Štev. 112.
V Ljubljani, v imt dne 18. maja tm.
LefofflKIL
T1""
s Velja po pošti: =
Za celo leto naprej . K 26'— aa pol let« » . » 13'— tu četrt » » . » 6*50 za en meseo » . » 2*20 za Nemčijo oetoletno > 29*— za ostalo Inozemstvo > 35'—
s V upravništvu: =
Za celo leto naprej . K 22*40 za pol leta » . » 11*20 za četrt » » . » 5*60 za en meseo » . » 1*90 Za poitljanje na dom 20 t, na mesec. — Posamezne štev. 10 v.
EoostolpaatpetMvrsta (manj):
za enkrat.....p<vl5W
za dvakrat . ...» 13'»
za trikrat.....» 10-»
za več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih notioali stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanja primeren popust.
Izhaja:
_ Uredništvo je v Kopitarjevih olloah Stev. 6/1II.
Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
vsak dan, izvzemši nodelje in praznike, ob'5. uri popoldne.
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 6. "M = Sprejema naročnino, inserate ln reklamacije. = ■ Upravniškega teleiona štev. 188. =====
Današnja številka obsega 4 strani. "•C
Krščanski slovenski štajerski kmet zmaga!!
Krščansko-demokraška misel je slavila včeraj svojo zmago med slovenskim kmečkim štajerskim ljudstvom. »Slovenska kmečka zveza« je zmagala z vsemi svojimi kandidati. Nič niso pomagali napori celjske liberalne irakarijc, nič, da je dvorni svetnik Ploj razvil vso silo in zastavil ves svoj vpliv, da porazi s svojimi pristaši »Kmečko zvezo«. Za Ploja pomenja izid volitev hud udarec. Tisti, ki so ga svojčas na program »Kmečke zveze« poslali v državni zbor, so mu zdaj izrekli nezaupnico. Ploj je, kakor smo dozdaj informirani, ali padel, ali pa pride v ožjo vo-Jitev, kar je zanj, ki se je smatral za majhnega boga na Štajerskem, silno poniževalno.
Zmaga naših štajerskih somišljenikov nas navdaja z veseljem, navdušenjem. Dokazuje, da slovenski kmet dobro pozna svoje liberalne in slogaške lažiprijatelje. Z glasovnicami v roki je poslal slovenski štajerski kmet v kot liberalce pa Plojeve Slogaše.
Liberalcem niso nič pomagala sredstva, ki so se jih posluževali v sedanjem volivnem boju. Vsi osebni napadi na kandidate »Kmečke zveze« so ostali brezuspešni. Nič niso pomagale ljudem, ki so rirejali shode v nemčurskih gostilnah, ži o »klerikalno-nemški zvezi«. Slovenki štajerski kmet je pokazal, da duševno stoji višje, kot tisti, ki so z lažjo in nesramnostmi hoteli premagati resnico. Liberalci so izdali zadnji čas proti kandidatom »Kmečke zveze« ostuden letak s sliko, ki predstavlja kmeta, ki nosi na svojih ramenih debelega župnika. Besedilo letaka ie podlo, da podlejše biti ne more. Bruhali so liberalci pa Plojevi Slogaši ogenj in žveplo na poštene kandidati »Kmečke zveze«. Štajerski kmet pa že predobro pozna liberalne kmečke sleparje, zato jih je pognal s politiškega pozorišča.
»Narod« je včeraj kratko obzmerjai štajerske liberalce, češ, da je udeležba na napredni strani sramotno neznatna. Pone-deljski »Narodni Dnevnik« je pa izgubil še tisto malo pameti, kar jo imajo. Milo javka, da poročila o volitvah niso ugodna za Narodno stranko. Nato pa psuje, kakor zna psovati le štajerski liberalec, ki je šc veliko neumnejši kot kranjski. Drugega ne sna, kakor da vidi noč in dan pred seboj >rižnice pa izpovednice, pa duhovnike. Liberalce, nekdanje gojence mariborskega semenišča, peče vest, zato pa tako divjalo, da si zaduše svojo pekočo vest.
Tolažijo se liberalci, gojenci mariborskega deškega semenišča, ki jih je leta in feta prerejalo zastonj in jim omogočilo ?osposko suknjo pa bel kruh, da jim bo iedanji neuspeh podžig za nadaljnji vztrajni boj.
A ta tolažba in upanje na bodočnost iberalccv je jako slabo. Milo namreč zdi-mjejo, da »bo to drago plačana izkušnja«. Verjamemo, da je liberalcem žal za ogromne vsote, ki so jih ob teh volitvah zmetali v — Savinjo. Nič ni pomagalo, Ja so si ustanovili »Narodni Dnevnik«, nič vse krčevito napenjanje pa pehanje in shodi ter drago plačani liberalni agitatorji. Padli so, in sicer tako, da sc nikdar več ne poberejo.
Zmaga štajerskega slovenskega krščanskega kmeta veseli in navdaja z navdušenjem pristaše kranjske in goriške S. L. S., krščanskega slovenskega Korošca, Tržačana, Istrana. V nadaljnjih bojih i liberalnimi škodljivci našega poštenega slovenskega krščanskega ljudstva nas bo navdajala s ponosom in nam podvojila Veselje za delo in za obrambo naših svetinj.
Z vztrajnim delom, s smotreno, na-v'dušeno, požrtvovalno agitacijo je zma-Rala »Kmečka zveza«. Izobraževalno agi-'acijsko poiitiško delo po krasni zmagi •Kmečke zveze« se mora po vsej Sloveniji Podvojiti.
Predpogoj zmage delo. Naprej z delom za koristi krščanskega slovenskega ljudstva po geslu: Z Bogom za ljudstvo!
Z
prvaki!
Pazi n, 10. maja 1909.
Vprašanje glede hrvaškega dijaškega konvikta v Pazinu bi sc moralo definitiv-no rešiti na glavni skupščini »Djačkog pripomočnog društva«. No — te glavne skupščine pa noče in noče biti. Kai jc temu vzrok? Nekateri gospodje v Pazinu menijo, da jc zavlačevanje največja diplomacija. Habeant sibi! Mi pa in z nami vsak razumen človek mislimo, da je to znak neodločnosti in letargije. Ali ste. gospodje prvaki, res tako naivni, da mislite, da sc vam bo z zavlačevanjem konviškega vprašanja posrečilo to akcijo pokopati ? Javno in odkrito vam povemo, da bomo s primernimi sredstvi dosegli in se pobrigali za to, da čimpreje pride do glavne skupščine.
Ali ni žc zadosti vašega prvaškega absolutizma? Istrsko ljudstvo v našem okraju je vsled vaše politike tako srečno, da ne pozna svojega poslanca Brajčiča! Prešli ste tudi na dnevni red glede na vprašanje sedeža hrvaško>-istrskega moškega učiteljišča preko zahtev hrvaškega učiteljstva, ki je bilo edino koinpetentno v tem vprašanju povedati svoje. Pošiljate telegrame na katoliške shode, a obsojate načela in način dela. ki jc bil na teh sestankih sklenjen. Dosti je vašega polovičarstva! Z barvo na dan! Javno poživljamo vodstvo »Djačkog prip. društva«, da sezove čimpreje glavno skupščino, v kateri se bo definitivno rešilo vprašanje konvikta!
Vse proti liiriaim.
Nova očitanja.
Krščanski socialci. Nemci in Poljaki so v aneksijskem odseku sicer z veliko težavo in z absenco glasov rešili Bienertha, da ni zletel, ker -je svoje dolžnosti nasproti Burianu grdo zanemaril, Buriana pa seveda niso mogli niti hoteli pardonirati in zdaj vse dela marljivo na to, da ga spravijo s pota. Burian pa, kakor sc vidi, noče iti in napenja vse sile, da se saj do delegacij obdrži. Zato pa pada zdaj nanj udarec za udarcem. Prvi je bil »Vaterland«, ki ie namignil, da se je baron Burian svojčas upiral aneksiji. To silno kompromitujočo vest je dal Burian takoj po »Pol. Korr.« demontirati in jc zraven-tega še sebi pripisal zaslugo, da se jc aneksija tako mirno izvršila. Zdaj pa pride praška » B o h e m i a «, ki je dobila informacije od posebne strani, katere da so čisto avtentične. Na podlagi tega list dokazuje, da je
Burian podpiral velesrbsko propagando
s tem, da je deloma ni opazil, deloma pa ji ni pripisoval posebnega pomena. Zato jc baron Burian kriv, da se je morala Bosna anektirati. Baron Aehrcnthal da je predlagal aneksijo le zato, ker bi bila drugače Bosna za Avstrijo izgubljena. Pozneje se je Burian protivil takojšnji mobilizaciji obmejnih čet, kar je povzročilo, da so sc Srbi zelo ojunačili in povzročili Avstriji-silne stroške. (To se je žc zdavnaj govorilo — »Reichspost« jc to trdila takoj, ko sc jc bosanska kriza rešila. Da je Burian voditelje velesrbskega gibanja protežiral. je notorično.)
Mohamedansko vseučilišče v Budimpešti.
