NASLOV—ADDRESS : Glasilo K. S. K. Jedrnate 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO mt ; VSAK KATOUSKI SLOVENEC IN SLOVENKA bi moral(a) »padati h K. S. K. Jedrnati Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota P Je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki Poslhje ie 45. leto GESLO KSKJ. JE: "Vse ta vero, dom in narod/" Entered aa Second Qui Ma Mir Itth. 19» at the Poet Office at Okle, tke A* ef •t Special Bala a« Prerliai far fti Section UM. Act ef October Srd. 1S17. Aathcrtaed aa May tU. ltllL NO. 37 — STEV. 37 CLEVELAND, O., 14. SEPTEMBRA (SEPTEMBER), 1938 LETO (VOLUME) XXIV. CLEVELANDSKE NOVICE 25 letnica smrti Rev. Andreja Smrekarja Dne 9. septembra je poteklo ravno 25 let odkar se je preselil v večnost bivši župnik fare Matere Božje v Collinwoodu Rev. Andrej Smrekar v najlepši dobi življenja, star 42 let. Pokojnika se bodo gotovo še dobro spominjali tudi rojaki v Tower, Ely in Duluth, Minn., kjer je pastiroval pred svojim prihodom v Cleveland, tako bo ostal tudi vedno v blagem spominu v naši cleveland-sk: metropoli. V ta namen se je označeni dan brala spominska sv. maša zadušnica v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Poleg številnih prijateljev pokojnika se je iste udeležila tudi pokojnikova sestra Miss Mary Smrekar, ki je še vedno zaposlena v Villa Angela, da-siravno je prekoračila že 71. leto- Pokojnik je bil prvi ameriški slovenski pesnik; škoda di njegove pesmi niso zagledale belega dneva, da bi bile pri-cbčene v knjigi! Slava #nj? govemu spominu! Baragova proslava V spomin na našega prvega ameriškega slovenskega škofa Friderik Baraga se bodo zbra le v nedeljo, dne 25. septem bra popoldne vse slovenske fare iz Greater Clevelanda nf znani božjepoti v Providenc Heights pri duplini Luršk< Matere Božje. Pri tej prilik bodo nastopili cerkveni zbor vseh naših slovenskih fara petje bo vodil Mr. P. Srno vršnik. Na to proslavo je bi povabljen tudi naš mil. ško' iz Clevelanda in drugi duhovniki. Pričakovati je velike u-deležbe. Smrtna kosa Dne 9. septembra zvečer je preminul v Polyclinic bolnišnici Louis Zupančič, 1303 E. 55th St- Ranjki je bil star 44 let in doma iz Št. Vida pri Stični. Zapušča žalujočo soprogo Rose, rojeno Blatnik in štiri otroke: Louis, Rose, Mary in Frank, tri brate in sicer Franka v Ely, Minn., Johna v KONCERT MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Cleveland, O. Koncert združenih mladinskih pevskih zborov se bliža. Vsi zbori in njih odbori so pridno na delu za boljši uspeh Kakor izgleda, bo to koncert kakršnega še ni bilo v slovenski metropoli. Vrši se v nedeljo 18. septembra ob 3. popoldne v Slov. Nar. Domu na St. Clair Ave. Sedem zborov bo nastopilo posamezno in skupno. Peli bodo pesmi naših ameriških slovenskih pesnikov: Zormana Zupana, Kristana, K. Župan-* čičeve, M o 1 e k a in Krasne. Koncert bo zelo obširen. Rojaki in rojakinje, pridite in dajte korajžo mladim pevcem. Starši pevcev, vaša dolžnost je, da tudi vi pomagate odboru v vsakem oziru. Sam odbor se bo naveličal, če ne bodo stariši za njim. Udeležite se sej. Zanimajte se za razvoj zbora. Ni zadosti da otroka na vajo pošljete, češ, bodo že naredili. Pomagajte sedaj s prodajo vstopnic. Pridite na sejo delavcev in kuharic, da bo šlo vse gladko, kot je začrtano. Na vse Slovence apeliram, ia se udeležijo tega koncerta. Tu gre za mladino in za nas, koliko časa želimo še slišati slovensko pesem. Če bomo pustili da se ta mladina razide, potem le pričakujmo, da dolgo ne bo do-(Dalje na 5. strani) PRVI SLOVENSKI ZDRAVNIK V FOREST CITY, PA. Naše društvo sv. Jožefa št 12, K. S. K. J., je zopet lahko ponosna da je eden izmed njegovih članov zopet dospel do visokega poklica v življenju, in to je naš sobrat An- Aurora, Minn, in Josepha v Kanadi. Zapušča tudi dve sestri, Ano v Chicagu in Joseph-ne v Forest City, Pa. Preminula je mlada in do-ifro poznana žena Mrs. Mary A. Videnšek, rojena Milnar, stara šele 29 let. Družina stanuje na 14206 Sylvia Ave. Ranjka je bila rojena v Cleve-landu in zapušča tu žalujočega soproga Franka, dva sina, Raymonda in Josepha, starše Ignaca in Mary Milnar, ki stanujejo na 15801 Grovewood Ave-, sestro Rose, poročeno McHugh, tri brate, Ignaca, Edwarda in Josepha. thony Kamin, M. D., sin rojakinje Anne Kamin. Sobrat Kamin je prestopil v naš odrasli oddelek jan. 17, 1929. in je bil več let od doma, torej ves*ta čas ko je bil med tujci, in ko drugi pozabijo na svoje prijatelje, je ta član mislil na Jednoto in tudi na svoj materin jezik, ker še danes govori lepo slovenščino, kar mu štejemo v čast. Dr. Kamin je graduiral iz Forest City High School leta 1930. Na to je šel v St. Vincent's College, kjer se je pripravil na zdravniško šolo in prejel Bachelor of Science Degree, v Latrobe, Pa. Na to je šel v Georgetown University, kjer si je zaslužil Doctor of Medicine degree v juniju 1937, svoje predzdravniško delo je pa dokončal v Mercy bolnišnici, v Wilkes Barre, Pa. Dr. Kamin sedaj posluje na 826 Main St., v Forest City. Slovenci se lahko s ponosom obrnemo na tega našega mladega zdravnika, kadar ga potrebujemo, ker to je prvi nas slovenski zdravnik v Forest City, in lahko rečemo, da nam (Dalje na 5. strani) FLOTA EVELETHSKIH KSKJ DRUŠTEV V KONVENČNI PARADI Naš posebni j?lak je moral menda vsled prevelike teže večkrat počivati, ker je bila njegova lokomotiva že preveč žejna in utrujena; ko so jo dobro napojili, smo pa zopet odrinili naprej. Pri nekem takem odmoru tik divnega jezerca v Minnesoti sem opazil blizu vlaka skupino divjih rac, ki so baš izvršile svojo jutranjo kopel j. Raca na vodi! sem si mislil ter začel iskati brata Lekšana iz Barbertona, predsednika Slov. lovskega kluba. To bi bil zanj lep plen! Škoda, da je naš Jože svojo puško doma pustil in tako smo pustili tudi one divje race za nami. Na drugi strani jezera je bila cela goščava lepih mladih borov, cipres in smrečic. Pa je hotela Miss Rose Cha-pic stopiti iz vlaka, da bi eno izruvaia ter nesla domov za letošnje božično drevo; s terr bi si prihranila najmanj $2, samo malo čudno bi zgledalo na Union postaji v Clevelandu če bi naša bolj majhna Roza prikorakala z dolgo minnesot-sko smreko v rotfah ali pa nr rami. * Na cilj v Ei'eleth, Minn, smo dospeli 14. avgusta ob 9. uri zjutraj z dveurno zamudo. Še danes se mi smilijo naši Jed-notarji, ker so nas celi dve uri na, postaji pričakovali in pa konvenčne "kuharice s prvim zajtrkom. Vzrok zamude je bila menda prevelika teža delegacije in pa oni klanček proti postaji, da je naš "lukama-tija" obnemogel in obstal pod klancem. Pa smo jo mahnili kar po onem malem nasipu čez grapo po bližnji šteti do postaje in ondi zavzeli sedeže v nam pripravljenih okrašenih avtomobilih. Jaz sem se peljal v avtu delegata Povsheta iz Hibbinga; tako me je tudi on vozil naslednjo sredo popoldne z drugimi vred proti Hibbingu, ko smo trčili skupaj z nekim avtom pred nami. Na enem prstu leve roke imam še danes malo spomina na ono vožnjo. Vreme je bilo ono nedeljo krasno, v resnici konven-čno in 100%. Zato nisem videl niti enega delegata, ki bi jo na Eveleth z marelo pri-mahal. * Popoldne sem se peljal v avtu v spremstvu delegata Andrew Bartola 61 in njegove ge. soproge iz Youngstowna, Ohio na konvenčni piknik v Eveletft park, šofiral je Barto-lov sin. 2e od daleč nam je zadišala slavna minnesotska "buja," katero so pripravljale v oni moderni kuhinji: Mrs. M:ke Mourin, Mrs. Mary O-solnik, Mrs. Josipina Janezich, Mrs. Mary Ritmanich, Mrs. Gabriela Masel in Mrs. P. Pe-trich. Šel sem jih torej vprašat kako se to čudno jed pripravlja? Rekle so mi, da "buja" obstoj & iz 99 stvari (pri-meskov) in enega krožnika. Trdile so celo, da je tudi nekaj žabjih bedric v "buji" in komarjevih "č a p so v." Moj (Dalje na ft. strani) NOVI SLOVENSKI ZDRAVNIK V CLEVELANDU Cleveland, O.—Te dni je odprl svoje zdravniške prostore naš novi slovenski zdravnik USTNICA UPRAVNIŠTVA dr. Carl W. Rotar v poslopju La Salle gledališča, na East 185. cesti v Clevelandu. Mladi zdravnik ne potrebuje dosti o-pisa in predstavljanja v okolici Coilinwooda, Nottinghama in Euclida, kajti tu je živel dolgo vrsto let. Hiša njegovega eeeta Mr. Jim Rotarja na Keewanee Ave. je bila vedno odprta vsem Slovencem, ki so se zanimali za napredek naselbine ali za napredek slovenske kulture. Zdravnik C. W. Rotter je dovršil svoje študije na Western Reserve University Medical School, nakar je vstopil v Lakeside Hosital v Clevelandu, kjer je ostal dve leti in pol. Od tukaj je vstopil v City Hospital, kjer je bil šest mesecev. Eno leto je bil v službi Glenville bolnišnice. Torej ima za seboj štiri leta prakse v prej omenjenih bolnišnicah. Predno je vstopil v medecin-sko šolo, se je udejstvoval pri kulturnih ustanovih v Eu-clidu. Slovenci odnosno Jugoslovani v Clevelandu in okolici, imajo sedaj enega zdravnika več. Vsi mu želimo mnogo uspeha. --o- Pristopajte h K. S. K. Jednoti! Dne 9. t. m. smo odposlali našim coloradskim društvom adresar "Glasila" v pregled in popravek. V mestih, kjer je več kot eno krajevno društvo, naj tajnik po dovršenem pregledu adresar izroči še tajnici dotičnega društva. Kar ni prav, črtajte ali popravite; osobito imena umrlih in že dlje časa suspendiranih in odstoplih. Kar imen manjka jih dostavite; imena in naslove članov izven društvenega sedeža pa spišite na posebnem listu ali pa na obratni strani adresarja. Tako popravljen adresar pa izvolite potem kmalu vrniti upravni-štvu "Glasila." Pregledovanje imenika ali adresarja bo lahko, ker so vsa imena uvrščena po abecednem redu. V kratkem dopošljemo imenik v pregled društvom države 111., kasneje pa še drugim. -o- POPRAVEK V zadnji izdaji Glasila je bila na 1. strani priobčena slilca gl. paradnega maršala tekom minule konvencije. Tedaj ni bilo njegovo ime pravilno označeno. Moralo bi se glasiti Jakob Karish Sr., čl. dr. št. 13, KSKJ, Biwabik, Minn. Najstarejša Slovenka v železnem okrožju Miiuiesote Delegatje naše minule konvencije se gotovo še dobro spominjajo zadnje ali zaključne seje v soboto 20. avgusta, popoldne ko je delegatinja Ka- TRAGIČNA SMRT GL. TAJNIKA H. B. Z. Ko se je dne 7. septembra vračal z dela glavni tajnik Hrvatske Bratske Zajednice v Pittsburghu, Pa., Mr. Božo Jo-nič, in ko je hotel prekoračiti ulico, ga je podrl neki avtomobil. Nesrečnež je zadobil pri tem tako hude poškodbe, da je kmalu zatem umrl v bolnišnici. Pogreb se je vršil dne 12 septembra. Pokojnik je bil 25 let jako vesten in priljubljen glavni uradnik HBZ. Rojen je bil 1. 1887 v selu Bisko, Dalmacija, došel v Ameriko 22 let star in sicer v Chicago, 111., kjer se je poročil. Zapušča ženo in dva sinova. Od 1912-1921 je bil računovodja Hrvatske Zajednice, 111., po združitvi iste z H.B Z. je pa postal njen glavni blagajnik, končno pa njen glavni tajnik. Mrs. Mary Brince tarina Spreitzer v zborovalno dvorano privedla menda najstarejšo članico naše Jednote in gotovo tudi najstarejšo Slovenko železnega okrožja v Minnesoti spoštovano in čast-Ijivo Mrs. Mary Brince, staro 78 let in pol. Sliko iste povzeto na dan njenega obiska naše konvencije prinašamo tukaj. Brinceva mamica je bila zelo ponosna na rože, katere so ji iz spoštovanja darovala navzoče delegatinje minule konvencije. Mrs. Mary Brince je bila rojena dne 22. februarja 1. 1861 v vasi Božjakovo, fara Metlika kot hči zakonskih Mr. in Mrs. Martin Nemanič. Poročila se je z John Brincem iz Bubnar-cev 23. novembra 1881 in sicer v farni cerkvi v Metliki, ženi-novi starši so bili Mr. in Mr. Nikolaj Brince. Poročil ju je Rev. Mihael Turk. Šest let zatem (v juniju leta 1887), se je Jtohn Brince izselil v Ameriko in je začel delati v jeklarni v Steelton, Pa., nato se je preselil v Soudan, Minn., kjer je delal v 'Dnit* nm s strani> FLOTA GILBERTSKIH KSKJ DRUŠTEV V KONVENČNI PARADI i % t " Hi GLASILO K. S. Društvo Marije Cist. Spočetja, Društvo sv. Cirila in št. 8$, So. Thieago, lil. št. 136, Gilbert, S tem naslanjam vsem članicam tega društva, /lk se bodo v bodoče naše redne mesečne seje vršile vsako tretjo nedeljo v mesecu; prihodnja seja bo torej 18. septembra ob dveh popoldne. Pridite v velikem številu! Dalje ponovno opozarjam vse one, ki so,zaostale s plačilom društvenih asesmentov, da to poravnate na prihodnji seji. Ako tega kaka članica ne stori, bo suspendirana po Jed-notinih pravilih. S pozdravom, L. Likovich, tajnica. -o—- Društvo Marije Sedem Žalosti, it. 81, Pittsburgh, Pa. Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v nedeljo, dne 18. septembra točno ob 2:30 popoldne v dvorani Slovenskega doma. Vabljene ste, da se iste udeležite v velikem številu. Zopet prosim in povdarjam, da plačujte svoj asesment redno. Ako ste zaostale, prosim vas, da pridete in takoj poravnate svoj dolg, kajti čim dalje odlašate, tem težje je za plačati. Anna Solomon, predsed. Društvo sv. Genovefe, št. 108, Joliet, lil. Zopet sem primorana opominjati nekatere članice našega društva glede plačevanja društvenih prispevkov. Čudim se, da nekatere tako zanemarjajo svoje dolžnosti kar se tiče plačevanja asesmenta. Vsaka zna, da v naši blagajni ni denarja za zalaganje. Pomnite: katera dolguje društvu, dolguje tudi Jednoti, kar mora biti plačano. Zato ne mečite krivde name, ampak nase. Ponovno vas torej prosim in o-pominjam, da redno plaiujete brez nadaljnega opomina; posebno one, ki so dolžne že za več kakor 2 meseca; vse take bodo suspendirane dne 25. septembra, druge pomoči ni, kajti Jednota hoče imeti svoje in ne sme na podlagi postave čakati na asesment. Le prečitaj-te svoj certifikat, kjer je tudi ta važna točka označena. Dalje naznanjam, da za 23. •ktobra se pripravljamo na veliko, kartno zabavo (Card Party) v Slovenia dvorani. Takrat boste lahko videle, kaj vse smo našivale in napletle (shekljale) ker imamo svoj šivalni klub in ta naš klub ima to prireditev v oskrbi. Jaz bi želela, da bi kaj več o tem klubu poročala predsednica istega, sestra * Catherine Przy-bylski. Zaeno vas vabim na sejo vršečo se dne 2. oktobra, da boste lahko slišale poročilo naših nadzornic o pregledovanju knjig in v kakem stanju se sedaj naše društvo nahaja. S pozdravom, Antonija Struna, tajnica. Dodatek: — Naš pozdrav vsem evelethskim kuharicam in kelnaricam tekom minule konvencije, ter vsem onim, ki so nas spremili na postajo, tako, tudi onim, s katerimi smo se skupaj nazaj vozili do Chi-caga. Hvala sobratu Pogorel-cu za cvetlice, katere nam je prinesel na postajo; bilo jih je za vso delegacijo Te spominske rože smo nesli vsi domov. Hvala tudi uradnicam podruž. št. 19. SŽZ za šopke, katere smo delegatinje dobile na banketu. Meni ga je pripela predsednica Mrs. Antonija Nemgar, moja doma- tičnim naj velja iskrena hvala činka iz Loškega potoka. Hva- in Bog jih živi! Vabilo na a»J* S tem vaftimo in proafao vse članstvo našega društva, da se prihodnje seje dne iS. septembra ob navadnem času številno udeležite, ker moramo več važnih zaostalih stvari rešiti in tudi zadnji mesec nismo imeli seje ker je bilo nekaj zaposlenih na pikniku. Ob enem boste na tej seji tudi slišali poročilo koliko smo naredili čistega dobička na zadnjem pikniku za društveno blagajno. Sobrat Leo Kuhar, naš delegat minule (19.) konvencije bo pa poročal o raznih vežnih točkah, sklenjenih na tem glavnem zborovanju. Torej, da se vidimo na prihodnji sei! S pozdravom do vsega članstva našega društva, ' Odbor. Društvo sv. Joiefa, št. 148, Bridgeport, Conn. Cenjeni mi sobrat je in sestre.—S tem vam naznanjam, da bomo imeli od sedaj naprej naše redne mesečne seje vsako tretjo nedeljo; torej se vrši seja za ta mesec dne 18. septembra ob 1:30 popoldne; prosim vas, da bi se te seje v velikem številu udeležili. Na zadnji seji 26. avgusta se je govorilo glede onih, ki dolgujejo na asesmentu, nekateri že nad 12 mesecev. Članstvo je bilo dobrega srca in je določilo, da se jih počaka še dva meseca za poravnavo dolga; torej vpoštevajte to in poravnajte kolikor mogoče zaostalega dolga do 16. oktobra. Kdor se ne bo ravnal po določilu društva, bo suspendiran brez vsakega nadaljnega opomina. S sobratskim pozdravom, Štefan Pietko, tajnik Društvo sv. Marije Magdalene, št. 162 Cleveland, O. Članstvu našega društva se naznanja, da se bo vršila v petek 16. septembra prireditev v spodnjih prostorih nove cerkve sv. Vida pod pokroviteljstvom društva sv. Marije Magdalene Te prireditve se vršijo vsak petek pod pokroviteljstvom raznih društev, in 16. septembra pride vrsta na nas. Prebitek teh prireditev je za cerkveno blagajno, zato se pa prosi naše članstvo, da se udeleži v petek 16. septembra in pripomore k večjemu uspehu. Zato pa le pridite vse, kateri je mogoče, pa tudi svoje može in mladino pripeljite v petek na prireditev ob 8. uri zvečer. Vam že sedaj kličem: "Na veselo svidenje!" Pozdrav, Marija Hochevar, tajnica. -o- Indianapoliske novice Indianapolis, Ind. — Kot vse izgleda, da v Indianapoli-su nimamo nikoga da bi kdaj kaj napisal za naš list "Glasilo"- če že vsaj drugega ne, vsaj kako novico, ali pa kaj koristnega za društvo in na selbino. Seveda, vzroki so različni in jih ne bom tu pretre saval, ampak bom kar nekaj nakratko poročal o stvareh in doživljajih v naši naselbini. Naši delegati so se srečno dovolj, j vrnili s konvencije KSKJ. in na zadnji seji poročali o gotovih dobrih sklepih, kar bo nedvomno v veliko korist članstva'in Jednote. Zelo laskavo so se izrazili glede nekaterih prijaznih Evelethčanov in do- la vsem za vso prijaznost; zadovoljni smo bili vsi, posebno s kuharicami. Delegatinje dr. št. 108: Jean M. Težak, Agnes Go-vednik, Marg Goloblch, Antonia Struna. Naše društvo je nameravalo prirediti piknik zadnjo nedeljo dne. 11. septembra, pa smo morali iz gotovih vzrokov istega opustiti in smo sklenili, da bomo v mesecu januarju 1939 napravili veliko slavnost ob ■B==K9B9B9BCSSS9eSS9eCnBHi priliki blagoslovitve nove Zastave. Danes cao v cerkvi slišali nasnanilo, da nas obišče v soboto in nedeljo lt. septembra slovenski duhovnik ta slovensko spovedovanje. Odbor društva sv. Alojtlja želi, da bi se vse Slanstvo v kolikor mogoče velfltem številu udeležilo in porabilo to izredno priliko, katera bo najbrž zadnja tt> leto. Seveda pa upamo in želimo, da nas naš sedanji novi i. župnik Rev. Charles Buckhold ne bo tako preziral in nam večkrat preskrbel slovenskega duhovnika. Na Delavski praznik se je vršila v naši cerkvi sv. Trojice ob 8. uri zjutraj lepa poroka našega sobrata in ustanovitelja društva sv. Alojziji št. 52 Joseph GaČnika s spoštovano članico Mary Donas. Pri vsej slavnosti v cerkvi se je meni in mnogim drugim goto-' vo najbolj dopadlo slovensko petje pod vodstvom Miss Mary Luzar. Zlasti je mnogim segla v srce prelepa pesem "Marija skoz' življenje" in je marsikateremu privabila solzo veselja, da nam je bila dana prilika zopet slišati prelepo slovensko petje v cerkvi. Novi g. župnik in mnogi so se zelo laskavo izrazili o prelepi slovenski melodiji in zato vsa čast poročencema, ki sta nam preskrbela ta lepi užitek. Ako se ne motim, so sledeči pevci in pevke sodelovali: Miss Mary Luzar, Miss Mary Banič, Mi3s Julija Cesnik, Miss Sophie Brodnik, Mrs. Martin Brezin-gar, Mrs. Louis Ančlrojna, Mrs. Frank Velikan, Mrs. Joseph Gerbick in Miss Amalia Koropec iz Milwaukee (zadnja se mudila na počitnicah v Indianapolisu). Izmed moških so bili: Mr. Frank Markich, Mr. Joseph Toth, Mr. Frank Lušček, Mr. Joseph Perkon in Mr. Ronald Medvešček. Prav lepo sta pela "Ave Maria" 12 letni Gordon Kronosbek in Miss Sylvia Medvešček "Naša iskrena želja je, da bi se večkrat oglasilo prelepo slovensko petje v cerkvi in predvsem bi prosili, da bi zopet v nedeljo dne 18. septembra, ko bo pri nas slovenski duhovnik, d bi se prepevalo slovenske pesmi med prvo sveto mašo o! 6. uri. Prosimo, storite to! 2večer dne 5. t. m. se je pa v šolski dvorani vršilo veliko ženitovanje novoporočencev br. Joseph in Mary Gačnik. Smelo trdimo, da je bilo navzočih nad 700 ljudi in vse priznanje gre kuharicam, bartenderjem in pa dekletom. Še posebno dekletom, katerih je bilo kakih 15 in katere so tako vzorno in precizno postregle toliko gostom v zelo kratkem času. Veliko število gostov je pokazalo, da sta poročenca obče znana v našem mestu in pri mnogih tudi zelo priljubljena. In to po vsej pravici; skoro je ni nobene slovenske prireditve, da bi omenjena ne prispevala v gmotnem oziru in se istih ne udeležila. Veliko sta dobrega storila že tudi posameznikom, bila sta krstna in birmanska botra nad stoterim otrokom; naj tudi mimogrede omenim, da je Mrs. Gačnik prvega nesla h krstu našega društvenega tajnika br. Velikana. Mrs. Gačnik je tudi lastnica dobro-idočega gledališča in gostilne "Princess Tavern" na 10. cesti, kar je delegatonr 18. konvencije šs gotovo v dobrem spominu; 1 • > Lepo domačo svatbo sta tudi obhajala v krogu svojih ožjih prijateljev mlada novopo-ročenca, oba člana našega društva, br. Jacob Lekše Jr. in sestra Sophie Konechnik. Tako se je tudi pred par tedni poročila članica Miss Louise Skoda z Mr. Antonom Metelko, njunega slavlja se je udeležilo lepo Število mladih in starih prijateljev. Mislim, da se je ta moj dopis precej zavlekel in bo treba K. jpNOTE, SEPTEMBER 14 1988 napraviti konec. Zato želim ved srečo vsem poročencem, društvu sv. Alojzij« pa mndgo novih in dobrih članov in osta-jam z bratskim pozdravom, Uradnik dr. it. 62. o SKUPNA PRIREDITEV SMRTNA KOSA Sun Franclsto, Cafif.—Kakor gotovo Že obče znano, se bo v našem mestu vršila drugo leto velika svetovna razstava. Zato si naša zapadna metropola na vse načine prizadeva olepšati se, da bo naredilo to mesto na tujce ali posetnike te razstave najlepši vtis. Tudi vsa naša slovenska društva iz San Francisca bi rada svojo lastno dvorano prenovila in olepšala. V ta namen se vrši v nedeljo, 18. sept. popoldne v označeni dvorani na 2101 Mariposa St., velika skupna veselica. Za popoldne je prosta vstopnina, za zvečer pa samo 25c. Dolžnost nas vseh je, da delamo za naš Narodni dom. Smrtna kosa tudi ne prizanaša našim pionirjem. Pred par dnevi je v bližnjem mestu Alameda preminul zelo vrl, znan in veren rojak Mike Ver-derbar v starosti 76 let. Sledil je v večnost svoji ženi, ki je umrla že pred nekaj leti. Pokojnik zapušča že odrasle otroke in sestro, tu na našem Slovenskem hribu dobro znano rojakinjo Mrs. Martin Jud-nich, ki je tekom kratkega časa izgubila oba svoja brata, namreč tudi brata George Ver-derberja. Umrli Mike Verderbar je spadal k trem podpornim društvom in k društvu Najsvetejšega Imena. Doma je bil iz Spodnjega Loga pri Kočevju. Pokopan je bil po cerkvenem obredu na tamošnjem pokopališču. Pokojniku naj sveti večna luči J. B. -o- KAZANJE FILMSKIH SLIK V PITTSBURGHU, PA. V BLAG SPOMIN prte obletnice smrH mojega neposabnega In dragega Pittsburgh, Pa. — Že dolgo časa je bilo popraševanje po filmskih slikah v Pittsburghu, Zdaj se nam bo ta želja uresničila. Določili smo dan 25. septembra, to bo na nedeljo zvečer ko pride k nam znani rojak in rodoljub Mr. Anton Grdina iz Clevelanda s svojimi slikami. Navedenec pravi, da bo*to kazanje slik trajalo nad dve uri in pol in bo spremljano tudi z glasbo. Slike bodo prav, take, da bodo vsem po volji: Športne in zgodovinske, iz življenja naših ljudi tukaj v Ameriki in iz stare domovine. Videli bomo pestre slike kegljaških tekem društev KSKJ. in SŽZ. iz Pittsburghu in drugod. U-pamo, da nam bo tudi glavni urad SŽZ. poslal kaj novih slik z izleta po Jugoslaviji. Nadalje bomo videli tudi slike ljubljanskega župana Dr. Ad-lešiča in njegove soproge na potovanju v Pittsburgh in drugod. Tudi za naše brate Hrvate bo nekaj slik iz njih o-krajin. Pridite pravočasno v Slovenski dom na 57. cesti, ob 7. zvečer. Kdor bo zamudil, bo zanj škoda. Vstopnina bo 25c za odrasle, za otroke 10c. i To predstavo prireja podružnica št. 26 SŽZ .