Nil ni na plačana v gotovini. ŠTEV. 120. V LJUBLJANI, sivita, dne 28. maja 1927. Posamezna številka lihi 1-LETO IV. Idiaja v*ak dan opoldne, irre©»51 nedelje in praznike. **M8n* naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20—t inozemstvo Din 80'—> Beocnrtsen političen lis!. UREDNIŠTVO: ŠIMOM GREGORČIČEVA UHCA ŠTEV. 23. UrRAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2S52. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifiL Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Dopalnilo majske deklaracije. „aSoena ,nan^estacija slovenskega bila a*^° 'agtnem državnem živi ju je ska a i^1 voiuih časih porojena maj* vse„„e avaciia. Bila je to manifestacija ljiv- i naro(^a, in zato je bila nepremag-in ta 11 j23*0 m*n^° komaj dobro leto hii- SVe*a volja slovenskega naroda je Tod Kena-raci?- 3 z 5resničenjem v majski dekla- sti * lzražene volje po lastni državno- 2 ! se ^ dosežena vsa njena vsebina. Kaj ni hotel slovenski narod svobodne veP^f samo zaradi leP§ega, tem- v svobodniejugoSlial;ada-tn'0re ravn° sile. Lastna državnost t h , ^ SV°i6 etapa, druga in glavna etaPa " ?/n,T Te atTSefam ^ ustvarjania bi i produ'ktivnega je prerrno V 0 1111 J110 nastati, če Premagana doba hotenja. ust 6V^° let° Sm° že v te^ druSi dobi ustvarjanja in dviganja narodnega blagostanja. Toda če nismo le prazni sanja-’ ,Ce n'smo izgubili zmisla za realne dovor'6’ Potern l)at ne moremo biti za-nao i”1 z današnjimi razmerami, ki so ko nn P°dobne dobi mrtvila, “ pa Z.»ega in intenzivnega ustvarja- nja. d ovni it!! u .('u<^e'^ če bi mogli biti za- Snvit i' a?Ska dekl“racija je bila zina-8°Vlta, ker je bil za njo ves narod, ker ni bilo niti enega Slovenca, ki ne bi bil za njo. Enotnost vsega naroda, to je bila °na sila, ki je posvetila vero naroda v lepšo bodočnost in ki mu je dala to moč, da se niti soldateska ni upala dotakniti majske deklaracije in njenih propaga-torjev. 1 kerTud0; rVetil° Plujemo danes, rarod i v a fs J® treba zbrati vse sile ramlll sozfmTdel«> če hočemo, da niti dlm Jllgoslaviia tudi v res- kovni' XSe 0110 ^ar smo 0(t nie priča- kovali. Ne gre, če v dobi gradnje vleče dočnn11? svoi° stran. Ne more imeti bo-sleDp narod, ki je razjeden od onega vo strankarskega sovraštva, ki vidi breSzCilj sv°jega udejstvovanja v tem, da sam °Z,ra na skuPen naroden interes s 0 škoduje svojemu političnemu na-°tniku. So splošno narodne stvari, ki °rajo bi[i svete vsem in pred katerim | mora ustvaviti tudi strankarski fana- * ali pa je napredek naroda nemogoč, n še nekaj ne smemo pozabiti. V do-]• em gospodarstvu ne sme biti za prav-stvo*1 nitl eua sila temveč vse gospodarna vp?; m?ra voditi ekonomično, že celo rod. Greh f!tei0m /A maloštevilen na-karstva ne °’ehci vs'ed stran- litidi oi-pI, • jmsčamo naprej zmožnih štva ne rt Je’-Ce r/ strankarskega sovra-interpo f™10’ tla bi pod skupnimi eiesi sodelovali vsi. Mi ne moremo in e smemo nikogar pogrešati in zato mo-nio ustvariti organizacijo, ki bo zdru-^ a ves narod in obenem skrbela, da bo *e delo pravilno razdeljeno in da bodo ' Slovenci složno delovali za blagor *°venije. Taka organizacija je Narodni svet. Ko Odnošaji z Bolgarsko se zboijšujejo. Sklepi vlade. m bila porojena majska deklaracija, jv. . v/jv«« 4 *« bila izrečena zahteva po Narodnem f^tu. In potem, ko je bila majska dekla-program vsega slovenskega na-S( ,8> je dejansko med Slovenci že ob-tol Narodni svet, pa čeprav ni bil for-j011'iran. Strankarstvo pa je kasneje ubi-tf to mogočno narodno zavest o po-s, i složnega dela in danes je Narodni m*t mnogim le utopija, pa čeprav je % * nujnost, ki jo moramo izvršiti. °Polnilo majske deklaracije je Narod-v svet. V tem je njegov pomen, v tem tudi jamstvo, da bomo do Narodne- Beograd, 28. maja. Politični krogi so se včeraj posebno zanimali za vprašanje odprave vojaške kontrolo na Bolgarskem. Naši politiki smatrajo, da bi z naše strani ne bilo prav nič oportuno, a ko bi se kaj storilo, kar bi oteževalo to odpravo vojaške kontrole na Bolgarskem. Podpirati je treba vsako akcijo, ki vodi do odstranitve vseh zaprek v zunanjih odnošajih med nami in Bolgarsko. Smatra se, da je treba vsako delo za zbližanje med nami Bolgarsko gojiti in kultivirati. Tako so prve vesti o ukinitvi vojaške kontrole našle v Beogradu popolno razumevanje, čeprav ta stvar pomeni za nas žrtev, ki pa jo prav radi sprejemamo, ‘samo da se doseže zadnji cilj naše politike za zbližanje z Bolgarsko in da se uresniči geslo: Balkan balkanskim narodom. Kar se tiče drugih političnih momentov v naši zunanji situaciji, zlasti ureditve spora z Italijo ni zabeležiti zadnje dni nikakih novih važnejših dogodkov, po katerih bi se dalo soditi, kako se bo to vprašanje nadalje razvijalo. Konsta-tira se samo dejstvo, da v sporu med nami in Italijo vztrajate obe državi na svoji poziciji, a se pri Italijanih opaža pripravljenost za rešitev tega spora. Zato je pričakovati v najkrajšem času prva stvarna dela za odstranitev vseh spornih vprašanj. Baza za direktna pogajanja je ostala ista, kakor je bila najavljena v zadnjih dneh. Angleška nota sovjetom London, 28. maja. Včeraj ob 12. je izročila angleška vlada sovjetskemu poslaništvu noto o prekinitvi odnošajev med Veliko Britanijo in sovjetsko Rusijo, \ noti, ki jo je izročil Chamberlain ruskemu zastopniku, se uvodoma pravi, da je preiskava v »Arkosu« dokazala, da je sovjetska vlada vodila v nasprotju čl. 13. trgovinske pogodbe protiangleško kampanjo in špionažo na vsem teritoriju Anglije. Kljub svarilom angleške vlade ta propaganda ni prenehala in zato ip kr. velikobritanska vlada prisiljena, a odreče sovjetskim zastopnikom v Londonu. K c i so li privilegiji izgubili veljavo, poživlja vel. britanska vlada zastopnike, da tekom 10 dni zapuste Anglijo. Kr. ve-liko-britanska vlada pa ne bo nasprotovala redni trgovini med Anglijo in sq-vjeti in zato sme , Arkos« še nadalje poslovati v Londonu. Angleška vlada bo v kratkem sporočila one ljdui od »Arkosar, ki smejo ostati v Londonu. Nota sporoča nadalje, da Vel. Britanija ne more več vzdrževati diplomatskih odnošajev s sovjetsko Rusijo. Zato so vel. britanski zastopniki v Ljeningradu in Vladivostoku odpoklicani. ANGLEŠKI LISTI ODOBRAVAJO VLADNO VOLITIKO. London, 28. maja. Ko je bil v spodnji zbornici s 367 proti 118 glasovom zavrnjen predlog laburista Chynesa, ki je zahteval, da se imenuje anketna komisija, ki naj bi proučila angleško - ruske odnošaje, se je začelo glasovanje o vladnem predlogu, da se takoj odpove trgovinska pogodba, sklenjena leta 1921 s sovjetsko Rusijo in da se prekinejo diplomatski odnošaji z Moskvo. Ta prdelog je bil sprejet s 357 proti 111 glasovom. Govora Chamberlaina in Lloyd Georgea se vsestransko komentirata. Včerajšnji listi trde, da angleška vlada ni mogla več trpeti kampanje iz Moskve. Prekinitev diplomatičnih odnošajev z Moskvo je le naravna posledica boljševiškega rovarjenja. Angleška vlada je s tem rešila čast naroda, piše »Daily Telegraph«. Včeraj je vlada objavila belo knjigo o neprijateljskih aktih sovjetske vlade in tretje internacionale proti Veliki Britaniji. SOVJETI NE DAJO ANGLEŽEM VIZUMA. London, 28. maja. Sovjetska vlada je odrekla vizum nekaterim angleškim podanikom, ki so hoteli iti preko Rusije na Japonsko. NEMČIJA PREVZELA ZAŠČITO RUSKIH INTERESOV V VEL. BRITANIJI. Berlin, 28. maja. Ruski poslanik Kre-stinski je posetil včeraj ministra zunanjih poslov in ga naprosil, da bi Nemčija prevzela zaščito ruskih interesov v Veliki Britaniji, s katero so prekinjeni odnošaji. Nemčija se je odzvala tej pirošnji. MARINKOVIČ ČASTITA MASARVKU K IZVOLITVI. Beograd, 28. maja. Povodom ponovne izvolitve T. Masaryka za predsednika če-hoslovaške republike je poslal naš zunanji minister dr. Voja Marinkovič če-hoslovaškemu ministru zunanjih zadev dr. Benesu naslednjo brzojavko: »Prosim Vas, da izrazite Njegovi Ekselenci Masa-rvlui moje najtoplejše čestitke povodom njegove ponovne izvolitve za predsednika čehoslovaške republike. Prosim Vas, da verujete v moje globoko zadovoljstvo, katerega mi daje ta svečani dogodek.« — Dr. Voja Marinkovič. PROTIITALIJANSKE DEMONSTRACIJE V DUBROVNIKU. Beograd, 28. maja. Pozno v noči se je včeraj v Beogradu doznalo za demon- ga sveta tudi prišli, če bomo hoteli, da bo živelo in cvetelo naše lastno narodno življenje. Ob desetletnici majske deklaracije je program slovenskega naroda samo eden: ustanovitev Narodnega sveta. To bodi poudarjeno z vsem naglasom, ker samo v tem je napredek slovenskega naroda. stracije proti Italiji, ki jih je priredila omlpdina v Dubrovniku ob prihodu italijanskega brzega parnika Palatino. Te demonstracije so vzbudile v Beogradu v vseh krogih, a zlasti v službenih obžalovanje, ker se povdarja, da so se dogodile v zelo neugodnem času, ko naj bi se začela pogajanja med nami in Italijo. V vrstah opozicije in med meščanstvom pa se naglaša, da Italija službeno demonstrira vsak dan, posebno sedaj v Trstu, kjer se službeno govori o našem ozemlju kakor o Italiji in njega zedinjenju z Italijo. Isto se godi na Reki in v Zadru. Opozicija pravi, da so te demonstracije proti Italiji v Dubrovniku povsem razumljive. KONFERENCE MINISTROV IN POLITIKOV. Beograd, 28. maja. Predsednik vlade Velja Vukičevič je sprejel več narodnih poslancev. Pri ministru zunanjih poslov se je istotako vršilo več konferenc. Pri njem sta bila tudi dr. Šumenkovič in Mijovič. Pri predsedniku narodne skupščine Marko Trifkoviču se je vršil razgovor med nekaterimi radikalnimi prvaki. Beograd, 28. maja. Seja ministrskega sveta je bila od 5. do 8. popoldne. Na tej seji je bil minister notranjih del pooblaščen, da naroči 20 tisoč parov čevljev za žandarmerijo. Rešeno je bilo tudi nekaj važnih vprašanj iz resora ministra za vojsko in mornarico. Ministru za zgradbo je bilo dano pooblastilo za gradnjo kal-drme in trotoarja v Aleksincu. Odobrena je gradnja gimnazije v Velikem Gradišču. Sprejet je bil predlog ministra financ za izpremembo pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami od 24. januarja 1921. Ta izprememba je v tem, da se dado ljubljanski borzi iste pravice, ki jih imata zgarebška in beograjska borza. Sprejet je bil nadalje predlog finančnega ministra o sprejemu 130 zvaničnt-kov v službo finančne kontrole. Nadalje je bilo rešenih nekoliko resornih vprašanj ministrstva prosvete. Na osnovi ministra za promet je odobrena načelna pogodba o sklenitvi dobave železniškega materiala z angleškimi trgovci. Ministru za promet je bilo dovoljeno, da prekine z delom na tunelu skoz Ivan - planino v državni režiji in da se nadaljuje proga s privatnimi podjetniki, ki bodo delo izlicitirali. Odobrenih je 20 tisoč kg cilindrskega olja. Vprašanje gradnje pristanišča v Beogradu se ni pretresalo, pač pa se bo nadaljevala gradnja proge Topčider — Mala Krsna. Ministru za pošte in brzojav je bilo dano pooblastilo, da vzame v najem poslopje za pošto v Skoplju. Minister za kmetijstvo in vode je dobil pooblastilo, da podeli nagrado osob-ju državne bakteriološke šole v Križevcih in da podeli pomoč za osobje državnih podkovskih šol.. Odobrena je enoletna odsotnost dr. Anti Cinčiču, asistentu veterinarske bakteriološke šole v Beogradu. Minister je pooblaščen, da sme sprejeti v državno službo 6 diplomiranih veterinarjev. Sprejet je bil pravilnik o zaposlitvi inozemskih delavcev, ki ga je predložil minister za socialno politiko. V glavnem je ostalo pri dosedanjih načelih, a napravilo se je nekaj olajšav v proceduri. Kot ponovno načelo je ostalo to, da se inozemski delavci čim manj zaposlujejo in to samo strokovno osobje. PRORAČUNA SLOVENSKIH OBLASTI POTRJENA. Beograd, 28. maja. Minister financ je izjavil, da sta proračuna obeh slovenskih oblasti potrjena. PROMETNI MINISTER UPOKOJEN KOT GENERAL. Beograd, 28. maja. V »Službenih No-vinah« je objavljen ukaz o upokojitvi generala S. Milosavljeviča, ki bo torej pri prihodnjih volitvah kandidiral v narodno skupščino. TRGOVINSKA POGAJANJA Z NEMČIJO. Beograd, 28. maja. Predsednik naše delegacije, ki vodi trgovinska pogajanja med našo državo in Nemčijo dir. Milan Todorovič, profesor beograjske univerze, je dospel na poziv v Beograd. Dr. Todorovič je bil sprejet pri Vel ji Vukičeviču in zunanjem' ministru Voji Marinkoviču, katerima je obširno refe-riral o poteku trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in Nemčijo. Kakor hitro dobi dr. Milan Todorovič potrebna navodila na nadaljevanje trgovinskih pogajanj, bo odšel v Berlin. Dr. Vladimir Ravnihar: asm*®1a Spomissi. Doba »majniške deklaracije se je dolgo časa pripravljala. Ni bila dejanje tre-iiotnega razpoloženja in navdušenja, marveč zaključek neke etape na strmi poti do našega osvobojenja, ki smo ga verno pričakovali od onega trenutka, ko je bil počil prvi strel ob Savi tam pri Beogradu. Mnogi so jo precenjevali, mnogi podcenjevali. Ti poslednji so se zlasti spodtikali ob besedilu deklaracije. »Podpisani v Jugoslovanskem klubu združeni poslanci izjavljajo, da zahtevajo na temelju nacionalnega načela in na temelju hrvatskega državnega prava združenje vseh pokrajin v monarhiji, ki v njih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, v samostojno na demokratski podlagi zgrajeno državno telo pod žezlom liabsburško-lotrinške dinastije ... Tako se glasi po mojih zapiskih prvi osnutek deklaracije. Za nas, ki smo sestavljali to besdilo in ki smo vedeli, kaj v onem času pravzaprav nameravamo z deklaracijo, je bilo jasno, da ni pome-njala kake pramatične sankcije. Še ma-nje kako desavuiranje izjav srbskih državnikov v Nišu in na Krfu ali Jugoslovanskega odbora v Londonu, s katerim smo bili kot našim pooblaščencem v zvezi. (Slično deklaracijo mutatis mu-tandis so podali tudi Čehi). Bila je zgolj formula, prikrojena tako, da smo jo sploh mogli podati v avstrijskem parlamentu, ki pa je na drugi strani jasno pokazala na naš političen cilj: ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojni svobodni državi. Treba je bilo po eni strani poiskati formulo, da nam ne onemogoči edinega foruma, parlamenta, v katerem poslanci s svojo imuniteto pridemo zopet do svobodne besede. Zakaj od spomladi 1914 pa do konca maja 1917 je bil parlament zaključen. Po drugi strani pa smo hoteli dati daleč preko meja stare monarhije in za ves svet tam zunaj viden signal. Opazila in razumela je ta signal ententa ter ga pravilno dešifrirala. Zaslutili so 'ga tudi avstrijski državniki, saj je ministrski predsednik grof Clam - Martinic napel vse sile, da bi do deklaracije ne prišlo, vsaj ne na prvi seji pred prestolnim govorom. Grozil je celo z razpustom parlamenta in s tem z ukinjenjem poslanske imunitete. Majniška deklaracija je bila — o tem ne more biti dvoma — revolucionarno dejanje. Za oni čas! Bili smo še sredi svetovne vojne z vsemi njenimi grozotami v zaledji, s konlinacijami in internacijami, z obsodbami in z obešanjem, z orgijami vladnih organov in soldatske. Pa čeprav se je takrat zdelo, da je usoda monarhje in centralnih sil zapečatena, ne samo, da tega nihče ni hotel priznati, ampak je bil še vedno možen kak deus ex machina, kakršna je bila usodepolna ruska revolucija s separatnim mirom v Brestu-Litovskem. Ljudstvo je bilo brez svojega zakonitega zastopnika in odvetnika. Na milost in nemilost izročeno rablju. U dajalo se je obupu. Bodočnost mu je bila Pa kakor smo bili v prvem letu sve-j tovne vojske nekako odreveneli in otrp-njeni pod pezo grandijoznosti dogodkov, kmalu smo se zdramili zavedajoč se svoje odgovornosti in dolžnosti. S češkimi poslanci smo se shajali na Dunaju. Za medsebojno obveščanje smo dogovorili izvestne šifre. V zgodnji spomladi 1915. pa so bili oni pomembni sestanki v Trstu, ki so imeli namen, da pošljemo legalne zastopnike ogrskih južnih Slovanov, opremljene s potrebnimi poobla- i stili v našo reprezentanco, v Jugoslovan- 1 ski odbor, takrat še v Rimu. Žrtvovala , sta se v ta namen, narod bi jima tega nikdar ne smel pozabiti, dr. Gustav Gregorin in dež. poslanec dr. Trinajstič. 