TRST, sreda 15. maja 1957 Leto XIII . Št. 115 (3650) PAIHORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini GORICACui “S5, '"J*-™-™?1 Z**™ r,5PRlV^ ,JL- sv- FRANČIŠKA H. 26 - Tei. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480. vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. višine v Sirim l stolpca- trnovski 8(f' roof.Ti^an .- 7 L, o, * n 37"338 ~ CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-3374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, “ 1 __ fmančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21.928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z. 375 • izdala založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst Deseti dan vladne krize Gronchi bo danes izbral osebo ki naj sestavi novo vlado Najbolj verjetna rešitev krize je enobarvna vlada, čeprav se Simonini trudi za obnovitev vlade s KD, PLI in PSDI - Demokristjanski poslanci se že potegujejo za stolčke podtajnikov (Od našega dopisnika) RIM, 14. — Popoldne se je raznesla vest, da bo Gronchi že danes določil osebo, ki naj sestavi ali pa vsaj poskusi sestaviti novo vlado. Toda novinarji so ha Kvirinalu zaman čakali, da bi izvedeli za ime te ?sebe, ker danes predsednik še ni nikogar izbral, vendar pa pričakujejo, da se bo to zgodilo jutri že «nalu. Gronchi bo verjetno poklical k sebi Segnija, da h1}) sporoči, ali sprejme' hjegovo ostavko ali ne; če 1° bo sprejel, tedaj bo mo-S°ce kar Segnija naprosil, haj sestavi drugo vlado, ali Pa bo poklical k sebi koga drugega in mu naložil to he preveč lahko nalogo. Znano je, da si je predsed-hik republike ob Segnijevi Predložitvi ostavke pridržal °dločitev, ali ostavko sprejme ali ne; jutri bo torej Povedal to odločitev, ki je le oolj formalna, kajti ni mo-80če zamišljati si, da bi mo-Se: reči, da ostavke ne sprejme. Politični opazovalci se u-kvarjajo z ugibanjem: Segni mi kdo drug in nato še: ali oo izbrani osebi Gronchi naložil, naj poizveduje o možnosti za sestavo vlade ali pa hoj kar sestavi vlado- Glede teh dveh možnosti se je baje Predsednik že odločil, ni se P* še odločil glede osebe. Sicer se je že včeraj računalo s tem, ca Gronchi še danes ne bo določil osebe za sestavo nove vlade. Ce se ta stvar nekoliko zavlačuje, je 2nak, da gre za zares tež-krizo, ki je gotovo ena ttmed najhujših po vojni. Kar neverjetne, je, da bi bilo sploh mogoče sestaviti vlado, bi lahko v parlamentu ži-vela. Največ verjetnosti je seveda, da bo sestavljena *Solj demokristjanska vlada. "e bo hotela obstajati. . bo tnorala računati na pomoč od zunaj. Toda čigavo? 2e pri računanju na pomoč se bo korala namreč taka vlada o-Preč eliti na določeno stran, DANES Dovoljenje britanske vla-5® svojim ladjam za plov-00 skozi Suez in ponovne v®sti o možnosti, da se do-^že vsaj delni sporazum o razorožitvi, sta brez dvoma “°bri novici zadnjih dveh “hi, ki ju kazi le Norsta^ oova izjava, da so atlantski Zavezniki pripravljeni prvi Uporabiti atomsko orožje. Sklep britanske vlade, da hovoli britanskim ladjam Plovbo po Sueškem preko-Ph in plačevanje pristojbin Egiptovskim oblastem, je Pozitivno dejanje, ki lahko “lagodejno vpliva na po-hhrjenje ozračja na Sred-hjem vzhodu in na končno esitev sueškega vprašanja, egiptovska vlada je od vsesa začetka poudarjala pripravljenost na razgovore, • J- na rešitev vprašanja . Pogojem, da se Egiptu Priznajo njegove suverene Pravice. Skiep britanske |ade je prvi resen korak, 1 bi lahko olajšal nadalj-Ja pogajanja in normalno .Porabljanje prekopa. Ob etn sklepu je tembolj neažurni jivo ravnanje franco-. e vlade, ki še ni uvidela, kot Politika pritiska in boj-g, ^a ne služi niti franco-s 1In interesom. Posebno pa nevarne izraelske iluzije o P.ovbi izraelskih ladij po voi: prekopu brez do- - ijenja Egipta. To bi bila ker je neverjetno, da bi mogla računati na stalno podporo centra dosedanje tri-strankarske ali celo štiristran-karske koalicije. Tudi pri e-nobarvni vladi pa je alternativa; tehnična ali politična vlada. Kaj drugega razen e-nobarvne vlade si že ni mogoče zamišljati, čeprav se socialdemokratska desnica pod vodstvom Simoninija truči za obnovitev tristrankarske vlade, sestavljene iz dosedanjih elementov; KD, PLI in PSDI. Za Simoninija, ki je Sara-gatovi odločitvi močno nasprotoval, je tako stališče še kolikor toliko razumljivo, vendar je logično, da ostali socialdemokrati ne bodo mogli v tem primeru iti za njim in obnavljati vlado, ki so jo komaj zrušili. Simonini je tudi obiskal Segnija in ta mu je res obljubil, da bo napravil vse za vzpostavitev padle vlade, če bi dobil mandat. Čudna obljuba, ki pravzaprav že sama napoveduje Segnijev neuspeh in dela že bolj aktualno vprašanje, kdo bo sledil Segniju. Simonini je sicer sklenil, da takoj za jutri skliče socialdemokratsko poslansko skupino in ji sporoči Segnijevo obljubo. Ker pa je znano, da tako Sara-gat kot Tanassi močno nasprotujeta Simoninijevi zamisli, je maio verjetno, da bi predsednik poslanske skupine kaj opravil, pa čeprav se je popoldne govorilo, da bi Pac-clurdi podpiral tako tristran-karsko vlado, pridobil bi baje še dva republikanska poslanca ter enega od dveh republikanskih senatorjev. Teoretično bi si tako vlada zagotovila najskromnejšo večino. Vendar pa bi Pacciardijevo ravnanje povzročilo, da bi stranka sprejela proti njemu stroge disciplinske ukrepe, saj je bil sklep stranke, da ne gre v vlado z liberalci, že pred časom pa je izstopila iz vladne koalicije prav zato, ker ni hotela več podpirati liberalcev. Verjetno je torej, da Pacciardi ne bo šei tako daleč. Vedno bolj pa upada verjetnost, da bi bil Segni tisti, ki bo sestavljal novo vlado. Predvsem je malo verjetno, da bi mogel on sestavljati e-nobarvno vlado. V večinski stranki namreč prevladuje mnenje, da bi moral popoln prevzem odgovornosti po KD pomeniti obenem tudi odločen obrat od centrizma, katerega glavni eksponent pa je prav Segni. Zoli, ki je doslej še na drugem mestu za Segni-jem med kandidati, verjetno lahko računa na vso podporo pri večinski stranki, saj je predsednik glavnega odbo-t Tega se pa Fanfani boji in ra KD. Vendar pa Zoli ne zato bi mu bil mnogo bolj more računati pri drugih 1 všeč Zoli kot predsednik vla- strankah na tolikšno zaupanje kot pri lastni stranki; zaradi tega mislijo, da bi bil bolj uporaben za predsednika tehniške kot pa politične vlade. V zvezi z možnostjo politične vlade pa se vse pogosteje omenja Pella. Toda ko se imenuje Pella, se že ve, na čigavo pomoč lahko računa vlada, ki hi jo on sestavi-l. Ker pa je Pella le nekoliko drugače usmerjen v zunanji politiki kot Segni in Saragat, nepopustljiva «atlantika», bi mogoče naletel na nekaj podpore tudi pri zmerni levici. de. Vsekakor pa so demokristjanski poslanci že pognali svoj aparat:. od rajpih federacij prihajajo na strankino tajništvo pozivi v korist tega ali onega poslanca. Gre namreč za delitev nekaj desetin pod-tajniških mest. Kdo bi se branil podtajniškega mesta? Ker pa teh mest najbrž preveč ne ponujajo, je treba pohiteti, da se uspe pri dodeljevanju. Zunanji minister Martino je danes sprejel britanskega veleposlanika Ashleya Clarka. A. P. Novo opozorilo na francosko nasilje v Alžiru WASHINGT!ON, 14. — V washingtonskih diplomatskih krogih potrjujejo, da bodo poslaniki 11 arabskih držav, akreditirani v Washingtonu, v kratkem posredovali pri a-meriškem državnem tajniku Dullesu zaradi položaja v Alžiru. Voditelji diplomatskih predstavništev Tunizije, Maroka, Iraka, Egipta, Saudove Arabije, Sirije, Libanona .Sudana, Jordanije, Jemena in Libije se bodo jutri sestali na skupni konferenci. Namen te pobude je, ponovno obsoditi grozodejstva Francije v Alžiru in zahtevati posredovanje ZDA. Tudi predsednik tunizijske vlade Burgiba se je v govoru v libijskem parlamentu ponovno zavzemal za neodvisnost Alžira. Dejal je, da Al-žir ni nikoli bil francoski in nikoli ne bo. Izrekel je nato upanje, ca se bodo Francozi in Alžirci sporazumeli o rešitvi, ki naj zajamči Alžiru svobodo in ščiti interese Francije. Iz Washington.a pa javljajo, da je maroški sultan sprejel vabilo predsednika Eisenho-\verja, naj pride na uraden obisk v ZDA. Sultan bo prišel v Washington 25. novembra in bo tam ostal tri dni. o procesu proti beneškim partizanom Proces je izzivanje zaveznikov in skrunitev milijonov grobov Ob današnji proslavi zmage nad fašizmom poziva maršal Tito vso svetovno javnost, da se organizirano zavzame za prepoved jedrskih poskusov in za zmanjšanje oborožitve BEOGRAD, 14. — Protestu borcev Slovenije na tretjem kongresu v Ljubljani proti procesu, ki se pripravlja proti bivšim partizanskim borcem briško-bene-škega partizanskega odreda, se pridružuje vsa jugoslovanska javnost, ki je upala, da do procesa ne bo prišlo. Ogorčenje jugoslovanske javnosti je tem večje, ker se je italijanska vlada s čl. 16 v mirovni pogodbi svečano obvezala, da ne bo preganjala partizanskih bor- cev, ki so se borili proti fašizmu, in ker se ne obtožujejo in blatijo samo borci, temveč vsa osvobodilna borba. Na zatožno klop se postavlja zmaga, ki je pomenila osvoboditev izpod nasilja za vse, sodijo se vzvišeni ideali, ki so združili vse narode, plemena in kontinente ter pod antifašistično zastavo združili vse poštene im svobodne ljudi. «To je izzivanje vseh zaveznikov, skrunitev milijonov grobov, ki so posejani po vsej ■iiiiiiiiHiiiitiiiiniiiiHiiiiiiHiiniiimimMutHMimmiMiniinuiiMmnnnMiinHmiHiHtiiuitiniiiiiiiiiiiiiiHiiiii imtMiHiuiiiHiiiiiiiHniMnniHiraHHniiiiniiiiiiiiiiiMiiimmiiHiiiiiiiiiHu Soglasno se poudarja realna možnost delnega sporazuma v Stassen pripravlja odgovor na Zorinov predlog in bo verjetno odpotoval ZDA na posvetovanje - Dnlles poudarja, da ZDA zavračajo vsak načrt, ki bi temeljil na delitvi Nemčije - ZDA se bodo uprle vsakemu poizkusu, da se sueško vprašanje rešnje s silo LONDON, 14. — Ameriški predstavnik Harold Stassen je danes na seji razorožitvenega pododbora OZN opozarjal na možnost sklenitve delnega sporazuma o razorožitvi. Stassen je ugotovil, da se zdi, da vseh pet delegacij soglaša glede tega. Vendar pa je poudaril dejstvo, da bo tak sporazum moral biti sprejemljiv ne samo za pet držav članic pododbora, pač pa tudi za druge zainteresirane države. Zato bi sklenitev delnega sporazuma lahko u-godno vplivala na mednarodni položaj. Sovjetski delegat Zorin pa je prebral poziv za prekinitev jedrskih poizkusov, ki ga je 19. maja poslal vrhovni sovjet ameriškemu kongresu in britanskemu parlamentu. Kakor je znano, predlaga ta poziv ustanovitev tristranskega odbora, v katerem naj bi bili člani treh parlamentov. Ta odbor naj bi proučil sredstva za ukinitev jedrskega orožja in za prepoved poizkusnih eksplozij. Sovjetsko pobudo je še tisti dan zavrnil Eoreign Office, ki je izjavil, da gre za »dejanje sovjetske propagande, ki ima namen spraviti v zmoto javno mnenje o vprašanju jedrskih poizkusov«. Tudi francoski delegat Ju-les Moch je omenil francosko tezo, ki je enaka angleški. V poučepih krogih izjavljajo, da bodo ameriški predlogi kot odgovor na sovjetske predloge od 2. maja pripravljeni v 15 dneh. Medtem delo razorožitvenega pododbora počasi napreduje. Toda delegati niso pesimistični, pač pa pride do sporazuma, ki, čeprav bi bil delen in nepopoln, b.i vsekakor bil podlaga za širši sporazum o razo.uzitvi. To upanje celegatov v raz-orožitvenem pododboru temelji na dejstvu, da so tako zahodne države kakor Sovjetska zveza uvidele, da bo v razmeroma kratkem času ved-nc večje število držav lahko izdelovalo in imelo atomske bombe. Položaj, ki bi zaradi tega nastal, bi hoVo de]r'!ruSi svetovni vojni za >•= ni sporazum o razorožit- vi« v. °rir,azum o razorozii-hov beležimo danes njegovo v “PGdobno izjavo, če bo povodnjih dneh Dulles tov0 i 1 Stassena na posve-tern J® v Washington, poideva t0 P°menil°. da j® Pr»f, u na dobri poti, če- v>ada^VAaidolga' Za sedaj jp „ ,Se vedno prouču- hino? ski predlog in ni-^e v rokah uradne kotVe 0 nesprejemljivosti, r&ttJu ugibali predvče- je n ! časopisi. Potrebna tbdi a Potrpežljivost, kajti 0e 0elen sporazum bi bil Vpvt naPredek za člo ča' O’.noče biti več pri-* ori samomorilni oboro- ‘evaltu tekmi. bolj kot kdaj prej upajo, da iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii Francija trmasto vztraja pri bojkotu Sueškega prekopa Razdraženost in zmeda zaradi sklepa britanske vlade Novi davki za 150 milijard frankov, ki so potrebni za plačevanje sueške avanture in alžirske vojne PARIZ, 14. — Francoska na-, rodna skupščina, ki je bila na počitnican od 12. aprila, je danes nadaljevala delo m proučila številne načrte zakonov o gradbeništvu. V četrtek se bo začela debata o finančnih načrtih in o načrtih za nove davke, ki jih je vlada določila na svoji današnji seji. Mollet želi, naj bi se skupščina izrekla o tem, še preden predsednik Coty odide na uraden obisk v ZDA. Coty bo odpotoval 28. t. m. Zato računajo, da bo Mollet postavil vprašanje zaupnice morda v soboto ali v nedeljo in da bodo o njej glasovali v torek Vlada je na svoji današnji seji škleuna takojšnje zvišanje davkov na nekatere »nebistvene* predmete, za 5,5 odstotka in prav tako tudi zvišanje telefonskih in poštnih pristojbin. S tem bo državna blagajna dobila približno 44 milijard frankov. Določili bodo tudi druge davčne poviške, toda predložiti jih bodo morali v odobritev skupščini. Skupno bi morala vlada s povišanjem davkov dobiti 150 milijard frankov. Ni znano, kateri predmeti veljajo za »nebistvene«. Na splošno pa se zdi, da gre za hladilnike, televizijske aparate itd. Kar se tiče ukrepov, ki bodo predloženi skupščini, pa so: 1. dodatni uavek 30 odstotkov na dividende družb, katerih vrednost presega lanskoletno vred- lijardo frankov. 2. Nadaljnje povišanje cene bencina za št:-ri franke za liter, kar naj bi dalo 36 liniijard franaov. 