OiUtA*Ji\lA Studijska knjižnica GORICA SOLKAN N DNEVNIK OSVO°OD,LWE FROWTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŽKO OZEMLJE Poštnina platana v gotovim Spedizlone In abbon. post. 1. *r. TRST, četrtek 12. februarja 1953 Prispevajte za Dijaško Matico toi«| on n H to* ioB!)': ežeC j(*i 62-S: ,r!e' Hlerofašistlčni volilni zakon Moskva Bjn_dan pred rimskim senatom " " “ " rim i, " lzVfsnega odbora CGIL In komisije za proučitev brezposelnosti j . » ■!!. Pn . ..... Cena 20 lir HlM. 1] __ r> debati v nnd ;° dolS°trajni 1)0 mani rini “ns 1 zboi'nici in ‘Nu Dreri a^nem ri“P«v- 2s notrani sei'atno komisijo M kler0fa=i f* ve je neslav- !a volni nažrt nove-?! 2akona p™pei *en ♦ konino Pred Kot “at v Palači Madama. >t0,i S° V °P°ziciji fS8^cinn brez dvoma naj -»u aačrt™e3Šemu zakonsk& ^»;r V.P,0V0^ni Kaliji ne Ve« turt? .lSke stran-e, tem- ^ sa*tie rtn ,evilni Pripadni-ie’ poseh,? nst^anske stran-ci in ° p? številni poslan, '““alnodfm ltal‘ianske (PSDi) !_■ ° atske stranke ^mokrit Predstavljajo so- * pravoh 0 l6ViC0 m ki inskega na ”zpIavi te§a za -Mi. g nacrta iz PSDI izsto. ske i6vf*{ te soc>aldemokrat-Cl Je vd1ivV poslanski zborni-65 Prava Ini profesor civilne- “b- Piero kl!niVer2i v Firen' laradi a|amandrei, ki ga Tonijevi . ogliattijevi in Vse načine *°®.mformisti na "kakor nB 130. kar pa jim Cla'iemotrt» Vspeva' kajti so- i°bro razlikn * •levičarii zel° kctain* u3ejo demagoško inf„ - # - .^‘Mornustično , ki j0 —6ri tudi v zvezi z reak- gUik0- , . . — opozicijsko 30 uganjajo v ve- '‘onarnim * *<=**.- ^ ltominfnV0^Inim zakonom, tie naske ° ’StlČn0 hlapčeva->ifne Uu ImP«ializmu, od ^tva TtM-°rbe delovnega 25 k«*reea 136 ,proti zakonu-'e»o refi g se lahko upravi- v st>čneiL :";.,cel0 slabši °d ™hlnega zakona °v fa-tpoka 'fesg, bi agi skrajšanega po- Podi_e Predlog je podpisalo ^rjev in ima za cilj, °Eočii dolgo traja ime- (kar je bilo ,6'senatr0g onem U” r**Pravo . dolgo 4 za D 15, ; i1' bi lahko Varno c° f°s'ansk^tiPri razpravi pred Al »ač nsko ne zborni —ieo), da bi se-nr.,„ J0Val zakonskega v.2r:,*e biti °Casno- s čimer bi h ne za m tve. ki so pred-* moraTo °dl°žene ali pa l»„Sedanjega „rSltl na P°dlagi gi ega zakona °P°rtnega vo" nkristia , sena‘orji ki ga je 2g0S u D1 lis«čni i« ;;‘rmu predlogu, s, ‘nistiSni , 1arlal tudi znani li °n!i Randar.1^61"3111' senator v' .'^avedu ,-CI0’. odl°čno upr- t< naproti' S°’ da Predlog i1 C Bravilnik 6 Samo s senat" i > z Z *lm' lemve6 pred- 4 hJut>liške ami italijanske 'jt EtnV*'a»je Ustave, kajti raz-bi £° skrajšanem n° že 0ral ilo biti po-p redi o «ui preaio-zakon- *»i Predložen senatni ko-lrfruSi strani pa usta- 'S %,.Volnne za razprav-zakonu ni <^likr.aiŠanega postop- Je vredno, da je &'*t?anemu postopku ttM. efo, t»' neodvisni senator .čljj0 v ,^da °e Gasperi ima Dob,' a Co,,tu za?otnvljeno ve- je da so bili vsi nje-in predlog se- naj se demo- * ei D°storsi0redlng ° skrajša-'dK-^arf °dkloni, je bil dviganjem rok PO OBISKU KEPRULUJA IN STEFANOPULOSA Trojni sporazum bo podpisan že ta mesec v Ankari Odločen jugoslovanski protest zaradi protizakonitih napadov podonavske komisije na interese Jugoslavije - Posebna zakonska jamstva za versko svobodo BEOGRAD, 11. — V dobro obveščenih političnih krogih v Beogradu predvidevajo da bodo še la mesec podpisali v Ankari najavljen trojni sporazum med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo. i-ričakuje se. da bo državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič verjetno po 20. februarju odpotoval v Atene, od kjer bo skupaj z grškim zunanjim, ministrom Stejanopulosom nadaljeval pot v Ankaro. JPrava se bo nadalje- ^aS«‘nad°a?r‘ldne ob Kanetv? vali z debato o *ibaCDostopku- kom isija za zuna- tC"Jevel'l Pa bo na tajni se3i bodo prihodnji 'teden začeli v Ankari razgovori vojaških zastopnikov Turčije, Grčije in Jugoslavije. Poročajo da bodo iia teh prvih tristranskih razgovorih vojaških zastopnikov, ki so v najtesnejši zvezi z razgovori zastopnikov treh držav na političnem področju> pretresli. vsa najvažnejša vprašanja, ki zadevajo varnost in obrambo treh balkanskih držav. Jugoslovansko tajništvo za zunanje zadeve je včeraj odločno protestiralo zaradi protizakonitih zlonamernih napadov podonavske komisije na pravične interese Jugoslavije. Državno tajništvo je zahtevalo od sovjetske, madžarske, češkoslovaške, romunske in bolgarske vlade, naj storijo potrebne korake za pravočasno umaknitev protijugoslovanske resolucije, ki jo je večina v podonavski komisiji sprejela na lanskem zasedanju v Galcu. Jugoslovanska nota poudarja, da je bila ta resolucija sprejela z očitnim namenom, da se izvede pritisk na jugoslovansko delegacijo, ki se je zavzemala za pravilne in pravične odnose glede plovbe po Donavi Državno tajništvo je včeraj prav tako poslalo noto romunski vladi, v kateri predlaga, naj bi se razgovori me4 jugoslovansko in romunsko delegacijo o ustanovitvi dierdap-ske uprave začeli prve dni marca v Novem Sadu. Organizacije ljudske fronte Jugoslavije so izvolile delega te za IV. kongres Ljudske fronte, ki se bo začel 22. februarja v Beogradu. Število izvoljenih delegatov v posa meznih republikah je nasled nje; Srbija 816, Bosna in Hercegovina 288, Slovenija 163, Makedonija 142, Hrvatska 486. Crna gora pa 50 delegatov. Na. današnjem sestanku zavoda za planiranje so načelno sklenili znižati potniške železniške tarife povprečno za okrog 25 odstotkov. Znižanje do 100 km bo znašalo 20 odst., zatem pa bo procent znižanja rastel, tako da bo znižanje vožnje na 700 km znašalo 40 * * , ki S .proučevanjem 0 W.“J1 Politfv ^ bil P°dal o Vere GnL seji Povedal V* med rt6r’ . novinarjem, čno u^' Po tem. da na ce in dijake bodo ostali dosedanji višini. Načrt zakona o pravnem Položaju verskih skupnosti Jugoslaviji, o katerem bodo v kratkem razpravljali v Zvezni skupščini, poudarja, da držav-.1, ne morejo biti ovirani v svojih državljanskih pravicah zarariT prip“daJ° P° zakonu zaradi svojih verskih preprj! 3 ln Pnpadmštva posatnez mm veroizpovedim. Vendar pripadmštvo posameznim ve- roižpovedim ne osvobaja niW SojaSh triav>*»”K vojaških davčnih in drueih dolžnost, ki so zakonsko ute meljene, V verski skupnUQ\^ so popolnoma enakopravne in jtoafe isti pravni položaj kot pravne osebe po jugoslovanskem civilnem zakonu. Državljani lahko ustanavljajo verske skupnosti, ki ne nasprotu-jejo ustavi in zakonom republike. Verski obredi, in verske izpovedi se lahko opravljajo javno in svobodno samov cerkvah in drugih javnih prostorih, ki so za to določeni za procesije in druge verske obrede ter ceremonije pa ie treba za izven navedenih pro štorov dovoljenje mestnega oziroma okrajnega ljudskega odbora. Verski pouk se lahko opravlja svobodno in brez predhodnega dovoljenja samo v cerkvah in drugih določenih prostorih, medtem ko je prepovedan verski pouk v privatnih stanovanjih in šolah. Verske skupnosti ter njihovi duhovniki in pripadniki ne uživajo nikakršnih privilegijev v odnosu na druge organizacije. Načrt zakona nadalje prepoveduje zlorabljanje verskih pcslov, verskega pouka, tiska, obredov in drugih verskih manifestacij zaradi vplivanja na politično prepričanje in politično delovanje državljanov. Prav tako je prepovedano izzivanje in podpihovanje verske nestrpnosti ter oviranje verskih shodov obredov in drugih verskih manifestacij. Eden obešce iirčijo in furč jo ATENE, U..— BritansJso poslaništvo v Atenah je danes objavilo poročilo, v katerem je rečeno, da je britanski zunanji minister Eden z zadovoljstvom sprejel povabilo, da pride a-pnla na uradni obisk v Grčijo m Turčijo in da je prepričan, da bodo pri razgovorih predstavniki obeh držav prispevali k izboljšanju sodelovanja med veliko Britanijo, Grčijo in Turčijo. V poročilu je rečeno, da Velika Britanija s posebno naKlonjenostjo spremlja razvoj odnosov Grčije in Turčije z Jugoslavije in da v celoti razume vloge teh držav v zve^ zi z načrtom skupne obrambe Jugovzhodne Evrope fa?rŠk! zunanji minister Ste-fanopulos je danes sprejel veleposlanika Turčije in Italije m razpravljal z njima 0 Sv£ jem bivanju v Jugoslaviji 2e včeraj je o svojem obisku v Jugoslaviji obvestil predsednika grške vlade Papagosa, ki je danes o tem obvestil ožji ministrski svet in šefa grškega generalštaba. še vedno napeti. Znano je, da so ameriški poslaniki v Buenos Airesu v zadnjih letih naleteli na vedno večje težave in da so morale ZDA nekatere od teh odpoklicati kot nezaželene osebe. Napetost v fdnosih med obema državama ima izvor zlasti v dejstvu, da Peron ne dopušča ameriškega vmešavanja v Argentini in v Južni Ameriki sploh. • Jasno je torej, da skušajo sovjetski voditelji izkoristiti to dejstvo v upanju, da še povečajo nasprotja med Argenti. no in ZDA prosili jugoslovanskega trgovskega zastopnika v Haagu da bi zaradi elementarne nesreče, ki je zadela Holandsko, pospešili dobave stekla na osnovi trgovinskih sporazumov z jugoslovanskimi podjetji. Jugoslovanska podjetja so se odzvala temu pozivu in se bodo potrudila, da še do lionca tega meseca pošljejo vso naročeno steklo v Holandsko. Novo posojilo Mednarodne banke Jugoslaviji vznesku 30 milijonov dolarjev BEOGRAD, 11. — Agencija Tanjug sporoča, da je Mednarodna banka odobrila Jugoslaviji drugo posojilo v znesku 30 milijonov dolarjev na podlagi sporazuma, ki je bil podpisan danes v Washingtonu. Posojilo bo izkoriščeno za nabavo industrijskih in rudniških naprav, prvo posojilo je Jugoslavija prejela oktobra 1951. j Žalosten pogled na razdejanje, ki so ga poplave povzročile v starem nizoz-mskem Zierikszee na otoku Schouwen, ki je bilo vazno turistično središče. mestu Nove aretacije madžarskih Židov DUNAJ, 11. — Dunajski radio pod an*' riškim nadzorstvom trai, da sta bila madžarski poslanik v Washing-tnnu in Parizu, ki sta oba ?.i-da. odpoklicana v Budimpešto in. aretirana. Iz istih virov javljajo, da je židovski profesor Lazlo Bene-dek, ki je bil aretiran pred ne. kaj dnevi, prijatelj ministrskega predsednika Rakosija, in da bi znala biti njegova aretacija v zvezi z aretacijo židovskih zdravnikov v Moskvi. Benedeka so namreč večkrat poklicali, da zdravi sovjetske osehnosti, med katerimi tudi maršala Vorošilova. «Die Freiheits javlja, da je policija za državno varnost aretirala tri visoke funkci.> narje ravnateljstva za železnice v Halle v Vzhodni Nemčiji. Te funkcionarje, ki so jih izključili iz kominformistične stranke, obtožujejo sabotaže in da so povzročili dezorgan zacijo železniške službe. NOVE ODLOČNE IZJAVE proti blokadi kitajske obale Indijski predsednik Prasad je izjavil, da je treba še dalje iskati mirno rešitev Brit. vlada se bo še trudila, da doseže premirje na Koreji. Propadla teza o blokadi? Hearstov tisk predlaga, naj bi postavili OZN pred izvršeno dejstvo WASHINGTON, 11. — Obveščeni krogi domnevajo da so na današnjem sestanku državnega sveta za. varnost sklenili podvojiti ameriške napore v tfATO, da dosežejo od držav članic atlantske skupnosti, da prenehajo trgovino s Kitajsko Po mnenju obveščevalcev je prevladaia teza da je tre-ba o vprašanju zunanje trgovine s Kitajsko razpravljati z ameriškimi zavezniškimi državami, nad tezo o uvedbi'blokade kitajske obale. Steklo iz Jugoslavije 2a poplavljene kraje HAAG, n. — Holandski organi zunanje trgovine so za- Francosko- angleški razgovori se danes začnejo v Londonu lova oj u vAzii‘- o Dullesovem po 8 afe,hvAfrik,,n »evrop. obrambni skupnosti bitTS^v LoMonZifran-|seSeer da. po^ coski zunanji minister Bidault j sporazuma pr°ejšnje vlade^ter m minister za gospodarska je poudaril, da med razgovori vprašanja Buron. Popoldne pa bo prišel tudi ministrski pred sednik Mayer. Prvi sestanek bo popoldne z Edenom, drugi pa z ministrom za zunanjo trgovino V petek se bodo razgovori nadaljevali in udeležila se jih bosta tudi britanski finančni minister Butler in Churchill, ki bo goste povabil na kosilo. Odhod francoskih ministrov je predviden za soboto zjutraj. Nocoj je francoski ministrski predsednik Mayer izjavil, ds bodo francosko-britanski razgovori, ki se bodo jutri začeli v Londonu, lahko izredno koristni in plodni. Poudaril je nato, da so ti razgovori sedaj popolnoma upravičeni zaradi sedanjega mednarodnega položaja, ter je dodal: «Francosko-britansko prijateljstvo nalaga nujnost jasne proučitve tega. kar se dogaja v glavnih delih sveta, bodisi da gre za težnje ameriškega kongresa in posledice, ki bi lahko nastale za Evropo ali za Azijo kakor tudi da gre za važnost franco-sko-britanskega sodelovanja ki je v preteklosti vedno dalo dobre rezultate ko je do njega prišlo v pravem času«. ne bodo razpravljali o nobenem posebnem finančnem vprašanju. Vendar je dejal, da bodo, kar se gospodarstva tiče, proučili položaj obeh dr zav v Evropski plačilni zvezi in o sredstvih za izboljšanje trgovinskih odnosov. Mayer je nato dodal, da se bodo razgovori, kar še tiče mednarodnih dogodkov, nanašali na Evropo, Afriko in Azijo. «Verjetno — je dodal Ma-yer — si bomo izmenjali mnenje o učinkih Dullesovega potovanja, o sedanjih dogodkih v Aziji in naravno o stališču Velike Britanije do evropske obrambne skupnosti.