Knipie SUtKo", L?ubL)ana% D0M0VINH AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY pico;: M of i»| inge-, he!' JOT otW' rig«1' AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. ley CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JULY 19TH, 1937 LETO XL — VOL. XL, (it! :es(l .4 ter f/ % IflU« Mati domovina 0 pošilja pozdrave Marsikatero oko je bilo včeraj ^okro ginjenja, ko smo slišali lskrene besede* blagovestnikov, ki ^ihajata iz stare domovine, da ftam prineseta srčne pozdrave ^ naše matere domovine. To sta ^• France Trdan in g. ravnatelj ""J Slapšak, ki sta včeraj po ^AR radio postaji z iskreno ese 0' jh"-' •i f£)f" tf» o"; ifi lifj A A so našle globok odmev v srcih Se«, ki jim je spomin na ljubo ^movino še vedno svet. (V po-. Jši izdaji bomo prinesli govo-e obeh domovinskih odposlan-w,-:' H?r take besede ne smejo . P°zabljene, ampak se morajo spraviti v narodnem arhivu v iskani besedi). Ves radio program je bil kra-sno izpeljan in vse pohvale vre-Lepo sta zapela v duetu ^rs. Jeanette Perdan-Juttnerje-va in g. Junchar. Prekrasno so ha; kvi liirmonirali glasovi fantovskega arteta: Frank Kuret, Frank °cevar, Albin Modic in Joe Mi-;Vec, katere je spremljala na su'1 C iii*\ h« i u«* if f'l %ir gdč. Vera Milavec. Har-t °nično čisto so igrala dekleta, l0> na havajske gitare. Vsa ura je bila kot ena minuta, vse kratko. Tr, la J ®e enkrat, iskrena hva-cj.' Mally, za užitka poln ra-Program. Oba visoka gosta Pa še imeli priliko slišati sicer v sredo pri banketu v v rkveni dvorani sv. Vida in pa nedelj0 25. julija ob odkritju ^ka rJevega spomenika. Narod, skupaj in poslušaj jih, ker John Lewis mora držati roke proč od organizacije državnih uslužbencev v New Yorku fridi besede nam polagata na sr-j,0'. ki bi jih moral slišati vsak ^k tukaj v novi domovini, sobto večer je p,a naša dična t bui"ška naselbina pozdravila Ha a naša blagovestnika v SND šeg cesti' Polna dvorana na-ždr4 naroda prihitela, da po-Ha odlična gosta in sliši, kaj Pošilja naša stara domovi-jj30 svojih odposlancih, tfig aj v kratkem orišemo potek stoa.prijetnega večera. Na oder Jakob Resnik, ta ne-^e kulturni delavec, in v Ste nU skuPnih newburskih dru-bro^e obema gostoma do-dobr ,C0' Povijajoč ju, naj vse •liftii ■ ^osta videla med svo-sPor v tej novi domovini, Jiy;a0eitavdoma, ko se zopet vr-y našo staro domovino. Mr. ^am nato izroči vodstvo pro-ialcJJ1®, v r°ke Rev. Juliju Slap-^a n pozove k besedi g. kano-PoveVmana- G- kanonik nato ^an Sta se poznala z dr. Sl0°m.^ g' Slapšakom v na-,ostaVe^i ter upa, da se bosta bj|a Počutila med nami, kot bi ma" Zagotavlja ju, da bo-(DalJe na 3. strani) Albany, N. Y., 17. julija. Ker namerava John Lewis, vodja C. I. O. gibanja, organizirati mestne, državne in zvezne uslužbence v svoji organizaciji, dasi je proti temu protestiral predsednik Roosevelt, se sedaj oglašajo tudi posamezne države. Charles Briand, ki je predsednik State Civil Service Association v državi New York, in v katero organizacijo spada 15 tisoč državnih uslužbencev države New York, je poslal Lewisu pismo, naj drži roke proč od njegove organizacije. Briand je sporočil Lewisu, da je sedanja organizacija new- yorških državnih uslužbencev progresna in obstoji nad 40 let v popolnem zadovoljstvu. Organizacija narašča vsako leto. Državna organizacija skrbi za blagostanje svojih članov, posrečilo se ji je znižati delovne ure in zvišati plače, poleg tega, da je izvojevala že zdavnej starostno pokojnino za svoje člane. "Mi protestiramo," pravi Briand, "da bi se kdo vtikal v naše razmere, torej obsojamo vaš načrt, da razbijete našo lepo napredujočo organizacijo. Glasom vašega načrta bi se organizacija razbila in državni uslužbenci bi trpeli." Delavske plače morajo narasli, ako hoče trgovina napredovali, pravi zastopnik ameriških trgovcev. Mir med delavstvom Boston, 17. julija. Edward Filene, poznani veletrgovec v Bostonu, ki je že mnogokrat nastopil za delavske koristi, je izjavil včeraj, da je Amerika na potu proti največji prosperiteti. Toda obenem je posvaril ameriške trgovce in industrijalce, da morajo prispevati delež, ako želijo, da se naseli zadovoljstvo med delavce, da prenehajo štrajki in gre trgovina zopet normalnim potom naprej. "Kakor so postali dobički ve-leindustrije večji in pogostejši, tako se mora najeti večje število delavcev v industrije in se mora delavce tudi pošteno plačati. V prvi vrsti bo imel od tega korist ameriški trgovec in industrijalec. "Prepričan sem, da ne bo dolgo," je dejal Filene, "ko se bodo veletrgovci in industrijalci sporazumeli z delavci ter tako naredili konec neprestani medsebojni borbi. C. I. O. unija je posledica, ker se industrija neprestano obotavlja, da bi kaj prostovoljno naredila za svoje ljudi." 55,000 delavcev povabljenih za kampanjo Thomas Lenehan, tajnik Cleveland Federation of Labor, je obvestil 55,000 članov, ki spadajo k raznim delavskim unijam v Clevelandu, da se udeležijo letošnje silno važne županske kampanje v Clevelandu. 78 unijskih voditeljev je bilo imenovanih, ki bodo vodili aktivno kampanjo potom svojih unij. Organizirano delavstvo v Clevelandu je letos pripravljeno iti do skrajnosti, da povzroči propast sedanjega župana Burtona, katerega dolži, da je zlomil s pomočjo policije mnogo štrajkov in tako delavcem moralno in materialno silno škodoval, župan Burton je tudi odgovoren, da je bilo poslanih v Cleveland 3,000 vojakov, ki so zlomili jeklarski štrajk. -o- Prošnja! Mr. Louis J. Pire je odpotoval za. nekaj dni v Genevo na oddih. Ker se bo mudil tam le nekaj dni, so naročniki "Ameriške Domovine" prijazno prošeni, da se zgla-sijo pri Mr. Joe Gramcu glede naročnine, ker Mr. Pircu v teh par dnevih ne bo mogoče obiskovati. Mr. Pire ostane v Genevi do sobote. Ne bo sodnika Iz Wilkesbarre, Pa., se poroča, da je šla v soboto neka ženska s svojim sinom v urad mirovnega sodnika, da se zagovarjata, ker je njih krava zašla na koruzno polje soseda in naredila za $3.00 škode. Na potu proti sod-niji je udarila strela, ki je ubila mater in sina! Slavčki Danes večer se bo vršila redna mesečna seja Slavčkov in staršev. Prošeni ste, da ste vsi navzoči. Podani bodo trimesečni računi. — Tajnica. Ogrinova postava Aprila meseca je vložil naš poslanec Jos. Ogrin v državni postavodaji v Columbusu predlog, ki je bil tudi sprejet kot postava, ki se po nj$m imenuje "■Ogrinova postava." Ta postava določuje, da se izbrišejo vsem onim, ki niso v letih 1930, 1931 in 1932 pravočasno plačali davkov, vse naknadne obresti in vse kazni radi zakasnelosti. Tudi če je že kdo kazen in obresti na dolžno svoto plačal, dobi vrnjen ta denar. Governer je postavo podpisal 6. maja in v veljavo mora iti 7. avgusta, 1937. Gotovi krogi so poskusili vse mogoče, da postavo prekliče j o. Toda zaman. Sedanja državna po-stavodaja ima izredno zasedanje, tekom katerega o tej postavi ne sme razpravljati, governer Daveij pa neče tozadevno predlagati državni postavodaji, da prekliče postavo, ki bo šla torej v veljavo 7. avgusta. Največ koristi od nje bodo imeli mali lastniki hiš, potem pa banke in posojilnice, ki so prevzele hiše od onih, ki niso mogli plačevati, in so banke plačale obresti in kazni. Opel na ose zaOedne lojalze Ves čehoslovaški kabinet je resigniral Praga, 17. julija, čehoslovaška vlada pod vodstvom ministerske-ga predsednika Milana Hodže je danes resignirala. Vlada je'bila na krmilu od 3. junija, 1935. Skoro gotovo bo parlament raz-puščen in bodo razpisane nove volitve. Resignacija kabineta je nastala radi spora, ki je nastal med voditelji mogočne poljedelske stranke in med finančnim \ ministrom dr. Kalfom radi žit-! nih cen. Da dobijo čehoslovaški kmeti dovolj za svoje žito, so zahtevali od vlade 60,000,000 kron podpore, toda finančni minister tega ni hotel dovoliti. Mrs. Damm umrla V soboto je preminula v St. Alexis bolnici Mrs. Josephine Damm, soproga bivšega demokratskega vardnega vodje 23. varde, Adam J. Damma. Poleg žalujočega soproga zapušča tudi sina Josepha. