St. 30* iitirn trnu vmm (uiti ctneaic ui ia ima} v toraK 23. Mccmbra 1924. Posamezna številka 20 cent« Utnlk XLIX -fetrj«. iive^mši pon4eljek AsiŠfcega 20, I. nadstropje pjvtra se ne sprejemajo. Prof- F. Peric. — Lastnik trača za mesec L 7.—, 3 m /a inozemstvo mesečno 5 lir redništvo: ulica • iljajo ureiništ. tM vračajo. — Odgov.? 'k: Tisk t: i EJia «• Jeta — in celo leto L 5).- rec. .stva in uprave št. 11-57 EDINOST hMmtSM Številke v Trstu In okoild po 30 ccat — Oglasi se raCuuJa v Hrokosti eoe kolon« (77 nun.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 40 cent —rtntc«, zahvale, poslanic« ta vabila po L I.-, oglasi denarnih Mvotfof mm po L 2 — Mali oglasi po 70 eeot beseda, najmanj pa L X — OgUri, naročnina I« reklamacije ae pošiljajo izključno uprav Edinosti, v Trsta, «Uca sv. Frančiška Asiškega Štev. 20, L nadatfopf* — Telefon arednifltva ta «rm 11-9« Zopet reforma volilnega reda Kakor smo poročali v nedeljo, bo pred-ik*žila vlada poslanski zbornici načrt novega volilnega reda. Sedanji volilni red se opusti in na njegovo mesto stopi zopet stari volilni red, ki je bil v veljavi pred vojno in po vojni do 1. 1919-, ko je bil uveden proporcijonalni sistem. Dejstvo, da se je Mussolini odločil, da zavrže sedanji večinski (volilni red, za katerega so se toiiko razvnemali vsi fašistovski prvaki z ministrskim predsednikom na čelu, to dejstvo je močno iznenadilo- vse politične kroge. Iznenadjeni so bili tudi fašisti sami, ker je držal Mussolini svoj namen strogo tajno. Iznenađenje je torej splošno in je objelo vse stranke. Z novim volilnim redom bo, kakor rečeno, poDolnoma odpravljen sedanji. Reforma vsebuje po dosedanjih vesteh 14 členov in uvaja enoimenska volilna okrožja. Postavljanje kandidatov po listah število njegovih pristašev pada z vsakim dnem in zelo naglo. Tretji razlog, ki je narekov^ Mussoli-niju to reformo, pa je absolutna potreba, da si zagotovi zavezništvo liberalcev. Giolitti, Orlando, Salandra in sploh ogromna večina liberalcev so vneti in prepričani zagovorniki enoimenskega volilnega okraja. Novi volilni red je torej velika koncesija napram liberalcem. Seveda špekulira tudi tu Mussolini v* smislu načela «Do, ut des» (Dam, da dobim). Predvsem pa obstoji njegova politična špekulacija v tem, da hoče liberalce pomiriti, zato, da bi jih pridobil za novi tiskovni zakon in poleg tega tudi za skupen nastop pri novih volitvah. Mussolini se pač zaveda, da se bo mogel boriti proti opoziciji le s pomočjo liberalcev in zato si hoće za vsako ceno ohraniti njihovo zavezništva Kar se tiče našega stališča napram novemu volilnemu redu, ne more biti ni kake o a dvoma, da bo povzročil med našim ljudstvom splošen odpor že zaradi svoje kričeče krivičnosti. Na drugi strani pa bo bo tudi odpravljeno, vsako volilno okrožje lahko pomenil za naš celokupni narod So volilo enega poslanca. Izvoljen bo tisti Kandidat, ki dobi največ glasov. Ožjih volitev ne bo. Kandidat, ki je dosegel relativno večino, je s tem že končnoveljavno izvoljen. V tem pogledu se krije nameravani novi volilni red z angleškim ter bo seveda imel tudi iste dobre in slai>e strani kakor ta poslednji. Na eni strani je dana tudi s tem volilnim sistemom mno^o »večja možnost, nego s proporcionalnim, da izide iz volitev enotna in enovrstna večina, kar omogoči stalnost in trdnost vlad in vladanja. To dejstvo se naglasa kot najvažnejša dobra stran takega volilnega reda. Na drugi strani pa je volilni red z enoimenskimi volilnimi okrožji zelo krivičen. Ker zadostuje za izvolitev relativna večina, se lahko zgodi, da dobi večino poslancev stranka ali blok- strank, ki je v manjšini, in sicer lahko tudi v prav neznatni, ako nastopi veliko število strank, medtem ko ostane večina prebivalstva na ta način brez vsakega zastopstva. Z