—Tajnica. -o- ZAHVALA JOSEPH PANIAN-A Doma iz vasi Rosalnice, fa-ra Metlika na Dolenjskem, ki je preminul dne 16. septembra 1937 v starosti 81 let. Ce tudi poteka leto, kar ga krije črna zemlja, toda rane v mojem srcu vsled tega še niso zaceljene, so še vedno sveže. Srce mi še vedno krvavi vsled izgube mojega najdražjega zaklada na svetu. Isto mi je še vedno zagrnjeno v črni pajčolan žalosti. Spomin na dragega mi soproga še ni o-bledel, ampak bo ostal v mojem srcu do zadnjega zhihlja-ja. Težka bila je ločitev, težko bilo je slovo; vsak dan skozi celo leto solza sili mi v oko. Kje naj si tolažbe iščem? H grobu Tvojem bom hitela; cvetk prinesla, tam molila, in nagrobni križ objela. Križ saj ta veli mi: Tam, nad zvezdami da v raju vidiva se zopet skupaj! Tam bo Bog spet združil • naju! Žalujoča soproga: Margaret Panian. Joliet, 111., 14. sept., 1938. Tem potom se iskreno zahvaljujemo naši dični K. S. K. Jednoti za velikodušen dar, katerega je dovolila in nakazala zadnja konvencija našemu mladinskemu zboru "Črički." Torej ponovna, najlepša zahvala! ' Za zbor "Črički": Frank Glika, taj. Cleveland, Ohio, 6. sept, 1938. štopetdesetletnica ameriške konstitucije Letos smo proslavili stopet-desetletnico ustave Združenih držav, toda dejanski zgodovinski dogodek, ko je konstituci-ja stopila v veljavo, je bilo o-dobrenje ali ratifikacija s strani dveh tretjin izvirnih držav, in to se je uresničilo v mesecu juniju 1788. Ustavotvorna ^onstituti o n-al) konvencija se je sestala v maju leta 1787 v Philadelphi-ji. Predsedoval ji je George Washington in zborovala je nekaj Čez štiri mesece, ko se je razpravljalo o raznih predlogih glede temeljnega zakona novorojene republike. Nasprotja med delegati so bila tako velika, da so se vršile seje za zaprtimi vrati. Včasih se je zdelo, da ni nikake nade za sporazum o ustavi. NeJ^-teri so zagovarjali popolno demokracijo, drugi pa so se bali ljudovlade. Federalist! so zagovarjali angleški sistem spodnje zbornice in gospodske zbornice. Neki načrt je bil za to, da se predsednik izvoli dosmrtno in da predsednik imenuje governerje. Ono malo ra-dikalcev, kar jih je bilo na konvenciji, je urgiralo takojšnje udejstvovanje načel, izraženih v Izjavi neodvisnosti. Dele-gatje treh držav so hoteli odpraviti suženjstvo takoj, naleteli pa so na burne proteste s strani delegatov z juga. Konvencija se je malone razbila ob vprašanju proporcionalnega zastopstva, kajti manjše države so se bale nadvlade s strani večjih držav. Ko 1e bila ustava končno sprejeta, je predstavljala kompromis med raznimi strankami Predsednik naj se izvoli za štiri leta, dobil pa je omejeno pravico veta nad kongresom, dočim si je zadnji pridr-žal pravico obtožiti predsednika . Proporcionalno zastopstvo je bilo uveljavljeno, kar se tiče poslanske zbornice (House), v senatu pa naj imajo vse države, manjše in večje, enako zastopstvo. Suženjstvo ni bilo prepovedano, ali uvažanje sužnjev naj postane nezakonito po letu 1808. Enaki kompromisi so bili tudi glede drugih določb ustave. Cim je konvencija končno sprejela načrt ustave, je bil ta predložen poedinim državam v odobrenje. Začela se je ostra borba med onimi, ki so bile za ratifikacijo, in onimi, ki so bile proti. "Zagovarjam odobritev, ker so ljudske svobode zavarovane in ker je ustava najboljša, kar se je moglo doseči vsled nasprotnih interesov držav in' protivnih naziranj," je pisal James Madison, vodilni član konvencije. "Ker ustava odpira pot za bodoče spremembe, smatram, da ljudstvo modro ravna, ako sprejme ponujeno mu ustavo," je zagovarjal George Washington. , Na drugi strani je bilo mnogo voditeljev revolucije in pod-pisateljev Izjave neodvisnosti proti ratifikaciji konstitucije. Izmed teh so bili Patrick Henry, Richard Henry Lee, William Paca in Samuel Adams. Njih glavni ugovor je bil dejstvo, da ni nova ustava vsebovala nikakih določb o ljudskih svobodah in pravicah (Bill of Rights). Bili so mnenja, da odsotnost garancij o osebnih svobodah utegne imeti za posledice razvoj centralizirane države, ki bo ogrožala pravice ljudstva ravno toliko, kolikor angleška vlada, proti kateri so se bili borili. Po ostrih debatah so države New Jersey, 'Pennsylvania in Delaware ratificirale ustavo v decembru leta 1787. Štiri druge države so hitro zaporedoma odobrile, ali zahtevale so, da se doda BiH of Rights. Dn£ 21. junija 1788 je država New Hampshire sprejela predlog za ratifikacijo. To je bila deveta država in ker se je po konsti-tuciji odobritev dveh tretjin držav smatrala za zadostno, je bila konstitucija proglašena kot veljavna. Protesti proti izpuščen ju u-stavnih jamstev (Bill of R;ghts) pa so imeli za posledico, da je že prvi kongres, ki se je sestal v New Yorku v septembru 1789, sprejel prvih deset sprememb (amendmen-tov) k ustavi in jih predložil v odobritev. Države so jih o-dobrile v teku dveh let. Teh prvih deset amendmentov tvori ameriški "Bill of Rights" in vsebuje jamstva za versko svobodo, svobodo govora in tiska, pravico zborovanja in porotnih obravnav, prepovedi 25-LCTN1CA MARIJINE DRU2BE Kakor znano, je fara sv. Vida v Clevelandu, O. največja slovenska fara v Ameriki, zato ima tudi svojo najlepšo hišo božjo ali cerkev. Tej fari gre tudi priznanje, da ima v svojem krogu najstarejšo Marijino družbo, katero je pred 25 leti ustanovil sedanji župnik Rt. Rev. Msgr. B. J. Po-nikvar. Jubilej 25 letnice te Marijine družbe se bo vršil prihodnjo nedeljo, dne 18- septembra z jako lepim programom. Zjutraj ob 8:30 bo daroval pontifikalno sveto mašo mil. škof Jos. Schrembs. Škofa bodo članice te družbe spremile iz farovža v cerkev in prejele skupno sv. obhajilo; pozdravila ga bo Miss Mary Modic, predsednica družbe. Po cerkvenem opravilu sledi za Članice v cerkveni dvorani (v pritličju) zajtrk. , Fcmcžni škof elevelandski Rt. Rtv. McFadden. ki bo slavnostni govoi nik na banketu. Rev. A. A. Andrey. pomožni 2upn:& pri fari sv. Vida in duhovni vodja , t Dekliške Marijine čružbe. Zvečer ob sedmih se vršijo litanije z blagoslovom z Najsvetejšim; pri tej priliki bo imel nagovor Rt. Rev. John P Treacy, blagoslov bo pa podelil pomožni škof J. A. McFadden. Po večernicah ob 7:30 te vrši v cerkveni dvorani slavnostni banket. Slavnostni govornik bo pomožni škof J. A. McFadden, po banketu pa sledi domača zabava v dvorani nove šole, sodeloval bo John Pcco-nov orkester. Vso to prireditev se bo posnelo na filmske slike Ker je to izreden slučaj kaka cerkvene bratovščine ali preiskav brez sodnega dovolje- družbe SQ gyojo U(Jeležbo Qb_ nja, krutega kaznovanja in |j|ft||e tudi članjce Marijinih pretiranih glob; tudi pndržu-, družb številnih drugih cerkv je državam vse pravice, ki ni so prepuščene vladi Združenih držav. V teku časa so bile uvedene druge spremembe. Ameriška konstitucija se je sploh izkazala, da je živ organizem, ki se da prilagoditi razvoju časa, pri čemur pa za vse večne čase ostane čarter človeških pravic.—FLIS. -o- Moderna Ksantipa. — V Terre Haute, Ind. živi neka huda žena, ki svojega moža na poseben način kaznuje, če ji ne plača gotove svote vsik teden. S silo mu vzame iz njegovih ust umetno zobovje, da revež ne more jesti. a našega mesta. Pričakovati jo tudi velike udeležbe od starih faranov sv. Vida. -o- Čudna postava. — Na Angleškem je prepovedano prodajati sveže ribe po 8. uri zvečer; lahko pa vedno kupite prekajene. Dobra kupčija. — Kakor znano, je Amerika kupila A-lasko za svoto $7,200,000. Površina Alaske znaša 586,000 kvadratnih milj, torej je znašala cena enega akra samo 2 centa. Do sedaj se je v Ala-ski že pridobilo samo raznih mineralij za več kot 700 milijonov dolarjev; to je bila v resnic: dobra kupčija! ft r u»hhm; """"""""""""..................i................................................ SPOMINI NA AMERIKO Piie dr. Franc Trdan »triu iiiiiiiin ii 11111111111111111111111111111 n i n 11 ;i i: 111 rrrrrrrrTTTTTt Svet je skoraj popolnoma ravan, le tu pa tam se pokaže kaka komaj vidna »vzpetina. Naša pot se vije preko nepreglednih, z ovsom, ržjo pšenico in koruzo posejanih poljan. in 150 laiŠkih pomočnikov." • "To se pa sliši kakor bajka?" pripomni g. ravnatelj. "Pa ni bajka! Pa poslušajte, kako g. Coughlin sam pripoveduje: Kako sem prišel do Bolj proti severo zapadu pa tega mojega načrta, me vsi vprek poprašuj^jo? Popolnoma enostavno! Nekega dne se me je polaščala misel, da bi si stalno najel radio za moje pridige. V- Ameriki se namreč lahko vse vzame v najem: stanovanje, klavir, avto. Tudi radio postaja. Najel sem torej radio za štirideset minut in sem ves ta čas pridigal. Takoj drugi dan sem prejel do sto pisem od popolnoma neznanih ljudi, ki niso bili moji fa-rani, prosili so me, da bi prihodnjo nedeljo zopet ob istem so razsežni gozdovi, železni, bakreni in premogovni rudniki. V tovarnah izdelujejo pohištvo, vozove, kočije, stavbin-ski les in lesno kašo za izdelovanje papirja. Na prvem mestu pa je avtomobilska industrija, posebno v mestu Detroi-tu, kamor bomo skoraj dospeli. Slovencev je v Michiganu razmeroma veliko, zaposleni so v vseh industrijah. Največ jih je v Calumetu, kjer so bogati bakreni rudniki. Ukvarjajo se tudi s poljedelstvom, zato na- času po radiu govoril. Odgovo- letiš na več krajih na slovenska farme. Nad Detroitom je ležala sivo meglena tančica in opoldansko sonce je tako pripekalo, da je kar žgalo, ko smo se lovili okrog zunanjega kolodvora. Zgrešili smo namreč bili cesto Genovo, ki pa smo jo s pomočjo postrežljivih src kmalu našli. V prijaznm domu oo. frančiškanov smo dobili vse, kar potrebuje od štiriurne vožnje izmučeni želodec in od žgoče vročine izsušeno gr^o. P. Avguštin je bil kakor svetopisemska Marta: ko nas je nasitil, je še celo zapregel svoj voz in nas popeljal v mesto in do prekrasne cerkve Male Cvetke. Detroit je največje mesto v Michiganu in šteje nad en milijon prebivalcev, med njimi do dva tisoč Slovencev. Mesto je zaslovelo in jelo rasti pred dobrimi dvajseti leti, ko se je jela razvijati avtomobilska industrija. Zjiani Henry Ford, največji izdelovatelj avtomobilov, je tedaj obljubljal po pet dolarjev dnevne plače in osemurni delavnik. To je vleklo kot magnet. V "Fordovo mesto" so hiteli od vseh vetrov in vseh narodov delavci, rokodelci, obrtniki in trgovci. Zato je tudi Slovencev največ okrog Fordovih tovarn.. Organizirani so versko in prosvetno. V župniji Sv. Janeza Via-neja pastirujeta dva navdušena Slovenca: župnij Avguštin Svete in njegov pomočnik Marcel Marinšek. Prosvetno in izobraževalno delo pa se razvija v ondotnem narodnem domu. "Kdo pa je Father Coughlin?" sproži razgovor g. ravnatelj Slapšak, ki se je že v prvih treh tednih skoraj popolnoma poamerikanil: sosed John mu je poklonil pristno ameriško pipico, ki kar napre; posluje, g. sin Julij mu je poskrbel novo, po ameriškem kroju urezano obleko, da se je kar za dvajset let pomladil, sem pa govori, se nosi in stopa kakor pravi kmerikanec. "Ime Coughlin sem ponovno bral v dnevnem časopisju, ga slišal izgovarjati na cesti, na pikniku, v društvenih prostorih in v zasebnih razgovorih. Kdo je torej ta znani mož?" "Father Coughlin," je poprijel besedo p. Avguštin," je poleg predsednika Roosevelta ena popularnih osebnosti po vsej Ameriki. Nadeli so mu tudi ime radio duhovnik. Iz-prva je bil menih bazilijanske-ga reda, ki so ga vpeljali v Amerki zadnje leto svetovne vojske. Želja po socialnem u-dejstvovanju pa ga je izvabila v svet. Leta 1929. je postal svetni duhovnik in dobil v za pušcenem predmestju Detroi-ta na pol razsulo župno cerkev z dvaintridesetimi druži nami. Danes, po preteku dese tih let, pa šteje njegova občina do 30 milijonov duš, ki so raztresene po» vseh Združenih državah. Pri tem ogromnem delu ga podpira 8 duhovnikov ril sem jim, da tega ne morem storiti, ako me ne bodo denarno podprli, ker mi že najem radia za eno samo nedeljo grozi z denarnim polomom." "Inkaj se je potem zgodilo?" "Potem so pa sleherni dan prihajale v župnišče velike denarne vsote, ki so mi omogočale, da sem svoje radio pridige nadaljeval." "Kaj ste pa v teh radio pridigah obravnavali?" "Vsakdanja življenjska v-prašanja. Predvsem sem si prizadeval, da bi postal ljudem v vsakdanjih stiskah in potrebah moder vodnik. Pobijal sem socializem in njegove zmotne posledice, ki rušijo pravo kulturo; demoralizirajo ljudi in so veri sovražne. Pobijal pa sem tudi kapitalizem. Ameriški kapitalizem je popolnoma zastarel svetovni nazor. Takoz-vana prosperiteta se je morda mimogrede povrnila, toda to so povzročile le velike naročitve oboroževalne industrije. Te pa ne morejo dežele stalno ozdraviti. Noben narod ne more živeti od tega, da bi izdeloval orožje, s katerim bi drugega uničeval." "Koliko pa je število Vaših radio poslušalcev?" "Newyorški listi jih cenijo na 33 milijonov." "In kol'ko so dohodki Vaše cerkve?" "Moji poslušalci mi pošljejo sleherno leto do 600 tisoč dolarjev. Zase porabim le neznaten del tega denarja, vzdržujem pa 41 ali radio postaj, ki so s centralo v Detroitu porazdeljene po vsaj Ameriki." "Katerim ljudskim slojem pa pripadajo Vaši poslušalci? Ali. so morebiti sami katoličani?" "Moji poslušalci pripadajo vsem ljudskim slojem od navadnega tovarniškega delavca do milijonarja. Med njimi je tudi mnogo protestantov, celo več kot polovica. V Združenih državah tvorijo katoličani le eno petino celokupnega prebivalstva. Na tisoče pisem prej-mem iz vseh dežel. Mnogi me odklanjajo in me naravnost kritizirajo, toda vsi me prosijo, da naj čez 14 dni zopet govorim." "Kako pa je danes s katoliškim časopis j em ?" "Imamo nešteto tednikov, toda nobenega dnevnika. Dnevniki so vsi v rokah velikih tru-stov in žive od judovskega kapitala. Jaz sam pa izdajam tednik, ki ima nad en milijon naročnikov, imenuje se "Social Justice." Oglasov v list načelno nt sprejemam." "Ali priobčujete v tem listu tudi svoje pridige?" "Včasih, toda le z dovoljenjem svojega škofa, ta jih mora prej prebrati in dati svoje odobrenje." "Ali dobite poleg tega o-gromnega dela še kaj prostega časa za spisovanje svojega programa?" . "Sleherno leto izdam dve Alfred Nowak: Pri zdravniku Zdravnik: "Najprej bi rad vedel, kaj pijete." Bolnik: "Predobrotni ste, g. doktor. Prosil bi vas torej za en konjak." Zdravnik: "£Je razumete me prav. Vprašam vas le, ali veliko pijete?" Bolnik: "Kakor vzamete, g. doktor. Po mojem mnenju premalo, po ženinem spet preveč." Zdravnik: "Ali vas večkrat hudo žeja?!' Bolnik: "Ne, tako daleč pa sploh ne pride." Zdravnik: "Mislim namreč, ali vas kdaj žeja muči?" Bolnik: "Ne,g . doktor, žeje se kvečjemu veselim." Zdravnik: "In vaš tek?" Bolnik: "Včasih ga imam, včasih ne." Zdravnik: "No, in kdaj ga nimate?" Bolnik: "Takoj po jedi, gospod doktor. Toda moje srce, joj, moje srce,!" Zdravnik: "Torej imate srčne težave? Kaj jim je vzrok?" Bolnik: "Ribolov." Zdravnik: "Ribolov? Saj to je vendar zelo mirno opravilo." Bolnik: "Seveda, samo dovoljenja nimam zanj/' Zdravnik: "No, da, to je že res, srčno napako imate. Toda z njo lahko učakate še osemdeset let." Bolnik: "In brez nje?" Zdravnik: "če hočete ozdra-veti, morate- popiti vsako jutro kozarec mlačne vode." Bolnik: "Saj jo-že pijem, gospod doktor. Samo da ji moja žena pravi kava." . Zdravnik : "če bi radi popolnoma ozdraveli, potem se morate alkohola čisto odpovedati." Bolnik : "Mislil sem, da bi mi mogoče pomagala operacija. Povejte, g. doktor, ali je res, da majhni ljudje dalje žive kakor veliki?" Zdravnik: "Seveda! Goliat je umrl prej kakor David." Bolnik: "če torej za to boleznijo umrem, bo vse to zdravljenje zastonj." Zdravnik: "To pa ne. Plačati morate vsekako. Popolnoma ozdraveli boste le tedaj, če ne boste sploh nič več pili. Ali razumete?" Bolnik: "Potlej sem pa neozdravljivo bolan, g. doktor." Inko, --o-- Vsak katoliški Slovenec (Slovenka) bi moral(a) spadati k naši K. S. K. Jednotil knjigi. Zadnja je ravnokar izšla. Imenuje se: Socializem — antikristianizem." Med takimi in podobnimi razgovori smo se približali cerkvi Male Cvetke. Cerkev je velikanska rotunda. Na pročelju se dviga visok stožčast stolp s podobo Kristusa na križu, izklesano iz sivega granita. Podoba Križanega ima svojo posebno zgodovino. Kmalu po prihodu na župnijo je g. Coughlin postavil v bližini stare cerkve lesen križ, ki pa so mu ga veri sovražni framasoni podrli. Rev. Coughlin jim je v sveti jezi zaklical: Le malo potr-pite! Postaviti vam hočem križ, ki mu tudi vaša zloba ne bo kos!" Tudi znotraj so cerkev bo^ gato okrasili: stebri, oltarji in celo nekatere stene so iz ameriškega, švedskega in kararske-ga marmorja. In vendar je vse tako harmonično! Glavni oltar je v nekoliko vzvišeni sredini, da se vidi na vse strani. Mala Cvetka pa s t o 1 u j e v stranski marmornati kapeli, ki gleda proti glavnemu oltar j ir. Premnoge zahvalne podobe pričajo o njeni izredni priprošji pred božjim prestolom. V obstranskih vežah pa prodajajo podobice, rožne vence, razglednice in podobne božjepotne spominke. (Dalje prihodnjič.) O .slovenskem ljudskem šolstvu V 26 slovenskih okrajih je skupno 860 ljudskih šol. Od teh je 837 državnih, 13 pa zasebnih. Ljubljana ima 4 zasebne šole, Maribor 2, po eno pa Olje, Gornji grad, Kamnik, Kočevje, Ljutomer, Novo mesto in Škof j a Loka. Največ šol »je v ljubljanski okolici, namreč 55. Vse osnovne šole imajo skupno 2702 oddelka, višje ljudske šole 1103 oddelke, skupnih oddelkov je 186, pomožnih razredov 31; skupno imajo ljudske šole v Sloveniji 4022 oddelkov. Otroških vrtcev je v Sloveniji 55 z 78 oddelki, zavetišč pa 17 s 24 od delki. Šol za manj nadarjene otroke je v Sloveniji 8 in 2 pripravljalna združena oddelka. Na teh šolah poučuje 16 učiteljev in 6 učiteljic, učenk je skupno 69, učencev pa 118, skupno 187, ki so razen 10 vsi iz Slovenije. Vseh učiteljev v Sloveniji je 4154. V tem številu so všte* te tudi učiteljice na zasebnih šolah, učiteljice ženskih ročnih del in otroške vrtnarice. Med učiteljstvom je 2628 učiteljic, 1625 učiteljev in 29 šolskih nadzornikov. Razrednih učiteljev pa je med temi 3157, med katerimi so tudi razred-nice zasebnih šol. V meščanskih šolah je zaposlenih 67 ljudskošolskih učiteljev, v šol-skoupravni službi 85, drugod pa 28. Učiteljic ženskih ročnih del je 67, otroških vrtnarje 79, državnih veroučiteljev 24, predmetnih učiteljev je 35 in 10 pouka oproščenih u-praviteljev. V osnovnih šolah, to je v I., II., III. in IV. razredu je bilo lani 125,498 učencev, od teh 64,902 dečka in 60,596 deklic. V višji ljudski šoli pa je bilo skupno 49,381 učencev, od teh 23,331 dečkov in 26,050 deklic. Uspehi učencev na osnovni šoli so povprečno- dobri. O HRABREM pELO-KRANJCU Kako je en sam Belokra-njec v svetovni vojni zajel in v avstrijski tabor pripeljal celo stotnijo italijanskih polen-tarjev se poroča sledeče: Ta mož je bil Anton Gra-hek, pek v Črnomlju. V vojnem času so še mladega poklicali pod zastavo in je kot neizkušen novinec (rekrut) moral iti r.a zapadno bojišče. Nekega dne v južnih Tirolah je bil naš Tone poslan na prizve-dovalno patruljo. Pri tem se je oddaljil od tovarišev in prišel pred nekakšno razpoko, odkoder se je slišalo zamolklo govdrjenje. Rrišedši tik k odprtini je ves v 3trahu spoznal, da so notri Italijani. On je mislil zbežati, pa pri tem ga lahko opazijo in bilo bi po njem. Zato je pa fant malo s korajšo, še več menda s strahom, s puško v roki skočil naprej in zavpil kar je le mogel: Roke kvišku! Italijani prestrašeni nad vpitjem in boječ se, da čaka od zunaj še cela kompanija Avstrijcev, so z rokami v zraku drug za drugim marširali ven. Tudi njihov signore capitano je lepo pohlevno "scampalavia." Naš Tone jih je do prve straže pripeljal sam, zakar je bil seveda z vse sorte medaljami odlikovan, katera odlikovanja je pozneje dajal za kos komi-sa -o-- Srečni ljudje! — Domačini v Georgetown, Britanska Guiana dobivajo od angleške vlade vsak teden po 36c za preži-tek, hrano in stanovanje. S to podporo so zadovoljni ker je ondi vse poceni. Za 10c se lahko na dan preživlja družina 5 oseb. , MIHAJLO PUPIN PROFESOR ZA ELZKTROMXHAHIKO NA COLUMBIA UNIVERZI V NXW TORKU od pastirja do izumitelja PREVEL PAVEL BRE2NIK Tu je bilo baš pripravno mesto za nekoga, ki išče samoto in čuti potrebo po mirnem razmišljanju. Nobeno valovanje voda in noben zračni dih ni motil njegovih sanj, če je sploh sanjal, kot sem jaz mislil. Napojil je bil svoje ovce in zaužil svojo skromno večerjo, že dolgo prej, preden je bila dnevna luč izginila za daljnim obzorjem banatskih planjav. Molk bližajoče se noči je vzbujal občutke, ki jih je, mogla izraziti samo njegova ubrana piščal, in zdajci je izlil svojo dušo v melodijo, ki je gotovo ni zapiskal sencam praznega prostora. Občutil sem bil, da naj bi tresoči se glas sporočil skozi večerni molk pozdrav ljubezni dekletu, ki je morda nekje sedela pod slamnato streho zaspanega Idvora, predla in mislila nanj. Pop se mi je približal ter mi dejal, da je riba gotova in da se bo slavnost takoj pričela. Odvr nil sem mu, da se je slavnost že pričela, in ga opozoril na nebeško melodijo. Dejal je: "Oj, to je Gabrijel, sin mojega soseda Milutina. Začel je hoditi v idvorsko šolo, ko si ti zapustil Idvor, in že zdavnaj jo je končal. O sv. Mihaelu se bo poročil in to, kar čuješ sedaj, je njegova sefdalija (pesem vzdihov) po njegovi bodoči ženi, ki je tam v naši zaspani vasi." Ko mi je v ša li namignil, da bi tudi jaz lahko sedaj užival sladkosti skromnega kmetskega življenja, ako ne bi' bil pred enajstimi leti Idvoru obrnil hrbta, sem mu odgovoril, da morda še ni prepozno, da popravim svojo napake. Pop me je silno začudeno pogledal in me vprašal, ali sem morda zato dvakrat prebrodil Atlantik, da postanem idvorski ovčji pastir? Odgovoril nisem ničesar, toda vedel sem, da mi je Gabrijelova pesem odkrila nov svet, v katerem vprašanje: "Kaj je luč?" nikakor ni najpomembnejše. So še v človeškem življenju druga velika vprašanja, na katera je morda mogoče odgovoriti v Idvoru brez znanja Maxwellove teorije o elektriki. VI. Študij na univerzi v Cambridgeu Dolgo trajajoč boj, ki no neha, mora slednjič uničiti slabotno telo. V krepki in zdravi naravi pa vzbuja ta boj ugla-ševanje na vedno višji ton, pri čemer lahko tudi najjač.ia struna poči. Moj boj se je sedaj, ko sem se na svojem potu v Idvor vračal v Evropo, vršil neprestano že devet let, in zato so bile tudi moje strune silno napete. Živčno prenapetost radi pomanjkanja notranjega ravnovesja je ugoto vil pri meni moj angleški prijatelj v Luzernu, ko mi je nujno svetoval, naj opustin* raziskavanje alpskih lepot ter naj se podam v samoto svoje domače vasi, kajti drugače — kakor je mislil — vsi angeli varuhi ne bi bili v stanu, da zabranijo, da si ne bi zlomil tilnika. Dvomesečne počitnice v uspavaj očem idvorskem zraku so bile zame pravi blagoslov. Glas mojih prenapetih strun se je znižal za nekaj oktav in niso več tako močno donele pri vsakem zunanjem vti-sku. Spoznal sem na primer, da lahko čakajo vojvodinski Srbi še dalje na svojo politično osvoboditev, katero sem zaupljivo pričakoval od tega, da se bodo postavili na ameriško stališče. Spoznal sem pa tudi, da mnogim človeškim bitjem znanje modernih fizikalnih teorij za srečo ni neobhodno potrebno. V Idvoru ni bilo žive duše, ki bi kaj vedela o tem, in vendar je bila večina teh dobrih ljudi srečna, kot na primer Gabrijel, ki naj bi se poročil o sv. Mihaelu. Gabrijel ni dosti vedel, tako sem si dejal, toda njegovo skromno znanje je bilo zelo določeno. Vedel je, da ljubi dekle, s katerim se bo poročil, in vedel je tudi enako kot vsi vaščani, da ima njegovo življenje, ki bo sledilo življenju njegovih se-ljaških prednikov, čisto določen smoter, ki ga je bilo lahko doseči. Jaz sem vedel več kot Gabrijel, toda moje znanje ni bilo tako določeno kot njegovo. Zdelo se mi je, da je moj življenjski smoter mnogo višji kot njegov, toda ali je oil tu-"di dosegljiv? In če je bil dosegljiv, ali je bil vreden boja? Dva meseca poprej si takega vprašanja niti v sanjah ne bi bil stavil, toda nanje sta me spravila Gabrijelova melodija in sanjavi idvorski zrak. Moja mati je opazila, da se je v meni izvršila sprememba, toda ni se vznemirjala radi tega. Nisem več tako pogosto govoril o svojih načrtih za bodočnost in ni se mi več tako mudilo z odhodom v Cambridge. Z veselim jesenskim časom so se že pričela ženito-vanja v Banatu in plesalci kola, ki so se vrteli okoli veselih dud, so me mnogo bolj zanimali kot pred dvema mesecema, ko sem prišel v Idvor. Nekega večera me je moja mati spomnila dogodka, ki se je pripetil, ko sem bil še majhen deček, in katerega sem se dobro spominjal. Dejala je nekako takole: "Ali se še spominjaš, kako so nanovo pokrili s slamo Bu-kovalin mlin, ki ima visoko stožčasto streho?" — "Seveda se spominjam," sem odgovoril, ona pa je nadaljevala: "Bil si še zelo majhen, toda gotovo se spominjaš tudi svetle pločevinaste zvezde, ki so jo delavci postavili na vrh stožčaste strehe, ko so končali svoje delo. Idvorski otroci so menili, da je to prava zvezda z neba, saj se je tako lepo svetila, če je nanjo sijalo solnce. Nekega dne je pločevinasta zvezda izginila in ljudje so se čudili, kako je mogel kdo splezati po strmi in gladki strehi navzgor in odnesti zvezdo. Stari Ljubomir, ki te je imel tako rad in ti je delal veliko veselje s tem, da ti je šival ovčje kožuhe, je bil prepričan, da si bil ti tisti, ki je to storil, in je predlagal, naj se opravijo v cerkvi posebne molitve v zahvalo za tvojo čudovito rešitev. Kot veš, je imel stari Ljubomir prav. Jaz pa sem vedno verjela, da te je Bog ohranil za mnogo višje poslanstvo v življenju kot je poslanstvo mladega Gabrijela, ki mu menda zavidaš njegovo srečo. Blagoslovljena Amerika te je naučila, kako jo treba plezati na mnogo bolj strmo streho kot je streha Bukovali-nega mlina, in na nje vrhu kakor tudi po vsem potu navzgor boš našel marsikatero pravo nebeško zvezdo. Nisi več daleč od vrha in ne moreš se niti ustaviti niti vrniti kot takrat, ko si videl vrh Titlisa v daljavi pred seboj, a se čutil preutrujenega, da bi plezal j naprej. Gabrijelova Čarobna piščal in njegova nežna sefdalija sta te spravili na misli, ki sedaj vsem rojijo po glavi: poročne slavnosti, plesanje kola in druge zabave, ki razver»e-ljujejo idvorsko mladino v prijetnem jesenskem času. Sedaj sanjaš lene sanje mladosti, toda ko se vrneš v Cambridge, se boš zopet prebudil in boš spoznal, da so bile to le prijetne sanje, ki si jih imel v svojem prostem času v zaspanem Idvoru. Pravo življenje pa te čaka v Cambridgeu." Priznal sem materi svojo slabost, a dejal sem, da je temu kriva tudi okolica. Skušal sem jo prepričati, da me je njena nežna ljubezen in neprestana skrb v teku tega poletja spremenila iz pogumnega mladeniča v nežno in pitano dete. Odgovorila mi je: "Kovač omehča jeklo, preden ga prekuje v verigo; ti si sedaj baš pripravljen za kovača v Cambridgeu." Ko sem se iz sanjavega majhnega Idvora vrnil v Cambridge, se mi je marsikaj zdelo popolnoma dragačno kot pred dvema mesecema. Stvari, ki sem jih takrat v svoji mrziični naglici komaj opazil, so me navdajte sedaj z začudenjem. Starinska univerzitetna poslopja so mi vzbujala občudovanje. V njih sem videl toliko spomenikov starih tradicij angleške učenosti. Menil sem, da začenjam razumevati, kako je prišlo do tega, da je majhen narod na majhnem otoku v Severnem Atlantiku postal vodnik v svetovnem kraljestvu uma in da je tu stala zibel velike kulture. Ti prvi vtiski, ki so jih name napravili stari