Največji sloveiuki dnevnik t Združenih državah VeUa za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA EsfišIovffisEhidelavce^rAm^nkL The largest Slovenian Daily m the United States. Issued every da? except Sundays And legal Holidays* 75,030 Readers. TELEFON: COBTLANDT 2876. Entered ss Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Offics at New York. N. Y.. under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 242. — ŠTEV. 242. NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 14. 1924. — TOREK. 14. OS.TOBRA 1924. FRANCOSKA VLADAJ VELIKI STISKI Francoska vlada je v škripcih radi zahtev uradnikov, tikaj očih se povišanja plač, katerim je težko zadostiti. Te zahteve bi spravile deficit na štiri tisoč milijonov frankov. — Dawesov načrt smatrajo za mejnik proti polomu centralne Evrope. • — Oživljenje kredita je največje važnosti. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXTI. Pariz, Francija, 13. oktobra. — "V primeri s tem so bile konference v Londonu in Ženevi otroška igrača," je izjavil ministrski predsednik Herriot pred par dnevi napram svojim prijateljem, ko je dobil ultimatum približno p >1 miljona vladnih uslužbencev, ki so na svojo roko organizirali ' ivilne službe ter sami določil minimalne plače, katere so mipravlieni sprejeti od vlade. Drvavin uslužbenci so objavili, da bodo vprizorili molili čno demonstracijo, če bi vlada ne lidtela sprejeti njih ultimata in da bodo tudi izvedli pritisk pri prihodnjih volitvah. Skelnili so vprizoriti tudi stavko, če bi ne pomagala druga sredstva. Ce bi bila taka stavka v resnici vprizorjena, bi imelo to za posledico prekinjen je brzojavne in telefonske službe. Šole bi bile zapite, pobiranje davkov bi bilo ustavljeno in redno i zviševanje javnih poslov bi bilo postavljeno na glavo. Vlada se nahaja vsled tega v velikih škripcih. Ce privoli v zahteve vladnih uslužbencev, bi morala prevrediti J*vek na kapital, kar bi razdvojilo sedaj vladajočo radikalno skupino. Če pa bi zahteve brezpogojno odklonila, bi izgubila tekom bodočih volitev podporo vladnih uslužbencev. A' slučaju privoljenja v zahteve uslužbencev bi narasel državni proračunski primanjkljaj na štiri tisoč mi li j ono v fra n kov. Trgovci v tržnicah so vsi iz sebe vsled najnovejše vladne odredbe, ki prepoveduje zavijanje sadja in sočivja v stare časnike, ker je po mnenju oblasti ta stari običaj > kodi ji v zdravju. Trgovci pravijo, da bodo njih stroški izdatno povečani, če bodo morali kupovati drage omote iz sanitarnega papirja. Chicago, II!.. 13. oktobra. — Republikanski narodni Komite j je objavil danes sporočilo ameriškega poslanika V Berlinu, Alansona Houghtona glede pomembnosti Dawe-sovega načrta za Nemčijo in celo centralno Evropo. Poslanik. ki se nahaja začasno tukaj, je izjavil, da more pred-Javl jati le Dawesov načrt za Nemčijo in centralno-evrop-ske dežele potrebni branik, "da se prepreči popolni polom, ker je kredit izčrpan." Dawesov načrt pa ne bo le dvignil gospodarskega življenja Nemčije, temveč tudi vplival na politična življenje in usodo vsakega, še tako priprostega delavca. Vsled tega ltočrta se je ustvarilo zopet redne deavake prilike za vsakega, ki je voljan delati in narod se je baje zopet nauči] varčevati. "Danes opazimo v Nemčiji in drugod v centralni Evropi strašno pomanjkanje razpoložljivega kapitala," je rekel poslanik. "Tvornice so tukaj, ljudje so tukaj, upravno vodstvo je tukaj, vendar pa manjka kapitala, ki bi spravil v rek vse te sile in ta kapital je treba dobiti, če hoče zopet priti v svoj normalni tir. Kaikorhitro pa bo tukaj kapital, bo bodočnost nemškega naroda odvisna od njegove varčevalne in produkcijske sile. "Lahko rečemo pošteno, da se nismo lotili nemškega problema zgolj v trgovskem ali kramarskem duhu. Ko sem se pred par tedni vrnil semkaj, se mi je pričelo več kot enkrat vsiljevati misel, da je stremljenje amriškega naroda v glavnem posvečeno moralni in duševni reparaciji velikega nemškega naroda in da ne zasleduje ameriški na narod nobenega drugega namena. Kljub temu pa ima to stremljenje svoje praktične strani. "Ni mogoče zanikati dejstva-, da bo oživljenje Nemčije tudi dvignilo prosperiteto našega lastnega naroda. Uspešno izredenje nemškega posojila se bo tikalo ameriške prosperiteto raditega. ker bo povečalo nakupno zmožnost nemškega naroda. Od oživljenja Nemčije bodo imeli v prihodnjih pet in dvajsetih letih največ dobička ameriški farmerji in ameriške industrije. SMRT VSLED SKOKA IZ LETEČEGA AEROPLANA. Wichita, Kans., 13. oktobra. — Konečni dnevni .program narodnega zračnega kongresa, ki se je sestal tukaj, je uničil smrtni skok ženske, ki je skočila iz letečega aeroplana s pomočjo padalne priprave. To je Mrs. Ruth Gar ve?-, dobrozTiana letalka. ki je padla na tla iz višine tisoč čevljev, ker se pa d a In a pri/prava ni pravočasno odprla. H. FORD HOČE USTANOVITI LASTNO DRUŽBO V AVSTRALIJI. Podpredsednik Ford Motor Co. v Kanadi, Wallace Campbell j*s objavil načrte za ustanovljen je posebne Fordove kompanije v Avstraliji z glavnico petih milijonov dolarjev. Fordova družba je že dve leti razmišljala o tem načrtu. PROTIVOJNO RAZPOLOŽENJE NA HOLANDSKEM. Amsterdam, Holandska, 13. okt. Na Holandskem se vprašujejo, če se sploh izplača vzdrževati armado in mornarico. Pred kratkim so se vršila v vseh večjih holand-skih mestih proti vojna zborova-aija, ki so bila posledica dejstva, da je stavila vlada v svoj vojni -proračun poldrugi milijon goldinarjev več kot jih je bilo dovolje-.nih dosedaj. VELIKA PRIZADEVANJA AMERICAN FED. of LABOR American Federation of Labor skuša spraviti v kongres 250 svojih somišljenikov in prijateljev. Niti z besedo pa se ne omenja La Folletta. Čeprav je izvrševal ni svet Ameriške delavske federacije avgusta meseca odobril kandidaturo senatorja l>a Folletta in Wheelerja. ne omenja novo ugotovilo, katero je izdala organizacija v Washing tonu. imen nbeli kandidatov, ko poživlja svoje prijatelje Ln pristaše. naj izvolijo kandidate, ki sim-patizirajo z delavskim gibanjem. V poročilu se tudi ne omeni init-na demokratičnega predsedniškega kandidata. DavLsa. V pozivu na delavce se prlasi, naj izvolijo 250 članov kongresa, ki se bodo verno in ustrajno zavzemali za delavske interese. Obenem z ugotovilom Ameriške delavske federacije je -prišla objava majorja Berry-ja. člana demokratičnega narodnega delavskega komiteja, ki se zavzema za izvolitev Da visa in Brvana. Berry pravi v svoji izjavi, da nimata La Follette in Wheeler za seboj nikake strankarske organizacije. z izjemo socijallstične stran ke. ki pa nima nobenega upliva na kongresne zadeve. OdpomoČne zakonodaje pa ni mogoče dobiti brez akcije kongresa. Po mnenju Berry-ja pa nima La Follette niti najmanjše prilike, da bi bil izvoljen. razven potoni mrtvila pri voli tvah ter kongresne akcije, ki bij sledila temu. — Javne izjave demokratičnega 1 kandidata Da visa in njegove akcije v javnosti nam dokazujejo, — je rekel Ber ry. — da so njegove simpatije v tesnem stiku .r ideali in prineipiji. katerim je dai izraza na tako uspešen način naš mučeni prijatelj in predsednik. Wood row Wilson. V objavi Ameriške delavske federacije se glasi, da je bilo razposlanih tri milijone painfletov, ki poživljajo delavce, naj porabijo kandidate, ki niso prijatelji delavstva. Velikansko razburjenje v okolici Sanghaja. — Čekiangova armada je b la popolnoma poražena. Premirje podpisano. Šanghaj, Kitajska. 13. oktobra. V okolici Sanghaja je zavladalo strašno razburjenje. Vsi napori obrambe so se izjalovili. Kiangs-čete so zmagale na vsej črti. Cekiaug-čete. katere .so pustili voditelji na cedilu, ne vedo. kam bi se obrnile. Veliko begunec v je prihitelo v mednarodni del mesta, ki je pod zaščito ameriških, angleških iti francoskih mornarjev. Dva glavna voditelja Cekina.®* čet, Lu Yuan in Ho Feng sta pobegnila na Japonsko. Šanghaj, Kitajsko. 