Inserati se sprejemajo in velji tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, . c> li „ |t II » " " 16 „ I, II II 3 '» Pri večkratnem tiskanji se cena primerno imanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. it. 16. Političen lisi za slovenski uarofl. Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . . 5 .. — ,, ca četrt leta . . 2 „ 60 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 za pol leta . . 4 „ 20 za četrt leta . . 2 „ 10 V I>jnbljani na dom pošjljai velja 60 kr. več na leto. Vredniitvo je na stolnem trga hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in Bice r v torek , četrtek in saboto. Varuh in steber nnroda slovenskega! Kdor pozna čili narod naš, komur je znana zgodovina njegova o narodni samostalnosti in neodvisnosti, se res čuditi mora, da po to-likoletni borbi politični ni bilo že ime slovensko pokopano! Bili so tužni časi, ko je pri nas na Slovenskem vladal le tuj jezik, ko so se šopirili tuji običaji in navade, ter so domačini bili od tujcev povsodi potisnjeni v kot. Pre-možnejši in inleligentneji Slovenci so domafeiui govoru obračali sami hrbet, kakor se to žali-bog še dandanes sem ter tje godi. Toda v borni koči slovenskega kmetiča ni bil mili naš jezik iztrebljen, in v cerkvah se je v pesmih in govorih veličastno razlegal. Vprašamo le, kdo je bil glavni voditelj in varuh jezika našega v onih in v najnovejših dobah? Mislimo, da nam vsakdo priznati mora, da ima glavno zaslugo pri tem slovenska duhovščina! Neka stranka nam sicer tega ne pripoznava, posebno organ mladoslovenski; toda zgodovina priča vsakemu, da ima ravno duhovščina slovmskao narodnosti našinajveče zasluge. Velike so zasluge, ktere imajo slovenski duhovni na slovstvenem polji našem- Nočemo imen vseh onih mož tu navajati, ker jih je premnogo. Kdo je pa podpiral in razširjal največe slovenske knjige? Mar ne slovenski duhovni, kteri so z neizmernim trudom skrbeli za razvoj in probujenje naroda našega, z živo besedo razlagali narodu pomen in misli našega jezika. Ozrimo se po deželah slovenskih, po mestih in trgih; kdo je tu vstvarja narodna društva, šole i. t. d.? Zvemo gotovo povsod, da duhovni. Vprašamo li, kdo je naš ljud spodbadal k branju, ter ga vnemal za vse lepo; odgovori se nam: zopet le duhovni. Nehote tedaj mora vsakdo priznati slovenski duhovščini častno mesto med prvimi buditelji in odgojitelji drage narodnosti naše. Pri vsakem rodoljubnem početji, pri vsakem podvzetji in napredku, kterega je še narod naš storil, vidimo na čelu in v prvi vrsti slovenskega duhovna, ki se ne boji nobenih žrtev v prospeh svoje domovine, vse iz ljubezni do naroda. Duhovni naši so se rodili v narodu našem, so večidel kmetiških starišev, ter žive vedno med nami, dele z narodom slasti in strasti, ter ne morejo delati njemu na pogin in škodo. O kacem nerodoljubnem činu naše duhovščine ni berzo kje tako kmalo kaj čuti, ker pa je sem ter tje kak odrodilec, kak izgubljenec, ki ne dela časti svojemu poklicu, se potem ne sme to pripisovati v krivdo vse mu duhovskemu stanu. Naši duhovščini ni pripisovati druge pregrehe, nego to, da se bojuje s pravimi rodoljubi proti laži-liberalizmu, da brani vero naših očetov proti neverskim in nenravnim spisom sedanje dobe. In to bi bil res zločin slovenske duhovščine? Sveta dolžnost je vendar vsacega, da se potrudi, razširjati dobre spise in časnike, ki poznajo duha in potrebo ljudstva, da skrbe za duševni prospeh, slabe spise in novine pa zatirajo. Tega ne delajo samo duhovni, ampak vsi pravi domoljubi, ki dobro vedo, kam merijo vsi oni „dnevniki" in „bro-šurice". Naš list se je že premnogokrat upr tacemu slepenju ter spominjal naše ljudstvo odkritosrčno, kam vse to pelje. Taki spisi in brošurice divjega, nenravnega, lažnjivega in nenaroduega obsega se posebno v poslednji dobi trosijo med naš ljud, kužijo narod. Mar ni dolžnost narodne duhovščine nasprotovati in zatirati take spise in plode literarne, ki druzega ne obsegajo, nego strastno izmišljene čine, laži in čenče? Tu se mora ljudstvu reč pojasniti, oči odpreti. Slovenska duhovščina, mora tako ravnati, roka v roki s pravimi rodoljubi staroslovenskimi skrbeti mora za čistoto našega slovstva, naše drage narodnosti. Naj potem steber narodnosti naše odpadniška stranka še več zasramuje ter ga nazadnjaškega mračnjaškega imenuje v svojih umazanih pre-dalcih, pred očmi naj ima vedno starosloven-sko geslo: „Vse za vero, dom, cesarja!" Politični pregled. V Ljubljani 28. avg. Avstrijske dežele. pevci