Edini slorenski dnevnik -: ▼ Zedinjenih državah, s-
Veljazatmleto... $3.00 Tto* 10.000 naročnikov:-
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki
The only Slovenian daily In the United States :-
Issued every day except Sundays and Holidays
TKLS70K PIBAJLNE: 4687 OO&TLANDT. Entered as Becond-Olass Matter, September 11, 1903, at the Port Office at New York. N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879. ------I----
NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 6, 19ll — SOBOTA, 6. DECEMBRA, 1913.
TELEFON PISARNE: 4*87 CORTLAXDT.
NO. 286. — ŠTEV. 286.
VOLUME XXL — LETNIK XXL
Mehiške grozovitosti. Iz delavskega sveta. Z dinamitom v zrak.j Stavka v Indianapolis.
V Monterey je bil baje ubit fran- Stavka v Južnem Coloradu ne bo coski konzul tekom napada usta- *e tak° hitro končana. 66 štraj-šev na mefto.	karjev aretiranih.
500 MOŽ MRTVIH.
IZ LAWRENCE.
Pred tremi dnevi so pognali usta- V bakrenem okrožju so nemiri si v zrak vlak, napolnjen s fede- na dnevnem redu. Ranjeni stav-ralnimi vojaki.	1	kokazi.
Mexico City,
- Da i!« m s. i«
iluitr i liku. - rno iel i
I'
m
TWENTIETH BATTALION OF THE FEDERAL ^gl^N TPOOPS IN MEXICO CITV MARCHING TO BE SHOT
, - ,, ,	i	Slika nam kaže vojak,* 20. federalnega bataljona na potu v Na rodno palačo v .M«-xi<-o Citv
. onl. ro je spo- Jlr^ave < <>lorado. o se ho naj- kjer so bili uslreljeni. ker so s. uprli častnikom t,- nekatere izmed njih ubili. u»taši prisluškovali ,,r/'' tl»di zgodilo, kakor hitro se lobili	delegati sestanejo na iz-
JUI'
lov
°JJ
Mehika. 5. dee. i Denver, Colo., 5. dee. — De-vrnil nem major lovski tajnik W. li. Wilson je že f>, ki j' poveljeval fWle- j izgubil vse upanje, da hi se stav-rfiam, nahajajoči m s«- na i Ka premojrarjev mirnim potom ki je pred tremi dnevi se- j kom-ala. Danes se je vrnil v od Santa Helena komaj} Washington. Delegatje Colorado »polnemu razdejanju. Opi- >tat<4 Association of Labor na vse mz-strvlitev vlaka /. dina-! ,ia,M,M' agitirajo da hi se stavka i eemur ji* bilo ubitih' ra/.siriU tudi po severnem delu
ju kov. Conlero je spo .....
d* so
zojavu ter pri tem
van redni konvenciji.
Calumet, Mieh., 5. dee. ~ V Kevvelnaw County so aretirali štrajkarjev, ker niso izpolnili sodnijskega povelja. 6. januarja jih bodo zaslišali pred sodnikom D lirienom. Ker so dali častno f>t-se<Jo. da do tega Časa ne hodo odšli nikamor, so jih spustili na prosto.
Iz Houghton County je dospela v Alimeek konjenica. V tukajšnjem okraju so nemiri na dnevnem redu. Pri takih prilikah
Strašne povodnji
v državi Texas.
Nazori poslanika Page. Katastrofa parnika.
Samo v dolini reke Brazos znaša'46 eseb utonilo. Ameriški duhov-povzročena škoda kakih pet mili-' nik pri papežu. Prostovoljno v jonov dolarjev.	j smrt. Zcpet se je pcjavil.
HENRY MARTIN VTONIL. .
Preko petdeset oseb je utonilo. Po nekaterih krajih je promet popolnoma prekinjen.
DE LA BARRA.
Socialist ustrelil duhovnika, ker ni hotel iti za pogrebom. Rdeča zastava.
nuncij*-, da slede vojaški vlaki riiemu vlaku. Nato so *kle-da puste tovorni vlak ne-*no naprej ter da požmejo odnja dva vlaka z dinami-v zrak.
>lkovnik Falcon. poveljnik ških vlakov, je izvetlel o na-rtu, ko je dospel v Santo ll*de-o. Nato je spustil prvi vlak z ojaštvom pred tovornim vla-oin. Kljub temu pa je bil vlak opolnomo demoliran iu ustaši
» pričeli Htreljati na razbite vo-
I j^li so tudi polkovnika vedno ranjenih par oseh. - la Pena ter k* strašno razme- j Indianapolis, Ind., 5. dee. — irili. F/trgali ><» mu jezik in iz-1 M' ,uie nt* ho prišlo do ge-iknili o. i.	| neralne stavke in vozniki, kate-
Cordrf®. ki je poveljeval pr. r|h gospodarji so že podpisali z •mu vlaku, se je obrnil in po-j"1"-*0 P®K°dbo, se vrnejo že jutri •ečilo Me mu jr preirnati usta*«*. jn" delo. Zvečer se j^ vršil velik *r j.' došlo Kem po-'^1^: ,Jil kater mu je jrovoril tudi je oddelek usta***v za-!Da,lit*1 J- Tobin, mednarodni j,, j pre<lsednik Teamster unije.
l>anes popoldan so se stavkarji
l>ane
it
vzel me^to Morelia. To mesto j strategična točka za dohode v <itmdalajara ter omogočuje zavzetja isti ma izoliranje Mazantilia.
Vnled teli dogodkov so doživeli j nJi,ni sta tu,li (lva zamorea, je federalei v državi S**eatas, med
na več mestih spopadli s stavko-kazi. Nekaj stavkokazov. med
preeej nevarno ranjenih.
Quincy, MaNS.. 5. dee. — Za-stavkalo je tristo uslu*bencev Kore River Ship Building Co., ker je družba baje prekršila nekaj postav, tičoeih se delavskih razmer.
Lawrence, Mass., 5. dee. — Strajkujoči kurjači so danes napadli večje število skebov, ki so se vračali iz tovarne. Če bi pravočasno ne posegla polieija vmes, bi imela stvar resne posledic*.
Skupno v smrt, Zavraten napad. jStrah pred sutragetkami.
Policist James Bradley in neka Mlad kemik je skušal omotiti Angleška polieija se boji bojevi-E. Gibson sta šla skupno v smrt. j mlado ženo ter jo potem zavesti tih sufragetk. — Smešenje poli-
v življenje sramote.
Calero in Freanillo, velik poraz. Federalei so baje izgubili 5001 mož ter je vele d t«*^a ovirano njihovo prodiranje proti Torreo-1
Južno od glavnega mesta se/ zopet kaj živahno gibajo Zapa-tisti. Zavzeli ko več mest v državi Puehio ter nameravajo kon-1 centrirati v Matamoras in Izu- I ear. General de la O zbira svoje ljudi krog Santa Marta, točki, ki se nahaja na meji držav Mexico iu M ore Ion in nicer z oči vidnim namenom, da se združi s Zapa-1 isti.
Družina predsednika Hue rte *e je |H>dala dne ,10. nov. v Vera Cruz, kjer l»o živela odslej. Hu-erta jo je spremil *lo neke postaje. vsled česar je nastala govorica, da je n bežal.
Poročila iz Monterey pravijo, da je bil tam ubit francoski konzul. Mesto ohlejrajo ustaši.
Laredo, M hika, .">. dec. — Be-1	-
gunei, ki so dospeli danes sera-i
kaj. poročajo, da so vsi Aiueri-j	Ubit starec.
kanei zapustili mesto Monterev.l ^remont, Neb., 5. dec. — V
Veliko ined njimi se je nahajalo jkleti SO našli tlancs truP!o v°j"
. . . , . . .. .	, . I nega veterana I. A. Butlera. —
v taki stiski, da jim je moral pri-! v i___-i • j t i * -um
J J	' Zdravniki so dognali, da je bil
skoeiti na pomoč ameriški kon-1 ubit. Sum pada na njegovega si-z«dat.	i na Williama.
našli v njegovem stanovanju mrtva policista James Bradley-a, St. Nicholas Ave. policijske postaje v New Yorku in neko žensko, ki se imenuje baje Laura E. Gibson. Trupli je našel policist Otto Baver. Najbrž sta se zastrupila, vendar pa ni bilo mogoče najti v stanovanju nobenega sle.du kakega strupa. Tudi nista zapustila nikakih pi st-m, iz kojih hi se dalo sklepati, da sta šla prostovoljno skupno v smrt.
Hrat policista. Robert Bradley, je mnenja, da je žena najprvo zastrupila Bradleya in nato izvršila samomor. Brat pravi, da je bil policist zelo žovijalne narave ter da je živel v zelo urejenih premoženjskih razmerah. Ženske, v ko je družbi so našli mrtvega policista, ni videl brat še nikdar poprej.
Policist Bayer je šel v stanovanje Bradleya, ker se slednji ni oglasil k službi, diod v stanova-
Ker je osumljen, .da ja član zelo nevarne bande, koje člani z zastrupljenimi iglami izbadajo
cijskih odredb.
London, Anglija, 5. dee. — Posledice grožnje bojevitih sufragetk, da bodo uporabile vsa* ino-žene in dekleta, da jih omotijo j goča nasilstva, <la maščujejo are-ter potem zavedejo k življenju j tacijo voditeljice ^Irs. Emmeli-sramote, je bil v (Vaj aretiran i ne Pankhurst, je bilo opaziti 24-1 etni Annand ilegaro iz Ne-! /e danes. V par slučajih se je uarka ter stavljen ]>od varščino j skušalo uničiti vsebino poštnih $20,000.	; nabiralnikov in ubitih je bilo
So<lnik je izjavil, da je že sli-! mnogo izložbenih sip. Nadalje je šal o s Ličnih slučajih ter da je 1 pogorela do tal neka krasno. i!a potrebno, da policija nemudoma I na Škotskem. Vendar pa se je ugotovi, koliko je resnice na teh j pričakovalo, da bodo izvtsile su-vzn mirjajočih govoricah.	tragetke nekaj senzaeijonelnega.
Kol tožite!jica ^je nastopila i vsled česar j«* bila j)olicija liena-Mrs. Marjorie Higgius Graff, ki vadno pozorna. (^l)lasti še niso
je poročena šele osem dni. Izjavila je, da je šla v četrtek popoldne sama v Lvrie Theater. Me-?aro. ki je sedel preje dru-?od. je sedel poleg nje. Naenkrat
je začutila v roki kot nekak i na.
sklenil^, kedaj da prevedejo jet-nieo iz Exeter v ITolloway-jetniš-nico. Mrs. Pankhurst, ki je takoj po aretaciji pričela s stradalno stavko, je baje že zelo osla bi je-
ubodijaj in kmalu nato se ji je zdelo, da ji je zaspala roka. Tu di a
•n 1 • z velikim naporom se ji je posrečilo priti v žensko sobo.
Skrivnosten slučaj.
Washington, I>. C.t 5. dee. —-Skrivnostna tema obdaja slučaj lepe Iconise Ferris, katero so na-^li včeraj zvečer vso objokano na 9. cesti. Policija obravnava slučaj 17 let ne deklice zelo skrivnostno. Pri sebi je imela $410 ter več dragocenosti, (ilasi se. da ima deklica v Washingtonu strica ter da je prišla pred par tedni sem. da obišče svoje sorodnike.
Potniki na parniku 'Majestic1 so bili zelo gorčeni, da so morali glavi se ji je pričelo vrteti celo uro čakati pred pristaniščem
Plymouth, doeim je operirala policija, da prekani sufragetk o in aretira njihovo voditeljico, Pankhurst.
„ , _ __ Megaro je izjavil, da je res se- Angleško časopisje se norčuje cer popolnoma oblečen, dočim je del poleg Mrs. Graff, a le rafli- iz obširnih policijskih priprav, ženska odložila le klobuk. Nami- tega, ker je z istega mesta bolj-1 "Westminster Gazzette" pravi, zi je stala karafa z ostanki wlii- še videl na oder. Za Mrs. Graff I da je absurdno slil-ati aretacijo
clrmr o	_— _ TTx j"	' 1 "	i«	i*	„	« ■■	----_ _
nje si je moral priboriti s silo ter! kjer so ji dali duhati amonijak, je našel mrtvi par, sedeč na zofi. nakar je zopet prišla k sebi. Bradley je bil brez suknje, a si-
skey-a in dva kozarca. V tretjem kozarcu se je nahajalo mleko in v četrtem dva ubita jajea. Poklicani zdravnik in detektivi niso mogli najti nobenega sledu o kakem strupu. V žepu mrtveca so našli $127 in bilježnico. v kateri je bil zapisan tudi naslov ženske. Coroner je uvedel preiskavo.
Bryan, Tex., 5. dec. — Število oseb, katere so našle pri povod-) nji smrt, z vsakim dnem narašča. Dosedaj pogrešajo že preko petdeset žena in otrok. Nekatere višje ležeče vasi izgledajo kakor otoki; prebivalcem je jelo 'primanjkovati hrane in drugih vsakdanjih potrebščin. Železniški in brzojavni promet je popolnoma ustavljen. Najbolj je prizadeta dolina reke Brazos.
Dallas, Tex., 5. dec.'— 30 milj dolgi varnostni nasip reke Brazos. ki je ščitil 550,000 akrov zemlje pred povodnijo, se je včeraj podrl. Zamorci kateri so delali .po bližnjih farmah, so si poiskali zavetja na strehah in drevju.
V Vaco so našli danes truplo 78-letnega A. M. Biermanna. Ker še v zadnjem trenutku ni hotel zapustiti svoje trgovine, je utonil. Ljudje se bojijo, da bi po noči ne začelo zmrzovati, kar bi vsekakor imelo zelo hude posledice.
Materialna škoda znaša od 5 do 6 milijonov dolarjev. Med utopljenci je večina črncev.
Voda odnaša lesene hiše, razdira železniške proge in povzroča povsod ogromno škodo. Prebivalci beže iz stanovanj in na-nol oblečeni prenočujejo po bližnjih hribih.
Houston, Tex., 5. dec. — Danes je utonil v Brazos reki Henry Martin, podpredsednik in prvi •obratovodja International & <; Great Northern železnice.
Krasni in bral parnik (Avstro-American proge)
MARTHA WASHINGTON
•iplije ▼ četrtek due II. decembra
roloja do Trste samo 13 dsL
1 do Trsta ali Rak« - - $39.00
▼osnih listkov: do Ljubljane - - .	$40.18 do Zagreba - - ■ - $40.08
Žrtev poklica.
Včeraj je ubila v New Yorku mlada kobila Erusta Fuersta. znanga učitelja jahanja. S kopitom ga je zadela ravno v prsa. K podivjani živali ni smel nikdo drugi kot zamorec Asie Bailv, ker je bil pa Puerst mnenja, da ukroti vsakega konja, je prosil, da naj mu posodijo kobilo. Po dolgem prigovarjanju so mu slednjič izpolnili prošnjo. Še predno jo je zajalial ,ga je kobila s zadnjo nogo tako sunila, da je obležal na mestu mrtev.
;e baje sedel neki drugi možki. i Mrs. Pankhurst kot triumf poli-ki je takoj izginil, kakor hitro j cije.
;e Mrs. f i raff ustala.	j Glasgow, Škotska, 5. dec. —
Megaro j- po rodu Argentinec.! Danes je upepelil požar Kelly V Združene države je prišel pred House eno najkrasnejših poslo-18 meseci ter je študiral lekarni-1 pij ob Wemvss Bay, v okolici štvo. Ker mu je pa zmanjkalo J Glasgowa. Ogenj so zanetile su-sredstev je moral opustiti študije! fragretke, ker so našli v bližini ter stopiti v službo pri nekem le-j poslopja veliko sufragetske lite-karnarju.	rature.
Kot priča zaslišani kemik;	--
Smith je izjavil, da eksistiral
strup, znan pod imenom "Cnra-j	"United States."
re", ki deluje skoro trenutno. Washington, D. C., 5. dec. — Rabijo ga Indijanci v Južni Ame- Poslanec Steenerson iz Minne-r,k, ter zastrupljajo z njim osti sote je danes vložil predlogo, ki
psie.
Mc»garo bodo konfrontirali z dvema drugima ženskama, ki sta baje doživela sličen slučaj.
poatbM kabla« (eddclek med IL la HL ruradem) iUm toIb]«
■»• S4.00 tcC n odwl», m »trske polovica. To oddelek posebno	1
<4 mlinom prlporebuno.	i
retoje littkc Je dobiti pri T*. 8AKSEB, 81 Oortlmndt St., New York.	\
V eodu krog sveta.
/S parnikoin "Niagara" sta dospela včeraj v New York Attiles Zanardi in Eugene ^ianello, dva mlada Benečana, ki nameravata v sodu prepotovati cele Združene države. Leta 1909 sta stavila, da bosta potovanje kroj? sveta v sodu v dvanajstih letih ter si potrebne svote za preživljenje zaslužila s prodajo razglednic. V sodu se nahajata dva oddelka, v katerih stanujeta oba Italijana. Prepotovala sta že celo Evropo, izvzemfii Skandinavijo in Dansko.
Slučaj Bessie Wakefield
Hartford, Conn., š. dec. — Go-verner dobiva dannadan na stotine pisem, v katerem protestirajo anonimni pisei proti usmrtitvi Bessie AVakefieldove. Samo včeraj je dobil 1500 takih protestov.
prepoveduje vsem trgovcem, firmam, bankam itd. uporabljati pri svojih naslovih besedi "United States."
Samomor v navzočnosti otrok.
V navzočnosti kakih 500 otrok se je obesil včeraj nek neznanec na igrališču Cherry in Market St., New York. Splezal je na železno ograjo, odtrgal kos žice in napravil zanko, v katero je vtaknil glavo. Konec žice je privezal za železni drog, nato je skočil in obvisel deset čevljev nad zemljo. Poklicani ambulančni zdravnik je zamogel konštatirati samo smrt. Obešene je star kakih 25 let.
