Političen list zo slovenski narod Vabilo na naročbo. S 1. januarjem pričenja se nova naročba, na katero vljudno vabimo. „ Slovenec" velja za ljubljanske naročnike v administraciji: za celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10*— za četrt leta „ „ 5- — za en mesec „ „ 1-70 Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Po pošti velja predplačan: za celo leto naprej K 26 — za pol leta ,, „ 13*— za četrt leta „ „ 6*50 za en mesec „ „ 2 20 Ui>rnvniStuo »Slovenca". Kmetki dolgovi. Zemljiški dolgovi so za kmečko prebivalstvo najhujše breme. Obresti od teh dolgov so povprek petkrat višje, nego zemljiški davek. Ze davno so se razni možje bavili z vprašanjem. na kateri način bi bilo mogoče tekom let razbremeniti osobito kmečka posestva ali vsaj olajšati neznosno breme dolgov. Dobra večina prebivalstva v Avstriji je kmečka. Blagor kmečkega prebivalstva pa je v najožji zvezi z blagrom, prospehom obrtništva in industrije, kakor tudi delavstva. Važna je torej naloga, ki se bavi z vprašanjem, kako bi bilo mogoče znižati in odplačati zemljiške dolgove. Najgo-tovejše sredstvo je pač z nižanje o bres t-ii e mere ter primerna, 11 a več let razdeljena amortizacija neodpo-v e d a 11 e g a d o 1 g a. Vse moderne države v Evropi so se resno bavile in se še pečajo s tem velevažnim vprašanjem. Posojilnice in hranilnice so jako koristne naprave. Odkar imamo gosto nasejane posojilnice po deželi, padla je istodobno obrestna mera in zmanjšalo se je tudi število brezsrčnih oderuhov. In vendar pogrešamo še denarnih zavodov, ki bi dajali neodpovedna posojila, katera bi mogli posestniki v določenih letih pod ugodnimi pogoji tudi odplačati. Občine morajo 11. pr zidati šole. vodovode, ceste ter izvrševati razna kulturna dela. In vse te stroške so doslej občine navadno pokrivale z velikanskimi občinskimi prikladami. K<> bi imeli v deželi hipotečno banko. mogoče bi bilo stroške razdeliti tudi na poznejše rodove, na 50 ali več let s primerno letno amortizacijo dolga. Pred več ko 23 leti je bila v kranjskem deželnem zboru sprožena misel, nai se ustanovi taka hipotečna banka. Deželni odbor pa je tako dolgo proučaval to vprašanje, da je zaspalo, kakor marsikatero drugo. Imamo pa zakon o konverziji hipotečnih dolgov. Državni zakon z dne 14. junija 1888 drž. zak. št. 88 ima namen, pospeševati konverzijo visokih obresti od zemljiških dolgov v nižje. Olajšave pristojbin pri konverziji starih dolgov pa določata zakon z dne 9. marca 1889 št. 30 in novela z dne 26. dec. 1893 št. 209. Toda navedeni konverzijski zakon iz I. 1888 je le neznatno pospešil konverzijo starih, visoko-obrestnih dolgov, ter razbremenitev kmečkih posestev. Od leta 1889 do 1902, torej v H letih je bilo izvršenih samo 83.212 konverzij dolgov v skupnem znesku 1,392.923.327 K. Ta svota pa ni v nobenem pravem razmerju z vknjiženimi dolgovi, ki so začetkom leta 1902 znašali nečuveno svoto 11,000.000.000 K. Konverzije starih dolgov so se navadno vršile in se še vrše potom navadne cesije ali pa z novim posojilom, toda ne na podlagi konverzij-skega zakona iz leta 1888. Ta zakon torej ni dosegel svojega namena. Zakaj ne? Ker ie prvič konverzija dolgov omejena le na tirjatve j a v n i h kredit-11 i h z a v o d o v. Kmečka posestva pa so obremenjena v veliki meri s tiriatvami zasebnih up 11 i k o v: posojila, kupnine, ded-ščine, dote itd. Za vse te tirjatve ne velja konverzijski zakon iz I. 1888. Druga ovira zakona ie. ker je izključen zasebni kapital in konverzija mogoča le pri javnih kreditnih zavodih. Dalje smejo denarni zavodi v svrho konverzije izdati v posameznem slučaju dolžniku le toliko zastavnih pisem, da njih nominalna vrednost le za pet od- stotkov presega dolg. Ker stroški večkrat znašajo več, nego dovoljeno posojilo, zato marsikateri dolžnik opusti konverzijo. Največje sitnosti pa delajo finančna obla-stva. Grabežljivi fiskus je največ kriv, da je označeni zakon ostal brez vidnega uspeha. Finančna oblastva so onemogočila skoraj vse pristojbinske olajšave, ki jih nudi zakon. Razsodbe upravnega sodišča najglasneje obsojajo fiskalizem naših finančnih oblastev. Vlada je uvidela te hibe in napake ter predložila državnemu zboru dva nova načrta s katerima se izpreminjata konverzijski zakon iz leta 1888 in dotični zakon iz leta 1889, ki določa pristojbinske olajšave. Justični odsek poslanske zbornice je nedavno predložil svoje poročilo. Bistvene izpremembe so: Novo posojilo v zastavnih listih sme biti višje za 8%, da je mogoče izbrisati stari dolg in plačati tudi k< 11 verzijskestroške. Novo posojilo pa ima isto vrednost, kakor staro, četudi ni dovoljeno od javnega kreditnega zavoda. V smislu te nove določbe bode mogoče konvertovanje tudi starih, jako občutnih zasebnih tirjatev. Konverzija bode mogoča, ako se obrestna mera zniža vsaj za '/s odstotka, ako se pa obrestna mera ne zniža, bode dovoljena konverzija, ako.se konvertujc odpovedna tirjatev v neodpovedno proti amortizaciji. Dovoljen bode tudi 12mesečnih rok za izbris konverto-vanega dolga z varstvom iste prednosti za novi dolg. Te prednosti novega varstva bodo gotovo pospeševale konverzijo starih dolgov ter razbremenitev kmečkih posestev. Tudi olajšave pristojbin bodo ugodnejše. Olajšava bode »ex lege« dovoljena ne le tedaj, ako se zniža obrestna mera, ampak tudi, ako se odpov. tirjatev konvertuje v neodpovedno z amortizacijo. Stranke tudi ne bodo imele potov in sitnosti s cesijami, ker vse posle bode prevzel denarni zavod. Tudi to pomeni lep napredek. Z. PARLAMENTARNO ZASEDANJE. Bodoča seja poslanske zbornice se vrši v sredo 9. t. m. ob 3. uri popoldne. Dnevni red ie sledeči: Poročilo obrtnega odseka o vladni predlogi, ki določuje, kako omejiti pijančevanje Poročilo pododseka o gosposkozborničnem sklepu glede na inženerski naslov. Med prvimi stvarmi, ki jih bo treba rešiti je zakon o vol. svobodi in o »numerus clausus« za gosposko zbornico. 9. t. m. se obenem vrši skupna seja strankinih načelnikov, ki se bodo posvetovali: kaj in kako z nujnimi predlogi, ki ovirajo hitro rešitev vseh voliviioreformnihpo-stav. Med prvimi nujnimi predlogi bo kon-grua. KONCENTRACIJA ČEŠKIH STRANK. Češki narodni svet objavlja, da se je pri seji, katere so se udeleževali delegatje vseh čeških strank, izvzemši agrarcev, sklenilo izvesti koncentracijo strank. V kratkem se sestavi skupni program, ki bo vse stranke združeval v narodnem oziru. Delegatje strank se bodo domenili z iz\ rševalnimi odbori svojih strank, da se določijo posameznosti za koncentracijo in enotno postopanje pri volitvah. Ta sklep se je objavil tudi agrarcem. OGRSKA. Nagodba. V kratkem se bodo glede na avstro-ogrsko nagodbo vršile konference med avstrijskimi in ogrskimi resortnimi ministri. Ogrska koalicija. Program vlade. Trgo- \ inski minister Košut je ob novem letu izjavil članom neodvisne stranke, da so zastonj napori tistih, ki bi radi neodvisno stranko spravili v razpor z ostalimi koaliranimi strankami. Neodvisna stranka, dasi združena z drugimi, ni zatajila svojih načel. V sporazumu s kraljem dela na neodvisni svobodni Ogrski. Ministrski predsednik dr. \Veckerle je izjavil članom koalicije, ki so 11111 prišli za novo leto čestitat, da ogrska vlada glede, na število vojaških novincev in na nabave za vojno upravo svojega stališča nikakor ni izpremenila. Vlada predloži čisto normalno število novincev. Vlada predloži vollvno reformo v jesenskem zasedanju na podlagi splošne volivne pravice. Stari intrigant. Zviti baron Banffy, ki neprestano intrigira proti sedanji vladi, je v Sze-gedinu na zelo obiskanem shodu svojih volivcev govoril o programu sedanje prehodne vlade. Dejal je, da zavlačevanje volivne reforme in pomažarjenja armade znači, da sedanja vlada ni kos svoji nalogi. Neodvisna stranka, najmočnejša v deželi, bi morala prevzeti vodstvo vlade, ne pa družiti se z drugimi koaliranimi strankami, kar pomenja za neodvisno stranko zatajitev programa. KULTURNI BOJ V FRANCIJI. Solidarnost katoličanov. 30. t. m. se je vršila v Milnim sijajna katoliška demonstracija proti francoski vladi. V sprevodu 10.000 mož ie bilo nad 100 zastav. Govorili so Paleari, Cameroni in Casazza. Kmalu nato se je izvršila manifestacija socialnih demokratov pod vodstvom Turatija. Red se ni kalil. Sijajni shod v Rimu Liberalni listi iz Italije topo t poročajo nepristransko o velikanski katoliški manifestaciji v dvorani »Associazione artistica operaia«, kjer je monsignor Saletti govoril o Francoski, cerkvi in svobodi. Občinstvo ie živahno aklarniralo znanemu duhovitemu govorniku, na koncu se je sprejela rcsolu- U Popisal L. Lčnard. I. Na pot. B o I e s I a v P r 11 s je imenoval Varšavo srce Pol ske, in po pravici. Krakov je mesto znanosti in umetnosti kot težko katero drugo. Primeroma majhno mesto, ki šteje brez predmestja Podgorze komaj nad 80.000 prebivalcev, ima vseučilišče z nad 4000 dijaki, akademijo znanosti, žensko zasebno visoko šolo »Baraneum«, osem moških srednjih šol, tri ženske gimnazije in celo vrsto drugih višjih in nižjih znanstvenih zavodov. Poleg tega je v Krakovu mnogo zavodov za umetnost in primeroma veliko število ljudi, ki so se posvetili tej ali oni stroki umetnosti z večjo ali z manjšo srečo. Celo mesto izgleda kot muzej. Od starodavnega kraljevega gradu Vavela z grooovi davnih kraljev in mnogoštevilnimi drugimi spomeniki poljske preteklosti, do mogočne stavbe velicegr. kralja Kazimira, suknjenic, Mer se nahajajo zdaj židovski kramarji in poljski narodni muzej in tjc do Skalce, prve sto-lice krakovskih škofov — povsod nas srečujejo ostanki mogočne in slavne preteklosti. Nad Krakovom leži duh starodavuosti in resni duh znanosti in umetnosti. Mesto izgleda starodavno, v mnogih delih naravnost umazano, življenja nima nobenega, ljudje se pehajo le za vsakdanji kruh ali pa se pečajo z znanostjo in umetnostjo. Vse drugače se predstavlja srce Poljske, Varšava. To je veliko, hlizo milijonsko, popolnoma moderno evropejsko mesto, slovanski Pariz, kot jo s ponosom imenujejo Poljaki. Srečna lega v središču Evrope na križišču svetovnih trgovskih cest od severa do juga in od vzhoda do zahoda, jo dela sposobno, da se tu razvija mogočna trgovina in obrtnija. Pri ugodnih političnih razmerah postane lahko Varšava središče Evrope iu glavna posredovalnica med Evropo iu Azijo. Poleg tega je Slovansko pleme Mazurov, ki tu prebiva, gotovo eno najsposobnejših slovanskih plemen, ki je odigralo že veliko zgodovino v preteklosti in najbrže