»Reichspost« jc te dni objavila vest, da namerava baron Burian v Budimpešti osnovati vseučilišče za bosanske Molia-'mcdancc. da bi jih tako odvrnil od Dunaja, kamor zdaj Bosanci najraje hodijo študirat. To da jc dokaz, da Burian nikakor ni skupni finančni minister, ampak minister za Mažarsko, za katero izrablja svoj vpliv. — Burian to vest zdaj kategorično dementira, češ, da je o njej šele ik> »Rcicbsposti« izvedel! Fakt pa je, da jc žc par mohamedanskih hodž iz Bosne bilo
v Budimpešti, da z Burianom dogovore vse potankosti.
Cesar
se seveda za celo afero zelo zanima. Bienerth jc bil pri cesarju :Vi ure v avdijenci. Burian jc baje cesarju izjavil, da jc pripravljen odstopiti, pismene demisije pa še ni podal, ampak slejkoprej misli do delegacij ostati na svojem mestu. Cesar se še ni odločil. Burian hoče tudi preje bosansko ustavo izdelati in objaviti, tudi bo v delegacijah svoje postopanje skušal opravičiti.
Bosanska agrarna banka
je 17. t. m. opoldne začela svoje »delovanje«. seveda zdaj še v tistih mejah, katere so ji v Avstriji potegnili.
Baron Burian jc torej/kakor potapljajoča se ladja, ki jo vse podgane zapuiste. Zasluga za to gre »Slovanski Jednoti« --v prvi vrsti našim poslancem. Seveda niso iznenadenja izključena, vendar pa gre našim poslancem zasluga, da so stoli ves čas na straži in tako v polni meri storili svojo dolžnost, dočim drugi »Vseslovani« samo kričijo in doma dijete vlečejo.
mmUm na
Avstrijsko vinarsko društvo v Krem-su jc priredilo dne 1,3. in 14. t. m. v veliki dvorani dunajskega magistrata državno vinsko razstavo, spojeno z vinsko pokušnjo in s premovaujetn črez 900, iz vseh avstrijskih vinorodnih kronoviu ter tudi iz Bosne in Hercegovine došlih raznih vin. Tudi kranjska vina so bila zastopana s svojim dobrim pridelkom, in sicer se je udeležila deželna kmetijska šola na Grmu z dolenjskimi, »Kmetijsko društvo« in »Vipavska vinorejska zadruga« ter Karel Mayer, Anton Hrovatin, Julijana Sclnvi-ckcrt in Semič Filip v Vipavi z vipavskimi vini. Od dolenjskih vin je najbolj ugajal burgundec (cvička ni nihče poslal), od vipavskih pa zelen in karmenet; posebno zadnji je vsem jako ugajal. Ker sc je vršilo premovanje po raznih odsekih, ni bilo še mogoče zvedeti vseh klasifikacij. — V petek dopoldne je razstavo otvoril poljedelski minister ob navzočnosti mnogih dostojanstvenikov, strokovnih zastopnikov in zaupnikov ter na stotine broječih interesentov iz raznih krajev. Navzoč je bil tudi dunajski župan dr. Lueger. Minister se je jako zanimal za celo priredbo ter je nekatera vina tudi pokušal, med drugimi tudi vipavski zelen. Navzoči gostilničarji so si pridno zabeleževali imena razstavljavcev ugajajočih jim vin. Cela priredba je bila v splošnem prav instruk-tivna, le žal, da je bila majhna zmešnjava v imenikih, vsled nekaterih prepozno zglasivših se razstavljalcev. — Dandanes jc pač neobhodno potrebno, da sc vsaka količkaj vinorodna dežela udeležuje pri takih razstavah, da opozori širše sloje na svoj pridelek. Kranjska, ki pridela sedaj žc do 400.000 hI vina, sc mora sedaj večkrat odzvati takim priredbam, da si počasi po možnosti pridobi tudi tuje odjemalce v severnih krajih. — Prihodnje leto priredi avstrijsko vinarsko društvo zopet enako državno razstavo s premiranjem na Dunaju, na kar že sedaj opozarjamo naše vinske produeente in zadruge. V direktivo vsem razstavljalcem pa moramo pripomniti, cla pri dunajskih razstavah jc mogoč povoljen uspeli Ic, ako sc razstavijo Ic po novem načinu napravljena finejša in izbrana vina. n. pr. burgundec, zelen, karmenet itd. ali tipična deželna Vina, kakor n. pr. dolenjski cviček: nizke vrste n. pr. klarenca, mejina itd., niso za take razstave, zlasti ne, če so trdo kuhana. Iz Kranjskega so bila le boljša vina. Pri takih razstavah ie posebno na to gledati, da so poslana vina popolnoma brez vsake napake, ker drugače jih že presojevalci takoj zavržejo.	Fr. Gorobač.
Nsrvozna Anglija.
Kralj Edvard ne pride v Ischl.
Mi gotovo nismo prijatelji in zagovorniki avstrijsko-nemške zveze. Vendar pa
jic razumemo silne nervoznosti in vznemirjenju, ki je zavladalo ob priliki obiska Viljema 11. ua Dunaju, v Angliji. Angleži so bili vendar dozdaj saj nazunaj miren iu samozavesten narod, zadnji čas se jih je pa polastila prav smešna norost. V zraku vidijo same nemške balone z dinamitom, ponoči se njihovemu obrežju bližajo nemške ladje, polne vojakov, o nobeni drugi stvari nc pišejo, kakor o nemški nevarnosti. Mi mislimo, da je to le dokaz taktične trhlosti angleškega svetovnega gospod-stva. Drugače ne bi bil kralj Edvard VII.
—	eden najmogočnejših vladarjev na svetu
—	cesar indijski — gospodar vseh svetovnih morij — tako silno netakten, da pravkar kakor nalašč da po listih razglasiti. da letos pač obišče Marijine Vari na Češkem, da pa v Ischl nc bo prišel obiskat Franca Jožefa! Mož bi bil lahko s to vestjo počakal — nc, pa jo v takem času in v taki obliki objavi, da mora vsakomur jasno biti, da se Edvard Vil. kuja, ker sc jc vršil sestanek na Dunaju. Ni dobro in ni 'posebno modro, če kronane glave tako cčito kažejo svojo občutljivost.
Sicer pa bi si bil Edvard VII. lahko prihranil zadnje neprijetnosti. Čemu pa se je šel v balkanski krizi blamirat? Pokazal se je Avstriji brez povoda sovražnega in jo hotel pred Srbijo ponižati. Cui bono? Anglija se je blamirala, ker jc sama tako hotela. Zavoljo Edvardovega prijateljstva vendar nebo Avstrija Bosne podarila kralju Petru. Čc bi bil Edvard lojalno aneksijo priznal in nc bi bil Srbom in Mladoturkom plačeval smodnik in topove, bi lahko letos v Ischlu podil gamze in sc dal fotografirati.
»Morningpost« vidi zopet same 20.000-toiiske ladje.
»Morningpost«, komentirajoč sestanek na Dunaju, naglaša, da bodo Nemčija, Avstrija in Italija, ker so sklenile začeti graditi vsaka najmanj pet Dreaduougbtk, tvorile v kratkem tako mogočno pomorsko moč, da se je bo ravnotako treba bati' kakor njihove armade na kopnem. Anglija jc nehala v evropskem koncertu biti! — No, »Morningpost« zelo močno iarba svoje preplašene bravce . . .
»Tiines«
dajejo baronu Achrenthalu, katerega označujejo kot nekakega Bismarcka, dobre nasvete. Zdaj po sodbi angleškega lista gre za to, ali bo v trozvezi prvenstvo imela Avstrija ali Nemčija. »Times« Avstriji svetujejo, naj prevzame ona prvenstvo, bojHo se pa, da bo Nemčija Avstrijo zoiict usužnjila. »Times« govori tudi o nekih »viharnih vodah«, po katerih da bo mogoče ladja trozveze •v doglednem času morala pluti.
Ubogi Angleži, kako si za nas belijo glavo! Ampak vsa jeza — se nam zdi — pohaja najbrž i>rav posebno od tega, ker Edvard Vil. pri nedavnem sestanku s kraljem Viktorjem EmaiiHelom laškim v Bajah zopet ni dosegel, kar žc tako dolgo kuje — da bi Italijo od trozveze definitivno odvrnil.
Angležem bi človek zdaj nič drugega nc svetoval, kakor da si ohranijo mirno kri.
Protisrbski proces v Zagrebu.
Protest senata proti dr. Masarykbvim
trditvam.
Zagreb, 17. maja. (5.3. dan razprave.) Kakor znano, jc dr. Masaryk v utemeljevanju svojega nujnega predloga glede na zagrebški proces dejal, da jc senat sestavljen iz največjih barab, predsednik sam da jc notoričen pijanec, sod-nijski akti in zapisniki pa da so falzifici-rani. Danes jc podal predsednik Tara-bocchia začetkom razprave sledečo izjavo:
»Nedostojni napadi proti temu sodnemu senatu, osobito proti moji osebi kot predsedniku, ki so sc storili pod zaščito imunitete v avstrijskem državnem zboru in ki so vstatm napraviti vtis, kakor da bi sc hotelo ta sodbeni senat terorizirati in v očeh javnega mnenja ponižati, bodo našli odgovor zakonitim potom, za kar so nujni koraki od merodajnega mesta žc storjeni, kar dajem zaradi pomirjenja na-znanje.«
Živila Srbija, abzug Hrvati! 80 odstotkov analfabetov.
