v: .-. • tss-td S ■M taki državi vsi dr-pravico dajati svo- Leto XIII . št. 268 (3803) Postavljajo se tri domneve: Lajka je poginila, oddajni aparati so se pokvarili, ali pa morda živi in o njej molčijo - Vztrajne govorice o poizkusih za njen povratek na Zemljo MOSKVA, 9. — že dva dni niso uradna poročila, ki objavljajo informacije o drugem sputniku, omenila podatkov o Lajki. Zadnja vest, ki jo je s tem v zvezi objavil moskovski radio, je samo navajala, da se opazovanja nadaljujejo in da telemetrične postaje še dalje registrirajo merjenja na velikem sputniku. Kakor poroča dopisnik Tanjuga iz Moskve, sklepajo iz tega, da je Lajka morda že poginila. S tem v zvezi se postavljajo tri domneve: 1. Lajka je poginila. 2. Oddajni aparati so se pokvarili in v Sovjetski zvezi nimajo več vesti o potnici »velikega sputnika«. 3. Lajka je morda še živa, toda moskovski radio nalašč o tem molči. Ena stvar pa je gotova, da je zadnje poročilo, ki je navajalo, da še dalje registrirajo glavne fiziološke funkcije Lajke, bilo objavljeno 7. novembra zvečer. Tudi londonski listi domnevajo, da je Lajka gotovo poginila. «Daily Herald« piše: ((Včeraj se v ničemer ni omenjala možnost) da je bila izstreljena iz satelita, živa ali mrtva. Morala je poginiti v svojem brlogu polnem znanstvenih instru-mentov, izstreljena v vse-mirje... in v zgodovino.« «Daily Expres«» pa objavlja povest, ki rekonstruira zadnje ure psa, kakor bi šlo za človeško bitje. Vendar pa, kljub tragični usodi Lajke, so se nekateri izrekli pripravljene biti izstreljeni v vsemirje. Sovjetsko poslaništvo v Haagu je sporočilo, da je dobilo številna pisma Holandcev, ki se javljajo kot prostovoljci za potovanje v sovjetskih umetnih satelitih. Na tiskovni konferenci, ki jo je imel v moskovskem planetariju, pa je profesor Beli izjavil, da se bo Lajka (dahko hranila, dokler bodo funkcionirali viri energije v sputniku«. Profesor Beli je izjavil, da ni nič nenavadnega, da zadnje sporočilo o sputniku ne omenja fiziološkega stanja Lajke. Pripomnil je: ((Nedvomno bo jutrišnje poročilo o tem govorilo.# Z druge strani pa ni hotel podati nobene izjave glede možnosti povratka Lajke na Zemljo. Budimpeštanski radio pa je nocoj oddajal sporočilo, ki pravi: »Imamo dobre .ve- sti o Lajki, ki še razpolaga ž živili.« Poročilo pravi, da so življenjske funkcije živali normalne razen nekaterih malenkostnih motenj. Varšavski radio pa je danes navajal nekatere dopise iz Moskve, ki govorijo o morebitnem povratku Lajke na Zemljo. Radio je takole poročal: «Kakor javlja naš dopisnik, se v Moskvi z velikim zanimanjem pričakuje sporočilo o izstrelitvi kabine, v kateri je hermetično zaprta Lajka, iz sputnika št. 2, in o njenem povratku na Zemljo. Sinoči ni sovjetski tisk v vesteh o sputniku št. 2 omenjal Lajke « Ravnatelj observatorija v Cambridgeu v Angliji Martin Ryle pa izreka mnenje, da so morda bili radijski oddajniki poškodovani, ko je bila Lajka izstreljena iz satelita, Zadnje poročilo, ki ga je moskovski radio oddajal danes popoldne, pravi: »Prvi umetni satelit Zemlje in njegova raketa krožita okoli Zemlje že več kot en mesec. Potekel je skoraj en teden od izstrelitve drugega sputnika. Material, ki se je zbral kot rezultat opazovanj in merjenj, se skrbno proučuje, medtem ko bodo kmalu pojasnjeni parametri gi- banja sputni.kov m karakteristike reakcij, ki jih povzroča zaviralna akcija višjih plasti atmosfere.« Poročilo dodaja, da prvi satelit napravi sedaj pot okoli Zemlje v 94.72 minut Ta čas se manjša za 2.94 sekund vsakih 24 ur. Največja višina prvega sputnika je 8J0 kilometrov, največja višina drugega sputnika pa je 1650 kilometrov. Očitno je, dodaja poročilo, da letita oba sputnika po dokaj nižji krožni poti, kakor sta letela, ko sta bila izstreljena. Drugi satelit napravi krog okoli Zemlje v 103,52 minut. Njegova hitrost se manjša za 213 sekund vsakih 24 ur. Poročilo pravi nato, da napravi raketa prvega sputnika krog okoli Zemlje v 94,43 minut in leti niže kakor satelit sam. Raketa doseže največjo višino 695 kilometrov. Cas, ki ga raketa uporabi za pot okoli Zemlje, se mnogo hitreje manjša kakor čas sputnika. Kakor rečeno, pa v Moskvi z veliko nestrpnostjo pričakujejo uradno sporočilo, ki bi moralo povedati, ali je Lajka, ki je v sputniku, še živa, ali je poginila, ali pa se je živa in zdrava vrnila na Zemljo. Od sinoči je v sovjetski prestolnici nemogoče dobiti najmanjši namig s tem v zvezi niti iz poluradnih virov. Prevladuje mnenje, da so napravili poizkus, da bi Lajko pripeljali. zopet na Zemljo. S tem v zvezi pripominjajo opazovalci, da, če bi poizkus uspel, bi s tem bil dan dokaz, da razpolagajo sovjetski znanstveniki s sistemom včdenja na razdaljo, ki bi omogočil v danem trenutku ločitev katerega koli dela od sputnika. Kakor rečeno, pa o vsem tem ni do sedaj nobene uradne vesti. V Washingtonu pa je neki znani ameriški strokovnjak izjavil, da izselitev drugega sovjetskega satelita pomeni, da ima Sovjetska zveza medcelinsko balistično raketo. ki lahko nosi konico težko približno 2200 kilogramov. Pio mnenju istega znanstvenika pomeni izstrelitev prvega sovjetskega Satelita, da imajo Rusi medcelinsko raketo) ki ima akcijski radij približno 8.000 kilometrov in ki lahko nosi konico s težo približno 1500 kilometrov. Isti znanstvenik je dejal, da izstrelitev ameriškega satelita Z raketo «Jupiter-C« ne bo dokazala svetu, da je Amerika dohitela Sovjetako , zvezo na področju izstrelkov. Načelnik zdravniškega laboratorija ameriškega letalskega oporišča v Hollomgnu polk. John P. Strapp pa je izjavil, da imajo ZDA naprave in potrebne znanstve-j ne podatke za pošiljatev znanstvenika na Luno, kjer bi lahko ostal deset ur in j se vrnil na Zemljo, Med pristankom na Luni bi znan-, stvenik lahko zapustil svoja1 vsemirsko vozilo za približno eno uro. Medtem skušajo v ZDA š« dalje miriti javnost z napovedovanjem, da bodo izstrelili prvi umetni satelit morda že do 20. decembra, po-| tem ko je predsednik Odredil, naj se načrt »Van-guard« spoji z načrtom «Ju-piter-C», kii ga pripravlja kopenska vojska. Kakor ja znano, vodi skupino znan-( stvenikov, ki delajo pri tem načrtu, znani nacistični uče-' njak von Braun, ki je ustva-1 ril nemške «V-2». V znanstvenem laboratoriju orožarne Redstone načeluje von* Braun skupini znanstvenikov, v kateri je tudi 13®-Nemcev. Zatriuiejo, da bo Odvratno nasilje Vsiljevanje ali samovoljno spreminjevanje osebnih imen pod kakršno koli pretvezo ni le protiustavno, ampak pomeni hkrati tudi teptanje človeške osebnosti ■n ................................. .UMU. mi'............................................................ Vojaška parada v bodočnosti Bivša anglo-ameriška vojaška uprava je 7. decembra 1946 s svojim ukazom št. 289 ukinila veljavnost fašističnega odloka štev. 1238 od 9. 7. 1939, ki je v svojem 72. fclenu prepovedoval dajati tako imenovana «tuja« rojstna imena- novorojencem italijanskih državljanov. s tem je ta vojaška Uprava ukinila na našem področju veljavnost fašistične odredbe, ki je biia naperjena predvsem, in moremo reči izključno proti italijanskim državljanom slovenske in hrvaške narodnosti, da bi fašizem mogel tako zanikati obstoj slovenske in hrvaške narodne manjšine v mejah i- | talijanske države. Ta fašistični odlok je bil hkrati dopolnilo fašističnega zakona iz leta 1E28, s katerimi so nasilno poitalijančili slovenske in hrvaške Priimke, kakor tudi krajevna imena. Hkrati šo izgnali slovenski jezik iz vseh šol, v javnosti pa je bila strogo prepovedana u-poraba slovenskega in hrvaškega jezika. Tako si se mogel tedaj srečati na vsakem koraku s hiper-kulturnim geslom teda--njih italijanskih »puristov«: «Qui sl parla solo lta.lia.no!» Mislili smo, da je to nečastno poglavje italijanske preteklosti za vedno za nami, in da nam s takimi in podobnimi zadevami ne bo treoa več izgubljati ne časa ne živcev, ker smo Rojili upanje, da se nova italijanska politika vendarle ne bo več podajala na tako negotova pota nacionalne nestrpnosti in Prave nacionalne mržnje. najnovejšem odloku vladnega komisarja štev. 173 od 10. oktobra letos pa je tako upanje doživelo Precejšen udarec, od kate-rega si bo težko opomogle. če bi pristojne oblasti nameravale vztrajati v tej smeri, S tem odlokom je namreč generalni vladni komisar ukinil veljavnost ukaza štev. 289 bivše an-Slo-ameriške vojaške upra- ve z dne 7. decembra 1946 in ponovno raztegnil na naše področje veljavnost fašističnega odloka štev. 1238 od 9. julija 1939 o prepovedi dajanja »tujih« rojstnih imen otrokom i-italijanskih državljanov. Iz tega izhaja, da morajo italijanski državljani, ne glede na to, ali so po narodnosti Nemci, Francozi, Slovenci, Hrvati itd., dajati svojim otrokom le italijanska rojstna imena (o priimkih se za sedaj sicer še r.e govori, ni pa nobenega razloga — vsaj po isti «logiki« tega prvega koraka — da tudi le-ti ne pridejo s časom na vrsto, kljub temu, da si svoje I priimke ljudje ne dajejo sami.' Kje pa so ta italijanska rojstna imena, ki jih mora po novem ukazu uradnik na matičnem uradu celo na lastno pest vsiliti otroku slovenskih ali tudi Halijanskih staršev? Gio-vanni, Giacomo, Tomma-so, Giosuč ...? Niti najmanj: le-ta, kot pretežna večina »italijanskih« rojstnih imen, so le italjjanizi-rana tuja rojstna imena, in najnovejši »puristi« bi Si naprtili Sizifovo delo, j če bi hoteli očistiti to str- ] nišče. Tudi s te plati je torej očitno, da ne gre za »urejevanje in čiščenje matic nih knjig«, kakor z nacionalističnim evfemizmom nekdo pojasnjuje to oživljanje fašistične raznarodovalne prakse, ampak gre za vsiljevanje tuje volje italijanskim državljanom slovenske ali druge narodnosti glede tega, kar spada v neoporečno pristojnost tudi po ustavi priznane osebne svobode vsakega posameznega državljana. Rojstno ime je o-sebno ime, in nam ga nihče ne sme samovoljno spreminjati, še manj pa svojevoljno vsiljevati. Po drugi plati pa je prav tako očitno, da pri raztegnitvi na naše področje ve Ijavnosti fašističnega odloka o «tujih» rojstnih i- menih — vladnega generalnega komisarja ni vodila skrb za čistost italijanske ga jezika, češ — kakor »pojasnjujejo« zgoraj o-menjeni «puristi» — »tuja« rojstna imena v matičnih knjigah pomenijo »invazijo tujih besed v italijanski slovar«! Ta pa je še najbolj debela! Odkar svet stoji, so bila rojstna imena imena oseb, nikakor pa «besede«, ki bi jih mogli poiskati v nekem slovarju. Listajte kolikor hočete, tudi po najboljših slovarjih italijanskega jezika, našli ne boste niti enega ne »italijanskega« ne «tuiega» o-sebnega imena. Pri vsiljevanju «italijanskih« rojstnih imen italijanskim državljanom slovenske narodnosti ne-gre torej za «čistost» italijanskega jezika, ampak za povsem nedopusten, protiustaven poskus vencev. Slovenci so, oziroma bi morali biti enakopravni državljani v demokratično urejeni državi. In kakor imajo v žavljani pravico jim otrokom osebna imena po svoji narodnostni pripadnosti (ali pa drugačna, kakršna je pač raven njihove izobrazbe in stopnja njihove narodne zavednosti), tako imajo tudi Slovenci neizbrisno pravico dajati svojim otrokom slovenska imena (če tako želijo in hočejo). Vsako vmešavanje v to zadevo ni nič drugega kot dejanje nasilja ene narodnosti nad drugo, in to vprav glede tega, kar spada med najbolj tipične značilnosti neke narodnosti. DUŠAN HREŠČAK (O gornjem vprašanju je naš list že poročal, «Slovenska gospodarsko-kulturna zvezan je proti ponovnemu uveljavljanju fašističnega zakona o stujihn rojstnih imenih že odločno protestirala; odnehali pa ne bomo, dokler ne bodo ukinili odloka vladnega generalnega komisarja štev. 173.) To je Lajka, psička, ki že osem dni leti v drugem sovjetskem sputniku nad nami in ki se bo verjetno v nekaj dneh — mogoče že danes — živa vrnila na Zemljo- Desno pa je slika izstrelka, ki je ponese) sputnik v vsemirje- Slika je bila objavljena v neki, sovjetski reviji- Posamezni deli, ki so označeni s številkami, predstavljajo: 1. satelit, 2. pogonski mehanizem, 3- baterija, 4- kompresor helijevega goriva, 5. tank za gorivo, 6. tank za oksidacijo, 7- motor drugega stadija, 8- baterija, 9. tank za gorivo drugega stadija, 10. tank za oksidacijo, 11- turbinske sesalke, 12. motor prvega stadija. (Telefcto) i iiitusiiiiiiiciiiiviv m i iimiiiniiiiitiniifii •• ifi»» iim*h n 11111111 ari 11 • 11 •••••••••it 11 ■■■ tt vvivviMtMt vmRUHB Svet nestrpno priča o usodi potnice v sputniku - Lajke TRST, nedelja 10. novembra 1957 PFIHoftJrl lin (S rn le 2 — 10. novembra 19573 m tmm v--V*. ‘ 1'1- : A-.pE.', V; •.:. ■ ■ ■ ' . lllllfillifil% ."'■is; *•'.*. i ; »hp Aktualni portreti Prot. Blagonravov slikan ▼ N*w Yorku, kjer nače-laje sovjetski delegaciji aa izstreljevanje satelitov. Naslonjen je na del ameriške izstreljevalne naprave. Izjavil je novinarjem, da sikanje, ki se sliši ob poslušanju signalov s sputnika U povzro-* ča psička Lajka To je mladi Američan James Greenavvalt. Star je 22 let. Ukradel je v Seattlu letalo in odletel z njim sto milj daleč nad Tihi ocean in po radiu »poročil, da se bo z letalom vred vrgel v morje, kar je nato tudi storil Ameriški profesor Hhi-nehart je izjavil, da so Husi dosegli pri izstreljevanju satelitov tako tehnično dovršenost, ki Jim omogoča, da lahko ze w nekaj dneh izstrelijo izstrelek na Luno. Rhinehart je slikan z modelom ameriškega satelita, ki ga nameravajo izstreliti v prvih dneh po novem letu. Ce se ne bodo med tem premislili... Nikita Hruščev med govorom na svečanem zasedanju vrhovnega sovjeta za proslavo 44. obletni-ce oktobrske revolucije. Predložil je sestanek na najvišji ravni med voditelji velesil. Predlog so na zahodu na žalost zavrnili Ingrid Bergman, slavna filmska igralka, na rimskem letališču, kamor je priletela iz Pariza s svojim drugim možem režiserjem Rossellinijem. Nekaj dni nato sta se ločila. Hossellini bo plačeval <40 tisoč lir mesečno za vzdrževanje treh otrok, s pogojem, da se bodo vzgajali tako, da ne pozabijo na svojo italijansko narodnost po očetu Sedem dni v svetu 40. obletnica oktobrske revolucije Vse napredno človeštvo sveta je te dni proslavilo 40. obletnico velike oktobrske re-t volucije, ki je pred 40 leti* sprožila idejni val, ki vedno odločneje prodira v vse dežele sveta ter spreminja njegovo podobo in družbeno sestavo z najrazličnejšimi oblikami in potmi politične, gospodarske in druge družbene akcije najnaprednejših sil človeštva. Oktobrska revolucija je postala sedaj last že dobre milijarde ljudi na svetu. Nova doba človeštva, ki jo je napovedala in katere prve temelje je postavila oktobrska revolucija, dobiva sedaj vedno popolnejše oblike ne glede na močan odpor reakcionarnih sil, ki si z vsemi sredstvi in tudi z grožnjami z vojno prizadevajo, da bi o-brnile kolo zgodovine nazaj in preprečile zmago tistega, kar je zgodovinsko neizogibno. V današnji mednarodni napetosti, ko zagovorniki nasilja znova ogrožajo mir, morajo pridobitve velike oktobrske revolucije služiti miru, za katerim teži mifoljubnt svet. V boju za mir, za miren ustvarjalen razvoj socializma in za prave socialistične odnose med državami, ki Že gradijo socializem, morajo biti socialistične sile enotne. »Danes, ko je socializem o-gromna sila in ko odločno vpliva na nadaljnjo usodo sveta, je poudaril Edvard Kardelj na svečani proslavi v Moskvi, moramo s tega slovesnega mesta ponovno izjaviti ne samo, da je ideji socializma tuja misel na vojno, marveč da je napočil čas, ko mora vojna kot sredstvo za poravnavanje sporov med. državami dokončno pripasti preteklosti skupaj s poskusi im-perialistov proti miru in varnosti narodov, da socialistične države ne nameravajo svojega družbenega reda vsiliti nikomur, da bodo vedno spoštovale voljo slehernega naroda, da sam ureja vprašanje svojega notranjega družbenega reda in da zato zahtevajo, da tudi druge države spoštujejo voljo narodou, ki so izbrali pot izgradnje novih družbenih odnosov, da lahko svobodno in neovirano gradijo socialistični družbeni red.« Za zagotovitev miru in naglega razvoja socializma P a je v današnjih pogojih potrebna predvsem borba za miroljubno aktivno koeksistenco med narodi in država-'mi z različnim družbeni m redom. Ta borba zajema vedno večji obseg ne samo v socialističnih državah, ki so si po zgledu oktobrske revolucije ustvarile nov družbeni red, pač pa tudi v vseh tistih deželah, ki so se v osvobodilni borbi rešile kolonialističnega suženjstva, in med vsemi miroljubnimi silami v svetu sploh. ■ Drugi satelit Hruščev in Eisenhower Nujnost miroljubne koeksistence je poudarjal tudi Krti-, sčev v svojem govoru na moskovski proslavi. Toda reakcija v zahodnih rodilnih krogih je bila ni žalost taka, kakršne si vsakdo, ki mu je pri srcu mir, ni; upal pričakovati. Hruščev jel v svojem govoru poudarjal nujnost miroljubne koeksistence in pred-' lagal sestanek najvišjih voditeljev Vzhoda in Zahoda, da se dogovorijo o ukrepih za ohranitev miru. O dveh sovjetskih umetnih satelitih pa je izjavil: sNaša dva sputnika krožita okolij Zemlje in pričakujeta, da., se prikažejo še ameriški sateliti, da se s tem ustvari prijateljska skupnost. Podobne skupnosti so mnogo boljše kakor oboroževalna tekma.n Ze. po izstrelitvi prvega so-vjetskega satelita fe Ameriko zajel val preplaha. Tik pred proslavo oktobrske revolucije pa je Sovjetska zveza poslala v vsemirje svoj drugi umetni satelit, težak kar pol tone, v katerem je. živo bitje, psica «Lajka», Ob tej_ vesti in še posebej ob* nesti, da nameravajo kabino, v kateri je Lajka zaprta, izstreliti nazaj na Zemljo, pa so Američani popolnoma zgubili glavo Histerija je postala taka, da se je Eisenhovver po po-svetovanju s svojimi najožjimi sodelavci in z znanstueni-ki odločil, da bo takoj govoril po televiziji namesto 13. novembra, kakor je bilo prvotno določeno. Izbral si je -rav dan 7. nonembra, ko je apredm svet proslavljal 40. bletnico oktobrske revoluci-! da je po radijskih valovih oslal v svet svoj nojnohuj-kaški govor, kakršnega ni ihče pričakoval in ki je raz-čaral večino svetovnega jan-ega mnenja. Tu dan si je :bral, ker so se začele širiti ajbolj fantastične vesti, ki ■j povzročale v ZDA vedno ečjo histerijo. Govorilo se je, a nameravajo Rusi 7 n o-embra izstreliti tretji sate-it in da že leti na Luno ra-eta, kt bo 7. nonembra, ko e bil ravno lunin mrk, do-pela na cilj, kjer naj bi eksplodirala vodikova bomba, ki o raketa nosi na svoji koni-i. Spričo takih govoric so iosamezni člani kongresa in nanstveniki pozivali Eisenho-verja. naj ljudstvu spove •esnico, pa naj bo ta še tako rpka». In Eisenhoiver je v svojem tovoru sicer priznal uspehe ovjetskih znanstvenikov, to-ta skoraj ves svoj govor je rosvetil naštevanju cele vrste jalističnih izstrelkov, ki so ih ZDA do sedaj izdelale; de-ial je, da so ameriška voj- Pogled na veliko dvorano stadiona «Lenin» v Moskvi med svečanim zasedanjem vrhovnega sovjeta ob priliki proslave 40. obletnice- oktobrske revolucije tka, letalstvo in mornarica o-premljeni z atomskim orožjem in da je Zahod sedaj vojaško še vedno močnejši od nasprotnega tabora. Napovedal je imenovanje tako imenovanega ecarja izstrelkov», ki bo njegov neposredni pomočnik. Temu ecarju« je i-me Killian. Kakor je Killian izjavil, bo začel iskati v ZDA znanstvenike, fci naj sestavi- Novi ameriški «car izstrel-Lo\> prof. James Killian jo nekak glavni štab za pospešitev načrtov za izstrelitev ameriškega satelita. Po sedanjih načrtih bodo prvi poskusi šele decembra, pravi satelit pa bodo izstrelili šele marca prihodnjega leta. Mnogi znanstveniki izjavljajo, da so na področju raket ZDA za pet let zaostale za SZ. Eisenhoiver po X ti svojem govoru potolažil poslušalce, ko je izjavil, da so v ZDA rešili vprašanje povratka raketnih izstrelkov, ki jih izstrelijo v jonosfero, na Zemljo, ne da bi se vneli ob močnem trenju z zrakom, ko bi pri padanju prišli zopet v atmosfero. Moramo dati prav komentatorju moskovskega radia, ki je dejal, da Eisenhovoer sploh ni omenil umetnega satelita, in tudi ne predloga Hrušče-va, ter da je le s težavo izrekel besedo mir. Izrekel pa jo je šele proti koncu in še tedaj je pripomnil, da mora mir sloneti na sprejemu zahodni h predlogov o razorožitvi, ki jih je politični odbor OZ N prejšnji teden sprejel z večino glasov. Toda to je bilo mogoče, ker so ZDA mobilizirale svoj glasovalni stroj. Upravičeno je indijski delegat