, skozi katerega so šli v stanovanje in odprli vhodna viata.
Sinoči ob 21. uri pa je gori-ške gasilce klical Klement Faulin s Korza Italia 35, ker sr je na podstrešju njegove hiše vnel požar. Zgorelo je 5 tramov; škoda znaša približno 25.000 lir.
Do 10. januarja plačajte avtomobilsko takso
Avtomobilski klub v Gorici javlja vsem avtomobilistom in motociklistom, da traja rok za plačilo avtomobilske takse za leto 1956 do 10. januarja prihodnjega leta.
Interesentom pa priporoča, naj za plačilo ne čakajo zadnjega dne, da ne bo gneče.
Novi telefonski imeniki 7ELVE
Telefonska družba TELVE sporoča, da se je pričelo razdeljevanje novih telefonskih imenikov za leto 1956. Abonenti lahko dobijo imenik na
in cUa}td
Pid motiki dnemikl
sedežu družbe v Dl. Crispi, če oddajo starega in plačajo telefonsko naročnino za prvo tromesečje 1956.
Plačilo se po želji lahko izvrši v eni izmed goriških bank, telefonski imenik pa s^ dobi pri TELVE.
DAROVI
Za Podporno društvo so darovali; A. Petejan, Podgora 2.000 lir, E. Mužič, Steverjan 500 lir, P. K. 300 lir, P. F. 300 lir in F. F. 300 lir.
*
mm
SONJA HENIE Norvežanka, znamenita filmska igralka, brani edinstven rekord v športu. Štirikrat je sodelovala na zimskih olimpijskih igrah in si je trikrat priborila zlato medaljo. Takšnega podviga ni dosegel na olimpijskih igrah doslej še noben športnik. — Prvikrat je sodelovala leta 1924 na zimski olimpiadi v Chamonixu. Takrat 12-letno Norvežanko so mnogi steli za zmagovalko na prihodnjih olimpijskih igrah. Leta 1928 si je v St. Moritzu prvikrat priborila zlato medaljo, zatem pa še dvakrat, leta 1932 v Lake Placidu in 1. 1936 v Garmisch Partenkirchenu.
PRED SEDMO ZIMSKO OLIMPIADO
luansltmski tehači so tehmoiali
Med nemšKimi skakalci |e posebno dober Max BolKart, ki je že tudi skakal v Planici
Kljub pomanjkanju snega so bile v nedeljo na Pokljuki prve izbirne tekme tekačev za sestavo jugoslovanske olimpijske vrste. To je bilo tudi obenem letošnje prvo smučarsko tekmovanje v Sloveniji.
Tekmovalna proga, ki je bila speljana na višini 1900 m na pobočju Stožca nad Lipan-
RAI sporoča, da bo danes ob 13,55 direktni televizijski prenos prvenstvene tekme JUVENTUS - PADOVA.
co, je bila izredno težka predvsem zaradi redkega snega. Ker so se štirje najboljši in najbolj obetajoči tekmovalci šele dan prej vrnili s treninga na Finskem, na tem tekmovanju niso šli na start.
Med moškimi je zmagal Ma-tev Kordež. presenečenje Da sta pripravila Robač iz Raven in Sirač iz Travnika, kar je posebno za mladega Bosenca izredno velik uspeh. Se večje presenečenje pa je pripravila pri članicah Mara Rekar iz Mojstrane, ki je bila lani še mladinska tekmovalka, z zmago nad Vodenličevo, Birkovo in Belajevo.
Tekmovanju je prisostvo-
KOSARKA
V
Čudno ravnanje s Triesfino
30. t. m. tekma Triestina -Spartak (Brno)
Ze v ponedeljek bi morala biti ponovitev košarkarske tekme Triestina-Reger, potem ko je bila na pritožbo Tnestine prva tekma razveljavljena. Toda razmeroma malo časa pred tekmo je bila Triestina obveščena — in to na način, ki ne more veljati kot pravilen — da tekme 26. t. m. ne bo, ker je preložena na 1. januar. Triestina je pa že vse pripravila za ponedeljek in tudi igralci so trenirali za nastop na ta dan.