uvedbo -oimenskih volilnih okrožij se torej zo-^...e vzpostavi ta velika krivica, proti kateri so se bor'^e po vojni v.se stranke, ki so sedaj v opoziciji, in katera se je skoraj popolnoma odpravila z uvedbo proporci-jonalnega sistema, ki sloni na načelu, da se imajo mandati prisojati posameznim strankam sorazmerno številu glasov vsake posamezne med njimi. V tem oziru pomeni tak volilni red obenem tudi občutno nazadovanje. Med drugimi preuredbami, ki jih predvideva tozadevni zakonski načrt, naj omenimo še zvišanje števila poslancev, katerih bo 560 namesto 535. En poslanec bi prišel na vsakih 70 tisoč prebivalcev. Št3-i!o mandatov se določi po posameznih pokrajinah in potem se pokrajine razde-* toliko volilnih okrajev, kolikor ima poslancev. Glasovalo se bo z glasovnicami, ki se bedo" oddajale v zavitkih, katere preskrbi vlada, torej v takoimenovanih državnih zavitkih. t o bi bi.e glavne črte novega volilnega reda. ki ga bo predložila vlada zbornici in ki je takoj stopil v ospredje zanimanja v« italijan: ke javnosti. Kaj je Mussolinija nagnalo, da je stopil na dan s svojim načrtom novega volilnega reda, o tem se v vseh listih vseh strank in barv razpravlja že najži^ahneje. Fašistovska glasila predstavljajo ta Mussolinijev korak kot m> gočno :n naravnost genijalno politično potezo, ki naj potisne opozicijo ob zid in ji napravi volilno borbo proti fašizmu skrajno težavno, tako da bi bila izključena vsaj za bližnjo dobo vsaka nov težak udarec. S končno sodbo pa je treba počakati do tedaj, ko bodo določena volilna okrožja. Po načinu, kakor se iz-rvrši ta razdelitev, bo razvidno, ali hoče vlada izkoriščati tudi novi volilni red za zatiranje našega ljudstva. Vsekakor moramo stati budno na braniku naše pravice do svojega lastnega zastopstva v rimski zbornici. Z ozirom na tako razpoloženje v faši-stovskih ekstremisti čirih krogih, je dal danes objaviti izvršilni odbor fašistovske stranke poročilo, ki pravi, da smatra fašizem parlamentarno delovanje za funkcijo podrejeno nacijonalni nalogi. V ostalem bo fašizem vedno branil pravice pohoda nad Rim. Sicer pa ivolilna reforma še ne pomeni takojšnjega razpisa volitev. Inozemski Usti o novem položaju v Italiji Energičen nastop jugosiovenskega tiska proti koraku albanske vlade BEOGRAD, 22, Tukajšnji listi objavljajo stroge kritike h koraku Albanije pri jugo-slovenski vlada. Poluradna «Samouprava» piše v svojem uvodnem članku, da ni mogla Fan Nolijeva vlada radi načina svojega vladanja odvrniti nezadovoljnosti proti sebi, iz katere -se je potem porodila vstaja. Potom svojih diplomatskih agentov LONDON, 22. Fašistom prijazni lisU cua pran nm revanša s te strani. In res je z volilnim redom na podlagi enoimenskih volilnih okrajev borba opozicijonalnih strank mnogo bo;j zapletena, cepljenje njihovih sil mnogo lažje, uspeh zelo otežkočen. Predvsem pa je izključeno, da bi mogla opozicija dobiti dve tretjini vseh poslancev le z eno četrtino glasov, kakor bi se lahko zgodilo na podlagi sedanjega volilnega reda, ako bi ta ali ona, opozicijonalna stranka ali morebiten opozicijonalen blok debif več glasov, nego fašistovska lista. Vs!ed tega je zelo verjetno, da se je Mus-sclini odločil za ta korak predvsem iz strahu pred naraščajočo silo opozicijonalnih strank. Kakor je bilo pričakovati, je izzvala reforma med opozicijo veliko ogorčenje, kateremu bo sledila še silnejša propaganda proti vladi in fašizmu. Tudi je v največjem interesu opozicije, da ta udar odločno odbije že v začetku fašistovske protiofenzive. Reforma volilnega reda pa se tolmači tudi kot znak, da namerava Mussolini v kratkem času razpustiti sedanjo zbornico stopiti zopet pred volilce, in to z na-merK>m ^ ponovno dokaže, da uživa zaupanje vetme italijanskega naroda. Ugled sedanje zbornice je