Krišna Menon, ki ni glasoval za ta predlog, poudaril, da resolucije, ki poudarjajo predvsem ukinitev jedrskih poskusov morda nimajo za seboj večine vlad, toda imajo za seboj večino človeštva, ki zahteva to ukinitev. Razgovori o razorožitvi so torej doživeli povsem nezaželen razvoj. Sovjetski delegat Kuzne-cov je sporočil, da Sovjetska zveza ne bo več sodelovala v razorožitvenem odboru in pododboru OZN, dokler se njun sestav ne spremeni. Predlagal je ponovno, naj se ustanovi stalna komisija, v kateri naj bi bile zastopane tise države članice OZN. Zadnje čase je večina držav pokazala nezadovoljstvo z delom ožjega razorožitvenega pododbora in se je izrekla za njegovo razširitev. Le zahodne velesile se temu upirajo. Dejstvo je ,da razgovori v tem odboru p otekajo na podlagi stališča velesil, in tako moramo ugotavljati, da velesile podkrepijajo ta svoja stališča s stalnim zaostrovanjem oboroževalne tekme. Pri tako važnem vprašanju pa imajo pravico povedati svoje mnenje in svojo voljo vsi narodi, ker bi prav oni, ki so izven oboroževalne tekme, lahko mnogo pripomogli k 'nadaljnjemu razumevanju s svojimi treznimi predlogi, ki ne bi bili plod hipne histerije in nervoze zaradi morebitne hipne nadmoči enega ali drugega bloka. (Nadaljevanje na 8. strani) Skrajni čas bi bil... Odpravi naj se nered v zemljiški knjigi Pred dnevi sem čital v vašem listu, da se je naš zemljeknjižni urad razširil prenovil. In res, ko sem ga te dni zopet enkrat moral obiskati, sem našel vse lepo novo: nove, obširne mize, aluminijaste police za knjige, vozičke s stopničkami na kolesih z gumijastimi obroči, ki jih potiskaš kamor želiš, da lahko dosežeš više postavljene knjige. Cassa di Risparmio di Trieste, ki je dala na razpolago potrebni denar za to prenovitev, zasluži vso našo pohvalo. Toda vse to de le na zunaj, na znotraj je ostalo vse pri starem. Imel sem s seboj parcelno številko, ki sem jo dobil na katastralnem uradu in sem hotel videti, če sem v redu vknjižen. Ko sem to številko uradniku, mi je povedal, da so v zemljiški knjigi popolnoma druge katastralne številke kot v katastru. Začudil sem se in vprašal, kako to. Povedal mi je, da to velja za tržaško občino, medtem ko imaao vse druge občine na obeh uradih iste številke. Vzrok temu je, da državni geometri ne pregledujejo, kot to zahteva zakon, zemljišč v naravi in ne popravljajo številk in tudi ne kulture istih, in na ta način se dogaja, da davki ne ustrezajo in da kmet plačuje za vinograd, medtem ko je zemljišče že davno postalo n. pr. travnik. Ko mi je prijazni uradnik našel pra- vo številko moje parcele, je bil kot lastnik vknjižen iz leta 1830 (beri in piši) entisoč osem sto trideset) neki Zoch Lazzaro fu Simone in je bilo zemljišče še vedno vpisano kot vinograd, dasi je sedaj, in to odkar pamtim, travnik. Tedaj sem se spomnil svojega znanca iz Podionjerja, ki je moral popravljati tako napačno vknjižbo s tožbo potom odvetnika, drugače stvar namreč ne gre. Ker je bilo na njegovem zemljišču, ki spada pod Sovranišče (beseda izvira iz imena prvotno vknjiženih lastnikov baronov Civrani), vknjiženih preko sto lastnikov, da je ta tožba stala par težkih stotisočakov. Zvedel sem tudi, da so v tržaški občini vknjižbe v redu samo v mestu, medtem ko so povsod drugje v tej občini v skrajnem neredu. Zaradi tega moramo mi kmetje plačevati nepravilne davke in če hočemo urediti svoje premoženje, moramo plačevati velike stroške. Skrajni čas bi bil, da se ta nered odpravi in da se kdo zavzame za to, da poklicani javni uradi napravijo svojo dolžnost. LONJERC Objavljamo gornje pismo, s ka-terim je naš naročnik sprožil nadvse pereče vprašanje. Vabimo vse čita-telje, naj se v tej zadevi oglasijo in s tem pripomorejo, da se vprašanje čim rrej uredi. — Uredništvo. iiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiinimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimniiiiniiniiniiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiifiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiMnTiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiinifiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SOVJETSKA UMETNA SATELITA SELE ČAKATA NA AMERIŠKEGA Kako in zakaj zaostala za Sov Eisenhowerjevo pomirjevanje ni prepričalo, kajti trezni opazovalci vedo, da je SZ na področju raket pred njimi, kar dokazujejo tudi njeni uspehi s satelitoma še pomnimo odmev, ki ga je izstrelitev prvega sovjetskega umetnega satelita L mela v avetu in posebno v ZDA. Od tedaj »mo mogli slediti pravi kampanji o-čitkov in opravičil, zakaj so ZDA; «izgubile prednost pred ZSSR«. Y *em dvogovoru očitkov in opravičil smo zvedeli marsikaj, ker so se vanj vmešali predstavniki vseh mogočih krogov v ZDA; od vojaških predstavnikov do znanstvenikov in tudi do predstavnikov javnega mnenja, med katerimi tudi novinar Lipp-man in mnogi drugi. V zadnjih dneh, in sicer po Izstrelitvi drugega sovjetskega satelita, »e zdi, kot da je kroženje psičke Laike v sovjetskem drugem satelitu privedlo nekatere zapadne kroge in tudi del javnosti do prave histerije. Morda bi kdo mislil, da v tem pretiravamo, toda žal nam prostor ne dopušča navajati vseh izjav in mnenj, lei so bila glede tega objavljena. Kljub temu bomo navedli to: Sam zadnji Eisenhower-jev govor ni bil nič drugega kot poizkus pomiritve zapadne javnosti pred »paniko, ki je zajela zapadni svetu. Kakšno zvezo pa i-rnata sovjetske umetna satelita z vsem tem? Pred meseci je Hruščev izjavil, da imajo Rusi tako vodikovo bombo, ki se je ne upajo poizkusiti. Nato so Rusi povedali, da imajo medcelinski izstrelek, ki naj bi segel tako daleč, da bi pred njim ne bil varen noben kotiček zemeljske oble. Prišel je nato na vrsto prvi umetni satelit in njegovi značilni znaki »bip-bip« so pobili še zadnje zapadnjaške tendenciozne «neverne Tomaže«, ki so vztrajali na tem, da so vse te ruske izjave le — bluff. Eisenhower in predstavniki ameriškega vojnega ministrstva so se zresnili in 18. oktobra je prišla iz Wa-shingtona vest, da namerava Eisenhower ustanoviti Alžirski partizani južno oil mesta Buc. Praskat* so prejeli obvestilo, da se bliža enota francoske kolonialistične vojske. Zato so se postavili v zasedo zapadni «pool» znanstvenikov, to se pravi, nekak »možganski trust« vseh strokovnjakov za rakete. Hkrati so prišle na dan tudi dokaj protislovne izjave najbolj kvalificiranih ameriških ljudi, kjer je bilo rečeno, da bi bili tudi Američani lahko pognali v jonosfero svoj umetni . satelit, da pa niso imeli za to ustrezne rakete. In vprav v tem je odgovor na sedanjo histerijo, kot mnogi ocenjujejo sedanje razpoloženje na Zapadu, ki spremlja kroženje sovjetskega drugega satelita. Za Ameriko — ki je postala že nekak pojem bogastva, tehničnega r.apredka in velikih podvigov — bi prav gotovo nihče ne mogel reči, da bi ne bila sposobna napraviti tudi rakete, ki bi s' tako dragocenim bremenom segla nekaj sto km v višino. In vendar nam vrsta dokazov neizpodbitno pravi, da so iz kakršnega koli razloga ostali Američani daleč za Rusi in da imajo — blago povedano — z raketami ln raketnimi izstrelki neverjetno smolo. V ta namen smo, zbrali nekaj podatkov iz samih ameriških virov: v letošnjem letu se je ameriškim vojaškim silam ponesrečilo že kakih 20 poskusov najrazličnejših vojaških raket in izstrelkov. Ze 6. januarja so strokovnjaki na oporišču Cape Ca-r.averal izgubili kontrolo nad raketo, ki so jo preizkušali in ki se je «izgubila» v nekem gozdu. Prav tako se je ponesrečil poskus z nekim izstrelkom na osnovi raketne pogonske naprave 27. januarja v^Floridi. Trije ponesrečeni poskusi so si sledili še 22. februarja in 3. ter M. marca. 23. maja je radiovodeni izstrelek »neznane vrste« predčasno eksplodiral le nekaj km od o-porišča v Floridi. Točno teden dni pozneje je radio-vodeno raketno letalo — seveda brez posadke — zbežalo kontroli tistih ki so ga vodili in «neznano kam« izginilo. 6. junija se je ponesrečil podoben poskus v Kaliforniji, Ameriško vojno ministrstvo je polagalo mnogo upov na ameriški balistični izstrelek vrste »Atlas«. Tudi ta jim od začetka ni šel po sreči. Prvi poskus s tem velikim balističnim izstrelkom so napravili 12. junija in, kot vemo. so s prvim poskusom doživeli veliko razočaranje. Sledila sta še dva ponesrečena poskusa kar drug za drugim in o-bakrat je «Atlas» v višini komaj 1500 m eksplodiral in se sesul. 15. junija in 11., 18. in 24. septembra so si sledili drugi neuspeli poskusi. 5, oktobra pa je raketa eksplodirala že na tleh. Fden izmed e*e nentov, ki naj bi pomirili javnost, je bila v zadnjem Eisenhower-jevem govoru trditev, da so Američani iznašli način, da se raketa po poskusu s padalom nepoškodovana vrne na tla. To je vsekakor velik uspeh, vendar mu nekateri pripisujejo tudi namen, da bi se stroški s poskusi zmanjšali, kajti znano je, da so ti izstrelki in rakete nasploh zelo dragi. 1 Sicer bi bilo zgrešeno misliti, da so Rusi že s prvim svojim raketnim poskusom uspeli in da niso tudi oni doživeli kak podoben neuspeh kot Američani. O njihovih neuspehih pa ne moremo govoriti iz dveh razlogov, in sicer zaradi tega, ker niso bili objavljeni in pa zaradi tega, ker krožita po jonosferi že dva njihova umetna satelita, ki opozar-razcepljenost dejavnosti med letalstvom, mornarico in su-hozemno vojsko; nadalje pomanjkanje finančnih sred-jata ves svet, da sta tu, se pravi, da je Rusom uspelo to, kar vsej ameriški tehniki in znanosti doslej ni u-spelo. Sicer pa smo pred kratkim brali o ameriškem u-spehu z raketo #Farside«. To naj bi bil ameriški medcelinski izstrelek ali bolje raketa, ki naj bi izstrelek z vodikovo eksplozivno konico prenesla na velike daljave. Ameriške vesti govore o raketi «Farside», da se je povzpela 6400 km visoko. To vest smemo vzeti za resnično, vendar močno moti vest samih ameriških strokovnjakov, češ da se je radiood-dajnik na njej pokvaril že takoj ob izstrelitvi in da se zato ne da točno reči, do kod je raketa šla v višino. Raketo vrste »Vanguard« pa so hoteli pognati v zrak že 15. oktobra in je bila že postavljena na poskusnem oporišču. V zadnjem trenutku pa so poskus odložili na 22. oktober. In novinarji, ki so od daleč hoteli videti izstrelitev «Vanguarda», so bili priča ponesrečenemu poskusu neke druge rakete in ne »Vanguarda«, ker je ta šele »v gradnji«. Od nje si Američani mnogo obetajo, kakor tudi od rakete »Jupiter C«, na katero so osredotočili svoje načrte. Ce bi hoteli tolmačiti te morda tudi upravičene neuspehe, bi morali naštevati vrsto vzrokov, na primer stev. ker jih kongres bajo ni hotel odobriti. Toda nič manj krivde za to ne nosi ameriški «lov na čarovnice« kajti mnogi ameriški visoko kvalificirani strokovnjaki so se v svoji dejavnosti omejili iz strahu, da jim maccar-thyjevsko sodišče ne sodi zaradi morebitnih neuspehov. To mnenje je danes v ZDA močno razširjeno: »Dejstvo je, da bi bili Ame- ričani že pripravljeni z ra-, keto sjupiter C« — kot je glede tega rekel ameriški strokovnjak I. M. Lewitt — če bi se bilo vojno ministrstvo zganilo. Ameriškim znanstvenikom za sedanjo zamudo za Rusi pa nimajo kaj očitati.« Henry Stine, ki so ga odpustili iz družbe »Martin Co» zaradi tega, ker je oil preveč odkritosrčen, pa je to ameriško za- mudo za Rusi obrazložil takole: »Rusija posluša inteligentne ljudi % mogočno jan-tazijo. Mi pa smo izgubili pet let, ker ni hotel nihče poslušati in jemati v poštev mnenja naših strokovnjakov.« Da so Američani res za Rusi, je mnenje tudi bivšega ameriškega ministra za letalstvo, ki je rekel, da so ZDA najmanj za dve leti za Rusi. Eisonlioiver jc po ameriški televizijski mreži pokazal gledalcem konico neke rakete, ki se jc po po-nkusu nepoškodovana s padalom vrnila na zemljo ■iiiiiiiiiiimiimiiiiMiintiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiimiitiMiiiiiiimiiitiiiHiiiiiii Descartes na dražbi Nedavno so v Parizu prodali na javni dražbi knjižnico nekega znanega francoskega zdravnika. Dražba je bila nenavadno zanimiva in je prinesla dedičem 52 mi-lijonov frankov. Pri tem je ranim iva okoliščina, da so za knjige dobili le 300.000 frankov, ves ostali denar pa za posamezne rokopise ali prve izdaje knjig. Tako so za prvo izdanje Descartesove knjige «Razprava o metodi« (1637), skupno z ne.-im njegovim pismom, dobili en milijon 300 tisoč frankov; za 34 lju- bezenskih pisem gospe Du Barry en milijon 30 tisoč. Vendar pa so dobili največ (4.200.000 frankov) za tri epske romane iz ciklusa »Vitezi okrogle mize« — tri čudovite rokopise iz 15. stoletja, okrašene z mnogimi izvirnimi akvareli, okovane s srebrom in zlatom. Francozom je zlasti žal, da so te rokopise kupili tujci, V Franciji pa je ostal rokopis, izviren rokopis govora, ki gg je Ludvik XV/. imel 23. junija 1789 pred narodno skupščino. Zanj so plačali 1.700.000 frankov, ALI VEŠ... — da se je ameriškim televizijskim mrežam končno po dolgotrajnih poskusih posrečilo ujeti televizijski program angleških televizijskih oddajnikov. TV — postaja «Press Wireless» iz New Yoika ie sprejela program angleške TV — postaje BBC. poskuse so delali že dalj časa in končno jim je uspelo. To je vsekakor lep uspeh. * * * — da je poljub tudi na Marsu v navadi? Nemška revija aNeue Post» je napravila on-keto med strokovnjaki okultnih ved o tem, ali žive na Marsu in Veneri živa bitja. Odgovor je bil kaj presenetljiv in izčrpen: Leonid von Stamati je rekel, da Živa na Marsu ljudje, ki so vzelo delikatne fizične strukture», da so rdečepolti in zelo asensi-bilni». Duševno so baje zelo sposobni in «pripravljeni na takojšnje velike odločitve«. Tudi pri njih je v navadi poljub, Vse drugačni pa so baje prebivalci Venere, ki da so kot pravi švicarski profesor Lorenz Fuerling — skoraj prozorni in dožive starost tudi do 700 ali celo 1000 let. K o eumrejo«, kar shlapijo v zrak. * * * — da je pri izdelovanju a-merišikega umetnega satelita, sodeloval tudi neki zobozdravnik? «New York Times« je 0 tem poročal takole: Dr. Hart* zell, ki dela pri izdelovanju ameriškega sputnika, bi moral neke električne naprave v njem pritrditi s cementom. Toda cement se strdi šele v dveh urah, njemu pa se )e mudilo. Spomnil pa se je, da bi se dalo uporabiti tisti cement, ki ga uporabljajo bozdravniki in zato se je z vsem sputnikom odpravil k svojemu zobozdravniku dr. Hardyju, ki je odslovil klien* ta gospo Melio in vzel «v delo« nevsakdanjega klienta, ki je bil, kot je rekel «najbolj miren klient, ki ga' je kdajkoli imel«. In vendar ni «NeW York Times« humoristični list. * * * —- da se je filmska zvezda Jayne Mansfield, ki je pred kratkim kazala po Evropi svojo telesna bogastva, zaročila z Mickegem Hargitagjem, ko je bil pred leti izvoljen za anajlepšega moškega na svetu ». Za zaročno darilo ji Jf lepotec poklonil 12-karatni briljant, kar je zvezdo bolj 0a-nilor kot njen obisk pri angleški kraljici. Kdo bi ji ne verjel... # * # — da je Peronova ceha v Argentini v upadanju..doik® se vsaj zdi po tem, kakor kaže zanimanje, ki so ga prebivalci Buenos Airesa pokazali ob dražbi dragocenosti, ki ji*1 tamkajšnje oblasti prodajajo na javni dražbi. * * * — da se angleški (konservativni list «Daily Telegraph« zelo boji Lajke, Mislimo psička. ki kroži na sovjetskem drugem satelitu. V svojem u-vodniku pod naslovom «Ce bi Lajka bila bomba«, pravi, kaj bi bilo, če bi se Rusom posrečilo, da bi napravili tako, da bi se Lajka spustila vprav tam, kjer hočejo oni, to se pravi nekje v SZ, in kaj bi bilo, ge bi v satelit namesto Lajke postavili bombo, ki bi nujno bila vodikova bomba in mogli z njo ravnati tako, da bi po njihovi volji nekaj dni krožila nad našimi glavami in bi jo Rusi nato spustili tam, kjer bi jim bilo povše- či? Da, kaj bi bilo? Dulles in še marsikateri drug bi verjetno nehal biti aroganten. Tega sicer ne pravi več omenjeni list, pač pa bi tako re- kei marsikdo, ki opazuje hi- sterijo, ki se polašča nekaterih zapadnih krogov od dne, k« je sovjetskim znanstveni-kem uspelo ponovno dokazati, kaj vse zmor- človek, ki se neke zadeve loti resno, ne pa diletantsko. * *, * — da so v kmetijski zadrugi v Tomašancih v bližini O-sijeka v Jugoslaviji pridelali na 27 ha veliki njivi povprečen pridelek koruze 136.32 centa na ha, kar je prav gotovo rekord za Jugoslavijo in nenavadno velik pridelek tudi za vso Evropo. * * * — da bo modno hišo pred kratkim umrlega pariškega «kralja mode« Christiana D>°-ra v bodoče vodilo «kolektivno vodstvo«, ki ga sestavljajo najožji pokojnikovi sodelavci. To je v petek izjavil Jean Claude Doanti, ki je «* den iz omenjenega kolektivnega vodstva, ki ga bodo nadalje sestavljali še sledeči pokojnikovi sodelavci: gospa Raymonde Zenacker, ki :le strokovnjakinja za tkanine, gospa Marguerite Carre, specialistka za tehniko, gospo Bricard, ki je strokovnjakinjo za moio in 21-letni Yt>fs Mnt' hieu Saint Laurent, ki le ^a' je izredno sposoben risar novih modelov. * k # — da so v ZDA z uspehom preizkusili kemične spojine u obliki pilul, ki naj bi za^K tile človeški organizem pre“ nevarnostmi izžarevanj atomske ali vodikove bombe. P°* skusi so baje uspeli, vendat le na živalih, kajti pilul AEu še niso preizkusili na ljudeh. Pilule so baje zelo toksične. PrlmorsTcTIInevn! fc 10. Mvembr« 1957 NARODNO v v V TRSTU Zbornik XII. sezone. (Primer okusne, lepo urejene edicije) Obiskovalci predstav Slovenskega narodnega gledališča so pravzaprav že imeli priložnost seznaniti se z lepim zbornikom, ki ga je izdala uprava gledališča ob začetku letošnje sezone. Kot je znano, bi se bila morala letošnja sezona začeti drugače — z včerajšnjim večerom, to se pravi s krstno predstavo slovenske drame tržaškega književnika dr. Josipa Tavčarja tPrihodnjo nedelio». Gotovo je bil že sam načrt take otvoritve sezone razveseljiv za gledališče in občinstvo: začeti sezono s slovenskim aelom, ki se izvaja prvič, in to z delom domačega, tržaškega avtorja! žal so nam neki predsodki preprečili tako redko slavje. Tekst Tavčarjeve drame je izšel v pričujočem zborniku. Uredništvo zbornika je z objavo te drame opravilo delo, ki nad vse hvalevredno presega okvir administrativnega izdajanja gledaliških listov (sicer so tudi posamezni gledališki listi SNG bili skoraj vedno razveseljiv dodatek k gledališki predstavi). Zares bi bilo škoda, če bi slovensko izvirno delo ne doživelo tudi ponatisa. Zato je že samo objava Tavčarjeve drame raison d’etre tega zbornika. In vendar je tudi o-stalega toliko, da bi moglo že samo zadostovati človeka razveseli že zunanja oprema. Jože Babič, ki je zbornik uredil in o-premil, je tu ponovno dokazal, da ima srečno roko ne samo pri zgolj gledaliških poslih temveč tudi pri takem delu. Pohvaliti pa je treba tudi vse druge, ki so pri zborniku sodelovali. Upravnik gledališča dr. Andrej Budal je napisal za zbornik obširen cNaš obračuna. Tu se predvsem navaja del opretekle sezone. Nato pa prof. Budal v precej jedkih besedah omenja nekatere vzroke za včasih šibak obisk predstav SNG. Med «Odmevh so obiav-Ijeni številni izvlečki iz kritik Pregarčeve «šagre*, ki jo je lani uprizorilo SNG; ti izvlečki naj nakažejo «začarani krog protislovij, sredi katerih se često znajde umetniško vodstvo pri izvajanju svojega programa* Nato slede zapiski o Antonu Požarju, ki se je ob koncu lanske sezone pošlo vil od gledališča, pa o Tel Starčevi, ki se je poslovila pred začetkom sedanje sezone. V zborniku je nadalje objavljeno besedilo spominske listine, vzidane v temelje Kulturnega doma v Trstu, ^Avtorjeva napotnica*, kjer Josip Tavčar predstavlja svoje delo, ter zapisek o Eugenu 0'Neillu, s čin ar dramo *Strast pod bresti» se je pričela letošnja sezona. Številne ilustracije med temi osem reprodukcij na umetniškem papirju dopolnjujejo vrednost tega zbornika, ki je zares primer okusno urejene, lepe tovrstne edicije. rho EDEN OD MLADIH, KI SO SE r 1IESXICA JE (Razgovor z akademskim slikarjem Mirom Cetinom) To v resnici niti ni več razgovor. Ali pa vsa) ne razgovor, kakršnega si po navadi predstavljamo.' Predstavljam torej akademskega slikarja Mira Cetina najprej z bolj prozaične strani. Pozabil sem pripisati «profesor Mire Cetin«, kar daje — kakor lahiko domnevam — njegovemu i-menu mogočnejšo veljavo. Pravi, da je rojen štiri leta po končani prvi vojni na Planini pri Rakeku. Sicer pa to niti ni tolikanj vazno, če u-poštevamo, da se je po številnih težavah, ki zadenejo človeka, nenadejano (res: nenadejano!) znašel v razredu mojstra Gabrijela Stupice na ljubljanski Akademiji za u-podabljajočo umetnost. (Pravkar razmišljam, če to pisanje ne diši že po nedostojnem reklamiranju mladega človeka, ki se — zadnje čase sicer ne pretirano — bavi TUDI z u-metnostjo!). Potem: zaključna razstava in očiten uspeh, vsaj po številu eksponatov, Diplomiral je leta '51, dve leti kasneje pa že razstavlja z mlado druščino, ki se je tistega letat imenovala ((Skupina 53»: (poleg Cetina) Manko Šušteršič, Milan Berbuč, France Peršin, Melita Vovk z grafiko, kipar Drago Tršar in spet grafik Marjan Tršar. Cetinu postavljam prvo vprašanje: Verjamem, da težijo vsi komaj narejeni upodabljale! v smer, kjer se lahko praktično javno afirmirajo. Po navadi se formirajo v skupine in potem ...» Kar na lepem me je prekinil; «2e dobro, dragi izpraševalec. Stare fraze »n splošno znana dejstva. Jasno, da ie bila razstava »Skupine 53» prva afirmacija mladih likovnikov. Naj ne bom skromen in povem, da nas je javnost tedaj sprejela z velikimi simpatijami. Ima pa ta razstava — če smem to povedati — tudi svojo zgodovinsko pomembnost: razstava »Skupine 53» je bila prvi primer precej jasnega obračuna s preživelimi formami. Še i-stega leta je Aleš Bebler o-tvoril naso razstavo v Beogradu in nekaj kasneje tudi v Zagrebu. Cetin prav; sedaj, da je sredi krize. Ko sedi nasproti mene, je ves zdolgočasen in nekam razpotegnjen. Komaj izvlečem iz njega nadaljevanje prozaičnih biografskih podatkov. Služboval je na kranjski Mire Cetin gimnaziji in se preselil leta ’54 na gimnazijo v Buje. Iz alpskih pejsazev na morje, in zopet na šolo. («Kako dolga še?») Leto kasneje s-pet razstava v Ljubljani, leta '56 pa v Galeriji sodobne umetnosti v Zagrebu. Družba štirih: Cetin, Slana, Šušteršič in Bulina. ■ In kaj pomeni drugovanje v štirih?