« Kar se tiče evropske o-brambne skupnosti, je danes predsednik odbora evropske obrambne skupnosti Alphand v imenu francoske delegacije predložil predstavnikom osta-lih petih držav članic besedilo dodatnih protokolov. Danes Dullesov govor o potovanju po Evropi WASHINGTON 11 Danes se je v Beli hiši sestal državni svet za varnost, kateremu je, EMles poročal o svojem zadnjem potovanju v Evropi. Na sestanku sta bila razen predsednika Eisenhovverja navzoča tudi podpredsednik Nixon in obrambni minister Wilson. Dulles je novinarjem izjavil, da je podal «majhno poročilo* o svojem potovanju ter ni hotel dodati drugega, Dulles bo jutri 'govoril po radiu in televiziji 0 svojem zadnjem potovanju po Evropi. Eisenhovver zavrnil pomilostitev Rosenbergov VVASHINGTON, 11. - Pred. sednik Eisenhower je zavrnil prošnjo Rosenbergovih za pomilostitev. Smrtna obsodba bo izvršena 16. februarja. Ta sklep je danes sporočil predstavnik Bele hiše James Hagerty, ki je med drugim tudi izjavil, da ni nobenega novega dokaza o olajševalnih okoliščinah, in da je zločin, ki sta ga obsojenca zakrivila, takega značaja, da ni predsednik imel za umestno izreči pomilostitve. NEW YORK, n. - Prvič po prvih letih hitlerizma se bodo 16 februarja vse ameriške židovske skupine zbrale na protestno zborovanje proti sovjetskemu antisemitizmu. VVAHINGTOr;, 11. — v wa. shingtonskih dobro obveščenih krogih domnevajo, da bo pred. Sednik Eisenhower svojim zaveznikom dal na izbiro, naj se izrečejo za pomorsko blokado kitajske obale ali popolni am-bargu glede pošiljanja blaga Kitajski. Neka republikanska osebnost je izjavila, da so pri nedavnih diplomatskih poiz vedovanjih ugotovili, da bi ZDA bile verjetno same pri blokadi kitajske obale, če bi se odločile za ta ukrep. Polemika o ameriški politi ki na Daljnem vzhodu se v ZDA nadaljuje. Neodvisni se nator Morse je včeraj po televiziji izjavil, da skušajo kitajski nacionalisti spraviti ZDA v vojno s Kitajsko v u-panju, da se bodo lahko vrnili na oblast. Dalje je Morse izjavil, da kot član odbora za oborožene sile v senatu ni ni-koli slišal, da bi kak ameriški oficir izjavil, da je Cangkaj-škova vojska zmožna napasti Kitajsko. Dodal je: «Imam tako malo zaupanja v borbeno zmogljivost nacionalistične vojske, da nisem naklonjen tvegati življenja ameriških mladeničev za njeno obram bo». Senator je nato napovedal, da bo vprašal predsednika Ei senhowerja, na kakšen način upa, da bo ohranil enotnost z ameriškimi zavezniki, če bo v Aziji vodil tako enostransko politiko. Ameriški tisk se obširno ba-vi tudi z vprašanjem, kako bodo zavezniki reagirali na morebitno blokado Kitajske, in kakšno mesto naj v vsej stvari zavzamejo Združeni na. rodi. Mnogi listi poudarjajo, da je treba dobiti podporo OZN, toda takoj dodajajo, da je velik dvom, da bi ZDA u-spele, ako bi predložile glavni skupščini predlog o pomorski blokadi Kitajske, da bi večina v OZN odobrila tako resolucijo. Zato nekateri listi kar naravnost predlagajo, naj a. meriška vlada izvede pomorsko blokado Kitajske še pred začetkom drugega dela zasedanja glavne skupščine OZN. ((Najbolje je postaviti OZN pred izvršeno dejstvo«, piše Hearstov tisk in pravi, da bodo tedaj ZDA «laže prišle s stvarjo skozi OZN», Demokratični senator Spark. man je obsodil Eisenhowerjev sklep in je izjavil, da je to «prvi korak za uporabljanje ameriških čet na kitajski kopnini, prvi korak v nove vse večje žrtve, prvi korak v smeri razširitve vojne v Aziji«. Sparkman je dodal, da ta politika lahko resno ogroža svetovni mir. V britanski spodnji zbornici so danes razni poslanci stav-ljali vprašanje s tem v zvezi. Podtajnik v zunanjem mini strstvu Nutting je laburističnemu poslancu Mont Follicku ki je predlagal, naj se v for moško ožino pošlje vojna mor narica OZN, ki bi imela nalo- preprečiti rjiz^iriici' vojiiv na tem področju, izjavil, c}a britanska vlada ne namerava predložiti takega predloga Varnostnemu svetu. Poudaril je med drugim neumestnost predloga, naj bi poslali mornarico, ki naj bi ščitila kontinentalno ozemlje države, ki jo je OZN sama označila za napadalko. B".všemu laburističnemu ministru Youngerju je s tem v zvezi odgovoril, da «se Združeni narodi ne smejo baviti z zaščito Formoze«. Na. to je pripomnil, da je bila nevtralizacija enostransko de-janje ZDA. Na vprašanje laburističnega poslanca Donnellyja glede stališča, ki bi ga britanska vlada zavzela v primeru blokade Ki-rajske, se je Nutting skliceval na zadnje Churchillove in E-denove izjave, nato pa je dodal: ((Britanska vlada se bo trudila, da doseže premirje na Koreji v. čim krajšem času. Medtem pa je naša politika nasprotna vsaki razširitvi vojne«. V britanskem zunanjem mi- angleški konzul na Formozi dobil «trajna navodila«, naj protestira proti slehernemu o-viranju, ki bi ga nacionalistična mornarica delala plovbi angleških trgovinskih ladij. Dodaja se, da niso v tem smislu poslal*-• r.oB*ennga novega navodila, ker gre enostavni za navodilo trajnega značaja. Britanski konzul v Taptehu pa ne more protestirati nepo-sredno pri Cangkajškovi vladi, ki je Velika Britanija ne priznava. Lahko protestira samo pri zakonitih oblasteh, ki se morajo potem odločiti, ali naj protest izročijo Cangkaj-škovi vladi. Tudi predsednik indijske republike Prasad je v parlamen. tu izrekel veliko zaskrbljenost zaradi nekaterih dogodkov, ki lahko razširijo vojno na Koreji. Dejal je med drugim: »Upam, da se bo sleherna težnja po razširitvi vojne, ki je povzročila toliko razdejanja, zavrla in da bodo države in narodi skušali najti mirno rešitev teh vprašanj«. Dodal je, da ne bo Indija napravila nobenega koraka, ki bi lahko spodbujal težnjo po vojni: «Na podlagi te politike je moja vlada stavila nekatere predloge, ki bi po njenem mnenju lahko privedli do rešitve korejskega spora. Ti predlogi so naleteli na obšir. •_, , . . - *---------------»aititu iia UUMI nistrstvu se potrjuje, da je | no odobravanje, toda na ža lost jih nekatere velesile, ki so bolj tesno prizadete, niso mogle sprejeli. Nekatere izjave, ki so bile pred kratkim podane, in posledice, ki lahko iz njih nastanejo, z razširitvijo vojne na Koreji, so povzročile veliko zaskrbljenost med naro. di vsega sveta. Moja vlada je sledila temu razvoju z veliko zaskrbljenostjo. Indijska vlada bo vodila politiko prijateljstva z vsemi državami, ne da bi se postavila na stran ene skupine držav proti drugi skupini*. Proti novi ameriški politiki na Daljnem vzhodu so se odločno izrekli tudi japonski sindikati. Glavni svet sindikatov, ki je največja japonska sindikalna organizacija in ki šteje tri milijone članov, je sklenila pozvati sindikate vsega sveta, nai prispevajo k prenehanju vojne na Koreji. Ta sklep so sprejeli na včerajšnjem sestanku, na katerem so 'številni govorniki izrekli boja-zen, aa bi Eisenhovverjeva zunanja politika, zlasti pa sklep o denevtralizaciji Formoze, razširila korejsko vojno. V Washingtonu pa so se da. nes sestali predstavniki držav, ki sodelujejo v vojni na Koreji,, na običajni tedenski sestanek. Izvedelo se je, da n« sestanku niso govorili o možnosti blokade kijtaske ali drugih ukrepov. Zaradi močnega deževja nevarnost novih poplav v Belgiji Zaradi naglega taljenja snega so reke močno naraste in ponekod prestopile bregove luai v Angliji je Temza ponovno narostla - Nizozemski ministrski predsednik Drees je obtožil kominformiste. da so nesrečo izkoriščali za svojo političoo propagando HAAG, ministrski 11. — Nizozemski | ruski helikopterji v našo dr-predsednik Drees j žavo, bi jih mi sprejeli z veli- je danes v parlamentu izjavil, da je poplava po dosedanjih podatkih povzročila škodo, ki znaša približno milijardo goldinarjev, t. j. 150 milijard lir. Drees je pripomnil, da vlada nima še posebnih načrtov za obnovo razdejanih krajev, ker je obnova odvisna v veliki meri od višine morebitne pomoči iz tujine. Dodal je, da upa, da bodo ZDA pristale, da se del fondov iz Mashallovega načrta uporabi v ta namen, Čeprav so bili že določeni za obrambne izdatke. Dalje je Drees izjavil, da bodo nameravano znižanje davkov na industrijo odložili na boljše čase, ter je dodal, da je bila nesreča v velik Pouk za bodoče organiziranje civilne obrambe. Nato je obsodil poizkus kom-informistov, ki so to katastrofo izrabili za svojo politično propagando, ter je zavrnil trditve, češ da je vlada dovolila, da vojaški izdatki presegajo izdatke za vzdrževanje nasipov. Končno je zavrnil kominformistične trditve, da so ameriške čete prišle na Nizozemsko. zato ((da bi se vmešavale v nizozemske notranje zade. ve«, m je izjavil; «Ce bi prišli, ko hvaležnostjo«. Pripomnil je, da do sedaj niso dobili prav nobene pomoči iz držav onstran železne zavese. Na koncu je parlament odobril resolucijo, ki izreka hvaležnost vsem državam, ki so pomagale Nizozemski pri hudi nesreči. Resolucijo so podpisali voditelji vseh parlamentarnih skupin razen kominformistične. Glede poplav v Angliji je danes notranji minister Fyfe sporočil, da bodo še pred prihodnjimi plimami (14-18 februarja) popravili približno dve tretjini razpok v nasipih v Vzhodni Angliji. Do sedaj so ugotovili 288 mrtvih, pogrešanih je okoli 50, beguncev s po. plavljenih področij pa okoli 30.000. Danes so začeli na otoku Canvey izsuševalna dela. Nocoj pa bodo poizkušali nov sistem alarma. Zaradi silnega deževja je re. ka Temza ponovno narastla in je na nekaterih področjih pre stopila bregove. Nad Severno Evropo pa so danes divjale nove nevihte in snežni zameti. Ladje v Severnem morju so obvestili, da pri- čakujejo z Vzhoda . močne vetrove in nizozemsko prebivalstvo upa, da bodo ti vetrovi prišli še pred novo plimo, ki jo predvidevajo za prihodnji petek. Močno deževje je v Belgiji povzročilo nove poplave. Reki Leie in Halle sta prestopili bregove in sta v mestih Halle in Tubise nekaj kilometrov, južnovzhodno od Bruslja poplavili ceste. Medtem ko novi snežni zameti ovirajo promet v Ardenih, močno dežuje v Zahodni Belgiji. Dež povzroča naglo taljenje snega, zaradi česar so reke močno narastle. Na področju med reko Sambre in Moso je nevarnost poplav precej velika. Gladina reke Sambre se je dvignila za dva metra na področju Thuin med Charleroi in Monis. Obširna področja so že poplavljena in bojijo se, da bo nagla talitev snega povzročila nove poplave v vsej Belgiji. Belgijski finančni minister je danes v zbornici izjavil, da bodo popravila nasipov in jezov, ki so bili poškodovani pri zadnjih poplavah, stala okoli milijardo belgijskih frankov. Dodal je, da znaša tudi škoda, ki so jo utrpeli privatniki, oko. li milijardo frankov, Glej, to je zlobnežev «radost»l Pravice vniči jih ostrost in drug zavzame njih prostore. SIMON GREGORČIČ J Danes, četrtek 12. febroafl« Evlalija, Cv?tna.,»nt« Sonce vzide ob 7.12 in »t |L, 17.27. Dolžina dneva 10.» "fr vzide ob 6.15 in zatone o_ Jotri, petek 13. **?rBJarJ1 Katerina, Ljubosiav^ Presenetljiva resnost V torek smo z začudenjem titali v šovinističnem listu «Messagge.ro Venetov umerjen in resen člane k o trgovini z Jugoslavijo Naše začudenje je bilo toliko večje, ker smo bili navajeni iitati v tem listu samo strupene izpade, pa naj so se nanašali na gospodarska politična, kulturna ali katera koli druga vprašanji. Poleg tega pa se je pisec do sedaj odlikoval predvsem z gospodarskimi članki, kjer ie iskal predvsem politične. njegovim tezam ugodne zaključke manj pa se je brigal za stvarne podatke. Dejali smo, da je članek u-merjen in resen, kar pa žal še ne pomeni, da je popolnoma objektiven. Pisec namreč u-golavlja, da je bila trgovska bilanca med Jugoslavijo in l-tdlijo vedno aeficitna v italijansko korist, kar je samo po sebi do lanskega leta točno-Vendar pa je trgovska bilanca samo del plačilne, del vseh dolgov in dobroimetij države «a» do države «b». Med jugoslovanska dobroimetja pa je treba v prvi vrsti prišteti dolgove italijanske države ki izvirajo iz reparacij tn ki še sedaj niso rešeni. Vprašan.e vseh dolgov in dobroimetij je poleg tega še bolj zapleteno, ker moramo še upoštevati italijansko imetje, ki je ostalo v Jugoslaviji, dolgove italijanske vlade za plačevanje izkoriščanja jugoslovanskega ribjega bogastva itd.. Strinjamo pa se s piscem, da so vsa ta vprašanja s pametnim sporazumom lahko rešljiva saj: «... se jugoslovansko in italijansko gospodarstvo med ;eboj izpopolnjujeta pa bi ne smelo biti težko priti iz slepe uličen. Zgornja trditev velja za gospodarske odnose med Italijo in Jugoslavijo, v še večji meri pa drži za gospodarske odnose med Trstom in sosednjo jugoslovansko republiko. Praksa pa nam žal dokazuje o čemer smo v našem listu ie tolikokrat dokumentirano pisali, da prav te gospodarske odnose ovirajo na najrazličnejše perfidne najine tisti krogi, kateria zagovornik je «Messaggero Veneto» O vprašanjih gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Trstom pa v vseh zadnjih, letih v videmskem listu nismo zasledili niti enega umerjenega m resnega članka. Mnenja smo, da bi prav to vprašanje bilo za Tržačane in Za Trst prvenstvene važnosti, ker bi le s tesnejšim sodelovanjem jugoslovanskega gospodarstva lahko rešili mnoga pereča gospodarska vprašanja Trsta Predvsem bi se lahko povečal tranzitni promet Jugoslavije skozi Trst, povečal bi se lahko jugoslovanski izvoz, dvignil uvoz in končno. Trst bi se lahko vnovič posluževal dveh pomembnih železnic, kar bi v veliki meri olajšalo konkurenčno borbo s severnimi pristanišči. Na zadnji' železniški konferenci v Rimu je Jugoslavija pokazala vso dobro voljo in pristala na sklepe v korist Trsta, o čemer nam pričajo resna poročila gospodarske a-gencije «ASTRA», poročila i» talijanske poluradne agencije «ANSA». najvažnejših italijanskih gospodarskih listov itd.. Zopet nam praksa dokazuje, da bi se ta vprašanja lahko rešila v korist obeh partnerjev: Jugoslavije in Trsta s pametnimi razgovori, seveda če se pri tem opustijo šovinistični izbruhi ki nimajo z gospodarstvom mkake veze. O teh vprašanjih, o vprašanju trgovine z Jugoslavijo, aktivizacije Južne železnice, jugoslovanske udeležbe na velesejmu, kontingentov itd., bi bila potrebna resna razprava tudi s strani videmskega lista. Razpravljanje bi moralo seveda temeljiti na resnih, stvarnih dejstvih saj bi le tako lahko prineslo korist. S. B. OB STAVKI Z1PABJKV UST1MOVE SELAP Nezadovoljstvo delavstva z veliko zmedo v poslovanju Po ukazu ZVU je ustanova podpornega značaja, dejansko pa ima pri zaposlovanju in delu produktiven značaj - Piotsiovje je treba odpraviti Pri ustanovi SELAD (delov, ni odsek za pomoč brezposelnim) stavka 50 zidarjev že te-den dni. Ti zidarji zahtevajo, da jim da ustanova enake plače, kakor jih določa kolektivna delovna pogodba za gradbene delavce, ki delajo pri raznih zasebnih podjetjih. Vprašanje je zelo zamotano, zato ga je treba vokviriti v splošni poloiaj pri tej ustanovi. SELAD je naslednica oddelka del v ekonomiji, ki je bil ustanovljen zato, da se o-mili brezposelnost. Ta oddelek je deloval do januarja 1952, nakar ga je nadomestila SELAD. ZVU je v začetku za oddelek del v ekonomiji dajala precejšnja sredstva, tako da je bilo ob koncu leta 1947 zaposlenih pri raznih delih