Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telafon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Cel^e, Delavska ibornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenic«, D*l. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma »a ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Juao*lavi-k> znaia mMeiao 10 Din, za iac-i*onstvo m«*ečno 15 Di*.	Malih »glasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namtn« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana bese.da stan« Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Dim 1.—. V oglasnem delu stane p«-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacij« s« ne frankiraio,
Štev. 11.	Sobota, 6. februarja 1932.	Leto vsi.
Zakaj je delavska stranka v Avstraliji pri volitvah propadla ?
Poizkus pravične rešitve delitve so-cijalnega produkta brez vpliva .na razvoj produkcijskih sU.
Dne 19. decembra so bile v avstralski zvezni parlament volitve, kakor smo že poročali. Pri teh volitvah je bila delavska vlada občutno poražena, Delavska stranka bi se gotovo utegnila sklicevati na volitev ob gospodarski krizi, ker volilci vedno dol-že vlado, da je kriva svetovne gospodarske krize, čeprav niti najmanjšega vpliva nima nanjo. Od tod je zavladalo tudi proti delavski stranki v Avstraliji nezaupanje, dasi neopravičeno. Ta razlog pa ne more zadostovati. Kakor pravi »Delavski list« v Ivunu v št. 353, naj bi ta volitev poučila avstralsko delavsko stranko, v koliko je nje naziranje glede socialistične poti pravilno ter se učila iz minulosti za bodočnost. Avstralsko delavsko gibanje je videlo v nasprotju z evropskim delavskim gibanjem v socializmu le preveč problem pravične razdelitve socialnega produkta, ne da bi se zanimalo za razvoj produkcijskih sil. Avstralsko delavsko gibanje je menilo, da bo s prepovedjo najprej vseljevanja azijskih kulijev, potem s prepovedjo vseljevanja sploh, lahko trajno dvigalo mezde, če se obenem uvedejo zaščitne carine, da bo mogla industrija vzdržati ob plačevanju visokih mezd. Tako je bila Avstralija, ko je ob začetku tega stoletja, prvič na svetu, delavska stranka sestavila vlado, kljub rodovitnosti dežele, kljub najbolj redkemu naseljevanju ljudi — 5 V> milijona ljudi na 8 milijonov kvadratnih kilometrov! — klasična dežela visokih zaščitnih carin. Volna in pšenica, pridelki ekstenzivnega pastirstva in poljedelstva, so bili velik eksportni predmet, dočim je avstralska industrija za umetnimi carinskimi mejami, ki so onemogočale konkurenco proti drugim industrijskim deželam, tehnično zaostajala in hirala. Dočim je v evropskih industrijskih deželah z izboljšavanjem delovnih metod in razširjanjem tovaren produkcija silno napredovala, je na-rastla v Avstraliji od 1911 do 1928 po osebi le za en odstotek! Zgledni socialni napredki— osemurni delavnik, danes že 44 urni teden, zakonito starostno zavarovanje, minimalne mezde, sodstvo v delovnih sporih, vse to, kar se je kazalo kot delavski raj v primeri z drugimi deželami, ni bilo dovolj podprto s premišljenim in ra-cionelnim produkcijskim redom, marveč v zadnji dobi z bolj in bolj naraščajočimi posojili, ki jih je Avstralija najemala v drugih deželah. Samo v zadnjem desetletju je Avstralija najela nad 60 milijard dinarjev inozemskih posojil, za katere je bilo vedno težje plačevati obresti, ker so cene volni in pšenici katastrofalno padale. Od 1928 na 1929 je padla vrednost izvožene volne od 18 milijard dinarjev na 900 milijonov in izvoz pšenice za celo polovico. To je dovedlo avstralsko državo, ker so se dohodki silno skrčili, skoro v državni bankerot. — Novi južni Wales pa je celo ustavil obrestovanje — in jo končno prisililo, da je končno pričela zniževati mezde, plače in pokojnine. Načrt delavske vlade, da bi s krediti odvrnila krizo, je pa omogočil opoziciji, da le uspela, ker je znala spretno zasejati med prebivalstvom nezaupanje, da bo nastopila inflacija ter da bi izgubilo svoje prihranke.
Mednarodni parlament miru.
Razorožitvena konferenca se je sestala.
Grozote svetovne vojne in težka gospodarska kriza, ki je nastopila zadnja leta po vsem svetu deloma kot posledica vojne, so vzrok, da si ves svet želi miru in sporazuma med narodi. Socialni in etični razlogi so, zaradi katerih človeštvo tako sovraži vojno in vroče hrepeni po miru, da bi se v njem razvijal človeški rod bolj socialno in bolj etično. Človeški rod, človeštvo je cilj, ne interesi posameznih narodov, posameznih kartelov in trustov. Lahko trdimo, da je kljub temu vendar le ogromna večina človeštva prepojena z zahtevo po trajnem miru in z zaupanjem, da ta mir pride, če ne danes, pa jutri. Pride, ker mora priti!
Kljub žalostnim dogodkom v Aziji, kjer se preliva kri in mori ljudi zaradi kapitalističnega imperializma, se je svetovna razorožitvena konferenca sestala, kakor je bilo določeno, dne
2.	t. m. v Ženevi. Na konferenci je zastopanih 64 držav in 1200 delegatov. Veliko je število držav, veliko je število delegatov, ki lahko z uspehom napravijo sklepe, ki bodo vodili polagoma k razorožitvi in trajnemu miru.
Predsednik razorožitvene konference je član angleške delavske stranke Henderson, ki je bil v delavski vladi minister za zunanje zadeve ter je že tedaj mnogo storil v po-mirjenje sveta.
Predsednik Henderson je otvoril konferenco ter povdaril v svojem pozdravnem govoru, da je tragično, ker ob tej priliki, ko otvarjamo ženevsko konferenco, ki ima nalogo, da utrdi in zagotovi mir, grme na dalj-njem vzhodu topovi. Neobhodno je potrebno, da vse države, ki so pristopile k paktu Društva narodov ter Briand - Kelloggovemu sporazumu, store vse, da se ohrani mir. Že z omenjenima dogovoroma je postavljena precej varna mednarodna meja proti nasilnim vojnim korakom. Nihče ne sme te meje prekoračiti, Toda važnejša je ta mednarodna svetovna konferenca za mir, ker je zastopanih na njej 64 držav, ki imajo 1700 milijonov prebivalcev. Vsak delegat se mora zavedali svojih dolžnosti in svoje odgovornosti do skupnosti. Uspeh konference bo pomenil pričetek nove dobe v zgodovini človeštva,
V	daljših izvajanjih je Henderson pojasnil potek pripravljalnih del za konferenco. Končno pa je apeliral na
konferenco z naslednjimi zaključnimi besedami:
»Ves svet zahteva razorožitev! Razorožitev je svetu potrebna! V naši moči je, da dejansko vplivamo na razvoj zgodovine. Več kot podatki o efektivnem stanju naših oboroženih sil, številu topov, tonaži vojnih bro-dovij nam mora biti blagostanje človeštva, bodočnost naše civilizacije. Narodi pričakujejo, da je bomo s svojim delom osvobodili nevarnosti, ki jo zanje pomenja oboroževanje.«
Nato so bili izvoljeni odbori.