še ni izigralo svoje vloge v zgodovini. Razumljivo je torej, da sem, ko sem si šel ogledat Krakov, želel pri prvi priliki tudi narediti izlet v Varšavo. Toda, če hoče kdo od tega potovanja imeti res željeno korist, se mora zanj tudi potrebno pripraviti. Ako bi si v prostem času kar kupil vožni listek in peljal tje, bi si pač s sprevodnikom v rokah lahko ogledal ulice in cerkve, o življenju in o razmerah bi pa ne imel nobe- nega pojma. Meni se pa ni šlo za mrtvo zi-dovje, ampak za žive ljudi. O Poljakih se sliši sodba, da so »slovanski Francozie« uljudni, gladki, toda neod-kritosrčni. Ta sodba je deloma neresnična in krivična. Res je, da je Poljak uljuden in najbolj olikan med vsemi Slovani, tako da naredi na druge Slovane včasih lahko vtis pretirano-sti. Toda, če pretirava Poljak, kadar pretirava v tem oziru, preveč na desno s preveliko uljudnostjo, pretiravajo mnogi drugi Slovani često na levo s preveliko odurnostjo. In katero pretiravanje je manj neprijetno ie lahko povedati. Sicer se pa jaz ne spominjam, da bi zadel kje med Poljaki na slučaje uljudosti, o katerih bi lahko z gotovostjo rekel, da je pretirana, ker je njihova uljudnost čisto naravna, neprisiljena. Pač pa sem med drugimi Slovani večkrat zadel na ljudi, ki so bili morda celo manj uljudni, toda v svoji uljudnosti tako pretirani, da je delalo mučen in neprijeten vtis. Poznalo se jim je. da se sučejo, kot medved na plesu. Popolnoma neresnično pa je, ako se Poljakom očita neodkritosrčnost. To očitanje sloni na nekem nesporazumljenju. Ako pride recimo Slovenec med Celic ali med Hrvate, zadostuje, da pove odkod da je in sprejeli ga bodo z razprostrtimi rokami, pili ž njim bratovščino in govorili o »vzajemnosti slovanski«. Toda na- vdušene zdravice iu politične fraze, to je tudi vse, kar boš imel od njihove družbe. Za Poljaka pa ni beseda »Slovan« nobeno priporočilo. O11 je oprezen in dokler ne ve s kom ima opraviti, je jako uljuden, toda se ne spusti v noben razgovor. Kadar ti pa zaupa, odpre se ti popolnoma. Ako sem torej hotel imeti od Varšave zaželeno korist, moral sem imeti potrebne zveze in priporočila. Take zveze in priporočila sem res imel, in sicer od štirih raznih strani. Neki v Krakovu živeč duhovnik me je priporočil svojemu bratu literatu v Varšavi, ki me je imel seznaniti z raznimi slovstvenimi iu umetniškimi krogi. Zalibog, nisem mogel tega priporočila dovoli izkoristiti, ker mi je primanjkovalo časa. Gospa dr. Daš in skd me je jako toplo priporočila svojemu bratu dr. Pozna 11 s k e 11111, souredniko dnevnika »Prze-lom«, glasil;', novo ustanovljene poljske napredne stranke (P. P. P.) in neki gospodični iz uredništva dnevnika »Gazeta Poljska«, glasila narodno-demokratične stranke (N. D.), ki me je potem seznanila z druzinii vplivnimi osebami te, sedaj med Poljaki najmočnejše stranke. ki ie imela v bivši dumi vse poljske mandate. Pri tej priliki se moram še prisrčno zahvaliti gospej dr. Dašinski-Golinski, ki ie iz same prijaznosti mnogo pripomogla k popolnemu uspehu mojega izleta. Dalje sem imel v + Imenovanja v sodni službi. Višji ofici-jali so postali sledeči oficijali: Viljem Rogl pri okrajnem sodišču, Gašper Janežič pri deželnem in Alojzij L i n d t n e r pri državnem pravdništvu v Ljubljani.— Oficijaloma sta imenovana kancelista Ignac L a m p i č pri okrajnem in Josip S c h o 11 pri deželnem sodišču v Ljubljani. + Telovadni odsek Blaž Potočnikove čitalnice v Šent Vidu nad LJubljano je priredil včeraj popoludne svojo prvo veselico, ki je uspela nepričakovano lepo. Po navdušujočih in resnih besedah predsednika odseka smo čuli Hribarjevo deklamacijo »Huda žena«, za to pa burko »Krčma pri zvitem rogu«, katere vloge so vrli mladeniči tako lepo odigrali, da ni bilo misliti, da nastopajo mladeniči šele prvič na odru. Po burki smo čuli predavanje o lesu. Mladenič-predavatelj se ni samo lepega in podučnega govora dobro naučil, temveč je prednašal istega s toliko dovršenostjo, da smo se čudili in odobravali priznanje, ki se mu je vsestransko izražalo koncem prednašanja. V na to sledeči burki »Kmet in fotograf« sta oba igralca svoji vlogi z redko dovršenostjo igrala. Zlasti kmet je bil tako v maski kot v predna-šanju tako dovršen, da si boljšega nismo mogli želeti. Pri prosti zabavise je igrala tombola, ki je prinesla temu in onemu lep dobiček. Mladeniči šentvidski so na svojo prireditev lahko ponosni in želeti je le, da bi krepko in vztrajno napredovali. Ker je b ila prireditev dobro obiskana je pričakovati, da bo pripadal fondu za telovadno orodje lep znesk. + Nova stranka. »Mladi« so za preteklo nedeljo sklicali, kakor smo kratko poročali, sestanek svojih zaupnikov v tuka jšnji hotel »Ilirija«. Ker vemo da »Narod« ne bo o sestanku podal točnega poročila, dasi so »Pri roži« že 24 prej na čuden način izvedeli o sestanku, podamo mi o sestanku popolnoma objektivno poročilo: Na sestanek so »mladi« razposlali okolu 60 vabil, udeležilo se je sestanka okolu 30 oseb, ostali so opravičili neudeležbo. V pozivu h sestanku so mladi udrihnili seve po »klerikalizmu«, ker so tega še od »starih« navajeni, največ so jih pa v oklicu dobili liberalci, kar priča, da se j.m je pričelo jasniti. V oklicu očitajo »mladi« »starim« politično ne-značajnost. Zaupniki so bili to pot sklicani samo iz Kranjskega, da se pogovore o vprašanju, ako je čas ugoden za to, da se ustanovi nova stranka. Sestanku je predsedoval g. nadinže-ner Žužek. Dr. Ravnihar je v imenu sklicateljev pozdravljal došlece in obrisal gibanje »mladih« v zadnjih letih. Klerikalci pridobivajo postojanko za postojanko, liberalci pa nič ne store, celo ne na takih poljih kjer bi vsaj nekaj uspeha lahko pričakovali. Govornik je dejal: Čakali smo dolgo dovolj, da bi se stranka tnalo popravila, a tega ni bilo mogoče. Stranka je impotentna in dokaz njenega absolutnega razpadanja je to, da se poslužuje najgršega te- ! rorizma in brutaliziranja. Malkonteritov v deželi je j ako veliko, katerih pa ne poznamo vseh mnogo se jih boji nastopiti javno proti stranki, ker se boje »Narodovih« obrekovanj in laži, katerim se vsakdo eksponira, kdorkoli se ne ukloni prvaštvu. Nato se je razvila debata, ka-ierc so sc udeležili: dr. Ši.frcr, ki je povdarjal, da ne čaka na to, da bi se rešilo liberalne more. Očital je liberalcem, da ubijajo najsvo-dobomiselnejše elemente ter je dejal končno, da ni klerik. zmage pripisovati samo idejam, katere zastopa »S. L. S.« in katerim edino bi bilo pristopno slovensko ljudstvo, ampak nikdar ne bi moglo tako daleč priti, če bi liberalna stranka tako skrajno ne lenarila. Dr. Lavrenčič je izjavljal: Izgubiti nimamo ničesar, mi samo lahko pridobimo. Pri nas vlada samo par klik in »Slov. Narod«. Dr. Lavrenčič stavi predlog: Shod zaupnikov skleni, da se takoj ustanovi pripravljalni odbor, ki naj se- stavi program in organizacijo nove stranke na strogo narodnem stališču in stališču demokracije. Učitelj iz Tuhinja se je strinjal s predgo-vorniki in je dejal, da je čas, da se pušica sproži, ker je lok že davno napet. Nato se dvigne dr. Tavčarjev koncipijent Anton Der-mota, ki je govoril: Stranke se ne dajo dekre-tirati, stranke ne nastanejo z oklicem. Za oživ-ljenje stranke se zahteva potreba. (Medklici: Potreba je, zato smo se zbrali!) Dermota misli, da še ni čas za to. Za to da stranke nastajajo je treba ene ali dveh generacij. (Burni ugovori. Klici: Dermota doživi 100 let!) Ali so se gospodje vprašali, ali imajo potrebne zmožnosti in sposobnosti. (Smeh. Ogorčenje. Klici: Vsaj imamo Dermoto med sabo! To je dovolj garancije!) Glede narodnosti ima govornik tudi svoje stališče. (Klici: Naj to stališče kar zase obdrži!) Dr. Šifrcr izjavlja, da je zanj conditio sine qua non organizacija stranke na podlagi nacijonalizma in demokracije. Dr. Tičar se temu pridruži in pravi, da bi takoj odstopil od vsakega dela, kjer bi narodnost v prvi vrsti ne prišla v poštev. Govori za dr. Lavrenčičev predlog in predlaga nekaj dodatkov glede tega odbora, katerega naj se voli kot pripravljalni odbor. Pakiž iz Sodražice pravi, da je bil njegov oče klerikalec, on sam da je versko vzgojen in da simpatizira s »S. L. S.«, s katere taktiko se pa ne strinja v vsem. Vsaka akcija ki ne bi na prvem mestu sc ozirala na Slovence kot take je med nami izgubljena. On je za to, da se takoi ustanovi nova stranka. Dr. Šifrcr: Aut aut, če je tukaj ne mislite ustanoviti, si jo mi ustanovimo v ribniški dolini, kjer je dovolj danih pogojev. Dr. Lavrenčič: Ustanovitev nove stranke je absolutna potreba. Od liberalizma ni v Slovencih druzega, kakor ime, zabavljanje in obrekovanje. Slovensko duhov-ništvo ima gotovo velike zasluge za narod, tako v preteklosti, kakor v sedanjosti. Tega mu nihče ne more odrekati. Oti je sicer mnenja, da je vera privatna stvar in je protivnik kle-rikalizma ter meni, da sodi vera v cerkev, kljub temu obsoja boj proti duhovščini, kakor ga vodi »Narod« iz principa. (Odobravanje.) Dr. Robida meni, da se je vprašanje itak dovolj jasno razmotrivalo ter stavi predlog na konec debate odnosno da se glasuje najprej o tem ali se ima stranka ustanoviti ali ne. Predlogi za ustanovitev nove stranke so bili z vsemi proti dvema glasovoma (dr. Tavčarjeva pisarna) navdušeno sprejeti. Nato je sledila volitev pripravljal, odbora, kateremu načeluje nadinžener gospod Žužek. V odboru so znane osebe okrog »Našega Lista«. Dr. Dermota, dasi je oklic na sestanek podpisal, ni dobil niti enega glasu. Dr. Robida je pozival nato na delo ter da naj se prihodnji shod vrši koncem februarja. Med tem časom naj se sestavlja kataster somišljenikov po vseh slovenskih deželah. Ker se je končno vprašalo, če ima shod ostati tajen, je predlagal dr. Šifrer med vsestranskim pritrjevanjem, da se sklicatelji nimajo ničesar bati in da naj sestanek nikakor ne ostane tajen. Nato je zaključil gospod nadinženir Žužek shod. Na shodu se je govorilo tudi o dnevniku ter se je študiranje tega vprašanja izročilo odboru. + Vspeh volitve v zavarovalnico proti nezgodam. V dopolnilo zadnje notice o vspehu volitve v zavarovalnico proti nezgodam, prinašamo to le podrobno poročilo: V 111. kategoriji za delodajalce sta bila izvoljena italijanska kandidata gospoda Henrik pl. Ritter-Zahony in Avgust Lejet, prvi za upravnega svetnika, drugi za namestnika s 106 glasovi proti 36 glasom, ki sta jih dobila slovenska kandidata g. Fran Maidič in g. Pran Jakopič. V isti kategoriji za dclavce sta bila izvoljena socialistična kandidata gospoda Alfred Fcgetz in Alojzij Zuculin, prvi za upravnega svetnika, drugi za namestnika s 3861 glasovi proti 2933 glasom, ki sta jih dobila slovenska kandidata g. Ivan 1'liberšck in g. Alojzij Catar. V IV. cija proti nasilju francoske vlade. Slabo informirana »N. Fr. Presse« govori o »klerikalnih in protiklerikalnih demonstracijah v Rimu«. Kulturna dejanja francoske vlade. Vlada je razgrnila znano kongregacijo »des Dames de rAssomption«. Ta kongregacija je vzdrževala svetovnoznani zavod za aristokratske go-jenke. — Radikalci in socialci premišljujejo, kaj bi se dalo napraviti iz cerkve Jezusovega srca na Montmartru. Eni bi jo radi izpremenili v ljudsko gledališče, drugi v delavsko borzo. RUSIJA. Peterburškl metropolit Antonij proti reakcionarnim teroristom. Vodja peterburških »črnili stotnij«, ki izvršujejo nasilja proti so-cialistiškini nasilnežem, dr. Dubrovin je naprosil peterburškega metropolita, prvega duhovnega dostojanstvenika Rusije, Antonija naj pride blagoslovit zastavo »črne stotnije«. Antonij je odgovoril, da tega ne stori, ker obsoja nasilja reakcionarcev, nakar ga je Dubrovin napadel v »Moskov. Vjedem.