3. U-kinitev davčne razbremenitve na kapital, ki so ga družbe določile za investicije za obnovo družb, za rezerve in za o-premo teh družb. To naj bi dalo od /0 do 80 milijard Britansni sklep, da bodo britanske ladje odslej zopet plule po Sueškem prekopu, je zelo demoraliziral Francoze, ki se sedaj čutijo izolirane v svoji politiki oopolne nepopustljivosti do Egipta. Poleg tega pa se danes temu razbitju »franco-sko-britanške fronte« dodaja nov načrt o povišanju davkov, ki je potreben v veliki meri prav zaradi sueške krize in zaradi alžirske avanture. Reakcija tiska je zelo živahna. Vsi listi obsojajo Mac Mil-lanovo sporočilo v spodnji zbornici in govorijo o porazu Francije in Zahoda. «Le Monde«. ki ima uvodnik z naslovom «Kairo poje zmago«, pravi da pomeni britanska odločitev poglavitno etapo v sueškem sporu. List pravi, da se odnosi med Kairom in Anglijo obnavljajo v neizmerno manj ugodnih pogojih, kakršni so bili lanske jeseni. Zmeda in razdraženost pa vlada tudi v krogih lastnikov ladij. Tu poudarjajo da ne samo. da Francija ne more več nost. To naj bi, dalo okoli mi-lsama še dalje bojkotirati pre- kop, pač pa da bo za vedno zgubila klientelo, ki se bo zatekla k tujim lastnikom ladij, če ne bo Francija takoj prekinila bojkota Sueškega prekopa. In kakšno je stališče francoske vlade? Ce se ravnamo po Molletovem nedeljskem govoru pred člani narodnega sveta SFIO, bo Francija še dalje odklanjala plačilo tranzitnih pristojbin egiptovski vladi in bo še dalje p-epovedovala francoskim ladjam plovbo po prekopu. Francoski uradni krogi še vedno molčijo o britanski izjavi in omenjajo samo tezo, ni jo je Francija zagovarjala na seji združenja koristnikov prekopa, t. j. da dejanski položaj še ne opravičuje obnovitve prometa po prekopu. Vendar pa je gotovo, da bodo na jutrišnji seji vlade, kateri bosta prisostvovala tudi Coty in zunanji minister Pineau, ki sta se vrnila iz Rima, govorili predvsem o sueški zadevi. Javno mnenje in poslanci, ki so se danes vrnili s počitnic, z nestrpnostjo čakajo na dokončno stališče vlade. Ta bo praktično morala odločati, ali naj posnema britansko vlado, ali pa naj se popolnoma izolira. Že se nakazujejo novi napadi, ki bi uteg nili ošibeti Molletov položaj v trenutku, ko si prizadeva, da v skupščini doseže odobritev svojega »varčevalnega načrta«, roči pododboru, odpotoval v Washington na posvetovanja. Ob njegovem povratku pa bi se začela bolj temeljita diskusija. Tudi ameriški državni tajnik Dulles je danes na tiskovni konferenci izjavil, da so sedanja pogajanja v Londonu dosegla fazo, v kateri je potrebne poklical v Washing-ton ameriškega delegata Stassena na posvetovanje. Dodal je, da je bilo na sedanjem zasedanju v Londonu predloženih 15 predlogov, p odložitvi konference ni bil sprejet noben sklep, toda o tem sedaj razpravljajo in zadevni sklep bodo verjetno čimprej sprejeli, Dulles je tudi izjavil, da bodo ZDA zavrnile sprejem vsakega razorožitvenega načrta, ki bi temeljil na delitvi Nemčije. Zatem je Dulles podrobno govoril o vprašanju področij, ki naj bi bila podvržena letalskemu nadzorstvu. Vprašali so ga, ali nameravajo ZDA podpreti ustanovitev demilitariziranega ali nevtraliziranega področja ob demarkacijski črti med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Odgovoril je, da sprejem predlogov, ki bi temeljili na tem, kar omenja vprašanje, ne odgovarja ameriški politiki. Pripomnil je, da ZDA ne bodo nikoli sprejele takih predlogov, ki bi določali razdelitev Nemčije. Dejal je tudi, da Edenov načrt ni predvideval demilitariziranih področij, pač pa medsebojno inšpekcijo oboroženih področij. Dalje je Dulles dejal, da bodo vsak korak v zvezi z Zahodno Nemčijo napravili samo po izčrpnih posvetovanjih s kanclerjem Adenauerjem. «Načrt, ki ga ZDA sedaj proučujejo, je dejal Dulles, nikakor, ne predvideva ustanovitve demilitariziranih področij v Evropi. Zaradi številnih težav, ki nastajajo sedaj na tem področju s tem v zvezi, bi bilo bolje predlagati, naj se določi izven Evrope področje, ki bi bilo podvrženo inšpekciji in nadzorstvu nad oborožitvijo. Dejal je, da bi Arktika, Aljaska in Sibirija zaradi redkega prebivalstva povzročale manj težav s tem v zvezi kakor druga področja. Določitev teh področij pa naj bi se sklenila na podlagi pogajanj in z dvostranskimi sporazumi. S tem pa ne mislim izključiti Evrope«. Poudaril pa je, da so težave glede raztegnitve letalskega nadzorstva na evropski kontinent večje zaradi političnih zapletljajev, ki bi jih to povzročilo in zaradi večjega števila prizadetih držav. Na vprašanje, katere so kritične točke pri sedanjih pogajanjih v Londonu, je Dulles odgovoril, da je najbolj kritično vprašanje še vedno morebitni sprejem sistema nadzorstva in inšpekcij. »ZDA, je dejal Dulles, vedo iz izkušenj, da se ni mogoče zanesti na obljube komunistov«. Dodal je, da ZDA ne mislijo ošibiti svojega vojaškega položaja in da je vprašanje vedno isto: «možnost nadzorovanja tega, kar se obljublja«. Zatem je Dulles omenil Ei-senhovverjeve predloge o letalski inšpekciji in dejal, da je Sovjetska zveza sedaj načelno sprejela te predloge. Sedaj diskutirajo o krajih, kjer naj bi se ta inšpekcija vršila. Ta sprememba vsekakor dokazuje, da se je napredovalo. M zvezi S Sueškim preko- pom je Dulles izjavil, da ZDA sicer ostanejo na stališču, da bi morale vse države imeti prosto pot po prekopu. Vendar pa bi se uprle slehernemu poizkusu, da se vprašanje reši s silo, Dodal je, da ZDA niso bile uradno obveščene o načrtih Izraela o morebitnem poizkusu v tem smislu. »Vendar pa ni naloga ZDA, je dejal, izjaviti drugi vladi, da ne sme preizkušati svoje pravice«. «Ceprav ne odobravajo morebitnih egiptovskih poizkusov, da se prepreči plovba izraelskih ladij, je nadaljeval Dulles, ZDA izrekajo uradno svojo odobritev ali neodobri-tev samo tedaj, ko so neposredno zainteresirane«. Dullesa so tudi vprašali, a-li bi bil pripravljen sestati se s sovjetskim zunanjim ministrom Gromiikom. Odgovoril je, da se mu danes tak sestanek ne zdi umesten, ker da Rusi sami ne kažejc volje do takega sestanka in dvomijo, da bi taka konferenca dala konkretne rezultate. Ugotovil je, da sam Hruščev ni pokazal navdušenja glede morebitnega sestanka in se je v tem smislu izrekel v razgovoru z dopisnikom «New York Timesa«. Med tem razgovorom je Hruščev namreč izjavil, da Evropi«, poudarja nocojšnja »Borba«. «Mar borba proti fašizmu pomeni veleizdajo? Mar niso ti borci prispevali k osvoboditvi Italije in rešili čast italijanskega naroda?« »Proces proti bivšim partizanom. nadaljuje «Borba», je dejansko veleizdaja svobode in demokracije, veleizdaja tistih načel, ki jih je po vojni Italija sprejela, da bi se ločila od medvojne Italije. To je žalitev samega italijanskega ljudstva. Organizatorji procesa hote ali nehote solidarizirajo s tistimi silami, katerim so obtoženi partizani prizadejali smrten udarec. Kakšen nesmisel je, da se obtožujejo ljudje, ki so izvršili častno nalogo do svoje domovine in splošne zavezniške stvari, a hrabrijo se fašizmu naklonjeni elementi. Napredna javnost Italije ne oi smela ostati ravnodušna preči izzivanjem, ki spravlja v dvom dostojanstvo in stremljenje italijanskega ljudstva«. »Borba« ugotavlja, da je sodna razprava proti partizanom ki so se borili v vrstah jugoslovanskih partizanskih odredov, neposredno usmerjena proti Jugoslaviji in njenim narodom. Obtoženi partizani se postavljajo pred sodišče, ker so se borili «za stvar Jugoslavije, a ne za zavezniško stvar«. Mar se brezkompromisna krvava borba na življenje in smrt za stvar Jugoslavije lahko loči od stvari vseh zavezniških držav? Mar niso jugoslovanski borci za svobodo prejeli visoka priznanja od zaveznikov za svoj dragocen prispevek k zmagi nad fašizmom? «Zato obtožnico, poudarja »Borba«, ne moremo tolmačiti drugače kot napad na našo državo, na napore in žrtve jugoslovanskih narodov v pretekli vojni. Ni potrebno niti poudarjati, da organiziranje tega procesa škodi prijateljskim odnosom med obema državama, in koristi tistim, ki jih moti sodelovanje in dobro sosedstvo Beograda in Rima. Glasu protesta tretjega kongresa Zveze borcev Slovenije se priključuje vsa jugoslovanska javnost v prepričanju, da bo pri obsodbi procesa proti bivšim partizanom dobila podporo vseh Dor-cev za svobodo«. Jugoslovanski narodi proslavljajo jutri 15. maj, dan zmage nad nacifašizmom. V tej zvezi je predsednik republike maršal Tito podal izjavo, da je danes prvenstveno skupni cilj vseh narodov preprečitev vsake vojne m vsakega napada. Jugoslovanska vlada m narodi pozivajo vse vlade, politične, družbene in znanstvene organizacije in vse javno mnenje, da se brez obotavljanja mobi- tve in mirna rešitev vseh še nerešenih mednarodnih vprašanj. Tito je poudaril, da človeštvo danes, dvanajst let po vojni, trepeta ne le pred stalno vojno nevarnostjo, temveč tudi pred posledicami poizkusov z atomskim in vodikovim orožjem. Svetovno javno mnenje vznemirja oboroževalna tekma. Izkušnje iz preteklosti in sedanja sredstva za množično uničevanje jasno kažejo, da bi nova vojna bila še strašnej-ša in totalnejša od prejšnje in da bi imela katastrofalne posledice za vse človeštvo, ki ga že danes neposredno ogrožajo posledice jedrskih poizkusov. »Toda velike sile, ki razpolagajo s tem orožjem, in ki imajo glavno odgovornost za sedanje stanje, vztrajno nadaljujejo s poizkusi«, je poudaril maršal Tito, «ne glede na razne proteste, zlasti tistih držav, katerih rarodi, kakor na primer Japonska, so občutili hude posledice teh poizkusov«. Tito je opozoril na mnenje strokovnjakov o hudih posledicah poizkusov, ki biološko o-grožajo bodoče generacije in je poudaril, da nobeni razlogi ne morejo opravičiti velikih sil, da nadaljujejo poizkuse. «Zato se mora svet združiti proti tej nevarnosti, ki ogroža vse človeštvo«, ie poudaril maršal Tito. »Jugoslovanski narodi in vlada pozdravljajo brez pridržkov akcijo znanih znanstvenikov in znanstvenih krogov raznih držav in se pridružujejo zahtevi, da se takoj ukinejo poizkusi in da se to mednarodno vprašanje nujno resi. Jugoslovanska vlada in narodi pozivajo vse svetovno javno mnenje, da se brez odlašanja mobilizira in se organizirano zavzame za nujno rešitev, t. j. za prepoved jedrskih poizkusov, za zmanjšanje oborožitve in mirno reševanje vseh se nerešenih vprašanj«. B. B. niiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiKiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiMiinimiiiMmiiiiiiiiiiiiiuiiii V soboto in nedeljo v Ferrari Sestanek borcev «Divizije Italia» Okrepitev bratskih odnosov z Jugoslavijo Jeseni bo v Rimu veliko zborovanje vseh pripadnikov odporniškega gibanja bi se sestanek med zunanjimi ministri ZDA in Sovjetske I lizirajo in se zavzemajo, da se zveze »lahko vlekel sto let. doseže prepoved jedrskih po-preden bi dal rezultate«. I izkusov. zmanjšanje oboroži- FERRARA. 14. — V soboto in v nedeljo je bil v Ferrari sestanefc borcev divizije «Ita-lia«, ki se je borila po 8- septembru 1943 v Jugoslaviji v sklopu Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Iz FLRJ sta se sestanka udeležila Anton Sturm in polk. Stevo I-lič, jugoslovanski vojaški ataše v Rimu, ki je v imenu veleposlanika FLRJ pozdravil navzoče. Bivši poveljnik divizije Giuseppe Maraš je v svojem govoru poudaril, da se vrednote odporniškega gibanja ne smejo razbliniti, kajti te vrednote so: mir, socialna obnova in nacionalna neodvisnost. Govoril je tudi Luigi Longo. medtem ko so svoje pozdrave poslali: Fer-ruccio Parri, gen. Cadorna, odv. Ricci za ANMIC, poslanec Viola za ANCR, gen. In-fante, polk. Venerandi, gen. Attilio Venosta, Valdo Ma-gnani, Colaiani, Argenton, Garzoni in Rinaldi, ki so vsi člani partizanskega združenja ALPI, dalje Lamberto Mer-curi, tajnik FIAP, dr. Mario Piaggio, poslanec Moscatelli in številni drugi. Govoril je tudi poslanec Arrigo Boldrini, predsednik ANPI. Končno je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje šest točk: 1. ponovno se poudarja mednarodna solidarnost, ki je bila podlaga za skupno antifašistično borbo; 2. poziva se ... Izrael še dalje izziva Sirski protest v V. S. Pred pogajanji za obnovitev diplomatskih odnosov med Egiptom in Anglijo - Samo dva kralja v Bagdadu - Pogajanja o ameriški pomoči Jordaniji KAIRO, 14, — Načelnik e- giptovske banke in ravnatelj giptovskega urada za informacije Kader Hatem je danes objavil izjavo, v kateri obtožuie Izrael, ja skuša u-stvariti izgovor za nov napad, s tem da od 1. aprila dalje sistematično krši mejo na področju Gaze. Hatem je naštel petnajst primerov kršitve meje in je dodal, da Izrael skuša načrtno ustvariti napetost ob meji in da so ti incidenti uvod v resne dogodke ter nova dejanja terorja in nasilja- Hkrati poudarjajo v Kairu, da Egipt ne bo dovolil izraelskim ladjam plovbe po Sueškem prekopu. V torek 21- maja popoldne pa se bo sestal Varnostni svet OZN in razpravljal o sirskem protestu proti Izraelu, ker je ta zgradil most na jezeru Hule. Medtem javljajo, da je e-giptovskii finančni minister izdal dekret, ki pooblašča e-giptovske banke, da obnovijo svoje operacije z angleškimi bankami. V Londonu pa je prišel znani libanonski finančnik in Naserjev prijatelj E-mile Bustani. Govori se, da bo skušal doseči obnovitev diplomatskih odnosov med Anglijo in Egiptom. V ta namen naj bi pozneje posredovala kanadska vlada. Kairski radio javlja, da bodo v egiptovski delegaciji za finančna pogajanja z Anglijo, ki se bodo začela 23. maja v Rimu, podtajnik v finančnem ministrstvu, podpredsednik •- urada za nadzorstvo nad valutno izmenjavo. Egiptovsko finančno ministrstvo pa je potrdilo, da odslej naprej angleške in zahodnoevropske trgovske ladje lahko plačujejo tranzitne pristojbine v svobodnih šterlingih. Prva angleška trgovska ladja «Poplar Hill« je danes plula po prekopu v konvoju desetih ladij. Tudi angleške paroplovna družba «Union Castle Line« je sporočila, da .bo začela zopet uporabljati Sueški prekop. V Londonu pa so danes v lordski zbornici ponoviti včerajšnje sporočilo angleške vlade, ki dovoljuje angleškim ladjam plovbo po prekopu. Minister za goriva in električno energijo lord Mills pa je sporočil, da se od danes opolnoči ukine racioniranje bencina. V zvezi z napovedano konferenco treh kraljev v Bagdadu, javljajo, da je kralj Husein izrekel obžalovanje, da ne more sprejeti vabila iraškega kralja Feisala in kralja Sauda, naj se udeleži konference v Bagdadu. Tega vabila ne more sprejeti zaradi sedanjega položaja v Jordaniji. Jordanski zunanji minister Rifaj je na tiskovni konferenci izjavil, da je vlada Saudove Arabije sklenila začasne sporazume z amansko arabsko banko. Na podlagi teh dogovorov bo Jordanija v pričakovanju dokončnega odgovora lahko razpolagala s petimi milijoni šterlingov, to je z zneskom, ki ga misli Saudova Arabija prispevati kot pomoč Jordaniji, Kralj Saud pa je v Bagdadu sprejel di-nes ameriškega poslanika, zatem pa iraškega zunanjega ministra. V poučenin krogih izjavljajo, da so bil; današnji iazgovori posvečeni arabskim vprašanjem, Eisen-howerjeVi doktrini in opremi arabskih armad. Iz Beiruta javljajo, da se bodo pogajanja o ameriški pomoči Jordaniji začela v prvem tednu junija v Amanu met jordansko vlado in ameriškim poslaništvom. Namen pogajanj je nadomestiti dogovor, ki je bil sklenjen leta 1951, z no- vim dogovorom, ki naj upošteva sedanje okoliščine. Kralj Husein pa je dopisni ku sirskega lista »Sautul Arab« izjavil, da so štirje arabski državni poglavarji na konferenci, ki ie bila v Kairu 26. in 27. februarja, sklenili, da so pripravljeni sprejeti samo tako pomoč ki ni podvržena pogojem. V zvezi s svojo politiko je Husein izjavil: «Zvesta politiki pozitivne nevtralnost