244. številka. Ljubljana, sredo 23. oktobra. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan, iiv»*m&i psjRfdtHkt s* deeve po p;-a»niciti, toi- velja po pošti piejuujan ea avstro-ogerske detel« za celo leto 16 gld., ia p jI luta b glM za čet rt teta 4 gld. — Za LJabljaao i>tm pošiljanja ni dom sa oelo leto 13 gld., z» četrt leta 3 gld. 30 kr., ca en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje ta dom se računa 10 kr. aa meaeo, SO kr. vn detrt lota. — Za inje dosele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode ačitelje na ljudskih šolah in za dijake velja iniiaua cena in sicer   Si LJubljano na .v. *. i • » 2 gld. 60 kr., po pošti projeman ta četrt leta 3 gld. — Za oznanila su plačuje od četlriB upu« petit-vrate 6 kr., če se oraaviio enkrat tiaka, 5 kr., če se dvaarat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. DopiBi na) so izvole frankiratJ. -- Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljr.bliani v Franc Kolmanovej hiši it-. 3 „gledališta stolba". Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaoije, oznanila, t. j. administrativna roči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Kje je pomoč zoper Italijane?
Iz Trsta 18. okt. [Uv. dop.]
Iz raznih lahkih in nemških novin izvedeli Bte uže gotovo, kaj se je v našem trža-fikem zboru pred nekoliko dnevi godilo. Poslanec Consolo govoril je namreč tako Avstriji sovražno, da ne more zdaj najprostejši Beljak — ia tudi vlada ne dvomiti, kaj nameravajo Italijani in italijančiči. Na vsaki način hočejo Trst, Gorico in Istro od Avstrije odkrušiti, ter potisniti v necasitljivo brezdno laško. Tako hočejo in na to delajo lahoni, ki so do zdaj de avstrijski državljani.
Novine nam sosednjega kraljestva pa še na dalje obračajo svoje napade proti Avariji. Dan za d t ovom dokazujejo svoje sovraštvo do Avstrije, sadijo to sovraštvo v srce prostega naroda, in vse to ravnanje proti prijateljskoj državi gleda italijanska vlada ne le se- svojimi lastnimi očmi, nego ona celo to podpira. Pod njeno protekcijo se v vseh italijanskih mestih ustvarjajo strelna društva, katera navdušuje ministerBki predsednik Cairoli v pismih, katera se potem z njegovim dozvoljenjem po novina h objavljajo. Vsa ta pisma naglašajo, da ne čas hitro približuje, ko bode Italija vse svoje krepke može rabila, in da je zato silna potreba, da se mladina vadi orožje rabiti.
Tako pa bo godi na Italijanskem, v de Seli zavratnih napadov, katera se je le s tujo pomočjo do deaašnje velikosti razširila, katera se tudi zdaj hoče razširiti v dober kup, in ka tera je začela v ta cilj z Rusijo — in Turčijo koketiiati, ker po njenem mnenju bosti te dve državi istersko Slovanstvo pomagali potiBnoti v široki italijanski goltanec.
A položaj objekta samega, za kateri se
Metek«
Davorin Fermevec.
(Nekiolog. Spisal Anton B oz en šok.)
Naj se nikdo spoštovauih čitateljev ne začudi, ako čita na naslovu ime, ki mu še morda doslej ni j bilo pobliže znano. Ne bode mu žal, ako se z njim upozna. In verjetno je, da mnogim to ime še nij znano, ker blagi po kojnik zaradi svoje skromnosti nij s svojim imenom stopal v javnost, nego je delal za svojo slovensko domovino, katero je iz dna duše ljubil, na tihem, t. j. v ožjem krogu svojih rojakov, a delal je tam z velikim in srečnim vspehom, tako da zasluži, da se njegovo ime ne pozabi mej Slovenci. A njegovo življenje in njegov vrli značaj naj bode za primer in v zgled našej mladeži!
Ako sem si torej vzel za svoto zadačo, da napišemo Davorinu Fermevcu malen nekrolog, vezala me je na to dolžnost, katero
lahoni trgajo, jako je kritičen; v Trstu in vseh prekmorskih mestih rujejo kupljeni la honski agitatorji, katerim je vsakdanje delo petarde metati, izdajalske plakate razširjati, in prosti narod proti Avstriji ščuvati. V takem oziru odlikujejo se posebno Koper, Piran in Rovinj, prava lahonska gnezda.
Vse to pa mirnim očesom gleda naša vlada, in mesto da bi tem smelim italijunči-čem nekoliko lase pristrigla, zavije se v plušč neobčutnosti, in — kakor se je v tržaškem deželnem zboru pokazalo — kažejo nje organi celo Btrah pred temi italijanskimi pustolovskimi vitezi. Sicer se prosto ljudstvo do zdaj ne zmeni za vse te demonstracije, — to je re snica, a istina je tudi, da so te demonstracije strup, ki polagano mori zdravo mišljenje ister skega naroda. Slavjani isterski so od dveh stranij v opasnosti, od laške in nemške. Mi smo zmironi duhovščino in učiteljstvo poživljali, ter še pozivljemo na delo, naj prosti narod podučuje, naj mu bistri moč razsojevati, da bode vedel kaj pomenjajo besede lahonskih prorokov, in kaj govore njih petarde. To storili smo zarad tega, ker vsaj mi ne smemo mirne krvi gledati, da bi isterski narod našel svojo politično smrt v naročju „Italia irredenta". Italija pripravlja se na vse kriplje na odločilen trenotek, General Bruzzo, italijanski vojni minister vzel bode svoj odpust, da bode naredil prostor druzemu ministru, ki senjari za i nerešeno Italijo". Vidi se iz tega, da se si cer počasi, a se gotovo bliža trenotek, ki bode razsodil bodočnost Istre. Italijanov se bodemo Slovani isterski uže ubranili, in tudi vlada zna, da more sama lahonski element le do neke meje brzdati, in je pa preko te meje ona nasproti Italijanom nezmožna, a da so pa
imam nasproti blagemu pokojniku kot njegov iskreni prijatelj, a ker sem ga kot takov predobro poznaval, veže me druga še lepša dolžnost, da kot domoljub drugemu vrlemu iu plemenitemu domoljubu i rodoljubu v teh vrsticah vsaj skromen spomenik postavim.