« Nato so člani svetega sinoda, ki se ravnokar bavijo z vpokli-canjem vseruske pravoslavne sinode, izrazili metropolitu Antoniju svoje simpatije. Iz dvora. Car je črtal komornika, kneza Pavla Dolgorukega, brata podpredsedn. prve dume in člana stranke ljudske svobode, iz listine dvornega resorta. Vojaške obsodbe. Vojaško sodišče v Ti-flisu je obsodilo izmed podčastnikov samur-skega polka, ki so se uprli ter umorili polkovnika, enega častnika in polkovega duhovnika, sedem na prisilno ječo od 4—12 let, 142 na navadno ječo, 83 pa oprostilo. Žalostne razmere v Lodzu. Med delavci, ki so vsled zatvoritve vseh predilnic brez dela, divja boj. Medseboj se po cestah napadajo in more. Največ trpijo socialisti. Atentat na StolypIna? Te dni bi se bila morala v stanovanju senatorja Frischa vršiti finančna konferenca, katere se je hotel udeležiti tudi ministerski predsednik Stolypin. Ker so izvedeli, da nameravajo revolucionarci Stolypina na potu napasti, se konferenca ni vršila. Zandarmerijski častnik obsojen. V Varšavi je obsojen žandarmerijski častnik Grovi-levski, ki je pri pogromu v Siedlcu oropal neko judovsko rodbino in odsekal neki gospej glavo, na 15 let ječe. Proti državnim uradnikom. Peterburška in moskovska policija sta zasledili v stanovanjih »bojne organizacije« listino, kjer so bili zaznamovani vsi državni uradniki, ki jih je organizacija obsodila na smrt. Bliskoma se je včeraj po Ljubljani razširila vest. da je ob 3. uri ponoči umrl mil. g. stolni dekan Andrej Zamejic. Cil in zdrav se je še udeležil 31. decembra novoletnega čestitanja prevzv. knezoškofu. na večer pa ga je jadel mrtvoud in z nastopom novega leta preselila se jc duša njegova v večnost . . . Pokojni Andrej Zamejic se je rodil v Horjulu dne 20. novembra 1824, ter bil v mašnika posvečen 1. 1848. Eno leto je bil grajski duhovnik in vzgojitelj pri baronu Lichtenbergu v Praprcčah, na kar je bil leta 1850 imenovan za kateheta na dekliški šoli pri uršulinkah. V tej svoii službi je ostal pokojnik le dve leti, ker je I. 1852 postal katehet na tukajšnji nor-malki in učitelj katehetike v bogoslovju. Leta 1867 je postal profesor pastirstva in pedagogike na tukajšnjem bogoslovnem učilišču ter jc to službo opravljal do I. 1881. Meseca junija 1880 ie postal stolni kanonik, leta 1899 pa ie bil imenovan dekanom katedralnega kapitelj-na. Pokojni gospod stolni dekan zavzema častno mesto v slovenski književnosti. Saj se Varšavi gosp. Severina Saryusz Zaleskega, lastnika in urednika dnevnika »Dziennik Povo-zecliny«, glasila poljske krščanske demokracije. Ker sem bil dobro znan z njegovo družino in dopisoval v njegov list, sem bil prepričan, da najdeni v njem postrežljivega vodnika in njegova prijaznost je celo presegla moje pričakovanje. Dal e sem poznal že od popred ruska vseučiliška profesorja Pogolina in Fran-cjeva, katera sem mislil obiskati. Največje važnosti so bila pa priporočila krakovskega uredništva mesečnika »Sviat slovianski« s katerimi sem prišel v zvezo z najvišjimi in najvažnejšimi poljskimi znanstvenimi in političnimi krogi v Varšavi. Dovolj je bilo, da sem povedal ime: »Sviat slovianski« ali »Klub sla-vianski«, prof. Zdziechovski ali prof. Kone-czny, da so se mi povsod odpirala vrata in srca. Tu mi ie postalo jasno, da jc krakovsko slovanofiistvo postalo že sila in sicer simpatična in spoštovana sila med Poljaki. Tudi osebe, ki sc drugače nikdar ne pečajo s slovanskimi vprašanji in ki gleda o nezaupljivo na vsako podobno delovanje, govore s spoštovanjem o krakovskem klubu, njegovem glasilu in vodečih osebah. Ze samo to, da obstoji akcija slovanska, ki si jc med Poljaki in med vsemi Slovani pridobila simpatije ali saj spoštovanje, pomeni jako veliko. Razume se. da sem si pred odhodom pre-skrbel pošten potni list. kajti ravnati sem hotel na popotovanju popolnoma legalno. Nastopilo jc vprašanje, kako naj potujem, ali oblečen kot duhovnik ali pa po civilno. Ker so sedai izjemne postave za katoliške duhovnike na Ru- je za slovenščino vnel že domu, kjer je bil takrat duhovni pastir vrli Fr. Veriti. V bogoslovju mu je bil profesor Fr. Metelko, čigar nauke si je prilastil popolnoma; kot ud slovanske knjižnice bogoslovske jc poleg slovenskih, kranjskih (Metelko, Baraga), štaj. (Krempl, Volkmar) pisatelj zvesto prebiral slovnice in slovarje il.rske, pesni St. Vrazove, letopise Jordanove itd. Zgodaj dobimo pokojnega Zamejica med slovenskimi pisatelji. Ni mu bilo mogoče, da bi se kot pisatelj posvetil izključno le samo jediu stroki, treba jc bilo, da deluje vsestransko in tako je že I. 1850 izšlo prvo njegovo delo: Nove kuharske bukve. Kmalu potem pa je v družbi s pokojnim L. Jeranom izdal mo-litvenike: »Jezusa in Marije dvoje najsvetejših Src«; »Lilija v Božjem vrtu« in »Stezica v nebesa«. Skupno sta izdajala leta 1852 in 1853 tudi »Danico«, vendar jo je moral za časa odsotnosti Jeranove v letih 1853 in 1854 urejevati sam. Proti koncu 1856 je Zamejic odstopil od uredništva, in sicer zavoljo boleh-nesti po nasvetu zdravnikovem, kakor naznanja Jeran v »Danici«. Med sodelavci, ki so prestavljali sveto pismo, nahajamo tudi Andreja Zamejca, ki je poslovenil dve knjigi Makabcjcev, evangelija sv. Marka in sv. Lukeža ter liste sv. Jakoba in sv. Juda. Umevno jc samoobsebi, da je pokojnik kot katehet in profesor pastirstva pisal tudi o tej stroki, in tako imamo od njega »Kratki katekizem v vprašanj.h in odgovorih«, »Veliki ka-tekizem«, »Napeljevanje k spovedi« i. dr. ter jc sodeloval pri izdajanju »Cerkvenega govornika«. S posebnim veseljem in vnemo pa je pokojni posvetil svoje moči »Dejanju sv. Detin-stva«. Sam je napisal »Nauk o sv. Detinstvu« in urejeval in spisoval misijonska poročila »Dejanju sv. Detinstva«, in sicer od V. zvezka dalje do današnjih dni ter je rokopis XXVII. zvezka za leto 1907 še v tiskarni. S pokojnim Zamejcem je legel v grob mož zavzet in navdušen za vse dobro in blago, mož, ki je imel odprto srce in odprte roke za reveža, bil je podpornik dobrodeln.il društev, bil jc v resnici oče ubogih in potrebnih in prepričani smo, da so dela njegova šla za njim ... • • • Družba sv. Cirila in Metoda žaluje ob ra-kvi infulovanega dekana na ljubljanskem ka-pitlju č. g. Andreja Zamejica. Od poroda družbe do danes je bil v njenem vodstvu in sveto-valstvu. Kolikor bolj se mu je prav radi tega poslovanja zatrnjeval ta narodni posel, toliko trdneje in nepremakljivo je vsak čas stal za družbo in njeno vodstvo. Bil je duhovnik naj-neotnadežanejega življenja in milosrčen prijatelj vsacega trpina. — Podpisani vabi vse ljubljanske podružnice na svečani pogreb, ki se izvrši četrto jutro, 3. t. m., iz Šenklavža. Blag mu bodi spomin za vselej! Tomo Zupan, prvomestnik. Dnevne novice. + Osebne vesti. Prestavljen jc gospod Ignacij Zust, kaplan v Stopičah, v Horjul. — Umrl je v Trstu g. Matej Zelesnik, trgovec z jesihom. — G. stavbinski mojster Viljem Treo se je odpeljal k 751ctnici brunšviške stavbin-ske šole, katere gojenec je bil. — Umrl je poslanec hrvaške stranke prava Stevo Kutuzo-vič. — Novo mesto zapušča gospod Josip Mat-kovič, lekarnar pri »Angclju« ter se preseli v Karlovec. — V Zagrebu ie umrl tovarnar peči g. Dragotin Kepert. skem odpravljene in ni treba več posebnega dovoljenja od ministra notranjih zadev duhovniku ki hoče iti na Rusko, kakor je bilo pred revolucijo, odločil sem se od začetka, da hočem potovati vedno v talarju. Toda pred odhodom me jc opozoril neki jezuit, da na meji delajo duhovnikom težave in jih ne puste čez mejo, ako nimajo zato posebnega dovoljenja od ruskega ministrstva, kljub temu, da so odpravljene uradno tozadevne postave. Sklenil sem torej iti čez mejo po civilno, vzeti pa talar s seboj v kovčeku in sc na Ruskem takoj preobleči. Nato so me pa spet pred odhodom opozorili na nevarnost, v katero bi prišel, ako bi našli na meji pri reviziji talar v mojem kovčeku, a za to svarjenje se še zmenil nisem, ker ni bilo druge poti. V Krakovu sem sc dogovoril z nekim mladim, poštenim človekom, rojenim Varšev-jakom, ki sc je vračal domov, da bova popo-tovala skupaj. Do mejne postaje »Granica« sva potovala v tretjem razredu, od Granice dalje jc imel pa 011 prosto vožnjo v drugem razredu na legitimacijo nekega sorodnika. V Krakovu ie prisedla v najin voz še neka gospodična, ki jc v poznejšem razgovoru povedala, da je iz kraljestva in je vpisana na krakovsko vseučilišče, zdaj sc pa vrača na Božič domov. Povedala jc, da jc skončavši gimnazijo dobila nekje mesto guvernantke, kjer je spravljala zaslužek skupaj, dokler ni imela toliko, da je šla za eno leto na krakovsko vseučilišče. Računati mora pri izdatkih z vsakim vinar cm, na obed ima proračunjenih po deset krajcarjev, ako hoče izhajati eno leto. Potem bo pa spet iskala kakšne službe, dokler si toliko ne prisluži, da bo mogla spet eno leto študirati. Na vseučilišče hodi samo iz hrepenenja po izobrazbi, gmotne koristi ne bo imela od tega nobene. Sploh je napravila vtis resne in energične osebe. Začudil sem se, ko je pozneje na moje poizvedovanje povedala, da spada k P. P. S. Na meji so preiskovali našo prtljago. Meni so odprli kovček in začeli preiskovati košček za koščekom. Na eni strani sem imel v kovčeku nekaj perila in toaletne potrebščine, krtače itd. pod njimi pa talar. Vsak kos jc bil lepo zavit v glasilo črnih stotnij »Moskovskijc