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9 :30 iz hiše žalosti, 6012 Superior Ave. v cerkev sv. Frančiška. Blagi pokoj-nici, ki je bila zelo dobro poznana v slovenskih krogih, naj bo ohranjen blag spomin, prizadetim pa izražamo naše iskreno so-žalje. Važen sestanek Danes zvečer ob 8. uri se vrši važen sestanek euelidskega okrožja za Jugoslovanski kulturni vrt v šolski dvorani sv. Kristine. Pridite vsi zastopniki in tudi oni, ki ste pripravljeni prijeti za kaok delo na Baragov dan v nedeljo 25. julija. Na ta sestanek so vabljene tudi članice podružnic št. 14, 32 in 39, SžZ. * Tekom lanskega leta so lovci v čehoslovaški ustrelili 2,000 merjascev v gozdovih. Republic Steel Co. se bo zagovarjala y sredo Washington, 17. julija. Potom svojih zastopnikov je Republic Steel Co. včeraj, vložila pred vladnim delavskim odborom odgovor na obtožbo delavskih unij, da se je kompanija posluževala nepoštenih načinov napram delavcem pred štrajkom in tekom štrajka. Eksekutivni uradniki kompanije so se izjavili, da je vsa obtožba delavcev popolnoma neresnična in da se bo kompani-ji na podlagi danih dejstev prav lahko zagovarjati. Vladni delavski odbor je naznanil, da bo začel z obravnavo napram Republic Steel Co. v sredo. Med drugimi očitki pravijo delavske unije, da je imela kompanija cele ctotnije privatnih stražnikov, da so bile tovarne kompanije spremenjene v arzenale, kjer so hranili strojne puške in drugo orožje, in da so delavci pri kompa-niji, kakor hitro so pristopili k uniji, takoj zgubili delo. Na glavni seji organizacije Jugoslovanskega kulturnega vrta je bilo ukrenjenih več važnih točk, katere je potrebno, da prinesemo v javnost in se tičejo velike proslave drugega Baragovega dneva, ki je obenem združena s proslavo Ivana Cankarja, katerega spomenik bo odkrit 25. julija v Jugoslovanskem kulturnem vrtu, ker se v jeseni odkritje ni moglo vršiti radi neznosnega vremena. Odbor Kulturnega vrta po-vdarja sledeče: Nemogoče je bilo vabiti vsa posamezna društva in organizacije, pevska in uniformirana društva ter klube. Javnost je itak informirana, ker se je sproti vse sporočevalo občinstvu v informacijo. V nedeljo 25. julija bo torej velik dan v zgodovini ne samo naših Jugoslovanov v Clevelandu, pač pa vseh ameriških Jugoslovanov. V Kulturnem vrtu se že nahajajo spomeniki Barage, Gregorčiča in Njeguša. V nedeljo 25. julija se jima pridruži še Ivan Cankar. Ponovno povdarjamo, da bodo vsi prizori v Jugoslovanskem kulturnem vrtu posneti po eni največjih ameriških filmskih družb, Tri-State. Slike bodo izvršene z isto fineso, kot se iz- delujejo za največja gledališča. Te slike bodo poslane v domovino, kjer se bodo kazale po vseh gledališčih. Slika bo dar ameriških Slovencev našim bratom v domovini. Odbor Kulturnega vrta je bil zadnje čase zaposlen, da je bilo nemogoče vabiti vsakega posameznika. Sklenjeno je bilo torej, da se javno povabi vse zavedne Slovence in Jugoslovane, vsa naša društva in klube, vsa dekliška in ženska uniformirana društva, vsa pevska društva, vsi, prav vsi naj se odzovejo. Društva naj pridejo že radi pomembne filmske slike, ki bo povzeta pri slavnostih. Gotovo bodo vaši veseli v domovini, ko /as bodo zrli na sliki in bodo prepričani, da ste tudi vi med onimi, ki delujejo za napredek in kulturo našega naroda v novi domovini. Naj vsa naša slovenska in jugoslovanska javnost zna, da se gre tu za kulturno delo, da se gre za Jugoslovanski kulturni vrt, ki bo največji spomenik jugoslovanskega naroda v Ameriki. Naj bo sleherni prepričan, da to ni nobena privatna zadeva, niti zadeva posameznega društva, pač pa delo in last vsega zavednega naroda. Odbor je itoril svoje, in sedaj je vrsta na narodu, da se po svoje odzove in prizna pred ameriško javnostjo svojo kulturno zavest. Odbor je torej storil svojo dolžnost. Kdor se ne zaveda ogromne koristi, pomena in kulturnega dejstva Jugoslovanskega kulturnega vrta, temu se ne more pomagati. Toda nekega dne bodo tudi ti naši sicer dobro misleči rojaki obžalovali, da niso bili zraven, ko si je slovenski rod v Ameriki postavil največji kulturni spomenik v svoji novi domovini. še enkrat: pridite vsa društva s svojimi zastavami, pridite ženske in dekleta v prekrasnih narodnih nošah, pridite uniformirana ženska društva od podružnic Slovenske ženske zveze in drugih druitev, pridite možje in mladeniči, pridite pevska društva, da povečate narodno slavnost. Pridite in pokažite se za čast svojega rodu in za njega narodni ter kulturni napredek. Glejmo, da bomo zopet prvi in bo vsa ameriška javnost govorila o nas kot narodu, ki ima smisel in zavest za velike kulturne zadeve ! — Predsednik. Važno glede banketa! Kdor želi požetiti slavnostni banket v počast odličnima gostoma iz domovine, ki bo v sredo večer v dvorani cerkvijo sv. Vida in ne v Knausovi dvorani, kakor je bilo prvotno po-ročano, naj si takoj, to je še danes, preskrbi vstopnico v Grdi-novi knjigarni ali P* Pri spodaj podpisani, ker je neobhodno potrebno, da vemo za. prilično število udeležencev* Sicer ne bo to kar navaden banket, ampak nekaj več, ker bomo slišali resnične ter zanimive podrobnosti iz mile domovine. Kdor le more in mu čas dopušča, naj se gotovo odzove vabilu, ki jc vsem na razpolago. Radi predpriprav, naj bo vsak toliko razsoden, da si nabavi vstopnico takoj danes. Cena je en dolar. Ponovno apeliram na vse, ki ste dobili vstopnice po pošti, da takoj odgovorite ali pa pokličete po telefonu. — A. Novak, H35 E. 71st St. HEnderson 1572. je po Ana stara Slovita slika štrajkarskih izgredov Chicago, 17. julija. Porotniki koronerja so včeraj zrli na filmsko sliko, katero je povzel fotograf Orlando Lippert na Spominski dan 30. maja v So. Chi-cagu, ko je v spopadih pred tovarno Republic Steel Co. padlo 10 delavcev. Fotograf Lipper je značilno izjavil pod prisego, da ni začel fotografirati prizorov pred tovarno takoj od začetka, izjavil je, da na sliki manjka pri-j zor, ko so štrajkarji kamenjali j policijo, in je začel fotografirati j šele, ko je policija na napad od-i govorila s streli. Lippert je na | lastne oči videl vse dogodke, to-j da fotografirati je začel šele, ko j je bila bitka na vrhuncu. --o-- Smrtna kosa V soboto ob 8. zvečer kratki bolezni umrle Kužnik, rojena Bačar, 79 let, stanujoča na 1000 E. 74 St. V Clevelandu zapušča 3 hčere, Ano omoženo Berko-pec, s katero je živela od časa ko je prišla iz Springfielda, 111. pred šestimi tedni, Agnes omoženo Kastelec in Alojzijo omoženo Koren. V Detroitu, Mich, zapušča hčer Marijo omoženo Rap, v Muskiganu, Mich, pa sestro Agnes Stariha. V Ameriki je bivala 34 let. Pred prihodom v Cleveland je bivala v Springfieldu, 111., kjer ji je 26. maja tekočega leta umrl mož in kjer zapušča več sorodnikov in prijateljev. Rojena je bila v Koroški vasi, fara Podgrad pri Novem mestu, kjer zapušča sestri Frances Sekula in Cecilijo Jenič in veliko sorodnikov. Poleg omenjenih zapušča 15 vnukov, enega pravnuka in druge sorodnike. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče pod oskrbo Jos. Žele in Sinovi. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje. Odlikovana Črnogorka Belgrad, 17. jidija. V mali hercegovinski vasi Bi-leče je bila včeraj odlikovana 80 let stara Mrs. Ilinka Kilvjara. Dobila je najvišje odlikovanje, katero morejo podeliti Zedinjene države. Ameriški vojaški atašej v Belgradu je starici pripel na 'prša "častno svetinjo ameriškega naroda." Sin stare Črnogofke je bil v Ameriki in se je tekom svetovne vojne zapisal v ameriško armado, kjer se je večkrat odlikoval, Enkrat je v smrtni nevarnosti rešil dva topa lastnoročno. Pozneje je na posledicah ran dobljenih v bitki, umrl. Ameriške oblasti so 18 let iskale mater hrabrega Črnogorca, dokler je niso dobile v mali hercegovski vasi. Ob navzočnosti več stotnij jugoslovanskega vojaštva in tisočerih Jugoslovanov v narodnih nošah je ameriški vladni zastopnik pripel svetinjo na prsa stare Jugoslovanke! -o- Smrtna kosa V soboto večer je po daljši bolezni preminul v Polyclinic bolnici Joseph Koenig, star 58 let. Rojen je bil v Langentaun, Jugoslavija, odkoder je prišel v Ameriko leta 1903. Zapušča tukaj ženo Josephine, roj. Hoeferle, hčere: Mrs. Josephine Mullen, Lillian, Mifdred, Alvina, Dorothy, Eileen, Betty in sina Roberta. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj iz hiše žalosti 1265 Norwood Rd. v cerkve sv. Petra pod vodstvom pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi. Naj v miru počiva. Delavsko zborovanje V torek večer se vrš veliko javno zborovanje jeklarskih štraj-karjev pri Republic Steel Co. Zborovanje se vrši na odprtem na Dille Rd., tik zraven tovarne Corrigan-McKinney Co. Tretjič obsojeni v smrt na električnem stolu Decatur, Ala., 17. julija. Clarence Norris, mlad zamorec, je bil včeraj že tretjič spoznan od porotnikov krivim posilstva nad belim dekletom. Sodnik ga je obsodil v smrt na električnem stolu. Norris je bil že prej dvakrat obsojen v smrt, toda njegovi prijatelji so povzročili, da je prišla tožba vselej na najvišjo sodnijo, ki je dvakrat odredila, da mora Norris dobiti novo obravnavo. To se je tudi zgodilo, toda Norris je vselej spoznan krivim. Poleg Norrisa je še osem drugih mladih zamorcev, ki so vsi obtoženi, da so pred šestimi leti v nekem železniškem vozu posilili dvoje mladih belih deklet. "Kadar se gre za belo žensko," je dejal sodnik Callahan porotnikom, predno so se umaknili k posvetovanju, "je postava mnenja, da se ženska ni prostovoljno podala zamorcu!" Kaj pravi policija? Clevelandska policija trdi, da se je do sobote vrnilo v razne tovarne Republic Steel Co. 61 odstotkov vseh delavcev, dasi je štrajk še vedno v teku. Izmed 11,500 mož, ki so normalno zaposleni pri Republic Steel Co. tovarnah v Clevelandu, jih je sedaj na delu 7,009, pravi policija. Tem številkam pa ostro ugovarjajo u n i j s k i uradniki, Ako so policijske številke resnične, tedaj ni skoro nobenih štraj-karjev več, in zakaj potem župan še vedno drži 800 mož policije pripravljenih za štrajkarje, ki lih ni! Mladinski zbor Redna mesečna seja staršev Mladinskega pevskega zbora SDD se vrši v pondeljek 19. julija ob 8. uri zvečer v SDD na Waterloo Rd. Seja članov istega zbora se pa vrši isti večer v istih prostorih ob 5. uri. Seja je važna zlasti radi skupnega koncerta, ki se vrši 19. septembra. — Tajnica. i r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME •117 8t. Olalr Avenue _Published dally except Sundays and Holidays SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto »630 Za Cleveland, po poitl, celo leto »7.00 Za Ameriko ln Kanado pol leta 83.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta »3.50. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto, »5.50: pol leta, »3.00 Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S and Canada, »S.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. 0.B. and Canada, »3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, »3.S0 for 0 months. Cleveland and Euclid, by carriers, »6.50 per year, »3.00 for B months. European subscription, »8.00 per year. Single copies, 3 centa JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second clasa matter January 5th. 1006, at the Post Office at Cleveland, Ohio under the Act of March Sd, 1879. No. 167, Mon., July 19, 1937 Potek delovanja C. I. O. unije Prvi napadi proti C. I. O. so prišli v kongresa Zedinje-nih držav. Posamezni kongresmani so se začeli oglašati in zahtevati, da se spremenijo gotove postave, ki se tičejo štrajkov. Kongresmani so zahtevali predvsem, da se postavnim potom omeji število piketov pred tovarnami, kjer so štrajki. Ti kongresmani so trdili, da piketi v največ slučajih izkoristijo priliko in povzročijo napade na delavce, ki bi sicer radi delali. Nadalje so kongresmani začeli zahtevati, da se registrirajo imena vseh piketov pri lokalnih oblasteh, in zopet, da so vse delavske unije inkorporirane in tako odgovorne oblastem za svoje poslovanje. Kongresmani zahtevajo, da se naredi unije odgovorne za izgrede, obenem se pa tudi naredi kompanije odgovorne. Tozadevno bi razsojeval vladni delavski odbor. Proti Lewisu so se kar preko noči dvignili trije mogočni nasprotniki: posamezni kongresmani, American Federation of Labor in velike kompanije. Ni čuda, da je ta odpor našel odmev tudi v ogromni masi ameriškega naroda. Da, celo predsednik Roosevelt, ki se je nedavno tega izjavil, da bi morale kompanije podpisati pogodbe z delavskimi unijami, je deloma odnehal od svojega izrazitega stališča in izjavil indirektno, da je šla C. I. O. unija predaleč. Obenem je pa obsodil tudi ekstremiste v kompanijskfh vrstah, ko se je značilno izjavil: "Kuga naj pobere obe stranki!" Brez dvoma je predsednik mislil s tem Lewisa in Tom Girdlerja, prvega kot zastopnika "rabiatnega nasilja," dru-zega pa kot zastopnika zakrknjenih ameriških industrijskih korporacij. Niti eden niti drugi se ne da pregovoriti, da se najde pot miru iz štrajka na bratski način. Izjava Roosevelta je povzročila, da je oblast delavskega voditelja Lewisa precej padla. Ob istem času pa prihaja v javnost American Federation of Labor, ki silovito napada bratsko delavsko organizacijo — CIO — in s tem povzro-Čuje ogromen razkol v delavskih vrstah. Posledica tega je, da je začela padati mogočnost Lewisa, da vodstvo njegovih Štrajkov nima uspeha, da zgubiva zaupanje pri delavcih, in da bo vse gigantsko delo za organizacijo mas skoro brez vsakega uspeha. Že več mesecev pripovedujejo eksekutivni uradniki American Federation of Labor, da bo gibanje CIO v kratkem prenehalo, ker ne more pokazati nobenih uspehov. CIO unija, pravi William Green, bo propadla, kot je propadla I. W. W. organizacija, ki je imela primeroma enake smernice kot jih ima danes CIO — masno organizacijo delavcev v industrijah. Eden izmed poglavitnih vzrokov propasti, oziroma propadanja CIO unije je pa, ker je organizirana na preširokem polju, drugič, ker morajo člani plačevati mesečne asesmente, ne da bi dobivali kako podporo v slučaju štrajka, v slučaju bolezni, brezposelnosti, smrti ali ob enakih prilikah, kot to dobivajo člani unij, ki so včlanjeni pri American Federation of Labor. Stotisoče delavcev, katere je CIO začasno organizirala v svojih vrstah, so prispevali že mnogo nad en milijon dolarjev v CIO unijo, in posamezni klici se širijo med delavci-zakaj plačujemo? Za štrajke ali za podporo. Danes se že opazuje po raznih mestih, kjer so štrajki CIO unije, da štraj-karji prosijo podporo pri relifnih komisijah ali pa prosijo milodare za mleko za otroke v svojih družinah, kot se je to zgodilo pred kratkim v Clevelandu. Resnica je, da CIO unija do danes ni zmagovita v delavskih vrstah. Voditi mora še vedno naporni boj "navzgor v hrib." Sicer prihajajo novi člani, nove lokalne unije se ustanavljajo, in Mr. Lewis je pred nedavnim trdil, da ima CIO unija skoro tri milijone članov, nekoliko manj kot jih ima American Federation of Labor, ki je pionirska delavska organizacija v Ameriki. V tej gigantski borbi na delavskem polju je skušala American Federation of Labor kovati železo za sebe, dokler je vroče. Da ne bi zaostajala za CIO je tudi American Federation of Labor se podala na razna polja nove delavske organizacije in je v resnici organizirala delavce in uslužbence pri raznih korporacijah, katerih se vse do tedaj, ko se je začela razvijati CIO niti dotaknila ni. (Dalje prihodnjič.) Kulturni vrt Euclid, O. — Danes večer se vrši seja Jugoslovanskega kulturnega vrta, euelidsko okrožje. Seja se prične ob sedmih zvečer v šolski dvorani sv. Kristine. Naj nihče od odbora ne izostane od seje. Pridite na to sejo vsi, kateri ste pripravljeni pomagat v enem ali drugem oziru, kakor tudi na Baragov dan 25. julija v Puritas Springs parku. Pridite na sejo vsi, ki imate narodne noše, ali ki si jih želite nabaviti. Lepo bi bilo, če bi si nabavila narodno nošo vsaka slovenska žena in dekle. Pri dite na ta sestanek danes zve čer tudi vse članice od podružnic SŽZ št. 14, 32 in 49, da si izvolite odbor kot po drugih župnijah. Na današnjem sestanku se bo dalo navodilo, kako bomo šli skupno v Jugoslovanski kultur ni vrt in potem v Puritas Springs park. Društva se pa prosi, da se udeležite z zastavami, kakor pri prvem Baragovem dnevu. Vsako društvo naj se udeleži korporativno, da bo slavnost čim impozantnejša. Pričakujoč veliko udeležbo danes na seji, v nedeljo pa na drugem Baragovem dnevu, vas vse prijateljsko pozdravlja Frances Kosten. Sodimo pošteno Večkrat naletim na zborovanjih na pikrosti, katere niso umestne, v sodbi poštene ter za nas indirektne ali direktne davkoplačevalce koristne. Ker meni ne slišijo te pikrosti jih tem lažje objektivno razsodim in javnosti podam. Da ne bomo opletali