13. oktobra. Poveljniki Čekianjr-čet. ki so branile Šanghaj, so se udali ter podpisali premirje. Iz Hansianga je dospelo tri tisoč Čekiang-vojakov. Ko so izvedeli. kaj se je. zgodilo, so začeli prodajati svoje orožje in uniforme. Po mestu se širi govorica, da Je bil vojaški governer Čak ianjr-pro-vince. general Lu Yung Hsiang, podkupljen. NOV UKREP ITALIJANSKE VLADE. Rim, Italija. 12. oktobra. — Včeraj je bil objavljen oficijelni dekret. s katerim je bil uveljavljen washingtonsk'i dogovor z vlado Združenih držav, ki se tiče opoj-ni.i pijač, nahajajočih se na ladjah, ki se ustavljajo na ameriških pristaniščih. Londonski dogovor, vsled katerega je odstopila Anglija Italiji del Juba-dežele, je postal pravo-močen z nadaljnim vladnim ukrepom. Slavni španski pisatelj je izjavil, da mora kralj izginiti. — Pravi, da zatirajo tirani Špansko. — PcGvetil je svoje življenje opro-ščenju domovine. Pariz, Francija. 13. oktobra Usodepolna ura je napočila. Nič več ni treba molčati glede tega. j kar'se dogaja na Španskem. Moj narod je jetnik. Vse ostalo svojci življenje bom posvetil boju proti I kralju ter sedaj vladajočemu dik-tatorstvu. t Moja vest mi ne bo dajala počitka. dokler ne oprostim svoje de-j žele. Dolgo časa sem se pripravljal, da napadeni razmere kot pre-' vladujejo na Španskem, a sedaj upam. da bom zadal smrtni uda-' rec tiranstvu. j Dokler bo ostal kralj Alfonzo na Španskem, se bom boril proti njemu. Ne bom počival, dokler nr bo strmoglavi j en s svojega prestola. To ni nikak nenaden sklep. Do-• sti sem razmišljal ter ugibal o tem in moja. vest mi pravi: j — Kakšno pravico imaš živeti v svoji krasni hiši ob Sredozem^I skean morju ter imeti na razpola-' go avtomobile ter vse udobnosti ? I Kakšne pravice imaš živeti udob-1 no in razkošno, dočim trpi tvoja, dežela? Vse to moraš pustiti ter I poseči v veliki boj. — Moji prijatelji me vprašuje-J jo, kakšno pravico sem imel molčati kot eden najbolj znanih Špan- } cev na svetu, ki lahko govorim milijonom ljudi. j Sedaj pa bom govoril. Napravil bom velik kraval. Ničesar ne boni' dobil za to in zavrnil sem že viso-' ke svote. s katerimi se skušali odkupiti moj molk. Svoje utise glede Španske bom sporočil časopisju celega sveta. Izgubil bom mnogo, več kot domnevajo ljudje, a Rn-bikon je prekoračen in kocka je padla. ( Španska je bila predolgo izpo-j stavljena volji tiranstva in treba je enkrat za vselej končati to no-no dobo inkvizicije. Da dosežemo to, moramo pričeti pri glavi. Čim višje je stališče človeka, tem bolj kriv je. Alfonz XIII. mora izginiti. Ed>-nole republika more rešiti Špansko. Že davno sem postal prepričan. da bodo vsi pošteno misleči pripravljeni strmoglaviti monarhijo, ko bo prišel čas za to. Kal vojaškega diktatorstva jc treba zatreti. predno se razširi tudi na Ameriko. V nekaterih centralnih in j užn o-ara erišk i h republikah. ki smatrajo Špansko za svojo mater, je opaziti že sedaj odmeve tega diktatorstva. — Svet izve le malo, ali ničesar o tem, kar se dogaja na Španskem. To ni nikaka moralna kriza. To je razredni boj militarizma proti civilnemu prebivalstvu. — Moja dežela je raztrgana in vlada ji teror.,-Njenemu oprošče-nju bom posvetil ostalo svoje življenje. IZBRUH KOLERE JE PORAZIL ARMADO KRALJA HU-SEINA. London, Anglija, 13. oktobra. — Ibn Sami, voditelj Valiabi plemt. na. ki je izsilil odstop kralja Hu-seina iz Hedžasa, je umaknil svoje ljudi na precejšnjo razdaljo od Meke radi izbruha kolere. Tako javljajo poročila iz Jede v Arabiji. Arabski vojaki, ki so dospeli iz Vahafoi puščave, so zaužili preveč svežega sočivja, vsled česar je izbruhnila leoleda. Položaj je postal tako opasen. da so ostala trupla tristotih masakriranih ljudi nepo-l kopana. J POMANJKANJE HELIJA. Kakorliitro bo završil novi ameriški Zeppelin ZR—3 svoj polet preko Atlantika bo ostal v lopi ter ne bo vprizoril nobenih nadaljnih poletov, ker je vzela zr-ačna ladja Shenandoah seboj ves helij, kar ga ima na razpolago mornarica Združenih držav. Kakorhitro bo dospela nova zračna križarka v Lakehurst, N. J. bodo izpumpali eksplozivni vodik, in mornariška uprava ne ve, kje naj dobi potrebni helij, ker manjka za to potrebnih dovolil kongresa. Mornariški uradniki izjavljajo, da sta dva izhoda iz te zagate. Eden teh izhodov je počakati povratka Shenandoah ter premestiti helij iz te zračne ladje v ZR—3. Drugi izhod pa je, izposoditi si potrebni helij od mornarice. SAMOMOR MLADE DEKLICE. Chicago, III., 13. oktobra. — Sežgite moj^ truplo ter razpršite pepel po vodovju jezera, ker nimam nobenih prijateljev". Tako se glasi zadnje sporočilo lepega dekleta, ki je izvršila samo* mor v odličnem hotelu na Edge Water Bridge. Ko je prišla v hotel, je nosila seboj le škatljo za klobuk ter izjavila, da bodo dospeli kovčegi pozneje. Zjutraj jo je našla hišna mrtvo. Na nosu j-harističnemu kongresu. ANGLEŠKI PRINC JE DOSPEL V CHICAGO. Chicago, 111., 13. oktobra. — Velika množica je sprejela princa iz Walesa, ko je dospel semkaj kot gost Louis Swift a v Lake Forest, ki je predmestje Chicaga. Pric se je s svojim spremstvom takoj odpeljal v Swiftovo liišo. odkoder je šel ob desetih zjutraj gledat veleklavnice. ZMAGALEC PRI LETALNI TEKMI. Rim, Italija, 13. oktobra. — Italijanski letalec March i je dobil včeraj prvo nagrado 150.000 lir, drugo pa francoski avijatik C. Au~ ron. Ostali letalci niso prišli-vpo-štev. Tekmovali so, kdo bo prvi preletel razdaljo 300 kilometrov. ker so napadli ameriške misi.jon^ -je in profesorje. Priče so baje spoznale napadalce kot člane ljudske drhali. ki je napadla profesorja Gleasona in njegovo ženo. Policija je aretirala vsega skupaj dvanajsi oseb. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN' ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din — $15.30 2000 Din. _ $30.40 5000 Din. — $75.50 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir .......... $ 9.90 600 lir..........$23.75 300 lir .......... $14.55 1000 lir..........$46.50 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov za poštnino In druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka V Trstu. ■a pftfUjatT«, ki presegajo PETTISOČ DINABJBT ali pa DYATIS08 UB dovoljujemo po mogoCnostl Se poseben dopust. , ▼rednost Dinarjem in Liram sedaj nI fnji M večkrat te m^a iakerano; lz tega razloga nam-al mogoče podati natančne eene vsamL računamo po ceni tistega dne, ke nam pride poslani T roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKI > lede izplačil ▼ amer. dolarjih glejta poseban oglaa t tem lfete. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Blooey Order all no New York Bank Draft. ^^ P FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, Kew York, N. Y. Telephone: Cortlandt 4687. NENADEN PREOBRAT V DRŽAVLJANSKI VOJNI jlZJAVA SLAVNEGA ŠPANSKEGA PISATEUA BUDISTOVSKI MENIHI NAPADU AMERIŠKE MISIJONARJE. Rangnn, Burma. 13. oktobra. — Policija .jt? aretirala štiri budist ovske menihe in nekega civilista ZEPPELIN ZR-3 BO DOSPEL V SREDO Velikanska zračna ladja ZR-3, ki je uspešno odplula iz Friedr-ichshafena, bo dospela na ameriško obal v torek ponoči ali v sredo zjutraj. — Dr. Eckener, poveljnik zračne ladje, je sporočil brezžičnim brzojavnim potom, da motorji dobro delujejo.—Pluje z manjšo brzino kot se je v začetku domnevalo. — Po^et ss vrši v južni smeri. London, Anglija, 32. oktobra. — V poročilu, katero je dobil Renter je v urad ob devetih zvečer iz Berlina, se I glasi da .se nahaja veliki ameriški zrakoplov ZR-:} že daleč na mor ju. | ®erlin» Nemčija. 