se moja država ne bo priključila zavezništvom, sprejela bo vsako gospodarsko in finančno pomoč, ki se ji bo nudila brez pogojev, podpirala bo arabsko solidarnost in se borila proti komunizmu«. Dejal je dalje, da skuša »komunizem uničili suverenost Jordanije« in da je mnenja, aa bi sovjetska ponudba za pomoč prinesla 8 seboj komunizem. predsednik republike Gronchi, naj se zavzame, da bi se prenehala gonja blatenja odporniškega gibanja; 3. obsojajo se atomski poskusi; 4. poudarja se potreba okrepitve bratskih in trajnih prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo; 5. pozivajo se organizacije borcev obeh držav, da poskrbijo za spomenike s kostnicami za italijanske borce, ki so padli v Jugoslaviji in za jugoslovanske, ki so padli v Italiji in 6. sklene se, da bo letos jeseni v Rimu zborovanje vseh pripadnikov odporniškega gibanja Italije, ki so sodelovali v osvobodilni vojni v domovini ali v inozemstvu. Pred zaključkom sestanka so v sprevodu odnesli lavo-rove vence jugoslovanske delegacije in borcev divizije «1-talia« v kapelico padlih. Pokrajinska uprava in županstvo Ferrare sta priredila u-deležencem sestanka dva sprejema. ---------«»---- Maocetung nasprotoval intervenciji na Madžarskem? VARŠAVA, 14. — Dopisnik «United Press« poroča, da se je danes zvedelo iz obveščenih varšavslkih virov, da je Maocetung v februarju letos ostro kritiziral sovjetsko vlado zaradi njene oktobrske intervencije na Madžarskem m jo opozoril na nevarnost nadaljnjih uporov, kolikor ne bi opustila svoje «politika železne roke v Vzhodni Evropi«. Besedilo govora so baje brali nekateri diplomati, kljub temu da ni bilo objavljeno nikjer razen delno v časopisa «Sztandar Mlodich«, ki izhaja v Varšavi. Omenjeni diplomati pravijo, da je Maocetungov govor mnogo bolj oster, kot Pa piše poliski list. Isti dopisnik poroča, da se je moglo iz nekega članka pekinškega dnevnika »Dže-mindžendžao« opaziti, da obstajajo glede sovjetske intervencije na Madžarskem različna mnenja med vlado Kitajske m Sovjetske zveze, ker je člankar način sovjetske intervencije označil za šovinizem, WASHINGTON, 14. — ZDA so sklenile danes ukiniti prepoved pošiljanja težkega orožja Jugoslaviji,' vštevsi reakcijska letala. To je sporočil državni departma, ki je pripomnil, da je ameriški predsednik prepričan spričo dogodkov v zadnjih mesecih, da je Jugoslavija trdno odločena ostati neodvisna in da «je v interesu ZDA podpirati jo v njeni odločnosti, da ostane svobodna od nadzorstva iz tujine«. 70 stopinj pod ničlo! MOSKVA, 14. — Agencija Tass navaja sporočilo iz sovjetskega polarnega oporišča Mirny, da so 5. maja zabeležili v sovjetsiri postaji za polarna raziskovanja «Vostik 1» tem-, peraturo 70,1 stopinje pod ničlo. Omenjena postaja leži v višini 3380 m ter je 635 km oddaljena od obrežja Antarktike. To je najnižja doslej zabeležena temperatura na Zemlji, kajti leta 1885 so januarja meseca v Verhoja-nsku v Sibiriji žabe-ležili »samo« 68 stopinj. Vreme včeraj: Najvišja tempe-latura 26, najirižja 15,2, zračni tlak 1018,3, vlaga 47 odst,, temperatura nvorja 16,5, Vreme danes: Pretežno jasno z delnimi pooblačitvami. Tempera-lura brez bistvenih sprememb. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 15. maja Zorija, Sonja Sonce vzide ob 4 35 in zatone ob 19.25. Dolžina dneva 15.54 Luna \zide ob 21.12 in zatone ob 5.39. Jutri, ČETRTEK, 16. maja Ubaid, Vanja • Seja občinskega sveta odložena na prihodnjo sredo Demokristjani še za sestavo novega vedno iščejo pot občinskega odbora Ni izključeno, da je odložitev seje tržaškega občinskega sveta v zvezi z vladno krizo Sinoči se je sestal občinski odbor in sklenil, da bo prihodnja seja občinskega sveta šele v sredo 22. t.m., čeprav je bilo pričakovati da se bo občinski svet sestal najkasneje prihodnji petek. Poleg tega pa je občinski odbor razpravljal o številnih u-pravnih vprašanjih, ki jih mora reševati, dokler ne bo izvoljen novi odbor. Toča glavno vprašanje seje je bila določitev datuma seje občinskega sveta, na kateri bodo morali znova začeti reševati občinsko krizo. Tudi po demokristjanskem kongresu j« položaj zelo zapleten in se do sedaj še ne ve, kako se bodo demokristjani predstavili na prihodnji seji občinskega sveta, koga bodo predlagali za župana in kakšen oč-bor bodo sestavili. In prav zaradi tega je Krščanska demokracija, k: im® večtirno odbornikov, odložila sejo občinskega sveta na prihodnji teden, da bo imela več časa na razpolago za razmišljanje. To pomeni, da si demokristjani kljub vsemu še niso na jasnem, kako nadaljevati z reševanjem občinske krize. Ni izključeno, da je odložitev seje občinskega sveta na 22. t.m. v zvezi z vladno krizo. Tržaški demokristjani bi radi počakali na rešitev vladne krize ali pa vsaj toliko, da bi lahko vedeli, kako se bo odločilo njihovo osrednje vodstvo glede sestave nove vlade. Ce bi v Rimu sestavili enobarvno vlado iz samih demokristjanskih ministrov s podporo desničarskih strank, potem bi jim bilo v Trstu laže. ča se odloči- Sedaj je v Rimu predsed- nik tržaške trgovinske zbornice prof. Luzzatto Fegiz, ki se razgovarja z vladnimi pred- stavniki o jikrepih za vključijo za enako formulo, za ena- tev Trsta v štiriletni načrt ko rešitev sestave odbora s gospodarskega razvoja, znan podporo monarhistov .liberal- ^ot načrt Vanoni. Kljub vlad- seji občnskega sveta, ko je bil izvoljen za župana social demokratski svetovalec prof. Dulci. Čeprav je prof. Dulci podal ostavko, ker ni mogel sestaviti odbora, je v svojem govoru poudaril, da je bila njegova kandidatura postavljena samo zato, da se prepreči sestava enobarvnega demo-kristjanskega vdbora. In res. Ce bi bil na pretekli seji Bartoli izvoljen za župana, bi demokristjani takoj začeli volitve odbora in bi bili njegovi odborniki gotovo izvoljeni. Kot torej vidimo, se bo na prihodnji seji občinskega sveta začelo vse znova. V sedanjem položaju je zelo malo možnosti, da se bodo politične stranke do prihodnje seje občinskega »veta sporazumele za pozitivno rešitev občinske krize. Ce KD ne bo spremenila svojega odnosa do malih levičarskih strank in bo vztra- jala na svojem dosedanjem stališču, rotem Do občinska kriza rešena samo s povezavo demokristjanov z monarho-fašistično desnico. Vendar pa je še vedno možno, da se bodo demokristjani, potem ko bodo videli, da ne morejo sestaviti enobarvnega odbora brez podpore desnice, odločili za nove volitve. Sestanek NSZ v Ul. Monlecchi 6 Danes 15. t. m. ob 20. uri bo v Ul. Montecchi 6 sestanek Neodvisne socialistične zveze ,na katerem bo govoril občinski svetovalec B. Petro-nio o krizi v tržaški občini, o prosti coni in o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina. Še nerešen položaj v podjetju IFLEA Včeraj dopoldne so se sestali na sedežu Zveze indu-strijcev sindikalni zastopniki, da bi razpravljali in se dogovorili s predstavniki podjetja IFLEA glede izplačila zaostankov številnim delavcem, ki niso še prejeli božične nagrade, družinskih doklad itd. Toda predstavnika omenjenega podjetja ni bilo niti ni poslal nobenega opravičila. Zaradi tega sta sindikalni organizaciji sklenili,, da bosta zahtevali sestanek na uradu za čelo, ker so bila vsa dosedanja posredovanja za rešitev tega vprašanja brezuspešna. Zveza kovinarjev je glede na to sklicala sestanek delavcev omenjenega podjetja ki bo jutri ob 18.30 v Ul. Zonta. * * * Pokrajinska zveza kovinarjev FIOM obenem sporoča, da se tržaški železarji vneto pripravljajo na enotno stavko, ki bo 23. maja in ki spada v vsedržavni okvir. Kakor je znano, zahtevajo italijanski železarji med drugim znižanje delovnega urnika. O V soboto popoldne ob 17. uri bo v Velikem Repnu u-račna otvoritev novega javnega kopališča, ki je bilo zgrajeno v okviru gospodarskih načrtov za repentabor-sko občino. iiiiiiiiiiiiiiinHHiiitiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitntiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiififiiiiiiiiiitiifiitiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitniiiiiiiiu Predsednik trgovinske zbornice na razgovorih v Rimu Za okrepitev tržaške industrije v okviru gospodarskega načrta Vanoni Občinska komisija je v tej zvezi pripravita osnutek načrta, ki predvideva številne ukrepe v korist tržaške industrije cev in fašistov. Na to namigujeta oba Ales-sijeva dnevnika, ki poudarjata, da si bo Krščanska demokracija prizadevala obnoviti štiristrankarsko koalicijo v občinski upravi, čeprav jim je dobro znano, da ta koalicija ne razpolaga z večino glasov in da so socialdemokrati oč ločno proti kateremukoli sodelovanju z liberalci v občinski upravi in v drugih javnih ustanovah V sedanjem položaju je skoraj izključeno, da bi prišlo do obnovitve stare štiristranske for mule. In tudi če bi do tega prišlo, bi bil odbor vedno v manjšini. Ce bi hotel doseči večino, bi se moral nasloniti na desno, k'er ga levica gotovo ne bi podpirala. To pa je skoraj nemogoče, ker se socialdemokrati ne morejo u-makniti na stare položaje, saj so tudi pred nedavnim izjavili v občinskem svetu, da je bila štiristranska formula na lanskih volitvah popolnoma poražena. Vse kaže, da se bodo demokristjani odločili za enobarvni odbor. O tem so razpravljali tudi sinoči na sestanku skupine občinskih svetovalcev KD in na seji občinskega odbora KD. Drevi pa se bo sestal pokrajinski odbor, ki bo izvolil novo tajništvo. Obenem pa bodo govorili tudi o občinski krizi. Dokler ni bila seja občinskega sveta odložena na 22. t .m., se je pričakovalo, da bodo na seji novega pokrajinskega odbora KD dokončno sklenili glede kandidata za župana in glede sestave novega odbora. Sedaj pa je skoraj gotovo, da drevi ne bo prišlo do dokončnega sklepa. Kljub vsemu pa se vedno bolj širijo glasovi, da bo KD poskusila sestaviti nov odbor iz samih demokristjanskih svetovalcev. Ne smemo pa poza- ni krizi se namreč še vedno pripravljajo konkretni načrti v pričakovanju vlade, ki bi mogla (in seveda tuči hotela) stvarno izvesti znani načrt, ki naj privede do postopne odprave brezposelnosti v Italiji. O tem načrtu je obširno razpravljala tudi posebna komisija tržaškega občinskega sveta, ki je ze pripravila o-snutek načrta za okrepitev tržaškega pomorstva, industrije in drug,h gospodarskih panog v okviru načrta Vanoni. Delno smo o tem osnutku že poročali in smo opisali ukrepe, katere je komisija predvidela za okrepitev prometa. Pomembni pa »o tudi ukrepi, ki se nanašajo na dkrepi-tev industrije. V prvi vrsti je komisija predvidela okrepitev že obstoječih industrijskih podjetij, ki spadajo v okvir 1R1. V ta namen so predvideli obnovo naprav 1LVA, za kar bi porabili o-krog 2 milijardi lir. Ure za obsežno modernizacijo tržaške jeklarne, ki po vojni ni bila razširjena, medtem ko so znatno povečali in modernizirali ostale jeklarne, ki delujejo v okviru državnih podjetij. Komisija tržaškega občinskega sveta je tudi predvidela čograditev novega suhega doka Tržaškega arzenala, za kar bodo skupno porabili o-krog 2 milijardi lir. Novi suhi dok bo lahko sprejel v popravilo ladje do 35.000 ton in bo torej lahko oskrboval tudi moderne velike petrolejske ladje, katere sedaj grade v skoro vsgh ladjedelnicah po svetu, Ta dok se že grači in bi potrebovali za dokončna dela še okrog 150 milijonov lir. Obsežne modernizacije je komisija predvidela za ladjedelnice CRDA. Tako so predvideli povečanje splavišč ladjedelnice Sv. Marka, splavi- biti, da je bil ta njihov prvi poskus zavrnjen na petkovi „HM mm mn......... Na pobudo visokega komitariata za javno zdravttvo Prvih 160 otrok bodo cepili s protipoliomielitičnim cepivom Cepili bodo otroke v starosti od 10 mesecev do 3 let, vendar le s pismenim dovoljenjem staršev Tržaška prefektura sporoča, da je visoki komisariat za javno zdravstvo in higieno dodelil našemu področju preti-poiiomielitično cepivo, s katerim bodo lahko zaenkrat cepili 160 otrok. Občinstvu bo na razpolago cepivo za cepljenje 100 otrok, medtem ko bodo ostalih 60 otrok izbrali med onimi, ki uživajo zatočišče v raznih zavodih. Cepivo, ki je pripravljeno po Salkovi metodi, je pregledal višji zdravstveni inštitut in je zaradi tega imuniteta tako rekoč zagotovljena, čeprav ne stoodstotna, kar sicer velja na splošno za vsa cepiva. Ker je zaenkrat na razpolago le manjša količina Salko-vega cepiva, bodo za cepljenje, kn je prostovoljno, upoštevali naslednje: Cepijo se lahko otroci v ntarbsti od 10 mesecev do 3 let; otroci bodo cepljeni na osnovi vrstnega reda prihajajočih prošenj; pogoj za cepljenje Je pismeno dovoljenje staršev oziroma skrbnikov. Oni, ki bi želeli cepiti svoje otroke, naj se zglasijo v otroški bolnišnici «Burlo Garofa-los v. Ul. deUTstria 65 med 9. in 10. uro ali v kliniki za dojenčke v Ul. Gambini 8 med 8. in 9. uro. Cepljenje obstaja v dveh injekcijah v razdobju enega meseca, medtem ko bo tretja injekcija vbrizgana po preteku 6 mesecev. Cepljenje je brezplačno. Dr. Santomaso upokojen % včerajšnjim dnem je bil upokojen predsednik tržaškega tribunala dr, Vittorio Sa,n-tomaso, kier je dosegel predpisano službeno starostno dobo. Ob tej priliki je bil imenovan za častnega predsednika prizivnega sodišča. Dr. Santomaso je služil v sodstvu celih 44 let. Nastopil je svojo službo v Neaplju, nato je kot kapetan služil vojsko med prvp svetovno vojno in je bil odlikovan. Premeščen je bil v Videm, ml koder je bil leta 1938 premeščen na prizivno sodišče v Trst. Bil je predsednik porotnega sodišča v Kopru leta 1940 In v Trstu leta 1942 ter leta 1946. Imel je tudi drugo razne funkcije na prizivnem m kasacijskem sodišču. šča v Tržiču, zgraditev upravnega poslopja v Tovarni strojev Sv. Andreja, modernizacijo varilske delavnice v Tržiču in nekatera druga manjša dela. Delno so omenjene gradnje in modernizacije ze pričeli izvrševati s finančnimi sredstvi IRI. Skupaj predvidevajo, da bodo za izvršitev zgoraj omenjenega obsežnega programa porabili okrog 10 milijard lir in potrebujejo sedaj za njego vo dokončno izvršitev še 4 milijarde lir. Komisija občinskega sveta je poleg tega tudi predvidela izgradnjo novih industrijskih podjetij, s katerimi bi zaposlili večje število brezposelnih delavcev odnosno izgradnjo naprav, ki bi omogočile ugodnejši razvoj privatne industrije. Zlasti bi bil v tej zvezi pomemben metanovoa, ki bi povezal Mestre in Trst in ki bi služil tudi Torviscosi, Vidmu in Gorici. Metanovod bi bil zelo pomemben, saj bi ustvaril nov, izredno pomemben vir cenene energije, kar bi 3e seveda odrazilo na proizvodnih stroških že obstoječih podjetij in bi vsaj po *ej plati izenačil pogoje z industrijskimi podjetji, ki posiUjejo v krajih, kjer že obstajajo orne nleni vodi. Pomembna bo gradnja to bačne tovarne, ki bo zaposlila večje število nize kvalificira ne delovne sile in katero bodo