Večerno lzđonje*)
73. številka.
V Trstu, v torek dne 19. junija 1894.
Tečaj XIX.
$ %
mm
„EDINOST"
izbajn po rrikrnt na teden v ieatili iz-danjih oh torkih, četrtkih
in aeboteh. Z jutranje izdanje izhaja ob H. uri zjutraj, veči-rno pa oh 7. uri večer. — Obojno izdanje stane :
za jprlen mftnec . f. —.«■>, i*v«n Avstrija f. 1.40 z» tri tnecec. . , 2.S0 . ,	4,—
za pol leta . , . ."i,— « . . H__
za vse loi o . . „ 10 — . . ,18.—
Na naroćbe brez priložene naročnine s« r.e jemlje azir.
Pcamičro Številke so dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trata po a nvč., V Gorici po 3 nvč. Sobotno večerno izdanjo v Trstu a nč., v Gorici 4 nC.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega druitva za Primorsko.
Oglasi se račune po tarifu v petitu; it bmIuti* * debelimi črkami »e pUčujtt prostor, kolikor oh«»ga avadmh »rut«. 1'o-lana oamrln ee in j avtiezahvale. dotu ač i oglasi itd. no računajo po pogodbi.
Vsi dopi*i naj ae pošiljajo uredništva : ulica Cartormit it. 13. Vaako pi * ino mora hiti frankorano, knr nefrankovaua ne ue iprej imajo. Rokopisi ho ne vračajo.
Naročnino, reklamacijo in nglase apm jeiua upravnlitvo ulica Caninn.i 13 Odprto reklamacije to protte poštnino.
„r tdinatU j« mor t '.
Vabilo na naročbo.
Z dnein 1. julija t. 1. zstt-nja nova naročba na naš list.
„Edinost" stane:
za vse leto 10 gld. — kr. za pol leta 5 „ — „ za tri mesece 2 „ 60 „ za jeden mesec — „ 00 „
Vabimo vso prijatelje lista, ki Ae niso nafti naročniki, da kot taki pristopijo ter nam olehčajo v materijalno avojo podporo izvrševati vzvišeno naAo nalogo, braniti in utrjevati Slovenstvo ob sinji Adriji!
I. občni zbor
.Kmetijske in vrtnarske dražbe z s Trst in okolico".
Dobro znamenje I — smo si mislili mi. nolo nedeljo, ko smo »idoli že pred 10. uro t M-.»llyjevi dvorani abranih nad 200 okoli-čanskih posestnikov in rodoljubov, da prisu-atvujejo prvemu občnemu zboru naAo novoustanovljene kmetijske družbe. A ne le s oziroin na proapeb nove družbe smo se razveselili tako obile udeležbe, ampak tudi zato, ker nam je veliko število poštenjakov okoli-čanskib, — rečemo lahko: cvet nafte okolice — prihitevšili na poziv osnovalnega odbora „Kmetijsko družbe", zopetni dokaz, da je po okolioi še naše skoro vse, kar si je ohranilo gospodarsko samostalnost. To je tolaiilno, to naa utrjuje ▼ nadi, da se obranimo vzlic tolikemu pritisku.
Začasni predsednik g. Ivan Ooriup je otvoril zborovanje ob 10. uri predpoludne. V svojem nagovoru naglaSa, da bode „Kmetijska družba" vspevala le tedaj, ako se bodo okoličanski posestniki zanimali zanju. Vso okolico treba pridobiti za to novo društvo, potem nam korist ne izostane. Govornik se nadeja, da stvar pojde, ker so najboljli in najodličnejii možje obljubili svojo pomoč. Ko-nočno pozdravlja s iskrenimi besedami vse navzoče rodoljube.
Prvi se oglaai za besedo gosp. Ivan vit. Nabergoj, Rekel je po priliki to-le: Častiti možje, danes ste se zbrali, da ustanovimo važno ,Kmetijsko družbo". Kakor vam je znano, imamo sicer že v Trstu kmetijsko družbo „8ociet& ngraria". Vsi veste, da ta družba čisto nič ne koristi našemu kmetijstvu. Jaz bi rekel celć, da nam škoduje vzlic temu, da dobiva več tiaočev podpore od mestnega zbora, oziroma slavne vlade, Vsa ta podpora je izgubljena za nas. Podpora je namenjena za razne poakušnje, predavanja, za nakupovanje škropilnic, semena itd.
Gledć poskusenj in predavanj moram reči, da se gospdda naravnost smeAijo s svojimi nauki. Vsaj na Prosoku je bilo tako. In kako je a Škropilnicami? Na Prošeku hrani škropilnico goap, oapovilla t A kdo jo dobi? Njegovi somitiljeniki, jaz vsaj je nisem mogel dobiti. Kakor aa je odrokla meni, tako ae jo od-
PODLISTEK.
C8
Kmetski upor.
