Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsaki torek, četrtek In soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K, za četrt leta 3'50K, meiečno l-20 K; za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 4'80 K. PtunuM Mavllka IB v. Reklamacije fo poitaia« prsata. Kefirankirana plana n a« cprt-liaiji. Rokopisi n a* naiiji, laanalL laaatapaa patit-mti« (liriaa 81 aua) u takrat 10 Via* Ttikrak pa iafavara. 41. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 6. maja 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo »Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo (Rdečega Prapora*, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20. Novi davki. Prekrasno darilo je namenila ženialna Bie-nerthova vlada v družbi s slavnim Aebrenthalom avstrijskemu ljudstvu. Aneksija Bosne in Hercegovine bo veljala s svojimi posledicami več kakor p o 1 m ilij ar de kroni Vojaške zahteve, ki so bile že doslej v tej mili državi ogromne, &e imajo vsled stavbe orjaških ladij, vsled nabave novega orožja, vsled zvišanja vojnega števila povečati tako, da so vsi dosedanji izdatki za militarizem v primeri z novimi le nedolžna šala. Vojna uprava še ne pove popolne resnice, temvefi le namiguje, da bi bolje pripravila delegate za svoje človekoljubne namene. A posneti je že po namigavanju, da bodo “nove zahteve veljale več kakor pol miljarde. A še preden se prezentira delegacijam račun za Aehrentalovo slavo, je nastopil Bienerthov finančni minister Bil inski s svojim finančnim načrtom. Vsebino blagodušnega plana smo že objavili. A vprašati se je treba, kaj pomenijo suhe številke, s katerimi operira avstrijski blagajnik. Kaj pomenijo te številke za delavstvo in za delavno ljudstvo sploh. Bienerthova vlada ne zahteva nič druzega kakor nad sto milionov novih davkov, ne glede na ogromno povečanje državnega dolga. In novi davki imajo biti indirektni, to se pravi, naprtiti se imajo ubogemu, do skrajnosti izmozganemu ljudstvu na pleča. ^ Finančni minister hoče zvišati davek na žganje in davek ha pivo. Od novih dohodkov hoče za sedaj odkazati deželam 106 milionov, pozneje pa od leta do leta še po dva miliona več za saniranje njihovih financ. Da so davki, ki jih namerava vpeljati vlada, ljudski davkj, ni treba šele dokazovati. Žganje je strup, ki je namenjen najsiromašnejšemu ljudstvu, ki išče pozabljenja v alkoholu, pa si ne more kupovati šampanjca, renskega vina in ljutomerčana kakor kapitalisti. Ia tudi pivo je pijača srednjih in nižjih stanov. Ne iz kapitalističnih, temveč iz ljudskih žepov hoče torej gospod Bilinski izvleči nove mili-one; delavstvo ima plačevati deficite dežel in stroške diplomatičnih pustolovščin. Dežele so v slabem položaju. Ze davno slišimo to pesem. Kranjska dežela, ena najmanjših v Avstriji, je letos najela deset milionov posojila. In deželni odbori tarnajo, da vsi milioni, ki jim jih je namenil finančni minister, še ne bodo zadostovali. O slabem finančnem položaju dežel tudi mi ne dvomimo. Nikoli nismo zanikali, da potrebujejo dežele novih dohodkov, da morejo izpolnjevati naloge, ki se po pravici lahko zahtevajo od njih. Toda kako hoče gospoda opravičiti, da zahteva denar za te potrebščine od delavskega ljud ■tvaP Kaj so pa dežele storile za delav-itvo? Kakšne pravice ima delavstvo v deželah? Izhajati ne morejo in deficite imajo dežele. To je vse prav. Ampak te deficite so dežele Bipvavile brez delavstva; na upravo, ki je delala deficit za deficitom, ni imelo delavsko ljud* »tvo toliko vpliva, kolikor je črnega za nohtom; in za delavske koristi se ni porabil denar, ki primanjkuje deželam. Po kakšni pravici se ■tore torej zahtevati od delavstva, da naj plačice deficite, ki jih je napravila gospoda brez njega« Doslej je bilo delavstvo brez vpliva na deželno gospodarstvo in po željah vladajočih strank naj bi tako ostalo tudi zanaprej. Vse volilne reforme so se kovale tako, da se je delavstvu zapirala pot v deželne zbore. Ko je delavsko ljudstvo zahtevalo volilno pravico, ga vladajoče stranke niso poznale. Zdaj, ko bi rade izvlekle zadnji vinar iz delavskega žepa, ga naenkrat poznajo. Za bogatinske koristi potrebujejo denar, a jemati ga hočejo od revežev! Pa ne po malem, ampak kar na debelo. Po načrtu Bilinskega bi se imel davek na pivo zvišati na 9 64 vinarja pri litru. To se pravi: Delavec, ki si priyošči poprečno po liter piva na dan, bi imel plačati samega državnega davka na pivo 3 S? k* o n na leto, ne glede na občinsko užitnino, ne glede na to, da bi pivovarnarji«zaokrožili* zvišano ceno in bi se omenjena davčna svota zvišala najmanj na 4,0 kron ha leto. Toliko samo za pivo. A kje so ostali indirektni davki na vse, tudi na najnujnejše potrebščine? Dežele potrebujejo denarja. Dobro. Pa naj ga vzamejo tam, kjer ga je na kupe, ne pa pri največjih revežih. Pa naj ga vzamejo od tistih, ki imajo politične privilegije, ne pa od politično brezpravnih. Na ta nezaslišani napad na ljudske žepe ne more