Dne 3. t. m. Utal sem v „Slov. Narodu" pretužuo vest, da je moj Davorin dne 1. t. m. v gospodu zaspal. Nij mi Bicer došla ta novica iznenada, ker sem poznal njegovo nevarno boležljivo stanje, a vendar me je neizmerno pretresla ko sem zvedel, da nam je smrtna kosa tako vrlega Slovenca, a meni tako milega prijatelja, uže v tako ranih letah pokosila. — Pokojnikovo življeuje bilo bi meni jako lahko pravedno in točno opisati, ker sem — kakor gore rečeno — bil njegov iskreni prijatelj, a še lepše bodo se njegov značaj in okolnosti, v katerih je živel, pokazali, ako navedem v sledečem izvadke iz njegovega po-sledjič pisanega mi lista, v katerem meni celo stanje svoje opisuje, in celo svoje srce odkrije,
na tej strani Slavjani, ki bodo jedini mogli Lihom ukazati: do tu, a ne dalje.
V interesu države jo torej, ako pride na krmilo avstrijske vlade tako ministerstvo, ki bode ne le jednej narodnosti, nego vsem pravična. V Slavj anih j e moč, S laj anstvo, je lojalno, in prej ali slej bode se morala nanj nasloniti Avstrija, ker jedino le v tem našla bode ona svoj spas. Ako se bode to prekasno zgodilo, kriva bode posledic le avstrijska vlada sama, ker narod isterski jo je sam ob pravem času opo-zoroval na opasnost, ki preti celoskupnosti države. Vojna z Italijo je neizogibna; tačas pa se bode pokazalo, kaj more narod, kateremu je bila vlada pravična, ali krivična. Ž.
Deželni zbor kranjski.
(XI. seja, 12. oktobra.)
(Daljo in konec.)
Poslanec Dežman pravi, da hudič, Id so ga po njegovem mnenji narodni poslanci v šolskej postavi narisali, nij tako črn. Potem hvali narodne poslance, da so šolsko postavo izvrstno preštudirali, pravi, da so vsa nova določila o postavi popolnem v redu, da pa je posebno ljubljansko mesto v zameno tega, da je njemu narodna slovenska večina deželnega zbora zavarovala pravico, da je smelo samo imenovati svoje učitelje, in bilo v šolskih zadevah popolnem avtonomno, dobilo od nem-škutarske večine „krasni dar", da se mu zdaj sicer jemlje ta pravica, ali v zameno daje jeden zastopnik v deželnem šolskem svetu. K rajnim šolskim svetom, pravi, da je bila pravica imenovanja učiteljev jako sitna, da c. kr. okrajni glavarji nijso taka strašila, kakor so jih opisavali narodni poslanci,  in da ravno
kakor bi bilo za slovo, — kakor bi bil v naprej vedel, da mi piše poslednjikrat.
List je pisal dne 6, sušca t. 1. v Zaveu, na svojej domačiji, kder je zadnje čase svoje bolezni preživel. In v njem pravi mej drugim sledeče:
„Dragi mi prijatelj! Če tudi to pismo pričenjam sam soboj, z mojo osobo, aH na ravnost rečeno, z mračnim toževanjem nad svojo nemilo osodo, mislil si boš, da sem postal ne strpljiv, nezadovoljnež in pesimist v najožjem pomenu besede. In vendar bi se motil, kdor bi me tako sodil. Ti, prepragi moj, vem da me uže od nekdaj dobro poznaš, in čc Ti de-nes odkritosrčno povem, da se od takrat ni j-sem spremenil, ko sva se še na čarobnih obalih mile Savinje hladila, ko sva tuhtala in ugajala, kako bi se svetna korist Slovanstva prenarediti dal. Jaz Te zagotovim, da sem še veduo tistih mislij, če tudi malo hladnejega temperamenta ko takrat. —
,Iu kljubu tej mojej izpovedanej n e i z p r e-
Vesteneck je t.ist mož, kateri je sposoben na-svetovati denašnjo postavo. O duhovščini pravi Dežman, da je bila, da je in da tudi ostane Soli neprijazna, in da je torej treba jako skelete in boleče operacije, kar se Šolstva na Kranjskem tiče. Se ve da, da javkajo klerikalci, a to nič ne dene, zarja svobode bode po novej postavi zacvetela in Kranjska bode srečna postala.
Poslanec dr. Zarnik: Moji čestiti pred-govorniki so stvar, o kateroj denes obravnavamo, u>.o tako izerpili,  da nij mogoče dosti novega povedati, vendar ker se denes naglasa v jedno mer od  gospodov iz one strani po treba reform, hočem jaz povedati, kakšne bi morale biti  uvedene  te reforme po mojem mnenji, da bi bile za deželo res koristne, da ne bi bile samo fraza, ampak da bi bile v istini to, kar  njih ime naglasa.   V obče pa sem So /mirom istega mnenja, kakor sem ga uže jedenkrat v tej slavnoj zbornici naglašal, da, kar se Šolstva tiče, potrebujemo mi: eine frisehe frnhliche reaktion.   Ko  smo izgubili bitko pri Kraljevem  gradcu, izrastla je kar črez   noč fraza:   pruski učitelji so zmagali, „die preusisehen schulmeister haben gesiegt". Ta fraza je pa bila ravno tako neumna, kakor fraza,   da je bil pri Kraljevem gradcu konkordat tepen, kajti gotovo odločno liberalni In svobodni Italijani, bili so prav dobro te-peni pri Custozi in pri Visu. A fraza je bila jedenkrat izdana,  da nas so pruski šolmaštri zmagali, in avstrijska žurnalistika, ki je na kontinentu prva, kar se tiče fraze, popadla jo je, in počela jo mlatiti v jedno mer. Jaz sem se le čudil, da,  ko so imeli  Rusi pri Flevni nekoliko neudač,  nijso tudi za Turke navdušeni avstrijsko-nemški listi rekli,  da so tega turški šolmaštri krivi, ravno kakor so bedastoče trdili, da se Turki za evropsko kulturo in civilizacijo bojujejo. Ali fraza se je obdelavala za šolmaštre, in na dan je prišla nova šolska postava, z njo pa tudi, ker je bil pri Kraljevem gradcu tudi konkordat tepen, boj proti cerkvi.