« sem vprašal. »Vse ima menda isti koren in Vse se pri vas začenja s tem kaj pomeni. Pomeni . .. pomeni pač sorodnost likovnega izraza in . .. no prav... osebno razumevanje. Zagrebška Moderna galerija mi je tedaj odkupila olje Vol, luna in zvezde«. Slika iz dokumentarnega filma «Zakladi naše dežele«. Produkcija Viba-film, Ljubljana. Režija: Jože Bevc- mihail ) Ponosni »lastnik avtomobila ta&lSKMKiiMKMtJKK iJi: H K U šš M H K id Pred kratkim me je povabil na večerjo inženir Babičin. Prej je bil prijeten človek, ki je bilo mogoče z hjim lepo govoriti, toda pdkar Je kupil avto, Je kakor spremenjen. Vse njego-Ve misli se vrtijo samo še °koli avtomobilske industrije. Ko smo se tako pogovorili o značilnostih in zanimivostih vseh avtomobil-skih podjetij, smo se za-ceii gostje nekako opolno- či poslavljati. Gostitelj se Je prijateljsko nasmihal in dejal: «Ce bi bili povabljeni kjerkoli drugje, dragi moji, bi morali zdaj po proletarski navadi peš tavati domov. Toda jaz vas bom dal odpeljati domov z avtomobilom. Kaj mislite o tem?». Gostje so se navdušeno zahvaljevali. Gostitelj pa Je dejal: »Kot lastnik avtomobila i-ma človek vznesen obču- tek. Torej bom takoj poklical šoferja in mu ukazal, naj se pripelje z avtomobilom.* Odšel je k telefonu, čez nekaj časa se je vrnil k svojim gostom in nekoliko zamolklo dejal: »Avto bo takoj pripeljal. Veste, neprijetnost je le v tem, ker je naša garaža na drugem koncu mesta, šofer pa tudi stanuje drugje ... Dejal sem mu, naj pohiti, saj bo moral teči le slabe pol ure.» Inženirjeva žena je dodala: »Toda, dragi, zakaj mu nisi ukazal, naj se pelje s taksijem? Potem bi bil kaj hitro v garaži.* »To je pa dobra misel,* je dejal hišni gospodar. »Takoj ga bom še enkrat poklical, nedvomno je se doma.* »Oprostite,* je dejal eden izmed gostov, »mogoče pa bi se lahko mi kar s ti stim taksijem odpeljali do mov?» Malo daljši in opreznejši monolog: Kdor je bil na letošnji koprski razstavi akademskega slikarja Mira Cetina. se je po ogledu (po tistem prvem naglem, neurejenem preletavanju razo-bešenih olj) verjetno znašel v tihem navzkrižnem ognju. Izrazita ohranitev predn\et-nosti m obenem še bolj izrazit nagib v nekakšno . nedopovedljivo simbolnost. (Ritem predmeta, njegov v ne-gihnosti utemeljeni gibni izraz.) Na pnmer — ko smo že omenili vola — Cetino-va predmetna idee fixe zadnjega obdobja: istrski voli. Zakaj istrski voli? Nemara zaradi impozantne prirašče-nosti v kamen? Zaradi medeninastih kroglic vrh rogov? Zaradi vijoličaste ele-gičnosti, ki jim odseva iz trpko-vlažnih oči? Ali zaradi v sebi neurejene sinhronosti gibnega in negibnega ;;a istrski zemlji? Zaradi ((regionalne manire«? In zaradi ambicije, da bi bil originalen po vsej sili? Precej prozaično je prekinil ta interludij: «Potem sem razstavljal na reski bienali, kjer je Galerija odkupila moj Zenski akt. m zadnja razstava v Kopru, kjer sem prodai dve sliki. Sploh pa je s prodajo svojevrsten problem: po navadi odkupi eno sliko organizator razstave in tukaj se konča vsa romantika.® Vprašanje: »Kako je pravzaprav s tvojim slikarstvom?« Odgovor: «Hočeš reči — moj likovni izraz? Prt srcu mi je simetrična kompozicija. Verjetno je najmočnejša nota mojega slikarstva in-telekt. In to — saj čutim mi zavira sprostitev. Preveč se kontroliram. No, tako je: začei sem s primitivizmom. Beograjski in zagrebški kritiki so odločili: narodno slikarstvo. (Kakšna ironija!) Kasneie je zaee' moje delo prevevali nekakšen sonam-bulizem. «Poezija osamelih pomolov, peščenih obal in volov.« Ta osamelost nosi s seboj elemente neke svoj- »Kaj se!» je odgovoril inženir. «To bi bilo vendar smešno! Zakaj pa imam lastni avto? Tega ne morem dovoliti!* In smo čakali. Dvaijset minut pozneje je pozvonilo, šofer je bil tu. Toda brez avtomobila. «Med potjo nf mogel najti taksija,* je dejal gostitelj. «Toda na naslednjem cestnem križišču vselej stojijo. Takoj sem ga poslal tja.* Eden izmed gostov je plašno vprašal: «Ali se ne bi mogli kar s tem taksijem odpeljati?* Hišni gospodar se je strinjal: »To Je pa dobra misel! Dejal bom šoferju, naj se pripelje s taksijem semkaj. Potem boste v trenutku pri garaži.* Ko je odpravil šoferja, je začel gostitelj govoriti na splošno o prednosti prevoznih sredstev. Po naslednjih dvajsetih minutah se je stvene lirike. Recimo: poanta — nek predmet po vsebfc ni in koloritu. Ta poanta poveča osamelost. Torej: praznina. velika, vseobsegajoča in blazna. Sredi nje poanta — lik, ki praznino se poveča. Na drugi strani pa: hoten o-dmin od neurejenosti življenja. To pa so ze elementi surrealizma. Ambient, ne lik. To preformiram in u- redim. Konkretno: Istra. Tja sem bežal, ker sem bežal od samega sebe.* Cetin pripoveduje o nacionalni šoli, o pojmu »ljubljanski liicovni center«, pa o naslonjene*!! na Francijo in Italijo (sodobno toskansko slikarstvo), pa o prczivelo-ali starih form. Preboleli smo dobo nacionalnega prebujenja. Za nami so manjvred- nostni kompleksi malega naroda. Gabri, domači logi in •gaji... saj nimamo več odnosa do teh reči. Sleherna resnica je enostavna. Tudij resnica mnogovrstnih ogledal slovenske Ars nuova. Tudi resnica Mi-reta Cetina. Resnica poezije osamelih pomolov, peščenih obal in voiov. MILAN LINDIČ AVTOBIOGRAFIJA VELIKEGA PISATELJA r-N/Tv rr\ n J (Ob slovenskem prevodu romana ,1Buddenbmokovi“) Po novelah »Smrt v Benetkah*, sedaj pa z romanom »Buddenbrookovi* v založbi Državne založbe Slovenije ter pozneje še z romanom «Izpovedi pustolovca Feliksa Krulla« in »Čarovni vrh s bo postal Thomas Mann tudi Slovencem us-e bolj poznan. Za revijo »Lite-rarisches Echo* je 1. 1907 napisal kratko avtobiograjio, ki jo tu objavljamo. Moja preteklost je temna in sramotna, tako da mi je zelo neprijetno govoriti o njej pred vašim občinstvom. Najprej, jaz sem propadli gimnazijec. S tem ne mislim reči, da sem padel pri matirri — hvalisanje bi bilo, če bi to trdil. Nikdar nisem prišel do »prime«; že v «secdridi» sem “bit star kot Westerwald. Bil sem len. uporen in poln lahkomiselne ironije proti vsemu, osovražen pri učiteljih starega in spoštovanega zavoda, izvrstnih ljudeh, ki so meni — s polno pravico, v polnem skladu s svojimi izkušnjami in sVsvojo zvestobo —-prerokovali gotov propad, medtem ko sem pri največ nekaj součencih užival sumljiv ugled na osnovi neke prednosti, ki bi jo bilo težko določiti. Tako sem presedel leta, dokler mi na koncu — imel sem jih že skoro devetnajst — samo da se me rešijo, ne dajo spričevala s pravico na enoletno vojno službo. s tem sem odšel v Muenchen, kamor je po smrti mojega očeta, lastnika žitne firme in senatorja v Luehecku, moja mati prestavila svoje bivališče. Ker sem zmeraj gledal na to, da se takoj in popolnoma ne prepustim brezdelju, sem kot volonter stopil v poslovalnico neke družbe za zavarovanje pred požarom. Fa namesto da bi se čimprej spoznal s poslovanjem, se mi je zdelo pametneje, da na svojem vrtljivem stolčku na skrivnem pišem neko povest, ljubeznesko zgodbo, ozaljšano s stihi, ki sem jo potem privedel do natisa v nekem revolucionarno nastrojenem mesečniku in sem bil na to seveda še ponosen. Zapustil sem poslovalnico, preden so me spodili. Rekel sem si, da bom novinar — in obiskoval sem nekaj semestrov predavanj iz zgodovine, politične ekonomije in umetnosti na muenchenski Visoki šoli. Toda naenkrat, kot pravi potepuh, sem vse obesil na klin in odšel v inozemstvo, v Rim, kjer sem brez cilja in zaposlitve blodil leto in dan. Zapravljal sem dni v pisanju in požiranju tiste materije za branje, ki jo imenujemo beletristično in ki se ie dostojen človek loti v brezdelju, mogoče .,amo zaradi razvedrila — medtem ko sem večere prebil ob punču in dominu. Imel sem prav toliko, kolikor sem potreboval za življenje, a za kajenje vso goro stadkih cigaret po soldu, ki jih italijanska država prodaja na vsakem vogalu; uživanju teh cigaret sem se predajal do zanosa. Ko sem se vrnil v Muenchen, ožgan od sonca, suh in v dodobra razdrapanem stanju, sem videl, da mi ne preostane drugo* ga. ko da izkoristim svoje spričevalo za prostovoljno službo. Vendar tisti, ki se nadeja, da bo slišal, kako sem se mogoče na bojnem polju nekoliko bolj obnesel kot na kakšnem drugem, bo precej razočaran. Že po četrt leta, je pred božičem, so me na lep način odpustili, ker se mi noge niso hotele navaditi na tisti idealni in moški korak, ki mu pravijo paradni marš, in ker sem neprestano ležal v postelji z vnetimi kitami. Vendar je telo pokorno duhu do neke določene stopnje in če bi v meni brlela vsaj najmanjša ljubezen do stvari, bi seveda to bolezen zlahka premagal. Skratka, zapustil sem službo in v civilni obleki nadaljeval z lagodnim življenjem. Nekaj časa sem bil sourednik «Simplicissi-mussa« — iz tega se vidi, kako sem padal vse niže in niže. Začenjal sem s četrtim desetletjem svojega življenja. In potem? In potem? Sedaj čepim, kajneda, z volnenim šalom okrog vratu in steklenega pogleda z drugo propadlo bratovščino v nekakšni anarhistični krčmi? Ležim v jarku, kot sezame spodobi?. Ne, mene obdaja-sijaj. Nič ni podobnega moji sreči. Oženjen sem, imam nenavadno lepo, mi|do §eno — pravo princeso, če se mi tako zazdi. ‘Njen’ oče je kraljevski vseučilišč profesor, ona pa je naredila maturo, ne da bi me zaradi tega gledala zviška. Imam tudi dva /epa otroka, ki vzbujata najlepša upanja Obenem sem lastnik stanovanja v najlepšem delu z-električne razsvetljavo in vsem modernim udobjem — opremljenega.-»-.prekrasnim pohištvom, preprogami in umetniškimi slikami. Moje gospodinjstvo je dobro preskrbljeno, zapovedujem trem dostojnim služkinjam in škotskemu ovčarskemu psu, že pri jutranjem čaju jem sladke kolače in nosim skoraj izključno ie lakaste čevlje. Kaj še? Odhajam na triumfalna potovanja. Vozim se v mesta na poziv društev ljubiteljev umetnosti, nastopam v fraku, ljudje pa ploskajo, brž ko se pojavim. Bil sem tudi v svojem rodnem mestu. Velika dvorana kazine je bila popolnoma razprodana, izročili so mi lovorov venec, moji someščani pa so ploskali. Ljudje povsod dvignejo obrvi, kadar kdo izgovori moje ime, poročniki in mlade dame me prosijo z besedami največjega spoštovanja za avtogram, pa če mi bodo jutri ponudili nekakšno odlikovanje, ne bom trenil niti z očesom. In od kod vse to? Zakaj? Jaz se nisem spremenil, popravil. Samo nadaljujem tisto, kar sem že počel kot «uitimus», to je, sanjarim, berem knjige, pesmi in sam nekaj podobnega sestavljam. Zaradi tega torej se sedaj predajam uživanju in izobilju. Ali je to res dosledna nagrada za moje delo? Ko bi me varuhi moje mladosti videli v blesku, bi bili razočarani v vsem, v kar so verovali. Tisti, ki so prelistali moje spise, se bodo spomnili, kako sem na življenje umetnika in pesnika zmerom gledal z največjim nezaupanjem. In zares, nikdar se ne bom nehal čuditi časti, ki jo družba izkazuje tej «species». Vem, kaj je to pesnik, ker tudi sam kot to okoliščine potrjujejo, spadam v njihov krog. Pesnik je, na kratko povedano. na vseli področjih resne dejavnosti popoinoma neuporaben, pripravljen edino na neresnosti, za državo pa ne samo nekoristen, ampak celo nevaren svat. Njemu ni treba imeti nobene posebne umske sposobnosti, ampak je lahko tako počasnega in topega duha, kot sem jaz zmerom bil — čeprav drugače v duši otroški, k razposajenosti in v vsakem pogledu na slabem glasu kot šarlatan, ki od družbe ne bi smel pričakovati — in dejansko tudi ne pričakuje nič drugega — kot samo tiho zaničevanje. Dejstvo pa je, da družb medtem tej vrsti ljudi nudi možnost, da v njeni sredi doseže ugled in največio blaginjo. Meni je prav: jaz imam od tega korist. V redu pa to ni. To mora spodbuditi hudobijo in potlačiti krepost. pripeljal taksi pred hišo. Vendar pa se je pokazalo, da ima le tri sedeže za goste, ker se bo razen šoferja moral peljati z njimi tudi inženirjev šofer. Gostov pa je bilo pet. Gostitelj je dejal: »Lahko bi bili naročili kar dva taksija. Kaij le delam? Predlagam, naj se trije gostje odpeljejo, dva naj pa čakata pTed hišo, dokler ne bo prišel moj avto.* Gostje so v zadregi molčali. »Ali pa bolje tako*, je predlagal gospodar, »en gost in moj šofer ostaneta tukaj, ostali pa se odpeljejo h garaži...* »Neumnost!* je dejala gospodinja. «Kdo pa bo potem pripeljal naš avto sem?* «Prav imaš,* je odvrnil inženir. »Kakšna škoda, da imamo pet gostov! S tremi bi ne bilo nobenih težavi Pa napravimo ta- kole: štirje gostje se odpeljejo s taksijem, eden pa gre s šoferjem za njimi...* V strahu, da bo moral teči za taksijem, Je eden izmed gostov nenadoma izginil v megli. Gostitelj Je preštel preostale in dejal: «Zdaij se bo bolje ujemalo! Trije gostje se odpeljejo s šoferjem do garaže, četrti pa lahko počaka ali gre peš za njimi.* Eden izmed gostov je tedaj vzkliknil: »Glejte! Pri haja delovni voz cestne železnice! Takoj bom skočil na prikolico! Srečno, na svidenje!* Vstopili smo. šofer pa Je dejal svojemu šefu: »Ne pozabite mi dati nekaj de narja, da bom lahko pla čal taksi. Davi sem že moral izdati dvanajst rubljev.* Hišni gospodar je vzel bankovec iz listnice in zastokal: «Da, tile taksiji, požrejo pravcato premože- nje! Ce bi ne bilo teh izrednih izdatkov, bi bil že zdavnaj zamenjal svoj avto Za boljšega!* Naposled smo se odpeljali. Spotoma smo skusali pregovoriti inženirjevega šoferja, naj bi nas kar s taksijem odpeljal domov. Presenetljivo hitro je pristal na naš predlog. «To bi bilo tudi najbolje,* je dejal. «Pred kratkim sem doživel naslednje: Pripeljal sem goste do garaže, potem pa se je šele začelo. Preden sem vrgel čuvarja s postelje in spravil v tek motor, se je že začelo daniti in gostje so se lahko peljali s prvimi tramvaji... Edino, česar se bojim, Je to, da ne bom imel dovolj denarja. Vsekakor so tri osebe...* Vsi smo dali šoferju po pet rubljev, ta pa je menil, da bo morebiti zadostovalo. Ce bo treba, pa sam lahko gre tudi peš domov. l/pVgpf /pAph/ii i ON - TO STE VI!“ Naposled Kriuša. Tri leta prešlo je, kar hodil sem tod. Dišeča sinjina prepleta s sinjino pokoj naokrog. Nikjer niti pes ne zalaja. Tu, kaže, kaj paziti ni. Vse bajte so trhle, vse od kraja, in v vsaki peč, burkle, klopi. Strmim: pod pristreskom pri Pronu je kmečki klepet srborit. Razpravljajo o novem zakonu, o cenah živine m žit. «Prijatelji, zdravo!* «0, ti si! Nu, zdravo! Prisedi za čas. «Poslušaj, brezskrbnež, če nisi še čul, kako živimo pri nas. Kaj novega prinašaš iz Pitra? Z ministri najbrž si znan. Res, nisi, naj vrag te pocitra, vzgojen s pestmi bil zaman. Vendar ti priznamo veljavo, ti vaški si, kmečki, nas. Ne banaš čez mero se s slavo in svoje srce ne prodaš. Do nas si vedel najbolje in dosti za nas prebil. Nu, reci: Zastonj li polje gosposko kmet bo dobil? Kriče nam: Zemljo pustite, ker ceš da ni čas za to. čemu pa potem fronte zalite so z našo in tujo krvjo?* In slednji je z mrkim pogledom t> obraz in v oči strmel, A zaradi težkih misli kmetom besede nisem našel. Škripal je pristrešček leseni, a pomnim, čeprav v glavi brni: »Povej nam, Kdo je ta Lenin?* In šepnil sem: »On — to ste vi!> (Iz Ane Snjegine) ..J * fr i 5 ** v C <*: i f .*■ Jt V' *.. yi - Mii ***** d? —>—* ?< t.4 C *s | V* * c ku C r Resolucija CK bolj.ševiške partijo z dne 10. oktobra 1917 o oboroženi vstaji • napisal jo je Lenin. THOMAS V/OLFE Ozri se proti domu, angel (Izdala Cankarjeva založba) To Je prvi romati Izmed štirih avtobiografskih del, ki tvorijo kvadrilc.gijo ameriškega pisatelja Thomasa Wolfa, umrlega tik pred zadnjo vojno. Thomas Wolfe ie eden izmed največjih ameriških pisateljev tega stoletja. Rodil se je leta 1900 v Severni Karolini v številni družini, v kateri so bili zaradi sporov z materjo in očetom tudi otroci razcepljeni v dva tabora. Ker je družina razen tega živela v slabih gmotnih razmerah, si je moral pisatelj še kot o-trok siužiti kruh z raznašanjem časopisov. Prav ta njegova bridka mladost in obdobje do takrat ko m'adenič odhaja na harvardsko univerzo, tvori osnovno vsebino njegovega romana »Ozri se proti domu, angel», katerega smo dobili v slovenskem prevodu Mire Miheličeve po zaslugi Cankarjeve založbe. Na univerzi, kjer je VVolfe študiral, je začel tudi pisateljevati. Od takrat ni odložil peresa in je hitel ter mrzlično ustvarjal, kakor da bi se bal, da ne bo mogel vsega povedati. In res je umrl komaj 38 let star, vendar pa že kot splošno priznan pisatelj. Roman »Ozri se proti domu, angel« je izšel že leta 1928 kot Wolfovo prvo delo. Prinesel mu je — še ne o-»emindvajsetletnemu — slo- ves velikega pisatelja in vs^ stransko priznanje. Omogočil pa mu je tudi, da je o-pustil službo profesorja in se posvetil izključno pisateljevanju. Potoval je v Evropo in drugam po svetu. Tudi drugi roman «Q času m reki«, ki je med tem izšel, je doživel velik uspeh. Ko pa je umrl, je Wolfe zapu-st.. še dva neizdana romana »Pajčevina in skala« in «Ne moreš se vrniti domov«, Razen tega pa je VVolfe napisal zbirko novel »Od smrti do jutra« in esej »Zgodba romana«. Njegov roman «Ozri se prodi domu, angel« je kot omenjeno avtobiografski roman. V njem nastopa pisatelj kot deček Eugene Gant. V romanu opisuje svojo mladost in mladeniška leta in se spušča v najmanjše podrobnosti svojega življenja, tako da pred bralcem zaživi cela galerija likov domače hiše, od matere, očeta pa do bratov in sester številne družine. Hkrati zaživi pred bralcem mali svet bližnje in daljne okolice malega mesta, mestoma v močnih realističnih opisih. Zajetna knjiga, ki je moda v začetku riialce razvlečena, toda kmalu bralca pritegne in docela prevzame, se je že tudi med slovenskimi bralci močno priljubila. Sl Ru- ZVIŠIN Oddajne an.tenei 2ašČiini konus —*« Aparati,ki oddajajo podatke o Stanju. pSa: o 'bitju Srda, dihanju temperaturi in krvnem pritisku Ogromno reakcijsko letalo Zaloge m naprave •za umetno klimo Paketa postavljena med letalo z dvema trupoma Krmna Krmila. . naprave za nadzor■ stvo delovanja moigan. \\ Naprava za \\ nadzorstvo V \aifianja Zaščitne blazinice Sonde za prehrano , ime.i 11 krvne/ pritis lako približno izgloda sovjetska raketa’ ki je spustila v nebo drugo umetno luno- Kot je iz risbe dobro razvidno, sestoji raketa iz treh delov: veliko letalo na reakcijski pogon, ki ponese nekaj desetin kilometrov visoko raketo, sestavljeno iz dveh delov. Tu se raketa loči in nadaljuje svojo pot proti vsemirju. Zadnji del pade na zemljo, ko se porabi vse gorivo, in pot nadaljuje tretji del, ki končno ponese «Sputnik 11» in psičko Lajko 1500 km visoko. V/Z.V.