in ne sme delavstvo molčati. Prepričani smo, da bodo socialno-demokratični poslanci v državnem zboru storili svojo dolžnost, a to nam ne more zadostovati. Vlada mora videti, da se opira protest socialno-demokratičnih poslancev na ogromne množice delavskega ljudstva. Treba je torej, da delavstvo vstane, in da pokaže vso svojo moč. Osemdeset veleposestnikov ima na Kranjskem — hvala klerikalcem in liberalcem — deset poslancev; delavci nimajo ne enega. Ampak stroškov nimajo plačevati privilegirani veleposestniki, temveč brezpravni delavci 1 Tako se ne poj-demol Delavstvo se mora pripraviti na odločen protest: To, kar se imenuje »finančni načrt», se ne sme izvesti na noben način. Pač pa se je treba ob tej priliki spomniti, da bo delavstvo izpostavljeno takim atentatom, dokler ne bo imelo besede. In zato je čas, da vstanemo na boj za splošno in enako volilno pravico tudi za deželne zbore in za občine. Delavci! Položaj je res. Treba bo krepkega boja. Pripravite se! Prvi majnlk. O praznovanju prvega majnika smo dobili še sledeča poročila: Polj. Praznovanje prvega majnika je bilo na veliko jezo naših sovražnikov impozantno. Ze dopoldne je bil velik shod v Arco Romano, na katerem Bta govorila sodrug P e te jan slovensko, Lir us si italijansko. Popoldne pa je bil shod v gledališču, ki je bilo polno do zadnjega kotička. Poročal je državni poslanec dr. Ellenbogen, čigar govor je preložil sodrug Cerniuc. Potem je bil obhod z godbo in rdečo zastavo po glavnih mestnih ulicah. V sprevodu je korakalo več kakor 3000 sodrugov. Zvečer je bila v Arco Romano velika, zelo animirana veselica. Na veselici se je pelo v slovenskem, hrvatskem, italijanskem, češkem, nemškem in ogrskem jeziku. Labinj. Pri nas je delo na dan 1. majnika popolnoma počivalo. Shodi, na katerih je poročal sodrug Haramina, so bili izvrstno ob- iskani. Popoldne je bila v gozdiču v Vinesu ljudska veselica, ki je trajala do pozne noči. Triič. Prvi majnik se je slavil pri nas kar najlepše. Tržiški zavedni delavci smo pokazali, da čutimo solidarno z delavstvom vsega kulturnega sveta. V lepo okrašenem salonu pri Pelerju-Kavčiču smo imeli zvečer dobro obiskan shod in veselico. O pomenu majskega slavja, posebno letošnjega jubilejnega slavja, je poročal sodrug Fran Bar tl, ki je posebno naglašal vse točke, za katere manifestira delavstvo na 1. majnika. Letos pa še posebno za svetovni mir z ozirom na veliko vojno nevarnost, ki smo jo pred kratkim imeli v Avstriji. — Veselica z godbo, s petjem, plesom in dragimi zabavami se je vršila v najlepšem redu in je trajala do ranega jutra. — Živel «prvi» 1. majnik v Tržiču. Spljet. Letos smo imeli na dan prvega majnika sodruga Korada, prvega socialno-demokra-tičnega poslanca na Hrvatskem med seboj. Praznovanje se je obneslo krasno kakor lani. V sprevodu je pod mnogimi rdečimi zastavami korakalo 1000 sodrugov; na velikem trgu ob morju se je zbralo nad 2000 ljudi. Tukaj se je vršil shod, na katerem je govoril sodrug K or a 6 ob silnem na-vdušenju ljudstva. Popoldne je bila velika ljudska veselica. Zagreb. Tukaj je bilo ustavljeno delo v vseh industrijah. Dopoldne je bil na vrtu »Kola* shod, katerega se je udeležilo 1200 ljudi. Poročal je sodrug Evgen Demetrovič. Popoldne je bil po mestu obhod, v katerem so je naštelo 3000 sodrugov, potem pa velika ljudska veselica. Iz dežele se javlja, da se je v velikem obsegu praznoval prvi majnik v Karlovcu, Oseku, Belovaru, Rumi, Mitroviči, Šidu i. L d. Na Donajn je bilo praznovanje velikansko. Dopoldne je bilo več kakor 50 shodov, med njimi 14 čeških, ter več poljskih in rusinskih. Popoldne so v sprevodih nosili rdeče zastave, štandarte in druge znake. Našteli so nad 80.000 udeležencev. V Pragi se je praznovalo po vseh podjetjih. Dopoldne je bilo več velikih shodov, naj večji v •Ljudski palači*. Sprevoda z zastavo se je udeležilo 40 do 45.000 ljudi. Popoldne je bila velikanska ljudska veselica. Na predvečer so bile po vseh gledališčih slavnostne predstave. Madžarske kulturne slike. n. Znano je, da se na Angleškem javnost in časopisje precej zanima za avstrijske notranje razmere, ker vidi t njih tudi ključ za položaj Avstrije. Angleška publicistika, posebno pa ugledni časopis •Spectator* in pisatelj Seton-Watson pod pseudo-nimom Scotus Viator nastopajo docela stvarno in docela dobro poučeni proti madžarski politiki in razkrivajo žalostne kulturne in politične razmere na Madžarskem. Madžari se trudijo, da bi ugledne flasove v javnosti kolikor mogoče zadušili, in izdajajo od svoje strani knjige, pisane v angleščini, ter prirejajo predavanje, da bi se branili. Seveda reagirajo tudi v svojih listih. Da se vidi, kakšen je madžarski zagovor, navedimo članek najuglednejšega lista «Budapesti Hirlap* od 4. aprila 1.1.: •Prav narodnostno vprašanje ni nič drugega nego «kšeft». Slovaški in rumunski kmet bi se pač malo brigal za politiko, če bi ne bilo hujskačev. Glavni hujskači so ravnatelji denarnih uvodov. Tem je geslo: boj proti Madžarom, našim bankam pa iz tega koristi. Resnico tega kaže najbolje to, da je bilo leta 1890 le 17 romunskih denarnih zavodov, leta 1904 pa že 82. Glavnice leta 1890 so iznašale 1,800.000 E, leta 1904 pa 10 in pol milijona. Dobička leta 1890 je bilo 321.000 K, leta 1904 pa 1,651.000 K. Na teh denarnih zavodih ni nič manj nego 17 ravnateljev, ki so vsi dobro plačani. Tem gre za obstoj in zato ves na* rodni boj.