To se ve, da je bila tudi nova šolska postava obrnena proti cerkvi, in kdor nij bil za njo navdušen, bil je se ve da klerikalec. A gospoda, koliko in kaj se razumeva pod pravim liberala tvom, in kaj pod napačnim, to mi uže dobro vemo. Gladstone je v istini največji liberalec na celem svetu, ali ker se je kot pravi liberalec v zadnjoj vojski po
tegnil za svobodo Slovanov na Balkanu, začeli so ga uže nemški in nemškutarski listi zmerjati, da je reakcijonarec, in da je celo oh um prišel. To menda pač jasno kaže, ko liko fraza c liberalizmu pri vas pomeni, in koliko se ie na njo ozirati tudi če se o šolstvu govori. — Na Angleškem in v severnej Ameriki, kjer so gotovo svobodnejši, nego mi, se vlada za šolstvo čisto nič ne zmeni, celo za višje šole ne; tam je šolstvo popolnem v privatnih rokah ljudstva, in še le pod Lord Rmselom ustanovilo se je ministerstvo za ubožne šolo.
Tako se godi tam, kjer je prava svoboda doma, ali tam, kjer je 1 ib eralizem v fr a z i kakor na Francoskem ali pri nas, tam se mora pa vlada vtikati v šolske zadere in delati na to, ili jih ima popolnem v rokah, naj bode kar hoče. Tri nas v Avstriji se je počol boj pri preustrojenji šole ravno proti tistej korpo raciji, pod katere vodstvom je bila šola najbolj dober kup, namreč proti duhovenstvu. Ko bi bil jaz na mesto g. Vestenecka zdaj po naših izkušnjah predlagal tako postavo, jaz bi nasvetoval vse drugače. Ravnatelj ljudske šole naj bi bil — župnik ali kaplan, zato, ker je zato mesto gotovo sposoben, kajti Študiral je osem gimnazij alnih šol in 4 leta višje šole, okrajni šolski nadzorniki pa naj bi bili dekani, kateri so gotovo toliko izobraženi možje, kakor denašnji okrajni šolski inšpektorji, od katerih bi jaz trdil, da kar so tiče vednosti, dostikrat nijso vredni, da bi dekanom opanke odvezali.
S tem ravno, da takozvana liberalna stranka le na to dela, duhovenstvo od šole odrivati, razvija se šola pri nas slabo. Sama državna postava pravi, da naj bodo odgoja otrok v ljudskih šolah religijozna in nravna. Tega mnenja more biti vsak, naj bodo potem Darvinist ali nihilist; potrebo religijoznosti v ljudstvu je celo uvidel „o!e Vilem", ko ga je Nobiling obstrelil, kajti dejal je svojim ministrom, naj gledajo in dolnjo na to, da se ho nemški narod v šoli tudi kaj vere učil. Kavno duhovščina pa ima uže po cerkvenih postavah nalog skrbeti za odgojo mladosti, in jo to tudi rada zmirom stoiila. Ali bi bilo tako stanje pri šolstvu bolje, ali pa enako, kakor ga zdaj stvarjate, da se bode avtonomija, to se ve da samo tako zvana, kmjnih šolskih svetov vzdrža-vala s policijo in kaznimi. Imenovanje učiteljev, to je reprezentacijo, naj bijimelo občine, pravo
imenovanje pa bi jaz izročil deželnemu šolskemu svetu.
Deželni šolski svet pa bi mi mogel biti sestavljen tako. Predsednik naj bi bil deželni predsednik, jeden glas škof ljubljanski kot vi-rilist; dva zastopnika duhovenstva naj bi volili gospodje dekani kot okrajni šolski nadzorniki ; dva zastopnika deželo kranjske (dva po-planciri naj bi volil deželni zbor, In sicer jednega kurija velikega posestva, in kurija ment in trgov, druzepa pa knrija kmetskih občin; za dva zastopnika učitelJRtva naj bi deželni odbor temo nasvetoval. Razen tega naj bi bil še zastopnik mesta ljubljanskega, dva deželna šolska nadzornika, in referent vlade v šolskih zadevah. Tako sestavljen Šolski svet bi zastopal vne stanove, in bi tudi sprijaznil vho s šolo, kajti bilo bi le za pro-spoh šole, ako bi joj bilo duhovenstvo prijazno.
Gospod Dežman gospodu Svetcu tako rad podtika, da ima navado trditi, da je belo, kar je črno, in narobe. No priliko imam denes o g. Dežmanu nekaj tacepra dokazati. Pred nekimi meseci jo bil zbor konstituciionnlnega društva. Tam je znani učiteljski kričač Linhart vpil navaden vik, to je povišanje plače, pa da se mora krajnim šolskim svetom vzeti pravica imenovanja učiteljev. Gospod Dežman je temu kričaču odgovarjal, da nij na povišanje plače misliti, ker ima dežola uže toliko bremen, da se pa tudi to no more zgoditi, da bi se vzela krajnim šolskim svetom pravica imenovanja učiteljev, kajti ako so jim še ta pravica vzame, potem jim ostanejo le bremena. Glejte gospoda, tako je govoril g. Dežman pred dvema mesecema, kakor stoji to zapi-Hano v „Laib. Zeitung" in „Laib. Tagblatt", katera lista sem si jaz nalašč spravil, a kako jo govoril denes? Ravno nasprotno, Baj sto sami slišali.