spomeniki, so se pa še pojačili, ko sem začel opazovati vsakdanje živahno življenje v Cambridgeu Nepoučenemu opazovalcu so se dopoldnevi zdeli resni in temačni; vsakdo je nosil črn baret in črno haljo in vsakdo je delal na videz isto, namreč iskal nekje vire učenosti in prosvete. Zdelo se mi je, da deluje razum v Cambridgeu dopoldne s polno paro, in radi tega je bilo tudi univerzitetno mesto v prvi polovici dneva silno resno in svečano. Toda kot bi se zgodil čudež, se je spremenil prizor, ko je odzvonilo poldan, črne čepice in halje so izginile in namesto njih so odevale bele volnene hlače in živobarvani jopiči in čepice mlajše pa tudi nekatere starejše dijake. Isti mladeniči, ki so dopoldne kot temačni menihi romali k čudežnim-virom učenosti, so se zbirali popoldne k veselemu sprevodu, ki je hitel k prekipevajočim virom športnega oddiha. Dopoldanski umstveni delavnosti je sledila v Cambridgeu popoldansko telesno vežbanje. (Dalje prihodnjič) -o- ZVONIK MIRU Na vrhu najvišje evropske gore na Mont Blancu nameravajo postaviti "zvonik za mir." Iz tega zvonika naj bi vsak večer donelo uglašeno zvonenje proti nebu. Zvonik naj bi se postavil blizu orjaškega Kristusovega kipa, .ki so ga pred dvema letoma postavili v vasi Les Ouches med Cbamonixom in St. Gervaisom. V podstavku tega Kristusovega kipa, ki je upodobljen kot knez miru, je vzidana kapelica, kamor vsako leto prihaja za mir molit stotine ljudi. Župnik, kije po-krenil misel Kristusovega kipa, je dal pobudo tudi za zvonik ter upa, da ga bodo do letošnje jeseni že lahko dogradili, župnik poziva francosko mladino, naj v namene tega mirovnega zvonika po vsej Franciji zbira star bakren denar, ki ni več v vezavi. -o- Vsi člani vai« družin« bi ••orali biti zavarovani pri nekateri smo pa še o- v Denver. J^di tukaj smo se malo zamiK£y. kajti naš novi, ali 6. glJKodpredsednik br. George Pajrakovich nas je vzel na svoj dom in nas dobro pogostil, njegov sin nas je pa z avtom vozil, kamor smo hoteli. Mislili smo obiskati še rojaka Znidaršiča, pa ni bilo več časa, ker naš vlak je bil določen za odhod ob 3. popoldne. Zatorej lepa hvala br. G. Pavlakovichu za vso naklonjenost in gostoljubnost; zaeno mu želim največ uspeha v njegovem novem uradu. Potem se je pa nadaljevalo pot zopet proti Pueblo. Tu sem se že vse bolj domačega počutil, seveda že ves utrujen. Tukaj sem obiskal moje prijatelje John Jeršina in Louis Mihelicha ter še veliko drugih znancev, nazadnje nas je pa še rojak Jos. Krall zapeljal v neko pivovarno, kjer je on zaposlen. Tam sem videl kako se pivo vari in pripravlja, pa tučli, kako se iz velike posode pije baš natočeno iz veli- stali v Minnesotti kjer imamo svojce in stare znance. Jaz na primer in moj mož sva se še nekaj dni ondi mudila da sem obiskala svoje brate in sestre ter druge sorodnike. Torej se na tem mestu lepo zahvaljujem moji sestsi Mrs. Jerome in njenemu soprogu za tako lepo postrežbo tekom najune-ga bivanja pri njih. Ponovna ti hvala draga mi Reza in Dominik. Hvala tudi Mr. in Mrs. Zakrajšek (tudi moji sestri), potem bratu Antonu in Jožetu ter soprogam za tako lep sprejem in postrežbo ter njenemu sinu in njegovi soprogi za vožnjo z avtom. Dalje hvala vsem našim prijateljem in prijateljicam, ki so naju kar najlepše sprejeli p nama stregli; res nisva mislila, da imava ondi še toliko dobrih prijateljev. Dalje hvala podr. št. 19 SŽZ. za poklonjeno košarico rož. Hvala vsem ženam in dekletom in vsem društvom ki so toliko žrtvovali zi našo (Dull* nu ti strani* FLOTA MESTA EVELETH V KONVENČNI PARADI M,. ■ L S. t ..........................mm JEMOTA IHHiiilliftliMi Od u^tvedoM^re ^gffffojffgam podpora »6^710 222 ^SS^SSSSS ^SSSL"0™*11' at. n. w, Butwrtco. p. Octrti OBOROI NXUANIOH. Ir. TU. Boudan, Iflnn. Ctend tajnik: JOSIP ZAUR, 508 H. Chicago aC JoS*dl^ ^^ * 808 N- Chicago St. JoUet, m. ^^^S^J^tEL*; BLA11^ MS N. Chicago St, JoUet DL D^y J- J OMAN. 8647 80 at, Cleveland. Qttfo. Vrtumd sdravnik: Da. lt OMAN. 9411 Bt Olatr Ara, Cleveland. O. 4JPJL2 * » * ODBOR Ptedwto^OlOBM J. BRZNCZ. 716 Jaom St. Metu. mat »ttsbargh. Pa. m. oidnolk: FRANK PRANOICH. SITO So. Mat St. West AlHa. Wta IV. nadMrataa: MART BOOHXVAR, 21*1 Mili« StU Cvetan? oT • _ »INANONI ODBOR: rRA.HK OOSPODARICH. 818 Boott Bt, JoPeC EL MARTIN SHUKLS. tli Avenae A. KraitU. mi™, RUDOLPH O. RUD MAN. 400 BariH«toa Rd, Wllktesburt. Pa. POROTNI ODBOR: JOHN DECMAN, 1108 Janeey St, Pittsburgh, Pa. AONXS OORISKK. 8886 Battar St. Pittsburgh. Pa. JOSEPH ft UBS. 1101 R 8th St, PueMo, Oolo. GEORGE PANCHUR. R. P. D. 4. Chardon, O. WILLIAM P. KOMPARB, 8808 Commercial Ara. Bo. Chicago, EL UREDNIK DV UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 8117 St Clair Ara, Cleveland. O. Vsa plena In denarne sadeve. tlkajo6e ae Jednota, naj k paWJaJo na glavnega tajnika JOSIP ZALARJA. BOS N. Chicago St, Jb**, DL. dopise, društvene vesti, rasna nesnsnlls, oglase In naročnino pa na GLASILO B. S. K JEDNOTE, 8117 Bt Clair Ave, Cleveland. Ohio. KDOR JE ČLOVEŠKI, MOLI. Pred nekaj tedni se je nekdo, ki se ima za strašno "kun-štnega" in pametnega in ki hoče biti nekak vodja slovenskih ateistov v Ameriki širokoustil o molitvi. Ta človek zelo rad govori in piše o verskih vprašanjih, o katerih pa, kakor je videti iz njegovih klobasanj, zelo malo ve. Torej ta siromak je pisal o molitvi in se samega sebe smešil, ko je trdil, da on in njegovi pristaši ne molijo, pa so na istem kot mi, ki molimo. To me spominja na zgodbo, ki jo je povedal Jezus in jo je zabeležil sv. Luka Evang. v 12. poglavju. Jezus pravi: "Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo. In premišljal je sam pri sebi: 'Ka naj počnem, ko nimam kam spraviti svojih pridelkov?' In rekel je: 'Tole bom storil: Podrl bom svoje žitnice ter postavil večje in tam bom spravil vse svoje pridelke in blago.' " (Ta človek tudi ni molil pa mu je zemlja dobro obrodila in je bil bogat—dokler je bil. " 'In rekel bom svoji duši: Duša veliko* blaga imaš spravljenega za veliko let; počivaj, jej, pij in bodi dobre volje!' Toda Bog mu je rekel: "Neumnež, to noč bodo tvojo dušo tirjali od tebe . . ." Tako tudi Ti neumnež! Danes in morda še jutri boš še lahko naprej gobezdal in se rogal molitvi, ki je pogovor z Bogom. Toda prišel bo tudi zate dan, ali morda noč, in kako strašna bo tista noč, ker bodo dušo od tebe tirjali. Da, tudi od Tebe bodo morda prav kmalu tirjali tisto tvojo dušo, na katero si že davno pozabil, — pardon, rad bi pozabil nanjo, toda se ne da. Ti me spominjaš na gostilničarja, ki se je rogal zvečer pametnemu popotniku, ki je molil predno se je vlegel k počitku. "Kaj si tako nespameten, da moliš? Saj ni Boga," tako se je rogal in postavljal. Ponoči pa hipno prebudi vse skupaj vpitje in ropot. Kaj je? Sosedov hlev, ki stoji tik poleg gostilničarjevega, gori. Na pol oblečen drvi ven gostilničar in ko vidi, da je vsa človeška pomoč zastonj, začne na glas klicati Boga na pomoč in sv. Florijana, naj obvaruje njegovo imetje. O, kadar voda teče komu v grlo, kadar smrt drži brezbož-nika za grlo in se bliža sodba, takrat ni nobenega zasmehovalca Boga in molitve. William James, znani psiholog, je rekel: "Molimo zato, ker smo ljudje, ker si sploh pomagati ne moremo, da bi ne molili." Zato pa tudi vsi ljudje, dokler so človeški, molijo. Molitev popuste takrat, ko posurovijo. Živina in zverina ne moli. Človek pa, dokler je človeški, spozna, kako popolnoma je odvisen od Boga svojega Stvarnika. Toda pojdimo malo nazaj k besedam širokoustneža, ki ne moli. Ali je res, da ste toliko uspešni, kot mi, ki verujemo in molimo? Zakaj pa je v vaših vrstah najmanj dvakrat toliko samomorov, kot pa v vrstah vernih ljudi? Zato, ker ne molite. Vera je človeku v tolažbo in oporo ko nastopijo težki dnevi, kateri pridej tudi nad vas. Zakaj se pa največji suroveži na svetu dobijo ravno med ruskimi, španskimi in mehikanskimi brezbožniki, ki izvršujejo nad svojimi žrtvami najostudnejše zverinskt čine? Zato ker so izgubili to, kar človeka omiluje in ga dela človeka, — molitev in vero. Zakaj je pa danes tako slabo na svetu, da milijoni stradajo, nekateri pa imajo vsega brez meje in kraja? Zato, ker je svet splošno pozabil na Njega, ki nas je učil, "Takole molite: 'Oče naš, kateri si v nebesih. . . .' " Ko človek opusti molitev in Boga, je pustil to, kar ga dela človeškega. Ako bi ljudje dandanes bolj splošno molili: "Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuičeuno . . ." bi se ne bilo treba narodom kosati, kateri bo napravil večje in strašnejše ter bolj uničujoče stroje in pline za vojsko, za moritev; to je tudi uspeh, kaj ne? Da, človek ima to že v naravi, da moli. Zato je rekel sv. Auguštin: "Naredil si nas zase, o Bog, in naša srca ne mirujejo, dokler ne počivajo v Tebi." Vi odpadniki sami ste jasen dokaz z vašim obnašanjem, da je to resnica. Zakaj nikdar ne mirujete in dan na dan ponavljate vaše stokrat in tisočkrt pogrete trditve, da Boga ni in ni treba moliti? Povejte zakaj? Saj si ne drznete, vem, da si ne drznete, zato moram povedati jaz, zato ne mirujete, zato ponavljate in kričite venomer, ker skušate pre v piti glas svoje vesti, katera vam jasno govori, da ye Bog, da je sodba, da je večnost, katera bo taka kakoršno smo si sami napravili v tem življenju. Kristus, naš Zveličar, je molil, pogosto je molil in je tudi drugm priporočal moliti; rekel je: "Čujte in molite." Na drugem kraju pravi: "Molite vedno." To se pravi, vsak dan moliti. Sv. pismo nam daje nešteto slučajev, ko je molitev pomagala: Deset gobavcev je molilo in prosilo Jezusa, in ozdravljeni so bili hipno. Slepi siromak je sedel poleg pota in klical: "Jezus, sin Davidov, usmili se me." Jezus ca je uslišal, spre-Iledal je. In fte drugi. • Kratkomalo, Jesus pravi, da moramo moliti. Odpadniki pravijo, da ni treba moliti. Katerega bomo ubogali? Jezus je molil, apostoli so molili, v*i narodi na svetu so molili (četudi ne vsi pravega Boga, toda molili so, ker je v človeški naravi, da moli človek). Milijoni in stomilijoni molijo, odpadniki pa ne molijo. Katere bomo posnemali? Dokler je človek to kar je in hoče ostati človeški, bo tudi molih Mi Slovenci pa imamo še poseben vzrok da molimo in prosimo Boga, da razsvetli naše odpadle hrate in sestre, da spoznajo, da je Človek zato na svetu, da služi Bogu in se s tem zveliča. Brez molitve za človeka, ki je prišel k pameti, ni zveličanja. Father Oman, duhovni vodja KSKJ. IZ UBADA GL TAJNIKA IZPLAČANA CENTRALNA BOLNIŠKA PODPORA MESECA AVGUSTA 19S8 Dt. Cert. it. * št. Ime 4 3070 Marion Stepan........$ 11 10738 Anton Vesel............ lfl 8600 John Stepec............ 20 31038 Mike PerUch............ 20 27254 Andrew Lenatz...... 20 23448 Ciril Ramuscak...... 20 1221 Frank Smalts.......... 20 13668 Anna Jclich............ 20 1208 John Majerle.......... 25 35552 Joseph Schmuck ... 25 C1269 James Mohorcic...... 25 29420 James Eterovic...... 25 28791 Stephen Markolia.. 25 4858 Frank Merhar........ 25 2887 Frank Globokar...... 25 D1225 John Smerke.......... 25 12831 Frank Kmet............ 25 15588 John Lousin............ 25 D338 Martin Papež.......... 25 4487 Anton Lovrin.......... 25 9459 Anton Osredkar...... 32 6596 John Kochevar........ 32 1729 Peter Verhovnik..... 32 15969 Johanna Logar........ 46 10817 Josephine Konchan 52 31732 Joseph Flajs............ 52 D1032 Emily Mervar.......... 52 D151 Imelda Stergar....... 52 30887 John Markovich...... 52 2803 Martin Urajnar...... 55 D2230 Louise Schupback.. 56 16690 Dorothy Harlan...... 56 35039 Anton Mehle Jr...... 56 12777 Frances Tuli........... 56 1484 Albert Bezzic.......... 56 25452 John Zeleznikar...... 56 12105 Mary Rutkey......... 56 25749 Joseph Bozig.......... 56 12983 Anna Mamich.......... 56 3050 Frank Sadar............ 56 18565 Matt Durst.............. 56 8634 Apolonia Mehle...... 60 3753 Ignatz Vidmar........ 65 17390 Agnes Selan............ 83 7837 Anton Skubitz........ 84 D697 Steve Racki............ 84 2188 Irt^Sfkonija..:..'.:. 85 11217 Mary Ciula.............. 85 3070 Matilda Vinovich.... 85 1995 Amelia Mramor...... 86 12184 Josephine Todeschi 93 F50 Rose Le Doux.......... 08 17169 Rose H. Dernulc.... 08 3092 Mary Bolte.............. 13 15804 Anna Babich.......... 13 31986 Matilda Bohte........ 13D4356 Anna Brozovich..... 19 12915 Jennie Dernulc...... 23 14318 Mary Luko.............. 23 15689 Stephanie Timko.... 24 5877 Mary Paur............... 30DD217 Frank F. Kaisher.. 31 29210 Frank Sekula.......... 31 2305 Matt Turk................ 31 5260 Frank Anzelc.......... 32 15300 Louis Bresnikar...... 32 7395 Lucas Oplotnik...... 32 11456 Blazy Demshar...... 32 9344 Anton Kosir............ 34 33937 Mary Konovsek...... 56 34202 Frances Matetich.... 56 8147 Mary Klanchnik..... 56 D329 Caroline Baraga.... 56 8609 Mary Sushnik........ 56 10403 Angela Mehle......... 