Slev. 15». (Posamezna Številka 8 vinarjev.) gz—— —— Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah lo praznikih, ob 5 zjutraj. Urcdoi&vo: Ulic« Sv. F:anKII:a Asiškeca SL 20, L nađstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredaiStvn lista. Neiranklrapa pisma se ne ■prejemajo fn rokopisi te ne vrsEaja b tajate!) ta odgovorni -redni k Stelan O edina. Lastnik konsofdj Ur a .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinnsti", vpisane zadrege a Ow ejesta poračtvoo v Trstu, ulica Sv. KracčUka AtUke^a SL 20. Telefon ureiniitva in oprave Ste v. 11-57. Marotalna tnala: Za eeio leio ..«••«. K 3120 Si pol leta........................• 16-60 Ca Crf ............................ 7*80 ■ a a e d e 1J s k o I a d a J o xa cck> ido.......HO O pol leta.............. • • , V Trm, v neailOt sanila 1917 Lstilk XIII. Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 8 vinarjev* zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin* Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.1 Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........ K 20.-* vsak* nadaljna vrsta............. 2.-« Maii oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Bdinosti-. Naročnine In reklamacije se požiijajo upravi lista. Plačuje se izkJJuffno 1« upravi .Edinosti- — Plača In toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — PoStnohranii nični račun tt. >41.652. Podpisujte 6. volno posojilo. tOi namestnika barona dr. Frles-Skene.) Tr*t Ima velike, dogodkov polne dneve za seboj. I »e seta JK>ri. le podpisovanje vojnega posojila najizrazitejša priznava k avstrijski državi. : e cm pa tudi najuspešneje sredstvo za s'.or; i^nje srejr.o dokončanje vojne. Zato naj podpiše vsak Tržačan po svojih najboljših močeh vojivo posojilo! Vsak podpis bo dragocen kamen za bodočnost Avstrije in s tem tudi za procvit m napredek domovine. • ♦ • PuJpM za vojne posojilo se sprejemajo do 22. Junija pri vsen podpreovalnimi uradili. kjer dobi tudi vsakdo takoj natančna ; jasnHa o izredno ugodnih ro .'pišoča hi i h pogojih. Zvezno armadna porotna. AVSTRIJSKO. D L'NAJ, 9. (Kor.) Uradno »e razglaša: 9. i'i lila >917-, \ z a o d n o bojišče. — V Gozdnatih Ka ratih in v vzhodni Galiciji mestoma živahnejše praske, sicer topovski ogenj. Italijansko b of I š £ e. — Ob Soči nobenih posebnih dogodkov. Na planoti Sedmih občin se nadaljuje topovski boj z menjajoč o se silo. V ozemlju Zebla po so-vražitl razstreibi nastalo duplino so naše četo obdržale v boju z ročnimi granatami proti več italijanskim napadom. jugovzhodno bojišče. — Ne-izpretnenjeno. Načelnik generalnega Štaba* NEMŠKO. BLROLIN, 9. (Kor.) Veliki glavni stan, 9. junija 1917. Zapadno bojilče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Ob Yserl le na gotovih točkah živahno topovsko delovanje. Proti našim postojankam vzhodno Wytschaete In Mcssnesa Je otvoril sovražnik opoldne zopet !-«očen uničevalni ogenj. Velikih napadov sovražnik pod vtisom težkih izgub, ki J2h Je glasom izpovedb ujetnikov imelo 10 napadajočih divizij, tekom dneva nI Izvršil. I-HJšiljal je le avstralske čete k brezuspešnim sunkom vzhodno Messinesa v ogenj. V večernih ura!i so se razvili na obeh bregovih prekopa Vpern—Comines in v nižini Douve novi boji, pri katerih ni zamogefl priboriti sovražnik nobenega uspeha. Od prekopa La Bassee do potoka SanSi je bilo bojno delovanje zvečer isto-tako zviš2no. Ponočni sunki severovzhodno Verniellesa, južno Loosa in vzhodno Croh-iliesa so bili odbiti. Močne sile Je zastavil sovražnik pri ponovnih napadih Jugozapadno in Južno LenSa. V srditih ponoćnih bojih so tamkaj na obeh bregovih potoka Soucheza kakor tudi med cestami, vodečimi iz Givenchyja v Avions in iz V!iiiyja v Mericourt, liesenski in šle-zij>ki polki s krepkim protisunkom zopet vrgli sovražnika, ki je mestoma prodrl v naše iarke. Posiojajtke so vse v naših roka!!. — Armada nemškega cesarjev iča: Po molni topovski pripravi so izvršile ponoči na Cherninu des Daines, pri Braye in Cemy francoske napadne Čete napad; bili so odbite. Tudi v dragih odsekih fronte ob Aisni in v Sampanji zvečer moč-iii ogenj je opolnoči popustil. — Armada vojvode Albrehta: Položaj je neizpre-merjen. Na vzhodnem in macedon-skem bojišču raz ven običajnega bojnega delovanja nobenih posebnih dogodkov. Prvi generalni Kvartirmojsten p!. Ludendorff. SOVRAŽNA URADNA POROĆILA. Italijansko poročilo. S. jt rija. — Delovanje je bilo včeraj na fronti normalno. \ okolišu Tolmina je naša artiljerija koncentrično obstreljevala kolodvor v Sv. Luciji in razpršila sovražne čete. Pri Vodicah je bil po mučni topovski pripravi nenadno izvršeni napad sovražnika o. bit. Na Krasu so se močne so- vražne patrulje, podpirane od artiljerije, poizkušale približati našim črtam Južno Kostanjevice. RazprSHi smo Jih s protinapad! in ujeli več mož. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 9. (Kor.) Wo!ffov nrad poroča: V Kanala in Biskajskem zalivu so naši podvodrriki potopili zopet 21.500 ton. Nač. adm. štaba mornarice. PODVODNlSKA DFBATA V FRANCOSKI ZBORNICI. BERN. 8. (Kor.) Lyonski listi joročajo rz Pariza: Tekom včerajšnje zoorniške seje jc mornariški minister Lacaze izja-vil, da je bila njegova glavna skrb vedno podvo-Ti&ka vojna. Obramba Severnega morja in Kanala je zagotovljena s tremi brodovji hitrih ladij, ki delujejo skupno z letaii. Vrh tega obstojajo še pomožna bro-dovja za plovbo. V Atlantskem morju so tri divizije, eno brodovje za zaščito plovbe, eno proti pod vodniškim centrom. Vrh tega pridejo sedaj na pomoč Amerikanci. V Sredozemskem morju je izvedena organizacija s pomočjo Angležev, Italijanov in Japoncev. Francosko vlsokomoTsko brodovje se nahaja -na Kriu, da prepreči izhod avstrijskega brodovja. Dokler bo cn minister, ostane brodovje tamkaj. Posl. Tissier je izjavil da mora v očl^jed rezultatu podvodniške vojne, ki ]e povzročila izgubo 1,023.000 ion, očitati vladi brez-skrbnost. Treba je bilo graditi podvodni-ke, mesto da so se tratila premog In človeka življenja za križarke in oklopnice. Boassenot rekel, «da noče zvračati odgovornosti na špansko vlado, vendar pa so se dogodili številni slučaji preskrbo-vanja nemških podvodnlko\r v španskih pristaniščih, posebno v Bilbau. Zahteva cd mfnfstrskega predsednika, da naj iz.-posluje od španske vlade zagotovilo, da se taki slučaji, ki so Istovetni s kršenjem nevtralnosti, ne bodo ponavljali. PARIZ, 9. (Kor.) V zbornici je pri-debati o kreditni predlo&i za 1. 19^7 napovedal finančni minister za prihodnji čas zvišanje železniških tarifov ki za prihodnji Četrtek popolno pojasnitev finančnega položaja. Vse kreditne predloge so bile nato i»p?cjCte s proa / gičtsovoan: Zbornica je nato nadaljevala pod vodniško debato. Admiral Bienaime je izijavil, bo rešeno to vprašanje na korist zaveznikov. Naše izgube, je rekel, znašajo T85 od 100 prometov ladij v naših pristaniščih in v pasovih, zavarovanih po francoskih ladjah. Skupne izgube v prvih treh mesecih leta so bile manjše, kakor sicer. Po raznih izjavah ministrskega predsednika Ribota je sprejela zbornica sledeči dnevni red: Zbornica se združuje v isti misli in Istem občudovanju in hvaležnosti za pomorščake trgovinskega in vojnega brodovja, oročena, da v soglasju z zavezniki še krepkeje nadaljuje boj proti sovražnim podvodnikom. Prepričana je, da bo vlada hitro izvedla od mornariškega vojnega odseka zahtevane odredbe, predvsem ustanovitev splošnega vodstva za podvodniško vojno-kakor tudi Specijaliziranje vojnih in trgovinskih ladij in razorožitev ladij, ki nimajo nobene vojaške vrednosti, in prehaja na dnevni red. Nova Rusija. Resolucija kongresa kmečkih odposlancev. PCTROGRAD, 7. (Kor.) Kongres kmečkih odposlancev je sprejel sledečo re^)-lucijo: Kmerj » streme po pravičnem miru brez poniževalnih aneksij in brez odškodnin. s pravico sainoodločevanja vsakega narodi. Mednarodni odnošaji kakor tudi meddržavne rogodbe morajo biti predložene udeleženim narodom v kontrolo, prepire i^a naj reši med nar o j, 10 sodišče in ne orožj'\ Kongres zavrača poseben mir, odobrava sklep delavcev in poživlja kmete vseh dežel, naj prisilijo svoje vlade, da se odpovedo razširjenju teritorija in vojnim odškodninam. Kongres smatra za svojo dolžnost, da brani deželo brez strahu pred žrtvami, da poviša bojno silo armade in da se bojuje za blagor kakor tudi za dedno posest ruskega naroda. Kongres poživlja armado, naj se podvrže svobodni disciplini in brani revolucijonarno Rusijo. Vojni minister Kerenskij $e za-ukazal, da se mora naznaniti ta sklep vsej armadi in tudi mornarici. R-.fSka provizorična vlada in londonska pogodba. BCRN, 8. (Kor.) »Petit Parisien* poroča iz Londona, da je član spodnje zbornice King vprašal ministra za vnanje stvari, ali je nova ruska vlada priglasila pristop k londonski pogo-bi. Lord Cecil je to zanikal. O tem vprašanju se sploh še ni razmišljala Odstop generala Gurka. PETROGRAD, 8. (Kor.) General Gur-ko, poveljnik zapadne fronte, je odstopil. PETROGRAD, 9. (Kor.) Ker je vojni minister Kerenskij izdal dne 18. majnika ukaz. ki prepoveduje poveljnikom in oficirjem v>ako prošnjo za odstop, in jo ie general Gurko, poveljnik zapadne fronte, kljub temu vložil, je vojtii minister odre- dil, da se ga odpusti kot višjega poveljnika in imenuje za dlvizijskega poveljnika. Konte; a .