potujejo po Laškem ter so bili v Benedkah jako navdušeno sprejeti. „Kako bi Lahi še le sprejeli cesarja", vsklikne „N. fr. Presse", ki skuša v nekem vvodnem članku dokazati, da cesar so dolžni laškemu kralju obiskanje vrniti. Ta list tudi pristavlja, da tisti Lahe malo pozna, ki meni, da so nam sovražni in da preže po naših pol laških deželah. Mar „N. fr. Presse" ne v<5, kako so Lahi zamerili poveljniku avstrijskih ladij v Barceloni, ker je obhajal obletnico bitve pri Lisi? Mar ne ve, kako so Lahi v Nizzi in Arqui proti Avstriji demonštrirali, in kako je laški list „Fanfulla" Lahe očitno spodbadal, da je za Lahe neobhodno potrebno razprostreti se do naravnih in strategičnih mej, tedaj nam z lepo ali z grdo vzeti saj južno Tirolsko in Pri morje? Učni minister je v soglasju s šent-poliškim ordinarijatom odstavil fajmoštra L e i t-geba v Štossingu ter mu odločil 400 gold. J!. i Jože Rozman, konjiški nadžiipnik, dekan, častni kanonik labodske \ladikovine itd. (Rojen 10. januarija 1812, umrl 12. avgusta 1874.) (Konec.) Razglasil je dalje životopise: slavnega zeliščarja Franceta Illadnika v „Drobt." 1853; sv. lleine slovenske knjeginje v „Drobt," 1854; Leonarda llodiščaua solnograškega, višega vla-dike in rojenega Slovenca, Martina Pegeja, rojenega Ljubljančana in slovitega prirodoznanca, kterenm je dalo Kranjsko društvo priimek ,,operosi": Kranjski Balde je bil slaven jezuit, pesnik in pisatelj; še nadalje životopis slovenskega rojaka in benediktinskega opata „Ma-gnusa Klein-a", ki je slovel zarad gladke latir. ščine, v kteri je pisal učeno delo: „Notitiae Austriae antiquae et mediae". Izvrstno je pisan članek v „Drobt" 1855: Kako so se koroški Slovenci pokristijanili". Tu opisuje obširno vojvodski stol na gospe-svetskem polju in kako se je volitev koroških vojvodov vršila. — Spisal je slovensko „Ka-tehetiko", ki je kot priloga „Drobt." 1855 izišla. Še sedaj je naučna knjiga v mariborskem bogoslovji. Njegovo poslednje delo so „Družbene bu-kvice za dekleta, ki so v dekliški ali križevski družbi". Razprodal se je že 7. natis te knjige, ki šteje čez 500 strani v osmici. Vsak natis je štel po 2000 iztisov; osmi, kterega je že 15 pol tiskanih, bi bil štel celo 3000. Te knjige nahajajo se skoro v vsaki hiši konjiške fare in tudi po celem slovenskem Štajarju so že razširjene. Reči smemo, da za „Dušno pašo" od Barage se niso nijedne molitvene knjižice tako naglo prostaku prikupile, kakor te od Jožefa Rozmana. Pisane so v lahko razumljivi in čisti slovenščini in v pravem krščanskem duhu. V njih je naslikano celo notranje življenje pisateljevo. Kdor hoče Rozmana kot dušnega pastirja na vse strani poznati, naj čita te knjige, ki so ogledalo njegovega pobožnega vedenja. Marljivo je nabiral tudi gradivo za konjiško kroniko, ktero je želel na svitlo spraviti. Naj še omenimo, da se je vdeležil tudi abecedne vojske, in da je proti svojim rojakom s svojimi načeli prodrl. Ponosno ga zamore slovenski narod med svoje mecenate šteti. Podaril je „Matici" 1000 gld., celski čitalnici 200 gld. Bil je ustanovitelj konjiške in loške hranilnice, v ktero poslednjo je koj 1500 gld. vložil, kakor smo slišali praviti. Ko še v Konjicah hranilnice ni bilo, pošiljal je v celjsko za druge denar brezplačno, ter jim je tako dolgo pot in marsikteri krajcar prihranil. Kolikim je posojeval denar brez obresti! Koliko jih je, ki mu še prometa niso vrnili; a tirjal jih ni nikoli. V njem so zgubile Konjice pravega očeia, kteremuje bil blagor njegovih otrok vedno prva skrb. In ta veliki dobrotnik in zaštitnik člo- penzije, ktero bode toliko časa vžival, dokler je bode vreden, iu dokler bode nemogoče mu podeliti kako duhovno pastirsko službo. Pri dopolnilnih volitvah za deželni zbor moravski in gališki so 25. t. m. bili izvoljeni kandidatje narodne stranke. •Iiižuo-TirolMki poslanci, ki so se branili priti v deželni zbor, so zgubili mandate in se bodo novi poslanci volili 5., 7. in 9. septembra. Po časnikih je šla novica, da bode deželni zbor tirolski razpuščen. Pri novih volitvah bi ustavoverci nič ne pridobili, to sami dobro vedo, a njim je le za to, da bi odpravili deželnega glavarja dr. Rappa in namesto njega dobili kakega ustavoverca. Vnanje države. Š|»aiy*ka. I>on Karlosov minister vnanjih zadev, Vinales, je tujim vladam razposlal pismo, v kterem dokazuje, da pravi uporniki so na Serranovi strani in da grozo-vitosti, ktere podtikujejo Karlistom, počenjajo sami. ttrhska vlada išče pri francoskih in angleških bankirjih denarjev