Henderson je v svojem govoru navedel tri teze, ki naj bi bile za konferenco vodilne. Konferenca je prva z enakim namenom, zaraditega bo tudi nje delo pričetek trdne podlage za prehod k trajnemu miru.
Konferenca bo predvsem obravnavala stvaren načrt za občutno zmanjšanje in omejitev oboroževanj vseh vrst. Dalje mora konferenca skleniti, da se nobena vrsta oboroževanja ne izvzame iz razorožitve ter da se zagotovi nadaljnje delo konference s sklepi, ki bodo omogočali sestanke s tem namenom v čim krajših presledkih.
Razorožitvena konferenca zboruje. Ogromna je udeležba na konferenci, ki mora pod spretnim vodstvom Hendersona, če bo imela količkaj resne volje, storiti prve korake, prvo podlago, na kateri se bo nadalje gradilo svetovni mir in mednarodno sodelovanje.
Že danes imamo mednarodne vojne dogovore, imamo Društvo narodov in haaško mednarodno sodišče. Ta konferenca pa, če bo rodila le majhne uspehe, bo utrdila mednarodno zaupanje vase, zlasti pa bo povečala avtoriteto mednarodnega parlamentarizma, avtoriteto Društva narodov, haaškega mednarodnega sodišča in drugih mednarodnih prijateljskih dogovorov, ki imajo namen služiti splošnemu človeštvu,
•
Prihodnja seja.
Razorožitvena konferenca ima danes slovesno plenarno sejo, na kateri se poda poročilo o vloženih peticijah za mir, ki so bile poslane konferenci iz vseh delov sveta. S posebno akcijo sta delavska strokovna in socialistična internacionala podprli delo za mir s prireditvijo tisočerih manifestacij in peticijami s podpisi več milijonov delavcev.
Delavska manifestacija za razorožitev v
Parizu.
Nad 10.000 udeležencev.
Socialistična stranka in splošna zveza strokovnih organizacij sta dne 30. m. m. priredili v Parizu veliko manifestacijo za razorožitev.
Poslanec Renaudel je pozval delavstvo k borbi za mir in za razorožitev. Svoj govor je končal z besedami: »Socializem bo ustvaril svetovni mir!«
Nadalje je govorila socialno-de- | mokratična poslanka Toni Sender (iz Nemčije). Delavstvo jo je burno pozdravilo. Govorila je za popolno razorožitev. Vojno moramo pozabiti
in ravnati z vsemi narodi enako. Zaključila je svoj govor z besedami: »Proč s sovraštvom med narodi. Živi naj mednarodna solidarnost!«
Nadalje so govorili na manifestaciji še Jouhaux, Tom Shaw, Vander-velde, kakor tudi Pavel Faure in Leon Blum, Blum je zaključil svoj govor z besedami:
»Ne bo več nobene vojne, zakaj volja delavstva je proti njej in bo izsilila svetovni mir!«
Velika mednarodna manifestacija je pomembna v boju za svetovni mir.
Tako bo tudi Avstralija, seveda le prehodno, vladana pod meščansko parolo zniževanja mezd, rušenja socialnih dajatev in odpravljanjem drugih delavskovarstvenih določb. Za avstralsko delavsko gibanje pa naj
bo volilni poraz pouk, da se socializem ne mere nikjer uresničiti samo s problemom delitve socialnih produktov, če nočemo, da nam reakcija ne odvzame zopet vseh pridobitev.
Zahteve velesil v ja-ponsko-kitajskem sporu.
Društvo narodov se je ojunačilo.
Anglija in Zedinjene države zahtevajo ukinitev sovražnosti in vojaških akcij; dalje, da se iz cone okrog Šanghaja umaknejo vse kitajske in japonske čete ter slednjič, da se na podlagi Kellogovega pakta in resolucije sveta Društva narodov z dne 28. decembra 1931 takoj začno pogajanja za mirno likvidacijo spora. O tem predlogu je Društvo narodov obvestilo vse zainteresirane države in jih pozvalo, da zahtevajo isto od spornih strank.
Vojna na vzhodu se nadaljuje.
Japonci nadaljujejo svoje operacije na Kitajskem. Šanghaj so pričeli zopet napadati, svoje čete so izkrcali v Nankingu, zavzeli so Harbin ter nameravajo zasesti vso Mongolijo.
Društvo narodov je predlagalo za Šanghaj nevtralno cono, s katero sicer soglaša tudi japonski delegat. Pred dvema dnevoma je pa prispela pred Šanghaj ameriška flotilja, ki je pripravljena za vojno. Položaj se bo poostril, če Japonci ne odnehajo.
Japonska proti vmešavanju Evrope.
Na proteste Anglije in Zedinjenih držav, ki so poslale Japonski ultima-tum, izjavlja Japonska, da je pripravljena sprejeti posredovalne predloge za ustavitev ofenzive proti Kitajski, vendar pa z gotovimi pridržki. Sprejme nevtralno cono, vendar pa ne more pustiti ogroženih japonskih državljanov na Kitajskem. Odločno pa protestira Japonska, da bi se vmešavale v spor med Japonsko in Kitajsko druge države.
Obstrukcija proti volilni reformi v Franciji
110 socialističnih govornikov.
V francoski zbornici razpravljajo o volilni reformi, ki ima namen poslabšati volilni ključ. Na seji dne
3,	t, m. je prišlo v zbornici do burnega prizora. Vladni poslanec Barbot, podkovski mojster, je iztrgal zborničnemu slugi sabljo ter poizkušal socialističnega poslanca Sikste-Queni-na pregnati z govorniškega odra.
Socialisti so napovedali, da bo vseh 110 članov socialistične zbornične frakcije imelo obstrukcijske govore, da se odobritev zakona zavleče.
Francoski nacionalisti pa bi radi spravili volilno reformo pred volitvami pod streho.
Kapitalistični bankroti
Statistika Društva narodov.
Po statističnih podatkih Društva narodov, ki temelji na uradnih podatkih vlad, je znašalo v juliju 1931 število bančnih in industrijskih bankrotov:
V Franciji 847,
V Nemčiji 1013,
V Veliki Britaniji 438 (in 313 likvidacij).
V Italiji 1674.
Največ gospodarskih polomov izkazuje med temi deželami fašistična Italija. Mussolini je hotel tako svojo deželo voditi v »zlato dobo« kakor nekdaj, dokler je bil še cesar gospod
Viljem Hohenzollern. V tem pa je Italija na najslabšem. Kljub temu, da je propadlo že mnogo podjetij, se še vedno nahaja mnogo bank, plovnih družb in trgovinskih podjetij tik pred polomom.
Kako ogromno je pa število malih bankrotov, tega pa statistika ne navaja.
Suženjsko delo ogroža socialni položaj v Evropi.
Gospodarski prevrat, ki ga je nujno zahtevala vojna, je najbolje vplival na razvoj kapitalizma v vzhodni Aziji. Ta razvoj azijskega kapitalizma ni malo kriv, da imamo v evropskih izvoznih državah krizo. Zlasti velja to za take države, ki so bile zgrajene na izvozni industrijski politiki. Izvozni trg v Indiji, na Kitajskem in Japonskem se je za evropsko blago, zlasti angleško, znatno zmanjšal. Zato so se pa tam: razvile lastne industrije, ali pa je evropsko blago izpodrinilo blago iz Zedinjenih držav. Japonska industrija se je izpopolnila preko vseh mej. Z razvojem japonske industrije so pa tudi oživele bolj in boli trgovske zveze dežel na Daljnjem vzhodu. Japonska je danes središče teh držav.