^ca v Stockh&Ssnu. Bo| entente proti stockMmskl konferenci. STOCKHOLM, 8. (Kor.) Francozi in Angleži agitirajo sed;*j doma kakor tudi v Petrogradu 2 vso silo proti stockhalmski konferenci. Henderson, Thomas in \'an-dervekie poizkušajo oživotvoriti konferenco ententnih socialistov v Londonu. Stališče angleških in francoskih strokovnih okoliščin splošna : ';t;pš6ina ni mogla tudi mednarodno stro. ovno konferenco, ki naj bi se prijela d; ->; prišli so le delegati skandinavskih* dežel, Nemčije, Av-strij Ogrske in Nizozemske. Kakor pripominja ; Soziakiemokraten se radi raznih okolščin splošna skupščina ni mogla vršiti. Kongres se bo vršil najbrže decembra v Švici. Posvetovanja z zastopniki 'nemških večinskih socijalistov bodo končana šele prihodnti teden. V pondeljek bodo podali delegati svoja mnenja o predpogojih trajnega >n pravičnega miru. Danes se omenja pri! od manjšinskih socijalistov. Semkaj je prispel tudi ukrajinski delegat Temnicktj. • Posvetovanja z nemškimi secijal^l. BEROLIN, 9. (Kor) O razpravah nemške delegacije v StOckholmu objavlja »Vonvfirts« sledeče posameznosti: Po dogovoru glede razprav jc podal Scheide-inann natančno ^o1as*]i]o politike socialistične stranke Nemčije v~ vojni. Rekel je: J^i izbruhu vojne smo v smislu našega stalSt&i dovolili v^a za obrambo dežele potrAhiia sredstva. Istočasno smo iz-Tševali neprestano r'izkuse za doseg*, liilru z vplivanjem na lastno vlado in nastajanjem na socHalisticno internacjonalo. Memška vlacSa je na razne načine izraz:';? pripravljenost za mir Mi hočemo mir, nikakor pa no razbitja naše domovine. Radi .ega jo bomo branili, dokler ne privolijc :asprotniki- v mir sporazumljenja. Pcvpolen mir v šp ^iijl. BERN, 8. (Kor^ Kakor poroča »Temos iz Madrida, je glasom Izjave španskega ministrskega predjed ja mir v deželi z.-*->et popolni«na Vipbo-u" ijen. ivlifTT^rcr >:.< .'•ot'-anje stvari je jK^ial izjavo, ki pravi: /sakemu ministru je ležtče na tem. se rešijo trenotne težkoče. Ker ra nikdo zu-iaj vlade ni rešil vprašanja, ostane vsak TKnister na svojem mestu. Prihod generala Pershinga na Angleško. LONDON, 8. (Kor.) Uradno se poroča: General Pershlng re s svojim šlnbom prispel s poštnim parnikom »Baltic« zin-traj v Lrverpool. Sprejeli so ga zastopniki vojnega urada in admiralitete. GOSPOSKA ZBORNICA. DUNAJ. 9. (Kor.) Dr. pl. Orabmayr je predlagal, da naj se aklep poslanske zbornice glede poslovnika izroči posebni ko-misiji"9 članov z naročilom, da poroča zbornki na seji. ki se bo vršila v ponedeljek, dne 1L L m. ob 3 pop. Predlog je bil sprejet. Na predlog podpredsednika kneza Fiirstenberga se je vršila volitev proračunskega odseka, obstoječega iz 21 članov, že danes. Dr. Qra!bniayr je dalje prediagal, da naj se izvoli komisija 25 članov z naročilom, da naj stavi predloge glede manifestacije v odgovor na iirestol-ni govor. Predlog je bil sprejet. Dr. Grab-mayi je kot načelnik justičnega odseka ust.neno poročal o terno-predlogih v svrno zasedenja mest treh članov hi enega nadomestnika dižavnega sodišča kakor tudi ^veh članov upravnega sodišča. Volitve so bile izvršene. Seja je bila nato zakliučena. Prihodnja seja v i>ondeljek, II. t. m. DUNAJ, 9. (Kor.) Na dnevnem redu pondeljkove seje je kot prva točka poročilo poslovniške komis;je. DUNAJ, 9. (Kor.) Posebna komisija gosposke zbornice je razpravljala -popoldne o sklepu poslanske zbornice glede reforme poslovnika. Kakor se govori, Je bil sklen poslanske zbornice sprejet neizpre-menjen. Istočasno Je bila sklenjena resolucija, ki poživlja vlado, da naj uredi parlamentarni jezik zakonitim pcrtom. Avdijence. DUNAJ, 9. (Kor.) Cesar je sprejel danes v posebni avdijenci: ministrskega predsednika grofa Clam M ar trn rc a, vojnega ministra Stoger Steinerja, Jež. bramb-nega ministra Georgija in gm. Klepsch-Klotha. Odlikovanja. DUNAJ, 9. (Kor.) Cesar je podelil: vojaški zaslužni križec II. razreda z vojno dekoracijo in meči kapitanu linijske ladje Horthyju; red železne krone II. raz. z vojno dekoracijo in meči kontreadmiralu AlcksanĆTU Hansi; vitežki križec Leopol-dovega reda z vojno dekoracijo in incei kapit tnoma linijske ladje Ferdinandu vit. Burschki in Henriku Hevslerju; red železne krone III. raz. z vojno dekoracijo in meči iregatnemu kapitanu princu hanu Liecliteiisteinu; vojaški zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo in meči i korvetnemu kapitanu Francu Morinu. junaška smrt. DUNAJ. 9. (Kor.) Letalski nadporočnik Emest baron Plener, sin predsednika najvišjega sodišča barona Pienerja, je umrl junaške smrti. KABINET ESTERHAZY. BUDIMPEŠTA, 8. (Kor.) Destenirani minfstrskl predseonik groi Moric Ester-hazy je hnel tekom današnjega v-ečera v Interesu sestavitve kabineta posvetovanja z več političnimi osebnostmi Ob 8 zvečer je prišel groi Esterhazy v klub narodne delevne strauke, ki:r je hotel kon-ierirati z grofom Khuenom, ki ga pa ni na§e!. Podal se je nato v klub neodvisne stranke, kjer je konferiral z grofom Albertom Apponyjem. Dunajski listi o rešitvi ogrske krize. DUNAJ, 9. (Kor.) Vse časopisje registrira presenetljivi preobrat v ogrski krizi, ki je nastal vsled tega, ker je cesar poveril sestavo novega ogrskega kabineta članu ustavne stranke grofu Esterhazyju. Listi naglašajo, da je Tisza že pred demisijo ponudil Eslerhazyju portfelj in da je Esterhazy v strankarsko - političnih bojih ogrske zbornice dokazal vedno zmernost, vsled česar je pričakovati, da mu bodo pri rešitvi težkih nalog pomagale vse stranke brez izjeme. -Fremdenblatt« pravi: Vsa preteklost grofa Esterhazj ja jam-ji za to, dsa je trdno odločen, pripomoči ideji demokratiziranju Ogrske do zmage. Mi v Avstriji upamo, da se bo mlademu državniku posrečilo, ohranit ž običajno r.taro in oživiti potrebno novo. STRAŠEN IZBRUH OGNJENIKA V REPUBLIKI SAN SALVADOR. SAN JU AN DEL SUR, 8. (Kor.) Reu-erjev u raj/, porcea: Brzojavke iz San Mi-i;uela (srednjeaiiieriška republika San Salvador) poročajo, da je bilo 60.000 prebivalcev broieče glavno mesto San Sal-adorja popolnoma poniženo, najbrže /sled potresa ali izbruha ognjenika. Nadaljna brzojavka iz Tegucfgalpe pravi, da so bila uničena tudi druga mesta. Zadnja brzojavka, k! jo prispela, pravi, da je v okolišu .^0 ml9 Vse razdejano. Prebival-tvo.i-'ar ^r^tori ;»o ulicah in drevore«ji!i. Strulicvito netsrečo Je povzročil najbrž.-; ognjenik, ki leži ob vznožju mesta. Vprašanje volilne reforme na 0$?-• shem. Kdar ne pozna ogrskih nizmer, si ne more niti predstavljati, kolikega pomena za to deželo je vprašanje volilne reforme. Zato ne more tndi razumeti, zakaj se grof lisza tako trdovratno drži stališča, ki je ie zavzel napram temu vprašanju. Kdor pa pozna ogrske razmere, ve, da se dosedanje. s :i i n ogospo d a rstve madjarskega elementa more vzdržati le ob dosedanjih volilnih razmerah. S tem je pa tući že povedano. da so jnadjarske stranke, ki so hotele strmoglaviti Tiszo za vsako ceno, le izrabile vprašanje volilne reforme proti njemu, da Jim jc bilo to vprašanje le sredstvo za dosego tega njih namena; niti od daleč pa ne mislijo vsi tisti opozioijonalni grofovski politiki — Andrassy, Apponyi itd. — na kako resnično razširjenje političnih pravic na široke mase vtseh narodnost*. Tudi oni so sestavni deli madiarske oligarhije, tudi njim je do tega, se gospodarstvo te poslednje ohrani — zato so tudi eni, istotako kakor g.rcsf Tisza, nasprotni vsaki volilni reformi na principu enakosti vseh državljanov, vedoč, da bi vsaka taka reforma zastopstvo drug?h narodnosti v parlamentu neizogibno izdatno ojačila. Toda — ves odpor jim ne bo koristil za dolgo. Včlrki val ideje deuvokratizacije političnega in državnega življenja pritiska na vse dežele Evrope rn ga tudi na mejah Ogrske ne bodo mogli zadržati. Ravno na Ogrskem so postale razmere ne vzdržljive, ker so škandalozne, nevredne sodobne moderne države. Tam ne gre samo za izpremeinibe v porazdelitvi volilnih okrajev in v vsem, kar daje volilno pravico, marveč gre tudi za odpravo dosedanjega načina izvajanja volitev. Da rečemo na kratko: na Ogrskem je vsaka vlada delala volitve z vsem mogočim aparatom. Danes je sijajno zmagal kak Tisza, prihodnjič pa istotak-o sijajno njegov--nasprotnik. Interesantno je, da je grof Tisza že enkrat reformiral volilno pravico. Bilo je 1. 1913. A še interesantneje je — kaka je bila ta reforma! Vsi praktrke in zlorabe, ki jih volilni zakon do tedaj sicer ni dopuščal, a ki so se tekom časov razvile v pravi zi-stem, je grof Tisza s svojim volilnim zakonom — uzakonil — vse volilne Iumpa-rije so zadob le zakonito veljavnost. Volilne liste sestavlja uprava in največkrat je od dobre volje, navadno pa tudi oi* interesa uradnika odvisno, komu se priznava volilna pravica, bodi že z ozirom na premoženjski cenzus, bodi na inteligenčni Kaj takega ni na vsem svetu. Državljan, ki nima premoženja, mora dokazati, da poseduje stopnjo izobrazbe, odgovarjajoče absolviraneinu 6 razredu ljudske šole, ozirc-roa, da zna čitati in pi- sati. Nikjer na Ogrskem pa ne vodijo javnih knjig, iz katerih bi bilo razvidno, kdo je absolviral 6 lludskošcdskih razrecov, — ozrioma. kdo da zna pisati in čitati!! Konskripcijski komisiji je dano na svobodo, da take »naobražence* pritegne k — Izpitu, da jih potem pripušča, ali odklanja, kakor že hoče. Volja komisije se pa navadno ravnajo — ukazu ministra za notranje stvari! Uradnim .potom se vpisujejo v volilne liste le uradniki in tisti analfabeti-, ki plačujejo — po Tiszovi »reformi« — najmanje 40 K direktnoga davka, dočim je pa '-O leta 1913 zadoščalo 21 K. Kdor plačuje sedaj le 20 K direktnega davka, se mora podrediti izpitu v čitanju in pisanju, da ga komisija pripozna kot kulturnega človeka, kot volilca, ali pa ga ne pripozna. Pri tem ie seveda ollločilno vprašanje: ali bo za vlado alf ne! Volilni, zakon iz leta 1874. je popeljal volilno pravico s 24. letom, »moderna« Tiszova reforma le odmaknila začetek uživanja te pravice na 3011 Tudi za Industrijalne delavce velja isti inteligenčni cenzus. Ali morajo dokazati, da so apsolvirali 6 razredov ljudske šole, ali da znajo pisati in čitati. AH tu je nekaj drugega vmes: na Ogrskem obstoje 6-razredne ljudske šole le na papirju! .Med 18.000 ljudskih šol je šestrazrednih ie par stotin. Nad 500.000 učencev sploh nc uživajo nikakega pouka radi pomanjkanja zavodov rn učnih moči. Kako naj vsi ti dokazalo, da so absolvirali 6 razredov ljudske šole, oziroma, da znajo pisati in čitati?! Tako je skrbela vladajoča oligarhija za svoje volilne zmage! Na isti višini sodobnosti hi — morale je t udi način volilnega postopanja. Najmanje 100 voliicev mora z notorijelno potrjenimi podpisi nominirati kandidata. Volilni preJ-sed-nik, ki ga imenuje vlada, pa more enostavno odkloniti noaninirane-ga kandidata. Ne treba drugega, nego, da se "pomoti in trdi, da je nominirani kaiudidat iOentičen s kakim Obsojenim zločincem slučajno istega