Vprašanje je, zakaj so začeti sedaj, ko gre Triestini že tako in tako slabo, še. pa lak način z njo ravnati. Toda govori se, da je Reger zelo oli-zu nekih forumov, ki so mn prijazni in lahko v njegovo korist marsikaj dosežejo. In 26. t. m. bi moral Reger nastopiti brez nekaterih svojih najboljših igralcev, pa je zato raje pritisnil na tiste svoje prijatelje, da so dosegli preložitev tekme. Toda to se je zgodilo na čuden način in seveda ni rečeno, da bo Triestina na vse to molčala.
Nastop Spartaka iz Brna 30. t. m. proti Triestini pa bo gotovo eden izmed velikih dogodkov v tukajšnjem košarkarskem športu in bo vredno ogledati si ga.
Crvena zvezda v Egiptu
Crvena zvezda, ki je po porazu z Virtus premagala Pavio s 66:55, se je vrnila v Beograd ter nato z letalom odpotovala v Aleksandrijo (Egipt), kjer se bo udeležila mednarodnega košarkarskega turnirja. Na tem turnirju sodelujejo prvaki Egipta, Bolgarije, Jugoslavije, Madžarske in Španije. S Crveno zvezdo sta kot gosta odpotovala tudi igralca Blaškovič (Mladost, Zagreb) in Kristančič (Olim-pia, Ljubljana).
TURNIR EVROPSKIH PRVAKOV
Tudi V. Lobogo izločen
V Budimpešti je Reims že vodil s 4:1; dva madžarska gola iz enejstmetrovke
BUDIMPEŠTA, 28.	— V
okviru tekmovanja za pokal evropskih prvakov sta danes tukaj igrali povratno tekmo Voros Lobogo in Reims. Francozi so uspeli obdržati neodločen rezultat ter se tako plasirali v nadaljnje kolo, ker so v prvi tekmi zmagali. Reims je tudi v Budimpešti pokazal sijajno igro in je že vodil s 4:1. Prvi gol je dosegel Glo-vacki v 6’, izenačil pa je pet minut pbzneje Lantos iz enajstmetrovke. Bliard pa je v 20’ in 44’ povišal na 3:1 za Francoze v prvem polčasu. V drugem polčasu je Reims dosegel po Templinu že 4:1, toda dve minuti pozneje je Palotas znižal na 4:2, Lantos je pa v 28’ dosegel svoj drugi gol iz enajstmetrovke. Končno je Palotas dosegel v 35’ četrti gol za Madžare; pravzaprav je bil to celo francoski avtogol igralca Giraudoja na Palota-sov strel.
Najboljši mož na igrišču je bil srednji napadalec Reimsa Kopa. Poleg njega pa so bili v francoskem moštvu poleg že omenjenega reprezentanta Glovackega še Jonquet in Panverne. Pa tudi v madžar-
skem moštvu je bilo več reprezentantov: Lantos, Falotas, Kovacs II, Sandor, Hidegkuti.
Partizan-Wacker 4:1
AMSTERDAM, 28. — Beograjski Partizan je v Amsterdamu premagal moštvo Wa-cker z Dunaja s 4:1 (2:1).
Kazni, qlobe...
MILAN, 28. — Na današnjem zasedanju- je Liga nogometne zveze kaznovala z globami sledeče klube: Lazio 100000, Genoa in Spal po 60000. Atalanta in Padova po 50000, j Pro Patria 45000, Torino 30000, Za eno kolo je bil diskvalificiran Baira (Novara). Igralci pa bodo zaradi protestov proti sodnikom plačali slede če globe:	Granata (Napoli)
18000, Candarelli in Biagini (Roma) po 12000, Ghiggia in Nyers (Roma), Morin (Spal) in Vitali (Napoli) po 6000. Kolektivno globo 50000 bodo plačali igralci Novare ter 40000 igralci Lazia razen Lovatija, Molina, Bettinija in Selmos-sona.
val tudi zvezni kapetan Gregor Klančnik, ki je izjavil, da je s formo posameznih tekmovalcev zadovoljen in da upa da bodo nekateri med njimi, med moškimi in tudi dekleti, še precej pridobili.