okrog vogala; za praznimi besedami pričnimo tam, kjer se pikrost pričenja in konča. Našemu mestnemu zastopniku Anton Vehovcu nekateri očitajo, da ni prav storil, ker je pred časom podvzel akcijo splošnega moralnega in policijskega čiščenja v 32. vardi. Očita se mu, da je s tem razkrinka-njem povzročil slabo ime vsem Slovencem živečim v Clevelan- lek radi korupcije, katero so naši policaji izvajali v času pro-hibicije. Vprašal bi, kaj je bilo tukaj narobe? Ali ni policija bila dovolj dobro plačana po davkoplačevalcih ob času, ko so morali naši državljani doma posedati, se dolžiti in z lačnim želodcem odmerjene davke plačevati? Vsak policist je v času depresije prejemal več mesečne plače, kakor so jo istočasno v tovarnah štirje davkoplačevalci | so pričali v prid postave, so v priznanje, gre vam in onemu, ki je iznesel stvar tam, kamor spada. V mojih očeh je največji zlobnež oni, ki vas pika zato, ker ste storili svojo državljansko dolžnost in neustrašeno izpričali pravici na ljubo. Kdor misli, da niste storili prav, ker ste proti policiji pričali tudi oni ni storil prav, ki je iz goreče hiše otroke rešil. Le vaša zasluga bo, če bomo imeli v Clevelandu res policijo, kakršna mora biti in nikoli onih, ki priznavajo in z pikanjem na vas odobravajo nepoštenost in guljenje naroda. A. Vehovec in oni, ki clu. Očita se, da je indirektno spravil naše ljudi pred sodni postavno korupirali, če ne celo zaslužili! Ali so bili policisti pri svojem delu zapriseženi, da bodo čuvali vaše državljanske pravice ali da vas bodo lovili v svoje mreže, če ste slučajno imeli osminko kuhanega žganja pod streho? Ali so bili policisti za nas nastavljeni ali smo bili mi tukaj za policiste? Ali ni ravno policist tisti, ki je nastavljen, da čuva in izpolnjuje postavo, ne pa krši poprej, kakor pa vsak drug državljan, če se tako posluje, potem ni čuda, da nastane administrativna anarhija, v katero nima nikdo zaupanja. In kadar se kaj sličnega pripeti in ni iz te anarhije pota, mora ljudstvo podvzeti korake, da se gniloba izčisti. Ljudstvo pa je zastopano po svojih repre-zentantih in oni imajo nalogo, da očistijo smradljiv hlev. Spominjam se varnostnega direktorja Nessa, ki nam je vpričo še dveh naših navzočih rojakov povedal sledeče: "Prosim vas vaše kooperacije v tem policijskem graftu, ki ga sedaj raziskuj em, da mi pomagate, ker graftarstvo je tako globoko zagrizeno v policijski oddelek, da sem brez kooperacije ljudstva popolnoma brez moči. Graftar-ska veriga je tako močna, da jo bo težko raztrgati. Tri mesta v Ameriki imaijo črno piko radi policijskega grafta, in med temi je najbolj črno mesto Cleveland. Chicago je tozadevno na boljšem položaju." Tako in mnogo več je govoril oni, kateremu je policija podrejena. Videl sem v Nesjsu dobrega in poštenega javnega uradnika. Mi pravimo in kaj radi poudarjamo : Poštenost naj bo vrlina vsakega javnega uradnika, toda kadar pa koga primejo radi nepoštenosti, pa simpatira-mo z onimi, ki so nas gulili, ne- Urednik Molek od Prosvete je v precej vroči kaši. Pasja logika ga je'zmotila, da je zapisal, da so bile kokoši na elevelandskem banketu stare in trde. Prijeli so ga in zdaj preklicuje, da kokoši niso bile trde, ampak da so bili noži preslabi, da bi niti masla ne rezali. Well, zdaj je pa spet vprašanje, če je bilo res maslo pretrdo, ali so bili končno le noži skrhani. Zdaj imajo besedo no-žarji in maslarji, da se potegnejo za svoje, da se neprevidnega urednika pritisne k steni. Morda bo končno izjavil, da sploh nobenega banketa ni bilo. * * * Geslonovoporočencev bi bilo v največjih slučajih to: Dva prav tako lahko stradata kot eden. stol k pričevanju o policijskem graftu. Ni moj namen Antona Vehovca zagovarjati, nasprotno, o gotovih stvareh niti ž njim ne soglašam, toda najti hočem v njegovem delu rezultate, kateri nam imajo kot direktnim ali indirektnim davkoplačevalcem koristiti ali škodovati. Poj; dimo k stvari. Anton Vehovec, kot mestni zastopnik, je pred leti podvzel akcijo, da se je očistila naša varda Evinih črnopoltih hčera, ki so delale javno pohujšanje v osrčju naše naselbine ter jemale ugled vsem v vardi živečim Slovencem, ne da govorimo, da je vrednost premoženja, ki so ga naši rojaki posedovali radi slabega ugleda okolice padla na ničlo. Drastični korak A. Vehovca je storil, da se je odpravila nemoralna kupa iz našega osrčja in s tem se je vrnil ugled v naselbino. S tem korakom je ravno A. Vehovec dokazal, da naš narod ni moralno propaden in da med seboj ne trpimo oseb, ki bi nam moralno ali gospodarsko škodovali. Vsak zdrav in na svojo kulturo ponosni narod bi to zahteval od svojega reprezentanta, da mu ščiti vsesplošen ugled. Vprašal bi, komu je žal za eskorto, ki je bila odstranjena iz srca naše naselbine? V kolikor poznam naše ljudi, nikomur. Vsak razsoden človek bo rekel, prav je tako. Anton Vehovec se je pred letom spravil na policijski odde- po nedolžnem preganjali. Tam, kjer se je slučajno kakšna nesreča storila, je bil vedno policist na mestu, da je našega rojaka za mal prestopek aretiral, toda tam, kjer se je pa javno hazardiralo so pa policijski reveži oslepeli in dopuščali rake-tirstvo na debelo. Imeli so oči s podkupnino zavezane, če ste naznanili, da ste bili na cesti od pobalinov okradeni in na tla pobiti, so se vam pri prijavi smejali, toda kadar so pa videli kakšnega rojaka, da se je pri izstopu iz hiše okrog ust obrisal, pa so skočili v hišo, razbili vse in poleg zahtevali veliko podkupnino. Nič niso slišali milo prošnjo otrok, nič ni izdala v srce razjedajoča prošnja žene, da mora preživljati ubogo deco radi brezdelja. Njih geslo je bilo "daj novae in šuti," če tega ni bilo, pa boš kaznovan in zaprt. Prav je storil A. Vehovec, da je razkrinkal policijski graft. Mi hočemo poštene policiste, da bodo čuvali poštene državljane, ne pa one, ki so. ogrožali varnost in blagostanje' posameznega državljana. Dovoljeno naj mi bo napisati par vrstic o onih, ki so šli na pričevanje v zvezi s policijskim graftom. čast in priznanje vsakomur, kdor je kaj obtožilnega povedal o teh krvosesih. Zakaj priznanje? Zato, ker vi ste tisti, ki boste kot pošteni državljani s svojim izpričevanjem očistili gnojnično jamo, ki je smrdela do neba. če gre komu mojih očeh spoštovanja vredni. J. Penko. -o-- Za Baragov dan Cleveland (Newburg), O.— Vse se pripravlja za slovesen Baragov dan, ki bo v nedeljo 25. julija. Gospodje iz stare domovine kot zastopniki naših bratov, prijateljev in somišljenikov, so že prišli, da zastopajo lepo Slovenijo na Baragov dan v kulturnem vrtu in na proslavi v Puritas Springs parku. Tudi newburško okrožje je sklenilo, da pomaga na proslavi. Kako pa naj pomagamo? Tako, da se udeležimo odkritja spomenika v kulturnem vrtu dopoldne, potem pa vsi, kdor le more, naj se udeleži slavnosti v Puritas Springs parku. Kdor ima svoje vozilo, naj ga gotovo požene v nedeljo popoldne 25. julija proti zapadni strani mesta. Nekaj naprej od West Parka je Puritas Springs park. Kdor pa hoče in bo tudi najbolj pripravno, se pa lahko pelje z busom izpred SND na 80. cesti že nekaj pred deseto uro dopoldne, da se skupaj odpeljemo na St. Clair Ave., odkoder se odpeljemo vsi skupaj v kulturni vrt. Po končani slavnosti tukaj, se odpeljemo pa vsi skupaj v park na zapadno stran mesta. Vozne listke ima na razpolago Mr. Anton Meljač, 7820 Union Ave. Listke si pa moramo kupiti naprej, da se bo vedelo, koliko avtobusov naročiti. Ker se proslava vrši ob vsakem vremenu, je prav, da si vožnjo preskrbimo čim prej. Vožnja stane 50 centov za ves dan. To ni veliko. Tudi se naznanja, da je vodstvo Puritas Springs parka dalo proste vstopnice za otroke, s katerimi so upravičeni do vožnje po raznih zabaviščih v parku. Te tudi dobite pri Mr. Me-ljaču in v vseh trgovinah v Newburgu. Dobite jih, kolikor hočete. Naj imajo tudi naši otroci veselje na raznih vozilih v parku. In še nekaj naj povem. Sedaj skoro vse kompanije, kjer so zaposleni Slovenci, dajejo počitnice. Med počitnicami si greste pa radi ogledat jezersko razstavo. Vodstvo razstave je obljubilo, da bo dalo od vsake prodane vstopnice 10 centov za naš kulturni vrt. Poleg tega pa še eno vstopnico, vredno 25 centov zastonj. Torej dobite za 50 centov