Dočim se pa razvija industrializacija Zedinjenih držav v Ameriki, Avstralije. Nove Zelandije, Kanade itd., pod socialno ugodnejšimi pogoji in je razširjenje industrije v zvezi z iz-boljšavanjem: socialnega položaja, se vrši razvoj in napredek kapitalizma na Daljnjem vzhodu na podlagi delavskih razmer, ki so po evropskih pojmih naravnost katastrofalne. Spis Furttvanglerja o Indiji in Kitajski to prav temeljito dokazuje. V 12. štev. lista »Europa-Wirtschaft« obravnava prof. Herman Levy ta problem prav temeljito. Ugotavlja tam, da se delovno razmerje na Japonskem prav malo razločuje od suženjstva. Mlada dekleta, po 13 let stara, se prodajajo tovarnam; starši dobe mezdo otrokovo za eno leto naprej in to leto mora otrok odslužiti: če dekleta pobegnejo, jih polove, če jih ne dobe, pa vzamejo staršem od njih imovine, da tovarne ne izgube na izplačanih zaslužkih. Ta dekleta ostanejo še tri leta v službi tovarne in prebivajo v skupnih spalnicah tovarne. Po treh letiii telesno v popolnoma obupnem stanju se vrnejo zopet domov. Uradno angleško poročilo o'Kitajski pravi: »Na Kitajskem sicer ni državljanskega zakona, ni državnega ali zdravstvenega urada, nobenega učinkujočega sredstva ni, da bi delavci mogli sporočiti svoje težke skrbi. Dejanska kontrola je trenutno v rokah provincialnih vojaških oblasti, ki se odločno upirajo strokovnim združevanjem, kolikor ne ustrezajo njih namenom.«
Ogromni izvoz Japonske pomeni umazano konkurenco, če se računa tako, da ponuja svoje izdelke globoko pod cenami, ki bi omogočale današnjemu civilizačnemu napredku primerne življenske pogoje delavcev. V tem boju med kapitalizmom Daljnjega vzhodu in kapitalizmom kapitalističnih velesil starega sveta je izhod po Levyju mogoč v dveh smereh: Ali se posreči živ-ljenski položaj socialno dvigniti, ali pa se bodo morale življenske razmere prilagoditi razmeram na Daljnjem vzhodu, to je znižati delovni stroški v Evropi in poslabšati delov-
ne razmere. Zato je sodelovanje evropskih držav potrebno, da Daljnji vzhod prisilijo, da tam izboljšajo delovne razmere. V resnici je velika nevarnost, ki preti iz razvoja novega vzhodnega kapitalizma. Mednarodna strokovna zveza ima tukaj važno dolžnost, da pospeši razvoj strokovnih organizacij na Daljnjem vzhodu. Svetovno zgodovinsko nalogo ima tudi mednarodni urad dela. Do skrajnosti poslabšane življenske razmere v Evropi se ne smejo več poslabševati s suženjskim delom na Japonskem, Kitajskem in v Indiji.
Doma in po svetu.
Novi državni proračun. V novem državnem proračunu znašajo dohodki in izdatki za leto 1932-33 v skupni vsoti 11,400,000.000 Din. Lanski proračun je znašal 13,210,303.954 Din. Novi proračun je torej znatno nižji. Zmanjšani so precej osebni izdatki. Proračun pa tudi računa s šibkejšo davčno močjo, zlasti pri dohodninskih davkih. Predlog je bil dne 3. t. m. predložen narodni skupščini.
Zaradi komunizma obsojen. Pred zagrebškim okrožnim sodiščem je bil obsojen zaradi komunistične propagande rudar Majcen Franc iz Trbovelj. Delal je v rudniku Dodoši v pe-trinjskem srezu. Obsojen je bil na 14 mesecev ječe. Proti obsodbi je vložil ugovor.
Predavanje vseučilišnega profesorja dr, Ogrisa v Ljubljani je jasno definiralo razliko med socialno politiko in socializmom. Predavanje je bilo znanstveno in stvarno ter pomeni odlomek važnega kulturnega dela. Problem je aktualen, zato bi bilo prav, da ga vsakdo pozna.
Velesejem v Bruslju. Velesejem, v Bruslju se vrši od 6.—20. aprila t. 1. Na lanskem XII. velesejmu v Bruslju je razstavilo 2.502 tvrdk iz 22 držav. Letos, navzlic krizi ali pa ravno radi krize, prekaša število doslej prijavljenih tvrdk ono lanskega leta ob istem času. Na velesejmu bodo zastopane vse industrijske panoge, predvsem belo tekstilno blago, pohištvo, steklenina, porcelan, igrače, elektrotehnika in mehanika. Razstavljale! bodo grupirani tako, da bo omogočen jasen in točen pregled vseh strok in izdelkov. Na podlagi sejmske legitimacije, katere izdaja Urad velesejma v Bruslju, dobe razstavljalci in po-setniki velesejma brezplačni belgijski vizum. Informacije daje belgijski konzulat v Ljubljani.
Ogrožena lepota uide nevarnosti škodljivih učinkov solnca, vetra, vlage in starosti samo z dnevno nego medicinsko učinkujočih obrambnih sredstev, kot so: Feller-jeva Elsa-pomada za zaščito lica in kože ter Fellerjeva Elsa-pomada za rast las. Skozi 35 let preizkušene. Za v naprej poslanih 40 Din se dobi 2 lončka brez daljnih stroškov v Elsafluid-tovarni Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 383, Savska banovina.
250 milijard dinarjev se približno izda na svetu vsako leto za oboroževanje. Tako je izjavil predsednik razorožitvene konference v svojem otvoritvenem govoru. S tem denarjem bi lahko zaposlili vse brezposelne, kolikor jih je na svetu in še bi dosti ostalo.
Tudi Italija pošlje vojne ladje v
Šanghaj. Vlada je sklenila poslati pred Šanghaj dve križarki in en torpedni nosilec. Ladje so že odplule.
V ostalem se je Italija brez pridržka pridružila protestu Anglije in Amerike proti početju Japonske.
21.656 slušateljev štejejo na čeho-slovaških univerzah, in sicer: Karlova univerza v Pragi 10 981, nemška univerza v Pragi 5282, univerza v Brnu 3013 in v Bratislavi 2380. Od celotnega števila je 2636 inozemcev.
Kandidati za nemškega državnega predsednika v Nemčiji. Za predsednika nemške republike bo zopet kandidiral Hindenburg. Prijavil bo pa svojo kandidaturo najbrže tudi Hitler in eventualno eden izmed hohen-zollernskih princev. Ta bo kandidat Hugenberga. Nemški fašizem postaja torej smešen in ne more imeti bodočnosti.
Delavstvo v Nemčiji se pritožuje.