Priča S i g u r, blagajnik kmečke zadruge v Strugi, izpove, da sc v Dvoru za Srbe baje ni vedelo, dokler nista pnsla Pero Bekič in Simo Zivkovič. Na agita-cijskih shodih so klicali ne samo »Zivio kralj Petar!"«, temveč tudi: »Živila »rpija, abzug Hrvati!« Omenjena dva voditelja da sta hodilo oborožena po vaseh propagirat Srbstvo. Ljudstvo jc govorilo, da je ta zemlja Srbija. Srbski hranilnici očita, da ic odirala. Nato slika prizadevanja Srbov za lastno konfesionalno solo, — Obtoženci taje, zlasti Bekič obširno dokazuje da je bila srbska konfesionalna sola potrebna, ker je med pravoslavnimi 80/o analfabetov in imajo do šole A do n kilometrov, katoličani pa samo 1 kilometer. Priča v prilog obtožencev. — Srbska zastava ie bila znana že pred 20 leti.
Logar B r a n k o v i č izpove, da je obtoženi logar 0'jurič bil pravičen šef. Ni res, da bi bil razdelil med svoje podloz-nikc brošuro, v kateri se je poživljalo na bojkot proti Hrvatom, marveč se je v njej logarjem samo priporočalo, naj ne lum-pajo. Priča Jankcvič, ki je tako izpovedal, jc pijanec iu smrten sovražnik Gjuričev, Srbska zastava jc bila žc pred 20 leti znana. Od pamtiveka nazivljajo Srbi svojo vero srbsko-pravoslavno.
Priča iz Amerike.
Peter B u n j e v a c, trgovec, se je še-le pred enim letom vrnil iz Amerike, zato ne ve nič o velesrbski propagandi. Samo to da rnu je znano, da je baje neki Gajo Drljača zaklical: »Abzug Franjo Josip! Zivio kralj Petar Karagjorgjevič!«
Kakšen ie »Velik<i Srb«.
Brodar Pavao Stanič izpove, da je večkrat preko Une prepeljaval župnika Stojanoviča. Stojanovič je tak Velesrb, da je brodarju nekoč velel, da jc njegov brod »srbska ladja«, in da mu zato mora dati »srbsko ime«. Pravoslavni da splošno govore, da je to »srbska zemlja i da če biti srbska«.
Propagandistični znaki.
Priča Z i 1 a j k o, brodar, izpove isto kakor Stanič. Šandor L u p p e r t obširno opisuje »propagandistična znamenja«, katera, da so sad delovanja Zivkoviča in Bekiča. Po volitvi so srbski kmetje vzklikali »Zivio kralj Petar!« in sramotili cesarja Franca Jožefa.
Aretirana kriva priča.
Priča Bogdan J u g o v i č, logar, opominjan od predsednika, da je opreiskavi dejal, da je njegov šef Gjurič korespondiral z Belgradom, prizna, da je lagal, ker Gjuriča sovraži.Gjurič tudi ni razdajal med logarje brošure, nai se Hrvati bojkotirajo, ampak je to »stilistična pomota« v preiskovalnem zapisniku. V preiskavi da je bil poleg zapisnikarja navzoč tudi nek drugi mladi gospod.
Nato državni pravdnik vstane in gre. Za nekaj časa pride in naznani predsedniku. da je preiskovavni sodnik izdal zaporno povelje proti priči Jugoviču, ker je v preiskavi krivo pričal. Predsednik da paznikom povelje, da pričo takoj oclvedo v zapor. Se zgodi. (Velik nemir.)
Ostale priče ne povedo nič bistvenega.
BIENERTHU SE SLABO GODI.
D u naj, 17. maja. Korespondenca »Zentruin« poroča, da sc vlada pogaja s .strankami večine, kakšno stališče naj bi sc zavzelo nasproti nujnemu predlogu dr. Šusteršiča glede na bosensko agrarno banko. — Razun tega predloga dela vladi težave finančna reforma Bilinskega, ker je odpor proti davku na pivo tako velik, da vlada ne računa več z možnostjo, da bi sc dal izvesti. — Vlada ni storiia še nobenega sklepa; najbrž zbornica Bienerthu ne dovoli prav nič drugega, kakor samo bud-getni provizorij.
ARMADA PROTI MLADOTURKOM.
Pariz, 17. maja. »Ne\vyork Herald« poroča, da je osvojitelj Carigrada, general Mahmud Šefket-paša z mladoturki zelo nezadovoljen. Armada noče, da bi tajni mladoturški odbor vladal preko postavne vlade in ljudstvo teroriziral. Zelo neprijeten vtis uapravlja krčevito prizadevanje mladoturkov dobiti od evropskih bank Abd ul Hamidov denar. Radi bi ga postavili pred sodišče, pred katerim bi »bivši sultan na svoje premoženje resigni-ral, češ, da ga jc ukral državi. Banke so sklenile, da denar tudi v tem slučaju nc izplačajo, ker bi bilo tako sultanovo izjavo smatrati za izsiljeno.
Carigrad, 17. maja. Danes zjutraj so zopet pet oseb obesili, enega topniškega stotnika, enega poročnika in tri policaje.
Carigrad, 17. maja. Albanci so pomirjeni. V Jafti so oblasti preprečile večjo proti kristjanom naperjeno akcijo. — Tudi v Erzerumu jc baje vse že pomirjeno. Vojaški puntarji so zaprti. — Sultan priseže v drugič na ustavo v četrtek in sicer v parlamentu.
STRAJKOVSKO GIBANJE NA FRANCO-SKEM.
Pariz, 17. maja. V Parizu so opazili trije policisti ob pol 3. zjutraj na cesti avtomobil. Iz avtomobilu sta stopila dva moža iu poizkušala prerezati telefonsko žico. Policaji so prihiteli — možje so z droga skočili, enemu se jc celo posrečilo skočiti v avtomobil ter zbežati. Drugega so pa vjeli, dasi se jc 'krčevito branil. Priznal jc, da je hotel žice prerezati. Vlada je odredila vojaške straže, da varuje napeljave.
Pariz. 17. maja. Ministrstvo je vnovič odpustilo 20 vslužbencev.
Pariz, 17. maja. 2000 članov različnih delavskih sindikatov, pekov, zidarjev in električarjev, je sklenilo proklami-rati štrajk.
DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA GORENJEM AVSTRIJSKEM.
Dne 17. t. rn. ic volilo veleposestvo in trgovinsko-obrtna zbornica. Veleposestvo je soglasno izvolilo 10 konservativnih kandidatov. Ustavoverni veleposestniki se volitev niso udeležili. Trgovinsko-obrtna zbornica je izvolila tri liberalce. Krščanski socialec Brandl jc ostai z 12 od 33 glasov v manjšini.
V novem deželnem zboru bo: 37 krščanskih socialcev, 20 svobodomislecev, 10 konservativcev, 1 socialni demokrat in 1 virilist: škof v Lincu. Krščanske stranke, ki so doslej imele v deželnem zboru samo navadno večino, imele bodo odslej močno dvetretjinsko večino. Goreuje-avstrijski deželni zbor je peti v alpskih deželah, ki ima dvetretjinsko krščansko večino.
BOLGARSKE VZHODNE ŽELEZNICE.
S r e d e c, 17. maja. Vlada je opustila misel, da bi predložila vprašanje glede vzhodnih železnic razsodišču v rešitev. Minister Liapčev se nada, da se mu posreči potom neposrednega pogajanja že ta teden vprašanje ugodno rešiti.
novice.
-f Zborovanja S. K. S. Z. pri sv. Jakobu v Rožu se udeleže še sledeča društva 13. Izobraževalno društvo na Trati, 14. BI. Potočnikova čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano, 15. izobraževalno društvo v Horjulu, 16. izobraževalno društvo v Dol. Logatcu,
16.	izobraževalno društvo v Gor. Logatcu.
17.	Izobraževalno društvo v Šmartnu pri Kranju. 18. izobr. društvo »Lipa« v Velikovcu, 19. slov. katol. akademično-telmi-čno društvo »Zarja« v Gradcu, 20. izobraževalno društvo v Rihenbergu. 21. izobraževalno društvo v Biljah. — Ker čas poteka, se nujno prosi vsa društva, naj takoj prijavijo svojo udeležbo. Pot ni tako dolga, kakor se misli, ker leži Sv. Jakob v bližini železnične postaje Podrožčice onstran Karavank. Vožnja stane iz Ljubljane semintie 4 K 60 v.
+ Nevarno obolel je g. deželni poslanec Mirko Perhavc v Vipavi. Previden jc bil s sv. zakramenti. Zadnji čas se mu -je začelo obračati na bolje.