56 11329 Angela Kerze.......... 58 8021 George Majnarich.. 61 17360 Angela Verbich...... 61 16638 Frances Gaush....... 62 8751 Mary Hočevar........ 62 32838 Jennie Cesnovar.... 62 C2135 Julia Medved.......... 62 8067 Anna Blatnik.......... 62 8583 Mary Sodnikar........ 62 9557 Mary Oster.............. 62 952 Mary Grdina.......... 62 8046 Rose Cerkvenik...... 64 8097 Gertrude Korelc.... 64 9346 Mary Kausek.......... 64 9280 Katherine Loushin 64 13577 Helen Rebrovich.... 64 17265 Julia Macek............ 68 13579 Julia Donchetz........ 69 32094 Ann Strmole........... 69 C1595 John Yevnlkar........ 69 D3342 Rudolph Kastelic..*. 69 15733 Pauline Mausar...... 69 16030 Olga Bencic............ 69 32277 Frank Bubnich........ 69 608 Mary Šimenc.......... 69 208 Antonia Hren.......... 69 914 Anton Zalar............ 69 5408 Mike Azlin.............. 69 5408 Mary Leskovec------- 69 D2736 Mary Formich........ 69 23721 Frank Petrovcic...... 69 12632 Mary Perme............ 69 25381 Anton Plut..............1 71 2868 Mary Chernich........ 71 2338 John Movern.......... 72 2323 Theresa Tagliaferro 72 15124 Mary Jesenovic...... 72C2185 Angela Zalar.......... 72 10121 faary Cimperman.. 72 24099 John Cimperman.... 72 £08 Mary Jesen.............. 73 10372 Marie Petershak.... 73 17896 Louise Staut............ 73 14794 Margaret Udovich.. 73 16238 Marie Selesnik........ 76 0863 Anna Udovich........ Vsota 20.00 22.00 29.00 33.00 62.00 28.00 9.33 19.00 11.33 24.00 11.66 37.00 8.00 35.00 11.66 22.66 14.00 14.00 10.00 38.00 16.00 28.00 11.33 34.00 20.00 22.00 10.00 35.00 70.00 17.50 15.00 12.00 30.00 31.00 44.00 31.00 15.50 31.00 25.00 12.00 27.00 20.00 19.00 15.00 32.00 14.00 13.33 5.00 5.00 5.00 35.00 20.00 20.00 20.00 5.00 15.00 15.00 27.13 14.00 20.00 18.00 11.00 28.00 23.00 9.33 17.00 10.00 14.50 11.50 5.00 35.00 8.66 14.00 28.00 14.00! 9.33 14.50 29.00 10.00 10.71 17.13 26.00 17.84 9.63 16.42 8.55 13.00 18.50 21.50 22.00 33.00 15.00 20.00 20.99 40.00 12.00 20.00 14.00 30.00 10.00 17150 26.00 17.00 30.00 17.50 35.00 21.00 s. 12.00 23.50 13.33 5.00 15.00 9.33 28.00 28.00 11.00 31.00 31.00 31.00 23.00 8.66 193 193 193 193 i80 19586 180 25141 185 11381 191 33922 193 12596 193 17356 9306 2913 625 1621 193 18261 193 247 194 10140 196 12970 197 26626 197 26629 197 D2052 202 13345 207 26177 210 14243 213 12787 225 11886 236 18383 237 33505 249 E15 Frank Strubel................16.00 Anton Strainer............37.00 Margaret Jenko.,... 15.00 Pauline Sajovec............20.00 Mary Vidmar....................70.00 Josephine Janeiic.. 21.00 Helen Laurich................11.66 Josephine Pacek.... 11.66 Mary Zalar___________________35.00 Gemma Petrich............20.00 Rose Hamovec...............20.00 Vera Virant..............20.00 Jennie Motznik............20.00 Barbara Matekovich 9.33 Jacob Rupar........................36.00 Alex Bernik........................33.00 Hildegard Zupan.., 30.00 Mary Jankovich............34.00 Louis Kastelic................22.00 Anna Fontana................20.00 Mary Posega________________21.42 Helen Radkovic............30.71 Math Blazicevich.... 15.50 Mary Remic........................15.00 Mildred Stupar................20.00 Skupaj ................................$3,060.62 Josip Zalar, gl. tajnik. -0-- (Nadaljevanje s 4. strani) konvencijo, za lep sprejem in postrežbo. Jaz mislim, da je vsak delegat in delegatinja odnesel najboljše vtise in trajen spomin na to Evelethsko konvencijo in na mesto Eveleth. Sprejmite torej naše najlepše pozdrave. Novoizvoljenemu gl. predsedniku br. Germu pa iskreno čestitam, kar je dosegel to izredno čast in tako važen urad. Ponosna sem nanj, saj je moj domačin; oba sva iz ene fare. Tako čestitam tudi vsem ostalim starim gl. odbornikom k zopetni izvolitvi in seveda tudi sem novim. Mary Anzelc, delegatinja in tajn. dr. št. 211 -o-- (Nadaljevanje s 1. strani) nela slovenska pesem po Cle-velandu. i . Odrasli , pevski zbori, kako lepo bi bilo, če bi se udeležili korporativno tega koncerta! Saj od tu bo vendar naraščaj za odrasle zbore. Zbori, ki se bi udeležili korporativno, naj to sporočijo tajnici Miss Tra-kdaj imajo koncert, da bomo njih koncert priporočali. Trgovci izobraženci, kot na primer zdravniki, advokati councilmani, upamo da bomo vas vse videli na tem koncertu. Vstopnice je dobiti pri Mrs. Makovec v S. N. Domu. Slovenci, ne pozabite dneva naše elevelandske mladine, dne 18. septembra popoldneh Pozdrav! J. Ter le p, preds. združenih mladinskih pevskih zborov, --r«- (Nadaljevanje a L ttranl) bo šel na roko, kakor upam, da bodo tudi naši stari rojaki prišli k njemu za pomoč v časih potrebe. Našemu so-bratu zdravniku pa želimo veliko uspeha ter mu želimo mnogo let veselega poslovanja med nami. Valentin Maleikar, . ' tajnik dr. 12 -o- (Nadaljevanje • 1. strani) spremljevalec Bartol je trdil, da je to hrvatski guljaž, drugi so trdili, da je "buja" "Mulligan stew," eni pa, da je to "mišmaš meneštra." Vseeno je bila dobra, pa tudi poceni. * Sobrata Francicha iz Milwaukee je ta "buja" tako prešinila, da je začel poleg naše mize peti in plesati. — Tri elevelandske delegatinje so pa šle po okrepčila z "bujo" v bližnji gozd borovnice brat, ker iste v našem Gordon parku ne rastejo. Nad 5000 občinstva je bilo na tem pikniku. Ni čuda, da se je Iztočilo 46 sodčkov Ham- movega ječmenovca (3.2%)! • Tamkaj bolj na hribu na odru me je osobito zanimal popoldanski program, posebno ko je zbor 14 pristnih Švedov in Američanov tako lepo in popolno zapel našo slovensko himno in pa ono vedno nebeško lepo "Po jezeru bliz' Triglava." Pomislite si občutke slovenskih poslušalcev ko so ti pevci zaključili zadnjo kitico: "Cujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo." Vsa Čast temu zboru in pe-vovodji 1 / Pri neki solo pesmi našega coloradskega slavčka J. Ger-ma je tudi meni porosilo oko. Ko sem spal prvo noč v Park hotelu, sem mislil, da spim zopet doma v starem kraju. Tako prijetno je odmeval glas velike ure v zvoniku bližnje cerkve sv. Družine. Res, Evelethčani pa ne rabite ur budilk, ker vas vaša farna ura redno budi in kliče vsakih 15 minut. * Na konvenciji sem se po dolgih letih zopet sestal z mojim domačinom Matijem Klučev-škom, del. št. 187 iz Johns-towna, Pa., ki je bil rojen na vrhu najvišjega hriba Dolenjske, na sv. Kumu, 1217 metrov nad morsko gladino. Njegov oče in stari o& sta bila namreč mežnarja na Kumu. Zmenila sva se da pojdeva zopet enkrat k sv. NJfci in sv. Joštu. Ne bo pa nama treba več hoditi v hrib ker so lani iz Zagorja vrh Kuma zgradili vijugasto cesto tudi za avtomobile. Vozil ali šofiral bo Matija jaz bom pa "žlajfal." * Mašiti.- sem,* da bo samo delegat Velikan iz Indianapolisa prinesel posebne vrste punčko na konvencijo. Res je imel še vedno obvezano roko; pa ga je namesto punčke spremljala njegova dražestna gospa soproga. Drugo punčko na rokah je pa imel delegat Kuhar iz Bethlehema Pa. Namesto soproge ga je pa spremljala njegova ljubka in nadebudna hčerka. * Naš novi komisar atletike brat Jože Zore iz North Chi-caga mi je izročil sledečo o-pombo glede dveh delegatov iz Indianapolisa Ind. Primerjai ju je indijanskima dvojčkoma. Velikan in Deželan, ako odvzamete vsakemu zadnjo črko ostane "Velika Dežela." Prav dobro izpeljana, sobrat Zore! * Če pojde pri društvu sv. Štefana št. 1, Chicago, 111. glede delegatov še tako dalje, bo treba ime društva na prihodnji konvenciji premeniti na društvo sv. Janeza. Na zadnji konvenciji so bili namreč vsi štirje delegatje Johni, ali Janezi. Društvo št. 42 je poslalo tudi oba svoja delegata John-a na konvencijo; društvo št. 59 dva Johna in eno Jo-hano, tako tudi društvo št. 144 oba Johna. Torej ni čuda, da so tudi Johni in Johance zmagali v večini pri volitvi novega gl. odbora, kajti.istih je 6, in ena Johana. Važno je pa pri tem, da je tudi naš novi glavni predsednik John. Torej živeli vsi naši Johni in Johance! (Dalje sledi.) -o-- (Nadaljevanje a L strani) železnem rudniku več let. Njegova žena je prišla v Minne-soto maja leta 1890; torej živi ondi že neprestano 48 let. Brincevi so živeli v Soudan, Minn., do leta 1906, nakar so se preselili v Eveleth, Minn. V Soudanu so bili ravno ob času, ko je v bliinjem Tower ju začel izhajati "Amerikanski Slovenec" za dobo nepozabnega Msgr. Buha, tako tudi ob času ustanovitve društva sv. Cirila in Metoda, št 4 KSKJ., ki je bilo prvo slovensko društvo v Minnesoti in glavni steber naše KSKJ ob njeni ustanovitvi 2. aprila, 1894. Pokojni John Brince in njegova soproga sta bila oba člana navedenega društva; Brinceva mama je še da nes članica naše Jednote, tako tudi vsa njena družina., pa ni bila še nikdar tako bolana, da bi bila kako podporo dobivala Prav redek slučaj! Mrs. Brince je morala prva leta ob prihodu v Soudan težko delati, ker tedaj pri hiši še ni bilo takih modernih u-dobnosti. Mir in zadovoljnost v Brincevi hiši je skalila smrt dne 24. novembra 1906, ko je umrl oče in gospodar te družine Mr. John Brince, nekaj let zatem pa tudi, ko se je sin John smrtno ponesrečil z avtomobilom. Mrs. Brince, dasiravno vdova več let, le vedno skrbela za vzgojo in izobrazbo svojih o-trok. Pri življenju so še sledeči: Josip J., živi v Los Angeles, Cal., Mary, poročena Vaj da na Chisholmu, Minn. Mary je bila prva slovenska učiteljica ljudske šole na Eve-lethu, Minn., dalje Frank J., živi v St. Paul, Minn., George J. in Marcus P., sta pa oba v Evelethu, Minn. Kakor znano je George že več let predsednik nadzornega odbora KSKJ, njegov brat Marcus je pa in-ženjer. Naj veljajo dobri in zasfcž-* ni Brincevi mamici naše čestitke. Ljubi Bog naj jo ohrani še mnogo let zdravo in zadovoljno v krogu svojih domačih! ni :' XrJi GORICA V SREDNJEM VEKU Gorica ob Soči se prvič navaja v listinah leta 1001. Na gričku, na "gorici" je okoli gradu zrastla vas, ki se je, čim je postala upravno središče goriške grofije, kmalu razvila v mestece. Prebivalstvo Gorice je bilo v 14. in 15. stoletju po narodnosti jako mešano. Tu se je naselilo več italijanskih plemenita-šev, kakor Rabatta, Orzoni, Thurn, Attems, ki so postali sčasoma vodilni v deželi. Precej močna je bila v srednjem veku v Gorici nemška kolonija. Goriški grofje so namreč spravili s svojih koroških posestev precej ljudi v Gorico, kjer so jim služili kot dvorjani, pisarji, rokodelci itd. Iz listin je razvid no, da je bilo v 14. stoletju v Gorici veliko Slovencev, posebno hišnih posestnikov. V trgu Gorici so imeli svoje hiše: Odol-rik Vodopivec, Ivan Zlatolasec, Simon Fikegoj, črnigoj, Mrlišek in Budigojev sin Matevž. V vasi Gorici so stanovali kovač Bra-tuš, posestnik Križman, Janez Mevljira, Jurij Pupic, posestnik črnigoj. V listinah so še lepi slovenski priimki Breginjec, Bu-njec, žena Golenica, Cvetko, Ci-šak, Brjec, Šinigoj, Bratogoj. Na splošno je iz listin razvidno, da so bili v srednjem veku v Gorici uradniki Nemci, plemstvo in del obrtnikov Italijani, množica kmetov in hišnih posestnikov pa je bila slovenska. -o- ODKOD HITLERJI ? je dosti prerekanja, odkod izvira rodbina Hitlerjev. Po nekod so baje našli žide s tem i-menom. Pri pregledu starih krstnih matičnih knjig v Koprivnici na Slovenskem, so našli nekajkrat zabeleženo rodbinsko ime Hitler. Navedeni sta Rozalija in Cecilija Hitler, v krstni knjigi pa je z datumom od 25. maja 1826 zabeleženo i-me Adolf Hitler. Cecilija Hitler je bila njegova mati. Rodbinsko ime Hitler spada med redkejša imena in bi se dalo sklepati, da je kak prednik današnjega voditelja Nemcev živel v Koprivnici in je pozneje odšel v Avstrijo. -o- BOGAT IZSELJENEC V Buenos Aires, Južna Amerika je umrl bogat izseljenec, brodar in podjetnik Miho Miha-novič, ki se je pred 76 leti rodil v vasi Doli pri Stonu kot sin revne družine. V Južno Ameriko se je izselil, ko je bil star 12 let. Mladost je preživel pri svojem starejšem bratu Nikoli, ki je začel svojo karijero v Južni Ameriki kot ribič, a si je pozneje pridobil lepo premoženje. Ko je Miho dorasel, je s svojimi velikimi sposobnostmi bratovo podjetje tako razširil, da sta postala Mihanoviča znana in ugledna v gospodarskih krogih vsega "novega sveta." Miho Mihanovič je ostal zvest svoji stari domovini in izdatno je podpiral svoje siromašne rojake. Prosvetne in narodne organizacije so dobivale od njega velike denarne podpore. Sokol v Dubrovniku je izvolil Miho Mihanoviča za svojega častnega člana. Ko je bilo ustanovljeno v Argentini diplomatično predstavništvo kraljevine Jugoslavije, je ustanovil Mihanovič v svojem rojstnem kraju u-stanovo, ki izdatno podpira nacionalne in prosvetne organizacije. Iz sredstev te ustanove je bilo ustanovljeno že več šol ter zdravstvenih in gospodarskih u stanov. Nedavno je Mihanovič prodal vse svoje brodovje in izstopil iz gospodarskih organizacij, pri katerih je doslej sode loval. Vsa