* Končni akord zveni takole: »Z narodnostmi in z ljudstvom se je lahko poravnavati, z voditelji in bančnimi direktorji pa nikdar! Oni nočejo miru, oni morajo imeti boj, ker tako zahteva „kšeft“.» Iz okolnosti torej, da ima narod, ki Šteje tri milione prebivalcev, vsega skupaj v denarnih zavodih 10 milionov, delajo Madžari sklepe, da so pravi hujskači narodnosti voditelji bančnih zavodov, dočim mizerno število razpoložne glavnice toliko milionov ene narodnosti kaže prav na njeno gorostasno ekonomično zaostalost vsled nezaslišane zlorabe in pritiska madžarske vlade. Še gorostasnejši se pokaži žalostni ekonomični položaj nemadžarskih narodnosti na Ogrskem, ako se ozremo poleg romunskih na denarne zavode Slovakov. Vsega skupaj imajo ti 10 denarnih zavodov, ki imajo kapitala 5,540.000 K. Torej romunski in slovaški narod, ki štejeta 6 milijonov duš, torej kolikor češki narod, imata vsega skupaj 16 milijonov kapitala v zavodih. Ako to primerjamo s Cehi in Nemci, vidimo iz tega, kako pritiska vlada na Ogrskem na nemadžarska plemena. Zaostalost in izkoriščanje nemadžarskih plemen kaže posebno porazdelitev zemlje. Ogrska ima približno 40 milionov oralov zemlje. Samostojnih kmetov je na Ogrskem okoli 2 miliona in pol. Vsi skupaj imajo v posesti 18 milionov oralov. Srednji madžarski in raadžaronski pa štejejo 16.000 rodbin, ki imajo 7 milionov oralov zemlje. Veliki posestniki, škofje in cerkve, ki jih je vsega skupaj 1945, pa imajo 15 milionov oralov. Vsa velika posestva se obdelujejo po neki vrsti kolonov, ki so docela sužnji v rokah veleposestnikov in vlade, nimajo ne gospodarske ne politične svobode. Državni zbor. V torek je zbornica nadaljevala razpravo o delavnem času v trgovinski obrti. Govornika manjšine Bauchingerin Pabst sta se odredla besedi. Socialni demokrat Forstner je kot poročevalec manjšine izvajal: Vedenje krš-čansko-socialnih govornikov v tej debati ni nič druzega kakor p riznanje, da je krščanskosocialno reševanje obrti popolnoma bankrotiralo. Od devetdesetih let obljubuje stranka, da bo pomagala srednjemu stanu, po-kazuje se pa, da ne najde prav nobene poti. Vse, kar zna, je to, da hoče trgovinskim uslužbencem vzeti pol ure časa od kosila in pol ure počitka. Če bi bila ekzistenca srednjega stanu res od tega odvisna, bi bila pač obžalovanja vredna. Debata je pojasnila, da streme krščanski socialci le za tem, da bi spravili v zakon o delavskem varstvu čim več podjetniškega varstva. Zaključno besedo je imel poročevalec dr. L i c h t. Pri glasovanju je bil odklonjen odsekov predlog. Zanj so glasovali samo socialni demokratje in Rusi ni. Sprejeti so bili sledeči predlogi: Počitek za vse uslužbence v trgovinski obrti, izvzemši voznike, mora znašati 11 ur, za voznike pa 10 ur na dan; uslužbenci, ki kosijo v prostorih podjetja, imajo opoldne 1 uro, drugi 1 Va uro odmora. Trgovine morajo biti zaprte od 8. zvečer do 5. zjutraj, trgovine živil pa od 9. zvečer do 5. zjutraj. Zakon se je potem sprejel tudi v tretjem čitanju. Na dnevni red je prišlo prvo čitanje vladnih finančnih predlog. Prvi protigovornik je bil bivši trgovinski minister dr. F ie dl er, ki je protestiral proti zvi-J šanju davka na pivo in dejal, da je saniranje deželnih financ mogoče le tedaj, ako prevzame država bremena, ki jih morajo sedaj nositi dežele. Dr. St«inwender je dejal, da je opozarjal vlado, ko ji je cvetel raj, kako mizerne postajajo finance. Tudi on je nastopal proti zvišanju davka na pivo in na žganje ter je opozarjal, da plača tisti, kdor popije vsak dan šestnajstinko litra žganja, 10 kron alkoholnega davka na leto. Potem je govoril socialni demokrat poslanec Freundlioh, čigar govor objavimo obširneje. Napovedal je, da se bodo socialni demokratje bojevali z vsemi sredstvi, da onemogočijo vzakonitev vladnih predlog, ki jih smatrajo ne le za socialno krivico, temveč za zločin nad množicami delavnega ljudstva: Prihodnja seja je v petek. Sodragll Volilci na Štajerskem! Porabite še današnji dan in pridno agitirajte, da zmaga jutri, dne 7. maja pri volitvi četrtega razreda za štajerski deželni zbor delavno ljudstvo! Izvršujte tudi jutri svojo dolžnost! Vsak somiiljenik ie mora udeležiti volitve! Vsak somiiljenik mora agitirati, da pridobi čim toč glasov za nafte kandidate. Vsak somiiljenik mora gledati nasprotnikom na prste in paziti, da ne bedo delavci zapeljevani in osleparjeni. Naši kandidatje so: v 4. volilnem okraja (spodnještajerska mesta in trgi): Albert Horvatek, vpokojeni učitelj v Maribora; v 9. volilnem okraja (Dravsko