zelo kompromitiran, nekoliko poslancev, in sjcer me£j naj0:i-lične;š!mi zastopniki fašizma je vpletenih v razne kazenske procese, sodišče zahteva izročitev celo njenega podpredsednika (jiunto, ki je obdolžen, da je organiziral dejanske napade ob času volitev. Pa tudi spomin na vo ilno nasilje se ne da zabrisati in vse vkup povzroča, da ne more uživati sedanja zbornica onega ugleda, ki ji je potreben, ne v notranjosti države in še tem manj v inozemstvu. Posebno pa «e velike važnosti, kakšno mnenje ima inozemstvo o poslanski zbornici in že sam ta obzir smatra najbrže Mussolini za dovoljen pod fašizmom Povrnitev k večinskemu sistemu — Inozemski tisk o Mussofinijevem koraku RIM, 21. Ministrski predsednki on. Mussolini je s svojo nepričakovano gesto vsaj trenutno dosegel, kar je po vsej verjetnosti nameraval: javnost je za trenutek nehala razpravljati o raznih zločinih, za katere je smatrala odgovorne razne fašistovske veljake, v prvi vrsti pa nekatere poslance. Trenutno se v političnih kregih ne razpravlja več ne o ostavki poslanca Giunte, ne o izročitvi sodišču, ne o napadu na Fornija; tudi afera gen. De Bono je stopila v ozadje. Načrt za novi tiskovni zakon je zaenkrat pozabljen. Opozicijski krogi namreč trdijo, da namerava on. Mtis-solom razpisati predvsem volitve zato, da bi našel izhod iz sedanjega mučnega položaja, v katerega* so ga spravili njegovi pristaši (tudi poslanci) sami z raznimi dejanji, ki niso nikakor v skladu z mora1©. Z drugimi besedami: On. Mussolini namerava razpisati volitve, da se iznebi ljudi, ki so ga kompromitirali, in da pokaže sfretu, da hoče delovati v mejah ustavnosti. Ministrski predsednik ni sicer v soboto še predložil besedila zakonskega načrta za reformo volilnega zakona, vendar pa je glede načrta znano, da pomeni v glavnem po vrat ek k staremu večinskemu sistemu. Odpravijo se ožje volitve. Pokrajine se razdelijo v takozvana enoimenska volilna okrožja, ki bodo štela po 70.000 prebivalcev. Na 70.000 prebivalcev pride namreč po en poslanec. Število poslancev se poviša na 560, država bo torej razdeljena na 560 volilnih okrožij. Umevno je, da je reforma zadela na hud cdpor pri fašistovskih ekstremistih. Pri zadnjih volitvah je zadostovalo, da je on, Mussolini sprejel kandidata na državno listo in izvolitev mu je bila zagotovTjena. Po novem sistemu pa si bo moral kandi-protifašistovska J dat poiskati svoje volilno okrožje in se predstaviti volilcem s svojim delom. Pristaši Giolittija, Orlanda in Salandre seveda odobravajo Mussolinijev korak v kolikor pomeni povratek k 'Večinskemu sistemu, ki so ga vedno zagovarjali. Pri pravi opoziciji je Mussolinijev namen, da razpiše volitve, zadel na velik odpor. V nedeljo se je sestal odbor parlamentarne .opozicije, da zavzame stališče glede novega položaja. Navzočni so bili med drugimi Di Cesaro, Amendola, Ben- Albanski poslanik Ali Riza v Beogradu kakor «Telegraph» in «Moming Post» pozdravljata novio volilno reformo v Italiji. «Times» pravi, da nove voHtve ne bodo tako umazane kakor upa opozicija. PARIZ, 22. Listi se na dolgo bavijo z možnostjo novih volitev v Italiji. Splošno se tukajšnji tisk zelo skeptično izraža o Mussdinijevem koraku. * Niti konservativni «Temp®» si ne obeta posebnega uspeha Mussolini je ve poleže, Češ Mussolini bi bil že zdavnaj moral utrditi moč parlamenta. «Journal des Debats* smatra Mussolinijev korak za uspeh sistematičnega dela opozicije; zadnji dnevi so namreč pckazali, da je imel MussoJim na svoji strani ljudi, na katere se ni mogel zanesti in ki niso bili sposobni za parlamentarno delo. ______ Ministrski svat RIM, 22. Na svoji današnji seji je ministrski svet proučil notranji položaj ter določiJ red prihodnjih del parlamenta. Sklenjeno je bilo, da bo poslanska zbornica začela v januarju