imena. Odkloniti pa more predsednik kandidata tudi pod pretvezo, da jc notar pozabil potrditi na zaključku, rda se je protokol razložil strankam v njih inater-nem je&ka*. AK. jurimo si: ttfJi nota? je pozabil — na ukaz vlade! Porazdelitev volilnih okrajev fc pravo mojstersko delo volilne geometrije. Do Tiszine reforme so imeli Neanci na Ogrskem v kakih 25 o-krajiih večino, Romuni v 43, Slovaki v 23, Srbi v 12 — večmo, ali ne.....poslancev'! Tisza pa je srečno reformiral tako. da nimajo Nemci nobenega okraja več z gotovo večino^J^omuni so padli na 20, Slovaki na na 15, Srbi na 2 volilna okraja I % lu to spričo dejstva, da tvorijo Nemadja-rl nad polovico prebivalstva In nad 60 odstotkov kontingenta h on vedske vojske (deželne hrambe)! Po teh le kratkih podatkih — ker za pravo karakterno sliko bi morali veliko govoriti — le lasno. je grof Tisza prejšnjo, itak že ostrižeo in obrezano volilno pravico še poslabšal. Volilno postopanje ni nič drugega, nego paraigrafirano omejevanje svobode tistih, ki so po kakem čudežu prišli v volilno listo. Ne le narodnosti na Ogrskem, ampak vsakdo, ki želi, da bi v to sicer bogato, ali po krivdi oligarhije vendar nesrečno deželo, prišli enkrat sedam jih časov, človeške kulture in civilizacije vredni — evropski odnošaji, mora biti iz srca hvaležen našemu mlademu vladarju, Ja je s svojim bistrim očesom tako hitro pogledal tudi v te temne kote in da je z energičnim dejanjem pokazal svojo voljo za — resnično, volilno rcfoimo. Grof Tisza in — vsi drugi pa se upirajo. Zato ne pojde lahko in gladko. IX>kaz za to je že težava, s katero se rešuje kriza. Ali prej ali slej pojde vendar-le, ker bo moralo iti, ker bo zahtevala — ura časa! Za nule narodno Mnjenje! Izjava Starcevićeve strank? prava (MHI-novcev) v seji hrvatskega sabora dne 6. Junija 1917. Z ozirom na odločilno fazo, ki je stopila vanjo svetovna vojna, posebno pa z ozirom na inicijativo, ki sta jo uvedla Njegovo Veličanstvo kralj Karel in njegov minister za vnanje stvari v čim h;trejo dosego častnega miru, kakor tudi z ozirom na najnoveje izjave v državnem zboru — meni Stačcvičcva stranka, da jej je v dolžnost, izjaviti sledeče: Pravica do samoJoločbe vsakega naroda je temeljna ideja, ki se je bolj, nego kiaj, izticala in naglašala ravno med svetovno vojno in ki prešinja dušo vsakega naroda brez ozira na to, kateri vojskujočih skupin pripada. Ta ideja bo v podlago definitivni ureditvi mednarodnih odnoša-jev po vojni. Izhajajoč s tega stališča razumeva Starčevičcva stranka prava pod »častnim mirom« tak mir, ki bo na naveden način vsem narodom evronske kulturne skupnosti Jamčil svoboden, samostojen razvoj svojega narodnega bitstva in jim bo omogočal plemenito tekmovanje na polju blaginje in splošne človeške civilizacije. Nazoir Starčevičeve.stranko prava Stran !!. .EDINOST« itev. 159. V Trstu, dne 10. junija 1917. Je. da bistveni ln neizogibni predpogoj v dosego cilja Je preobrazba monarhije na podlagi popolne enakopravnosti vseh narodov, ob popolnem rzključenju hegemonije in nadvledja enega naroda nad drugim! Ta za^'eva po popolni enakopravnosti vseh narodov monarhije je zadobila povećano pomembnost v trenotku, ko se le demokratični duh iz velike in prosvit-jfenc Rusije tud: v drugih deželah razširil £ nezfomljeno silo. StarČevkjeva stranka prava pozdravlja raJ ;tiio izjavo z dne 30. maja 1917. v^dr-žavnem zboru v imenu poslancev »Južno-skrvanskega kluba« na Duna;*u, s katero zahteva na podlagi modernega narodnostnega principa državnopravno bi unrav-nopravno združenje vseh tistfh deže! monarhija v katerih bivajo Hrvatje. Slovenci In Srhi, v samostojno. vsakega gospodstva tujih narodov osvobojeno in na demokratični podlagi zgrajeno državno tvorbe. t?r p ».daria. da je I a zahteva v podlago \ ga njenega življenja in delovanja €k1 : zadetka se: i u Poživlja torej vse-sku; :ii hrvatski narod, naj jo v.tej odločilni uri p>^pira v ii jo stremljenju, povdarjaioč, da ne smatra tega koi svojo strankarsko t.tvar, marveč kot splošio narodno stvar. Posebno se obrača Starče viceva stranka prava do tega sabora ter apelira na vse srranke. nai se — na strani pustivši vse malenkosti In mah.dušje — združijo k odkrito:--enemu in nepopustljivemu delu za c ideale svobode in ujedrnje-v.\*. Na fiaiisću narodnega ujedi ijenj* Hr-vato.. Slovencev in Srbov poživlja Star-čt.ićeva stranka pravH izlasti Srbe. državljane hrvatskega kraljestva, naj se po Izgleda poslancev ju čnosfovanskega kluba pridružijo temu nje stališču in naj skupno s H < j.i in SkA enci delujejo za ujedmje-r.je vsesa slovanskega juga monarhije v posebnem državnem teie u na podlagi na-rc J ic^a načela in zgodovinskega držav-i:r a prava kraljevine Hrvatske! Starčevi ee n stranka pru\a odobrujc stališče zastopnikov češkega Miskcea naroda, ki so je zavzeli v najnovejih izjavah v državnem zboru, izraža tem fjovedom brat-i j Češkemn in poljskemu narodu svoje občudovanje In s h opat i je ter obžaluje te- losrčnost nemško-naciionalniii strank držarvnega zbora, ki so se postavile na stališče. na>protno narodnim in zgodovinskim pravicam drugih naro.rov s tem, da odrekajo drugim to, kar za-se zal 11 vajo, s čemur nc pevspešujejo ne interesov monarhije, ne oiili dinastije. V zvezi s tem zahteva Starcevićerva stranka prava u-vedbo splošne, direktne, enake in tavne volilne pravice z varstvom za manjšine — ker je u ve rje. ia. da edino le po tej poti p^ide do izraza ljudska volja, zahtevajoča preobrazbo monarhije na podlagi enakopravnosti vseh narodov in demokratičnih načel. • ' Stsnjc IjBtfsKeSfl selit ja o Trstu dne 31. cf-acembra 1916« Javnih meščanskih šol je bilo 14 s 76 razredi, 2 meščanski šoii ste bili nemški, 12 italijanskih, slovenske nobene. — l judskih št'! je bilo 48, hi sicer 4 nemške, ai italijanskih in 11 slovenskih. Vseli razredov ljudskih špl je bilo 405. Nemške liud>kc ki meščanske šote■-vzdržuje drža-va. italijanske meščanske in ljudske ter s -dujič tu -i 11 slovenskih ljudskih šol pa občina (v okolici). Zasebna meščanska šola je bila ena s ti cn>kim učnim jezikom z eni:n samim ra zrejo. ii. — Zasebnih ljudskih šol je biio 15 in sicer 12 s pravico javnosti in 3 brez , ran ice javnosti: 4 z ncmšl im, 6 italiian-sk n. 3 slovenskim, 1 srbskim in 1 gršk:m uem jezikom . Vseh šolskemu* cbisku obveznih otrok je Lilo 30.5 '4. Od teh je obiskovalo javne meščanske sole 2599, Javne ljudske šole 19.M9, slovensko zasebno meščansko šolo 54. za »c?-ne ljudske šole 3091», srednje, » ' r.uc : . trgovske Šole 2150. na domu po-ii.cva-:';i je bilo 39, radi bolezni opro^čc- •i šolskega obiska 41 in brez šolskega o Lit k a 2s3b otrok, t. j. 9 odstotkov. Obiskovalo pa je. javne ljudske in meščanske šole 23.460 otrok, m J temi 25?S v a* bi pred šolsko obvezni »it jo in 764 na-14 let starih. NTa nemjkih ljudskih in meščanskih šolah je bih> 3.211, na italijanskih 15.979, na slovenski« 4270; ako 10 dodamo po - lednjim še število slovenske zasebne ljudske in meščanske šole < biskujo* čil! otrok 1993, dobimo v»ch slovenskih šolskih otrok na slovenskih ljudskih šolah \ Ir-vtn 6209. (Statistika ne pojasnjuje, koliko naših otrok je bilo na nemških in italijanskih šolah. Prip. uredništva). P O P L ISTEK._ r Učno osobje: skupno število //8. Od i teh je bik> zaposlenih 60 učiteljev in 64 učl-[teljic, skupno 124 na meščanskih šolah, j 168 učiteljev in 348 učiteljic, skupno 516 na javnih ljudskih šolah * učiteljev m j 90 učiteljic, skupno 138 i. t zasebnih ljudskih in meščanskih šolah. Za meščanske šole usposobljenih je bUo '51 učiteljev in 55 učiteljic, samo zrelostni iEpit je imelo 16 učiteljev in 33 učiteljic; vsi ostali pa so bili usposobljeni za ljudske šole. Vojcfki dom v Trstu. Pred 3 meseci, dme 4. marca 1917., je bil na željo Njegovega Veličanstva našega premilostnega cesarja ustanovljen »Tržaški vojaški uoni« in otvorjen ob najugodnejših avspicijah v navzočnosti Nj. eksce-Ience gospoda namestnika, škofa dr. Karlina. poveljnika pomorskega okraja kontreadmirala barona Koudelka, dam-skega odbora, predstav i telje v oblasti in ob številni udeležbi tu bivajočih vojakov in invalidov. Z znatnimi denarnimi prispevki, ki jih je v ta namen naklonilo Vojaškemu domu vedno darežljivo tržaško prebivalstvo, je bilo odboru omogočeno, da ne pogošča le naših hrabrih vojakov vsak dan s čajem, ob nedeljah in pravnikih pa še s svznčieami. ampak da podpira tudi druge biaiske domove z denarnimi sredstvi, s svaičicami in jim daruje cesarske podobe. VslCu izredne prijaznosti društva »Ein-tracht«, ki je dalo Vojaškemu domu vse svoje prostore na razpolago in kateremu se izreka tem potom javno najtoplejša zahvala, spada Tržaški vojaški dom res med najlepše naorave naše monarhije; ki nudi našim vojako.n lepe, zračne prosto;e, udobno, pozabljeni)! naporne službe posvečeno neprimljeno skupno bivanje s tovariši, berilo, godbo in okrepčavo. Prijatelji našega Vojaškega doma so se ob nedeljah posvetili d^bri st\rari in so z godbo, predavanji, s čarodejnimi predstavami prirejali vojakom prijetne ure. Na godovni in rojstni da i Njenega Veličanstva se Je vršila za vojake tombola z lepimi dobitki jestvin v>ake vi ste in koristnih predmetov, kur ic nabavilo vojakom veliko veselja. (>d drie olvorkve Vojaškega doma je prejel odbor na denarnih darHih S648 kron. stroški so znašali 5141 kron. tako, da razpoi i* ga ocbor še s zneskom 3507 ki on. Vojaški 'Jom je posetilo v marcu 3908, v a pri i u 3688, v maju pa le 2717 vojakov, kar se pa lahko razlaga z italijansko ofenzivo. Prav dobro obi-skana slavnost, ki se je priredila v društvu »Eintrtcht« v prid Vojaškemu domu, je donesla odboru znaten čisii dobiček, kateri se bo pa vsled soglasnega skiepa porabil za slavnostno tombolo dne 17. avgusta, na prvi cesarski rofstni dan našega vladarja. Odbor: predsednica: Nj. ekscelenca gospa baronica Lucija pl. Fries-Skene, podpredsednica: baronica Nina Morpurgo, gospodarica: gospa Marija Zahorska, člani odbora: gospa Penelopa pl. Deme-trio. gosj a Ela pl. Kamler, gospa Ema pl. Krekich-Strassoldo, gospa OizeJa Luctch, gospa Sina Mezelie, gospa Dragica