polje in Slovenske gorice): Josip Kitek, uradnik Jni. žel. v Pragerskem; 7 10. volilnem okraja (Cilje, Vransko, Šoštanj, Laško, Sevnica, Brežice i. t. d.): Ignao Sitter, radarski tajnik in občinski obornlk v Trbovljah. Volilci i Ne dajte se premotiti po kakršnihkoli sladkih besedah, temveč glasujte složno za te kandidate, da zmaga delavsko ljudstvo! Sodragll Porabite kratek dan, ki je še do volitve! Agitirajte od moža do moža, od vasi do vasi! Vsak zavedni sodrng more biti ts dan agitator 1 Mislite na to, da je zmaga lahko odvisna od vsakega glasu! Deželni odbor Jagoslov. soo. dem. stranke. Sodrugi v Ljubljani in okolici! Aneksija Bosne in Hercegovine je s svojimi posledicami povzročila ogromne stroške. Deželne uprave stoje pred bankerotom. Država in dežele potrebujejo denarja. Vzeti ga hočejo tam, kjer je najdražji. Zvišati hočejo indirektne davke in železniške tarife; to se pravi: podražiti se ima pivo, žganje, premog in še marsikaj drugega. Delavcil Komur je vseeno, če plača 50, 60, 80, 100 kron indirektnih davkov na leto več ali manj, naj gre mirno spat. Kdor p? yč, kako težko zasluži svoje krvave vinarje in komur je ležeče na tem, da se prepreči protiljudski načrt, naj pride zanesljivo na shod hi bo Dlnedello, dne 9. mala ob 10. uri dopoldne d areni narodnega Doma. DNEVNI RJ$Ds ew Novi davki -m Poročevalec sodrug ETBIN KRISTAN. Skrbite za najštevilnejšo udeležbo, da se pokaže mogočen protest delavskega ljndstva. Pripeljite tudi svoje žene, da se pouče, odkod prihaja draginja in kdo jim otežčuje življenje. Okrajni odbor Jagoslov. eoo. dem. stranke. Strokovni pregled. = Za tesarje. Na Dunaju se je vsled dela organizacije napravila tarifna pogodba, ki določa delavnik za tesarje od 7. ure zjutraj do pol šestih zvečer. Opoldne je ena ura, dopoldne pol ure počitka. Minimalna plača za tesarja na Dunaju znaša 63 via. na uro pri deveturnem delavniku. Le za pomočnike v prvem letu po izučenju velja plača 57 vin. za uro. Od 1. 1911 se poviša plača na 6 5 vin., oziroma za pomočnike, ki so se komaj izučili, 59 vin. Nadure se smejo delati le v izrednih slučajih, in plača se 20% več nego v navadnih urah. Za nočno in nedeljsko delo se plača 100'/» več; pripomniti je, da se smatra delo od 8. ure zvečer do petih zjutraj za nočno delo. Na praznike delajo le tisti, ki hočejo — siliti se noben ne more. Kdor dela šest kilometrov proč od delavnice, dobi vožnjo po električni železnici povrnjeno. — Prvi maj je delavski praznik. Ta pogodba velja do 1. 1913 in je stopila s 3. majem 1909 v veljavo. Tesarji po Slovenskem! Ozrite se v dunajske tovariše in organizirajte se! ”* Pekovski pomočniki so na Dunaju imeli 27. aprila volitve v pomočniški zbor. Soc. dem. pomočniki so dobili 2338 glasove, krščansko socialni pa 364 glasov, dasi je zveza mojstrov silno agitirala za «krščanske>. “ V Ljubljani se je 15. aprila vršilo občno zborovanje pekovskih pomočnikov. V odbor so bili izvoljeni: Za načelnika sodrug Piškur, za namestnika France Wrak, za odbornike: Jožef Fajdiga, Karol Kratochwil, Ivan Čerin, Jožef Sedej, Anton Letnar in Alojzij Blatnik. —■ Dalje se je sklenilo 5 vin. pomočniške doklade pobirati. Sprejel se je soglasno predlog, da se odpravijo 100 kg težke vreče iz prometa. “ Naznanilo. Strokovna komisija je s prvim majem imenovala za drugega tajnika v strokovnem tajništvu sodruga I. To kan a. — Naslov na strokovno tajništvo bo od 8. maja: Strokovno tajništvo (Anton Kristan), Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 6./II. « Strokovne organizacije ljubljanske se preselijo z osmim majem v svoj dom, ki je v hiii št. 6 v Šelenburgovih ulicah poleg glavne pošte. V tej hiši bodo odslej tudi: Strokovno tajništvo, Delavska tiskovna družba, »Naprej*, »Rdeči Prapor* in pisarna konsumnega društva za Ljubljano in okolico. — Shod zidarjev v Ljubljani bo v nedeljo 9. maja dopoldne v salonu pri Levu. Prosi se za dobro udeležbo, ker je dnevni red zelo važen. Dopisi, Zagorje ob SavL Volilni imenik za občinske volitve je razpoložen od 1. do 15. maja. Vse so-druge, ki so plačali lansko leto kakšen davek, opozarjamo, da se prepričajo, Če so v imeniku ali ne. Kdor ne bi bil vpisan, naj takoj reklamira, da ne bo prepozno! Pnlj. (Občinske volitve.) Dne 9. t m. so občinske volitve v splošnem razredu, v kateri imajo volilno pravico tisti delavci, ki so 24 let stari, avstrijski državljani in bivajo tri leta v Pnlju. Kakor znano, je naša stranka sklenila, da se v hrvatskem okraju ne udeleži volitev, pridruži se pa italijanskim sodrugom, ki so v svojem okraju postavili kandidate. Vse naše sodruge, ki imajo v italijanskem okraju volilno pravico, pozivamo, naj se udeleže volitve in naj oddajo svoje glasove za sledeča kandidata: Ivan Iilrassi * za občinskega svetnika Erman Bon za namestnika. Zagorje ob Savi. Na dan prvega majnika smo pokopali sodruga Albina Grošelj a. Rajni je bil šele 22 let star; bil je zvest sodrug svoje organi-nizacije. Pogreba se je