01) i tej priliki smo sestavljali tudi proglas na J narod — stali smo neposredno pred voj-j 110 z Italijo — za slučaj, da bi Italijani j zasedli vse naše slovensko Primorje s J Trstom in Gorico. Do takrat ni bilo še nikakih stikov ! med poslanci, včlanjenimi v Hrvatsko-| slovenskem klubu in med ostalimi jugo-| slovanskimi poslanci. Še le o božiču 1.‘ j 1915 sem prejel dopis poslanca prof. j Vjekoslava Spinčiča, ki me ž njim kot j nekdanji posrednik vabi na sestanke j hrvatsko-slovenskega kluba. Misel ožje-i ga sodelovanja pa je dozorela še le pri-• četkom 1. 1917, ko je nastopil — kakor j se prof. Spinčič izraža v nekem pismu — »imperativ, da stopimo vsi u jedno kolo.« Na pomlad 1917 je poslal dr. Šušteršič izvršilnemu odboru Narodno - napredne stranke vabilo, da se ustvari za tri leta narodni svet, ki določa kandidate ob morebitnih volitvah, pri čemyr naj se varuje tedanje posestno stanje; slovenski poslanci v državnem zboru in v deželnih zborih naj tvorijo skupne klube; respek-tira se svoboda v načelih; politična smernica: koncentracija na temelju avstrijskega patrijotičnega mišljenja. Kakor nam je po eni plati ponudba na tem temelju bila nesprejemljiva, se nam je po drugi plati videlo opasno, da jo briskno odklonimo. Sklenili smo, da razprav ne prelomimo, pač pa, da jih skušamo zavleči do sporazumnega sklepa in do realizacije predloga ni prišlo. V tem se je bližalo sklicanje državnega zbora. Vprašanje skupnega nastopa vseh južnih Slovanov je postalo pereče. Do mene je stopil sam dr. Krek. Prijetno iznenadenje se mu je bralo na obrazu, ko sem mu brez oklevanja izjavil, da smatram tak skupni nastop samo po sebi umevnim. Obstojali so trije klubi: Slovensko-hr-vatski klub, Dalmatinski klub in Narodni klub (dr. Laginja, prof. Spinčič, Mandič je že umrl). Dr. Kybarin jaz, potem, ko sem bil izstopil ^ Češkega kluba, sva stopila v Narodni blok Dr. Gregorin je bil v Londonu. Poslanci vseh treh klubov, ki so še nadalje obstojali, so se strnili v Jugoslovanski klub. Konstituiral se je na prvi seji, izvolivši dr. Korošca načelnikom. Po dolgotrajni Deseta obletnica rojstva — Jugoslavije. (DRŽAVNOPRAVNA DEKLARACIJA V AVSTRIJSKEM PARLAMENTU, DN8 SO. MAJA 1#27.) 1U bc vuuj/u. •> . — • ^ _ , .,v.|. zastrta. Časopisje davljeno in posiljeno, j ves dan trajajoči razpravi smo lzoblicni . .. i . ■ i •• r\\, ___r.A-»A»>nAoH \.'CP Narod ni imel glasnika, ki bi izpoveda-val njegovo bol, ki bi ga bodril in vzpodbujal. Od jugoslovanskih poslancev sta bila dr. Čingrija in dr. Smodlaka kon-fimirana v Gornji Avstriji, pozneje so ju vtaknili v vojaško suknjo navadnih prostakov. Dr. Vukotič je bil interniran na Dunaju. Dr. Tresič v preiskovalnem zaporu v Gradcu. Dr. Ribara kot častnika so hoteli komandirati »auf einen ex-ponirten Posten«. Vsi smo bili osumljeni in pod policijskim nadzorstvom. Nemško časopisje je nemoteno in z name- deklaracijo. Ob napeti pozornosti vse zbornice in ob gromovitem odobravanju vseh nemških poslancev jo je prečital dr. Korošec na otvoritveni seji dunajskega parlamenta na hrvatsko-srbskem in potem na nemškem jeziku. Z njo smo dobili legitimacijo za svobodo govora v parlamentu samem, ž njo smo mogli nastopiti pred narod, kjer je našla tisočeri odmev. Nastal je pravi plebiscit za svobodo in za ujedinjenje južnih Slovanov. Avstrijska vlada je še skušala zajeziti silne valove prekipevajoče- »IVU JV uviuu»v*»v----~ | --- nom, nas denuncirati, pisalo o našem j „a navdušenja in narodnega hotenja po sporazumu s sovražnikom. Celo tako j svobodi. Razganjala nam je tabore pod umerjeni list kakor »Reichspost« je pi- J miiim nebom z orožniki, prepovedala sala (22. dec. 1915.), da sta oba sloven- ! gOVoriti. Vsi poiskusi so bili zaman. Ves ska liberalna poslanca Hribar, bivši žu- | narod je bil nezlomljiva enota, enodušen pan ljubljanski in dr. Ravnihar, razvijala j v svoji vrhovni politični zahtevi. Nesumljivo' delovanje, zibajoča se v višjih . ustrašno smo vršili propagando v parla-regijonih neke jugoslovanske edinstvene j mentu in na velikih ljudskih shodih v države. Dr. Kramar, ki sem ga bil napro sil za posredovanje v zadevi Slov. Matice, mi piše (29. jan. 1915.), da je bila njegova intervencija brezvspešna, češ da očitno t^di njega sedaj nižje ocenjujejo. Pred seboj gledam vstopnico, izdano mi od Domobranskega divizijskega sodišča na Dunaju (15. jan. 1916) za javno glavno razpravo proti dr. Karlu Kramaru in tovarišem. Obtožba zaradi veleizdaje in obsodba na smrt. Postojni, v Žalcu, na Grosupljem, v Metliki in seveda v Ljubljani. Zrevolucioni-raua je bila konservativnost naše ljudske duše. Jugoslovanski odbor v Londonu in sklepi Narodne skupščine na Krfu so dobili največjo sankcijo, suvereno voljo narodovo. S tem pa je dosegla pravi svoj namen — majniška deklaracija! Dne ‘80. majnik 1927. je desetletnica ustanovne listine naše države, ki jo je prečital predsednik »Jugoslovanskega kluba !- dr. Anton Korošec s svojega poslanskega sedeža v dunajskem parlamentu. To je bila tista sloveča državno-pravna deklaracija, za katero je vstal zlasti zavedni slovenski narod, ki je imel sredi svetovne vojne toliko poguma, da je poslal na Dunaj v dveh okusno vezanih knjigah nad 200.000 podpisov v podporo velepomembni politični akciji svojih poslancev. Noben drug narod se ni mogel ponašati s tako sijajno oporo, ki jo je poslal svojim zastopnikom na Dunaj. — Zato pa moremo Slovenci biti ponosni na tisti zgodovinski dan, ko je bil sredi vojnega viharja položen na nedotakljivih parlamentarnih tleh temeljni kamen bodoči veliki zgradbi, ki jo ves svet imenuje — Jugoslavija, samo mi se moramo zadovoljevati s ponižnejšim in okornim imenom kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca. — Zato pa je tudi naravno, da ravno slovenski narod morda bolj navdušeno proslavlja desetletnico držav-nopravne listine, ki so jo proglasili izvoljeni zastopniki slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda bivše monarhije, ko je umirala na bojnih poljih po lastili krivdi in kateri je naša slavna deklaracija zasadila smrtni udarec z nekrvavim orožjem. In danes je prilika, da damo »čast, komur čast« in rečemo: tisto orožje je posvetil vladika dr. Anton Bonaventura Jeglič, zato je šlo pogumno za njim dvestotisoč Slovencev, zato je imela deklaracija poseben pomen in vpliv pri najvišjih čuvarjih stare monarhije. Avstrija je bila po izbruhu vojne med bojujočimi državami edina, ki ni imela parlamenta. Celo druga polovica je nadaljevala po možnosti ustavno življenje, deležna ga je bila v neki meri celo tro-jedina kraljevina Hrvatska, Slavonija in Dalmacija s svojini Saborom. Ali Avstrija je imela namesto ustavnega reda nekaj drugega: najkrutejši absolutizem, vojaško diktaturo, polne ječe in še bolj polne iuternate političnih zločincev. Avstrijski modrijani so s tem vsemu svetu podali dokaz, da je Avstrija zrela za razpad, kajti kjer je toliko veleizdajnikov, tam ni nade ua daljni obstanek, taka država mora propasti. — Ugled stare monarhije je po vsem svetu globoko padel, kar so njeni krmilarji občutili ob vsaki priliki, ko so hoteli igrati velesilo in moderno držvao. — Silno so trpele tudi njene finance, katerim je grozil polom kljub navidezno dobro vspeliin vojnim posojilom. Sredi navidez kolosalnih vojnih vspe- hov ie umrl naravne smrti cesar Franc Jožet. ki žal ni sam do5aka. zasluženega venca svojemu delu, a njegovega prvega ministra grofa Sturghka je smrtno zadela kroglja dr. Frica Adlerja. — Z nastopom slabiča Karla in bolj premetene Zite pa je nastopil docela nov položaj v stari Avstriji, začel je prevladovati strah za vladarske stolce, in samo zato so hoteli dati svetu vsaj videz moderrte države ter so sklicali na dan 30. maja 1917. državni zbor, kjer je že od 13. marca 1914 vladala tišina v parlamentarnem življenju, sicer pa je bila v njem velika bolnišnica za častništvo. Že par dni pred tisto zgodovinsko sejo je bilo prav živahno v vseh prostorih grške palače na Franzensringu, dasi je izostalo okroglo sto poslancev. Umrlo jih je naravne smrti dvajset, v vojni pet, po ječah jih je bilo dvanajst. Med onimi, ki jih je ugrabila smrt, sta tudi naša poslanca Matko Mandič in Fran Povše. V ječi je bil Grafenauer nekje tam, kjer sta bila zaprta tudi Kramar in Rašin. Klofač takrat še ni bil obsojen, marveč je še čakal na obravnavo radi veleizdaje na dunajskem DiCisionslandwehrge-richtu. Od slovenskih poslancev na Kranjskem sta od rednih državnozborskih volitev umrla prav za prav dva, Povše in Žitnik ali izvršile so se ze nadomestne volitve in sta bila izvoljena L. Pogačnik in Jarc ( ako me spomin ne vara). -Do voiue so bili naši poslanci razcepljeni na štiri strani: Slovensko-hrvatski klub ie štel 27 poslancev, Dalmatinski Hub se je od njih ločil in je štel sedem poslancev (Ivčevifi, Čingrija Tresič, Smodlaka, Biankini in Srba Vukotic in Bal jak), dr. Ravnihar je bil član mlado- češkega kluba, a Gregorin in Rybar sta bila divjaka. — Toda velika doba, ki je imela napočiti, je združila vse izvoljene zastopnike slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda v enotno parlamentarno skupino — Jugosolvanski klub, ki si je izvolil za predsednika dr. Antona Ko-rošca. To je bil velik dogodek velike Ao-be. Že leta 1891 sem pisal članke ustanovitev kluba pod tem imenom, a111 šlo, kajti še je takrat divjal spor me“ brati... Ali leto 1917. je našlo vse tri brate združene in pripravljene na sku" pen boj za osvobojenje vseh krajin, kjer bivajo Slovenci, Hrvatje ali Srbi in združenje v demokratsko, vsega tujerodni gospodarstva prosto državo. Pa tudi mladočehi, češki agrarci, na" rodni socialisti in celo češki socialni mokratje so se združili v parlamentarno skupino z imenom »Česky Svaz«, ki Še izvoli predsednika agrarcev Staujeka za predsednika. Izven tega Svaza so ostaJj takozvani statopravnici (Kalina, Prunar, Stransky, Smrček in Pokornv, a Masarvk je bil v Ameriki). — Celo »Kolo P1oj in zlasti vseh nervoznih govoric po z ;> nici je bilo ozračje že v prvi seji pos ske zbornice silno napeto in viharno. Nastopila je vlada: predsednik groi Clam - Martinic, a za njim Baernreithe , Georgi, Forster, Hussarek, Trnka Spit* miiller, Borbrzynski, Handel, Scien , Urban in Hoefer. - Na oznanilo nun. predsednika je predsedoval seji staros ; ni predsednik baron Fuchs, ki je opraMi \ razne formalnosti, nakar je bil izvoljen i za predsednika nemški liberalec dr. GU' i stav Gross, za njim pa podpredsedn-® | German, Jukel, Pernestorfer. Pogačnik-; Romanczuk in Simionovici. — Med za' i pisnikarji sta bila izvljena tudi naša P°' | slanca dr. Ravnihar in dr. Lovro Pogač j nik. . , • Najprej so se prečitali vsi cesarski o ^ j kreti o imenovanjih vlad in visokih ' j žavnih funkcionarjev med brezp*r ! mentarno dobo. Zadnji dekret, ki ; naznanil Stiirghk, je dil dne 28. a ‘ . , sta 1916. Z dne 81. oktobra 1916 s® J I oglasil Že Koerber, ki pa je izginil “ j dekretom že 21. decembra, na kar se je ‘ pojavil grof Clam, ki se je predsta\il j tudi v zgodovinski seji 30. maja. I reči-! tali so naznanila okrog 200 naredb in j vladnih predlog, dalje vse izjemne na-redbe v vojnem ozemlju itd., nakar je napočil trenotek, ki smo ga težko čaka*1’ ko zadoni odločna beseda slovanskih ?-a‘ stopnikov, ko zaori v avstrijskem parlamentu beseda svobode, zahteva sanio odločbe dotlej več ali manj zatiranih narodov, a zlasti ko se oglasi zastopnik združenih Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki zahteva združeno Jugoslavijo. Čehi so sicer na začetku vsake legisla-tivne dobe podajali v zbornici takozvane državnopravne deklaracije ali zavarovanja, ki so javila, da Čehi ne priznavajo dunajskega parlamenta za kraljevino sv. Vaclava — toda (Stanjekova) deklaracija tega dne je imela vse večji pomen, tej deklaraciji so odklonili dualizme m zahtevali združenje vseh Cehov in S m -kov v demokratično in povsem samostojno državo. Radi lepšega je bilo sev£ rečeno, da zahtevajo tako tudi v intere su dinastije Habsburg - Lotringen. Nato pa je vstal s svojega sedeža v četrtem sektorju (sedež št. 324.) dr. An ton Korošec in s sonornim glasom prečrtal deklaracijo Jugoslvanskega kluba najprej hrvatski in potem nemški, ki s glasi po nemškem prevodu v slovenščin (izvirnik se je izgubil) takole: »Podpisani, v Jugoslovanskem klubn združeni poslanci izjavljajo, da na po a gi narodnostnega načela in hrvats e. državnega prava zahtevajo z ruze vseh pokrajin monarhije, kjer preb vseh pokrajin mouunnJC, v-- Slovenci, Hrvatje in Srbi, v vsakega tujerodnega gospodstva v na demokratski podlagi zgrajeno državo pod žezlom habsburško-lotrinške dinastije in da za vresničenje te zahteve svojega edinstvenega naroda zastavijo vse svoje moči. (Pohvala). S tem pridržbom (Vorbehalte) se bodo podpisanci udeleževali delovanja parlamneta. Na Dunaju, 30. maja 1917. Dr. Baljak, dr. A. Gregorčič, dr. Krek, dr. Sesardic, dr. Fr. Jankovič, dr. Šušteršič, Vjekoslav Spinčič, dr. Otokar Ryba'r, dr. Vladimir Ravnihar, Evgen Jarc, dr. Ivo Prodan, Janez Hladnik, Franc Pišek, Ivan Roškar, Jos. Gostinčar, Miha Brenčič, dr. Korošec, dr. M. Laginja, dr. Karl Verstovšek, Fon, dr. A. Dulibič, dr. Benkovič, Juraj Biankini, dr. V. Ivčevič, dr. V presic" P&vičič, Fr. Demšar, prof. I. • ene, dr. Josip Smodlaka, Jaklič, ■ osip vitez Pogačnik, dr. Lovro Pogač-vr . ^r- Melko Cingrija.« J odo danes s častjo in hvaležnostjo imenovana ta imena pod najvažnejši drzavnopravnim dokumentom naše-. osvobojenja, naše svobodne države, ^ b°liše bodočnosti. Osem ali morda črnl\,>m?-d n^imi ^ih 'e’ ki jih ** kriie še ^a' ^rv* mec* njimi nam je bil opo 1 Par'arrienta kakor uropan duševni li i°^e deklaracije: Dr. Jane* Evan-ki s. katerega manom se danes U n^m° s čustvi najgloblje hvaležnosti, mrh so še, kolikor sem mogel slediti ogodkom v domovini: Gregorčič, Ver-°'sek, Šušteršič, Rybar, Pišek, Fon, 'Ovro Pogačnik. Slava njihovemu spo- Krek T« ,.osv1ob°ienim Brodom! Dr. .»ni ta atpssf s™“"'•*- nin Kalina^111- ^ ?