pl. Rabi. gospa Antonija Slavik, gospod cesarski svetnik Adolf Brurnlechner, gospod nadzornik Viljem Fabiani, gospod višji vojni k u rat Mahovich, gospod Kari Meeraus, gospod cesarski svetnik Aleksander Neu-mann, gospod Kari Schnorr, gospod rač. sve mik lirizio izreka tem potom javno svojo najtoplejšo zahvalo vsem onim damam, ki so radovolino izjavile, da so pripravljene po vrsti vsak dan opravljati nad-zorovalno službo v Vojaškem domu m sicer damam: gospe Adi Esciier, gospe baronici Adi Fluch, gospe Jerici Iiaus-brandt. gospe Fritzi Huber, gospe Leopol-Jini Huber, gospodični Antoniji Honsel!, gospe Loč pl. Kohcn, gospO-ični Mariji Lange, gospodični Nelly Lichtensteiger, gospe baronici Aleksandri Morpurgo, gospe Mariji Oberst, gospe Karli Ponikvar, gospe Hedviki Schalandeck, gospe Mariji Schellander, nadalje vsem, ki so na velikodušen način pcJpiralr odbor, bodisi z darili v denarju, bodisi z okrepčili, sval-čfcrami, Časopisi, knjigami, pisalnimi potrebščinami vsake vrste in tako omogočili nadaljnje oskrbovanje Vojaškega doma, torej naprave, ki je tem blagodej-neiša, ker ravno Trst našim vrlim bojevnikom ne more boliše dokazati svoje hvaležnosti za neustrašeno obrambo našega ljubljenega mesta, kakor s tem, da si po vsej moči prizadeva pripraviti našim hrabrim vojakom v-teh malo urah počitka, ki so jim usojene, po možnosti res pravo razvedrilo. KIKE en ar, Id le izfalnil. Roman. Francoski spisa! E>gen Chavetie. Ne da bi poznala pomen in važnost ob-tivbe, ki jo je naperilo proti njima skrbno prei>kui. »če souišče, sta oba obtoženca trdovratno tajila i prvi iti drugi zločin. V smislii pravosodstva texJaip;li časov iv-.> obtožencema sporočili obtožnice, kot zaT teva zakon danes, temveč ie sodišče skrbno varovalo tajnost o vseh svojih doka *!ih, da doz ie\ ne krivce na glavni raz-pravi tem gotoveie pritisne ob tla. Me l obtožencema je prvega posebno o' - .zevalo njegovo strahovito življenje. K : >ija::;c. igralec in vcdr.e prepire iščoč dvci- ie^ nik ie bil-vedno na lovu za de-rariem. ki si ga je skušal pridobiti na tisočere tako malo pravične načine, da so ga že pred leti morali izključiti iz arma-oc. Pr<; " niegovi sokrivki v splošnem ? ,;• , - ^ ni iii"gfa reči veliko. Toda po pre- govoru, da jabolko ne pade d'aleč od drevesa, je sklepalo občinstvo, da pač tudi njena prošlost ni mogla biti brez madeža. Pasiravno si je torej javno s proklinjanjem obeh obtožencev dajalo duška, je vendar vsepovsod vladalo največje sočutje z ubogo gospodično Brichetovo, katero je zadelo veliko zlo, da je zločinska soproga izvrgla pošteno ime njenega očeta javnemu zasmehu. Splošno so se čudili ljudje, da mlada hči ni tudi postala žrtev onili dveh nečloveških grdob, ki ste pričeli z umorom glavarjem rodbine, da bi se polastili velikega imetja. — Prej ali slej bi bila tudi nanjo prišla vrsta, — so menili ljudje, ki so se oklepali logike dejstev. Najbolj se je pa splošno sočutje bavilo z mladim človekom, ki je prav v trenutku, ko je hotel razkrinkati Jijuno krivdo, padel kot žrtev obdolžencev. Njegov položaj je bil še vedno zelo nevaren, in doktor Gardie, ki ga je sprejel v svofo hišo, še ve-tto ni hotel jamčiti za njegovo reši-' lev .... zlasii potem ae, ko se mu je sicer Aorovizacllske stvari. KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 11. junija do 17. jumla t l, (20. Razdeljevanje), se bodo mogla (proti prešč*pljenju štev. 20. izkaznice za živila) dobiti naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijske komisije in sicer na eno osebo: KORUZNA MOKA. Va kg koruzne moke PO OVSEN RIŽ. Ve kg ovsenega riža po K 1*— kg. MARMELADA. Va kg marmelade po K 4*— kg. JULIENNE. (Posušena zelišča.) 10 (deset) dkg julienne (posušenega zelišča za juho) po K 5 kg. SUHE ĆEŠPLJE. '/4 kg suhih češpelj po K 3'60 kg. • SUHA ČEBULA. 5 dkg suhe čebule po K 16'80 kg. 5 dkg 84 vin. • JAJCA. 2 (dve) jajci na osebo in teden po 22 vin. eno. SIR. 60 g (6 dkg) ennnenthalskega sira po K 9 kg. Največ se ga bo moglo dobiti 42 dkg. ČOKOLADA (prvovrstna). Na izkaznice z enim in dvema odmerkoma se bo moglo dobiti po Vb kg, na izkaznice s tremi in štirimi odmerki po "U kg, na izkaznice s petimi ali več odmerki pa po 3/s kg čokolade po K 20 kg. OLJE. Izkaznice št. 4 za olje so veljavne do vštete sobote, 16. t. m. SLANINA. Na vsakih 6 (šest) odrezkov oficijelne izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od 11. junija do 17. Junija t. L, hi proti istočasnemu izkazu z izkaznico za živila se izroči ena izkaznica (štev. 12) za nabavo slanine ter se bo moglo naffijc do vštete sobote. 23. t. m., v običajnih prodajalnah dobiti 120 g 02 dkg) slanine na osebo, oziroma izkaznico, in sicer po K 10*08 kg. DOPOLNILNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico dopolnilne izkaznice za kruh in do dopolnilne izkaznice za maščobe z odrezki, zaznamenovanimi s črko S. dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izka&iJee. veljavnih za čas od 11. junija do \7. junija t. L, dopolnilno izkaznico s štev. 21. ter morejo nanjo do vštete sobote, 23. junija t. I., v običajtrih prodajalnah dobiti 3 (tri) dkg slanine. Dopolnilne izkaznice Štev. 20 (za tri dkg slamine) veljajo do vštete sobote, 16. t m. SVINJINA. (Panceta.) V torek, 12. t. m., se prične prodaja svinjine (pancete) proti izročitvi zeleno-črnih izkaznic (16. izdaja), ki so že v posesti občinstva. Prodajala se bo pri vseh slaninarjih in sicer na izkaznice od št. 1 do štev. 10.000 A, B, C, D, E, v torek, 12. t. m., na izkaznice od št. 10.001 do 5t. 20.000 A, B, C, D, E, v sredo, 13. t. m., na izkaznice od št. 20.001 do št. 30.000 A, B, C, D, E, v četrtek, 14. t. m.. Kdor bi iz upoštevanja vrednega vzroka ne mogel kupiti svinjine določenega dne, jo more dobiti popolnoma izjemno v soboto, 16. t. m. Vsaka oseba ima pravico, ćki dobi na eno zeleno - črno izkaznico 10 dlvg pancete po K 6'— kg. IZKAZNICE ZA SVINJINO. Tekom tega razdeljevanja dobe odjemalci tudi izkaznice (oranžno-črne barve) za svinjino (17. iz-iajo.) IZKAZNICE ZA GOVEDINO. Nadalje se bodo dobile tekaznice Št. 4 (marmeladne barve) za govedino. — Kdaj stopijo te izkaznice v veljavo, se objavi posebej. VSOLJENE SARDELE. Na običajnih mestih se bo nadaljevala prodaja vsoljenih sardel. SARDINE V ŠKATLJAIi. Na Izkaznice z enim do treh odmerkov se bo mogla dobiti po ena škatlja sardin (v oliu), na izkaznice s Štirimi ali več odmerki pa po dve škatlji, In sicer po K 3 škatlja. dozdevno nekoliko zboljšalo, a se je nato pojavila komplikacija boleznih Po poteku treh dni se je ranje««c zopet zavedel, in zdelo se je, da ga bo mogoče zaslišati vkljub njegovi veliki slabosti. •— Doktor Gardie je v smislu dobljenih navodil takoj obvestil sodnika gospoda de Ba-dierea, kateremu se je (poverila ta stvar. — Ali me poznate, gospod de Lozeril? — je vprašal sodnik, ko se je vsedel k ranjenčevi postelji. . - — Baron je prikimal. — Saj veste, da je sodišče prevzelo nalogo, da vas maščuje na krivcih, ki se nahajajo že v njegovi oblasti. — Ali jih torej poznate? — fe s težavo pošepeial ranjenec. — Ali niste že sam poskrbel vnaprej, da nam jih naznanite? Ko je sodnik zagledal začudeni izraz v de Lozerilavem obrazu, \t hitro, ker se je bal, da bi prevelik duševni napor mogel škodovati ranjencu, Še dostavil, tifa bi pomagal njegovemu spominu: KISLO ZELJE. Na trgu Ponterosso, na Lesnem trgu ter rw trgih Stare mitnice, Giuliani, Perugino in Cavana se bo prodajalo kislo zelje po K r— kg in sicer brez izkaznice; ali v nobenem slučaju se ne bo moglo dobiti več kot 1 kg na osebo. SVEČE. Nadalje se bodo prodajale tudi sveče po 22 vin. komad: in sicer se bo na izkaznice z enim do treh odmerkov mogla dobiti po ena, na izkaznice s štirimi ali več odmerki pa po dve sveči na izkaznico. VŽIGALICE. Dobivale se bodo švedske vžigalice, ali ne več kot 8 škatljic na izkaznico, in sicer po 6 (šest) vin. škatljica. Sadje in zelenjava. Za tekoči teden so bile določene naslednje cene za prodajo na drobno: Svež češenj K T44, suh češenj K 4'60, čebula 96 vin., koleraba K 1'04, petršilj K 2, radie 80 vin., salata 88 vin., pesa K 1'04, artičoka 20 do 24 vin. komad, buče (zucchet-tc) 20 do 30 v komad. — Za sadje in grah se določajo cene dnevno. Homaše vesti. Dan žepnih robcev. C. kr. namestništ-veni svetnik -v Trstu razglasa: Pod Najvišjim pokroviteljstvom Nj. cesarske in kraljeve Visokost: prejasnega gospoda nadvojvoda Karola Štefana nahajajoči se mesti vojne oskrbe »pomožna akcija voj-no-oskrbuega urada* poprej »bramba proti mrazu« in pomožni urad za vojno oskrbo c. kr. ministrstva notranjih zadev priredita tekom junija tek. leta »dan žepnih robcev«. Svrha prireditve je v prvo pridobitev nujno ootrebnih lanenih in bombaževih odpadkov, ki se brez dvoma še nahajajo y velikih množinah pri posameznih gospodarstvih. Nabrana tvarina se uporabi, ako bode v primernem stanju, za oblačila za invalide in vojaške otroke kakor tudi za društvo Rudečcga križa, ako pa ne bo porabna se odda proti odškodnini centrali za bombaževino za izdelovanje nove tkanine. Dotična odškodnina se raziieli po eni polovici med pomožni urad za vojno oskrbo c. kr. min. notranjih zadev in po drugi med pomoižno akcijo vojao-oskrbnega urada poprej »bramba proti mrazu«. Akcija za oblačenje invalidov in vojaških otrok se bode ozirala na uboge vesoljce monarhije. Vojn o-pomožni urati c. kr, ministrstva notranjin zajdov izroči ves prfpudajinLi dde-ž dotičnim dežfJ-ni-m vojno - pomožnim uradom, zavez no vodstvo Rude^ega križa pa namenije raz-merno oskrbeti dtrželna društva s perilom. Dan žepnih robcev se priredi dne ki 19. junija tek. leta. Na prireditvi sodelujejo vse ljudske 'm meščanske šole..Oba dneva bodeta pouka prosta ter izključno posvečena nabiranju. Šolska vodstv^ se istodobno pooblaščajo, da zamorejo v potrebi dati še tretji prosti dan v svrho oddaje nabranih predmetov. Nabiranje se more podaljšati v slučaju potrebe ob vseh popoldnevih do 30. junija tek. leta. Prigodom dneva žepnih robcev bodo nabirali učenci in učenke pri domačih ljudeh, sorodnikih in v znanih krogih žepne robce, laneno blago in