+ Cesarskega svetnika imenuje »Narod« včeraj ironično Stjepana Radiča v zahvalo za to, da je prišel za polomljeno »Akademijo« predavat. To je res silno taktno in lepo — čisto v duhu in po tradicijah kranjskih liberalcev.
Trgovska in obrtniška zbornica /a Kranjsko v Ljubljani ima v petek, dne 21. maja t. I. ob 5. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno 'javno sejo, s sledečim dnevflim redom: 1. Predložitev zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4. Volitev za predlaganje enega člana in njegovega namestnika v državni železniški svet. 5. Izžrebanje novega zborničnega člana namesto umrlega gosp. A. Ditricha. 6. Zbornični račun za 1. 1908. 7. Prošnja deželne zveze obrt. zadrug kranjskih za podporo. 8. Prošnja za zvišanje podpore obrtnim nadaljevalnim šolam v Ljubljani. 9. Prošnja bolniške blagajnice obrtnih pomožnih delavcev obrtne zadruge na Bledu za podporo. 10. Reforma hišnega davka. 11. Poročilo o vladnem dopisu zadevajočem skrbstvo za pridobitno mladino. 1..'. Tajna seja.
+ Regulacija deželnih uradov. Imenovani so: Konceptni praktikant Fcrdo Tomažič, deželni stenograf Franjo Kle-menčič. računski revident Avg. Bukovic, računski nadoficijal Henrik Peternel. računski praktikant Fr. Urbane, pisarniški adjunkt Miroslav Črne, adjunkt Fr. Lokar, nadoficijal Fr. Hribar, praktikant pri pomožnem uradu Anton Fortič.
+ Dunajsko mestno zastopstvo so v Zagrebu slovesno sprejeli. Demonstracij ni bilo, ker so se soc. demokrati iu »Pokrc-taši« premislili, dobro vedoč, da so gostje, ki sedaj v Zagrebu bivajo, predstavniki najmočnejše stranke v Avstriji in da imajo ugled in vpliv na tistih mestih, ki so za Hrvaško odločilna. Zagrebčani so demonstrativno pokazali svoje velike simpatije do gostov in sc je nabralo okoli kolodvora in pa po ulicah toliko občinstva, da se jc
kar trlo. Gospe so prišle z velikimi krasnimi šopki. Ko je došel vlak, so zaorili klici: Zivio Bečani!« Gospe so goste ob-sule s cvetjem, povitim s hrvaškimi tro-bojnicaini. Zupan dr. Amruš pozdravi goste. Ginjeno in odušcvljeno mu odgovori podžupan dunajski dr. Neumayer. V 30 vozovih so sc na to gostje odpeljali med gostim špalirjem zagrebškega občinstva v hotel. — Baron Rauch ni v Zagrebu — gnale so ga iz mesta »nujne potrebe«, kakor hitro so imeli priti Dunajčani. Slednji se bodo tudi brez bana dobro počutili.
-I- Politična shoda. V Vodmatu pri Pečarju se je vršil v nedeljo političen shod. Predsedoval jc gospod Jožef Ora-žem. Poročal je gospod dr. Peg a n. Isti dan popoldne je bil politični shod v Šmartnem ob Savi, kjer je zopet predsedoval g. Oražem, in poročal g. dr. Pegan. Govoril jc tudi Ravnikar iz Vodmata. Ker se bližajo občinske volitve, je bilo zanimanje za oba shoda zelo veliko.
i- O dr. Mantuaniju piše »Reiclis-post« v članku 14. t. m.: »Glede na slovo dr. Mantuanija od dvorne knjižnice se nam od visokocenjene strokovnjaške strani poroča: Dejstvo, da se preseli dr. Mantuani v Ljubljano, pomeni za umetniškozgodo-vinski Dunaj bolestno izgubo, ki je ne more odtehtati zadovoljstvo, da bo dr. Mantuani odslej postavljen na mesto, ki jc za njegovo sijajno univerzalno znanje primerno. Mi imamo malo moči. Dr. Mantuani je eden izmed tistih marljivih in temeljitih delavcev, ki razpolagajo s prav izrednim splošnim znanjem. Njegova dela o zgodovini glasbe so postala celemu svetu znana, toda tudi na drugih časovnih poljih umetnostne zgodovine je Mantuani ustvaril celo vrsto monografij, ki imajo veliko dalekosežnejši pomen kakor ta, da so dela avstrijske specialne umetniške zgodovine. Nai tu imenujemo le njegovo dunajsko umetniško študijo »Altmanns-dorfška cerkev«, ki je vzoren tip historičnega in umetniškega vodnika po domači umetni zgradbi, nadalje njegovo študijo o Klingerjevem kipu Beethovena, »Cerkvena vrata Sv. Štefana«, »Zgodovino glasbe na Dunaju« itd. Iz Mantuanijevega peresa je tudi zanimiva razprava »Turtilod« in slonokoščena rezbarija v St. Gallnu, tekst k srednjeveškim podobam, na polju kla-vSične zgodovine pa »Miniature Diosku-riclove«. Smemo pač tudi izdati, dasekma-lu objavi obširno delo o umetnosti X. stoletja. Značilno je. da je dr. Mantuani poleg marljivega delovanja kot umetniški histo-rik našel še časa za zelo plodonosno pedagoško delovanje na dunajskem pedago-giju, na katerem je veljal kot ena prvih dunajskih učnih moči v svoji stroki. Z ostrim pogledom in umevanjem je spoznal tudi potrebo pritegniti duhovščino k sodelovanju pri negovanju umetnosti, za kar je v Ljubljani priredil in vodil kurz za ma-nuskriptno vedo. leta 1908. pa v Gorici na iniciativo umetniško čutečega prestolonaslednika Franca Ferdinanda kurz za cerkveno umetnost. Širšim krogom pa je znan tudi kot marljivi recenzent v »Litte-raturblattu«. — Stolno mesto izgubi z neumornim učenjakom veliko; spadal bi bil tu na visoko mesto. Zdaj pa sc mora Dunaj dati od Ljubljane premagati. To je kaj malo laskavo za Dunaj. Kot ravnatelju ljubljanskega deželnega muzeja je seveda mnogovrstni nadarjenosti dr. Mantuanija odprto svobodno delovanje na skoro deviški zemlji. Od njega, ki je s svojim samostojnim duhom na dvorni knjižnici glasbeni oddelek v pravem pomenu besede ustvaril in uredil, smemo tudi na novem mestu pričakovati bogatih sadov«. — To laskavo pohvalo našega rojaka, ki ga je sedanji deželni odbor pridobil za znanstveno delo v domovini, treba registrirati, da se med drugim postavi v primerno luč pisarjenje obskurnežev v liberalnih listih, ki razmotrivajo o njim neznanih stvareh kakor netopirji o solncu.
—	Sezona na Bledu je pričela s 1. majem, pa je bilo že pred 1. majem nekoliko gostov. Zavira njih prihod nestanovitno vreme. Na šetališčih in cestah so delavci prav pridno snažili pota, zaljšali vrtove. tako da bo kazal Bled vse pomlajeno lice, zlasti ker so že večinoma dovršene ali se vsaj bližaio dovršenju.
—	Zastopnik družbe sv. Mohorja v Ameriki. Ameriški »Glas Naroda« poroča: Z avstrijskim parnikom »Martlia Wash-ington« je dospel v New York naš koroški rojak Jurij Trunk, kterega je poslala v Ameriko naša največja literarna družba sv. Mohorja v Celovcu, da prouči razmere med ameriškimi Slovenci in da potem spiše stvarni spis o razmerah, kakršne je našel med njimi.
—	Frančiškani v gornjem Egiptu opravljajo svoje blagoslovljeno misijonsko delo med Kopti žc 2.30 let. Danes imajo že 11 postaj in 10 šol. V predmestju Kahin?, Opatiji, nameravajo sedaj sezidati cerkev; tudi razrušeni samostan bo treba iznova zgraditi. Darove za li zgradbi, ki bosta stali najmanj 80.000 frankov, sprejema pater Fortunat, Dunaj I., Franziskancr-platz 4.
—	Vprašanje. V številki 110. »Slovenca« od prošlc sobote ima sc glasiti: Ali
bi se dobila slovenska učiteljica an či[ karstvo, ki bi bila voljna sprejeti službo Istri? Služba ne bi bila stalna ter ni v n, kaki zvezi z javno učiteljsko službo. -Jos. Grašič, župnik v Bermu.
—	Svetovno agrarno zvezo hočej ustanoviti madžarski agrarci. Zveza bi b la mednarodna, sestavljena iz odposlai ccv vseh večjih gospodarskih deželni društev in poljedelskih korporacij važne šili agrarnih držav. Sklepe vsakoletnih slin dov bi predlagali posameznim vladam i parlamentom. Sedež svetovne zveze bi b
—	Budimpešta (!), kjer bi se nahajal osrednja pisarna in knjižnica. Izdajali \ mednarodno revijo. — Vse lepo, lc to nai jc nerazumljivo, da bi sc poljedelci celeg sveta morali vrteti baš okoli Pešte.