Roparska morilca.
Los Angeles, Cal., 5. dec. — Policija je aretirala Hali Case-a in Toma Greene, ker sta obdolže-na, da sta v torek umorila in oropala blagajnika Paloverde banke, A. ~W. Bowlesa. Ker so našli pri njima $5000, sta zločin pri-poznala.
Kuharji kot kontraktni delavci.
Pred zveznim sodnikom Han-dom se je moral včeraj zagovarjati prvi kuhar Ritz Carlton hotela, ker je importiral s Francoskega tri pomožne kuharje in jim poslal stroške za pot. S tem je prekršil postavo (slede kon-traktnih delavcev. Plačati bo moral $4000 kazni.
Prihod zime.
Kingston, N. Y., 5. dec. — Danes je bilo tu opaziti izvanredno veliko število divjih gosi, ki so letele preko mesta. Vremenski proroki sklepajo iz tega, da bo kmalu nastopila zima, ki bo prinesla obilo mraza, snega in ledu.
Zgraditelj Culebra-zareze — žrtev poklica.
Baltimore, M d.. 5. dec. — V tukajšnjem John Hopkins Hospital je umrl danes podpolkovnik David dii Bose Gaillard zvezne armade, ki je vodil inženerska dela pri Oulebra-zarezi. Bolezen, ki mu je prinesla smrt, si je nakopal tekom sedemletnega, napornega dela v tropiČnem podnebju panamske 7 ne.
Gaillarda so dne 19. avgusta prevedli v bolnico in njegovo stanje se je slabšalo od dne do dne. Zdravniki so izjavili, da bi even-tuelna operacija le še pospešila njegovo smrt.
London, Anglija, 5. decembra. Tukajšnji ameriški poslanik, katerega so že večkrat grajali zaradi prevelikega prijateljstva z Angleži, je imel danes ob priliki praznovanja stoletnice miru med Anglijo in Združenimi državami govor, ki je povzročil precejšnje razburjenje.
Med drugim je rekel poslanik Page tudi sledeče:
— Proti Angliji se nam ni potreba braniti. Panamski prekop smo samo zategadelj utrdili, ker ga bodo uporabljali tudi narodi, ki niso naše krvi. Vi ste nam po krvi sorodni in vam v vseh ozirili popolnoma zaupamo.
Nekaj navzočih Amerikancev je po teh besedah zapustilo dvorano.
Stockholm, Švedsko, o* dee. — Ko se je potopil parnik "Malin-berget". je izgubilo življenje 46 oseb.
Rim, Italija, 5. dec. — Papež je sprejel danes v privatni avdienei Rev. Thomasa C. O'Rcilly-a.
Stockholm, Švedsko. 5. dee. — Danes so potegnili iz vode bogatega fabrikanta Carla Werner a; pogrešali so ga že devet dni. Vzrok samomora je baje neka lju-bavria afera.
Pariz, Francija. 5. dec. — J. Wadsworth Rogers, nečak prejšnjega newvorSkega kongresnika, se je zopet pojavil. Mladi mož je gotovo izgubil spomin, ker ne ve nič povedati, kje je bil sedem dni. Pri sebi ni imel niti centa denarja.
Berolin, Nemčija, 5. dec. — Na Japonsko je odpotoval mehiški poslanik v Parizu, Francisco de la Barra. Kaj je namen njegove misije, ni znano.
Bruselj, Belgija. 5. dec. — Ker so hoteli socialisti pokopati nekega, svojega sodruga z godbo in rdečo zastavo, so zastonj prosili tuka šnjega župnika, da bi prisostvoval pogrebu. Mrliča so torej pokopali brez duhovna. Po pogrebu je nek socialist vdrl v župni-sče in ustrelil župnika.
Oenarje v staro domovino
Težka obtožba.
Policijski komisar Waldo v New Yorku je suspendiral danes 58-letnega policijskega poročnika Edwarda Fultona. Obdolžen je, da je spolno občeval s trinajstletno šolarico Saro Heattie, ki se sedaj nahaja v hiši družbe za varstvo otrok. Ko je zdravnik preiskoval higimične razmere po šolah, je zapazil, da pri Sari Heattie ni vse v redu. Poklical jo je k sebi in jo začel izpraše-vati. Dekle mu je reklo, da se s policijskim poročnikom že več kot pol leta pozna.
K	t	E.	*
5...	1.10	130,.	. i« a
10____	2.15	144...	. '»18.6fc
15....	3.15	160..	. 30 7C
40....	4.20	160..	.. 32.76
25____	6.20	170..	.. 84.SC
3C«•*•	6.26	18"..	.. 36 s«
36....	7.26	190..	.. 38 9C
40....	e.so	200..	.. 40. v0
46....	0 SO	250..	.. 51,it
50....	10.80	300..	.. 61 M
	11.35		.. 71 60
60....	12.36	400..	.. SI. 80
36....	13.40	450..	.. 92.0C
70....	14.40	500..	.. 10&26
75....	15.45	600..	.. 12*70
—80....	16,46	700..	.. 143.1C
86____	17.45	800,.	.. L 63 61
w ....	18.45	900..	.. ]84t0C
k" ....	90.45	1000..	.. 204, Jt«
tu ....	22.60	2000..	.. 407.00
1»____	24.55	5000..	..1O17.0C
Poitarma je ▼šteta pri teh it® tah. Doma m nakazane »vote p* polnoma izplačajo brea vi&arj« odbitka.
Naše denarne pošiljatve ruH Sil j a na zadnje pošte k. po&tat hranil nični urad aa Dunaju t u^ krajšem času.
Denarje nam poslati je najpii lične je do $50.00 ▼ gotovimi v prt poročenem ali registriranem pis ma, Tečje zneske pa po Postal Honey Order ali pa po New York Bank Draft.
F11HX BAK1EB, ■*2 Cortlandt St., New York, N. I
<104 St. Clair Avenue. N M M« ■ iluJ #1
ZA SAMO 1 DOLAR DOBI JVATE "GLAS NARODA" SKOZI 4 MXSECB VSAK DAN,
Mm _
GLAS NARODA"
(Sloveaic Daily.) OvMd and published by the
Sbvtnic Publishing Co.
(ft corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLES KO, Secretary.
LOUIS BENEDIK, Treasnrer.
Plane of Business of the corporation ud
addresses of above officers : m Cortlsndt Street, Borough of Msn-h»t**n. New York City, N. Y.
Sft eelo leto velja Ust za Ameriko in
Canado........................13.00
•• pol leta....................... 1.60
*" lato sa mesto New York........4.00
" twl leta u mesto New York ... 2.U0
** Evropo t a vse leto...........4.50
" pol leta.............2.55
" ** četrt leta............ 1.70
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan f izvzemii nedelj in praznikov.
^GLAS NARODA**
("Voice of the People") /t—O»d every day except Sundays ud
Holidays. Subscription yearly 13.00.
Dopisi brea podpisa in osebnosti se ne
|	priobčujejo.
Dmmr saj m blagovoli pod jati po —
Money Order. M spremembi kraja naročnikov prosimo, da ee nam tudi prejšnje UvslU^e naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pofiiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA**
81 Cortland t St., New York City.
Telefon 46 7 Cortland t.
^iEiiS
Proroki vojne.
—fr ~
Presenetljivo in neprijetno je. kar je rekel te dni voditelj republikanske strank«* v kongresu, po-fcluntf .M aim iz Illinois, o even t u-aliteti vojne med Združenimi državami in Mehiko. Tem pomemb-ne,s»i je bil govor tega poslanca, ker se nikakor ne sme prištevati k rfudem v kongresu, kojih »pecijaliteta je speeavanje cenenega sen/acijskega blaga. V tem »lučaju je gotovo zapustil tega bojevitega inoža fut odgovornosti. Kar je imel povedati o neizogibnosti vojne z .Mehiko, je po-vedai v kongresu, potem ko je ravno 24 ur preje z istega mesta dal predsednik Wilson naroda zagotovilo, da nobenega povoda izpremeniti dosedanjo politiko pozornega čakanja. Predsednik je sicer tudi rekel: "Južno od na.še države je opaziti na hori-conlu oblak iu ni misliti na mir. dokler ima lluerta nioc v rokah. " K temu pa je predsednik podrobneje pripomnil, da moč tega mu/a vidno peša in da ravno raditega, ker konečni polom ni več dale«"*, ni treba Združenim državam, da bi izpremenile svojo dosedunjo |>olitiko.
Ni mOgoče spoznati, kako se more iz tega naznanila konstruirati mnenje, da je vojna z Mehiko neizogibna. Ako bi bilo to res. potem bi se predsednikove besede glaaile eisto drugače.
Nainigavanja, katera je izustil Manu v kongresu vzbujajo v elo-veku misel, da je hotel Mann z njimi izbrisati dobri utis, katerega je vsepovsod napravil prtxl-sednikov guvor v kongresu. Ta-kega postopanja se ne more odobravati, ker je*» tem oviranje delovanje vlade, ki stremi edinolc za tem, da bi se ohranil v deželi mir.
Kar se pa tiče predloge za orno-gočenje organizaeije prostovoljcev, ki je dala M a nnu povod za imenovani govor, je treba pripomniti, da je bila ta predloga vložena v kongresu že pred leti. da pa je zborniea ni hotela sprejeti. Mogeee je, da so to predlogo predložili zbornici sedaj ravno raditega, ker je vsled zapletljajev ▼ Mehiki potrebno misliti na oži-votvorjenje \*ečje vojne sile. Neumestno je pa sklepati iz dejstva, da se je to predlogo »prejelo sedaj, <la je vojna i, Mehiko neizogibna ter da so Združene države že pričele z večjo mobilizacijo.
Cena vožnja.
Parnik od A ostro-Američana pro*®
"ARGENTINA"
odpluje dne 9. decembra 1913. Vožnja stane is New Torka do: Trsta in Reke $36.— Ljubljane $37.18 Zagreba	$37.08
Voinj« listke je dobiti pri nUUTK 8A£S£&, 82 Ortlandt St., New York City.
Carju Ferdinandu]so dnevi šteti!
—o—
Ljubljanski "Slovenski Narod' je priobčil sledeč izviren dopis iz Sofije, katerega je ponatisnil tudi "C'esky Dennik" v Piznu.
Sofija, meseca novembra.
Car Ferdinand je odpotoval, kakor je znano, pod imenom grofa Muranija v inozemstvo in se najbrže ne vrne v Jiolgarijo tako kmalu. In v njegovi odsotnosti se vedno živa Ime je razpravlja v javnosti in po listih vprašanje: kdo je pravi krivec katastrofe, ki je zadela Bolgarijo?
Kdo je kriv naše nesreče, to vprašanje se stavlja vedno eešče in vedno določneje se glasi odgovor: Nihče drugi kakor car Ferdinand !
Doslej si ni upal še nihče tli-, rektno izreči te obdolžit ve.
Dne 1T>. novembra pa je izšel nov dnevnik "Epoha", ki pri občuje senzacijoaialna razkritje o u-logi carja Ferdinanda v bolgar-sko-stbskem konfliktu in narav:i nr>st s prstom kaže na Ferdinanda kot edinega krivca vseh bolgarskih nesreč.
"Epoha" piše o dogodkih neposredno pred izbruhom druge balkanske vojne tako le:
Dne 27. junija popoldne je poslal general Savo v, faktični vrhovni poveljnik armade, ministrskemu svetu vlogo, v kateri je nasvetoval z ozirom na razpoloženje v armadi ali takojšnjo de-mobiližacijo ali pa takojšnji pri-j četek vojne.
Na to vlogo je ministrski svet' odgovoril, da noče ničesar vedeti o vojni in da je vlada sklenila, da se podvrže glede spornih vpra-! šanj s Srbijo razsodišču ruskega j carja.
Nato je general Savov sporočil.' da bo odšel na lOdnevni dopust,! katerega mu je že dovolil car Per-j tiinand. Ministrstvo je odobrilo! ta dopust. 28. junij je potekel docela mirno. Dr. Danev je povabil j dr. Malinova in generala Radkal Dimitrijeva, naj gresta ž njim na razsodišče v Petrograd.
Istega dne popoldne je poklical car Ferdinand k sebi v dvorec generala Savova in mu brez ovinkov ukazal, naj izda zapoved za splošno ofenzivo proti Srbom in Grkom.
"Jaz tega ne morem storiti" je odgovoril general Savov. "Vlada ne želi vojne in je sklenila, da sprejme rusko razsodišče. Jaz sem prosil ministrski svet za dopust in ga že tudi dobil."
Car Ferdinand je bil silno pre-seneten in je ves razburjen zakli cal:
"Vi se mi ne smete protiviti, j jaz sem vrhovni poveljnik! Idite in izpolnite mojo zapoved!"
Nato je Savov rezko pripomnil: "Ne morem!" se o krenil, odprl vrata, jih zaloputnil t«*r odšel.
Ferdinand je ostal sam.
Drugi dan je prišel h generalu Savovu načelnik kabinetne pisarne, S. Dobrovič, znani carjev zaupnik, ter mu sporočil, da zahteva car Ferdinand brezpogojno izpolnitev svojega ukaza, sicer da bo generala takoj odstavil ter ga izročil vojnemu sodišču radi upora proti zapovedbam vrhovnega poveljnika, kar se kaznuje s smrtjo.
"Dobro", je rekel general Savov, "sporočite veličanstvu, da želim ž njim govoriti."
Par minut kasneje je bil Savov pri carju.
"Ej, ej, gospodLn Savov!" ga je ironično pozdravil le-ta.
"Vaše veličanstvo želite, da izpolnim vašo zapoved?"
"Da!" je energično pritrdil; car.
"Potem mi dajte pismeno zapoved!"
Z n^rvoznostjo, ki je carja neprestano spremljala v onih burnih dneh, je vzel list papirja in z jedva jyritajeno jezo napisal nanj:
"Zapovejte armadi, naj prične z napadom na vsi fronti. — Ferdinand."
Listič je izročil, ne da bi spregovoril besedo, generalu Savovu.
Ta se je poklonil ter molče odšel naravnost v vojno ministrstvo. kjer je svojeročno napisal oni dve že znani brzojavki, v katerih je ukazal splošni napad dne 30. junija ob 3. uri zjutraj...
Z ozirotn na ta razkritja piše isti list v uvodniku pod naslovom :44Car se ne sme več vrniti!" med drugim tudi to-le:
"Bolgarija je torej dobra za to, da so vojskuje, da plača davke, da »prejema v carskem dvorcu tuje goste in jih gosti s Šampanjcem, dočim mora sama piti*
božo. (Boža = pijača, prirejena iz žita.) Toda ta Bolgarija mora' sedaj zaklicati: Ti si zakrivil ( propalost Bolgarske, proč s tuj-j cem. naj se odpove prestolu!"
Tako piše doslovno list "Epo-j ha", ki ga izdajata Georgij Ni-j kolov in D. Bozukov. a ta list ni bil zaplenjen.
Ako državne oblasti mirno trpe, tako pisavo listov proti vladarju.' potem se pač lahko sklejia. da so dnevi carja Ferdinanda šteti in da ni.so neosnovane vesti, ki se vzdržujejo z vso trdovratnostjo, da se car odpove prestolu na korist prestolonasledniku Borisu.
Dopisi«
Burdine, Pa. — Vsak dan či-tam dopise od raznih strani, in vidim, da se povsod le pomalem idela. Moram naznaniti, da so bile ' pri nas dosedaj delavske razmere še precej dobre, zanaprej pa ne vem, kako bo. Nobenemu rojaku ne svetujem hoditi sem. — Tukajšnji Slovenci smo osnovali večer-; no angleško šolo. v kateri pod-učuje Peter Kržišnik. — Tem potom naznanjam članom društva sv. Barbare št. 4 J. S. K. J., da I se bo vršilo 14. decembra glavno I zborovanje. Pri tej priliki bo volitev novega odbora, razeutega imamo pa tudi za rešiti več drugih važnih točk. Torej na svidenje! — Ivan Demšar.
Lcrain, Ohio. — Že zadnjič sem omenil nekaj o tukajšnjih razme-■ rali, danes pa naznanjam, da so se te razmere poslabšale, tako da j sedaj ni lahko dobiti dela. Zatorej ne svetujem sedaj rojakom hoditi sem dela iskat. To seveda , ne bo dolgo trajalo, ampak upamo. da bomo po novem letu že za-, čeli s polno paro delati. Rojaki, nikar se ne ustrašite! Za slabim pride vedno dobro. Rojakom po : drugih naselbinah boni. takoj spo-i ročil, kakor hitro se delavske raz-I mere zboljšajo. — Obenem želim in voščim vsem rojakom in rojakinjam po Združenih državah ve-[ sele božične praznike in srečno novo leto! — Člane društva sv. j Alojzija št. 19 J. S. K. J. opozarjam, da se polnoštevilno udeleže prihodnje društvene glavne seje, katera se vrši dne 21. decembra. Vsakega člana dolžnost je, da se te seje udeleži, ker imamo na dnevnem' redu mnogo važnih stvari; obenem je tudi volitev novega odbora za leto 1914. Pozdrav! — Andrej Pogač ar.
Pueblo, Colo. — Naznanjam žalostno novico, da je {^obrala smrt iz naše srede Matijo Grahka, slovenskega trgovca. Tukaj je bival | nad trideset let. Pogreb je bil iz-vanredno lep. Sedaj bom jaz stopil na njegovo mesto in upam, da me bodo rojaki ravno tako obiskovali kot so njega. Pozdrav!— Jolm Kukar.