TEHNIČNI REZULTATI Moški
15 km: 1. Kordež (Triglav) 54:40, 2. Robač (Ravne) 56:32 3. Sirač (Travnik) 56:55, 4 Oblak (Jesenice) 58:04, 5. Pogačar (Bled) 58.53, 6. Goričnik (Triglav) 59:16.
Zenske
8 km: 1. Rekar (Mojstrana) 35:51, 2. Vodenlič 36:02, 3. Bir-ko (obe Delnice) 36:07, 4. Be-laj (Celje) 36:30, 5. Kovačič 38:24.
Po tekmovanju je bilo sklenjeno, da bodo ostali na treningu vsi imenovani tekmovalci in tekmovalke.
Olimpijski kandidati za Cor-tino d’Ampezzo, in sicer skakalci, so odpotovali v ponedeljek pod vodstvom trenerja Priboška v Avstrijo. Tu bodo ostali do začetka avstrijsko-nemške turneje, ki bo od 31. decembra do 8. januarja. Skakalci bodo trenirali v znanem zimsko-športnem središču See-feldu. Po končani turneji se bodo Polda, Zidar, Rogelj. Langus, Gorišek in Podlogar vrnili domov 10. januarja.
Pred odhodom v Cortino bodo zadnjikrat preizkusili svoje moči na mednarodnih skakalnih tekmah v Ljubljani 12. januarja. Na tej prireditvi bodo sodelovali tudi Avstrijci in Nemci.
* * *
OBERHOF, 28. — Danes so bile tukaj prve izločilne tekme za izbiro reprezentance za Cortino. (Oberhof je v Vzhodni Nemčiji in izbrani tekmovalci bodo tekmovali v skupnem nemškem moštvu.)
Odlikoval se je posebno Max Bolkart (poznan tudi iz Planice, op. ur.) iz Zahodne Nemčije, ki je v poskusnem skoku dosegel le 41 m, v konkurenci pa je skočil 73,5 ter 63,5 m. Temovalce je oviral močan veter, skakalnica pa je bila pokrita z zelo tanko plastjo snega, kar je zahtevalo od tekmovalcev velike pazljivosti. Končna izbira tekmovalcev za Cortino bo še po nekaterih izbirnih tekmah, ki bodo v Za-padni Nemčiji in v Avstriji.
Današnji rezultati skokov:
1. Bolkart (Z. N.)	222.5	t.
(73.5 - 63.5 m); 2. Glass (V. N.) 217.0 (68 - 64.0); 3. Weiler (Z. N.) 212.0 (66.0 - 65.0); 4. Kleisl (Z. N.) 211.5 (66.0 - 63.0); 5. Lesser (V. N.) 207.0 (,68.0 -62.0); 6. Brutscher (Z.N.) 206.5: 7. Glass (V. N.) 204.0; 8. Eder (Z. N.) 204.0; 9. Lesser (V. N.) 201.0; 10. Thoma (Z. N.).
Rusi v Švici
WENGEN, 28. — Deset izmed najboljših sovjetskih re-
prezentantov bo 2. januarja prišlo v Wengen v Švici, da se udeleži tekem 7. in 8. januarja. To bo prvič, da Rusi sodelujejo na tekmi v alpskih disciplinah na Zapadu. Poleg tekmovalcev bosta dva trenerja in tolmač. Poleg Rusije se bodo tekem na Lauberhornu udeležile še sledeče države: Švica. Francija, Nemčija, Italija, Poljska, Romunija, Kanada in ZDA.
• • •
CORTINA, 28. — Na Lednem stadionu v Cortini bo 19. januarja hokejska tekma med Italijo in Sovjetsko zvezo Tekma bo gotovo zelo privlačna, saj je SZ eden izmed pretendentov na prvo mesto na olimpijskem turnirju.
• • •
DAVOS, 28. — Na mednarodnem bokejskem turnirju za Pokal Spengler je češko moštvo Ruda Hvezda iz Brna premagalo Milan-Inter s 6:2 (1:0, 2:1, 3:1).
• • »
V Varšavi je hokejska reprezentanca Poljske na ledu premagala Finsko 4:3 (2:1, 2:1, 0:1).