—	Napisi v postaji v Nabrežini. Vsle brzojavne pritožbe od strani županstv nabrežinskega na generalno direkcijo jui železnice na Dunaju radi zapostavljeni našega jezika na nabrežinski postaji, i nadaljno prirejanje novih napisov vsle brzojavnega poročila zaustavljeno in si« do nove odredbe.
—	Slovenske šolske sestre v Amerik Ameriški »Glas Naroda« priobčuie oklic, katerem pravi: Slovenskih šolskih seste potrebuje skoraj vsaka fara v Amerik Odkod jih dobiti? En duhovnik, ena far tega ne zmore, stroški so preveliki; česa pa ne zamore posameznik, to z lahkot stori cel slovenski narod v Ameriki, ln kc je naš namen blag, ker hočemo vsem sit venskim naselbinam koristiti, če dobim slovenske šolske iz starega kraja, kter naj bi tukaj ustanovile svoj samostan, zi to se v tem odprtem pismu obračamo d celega slovenskega naroda v 'Ameriki prošnjo: pomagajte! Ce se vsi ali večin naših rojakov zaveda svoje narodne doli nosti in če vsak po svoji moči nekaj dari je, pa bo v kratkem mladina slovenski starišev v Ameriki v rokah slovenskih sf ster, ki bodo otrokom izobraževale ne s; mo duha, ampak tudi srce. Ce pa Bog bi; goslovi naše blage namene in če se bod darovi zbirali v večjem številu, pa bi bil dobro in koristno postaviti prepotrebno s rotišnico za slovenske sirote v Amerik Naš velik načrt, čegar izvršitev bo v pr neumrjočim dušam nedolžnih otrok sli venskih starišev, je torej: Dobimo slovei ske šolske sestre v Ameriko in če lc nn goče, postavimo sirotišnico, dom za sli venske sirote! Kako velika naj bi bila, bodo pokazale potrebe. Nadškof chicaš James E. Quiglcy jc o tej stvari natanči poučen. Sam je že vzpodbujal duhovnik naj začno delati na to in sam je obljul svojo pomoč. Ta stvar se je začela Waukeganu, kjer sami živo čutijo, kal potrebna je ta stvar. Ker je pa namen 1( in nesebičen, zato upamo, da se bomo tem oziru združili vsi rojaki po Arneril ker to bo v korist vsem slovenskim m selbinam.
—	»Banka popolare« v Gorici. Govo se, da je »Kreditni zavod za trgovino obrt« odklonil sanacijo te laške banke. Pr zadetih je baje mnogo Slovencev.
—	Učiteljske vesti. C. 'kr. okrajni šo ski svet v Radovljici je namesto prosti voljno iz šolske službe izstopivše učitelj ce Marije Zhorsky pl. Zhorže na Jeseni« imenoval začasnim učiteljicam na Jesen cali učitcljico Cecilijo Vilman, na njei mesto pa kot suplentinjo učiteljico Mari Habe. — Okrajna učiteljska konferenci za kranjski okraj bo dne 7. julija t. 1. Škofji Loki. — Za konterencijo morajo i delati vse učiteljice podrobne učne načr za ročna dela. Poleg običajnih točk je i dnevnem redu tudi referat učiteljice Jan Miklavčičeve: »O pouku v prosti naravi
—	Izprašani učiteljski kandidatje, ki r flektirajo na kako mesto suplenta na d žavnili srednjih šolah ali na učiteljiščih, n vlože svoje prošnje do 1. julija t. 1., in s cer ako so že v učiteljski službi, po prei pisanem službenem potu, sicer pa nara1 nost pri c. kr. deželnem šolskem svetu Ljubljani.
—	Poročil sc jc dne 17. t. m. gospt Josip Jeglič, učitelj v Selcih pri Ško Loki, z gdčno. Miciko Šliber. Čestitam
—	Pri vojaškem naboru v Logatcu bilo od 108 k naboru poklicanih mlader čev 62 mladeničev za vojaško službo sp sobnih spoznano, oziroma potrjenih 53 o stotkov, to jc gotovo redki slučaj. Kar i gre v Ameriko, bo vojak, kje pa bo ubo kmet delavca dobil?
—	Umrl je v Gorici v nedeljo ob i četrt na 8. uro dopoldne previden s sv tirni zakramenti gospod Atidr. Trda c. kr. nadkoinisar finančne straže v p koju. Pokojniku svetila večna luč!
—	Blagoslov »Gasilnega Doma« Ribnein, blagoslov zastave gasilcev. D 16. maja popoldne ob 2. uri se je imel i vršiti v Ribnem blagoslov ribenske »Gasilnega Doma« in zastave ribenske gasilnega društva. Zaradi ognja na Ble se jc pričela ta slovesnost ob Vs4. Udele? so sc jc vsi ribenski farani, ki so zelo le okrasili svoj dom in navdušeno sprejeli ci šle goste gasilce z Bleda, iz Gorij, Rad Jjicc, z Bohinjske Bele itd. Po blagoslo\ ki ga je izvršil blejski župnik, kot upra' telj ribenski fare. so se gostje vrnili
»Društveni Dom«, kier so se med svira-njeni gorjauske godbe veselo zabavali.
—	Za lovce. V občinski pisarni v Škofji Loki bodo potom javne dražbe oddani lovi: lov občine Z m i n c c 26. junija ob 11. uri dop., lov občine Škof j a Loka dne -'6. junija ob polil, uri dopoldne; lov občine Trata 31. julija ob pol 11. uri dopoldne, lov občine S o r i c a dne 31. julija Ob 11. uri dopoldne.
—	Ustrelil se jc v Frontenacu v Ameriki 21 let stari Slovenec Ivan Račič, doma iz Krškega na Kranjskem. Star je bil šele 21 let. Vzrok nesrečne mladeničevc smrti jc doslej še nepoznan.
—	Sekcijski načelnik dr. Ertl v Dalmaciji. Sekcijski načelnik v poljedelskem ministrstvu dr. Ertl sc poda 19. t. m. v Dalmacijo nadzorovat delovanje vinarskih in oljarskih zadrug ter deželnega gospodarskega sveta. O svojem opazovanju bo poročal ministrstvu ter stavil primerne predloge za povzdigo oljarstva in vinarstva. Vlada namerava v Dalmaciji ustanoviti osrednji urad za oliarske iu vinarske zadruge.
—	Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda za Istro se bo letos vršila dne 6. junija v Kastvu.
—	Modras je pičil orožnika. Dne 13. t. m. je orožnika Srečka Vidmarja iz Št. Jan-,ža na Dolenjskem, ko je bil v službi, pičil modras. Ranjcnec se je dal prepeljati v Mokronog po zdravniško pomoč; pri dohodu je izgubil zavest in se boril s smrtjo. Prvo pomoč je dobil na orožniški postaji od svojih tovarišev in pozneje od zdravnika; upati je, da okreva.
—	Ogenj na Bledu. V nedelio, dne 16. t. m. popoldne ob pol 2. uri je začelo nagloma goreti v Zagoricah št. 10 pri Parku. Blejski gasilci so došli ob 1 uri popoldne v Ribno k slovesnosti blagoslovljenja zastave ondotne požarne brambe. Ko opazijo ogenj, takoj hite nazaj gasit. Pa ogenj je bil že pogašen, ko pridejo v Zagorice. Pogorela je vozarnica fijakerja Sitn. Pogačarja, ki ie bil kot ognjegasec sam v Ribnem. Sosednje hiše so sc že začele vnemati. Ljudstvo je bilo vsled lanskega požara silno prestrašeno. Kako je nastal ogenj, se nc zna. Domači otroci niso zažgali.
—	Umrl je v Trstu nadsprevodnik državne železnice Fran Car me 11.
—	Umrl je v Šmartnem pri Litiji krojaški mojster g. Anton Tomazin, star 73 let. R v.m. p.!
—	Spominska slavnost na bitko pri
Aspernu se bode obhajala po vseh avstrijskih posadkah v soboto dne 21. maja.
—	- Umrla je v Gradcu kuharica Marija Riska, ki je služila 57 let pri neki rodbini. Taki posli so redki.
—	Izpred sodišča. Danes se je vršila ,pred deželnim sodiščem razprava proti Janezu Mirtiču radi prestopka zoper varnost življenja. Obtoženec se je namreč dne 18. marca t. 1. spri z Antonom Kurentom. Pri tej priliki je Kurent Mirtiču zagrozil: »Čakaj, boš zvečer hudiča videl.« Obtoženi se je začel Kurenta očividno bati, se nekaj korakov odstranil in potem vrgel v smeri proti Kurentu težki, 90 cm dolgi kos železa. Slednji se je tako nespretno izognil — sključil se je namreč k tlom — da ga je železo zadelo ravno na desno stran glave. ZadObil je na tem mestu vlom lobanje in je kmalu umrl vsled otrpljenia možganov. Obdolženec je krivdo priznal. Obsojen je bil na 14 dni zapora.
Štajerske novice.