Spominjate Be gotovo še debate v deželnem zboru zaradi imenovanja dr. Mrhala v deželni šolski svet, ko smo dokazali, kako so je gazila vsa postava in pravica dežele od strani vlade. Gospod Dežman je denes zajahal zopet starega šarca, ko je začel praviti, da jaz nij-Honi hodil kot deželni šolski svetnik k sejam te po mojem mnenji nelegalne skupščine. Mislil sem enkrat z opurtunito tako se udeležiti sej deželnega šolskega sveta in sem svojega kolega, kateri je jako vestno hodil k sejam, vprašal, bi li bilo kake koristi, ako bi tudi
membi v načelih postal sem vendar v nekih obziri h drugačen. Sam Bebi bi moral namreč srce odrekati, če bi se no zmenil za šibo, s katero me uže od nežne mladosti osoda tepe!u
„V 12. letu, tedaj še v otročjej dobi, zgrabila mi je smrt predobrega očeta, in ko sem kljubu tej nezgodi vendar šo posiloma dalje Študiral in brez pomoči od doma v največjej sili in potrebah gimnazijo dovršil, sedaj sem mislil, da si bom malo oddahnil."
„S teškim srcem, a v največjih nadah zapustil sem meni uže jako priljubljeno starodavno Celje, negotov še sicer, kam se čem v prihodnjo obrniti, ali s trdnim sklepom v srcu, da naj uže bom kpr hočem, povsod mora mi domovina prva skrb biti. — Oh, kako so šle hitro vse mojo nade po vodi, kakor pena izginile so moje mladostne sanje! — Kako se mi je namreč v prihodnje godilo, znano Ti je dobro po mojih pismih. Koliko
sem jaz v smrtnih težavah in v strašnoj negotovosti pretrpel, mej tom, ko so vsi moji tovariši kakor  metulji med srkali  iz polnih čaš, katere jim je „alma mater" na vseučiliščih ponujala !   In  ko sem potem zopet nekoliko okreval, hitel sem v Gradec, da bi vsaj ne kaj zamujenega popravil,  a šel sem na vseučilišče le toliko,  da sem se skoraj še huje bolan domov vrniti moral.   Če ti povem, da se mi je letos vsa lanska bolezon še huje po vrnila, bodi Ti dovolj.   Vsi ljudje so me uže obsodili,  da no bom letošnje pomladi doživel, in kdo ve, če nemajo prav V! — Vendar jaz še životarim, in če tudi v največjih težavah, mislim vendar vedno na svoje prijatelje in se jih spominjam   če le mogočo tudi pismeno. Najhujše rane seka mi spomin na mojo pred kratkim umrlo ntater, katera so me tako radi imeli in tolažili.   Sedaj pa, kamor pogledam krog sebe, Vse prazno,  vse mrtvaško. — Ce se spomnim, da se mi tako godi v mojih najlepših lotih, ko sem stoprav dovršil 22. leto,
izdihnil bi tudi jaz z našim Preširnora: okusil zgodui sem tvoj sad, spoznanje!"
„Tako zapuščen, brez očeta, brez matere, brez vsako prave rodbine, veže me malo še na ta svet! — In vendar bi še rad Živel! — Zakaj V Tega ti no morem povedati. Zakaj beži muha, če jo hočeš ubiti? Zakaj se krivi črv, če ga hočeš poteptati ? In vendar te ži-valice ne poznajo niti domovine, niti prijateljev. To dvoje, moj dragi, so torej Še magneti, kateri me še nekoliko na ta svet vlečejo — in po pravici."
„Z Žalostnim srcem moram videti, koliko je še mej Slovenci neobdelanega, nezrelega, kar vse bi so šo obdelovati in gojiti moralo. V srce me nasprotno zopet veseli, ker vidim, kako so tukaj in tam celina orjo, kako se uže gojijo krasno cvetličice, ki so na našem vrlu rasti počele. Kako rad bi pri takem premišljevanju skočil mej delavce na tem ali onem polju! S kakim poželenjem bi se tega ali onega po-
jaz hodil k sejam. On mi je odgovoril, da se jako motim ako to mislim, kajti ves deželni šolski deželnega šolskega sveta svet je taka birokratična mašina, da je vso zastonj protiviti se temu, kar birokracija hoče. Imeli smo svoj čas večino v deželnem Šolskem svetu, a ko smo sklenili, zarad učenja slovenskega jezika na ljubljanskoj realki, da mora biti ravnopraven z nemškim, je predsednik „brevi manu" naš sklep ustavil. Kaj navzočnost neodvisnih udov v take j korporaciji koristi, vidi bo iz tega slučaja".
Vesteneck kot poročevalec odgovarja in se sklicuje nato, da bode uže odgovarjal v specijalne) debati. O krajnih šolskih svetih i on trdi, da nijso sposobni imenovati učiteljev. Sploh pravi, da zdaj hoda odstranjen vpljiv duhovščine, in zdaj bode šola na Kranjskem cvetela.
Predlog g. Svetca so ne sprejme, isto tako ne predlog župina Lischana. Tedaj je sklenenn, da se počne specijalna debate. Seja se potem, ko je trajala Bedem ur, sklene.