udeležilo okolo 500 sodrugov in sodruginj. Na grobu je govoril sodrug Cobal. Iz stranke. o Pri deželnozborskih volitvah na Salo* barikem so socialni demokratje v četrti kuriji osvojili dva mandata, Izvoljena sta v Salcburgu sodrug Prokscb, v mestih in trgih po deželi pa sodrug Preussler. Proti socialnim demokratom so nastopali nemški nacionalci in krščanski socialci. Nemški nacionalci so ustanovili tudi nekakšno •narodno organizacijo*, pa jim tudi ta Ivindl ni pomagal, temveč so slavno pogoreli. Tako »nazaduje* socialna demokracija. Domače vesti. Iz Delavske tiskovne draibe v Ljubljani. Naznanja se, da je še nekaj izvodov lepega letošnjega Majskega Lista na razpolago. Gena 40 vin. — Dalje je izšel Zapisnik zadnjega strankarskega zbora jugoslovanske soc. dem. stranke, ki je res zelo zanimljiv. Cena samo 60 vin. Dolžnost sodrugov je, da si ta Zapisnik nabavijo I — Te dni je izšla brošura »Vojna in socialna demokracija*, ki prinaša govore posl. dr. Adlerja, dr. Rennerja, dr. Soukupa in Dazsynskega s slikama dr. Adlerja in Daszynskega. — Od 8. maja naprej bo naslov družbe: »Delavska tiskovna družba v Ljubljani*,Šelenburgove ulice 6/U. — Za vero in narodnost gre pri nas vselej, kadar so volitve bodisi za državni, za deželni zbor ali pa za občine. Po vseh prižnicah je jok in stok, v kakšni nevarnosti da je uboga vera, katero bi človek s svetilko zaman iskal po tercialskih dušah. Po vseh liberalnih oštarijah so deklamacije o sveti narodnosti, ki jo je treba braniti pred brezdomovinskimi socialisti. In vedno je pri nas še dosti dobrijanov, ki verjamejo, da se uganja politika za take ideale, pa so prepričani, da nimajo klerikalni in liberalonski kandidatje nobene druge skrbi, kakor reševanje vere in naroduosti. Kadar pa sede na svojih toplih stolčkih v parlamentu, se pa izkaže, da je bito petje o veri švindl in o narodnosti drugi švindl. Nove davke zahteva finančni minister, milione hočejo nabrati za državo in za dežele in vprašuje politike že: Kdo naj plača? Složni so pa katoličani in protestantje in židje, enega mnenja so Slovenci in Nemci in Italijani, da se ne sme noben vinar vzeti bogatinom, ampak da naj milione plača delavno ljudstvo. Z Bilinskega finančnim načrtom sicer niso popolnoma zadovoljni; ampak ne zato, ker zahteva denar od revežev, temveč zato ker jim ga je premalo. Pravico hočejo imeti, da bi smeli avtonomno posegati ljudstvu v žep in izvleči iz njega toliko, kolikor se jim ljubi. Ce bi hotel Bilinski vpeljati direktne davke na veliko premoženje, bi se branili z vsemi štirimi; saj je že povedal, kako nasprotujejo davku na dedščine. Ampak v lastni režiji hočejo podražiti pivo in najljubše bi jim bilo, če bi jim država dovolila, vpeljati davke na kar in kolikor hočejo. Pivo, žganje — to so njihovi ide-ali. Pri prvih volitvah bodo pa zopet godli o veri in narodnosti, o nebesih in o domovini, socialni demokratje bodo pa zopet hudičevi zavezniki in izdajalci vseh domovin. — Vrhunec neilanoati dosega trobilo (Narodne Tiskarne*, kadar primerja ljubljanske dogodke z drugimi. Omenili smo že, kako neokusno je žalostno glasilo ljubljanske frakarije postavljalo ljubljanski proces zaradi tabel v eno vrsto z zagrebškim procesom proti srbskim »veleizdajalcem*. Med obemi rečmi je sploh vsaka primera izključena. V Ljubljani so se lani po ptujski komediji res uganjale neumnosti. Vsa tista vojska zoper nemške napise je bila bedarija prvega reda in kdor jo smatra za »narodno junaštvo*, ima prežalostne pojme o narodnosti in o narodnih nalogah. Pomen dogodka samegaposebi je vseskozi malenkosten in če nekateri od takih dogodkov politično žive mesece in mesece, je to le dokaz, da so sami malenkostne dušice. Proces zaradi tega dogodka je bil nekoliko važnejši kakor proces zaradi kakšnega gostilniškega pretepa. V Zagrebu se pa vrši drama, pretresljiva, razburljiva s človeškega in i socialnega stališča. Politično tendenčen proces, začet v interesu nezaslišane tiranije, ki jo izvršuje eksponent madžarske oligarhije, baron Rauch na Hrvatskem, izvrševan po nezaslišanih srednjeveško-inkvizitoričnih navadah, pod vodstvom, ki prezira ne le vse moderne pravne pojme, temveč tudi konkretne določbe pisanih zakonov, razvnema celo deželo, vse stranke v deželi in draži zanimanje ▼sega civiliziranega sveta, Zaradi despotično političnih ciljev je 53 ljudi predlaganih na smrt in z ozirom na dosedanje vodstvo procesa ne more živ krst uganiti, če ne izreče rauch-frankovsko sodišče res smrtne obsodbe. In s tako dramo primerja »Narod* ljubljanski šilderšturm! Pa to mu Se ne zadostuje Kakor da bi bila rjegova glavna naloga, osmeSevati Slovence, se spravlja nad zgodovino pa primeija ljubljanski proces — s perse* kurijami, z vojnimi obsodbami, s fkiladami v Italiji T dobi ustajel Ce bere človek tako blezgarijo, ga je sram, da utegnejo ljudje soditi njegov narod po pisavi takega paralitičnega lista in smatrati tako zgodovinoslovje za izraz slovenskega duha. Žalostno, da