Vjcdomosti« in deloma tudi v »Novoje Vre-mja«. Mejni stražnik je pričel preiskovati od strani, kjer je bilo perilo in mi je pregledal kos za kosom, potem jc pričel na drugi strani, kjer so bile na vrhu krtače in je odvil nekaj zavitkov. Ko jc bil že blizu talarja, se je pa naveličal in mi velel zopet zapreti. Morda so ga »Moskovskijc Vjcdomosti« in »Novoje Vre-mja« tako prepričale o moji »blagonadjožno-sti«. Ker je imel od Granice dalje moj tovariš drugi razred, hočem tudi jaz doplačati za drugi razred, toda kondukter mi kratko pove, da ni v drugem razredu nobenega prostora več, sicer jc pa tudi drugi razred predrag, dajte raje meni rubelj — reče mi — in jaz vam dam posebni kupe prvega razreda. Jaz mu dam res rubelj in vozil sem se v posebnem kupeju prvega razreda do Varšave. Tudi moj tovariš je potoval nepostavno. Prvič se je vozil zastonj v drugem razredu s tujo legitimacijo in drugič ni imel potnega lista. Bil e sicer iz premožne hiše, toda kaj bi dajal za potni list brez po- treb 25 rubljev, - mislil si je in si je pomagal na sledeči način: Kdor hoče iti ne več kot tri milje od meje, dobi zastonj takozvano »pre-pustko« ali »polpasek«. Moj tovariš je vzel torej v Varšavi tako »prcptistko«, češ, da ne gre dalje kot tri milje od ruske meje. Ko jc pa prišel čez mejo, si je kupil dalje vožnji listek do K rakova. Ko se je pa vračal, si jc pa spet v Krakovem vzel »prepustko« za tri milje čez rusko mejo, potem se je pa peljal z drugim voznim listom domov v Varšavo. Sedaj 11111 je šlo popolnoma po sreči. Toda popred enkrat — pravil mi je — so imeli na meji nanj sum in poslali so žatidarja v kupej, da bi videl, če bo on res izstopil tri milje za mejo ali se pa peljal dalje. Toda 011 je to opazil in dal je 11:1 postaji, kjer jc imel dokupiti listek, rubelj kon-dukterju. Kondukter je stvar takoj razumel, vzel jc žandarja seboj v restavracijo tretjega razreda, kjer mu je kupil žganja, moj tovariš si je pa med tem kupil listek in se odpeljal dalje. Tudi naši sopotnici se je zdelo preveč za ruski fiotni list plačati 25 rubljev, naprosila je torej v Krakovu neko prijateljico, da ji jc preskrbela na svoje ime avstrijski potni list, ki nič ne stane razven koleka, in daje na Ruskem večjo varnost kot ruski. Vkliub tako težavnim predpisom za potne liste si vendar ljudje znajo pomagati. Ali bi torej ne bilo bolje, ako bi ruska vlada odpravila predpise, ki vendar nič ne pomagajo. | t Andrej Zamejic. | kategoriji za delodajalce sta bila izvoljena slovenska kandidata g. Fran Pust in g. Alojzij Lenček, prvi za upravnega svetnika, drugi za namestnika s 328 glasovi proti 303 glasom, katere sta dobda italijanska kandidata gg. Ivan Vidiner in Avgust Palese. V isti kategoriji za delavce sta bila izvoljena socialistična kandidata gg. Miha Sigon in Ivan Cattalan, prvi za upravnega svetnika, drugi za namestnika s 4617 glasovi proti 2316 glasom, katere sta dobila slovenska kandidata gg. Ljudcvit Kotnik in Anton Verovšek. V V. kategoriji za delodajalce sta bila izvoljena kandidata italijanske stranke gg. vitez Leopold Brunner in Guidon Helinpacher, prvi za upravnega svetnika, drugi za namestnika s 50 glasovi proti 16 glasom, [ ki sta. jih dobila slovenska kandidata gg. Luka Jelene in Adolf Reich. V isti kategoriji za delavce sta bila izvoljena laška socialistična kandidata gg. Hektor Corrier in Ernest Stru-okel, prvi za upravnega svetnika, drugi za namestnika s 2099 glasovi proti 551 glasom, ki sta jih dobila slovenska kandidata gg. Fran Jeraj in Ivan Papov. Slednjič so bili voljeni v razsodišče kakor zastopniki delodajalcev in to iz vseh VI. kategorij slovenski kan-didatje g. Dragotin Hribar, kakor prised-nik in gg. Josip Turk, Ivan Ogrin in Josip \Veibl, kakor namestniki s 798 glasovi proti 468 glasom, ki so jih dobili italijanski kandi-datje gg. Gothard Artico, Karol Martinolli, Gčza Pulitzer in Artur Zipper. V isto razsodiš^ so bili voljeni za delavce laški socialistični kandidati g. Ivan Zanin, kakor prisednik in gg. Fran Barba, Ivan Kocmur in Josip Zupan, kakor namestniki s 18.575 glasovi proti 5391 glasom, ki so jih dobili slovenski kandidati gg. Filip Maček. Josip Zaje, Ivan Debevc in Rajko Pirkovič. S tem so volitve dovršene za leto 1906. Prihodnje volitve, za katere se bo treba pripraviti in organizirati za časa in pri katerih se ima voliti enako število upravnih svetnikov in namestnikov za I., II. in VI. kategorijo in razsodnikov iz vseh kategorij, se bodo vršile po pravilih koncem leta 1908. Z vspehom sedanjih volitev smemo biti kolikor toliko zadovoljni, kajti iste nam pokazu-jejo možnost še nadaljnih vspehov v bodočnosti. »Piccolo« je nezadovoljen z vspehom volitev; zdi sc mu namreč, da se godi velika krivica Italijanom, ako je neznatno zastopana tudi slovenska faktična večina v zavarovalnici proti nezgodam. On bi hotel, da bi Kranjska in Dalmacija bili nezastopani v tem zavodu. Kakor smo doznali, je od šestih mest upravnih svetnikov, o katerih ima razpolagati vlada, eno mesto še prazno in sicer mesto, katero je pred leti imel pok. dalmatinski poslanec Šu-pek. Ne vemo, zakaj se to mesto ni popolnilo do danes. »Edinost« zahteva, da bodi to mesto zopet zasedeno z Dalmatincem, da bo v upravnem svetu zastopana tudi Dalmacija. + Slovenska kazenska razprava v Kopru. Dne 31. dec. m.'l. se je vršila na okrajnem sodišču v Kopru kazenska razprava, ki je zanimiva zaradi tega, ker se je razsodba menda prvikrat v Kopru v kazenskih stvareh razglasila v slovenskem jeziku. Gospod c. kr. pristav dr. Steffe ie zasliševal priče v slovenskem jeziku in je potem tudi razsodbo razglasil v pravilni slovenščini. Obtožitelja v tej pravdi je zastopal znani drž. poslanec Bennati, ki je pazno sledil slovenskemu zasliševanju prič in je tudi izjavil, da je umel in s tem dokazal, da se lahko vršijo, z nekoliko dobre volje, slovenske razprave tudi z italijanskimi odvetniki. Tudi govor branitelja dr. Rybdra je bil seveda slovenski. + Italijanski krščanski socialcl v Istri. Koper, 31. decembra. Italijanska krščansko-so-cialna stranka bo pri občinskih volitvah prodrla v tretjem volivnem razredu. Mnogo sc komentira postopanje kanonika Franze, ki sc pusti kandidirati od liberalcev in duhovnika Visontinija. — Uradniki groze s pasivnim odporom. Centralna zveza avstrijskega uradništva je izdala oklic, v katerem izjavlja, da bodo uradniki sprejeli draginjsko doklado po' 120 kron, da pa to svoto ne smatrajo za zadostno. Ako se v kratkem ne ugodi uradniškim zahtevam, bodo sklicani shodi uradnikov, ki bodo zvrnili na vlado odgovornost, ako državni stroj v slučaju, da sc ne ugodi uradnikom, ne bo pravilno funkcijoniral. — Za poročnike v rezervi v III. armadnem zboru so med drugimi imenovani rezervni častniški namestniki: Ivan Kocijančič (2. inf. bosanski polk), Ivan Masten ((2. bos. polk), A. Martol (27.), Marko Kromar (17.), dr. Aloizij Kukovcc (27.), Pavel Terglav (7.), Fran Bo-nač (27.), Ivan Rupnik (2. bos. polk), dr. Pc-stotnik (17.); za poročnike v rezervi so nadalje imenovani rezervni naredniki Albin Kan-darc, Ivan Kobai in Fran Terseglav, vsi pri 27. polku. Draginjske doklade za poštarje. Predsedstvo društva kranjskih poštarjev nam poroča, da bodo dobili glasom z Dunaja došlega brzojavnega naznanila tudi c. kr. poštarji, poštni upravitelji in poštni oficijanti obojega spola draginjsko doklado, katera se jim izplača že v teku meseca prosinca. Vlaka na progi Jesenice-Trbiž. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu nam poroča: V prejšnjih številkah naznanjena opustitev vlakov št. 1720 in 1721, na progi Jesenice-Trbiž se s tem prekliče. Omenjena vlaka bosta tedaj tudi po I. prosincu 1907. ravno tako kakor do sedaj, med Ljubljano in Trbi-•žom vozila. — Pasja steklina. Kakor se nam iz Ribnice na Dolenjskem poroča, ogrizcl je stekel pes v okolici neko kmetico, v Zapotoku pa nekega šolskega učenca iu 151etno deklico. Vse tu odposlali so takoj v Pasteur ev zavod na IJunaj. Dosedai sc je uničilo v Ribnici 35 psov. — Za znižanje cen mesu. Sedaj so tudi razne privatne železnice na severu države znižale cene za prevažanje živine in mesa. O dolenjski železnici se seve še kaj takega ne čita. — Za župana v Prvačinl je izvoljen gospod Fr. Furlani. Ij Gospod AdolI Dobrovolny, bivši režiser slovenskega gledališča, je sedaj režiser Na-rodniho divadla« v Brnu. — Samouinor. V Trstu se je neka Pavlina Aridoni vrgla i t okna svojega stanovanja v ulici dei Backi na dvorišče, kjer je obležala mrtva. Vzrok je neozdravljiva bolezen. — Ožgala se je lOletna Ines Pontoni v Trstu pri domačem ognjišču v ulici dei Pi-cardi št. 15, tako da je kmalu nato v bolnici izdihnila. — Strašna nesreča. V Ardrem pri sv. Duhu je zadela hišo Andreja Lekše v božični noči strašna nesreča. Gospodar je šel zvečer od doma, potem pa k polnočnici. Zena, misleča, da sc mož povrne domov kot varuh, se je tudi napotila v cerkev. A ko se vrneta domov, bila je hisa že zgorela, v njej pa trije otroci, najstarejši v starosti 6 let, najmlajši star 20 tednov. Tako ie nesrečna družina izgubila svoj dom. — Cene čokolade so avstrijsko-ogrske tovarne čokolade zvišale za 40 h pri kilogramu. — Vlom v tržaški bolnišnici v Trstu. Tu so vlomilci že v četrtič vlomili v blagajno bolnišnice, pa so bili prepodeni in so ušli. Na sumu sta bolniška strežaja Scheiii in Nigg, katera je policija odvedla v preiskdvalni zapor. — »Zadružna zveza v Trstu« jc definitiv-no ustanovljena in začne v kratkem poslovati. — Iz Krškega. Tukajšnja posojilnica in hranilnica je za Božič obdarovala mestne reveže s precejšnjo svoto. Dobrotnica gospa Jo-sipina Hočevar je k svoti prispevala 200 kron. — Pri nas imamo sedaj občutno zimo. Sneg je visok po ravnini do 80 cm, po hribih čez 1 meter. Tako visokega snega tukaj že 20 let ne pomnimo. Imamo pa tudi velik mraz zato, namreč 15 stopinj R. — Izplačevanje pokojnine. Pokojnina državnim in deželnim uradnikom se bode izplačevala potom poštne hranilnice le na Nižjem Avstrijskem, pri nas ostane vse pri starem. — Sneg na Gorenjskem. Iz Selc se nam piše: Vse zameteno. Noben otrok v šolo ne pride. Po dolini snega do metra, po hribih čez meter — v Jelovici blizu 2 metra. Vozniki iz Jclovicc so vozili hlode do nevarnosti. Nekaj jih je celo zasulo, a so hitro rešili sebe in konje, ker je bil sneg še dosti suh, vozove in hlove so popustili v plazovih. — Po hribih čistijo strehe, ker se boje južnega vremena, teže snega in podrtih streh. — Poštni promet pa