Lcuisville, Ky. — Dela se še precej dobro, dela se po devet oz. deset ur na dan. Tudi s plačo se nekako shaja. V tovarni za kare se zasluži po 21 centov na uro. Rojakom ne svetujem sem hoditi, ker je vse prenapolnjeno. Tukaj sva samo dva Slovenca, pa še midva prideva redkokedaj skupaj. Delavci so po večini zamorci, Ru-muni, nekaj Srbov in Madžarov. Pozdrav vsem rojakom in rojaki-I njain! — Josip Medol.
Tccele, Utah. — S tužnim srcem naznanjam znancem in prijateljem, da je nemila smrt pretr-i gala nit življenja rojaku Francu Hoffmann iz Cirknice pri Rakeku. V Ameriki je bival kakih 18 let, star j«* bil pa 43 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo iu nekaj nedoraslih otrok. Po poklicu je bil mesar, obrt bodo pa vodili zanaprej njegovi bratje in soproga. Pozdrav! — Anton Palčič.
Boljše je izogniti se boleznim, kakor jih zdraviti.
V spominih iz mladosti nekega starega zdravnika beremo v nekem poglavju: "Skušnja na bolniški postelji": "Stanoval sem v bolnišnici, a zavedel se nisem, da je bilo tudi tu moje delo, na katerem bi imel izvršiti svoja najnatančnejša opazovanja. V božičnem tednu sem podlegel hudi in zelo bolestni udndci, ki me je priklenila do meseca marca na bolniško posteljo. Pokorila je moje zmehkuženo telo za vse grehe, ki bi se jih imel izogniti in za katere sem, kot zdravnik, zaslužil dvojno kasen. Že poldrugo leto sem presedel skoraj ves dan pri pisalni mizi, le redkokdaj sem šel
na svež zrak, zanemaril sem telovadbo, kakor tudi pokrepčavanje svojega telesa z mrzlo vodo. Moji predstojniki so mi zapisali v spričevalo prvi red, a v resnici sem! bil pravi mazač. Ko bi bil poznal in uporabljal vsaj najnujnejša zdravstvena pravila, bil bi se ognil bolezni."
iz navedene izpovedi slovitega zdravnika doni stara resnica, daj je boljše izogniti se boleznim, kakor jih zdraviti.
Zdravnik lahko razstavi stroj, 1 če se mu je pokvaril, v posamez-! ne dele, namaže, popravi ali nadomesti pokvarjeni del z novimi in ga zopet vstavi v stroj. Zdravnik tega s človeškim telesom ne more storiti.	i
Če izgubi kak ud vsled bolezni svojo prožnost, če je moteno nje-j ga delovanje, kakor ravno večkrat pri udniei srce, tedaj nam zdravniška pomoč prav malo ali| nič ne pomaga. Skoda premnogo-' krat ostane, včasih pa zahteva popolno ozdravljenje žrtve na de- j narju in. na času, ki jih marsikdo ne zmore.
•Tu lahko rečemo po pravici: izogniti se bolezni je stokrat boljše, kakor jo zdraviti.
Ostanimo pri trganju (revma-tizmu), ki se čuti ravno zdaj v tem mokrem mrzlem času.
Če vprašamo ljudi, ki trpe na trganju, po njihovem življenju, izvedeli bomo navadno, da sede v sobah in pisarnah, po končanem delu izpraznijo gotovo mero pive ali vina, ne ljubijo sprehodov kakor ne telesnega dela na svežem zraku.
Preobilno uživanje hrane, ki J vsebuje mnogo beljakovine, preplavi telo s strupenimi razpadajočimi tvarinami. Brezmisehio pijančevanje zvodeni kri in telesne soke. Tako je ustvarjena dobra podlaga za revmatizem. Le še malo prehlajunje in tu je s svojimi bolečinami.
Kjer se uživa mnogo mesa, tam je rezmatizem doma. To nam kaže Angleška, dežela mesa. Pre-iskavanja so tudi dognala, da je zelo razširjeno v deželah, v katerih je meso glavna hrana, vnetje slepiča in rak.
Vse imenovane bolezni ne napadajo človeka hipoma. Mali vsakdanji pregreški izpodkopljti-jejo počasi se plazeče ravnotežje človeškega organizma, ki koneč-no podleže.
Zmernost je zdravje, pravi nek stari zdravnik. Kdor se hoče izogniti boleznim, naj ne je in ne pije nreveč. Hrana iz rastlinstva, sveža zelenjava, salata, kruh in sadje naj zavzamejo prvo mesto.
Kako se vam godi?
Hvala, dobro, le nekoliko naho-den sem. pa kaj bo to v taki megli.
Govori, ki se slišijo vsak dau.
Ljudje pravijo: nahod odnese drugo bolezen. Iste misli imajo tudi pri raznih prelilajenjih. Toda tako brezpomembno ne preidejo vselej. Hud nahod, kašelj, vnetje sopil. lahki katari premno-gokrat pripravljajo pot influenei. uunici in drugim težjim boleznim.
Kdor je izpostavljen mrazu in mokroti, naj večkrat prenovi nogavice in preobilje čevlje. Noge tudi segreje s tem, da pridno pre-giblje prste, kar tudi sede lahko stori. Predno se vleže v posteljo, naj koplje noge v gorki in mrzli vodi, in sicer tri minute v vroči vodi (40—45 st. C) in četrt minute v mrzli vodi (12—16 st. C). To naj ponavlja dvakrat ali trikrat in preneha nazadnje z mrzlo vodo. Potem naj noge krepko zdrgne in se vleže v posteljo.
Predvsem pa se mora pregibati .telo vsak dan na svežem zraku. Za stenami pri pisalni mizi ali na trinožaiem stoličku pljuča ne morejo prosto dihati, kri zastaja, glava postane vroča, noge in roke mrzle, medtem ko je v možganih polno krvi. Človek se čuti težak, nezadovoljen, razburljiv in nervozen.
Pregibanje, zrak in svetloba ne vplivajo le zdravilno, temveč so naravna sredstva, ki osvežijo človeka in ga obvarujejo bolezni.
Kakor dovajamo želodcu vsak dan hrano, ravnotako moramo tu-di temeljito prezračiti pljuča vsakih 24 ur, vsaj za par minut, z globokim vdihavanjem svežega zraka.	I
Če hočeš globoko vdihavati svež zrak, vstopi se pokonci, upri roke v boke, rame potisni nazaj, prša pa naprej. Z zaprtimi ustami vdihni počasi tako dolgo in globoko, kolikor zamoreš, sveži zrak in ga izdihni zopet počasi in krepko. Da se prezračijo tudi skrajna konca pljuč, vdigni pri vdihanju zraka nekoliko rame in jih pri iz-dihanju zopet počasi vravnaj. j
Kako se ukrepi jo slabotna pL;u-j ča z vstrajno vajo, nam kaže iz
grške zgodovine slavni govornik Demosten, ki je kot mladenič le z naporom jecljaje in tiho govoril. Glasno petje, pripovedovanje med hojo v breg in izgovarjanja dolgih stavkov ukrepila so njegova pljuča tako, da je postal največji govornik starih Grkov in je s svojim močnim glasom preupil bučanje morskih valov.	i
Pri vsej skrbnosti, s katero obdaja mati svojega otroka, vendar ne more vselej preprečiti, da ne postane bolan. Toda veliko lahko ona sama stori, da se izogne najhujšim posledicam hude bolezni.
Ko se približuje bolezen, izgubi navadno otrok veselje do igranja in slast do jedi. Zelo napačno bi' bilo tedaj siliti otroka k jedi. Že-j lodec ni v redu, želodečni soki zaostajajo in vsaka prisiljena jed poslabša otročjo bolezen. Malemu bolniku je najboljše dati le vodo, pomešano s sadnim odccdkom in malo kuhanega ali pečenega sadja.
| V isti meri kakor zaostajajo želodčni soki, zaostaja tudi delo valuje čreves. Tu je potrebna hitra t pomoč. Najpriporočljivejše so to-• ple klistire (35—40 st. C) dvakrat na dan, ki pospešujejo odva-janja, oproste creva strupenih jtvarin in s tem olajšajo celo telo. j To sredstvo je pri n;is še malo v domači navadi, toda marsikatera mati bi si že prihranila mnogo skibi in straha, ko bi bila iste pravočasno uporabljala.
"Brez sodelovanja kože se ne ozdravi bolezen", pravi neki stari zdravnik. Izognemo se prav lahko težki bolezni, če takoj po prvih znakih pospešimo delovanje kože z navadnim ovitkom. Po kratki gorki kopeli se zavije mali ali veliki bolnik v mokro, dobro o žet o rjuho, čez pokrije volnena odeja in pernica, noge se pogre-jejo z gorko opeko ali s steklenico. Pred ovitkom ali takoj po o-vitku naj popije bolnik malo skledico lipovega ali bezgovega čaja. K tnalu se začne potiti in s potom se odstrani tudi strup iz človeškega telesa. Ovitek naj traja eno uro, potem se umije bolnik z mlačno vodo in preobleče.
Z navedenimi tremi sredstvi o-zdravimo prehlajenje in se večkrat izognemo hudi, dolgotraja-joei bolezni.	ITmI
LISTNICA~UPRAVNIŠTVA.
Od nekega rojaka iz Milwaukee, Wis., smo prejeli pismo brez podpisa in pa znesek $1 za obnovitev naročnine na naš list. Da pa zamoremo zadevo rešiti, prosimo, r.aj nam nemudoma dotični rojak oziroma naročnik, ki je ta znesek poslal, naznani svoje ime in naslov.	(5-8—12)
Lepa prilika
se nudi rojaku, kateri namerava začeti kako trgovino ali obrt v središču slovenske in hrvaške naselbine v Chicagu. Jaz imam za oddati zelo dober prostor v katerem se nahaja grocerijska trgovina.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na:
Frank Jnrjovec,
1801 W. 22nd St., Chicago, III.
"Ave Maria"
prvi in edini slovenski nabožni list v Ameriki.
21 NASSAU AVENUE, BROOKLYN, N. Y. Izhaja v začetku vsakega meseca.
Stane za celo leto $1.00.
List prinaša lepe povesti, pod-učne članke, novice iz slovenskih naselbin in ima namen ohraniti slovenskemu narodu najdražje svetinje: vero in narodnost. Naj bi ne bilo nobene poštene slovenske hiše v Ameriki, kjer bi ne bil list "Ave Maria" redni obiskovalec, hišni prijatelj in učitelj.
Velika zaloga vseh slovenskih najnovejših molitvenikov, pripovednih, podučnih, strokovnih, dramatičnih knjig, muzikalij itd. I Naroča se:
"AVE MABIA",
• *
21 Nassau Ave.. Brooklyn, N. Y.
KOLEDAR
"GLAS NARODA" za leto 1914
je izšel; oskrbljen je z lepimi slikami in dobrimi spisi ter za jedno tiskano polo obširnejši. Velja s pošto vred 30c. Dobiti je pri: 8L0VENIC PUBLISHING 00., 82 Cortlandt St., New York City, ali v podružnici FRANK SAKSEB. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O.
TW Vallkaacaloga vina In igan)«, ^Bi
Marija drill
^^H^Bj^^BL Fisiajs Wis vla» p«..............We. fails a
JMB^B	Cnavlaape.............Sle. "
jB^^^P Dratalk 4 gslsM n....................HLN
lil>j«Me 12 mMwfa n...............flXOO
jM^H^V 4 g»L (sodttk) ....................|tt.N
Za aMlao iiftOo m pri parate
^F	MARIJA ORILL,
fldOM m. CI Air Av«m IS. ti.. Clavaland, O
■
Slovensko katoliško
B====a
podp. društvo	svete Barbare
a— a
Zadlnjena države Severna Amoriks.
Sedež: FOREST CITY, Pa.
Inkorporir&no dne 31. januarja 1902 v drl«vi Pminjlimh
ODBORNIKI:
Predsednik: MARTIN GERCmAN, Box 633, Forest City, F*.
Podpredsednik: JOSEF I'ETERXEL, Box i>5 Willock, Ps.
I. tajnik: IVAN TELBAN. Box 707. Forest City, Pa.
XX. tajnik: JOHN OSOLl.V, Box 4U2 Forest City Pa.	,
Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537. Forest City. P*.
}
NADZORNIKI:
Predsednik ,adzorne&a odbora: KAROL, ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.
I.	nadzornik: IGNAC PODVASN'IK. 4734 Hatfield St., Pittsburg. Pa.
II.	nadzornik: FRANK SUNK, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
III.	nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. — 3rd St., Rock Sprin««, Wys
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predsednik porot odbora: PAUL OBREGAR, Box 402, Witt, m. I. porotnik: MARTIN OBERŽAN, Box Bl, Mineral, Kana. IL porotnik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler St., Cleveland, Oblo.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M. SELISKAR, G127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Dopisi naj se poSiljaJo L tajniku IVAN TELBAN, P. O. Box 707 T. Forest City. Pa.
• Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
IZ URADA GL. TAJNIKA ZDRUŽENIH DRUŠTEV SV. BAR-BARE S SEDEŽEM V FOREST CITY, PA.
Tem potom se naznanja, da je bilo na 4 glavni konvenciji sklenjeno, da si vsak član, oziroma Članica, kateri Je zavarovan za $250.00 lahko povifia u-
smrtnino do 1. Januarja 1S14 na $500.00; to velja tudi za	one, ki mo že	prestopil 45. leto.
Kdor želi povlSatl usmrtimo, naj se da preiskati pri zdravniku; proSnJa li
spričevalo naj se pošlje vrhovnemu zdravniku v potrditev. AseBment	Je razvl den iz lestvice, ki Je razdeljena na t250.00 in na $500.00.
Ivan Telban, glavni tajnik
LESTVICA.
Vsi CIani (ice) I razreda, prvega oddelka, zavarovan	(a) za $500.00,	plačujejo sledeč asesment:
Starost za usmrtnno bol pod. pofikodnlno rez. sklad	prav. stroAki	skupaj
16	42c. Cue. 10 c. &c.	Cc.	$1.2C
17	4 4 c. C0c. 10 c. 8c.	6 e.	$1.28
18	45c. 60c. 10 c. 8 c.	Ce.	$1.29
19	46c. 60c. 10 c. 8c.	6c.	$1.30
20	47c. COo. 10 c. Sc.	Co.	51.31
21	48c. GOe. 10 c. 8c.	Cc.	$1.32
22	Jbe. G0c. 10 c. Sc.	Cc.	$1.33 2:t 50c. GOc. 30 c. Sv.	Cc.	$1.24
24	5le. COc. 10 c. 8c.	Cc.	$1.3&
25	52c. GOe. 10 c. 8c.	Ce.	$1.36 W 54c. 60c. 10 c. 8c.	Cc.	$1.38 27 56c. 60c. 10 c. 8c.	6e.	$1.40 as GSc. 60c. 10 C. Sc.	6e.	$1.42
29	COc. COc. 10 c. 8c.	Cc.	$1.44
30	C2c. €0c. 10 c. Sc.	Cc.	$1.4C 51 64 e. 60c. 10 c. 8e.	Co.	$1.48
32	<56c. COc. 10 c. Sc.	6c.	$1.50
33	68c. COc. 10 c. 8c.	Cc.	$1.52
34	70c. COc. 10 c. 8e.	Cc.	$1.54
35	72c. COc. 10 c. 6c.	Cc".	$1.56
36	7Cc. 60c. 10 c. 8c.	Cc.	$1.60
37	82c. 60c. 10 c. 8c.	Cc.	$1.6G
38	S4c\ COc. 10 c. 8c.	Cc.	$1.68
39	S8c. COc. 10 c. 8c.	Cc.	51.72
40	92c. GOe. 10 c. 8e.	Cc.	$1.76
41	»Cc. GOe. 10 c. 8c.	Cc.	$1.80
42	$l.l»0 G0c. 10 C. Sc.	6e.	$184
43	$1.04 G0c. 10 C. 8c.	Gc.	$1.88
44	$1.0S GOe. 10 c. 8c.	Cc.	$1.99
Vsi člani Hcce) I. razreda, drugega oddelka, zavarovani (e) za $250.00, plačujejo sledeči asesnr.ent:
Starost za usmrtnino bol. pod. poškodnlna rez. sklad uprav. stroSki skupaj
16	21c.	COc.	10 c.	Sc.	Cc.	$1.05
17	22c.	GOe.	10 c.	8c.	Cr.	$1.0C
18	22e.	COc.	10 c.	8o.	Gc.	$1.0C
19	23c.	COc.	10 c.	8e.	Cc.	$1.07
20	23c.	COc.	10 c.	8 c.	Cc.	$1.07
21	24e.	COc.	10 c.	Sc.	Cc.	$1.08
22	24 c.	COc.	10 c.	Sc.	Cc.	$1.08
23	25c.	COc.	10 c.	Sc.	Gc.	$1 09
24	2Gc.	GOe.	10 c.	8c.	6c.	$1.10
25	26c.	GOe.	10 c.	8c.	Cc.	$1.10
26	« 27e.	COc.	10 e.	Sc.	Cc.	$1.11
27	28c.	COc.	10 c.	8c.	Cc.	$1.12
28	29c.	GOe.	10 c.	Se.	Cc.	$1.13
29	30C.	COc.	10 C.	Sc.	Cc.	$1.14
30	3le.	COc.	30 c.	8c.	Cc.	$1.15
31	32c.	COc.	30 c.	8c.	Gc.	$1.1G
32	33c.	COc.	10 c.	8e.	Cc.	$1.17
33	34c.	COc-	10 c.	8c-	Gc.	$1.18
34	35c.	COc.	10 c.	Sc.	Gc.	$1.19
35	3Gc.	COc.	30 c.	Sc.	Cc.	$1.20
36	38c.	COc.	10 c.	8c.	6c.	$1.22
37	41e.	COc.	10 c.	8e.	Gc. -	$1.25
38	42c.	COc. '	10 c.	8c.	Cc.	$1.26 28	44c.	COc.	10 c.	8c.	Gc.	$1.28
40	4Ge.	GOe.	10 c.	8c.	Cc.	$1.30
41	4Sc.	COc.	10 e.	8c.	Cc.	$1.32
42	50c.	60c.	10 c.	8 c.	Gc.	$1.34
43	52c.	COc.	10 e.	8c-	6c.	$1.3G
44	540.	60c.	10 c.	8c.	6c.	$1.38
Vse Članice IT. razreda, prvega ln drugega oddelka, zavarovane samo za smrtnlno plačujejo sledeči asesment:
Starost za prvi oddelek $500.00.	Drugi oddelek $250,00.