°yorj.1 idealni Anto- bratskim n n°i na,mile^i Prijatelj med bratskim narodom. Govoril ie za klub AvStk°V’ ai°VOril tak0 ^kor da raznaH, Ž®rfpada ali da je takrat že slovel Zahteval je svobodno čeSko-kovaško državo. Ukrajmec Petru še vic je med drugim toPlo pozdravil zahteve ukrajinskega naroda v Rusiji za popolno svobodo in je ls o zahteval tudi za avstrijske Ukrajin- Ferdo Kozak: ——— “* ce, ki se hočejo boriti za združenje vsega ukrajinskega naroda po načelu samoodločbe. V imenu Poljakov je izjavil Stapinjski, da naj se vsi Poljaki v vseh pokrajinah, kjer poljski narod biva, združijo v neodvisno, edinstveno Poljsko, v samostojno državo. Ta sklep so napravili dva dni popreje vsi zastopniki poljskega naroda na skupščini v Krakovu. * Nemški nacionalec Pacher je ob viharnem odobravanju vseh Nemcev zavrnil vse deklaracije, posebno pa češko, kajti Čehi hočejo vkleniti v svoje meje milijone Nemcev, kar da je za vse Nemce vseh dežel »Ein ftir allemal abgetan. (Lebhaf-te Zustimmung, Beilall und liiiiideklat-schen)«. Ali usoda je enkrat obrnila svojo ost in tisti »ein fur elllemak se je vresničil tako, da so dosegle vse deklaracije po-polen vspeh. Usoda nam je bila torej prijazna in danes imamo svobodno Jugoslavijo, svobodno Veliko Poljsko, svobodno tudi Ukrajino. Slava taki usodi, slava vsem tistim rodoljubom vseh dob, ki so ustvarjali predpogoje naši svobodi. Nemcem pa smemo biti le hvaležni, ker so s svojo kratkovidnostjo, pohlepnostjo, z zatiranjem našega kulturnega razmaha narav-uost podpirali potek našega osvobojenja. Zato nikar rohneti proti vsemu, kar smo nekoč grajali v stari monarhiji, kajti da so bili Nemci bolj pametni, da se niso leta 1914 tako objestno in samozavestno vrgli na malo Srbijo, danes ne bi bilo Velike Jugoslavije. Zato pozabimo in z veseljem odpustimo jim vse, kar nas je v preteklosti bolelo in v prijaznosti med seboj pripravljajmo svojemu celokupnemu narodu boljšo bodočnost. Naj bi nas vsaj druga desetletnica majske deklaracije našla v polni sreči, združene in zadovoljne, hvaležne usodi za veliko delo osvobojenja in združenja, doma pa v teku konsolidacije našega agostanja in kulturnega napredka v krogu med najnaprednejšimi narodi Ev- rope: A. G. Naša narodna politika. (Nekaj misli ob priliki desetletnice majske deklaracije.) . ------ J uje možje so v dnevih teme, naiih ®anj in brezpravnosti obudili naš narri?JU 211 P°^tično svobodo. Z njim se je bnHn.0ala»-svoie eksistenčne pravice, za svo-fcvljeoja in rasti slovenskega človeka. * Ob zibeli Ko politična oriienw;;ina6la «wša nacijonalno-Prenešeno v Op^ro v slovanska in J« 'omantika i“n u “/ki Wei‘- Rodll,a 1,0 vso svoio J podelila po eni stlam realne^f J6DOSt od reata* razmer u> ivnn.it?. Pojmovanja, po drugi pa svojo na-idAin f00 .vero ‘n navdušenje. Slovanska vin i^e krepila vzbujajočo se narodno indi-ua ost vzgajala zavest in vero, dočim ^ je v svojem ekstremu, ko je želela pre- iLen0Jw° v,-dru«0- zrušila pred narav-n mi zakoni mdavidualne energije.V celem u enem razvoju pri aas, do m^ke dek)a. facije, je mogoče zasledovaU to njeno dvojno lice in po njem razbrati njeno pozitivno n negativno stran, njeno življensko moč in 11 sočno zablodo. Ko je ugasnil čaB vseslo-v«nskih slovnic in sta trkali potreba in sti-ska na vrata, se je v zmislu Slovanstva lo-JpŽno razvil program združene /Slovenije, ^t>Čim je Stanko Vraz izpadel iz narodnih rst, deloma na račun zunanjostne ronmn-'tne težnje, deloma pa na račun svojih lastim, osebnih dispozicij. — Veliki idejni pre-?rat na Češkem, ko je Masaryk dvignil “>vo naroda na višino evropske kulture in je temu nujno sledila revizija vseslovanske ‘aeje, je bledo uplival tudi na nas. Nismo “ur sicer kulturno tako močni, da bi po-' . ono revizijo na temelju filozofsko-kritič-razgledov izvedli tudi sami doma, iz v°jih lastnih življenskih pogojev in potreb, Težnja po samostojni državi s o v in Slovencev je bila zdravo jedlo revi hi(Mnrt5irnpcr;» nfttpato . leVO vsebini logična t posledica; bila pa je obenem popolen ok-oiiK je dobilo < vil vseh dotakratnih naših kulturnih strem-ii ljenj, ker je pač oznanjala svobodo sloven-i skega človeka. V takratni mladi generaciji | ni živela nobena tradicija več, ki bi jo ve-! zala z idejo, oziroma eksistenco Avstro-| Ogrske države. V zmislu nove prerojene ide-! je Slovanstva je v zaželjeni jugoslovanski politični skupnosti zrla možnost svobodnega narodnega razvoja, kakor ga je črtala v bodočnost tradicija stoletnega boja in teženj Vendar se je kmalu po preobratu pričela pojavljati v naši javnosti poleg omenjenega jedra ideja jugoslovanskega integralnega edinstva, ideja o enotnosti jugoslovanskega naroda . Po nejasnosti in neodrejenosti njeni obstoji med Stanko Vrazovim ilirizmom in ni™; fi° veli^? 'formalna podobnost. Tudi Ilirci so govorili o enem narodu, so smatrali par slovnic, pravopis in podobno za važne stopnje do popolnega zlitja raznih narodnih enot v eno in pravzaprav niso mogli nikdar točno in prijemljivo orisati bistva svojih teženj. Idealen Ilir je bil Vraz in ta je končno sprejel hrvaški jezik in se izločil iz slovenske celote. Mar je bil to pravi program Ilirov? Podobno se je pri nas že mnogo pisalo ® jugoslovanskem integralnem edinstvu, to-P^^e še ni formuliral bistva njegovega, m" e. e ni mesto teorije pokazal življenja. . Je. \ 1ega jugoslovanstva cilj Je drug pismeni jezik? Po tej svoji neživi teoriji sla si obe ideji močno sorodni. Obe sta se lotili problemov, ki sploh ne morejo biti predmet špekulacije človeškega duha, 12 enostavnega vzroka, ker se ti nahajajo izven sposobnosti razui«a in pripadajo sferam višjih zakonov in višjih sil. Kazvoj pa izhaja iz danega, iz obstoječega in se ne more prenesti na nekaj, kar bo morda čez stoletja in za kar ni niti vidnih pogojev, da sploh bo, oziroma prijeinljivih potreb, da mora biti. V bistvu pa je med ilirizmom in omenjenim jugoslovanstvom precejšnja razlika, ilirizem je bil sen od premoči prestrašenega duha, bil je — kolikor izključimo Vrazove osebne razloge — iskreno pozdravljena zvezda rešiteljica od vseh, ki niso bili sposobni rasti iz sebe, ampak so se zavedali svoje eksistence le v skupnosti. Bil je, fizi-jološko vzeto, otroška bojazen pred realnostjo in kot tak nemožat beg posameznih članov na vse konce razbitega organizma, kjer je tudi provincijalni patrijotizem igral precejšnjo vlogo. In če vpoštevamo vse razne slovničarje in takratne lingviste, uvidimo, da so bili vsi živi le v zunanji romantični gesti, po srcu, po lastni tvornosti pa daleč od poznavanja življenskih potreb svoje dobe. Današnja ideja »integralnega edinstva« pa je v prvi vrsti pogon nacijonalizma zaradi samega sebe, to pomenja, nacionalizma kot vsebine in zaključka razvojnega procesa, čigar edini željeni in mogoči izraz more biti le politična moč, politična oblast. Te vrste ideje spadajo v sfero zunanjih, civilizacijskih interesov posameznih oseb, organizacij ali pa tudi naroda (v slučaju diktature). Zato je popolnoma umevno, da morajo imeti svoj ustrezajoči milje, da se uveljavljajo. Če v tem zmislu raziskujemo pri nas, najdemo tod vsepovsod naravnost odbijajočo civilizatorič-no orijentacijo, ki predstavlja kvečjemu dovršen organizacijski načrt in ničesar več. Vse funkcije duiia so potisnjene v ozadje. Malenkostno je umevanje kulturnih vrednot, eš manjše življenjskih potreb okolice. Forma politike je privzeta od danes propadajočega, materialistično usmerjenega dmpe-rijalizma; oblast in kapital tvorita dve njeni osnovni bazi. Logična posledica te orijen-tacije je potvarjanje pojmov, potvarjanje zdravih resnic, ki preti udušiti naravno ravnovesje mlade države in njenega razvoja. * Danes, skoro deset let po koncu vojne postaja bolj kot prej jasno, da je bila svetovna vojna posledica zrele civilizacije, ki je v bistvu reševala Je spor imperijalizma in kapitala velikih državnih enot. Vse ideje o samoodločbi narodov in demokraciji, o odrešenju človeštva itd., so bile le dobrodošla gesla, račun z neštetimi instinkti v Evropi. In še te sta vodilnim borečim se silam sugerirala pravzaprav \Vilson in Masaryk, oba iz svoje najgloblje notranje vere. Kar pa je mirovna pogodba doprinesla v zmislu splošno človeške pravičnosti, je bilo le to, kar slučajno ni motilo računa zmagovalcev. Mi Slovenci smo bili izven tega računa in vsled tega nas je doletela nepravična, brutalna usoda, da so nas razdelili na dvoje, neraču-naje z našimi eksistenčnimi potrebami. Temu sirovemu udarcu so se kmalu pridružile še druge rane. S postankom naše svobodne države je prešla vsa skrb za narod v roke političnih faktorjev. Peljali so nas v novi dom na slepo, brez temeljitega poznavanja prilik in merodajnih krogov, s katerimi so polagali temelje nove državne formacije. Istočasno niso našli nobene pripravne oblike in nobenega sistema, da bi v novem ozračju našel glas naše individualnosti tisti realen in pravičen odmev, ki ga je potrebovala naša prirodna eksistenca. Mesto tega pa smo doživeli rezultate naše politične nezrelosti v obliki koroškega plebiscita, nepretrganih, po najžakrknenejšem provincijalizmu dišečih strankarskih .bojev, barbarskega partizanstva, politične demagogije in nezmisla za vsako globlje, kulturno obravnavanje pojavljajočih se problemov. Koketiralo se je z avtonomijo, računalo z instinkti iz časov pred vojno, posluževalo se nasilja in neposredne kupčije, izigravalo vse mogoče faktorje — vse brez resne volje, dvigniti se nad zreli-šče dnevne koristi in postati konstruktivna energija v narodnem in državnem zmislu. Najjasnejši dokaz tega je pomanjkanje vsake javne, nesebične diskusije, pomanjkanje sistematičnega, ne iz strankarskega vidika, pač pa iz organičnega interesa svetovnega nazora izvirajočega proučevanja naroda in države tikajočih se vprašanj. Problem Venezie Giulie je še zmirom predmet nacijonalne sentimentalnosti, brez izčrpnega raziskavanja njegovega postanka in današnjega lica, brez celi javnosti intenzivno pred-očenih naših dolžnosti (tudi materijelnih) do rojakov onstran meje, brez nepretrganega študija njihovih političnih in kulturnih teženj in njihovega deleža na Slovenstvu sploh; končno brez informacij o notranji strukturi italijanske države, brez ocenitve idejne vsebine. Mussolinijeva režima, njega vrednosti in pomena. Isto je s Slovenci v Koroški in tu je še posebno važen koroški plebiscit, ki prehaja v pozabnost, neraziskan in neocenjen, da bi bil vsaj opomin in pouk poznej-f:ni generacijam. Gospodarski položaj je zadnja leta uklonil celo naše javno življenje k tlom, ne da bi izzval podrobnih razmotrivanj, ki bi eventualno lahko služila kot podlaga resnega, združenega napora za definitivno sanacijo. Balje: kaj so Srbi? Kaj so Hrvati? Kakšno je Hce njihovega političnega sveta, njihove družbe? Kakšna so stremljenja teh dveh na-rodov, ki vendar tvorimo ž njimi pno državo Imena vsega zgornjega so sicer znana, toda izostala je vsebina, vzročnost, izostalo je tisto, kar je živo in ima svoje korenine, svoj razvoj in svoje današnje stanje. Leta so že ukvarjamo z raznimi strankarskimi gesli in spletkami, z raznimi osebnimi ambicijami in trenutnimi, zunanjimi konstelacijami, dočim nam je politična miselnost i srbska i hrvatska ostala tuja. Obratno jim o sebi nismo povedali skoraj ničesar, ničesar pojasnili in podčrtali; vse dosedanje delo v tem zmislu je bilo slučajno, brez široko zamišljenega enotnega programa, ali pa so bili kratkomalo le podatki raznih st-rank v svrho konkurence, nikdar pa v zmislu vsega naroda. Država je socijalna organizacija, ki ima svoje notranje zakone in v zgodovini človeštva svoj zmisel in svoj namen. Del našega naroda je po preobratu prvi5 stopil v državno celoto, ki jo je sam volil in njega politični voditelji mu niso dali prilike spoznanja, kaj znači svobodna država, kakšne dolžnosti je sam kot živ, sestaven del te enote prevzel, kakšne naloge, kakšno soodgovornost — ne kot podložnik, pač pa kot svoboden faktor v svojem domu. Njegova politična aktivnost in produktivna energija se je morala nerazgibana in nevzgojena umakniti računom strank in njihovih voditeljev. Enako je ostal nerazsvetljen problem razbite A vstro-Ogrske države. V čem je bila obsežna njena ideja, kakšna je bila njena miselna fizijognomija pred in tekom vojne, kje njeno mesto v zgodovini evropske civilizacije, in zakaj je morala pasti? Ves svet se poglablja danes v rusko vprašanje in poskuša počasi doumeti veliko revolucijo. Tu ni zadostna samo površna orijenta-cija za ali proti. Ruski problem ti rja več, V prvi vrsti pa vestno presojo carskega režima na zunaj in znotraj, razmotrivanje pozitivnih in negativnih rezultatov ruske revolucije, razmotrivanje o pomenu, vlogi in vseomi mlade sovjetske republike in sporedno pa študij velikega socijalnega gibanja po vsem svetu in z njim ostalih problemov. Teh in še mnogo drugih vprašanj naš narod doslej ni imel prilike sprejeti kot žive, boreče se energije svojega organizma in vendar pomenijo politično hrbtenico gotove kulturne enote. Kaj je kultura? Pri nas imamo navado, da radi govorimo o sebi, kol o kulturnem narodu; vendar je potrebno opredeliti pojme. Res smo imeli mnogo kulturno visoko stoječih mož, ki so s svojim genijem ustvarili dela trajnih vrednot. Ti možje — tako pogosto na smrt sprti s svojo nekulturno okolico —■ so danes mejniki dosedanjega narodnega pota in so z visokim žarom svojega duha sodobnosti vzor in merilo, spoznanje in sodba. Tja, kamor so šli oni, je bil primoran iti tudi narod, k luči, ki so jo oni prižgali, se je v hladu nevednosti šla gret i enota, iz katere so izšli, dasi neredko šele mnogo pozneje in preko žrtev osamelih intelektov. Vendar pa imena vseh teh mož ne označujejo naše današnje kulturne višine, ker kultura in leksikon imen, ki ga ima narod v svoji hiši pripravljenega za obiske in legitimacijo. Kulturni nivo gotovega ljudskega organizma je nemirna, gibljiva gladina, odvisna od dejanj, ki formirajo fiziognomijo dneva in od njegovega razmerja do teh dejanj; kulturni nivo označuje globina, izčrpna resnica in življenska moč z lastno besedo in lastno krvjo rešenih vprašanj dobe in pa učinek in interes, ki ga izzove ta rešitev v plasteh celote. Kulturni nivo je obenem posoda latentnih energij, ki izpolnjujejo forme sebi odgovarjajočih vrednosti in ki izključujejo in uničujejo manj plemenite, skratka nekulturne težnje. Če govorimo o kulturi, moramo vedeti, da spada v označbo: kultura, vse, kar krepi razvoj in podpira rast, kar izven vidikov zunanjih koristi na podlagi v 'organizmu spočetih resnic in potreb stremi za svojimi formami, bodisi umetniškimi, filozofskimi, političnimi ali kakršnimikoli. Kultura, oziroma boljše, sposobnost kulturnega življenja se vsled tega bistveno razlikuje od civilizacijskih spekulacij in ima zmirom značaj organ ične absolutnosti in razvojne zakonitosti. Kulturna sposobnost je iskra življenja, ker spaja narod ali |>osameznika s tradicijami minulih del in ga utrjuje v sedanjosti s tem, da ga veže z ljubeznijo, spoznanjem in dolžnostmi gospodarja do obstoječega ,in pa z občutkom potreb, ki vodijo v bodočnost. In kulturno gledanje oziroma zoiisel zanj pomeni torej gledanje, ki si je osvojilo višine ugotovljenega, spoznanega, doživljenega, v zmislu razvoja in njegovih pogojev in ki na ta način ohrani sposobnost zaznavanja novih potreb na horizontu bodočega dne. Čim več takih individualnosti — zavestnih ali )>odzavestnih — ima narod, tem večja je njegova kulturna moč in sprejemljivost kulturnih činov. S tem se pa je obenem stopnjuje njegova aktivnost, njegov kulturni nivo. * Nacijonalni princip je tvoril — kakor pri vseh narodih v podobnem položaju — tudi pri nas do prevrata skoro edini princip našega javnega življenja. V slučaju povoljne rešitve narodnega vprašanja bi tudi v politiki gotovo dal prostora drugim, sodobnim težnjam, toda mirovna pogodba nas je priklenila znova na skrb za svoj obstanek in zaradi tega danes ne moremo mimo njega, ne da bi storili vse, kar je v danih razmerah mogoče, da vzdržimo udarce, prizadjane od neprirodnih in krivičnih ukrepov. Z Ivanom Cankarjem je legel v grob zadnji »kulturni delavec«, ki je cel rasel v zmislu narodne kulture in ki je vsled tega — za ceno žrtve pri svojem umetniškem udejstvovanju — sistematično ocenjeval in usmerjal višino in vsebino narodnih teženj. Njemu je sledil — baš po prevratu — molk. ki je pravzaprav problem za sebe, ker je vendarle značilno, da precejšnje število ta-kozvanih kulturnih delavcev skoro deset let — če izvzamemo par slučajnih gest — ni nikakor poseglo v javnost, z nobeno sistematično kritiko, z nobeno pozitivno ideologijo, z nobeno ravno, načelno razlago in