deluje vedno. — Veselo novo leto! Štajerske noolce. š Priporočajte »Slovenca« — pridobivajte »Slovencu« novih naročnikovi Somišljen ki, povsod na delo ! š »Sudmarka« na delu. Od Sv. Ilja v Slov. goricah se nam piše: »Siidmarka« je spet ugrabila eno tukajšnjo kmetijo. Gospa Pruč na Stari Gori je prodaia pred tedni svoje lcposestvo »Siidmarki« za 26.000 K. Glas g. Pruč je bil pri zadnjih občinskih volitvah odločilen za nas Slovence. A sedaj pa kupuje »Sudmarka« ta posestva. In tako bo šlo naprej. »Sudmarka« ima sedaj načrt osredotočiti svoje grabežljivo delo v šentiljski župniji. Na ta način se nasprotnikom sčasoma res utegne posrečiti, kar tako pohlepno žele: potoni nakupovanja slovenskih posestev pognati domačine Slovencc z domače grude . . . Tekom nekaj let jc »Siidmarka« samo v naši župniji pokupila šest večjih posestev in sicer: Irglovo zraven žel. postaje (sedaj g. Koudela), Zelnikovo (Bodhaszdt) posestvo, kjer stoji ko-bača »Siidmarkhof«, Krummholčevo, Pop-majerjevo in Pručevo. Kakor se govori, pogaja se »SUdmarka« še z nekaterimi tukajšnjimi veleposestniki zaradi nakupa. Pomoči ni od nikoder! š Zdravnik v Vojnlku. Bivši rudniški zdravnik v Pliberku, dr. F. B reže ni k, postane hiralnični vodja v Vojniku. Ob enem se *iu podeli služba distriktnega zdravnik^. š Umrl je v Gradcu godbeni ravnatelj g. Adolf D o p p 1 e r. Okolica Dobrne pri Celju je baje polna podzemeljskega bogastva. Razni neodprti gorki vrelci se nahajajo zlasti okoli Socke. Tako vsaj trdijo geologi, ki so svet preiskovali. Podjetni liudjc nameravajo v kratkem začeti zemljo vrtati m vrelce odpreti. Bog daj srečo! Liu&llansRe noulce. Ij Nova mestna hiša v Ljubljani. Vsak nepristranski opazovalec mora priznati, da se je Ljubljana v zadnjem desetletju čudovito razvila in da spada sedaj med najlepša provinci-jalna mesta v Avstriji. Prenovljeno sc je dvignilo mesto iz potresnih razvalin. Stara in za nove razmere nezadostna pa je ostala mestna hiša kot častitljiv ostanek iz prejšnjih stoletij. Tudi to sc bo v kratkem premenilo. Mestna občina sklenila je namreč z vojaškim erarjem pogodbo, vslcd katere preide obsežno zemljišče z vsemi poslopji, kjer se nahaja sedaj vojaško oskrbovališče, v last mestne občine ljubljanske. Namesto kupnine mora občina na svoje stroške zgraditi novo vojaško oskrbovališče, ki bo stalo s stavbiščem vred .520.000 kron. Z gradnjo se bo pričelo že prihodnjo pomlad. Arcal, kateri pride na ta način v mestno last ter ima na krasnejšo lego (od »Narodnega doma« do hotela »pri Slonu«), sc bo razdelil j na stavbišča. Na najlepšem stavbišču, na vo- I glu nasproti glavni pošti, pa se v bližnji pri- ! hodnjosti zgradi moderna nova mestna hiša, ki bo kras razcvitajoči se Ljubljani. Ij Žrebanje ljubljanskih srečk. V prostorih mestne blagajne se je vršilo danes 42. žrebanje srečk ljubljanskega loterijskega posojila. Komisiji je predsedoval župan Hribar, člana sta bila obč. svet. L e n č e in pl. T r n k 6 c z y zapisnikar pa notar P 1 a n t a n. Izžrebanih jc bilo 600 številk, katere jc jemal iz kolesa deček sirota Josip B e g u š iz Marijanišča. Glavni dobitek v znesku 40.000 K je zadela srečka št. 77836, drugi dobitek v znesku 4000 kron pa štev. 12246. Po 1000 kron so zadele srečke štev. 71751, 43220, 14843, 13110 in 45660. Vse ostale srečke so zadele po 60 kron. Ij Koncert »Glasbene Matice«. Prihodnji koncert »Glasbene Matice« bo v nedeljo, dne 13. januarja kot ljudski koncert. Kot glavni točki se bosta izvajali dve veliki skladbi za mešan zbor, soli in orkester, namreč Foer-sterjevi »Turki na Slevici« in Bendlov »Svanda dudak«. Ij Vojaščina in ljubljanski mesarji. Ob novem letu je potekel rok za oddajanje mesa vojaščini ljubljanske garnizije. Kakor čujemo. hoteli so nekateri mesarji-Iiferanti kateri so dosedaj oddajali vojaščini meso poskočiti za nekaj krajcarjev pri vsakem kilogramu. Eden mesarjev je to tudi storil in vložil ponudbo po novi zvišani ceni. Vojaška upravna komisija pa si jc s tem, da je nekoga poslala po mesnicah »glihat«, preskrbela ceneje meso in seveda bode par drugih mesarjev od sedaj oddajalo meso domobrancem. Vsekakor je stvar zanimiva, posebno, ker so dosedaj bili edini obrtniki — mesarji v Ljubljani, ki so se glede cen dogovorili in dosledno držali. Ker se za to stvar javnost precej zanima bi bilo prav, da se vsa stvar javno oJ merodajne strani — posebno od strani mesarjev — pojasni in da se zlasti raznim nasprotujočim govoricam po mestu napravi konec. Mi bomo vsa pojasnila, kakor vedno, nepristransko objavili. Ij Poselsko društvo sv. Marte je v tekočem letu do 31. decembra 1906 sprejelo pod streho 950 brezposelnih služkinj. To visoko število dokazuje potrebo tega poselskega zavoda na Kranjskem. Naj bi se naši denarni zavodi pri računskih zaključkih po novem letu spominjali s kakim prispevkom našega zavoda, ki ima na svoji hiši še mnogo dolga. Vsak dar bo vodstvo hvaležno sprejelo. — Na praznik sv. Štefana je priredilo društvo članicam božičnico. li Na korist nemškega »Schulvereina« so se odkupili od novoletnih voščil: Raimund An-dretto, Jax Johann, Elbert Julij (tvrdka Kast-ner), Anton Faleschini, Karol Hamann, Viktor Nagy. Samassa Albert in Maks, lesna trgovina Tauzher, Lehner Magdalena, Mayr, Rosa lili, Raimund Ranziuger, Viktor Ranth, Peter Lassnik, Kordm Adolf, dr. Hfigler, G. Witt, Stockl Ernst, zalagatelj slovenskih dam, Fr. Sclrvvingenschuss, Schiffrer Viktor. S tako provokacijo so ti gospodje voščili novo leto svo/im — slovenskim strankam, ki imajo sedaj v novem letu najlepšo priliko povrniti milo za drago! Ij Mornariška godba iz Pulja je svirala na Silvestrov večer in včeraj v veliki dvorani »Uniona«. Obakrat je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička. Lahko rečemo, da je to ena najboljših avstrijskih godb, ki se odlikuje po živahnem sviranju in čisti intonaciji. Program je bil izbran. Želimo, da bi še večkrat čuli to izvrstno godbo! Ij Hud mraz. Včeraj zjutraj ob 7. uri je bilo v trnovskem predmestju 22 stopinj C mraza. Toda v teku dopoldneva je mraz od-jenjal, ker jc zavel jugozapadni veter in ob 2. uri je bilo že 2 stopinji C gorkote. Torej 24 stopinj C premembe v enem dnevu. Ij .javna telovadba ženskega telovadnega društva v Ljubljani se je vršila na novega leta dan in je kar najboljše uspela. Res krasno jc bilo videti 29 telovadk, katere so like srnam z načelnico gdč. Ka.izclovo prikorakale v čve-terostopih v telovadnico. Nastop k vajam s praporci, kateri je imel ixidobo zvezde, se je dobro obncsel. Vaje so bile okusno prirejene ter lepo izvedene. Vaje z obroči je bila točka, katere še do sedaj v Ljubljani nismo videli. Nato je bila kot tretja točka orodna telovadba, proizvajana od 16 telovadk, in sicer na treh bradljah z visoko in nizko lestvino ter s spremljevanjem godbe. Osobito prvi red čilih telovadkinj je na tem orodju zaslužil obilo pohvale. Kot zadnja točka so bile vzorne vaje proizvajane od boljših 18 telovadk. S temi vajami, katere so telovadke res vzorno proizvajale, so pokazale švedski telovadni zistem. kateri uai bi se sploh uvedel pri vseh telovadnih društvih. Med burnimi klici in ploskanjem s<> odkorakale telovadke zopet v čveterosto-pili ter dokazale, da jc vzorna disciplina prvi korak do vztrajne telovadbe. li Nesreče vsled snega. Pri kidanju snega je padci s strehe hiše društva sv. Marte danes zjutraj Leopold Porenta. Zlomil si je desno roko. — V Vodmatu ie padel z voza poštni po-stiljon 50letni Ivan Petelin. Ij Novi policijski svetnik gospod Lauter nastopi svojo službo dne 15. februarja. I Iz pisarne slovenskega gledališča. V petek, 4. t in. (par), se vprizori prvič v sezoni velika Wagnerjcva opera »L o h e n g r i n«. Naslovno vlogo poje g. pl. Rezu nov, Elzo ga. S k a I o v a, Ortrudo gca. Reissova, Tclramunda g. Ourednik, Henrika gosp. B c t c 11 o. li Glas iz občinstva. Vljudno vprašamo slavni magistrat, kako jc to, da ni dovoljeno prisostvovati pri žreba.ija srečk. Razne stuarf. Anarhisti so na shodu v Pragi sklenili, da se ne udeleže državnozborskih iu sploh nobenih volitev. 240.000 kron za odkldavanje snega je izdala te dni berolinska občina. Železniška nesreča. Med Orlan in Reichs- waldom Kašava-Odeberške železnice sta zadela tovorna vlaka. Strojevodja Schaumann je povožen, neki železniški uradnik ranjen. Prijeti roparski napadalci. V Budimpešti so prijeli bivšega poštnega kočijaža Mihalzo, ko je prezentiral tri menice v hranilnici. Priznal je, da je napadel pred nekaj dnevi v družbi treh tovarišev poštni voz. Roparji so ubili kočijaža in orožnika ter obropali voz. Prijeli so tudi ostale tri roparje. Preiskavo so uvedli proti ravnatelju lvov-ske dermatološke klinike profesoriu dr. Reissu, ker je uvedel nov preparat živega srebra, vsled česar je obolelo pet bolnikov, izmed katerih so že 4 umrli. Poneveril je 280.000 pezet blagajnik madridskega vojaškega kazina in pobegnil. Pogorel grad. Grofu Arco Vallcvu je pogorel grad Adldorf z dragoceno knjižnico. TuratPeja predilnica v Veronl je zgorela. Škode jc nad 500.000 lir. »Kraljica češka sem« jc klicala 31. m. m. 49letna Antonija Przak iz Smichova po hodnikih češkega deželnega zbora. Slugam je naročila, naj i privedejo triinburškega poslanca, medtem ko sf> šli ponj, je pa upila: »Kraljica češka sem. Vlada me je oropala s silo vseh mojih vladarskih pravic. Vi ki občujete z vlado mi morate pomagati! Tudi hči moja je kraljica, dasi še ni kronana. Jaz sem pa kronana kraljica.« Zblaznelo žensko so odvedli na psihi-atriško kliniko. Ponesrečeni roparski napad. Neki mladi mož je napadel 31. m. ni. slugo »Poljske društvene banke, ki je nosil 10.000 kron. Sluga se je ubranil napada. Napadalca so prijeli. Vrv za poročno darilo. V skalnatem pri-morjii Angleške in Španske žive prebivalci od nabiranja jajc morskih golobov. Ta posel je zvezan z velikimi nevarnostmi. Moški sc spuščajo po dolgih vrveh pod pečine, v katerih valijo golobi. Zaradi tega je v onih krajih običaj, da zaročenka da svojemu zaročencu za poročno darilo vrv. ki jo je sama spletla. Daljša in močnejša ie vrv, bolj dokazuje mar-liivost in vztrajnost nevestino. Dekleta začno že v rani mladosti plesti to vrv ter jo pleto toliko časa, da pride izvoljenec, ki pletenje pretrga ter vzame njo in vrv. Rnližeunost In umetnost * Slovenska Matica«. 