vstopnico, vredno 75 centov. Tudi te vstopnice ima na razpolago tajnik našega okrožja, Mr. Meljač. Ko greste na razstavo, se oglasite pri njem, ker imate 25c ceneje in obenem pa še pomagate z 10c za naš kulturni vrt. Vsi Slovenci, od blizu in daleč, vsi na plan 25. julija, da pokažemo, koliko nas je Slovencev. Kdor je tej ideji nasproten iz enega ali drugega vzroka, naj ta dan nasprotstvo opusti. To naj bo samo slovenski Baragov dan. Vsi skupno in uspeh bo gotov! Kdor je namenjen v nedeljo 25. julija v Puritas Springs park, njegov prijatelj pa ne, naj ga nagovori, da se udeležita skupaj in oba bosta zadovoljna. Torej vsi na plan na Baragov dan. Pozdrav vsem. J. Resnik. S pota v domovino Na parniku Normandie. — če bodo moje črke malo postrani, naj mi cenjeno uredništvo oprosti. Veste, na parniku se ne piše tako komodno kot doma pri mizi. Dovolite mi, da nekoliko opišem to naše potovanje. Težka je bila ločitev od naših dobrih soprogov in soprog. Na 29. junija smo se odpeljali s Terminal postaje v Clevelandu in v New York smo dospeli 30. junija ob osmih zjutraj. Ob desetih smo se že vkrcali na par-nik, ki je ob 12. odplul. Predno je parnik odrinil od kraja, je dal tak žalosten signal, da smo imele ženske kar rosne oči. Ti-stikrat se je, mislim, še vsak v mislih poslovil od svojega dragega, ki ga je pustil v Ameriki. Predno nadalje pišem, iskreno pozdravljam vse moje prijatelje in znance. Prav iz srca se zahvalim vsem, ki so me spremili na kolodvor. Tako naglo sem se odločila za potovanje, da je čuda, da sem mogla vse urediti. Na 23. junija šele sem šla k Mr. Kollandru za potni list in moj nos namalat. Rekel mi je, naj grem kar brez skrbi domov in na 29. junija naj bom na postaji ob 5:30 zvečer, drugo bo pa vse on uredil. In tako je tudi bilo. Prav brez vsake skrbi smo, ko nas spremlja Mr. Kollander. Samo jemo in pijemo, pa ne vodo, ampak vse kaj boljšega. Vožnja na vlaku do New Yorka je bila prav prijetna. Slovenci, ki nas je bilo čez 30, sami fest fantje in punce, smo imeli vagon zase. Gotovo da nam tudi "kratkega" ni manjkalo za korajžo. Na kolodvoru v NewYorku nas je že čakal Mr. Kollander. Lep bel klobuk je imel na glavi. Ali zato, da smo ga hitreje opazili, ali pa se je kakemu mlademu dekletu napucal, kaj se ve. Pa naj bo že kakor hoče, mi smo bili veseli, ko smo ga zagledali, da mu je vsak svojo skrb na rame naložil. Mr. Kollander je poskrbel, da so prišli naši kov-čegi v naše kabine. Vedno ima prijazen odgovor za vsakega in je kar čudno, da ga nobena stvar ne vjezi. Vsi ga imamo radi, posebno pa ženske, menda ja. V kabini smo hitro napisale nekaj kart za svoje, predno je parnik odplul. Potem oddamo pošto Mr. Kollandru, da jo eks-pedira naprej. Pa kmalu pride nazaj in vpraša Mrs. Pinculič, komu da je karto pisala. Ona pojasni, da svojemu možu. "No, potem bo pa dobro, če še naslov napišete," ji pojasni Mr. Kollander. Ona je bila malo v zadregi, me smo se ji pa smejale. No, potem smo pa odrinili od kraja in se poslavljale od ameriške celine, katere ne bomo videle nekaj tednov ali mesecev. Vožnja je jako lepa, morje mirno in postrežba izvrstna. Po večerji se spravimo vsi Slovenci in Slovenke skupaj in zapojemo, da se kar ladja trese. Da res lepo zapojemo, je dokaz to, da smo dobili lepo košarico cvetja iz prvega razreda. Mr. Kollander se je darovalcu v imenu nas vseh lepo zahvalil. Na 3. julija nas je Mr. Kollander peljal na razgled po parniku Normandie. Parnik jte tako lepo zgrajen, da si lepše palače misliti ne moremo. Kabine 3. razreda se ne razlikujejo dosti od onih v 2. razredu. Naše postelje so vsak dan sveže preoblečene, kabina posnaže-na, hrana izvrstna. Vse mize so lepo pogrnjene, na mizi šopek cvetlic in vsak je, kar hoče. Ta dan smo se vsi Slovenci in Slovenke skupaj slikali. Mr. in Mrs. Oswald imata s seboj 7-letnega sinčka in 10-letno hčerko, ki ima krasno piano harmoniko. Na tc nas spremlja pri našem petju, da nas vse gleda in posluša. Tej igralki je sam kapitan podarilTepo knjigo s svojim podpisom v priznanje nje- nega lepega igranja. Na 4. julija smo pa zvedeli' da nas tudi narava lahko maj« ustrahuje. Deževalo je in ladjs se je malo pozibavala, pa 111 toliko, da bi bilo treba ribam1 roko segat ali da bi sv. Urhan> pomoč klicali. Do danes bili še vsi zdravi, če je slab" vreme, gremo pa v sprejemni' co, ki je prostorna dovolj, ^ lahko tudi plešemo. Tukaj P'" šemo, igramo karte, kot bi bi'e na vizitih. Mr. Drašler je eno ugani' namreč, da je ženska čudn«: stvar. Kolikor bolj se parnih oddaljuje od Amerike, toliki bolj vsaka svojega moža hvA Menda bo že res kaj takega. Z menoj v kabini je Mf; Lupšina iz Prince Ave., ki tu| pozdravlja vse syoje drage Clevelandu. Druga sopotnica]' pa šolška sestra Vladimira, Si«' venka, jako prijazna, da f' imamo vsi radi. V kabini zrJ' ven naše so pa Mrs. Vene, Mi* Kodrič iin Mrs. Pinculič.' P hodimo druga do druge v vas Jaz se večkrat domislim nf našo slivo na vrtu v Clevela5! du. Kdo jo bo neki obiral, W mene ne bo doma. Mogoče jf bo spet Mrs. Oražem obral" kot lansko leto. Look ou' Francka! V nedeljo 4. julija je bila rtt* ša na krovu. Bilo je nepopisn1 lepo. Zahvalili smo se Bogu, $ smo tako srečno in zdravi pot0, vali. Jutri, 5. julija, pa bomo končali našo prijetno vožnj" Prav težko se bomo ločili z lep' ladje in fine postrežbe. Pa vs* ke stvari je enkrat konec. In ko naj bo tudi mojega pisani11 H koncu pozdravljam še vS' moje sočlanice pri društvu Sr^ Marije (staro), društva Mafij' Magdalene št. 162 KSKJ društva sv. Ane št. 4 SDZ društva Jutranja zvezda JS^' Genovefa Zupan- Predsednik Roosevelt, se rad počuti domačega na kakem, ^pikniku in kot takega ga vidimo v veseli družbi # Jefferson otoku pri Wash-ingtonu, kjer je na prijetnem pikniku gostil dem0' kmtske senatorje in koti-grešnike. (e verjamete al' pa * --^ "Kako si pa ti odvadila Sv jega moža, da ne hodi zve^1 več po gostilnah?" "Ti bom povedala, če mi0 ljubiš, da boš molčala." "Zagvišno, da bom." "Torej, ko je neke noči precej natreskan domov, s<| zaklicala s prav prijaznim P* som: 'Ali si to ti, ljubi nez?'" •i' "In to je pomagalo, pravi*'., "Seveda je. Mojemu moŽuJl namreč ime Tone." A ,ridf Bonteljica za ženske Pra je govorila.na nekem zboruj nju ter jako zmivala mošk® ne dovolijo ženskemu ' sP' enakih pravic. "Le kje bi bili vi moški, & bi bilo žensk!" grmi govori "V paradižu !" se oglasi ški glas iz dvorane. iti' KRIŽEM PO JUTROVEM Po n«mik«m U*ln(ki K. Kara Stopila sva skozi goščavo in, na jaso. I Vse življenje ne bom pozabil Prizora, ki sem ga tistikrat gledal. Ko je uzrl svojo mrtvo ženo, 3e bolestno kriknil, planil in se vrgel ob njej na tla. Vzel jo je v naročje, poljuboval njene ttrzle ustnice, ji božal lice, ji gladil lase in jo iznova poljuboval. Zelo zelo jo je ljubil—in vendar je bil trd do nje! Skrivala je svojo vero pred njim. Koliko gorja in žalosti je Pretrpelo njeno srce. Menda je stotnik tudi tako mislil. Ni več jokal. Srepo je strmel v njen obraz, kot bi hotel skrivnost razbrati z njega. "Umrla je od žalosti—!" j.e Povedal počasi in trudno. Pogrešno bi bilo, če bi ga bil tolažil. Odgovoril sem: v "Umrla je v veri, ki je zveličavna. Krščanstvo tudi ženi kljubuje nebesa. Ti pa si ji hotel nebesa vzeti—,!" "Ne govori tako! Tvoje be-Sede mi trgajo srce! Mrtva je. Jaz sem morebiti kriv njene Slfirti. Da bi le še samo enkrat °dprla oči. Da bi le še samo enkrat govorila z menoj! En sam P°gled bi še rad videl, eno samo besedo slišal! "Pa šla je brez slovesa. Nikdar več ne bom gledal v njene ljube oči. Nikdar več ne bom ČU1 njenega ljubečega glasu. Tako mi je, kot da sem jo umoril—" Tako je tožil in objemal nje-truplo. „ Molčal sem. Opazil je rožni venec. "Tole ni molek muslimanov!" je pravil. "Devetindevetdeset krogel bi moralo biti na njem za devetindevetdeset Allahovih lastnosti; Tale verižica ima pa velike in majhne kroglice. Kaj je to?" Razložil sem mu. Zvesto je poslušal. "Ali bi mi povedal tisto molitev, ki jo imenujete očenaš, in Pa pozdrav na Mater božjo?" Ko sem mu izpolnil željo, ki je bila nenavadna iz ust moha-toedana, je rekel počasi: Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom—! Tako je molila. Ali misliš, da je tudi meni odpustila?" "Gotovo,! Saj je kristjanka in te je ljubila!" "Tale rožni venec je last služabnice, ki sem jo napodil, branil ga bom, Hara se ga je °klepala, ko je umrla. In tule Je križ. Tudi tale križ sem videl j^i služabnici. Oboje je pustila Hari. In tale jasa. Ostala bo ne-sPremenjena, vse kakor je sedaj. Morebiti pridem pogosto Mislil bom na njo. 