vzgojo. Zanimivo bi bilo proučiti vzroke, ki so rodili to usodno pasivnost, ki je zakrivila dužečo temo duhovnih obzorij, ki je morda bridkejSa od one v Prešernovih časih. Ostalo naše izobrafenstvo pa je ob .prevratu izgubilo v političnem oziru močno notranjo oporo, ki ga je poprej vezala — čeprav pogosto le po zunanji strani — v enoto in ga usposabljala za organizacijo v svrho interesov skupnosti. Ta opora — slovenska narodna zavest in ž njo združena navdušenost — se je ob prevratu umaknila programom političnih strank. In tedaj se je pokazalo vse tisto kar je bilo v minulih desetletjih zamujenega, ko niso politični aktorji oslonili narodne zavesti na filozofsko utemeljene sisteme, pač pa so formulirali svoje programe v površnem iskanju soglasja s stremljenji ostale Evrope. Slivenska povojna inteligenca je — zapuščena tudi od svojih kulturnih delavcev — v pretežni večini omahnila v plitvo partizanstvo in meglenost -naziranj, kar očituje njeno nezrelost, njeno nekulturo in nezmisel za živ-ljenske probleme naroda in človeštva sploh. Za nas je danes ob desetletnici novega revolucionarnega čina za popolno svobodo važno, da vidimo pot in se zavemo smeri. Naš kulturni nivo je v času po prevratu občutno padel in ž njim tudi nivo naše politike. Zašli smo v provincijonalno življenje. Dnevne vesti. SKUPNA SEJA LJUBLJANSKEGA IN MARIBORSKEGA OBLASTNEGA ODBORA. Ljubljanski in mariborski oblastni odbor •sta na svoji skupni seji v Celju dne 26. maja L 1. glede na desetletnico majske deklaracije sklenila posebno izjavo, ki jo priobčujemo na drugem mestu. Nadalje sta razpravljala oblastna odbora o sedanjem stanju v obeh samoupravah in soglasno ugotovila: Proračuna obeh oblastnih samouprav sta sestavljena po smislu člena 320 lin. zakona za leto 1927-28. Zato obl. odbora pričakujeta, da bo finančni minister proračun odobril ter da bo ministrski svet čimprej izvršil člen 320 £in. zakona s tem, da izroči posle, ki jih predvidevata proračuna, s potrebnimi krediti in finančnimi viri samo-•upravama. Oblastna odbora sta obširno razpravljala j o svojih najnujnejših nalogah (kmetijstvo, j javna dela, zdravstvo, socialna politika) i* ; ugotovila smernice za njih skupno sporazumno izvedbo. NOVI OBLASTNI ŠOLSKI ODBOR. Ljubljanski oblastni odbor v Liubljani je v svoji XIII. seji dne 25. maja 1927 imenoval v zmislu člena 18. in 26. uredbe o kra- . jevnih in oblastnih šolskih odborih za osnovne in meščanske šole z dne 2. maja 1927 štev. 222. U. L. z dne 18. maja 1927 štev. 55 v oblastni šolski odbor te-le osebe: za okraj: Ljubljana: Dr. Anton Milavec, obl. odbornik v Ljubljani za okraj Brežice: Jožef Skoberne, pos., župan in narodni poslanec, Senovo p. Rajhen-burg; za okraj Črnomelj: Josip Nemanič, pos. in obl. poslanec. Želebej, p. Metlika; za okraj Kamnik: Dr. Dominik Žvokelj, odvetnik v Kamniku; za okraj Kasta v: Julij Lazič, katehet v Kastvu; za okraj Kočevje: Anton Skubic, dekan in obl. poslanec v Ribnici; za okraj Kranj: Anton Umnik, pos. in obl. poslanec, Šenčur; za okraj Krško: Franc Kobal, pos. in obl. poslanec, Gabrijele, p. Tržišče; za okraj Litija: Valentin Sitar, župnik, Zagorje ob Savi; za okraj Laško: Filip Križnik, rudar m oblastni poslanec, Trbovlje; za okraj Ljubljanska okolica: Valentin Zabret, dekan v Št. Vidu nad Ljubljano; za okraj Logatec: Jakob Maček, pos. in lesni trgovec v Dol. Logatcu; za okraj Novo mesto: Dr. Ivo Česnik, odvetnik in obl. posl., Novo mesto; za okraj Radovljica: Jakob Jan, obl. poslanec in posestnik, Podhom, p. Gorje prt Bledu. KONKURZ SLAVENSKE BANKE D. D., ZAGREB. V smislu konkurznega reda za- Hrvatsko ie zagrebško konkurzno sodišče imenovalo petčlanski začasni upniški odbor. Sioven. ke upnike zastopa v tem odboru dr R«nnan Ravnihar, ki je, kakor znano, tajnik. Odbora upnikov Slavenske banke v Ljubljani. ZAKAJ? Agencija »Avala« je objavila odredbo notranjega ministrstva, s katero prepoveduje uvoz in razširjanje geograf lčne karte Unije sovjetskih republik, ki je bila izdana v Parizu in izložena v izložbi. Težko je najti kako motivacijo za to stvar. Prepovedala se je geografična karta, v kateri ni razven imena mest, rek itd. ničesar. Prepoved je bila izdana ne glede na to, da se čita v šolskih knjigah, da obstoja »Unija sovjetskih socialističnih republik« in da si je nemogoče predstavljati geografično karto Evrope in Azije brez tega »koščka« sveta, ki se imenuje SSSR in ki predstavlja samo ■eno šestino zemeljske oble. Po bilo treba pustiti prosto.■ bb S^vijMnTporlbljajo l šolah, ki ga zavzema na dveh kontinentih SSSR, prazen, brez ozira na to, ali se nahaja tu morje ali celina. — Trasiranje novih železnic. V generalni direkciji državnih železnic je sestavljenih kakih 10 komisij, ki imajo izvršiti vsa pripravljalna dela za trasiranje onih novih prog, ki •so proglašene kot nujne. Kongres trgovinskih zbornic. Dne 7. m « januarja se vrši v Splitu kongres trgovskih in obrtnih zbornic. Kongres bo razpravljal o novem obrtnem redu. — Vseslovanski čebelarski kongres. Kot som že poročali, se vrši v dneh od 3. do 10. junija v Pragi vseslovanski čebelarski kongres. Kongresa se udeleže tudi naši čebelarji. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem polovično vožnjo po državnih železnicah. — Zakup lova št. Vid. V četrtek dne 2. junija 1927 ob 10. uri se bo pri srezkem pogla varstvu v Ljubljani v sobi št. 1. potom javne dražbe oddal v zakup lov občine Št. Vid za petletno dobo t. j. od 1. julija 1927 do »i. marca 1932. K tej dražbi se vabijo vsi interesenti s pristavkov, da lahko vsak dan ob uradnih urah vpogledajo dražbene pogoje. — Regulacija nasipa pri Apatinu. V ministrstvu poljoprivrede in voda je odobren kre-dij za regulacijo nasipa pri Apatinu. Dela se prično prihodnji mesec. — Židovski dom v Beogradu. Zidovska cerkvena občina v Beogradu je sklenila, da zgradi v prestolici svoj dom. V poslopju bodo nameščene pisarne židovske cerkvene občine, rabinat, židovsko duhovno sodišče, židovska šola ter vsa židovska humanitarna in kul-turno-prosvetna društva. — Posetnike prireditev v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani se vsled policijske odredbe opozarja, da za časa adaptacij levih stranskih prostorov dvorane, ni na le- vi strani dvorane nobenega izhoda za silo. resenti s pristavkom, da lahko vsak dan ob uradni urah vpogledajo dražbene pogoje. — Sprejem rezervnih oficirjev v aktivn# slnužbo. Inženerslto - tehnično oddelenje Ministrstva za vojno in mornarico sprejme radi popolnitve inženersko-tehnične stroke z administrativnimi oficirji tekom 1. 1927-28 50 rezervnih oficirjev v aktivno službo. Prijave kandidatov moraio biti do 1. septembra 1927 v inž. tehn. oddelenju Ministrstva za vojno in mornarico. — Natančni pogoji za sprejem so razvidni iz razglasa, ki je nabit na ma-gistratni deski. Iz vojaške službe. Napredovali so: v pehoti za rezervne poročnike podporočniki Fr. Mervar, Franjo Bajt, Ivan Guštak, Slavko Su-pančič, Franjo Struček, Rudolf Turk, Ivan Kepec, Alojzij Černač in Ivan Pečar; v sanitetni stroki za rezervnega kapitana II. klase poročnik dr. Fran Raner, za apotekarskega kapetana I. klase kapetan II. klase Ervin Albreht, za kapetana II. klase poročnika dr. Pavel Janežič in Ivan Plenar; v veterinarski stroki za kapetana II. klase poročnik Anton Sok, v artiljeriji za rez. poročnika podporočnik Saša Frank, v pehoti za res. kapetana II. klase poročnik Viktor Kos, za ing poročnika je imenovan inžener strojne stroke Sreč- j ko Žagar; v našo vojsko je sprejet v činu rez. i kapetana II. klase dr. L udevit Hvko. — Vpokojitve v prosvetni službi. Pripravljen je ukaz, s katerim se ima upokoijti večje število profesorjev in učiteljev, ki 90 od služili zakonito službeno dobo — Srednjeveška inkvizicija v Macedoniji. Te dni se vrši v Skoplju proces o takozvani ljubanski aferi. Na zatožni klopi sede < rož-niški narednik Simo Boban in 4 njegovi tovariši. Orožniki so obdolženi, da so za časa občinskih volitev 27 kmetov, pristašev demokratske stranke pretepli, oziroma mučili. Zaslišanih bo 47 prič. Najbolj zanimiva je bila izpovedba bivšega župana Djuroviča, kateremu so razbili orožniki čeljust, polomili par reber in mu izruvali brke. Ko so ga najhuje tepli, so kričali: »Kje je tvoj poslanec Ku-jundžič, da ti pomaga?« Ko so ga tako nečlo-večko premlatili, so ga vlekli seboj v gore. Orožniki niso pustili v miru niti žensk in otrok. Obtoženi žandar - narednik Bobar je pri prvi obravnavi kljub tolikim pričam cinično tajil, da bi bil koga pretepal. Pričo Pe-jakoviča so vrgli orožniki v klet, ga pretepli za žive in mrtve, osuvali s puškinimi kopiti in po njem hodili. Sploh so mučili nekatere kmete kot za časa srednjeveške inkvizicije. — Lindbergh za rodbini Nungesser in Col-Ii. Iz Pariza poročajo: Lindbergh je poklonil vsoto 150.000 frankov, ki mu jih je podarila gospa Deutsch de la Meuthe, rodbinam Nungesser in Colli. — »Bela ptica« najdena? Parnik »Oilfield« je videl v torek ob 23.30 na 42. stopnji severne širine in 33 stopinji 39’ zapadne dolžine jadrnico, ki je vlekla za seboj neki aeroplan s francosko trikoloro. Domneva se, da gre za Nungesserjevo letalo »Bela ptica«. — Nova katastrofa ob Mississipiju. Iz Betone Rouge-a (Louisana) poročajo: V bližini mesta Mack Heartha je porušil Mississipi nasip ter poplavil nanovo ogromno ozemlje, nasajeno s sladkornim trsom. Mack Hearth in več drugih mest je pod vodo. Okoli 100.000 ljudi je brez strehe. — Oblak se je utrgal. Po vsej Hercegovini so divjale te dni silne nevihte. Na več krajih se je utrgal oblak. V selu Grabrov je udarila v hišo Jovanoviča strela. Sosedje so prihiteli na pomoč, ko je hiša že do tal pogorela. Izpod ruševine so izvlekli zogljenela trupla Jovanoviča in njegove žene. Na več krajih je poškodoval vihar brzojavne in telefonske proge. — Požar uničil cclo vas. PrevčeraiSnjim ponoči je izbruhnil v Duvnu vBoani P?,..' ki je uničil vso vas. Skoda znaša več milijonov dinarjev. Z zavarovalnino je pokril le neznaten del škode. — Počitnice radi mraza v maju. Iz Berlina poročajo: V Charlottenburgu je poslalo v četrtek več šol svoje učence domov, ker so bile šolske sobe premrzle. V nekaterih šolah so zaposljevali otroke samo s telovadbo in športnimi vajami. — Parcelacija državnega posestva Belja. Pred kratkim se je poročalo, da se bo kakih 2000 juter držvanega posestva Belja parce-hralo in razdelilo med begunce iz Baranje in med domače interesente. Sedaj pa se poroči, da do razdeltive ne pride, ker mednarodno sodišče v Haagu pravnega spora med prejšnjim lastnikom nadvojvodo Friderikom iu sedanjim lastnikom državo še vedno ni rešilo. r— Prpič »Mali« priznal 12 umorov. V sredo so privedli trije orožniki, uklenjena za roke in noge, v Karlovec Prpiča »Malega« in Ibrahima Krkiča. Orožniki so vodili na poti iz Siska v Karlovec razbojnika po vseli krajih, kjer sta vršila zločine. Prpič in Krkič sta priznala doslej 12 umorov. Prpič je neznaten 23-leten možiček, visok 165 cm in 55 kg težak. Njegov tovariš je koščen, močan 34deten možakar. Dočim izgleda Prpič precej nedolžno, napravlja Krkič utis divjega razbojnika, čigar pogled je naravnost strašen. Prpič trdi, da je znašal njegov plen ves čas do njegove aretacije sapo 7000—8000 Din. Izgovarja se, da je streljal na ljudi samo zato, da si je omogočil beg ter da se ni mogel otresti roparskega »poklica«, ker se je bal kazni, ki ga je čakala kot nekadnjega člana Čarugine tolpe in dezerterja. Ko bo končana preiskava v Karlovcu, odvedejo Prpiča in Krkiča v Osijek. — Huda ženska. Te dni se je odigral v Beogradu zanimiv prizor. Lilo je kot iz škafa. Medtem ko so se stiskali ljudje ob vogalu neke kavarne, sta se srečala na cesti odvetniški kandidat dr. Nikolič in neznana dama. Elegantno opravljena dama je jela udrihati po dr. Nikoliču, da se je »kar kadilo« in da je razbila dežnik na njegovi glavi. Dr. Nikolič se je skušal izprva braniti, toda dobil je preveč batin. Ko je namreč dama razbila na njeni svoj dežnik, ga je jela obdelovati s pestmi. Ni trajalo dolgo in dr. Nikolič 9e je valjal v blatu. Prihiteli so ljudje, ki so mu omogočili beg v bližnjo hišo. Kot pri takih prilikah vedno, so se razcepili gledalci na dve stranki. Ljudje, ki so bili na strani nore že tiske, so oblegali hišo, v katero se je rešil dr. Milosav Nikolič. Trajalo je četrt ure in pojavil se je žandar (v Ljubljani bi bil to policijski stražnik). Žandar je ljuto damo aretiral in odvedel seboj na policijo. Tam je izjavila, da se je hotela nad možakarjem maščevati, ker jo je pripravil ob vse njeno premoženje. — Če se general in profesor skregata. Bivši ruski general in pisatelj Stakovskij v Beč-kereku je vložil zopet tamkajšnjega profesorja Šostakova tožbo radi štirikratnega žaljenja časti. Sostakov je bil spoznan krivim ter obsojen na 1000 Din globe. Sedaj pa je vložil profesor Soštakov zoper generala Sta-kovskega tožbo radi 19-kratnega žaljenja časti. Prva obravnava je bila preložena. — Ciganska nadloga v Srednji Evropi. Če-hoslovaška vlada je podvzela spričo znane afere ljudožrstva zoper cigane energične mere. Notranje ministrstvo je izdelalo dva zakonska načrta, ki vsebujeta deloma mere ad-ministrativno-policijskega značaja zoper cigansko nadlogo, deloma pa tudi kazenskopravne določbe zoper cigane. Predvsem je predvidena ustanovitev prisilnih delavskih kolonij, v katerih naj se namestijo poleg sodni sko predkaznovanih ciganov tudi drugi recidivni zločinci. Politične upravne oblasti so bile medtem pozvane, da naj izdelajo natančno ki nsignacijo ciganov. Vse cigane je daktiloskopirati. Posledica teh mer je bila, da so se jeli cigani iz Čehoslovaške izseljevati v Avstrijo. Ker konjski in drugi taiovi nimajo listin, je prišlo na meji med drugim tudi že do srditih bojev med obmejnimi stražami in orožništvom. Tudi z nemško - češkoslovaške meje in z madjarsko - češkoslovaške prihajajo poročila o spopadih. _ — Senzacionalna obsodba na Dunaju. Te dni se je vršil na Dunaju proces zoper oti-cirsko vdovo Viljemino Schvvamm, ki je osleparila znanega raziskovalca malarije prof. dr. Erbena za vse njegovo premoženje v znesku 140 000 šilingov. To vsoto je bil dobil raziskovalec malarije kot nagrado iz Rockfeller-jeve ustanove za znanstvena raziskovanja. Schvvammova je pregovorila profesorja, da ji je posodil denar v kupčijske svrhe, medtem pa ga je zapravila. Živela je precej časa prav luksuriozno, zato se bo pa pokorila sedaj za leto dni v težki ječi. — S 14 leti doktor matematike. Iz Moskve poročajo o otroku z nenavadnim matematičnim talentom. Leta 1919 je prišel na univerzo v Taškentu 10 letni deček Nasorov ter zahteval, da ga pripuste kot slušatelja matematike. Položil je izpit zrelosti, nakar so ga pripustili zaenkrat kot izrednega slušatelja Čez leto dni je položil prvi državni izpit iz matematike, nakar so ga sprejeli kot rednega slušatelja. S 14 leti je visoko šolo absolvi-?al in promoviral za doktorja matematike. Sedaj z 18 leti je bil imenovan za docenta na taškentski univerzi. — Deklica, ki je imela 20.000 prijateljev. V Southampton je prispela te dni mlada deklica iz Avstralije, ki se lahko ponaša s tem, da ima več prijateljev kot jih je imelo sploh kako dekle na svetu. Ime ji je Stella Maro-ney. Deklici se pred kratkim ni niti sanjalo, da bo kdaj na svetu tako priljubljena. Sicer je bila res najbolj priljubljena deklica doma. Institut za preiskovanje raka je hotel pridobiti najbolj priljubljeno deklico z Ne\v-South-Walesa, ki naj bi zbirala pri tamkajšnjih bogatinih darove. Največji avstralski listi so objavili