16	42c.	16	21c.
17	44c.	if	22c.
18	45c.	18	22c.
19	4 Co.	19	23e.
20	47c.	20	23e.
21	4Se.	21	24 c.
22	49c.	22	24c.
23	50c.	23	25c.
24	51c.	24	26c.
25	52c.	25	26c.
26	54c.	26	27c.
27	5Gc.	27	28c.
28	58c.	28	29c. 2!»	COc.	29	30c.
30	62c.	30	30e.
31	64c.	31	32c.
32	CGc.	32	33c.
33	G8c.	34	34c.
34	70e.	35	36c.
35	72c.	35	3«c.
36	76c.	3G	38c.
37	82r.	37	41c.
38	84c.	3S	42c.
39	S8<\	39	44c.
40	92c.	40	4Gc.
41	96c.	41	48a
42	$1.00	42	50c.
43	$1.04	43	52c.
44	$1.08	44	64c.
Članice drugega razreda, prvega In drugregra oddelka, plačajo poleg rednega asesmenta Se vsako leto po 15c. za upravne stroške in sicer v mesecu juniju.
Tretji razred, otročji oddelek. Vsak član (ica) plača redni asesment 10c. mesečnine, iz tega ae vzame vsako leto lSc. iz otročje blagajne za pokritje u-prnvnlh stroSkov.
Klateža.
(Resnična božična povest.)
Dne 1. tleeembra sta prestala
kazen iu velika vrata jetnisnice ho se /.a njima zaprla, ko sta stopila na prosto. Sedaj sta bila zopet svoja lastna gospodarja in j zopet sta postala — klateža.
Brzih korakov sta jo ubrala proti mestu.	I
Ko -ta bila že precej daleč, se je obrnil rdečelasi in s pestjo po-i žugal proti veliki, sivi hiši, katera je osamljena stala in izgledala zelo žalostna.
"Vrag te vzemi!" je mrmral mož, in jeza mu je spremenila obraz v strastne poteze. "Desetkrat hujše je v prisilni delavnici, nego v ječi. Pot
ein se bodem tudi v bodoče ravnal, to ti povem! — V an. ne glej me vendar tako, neumno!"
Njegov tovariš, po postavi orjak, je hitel naprej in ni dal odgovora.
"Osel!" je mrmral rdečlasi za njim.
Cez nekoliko časa je zopet pri-'<■1 govoriti: "Vedno potikanje po cestah ni moja zadeva. Pričeti, tu o ramo k h ko kupčijo, katera, bo kaj nesla,"
"l)a, da", je rekel veliki Žan,' ne da bi ga poslušal.	I
"Treba je biti previden in zvit iu kaj tvegati je treba. Na cesti se seveda denar vedno ne dobi, ali najti ga je vedno. Pred vsem liesinemo imeti preveč ozirov in rahločutnosti.	|
Sedaj se je oglasil Žan: "Ali sem ti že pravil, da se mi je Bol-, reva Tinka iz naše vasi obljubi-' la, a vendar se hoče raje poročiti z .Mohorjevim Janžcjvcem? šest let -,em liranil za svatbo in hotel sem si kupiti malo posestvo —" "Pusti me pri miru s svojo dolgočasno pripovedko, katere je! že vsakdo sit!" ga je prekinil rdečelasi.
Žan ni bil občutljiv. Prikimal j-- in nadaljeval: "Da, dolgočasno je že. Ali se ne dobi tu v bli-j zini žganja?"
Itdečelasi je zaničljivo pogle-! dal svojega tovariša. Toda svoje-! ga naklepa, ž njim skupno delati. ni hotel opustiti. Popolna nevedna Žanova udanost mu je bila znana, v prisilni delavnici mu je bil v vsem udan, zato se mu .i- zdel dragocen za vsako podjetje.
Dospela sta v mesto. Denarja sta imela samo za dva dni. Potem jima ni kazalo druze-ga, nego zopet iti na potovanje. Tretji dan njunega potovanja se .]•• vreme spremenilo. Sneg je pogostnimi padal. V gozdni gostilni ob robu liriba sta si pustila zadnjič napolniti priljubljeno steklenico in jo s zadnjim denarjem plačala.
Gostilna je bila nizka lesena lii-a, v kotu je stala velika prst na peč, na klopi poleg nje je pa sedela stara ženica.
li i' - . lasi si jt. kupil žganja in s.- pogovarjal z debelo gostilni-čarko, ki je bila vajena občevanja s takimi gosti.
Zan, pa je bil od žganja slad-kogmjeti in se je vsedel poleg stare ženice.
"Skoda j«. Bol če ve Tinke", te besede je čul rdečlasi, " a tega vendar ne bi smela storiti —"
Stara ženiea je pomilovaje gledala klateža. Semintja mu jo prikimala z glavo in marljivo vez-la nogavico.
J)a. mati, nemorem si druga-«" pomagati; od onega časa zelo rad pijem žganje."
Zan se je z obema komoleema «»prl ob kolena in pričel jokati. Tfxla«solza ni imel dosti.
Nato ko se odprla vrata stran-» *aln\ stopil je star gospod ehlečen v sivo sukneno obleko, poleg nj^ga pa je bila plavolasa deklica. Stara kake štiri leta.
GosjkhI je obstal in ogledoval jok a joče ga klateža, potem pa vprašujoče [»ogledal krčmarico, ki mu je skrivnostno pokazala dhigo polno steklenico.
Gospel je zmajal z rameni in hotel oditi.
Mala deklica je med tem ved no gledala Žana in veliko usrai lj« nje se je pojavilo v otroškem sreu; oslobodila je svojo roko od spremljevalčeve, jo položila ns klat
eževo koleno ter rekla: "Ni-1 kar n* jokajte, ubogi mož! Kmalu bode Božiči"
Zan je vzdignil glavo in debelo pogledal deklico. Nato je pristopil gospod in potegnil k seb; deklico rekoč: "Pojdi Katinka, oditi moramo".
"Ne jokajte, mož!" je zaklicala deklica še enkrat predno je odšla.
Žan je nemo gledal za njima. Jokal ni več.
"Kar slabo mi bode!" je godrnjal rdečelasi. Potem se obrnil h krčmarici. "Ti stanujejo torej tu gori ob robu gozda, v vili, mimo kater« bova šla ;daj?"
"Da, deklica mora uživati tukaj vonj smrek, da bode okrevala. Stari gospod je njen stari oče. To ni vila, ampak lovska hiša." .— Hkrati je žena prenehala s pripovedovanjem. Čudno vedenje klateža se ji je zdelo suinlji-jvo in postala je nemirna. "Kam pa potujete?"
Klatež, ki je takoj spoznal cel položaj, je z veliko gotovostjo odgovoril: "Strojna kovača sva in sva namenjena iti v Altshau-sen, kjer bodeva dobila delo v tovarni."
Gotov nastop in otlločue bese-'de so krčmarico pomirile. "No, potem bodete imeli vesele praznike!" je dodala.
Rdečelasi je stopil h klopi ob peči in sunil Žana. "Pojdi, odiiti [ morava, ako hočeva pred večerom dospeti v mesto. Skrajni čas je, da se podvizava!"
Brez ugovora se je Žan pokoril povelju.
Kake pol ure sta hodila skozi j gozd, nakar se jima je prikazala lepa pokrajina. Pri zapuščenem ovčjem hlevu se je rdečelasi vstavil. Previdno se oziral na vse strani iu nato potegnil Žana za-seboj v staro napol podrto poslopje.
Vsedla sta se na kup suhega listja.
j Žan je stegnil roko po steklenici, toda rdečelasi mu je ni hotel dati.
"Ne smeš se napiti danes, ker morava nekaj pod vzeti." | "Daj mi steklenico, drugače — "
Dobil jo je. Če Žan ni imel j pijače, je bil večkrajt zelo nepo-!koren.
Rdečelasemu pa to danes ni ugajalo.
"Toraj pij, ali ne preveč!".
Ta poziv pa je bil odveč, Žan je pač držal steklenico v roki, a pozabil je piti.
"Sedaj me poslušaj", je pričel rdečelasi. "V vili, katero sva videla, stanuje stari gospod z deklico in kuharico. — Ali čuješ Žan?"
"Z otrokom — da."
"Kaže, da ima denar. Ta denar je takorekoč naš, ako ga pravilno poiščeva. Nimava drugega za storiti nego danes po noči iti tja in ga vzeti. Ali ti je se_-daj vse jasno?"
Zan je prikimal z glavo. Jasno mu mora biti, saj je rekel rude-čelasi in on že mora vedeti.
Rdečelasi je nadaljeval: "Sedaj še ni tema; prej moram iti v hišo, da si vse natanko ogledam."
Žan je zopet prikimal; saj je bil vajen, da ni nič premišljeval, kar je rekel tovariš. Ko je poslednji odšel, se je vlegel in sanjal o mali deklici in njenih otroških rokah...
Ko se je prebudil, se jd bil rdečelasi že vrnil. Zmajal z glavo in pri mesečnem svitu opazil, da se Žan žganja ni niti dotaknil.
"Bil sem v hiši in govoril s kuharico. Starec ima denar v pisalni mizi, toda revolver ima vedno pod zglavjem. Biti moramo zelo previdni. Preskrbel sem si kladivo. To napravim sam, toda v sobo morava oba. Ko odpravimo starega, se podava v sobo h kuharici: deklica je pri nji. Glavna stvar je, da ne napravimo kakega ropota. Nikar se ne boj! (ilede kuharice se nimamo ničesar bati, z otrokom bova hitro gotova. Ko zaide mesec — in potem na delo."
Zan je zopet zatisnil oči. Sanje so bile zelo lepe in mu nikakor niso šle iz uma. Kmalu je trdno zaspal.
Rdečelasi je čul, bil zelo razburjen in skrbeti je moral, dane zamudi pravega Časa. Prijel je steklenico in napravil dolg poži-rek. Kri se mu je ohladila. Bal se je, toda ne dejanja, ampak če stvar spodleti. Hotel je denarja!
Končno je zbudil Žana.
"Kaj je?" vpraša zaspanec.
"Vstani! Sedaj je Čas!"
"Da, — da!" Žan je vstal.
Nekaj korakov od ceste sta oba klateža začela previdno lezti skozi gozd; luna je le slabo svetila.
Cez tri četrt ure sta dospela do vile.
"Sedaj dobro pazi. Jaz splezam po deževni cevi na balkon. Za napol odprtim oknom spi stari. Kot kaže, ljubi sveži zrak. Opravek bode lahek;.toda ti moraš z menoj, da bova prej gotova. En sam ne opravi ničesar, v hiši imajo telefon, zato moramo biti previdni. Ali imaš nož?
"Da."
"Toraj gori!"
Balkon ob hiši je obdajala tema. Žan se je nak neko stvarjo spodtaknil in se hotel pripogniti.
"Pusti mrcino. Temu sem že prej upihnil življenje."
Žan se je vsejedno pripognil in pobožal mrtvo žival, saj je imel pse vedno rad. Potem se je podal naprej.
Oprijel se je cevi in se hotel dvigniti kvišku, pa se je še vseeno enkrat obrnil. Medel svit meseca mu je obseval vpale obrazne poteze.
"Kakor hitro smo s starim gotovi, greš ti nad kuharico in dete. Ako bode vpilo —"
Pri tem je napravil grozno znamenje z rokami.
Žan se je prijel z roko za čelo, kot da bi ne vedel, če čuje, ali se mu sanja.
"Kako dete?"
"No, mala deklica, katero sva danes popoldne videla, osel."
"Kaj je žnjo?"
"Usta ji moraš zamašiti, ko bode stari umolknil."
Sedaj se je Žan popolnoma zavedel in srpo pogledal rdeče-lasca, ki je vedel, kaj pomeni ta pogled. Vzravnal se je in šel proti jeznemu tovarišu.
"Kaj pa imam pravzaprav s teboj opraviti, zver?" je zaupil. S krepko roko je prijel desnico rdečelasca in mu tiho rekel: 'Poskusi tem ljudem tu gori samo las skriviti! — Posebno pa ma-lej deklici —'
Nato je sunil rdečelasca, da se je opotekel od hiše v temo.
"Vse kosti ti polomim, ti lopov, ako ne greš takoj od tu!"
Rdečelasi se nikakor ni mogel meriti z orjaškim Žanom, zato je zbežal na cesto odkoder sta prišla.
Žan je šel počasi za njim.
Čez kakih pet minut je rdečelasi obstal in počakal Žana, ta pa mu je rekel: "Le dalje pojdi, s teboj nimam več opravka."
Tedaj je Žan lahno zavpil in se zgrudil na tla.
"Tu imaš svoj del!" je zasi-kal rdečelasi in spravil nož.
Ko se je Žan zopet zavedel, je ogledoval presenečen svoje suhe roke.
Njegove oči so gledale po le-pej sobi in konečno zagledale obraz male deklice, katera je stala poleg njega in veselo vzkliknila, ko je ta odprl oči.
Poleg postelje je opazil Žan malo drevesce. •
"Božič je! Kaj je z menoj? Ali sanjam? —"
Vsled utrujenosti je zopet za-tisnil oči. V tem hipu so se oglasili vaški zvonovi in naznanjali svetu: 'Mir ljudem na zemlji...'
Žan je zaspal; bil je še zelo slab.
Ob vratih sobe pa je stal stari gospod in zamišljen motril klateža. "Ta ima dobre oči in lepe poteze, temu se lahko še pomaga", je mrmral stari gospod.
t~
Slutnja smrti.
|Za "Gl. Naroda" priredil J. T.
—	Kaj ti je pravzaprav, prijatelj? — je vprašal dr. Krinov svojega prijatelja Mestova. — iJaj nisi skoraj za spoznati. Prej si bil tako živahen, sedaj pa kar naenkrat tak.
Prijatelj je pogledal zdravnika in se prisiljeno nasmehnil.
—	Tudi če ti povem, boš re-.kel, da sem blazen. Toda vseeno ti bom pojasnil.
—	Govori vendar, kaj bi skrival!
—	Duhovi me zalezujejo — je rekel Artur Mestov počasi, t&da . razločno.
Medicinec je natančno opazo-ival vsako njegovo kretnjo.
—	Nadaljuj, povej natančnejše. Sicer ne verjamem na duhove, toda na svetu se včasih dogajajo stvari, ki se ne dajo kar tako zlepa pojasniti.
Artur je začel z votlim glasom pripovedovati: Pred dobrim mesecem se je začelo. Ce grem po cesti, pa bodisi tukaj, bodisi v ■ Moskvi, se mi zdi, da čujem ko-|rake za seboj. Obrnem se, niko-
gar nikjer. Stopim. hitre je, koraki se bolj in bolj bližajo. Naenkrat dobim v hrbet tak sunek, da padem na tla. Zdi se mi, kot bi me kedo sunil z močno pestjo ali pa s kakim orožjem.
Mestov je za trenutek utihnil, in prijatelj je vprašal:
—	Kolikokrat se ti je že to prigodilo, kedaj in kje?
—	Mogoče desetkrat. Od ceste, in časa ni odvisno.
—	Bromov kalij pij — je od-vnil zdravnik hladno, — uživaj veliko svežega zraka, pa bo minilo in duhovi bodo izginili. — -Mi greva v klub? Nazaj grede ti prinesem iz lekarne zdravilo.
—	Saj res, v klub morava. — Špancu Guerinu sem še partijo dolžan.. Prokleto, ima ta človek srečo pri igri.
Ko sta šla po dolgi samotni ulici, je Mestov naenkrat obstal. Zdravnik je videl v svetlobi električne žarnice, da je smrtno pre-bledel.
—	Ali slišiš? — je vprašal Artur liripavo. — Že zopet je tu.
Zdravnik je poslušal, toda niti list na drevju se ni ganil.
"Vrestov se je stresel in se opotekel naprej, kot da bi ga bil nekdo z vso silo sunil v hrbet.
—	Pazi, prijatelj, nikar se ne razburjaj. Nobenega duha ni, nobenega strahu, samo jaz sem poleg tebe. Tdiva. Prenapete živce imaš. to je vse.
Šla sta.
V	klubovi sobi je že sedel Španec Guerino in se prijazno pogovarjal z mladim človekom, Gor-dovom po imenu.
—	No. danes s** boste revanži-rali — je zaklical Španec veselo in jima ponudil roko.
—	Gotovo — je rekel Mestov. — saj sem ravno zato T>rišel.
Igra se je začela in Španec je neprestano dobival.
Naenkrat je planil Mestov po-koncu. vrgel karte na mizo in zakričal:
—	Senor Guerino je goljufal! Jaz ne igram več!
V	sobi je nastala mučna tišina, Španec se je pa priklonil rekoč :
—	Ni lepo od Vas. gospod Mestov, da se hočete šal'.ti.
—	Ne šalim se — ga je prekinil Mestov in oči so mu žarele. — Večkrat sem že zapazil, toda do-j
sem molčal. Karte ste zaznamovali. Gospodje naj s3 pre-' pričajo.
Gordov in zdravnik sta vzela Špancove karte v roko in jih začela natančno ooazovati. Skoraj vsako drugo je 1 »il slepar zaznamoval z nohtom.
—	Kaj je to? — so ga vprašali.
Španec se je zaničljivo nasmehnil rekoč:
—	Ne vera; ta znamenja je lahko napravil tudi kdo drug.
—	Saj ste Vi dobili nanje! — je grmel }Iestov. — Nesramen slepar ste, in skrbel bom, da ne pridete več v klub.