kar 3000 brezposelnih delavcev. Od tedaj pa se je število delavcev stalno nižalo in jih šteje sedaj SELAD samo okrog 900. Leta 1947 so znašali krediti za oddelek del v ekonomiji po 600 milijonov lir na polletje, sedaj pa nakazujejo SELAD samo 200 milijonov lir za isto dobo. Pri oddelku del v ekonomiji so veljale za delavce določbe kolektivne pogodbe za gradbene delavce in je imelo delo produktiven značaj. Ker je ta oddelek prevzemal važna ziela, so se začeli vznemirjati mali industrijci in razna zasebna podjetja, češ da jim odjeda delo in da je ta ustanova, ki bi morala služiti kot pomoč brezposelnim postala nekako podjetje. Konec leta 1951 je ZVU z ukazom št. 197 ukinila oddelek za dela v ekonomiji in ustanovila SELAD v sedanji obliki. Razlika med obema u-stanovama je bila predvsem v tem, da je SELAD izključno podpornega značaja za brezposelne. ali bi vsaj morala biti takšna. Zato ne plačujejo tu delavcev po delovni pogodbi za gradbene delavce, marveč jim dajejo 150 lir na uro oziroma po 1200 lir na dan. Tehnično osebie in razni preddelavci pa dobivajo še 120 lir dodatka. Toda tu nastala razlika v teoriji in praksi. Po duhu ukaza je SELAD ustanova za podporo brezposelnim in bi torej moral veljati pri najema, nju brezposelnih delavcev m pri njihovem delu kriterij podpore, v resnici pa se dogaja drugače. V SELAD je že nastala navada, da ne sprejemajo delno nesposobnih delavcev, čeprav jim jih pošlje urad za delo. Hkrati pa se je že uvedlo nekako akordno delo, tako da lahko nekateri delavci, ki opravijo določeno delo, gredo prej domov, ali pa dobivajo posebno nagrado. Skratka, u-veljavlja se sistem produktiv. nosti dela, ki nima nič skupnega s podpornim značajem ustanove. Tem delavcem tudi ne plačajo nič ob raznih praznikih. Ko so sindikalne organizacije zahtevale od urada za delo, da to stvar uredi, to je da dobe delavci plačo (oziroma odškod. nino, kakor jo tu imenujejo) so jim odgovorili, da je v vso. ti 1200 lir prejemkov že vključena tudi vsota za praznike in odstotke 13 plače, to je da je vključenih običajnih povprečnih 21 odstotkov, ki jih dobivajo delavci gradbene stroke namesto plačanih praznikov in 13 plače. Prav v tem pa je pro. tislovje. Ko sedaj zidarji zahtevajo plače (odškodnino) po delovni pogodbi, pravijo na uradu za delo, da pogodba zanje ne velja, ker njih delo ni šteto za produktivno, ampak je le oblika podpore. Ko pa gre za praznike, se pa isti urad sklicuje na delovno pogodbo. Gibanje teh delavcev pa je nastalo predvsem zato, ker je na nekaterih deloviščih SELAD navada, da dajejo strokovnim delavcem nekako pod roko še razne dodatke, medtem ko jih tem zidarjem ne dajejo. V SELAD velja tudi pravilo, da se morajo delavci vsakili šest mesecev vrstiti, da nare-de prostor drugim brezposelnim. Tudi tega pravila se ta ustanova v mnogih primerih ne drži, zlasti kar se tiče u-radniškega osebja, kjer vlada nekaka stalnost. Zaradi teh nasprotij ni čudno, da vlada v tej ustanovi zmešnjava in da nastajajo stalno spori. Končno naj še omenimo, da so ustanovili SELAD po zgledu delovnih centrov za brezpo- selne v Italiji, da pa je kljub vsem nedostatkom SELAD mnogo boljša za delavce, kot omenjeni centri, v teh centrih dobivajo namreč brezposelni delavci samo po 300 lir na dan, če že uživajo podporo za brez. poselne, 500 lir pa če ne dobivajo podpore. Tako dobivajo torej brezposelni v Trstu pri SELAD nad dvakrat več kot v Italiji. Kljub temu pa je nujno, da se vprašanje SELAD končno uredi in da bo jasno: ali zasleduje ustanova podporne ali produktivne cilje. Ce je to podporna ustanova, kakor pravi ukaz, s katerim je bila ustanovljena, tedaj mora zaposlovati vse brezposelne delavce po potrebi ne glede na njihovo delovno zmožnost ter ne sme veljati pri ustanovi nobena oblika akordnega dela. AKCIJA ZA POMOČ POPLAVUENCEM V zgoniški občini nabrali 112.125 lir! V zgoniški občini so zaključili pobiranje prostovoljnih prispevkov v korist poplav-ljencem Anglije. Belgije in Holandske Čeprav je prebivalstvo ie občine zelo revno, so se občani v polnem številu odzvali pozivu za pomo^ ter nabrali skupaj 112-125 lir. Ta številka je izredno visoka, posebno še če pomislimo, da šteje vsa občina le 1.300 duš. To namreč pomeni, da je vsak nreDivalec — od dojenčka do najstarejšega moža — daroval skoraj po 100 lir. Marsikdo bi si lahko vzel za vzgled radodarne zgoniške občane! V dolinski občini bodo danes naslovili poziv za pomoč poplavljencem Uradništvo dolinske občine je v ta namen zbralo 21.00) lir, posebej bodo zbrali denar tudi delavci, ki so zaposlen4 pri SELAD. Tudi v Trstu se akcija za pomoč poplavljencem nadaljuje. V krvno banko še nadalje prihajajo novi darovalci krvi, medtem ko drugi prinašajo na razna zbirališča odeje, rjuhe in podobno. Včeraj so na tržaški radijski ustanovi prekoračili 5 milijonov lir. ki so jih nakazali razni darovalci. ŠE I\iLHAJ VPRAŠANJ Z ZADMJh -SfeJfc 1RŽAŠREGA OBČINSKEGA SVE1A Breme obveznih zdravniških pregledov za delavce bi morala nositi občina! Alarmantne vesti o širjenju influence so neupravičene - Občinski svet bo moral vsako prošnjo za otvoritev novih trgovskih lokalov temeljito proučiti Influenca, ki že več dni razsaja v mestu, je bila predmet diskusije tudi na torkovi seji tržaškega občinskega sveta. Odbornik Zacchi, ki odgovarja za higieno, je izjavil, da so a-larmantne vesti, ki se širijo v mestu o epidemiji influence neutemeljene, ker je epidemija lažjega značaja. Po podatkih, ki jih dnevno dobiva občinski higienski urad, je razvidno, da se epidemija ne bo širila in da bo ostala v dosedanjih mejah. Položaj v šolah pa ne vzbuja še resnih skrbi, ker so v zadnjih dneh registri, rali največ do 28 odst. odsotnih učencev pri pouku zaradi omenjene bolezni. Povprečno je prizadeto 20 odst. šoloobvezne mladine. Tudi iz velikih tržaških podjetij sporočajo, da je okrog 20 odst. delavcev bolnih. To so predvsem ugotovtli v ladjedel. nicah in pri občinsketa podjetju ACEGAT. Upamo, da je epidemija res lažjega značaja in da se ne bo zaostrila, kot se je to zgodilo pretekli mesec v raznih evropskih deželah. Odbornik Zacchi je tudi po-jasnil vprašanje zdravniških pregledov delavcev živilske in. Pogajanja osporu v podjetju CRDA Delavci vseh obratov CRDA so se tudi včeraj vzdržali nadurnega dela. Danes ob 10_ uri dopoldne se bodo sestali člani tovarniških odborov in zastopniki ravnateljstva CRDA ter razpravljali o sporu, ki je nastal ob uvedbi novih disciplinskih predpisov. V ladjedelnicah in v Tovarni strojev vlada veliko nezadovoljstvo zaradi dolgega zavlačevanja v tem vprašanju. Ustanovni občni zbor iilatelističoega kluba «L. Košir« Sinoči je bil v prostorih SHPZ ustanovni občni zbor filatelističnega kluba, ki »o mu člani izbrali ime «L. Košir* po idejnem očetu poštnih znamk. Na občnem zboru so sprejeli pravila društva ter izvolili člane upravnega in nadzornega odbora ter člane razsodišča dustrije in pekov, ki morajo sami plačati zdravniški pregled v višini 500 lir. Znano je, da mora vsaka oseba, ki se hoče posvetiti pekovskemu poklicu ali ki dobi službo v katerikoli živilski industriji, pred. ložiti tudi zdravniško spričevalo, da je za to delo sposobna. To zdravniško spričevalo stane delavca, oziroma vajenca 500 lir. To velja seveda samo tedaj, ko je delavec prvikrat sprejet v službo, Vsi naknadni zdravniški pregledi so brezplačni. Da morajo imeti vsi peki in delavci, ki so zaposleni v živilski industriji zdravniško potrdilo, je povsem pravilno. Da pa se od teh delavcev, ki so primorani zdravniško potrdilo predložiti zaradi higienskih razlogov, zahteva da sami nosijo stroške, je nepravilno. Nekateri svetovalci So zastopali stališče, da je tem delavcem zdravniško potrdilo nujno tako, kot šoferju šoferska izkaznica, ki si jo mora poskrbeti na svoje stroške. Drugi so bili mnenja, da bi morali zdravniško potrdilo plačati delodajalci. Mi pa smo mnenja, da bi morala nositi breme teh zdravniških pregledov občina, ker gre za splošne javne in uradne higienske ukrepe, ki jih oblast podvzema v občo korist. Tretje zanimivo vprašanje, ki je bilo tudi postavljeno na zadnji občinski seji, je vprašanje izdajanja trgovskih li. cenc za prodajo blaga na drobno. Svetovalec Geppi, ki je tudi predsednik Združenja trgovcev, je predložil občinskemu svetu resolucijo, v kateri ugotavlja stalno naraščanje števila trgovin za prodajo blaga na drobno. Svetovalec Geppi trdi, da to naraščanje števila trgovin ne prinaša nobenih koristi potrošnikom, ki jih lahko prinaša svobodna konkurenca. V sedanjem primeru je izdajanje vedno novih dovoljenj celo škodljivo, ker imajo trgovci visoke materialne stroške za postavitev trgovine, kar nedvomno vpliva na ceno blaga. Poleg tega pa o-staja trgovcem mnogo blaga v zalogah, kjer se delno kvari. To blago nato trgovci na en ali drugi način vsilijo potrošniku. Na podlagi teh in še drugih ugotovitev je svetovalec Geppi zahteval od občinskega „C() IVI IVI bN D ATURbi** IN NJEGOV KOLEGA PRED KAZENSKIM SODIŠČEM Pod pretvezo stiKov s Turčijo sta goljufala italijanske tvrdKe Sprnjemala sta ponudbe za ^OUOUU kosov raznih oblačil za .turško vojsko", ki pa sta jih v Trstu zastavljala in zastavne polico prodajala 61-Jetni Giuseppe Facci, stanujoč v Ul. Carsia 8, znan v mestu tudi kot «polkovnik» in «commendatore» ter 41-ietni Milan Preic iz Videmske ceste, sta se 1951. leta domenila za ustanovitev neke tvrdke, ki naj bi jima prinesla blagostanje. Tvrdko sta res ustanovila m sta jo imenovala «Ti-mal» Toda s čim trgovati? Oba moža sta hitro rešila to vprašanje. Pod pretvezo, da sta v stikih s Turčijo, sta od raznih italijanskih tvrdk prejemala ponudbe za prodajo 200.000 komadov raznih oblek in dežnih plaščev, ki bi jih Facci in Preic morala poslati poveljstvu turške vojske in nekam v Indijo. Vse tvrdke so laskavo ponudbo z veseljem sprejele in pošiljale tvrdki «Timal» številne vzorce raznih plaščev in drugih oblačil. Vse te pa sta moža takoj po sprejemu zastavila v zastavljalnici ter seveda kasneje prodala tudi police. Morda bi se ta prevara še dolgo nBdaljevala, da ni tvrdka «Fi-lam» iz Milana, kateri je bila Faccijeva in Preiceva tvrdka dolžna okoli 1.000.000 lir. zadevo prijavila. Policija je seveda zaplenila blago in določila Faccija samega za sodnega varuha Ta pa se za ukaz ni zmenil temveč ie soglasno s Preicem tudi to blago ».a-stavil. Policijska preiskava je ugo- tovila razne prevare in drugo in je moža prijavila sodišču, ici je sestavno obtožnico sestoj ečo iz desetih točk. Preic m Facci sta bila obtožena, da sta pod pretvezo, da imata zvezo z neko tujo državo, ki naj bi hotela okoli 200.000 kosov oblek, prevarila razne italijanske tvrdke za vsoto 10.000.000 lir. Nadalje sta oba hotela prevariti poleg že prevaranih tvrdk tudi dve drugi za blago v vrednosti milijarde lir. Facci in Preic sta bila nadalje obtožena, da sta prodala zaplenjeno blago, kljub temu, da je sodišče postavilo Facci-ja za sodnega sekvestorja, in da sta prodala tudi police zastavljenega blaga. Preis je, z namenom, da prekorači demarkacijski linijo pri Devinu in osebno stopi v stik z italijanskimi tvrdkami, poneveril osebno izkaznico. Pod imenom Renato Ver-delli je mož večkrat prestopil mejo. Od tu obtožba ponarejevanja dokumentov. Faccija so tudi obtožili da se ie ilegalno posluževal naslovov kot polkovnik in «com-mer.datoreo in da ie zlorabljal znake raznih vojaških odlikovani, ki jih ie nosil na suknjiču. Preic se je moral nadalje zagovariati da ie kljub svoii plačilni nezmožnosti, sklenil z nekim človekom pogodbo za neko delo ter ostal dolžan 130.000 lir. Nadalje so moža obtožili, da si je prisvojil radijska aparat last tvrdke Franco, katerega je kupil na obroke, ki jih ni izplačal. Nadalje so obtožili 45-letne-ga Brunona Varnerina, stanujočega v Ul. Genova, da je od septembra 1951. leta do fe-biuarja 1952. leta kupil od Preica 16 polic iz zastavljalnice v vrednosti 412.000 lir. Naslednja točka obtožnice obtožuje 32-letnega Duilia Bernardisa. stanujočega v Ul. Procureria, da je od Preica kupil razne plašče, kožuhe, usnjene suknjiče in dežne plašč** za vsoto več tisoč lir. Vse to blago si je Preic sevedi nabavil s prevaro ita.nunskih tvrdk. Preic in Facci ata radalje prevarila ruskega begunca Ivana Korolikova ter od njega pod pretvezo, da bo sočlan pri njuni tvrdki dobila 750.000 lir v gotovini. Da bi ga prepričala, sta mu izjavila, da imata v nekem bančnem zavodu veliko vsoto denarja. Končno ju deseta točka obtožnice obtožuje prevare v škodo Otella Sandrinija, kateremu sta izjavila, da sta reprezentanta tvrdke «Florita» in da imata mnogo znancev in prijateljev med gospodarskimi in političnimi osebami. Mo- ža sta prevarila za 700.000 lir. Sodišče je seveda vse štiri spoznalo za krive ter Preica obsodilo na 3 leta in 7 mesecev zapora ter na plačilo 39.000 lir globe, Faccija na 2 leti in 2 meseca zapora ter na plačilo 39.000 lir globe, med' tem ko je ostala dva in sicer Varnerina in Bernardisa ob' sodilo vsakega na 9 mesecev zapora in na plačilo 9.000 lir globe. Bernardisu so nadalje preklicali pogojno kazen, ki jo je imel z nekega procesa v preteklosti. Vsi obtoženci so bili nadalje obsojeni na plačilo sodnih stroškov. Sodišče je Faccija in Preica oprostilo obtožbe prevare v škodo Sandri-nijs zaradi pomanjkanja dokazov. Nadalje je sodišče odredilo, da se objavi v nekem časopisu del obsodbe ki govori o uzurpaciji častnih naslovov ki jo je pogrešil v našem mestu obtoženi Facci. Predsednik Ostoich, tožilec Amodeo, zapisnikar De Vec-chi,. obramba odv. Nardi, Do-nusgerghi. Annoscia in Coen. sveta, naj temeljito prouči vsako novo prošnjo za novo trgovino in da se dovoljenja izdajajo na podlagi ugotovitve števila trgovin in prebivalstva v kraju, kjer bi se morala odpreti nova trgovina. Stališče Geppija je na prvi pogled zelo vabljivo in tudi prepričljivo. Vendar nas prak. sa tudi uči, da je vsako administrativno, birokratsko poseganje v trgovino končno škodljivo, ker vodi do monopola določenih trgovskih krogov in na koncu do dvojne trgovine, legalne in črne. Vprašanje preštevilnih trgovskih obratov pa