ZgvUovlnuka jiorait ie*tnnJ»t< i/ii veka. — Spisal Avgutt Šenoa. IVeloiil 1, P. Planinski, — — Ne vem vam pravega povedati, odgovori Gašo, Kakor hitro je kralj sklonil, da se razpusti vojska, in ni bilo več nevarnosti, izročil je ban poveljstvo knezu Frančišku Shinjakcmu ter odpotoval i mejo seBtro in hčerko Anko na Ogrsko v svate Drffyju. Vem, da mine tudi meseo dnij, predno ae povrnejo, no, ali vsekako mi bo pismeno naznanil svoj prihod v Zagreb, potem pa lahko mojega svaka ondu počakamo, ker je v resnici čaa in priložnost, da vredimo deželo popolnoma po naži volji in želji.
Deset dnij po tem rBzgovoru so odpo-tovali sosedgrajaki gospodarji v Cakovcc, do-čim so je vukovinski gospodar zatekel v
rekla menda tudi dru im. Tudi semena bi mogli deliti brezplačno ! O delitvi semena ni meni nič znano do sedaj, vam menda tudi ne. Z jedno besedo : nam jo čisto vse jedno, ali obstoji taka družba ali no, kajti dru ega no vidimo o njej, kakor da podari tu pa tam kakega bika : ksko, kednj in v kake namene, vam jo znano. Zato treba, da si ustanovimo Bvojo družbo, ki bode delovala bolje, nego deluje ona, kojo sem omenjal ravnokar. Vse to pa je odvisno od vas, ako se bodete ravnali po tistem znanem izreku: Pomaga; si sam, da ti Bog pomore! Ako se oklenemo družbe v velikem številu, dosežemo gotovo svoj namen. Prva leta seveda ni pričakovati čudežev. Premagati bodo a početka velike težave, kajti tudi naše potrebe so velike. A gotovo jo, da premagamo vse težave, ako se bode vsakdo izmed nas trudil po svojih močeh v korist družbe. Agitirati in iiriti treba, da pridobimo kolikor mogoče veliko udov, Pripo* ručam torej najtopleje vsem navzočim, da delajo v koriat naše družbe, katera nam donese gotovo obilnega blagoslova. Samo tožiti in jadikovati, to nam ne pomore v naši stiski. Kajti priznati moramo, da bi se dalo odstraniti marsikaj, ako se sami lotimo dela, To pa dosežemo najlože potom združevanja.
Kmetijski stan je najplemonitejši in naj-uzornejši atan na svetu in govornik je ponosen na to, da se sme nazivati kmeta. Kmetijstvo redi vse človeštvo, brez kmetijstva no bi mogli živeti ljudje na svetu. Kmetijstvo je največe važnosti, sedaj bolj, nego kedaj poprej. Zato je treba pomagati kmetu v njega današnjih atiskab. Zemlja ne rodi aama po sebi, treba jo jo obdelovati in boljšati. Nekdaj ni bilo toliko davkov in raznih stroškov kakor dandanes. In ker posestva ne morejo prenašati velikanskih bremen, zagazila so v dolgove. A nikar no mislite, da je Bamo pri nas tako, ampak po vsej Evropi vidimo, da je nastala težka kriza za poljedelski stan, Golo državniki ao si jeli razbijati glave, kako pomagati kmetu, da ga zopet postavijo na noge. Kakor ao bc jeli združevati delavci in drugi stanovi, tako moramo storiti tudi mi kmetovalci. Skrbite torej — vsklika govornik, da bodo naša družba cvela, rastla in ae razvijala.
Predsednik Goriup se zabvaljujo govorniku na lepih vspodbudljivih besedah. Od strani gosp. Nabergoja so nadeja največe podporo. Žoli tudi, da bi slavni zbor izvolil g. Nabergoja svojim predsednikom, kajti ta odlični mož jo kakor rojon za to.
(Konec prih.)
Mestni svćt tržaški.
(XV. seja dni 7. junija 189i).
Predsednik: župan dr. Pitteri. Vladni zastopnik : naioodtni&tveni svetovalec dr. bar. Conrad. Navzočih 4!J svetovalcev.
kamrico zagrebške brkate krčmarice, da si ondu pozdravi raue, katere mu je zadalo turško robstvo.
«
* *
Gospod GaApur je slabo štel dni tnr ni niti zapazil, da jih jo žo trideset tuinolo in da je listje z drevja popadalo. Kako bi tudi? Ljubozen ima zavezane oči. Neko popoludne mu prinese banov sni pismo, v katerem mu sestra javlja, da se ban vrača s hčerino svatbe in da pride za štiri dni v Zagreb. Gospod Gašo napiče na zavitku pisma: „Na znanje plomenitemu gospodu Eerku Tahiju", in odpravi sela daljo na Sosed. Za malo dnij pride pospod Tahi z gospo Jeleno v Zagreb in se naHtani v banovi hiši. Mine tudi teden dnij, a o banu PotrU ni gla^u. Tahi jo nekako v skrbeh, a Gašo ga tulhži.