12. oktobra. — ZR-3 so zagledali ob osmih zvečer ob španski obali in ob poldesetili zvečer je ,priii Jul mimo rta Ortega!, odkoder vodi pot preko odprtega oceana. | Predno je zapustila zračna križarka Biskajski morski zaliv, so poslali častniki in posadka še enkrat pozdrave 'srojim sorodnikom in prijateljem. Dr. Eckener je sporočil, da so vetrovi ugodni in da je vreme na odprtem morju .ugodno. I Berlin, Nemčija, 32. oktobra. — V brzojavnih poročilih iz Friedriehshafena se glasi, da je padla brzina, s katero je letel ZR-3 tekom prvih tisoč milj na G4.7 milj n;\ uro, torej za več kot eno miljo kot je bilo proračunano. Natančni čas, določen za prvih tisoč milj. je znaša! !i4 m- in 59 minut, a zrakoplov ni mogel premeriti te razdalje v proračunanem času. j Vremenska poročila, ki so dospela pozno zvečer, pra-vi,]o, da piha protiveter na poti vodljivega zrakoplova i* j da bo zadel slednji iztočno od Nove Fundlandije na nizek .zračni pritisk. Na A zore bo dospel jutri opoldne Motorji in brezžični pparat vodljive zračne križarke 'posUijejo brezhibno. | Dr. Eckener, poveljnik zračne križarke, upa prelete ti razdaljo med izlivom reke Garonne v Franciji pa do New jYorka v manj kot šestdesetih urah ter bo dospel v ameriško metropolo ali v torek ponoči ali pa v sredo zjutraj. ) Ob osmih zvečer je sporočila zračna križarka, da sledi teku reke Garonne, potem ko je letala preko Bordeaux. | Friederichshafen, Nemčija. 12. oktobra. — Ameriška zračna križarka ZR-3 je stopila v brezžično brzojavno ^zvezo z nemškim parnikom ".Albert Ballm", ki je dobil od dr. Eckener i a sporočila, da vsi motorji izvrstno poslujejo. Dr. Eckener, ki poveljuje zračni križarki. namerava vprizoriti rekordno potovanje, ne le v namenu, da preisku-s: svojo zračno križarko, na katero je po pravici lahko ponosen, temveč da tudi vpliva na uspeh nemškega noso-Ijila v Ameriki, ki bo lansirano te dni. | Pariz, Francija, 12. oktobra. — ZR-3 je letel z naglico osemdesetih milj na uro in v taki višini, da ga je videlo le malo ljudi, preko francoskega ozemlja. Le dvakrat ga je bilo opaziti, enkrat v bližini iztočno meje in drugič nad Bordeauxom, kjer so ujeli brezžična brzojavna sporočila s Zeppelina. Francozi niso imeli prilike opazovati kretnje zračne ladije, čeprav so uvedli francoski listi posebno službo, koie naloga je bila zasledovati polet preko francoskega ozemlja. GTvAS NARODA, 14. OKT. 1924. "GLAS NARODA" pLCVINI BAIL.Y| t—H mi Publish*« fey ■HIBI• Pnbliihing Oomfaaf iA Corporation) • P«AH« feAKfeaH, Pr—I OH_ LOPI! ■ »NEBIH. Tm«HWf Plačo of Bualnooo o« tho Corporation and Atftfroaaoo of Abovo Offlooroi M CorHan#< trat. »orough of Manhattan, Wow Vorfc City. N. Y. *«LAS NARODA" _•_CVoloo of tho PoopiQ)__ looMQd Irtry Day Excopt Sunday and Holiday._ Ka Bala mm voija flat aa Amorlko .Za Now Yorfe am oolo lata em«.. la Kaaado ............. H.0* Za pol lota ............................tSJO ka N lota ......»8.00 Za Inozemstva aa aalo Ma ..na.« J* Ka law M> ... H.to'Za pol lota —.......................9*M __Subscription Yaarly »6.0*_ Advartlaomont on Agroomont__ _-Wao Naroda" Izhaja vasfcl dan Irvxemil nadalj In praawlfea*._ boptai, feroa podplaa la oaabnootl so no pri občujejo. Denar naj so W«*dtoB po-mjatl pa Money Order. Prt sprememb! kraja naročnikov, prosimo, da as nam tndl »rejtnjl MraHUe nuna. nI. da hitreje najdemo naalornaca. ■* O L A • NARODA" ■ rirllrra Stroot, Borough of Manhattan. Nat YofB> n. V« Tolophono: Cortlandt 287»__ KARDINAL IN VARSTVO OTROK J Jin] je, ki črpajo dobičke iz izkoriščanja otrok, so \ jmzorili veliko gonjo proti amendmeiitu k zvezni ustavi, ki naj 1 >i dal kongresu pravico, da uveljavi predpise glede zaposlenja otrok in mladostnih delavcev ter popolnoma prepove zaposlenje otrok do gotove starosti. 1 V sedanjem času se vrši boj proti amendment!! ter za prostost izkoriščanja dela otrok prav posebno ostro v državi Masacliusetts. t Tam bodo volilci "prihodnji mesec glasovali, če bo država Massachusetts sprejela ta amendment. 1 Kot znano mora dobiti vsak amendment k zvezni ustavi odobren je dveh t ret in držav, predno lahko postane pravomočen. Tvorničarji in izkoriščevalci te industrijske države so napeli vse moči, da napote volilee k odklonitvi amend-menta. V svojih prizadevanjih so dobili tudi mogočnega zaveznika, liaiure' katoliško« diihovništvo. Kardinal O'Comiell, nadškof iz Bostona ter najstarejši dostojanstvenik katoliške cerkve v Ameriki, se je osebno zavzel za izkoriščanje otroškega dela. Ponovil je vse lažnjive in hinavske fraze, katerih se poslužuje j o i zk «. >ri sire val c i. Mestno kontrole sta riše v bi volja kongresa odločala glede zaposlen ja otrok." stoka ta kardinal ter se v isti sapi zavzema za državno ureditev otroškega dela. J3a izpreobrne svoje baeke k zavrnitvi amendmenta, označuje ureditev otroškega dela potom kongresa kot "sovjetizem'*. Beseda "sovjet" naj bi preplašila vsaikega, ki skuša omejiti izkoriščanje otrok v Združenih državah. S tem bi pomenjala istotako "vmešavanje v pravice srarišev" kot ureditev istega vprašanja potom kongres-' nega akta. Prvo kot drugo nima niti malo stika s "sovjetizmom". Popom in njih delodajalcem, tvorničarjem in izkoriščevalcem dežele pa gre le za to, da preprečijo na vsak način, da bi izdal kongres tozadevne postave, veljavne za vse dele dežele. Državno ureditev vprašanja zavlačujejo s tem. da iz-preobračajo svoje lastne argumente. Kadarkoli se je skušalo uveljaviti postavo za omeji-*#v otroškega dela. za ureditev dela žensk in mladoletnih, so bih isti izkoriščevalci in njih pred sta vitel j i proti taki posltiavi, ker ne poznajo zakonodaje drugih držav nikakili tozadevnih omejitev. Tvorničarji v Massachusetts se sklicujejo na daljši delavni čas ter manjše postavne omejitve izkoriščevanja v Rhode Island; tvorničarji iz Rhode Islanda jrn navajajo kot argument tekmovalne podjetnike v Ge orgij i, kjer je še manj postav proti izkoriščanju otroškega dela. Če pa zahtevajo delavci zvezno postavo, ki bi vsaj nekoliko omeji1 a izkoriščanje otrok v industrijah, prično obračati podjetniki in njih priganjači v kutali, talarji in frakih svotohlinsko oči ter čebljajo o državnih pravicah, nadzorstvu starišev in "sovjetizmu". Pri tem pa mislijo le na eno stvar, namreč na dobiček, katerega dobiva podjetništvo iz dela otrok. Vpliv cerkve je že napotil župana Curleya iz Bostona, i:i je demokratični kandidat za mesto governerja, da je kot veren sin cerkve ter hlapec podjetnikov izpremenil svoje stališče glede zaščitne zakonodaje, tikajoče se dela otrok. Izprva je bil za tako zakonodajo, a se'daj pravi ,da je istega mnenja kot njegov republikanski tekmec za mesto governerja. Strokovno organizirani dellavei so kot en mož za tako zakonodajo in, samoposebi umljivo je, da mora vsak zaveden in napreden delavec podpirati tak amendment, da se omogoči centralizirano iu*editev ter omjitiev izkoriščanja otroškega dela. Nobena država bi ne izgubila po sprejemu tozadevnih zveznih postav pravice, da izdla nadaljne in obsežnejše postave za varstvo otrok, a nobena zvezna postava bi ne mogla odobriti izkoriščanja otrok kot je v navadi sedaj v številnih državah. Novice iz Slovenije* Nesreča. ___| Pri bel en ju "VVesfeenove hiše pri Kapuc Lnslkem mlotitai v Cfelju tse je ponesrečil zidarski pomoeaiik I. Turnšek iz Levea. Na lestvo okrog 3 m nad tlakom ga je pograbila božjast, vsled česar je spustil klin in treščil na tla. Pri tem tri je zlo-rail roko in se težko poškodoval na glavi. Ponesrečenega so prepeljali v celjsko javno bolnico. Velik požar v Le ven pri Celja. V sredo. 4- sept. malo pred 11 uro dopoldne je začelo goreti pri posestniku Strešicami v Levcu. Po( dosedaj došlih poročilih je zgorelo gospodarsko poslopje in kozolec. V plamenu je tudi hiša. Na lice mesta je prišlo 7 požarnih hramb, ki so skušale omejiti ogenj, kar se jim pa dotlej, ko je prišlo poročilo, še m posrečilo. Roparski napad v župnišču. j Iz Novega mesta poročajo: V četrtek 25. sept. okrog 1. ure 7-irrJ traj sta vdrla v spalnico- župnika Volca v Soteski pri Toplicah dva zakrinkana lopova. Iznenademu župniku sta nastavila bajonet na' prsa ter ga pozvala 41 Roke kviš-] ku!" Potem sta ga zvezal«, mul vzela denar, uro dn puško ter od-1 šla miorčujoč se, da mu prinesetaj deaar nazaj, če bosta kaj dobila v grada. Smodnik v cigareti. Dne 22. sept. je prišel Prane Pe-tričič, krojaški mojster iz Sušeče vafci k trafikantu Josipu GolobiČn v Bušeč.i vasi in kupil nekaj Zeta-(cigaret. Trafikant je vzel cigarete iz .večje škatle im jh izročil Potri-čiču. Ta je eno cigareto takoj prižgal in .ostal nekaj časa pri trafikantu v razgovora. Naenkrat pa ie Petricieu cigareta eksplodirala in sreča zanj, da ni imel glave pri-pognjene, ker bi sicer lahko oslepel. 