'Nihče ne sme vedeti za tale Prostor. Sam bom odnesel Ha- Pojdiva, effendi!" . dvignil je rajnko v naročje lri jo nesel skozi grmovje in še p0 hribu navzdol, da bi ljudje našli prostora, kjer je umrla ki je za njega postal svetišče, tar bo ostal in križ na njem— Položil jo je v travo in ji za-krJ obraz. ^idel si njen obraz," je Greh J'e> kristjanka, in tudi ti si lstjan. Drugi pa je ne smejo V1deti." ■ lav'l- "Greh je, pa umrla je stjanka, i • Drugi p; ^ Sedel je poleg nje in si očital, Je kriv njene smrti. Njegova je bila odkritosrčna Slo tr Narednik je pripeljal dva veka z nosilnico. Naložili so sto? ° in £a odnesli v stolp, v ko 'Vo sobo- Dečka sta brid" ^ zajokala, ko sta zagledala 8t r° mamico. Kakih deset let da d°Volj sta bila stara' stol i razumela izgubo. Tudi i2l1„ lk ln brkasti narednik sta Zjokala. Srce se mi je trgalo, šel sem iz sobe. Stotnikovi ljudje so se vrnili z brezuspešnega iskanja. Bogat je bil, veliko posestvo je imel in številno služinčad. Postregli so nam, pa sami smo jedli, stotnik-je ostal v stolpu. Ko smo si odpočili, sem mu dal sporočiti, da bi rad odpotoval. Poslal mi je glas, naj pridem k njemu, rad da bi govoril z menoj. Ustregel sem mu. Sedel je v sobi poleg trupla rajnke žene. Ves objokan je bil. S trudno kretnjo mi je ponudil roko. "Zapustil nas boš?" "Moram. Mudi se mi daljo." "Res mudi se ti? Bi ne ostal nocoj pri meni? Da je Hara še živa, bi mi morala pripovedovati o veri kristjanov. Pa mrtva je, ne bom več čul njenega gla-u. Nimam drugega ko tebe. Le ti mi lahko pripoveduješ o krščanstvu. Ostani! Ne pusti me samega v mojih bridkih, grenkih mislih!" Res se nam je mudilo, pa nekaj mi je pravilo, da mu ne smem odbiti prošnje, zaslutil sem, da utegnem storiti veliko delo. Ostal sem. Tovariši niso ugovarjali. — Udobno so se nastanili spodaj v lisi, sam sem ostal s stotnikom v samotnem stolpu. Najini pogovori so bili resni, zelo resni. Posveten človek sem, nisem duhovnik, še manj sem misijonar. Storil sem, kar sem vedel in znal. Njegovo srce je bilo odprto, skušal sem položiti to odprto, zrahljano zemljo seme besede božje in upal sem, da bo pognalo in rodilo sad. Zvečerilo se je in še sva govorila, noč je zagrnila pokrajino in pri brleči svetiljki sva nadaljevala pogovore. Ostal sem pri njem do zore. In potem smo odpotovali. V golobnjaku Na večer smo pripotovali v nekdaj sloveči železni rudnik Nevrokop. Drugo jutro smo jezdili dalje in prijezdili opoldne v Melnik. Pa zakaj smo ravno v Melnik potovali? Ko nam je v Odrinu ušel Ba-rud el-Amazat, smo našli v njegovi obleki skrivnosten listič in na njem so bile zapisane še bolj skrivnostne besede: "In pripa veste la Karanor-raan han ali za panajir Mene-likde." Dolgo smo ugibali, "kaj bi te besede pomenile, in končno za-sodili, da bo Barud el-Amazat zaenkrat potoval v Melnik, ki mu Turki pravijo Menelik, in da ga bomo tam gotovo našli. Po kaj da potuje v Melnik, tega nismo uganili, najbrž je šlo spet za novo lopovstvo. Deselimov brat nam je povedal, da ga najdemo pri trgovcu Glavi. Vedeli smo torej precej vse, kar smo morali vedeti, in upali smo, da se nam topot Barud el-Amazat in njegovi tovariši ne bodo izmuznili. Seveda nismo jezdili naravnost h Glavi. Prenevarno bi bilo, ker so nas ubežniki dobro poznali, šli smo iskat drug han. Toda sejm je bil v Melniku in tujcev vse polno. Albani je odslovil svojega konjarja, sam je bil s svojo prtljago. Kmalu je našel prenočišče. Mi pa smo bili štirje in vsi na konjih, zaman smo postopali po mestu, nikjer ni bilo prostora za štiri ljudi s konji. Precej poparjeni smo stali pred hanom, kjer so nas pravkar spet odslovili, ko je stopil k nam človek in nas vprašal: "Prenočiščaiščete, kajne?" (Dalje prihodnjič) KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV MATI DOMOVINA POŠILJA POZDRAVE iNadalJevanJe s l. strani) julij 25.—Baragov dan, ogromna prireditev v Puritas Springs parku. 25.—Društvo Washington št. 32 SZZ priredi piknik na Stu-škovi farmi. 25.—Klub Slovenskih groce-rlstov in mesarjev v Collin-woodu priredi svoj letni piknik na Pintarjevi farmi. 25.—Društvo št. 403 H. B. Zajednice iz Newburga priredi piknik na cerkvenih prostorih v Maple Heights, O. 31.—Lake Shore Post, American Legion, priredi izlet na Pintarjeve farme. avgust 1.—Piknik žtipnije Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi. 8.—Piknik združenih društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi. 15.—Društvo Slovenski Napredni Farmer št. 44 SDZ priredi piknik v proslavo 10-letni-ce obstanka pri Antonu Debev-cu v Madisonu, O. 15.—Slovenska šola S. N. Doma na St. Clair Ave. ima svoj piknik na Močilnikarjevi farmi. 29.—Podružnica št. 32 SŽZ praznuje 8. obletnico. 29.—Klub slovenskih vdov priredi piknik na Strumbljevi, zdaj Jagrovi farmi. september 4.—Skupna društva SSPZ, Olimpiada, tri dni, v avditoriju S. N. Doma. 11.—Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 19.—Koncert Združenih mladinskih zborov v S. N. Domu na St. Clair Ave. 25.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N Doma. 26.—Igra in ples Pevskega zbora Cvet v S. D. D. na Prince Ave. oktober 2.—Društvo sv. Ane št. A SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 3.—Koncert "Kanarčkov" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 9.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma. 17.—Radnička organizacija, koncert v avditoriju S. N. D. 23.—Društvo Clairwood št. 40 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma. 24.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma. 30.—Društvo Carniola Hive št. 493 TM, ples v avditoriju S. N. Doma. 31.—Dramatično društvo Ivar> Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. 31.—Jesenski koncert pevskega društva "Zvon" v S. N. Domu na 80. cesti. november 7.—25-letnica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 7.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi jesensko zabavo v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. 13.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 14.—Jesenski koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80. ccsti. 14.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. Doma. 20.—Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. D. 21.—Pevsko društvo Lira, koncert v avditoriju S. N. D. 21.—Koncert Pevskega zbora Cvet v S. D. D. na Prince Ave. 27.—Variety Club, ples v avditoriju S. N. Doma. 1938 januar 1.—Proslava 25 letnice obstoja društva Glas Cleveland-skih Delavcev št. 9 SDZ v avditoriju S. N. Doma. 30.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-let-nico obstanka v S. N. Domu. •-o- Kratka kazen Te dni so izpustili iz državnih zaporov bivšega clev. councilma-na Herberta Cuylerja, ki je bil obsojen na 7 let ječe radi poneverbe $6,800.00. Cuyler je bil mestni councilman, ko je bil aretiran. V zaporu je sedel samo eno leto. Velike tatove izpušča-io. . . sta povsod med rojaki tukaj uživala gostoljubnost in prisrčnost, ki je lastna slovenskemu narodu. Videla bosta veliko demokracijo, ki vlada v silnih ameriških državah, videla bosta velikansko to deželo, a videla pa ne bosta onih prisrčnih dolinic, hribčkov z belimi cerkvicami posejanih, ki jih ima tako nepopisno lepe samo naša Slovenija. Zatem je pripeljal na oder naš mojster Ivan Zorman svoje izvežbane zbore, Slovenijo, Zvon in čričke. Vsako društvo je zapelo po tri pesmi, a črički so peli štiri. Peli so narodne pesmi in peli so tako kot še nikdar. Seve, najbolj so ugajali črički, ti sre-brnočisti glasovi iz nedolžnih src. Oba gosta sta bila silno ginjena, ko sta slišala to našo mladino peti tako čisto in precizno slovensko pesem tri tisoč milj proč od zibelke slovenskega naroda. Viktor Kužnik in Angelca Le-ganova, čvrst dečko in zala deklica, sta gostoma v počast dekla-mirala in bila viharno pozdravljena od navzočih. Nastopil je ta večer prvič seks-tet mladih newburških godbenikov, ki so zaigrali