na posodo, ker hoče nameravane železnice sama zidati. Izvirni dopisi. Iz (joreiiKkesa, 25. avgusta. Leta in leta že čakamo, da bi se že skoro vredile naše gozdne razmere, pa namesti polajšanja naš stan prihaja čedalje liuji. Naše industri-jelno društvo nas hoče pripraviti ob vse. Že lani sem vam poročal, kako neusmiljeno so njegovi gozdarji ravnali z ženskami, ki so suhe drva ali celo brinje nabirale, in zdaj nam to društvo po vsi sili hoče vzeti še planine. Vsakdo pa ve, da brez planin je naša živinoreja in toraj tudi naše kmetijstvo čisto ob tla. Te dni so gozdarji začeli krave s planin poditi, koze pa loviti in streljati; še celo svojim lastnim kovačem v Radolni so jih postre-lili, kakih 60 pa na Javornik odgnali. Mar-sikaka kovaška družinica nima druzega, kakor ubogo kozo, da ima saj za otroke nekoliko mlečica; zdaj še te ne bo mogla imeti! Tudi za drva se nam bo huda godila Nekterim posestnikom letos še polenca niso odkazali; že v drugič so se v ltadolici pritožili, pa odgovora še niso dobili. Tako se kaže, da se bo našim poštenim kmetom po zimi huje godilo, kakor najhudobnišim jetnikom ; kajti ti bodo v gorki sobi kuhauo jedli, nam pa druzega ne kaže, nego da bodemo morali v mrazu vse surovo vživati. Nekteri posestniki bi radi popravili svoja že jako slaba poslopja; a društvo jim noče odkazati potrebnega lesa, da si imajo starodavno pravico to od njega zahtevati. Če se ta poslopja po zimi vsled snežne teže podero na ljudi, kdo bode za to odgovarjal, in če se podero na živino, kdo bo lastnikom pač škodo plačal? Ljudje se pritožujejo, kolnejo itd. pa vse zastonj! Ker se bode kmalo zbral naš deželni zbor, mu živo na srce položimo naše žalostno stanje; morda bodo cesarske gosposke na njegov glas bolj čule, kakor na pritožbo nas ubogih kmetovalcev. Zlasti prosimo našega zastopnika, g. Pintarja, da naj se letos vdeleži sej deželnega zbora ter tam se potegne za naše ubogo ljudstvo. Če je tako bolan, da tudi letos ne bode mogel iti k sejam deželnega zbora, kterega se lani čisto nič ni vdeležil, bilo bi pa zanj in tudi za nas gotovo bolje, da se poslanstvu odpove ter ga prepusti kakemu drugemu zdravemu in krepkemu možu, ki bode dolžnosti poslančeve zamogel tudi spolnovati! Iz vipavske doline naf.ori-skcm, 24. augusta. („Glas" in „Soča" sta si zopet hudo v laseh.) „Soča", ki ima od liberalizma privilegij nezmotljivosti, se vedno štuli, kakor da bi laži ne poznala, akoravno dopisniki sami v njej marsikaj neresničnega zanikajo. Se ve da, kar žali njene izvoljene, to gre v njeno mavho; če pa zanikanje zadene osebo nasprotne jej uarodno-verske stranke, se „Soča" ne more tako daleč ponižati, da bi kdaj svoja poročila preklicala. „Glas" je v svojem 31. listu ,,Soči" očital, da je vladna, da ona iz „dispositionsfonda" zoblje. „Soča" ga na to poživlja, naj ji to natanko dokaže iu če to stori, hoče ona pero položiti. „Glas" ji je to v svojem 33. listu dovolj jasno dokazal. A se ve, da priča ni nihče, kje in kako ona iz jaslic ,,dispositions-fonda" zoblje. Ker vira „Glas" ne more in ne sme priobčiti*), mu ^oča'' očita, da so„Gla-sovi" vredniki najnižji obrekovalci itd. Ker ne gledam za kulise, za kterimi se kuje osoda nesrečnega razpora ubogemu narodu, tudi ne *) Pa je tako gotov in resničen , kakor oni, iz kterega je ,,Gla»4' posnel notico potem zapo denegn nemčurskega profesorja hogokletea ; kar je malopridna ,,Soča'1 tedaj ravno tako tajila, da ni res, če ravno je bila resnična kot beli dan, kar se je tudi — vkljub ,,Soč.'1 tajenju — pokazalo. Pis. vem, od kod „Glas" tako za gotovo ve, da je „Soča" od vlade podkupljena. Hočem pa ven-dar-le nekaj povedati v pojasnilo tega očitanja, ktero „Sočane" svetu v pravem svitu kaže, in zarad kterega je bilo ono cviljenje v zadnji „Soči" (i. 34.). Ko so lansko leto „Sočani" s svojim luterskim kandidatom propadli in je prišlo do ožje volitve med dr. T. in vladinim ustavoverskim kandidatom c. k. okrajnim glavarjem, sicer v njegovem poslu vse časti vrednim g. Winklerjem, so prišli „Sočani", kteri so pred ravno tako Winklerjevi kot Tonklijevi kandidaturi hudo nasprotovali, pri ožji volitvi med kladvo in nakvalo. Kaj jim je bilo tedaj početi? Ker so popred obe kandidaturi zame-tavali, je bilo po pravilih čiste logike, — in te, pravi „Soča", se ona vedno drži (?) — misliti, da se bodo volitve zdržali, če ne bodo hoteli glasovati za kandidata, priporočanega od na-rodno-političnega društva. Pa to se ni zgodilo. „Soča" ima svoj posebni privilegij, da sme vsim