pričeli graditi v juniju. Vendar pi Tržačani v tej zve-z[ upravičeno zahtevajo, da izgradnja takega podjetja ne sme privesti do povečan la cen tobaka in tobačnih izdelkov, kot se je to že čulo iz avtorš letnih viiov. Poleg teh novih podjetij je komisija razpravljala o grad nji novega kemijskega podjet ja. k; naj bi ga gradila skupina Monlecatini. o gradnji tovarne za predelavo surovega tobaka in o gradnji papirnice ob ustju Timava. Za zagotovitev potrebne e nergije bi bilo treba zgraditi poieg že omenjenega mehno-voda v Trstu tudi elekJtičnp termocentralo, ki bi bila sestavljena iz treh skupin po 25 000 kW kapacitete in katero bi zgradili v bližini čistilnic v sodelovanju SADF.. ACF, G AT in kake druge ustanove. Za to gradnjo bi potrebovali okrog 5 milijard lir. Približno enaka vsota je tu dl predvidena za gradnjo novega vodovoda, za katerega že obstaja načrt in se pričetek gradnje pričakuje v krajšem razdobju. Med raznimi pobudami za okrepitev industrijskega potenciala je komisija predvide la gradnjo tovarne, ki bi izde* lovala precizne mehanizme in okrepitev podjetja ORION. Za okrepitev —*—v- oočinskega pila v Franciji za redno pomorsko zvezo med Trstom in Daljnim vzhodom. y tekočem letu se bo tej ladji pridružila še četrta, ki ima podobne značilnosti, nato pa bo Tržaški Lloyd uporabil dve ladji, ki sedaj vozita na tej progi, za vzpostavitev proge proti Bengalu. Ladja «Cellini» je vozila na progi med Francijo in Indonezijo in je prevažala predvsem potnike. Sedaj jo bodo, kot dve podobni ladji, ki ju je Tržaški Lloyd že prevzel v začetku leta, preuredili tako, da bo lahko sprejela večje količine tovora. Preuredili jo bodo v tržaških ladjedelnicah, medtem ko so prvi dve v genovskih. Popravek V včerajšnji številki našega dnevnika je prišlo do neljube tiskarske pomote. Pod naslov »Planinska roža četrtič v Avtfito. riju* se je vrinila še vrstica «za bivše uslužbence 2.VU*, ki je de. jansko spadala k naslovu »Socialno zavarovanje* — torej »Socialno zavarovanje za bivše uslužbence ZVU», kar so čltatelji verjetno že sami opazili. Ob 250-letnici rojstva Goldonijevske v Kopru, Pulj Proslave bodo pod pokroviteljstvom italijanskega konzula v Kopru - Gostovanje Kaseggiove igralske skupine Na pobudo in pod pokroviteljstvom italijanskega generalnega konzula v Kopru dr. Lina Zecchina bodo prihodnji teden v Kopru, na Reki in v Pulju sveč/ne proslave ob 250-letnici rojstva Carla Goldonija. Uradna slovesnost v Kopru bo 20. maja ob 11. uri dopoldne, ko bosta italijanski generalni konzul in predsednik okrajnega ljudskega odbora otvorila proslave, medtem ko bo ob 17. uri prof. Aurelio Ciacchi govoril občinstvu o Carlu Goldoniju. Takoj zatem bo svet za kulturo pri okrajnem ljudskem odboru priredil sprejem za predstavnike oblasti in povabljence, med katerimi bodo tuči predstavniki tržaškega kulturnega življenja. Zvečer ob 20.30 bo v koprskem gledališču gostovala i-gralska skupina Cesca Baseg-gia z Goldonijevim «Sior To-dero Brontolon*, po predstavi pa bo italijanski generalni konzul v Kopru priredil v hotelu Triglav sprejem na čast predstavnikom likalnih oblasti, članom odbora za goldonijevske proslave in drugim povabljencem. Goldonijevske proslave na Reki in v Pulju bodo 21. in 22. maja. Danes sestanek s predstavniki ICASA Danes ob 11.30 bo na sedežu Zveze industrijcev sestanek sindikalnih zastopnikov s predstavniki podjetja ICASA, ki je pred dnevi sporočilo, da mora odpustiti 10 delavcev zaradi prenehanja obratovanja farmacevtskega oddelka. Do sestanka je prišlo na zahtevo sindikalnih organizacij, ki sta se uprli vsakemu odpustu delavcev. rejcem bikcev Obveščamo zainteresirane živinorejce, da bo v mesecu juniju spomladanski pregled za potrditev bikov. Zakon ne dovoljuje držati nepotrjenih, nad 10 mesecev, starih bikcev ali za katere ni vložena prošnja za potrditev. Vsi lastniki, katerih bikci bodo prihodnjega junija stari 10 mesecev, morajo torej predložiti po svoji občini čo konca tega meseca prošnjo na posebnem obrazcu, ki se dobi ravno tam, naslovljeno na pokrajinsko komisijo za potrditev bikov. Ulica Ghega št. 6-1. Vsa potrebna pojasnila se dobijo na sedežu komisije ali telefonično na št. 23-927. Referendum v Aquili V čistilnici Aquila pripravlja enotni sindikalni odbor referendum—med delavci glede nadaljnjih sindikalnih u-krepov za uresničitev zahtev, ki so jih sindikalni zastopniki že pred časom predložili ravnateljstvu podjetja za bni-žanje delovnega urnika in sklenitev nove pokrajinske dopolnilne delovne pogodbe. Vodstvo čistilnice je do sedaj vsakokrat odbilo te upravičene zahteve delavstva. «»—— Odgovor tajništva Zveze pomorščakov Pokrajinska zveza pomorščakov je pred časom zaprosila vsedržavno tajništvo, naj bi se zanimalo za ugodno rešitev vprašanja starih pomorščakov, ki so bili zaposleni v avstro-ogrski mornarici. Tajništvo je te dni odgovorilo tržaški zvezi, da to staro vprašanje proučuje zdaj medministrska komisija. Vsedržavna zveza pomorščakov se poleg tega zanima in posreduje, da bi zvišali sedanje smešna nizke pokojnine omenjenim pomorščakom, ne glede na sklepe medministrske Xu-misije. Pri prehitevanju se je avto prevrnil Do hude prometne nesreče je prišlo včeraj dopoldne o-koli 11.15 na avtocesti med •Sesljanom in Nabrežino, katere žrtev je postal 28-letni Giuseppe Pecchiari od Sv. M.M. Sp. 133. Mladenič, ki je secel za volanom svojega avtomobila, je hotel prehiteti neki kamion in je v ta namen nakazal smer vožnje, dal znak s klaksonom ter povečal brzino, da bi ga prehitel. Toda ko je bil vštric s kamionom, je šofer težkega vozila začel nenadoma zavijati na levo, kar je Pecchiarija seveda presenetilo, tako da mu ni kazalo drugega, kot naglo zavreti. Toda brzina je bila prevelika in naenkrat se je avtomobil prevrilil na levo stran ter v tem položaju nadaljeval pot še nekaj metrov, dokler se ni ustavil ob robu ceste. Kamionist je Pecchia-riju seveda takoj priskočil na pomoj in ker je bil precej poškodovan, ga je s prvim avtom, ki je privozil mimo, odposlal v bolnišnico. Tu so ga sprejeli na prvi kir. oddelek, kjer bo ostal približno mesec dni. (kriti,HK IN poročila) KONCERT V »VERDIJU* Lep uspeh mladega violinista Tudi na včerajšnjem koncertu v gledališču «Verdi» se je koncertnemu občinstvu predstavil mlad umetnik; tokrat je bil to šestnajstletni violinist Salvatore Accardo. B'ant, ki se je že uveljavil in se bo gotovo je bolj, je igral v Hačaturjanovem Koncertu za violino in orkester. Njegova igra je izražala tolikšno tehnično dospelost, da si je bilo težko zamišljati, da ima mladi solist šele šestnajst let. Vendar pa njegovo igranje ni bilo samo suha tehnika temveč je bilo v njem tudi polno sočnosti in spevnosti. Hačaturjanovo delo, prepleteno s folkloro, nudi umetniku loka vse možnosti, da se uveljavi; stavi ga pa tudi pred nelahko nalogo, ki jo je Accardo rešil na način, da si je zaslužil dolgotrajno ploskanje občinstva, ki je izsilijo še dva dodatka. Tudi dirigent je bil še mlad, 34-letni Poljak Stanislav 9kro vačevski. Poleg Hačaturjana je še zlasti pokazal svoje dirigentske sposobnosti pri Beethovnovi «Leonori št. 3», pa tudi Wagnerjeva ((Predigra in smrt Izolde* pod njegovo taktirko ni zaostajala. Koncert se je zaključil s kratkim delom Pizzinija «Stra-paese*. Poleg dirigenta in violinista je treba izreči pohvalo tudi filharmoničnemu orkestru, llllllllllllltllllltlllllHIIIHIIIIIIIIIIIIItllllMIIIIIi OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 14. maja 1957 so se v Trstu r..dil[ 4 otroci, umrlo je 9 oseb, porok pa je bilo 10 POROČILI SO SE: podčastnik am. vojske Robert L. Lovve in uradnica Ninfa Orači, podčastnik am. vojske Paul Grasham in uradnica SiJvia Romich, uradnik Dario Giassetti in bolničarka Massimiliana Pietrinl, mehanik Corrado Knaus in pletilja Maria Franico, šofer Mario Osuafetini in vezilja Nivea Gregori, kovač Silvan Švara in šivilja Lavra Stojkovič, šofer Livio Cignola in gospodinja Virginia Maria Pascut, trgovski reprezentant Aifredo Z.-netti in gospodinja Sergia roso, mehanik Bruno Ferluga in šivilja Loredana Baissero, težak Nerone Burlon In služabnica Elvira Canciam. UMRLI SO: 83-letna Antonija Višnovic vd. Kobal, 63-letni Gio-vann.i Bucchen, 71-letna Justina Kovačič vd. Zimolo, 76-letni Do-menico Cer.trone, 68-letna Mir-gherita Zo,rat vd. Colussi, 84-letni Alessandro Rozman, 82-letna Jo-sipma Bervar, 54-letrna Blanca Godenigo, 53-letni Giuseppe Fer-letti. NOČNA SLUŽBA LEKARN V MAJU Barbo-Carniel, Garibaldijev trg 5: Benussi, Ul. Cavana 11; Al Galeno, Ul. S. Ciilno 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg Sv. Frančiška l; Ravasfni, Trg Li-berta 6. Kulturne prireditve DANES SNG uprizori ob 21. uri v prosvetnem domu na Opčinah dramatično farso v treh dejanjih »ZGODBA ZA SMEH*. V ČETRTEK: ob 20,30 v Skednju predavanje Maria Magajne »POTOVANJE PO TIJR-ClJIn. V PETEK: ob 21. uri na Kon-tovelu »ZGODBA ZA SMEHii. V SOBOTO: ob 21. uri v prosvetnem domu »A. Sirk* v Križu »ZGODBA ZA SMEH«. Ob 21. uri v gledališču Verdi koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Deana Dixona. Program obsega dela Mozarta, Brahmsa in Beethovna. Gostovanje Gledališča Slovenskega Primorja iz Kopra V soboto 18. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 19. t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu «Prvi maju, Vrdelska c. 7 Dona Diana komedija v treh dejanjih — 5 slikah Spisal: Moreto y Cabana Prevedel; Frail Albreht Režiser: Miran Herzog, kot gost Scenograf: Srečko Tič Kostumi: akad. slikar kostumov. Vlasta Hege-dušič, kot gost Scenska glasba: Stanko Prek Koreograf: Slavko Hiti Prodaja vstopnic v petek in soboto v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-338 ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. Strauss: «Kavalir z rožo*, opereta v 3 dej. KOPER Poročila v slovenščini: 7.30, 13.30, 15.00. Poročila v itaiijanšč'ni: 6.30, 12 30. 16 30. 17.30, 19.15, 23.00. 5.00-6 15 Spored iz Ljubljane; 6.15 Jutranja glasba; 7.CO-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.45 Koledar; 8.00-12.05 Spored iz Ljubljane: 13.40 Kmetijski nasveti: Zatiranje bolezni krompirja in paradižnika: 13.45 Ritmi in pevci od tu m tam; 14.00 Od melodije do melodije; 14.30 Kulturno ivljenje na Primorskem: Ml*- dinsko kulturno društvo v Tomaju, 14.40 Poje zbor centralnega doma JLA: 15.10 Zabavna glasba: 15.25 15- popularne glasbe; 15.40-16.00 Spored iz Ljub-jane; 16.00 Ritmi in popevke; 16.40 Gledališki mozaik; 17,15 Dragutin Gostušek: «Beograd», s-mf. poema; 18.00-19.00 Spored z Ljubljane: 19.00 Poje John JVhite; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane. SLOVENIJA 327.1 m. 282,1 m. 212,4 m Poročila; 5.00 , 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.UP, 17.00, 19-30. 22.00 11.00 Pisan spored domačih pesmi in napevov; 12.05 Opol-uanski operni spored; 12.40 Tangi in passodobli; 13.15 V zabavnem tonu: 13.30 Sem in tja po Jugoslaviji; 14.05 Vasja Ocvirk: Kri ni voda: 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 6.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih; 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku: 18.00 Zunanje - politični feljton; 18.10 Umetne pesmi na otroška besedila poie Zenski vokalni kvartet: 18.25 Ivan Zajc: Simfonija v c-molu: 20.00 Giaco-no Puccini: »Gianni Schicchi*, opera v 1 dej.; 21.00 rKultunvi razgledi; 21.15 Igrajo domači zabavni ansambli: 22.15 Iz jugoslovanske orkestralne glasbe. TELEVIZIJA 17.30 Spored za otroke; 20.30 Poročila: 21.00 Film o «Giru»: 21.20 Film: »Po petih letih*; 21.45 Gustav Charpentier: »Lui-sa», opera v 4 dej. ( Šolske vesti ) Ravnateljstvo orzavrie nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v '1'rStu sporoča, da je čas za vlaganje prošenj za sprejemne in razredne izpite ter za nižji tečajni Izpit do 25. maja. Vsa potrebna pojasnila se dobijo v tajništvu šole v Ul. Scuo-la Nuova 12-11. [ KAZNA OBVESTILA Pripravljalni sestanek za SKb venski fotoklub v Trstu. Danes ob 20. uri sestanek vseh ljubiteljev fotografiranja v Ul. Roma 15-11., v prostorih SPZ. Vabljeni na razgovor vsi, ki se zanimajo za slikanje, ne glede če imajo aparat ali ne. Seja izvršnega odbora Sloven-ske gospodarsko - kulturne zveze v Trstu bo danes 15. t. m. ob 26.30 na sedežu v Ul. Roma 15-11. IIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIUUIIIIIIIIIIIimiim ...... Izpred kazenskega sodišča Iflalo razumljivi in zapleteni odgovori gostobesednih turških tihotapcev opija Obtoženi Ahmed Baba je na včerajšnji razpravi trdil, da je tihotapstva kriv Bayseling, ta pa zvrača vso krivdo na Babo, ki naj bi bil edini krivec podjetja ACEGAT pa so predvideli posojilo v višini 1.2 milijarde lir iz sredstev canskega proračuna (povračilo v 50 letih) in posojil v višini 800, 600 in 400 mihjorov lir (povrač-Ijiva v 10 letih) iz sredstev rotacijskega fonda. Ta poso-jila bi nakazali 1958., 1959. in 1960. leta. Pomemben je tudi načrt gradnje novih ladij, ki pa se nanaša predvsem na okrepitev tržaškega pomorstva, saj razpolagajo tržaške ladjedelnice z zadovoljivim številom naročil Ta načrt predvideva gradnjo dveh 10-12.000-kmskih potniško-tbvorniških ladij, ki nai bi vozili na progi Trst-Daljni vzhod: dveh 18.000-ton-skih potniških ladij za progo Trst - Južna Amerika in dveh 25-30 000-ionskih potniških ladij za progo Trst - Severna Amerika. ^ v Trstu Včeraj je priplula v Trst motorna ladja »Cellini*, ki je pristala ob pomolu VI v novem pristanišču. To je tretja ladja Tržalkega Lloyda med štirimi ladjami, katere je tržašlka pomorska družba ku Včeraj se je na kazenskem sodišču začel proces proti skupini turških tihotapcev opija, ki so s parnikom ((Šivaš* pripeljali v Trst okoli 20 kg surovega opija, pa so v noči med ' 7. in 8. marcem padli v roke policiji, ki jim je nastavila past, ker je bila o tem pravočasno obveščena. Na zatožni klopi sedijo: 24-letni Baba Ahmed, 53-letni Edip Bayseling, 30-letni Ozu-zan Bulent ter 27-letni Musta-fa Kuk, odsotna pa sta 26-letni Yazaroglu Se.vfettin ter 30-letni Kazim Ozkan. Prvi štirje so obtoženi, da so imeli in hoteli prodati v Trstu 20 kg surovega opija, ki so ga vtihotapili na tržaško področje. Bulent je obtožen tudi, da je imel pri sebi revolver »Betetta* kal. 5.65, kii mu ga je dal Mustafa Kuk. Kuk. Sey-fettin in Ozkan pa so obtoženi, da so kupili v Trstu vsak po en revolver. Kakor smo že poročali, je taikoj po uspeli akciji tržaška kvestura izdala o tem podrobno poročilo. Preiskovalni organi s0 že prej izvedeli, da se osebje nekega parnika, ki plove pod turško zastavo, peča s tihotapstvom. Zato so pred prihodom omenjenega parnika v Trst nastavili past in stopili v stik s člani posadke, da bi «odkupili» vtihotapljeni opij. Parnik je priplul v naš zaliv 