trpi slovenska inteligenca take ■mrtne neslanosti in da ni že davno povedala ta-kemu listu, naj se gre solit. — Socialno demokracijo uničuje v najnovejšem času nekoliko mladeničev v Gorici, ki se imenujejo narodnjake in menijo, da ta nailov lahko nadomešča vse znanje. Fant, 4ti je pravkar dozorel za nabor in se ni naučil toliko, da bi vedel o socialnih rečeh toliko, kolikor delavec, ki je le eno leto obiskoval večerno delavsko Solo, izdaje dekrete. •Socialna demokracija je preperela*, »socialna demokracija propada po vsem svetu* — taka je modrost mladega junaka in če bi našel dosti tepcev, ki bi mu slepo verjeli, bi lahko postal naroden prvak. Ampak hudič vedno nagaja in ljudem je le Premalo, kar pripovedujejo taki modrijani, pa rajSi kaj bero in se sami uče. In vidijo: V tem ko samozavestni fantje z urnim jezikom uničujejo socialno demokracijo, raste socialna demokracija kakor mogočno drevo, ki razteza svoje korenina po vseh aeželah in razširja svoje veje nad vsemi kontinenti. * ..Indiji in na Japonskem, na Kitajskem in v Sibi- v Kaplaniji in v južnoameriških republikah, na jurskem in med zamorci se porajajo in množe in »repe socialistične organizacije, se snujejo soci-austični časopisi; v »tarih deželah se loteva soci-f ,a demokracija vedno novih nalog; tako se je °°je. da jo posnemajo najmogočnejši kapitalisti in * organizirajo v bojnih društvih. A kaj to? V Go-hp* Vlian.e *aH*> zagrmi, da socialna demokracija Propada in on, junak dvajsetega stoletja, pravkar potrjen k vojakom* prost, ker si duha ni obremenil z znanjem, jo bo nadomestil. In socialna demokracija se nasmehlja pa gre Svojo pot. — Tavčar contra Tavčar — to je čudna reč. Pa je vendar tako. Dr. Tavčar je podžupan ljubljanski in član tistega občinskega sveta, ki je namenil pod ugodnimi pogoji neko zemljišče »Mla-diki*, zavodu, o katerem smo dostikrat čuli, da ima vzgojevalne in rodoljubne namene. Kranjski deželni odbor pa je ovrgel sklep občinskega sveta in dr. Tavčar ni le član deželnega odbora, temveč je na seji tudi glasoval s klerikalnimi odbori vred zoper sklep občinskega zbora. Tukaj za, tamkaj proti — to je vsekakor »dosledna* politika in ob-čioski očetje se morajo radovati, da imajo tako jeklenega podžupana. — Ali fe dovoljeno vprašati, če bi kranjski deželni odbor v svojih srčnih skrbeh za blaginjo Ljubljane suspendiral sklep občinskega sveta tudi tedaj, če bi se ž njim darovalo kakšno lepo zemljišče cerkvi? Samo vprašali bi; nikakor pa ne želimo, da bi se napravil praktičen poizkus. Zakaj pri našem hiperkrščanskem deželnem odboru bi bil eksperiment prenevaren. — »Slovenski Narod* trdi, da se mu ni treba nič ozirati na deželni odbor. Pa je vendar čudno, da molči kakor grob o aferi muzejskega kustosa drja. Šmida, odkar je izvedel, da je tudi prima liberalec dr. Tavčar glasoval za brco. Ali »nesramnost* ni več nesramnost, »terorizem* ne več terorizem, odkar vedo v Knaflovi ulici, da ga je njihov kapo sam deležen? Erklaret mir, Graf Oerindur . . . — Štajerski klerikalci imajo v Mariboru list po imenu »Straža*. Pisan je kakor klerikalno časopisje sploh. Da mu je resnica deveta briga, je torej umevno. To glasilo dela sedaj prav ameri-kansko reklamo za klerikalne kandidate za deželni zbor pa jih hvali in slavi, kakor da nima ves svet modrejših, učenejših, pogumnejsih mož. Csrkveni očetje se morajo obračati v grobovih, če slišijo, kako jih prekašajo ti epigoni v najžlahtnejših lastnostih. Obenem se seveda »Straža* klerikalne buda-losti strastno zaganja v nasprotnika, predvsem v socialne demokrate. O gospodarskih bojih ne črhne kričalo čirilmetodove tiskarne ne besedice; zato pa čveka tem več, kako hočejo socialni demokratje ljudstvu »vzeti vero*. Človek bi se pravzaprav čudil, da morejo »velike* stranke cela desetletja živeti ob takih bedastih šlagerjih. Ampak druga je reč, kaj se »Straža brez puške* tako vnema za vero, katere sama nima ni za groš? Nekje se bere v evangeliju — cirilmetodovi katoličani bi morali to vedeti natanko — da je Kristus zapovedal: Ljubite svoje sovražnike; morda se še kdo v vele-krščanskem uredništvu spominja tiste »žive žrjavice* na glavah sovražnikov? Namesto tega pa razširja popovski list podle laži o nasprotnikih in obrekuje brez pomisleka in samo gone ljudi, ki ne trobijo v njegov politični rog. Kdor nima toliko naj primi-tivnejšega krščanstva v sebi, da bi poznal temeljne nauke evangelija, naj pusti rajši vero pri miru. Tudi velblod, ki hoče plesati na vrvi, je smešen. — Vožnja na železnloi se bo podražila. Visoko finančno ministrstvo potrebuje namreč denarja. In z železniškimi cenami je stvar enostavna. Tudi davki so prijetni pravi financarski duši, ampak z železniškimi tarifi je manj skrbi. Zakoni o davkih se morajo predlagati državnemu zboru in tam so je treba ruvati z opozicijo, zagovarjati plemenitost načrtov spričo zlodjevih socialnih demokratov, s kratka, stvar se ne izvrši brez sitnosti. Tarifi se pa zvišajo