postaja kljub vsemu vedno bolj pereče in bi zato občinski svet moral posvetiti temu vprašanju več pažnje in ga podrobno proučiti. Danes občinska seja v Nabrežini Danes ob 17 uri bo na županstvu v Nabrežini seja občinskega sveta za občino De-vin-Nabrežina. Seja je javna. ( KRITIKE IN POROČILA ) NAGRADE SO PREJELI naj marljivejši in najzaslužnejši Obrazložile« Prešernovih nagrad za društva in vsakeqa posame/nka V včerajšnjem poroči) u o »Prešernovi proslavi* smo navedli tudi število in imena nagrajencev s «Prešernovo nagrado*. ki jo vsaso leto podeljuje ShPZ društvom in posameznikom, ki so se najbolj izkazali pri ljudsko-prosvetnem delovanju. Danes objavljamo še za vsakega nagrajenca posebej obrazložitev za prejeto nagrado, ker je prav iz teh obrazložitev razvidna delavnost in zasluge zborov in posameznikov. P. d. «Ivan - Vojko» s Proseka - Kontovela je prejelo Černigojevo umetniško sliko (olje) za uspešno delo pevskega zbora in dramske skupine 7. izvirno spevoigro «Lojtrca» ter za organizacijsko delo društva. P. d. aLonjer - Katinara« umetniški akvarel za uspešno delo pevskega zbora in dramske skupine in organizacijsko delo odbora. P. d. »Zarja v svobodi« iz Sempolaja zbirko knjig a) Prežihov Voranc: Jamnica, b) J. Jurčič: Deseti brat, c) J. Vandot: Kekec nad samotnim breznom, č) F. Molnar: Dečki Pavlove ulice in 10 pesmaric za moški zbor Cirila Pregla »Fantje na vasi» I. in II. zvezek za uspešno delo ptvskega okteta in vzgledno delovanje knjižnice in odbora društva Zbor «Valentin Vodnik* iz Doline Finžgarjev roman «Pod svobodnim soncem« in 24 pesmaric Cirila Pregla »Fantje na vasi* I. in II. zvezek za 27 nastopov v pretekli sezoni in marljivo organizacijsko delo odbora. Zbor «Marij Matjašič* iz Barkovelj 30 pesmaric prof. K. Boštjančiča «D<3vet slovenskih narodnih pesmi* za Jo nastopov v pretekli sezoni in za kvalitetno izvajanje. Zbor «Igo Gruden* iz Nabrežine 20 pesmaric K. Boštjančiča za 20 nastopov v pretekli sezoni. Zbor «Tržaški zvon* 20 pesmaric Milana Per-tota «Stare tržašVe narodne pesmi* za 11 nastopov. Alojz Cijak s Kontovela je prejel Prešernov album za spis in režijo spevoigre «Loj-trea» in za uspešno delovanje na dramatičnem polju. Viktor Čermelj s Proseva Prešernov album za priredbo spevoigre «l.ojtrca« m za prevovodstvo. Emil Cibic s Proseka Prešernov album za dolgoletno delovanje na kulturnem polju in zi nevovodstvo Milan Pertot in Barkovelj Prešernov album za pevovodstvo, za harmonizacijo starih tržaških narodnih pesmi in za organizacijsko delo. Riko Pertot iz Barkovelj Prešernov album za dolgoletno pevstvo in za udejstvovanje na prosvetnem polju. Albin Smrkolj iz Barkovelj Prešernov album za dolgoletno pevstvo in udejstvovanje na prosvetnem polju. Avguštin DVE HUDI PROMETNI NESREČI Smrt pod kolesi filobusa Deček v bolnico, ker ga je zadelo vojaško vozilo ali ker je zavozil ob pločnik ? - V bolnici bo ostal 25 dni Brajnik iz Plavij knjigo A. Groebminga «Zborovodja» za dolgoletno pevovodstvo in poučevanje godbe na pihala. Prof. Penko iz Trsta Prešernov album za številna zanimiva in poučna predavanja Marij Maršič iz Trsta zbirko knjig: a) F. Brenk: Zapiski o filmu, b> Ivan Tavčar: Zbrano delo L knjiga, cj Oton Zupančič: Mehurčki, za uspešno delo z lutkovnim odrom, ki je imel v pretekli sezoni 87 predstav. Anica Kalanova s Katinare Prešernov album za režiser-stvo in Just Lavrenčič s Katinare knjigo A. Groebminga: Zborovodja za pevovodstvo. (iz jpgoslovakske cone sto) Rentgensko slikanje prebivalstva v po'nem teku Dve fluorgrafski ekipi zavoda za pljučne bolezni z Golnika že od 5 februarja rentgensko slikata pljuča in pljučne organe prebivalstva koprskega okraja V občini Dekani je slikanje že končano. Slikanih je bilo 97 odst. prebivalcev, ki so stari nad 15 let V Kavaličih in Gregorijih se je udeležilo slikanja vse prebivalstvo. V Piranu je bilo v treh dneh slikanih 1370 oseb. Včeraj so začeli s slikanjem " Marenignh. kjer bo predvidoma slikanih 1200 oseb v starosti nad 15 let. Obenem s to akcijo zdravstveni strokovnjaki po vaseh in mestih prirejajo predavanja o borbi proti tuberkulozi in o pomenu fluorografske akcije. ( GLEDALIŠČE VERDI) Danes zjutraj bodo v gledališki blagajni začčli razprodajati vstopnice za tretjo predstavo Pon-chiellijeve opere «Gioconda». ki bo Jutri ob 20.30 za abonente re. da «C* za vse prostore. Sodelovali bodo Isti pevci kot pri dosedanjih predstavah, dirigiral pa bo Francesco Molinarl-Pradelli. Osvobodilna fronta SEKTOR MAGDALENA Danes, dne 12. t. m. ob 20. uri bo sestanek sektorja Magdalena v običajnih prostorih. Bodite točni. DRUZA HIV I VEtEB priredijo NOVINARJI PRIMORSKEGA DNEVNIKA Kdaj ? Kje ? TELEFONIRAJ!E na tel. štev. 93 808 ali 95-638 Okoli 11. ure zjutraj se je | 40-letni romunski begunec Rexnofe Schandorfe, iz begunskega taborišča pri Sv Soboti vozil s kolesom pod predorom, ki veže Seneni trg z Ul. Baia-monti v smeri slednje ulice. Mož, ki je gluhonem, je nepričakovano — verjetno zaradi spolzke ceste — izgubil oblast nad vozilom. Prav tedaj pa je za beguncem privozil filobus št. 20. katerega je šofiral 30-letni Leonardo Spanghero, stanujoč v Ul. Galilei, ki se je sicer umaknil proti sredi predora, pa je z vozilom kljub temu rahlo oplazil krmilo kolesa. Sunek je begunca vrgel na tla in smola je hotela, da je mož zletel prav pod kolo težkega vozila Spanghero je filobus ustavil !n priskočil nesrečnežu na pomoč. S policijskim avtom. ki je tedaj šel mimo, so Schandorta takoj odpeljali v bolnico, vendar je ta ob prihodu izdihnil predvsem zaradi hudih poškodb na prsnem košu in drugih zlomov Prometna policija je po nesreči odšla na mesto, da ugotovi krivca nesreče. » * *■ V trenutku ko je 30-letni Giuseppe Mauro, stanujoč v Ul. Toti, za volanom angleškega vojaikega avtomobila, hotel zavoziti mimo nekaterih avtov, ki so bili na desni strani omenjene ulice ter se je zaradi tega premaknil proti sredini ceste, je po nesreči oplazil z zadnjim delom vozila mladega kolosarja, ki je tedaj vozil v isti smeri. Kolesar je zaradi sunka odletel na .tla, kjer je obležal hudo ranjen. Z rešilnim avtom so kolesarja, identificiranega za 15-letnega Claudija Chizzonija, stanujočega v Ul delle Campanelle. odpeljali v bolnico, kjer so mu ugotovili zlom nosnih kosti in spodnje čeljusti ter rane na obeh ustnican Fanta so po prihodu v bolnico takoj operirali. Chizzonija so nato sprejeli na otorinološkem oddelku, kjer bo po mnenju zdravnikov okreval najkasneje v 25 dneh. Vojaška policija izjavlja, da na tovornem avtomobilu ni ni-kakih znakov, po katerih bi lahko sklepali, da je imelo to vozilo kaj opraviti z nesrečo m zdi se verjetno, da je deček trčil ob pločnikov rob. Preiskav# civilne in vojaške policije se nadaljuje. V bolnišnici so izjavili, da bo C^iiz-zont Claudio popolnoma ozdravel v 25 dneh. Poskus samomora Zgodaj popoldne 60 sprejeli na opazovalnem oddelku 17-letnega Antonija Battirto, sta- nujočega v Ul. Boccardi, kateremu so ugotovili lažje znake zastrupljenja. Fant je izjavil. da je predvčerajšnjim zjutraj v bližini stanovanja spil 24 uspavalnih praškov v samomorilne namene. Ni hotel pa izdati vzrokov, ki so ga pripravili do tega. Njegov brat, 18-letni Cosimo, ki ga je spremljal, je izjavil, da je morda brat hotel izvršiti samomor iz ljubezenskih razlogov. Mladi kandidat smrti bo verjetno dva dni pošteno spal, nakar bo zopet dober in bo lahko po dveh dneh ponovno odšel domov Zaradi nerodnega oadca 40 do 80 dni bolnice 40 do 80 dni bo morala ostati na ortopedskem oddelku bolnice 70-letna Caterina Lupetina, stanujoča v Ul. Gin-nastica, ki so ji zdravniki ugotovili zlom stegnenice leve noge. Zenska, ki se je z rešilnim avtom zatekla v bolnico. Izjavil je, da je predvčerajš-poldne nerodno zdrsnila in padla v svoji spalnici, pri čemer si je zlomila nogo. Majhen požar v tovarni krtač v Kopru V noči med 10. in 11. t. m. je v tovarni krtač «Istra» v Kopru izbruhnil požar, ki pa po zaslugi hitre intervencije gasilcev ni povzročil večje škode. Nekaj pred polnočjo je delavka Busechian Santina, ki Stanuje v tovarni, opazila v oddelku krtač plamene. Takoj je telefonirata gasilcem, ki so bili v neicaj minutah na licu mesta in požar udušili Zgorela je le zasilna lesena stena in nekaj stropa Požar je najbrž nastal zaradi neprevidnosti s cigaretnim ogorkom. V nedeljo koncert policijske godbe V nedeljo J5. t. m. bo ob 11. uri v Avditoriju koncert policijske godbe. Na sporedu so skladbe Čajkovskega, Musor-skega. Rimski - Korsakova in Ponchiellija. Dirigiral bo inšp. Mansi. Vstop je prost. Ljudska prosveta PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH V okrilju našega prosvetnega društva bomo pričeli v drugi polovici februarja s poukom glasbe. Člani in prijatelji društva bodo vpisali svoje otroke lahko jutri 13. t. m. od 15. do 19. ure v dru. štvenih prostorih na Mandrljl, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila. Razna obvestila PROSVETNO DRUŠTVO • SLAVKO ŠKAMPERLE* Priredi na pustno soboto 14. t. m. r prostorih SHPZ v Ul. Roma IS. PUSTNI PLES Igra orkester «Mladih tržaških glasbenikov*. Začetek ob 21. uri. Vabimo zlasti člane prosvetnih društev. Odlična postrežba. Obilo zabave PUSTNA ZABAVA A. K. »Jadran* vabi na pustno zabavo s pestrim sporedom, ki bo danes 12. febr. v veliki dvorani v središču Trsta. Začetek ob 21. url. Dvorana zakurjena. Dame 400 lir, gospodje 500 lir. BARKOVLJANI POZOR! Za pustno soboto, dne 14. t. m. zvečer, se ne vežite nikamor; ra je pridite v našo dvorano v Franklovem, kjer bo barkovljan-sko prosvetno društvo priredilo zanimivo predavanje. Predaval bo naš stari Barkovljan Mikula Letič #o humorju*; sodelulejo nekateri člani SNG. Začetek točno ob 8 in 3/4. Ce bo vreme lepo, tako da ne bomo čemerni, bomo imeli prijeten večer. Žile si je porezal Nekako ob pol štirih popoldne so z rešilnim avtom pripeljali v bolnico 84-letnega upokojenca Antona Stancar-ja, stanujočega na Istrski ulici, Katerega so zaradi prereza žil na dlani leve roke morali sprejeti na II. kirurškem oddelku. 45-letna bolničarka, ki ga je spremljala, je zdravnikom izjavila, da je Stancar med hojo po hodniku svetoivanske umobolnice padel in ker je imel v rokah kozarec, s katerim je hotel iti po vodo. se je porezal po rokah. Mož je bil v oddelku za kronične bolnike. Ker je Stancar izgubil precej krvi, so ga zdravniki pridržali. vendar je njegovo stanje zelo resno, če že ne obupno. Zaboj na nogo S prognozo okrevanja v 8 ali 25 dneh so včeraj zaradi udarca na levi nogi z verietno kostno poškodbo, sprejeli na ortopedskem oddelku 54-let-nega težaka Gtuseppa Rosset-ta. stanujočega v Ul Pascoli, je izjavil, da je predvčerajš-nji.n popoldne prevažal težak zaboj. Nepričakovano pa se je spotaknil in zaboj mu je z vso težo priletel na nogo ter ga poškodoval. NOČNA SLU2BA LEKARN Al Cedro. Trg Oberdan 2; P'c-ciola. Ul. Oriani 2; Aila Sa’<; Ul. Glulla 1; Seravallo, Trg Ca vana 1; Harabaglia v Barkovljah in Nikoli v Skednju. KOJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 11. februarja 1953 so se v Trstu rodili 3 otroci, umrlo pa Je 19 oseb. UMRLI SO: 87-letni Giovanni Benussi, 72-letni Bettino Biaglni, 83.letni Eugenlo Fortuna. 84-letna Caterina Povzin vd. Divic, 17-letna Luig a Benussi. 77-letna Maria Dellavalle vd. Rlccobon, 69. letna Luigia Tognan vd. Melozzi, 79-letna Rosa Jasbltz, 79-letni Vlt-torio Vldali, 70.1etni Benedetto Venler, 82-letnl Aifrcdo Grazlant. 78-letna Olga Mingottl por. Mio-ni, 59.1etna Cristlna Zlvec por. Vogrič, 76-letni Edoardo Donda, 51-letna Ellsa Slmula vd. Cheru-blni. 53.1etnl Bortolo Fonda, 66-letna Paola Stlbitz. 88-letni Antonio Coretti in 82-letna Giuseppi. na Miani vd. Monico, POROČILI SO SE: zobotehnlk Luclano Gellalla In uradnica Er-mlnia Prlbaz: delavec Luclano Servl In blagajničarka Amelia Mahnig: inženir dr. Enrico Og-glonnl In gospodinja Letlzla Ste. rl; mehanik Rodolfo Glavic In bolničarka Maria Prodan; kmetovalec Paolo Vattovanl In gospodinja Gemma Mondo: uradnik Da-rlo Favretto In tipkarica Anto nletta Tomassonl. SLOVENSKA OSNOVNA SOLA NA KATINARI priredi danes 12 t. m. ob 19-30 Vabljeni vsi starši in prijatelji naše šole. Danes 12. t. m. ob 16. uri bo v sklopu pravljičnih popoldnevov uprizorjena ,. SNEGULJČICA" v Ul, Montecchi 6 soba 23. VABLJENI VSI! Izšla je pesmarica W $ Plerre Brasseur, £>anl Zadnja ob 22. .vM Filodrammatico. 16-W>. ski kralji), B°b H op -na, V. Moore. Komiw Arcobaleno. 15.30: ? angel«, Yvonne De j-, |f Hudson. Mladini izP° prepovedano. . .»ju# Astra Rojan. 16.30: «^3 Piavi*. Gianna MM» viJl^ Renato Baldini. Enrico o| |i Grattacielo (Ul. Ba ti« p> »Predsednica«, Silvana 0 nini, C. Dapporto^ $ povedano za mladoletn predstava ob 22. v rf Alabarda. 16.00: «Sve‘ Kt I objemu«, Gregory ‘ 1 Blyth. Barvni fil®- v joC Arlston. 16.00: «OtoK ^ Van Johnson, Ju"enilcj i! f Armonla. 15.30: «PlenrW zasa«, A. Murphy. *[■ p( F Barvni film. Variete j>i Aurora. 16.00: «Ljudje Ruth Roman. SteV p^tni, Garibaldi. 15.00: smrti«, Rod Cameron, Morris Barvni Ideale. 16.00: «Bahansi“ M. Carroll. _ n Impero. 16.00: «SrDf'• potnika«, Fredericji w -preklicno zadnji aai • Italia, 16.00: «Grand K Garbo, Joan Cra^ ce Beery. John ( Viale. 16.00: «I^kostr%., kontinenta«, barvni _ «Na mejah sveta*-Kino ob morju. pjjir velike oči«. Silvana U. Tognazzl, C. Crj> Massimo. 16.00: «s!H0lA, Margarita Deval. stično delo. Siedi- ^jjta gozda«, barvni ^ivA Moderno. 16.00: “S15*' Gleen Ford, Viveca )(, Savona. 15.00: Hope. Film polri ® f Se colo. 16.00: «TOt» rt,U Tot6, Guglielmo »LJA Ferroviario. 16.00: #*8arfplrf v«»,. B. Vittorio Veneto. oi«, šala«, Cary Grant, gers. Zabavno in “ vec Arzurro. 16.00: mi«. Riccardo Mo«14 j ■lovski film. -ejjnJ1* Belvedere. 16.00: Vt!t« n.v«, Gary Cooper. ^ g. Marconi. 16.00: «Da"! Bogart. Marta Tore'1- j pustolovščine. „,«uietl ^ Novo cine. 16.00: *£J51C||0 ,,i Jane Russel, Gr<$ s£t Krank Sinatra,^^ Čarol. v J Orteon. 15.30: Martine C prepovedano. IanK Radio. 16.00: «Nebo > M ka«, Gene Tlerney. ^ v#i Charles Coburn, ČETRTEK, 12. fet>ftt’*i V O X E T » * 234.6 m ali 1 13.30 13.45 Lahka Ajjia. ,. Od Triglava do Jfv«l«?y Domači zvoki. l7, ,ol5 !?i priljubljenih oper. in Jose Iturbi za [« e fj, virjem. 