V Nemčiji so izšle naredbe, ki diktirajo znižanje mezd in plač, pa tudi znižanje cen blaga. Posledica teh prisilnih naredb je pa ta, da se mezde znižujejo, ne pa v isti meri cene blaga. S tem pridobe zopet podjetniki, banke in industrija, delavska kupna sila pa se znatno slabša. Nasilne naredbe tudi ne vplivajd na poživljanje gospodarstva, marveč število nezaposlenih narašča dalje in je doseglo sedem milijonov. Isto politiko, ki jo imenujejo »gospodarsko«, vodijo podjetniki tudi drugod. Odtod vedno večja kriza.
Izkoristite
ugoden nakup ostankov v TEKSTIL-BAZARJU v Mariboru / Ostanki, meter po Din 6-—, 7'—, 8’—, 9'— in 10'—
Kriza tudi v Franciji. V ladjedelnicah v Saint Nazairu je bilo odpuščenih 2000 delavcev. Radi tega se je vršil protestni shod, ki se ga je udeležilo 25.000 ljudi. V največji francoski tovarni čevljev v Limogesu je bilo odpuščenih 300 delavcev. Delavstvo je radi tega vprizorilo protestno demonstracijo, pri kateri je morala posredovati policija.
Anglija za črtanje vseh reparacij in vojnih dolgov. Zakladni minister Neville Chamberlain je na neko tozadevno interpelacijo v spodnji zbornici odgovoril:	enako, kakor prejš-
nja, je tudi sedanja britanska vlada mnenja, da je popolno anuliranje vseh reparacij in vojnih dolgov najboljše sredstvo, da se reši pereče vprašanje reparacij in se na ta način ustvari zopet medsebojno zaupanje narodov in ublaži kriza.
Rusija za mir — a za vsak slučaj pripravljena. Na sedemnajsti konferenci komunistične stranke je ljudski komisar za industrijo poudarjal, da si Rusija želi miru, ker ima polne roke dela z razvijanjem gospodarstva in industrije v državi, kar zahteva vseh sil, vendar skrbno sledi pri tem dogodkom na daljnjem vzhodu, kjer s pomočjo inozemskega imperializma skušajo caristični beli gardisti odtrgati provinco daljnjega vzhoda od Rusije in ustvariti odbojno državo proti sovjetom. Tukaj ne bomo mogh vztrajati samo kot pasivni gledalci* temveč moramo za vsak slučaj bit’ pripravljeni.
Rusija se bo odpovedala Besarabiji, tako poročajo rumunski listi. Sovjetski poslanik v Rigi je obvestil ru-munskega ministra Chica, da sovjetska vlada ne vztraja več na prvotnih pogojih glede Besarabije in hoče pri" nesti tudi to žrtev, da pride do medsebojne nenapadalne pogodbe in da stopijo na ta način tudi podobne pogodbe, ki jih je sklenila z ostalimi državami, v veljavo. Rusija si hoče za vsako ceno zasigurati hrbet na zapadli, ker računa s tem, da bo imela najbrž polne roke dela na Daljnjem vzhodu. Nedvomno pa je, da velja ta ruska resignacija na Besarabijo samo začasno.
Protest radi Radeka, Sovjetska delegacija se je pismenim potom pritožila pri predsedniku razorožitvene konference Hendersonu, ker švicarska vlada ni dala vizuma članu ruske delegacije Radeku, da bi se mogel udeležiti konference. Henderson je pritožbo izročil švicarskemu zunanjemu ministru Motti.
Mrličev na vagone. Japonci nalagajo ubite Kitajce v Šanghaju v vagone in na navadne vozove ter jih odvažajo, da jih deloma zagrebejo, deloma pa jih pomečejo v morje ribam. 150 Kitajcev, ki so jih polovili po mestu, so Japonci povezali in jih javno postrelili. Veliko število Kitaj-
Angelo Cerkvenik:
ROSA.
(Povest.)
I.
Okrog velike noči 1917. se je posrečilo dobro izvežbanim jurišnim pruskim četam zavzeti pri La-vrinovu koto štev. 117, kjer je bila do tedaj ruska strelska četa, ki je venomer vznemirjala pruski pešpolk štev. 1, in mu prizadajala dan za dnevom močno občutljive izgube. Borba je bila izredno ljuta, živinska. Po vsednevnem težkem topniškem in minonoškem bobnajočem ognju, ki je ruske strelske jarke skoraj zravnal z zemljo, so naskočile pruske jurišne čete, ki so v popolnoma navadnem ekzecirnem tempu, krite z ognjem lastnega topništva, — in kakor da se vse godi na vojaškem vežbališču — zavzele omraženo in smrtonosno 117. koto skoraj brez vsakršne znatnejše izgube. Hudi in živinski boji so se vneli šele po zavzetju te kote, kajti ruske čete so brez obotavljanja izvršile protinapad s silovitim elanom in veliko požrtvovalnostjo.
Poslednji in najhujši napad je vodil mlad častnik, ki mu je uspelo dokopati se prav do zavzete pozicije.
Nemci so se branili z ročnimi granatami in plamenonosci.
Ko se je ruski častnik dvignil k poslednjemu naskoku, je stal skoraj sam pred sovražnikom. Polovica čete je zgorela v plamenih in obležala v lastni krvi...
Nemci so zopet zagnali, kakor na povelje, vsi hkratu, sto do stodvajset ročnih granat, ki so stra-
hovito učinkovale. Hkratu je padlo tudi v nemško rojno četo približno petdeset malih jajčastih ročnih granat, ki so se prav tako uničujoče uveljavile.
V	strahovitem trušču, viku in kriku, v vzdihovanju ranjencev in razmesarjenih je borba ponehala, napad se je zlomil na smrtni kosi, obrambo je ohromel mrtvaški ples.
Noč je prišla in prinesla je mir.
Rusi niso več obnovili protinapada.
Nemci so pobrali vse ranjence, med njimi tudi težko ranjenega mladega častnika, in jih prenesli v divizijsko pomožno bolnišnico. Častnika so pozneje prepeljali v bolnišnico poleg Varšave, kjer so ga operirali.
Zdravniki niso upali, da bi mu mogli rešiti življenje.
Dvajset ur je že ležal nezavesten. Ves čas je vročično klical zdaj tega, zdaj koga drugega. Poleg postelje je stala bolniška sestra Rosa in ga gledala. Baš je premišljevala: Ali bo kaj iz njega, ali ne bo nič. Tedaj pa je jasno slišala:
— Kako boli!
Ali je prav razumela? Morda je sanjala? Zardela je, prebledela in se naglo obrnila.
Rus?
Nemo se je vprašala in se zazrla v častnikovo brezkrvno, belemu cvetu oleandra s solnčnega juga podobno obličje.
Ali je prav slišala?
Zazdelo se ji je, da je čisto jasno spregovoril
—	slovenski:
— Kako boli!
Slovenec?
Pogledala je v njegovo vojaško legitimacijo.
V	njej je bilo napisano: »Bojo Karlovič Orlov, rodil se je leta 1894. v Moskvi. . . itd.«
In vendar je Rus!
Še enkrat je pogledala v bledo mu obličje in kakor v snu ga je videla v davni preteklosti hoditi po ljubljanskih ulicah . . . Saj ga je resnično že videla. Srečavala ga je . . . Hodil je s knjigami pod pazduho . . . Ah, neumnost! Koliko je ljudi na svetu, ki so si podobni!
Razprl je trepalnice samo napol. Zaječal je, zamrmral nekaj nerazločnega.
— Ali boli? Hudo boli? ga je vprašala.