-.V/.VZZAV TAKO JE OPISAL JULES VERNE prvi polet Človeka na luno Potovanje na Luno je opisal že leta 1865, torej malo manj kot pred sto leti, slavni francoski pisatelj utopistifenih in fantastičnih romanov, Jules Verne. Njegovi romani so polni napetih doživljajev, čudnih zapletljajev; junaki v njegovih romanih se poslužujejo naprav in pripomočkov, ki jih takrat še nikjer ni bilo. Njegova bujna domišljija nam pričara kraje in osebe, aparate, ki so bili napravljeni šele mnogo let po njegovi smrti. Je bil jasnovidec? Ali pa je imel le tako nenavadno razvit razum, da je sklepal, da bodo njegove zamisli nekoč uresničene? In mnogo, mnogo tistega, kar je Jules Verne opisoval, se je zgodilo, mnogokdaj danes doživljamo, danes rabimo. Takole opisuje odlet rakete v vsemir-je — na Luno: Do večera je stala ogromna množica tam, kjer bo vzletel prvi izstrelek. Vsi so bili tako nestrpni spričo tako velikega dogodka. Hkrati pa so bili vznemirjeni in nedopovedljiva groza jih je prevzemala. Bojazen? Senzacija? Ob 7. uri pa je naenkrat nastala grobna tišina. Na obzorju se je pokazala Luna. Kot na povelje je iz milijonov grl zadonel pozdrav Mesecu, ki se je pojavil natanko ob napovedanem času. Hrup se je vzdigal do neba in od vseh strani se je razleglo burno ploskanje. A rumena krogla je vsa veličastna, v čudoviti krasoti, lesketajoč se v tisoč zlatih žarkih, drsela po nebu navzgor. Tedaj so se začeli prerivati med množico trije možje. Bili so trije neustrašni potniki, prvi potniki na Mesec. Ko jih je množica spoznala, se je vzklikanje, ki je veljalo prej Mesecu, obrnilo nanje. Podvojilo se je, potrojilo, ne. potisočeri-lo! Iz vseh grl je privrela himna *Yan-kee doodle*. Mogočen zbor pet milijonov grl, kot silen vihar je zabučalo tja do skrajnih meja vesoljstva. A po tem silnem navdušenju je nastala zopet sama od sebe gluha tišina. Na nasip so stopili Francoz \n oba A-meričana, spremljali pa so jih .-lani Topovskega kluba in odposlanci evropskih zvezdam. Barbicane je še dal nekaj kratkih povelj, Nicholl pa je s trdimi koraki stopal proti kabini. Michel Ar-dan, kot vedno prostodušen, vesel, neprisiljen, v pravi potovalni obleki, z usnjenimi gamašami, z lovsko torbo čez ramo in v žametastem podloženem jopiču ter s cigaro v ustih, se je toplo poslavljal od ljudi in tu pa tam stisnil komu roko. Deseta ura. Sedaj mora biti vsakdo na svojem mestu, še zadnje priprave in potniki so počasi zlezli v kabino. Potem so privili pokrov, odstranili škripčevje in ostalo ogrodje, še nekaj hipov, da so se potniki v kabini dobro namestili, da so pokrov tudi od znotraj dobro pritrdili in raketa, prosta vseh vezi, je tam čakala, kdaj bo mogla vzleteti proti nebu. A Murchison je nepremično zrl na svoj kronometer. Komaj štirideset sekund je še do trenutka, ko bo električna iskra pognala raketo kvišku. In vsaka teh sekund se zdi tako silno dolga! Tudi med množico je bilo čutiti, kako jo zajema nestrpnost, kako so ji te zadnje sekunde nenavadno dolge. In vsi so tudi vedeli, da prav tako nestrpno štejejo te sekunde trije neustrašni možje tam v kabini. 38! — 39! — 40! «35/ — 36! — Ogenj!! d In Murchison je s pritiskom na gumb vključil električni tok in s tem sprožil v izstrelku iskro. Strašen, nadnaraven tresk in pok se je razlegel vsepovsod, hujši od groma, bolj podoben bobnenju vulkana! Ognjen snop je švignil iz zemlje kot iz ognjenika, in nihče ni v tem dimu in ognju videl izstrelka, ki je zmagoslavno šinil v vsemirje. Pok sKolumbiade* je povzročil pravi potres po vsej Floridi. Zračni pritisk je bil tako silen, da je bil skoro kot vihar, da se je ponekod spremenil v vrtinec. Nobeden v množici, ki je stala bodisi blizu ali pa daleč od eksplozije, se spričo tega ni mogel obdržati pokonci. Vsi so popadali kot snopje po tleh. Ne- popisno kričanje, pomešano s stokanjem je bilo čuti od vsepovsod. Mnogi so tudi utrpeli manjše ali večje poškodbe. A J. T. Maston, ki se je v preveliki vnemi preveč približal, je zletel čez glave gledalcev kakih 20 klafter daleč kot žoga. Okoli 300 tisoč pa jih je popolnoma o-glušelo. Zračni pritisk je podrl nekaj lesenjač, izruval je drevje dvajset milj daleč, a v mestu Tamps-Totun pometal s tirov vse vlake na postaji. Tudi nekaj hiš je bilo porušenih, med njimi prelepa cerkev sv. Marije in novo borzno poslopje. V pristanišču so se vse barke potopile, a tiste, ki so bile privezane za obalo, je vrglo na obrežje. Verige je pretrgalo, kot bi bile tanke niti. Naslednje jutro je bilo še vedno vse nebo pokrito s črnimi oblaki. Kot da bi hotela narava zakriti človeškim očem s temno zaveso tisto, kar bi najraje videli. če pa se je poskus z izstrelkom posrečil, bi morali potniki, ki so vzleteli 1. decembra ob 10. uri 4 minute in 40 sekund zvečer, prispeti 4. decembra opolnoči. Po tem so se tudi ravnali. 4. decembra bi morali od 8. ure zvečer do polnoči opaziti sled izstrelka kot črno piko na svetli plošči Lune. A vreme je ostalo neizprosno in nebo je bilo se kar naprej pokrito z oblaki, 5. decembra prav tako. Veliki teleskopi z evropskih zvezdam, Herschllov. Ros-sejev, Foucaultov so bili neprestano naperjeni proti nebu, kajti nad Evropo je bilo nebo naravnost čudovito jasno. Toda bili so prešibki, da bi mogli kaj prida koristiti. Nebo je bilo oblačno vse dni in noči do 10. decembra, šele 11. so se oblaki raztrgali in na nebu je počasi drsela oglodana plošča zvezde med zvezdami. A še tisto noč se je razširila po vsem svetu novica, da se je posrečilo s pomočjo ogromnega teleskopa z Longs-Pea-ka ugledati izstrelek. Poročilo, ki ga je poslal ravnatelj zvezdarne v Cambridgeu, se glasi: Longs-Peak, 12. decembra Izstrelek, katerega so poslali v vsemirje iz Stones Hilla, sta opazovala gospoda Belfast in J. T. Maston, in sicer 12. decembra ob 8. uri 47 minut zvečer, ko je bil Mesec v zadnjem krajcu. Izstrelek ni prispel na svoj cilj. Letel je mimo, vendar pa tako blizu, da je pod privlačnostjo Lune. Tam se je zaradi vrtoglave hitrosti njegova ravna smer spremenila v krožno, in kroži sedaj o-koli Meseca v obliki elipse ter je postal tako njegov spremljevalec. Elementov tega novega ozvezdja še ni bilo moč ugotoviti. Znana pa je hitrost njegovega gibanja kot tudi njegove krožne poti. Možni sta dve hipotezi glede njegove nadaljnje poti: Ali bo privlačnost Lune pritegnila izstrelek nase ter bodo tako potniki dosegli svoj smoter; ali pa bo ostal v sedanjem položaju ter bo krožil okoli Lune do konca sveta. To bo moč z vztrajnim opazovanjem nekoč dognati: do takrat na nima poskus, ki ga je napravil Topovski klub, s tem izstrelkom nobene druee vrednosti, kot da se je zvezdni sistem obogatil za novo zvezdo. J. BELFAST Bodi kakor koli, toda ko bo človeštvo izvedelo o tem poročilu iz Lonas-Pcaka, bo povsod vzbudilo začudenje in grozo. Je monoče pomagati tem drznim možem? Ne! Brez dvoma je, da jih nt mogoče rešiti, ker se nahajajo izven človeškega območja. In tako bodo pač mogli vzdržati največ osem tednov, kolikor i-majo zaloge zraka. A z živi H so preskrbljeni zn, leto dni. A potem? Edini J. T. Maston ni izgubil uparita. Bil je nnibližii prijatelj onih treh junakov. Sleherno noč je presedel ob teleskopu in svremlial n j1 h pot okoli Meseca. Le tako se mn .ie zdelo, da je z njimi povezan, in stalno ie polil vade, da se bo nekoč našel način, ko jim bo NAJNOVEJŠE VESTI j TUTI «ostudni snežni človek* Vedno nove ekspedicije skušajo izslediti to čudno bitje, vendar pa do sedaj vedno naletijo le na sledove dolge sive lase ter živi običajno v višinah okoli 3500 metrov. Spusti se v nižje predele, samo kadar išče hrano. Posebno je požrešen za človeško meso. . Kakor rečeno, je pripovedovanj in domnevanj vedno več. Dr. Rene Rebesky-Wojkowitz, ki je študiral več let etnografijo o tibetski »meji, piše, da Tibetanci imenujejo snežnega človeka «Mi-go* (divji mož). Ponekod ga imenujejo «Mi-čempo» (velik mož), drugod pa «Mi-bom-po» (močni mož). Pravijo, da je visok do 230 centimetrov ter da ima rdečerjavo neporaslo opičje lice. Največ^ krat hodi po dveh. Tamkajšnji prebivalci pravijo, da živi tudi 200 let. Gprovje, kiier živi, imenujejo «Mi-go-ri* (gorovje divjega moža). Najrajši se giblje ponoči. Zato ga je težko videti: spoznaio pa ga po posebnem glasu, ki je podoben žvižgu. Pravijo tudi, da nosi pod paz-duho vedno ogromen kamen, ki mil služi kot orožje. Ta kamen imenujejo «Mi-go-hyi-gye-do» (mogočni kamen divjega moža). Nekateri primitivni prebivalci ga častijo kot patrona lova in kralja gozdnih živali. Pravijo, da je neke vrste duh, ki živi v obliki živali, in mu dajejo ime «ču-mung» (duh ledenikov) ali «Hlo-mung> (gorski duh). Švicarski strokovnjak Fao G. W. Schul Hess pa poroča, da je ob priliki svojega nedavnega potovanja na področje ,So-lokhmbo ob vznožju Everesta odkril «skalp» (s človeške glave potegnjena koža), ki je mnogo večji od človeškega in ki naj bi verjetno prinadal Yeti.ju.-Schul Hess je ta skalp tudi fotografiral. Izjavil je, da mu je v bližini nekega tibetskega samostana neki lama pokazal izredno velik skalp, pokrit z riavo-rde-čimi lasmi, dolgimi približno 2 centimetra in pol. Skalp, ki je bil zelo gost, je imel stožčasto obliko. Omenjeni lama je trdil, da je skalp pripadal nekemu Yetiju, ki je živel pred desetimi generacijami. Lama je dodal, da je ustanovitelj samostana, ki je takrat živel, imel Yetija za hlapca. Nekega dne ie Yet,i našel lamo mrtvega in "je umrl tudi on. Od tedaj učenci prvega lame skrbno hranijo ta skalp. Kakor vidimo, ni razlag in legend ne konca ne kraja. Zato naj omenimo še izjave predsednika zoološkega vrta v Sydneyu v Avstraliji Edvarda Hallstro-ma. Zbranim časnikarjem je izjavil, da so v njegovem zoološkem vrtu tr a <<0' studni snežni možje*, in to so tn.e himalajski medvedje. Ko je to pripovedoval, se je eden od treh medvedov dvignil na zadnje noge in začel skakaje teči. «Poglejte,* je dejal Hallstrom, «to je dokaz o tem, kar trdim!* Vsekakor je to preveč enostavna razlaga za številne raziskovalce, znanstvenike in tudi za tiste, ki ljubijo fantastična pripovedovanja... ______ MILBO čitateiji se bodo še spominjali, da smo v nedeljski številki od 16. junija pisali o gorskih odpravah v najmogočnejše gorovje v svetu — Himalajo, ki si prizadevajo, da bi našle «ostudnega snežnega človeka* — Yetija. Vedno nove in nove ekspedicije skušajo izslediti to «čudno bitje*. Kakor izhaja iz številnih poročil, pa vedno naletijo le na sledove stopinj tega bitja, medtem ko jim «ostudnega človeka* ni še uspelo videti. In tako število pripovedk, pojasnjevanj in domnevanj vedno bolj narašča. Eni trdijo, da gre za neke vrste opico, drugi, da gre za medveda, tretji, da gre za neko povsem še neznano bitje, člana neke francoske skupine Guido Magnone in Jean Bon-vier, ki je napravila študijsko odpravo na enega najlepših vrhov v himalajskem pogorju Jannu (ali Jammu), visokem 7710 metrov, sta izjavila, da sta na podlagi raziskovanj na kraju samem prepričana, da tam res živi «ostudni snežni človek*. Tamkajšnje prebivalstvo trdno verjame. da v gorovju res živi «nadčloveško bitje*, ki ga imenujejo Yeti. Guido Magnone je izjavil, da je v višini 4000 metrov opazil ogromne sledove v snegu, šerpe (himalajski vodniki) so v teh sledovih spoznali sledove stopinj Yetija. Punjaba Ra, voditelj nekega budističnega samostana v nepalski prestolnici Katmandu, je izjavil, da so tri vrste Ye-tija, kakor je sicer svoj čas poročal tudi član londonske geografske družbe Pra-nanavanda. Punjaba Ra pa razlaga, da eden izmed treh žre ljudi. Ime mu je «Nyalmo» in je ogromne postave; drugi je «Rimi», ki žre koze, tretji pa «Rakši bombo*, ki je majhen in je izključno vegetarijanec. Yeti Nyalmo Je visok tudi 4 metre in pol in ima črepinjo v obliki stožca; ima moč iti na pomoč. rPoslali jim bomo pismo, in oni nam bodo odgovorili. S tem bomo mogli obogatiti znanost. Vem, da bodo vzdržali, to so genialni možje!* Tako so si 1865. leta zamišljali vlak, ki bo vozil na Luno- deči in divji pogled je v tistem trenutku zdrsnil preko skončnice in se ustavil na komajda vidnem obrazu svojega gospodarja, ki je bil ves trd od groze. Bes živali, ki je še nedvomno nosila nekje v možganih sliko osovraženega biča, se je hipoma spremenil v strah. Zavedla se je, da je zasluzila kazen in zdelo se je, da hoče prikriti svoja krvava dejanja. Skakala je vsa razburjena po sobi, prevračala in razbijala pohištvo in zvlekla posteljnino s postelje. Na koncu je zgrabila najprej hčerino truplo in ga stla č oh, da b/ le bile1 TI/OJ/ TOVAf-UBIJEM TE , Bledolična ic NEKAJ STRELOV in VEČ BOJEVNIKOV^ JE LE ZALO NA TLEH ftl v|£lP/*MIT^rtlnMftra ni mam časa , da bi nas OROŽJE/ —er--- 7E zADNJLsr^p;t^ s gBM ČAJNIH k/> UTE (*w) pfcSM ThoiTEM SE JE TOM NOT STA. 'LA SPUSTIL NA PREOSTALE POlorslcTfnevntk 10. novembra 105% KRIŽANKA Pika lL^ J^cvrriCMtJ^J, Zdaj to Rusi vre drugi satelit izpustili , in notri sen trnka eno psico, ki se piše Lajka. In zdaj se a Mery kanci še bol jezijo, ko kadar so izpustili ta prvega. In se jezijo onka zastran lajke. Zastran lajke se jezijo antca tisti ses društva za žvali, ki da se jih ne sme martral. Oni da bi vre popretd iznajd-li satelit, ko s« jini ne bi smilila ival, ma da oni ne-čejo prav za stran tega iz-najdet satelita. Za tako ve-liega, kateri bi drial anka kašenga zamorca, pa imajo premalo učenjakov. Ma, pra-vjo, morbit bojo vre drugi te/den izpustili anka oni kašen tak satelit. In se anka zna, da so Rusi iznajdli sputnika samo za stran tega, da se bojo hvalili pret arugimi, in da bojo imeli za parado, katera je bla u Moskvi zastran revo-lucje. Se je anka eno letalo razbilo in so bli mrtvi. A Mery Kanci so anka jezni na Ajzen hoferja, ko nete dat zadosti dolarjov za učenjake, kateri delajo sput-nike, in da so anka več ob-rajtane Zofija Loren in A-nita Ekberk. Ma. saj to se vendar raz ume1, da so lake jilmske Dive ta narbol ob-rajtane! Kaj pa je en takle sputnik nap ram filmski Zvezdi? Naš profesor je delal Reklamo za K!as*čuo, in da naj rajši gremo ses Realne, ko so tam narbol pametni. Ma mi ben znamo, kam on natrgava in smo ostali. Od naše Milke fantku je hotel Anagraf dat ime Pere-prin namesto Bojan, kot je rekla Milka. In je še rekel, da je nov zakon iti da je ve-lavno samo taijansko ime. eKašn nov? Nazaj tisti je, od Mušo Linita. Fašisti so nam ukazov,tli anka. kako se moremo klicat. In kaj zjasle od svobode, te se nanka n« sme klicat kakor se sam hoče!* je kričala Milka. Ma ni pomada o. Fedora. tista, katera sedi p prvi klopi, je tako grozno smešna! Kadar moremo pri slovenščini kašno pesem ae1-kla mirat, ona tako povzdi-gava ses glasam, da se vsi moremo nečko smejat. Ona misli, da se more prikupit profesorju, ko anka on v radio tako se pači kadar dela igre ses radio odrom. Ma je forte smešno in nič ni lepo in ne naravno. Zakaj pa se ta pravi igralci od gledališča tako ne pačijo? Oni delajo kokar, da bi blo zares. Ma Fedori ne gre v glavo in prani, da je tako forte lepo in da so tisti umetniki/ Anka mene niso spustili P gledališče, ko so igrali igro Naši lubi otroci. Ma sem ben šla gledat prihodnjo nede Ijo u soboto. Te prisrčno pozdravlja Na obisku pri Benj umnem vinogradrsiku^ Prejšnjo nedeljo je za svoj refošk, s katerim se je udeležil pokrajinskega vinskega natečaja, prejel prvo nagrado - Za izvrstna vina je prejel že 5 diplom Medlo popoldansko sonce je obsevalo Miljski zaliv in iirioe nad v,jim, ko smo z avtom brzeli proti Sv. Barbari, pri bloku smo ustavili. Finančni stražnik nas je zvedavo pogledal, ko smo se namerili proti javni pralnici, kjer je skupina domačink vneto prala perilo. eAli nam lahko poveste, kje stanuje Benjamin Pečar? t Iz skupine se je prerila Starejša ženska. v Benjamin? To je moj sin. Doma ga ne boste našli. V vinogradu je. Kakih dve sto metrov pod vasjo. Tam ga boste našli.* » Zahvalili smo se in obrnili avlo. Res, pod vasjo smo na kolovozu skoraj tik ob cesti naleteli na vez, o-koii katerega se je sukal mladenič. ABenjamin Pečar? Takoj ga poklicemf* Fant je zaman klical o- j četa. bi ga zalo breg. vrnili na cesto. Ko smo mu povedali, kaj bi od njega tadi, je spravil škarje, s katerimi je obrezoval trte, in skupaj smo odšli na njegov dom. * * * Benjamin Pečar je preprost vinogradnik, umen kmetovalec, ki se od jutra do večera izživlja v svojih vinogradih na Pložetu. Trtam posveča vso skrb in ljubezen in ko je pridelek •pospravljen, se posveti kletarstvu. Večkrat se je že udeležil raznih nagradnih natečajev za najboljša vina in vedno je dobil priznanje. Letos, prav prejšnjo nedeljo, je dobil na slavnosti v mali dvorani gledališča «Verdi» 1. nagrado za svoj refošk, s katerim se j razstave najboljših vin našega področja. Sedaj, ko smo ga predstavili, pa stepimo z njim v hišo. * * * Najprej nas je peljal v klet. Takoj smo opazili pel diplom, ki jih je prejel v prejšnjih letih za svoja izvrstna vina, predvsem za malvazijo in refošk. Na levi in desni strani kleti se vrstijo sodi, eni polni, drugi prazni. Letina ni bila najboljša, ker so vremenske neprilike prizadele tudi vinogradnike Sv. Barbare, ki imajo kakih 150 hi manj vina kot ob povprečni letini. Klet je nova, saj je bila napravljena komaj šestimi ki ga je nadzomištvo. letina? * «.Tako, tako! Eno tretjino pridelka manj kot običajno. Nekaj škode je napravil mraz, nekaj je oklestila toča, nekaj je pobrala suša in tik pred trgatvijo še burja. V zadnjih sedmih letih smo imeli le dve dobri letini: leta 1950 in 1955. Vsa ostala leta več ali manj slabo !* Pogovor se je zasukal o-koli vinogradniških problemov. «Vinogradništvo na hribih, kot so pri nas, zahteva mnogo več dela, mnogo več naporov kot pa obdelovanje vinogradov v nižinah. Stroški so veliki, zaslužka malo. Kmečko gospodarstvo vse bolj hira. Vse je odvisno od vremenskih prilik. V ki t>< «7 glavnem sam s sinom. Nabavil sem si mali traktor za oranje, ki mi je v veliko pomoč.* clmate še kake druge stroje? Živino?> cDrugih strojev nimam. Le v kleti imam stroj za mletje grozdja in moderno stiskalnico. Dve kravi v hlevu in osla, ki ga vpre-žem v voz.* cKakšne vrste trt imate?* «7 glavnem refošk in bor-gogno, maločrn in malvazijo. Ob trgatvi damo malvazijo posebej in drugo belo posebej, prav teko refošk posebej in ostalo črnino spet posebej.» «Natečajev in razstav se udeležujete samo z rejo šlcom?■» *Ne, tudi z malvazijo> -tKakšen je bil refošk, za katerega ste prejeli prvo nagrado?> cOcenjen je bil z 9 desetinkami točke, to se pravi, da je bil najbolje oezrnjen Vino je imelo 12.8 stop. alkohola.» «Ne, s kmetijstvom na splošno. Toda gtavni vir ao-noakov je vendarle vino. Do p! cd leti smo pridelali tudi precej olja, toda oljke so zaradi miaza usahnile in tako je ta zaslužek odpadel.> «Alt ste v zadnjih letlhl vinograde izboljšali, pove-1 calil* , «Po prvi svetovni vojni smo p/idelali le od 2 do ’ 3 hi vina. Folem srno se . vinogradništva loMi neko-j liko resneje in dokler je bil oče živ, smo ga pridelali I kakih 35 hi. Po tej vojni sem nasadil mnogo novih I tri, siare zamenjal, tako da i imam sedaj v vseh vinogradih nad polovico novih trt > | ^Načrti za bodočnost?» ^Načrti so, načrti! Toda I načrti so premalo. Treba je j denarja. Ce ne bi bilo to-i če in suše, torej ce bi bil i pridelek večji, bi spet na sadil nekaj novih trt. Toda letošnja letina je bila slaba in z načrti bo treba počakati na boljše čase.* Med pogovorom se je zmračilo. Gospodar je moral opustiti svoj namen, da gre spet v vinograd. Se enkrat je natočil in pogovor je nanesel na stare čase. zSpomnim se še veselice, to je bilo leta 1914, ki sem ji z družino prisostvoval v Dolini. Naenkrat je prišel občinski sluga, zaropotal z bobnom, in naznanil, da so v Sarajevu ubili prestolonaslednika Ferdinanda. i Ljudje so se začeli razha-| jati. Bili so zaskrbljeni in mnogo jih je govorilo o vojni.* j r K oliko ste bili takrat stari?? «Stiii leta.* *Ima>,e izvrsten spomin.