18.30 Iz “fv« clje. 18.40 Pojo veUKi sambli. 19.00 Večern^jO^ Glasba za lahko noc. poročila. I(. t,,st r 306,1 m ali 980 7.15 Poročila glasba. 11.30 Lahki F* Za vsakega nekaj. 13.00 Popoldanski »u I Ob obletnici Abrah* nato lahke melodij'-čila. 14.15 KlavirsK'j, j Plesna glasba. 18.1? 0 davanje. 18.45 Koi" 19.00 Slovenščina * 19.20 Pestra operi™ ,,. Poročila. 20.00 Pr11'’',,*! -------- naoijsKi oaer . - w n te dete; nato gl356;, 0 Slavni capricci. *'•. 23.32 Polnočna glas0"' j rn* 11.15 Glasba za "ern»/J moniko. 11-30 OP e h 12.30 Rimi Lat 1-1.00 Uganite avtor’ glasbe: Haydn.r»'f MoussorgskV. jpi-V1 Donave. 21.05 Grle*-^ suita št. 1. in 2 les Trenet. 22.45 veJ M |, O v ti * „|3.l 327.1 m. 202.1 rt>'n'ceflj| vn predlV.n i 12.00 Opoldanski Poročila. 12.45 J»fe. Ul 12.45 13.15 Operne P- ,,, jeta Rozilca Korlt^jlll čevar. 14.40 orkestri. ,5?°oiai(a Otroške pesmi »is (jM* Slovenske samosp c. -j, nistka Vilma Trio Dorko venske umetne S^ert^ VCI13ISC UIH^^, Z*1 poje Ljubljanski g» A 21.00 Tragedija * glasbena oddaj-i ^ r” dateljeve smrti- febr. Ul. F. v" Severo ■ « UNlO^ "... svetovno varovalni1-"jg . ^ena TRS$’V0 UL VALDl* ,. Hfemo ** v ČRNI VRH "a(l .« dne 22. febr‘,flr tena 110 .tx3 h Vpisovanje d“ Jta m. odhod I! ’ „ C A zjutraj. Pri dnod f ob 8.30. J ga vrha ob >9b21! vse°kana t!!efonsko na-bodisi 81 lovek zaželi, ba je ,' me Pijače. Tre-neb- l ®0,telefonirati in čez ‘udi cigar«1*! Pnpel^io na dom ^ trgovin' ’ Ce Jlfl kdo naroči. ^ nr-Vij0' da se * a°bfo obnesla 6 ^ zel° Nova vrsta škornjev DQ 9oro Everest Wg0r° Everes^t^u odPrava fe°dp0t0va5-kl> v krat. bo « 12 Vel‘ke Bri- P?iBoma Premljena s po- k So Jih zasno^rrto žk°™je^ v« skrhr»ft a znanstveni- »am °koližčin mTiPrs°lruževaniu ^f^enjen, , ' , škornji so 1800P mZan’e v viši' 1« bodo ni« iPred ciljem L ^ bodo *Z- - obuii *e. ’Ooo dosegli 8a umet- iz lahkega ki- gladke’ ko7r-i,del pa iz <,‘2°Hrana * dva °n * kože' fej, Plastjo kapoka Novi iz kožee“kvg laž» od Pt^^Otablial, /°P‘> ki itov 3aIa PreJ|Pja od- fSriu{lca i Pa 50 Prišli do /P^žnost’ ni važna niti v08t> pa* niti nepremočlji-št*k dkgPi?itim manija teža. rit0rnJev franka na težini S tov0»?°meni prihranek 5 na ramenih. Tako _ _ __ kor sama vlada sta na to ostro reagirala in najbolj odkrit je bil laburistični poslanec Kenneth Vounger. ki je med drugim rekel, da je Velika Britanija sicer ob strani ZDA v ko-rejski vojni, vendar pa «ona ni na strani Amerike, ko gre za razširjenje vojne ter kontrarevolucionarno dejanje v svetovnem merilu*. Postavlja se zato sedaj vprašanje, ali obstaja v sedanjih okoliščinah kaka resnejša nevarnost za Maocetungovo Kitajsko, nevarnost, ki bi ji grozila s strani Cangkajškove Formoze. Ze v začetku smo rekli, da je Cangkajška in njegovo kliko rešil preliv med kontinentom in Formozo K temu bomo dodali še to,’ da porazi, kot jih je doživel Cangkajšek, vplivajo na splošno moralo naroda in še bolj vojske tako porazno, da se razpoloženje take vojske ne popravi niti v dolgih letih. Ce pa k temu dodamo še dejstvo, da predstavlja Cangkajšek. ki si je sicer nadel s kuomintan-ško_ koalicijo le demokratič-nejšo zunanjost, najreakcio-narnejšo in najbolj konservativno strujo na vsem Kitajskem in je v stvari pravi diktator, ki izvaja vedno in povsod le svojo osebno, seveda skrajno reakcionarno politiko, potem je povsem razumljivo, da mu tudi vojska, ki mu je v sili razmer sledila na poslednje oporišče. Formozo, ne bo sledila tudi v primeru morebitnega a zelo dvomljivega izkrcanja na celino z navdušenjem, ki bi obetalo kakršen koli uspeh. Da bi pa Cangkajšek računal na kako peto kolono na celini, je tudi bolj ali manj nesmiselno. Današnje razmere na celini so, kakršne so. Maocetungova vojska je na svojem dolgoletnem revolucionarnem pohodu preobrazila Kitajsko. Razumljivo in tudi povsem sprejemljivo je tudi dejstvo, da vlada sedaj ko so razni moskovski »strokovnjaki« v vojski in gospodarstvu preplavili Kitajsko med bivšimi borci in kuliji nerazpolo-ženje, toda to nerazpoloženje je še daleč od tega. da bi nudilo Cangkajšku neko utemeljeno upanje za sodelovanje kitajskega ljudstva v borbi proti sedanjim oblastem, ljudstvo Kitajske je morda nerazpoloženo proti izvajanju moskovske notranje politike tudi na Kitajskem, prav gotova pa si ne želi nazaj nfti Cangkajška. niti njegovega režima. .... .7. , ">?ralni,n činiteljem, ki so odločilnega ponyna, moramo prišteti še druge činite-Ije. Predvsem efektivno moč vojske. Na Formozi ima danes Cangkajšek okoli 350.000 svojih vojakov, Ta vojska je bolj ve. vojske angažirana v korejski vojni, toda Maocetung lahko vedno mobilizira nove tri milijone vojakov, ki jih s sovjetsko pomočjo tudi dobro oboroži. Cangkajšek pa take možnosti nima. kajti na Formozi lahko mobilizira kvečjemu še kakih 70 do 80 tisoč novih vojakov. Razmerje je torej za Cangkajška porazno. Pole)? te porazne ugotovitve se nudi še nova. Cangkajško-vi vojski je potrebno orožje, k', ji ga danes lahko nudijo edinole ZDA. Stvarno se v Washingtonu o tem tudi precej govori in del ameriških politikov je tudi za to, da Amerika nudi čimveč orožja. Toda to je le del mnenj, mnogi treznejši politiki se temu upirajo, ker se zavedajo, da je to zelo nevarna poteza ki. bi lahko privedla na Daljnem Vzhodu do nepopravljivih napak. K vsemu temu moramo prišteti še omenjeno nerazpoloženje Anglije in, kar je zelo važno, izredno neprijeten do-jem, ki ga je ta Eisei4hower-jeva gesta ustvarila pri vseh narodih Vzhodne Azije Iz vsega tega je razvidno, da Cangkajškova vojska na Formozi ne predstavlja za kontinentalno Kitajsko in Maocetungovo vojsko nikake resnejše nevarnosti. Možnosti ((udejstvovanja« te vojske sta dve. Prva; z letališč na Formozi se lahko dviga in oskrbuje letalstvo, v kolikor ga bodo ZDA dale in bombardira 3.000 km dolgo obalno progo in cesto ki vodi proti Ko- reji, in s tem moti in ovira oskrbovanje severnokorejske in kitajske vojske na Koreji. Druga možnost pa je borba stalnega vznemirjenja na kontinentu. ki je sicer za nasprotnika zelo utrudljiva, ki pa je zelo vezana na mornarico, ki je Cangkajšek nima. Prav gotovo bi bilo preura-njeno reči, kako se bodo razvijale na Daljnjem vzhodu stvari danes, ko je Eisenhower umaknil ladje, ki so «nevtra-lizirale» Formozo. Toda iz a-nalize tu navedenih objektivnih činiteljev se da zaključiti, da je izjava Cangkajškovega sina, komandanta motoriziranih oddelkov na Formozi, da nacionalistična vojska na Formozi nestrpno čaka povelja za napad na Maocetungovo Kitajsko, le nekaka pobožna želja in nič več. Druga nevarnost, nevarnost ki ni odvisna od moči Cangkajškove vojske, pa obstaja. PRISPEVKI za novoletno jelko IV. OKRAJ Minka Kristan 150, Anica Sluga 300, Marija Sancin 250, Katerina Cok 200, Ivanka Sancin 100, Roža Kukavica 100, Antonija Adamič 100, Romana Piščanc 100, Angela Merlak 100, Marija Sancin 100, Klavdij Repič 200, Amelija Vrh 200, Avgusta Slama 200, Marija De-pavli 200, Antonija Grk 200, Pavla Jerkič 500, Zofija Ambrožič 300, Ernest 2erjal 250, Simplicija Stopar 200, Avgust Ratoša 200, Stanislava Sancin l''), Silvana Suman 500, Pavla Sancin 200, Tereza Berce 100 Kleop. Lukač 250, Srečko Merlak 500) Alojz Sancin 100, D Berginc 200, Darinka Franovič 500, Emilijo Stergaus 100, Antonija Krevatin 100, Benedeta Srebrnik 200, Marija Srebrnik 200, Regina Sancin 150, Cecilija Kristan 500, Ani Merlak 500, Novel 200, Svetina 100, Marino Klaud 100, Ana Stefančič 200, Boris Rutar 100, Sergij Bucaj 200, Gina Novak 150, Lucija Vatovec 50, Vijolica Giancaro 1 I: Z KNJIGE ALEKSANDRA WEISSBERGA: »ZAROTA MOLKA" Sta! li n 1 lil kvi id lil ra Tuhačevskega 1 • | • »11 . _ _ se boji svoje lastne sence - Bremenilni dokumenti so bili izdelam v gestapovski kleti v Ulici Princa Albrehta v Berlinu, nakar so jih izročili sovjetskemu poslaništvu - NKVD je posredno obvestila Beneša o umišljenih pogajanjih Tuhačev-skega z nemškimi generali, on pa je pisal Stalinu - Beneševo pismo ie Dostalo nov ..dokaz" Vsi vodilni generali so izginili. Qd petih sovjetskih maršalov je bil Tuhacevski ustreljen, Bluecher in Jegorov pa sta oila zaprta. O Budjonijevi usodi se je samo šušljalo. Edino Vorošilov je sedel v politbiroju VKP(b) Cim se je zvedelo, da je Bud j oni, zaprt so povsod sneli njegove slike ter so jih ponovno razobesili šele ko je bil ponovno izpuščen. Likvidacija voditeljev Rdeče armade, pravi Weissberg nas je globoko pretresla. Vse kar se je kasneje zgodilo nas ni tako močno prizadelo. Ljudstvo pa je prav tako ljubilo armado kot je sovražilo NK-VD. Se prav dobro se spominjam svojega takratnega razpoloženja Enkrat februarja 1937, potem ko sem se že tretjič odzval pozivu NKVD, sem zelo potrt korakal po Puškinovi ulici v Harkovu Od nekje se je pojavil oddelek Rdeče armade Vojaki so prepevali koračnice Oči so se mi zasol-sem bil sam v sebi nrma^ • ® PartiJo Rdeča armada je zame predstavliala simbol velike revoluciji Os»m generalov ti : r.- ’ 7 » • vidimo psa z otoka Canvey (Anglija), ki se ni postil odpeljati, in Je ostal dva dni v bližini poplavljene hiSe svojega gospodarja. sloipno s Tuhačevskim obsojeni na smrt, _ je poznala vsa zemlja. Splošno je bilo znano, da je Tunačevski mojster vojaške tehnike in da bo odigral v bodoči vojni vlogo velikega stratega. On je bil ki je mel°a-niziral armado ter iznesel idejo o padalskih četah. Bil je nepristopen in trd človek vendar je vsakdo mogel čutiti, kako je predan stvari in vsi so vedeli, da dela dan in noč' na tem da bi ustvaril moderno armado. Gamarnik je bil načelnik politične uprave Rdeče armade in Rdeče mornarice. Bil je član centralnega komiteja VKp(b). Na paradah v Moskvi ga je bilo spoznati že od daleč: bil je edini od vseh višjih oficirjev, ki je nosil dolgo brado, V Ukrajini je bil zelo priljubljen načelnik oboroženih sil general Jakir. Bil je mlad, bolehen židovski študent,, ko se je leta 1917 pridružil revoluciji V državljanski vojni je izvršil velika in herojska dejanja. Kasneje je z veliko u-pornostjo študiral na vojni a-kademiji čemur so se čudili tako njegovi učitelji kot tudi ostali oficirji. Kork je b>l svoj čas komandant mesta v Moskvi. Poveljeval je moskovskemu vojaškemu okiožju in s tem tudi četam, ki so varovale Kremelj Na koncu je bil imenovan za sefa vojne akademije. General Feldmann je vodil personalno upravo Rdeče armade General Uborevič je do-^i^val beloruskim vojaškim General Putna je bi! frn « odposlanec v Angliji ko so ga v zvezi s procesom Proti Zinovjevu obtožili kon- gr2Ci“artne dejavnosti, gieae na to se takoj vrnil v domovino Pri! makov je bil znan konjeniški h?in*»f O VI1- Eide™ann * ci e ki ^oav‘ahlma. organiza-inljudstJvoP0VeZOVala armado Konec maja 1937 je Gamar-samomor Kot šef politične uprave armade je tesno sodeloval z NKVD. Gotovo T„w Z'ledel za načrte Proti Tuhačevskemu ter ostalim vidnim generalom Raje si je izbral smrt. Toda tudi glede tega m še vse jasno. Govorilo nri le ie aretaciji uprl, pri tem potegnil revolver na-St°,n?ni streljali ter ga u-bili Istočasno so aretirali tu z lo°Stnale- Vendar so to ^zvedli zelo oprezno Najprej so iih Aretiral!11 V kak° drug0 oblast-kn T I?a SO nh na poti Ta. grad ter tra* P0Stlali,.V Lenin-graa ter ga aretirali še pre- p® ,P.nspel tja. Podobno se i fg u.JP s Tuhačevškim ki so, ga bili poslali v povoiško oblast. Procesi proti generalom ni-E0. bili javni. Sodilo jim je tajno višje vojaško sodišče, katerega člani so bili med drugim tudi Vorošilov in Budjo-■ni. Po navadi so bili streljani kmalu po aretaciji Mi, ki smo se ta čas nahajali v zaporih, smo vedeli da so bili obtoženci iz opozicije na velikem moskovskem procesu popolnoma nedolžni. Vedeli smo, da so zločini, ki so jih bili priznali, prav tako izmišljeni kot naši. Ko pa je šlo za generale, smo oni v_ dvomu. Ali smo mogli verjeti, da bo Stalin brez slehernega razloga uničil ves generalštab Rdeče armade? Kaj je 'ičalo za tem? To, da so Tuhačevski in njegovi sodela-ci bili nemški a-genti, da so prodali tajne načrte nemški m japonski vojski, to smo smatrali za žalitev Rdeče armade. Ti ljudje so vendar bili heroji revolucije in državljanske vojne. Prav-tako so bili brez dvtoma tudi po svojem značaju vzorn možje. Izvzemši Gamarnika se Tu haeevsH in ostali generali sploh niso bavili s politiko Ni-hortJ6 mS° udeležili partijske n Z °P°2ie‘jo niso ime- !