6, marca in se zasidral ob novem pomolu pri čistilnici Aquila. Medtem ko so ladjo napolnjevali s petrolejem ;n drugim gorivom, je bila naglo sklenjena kupčija: za 20 kg so prodajalci zahtevali 1 milijon 200.000 lir: opij pa je bil vreden najmanj 3 milijone lir in bi lahko iz njega pridobili približno 2 kg morfija v viednosti 4 milijone lir. Predaja opija je bila določena za noč med četrtkom in petkom, to je med 7. in il. marcem v bližini plovnega prekopa v žaveljskem industrijskem pristanišču. Tihotapce pa je tam čakal sam kve-stor z drugimi funkcionarji. Pri zasliševanju obtožencev nn razpravi so nastale težave, ker Turki ne razumejo italijanščine, dva tolmaču pa ne obvladata popolnoma turške-1 rambe in je nadaljevalo ža- ga jezika Včeraj je bil najprej zaslišan obtoženi Ahmed Baba, ki je potrdil vse, kar je izjavil na zasliševanjih pri policiji in preiskovalnem sodniku. Obtoženec pa je poda) različne izjave, ki si včasih nasprotujejo, tako da je vsa zadeva še bolj zapletena. Baba je včeraj izjavil, da’ se ni pogajal za prodajo opija in da je kupčijo sklenil Bayse-ling. Predsednik ga je nato vprašal, kako so prepeljali o-pij v Trst. Baba je začel na dolgo opisovati, kako se je v Istanbulu, ko je odplula ladja »Sivas* približal čoln, v katerem sta bili dve osebi, ki sta vrgli zavoja v motorni čoln pri omenjeni ladji. Baba je bil tedaj na straži in je slišal, njemu nepoznani o-sebi, ki sta ga opozorili, naj pove Bayselingu, da sta V čolnu zanj dva zavoja. V pismu, ki ga je naslovil sodišču, Baba trdi, da je o tem obvestil Bayselinga, ki je bil v kabini skupno s Kukom, in da je dobil nalog, naj zavoje skrije v ladji. Pri soočenju je Bayseling izjavil, da je vse, kar trdi Baba, lažnivo. Predsednik sodišča nadaljuje s čitanjem omenjenega pi, srna. Baba opisuje, kako se je peljal s taksijem skupno z Bayselingom v mesto, kjer sta se sestala z dvema Albancema, ki ju je Baba že prej poznal. Ta dva Albanca (obveščevalca policije) sta ga že ob prejšnjem prihodu lad je v Trst vprašala, če bi jima lahko preskrbel mamila. Baba tudi pravi, da mu je Bayseling naročil, naj pokliče kapitana ladje Bulenta, kar je tudi storil; Bulent pa da je takoj naročil Kuku, naj jih pelje z motornim čolnom na dogovorjeno mesto v Zavije. Ko so dospeli tja, taka trdi Baba, je on odnesel en zavoj, Bulent pa drugega. Nenadoma pa je prišla policija in vsega je bilo konec Pri tem je nastal besedni spor, ker je obrambn zahtevala drugega tolmača. Sodišče pa ni sprejelo zahteve ob sliševanje obtožencev. Baba je najprej trdil, da ni vedel, kaj je bilo v zavojih; potem je dejal, da so o tem vedeli le on, Kuk, Bayseling in Bulent. V zapisniku policije je izjava Babe, da je on dal pobudo in organiziral kupčijo. Ko je tolmač prevedel ta del zapisnika, se je Baba začudil in dejal: »Ni resi Nikdar nisem tega izjavili* Predsednik; »Ste vi v Istanbulu skupno z Bulentom in BaVselingom kupil v neki trgovini opij?« Obtoženec: »Ne. To ni res*. Javni tožilec; «V aktih je tudi skica z označbo kraja, kjer je ta trgovina*. Obrambff: «V tisti trgovini so kupih žeblje*. (Komentar občinstva; «Roba de ciodi!*). Prišel je nato na vrsto Bay-seling, katerega je predsednik sočišča vprašal, če je vedel, da je na parniku skrit opij. Bayseling je izjavil, da ni vedel ničesar, da so ga po. vabili v neki bar, da bi se pogovoril z dvema Albancema, ki sta želela novic od svojih sorodnikoč v Istanbulu. Iz bara so odšli v zasebno stanovanje, od tod pa v hotel in s taksijem proti Zavijam. Toda Ba.yseling je prej izstopil, ker je zaslutil, da gre za tihotapljenje mamil. Baba pa pe pri soočenju potrdil svoje prejšnje izjave, češ da mu je Bayseling naročil, naj skrije opij na parniku. ZRdeva je še bolj zapletena, ko pride na vrsto Bulent, pr vi oficir v funkciji kapitana na omenjeni ladji. Ker je do-bil v času pripora napud pa ralize, ne more sam hoditi, zato mu pomaga priča, da lahko stopi pred sodnike. Tu di on je napisal sodišču dol go pismo, v katerem opisuje družinske razmere, slabo zdravstveno stanje in svoje neomadeževano življenje ter službo na ladji. Bulent zatrjuje, da je popolrioma nedolžen in da ni vedel ničesar o opiju, dokler mu ni to povedal Baba, ko so se s čolnom peljali proti Zavijam. Bulent trdi, da je edini glavni kri- 1> A KO VI IN PRINPKVKlj V počastitev spomina pokojne, ga očeta tovarišice Alme Re-schitzeve darujejo S. Prinčič, M. Tomasi, M. Škabar in L. Cebo-hin 2.000 lir za DiJaSko Matico. C RADIO nato pa opisuje, kako so se razvili dogodki tistega usodnega dne. Baba je hotel sam oditi z motornim čolnom, kar pa Bulent ni dovolil. Pokaral ga je in je skupno s Kukom stopil v čoln. Ko so bil' že v čolnu, pravi Bulent, je opazil, da je ta krenil v sumljivo smer. Ker je ugovarjal, mu je Baba povedal, za kaj gre, Zaskrbljen je bil, ker je poznal značaj Babe ip je vedel, da je oborožen, zato je na videz pristal na vabilo in se kazal, da’ se strinja s kupčijo. Baba je izstopil iz čolna in zagrozil Bulentu in Kuku s pištolo. Bulent pa ga je le-pp pregovoril, da mu Je izročil pištolo. Hotel je zbežati, toda Babu je naglo odvrgel zavoje in tekel za njim, tedaj pa so prišli agenti policije in ga krepko zgrabili. Najprej je mislil, da so malopridneži, ko pa je spoznal, da so agen-ti policije, jim je pokazal žep in povedal, da ima pištolo. Tako trdi Bulent; Baba pa mu ugovarja. Bulent se jezi in bi rad govoril v italijanščini, toda njegova italijanščina je taka, da mu predsednik svetuje, naj Jcar govori po turško. Spet je zmešnjava in stvar je še bolj zapletena. Sodišče, zlasti javni tožilec, bi rad vedel, kako so v nekaj minutah tako skrbno skrili zavoje opija, zakaj ni mogel Bulent zbežati, saj je imel Babovo pištolo itd. Bulent pravi, da i/i atlet in da v treh minutah ni mogel v temi daleč zbežati. Končno pride na vrsto Kuk, ki pravi, da ni imel nobenega opravka s tihotapstvom, da je po poklicu kmet, da je kupil pištolo zato, da bi pobijal merjasce, ki mu pustošijo njegove čajne nasade v Turčiji, Na policiji je priznal krivdo, ker da so ga policaji pretepali; v Zavljah je ostal v čolnu, ni videl nikogar in je kadil cigarete, dokler ga niso aretirali agenti javne varnosti. Razprava se Je vlekla na dolgo, ker so obtoženci gostobesedni, nihče pa jih ne razume dobro. Nadaljevali bodo SREDA, 15. maja 1957 TRSI HOSTAJA A 11.30 Zabavna glasba; 12.00 Zdravilstvo skozi stoletja- 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 v svetu kulture; 12.55 Domači moti»i 13.30 Smetana: Vitava, simfonična pesnitev; 13.43 Odlomki iz znanih oper; 17.30 Plesna glasba 18.00 Mozart: Kvartet za godala v G-duru; 18.30 Pisani balončki radijski tednik za najmlajše 18.40 Vokalni tercet «Metu!jček* 19.00 Dunajski odmevi; 19.15 Radijska univerza; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Vesel ritmi; 20.30 Orkester Helmut Za-eharias; 20.45 Slavni pevci; 2100 Obletnica tedna; 21.15 Skladbe Sivica in Škerlja; 21.52 Lahke melodije; 22.00 Italijansko povojno gledališče; 22.15 Nočni motivi; 22.45 Večerni ples. T R S T I. 11.30 Komorna glasba; 12.10 Pesmi iz Sanrema; 16.45 Renato Lelli: »Vuonovo krzno*, slušna igra v 3 dej.; 21.00 Rihard il h je euiui plitvin Kri-izume auuru. i\tuuiij vsega tega Ahmed Baba, J v četrtek dopoldne PRAVKAR DOSPELO: Stanko Janež: Zpo-dovina slovenske književnosti L 1.500.— France Bevk. Izbrani spisi V, del L 1300.— Jack London; Martin Eden L 1 040.— Moravia: Rimljanka L 1.560,— TRŽAŠKA KNJIGARNA Tret - Ul. Nv. Frančlškn 20 Telelon 87-83)1 KINO D Excelsior. 16.00: «Rififi», Jean Servais, Carl Mohner, Magal* Noel. Fenlce. 16.00: «Nasilneži», C. He-ston, A. Baxter, vistavision. Nazionale. 16.00: »Tista leta*. Ed-vige Feu'lleur, Nicoie Beger. M. Pier. Filodrammatico. 16.00: «Biio je v petek, 17.», A. Sordi, Fer-nandel. Grattacielo. 16.00: »Souvenir d’i-talie*. Technicolor Rank. A. Sordi, V. De Sica, A. Cifariello, M. Girotti, June Lzverick, Is*-belle Corey. Inge Schoener. Supercinema. 16.00: «Bes v telesu* (Rage au corps), Francoise Arnoul in Raymond Pellegrin. Mladoletnikom najstrože prepovedano. Arcobaleno 16.00: «Nož pod grlom*, J. Chevrier, M. Robinson, cmemascope. Astra Rojan. 16.00: «Avantur« Marka Pola*, G. Cooper. Capitol. 16.00: »Velika racija*, Jean Gabin, Lita Kedrova-Mladoletnim prepovedano. Cristallo. 16.00: »Goie obleči*, »• R. Drago, G. Ferzetti. Alabarda. 16.00: »Slavospev bitke*, Rock Hudson. Ariston. 16.00: »Teroristi Iz Madrida*, Coset'a Greco, Fausto Tozzi. Armon>a. 15.00; »Pristanišče P**” volask*, M. Auclair, B. Laage- Aurora. 16.00: »Gangster išče že* no*. T. Ewell. Clnemascope-Barve Fox. Ideale. 1600: »Med lovci na gl^-ve», Armand, Michaela Dems- Impero. 16.00: «Anastazlja», In' grid Bergman. ItalU. 15.30: »Začaranost*, K,rn Novak in Tyrone Povver. Cine-mascope. Technicolor. S, Marco. 16.00: «Vrni se», Artv*-deo Nazzari, Yvonne Šanson. Kino gledališče ob morju. 16.00-»Kri v Casablanci*. Moderno. 16.00: «Zelezntčar», P'* tro Germi. Savona. 16.00: »Nagana*, Barbar* Laage, Renato Baldint. Viale. 16.00: «Vellki zapeljivec*-Prvi Fernandelov film v tecn-nlcolorju. Vitt. Veneto. 16.30: «Bulli e Pu' pe», Marlon Brando, Jean Sim* mons, Frank Smatra. Belvedere. 16.00: »Evropa 51», In-grid Bergman. Marconi. 16.00: «Dvoboj na Ml- • Itoui, ‘v-vv. --- slsipiju*, Lex Ba-rker, Patric1" Medina. - Masslmo. 16.00: »Trikotnik sera-tl*. Sydney Chaplin, Aurer Dalton. Mladoletnim prepove-dan. n Novo cine. 16.00: «Plenilcl», v' Duryea, J. Chandler. Orieon. 16.00: »D ev. k nbsoie ca», Rock Hudson. Mladoletnim prepovedan. y Radio 16.00: «Kočisovo maščevanje*, J. Hodiak, B. Staok, tecrw nicolor. ZAHVALA 2alujoče družine Gulič *** hčerka s sinovoma se zahv* ljuje vsem tistim, ki so »Pr** mili na zadnji poti nJth,,v<, drago ln nepozabno mamo Repentabor. 13. maja lW*-' SOŽALJE Ob bridki izgubi Nikol*£ Reschitza izreka Neodvisna * cialistična zveza hčerki Almi Reschitz svoje globo sožalje. '+1 prijat pdzablj Nikolaj Reschitz Vsem sorodnikom prijateljem in znancem sporočamo, da je naš nepozabljeni ter vzglednl soprog in oče politični preganjanec, upokojence državnih zeleznic, ustanovni član Delavskih zadrug ln Invalid dela nenadoma preminil 1?. t. m. v 84. letu starosti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo dane«, v sredo 15, t. m. ob 18. uri iz hiše žalo ti v Ulici Cerreto 9 tBarkovlJe). Po želji pokojnika, družina in sorodniki ne bodo nosili žalnih znakov. Trst, Verona, Buenos Aires, 15. maja 1957. Žalujoča soproga Ivana, hčerke Avgusta (odsotna), Otlllja in Alma. zeta Clemente in Arfuro vnuki in pravnuki. v katerem živim Vidni sodobni ameriški dramatik Williams Tennessee nam v obliki intervjuja s samim seboj prikazuje svoje mi-»li in poglede o sebi kot pisatelju in človeku. Vprašanje: — Ali smemo govoriti odkrito? Odgovor: — Drugega načina •a najin razgovor ni. V. — Morda vam je znano ko je bilo vaše prvo delo *Steklena menažerija«, nedavno ponovno postavljeno na repertoar sezone — da je večina recenzentov izrazila mnenje, da je to še vedno vaše najboljše gledališko delo, pa čeprav je 12 let staro? O. — Da. prečital sem vse kritike in članke o tem, tudi one, v katerih je bilo rečeno, da pišem za denar in da me v bistvu mikajo brutalni in Srdi človeški nagoni. V. — Toda tam, kjer je mnogo dima ... 0. — Ogenj se najbolj kadi. če ga polivate z vodo. — Vendar morate primati, da je v vaših najnovejših delih tudi zaskrbljujočih Potez, mrzline, nasilja, ostro-Sti . , . O. — Smatram, da grem v njih — in to ne nehote -Vzporedno z razvojem napetosti, ostrosti in nasilja sveta in dobe, v kateri živim, sko-‘i Stalno naraščajoče napetosti v samem sebi kot pisatelju in človeku. V. — Potemtakem pristajate n, niti ne vlečem, da mi ‘ledi. — Dobro. Toda, ali vi — ruenda ne — vendar upate, da vos bodo ljudje tudi še na-Prej gledali in poslušali? O- — Razumljivo, da upam. — Tudi če jih boste ni "dbijali z grobostmi in strahotami svojih del? O- ~ Ali niste opazili, da Se ljudje povsod okrog ruši-)0i kot se usipajo molji po ‘etoni, zaradi trpljenja nasilja in strahot, ki danes okujejo svet? Y- — Toda ni ste pisec, ki Poj zabava občinstvo po svojem poklicu, seveda z umet-n,škimi pretenzijami — ljudi Po danes ne zubuvajo niti mačke na nroči pločevinasti ‘trehi, niti lutkice, niti pot-n,ki v podivjanih tramvajih. O. — Pa naj gredo v varie- e, naj gledajo komedije. S avoje poti ne bom krenil. Teži ko mi je pisati že to, kar že- jaz — pa čeprav nehote — v celoti vzel kot osnovno, kot alegorično temo za gledališka dela. V. — Iz tega sledi, kot bi se vi čutili nekako superiornega iznad tega procesa razpadanja v človeški družbi? O. — Nikoli nisem pisal o katerem koli človeškem naročilu. ki bi ga ne bil opazil že v samem sebi. V. — Toda, ali obtožujete družbo n celoti in jo karate zaradi premišljene laži in zavzemate kot pisatelj proti njej neko posebno stališče? O. — Kot pisatelj — da, kot človek — ne. V. — Smatrate, da je to posebna vrlina vas kot pisatelja? O. — Nasproti pisateljem nisem sentimentalen, vendar sem mnenja, da večino pisateljev — in večino ostalih u-metnikov — v njihovem poklicu primarno goni želja, da bi našli resnico in jo izločili iz kupa laži, v katerih žive. In smatram, da je ta impulz tisto, kar iz njihovega delovanja napravi poklic. V. — Zakaj ne pišete o dobrem, o poštenem svetu? Kaj niste v življenju nikoli spoznali dobrih ljudi? O. — Moj pojem o dobrem Človeku je tako enostaven, da mi ga je skoraj neprijetno prikazati. V. — No, prosim vas, izrazite ga vendar. O. — No; Nisem še srečal človeka, ki bi ga ne mogel imeti rad takoj, ko sem ga popolnoma spoznal in dojel. Toda v svojih delih sem se vsaj skušal preriniti do te točke spoznanja in dojemanja. — Ne verujem v »izvirni greh», ne verujem v «kriv-do». Ne verujem v nizkotne-že, niti v heroje. Vidim le pravilno ali zgrešeno pot, po kateri so se posamezniki napotili, in to ne po svoji izbiri in hotenju, ampak ker so na to pot bili nagnani in to zaradi nekaterih še vedno nedognanih vplivov v njih samih, ali pa zaradi okolnosti, ki izvirajo iz njih ali iz njihovih prednikov. — Te so tako enostavne, da mi jih je težko razlagati. Toda prepričan sem, da je vse to tako resnično, da je to tako res, da bi zanj dal tudi glavo. In glej, nikakor ne razumem, da nas ti naši propagandni stroji stalno mučijo in nas hočejo naučiti ter prepričati, da je treba sovražiti in da se moramo bati drugih narodov — na tem našem majhnem svetu. ter «skupno evropsko tržišče» Zdravstveno stanje znanega italijanskega pisatelja m publicista Curzia Malaparte se je občutno poslabšalo in bati se je najhujšega Povečana zmogljivost za-padnoevropskih proizvajalnih sil prihaja danes čedalje bolj v odkrit spor z okviri, v katerih se je razvila. Enega