Politični razgled«
V Ljubljani 22. oktobra CW*»f je pisal bivšemu ministerskemu predsedniku, knezu Auerspergu, ki še zdaj tako dolgo vlado vodi, da mu bode naslednik imenovan, lastnoročno pismo. V tem pismu cesar isreka Bvoje zadovoljstvo nad tem, da bo je delna mobilizacija tako hitro in dobro izvršila, ko so bili zdaj prvič po ohčnej vojnej dolžnosti sklicani udje vseh stanov pod orožje. Cesar vidi v tem nov dokaz dolžnost-nega čuta požrtvovalnosti in domoljubja vsa-cega, ki je bil zadet, kakor tudi vspešno delavnosti občin in upravnih oblastij; on naroča ministru predsedniku, celemu prebivalstvu, občinskim uradom in političnim uradom cesarjevo polno priznanje izreči. Tudi so zahvaljuje cesar za udeleženje prebivalstva pri skrbi za vrlo aimado, za družino reservistov in za ranjence, vse to njegovemu Brcu dobro dene, pravi.
Denes se je <lwžnvni odprl. Po kratkosti, Buhoparnosti in molčljivosti pre stolnega govora v ogerskem zboru soditi, tudi v državnem zboru radovedneži ne bodo mnogo zvedeli.
Kakor se „Pest. L." z Dunaja piše, odpuščeno bode z demobilizacijo 57.000 mož, ostane jih pa v Jio«M« še 86.000 in 312 kanonov.
Kar se tiSe glavnega poveljnika Filipoviea, pišo „Boh.M, da nij res, da bi kakova kriza zanj prišla.   Tudi „Obzor" piše, da Kilipovic
prijel, — ali mrzel pot na čelu opominja me bridko, da imam jaz vse svoje moči izključivo le boginji  Morani  posvetiti,  da za mo nij
trava zrastla!--ln če kljubu temu roki
povzdigniti hočem, da bi vsaj prijatelju svojo osodo potožil, opadeti mi utrpli roki in me tako siliti, da moram tak'Ie list po tri in še več dnij pisati." —
. . . „Presrčno Te pozdravlja Tvoj nesrečni, a do Binrti udani
Davorin Formovec m. p."
— Iz tega pisma se lehko vsak prepriča, da sem imel prav, kar sem v „Narodu" trdil. Blaga duša si bil, predragi mi Davorine! Solze mi igrajo v očeh, ko si zmislim, da te nij več mej živimi! Kolike lepe nade, ki Bem jih jaz in vsi, ki smo to poznali, v tebe stavili, izginile so mi zdaj, kakor se potopi val na morji. Teško mi postane pri srcu, če vidim, du osoda mojej domovini tako jednega za drugim, ki bi jej mogli biti prej ali slej krepki stebri, nomiloBrčno pobira. — Počivaj sladkol Spavaj mirno!
ne zapusti Rosne, da se torej klevetnikom, ki ga črne za panslavista, ne bode posrečilo od praviti ga.
Cesir je ukazal s pismom na vojnega ministrn, da se vsem vojakom, ki so bili za Pnsno in Hercegovino mobilizirani, šteje leto 1878 kot vojno leto, in da dobodo vojno medaljo, ustanovljeno 1873.
Vnaaiif«* države.
ttttfhrihi državniki so se bahali še pred malo tedni, da so mir Kvropi ohranili. Ali zdaj uže drugače izpoznavajo. Minister Norlhcoto je rekel v svojem govoru v llir-minghamu 20. oktobra, da mora priznati, da je uzroka bati se in previdnim biti, da se delo berlinskega kongresa no i/kaže kot nipnj popolno, knkor se je mislilo iu upalo, /lasti na to bode treba paziti, kod a j bodo morala ruska vo j ska zapustiti turško ozem Ije, (maja meseca), za kur se je Rusija zavezala. — (!e pa nij več onih pogojov, ki so tačas bili, ko se jo Rusija zavezovala.
Tudi ff f*fH*wni imajo -/opet svojo mi-nistersko krizo. Kralj jo spreiel ostavko ministrov Corti in Rrac'etti. Ministerski predsednik je včeraj v Rim prišel.
Dopisi.
Ik ffirafl«*«* 18. oktobra. flzv. dop. | (Reguliranje Pesnice v deželnem zboru štajerskem.) Dolgo dolgo uže se govori in piše o reguliranji Pesnico. Zdaj je bil predmet tudi deželni zbor postavil na dnevni red; a vprašanje še ipak nij rešeno. Nič preveč ne povemo, ako rečemo, da stojimo na istem stališči, kjer smo stali dozdaj. 80 le takrat so bode reč morebiti nekoliko drugače zasukala, kadar se po nasvetu g. Duhača naredi nov načrt, namreč, da so struga Pesnice le v gorenjem delu popravi, tor so ta načrt, predložen drugikrat deželnemu zboru, odobri in sprejme. Prebivalci in posestniki srednjo in spodnje peHniške doline ne bodo nikake koristi imeli pri tej izpeljavi; nasprotno, vode Be bodo po takem v gorenjom delu Pesnico tako hitro zbrale, ter bodo tudi prejo in z večjo silo rinile proti iztoku, kar mora naravno vsako povodenj v sredini in na koncu doline povekšati, in tem nevarnejšo storiti za tamošnje naseljence in njih posestva. Vrh tega pa tudi nij nihče za to porok, da bode to popravljanje pesničke strugo v gorenjem delu odvrnilo vsako povodenj ravno v tem delu. Lehko se pripeti, da bode celo delo brez vspeha, ter bode Posnica tudi kljubu
A mi tvoji preostali prijatelji, ki se niti nijsmo mogli udeležiti pogreba, pokazali bo-demo, da si nam nepozabljiv, s tem, da bomo obiskali tvojo gomilo, odkrili glavo in rekli: Slava tvojemu spominu!