na svoje inštrumente slovenske komade, da jih je bilo veselje poslušati. Gosta je pozdravil v svoji zne-šeni besedi tudi g. Ivan Zorman, kot zna le on, ki zna zastaviti besedo in izpeljati zamisel, da res nekaj zaleže. Povedal je gostoma, da na tak način živimo izseljenci tukaj v novi domovini, s pesmijo in gojitvijo slovenske častite besede. Mr. Zorman je omenil, da bi bilo i tukaj med nami izseljenci vse drugače danes, če bi prihajali med nas iz domovine že pred 30 in 40 leti taki blagosvestniki. V slovenski pesmi, je rekel g. Zorman, se veselimo in se tolažimo. Mladini skušamo dati in vcepiti ji v njih srca lepoto našega slovenskega duha iivsraa.' Lepota, ki smo je prinesli iz rojstne domovine, ne bo z nami izumrla, ampak bo ži-'vela v srcih in dušah naših otrok. "Sprejmite, draga gosta," je zaključil g. Zorman, "od nas pevcev prisrčen pozdrav, ki je povezan z roženkrautom, nageljnom in rožmarinom." Zatem je g. kanonik Oman predstavil g. ravnatelja Slapša-ka, ki je bil živahno pozdravljan od navzočih. G. Slapšak je po-vedal mnogo lepega in poudarjal, da ne bo nikdar pozabil prisrčnega sprejema od rojakov tukaj. Nesel bo, je rekel, od tukaj nepozabne spomine naše iskrenosti in bo povedal doma našim bratom in sestram, da žive v veliki Ameriki naši ljudje, ki jih mora človek imeti rad. Nato g. kanonik Oman predstavi dr. Franceta Trdana, ki ga je občinstvo pozdravilo s prisrčno ovacijc. Dr. Trdan je povedal, da prinaša pozdrave od nadškofa Jegliča, od škofa dr. Rozmana in vsega slovenskega naroda, zlasti pa od naših mater in očetov. Povedal je, da je bil še štiri dni pred smrtjo nadškofa Jegliča pri njem in mu je povedal, da potuje v Ameriko, čestiti vladika mu je rekel: "Povejte jim, tem mojim dragim rojakom, da jih pozdravljam, da se jih vedno spominjam v molitvi in jim recite, naj nikdar ne pozabijo vero svojih očetov!" Ko je šel dr. Trdan po slovo k škofu dr. Rožmanu, mu je ta rekel, da bi šel najraje kar ž njim, ker ne more pozabiti onih lepih dni, ki jih je užil med svojimi rojaki tukaj pred par leti. Naročil mu je, naj nam izroči njegove iskrene pozdrave. Dr. Trdan je rekel, kako je bil ginjen, ko je šel v domačo vas in povedal, da gre preko luže na obisk. Obsule so ga matere in očetje in ga blagrovali, kako da je srečen, ko gre, ko bo lahko videl našega, pa našo in pozdravi naj jih v njih imenu. Povedal je tudi, da je bil njegov oče dvakrat v Ameriki in njegov brat, da je tukaj pokopan. Zato si je pa vedno želel, da bi enkrat videl deželo, ki je dala kruha njegovemu očetu in kjer počiva pod zeleno rušo rodni mu brat. Globoko ginjen je zatrjeval dr. Trdan, da se ne čuti, da bi bil v tujini ,ampak čuti, kot bi bil doma. Kako lepo prepevajo tukaj slovensko pesem, kako čisto izgovarjajo besede! Z veseljem bo povedal doma s pisano besedo o vrlinah naših izseljencev, od svojih bratov in sester, ki so šli za kruhom daleč po svetu, pri tem pa niso pozabili svoje pesmi in svojega jezika. * Zares, lep večer je bil za nas poslušalce in kot sta se izrazila, tudi naša cenjena gosta, ko sta si podali roko stara in nova domovina in si izmenjali srčna čutila. G. šubelj pozdravlja Mr. Anton šubelj iz Brook-lyna, naš koncertni in operni pevec, pošilja pozdrave v Cleveland. Iskrena hvala. MALI OGLASI Vabilo Članice društva Kraljica miru št. 24 SDZ so vabljene, da se udeležijo redne mesečne seje v torek 20. julija, ob 7:30 zvečer v S. N. Domu na 80. cesti. Polletni račun bo prebran in nadaljevalo se bo z razmotrivanjem glede društvene zastave. Vabi se starše, da pošljejo svoje otroke, ki so v mladinskem oddelku, na sejo v torek zvečer. S sestrskim pozdravom — Frances Petrich, tajnica. Soba se odda pripravna za pečlarje, s kuhinjo ali brez. Vprašajte na 1135 Addison Rd., spredaj. (167) Opremljena soba s o da v najem enemu ali dvema fantoma. Vprašajte na 1131 E, 60th St. (167) LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. _HEnderaon 2978_ V SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI BLAGOPOKOJNEGA MOŽA IN OČETA Jos. Zabukovec 19. julija 1936—19. julija 1937 Leto dni zdaj zemlja krije tvoj premili nam obraz, težke rane še skelijo . . . ni jih še zacelil čas. Brezštevilne misli naše dnevno tja na grob hite, kjer počiva nam najdražje . kar ljubilo je srce. Spavaj v miru—sladko spanje luč naj večna Ti sveti, večne tu pač ni ločitve . . . kmalu združimo spet se vsi. Žalujoči Antonija, soproga; Joseph in Antonija, otroka. Cleveland, O., 19. julija 1937. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. t Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke i^mffiffltmttrnntmmmmmfflfflttt? IMP0RTIRANA ČELA ZA AVBE Pravilno izdelana čela za avbe in ovijače, kot tudi krasne, ročno izdelane rute, narejene v Ljubljani, dobite po zmerni ceni na spodaj označenem naslovu, dokler zaloga ne poide. ERAZEM G0RSHE 1030 E. 66th Pl. Vogal 66 in St. Clair zgoraj. smmmmmmrnmmmmmsuj WOLFF H E A T I N 715 East 103rd Street GRELNI INŽENIRJI GORAK ZRAK, PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING Popravljalni deli za vseh vrst boilerje in iurnape DO 3 LETA ZA 1'LACANJE Postavite si grelni sistem in začnite plačevati v septembru Vprašajte za Stefan Robasli, naš zastopnik GLcnvillc 0218 vVabijo se tudi naročniki izven mesta 'japan oaklani IONOLULU NEW GUINEA ROWLAND ISLAND OC£A/y AUSTRALIA A WMMWwwMm^AS british isles£ ATLANTIC mm. * ireland w CANADA^hewfounoland ILONDONI ioTWOODI OCEAN INEWYORKI *Ro£a sxJeta Angleški spisal: H. R. HAGGARD Prevel: I. M. Zračna pot za aeroplanet ki bodo redno leteli med Neiv Yorkom in Londonom. Kapitan Harold E. Gray je poveljeval ogromnemiu aeroplanu, Sikorsky izdelka, ki je prvi preletel to pot. Drugo jutro sta po zajutrku upala, da se jima posreči govoriti z Rozamundo, ali da bo vsaj Masuda prišla k njima. A nista videla Rozamunde in tudi Masu-de ni bilo. Pač pa je prišel neki častnik ter jima pomignil, da gresta z njim. Šla sta in peljal ju je po dvorani in po hodnikih na teraso pravice, kjer je sedel Sinan v svoji črni halji pod bal-dahinom sredi marmorne od solnca razsvitljene dvorane. In poleg njega, tudi pod baldahinom in v sijajni opravi je sedela Ro-zamunda. Skušala sta prodreti naprej in govoriti z njo; pa prišli so stražniki ter jima odkaza-li prostor nekaj korakov proč, kjer sta morala ostati. Le Wulf je rekel na glas v angleškem jeziku : "Povej nama, Rozamunda, ali se ti dobro godi?" Ona pa je vzdignila svoj bledi obrkz, se nasmejala in prikimala. Na Sinanovo povelje jima je Masuda ukazala molčati, rekoč, da ni dovoljeno govoriti z gospodom gora ali z njegovo tovariši-co, razen če se jima veli. Ker pa sta izvedela, kar sta želela, sta molčala. Nekaj starejšin se je približalo baldahinu, kjer so se posvetovali s svojim gospodom o oči vidno važni zadevi, kajti obrazi so jim bili resni. Kmalu so zopet odšli iz dvorane in se v hipu vrnili, v njihovi družbi pa so bili trije plemeniti Saracenci, ki so jih spremljali služabniki, nosili so zelene turbane, ki so pričali, da so bili prerokovi potomci. Ti možje, utrujeni od dolgega potovanja. so vendar ponosnega obraza stopali po terasi; ozrli se niso ne na starejšine ne na druge navzoče; le ko so ugledali obadva brata, so ju začudeni pogledali. Ko so uzrli Rozamundo, ki je sedela v baldahinovi senci, so se ji priklonili, za Al Džebala se pa niso zmenili. "Kdo ste vi in kaj želite?" vpraša Sinan. "Jaz sem vladar te dežele. To so moji ministri," in pokazal je na svoje starejšine, "in tukaj je moje žezlo," in dotaknil se je krvavordečega bodala, ki je bilo uvezeno v njegovo črno oblačilo. ■ Po tej Sinanovi izjavi so se mu poslanci vljudno priklonili. Nato pa mu odgovori njihov govornik : "Tisto žezlo poznamo; že od daleč ga je bilo videti. Poslanci smo Salah-ed-dinovi, ki je poveljnik pravovernih, sultan ju-trovega. Tile papirji z njegovim pečatom so naše poverilne listine, ako ti jih je drage prečitati." "Tako," odgovori Sinan, "slišal sem že o tem poglavarju. Kaj pa želi od mene?" "Tole, Al Džebal. Neki Frank, ki je pri tebi v službi in izdaja-vec, ti je izdal nečakinjo Salah-ed-dinovo, princezinjo balbeško, ki jih je bil oče nek frankovski plemenitaš z imenom D'Arcy in ki ji je ime Roža sveta. Ker je sultan Salah-ed-din