* In se smo govorili o starih časih in prav gotovo bi se zadržali do noči, če nas Kot smo |e med tednom pofočali, je bila v nčdeljb v mali dvorani gledališča «Verdi» slavnostna razdelitev nagrad udeležencem II. natečaja-in razstave vin tržaškega področja. Natečaja se je udeležilo 57 vinogradnikov našega področja, ki so predložili okoli 110 vzorcev vina. med njimi sauvignon, malvazijo, re-fočk, prošek in teran. Posebna komisija je izbrala 81 vzorcev vina, ki »o bili kasneje prodani v kiosku «Tržaških vin* na mednarodnem velesejmu. Pretekli mesec se je komisija ponovno sestala in določila vrstni red nagrajencev, ki so bili, kot smo ie ome-vli, nagrajeni preteklo nedeljo. Objavljamo seznam nagrajencev: , J. Rentamin Pečar (Sv. Barbara); 2. Alojz Lupine (Praprot); 3. Anton Skerjan (Cuk v Milj. hribih); Bok Cač (Sv. Barbara); Just Vodopivec (Koludro-vica); Ar,on Milič (Salež); 4. Valentin Jercog (Dolina); Mari la Pertot (Strada del F riali); Avgust Hadetic (Medta * vas); , Avgust, Vodopivec (Strada del FriuID, Josip Sancin (Dolina), 5. Stefano Danieli (Ul. Cl-sternone); Vincenc Kralič (Prrbenet) Alojz Markuža (Trnovica); Miro Radovič (Nabrežina) Poleg tega je komisiia podelila tudi 7 zlatih medalj, katere so prejeli: 1. P*ter Hrevatin (Fontane-'a. Milje); 2. Antoni-Rosin (S.M.M.Sp.); 3. Državno posestvo prt Ti-mavu; 4. leillo Sepilli (Sv. ternej); 5. Lui|i Dcbellis (Sinis-Mi-l.ie); 7. Avgust Dobrila (Donijo). delavcev, Kam z njimi? Slaba letina, pred vrati je zima, sedaj pa še brezposelnost! Mar se ne bo našel način, kako zaposliti brezposelne? BOL J UNEC V našem dopisu od 13. ok-tebra smo ugotovili, da se na cesti, ki vodi mimo športnega igrišča v Trst, kar vrstijo prometne nesreče. Tretja v enem mesecu se je zgodila 31. oktobra zvečer in se je končala s smrtjo komaj 22 let starega mladeniča. To se je zgodilo na tej cesti in ne na cesti Boljunec-Dolina, kot je napačno pisal »Primorski dnevnik*. Mi smo že v nrejl-r.jem dopisu ugotovili, da je ta cesta preoiita za promet, ki se po njej odvija, saj io naši ljudje najbolj uporabljajo. Policija sedaj preiskuje vzroke zadnje nesreče, toda mi menimo, da je temu kriva predvsem ozka cesta. Kdaj se bo občinska uprava zganila in nekaj storila, da se ta cesta primerno razširi? Posebno opozarjamo občinske svetovalce doma iz na-j še vasi. da ne spregledajo I teh vrstic in se zavzamejo za naše potrebe. Skupin n Boljunčanov FRNETICI ZGONIK Dela pri urejevanju prostori pred obme nim blokom gredo h koncu. Razširitev prostora okoli ceste je bila rea potrebna, saj se promet veča iz dneva v dan. Posebno ob sobotah, nedeljah in prazniki.! je gneča avtomobilov in motorjev tako velika, da mora biti človek s kora da akrobat, da se prerije k okencu obmejnih straž Upamo, da se bo položaj že v kratkem zboljšal. Se vedno smo brez telefonske govorilnice. Na občini pravijo, da nimajo s to zadevo nobenega opravka, ker imajo svojo kvoto na razpolago in je odvisno od drugih, , kdaj bodo začeli napeljevati i telefonski kahel. Menimo, da je res skrajni čas. da se po-I stavi telefonska govorilnica, saj je vsak dan nič koliko ljudi, ki v gostilni vprašujejo po telefonu. Želeli bi, da tudi občina še enkrat intervenira pri ostalih partnerjih, k[i so dolžni poskrbeti za te- K0LUBB0VICA Ceste so vse večjega pomena. Naša občina je, kar se oskrbovanja in upravljanja cest tiče, v primerjavi z o-stalimi občinami na prvem mestu, saj ima nad 30 km cest ,n okrog 60 km stran-j lefon. da se načrt čimprej u-skih poti in kolovozov. Po-j resnici, krajinska uprava je v u-l_________________________.________________ pravljanje prevzela le kako šestino cestnega omrežja. Ceste so v glavnem slabe oziroma zelo slabe, kar zavira večji promet po naši občini. Upraviteljem občine povzroča ta problem precejšnje preglavice, ker ga z lastnimi sredstvi ne morejo niti v najmanjši meri rešiti. Zaradi tega bi bilo nujno potrebno, da pristojne oblasti začnejo reševati to vprašanje, ki se da rešiti le z izdatnejšim državnim prispevkom in pa s tem, da prevzame ceste v svojo režijo pokrajinska u-prava. Omenimo naj šg vprašanje brezposelnosti. Po vojni še ni= bilo v občini toliko brezposelnih k( t sedaj, saj gre njih število preko sto. Pret ie ustanova SELAD zaposlovala 60 delavcev, danes pa le 3. Kamnolomi so odpustili precej delavcev, zlasti Caharijev kamnolom na Repentabru. kjer je delalo precej naših Tudi letos smo malo pridelali, ker je pretežni del naše obdelovalne zemlje v nižini. Naš trud in posnemanje zgledov naprednega gospodarjenja nista dosti zalegla. To pa nas ne ovira, da ne bi že sedaj skrbeli za orihodnje leto. Tako vidite na primer ob cesti Zgonik-Salež že prekopan in pognojen vinograd, delo veščih rok umnega posestnika Vodopivca, ki je svoje gospodarstvo zelo dvignil. Mislimo, da ne bi bilo napak, kc bi taki gospodarji sestavljali posebno občinsko komisi* jo, ki bi proučila kmetijako-gospodarska vprašanja naše občine in morda tudi v širšem merilu. Problemov ne manjka in med prvimi, ki ge bo treba rešiti, je vprašanje mlekarstva, o čemer je ža bi* lo večkrat govora Bestde pomenijo: VODORAVNO: 1. žalivec, norčevalec, 11. nasprotnica, 18 del voza. 13. pekovo delo, 23 odklonjen, odbit; malopriden, 21. začetnici najlepše slovenske alpske doline, severno od Orintovcev, 22. citronov, 23, kotaljenje, 24. prva in peta irka besede pod 2\ navp., 28. namučim. 23. prenočevanje, 27, vprairlnica. 23. kovina, 23, ki se je dogodil pred kratk m, 30. vrsta voeila, 31. ntoško ime, 32. osnutek risbe, 33. moabitski bog, 34. glinen, 35. ognjilo, 33. nespretnost, neokretnost, tudi človek s takimi lastnostmi, 37. tolažim lekoto, hranim, 33. v medse- j bojni odvisnosti, 39. za slove-«en obhod, 10. predstojnik o-Patije, 41. litje, pretakanje, 42. marogast, pegast. 43, kratica za Ljudsko republiko Slovenijo (vrstni red črk pome-*an!>, 44. sukanec, ki slu i popravljanje nogavic, 45. Umetno gnojilo, 47. dva različna samoglasnika, 43. beležka, notica, 49. glava pri stebru, 50, predlog, 51. mesto na Koroškem. 52. sosedov, 53, vr-•t* premikanja, 54, znamenit, odličen. 56. pecivo (pomanj.), ST. tuje žensko ime, 58. gora v Julijskih Alpah, 59. zelenjaven, 60. prst. 61. prebivalec glavnega mesta evropske | države, 62. dol.gogiavost kot I rasna značilnost. I NAVPIČNO: 1. italijanski j politik, 2. pogan, 3, povratni zaimek. 4, izdzm vrednostne papirje, 5. vrsta železne rude. 6. neprijazen, grob, 7. nekda-j n.ja denarna enota, 8. snovni delec 9. žival — gospodar i džungle. 10. okrajšava za e-I ventualno, 11. plomba, polnilo, j 12. zavitek, 13. iz navadnega ■ platna, 14. mesto v ZSSR, za-; hodno od Moskve, 15. okraj* j šava za nevtrum, 16. veznik, j 17. kršj ob Kaspijskem mor-j ju. po katerem se imenuje : znaha vrsta volne in blaga, >20. nestalen, netra en. 22. dla-! kast, roževinast, 23. vodnikov, 24. nacionalen, 25, novator, 26. merjasec, 27. miloščina, 23. nimfa, ki .ie 7 let zadrževala Odiseja, 29. nanitnica, 30. goden, zmosen. 31. razkroj, razpad, 32. začetnik, 33. količinsko ugotavljanje, 35. ne nagel, 36. nnlitje, 38. tovariš pri pit-1 ju, 39, nalepotičene. namazane, 41. rastlina, ki se rporab- ■ l.ia v ljudskem zdravilstvu, ’ 42. nenaravna tvorba, 44 sposobne za klitje, 15. čadasto, 46. mesto ob italijansko-jugo-slovanski meji, 48. grški filozof, dialektik, 49. vrsta čaše, 50. pristanišče v Grčiji, 51. nepoškodovane, vse, 52. sile, 53. kosi celote, 55. šahovska smrt, 5a Dogodki Ei tedna Za razpis obč. volitev Na pobudo federacije PSI sta bila pretekli teden dva sestanka med PSI, radikali in predstavniki MEN ter med PSI, NSZ, KPl, UP in TU. Namen teh sestankov je bil, da se organizira skupna akcija za čimprejšnje sklicanje volilnih zborovanj za občinske volitue. Zdi se, da so na sestankih prišli do precej zadovoljivih zaključkov in da je pričakovati bolj organiziran nastop zlasti levičarskih opozicijskih strank in gibanj z zahtevo, naj pristojna oblast razpiše občinske volitve v najkrajšem času. Obžalovati pa moramo dejstvo, da se tej akciji niso pridružili tudi socialdemokrati in republikanci, ki so ob razpustu občinskega sveta najbolj kričali, da je treba čimprej razpisati nove volitve. Zlati medalji trgovinske zbornice v petek je predsednik trgovinske zbornice prof, Luzzatto Fegiz izročil predsedniku tržaškega sodišča Aldu Renziju zlato medaljo zbornice kot priznanje za delo, ki ga je izvršil kot komisar za obrtn.-štvo pri zbornici. Spominsko odlikovanje je predsednik iz- di z denarnim vprašanjem, ker so morale ženske pošiljati otroke k Domju z avtobusom, kar jih je precej 'stalo. Vrhu tega je bilo težko puščati komaj po pet let stare otroke na dolgo pot do Domja. Domačinke so večkrat zaprosile za otvoritev vrtca, a šolske oblasti so se vedno izgovarjale, da ni prostora na razpolago. Dejstvo je, da je imela ricmanjska slovenska o-snovna šola le dve učilnici, kjer se je vrstilo 5 razredov. In kljub temu so šolske oblasti odprle za enega učenca (kasneje se je število povečalo, ker so italijansko šolo začeli obiskovati nekateri otroci iz daljnega Boršta in Loga) šolo in dodelili učiteljico Fon-tanotovo. Lahko ai predstavljamo, da je vest o otvoritvi nove šole razburila vaščanke, ki so sklenile protestirati. Pričakovale so namreč, da bo otvoritvi prisostvovala kaka šolska o-sebnost, a te ni bilo nikjer. V šolo je vstopila samo učiteljica v spremstvu Libeie Giuliani por. Masci (domačinke, poročene z osebo italijanske narodnosti) in njenega sina, ni ni moral biti tudi' edini učenec. Zaradi dežja, bilo je namreč 10. novembra 1954. leta v pr"ih popoldanskih urah, (danes torej poteka tretje leto cd dogodka), so se vaščanke zbrale v veži šolskega poslopja in so pričakale učiteljico. Zelo verjetno je. da so nekatere ženske tudi zamenjale Fontanotovo za predstavnico šolske oblasti in k njej so se tudi obrnile z obrazložitvijo svojih želja -in teženj. Vsaka je hotela povedati svoje in tako ni učiteljica verjetno niti razumela, za kaj gre Zato je stopil k njej 45-letni Vladimir Pregare in ji obrazložil položaj ter ji obenem prevajal diskusijo, ki se je vnela, seveda v slovenščini, med Mascijevo in vaičankami. Naenkrat pa se je učiteljica, potem ko je stisnila Pre-garcu roko, oddaljila: po mnenju ljudi ni odšla iz strahu pred grožnjami, ki jih ni bilo, temveč zato, ker se je še prej oddaljila tudi Mascijeva z o-trokom, zaradi česar je ostala učiteljica brez učenca. Policijski organi, katerim je tedaj še poveljeval znani kve-stor Marzano, so uvedli preiskavo in po zasliševanju številnih vaščanov prijavili sodišču 12 oseb, in sicer 43-let-no Josipino Kuret por. Žerjal, 33-letno Emilijo Gombač por. Fabris, 43-letno Marijo Kuret por, Berdon, 36-letno Marijo Petaroš por, Petaroš, 50-letno Lidijo Križmančič por Hrvatič, 26-letno Zmagi-co Lovrenčič por. Blažina, 37-letno Ljudmilo Hrvatič por. Kuret, 42-letno Josipino Jer- jan por. Kuret, 41-letno Ljud- milo Hrvatič por. Zuljan, 36-letno Bazilijo Pregare por. Hrvatič, 37-letnega Petra Fa-brisa in 4Wetnega Vladimira Pregarca. Včeraj so bili vsi na zatožni klopi, a Ricmanjci so kljub preprečili vstopa v šolo ne začetek pouka. Tudi žalili je niso (sicer to priznava tudi obtožnica) in se niso protivi-le italijanski šoli, pač pa so hotele iz obupa protestirati proti šolskim organom, ki niso hoteli uslišati njihovih želja in ki so prošnje po otvoritvi vrtca odbijali z izgovorom, da nimajo pripravnega prostora. Otvoritev šole je bila torej v nasprotju in protislovju z izgovori pristojnih oblasti, ker so za pičlo število italijanskih otrok (večji del ni bil niti iz Ricmanj) takoj našli prostor, za vrtec pa ga ni bilo. Obtoženke so brez razlike izjavile, da ni nihče imel niti namena preprečiti učiteljici vstop v poslopje, kamor so jo poslali in da se to ni niti zgodilo, če je stopila v vežo, bi lahko stopila tudi v učilnico. Zato se je marsikatera čudila, kako to, da so jih prijavili sodišču. Tudi obtoženca Fabris in Pregare sta obrazložila, kaj se je pravzaprav zgodilo tistega dne v Ricmanjih, ki so bile nato celo leto kot v obsednem stanju: precejšnje število policijskih agentov je vseh delavcev, ki so zaposleni v industriji slaščic. Vzrok stavke je spor z industrialci, ki še nočejo pristati na pogajanja za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe za to stroko. Podjetje Zampcroni odpustilo 11 delavcev Gradbeno podjetje Zampe-roni je včeraj odpustilo 11 svojih delavcev, češ ca občina ni še obnovila pogodbe za razna dela. Proti odpustom sta energično nastopili obe sindikalni organizaciji, ker ni nobenih utemeljenih vzrokov' za to, saj ima podjetje še precej dela pri gradnji novih stavb. Včeraj 334 obolenj za azijsko gripo Uradu pokrajinskega zdravnika so včeraj prijavili 334 novih obolenj za azijsko gripo. Zbolelo je 293 ljudi v zaseb- lentin resničen predstavnik socializma ter dijak Ludvik morda za odtenek preveč »ameri-kanskis je bila igra v celoti res zrcalo naši dobi in v tem zrcalu smo se vsaj malce videli vsi. Posebej moramo omeniti, df je bila dvorana skoraj popolnoma zasedena in da je bil« med občinjtnom mnogo mladine. Simpatičen in hkrati ganjljiv prizor smo doživeli ob koncu predstave, ko so trije zastopniki dijakov na odprtem odru pisatelju čestita'' k nespornemu uspehu. Ne dv mimo, da bodo ponovitve št vilne in želimo, da bi deld našlo pot na vse slovenske oj dre. j Upravi SNG pa smo hvaležni, da nam je tudi letoš za začetek sezone pripravili domačo novost in k temu doslej — najkvalitetnejšo. Končno moramo dodati, da je sinočnja noviteta dogodek za Tržačane sploh, saj nam ni znan obstoj podobnega odrskega dela v italijanščini iz tržaškega sodobnega življenja, na takšni umetniški višini. , Z ato toplo priporočamo vsem, ki snoči niso mogli priti na premiero, da pobite na današnjo popoldansko ali ver černo predstavo v Avditoriju ob 16. ali 20. uri. Tudi Trst bo deležen Laurovih .... -» Medici na sestanku za rotacijski sklad Zakladni minister Medic., ki bo v januarju sodeloval na konferenci med italijanskimi in avstrijskimi predstavniki, bo sodeloval tudi na sestanku komisije kii upravlja rotacijski sklad. zakaj vrtec še sedaj ne deluje in matere morajo svoje o- r__________ . troke pošiljati še vedno k 25 zbornice in zadnji dve leti minut oddaljenemu Domju. U-1——-»»j-u. Topnih cvladisč. pajmo, da bodo pristojni organ končno opremili in otvorili vrtec tako, da ne bo treba ricmanjskim otrokom več hoditi posebno sedaj v zimskem času v druge vasi. Vse ženske so med zasliševanjem na včerajšnji razpravi odločno zavrnile vsakršno krivdo; učiteljici niso ne pomorščakov, ki je bil 14 let | kor so predvidevali zdravniki, predsednik tržaške trgovinske preminil. • Druga huda nesreča včerajšnjega dne se je pripetila v Ul. Imbriani, kjer se je 17-letni predsednik Javnih skladišč. Stavka delavcev v industriji slaščic Nekaj minut po opoldnevu so pripeljali na II. kirurški oddelek 43-letnega Giovannija Cordo od Sv. Barbare, ki je med vožnjo s kolesom padel pri Orehu. Deset minut kaaaeje pa so sprejeli na istem oddelku 20-letnega Bruna Bu«atta in njegovega 47-letnega očeta Archi-meda oba iz Milj, ki sta se med vožnjo z lambireto zaletela v nasproti, vozeči avto, s kater.m je hotel šofer zaviti v ladjedelnico Felszcgjr. Medtem ko bo starejši Buiatto o-kreval v 7 ali 9 dneh, se bo zdravljenje njegovega sina zavleklo lahko do 20 dni. [ KASNA »BVKBTII.A J Tržaški filatelistični klub iL. Košir«. Danes 10. t. m. bo v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11, običajni sestanek od 10. do 12. ure. Dospela je revija «Nova filatelija« štev. 7. ( UIIIDSKA PHOIIVE1A ) PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK-KONTOVEL Pod okriljem našega društva bomo pričeli v drugi polovici novembra s poukom raznih instrumentov in solopetje. Vabimo vse tiste, ki bi se hoteli vpisati za tak pouk, naj pridejo na sestanek, ki bo v nedeljo 10. novembri v naiib društvenih prostorih ob 11. uri. Prosimo, da pridejo šolarji' v spremstvu 5t#rš^., , Pevski zbor prosvetnega društva «igo Gruden« v Nabrežini obveSt* vse sodelujoče, da je zbor pričel z rednimi vajami, ki bodo vsak torek in petek točno ob 21. uri v društveni dvorani. Vabimo vse, ki bi radi sodelovali v zboru, da se prijavijo. ... NačeiniStvo 00 VČERAJ 00 DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9. novembra t. 1. se Je v Trstu redilo 6 o rok, umrio je 5 oseb, porok pa je bilo 3. POROČILI SO SE: vrtnar Ba-sllio Gombacoi in gospodinja Ma. nja Ivančič, delavec Giusoppe Vlgmi in gospodinja Antonia Marussioh, spec. delavec Saute Calandra in gospodinja Grazia Penarello, podoficir Mario Tesser in prodajalka Maria Lic«, kmet Nereo Baichin in gospodinja E-milia Nevi a Depolo. UMRLI SO: 59-letna Štefanija Kuret por. Cergolj, 61-letna Zaira FoLmz vd. Varni« ri, 60-leini Ot-tavio Demarohi, 67-leini Simeon« Sorin, 79-1 e<-na Eugenia Krucher vd. Fecchtml. OKLICI: Delavec Glovanni Gabrovec in šivilja Nella Lina Mil-levoi, oficir mornarice Silvio Quazžolo hi gospodinja Gianna Cecovimi, delavec Angelo Voipat-to in bolničarka Aliče Carotta, markonist Vinšc.io Ralcevich in uiad.hca Elda Iurada, uradnik Giuliano Paniconi in gospodinja Nerina Žaro, delavec. Renato Ce-lant kn gospodinja Romana Cam-ptgnolo, gi. igralec Umberto Ra-ho in študentka GiuHana Boni-facio, knjigovodja Mario Giacomelli in gospodinja Ida Bartole, prodajalec Mario Volil in natakarica Noemi C asa ni, agent P.S. 1 AdOMo Giuseppe Ferrara in uraiL nica Brtguua Cicala, kapetan Glauco Viaiulll in gcipodinja Ave Maria I el, runi, delavec Bruno Cigul in gospodinja Elisa Cra-Biesietter, z.oar Mario Vaacotto In delavka Beairice 2i»cchigna, kemik Giuseppe Bucher in študentka Gianna Tassi, delavec Gianfranco Serdl In gospodinja Loctlla Soranzio, delavec Guido Depase in gospodinja Bruna Po giiese, agent PS Ferruccio Gino Poles in vezilja Marta Paoliua Odorico, uradnik Giuseppe flor-Oelinamlo in gospodinja Luigia Angela Anureol, Pasquale Mo-rella in Anneli Rltva Pakkari-nen, delavec Marcello' Iurchich in delavka Carmela Tulltech, delavec Umberto Fontanot In gospodinja Annamaria Schmutz, notar Concetto Stjuatrito in uradnica Palmira Antonimi, agent P.S. Oranžo Elia in pletilja Maria Lucci, elektrlcist Federico Kalc m šivilja Liliana Roicl, delavec Giuseppe Del Sabato in natakarica Nivea Zemamek, trgovec Francesco Martcchiolo in šivilja Elda Maria Bertocchl, _«»------ drale zaletel v 46-letno Ido Vascotto por. Caste lani iz Ul. Roma, ki je hotela prekoračiti cesto. Kakor poroča agencija AN Zenska je padla na tla, kjer SA, so osrednje sindikalne or- je obležala, medtem ko Je mla-ganizacije v Rimu sklenile, da di skuterist izgubil oblast nad bo 14. in 15. t. m. stavka vozilom in tako treščil v av- Nezgoda na delu __________, ......... _ B prAgriozo okrevanja v 30 Mario Ribarič iz Ul. Catte- čneh so morali sprejeti na or- topedskem oddelku 16-letnega Diodata Condursij« Ul. Ca-vazzoni, ki se je že predvčerajšnjim ponesrečil med delom. Mladeniča je podrla na tla velika ba'a papirta, ki so jo delavci razkladali iz tovornik,«. . .. . NEDELJA, 1«. aovembra 1117 I HSi POSTAJ A A 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Vesel: slovenski motivi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Lahke melodije; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Joss Baselti s svojim ansamblom Musette; 15.30 Haydn: Koncert v D-duru za čembalo in orkester; 15.50 Podeželski zbori; 16.15 Ravel: Deček in čarovnije; 17.00 Wolfgang Altendorf: »Službena pištola«, slušna igra; igrajo člani radijskega odra; 17.30 Orkestra Andire Kostetanetz in David Rose; 18.00 Liszt; Tri rapsodije; 18.26 Piesna čajanka; 19.00 Razni samospevi; 19.15 Dunajski odmevi; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Zvočni mozaik; 21.00 Melodije iz revij; 21.20 Ansambel Srečka Dražila; 21.41 Chopin: Preludiji op. 28; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 V svetu jazza; 22:35 Motivi Irvinga Berlina; 23.00 Podoknice i*n romance; 23.30 Nočni ples. i n s t i. 9.45 Haendel: Corvcerto grosso v F-duru op. 6; 14.30 Operna glasba; 15.30 Reportaža z nogometne tekm«; 17.30 Simfonični koncert; 21.00 Mozaik, KOPER poročil* « Italijanščini: 6.30 12JU. 16-40. 17.30. 19.15. 23.00. Poročita * »lovenščial: i-JO, 13.30. 15.00. 8.15-7.15 Spored Iz Ljubljane; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja: Med mladimi zadružniki v Knežaku — Pogoji za uSU-navijanje vmogradiiiiško-sad-jarskih skupnosti na gornjem Vipavskem; 8.30 Skladbe za harmoniko izvaja Rajmund Hrovat; 8.45. 10.30 Spored iz Ljubljane; 10.30 Sosedni kraji in ljudje; 11.00 Mali operni koncert; 11.30 Med koprskimi ribiči; 11.45 Ritmična fantazija; 13.30-14.00 Spored iz Ljubljane; 14.00 Pogovor s poslušalci; 14.10 Glasba po željah; 15.10 Melodije z zabavnim orkestrom radia Ljubljana; 15.30 Naša nedeljska reportaža: Spo- mini na valiki oktober; 15.50 10 minut z ansamblom za narodne pe.mi in plese »Kolo«; 16.00.19.00 Spored Iz Ljubljane; 19.00 Športni pregled; 19.30-22,15 Spored iz Ljubljane; 22.15 Melodije in ritmi za trobento. SlAJVEMJA 327.1 a*. 