oglas, v katerem so poživljali čitatelje, da javijo naslove dam, ki njihovih prijateljev “f^°ljst£iiaJUMaroney 20 dame v. Siidwalesu ne nazivljajo več »Stella«, temveč »deklica z 20.000 prijatelji«. — Erna z brki. V sanatoriju v Treptovu a. d. Rega je bila zaposlena 20-letna bolniška strežnica, ki je vzbujala že dalje časa splošno pozornost. Predvsem je dobila nenadoma ma globok bas, pod nosom pa so ji jeli poganjati brki. Te dni je konzultirala prednica zdravnika. Zdravnik jo je preiskal in jo poslal na kliniko. Tam so izvršili na njej malo operacijo in strežnica se je izpremenila v strežnika Ernsta. — Novomesto. V najkrajšem času se otvo-ri v našem mestu. esperantski tečaj za za: četnike. Vsakdo se lahko v 4 mesecih nauči esperanta, mednarodnega pomožnega jezika, ki ga že danes uporabljajo vsi narodi sveta. Kdor se za stvar zanima, naj se priglasi gospodu Franju Modrijanu, profesorju na realni gimnaziji, ki daje vse informacije ustmeno kakor tudi pismeno. — Banket požeruhov. V Milanu se je vršila te dni pojedina, kakršne bi bil vesel kak Sim-plicissimus ali Gargantua. Za slavnostno okinčano mizo je sedelo 30 gostov, samih težkih možakarjev. Aranžer je bil komik Carlo Rota, eden od najdebelejših ljudi v Italiji. Prezes je bil težak 362 funtov. Pojedli pa so ti ljudje sledeče: 81 tucatov cmokov, 27 kg špargliev, 10 volovskih jezikav, 12 kokoši in 18 funtov rdečih jagod. Žal, da kronika ne poroča, koliko vina so popili. Postrezniki so dejali, da buteljk kar niso mogli prešteti. Govorov na banketu ni bilo. , — Požar v luksuznem vlaku. Na luksuznem vlaku Siracusa-Rini.je izbruhnil v soboto popoldne med vožnjo, par kilometrov pred Rimom požar. JMi so gore h prvi trije vagoni, med njimi jedilni voz. Vlak so sredi proge vstavili ter goreče vagone odpel,. Od otnikov ni ‘bil nihče poškodovan, vendar pa im ie zgorelo mnogo dragocene prtljage, med drugim je zgorel kovčeg z biseri, ki je bil last princesinje Ruffo di Calabr a. V« trije vozovi so skoraj popolnoma uničeni. J __ Poljski policijski kontident obglavljen. Iz Varšave poročajo: V bližini poljsko - ruske meje so našli truplo z odrezano glavo. V mrtvecu so agnoscirali nekega poljskega LE Z. DrOETKER- JEV1M backinom najboljše recepte pošilja na željo brezplaČ# in poštnine prosto DR. OETKER, d. i o. MARIB0K- policijskega konfidenta, na čigar glavo so W le razpisale sovjetske oblasti nagrado zlotih. Enega od morilcev je poljska polip* že aretirala. Mož pride pred preki sod. — 3. planinski zbor se vrši letos na štni pondeljek 6. junija v Kamniku v niškem domu«. Pričetek ob pol 10. uri do" dne. — Dnevni red: 1. Otvoritev in ff^tev po načelniku planinskega odbora. % • -a- predsedstva zbora. 3 Pozdravni go'«’on 0. stopnikov oblasti in organizacij. 4. Leto0. roči planinskih odborov o stanju planl? _ nijhovih področjih. 5. »Pašništvo in pij®® .v stvo« predava sreslii ekonom g. Josip Su • 6. »Živinoreja v kamniškem okra)11* P ^ va načelnik živinorejske zveze 8- _ ' jn_ »Planinsko sirarstvo« predava m . ‘ re. struktor g. Pevc. 8. »Higijena pasn dava veterinar g. Rauter. 9. blvuv.] ■ Vabljeni so vsi planinski gospodarj j Ijanske in mariborske oblasti, dasta izastopniki srenj in sosesk ter jjašniških, J skih in splošno kmetijskih zadr 0-na vožnja je zaprošena. Popoldri » P učna ekskurzija na graščini Kriz in • potok. Planinski odbor za kamniški Obl. agrarni komisar dr. Fran Spiller-Muys Ljubljana. 1— Mestni magistrat vabi narodno soffl^ ščanstvn, da okrasi v proslavo 10-letnice eke deklaracije dne 29. maja 1927 svoje h**" in okna z narodnimi zastavami, kakor bo * storila tudi mestna občina na svojih posloP" j'h- . „ Ve- 1— Razstava slik Jakopiča, Sternena, ’ sela in Janie se definitivno zapre v nefeL dne 29. maja zvečer. Vabimo na obisk te redno zanimive razstave slovenskih nl0^Sjaii, predvsem vse one, ki so jo doslej pregie Narodna Galerija. 1— Repriza Sliakcspearcjeve k°^ieda-»Mnogo hrupa za nič« bo v Narodu®10 lišču v nedeljo za izven, v torek za v0vne-C. Opozarjamo na to fino in ^fbavno Hiin ki ie pri premijeri v sredo dosegla v ni. uspeh. Pri predstavi sodeluje godba Dravske divizije, ki izvaja pod taktirko gospoda Svetla originalno Korngoldovo muziko k tej komediji. V glavnih vlogah nastopajo poleg gospe Nablocke in g. Levarja ter Rogoza š? ge Vera Danilova, Mira Danilova, Juvanov* in gg. Kralj, Lipah, Jan, Peček, Povhe, PIuJ' Cesar, Drenovec in drugi. Režijo vodi g- sp 1— Oddaja umetnega ledu v mestni tajnici se je pričela. Več v inseratu mesto & ga magistrata. .. 1— Angleško sukno in žensko volneno go dobite po solidnih cenah pri Franc Pavl*51' Gradišče 3. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubija11 • Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. 28. maja sobota mladinske prireditve v pr°" slavo 10-letnice majske deklarac'je in s*' cer popoldne ob 16. v obeh gledališčih na' stopi otrok osnovnih in meščanskih zvečer ob 20. v dramskem gledali^ Kralj Oidipus, igrajo dijaki humanisti*11 gimnazije. ... 29. maja nedelja ob 20, zvečer: »Mnogo pa za nič«. Izven. 30. Pondeljek: zaprto. _ M JI. torek, »Mnogo hrupa za niči. Red C. ^ Kongres evropskim manjšin. Prejšnjo s®" boto se je vršila na Dunaju konferenca pre«' stavnikov narodnih manjšin evropskih drža^ Na konferenci so se pretresale priprave 1 program za letošnji kongres narodnih maBJ Sin v Evropi. Sklenjeno je bilo, da se let« ob priliki kongresa sestavi statistika nar o", nih manjšin. V tej statistiki bi se nahajali objektivni podatki o mnajšinah in bi njali korektivo uradnih statističnih meto* ■ kakor se uporabljajo v posameznih država'' Na čelu pripravljalnega odbora je predsta nik Slovencev v italijanskem parlamentu ^ Josip Wilfan, med drugim pa se nahajajo odboru dr. Paul Schiemann, nemški poBia« v latiškem parlamentu, dalje grof Stani- q_ Sierakovski in madjarski poslanec v ce» slovaškem parlamentu Sziillo Gaza •*0I*s2e. se vrši v drugi polovici meseca avgusta nevi. ki ubija še preostale duhovne energije in jih ovira v razvoju. Zgodovina nam nalaga težak obračun z našo preteklostjo in z našo sedanjostjo in ta čin tirja moči, ki jih daje le potrojena kulturna aktivnost. Zaradi tega je obnovitev krepkega, visokega kulturnega življenja na njivah Slovenstva ena prvih nalog, ki čakajo na pozitivne, verne energije našega organizma. Oblastna odbora ljubljanske in mariborske oblasti o s priliki desetletnice majske deklaracije Ljubljanski in mariborski oblastni odbor sta na svoji skupni seji v Celju dne 26. maja t. 1. glede na desetletnico majske deklaracije sklenila iz-javo: »Na temelju majske deklaracije, ki pomeni prvi začetek lastne državnosti Slovencev v skupnosti s Srbi in Hrvati, bomo po vseh svojih močeh delovali, da se kra-jevina Srbov, Hrvatov in Slovencev okrepi in da se načelo narodove samoodločbe, izraženo v majski deklaraciji, uveljavi za vse, ki so po krvi, jeziku in duhu naši bratje.« Oblastni odbor ljubljanski: Predsednik: Dr. Marko Natlačen, 1. r. Člani: Dr. Juro Adlešič, 1. r., dr. Anton Brecelj, 1. r., Peter Hauptman, 1. r., dr. Anton Milavec, 1. r. Oblastni odbor mariborski: Predsednik: Dr. Josip Leskovar, 1. r. Člani: Marko Kranjc, 1. r., Jurij Kugov-nik, 1. r., dr. Andrej Veble, 1. r., Alojzij Zupančič, 1. r. Masaryk -- tretjič predsednik Češkoslovaške. vdoP°Wne se je vršila volitev pred-„ t . bratske češkoslovaške republike in 1 jlnsk° večino je bil znova izvoljen nin? iSeclnika Tomaž G. Masaryk. Z izred-šknai 2^enjem Je sprejela to vest vsa če-j*'"»vaška javnost, ker so bile z izvolitvijo int premagane in strte vse nečedne bu i8’ ^ so v zadnjem času tako zelo raz-rjale .javnost. Z nič manjšim zadoščenjem tja sprejema vest o Masarykovi .izvolitvi tudi sl°vanska javnost, saj je bil Masaryk eano odločen Slovan, ki je že med vojno nkazal, da ni za slovanstvo le v besedah, m več tudi v dejanjih in da je pripravljen “I?sl slovanskih narodov ravno tako žrt-ovati svoie osebne interese kakor v blagor svojega lastnega naroda sprejel^vesro^aMrvk^0^8111 P® b°d° demokrati. Le malo Šibi,T k1 • VS1 Evropi, ki bi bili u? nih osebnosti je v vdani demokratičnimv0dkrito in zvesto Eden onTreŠS A k° Masaryk. zvest demokraciii le;Masaryk, ki je boril za i brezPOgojno in ki se je vnemo ni J’- . m°kratičnih načel z isto Sbke ko w6m • položaju Prednika Hoi t pnprost .politik in javni delavec. In ravno vsled tega si je nakopal sovraštvo reakcionarnih krogov. Da je bil "ekoč Masaryk voditelj v boju za zmago de-j^kfaeije, so mu »odpustili« in mu to »na-stit-° ?pr?S'edali«, niso mu pa mogli opro-pred« 2 -e ostal zvest demokraciji tudi kot slišano ;; rePublike. Za naravnost neza-n> samo n ■ pa. so srnf»trali, da Masaryk kraciie i!j,S1V?0 izpovedoval načelo demo-živSe tV<* je cel° nktivno posegel v prenrečii .f ? svojo avtoritativno besedo reakcija Vreamogo”naCeŠKnt10p^kf“POS,ala Zmu-t.° demokracije se je izkazal ^b^saki priliki Masaryk, zato pa je tudi njegova iz! volitev zmaga demokracije in triumf poštene politične borbe. * Izvolitev sama se je izvršila strogo po že i preje določenem ceremonielu. • s,r.R .pr?d parlamentom je bil zaprt z vojaškimi četami, ko sta se zbrala ob 11. dopoldne poslanska zbornica in senat k skupni seji, da izvolita novega predsednika . češkoslovaške republike. Od 450 poslancev in senatorjev jih je bilo prisotnih 434. Vsak • poslanec in senator je dobil po tri kuverte, za slučaj, da pri prvi volitvi ne bi dobil noben kandidat predpisane tripetinske večine vseh poslancev in senatorjev (ne samo navzočih) in da bi bila potem potrebna i ožja volitev med kandidatoma, ki sta dobila pri drugi volitvi največ glasov. Gale-j rija in diplomatske lože so bile nabito polne. Sploh se je videlo, da se vsa -Praga izredno zanima za volitev predsednika republike. Ko so bili izvoljeni tajniki in skrutina-| torji, se je pričelo poimensko klicanje po-: slancev in senatorjev, ki so oddali nato svoje • kuverte v žaro. ! Skupno je glasovalo 432 poslancev in se- I natorjev. Masaryk je dobil 274 glasov, torej 1 več ko tri petine glasov, komunistični števni in demonstrativni kandidat 34, praznih glasovnic pa je bilo oddanih 104. Za Masa-: ryka so glasovale vse stranke razven nemških ,in madjarskih skrajnih nacionalistov, , komunistov in ludovcev. Izvolitev Masaryka je sprejel parlament zdrTvUcn T1?' ?at0 ie Prišel viharno pozdravljen predsednik Masaryk v spremstvu ministrskega predsednika Svehle v dvorimo m prisegel na ustavo. \ tem hipu sta bile na parlamentu raz-obešeni državna zastava in zastava predsednika republike. Češkoslovaška je imela zopet svojega državnega poglavarja. V spremstvu ministrskega predsednika, notranjega in vojnega ministra je nato odšel Masaryk pred parlament, kjer je bila postavljena častna četa. Po raportu in obhodu čete je godba zaigrala državno himno, nakar se je novi predsednik odpeljal t a :?ra^’ kjer so se oglasile številne depu-tacije, da mu čestitajo k izvolitvi. * Čestitamo bratski češkoslovaški republiki da je zmagala demokracija ta d,T Z predsednik zopet — tatiček Masaryk. Pojasnilce. mio'. e?lieS J'net%rU,,m'en. loin za takrat 7rim, i , dnevi — jaz sem ravno rovanin hrdn d,°n,a V P^elji svojo od bačkem lici ° S|avo — so natisnili v zagreb-Lin,ki • to-le notico, datirano iz J bljane: »Že dalje časa se opaža v slovenskih samostojno-demokratskih organizacijah nezadovoljnost s politično smerjo, ki Kj stranki narekuje Sv. Pribičevič. Vstop klerikalcev v Uzunovičevo vlado je gibanje nezadavoljnežev še pospešil, ker so postali , .ovenski samostojni demokrati v boju proti klerikalcem, ki so vedno pripravljeni na vstop v vlado, šibkejši, ker so zaradi Pribičeviča obsojeni na brezpogojno opozicijo. Za opozicijo pa v Sloveniji ni nobenega vzroka. Manjka tudi vsako opozicionalno geslo, ker razumevajo Slovenci politiko ja- 0 realno. V najnovejšem času je ta nezadovoljnost dobila že tako konkretno obli-se 'ned samostojnimi demokrati odstop demnv se bodo slovenski samo- | ^a), Potem n/n1 ,°d«.PBi (sc. od Pribičevi-java, ki se mis?f bržk-°ne brez dr. Žer-niti iz nni-. - lak 2aradi bolezni umak-U ^PolPicnega življenja, kot posebna stranka s programom, ki bi bil narejen čisto za slovenske razmere, t. j. proti klerikalcem, sicer pa bi bili vedno pripravljeni vstopiti v vlado. Pribičeviču bi na ta način seveda v Sloveniji odzvonilo.« — Na to notico so me prijatelji opozorili in so mi pokazali tudi v »Jutru« odgovor na to notico, kjer berem, da se je ta notica rodPa »V gostilni pri Mačku, tam za vodo...« — Ko sem vse to prebral, sem takoj odšel zum Maček, dem vveltberiihmten, tam za vodo (ne: v gostilno pri Mačku, kakor napačno citira «Jutro») in tam sem povedal, da tist?. nptice nisem telefoniral v Zagreb jaz, kajti jaz spuščam v svet samo laži, ki so pa pnma-primissima, pač pa da podpišem tudi zagrebško poročilo z obema rokama, ker je v tem poročilu izrečen tako pameten nasvet za slovensko SDS, -kakor ga v slovenskih -listih še nikdar in nikjer nisem bral! Tako sem povedal tudi beim Maček, dem vveltberiihmten, tam za vodo, kjer ljudje šunko jedo in vince pijo in »Jutro« bero, in sem za svoje predavanje žel burno odobravanje. — I. P. Politične vesti. — Mussolinijev govor. Mussolini je imel v sredo v zbornici daljši govor, v katerem je podal poročilo kot notranji minister. Med drugim je zei0 govoril o takozvanih socialnih boleznih. Presežek porodov pada vedno bolj, najbolj pa v industrijskih mestih. »Kaj je 40 milijonov proti 90 milijonom Nemcev in proti 200 milijonom Slovanov, proti 40 milijonom Francozov in 90 milijonom njihovih kolonijalnih narodov. če hoče Italija kaj pomeniti, mora narasti do začetka druge polovice tega stoletja do 00 milijonov prebivalcev. Ni izključeno, da bo treba uvesti poleg davka na samce tudi davek na neplodne zakone.« V nadaljnjem govoru je Mussolini trdil, da je -bil Božen vedno italijanski in da morajo biti meje na Brennerju vsakemu Italijanu svete in nedotakljive ter da jih mora Italija braniti in četudi z vojno. Zbornica fašistov je tem besedam seveda ploskala. = Angleška poslanska zbornica odobrila prelom odnošajev z Rusijo. Po govorih Pon- soubyja, poslanca delavske stranke, ki je govoru proti ter Horne-a, ki je govoril za pielom odnošajev z Rusijo, je poročal notranji minister Joynson-H.icks o špijonažni organizaciji Rusije v Angliji. Nato se je vršilo glasovanje. Poslanska zbornica je s 367 proti 118 glasovom odklonila predlog delavske stranke, da naj zadevo preišče poseben parlamentaren preiskovalni odbor ter je sprejela s 357 proti 111 glasovom zaupnico Baldwinovi vladi. 50 poslancev (liberalci) se je glasovanja vzdržalo. == Lloyd George proti prelomu z Rusijo. Pri debati v angleški spodnji zbornici o prelomu -odnošajev z Rusijo je imel voditelj liberalne stranke Lloyd George sijajen govor proti Chamberlainovi politiki. Lloyd George je med drugim izvajal: Moremo -priznati vladi, da je njen predloženi dokazilni materijal v vedeuju sovjetskih organov pristen, toda vprašanje je, če je radi tega prelom diplomatskih odnošajev umesten in primeren in če ne vodi neizogibno do vojnega stanja. Chamberlain je ostal do sedaj v tem oziru zbornici še vedno dolžan pojasnila. Sedanjo vladno politiko moremo najlažje ovreči s citati iz Chamberladnovih in Bal-fourjevih govorov februarja meseca tega leta. Prelom odnošajev z Rusijo ne pomeni za Anglijo nikakih ugodnosti, temveč zgolj le izgubo, za Evropo pa more povzročiti največjo nevarnost. Bakhvin in Chamberlain sta se dala prisiliti k tej politiki od svojih kolegov Churchilla in notranjega ministra. Angleške zunanje politike ne vodi več zunanje, temveč notranje ministrstvo. Propaganda proti Angliji pa ne bo oslabljena, temveč še ojačena. Evropskega miru ne ogroža -povsod poraženi ekstremni komunizem, temveč reakcionarne sile, ki vladajo v Italiji, na Balkanu, v Madjarski, na vzhodni meji Nemčije in v Španiji. Obrnjen proti konzervativcem zakliče Lloyd George: »Pameti nimate več, imate samo še večino!