—	Tukaj je moj naslov gospodje, z gospodom Messtovom se no- j čem nocoj prepirati. Jutri naj pride prosit za odpuščanje, ali naj mi pa pošlje sekundante.
Obnašal se je tako mirno, da ni ni kdo dvomil o njegovi ne-, dolžnosti.
—	Vsi skupaj smo se blamira-j
'Severov
ALMANAH IN ZDRAVOSLOVJE j
za Slovence za 1914.	i
i
Kot v prejšnih letih, smo to leto zopet izdali novo izdajo Seve-	1
rovega Almanaha in zdravoslovja, ter sedaj naznanjamo, da ga je	1
sedaj dobiti v vseh lekarnah zastonj.	<
Tistim, ki so že preje čitali Severov Almanah, pa naznanjamo,	1
ds 1914 izdaja prekaša vse prejšne izdaje v rečeh splošnega zani-	1
manja in zdravstvenih namigljajev.	i
i	Tistim, ki še nikdar niso čitali, Severov Almanah pa naznanja-	i
i	mo. da je knjižica, ki vsebuje mnogo zdravstvenih namigljajev in	'
lrugega zanimivega branja. Ima tudi 12 strani koledarja in 12	1
i	č. t rani za vsakdanje zapiske. Knjižica vsebuje tudi mnogo smešnic.	1
i	Kar se tiče zdravstvenih predmetov je pisano tako, da lahko vsak-
I	do zastopi, in tako, da se lahko da vsakemu otroku brez obotavlja-
)	nja. Knjižica je splošne vrednosti za vsakogar.
i	Dobite zvezek Severovega Almanaha od vašega lekarnarja,
i	ali ga pa naročite od W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
I	Zoper kašelj,___
>
I	prehlad, hripavost, oslovski kašelj, vnetje sapnika, davieo iu razne
I	druge pljučne neprilike priporočamo
SEVEROV i BALZAM ZA PLJUČA
'	(Severa's Balsam for Lungs)
I	katero se že rabi od leta 1881, in ki se ji; med tem časom izkazalo
I	kot zelo uspšno zdravilo zoper kašelj.
i	Varno za otroke in odrasle --- hitro v učinkih.
i	Na prodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte Severova Zdravila in ne vzemite
i	drugih. Ako jih nima lekarnar v zalogi, naročite jih od nas
W. F. Severa CO. CE0,LTDS
ti r ' ',:>•' • -- -.* • ■ t. t'-ISfc^ j W . 1 '"• 1 • -	*•'	• :___»- ' ♦ - -r-'-'ttfi:-v •-■
li, — je rekel Gordov, ko je enkrat Španec odšel.
Po teh besedah je tudi on zapustil sobo.
Zdravnik je podal Mestovu roko.
—	Prenaglil si se, ljubi Artur. Jutri boš drugačnih misli. Jaz grem v lekarno, v teku pol ure se vrnem.
Res se je vrnil, toda Mestov je bil že odšel.
Drugi dan, ko je s 'del pri za-jutreku. mu je telefonirala Mestova gospodinja sledeče:
—	Za božjo voljo, gospod doktor! Moj Bog, umorili so ga!
—	Koga Kdo ga je umoril ?
—	Ali ne veste? Gospoda Mestova so zabodli.
Zdravnik se je stresel in za-jecal:
—	Kje? — Kedaj? — Kdo je to storil?
—	Nikdo ne ve. Zjutraj so ga našli v bližini stanovanja. V hrb-
! tu mu je tičal dolg oster nož. Po-: licija je že začela s preiskavo, i
Zdravnik je omahnil v naslonjač in si pokril glavo z rokami, j Oni tajinstveni koraki, ki jih je i slišal ubogi prijatelj za seboj, so bili kot nekak opomin bližajoče se smrti.
• Dosti ni mogel premišljevati, ! ker vrata so se odprla in na pragu je obstal policijski komisar.
Gospoda sta se dolgo časa živahno pogovarjala.
— Če res zagotovo veste — je j končal policijski komisar — da je nosil Španec ta kameli v pr-| stanu, je brez dvoma on raori-| lec.
Zdravnik je š-- enkrat pogle-! dal velik, zelen opal, katerega so našli poleg Mestovega trupla na cesti. Takrat, ko ga je morilec sunil v hrbet, se je gotovo s prstanom kani zadel, opal se je ; odlušil in padel na tla.
Pol ure pozneje je stopil poli-1
eijski komisar s zdravnikom in Gordonom v Špančevo stanovanje.
Uradnik ga jt1 pozval, da naj mu sledi:
—	Na podlagi tega opala ---se je začudil Španec — ste izdali zaporno povelje? Stopite k bližnjemu zlatarju in videli bost'*, da ima na stotine takih napro-daj.
—	Ravnokar sem se prepričal, da nima niti enega — je odvrnil komisar hladno.
Ni še dobro končal stavka, ko je Spanec bliskovito popade! površnik. ga vrgel kriminalistu preko glave, planil skozi vrata in jih zaklenil za seboj.
Na stopnicah mu .i * spodletelo, zazibal se ji* preko ograje in obležal s preklano glavo na kameli item hodniku....
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI LN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
co M
k 2
25i
za
$ |6.
Vprašanja in odgovori čitateljem "Glas Naroda".
Vprašanje: Zakaj plačujejo ljudje 4 ali večkrat toliko, kakor je ura vredna? Odgovor: Kar ne pozna nihče tvorniške cene in ne \e, kje se za isto ceno kupi: Vprašanje: Zakaj računajo prodajalci za uro 4-krat toliko kot je vredna? Odgovor: Ker proda prodajalec le eno ali par ur na teden ter mora iz tega plačati za prostor, za -se stroške in živeti. Ako tvornica oglašuje, da da za $6.— ono uro, ki stane $25.—, — kaj poreče ljudstvo? Poreklo bo, da to ni res, kako bo mogel kdo kupiti za $6.—, kar drugi pri trgovcu plača $25.—. No to pa ni pravilno. Vi veste zakaj zahteva trgovec 4-krat toliko kakor tvornica. Tvornica ne kupuje od nikogar ur kakor trgovec in tvornica ne proda le par ur na teden temveč na stotine in tisoče na teden. Vzemimo, da tvornica proda le 100 ur na dan in zasluži pri uri le 25c, to je že $25.—. Zato je umljivo, da tvornica more dajati ure tako poceni.
Ako želite kupiti dobro uro žensko ali moško po tvorniški ceni, kupite naravnost od nas in prihranili si boste veliko denarja. Naše ure so zelo lične, najnovejših uzorcev in najboljše kakovosti, jamče-ne od tvorničarja z* 20 let. So pozlačene (14 k. Gold Filled) ima-
jo troje pokrovov, ki so umetno gravirani. Ure imajo najboljše kolesje, so skrbno regulirane ter priznane kot časovno merilo.
Ako želite imeti eno teh ženskih ali moških $25__Ur za $6.—
ti oglejte gorenje slike, izrežite eno, katera se vam najbolj dopada in jo pošljite s $1.— depozita. Mi vam uro takoj pošljemo uloženo v lični škatljici. Kadar vam pride ura v hišo, jo natančno preglejte in ako ste zadovoljni, plačajte preostanek $5.— in ekspresne stroške od 25c. Ako bi pa ne bili zadovoljni z uro, je ne sprejmite in mi vam vrnemo $1.00.
Dostavljamo še, da ničesar ne riskirate, ako naročite od nas uro. To pa zato, ker so naše ure zajamčene za 20 let. Ako bi se vam tekom tega časa ura potrla, vam jo popravimo povsem zastonj, ako nam pošljete 25 centov za ekspresne stroške.
Opomba. Vse čitatelje tega lista prosimo, da pokažejo naš oglas, cvojini prijateljem, zakar se jim že vnaprej zahvaljujemo.
Naslovite le:
NATIONAL COMMERCIAL CO.
605 E. 5th Street.	Dept. 120.	New York
Tedenski pisma.
Piše Mike Ccgare.
Na Ilir votli 1-. 2.
—o—
Konec jagerske sezone. — Razne
novice.
<Vuj. Mr. Editor: — Dno 1. t. iti. o inielf ra/)n /.v«'iin»' in gozd-ii*' živali | o r najt o Steč svoj
*	Tli a u k striving Day . ali "Ukof", ker * • j.* ta tlan zaključila *jaga na »rue, motived** in "iiium' . M«T*ikak kosmatinci. «• j,- leto« zvrnil, zadet od &vi|i<Vnke; ie veC jili ji- {>a pokaralo "fig«- koraj/.-iiim lovcf iu tamkaj po \\stu. Ta i "ipa» ' je zahteval zadnje tedne priMiino 1.10 človeških žrtev in nad :j«NI • |i|eziraneev." ("e hi ho-j dili naši "jagerčki" raj.* s "fra-
i ami in Wzgovimi 'flintami* oh nedeljah na lov, — hi ne hilo to-| liko nezgod. Najboljši ••r <ej»t" za sigurni pbn je aletleči: "Kupi-, te v drug štoru za .> rudeče .soli. | Ko se zapazi medveda ali srno, se J potrese malo soli na lnedji repek. | da m- žival ustavi: /at-m se jo pa zadrgne v zanko, — pa je ujeta. Človek ne potrebuje pri te;» laj-ren/a me rajtelna in nič st>mod-{ nika. < e pa /.» ni drugač -, .e naj namaže vsa drevesa okoli medvedovega brjoga z gostim ptičjim ; leponi (limom ; in vrug ni. — daj ne bo enkrat nuni ved kje obtičal, j Najboljše sredstvo je pa, da se na-lije kos:!iatan«*u eelo galono viške v golljuie.-: ni »Ived lio pričel ta ko j pl. ;iti kak "valeer". ter se bo k one č no pijan in utruj«-n vle-gel pred lovea kakor bi bil 4 pa-liau. Naši domači jagri so letos na Ii- <lklidii nal. teli na dosti divjih i.ie, riiek, racmanov, kljuna-i čev itd. Ker je bila pa vedno gosta megl il u ker raee niso Inke kot nitih (li. >n lovi stivlj;ili inj zadeli vedno v ^eentrmii*' poleg j raee, ali v zrak,
Dasiruvno nimamo tu v X»-w | Vorku nič gozdov ali hribov, se vrši v Tenderlajn "rezervaciji" večkrat ponočni lov na brhke *sriwe ", špringčinkne in drugf take stvari. Zadnjič je bila cela
•	». Ave. pokoneu, ker so policaj' lovili čredo [lobegtih bikov. Ta lov s«> j.- ponavlj.il zopet v Sou'h Hrroklv uu ravno včeraj. Nekemu biku se ni zljuhilo potovanje v lirazilijo. pa j*» je podurhal med transportom s parniUa na suho. Polieaii so streljali na revež«, kakor Srbi na Turčjna; slednjič je pa obupana žival skotila od siiiue jeze v morje. Škoda, da ni bilo te<lei t m U-n < Oiieir« Velikana i/ mesta South River, N. J,, ki je i z 1 r-g a 1 rogove z g I a v k r a v e; ta Iu bil gotovo do dobrega *st'aj-tal onega divjega bika! — Čeprav je torej v. lovsko n-zoiio že pri kraiu, se bo t>o svetu še vedno streljalo še "kozle"; osobito imajo nekat i i n dahterji tamkaj na zapadli na časnikarske raee in kozle svojo piko.
Ker sem že ravno pri bikih, naj omenim da je zadela te dni naše mesto velika nesreča prav zaradi teh živali. Iz našega znanega in lepega lironx j»arkn so preinuful' zadnjič v North Dakoto vseh sedem bivolovk, kjer jih bodo redili na državne stroške, da ta rod te- bo izmrl. .Ta sem se ponujal za ''kav boja", pa me niso marali, ker se na bik - premalo zastopim. Tako je naše mesto sedaj brez bikov oziroma bivolov in njih boljših polovic. — —
—	V ("hieagi jemljejo letos tudi ženske k polica ieia, ker pri-nii njkuje moških. < 'e bo šlo tako dalie. bomo imeli kmalu tudi tu v Naj Jorku »tifragetke pri vojakih, fajermanih, štrit klinarjev
'I. Pravijo, da hoje tatovi in "biinmi" veliko bolj ženskih kni-I elnov, kakor pa molkih, osobito še sedaj, ko je general sufragetka Parkle hrusta odpotovala nazaj na Angleško.--
—	Velika nesreča je zadela zadnji < 1 udi našo /uj>u«lno državo N. l)o kota kj'-r je vlada prepovedala prodajo in rabo "šnofan-
r
ca." Reveži bodo morali sedaj koutrabantirati "šnofanec *' iz države Mine sota ali pa Vis konj zin. Pa pravijo, da smo v deželi sv<* bode, kjer se še človek pošteno, "našnofati" ne sme!--
—	Mr. Editor: — Ali se nič ne bojite, da bomo morali morda kmalu planiti nad Meksikajnarje? Ali ni res hudo, če ima človek prevročo kri? Tamkaj se koljejo in bi jejo že c lih 8 mesecev.- pa kjir med seboj, ker jim je to v za-' bavo. Dokler ne bo Junaj.ie Štee posegel zraven. — ne bo miru : radi tega se tudi jaz že počasi za' mobe Lizi ran j » j ri| ravljam. da! bomo enkrat vguali te vročekrv-neže v kozji rog.--
—	Letos so ga vsi pratkarji pošteno "pokidali". Vreme tu pri nas postaja vedno bolj gorko. Morda bomo pričeli po Božiču nositi zopet slamnike in se bomo hodili k<; at na Kuni Ajlont. Tega! s" jaz še posebno veselim,- jo bomo i a sT»et / mojo A.is Krim "ei-zo" odrinili po mestu. Če bo šlo res tako dalje, bo z Novim letom morda "Stajkoln trust*' falirahj led f>omo pa morali plačevati drugo poletje po $-0 tono. Prav radi trn »Vetra vremena so bili letos Turki ji ali purinani tako dragi, ( asi »e res v hI no spreminjajo! — —
—	Dne fi. decembra letos bomo praznovali zopet našega znanega patrona sv. Miklavža. Ne vem če mi bo k;jj ;'rim sel. ker si nisva
o imenu mč v sorodu : a vseeno mu bom nastavil p-harček in pa veliko zimsko nogavico. Ženske bodo ta dan radi tega bolj srečne ako bodo kaj nastavile. Jaz nameravam sv. Miklavža praznovati bolj v ožjem krogu. Imeli bomo! ta dan krvave kranjske klobase. I krt n pirštelne z mačjo juho (Ket-j crimp) in pa ok'sanimi konjskimi koreninami (Horseradish) česar j se že neizmerno veselim.
Do tedaj Vas pa iskreno pozdravljam, vdani Vam
M. C. !
Nočno tavanje mesečnih.)
—o—
Mislim, da ga ni človeka, kateri se ne bi spominjal, da se mu je kaj prijetnega ali neprijetnega sanjalo, da se je smejal, ali jokal. Mnogokrat je tako smejanje, jokanje. govorenje, ali izdelianje v mi tudi slišati. Večkrat se lju-iem tudi sanja, da imajo kako važno opravilo, ali imajo kam iti. Največkrat >i ljudje ta opravila '<• v sanjah predstavljajo.
Nahaja jo » - j a tudi ljudje, kateri predstavljanja v sanjah tudi dejansko izvršujejo, tem se ne sanja Mimo da hodijo, temveč tudi v resniei ustavijo postelj iu oko-ln tavajo, ali pa opravljajo kakr 'M 1'avilo, katero si v sanjah predstavljajo. Doktor K be rs iz lireti-slave je opazoval svojega enajst let starega posinovijenea, kako je la v spanju glasno govoril, ob polne j luni vstajal iz postelje, hodil ► kolu, prijemal raznovrstne predmete. skrbno se izogibal i tasta v ^■nuii zaprekam, odpiral okno in gleda! ua prosto, to zopet zaprl iu /lezel v postelj, a drugi dan sc niti najmanjšega ni spominjal, kar je po noči delal.
lake osoIh- imenujejo nočne po-hajkovalee ali mesečnike in to zato, ker je ljudstvo mnenja, da mesce na nje vpliva. Koliko je n? tem resnice, se še ni izvedelo. Na vsak način pa je uajbrže mogoče da svetloba mescea vpliva ua nervozne speče ljudi, da v spanju go vore in vstajajo.
S čudežno gotovostjo izvajajo mesečniki vse težavne zapreke ir doktor J. T inky pripisuje to njii izvanredno finim živčnim čntilom s pomočjo teh vzdržujejo ravnotežje telesa in se izogibljejo vsem nastavljenim zaprekam: mož pra vi. da mesečniki obračajo vso svo jo poznornost na njih dejanje in se ne zmenijo za nič druz"ga. Mesečnik izvaja vsa svoja dejanjf tako kakor otrok, ki ne pozna ne-sreče. Mesečnik ne pozna strahu in omotice. Prekoračiti nevarna me*ta ni težko, ako človek ne vc za nje nevarnost. Dalje pravi ta doktor, ako na pritnei1 deiiemo leseno desko ua zemljo, lahke jsto prekoračimo brez vsakegp stiabu od konca do konca. Akr pa isto desko vzdignemo 1 > za tr" čevlje, ] otem s<- vi čina ljudi po da čez njo v velikem strahu it na vse strani love ravnotežje, da si je deska vedno enako širok" ■n d "belii. toda potrebna pazlji vost zgine potem vsled strahu da vsakdo lahko doli pade. Me sečnik pa ne pozna strahu dokle-se ne probudi, kakor hitro se pr prebudi, se j»a tudi takoj pojav' strah in spoznanje nevarnosti irJ
zato se iunogokrat pripeti, da
mesečnik pade iz strehe, ako ga zbude v njegovem nočnem tavanju.