Zaprl je trepalnice . . .
— Gospod poročnik, ali me ne razumete?
— Razumem.
Eden izmed mnogih, je v mislih vztrepetala, ki so mu sojena vešala, eden izmed tisočerih, ki so verjeli v odrešenje svojega rodu, v veliko ljubezni in brezmejnega požrtvovanja vredno veličino in plemenitost svojega rodu.
— Ste Slovenec?
— Slovenec! In vi?
— Slovenka!
— V Rusiji?
— Tiho, tiho! Saj nisva v Rusiji!
Zopet je onemel. Njegove oči so se uporno zagledale v neko daljno točko, v neko bežno iskanje.
Ko se je zopet osvestil, je vprašal sestro:
— Kje sem?
— V Avstriji.
— V Avstriji? Nekaj strahu podobnega rahlo vztrepetalo v širokih zenicah temnih oči.
V	Avstriji! Tedaj bo moral umreti. . .
)e
Rudarjem v državnih rudnikih.
Grozeča redukcija plač v državnih rudnikih deloma odstranjena.
Prejeli smo v objavo:
Kakor smo že poročali, so se dne 11. januarja t. 1. vršili razgovori med zastopniki državnih rudnikov in rudarskimi zaupniki glede regulacije mezd, kakor so zahtevali zastopniki državnih rudnikov. Samo po sebi je bilo razumljivo, da rudarski zastopniki niso bili v stanu ipristati na kakšno znižanje prejemkov, zato sta se tudi »be delegaciji razšli brez vsake odločitve ter samo s sklepom, da se obojestranske zahteve predložijo ministrstvu za šume in rude, kakor tudi ostalim merodajnim činiteljem.
Sarajevska rudarska delegacija je na svoji seji, preden se je razšla, sklenila, da Se odpošlje v Beograd rudarska deputacija z nalogom, da na najvišjih merodajnih ne-stih obrazloži, v kakšnem stanju se v resnici nahaja rudarsko delavstvo pri državnih rudnikih.
Dne 25. januarja se je v Beogradu zbrala omenjena delegacija, v kateri so bili tudi trije delegati iz Dravske banovine, ki so zastopali okrog 1000 rudarjev, zaposlenih v državnih rudnikih v Dravski banovini. Rudarsko delegacijo so podpirali tudi štirje ministri, in sicer: iz Dravske banovine gg. prof. Pavlič in dr. Vošnjak, iz Bosne pa gg. Djokič Risto in Markič Franjo.
Na prvi delagacijski konferenci se je izdelal točen načrt intervencij, katere se morajo izvršiti.
Delegacije so potem izvršile intervencije ipri generalnemu ravnatelju državnih rudnikov g. Belančiču, pri ministru za šume in rude g. Šibeniku in pri ministrskemu predsedniku.
Povsod so se vzele razne pritožbe, poročila in prošnje na znanje, in se je obljubilo, da se bodo upoštevale. Predložile so se tudi tozadevne resolucije.
G. poslanec prof. Pavlič in načelnik II. rudarske skupine sta se oglasila tudi pri ministrstvu saobračaja s prošnjo, da se pogajanja za oddajo premoga za državne železnice s TiPD čimprej izvedejo in zaključijo, da ne bodo vsled tega trpeli rudarji, kakor je bil to slučaj prejšnje leto. Prometni minister je obljubil, da se bodo pogajanja pravočasno izve dla.
Rudarska delegacija, posebno slovenska, je podčrtala na merodajnih mestih žalostno dejstvo, katero je bilo dolgo časa pri rudniških podjetjih. —- Kadar je rudarsko delavstvo zahtevalo košček 'kruha, ali pa, kadar je bilo to delavstvo do skrajnosti izkoriščano in šikanirano ter je zahtevalo vsaj nekoliko socialnih pravic, tedaj se ga je takoj proglasilo s strani podjetja kot protidr-žavni element itd. Meščansko časopisje pa je seveda verno sekundiralo.
Sedanje načelstvo II. skupine rudarske zadruge je proti takšnim temnim in zahrbtnim namenom rudarskih delodajalcev in meščanskih časopisov najodločneje nastopilo in pri najvišjih državnih instancah zahtevalo, da se take stvari v bodoče enkrat za vselej prepreči.
Pred odhodom rudarske delegacije iz Beograda se je slišal glas od merodajne strani, da ostane pri državnih rudnikih do 1. aprila t. 1. vse pri starem.
Vsem rudarskim delavcem se pa da na znanje, da je bilo treba velikeiga napora, preden so se odimaknili najtemnejši oblaki nad njihovimi glavami; stvar pa še ni rešena in če rudarsko delavstvo ne bo pravočasno spoznalo nevarnosti ter se rešilo v sigurno zavetje strokovne rudarske organizacije, mu še vedno pretijo težki časi.
cev se je z ženami in otroci zateklo v neko ameriško misijonsko postajo v Šanghaju. Od tu so skrivaj hoteli zbežati v ameriški konzulat, kjer so upali dobiti zatočišče. Japonci pa so jih na ulici dohiteli in so vse moške, od prvega do zadnjega, pred očmi njihovih žen in otrok, pobili. Tako razumejo Japonci upostavljanje reda.
Japonska se požvižga. V Tokiu se zelo jeze na Amerikance in Angleže, ker protestirajo proti japonski samo-pašnosti. Japonska vlada je sklenila, da se odslej naprej ne bo več brigala za kakršnekoli ugovore tujih držav.
Amerika ne da denarja za vojno. Bančni mogotci v Wallstreetu so sklenili, da ne dajo niti Japonski niti Kitajski posojila za vojne svrhe. Tudi v Londonu so isto sklenili.
V	Mehiki je predsednik republike Ortis Rubio sestavil novo vlado, v kateri je bivši predsednik Calles vojni minister. Politični pravec nove vlade ostane isti.
Boleiine pomirjujoča drgnenja
pri bolečinah v hrbtu in križu, pri trganju, revmatičnih bolečinah itd. so vedno učinkujoča, če se za njih viporablja Fellerjev Elsa-fluid, to skozi 35 let preizkušeno domače sredstvo in kozmetikutm. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez daljnjih ■stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stu-bica Donja, Elzatrg 383, Savska Banovina.
Ljubljana.
Delavski oder »Svobode« pripravlja dvoje novih odrskih del. V kratkem uprizori komedijo »Bronasta kolajna« in grotesko »Vest«. Delo našega odra je prav živahno in plodno. Vse krize so se mahoma prebolele in zdaj se dela tako kakor se pri delavskih ustanovah mora delati. Obe igri se uprizorita na isti večer, ker sta obe enodejanki, toda po vsebini in vsem zelo različni. Javnost že zdaj opozarjamo na to novo prireditev. — Polejg rednega gledališkega dela smo začeli tudi z recitacijskim zborom, kar se je že večkrat in marsikje poskušalo. Kolikor vemo, sta s to panogo nastopili doslej »Svobodi« v Celju in Šiški. V Ljubljani vodi zbor s. Ivan Skuk, ki je poznan kot dober in zvest igralec našega odra. Pripravlja se pesem »Mi, minerji«. Avtor pesmi je proletarski pesnik s, France Kozar. Recitacijski zbor nastopi na prvem prihodnjem prosvetnem večeru v Del, zbornici.