— Ne tarite si glave, velemožni gospod, na potu v zagreb ima polno velikadkih po-
Po odobrenju zapisnika poiltdnjo seje prečita se dopis gimnazijsko deputacije, v katerem izjavlja ista, da no pride več k zrelostnim izpitom na mentnem višjem gimnaziju, kor je bilo namostništvo prepovedalo, da ista doputacija ne sme pregledavati pismenih zrelostnih izpitov in zapisnikov o izpitih, čcA, da a to naredbo ruši c. kr. vlada pravice mestnega zastopa. V popolnoma jednakom smislu izrekla se je zatem tudi deputacija za mestno višjo realko. (Članova dotičnih deputacij sta svetovalca dr. G o n s o I o in konservativec dr. V i e r t h a I o r. Iz te izjave razvidno je zopet dovelj jasno, da želi alavni magistrat proglašati svoje gojence „zrelim", kadar in kakor je njomu drago, ne da bi smela vlada nadzirati z nepristranskega stališča te izpite, Uredn.)
Svetovalec Burgataller stavil jo nujni predlog, da naj prosi mestna delegacija finančuo miniaterstvo, da se sme odslej pobirati davok na stanarino namesto dvakrat, štirikrat nu leto in sicer vaacega 1. marca, junija, septembra in deoembra. (Državni zbor je bil odobril namreč zakonsk načrt, po katerem je pooblaščen finančni minister, da sme pobirati davek na stanarino vsako četrtlotje po vseh krajih, kjer to dopuščajo lokalne razmere a to le teduj, ako dotične občino to zahtovajo. TJr.) Zbor je soglasno vsprejel omenjeni nujni predlog.
Svetovalec B a n e 11 i oglaail ae je nato k zares klasični interpelaciji. Vprašal je župana, da-lijerea, d a- j e ovadil magistrat državnemu pravdništvu nekega učenca meatne šole v ulici Ferriera zaradi .nekega domišljenega zločina*. (Žaljenja Nj. Veličanstva. Ur.) Župan je odgovoril interpe-lantu, da se je moral ravnati po določbah § 84 kaz. zak., kor je bil dotirni slučaj prišel v javnost n ker je bilo šolsko vodstvo službeno prijavilo dotično stvar. Župan izraža svojo nadejo, da bodo preiskava dokazala neutemeljenost obtožbe. Banelli se zahvali sicer na odgovoru, toda zajedno izjav* Ija, da z istim ni zadovoljen. Pogrešil je bil, pravi Banelli, duhovnik, ki je bil prvi ovadil učonca, zmotil se je vodja dotične šole, zmotil se je tudi šclaki prisednik, Galerija je pričela tuliti in ploskati, da izkaže svoje pri-znanje akorajžnemu11 Banelliju, ki je imel pogum sumničiti šolskega asesorja. Župan so je vendar vzdramil ter opomnil galerijo, da bodi mirna, govornika pa je pretrgal, češ, da jo on, župan, odgovoril na interpolacijo, toda razprave ne dopušča pravilnik. Banelli so ni dal ugnati v kozji rog, ampak odgovoril je, da ima pravico razpravljati. Nadaljeval je zatorej svoj govor, izjavljajoč, da bi se bila morala rešiti ta stvar diHciplinarnim potom, ter da bi moral prevzeli župan sam odgo* vornost za-to, da se je ovadil deček, ki je bolj potreben materine skrbi, kakor pa za-
«taj, in bo moj gospod svak bržčas kje v go«tih zabava. Saj veste, kako ju to pri nas.
Tahi se na to tolažbo noknko pomiri ter pofteti drugi dan z ženo vinograd g. kanonika Štefana Vsesvetrtkfgs v Bukovci, kjer se je kolo odličnih gostov do kasne noči veselilo. Tudi gospod Gašo je bil vabljen na to veselico, pa so je opravičil, češ, da ni danes za druAčino, ker ga glava silno boli, svojo bol pa ju zdravil v prijazni kamrici krčmarice Jage, Zunaj se jo zopet zmračilo, no Gašo ni veliko praAal, ali je dan ali mrak, ampak se jo vnemal samo za sijaj starega vina in ženskih očij. Pripovedoval je ravno svoji Jagi, kako so ga Turai neusmiljeno vlačili po robstvu, ko iznenada pomoli glavo skozi okno banov vratar ter zakličo :
— Pojdite za ime božje hitro domov, plemeniti gospod !
Opazir&i bledo lico služabnikuvo, prepade
pora. S ttm, pravi govornik, da je hotel le izraziti javno menenje. („PatrijotiAka" klika na galeriji je zopet burno pritrjevala govor-n ku. Tako torej branijo tržaški verni „patri-joti" — nelojalnost do cesarja 1 Ur.)