1 > 5a vedno izgnan iz Jugoslavije. 29-1 et,Tli Lmlovik Regnor, doma 'z Duennsteina - Murau v Avstriji. Imenovani je nevarem potepuh in tat. Klatil se je ■ okrog po ceil i Sloveniji, se zadržaval v Ljubljani, največ pa v Celju in Mariboru. Družil se je vedno z propalimi elementi n v njihovi družbi zamišljal najpredrznejše tatvine in vlome,1 .ki jih je tudi izvršil. i Vlom v mariborski oblasti. .Jakobu .Turaševiču v Središču sta pred nekaterimi dnevi okrog poiJ noči bili iz zaprtega hleva ukrade-' ni dve kravi. — V trgovino Janeza Lorberja pri Sv. Rupertu v Slov. goricah sio stintoči vlomili neznani tatovi in se polastli velike zaloge m ajnu fakturne ga blaga, ka-toro so odpeljali z vozom. Škoda znaša okrog 200,000 Din. — Josi-pini Kubec v Spod. Raz van ju je !>;la ukraden« .obleka in obuvalo v vrednosti 1300 Din. I . „ .. Parna zaga na Eogoznici pogo-1 rela. 1 Na Rogoecniei pri Ptuju je dtn/,iti, cia s~e mu \~r.ti v glavi. Legel je v postejjlo. Zvečer je nastopila agonija. Trajala je vsi nihče več ni upal krasti grozdja. : Rojak je sicer Zajček. t<*da v njegovih pesteh, moči in velikosti. 'je presnesto malo zajčjega. ★ Te dni se je mudil angleški princ v Chicagu. Bil je g»>st vele- Ik la v ni č a r j a S\v i f t a. Swift mu je osebno razkazal svoje klavnice in svoje zaloge, j Živina se ni princu čisto nič čudila. Gledala ga je kot čisto na-Jvadnega človeka. i * | V tem se razlikuje živina od nekaterih Amerikaucev. ki bi se naj-(rajše preti princem povaljali v prahu. ★ Ameriški armadni inženirji so , zgradili top, s katerim se lahko (strelja na razdaljo 131 milj. j To je nadaljni korak. Če je korak k miru ali k vojni, i ho pokazala bodočnost. I * . j Slavni francoski pisatelj Ana-tole France je umrl. j Označujejo ga kot moža kreme- 1 nitega značaja z zlato dušo. ' — * Francoski narod bo težko bolel to svojo najnovejšo izgubo. Kajti med velikimi Francoz^ jih je le malo. ki bi imeli kremenit 'značaj in zlato dušo. I i j Francoski konj-dirkač "Epi-' nard" je bil te dni v Ameriki že v tretjič poražen. Nadalje je bil poražen v Ameriki najboljši francoski boksar Carpentier. Francozi nimajo več sreče v Ameriki. Vojna je namreč minila. ★ Francoski ministrski predsednik Ilerriot je korajžen in odločen človek. Te dni je rekel, da bo spodil iz službe dvajsettisoč državnih usluz bencev ter da bo onim, ki bodo o-stali na svojih mestih povišal plače. Ilerriot je neustrašen človek. Ne samo. da ga sovraži večina nemškega naroda, še v svoji lasi-ni deželi, v Franciji, si bo nakopal dvajset tisoč smrtnih sovražnikov. ★ Vojni tajnik, ki je veren oproda predsednika Coolidge-a, je seveda tudi odločen nasprotnik La Follettove stranke. Izjavil je namreč, da je La Fol-•lettova stranka, stranka uezado-voljnežev. ' Boljše ni mogel nihče označit:-Le Follettove stranke kot jo je on. 1 Da. to je stranka nezadovoljne-žev. To je stranka ljudi, ki niso zadovoljni z obstoječimi razme-' ram i. I To je stranka ljudi, ki skušajo idokazati, da demokratska in repu-'blikanska stranka nimata edinega i patenta na ameriško politiko, i' * Vse države se pripravljajo na 'nove vojne. Francija pravi, da bo 'zgradila velikansko mornarico, i ameriški militaristi zahtevajo par tisoč zrakoplovov, ki bi ščitili obal. Japonska naroča v Nemčiji vojni materija!. Je pa eno sredstvo proti vsemu temu orožju. To orožje se imenuje zdrava pamet. * j Tega sredstva naj se poslužijo j ljudje, ko jih bodo militarist! in : kapitalisti klicali pod orožje. 3liuj0Bl0tmtt0fea Ustanovljena 1. 1898 JCatnL ifefcturta Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odbornkl: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 9S3 E. 186 St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT. 1808 E. »2ftd Street. Lor&ln O. Tajnik: JOSEPH PISilLER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely. Min«. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, ill — 11th. Ave, Eut Dulutb. Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 808 American State Bank Bldg. COS Grant Street a| Sixth Ave. Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNTK. Room 206 Bake well Bids. eor. Diamond and Grant Streets. Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street, Ch!ea»o. m. FRANK SKRABEC. 4822 'Washington Street. Denver. Colo. Pnratnl odbor: LEONARD BLABODNTK, Box 4S0. Ely, Minn. GREGOR J. POREN'TA, 310 Stevenson Bldg-.. PuyaHup, Waah. FRANK EORICH, «217 St. Clair Avenue. Cleveland, O. » Jednotino uradno glasilo: "Glaa Naroda". ■ Vse stvari tikajoCe se uradnih aadev kakor tudi denarne pollljatv® naj se poSilJajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSila na predsednika porotnega odbora. ProSnje zn sprejem novih članov in bolnlika ■pričevala naj se poSilJa na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se prlporoCa vsem Jugoslovanom sa Obilen pristop. Kdor želi postati flan te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega druStva JSKJ. Za ustanovitev novih aruStev se pa obrnit® na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami. Nepojasnjena skrivnosti ; — i Mladi Američanki je bil na skrivnosten način ukraden dragocen nakit. — Lepotica je imela prijatelja, ki se je usodepolne noči mudil v njeril sobi. — Nakit vreden 5 milijonov frankov. Pariz je imel zopet svojo son-zacijo. V enem največjih hoteloi na Champs Elysees je bila neki bajno bogati mladi Američanki ukradena biserna ovratnica v vred nosti petih milijonov frankov. Miss Sawell je bivala že mesec dni v Parizu, zahajala je le izključno v visoke kroge francoske aristokracije. Mlada Američanka, s svojimi razkošnimi tolaetami, kakor s svojimi nakit i. je vzbudili splošno pozornost. Pred vsem je postala predmet govora v Parizu njena prekrasna biserna ovratnica z nadvse redkimi kamni. Miss Sawell je imela navado, da je ovratnico, predno je legla, spai, položila pod blazino. Pred dnevi je kot običajno vstala pozno v jutru in odšla k toaleti v kopalnico. Kdo popiše njeno razočaranje, ko. je pri povratku v sobo opazila, da je biserna ovratnica izginila? Ves ostali nakir. diamanti, vslasnice itd., je ostal nedotaknjen. Takoj je bila uvedena obširna preiskava, ki pa je ostala brezuspešna. Nihče v hotelu ni opazil sumljive osebe, nihče ni mogel navesti najmanjše podrobnosti. I Stvar je postala od ure do ure zagonetnejša. ('emu je bila ukradena samo ovratnica, zakaj niso izginile ostale dragocenostiKako je mogel tat vdreti v dobro zastražen hotel? In potem končno: Kdo je Miss Sawell.' Med pariškimi Američani je bila neznana. V splošnem se je pred kratkim imenovala Mi>s Smiths. Tekom ! nadaljne preiskave se je ugotovilo. da je bila rojena v Budimpešti in da se je leta 191!) poročila z nekim ameriškim industrijalcem, katerega pa je zapustila in se preselila v Švico. Tam je imela odn«<-šiije z nekim diplomatom ter ;,<• končno odšla v Pariz, da vloži tuž-bo za ločitev. O dragoceni ovratnici krožijo različne vesli, glasom katerih je obstoj tako dragocene ovratnice izključen, dočim so draguljarji v splošnem mnenja, da 1>: moralii biti ti redki kamni znani, kajti lastniki' kamnoV. eij.h vrlino-* znaša nad 100.000 frankov, v, vobče znani. (Jlasom druge verzije predstavlja ukradena ovratnica zgodovinski nakit. k'< j<* 1 >i 1 pred meseci na javni dražbi drž. zakladnice. Glasoviti nak • je 1 • i T last madame Thiers in je bil nekaj časa jx» nakupu razstavljen pri enem pariških jnvi-Iirjev t -r je na, skrivnosten naein izginil. Listi poročajo, da je imeda Sawell v Parizu nekega "visokega'" uradnika za prijatelja, ki se skriva sedaj pod imenom Magn«* in je bil usodne noči. ko je bil nakit ukraden, opažen ob 3. zjutraj v sobi Američanke. Skrivnostna tatvina nakit, sumljivi prijatelj in zagonetna Miss Sawell povzroea-j jo pariški policiji veliko preglavice. še bolj pa je zainteresirana ,ja\-nost na razrešen ju te afere. Nalezljive bolezni. Mariborski mestni fizikat raz-crlaša, da se v preteklem tednu ni pojavil mabeoi nov slučaj nalezljivih bolezni. Ozdravljctoa sta dva slučaja griže. TTmrl je en bolnik za tetasiom, lteodzdravljenia pa sta i ostala dva primera škrlatinke in en slučaj difterije. Priporočljivo je, da nam pošljete VAŠE PRIHRANKE za obrestonosno naložitev. Naša banka plačuje na vloške na "Special Interest Account" 4% OBRESTI NA LETO a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena. Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domačo banko. VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. I GLAS NARODA, 14. OKT. 1924. Pričetek velike izpremembe v industriji. n. Predsednik Amalgamated Clothing Workers Sidney Hillman je nadaljeval, — Pa tudi zaposlen je iiua svoje probleme. Kadar je dosedaj potrebovala kaka tvrdka recimo izdelovalca giunbnic, je poklicala unij ski urad in tagent urada ali celo strojepiska v uradu je poslala nato kakega človeka v do~ tieno tovarno. Unijski npravitfej pa ni nikak izvedenec po poklicu. Vsled tega smo ustanovili borze za zciposlenje in tem zavodom načelujejo izvedenci. Pošiljajo le take ljudi, o katerih vedo, da so zmožni dotienega dela. Delodajalci so se naučili zaupati nam v tem sodelovanju pri upravi, kajti mi skušamo seveda zavarovati unijo s tem, da pošiljamo usposobljene delavce. — Ta tendenca, — da se upošteva konstruktivne pra-vir-e. odgovonios-i in dolžnosti v industriji in da se makar bori zanje, — je industrijalna demokracija. S tem rastočim smi. Ministrskega predsednika dr. ])a-zaua so umorili mongolski boljševiki, zato ker se je dogovarjal s .pekingško vlado, da se Mongolija združi s Kitajsko. Ta vest pove zelo mnogo; iz nje se da sklepati marsikaj glede bodočnosti dežele. nijske imijc,4'administracija osobja" in drirgta nadomestila, s katerimi se sknsa ujeti delavce, ne bodo rešila problema povečane odgovornosti delavstva v industriji. Dru-žabništvo dela s kapitalom je treba zavarovati izključno le s pomočjo lastne delavske organizacije, ne j a s pomočjo kapitala. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign Language Information Service. — Jugoslav Bureau.) GLEDE PERMITOV ZA POVRATEK V DOMOVINO. Inozemei. nastanjeni v (Združenih državah, ki hočejo začasno odpotovati v stari kraj. morajo poslati prošnjo za povratno dovo-1 j en je (return permit) na priseljeniški urad v Washington. Ta-le urad je priporočal, naj se re prošnje vložijo vsaj mesec dni pred odhodom iz Amerike. Toliko teh prošenj pa se je nabralo. da priseljeniški urad sedaj rešuje še le prošnje, vložene me- j seca avgusta. Za to je priporočljivo, da se prošnje vpošljejo veliko časa poprej. Ako kdo hoče odpotovati, pred-1:0 si je priskrbel permit, sme navesti v prošnji svojo začasno aclre->o v starem kraju, kamor mu naj se pošlje permit, čim bo priseljeniški urad rešil njegovo prošnjo. Kaj pa naj dotičnik stori, ako pride njegov čas za povratek v Ameriko in ni še dobil perm it a t Edino, kar mu preostane v takem ■slučaju, je. da se obrne na ameriški konzulat in zaprosi, da se mu izda priseljeniška viza izven kvote. vod nji v zgo jeva In i h filmov o teh predmetih. \ se bi ne filmov pokrivajo skoraj ivse polje industrijalnega razvoja. Iz senznama teli filmov naj zlastf navedemo sledeče naslove: Zgodovina premoga, Petrolej, Žveplo, Zel ezo. Domače varčevanje s premogom. godovina -azbesta, Pre-vrtavanje skale, Mehika in njeno olje. Zgodovina izkopavajočih stro je v. Naravno plin. Kisik, Električni motor. Ura, Avtomobil. Stisnjen zrak. Vodna sila. Promet, Jeklo. Motorji, Svetovna borba za petrolej. ^Zgodovina gazolina itd. Narava žrtvuje mater. Tekom dobe devetih let so v dveh angleških porodilnieah proučevali posledice podhranjenja noseče matere. Našlo se je. da ako ni zadosti hrane za oba. se nerojeno dete hrani na račun deleža svoje, matere. Preiskave nemških in avstrijskih strokovnjakov so tudi potrdile, da v prvi vrsti mati — in ne njeno dete — trpi na po. sledicah podhranjenja. Narava sama, ako mora v sili izbirati med materjo in detetom, daje prednost naraščaju. Mati je zares najvzvi-šenejši mučenik. Poroka. V Pudobu pnr Starem trgu Rakeku se je poročil trgovec g. Boriboj Sbil, Mokronog-Kočevje, z gospodično Milko Rosi na. hčerko pok-•Tulija Kostne, ki se je skupno z •Aleksandrom Tomanom boril na 'strani kralja Petra Mrkonjnča za 'svobodo Bosne in Hercegovine v znanih ustaških borbah. Dne 1. julija tega leta je gla- j som cestnega urada poljedelskega j depart menta bilo registriranih v j Združenih državah 15.552.077 rao-1 tornih vozov. To je čez dva in pol milijona ali 20 odsto več kot 1. julija lanskega leta. Sedaj prihaja povprečno po en motorni voz na 6.6 oseb. V razmerju s prebival-; stvom je največ avtomobilov v! pacifičnih državah, kjer prihaja po en avtomobil ua 3.4 oseb. tore>! .i1! " ] po 10 avtomobilov za vsakih 34 Razni oddelki departmenta za notranje stvari izdelujejo kinema-tografične filme v svrlio nazornt-•ra ljudskega poduka. Filmi, ki so bili dosedaj izdani za splošno distribucijo. so dosegli nič majn kot skupno dolgost 1,600.000 čevljev. Že osem let nazaj je notranji department začel izdelovati vrsto ki-nematografičnili filmov "o raznih predmetih splošnega zanimanja. Urad za indijanske zadeve je ravnokar dovršil film. naslovljen "Ameriški Indijanec", ki nazorno pctkazuje razvoj, življenje, vzgojo in navade Indijancev. Urad narodnih parkov je izdal veliko premičnih slik, ki predočujejo naravno krasoto, ceste in prometne zveze narodnih parkov. Oddelek za železnice Alaske ima na razpolago vzgoje vale film. ki pokazuje veličastne razglede ob taanošnji železniški progi. Ta film je bil fotografiran tekom izleta pokojnega predsednika Harding. Prosvetni urad je izdal sedaj tri filme o šolstvu. Dva se tikata vzgoje na deželi in eden predočuje najboljše sisteme otroškega vrtca. Največ filmov pa je do sedaj izdal rudniški urad. Bržkone no-, bena vladna organizacija na svetu ni še storila toliko na tem polju za nazorni poduk o raznih industrijah. Ti filmi se razdeljujejo breizplačno. Predstavljajo se v šolah. vseučiliščih in na sestankih raznih organizacij po vseh Združenih državah. Vsaka industrija, katere obrat ima vzgojevalno vrednost sme sodelovati z rudniškim uradom pri izdelovanju takih filmov. Prvi in-dustrijalni ^ilm je bil izdan leta leta 1921.- Od tedaj je skoraj vsaka industrijalno družba v Združenih državah sodelovala pri proiz- Razvoji meščanske vojne na Kitajskem. V notranji vojni na Kitajskem so padle te dni prve odločitve in sicer v dolgotrajnih bojih, ki so se vršili v bližini Sanghaja. Tu se je zmaga nagnila na stran pristašev pekingške vlade. Čete province Kiang-su, katere vojaški go-vrner deluje po navodilih Pekinga, je porazil vojsko province Če-kinag, katere governer je nasprotnik Pekinga. Potek te bitke je nad vse značilen za kitajsko voje-vanje -sploh. Eden teh generalov Cekianga je prešel z vsemi svojimi četami na nasprotno stran. Mogoče pa je seveda, da je prestopil v drug tabor enostavno iz razloga, ker se je obetalo na nasprotni strani več plena, več koristi. Ta odpad je odločil bitko; governer Cekianga se je moral s pre. ostankom čet umakniti tik v predmestja &amhaja, kjer se sicer brani še vedno, a brez upa zmage. Vsa trenutek je pričakovati poročila. da so nasprotne čete zavzele Šanghaj. Na jugu je tbdaj pekLngška vlada doseigla uspeh. Toda napačno bi bilo od tega pričakovati kakih večjih posledic. Kajti istočasno se je pričela na severu prava vojna med pekingško vlado in gospodarjem Mandžurije, znamenitim Čangtso-linom, ki razpolaga z močno armado, s katero je pričel pohod proti Pekingu. Porpčila iz Kitajske trdijo, da je Peking le zato pričel z operacijami na jugu pred Šangliajem, da se zavaruje od južne strani za čas, ko prične na severu odločilna vojna. Ta namen se j« pekingški vladi posrečil; vprašanje pa je, če se ji bo po sreči iztekla tudi borba z močnim Čang-tso-linom v Mukdenu. Ta ima načrt napasti Peking, ob- ZA GOSPODINJE