bombaževino. Vsako gospodarstvo naj daruje vsaj eden robec ali kak drug primeren kos perila. Ako daruje kdo kaj več, se sprejme dar s tem večjo hvaležpostjo. Šolska vodstva so pooblaščena-sprejemati namesto tvarine kot odkupnino tudi prispevke v denarju. Učenci in učenke izroče nabrane predmete svojemu učitelju, ta pa šolskemu vodstvu. Šolska vodstva poskrbe, da se poveri nabiranje le zanesljivim učencem meščanskih in višjih razredov ljudskih šol, kateri dobć od šolskega vodstva uradno legitimacijo. Splošno je znano, kako vojna obremenjuje vse sloje prebivalstva, kljub temu obračam se do učitelistva, šolske mladine hi vsega prebivalstva z nujno prošnjo, da se udeleže zelo važnega domoljubnega podjetja, ki sicer ne obremeni prehudo prebivalstva, pa vendar obeta veliko korist ne samo vojni oskrbi, temveč tudi splošno-gospodarskiin zadevam. Dr. Fabrizi I. r. Oskrba Trsta z ogljem. C. kr. namest-liištveni svetnik v Trstu opozarja ponovno občinstvo, da morajo hišni gospodarji ali upravitelji, in ako so prvi odsotni, vratarji (hišniki) prijavili ognjišča. Prijave strank po stanovanjih se nc uvažujejo. Kraji, kamor dopusti niso dovoljeni. Iz povelja pristaniškega admiralata v Puli, izdanega 4. t. m., je razvidno, da niso do- i i n i i u jmflMroa — Pismo, ki ste ga pisal, sluteč nesrečo, se je namreč našlo pri vas. Bolnik je bil še zelo slab in spomin se mu še ni vrnil popolnoma. Sodnikove, besede pa so mu takoj obudile spomin na pismo, ki ga je odvzel Colardu, ko je odhajal iz Brichetove palače, in pojir.il je takoj, kake posledice je moralo imeti to pismo, če je prišlo v roke policije. — Ali s svojo izpovedbo potrjujete izjavo, ki se nahaja v onem pismu? — je zopet vprašal sodnik. Bodisi da ga je zelo pretreslo iznenađenje, bodisi da je bil še preslab, da bi prenesel zaslišavanje: bolnika je, namesto da bi odgovoril na vprašanje, nenadoma objela težka omedlevica in zgrudil se je^a blazine. Odtlej se vsej zdravnikovi veščini ni posrečilo, da bi dosegel znatnejše zboljšanje v baronovem stanju. Bil je neprestano tako slab in tudi izpregovoriti ni mogel niti besedice, da se je zdelo zdtravniku, da je bodalce morak) v rani zaiti v stran in znatno poškodovati saonik. voljeni dopusti v noben kraj področja občin Buzet in Roč v Istri. Prepovedani so dopusti tudi za vse begunške tabore brez izjeme. »La Gazzetta di Trieste« in naše ljudsko šcistvo. V včerajšnji »Edinosti« smo na splošno odgovorili na »Gazzcitina« izvajanja o naših narodno-kulturnih zahtevah* danes pa naj se ozremo predvsem na »Gazzettino« stališče napram našemu ljudskemu šolstvu. »Gazzetta« je dejala' namreč o naših zahtevah: »Oni program se glasi kot osvojevaiska fanfara in, če se tudi prizna, da predstavlja načelo, češ da ie treba zahtevati veliko, da se napravi vtisk m -doseže vsaj del, ga vendar ne more molče prezreti tržaško meščanstvo!!!), ki Je poštenega in odkritega mišljenja in resno pojmuje potrjene pravice svojega lastnega jezika in prosvete v okviru monarhije.« Potem navaja list naše zahteve: »Slovenska realna gimnazija v Trstu, pri-klopljena goriški slovenska višja trgovska šola, slovenska mornarska šola, slovenska obrtna šola in____konec. Pred tem seznamom pa se nahaja čudna zahteva(!), da naj se slovenske zasebne ljudske sode sprejmejo v državno oskrbo m uvrsie med mestne (občinske) ljudske šoki(?)«, — Predvsem je tre>ba reči. da naj se »Gazzetta« bolje nauči slovenski, da bo znala pravilno čitati in prav umevati naš list, kajti o kaki uvrstitvi 'naših zasebnih ljudskih šol med mestne ljudske šr.le ni bilo v našem listu v onem članku niti besedice, temveč le -o »primernem razširjenju v meščanske šole.« Toda to le mimogrede. Zanima nos- mnogo bolj »Gazzetti-na« trditev o »tržaškem meščanstvu«, ki z ozirom na pravice svojega jezika in svoje kulture v okviru monarhije ne srne molčati> v očigled naših zahtev. Vprašamo le, kdo in kje so tisti »cittaOmi di Trcste« s svojimi tržaško-cibtadinskim jezikom hi svojo tržaško-CHtadinsko kulturo, ki jih kliče »Gazzetta« na boj proti našim kulturnim zahtevam. Mi smo doslej pač poznali tržaške meščane italijanskega jezika. italijanske narodnosti, poznali smo italijansko kulturo, ki smo jo vedno visoko spoštovali, toda nekaj takega, kar hoče imeti »Gazzetta« pa nismo poznali nikoli. Ali da. poznali smo »cittadine di Trieste« in jih poznamo tudi danes, in Ic-ti so v najožjem pomenu besede vsi tisti, ki imajo svojo domovinsko pravico v Trstu, v najširšem na sploh vsi tržaški prebivalci. Ali hoče torej »Gazzetta« klicati proti nam na boj vse tiste, ki imajo svojo domovinsko pravico v Trstu? Dobro! Potem naj izbriše vsaj polovico svojih pristašev, ki niso »eittadini di Trieste«. Mi ji pa zato navedemo na^kdnjc itevilke statistike našega zasebnega Šolstva: V začetku šolskega leta 1915./16. se ie vpisalo na naše zasebne ljudske šole v mestu Trstu v 37 razredov 2082 otrek, od katerih jih je bila 2061 Slovencev, 21 po Hrvatov in Cehov. Med letom je izstopilo 14S otrok in jih je torej ostalo ob koncu leta 1929. Od teh jih je imelo domovinsko pravico v tržaški občini 1079, v drugih občinah na Primorskem 538, v drugih avstrijskih deželah pa 312. Na nemških ljudskih in meščanskih šolah ie bilo v smislu uratfoie statistike tudi okoli 1000 slovenskih otrok. Ker pošiljajo v te šole svoje otroke veoino-ma državni nameščenci, ki imajo doinovmsko pravico v kraju, kjer službujejo, torej v Trstu, smemo reči, da je bilo med temi 1000 otroki najmanj 700 takih, ki imajo svoj> domovinsko pravico v Trstu. Koliko se nahaja slovenskih otrok na italijanskih ljudskih šcilah, o te-rn molče vse statistike, kajti na teh šolah so bili in so Še sedaj vsi otroci — »cHtadmi di Trieste«. Vprašamo torej .»Gazzetto«, ki se bije na svoje poštene prsi in hoče popraviti krivico, ki nam jo je delala »neka druga stranka«: Ali nimajo vsaj ti naši slovenski otroci — najmanje 2000 jih ie, — ki imajo svojo domovinsko pravico v Trstu, prav enake -diritti sanciti della propria liugua e della propria eoltura neH'amblto dclfa Monarchia«. v svojem domovinskem tržaškem mcFlu, kot pa Gazfcettrni cittadini di Trieste«? In če nam Slovencem v Trstu tržaška občina, ki je dolžna enako skrbeti za svoje občane, meščane in nc-meščane, dosledno kršeč državne osnovne zakone, noče in noče dati, kar daje v vsej preobilici občanom druge narodnosti, ali ne smemo potem zahtevati, da naj nam da vsaj država ono, kar nam je desetin-desetletja zlobno odrekala občina? Ali je potem »postulato curioso«, če zahtevamo i>održa vije nje svojih, v svojem siremlje-nju po izobrazbi po nas samih doslej vzdrževanih ljudskih šol in rrjiii primerno razširjanje v meščanske šole? Mislimo, da imamo kot »cittadini di Trieste s ki s siito Gospod^k Badiere je prišel večkrat, da bi ga zalflKl, toda vselej je našel de Lo-zerila nesposobnega za zaslršavanja. Ni ga mogel razumeti in odgovarjati r.i mogel. — A!i mislite, da se v kratkem okrepi toliko, da mi bo mogel odgovarjati z da ajj ney — je vprašal gospod de Badiere zdravnika. — Kakor vidite, se nahaja neprestano v stanju polsna, kar ne napoveduje najboljšega. Bojim se, da ostane, če ga rešim, slaboumen. _Ena sama beseda se da vendar hitro izpregovoriti. " . — Da; toda četudi bi jo mogel izpregovoriti, dvomim, da bi mogel pojmiti njen pomen, — je odgovoril Maurice. _Potrebujem samo enostaven »da«, ki bi potrjeval vsebino pisma. Kakor hitro bi bilo pismo pripoznano, bi se smatral jaz z oziram na ono, kar mi je prej osebno pripovedoval o dogodkih pred dvema letoma, upravičen, da pričnem s pravdo proti Obtožencema. Kakor hitro se mi bo zdel sposoben za V Trst«, dne 10. Junija 1917. »EDINOST« Stev. 159. Stran 11L 3iio ni na sv<.:o slovensk-o narodnost in .<>» slovenski jezik, vsaj tako pravico do LiltiMiie^a razvoja, k o* oni xGazzettini«, i nc vedo, ai; pa se vsaj ne upajo vedeti, n'srn je njihov jezik in kakšna je njihova alinra. >(iazzttta bo pač morala enkrat t v^eb i opustil* razlikovanic med »citta-ini in cittadini«! C. kr. državna in c. kr. državna realna ■rrna^ija (1 eipziger Platz 1). nam javlja-: pisovanje za šolsko leto 1 Ml 7 18 se vršilo v nedeljo. 24. junija, od b do 12 Seniki dekliški licej (Lcip/. er Plaiz 1) javlja: Vpisovanje za šolsko leto >17 -e bo vršilo v nedeljo, 24. junija, i S d > 12 dopoldne. Za begunce 7 juga. Kdor bi se hotel vr- v svoj domači krai v svrbo obdefova-i svojega posestva, katero se nahaja v rf>žju. za katero je najvišje armadno .eli'iištvo dovolilo beguncem vrnitev, r.i vložiti pr: šnjo na okrajno glavar-vo -voiega domačega kraja. Na podlagi Viitve tega domačega o :ra::iega gJa-• >tva izda potem okrajno glavarstvo ia ijega begunčevega bivališča dovo-Je za vrnitev v domovino, l/rsđno p'mcTčevanie tržaškiir? ulic. Na .igoin mestu objavljamo razglas ravua-ljst\a c. kr. državne, c. kr. državne !:»e ginma'zije in nemškega dekliškega ;cja o vplivanju za bodoče šolsko leto. •j čl i ; v tem razglasu je^ da se imenuje kjer se nahajajo t: zavodi z novim, « iškhn imenom — »Leipzijjer Platz«. — »s!ei t: vili uradnih ponemčevanj v Trstu ii?sniv> poznah, kajti državrri uradi so len ovali tržaške uliee in trge vedno le z ■'"šj iskitni imeni, kakor se čhajo po •čiih vogalih. Ce pojde tako dalje, bo - . v katerem sta deželna jezika samo !»jan>ki m slovenski, imel v kratkem lice. Pa pravi »pel v vsakem pg4edu kar naj-ije. Natančneje poročati o njem, žal, ne ren.,\ ker je najemnik omenjenega gle-isea pač porabljal naš Ust za reklamo, čemur smo v odkritosrčni radosti, da istopi v Trstu prvi jugoslovanski umetna goslih, dodali mi sami marsikaj, ee-rr se ima podjetnik \ prvi vrsti zahva-ra tako iepem obisku koncerta, a nas ,•< .m — popolnoma prezrl. Nismo se ; >1 poniževali do prasjaCenja in vsi je- junakov soške armade*, deloma pa beguncem poknežene grofije Gorlško-Gra-diščanske. Slike predstavljajo: 1.) Nj. ekscelenco generalnega major ia E. Zei-dlerja, 2.) Moreiiijevo ulico, 3) Cesto na graJ, 4.) Kočevijo, 5) Placuto 6.) Nunski samostan, 7.) Edlingov trg. 8.) Ce^to proti soškemu mostu. 9.) nadškofijsko palačo, lfj.) Strassoldovo palačo. 