Svetov. Spsdoni je interpelovai župana, zakaj je dovolila mestna delegacija mostnemu ljudskemu učiteju Marku Appoloniju kvin-kvenij, da-si je šolski odsek soglasno odbil dotičnu Appolunijevo prošnjo. Župnn je odgovoril, da je mestna delegacija priznala Appoloniju 5)etno doklado le z obzirom na žalostno gmotno stanje prosilčevo. Spadoni s tem odgovorom ni bil zadovoljen, ampak napadal je jako ojstro učitelja Appnlonija, katerega jo narisat kot nasprotnika liberalizma, ci 16 kot nasprotnika italijanstva (!). Svoj govor j» zaključil z izjavo, da no stopi v posvetovanje delegacije, dokler sedi v isti sedanji poročevalec. Župan je v svojem odgovoru branil poročevalca ter izrekel nadejo, da avetovalcc Spadoni no izvrši svoje grožnjo. Na to je pričel čitati točko dnovnega reda. Galorija pričela se je prazniti med vriščenjem in žvižganjem, kajti čakala je menda le na interpelacijo Banell jovo in Spa-donijevo. Ker pa ta dva „liboralca" nista vspela nič kaj aijajno, bila je klika nezadovoljna.
Zbor jo zatem vaprejel brez razpravo nekatero nebistveno spremembe pravil mestne hranilnice. Glede namestništveno naredbe, po kateri naj ao izjavi mestni svćt, da li hoče provaefti v svojo obakrbo ali podpirati praktični navtiški tečaj, ki naj bi se oanoval v Trstu, odobri) je mestni avdt predlog šolskega odseka: da nima moBtna občina nika-koršnega interesa na tem, da-!i so osnuje praktični navtiški tečaj v Trstu ali ne, tor da občina ne bi nikdar gmotno podpirala takega tečaja. — O ministerski naredbi glede kratic za novi denar, po kateri naj bi ae uvodle v šolah kratice „K" za krono in ,h* (Ileller) za stotinke, sklenil je mestni svčt, soglasno odobrivši predlog šolskega odseka, da naj se namreč zahteva, da ae dotična naredba preosnuje tako, da so uvedejo kratice, od-govarjoče duhu jezika, in sicer toliko ta italijanske, kolikor za slovenske šolo v tržaškem pudročju.
Predlog mestne delegacije, da bi se pro-osnovali zapahi na oknih v pritličju mestnega muzeja Kuvoltella, ter da bi se v ta namen potrošilo 600 gld., zavrgel jo mostni svet po kratki razpravi z 27 glasovi proti 17. — Ko-uečno se je imonovt.1 začasni asistent za ku-ratorij mestnega starinarskega muzeja. Dotični asistent dobiva letno uugrado 300 gld, ter so mora imenovati za vsako leto posebej.
Ob 8 i/i uri je končala javna seja in zbor jo v tajni seji rešil razne obsotin«* zadeve v učiteljsivu, okrajnih načelnikih ud., ki pa niso za nas nikakorAne važuusti.
so Gašo, in prevrnivši vrč na mui, ne izpra-šuje dalje, ampak hiti urnih kurakov v banovo hišo, IIiAina vrata so bila na iztožaj odprta. Na dvorišči je stalo dvoje voz. ali nikjer živh duAo. Gašo hiti po stopnicah na navzgor. Na hodniku so jo zbralo cela gmča »luimeadi, vso joka in tarna. GaAo plane v sobo, pogleda in okameni. Sredi velike dvorane stoji na tleh Črna mrtvaška krsta, nad katero so pripogiba črnoopravljena žena — banica. Roke ima sklenjene, čelu pa ji počiva na krsti, bule«tno ječi in časi obupno vzkrikne:
—	Joj J Joj! Peter, tovariš moj !
—	Barbara ! Kaj je za lloga ? zakličo Alapič, prihituvSi k sestri.
Na bratov glns strese so banica, plane kvišku in se vrže Gaši na prsa.:
—	Ilrate! Brate! Hrtov jo, mrtev! A jaz sem udova, jadna udova 1
Gašo poBadi sestro na stol, kjer joči in
Politiške vesti.
Avstro-ogrska trgovinska pogodba Z Rlisijo. Ogrska poslanska zbornica v .'prejela je r avoji včerajinji seji i veliko većino glasov trgovinsko pogodbo t Rusijo.
MlarioČeŠka poslanca dr. Gregr in grof Koanic govorila »ta minolo nedeljo na javnem shodu v Novi Stražnici. Dra. Gregra je vsprejel banderij in so ga belo oblečena dekleti spremljala do druitvenega prostora. Oba govornika sta nagJaAala, da mladočefcka delegacija gotovo doseže svoj cilj v državnem zboru, četudi se ne more ponašati dosedaj z vidnimi vspehi. Dr. Oregr je hudo napadal staročeiko časopisje, israzujoč nadejo, da pri prihodnjih volitvah popolnoma propadejo sta-ročeiki poslanci. Neki navzoči socijalni demokrat se je pritoževal na tem, da se vprašanje obče volilne pravice ne gane t mesta. Socijalnodooiokratiika stranka simpatizuje z Mladočehi ravno lato, kor so ti poslednji obče volilno pravo zapisali na svojo zastavo. Kn-nečno se je vsprejela resolucija izrekajoča popolno zaupanje mladočeškim poslancem.