‘ nuu»nih StlI?ov' Država jim je bila poverila vodstvo nad oboroženimi silami. Bili so sa-I™ oficirji, k. so smatrali za svojo dolžnost, da organizira-jo in izpopolne armado. Cernu je torej Stalin izdal ukaz naj se jih strelja’ zborovski (eden pripornikov ki je bil v celici z Weissbergom) in jaz sva na skrivaj pretresala vsa ta vprašanja ter prišla do sledečega zaključka. Tuhačevski in njegovi tovariši so bili prav tako kakor Ordžonikidze globoko pretreseni zaradi poboja stare boljševiške garde na velikih procesih. Kot oficirji so kontrolirali ter imeli v rokah vse oborožene sile države Njim je bil podrejen tudi men skovski garnizon. Lahko so zavreli Kremelj kadar koli bi se jim to zahotelo. Kaj lahko bi bili navidez izdali nalog za zaščito politbiroja in Stalina, nakar bi ga z nekaj zbranimi oficirji aretirali. Se je morda pripravljala zarota? Mi v to nismo verjeli, vendar ni bilo izključeno da ne bi bil Tuha-Čevski Korku ali komu drugemu od tistih, s katerimi je bil v tesnejših prijateljskih odnosih izjavil kaj podobnega. Nekdo je zatem to prenesel Stalinu, kar je bržčas zadostovalo, da je ta izdal nalog, naj se Rdeča armada obglavi. Morda je bila to tudi ena od provokacij Jezova (vrhovnega šefa NKVD), ki se je hotel pred Stalinom izkazati kako je sposoben odkriti vsako zaroto. Težko je bilo vse to preveriti. Vsekakor pa je ta amputacija Rdeče armade globlje pretresla javnost kot pa nekoliko prej likvidacija opozicije. Celo NKVD- je ob tem popadla mrzlica. Iz zapora «Holodnaja gora* so Weissberga čez čas premestili v neki zapor pri Kijevu. Vtaknili so ga v celico skupno s še tremi priporniki. Med njimi je bil najbolj zanimiv Bo-gucki. Bogucki je bil general Rdeče armade, heroj državljanske vojne, voditelj upora v kijevski pokrajini. Belogvardejci so mu zajeli ženo in otroka. Nazadnje jim je še sam padel v roke. Postavili so ga ob zid ter v naglici izstrelili vanj nekaj strelov. Rdeči so jim bili namreč za petami. Boguckega je zadelo IG krogel, vendar je po nekem čudežu ostal živ. Potem ko je ozdravel, je ponovno prevzel svoje mesto v Rdeči armadi. Pri nekem spopadu je bil hudo ranjen ter so mu morali amputirati desno roko. Pohabljena žena in slepi sin sta mu prizadevala veliko bol kajti kasneje ni imel več otrok. Malo preden je bil aretiran, mu je neki zelo znan medicinski znanstvenik predložil, da bi operiral sina po neki novi metodi ter mu tako vrnil vid- Ob določenih pogojih bi se po tej metodi nekako presadile oči neposredno umrlega na tistega, ki se mu je imel vrniti vid. Bogucki je bil pripravljen žrtvovati eno svoje oko za slepega sina, toda ta drzna operacija se' ni izvršila, ker je bil general prej aretiran. Weissberg je na dolgo razpravljal z Boguckim o slučaju maršala Tuhačevskega. Bogucki mu je pripovedoval zelo 7-ni’-’ive podrobnosti, ki jih je Weissberg kasneje, ko je bil izpuščen, skušal preveriti. In res je odikril zelo interesantne stvari — ... Cemu se je Gamarnik u-bil? — je vprašal Weissberg Boguckega. Zato ker je bil človek in ne vlačuga kakor Vorošilov in Budjoni. Od Gamarnika so zahtevali, naj bi skupaj z Voro-šilovom in Budjonijem sodil Tuhačevskega. Ježov (vrhovni šef NKVD) mu je pokazal pismene dokaze o maršalovi izdaji. Kot šef politične uprave Rdeče armade je bil Gamarnik vrsto let v tesni zvezi z NKVD. Poznal je zelo dobro Ježova, zato je vedel, da so dokumenti ponarejeni. Napotil se je k Stalinu, toda potem ko se je z njim pogovoril, je spoznal, da ni falzifikator Ježov, marveč Stalin sam. Odšel je domov ter si pognal kroglo v glavo. — Toda, Bogucki, čemu je vendar Stalin likvidiral generalštab Rdeče armade, če ni imel za to zadostnega razloga? — Stalin se je bal svoje lastne sence, je odgovoril Bogucki. Tuhačevski je bil zelo popularen. On sicer ni zanetil upora, vendar bi ga bil lahko. To je Stalinu zadostovalo. Weissberg pripoveduje nadalje, da ga je vsa stvar zelo zainteresirala, posebno še Bogu-ckijeva trditev, da je bil Stalin tisti, ki je falzificiral dokumente. Prav zaradi tega je kasneje skušal ugotoviti, če so te Boguckijeve trditve osnovane. ... V času druge svetovne vojne — pripoveduje Weissberg, se je med zaprtimi oficirji razširila vest, da je bil Tuhačev-eki uničen na osnovi neke u-spele Hitlerjeve provokacije. O tem mi je leta 1948 pripovedovat''tudi poljski pisatelj Herliag Grudzinski, ki je bil za časa vojne zaprt v Leningradu skupaj z ruskimi generali. Kasneje sem naletel na nekatere publikacije Beneša, Churchilla, Krivickega in Wal-terja Hagena, ki so govorile o tej zadevi. Ce ves ta material analiziramo, pridemo do sledečega zaključka: Dokumenti, ki so bremenili Tuhačevskega, so bili brez drugega sfabricirani v gestapovski kleti v Ul. Princa Albrehta v Berlinu. Vendar so bili gestapovski šefi, ki so izdelali te dokumente, v tem primeru samo lutke v Stalinovih rokah. S pomočjo nekega agenta NKVD, ki je navidezno dezertiral v gestapovske vrste, je Stalin podtaknil gestapovskim šefom naravnost peklenski načrt: na osnovi falzificiranih dofcu-' ; mentov, naj bi privedli Ruse do tega, da bi obglavili svojo lastno j armado, t. j. da bi uničili nje-! ne voditelje. Potem ko je Hitler ns to pristal, je Heidrich izvedel falzifikat. Ponaredili so pisma, ki naj bi jih bil Tuhačevski odposlal generalom nemškega Reichiswehra. Izkoristili so tudi takratne aj re službene zveze med obema armadama. Rezultat falzifikata je bil sveženj dokumentov, ki so bremenili Tuhačevskega veleizdaje. Najprej so poskušali izročiti Rusom te dokumente preko Češkoslovaške, nakar so jih raje enostavno predali sovjetskemu poslaništvu. Nekaj mesecev pred tem je NKVD indirektno informiral Beneša o tajnih pogajanjih, ki jih je vodil Tuhačevski z nemškimi generali. Beneš, ki ni spregledal igre, je smatral za potrebno, da o tem opozori Stalina. Kasneje je bilo to Beneševo pismo v Stalinovih rokah še dokument več, ki se je z njim dokazala krivda Tuhačevskega. Tudi Churchill ni bil opazil provokatoi-skega značaja te akcije. Potem ko so bili sovjetski generali ustreljeni, je bil Hei-drigh prepričan, da mu je s pomočjo spletke uspelo uničiti generalštab Rdeče armade. Med vsemi je bil esesovski general Berens edini, ki je dojel to podlo igro. (rPri tej stvari smo bili samo Stalinovo orodje«, se ;? ob neki priliki izrazil Hei-drichu. Ce bi ne bil sam Stalin, ki je vse to organiziral, bi bil moral zaukazati objektivno preiskavo. V tem primeru pa bi Tuhačeviskemu in ostalim generalom ne bilo težko dokazati, da so bili dokumenti fal-zificirani. 100, Anica Opara 100, G. Opara 100, Ester Marconi 100, Lili. jana Kristančič 100, Silvana Saverini 400, Mirko Belič 200, Silvija Pikel 400, Robert Slavec 300, Romeo in Guido Bertok 200, Komar 600, Ester in Silvana Cerneka 500, Marisa Romano 200, Aleksandra Vojvoda 500, Solza Godina 500, Ana Skorja 100, družina Gr-mek-Tul 300, Karmela Godina 200, Bojana Skrk 200, Urška Kariž 100, Marta Verk 100, Vi. da Verk 500, Marcela Pahor 500, Ivanka Loterzo 400, Lipovec 500, Angel Žerjal 500, Se-gulin 200, Herta Jenko 500, Edvard Stokelj 500, N. N. 1000, Debeljak 200, Krivičič 100, Gracer 500, Alda in Igor Bje-kar 100, R. Križmančič 300, Mara Fonda 500, Sergij Suman 300, Marina Merlak 200, Lau-reta Godina 100, Lucijan Ba-bos 100, Lidija Klini 100, A-drijana Stok 300, Lucijan in Marij Suman 200, Viktorija Sancin 100, Frančiška Sancin 150, Zorka Santin 200, Kosta Dona 300, Marija Stopar 300, Angela Rutar 250, Marija Skri. njar 100, Andrej Godina 500, Marija Kernetič 45, A. Mako« vec 100, Malči Omar 100, Pold. Adamič 500, Adela Stepančič 300, Marija Kocjančič 200, Čutar Marta 200, Novič 100. Gro-zdana 500, Drago Curk 1000, Karmen Renko 320, Srečko Zupan 1000, Terezija Starc 100, Urška Starc 150, Marija Zupan 200, Lidija Kovačič 150, Viktor Grzančič 200. Juriševič 100, M. Fabjan 50, Mario Riva 50, O. Makarovič 50, K. Vitez 100, Alda Pipan 300, M. Barič 200, Ma. rija Zorc 150, Dalka Orel 100, L. Kisič 100, Aron Tavčer 500, MarČelo Sancin 500, Vladimir Kariž 200, Lidija Daneu 300, Anton Košmelj 500, G. Pfeifer 500, Marija Brajkovič 500, dr. Oblak 4 500, Drago Ukmar 500, Pavla Ažman 200, Marija To-nelli 100, Leandro Godina 135, Antonija Dorini 100, Zucca 100, Berginc 200, Stana Jerkič 500. Tovorni avtomobil «Constructor», ki si ga lahko videl na zadnji londonski razstavi trgovskih tovornih avtomobilov, služi za prevoz skozi neprehodna tropična področja in lahko prevaža naenkrat do 100 ton tovora. CHARLES DICKhNS Snedel pPOf. dr< Fr# Brarfač •Job * nl°tter 3e M1 Preplašen. k I? Sai»’ «Nul>ednem’ dfagl kumara<)'* Je refino po. Pr tem vam 08 Sme služt razn mene. In U J* Matujoc pivo T skrlunost'» ie rekel te0uvesteh. na t,,rt tH 2L0tam sliSu’ veste- al Pa brau *PUm8ima?'a'h - ta še tmsebnna angele u Wa6ah li varn * Pusebn ne z na “J* * » kulkr se ta se pusebn ne z naučenki Je te prau aneel in u .. . vam o vidu tistga, k b potem , Meaten? !?ft’ d° PUana bul5sa.» ie t Ovnika i! K°SP°d Weller dal v stranski v tekat Predori3110 k’mal ln eestlkuliral; sta ™ 10 sta 0 nJem govorila. skui>iJe zelo resnT>da Pickw cka v Jtaglovi družbi U 114 igrisču- bfi°V 1 ne men6 ^ za poglede Wle so to tudi zelo pisane skupke ln ae iz gole radovednosti jih je bilo vredno pogledati «Dobro», Je reicel gospod Pickwick, ko je dospel’ Sam s svojim tovarišem do njega, «videli boste kako se bo vaSe zdravje Izboljšalo, ln medtem si pojasnite to stvar- In spišite mi izkaz, ko boste zmožen za to delo in jaz se pogovorim z vami o tem, ko premislim in zdaj pojdite v sobo. Ste trudni in Se slabi, ne smete biti tako dolgo zunaj.» Gospod Alfred Jingle brez najmanjšega zableska prejšnje živahnosti - da, tudi brez tistega obešenjaškega humorja, kakor ga je našel gospod Pickwick, ko ga je prvič srečal v nlegovl bedi; se je molče priklonil skoraj do tal ter pokimal Jobu, naj gre za njim; odšel je. «Cuden razgled, kaj ne, Sam?» je rekel gospod Pick-wick, aroč veselo naokrog. «Zares. gspud,* je odgovoril Sam. «ciouk se tmd na more dost načudet,» je dodal zase Sam. «In moru b se hedu motet, če ni tale Jingle joku.* Prostor v tem delu Fleeta, kjer je stal gospod Pick-wick, je bil dovolj velik, da bi služil na eni strani za lgr š^e Veliko število dolžnikov je pohajalo tukaj ali pa so bili porazdeljeni po vseh mnogočih krajih, in večina Je čakala dneva, ko pridejo pred Insolventno sodišče, do6im so bili drugi poslani sem za dolofeno dobo, in tako so skušali ubiti čas. kakor so mogli. Nekateri so bili raztrgani, drug1 ''edino opravljeni, nekšteri uma-zani, drugi ftlsti, vsi pa so pohajali, se obotavljali in hodili naokrog tako brez m.sli ln smotra kakor zve rine v zverinjaku. Iz oken pa, ki so držala na to promenado, je tudi gledalo mnogo ljudi; nekateri so hrupno govorili s svojimi znanci spodaj, drugi so si metali žogo s kakšnim spretnim igračem odzunaj, nekateri pa so gledali 'oganje ali na dečke, ki so kričali v igro. Umazane ženske v shojenih copatah so hodile sem in tja iz kuhinje v enem kotu dvorišča, v drugem so sipet kričali otroci, se pretepali in igrali; padanje kegljev in krike irgačev je pregluševalo drugo kričanje - in tako je bil povsod hrup in vrišč razen v majhni, revni hišici, kjer je ležalo telo kanclerskega jetnika, ki je prejšnjo noč umrl ta je čakal zdaj komedijo ogleda- Telo! To je pravniški izraz za tisto neprestano vrtelo se gromado skrbi, tesnob, nad ln žalosti, ki se imenuje življenje. Zakon je imel njegovo telo in zdaj leži tu v mrtvaški srajci kot strašna priča njegove nežne usmiljenosti. «Ali ne bi hoteli pogledati žvlzgave prodajalne, gospod?® je vprašal Job Trotter. «Kaj mislite s tem?» je vprašal gospod Pickwick. «Žvižgava prodajalna, gspud,» je odgovoril gospod VVeller. «Pa kaj je to, Sam? — Morda trgovina s pticami?* je izpraševal gospod Pickw:ck. cBog obvari, gospod,» je odgovoril Job. «Zyižgava prodajalna je, gospod, kjer prodajajo alkoholne pijače.* Nato je gospod Job Trotter na kratko pojasnil; Ker je vsakomur pod strogo kaznijo prepovedano prodajati v Jebnisnicl alkoholne pijače in ker dame in gospodje, ki tukaj stanujejo, kar umirajo za njimi, je prišel neki ali podjeten jeflar na dobičkonosno misel, da bi dva trije jetniki prodajali te Izdelke v lastno korist. «In ta načrt, kakor vidite, gospod, se je polagoma uresničil v vsaki jetnišnlcl za dolžnike,« je rekel eo spod Trotter, «In tu ma velika predmast.2> je rekel Sam, «ker ječarji prežija kokr uragi na vsacga, de b ga ujel, kdur izvršuje ta nemarnast, sam na tiste ne, k jim plauaja, ta če pride tu u časupise, ih še puhvalJa za nhava upreznast; na tak način ubijeja kar dve muhe na en udare, — strašeja Idi pred ta neduvolena prodaja in se pusta vij a ja pred svetam u bulša luč.* «Imate čisto prav, gospod Weller,* je pripomnil Job »Dobro, ampak ali teh sob nikoli ne pregledujejo, da bi se prepričali, ali niso tam spravljene alkoholne Pijače?* je rekel gospod Piokwick. «Sam pu seb razumljiv, de lh, gspud,* je odgovoril Sam. «ampak ječarji veja tu že naprej ta puveja žvi2- gačm, in pol se lohka pužvižgate na tu, k pridete na revizija.* Medtem je Job potrkal na vrata, ki jim Jih Je odprl gospod z nepočesano glavo in Jih spet za njimi zaklenil. ko so vstopili, ter se namrdnil; Job se Je tudi namrdnil in Sam tudi. Na to se je gospod Plckwick, mi-sle . da bt morda to tudi od njega zahtevali, smehljal do konca tega lntervlewa. (Nadaljevanje sledi) STRAMAR - OREH Veronika Barut 200, Gombač 100, Apollonio 100, Rupena 100, Vesnaver 300, Candusio 100, Clai 100, N. N. 140, Marija Fogar 300. Ana Racar 150, Felcjan 500, Roza Svevo 200, Štefanija Antončič 130, Gersint 100, Albina Sartori 100, Frau-sin 50. Pincin 60. Perosa 100, družina Vojvoda 1000, Ant. Felicjan 200, Ana Veljak 200, Anton Franca 200, N N 100, Lucija Pobega 100. Veija Babič 100, Valerija Babič 100, Valen, ja Zerbo 100, Jože Sancin 500, Rakar 100, Anita Zugna 150, Otelia 150. Marsetti 250, Boži-glav 200, Oj-aglia 100, Josip Po. bega 250, Rozalija Batbi 200, Jolanda 100, Ant. Balbi 200, Josip Lorčdan 200, Josipina 300, Purger 150, Berto 300, Josipina 100, Tončka Mikuž 100, Pohlen 200, G Chermec 100, Angela Giacomin 200, Riccardo Paro-vel 500, Gelini 200, Elide Stare 120, Franca Furlani 100. Bruna Corda 100, Aristid Clima 120, Turko 100, Defranceschi 100, Valter Meggiato 200, Vla-dimiro Cordon 100, Ljubomir Enio 100, E. Lovriha 500, Ana Buzdachin 150, Ant. Sorgo 100, Fausto Veglia 150. Irma Lore-aan 200. Elena Candusio 100, Matkovič 140. Bertok 100, Zorana Maršič 100, Lazar Veljak 200 lir. BOLJUNEC Cveta Pečenik 100, Sonja Marci 100, Marija Zobec 100, Milka Žerjal 200, Antonija Lovriha 100, Ana Kocian 200, Josipina Racman 100, Josipina Metlika 200, Stana Kozina 200, Ana Bolčič 100, Jerica Kofol 300, Lilijana Racman 100, Mira Žerjal 200, Marija Sancin 200, Balda Sancin 200 lir. SV. IVAn Josip Kolarič 200, Albina Fonda 500, Pavla Kolarič 200, Amalija Cok 500, Rezi Cok 200, Glavko Svab 210, Justa Nanut 200, Pina Kocjančič 200, Grdo-vič 100, Makovec 100, Valarija Božič 100, Anton Harej 100, Trebeč 500, Anton Brana 500, Lojrka Brana 200, Umek in Manente 150, Marij Suči 1000, Anton Škamperle 500, Anka in Dinko Barej 1000, Luči Ferfo-lja 200, Zora Klun 100, Josip Kravos 200, Franc Trampul 500 lir. II. OKRAJ Pekarna Štolfa 1000, Anton Poropat 500, A. Battista 200, družina Modrijan 500, A P. 500, Alojz Furlan 300, N. N, 500, S. Cebulec 500, Spiler 500, Adriaexpress 10.000, Franc Ra. movž 1000, Vera Lisjak 300, Jo. že Cucek 200, Castro 300, Svetina 200. Bosich 100, N N 100, Ukmar 300, Kralj 400, Salume ria Carlo 200, UrSič 100, Srebotnjak 1000, Mario Kralj 500, dr. Didič 2000, E. Veljak 1000, Gašperšič 2000, Marija Pahor 500, Alma 2erjal 100, Slava Kriskovič 1000, Supičič 500, Danica Polič 1000, dr. Franc Škerlj 300, N. N. 