proračunsko razpravo za 1925-1926. Ministrski svet je naročil ministrom za notranje stvari, za vojno in za finance, da naj pripravijo zakonski načrt za končno ureditev vojaških grobišč, kateri bo potem predložen zbornic« v prihodnjem zasedanju. Ministrski -svet je sprejel še nekatere druge sklepe manjše važnosti in se nato razšel. Prihodnja seja bo jutri ob 10. uri. Misijonska razstava v Vatikanu RIM, 22. Včeraj je papež otvori! misijonsko razstavo v dvorišču della Pigna in v vatikanskih vrtovih. Obred se je izvršil v novem oddelku muzeja Chiaromonti. Navzočni sto bili kardinali Vannutelli, Ga-sparri, Merry Del Val, Granito, Di Bel-monte, Scapinelli, Locatelli, Friihwirth, Ramuzzi, Laurenti i dr. Pri tej priliki je imel glavni predsednik razstavnega odbora, kardinal Vanrossium, nagovor na papeži. Sv. o<če je nato odgovoril v krat-k:h besedah ter otvoril razstavo. Sledil je potem ogled vseh prostorov razstave. Popusta na železnicah za sveto kfo RIM, 22. Osrednji odbor za sveto leto poroča, da se bodo začele prodajati izkaznice za popuste na železnicah jutri, 23. t. m. Rečene izkaznice bodo na razpolago romarjem na vseh postajah državnih železnic. Prva predstava opere «La cena delle beffe» • MILAN, 21. V gledališču «Scala» se je uprizorila sinoči nova opera Huinberta Giordano «La cena delle beffe» po besedilu, ki ga je Sem Benelii sam sestavil po svoji tragediji istega imena. Opera je dosegla popoln uspeh, posebne ovacije je občinstvo priredilo mojstru Giordanu in dirigentu opere Toscaniniju. Otvoritev zavoda «Banca del Sud RIM, 22. Danes je pričel z delovanjem novi denarni zavod «Banca del Sud». Otvoritvi sedeža v Rimu bo sledila v najkrajšem času otvoritev podružnic v Neapolju in drugih južnih mestih. Otvoritev radiobrzojavne postaje na otoku Rodu RIM, 22. O priliki otvoritve nove radiobrzojavne postaje na otoku Rodu je bilo odposlanih iz Roda več ratftobrzojavk na višja mesta v Rim. Albanske Intrige proti Jugosiaolji BEOGRAD, 22. Agencija Havas poroča: skih listih, hoče sedaj albanska vlada dati razumeti, da je albanska vstaja uspeh nedovoljenih namenov Jugoslavije. Medtem pa je res le to, da ni skozi ives čas albanskih homatij izvršila Jugoslavija niti enega čina, ki bi mogel opravičiti današnje zadržanje Albanije napram njeni sosedi. Nikoli ni Jugoslavija hotela izkoristiti prilike, niti se ni zatekla k orožju proti Albaniji, temveč je vedno predložila spore med obema državama razsodišču velesil ter se vedno pokoravala njihovi volji in njihovim sklepom. «Belgrader Zeitung* piše o tej zadevi v istem smislu ter zaključuje, da se zahteva od Albanije le mir in da izpolni "Fan Noli svoje dolžnosti napram sosedom države; pa da se zdi, da mu manjka zmožnost In volja, da bi to storil. Vesti o udeležili Jugosiovlie pri albanskih uporih izmišljene BEOGRAD, 22. Agencija A val a objavlja: Pooblaščeni smo zanikati vse vesti, ki prihajajo iz Tirane in ki jih širijo inozemski listi o udeležbi Jugoslavije pri uporniški akciji (v Albaniji. Te vesti so popolnoma napačne in izmišljene iz tendenci-joznih razlogov. Zanikanja rimskega poslaništva RIM, 22. Rimsko poslaništvo kraljevine SHS zavrača energično tendencijozne vesti, ki jih vlada v Tirani podtika svetu in s katerimi hoče spraviti svoje notranje dogodke v zvezo z Jugoslavijo. Albanija obtožuje Jugoslavijo sodelovanja z vstaši RIM, 21. Albansko poslaništvo poroča: «Albanska vlada je poslala vlastem energičen protest radi pioinoči, ki jo je država SHS dala na vojaštvu in materijalu vstaškim tolpam, ki prihajajo iz Jugoslavije in se bojujejo na albanskem ozemlju. Zopet prepoved! V Sv. Križa pri Trstu bi imelo uprizor riti za Silvestrov večer tamkajšnje društvo «Vesna* svoj običajni varietetoi večer. Vložilo je predpisano prošnjo, a bila je