2*2.1 *>. 212.4 ■ Poročil*: 0.00, «.o0, 7.00, 8.00 10.00, ,3.00, 15.00, 17.00. 19.30 22.00. 6.00 Spored domačih napevov; 7.35 Valčki Johanna Straussa; 8.00 Športna reportaža; 8.15 Vedri | zvoki; 8.45 Mladinska radijska igra — Franjo Kumer: »Telebani -; 9.25 Kar radi poshiša,e; 10.00 Ivanka Mežnar: Bila sem na smrt obsojena; 19.30 Ponovitev j javnega četrtkovega večera; 11.30 Orkestralbii intermezzo; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Zabavna revija; 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Zvone Kržišnik: Vojvodinske slike (reportaža); 14.30 Glasbeni mozaik- 17.30 Radijska igra — Hans DRlev: »Kapitan balona«; 18.30 Skladbe Avgusta Lebana in Josipa Kocijančiča; 20.00 »Ostanimo kar domal«; 21.00 Novosti iz našega arhiva orkestralne glasbe. TELEVIZIJA 16.00 Športni popoldan; 17.30 Dramatiziran roman; 18.30 Športna poročila; 21.00 Telematch; 22.05 Matico Blanchi: »Nič mi ni prizaneseno«; 22.45 Iz filmov; 23.10 Športna nedelja. Ezcelsior. 15.00; »Da, gospod general«, S. Hayward, K. Doui Fenice 13.30: »Izziv v O.K. Corra-lu». Technicolor. K. Douglas, B, Lancasier. __ Nazionale. 16.00: «Peklenski R8SA Technicolor. Diana Dors, J, Farr0W' „ Ju, Supercinem*. 13.30: «FantaOTFi*« Wa't Disney. Superscope. Teu*- nicolor. Filodrammatico. 14.30: »El A»*“ mein«, Fausio Tozzi, R. ROOJj Grattacielo. 15.00; «Cajarna p« avgustovi luni«, M. Braodo, ti, Ford Technicolor. Arcobaleno. 14.30: «Sooce bo zopet vzšlo«, T. Povver, A. Gard* ner, Mel Ferrer. _ Astra Rojan. 14.00: »Trapez«, «. Lollobrigida, B. Lancaster, *• Curtis. „ Capilol. 14.30: »Babica SabeUa«. Tina Pica, R, Salvatori, S. K°-ščina. Cristalto. 14.00: «Krasi** !***• zen«, Gacy Grant in Deborah Kerr. Alabarda. 14.00: »Sanje ▼ PJ®* dalu«, L. Massari, Enrico ra* gani, C. Greco Aldebaran. 14.00: «Upoma mladina«. Cinemascope Fox. G, Rogers, M. Rennie. Ariston. 14.00: »Mešana krt«, Ai Ga rdo er i n S. Graoger. . Armonir, 14.00: »Gospodovale* Fort Ralstooa«. Tech. C. COL bert, B. Sullivan. Aurora. 14.30: »Frankeosteinov* maska«, P. Cushing. Garibaldi:. 15.00: »Zig sovraštva«, J. Cottetn. Impero. 14.30; «Angleži v Parizu«, Alec Guiness, O. Versois Itaita. 14.30: »Poročno kosilo«, Bette Davis, E. Borgnine. Moderno. 14.00: »Deček na delfinu«, A. Ladd, S. Loren. Tech. nicolor, Sao Marco, 16.00: »Zavojevalec«. Cinemascope, technicolor. Savona. 14.00: «Vragi na Pacifiku«, Robert Wagner, Terrf, Moore, B. Crafopt. Viale. 14.00: «Gangster išče leno«, Jayne Mansfield, Edmood 0’Brien, Vitt. Veneto. 14.30; «Gerv*ise»« M. Schell, F. Perier. Mladoletnim prepov. Belvedere. 14.00: »Sevastopolj ah smrt«, J. P. Aumont. Marconi. 15.00: »Okno nasproti«, B Bardot, R. Pellegrin. Mas-imo. 14.00: »Svet brez konca«. Technic. H. Marlowe, N, Gates. Novo cine. 14.00: «Himna bitke*« Rock Hudson, Marta Hyer. Odeon. 14.00: »Trdnjava tiranov«, R. Montailban, Radio. 14.30: iiGuardia, guardi* scelta, brigadiere e marescial-Io». A. Sordi, De Filippo, Fa-brizi. Secoio. 14.00: »Železničar«, R Germi, Luisa della Noce. Skedenj. 18.00: »Dolga siva črta«, Tyrone Povver, M. 0'Hara. [ MALI OPLAŠI J KOI,ESA, znizaria cena 7.000 lir* Motorna kolesa 44.000 lir, pošilja kolesa - darilne pakete brez faktorja MARGON, UL. PIETA 3, Trst. __ SALON AVTOMOBILOV BAN TRST, UL. GENOVA 21, Tel. 28-372. VeHka izbira avtomobilov« novih in rabljenih v zelo do- brem stanju: Peugeot, Fiat, Lancia, Alfa Romeo, Opel. PEUG£ot 483, Fiat 1468 A-B, 1188-1«« 11*8 TV, 1188-183 za domačo rabo (familtare), 1I88/E-B-A, BeL vedere C, 588/C-B-A, Giardlnetta - lesena -, (88 , 588, 1488 Diesel« 14*8 Cabriolet. 1908. LANCIA! Appla, Aurelia, Ardea, April1*-ALFA' 1988, Giulietta. OPEL! Record, Olympia, Kapitan. Avtomobile dostavljamo do Jugoslovanske meje. Obiščite nas!!! TVRDKA LORENZI Trst, Ul. S. Lazzaro 17, tel. 24245 PRODA: MOTOM 48, VESPE malo rabljene, AVTO 110« B IZVAŽA vse po izredne nizkih cenah • UNION* Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 te v TRSTU. UL. GHEGA 8 - L. tel. 27512 - 35939 Prokurator 114 VNIK Tapetniška delavnica MARIO PAHOH Specializirana v opremljanju dnevnih sob in drugih prostorov TRST - Ul. Slataper J* tel. 41-812 Filtalka: Ul. S. Aoasta-sio 12, tel. 61-211 NOČNA SLUŽBA LEKARN v novembra Benussl, Ul. Cavana 11; Croce Verde Ul. Settefontane 39; Pic. clola, Ul. Oriani 2; PizzuLCigno-la, Korzo 14; Ravasirni, Trg Li-berti 6; AUa Salute, Ul. Oiulla 1; Vernarl, Trg Valmaura 10. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN AlPAlabanda, Istrska cesta 7; ■ Barbo - Carniel, Garibaldijev trg 8a; de Leitenburg, Trg S. Gio-vanru 5; Al / G»leno, Ul. S, Ct- i lino (Sv. Ivaji);- Mizzan, Trg Ve-nezla 2; ViehneLfcj, Borzni Jrg 12. ZAH VALA Ob priliki bolezni, smrti in slovesa od našega dragega moža. očeta in starega ata FRANCA DEKLEVA se vsem. ki so mu (»kazali svoje spoštovanje naj-pruvčneje zahv»ljujemo. Zdravnikom in osebju klinike za živčne bolezni, interne klinike se zahvalimo za požrtvovalno nego in skrb ob težki bolezni. Posebej pa velja naša zahvala Lovski družini bistriškega bazena, SZDL Ilirska Bistrica, občinskemu komiteju ZKS, ZB DOZ, lovcem iz Kozine in Herpelj, pevskima zboroma iz Ilirske Bistrice in iz Kozine, godbi iz Klanca in Ocizle, govornikom, ki so se s toplimi besedami poslovili od pokojnika. Prav tako se zahvaljujemo tovarišu Derenilnu in oetalim lovskim prijateljem, Karlu Sosiču m drugim za vso požrtvovalnost in skrb, ki so jo izkazali tako ob čas-u bolezni kot tudi kasneje in uredili vse, da je bilo slovo od pokojnika pripravljen* tako slkrbno, toplo in svečano. SVOJCI. MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPER S svojimi poslovalnicami In skladišči ▼ Beograd*. Zagreba, na Reki, v Maribor*. Ljubljani, Sežani, na Jesenicah, v Prevaljah, Novi Gorici, na Kc/M, * Podgorju, Prestranku, Sarajevu, Kotoribi in Zemunu • ic v?m priporoča. Goriško-beneški dnevnik odki tedna Občinska seja v Gorici P tem tednu se je sestal občinski svet v Gorici, ki je razpravljal o občinskem obračunu za leto 1956. Obračun je bil sprejet, vendar se je velika večina svetovalcev leve opozicije pri glasovanju vzdr-čela, ker se ne strinja s politiko občinskega odbora v številnih vprašanjih, kar se je tned diskusijo o posameznih vprašanjih tudi pokazalo. Socialdemokratski svetovalec »roj. Zucalli je nasprotoval razsipni politiki občinskega odbira im kot primer je navedel, da županstvo ne bi smelo Potrositi 700.000 lir za umet-ne Ognje, če so finančna sred-*lva občine tako skromna, da *i tnoramo stalno iskati finančna sredstva za kritje pri-tnanjkljaja. Zahteval je tudi, naj se spremeni politika ugotavljanja davčnih osnov za Plačevanje družinskega davka. Svetovalec Battelo (KPI) je kritiziral prizadevanje občinah voditeljev, da se obračun uravnovesi za vsako ce-, n°■ Po njegovem mnenju je abčinska uprava premalo sred-blev namenila socialnemu skrbstvu. Njena politika je bi-tudi v nasprotju z ugoto-uitvami v proračunskem poročilu, da je treba tem vprašanjem posvetiti večjo skrb. Ka koncu je svetovalec obžaloval, da je občinski odbor s polemičnim stališčem do ^vprašanja mesa» skušal obiti Prepričanje, ki vedno bolj Prevladuje med goriškim prebivalstvom, da ima obmejni Promet velik gospodarski in Psihološki pomen. Pokojnine za kmetovalce končno je bil zakonski o-snutek za izplačevanje pokoj-n,ne neposrednim obdeloval-cem, spolovinarjem in kolo-n°rn odobren pred parlamentom in je tako postal zakon. ® tem je s črnim na belem ZaJamčeno, da bodo vse tiste osebe, ki opravijo letno predpisano število delovnih dni in \ so izpolnile 65. leto staro-***> prejele prvo pokojnino ročenši s 1. januarjem 1958. a Pa bi se lahko poslužili te Pravice, morajo poslati pokra-Puškemu uradu za poenotene Prispevke v Gorici podpisano Prošnjo. aVOl triom Kot sta pri ugotavljanju u-pravičencev do pokojnine Fe-derterra in patronat 1NCA pri Delavski zbornici nudila kmetom svojo pomoč, tako bosta to pomoč nudila tudi vnaprej. Zaradi tega pozivamo vse zainteresirane osebe, naj se 'čimprej zglasijo na sedežu 1NCA v Gorici, Ul, 24. Maggio 1-1. Natečaj v kmetijstvu Pokrajinska uprava v Gorici je s sodelovanjem Pokrajinskega poljedelskega nad-zorništva razpisala natečaj za izboljšanje hlevov, gnojišče in drugih gospodarskih poslopij v naši pokrajini. V ta namen jr. dala na razpolago 2.600.000 lir, ki bodo razdeljene med zmagovalce. Sodelujejo lahko neposredni obdelovalci, ki i-majo v ravnini največ 8 ha. v Brdih in na Krasu pa največ 10 ha zemlje. Prošnje sprejema pokrajinska uprava v Gorici na Korzu najkasneje do 30. novembra. Azijska gripa Šolski pouk, ki je bil zaradi gripe ukinjen v številnih občinah naše pokrajine, se je ponovno pričel. Bolezen se je nekoliko polegla, vendar pa še vedno slišimo o novih primerih, Kakor kaže, je najhujši val bolezni za nami. Vsi tisti, ki so bolezen že preboleli, kakor tišti, ki je še niso, želijo, da bi se bolezen od nas čimprej poslovila. DEŽURNA LEKARNA .Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Villa San Giu* sto, Korzo Italia 102, tel. 31-52; dc 12. ure pa je odprta lekarna Soranzo «Ai giardini«, Korzo Verdi 17, tel. '28-79. PROSVETNO DRUŠTVO «KRAS» priredi v nedeljo 17. nov. popoldne v prosvetni dvorani v DOBERDOBU pevski koncert Na sporedu so narodne iu umetne pesmi Vabljeni vsi prijatelji zborovske pesmi. Vstop z vabili! Število obolelih za letni Attilio Cum iz Ločnika, ki se je zaletel s svojim motociklom. Pretresel si je možgane, poškodoval roki in obraz ter zlomil levo stegnenico in levo piščal. Se bolj resne poškodbe pa ima drugi ponesrečenec, 18-letni Francesco Constantino iz S. Giovannija ob Soči. Pri padcu z motociklom si je zlomil lobanjo in nos ter izgubil desno oko. Tudi njega so v zelo resnem zdravstvenem $ta- ''imimillimniilllllliliiliniiiiniiulllliiimiiim.-miimiiiiiiiiiiiMiMNiiiiriiiiimiiiiiii im.m,iiiiiiiiiiiiiii,im,„„i,,„mi n riiifiiiHi mn iiiinii . umnimi Popisi iz naših k r a j e v JAMLJE dni je podjetje iz Vern-2* napeljalo do gostilne pri ^ahorju telefonsko žico. ki do Vas povezala s Tržičem. V kratkem pa bo družba TELVE Postavila kabino in namestila govornilno napravo. S tem bo Uresničena točka programa ii-ste občinske enotnosti, ki je Poljubila, da bo med drugim Napeljala v vas telefon. Prebiralci so s tem dejanjem zelo 2adovoljni, ker potrjuje skrb občinske uprave za njegove Potrebe. ,. V kratkem bo pričel delova-” delovni center, ki bo zapo-* v.‘ okoli 30 brezposelnih. 3 Ujim namerava občinska upra-popraviti cesto, ki od Bo-uetov pelje nad Doberdobskim Joterom v Doberdob. Popravi-a je potreben zlasti prvi del ki je precej strm in port-rzen delovanju deževnice. Po fr*1 Pa bodo tudi ostali del po J’ Ki se je v zadnjih letih že "OKoliko pokvarila. Nas glavni pridelek je mle-ki nam daje zasluzek, da v ‘ahko nakupimo vse ostala. 'Pridelek mleka gre v Trpi kjer ga mlekarice na drob-prodajajo po 68 ur liter. °hla pa ga mlekaricam prodamo po 40 in tudi po 44 lir I' -^e 'e bolje vrste. _ “tjpijska« nas je pošteno za-*rabiU za vrat. Zlasti otroci M zelo podvrženi. Čeprav 'prinaša bolezen visoko temperaturo in krvavenje iz nosa, ki je vse prej kot prijetna zadeva, nam ne povzroča prevelikih skrbi, ker je še v vsaki hiši bolezen brez posledic. Res so bolniki po prestani bolezni bolj suhi in bledi, toda na zraku se bodo kmalu popravili. STEVEBJAN Tudi pri nas nismo pozabili na antifašistične borce in druge številne žrtve zadnje vojne ter smo se njihovemu spominu obdolžili preteklo soboto na dan mrtvih. Dopoldne smo se zbrali pred spomenikom vaških. žrtev, kjer so bili položeni trije venci, od katerih je enega darovala tudi Zveza bivših borcev. Domači pevski zbor je zapel dve žalostinki, podžupan pa je imel kratek spominski nagovor. V Jazbinah smo letos imeli precej slabo trgatev, saj nam je spomladanski mraz pobral skoraj polovico pridelka, tako, da smo od vseh vinogradnikov števerjanski občini bili najbolj prizadeti. Kot znano imamo že vež mesecev novo cerkev m nam je tako prikrajšana pqt do najbližje števerjanske fare, vendar je cerkev še precej si- romašna znotraj ih nima niti še klopi. Farna uprava je imela dosti stroškov in farani bodo morali še precej časa potrpeti, da bo cerkev dokončno opremljena. B0BEBB0B Prejšnji teden okoli prazni ka vseh mrtvih nas je za vedno zapustila 83-letna Karolina Gergolet, poročena Lavrenčič. Pokojnica je že dalj časa bolehala in bila zaradi bolezni priklenjena k postelji. Veliko število vaščanov je ženo, ki je bila po vsej vasi zelo priljubljena, pospremilo na zadnj' poti. Naj ji bo lahka domača zemljica, užaloščenim svojcem pa izrekamo svoje sožalje. Včeraj pa je umrl cerkovnik Friderik Rebula, ki je imel ze okoli 80 let. S0V0BNJE Ob prisotnosti župana tov. Jožeta Ceščuta, podžupana Janka Cotiča ter delavcev družbe SELVEG. ki so bili zaposleni pri napeljavi, so včeraj uradno prižgali lektrično luč v Malnišču, to se v zaselku. ki je sestavljeno iz treh hiš, kakšnih 300 metrov oddaljenih od glavne električne .i-nije. Sklep o napeljavi elektrike v Malnišče je bil sprejet na seji občinskega sveta pred nekaj meseci. Takrat je bilo določeno, da bodo načrt izvedli šele prihodne leto. Vendar se je županstvo potrudilo in načrt uresničilo predčasno, da t.e čimprej doseže popolna elektrifikacija občine, kot je v programu liste občinske enotnosti. Na praznik sv. Mariina bo Vzajemna bolniška blagajna priredila večerjo v gostilni »Dopolavoro«. Sovodenjci se bodo s tem spomnili tradicionalnega praznika, ki ga pri nas proslavljamo s ((polento in pi-čulatom.« BUPA Pred dnevi so pričeli z velikim strojem kopati temelje papirnici poleg naše vasi. Tovarna bo na desni strani ceste, če se peljete iz mesta proti reki Vipavi. Predvidevajo, da bo v njej zaposlenih okoli 69 delavcev. Nekaj jih bo podjetje, ki ima sedež v Milanu, pripeljalo s seboj, ostale pa bodo poiskali med domačim prebivalstvom. Brezposelni iz bližnjih vasi upajo, da bodo imeli prednost pri zaposlitvi. Tovarna bo zgrajena na desnem bregu Vipave, to se pravi na področju proste Cone, k; se siri med Sočo, Vipavo m državno mejo. Lastnik bo izkoristil olajšave, ki jih zakol predvideva pri nakupu strojev in surovin. nju pridržali v goriški bolnišnici BP, kamor so ga pripeljali iz Krmina z rešilnim avtom Zelenega križa. Darovi za Dijaški dom Za Dijaški dom so darovali v Standrežu naslednje količine krompirja; Jožef Markočič 73 Sgg krompirja, Franc Zavadlav 70, Alojz Tabaj 38, E-milj Paškulin 34, Peter Lutman 32, Mirko Marvin 24, Anton Mučič 30 Jožef Lutman 24. Emil Briško 20, Vladimir Peterlp 120,; Matilda Zavadlav 22, EAlil ’ Cingerli 15, Andrej Oingerli 10, Jožef Mučič 10, Jožef .jfanut 10, Jožef Cingerli 10, Andrej Zavadlav 12, N-N- 20; skupno 484 kg krompirja. Vsem darovalcem v imenu dijakov najlepša hvala, ’ «»------ Odobren načrt nove hiralnice Nov dom za goriške onemogle in starčke bp zgradila občina v Ul. Brigata Re Goriški župan je sprejel Fe-lice Bisiacha in Venceslaa Ste-faninija in jima kot predstavnikoma zveze upokojenih delavcev iz podjetij sporočil, da je nadzorništvo za javna dela v Benetkah odobrilo načrt nove hiralnice za goriške onemogle in starčke, ki jo bo občina gradila v Ul. Brigata Re. Skupno so nato pregledali načrt in se pozanimali za značilnost nove stavbe, v kateri bodo onemogli Goričani našli res prijeten dom. Oba zastopnika zveze upokojenih delavcev sta izrazila svoje zadovoljstvo nad odobrenim načrtom m izrazila željo, da bi zamisel o novem domu gorišidh starčkov postala čimprej otipljiva stvarnost. Te dni je goriški župan sprejel tudi predstavnika podjetju »Alfa Romeo« iz Milana, ki se je prišel županu zahvalit za topel sprejem, -ki so ga biii deležni delavci 'tega podjetja, ko so pred časom obiskali bojišča s prve svetovne , vojne. Goriški občini,je'zastopnik avtomobilskega podjetja poklonil v spomin krasen modelček dirkalnega avtomobila «Alfa Romeo«, ki ga bo župan izroči! zavodu #0. Lenasši«. peljejo, zato je tudi predčasni prihod številnih kramarjev razumljiv. Bliža se miklavževanje Ker vsi to od nji pričakujejo, so dijak; «ASK Simon Gregorčič« sklenili prirediti v so boto 7. decembra miklavževanje in ples. Vse priprave so ze v polnem teku, in večer obeta, da bo kaj zabaven. Gotovo se še vsi spominjate, kako lepo je bilo na plesu, ki so ga dijaki priredili za pust. Lahko verjamete, da bo tokrat spored še bolj pester. Stari in mladi! Pridite kar v trumah na ta večer, ker bo čimvečja udeležba porok, da vam bo ta večer ostal v prijetnem spominu. Zalogo streliva našli pri Soči Pri iskanju železa z magnetno pripravo, ki je v drugi sve tovni vojni služila za iskanje protitankovskih min, je nekdo pri «šintar.iu» ob Soči odkril pravo skladišče orožja, ki italijanskega izvora in je od tam še izza prve svetovne vojne. Na kraj so pris.l agenti kvesture, ki so našli v popolnoma dobrem stanju 254 topovskih granat kal. 75 mm. 7 ročnih bomb, tri naboje eksploziva in 30 patronov. S pomočjo pobiralcev streliva lz Vidma so orožje spravili na varno. * * # Pokrajinski Jovski odbor sporoča, da so podaljšali rok za lov na ptice iz mirnega položaja do 15. decembra 1957, lov z mrežami pa je dovoljen od včeraj dalje do 30. novembra. Jutri bo Raštel za promet zaprt Goriško županstvo sporoča, da bo zaradi popravil na cesti jutri, ponedeljek 11. novembra prehod za prometna vozila skozi Raštel zaprt. Rojstva, smrti iu poroke Od 3. do D. novembra se je v Gorici rodilo 16 otrok, umrlo je 20 oseb, oklicev je bilo 3, porok tudi 3. Rojstva: Elda Visintin, Giar,-na Sforza, Paolo Gallas, Gino Tolazzi. V,viana Zanutel. Sa-verio Nanut. Gigliola Pillon. Mario Beliotto. Maurizio Mi-lotti, Irene Iacob, Mario Cer-necca, Florjan Planinšek. Giar.-cario Parson, Alessandra Ta sca. Enrico Daniotti in Aleksander Makuc. Smrti: 50-letni trgovec Elto-re Modula, 78rletni Nikolaj Piptar. 43-letni mizar Em,! Volč, 91-letna Leopolda Ker-pan vdova Makovec. 67-letni posestnik Franc Mervin. 78-letna Francesca Michel vdova Bandelli, 65-letni Adriano Fonda. 69-letna Luigia Batistuta por. Nikolavcic, 64-letni delavec Antonio Malusa, 61-letm Olga Miceu, '76-letni vratar Salvatore Minardi, 67-letna An, gela Mermolja vdova Mauric, 77-letna Marija Dobrič vdova Vrabec, 49-letjna častna sestra Augusta Benzan, 43-ietna As-sunta Morsan por. Cernucca, mesec dni stara Cinzia Suligoi, 10 mesecev star Mario Luigia Cernecca, 75-letna Leopolda Kastelic vdova Miklus. 54-let-ni pater Serafino Fiori in 56-letni delavec Eugenio Blason. Oklici: uradnik Giovanni Tuni m otroška vrtnarica Annu Maria pailig, šofer Manlio Zonca in Lidia Pisch, knjigovodja Mario Giacomelli in Ida Bertole. Poroke: delavec Luigi Focca-ro in šivilja Marija Cvetre/.-nik. šofer Dino Fanzutti in tkalka Maria Teresa Nicoletti, delavec Giuseppe Cocianni in tkalka Alberta Canzler. Športni dnevnik Svetovno prvenstvo v dviganju uteži Tudi v peresni kat. nov svetovni rekord Dosegel ga je sovjetski atlet Minjajev • Italijan Man-nironi drugi pred olimpijskim prvakom Bergerjem (ZDA) TEHERAN. 9. — Drugi dan svetovnega prvenstva v dviganju uteži, je v peresni kategoriji zmagal sovjetski atlet Evgenij Minjajev. V treh načinih je dvignil skupno 362,509 kg, s čimer je izboljšal lastm svetovni rekord, ki ga je do segel 7. avgusta letos v Moskvi, ko je dvignil 355 kg. motorec z dvema mladeničema. Coppi je fantoma, ki sta obležala na tleh, prišKOČil takoj na pomoč čeprav se je kmalu ugoiovilo, da tudi onadva nista močneje poškodovana. Po večerji se je Coppi kljub neprijetnemu dogodku podal I v športno palačo, kjer se je TENIS SYDNEY, 9. — Na teniškem prvenstvu južnega Novega Wallesa so bili med drugimi doseženi naslednji izidi: Fra-ser (Avstral.J-Holmbeig (ZDA) 6:4. 6:1. 10:8, Woodcoek (Av stral.) - Green (ZDA) 6:4, 2:6, 8:6. 7:5, Tose (Avstrai.) - Flam (ZDA) 7:5, 6:3, 6:2. PARIZ. 