« Angleška vlada si ni na jasnem, kako bo pozneje zopet vzpostavila odnošaje z Rusijo. Anglija je v svojem stališču proti Rusiji popolnoma osamljena. Štiriindvajset držav, med njimi tudi angleška zaveznica Francija in Italija, je odločenih, da nadalje vzdržuje zveze z Rusijo. V Evropi, polni zmed, je vrgla Anglija svoje sporno jabolko. To ni samo skok v temo, to je skok v najglobljo reko. — Govoru Lloyda Georgea so ploskali mestoma celo konzervativci. zr Litvinov je bojevit. Namestnik sovjetskega zunanjega komisarja Litvinov je dal časnikarjem izjavo, ki se odlikuje po bojevitem tonu proti Angliji. Litvinov trdi, da je Anglija že dalj časa nameravala prekiniti odnošaje z Rusijo in da hoče »streti sovjete za vsako ceno.« Anglija dela z vsemi sredstvi na vojno proti Rusiji. Baldwi-nova vlada je imela vedno vodilno načelo, da mora zadaviti Rusijo. Nosilec Noblove nagrade Chamberlain je vedno odlašal, v upanju, da najde kake zaveznike, kar pa se mu^ni posrečilo. Sedaj hoče potegniti druge države za seboj. Toda vsaka država si mora biti na jasnem o zločinsko pustolovskem značaju kakega takega poskusa. Član trgovinskega komisarijata Schliesser se je izrazil, da prelom odnošajev z Anglijo ne bo imel za Rusijo nikakih resnih gospodarskih posledic. = Stresemann o nemški bodočnosti. Ob priliki vsakoletnega zborovanja instituta za Nemce v inozemstvu v Stuttgartu se je izrazil nemški zunanji minister dr. Stresemann, da ima vsak človek in vsak narod bodočnost, če ne izgubi vere vanjo. Padec nemškega naroda ni njegova -krivda in je moralično ravno tako čist, kot vsak drug narod. Danes je nemški narod v drugem položaju kot v prvih mesecih po vojni. Na koncu se je dr. Stresemann dotaknil mimogrede angleško-ruskih diferenc z besedami: »Ne verujem, da se dogodki razvijejo v vojno. Če si veliki narodi nasprotujejo, je naša naloga ,da preprečimo vojno in da narode zopet privedemo do sprave.« == Zopetno napredovanje južnih čet na Kitajskem. Kakor poročajo iz Hankava se Čangeungčangova armada umika vzdolž železniške proge Pukau-Tsientsin. čangčung-čang je premestil svoj glavni stan v Sučau. Cete, ki so stražile dohod do velikega prekopa, so se umaknile ter pri umiku pognale velik tank petrolejske družbe v zrak. Han-kavska armada je po tridnevni srditi bitki zavzela Sipeng, oddaljen kakih 150 km severno od Hankava. Padlo je 8000 mož severne armade, 5000 pa je bilo ujetih. Hankavska armada je zaplenila deset topov in dvajset strojnic. — General Čangkajšek poroča iz Šanghaja, da je zavzel razen Pongpua še Jangcau, sto kilometrov severovzhodno od Nankigna. Čangkajšek je pričel z uspešnim prodiranjem proti severnokitajski armadi Dve njegovi diviziji sta prekoračili Jangce-luang pri Čingkiangu, ne da bi naleteli na kak odpor. Čete Sunčuangfanga so se umaknile vzdolž cesarskega prekopa. Po receptu »Dolenjskih Novic«. Včerajšnji »Slov. Narod« poroča o ukrenil Jm,l}^-britans.ke vlade Proli sovjetom pod obupnim naslovom: »Že zonet se ionin z ognjem«. Mislimo da je skrb »Slov. Naroda« -za velikobritansko politiko več ko smešna, ker so dosedaj angleški politiki še vedno dokazali, da znajo misliti, kar pa o »Slov. Narodu« morda ne bi vsakdo trdil. Strahopetni vzklik »Že zopet se igrajo z ognjem« pa je tako prijeten spomin na idilične predvojne »Dolenjske Novice«, da ne-, ° ,kb?® v spomin ono brezsmrtno vest ko ie t» llV nape!e™ Položaju na Balkanu, i , zaPJsal brezsmrtne besede • »Turek že zopet škili -čez mejo. -Packa, da ga ni sram.« ’ Takrat je Turek slabo končal, ker se je igral z ognjem, upajmo, da se bo sedaj stvar za Vel. Britanijo boljše končala. Spori. KRATKE VESTI. Dr. Beneš izda v jeseni prvi del svojih spominov na češko revolucijo v tujini. Njegovi spomini izidejo v češčini, nemščini in francoščini. Do konca 1. 1928 bo vse delo zaključeno. V Dombrovi na Poljskem je pričelo stavkati nad desettisoč kovinskih delavcev. Litavski general Klešinski je bil zasačen ravno v trenutku, ko je izročil važne vojaške dokumente sovjetskemu poslaništvu v Kovnu. Avstrijske javne korporacije in industrijska podjetja imajo skupno 164 milijonov dolarjev inozemskega dolga, ki ga plačujejo povprečno s 6—7 odstotki obresti. Število brezposelnih v Avstriji stalno pada in se je znižalo v zadnjih treh mesecih za 85.000. Poravnajte naročnino! HUBADOV VEČER. Pevski zbor Glasbene Matice je po želji in volji jubilarjevi v intimnem krogu praznoval 60 letnico svojega zborovodje in ravnatelja konservatorija Mateja Hubada. V sredo zvečer mu je priredil prijateljski večer v veliki dvorani Narodnega doma. Poleg pevskega zbora so se udeležili večera zastopniki glavnega odbora Glasbene Matice s predsednikom dr. Ravniharjem na čelu, bivši predsednik Glasb. Matice in moškega zbora rač. viš. svetnik Svetek, bivša predsednica ženskega zbora gospa Terezina dr. Jenkova in drugi prijatelji jubilarjevi ter Glasb. Matice. Predsednik moškega zbora g. Silvan Pečenko je v svojem nagovoru očrtal delovanje Hubadovo od 1. 1891 dalje, poudarjajoč njegove velike zasluge za razvoj slovanske pesmi. Ob zaključku svojega govora je imenom pevskega zbora poklonil slavljencu krasno vezilo, srebrno palmovo vejo, na katere listih so začrtani vsi znamenitejši koncerti, ki jih je bil dirigiral Hubad. Predsednik glav. odbora g. dr. Ravnihar je v svojem govoru paudarjal, da to ni samo osebni jubilej Hubadov, ampak ju-hilej glasbene kulture v Slovencih, Hubad je spremljal Glasbeno Matico z vso svojo umetniško potenco in z nadčloveško požrtvovalnostjo od njenih skromnih početkov pa do trenotka, ko je mogla predvsem po njegovi zaslugi dati svojemu narodu glasbeno visoko šolo, konservatorij, svoj znameniti pevski zbor in lepo razvijajoče se orkestralno društvo. Ako Slovenija ob svojem ujedi-njenju z narodom hrvatskim -in srbskim praga nove domačije ni prestopila kot borna nevesta, ampak bogato obdarjena z doto svoje lastne, zlasti glasbene kulture, je to zasluga Hubadova. V imenu glavnega odbora je govornik poklonil jubilarju krasen album s slikami njegovim prominentnih učencev in slovenskih glasbenikov. — G. Matej Hubad se je zahvalil v daljšem govoru, spominjajoč se onih prvih časov, ko gn je bila domovina povzala, da orje njenega glasbenega polja ledino. P-redočil nam je ves razvoj Glasben Matke, kakor se je kasneje s požrtvovalnim sodelovanjem stoterih sodelavcev, polnih navdušenja in idealizma, razvila v cvetoči zavod. Šumno odobravanje ni hotelo prejenjati, ko je ob koncu govora obljubil, da hoče še nadalje biti na razpolago Glasbeni Matici in njenemu pevskemu zboru. — Ob krasnem prepevanju moškega zbora in njegovih kvartetov je potekel animiran večer. Obiščite umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu POMEN FEMINISTIČNEGA GIBANJA. Snoči, ob 6. zvečer je predavala v okrilju »Ženskega pokretac, v damskem salonu kavarne »Emone«, ga Vodetova o temi »Smisel in pomen feminističnega gibanja«, torej o vprašanju, ki pričenja interesirati čim dalje bolj tudi naše žene. Stremljenje za svobodo in enakopravnost, tako v političnem kakor v javnem življenju, vloga rodoljubne in za sega ženstva, ki mu ni dovolj samo ozko omejena vloga, ki jo je dosedaj imela žena v janvem življenju, vloga rodoljubne in za vsako dobrodelno ali narodno akcijo priprav-ljene žene, temveč se hoče uveljaviti na vseli popriščih, kjer se udejstvujejo moški. Predavanje je bilo številno obiskano. Ga. predavateljica je izvajala med drugim: Povsem napačno je splošno mnenje, da je feminizem le sredstvo za dosego volilne pravice. Njegovo bistvo je ravno nasprotno: volilna pravica naj pripomore k popolni zmagi feminizma, ki vidi svoj končni smoter v vzajemnem delu za izboljšanje življenjskih pogojev in za dosego človeških pravic za vse in ne samo za žene. Le volilna pravica more odpreti ženam široko polje javnega dela, le potom nje se da doseči popolna enkovrednost vseh državljanov, enakovrednost mož in žen. Trda realnost sili žene v boj za njihove pravice. Poglejmo samo konkurenčni boj za delo in plačilo med možmi in ženskami. V tem boju podleže navadno ženska, brez ozira na to, če je sposobnejša in če so njene socialne razmere slabše — ravno radi tega, ker je brezpravna. Res je, tu na gre za politične pravice, toda ali ni ta borba za obstoj, ki jo mora voditi danes tri četrtine žen, mnogo krutejša, kot politični boj? Ali tem ženam ne preti nevarnost, da izgube smisel za materinstvo, četudi se niso nikdar borile za politične pravice? Saj vemo, da je za večino mater, ki delajo po tovarnah, delavnicah in pisarnah izvrševanje naloge materinstva le postransko opravilo — a ne iz malomarnosti ah radi pomanjkanja smisla, temveč radi trdo nujnosti, ki jo ustvarja boj za vsakdanji kruh. Nedvomno najbolj zainteresirana na stremljenju žen za dosego pravice soodločanja v javnem življenju pa bi morala biti mati, brez ozira na njen socialni položaj oziroma na njene gmotne razmere. Materi gotovo ni vseeno, kako se izvaja zunanja politika, kajti tu gre za usodo njenih sinov, katere mora sedaj molče pošiljati v klavnico. Tudi kot gospodinji ni materi vseeno, kdo odloča o carinski politjki, od katere so tako zelo odvisne cene življenjskim potrebščinam. Tudi vprašanje svetovnega miru bo definitivno rešila le žena — mati. Žene bodo začele spoznavati, da je v njih samih možnost, da si ustvarijo boljši položaj, javnost pa bo morala žensko gibanje uvaže-vati in računati z njim. Idealno zamišljeno predavanje ge. Vodeto-ve je želo pri navzočih ženah obilo odobravanja. Kakor čujenvo, odpotuje ga. Vodetova prihodnji teden v Prago na kongres Male ženske antante, ki se vrši takoj po konferenci Feministične Alijanse. Gospodarstvo. Nova carinska tarifa * Avstriji. Že sedanji tarif uvoznih carin ni ugoden za irvoz iz Jugoslavije v Avstrijo. Ko so dve leti zapored krpali naši zastopniki z avstrijskimi novo trgovinsko pogodbo, so naši na-krat pogajanja pretrgali, češ da naš avtonomni carinski tarif Se ni gotov, in ta bo imel vpliv na medsebojne carinske postavke. In res jih je imel, toda v našo škodo. Kajti toliko pameti, kakor jo imamo mi, jo imajo Avstrijci tudi. Zato so tudi Avsrtijci vmes skovali nov carinski tarif, ki nas je skoro povsod obrnažil. Drugo leto so se morali naši zastopniki n. pr. s takimi le uspehi zadovoljiti: Prej ni bilo na običajno sadje, rinfusa naloženo, nikake carine, za pakovano pa 5 zl. kron, pozneje pa so Avstrijci določili za vse sadje brez razlike po 5 zl. kron. No, in v tem novem položaju so morali biti naši zastopniki zadovoljni, da so dosegli pri rinfusa sadju znižano ea-rino — 2 zl K. Uspeh je torej tak, da je poslej naše sadje obdavčeno z 2 zl. K, dočim je bilo prej carine prosto. — Na tak drastičen vzgled sem takrat v naprej opozarjal in sem rabil prav isto frazo, kakor danes, da toliko pametni, kakor mi, so Avstrijci tudi. Ker se je bil ta poskus takrat za Avstrijce tako izborno obnesel, menijo zdaj, da se jim tudi obratno obnese — in so vso to igro obrnili, t. j. Avstrijci hočejo carinske tarife na naše žito in živino povišati, da bi imeli'pri pogajanjih za novo trgovsko pogodbo kompenzacijski objekt za pritisk na Jugoslavijo, da zniža uvozno carino na avstrijske industrijske izdelke. — V tak naiven namen so že prejšnjemu parlamentu predložili novelo k carinskemu zakonu, ki izdatno viša carino na kruh in meso. Med volilnim bojem je bila ta nakana Seiplove vlade izborno bojno orožje za soeijaliste. V najrazličnejših plakatih je bil naslikan Seipel kako s svojo neusmiljeno davčno pestjo grabi za vsakdanji kruh uboge delavske rodbine. Tudi to dejstvo je pripomoglo socijali-stoni do sijajnega uspeha. In res je Seipel v torek predložil parlamentu carinsko novelo ki zvišuje carino na žito, moko, živino, meso in mesne izdelke. In Seipel je v svojem utemeljevanju prav odkritosrčno povedal, da ta predloga ima pred vsem ta namen, da bodo mogli pri sklepanju trgovinskih pogodb operirati z višjimi carinami. Sprejmimo to izjavo avstrijskega kanclerja na znanje. Najprej si oglejmo nove carine. Na pšenico in rž je carina 4 zl. K., na oves in ječmen pa 3 zl. K. Na moko in druge mlinske izdelke (zdrob, kaša, ječmenček itd.) pa je še povišek 8 zl. K. na carino za surovi pridelek, torej n. pr. na belo moko celih 12 zl. K., kar daje okroglo 140 Din na 100 kg. Na klavno živino pa so zvišali carino od 12 na 15 zl. K pri 100 kilogramih. — Pri plemenski živini so zvišali od 50 na 75 zl. K od glave, pri teletih ali junicah pa od 30 na 45. Pri konjih do dveh let od 56 na 100, nad dve leti pa od 100 na 200 zl. K od glave. Socijalisti in tudi drugi ekonomi so naračunali, da te carine usodepolno povišajo cene najpotrebnejšemu živežu. Prvi kontragovornik je bil vodja socijal-nih demokratov dr. Otto Bauer sam, ki je prav hudo razmesaril Seipla in njegovo carinsko novelo. In nič ni čudno, da je rabil v obratni smeri moje zgornje besede: Tako pametni kakor mi, so pa tudi Jugoslovani. Kaj mislite, kaj oni odgovore na te naše modrosti? No, tudi oni primerno povišajo uvozne carine na naše industrijske izdelke, pa smo tam, kjer smo bili. Ali visoke carine na živež pa le ostanejo, in na naše industrijske izdelke tudi. Obstoji torej nevarnost, da tudi po novi trgovski pogodbi z Jugoslavijo ostane več ali manj višja uvozna carina na živež in višja jugoslovanska carina na naše industrijske izdelke. Posledica bo draginja najpotrebnejšega živeža in silna škoda za našo industrijo, kar bo imelo daljšo posledico — povečana brezposelnost, torej sama škoda na vse strani. Tudi te besede dr. Bauerja si je treba zapomniti, kajti vsebujejo zlate resnice in še bolj zlate nauke. — Povedal je še mnogo resnic, ki pa nas ne zanimajo. Napovedal je torej' carinski noveli najodločnejši boj. Toda dostavil je, da bi socijalisti sodelovali pri zgradbi pametnega carinskega zakona, ki bi bil v korist državi in. delavskim slojem, ako večina sprejme neke pogoje in ako da neka zadoščenja. To je vse njihova reč in nas ne zanima. Zapomnimo pa si, kaj sta rekla Seipel in dr. Bauer. A. G. BRCNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH ZADRUG V LJUBLJANI se je vršil dne 23. maja t. 1. ob udeležbi vladnega zastopnika kmet. svet. Trampuša, tajnika Glavnega zadružnega Saveza dr. Lj. Prohaske ter 86 zadrug od 139, ki jih Zveza ima sedaj. Iz letnega poročila posnemamo, da je Zveza izvršila za zadruge mnogo, večinoma uspešnih pismenih in ustmenih intervencij pri raznih oblasteh v registracijskih, koncesijskih, davčnih in taksnih ter drugih zadevah in delala na izpolnitvi poslovanja pri zadrugah. . Revizij je izvršila lam pri zadrugah 58 rednih in 3 izredne. Poleg tega je 49 zadrugam sestavila računske zaključke, novim pa vpeljala knjigovodstvo in ostalo poslovanje Poleg številnih osebnih informacij v pisarni in ob priliki revizij je napravila po uradnikih pri zadrugah 41 informativnih in instruktivnih obiskov ter odposlala 3985 dopisov in 7 okrožnic. Dalje je podpirala Zadružno šolo v Ljubhjani in 8 njenih učencev. Sodelovala je pri reševanju raznih gospodarskih vprašanj, kakor pri sestavi načrtov za novi davčni, menični in taksni za- Najbolj so napredovale kmetijske produktivne zadruge, obrtniške pa so v nazadovanju. Denarno poslovanje Zveze je lani znatno napredovalo. Blagajniški promet je znašal Din 125,394.403. —, vloge v tekočem računu pa so se dvignile na Din 12,281.318.