Maribor.
Ali naj ostane železničarska kolonija vedno tako zapuščena? Menda ni bolj zapuščenega kraja v Mariboru, kakor je železničarska kolonija. Številne hiše, ki se nahajajo domala v sredini mesta, so na primer še danes brez električne razsvetljave, kanalizacije in vodovodov. Stanovalci v teh hišah, ki so povečini železničarski uslužbenci iz mariborske delavnice, morajo še vedno uporabljati za razsvetljavo svojih stanovanj petrolej ali pa karbid, medtem ko uvajajo že y številnih podeželskih občinah električno razsvetljavo.. Kljub številnim prošnjam in protestom, ki so1 jih vodili tamošnji najemniki, se jim do danes še ni posrečilo doseči, da bi železniška uprava 'kot lastnica teh stanovanj dovolila kredite za napeljavo električne razsvetljave v posamezne ulice in stanovanja. Enako je s kanalizacijo. Stanovalci železničarske kolonije, katerih je gotovo 1500, morajo v deževnih dneh ali pa spomladi, ko se tali sneg, hoditi po blatu, ki jim sega do gležnjev. V gotovih ulicah pa je večkrat prehod sploh nemogoč vsled vode, ki se tam nabere in poplavi celo cesto. V stanovanjih tudi ni nikjer vodovodov, tako da morajo nositi vodo na več krajih celo iz sosednjih ulic, kjer se nahajajo zasilne vodne črpalke, ki so bile pač svojčas postavljene. Razume se, da je vsled pomanjkanja vodovodnih napeljav v hišah težavno tudi pranje perila. Vsi ti nedostatki so zlasti iz higijeničnega ozira zelo škodljivi. Stanovalci te kolonije morajo plačevati vsa davčna bremena, kakor ostali občani, zato bi bilo želeti, da občinska uprava podvzame vse potrebne korake in da prepriča tudi železniško upravo o škodljivosti sedanjega ■stanja. Zdi se nam, da bi bil baš sedaj ugoden čas za odpravo nedostatkov, ker bi se lahko zaposlilo številne brezposelne zlasti pri izvedbi kanalizacije.
Kupi snega na Glavnem trgu. Na Glavnem trgu so se nahajali večji kupi snega, katerega so te dni razkopali, tako da se sedaj polagoma tali. Razumljivo je, da nastajajo vsled tega sedaj velike mlake in blato, po katerem morajo hoditi pasanti. V prejšnjem občinskem svetu je ob priliki neke tozadevne razprave dejal eden izmed občinskih svetnikov:	»Die Schneereinigung
iiberlassen wir nur der lieben Sonne.« Tega navodila se menda poslužuje tudi mariborsko mestno načelstvo1.
Zanimivo predavanje o krizi. Minulo sredo se je vršilo predavanje »Svobode« o gospodarski in finančni krizi (in ne, kakor smo zadniič poročali — o svetovni vojni). Predavatelj s, prof. Stupan je v globoko zasnovanem govoru obrazložil vzroke gospodarske krize v sedanji dobi, kakor tudi vzrok kriz, ki so se porajale v prejšnjih stoletjih. Za svoja zanimiva izvajanja je žel vsesplošno odobravanje.
Glasbena prireditev v korist Pomožni akciji s« je vršila ob številni udeležbi občinstva. Na akademiji je nastopilo več solistov in glasbeni umetniki; dalje Glasbena Matica, pevski zbor »Maribor« ter pomnožen orkester vojaške godbe. Vseh sodelujočih je bilo okrog 300. V četrtek popoldne se je akademija ponovila, ki je istotako dobro uspela.
Poročil se je dne 31. januarja t. 1. bivši dolgoletni predsednik in sedanji blagajnik podružnice »Svobode« v Mariboru s. Stefan Presl z vrlo sodružico Alojzijo. Dobajevo. Čestitamo!
Mariborsko gledališče. Repertoar:	So-
bota, 6. februarja ob 20. uri »Groteska sedanjosti«. Krstna predstava. Izven. — Nedelja, 7. februarja ob 15. uri »Viktorija in njen hu-zar«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Groteska sedanjosti. —
»Groteska sedanjosti« na mariborskem odru. V soboto, 6. t. m. bo krstna predstava Golouhovega najnovejšega dramskega dela »Groteska sedanjosti«, ki je naši dramski literaturi popolnoma nov pojav ^ in je vsebinsko sijajna satira na sodobno diplomacijo. To grotesko, ki se pričakuje z napetim zanimanjem, režira J. Kovič. Scenske slike je izdelal G. Ussar, sodeluje tudi del vojaške godbe.
30 kaznjencev je bilo te dni pogojno izpuščenih iz tukajšnje moške kaznilnice na svobodo.
Zastrupljenje z mesom. Minulo sredo sta bila prepeljana v mariborsko bolnico Marija in Maks Lipuš, stanujoča na Radvanjski cesti. Zdravnik je ugotovil zastrupljenje vsled zavžitja pokvarjenega mesa.
Aretiran vlomilec. Policija je tc dni aretirala slikarskega mojstra E. Lista, ki je osumljen, da je izvršil več vlomov pri tukajšnji tvrdki »Kemindustrija«. Pri štirih vlomih mu je baje pomagal njegov vajenec, ki je dejanja že priznal.
Delavci in nameščenci jedo samo
v Javni kuhinji na Slomškovem trgn št. 6.
Individualna psihologija.
Alfred Adler v Mariboru.
Koncem preteklega tedna se je mudil v Mariboru utemeljitelj individualne psiholoi-gije (dušeslovje) dr, A. Adler. V kazinski dvorani je priredil pod pokroviteljstvom »Pedagoške centrale« dvoje predavanj, da seznani širšo ipubliko in vzgojitelje z važnimi dušeslovnimi pojavi. Po uspelem uveljavljenju njegovih znanstvenih načel v vseh naprednejših krajih, zlasti na Dunaju in v Ameriki, je postala individualna psihologija eno najvažnejših izhodišč moderne vzgoje.
Psihologija spoznava duševnostne zakone in jih uravnava v znanstveni sistem. Zato se je razvilo več struj, katerih vsaka uporablja pri psihološkem raziskovanju svoje lastne znanstvene metode. Posebno važne so tri smeri. Opisovalna psihologija si je dala nalogo (Spranger), da poišče vezi dušev-nostnega življenja na podlagi opisa psihičnih momentov. Razdelila je človeštvo v razne tipe, po mišljenski različnosti, po zanimanju in po svetovnem nazoru. Psihoanalitika pa skuša razumeti duševnostne zakone na podlagi takoimenovane »psihoanalitične metode«. Njen ustanovitelj Sigmund Freud podčrtava zlasti spolni nagon, ki je razvit že pri novorojenčku in ki prehaja preko otroških oblik na višjo stopnjo in navadno tudi v podzavest. Tudi nagon po vzdrževanju samega sebe vpliva na človeške predstave. (Podzavest: sanje, prividi, prisiljene predstave itd.). Psihoanalitik išče in razčlenjuje vzroke duševnostnega življenja. (Histerija, nevroza itd.).