LAHKA ATLETIKA
AUKLAND, 28. — Na neki lahkoatletski prireditvi, ki je bila danes v Auklandu (Nova Zelandija), je R. Morrovv (ZDA) izenačil svetovni rekord v leku na 100 yard s časom 9,3. Vendar ta čas ne bo priznan, ker je med tekom pihal močnejši veter, kot je to dovoljeno po predpisih Mednarodne lahkoatletske zveze.
NAMIZNI TENIS
Na namiznoteniškem turnirju v Sofiji, kjer so igrali trije jugoslovanski in 13 bolgarskih igralcev, je zasedel prvo mesto Gabrič, pa tudi drugi in tretji sta bila Jugoslovana Markovič in Petrovič. Četrto mesto je zasedel Bolgar Siva-čev. Med ženskami je zmagd-la Jugoslovanka Čovičeva, Namiznoteniški igralci Partizana so odpotovali na drug turnir v Stalin ob Črnem morju.
Orlando Zulueta, eden Izmed najboljših boksarjev lahke kategorije na svetu, se bo
spoprijel v dvoboju z Loiem v milanski Športni palači 21. januarja.
Nogometni prvaki posameznih držav
V letu 1955 so postala sledeča moštva državni prvaki v posameznih državah (v oklepajih so navedeni pokalni zmagovalci):
ARGENTINA: River Plate AVSTRIJA: Vienna BELGIJA: Anderlecht BOLGARIJA: C.D.N.A. Sofija CSR: Slovan Bratislava DANSKA: Aarhus FINSKA: K.I.F. Helsinki (Val-keakosken Haka) FRANCIJA: Reims (Lille) ZAH. NEMČIJA: Rot Weiss Essen
VZH. NEMČIJA: Turbine Erfurt
ANGLIJA: C h e 1 s e a (New-castle)
ITALIJA: Milan JUGOSLAVIJA: Hajduk Split (BSK)
LUKSEMBURG: Stade NORVEŠKA: Larvik Turn HOLANDSKA:	P.S.V.	Eind-
hoven
POLJSKA: C.W.K.S. Varšava (C.W.K.S. Varšava) PORTUGALSKA:	Benfiea
(Benfica)
ROMUNIJA: Dinamo Bukarešta
SKOTSKA: Aberdeen (Clyde) ŠPANIJA: Real Madrid (Atle-tico Bilbao)
ŠVEDSKA Djurgaardea ŠVICA:	Chaux - de - Fonds
(Chaux-de Fon^s) TRIPOLITANIJA: Ittihad TURČIJA: Galatasaray MADŽARSKA: Honved (Va-sas Budimpešta)
SZ:	Dynamo Moskva (Ar-
mada)
URUGVAJ: Nacional * * #
Sedmega oktobra prihodnje leto bo v Parizu nogometna tekma med Francijo in Madžarsko. To bo prva povojna tekma med reprezentancama teh dveh držav.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst
KIHI) S H KI) H lil J
predvaja danes 29. t. m. ob 17. uri Libertas film:
predvaja danes 29. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film:
ILUZIJA
Igrajo:	MARTA	TOREN	in	CLAUDE	RAINS
*/)
MAGAZZINI DEL CORSO vam nudijo:
DEŽNE PLAŠČE
POVRŠNIKE, SUKNJE, originalne LODEN
montgomery
_________ za	dame,	gospode	in	otroke
Popolno jamstvo za vsak nakup po
\ neprekosljivih CENAH I
Obiščite nas in ae prepričajte 1
MAGAZZINI del CORSO
TRIESTE - Corso Italia 1
(ang. p.za della Borsa); tel. 29-043
!GUY DE MAUPASSANT
/jfj f lmi
. (LEPI STRIČEK)
61.
Spoznala je, da je odločeno, da je vsa borba zaman! Vendar se ni hotela vdati; pograbil jo je krč živčne izčrpanosti, v kakršnih	ženske trepečejo, tulijo, se	zvijajo	in	se
mečejo ob tla. Tresla se je po vsem telesu, dobro čuteč,	da	bo
zdaj zdaj padla, se zavalila med stole in jela zaganjati predirljive krike.