š Odgovor! Na deski »Slovenčevega« uredništva smo danes plakatirali nesramen letak štajerskih liberalccv »Kmečka zveza leta 2000«, spodaj pa smo zapisali odgovor: Na ta nesramni volivni letak štajarskih slovenskih liberalcev je dal so-venski štajerski kmet krepak odgovor: Izvoljenih je devet slovenskih protiliberal-nih kandidatov. Liberalci so sramotno propadli. Naši zmagi v splošni skupini jc sledila včeraj velikanska zmaga v kmečki skupini. Izmed 12 slovenskih kmečkih mandatov — vštevši splošno skupino — je v protiliberalnih rokah dosedaj 11 mandatov. Izid v Plojevem okraju še ni gotov. Skoro gotovo pride Ploj v ožjo volitev. Ponosno plapola ob tej zmagi slovenska trobojnica na palači »Katoliškega tiskovnega društva«, naznanjajoč slovenski pr-vostolici zmago katoliškega slovenskega ljudstva na Štajarskem!
+ Volivni manever štajerskih liberalcev. Zdaj ko so propadli štajerski liberalci na celi črti v volivnem boju, se jim gre edino še za to, da spravijo po slovenski trški skupini v štajerski deželni zbor generala poražene liberalne štajerske armade dr. Kukovca. Ker štajerski liberalci v svojih sredstvih po načelu framazonov niso izbirčni, da dosežejo svoj namen, so si pa izmislili zdaj nelepo laž, da je sklenila »Kmečka zveza« z nemškimi nacio-nalci kompromis tako. da podpira Krala, nacionalci pa pomagajo dr. Medvedu proti dr. Kukovcu. Na to liberalno laž odgovarja krepko »Straža« dne 17. t, m., ki piše med
drugim: »Narodna stranka« v celem volivnem boju ni rabila niti enega poštenega sredstva, njeno edino in pa njej najbolj ročno orožje jc laž in Obrekovanje. Preteklo soboto so v »Narodnem Dnevniku« vrgli zadnjo bombo direktno v Maribor, in počila je ta bomba, toda s svojo smrad-ljivo in nagnusno vsebino je ošvrkala — metalce. »Narodni Dnevnik« namreč trdi, da so za ožjo volitev Kral-Horvatck mariborski slovenski klerikalni vodje izdali parolo za nemškega nacionaka Krala. Naj-uesramnejša laž, katere so sposobni edino pristaši skoz in skoz lažnjive »Narodne stranke«. Kateri slovenski klerikalni vodja je izdal to parolo? Povejte! Nemara Korošcc, kakor namiga vate med vrstami? Hudobna laž do zadnje pičice! Liberalni poštenjakoviči, če šc imate 'količkaj časti v sebi, stopite iz časnikarskega ozadja na plan, javite svoja imena, da se varn v javnosti more pogledati v obraz ter na kom-petentnem mestu z vami obračunati. Sredstva, s katerimi delajo voditelji in agitatorji »Narodne stranke« v tej volivni borbi, so lopovska in zločinska. Ljudje, ki so kaj takega zmožni, ne spadajo v šolo kot pedagogi in v sodnijsko dvorano kot zagovorniki, temveč na obtožno 'klop. Tem bolj se nam studi to politično barabstvo, ker so ljudje, s katerimi imamo opraviti, porojeni iz istega naroda.« Izvajanjem »Straže« nimamo ničesar dostaviti. Odgovor naj si zapomni tudi »Slov. Narod«, ki se je tudi nasedel lažern >Narodnega Dnevnika«.
š Psovkarji pogoreli. V nedeljo zjutraj se je vršil volivni shod pri Sv. Lenartu na Dravskem polju, ki jc z navdušenjem pritrdil kandidatom »Kmečke zveze«. Govoril jc na shodu Jos. Gostinčar. Nadučitelj Megla je ostal osamljen kljub temu, da je prejšnji večer obetal, kako bode s svojimi pristaši nastopil. Možu ui bilo prav, da hodijo »Kranjci« na Štajersko in jc to zelo povdarjal. Na shodu je bil mož poparjen, ker ni bilo pristašev. Popoludne pa se je vršil volivni shod v Pobrežji poleg Središča. Na ta shod so nagnali liberalci vse, kar jim je hotelo v Središču na lini. Učitelji in drugi sorodni elementi so prišli razbiti volivni shod. Tudi na tem shodu je govoril Gostinčar mej vikom in krikom liberalne inteligence. Kmetje so bili razburjeni nad kričači, ki so posebne povdarjali, da »Kranjcev« ni potreba na Štajersko. Seveda ni manjkalo 'klicev o »žlindri«, ker ti ljudje brez »žlindre« ne morejo izhajati. Gostinčar je govoril približno četrt ure in priporočal voliti kandidata »Kmečke zveze«, na kar je sklicatelj, gospod kapelan od Sv. Miklavža, Zaključil shod.
š Stoti semester akademičnega delovanja je slovesno praznoval te dni na graški univerzi dvorni svetnik profesor Te\ves.
š O »Narodnem Dnevniku« obvladuje .mnenje, da se sedaj po volitvah stegne.
Ljubljanske novice.
lj O ljubljanskih stavbenih stvareh.
Veliko se je grešilo v Ljubljani v stavbenem oziru. Ne regulačni, ne stavbeni red se ni vpošteval, in osebnosti so mnogokrat odločevale nad stvarnimi oziri. Vsled tega je Ljubljana v najvažnejši dobi po potresu, ko jc bilo mogoče na novo ustvariti res kaj lepega in dovršenega, v marsikaterem oziru zavožena in pokažena. Le poglejmo Sodni trg, iz katerega bi sc bil dal narediti uprav 'idealno lep trg: Modri gospodje na magistratu so pa ukazali, da se morajo na desni strani zidati samo dvonadstropne hiše, na levi pa samo trinad-stropne hiše. Noben Kinezar šc ni prišel na tako misel. A takih magistratnih kozlov mora biti konec. Čujemo, da se vrše zopet podobne stvari, a da je deželni odbor pri pritožbah sklenil postopati najstrožje in varovati pravice interesentov in lepoto Ljubljane proti takim atentatom. Stranke se dozdaj niti zavedale niso, da imajo pravico do pritožbe na deželni odbor. Ljubljančani so dozdaj sploh mislili, da jc Hribar vsemogočen. Zato se naj pa v slučaju vsake krivice poslužijo svoje pravice, in deželni odbor bo brez dvoma razsodil tako, kakor jc v pravem interesu ljubljanskega mesta.
lj Slovensko vseučilišče in deželni odbor. Z ozirom na notico pod tem naslovom v sobotnem »Narodu« se je konštati-ralo v včerajšnji seji deželnega odbora, da ni res, da bi se bila kakemu prosivcii dovolila vseučiliška štipendija, pa nc izplačala. Sklenilo se jc pa tudi, da sc »Narodu« 11 e pošlje popravka. Omenimo pa ob tej priliki tudi, da so doslej prijavile svoje zastopnike v vseučiliškem odseku vse povabljene korporacije — razven magistrata ljubljanskega.
Ij Radodarni občinski svet ljubljanski jc Mili Kubelki prodal svet nr za 2b kron, dasi je res vreden med brati 27 kron, kakor je to svojčas določil ljubljanski občinski svet. Ni čuda, da ima ljubljanska, občina toliko dolga, ko sc tako radodarno 1 razsipa z občinskim premoženjem.
Ij V včerajšnji seji ljubljanskega občinskega sveta se je sklenilo, da vloži občinski svet pritožbo na upravno sodišče glede na odlok deželnega odbora, ki je ugodil prizivu Antona Dečmana proti stavbnemu dovoljenju Mariji Koželjev i. Poročal je dr. Rupnik. Župan Hribar prečita pismo superiorja 00. jezuitov o. Žužka na stavbenega podjetnika Toniesa glede na stavbo Koželjeve. Pristavi, da sc 11111 zdi, da ic med pismom in sklepom deželnega odbora nekaka zveza. Občinski svet nato sklene, da se proda parcela štev. 9 ob Franca Jožcfcvi ccsti od sveta, ki ga je kupila občina od vojnega erarja, in sicer nr za 26 K. Za predlog občinskega svetnika Lenčeta, naj sc ostane pri ceni 27 K za nr', kakor je prvotno sklenil občinski svet. sta glasovala lc občinski svetnik Lcnčc in dr. Majaron. Predlog za prodajo sveta je utemeljeval župan, ki je sejo za pet minut prekinil in podal v posvetovalnici glede na prodajo sveta zaupna pojasnila. Končno vpraša dr. Novak župana, zakaj da je ukazal magistrat Sclnventnerju, da odstrani iz razložbe karikaturo dr. šusteršiča, dr. Tavčarja, papeža iu škofa. — Hribar: Magistrat je izdal dotični odlok na ukaz druge instance.