Mesečniki pa ne proizvajajo samo telesno težavne stvari, ampak mnogokrat tudi duševne. Doktor Tinkv navaja nastopni slučaj. Nek odvetnik je imel pre- j iskati in dognati zelo težavno pravno zadevo. Nekaj dni se je , bavil s to zadevo; neko noč pa je opazila njegova žena kako je vstal iz postelje, podal se k svoji pisalni mizi in dolgo časa pisal. potem se pa zopet mirno vle-gel v postelj. Drugo jutro je pripovedoval svoji ženi, da je po ; noči v sanjah zelo modro razsodil kočljivo pravno zadevo, ali, sedaj mu ne pride več na um ka-1 ko. Na njegovo veliko začude-i nje, ga je žena peljala k pisalnej i mizi in sprevidel kaj je po noči pisal. Sprevidel je potem, tla je | zadevo rešil popolnoma pravilno in zakonito.
V obče pripisujejo učenjaki mesečnino za nekake bolestne: sanje in ljudje, kateri za njo bolehajo so večinoma zelo nervozni. Najboljše sredstvo za to bo-h'Zcii so: Zvečer ob pravem času i večerjati, a le bolj malo jesti,,
vso noč spati v svežem, hladnem 1 * ]
zraku. Postelja naj ne bode preveč debela in gorka, volneno pokrivalo j«* mnogo boljše nego pernato.
_ , , i
NAŠ GOSPODAR,
pdini slovenski magazin v Ame t riki. Izhaja na 32 straneh vsa! mesec in velja za vse leto sam< fcl.OO. Prinaša podučne članke zt gospodarstvo, gospodinjstvo, lepe povesti, razprave o naših g banjih in zanimivosti iz eeleg; sveta. Pošlji denar na: Naš Gospodar, 2G16 S. Lawndale Avenue, (10-8 v 2 d)_Chicago, 111
NA ZNANJE. Rojakom v Ohio naznanjamo, d* jih obišče naš novi potnik
Mr. FRANK KOVAČIČ,
d je zastopnik Slovenic Publisl ng Company in pooblaščen pob •ati naročnino za list "Glas Ni via", kakor tudi drug« naroč
la.	' S .i! ITI T
Sedaj se nahaja v Clevelandu )hio, in okolici.
Vedno in povsodi co šli naši rojaki na roko našemu potniku ii £a lepo sprejeli, zato smo uver jeni. da bode tudi novemu potni ku na prvem potovanju tako. Rojaka našega novega potnika kar naj topleje priporočamo.
Slovenic Publishing Cd.
Tako pa že.
—	Jaz vas ne razumem, kako morete biti tako optimistični. Kaj niste še nikoli nobenega razočaranja doživeli?
—	O, pač. mnogo, a — sama prijetna razočaranja.
Klobuk in želodec. " —-;-;-j
d
I	— ^
jI ^^^^^^^
"Stara, kaj je danes s kosilom .' skrajni čas bi že bil..."
"Ali ljubi možiček! Ti vidiš rendar, da si primerjamo klobu-ce.''
Največja finost.
—	No, oča Gregorae, vaš sin jc >a postal v mestu jako fin go-pod.
—	Tisto pa, tisto, tako je fin, la še pljuniti več ne zna.
Zelo postrežljivo.
Krojač: "<«os]>od baron! Do-:ler ne dobi ni denarja, ne grem 7. sobe."
Baron (proti slugi) i Janez, tapravi v sosedni sobi jiosteljo! 2ospod ostane dalj časa pri
t
Pameten odgovor.
Učitelj: Katera žival se člove-} vd, najbolj drži. , Učenec: Pijavka.
Nakiti si glavo!
• •
i ' <
/A. •■ v:-? ^
'iS'""9" ' " ; '1
! C^i ; M ^ I
;1 i m
Roka, ki vihti v soboto omelo, jboroži v nedeljo z njim klobuk!
-—--—TT——-----' - * 1	)■
Za smeh in kratek čas.
Dobro' se je izrazil.
i,-Papa noče poplačati Tvojih dolgov, Pepi."
"Izborno, golobičica moja! Potem se nama ni treba poročiti."
Ta pa zna!
Gostilničar: Kam si pa spravil tujca, ki je ponoči prišel.
Hlapec: Svojo posteljo sem mti odstopil in sem šel v hlev spat. Ampak zabavljal je — sevedi\, postelja je bila gorka.	f
Gostilničar: Postelja še gorka
—	mu bom pa za kurjavo zara-, čunal 50 vinarjev.
Angelj miru.
' ^
j
______
"Vidite, gospodična Lucija! Ona-le dama tam zadej si je stekla že nevenljivih zaslug za mir.
—	Radi nje bi se ne bila vnela trojanska vojna."
Nesreča.
Katehet: Pepček — kaj pa tako jokaš?
Pepček: Oh, sem tako nesrečen — ata so me pri ljudskem štetju pozabili vpisati...
Tudi nekaj.
Gospa: "Zakaj hočete od nas, Ana? Dobro je Vam pri nas. Mnogo boljše kakor pa Vašim prijateljicam, ki kar po cele ure zmerjajo čez svojo gospodo. To ste mi Vi sami pravili."
Dekla: "Saj to je ravno, mi-lostiva! Nas ena sedi med njimi kakor neumna gos ter ne more poseči vmes z besedo."
MASTNA PEČENKA.
^--•teJ.vKvlA^"
"O svet Križ božji! Ce se ne požurimo, požre bestija celega zmaja!"
KRASNO DARILO,	f
Kako vsako leto, tako tudi letos razpošlje
svetovno znana lekarna	Jr
PARTOS v New Yorku	I
več tisoč krasnih koledarjev za leto 1914	|P
; na svoje odjemalce. Vsakomu, kateri naroči v aj
| za $1.00 PARI OLA, občeznanega in od najbolj-	g*
1 ših zdravnikov priporočenega sredstva za	^
čiščenje krvi in želodca ter redno stolico,	h
ali katerega drugega zdravila, odpošljemo z	g^
obratno pošto poleg zdravila tudi omenjeni kole-	Pr
dar popolnoma zastonj in poštnine prosto.	p
Ako bolujete od: kašlja, reumatizma, glavo-	^
bolja, na želodcu, neredni stolici, slabem spava-	^
nju, trganju po udih, srbenju kože, zobobolju.	&
očeh ali ušesih, ledicah, jetrih i. t. d. ali na kališ-	^
ni tajni bolezni ter ste že zastonj trosili denar za	^
zdravila, pišite takoj v materinskem jeziku ter	cZ pismu priložite $1.00 ter ga naslovite na:
THE PARTOS PHARMACY,	j
i 160 « 2nd Ave.,	New York, N. Y.
a .	P^
% in z obratno pošto vam odpošljemo potrebna	£
j zdravila. - Slovenski ceniki se pošiljajo zastonj, i_________>
fb rš&> ^ ^ ^ ^ ^ ^	^
| Po znižani ceni!	i
i Amerika in Amerikanci	t
9	Spisal Rev. J. M. Trunk
T* je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je ve-	^ Z zana v platno in za spomin jako prilična.
«	Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor ni
izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokri-
jejo veliki stroški.	^
^ Dobiti je pri:	j?
^ Slovenic Publishing Company,
* 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.	@
cf^ <f^	^ "glas naroda" stane za celo leto samo tbi
dolarje. naročite se nanj i
Prijetna vest S-
I ' __	_ r*1
i	- ZA VSAKO SLOVENSKO DRU- Ir ,{
I	ŠTVO V ZJEDINJENIH DRŽ4-
j	V AH OB TEM ČASU SPLOŠNE
i	DRAGINJE JE, DA NAŠA :-:	4
I	v M
i	slovenska unijska tiskarna računa še '
1	vedno najnižje cene za vse najboljše	f/i
9	društvene in trgovske TISKOVINE.
Tisoče zahval slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izgo- ! j	tovili, nam je velik dokaz, da swo ust- U
m	regli že tisočim društvom.	fj
It-f
! ^
Uki
I	jo nam, in od nas dobite točen odgovor,Koliko ij
a	star.c, delo je narejeno v najkrajšem času v S	* ;
vašo popolno zadovoljnost. Pišite po cene.	^
Prva slovenska unijska tiskarna
__J
1 ^^—— ■HTTIBTETJ
CLEVELANDSKA
| AMERIKA, L
■	6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
>
^^y	^Jf^^	^T W
EDINA SLOVENSKA TVBD
ZASTAVE, REG ALI JE. ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČIN pH^	ZA DRUŠTVA IN JEDNOT? .
0©Io prvo vr«to.	r-",-:
—X_l,	F. EERŽE C0.
3711 S MIL.LARO AVE.,	CI ICaCC, II,l
8L0VENSFF CBXIKE P<IS»IJAM0 ZABTO^^
m ii	——M——wm^mmmm
Jugislovanska ^^^ Katol. Jedneta i
i
Iritorporimna dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNI KI |
T>frf«*drtlk IVAN' GERM M7 Cherry Way or Box 67, Braddock, Fa.
Podpredsednic IVAN PRIMOŽIČ, Eveleth. Minn., Box ML	I
f"Mvrl tajnik: GEO. I* BROZICH, Ely Minn., Boi 424
Pomulni tajnik: MIHAEL M RAVINE C, Omaha, Neb.. 1214 So. lftb St.
Blagajnik: IVAN GOUZE, Ely, Minn-, Box 106..
Zaupnik: ALOJ8 VIR ANT. Lorain. Ohio, 1700 BL Itth St.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVBC. Jollet. TU., »20 No. Chicago St.
, ]
NADZORNIKI:
ALOJS KOSTE1.IC, Salldo, Colo. Box 625.	j 1
MIHAEL KLOBUCHAR. Calumet.' Mich., 115 — 7th Bt.	! t
PETER BPEHAR, ICanaaa City Kan a., 422 No. 4th Bt.
POROTNIKU
IVAN KERZ18VTK, Burdlsa. PCi Box 111.	' S
FRANK GOUZE, Chlabolro Mlno., Box 716.	1
MARTIN KOCHEVAR, Pueblo. Colo., 1219E11 er Art.
11
Val dopisi naj m poSUJajo na »lavnega tajnika, vae denarne pollljatve 1. o« na glavnega blagajnika Jed nota.
I *
Dru*t»eno glaallo: "GLAS NARODA".	j {
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Sokoli v Parizu. Na m. dna rod-	1 tti t.-kuii v Parim so bili zopt t"* Iti |>r\ i iu naravno je, da je ta
sijajni u»p*'lt «»**k»ica Kokolstva	1
budil |>«»t«*bno v lVugi največje	1
fui vd tni nj«\ Tudi mi se od srca	1
i	rsflittto 4'iik«'j<a uipchi. saj ni	J
liifi t"'<'ski, r»f*o slovanski, saj se ' ta usjMb porodil tistima du- \ lia, ki n«. i la a vs»' pravo sloven- " -ko S »kolstvo. S ponosom pa jfle- • ifamo tudi na	slovenske So- •
ki-i«, ti Mi čavtno zastopali slo-\«'tisko Sokolutvo v Parizu in si 1 l»t ib »rili drujfo darilo. Nič nas 1 »n i< m n<* moli, da niso mogli o- 1 .raniti pozicij«- ki so si jo pribo- 1 rili na l«'kuii v Turinu. l*ri tekmi. I > udimnijt' »s m o spretnost in do-v ! M ii<i.,t v i/.vajanjn. n«-j?o igra 1 udi ri'i'm veliko ulo^o. Tudi Oe-j '
ii	;ii-»o bili v• dno prvi, nego ho se,J lorali tudi drugim umakniti, *
« «ii zo|H*t prilK>rili prvenstvo, j j Kit'- ,!(• vensko ruti in misli, je po-• * -mo na to vrlo eet >, ki je sla > ukmovat s prvimi telovadci se- : lift JI je dolM*.	'	I l
Prtpcdena tatcva. I>ne 10. nov ji
r if / itN.i«" i I i»4>sf»t nik Fran
j	■	_	i
Knkar na Jržiei v drvarnici dva iiiliida fanta, ki kradla jn-rilo. 1 Ko j>* mož sieki-l za fantoma, je ' rib t lr'ifiiueev streljal nanj. Za-i(i | ».M ni. Druiri dan so orožniki 1 it ret i rs t i d* a sumljiva domaea 1
r- v	i'
Velika nesreča. I/. št. Petra pri Nuvetu mestu * (M>rf>eajo: Velika 1 muree« se je pripetila 12. novem-'. l»'-ii prof i večeru. Kak«- ret rt ure « <1 Nove eorr.HO v bmelniskem < if'./.du trije možje podirali bukve. ' IVdžajsravali so jih in podsekava- 1 I i. Nesrera je hotela, da so isto- ( rasno omahnile tri bukve, ki so ' pokopale ptwl srboj dvoje žrtev. ! .'»s let ni Anton Saje ter baletni Pr. ! Str gar, oba vzor-moža, pridua de- ; lavca, sta obležala na licu mesta , mrtva. Oba ponesrečenca sta iz Nove pore. Le škoda, da niso ljudje pri takih opravilih bolj previdni.	, Strašen vihar, jugoznpadnik. je divjal dne 13. nov. ob 9. uri zvečer skozi po' ure v hoški okolici. Veliko kozoleev, ki so bili napolnjeni /. ajdo, je podrtih. Raz strehe je letela opeka kot ob hudem potresu. — S farne cerkve v Stari Loki je padel velik kamenit kri/. Na pokopališču je preobr-njenih mnogo šele nanovo postavljenih spomenikov. Škoda je velikanska.
Umrla je 16. nov. v Postojni št. 71 Frančiška Dolenee. rojena Jur-ea. .soproga železniškega mojstra v jKtkoju,
Umrli so v Ljubljani: Matevž <»regorač, tesarski pomočnik. 54 let. — Anton Zelinka. »oboslikar. 39 let. — Marija Koščak, žena mestnega delavca. — Karel Alfa-rei, knjigovodja v pokoju, 75 1.—1 Stanko Ooreaie, rejenec 7. mesie-j cev. — Marija Oven, hiralka, 73; let.
Nočni napad. V Bizoviku pri' Dobrunjah je napadel neznanec-zidarskega pomočnika Jakoba Mojškerea. Pobil ga je po tleh in j ga zabodel z gnojnimi vilami v levo stegno. Mojskere je na napa-j dalea dvakrat ustrelil, toda zadeli ga ni. Napadalec je po strelih po beg nil.
Nczgcda. Ko je Jakob Skubic. železniški uslužbenec na južnem kolodvoru v Ljubljani, izkladal sladkor, mu je pri tem en kos pa del na nogo ter mu tako poško-
doval palec, da je moral iskati zdravniške pomoči.
Samcmcr. Dne 17. nov. zjutraj
ji ustrelil v topničarski vojašnici v Ljubljani ognjičar N. Ši-mak. Ustrelil se je s svojim brow-1 nlng revolverjem pod brado. Krogla mu je prodrla celo glavo.I Našla je Šimaka omenjenega dne1 zjutraj neka deklica, /a gar jeva M inka iz Vodovodne ceste, ki mu je nosila vsako jutro mleko. Mož jr ležal mrtev na postelji. Prenesli so ga v mrtvašnico. Vzrok samomora ni znan in se bode tudi ležlto dognal, ker je pokojnik u-ničil pred smrtjo vsa svoja pisma. Služil je pri 7. artilerijskem polku.
Tat na trgu. Že dalje časa so mesarji v Šolskem drevoredu v Ljubljani pogrešali večje in manjše kose mesa. a nikakor niso /.amogli priti tatu na sled. Dne 18. nov. tse jim *je to vendar po-rečilo. Pri neki stojnici ni bilo nobenega človeka in ko se mesar nekoliko obrne, jt> kos, ki je še preje visel, izginil. V tem ji* pa! že opazil tatu. ki je z zadovoljstvom odhajal s svojim plenom. Bil e velik črn pes, ki se je ne-opažt no priplazil za stojnico, pograbil kos mesa in jo ž njim veselit odknril. Kuža je znan in tudi njegov gospodar, ki bode moral mirdneža ali zapreti, ali ga pa z biči m naučiti poštenosti.
O židovskem gibanju v Ljubljani, Ni še daleč za nami čas, ko je imela Ljubljana samo eno ži-dovsko rodbino. Kako pa je to danes, se razvidi iz podatkov u-r::dm*ga židovskega lista, ki ga i laja židovska verska občina v j Gradcu. Iz tega poročila posnamemo. da je v Ljubljani na ljudskih šolali II židovskih otrok, na' gimnaziji 5 dijakov in na realki 8. skupaj tedaj 22, katere poučuje v verskem nauku neki Natan Kandl. Pripravljajo se v Ljubljani pa za ustanovitev samostojne verske občine. Za zadnje velike židovske praznike so že hoteli iaieti redno službo božjo. V ta namen je prišel v Ljubljano iz Gradca neki templarski predstojnik po imenu Adolf Rend i. Spravil je skupaj 24 Židov, da bi se ž njimi domenil o tem. kdo naj bo predstojnik templa ali molitveni-ce v Ljubljani. Ker se pa židje ni-s t mogli zediniti, kdo naj ima to častno uiesto, je cela stvar padla v votlo in tako niso dobili še prave molitvenice, nego je najgoreč-nejii zid ljubljanski, neki Matija Hermann, ki ima svoje prostore v Gradišču, pisal v Gradec velikemu rabinu, naj mu dovoli, da on skliče privatno židovske vernike na molitve k praznikom. Tako se je tudi zgodilo. — Na vsak način zanimiv pojav o židovskem gibanju v Ljubljani.
i
PRIMORSKO.
Kuga v Trstu. Ponovna pre
| iska va je dognala, da je umrl mornar Vladašič res za kugo. Preiskava je tudi dognala, da so zanesle kugo na parnik podgane, j Mornarji in delavci, ki so delali na parniku "Sofia Hohenberg" ; sp popolnoma zdravi in ostanejc ' samo še par dni pod zdravniškim nadzorstvpm.