147. odborova seja, v petek, dne 21. grudna 1906 ob petih popoldne v društveni pisarni. Predsednik proglasi sklepčnost, pozdravi navzoče, v prvi vrsti vi. svetnika dr. Detel o, ki se je zadnji čas nastanil v Ljubljani, proseč ga, naj bi društvo in odbor, sedaj, ko bo več prilike, krepko podpiral in svoje izborilo pero zastavil za »Matico«, na kar se odbornik dr. Detela zahvali za prijazni pozdrav obetajoč, da bo rad sodeloval na korist in prospeh društva. Tajnik poroča, da ie osrednja vlada društvu vnovič dovolila subvencijo letnih 1000 K za obdobje 1906/08. Sklene se počastiti spomin pesnika Simona Gregorčiča ki je bil 16 let Matičin odbornik (1882—1898) in nekaj let tudi poverjenik, s primernim sestavkom v »Zborniku«. Na znanje se vzame, da je profesor dr. Zinavc pristopil pododseku za nabiranje krajepisnih imen. Na znanje se vzame poročilo o delovaniu podod-seka za »Slovenski zemljevid«, ki je imel zadnji čas tri seje, in se sklene, da je drž. poslancu J. Pogačniku izreči na ljubeznivem posredovana! radi zemljevida pri osrednjih oblastvih na Dunaju pismeno zahvalo. Tudi krajepisni odsek je imel zadnji čas dvoje sej. Društvene knjige — osmero jih je v obsegu 83 tiskovnih po! bodo te dni izgotovljene in se začno prav v kratkem razpošiljati. Za lansko leto jc plačalo Matici 2977 letnikov udnino, za letos doslej 3097; ker bo 200—300 udov prispe vek še vplačalo, jc pričakovati nad 300 udov prirastka. Od zadnje seje je društvu pristopilo na novo ali novih 217 društvenikov. V odsek za »Zemljevid« je mesto predsednika, ki ne utegne, povabiti prof. Kendo. Na znanje sc končno vzame, da so se jele za tisek močneje potezati tudi tiskarne po deželi. Predsednik naznani, da se je za tajniško službo oglasilo 8 prosilcev, prečita njih imena in predlaga, naj se izvoli odsek pet članov iz odbora, ki bo prošnje preudaril in o podelitvi službe poročal v prihodnji seji, katera bodi okrog 20. prosinca. V pododsek petorice se izvolijo gg. Leveč, Grasselli, Sušnik, Šubic in dr. Detela; potem se se a zaključi. PRIHODNJA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA. Prihodnja seja državnega zbora se bo vršila v torek, dne 9. januvarja 1907, ob 3. uri popoldne. Dnevni red: Poročilo obrtnega odseka o vladni predlogi glede zakonskega načrta, s katerim se izdajo odredbe proti pijančevanju. 2. Poročilo naučnega odseka o sklepu gosposke zbornice glede naslova inženirjev. ČEŠKI DEŽELNI ZBOR. Češki deželni zbor je sprejel z vsemi češkimi glasovi proti nemškim proračunski pro-vizorij. Nato ie grof Coudenliove odgodil zasedanje. SRBSKO-BOLGARSKI SPOR. - ZAROTA PROTI KRALJU PETRU. »Stampa« v Belgradu pravi glede na bol-garsko-srbski spor: »Vse ie končano: entre-vija obeh vladarjev, jugoslovanska zveza, po-bratimstvo vseučiliščnikov, shod žurnalistov. Mesto tega ima zdaj Srbija carinsko vojsko, katero v Bolgariji zaznamujejo za začetek vojske.« Srbska vlada jc izgnala iz Srbije 15 socialistov, med njimi vodjo Veličkoviča. \ lada ie zaplenila »Dnevni List«, ki jc poživljal ljudstvo k odporu. »Temps« iz Pariza poroča, da se ieza opozicinnalcev obrač i sedaj proti kralju. — Leipz. N. Nachr.« poročajo, da se že dalj časa pripravlja zarota proti kralju Petru. Petra bodo prisilili, da odstopi, mu dali letno rento in Srbijo proglasili za republiko. Telefonska In brzojavna poročila. CESAR V BUDIMPEŠTI. D u n a J, 2. januarja. Cesar se je odpeljal danes v Budimpešto, kamor se pripelje popo-ludne. POGAJANJA ZA ZADNJE SEJE DR2. ZBORA. D u n a j. 2. januarja. Minlsterski predsednik se radi dnevnega reda zadnjih sej sedanjega drž. zbora pogaja z raznimi poslanci. Rešen bo med drugim predlog o vojaški taksi. Ministrski predsednik se pogaja tudi s poslanci ki imajo vložene nujne predloge, da napravi prosto pot predlogi o »numerus clausus«. NOVOLETNE ČESTITKE DIPLOMATOV. Dunaj, 2. januarja. Avstrijsko - ogrski zunanji minister Aerenthal je k novemu letu brzojavno čestital italijanskemu zunanjemu ministru Tittoniju ter ga prosil naj čestitko izroči tudi italijanskemu kralju. Aerenthal je čestital tudi knezu Bulowu. Aerenthalu so čestitali zunanji min stri Rusije, Bolgarije in Grške. MORAVSKI CESARSKI NAMESTNIK. B r n o, 2. januarja. Cuje se da bo za mo-ravskega cesarskega namestnika imenovan grof Coudenhove. Cehi protestirajo. MATRIKE NA REKI. Reka, 2. januarja. Guverner je ukazal reškemu magistratu, ki ni hotel matrik sestavljati v mažarščlni, naj matrike izroči. Magistrat je matrike danes izročil. AVSTRIJSKA ESKADRA. P u 1 j, 2. januarja. Avstrijska eskadra od-plove 9. t. m. vDalmacijo, potem v Španijo. SOCIALISTI V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 2. januarja. Medtem ko so pr redili nanovo organizirani socialni demo-kratie svojemu poslancu MezoIfyju banket, je 20 internacionaln It socialistov udrlo v dvorano ter vse razbilo. Policija je napravlia red. SRBSKO-BOLGARSKI KONFLIKT. B e 1 g r a d , 2. januarja. »Srbska zastava« in »Večerne novosti« izvajata, da je vojska med Srbijo in Bolgarijo neizogibna, ako Bolgarija ne odneha od svoje zahteve, naj se štiri obmejni kraii izloč jo od Srbije in priklopijo Bolgarski. Srbska skupščina je odgodena do 23. januarja, Vojn! minister Putnik ne odstopi. SHOD KARDINALOV. Rim, 2. januarja. Sjc.-demokratski »Avanti« poroča, da papež misli sklicati Izvan-redni shod kardinalov, da sestavijo program, kako postopati glede na francoske cerkveno-politične razmere. NAPADI NA RUSKE PARNIKE. Odesa, 2. januarja. Revolucionarji so hoteli poleg parnika »Mera« razstreliti tudi parnik »Kraljica Olga«, a so bili pravočasno prepodeni. Načrt revolucionarjev je bil zažgati vso luko. Na obrežju so pustili peklenski stroj. Odesa, 2. januarja. Revolucionarji so razširili oklic, kjer obsojajo na smrt nebroi vladnih uradnikov. Kupujte neredni nnuBrnuim rra 1^3 Poskusite 1' in oriporočite Vj ' . j i f < ee izdeihe = T?ydroDe foparne hranil Pragi VIII. Cenoonil?zastonj. Za vse izkazano sočutje in izraženo sožalje povodom bolezni in smrti našega preljubijenega očeta, oziroma tasta In starega očeta, gospoda Frana Ksav. Pfeiferja s. kr. vladnega r&Eunskega nadsvetnlka v p. viteza Franc Joiefovega reda kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo presrčno zalivalo. Velika je naša bolest, toda ravno-tolika je naša hvaležnest za vse izkazano sočutje. V Ljubljani, 31. decembra 1906. 3(1) Žalujoči ostali. Cerkueniška mm 2 gostilno 3029 3-. se odda pri romarski cerkvi sv. Jo&ta nad Kranjem. — Pojasnila daje župni urad Šmartno nad Kranjem. Naznanilo. I rj Odvetnik Mosche, okrajni deželni aodn lr v pokoju je otvoriE svojo oduetnišlio pisarno it Trstu, vla S.Sebastlano it. 2,1. nadstropje. J^csna šenitbena s rivtts* ponudba. 2 priletno gospodično ali vdovo brej otrok, ima nekaj denarja, se Seli seznaniti neki gofcod. Ako je mogole sliko In natančen naslov. U. L. št. OU, Hoste restante Ljubljana do 6. t. m. Slike se vrnejo, ako ne ugajajo. 6 1-1 Osrednji, oziroma upravilni svet Vincenoijeve družbe za Kranjsko z globokim sožaljem naznanja, da je njeni prezasluženi častni predsednik, prečastiti milostni gospod Andrej Zamejic infuliranl stolni dekan, knezoškofljski konzistorlalni svetnik, vitez žel. krone III. reda 1.1, d. danes, dne 1. januarja 1907 ob pol 3. uri zjutraj, v 83. letu starosti, po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v četrtek, dne 3. januarja ob 3. uri popoldne iz stolnice, ter se vabijo k mnogobrojni udeležbi p. n. člani družbe. Blagi rajnik bodi priporočen v pobožno molitev. V Ljubljani, dne L januarja 1907. Ljubljanski stolni kapitelj dostojno naznanja, da je milostni gospod ANDREJ ZAMEJIC zlatomašnik, Infulirani stolni dekan, knezo - škofijski konzistorlalni svetnik, vitez reda žel. krone III. vrste, vodja djanja sv. Detinstva itd. danes, dne 1. januarija 1907, ob 21/2 uri zjutraj v 83. letu starosti po kratki bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v četrtek, dne 3. jan., ob 3. uri popoldne iz stolnice. Blagi rajnik bodi priporočen vsem duhovnikom, prijateljem in znancem v pobožno molitev. V Ljubljani, dne 1. januarja 1907. 1 JCieclicl} župnik v St. Luciji pri Alboni, Istra, je ozdravil svojo devetletno bolezen v želodcu z vporabo želodčne tinkture (tudi odvajalno) lekarja Piccolija v LjubBj. 1 steklenica stane 20 vin. 2,45 I d 12 steklenic z zavojem K 2 70 24 „' „ 512 70 „ iv- Zunanja nar> članov. V odsek predlaga kot zastopnika občinskega sveta poročevalec samega sebe. Pritrdi se dogovoru, ki se ima skleniti lede na osuševalna dela na ljubljanskem ba-itn. Občina prispeva svoj prispevek v štirih polletnih obrokih 1. 1908 in leta 1909. Vlada je dopis* vala občini v tej zadevi nemški. Sklene se, da občinski svet protestira, ker je vlada v icu. slučaju eklatantno kršila enakopravnost. V odbor že konštituiranega društva »Sa-maritan« se izvolijo: občinski svetnik Hanuš, ravnatelj magistratnih uradov Vončina in pol. kot is; r Robida. Finančni odsek. -Krojaški zadrugi« se prepusti brezplačno velika dvorana v »Mestnem domu« za prireditev' strokovnega tečaja. Tečaj se vrši meseca februarja in marca popoldne razen nedelj iu l rajnikov. Prostovoljno gasilno in reševalno dru-vo« prosi, naj bi se mu zvišala redna letna . upora občine 3000 kron. Poročevalec Seuc-i vič ne priporoča z ozirom na tozadevni žu- | p j nov dopis prošnje in predlaga, naj se pro- j šnja za zvišanje odkloni. Občinski svetnik [ !'urk toplo zagovarja prošnjo »Gasilnega in i ieševainega društva« iu predlaga, naj se zviša j podpora na 4000 kron. Turkov predlog ob- j velja. Splošne ustanove. Poroča občinski svetnik Lenče: Ustanov i i pravi ia ljublianska občina 44. Pokrit.'e je pro-računjeno za leto 1907 na 18.803 K, potrebščine p,a na 17.9.39 kron. Mestni ubožnj zaklad. Poroča Lenčc: Potrebščina za leto 1907 proračunjena: I. Redni troški S0.038 kron. i 2. Jttbilejska ubožnica 18.895 kron. •v Ubožnica na Karlovski cesti 2799 kron. y: lilovkina zapuščina: 2799 kron. Izrednega pokritja je 54.307 kron, redni doliodki znašajo ••!7.745 kron iu Pohlovkina zapuščina 3380 'kron. ZaMad meščanske imovine. Poroča Lenčc: Redni troški so proraču-njeni na 30.816 kron, izredni na 24.000 kron. Redni doliodki so proračunjeni na 55.052 kron. Prebitek se proračuni na 236 K. Mestno loterijsko posojilo. Poroča občinski svetnik Senekovič: Pokritje je proračunjeno na 186.315 kron 78 vin. potrebščina na 139.652 kron 27 vin., prebitek na 46,663 kron 51 vin. Amortizačni zaklad se proračuna: pokrite 1,295.609 kron 16 vin., stanje amortizačnega zaklada dne 1. januarja 1907 1 113.696 kron 63 vin., skupna potrebščina pa 1,295.609 K 16 vin. Šolski odsek. Cesarska ustanova za realcc v višini 100 kron s.? podeli realen Francu Hinterleehnerji!. Poroča, ubč. svetnik Pimnik. Mestna klavnica. P> roča podžupan dr. Bleivveis. Proračun za leto 19Q7. izkazuje pokritja 47.740 kron, po-tivbščhe 35.542 kron, prebitka 15.198 kron. Sklc/e se. d: se nad: mesti kanal iz opek z reU)ii;kim kanalom. V pralnici se nadomesti .svdmri tlak z betonskim glede na podgane. Mestni vodovod. Poroča občinski svetnik Šubic. Potrebščina /a lc'.o 1907 je proračunjena na 129.835 : <• rit e na 164.