pojmom zdrave in čiste logike, posebno kadar je v kaki zadregi, naravnost o obraz biti! Z ustavovernimi tominskimi predilsko-železničarskimi politikarji in volilci stopijo v ustavoverno zvezo in pogodbo, da če bodo Tominci potem „Sočo" z naročbami in drugače tako podpirali, da ne bo propadla, hočejo iz hvaležnosti zato vsi Lavričevi volilci pri ožji volitvi voliti ustavoverca Winklerja. Tako so „Sočani" prišli iz Scile v Karibdo ter se jim lahko, in to prav logično, ustavovernost očita. Po njih sadu jih poznamo. Kakoršen je voljen poslanec, morajo logično biti tudi njegovi volilci. Od tistihmal je pa pri „Sočanih" vse mogoče, tedaj tudi to, da zastonj in brez cvenka niso postali, kar čez noč, volilci usta-vovernega kandidata, kar se tudi po njih čisti logiki misliti ne da! — Ti ljudje so nekdaj imeli polemiko z „Domovino", ter ji očitali, — kar je žalibog tudi res bilo, da je vladna; pa jaz vas zagotovim, da vladna „Domovina" stotino tega po Primorju ni škodovala in pravih pojmov o pravem narodnjaštvu tako zblo-dila, kakor ustavoverno-centralistični mrčes po imenu „Soča". Vedno toži ta list, da smo Slovani v Cizlajtaniji od umetne nemške večine majorizovani, kar je, žalibog! tudi res, pa na to ne mislijo, da so oni pri ožji volitvi za ustavoverca W. glasovaje na blizo isti način ogromno večino primorskih Slovencev za usta-voverstvo inajorizali. Ravno čujem, da omilovanja — ne sovraštva, kakor menijo „Sočani" — vredni dr- veštva, kako tragično je vendar končal! Pelje se 12. avgusta obiskat svojega sošolca Josipa Hašnika sv. -jurškega župnika. Ne daleč od Vojnika blizo ceste ustraši se konj, ki se je že med potom upornega kazal, in se zaleti v drevo, da se je oje razdvojilo. Konj še bolj divja, in v tej nevarnosti skoči Rozman raz voza, a tako nesrečno na sence pade, da koj v nezavednosti obleži. Iz bližnjih hiš priteko ljudje na pomoč, iz Vojnika zdravnik, a brez vspeha. Tri tugo-polne ure je še dihal in le enkrat nekoliko roko vzdignil misleč si obrisati potno čelo. Ob dvanajsti uri dopoldan usahnil je kinč duhovstva, pribežališče sirot, podpora zapuščenih; otemnelo je solnce uka, zginil je velik fenis modrosti, zastal je potok zgovornosti, ki se je razlival čez planjave sv. katoliške cerkve. Ta strašna novica raznesla se je ko blisk in zadela je Konjice ko strela iz jasnega neba. Vse je bilo po koncu; vse se je jokalo, kričalo, stokalo. Kosci so zapuščali travnike, mlatiči skednje, remeselniki svoje delavnice, vse je dirjalo v trg, kamor se bode prineslo mrtvo truplo priljubljenega pastirja. Okoli V28 na večer zapoje prežalostno največi zvon ter naznanja, da se od daleč bliža voz, ki pelje moža blagega spomina. Že od Vojnika sem je pri vsaki hiši v solze zatopljena množica pozdravljala ranjkega in zvonovi bližnjih cerkva so peli tužno večernico. O '/a9 približa se mrlič konjiškemu trgu. In tu kakošen prizor: Tihi mrak zemljo pokriva, Luna sred neba vesla; V gozdu slavec že počiva, Pesmic milih ne žvgrlja. V celi naravi je kraljevala sveta tiha groza. Zarad tega se je tem žalostneje razlegal jok in stok zapuščenih sirot. Sleherni je pritiskal k vozu hoteč se ga dotakniti. Eden izpreže konje, drugi možje pa se vprežejo in peljajo bogato z venci in cvetlicami okinčani voz. Ko pridemo na trg, kako je speklo vsa-cega v srce. Trg je bil v eni lučici; tu ni bilo očesa, koje se ne bi solzilo, niti srca, koje ne bi krvavelo. Že sama misel, kako se je ranjki zjutraj odpeljal, in kako se na večer pripeljal, je presunila človeka in ga z žalostjo napolnila. Med ihtenjem in krikom, ki je v zračnih višavah pojemal, med brezštevilnimi lučicami, ki so bledo brlele v nočni tmini, med vročimi molitvami, ki so iz oprsja pobožnih farmanov vrele, in med milo donečimi glasovi zvonov, ki so v čast svojega oskrbnika peli, smo prišli do farovža. Celo noč je prebedela žalujoča množica pri mrtvaškem odru ranjkega. Zarano druzega dne pričele so dohajati cele procesije pobožnih farmanov, da se sled-njokrat poslovd od svojega predobrega očeta. To je trajalo do pogreba 12. avgusta. Ta dan se je v Konjicah gotovo nad 4000 duš zbralo, duhovnikov je prišlo 53 iz raznih dekanij zadnjo čast skazat svojemu premilemu sobratu. Med temi so se odlikovali preč. g. kanonik Košar, g. opat celjski Vrečko, in častni korar novocerkviški g. Juvančič. ftlilostljivi g. knezo-vladika lavantinski so telegrafično naznanili farmanom in zbranim duhovnikom svoje globoko sočutje, krški pak pismeno pristavljajo, Lavrič živi v Tominu večjidel od milodarov svojih prijateljev, več nego od svojih klijentov, kterih nima niti toliko, da bi se mogel pošteno preživiti. To bo tudi nasledek njegovega odpadništva, kakor je v obče znano. Z Bogom! 