200, Jakob Tominc 500, Gabrijela Iva 100, Višini 100, Kerševan 100, Aldo Budak 150, Vizentin 100, De Bartoli 150, Fregnon 100, Fer-luga 200, Ratko Mozetič 200, Adrijan Mozetič 100, Pečarič 500, Andrejka Počkar 260, Vin. cenc Unusič 300, Nada Godina 1000. Ljudmila Škabar 500, Zo. fija Primoži^ 500, Karla Muzlo. vič 300, E Godina 150, Segon 500, N. N. 100, Bizjak 100, Franc Žagar 300, Lugnani 500, Novak 160, N. N. 200, Renalj 200, Majcen 200, Budin 1000, Gregorčič 200, Anica Regent 200, Zupan 150, Lidija Kovačič 300. Štefanija Kralj 300, Zora Povh 200, Anica Udovič 500, Viktorija Bi. zin 100, Hrovatin 150, Stane Premru 1000, Hrovatin 150, Fa-ny Jazbec 200, Pina Volk 1000, Pina Volk 100, Pavel Volk 100, Cerkvenik 100, Mimi Volpi 100, Suhadolnik 500, Orsola Poropat 200, Bernič 200, Angel Dra. tič 200, P. Paoli 150, Maria Paoli 200, Al. Brunetti 200, Vi-sintini 200, Zafred 100, Filli-putti 100, Ivanka G, 100, Da-nicn Rustia 300, Marija Matja. lič 200, Berta 150, Edvard Ste. gu 150, Maria Azzaro 100, Leo. polda Stegu 100, Alojzija Sa-cheri 100, Martinčič 50, Runnik 100. Molko Kocjančič 300, Miro 200, Viktorija 100, Bolčič 400, »/ IB Kj WM B^ Vremenska napoved za danes: ^ mA Predvidevajo še vedno ne- stanovitno vreme s pooblačitvijo in možnostjo padavin-— Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 5.5 stopinje; najnižja 3.4 stopinje. TRST, Četrtek 12. februar)« 1053 PRIMORSKI DNEVMIK Opozarjamo vas na sledeče BO /B I ■ I oddaje: Jus- cone Trsta: 17.30: * , Melodije iz priljubljenih oper. — Trst II-: 23-00: capricci. — Trst I.: 18.00: Ura glasbe: Haydn, Faurč, spighi, Moussorgsky. — Slovenija: 20.10: Slovenske u ne in narodne pesmi, poje Ljubljanski komorni zbor. "'7 —— Zahtevamo kaznovanje zločincev! GORICA, 11, — Ul Gazzetti-no» in drugi klerofašistični dnevniki skušajo zavesti javnost in tudi merodajne oblasti na napačno sled o vsem kar je v zvezi z bombnim atentatom na slovensko srednjo šolo v Gorici, Tako prinaša «11 Gaz-zettino* kar pod trikolonskim naslovom, da so najbrž atentatorji iz Sovodnj pri Gorici in Slovenske narodnosti. Se prej pa so skušali italijanski dnevniki prikazati javnosti, da je bilo to le igračkanje in je bila to le papirnata bombica, katera ni pravzaprav napravila ni-kakšne škode, kljub temu da je policija po svojem izvedencu ugotovila, da ni bila to le papirnata bombica, ampak eksploziv — tritol, katerega zadostuje le nekaj dekagramov da napravi veliko in občutno škodo. Izpahnjena in spodaj poškodovana glavna vhodna vrata iz macesna, razbite šipe v vsem pritličju in na hodniku potrjujejo mnenje izvedencev, da tu ne gre za papirnato igračko, ampak za eksploziv — tritol. Zgodnja ponočna ura in kraj nastavljenega eksploziva pa potrjujejo, da je bil to skrbno pripravljen atentat na slovensko srednjo šolo. Pol ure pozneje pa je pri Severinu Hvali v Ul, Brigata Pavia počila druga bomba.... Javnost se sprašuje, zakaj ravno prt Severinu Hvali? Goričani naj dobro povežejo vse dogodke in načine raznih poškodb m atentatov, ki so jih povzročili zločinci od 15. septembra 1947 do danes in bodo sami prišli do zaključkov. Tudi leta 1947 so Severina Hvalo pretepli v domači pisarni in mu skoraj izbili eno oko. Isto delo je ta drhal počenjala tudi drugod po mestu in napravila pri zasebnikih o-koli 40 milijonov lir škode na premičninah in nepremičninah. Goričanom so imena teh pretepačev znana in tudi ob-blast prav dobro ve. s kom je imela takrat opravka Izgovarjali so se takrat na nekak »interegnum«, ki je trajal nekaj dni. Ta kratka doba je šla mimo, zločinska tolpa pa je le ostala in še celo nekaznovana, čeprav so nekateri oškodovanci prijavili zločince. Takrat je oblast našla izgovor, da je to bilo med prevzemanjem oblasti, ko ni bilo nikogar, ki bi moral za to odgovarjati. Danes pa ni več takih izgovorov; razmere so popolnoma normalne in oblast je dolžna zločince najti in jih zasluženo kaznovati. Za vojne upokojence ne bo trinajste plače Civilnim in vojaškim upokojencem pa jo bodo pričeli izplačevati decembra 1953 KINO VERDI. 16.30: «Prostora je za vse», C. Grant in B. Drake. VITTORIA. 17: «Viharji», J- Gabin in S- Pampanini. CENTRALE. 17: «Poročiva se zopet, srček«, V. Johnson in K. Grajrson. MODERNO. 17: «Cairo Roud«, E, Portman. GORICA, 11. — Kot smo že včeraj poročali v našem listu, je ministrski svet odobril osnutek zakona, predloženega od ministra Pelle za dodelitev trinajste plače civilnim in vojaškim upokojencem, zavrnil pa je trinajsto plačo vojnim upokojencem. Zaradi tega je nekaj poslancev poslalo prejšnji teden predloge ministru Pelli, na podlagi katerih naj bi poslanska zbornica odobrila trinajsto plačo vsem kategorijam upokojencev in sprejela predlog, da bi trinajsto plačo pričeli izplačevati že z letom 1952 in ne 1953. Na včerajšnjem zasedanju poslanske zbornice so najprej predložili predlog demokristjana De Martinija, ki so ga soglasno odobrili. Nato je prišel na vrsto predlog kominfor-mista Di Vittorija, ki zahteva trinajsto plačo za vse kategorije upokojencev, obenem pa vzpostavitev zdravniške in lekarniške pomoči za državne upokojence in upokojence krajevnih ter javnih ustanov. Se pred glasovanjem je minister Pella izjavil, da je treba D’ Vittorijev predlog odkloniti, «ker je pisan v političnem duhu«, in da vsebini ne nasprotuje. S tem je hotel predstavnike svoje stranke opozoriti, naj glasujejo proti predlogu. Poslanska zbornica je i 209 glasovi proti 155 Di Vittorijev predlog zavrnila. Zavrnila pa je tudi predlog poslanca Pollanija, naj trinajsto plačo dajo tudi vojnim upokojencem. Minister Pella je dejal, da je vlada nakazala večjo vsoto za zvišanje pokojnin vojnim upokojencem in da je zato predlog poslanca Pollanija nesprejemljiv. Volitve so bile zelo razburljive, ker je predsednik zbornice zahteval, naj o predlogih glasujejo z dviganjem roke. Tako je hotel pri večinski stranki doseči potrebno enotnost in glasovno moč za zavrnitev Pollanijeveka predloga. S sprejemom novega zakona predlaganega od ministra Pelle v ministrskem svetu in De Martina v poslanski zbornici, bodo civilni in vojaški upokojenci prejeli trinajsto plačo šele 1. decembra leta 1953. Demokristjanska vlada je s svojo večino sprejela zakon, ki ni v korist upokojencev in ki ne bo zagotovil niti tistega, kar najnujneje potrebujejo. Zato pa se z veliko večjo vnemo lotevajo razprav o volilnih zakonih, da si v parlamentu zagotovijo potrebno večino, s katero potem krojijo gospodarske pogoje celotnemu italijanskemu ljudstvu. Nič čudnega ne bo, če se bo nekega dne prav to ljudstvo PREDPUSTNI ČAS VESELJA ČAS Po Gorici in v okolici imajo na sporeda še veliko plesov GORICA. 11. — Ker smo že v pustnem času ter so plesi na vseh krajih, smo se iz radovednosti malo pozanimali zanje. Izvedeli smo, da so sc nanj najbolj pripravili slovenski planinci. Morda se hočejo v plesu potolažiti, ker zima že dolgo traja in so primorani ostati doma. Zato organizirajo zabave kar po vrsti. Slovensko planinsko društvo iz Gorice je pripravilo svojim članom prijeten večer že prejšnjo soboto v dvorani na Kor-zu Kako lepo so se imeli, o tem se je govorilo po mestu še ves teden potem; sloves o krasno urejeni dvorani pa bo najbrž dočakal daljšo dobo življenja. Hoteli so pač pripraviti tla planinskemu razpoloženju, ki ga pa v mestu r>i mogoče ustvariti brez planin in planinskih koč. Zato smo se v dvorani znašli’ kot siedi jase v Gozdu Martuljku. To soboto pa so planinci iz Podgore nadaljevali začeto planinsko veselje. Veselili so se do ranega jutra in razpoloženje je bilo tako, da jim je bilo žal »zapustiti planino« in se vrniti domov. Vendar pust in z njim povezano veselje še ni končano. Goriški mladinci pripravljajo za pustni torek več pustnih presenečenj. V torek zvečer bodo praznovali pusta v dvo- mimo njih. Organizatorjem želimo veliko uspeha. Razdeljevanje kave in sladkorja proste cone GORICA, 11. — Trgovinska zbornica sporoča, da so že pričeli v ponedeljek 9. februarja t. 1, z razdeljevanjem kontingenta kave in sladkorja proste cone potrošknikom iz Gorice in Sovodenj . Delili bodo 1 kg in pol sladkorja na odrezek št. 37 po 150 lir za kg; 0,400 surove ali 0,320 kg pražene kave na odrezek št. 38. Z razdeljevanjem bodo zaključili 28. t. m. Trgovci jestvin na drobno m razni u-pravniki menz naj dvignejo nakazila pri Trgovinski zbornici. Globe v mesecu januarju GORICA, 11. — V preteklem mesecu so mestni čuvaji v sodelovanju s prometno policijo kaznovali 157 kršiteljev, in sicer 56 kršiteljev pravilnika prometne policije, 48 kršiteljev pravilnika o mestnem prometu, 34 kršiteljev mestne policije; 13 kršiteljev pravilnika poljske policije, 2 kršitelja pravilnika ran, na Korzu.'Tudi Podgorci. | ° Poslovanju na trgu in 4 o Standrežci, Steverjanci in So- kretanju psov. naveličalo njihove nesocialne politike in enkrat za vedno napravilo konec. Italijanska trgovina z inozemstvom GORICA, 11. — Italijansko trgovino z inozemstvom si v letu 1952 lahko predočimo s sledečimi številkami: uvozili so za 1.445,8 milijard lir, v ietu 1951 pa za 1.353,6 milijard lir; izvozili so za 864,2 milijard lir proti 1.027,4 milijard v letu 1951; pri teh operacijah so imeli 581,6 milijard deficita proti 326,2 milijard v letu 1951. Odbor za trgovino z inozemstvom se bo 12. februarja sestal na sedežu glavne konfederacije za trgovino, kjer bodo razpravljali o novih navodilih za vlaganje izvoznih in uvoznih dovoljenj, o izravnavanjih z državami v območju dolarja, potrošnji za poštne, brzojavne, zračne itd. zveze z inozemstvom in o odbitku od obdavčljivega kredita za potne stroške in zastopstvo delavcev. Nenadna slabost pri delu GORICA, 11. — Na opazovalni oddelek bolnice pri Rdeči hiši so danes popoldne sprejeli 19-letno delavko Marijo Calzo-lari iz Ul. Duca d’Aosta 19. Ko je Calzolarijeva, ki je zaposlena v tovarni Lema v Ul. Cap- puccini, delala v svojem oddelku, se ji je nenadoma stemnilo pred očmi, da se je zgrudila nezavestna na tla. Tovarišice na delu so Mariji takoj pritekle na pomoč in poklicale rešilni avto Zelenega križa, ki jo je odpeljal v mestno bolnico k Rdeči hiši. Fiat 1400 v kamion GORICA, 11. — Včeraj popoldne okoli 15.30 je prišlo do prometne nesreče na goriškem Travniku med avtomobilom «Fiat 1400» in nekim kamionom. Avtomobil «Fiat 1400», last dr. Huberta Levija, je privozil po Ul. Roma proti Gosposki ulici, ko je zaradi mokre in drseče ceste trčil ob kamion dodge z evidenčno tablico GO 4798, last občinskih podjetji, ki je bil pred hotelom »Univer-sita». Pri trčenju se je fiat poškodoval le na prednjem blatniku, dodge pa na zadnjem. Na kraj nesreče je prišla tudi prometna policija. Seja trgovcev z jestvinemi GORICA, 11. — Zveza .trgovcev za goriško pokrajinb sporoča, da je bila v sredo 11 t.m. na njenem sedežu na Korzu št. 5 seja trgovcev jestvin na drobno. Na seji so razpravljali o obratovanju trgovcev. Slovensko dijaško društvo «S. Gregorčič« v Gorici priredi v torek 17. februarja t. 1. v dvorani na Korzu PUSTNI PLES od 21. do 5. ure zjutraj. Vstop v dvorano bo dovoljen samo do 23. ure. Vabilo, ki velja kot vstopnica, vsakdo lahko dvigne na Prosveti v Ul. Ascoli 1, pri Darku Šuligoju v Gosposki ulici, v gostilni Pavlin v Drevoredu XX. septembra in v kavarni Bratuž v Ul. Ma-tneli. Seja občinskega upravnega odbora V beli dvorani goriškega županstva se bo sestal obč. upravni odbor. Zelo verjetno bodo na današnji seji določili dan prihodnjega zasedanja občinskega sveta, na katerem bodo nadaljevali dela, ki so jih pričeli na izrednem zasedanju. Prijava dohodninskega davka GORICA, 11. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino opozarja trgovce na drobno, da morajo poravnati naročnino dohodninskega davka v meri, ki jo določa trgovinsko obratovanje v letu 1952. Prijave naj vložijo na registrskem uradu najkasneje do 28. febr. t. 1. h Goebelsove kuhinje laži GORICA, 11, — Včerajšnja senzacionalna vest beneškega demokristjanskega dnevnika «11 Gazzettino», da je gorička policija aretirala dva «titovska Slovenca iz Sovodenj», ker naj bi pripravila bomb- ni napad na slovensko nižjo gimnazijo v Ul. Randaccio, je že po prvem dnevu doživela demanti od demokristjanskega «Giornale di Triesten, ki je t> današnji številki na gorički strani pod zelo majhnim naslovom zanikal trditve «neke-ga jutranjega dnevnika*. Zapisal je, da aretirana in zaslišana Slovenca iz Sovodenj nimata nobene zveze z bombnim atentatom na slovensko šolo, ampak da sta osumljena napada na cestarja Emanuela Sanfilippa, vGiornale di Trieste* je postavil na laž svojega klerofa-šističnega bratca iz Serenissi-me! Toda visoko kvalificirani tržaški demokristjanski dnevnik se. s to izjavo ni zadovoljil, ampak je zapisal pod pritiskom javnega mnenja, ki zahteva izsleditev bombašev, da policija preiskavo še vedno nadaljuje, vendar da doslej krivcev še ni izsledila in da jih verjetno tudi ne bo, ker (ne čudite se!) atentatorji niso bili iz našega mesta in so se verjetno po dogodku umaknili čez mejo. Tako vidimo, da imajo časnikarji okoli goričkih italijanskih šovinističnih listov nadvse bujno fantazijo in predvsem velik smisel za lojalnost do goričkih oblasti, ki jih naravnost ščitijo, namesto da bi od njih odločno zahtevali izsleditev in kaznovanje krivcev. : ! . j,'. . ^ Polda je letos v f or A/o tekmah v Arosi je dosegel 6. mesto, kot drugi skakalec iz Srednje Evrope za Bradlom AROSA, U. — Avstrijec Bradi je že ponovno dokazal, da mu v smučarskih skokih niso tako kmalu nevarni niti nordijski skakalci. Obenem pa se je letos že na več tekmah izmed Srednjeevropejcev takoj za Bradlom plasiral Jugoslovan Polda. Tako se je zgodilo tudi danes na tekmovanju v okviru drugega smučarskega tedna v Arosi (Švica). Razlika od ostalih letošnjh tekem, kjer so nastopili tudi Norvežani je pa prav v tem, da Bradi tokrat ni bil med prvimi ampak zares prvi. Sledili so mu trije Norvežani in en Finec medtem ko je šesto mesto zasedel Janez Polda. Rezultati: 1. Sepp Bradi (Avstrija) 66.5, 67.5 m, 227.0 točk; 2. Otto Anstad (Norv.) 67.5, Avstrijec SEPP BRADL suvereno kraljuje med ne-nordijskimi skakalci; pa