Dalmacija žaluje za svojim dobrotnikom. Domneva se, da bodo njegovo truplo prepeljali v rojstni kraj. -o- NAD $5jmjM0 ZA VSAKO URO WPA PROGRAMA Za ljudi, ki v javnosti malo štejejo, se skoro nihče ne briga, odkod izhajajo oziroma, kje so živeli njihovi predniki. Toda, kadar posamezniki dosežejo v javnosti kaka odlična mesta, se javnost začne zanimati za njih pokolenje. Za bivšega a-meriškega predsednika Hoover-ja so baje ugotovili, da izhaja njegov rod iz Švice; seveda so to odkrili šele, ko je Hoover postal predsednik, prej še nihče ni zmenil za to. Zadnje čase Washington, D. C. — Tukaj se naznanja, da je bilo avtori-ziranih že polovico del novega WPA programa. Program se Čimdalje bolj izvaja in bo kmalu dosegel milijardo dolarjev za avtorizirano konstrukcijo. Sumariziran program izkazuje sledeče stanje: V 25 delovnih dneh. ki so pretekli odkar je predsedi Roosevelt podpisal leta 1938 PWA akt, je PWA izdala $840,941,630 za delo konstrukcije raznih projektov. Po tem računu je izdala WPA vsak delovni dan po $36,562,680, ali vsako uro $5,532,519. Izza 22. junija je bilo odobrenih 3,303 projektov, med katerimi je 2,362 nefederalnih. Na dosedanjih izkušnjah WPA del in projektov, so izračunali, da bo WPA izplačala vsega skupaj $1,867,00 za dela pri nov h projektih, in da se bo izdalo 1 milijardo dolarjev za razen materijal. Hindus čarovniki zdravijo bolnike s pogledom b(?lnika na kes surovega masla narejenega iz mleka ali smetane "sve-:e" krave. Ponosna stara mati. — 55-Ictr.a Mrs. Eleanor Coguen v Lynn, Mass. ima 13 živečih o-trek in 26 vnukov. izumitelj noi-odobnega pluga, Jethro Wood je izreza 1 za to poljedelsko orodje prvi obris ali model iz krompirja. GLASILO K, 3. K. JEDNQTB, SEPTEMBER 14, 19S$ Mrs. Antonijo Perušek, Mrs. Ano Zalar in Mrs. Justino Paul, ter v raznih krajih A-merike tudi več drugih ožjih sorodnikov in znancev, katerim naj velja to haznanilo. Bodi pokojniku ohranjen naj-blažji spomin! Mož je bil prava gorenjska korenina, skrben in napreden v gospodarstvu, daleč naokrog znan in spoitovan, ter globoko veren in trdnega katoliikega prepričanja. V takem duhu je vzgajal tudi svojo družino. Dokler je bil pri moči je bil vedno desna roka duhovnikom. Ni se ustrašil skrbi, odgovornosti, potov in stroškov, kadar je šlo za dobro stvar v domačem kraju. Koliko je pre-hodil okrog, sam žrtvoval in veČino skrbi imel na sebi ko so se dvakrat nabavljali zvonovi na Vrhpolju pri Moravčah!. Ko se je po znanem potresu popravljala domača cerkev, ko se je gradilo istqtam ljudsko šolo in se je isto zopet čez več let povečalo, in še mnogo drugih stvari. Pokojnik je bil čez 45 let šolski predsednik, ravno tako dolgo ključar cerkve sv. Petra in Pavla na Vrhpolju. Bil je tudi član načelstva Ljudske posojilnice in hranilnice v Moravčah, ves čas kar je bila u-stanovljena, pa do svoje smrti. Občinski odbornik je bil v Moravčah čez 30 let in mnogo let podžupan. Pokazal se je za odločnega katoliškega moža ob vsaki priliki, posebno pa še ob volitvah, zato je moral z duhovščino vred mnogo prestati od nasprotnikov — tedanjih zagrizenih liberalcev. Vse to ga pa ni prav nič ustavilo pri delu za katoliške ideale. Kot je bil doma skrben in varčen gospodar, je rad pomagal tudi revnim; zelo mnogo je storil za svojega bližnjega v vseh mogočih slučajih in potrebah. Upamo, da mu je Bog usmiljen in bogat plačnik. Doma zapušča sina Antona z družino, ter hčer Marijo Ce-rar, dve sestri na Gorici pri Moravčah: Marijo Cerar in Josipino Urbanja ter mnogo drugih ožjih sorodnikov in znancev. V Ameriki, v Lo-rainu, Ohio zapušča tri hčere: mu je pravil razunl. Radi tega je Lizo trdo prijel radi poti v Vipavo, tudi mati je slišala nekatero. Lizo je hotel zapreti v klet med pajke in stonoge, a je ona planila na kolena in ga' s povzdignjenimi rokami prosila, naj ji prizanese. V tistem hipu so se odprla vrata, vstopil je Andreje. Liza se je skrila v kot, oče je obrnil obraz v stran. Andreje je pozdravil, odgovorila mu je plašno mati, sesti mu nihče ni ukazal. Z dekletom sta g spogledala in se razumela. Se sta drug za drugega gorela. To je Andrejca priklenilo, da se ni na mestu obrnil in odšel. Primerne besede dolgo ni našel. Ostre ni hotel reči, dobre ni mogel. Zinil je, ko je videl mater na ko lenih: "Da bi kdo človeka molil, še nisem* videl." (Dalje prihodnjič) ZGODOVINSKA POVEST KADAR potu Jate denar t stari kraj; KADAR ite namenjeni v stari kraj; KADAR telite koga iz starega kraja; se obrnite na nas KARTE prodajamo » vse boljše par-nlke po najnižji ceni in seveda tudi sa vse Izlete. Potniki so s natlm posredovanjem vedno zadovoljni i Denarne potUJke tsvriojemo točno in V JUCOSUAVJO V ITALIJO I Zrn $ t.»» 100 Din. Za « S.IS 100 I.ir • Zrn ».00 S00 Dfa- Za It 2S J00 Lir • Za 7.SS 100 Dim. Z« it.M (00 I.ir ' Za 11.«* S00 Dim. Z« (7.00 1.00» Lir I Za ZS.00 1.000 Dim. Za 11S.I0 Z.000 Lir ' &a 40.00 Z.000 Dim. Za 1«7.M «.000 Lir Navedene cene so podvržene premem -bi, kakor Je kurz. PoftUJamo tudi denar brzojavno in izvifujemo Izplačila v dolarjih. V vaSem lastnem interesu Je, da pite te nam, predno se drugje poslu-ti te, za cene ln pojasnila. Slovenic Publishing Co. (Olas Naroda—Travel Bureau) 21« West IStta St New York. N. Y. ^^ . ▼ tej posojilnici »varovane do IM0M# P© Federal Savings * Loan Insaranoe Corporation, Washington, D. C. Sprejemamo osebne ln društvene vloge Planus obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. tsss St. Clair Ave. HEnd. 567« Cleveland, Ohio VESTI IZ JUGOSLAVIJE Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da Je dne 26. avgusta previden s sv. zakra menti po dolgotrajni bolezni umrl naš ljubljeni oče Anton Opeka rojen v Cerknici 14. marca 1869. V Ameriko je pritel leta 1900 in sicer v Forest City. Pa., kjer je ostal in si napravil svoj dom. K Jednoti je pristopil 7. septembra 1901 in je bil dober član ves čas. Član je bil društva sv. Jožefa št. 12 KSKJ .. društva Woodmen of the World in društva št. 372 SNPJ. Spadal je k cerkvi sv. Jožefa. ; Na tem mestu se zahvalimo predvsem našemu g. župniku Rev. P. M. Jevniku, ki so skrbeli zanj, da je bil prejemal sv. zakramenthe, ko ni mogel s postelje v cerkev. Zahvalimo se vsem tistim, ki so nam prišli na pomoč, ko smo jih potrebovali. hvala vsem tistim, ki so darovali za svete maše. hvala ti-sUm. ki so darovali vence in cvetlice, hvala tistim, ki so dali svoje avte m pogreb, hvala vsem tistim, ki so nam prišli na pomoč ie na en ali drugi način. Naj vam Bog vse to poplača. Tebi pa. dragi oče, želimo: Počivaj v miru božjem in naj Ti večna luč sveti! potniška pisarna. zastopstvo parobrodnih družb . . notarski m drttok posti v zvezi S starim krajem. Žalujoči ostali Mary Hodnik, Fanny Mazar, Tillie Korbo. Pauline Opeka, hčere Joseph Opeka, sin Pošiljamo tudi v u.s. dolarjih. — V slučaju iujnosti Izvršujemo nakazila po braojavnem pismu in direktnem kablu. Forest City, Pa., 14. septembra. 1938. Smrt zaslužnega starega Moravčana Najierja zaloga slovenskih knjig v Ameriki! SPOMIN NA STARO DOMOVINO V knjigarni "Glasil Naroda" lahko dobite vsakovrstne slovenske knjige naših priznanih, pisateljev: Cankarja, Tavčarja, Jurčiča, Preglja, Kmetove, Milčrnskega, itd. . . V zalogi imamo prevode del svetovnoznanih mojstrov; Gospodarske, gospodinjske in poučne knjige . . . Igre, pesmi, zemljevide. ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x7Y2 incev [Ta krasna zbirka, vas stane samo A ko želite postati državljan spoznajte ameriške postave! Ljubitelji lepe knjige naj pišejo po cenik knjig, ki jih imamo v zalogi. SPADA V VSAKI SLOVENSKI DOM Naročila za stenske koledarje Najbolj točna, zanesljiva in vsa potrebna vprašanja dobite pri "Ameriška Domovina" SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O Cena tej najnovejši knjižici je samo 2Sc. Pri naročilu pošljite znamke ali money order. summer's over, so canonsburg my jays announce fill fall program in warms fields Canonsburg, Pa.—After a have decided to set up a bowl-summer of little activity, the ing league. The boys are ex-Canonsburg Kay Jay Boosters j pected to have at least four are now prepared to put on their usual fall program. The program as arranged this year will require a lot of hard work and co-operation among the boosters and will be a program full of KSKJ activity. At the recent meeting of the boosters it was decided to hold two dances this fall, one on Oct. 8 and another Nov. 12. The first dance will be a regular American dance, while the second is to be one of those good old polka dances that should bring out all of our parents. To Take to Stage Since variety of activity is what is demanded, the boosters have decided to present a three-act comedy just before Advent. The play presented last winter was such a success that the patrons and especially the older folks, who probably had a bigger kick out of it than the younger element, are clamoring for another. This was the first attempt of the boosters along dramatic lines. This fall another play will be presented and the name and characters will be announced at a later date. Will Bowl With the colder season now approaching, the boys and girls SAYS CONVENTION COMMITTEES SCORE FOR UNION teams, while the girls will have at least three teams. The boys will bowl at the Brunswick alleys on Saturday nights. The girls have not selected their night as yet. Very shortly a meeting of both the men and women bowlers will be called. Name Committee In order to make the arrangements for thl fall program, the following committees have been appointed: Dance, Frank Batista, Frank Progar and Joe Holsey; play, Rose Krall, Joe Chesnik, Mary Garove, Mary Krulcc; men bowling, Frank Progar, Rudy Tomsic and Joe Holsey; women bowling, Frances Kukis. The above committee was appointed by the president to make all the necessary arrangements for the completion of the program as passed on at the last booster meeting. John Bevec. The SeMl of a TMu-Oenated KSKJ" Bishop Schrembs To Pontificate at YLS Jubilee Mass PREFECT BISHOP SCHREMBS (Ren Strauss Studio) Most Rev. Bishop Joseph Schrembs, who will be celebrant of the Pontifical High Mass next Sunday on the occasion of the silver jubilee of the Young Ladies' Sodality of St. Vitus' Parish, Cleveland, O. ' ■' GIRARD PATS PROMISE GRAND TIME Girard, O.—"You can be sure that you will have a good time," is the promise of the St. Patrick attached to their invitation to their fall dance Oct. 15. The Pats, one of the up-and-coming KSKJ units, not only extends its invitation to the lo cal people but also heartily welcomes KSKJ members and friends from Canonsburg, Strabane, Ambridge, Sharon and Bessemer, Pa., and their neighbors from Barberton, Cleveland, Warren and Niles, O. Among the guests expected £re Joseph Leksan, supreme officer, of Barberton, O., and John Bevec and his boosters from Canonsburg, Pa. The Pats are grateful to the Sharon, Pa., group for their kindness in postponing their dance so that they may come to Girard on Oct. 15. This gesture of kindness will not be forgotten by the Pats. The committee in charge of preparations includes Tillie Ci-golle, chairwoman; Assistant Chairwomen Matilda Rostan, egates attending the conven- Amelia Robsel, Mary Turk; tion. It certainly is a great \ committee: Mary Yaklevich, credit to the KS^I to have such Stefie Turk, Mary Kambic, a fine membersffp as they have j Frances Kren, Rose Mary Zu-in Eveleth and other towns on ~ Taking this means of expressing my thoughts of the recent «KSKJ convention held in Eveleth, may I state that it will be a long time before another convention will reach the high standards that this one has reached. The co-operation of the people of Eveleth must have been 100 per cent or the precision with which the convention was conducted would have never been accomplished. Not wishing to slight anyone by omitting names, may I state that the committee preparing for the convention and the KSKJ lodges on the Range did a wonderful job, a job that will long be remembered by the del the Range. The leadership of the committee and the supreme officers of the community are deserving of the highest praise for the wonderful way in which the whole program o* the convention was conducted. The hospitality displayed could have been nothing else but what we all strive for in KSKJ. It was a wonderful attitude that the public officials displayed in making our stay in ANN BOOSTERS WILL DISCUSS WINTER PROGRAM Forest City, Pa.