Predloga o civilni poroki pride v četrtek na dnevni red v magnatski zbornici. Pogajanja med konservativnimi in liberal* nimi magnati ao ae razbila popolnoma, ker vlada ni hotela privoliti v premembe, nasve-tovane od strani konservativnih magnatov.
K atentata na Crispija. Cri»pi je dobil povodom atentata okolo 18.000 brzojavnih čestitek, da ae ni posrečil napadalcu zlobni namen. Med ostalimi sta mu čestitala tudi minister grof Kalnoky in nemški kance-lar Caprivi. — Včeraj jo odpotoval italijan* aki kraljevič v Noapelj. Crispi jo prttel na želeiniftko postajo, da se aahvali kraljeviču na njega sočustvovanju.
Raz.ične vosti.
Zapleni. Denainje zjutranje izdanje je laplenilo c. kr. državno pravdniitvo radi poročila o občnem zboru društva „E d i n o s t", oziroma poročila g. poslanca Spinčiča. Ker nam je dotična naredba doila jako kasno, nismo mogli ii zaplenjene itevilko ponatisniti drugega kakor podlistek.
Izredni občni zbor političnega druitva „Edinolt*, ki je bil določen na 24. dan t. w.f se jo proložil na drugo nedeljo, to je 1. dan julija, ker ae bode prihodnjo nedeljo vršilo posvećenje premilostnega ikofa Sterka in bi se vsled tega mnogi ne mogli udeležiii zborovanja.
»Tržaikl Sokol* izletel jo dno 17. t. m. v starodavni Dovin. Sokolu pridružilo se je tudi mnogo drugega občinstva, tako, da jo parnik peljal nad 200 izletnikov. Ob krasnem vremenu došli smo okolo štirih popoludne v Devinsko luko, kjer nas je jako radostno ia-nenadil srčni vsptejem DevinČanov. Pokanje topiče? je naznanjalo prihod, veseli živio-klioi bo odmevali ▼ pristanišču, kjer nas je pričakovalo več gospodov z č. g. županom na čelu. Po kratkem govoru in pozdravu delilo so vrle devinake goapice lepe Šopke svežih cvetlic med izletnike. Potom je korakala velika družba za zastavama Devinčanov in „Sokola" do Plesove gostilnice, odkoder smo se podali po kratkem odmoru po Devinu in v grad kuezov Huhenlohe. Zaradi pomanjkanja Časa, ogledali smo si zuameniti grad lo površno. Kmalu so je zbralo občinstvo na prostornem vrtu v goatilnici, kjer smo si najprej potolažili žejo tor ae okrepčali velike vročine. Ko pa udarijo tamburaši „Naprej !" — tedaj
iz objokanih oči predse gleda. Molče stoj brat tik nje, zagledavši ae v slabi plamen voščene sveče, katera drhti na mizi in razprostira rmeno svitlobo po mrtvaški krsti. Na dvoriiči zaropota voz. Malo pozneje vstopita Tahi in gospa Jelena.
—	Ali je mogoča P zakliče Jelena in pohiti k prijateljici. Tahi prebledi, ostane na pragu ter povesi glavo.
—	Će jo mogoče? vzdihne banica in vzravna glavo, če jo mogoče ? Rosnica jo, grozna, strašna resnica. NA, v tej krsti leži ban Peter mrtev, moj mož mrtev, moj mož! Oorje! In udova si zakrije z rokami obraz.
—	Ali kako so je to dogodilo P vpraša propadeni Tahi.
Banica spusti roke, vzravna glavo in iz-pregovori ječajo:
—	Svatbo smo srečno opravili. Čas je bil, da se vrnemo. Ko se peljemo čez rnv-
zaori krepki ,živio*, da se je razlegalo od belega Krasa do morja. Vrli tamburaši ao na« razveselili tudi z drugimi skladbami ter želi obilo pohvale. Pozneje smo čuli tudi par zborov, ki so poslušalce še bolj navdušili. Ko se pa iz paviljona oglasi glasba na klavir, okrog kojega je zbral g. Volarič svoj mešani zbor, hitelo je vbb tje, da sliši lepo petje Devinskih deklet. Zapeli so: „Domovini", „Spomladansko* in „Rožici*, konečno še samospev „Divja rožica". Radosten nam je bil pogled na Devinsko mladino, ki vendar ni ie tako odtujena našemu narodu, kakor bi radi nekateri razkričali. Ne, Devin še ni izgubljen Slovencem, treba je le neumornega dela in skrbi, da so pripelje v naročje matere Slovenije. — Glas trobente nas kliče na drugi kraj vrta, kjer so se zbrali telovadci, da pokažejo, kaj znajo in morejo. Res, proizvajali so težke vaje na drogu v občno zadovoljnost. Le čvrsto naprej, dični naš Sokol; krepčaj si telo in — duh, sebi v veselje, narodu v časti — O mraku prižigali so se umeteljni ognji. Osobito je ugajalo gledalcem kolo z ognjeno trobojnico. In ne smemo pozabiti, da je to umeteljne ognje priredil umetnik-domačin g. Zobec. Na to so se nekateri zabavati z raznimi igrami, drugi so ? paviljonu plesali četvorko; bila je povsod živahna zabava. Lo prekmalu približal so je čas odhoda. Ko se je g. starosta „Sokola", dr. Gregorin, v navdušenem govoru — povdarjajoč složnost raznh slov. tržaških društev, in važnost takih izletov v probujo narodne zavesti ter na-zdravši gg. županu Plesu in Volariču sa lep vsprejem, — poslovil od Devina, tedaj nas je glas trobentačev klical k odhodu. Prepevajo smo odšli na parnik, kjer smo se i monjsjočimi se „iivio-klioi* poslovili od Devina.