Ij »Slovenska filharmonija« koncerti-ra jutri, v sredo, na vrtu hotela »Ilirija« pod vodstvom g. kaipelnika Friseka. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost.
li Poostreni pasji kontumac. Tukajšnje kranjsko društvo za varstvo živali nam tozadevno sporoča to-le: Kranjska c. kr. deželna vlada je z vporabo določil § 3., oziroma § 20. postave z dne 29. februarja 1880, drž. zak. št. 35, odredila, da morajo psi nositi nagobčnike in vrhutega nc smejo prosto okol u letati, temveč jih morajo gospodarji voditi na vrvici. Ta naredba pa je za živali pravo trpinčenje, posebno ob gorkem vremenu, in ne manj nadležna za občinstvo, ker se morajo pešci na ozkih trotoarjih vedno umikati, ali pa so v nevarnosti, da se zapleto v vrvice, na katerih vodijo srečujoči svoje pse. Dvomljivo jc tudi, čc bode ta odredba imela zaže-Ijeni uspeli. Zato si dovoli kranjsko društvo za varstvo živali staviti ravno tako nujno kakor uljudno prošnjo, da deželna vlada blagovoli preklicati čimpreje to poostritev pasjega kontumaca in zopet vpeljati le običajne varnostne naredbe po določilih § 35., odstavek 8. gori navedenega zakona.
lj V katoliškfo cerkev je prestopil iz
judovstva g. Leopold Aufricht, železniški inženir, rojen leta 1873., in je bil danes, dne •i8. maja, zjutraj ob pol 7. pri sv. Petru v Ljubljani slovesno krščen in med sv. mašo prvikrat obhajan. Boter jc bil g. Smolič, postajni načelnik v pokoju.
lj V Ljubljanico je padel včeraj popoldne na Sv. Petra nasipu osemletni šolski učenec Ernest Rus. Ko je Pollakov usnjarski pomočnik Viljem Gothe to opazil, je skočil pri tovarni čez zid ter hitel v vodo po potapljajočega sc dečka. Deček je bil že nezavesten in le še par minut, pa bi mu bila ugasnila luč življenja.
lj V »Praterju« -je bila v nedeljo popoldne iz žepa ukradena posestnici Heleni Je-rančičevi denarnica, v kateri je imela 7 I< denarja. Uzmovič je še neznan.
I j Kraina skupina c. Ur. poštnih iu brzojavnih uslužbencev priredi v sredo, dne 19. maja, ob pol 8. zvečer v jugoslovanski restavraciji, Gosposke ulice št. 3. prijateljski sestanek. Gg. člani sc najuljud-neje vabijo, da se polnoštevilno udeleže tega večera!
li Koncert »Slovenske Filharmonije«
bo jutri zvečer v hotelu »Ilirija«.
Sijajna zmaga na Štajerskem.
Včeraj jc volila kmečka skupina za Stajarsko. Izvoljeni so kandidatje »Slovenske kmečke zveze: v sodnem okraju Šoštanj, Slovenji Gradec, Marenberg: dr. Karol Verstovšek z 1036 glasovi, liberalec Božič je dobil 395 glasov, v sodnem okraju Celje, Vransko, Gornji Grad, Laško: dr. Ivan Benkovič in Alojzij Terg av, v sodnem okraju Brežice, Sevnica, Kozje: dr. Fran Jankovič, v sod. okrajih Slov. Bistrica, Konjice: Peter Novak, posestnik, v sod. okraju Maribor, Št. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer: Franc Robič in Ivan Roškar, (uskok Zemljič jc dobil neznatno število glasov), v sodnem okraju Rogatec, Šmarje: Jakob Vrečko, kmet na Ponikvi.
Propadli so liberalci Franc Goričan, dr. Karba, dr. Božičv Ivan Malus. Maks Berlisg ter kandidati Štajercijancev, Kres-nik, Senekovič, Koscr in Kališnik. Iz sod. okraja Ptuj, Ormož, kjer sta od »Slov. kmečke zveze« kandidirala župan Anton Meško in župnik Josip Ozmec, od liberalcev pa dvor. svet. Ploj. pos. Kolarič, od Štajercijancev pa Ornig in Visenjok, ob sklepu lista šc nimamo natančnega poročila. Skoro gotovo jc tu ožja volitev. Na vprašanje pri ccs. namestništvu v Gradcu je došel odgovor, da so nekatere brzojavke pokvarjene, da ni mogoče še nič natančnega dognati, dn bo izid v tem okraju znan šele okolu šeste ure zvečer.
Krepko so se držali tudi nemški kršč. socialci s svojo izvrstno organizacijo, katoliškim društvom kmetov, ki šteje 45.000 organiziranih kmetovalcev. Izvoljeni so krščanski socialci Huber, Hoscli, Bcrgcr, Hagenhofer, VVagncr, Kremi, Kern, Schv/eiger, dr. Puclias, Tomaschitz. Rie-mer, Prisclmig, Riegler, Sclnvab, Scliois-wohl, izvoljena sta dalje dva liberalna agrarca Brandl in Riemelmoser, med krščanskim socialceni VVolsem in lib. agrar-cem Hainzlom pa pride skoro gotovo do ožje volitve.
JUGOSLOVANSKI POSLANCI POJDEJO V BOSNO?
Dunaj. 18. maja. Jugoslovanski poslanci, brez razlike na strankarsko stališče, nameravajo v kratkem prepotovati Bosno in Hercegovino, da bi stopili šc pred otvoritvijo deželnega zbora v dotik o z ljudstvom. Ob tej priložnosti bi bili v vseh večjih mestih ljudski shodi, na katerih bi sc volivcem pojasnil pomen ustavnega življenja, da ne bi volilo, kakor bo hotela vlada. Pravijo, da skupni finančni minister baron Burian tega sklepa ni bil :iič kaj vesel in da je hotel za vsako ceno preprečiti agitacijsko potovanje jugoslovanskih poslancev v svojem pašaliku. ZASEDANJE PARLAMENTA ODGO-DENO.
Dunaj, 18. maja. Zasedanje parlamenta je odgodeno preko binkoštnih praznikov. Tako so sklenili danes načelniki strank. Prihodnja seja bo dne 3. junija. Predsednik in vladi prijazne stranke izgovarjajo to odgodenje s tem, da sc naj da proračunskemu odseku časa za delo v resnici sc pa vlada boji plenarna drž. zbora in nujnega predloga dr. Šusteršičevega. Vlada se boji, da v pleuumu zbornice propade. V današnji seji načelnikov klubov se je nagovarjalo dr. Šusteršiča naj svoj nujni predlog umakne, a dr. Šusteršič jc bil trden. Končno se je dr. Šusteršič odločil, da naj pride njegov predlog po Bin-koštih na vrsto, a pod pogojem, da se v zadevi mažarske bosenske agrane banke in v zadevi bosenske ustave prej nič ne zgodi na korist Mažarov, kar je Bienerth s posebno izjavo zagotovil.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj. 18. maja. Danes zbornica razpravlja o Masarykovem nujnem predlogu glede veleizdajskega procesa. Masaryk jc govoril skoro dve uri. Zanimanja razprava nič ne vzbuja. Sylvcster je v imenu nemških nacionalcev izjavil, da bodo glasovali proti nujnosti.
OGRSKA KRIZA.
Budimpešta, 18. maja. Položaj je zopet poostren. Wcckcrle cesarju nc. bo mogel poročati o kakem uspehu pri svoji akciji, da bi krizo razvozljal.
KOMPROMIS MED STARO- IN MLA-DOCEHI RAZDRT.
Praga, 18. maja. Izvrševalni odbor staročeške stranke je izdal obvestilo, da se stranka ne smatra več vezane po kompromisu z Mladočehi, ker da so poslednji tekom zadnjih dveh let večkrat ravnali proti duhu kompromisa.
OGENJ V VOJAŠKEM SKLADIŠČU.
Zagreb, 18. maja. Včeraj jc gorelo tukajšnje vojaško skladišče. Ogenj jc uničil sena za 40.000 kron.
IZ SARAJEVA IZGNAN.
Sarajevo, 18. maja. Od tu jc izgnan dr. Gavrila, katerega so obdolžili srbske propagande.
ATENTAT.
Lublin, 18. maja. Z dvemi streli iz revolverja je ranjen policijski kapitan Ulich. Dva stražnika sta težko ranjena. Aretirali so dva delavca.
NOVI FINSKI DEŽELNI ZBOR.
Peterburg, 18. maja. Zasedanje novega finskega deželnega zbora se otvori jutri. Nova zbornica -jc tudi opozicionalna. Ocl 200 poslancev je 85 socialnih demokratov, 65 protiruskih Mladofincev in Švedov.
OJEIM JE.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 18 maja
Pšenica za maj.......14-54
Pšenica za oktober I. 1909. . . . 12-64
Rž za oktober 1. 1909......9-90
Oves za oktober.......7 55
Koruza za maj 1. 1909..... 7 74
Efektiv: 20 dražje.
Mstoorologična poročilo.
VIHna n. morjem 306-2 m, sred. zraCa! tlak 736-0 mm.
t*, opisovat:!«
17
18
Silili. br.ro-citira » mm
Tempe-r.lur.
P« Ctltljo
Vetrovi
Neb*
9. zveč.
7. zjutr. 2. pop
7358
37	1
38	6
169 135 191
sl. jzah. sl. svzh. sr. sever
jasno oblačno
Srednja včtra|ln|a temp. 17T, norm. 14-3*.