Furlanski "maj". Anton Šteki na iz &!orenca pri Moši je sede' v Gorici pred sodniki, obtožer ! težke telesne poškodbe, prizadja InM Josipu Petarinu in R. FVanko - vieu. Navada je ta, da eden ali
drugi v maju postavi v vasi dr6-vo. "maj". Ko je videl Štekina.; da je nekdo odnesel "maj", je pričel pretep in se nadaljeval še j v gostilni. Frank o vie je bil ra-' j njen in 50 dni nesposoben za delo. j ' Pred sodnijo sta poškodovanca 'rekla, da odpustita rada Štekini, Prankovič hoče imeti samo stro- j ške za bolnišnico povrnjene. Ste-kina je dobil 2 meseca zapora. V j zaporu se odloči, ali bo še postav-( jljal "maj" in se pretepal, ali pre- ' [pusti to drugim.	-
I Vlomilci. Dne 9. nov. zvečer so vlomili neznani vlomilci v trgovi-J no Sehmutz v ulici Silvo Pellieo v Trstu in so odnesli za 3000 kron različnega blaga. Skoro istočasno1 so vlomili tudi neznani, bržkotne isti vlomilci, v trgovino za foto-' grafične aparate, očala itd. S. Sa-' badinija v ulici Ponterosso. Odnesli so za 1000 K različnega blaga.! t) vlomilcih ni ne duha ne sluha.!
Nesreča. I/. Štanjela v komen- j skem okraju poročajo: Dne 11. -nov. popoldne je ponesrečil tu A- , lojzij Turk iz Komna, oče 12 o- , trok. Hil je na postaji z vozom in ] konjema. Ko sta slišala konja • prihajati tovorni vlak iz Gorice, sla postala nemima. Radi tega se je vstopil Turk pred n'iju, a kar | naenkrat sta se splašila in po man-j drala ubogega Turka. Konja sta , dirjala proti Koprivi do železni-' ške čuvajnice. Čuvaj lVrčič, vi- -devši splašena konja, je zatvoril i železniške zapornice in tako pre- j prečil morda še kako drugo ne-j srečo. Turka so prinesli na posta-\ jo, kjer so mu dali prvo pomoč. ; dokler ni došel brzojavno poklicani zdravnik iz Gorice. Turk je , precej poškodovan na glavi, levo loko ima zlomljeno na zgornji ] laktnici in pokvarjeni je v spodnjem životu. Z vlakom zvečer so1, ga odpeljali v bolnišnico v Trst.'(
Vihar. Dne 33. nov. zvečer je . divjal v Trstu vihar, ki je napra-j vil veliko škodo in zahteval tudi človeške žrtve. V luki je vzročil i veliko škode. Izginili so trije 'Čo-i
žoti". valovi so jih odnesli kdove ]
, i kam.
Identiteta samomorilca, ki se
je vrgel čez most v Koren v G o-j riei, je dognana. Nesrečni 271etni ] mladenič se imenuje Alojzij Ko-j dermac. mizar, stanujoč v ulici , Kmetijske šole. Kodermac je pre- l bival pri svoji si^stri, ki je v trup- h lu na pokopališču spozanala svo- j jt ga brata. Po več dneh je bil še- j _ le sedaj identificiran. Pravijo, da , je zadnje čase precej pil. ker je j bil ne voljen na svojo sestro, ki se , je pečala z nekim artilerijskim1; nare dnikom, s katerim je imela deklico, ki je umrla po par dneh. Pa malo verjetno to. da bi se radi j takega slučaja pri sestri brat u-smrtil!	i
Izgnana iz Gorice. 671etna reva 1 Marija Silič iz Vrtojbe je izgna- i na iz (iorice. Beda jo je prignala < v tiorieo beračit, redar pa jo je gnal v zapor, kjer bo za nekoliko dni preskrbljena s hrano in prenočiščem. Tako je razsojeno.
Smrtna kosa. V goriški umobolnici je umrl 14. nov. Marcel Kronegger. c. kr. domobr. evid. nadoiicijal v pok., star 67 let. Pokojnik je bil znana oseba; služboval je na glavarstvu dolgo vrsto let.
Poro&a. Dne 15. nov. se je poročil Andrej Cempre. vpokojeni orožniški stražmešter v Gorici, z gdč. Terezijo Gruden iz Ozeljana.
Pretep med cigani V okolici Kopra se že dalj časa potepa velika ciganska tolpa, obstoječa iz Albancev, Rumunov in Turkov. Prebivalstvo se je zelo pritoževalo vsled početja teh ciganov. Te dni pa je prišlo med cigani sami-j mi vsled ljubosumnosti do ostre-1 ga prepira. Moški in ženske so se pretepali s palicami, biči in ka-i menjem. Več mož se je s krvjo oblitih zgrudilo na tla. Boj je to-j liko časa trajal, da ni prišlo orož-jništvo ter razpodilo pretepajoče ^se. 601ettiega Petra Petroviča so prepeljali z razbito lobanjo v bol-jnišnico. Tudi več drugih ciganov je bilo težko ranjenih. Pri ciga-inih so našli 16,000 K; samo ena ! ženska je imela pri sebi 8000 K.
Aretirali so na Reki več mest Jnih uradnikov carinskega urada, j Gre za velike nerednosti z mest-inimi denarji.
Izdelovalnico vlomilnega orodja je zasledila tržaška policija. Zasačili so namreč nekega "umetnika" prav pri delu in so našli pri njem pravcato zalogo priprav ' za vlom vrat, železnih blagajn itd.: tihih svedrov, vetrihov in drugih takih stvari. Kakor se zdi, je poliaija na sledu celi veliki ta-l tinski družbi.
t Umobolni "slepi" pasažir. Dne
■	14. nov. se je v Sežano s tovornim
■	vlakom v vozu, kjer je bilo razno blago, "slepo" pripeljal 241etni
Oger Janos Spemoga. Ko je v Sežani stopil iz voza, si je preje nabral v vozu sira in kruha ter s to prtljago hotel pobegniti. Ker so ga pa še pravočasno opazili, se je začel za njim lov in ubogi Janoš je bil kmalu vjet in odveden k o-krajnemu sodišču v zapor. Tam mu pa ni nič kaj ugajalo in hotel se je oprostiti s tem., da je jel kopati v zid luknjo, skozi katero bi bil pobegnil, a mu je nakano zopet preprečil jetničar. Ker je bil spoznan za umobolnega, ga je sodišče oprostilo in drugi dan se je Janoš sicer brez sira in kruha vendar pa zopet zastonj peljal v spremstvu dveh oboroženih mož proti svoji domovini. Baje je Janoš takih zabavnih izletov že vajen. neverjetni Tomaži pravijo, da je Janoš Spemoga samo toliko neumen, "da lahko živi".
ŠTAJERSKO.
Od Sv. Tomaža pri Ormcžu. 7.
nov. sta se sprla posestnik Luka-'•ič in posestnica Plohi, ki si že lalje časa nista dobra, zaradi ma-enkostnega vzroka. Tekom pretira je zgrabil Lukačič motiko in iJlohlo tako po glavi udaril, da se je vsa krvava zgrudila. Sodni j a .ove zadnjo besedo.
Iz Maribcra poročajo, da sta u-nrla Franc Oehm, bivši lastnik »ostilne "pri gozdu", in učitelj ter bivši občinski odbornik Kari riassareck. ki je živel zadnji čas t- pokoju na Dunaju.
iz Gradca. Znani poštni defrav-lant Piwonka je priznal v pre-skavi. tla je izpraznil jeseni leta 1911 na cejjski pošti denarno piano s 6D00 K in ga napolnil s papirnatimi odrezki. Taji pa, da bi l> i L vzel poštno vrečico z denarnim pismom, ki je izginila sep-enibra med poštnima uradoma Ji-adee in .Eggenberg. V dotičnem lenarnem pismu je bilo 1400 K.
Iz Maribcra. V Dravi so ujeli 1 n četrt metra dolgega in 19 kg ežkega sulca (saluča).
Iz Vidma poročajo: Ko je pe-jal poštni postiljon Vrh i>ošto z lidcuiskega kolodvora v Ki-sko. je opazil neki dečko, da so bila natea trezor a. v katerem se ji' lahajala pošta, odprta. Opozoril je na to postiljona, ki je opazil, la je izginila poštna vreča s 4 re-[comandiranimi pismi, denarnim tismoin s 1250 K in drugo pošto. Postiljon tuli. da so bila vratca .apita, ko se je odpeljal s kolo-lvora.
V	Gcrcnju pri Šcštanju so cl-
iani pokradli trgovki Tamšetovi; '.ii več sto kron raznega blaga. |
V	Mar'ibcru se je poročil trgo-| L'ec Vilko Berdajs z gospo Ster-j rarjevo.
Iz Ocštanja. Preiskava želodci; n črev je dognala, da je bila 23-; etna kmetica Medved, o čije črnili smrti smo že poročali, v resnici z arzeuikom zastrupljena.
Kje moj stric AXTOX J ERAS? Doma je iz Srednjih Gamelj-i nov. Pred 10. leti je dospel v
Združene države. Za njegov j
i
naslov prosi njegov sorodnik: j Fiank Rescc, 6219 Glass Ave.,I Cleveland, O.___(4-6 -12) j
Iščem svojega svaka JANEZA | REPEŠ. Pred enim letom je bil nekje v Michiganu. Za njegov naslov bi rad zvedel: Frank Kraje. Camp 23, Box 1, Cheat Bridge, W. Va. - (5-9—12)
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Frančiška št 54 J. S. K. J. v II i bb in g. Minn.. da se vsak član gotovo udeleži gl. letne seje, katera se vrši dne 14. dec. ob 10. uri dopoldne v nasadili dvorani. Na dnevnem redu je več važnih točk iu volitev novih uradnikov za bodoče leto, da potem ne bode nepotrebnih sitnosti in besedi. Blagovolite torej vsi upoštevati.
Z bratskim pozdravom
Matija Deržaj, tajnik. (4-6—12)
ft_*_ft_ft_.ft_ft_ft_ft_ft_K
! MOHORJEVE KNJIGE!!
Mohorjeve knjige so dosle ter smo jih pričeli danes razpošiljati.
Knjige so sledeče:
1.	Koledar za leto 1914.
2.	Pravljice.
3.	Zgodovina slovenskega naroda.
4.	V tem znamenju boS zmagal.
5.	Jtjlada Breda.
6.	Zorislava. Povest iz davnih dni.
Vseh sest knjig pošiljamo poštnine prosto za 1.30.
8L0VENI0 PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St. New York. V. T
—#—t—*—
99* Trgovec s slatnino ^pg M. POGORELO,
29 E. Madison St. — Room 1111 j Chicago, III. Opomba: Pazite na oglas ▼ so hotnih številkah.	j
Edina zaloga
Družinskih in Biaznikovihj
PRATI K
za ieto 1914.
1 iztis stane . . . 10c. 50 iztisov stane . $2.75 100 iztisov stane . $5.00
Cene Blaznikove pratike so iste.
V zalogi: UPRAVNIŠTVA "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York
ali pa:
6104 St. Clair Ave., N. £. Cleveland, 0.1
■^ssessssssssasssssss 1 1 " f	—l -'.j- ... .1 ■ .■1 *ri
#14 karat ura,
čisto zlato.
Samo »18.2-,
Najboljše ameriško kolesje. Na 11 kamenov, velikost št. 12.
Ra\Tiotaka kot slika.
M Pogorele JL^i^^^l2
ITI. 1	Cit, CHICAGO, ILUNOIS
Pri meni dobite znake vseh JEDNOT in ZVEZ ducat za $1.10.
«-* * »	*	--»-"SV«-9—*-9--V—9 9—?—*—a
ZA BOŽIČ IN === I ^^ NOVO LETO
se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini
in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le	i
j
GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da	i
se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri t : : : : vse Hitro in točno odredi. : : : : :
Frank Sakser
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVENUE, N. E, CLEVELAND, O.
• " - " T T ••• ••• T T T. T. .. v ^	4y ivf Vi*	• -« v w v.'	••• W -V W V V'r' > V^
i
Neredna prebava, i
(JI I •	Da si ohranim o Jdobro zdravje, ne smemo dopustiti, '
: I j!j	da bi prišla naia prebava v nered, kajti to je vedno znak i
nL O	kake bolezni, bodisi celega telesa ali pa enega ali več or- '
Aganov. Brez primerne hrane in primerne prebave ni živ- | ljenja. Raditega je zelo važno, da imamo pri rokah sred- ; stvo, ki prinese v slučaju kakih nerednosti v prebavi hitro ' pomoč. V takih slučajih priporočamo lahko vsakemu dc-bro znano, ukusno, hitro učinkujoče!
TRINERJEVO
|Btrisk8 |lixip grenko vise.
To izvrstno sredstvo bo popolnoma očistilo prebavni
^_^^^ sistem, ne da bi povzročalo kolike ali kakih drugih bole-
pa povečalo tek. dalo moč notranjim organom R<!{(ft/tt llter lajšalo konstipacijo in vse bolesti, ki so v zvezi z njo. II Uporabi naj se ga pri vsaki indispoziciji. SI Imejte to zdravilo vedno v svoji hiši ter ga rabite
FITTER wine II	konstipacyi,
. _ICANV, II	glavobolu,
> iH^^m®^ \ II	bolečinah v črevesu,
/ +gggSsr^ V II	slabosti,
Č>\m	nervoznosti,
^V bsP^^i * \||	slabi prebavi,
/ ^Tt^J'wiH^ %||	izgubljenem teku,
miNCRovo ||	slabokrvnosti,
HORKF VIKO II	bolečinah po obedu.
ynrVL T inv II	0(jiašajte V mnenju, da bodo take indisoozicije iz-
•^•awd ^joseph tinner ||ginilc same po sebi. Ako se jih ne zdravi pravilno, vedno L	,-JIslabe organe. Najboljše zdravilo v vseh taKih slučajih je:
Trinerjevo Ameriško Elixir grenko vino.
n^^K^Wv lekarnah,	Ociklanjajt • pent redbe
JOSEPH TRINER,
Importer and Exporter
1333-1339 SO. ASHUND AVE.,	CHICAGO, ILL
GLAS NA!t01>A;fcV6r DECEMBRA, 1913.
_
f« A <aASe A A oAb </!» A ^ ^
| Skrivnosti Pariza. *
Slika iz nižin življenja.
8 pisal Engine S o«. — Za "Glu Nucli" priredil J. T.
lpo	V	V ^
(Nadaljevanje.)
—	"Kakega stanu so bili?"
—	*Al*apa •'(■■•tu je bil deliver in njegova žena pletilka."
—	"Sta bila imovita?"
—	''Poroeena nista bila. Vendar sta se nalivala mož in žena. Z«!aj jima je slo dobro, zdaj slaho. l'e je bilo delo, sta imela preveč, drugikrat sta trpela revščino, ker nista imela dela", pripoveduje deklica in obraz ji zelo razveseli ob teh spominih. "Vendar pa st« bila vedno ve;«1a in dobre volje. V celem tem mestnem delu ni i»ilo takih. 1'repevida sta in s<- smejala vedno. In pa dobrosrčna sta uila kakor ne kmalu kdo. Kar sta imela onadva, je bilo tudi drugih. Mama Cretu ;e bila debela, zilrava gospa pri tridesetih letih, vedno eedno in snažno napravljena, in prijazna in živahna liki mla-«*mucka. Njen mož je imel dolg nos, velika usta in vedno papir-, nato <"•• ,»ieo mi giavi. Obraza pa je bil tako čudnega, da se je motal vsakdo stneja i, kadarkoli ga je pogledal. Kadar je prišel z dela, je je I peti. nore« brit i ter skakati po otročje. Mene je vi-til naokrog ter me njeiv.i
I na kolnih. Igral s-- je z mano, kakor da bi bil •.am -.e otrok. In njegova žena me je razvadila popolnoma. Oba sta prizadevala, da s.*in bila zadovoljna. Smejala sem se in pela. Zato s a mi dala ime Orlica, i z t to ime mi je tudi ostalo. Za otročjo raz-^osaj nost -ta mi dajala prav dober vzgled. Nikdar jih nisem videl« žalostnega iu otožnega obraza. tV sta si kdaj kaj očitala, je rekla možu /ena: "Cretu, ti si pravi veseljak! In ti boš kriv, če umrjem od smeha. ' In smejala sta se. da je bilo kajl In tudi jaz rem se smejala. V takem življenju sem vzrastla in tako sem bili. vzgojena. I'patu, da njun trud ni bil zaman."
"Oofovo ne, lepa sosedinja ! Še nista nikdar prepirala?''
—	"Nikoli, nikoli. V nedeljo, pondeljek in večkrat tudi torek :;is.ta lala. Sla sta na v»-s^lje. in vselej sla vzela tudi mene seboj. l'a| a Cretu je bil 'zboren delavec. Kadar je delal, je zaslužil zelo •fa mogla praznovati tudi pondeljek. Bržko sta pa imela toliko, da sta ogla praznovati tudi pondelj*k. ali celo torek, sta bila srečna .H zadovoljna. In ee sta bila brez dela, sta bila tudi zadovoljna. Natanko ■><• -,]iomiiijain, da je papa Cretu, ko nismo imeli nič kruha. iz knjižnice — '*
—	"Je-li imel knjižnieo?" ji seže Rudolf v besedo.
"Tako je imenoval omarieo, v katero je spravljal vse nove pesmi. Vse je pokupil ter se jih naučil na pamet. Ce ni bilo kruha r.ri hiši, je vzel staro kuhinjsko knjigo iz knjižnice rekoč: "Poglejmo torej, kaj ni se jedlo. To? To?" In eital je nama imena različnih izvrstnih jedil. In vsak si je izvolil svoje. Potem prime pon-\ i) v roke ter vsiplje vanjo, kakor bi pripravljal dotičuo jed. Me-dve pa sva se od smeha kar veljale po tleh."