zavrnjena. Zakaj? Ker so nekateri zga-gači, prava nesreča našega ljudstva, med njimi tudi par italijanskih ljudskošolskih učiteljev, tudi vložili prošnjo na kvesturo za ples in to najmanj dva dni kasneje, nego imenovano društvo, a kr. kvestura je ugodno rešila prošnjo skakačev, kulturnemu društvu pa — brco. Vse pošteno ljudstvo se zgraža nad takim činom nepravičnosti od strani kr. kvestire in še posebno, ker je za letos oropano onega običajnega vzvišenega razpoloženja na Silvestrov večer, ko si vsi sežejo prijateljski v roke, odpuščajoč in pozabljajoč zmote in krivice. Letos pa bo trpko čustvo navdajalo slehernega, ki je ob tem prizadet in kaj težko, težko bo odpuščal... Gospodje, spoznajte te krivice in nehajte z njimi! Spanci porazili plemena Angeras Angleške torpedovke in pehota v Gibraltarju pripravljene na odhod v Tanger PARIZ, 22. Ust «Matin» objavlja poročilo iz Maroka, ki pravi, da so Španci po hudih bojih premagali plemena Angeras. Ta so utrpela velike izgube. Španci so zopet zavojevali Alcazar Seguir, ki so ga izgubili pred tremi tedni in ki se je nahajal v rokah upornikov. Poročevalec lista «Sunday Express.> v Gibraltarju pravi, da čakajo nekatere torpedovke povelje za odhod v Maroko. Pehotni pcU7.n<: Španije, je general Pnmo de R,- De.egacija Zveze sovjetskih socialističnih ver* 'f^J pr^d kral^em "a ' ~ r^uhlik 1,1- to hiv*]* V ? r1r»i no ^ v ^^ dnevna povelje, v katerem za>. republik, ki je bivala v Tirani 3 dni, ne da bi bela v to pooblaščena po albanski vladi, je bila pozvana, da zapusti albansko o-zemlje. Vsled tega koraka se je sovjetska delegacija vrnila rv Moskvo. čete ukazuje tvsem višjim in nižjim Častnikom in moštvu, da se vzdržijo slehernega pesini-stičnega komentiranja dogodkov in poročanja o istih, ker je to naloga le vrhovnega poveljstva. General Primo de R*^ vera zaukazuie, da se takoj aretirajo oni vojaki in meščani, ki bi se pregrešili v tem kaže (obtožencu krivda. civenga, Turati, Nabili, Facchinetfi, Gronchi in Cappa. Po posvetovanju je bilo izdano poročilo, ki ugotavlja, da skuša ministrski predsednik s svojo gesto najLi izhod vladi, ki je nezmožna še nadalje je predložil jugoslovenskemu zunanjemu ministrstvu noto albanske vlade, ki obtožuje Jugoslavijo, da sodeluje pri organizaciji napadov na Albanijo ter ugotavlja, da so se udeležili teh napadov tudi neka AAn:e pri Kralju Aleksandru PuHć, Žerjav in Trifunovič pri vladarju smislu. Predajo se nato vojaški ob'asti, ki — Volilna akciia samostojnih demokratov izreče smrtno obsodbo v slučaju, da se do-v Srbiji — Ninčić odpotoval v London BEOGRAD. 21. V politični situaciji nič novega. Časopisi objavljajo danes vesti, da bi imel vstopiti v vlado kot minister brez portfelja dr. Pavčič, voditelj bivše Hrv. zajednice v Bosni. Te vesti so, kakor se v poučenih krogih zatrjuje, brez podlage. v Dopoldne je kralj sprejel v enourni av* dijenci ministrskega predsednika Pašiča, ki je vladarja informiral o notranji ter o Nercfija za Izpraznitev koelnske cone v-določenem roku BERLIN, 22. Z ozirom na korake, ki so jih storili nemški poslaniki pri zavezniških vlasteh, poročajo berlinski listi, da bi se s tem ukrepom moralo pojasniti vprašanje, da-li je resnična rvest inozemskih listov, da se ko-eln-ska cona ne bo izpraznila 10. januarja 1925. Po zatrdilih teh listov so zunanji politični situaciji. Popoldne je bil poslaniki opozorili zavezniške vlade ne na afvdijenci vojni minister general Trifu- veliko razburjenje, ki vlada med nemškim novic. Od 6. do 7. ure je vladar sprejel ljudstvom v očigled možnosti lake rešitve ministra Žerjava, ki je predložil v podpis mirovne pogodbe. Nekateri listi poudar-večje število ukazov, tačočih se sprememb jajo tudi, da bi odgoditev izpraznitve v njegovem resortu na Hrva'-skem ter