Hvaležnim srcem beležimo tudi, da je našo veselioo počastil tudi veleč. g. Devinski.
Nočna vožnja iz Devina v Trst bila je krasna, divna. Veselo petje razlegalo ae je raz parnik in raketo so švigalo v zrak. Uprav „židane volje" smo se povrnili v Trst.
Ta izlet nam ostane še dolgo v spominu, vesel dan je bil in nadejamo so, da ne bode brez vspeha. Klioajo vrlemu „Sokolu* srčni „na idar", želimo le, da bi se večkrat Še mogli tako sabavati, kakor smo se v našem Devinu minolo nedeljo t
Željo umlrujo&ega izpolniti nam jo danes Nesrečni Simon Čopič je izdihnil svojo dušo minula nedeljo zvečer. Nedavno žo, ko ga fo obiskal urednik našega lista, prosil je pokojnik, da izrečem v njegovem imenu i-•kreno zahvalo vsem onim blagim dušam, ki ao so ga darežljivo spominjali v njegovi ne-opisni bedi. Isto željo je s aolzaini v očeh ponovil do prijatelja mu, gospoda Andreja Kalana, v nedeljo prudpoludne, ko je slutil, da se mu stekajo ure na tem svetu. Izpolnjujoč torej ieljo in prošnjo umirajočega — in taka želja mora biti sveta slehernemit ču-tečomu človeku — izrekamo torej v imenu pokojnega Čopiča in njega uboge, uboge, mnogobrojne rodbine, najprisrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so pokazali svojo sočutje (saj smo vbi bratje na svetu) svojemu — bratu! Plemenito in pravo delo krščanskega usmiljenja bi bilo, ako bi se še kdo v teh težkih trenotkih spomnil obupane in plakajoče udove in sedmero zapuščenih sirotic. — Pogreb je bil danes ob 6. popoludne.
Za družino Simona Čopiča daroval je Josip Ščok 1 gld.
Porotne razprave. Poleg že objavljenih razprav pridejo v prihodnjem zasedanju po-
nino, prehiti nas silna burja. Peter pomeče narao vse, kar smo imeli obleke seboj, a on sedi na vozu v surki. Pokaram ga zaradi te Inhkoumnosti, a on so mi nasmnje. Pozno v noč dospeva do Čakovca. Ondu prenočiva. Jaz pišem Gaši pismo, a žo mej tem mi začne Peter tožit«, da ga bode ! Leže. Glava mu je gorela kakor razbeljeno železo. Začne se mu blosti. Prepadena pošljem po zdravnika. Prepozno! Za tri uro je izdihnil, in ovo ga — evo ! Mrtev! Joj Bog, mrtev I Oh, sem li to ed njega zaslužila ?
—	Gospod Tahi, reče polglasno Gušo, stopivši k sosodgrajskemu gospodarju, prosim vas, bodite nam ob tem strašnem času na pomoči.
—	Jaz P zamrmra Tahi, jaz bi ai Bam moral pomoči iskati. Ban Petor ErdiSdi je mrtev, moji računi ao pokvarjeni. Kaj bo sedaj P (Dalje prih.)
rotnega sodišča tržaškega še na vrsto : dne 28. t. m. EIvard Pagnini (tatvina); dne 30. t. m. Krištof Castro (goljufija).
Dohodki mestne občine tržaške. Tekom meseca maja t. 1. je imela mestna davkarija 67 669 gld. 15 nvč. dohodkov. Finančno ravnateljstvo dobilo je meseca aprila tega leta 116.081 gld. 19 nvč. na občinskih uiitninskih do kladah.
Umrl kardinal. Iz Krekovega javljajo, da je včeraj ob 1. uri pop. umrl tamošnji knezonadškof, kardinal Dunajevski. (Pokojni kardinal je bil brat bivšega avstrijskega finančnega ministra Dunajevskega, Kardinal je bil o svojem času državnik; leta 1846. se je bil zaročil z baronico Siabanov-sko, katera pa je umrla, ko je bilo že vse prirejeno za svatbo. To je vplivalo na državnika tako, da se je poavečil duhovskomu stanu. Pokojni kardinal je doživel 77. leto starosti. Ur.)