^;iQ, prebitek s 34.365 kronam,. Vodovodna naklada s 124.000 K. Mestna elektrarna. Pereča občinski svetnik Senekovič: Pokra e proiv.čmnuio za leto 1907 s 313.500 K, r rebščina z 267.099 k i)7 vin.; prebitek z \7i n i k 93 v. Ob enem poroča X računskem '.lepu za leto 1905, ki i/k; /.nje 46.622 K 74 v prebitka. /MesF.a prodaja mleka. P ■ r< <:e\ aiec občinski svetnik Hanuš: ",'ileko je dobivala občina po iV.o.šenjski in Brc-iški mlekarni. Občina ie preskrbela mleka I r 1 'ižno 4' i. Mestno preliv;»>««v>» s je p • !•: • ii.: (.! roglo I46.0IK) kron. Skupne izgube i pridali ml ka .ie imela občina s747 krm : i". Mes-t«! zaklad. O it oračiinu mestnega zaklada poroča ti; '> Senckcvič. Redu; potrebščina mest cga zaklada za leto 19(17 je proračunjena-I. Uprava v obče: 343.298 kron, uprava veNine imovine 56.573 kron, ceste, ulice, trgi in izprehujališča l37.6os, zdravstvene in bla-,vi 1 ne zadeve 90.467 kron, šolstvo, znanost ii: nnietnost: 121.81)0 kron, vojaška nastanitev 2692 kron, raznoterosti 4680 kron. Redno pokritje skupaj ie proračunjeno na 873.658, izredno pa na 136.960 kron. Prebitek za leto 1907 je proračunjeii na 855 kron. V proračun je postavljeni« na novo vsota 2000 kron glede umetniških naroČil za ustanovitev umetniške galerije na Uradu. Nadalje se napravi pisovar v liiši baronice de Trauxovc, kjer sta nasta-nienn dva razreda II. mestne deške ljudske š!■ 1 o iu popravi se hodnik ob e. kr. učiteljišču. Glede na točko I. Uprava v obče se popravi pri plačali uradnikom pri magistratnem tajniku c\tra slatini! dr. Miljutinu Zamiku s 4200 K za le;o 1907. preračunana plača, ker je dr. Zamik postal magistratni svetnik extra statutu in mu pripade letna plača 5500 kron. Poročevalce predlaga da se pooblasti župan, da sme, če se prihrani pri eni postavki, porabiti prihranek pr; drugi postavki. Naznani, da so znašali vsi dolgovi mestne občine dne 30. jura a 1906 9,565.595 K 55 vin. Izmed teh dolgov pa prinašajo občini dohodke 5,991.705 kron. Ostali so se porabili za ceste, ulice, kanale, šole, Mestni d< m, Ljudsko kopeli. Predlaga naj se pobira tudi leta 1907 25% občinska do-1> lada. Vsi poročevalčevi predlogi kakor tudi /e navedena prejšnja proračunska poročila ie odobril občinski svet. Pn razpravi glede na proračun mestnega zaklada se je vršila daljša razprava, ki o navajamo. Volilna preosnova za občinski svet. Občinski svetnik Subic: Pri proračunski razpravi je navada, da se sprožijo in obravnavajo tudi vprašanja, ki niso naravnost v zvezi ž njo. Minili sta že dve leti, odkar je v per-. sc nalnem in pravnem odseku vol. reforma za občinski svet, a nimamo nobene vesti, v kakem štadiju se sedaj nahaja. Vprašam ker sem sani prijatelj vol. reforme, kaj je ž njo. To pravico imam. da želim, naj bi že enkrat zagledala vol. reforma beli dan. (Turk: /dej .ie sneg, jo hote Milko naprav el!) P r. Triller: Namesto po bolezni zadržanega načelnika odseka dr. Majarona izjav-liam: Stvar ie navidezno nujna. Ni pa dejansko tako nujna, ker ne moremo storiti ničesar dokler ne zboruje deželni zbor, je menda vseeno, če se nahaja vol. reforma v odseku ali pa v arhivu kranjskega deželnega odbora. Dva I . dsekova člana, ki sta tudi člana drž. zbora, sta nasvetovala, naj se počaka, tla vidimo, l.akšr.o usodo bo imela vol. reforma v državnem zboru. Stvar se je zavlekla, ker je bil vsak i dsekov član prepričan, da stvar ni nujna. Iz-vol !i smo za referenta dr. Oražina, ki je izdelal pore,čilo iu v prvi seii prihodnjega leta io predloži odsek občinskemu svetu. (Turk: Ven / nip. Le ven ž njo!) Regulacija Rožnih ulic. Občinski svetnik Lenee vpraša, kaj je z regulacijo Rožnih ulic. Tako župnišče, kakor je šentjakobsko spada že na Kurešček. Zupan odgovarja: Ko rešim poročilo o pokopališču in | v (s aškem preskrbovališču, vzamem v roko j regulacijo Rožne til.ee. Obravnava glede na j regulaciji) Rožnih ulic se vrši že 10 let. Od • .iti tis; e ie zvišala vlada svoj prispevek na 45 i tisoč kron. Kranjska hranilnica je namenila v J i-ii namen 20.000 in Samassa 2000 K. Okrog | 4i' do 50 tisoč se bo.vrtila vsota, ki jo bo mogla prispevati občina. (Dr. Triller: Težko, težko bo šlo.) Zupan: \ eni seji prihodnjega lelii se bo slo, da razpravljamo o tem vprašanju. (Dr. Triller: Takrat bomo govorili. Se farovže 'im bomo zidali!) Tlakovanje in trotoarji. Kozak želi trotoar na Poljanski cesti, Turk na Sv. Petra cesti od Hauptmanna naprej. Velkavrh: od Trčkove hiše na ikivo ce-sto čez škofov svet prehod, Mally želi, naj bi se tlak n; sipaval, Mavr regulacijo ceste na pokopališče. Prcdovič, da se zasipl e jarek na i'd anski cesti od Kmetijskega društva živili. /.dravniške šole. Zupan odgovarja: Kar bo i mogoče, se bo storilo. Tlak je res gladak in se I bo ir sekaval. Lepi a nevarni Khukerjevi troti ari se morajo zdaj v snegu dobro nasipati. j Jarka na P< l anski cesti ne kaže zasipati, bi 1 preveč stalo. Sploh pa namerava »Kmetijska ; družba« parcelirati in prodati svoj svet na i Poljanski cesti. Martinova cesta se posipa in ' se bo priht;dn.ie leto bolj nasula. Kdaj se pa iz-v rši regulacija ceste, pa župan ne ve. Vršc sc še obravnave. Sejmišča. Prcdovič vpraša, kaj c s sejmišči. Dr. Triller pravi, da bi bil res že zadnji čas, da se odpravijo ob seituih tisti čifutski kramarji, ki delajo strašno umazano konkurenco domačinom. To so Ijudic. ki se silno arogantno vedejo. (Lenčc: Ko ne moremo nič narediti. Dr. Triller: Ka.i pa da ne. Turk: Na Grad naj grcio.) Zupan: Nakazujemo ob sejmih tem ljudem n; islabše prostore. Sploh pa upa, da bo ! siv ar kmalu ugodno rešena. Most od Prtd do Opekarske ceste. Obveljal ie poročevalca Senckoviča predli .c, da se stavi za navedeni most še nadalje v i . "račun letna vsota 10.000 kron. Zupan ob tej P i iki naglasa, da bo stal most 90.000 do 100 ;isoč kron. Most se bo postavil potem, ko bo v rejci./ v mestu Ljubljanica, tako leta 1909 ali 19 i 0. /. patiovo nov«.letno voščilo. ; upati v st. ne in prav i: k akor navadno, se i' čem tudi letos ozreti nazaj na delovanje ob- ii .ki"; sveta. Občinski svet je imel deset rednih in 10 izrednih občinskih sej. Iv'ešil je . s zadev. Imeli sttio deset sej manj, kakor lani. Velikih stvarij nismo mogli napraviti. Deželni zbor ne deluje in zato I t bljanska občina ne more najeti posojila, da zgradi mestno tržni. •> in dvoje nujnih šolskih poslopij. Pač se je pa pričelo gradit poslopje za dekliško šolo. ki se razširi v lieei. Ko se otvori novo poslopje, bo konec, da bomo morali odklanjati učenke. Pretečeno leto končno smo rešili načrte glede na poslopje obrtne šole in upamo, da se reši vprašanje o tej zgradbi I. 1907. Novo šolsko poslopje bode gotovo v kras mestu Ljubljani in šentjakobskemu predmest u in celokupnemu slovenskemu narodu. Obrtna šola bo poživela šentjakobski okraj. Saj se nastavi na njej do 50 učnih moči. Upamo, da bo tudi deželni odbor uvaževal važnost te šole in da omogočita deželni odbor in deželni zbor to šolsko poslopje. Danes ste skenili. da prispevate 2000 kron za ustanovitev mestne umetniške galerije na ljubljanskem Gradu. Dokazali ste, da znate ceniti delovanje slovenskih umetnikov in stopili ste v vrsto onih redko nasejanih, ki podpirajo slovenske umetnike. Kdaj se bo dal zvr-šiti veliki načrt, ki ga imam glede up. Grad, ne veni. Izdelati sem dal načrt iu p.oračun in stopim pred vlado, da prispeva, kakor je prispevala tudi drugod za ohranitev zgodovinskih spomenikov. V eni zadnjih sej ste omogočili Simon Gregorčičevo javno knjižnico. S tem se bo poglobila in razširila prosveta v ljubljanskih masah, katerim ie namenjena. Prelepa hvala vam, za ta vaš sklep. Mestni občini se je posrečilo, da je zadušila s sodelovanjem vodstva legalna Rakovniku. Ob tej priliki se je razširil mestni vodovod do zadnje hiše, ki stoji v ta-kozvanem Karlovskem predmestju. (irožna katastrofa pa se je zgodila na ljubljanskem polju. Treščilo ie namreč v eno' tistih poslopij, ki jih ima vojna uprava, ua spravlja vanje svoje stvari. Sreča, da se niso vnela in eksplodirala še druga poslopja. Ce bi se bilo to zgodilo, bi teh cvetečih vasij to > 11 onstran Save ue bilo več in tudi do polovico Ljubljane bi bilo v razvalinah. Pritisnil sem z vso silo na c. kr. vojno upravo, da se odstrani ta nevarnost. Obljubili so mi, da hočejo proučiti vprašanje m da naj še potrpim. Nagla-šain, da ne bomo mirovali in ne sinemo mirovati, dokler obstoji ta nevarnost za mesto. Vojna uprava pa naj tudi ve, da so minuli oni časi, k;i se niso upale občine izpregovorlti besede, ako je kaj diktirala vojna oblast. Magistratov delokrog je vedno bolj obširen, kar dokazuje, ker je rešil 1691 v eč vlog kako/ lani. Dela naraščajo in zato je prav, da ste uredili plače uradništvu. Vsak ki dela. je v reden svojega plačila. Omogočili ste pa tudi. da sem reformiral urade. Nikdar zdaj ne bomo prišli v zadrego, ker se bo lahko nadomestil vsak uradnik. Nova moja odredba stopa v ve-liavo Miri. Mestna blagajna je izkazala danes ob zaključku prebitka 103.254 K 7 v in če priračuua-mo še prebitek elektrarne v višini 46.622 K 74 v znaša ta 149.876 K 71 v. Ce odračunaino še razne neplačane račune, ostane gospodarskega prebitk; okroglo 80 do 90 tisoč kron. Iz tega ie \ idno, da končamo leto s prebitkom, kar ne more trditi baš veliko mestnih večjih občin. Izrečem zahvalo za težavno delo vam, ki ste mi poverili mojo težavno nalogo, ker prijateljstva ne najdem nikjer drugod kakor pri v. s. Povsod mi očitajo, tudi tam, kjer imam najboljše namene. Zahvali se še uradnikom iu žeii veselo novo leto občinskim svetnikom in vsemu ljubljanskemu prebivalstvu ne glede na vero, narodnost, politične stranke z željo, uai bi se med njim vselila ljubezen do tega lepega mesta in pa, da bi nepristransko razsojalo o delovanju ljubljanskega občinskega sveta. 