Adler gre še dalje. Njegova metoda izhaja iz Freudovega nauka, a se mu v bistvu precej oddaljuje. Njegovo stališče doi psiholoških zakonov je zasidrano popolnoma v osebnosti (individuum). Prva življenska doba je ključ k nadaljnemu psihološkemu razvoju osebnosti. Gibalo vsega razvoja pa je raizvoj-ni zakon. Če poznamo tega, prav lahko določimo vzroke in smer duševnostnega življenja. Vendar je Adler v svojem početku nejasen. Odkod hotenje osebnosti in notranji podvig? Adler namreč zavrača vsaki vpliv dednosti in okolice (milieua), v kateri človek živi. Kako nastane osebnostna sila po uveljavljanju samega sebe, če ni osebnost vezana na gotov zunanji materialni svet? In ta sila, ki se naenkrat pojavi že v prvi otroški dobi, sproži psihološko smer razvoja. Če hoče otrok uveljaviti svoje sile, jih hoče in jih lahko le z ozirom na svojo okolico (saj je avtor na primerih dokazal sam). Čuta manjvrednosti ne nosi v sebi, še preden hoče postati polnovreden.
Vendar je Adlerjeva nadaljna teorija zelo važna in upoštevanja vredna posebno za vzigojitelje in pravdnike. Stremljenje po uveljavljanju samega sebe in čut manjvrednosti sta gotovo dva duševnostna pojava, okoli katerih poteka usodna psihološka pot osebnosti. Zato se mora moderna pedagoigika naslanjati na individualno psihologijo, ki tvori poleg socijologije glavni steber nove vzgoje.
A, Adler je pokazal brez dvoma najjasnejšo smer, kamor naj hodi spoznavanje človeške osebnosti. Odprl je tudi nove vidike k uresničenju boljše vzgoje.
Pevsko In glasb, drultvo »Grafika"
priredi na pustno soboto, dne 6. februarja
PUSTNO VESELICO
v dvorani ligo, S t u d a n c I
Kontrola mask - Vstopnina Din 4' —
SREČKE državne razredne loterije se dobe sedaj tudi v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Slomškov trg 6. Sodrugi, tam jih kupujte!
Pisarne, industrijska podjetja, eolska vodstva, kupujte edino v naši
papirnici, Slomškov trg 6.
Trbovlje.
Koncert pevskega zbora »Svobode« iz Celja. V nedeljo je prispel z opoldanskim vlakom v Trbovlje okoli 50 članov broječi delavski moški pevski zbor »Svobode« iz Celja. Ob 16. uri se je povzpel na oider v Delavskem domu in že s prvo pesmijo »Dani se« dosegel kontakt s poslušalci. Zbor poje disciplinirano in samozavestno. Dirigent učitelj g. Ciril Pregelj ima zbor dobro v oblasti; želeti bi 'bilo le nekoliko več temperamenta pri nekaterih skladbah. Spored je bil zelo različne vsebine. Obsegal je 18 umetnih in narodnih pesmi a capella. Vžgale so najbolj skladbe s teksti, ki izražajo življenje delavca. Zelo posrečen in za Trbovlje novost je bil govoreči zbor, ki ga je vodil g. prof. Škaberne. Pred nastopom je pozdravil pevce v imenu trboveljskih sodrugov Klenovšek, ki je izrazil željo, da naj trboveljsko delavstvo preorje pevsko ledino in vrne kaj kmalu obisk. Domače delavstvo se je tokrat zavedalo svoje dolžnosti in napolnilo obširno dvorano. Vendar bi se te kulturne prireditve teh idealnih delavcev, ki po žuljavem delu najdejo čas za pevsko izobrazbo, lahko udeležilo več izmed tako-zvanih boljših slojev. Lep korak je storilo pevsko društvo »Zvon«, ki se je po aktivnih članih skoro korporativno udeležilo koncerta. H koncu mlademu zboru iskrene čestitke in po tej poti naprej! Iskrene čestitke tudi posebej zborovodji g. Preglju, ki je ob viharnem aplavzu prejel šopeik nagelnov.
V	nedeljo, dne 7. februarja t. 1-priredi dramski odsek tukajšnje
»Svobode« gledališko predstavo »Trije vaški svetniki« in sicer ob pol 4. uri popoldan v dvorani Del. doma. Ker je zasedba vlog jako posrečena, bo igra nudila vsem obilo zabave. Kdor se želi vsaj za 2 uri rešiti vsakdanjih skrbi in se prav od srca nasmejati, ta naj pride in ne bo mu žal.
Ptuj.
DELAVSKI PROTESTNI SHOD. Svobodne strokovne organizacije sklicujejo javen shod za nedeljo, dne 7. februarja 1932 z dnevnim redom: Pcmoč brezposelnim in znižanje stanovanjskih najemnin. Delavci, delavke, nameščenstvo, agitirajte za obilno udeležbo na shodu!
Prihodnje gostovanje marib. gledališča v Ptuju bo v pondeljek, 8. t. m. Uprizori se Gogoljeva klasična komedija »Ženitev«, ki spada med najboljše ruske komedije. V Mariboru je »Ženitev« radi svoje nadvse zabavne vsebine in dobre izvedbe izredno dobro uspela in je izzvala mnogo neprisiljenega smeha. Preskrbite si vstopnice!
Studenci pri Mariboru
Koncert pevskega zbora »Svoboda« Ptuj v Studencih. V soboto, dne 31, januarja t. 1. je gostoval pevski odsek »Svobode« Ptuj v Studencih. Zbor je prednašal 14 narodnih pesmi, ki so bile vse zadovoljivo in brezhibno podane. — Zlasti so pa ugajale pesmi: »Slava delu« od Z. Prelovca, Vogri-čeva »Lahko noč« in koroška narodna »Moj očka majo konjička dva«, za kar so želi pevovodja in pevci obilo zasluženega priznanja. Zbor šteje 25 pevcev, ki so disciplinirani in posedujejo dober glasovni material ter je bilo opaziti, da so od svojega zadnjega nastopa v Mariboru napredovali. — Studenčami, tako delavstvo kakor tudi meščani, se žal niso zavedali svoje dolžnosti, da bi bili koncert posetili v taki meri, kakor bi bilo pričakovati in kot to zaslužijo požrtvovalni delavski pevci, ki se po tru-dapolnem delu v tovarni vežbajo in žrtvujejo ves svoj že itak pičlo odmerjeni prosti čas. Domačini so se raje zabavali v raznih zakotnih gostilnah, kjer so se vršile številne predpustne zabave, kot pa, da bi bili posetili to kulturno prireditev. Agilnemu zboru želimo mnogo uspeha pri njegovemu idealnemu stremljenju, ki naj bi pa bil tudi bolje cenjen oo strani delavstva in občinstva.
Jesenice.