1« Trsta, 28. avgusta. (Mestna laška gimnazija. — Cesarjev rojstni dan.) Zadnjič sem poročal o c. k. nemški, danes pa hočem spregovoriti o mestni laški gimnaziji. Kar je zavod ustanovljen, je preteklo 11 let, od začetka privatna je postala, pozneje javna gimnazija, ki je bila pred nekaj leti bolj obiskovana nego državna. Sedaj pa, akoravno jo mesto na vse kriplje podpira, akoravno se je letos čez 400 gld. za bukve revnim učencem potrosilo in se je revnim celo obleka dajala, vender ta gimnazija zmiraj bolj propada, in z letošnjim letom je državna zopet na vrhuncu. Daje ta gimnazija tako propadla, krivi so škandalozni do-godljeji, ki so se lansko leto na njej godili in zarad kterih je bil tudi vodja Dalla Kosa, (liberalec, kteri je bil v svoji liberalnosti tako daleč zašel, da je lansko leto celo velikonočne' vaje odpravil), od službe popolnoma odstavljen. Dasiravno je bila služba za vodjo večkrat razpisana in plača na 1G00 gld. povikšana, se vendar noben sposoben prosilec za njo ni oglasil in to leto je kot začasni ravnatelj fungiral starosta profesorjev, duhoven Dr. Ambrož Boschetti. Letno poročilo ima izvrstni pro-vodjev spis: Saggio di comento del canto III. deli' Inferuo della divina commedia." Itednih učiteljev je bilo s provodjem 9, suplenti 4, izredni 4. — Učencev vpisanih 187, konec leta pa le 166, 5 manj kot na državni gimnaziji. Največ jih je bilo v I. razredu (45), najmanj v VII. (14), za maturo se je oglasilo vsih 15 osmošolcev, pa jo je le 10 — in sicer 3 z odliko dovršilo. — Kar se narodnosti tiče, so učenci te gimnazije čudno klasificiranj — in sicer tako-le: 148 Tržaščanov, 22 Istranov, 3 Goričani, 3 Dalmatinci, 1 Trentinar. — Po veri je bilo 134 kat., 7 grkov, 2 anglikana, 44 judov. — Od slovenskega jezika ni tu ne duha ne sluha, in tudi ni upati, da bi se tako kmalo slovenski jezik tu učil, kajti tržaški magistrat, pod čigar kroviteljstvom ta zavod stoji, ima strah pred vsem, kar po slovenskem dahne. Rojstni dan presv. cesarja se je v Trstu prav slovesno obhajal. Že 17. zvečer grmenje topov na gradu in na morju, veselo zvonenje po vsih cerkvah in vojaška godba po mestu oznanovalo je bližnji cesarjev god. — Ravno tako tudi 18. zjutraj. Ob 10 je bila slovesna da bi bili gotovo k pogrebu prišli, ako ne bi bila prav na ta dan oznanjena vizitacija v domači vladikovini. Prodajalnice so bile večjidel zaprte. Iz okna občinskega poslopja vihrala je velikanska črna zastava okinčana s krasnim lavorjevim vencem. Sprevod je bil iz farovža čez trg v farno cerkev, kjer so se vrstile mrtvaške molitve. Preko družili dragocenih reči oskrbel je ranjki tudi krasno gotičko prižnico, s koje mu je prvi č. g. Košar mrtvaško popotnico govoril. Po dokončani peti maši, ktero je služil celjski g. opat, spremljali smo truplo ranjkega na pokopališče pri sv. Ani. Tu v sredi ljubih ovčic zdaj počivajo kosti vzornega pastirja, kojega blagi spomin bode dolgo širom sveta odmeval. Ti pa, slovenski sine, Ti hči slovenska milal Reci mu: Lahka Ti Črna zemlja bila! L. M. sv. maša z zahv. pesmijo pri sv. Justu, ktero so imeli svitli in mil. škof. Pri službi b. so bile vse oblastnije zastopane, c. k. namestnik baron Pino, mestni župan z mestnim zastopom, trgovska zbornica s svojim predsednikom Sa-omonom Porentom, in konzuli ptujih vlad, poveljnik ruske fregate: Princ Pojarsky; gosp. de Bassarguines s tremi častniki „en parade", opravniški svet avstrijskega Llovda, in druge civilne in vojaške oblastnije. Posadka pa je bila razpostavljena „en grand parade" na bor-snem in velikem trgu. — Tudi po nekatoli-čanskih cerkvah in judovskih sinagogah se je obhajala primerna služba b. C. k. namestnik baron Pino je v ta dan izročil mestnemu županu 500 gld., naj se raz-dele med one najbolj revne družine, ktere bodo 24. avg. (v Trstu selitveni dan) brez kvartirja ostale. Domače novice. Ljubljana, 29. avgusta. (Narodni volilci) ljubljanski bodo imeli v nedeljo 30. t. m. ob 10. uri dopoldne v čitalnični dvorani shod, pri kterem se bode postavil kandidat za deželni zbor. Želeti je, da se ga oblino vdeleže. (Vabilo Sastitim družabnikom dram. dru-Stva v Ljubljani v občni zbor), ki bode v soboto 12. septembra zvečer ob pol 8. uri v čitalnični dvorani. Vrsta razgovorov: 1. Prvo-sednikov ogovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Volitev prvosednika, blagajnika in 10 odbornikov. 