koelnskega ozemlja imela neugodne po-kralja informiral tudi politični situaciji. | sledice, posebno v tej kritični dobi sestav- Med ministroma Šurminom in Drinko- ljanja nove vlade, /ičem se je vršila danes dolga konferenca o pripravah za ustanovitev «Hrvatske narodne stranke». Te konference se je udeležil tudi bivši ban dr. Laginja. Volilna akcija samostojnih demokratov v Aretacija komunističnega poslanca v Varšavi VARŠAVA, 22. Na podlagi sklepa poslanske zbornice, da se odpravi parlamen- vzdržati težke odgovornosti za položaj, Iti1 teri jugoslavenski podaniki. Albanski po ga je sama ustvarila. Predložitev zakon- ----~fl---- skega načrta za reformo volilnega zakona pomeni priznanje trditve opozicije, da se slanik je pripomnil, da je albanska vlada spričo dejstev odredila splošno mobilizacijo v svrho obrambe državnega ozemlja sedanja parlamentarna večina ne more proti tujim vpadom. Nota pravi, da odkla-smatrati za zakonito. Izvršitve volitev, ki:nia tiranska vlada vsako odgovornost za naj bi sledile volilni reformi, ne more [ posledice, ki bi utegnile nastati iz tega prevzeti sedanja vlada po tako sfrašni m o-; stanja. Pomočnik zunanjega ministrstva ralni aferi. Odbor parlamentarne o pozi- Markovič je odgovoril, da se je jugoslo-cije je prepričan, da tolmači mnenje pre-1 :v«nska vlada vedno točno držala principa težne večine italijanskega naroda, ki po1 nevmeša^vanja v notranje zadeve drugih lastni izkušnji ve, da bi sedanja vlada j nska zbornca o:novi. p. —' * — —----------- «<»^J CA V Da se mu pa mudi, je razumljivo, zakaj mentarne intrige. nikakor ne mogla izvršiti svobodnih vo litev. Poročilo zaključuje s trditvijo, da ostane moralni in politični položaj neiz-premenjen po MussoKnijevi potezi; potemtakem ostane neizpremenjeno tudi dosedanje stališče opozicije. Iz poročila opozicijskega odbora je razvidno, da smatia opozicija Mussolinijev namen, da razj "Se volitve, za priznanje, da tvorijo sedanjo fašistovsko parlamentarno večino ljudje, ki niso vredni, da so poslanci. V tem smislu piše tudi današnji ultra fašist ovoki «ImpIero», ki protestira proti morebitnim volitvam, katere bi pomenile povratek k parlamentarizmu. Fašizem pa je vstal zato, da pobija parla- pomnil pomočnik, imela namen podpirati bega Ahmed Zogu, bi to storila takrat, ko -se je ta nahajal na krmilu in ni bil še primoran zbežati iz Albanije. Ker navaja albanska nota neutemeljene argumente in je sestavljena v neprimernem tonu, ne bo jugo^lovenska vlada dovolila, da se razpravlja o noti. Smatra jo za neveljavno ozir. kakor da bi ne bila predložena. < Belgrader Zeitung» poroča iz Carigrada, da se jugoslavenski diplomatski za^ sbopnik v Carigradu poda v najkrajšem času v Angoro, da se pogaja s angorsko vlado v svrho sklepe sporazuma med obema državama. List pripominja, da je turški zastopnik r Beogradu dobil slične instrukcije od svoje vlade r Angori. nec Lancucki. Velik hotel zgorel ADC LES BAINS, 21. Požar je popolnoma uničil Grand Hotel Albion, v katerem sta se leta 1921. sestala Millerand in Giolitti. Srbiji je v polnem teku. Jutri se na tarna imuniteta, je bil aretiran po nalogu mnogih krajih vršijo zbori in konference, j državnega pravdnika komunistični poslana katerih se bodo postavljale kandida- T 1 " ture. Na okrožni zbor v Užice je odpotoval minister Pribičević, minister Žerjav se udeleži velikega zbora za valjerosko okrožje v Ubu, minister Luki nič govori na zboru v Aleksincu. Minister Lukinič bo nosilec samostojne demokratske liste v Nišu. V skopskem okrožju bo postavljena enotna lista Narodnega bloka. Da se končno uredi vprašanje srezkih kandidatur NRS na Hsti Narodnega bloka v Mariboru, sta bila od izvršilnega odbora NRS pozvana v Beograd dr. Ravnik m dr. F. Miiller. Vesti, da je zunanji minister Ninčić