* * Na koncu tega spisa pak mislim, da go
vorim iz srca vseh slovenskih domoljubov, ako rečem, da bi bilo vredno postaviti našemu Davorinu spomenik. Ne moremo sicer misliti, da bi mogli postaviti na grob kak večji spo meni k, nego kak manji ali dostojni spomenni kamen moramo mu postaviti. Prosim vas torej, Slovenci, darujte po svojih močeh nekoliko novcev, da čim preje to realiziramo. Nadejam se, da bi bilo uredništvo „Slovenskoga Naroda" pripravno, novce sprejemati in javno kvitirati, kur bo tudi uredništvo „Jugoslovanskega Sto-nografa" rado storilo, in ob jodnom se morda otvori v Žavcu kak odbor, ki so bo pobrinil za spomenik. Prosimo!
V Zagrebu, dne 10. oktobra 1878.
temu Mariborčanom nosila pesek na njih travnike. In čemu Be je zavrgel denar, katerega itak pomanjkuje povsodi? G. Duhač je lahko dober advokat, toda nič nam ne daje poroštva, da jo tudi dober inženir.
G. Rada j je mej slovenskimi poslanci jedini za reguliranje cele pesničke struge govoril. Naglašal je, da je to potrebno iz zdravstvenih ozirov, rekSi, da je pesnička dolina Gnezdo trošlike ali mrzlice. Mi sicer ne vemo, kako vire je neki imel g. Rađaj na razpolaganje, da jo zasledil to prikazen v tako strašnoj obliki mej Pesničarji. Dobro znano pa nam je, da se Pesnica za časa vsako povodnji hudo izlije pri vaseh Drebetinci, Jutromanci, llvaletinci, Grlinci, Gabrnik itd., kjer tudi skoro najdalje ostane. In ravno po teh vaseh je mrzlica, hvala Rogu, neznana bolezen.
Ako bi bo pa res jednega ali druzega lotila bolezen, katoro bi prouzročila povodenj, tako bodo vendnr stroški za zdravila in zdravnike dosti dosti nižji od onih. kateri bi po reguliranji strugo Pesnice vsem bolnim in zdravim posestnikom narastli, ne ozirajo se na to, kaka bi postala velika večina travnikov ali senožetij ravno po reguliranji. Treba so nam zdi naglašnti zopet in zopet, da imamo Pesničarji uže jedno staro Pesnico, in da jo ta, katero hočejo gospodje po vsej sili regulirati, nova. Travnikov pri s t are j Pesnici nam voda nikdar ne popali, še blizo tja ne pride. Zatorej pa na njih tudi toliko trave ne zraste, da bi imeli vsaj jedenkrat kositi; opaši se še govoriti ne more. In kdo po širokem svetu nam da zagotovilo, da ko bode projektirano reguliranje bolje obneslo? Kdo more s polnim prepričanjem trditi, da so povodnji, kadar se delo dožene, nemogoče, a da rodovitnost travnikov ostano ista? Nihče.
Velika Škoda je, da je umrl grof Kotu-linskv, kateri je minolo leto prohodil celo pes-ničko dolino, da bi poizvedel mnenja prebivalcev o reguliranji. Mož je naletel ravno na veliko povodenj. Imel je z drugimi gospodi, knteri so bili njegovi spremljevalci, priložnost, študirati posebnosti pesničke povodnji. Slišal je tudi razne razloge Btarih in skušenih posestnikov, zakaj da se upirajo vsakemu reguliranju. Tudi Kotulinskv je prišel prej ko ne do spoznanja, da nasledki reguliranja nikakor nijso tako gotovi, kakor se navajajo v izdelanem načrtu, da imajo kmetje celo prav, ako se dragim, gospodarstveno morebiti škodljivim poskušnjam odločno protivijo.
Knake pomisleke izjavil je v deželnem zboru tudi grof AVurmbrand, kateri z obstoječimi razmerami nij neznan. Rrez ovinkov je priznal grof tudi, da bodo napajanje travnikov po dovršenem reguliranji jako težavno. Tega se posestniki jako bojijo. Drez dvombe pa so preračunjeni stroški enkrat prenizki, ako se hočejo narediti nasipi, splavi in sploh vso potrebne stavbo za tako napajanje. In teh stroškov z onimi za reguliranje skup no poznajo niti kmetje niti gospodje, kateri vedno reguliranje Pesnice jahajo.
CJ. Pfrimer očital jo indirektno posestnikom spodnjega dela pesniškega dola, da mislijo Io na svojo korist, kor so protivijo reguliranju, češ, njim gnoji Pesnica travnike, mej tem, ko jih v svojem gorenjem teku uničuje z nanašanjem peska. Nam rosničanom v srednjem in spodnjem delu dozdaj nij znan noben velikodušen čin, niti mariborskih posestnikov v gorenjem pesničkem dolu v občo, niti gosp. Pfrimerja posebej. V denarnih rečeh
je vsak sebi najbližnji, vsak se naravno poteguje za svojo kožo. Velikodušna neumnost bi tedaj bila v očeh vsacega človeka z zdravimi možjani, ako bi dve tretjini posestnikov pustili svoja posestva uničiti, da bi se posestva ene slabo tretjine nekoliko zboljšala. In to bi se zgodilo takrat, ko bi se ustreglo željam g. Pfrimerja. Svet pa naj sodi, kje da vlada veča somopašnost.
Zelja velike večine Pesnifarjev je in ostane tudi naprej, da 3e izdelan načrt za reguliranje Pesnice vrže v papirni kož. Makulatura je eicer draga, pa prihranimo Bi še večje stroške.
Struga Pesnice naj se sumo bolje snaži, posebno šuma ob straneh mora se marljivo sekati; kjer je voda nanesla zemljo, mora se ta odstraniti, da postane časoma btruga povsod enako široka. Posestniki mlinov jemljo tudi premalo ozira na posestnike travnikov. Vsak drži vodo v zajezi kakor najdalje mogoče, da se mu kola sučejo do zadnjega trenotka pred nastopom občne povodnji.
Mož po takem ima res nekaj zaslužka, a zabrani brzi odtek vode, katera prihaja naglo vedno močnejša, ter plane z vso silo iz struge na senožeti, njive in v vasi. To bi se gotovo ne zgodilo v tolikej meri, ko bi se odtok vode takoj s prva z vsemi sredstvi pospeševal.