Povoden]. Včeraj vlila se je strašna ploha nad Gališko. Kakor javljajo včeraj iz Lvova, provzročila je ploha po voej pokrajini ogromno škodo, posebno pa je trpel vshodni del Ga« liške. Visla je tako narasti*, da je že poplavila nižjo dote mesta Kra&uva ia bližnje vasi; tudi reka Dunajec jo poplavik blizo Tarnova rasna sela. — Poročila iz Krakovega javljajo, da so oblasti pripravile vse potrebno ta rešitev popljavljencev in ia pomoč oškodovanim. Škoda, katero provzročujejo poplave na polju, je ogromna. Tudi poročila ii Budimpešte javljajo o povodnjih ; razni kraji kraljestva so pod vodo, posebno škodo pa je napravila reka Vag. Po mnogih komitatih je napravila toča mnogo škode na setvi. O tem poročamo na diugem mestu.
Žaloetno etanje eetve na Odrekam. Po
ročila ii Budimpešto javljajo, da prihajajo od vseh stranij obupne vesti o stanju polja vsled poslednjih neviht. Severne pokrajine so popolnoma uničene; na ratnih krajih so oeste razdrte. Žetev je na mnogih mestih uničena popolnoma, v ostalih pa bode jako slaba.
P0llci]ek0. Neznani — bedaki srušili so ▼ minuli noči obmejni sid ob posestvu Ant. Udoviča na Vrdeli, bšt. 01 kakih 6 metrov na dolgo. Kamenje so slolili dotični ilobneii na Lonjersko cesto in ■ to svojo „duhovitostjo" pripravili v resno nevarnost ljudij In živino. Stražar Čok jo dognal, da sta tega »junaškega* dela jako sumljiva 22letni Ivan Žerjav, stanujoč na Vrdeli hšt. 155 ter 20letni Anton Fonda, stanujoč na Vrdeli hšt. 561, katera sta menda izvršila to „junaštvo* v družbi drugih dečakov. Dotični pobaliui se ne izognejo zasluženi kazni. — Včeraj so zaprli krmarja Lloydovega parnika „Reka", ker je bil 17letnegti mornarja Antuna Zuculina tako neusmiljeno obdeloval s pestmi in ga teptal da mu je zlomil dvoje reber. Nesrečni mornar je poleg tega poln oteklin in menda ti je pretresel možgane; prenesli so ga ▼ bolnišnico, a malo je nade, da ozdravi.
Duna|
kon gledć
Najnovejše
il 19. Ni. Vel. <
vesti.
Nj.
preosnove
cesar je potrdil za-štatuta mesta Rovinj*
Dunaj 19. Cesar je odšel danes v vojaški tabor pri Bruoku, da nadzoruje tam vojaštvo.
Lvov 19. Ruska vlada oporeka vesti, da bi ista nameravala propovedati gališkim kmetom prihajati letos — kakor vsako leto — v rusko Puljsko na delo.
Požun 19. Iz doline roke Vag prihajajo grozna poročila. Mnogo lot že ni bilo take povodnji, kakorŠna jo letos; tudi Donava je strašno narastla. 30 občin je že popolnoma poplavljenih. Na vodi plavajo podrti mostovi, mlini, streho, pohištva in vsakovrstno blago.
Beligrad 19. Tukajšnji listi trdijo, da odpotuje Garašanin v kratkem v Pariz, da prevzame vodstvo tamošnjega srbskega odposlanstva. Govori se, da je kralj Aleksander poveril Gurašaninu posebno poročilo na kraljico Natalijo. Garašanin naj bi zopot opravil kraljico Natalijo ž njo sinom, ker so odnošaji med njima nekoliko omrzeli vsled poslednjega državnega prevrata.
Hamburg 19. Naglas« se uradnim potom, da ni resnična vndt o slučajih kolere, kateri bi ne bili dogodili v Hamburgu, kajti do sedaj ni obolil tu nikdo niti na koleri, [niti na koji drugi bolezni, ki bi bila podobna koleri.
Rim 19. Anarhist Peter Lega, kateri je bil ustrelil na Crispija, je v zaporu pri najbolji volji. Jć in pije v<>s*»lo in izjavil "Je nasproti stražnikom; „To je največje veselje, ako ima človek apetit! Sedaj imam hišo in strežaje ; kaj mi treba drnzegaP! Vi pa ste plačani slabo in trpite lakoto.*
K'> je msgr. Angeli obvestil papeža o ponesrečenem atentatu na Crispija, je vsklik* nil sv. Oče: .Hvala bodi Bogu; ta dogodek spomni zopet vladarje na mojo encikliko,"
Peterburg 19. Ozirom na predstoječo bogato žetev na žitu zahtevajo delavci take mezde, da jih posestniki ne morejo plačati. Nekatere južne pokrajine ao se obrnile že v Peterburg s prošnjo, da bi vlada poslala tjakaj vojake ca delo na polju, katerim bi bila določiti posebna taksa.