odpotoval v London, niso točne. Ker se angleška vlada strinja s francosko v svojih nazorih, ni za enkrat razloga, da bi zunanji minister potoval tudi v London. Njegov povratek se pričakuje danes zvečer. Važne izlove sov] tskega poslanika v Pekingu PARIZ, 22. listi dobivajo iz Londona: Vesti iz Pekinga pravijo, da je sovjetski poslanik Karakhan pr^nar kol nemirneže in pretepale; litiki. In te nauke znanosti potrja na žalosten rajhujši med n,imi je bil beje pokojni Rudoli; način praktično izkustvo prejšnjega šolskega vsi trije so bili kolikor toliko tudi udani a.ko- leta. holu, kakor večina tamošnjega prebivalstva, i o žalostno de/stvo dokazuje, da je demon alkohol, ta neizprosni sovražnik našega ljudstva, Igral pri krutem zločinu veliko vlogo. BruStvane vesti — -Zora - Trst — -Jadran* - Herpelje-Ko-zina 1 : 2. V nedeljo se je vršila v Herpeljah Nesrečno žganje je brezdvcarno mnogo pripona igrišču Jadrana cb krasnem vremenu no- moglo, da so bili prepiri med brati Uko surovi; gometna tekma med imenovanima četama, na.boljši dokaz je pač dejstvo, da sta izvršila Tekma, ki je bila vseh 90 minut igre z-elo za- Ivan in Josip Sprchar Kajnov zločin v pi.a-nimiva in skrajno ž.vahna, je končala z 2 : 1 . nosti. v prid Jadranu. Vsi goali so bili zaznamovani v prvem tempu. — Družabni večer T. V. K. -"Sirena,« ki se bo vršili 28. dec. v «Sala Tina di Lorenzo», obeta že sedaj najlepši uspeh. 2e danes vlada veliko zanimanje med vsemi slovanskimi krogi v mestu za to prvo prireditev našega novega Književnost in umetnost — "Ženski mt». Izšla je pred dnevi 12., t. j. zadnja številka letošnjega letnika tega krasnega glasila naših ženskih udruženj s krasno in jako zanimivo vsebino. Borzn* poročila, DEVIZE. Amsterdam od do 9=W> ; Bel- ega od 1 čo 117.— ; Pariz od lv4 do \2h London od 109. .»5 do 109.4S ; New York od *>3.V» do 2.5*_'S; Španija ©d 322 - do >27 - ; Švica od 449.— do 4Si.— • Aten«* od 4«».— do ; Berlin • d 550. dO — ; Bukarast od 11.50 do !2 ; Praga od 7(1.— do «O..SO; Ogrska od " "3'5 do 0*2 ; Dunaj od 0.0845 do 0.0336; Zagreb od 3i.S . do 85.1&. V LLTE : Arstrijrfre kron« od 0.0^20 do 0. dinarji od 34.70 do * ; dolarji od l'A 10; do 23 2 ; ovci po 2<> fratikov od 91.iiO do 9.150 fuut šter-ling od )<-'J.5» do lOO.Ifi. ALOJZIJ POVH urar In zlatar Pfozza Garibnid! Z, I. a. M 3-29 Lastna to varna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je* da se prepriča o cenah. OB • Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Via Cunicoll 8, na drobno in za družine Via Giullani 32 Telefon 27-66. Priporoča se lastnik (12) FR. ŠTRANCAR. Trst Piazza Rosario 5V Trst (Pri cerkvi Sv. Petra.) Z Zlato, srebro, krone, * * plaiin, zobovje 12 £ rfn kupuje mt I Zlatemu ALBERT POUKI (P Trst, Via Ha zini 4S Nalvliie cene plačujem za O kun, zlatic, lissc, dihurjev, vider, Jazbece v, mačk ve« veric, krtov, divji H In domačih zajcev. D. WINDSPACM Trst, Via Cesare Bal t Isti št. to IL nadstr., v/a ta 16 ti7) Sprejemajo se pošiljatve po pošti. Posla no ) Velika razstava Včeraj pred$x>iste vide,i po končno sta zahtevala.' naj porotniki milo so-posredovanju mlad nskega društva «Šparta», dijc, posebno Josipa Sprchar, ki da je nedo% ki se je zateklo v svoji nesebičnosti pod okril'c žen, ker je svetil bratu le z namenom, da bi Šolskega društva, kateremu bo dalo tudi del mu pom^^al najti puško. čistega dobička. — Ker pa se moramo priku- j Po dal.šcm posvetovanju so porotniki popiti novemu letu, da. da Skednju ugodna vre- j trdili vsa glavna vprašanja o krivdi, priznali so mena, naj vsi oni, ki si teh žele, darujejo kako pa obenem obtožencema olajševalne okol-sladko ali tudi drugačno stvar za prodajo j ščine. Nato je predsednik prečital sledečo ^la^čic in srečkanje. Darove sprejema g.a vrt- razsodbo: narica otroškega vrtca. Tvan Sprohar je obsojen na 10 let, Josip -— --------i Sprohar pa na 7 let 6 mesecev ječe; poleg tega f a oba obsojena na poravnavo sodnih stroškov in na trezno izgubo javnih pravic. NA PRODAJ SO: tri jimice švicarske pasme in en bik. Zglasiti se pri Kos Francu, Kob-dilj št. 18, p. Štanjel. 