zvedel o tej stvari od svojega služabnika princa Hasana, ki je utekel tvojim vojakom, sedaj zahteva, da mu nemudoma izročiš to gospico, njegovo nečakinjo in ž njo glavo Franka Lozela." "Glavo .Franka Lozela lahko dobi jutri zvečer, če hoče. Gospico si pa obdržim jaz," zarenči Sinan. "In kaj potem?" "Potem, Al Džebal, ti napovedujemo v Salah-ed-dinovem imenu vojsko— vojsko, dokler ne bo ta tvoja trdnjava do tal razdejana, vojsko, dokler ne pogine cel tvoj rod, dokler ni umorjen poslednji moški, ženska in otrok, dokler ne vržemo tvojega trupla | krokarjem, da ga pojedo." Sinan ves razjarjen vstane in si puli brado. "Pojdite domov," zakriči, "pa povejte tistemu psu, ki mu pravite sultan, da mu vzlic njegovemu nizkemu stanu jaz, Al Džebal, izkazujem čast ki je ne zasluži. Moja kraljica je umrla in čez dva dni od danes, ko preteče mesec mojega žalovanja, vzamem za ženo njegovo nečakinjo, princezinjo balšebko, ki sedi poleg mene kot nevesta." Pri teh besedah je Rozamunda, ki je pozorno poslušala, skočila pokonci, kakor da bi jo kača pičila, si zakrila z rokami obraz in zaječala. "Princezinja," je dejal poslanik, ki jo je opazoval, "videti je, da razumeš naš jezik; ali je tvoja volja, da združiš svojo plemenito kri s krvjo krivoverskega glavarja morilcev?" "Nikoli! Nikoli!" je zavpila. "To ni moja volja, saj sem le slabotna vjetninica in po veri kristjana. če je moj stric Salah-ed-din v resnici tako velik, kot sem čula o njem, potem naj pokaže svojo moč ter me osvobodi in z menoj ta dva moja brata, viteza sir Godvina in sir Wulfa." "Ti torej govoriš arabsko," je rekel Sinan. "Dobro; bo vsaj najin ljubavni pogovor lažji — no, pa ženske muhe so izpremenljive. Vi, Salah-ed-dinovi poslanci pa se poberite zdaj, sicer vas pošljem na daljše potovanje; pa povejte svojemu gospodu, da bodo moji fedais ž njim govorili, alo se drzne vzdigniti svoje prapore proti mojemu zidovju. Podnevi in ponoči, niti en trenotek ne bo varen. Strup bo prežal nanj v njegovem kozarcu in bodalo v njegovi postelji. Njegovi stražniki, ki jim najbolj zaupa, ga bodo umorili, ženske njegovega harema mu prinesejo smrt, — da, smrt bo celo v zraku, ki ga diha. Ako ga je volja rešiti se, naj se skrije med ozidjem svojega Damaska .ali se pa zabava z vojskami proti blaznim častiv-cem križa, mene pa naj pusti, da v miru živim s to gospico, ki sem si jo izbral." " Velike besede, vredne velikega morilca," je rekel poslanik. "Zares velike besede, ki jim slede velika dejanja. Kakšen up zmage pa ima ta tvoj gospod proti ljudstvu, ki je priseglo biti pokorno do smrti? Smejiš se? Pridi semkaj, ti — pa ti." In pozval je dva starejšini po imenu. Vstala sta in se mu poklonila, "čujta, vredna moja služabnika," je rekel, "pokažita tem kri-voverskim psom, kako znata ubogati, da bo njihov gospod spoznal moč vajinega gospoda. Stara sta in sita življenja. Pojdita in čakajta me v raju!" Starca sta se malo stresla in poklonila. Vzravnala sta se brez besedice, stekla drug poleg drugega ter skočila v prepad. "Ali ima Salah-ed-din take služabnike kot sta ta dva?" vpraša Sinan v tišini, ki je nastala. "Veste, in kar sta ta dva storila, bi storili vsi, če bi jim velel, da ga umore. Sedaj pa pojdite nazaj in vzemite, če hočete, sebo^' ta dva Franka, ki sta meja gosta, da bosta pričala o tem, kar ste videli. Prevedi moje besede vitezom, ženska." In Masuda jih je prestavila. Nato je Godvin odgovoril po njej. "Malo razumeva o celi zadevi, ker ne umeva vašega jezika; ali, Aldžebal, predno zapustiva tvojo gostoljubno streho, imava poravnati neko zadevo s tistim Lo-zelom. Potem poj deva s tvojim dovoljenjem, a ne prej." Pri teh besedah Rozamunda vzdihne kakor olajšana in Sinan odgovori: "Kakor želita; torej bodi," in pristavil je še: "Dajte tem se-lom jesti in piti, predno gredo." Njihov govornik pa odgovori: "Ne dotaknemo se kruha in soli morilcev, da ne bi postali njim enaki. Al-Džebal, mi odhajamo, a tekom enega tedna pridemo zopet v spremstvu deset tisoč sulic in na eno izmed njih nasadimo tvojo glavo. Tvoje zaščitno pismo nas varuje do soln-čnega zahoda. Za tem stori vse najhujše, kakor storimo i mi. Visoka princezinja, naš svet je, da usmrtite sama sebe in si tako pridobite neumrljivo čast in slavo." In drug za drugim so se ji priklonili, obrnili in odšli v sprem-tvu svojih služabnikov po terasi. Nato je Sinan zamahnil z roko in dvorjani so se razhajali. Najprej je odšla Rozamunda v spi-emstvu Masude in straž, zatem pa sta dobila brata ukaz, da i onadva odideta. Odšla sta zamišljena v strašne dogodke, ne da bi našla kak žarek upanja razen v Boga. ŠTIRINAJSTO POGLAVJE Boj na mostu. "Saladin pride,' 'reče Wulf poln upanja in z višine, ki so na nji stali, pokaže na spodaj ležečo ravnino, čez katero se je premikala četa jezdecev v polnem diru. "Poglejte, tam prihaja njegovo odposlanstvo!" "Da," odgovori Godvin, "prišel bo, a bojim se, prepozno." "Res, razen če mu gremo naproti. Masuda je obljubila." "Masuda," vzdihne Godvin. "Oh! Če se zmislim, da mora toliko biti odvisno od zvestobe ene same ženske!" "Ni odvisno od nje," de Wulf, "odvisno je od usode, ki odločuje. Daj, zajahajva." Cunard White Star parobrodna družba gradi novo ladjo, ki bo nestra morski palači Queen Mary. Morda, bo še celo nekoliko večja. Nova ladja bo spuščena v, morje drugo leto in bo pripravljena za parobrodno službo v poletju 1940. •»»»•»j* " vh: &U a>L . ux Lupe Velez, dinamična filmska zvezda, je prišla v Cleveland, da je tukaj s svojim možem, Johnny Tarzan Weissmulerjem, ki nastopa vsak dan pri predstavah na jezerski razstavi. . In jezdila sta v spremstvu svoje varnostne straže po vrtovih ter opazovala lego strme skale in kako bi se dalo od vseh strani priti dc nje. Nato sta se vrnila zopet domov ter čakala sporočila od Rozamunde, a zaman. Tisto noč ni bilo gostije in večerjo so jima prinesli v hišo za tujce. Med večerjo je prišla za trenutek Masuda jima sporočit, da imata dovoljenje jezditi pri mesečnem svitu na most ter da bodo ob gotovi uri oboroženi oprode čakali nanju. Brata sta vprašala, če ne pride sestra Rozamunda k njima na skupno veečrjo. Masuda odgovori, da ji, ker je bila izvoljena Al-džebalova kraljica, postava ne dovoljuje, da bi večerjala z drugimi moškimi, niti z brati. Pri odhodu se je kakor po naključju izpotaknila, se zadela ob Godvina in zašepetala: "Pomni, zvečer!" in ni je bilo več. Kmalu je prišel častnik ter ju peljal h konjem, Ki so že čakali nanje, in odjezdili so proti utrjenemu mostu. Prišedši bliže tja so videli, da je odhajal Lozel na velikem vrancu, ki je bil ves penast. Kakor je vse kazalo, se je tudi on uril na tisti nevarni po* ti, kajti ljudje, ki se jih je mnogo nabralo, so ploskali in klicali: "Dobro si jezdil, Frank! D0" bro si jezdil!" » Brata sta dospela do mostu, Godvin na Plamu prvi, ter vodila konja korakoma čezenj. Konja se nista ustavljala, dasi sta nekoliko hrskala vzpričo temnih prepadov na obeh straneh. Vrni-a sta se v diru, zatem pa se obrnila zopet nazaj na most in dirjala nekolikokrat čezenj v počasnem polnem diru, včasih skupaj, včasih pa posamezno. (Dalje prihodnjič) Na sliki vidite avijatičarlco Amelio Ear hart in n j ene g a pilota Fred Noonana, ki sta brez sledu izginila■ blizu Hoivland otočja, ko sta bila že 7ia potu proti Zed. državam. Sodi se, da je aeroplanu zmanjkalo gazolina in sta se morah, spustiti na morje dne 2. julija. Ameriška bojna mornarica in ameriška bojna letala so prekrižala 260,000 milj pri iskanju: ponesrečenih, kar stane vlado Zed. držav vsak dan $250,000.00. Amelijin zrakoplov, lci je veljal $80,000, je imel vso moderno opremo in tudi čoln iz kavčuka, ki se ga je dalo poljubno napolniti z zrakom, kot kaže Mrs. Earhart, ki ima ročno pumpo v roki. Slika V levem kotu ua Jcaže pot, ki sta jo nesrečna zrakoplovca vzela in pa pozicijo How-land otočja, kjer se je izgubila vsaka sled za njima. V Emory University bolnici v Atlanti imajo posebne odredbe novorojenih detet, katere drže v posebnih prostorih, kjer morejo videti očetje, bratje in sestre samo škodi steklo,, dokler dete in mati nista odpuščena iz bolnice. Bolniške strežnice, ki skrbijo za dojenčke, morajo imeti maske, da tako otrok ne dobi kakega bacila iz ust odraslega.