teh okvirov predstavljajo relativno ozka in majhna nacionalna tržišča, ki so že prenehala biti racionalna in ekonomična baza in zato ne morejo vzdržati množične proizvodnje, ki jo terja moderna tehnika, da bi se mogla povsem rentabilno izkoriščati. V takih pogojih, posebno ko se je gospodarska dejavnost večala ob skoraj popolni ali ce- iHiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiniiiiiiiiiifiriifitifiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiHiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiuiiiiifiniiiiiiiiKiiiiiiiiHniiiuiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii NOVA METODA ZDRAVLJENJA KOSTNIH ZLOMOV Jeklena žica Pri najhujših primerih kostnega zloma, pri katerih je zdravljenje trajalo tudi do šest mesecev, je z uporabo metode dr. Mandarina pacient na nogah že tri dni po operaciji To, kar pišejo o novi metodi zdravljenja zlomov kosti, se zdi na prvi pogled neverjetno: najhujše primere zlomov, pri katerih je bilo zdravljenje zapleteno in ri-skantno, trajalo pa je tudi do 6 mesecev, je moč baje ozdraviti v komaj treh dneh. Ce se bo ta metoda izkazala za uspešno, bo to pomenilo skorajšnjo likvidacijo tako i-menovanih »kostnih bank», dragih naprav za ohranitev konserviranih delov človeških kosti, ki so jih v tem poslednjem desetletju ustanovile vse velike traumato-loške bolnišnice na svetu. To metodo je prvi uporabil ameriški specialist za ortopedijo, dr. Michael P. Mandarino, iz bolnišnice «Hahnemann» v Philadelphi-ji. Ta bolnišnica je v Ameriki zelo znana, ker so se njeni zdravniki večkrat proslavili z odkritji in novimi metodami zdravljenja. Dr. Mandarino je uspel v bolnišnici «Hahnemann» v rekordnem času uspešno o-zdraviti nekoliko primerov kompliciranih zlomov s tem, da jih je «zazidal», kakor se to uporablja pri teh- niki visokih gradenj, s pomočjo jeklenih žic in mase, ki je podobna cementu! Ko je objavil, da mu je uspelo proizvesti tvarino, podobno cementu, in s pomočjo katere je moč ozdraviti tudi najbolj komplicirane primere kostnih zlomov v neverjetno kratkem času, so strokovnjaki to smatrali za pretiravanje. Toda dr. Do-nald Tvvinning Jones, bivši načelnik ortopedskega pddel-ka mornariške bolnišnice v Philadelphiji in ena od internacionalnih kapacitet na tem področju, je potrdil, da bo odkritje njegovega mladega kolega verjetno «po-vzročila revolucijo na področju zdravljenja kostnih zlomov«. Ce bo ta metoda »visokih gradenj« prodrla, po vsej verjetnosti ne bodo več potrebne »banke«, v katerih se, kakor v «bankah krvi«, hranijo .konservirani »nadomestni deli« kosti. Komplicirani primeri zlomov, ko je zlomljena kost tako zmečkana, da njenih ostalih delov ni moč več združiti, so zadajali kirurgom vedno največje skr- liilMiiliiiMililimiiliHilMilitHiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiliMfiiiliiiliMiiiiiMltilliiHimiiHmiiinniiliimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiin Z akademije učiteljišoiikov v Avditoriju lim Pisati, nikakor pa da bi Poskušal pisati ono, za kar Pravite, da oni žele, da bi Pisal. Jaz pa, kot vidite, tega ne želim pisati. - — Ali imgte — po va- šem mnenju — kakršno koli Pozitivno naročilo? O. — Mislim, da ga imam. ^ares ga imam. — In to bi bilo? O. •— Potreba — do solz v®lika, kričeča potreba, da se na vsem svetu po človeško Potrudimo, drug drugega spoznati in to mnogo bulje ®ko dobro se spoznati, da bi otvčno vendarle pristali na ,0' da ni človeka, ki bi imel monopol na pravifnost, na 'rrlino, da bi pristali vsaj na '°i da ima vsak človek svoj kotiček za dvoličnost, zlobo 'h podobno, Ce ljudje, pleme p* in narodi začno izhajati iz očitne resnice, menim, da svet lahko izognil onemu razpadanju, ki sem ga Od zgorai navzdol: — Zenski pevski zbor Je pod vodstvom prof. Marice Zupančičeve zoprl nekaj slovemrklh pesmi -- Dijakinje I. In II. letnika so pokazale nekaj srbskih In hrvalsklli narodnih plesov — Prizor iz Ingoličeve vesele enodejanke »Našli so sen, v režiji prof. Peterlina bi. Do sedaj prakticirana metoda, da se namreč prepusti naravi zaraščanje zlomljenih delov, ni v takih primerih le dolgotrajna, ampak je tudi združena z nevarnostjo, da se bo luknja izpolnila le z neko vezilno maso, ki ni zadostno krepka. Tako nastajajo tako imenovane psevdoartroze, lažni členki, pri katerih se da zlomljena kost upogniti. Poskusi, da bi se v luknjo vstavil koš;ček tuje kosti, so bili pogosto neuspešni, ker organizem ni absorbiral tujega kostnega tkiva, pač pa ga je hitro izločil. Izhod iz tega položaja sta pokazala newyorška kirurga Wilson in Bush, ki sta leta 1946, hranila v hladilnikih kosti ponesrečencev, da bi jih nato po potrebi presadila na druge paciente. Tuje kosti se niso sicer niti v tem primeru presaditve popolnoma zarasle, vendar so bile vsaj nekaj mesecev za zvezo med dvema zlomljenima koncema, po kateri je moglo rasti lastno kostno tkivo. Po vzoru tako imenovanih «bank krvi« so tedaj nastajale «kostne banke«, kljub temu da to ime ni povsem točno. Krvne banke so zamišljene kot ustanove, v katere more vsakdo »naložiti« svojo kri, da jo v primeru potrebe »dvignejo« iz banke. Toda niti enega samega zdravega človeka ne bi mogli pregovoriti, da »v banko« naloži svoje kosti! Vendarle tem bankam ne primanjkuje «materiala». Pod temperaturo 40 stopinj pod ničlo se tu konservirajo kosti nedavno umrlih ali smrtno ponesrečenih oseb. Prva dva pacienta, ki ju je dr. Mandarino ozdravil v Philadelphiji s svojo novo metodo, sta bila neki 26-letni šofer kamiona, z zlomom noge, in neki 56-Iet-ni pacient, ki je imel nogo v mavcu že leto dni. V o-beh primerih je dr. Mandarino razparal nogo s 15 cm dolgim rezom, osvobodil kost in položil vanjo žice iz nerjavečega jekla, nato pa vzdolž žic zalil praznino s cementu podobno maso, ki se je strdila v 30 minutah. Tako je dr. Mandarino »zacementiral« kost. Jeklene žice, ki jih uporablja dr. Mandarino, baje utrjujejo to maso kakor jeklena rebra v betonski zgradbi. Kako trdna je ta konstrukcija, je philadelphijski zdravnik pokazal na ta način, da se je s težo svojih sto kilogramov oprl na nožno kost neke poskusne živali, ki jo je operiral po tej metodi. 55-letni pacient, ki je več kot leto dni ležal v mavcu, je mogel že po nekaj dneh hoditi, pri tem pa mu ni bilo potrebno niti nositi noge v mavcu. Mladi šofer pa je bil na nogah že tri- dni po operaciji. Za sedaj še ni pojasnjeno neko važno vprašanje: ne ve se še, ali bo kostno tkivo, ki nastaja na mestih zloma, preželo cementno maso, ali pa bo, kot neke vrste oklep, obkrožilo cement. V prvem primeru nekateri zdravniki predvidevajo, da bi moglo telo postopno absorbirati to cementno maso, nato pa jo izločiti; v drugem primeru bi tuje telo o-stalo v organizmu in bi moglo morebiti povzročiti neke motnje. Pa tudi žice ni moč kasneje odstraniti. Podobne dvome so izrazili tudi nekateri evropski kirurgi, ko so se seznanili s to metodo. Toda dr. Mandarino izjavlja, da so njegovi številni poskusi na živalih prestali preizkušnjo brez kakršnih koli poznejših komplikacij. «»--------------- Umetni blisk Ruski znanstvenik N- Dol-gopolov je zapisal v poročilu o znanstvenih dosežkih znamenitega P. L. Kapice, da bo že v najbližji prihodnosti mogoče v laboratoriju povzročiti «umetni blisk« v obliki krogle. Takšen blisk bodo namreč na trajen način napajali z e-lektrično energijo po posebnem prevodniku, uporabljali pa ga bodo za globinska vrtanja. Vrtanje na ta način bo potekalo nekako tako, kakor če bi vrtali z orjaškim varilnim aparatom. Podrobnosti o uporabi tega »umetnega bliska« doslej še niso objavili, vendar sklepajo po nekaterih obvestilih, da bo globinsko vrtanje po tem načinu zelo učinkovito in hkrati izredno na-gto. lo popolni zaposlenosti, je zelo važen pojav precej obsežne kartelizacije ip širjenja zapadnoevropskih monopolov, in to celo ne glede na meddržavne meje. Ce se vzamejo v poštev ti momenti v zapadnoevropski politiki ekonomske integracije, potem je mnogo laže spoznati tudi važnost vseh njenih potreb in teženj. Z druge strani pa se vse to razvija v določenih mednarodno političnih pogojih, ki s svoje strani težijo za tem, da tem gospodarskim elementom dajo ne le določeno smer in obseg, ampak da jim tudi spremenijo vsebino. Vse to se nanaša predvsem na dejstvo, da je danes Evropa razdeljena na vzhodno in zapadno Evropo in da integracijski načrti v obeh Evro-pah tem bolj poglabljajo jez med obema, kolikor bolj se uresničujejo. Zato bi bilo povsem iluzorno zanikati dejstvo, da se tudi razni sedanji dogodki v zapadni Evropi ne vršijo pod določenim vplivom izrazitih blokovskih koncepcij. Vprašanje pa je, do kod se bodo integracijski načrti uresničili in še posebej, do kod se bo vse vraslo v tkivo ekonomskih odnosov in nato pozneje postalo ovira širšemu svetovnemu tržišču. Danes je skupno tržišče šestih zapadnoevropskih držav v določeni meri že realno dejstvo. Ce drugače ne, vsaj v svojem načrtu. Da bi se ta načrt uresničil, bo potrebnih po ratifikaciji še kakih 15 let. Petnajst let pa je zelo dolga doba. Uresničenje tega načrta pa bi pomenilo ustvaritev najpopolnejše gospodarske integracije, kakršno si je sploh mogoče zamisliti in to enotno gospodarsko področje, ki zahteva iste carinske, davč. ne, socialne in druge ukrepe in, kar je najvažnejše, vsaj v bistvenih črtah enako ekonomsko politiko s popolno svobodo vzajemnih tekočih plačilnih pogojev in popolno svobodo kretanja kapitala. V tem smislu bo skupno tržišče vprav v tolikšni meri, v ko-likršni bo uresničeno, nujno pomenilo tudi določeno izolacijo tega področja od svetovnega tržišča nasploh, praktično pa od vseh onih tržišč, s katerimi ima Evropa svoje stike in ki so izven sedanjega okvira evropskega tržišča. Iz tega sledi, da se zapad-noevropsko skupno tržišče ne pojavlja le kot določeno po- glabljanje jezu, ki že obstaja glede na vzhodno Evropo, ampak se pojavlja tudi kot jasen činitelj za nadaljnjo ločitev tudi one specifične1 e-notnosti, ki je bila do danes ustvarjena v drugih oblikah zapadnoevropskega sodelovanja, kot na primer v OEEC. Ta moment se danes v zapadni Evropi vsiljuje kot najvažnejši element. Zato se čedalje bolj govori o coni svobodne trgovine, ki naj bi imela take lastnosti, da bi mogla v sebi povezati vse prednosti, ki jih nudi u-stvarjanje močnejših vzajemnih vezi, da pa bi to hkrati ne privedlo do rušenja sedanje enotnosti zapadne Evrope in hkrati do izolacije od o-stalega sveta. Postavlja se zato vprašanje, ali bo zapad-noevropsko skupno tržišče predstavljalo pot k svobodni trgovini, kot to zatrjuje šest dežel male Evrope, ali pa bo skupno tržišče dejansko predstavljalo oviro coni svobodne trgovine. Glede tega je značilno stališče Švice, ki je zelo jasno in precizno izrazila svoje poglede. Čeprav to stališče ni so vključene v skupno tržišče. Za vse te države se namreč postavlja vprašanje, kako bi med seboj svoja gospodarstva čim bolj približale ne da bi hkrati zašle v nevarnost, da bi se pred ostalim svetom Izolirale. Takšna stališča pa niso posledica kakršnih koli posplošenih idejnih ali drugih le načelnostnih pojmovanj, ampak so le del povsem eno-stanega vprašanja določenih gospodarskih odnosov in interesov. Skandinavske dežele, predvsem Švedska, se sicer več ali manj vzdržujejo ostre kri-tike proti evropskemu skupnemu tržišču, hkrati pa posebej poudarjajo prednosti, ki jih ima cona svobodne trgovine. Iz tega prav gotovo še ne moremo izvajati preveč optimističnih zaključkov, ker ima tudi cona svobodne trgovine svoje težke probleme, ki se posebno odražajo v problemih agrarne ekonomike. Brez rešitve slednjega so tudi prednosti, ki jih nudi cona svobodne trgovine, za nekatere države — kot na pr. za Dansko — nesprejemljive.. Diskusije o skupnem trži- uradno, je dovolj prepričlji-1 šču bodo v kratkem prešle v vo. Švica — je rečeno — se niti v najmanjši meri ne more odreči svojim suverenim pravicam niti ne mara in ne more spraviti v nevarnost svoje politike nevtralnosti. Slednje pomeni, da tudi Švicarji vidijo v skupnem tržišču precej blokovske primesi. Kar se pa njene suverenosti tiče. je jasno, da Svi. ca noče priti v položaj, da bi ji neki drug organ določal osnovne smernice v njeni gospodarski politiki niti ne dopušča, da bi ji kdo vsiljeval drugačno zunanjo trgovinsko politiko. Kljub temu pa Švici ni vseeno, kaj bo z nieno evropsko trgovino. 55 odst. švicarske trgovinske izmenjave gre na račun držav OEEC, ne mnogo manj važne interese na ima Švica tudi v iz-venevronskih deželah. Zato je za Švico važno, da ne ostane izolirana niti v Evropi niti izven Evrope. In v tem je razlog, da se v Švici polaga velika pozornost in izraža popolno odobravanje za cono svobodne trgovine, posebno v oni varianti, ki bi Švici omogočila, da nadaljuje s svojim agrarnim protekcionizmom. To švicarsko stališče smo podrobneje prikazali zato, ker odraža tudi položaj ostalih držav zapadne Evrope, ki ni- liililllliimillllllHllilllllIlnllllllimillliliiiiliiiiHiiiillimillllilllllHlliHliilllllllliliiiiiiillllililiitiiiiiiiiiiiiliiiiniiuilillllllilliliilHiiilliiMilillili TRETJI TEDEN RAZPRAVE V PADOVI l vsakim dnem postaja jasneje da azaklada iz Donoai) ni mož najti Po zaslišanju poslanca Wal-|jave se v glavnem povsem terja Audisia, partizanskega polkovnika Valeria, ki je izpovedal kako je prišlo do u-smrtitve Mussolinija in ostalih fašističnih hierarhov, se je razprava pred porotnim sodiščem v Padovi včeraj nadaljevala z zaslišanjem nekaterih prič v zvezi z epizodo 5.000 švicarskih frankov, ki so jih našli 31. maja 1945 v nekem zabojčku za prvo pomoč na občinski ambulanti v Dongu, kjer so jo odložil, neznanci. Zaradi tega so postavili na zatožno klop bivšega župana občine Dongo, Luigija Contija in občinskega zdravnika, dr. Antona Ma-slovskega, ki naj bi bila kriva malverzacije. Obtožnica ju namreč dolži, da sta se sporazumela, da bosta omenjeno vsoto švicarskih frankov U-radno zamenjala za pol mili jona lir, medtem ko naj bi, po takratnem tečaju, za to vsoto dejansko dobila en mi- lijon 250.000 lir. Razliko, 750 tisoč lir naj bi Conti podaril zdravniku. Hkrati pa iu obtožnica dolži, da sta oškodovala državo za pol milijona lir, to je za vsoto, ki naj bi jo po njUnih izjavah izkupila s prodajo frankov in ki naj bi jo porabili za nujne potrebe občine. Tako pri zaslišanju, kakor na razpravi sta oba obtožen ca zanikala vsakršno krivdo: Maslovski je potrdil, da je za 5.000 švicarskih frankov dobil v prvih dneh junija 1945 na svobodnem trgu dejansko pol milijona lir, bivši župan Conti pa je izjavil, da je o- skladajo s tem, kar sta o u-sodi teh švicarskih frankov povedala oba obdolženca. Pa tudi bančni uradnik Ezio Li-bretti je potrdil, da se je v prvih dneh junija 1945 dr. Maslovski zglasil