5. Posamezni predlogi družabnikov. Odbor dram. društva. (Deželni namestnik) vitez Widmann je bil 24. t. m. na Dunaji na avdijenciji pri cesarji. (G. Peter Stornik), dosedaj suplent na graški gimnaziji, je imenovan za pravega profesorja v Belalcu. (Vojaških vaj) 1. septembra 1.1. v okolici ljubljanski se bodo vdeležili naslednji polki: ljubljanska posadka, dalje c. k. 47. peš-polk Hartung iz Celovca, 3. in 5. švadra c. k. 5. dragonarskega polka iz Celovca; 7., 8., 19. in 20. lovski batalijon iz Novega mesta, Ptuja, Celja in Maribora. (Preiskovanje starin.) Kranjski deželni odbor je dovolil g. Alf. Miillnerju, profesorju učiteljskega izobraževališča v Mariboru, večo denarno podporo, da zamore svoje študije v starinah na Kranjskem nadaljevati. G. prof. Mullner je o velikonočnih praznikih letos pre-iskaval okolico pri Trojanah do Ljubljane. Svoje zanimivosti o najdenih starinah objavi v muzejalnih sošitkih deželnega muzeja Kranjskega. (G. J. A. BlaŠke) je včeraj iz osebnih vzrokov popustil voditeljstvo banke „Slovenije", kar pa njenega delovanja nič ne moti. Razne reči. — Narodna čitalnica v Kamniku napravi v nedeljo 30. avgusta ob 8. uri zvečer v lastnih prostorih veselico s sledečim programom: a) „Durch die Abendliifte", igranje na citre; b) „V spanji", veselo-igra v enem dejanji; c) smešno berilo in d) ples. — K tej veselici se vabijo vsi čč. gg. društveniki, kteri smejo tudi sposobne nedruštvenike vpeljevati, in vsi tukaj bivajoči tujci. — Vstopnina za ude 10, za ueude pa 30 kr. — Poročilo tržaške laške mestne više realke obsega spis profesorja A. Coste: Poche parole sulla valle del Nilo. — Rednih učiteljev je bilo na tem zavodu z vodjem vred 17, suplenti 4, izredni 3. Učencev vpisanih v za- četku leta je bilo 543, a konec leta jih je ostalo le 375. I. razred je imel 3 paralelke, II. in III. pa po 2; v I. razredu je bilo vpisanih 243 učencev, a izostalo jih je med letom 73. — Najmanj je bilo učencev v VII. razredu, in sicer vpisanih 12, konec leta 11. O maturi poročilo ni povedalo nič, kakor tudi ni omenilo vzroka, da je tako ogromno število učencev med letom šolo popustilo. Kar se narodnosti tiče, nahajamo: 502 Taljana, 2 Nemca, 2 Slovenca, 1 Francoza, 2 Grka, 19 Taljano nemcev, 15 Taljano-slovencev; po veri: 461 katolikov, 77 judov, 5 Grkov. Akoravno e na tem zavodu, kakor je razvidno, precejšno število Slovencev (kajti tudi oni Taljano-slovenci in blezo tudi večina Taljano-nemcev bodo najbrže sinovi slovenskih starišev); vendar tudi na tem zavodu, kot na vsih mestnih, ni sluha ne duha o slovenščini: živela enakopravnost! — Nemški „turnerji" po mestih, kakor n. pr. v Gradcu, „turnajo", še bolj pa politiko za Prusijo delajo, pravi „Vtld." — Taki „turnertagi" niso nič „staatsgefahrlich", vse drugač pa so nevarne katoliške družbe, se vč?l? Omenjeni list pojasnuje", da tudi cerkvi sovražni dunajski učeniški zbor 18. avgusta in konfesijonelne postave posredoma kažejo v Prusijo. Ti učitelji so sedeli in po Bizmarkovi šegi kramljali, kako bi se dala šola še bolj od cerkve ločiti! Kdo pa je šola? Ne stene in zidovi, ampak otroci v šoli, — in ali imajo učeniki to oblast, da hočejo otroke krivoverstvu in brezverstvu v žrelo gnati? Čegava lastnina so otroci, ali mar brezverskih učiteljev, in ne starišev? Učitelji modrujejo v svojih shodih, kako bi vero in cerkev iz šole vrgli; kaj pa, če se prično zbirati tudi očetje otrok v shodih, k čemur imajo pravico vsi državljani, in se posvetovati, kako bi never-ske učitelje vergli iz katoliških šol? — Letina za sadje. V Tržaški okolici je letos sadje tako obrodilo, da stari ljudje ga ne pomnijo toliko. Posebno so češplje obrodile, in ako jih ne bi toliko iz dežele pošiljali, bi jih ljudje ne mogli skoraj poprodati. Plačujejo 2—3 gld. cent. Ako bi okoličani po zgledu drugih dežel sušilnice imeli, koliko lepega denarabijim češplje letos vrgle! Tako pa jih morajo skoraj zastonj prodajati — vendar pa bodo dobili lepe denarce za okoličansko sadje! — — Mavtarji ne dajo miru. Potem, ko jim je bila prvikrat odbita prošnja, da bi se na Dunaju očitno vgnjezdili, so premenili pravila in še prosili; pa tudi zdaj jim je od-rečeno. — Kako bo neki frajmavrar pravila premenil? Ako mavtarstvo opusti glavna načela, svoje skrivno rogoviljenje zoper cerkev in prestole, trinoško strahovanje tistih, ki njih ukazov ne dovršujejo itd., potlej ni več fraj-mavrarstvo. Le čudno je, da v časih, ki hočejo za razsvitljene