Nova igra »Najdenček« se v nedeljo 7. t. m. zvečer uprizori na odru »Svobode« v ■Delavskem domu na Savi. Igra se prične kakor običajno ob 8. uri zvečer, —f »Najdenček« je novo delo mladega režiserja jeseniške »Svobode« sodr. Fr. Škrlja. Igra prikazuje neobičajno usodo kmečkega najdenčka, ipodaja kmečko življenje, kar morda nekoliko ipresemeča, ker je sodrug avtor znan kot vztrajen kulturni delavec med jeseniškim proletarijatom. Poleg vsega drugega dela v »Svobodi« in izven nje, se je sodrug Škrlj uveljavil zlasti kot režiser neštetih iger, ki jih je v zadovoljstvo delavske publike uprizoril dramski odsek naše »Svobode«. Vse predstave zadnjih let so šle skozi njegove roke. Nemogoče je našteti vse igre, ki jih je z največjo vestnostjo pripravil. Saj se je igralo marsikaj, od pretresujočih tragedij pa do komedij, polnih smeha in zabave. Biti delavski režiser je posebna umetnost. Takole v revirjih ne morejo biti skušnje v lepih dopoldnevih. Večeri in noči se žrtvujejo za delavsko kulturo, na odrskih deskah se pužča zdravje, pušča se čas, pušča se kos življenja in to vse samo radi stvari same, radi ideje, ki druži igralce in igralke, radi zavesti, da si mora delavstvo svojo kulturo Santo zgraditi. Na delavskih odrih ni iplač, aim-pak eno samo žrtvovanje. Največji idealizem druži mlade proletarce v marljivo gledališko družino, duša vsega dela je pa navadno režiser, na katerem visi vsa teža odgovornega in napornega ustvarjanja. Poleg vseh običajnih skrbi, ki jih je treba premagati,, poleg vseh zaprek, ki se nastavljajo na pot, je pa 'pri delavskih odrih še to, da prav za prav ni pravega časa in pravih prilik za delo. Sodelujoči so vedno tako v službi, da nikdar niso vsi skupaj, kar delo zelo ovira. Sicer je pa nemogoče našteti vseh težav, vseh naporov prosvetnih pionirjev med delavstvom. Kakor je delavsko življenje ena sama skrb in večna borba za kos kruha in košček solnčne svetlobe, tako je tudi delo, pravo delo za kulturni dvig delavskega razreda dvojna, trojna m,era teh skrbi in borb. Včasih se naleti celo na nerazumevanje in omalovaževanje. Toda kdor je močan in vztrajen, ta premaga tudi največja malodušja in gre za svojimi cilji. Sodr. Škrlj je s svojimi sodelavci marsikaj ustvaril. Povdarjamo s sodelavci, kajti pošteno delavsko ustvarjanje sloni vedno na sodružnem sodelovanju. Ničesar ne zmore en sam človek. Vsako delo je več ali manj kolektivno, zlasti pa spada k temu delu oder in še posebej delavski oder. Kaj pomaga najlepša drama, če ni igralcev? Nič. Kaj bi režiser, če bi ne imel svojih ljudi? In Spet, kaj naj igrajo, če nimajo publike? itd. Vse ie drugo z drugim povezano, To ve zlasti tisti, ki se s tem delom ukvarja. Zlasti pa režiser. Avtor »Najdenčka« je dober režiser in talentiran igralec, jutri se pa predstavi tudi kot dramatik. Njegovemu delu želimo popolnega uspeha! Dolžnost slehernega delavca in delavke pa je, da si novo delo ogleda in prireditev poseti. Jutri mora biti dvorana »Delavskega doma« na Jesenicah polna. Bila je že večkrat! Zato jutri vsi na predstavo »Najdenčka«.
Stran 4.
»DELAVSKA POLITIKA«
Štev. 11.
Preje Din 169‘-od danes
Din.
Znižali smo ceno obutvi za vso družino!
99.-
Dolžnost podjetnika je, da vedno dela na tem, kako bi svojim odjemalcem omogočil kar najcenejši nakup. S tem znižanjem se želimo odjemalcem oddolžiti za zaupanje, ki ga uživamo, da jim postrežemo čim bolje in čim ceneje.
MOŠKI ČEVLJI Z MOČNIM PODPLATOM ZA ŠTRAPAC.
Plačajte samo najnižjo na podplatu žigosano ceno.
m-
w 	49-
■ /
Vrsta 9315-03
Evo lepih ženskih čevljev iz lastina ali bar-žuna za neverjetno nizko ceno. Za malo denarja velik luksus.
Vrsta 9375—03
Vedno so elegantni in vedno moderni enostavni čevlji z zaponko. Prikladni so za ulico in ples, a dobite jih tudi z nizko peto.
Vrsta 3945—03
Za vsakdanjo rabo praktičen, močan in udoben čevelj iz boksa, ki ne žulji niti nog niti žepa.
Vrsta 1255—31
Še vedno potrebne snežke proti mrazu, vodi in blatu, prodajamo jih iz gabardina za bagatelno ceno.
Vrsta 245
Sokolski čevlji s peto ali brez nje, od danes celo za polovično ceno. Otroški par samo Din 29.—.
Vrsta 2842—05	Vrsta	3345—03
Otroški čevlji iz laka ali boksa z usnjatim	Udobni čevlji za široke ali boleče noge, iz-
podplatom. Štev. 20—26 samo Din 49.—.	delani iz lastina z usnjatim podplatom.
Štev. 27—34 samo Din 69.—. Štev. 35—38 samo Din 89.—.
Št. 9-1H (27—34)	Vrsta	3762—22
Za živahne dečke čevlji iz mastnega kravjega usnja z usnjatim podplatom. Trpežen čevelj za vsak štrapac. Od štev. 35—38 Din-89.—.
NARODNO GOSPODARSKO NALOGO VRŠI NAJBOLJE ONI, KI PRODAJA SVOJE PROIZVODE ZA TAKO CENO, KI JO KUPEC ZMORE,
SVOJIM SODELAVCEM PA NUDI NAJVIŠJE MOGOČE PLAČE.
20
CENEJE SO
IVAR
pr o " sr
3
3
4 9$^ g-#
g	3	Sr 3	■Fcg j3
3*	Jg D-	pr _	2
5	<T>	<T> w	w Pl	3
0	«—..	3—*	--
-• N o B.O B ra n d a d. S- o 3
(D —t ,£2.	-j-
r e »	S	3.
n> ScfQ <. S N	O	OOQfq	“
3 QTQ en sa » ff° £12 ’ g* 3 3 O =■
P o D. 3 nT3 CT < & w
3
2 n> 3 ^
01 2 — c* ►—
o" 3
O —QTQ ■ n
5'
Co~:
D.3" n O
ET £
3 to in w 3 PT —■
3 g	„	,
fP 3. in p
50 El O ^33
"2. pt-o .. en *“•	o	—
2. <	_	31	9
2	3 TD	E	rt)	<	<
3 & 8 <
2^ Cn »pr
P P 5' F ¥
fS Js.
^ a> “O
o
o< „ (/}
H* 3-N3-4
2 < s5
H
03
O
<
n
X
70
N
N
O
N
H 8 — CL
CO —i ^
^ ^ o O g-
p . rt>
P
lo
Z
r
z
co*
z
>
N
>
O
C • O
l>
a	
a ^ oi ra	
mg	
r-§	
Pl	
— c ^ I	
vii	
— o en H	
!
twim romn mrniro
Širite naš list!
Papirnica Ljudske tiskarne
Maribor, Slomškov trg št. 6.
Nalagajte svoje prihranke
g Žtolerskl hranilnici In posojilnici v Mariboru, Slomikov tri 6.
Tiska:
Lludska tiskarna dTd~v Mariboru, uredstavlteli Jošln Ošlak v Mariboru. - Za kouzorcii Izdala In urelule Viktor Eržen v Mariboru.