Nekdo se je z urnimi koraki bližal. Okrenila je glavo. Bil Je duhovnik. Teaaj je vstala, stekla k njemu, stegnila sklenjene roke in zajecljala: «0, rešite me! Rešite me!»
Osupel se je ustavil: »Kaj želite, gospa?«
»Hočem, da bi	me rešili. Usmilite se me.	Ako mi	vi	ne
pridete na pomoč,	sem zgubljena.«
Gledal jo je in se vpraševal, ali ni morda blazna. »Kaj morem storiti za vas?« je povzel.
Bil je mlad mož, visok, malce rejen, s polnimi, visečimi lici, ki jih je skrbno obrita brada osenčevala, zal mestni vikar v premožnem okraju, vajen bogatih spokornic.
»Sprejmite mojo spoved«, je rekla, »in svetujte mi, podprite me in mi povejte, kaj naj stonm!«
Odgovoril je: »Spovedujem vsako soboto od treh do šestih.«
Ta pa ga je bila zgrabila za komolec, stiskala ga je in ponavljala. »Ne, ne, ne! Precej! Potrebno je! V tej cerkvi! Čaka me!«
Duhovnik Je vprašal: «Kdo vas čaka?«
«Moški... pogubil me bo..; me zapeljal, ako me vi ne rešite...
Ne morem mu več ubežati... Preslaba sem... preslaba... tako slaba... tako slaba!...«
Zgrudila se mu je k nogam, ihteč: »O, usmilite se me, duhovni oče! Rešite me, zaboga, rešite me!«
Držala ga je za črno haljo, da bi ji ne mogel uiti; ta na se je plašno oziral na vse strani, ali na vidi kako zlohotno ali svetohlinsko oko te ženske, ki mu je bila padla pred noge.
Naposled je sprevidel, da ji ne uide, in ji rekel: »Vstanite, slučajno imam ključ od spovednice pri sebi.« Pobrskal je po žepu, privlekel iz njega obroček s ključi, odbral enega in z naglimi koraki krenil proti lesenim kolibicam, kamor verniki, takisto ko v nekakšne zbiralnike za dušne smeti, odlagajo svoje grehe.
Vstopil je skozi srednja vrata, ki jih je zaprl za seboj; gospa Walterjeva, ki je bila planila v tesni stranski predel, je v zanosu strastnega upanja goreče zajecljala:
»Prosim, duhovni oče, svetega blagoslova, kajti grešila sem...»
* • *
Du Roy je bil vtem obhodil kor in je zavil po levi ladji navzdol. Nekje v sredini cerkve Je srečal tistega rejenega plešastega gospoda, ki je s svojimi mirnimi koraki še zmeraj stopal okoli. — »Kaj neki dela tu ta onega?« se je vprašal.
Tudi sprehajalec je zavrl svojo hojo in je gledal Georgesa z vidno željo, da bi ga ogovoril. Ko mu je bil že prav blizu, se je naklonil m zelo vljudno vprašal: »Ne zamerite, da vas motim, gospod; ali mi mogoče lahko poveste, kdaj je bila ta stavba sezidana?«
Du Roy je odgovoril:
»Na mojo vero, res ne vem dobro; mislim, da bo tega kakih dvajset ali petindvajset let. Sicer sem pa danes prvič tu.»
»Jaz tudi. Nikoli prej je nisem videl.«
Časnikar, ki se mu je zbujalo zanimanje, je tedaj povzel:
»Vidi se mi, da si jo zelo natančno ogledujete. Proučuje’,e jo v vseh nadrobnostih.«
Ta pa je z nekakšno vdanostjo v usodo rekel: »Ne ogledujem si je, gospodf samo žene čakam; dogovorjena sva, da se tu dobiva, pa se je močno zakasnila.«
»Zunaj je
in
Obmolknil je, potem pa, čez nekaj trenutkov preteto vroče.«
Du Roy ga je pazljivo motril. Zdel se mu Je dobričina hipoma ga je prevzela misel, da je podoben Forestierju.
»Ste z dežele?« je rekel.