veljati, se še kdo najde, ki je voljan k taki najbolj mračnjaški družbi na svetu pristopiti. — Nemško-španjsko. Zopet se trdi, da Bismark hoče kacega nemškega princa na španjski prestol spraviti. Zdaj lahko vidijo tisti Slovenci, ki v Bismarkov rog trobijo, za kaj delajo, za kaj se poganjajo. Med tem ko velike oblasti Serranovo vlado priznavajo, se pa vsak dan bolj jasno kaže, kolika revščina je ta vlada. Znamenita trdnjava Pujcerda je že skor v karlističnih rokah, v Madridu je zmešnjava v vladi in mesto se brani podvreči se novaštvu, Zabala je odmaknjen od poveljstva severnih kardčl. V Madridu pa žuga ro-govilstvo. Tflrvrnllčii«* denarne eene 28. avgusta. Papirna renta 71.75. - Srebrna renta 74.70. -18601etno državno posojilo 108.90.- Bankine akcije 9<3 _ Kreditne akcije 241.25. - London 109 75. - Srebro 103.80.— Ces kr. cekini — —. — Napoleon 8.81 Tržna cen« preteklega ledna: f M e r n i k Mesta: Pšenice >3 i £5 rt a ® >S v <-> Ovsa o 0 »t« 1 H o s £ o E C- Soršice v Ljubljani 2.70 1.75, 1.60 1.00 2 00 2.10 1.85 2.10 t Kranji — H — — — — v Loki 2,90 1.95 — 2 40 2.50 2.90 — v Novomestu 2.65 2.00 1.50 0.95 2.90 - — 2.33 v Sodražci 3.00 16.0 2.40 — 2 00 — v Mariboru 2.65 2.10 1.85 1.15 2 65 2 15 2 30 — v Ptuju 2.38 1.90 1.50 0.90 2.35 2 00 — v Celji 2.70 2.00 1.20 1.00 2.10 2.20 2.00 - v Celovcu 2.70 2.00 1.90 1.74 2.33 — — - v Trstu 3.00 2.00 — 1.15 2.16 — - v Zagrebu 2.45 1.75 1 20 1.00 2.00 — — v Siseku — — — — — — v Varaidinu 2.60 1.90 1.32 1.27 2 50 2.00 — — ca Dunaju 3 10 2.3H 1.90 1.60 — — — v Feštu 2.73 2.15 1.64 — 2.10 — — - v Pragi 3.14 2.58 2.14 1 52 1 — — —- 1 v Gradcu 3.08 2.00 — 1.48 2.50 — Tržnu cena < 3 "3 9 Reči < 3 > vNovoinesI * h ut > 1 v Loki I h. 49 | oa > O £ 3 S | > i -- j v Celju v Ptuju Za nesrečne Dolenjce: Gosp. kanonik Vole 5 gld. Z« pugorelce na Vrhniki: Gosp. kanonik Vole 5 gld.; g. P. Skale 10 gld.; g. Janez Goliaš 5 gld._ Listnica vredništva. G. M. V.: Če pridete v Ljubljano, dobro došli! Bodemo že skrbeli, da jo boste spoznali Pri tej priliki se tudi pogovorimo o Vaši zgodo. vini, ktere odlomek bomo skušali v Podlisteku za poskušnjj priobčiti. G. dopisniku iz Borovnice: Za danes prepo zno. Ime ostane tajno. Eksekutivne dražbe. 1. sept 3 Ant. Zotlar-jevo iz Preske (584 gl.)( _ 3. Iv. Ulčar jevo z Malega vrha (2334 gl.), obe v Litiji. — 2. Marka Suhor-jevo iz Že-leznika (1324 gl.), — 2. Fr. Mat. Malešič-evo iz Radoviea (960 gl.), obe v Metliki. — 1. Mat. Uranič-evo iz Taborja (1787 gl.) v Kranji. 2. sept. Ant. Brčan ovo iz Brezja (2716 gl.), — 2. Jak. Češnovar jevo iz Vač (3585 gl. in 2846 gl.), — 2. Jernej Rant ovo iz Spodnje Za-dobrave (340 gl.), vse v Ljubljani. — 2. Jurij Težak-ovo iz Bušinje vasi (1860 gl.) v Metliki. — 1. Jurij Zalar-jevo iz Keparij (790 gl.) v Ložu. — 1. Mat. Ravšek-ovo iz Senožet (4895 gl.) na Brdu, — 1. Jurij Teran-ovo iz Nazovč (600 gl.) v Kamniku. — 1. Jak. Mlakarjevo iz Zgor. Šiške (2054 gl.), — Ant. Primc-evo iz Bičje (3126 gl.), obe v Ljubljani. — 1. Jan. Jakopin-ovo iz Kamelj (1510 gl.) v Ložu. — l.Bart. Mošelj-evo iz Gornjega Polja (580 gl.) v Kamniku. — 1. Jan. Muller-jevo iz Trboj (1082 gl.) v Kranji. 0.52 0.42 3.— 0.46 — 0.44 — 2.60 — 1.30 — -3.30 — - 0.50 0 50 - | - i -_ 0.44 0 40 0.44 0.38 4.00, - - | " j " _ 1.20 1.00 1.00 0 90 — 2.901 — | — j — Masla funt Špeba ,, Leče mernik Krompirja „ Fižola Sena Sem. detelja,, — — — — — Prešiči cent — — — — ■ ~ — Govedine funt 0.30 0.26 - i - - 0.28 0.28 0.30 Teletice ,. 0.25 0.30 - - - 0 28 0.28 0.30 3 6 _ 5 6 - cent 1.25 1.20 1.40 1.00, 0.80 1.70 1.00. 1 50 JajczalOkr. 3 6 j j 0 ! | V Tr»tu: Olje dalmatinsko po 30, najboljše po 43_46 gl'., sladkor 20-21 gld., kava Rio 41-5«. Java pog62-63 gl, rajž 11-12 gld. cent. Petrolej 11 gold. ceut. Najlepši, najcenejši iz železa vliti sporni nj k i (monumenti), križi za altarje in veliki križi za pokopališča, izgotovl eni z najstanovitnejšimi, najbolj finimi barvami, s pravim, najbolj finim zlatom krasno pozlačeni (kakor jih sicer nikjer ne znajo delati), bo — kakor že čez 20 let — še vedno d« zbir v velikanski množini in različnosti ter po najnižji že trdno določeni ceni. ravno tako tudi c. k. priv. z železa vlite podlage (stala - mesto kamenitih) edino le pri C. 1*1. Pobisch-n, mešč. trgovcu z železjem in lastniku privilegije na Dunaj i valcev ali z zlato pisavo ali pa z izhuknjeno vlitimi m pozlačenimi črkami, kar najhitreje mogoče. Obiisi in zapisi cene se, ako jih kdo^ zahteva, brez odloga pošljejo. (9—25) A V :t c v ff) W o ca t=JD i rZ, .H as — 9 ■■—> 5 = ■—1 tra (13 a ■ | -s ti O — b. z M -S ca s1 ^ > o C ccš" fc=J) ca ■5 -s o t- i=J) 11 > i O u J^l i, < J k. O .H tc "3 QJ fc=JD o -3 g * +J O.,- o >IS1 N CC3 o > O s ■ 1 1 IM "T? o © f-i > tO ccš' t=>J3 S=\ CC S C. JZ O Jj "o o t. a ic o eu i ^ z VI .g" 'v! ■—> ojd , i, > — L ^ w c M " — S ~ "3 S •Ei S - u£ > > « s £ c o j o T » — P l — — 4» o - ^ S « > N a c ®J3 o — - i. - — — E.