z enostavno naredbo, ki jo mora seveda izdati železniško ministrstvo, in H* nančni minister ima še to ugodnost, da lahko zvrne vso krivico na — železničarje. Ljudje, ki si ne belijo radi glave, tem rajSi verjamejo. Železni« čarjem so se sicer dohodki zvišali summa summa-rum za 12 milionov kron; tarifna reforma ima prinašati 75 do 80 milionov kron. Od diference ne bodo železničarji videli ne beliča, dokler li ne pribore s težkimi boji zopet kaj zboljšanja. Ampak tega ne bo pripovedoval gospod Bilinski. Kaj je treba vedeti ljudstvu, da morajo tudi železnice plačevati stroške slavne i aneksije in mobilizacije? — Posknien samomor. V nedeljo zvečer se je ustrelil v mestnem vrtu v Gorici neki 22 letni natakar Mohor No d us iz Trsta, a ne do smrti. — Ustrelil se je v desno sence. Težko ranjenega ao prenesli v goriško bolnišnico. — Nesreča na ieluaiiklprogL V sredo so našli v Ljubljani na Tržaški cesti ob progi ležati od vlaka razmesarjeno Alojzijo ZakrajSkovo. Prepevali so io v deželno bolnišnico. Pooesrečenka ja mati dveh majhnih otrok in je malo npanja, da okreva. — Potovanj« v tretjem razredu se tudi na državnih železnicah nikdar ni moglo smatrati im zabavo ali luksus. Ce bi bi!i v času Ipanske inkvizicije Že poznali železnice, bi bil kak Tarquemada gotovo za torturo vpeljal tudi vožnjo v avstrijskem tretjem razredu. Ce se mora človek tako peljati kakor n. pr. zadnjo nedeljo v brzovlaku iz Gorice v Trst, ko je v enem samem vozu zaradi pomanjkanja prostora moralo stati okrog 30 ljudi, ali pa taco kakor se transportirajo izseljenci v Ameriko ali pa hrvatski in laški delavci, mine vsaka zabava. Pa vendar se bo po novem tarifu na državnih železnicah cena najbolj zvišala potnikom tretjega razreda. Vožnja do 160 kilometrov ae podraži v tem razredu za 17 8 odstotkov, nad 150 do 300 kilometrov za 25, nad 300 kilometrov pa za 28 odstotkov. V drugem razredu je doslej veljala vožnja dvakrat, v prvem trikrat toliko kolikor v tretjem. To se pa zdaj izpremeni. Za vožnjo, ki stane v tretjem razredu 30 vinarjev, se bo poslej plačalo 50, v prvem pa 80 vinarjev in tako bo razmerje pri vseh cenah. Največje podraženje zadene torej potnike tretjega razreda, zato ker se železniška uprava najmanj ozira na nje. V Avstriji pravijo temu zistemu socialna politika. Zadnje vesti. Za rezerviste. Dunaj, 6. maja. Socialna-de-mokratična zveza vloži jutri nujeh predlog zaradi rezervistov in nadomestnih rezervistov ter zaradi podpor njih družinam. Predlog se glasi: Vlada se poziva, naj zahteva od vojne uprave: 1. Da se pospeši vrnitev vojakov, ki so bili poklicani na službo za delno dopolnitev vojske na vojno stanje ter na izjemno službo policanega prvega razreda v neaktivno stanje. 2. Da se takoj ukaže povrnitev izjemoma na aktivuo službovanje poklicanih nadomestnih rezervistov prvih treh razredov v neaktivno stanje. 3. Vlada se končno poziva, naj pouči pristojne oblasti o pravilni odmeri podpor za družine poklicanih rezervistov ter jim ukazati, da nemudoma odkažejo in izplačajo podpore. Agrarna banka. Dunaj, 6. maja. Bosenski odsek državnega zbora ima danes ob 11. dopoldne sejo, na kateri se nadaljuje debata o ogrski agrarni banki v Bosni. Nemške stranke imajo namen, predlagati odgoditev seje opozicionalne stranke pa se bodo uprle temu predlogu. Proračnnski odsek. Dunaj, 6. maja. Včeraj je proračunski odsek nadaljeval razpravo o ministrstvu zadelo. Poslanec Ho fmann-Wel le n-hof je na koncu seje vložil sledečo resolucijo: 1. Vlada se poziva, naj posebno pažnjo posveti strokovnim obrtno-nadaljevalnim šolam in naj jim naklanja izdatnejše državne podpore kakor doslej. 2. Vlada se poziva, naj odkaže rudniški šoli v Ljubnem državno podporo v zvišanem znesku 16.000 kron, da se more začeti s spopolnitvijo tega zavoda, ki je že davno spoznan za potrebnega. 3. Vlada se poziva, naj pospešuje regulacijo Savinje v obvodu mesta Celja. Danes ob 10. je zopet seja. Poljsko kolo. Dunaj, 6. maja. Več poljskih poslancev je izjavilo, da izstopijo iz poljskega kola, če bi se od njih zahtevalo, da morajo glasovati za finančni načrt Bilinskega. Ogrska kriza. Budimpešta, 5. maja. We-kerle je bil danes pri vladarju v avdijenci nad eno uro in pol ter je poročal o položaju. Predlagal je osebe, katere naj vladar zasliši glede rešitve krize. Jutri sprejme vladar predsednika obeh zbornic. O nadaljnih avdijencah Se ni nič določenega. »Pesti Naplo* poroča, da bo Just sklical prihodnji teden sejo ogrskega drž. zbora. Po inicijativi vlade bo na seji neki polanec interpeliral vlado o položaju. Socialisti pred kraljem. Budimpešta, 6. maja. Policija je prepovedala manifestacijsko ba-kljado, ki jo je hotela socialna demokracija jutri večer prirediti pred vladarjem kot demonstracijo za splošno volilno pravico. Strankino vodstvo ima danes sejo. Sodrngl! Kdor želi napredek naše stranke, ne sme nikdar pozabiti, da je časopisje najvažnejše orodje v našem boju. Vsak napredek našega časopisja je