5*8 •as-
n- ^
1 i«HIll? Blfi®
Mel lila' i tliii. KsledvorsBe fc
®!S ClMil
1382 3-1
V konkurzno maso Ivana Bolta, bivšega trgovca v StepanjI vasi spadajoče, dosedaj še neiztirjane terjatve na glavnici in stroških v skupnem znesku 12.815 K 39 h se bodo brez jamstva mase za njih resničnost in iztirljivost potom javne dražbe proti takojšnjemu plačilu skupila na roke oskrbnika mase prodalo pri tem sodišču (v sobi št. 183)
spie si. „SiGvonsHg Filharmonije".:: um il 8. uri svečer.:: Um 40 vinarjev.:: 1! slučaju inMiii vromena ss vrši ftonoort v utrnil
BBTB«aiiin jJUJj
nnnasancia 93Dli8Illia
1388
li osilsn Misli ss priporoča
Proda se nmr!l, IhilSsa v sredini mesta, radi bolezni ™V£1 AZA^Gl za vsa]-0 večjo
obrt jako pripravna; kupni pogoji prav ugodni; dalje
v mestu in deželi
z vrtovi VMC v bližini mesta, kakor velepOS6StVa
k	j/l	.. ..... | ■■ "I' • - ■ j- ~— J - I..........o------
več Mš z gostilnami •„mcstu zasebne
v bližini mesta, kakoi tudi na Gorenjskem
SoSjer^e,;;: Iščejo se stano-
za iskoj iu za avgust za solidne V££JL£j<£ in mirne stranke. "Na prodaj je več
stavbenih parcel Bfti^
ir..ca valeposestva in gozdovi jrvupjljsj	bodijo si kjerkoli hočejo.
1387	Poizvedbe v pisarni	1-1
Petra iieia, Mlmm cesta si. 1B, LiuMjana.
dne 23. maja 1909 ob 10. uri dopoldne
in sicer tudi pod nominalno vrednostjo. — Natančna pojasnila daje konkurzni upravitelj g. dr. M. Httdnik, odvetnik, Ljubljana.
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani, odd. III
dne 14. maja 1909.
V konkurzno maso zapuščine po Ivanu Primožič iz Kranjskegore, trgovinska zaloga v inventurni vrednosti 12.602 K 37 v in v fakturni vrednosti po 13.686 K 49 v obstoječa iz: manufakturnega, galanterijskega in špecerijskega blaga se proda najboljšemu ponudniku potom ponudbe en bloc.
Dotične ponudbe naj se izročijo oskrbniku konkurzne mase Jankotu Hudoverniku c. kr. notarju v Kranjskigori najpozneje
do 26. majnika 1909 dopoldne ob pol 11. uri.
Vsak ponudnik mora z izročitvijo ponudbe položiti vadij 10 o/o inventurne vrednosti to je 1260K 36 h.
Ponudbe se odpro 26. maja 1909 dopoldne ob 11. uri v c. kr. notarski pisarni v Kranjskigori.
Ponudnik, čigar ponudba se sprejme mora celo skupilo odračunši vadij takoj v roke oskrbnika konkurzne mase izplačati in blago prevzeti tekom dveh dni in prostore, kjer je blago spravljeno izprazniti.
Za popolnost zaloge, kakor tudi inventurnega zapisnika in za kakovost blaga ne prevzame konkurzna masa nobene odgovornosti.
Zaloga se na vsakokratno zahtevanje pokaže po oskrbniku konkurzne mase.
Inventurni zapisnik je na vpogled pri c. kr. okrajnem sodišču v Kranjskigori.
Janko Hudovernik,
1386 3—1	J; ■ •	c. kr. notar kot oskrbnik konkurzne mase.
Zaloga koles
IIP
mjggS&u I
Piich, (Sfyr!o). Globus, Regent ln drugln ioeclalnlti znamk ter posameznih delo«.
Izposojevanje koles
prejem koles za emajllranje, : ponlkianje ter popravila :
solidno in oeno*
1 Karol čamernlk
Ljubljana, Dunajska c. št. 9.
^	1380 (1)
Šivalni stroj
že rabljen, se zelo ceno proda. Poizve se v Cigaletovih ulicah štev. 3, pri hišniku.

Proda se
se sprejme v trajno delo. Poljanski nasip štev. 14, Marija Rihar.	1385 2—1
V najem se odda
Novo slovensko podjetje!
L»l—W ■ ■—lll»lll ■ ■ »	I III ■I »IMIU»I1M 111«» '»»■^■■■^■»■■■»»■■»»»»■»»^»■■■■■■Mi
P. n. trgovcem in cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvorii novo obrt, in sicer
m
im
1375 2-1
na deželi. Naslov pove uprava lista.
se priporoča za ssaaž-snjs ws®kc-vrstsaih oblek etd. Cene primerno nizke. Delo solidno in se tekom tedna izvrši.
SpreiemalnlGS m Llntillnso pri I. Mngdlfu,
krojaču, E¥8šklešič©wa cesta 10.
680	30—1
za zelenjadni in sadni vrt, oženjen, brez otrok, ki more razpolagati s vsoto 300 K, se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava. 1350 5-1
55®
Izdelujem in imam v zalogi najmodernejše zavratnice vseh kakovosti, izdelujem pa tudi po naročilu in po izberi fagona in blaga. - Ker se mi je posrečilo za vodstvo novega podjetja pridobiti najboljše strokovne moči iz Dunaja, mi je omogočeno
v vsakem oziru postreči	1359 1
z dobrim in solidnim izdelkom
po konkurenčnih cenah.
Nadejaje se, da bodo p. n. slovenski trgovci in občinstvo podpirali novo industrijsko podjetje, se priporoča za obila naročila
„Prvo in edino jugoslovansko izdelovanje zavratnic" T. Mlekuž, Ljubljana, Privoz št. 3.
dvojnahisa
z vsemi pritiklinami in precej zemljišča, v kateri se nahaja že nad 50 let trgovina, gostilna za vino- in žganjetoč s trafiko ter ledenico, ob glavni cesti tik farne cerkve v Šmarju pri Ljubljani. - Več pove lastnik Ivan BabŠek, Šmarje-Sap št. 19 in 20.	1366 3-1
Prodajalka
špecerijske stroke, vešča sloven. in nem. jezika, išče službe. - Naslov: F. M. post. rest. Litija. 1364 3-1
Zlate sretinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
ajbolj. kosm. ZObO' čis til. sred'	\
stvo
-^"Ljubljana, Spital.-Stritar. ul 7

Sprejme takoj
g^IZo(Hva tacj/O^oi-vLa % co	01Lacj,3i c
priporoča
ilCo&tiHc, ttantni&e, čepice, atajcc in &iav>atc *> viajiiot>ejSilv	iw
•naj-Cc pii -izSi-t-i; -nada t^a: uac Spottuc p&edme-tc sa (\.vi(>otazc a, Ho Cesarje,
se sprejme več gospodov, ki imajo uradne lire do 2. ure. Več se poizve pri (upravništvu »Slovenca").	1363 3-1
iox>ce, toM-ift, fiodofc, itd.
cDčatoduc a/nalle -iit, -zasta-oe. 3
v trajno delo Oroslav Slapar krojaški mojster Zalokarjeve ulice št. 10. Ljubljana.
Strojnik
v starosti 20 do 30 let se takoj sprejme v trajno službo. Tudi se sprejme več
mladostnih delavk
v starosti od 14. do 18. leta. Več pove upravništvo ..Slovenca."	1389 2—1
II
ru i verižico u samo ki 2'-.
Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja Slezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno. 36 ur idoCo precizijsko-anker-uro z lepo verižico za samo K 2-—, ter 3 letnim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 5*50, 5 kosov K 9'—. Pošilja proti povzetju
prus.-šlezijska izvozna tvrdka
A. GELB, Krakov 340.
1383 Za neugajajoCe denar nazaj. 1—1
| Podružnice j	i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve uiice 2		Podružnice
3 Splfet, Celovec S	| sprejema vloge na knjižice in na te- /igg 1/ O/ I priporoča promose na koči račun ter je obrestufe po čistili JU- /2 /O		Splfet, Celovec
| - 1 n T^st		priporoča promese na	ln Trst
P - BeiMfška {glavnica -| - K 3,0(19.000.	| 3% zsm. kred. srečke II. U 5-50, žrebanje 5. maja glav. dob. K 60.000 1 4 % og. nipot. srečke a K 4'— žrebanje 15. maja glav. dob. K 70.000 j 30/0 „ „ n U„450, „ 15. maja,, „ „90.000 1 og. premijske srečka ?°,,«ov.,c! Ž ^ ,I!z} 15. maja „ „ K 200.000		- Rezervni fond -K S00.000.
f Za birmance primerna darila! ! Za dečke: črne in modre obleke. Za deklice: bele obleke. ! : : : Obleke so v zalogi t vseh novih barvah in kroju najfinejše izvršitve po jako nizkih cenah. : : :		0. BERNAT0V1Č! Ljubljana, Mestni trg S.