* e. N £ o "S <« .5 j* • n: — * o. a? '7 i: i o I ■š = = ^ijl-ii^i . - =■•*5 . 2 - . t .2 £ 1 S o M "S*5 a « S ss ti 2» -s 3 .i © fe5!* 5?; i > © L*."?* ' j. t-.—: Zilravilske specijalitete Gatriiel Piccoli-jeve lekarne „pri angelju" ^ __T SulklSiiiii. NaroČila zunaj Ljubljane se naglo hvi zavitkov in pošiljanja trpe naročniki. (32 - 5) Za Kranjsko edina Izkuha iz Kine in Koke. Najboljši do zdaj želodčini liker (pijača). Ta izkuU se dela iz kioske skorje in kokovega perja, oboje dobivam jaz najboljše in i)i av iz vira, in tako mi je mogoče podati zdravilo, ktero sme veljati za najboljše, ker pomaga zoper telesno slabost, izvirajočo iz razdraz. nosti čut-nic; dalje pomaga zoper onemoglost m vtrujenost. ki zavira reproduktivuo zmožnost, pospesnje tek krvi, prebava, je in daje različnim delom in udum zivo-a novo moč in novo življenje. C ena steklenice <««*l«,> 8<> kr- Pravo norveško Dorševo olje iz ribje masti, ktero dobivam naravnost iz Bergena na Norveškem Posebno se rabi ta bergeilska l>or-fieva ribja mast zoper revmat ene bo ec.ne, putko. "zlasti pa zoper »krofeljne, pljučno sušU-o in jetiko. »oper začasna izpuščanja iu trpljenje čutnic. Cena Izvirne flašice 80 kr. - Voda izlankasterskega limbarja. To vodo v eleemtnih krogih tako zel6 rabijo, da bi bilo od več jo še posebno priporočati. Treba nam je le tiste, ki jo rabijo, opomniti na to, da si zbero prav dobro sorto. Khba in skušnje so pokazale, da je najboljša sorta tista, ki je znana pod imenom lankasterska limbnrjcva voda. Ona d4 koži le.kečo belo barvo, je varuje prezgodnjih gub iu hipoma pogladi grbe. Očisti je tudi raznih madežev »n mozol,čekov m zaceli poke. ki so r aredž vsled su»e. Z eno besedo, prav zakUd je za ličenje, zato jo zenstvo, kteremu v Ljubljani šujejo s poštnim povzetjem - Stroške — Prodajanem fe dajo navadni odstotki. zaloga sledečih reči: na telesni lepoti kaj ležeče, 8 pridom obrnjta Steklenica te %odt velja 1 gold. Izkuha iz skorje tamanske, zei6 okrepč« ____Jnli^a in pil ilobo Je in rabi. moč jin ie b Talno zdravilo zoper nakopičenje žolča iu gnjilobo, ktero razži ne. ako se jemlje po malem; »ko se ga pa vzame več, goni b.ez bolečin in težav prav lahko naprei, zato svetujejo zdravniki to zd.av.lo zlasti tam, kjer bi l ila drug-, maka zdrav, a prehuda. Pri piisadu v drobji in pri razli nih m.zllcah za vedno žejne bolnike pač ni prijetnejše pijače. Steklenica velja 40 kr. Gotovo zdravilo za mrzlico, »ant.sijivapo- č pri mrzlicah različne vr-te. Da pomaga, to dokazana resnica, o tem se prepnči vsak lnik, ki ga rabi. Mrzlica, po tem pripomočku ozdravljena, fe ne povrne iu ne čuti se nobenih slabili nasledkov. Cena steklenice 80 kr. Za zobe in zobno meso. Ako ho^eš biti zdrav in lep, moraš imeti snažna nsta in čis:e zobč. Če se zobje vsak dan te snažijo, dajo od sebe neprijeten, večkrat zelo hud duh, dobe črno ali umazano barvo in začno gnjiti tako, da bole in ne s.už.jo več. Nasledek tega je slaba prebava in sliujsanje. Vsemu temu pomaga vs»kdanja raba moje v Oilc za ust« in moke za zobe; oba krepčata zobno mes6 ohranita snpi dober duh in zobem lepo naravno barvo in br-nita gnjilobi in nji z6b. Cena steklenice vode za zobe 60 kr. škatljica uioke za zobe velja 40 kr. Kipeča moka (Brausepulver) škatlia . Borovniško žganje, flaša • • • • Repinčevo olje za ohranjenje las, tlasa Životna esencija, flaša ' Životni balzam po Seehoferji, tlasa . Mandeljnova moka (namesto žajfe) za lepšanje in ohranjenje koze, tlasa Po vsem svetu znano Menottl- pastile, gotovo sredstvo za kašelj, škatja Oksfordska esencija, c. kr. izkl. priv. S to imenitno esencijo se v enem - gi. 30 kr. — 50 n — »» 50 n — >» 10 M n 10 II — n 10 II n 75 II trenutku ozdravi najhuj!a zobna bolečina, flaSa . . . • • Prava Seidlitz-eva moka, škatlja . . Paljanovi sirup iz Florence, zdravilstvo zi očete gospodarje, ali domači z iravnik, flaša...... RajJeva moka. ekstrafina, nježmm konsumentovkam priporočena za najboljšo sorto, prijeten duh in nizka cena, 1 škatlja .... — 1 paket . 50 80 1 „ - 40 10 ssussrssffs: v ............ Piocoli ..!»••> «»ti"