napredek naSe stranke, vsak korak, ki ga more zaznamovati naše časopisje, nas približuje delavskim, socialno-demokratičnim ciljem. Razširjajte torej neumorno »Rdeči Prapor*, pridobivajte mu nove naročnike, zahtevajte ga po vseh javnih lokalih, v katere zahajate 1 Ako bo »Rdeči Prapor* krepak in velik, ■e poveča in utrdi VaS vpliv na javnost. »Rdeči Prapor* je Vaš glas, skrbite torej, da se bo sliial v vedno Sirnih krogih 1 Vse, kar storite za svoje glasilo, ste storili zase, za svoj napredek, za svojo korist. Agitator za strankino glasilo mora biti vsak posamezni sodrug! Socialni pregled. S Zidarska stavka je nastala v Pulju, kjer se je tvrdka MCinz zaklela, da ne vzame nobenega zidarja iz Pulja na delo. Ker išče stavkokaze, opozarjamo slovenske zidarje, naj ne gre nobeden v Pulj. _________________________ ^SS9Sa8Sfi9SfiSfiS9B59EnSS5a Sodfggl, soniSliHitt! fciVimf is brifRici, fcjtr ji ai razpolago Vaflc Mfti je imel dne 1. maja članek iz Zagorja, v katerem me obrekuje prav po znanem liberalnem okusu. Med drugim tudi pripoveduje, da imam v celjski hranilnici 10.000 kron. Priznam, da bi se mi zdelo prijetno, če bi bilo res. Ker pa «Narod» to bolje ve od mene, izjavljam, da sem pripravljen darovati gospodom liberalcem tisti hip 5000 kron, ko mi odkrijejo skrivnost, kje je hra-nilnična knjiga o tistem denarju, ali pa če jo najdejo bodisi pri meni ali pa kjerkoli. Pričakujem torej, da mi jo pokažejo čimprej, ker bo to zame prijetno presenečenje, njim pa bo tistih 5000 kron tudi prav hodilo, da jim ne bo treba več delati na tlake, ali kakor pravijo «na puf». V ZAGORJU, due 2. maja 1909. Miha Čobal. ♦ * * * * * * * * * * * S * * * * * * Gostilno in delikateso Paa v Idriji Je podpisani prevzel s 1. majem 1909. Točil bode najboljša vipavska, istrska, dolenjska ter druga viva kakor tudi pivo. Gorke in mrzle jedi bodo vsak čas na razpolago. Slavnemu občinstvu se najtopleje priporoča za obilen obisk ter zagotavlja točno in pošteno postrežbo s spoštovanjem Andrej Lipuščet, gostilničar. * * * * * * * * * ♦ ♦ * * * ♦ * ♦ ♦ * Milko Krapeš urar in trgovec z zlatnino, zapriseženi lodoijiki cenilec, Ljubljana, Jurčičev trg 3 priporoča svojo bogato zalogo različnih stenskih in žepnih ur, kakor tudi zlatih in srebrnih verižic, uhanov in prstanov. V zalogi imam tudi gramofone in plošče s slovenskimi napevi in godbo. Z ozirom na bližajoče se velikonočne in binkoštne praznike, naj nihče ne zamudi te prilike, ker bodem prodajal po znatno nizkih cenah. Malo dobička, veliko prometa! Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto 1 52—24 Katinka Widmayer trgovina pri ,Solncn‘ za vodo Pogačarjev trg priporoča svojo veliko zalogo 45—11 perila za dame, gospodeJn otroke. Rokavice, nogavice, kravate, bluze, oblekce, predpasnike, čepice, 1.1. d. Vezenje umetnih cvetlic. Nagrobne vence s trakovi. Vsa oprava za novorojenčke. Damski slamniki najnovejše mode. Krasne ,peče' vedno v zalogi. Specialiteta za delavce; Celolloid-ovratniki, prša in manšete. Nizke cene Kavarna ,Unione‘ v Trstu ulica Caserma in Torre Blanca se priporoča. Krasno pomladansko zalogo modnega blaga za gospode in dame, priporoča: Ljubljana mestni trg štev. 19. 104—57 8 § i m i i I li a I Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah In brivnicah MT* W 1(1 Nizke cene! Velika snknena zaloga! Priporočljiva slovenska trgovina za moiko in žensko blago pri 52-25 sv. Cirilu in Metodu Ijttbljani, ItogerjeVe ulit« J. Materi i&lijo n=ur=zir=xJn=Bn=Jn=xJn==]r. I Hr=Ji=lf=ir=ii=šlfS]r=sci’S 35 letni velik nspebl 5*—23 Močan želodec, pravilno prebavo ter odprtje telesa se doseže, ako se uporablja mno-== gokrat odlikovano —- želodčno tinkturo lekarna Piooolia Ljubljana, Dunajska cesta. Steklenica 20 v. Naročila po povzetju. r=i/=Jr^>n=Jr=zJr=]r=Jr=/n=Jn=Jis=lhGUr==3i GRIČAR & MEJAČ, Ljubljana Prešernove ulice štev. 9 priporočata v največji izberi po najnižjih cenah 24—17 obleke za gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode in r - dečke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice. =i J" • Grobelnik, Iv j ubij ana Ker sem oddal trgovino na debelo, uljudno sporočam, da sem znatno povečal svojo manufaklurno trgovino ga drobno, prod žkofijo štev. 1. iMUHIL Lepe ^novosti za d&tnske obleke in bluze. Schrollovi Sifoni. Cisto platno. (<- Namizno perilo in robci. io—9 Nakupil sem osebno na Dunaju, Brnu po brezkonkurenčnih cenah ■okno la moike obleke in po* trknlke že od K 2’— naprej do naj* finejših vrst. Velika zaloga preprog, zavei, garnitur in odej. Prodno nakupite letnega blaga, blagovolite Bi ogledati mojo veliko, na novo založeno zalogo in pa zahtevale nzoroe. — Prepričali se boste, da kupite ceno in dobro! Telofon itev. 168. Telefon Štev« 168. Delniška dražba združenih pivovaren Žalec ln Laški trg v Cjubljani priporoča ivoje izborno pivo v sodcih in steklenicah. ZALOGA V SPODNJI ŠiSKi. 6J-18 Iifojattlj ia id|iui»i undaik fiia In rt j. Ttaki Iv Pi, UMprat.T Kranja,