»Da. Iz Rennesa. In vi, gospod, ste mar iz radovednosti stopili v to cerkev?«
»Ne. Na žensko čakam.« — časnikar se je priklonil in z nasmeškom na ustnicah krenil naprej.
s*je. približal velikim vratom, je spet zagledal tisto ’. 1 Je .se zmeraj klecala in še zmeraj molila. »Presneto«, je pomislil, »ta pa vztrajno kliče na pomoč.« Zdaj ni bil več presunjen in je ni več pomiloval.
šel je mimo in počasi zavil navzgor po desni ladji, da bi se vrnil h gospe Walterjevi.
že od daleč je oprezal po mestu, kjer Jo je bil pustil, in čudno se mu je zdelo, da je ne vidi Misleč, da se je zmotil ui zgrešil steber, je šel do zadnjega in potem spet nazaj Torej je bila odšla! To ga je osupilo in utogotilo. Potem se je spomnil, da ga najbrž išče, zato je še enkrat obhodil vso cerkev. Ko je spet ni našel, se je vrnil in sedel, kjer je prej ona klečala, upajoč, da ga tu poišče. In je čakal.
Kmalu je zbudilo njegovo pozornost pritajeno mrmranje glasov. V tistem kotu cerkve ni bil opazil žive duše. Od kod je torej prihajalo to šušljanje? Vstal je, da bi šel gledat in zapazi! v sosednji kapelici vrata spovednice. Iz enih je gledal konec ženskega krila in se vlekel po tlaku. Približal se je da bi videl, kakšna ženska je to. Spoznal jo je. Torej se je spovedovala!...
Začutil je silovito željo, da bi jo zgrabil za ramena in jo potegnil iz tega zaboja. Nato je pomislil: «Pha! Danes far-jeva, jutri moja.« Mirnodušno je sedel nasproti spovednih okenc, da počaka svoje ure; zdaj se Je že porogljivo muzal tej dogodivščini
Dolgo je čakal. Naposled je gospa Walterjeva vstala, Okrenila, ga zagledala in stopila k njemu. Njeno obličje bilo hladno in strogo.
se
je
gospod«, je rekla, »prosim vas, da me ne spremite, da
Kiii	za	menoJ	in da ne Pridete vec sami k meni. Ne
bili bi sprejeti. Zbogom!«
To rekši, je dostojanstveno odšla.
r.ocn!JStil j0 Je oditl> kaiu držal se je načela, nikoli ne nasuno posezati v dogodke. Potem pa, ko je tudi duhovnik nekam v zadregi stopil iz svojega kotička, je krenil naravnost proti njemu, mu pogledal globoko v oči in mu zarenčal v obraz:
»Ko bi ne imeli na sebi te halje, kakšen par zaušnic bi vam prisolil po vašem nemarnem gobcu!«
S temi besedami se je zasukal na petah in požvižgavajo odšel iz cerkve.
Pod glavnim vhodom je s klobukom na glavi in rokami za nrbtom stal debeli gospod, naveličan čakanja, ter begal z očmi po prostranem trgu in vseh ulicah, ki so se stekale nanj.
Ko Je prišel Du Roy mimo njega, sta se pozdravila.
Časnikar, ki je bil zdaj prost, se je napotil nizdol v »Vie Frangaiae*. Precej ko je stopil v uredništvo, je po zaposlenih obrazih uslužbencev videl, da se godč nenavadne stvari, in ^naglo pohitel v ravnateljevo pisarno.
Očka Walter je stal ves živčen sredi izbe, s pretrganimi stavki narekoval nekakšen članek, dajal med dvema odstavkoma naročila poročevalcem, ki so bili zbrani okrog njega, obsipal Boisrenarda z nasveti in odpiral pisma.
Ko je Du Roy vstopil, je ravnatelj veselo vzkliknil; »A, to je dobro, lepi striček prihaja!«
Vtem je nekoliko zmeden mahoma utihnil in se opravičil: «Prosim vas za zamero, da sem vas tako imenoval, ali okoliščine so take, da sem ves zmešan. Vrh tega pa zmeraj slišim ženo in hčerki, kako vas od jutra do večera kličejo za .lepega strička, tako da mi to nazadnje že samemu postaja navada. Saj niste hudi name zavoljo tega?«
Georges se Je smejal: »Nikakor ne. V tem priimku ni nič takega, da bi mi ne bilo všeč.«
(Nadaljevanje sledi)