Piie ISABELLE KAY Slovenska gospodinja v Ameriki vedno z veseljem sprejema nasvete, s pomočjo katerih zamore boljše vršiti svoje dolžnosti kot gospodinja in mati. Na tem mestu bomo vsak teden objavili Članek, kl bo zanimal vsako dobro gospodinjo. NAVODILA Št. 23. Kuharski reeept. Pečen krompir je zelo zdrav in pripravi se ga lahko zelo poceni. Če pečete krompir, ohranite vse njegove dragocene mineralne soli. Številni zdravniki so izjavili, da je I»ečena luščina krompirja njega najboljši del in tudi najbolj zdravi del. Krompir se najlažje popolnoma očisti s pomočjo močne krtače. Pečen krom]j*r je dol>er in redljiv za bolnike. Krompir se 'lahko servira na številne različne načine. Naslednji recept je idealen in uporabite pri prihodnjem svojemu oberdu. NADEVAN KROMPIR 2 veliki žlici stopljene masti 2 veliki žlici zribanega sira 0 velikih krompirjev 1 rmenjak jajca soli in popra po okusu Operite šest velikih, dobro oblikovanih belih krompirjev ter ji na-mažite z mastjo. Počite jih, dokler niso mehki. Od režite kos na enem delu ter odstranite z majhno žlico ves krompir iz lunine. Zdrobite krompir, dodajte mast, sir. jajce in začimbo. Napolnite s tem lupino ter peci te nadaljnih petnajst minut. S?er-virajte gorko. Kuhinjski nasveti. Najboljša metoda čiščenja rib je držati jo pod tekočo vodo ter pričeti nato s čiščenjem od repa naprej navzgor proti glavi. Voda naj odstrani vse luskine. S tem se prepreči razpršenje luskin po kuhinjskih tleh in lijaku. Novo metlo namočite r vrelo vodo. To bo ojačilo steblo metle. Kadar vam zmanjka glavne mesne jedi. servirajte oh istem času krožnik z mrzlimi narezki. Da preiskusite. če je peč dosti vroča za kekse v plasteh, položite kos belega papiria v peč. Če postane papir v petih minutah rmen, je peč ravno dobra. Da odstranite odrge užigalie s svojih kuhinjskih sten, jih izmljte z raztopljeno soljo. Domača sredstva. Ko nte svojo preprogo dobro ©-meli. jo nadrgnite s cunjo, namo- čeno v razredčini amonije in vode. To bo vrnilo preprogi sveže bar-ve. Da očistite jeklene korale, jih drgnite s kosom finega peščenega papirja, namočenega v nekoliko amonije in nato spol i raj te korale s svilenim robcem. Da očistite usnjate rokavice, jih stavite v posodo z gazolinom ter pustite. da se popolnoma napoje. Pri tem večkrat stresite i>osodo. Ko izgledajo čiste, jih izperite v svežem gazolinu. Če se vaSo pletilne igle zvijejo, jih lahko uravnate s tem. da zlijete preko njih nekaj zelo vroče votle, nakar jih spravite v prvotno obliko. Nato jih utaknite v mrzlo vodo. ker bo to ojačilo jeklo. Nasveti za lepoto. Številni ljudje domnevajo, da lahko zavživajo katerekoli vrste hrane, r-e so suhi. Skr.njno slabo je lotiti se kako dijete. brez nasveta zdravnika. Naloga ostati suh zahteva nekaj silo volje. — da se namreč prostovoljno oropate onih jedil, ki bi vam dala preveliko težo. Čist čaj. čista kava. neoslajeno limonada, suho meso zelenjava, sočivje sadje vsake vrste, z izjemo banan, vse to je lahko zavživati. Treba pa se je izogniti takim živilom kot surovo maslo krompir, mastno meso in ribe. Paziti morate na to, da se boste gibali vsaj enkrat na dan. Napravite dolg izprehod ali pa opravite kako delo doma. i Osebna zdravje. Vaša obleka bi ne smela biti pro-tesna ter nekoliko porozna, da lahko veter piha skozi vanjo. Tekom zime živi večina nas v zakurjenih stanovanjih in vsled tega bi morali nositi doma lahko obleko. Kadar gremo ven. M morali obleči težjo obleko. Zelo slabo je nositi tesan klobuk, ker prepreči pritok krvi v kožo vaše glave ter ob istem času tudi lahko povzroči Izgubo las. Tudi .1e slabo nositi preozke Črevlje ali visoke pete. Bistvena je tudi primerna skrb za obleko, da se jo o-hrani v dobrem in čistem stanju. Najboljši čas, da skrbite za obleko, je takrat, kadar jo sločete. Mi priporočamo naslednje izdelke: T vsakem doma se rabi kuhinjske potrebščine kot so kozarci, lonci ponve itd. Vi lahko dobite to brezplačno, če kupujete Star & Magnolia JUe-ko in hranite labelne Dobre in varčne gosjMxlInje kupujejo samo te vrste. Vaš grocer jih prodaja. Zagotovo vprašajte zanje. Če kupujete mleko, kupite zagotovo Bordenovo Evaporirano Mleko in nobeno drugo. Za vsako hišno uporabo da najboljše uspehe. Tako je potrebno kot sta sladkor in sol. Spomnite se Bordenovega Evaporiranega Mleka, ko boste prihodnjič kupovali pri grocerju svoje potrebščine. No. 1334 PREMIJSKE TRGOVINE VEDNO VEČ AVTOMOBILOV. oseb. Razmeroma najmanj jih je v vzhodno-južnih centralnih drža-voh. razmerje znaša 1 za 13.6. Na drui:rni zvo nein je in napolnilo staro cerkev... Vse glave so se obrnile in začudeno šeperanje je zavladalo med vrr-niki v klop-"h : "Xovi zvon! Novi zvon!'* V * * * Ali je :qodil čudež? je rii_ li gospod Bog poslal po s.'oj'ii an-geljin da bi ohranil sve.jr^a d obrot 1 j i vc •» a služa1 mika * Ali je Jio-da Školastiku zr.r-ra-!a težave sfoVgM stare^R '"»sinila onima dvema amerikar.SA t na damama -- vst-i — Suzi \v P-tri P.ereivalovy, ki sta prebiva.i v j r»*_ Knsncm gradu tri milje r«' L;:n. de-Pleur:«' — rn sta ti d v-:- izbr.-.->i •lam: vsa 7.aJivo uredili t't i- • da napravita gospodu župniku pri-jrtno presenečenje? Po mojem mnenju bi dtlala druga razjasnitev še večje težave, nego prva. Pa naj bo tako ali tako, prebivalci Lande-Fleuri* niso zvedli nikoli, česa: bd se jim mWal abbe Cor en tin izpovedati. - \ % Prijet ubežnik in vlomilec. ___ * Te dni okrog 8. zjutraj je srečal stražnik na Pol jamskem nasipu j mladega moža, kd se mu jje zdel nekam sumljriv. Naiponredal mu je aretacijo, kajti medtem se je spomnil, da ima prod seboj vojaškega ubežnika, ki se skrtva že od spomladi, 23-letnega Milana Čarnivca. Mozaik ar ima na vesti tudi vlom, ki ga je izvršil julija meseca v stanovanje svojega brata v Kapiteljski ulicd. Odnesel mu je taikrat zlatnine in obleke v vredmosti 7500 Din. Oddan je zaenfcrat bil vojaškim oblastem, da odshiži svoj vo_ jašk ax>k, zatem pa se bo zagovar jal še pred aotifidoetm, kjer bo še posebno nagrsjjen za dokaz bra. I o-vske ljubezni. » j Kako se godi bivšemu kaj-, zerju. Bivši nemški cesar si na vse nači ne prizadeva, da bi se priljubil vaškemu prebivalstvu. — Sedaj čita vse liste ter je točno poučen o važnejših svetovnih dogodkih. Kje so najlepše ženske? Lepotic je povsod dovolj, toda lepotice vsakega naroda '.Imajo svoje nedostatke. — Francozinje so bolj gracijozne kot pa lepe. Glede lepote Španjolk soglaša ves svet. Pariški "Matin' javlja iz Amsterdama zelo zanimive podrobnosti iz življenja trinoga nemškega cesarja v Doornu : j Kakor pravi list, se Viljem trt«-' di na vse mogoče načine, da bi se' priljubil prebivalstvu. Kogar src-i ča. se mu odkrije. č'e mu je dotič-nik le količkaj znan, mu prijazno stiska roko. Poznaneem daruje] svojo sliko .s jpodpisom. Razdelil I je že neštevilno cigaretnih doz. Pozdravlja ljubeznivo celo paglavce, ki jih srečuje na cesti. Pri svojem "telesnem" slikarju je imrtf-čil dve svoji sliki. Ena ga predstavlja v generalski uniformi, druga j>a v obleki raziskovalcev polarnih krajev s kučmo iz a-straha-na na glavi. Viljemovo spremstvo se kljub spoštovanju, ki ga ka2e napram njemu, ni moglo vzdržati smeha ob tej sliki. Viljem do pred kratkim ni či-tal dnevnega časopisja, tem ve e samo nalašč zanj pripravljene ve set i. Sedaj pa čita sam liste in je točno poučen o svetovnih dogodkih. Ravno tako tudi ne cenzurirajo pisem, ki jih dobiva. To iz-premembo je uvedel novi dvorni maršal, ki ni prišel v Doorn po posredovanju monarh i stične kamari-le. Viljem je tako dobro poučen o dogodkih v Nemčiji in o njih tudi dopisuje s "kronprinci". Izmena pisem se vrši po posebnih kurirjih. V zadnjem času se govori, da Fritz poseti očeta v Doornu. e* bo dovolila poset nizozemska vlada. — Viljem živi zelo mirno. Dav»-ravno je zelo varčen, če ne že naravnost. skop; prireja vendar vsa ko toliko nekake glasbene večere. ki pa so zelo skromni i glede sporeda i glede povabljenee%\ K tem večerom vabi tudi inozemsko aristokracijo, ki pa se jih izogiba na vse mogoče načine, kar je posebno neljubo Viljemovi soprogi, ki je upala, da si v Doornu ustvari majhen dvor. Pri sprejemih. tudi najintimnejših je vse prav tako strogo dostojanstveno in svečano, kakor j* bilo r cesarskem gradu v Potsda-mu. V premorih med koncertom stopijo gostitelj in gostje v bufet. Vrata se hipoma odprejo in služabniki. za katere se zdi. da so vzrastli iz tal nudijo ceremoniozn© okrepeila ter izginejo potem na neviden migljaj, kakor da bi se vdrli v tla. "Cesarica" Hermina. ki je težko boleha, se nahaja še vedno v Baden-Badnu. S soprogom dopisuje vsak dan. Kakor se zdi, Viljem zelo pogreša soprogo in sije za preganjanje dolgega časa lotil svojega starega dela " žaganja drv. Nizozemska vlada je zelo popti-stila v nadzorovanju bivšega cesarja. O bi Viljem hotel pobegni-to, bi mu bilo to zelo lahko. Kakor se pa zdi. mu ni za to. Orožni-ški stotnik, ki mu je poverjeno nadzorstvo nad njim iiT mora l>lti vedno pri njem. mu je postal najboljši tovariš. 