11.) Lanthierije-vo palačo, 12.) Travnik. 13.) Cesto proti soškemu mostu, 14.) Piacufo, 15.) dvorišče »Caraveggia«, 16.) Neptunov vodnjak na Travniku, 17.* Pevmo, 18.) Oslavje. 19.) Podgoro, 20.) Predmestje »Pri mostu <, 21.) Solkansko pokopališče. Cena ene mape znaša 20 K, katerhn je pa prilo-j žiti še 2 K za poštne troske. Naročila sprejema podpisani deželni odbor. Od i goriškega deželnega obora na Dunaju.' Deželni glavar: dr. Faidutti. Modra galica. Tržaška kmetijska druž- Vse te knjige je založila »Katoliška bukvama« v Ljubljani, kjer se tudi naroču-jejo. živnostenskA banka PODRUŽNICA v TRSTU Biica PoBttres»issal Bi. tm Terni. - Lasfia nbti Oelntftka glavnica K «0,000.080. — Res. zakl. 2S.Mt.M0. izvila]« talaafn vn k»M in irajalRif* ten>M\t Ur:#i8 ura od t-1 psp,-- i: NALI OGLASI s: □o Čb m raiunaj« po 4 Mol ^^ Inn Kastno tiska?t besede mi nit- LJU ■ajo enkrat ▼«*. — Kajvaefle ! : priatejbiaa uua 40 atoUrft. . ULJ Broda se moške in žensko obleke. 2 postelji, 2 omari. 2 S'ngegeva stroja, I inati ba dobi zopet nekaj kvintalov modre ga- Utedilnk in druge re i Ilica Jreneo 6, iv. 1179 lice. Cena bo K 4 za kilogram. Km eto- ———---- va'ci, ki rabijo modro galico, naj se ogla- ] p^ODO SS siio pri Tržaški kmetijski družbi v Trstu, j Dunajska ulica št. 10 I. Naročila se sprejemalo le proti plačilu naročene množine. ivep o za vinske lite. Ulica Giulia žt. 24, prodajalnica. 1181 id v,*--., ^ato i udi ne mo- . ?t .r^afi A i>rirpr*:*vih h ka'prH • ^vai' .» (niicuiivuiii >: ft.« r brh vabijtiti, s* manj pa ooteiii. ko ? tu o. Stvar si pae dobro za-poin- "iebt ia zastavljalnica. V ponedeljek, i i. m., s e bc*Jo oJ 9J* dOf». do l pop. ni od j i 6: 2 pf ,). prodajale na javni dražbi ag->cenosiif zastavljene me>eca junija ■j?, i. na e if^m^dre lisike serije 137 >icr od št. 165.CH)1 do ši. lob.SOO. Proti pcšiljpiiju živil oa b'-ji-sča je izdaJo ? i?'i -trstvo nastopno naredbo na a povei.Stva: Ci\ iIno prebivalstvo ^Jii k prisiiitno v štedeoje z zalogami \ J. ko ebčuino za meščane je ponianj-'c :iie*a. masla, ma^eob. slanine. In to fitiiio riidi pora^tka cen vsled gospo->'«:i t^/mer vojne, marveč v glavnem o. V cr uii živil sploh ni v većih mne-I \o ak ni bojiščih pa so zadosmo jskrh'jc.i!. Initres » ržave in prebival-/ it .a t« rej od loj no. da se itak že !;e /a:oge mest ne krčijo se bolj po ; /: i na boi šča, da prebivalstvo • ee/: . s.oje preb'iLe na živilih prodaja me*ia. «»e pa da jih pošiljajo svojcem na riiš^a. ki • ; ne potrebujejo. . od-1 če. tem bolje. iJriiJ. ured.) O" < *j Jnara Goriške. Goriški i i-r je razposlal občinam dežele -!•» okri'/:i»ieo: Zadružna tisi;arna v r.- ca k iz'.J umetniško rr«a »o pod na-m: .Gorica v letih 1915-1916«, ki vse-iie 21 i >' i r<>i. W dinanda Panvberger-. Cisti dobij k te izei'jc ie namenjen de-ina /alo^i. z i v.'ove in sirote padlih P odpisi na VI. vo.ne peiorls. izkaz. - Dr. Evgen Brenoer K 120.0« 0, Srbsko_ pravoslavna oblina, Mihael Trtid^n. prof Andr j Kconomo, Leo}x»ld Feiner. To da &. Č> mi-^so po K ;V> ()00 Karel Konmr 0.030, Jo- p A- goli, fini; i na mioblavo, G. Berjfulian. uraduištvo ti-žaiko i istilaics mineralnega ol a. F. Fendrl & Oo., Jakob Man: of po K 20.0U0, Peter Dodma-ei K 15.0 in»r Alfred I->eisioger K 120K>, dr. Peter X.vcli:is, Flora Barako Scugl e«-ich, dr. Parel Rei-» K«t Knntleg^er & ()o. dr. Franc pl Rabi .11. i odj>.) m«rki dr. Jurij Poleđini. Kma Nas^o. N N. Aleksander Miceich, M rija Kuhe«, dr Jurij Go^r gi^dis, Adi K^cher <*inad:.ri & Co.. N. N., N N.. N N.. po K 1 .00 . F. «fc ii. Miil er K 8 00 =, Ignac Nf»ta ^n^elo, Badinich Cl. <£ s po K (> (.0. J. M:in-del K 5 200. Jakob I erliauc (II. j-o Korina pl Ii'-hrsclieidtt Pia/za & Maun. Ferdinand Lord, tvrdka Grt-lnitz (II. podp.), Evropska blagovna in j rt Ijažna špeLcijs-a družba, Alfred Escher 0lKA), K. N., dr. Anton :'hron po K 25.€0^. Fiane Schnler K 20.0 0, Francka Suntdovn-Sum berg K ]odp«.>rn!i zadrugi uslurbenrev). Karel fr ,fa o'» Castelli Ameri o BilaTfer, Jgnac Eak, R. Vlahov ; I (. podpis), A Paulin, K^ausner & Lizner. Ga^ton Le.i dak' podp. društvo, W. \Y.. l>ovrenc Zoff po K 3 M)0. Josifr Berka. Hugon C.mb n (II. pudp.), Rudolf D i^sich & Uo., Jonas Ebr. nfeld. Jakob G'ldschraied. pre.Ueomik višjega de^ -o ii&>~a, Avgu-t .Iako ig. Jo-ip K< cian, Kupca Mi: n KjscL. Miros!*-. La. n L Ueza Cojak. G. M. T. M, bar. * iigelin i »; ■ <>ni pL M< ntfort, Henrik Mene^helli Renat IV ier, ing. E. Fopp r, dr. Jt ssip Sebest i, P. I)raf;o Serovi«4, Frarc Smejkal, A!brrt Stepan i^ Vid;. Vrtovec po K 2 00^, grof Oa^ r Ciis^i:!', zadruga • imnikarskih mojstrov za 'J'r->t ia okolico. C. Flor v, gre i j primorskih ti-s :;ri-MO Su!i tis. arniMkih l;.slni.:ov, Ivau Zai.ier j o K 1 o (1. .Tn ij IJebrnann, O-kar Podberniij. Anfo • Tu .s p j IC ,rv0<>. dr Vkt r O.sag aade K 4 Av^usr Kndiichfr K 0 > dr Ferdinand C.:s;»grai:d i h 'J 0. >!lro< r ;n, A. Janskr. Jo-ip Kii ler, Fra".c &eh^T>rek, \Ven/el Vitek i>o K 2 0, Viljem Bruno, E;irel 1 ouTfou, Iv iri Jon >Tskr, Ivan Tribvl, Vi-Bca fllfli po K 100 — »kupnem zaeaku K. je včeraj po kratki in mučni bolezni, v dobi 32 let, mi no v Gospodu zaspa a. Žalujoči »Dprog IVAN, sinček MILKO, sta-riSI, sestre in bratje, naznanjajo prežalosino vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil danes, v nedeljo, 10. t. m., ob 10Vf pred-poldne Iz mrtvašnice trž. bolnišnice na pokopališče k sv. Ani. HERPELJE* 10. junija 1917. Novo pogrebno podjetje, Trst Corso 47. flljl ,/ -; ' T5 - -' k ■ - • - ... - vS in nndaljni podpisi v b le. boste vi prvi, katc->vf Doboie- 7.2.111 je d. kak bi d 111/5» i je s 1 s nje Iltll. ,-M^U 11J » X L> \ 1 I ki ihišev":i izvabiti izraz ni• sli. Lc staken naju niti ae pozna? a kor ne. Zato tn-i ne vem, kaj naj voril r.eki odlični dami. ki mc je da i)! sTiicla pc^ettti ranjenca, iko se imenuje ta dama? arkiza de Brageron. i. res. kakor se govori, se ta da:na /,d tega nesrečnega mladeniča. -— gospod de Badiere z lahnrm sme?- da mu mestna kro a ni bila popolnoma ne- Prejeli smo naslednje l:nji2e: Majdič: »Nasveti za bišo in dom . broširajo K 5'—, vazuiio K 0*50. — Knjiga vsebuje nesieto navodil in nasvetov za domaje gospodarstvo in je posebno pri-P rovj'jiva v seJaniili časih, ko mora vsaka gospodinja stro^ > paziti na vsak vinar, da ga obrne prav, hi na vsako najmanjšo stvarco, da kolikor mogoče zaleže v do-ii' .jem gospodarstvu. \ knjign so tudi zdravstvena navo.'lla, domača zdravila. Colt^a: Bo\r, roman, broširano 3 K. — Delo znamenitega-španskega romanopisca, ki bo gotovo ug^ja'o vsakemu čitatelju. »Neaiščina brez učitelja«. 1. del, broš. K 1'50. — Zelo pralctiOna knjižica za naše ljudi, ki se Ivočejo sami u^iti nemščine. .No\ak: ^Krepki iai nepravilni nemški glagoli«. Cena 40 vin. — Nekako dopolnilo k prejšnji knjižici, za samouka in tudi šolo zelo priporočljivo. ftajvredfiejšl spomin za naše hrabra volake -o naše plastične fotografij', ki t«e izvršijo s'rogo po vsaki predlagi vseh vrat un form. BRATJE POPPER Umetniško-obrtniško podjetje, Praga, Korn-gasse 4. Cenik zast nj in poštnine prosto. — Iščajo Fe solidni sustop ki. KONJAK iz vina lastnega pridelka, destiliran, priznan v slučajih starostne šibkosti in želodčnih bolezni že od stoletij kot življenje podaljšajoče krepilno sredstvo. Razpošiljam 4 polliterske steklenice 12 let starega, poštnine prosto za K 40.—. 4 polliterske triletnega, čudovito ublažujoee sredstvo proti trganju 32 K. — Vino od 56- litrov naprej, rizling ali bergundec po K 3.60 liter. BENiDIKT HERTL, veleposestnik, graščina Goliče pri Konjicah, Štajersko. Srbe2 — ZnsJ — Solnem Ifišaj — Lupenje kože — Kraste In pege — Kožr.3 bolestl-Rie-hurjl — Otekline In rane. Gotovo sredstvo proti tem je JANTROVA MAST, ki ne maže in je brez daha. — Mal lonček K 3, veliki K 5, obiteljski K 9. Poleg tega Jantrovo milo K 4. Glavno skladišče: Vladko Bartiilić, Zagreb, Jeiačičev trg 19. Izdelovatelj: G ero Šandor, lekarnar v Nagyk6rds-u št. 83. zajamčeno naravno, na drobno in debelo, dacirano in prehodno se proda. Pojasnila daje G. FESTI, Via Carintia štev. 12. ■■■■■Kass m Stroj za šlunnje ln vezanje, pravi nem-šKl lizorrl. Seiđsl slfenmasiiiB Jloser" Rasi & Gasser Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. " — Tvrdka ustanovljena leta 1878. — FmCESCO BEĐNAR Tri!, uISca Cantpanile it. 19. EitilBia CiregaSo Trst Campo S. Glacomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svoja trgovino pisarniških m Mm PfiireMČIn Prodaja razglednic ln Igrač vseh vrst, Prodajalo se tudi msIltvenlR! v slov. lezDnu feflo Trst - Qta Stadion 10 - Trst Ofiprt odflNzueče? naprej Cena: L vrste R Z. 1L vrste K1. V Rgnosrednl bližini Hove$amesto !• na prodal eb&DOdstrapiB hiša z več kletmi in velikim vrtom. Istotam se proda tudi velika enoM&tropM Min, ki vsebuje več obokanih skladišč in kleti. Obe M ste ob glavni cesti, tlizu KoIoćvmh Naslov pove Inseratnl oddelek Edinosti pod Štev. 720/0. ZDRAVNIK Međ. Or. Rarsl Pemlčlč stana]« v Trstu, ul. Giulia 76III. n. (zraven ureherfeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. netranje« nervozna In otrell« bo« Lini (blizu cerkva sv. Antona novega.) GAMBRINUS 1 C S Clunlone Adriotica di Sicurta v Trstu (Lastna palača) ustanovljena leta 1838, Zavarovanja proti ćkodi, ix)vzro«":eai po ognju streli in eksplozijah. Zavarcvanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja |>oSiljatfir na morju in po suh^m. Življenjska zavarovanja v najrazličnejši kombL nacijah. Delniška glavnica In rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992-40 Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31 12 1915) K 546.405.S4!) — Odkar obstoja dmžb.i. je bilo v vseh branšuh plaftauo na Škodah K 872.453.443 85. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in va2 nejSih krajih Avstro Ogrske monarhije. vsaki veter g. ob 9'/, J velita variHa predstava. IT Vstopnina K 1«- SOBMMHHBBHHMBHHBiiSBaMHa^nHI Josip struckel Trst, vogal Via Karla Tcresa-S. Caierina Novi dohodi volnenega blaga za moške in za ženske obleke, svilenina, etamine, batist gladek in čipkast Čipke za obleke kakor tudi bogata izbira okraskov in ovratnikov i. t. d. L t. d. Hermangild Trocea TRST, ulica Barriera vecchia B Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci Iz porcelane in biserov, vezani z medeno 21cof iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike Itd. Itd. NaJnlSjc konkurenta* cenc. denarls. ccoaaooc^^aaaoDaaaoaocaaosasa na-------«----- a n iiiisii.iii uir,j zrn PflOI Trst - Corso štev. 39 - Trst a, —— —^ »..ubLuhl □ g i Razglednice v platinu. Specijaliteta: n slike v barvah, fotosehizri. Gabinet, § visit, povećanja, reprodukcije vsake g! slike. — Električna razsvetljava. — I g d < n ____■ _-----———----na DczasBOODaanBCictanczaaDDBonccDsctrJ Hote! In restavracija ETROPOLE Trst, u!!ca S. Nicolo 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost — Cene zmerne. Proda se arondirano 37 oral veliko vinogradno posestvo s lego v Halozah pri Pruju, Štajorsko. Posestvo obsega: V/% V?ra!a novega, 8-10 letnega amerikan-skega vinograda; 5 oral staregi, opuščenega vinograda, ki je Se za prenoviti; 10 oral travnikov, njiv in sadonosnikov ter 21 oral gozda in sicer 2 orala lepega bukovega, 2 orala hrastovega, 2 orala podrenega in 2 orala lepega kostanjevega ter 13 oral mladega 6 do 12 let starega smrečjevega gozda. — Na posestvu je tudi viničarlja. Posestvo je neobremenjeno ter se proda le radi družinskih razmer za 75.000 K proti takoJSnjem Izplačilu. Ponudbe pod „Posestvo", Ljubljano, poštni predal 74. ITelike skiaciiši® klobukov dežnikov, belih in pisani srajc, platna žepnih robcev, vnoikih nogavic Itd. ii^. . €wf3Hk@9 Trst Corso % Cene zmerne. - Postrežba Narodna trgovina. » Narodna trgovina, Pisala ml je, pride danes. Toda ~>r sem vam žc rekel, ne vem. ali naj ovolil ta poset aH ne. Dovolite vsaj markizi bolestna za-!cnje, da more prrti k nesrečniku, — \ etoval gospoti de Baidiere. :i trenutek se Je zaslišalo močno trkati a hišna vrata. uiiriee je pOjsJLtlal skozi okna na ulico. nifli^» Hranilna vloge •prejema od vsakega tndi (e ni ud sadnife. io jih obre-^^ f I O vefjc /neske po do-htuje po "V [4 |G govora. Trgovccm otvaija čekovne račune z dnevnim obresto* Taxyem. Rentni davali plsiuje zadruga sama. Viaga se iahko p3 eno krono. hfte64raflEifni rztec ?5i?L TIM 18-M. TrgovsKo-obrtno zadrugo v Trsta udrufla s nnomejenin Jamstvom ulico s. Francesco Stev. 20, H. nosfropje v MSI listo „Edinost" Posojila daje na osebni kredit ia na zastava proti plačilu po dogovora. Uradne ure: vsak dan za stranke od 8 predp. do 1 popoldne. Priporoča male hranilne Skrinjice, ki so posebno primerne za družine. »tOlAObl« štev- 159. 10. lunua i*n. DAROVI. Povodom 23-leialca svoje poroke je poklonil gospod Jakob Jurca v bufietu De-k lev oveni 40 K za družbo sv. Cirila m Metoda. Izrekajoč zahvalo na tem daru, čestitamo blagemu dobrotniku povodom Jubileja in mu želimo vso srečo tudi nadalje v njegovi spoštovani rodbini. Tržaške tobakame so za mesece marec. april in majnik t. I. izročile znesek K 147*0 kot prispevek vojtietim pomožnemu uradu pri c. kr. namestništvu v Trstu. Za »harmonike« našemu domaČemu pp. 97 so darovali: g. dež. nadz. Fran Matejevi 10 K. ga. A. Sla vik 5 K, g. F. Pless 2 K. g:u Marica Sorč 2 K, ga. Ivanka Ma-lala-i 2 K. Danica Malalan 1 K. ga. Ivanka Kariž 2 K. N. N. 2 K. Za nc*e Junaške branitelje so darovali: S! v. burkovljanska šola 100 slo-/, knfo ga Iva Mihelič te-enski prispevek časo-piv.;v- (Slov. Narod In Slovenec), ga. Peric tedenski prispevek časopisov, gca. Zora tržen 75 raznih knjig (slov. rn nemških.) Darovi, došll vladnemu komisarju. Otroci mestnega otroškega vrtca »Cesarica Ll:zabeta* K 10 za dan Rdečega križa. Prostovoljni prispevki za vdovski in s»-roiinski sklad c .kr. čmovojniškega okrajnega poveljstva št. 27 v Ljubljani. vilasom pi noči I a upravnega odbora so došli temu skladu sleuVči denarni prispevki: X. Iz-ka/: Božidar Hribar, črnovojnik K 5102; Ivan Škarja, nadp. K 10; Anton Orzan, nad p. K 10; Josip Cveblar, posestnik St. Jernej K 20; Leopold Tudor, poštni sluga Tr>t K 4; Josip Tusulin. kancllst Cerknc K 20; Mestna občina Kočevje K 50; Jo-sip Bartoli, akcesist K 10; upravništvo »Slov. Naroda«. Ljubljana K 2; Fr. Janči-gaj, na d poročni k K 10; pisarniško osobje čmovojniškega okrajnega poveljstva št. 27. Ljubljana Kil; Ivan Ventrella, oiicija! K 10: Jakob Honig, narednik K 10; Karel Bore. četovodja K 5; Oto Seydl iz nabiralnika. zobeteknik, Ljubljana K 170; Ignac Banko, posestnik. Ljubljana K .30; dr. Ern-rst Jaklin, višji zdravnik K 10; dr. Oton Fett»e!i Frankheim. odvetnik. LJubljana K 40: dr. E.'o Slajmer, štabni zdravnik K 50; Si razni oddelek, Trofaiuch K 50; Franc Tcrdina, nadporočnik K 50; Franc Merci-na. nadporočnik K 50: Peter Repič, nad-uč teli Unec K 5: Franc Klette. Konzulatni oficijal Dortmund K 15.____ Ciospodiarstv^. Se enkrat Ilirska banka In Zadrutna Zveza. Straža . glasilo državnega poslanca dr. Korošca, prinaša nastooni zanim v pri-spw . ^k k zgodovini razkola v zadružništvu n.t Kranjskem, oziroma v S. L. S.: Z^Jružna banka nima z ilirsko banko nubenih stikov. Ce pojasnimo v naslednjem po>t mek te banke, storimo to le zato, ker smo prepričali, da krožijo o dogodkih, ki so se vršili ob njeni ustanovitvi, govorice. kaiere so z dejstvi popolnoma v nasprotju. Ti dogodki so v zvezi z Zadružne zvezo, za»to smo jih sedaj dolžni javnosti pojas niti. Bivši ravnatelj Zadružne zveze Traven je spisal brošuro, ki >e peča z usta-rovrvijo te banke. Naslednje vrstice naj služijo vsem tistim, ki so dobre volje, da si dodatno k brošuri ustvarijo pravo sliko o upra\ ičenosti svolečasne zahteve, da imej Zadružna zveza v ečino v upravnem svetu Ilirske banke in po njej odločilen vpliv pri banki. Podatke o prvem povodu za ustanovitev tanke, služeče zadružništvu, je povzeli Traven po zapisniku načelstvene seje z j dne 16. oktobra 1916. Takrat je poročal dr. Krek. Iz njegovega poročila in vseli j poznejših obravnav je razvidno, da se jej vedno mislilo Ie na ustanovitev take ban-j ke. ki naj bi služila izključno interesom zadružništva, pa naj ima tako ali tako iine. iJ Mo dr. Kreka se je tako-le glasilo: -Prošnja za koncesijo Zadružne banke! Je b:la vložena že leta 19<»9. Leta 1908 se Zveztnem občnem zboru konstatira-bo zadružni organizaj;u zmanjkavalo ker bi lahko prevzela več podjetij obrtne panoge, ki se bo v prihodnjostl posebno povzdignila. Za zvezo bi Imela banka pomen, ker bi pri njej_nalaga1a svoj odvišnl denar, oziroma bi mogla potom banke stopiti v zvezo z denarnim trgom. Priporoilihra tvrdke Trgovina Jcstvin Ivan BII>0VE0, Tret. nI, liunpenile 13 (črg Ponteroaso). Ima v zalogi: kondenzirano mlelto, t-okolado kavici nidome-tek, čaj, marm lado, pa- Priprave za ustanovitev banke je pričel 'r.i<;!žno kooservo, kocke juho. s^nf. sardin« ter Hotel Continental naj' se vrši v najkrajšem j ^ Nicoi& st. 25 0 član konsorcija Traven, tedanji ravnatelj Zadružne zveze. V seji dne 15. septembra 1915 je poročal, da so priprave za ustanovitev v teku. RazposJai je vabila za nakup delnic članicam Zadružnem zveze in nekaterim privatnikom. Iz nobenega zapisnika načelstvenih sej ni razvidno, da je načel-stvo pooblastijo ravnatelja Travna, naj vabi članice Zadružne zveze, da bi same podpisovale. Pać pa se je nadzorstvu Zadružne zveze, v katerim so imeli večino ožji somišljeniki Trav novi. zdelo čudno, da se o prijavi k podpisovanju akcijskega kapitala ne povabi najpreje Zadružne zveze. V seji dne 4. novembra 1915 je sklenilo nadzorstvo, naj se o IHpski banki razpravlja v prihodnji skupni seji načelstva in nadzorstva, ki času. Ta seja se je vršila še le dne 1. decembra 1915. V njej je bil sprejet znani predlog, da vzame Zadružna zveza pri Ilirski banki delnic za 600.000 K in sicer pod pogojem, če dodelijo korccesijonarji Zadružni zvezi vso priglaSeno svoto. KonsorciJ ponudbe nI hotel sprejeti. Izjavil pa je po Travnu v seji dne 12. aprila 1916., da ne da večine nikomur, ne Zvezi, ne komu drugemu. Zveza pa s* je prkižaia v seji dne 12. aprila 1916. pravico veta za vse zadruge brez izjeme tako glede pri-stopitve same, kakor tudi glede višine podpisanega akcijskega kapKaia. V seji dne 26. apriia 1916. Je poročal iedanji ravnatelj Traven o dopisu predsednika konsorcija za ustanovitev Ilirske banke, dr. Susteršiča, ki naznanja, da je konzorcij oadelil Zvezinim članicam 764.800 K akcijskega kapitaJa. Od tega odpade na Ljudsko posojilnico znesek 400.000 K, naj Jruge članice pa 364.300 K. V tej seji sej 5e novdarjalo, da je ravnatelj Traven po-slai prijave posojilnic konsorciju, dasi je velel, da stališče konsorcija ni isto kot stališče Zveze. Ravnatelj, ki je samo izvrše v al en organ načelstva, je že deloval j proti intencijam Zveze. Tudi se je pribiio, da se konsorcij nI držal izjave, da ne da likomur večine, ker ima večino pri banki Ljudska posojilnica, ki ima sajr.a podpisanih 400.000 K, njeni odborniki pa to-ikšen znesek, da imajo skupno z zavodom zdatno večino. To je pozneje ustanovni občni zbor Ilirske banke tudi uvaževal, ker je izvolil v upravni svet večino iz sre-!e odbornikov Ljudske posojilnice. L-ud--ka posojilnica je osnovana sicer v obliki zadruge, po vsem svojem delovanju pa nima na sebi nič zadružnega, ker je zavod popolnoma v rokah malega števila posesti likov glavnih deležev. Je torej razvidno, da 53 konsorcij ni držal Zadružni zvezi naznanjenega sklepa, da ne da nobeni, tu-! di juridični osebi, absolutne veČine. Ali je pa bila Zadružna zveza opravičena zalitevati, «:a imej odločilno besedo pri Ilirski banki? Traven navaja resolucijo, sprejeto na slovensko-brvat. kat. shodu leta 1913, ki se glasi: »Ustanovi naj se za jugoslovanske dežele v Avstriji bančnf zavoj v Ljubljani, ker je nujno potreben, da se razbremene naše denarne zadruge to našim trgovcem in obrtnikom da nujno rrctreben denarni kredit. Naprosi se Zadružno zvezo v Ljubijani, da v kratkem ustanovitev izvrši«. Katoliški sli od torej ni sklenil, da naj ustanovi banko Ljudska posojilnica, tu.'