tudi med severnjaki mu ne more kdorsibodi do živega. zadnja Gospodarski izvedenci OZN o europskl in jiižnnamerišlil zunanji trgovini Strokovno poročilo tajništva komisije za evropsko gospodarsko sodelovanje (ECE), komisije za južnoameriško gospodarsko sodelo-vanje (ECI.A) ter prehrambene in kmetijske organizacije (FAO) vodenjci se bodo ta dan zavrteli v svojih prostorih, ker nočejo, da bi šel pust neopazno V mesecu januarju je občinski konjederec polovil 20 psov brez nagobčnika. NEW YORK, 11. — Tajništva komisije za evropsko gospodarsko sodelovanje (ECE), komisije za južnoameriško gospodarsko sodelovanje (ECLA) in prehrambene in kmetijske organizacije (FAO), so po skup nem temeljitem proučevanju evropskega in južnoameriškega gospodarskega položaja danes objavili strokovno poročilo, ki med drugim poudarja potrebo, da povečajo v kori/st oheh go-spodarskih področij zunanjo trgovino med Evropo in Južno Ameriko. Poročilo poudarja, da se je evropska zunanja trgovina zaradi nemškega izvoza v Južno Ameriko leta 1952 sicer nekoliko izboljšala, da pa je sedanji položaj za izvozne in uvozne dežele obeh področij zelo ne-povoljen in nevaren. Nato opozarja poročilo na primanjkljaj evropske zunanje trgovine z Južno Ameriko, za kateri se na splošno manj ve kot za evropsko pomanjkanje dolarjev, in tudi na zelo resno pomanjkanje dolarjev Latinske Amerike. Gospodarski izvedenci pojasnjujejo, da plačuje Evropa Latinski Ameriki z dolarji, ki jih dobiva od Združenih držav kot pomoč, alt s svobodnimi dolarji. Zaradi tega so tudi južnoameriške države odvisne od dolarjev, s katerimi pomagajo Združene države Evropi. Razprava o evropski in južnoameriški zunanji trgovini, ki obsega 117 strani, pojasnjuje, kako je povojna finančna pomoč Združenih držav Zahodni Evropi sicer koristila tudi Južni Ameriki, istočasno pa prikrivala ali zapostavljala nujno potrebo po odločnejših ukrepih, da se Evropa oskrbuje iz drugih nedolarskih virov. Izvedenci ZN priporočajo: 1. Evropske vlade naj bodrijo s primernimi koristmi svoje izvoznike, da povečajo svoj izvoz v Južno Ameriko in poiščejo v inozemstvu tisti trg, ki bo čimbolj in čim dalj koristil izvozni deželi in 2. Južna Amerika naj proizvaja na trdnejši in trajnejši podlagi surovine za izvoz v Evropo, kar je neobhodno potrebno, da poveča svojo zunanjo trgovino in pospeši industrializacijo svojih dežel. Poročilo priporoča, nai odobrijo merodajni evropski organi, ki nadzorujejo izmenjavo, več posojil, da finansirajo trgovino v obe smeri, in naj še z drugimi spodbudami povečajo to zunanjo trgovino. Nadalje svetujejo gospodarski izvedenci ZN, naj povečajo merodajni evropski činitelji trgovino s prožnejšimi plačilnimi dogovori, kot so jih sklenili po vojni, ker se na splošno niso mogla tuja plačilna sredstva zamenjavati, in naj tako ustvarijo povoljnejše pogoje za povečanje trgovine. Med drugim priporočajo, naj se ustanovi posebna plačilna zveza za trgovino med Južno Ameriko in Evropo po vzgledu Evropske plačilne zveze. Poročilo utemeljuje to z izjavo, da bodo južnoameriške dežele tako plačilno zvezo bolj pozdravile kot pomoč, ki s primerno politiko cen in drugimi ukrepi pripomore k rasti njihove industrije in k povečanju proizvodnje surovin za izvoz. Evropske dežele pa bi lahko tako našle izhod za svoj izvoz in ceneje uvažale tiste kmetijske pridelke, za katere so pogoji v Južni Ameriki povolj-nejši kot v Evropi in v njenih prekomorskih kolonijah ali pridruženih deželah, kjer so stroški pridelovanja razmeroma večji. Gospodarski izvedenci ZN menijo, da predstavlja poleg vojne največjo težavo za Evropo skoraj popolno prenehanje oovpraševanja Južne Amerike po potrošnemu blagu, ki ga je Evropa poprej v velikih količinah izvažala v južnoameriške dežele. Tako je leta 1928 samo evropski izvoz tkanin v Južno Ameriko pred/navijal 35 odst. vsega evropskega izvoza. Skupaj z drugim potrošnim blagom je Evropa tedaj izvozila v Južno Ameriko približno polovico vsega svojega izvoznega blaga. Leta 1950 pa se je evropski izvoz tekstilnega blaga v Južno Ameriko skrčil na eno šestino obsega, ki ga je imel pred dvajsetimi leti. V tem času se je odstotek tega blaga v primeri s celokupnim evropskim izvozom v to področje skrčil od 26 odst. na 8 odst. Združene države pa so izva. V intervjuju med letalsko vožnjo proti Tokiu je dejal, da osma armada lahko sproži široko ofenzivo, ni pa dal točnih podatkov, kolikšno škodo bi Združene države utrpele v taki ofenzivi in če bi to sploh privedlo do sklenitve miru. Gordon Dean ne bo več predsednik komisije za atomsko energijo NEW YORK, 11. — Predsednik komisije za atomsko ener. gijo Gordon Dean je sporočil, da bo svoj položaj zapustil konec meseca junija in da ne bo ostal dalje. Washingtonski dopisnik lista «New York Times« James Re-ston piae, da je Gordon Dean podal ostavko in da je za nadaljnje tri mesece ostal na predsedniškem mestu, dokler ne bo potekel rok, ki je določen v statutu za imenovanje naslednika po predsednika Ei-senhowerju. Grški zunanji minister Stefanos Stefanopulos se pozdravlja z jugoslovanskim državnim tajnikom za zunanje zadeve Kočom Popovičem pri obisku tajništva za zunanje zadeve 4. feb. 1933. Prekinite«/ kairskih pegajanj med Zahndnn IVI i: niči j n in Arabskn zt/ezn Egiptovski zunanji minister pa bo jutri opoldne pričel pogajanja z vzhodnonemško gospodarsko delegacijo, ki je sinoči prišla v Kairo KAIRO, U. — Pogajanja med Zahodno Nemčijo in državami Arabske zveze so se prekinila. Predsednik zahodno. Žale v Južno Ameriko pred- delegacije dr Ludger vsem investicijske predmete in druge izdelke, po katerih pov praševanje stalno narašča. Van Fleet se vreča v ZDA SEUL, U. — General Van Fleet je zapustil poveljstvo osme armade in danes dopoldan z letalom odletel s tukajšnjega letališča. Vrača se v Združene države. Pred svojim odhodom v domovino je general po radiu sporočil, da bi vojaške sile OZN mogle razbiti korejsko krizo in «hudo raniti« vojaško moč Kitajske. Westrick je sporočil, da ne bo obiskal ostalih arabskih držav in da se bo vrnil v Bonn poročat kanclerju Adenauerju. Nemško-arabska pogajanja bi morala odstraniti spor med Arabsko zvezo in bonnsko republiko zaradi podpisa pogodbe z Izraelom, na podlagi katere se je Nemčija obvezala izplačati Izraelu reparacije v na. ravi za skupno vsoto treh milijard mark. Pogodbo so podpisali v Luksemburgu ne samo zaradi gospodarskih reparacij, ki jih je Nemčija dolžna Zidom, ampak tudi zaradi moral, nih reparacij, ki jih je nemško ljudstvo dolžno Zidom zaradi Hitlerjevega preganjanja. Cim je kancler v zbornici sporočil podpis pogodbe in svojo odločno pripravljenost ratificirati ga tudi v parlamentu, je Arabska zveza v Bonnu ostro protestirala, češ da nemške reparacije favorizirajo izraelsko državo na škodo A-rabske zveze, ker je dejansko še vedno v vojnem stanju z Izraelom, Do sedaj so se v pogajanjih, ki so jih pričeli 3. februarja, omejevali samo na razgovore z egiptovsko delegacijo. Vendar je bilo pričakovati, da se bo nemška delegacija skušala sestati tudi z ostalimi arabskimi državami. Zato so predhodno vlade arabskih držav protesti, rale in zahtevale od predsednika delegacije Westricka Izpolnitev sprejetih obveznosti po njegovi vladi. Westrick jim je odgovoril, da mora zaradi »raznih okolnosti« nemška de. legacija odpotovati v Bonn in da se bo vrnila, čim ji bo čas dopuščal. V bonnskih političnih krogih je vest o prekinitvi pogajanj, 66.5, 224.5 L; 3. Care Thiynes (Norv.) 64.5, 65.5, 223.0 t; 4. T. Falklanger (Norv.) 64.5, 65.0, 222.0 t-; 5. Pentti Heino (Fin.) 65j0, 65.5, 219.0 t.; 6. Janez Polda (Jug.). HELSINKI. 11. — Konec tedna bodo tekmovali hitrostni drsalci devetih držav za svetovno prvenstvo. Nastopili bodo predstavniki SZ, Norveške, Švedske, Holandske, Avstrije, Velike Britanije, Madžarske, Južne Koreje in Finske. nogometni POKAL MONTEVIDEA Fluminense-Dinamojj; Zajre* Slab končni plas®* čanov Zagrebški Dinamo j J včeraj svojo zadnjo * p, nogometni pokal j? Njegov nasprotnik je » p-zilsko moštvo Flum®en'V zelo živi igri, v kateri I Zagrebčani pretežno v ^ či, se je tekma končal odločeno 0:0. ^ V drugi tekmi sta seJl ■ Penarol in Vienna. > so Urugvajci z 2:0. D®«® odigral vse tekme » konkurenci osmih »i Aj sedel šesto mesto S točkami. MLADINSKI TURNIR V Včeraj sta odpadi če dve tuji mošt*1 F orentina in Juventus bosta nastopili v VIAREGGIO, 11. -- Mednarodni mladinski nogometni turnir, ki ga je včeraj močno oviral dež, tako da je bila ena tekma odložena, druga pa se ni odigrala do konca, se je danes zopet regularno nadaljeval. Ze dopoldne sta nastopila Viareggio in Lazio, ki bi morala svojo tekmo odigrati že včeraj. Viareggiu je s tesno razliko 3:2 .(0:0) uspelo priboriti si vstop v drugo kolo. Go. le so dali za Lazio Di Fraia v 5. in Di Veroli v 6. minuti drugega polčasa, za Viareggio pa Stefamni v 16., Carassiti v 25. in Stefanini v 42. minuti. Popoldne sta se odigrali nadaljnji dve tekmi, ki sta bili na sporedu. V obeh sta nastopili tudi dve tuji moštvi, ki pa sta obe tekmo izgubili, tako da se doslej še niti eno tuje moštvo ni plasiralo v drugo kolo. Qbe tuji moštvi sta tekmi izgubili z visokim rezultatom, ki jim ne dela posebne časti V prvi tekmi sta nastopili Fio, rentina in Stade de Reims; zmagalo je italijansko moštvo s -5:1 (1:1). V začetku so sicer FTancozi zelo dobro začeli, to-'da-kmalu so popustili. Prvi gol je dal Francoz Leblond v 15. minuti in so Fiorentinci iz. enačili po Novelliju šele v 35. minuti. V drugem polčasu pa je dal Prini tri gole in Novelli še enega. V drugi popoldanski tekmi sta se srečala Juventus in Hamburger Sportverein. Tudi tu so zmagali Italijani s 4:0 (2:0). Tekma ni bila kdovekaj vredna. Nemci niso ničesar pokazali, pa tudi Juventus ni za. dovoljila. Goli so padli v 7. in 27. minuti prvega in 17. In 22. minuti drugega polčasa. Nemci pa so si zapravili prisojeno e-najstmetrovko v 14. min. prve. ga polčasa. Jutri dopoldne se bosta ponovno sestala Partizan in Bologna, ki sta morala po neumni sodnikovi odločitvi včeraj dobro uro tratiti energije po nemogočem terenu. Končno pa je sodnik tekmo vendar prekinil, ko je bil Partizan v vodstvu in je tako beograjsko mo. štvo še posebej oškodoval. Popoldne pa se že pričnejo tekme za četrtfinale: Atalanta- Udinese in Milan-Sampdoria. i» Pričetek nogometnih tekem Hrvatsko - s’ovenske lige bo 5. aprila Mladinska tekma Hrvatska-Slo-venija t. marca v Zagrebu Pred dnevi je bil v Zagrebu sestanek članov tekmovalne komisije Hrvatsko-slovenske lige, katerega se je udeležil zastopnik Slovenije Dušan Gvardjančič, Na tem sestanku so analizirali delo v jesenskem delu prvenstva, pri čemer so ugotovili več zanimivosti. Iz poročil je bilo razvidno, da so tekme potekale skoraj brezhibno, saj je bilo v vseh 90 srečanjih izrečenih samo 11 kazni, od tega 5 časovnih z 11 meseci prepovedi igranja. Pritožb ni bilo. Glede na to, da ki jo je sprejelo zahodnonem- bodo srečanja v drugem delu ško zunanje ministrstvo, po-vzročila živo zanimanje. Egiptovski zunanji minister je prav tako sporočil prekinitev razgovorov z nemško dele. gacijo in podčrtal, da je treba izključiti nadaljnja pogajanja Po poročilih pa bo egiptov ski zunanji minister pričel jutri opoldne pogajanja z vzhodnonemško gospodarsko delega. cijo, ki je sinoči prišla v Kairo TEL AVIV, 11. — Med kom-informisti in pristaši protikom-informističnih strank je prišlo do spopadov s kamenjem. Policija je posredovala. tekmovanja ostrejša, bo tudi kriterij disciplinske komisije ostrejši, na kar bodo morali posvečati pozornost predvsem sodniki in delegati. Nič manj razveseljiva je ugotovitev tudi glede finančnega stanja lige. Vseh dohodkov v jesenskem tekmovanju je bilo nad 2 in pol milijona din pri čemer od' pade polovica na slovenske klube. Glede na to, da zimska sezona ni povsod enaka, zaradi česar tudi pogoji za pripravo na bližnje tekmovanje niso povsod enaki, so delegati sklenili, da bo začetek prvega kola pomla- danskega dela prvenst j) prila in ne marca kak®> prvotno določeno. Zanimivo je še P01 se vsi udeleženci ^ z dosedanjo obliko^ in ne žele, da bi bil® ^ J širjeno, seveda kolik® f v bila taka reorganizacij| gometni zvezi Jug®,a.J/ Da bi bila državna ®‘J reprezentanca izbrana j iz najboljših igralčevi f letos sodelovali na e^ (t prvenstvu v Brusi j* $eA Zagrebu dogovorili publiško mladinsko . jo J vatska - Sloveni)3, fčj marca v Zagrebu. [ep\l priprav, ki bodo P®« vseh republikah, 3e . stP',, metna zveza Sloven J g zirala prijateljske ^ boljših slovenskih ■ & /■ moštev. Tako bodo v Cf‘ tri srečanja in sicer’nV>'i'‘li Kladivar - Branik, v Rudar - Odred, v Železničar - Zel®201 Ijana. Po dveh neodločenih *{y končno rczi^O LONDON. 11. v ^eto’’ nju za angleški n°gJhelsf’. kal sta se kluba wjt '■ West Bromwich dv7 s* prijela in obakrat 5 po podaljških tek® neodločenim Izidori1- jjpii., torej tudi v tretji j t, pričakoval rezultat3, mnogo razlikoval o ju j nega Vendar pa Je gače in je Chelse3 ^iif' West Bromwich z . zultatom 4:0. '«a MILAN. 11. — seji italijanske noS . ■ jfj ze je bil med drug J / lificiran za en ..fPj Triestine De Vito. pl bov serije A b«*'* f SPAL 50.000 lir filoD ’ 30.000. Svetovno prvepjJ v umetnem drsoni® ■ ' DAVOS, n. — ^ Sl A nadaljevalo tek® ^ ^ svetovno prvenst'® i< nem drsanju, in.sl jtA? jice Po današnjih tti, veznih likih v0«rcstvf. / dvojica Jean T. V / Laivrence Dem®)' v«j" j stra, ki si je la® tovno prvenstvo. j bo zaključeno j® .’ f J tekmovalci li^ J like. Obvezni ple*" j < li fox-trot, dunaJS ^ kilian in argent® , TURIN, 11. ' italijanske dr®al” alc»’ J* prišli najboljši d g t« j Davosu udelezu, ftfnt nja za svetovno jtM umetnem drsanju. ^ pi,.) bode nastopili J j >)CV rinu in 18. v skami bodo nas jjjjJj ška prvakinja za j^ig*5 ! ley Albright ter g, 1 in Margaret £ ^' j Susy Marrov ]0r. gležinja E. Bat tv0 rtrven*1 a evropskem PtY tretje mesto. . KOŠARKARSKI V BOL' Zmagovalca Partizan in 1$ Viilf n BOLOGNA,. Ug je P (J čer ob 21. uri » nim občinstvo® d^/ rani Borsa I»: " a P° šarkarski turnir . Boiogne. v« f Rezultati P! d) ' 4. Partizan