Rabile vesti.
* (Kako Bodi Francoz o ruskej obrazovne j umetnosti.) Kusi so v svojem oddelu svetovne razstave v Parizu izložili 154 slik svojih slikarjev novejše dobe. O teh slikah sodi neki strokovnjak v dnevniku .France" ovako: „Za večino obiskovalcev ta oddel predstavlja popolno nepričakovano pri jetno prikazen. Nikdo se n j nadejal najti tukaj toliko obilje prvotvornih izumenj nesumnjive vrednosti, in odlikujočih se neobično B razvitim osobljivim razo m (karakterom). Rusija začne stvarjati narodno umetnost. Mej rusko in angleško umetniško šolo je sorodnosti v razu in slogu. Kakor angleški, tako tudi ruski umetniki radi potujejo. Oni bo povsod učijo, jedni v Franciji, drugi v Nemčiji, Italiji. Ali kadar se domov vratijo, vmah so Rusi. V njihovih delih je sledov te ali one šole, kar tudi ne more biti inako; ali ne more jim se ugovarjati, da bo robski posnemali inozemne umetnike, pri katerih so bo učili. Razvoj in preteža narodnega raza razliva se nad vsem v slikah ruskega oddela. Od 154 izloženih slik predstavlja skoro vse rusko življenje in rusko prirodo." Posle te občenite za ruske slikarje laskave ocene, preide razsodnik na pojedine znatnejše slike, kakor so četiri od Semirad-skega, katerega v Bmelosti skladbe prispo-dablja Pavlu Veroncsu, a v barvitosti Makartu; za tem zgodovinske slike Jakobija, rodoslike Ilepina, Jansona, Perona, Maksimova, Pole-dona, Makovskega, Kramskega, Korzuhina, Grigoroviča itd. Osobito se hvalijo slike predstavljajoče krajine. „V Rusiji — pravi razsodnik — je zdaj šola krajinarjev, katera se more meriti sč šolami vseh družili dežel, in katera se nema bati prispodobe tudi s francosko šolo ne. V proizvodih ruskih krajinarjev razliva se živo čutenje krasote prirodne, globoka poezija, stroga in trezna oblika.■ Jeden od najboljših krajinarjev je Orlovski, onda Šiškin, Volkov, Dobrovoljski, Kovaljevski itd. Pa tudi ruska kamenosličba (mozaika) ceni se v toliko, da v njej vidi razsodnik opazno tekmico italijanskej, v katerej veji obrazovne umetnosti so bili Italijani do zdaj prvi. — Evo, do kolike višine v umetnosti so Be po-peli uže zdaj naši slavjanski brati Rusi! Z.
Tujci.
21. oktobra:
Pri Sionu: Oabriel iz Dunaja. — Gaspari iz Begunj« — Caapo iz Truta. — Svoboda iz lno-mosta. — Moli iz Tržiča.
Pri Maličui Zeleinlk iz Provoj. — Mohorčič iz Novoga mesta. — AJtaohol iz Dunaja. — pl. Go-Bletli iz Hrastnika. — Hnllrr iz Dunaja.
Dramatično društvo.
Vsled odborovega sklepa sklicuje dramatično društvo v Ljubljani družabnike svoje v
izredni občni zbor,
kateri bede 30. oktobra t. I. ob polu sedmih zvečer v zgoreojih prostorih ljubljanske čitalnice.
Dnevni red: Volitev častnih udov. V Ljubljani, dne 22. oktobra 1878. Franjo Drenik,      Franjo Potočnik,
tajnik. predsednik.
T7"a,ToIlo
za
izvanredni občni zbor narodne čitalnice v Ljubljani,
kateri bode v sredo dne 3«. t. m. zvečer ob 7. uri v zgorenjih čitalniških prostorih. Dnevni red: Volitev čaBtnih udov. Odbor narodne čitalnice v Ljubljani.
iiurll v lj(it»ljaii).
11. oktobra: Aua Polloy, roj. Virant, posostnica, 52 ]., na sv. Jakopa trgu št. 'J, oslab ji<nje.
12. oktobra: Jano« Cdar, sin dolavea, 3'/a va., na cesti v mestni log št. 10, atrofija.
13. oktobra: Jože liorgant, delavec v fabriki za tobak, 30 let, Florijanovo ulicu it. 11, vsled vodenico.
14. oktobra: Frančiška Zor, hči hišnika, 5 let, v Eluabetnej bolnici za otroke, vsled uifterite.
15/oktobra: Filip Štreittnann ,c. kr. realni profesor, 27"let, na tržaškoj cesti št. 3, vsled difterite.
16. oktobra: Pnrtolj Gobo, prepotui delavec iz Tolmina, 52 let, obesil se je v kolodvorskih ulicah št. 3i>.
17. oktobra: Konrad Muk, sin uradnika na južne j železnici, 2 let 8 mesecev, v ulici na grad št. 10, vsled davice.
18. oktobra: Julija Poterca, hči peka 8 m. 9 d., na starem trgu št. 19, vsled atrofije.
V mestnej bolnici. 17. septembra: Matevž Podlesek, prosjak, 50 I., vsled hrbtne sušice.
19. septembra: Marija Pavlic, delavka, 50 1., na raku; Miha Leveč, mizar, SO let, vsled poučne tuberkulozo.
21, septembra: Rudolf Oblak, sin gostača, 3 1. G m., vsled davice; Julija KolbiČ, hči služkinje 4 in. vsled oslabelosti.
22. septembra: Janez Lenarčič, sin posestnika, 30 1., vsled pljučne tuberkuloze.
24. septembra: Anton Trotelj, tesar, 32 L, vsled slučajnega ranjenja; Marija Jenetič, hči gruutarja, 1 I., na konvulzijah.