—	"Sta bila vesela človeka kaj zadolžena?"
—	"Ne, nikoli! < i* je bil denar, so bili praznični dnevi v hiši, ako ga pa ni bilo, smo se pa postili —'*
"In bodočnost ? Ali nista nikdar mislila na to?"
"Seveda. Ali ta prihodnost je bila za nas nedelja in pondeljek. Poleti smo .-Ii na deželo, pozimi pa v predmestje."
"Zakaj pa se nista poročila, ker sta bila tako drug za drugega?"
"Nekoč ju je vprašal prijatelj v moji navzočnosti o tem."
—	" No, in ?"
—	"Odgovorla sta mu: "Kadar dobiva otroke takoj. Sama pa počutiva tudi tako dobro. Kaj bi se silila k temu, kar storiva
rada prostovoljno?! To bi bilo v sveži s stroški. Za to nimava denarja. ..." — Ali kaj klepetam", prekine Orlica. — '"Tako je. Kadarkoli začnem govoriti o teli dobrih ljudeh, ne morem nikoli končati. Sedaj pa Vas prosim, gospod sosed, dajte mi ogriujačo s po-ptelje ter mi jo j ripnite tu le z zaponko. Potem pa greva. Cas je drag, in za nakupovanje jra je treba precej."
Rudolf se je požuril. da izvrši ukaz lepe deklice.
—	"No, ljubi sosed! Zavihnite ini ovratnik, spnite obleko in ogrinjačo. Pazite pa. da me ne ubodete."
Da je to izvršil, s.- je Rudolf moral nehote dotakniti njenega s.iežnobelega vrara.
V sobi je bilo že »lokaj temno. Rudolf >» je približal, preveč približal, kajti dekliea je kriknila.
Zakaj je zakričala, ne moremo reči nič gotovega.
Je-li bila zaponka vzrok temu. ali pa so se Rudolfova usta dotaknila belejra, debtee'ga vratu?! Dovolj je, da se je dekliea obrnila urno ter rekla napol smeje, napol žalostno — Rudolf je skoraj obžaloval, da si jt dovolil nedolžno prostost —: "Gospod sosed, nič več Vas ne prosila, da denete nam" ogrinjačo."
—	"Prosim, oprostite mi. ljuba sosedinja. Tako sem neroden !"
—	"Ravno nasprotno, moj gospod! In ravno to mi ni všee. Dajie sem roko! Ali obnašajte se lepo iu spodobno— ali pa s? raz-dere najino prijateljstvo."
—	Zares, le:-a sosedinja! Nisem jaz kriv. Vaš lepi vrat je bil netlobel, da m • je natush oslepil. Moja glava se je sklonila nehote
— in —"
—	Ze dobro! Ze dobro! V prihodnje ne boste imeli več take prilike de Oriiej preteč s pratom ter zapre vrata. "Tu sosed! ši.niviie moj Ulju-"! Tako je velik in težak, da bi mi utegnil odtrgali žep. Prav podoben je kaki pištoli."
In za*mejala se
Rudolf vzame velikanski ključ, ki ni bil nič manjši od onih nebeških sv. Petre. E
—	Oo-ipod sosed, ne pozabite omeniti gospej Pipeletovi. da pridejo danes r «č: v hišo. ki se jih naj da v Vašo sobo", omeni de-nliea.
"Imate prav, lepa sosedinja! Stopimo za trenotek k vratarju !"
Pipelet. ki je <mel vedno klobuk na glavi, je bil oblečen v z?-'en frak. Sedel je pri mizi. na kateri je bilo polno različnih kosov in koščkov usnja in drugih v čevljarsko stroko »padajočih roportij. Ravno je bil na t m, da pribije z vso resnostjo in natančnostjo kakor vedno in po\sod podplate na čevlje. Anastazije ni bilo v sobi.
"Oospod Pipelet", prične dekliea, "sedaj Vam hočem posedati nekaj popolnoma novega. Uboga družina Morelova je s pomočjo tega le uo*f oda iz vode. Ubogega Morela ho hoteli vtakniti v luknjo! Sodni služabniki so vendar brezsrčni ljudje!"
—	"In nesrstnneži, tnala gospodična!" pristavi Pipelet z z?lo jeznim naglasom nahaje s čevljem, ki ga je imel v levici. "Ponavljam pred Bogom in ljudmi da so veliki nesramneži. Veste, porabila sta onadva b pova priliko v temi na stopnicah it »r se nespodobno dotaknila noje žene. Zaslišavši klie njene užaljene spodobnosti seta se vdal nehote svoji živahnosti. Prav nič ne skrivam, da kiji tedaj kar otrdel ter se zardel iz sramežljivosti pomislivži, da je bila žrtev tega groznega atentata moja' Anastazija. To sem oklepal že iz njenega predrznega obnašanja, ker je zagnala lonec
»o stojnicah. In tedaj prideta ta nesramneža mimo mene."
—	"Moža Hte potom najbrže preganjali, gospod Pipelet", de dekliea i rizadevaje si vdušiti smeh, ki ji je silil na lica.
—	"Sprva sem nameraval tako", odgovori Pipelet z globokim vzdihom. "Ko sera pomislil, da bi utegnila nahruliti tudi mene, je
i
f Ali bo o Božiču v vaši hiši gramofon?
'P /^^MBbL	fon in 12 spevov zastonj.
p Z	Ako pa še niste izbrali
f I	za krasni cenik, ka-
vJ^^	terega dobite zastonj.
jT^j^^^jfi^jjj^^ ^Plošče importirane iz
Ljubljane.
f Columbia Grammophon Co.,
Si 171 Washington Street,
\	Columbia ''Favorite"
_ T _r _ _ _ __	Posebna božična cena
^	New York, N. Y.	$42.00
in 12 spevov zastonj, j §—^—§—%——0—0—0—0——{£—§—4$..
If " 1f ' 1f " 1r It " V ~ If rm ii I
" 1
1	FRANT PETKOVSEK, 1
■	|ml litir - Wiry Pilil«, !
^711-721 Market St., WAUICBQAN. ILL.
PRODAJA flu Timm, najbolje tgaaje t« iimtac rnotb- paientofau idi*
FBUUAJA *atae nam mi
^HH^V s«k en.
POŠILJA dcaar • »tar fctmj mullh«
^^^^	UPRAVLJA 1M v IMM« MHi a»m*m. 1
ne»dfis	j
' Zwtepalk "GLAS NARODA", «1 CwtMt St.McvTavk.	<
Domača naravna ohijska vina
I	kakor:
I DELAWARE, CATAWBA, IWES, IN CONKOED
I	prodaja
JOSIP SVETE,
I 17SO-82 E. 28th St.,	I.orain, Ohio-
I	Conkord, rudeče vino po----60c. galona,
|	Catawba, rumeno vino po----80c. galona,
I	Delaware, belo vino po.....$1.00 galona.
I	Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.56 za sodček.
E	Razpošiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pride-i jati denar ali Money Order,
i	Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.
V ZALOGI	,
imamo importirane slovenske grafofonske plošče in vseh vrst, grafofone, istotako tudi ure,'verižice ter vse v to stroko spadajoče predmete. Zahtevajte cenik I
A. J. Terbovec & Co., P. O. Box 25, Denver, Colo.
K le je JOHN MUBI? Doma je iz Šenčurja pri Kranju. Pred 10.' leti je dospel v Združene drža- j ve in kje se sedaj nahaja, ne j vem. Zato prosim cenjene roja-j ke. če kdo ve, da mi javi. —j Frank Dolinsr, 9!»4 K. 61st St.,' Cleveland, O.	(4-6—12) j
ŽE NIT NA PONUDBA.
Iščean dekleta v svrho ženitbe!
J
v starosti od 28 do M5 1<4. Katero zanima in resno misli, naj se ogla-! si na spodaj označeni naslov:
Joseph Sta nir, P. O. Box 61!>, Wilburtom, Okla.
(5-6—12)
IšČem svojo sestro VIKTORIJO OlvAŽAR. Doma je iz Postenj pri Ilirski Bistrici. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njen naslov, nai ga mi blagovoli poročati. — Frank Kiren, Box j 224, Norwich. Pa. (4-8—32)
'»ilo po meni. Sicer nisem nič slabši od drugih. Ali ko sta šla ne-'"a rane ž a mimo, mi je stopila kri v glavo, in pokril sem si oči z rokami. da ne vidim pohotnežev."
Grlica se je smejala. In Pipeletovi vzdihi so se izgubili v udar- . čili kladiva, s katerim je ubijal užaljeni mož podplat na čevelj.
Kakor se je JrJo sklepati iz Alfredovih besed, se je Anastazija nesramno pobabala pred njim heteč posnemati obnašanje onih >ensk, ki si prizadevajovzbuditi ljubezen svojih mož ali ljubimcev, češ, da se jih vedno in povsod zalezuje.
—	"Gospod sosed", zašepeta Grlica Rudolfu na uho. pustiva i* boge ga Pipeleta v njegovi veri. Gotovo se čuti radi tega zelo po-češčenega in srečnega."
—	"Ravnali ste. kakor se spodobi možem. S preziranjem se najhujše kaznuje človeka" .reče Pipeletu Rudolf, ki mu nikakor ni rotel podreti misli in prepričanja o visoki in sramežljivi ljubezni njegove žene. "Sploh pa je Vaša žena krepostna in čednostim nad
•^akirn dvomom."
—	"Krepostna, gospod, krepostna!" vzklikne Alfred ter začne /nova mahati s čevljem, ki ga je imel na levico nataknjenega. "Da, zato stavim svojo glavo. Za slavo velikega Napoleona in za krepost in čednost svoje žene jamčim kakor za svojo lastno poštenost in čast.'"
(Dalje prihodnjič.)
j Kje je ALOJZIJ ŠKOpIC? Doma je iz Krtine, fara St. Lovrenc j na Dolenjskem. On se nahaja nekje v šumi v Pennsvlvaniji. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov sorodnik: Fran Oven, 15525 Sarauae Road, Collin-1 wood Sta., Cleveland, Ohio. (4-6—22)
PBIPOBOČILO.
Rojakom se priporočam za ve-i zanje knjig. Izdelujem in proda-jam vsakovrstne usnjate denarnice. Jaz sem edini slovenski knjigovez v Ameriki.
Alois Gregorin, •JO Judge St., Brooklyn, N. Y. (25—10 lx v t)
*	» t * *_m. m m—*—m
ar	P
« Josip ScharaboB »
« blizu Union postaje *
« 415 West Michigan St., »
Duluth, Minn.
Pošiljam denar v staro do-
*	mo vino in prodajam paro- * J brodil« in železniške listke. i
A_______
HARMONIKE
bodisi kakorfaekoll vrste i »delujem in popravljam po najnižjih cenah, m delo trpeino in zanesljivo. V popravo zane.-aljivo vsakdo pošlje, ker sem le nad 16 let tukaj v tem posle in sedaj v svojem lastnem dimu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakoriao kdo zahteva bres nadaljnih vprašanj.
JOHN WENZEL,
1017 E. 62nd St.. Cleveland. O.
431 psrnikov	1,30«. 819 ton.
Hamburg-Americao Line.
NajveCja parobrodna dražba na svetu.
Regularna, direktna, potniška in eke-presna proga med:
NEW Y0RK0M h HAMBURGOM,
BOSTONOM m HAMBURGOM, PWILADELPHI0 » HAMBURGOM, BALTIM0REM in HAMBURGOM
oskrbljena z največjim parnikom nasvetu "IMPERATOR«, 919 čevljev dolg, 50,000 ton. in z velikimi poznanimi parniki: Kaiscria Aaf. Victoria, AaMrica, Prcaidaal Lia-cala, PrcsUcat Graat, Clavdaad, Ciadaaati Patricia, Pretoria, Feaasylvaaia, Graf WiUatct, Mai Adalbert, Priax Oakar, Baaaia, Salaaoaca,
Arcadia ia Barcdoaa. NajboljSi ugodnosti v medkrovju in tretjem rasredu. NIZKE CENE. Iivretna postrežba za potnike. Za vse podrobnosti obrnite se na:
flanbiirg-Americai Llief
41 Broadway. New York City
ali lokalne agente.
wr* Tifiro U VSAKIM
■LovsMCAi -mm
Vsak potnik, kteri potuj« akoad ^ew York bodisi v atari kraj ali pa iz starega, kraja saj obii£« PKVZ ILOVKNSKO-HSTATm
H OTEL
AUGUST BACK, 146 Washington St., X«w Totfe, Corner (Mir Si Na razpolago so vedbtf Wfl sob« in dobra 4omais krama ft oixkik eesak.
Pozor, roja Id!
jrm	g Oobfl Btfll f|
w ^au J^TmHMkr waohiQctou
^m^mf^^S^i^ŠUF	Caaa aeS™*
^MW^^M^Ba ■	PomHIO IB
^ ^ M]tt pan? ^	A loan tinkta
ro la Pomadi prooi lanadu
, . T.	■ JL£r	xjaioniii
■■•.k kort'D'ct	i■ iibUoLodbt*
*aiki.. -Mt>u	u o I I laAja nuiH
"a pngol hmh mwt.« ir. <>*• two nt tapadaS. » »f	taka rnotUai »t Moll
k*aool bafcl iwwlp^iwa initaj*. tauatkm < ^otoh^naert te kraiž«h fi dnahipapaSaSea
^ijafjaTa Bmff^m^S^BižS/ fffl?
JAKOB VAHCaC
"glas naroda" je edini slovenski dnevnik v zdb
orž. naročite se nanj.
Poštni p strnile! aoi "CHICAGO** ' LA TOUtARE" "tOCHAMBEAU" "10AGAXA"
Olavaa agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
serner Pearl St., Chesebroofb Bmlldlsf. Paniki s<M««io sd se^aj aaprej redno ob četrtkih a pristaaS2s iter. 57 tNartfc Rm ia sb sobotik pa is »risUaBes 84 Nwtk Imr, N. T.
•LA SAVOIE 10. dec. 1913. #LA SAVOIE 31. dec. 1913. tFRANCE	17. dec. 1913. t FRANCE dne 7. januarja 1914.
*LA LORRAINE 24. dec. 1913. *LA LORRAINE 14. jan. 1914.
MSSBUA PLOTITMA ▼ MAT»M:
TROCHAMBEAU odpl. s pom. štv. 57. dne 13. dec. 1913. ob 3 pop. •CHICAGO odpl. s pom. št. 57. dne 27. dec. 1913. ob 3 popoldne. •CAROLINE odpl. s pom. št. 57. dne 14. jan. 1914. ob 3 popol. •NIAGARA odpl. s pom. št. 57. dne 24. jan. 1914. ob 3 popoldne. Paralkl s ivcxda taEaamoraai imajo pejdva vijaka. Parafti s krili ianoo pa itoi vijaka.
RED STAR LINE.
IPlovitba med|New Yorkom 9n Antwerpom.
Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov i brzoparnOd na dva vijaka.
XSSLAKD S-M' j .	-	ilOOILil«
U,i04 to.	,, | J R ^ . ,.	11,7M to.
ranura	tadsblamm
lt,7t0 Um	11-i17 101
LAPIia.a»4 torn.
Kratka te miobma po« n potnik« t AtiM}«, db OgvaS«, easko, Hrvatsko, im Galieijo, kajti mei Antwerpaa ta imsa^ enimi deželami je dvojna direktna želecm&ka sveža.
Posebno se le skrbi sa udobnost potnikov medkrovfa !Fr*Q|
s sred obstoji od malih kabin sa 2, 4, f in 8 potnikov.
Ea nadaijne informacije, cene in voine listke obrniti ai ]« UP
RED STAR LINE
klkdm	S. Lar.ltSaB, S HUJito. Su.,	m Ihh StmL
«» TOSS.	^CmCAO). ILL^	VINHITIC. HJl7.
SoSo*?IU«.	WASHWGTOPM, D. t	sJ^SsCO^I
AMSTH&A ^osžiasa Si&ži^
s'afeEViSiL	'aasg.'sr	mSšsFiSi&A.
ROJAKI, NAROCAJTS 81 NA "QLAS NAEODA", NAJ! ygCjI IN NAJCENEJŠI DNJTWIM._
C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE.
iPrancoska parobrodna clru^toeu
»irsktna trta
Ae KAVE«, PAJtIZA, f VICE, HCOMOSTA In LJUBUAn,
PoAtnl Blcaprea parnlkl aoi< LA PROVEHCF" *LA SAVOIE" *«LA LORRAINE" "FRANCE"
aeSvavOaka	aaSravtMu.	■aflvevtMe	aa Botirt niaka
Avstro-Amerikanska črta
(preje bratje Cosulich)
NajpripravnajSa In najcenejša parobrodna Cita z^Slovence jn Hrvate.
»
Novi parnik na dvaCvijaka "Marthv Washington". Regularna|vožnja med New York am. Trstom in Reko."
tea vožaih^ligtkovfiz New Yorka xa AL razred so'do:«
Vsi spodaj navedeni novi paro-	moom*	-	A^wd
brodi na dva vijaka imajo	t nTR ......................vr.v....T,„„v?l7re $36.00
brezžični brzoiav	UrsL*j AiSlii ...................... • ••>:—$37.18
UPIH?	inn
ALICE,	LAURA,	7APRT?T* A ................... .	$36.—
MARTHA WASHINGTON,	......... ......$37.08
ARGENTINA,	KARLOVCA .....................................$37^5
OCEANIA,	Martha Washington in Kaiser Franz Josef I. stane $3.00 vei.
"LAJSER FRANZ JOPEF L	II. RAZRED do:
TRSTA ali REKE: Martha Washington in Kaiser Franz Josef L I	$65.00, drugi $50.00 do $65.00.
Phelps Bros £ Co, Gen. Agents, sDWadaagtoa stret new