1661 PRODAJALKA za mešano trgovino na deželi, z najmanj 5-letno prakso, se išče. Ponudbe pod «Takojšen nastop* na upravništvo. 1662 SLUŽKINJA, mlada, ae sprejme takoj v via Kandler 7, vrata 4. 1653 Predno kaj nakupite, obiščite Veliko skladišče pohištva tvrdke ALESSANDRO LEVI Mfi^ZS ... _ _ ...__■ v. m lil. £1. 7.13 Via Rettori Št. 1 — Via Malcanton 5t 7-13 Spalne sobe, o bedne sobe. posamezni kosi pohištva v veliki Izberi. PODLISTEK W. Collisu: 0REZ 1/AENA (198) Iz tržaškega iivltettia — Morilec starega težaka je slaboumen? Tainost, ki je obdajala krvavi dogodek v gostilni v ulici Promoniorio, je razkrita. Težak Ev^en Olivo, ki je. kakor sn.o poročati, ustrelil v prepiru svojega 70-letnčga tovariša Karla UesiS s Goriškega ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV — Petrčkcve poslednje satje. Bož čna povest pretekle sebote po ---------------------- , - - mov Medpotoma sta se pogovarjala o raznih ntev ob b >zicn!h praznikih za naše malčke, zadevah Ob te» priliki je Ol vo potožil tova- kakor »o Petrtkove posledoje .san^e. rišu da irr.a rrnogo sovraini-kov, ki ga cbre- ; Tu naidemo dvojni užitek, ^zik je krasen kuiejo in mu skušajo na razne načine škodo- in pesnik nam snov predočuje Uko bajno, to steno«, je rekel Mazey, «in glejte naravnost predse, kaj Drugo steno,» je odgovorila Magdalena. «Hehe, in kaj še?* «Vrata v sobe». «Kaj še?» • Drugega ne vidim aiČ-» Mazej je pokimal in rekel s povzdignienim kazalcem: «Vi vid te kompasno črto, dragi otrok. Ce stojite s hrbtom ob tej stem in gledate naravnost predse, tedaj gledate proti severu. Ce bi se kdaj zgubila, tedaj postavite se S hrbtom na to steno in recite: sedaj gledam proti severu.* . .. , . Po tem uvodnem nauku je Mazey odprl prve duri; te so vodile v jedilnico, ki jo je Magdalena že poznala. Druga soba je bila za knjižnico, tretja je bila oblačilnica. Četrte in pete duri so bile zaklenjene, sobi sta bili prazni. Tako sta prišla do konca severnega dela hiše in na drug hodnik, ki se je pravokotno obrnil od prvega. Med tem Časom je Mazey pripovedoval različne pripovesti o njegovi milosti admiralu, ter žvižgal psoma. Sedaj se je povrnil h kompasu; zopet je velel Magdaleni, naj se postavi s hrbtom na steno. Ho^eia je cerimonijo okrajšati, zato je pravilno povedala, da gleda proti vzhodu, toda Mazey sc ni da! motiti. -Ne govorite o vzhodu, dokler nc veste, kie je vzhod, dragi otrok,» je rekel. Postavite se s hrbtom ravno ob steno, glejte naravnost pred seboj — kaj vidite?« Prejšnji izpit se je ponovil in šele nulo se je učitelj zadovoljil ter rekel, da zdaj šele more govoriti o vzhodu, ko ve, kje v?hod leži. Vzhodni hodnik je vodil v vehko zračno sobo s staromodno opravo. Nasproti vhodu je odprl Mazey neke duri in rekel: ^Poveznite si predpasnik črez glavo, sedaj prideva v b *n-ketno dvorano in tam je strašno mrzlo. Njegova milost admiral jo imenuje severni prehod«. Starinska banketna dvorana je imela na eni strani celo vrsto visokih oken z globokimi vzidki, na drugi steni pa so visele številne grde, zakajene slike: prizori iz bilk na morju in na suhem. Pod slikami sc ji- nahajal velikanski kamin iz črnega mramorja; edina npra-| va, če je mogoče rabiti ta izraz, je bi velike n-ski starinski trinožnik z veliko okroglo skledo, ki je bila polna ogljcnega pepela, btrop. ki i* bil nekoč lepo okrašen, je bi! pokrit z nesnago in pajčevino, a stene so bile vlažne. „Ali nikdar ne zakurijo v tej grdi dvorani.'* je vprašala Magdalena.