2i>. septembra: Janez Hribar, gostač, 53 lot, na pljučnici.
30. septembra: Janez Benodek, delavec, 40 let, vsled pljučne tuberkuloze.
I. oktobra: Franc Pavlin, delavec, 81 lot, vsled starosti; Marija Grm, hči delavca, 3 1., vsled črevesnega prehlajenja; Jura Sevšok, šivilja, 30 let, vsled pljučne tuberkuloze.
3. oktobra: Janez Benko, goštač, GO lot vsled vodenice.
4. oktobra: Marija Urile, delavka, 19 1., vs'ed pljučne tuberkuloze; Marija Sorič, soproga delavca, 40 1„ na oslabljenju; Katariua Matinka, soproga delavca, 43 1., vsled pljučno tubeikulozu; Lojzu Bonču sin delavca, 3 va., atrolija.
5. oktobra: Koza Fečnik, hči služkinje, 5 d nij, ieterus malignus; Jože Borštuar, delavec, 33 let, vsled pljučne tuberkuloze.
V c. kr. vojaiknj bolnici.
II. oktobra: Franc Jenut, podloveo dop. kompanijo, 7. bataljona poljskih lovcev, vsled vnotico trebušne kožice.
Dunajska borza 22 oktobra.
Uzvirno lelcgrancno poruodo.)
Enotni diž. dolg v bankovcih .   .   GO gld. 75 kr.
Enotni drž. dolg v srebru   ,   ,   .   69   „   80 „
Zlata renta.........71    B   30 „
lHliO dri. posojilo......111    „50 „
Akcijo narodne banke  .... 788   „  — n
Kreditne akoijo....... 224 «75 „
London....... ,      117 tiU „
Napol.......;   .   .     9 „ 42
C. kr. cekini........5-68 „
Srebro..........100 „   — „
Državno marke .......C8 _   13 „
Kdor ,si hoče zdatnih
pristranskih dohodkov
hitro in gotovo prislužiti, piše naj pod naslovom: • )UMio- Auiioucvu-i:xi»etlit.i«*'u U. 1" i>»ul»e *^ < <>ml». na Dunaju, na kar bode dotično izvedel. (343—3)
V začetku sol koga leta se prav toplo priporo--čujejo sledeče šolske knjige:
Koecn-Lapajne: Zomljepis za ljudske šolo, cena 15 kr.
Nttolička-Lapu ju e: Občna zgodovina za ljudske
šole, cena UD kr. Stfolnka-LajKijiit ;  PrirodopiB  za   Ijiuhiku šole,
sena »>o kr.
\rtofirl,(i-/,iijKij>ir: Mala fizika za  ljudsko šole, cena 2:* Kr.
/ Vi7,-i >-l,>ij,i(jtii ■:  Fizika in  komija  za ljudske
šolo, cena 70 kr. Lapajne: Geometrija za ljudske šolo, ceua 24 kr. —      1) o m o v i n d s I ii v j e za ljudske šole, cona 12 kr. (334—3) Bobe so pri „Učiteljskom društvu za slovenski Št.iji'i", pri založnikih, kujigatjih in pisatelju.
Štev. G553.
Razglas
(355—2)
za pet deželnih ustanov, in za več plačnjočih učencev na dežclncj vino- in sadjerejskej Soli na Slapu poleg Vipave.
Na deželuej viuo- in sadjerejskej šoli na Slapu poleg Vipavo z dveletnim podukom, izpraznjenih je za prihodnje šolsko leto, ki se prične dne 1. novembra, pet deželnih ustanov v letnem znesku po 120 gold.
Pravico do teh ustane v imajo ubogi sinovi kranjskih kmetovalcev, ki so vsaj IG let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja, in ki so z dobrim vspehoiu dovr&ili vsaj ljudsko šolo. Ustanove se ne izplačujejo na roko, ampak dotični dobivajo za to hrano, stanovanje in poduk v šoli.
Dalje je izpraznjenih več mest za plaču-joče učence, kateri plačujejo po 120 gold. na leto za hrano in stanovanje, in po 20 gold. šolnine na leto.
Sprejmo se tudi redni zvunanji učenci, ki plačujejo po 20 gold. šolnine na leto, in sicer na pol leta naprej.
Prošnji ki naj lastnoročno slovensko pisane prošnje do
konca oktobra 1878
če mogoče osobno izroče vodstvu deželne vino* in sadjerejsko Šole na Slapu.
Prošnjam je dodati rojstveni list, ter spričevala o čvrstem zdravji, lepem vedenji, ter o dovršenej ljudskej šoli. Prošnjiki za ustanove predložiti morajo tudi ubožne liste, prošnjiki za plučujoča mesta pa primeren-protopiB vzdržavanja (unterhaltsrevers).
04 deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 17. oktobra 1878.
Izurjen, nemškega in Blovonskega jezika popolnem zmožen
koncipijeut
ali dovršeni pnivnih, dobi takoj službo pri advokatu
Dr. Gvidon Srebro,
(351—3) v Brežicah cKann).
Za prodajo
prav veljavnega nlugtt, brez stroškov, iščejo so gospodi vseh stanov. Pisuiena vprašanja sprejeudjo z naslovom: II. K. (soo, lina-n<-iisii-iii A Vogler na HuumJI. (895—11)
I
I
Ktrko W*lr eropfehlenjg (taictul t.
~als BesteB und Prel»wUrdJQste8
Die Regemiiantel, Wagendecken (Plachen), Belteinlnger., Zcllslolfo
det k. k. pri bnbrik
von M, J. Llsinger & Soline
=H  in Wicn, Neubau, Zollergaase 2,
Lieferanten dei k. und k. Kriccsministeriiims, Sr. Maj. Kriegsmarine, vleler HumanitUtsanstaltcn etc. ctc.
(195—91)
Izuuteij m urcuiiiiv Josip Jurčič.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".