—Members of the St. Ann's Society, No. 120, and the booster club will hold a regular meeting Sunday, Sept. 18, at 2 p. m. Winter sports program,will be topic of the.meeting. All members of the booster club are requested to attend this meeting so that we shall Eveleth so happy. This conven- fcnow where we stand for the pec, Josephine Zupec, Josephine Gorenc and Mary Grab-rovsek. CLEVELAND" CHORUS IN FESTIVAL ....Cleveland, O,—It is without a doubt that all music lovers will attend the great jpusic festival Sunday, Sept. 18, at 3 p. m. in the Slovenian Auditorium on St. Clair Ave. to be given by the United Slovenian Junior Chorus formed»fey with prayer at 12 noon until 9 nent and incurable, except a. m. Thursday. Raymond Mutz, Recording Secretary. Mary Kosmerl, Recording Secretary. John Germ, 1st Vice President. where the disability is the result of an amputation." That the heading of Article 12-A be changed by substituting the word "benefits" for the( word "expenses." That Section 19 of Article; 12-A be changed by adding: Fourth Session—Aug. 18, A. M. thereunder the following:j Fourth session called to or-"Note—rWhen the operations) der at 9:20 Thursday morning described in Paragraphs 18-19; by Acting President Germ, with are both performed at one time, j prayer led by spiritual director, the benefit shall be S50 for the Memorial prayer for repose of combined operation." the soul of the late Rev. John That Section 20 be stricken Plcvnik was said. out and the following be in-« Minutes of third session read serted: $50." "Cataract operations,! jn Slovenian by Louis Zelezni- j kar, and in English by Ray-That Section 21 shall read as m3nd Mutz Moved and sec- follows: toid, $75. 'Operation for mas- ended that minutes be accepted as read with the exception of That the present Section 2Siv/ording in one article in the be changed by striking thelSloVGnian minutes, which is to words "Mastoid and" and start j bc corrected and brought be-with the word "Sinus." |fore lhe afternoon session. Car- Note—from Parag-aph 20 on|ricd unanimousiy. down the number creased by one. will be in- The Rev. Math Butala, chairman of the athletic committee, Motion made and seconded i rcports that hia committee has 1 not yet concluded its work and ,asks that it may be allowed to report at a later session. Motion made and seconded j that meeting adjourn to allow j respective standing committees to meet and conclude their work. Adjourned at 9:55 a. m. to 1 p. m., when delegates report to have the official convention photograph taken. Raymond Mutz, Recording Secretary. Mary Kosmerl, Recording Secretary. Frank Opeka, Supreme President. THIS IS IT The Glasilo KSKJ is primarily the official organ of the KSKJ, and as such it serves as a recond of the proceedings of the Union. Its main function is to publish records and official notices. As for other activity, it is raid that the main attraction is that of the news published in Our Page. This is evidence that the young people of the organization are active in their support of the Union. This news is availabl e to readers because the Our Page has the good fortune of having dependable reporters who write in an interesting, informative, and sometimes in an entertaining style. So, here's the formula for an interesting section: Activity, activity, and more activity, and have someone to report it. There should be other things to write about other than notifying members of a meeting and urging them to pay assessments. (To Be Continued) MEETING. NOTICE South Chicago, 111.—The St. Mary's Society, No. 80, announces the change of monthly meetings from every third Wednesday to every third Sunday. The next monthly meeting will be held Sunday, Sept. 18, at 2 p. m. This change will be effective throughout the winter months. Louise Ukovich, Sec'y. but admire, the manner in which they conducted- themselves; no whispering or nudging one another, no laughter or disrespectful giggles in this place of worship. They were, in fact, ideal in their behavior, and Germany can well be proud of them! Needless to say, I saw many other interesting things during my stay in Rome, such as the real wolves that are kept caged up in the middle of the city to commemorate its founding, but these are too numerous to mention for then I would be writing about them indefinitely and that would never do. We wound up our tour of the City of the Seven Hills with a visit to Mussolini's Children's Exposition. After paying our entrance fee, which was a rather trifling amount, we were entitled to see all the exhibits. We treated ourselves to some glace (Italian ice cream) but I was disappointed when I found that it was more or less like a sherbert. With dish and tin spoon in hand we sauntered intq tfte first booth. The buildings were very modern in design and the interior plain, yet smart looking. And everything was as clean as a pin! The people seemed to realize that cleanliness helps beautify their city, and so, when pamphlets and folders were distributed, they held them instead of tearing them to bits and strewing the shreds over the grounds. Perhaps you are wondering what this exposition was all about. I mentioned that it was a Children's exposition. Does that give you a clue? Perhaps if I recall to your minds that Mussolini is doing everything in h's power to increase the birth rate of his people you will get an idea of what it was all about. Still, maybe I had better explain. In one booth were all the best efforts of the school children in various fields of endeavor. It showed the public what the children are being taught and the progress they are making. An entire division was devoted to the latest equipment in baby dispensaries while in another the world's advance in toys and baby's playthings took the floor. In another room, the wall space was covered with charts showing diets for children, their growth at various ages, the circulation of the blood, and the breathing apparatus. A playground under the direction of uniformed nurses was open to the kiddies. In one portion a group of undernour ished boys were camping, and under the care of competent directors, were soon healthier and enjoying their vacation. We watched a nurse demonstrate the proper handling of a baby. This was all behind glass, of oourse. If we had stayed longer we could have seen it playing, fed, put to bed —all on schedule and in the • This week's cooking school can be handled easily; turn out lis dedicated to the baking of on floured board and knead 'bread, that good old home- until smooth and eTastrcra^ding made bread that mother used j flour as necessary. Place dough to make. This generation of in a greased bowl and brush home-makers can turn out as with melted shortening; cover fine bread as any produced in and let rise in warm place in the kitchens of long ago. Flour, greased bread pans; brush with expertly milled, and yeast that melted shortening, cover and functions as predictably as a i again let rise in warm place properly incubated chick, have until doubled in bulk (for 1 to removed the hazards from 12 hours). Bake in hot oven 20 bread-making. minutes; then reduce heat to White Bread moderate eand bake 40 to 50 2 cups scalded milk, 2 tea- minutes longer. This recipe will spoons salt, 2 tablespoons!yield 2 small loaves. sugar, 3 tablespoons shorten- Sweet Rolls ing, 1 to 2 cakes compressed yeast, about 6 cups sifted flour. 2 cups scalded milk, 2 tea-Place milk, salt, sugar and 2 spoons salt, Va cup sugar, 1/3 tablespoons shortening in large j cup shortening, 1 to 2 cakes mixing bowl, and cool; when compressed yeast, 1 well beaten lukewarm, add crumbled yeast egg, about 7 cups sifted flour, cake and 3 cups flour, and beat Place milk, salt, sugar and thoroughly. Gradually stir in cup shortening in large mix-remaining flour, adding just ing bowl, and cool; whenSuke-enough to make a dough that warm, add crumbled yeast cake, well beaten egg and 3 HORWATH-PAVELETIC , . , , _ . ... „ . i cups flour, and beat thorough-Joliet, 111.—Mr. and Mrs. , ,,._______ Martin Horwath, 2208 N. Nich- ly. Gradually stir in remaining . , ■ . T11 j flour, adding just enough to olson St., Lockport, 111., an-, i„u*i„ ' . * u • make a dough slightly softer nounce the marriage of cheir than ^ ^ bread; turn out W^f D w e ion floured board and knead un- William Paveletic, son of Mr. . . ... „ . „ . v of til smooth and elastic, adding i Marion Paveletic, 1216 Vine St.' d. ' An„„u ' ', ~ . flour if necessary. Place dough The marriage took place Sept. . , , . , , , . • m f L. PW U -lu m a greased bowl and brush 5 m St. Joseph s Church, with . , , , . . tT t d * , ■ * i with melted shortening; cover the Rev. M. J. Butala officiat-' . . . ... and let rise in warm place until ,ngL . , doubled in bulk (2 to 4 hours). Miss Ann Ramuta, cousin of , , , . , . . . „ Knead, shape as desired and the bride, and Andrew Pave- .P11 . _ . , ' . _ place m greased pan; brush letic, brother of the groom, y were the attendants. The couple will reside at 902 Cora St. -o- over with melted shortening, cover and let rise until double | in bulk or very light. Bake in a hot oven for 15 to 20 minutes. MEETING NOTICE | M»k" 4/° « d«»en ^ Joliet, 111.—St. John the Bap-! "»»•" be frosted t0 su,t ,he Us(e" tist Society, No. 143, will hold Raisin Bread its regular monthly meeting 1 cake yeast, 2 tablespoons Sunday, Sept. 18, at 2 p. m. in sugar, 1 quart lukewarm milk, the old school hall. All mem- 3 quarts sifted flour, 2 table-bers are asked to attend this spoons butter, 1 tablespoon meeting, as there are some im- salt, 2 cups steamed and cooled tant items to discuss. raisins. The members who are in ar- < Dissolve yeast and sugar in rears with their dues are re- lukewarm milk; add 11 > quarts quested to straighten this mat- flcur to make a sponge. Beat ter up as soon as possible. Come well. Cover and let rise until to this meeting and you will double in bulk, about 11 s find out more about this. hours. When well risen add Frank Buchar, Sec'y. butter, remainder of flcur, -o--raisins and salt. Knead for 10 IS THANKFUL minutes and place in a bowl. In a communication to Our Cover and let rise until double Page, Mr. Michael Zunich. del-';n bulk, about 1hours. When egate from Detroit, Mich., ex- turn out and knead again, tends sincere thanks to the del- mould into loaves and place in egates and supreme officers for well greased baking pans; their manifestation of kindness | cover and let rise again for and generosity extended him en 'about 1 hour. When light, bake route home. most sanitary way conceivable. The entire exposition seemed to be based on the fact that the modern way to have and in hot oven ^ 15 minutes;" then reduce heat to moderate oven for 45 minutes longer. Pecan Butterscotch Rolls 1*4 cups milk, 2 cakes corn- raise children is to be ultra-1 pressed yeast, 3 eggs, 2 tea-sanitary and that the mor 'spoons salt, 1 3 cup sugar, 5 children there are, the happier j cups flour, cup melted short-the family is. lening. Put lukewarm milk into mixing bowl, crumble in the yeast, add eggs, salt and sugar. Add all the flour. Beat until very smooth. Add melted shortening. Mix well again. Ttrrn on floured moulding board and •knead until smooth. Put in greased mixing bowl. Cover and let rise until double in bulk. Mix Vi cup of sugar with 1 teaspoon cinnamon. Roll dough into a piece 6 inches wide and Vfc inch thick. Spread with melted butter, sugar and cinnamon and raisins. Roll like a jelly Toll. Seal edges and cut in slices an inch thick. Into the bottom of greased muffin pans put 1 tablespoon of butter and medium brown sugar to V\ inch thickness, adding a pecan r two. Place dough on this, cu* side down. Let rise until double its bulk. Bake in hot oven for 20 minutes. Invert over waxed paper. CONTRIBUTORS In submitting Contributions to Our Page, please consider the following: 1. Use one side of paper only. 2. Manuscripts written in pencil will not be considered. 3. If possible typewrite material, using double-spacer. 4. All contributions must be signed by author. Name will be withheld from publication by request. 5. Material must be received by Our Page not later than 8 a. m., Monday prior to intended 'publication. 7. Address communications to Our Page, 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. REPORTERS John Bevec Valentin« Maleckar Anthony J. Buchar Eleanor Mateaevac John A. Cankar Frances Merhar Mary Delo«t Nick Mikatich Jr. Ju«tine Misley Joaeph M i toe k Michael Polutnik Frank Ribieh Jr. Franci« Sever Joka P. Staudohar , Stephen Strong Franci« Samic Peter Sregel Helen Terlep Mary Tramhaah Stephania Turk George Vertin Pauline Virant John Volk Mr«. Anthony Tapel Frank Zabkar Pauline Zetesnikar Gale Eleaich Joaeph Erchull France« Eraen Henry Fon Frank Glavan Pauline J. Gorenx Frank Grihbon« Maria Grom Helene Ivanich Frane« Jancer Agne« Jenich Joseph Kamek Joseph J. Klun Edward Kompare Milton Koran Victoria K rail France« Lokar Mary Maleekar