'Ah, vi ste že tukaj, getspod žup-nik?" je vzkliknila sJužabntica, stara Skolastika. "Niste torej prišili v Pont-1 "Areheveque ?'' Abbe se je zlagal: "Zamudil sem voz v Rosy-les Rcses... Sel bom tja jutri... Toda poslušaj, ne povej nikomur, da sem se že vrnil-" Drugi dan ni bral svete maše. Ostal je zaklenjen v svoji sobi in ni si upal iti niti na svoj običajni izprehod po vrtu. Drugi dan .so ga prišli klicat, da bi dal zadiijo uteho bolniku v vasici Clos-Mousu. "Gospod župnik se še ni vrnil,"! je dejala služkinja. "Školastika tega ne ve; sefn že tukaj..." je zaklical abbe Ooren. tin. * ^ * * Ko se je vračal z Clos.MouSsu je srečal enega najpobožnejišh svojih faranov. "Ah, gospod župnk !... Kako ste se kaj imeli na potu?" Župnik se je zlagal v drugo. "Izboimo, prijatelj, izborno!" '" Karj! pa z zvonom V' Abbe .se je zlagal tretjič. Žal, že ni več mogel prešteti teh laži. PrekraseJi, prijatelj, prekra-Clovek bi dejal, da je ulit iz samega srebra ! In kako krasen zvok ! Samo nalahko se ga dotakni in že zvoni tako dolg-o, da ne dočakaš konca." "In kdaj pride?" "Kmalu, dragi otrok, kmalu. Vrezntd morajo vanj še preje njegovo krstno ime, ime botre in botra in nekoliko verzov iz Svetega Pisma... To pa traja precej časa, očka!... * * * "Sfcoilasfcika," je dejal abbe, ko se je vrnil domoiv, "kaj misliš: ali bi dobili .stotak, Če bi prodali naslanjač, skrinje in uro iz moje sobe?" "Oh, gospod župnik, ne dobili bi niti treh pištol. Vsaj vsa vaša oprava, oprostite, ni vredno niti širili soujev-" Skolastika,'' je dejal duhov. 1 nik, "ali veš, da tne bom jedel več mesa ? Ne dene mi dobro.'' "Gospod župnik," je odgovori, la stara služabnica, "to vse ni kar tako in vam se je čisto gotovo ne. kaj pri godilo. Kaj mam vendar je — od onega dne, ko ste šel v Pont l'Areheveque?" Sil i La je vanj toliko časa, dokler, ji Jii povedal vsega. "Ah," je dejala, "temu se niti najmanj ne čudim. Vaša dobrotiji-vost bo vaša poguba. Toda nikar nič ne skrbite, gospod župnik. — Dokler ne dobite drugega stotaka, bom že jaz ljudem vse razložila." * * * * Tn tako si je Školastika izmišljevala zgodbice, s kateiimi je odganjala radovedneže: "Novi zvon je počil, ko so ga spravljali na voz in treba je uliti iz njega novega. Ko so ga preliti, je sklenil župnik, da ga pošlje v Rim, da ga blagoslovi sam Sveti Oče — in to je, ljubi moj, dolgo pot!..." Abbe jo je pusti govoriti, toda od dne do dne je postajal bolj nesrečen. Nele, da je grešil v lastnih' lažeh, čutil je tudi odgovornost za| laži svoje služkinje in to vse je predstavljalo — s poneverjenjem faranskega denarja skupaj — lep kupček grehov. Tako se je krivil Velika odpomoč za utrujene in nervozne ljudi. — Nov predpis. Zdravniki * mnogoletno akuinjo pravijo, da Je to zdravilo čudovito iz znanstvenega atalii£a ravno v takih slučajih. čitatelji bodo našli, da daje to novo zdravilo čudovito odpomoč v par dneh. l*e so počutite slabotne, izčrpane ali nervozne, poskusite ga. Čt> ne spite dobro, I.oskusite to zdravilo. Nuga-Tofte. Kadar imate slabo prebavo, vas napenja po jedi imate umazan jezik In slaJb duH, glavobol in se počutite trudne v jutro, pojdite v lekarno in kupite steklenico N'uya-Tone. Vil vaj te Isto po navodilih in čudili se l»oste. kako hitro se boste počutili bolje. Xuga-Tone daje v trden in poživljajoč Fpanec, dober tek, stimulira Jetra in regulira oblati, želodec In čreva. Mislimo, da ni zdravila, ki bi tako lepo in hitro učinkovalo, kot ravno Nuga-Tone. Izdelovalci Nuga-Tone tako dobro vedo, kaj Isto atori v takih slučajih, da priroorajo vs« lekarnarje isto jamčiti in vam vrniti rtcnnr, ako niste zadovoljni. Je lahko za vtivati in za priblllno $1.00 dobite celo-mMtfno zalogo. Priporočano, jamčeno In naprodaj v vseh dobrih lekarnah. —AdVL - • - ^ Bolečine bodisi revmatične, nevral-giČne ali krči fiitro olajšate, če rabite SEVERA'S G0THARD0L Izvrstno lokalno sredstvo za hrbtno hromost, okorelost in otrplost mišic, imejte ga vedno pri rokah. C«na KO ali 60 centov. Prt j Potovanje nudi poznavalcem žensk množino gradiva za primei-janje na polju ženske lepote. Zato so izjave popotnikov v Tem ozi-ru gotovo nadvse zanimive, da.c se v mnogočem ne strinjajo. Pr.* marsikom vpliva patriotični Čin. I da sodi krivo, drugi zopet ceni le. I kar je tujega. Večina ljudi, ki so videli svet. j pa soglaša v tem, da sta predvsem | dve deželi, ki se moreta ponašati z obilico lepih žensk. Kuriozno jo. da slovita te dve deželi t ud1 po lepih — sit ve.nia verbo — svinjah. To sta Madžarska in Trska. Zlasti Irska kaže posebno vrsti ženske lepote (irske ženske slov<-tudi radi svojega temperamenta). So temnolase ženske s temno-mo drinii očmi in mehkimi potezami. Skoro vse irske ženske so zelo z-svet edin. kar se tiče njihove izredne lepote. Seviljske ženske so po svoji lepoti opevane že v pregovorih. Njih oči lahko ranijo moško sree že na tisoče metrov in kdor je čul njihov mili glas, sanja o njem vse dni in vse noči. Pri nas je najbolj mana lepota italijanskih žensk. V tem oziru sta znana zlasti Rim in Ptrenze. O lepoti teh žensk pravi pesnik, d i je moškemu največji sovražnik. Resnica, prava in nepokvarjena lepi.-ta ti poklice pred oči primer klasično-^ i. V škodo južno-evropskim lepoticam je. da imajo često raskav glas in da se začno razmeroma prehitro debel i t i. Med anglosaškimi narodi najdemo najlepše obraze v Združenih državah, najlepše stase pa v An-giiji- Tudi po skandinavskih deželah vidimo krasne postave, sieer brez. klasičnih obrazov, ki z nekim nepopisnim izrazom obetajo moškim več čarov, kakor najdovrisenejša sorazmernost RLmljanke. ROYAL MAIL Naravnost v Cherbourg In Hamburg. PRIPRAVNE! ZVEZE Z JUGOSLAVIJO. Privatne kabine — Izborna hrana. Ulj ud na postrežba. ORDUNA ........ 18. okt. 9. dec. ORBITA ........ 25. Okt. ORCA ........... 26. nov. OHIO ............ 31. dec. Za informacije vprašajte svojega lokalnega agenta ali pa THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. Sanderson A Son, Inc. Agents 26 Broadway New York City 1 Zastopniki "Glas Naroda" Zastopniki kateri so pooblaščeni na-t Ji a ti naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejeL Zastopnike rojakom toplo priporočamo. w f. s e v t r a co. cedar rapids, iowa NAZNANILO. Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo za Greater New York In okolici priredi dne 25. oktobra zanimivo zabavo KMEČKI PLES v Arligrton-Hall na osmi cesti med 2. in 3. Ave., New York, N. Y. Ta prireditev bo nekaj novega za našo naselbino; poleg izvrstne slovenske godbe bo igral pri ohee-tih naš rojak Frače Lovšin na harmoniko in če bo treba tudi pri raz-porokah. Rojaki in posebno pa rojakinje, udeležite se tega plesa v narodnih nošah, ker le na ta način bo Kmečki ples popolen. — Vsi oni, ki ste se že udeležili naših prireditev, pojasnite svojim znancem in prijateljem, da so bile naše zabave vedno dobro obiskane in da je vsakdo tudi našel zaželjeno zabavo in razvedrilo. Zato naj nihče ne ostane doma v soboto, 25. j>kto-bra, ampak naj zagotovo pride v Arlington-Hall, da se par ur po-veseli med svojimi. Za izvrstno postrežbo in najboljšo zabavo bo sllrbel nalašč za-ta izvoljeni odbor. Na veselo svidenje! Veselični odbor. (6x 9, 11, 14, 16, 21, 23.) Naročnina za "Glas Naroda" je: Za eno leto $6.00; za pol leta $3.00; » Štiri mesce $2.00; za četrt leta 1.50. Naročnina za Evropo je $7. ca eno teto. ' California: San Francisco, Jacob Lanstn. Colorado: Denver, Frank Skrabec; Lea d vlile, vi. STainuik; Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesli; Salida, Louii Costello; Walsenburg, M. J. Bayuk. ndiana: Indianpolls, Louis Rudman. llinois: Aurora, J. Yerblch; Chicago, Joseph Blish ; Cicero, J. Fabian; Granville, Joseph Pershe; Joliet, Frank Bambicb J. Zaletel in John Kren; La Salle« J. Spelich; Muscoutah, Frank Angustin; North Chicago, Anton Kobal, (Jertrude Ogrin; Springfield, Matija Barboricb; Waukegan. Frank Petkovfiek. Kansas: Franklin In okolico, Anton Seljak. Maryland: Kitzmiller. Fr. VodoplVM. Michigan. Detroit, Ant. Janezicb In J. D. Judnich. Minnesota: Chlsholm, Frank Goule; Ely, Jos. I. Peshel; Eveleth. Louis Gouže; Gilbert, Louis Vessel; Hibbing, John Pov-«; Virginia, Frank Hrvatlch. tlissouri: St. Louis Hike Grabrljaa. Montana: East Holena, Frank Hrella; Klein. Greogr Zobec. New York: Gowanda, Karl Sternlsba.; Little Falls, Frank Masi«. Ohio: Barberton, A. Okolish, John Balant; Cleveland, Anton I'.ubck. Anton Sim-čič in Charles Kariinger; Cullinwood, Math. Slapnik; Lorain, Louis Balan' in J. KumSe; Niles, Frank KogovSek; Youngstown, Anton KikeiJ. Pennsylvania: Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer, Louis Hribar; Braddock. J. A. Germ; . Broughton, Anton Ipavec; Burdlne, | John Demshar; Conemaugh, Vid Ko-van še k in J. Brezovec; Claridge,' Anton Kozaglov, Fr. Tushar, A Jerina: Dunlo Ant. Tauželj; Export, Louis Supančič, Forest City, Math Kamin; Farreli, Jerry Okorn ; Imperial, Val. Peternel; Greens hnrg, Frank Novak; Homer City in. okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike [ Paushek; Johnstown, John Polanc In Martin Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydeil, John Jereb, Mid way, John Žust; Moon Run- Fr. Ma-chek in Fr. PodmilSek; Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in TJ Jakobich; Reading. J.Pezdirc; Steel t on, A. Hren; Turtle Creek in okolico, Fr. Schifrer; West Newton, Joseph Jovan; White Valley, Jurij Preiveh; WUlock, J. Peternel. West Virginia: Coketon, Frank Kodam. Wisconsin: Milwaukee, Joseph Tratnik In Jos 18. oktobra: Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg; Columbus, Cherbourg in Bremen; Deutschland, Cherbourg In Hamburg, Conte Rosso. Genoa. 22. oktobra: Paris, Havre; Mauretania, Cherbourg Arueric-a, Cherbourg in Bremen. S3, oktobra: Martha Washington, Trst. SB. oktobra: Olympic, Cherbourg; Cleveland. Cherbourg in Hamburg; Lancastrla, Cher bourg; Muenchen, Cherbourg in Bre men; Rotterdam, Boulogne; Duilo, Genoa, Pres. Harding, Cherbourg ii Bremen. 28. oktobra: Resolute, Cherbourg In Hamburg. 29. oktobra: France, Havre; Aquitanla, Cherbourg 1. novembra: Homeric, Cherbourg: Volendam. Eoulosrne; Geo. Washington. Cherbourg in Bremen: Mount Clay, Cherbourg in Bremen Conte Verde v Genoa 4. novemt-a: Colombo. Genoa. Bremen, Bremen: 5. novembra: Berengaria, Cherbourg P.ochambeau, Havre. 6. novembra: Pittsburgh. Cherbourg. 8. novembra: Leviathan, Cherbourg; Majestic. Cherbourg; Veendam. Boulogne: SaxO-nia, Cherbourg. r>e Grasse, Havre; 12. novembra: j Mauretania, Cherbourg. 13. novembra: Lapland, Cherbourg; Albert Ballln. Cherbourg In Hamburg; Arabic, Cherbourg. 15. novembra: Olympic. Chetbourg; Columbus. Cher bourg, Bremen; La Savoie, Havre; Reliance. Cherbourg in Hamburg; Nlew Amsterdam, Boulogne. 19. novembra: Paris, Havre, Aquitanla, Cherbourg. 2C. novembra: Minnekahda, Cherbourg; Thuringia, Cherbourg in Hamburg. 22. novembra: Homeric, Cherbourg; Ryndam, Bou-ogne; Republic, Cherbourg, Bremen: Orca (Bermuda), Cherbourg. 26. novembra: Berengarla, Cherbourg; France. Havre. 27. novembra: America, Cherbourg in Bremen: Zeeland, Cherbourg; Deutschland. Cherbourg in Bremen; Minnekahda. Cherbourg in Bremen. 29. novembra: Majestic, Cherbourg; Rotterdam. Boulogne: Duilio, Genoa; Presidents "Wilson, Trst. BožiCni izleti v Jugoslavijo Mr. V. Bisca od Pnited St.ites l.ines 1«> vodi! v»ost-bt-n božičui iz-l»-t v Tnguslavijo. i'oiniki l>oUo («1-poto\i!i ■/. velikim "Leviathamm" i7. Vi'ff Yurka dnt* 6. decembra k<> Cnerbourga V domovino bost • dospeli dovolj zgodaj, »la boste r.a-eno s prijatelji in sorodnik; praznovali BožiC-. Prepričujte se sedaj o tem izletu. Po najnižji bost*- deležni čistin udobnih k.ibin, najboljšo lir:i-ne, velikih in privlačnih javnih prostorov ter ves čas uljudn« p« - reži.e. Za vsa navodila pišite ali vjira-Piijtc sodaj. UNITED STATES.LINES 45 Broadway. New York City ali vprašajte vašega lokalnega agenta Managing Operators for UNITED STATES SHIPPING BOARD msuucHiityF itaravROst v Jugoslavija "Vi Martha Washington—23. okt.; 6. dec. Presidente Wjlson ............ 29. nov. V Dubrovnik ali Trst. Železnina v notranjost zmerna. Nobenih vizejev. Vprašajte pri bližnjem agentu ali pri PHELPS BROS. A CO., 2W«tSt„ N. Y. Koren; Racine in okolico, Frank Je lene; Sheboygan, H. Svetlin. Washington: Black Diamond, G. J. Porcnta. Wyoming: Bock Springs, Louis Taucher. Foleg gorinavedenlh so poobla5^enl pobirati naročnino tuli ved tajniki -i K.. 3 Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. K DOK Js Bamsnjsa potovati V atari kraj, je potrebno, da M natančno poučen o potnih llatlk, prt< ljagl ln drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih aamoraag.4 <3atl vsled naše dolgoletne lzkuSnjs, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par nik*, ki imajo kabine tudi t HL ra» red«. Glasom nove naselniške postave, ki ie stoidla v veljavo b 1. julijem 1924, samorejo tudi nedržavijani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto ln ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni na-selniški komisar v Washington, D.0. ProSnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se poSlje prosilcu ▼ ttari kraj glasom najnovejše odredbe Kako dobiti svojce ix starega kraja. Kdor Želi dobiti sorodnika ali svojca lz starega kraja, naj nam prej pi5e za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpuSčenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Prodajamo vozne liste es vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati Frank Sakser Bt&ta Bani 83 Cortland* St., New York ADVERTISE in GLAS NARODA ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAH IN DEKORATOB Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE MENE ZA CENO. 359 Grove Street Ridgewood, Brooklyn, N. Y. Telephone: Evergreen 5506 Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda" DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. edini slovensko govoreči zdravnik Speci j al 1st moških solezni. Mol« stroka zdravljenje akutnih In kronlCnih bolaznl Jaz sam ža zdravim nad 25 let tar imam ckuinja v vach bolaznih f f •In kar znam slovensko, zato vas moram popolnoma razumatl ln spozna« vaie bolezni, da vas ozdravim in vrnem moč In zdravja. Skozi 23 let sam pridobil posebna akuinjo pri ozdravljenju moških bolsznl. Zato a« moreta popolnoma zanesti na mene, moja akrb pa Ja. da vas popolnoma »zdravim. Ne odlašajte, ampak prldits Cimprsje. Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje in lisa po telesu, bolsznl v prtu is. padanje las, bolečine v kosteh, staro rane, oslabelost, žlvCne In bolezni v"ms-hurju, ledicah, jetrah, £e!odeu, rmenico, revmatizem, katar, zlato žilo naduha Itd. Uradna ura: V ponedeljek, sredo ln petek od 9. dopoldne do t popoldne; v torek. Četrtek ln sobot« od 8. dopoldne do t. sveder; v 'nedeljs* ln praznikih od 10. dopoldne do S. popoldne. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "G Ta s Naroda". Posebna ponudba našim čitateljem! Prenovljen! pisalni stroj "OLIVEB"