9. — V polfinalu moških dvojic na teniškem tekmovanju za pokal Canet sta Molinari (Francija) in Janeso (Madž.) premagala dvojiCi. Merlo (It.) - Grinda (Fr.) s 6:3, 1:6, 8:6. Prijetno presenečenje je pn-j pripravljal za jutrišnji nastop pravil Italijan Sebastiano Man- na televiziji v rubriki «Tele-nirom, ki se je uvrstil na tretje mesto In pustil za seboj olimpijskega prvaka Ameri-karnca Bergerja. Mannironi je skupno dvignil 352,500 kg in izboljšal italijanski rekord v vleku in v vseh treh načinih skupaj. Amerikanec Berger je dvignil slkupno 350 kg. Kot smo poročali že včeraj, je v petelinji kategoriji zmagal prav tako sovjetsKi atlet Stogov, ki je dvignil skupno 345 kg, pri čemer, je postavil nov svetovni rekord v sunku in v viseh treh načinih skupaj. Prejšnji rekord je imel Ame-riikanec Vinci s 342,500 kg. Postavil ga je na olimpiadi v Melbournu. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila Pe--zijca Sonboii (327,500 kg) in Namdju (320 kg). Italija v tej kategoriji ni imela svojega zastopnika. Evropsko prvenstvo v rokoborbi «Judo> ROTTERDAM 9. — Danes zjutraj se je v Rotterdamu začelo evropsko prvenstvo v rokoborbi «Judo». na katerem sodelujejo atleti iz 11 držav vključno z Italijani. Zadnje prvenstvo je bilo 1. 1955 v Parizu. Razpisanih je devet naslovov in sicer 4 v kategorij, «Dan», 3 za kategorije v dviganju, 7 za ekipno klasifikacijo in 1 za prvenstvo vseli kategorij. L. 1955 je Francija osvojila prvenstvo ekip. Francoz Pariset pa prvenstvo vseh kategorij. Danes je v težki kategorij; Italijan Tempesta v finalu premagal Francoza Memerja. V lahki kategoriji je osvoji: prvenstvo Holandec Van Bon-te. ki je v finalu premagal Francoza Lampleja. V srednji kategoriji pa je v finalu Francoz Rigal premagal Holandca Essinka. ROTTERDAM, 9. — Na kongresu evropske zveze za »Judo«, ki je bi! včeraj/V Rotier-. lamu, so sk’enijL (la. bo .evropsko prvenstvo 1. 1939 v Avstriji. Nemec Fr.atzen in Čehu-slovak Sima sta bila ponovno izvotljena za predsednika oz. podpredsednika zveze. Za novega člana je bila sprejeta Bolgarija. NOGOMET BRUSELJ, 9. — Izvršni od bor evropske nogometne zveze na svojem današnjem sestanku ni mogel doseči sporazuma glede datumov za tekmi med Milanom in Rangersom iz Glasgoiva za pokai evropskih prvakov. * * * MONTEVIDEO, 9. — Urugvajska nogometna zveza proučuje prediog bolgarske nogometne zveze za dve srečanji urugvajdke in bolgarske reprezentance v Montevideu. Bo1-gari zahtevajo po 10.000 dolarjev (okrog 6 milijonov lir) za vsako tekrno. # # * SEVIGLIJA, 9. — Aarhus in beviglija sta se sporazumela za datume srečanja v okviru tekmovanja za pokal evropskih prvakov: prva tekma bo 27. nov. v Sevigliji, druga pa 4. dec. v Aarhusu. * • « BRUSELJ, 9. — Izvršni odbor evropske nogometne zveze je sklenil, da bo dokončni sklep glede ustanovitve evropskega pokala za državne reprezentance sprejet prihodnjega junija v Stockholmu. Tekmovanje za ta pokal naj bi se začelo po svetovnem prvenstvu 1. 1958. Doslej je dalo svoj pristanek za udeležbo 18 držav. Eventualnost srečanja met Južno Ameriko in Evropo so proučujejo. * * # RIM. 9. — V anticipirani tekmi C lige sta Fedit in Meslii-na igrala neodločenu 0:0. llttlllltlllllltlMIttMttlMttftlHtllttlllttlllltlllMItlllllltlltllttllllllltllllllllllllHIIIIIIIIIIItllllllllltltl 30. nov. v športni palači na Montebellu Dvoboj boksarskih ekip Jul. krajine V tržaškem moštvu bo nastopil tudi evropski prvak Nino Benvenuti KOLESARSTVO Špansko moštvo za «Tour de Franec» BARCELONA, 9. — Španski kolesarski organizator Lui\ Puig je prek lista «Sohdaridad Nacional« sporočil, da se bo Španija udeležila kolesarske dirke po Franciji 1. 1958 z eki po 12 kolesarjev. Organizator je še dodai, da bo špansko moštvo na višini francoskega, italijanskega in- belgijskega moštva.. MILANO, 9. — Fausto Coppi je doživel danes zvečer neprijeten incident, ki pa se je zanj končal brez fizičnih posledic. Ko se je vračal v svrj hotel, se je v njegov avto zalete! iiiiiiiiiiiiitiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiittmtitHiiiiiiiit - KINO ~ CORSO. 14.39: «La capannina«. Ava Garar.er, S. Granger, v technicolorju in v metrosco-PU. VERDI. 14.30: «Babica Sabel- la», Tina Pica. VITTORIA. 15.00: «Vroči svinec«, T. Curtis, B. Lancaster, mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 15.00: »Drango« J. Chandler. MODERNO. 15.00: »Slonova« steza«, E. Taylor. Potem ko je bil led na področju športnih stikov med Italijo in Jugoslavijo in v obmejnem merilu med Slovenijo in Furlanijo oz. Vidmom in Gorico že davno prebit, bomo končno tudi v Trstu po dolgih letin lahko gledali športno prireditev, na kateri se bodo pomerili v prijat el jakem srečanju šporln ki Slovenije in Julijske krajine. Gre namreč z.i dvoboj diletantatkih buKsarskih ekip Boksarske zveze Slovenije in diletantske selekcije Ji-lijSke krajine, v kateri bo nastopil tudi italijanski in evropski nrvak kategorije težki wel-ters Nino Benvenuti. Dvoboj v prireditvi tržaškega organizatorja Pietra Paglia-ra bo v soboto 30. nov. v športni palači na Montebellu. program dvoboja pa bc naslednji-Mu«ja katJ Tomo Tomažič (Sl.) - Annovi (III. kat.) Banfam Tcat'.!"Franc' Tividar • Carbi (II. kat.) Peresna kat.: Adolf Ceh - Ar-dito (II. kat.) . Lahki welter: Peter Prešeren - Benvegnu (II. serija) Lahka kat.: Enul Zurman • Colella (I, kat.) Welter: Jože Bitenc - Idone (III. kat.) Težki ivelter: Nande Marič (prvak FLRJ) - Nino Benvenu-ti (prvak Italije in Evrope) Težki weRer: Drago Stru kar - Sulligoi (III. kat.) Srednja kat.: Milan Kranjc-Kozina (II. kat.) Težka kat.:, Savo Vojnovič -De Piccoli (I. kat.). Rezervi slovenske ekipe: Drago Aleksič in Franc Peršak; sodnika: Zvone Podbevšek in Janko Grošelj; trener: Stane Jezernik. HOKEJ NA LEDU BOČEN, 9. — H. C. Lausan-ne - H. C. Bolzano 6:4 (2:0, 1:1, 2:3). Oniovoroi ureantk STANISLAV RENKO Tilka Tlskarstr' uvod ZTT • Trst KINO PROSEK-KONTOVEl predvaja danes 10. t. m. ob 16. uri ME'lRO barvni film: Igrajo: JANE POWELL, HOWARD KELL V ponedeljek, II. t, m. ob 16. uri predvaja LUX film v barvah: «Ve!iki zapeljivec« Igra FERNANDEL in CAKMEN SE.VILLA SrSTia7 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi r inozemstvo Ribarič Ivan 1MPORT ♦ E X P O K T VSEH VHS1 LESA »M TRDIH LOHIV THST — ULICA r. CR1SP1 14 - TEL. 93-302 ULICA DEM,E M1I.IZIE 11 - TEL 96-510 Kraigher I KONTROLOR Rontan SKR0BAR 102. »Sicer pa: — Morda je celo ugodneje za nas, če se nam diski trgovci ne prilagodijo. Le naj ostanejo trdovratni! Mi *i ustanovimo lastno trgovino! Najprej nam trgovski stan ?dreši mesta in gnezda po deželi. Nasi zavodi podpirajo dan-~?nes najbolj akademično mladino. Dobro in potrebno! A še Jr)°?o bolj potrebno je, da trgovskemu naraščaju skrbimo za "“Poro in poduk. Treznih, pridnih, izobraženih trgovcev si ,2Sojimo; zavodi naj skrbe, da bodo gmotno podkovani. Ne z fanjevci, ki znajo komaj pisati in brati in konkurirajo le v »fabetn blagu in v nizkih cenah; marveč s trgovci, ki konku “ajo v solidnosti, se nam posreči prej ali slej izpodkopati ri u a™° trgovino. Potem se bodo Nemci podvizali sami, da si Q°oe slovenskih pomočnikov in dopisovalcev.« d . a<5e si utrdimo trgovstvo in obrtništvo, nam bodo otoki po ezeli kakor zrela jabolka popadali v naročje. In če osvobo-“hho kmeta iz objema nemških in nemškutarskih prekupče-aicev — sadjarske, vinarske in druge zadruge! kupčijske zve-® z jugom! domači mešetarji na Dunaju in v Pešti! — pa bi zbudili tudi kmečko ljudstvi iz zamaknjenja v veličavnost e*nško. Gospodarska politika je pogoj — in te nam manjka.« šir uSaj to Je najbolj čudno, da nimamo v svojih rokah -žari - ljudskih množic: delavcev, viničarjev, majhnih in pre-ran lžerLih kmetov in želarjev. Človek bi pričakoval, da bi mo-stv imeti ljudstvo vsaj klerikalci za seboj. Naše ,verno’ ljud-nimtibrl ^ moralo vendar gnati čez dm in strn za svojimi ,duš-kat Pastirji. Pri volitvah v državni zbor je to v resnici še ne-aK° držalo. To so bile pač volitve, pri katerih so se morale ši- roke množice odločiti za to ali ono ideološko, čim najbolj splošno politično smer. Tam je šlo za odločitev med več ali manj napredno in med nazadnjaško politiko. Državne oblasti podpirajo seveda zmerom samo — reakcijo. Roka roko umiva — to je ono prastaro, nemoralno, a vendar povsod veljavno načelo. Cerkev podpira absolutizem in monarhizem — zato podpira vlada cerkev. Strumna in bogata katoliška cerkev je kot enak z enakim povezana z meščanskim kapitalizmom — zato podpirajo meščanske stranke reakcionarno cerkev, če je stranka napredna, ali celo protiverska, je napredna pač samo za tistega, ki kaj ima. Beati possidentes — ti si lahko kupujejo svobodo; reveži pa morajo životariti in crkavati v pomanjkanju, v okovih, v dušnih prav tako kakor v gospodarskih. Vlada je bila popustila, dovolila je za državni zbor splošni volivni razred, ker je vedela, da bodo množice pod vplivom cerkve in kapitala volile — reakcionarno. Pri občinskih volitvah pa je drugače. Takole podeželsko gnezdo kakor Sv. Jedrt ni pravzaprav nič drugega kakor kapitalistično podjetje. In pri volitvah gre samo za to, ali ostane vodstvo podjetja še v rokah dosedanjih nemških valptov. Vlada je naravno zoper vsako izpremembo, za najbolj kruto konservativnost. Poglejte, kako je bilo na Kranjskem! Pred tridesetimi leti je prišel na vlado prvi slovenski deželni predsednik baron Andrej Winkler — pritisk od zgoraj je odnehal — in v nekaj letih so bili vsi trgi in vsa mesta z Ljubljano vred v slovenskih rokah. Tam se bodo razmere hitreje razvijale še naprej — do socialne osvoboditve. Pri nas pa bi se morali boriti najprej za odcepitev slovenske Štajerske od nemške, ker bi šele potem zadihali prosteje. Zato se toliko potezamo za delitev deželnega šolskega sveta. To bi bil že končno vsaj začetek odcepitve. Napenjamo se — za enkrat brez uspeha. Nebogljenčki smo! Vendar: gutta cavat lapidem — kaj ne! Upanje imamo — da bi nas le tudi čas — počakal!« »Dejstvo je — jaz sem se mu večkrat čudil, a Je resnično: ljudstvu ne imponira akademik. Notar, zdravnik, odvetnik, svetnik, celo učitelj — če je Nemec, se mu liže kot predstavniku z glavo: ,Kaj se neki repenči s to slovenščino?! Nemec več doseže v Avstriji! V svojo škodo se repenči, bebec!’ Ferenc, Loeschnigg, Wabitsch, Kukowetz - to so mogotci, da jih občuduje ljudstvo. Njih dostojanstvo je laze dosegljivo, kmetiški duši bližje ... Občudovanje, ki ga čuti človek do nečesa, pa je že obenem želja in hrepenenje. Prebrisan kmet si ne bo želel postati doktor, posebno ne slovenski doktor, ki še pri biriču nima pravega ugleda in ga oblasti celo preganjajo, če hočemo ljudstvu imponirati, dajmo mu mož srednjega stanu, kmetov, trgovcev, obrtnikov, premožnih in veljavnih, četudi niso Nemci: ko se jim posreči, da v konkurenčnem boju uženejo nemšku-tarske malike, lahko sami sedejo na oltar. Predsodek nepremagljivosti je potem odpravljen, strt sovražnikov odpor; ker ravno ti maliki so edini stebri, ki nosijo umetno stavbo spodnještajerskega nemštva. Potrebna nam je inteligenca, res je; a mnogo večjega pomena je za nas meščansko izobraženstvo srednjega stanu. Gospodarska osamosvoja! Ko se nam ta posreči, smo na konju. Golazen po uradih, Loschinski in taki, se bo poskrila — ko da bi bila, mišnico zaduhala.« Pot gre skozi majhno selo. Izza poslopij na osojnih krajih se sveti prvi sneg. Za ovinkom, vrhu klančka se nenadoma odpre pogled na Sv. Jedrt. Vsa je v megli. Samo zvonik — kot temna črta — štrli v nebo. In prav na vrhu trga: — pikelhavba na nemškem domu vsa razsvetljena, z oranžnim sijem v megli. Sever obstoji: »To zdaj glejte — alegorijo naše žalosti! Domovina v suž-nosti, s pikelhavbo kronana!« nJKai nai naredi preprost učitelj? Reve smo. Ljudstvo nas preztra, ker si je v svesti, da nas plača. Demagogi šuntajo zoper nas. Berači smo. Kdo bi hodil za beračem? — Pa saj je prepovedano: Učitelj ne sme nastopati politično. Bralno dru-stvo in predavanja, pevski zbor in veselice — to je vsa politika-srednješolski naraščaj je veleizdaja. Potuhniti se mo-’ ce hočeš napredovati. Ko si dosegel stalno mesto, se lahko zganeš; ampak pač previdno, strasno previdno... Moj prijatelj p'ie fnpral resignirati, ker je razgnal političen shod mestnega Korniga. Moj kolega S. pa je dobil briljantno šolo blizu tu ri -r(leJL ker se je bil ponemčuril; pohvalni dekreti in podpore, aezeine m schulvereinske, mu dežujejo kar skozi streho ...» »Pri volitvah lani sem si bil skoraj preveč upal. Saj me je jzucilo! Vzgoji Si poprej pristaše! Kaj boš brez armade? — o šolarji začni! Knjige jim posojaj! Pevce vežbajl Z izobraže- valnimi tečaji se poskusi! Nemščine jih uči! Ljudstvo je zave-rovano v nemščino. Podučuj jo, da ji vzameš čar neznanega in zaželenega! Bolj pametno je, če sam odpreš tečaj za nemščino, kakor da drve otroci v schulvereinsko šolo. Tiho in previdno! Brez kričanja! Pri temelju začne zidar. Preden zraste zid iz zemlje, preteče nekaj let; a kadar zraste — čvrsta stavba! — dobro zvezana, lepo obdelana ...» »Ce presojam zdaj mladino - mladeniče, dekleta — nobene narodne zavesti, nič razumevanja za narodno osvobojenje. Zelen klobuček, gomještajersko odelo — je fantu ideal; srčna tuga — da ni Nemec!« Zdrznem se: sam imam doma zelen klobuček z gamsovo brado! ,,ono5it,SreČam klerikalnega mladeniča iz sosedne fare, s slovenskim znamenjem na prsih me razveseli srce... Tam je zavednost! Bal, da jo izkorišča stranka samo zase, premalo zoper Nemce. Sicer pa: Saj je izključeno, da bi klerikalci prevrnili nemskutarstvo, ki je v prvi vrsti protifarško! Našemu župniku sem ze večkrat rekel: ,Ko bi bila vaša stranka resnično narodna, bi si sama ustvarila napredno protipezo — vsaj za trge in J ,Edmo naprednjaki bi prodirali z uspehom, ko bi se lotili dela predvsem na gospodarskem polju. A napredne stranke nimamo nad Dravo. Posamezne delavce, ki so sumljivi na-prednjaštva, pa tiščijo klerikalci k tlom. Na Nemca gTedo z rokavicami, na rojaka naprednjaka kar z loparjem. Zato imamo polno pametnih ljudi, ki stoje molče ob strani in se ne ganejo — ker se ne smejo,« Pred trgom sva. ,tt)“čno v Prsih> čustvo krivde me tišči... Kakor da mi je po dolgih letih zopet enkrat — oče bral levite! O, da ga imam, očeta, na kolenih bi se mu razjokal! ... Ali nisi v srcu ze izdal slovenstva, Arnošt? Kri vsi tudi ti! ... »Zato smo s pikelhavbo kronani!« zamahne Sever bridko in se ustavi, da počakava na ostale. Tik pred nemškim domom nas dohiti kočija. Košarjevi so in dva zandarja; natlačeni, drug drugemu na kolenih. Ciliko spoznam; z visoko dvignjenimi krili hiti proti razsvetljenim dunm. Stražmojster tik za njo. Mati sopiha zadaj. mUm TRST, nedelja 10. novembra 1957 Leto XIII. - Št. 268 (3803) Cena 30 lir Tel. 94.638, 93.808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI tl. *, 11. nad. — TELEFON S3-IM IN S4-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 29 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletni* 4900 lir. FLRJ: Izvod 10, mesečno 210din. SL 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. s. Petlico 1-1!.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 ln od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, Državna «loZDa airni viSine v Sirim 1 ?t'>'pca: trgovski 80, finanCno-uD^avn* 12« osmrtnice 90 Ur - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcii račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - 2 - S75 • izdala založništvo tržaškega tiska J. * Pred važnimi dogodki prihodnji toden v parlamentu Predsednik Zahodne Nemčije prispe 19. t. m. na uradni obisk Heuss v Rim Načelniki skupin v senatu se bodo morali v ponedeljek izreči o reformi senata - KPI zahteva še pred volitvami razpravo o številnih važnih zakonih - Nova skupina neodvisne levice? (Od našega dopisnika) RIM, 9. — V torek 19. t. m. bo na povabilo predsednika italijanske republike prispel v Rim na uradni obisk predsednik Nemške zvezne republike prof. Theo-dor Heuss. Spremljal ga bo zunanji minister von Bren-tano in druge osebnosti. Nemški predsednik ne bo imel kakih posebnih razgovorov, temveč bo svoj čas uporabil za razne oglede, sprejeme in podobno. Ko se bo 22. novembra zvečer uradni del obiska zaključil, bo Heuss odšel na potovanje po južni Italiji. Parlamentarno delo se bo obnovilo v ponedeljek. Ta dan se sicer še ne bosta sestala ne senat ne poslanska zbornica, pač pa bodo imeli načelniki senatnih skupin važen sestanek. Na tem sestanku bodo morali povedati svoje mnenje o reformi senata. Naslednjega čne pa bi se morala sestati senatna tuc' komisija za notranje zadeve, j se pa zavzema za sir; kjer je nedavno Ceschi delo j zavrl, v senatu pa čaka Stur-zova zahteva, da se razpravlja o njegovi senatni reformi. Istega dne se bo sestal de-makristjanski glavni odbor, ki sicer ne bo razpravljal o političnih temah, pač pa o nekaterih spremembah pravilnika. Seveda pa ne bo šlo brez poskusov, da se govori tudi o nekaterih političnih vprašanjih in bo le mogoče dobiti točne,i-šo sodbo o razpoloženju v Stranki. V torek pa bo nadaljeval svoje prekinjeno zasedanje centralni komite PSI m istega dne se bo začelo tudi zopet delo v poslanski zbornici. Poslanci bodo kar kmalu spet začeli govorili o ograrnih pogod bali. Kaj mislita o zadevi vlada m večinska stranka, bo lahko poslanska zbornica kmalu ugotovila. Na konferenci načelnikov skupin bodo komunisti postavili zahtevo po obrav navanju cele vrste važnih zakonov, in sicer bodo zahtevali, da se o teh zakonih razpravlja in da se odobrijo se prei razpustom 'poslanske zbornice. Poleg agrumih pogodb naj iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHUMiMimniiiiMtHiimmimmMiiiiiiMHMiHimiminiiiiiiiiiii. Za izvajanje posebnega statuta Včeraj popoldne razprava pridejo na vrsto zakoni o po kojnini socialnega skrbstva, c pokojnini za gospodinje, o avtonomijah, o upravičenem razlogu v industriji, o obveznosti delovnih pogodb m še dru gi zakoni. V političnih krogih vlada nemajhno zanimanje za sestanek socialdemokratske levice, k. bo jutri v Florenci. Zagari je že pokazal, da ga nekoliko skrbijo grožnje nekaterih iz njegove skupine, da lahko pride do odcepa od PSDI. In ni Izključeno, da bo kak posamezni ali pa kaka skupina res. izstopila. Za^iri sam sporazum z Matteottijem; pozvati pa jii bilo treba tudi večino v PSDI, nadalje pripadnike tako imenovane »comunita« in PSI za Širše zedinjenje glede alternative centrizmu in fron-tizmu. Govori se tudi o načrtu za ustanovitev neodvisne leve skupine, v kateri naj bi bili razen levice PSDI še gibanje «comunita» in radikali ter nekateri predstavniki «U-nita Popolare« v tesni povezavi z republikanci. Mišin M.chelim si pa še vedno prizadeva, da bi združil desnico. Potem ko sta njegov poziv zavrnila Lauro in Mala-goči, se je sedaj obrnil še na Covellija, kjer pa tudi ni dobil prav zadovoljivega odgovora. Covelli je namreč odgovoril, da bi bila potrebna »velika desnica, tudi z liberalci; toda ti so že odbili poziv mi-sinov. V zvezi s predlogom Hru-ščeva za sestanek na visoai ravni govore v italijanskih diplomatskih krogih, da za tak sestanek manjkajo osnove in da sugestija Hruščeva ne vsebuje novih elementov, po katerih bi bilo upati v spremembo sovjetskih pozicij. Seveda Ollenhauer je omenil tudi možnost ustanovitve «vlade v senci» po angleškem zgledu. Dejal je, da je njegova stranka že napravila korak naprej v tej smeri, ko je poverila je to popolna priključitev zahodnemu uradnemu stališču, ki bi lahko bilo dokaj čudno če ga ne bi bili navajeni. Kako bi biio namreč mogoč“ vskladiiti z realno politiko za-, . . htevo po spremembi sovjetske-, glavnim socialdemokratskim ga stališča — že v naprej. Do ' predstavnikom določene nalo-medsebojnih koneesij bo mora Be-lo priti vendar po pogajanjih in ne po enostranskih zahtevah. A. P. «»-------- «Vlada v senei» tudi v Bonnu BONN. 9. — Voditelj socialdemokratske stranke Ollenhauer je izjavil, _ da bo kongres stranke določilo vodstvo stranke, ki se bo sestalo 20. novembra. Kar se tiče odnosov opozicije z vlado, je Ollenhauer izjavil, da je njegova stranka pripravljena sodelovati s tretjo Adenauerjevo vlado s pogojem, da se ustvarijo možnosti stalnega stika in stalne izmenjave informacij med vlado in opozicijo. To pa se do sedaj ni zgodilo. *»—— KAIRO, 9. — Z dekretom predsednika republike je bil bivši polkovnik El Sadat imenovan za glavnega tajnika stranke narodne enotnosti, ki je bila nedavno ustanovljena. 