* ne privatni kapitalisti, marveč Zadružna zveza. Kdo je torej ravnal v smislu resolucije katoliškega shoda: ali Zadružna zveza, ali konsorcij Ilirske barke? Ali je bil torej bivši ravnatelj Tra\ en, ki je resolucijo sestavljal leta 1913. isti Traven kot leta 1915. in leta 1916.? (Konec jutri.)_ Zadnja vesti. Odlikovanje našega cesarja. raza-vrsto« konserre — Pr.-tni Jamska rum, konjak Marto j. vermouth, Tiinjerec ter več v?s t mineralnih rod, vse po zmernih •snah. 414 Mehanična delavnica. ODLIKOVANA. L1VARNICA OSVALDELLA. Via Meda 28. Izdelovanje in poprava strojev in ProraCnni. 901 § IVAN HRŽE - Trst f □ Plana San Giovar.nl 1. □ 7n|ftA«l kuhinjskih in kletarskih potreb* ♦ tUlUsU Sčin od lesa in pletenin, Škafov, brent, Cebrov !n kad, sodćekov, lopat, re-Set, sit in vsakovrstnih koSev, jerbasev In metel ter mnogo drugih v to stroko spi« dajočih predmetov. ~ PRPOROČA svoj« trgovino s kukinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelan«, zemlje, emaila, kosl-S tarja ali cinka, nadalje passmantorje, kletke a itd Za gostilničarje pipe, krogijt sesalje □ In stekleno posodo za vino I. t. d. I. t. d. . Knjigoveznica METRO FTPPAN, Tr< ulfca Valdirivo 19. Artistična vezava. Žepni koledarji izdelova-nia. Vp-eniki i registri) posebnega ri>?e:!.9. 207 Majolične peči in štedilniki M. ZEPPAR, ui. Giovaaoi 6 in 12. Najboljša izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne U02 Zlnfaraicfl G. Plno v Trstu se Je preselila na corso st. 15 v btvlo zlatarnico Q. Zercowtt* A Figli«. Velika Izbtra srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. Kislo vodo na brizganec (Spritzer) od 25 steklenic naprej razpošilja H. OSiT po^ar^ani Kupim vsakovrstne prazne steklenice, sode in vino. Papir. VELIKA ZALOGA PAPIKJA ?a ovitke, roa-tih vreSic lastro tovaru«. — Valčki raznih Larv in velikosti. Ceno zmerne. — G?stoae Dollinsr Trst, Via dei Gelsi 1«. 2utJ Šivalni sttoji. DELNIŠKO DRUfeTVO ŠIVALNIH STP.OJEV SINGER, Trst. Cor*>o 20. Prodaj« živalnih strojev in vs^-li pritiklin. Delavnica aa popravljanje. 2-Ti>5 Umetno-MsfKni atelis Trst eliti del sivo !L 42 (prttllčle) Trst n Salone Edison" filias. 211 Damska krojačnica A. RIEGER, Trst. ulica Torreute 5t. 30. L na Jat Izdeluje vsakovrstne obleke po an^le5kena in coskera kroju, plepne obleke, oblek« z;i b^uze 7,-ji gledališče itd. Cene zmerna. Isvrsuje vsako foto^rAfifiao delo kakot tudi razj^ledo, posaetke. notranjost lokalov, porcelanast za v.sakovnt. spomeniko. POSSBNOSTi »OVl&UiJl E3 VSAK« F9YO<3fta?2J3 1:1 Kaai udobuosii go.s->. uarooat-kov sprejama nardfibe in jili is« vršuje oa doma. e.v- tu li xaaaj mesta po najzmarnejših eenao. ♦♦♦♦ IHf M, m RlUO Ml, 42 ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermdk v Trstu« ul. Post« vecchia 12, vogal ulice della Posta. Izdiranje zofoov brez :-: bolečine. s-s Plombiranje, m UMETNI ZOSJE i—a— Dnevnik „Edinost" u Trstu 10 izdal in založil naslednjo .»VOHUN«. Spisal i. f. Nepremočljivi plašči. LEOPOLD HAAS, Tr^t, Oorso 2 in via Bar-iara , « veccliia 10. Bogata Izbera vojaških plašiev o \ K ! I 20 — ruprej. 257 j 1 Jestvine na debelo. BogaU i bera vsakovrstnih jestvln; tro la na de | belo RUGGLRO GAMBEL ▼ Trstu, ulic* dello j Acque vog-il ulice Coroaeo. -li j Fasi za prenos in platno za jadra L L" IG I ZLU! odlikovana tovarna in as'aJtov. liojan Siev. 2. I"rad jilica spdcriiliteta: juluc itd. D adra. i C ogrinjal j ^ M gjeitesjsm, katerih neobremenjena služena zna^a najmanje K 2300 nu ie to dalje za«: Gle^a ± zastori za to-rtilne, kavarne, pro ia- 232 Brivnica »AVa V.oletta-, Trst, u.ica Torrente it. :i0. Točna hi^ijtinlčna postreiba. — \ odja F. Renfiič. 7:2 m ki fmajo vsaj K 1400 pokojnine, umr posojila ega zavarovanja, dovoljuje p a, proti H kojnfno I j Ji na prvem mestu in proti primernemu po- LJ roStvu pod najugodnejšimi pogoji na 5-25 letno amortizacijsko dobo Manufakturne trgovine. SUCCESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVOLATO j Trst, I.eani trgf (Prazaa della T.e>?na) Ste v. 1. — I Bogata manu/akLornega blaga. — Cene} zmerne. 194 ' podlagi živiienjskeg zaznambi na slu2nino, oziroi- a pokoji na P. Spomni se vojnego posojilo. Vojak pomaga na bojišču, denar pomaga v ozadju. Obadva pa dosežeta svetovni mir. SLAVIJA « vzajemno zavarovalna banka v Pragi. — Sprejmejo se tudi potniki za življenjsko zavarovanje s stalno plačo iu provizijo. Podrobna pojasnila daje brezplačno Generalni im tanh „SLIVIJE" v Lji&ljsoi. [ sir u D 3C 3C 3 C=3L ^'go 1. ^VOHUN«. bpisal i. t\ Cooper. — Ceua K 1.00. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 8U vin. 3. »KAZAfU«. Spisai L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergic-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življe-r.Ja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. \\ : ;:i\*eiii! i— Ceiia »o vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM ODRi> DNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa iNagia poslovno pastirsko pismo v pouk slu\. ljudstvu.) — Cena b0 vin. »IGRALEC*. Roman Iz spominov mladeniča. Ruski spisal r. M. Dostojevski]. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. »JURKICA AGlCEVAi. Spisal Ksa-ver Šandor - Gjalski. Pre*. el F. Ore/, Cena K 2. 9. »UDOVICA«. Povest Iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Siel'an Kiavš. Ceua K 1.00. 10. yJUG«. Historičen roman. Spisal Prokop ChocholouSek. Poslovenil M. V. Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Clie- valier de Maison rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. i tlc.' ko PA do? lud sc ta DUNAJ, 9. (KorJ Re Igarski car ie podelil našemu cesarju ob priliki njegovega ja. Po naših krajiii se je takrat veli- bjvanja v Ebenthaiu iirabrostni križec razreda ter mu ga ie izročH osebno. Ljubljanska kr ir ^ ■ s Podružnica v Trstu - Ulica Csserma fleu. 11. Uradna mi ođ 9-1. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v barvno stroko spadajoče tranzakclje. Vlose na Vloge no tekočI in žira-mčan najbolje po došouoru. Obavlja nakazila vojnim ujetnikom. ■ s. kr. razradna Boteriia. o, v Ameriki pa >o imeli krizo, je bil tak, da Zveza ni mogla zali vsem zahtevam. Leta 191 »H se je v ršil j>ri Splošni zvezi posvet, kako bi iw*jel dobiti stik z denarnim trtiom. V namen bi fcilo treba lastne banke in pa! reioško vjerni uradio &m?iia. akcije za razbremenitev pos. jiln'c ^lede ti r ttCnih posojii. Ustanovila sl je sicer lir milnica kmetskih obCin. ni se pa usta-povila Zadružna banka. V notranjem mi-ni>irstvn so bili projektu naklonjeni, ovira pa je m*.stala v finančnem ministrstvu, kjer je minister Bilinski akt pridr/al sebi v re-v ev: ; nem pa :e je prošnja za kzi!a a J akta, ecš, da se intereseufte za zadevo več ne zanimajo. V drugi fazi tega vprašanja je prišla na površje drugačna oblika in naj bi bil zavod dobil ime Ilirska banka, ki se je res ustanovila. Glede na to, da se stavijo ustanovitvi centralne kase prevelike težkoče in zadružništvo zopet j lic bo imelo stika z denarnim trgom, je tre- | ba. da centralo napravimo sami. Biti j rn n taka, tla je popolnoma v naših rokah, j Agrarni banki ra Češkem in na Morav-^ketn, usranovlier.i po zs Jrr/ni organizaciji, p<»*ilujeta jako dobro.* To poročilo ie podal načelnik Zadružne; zveze v času, ko ie bila lltr>ka banka že ustanovljena. K iko so se vršile priprave za oiivo-tvorjenje Ilirske banke, je razvidno iz sle-deCega: Pričele so se vršiti v letu 1915, ko je biia koncesija že dovoljena. V septembru 1915 je sprožil dr. Kr^k misel, naj bi >e pospešila ustanovitev Ilirske banke, ni pa še < b tisti priliki natanetujše formuliral, kako se nuj Zadružna zveza ustanovi''.- » n/l^l^i rVsv*larial »p i¥»trphn bojiko BEROLIN. 9. (Kot.) Veliki glavni stan, i 9. »unija 1917, zvečer. Po zaključku sinoćnjih bojev dosedaj | Angleži niso izvršili nobenih novlli napadov med Vpernom in Armentleresom. — Na družili frontah nič novega. s higtionltitini razhuževainlm p3!anlnlm „Pralnim praškonfi" PERILO PATI tovarna keniMU proizvodov v Hrasii*?ku. Umivali« Izključna zaloga za TRST, ISTao in ^LMflCiJO * "«LESSANĐRO MARUNGONI - Trsi, ulica Chtesaa 30. ROKE Dobi m mpr^il pri «sah prodajalnah jciivin, snirodiinisah in ialogasi mila. Tržaška posojilnica in hranilnica r«gUtrov9na zadruga s omafenlni poroštvom TRST - Plazza deda Caserma St. 2, I- na*. - ™T (v lastni hlil) vhod po Slavnih stopnjlcah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 xJt •/, na menice po 6*/a na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTUJS TROOVSKi HINIO. HRANBLNE VLOGE sprejema ođ T«akega, če tali ni u4 i^^^^restaje po Velle stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. Atniai davek plaču!« zavod s:m. - Vla^a s« Uhka po c») k.-aao. — ODDAJA OOMACB NABiKALN.::Ej HRANILNE PUŽIĆE.) Poštno Uraoilaičai raćaa 1C.U04. TELEFON SL 9&J Ima varnostno CaSiCO (S*fe depo.tta) za ebr^nbo vrednost^ nih listin, dokumentom in razaia družili trednot, popolnoma varna proti ulomu in pofcaru. uroj^uo po najnorejšcjra načina ter ie oddaja strankam v najem pO Bia|0»*|ln Cenatl. STANJE VLOG NAD 10 MILUONOtf KilON. Mm gib : ed 9 ds 12 iaod 3 da 5 ^liiai! vsa'i temi ti anlirt ml r a—BBsnamBMgnm JADRANSKA BAN Trst, Via Cassa di Slsparmlo S (Lastno poslale) & Kapital in razerva K 8,850-005.- Kapstal fin rezerva * Teg,thofstrMse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija Split, Šibenik, Zadar. -------------^------prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev Droti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno, it »vbni krediti, rembours-kredi l. Krediti proti KUPUJE IN PRODAJA: trednostre papirje, rente, obH-gacije, zastavna pis.na, prijorltete, delnice, srečke Itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vr?dnostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEP0S1TS PROMESE. Brtojavi: JADRANSKA. = NINMLNIM ===== VLOGE NA KNJIŽICE od dn^va vloge do dne\a vzdiha. Rentni davek plačuje banka svojega. Obrestovan}e \log na tekočem in žiro-računu po dogovoru. — Akredetivf, čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. Živahna zveza z Ameriko. dokumentom ukrcanja. — Borzna naročila. -Teletoni: 1463, 1793 in 2076. UHADHE UHE: od 9—? pop. SSžf QMT Inkaso.