pri njem in ga vprašal kako bi zamenjal omenjene franke, on pa ga je napotil k tistim tajnim borznim agentom, ki so se takrat pečali tudi z ilegalno menjavo tuje valute. Tako se je tudi ta obrobna epizoda obtožnice končala negativno za sodišče, ko je še brat dr. Maslovskega potrdil, da je on svetoval bratu na koga naj se obrne v Milanu, da bi na svobodnem trgu zamenjal omenjenih 5.000 švicarskih frankov. Po epizodi 5.000 švicarskih frankov, je prišla na vrsto neka druga obrobna epizoda, v katero je zapleten neki Moretti, ki naj bi Isi de Pianti podaril nekaj dragocenosti v zlatu; te dragocenosti naj bi si bil Moretti prilastil, ko je sodeloval pri zaplembi imetja Mussolinijevega spremstva na begu. Izročil naj bi jih omenjeni Isi, ker naj bi, po obtožnici le-ta bila takrat njegova ljubimka. Moretti je vse zanikal in izjavil, da je da. celo sam nalepiti razglas, s katerim se je pozivalo prebivalstvo, naj vrne vse predmete, ki si jih je kakor koli prilastilo ne samo na škodo bežečih fašističnih hierarhov; v prid omenjene Pianti pa je pokrenil nabiralno akcijo med prebivalstvom, ker so ji Nem- menjeno vsoto potrošil za naj- , ci požgali hišo, ker je podpi- nujnejše potrebe občine, ker je smatral, da je s tem izvršil občekoristno delo. Priče, ki jih je tožilstvo poklicalo, da bi z njihovim pričevanjem podprlo svojo obtožbo, niso povedale nič takega, kar bi kakor koli demantiralo izjave obeh obdolžencev; nasprotno, njihove iz- rala partizansko gibanje. Pro-ti njemu je nastopil Giovan-ni Battista Mallone, ki je pripadal službi za zvezo 52. Garibaldinske brigade. Iz njegovega pričanja pa ni izhajalo, da bi si Moretti dejansko prilastil kar koli, in se je izkazalo, da je vse plod babjih čenč. Nato so zaslišali še bivšo Pavolinijevo tajnico, Eleno Curti, ki je povedala nekaj nebistvenih podrobnosti v zvezi z aretacijo Mussolinija in fašističnih hierarhov, ki so se nameravali z njim prebiti v Švico. Tudi ni vedela povedati nič določnejšega o vrednosti zlata, dragocenosti domače in tuje valute, ki so fazo parlamentarnih obravnav in ratifikacij. V začetku poletja pa se bodo prav tako začeli resno obravnavati tudi problemi, ki so v zvezi z cono svobodne trgovine, ker za-padna Evropa zares ne more tako na lahko žrtvovati ono enotnost, ki jo je do sedaj dosegla s tolikimi težkočami. Možno pa je, da bodo rešitve, ki se želijo uresničiti, toliko bolj solidne v kolikor se bodo bolj opirale na gospodarske elemente, a da bodo toliko bolj nevarne, v kolikor bo v njih več blokovskih koncepcij in primesi, ki nujno vodijo k izolacionizmu. N. P. Prejeli smo (Nadaljevanje na 4. strani) Marijan Jager, MOSTISCE. Opremil Tone Žnidaršič. Igra in delo. Izdala Mladinska knjiga. 1957. Marijan Jager. REZLJANJE. Opremil Tone Žnidaršič. Igra in delo. Izdala Mladinska knji-ga. 1957. Ervin Fink, LADIJSKI MO. DELI. Opremil Tone Žnidaršič. Igra in delo. Izdala Mladinska knjiga. 1957. Major Nanda. KONJIČKI IZ KROMPIRJA. Iz madžarščine prevedel Branko Rudolf. Ilustriral Milan Bizovičar. Knjii* nica Čebelica 28. Mladinska knjiga. 1957. Miroslav Adleiič, SVET SVETLOBE In BARV. Svet žive fizike. . . 1. knjiga. Zunanja oprema Uroš Vagaja. 576 str. Izdala Mladinska knjiga. Ljubljana 1957. Plutarh, ŽIVLJENJE VELIKIH RIMLJANOV. Prevedel Anton Sovre. Knjižnica Kondor. Izbrana dela iz domače in svetovne književnosti, deveti zvezek. Mladinska knjiga. 1957- Mark Twain, TOM SAWYER DETEKTIV- Prevedel Pavel Holeček. Ilustriral Bogdan Grom. Opremil A. Horvat. Knjižnica Sinjega galeba 41. Izdala Mladinska knjiga. 1957. Božo Račič, PLETENJE. O-premil Tone Znidaršač. Igra in delo. Mladinska knjiga. 1957, B. A; PRAVLJICA O MARJETICI. Iz francoščine prevedla Milka Mihelič. Ilustriral Janez Vidic. Knjižnica Čebelica 29. Založila Mladinska knjiga. 1957. — Prvič se mi pripeti, da se žrtev smeje, ko ji umikam listnico!..« TENNESSEEJEV INTERVJU S SAMIM SEBOJ NA RAČUN ENEGA TRŽIŠČA NE GRE IZGUBITI DRUGO O svetu Švica in skandinavske dežele Gorlško-beneški dnevnik Hude so posledice mraza na Goriškem Interpelacija županstvu za zmanjšanje davkov Svetovalca KPI zahtevata za oškodovance kredite, po ugodnih pogojih Hud mraz, ki je prejšnji teden tako krito prizadejal naše kraje, je še vedno predmet razgovorov na poceželju kakor tudi v mestu. Naše ljudstvo je predvsem kmečkega značaja in je zaradi tega razumljivo, da je tako ali drugače prizadeto. Po nekaterih krajih so vinogradniki že obrezali trte, ker so ugotovili, da so zaradi hudega mraza zamrle. Ponekod so jih predčasno obrezali ter so napravili napako, kajti marsikje je na prvi pogled kazalo huje kot je bilo. Drugje pa se na raznih kulturah šele sedaj pozna uničevalna sila elementov. Češnje, ki so zmrznile, so pričele gniti. Malokateri kraji na Goriškem so se ognili katastrofalni nesreči. Marsikdo se sprašuje, kaj naj se napravi sedaj, ko je v glavnem ugotovljeno, da so številne kmetije z mrazom izgubile večji del pridelka in letošnjega zaslužka. V našem listu smo že večkrat zahtevali, naj oblasti podvzamejo ukrepe ter omilijo krizo, ki bo nedvomno nastala v kmetijstvu v naši pokrajini, zlasti pa v okolici našega mesta. Te dni pa sta svetovalca KPI Battello in Batti poslala županu dr. Ber-nardisu interpelacijo, v kateri predlagata, naj se prizadetim kmetom zmanjšajo občinski davki, obenem pa naj hranilnica, trgovinska zbornica, kmetijski konzorcij itč. omogočijo najem kreditov po ugodnih pogojih tistim kmetovalcem, ki so bili najhuje prizadeti. SNG za Tržaško ozemlje gostuje v nedeljo 19. t. m. ob 16. in 20. uri v Prosvetni dvorani z dramatično igro Zgodba za smeh Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli št. 1 in v kavarni Bratuš. Sedeži 250 in 150 lir, stojišča 100 lir Sklepi gradbene komisije Sestala se je občinska gradbena komisija, ki je odobrila sledeče: gradnjo stanovanjske hiše in hleva v Ul. Tronko, lastnika Vladimir in Paolina Ma-rassi; gradnjo garaže za zasebno uporabo v Ul. Don Bo-sco 27, lastnik Giacomo Sar-dagna; gradnjo 12-stanovanj-ske občinske hiše z garažami v Ul. Manzoni; gradnjo HiiilliltlliMlilimiiiiimilitiiiiitiitiiliiiiiiiiilii Tretji teden razprave v Padovi (Nadaljevanje s 3. strani) jo begunci nosili s seboj, tako da je tudi njeno pričevanje brez vsakršne vrednosti glede glavne naloge, ki si jo je sodišče zastavilo, da bi dokazali krivdo ljudi, ki jih je državno tožilstvo postavilo na zatožno klop. Na popoldanski razpravi pa je prišlo do presenečenja, ko je državni pravdnik zahteval aretacijo Giulia Pastorija zaradi krivega pričevanja. Giu-lio Pastori je pripadal inten-danturi garibaldinskih brigad v Lombardih Predsednik sodišča je sprejel zahtevo državnega pravdnika in odredil, da se Pastori začasno pripre, ker ga mora pred zaključkom razprave ponovno zaslišati, na koncu pa bo sodišče dokončno sklenilo o zahtevi državnega pravdnika. Pastori bi moral namreč pričati v zvezi z obtožbami proti Luigiju Venetozziju, ki je bil inšpektor garibaldinskega poveljstva za Lombardijo. Tudi Venetozzi je obtožen malverzacije državne imovine Partizanski poveljniki so v preiskavi izjavili, da so za oskrbovanje partizanskih čet porabili ogromne vsote denarja, in da je med tem denarjem vključen tudi denar, ki ga je bil izročil Venetozzi. Spričo dejstva, da Venetozzi ni mogel dokazati, da je vrednosti dejansko izročil, so ga obdolžili malverzacije. Tudi Pastori, ki so ga poklicali, da bi pojasnil to zadevo, ni v stanju pojasniti tega, kar bi sodišče hotelo doseči od njega. Sploh se sodišče lovi za nekimi »potrdili* o prejemu in vročitvi zaplenjenih vrednot, ki jih po vsej verjetnosti v tistih burnih trenutkih ni nihče izdajal, niti se ni komu zdelo potrebno in nujno, da bi jih zahteval. hale za industrijske potrebe v Ul. Garibaldi, lastnik IMCA; gracnjo skladišča in garaže za zasebne potrebe v Ul. Bellini 12, lastnik Constantino Ronchi; gradnjo stanovanjske hiše v Ul. Alviano, lastnik mons. Giusto Soranzo; dvig stanovanjske hiše v kraju Campagna Bassa, last Cle-mentine Bon; gradnjo stanovanjske hiše v Ul. Gelsi, lastnik Francesco Furlan; dvig stanovanjske hiše v Ul. Do-nizetti 19, lastnik Andrea Lutman; z nekaterimi popravki se lahko gradi tudi garaža v Ul. A. Volta 20, lastnica Fernanda Mocchiut. Popravilo cest Ciconi in Luzzatto Županstvo sporoča, da bodo popravljali Ul. Ciconi in Ul. Luzzatto. Zaradi tega bosta omenjeni ulici zaprti, dokler ne bodo dela opravljena. Seja občinskega odbora Senatni komisiji izročili resolucijo obč. sveta o prosti coni V ponedeljek zvečer se je sestal občinski odbor. Na se ji so prebrali pismo, ki ga je goriški občinski upravi pisal tajnik senata. Sporočil je da je po nalogu predsednika senata poslal pristojni senatni komisiji resolucijo, ki jo je odobril občinski svet in s katero se zahteva podaljšanje veljavnosti davčnih olajšav v korist našega mesta. Končno so odobrili dnevni red prihodnje seje občinskega sveta, ki je bila sklicana za četrtek 23. maja ob 18. uri. , Sklenili so popraviti nekatera šolska poslopja in otroške vrtce. Za to nameravajo potrošiti' okoli tri milijone lir. Odbor je dalje odobril načrt za gradnjo telovadnice, ki i° bodo zgradili na zemljišču inštituta Lenassi. Telovadni ca bo služila za šolske potrebe. Odobril je dalje asfaltiranje Ul. Roma v Ločniku, ker so tamkaj že položili cevi za kanalizacijo. bosta za delo potrebna okoli dva in pol milijona lir, bodo sklep predložili v odobritev občinskemu svetu. Odborniki so dalje sklenili podreti zid pred cerkvijo v Ul. S. Giovanni. Sklep so sprejeli z namenom, da se omogoči obračanje vozil, ki prihajajo iz Ul. Malta. Obenem pa se bo povečala tudi varnost pešcev; prebivalci o-menjenega predela pa bodo «»------------------ PO STAVKI VAHILCEV Danes v Rimu pričetek pogajanj Interese varilcev branijo trije pokrajinski tajniki sindikatov in člani notranje komisije Prefektura je sporočila, do je ministrstvo za delo poklicalo predstavnike sindikalnih organizacij in notranje komisije CRDA iz Tržiča na pogajanja, ki se bodo pričela danes ob 17. uri na ministrstvu. Kakor smo izvedeli, so v Rimu pokrajinski tajniki vseh treh sindikalnih organizacij Goriške ter po dva predstavnika iz notranje komisije za vsako sindikalno organizacijo. Pogajali se bodo v zvezi z zahtevami električnih varilcev po povišanju tarif. Izlet v Škocijansko jamo Zveza slovenskih prosvetnih I društev v Gorici organizira v nedeljo 26. t. m. izlet v Škocijansko jamo na Krasu. Cena za vožnjo z avtobusom v obe smeri je samo 500 -ir. Skocijanska jama je v obmejnem pasu, zato zadostuje samo obmejna propustnica. Podrobna pojasnila za zanimiv izlet dobite na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1, kjer se vrši tudi vpisovanje. Vsa natančnejša pojasnila se dobijo v tajništvu, ki je odprto vsak dan od 9. do 12. ure. Izlet žena v Benetke Organizacija žena organizira 16. junija avtobusni izlet v Benetke. Odhod iz Gorice ob 5.30. Voznina 950 lir. Vpisovanje na sedežu ZSPD v (JI. Ascoli 1, tel. 24-95. Za izletnike iz vasi bo preskrbljen prevoz v Gorico. Tudi v Vidmu nad posledicam^ Predvsem je bilo v goratih predelih prizadeto sadno drevje Te dni so se v Vidmu sestali predstavniki organizacije neposrednih obdelovalcev zemlje, ki je prejela iz več krajev pokrajine obvestila o hudih posledicah mraza, ki so bile opažene na kmetijskih pridelkih in sadnem drevju ter trtah. Mraz, ki je kakor druge kraje, zajel tudi videmsko pokrajino, predvsem pa Beneško Slovenijo, katere vrhovi so še sedaj pokriti s snegom, je uničil skoraj 40 odstotkov vseh kmetijskih pridelkov. V nižjih krajih, predvsem v Furlaniji ni bilo toliko škode, ker je bilo toliko stopinj toplote, da se slana ni mogla obdržati, toda v malo višjih predelih, kakor so Beneška Slovenija Kanalska dolina in Karelija, so bile posledice slane in mraza na pridelkih in predvsem na sadnem drevju, ki se je komaj razcvetelo zelo hude, vendar doslej niso mogli še povsod ugotoviti škode, ki je bila povzročena. Poleg jabolk, pa so bili prizadeti tudi kostanji in orehi, s čimer se preživlja precejšnje število prebivalcev Beneške Slovenije-Vsekakor je bil za uboge ljudi Nadiških dolin in Terske doline to grozovit udarec, od katerega se bodo le težko o-pomogli. Na omenjenem sestanku so že določili komisijo, ki bo pregledala prizadete kraje in ocenila škodo. Upamo, da bo svoje delo izvršila zelo podrobno in natančno in poslala osrednjim organom v Rim čimprej poročilo, ki bo točno prikazalo sedanje stanje. Na osnovi tega poročila pa bodo morale oblasti čimprej poskrbeti za izdatno pomoč kmetom in olajšavo njihovih obveznosti do države. «»------------------ Uspela 24-urna stavka gradbenih delavcev Zahievajo pričetek pogajanj In obnovitev delovne pogodbe Včeraj se je z uspehom zaključila 24-urna stavka gradbenih delavcev, ki so jo za vso državo proglasile tri sindikalne organizacije. Delegacija stavkajočih je bila na uradu za delo in na sedežu Zveze industrijcev, kjer je zahtevala, nai posredujejo pri osrednjih organih, da se čimprej pričnejo pogajanja za obnovitev kolektivne delovne pogodbe za gradbene delavce. Ce njihova zahteva ne bi bila sprejeta, so gradbeni delavci vedno pripravljeni ponovno stopiti v stavko za dosego svojih pravic. Seja občinskega odbora Pripravljajo načrt za popravilo cest V treh letih nameravajo popraviti vse makadamske ceste v občini — Stroški: okoli 33 milijonov lir V četrtek je bila seja občinskega odbora, na kateri je župan sporočil svetovalcem, da bo sprejel romunsko košarkarsko reprezentanco danes ob 12- uri na županstvu. Gostom bo v imenu meščanov želel dobrodošlico. Med obravnavo upravnih I vprašanj je dr. Terenzio po-; ročal o vzdrževanju maka-’ damskih cest na področju občine. Občina ima okoli 40 kilometrov takih cest, ki so predvsem po okoliških vaseh. Pripravili so načrt za njihovo oskrbovanje. Načrt naj bi se Izvajal v treh finančnih letih, pričenši s sedanjim. Predvideni stroški naj bi znašali letno okoli 11 milijonov lir. O vprašanju bodo še razpravljali na seji občinskega sveta. Odbornik dr. Grusovin je poročal o korakih, ki so bili DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan tn ponoči lekarna D’Uduie, Ul Rabatta 18, tel. 21-24. napravljeni za podaljšanje Ul. Roma. Odbor je sklenil prenehati z odlašanjem ter poseči po zakonu, ki mu omogoča razlastitev. Razpravljali so tudi o tomboli, ki jo bo inštitut Lenassi organiziral 29. junija, za katero bodo dali na razpolago PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I 100.000 lir v gotovini. Za razliko od prejšnjih let bodo letos prodali samo 10.000 listkov, ki bodo po 100 lir. Zadnji del seje so posvetili družinskemu davku. Novi urnik v javnih lokalov V veljavi bo od 15. maja do 31. oktobra Goriški kvestor je odredil nov urnik javnih lokalov za našo pokrajino. Novi urnik stopi v veljavo 15. maja in ga bodo morali lastniki javnih loka.ov upoštevati do 31. oktobra t. 1. V vseh občinah goriške pokrajine bodo javne lokale odprli ob 6. uri. Kavarne, bari, vinotoči v Gorici, Gradežu in Tržiču se bodo zapirali ob 1. uri, v ostalih občinah pokrajine pa ob 24. uri. Gostilne s hrano ali brez nje bodo v Gorici, Gradežu in Tržiču zapirali ob 24. uri, v o-stalih občinah naše pokrajine pa ob 23. uri. Osmice bodo povsod zapirali ob 21. uri. Krožki ENAL, CRAL, ACLI bodo v Gorici, Gradežu in Tržiču zapirali ob 1. uri, v osta.ih občinah pa ob 24. uri. Opozarjamo, da lastniki lokalov, kjer se prodajajo izključno alkoholne pijače, ne smejo biti odprti ob delavnikih pred 1Q. uro, ob praznikih pred 11. uro in zaprti ne pozneje kot ob 23. uri. -------------------- Ob 19.30 so pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 46-let-nega Domenica Malianija iz Tržiča, Ul. S. Ambrosio 21. Maliani je sedel v baru na glavnem kolodvoru v Gorivi, kjer mu je nenadoma postalo slabo. Padel je s stola in s čelom udaril ob tlak. Pri tem si je pretresel možgane in ranil v čelo. Pridržali so ga na opazovanju. Sprejemni izpit Sprejemni izpit v 1. razred nižnje srednje šole (gimnazije) v Gorici se prične 6. junija ob 9- uri s pismeno nalogo iz slovenščine. Naslednji dan bo pismena naloga iz računstva in dan nato ustno izpraševanje po vrstnem redu, ki bo javljen na razglasni deski šole. Za pripustitev k temu izpitu je treba, da učenec vloži prošnjo na kolkovanem papirju za 10Q lir naslovljeno na ravnateljstvo nižje srednje šole najkasneje do 20. maja. -—------ — KINO — CORSO. 