'M,lo-bravCavalleria rusticana« tako, kakor bi se lavm na nov ega leta dan ne bila smela. Zlasti zbor ie bil menda ves pod vtisnili silvestrovanja: če je kapelnik g. 15 e niše k še tako odi; čilo dirigiral, vse zaman, takta ni mogel v zdržati. V ostalem pa solistom: gospe S k a I o v i, g. O u f e d n i k u in pl. R c z u u o v u vso hvalo. Orkester je bil deloma manj dober; inter-mezzo pa ie sviral s pravim čutom. Gledališče je bilo polno. F. K. DELNIŠKA OR ti .fcfMJEC m w Ljubljani, telef. št. % ===== izborno pivo v sodcsh I niBnrtainar.mM Zalog* « Spodnji Šiški, telefona šte«r. 187. mmmmmmmmmmmm^m * Osebno-dohodniniski davek. Ker ie tekom meseca januarja treba vložiti napoved o osebni dohodnini, opozarjamo, da nudi za to napoved najzanesljivejše podatke knjiga g. c. kr. davčnega nadzornika Valentina 2una z naslovom »Osebna dohodnina«, IV. poglavje zakona z dne 25. oktobra 18%, št. 220 drž. zak., o neposrednih osebnih davkih s pojasnili, zadevnimi odločbami c. kr. upravnega sodišča in raznimi vzorci. Knjiga jc zelo pregledno sestavljena in velja 1 K -'0 h, po pošti 1 K 30 h. V zalogi, jo ima »Katoliška bukvama« v Ljubljani. Katoliška bukvama v Ljubljani priporoča dalje: Al. Sachs: Predpustne pesmi za moški zbor in čveterospev s spremljevanjem klavirja. Cena: 3 K 20 h, s poštnino 3 K 40 h. — Al. Sachs: Novi Salomon, šaljivi tro-spev za bariton, tenor in bas, se sprcmljeva-njem klavirja. Cena 2 K 60 h, s pošt. 2 K 80 h. Al. Sachs: Pesmi za moške glasove. Cena: 2 K 70 h, s pošt. 2 K 90 h. »Sesti venček narodnih pesmi« Našim društvom sostavno priredil Fran F e r j a n č i č. Kako so priljubljeni proizvodi tega skladatelja, nam jc pokazal najboljši uspeli njegovih dosedanjih skladb, ki so razun najnovejših »možkih zborov« že vse razprodane. »Šesti venček« nikakor ne zaostaja za svojimi predniki, temveč jih, reči smemo, nadkriljuje. Pri tem »šestem venčku narodnih pesmi« se jc bolj kakor pri prejšnjih pazilo na to, da je venček bodisi po besedilu, bodisi po sestavi poraben za ženski in možki zbor. Zlasti za možki zbor ima ta venček pred drugimi to prednost, da ga ni treba postavljati čisto nič višje. V ženskem zboru mora drugi alt peti nekaterekrati v par pesmicah spodnji »f«; kjer nimajo tako nizkih altov, lahko pomaga na onih mestih tenor. Istodobno priporočamo Ferjančičeve »možke zbore«, ki so izšli pred nekaj meseci v isti zalogi. Ferjančičevi zbori so vredni vsega priporočila in je želeti, da jih nabavijo vsa naša društva v splošno korist glasbenega napredka. Cena za »šesti venček« znaša 40 vin., s poštnino 45 v.; 10 izvodov 3 K. — Cena »možkih zborov« pa znaša 2 K 20 v.., s poštnino 2 K 40 v.; 5 i z v o d o v 7 K 50 v. Naročila sprejema »Katoliška bukvama« v Ljubljani. Ocvirk Ivan, Nageljni. Pesmi za mešane in moške glasove. Cena: 2 K, s pošt. 2 K 20 h. Igre (z mešanimi vlogami). T a 1 i j a -zvezek: 1. Pri puščavniku; veseloigra, 45 h. 2. Bratranec, burka, 45 v. — 3. Starinarica, veseloigra, 45 h. — Medved-snubač, veseloigra 45 v. — Dr. Hribar, veseloigra, 45 v. — Čitalnica pri branjevki. burka, 45 v. — Idealna tašča, veseloigra, 45 v. — Eno uro doktor, burka, 45 v. — Dve tašči, veseloigra, 45 v. — Mesalina, burka, 45 v. — Nemški ne znajo, burka, 45 v. — Raztresenca, burka, 45 v. — Prvi ples, komedija 45 v. — V medenih dneh, veseloigra, 45 v. — Mlinar in njegova hči. ža-loigra, 65 v. — V Ljubljano jo dajmo, veseloigra, 65 v. — Pot do srca, veseloigra, 45 v. — Županova Micika, veseloigra, 85 v. — Coeur dame (Srčna dama), veseloigra, 45 v. — Brat Sokol, šaloigra, 45 v. — Cigani, šaloigra, 85 v. — Celotna zbirka, kakor tudi posamezni zvezki sc naročajo v »Katoliški bukvami« v Ljubljani. Gospodom katehetoin priporočamo znano najboljše tozadevno delo: Dr. .!. Schuster und dr. J. B. Holzammer Handbuch zur Biblischen Geschichte, ftir deti Unterricht in Kirche und Schule, so\vie zur Selbstbelchrung, katero je ravnokar v šestem popolnoma pregledanem natisu celotno. Predelala sta knjigo znana učenjaka profesor dr. Schafer in dr. Selbst. Prvi zvezek te knjige obsega staro, drugi pa novo zavezo. Oba zvezka sta okrašena z mnogimi izvirnimi iliistraci;aini. Cena popolnega dela znaša 24 kron, v lični vezavi ,30 kroti. »Katoliška bukvama« v Ljubljani dopošljed elo poštnine prosto. IPro ntei Promese na kreditne srečke !!! Kašelj !!! |l Kdor nanj ne pazi, se zagreši na lastnem! J Kaiser-jeve karameSe za prša | s 3 jelkami. § i Zdra niško preizkušene in priporočene pri ti = kašlju, hripavosti, kataru, slezi in kataru v grlu. | Cllfl nnt- Pn,r- izpričeval dokazuje, daje § Ji tU res, kar se obljubuje. 2483 24—5 | Zavoj 20 in 40 vin. pri: lekarna pri orlu pri železnem mostu, deželna S lekar.-a p. Mariji Pomagaj, E. Leustek, Ubald = ! pl Trnkoczy. Jos. Mayr in Piccoli v Ljubljani. : priporoča raznovrstno SB3T vi z i f n i c e TEi po nizki ceni. . Pnmoz.c slovenski optik v Gorici ulica Vetturini 3, priporoča čast duhovščini in slav. občinstvu v mes'\' in na de e>i svojo veliko zalogo ©fsti cnin & )Ds.'Ctr\s-ake \ rste cist b barometre to jpii nt je, zd airičke toplomere, (IriJuo gltd«. v ge za vino žganje itd. Sprejema namočila i;i poprave lerpošilja na dom. 027 8 Zahtevajte zastonj in franko moj veliki, bogato llustrovai; glavni cenik / nad 1UC0 ilikstr.i viel vrst nliit lnastili srebrrlh tu ?lxUt- a; z znamko lioRh"tif H&bn Ornega Hchaffbausm ^l^hiitt. kakor tudi_va«h vrst solidnih r.lmtuio In srebrn)*. IvMrnlfc tovarn iSfeih cenah. >••• 4 - 4- 5- 75(i T6C 11 M iS t 9 •?( Mkel. remont uro K «lol Roskopf patenl ura , , črna |ekl rem,ura , Svit izvir Roskopf pni. uri , Ooltlin rem ura .Luna* kolesje . urebr , , B01oria" , , , r dvojni plcof » „ oklep verižica ? rinčico no pero ir; karab., gr. leiko , ■u®kf» TuIr alkel. ura 8 sidro z .Luna" kolesjem . . , ura i kukavico K 3"i0, budilko K * 90, kuhin|ska ura K 3'-§varcvald3ka ura K 1 80 7,i ur« flletno plMiseno jamsuel Nikak ?l.i!ku! Ziinitna dovoljena, aH '5f>i.ar nata, Prva tovarna za, ure Htantnu ^orrad v 1789 (Brux) št 654, Češko. 100 39 Destilacij Izredno znižane cene pri isl Resljeva cesta 3 — Sv, Petra cesta 37. Priporoča svojo veliko in svežo zalogo konfekcije za dame in dečke. Velikanska izbera konfekcije za dame in deklice. Velika zaloga koiuhovina za gospode. 2621 20 -25 A. LUK/C, poslovodkinja. I pot J 150 cin visok, popra« 250 gld , se proda sedaj za 200 gld. pri FRANU TONI AN U podobarju in pozlatarju v Ljubljani, Valva-zorjev trg št. 1. — Od preč. cerkvenega predstojništva pregledan in odobren. Vfaagaaain ......................................... Prodaja na debelo in drobno. Iz proste roke pod zelo ugodnimi pogoji, obstoječa iz 3 sob, kleti, kuhinje, sušilnic«) za meso, veliko šupo, prostoren zasajen vrt z zemljiščem. Ves svet meri približno 780 kvadratnih sežnjev. Cena 8000 K. Natančnejša pojasnila daje Ludovik Kotnik, Opekarska cesta št. 36, v Ljubljani. 2761 6 , sli ^ |l!i3 ■ ■ ^Bm • .. ......... .-K.. liif i-f i....... i # Badi inventure ^ ® se dobi ko^fefeclla za gos- ® J! pode, d*me, dečke in da- ® ® KEfce čudovito poc«ni v © © O. S&KB^šticjtavie Ljuhjanu, Mestni trg 5. s 1 r m t* le Iz kranjskega lanenega olja 1619 100-45 prodaja Ifft? v Ljubljani kranjska tovarna oljnatih bar« firnežev, lakov in steklarskega ki«' ja. Največja zaloga '.arboiinejts in gipsa. pa togu Jfl MAim SVOJE ČIŽME SA ,rOl tlfV cio dan povodi 4) h0datibez da sum i II0GI1VLAZIIE i w Vprašajte svoje tovariše o uspehu nepremočljive masti OTDa •»; ti za usnje 2y47 32-3 T?1 Prosptktd pošilja Laborat. ph. Kubanyi v Sesku rs a Hrv. Glavna zalooa za Kranjsko: Fr. Szantner Ljub^na, Šelonbu-g. nI. 4. Laborat. Kuba(iyi v Sisku. Z Va um Hcveax' m sem jako ?ado 'oljem, ker jo to »aiboljse ntpremDčljivo niaz.io /.a usnje, karji>i poznam. K. a mil o Morgan, luvski pisatelj Častni picd -cd. rkluba .trclcev" na Dunaju.) O O Q Q 0 0 0 0 v zvezi z izdelovanjem brez lnoholičnin pijač se more takoj pričeti z najb ljšim u->peh m; za oblastveno dovoljenje v svrho izdelave in prodaje se jamči ter brezplačno na licu mesta temeljito u edi manipulacija po izurjenem strokovnjaku. Obš rne informacije v svrho dobre trgovine na razpolag i. Urezkinkurenene vrste in reklame brezplačno. Resni p mudniki naj naslove svoje ponodbe pod „Goldgrube" 2500 na Ann. Exp. Eduard Braun, Dunaj, I., Rotenturmstras.se 9. 2782 1 ku na lz proste roke se proda pod zelo ugodnimi pogoji hiša, obstoječa iz 7 sob, 2 kuhinj 1 podstrešne sobe, lepo obokane kleti, dalje 2 hleva, 1 šupa, nova drvarnica s čedno novo uto, 1 s\injak in 1 soba za posle, ter nekaj vrta. Hiša je v dobrem stanju ter ima korporacijsko pravico, od katere se dobiva letno do 6 sežnjev drva in hlodov. Hiša stoji pri glavni cesti, 2 minuti od kolodvova in 400 korakov od farne cerkve oddaljena. Zelo pripravna je za kakega gospoda penzijonista, kakor tudi za trgovino. Hiša ima zelo lep in prijazen razgled na vse strani. Na željo proda se tudi še posebej 1000 □ sežnjev druzega vrta v zelo dobrem stanu ter zraven železnice. Natančnejša pojasnila, knkor tudi cena hiše, daje gosp. Franjo Vidic, tajnik in odbornik 1. okrajne hranilnice v Kamniku. tsit 5 - 44JJ9 HNB tlfti ^ / i® sij i* I mm i li Hitra? V CS« srečke regulacije Donave „ K IO-— 2. Žrebanje: Glavni dobitek: a K I7-— 2. januarja K 300.G00. K 140.U00. Žrebanje: Promese na zemeljske kreditne srečke a K 5'|2 5. jan. Vse tri promese skupaj le S0'|2 krone. Glavni dobitek: K SOU.OOO. Naročila izvršuje z obratno pošto ,,LjubEjanska kreditna taktika" w LjgjbljaDi, Stritarjeve ulice 2, katera sprejema tudi vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po čistih 4'2% od dne vloga do dne vzdiga. 2291 35 I I Podružnice: Prtfa t mcnlilnlcaml: Graben 25, Malo glrnn, Mnat ulica 17, Žliku*. Urno. Badoa, loifka Mpk. Trika Kaiunlc«, *!orar,»l ZambprK, llodllnc. NotI Jlfln. Plrea, 8tIUti In Llb«rce. Menjalni«? - nn Dunaju I. W»llicllt 10, II. Tlbontraiae «, 111 IJnerriia«-« i» (vogal RtnnwegB), III. L0-vcneaaae 27, IV Wl« .o«r i!»upi«trnf"< 12, V Sthftnbrnnner.trnisf 88 a, VII AUrlakffcritraaac 7C Vit' b-.niildrratr.aj, i M IX Al^r«ira«-t 13. X. Pa»oHI«oitraa«» M, XVIII V i.r nr»i«ir»ia» V. XIX. Dftbllnt;er Hiuplstr. 33, XXI. Huplatriaaa ». •>«»'•.•»n«»TiawMii|| i I»ai««.i j— «——i 160—137 „M E R C l L> 44 vnjkul»ntnejši makia^ m prodaja Her.jalnlčna i^lniska družba « ; a h; vseb vth ront, drinvnih papirjev, akcij, prioritet, laatavnic, »ročk, » ^^ dovi«, valut in denarja. oimaj, i woiixeiie »o. m- Ziiiiirsij;* i h mu eskonifitiranje Ako. "tRpUtvl * (6 ooo OOP R»fU)T MI 7 oon.nno h.Tchnr.ih fasta"«ic >n obligacij srečk ir kuponov.