104 milijarde novih davkov določila Gaillardova vlada Medtem pa napovedujejo Pineaujevo potovanje v ZDA, kjer bo iskal podporo glede Alžira - Predstavnik alžirskega osvobodilnega gibanja vključen v sirsko delegacijo v OZN - Mac Millan napoveduje sestanek z Gaiilardom PARIZ, 9. — Francoski ministrski svet je nocoj določil več novih aavkov za skupno 104 milijarde frankov. Gre predvsem za povečanje raznih davkov in pristojbin. Tako se je povečal za 20 do 30 odstotkov davek na vrednost električnih aparatov za gospodinjstvo, televizijskih in radijskih aparatov, na ure in zlatnino, na krzno, preproge, luksuzno blago, motoma kolesa, bicikle itd. Davek na avtomobile se ni povečal. Določen je tudi 20-odstot-ni davek na dodatne dobičke, ki so bili doseženi letos v primerjavi s prejšnjimi leti, in dvaodstotni davek na rezerve trgovskih družb. Poleg tega ne bodo izdatki, ki se uporabljajo za ugodje in naslado, veljali več kot splošni izdatki družb. Zato bodo obdavčljivi. Načrt, zakona je razdeljen na štiri dele; 1. zmanjšanje javnih izdatkov, 2. davčni ukrepi, 3. ukrepi, ki se tičejo izmenjave s tujino, 4. nadzorstvo cen in organizacija trgov Posebno pooblastilo naj bi omogočilo vladi, da se upre sleherni obremenitvi proračuna. ki bi presegel a300 milijard frankov kot skupni znesek za izdatke za prihodnje le to. S tem naj bi se omejil proračunski primanjkljaj na 600 milijard. Gospodarski opazovalci pripominjajo, da v času inflacije, kakor je sedaj v Franciji, pomenijo novi davki novo zvišanje cen in zaostritev mflacio-nističnih tendenc. To bo še bolj onemogočilo akcijo, ki jo namerava izvesti Gaillard. Bo jijo se, da bo Francija praznovala božič z valom novih stavk. V govoru, ki ga je imel nocoj na večerji, ki jo je prire- iiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininuuuiiiiaimmuniiuiiiiiiiimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiHiii Za afrišlio-azijsbo fronto na temelj n handnnžhlh načel Štirideset držav povabljenih na konferenco, ki se bo začela 26. decembra v Kairu Razgovori o Srednjem vzhodu v OZN - Nova turška izzivanja na sirski meji Ugotovljena potreba izvajanja čl. 5 «Politika» o razorožitvi (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. - Mešan jugoslovansko-italijanski odbor je po dvodnevni razpravi, ki je potekala v ozračju medsebojnega razumevanja, končal z razpravo o prvi točki dnevnega reda, t. j. o uporabi jezika. Čeprav zaenkrat zaradi stroge tajnosti r.a obeh straneh niso še znane podrobnosti, je mogoče po nekaterih zunanjih znakih sklepati, da je odbor med razpravo ugotovil, da je potrebno začeti s konkretnimi ukrepi za zagotovitev izvajanja in spoštovanja dolo-. čil o uporabljanju jezika | v smislu tcčke 5 posebnega j statuta. Danes dopoldne so člani | mešanega odbora z istim razpoloženjem začeli razpravljati o drugi točki dnevnega reda, t. ,i. o vprašanju šolstva. Odbor bo nadaljeval svoje delo v ponedeljek dopoldne V zvezi Z zagato, v katero je zašlo vprašanje razorožitve, prevlačuje v Beogradu mnenje, da je edini izhod kompromis, ker se je pokazalo, da se s pritiskom in s preglasovanjem ne more storiti noben korak naprej. Kompromisna rešitev je mogoča tembolj, ker so vsi pogoji za začetne ukrepe v smeri sporazumov. Po-trebno je le, ča diplomacija, ki zaostaja za objektivnim razvojem, opusti nezaupanje iz dobe hladne vojne. Po mnenju nocojšnje »Politike« je doseženo ravnotežje med obema blokoma, ki ga je nemogoče bistveno spremeniti. Zakaj torej nadaljevati o-boroževalno tekmo in izvajati pritisk ter s preglasovanjem preprečiti razširitev razorožit-venega odbora. List izraža upanje, da bo reakcija Indije vendarle uspešna, in opozarja na nevarnost zaostritve oboroževalne tekme, ker bi prišlo do trajnega zastoja v razgovorih. B. B Eugenc Black škoditifti akcionistom bivše družbe za Sueški prekop. Eu-gene Black se je takoj sestal z egiptovskim finančnim ministrom, jutri pg ga bo sprejel Naser. Oh prihodu v Kairo je BUck izjavil, da prihaja v Kairo na vabilo egiptovskega zunanjega ministra. Dejal je, da se KAIRO, 9. — Glavni tajnik odbora za afrišiko-azijsko solidarnost, indijski delegat dr. Anup Singh je izjavil, da je bilo na konferenco, ki bo v Kairu od 26. decembra do 1. januarja, povabljenih 40 afriških in azijskih držav. Dr. Singh je izjavil, da se bo decembrske konference, na kateri naj bi našli trdno podlago za enotno afrisko-azijsko fronto na temelju bandunškin načel, udeležilo od 250 do 400 delegatov, ki bodo zastopali «celotno javno mnenje njih dežel«. Dr. Singh je dodal, da Izrael ni bil povabljen na konferenco, «ker predstavlja pereče politično vprašanje, ki bi ustvarilo nesoglasja na konfe renči, katera mora soglasno odobriti resolucije o vprašanjih, ki so na dnevnem redu«. Na pripravljalni konferenci, ki je bila oktobra v Kairu, so predstavniki 23 azijskih in afriških držav določili dnevni red decembrske konference ki zajema skoraj vsa vprašanja, ki se tičejo afnško-azij-skih držav, zlasti pa vprašanje Palestine, Alžira in Omana. V sirski prestolnici so medtem objavili uradno porc.čilo, ki pravi, da je neka sirska obmejna patrulja ujela enega oboroženega turškega vojafka na področju, kjer je sinoči prišlo do streljanja med obmejnim-stražami obeh držav. Uradno poročilo pravi dalje, da sta danes dve neznani reakcijski letali leteli nad nekaterimi sirskimi kraji ob sredozemski obali. V zvezi s sinočnjim inciden tom pravi sporočilo, da je neka ‘urška obmejna patrulja začela streljati na dve sirski je pred odhodom ražgovarjal vasi. Krajevno prebivalstvo in glavnim tajnikom OZN Da- 7 gom Hammarskjoeldom in s predsednikom upravnega sveta bivše druib^ za Sueški pre-koj Georgesom Picotom. Ko je govoril z novinarji, je Eu-gene Blaok izključil, da bi Mednarodna banka dala Egiptu posojilo prostovoljne straže so odgovo rili in streljanje je trajalo približno pol ure. Poročilo dodaja, da je bil sklenjen sestanek obmejnih oblasti obeh držav, da se izvede preiskava o incidentu. Med posameznimi delegaci-OZN pa vodijo te dn: privatne razgovore v zvezi s I Gurion ni odgovorih ali misli celotnim položajem na Sred- | Izraei sodelovati z raznimi oi-njem vzhodu. Ponovna zaostri- * ganizmi mešane komisije OZN tev napetosti med Sirijo n za i-vrcmirie. Stališče Izraeia Turčijo povzroča zaskrbljenost, in morda se bo moraia skupščina zopet baviti z vprašanjem pred zaključkom sedanjega zasedanja. Trdi se, da bi sirski zunanji minister pri nedavnem razgovoru s tajnikom Ham-margkjoeldom pozval tega, naj posreduje pri turški vladi, da bi opustila svoj politični pritisk, ki ga še vedno izvaja na Sirijo. Medtem se skupščina pripravlja na razpravo o števil-' nih »tehničnih« vprašanjih, ki so povezana s palestinskim vprašanjem in z odnosi med Arabci in Izraelom. Težave glede finansiranja varnostnih sil OZN na Srednjem vzhodu bi se utegnile premagati z znatnim ameriškim prispfev-kom, ki naj bi znašal 12 milijonov dolarjev. Saudova Arabija pa namerava začeti odločno akcijo v zaščito svojih pravic v Akab-skem zalivu in poudarja, da izraelske ladje nimajo pravice do plovbe po tem zalivu. Kakor piše «New York Times«, je državni tajnik Dulles zahteval od izraelskega ministrskega predsednika Ben Gu-riona, naj dovoli, da bi kak; oseonost OZN posredovala med Izraelom in Jordanijo v zvezi z nedavnimi obmejnimi incidenti. List dodaja, da Ben IIIIIIIIIIIMlIllllllllllllllllllinilllllllllllllllllHM Velik požar v Beogradu BEOGRAD, 9. — Nocoj je nenadoma izbruhnil požar v mlinu «Deveti maj« v Ul. vojvode Mišiča. V času ko poročamo, se vsi gasilci Beograca trudijo, da bi lokalizirali požar. Iz sosednih jtiš so izselili vse stanovalce. za premirje. Stališče Izraeia je, da konvencija o premirju ni več veljavna, ker Egipt in druge arabske države poudarjajo. da so še vedno v vojnem stanju z Izraelom. Kakor je znano, pričakuje Izrael odlo čitev ZDA na zahtevo za gospodarsko pomoč. Sovjetsko posojilo Indiji NOVI DELRI, 9. — Danes so podpisali sporazum o uporabi posojila 500 milijonov rubljev, ki jjh je Sovjetska zveza nedavno dovolila Indiji. Kredit, se bo uporabil za graditev neke tovarne težkih strojev, ene termične centrale, e-ne tovarne optičnih leč. O-bresti bodo znašale 2,5 odst. in posojilo se mora vrniti v 12 letih začenši eno leto potem, ko bo Sovjetska zveza dobavila potrebne stroje in naprave. Dogovor določa tudi, c’a bo Indijsko tehnično osebje odšlo v Sovjetsko zvezo na vežbanje. Mac Millan o LONDON. 9. — Piedsedni* vlade Mac Millan je nocoj govoril na banketu, ki ga je priredil lord Major v Londonu. Izjavil je, da Velika Britanija noče več ostati v »sijajni o-samljenosti*. in je dodal, da ni mogoče več govoriti o »popolnoma neodvisni politiki«, pa najsi gre za gospodarstvo, za obrambo ali pa za zunanje zadeve. Dejal je, da je prava moč Anglije v njenih- zavezništvih in da se je to novo stališče jaisno pokazalo med nje govim obiskom v Washmgto-nu. Izrekel je upanje, da bo angleško-ameriška izjava služi- jami v ................................................................................................................................... iiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiuitmiuimiimiimiiiiiiiiiimiiii v Kairu KAIRO. 9. — Predsednik Mednarodne banke Eugene Black je prišel danes v Ka.ro, kje« M bo ražgovarjal o od- (Nadaljevanje z 2. strani) Prav izstrelite« drugega satelita je nov opomin da je treba oboroževalni tekmi napraviti konec. Ce »e lahko posije pol (one težak satelit 1500 kilometrov visoko, potem ni nobenega dvoma, da sc lahko pošiljajo raketni izstrelki z uničevalnim orožjem na kateri koli del sveta. Ce danes razpolaga s takim i s-edstvi ena stran, bo jutri z njimi razpolagala nedvomno tudi druga Zato postaja oboroževalna tekma še bolj nesmiselna. Pariški list »Le Mon-de« piše takole: »Naj bo kar kol', oba velikana ubrano pojeta napev «zmagali bomo, ker smo močnejši«. Moskva opeva moč medcelinskih raket. Washington pa si lasti skupno nadmoč Zahoda in pravi da lahko dohiti SZ nv področju vodljivih izstrelkov. Ali se bo usoda miru morda izboljšala, ko bo uničevalna moč obeh blokov dosegla še bolj strahotno raven? Ali bo kdaj prišel dan, ko bosta oba velikana prepričana, da sta enako močnv m bosta končno lahko iskala sporazum?« Vsekakor bosta oba velikana morala priti do takega spoznanja, ker ju bo prisilil miroljubni svet in tudi sam razvoj. Kajti novi hitri razvoj znanosti terja spremembo cele vrste gledanja na mednarodne odnose. Punški sPansien Libere« je ob izstre-ditvi drugega sovjetskega satelita poudaril, da je na svetu, ki je razdeljen na dva nasprotujoča si tabora, dovolj prostora tudi za druge naro de in da je napočil čas, ko je treba ubrati novo pot, ki naj zagotovi lepšo prihodnost. 7 dni v svetu Vedno bolj v predvolilni atmosferi Sele v torek bo parlament zopet začel delo, ves pretekli teden pa je Vladalo še pravo počitniško razpoloženje. iv a Montecitoriu je namesto domačega zasedal drug parlament — skupščina Evropske premogovne in jeklarske skupnosti. Na tej skupščini je imel v začetku tudi predsednik Gronchi govor, v katerem je v bist«u povedal tudi to, da je treba d lati na to, da bodo končno ljudje kaj imeli od raznih dogovorov in po- gedb. Prejšnjo nedeljo je nenado v i umrl generalni tajnik CG1L Oi Vittorio. Z njepouo smrtjo je delavsko gibanje v Italiji in v svetu zares močno prizadeto. Njegov pogreb je dokazal, kako je bil poko'nik priljubljen pri delavskih množicah, a iskreno je po njem žaloval tudi marsikateri njegov idejni ali raz- - dni nasprotnik, ki ga pa je sicer cenil kot prijatelja, Seveda se bo njegova izguba posebno čutila « CCIL, kjer se še ne ve, kdo bo njegov na-slednjik, V ostalem pa prehajamo vedno bolj v volilno obdobje Sklepajo se dogovori — ali se vsaj skušajo skleniti — za nastop pri volitvah, nekateri pa govore tudi že o smeri po volitvah: predvsem levi predstavniki v vodstvu PSI, ki postavljajo zahtevo, da se stranka obveže, da bo ostro nastopala proti KD pred volitvami in da tudi po volitvah ne bo imela z njo mka-kih razgovorov, pa naj bodo volilni rezultati kakršnikoli. Pred dnevi so sestavili poseben odbor, ki naj poskrbi za proslavo 10-letnice ustape. Lepo bi bilo, da bi ta proslava ne bila nekaj formalnega, pač pa da bi bila bolj o občutku državljanov, da sedaj zares uživajo tiste svoboščine, ki jih ustava določa. In tu stvari nikakor ne stoje preveč zadovoljivo na našem področju, kamor se tudi razteguje veljava nekaterih ne-le zastarelih temveč’ naravnost sramotnih zakonov. v oguljeni suknji Francoska narodna skupščina je v noči od torka na sredo izglasovala inuestituro Fe-lia-u Gaillardu S tem se je zaključila pettedenska vladna kriza. Ob investituri je vlada zbrala okoli sebe skoraj vse parlamentarne skupine razen komuiiistov. progre-sistov in po ujadistov 'Zanjo je glasovalo 337. poslance«, proti pa 173, Gaillard je v svojem govoru ob investituri napovedal, da bo vlada skušala sanirati frank, urediti alžirsko vprašanje in pripraviti reformo u-stave. Za ureditev gospodarskih vprašanj namerava Gaillard zahtevati posebna pooblastila in s tem v zvezi bo morda naletel na precejšnje težave. Kar 'se tiče Alžira. je skupščinska komisija še podaljšala posebna pooblastila in verjetno jih bo podaljšala tudi skupščina. Gaillard je za alžirskega ministra izbral zopet zloglasnega Lacosta in je n glavnem napovedal, da bo nadaljeval dosedanjo politiko v Alžiru, le da bo še nekoliko popustil desnici, kakor je sicer že mislil storiti Mollet, Toda prav glede Alžira bo morda preizkusni kamen za Gaillarda. Vojna « Alžiru je stopila v četrto leto. Ce upoštevamo še vojno v Indokmi, je obračun za Francijo dokaj porazen: Francija je namreč že enajst let v stalni vojni In prav zaradi tega je Francija tudi v stalni kronični vladni krizi. S tem da je Gaillard dobil investituro, si Francija nikakor ni opomogla. Politični opazovalci pravijo, da je nova vlada za Francijo v glavnem le to, kar pomeni za ranjenca prva pomoč. Rešite« bo prišla le tedaj, ko se bodo v Franciji odločili za dobro premišljene državne reforme in ko bodo o-pustili kolonialistično miselnost. Naj omenimo govor, ki ga je imel v skuščini p rogre-listični poslanec COT, ki je med drugim dejal: «Cemu potemtakem koristi biti mlad (Gaillard ima 38 let), ko pa ste izbrali oguljeno politiko, politiko starih«. la za vzorec o medsebojni od visnosti zahodnih držav. Poudarjal je, da morajo ZDA in Velika Britanija tesno sodelovati, «če se hoče svobodni svet ohraniti«. Pri tem je takoj dostavil, da pri tem ne skušajo uvesti neke vrste »anglosaškega ekskluzivnega sistema ali hegemonije«. Ponovil je nato potreoo na daljnjega oboroževanja ter da je «mirolj‘ibna koeksistenca mogoča, samo če je svobodni svet močan in odločen«. Mac Millan je nato izjavil, da bi se sedaj lahko začela pogajanja za področje o svobodni izmenjavi v Evropi, da pa Dodo verjetno trajala več mesecev. Britanska vlada bc napravila mogoče, da se pospešijo. Izjava je tudi. da je treba sistem izmenjave med državami Commonweaitha revidirati in bo revidiran prihodnje leto na gospodarski konferenci Commonweaitha. Na koncu je Mac Miilarn poudai-jal potrebo obrambe šterlinga. »»—. Nove članice FAO RIM, 9. — Na današnji popoldanski seji konference FAO so glasovali o sprejemu novih članic. Sprejeti sta bili Gana in Malaja. Prav talko je bila ponovno sprejeta Poljska. Organizacija ima sedaj 77 članov. Poljska se je umaknila iz FAO leta 1951. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da bo svoje zaostale prispevke lahko plačala organizaciji v desetih letih. 0 novih bombnikih v SZ WASHINGTON, 9. — V ZDA krožijo govorice, da bo Sovjetska zveza v kratkem razpolagala z novim «hiperzvočnim;> bombnikom, ki bo lahko doseglo cilj v katerem koli delu sveta. Državni departma pa noče komentirati teh govoric. V pristojnih krogih poudarjajo s tem v zvezi, da ameriško letalstvo že razpolaga z letali, ki lahko dosežejo kateri koli del sveta. Med temi je «B-58», katerega hitrost je dvakrat tolikšna kakor hitrost zvoka Kar se tiče govoric o omenjenem sovjetskem bombniku, se navajajo izjave sovjetskih voditeljev, da so medcelinske rakete potisnile v muzej konvencionalne bombnike. Stavka kovinarjev na Japonskem TOKIO, 9. — Nad 80.000 japonskih kovinarjev je danes začelo 24-urno stavkoč da podprejo svoje zahteve za zvišanje mezd. Gre že za šesto stavko japonskih kovinarjev od 8. oktobra dalje, t. j. odkar se je začela njih sindikalna akcija proti lastnikom največjih kovinarskih in jeklarskih kompleksov v državi. Izgubljeno letalo s 44 potniki SAN FRANCISCO. 9. — Nič se ne ve o letalu »Strato-Cruiser«. ki je v petek zvečer odletelo iz San Francisca na Honolulu. Zadnje radijske vesti je oddalo štiri ure preden bi moralo prispeti na cilj. Iščejo ga, kjer domnevajo, da bi lahko padlo ali nekako pristalo na morju, toda doslej brez uspeha Nekateri predstavniki letalske družbe pravijo, da je letalo tako hermetično zaprto, da se ne bi mogle potopiti! V letalu je bilo 36 potnikov in 8 članov posadke. dil Lord Major v Londonu, je predsednik vlade Mac Mi.-ian izjavil: «Upam, da se bom kmalu sestal z novim predsednikom francoske vlade Gaiilardom. Vsi prijatelji Fran cije, in s tem hočem reči vsi Angleži, voščijo Gaillardu, da bi uspel pri svoji naiogi.« Iz vVashingtona pa javljajo, da sedaj proučujejo možnost bližnjega potovanja francoskega zunanjega ministra Pineau-ja v Washingtonu. O tem se je včeraj ražgovarjal francoski poslanik v Washingtonu s pomočnikom državnega podtajnika Murphyjem. Zatrjujejo, da bo Pineau morda obiskal Washmgton 20. novem bra m da se z ameriško vla do Vazgovarjal v zvezi s pri hodnjo razpravo o Alžiru v OZN in tudi v zvezi s sestankom NATO. ki bo decembri v Parizu. Vendar pa ni še mogoče točno določiti dneva potovanja. ker se ne ve še. kdaj bodo v OZN razpravljali o Alžiru. Kakor je znano, je Pineau še tired krizo prve Molletove vlade obiskal Washington In številne južnoameriške države, kjer je skušal dobiti podporo za francosko tezo o Alžiru Medtem pa se je načrt, ki ga je Pineau opeval na tem potovanju, znatno spremenil, a je Molletova vlada kljub temu padla. Sedaj pa je metamorfoza tega famoznega «okvirnega zaittona« med dolgo trajajočo krizo šla še dalje in tako t-o moral morda Pineau na novo propagandno potovanje. Iz New Yorka pa javljajo da j? bil voditelj alžirskega narodnoosvobodilnega gibanja Jazid vključen v sirsko delegacijo v OZN. Tako bo med debato o Alžiru prvikrat, govoril v tej mednarodni organizaciji predstavnik alžirskega osvobodilnega gibanja. Pričakovanje vesti o usodi Lajke (Nadaljevanje s 1. strani) SALKO SEH SUKNO IN KONFEKCIJA VELIKA IZBIRA SUKNA - USNJENIH IZDELKOV - KRZNA . SRAJC - PERILA - DEŽNIH PLAŠČEV ZA GOSPODE IN DAME PLAČILNE OLMSAVE TRST Largo Barriera vecchia štev. 12 - III. nadstropje Telefon 96-501 Mehanična delavnica in črpalka bencina AGIP Simič Marij OPČINE Narodna alica 48 - Telefon 21-322 PREDSTAVNIŠTVO MOTOCIKLOV NAJBOLJŠIH ZNAMK: »CIMATTIn, kLYGIE» iN «VICTORIA» IN KOLESA ISTE ZNAMKE. Dobite tudi nadomestne dele za motorje in kolesa. — Vse po konkurenčnih cenah. umetni satelit, ki ga misli vojska izstreliti, že popoln in da bo imel vse potrebne znanstvene instrumente. Neki inženir družbe «Bendix Airoraft Corp« pa je izjavil, da bo satelit, ki ga bodo izstrelili v ZDA, oddajal radijske znake samo zahodni polobli in Avstraliji. Namen teh omejenih oddaj bo omogočiti, da baterije v satelitu delujejo kolikor mogoče dolgo. Radijski oddajnik v satelitu bo začel oddajati vse zbrane podatke, ko bo dobil znak neke radijske postaje na Zemlji. Vsaka oddaja satelita bo trajala 30 sekund. U V A 7 A : Vsakovrstni les. drva za kurjavo, gradbeni material SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZADJE 1’RST. UL. CICFHONE 8 Tel. 38-136 37-725; i elegr.. 1MPEXPURT THIESTE I Z V A 7. A : tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje Garaža «R TRST — Ul. Moren 7 O POSTKEZNA POSTAJA Telefon 35-60* O PRODAJA OL.I ZA MAŽO O NAJSMANJE AVTOMOBILOV za krajevno postrežbo ;n za inozemstvo — NOČNA SLUŽBA — ctcLo A. RfSELILLO • trst A. Cacu* POSEBNE. CENE ZA IZVOZ Ali je treba reči?... ...Dežuje... Zato boste svoj dežni plašč kupili v trgovini TRST- KORZO IT ALI A 7 Našli boste najbolj bogato izbiro dežnih plaščev raznih vrst iz BOMBAŽA - NAJLONA - TERITALA po najnižjih cenah Izključna prodaja: San Giorgio Ballarini Valslar Pirelli Kennedy Barbus Sealup Slorm Red and black Rain Slop Lefos GORT.A - VIDEM - POKDEINONE— PADOVA- VICENZA- MILAN 10°\o POPUSTA KUPCEM, KI PREDLOŽIJO TA 0CLA5