—. To nudi najlepši dokaz zaupanja, ki ga uživa Zveza med zadrugami vsled točne postrežbe ter varnega upravljanja zaupanih ji blagajniških odviškov. Da Zveza ni iskala dobička, pa dokauzje v razmerju s prometom in upravnim premoženjem neznaten dobiček, ki znaša Din 11.442.—. Končno omenjamo, da je bila lani izvršena pri Zvezi redna revizija, ki je ugotovila, da je Zveza kot matica svojih zadrug v polni meri zadostila svojim nalogam. Iz nadzorstvenega poročila posnemamo, da je nadzorstvo vestno nadzorovalo poslovanje in zlasti preizkusilo računski zaključek ter našlo vse v lepem redu. Občni zbor je soglasno izrekel načelstvu in nadzorstvu zaupnico ter nato sprejel nova, sedanjim potrebam odgovarjajoča pra- LJUBLJANSKA BORZA ZA BLAGO IX VREDNOTE. Danes, dne 27. t. m. se je vršila seja za konstituiranje borznega sveta, kojega člani so bili deloma izvoljeni na občnem zboru dne 10. t. m. Predsednikom je bil izvoljen Ivan Jelačin ml., podpredsednikom dr. Ivan Slokar in Andrej Šarabon. — V upravni odbor so bili izvoljeni poleg imenovanega predsedstva še borzni svetniki dr. Fran Windischer in Janko Jovan. — Na to je sledilo imenovanje novih borznih senzalov: a) za vrednote (devize, valute in efekte): dr. Janko Berce, Gabrijel Erzin in Vaso Suyer; b) za lesno stroko: Ciril Picek in c) za deželne prideke: Gabrijel Erzin. — Borzni svet je konečno sklenil, razpisati še dve mesti senzalov za vrednote (devize, valute in efekte). Prošnje, ki so bile vložene za že izpopolnjena tri senzalska mesta za vrednote se bodo vpoštevale tudi pri novem natečaju. POZIV GOSPODARSKIM KROGOM. Letošnji VII. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani se vrši od 2. do 11. julija. Institucija Ljubljanskega velesejma je postala stalna. Z milijoni dinarjev za propagando je privabila stotisoče obiskovalcev na vsakoletno prireditev, kjer se je nazorno dokazovalo, da je obstoj Slovenije omogočen samo z razvito in uspevajočo industrijo, obrtjo in trgovino. Udeležba kot razstavljalec ni samo v največjo moralno in tudi materijelno korist po-edine tvrdke, marveč tudi dolžnost vsakega zavednega gospodarja. Uprava velesejma naproša vse one tvrdke, ki se še niso prijavile, da to nemudoma store. Da se zamorejo udeležiti velesejma tudi manjša podjetja, je cena za razstavne prostore znižana za 40% od svoječasnih. Vzorno izvedena organizacija in propaganda za obisk odvisi od pravočasno zbranih prijav. Naprošamo vse, da se požurljo. BORZE. Ljubljana, 27. maja. (Prve številke po-vpraševanje, druge ponudbe. Vrednote^ investicijsko 84.50 — 85, Vojna škoda 343.o0 — 344.50, zastavni in komunalne Kranjske 20 — 22, Celjska 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 98 — 100, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlje 0 — 490, Vevče 130 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. — Blago: Tendenca za les neizpremenjeno črvsta, za deželne pridelke črvsta. Zaključeni 4 vagoni lesa. Zagreb. 27. maja. Devize: Dunaj 800 do 803, Berlin 1348—1351, Italija 308.15 do 310.15, London 276.20—277, Newyork ček 56.70—56.90, Pariz 232.29—224.29, Praga 168.20—169, Curih 1093.5-1096.5. Curih, 27. (maja. Beograd 9.135, Berlin 123.15, Newyork 519.75, London 25.2475, Pariz 20.36, Milan 28.30, Praga 15.40, Budimpešta 90.63, Buakrešta 3.125, Sofija 3.75, Varšava 58.10, Dunaj 73.175. Novi člani okrajnih testnih odborov. menda; Franc Gams, pos., Mekinje 26; Janez Vrečar, pos. in mizar, Domžale 56. Cerknica: Ivan Ronko ml., pos. in zid. mojster, Cerknica; Andrej Makovec, i>os., Rudolfovo 8, Št. Vid; Ivan Puntar, pos., Unec 75. Črnomelj: Ivan Trampuš, pos., Ogulin 1, p. Vinica; Janko Doltar, pos., Črnomelj 142; Ivan Mihelič, pos. in trg.. Stari trg. Logatec: Ivan Plečnik, pos., Hotederšica 4; Ivan 0v-senk, pos. in gost., Žiri 53; Ivan Mihevc, pos., Čevce, Dol. Logatec. Lož: Matija Mišič, pos., Obločice 1; Anton Po* nuda, pos., Pudob 6; Franc Modic, pos.. Ru-narsko štev. 9. Metlika: Jože Mihelčič ml., pos., Vavča vas 3, P-Semič; Josip Nemanič, |K>s. in obl. posl., Želebej p. Metlika; Ivan Kramarič, pos-’ Radoviča. Kočevje: Jožef Eisenzopf, poštar, Starilog 119; Ro-bert Ganslmayer, vinski trgovec, Kočevje 265; Vrtnik Alojzij, pos., Osilnica. Ribnica: Franc Levstik, pos., Goričavas 4, p. Ribnica; Ivan Levstik, pos., Sodražica 6; Ivan . Bartol, pos., Retje 19, p. Loški potok; Vel. Lašče: Karol Štrukelj, pos. in župan, Rašica, p-Turjak; Matija Samec, pos. in župan, Kompolje, p. Videm; Anton Št rubelj, pos. in gost., Zdenska vas, p. Videm. Krško: Jožef Kaplar, pos., Bučka; Jožef Salmič, pas., Gorenja vas, p. Leskovec; Jožef Pacek, pos., Malo Mraševo, p. Sv. Križ, pri Kostanjevici. Radeče: Alojzij Rman, pos., Gaj, p. št. Janž; 3*®" ko Simončič, pos., Radeče 9; Anton Polanc, pos. valj. mlina, Radeče 59. Kostanjevica: Ivan Repselj, pos., St- Jakob 9, p- St- Jer nej; Fr. Zevnik, pos., Catez. Mokronog: Friderik Maretič, pos., Zloganjska gora 1 , p. Škocjan; Franc Kobal, pos.. župan n posl., Gabrijele, p. Tržišče. Litija: Matej Riher, dekan, Šmartno; Leopold Hostnik, župan, Šmartno; Tit Strmi.,an, pos., Mačkovec, p. Vače. Višnja gora: Jože Oven, pos., Martinjavas, p. Velika Loka; Peter Zaviršek, župan, Krizka vas, p. Višnja gora; Lovro Jevnikar, solski upravitelj, Št. Vid. Novomesto: Kastelic Fr., pos., Mačkovec, p. Novonie-sto; Anton Pavlič, pos., Orehovica, p. št. Jernej; Ivan Senica, pos., Obrh 5, Toplice. žužemherk: Franc Travnik, pos. in župan, Dvor; Ig; Gabrovka, p. Zagradec, T. ... .. . •• vut 1 nacij Košak, pos., Gabrovka, p Ljubljanski oblastni odbor je v svoji XIII. j IyanJ Vehovec, pos., Žužemberk, seji dne 25. maja t. 1. imenoval na podlagi § 39. cestnega zakona v cestne okrajne odbore sledeče člane: V Končno je občni zbor soglasno sklenil, kon te"r železniške in carinske tarife. 1 °^?0a p"Sim Mšim zadrugam Lani je prirastlo 22 novih zadrug, odpadle l»vodnP 1 pa ;0 3 Koncem leta je štela Zveza 189 za- , v ^reh. drug. Bled: Lovro Poljaneajj pos., Boli. Bela 1; Franc Rus, nadučitelj v pok., Bled; Franc Mavrič, pos. in župan, Boh. Bistrica. Brdo: Jože Pozni«, Obl. posl., Gradišče 16, pošta Lukovica; Janez Bergant, pos. hrasce, p. Moravče. Kamnik: Trebnje: Ignacij Pevec, pos. in obl. posl., š.k0''®£' p. Vel. Loka; Ivan Kašič, pos. Gorenja p. Mirna; Jožef Pust, pos., Vrhtrebnjc, Trebnje. Ljublj. okoliea: Trkov Janez, župan ob8. Dob run je, p. Sp. Hrušica; Franc Erjavec, pos. Vi snu ar] e 11, p. št. Vid nad Ljubljano. Vrhnika: , Valentin Koritnik, pos. in župan, Brize, I Polhovgradec; Josip Brenčič, obl. posl., vin- Andiej Mejač, pos., Kaplja vas 14, p. Ko- ! nika 211; Fran Lončar, pos. Horjul. Marcel Prčvost; 29 Don-Juanke. _ Dragi moj, je odvrnil Guilloux, prav nič se ne čudim, da te najdem tukaj, ko je najina skupna prija- ,eli‘“ Albina? i« ušlo Ro- g6rU_ Komtesa Anderny je tukaj, je popravil Guilloux in komaj zakrival svoj nasmeh. ......... Toda Roger ni bil sprejemljiv za ironijo m je naglo vprašal: —Kje si jo videl? V malem angleškem salonu se pogovarja s kneg - njo, sicer pa mislim, da... . ... „ . , „r. Stavka ni končal, kajti Vaugremer je bil ze daieu — Bravo Albina, je zamrmral Guilloux, tega si pa pošteno zmešala... Rocer je tako naglo tekal po sobanah, da se je kar zadeval v goste. V velikem salonu so stale starejše aristokratske dame, debelih nog, epo trebušaste s, svo jimi okroglimi prsti so se igrale z ^olg™1bi"ermn ovratnicami, čakajoč, da bi se poslovile od kneginje, k. ie v malem angleškem salonu sedela na divanu in »e pogovarjala z zelo elegantno damo, ki je s njo na nizki stolici in od katere so se vi e r . mQ gantni obrisi, temnomodra tesna obleka m nad lisico, snežnobeli tilnik in rjavi kodri. .-„„1 Rogerovo srce je začelo divje tolči; bila je ' Kot ostale dame je lahko slišal ves pogovor, kajti je kričala na ves glas; — Dragica... Oj dragica ... Kako sem bila anx da vas vidim,... motor se vam je pokvaril Strašno? Meni se je isto dogodilo prošli teden, ravno ko so me čakali na švedskem poslaništvu... Vsa sla\ -nost je čakala radi mene... Vi zelo intimno poznate onega gospoda, ki je v zunanjem ministrstvu. Kako mu je že ime?... Cormillier, Carnouiller, kako že? — Cordelier. — Da, Cordelier ... Jaz osebno nočem k njemu ... Ker je bil zelo inproper* za Ramona. Sitnosti mu je delal kot inozemcu radi njegovega potnega lista m o voljenja, da sme bivati v Franciji... Ali je to sploh mo- potapljal, a takoj ko je pogledal v oči svoje lepe Prl jateljice, je čutil, da ga mineva ves strah. _ Zapustili ste me, je zajecljal,... zapustili ste me... Najraje bi se bil zjokal in se ji vrgel k nošam b ozira na družbo, ki se je še nahajala po salonih. Ona ga je pa z enim pogledom poklicala v resničnost nazaj i mimo dejala: Sedite tu poleg mene. V sosednjem salonu je kneginja naravnost prosta- ško odpravljala Vitzino iz hiše, v veliko zabavo zaostalih _ Gospod Cordelier je že "'°”h ^ga“dragoeeneB> ~£ak saj jo ie gotove čaka doma voijeuja, u» ... - : jo kot ško odpravljala vitzmo iz nise, v veuau ~ g„6e? Možak 8‘m™ mX vi ozirov! oslalii povabljencev. Dejala ji je, da je re8 zasluzila prijatelja; ta uradnik bi labko' 1 m honorw za svoj ples in da naj nikakor ne trati prijateljev storil uslugo, je pripomnila Albina - Prav, to je pa kot za nalašč. Prosila vas bom namreč te dni nekaj, kar se Uče zunanjega ministrstva. Tukaj vam tega nočem povedati, kajti ona ušesa tam naju poslušajo. (Stare dame se niti z mesta niso ganile!) Prišla bom k vam na dom ... Da, da, hočem . • • Telefonirala vam bom in prišla z mojo drago gospo Lelišvre. . . . Al.„aih Naenkrat se je zdrznila, kajti zapazila je pri ous mnogo učencev. Gledala Roger in Albina sta bila naenk™ 7Akrivaia sreče sta si v oči in se držala za roke. Nist svidenja. “TpuaffiTe »el M« - — T”' liko sem trpel. „«xji* Kljub mogočnemu preobratu, ki ga je povzročila vratih velikega salona, kako se je Vitzina poslavljala |a nova ljubezen v njenem^srcu,^ ^ da ie * Od "^gospoda* ^ ^ ( Schrecklicb! ... On mi je pa dejal, da bo takoj izg»m , en L da je zbežal pred njo. Sedaj pa je ležal pie Odhitela je tako naglo mimo star^f0in’ikionile, 1 njo kot’vsi prejšnji moški, ki so jo ljubih, ra: zadela vanje. Te so se ji v naglici globok P ^ ^ ponižan Toda sočutje, ki ga je imela s tem p na kar pa Hilda niti odgovorila ni m nat v ^ uancem, je bilo bolj močno kot njen ponos. polagoma obrnila glavo P > . _ Dete!... je zamrmrala. vzdihnil od ginjenja in veselja- pa odšle. Albina je stoji Roger pred njo zmeden po- Nič ni bila začudena, in ko se je klonil, mu je ponudila roko. Prijel jo j , Sklonil je glavo in v«*^- r“ “TlVa hii ie srečen-Sedaj mu je lahko rekla, kar mu je hotela, J Ona je nadaljevala: (Dali« Pritl^ Angl.: željna. * Angl.; Kranj: (Franc Grilc, pos., Trata 11, p. Cerklje; Anton Umnik, obl. posl., Šenčur 20; Jernej Novak, pos., Trboje 47, p. Smlednik. Tržič: Vinko Klemenčič, župan in pos., Kovor; Rudolf Femic, pos. in gost., Tržič; Jože Zupan, pos., Križe 6. Škofja Loka: Valentin Debeljak, pos. in trg., Škofja Loka; Franc Avguštin, pos., (Godešič, p. Škofja Loka; Franc Uršič, obl. posl. in župan, Hotavlje, p. Gorenjavas. Radovljica: Ing. Jernej Zupanc, industr., Lancovo; Franc Janc, pos., Begunje;; Ivan Klein-dienst, pos: in gost., Predtrg pri Radovljici. Kranjska gora: Martin Noč, pos., Koroška Bela 73, p. Ja-!°rrmk; anc Terkar, pos. in livarski moj- Sm<" Proslava majske deklaracije. irln?hla*erf *rS°vine so lepo okrasile svoje „ t z ^klaracijsko diplomo. Prosimo vse posnemi!^ S^stiln ičai-je in kavarnarje, da slerin' • z&I6d in danes v soboto in na- liiot iavno izložbe okrase z deklara- uJsko_ diplomo. 'ols' PROGRAM prireditve »MLADINSKEGA DNE«. V soboto 28. maja ob 16. uri. Velika dvorana hotela »Union«, zboriloemr*’ Zdravica; Dev, Tri curice zbor gorenišklrb^ka ,narodna; Dev, To so fantje, realke) nar°dna (poje mešani zbor drž. 3- Kreutzev^U11 dijak IL real’ gimnaziie-HI stavr '' K.0,leert na gosli št. 13, II. in 4 !• drž. gimnazija, ček, Len- j 5. Iv. pl. Zajc: Pesem slavulja; Premrl: j Dvignimo skupni krog (moška zbora s kla-| virjem, pojo združeni srednješolski zbori). 6. B. Godard, Berfeuse de Jocelyn za gosli (izvaja Fr. Stanič in orkester, II. drž. real. gimnazija. ! 7. Ujedinjeni Južni Slovani. Verzi iz »Po- bratimije« in »Molitve«, ki ju je zložil S. Jenko. Izvajajo Švigelj, Bleiweis, Roth, Pengov in Bukovec, III. drž. real. gimnazija. 8. J. Klemenčič: Poglejte ptičke; M. Tomc: Majeva (mešana zbora). Mihul: Molitev za vladarja in domovino; mešani zbor s klavirjem in harmonijem. — Pojo združeni srednješolski zbori. 9. Državna himna. II. Dramsko gledališče. 1. Mašek: Pri zibeli; Narodna: Barčica. — (Dekliška zbora; poje dekl. zbor II. dekl. meščanske šole.) 2. Govor: Govori dijak drž. moškega učiteljišča. 3. Gliška - Koritnik: Domovini; deklamira Jakopič, II. deš. mešč. šola. 4. Špelca in medvedek: prizor; vprizori licejska osn. šola. 5. Vilhar: Slovenec, Srb, Hrvat; Narodna: Pojte, pojte, drobne ptičke; Narodna: Škrjan-ček poje; narodna:Djevojčica ruže brale. — Poje dekliški zbor I. dekliške mešč. šole. 6. Odlomek iz cvetne bajke; vprizori licejska osn. šola. 7. Gruden: Tržaškim bratom; deklamira N. Slapar, I. deš. mešč. šola. 8. E. Adamič: Lansko veselje; Tajnanina; Vipavska; H. Slattner: Lastovkam; slovenske narodne pesmi. Poje mešani zbor moškega in ženskega učiteljišča. 9. Drža\jna himna. III. Operno gledališče. 1. Prišli so trije gagri; Kje so tiste rožice moje; Na Gorenjskem luštno biti; Marširala j kralja Petra garda. — Pojo dečki I. b-raz- ! reda III. deške osnovne šole. 2. Govor: Govori dijak srednje tehn. šole. 3. Korsakov: Arabska pesem iz šeheresa, de; Beriak: Koncert I. del za vijolino in klavir. — Izvajata dijaka sred. tehn. šole. 4. Zupančič: Vseh živih dan; deklamira Fortič, dvorazredna trgovska šola. 5. Ivan Ocvirk: Moja pomlad. Foerster: Ali ni li zemljica krasna. — Poje mešani zbor sredn. tehn. šole. 6. Narodna: Luštno je vigred; Aljaž: Triglav. — Poje dekliški zbor I. dekl. osnovne šole. 7. Gradnik: Pesem starega begunca; deklamira Kovič, drž. realka. Adamič; če ti ne boš moj. Hubad: Škr-tehn^iole^6 ~ P°je me®ani zbor srednje 9. Slovan na plan! DramatiCna slika v verzih; vprizori srednja tehn. šola. 10. Državna himna. Kino Matica. Ves program izvajajo učenke ženske realne gimnazije. 1. Govor, 2. Gruden: Tržaškim j bratom, 3. Kranjčevič: Otažbini, 4. Babičinjt skazky, 5. Le mois de mais (Poesie populai-re), 6' Nusič: Naša deca (šaloigra), 7. Klavir Modno pismo. Nobena druga vrsta športa se ni zadnja leta tako razvila kot vodni šport. Zato skrbi tudi najmanjše letovišče za to, da more nuditi gostom priliko za kopanje na prostem joUsotoce® z^kJn^vodS^adSIk9 'jeZ na razpol^vse kraMe’' ljubljena so pa nforska k n?°Bebno pri_ tudi težko predstavljati ttf' Pa .si je kot je živlienie v mnii V bolJ prijetnega skem CS ni kemK-k0paliS^ v mor- °b morski obali 7 f le skoraj ves dan velike vSnosti P‘" je koPalna obleka 8. Pevski zbor, 9. Petje — solo, 10. Zupančič: Vseh živih dan, 11. Himna Vardaru, 12. 12. Fofanov: Zvezdy jasnyje, 13. E. Krasno-horska: Jihoslovanum, 14. a) H. Baebusse: La lettre, b) Th. Gautier: Pendanl la tempe-te, 15. Charleston, 16. Telovadni ples, 17. Ko- lo, 18. Državna himna. Književnost. DR. STANISLAV BEVK: BOTANIKA ZA ŠOLO IN DOM. Ljubljana 1927. Državna zaloga šolskih knjig in učil. Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. 448 strani. Cena 150 Din. Ni namen teh vrstic stroga strokovna ocena te prelepe knjige, ki bi tudi ne spadala v dnevni list. Treba pa je opozoriti nanjo, ker je v polni meri vredna, da občinstvo poseže po njej. Bistveni del knjige tvorijo opisi po sistemu razporejenih važnejših rastlin (s ključi vred 358 strani). Staničicam je prostor precej skopo odmerjen, omenjeni so le najvažnejši primeri, redkobesedno, v obsegu običajnih šolskih knjig, vendar je treba priznati, da je kljub malemu obsegu tega oddelka zelo mnogo in dobro povedanega. Ostali del je odmerjen cevnicam. Cvetnice obsegajo 108 družin. Posamezne, zlasti večje družine, imajo na čelu kratko, po kraticah zelo praktično označeno svojo karakteristiko. Tej slede natančnejši opisi važnejših vrst dotične družine. Opisi rastlin niso suhoparni in se kljub svoji tehtni vsebini in mnogoštevilnim terminom prav gladko in lepo čitajo. Ne omejujejo se samo na oris rastlinskih delov, temveč vsebujejo nebroj anatomskih, fizijoloških in bijoloških pripomb. Močno poudarjena je tudi praktična stran. iSkratka orisi so skozi in skozi zanimivi. Važnejšim predstavnikom družin slede številni sorodniki, označeni v kolikor se razlikujejo od glavnega zastopnika in med seboj. Poleg domačih vrst so omenjene tudi tuje, ako imajo s kateregakoli vidika tudi za nas kaj pomena. 'Pohvalno je treba omeniti, da so se vpoštevale tudi važnejše vrtne rastline. Vsaki večji družini sledi ključ rodov in vrst dotične družine, ki naj služi za določevanje. Ključi se naslanjajo na Fritscha, kar jamči, da so dobri. Zahtevajo pa nekaj spretnosti in predznanja. Škoda, da tudi manjše rastline nimajo ključa, že radi enotnosti in večje praktičnosti. Rajši, kot prečitati 1—2 strani teksta, bi pri določevanju pogledali v ključ. Kratko, toda prav primemo poglavje v knjigi je o rastlinskih združbah, saj dandanašnji že tudi izključno na tej podlagi določujemo rastline. Pregled glavnih delov cvetnih rastlin in njih oblik je pisan jedrnato, vsaka beseda pove nekaj, tako da se o vsem poučimo, kar je neobhodno potrebno. Analitični ključi za določevanje rastlin po Linne-jevem sestavu knjigo vsebinsko zaključujejo. Na tem mestu bi pripomnili, da bi nam bilo bolj všeč, ako bi bil ta ključ združen obenem s ključi družin. Vsi ključi bi tvorili celoto, olajšali določevanje, nepotrebno listanje po knjigi bi izostalo. In ako bi bil ključ pridejan knjigi kot dodatek, ki bi se ga moglo izločiti, bi tako svojemu namenu mnogo boljše služil. Ako ibi nam gosp. pisatelj hotel še pokloniti posebno knjigo za določevanje rastlin, ki jo nad vse potrebujemo, bi nam bilo gotovo najbolj ustreženo. V tem slučaju bi ai želeli po možnosti poleg rodovnih imen tudi slovenska vrstna imena, čeprav bi jih bilo treba šele tvoriti. Knjigo zaključujeta imenik rodov in kazalo, ki sta prav skrbno sestavljena in dobro služita. Tiskovnih pogreškov je nekaj že popravljenih, ostalo jih je še nekaj, toda prav malo. Ako jemljemo v poštev obsežnost knjige in ogromno število terminov, tujih imen, kratic itd., se čudimo, da jih ni več. Ze to dokazuje, kako temeljito je bila izdaja pripravljena. Vrednost knjige povečajo v obilni men' slike. Nič manj kot 41 podob po celi strani je v barvotisku, o katerem je treba reči, da je prav dober. Z malimi izjemami so se vse podobe dobro posrečile in so v čast tiskarni. Prav jasne so tudi po večini že znane slike v tekstu, ki jih je čez 300. A tudi sicer je tiskarska oprema knjige nad vse lepa in dostojna. Tisk razločen, papir fin, vezava elegantna in trpežna. Dobili smo torej vsebinsko in po zunanji opremi prav lepo botanično knjigo, kakršna sploh pri nas le redko izide. Služila bo šoli in domu, kot je namenjena, izborno. Vsak, ki se za rastlinstvo zanima, ali ga praktični poklic veže z njim, bo posegel z veseljem po njej in ne bo razočaran. —ar. Danilo Gorinšek: Maj. Pesmi za deco. Celje 1927. Izšlo v samozaložbi. — Gorinšek je eden izmed naših najmlajših mladinskih pesnikov in se posebno v poslednjem času dokaj uspešno uveljavlja v naše mladinsko slovstvo. Knjižica, ki jo je izdal pod gornjim naslovom, v splošnem ugaja, vendar pa kaže še jasne znake nedozorelosti, neustalje-nosti, celo površnosti. In to je škoda. Mladi pesnik bi moral zbirko v rokopisu izročiti izkušenemu »krivogledu« v presojo. V zbirko so se vrinile pesmi, ki po svoji obliki in vsebini ne spadajo v zbirko za deco; kvečjem v zhirko za mladino. Izmed 28 pesmi, ki jih zbirka vsebuje, mi ugajajo: Prošnja, Črni oblaki, Tecimo in Zelja, ki so pisane res neprisiljeno, v pristnem otroškem duhu in so tudi oblikovno gibke,'sveže, ne-razblinjene. Razen teh bo ugajala deoi še ta ali ona — večina' pa je ne bo ogrela. — Mirko Kunčič. Šport Dirka okolu Italije. V prvi, drugi in tretji etapi te znamenite dirke je zmagal sloveči italijanski dirkač Alfredo Binda, ki je prevozil tretjo 207 km dolgo etapo v 7:55:02. V; četrti etapi je zmagal Piemontesis. V peti etapi pa si je zopet priboril prvenstvo Binda, lako da je po petih rundah podana sledeča klasifikacija: 1. Binda, 2. Brunero, 3. Pancera, 4. Negrini, 5. Bresciani. šesta etapa vodi iz Rima v Neapelj in je dolga 238 km. Teniške tekme za Davisov pokal. V meddržavni tekmi med Francijo in Ameriko v Parizu v doublu sta zmagala Francoza Baro- izza p’ efšnjihnietn n0dU<> -SlikK° k?Palne obleke I milovalen nasmeh £ £ l- 9a™°K?t 1 treba takrat za eno kopalno 'obleko It d a o napraviti danes tri. Stremljenje gr4 danda nes za tem, da se izpostavi čim največ telesa mogoče solncu in svežemu zraku. Načelo današnje mode je: Kopalna obleka naj služi čim bolje svojemu namenu, obenem pa naj bo tudi lepa. In ta cilj je dosežen. Današnja kopalna moda je pripravna, obenem pa izredno mična in mnogostranska, tako da ne iz-gledajo dame kot da bi bile uniformirane. Osebnemu okusu in individualnosti je odprto široko polje. Za plavalko prihaja v prvi vrsti v poštev j triko, ki obstoji pogosto po ameriškem vzorcu iz jopiča, kateremu so pritkane hlačice. Oboje se glede barve razlikuje. Prehod tvori pas. Onim damam pa, ki jim je ljubši kompleten kopalni kostum, nudi današnja moda nebroj lepih modelov. Čez gladke hla-čice se nosi kasak. Posebno v morskih kopališčih, kjer se prebije pogosto ves dan ob obali, se je kompletni kopalni kostum hitro uveljavil. Pod obalno obleko, ki je zapeta liki plašč, se nosi kopalni triko, če gre dama v vodo, obleko odloži. Ko pride iz vode si triko odloži. Ko pride iz vode si triko na solncu posuši, nakar smukne zopet v obleko. V podjetni obleki lahko jiodvzema male iz-prehode, igra tenis itd. Kar se tiče barve, iz- podrinjajo črno barvo bolj in bolj živahne barve, ki prinašajo v kopalno modo veselo noto. Tudi kopalni plašč se je spremenil glede oblike. Plašč je kratek, prilagodil se je dnevni modi. Vzorci so lepi, živahni. Poleg plašča se nosi tudi cape. Obe vrsti pa imata močnega konkurenta v pyjami, ki bi se tudi rad v obalni modi uveljavil. Priporočati ga je pa le vitkim figuram, Kopalna čepica m kopalni Čevlji naj har-monirajo glede barve z obleko. Moderna kopalka nosi pogosto kopalni solnčnik iz oljnatega papirja. tra — Brugman proti Amerikancema Til-den Hunter 4 :6, 6 : >2, 6 : 2. V singlu je premagal Lacoste Anierikanca Hunterja 6 : O, 6 : 0, Amerikanec Hunter pa je porazil Francoza Borotro 6:0, 6:3. Razmerje je tedaj 3 : 2 v korist Francije. — Južna Afrika je porazila Švico v Montieuxu 5 : 0. Južnoafriško moštvo je torej gladko zmagalo v doublu in singlu. — Anglija je podlegla Danski v Londonu 2:3. Ravno tako porazno kakor Južna Afrika Švico je premagala Belgija Poljsko v Bruslju namreč o : 0. Inozemske nedeljske nogometne tekme. Dunajska Hakoah je doživela v Čikagu pred 10.000 gledalci poraz 1 : 2 napram Illinois-teamu. — Dunajski Simmering je igral napram Poljski Cracoviji 2 : 2. Angleško moštvo, ki je pred kratki m porazilo Belgijo 9:1, je premagalo Luxemburg 5:2. — Španija je porazila Francijo v Parizu pred 30 tisoč gledalci 4:1.— iPenarol je dosegel v Lausanni proti Lausanne Sporto 7 : 1, do-čim je proti F. C. Bern igral neodločno 1 : 1. — Na Dunaju je premagala Austrija Belgijo 4 : 1 {1 : 1) pred 30.000 gledalci. Nogomet »a slepce. Več londonskih slepcev, ki so pred vojno bili navdušeni nogometaši, je naprosilo ravnatelja zavoda za slepce mister Towela, da jih vsako nedeljo pelje k nogometni tekmi. Tam jih zbere To-wel okolu sebe, jim označi moštvi in sodni- • ka in brž ko se prične m a teh, jim To\vel tol- , mači potek igre in posamezne faze, tako da ubogi slepci vsaj v duhu sledijo igri, čeravno jo ne morejo videti s telesnimi očmi. Nenavadna smrt veslača. 2t-lelni T. Kent, sin. slavnega oksfordskega veslača, je nena-doflla umrl med veslanjem. Skoraj gotovo je hotel doseči svojega očeta ter je s prenapornim veslanjem preveč oslabil svoje srte. Slučaj je vzbudil mnogo pozornosti in zopet dvignil zahtevo, da morajo veslafii-sportniki večkrat zdravniško preiskati si srce. Znan veslač je izjavil o priliki Kentove smrti: »Ni-kdo se ne sme baviti z veslaškim športom, če si prej ni dal preiskati srce. Veslanje je ena najbolj napornih športnih panog. Pomeni že hud napor za popolnoma zdravega človeka, če pa ima kdo slabo srce, ga mora veslanje naravnost katastrofalno utruditi. Izvanreilne težkoatletske uspehe je pokazal zadnji vaditeljski večer dunajskega ati. kluba Axa. Med drugimi je potegnil enoročno prvak Leppelt 90 kg, obojeročno tezno dvignil 100 kg in obojeročno suuil 130 kg. V istih vajah je dosegel Hipfinger 75, 00 in 140 kilogramov, Ehrhardt Ilehrl pa 75, 90 in 120 kilogramov itd. OGOLJUFANI »STRADALNI UMETNIK«. Kuroki — tako se nazivlje po slavnem japonskem generalu izza rusko-japonske vojne — je majhen koščen možiček, star 51 let. Doma je iz Poznanja. Beda ga je prisilila k današnjemu napornemu poklicu: Ko je uvidel, da ne more na noben drug način zaslužiti dovolj denarja za preživljanje in ko je postajal od stradanja vedno bolj mršav, mu je šinila v glavo sijajna ideja, da je pričel, v resnici gladovati. Po dnevi je sedel nepremično na stolu, ponoči pa je legel s krulečim želodcem v posteljo. Tako je delal tri dni in tri noči, dokler se ni raznesla stvar po vsem mestu. Otroci in tujci so prihajali, da vidijo »zanimivost«:. Ko je stradal Kuroki sedmi dan, je prišel k njemu im-presario, ki mu je obljubil krasen zaslužek, če hoče nastopiti v Lodzu javno kot >stradalni umetnik«. 21 dni je moral ostati Kuroki brez prave hrane. Sedel je v prostorni stekleni kletki, ki je bila zaprta na vrhu z mrežo iz železne žice, na usnjatem fotelju, dan na dan, noč za nočjo, zgubančen, apatičen ter gledal skozi črna očala v zrak. Oblečen je bil v fin svilen pvjama. V kletki je stala postelja iz medenine, na nočni omarici pa je bilo vse polno steklenic mineralne vode, krtače, perilo, svalčice, knjige, časopisi in stekleničice parfuma. Na stenah so bili afiširdni plakati: Prosi se, da občinstvo pred Kuroki-jem ne je. Prosi se, da občinstvo ne govori glasno. Pušenje je prepovedano. Ljudje so se mu upali komaj približati. Na neki deski je bilo zadnje dni zapisano: »Spanje neredno, močan glavobol, puls 101, temperatura 35, teža 83 funtov.«. Srečen je bil Kuroki, ko je minil čas gla-dovanja, ponosen na svoj čin in hrepenel je po hrani, in po obljubljenem, težko zasluženem denarju. Tedaj pa se je zgodilo nefot/ nepojmljivega. Ko so si hoteli Kuroki, njegov impresario in trije drugi družabniki razdeliti dobiček — Kuroki je imel dobiti 60% — so ugotovili, da so manjkali trije bloki vstopnic. Eden od kompanjonov, Plav-ka, je poneveril 30(10 zlolov ter jo odkuril-Ostali kompanjoni so zabranili Kurokiju vpogled v knjige. Kuroki, napol onesveščen od lakote je dobil končno 5C0 zlotih. Vse. grožnje in vse tulenje ni pomagalo nič. Koliko so znašali prejemki v resnici, ni bilo mogoče ugotoviti. Trdi se da je nesla produkcija najmanj 4000 ‘zlotih. Z zadevo se pečajo sedaj policijske in sodnijske oblasti v Lodzu. Kuroki pa se je prepričal, da se včasih tudi stradanje ne izplača. Mag, čt. 13161/27. ~ ref. XXII. Izdelovanje in oddaja umetnega ledu v ljubljanski mestni klavnici. V ljubljanski mestni klavnici je pričela obratovati naprava za izdelavo umetnega ledu. Led, ki se ga lahko napravi dnevno 10.000 kg v kockah po 12—13 kg, je iz čiste vode mestnega vodoveda. Led, ki je strankam na razpolago vedno v vsaki množini, se cd-daja na licu mesta v klavnici po sledečih cenah: posamezna kocka . . . . . Din 6 — pri odjemu 20 kock naenkrat . „ 5’— pri t djemu 200 k ek naenkrat po „ 4 — Približno v treh do štirih tednih bo klavnica pričela razvažati led na željo strankam tudi na m< m, pri čemur se bo led podražil približno en dinar pri kocki. Stranke se naprošajo, da prijavijo pismeno ali ustmeno ravnateljstvu mestne klavnice željo, kdaj in v kakšni množini naj bi se jim led dostavljal na dom. Mestni magistrat ljubljanski, dne 24. maja 1927. Nov hotel. Laško pri Celju. Čast mi ie najvljudneje naznaniti, da otvorim na Binkoštni pon-deljek, dne G. junija 1927 v prostorih bivše Pivnice § 11 v Laškem popolnoma novo urejen, 2 minuto od postaje, tik ob Savinji lezeo hotel „Savinia‘f Hotel nudi cenjenim gostom, zlasti letoviščarjem in izletnikom gorka in mrzla jedila ob vsakem času piječe najboljše vrste, razpolaga z več svežeopremljenimi tujskimi sobami, 1 krasno urejenim in obsežnim vrtom, lastno autogaražo v hiši, z veliko parketirano dvorano z godbo ob sobotah zvečer in nedeljah popoldne. — Letoviščarji dobe v hotelu „penzijon“ s popolno 5skrbo po Din 50'— dnevno. — Cene zmerne. Za innogobrojen poset se priporoča I>. TROP, lastnica. UaJboljSa v in konstrukciji soi Josip Peteline® kolesa in šivalni sfiroii znamk« Gritzner, Adler ■« Phdnix. | NajlepSa oprem«, pasam**nl 5"®UJ ' matika, iglo za vso •I»l«m« — •■mo i lil OI IAUI b,uu Pralernoveg UUBUhHi spomenika ob v VINOCET MALI OGLASI. Za vsako besedo se plaie 50 par. Za debelo tUkans pa Din 1,—. tovarna vinskega kisa, d. s o, z., Lju&Blana nudi nai?šn@i!i m najokusnejši namizni kis is vinskega kisa. Sahtavajte ponudbo. »--s Telefon Stev. 2389. Taliniino in higljenlžno naimoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: LjubUena, Dunajska cesta St. ta, 19. trrdzir. Drva - Čebin VVoltova 1 /II. - Telet. 66 NAZNANILO. Tvrdka Janko Klun iz Slovenjgradca naznanja cenj. občinstvu, da otvori v Prevaliti v lastni hiši bivšega trgovca Zimmerla svojo popolnoma na novo opremljeno in bogato za o-žeho z novim najmodernejšim blagom trgovi 1. junijem 1927. Za cenjeni in obilni obisk se najtopleje priporoča Janko Klun. Cene zmerne. Postrežba ns.soiidnejša. Najboljša so se vedno | pUCH-kolesa! Solidne cene! Plačljivo na obroke! IGN. VOK ii LJUBLJANA-NOVOMESTO l POMLAD! Nogavice, kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice, na- —potrebiCine za krojače, čev-Har(e, tapetnike, šivilje in sedlarje. Razna dišeča miMa — samo pri Josip Peteline blizu Prešernovega spomenika, ob vodi tfubljana Na]nlž|e cene. ToCna poslieii>B. V as jem. Gostilna (hotel) v Mariboru, Kralja Petra trg: vselitev takoj. Pojasnil* daje Pokojninski za vod ^ nameščence v Ljubi)3®1 ali g. dr. Povalej, Mar'" bor, Slomškov trg. Na prodaj sta veliki mahala sti palmi a Din 800.- . Našlo-pove uprava lista^ ^ Uradnica samostojna moč z večletno-prakso, vešča knjigovodstva, strojepisja m ,esnMerkur< odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.