Trgovinski braojavl.
Bndlmpsšta. Pšenica ia juni 6 97-7.— , ca jesen 7'08-7'lO Koruca ia juli-avgast 4*77 do 4 78 Oves za jesen 5-74-5 76. Ri 5 44-5-45.
Pionica nova od 77 kil. f. 7-25—7 30, od 78 kil. f. 7-35-7-40, od 79 kil. f. 7 4»—7*50. od 80 kil. f. 7 50-7 60, od 81 kil. for. 7 60—7 65. Jermen •—•— ; proso 3-80—l-25. Ponudbe pSenice srednje, popraševanjn omejena. Proilalo se je 20.000 met, stot., po stalnih cenali. Otrobi nespremenjeni. Vreme lepo.
Praga. Nerafinirani slndkor ia junij 16.40, nora roba za september f. IS'171/,. stalno.
Bam. Kava Santos good avorsge ca juni »8 ?5, za oktober 01 25.
Hralrarg- Santos good average za juni 77 50, september 75-—, december B9fc5, mirno.
Naw Tork 16. junija. Rdeča pšenice 63— koruza 457, bushel.
Dunajska bona
. junija MM.
danes včeraj
Drlavni dolg v papirju .... 98 20	9815
. „v srebru .... 9805	98 05
Avstrijska renta v clatu . . . 120 90	120*90
. .v kronah . . . 97*85	»7*90
Kreditna akcija . . . . . . . 861*75	85i*20
London 10 Lst....... 125 80	125 30
Napoleoni.........ft'971/,	»»7
100 mark.........61*37'/,	fllg.5
100 italj. lir........ 44-85	44 85
Slovencem tržaškim gffi???,X
k o v 1 j a h „Alta belin Iriente*', Izborna domača kuhinja,, pristna domača vina in kraški teran.
Onbrljal Davatnk.
RODOLJUBI!!
Podpirani m znanju m, da sem odprl v soboto dne 9 junija svojo kremo v ulici Valdtrivo it. 19., znano pod imenom „Cruce di Malta." l očil bodem vina
Crve vrste, kraSki teran in izvrstno pivo. Icborna uhinjs, cene poitene. — Nadejajoč se. da me bodo Tržaški Slovani po mogočnosti podpirali, beležim udani Fran Kravos.
Gostilna „All'Antico Mor6u
ulica Sol i lati o 12, (po domače pri „IVvačkovcu") prodaja Irna in btla vina prve vr»te it prraSHh in dornberSkih vinogradov, in sieer: domače črno po Sil, belo po 36, modra frankinja po 40, črno kraSko po 40 in rizlink po 48 nč. liter, hvrttna kuhinja. — Dr leč ae geslu: „ Rojak k rojaku", priporoča se podpisani za obit obisk. Anton Vodopivec,
gostilničar.
Gostilna „Al Gallo d'oro" it,™,";
della Posta (Dogana) toči istrsko vino po 28 n?., belo vino po 32 nč., kraikl t«raan. lastnega pridelka, po 40 ni. liter. — V sodičekih od 25 litrov naprej, franko na dom, po cenah, kakor se dogovorijo. — Izborna kuhinja. Vsprejema se naročila na obed in večerja po nizkih cenah. — Nadejajo se obilnega obiska beleži najudanejfti
F. Kovačit'. O pa t k a. Vsprejema naročila na vino ca notranja delole franko ieleznica Trst po 15 gld. hektl.
KrašiTcij
Ne kupujte k&s po 1 gld. in 1 gld. 10 nč. iz židovskih rok, kajti trgovec z ielezulno X. Go-llevičlk v Beiauii in trgovec Jakob ■kapi iT Tomaju prodajata kis« po 65 in 75 nč. Kuho so garantirane in se tudi camon-j sjo, ako niso dobre.
Tvornica glasovirjev Henrik Bremitz
v Trstu, Via Nuova it. IS
pijaninov aoierik. sistema ^garantirani novi od 170/ /'gld. naprej. Prodajajo su\ tudi na mesečne obroke izplačijive v treh letih ter dajejo v 3 gld. na mesec naprej.
najem od
pivovarno bratov
Rtininghaus v Stainfeldu — Gradec
pri	156
A. DBJAKO, junior, v TRSTU
Via degli Artiatl št. 8,
zaetopnik za Primorsko, Dalmacijo in Levant,
ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okolico staroznano stoinfeldsko eksportno (Kxport), ožujski (Mltrzon) in ulegnuo (Lager) pivo, tako v sodih ku-kor po stoklenicuh, pod ugodnimi pogoji.
Dunajske srečke po I krono
I Žrebanje že 12. julija
5 glavnih dobitkov po lOaOOO kron
Srečke priporočalo . Mark Ni^ria, Henrik SchlfTmann.
Lastnik politično druAtvo .Edinost* — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.