16.30: «Nevesta je preveč lepa«, Brigitte Bardot. VERDI. 16.00: »Očetje m sinovi«, V. De Sica, M. Mastro-iani, A. Lualdi. CENTRALE. 17.00: »Pravica do rojstva*. Jorse Mistral in Glona Marin. VITTORIA. 17.00: »Ali so potrebni medeni tedni?« Diana Dors. MODERNO. 17.00: »Ali so potrebni medeni tedni?*, Diana Dor?. Športni dnevnik Nova imena po katastrofi v Zagrebu Med tudi kandidati za Portugalsko član Triestine Ferrario Od poražene čete v Zagrebu jih je ostalo na seznamu le še sest RIM, 14. — Po katastrofalnem porazu italijanske nogometne reprezentance v Zagrebu, se je komisija za sestavljanje reprezentanc znašla v težkem položaju glede na bližnjo kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo s Portugalsko v Lizboni. Ker so mnogi člani reprezentance v Zagrebu popolnoma odpovedali, so seveda morali nujno izpasti iz seznama kandidatov in odstopiti svoja mesta novim ljudem. od zagrebške čete pa so ostali le se Boniperti, Cerva-to, Chiappella, Gratton, Ma-gni-ni in Montuori. Med 22 rovimi kandidati, ki jih je določila Italijanska nogometna zveza so: MILAN: Bean, Buffon, Fontana; SAMPDORIA: Bernasconi; JUVENTUS: Boniperti; NAPOLI: Bugatti, Pesaola, Pošlo; FIORENTINA: C e r v a t o Chiappella, Gratton, Magnim, Montuori, TRIESTINA: Ferrario; ROMA: Ghiggia, Venturl; TORINO: Grava, Higamonti; INTERNAZIONALE : Pan- dolfini; BOLOGNA: Pivatelli, Rota; UDINESE: Secchi. Medtem ko je večina navedenih kandidatov v zadnjem času že bila na seznamih bodisi za A, bodisi za B, se je med njimi po daljši odsotnosti pojavilo spet ime srednjega krilca Triestine Ferraria, ki je skupno z Bernasconijem kandidat za Orzanovega naslednika. KOLESARSTVO Magni na «Giru» ? MONZA, 14. — Znani italijanski kolesar Fiorenzo Ma-gni, ki sedaj kot športni di- rektor pripravlja v Monzi moštvo «Chlorodont», je v zvezi z vestmi, da je možna njegova aktivna udeležba na letošnjem «Giru», odgovoril dobesedno; «Res je, da nameravam zopet začeti tekmovati in to prav na letošnjem «Giru». Prav zaradi tega že nekaj dni treniram, včeraj pa sem začel voziti s kolesom skupaj a o-stalimi člani moštva, ki ga treniram. Vse pa je seveda odvisno bolj kot od mojega zdravstvenega stanja, ki je odlično, od moje forme. Vsekakor se bom odločil jutri, ko bom preizkusil moje sposobnosti na vzponu pri Va-rese, ki je najbolj kočljiva točka letošnje dirke po Italiji. Ce bom ugotovil, da se na vzponih lahko še kosam z Moserjem, Nencinijem in Mi-nardijem, potem bom brez nadaljnjega tudi 'jaz startal v Milanu*. RIM, 14. — Veliki mednarodni teniški turnir v Rimu se je zaključil danes popoldne. V finalu posameznikov, v katerem sta se prvič srečala dva italijanska igralca, je slavil mladi, komaj 23-letni Pie-trangeli, svojo prvo zmago na tako pomembnem turnirju. Premagal j#, namreč svojega rojaka Merla v treh samih se- •iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHifiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimitumiimtMtiiiitiiiitiiiiiiiiimiiiiniumiiifHitiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiitmiiiiiii VUKAS BOSKOV Italijanski tisk o igri Jugoslovanov Zaključen teniški turnir v Rimu Velik uspeh Pietrangelija s finalno zmago nad Merlom Avstralca Hoad in Fraser zmagovalca v moških dvojicah tih z 8:6, 6:2, 6:4. Dvoboj, ki je trajal eno uro in 40 minut, ni bil posebno lep zaradi očitne nerazpoloženosti 30-letnega Merla, ki je samo v prvem setu nudil oapor svojemu nasprotniku. Med moškimi dvojicami sta Pietrangeli in Sirola ze tretjič prispela do finala, toda tudi takrat se je njuna pot zaustavila na poslednji stopnici pred ciljem. Njuna nasprotnika, Avstralca Hoad in Fraser, sta bi la vsekakor premočna za Italijana, ki pa sta kljub temu o-svojila en set, kar je ze iep uspeh. V ostalih treh setin sta Avstralca absolutno dominirala. V finalu mešanih dvojic sta se uveljavila Avstralka Long in Čilenec Ayala, ki sta izločila zmagovalko ženskega B' nala Angležinjo Bloomer m Avstralca Howa. Tehnični rezultati: Moški posamezno: Pietram- geli - Merlo 8:6, 6:2, 6:4. Moške dvojice: Hoad, Fraser (Avstralija) - Pietrangeli, Sirola (It.) 6:1, 6:8, 6:0, 6:2. Mešane dvojice: Long, Aya-la (Avst., Cile) - Bloomer, Ho-we (Angl., Avstr.) 6:1, 6:1. Po zaključenih tekmovanjih je podtajnik pri predsedstvu vlade podtajnik Russo izročil zmagovalcem pokale in darila. mmm PIETRANGELI RAJKOV Ves italijanski športni tisk je poln laskavih priznanj jugoslovanskim nogometašem in njihovi izredni igri, s katero so prizadejali v nedeljo v Zagrebu italijanski reprezentanci enega najtežjih porazov v zadnjih 30 letih. Poglejmo kaj pravijo: la Gazzetta dello Spori «Jugoslovani so nas premagali bodisi v igri, bodisi v ritmu. So diletanti oziroma bolje nogometaši brez velikih zaslužkov, toda v posesti najboljše tehnike podonavskega tipa. So evropski «južno-američani» — če nam je dovoljena ta vzporeditev; igralci, ki posebno v napadu nimajo nobenih težav v igri z desno in levo, ki so brez hib-V atletskem smislu niso kolosi, so pa dobro pripravljeni, sposobni vzdržati od začetka do konca v enakem ritmu. Predvsem pa so Jugoslovani pokazali, da so moštvo, da posedujejo visoko u-metnost v upravljanju žoge in da ljubijo nogomet zaradi nogometaš. (Angelo Rovelli) II calcio illustrato «Jugoslovani so dali spek-takl. Tokrat so bili azzurn več kot premagani, bili so pregaženi na enostaven in obenem bleščeč , način v vsem onem, kar sestavlja nogomet:, v startu, v poletu, v hitrosti, v obvladanju žoge, v občutku za odkrivanje, v stilu, v praktičnosti akcij, v vsem kar je razumeti pod resnično tehniko in taktiko igres. (Vittorio Pozzo) Corriere della sera «Grenkobo dneva nam je vsaj delno oslodila velika i-gra, ki nam jo je nudilo nasprotno moštao. Ce je kakšno opravičilo za eazzurres, potem je to po našem mnenju samo v izredni igri, ki so jo prikazali jugoslovanski nogometaši, ki ne predstavljajo samo izredno močnega moštva temveč tudi blestečo individualnost. Zdi se, da posebno proti nam igrajo tako dobro in dosegajo svojo maksimalno rentabilnost*. (Ciro Verratti) «Jugoslovani so nas ponižali, ker poznajo abc nogometne igre: ustavljanje žoge, podajanje, streljanje, tek z žogo med nogami, «azzurri» pa so pravi analfabeti. Na deset poskusov preigravanja, so Jugoslovani bili uspešni sedemkrat, naši največ enkrat. Znano vam je, kako zaustavljajo žogo naši «nepogrešlji-ui jilnaki nedelj* in dobro vam je znano, da predstavlja pri nas dovrlen predložek pravo tehnično judo...*. (Martin) sera «Azzurri so vedeli, da se bodo morali boriti s prvorazrednim nasprotnikom. Na tak dvoboj so tudi bili pripravljeni. Toda znašli so se pred pravimi mojstri. Sproščena igra Jugoslovanov je nogomet najvišjega razreda. Pred tako igro — čeprav olajšano zaradi povprečnega odpora naših — je treba sneti klobuk. Nekatere akcije so dosegle višek popolnosti; dejali bi, da je to bila visoka lirika športa, če se ne bi bali pretiravanj. Danes razumemo še bolj kot včeraj, zakaj so jugoslovanski športnik i ponosni na svoje nogometaše». (Mario Grassi) dirke po Romandiji je zmagal Italijan Bruno Monti. Končni vrstni red: 1. Jean Forestier (Fr.) 20 ur 09’47”, 2. Carlesi (It.) 20.10’02”. 3. Koblet 2O.I0’51”, itd. * * # V kolesarski dirki po Španiji je zmagal Spanec Loro-no pred Bahamontesom. Najboljši Itahjan Fornara je bil osmi z več kot 23’ zaostanka za zmagovalcem. BOKS Poncdeljskc vesti ŠPORTNA STAVA Stavni stolpec I, 1, 2, 2, 1, 2, 1, 1, 2, 2. x, 2, x Kvote: 13 točk 164,085,038 lir 12 točk 6,836.000 lir. Stolpec TOTIP 1, 2, 1, x, x, x, 1, x, 1, x, 1, x Kvote: 12 točk 444-.440 lir, 11 točk 17.703 lire, 10 točk 1859 lir. KOLESARSTVO V zadnji etapi kolesarske RIM, 14. — Na mednarodnem vojaškem boksarskem prvenstvu v Nenj,čiji, katerega se je udeležilo 66 boksarjev osmih držav, so italijanski boksarji dosegli lep uspeh: dve prvi in tri druga mesta. Manca je zmagal v mušji kategoriji, Lusito pa v pete-linji. Prini, Covi in Calvi so osvojili druga mesta v peresni, srednji in težki kategoriji. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tlskarsk* zavod ZTT - Trst KINO SKEDENJ predvaja danes 15. t. m. ob 18. uri Minerva film: Mladoletna dekleta KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 15. t. m. ob 19.30 uri LUX film: „0der sanj1' Igra: ALBA ARNOVA predvaja danes 15. t. m. z začetkom ob 18. url LUX film: «CANARIS» Igrajo: O. S. HAASE, ADRIAN HOVEN MARTIN HELD in drugi. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOIOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC georges simenon 23. Maigret in njegov mrtvec Detektivska zgodba j Lastniki prenočišč so bili posebno živčni, ker bi jim utegnili odvzeti dovolilnico. Niti eden ni imel zadev popolnoma v redu: pri vseh so bili gostje, ki Jih niso vpisali. »Gospod inšpektor, saj veste, da sem bil zmeraj v redu, a če kdo pride ponoči in še povrhu ves zaspan...* V hotelu «Pri zlatem levu*, najbližjem mestu, kjer je stal Maigret, se je odprlo okno in zaslišal se je žvižg piščalke. Komisar je stopil bliže in dvignil glavo. «Kaj je?» Neki mlad inšpektor se je nagnil skozi okno in zakričal: »Dobro bi bilo, da pridete gor, gospod komisar!* Maigret je plezal po ozkih in umazanih stopnicah, za nijim je šel Lucas. Ze desetletja sem, če ne kar stoletja, bi bile morale biti te hiše zravnane z zemljo, ali pa kar upepeljene, da bi bilo konec teh gnezd bolh in uši iz vseh mogočih dežel sveta. Dospel je v drugo nadstropje. Vrata v eno izmed sob so bila odprta, v njej sta bili dve železni postelji, ena je bila razmetana, na tleh je bila še ena blazina, nekaj sivih raševi-nastih odej, preko stolic je visela obleka, na mizi je bil špl-ritni gorilnik, ostanki jedi in nekaj praznih steklenic. »Sem, gospod šef.* Iz te sobe so bila vrata v drugo sobo in tam je Maigret zagledal na postelji ženski obraz. Dvoje svetlih črnih, a zelo lepih oči, ga je sovražno prodiralo, »Kdo je?» je vprašal inšpektorja. Redko v življenju je videl tako izrazit obraz, a gotovo nikoli tako divjega. »Pazite!* ga je opozoril Inšpektor, »hotel sem jo spraviti pokonci, ogovoril sem jo, pa ji ni bilo za mar, da bi mi odgovorila. Potem sem stopil k postelji in sem jo stresel za ramena. Poglejte mojo roko, kako me je ugriznila do krvi.* Ko je mladi inšpektor kazal ranjeni prst, se je obraz ženski skremžil, kakor da jo je prijel hud napad. Maigret Je pazljivo ogledoval žensko, potem je začudeno vzkliknil: «Ta ženska bo zdaj zdaj rodila!* Obrnil se je do Lucasa in ukazal: »Pokliči ambulanto! Naroči gospodarju, naj brž pride gor!* »Ne boš govorila? Ne razumeš francosko?* je spraševal žensko. Ona ga je še zmeraj molče gledala. Iz obraza Ji Jo sijalo samo divje sovraštvo. Bila je še mlada, še ni mogla imeti petindvajset let. Njena okrogla lica so bila obkrožena z dolgimi, svileno črnimi lasmi. Po stopnicah je bilo slišati korake in kmalu se je pojavil na vratih gospodar ves v zadregi. »Kdo je ta ženska?* »Marija ji pravijo.* »Marija in kako še?» »Ne verjamem, da ima še kakšno drugo ime.* Maigreta je zgrabila jeza. Ob postelji je pobral moški čevelj in ga zagnal gospodarju pod noge. »Kaj pa ta čevelj,* je viknil, »ali njegov lastnik tudi nima imena? Pa to, to, to?» Kričal je in kazal zdaj moško obleko, zdaj umazano srajco, drugi čevelj, moško čepico. »Pa ti kovčki?* Stopil je v drugo sobo in kazal kovčke, ki so ležali v kotu na tleh. «In vse to?» Namigoval je na kos sira, na papirju, na štiri kozarce in nekaj krožnikov, na katerih so bili še ostanki jedi. ♦Ali so vpisani pri tebi vsi ti, ki stanujejo v teh dveh sobah? Daj, odgovori! Najprej povej, koliko jih je bilol* «Ne vem.* »Govori francosko ta ženska?* »Ne vem. Mislim, da ne. Morda razume kakšno besedo.* »Od kdaj stanuje tu?» »Ne vem.» Na vratu je imel velikanski modrikast tvor, v obrazu nekaj nezdravega, na glavi redke lase. Z obema rokama je držal hlače, ki so neprenehoma lezle z njega. »Kdaj je začutila prve popadke?* »Nič ml niso povedali.* »Lažeš! Kje so pa ostali?* »Najbrž so odšli.* »Kdaj?* Razkačeni Maigret Je šel proti njemu s stisnjenimi pestmi- V tistem trenutku bi ga bil tudi usekal. »Pobrisali so jo brž potem, ko je na ulici guznil njihov tovariš. Ni tako? Bili so bolj prebrisani kot drugi, niso čakali policije.* Gospodar je gledal in molčal. »Poglej! Ali ga poznaš?* »Gotovo je moralo biti kaj, a ne vem natanko. Včasih so še spali in zdelo se mi je, da zaradi nje. Večkrat sem stopil v prvo sobo in ni manjkal med njimi zmeraj isti.* »Kaj pa ta, čigar fotografijo imamo, ta Sarasen?* »Tudi nanj Je prihajala,,vrsta. Po njih mislih je bil vanjo zaljubljen.* »Kateri je imel največ oblasti med njimi?* »Najbrž tisti, ki so mu rekli Carlu. Slišal sem tudi njegov priimek, pa je bil tako čuden, da ga sploh nisem mogel izgo* voriti in zato sl ga nisem zapomnil.* »Trenutek!* Maigret je potegntl iz žepa majhen rtotes In si je skrbno prirezoval svinčnik. »Najprej ta ženska, ki Ji praviš Marija, potem Carlu, nato Serge Taran, ki je najemnik teh dveh sob. Potem še Viktor Sarasen, ki je mrtev. So vsi?* (Nadaljevanje sledi),